Paul Adrien Maurice Dirac

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10.xsd" version="0.10" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.39.0-wmf.26</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="2300" case="first-letter">Gadget</namespace>
      <namespace key="2301" case="first-letter">Gadget talk</namespace>
      <namespace key="2302" case="case-sensitive">Gadget definition</namespace>
      <namespace key="2303" case="case-sensitive">Gadget definition talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Paul Adrien Maurice Dirac</title>
    <ns>0</ns>
    <id>203</id>
    <revision>
      <id>5748130</id>
      <parentid>4911165</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T13:59:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3967" xml:space="preserve">{{infopolje Oseba|caption=Paul Adrien Maurice Dirac}}

'''Paul Adrien Maurice Dirac''' [pól éjdrijen mouríse dirék], [[Kraljeva družba|FRS]], [[Britanci|britanski]] [[fizik]] in [[matematik]], * [[8. avgust]] [[1902]], [[Bristol]], [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Gloucestershire]], [[Anglija]], † [[20. oktober]] [[1984]], [[Tallahassee]], [[Florida]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. 

== Življenje in delo ==

Dirac je leta 1928 delal na [[Wolfgang Ernst Pauli|Paulijevem]] delu o nerelativističnih [[spin]]skih sestavih in pri tem izpeljal [[Diracova enačba|Diracovo enačbo]], to je relativistično enačbo, ki opiše [[elektron]]. To mu je omogočilo, da je predvidel obstoj [[pozitron]]a, antidelca elektrona. Pozitron je že pred tem opazoval [[Carl David Anderson]] leta 1932. 

Diracovo delo ''Načela kvantne mehanike'' (''Principles of Quantum Mechanics''), objavljeno leta 1930, je uvedlo uporabo linearnih [[operator]]jev, kot posplošitev [[Werner Karl Heisenberg|Heisenbergovih]] in [[Erwin Schrödinger|Schrödingerjevih]] teorij. V tem delu je tudi prvič uporabil [[Diracov zapis|zapis z oklepaji]], kjer |Ψ&gt; označuje [[vektor (matematika)|vektor]] stanja v [[Hilbertov prostor|Hilbertovem prostoru]] sestava in &lt;Ψ| njegov dvojni vektor. 

Dirac je vpeljal tudi [[Diracova funkcija|Diracovo porazdelitveno funkcijo]] δ(''x''), s katero si pomagamo pri pojmovni predstavi elektrona kot [[Točkasto telo|točke]].

Dirac je razvijal tudi [[kvantna teorija polja|kvantno teorijo polja]]. Leta 1933 je prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] skupaj z Erwinom Schrödingerjem za odkritja novih plodnih prijemov v atomski teoriji.

Dirac je bil [[Lucasov profesor matematike]] na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]] od leta 1932 do 1969 in je študiral na Univerzi v Bristolu.

== Priznanja ==

=== Nagrade ===

[[Kraljeva družba]] iz [[London]]a mu je leta 1939 za njegov vodilni delež pri razvoju kvantne mehanike podelila svojo [[kraljeva medalja|kraljevo medaljo]]. Leta 1952 je za svoje [[znanost|znanstvene]] dosežke prejel njeno [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]].

=== Poimenovanja ===

Njemu v čast podeljujejo [[Diracova medalja in nagrada|Diracovo medaljo in nagrado]] in [[Diracova medalja|Diracovo medaljo]], obe za dosežke na področju [[teoretična fizika|teoretične fizike]] in matematike.

== Glej tudi ==

* [[Diracov fermion]]
* [[Diracova domneva velikih števil]]
* [[Diracovo morje]]

== Sklici ==

{{sklici|3}}

== Viri ==

* {{citat|last1= Strnad|first1= Janez|authorlink1= Janez Strnad|title= Fiziki, 3. del|date= 2000|publisher= Modrijan|location= |pages= 165-177|cobiss= 53716736|ref= harv}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Paul Dirac}}
{{Wikinavedek}}
* [http://academictree.org/physics/tree.php?pid=48874 Akademsko drevo Paula Adriena Mauricea Diraca] na Physics Tree {{ikona en}}
* [http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Mathematicians/Dirac.html Stran o Paulu Adrienu Mauriceu Diracu] [[Univerza svetag Andreja|Univerze svetega Andreja]] {{ikona en}}
* {{Projekt Matematična genealogija|id=18524}}
* [http://www.ictp.trieste.it/~sci_info/awards/Dirac/DiracMedal.html Diracova medalja] {{ikona en}}

{{-}}

{{Nobelovi nagrajenci za fiziko}}
{{kraljeva medalja}}
{{Copleyjeva medalja}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Dirac, Paul Andrien Maurice}}

[[Kategorija:Britanski fiziki]]
[[Kategorija:Britanski matematiki]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]]
[[Kategorija:Lucasovi profesorji matematike]]
[[Kategorija:Prejemniki Kraljeve medalje]]
[[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
[[Kategorija:Britanski akademiki]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Člani Papeške akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Accademie dei Lincei]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Združenega kraljestva]]</text>
      <sha1>qd6slfydlaq07yy9qy3nglfal9ieo68</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gravitacijska singularnost</title>
    <ns>0</ns>
    <id>519</id>
    <revision>
      <id>5748131</id>
      <parentid>5556913</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T14:00:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3768" xml:space="preserve">{{drugipomeni|singularnost}}

'''Gravitacíjska síngularnost''' (tudi '''~ singulárnost''' in '''próstor-časóvna singularnost''') nastopi, kadar [[astrofizika]]lni model, po navadi temelječ na [[splošna teorija relativnosti|splošni teoriji relativnosti]], napove [[Točkasto telo|točko]] [[neskončnost|neskončne]] [[ukrivljenost]]i. Izraz je v tesni povezavi z [[matematika|matematičnim]] pomenom »singularnosti«: gravitacijska singularnost nastopi, kadar enačbe pridelajo [[matematična singularnost|matematično singularnost]].

[[kozmologija|Kozmološki]] model [[prapok]]a (velikega poka) [[Vesolje|Vesolja]] vsebuje gravitacijsko singularnost v začetku [[čas]]a (''t'' = 0). V »singularnosti prapoka« model napove neskončno [[gostota|gostoto]] Vesolja in neskončno ukrivljenost [[prostor-čas]]a. Osnovni model prapoka ne vključuje [[kvantna mehanika|kvantnih]] pojavov in njegove napovedi veljajo le kratek čas po singularnosti.

Singularnost obstaja tudi znotraj [[črna luknja|črne luknje]], kjer splošna teorija relativnosti predvideva območje neskončne ukrivljenosti. V nevrteči črni luknji se singularnost pojavi v posamezni točki v koordinatah modela in se imenuje »točkovna singularnost«. V vrteči črni luknji se singularnost pojavi na obroču in se imenuje »obročasta singularnost«. Vrteče črne luknje omenjajo včasih kot Kerrove črne luknje.

Do zgodnjih 90. let 20. stoletja je večina verjela, da splošna teorija relativnosti skriva vsako singularnost za [[dogodkovno obzorje|dogodkovnim horizontom]] in so s tem [[gola singularnost|gole singularnosti]] nemogoče. Takšen nazor se imenuje [[domneva vesoljske cenzure|načelo vesoljske cenzure]]. Leta 1991 sta [[Stuart Shapiro|Shapiro]] in [[Saul Arno Teukolsky|Teukolsky]] izvedla [[računalnik|računalniške]] simulacije vrteče ploskve prahu, ki so kazale, da splošna teorija relativnosti dovoljuje gole singularnosti.&lt;ref&gt;{{sktxt|Shapiro|Teukolsky|1991}}.&lt;/ref&gt; Kako bi bili takšni objekti v resnici videti, pa se ne ve. Znano ni tudi, ali bi se singularnosti še vedno pojavljale, če bi odstranili poenostavljene privzetke, s katerimi bi bile takšne simulacije bolj prilagodljive.

Veliko [[fizik]]ov verjame, da gravitacijske singularnosti nimajo fizikalnega pomena, kar pomeni, da splošna teorija relativnosti dejansko neha veljati kot točen opis [[gravitacija|gravitacije]] blizu nečesa, kar bi drugače bilo singularnost. Splošno je privzeto, da bo teorija [[kvantna gravitacija|kvantne gravitacije]] - teorija, ki združuje splošno teorijo relativnosti s [[kvantna mehanika|kvantno mehaniko]] - podala boljši opis, kar se v resnici dogaja, kjer splošna teorija relativnosti predvideva singularnost. Kakorkoli že do danes še nobene teorije kvantne gravitacije niso eksperimentalno potrdili.

== Glej tudi ==

* [[kvantna mehanika]]
* [[črna luknja]]
* [[prapok]]
* [[splošna teorija relativnosti]]
* [[gola singularnost]]
* [[dogodkovno obzorje|dogodkovni horizont]]
* [[obročasta singularnost]]
* [[Planckova doba]]
* [[kozmološka singularnost]]

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Viri ==

* {{navedi revijo|last1= Shapiro|first1=Stuart L.|authorlink1= Stuart Shapiro|last2= Teukolsky|first2= Saul Arno|authorlink2= Saul Arno Teukolsky|title= Nastanek golih singularnosti: Kršitev vesoljske cenzure (Formation of Naked Singularities: The Violation of Cosmic Censorship)|journal= [[Physical Review Letters|Phys. Rev. Lett.]]|volume= 66|issue= 8|pages= 994–997|date= 1991-02|publisher= [[Ameriško fizikalno društvo]] (APS)|url= http://link.aps.org/abstract/PRL/v66/p994|doi=10.1103/PhysRevLett.66.994|accessdate= 2007-01-18|pmid= 10043968|ref= harv}}

{{črne luknje}}

{{portal|astronomija|{{ispa}}}}

[[Kategorija:Relativnost]]</text>
      <sha1>9x24qbm45cy24duzcoutsrik74oqhzl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>28. avgust</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2809</id>
    <revision>
      <id>5748510</id>
      <parentid>5701259</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:27:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>/* Smrti */ Ivo Hvalica, slovenski politik in gradbenik</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6358" xml:space="preserve">'''28. avgust''' je 240. [[dan]] [[leto|leta]] (241. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 125 dni.

{{AugustCalendar}}
== Dogodki ==
* [[1619]] - [[Ferdinand II. Habsburški]] postane [[sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|rimsko-nemški]] [[cesar]]
* [[1914]]:
** [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Belgija|Belgiji]]
** [[bitka za Helgoland (1914)|bitka za Helgoland]]
* [[1940]] - [[prevrat]] v [[Brazzaville]]-u; [[FEA]] (Francoska ekvatorialna Afrika) se pridruži [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]
* [[1943]] - [[Tretji rajh]] prevzame izvršilno oblast na [[Danska|Danskem]]
* [[1944]] - [[zavezniki]] osvobodijo [[Grenoble]] in [[Marseille]]
* [[1945]] - [[Mao Dzedung]] in [[Čang Kaj-Šek]] se srečata v [[Čunking]]u
* [[1957]] - [[senator]] [[Strom Thurmond]] začne najdaljši (24 [[ura|ur]], 19 [[minuta|minut]]) govor v [[zgodovina|zgodovini]] [[Združene države Amerike|ameriškega]] [[Senat]]a
* [[1963]] - častiti [[Martin Luther King mlajši]] na [[Washington, DC|washingtonskem]] zborovanju [[Afroameričani|Afroameričanov]] pove svoj znameniti govor »''I have a dream''«
* [[1975]] - [[Francija]] pošlje na [[Korzika|Korziko]] [[vojska|vojsko]] in [[policija|policijo]], da bi zatrla [[demostracija|demonstracije]] [[prebivalstvo|prebivalcev]], ki zahtevajo [[avtonomija|avtonomijo]]
* [[1988]] - v trčenju dveh skupin letal na [[letalski miting|letalskem mitingu]] v [[Ramstein]]u umre 49 ljudi , ranjenih in opečenih pa je več kot 500 gledalcev
* [[1995]] - [[eksplozija]] [[bomba|bombe]] na [[Sarajevo|sarajevski]] [[tržnica|tržnici]] ''Markale'' ubije 37 ljudi
* [[1996]] - uradno začne veljati razveza [[zakon]]a med [[princ]]em [[Charles]]om in [[Diana Spencer|Diano Spencer]]
* [[2007]] - za 11. predsednika [[Turčija|Turčije]] je bil izvoljen [[Abdullah Gül]]

== Rojstva ==
* [[1025]] - cesar [[Go-Reizei (japonski cesar)|Go-Reizei]], 70. japonski cesar († [[1068]])
* [[1312]] - [[Henrik XV. Bavarski|Henrik XV.]], vojvoda Spodnje Bavarske († [[1333]]) 
* [[1366]] - [[Jean II. Le Maingre|Jean Le Maingre]], francoski vojskovodja, maršal († [[1421]])
* [[1749]] - [[Johann Wolfgang von Goethe]], nemški pisatelj, humanist, filozof († [[1832]])
* [[1760]] - [[Štefan Baler]], slovenski pisatelj, luteranski duhovnik, kantor in učitelj, šomodski dekan in šolski nadzornik († [[1835]])
* [[1800]] - [[Franc Hül]], katoliški duhovnik, zgodovinopisec in dekan Slovenske okrogline († [[1880]])
* [[1801]] - [[Antoine-Augustin Cournot]], francoski matematik, ekonomist, filozof († [[1877]])
* [[1814]] - [[Sheridan Le Fanu]], irski pisatelj († [[1873]])
* [[1833]] - sir [[Edward Coley Burne-Jones]], angleški slikar († [[1898]])
* [[1851]] - [[Ivan Tavčar]], slovenski pisatelj, politik († [[1923]])
* [[1866]] - [[Matej Hubad]], slovenski zborovodja, pedagog († [[1937]])
* [[1886]] - [[Avgust Pavel]], slovenski jezikoslovec, etnolog († [[1946]])
* [[1887]] - [[Števan Kühar]], slovenski politik in urednik († [[1922]])
* [[1894]] - [[Angelo Cerkvenik]], slovenski dramatik, pisatelj († [[1981]])
* [[1897]] - [[Charles Boyer]], francosko-ameriški filmski igralec († [[1978]])
* [[1897]] - [[Louis Wirth]], ameriški sociolog († [[1952]])
* [[1903]] - [[Bruno Bettelheim]], avstrijski psiholog († [[1990]])
* [[1908]] - [[Ludvik Čepon]], slovensko-ameriški filozof, župnik in profesor teologije († [[1985]])
* [[1912]] - [[George Eric Deacon Alcock]], angleški učitelj, ljubiteljski astronom († [[2000]])
* [[1916]] - [[Charles Wright Mills]], ameriški sociolog († [[1962]])
* [[1925]] - [[Donald O'Connor]], ameriški plesalec († [[2003]])
* [[1925]] - [[Arkadij Natanovič Strugacki]], ruski pisatelj, scenarist († [[1991]])
* [[1930]] - [[Ben Gazzara]], ameriški filmski igralec († [[2012]])
* [[1938]] - [[Paul Martin]], kanadski predsednik vlade
* [[1940]] - [[William Cohen]], ameriški politik
* [[1965]] - [[Shania Twain]], kanadska country in pop pevka
* [[1975]] - [[Senad Tiganj]], slovenski nogometaš
* [[1982]] - [[Anders Bardal]], norveški smučarski skakalec
* [[1982]] - [[LeAnn Rimes]], ameriška pevka
* [[1983]] - [[Manuela Mölgg]], italijanska alpska smučarka
* [[1990]] - [[Bojan Krkić]], srbsko-španski nogometaš

== Smrti ==
* [[430]] - [[Avguštin iz Hipona]], svetnik, krščanski teolog, škof in filozof (* [[354]])
* [[770]] - [[Koken]], japonska cesarica (* [[718]])
* [[876]] -  [[Ludvik Nemški|Ludvik II.  Nemški]], kralj Vzhodnofrankovskega kraljestva (* okoli [[810]]) 
* [[1055]] - cesar [[Xingzong (Liao)|Xingzong]], dinastija Liao (* [[1016]])
* [[1149]] - [[Mu'in al-Din Anur]], emir Damaska
* [[1231]] - [[Eleanora Portugalska]], princesa, danska kraljica (* [[1211]])
* [[1341]] - [[Leon IV. Armenski|Leon IV.]], kralj Kilikijske Armenije (* [[1309]])
* [[1613]] - [[Michel Roset]], švicarski politik (* [[1534]])
* [[1645]] - [[Hugo Grocius]], nizozemski pravnik, filozof, pesnik (* [[1583]])
* [[1654]] - [[Axel Gustafsson Oxenstierna]], švedski državnik (* [[1583]])
* [[1727]] - [[Aert de Gelder]], nizozemski slikar (* [[1645]])
* [[1757]] - [[David Hartley (filozof)|David Hartley]], angleški filozof in psiholog (* [[1705]])
* [[1900]] - [[Henry Sidgwick]], angleški filozof (* [[1838]])
* [[1914]] - [[Anatolij Konstantinovič Ljadov]], ruski skladatelj (* [[1855]])
* [[1915]] - [[Alojz Dravec]], slovenski porabski pisatelj in etnolog (* [[1866]])
* [[1943]] - [[Boris III. Bolgarski|Boris III.]], bolgarski kralj (* [[1894]])
* [[1959]] - [[Bohuslav Martinů]], češki skladatelj (* [[1890]])
* [[1960]] - [[Anton Lajovic]], slovenski skladatelj (* [[1878]])
* [[1978]] - [[Robert Shaw (igralec)|Robert Shaw]], angleško-ameriški igralec (* [[1927]])
* [[1980]] - [[Beno Zupančič]], slovenski pisatelj, publicist (* [[1925]])
* [[1984]] - [[Mohamed Nagib]], egiptovski častnik, državnik (* [[1901]])
* [[1987]] - [[John Marcellus Huston]], ameriški filmski režiser (* [[1906]])
* [[1998]] - [[Paul Grice]], angleški jezikoslovec in filozof (* [[1913]])
*[[2015]] - [[Marjan Šef]], slovenski rimskokatoliški duhovnik, profesor in zdravnik (*[[1932]])
*[[2022]] - [[Ivo Hvalica]], slovenski politik in gradbenik (* [[1936]])

== Prazniki in obredi ==

[[Kategorija:Dnevi v letu|828]]</text>
      <sha1>3xxgi4ypkdrsnrlc3qi08olz0xskr91</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Domžale</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3500</id>
    <revision>
      <id>5748155</id>
      <parentid>5542116</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:52:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Šport */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8474" xml:space="preserve">{{Municipality_of_Slovenia|nativename=Domžale
|mayor=[[Toni Dragar]]
|coat=[[Slika:Domžale.png|150px|]]
[[Grb Občine Domžale]]
|location=[[Slika:Obcine Slovenija 2006 Domzale.svg|300px|]]
[http://www.geopedia.si/#L408_F22_T1257_vF_b_x475013.5_y105883_s13 Zemljevid] na Geopedii 
|web=http://www.domzale.si
|area=72,3 km²
|population=36675
|population_as_of=2020
|population_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|males=18151
|females=18524
|avg_age=39,4 let
|residental_density=81,36 m²/osebo
|households=12.797
|families=9.395
|workers=14.527
|unemployed=1.409
|salary_date=[[2011]]
|avg_salary_bruto=1.304,00 [[evro|EUR]]
|avg_salary_neto=
|students=3.218}}

{{Koordinatni odstavek|46_08_24_N_14_36_00_E_type:city(265000)|46° 8’ 24’’ severne širine, 14° 36’ 0’’ vzhodne dolžine}}

'''Občina Domžale''' je po številu prebivalcev (okoli 37.000) sedma največja [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v mestu [[Domžale]], ki pa imajo le dobro tretjino prebivalstva istoimenske občine.

== Mestna občina ==

Občina si je prizadevala pridobiti status [[mestna občina|mestne občine]], kot jo je pred leti že imela. [[Vlada Republike Slovenije]] je 2. julija 2009 zavrnila ta predlog in ostalih 9 občin, ker niso izpolnjevale dveh pogojev: najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest.&lt;ref&gt;[http://www.siol.net/slovenija/novice/2009/07/obcine_vlada.aspx SiOL.net - Vlada ne podpira nadaljnjega procesa ustanavljanja občin]&lt;/ref&gt; Sicer pa je občina upravno in kulturno središče več občin, saj ima svojo upravno enoto.

== Naselja v občini ==
[[Bišče]], [[Brdo, Domžale|Brdo]], [[Brezje pri Dobu]], [[Brezovica pri Dobu]], [[Češenik]], [[Depala vas]], [[Dob, Domžale|Dob]], [[Dobovlje]], [[Dolenje, Domžale|Dolenje]], '''[[Domžale]]''', [[Dragomelj]], [[Goričica pri Ihanu]], [[Gorjuša]], [[Homec, Domžale|Homec]], [[Hudo, Domžale|Hudo]], [[Ihan]], [[Jasen, Domžale|Jasen]], [[Kokošnje]], [[Količevo]], [[Kolovec]] , [[Krtina, Domžale|Krtina]], [[Laze pri Domžalah]], [[Mala Loka, Domžale|Mala Loka]], [[Nožice]], [[Podrečje]], [[Prelog]], [[Preserje pri Radomljah]], [[Pšata, Domžale|Pšata]], [[Rača]], [[Račni Vrh]], [[Radomlje]], [[Rodica, Domžale|Rodica]], [[Rova]], [[Selo pri Ihanu]], [[Spodnje Jarše]], [[Srednje Jarše]], [[Studenec pri Krtini]], [[Sveta Trojica, Domžale|Sveta Trojica]], [[Šentpavel pri Domžalah]], [[Škocjan, Domžale|Škocjan]], [[Škrjančevo]], [[Turnše]], [[Vir, Domžale|Vir]], [[Zaboršt, Domžale|Zaboršt]], [[Zagorica pri Rovah]], [[Zalog pod Sveto Trojico]], [[Zgornje Jarše]], [[Žeje, Domžale|Žeje]], [[Želodnik]], [[Žiče, Domžale|Žiče]]

=== Krajevne skupnosti ===
[[File:Domžale KS+.png|thumb|right|300px|Krajevne skupnosti občine Domžale]]
Občina je upravno-teritorialno razdeljena na 13 [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]]

* [[Dob, Domžale|Dob]] (1)
* [[Dragomelj|Dragomelj-Pšata]] (2)
* [[Homec, Domžale|Homec-Nožice]] (3)
* [[Ihan]] (4)
* [[Rodica, Domžale|Jarše-Rodica]] (5)
* [[Krtina, Domžale|Krtina]] (6)
* [[Preserje pri Radomljah|Preserje]] (7)
* [[Radomlje]] (8)
* [[Rova]] (9)
* [[Vir, Domžale|Toma Brejca Vir]] (10)
* [[Študa|Simona Jenka]] (11)
* [[Center, Domžale|Slavka Šlandra]] (12)
* [[Stob|Venclja Perka]] (13)

== Znamenitosti v občini ==

*[[Železna jama|Železna jama Gorjuša]]. Izoblikovala jo je voda. Domačini so jamo imenovali Krumperška sapnica. Domžalski jamarji pa so jo preimenovali v Železno jamo, ker so arheologi leta 1962, ob terenskih ogledih našli ostanke talilne peči. Jamarji pa so pri kopanju jarka za dovod elektrike za razsvetljavo v jami, našli železovo žlindro. Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale je jamo uredilo in od 1. septembra 1963 je jama odprta za obiskovalce. Jama ima dve dvorani, ki sta med seboj povezani z breznom, ki ga prečkamo po mostu. Druga dvorana je  sestavljena iz dveh večjih brezen, ki ju povezuje meter dolga ožina z vidnimi sledovi vodnega toka pod stropom in po tleh. Na dnu obeh brezen voda ponikne. Druga dvorana ima širše dno, ki je umetno dvignjeno in zravnano. Čeprav je Železna jama majhna so njene drobne oblike pestre.Od evakuacijskih oblik so zastopani vdolbki, fasete, korozijske kotlice, ostanki eforacijskega prečnega prereza raova in galerije.Od akumulacijskih oblik pa so redkejši stalagmiti in stalaktiti, sigovi izrastki, ponvice, manjše zavese in posebna oblika-cigara. Člani jamarskega društva si z organizirano vodniško službo  prizadevajo Železno jamo kar najbolje predstaviti obiskovalcem. Zurejenimi potmi in dobro osvetlitvijo je jama še posebej primerna za šolske ekskurzije. V Železni jami zaradi dobre akustičnosti prirejajo tudi kulturno glasbene prireditve.

* Jamarski dom na [[Gorjuša|Gorjuši]], v katerem je z zbirka kamnin in fosilov, zbirka paleontoloških in speleoloških najdb, zbirke naravoslovca in jamarja Simona Robiča ter prikaz razvoja slaminkarstva na domžalskem območju in zbirka kapnikov iz vseh slovenskih jam. Jamarski dom na Gorjuši je leta 1966 postavilo Društvo za raziskovanje jam Simon Robič. Po nekaj letih so Jamarski dom dozidali in razširili v njem pa si obiskovalci lahko ogledajo jamarske zbirke. Poleg zbirke kamnin in fosilov z domžalskega območja , vključno z najdbami iz Babje jame, so še zbirke paleontoloških in speleoloških najdb. V speleološki zbirki so najlepši kapniki iz zbirke Franca Hohenwarta iz začetka 18. stoletja, ki jih je društvu odstopil prirodoslovni muzej iz Ljubljane. Zbirka predstavlja skoraj vse oblike kapnikov in sige, ki obstajajo v slovenskih jamah in se ločijo po načinu nastanka. Posebno vrednost pa imajo razstavljen zbirke Simona Robiča. V Jamarskem domu je tudi gostišče, ki sprejme 200 gostov in je primerno za večja slavja, kot so poroke, obletnice, seminarji, predavanja in nedeljska kosila. Z Jamarskega doma se ponujajo lepi pogledi proti Kamniškim planinam, Moravški dolini in na bližnji renesančni grad Krumperk.

* [[grad Krumperk]] Prvi zapisi o gradu Krumperk izhajajo iz leta 1338, ki ga izpričujejo kot dediščino plemiške rodbine Kreutbergov. V 15. stoletju je bil v lasti rodbine Rusbach, ki je grad leta 1410 kot &quot;Turn Chrawperg&quot; prodala Zellenbergerjem. Nato je grad z dedno pogodbo prešel v roke rodbine Ravbarjev. Graščino, ki je skoraj nespremenjena pričakala čas, je okoli 1580 na novo pozidal zmagovalec v bitki pri Sisku [[Adam Ravbar]]. Bila je grajena po tisti dobi novih, italijanskih načelih ravninskih dvorcev. Njih značilnosst je štirikotna zasnova, kjer štirje približno enako veliki trakti obdajajo kvadratno, arkadirano notranje dvorišče, na zunanji strani pa so pravokotni vogaln i stropi višinsko izenačeni s stavbnimi krili. Naslednji lastniki so bili  Raspi (od leta 1631), nato grofje Turn Valsassina, od leta 1840 plemiška rodbina Rechbach, ki je leta 1928 prodala posestvo zadnjemu lastniku, posestnici iz Ruš pri Mariboru, Stanki Pogačnik. Po drugi svetovni vojni je bil objekt nacionaliziran in v denacionalizacijskem postopku pred leti vrnjen zadnjim lastnikom.

*[[cerkev sv. Kunigunde]] na [[Tabor, Domžale|Taboru]]
* [[cerkev sv. Miklavža]] na Goropečah
* [[cerkev sv. Mohorja in Fortunata]] s freskami [[Franc Jelovšek|Franca Jelovška]] v [[Groblje, Rodica|Grobljah]]
* [[Menačnikova hiša]] v Domžalah
* [[Slamnikarski muzej]] v Domžalah
* [[Poletno gledališče Studenec]] pri Krtini

== Šport ==

* [[Nogometni klub Domžale|NK Domžale]]
* [[Košarkarski klub Helios Domžale|KK Helios Domžale]]

== Opombe in sklici ==

{{Opombe}}

== Glej tudi ==

* [[Slamnikarstvo v domžalski okolici]]

== Zunanje povezave ==

{{Kategorija v Zbirki|Domžale municipality}}
* [http://www.domzale.si/ Domžale], uradna stran občine.
*[http://www.visitdomzale.si Visit Domžale], turistično informacijska stran občine.
*[https://www.domzalec.si domžalec.si]￼, domžalski informativni portal.
*
* [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=50&amp;Itemid=11 gremoVEN.com - Domžale]
* [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=48&amp;Itemid=11 gremoVEN.com - Grad Krumperk]
* [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=49&amp;Itemid=11 gremoVEN.com - Gorjuša]

{{Slovenske občine}}

{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Občine Slovenije|Domžale]]
[[Kategorija:Občina Domžale|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>kqtsjkntoa6avnxjiu9gwknxwvixxo5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Krez</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6116</id>
    <revision>
      <id>5748237</id>
      <parentid>5297186</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:32:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-np, tp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8185" xml:space="preserve">[[Slika:Claude Vignon - Parable of the Unforgiving Servant.jpg|thumb|250px|Lidijski kralj Krez na sliki Clauda Vignona ''Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti'',1629]]
[[Slika:Kroisos stake Louvre G197.jpg|thumb|right|250px|Krez na grmadi, [[Atika|atiška]] rdeča [[amfora]], 500.–490 pr. n. št., [[Louvre]] (G 197)]]

'''Krez''' ([[grščina|grško]] {{jezik-el2|Kροίσος}} Κροῖσος, ''Kroisos''; 595 pr. n. št. - datum smrti neznan), [[Lidija|lidijski]] [[kralj]], ki je po [[Herodot]]u vladal 14 let vladal [[560 pr. n. št.]] do okoli [[546 pr. n. št.]]&lt;ref&gt;[http://www.britannica.com/biography/Croesus &quot;Croesus&quot;. Encyclopædia Britannica. Encyclopædia Britannica Online]&lt;/ref&gt;.

Krez je bil pregovorno znan po svojem velikem bogastvu. Herodot in [[Pavzanias (geograf)|Pavzanias]] sta ugotovila, da so se njegovi darovi ohranili v [[Delfi]]h.&lt;ref&gt; Med njimi je lev zlata, ki je padel s svojega sedeža na kup ingotov, ko je tempelj v Delfi zgorel, vendar je bil ohranjen in prikazan v zakladnici Korintčanov, kjer ga je Pausanias videl (Pausanias 10.5.13). Tempelj je zgorel v archonship of Erxicleides, 548–47 pr. n. št.&lt;/ref&gt; Padec Kreza je močno vplival na Grke in je določil določeno točko v njihovem koledarju. 

Bil je sin [[Aliat II.|Aliata II.]] in je nadaljeval očetovo osvajanje [[Jonija|jonskih]] [[mesto|mest]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. Do [[Grki|Grkov]] je bil prijaznejši od očeta in je celo odobril zatočišče [[Atene|atenskemu]] [[državnik]]u [[Solon]]u.

Po izročilu je [[Adrast]], sin [[Frigija|frigijskega]] [[kralja]] [[Gordij]]a pribežal v Lidijo, ko je po pomoti ubil lastnega brata. Krez ga je pozdravil, kasneje pa je Adrast po pomoti ubil tudi njegovega sina in naredil [[samomor]].

Krez se je leta 547 pr. n. št. med pripravami na napad [[Perzija|perzijske]] vojske [[Kir II.|Kira II. Velikega]] povezal z egipčanskim [[faraon]]om [[Amazis II.|Amazisom II.]] in [[Babilon|babilonskim]] kraljem [[Nabonid]]om.

Preden je začel napad, je odšel v preročišče svečenice Pitije v Delfe, da bi izvedel za usodo svojih namenov. Orakelj mu je tipično dvoumnostjo odgovoril, da če bo Krez napadel Perzijce, bo uničil veliko cesarstvo (ἢν στρατεύηται ἐπὶ Πέρσας, μεγάλην ἀρχὴν μιν καταλύσειν&lt;ref&gt;Herodotus, ''Books I–II'', ed. G. P. Goold, vol. 1, The Loeb Classical Library (London; Cambridge, MA: Harvard University Press; William Heinemann Ltd, 1975), p. 60.&lt;/ref&gt;).

Krez se je sedaj počutil varnega in začel z napadom na Perzijski imperij. Prestregli so ga blizu [[reka|reke]] [[Halis]] v osrednji [[Anatolija|Anatoliji]], bitka pa je bila neodločena. Kakor je bilo tedaj v navadi, se vojske med zimo niso bojevale. Vendar Kir ni prenehal in je napadel Kreza v [[Sarde|Sardah]] v [[Bitka pri Pteriji|bitki pri Pteriji]] in ga zajel. S tem Lidijska monarhija neha obstajati. Krez je bil ujet, a ga je Kir oprosti in vzame za osebnega svetovalca na svojem dvoru.

Po eni od legend je Kir Veliki ujel Kreza in ga obsodil na smrt na grmadi. Ko je grmada zagorela je začel Krez izgovarjati ime ''Solon'', nakar ga je Kir vpašal koga to kliče, in Krez mu je pojasnil da je modrec Solon prišel k njemu in mu govoril, da se za nikogar do smrti ne more trditi da je bil srečen v življenju, in ga opozoril na spremenljivost sreče. Kir ga je potem oprostil in ga vzel za osebnega svetovalca.

== Srečanje s Solonom ==
[[File:Banville - Ésope, 1893.jpg|thumb|left|Ezop pred Krezom.]]
[[File:Francken Croesus showing his treasures.jpg|thumb|250px|''Krez kaže Solonu svoje zaklade'', Frans Francken mlajši, 17. stoletje.]]

Po Herodotu je Krez naletel na grškega modreca [[Solon]]a in mu pokazal svoje ogromno bogastvo&lt;ref&gt;Herodotus [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.29.1 1.29&amp;ndash;33].&lt;/ref&gt;. Krez, zaverovan v lastno bogastvo in srečo, je vprašal Solona, ​​kdo je najsrečnejši človek na svetu in bil razočaran nad Solonovim odgovorom, da so bili trije srečnejši od Kreza: Tell, ki je umrl v boju za svojo državo in brata Kleobis in Biton (dva arhaična grška brata [[kuros]]a iz [[Argos]]a, katerih zgodbe segajo okoli leta 580 pr. n. št.) ki sta mirno umrla v spanju, potem ko je mati molila za njuno popolno srečo, ker sta izkazala sijajno pobožnost tako da sta jo pripeljala na festival. Solon nadalje razlaga, da Krez ne more biti najsrečnejši človek, saj da je človekovo srečo v življenju mogoče presoditi šele po njegovi smrti. Seveda je Krezovo [[hubris]]tično srečo spremenila tragična smrt njegovega ponesrečenega sina in po besedah ​​Kritiasa samomor njegove žene ob padcu Sarde, da ne omenjamo njegovega poraza s Perzijci.

Intervju je po naravi filozofske diskusije na temo »Kateri človek je srečen?« bolj legendaren in ne zgodovinski. Tako je ''Krezova sreča'' predstavljena kot moralistični [[eksempel]] [[Tihe]], teme, ki je nabrala moč iz 4. stoletja in razkrila svoj pozni datum. Zgodbo je pozneje na novo spoznal in razvil Auzonij v ''Maski sedmih modrecev'', v ''Suda'' (vpis &quot;Μᾶλλον ὁ Φρύξ&quot;, ki dodaja Ezop in [[Sedem grških modrecev]]), [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]] pa v svoji kratki zgodbi ''Krez in Fate''.

== Smrt ==
Ni znano, kdaj natančno je umrl Krez, čeprav bi ga bilo mogoče uskladiti s tradicionalnim datumom Kirovega osvajanja Lidije leta 546 pred našim štetjem. V [[Nabonidova kronika|Nabonidovi kroniki]] piše, da je Kir »stopil proti državi -, ubil njenega kralja, vzel njegovo imetje, tam postavil svojo garnizon«. Na žalost vse, kar je ostalo od imena države, so sledovi prvega klinopisnega znaka. Dolgo so domnevati, da bi moral biti ta znak LU, da bi bila omenjena država Lidija, Krez pa kralj, ki je bil ubit. J. Cargill pa je pokazal, da je ta teza temeljila na želenem razmišljanju in ne na dejanskih sledeh znaka LU.&lt;ref&gt;J. Cargill, &quot;The Nabonidus chronicle and the fall of Lydia: Consensus with feet of clay&quot;, ''American Journal of Ancient History'' '''2''' (1977:97–116).&lt;/ref&gt; Namesto tega sta J. Oelsner in R. Rollinger znak prebrala kot Ú, kar lahko pomeni sklicevanje na [[Urartu]]&lt;ref&gt;J. Oelsner, &quot;Review of R. Rollinger, ''Herodots babylonischer logos: Eine kritische Untersuchung der Glaubwürdigkeitsdiskussion'' (Innsbruck: Institut für Sprachwissenschaft 1993)&quot;, ''Archiv für Orientforschung'' '''46/47''' (1999/2000:378–80); R. Rollinger, &quot;The Median &quot;empire&quot;, the end of Urartu and Cyrus' the Great campaign in 547 BC (Nabonidus Chronicle II 16)&quot;, ''Ancient West &amp; East'' '''7''' (2008:forthcoming).&lt;/ref&gt;. Ker je Herodotov zapis tudi v tem primeru kronološko nezanesljiv, kot je pokazal J. A. S. Evans, to pomeni, da trenutno nimamo možnosti za povezavo s padcem Sarde; teoretično se je morda zgodil celo po padcu Babilona leta 539 pr. n. št.

== V popularni kulturi ==
Navedbe Krezove legendarne moči in bogastva, pogosto kot simbol človeške nečimrnosti, so številne tako v literaturi kot umetnosti.

== Sklici in viri ==
{{sklici}}

- v [[angleščina|angleščini]]:
* [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.6.1 Herodotovo poročilo o Krezu (iz projekta Perseus)]: glej 1.6-94; vsebuje povezavi na angleško in grško različico
* [http://archive.is/20120629033228/homepage.mac.com/cparada/GML/Croesus.html Poglobljeno poročilo o Krezovem življenju], Carlos Parada

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Croesus}}
* [http://www.livius.org Livius], [http://www.livius.org/men-mh/mermnads/croesus.htm Croesus] by Jona Lendering
* [https://web.archive.org/web/20101119122504/http://ancientopedia.com/croesus/ Croesus] on Ancient History Encyclopedia
* [https://www.bbc.co.uk/programmes/b00qm8zg Gold Coin of Croesus] a BBC podcast from the series: &quot;A History of the World in 100 Objects&quot;
* [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Croesus Enciklopedija Britanica]

{{s-start}}
{{s-hou| || ||}}
{{s-bef|rows=`|before=Aljat Lidijski}}
{{s-ttl|title=Kralj Lidije|years=?–595 (?) – okoli  547 pr. n. št (?)}}
{{s-aft|rows=5|after=perzijska osvojitev Lidije}}
{{end}}

[[Kategorija:Lidijski kralji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>etz9pm8l7u6l183bt333qgg23i5451l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Morje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>8155</id>
    <revision>
      <id>5748455</id>
      <parentid>5713718</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:02:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slog članka</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26865" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
[[Slika:Sunset-at-Sea.jpg|thumb|right|300px|Morje]]
[[Slika:Oceans of the World.jpg|thumb|right|300px|Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni]]
[[Slika:0072 proti Aalti (27).JPG|thumb|right|300px|Norveški fjord na poti proti Aaltu]]
'''Mórje''', ki ga lahko poimenujemo tudi '''svetovni ocean''' ali enostavno '''[[ocean]],''' je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% [[zemeljska površina|zemeljske površine]]. Beseda '''morje''' pomeni tudi manjši del s [[kopno|kopnim]] omejenega oceana. Izraz se pogosto uporablja tudi za velika, običajno slana [[jezero|jezera]], npr. [[Kaspijsko jezero]], ki mu včasih rečejo tudi »Kaspijsko morje« ali [[Mrtvo morje]], ki je tudi jezero na kopnem.  

Svetovno morje delimo na tri velike oceane, na [[Tihi ocean|Tihega]] ali Pacifiškega, [[Atlantski ocean|Atlantskega]] in [[Indijski ocean|Indijskega]], ki zavzemajo Tihi 50%, Atlantski 26% in Indijski 21% površine, ter dva manjša - Severno ledenega ali [[Arktični ocean|Arktičnega]] ter Južnega ali Antarktičnega, ki zavzemata Arktični 4% in Antarktični 6% površine.  

Manjši deli morja, ki se zajedajo v kontinente, so [[zaliv]]i in prelivi. So različnih oblik in velikosti ([[fjord]]i, [[estuarij]]i, [[Laguna|lagune]], lijaki). Estuariji so deli plitvega obalnega morja, kjer se zaradi prisotnosti površinske vode (navadno izlivov rek) morska voda meša s sladko vodo s kopnega - [[somornica]]. To so območja pomembnih ekosistemov. Morski prelivi so naravne zožitve med dvema obalama ([[Bospor]], [[Gibraltar]]) ali umetno narejeni [[prekop]]i ([[Panamski prekop|Panamski]], [[Sueški prekop|Sueški]]). 

Glede na lego (na robu kopnega ali med dvema celinama), globino in tip obale ločimo: 
* polarna (Vzhodno-sibirsko), 
* robna ([[Barentsovo morje|Barentsovo]], [[Rumeno morje|Rumeno]], [[Ohotsko morje|Ohotsko]]), 
* sredozemska ([[Sredozemsko morje|Sredozemsko]], [[Mehiški zaliv]], [[Severno ledeno morje]]) in 
* medotoška ([[Koralno morje]]) morja.
Morje pomembno vpliva na [[podnebje]] in ima pomembno vlogo v [[vodni krog|vodnem krogu]], kroženju vodika in dušika v [[Ozračje|zemeljski atmosferi]]. Predstavlja 96,5% svetovnih vodnih virov. [[Morska voda]] ni neposredno primerna za [[človek]]ovo rabo (pitna in namakalna voda) zaradi visoke vsebnosti [[sol]]i okoli 3,5% . [[Natrijev klorid]] je najpomembnejša snov, raztopljena v morski vodi, vsebuje pa tudi soli [[magnezij]]a, [[kalcij]]a, [[kalij]]a in veliko drugih elementov v zelo majhnih količinah. Slanost morja se razlikuje glede na globino, nižja je na površini in ob ustju rek, višja pa v globljih plasteh, pri tem pa se relativna slanost morske vode na zemeljski površini le malo razlikuje. Pomembne spremembe v kemijski sestavi morske vode pa se dogajajo zaradi sprememb vrednosti [[pH]]  - zakisljevanje morja. 
Vetrovi, ki pihajo nad površino morja, povzročajo valove, ki se razlivajo, ko dosežejo plitvo vodo oziroma kopno. Vetrovi vplivajo tudi na nastanek počasnega, vendar stalnega gibanja površinskih slojev morske vode. Smer gibanja površinskega toka je odvisna od oblike kopnega in sile zemeljskega kroženja - [[Coriolisova sila|Coriolisov efekt]]. Gibalo kroženja globljih plasti oceanov je razlika v temperaturi morske vode ob zemeljskih polih in [[ekvator]]ju. 
Morski habitati in ekosistemi v osončenih plasteh in v velikih globinah ([[abisalna cona]]) morja, kakor tudi v mrzlih arktičnih predelih in na koralnih grebenih tropskih morij zagotavljajo življenje in obstoj zelo raznovrstnih organizmov od [[virus]]ov, [[bakterije|bakterij]], [[Alge|alg]], [[rastline|rastlin]], [[Glive|gljiv]] do [[živali]]. Razvoj večine danes prevladujočih skupin organizmov se je verjetno pričel v morju. 
Morje zagotavlja človeku velike količine hrane: [[Ribe|rib]], [[školjke|školjk]], morskih rastlin, pridobljenih iz naravnega okolja ali umetno gojenih. Morja so tudi pomembne transportne poti, nahajališča rudnin, vir energije, pomembno vlogo imajo za vojaške namene, so pa tudi okolje za turistične aktivnosti (kopanje, potapljanje, surfanje, jadranje). 
Morje ima pomembno mesto tudi v zgodovini in kulturi. Je predmet mitoloških ([[Karibda|Scila in Karibda]]) in zgodnjih literarnih del (Homerjev [[Odisej]]), mnogih slikarskih del, filmskih in gledaliških del ter klasične in sodobne glasbe. 
Pravico plovbe in druge rabe morij in morskih dobrin ter s tem povezanih mednarodnih dogovorov in pravil ravnanja obravnavajo mednarodne konvencije in mednarodne pogodbe, ki so pomemben del mednarodnega prava &lt;ref&gt;[http://www.un.org/depts/los/convention_agreements/texts/unclos/closindx.htm Pravo morja (angl)- Konvencija UNCLOS]&lt;/ref&gt;.

== Gibanje morja ==
Gibanje morske vode je lahko posledica gravitacijske sile Lune - [[plimovanje]], delovanja vetrov - valovanje, sprememb zračnega tlaka in temperaturnih razlik - [[morski tok]]ovi, vetra in temperaturnih razlik v stolpcu morske vode - &quot;[[upwelling]]&quot;, tektonskih premikov morskega dna, potresnih sunkov, izbruhov podvodnih vulkanov, padcev meteoritov -[[cunami]], [[Podnebne spremembe|podnebnih sprememb]] oziroma dviga povprečne letne temperature na Zemlji, ki povzroča taljenje ledu na polih in posledično dvigovanje gladine svetovnih morij.

=== Plimovanje ===
{{Glavni | Bibavica}}
Za vsa morja je značilno plimovanje ([[bibavica]]). Plimovanje, pomeni na splošno dvigovanje-plima in padanje- oseka gladine morja, ki se zgodi dvakrat dnevno zaradi gravitacijske sile Lune in v manjši meri Sonca. Plimovanje je lahko zelo veliko v zalivih in ob izlivih rek. V nekaterih regijah je razlika med plimo in oseko lahko do 20 m, na obali Severnega morja približno 2 m, v zahodnem Baltskem morju največ 40&amp;nbsp;cm in v vzhodnem Baltskem in Sredozemskem je komaj opazna. Odločilno za višino bibavice ni le površina vodne mase, temveč tudi možnosti gibanja vode.
[[Slika:0095 Saltstraumen.ogv|thumb|thumbtime=3|Posnetek plimskega toka Saltstraumen pri kraju Bodo na Norveškem, format ogg/Theora).]]

=== Valovanje ===
Valovanje nastane zaradi premikanja vode v vertikalni smeri, ki ga povzroči [[veter]]. Od vrste in jakosti vetra ter oblike morskega dna je odvisno, kakšni bodo valovi. Stalni veter povzroča enakomerne dolge valove, sunkovit veter pa kratke in odsekane. Valovi preoblikujejo obale. Najvišji valovi so v plitvejših morjih in ne na odprtih oceanih. Največji do sedaj zabeležen val je bil visok 34 m. Višina valov je odvisna od:
* hitrosti vetra,
* trajanja vetra,
* razdalje, ki jo je val že prepotoval,
* oblike morskega dna.

Posebna vrsta valov, katerih velikost je odvisna od velikosti vodne mase, ki se premika so [[cunami]]ji.

=== Morski tok ===
[[Slika:0095 Saltstraumen most (7).JPG|thumb|right|230px| Močan morski tok zaradi plimovanja Saltstraumen pri kraju, Bodo na Norveškem]]
{{Glavni | Oceanski tok}}
[[Morski tok]] je gibanje velike količine morske vode. Tokovi nastajajo zaradi: razlik v temperaturi in slanosti morske vode, stalnih vetrov, sprememb v zračnem tlaku in plimovanja. Na severni polobli se tokovi usmerjajo v desno, na južni pa v levo. Poznamo tople in hladne morske tokove. Zelo vplivajo na razvoj podnebja.

== Morsko dno ==
Morsko dno je del zemeljske [[Litosfera|litosfere]] in obsega 71% površine planeta. Morsko dno se nahaja na poprečni globini 3,8&amp;nbsp;km. Položna območja na dnu oceanske globine se imenujejo [[Abisalna ravnina]] in obsegajo okoli 40% površine. Na podlagi [[batimetrija|batimetričnih]] posnetkov morskega in oceanskega dna je ugotovljeno, da je približno 50% morskega dna na globini približno 4000 do 5000 m. Na morskem dnu so tudi grebeni, gore, razpoke, jarki in kanali. Nastajajo s premikanjem [[Tektonika plošč|tektonskih plošč]] in pojavi podvodnih [[vulkan]]skih izbruhov. Največje gorovje v oceanih je srednji oceanski greben, in je s 60.000&amp;nbsp;km najdaljše neprekinjeno gorovje na zemlji. Teče okoli Zemlje. Srednje atlantski hrbet je daljši kot 15.000&amp;nbsp;km. V nekaterih krajih so na morskem dnu ozki, podolgovati, globokomorski jarki, ki so do 40&amp;nbsp;km široki in globoki v poprečju do 6&amp;nbsp;km. Tu so izmerjene največje globine dna oceanov. Največja izmerjena globina sega do 11.022 m v globino ([[Marianski jarek]] - globina 10.920 m).

== Lastnosti morja ==
=== Slanost morja ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right; border: 3px solid darkgray; margin: .46em 0 0 .2em;&quot;
|+ {{nowrap|Elementi v morski vodi pri 35[[‰]] slanosti&lt;ref name=Millero&gt;Millero, Frank &amp;&amp;nbsp;al. &quot;[http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0967063707002282 The Composition of Standard Seawater and the Definition of the Reference-Composition Salinity Scale]&quot; in ''Deep Sea Research'', {{nowrap|Part I:}} ''Oceanographic Research Papers'', {{nowrap|Vol. 55}}, {{nowrap|No. 1}}, {{nowrap|pp. 50&amp;ndash;72}}. Jan 2008. DOI 10.1016/j.dsr.2007.10.001. Bibcode: 2008DSRI...55...50M.&lt;/ref&gt;}}
! Element !! colspan=&quot;2&quot; | [[‰]]vode&lt;br&gt;&lt;small&gt;(po masi)&lt;/small&gt; !! colspan=&quot;2&quot; | % skupno
|-
| [[Klorid]] || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 19|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,3 || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 55|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,0
|-
| [[Natrij]] || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 10|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,8 || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 30|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,6
|-
| [[Sulfat]] || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 2|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,7 || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 7|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,7
|-
| [[Magnezij]] || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 1|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,3 || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 3|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,7
|-
| [[Kalcij]] || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 0|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,41 || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; |  1|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,2
|-
| [[Kalij]] || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 0|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,40 || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 1|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,1
|-
| [[Bikarbonat]] || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 0|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,10 || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 0|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,4
|-
| [[Bromid]]i || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 0|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,07 || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; |  0|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,2
|-
| [[Karbonat]] || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 0|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,01 || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 0|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |.05
|-
| [[Strontium]] || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 0|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,01 || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; |  0|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,04
|-
| [[Borat]] || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; |  0|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,01 || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 0|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,01
|-
| [[Fluorid]] || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | 0|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,001 || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | &lt; 0|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |.01
|-
| Drugo || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | &lt; 0|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,001 || align=&quot;right&quot; style=&quot;border-right: 0px&quot; | &lt; 0|| style=&quot;border-left: 0px&quot; |,01
|}
{{Glavni | Slanost}}
V morski vodi so raztopljene različne snovi. Največ je [[natrij]]a in [[klor]]a, ki tvorita [[Kuhinjska sol|kuhinjsko sol]], sledijo [[magnezij]], [[kalcij]] in [[kalij]]. Vsi skupaj predstavljajo 90% raztopljenih snovi v morski vodi. Morska voda ima razmeroma enotno [[slanost]], povprečje je 35 promilov. Bolj zaprta morja kot na primer Sredozemlje ima 38 promilov. Slanost se poveča, če je izhlapevanje zelo močno in količina vode relativno majhna. Slanost je manjša, kjer obstajajo večji pritoki sladke vode (reke).

Razporeditev slanosti morske vode na površini prikazujejo izohalinale. To so črte, ki povezujejo dele morja z enako slanostjo. Površinska slanost se spreminja z geografsko širino, količino padavin in izhlapevanjem.

=== Barva morja ===
Barva morja je odvisna od količine sprejete in razpršene sončne energije, globine morja in rastlinstva na dnu ter kamninske podlage. Barvo morja spreminjajo mikroorganizmi, razni delci in drge snovi, ki morje obarvajo v določeno barvo. Sinje modro morje je tisto v katerem je malo rastlinskih mikroorganizmov. Zelena voda je znak, da je v vodi velika prisotnost planktona, ki odbija zeleno svetlobo, ker je ne potrebuje za razvoj.
Barvo morja določa tudi onesnaženost.

=== Prozornost morja ===
Na prozornost morja vplivajo mnoge biološke in kemične značilnosti morja, vreme in temperatura. Kalnost je na primer posledica muljastega in drobno peščenega dna plitvega morja. Voda bogata s planktonom ni prozorna, ob jasnem vremenu je morje bolj prozorno kot ob deževnem, topla in slana morja so bolj prozorna.

=== Temperatura morja ===
{{glavni|Temperatura oceanov}}
Morje dobiva največ energije od sonca. Ta je največja v tropskem pasu. Segreva in ohlaja se najbolj zgornji sloj vode, v globino se temperatura spreminja le z vertikalnimi tokovi.

== Naravne značilnosti morskih voda ==
=== Fizikalne in kemijske lastnosti ===
Fizikalne in kemijske lastnosti opisujejo:
* topografija in batimetrija morskega dna,
* letni in sezonski temperaturni režim ter ledena prevleka, hitrost tokov, navpični tok morske vode ([[upwelling]]), izpostavljenost valovom, značilnosti mešanja, prosojnost, zadrževalni čas,
* prostorska in časovna porazdelitev slanosti,
* prostorska in časovna porazdelitev hranil:
**   raztopljeni anorganski dušik DIN
**   celokupni dušik TN
**   raztopljeni anorganski [[fosfor]] DIP
**   celokupni fosfor TP
**   celokupni organski [[ogljik]] TOC in kisik

=== Habitatni tipi ===
Lastnosti habitatnih tipov se opisuje glede na:
* prevladujoči habitatni tip morskega dna in vodnega stolpca z opisom fizikalnih in kemijskih lastnosti, kakor so globina, temperaturni režim vode, tokovi in druga gibanja vode, slanost, zgradba in substratna sestava morskega dna,
* prepoznavanje in določanje posebnih habitatnih tipov, še zlasti tistih, določenih na podlagi predpisov in mednarodnih konvencij s področja ohranjanja narave, ali tistih, ki so pomembni za znanost ali biotsko raznovrstnost,
* habitate na območjih, ki zaradi svojih značilnosti, kraja ali strateškega pomena potrebujejo posebno navedbo zaradi  posebnih ali pomembnih obremenitve, ali območja, ki potrebujejo poseben režim varstva.

=== Biološke lastnosti ===
Biološke lastnosti so opisane z:
* opisi življenjskih združb, povezanih s prevladujočimi habitati morskega dna in vodnega stolpca, ki vključuje informacije o fitoplanktonskih in zooplanktonskih združbah, vključno z vrstami ter sezonsko in geografsko spremenljivostjo,
* informacijami o kritosemenkah, makroalgah in bentoških nevretenčarjih, vključno z vrstno sestavo, posameznimi živalskimi vrstami, biomaso in letno/sezonsko spremenljivostjo,
* prikazom informacije o sestavi populacije rib, vključno s številčnostjo, območjem razširjenosti in zgradbo starosti ali velikosti populacije,
* opisi populacijske dinamike, naravnega in dejanskega območja razširjenosti ter statusa vrst morskih sesalcev in plazilcev, ki živijo v tej morski regiji ali podregiji,
* opisi dinamike populacije, naravnega in dejanskega območja razširjenosti ter statusa vrst morskih ptic, ki živijo v morski regiji ali podregiji,
* opisi dinamike populacije, naravnega in dejanskega območja razširjenosti ter statusa drugih vrst, ki živijo v morski regiji ali podregiji v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali mednarodnimi sporazumi,
* seznami časovnega pojavljanja, številčnosti in prostorske porazdelitve tujerodnih vrst ali po potrebi genetsko ločenih oblik avtohtonih vrst, ki živijo v morski regiji ali podregiji.

=== Druge značilnosti  ===
Druge značilnosti morskega okolja opišemo z:
* opisi stanja glede kemikalij, vključno z nevarnimi kemikalijami, onesnaženostjo sedimentov, kontaminiranimi območji, težave z zdravjem in okužbe organizmov, zlasti tistih, namenjenih za prehrano ljudi;
* opisi katerih koli drugih lastnosti ali posebnosti, ki so značilne za morsko regijo ali podregijo.

== Deskriptorji kakovosti ==
Deskriptorji kakovosti opisujejo okoljsko stanje morskih voda glede na naravne značilnosti in obremenitve in vplive človekovih dejavnosti. Deskriptorji kakovosti so:
* Biotska raznovrstnost se ohranja, na kar kažejo podatki o kakovosti in navzočnosti habitatnih tipov ter razporeditev in številčnost vrst v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
* Neavtohtone vrste, ki so posledica človekovih dejavnosti, so na ravneh, ki ne škodujejo ekosistemom.
* Populacije vseh rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v komercialne namene, so znotraj varnih bioloških meja in imajo takšno razporeditev starosti in velikosti populacije, ki je značilna za zdrav stalež.
* Vsi deli morskih prehranjevalnih verig so po razpoložljivih podatkih navzoči v normalnih količinah, so normalno raznoliki in na ravneh, ki lahko zagotavljajo dolgoročno številčnost vrst in ohranitev njihove polne sposobnosti razmnoževanja.
* Evtrofikacija, ki jo povzroča človek, in zlasti njeni škodljivi učinki, kakor so upad biotske raznovrstnosti, poslabšanje ekosistemov, škodljivo cvetenje alg in pomanjkanje kisika v spodnjih plasteh voda, so minimalni.
* Neoporečnost morskega dna je na ravni, ki zagotavlja zaščito zgradbe in nalog ekosistemov ter preprečuje škodljive vplive zlasti na bentoške ekosisteme.
* Trajna sprememba hidrografskih pogojev ne škoduje morskim ekosistemom.
* Koncentracije onesnaževal so na ravneh, ki ne povzročajo onesnaženosti.
* Onesnaževala v ribah in drugi morski hrani, namenjeni za prehrano ljudi, ne presegajo ravni, ki jih določajo predpisi s področja varstva okolja ali predpisi s področja zdravstvene ustreznosti živil.
* Lastnosti in količine morskih odpadkov ne škodujejo obalnemu in morskemu okolju.
* Vnos energije, vključno s podvodnim hrupom, je na vseh ravneh tak, da ne škoduje morskemu okolju.
Vrednotenje deskriptorjev in razvrščanje v kakovostne razrede se izvaja s pomočjo vrednostnih meril, ki se določijo za posamezno morsko regijo.

== Stanje morskega okolja ==
Stanje morskega okolja - »okoljsko stanje morja« se v skladu z najnovejšimi znanstvenimi utemeljitvami v okviru držav Evropske skupnosti ocenjuje za posamezno morsko regijo ali podregijo &lt;ref&gt;[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2007:242:0011:01:SL:HTML Okvirna direktiva o morski strategiji]&lt;/ref&gt;  na osnovi analize naravnih značilnosti morskega okolja &lt;ref&gt;[http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/okvirna_direktiva_o_morski_strategiji/zacetna_presoja_stanja_morskega_okolja_dolocitev_dobrega_stanja_morskega_okolja_ciljnih_vrednosti_in_kazalnikov/ Začetna presoja značilnosti morskega okolja]&lt;/ref&gt; (fizikalno-kemijskih, bioloških in hidromorfoloških lastnosti in habitatnih tipov) ter deskriptorjev &quot;dobrega okoljskega stanja&quot; morskih voda. Stanje posameznih deskriptorjev značilnosti morskega okolja je odvisno od naravnih značilnosti ter obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti v posamezni morski regiji. Stanje morskih voda se določi z uporabo meril kakovosti okoljskega stanja morskih voda za posamezno morsko regijo ali podregijo.

=== Obremenitve in vplivi človekovih dejavnosti ===
Zaradi človekovih dejavnosti tako na kopnem kot na morju, je morje vse bolj onesnaženo, morski ekosisitemi pa ogroženi. Glavni onesnaževalci so: [[kmetijstvo]], [[industrija]], marikultura, pomorski promet, in komunalne odplake in odpadki iz obalnih naselij. Posebej problematična so nenadna onesnaženja z nafto, ki se dogaja tako na mestih črpanja kot na ladijskih transpornih poteh.

== Pomen za življenje ==
Morske [[alge]] proizvedejo večino [[kisik]]a, ki ga potrebujemo za življenje na Zemlji.

== Gospodarski pomen ==
Morje je že od nekdaj eden od virov hrane. Ob obalah živi veliko ljudi, ki se preživljajo z [[ribolov]]om. Morja se uporabljajo za mednarodni prevoz blaga in ljudi. Pred izumom [[Letalo|letala]] je bil edini način, da se je prišlo iz Evrope v Ameriko ali Avstralijo z [[ladja]]mi po morju. Za razsute tovore in naftne derivate je še vedno najboljša izbira. Pomembno je tudi v turistični dejavnosti. V zadnjih desetletjih se izkorišča tudi za proizvodnjo električnega toka (energija plimovanja, morskih tokov). Morje je tudi vir pitne vode. S postopkom razsoljevanja nekatere sušne države pridobivajo to dragoceno tekočino. Zaloge nafte so na morskem dnu zelo velike. Od sedemdesetih let 20. stoletja se je izkoriščanje nafte in plina iz morskega dna zelo razmahnilo.

== Morske regije in podregije ==
Morske regije in podregije so deli morskega okolja pod suverenostjo ali pristojnostjo držav članic Evropske skupnosti, s primerljivimi ekosisitemskimi lastnostmi. 
Morske regije:
* [[Baltsko morje]];
* Severovzhodni [[Atlantski ocean]];
* [[Sredozemsko morje]];
* [[Črno morje]].
Podregije:
* v Severovzhodnem Atlantskem oceanu:
** širše [[Severno morje]], vključno s Kattegatom, in [[Rokavski preliv]];
** Keltsko morje;
** [[Biskajski zaliv]] in iberska obala;
** v Atlantskem oceanu, Makaroneška [[biogeografska regija]], ki jo predstavljajo morske vode, ki obdajajo [[Azori|Azore]], [[Madeira|Madeiro]] in [[Kanarski otoki|Kanarske otoke]];
* v Sredozemskem morju:
** zahodno Sredozemsko morje;
** [[Jadransko morje]];
** [[Jonsko morje]] in osrednje Sredozemsko morje;
** Egejsko-levatinsko morje.

== Seznam morij ==
{{lektura}}
{{prevedi|angleščina|Ta razdelek|datum=oktober 2021}}
{| border=&quot;0&quot; style=&quot;background:#fff;&quot; class=&quot;sortable wikitable&quot;
|+  style=&quot;text-align:center; background:DarkSlateBlue; color:white;&quot;|&lt;big&gt;'''Seznam svetovnih morij'''&lt;/big&gt;
|-
!  style=&quot;text-align:center; width:300px; px; background:Lavender; color:Black;&quot;| [[Atlantski ocean]]
!  style=&quot;text-align:center; width:150px; px; background:Lavender; color:Black;&quot;| [[Arktični ocean]]
!  style=&quot;text-align:center; width:150px; px; background:Lavender; color:Black;&quot;| [[Južni ocean]]
!  style=&quot;text-align:center; width:150px; px; background:Lavender; color:Black;&quot;| [[Indijski ocean]]
!  style=&quot;text-align:center; width:300px; px; background:Lavender; color:Black;&quot;| [[Tihi ocean]]
!  style=&quot;text-align:center; width:150px; px; background:Lavender; color:Black;&quot;| Morja obdana s kopnim
|- valign=top
|
{{columns-list|2|
;[[Baltsko morje]]
* [[Arhipelaško morje]]
* [[Botniško morje]]
* [[Baltsko morje|Central Baltic Sea]]
* [[Botniški zaliv]]
* [[Finski zaliv]]
* [[Riški zaliv]]
* [[Øresund|ožina Øresund]]
* [[Ålandsko morje]]

;[[Sredozemsko morje]]
* [[Egejsko morje]]
* [[Mirtoon morje]]
* [[Kretsko morje]]
* [[Trakijsko morje]]
* [[Jadransko morje]]
* [[Alboransko morje]]
* [[Balearsko morje]]
* [[Katalonsko morje]]
* [[Kilikijsko morje]]
* [[Sidrski zaliv]]
* [[Jonsko morje]]
* [[Levantinsko morje]]
* [[Libijsko morje]]
* [[Ligursko morje]]
* [[Sardinsko morje]]
* [[Sicilsko morje]]
* [[Tirensko morje]]

;Drugo
* [[Argentinsko morje]]
* [[Biskajski zaliv]]
* [[Campečejski zaliv]]
* [[Zaliv Fundy]]
* [[Črno morje]]&lt;ref name=MSea&gt;pogosto se ga obravnava kot del [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]&lt;/ref&gt;
* [[Karibsko morje]]
* [[Keltsko morje]]
* [[Chesapeaški zaliv]]
* [[Davisov preliv]]
* [[Danski preliv]]
* [[Dovrska vrata]]
* [[Gvinejski zaliv]]
* [[Mainski zaliv]]
* [[Mehiški zaliv]]
* [[Zaliv svetega Lovrenca]]
* [[Venezuelski zaliv]]
* [[Irsko morje]]
* [[Labradorsko morje]]
* [[Marmarsko morje]]&lt;ref name=MSea /&gt;
* [[Severno morje]]
* [[Norveško morje]]
* [[Sargaško morje]]
* [[Azovsko morje]]&lt;ref name=MSea /&gt;
* [[Hebridsko morje]]
* [[Vatsko morje]]
}}

|| &lt;!--Arktični ocean--&gt;
* [[Amundsenovo morje]]
* [[Baffinov zaliv]]
* [[Barentsovo morje]]
* [[Beaufortovo morje]]
* [[Čukotsko morje]]
* [[Vzhodnosibirsko morje]]
* [[Grenlandsko morje]]
* [[Hudsonov zaliv]]
* [[Jamesov zaliv]]
* [[Karsko morje]]
* [[Karska vrata]]
* [[Morje Laptevov]]
* [[Lincolnovo morje]]
* [[Morej princa Gustava Adolfa]]
* [[Pečorsko morje]]
* [[Wandelovo morje]]
* [[Belo morje]]

|| &lt;!--Južni ocean--&gt;
* [[Amundsen Sea]]
* [[Bassov preliv]]
* [[Bellinshausnovo morje]]
* [[Cooperation Sea]]
* [[Kosmonavtsko morje]]
* [[Davisovo morje]]
* [[D'Urvillovo morje]]
* [[Drakov preliv]]
* [[Velik avstralski zaliv]]
* [[Zaliv svetega Vincencija]]
* [[Morje kralja Haakona VII]]
* [[Lazarevovo morje]]
* [[Mawsonovo morje]]
* [[Riiser-Larsenovo morje]]
* [[Rossovo morje]]
* [[Škotsko morje]]
* [[Somovo morjejev zaliv]]
* [[Weddellovo morje]]
|| &lt;!--Indijski ocean--&gt;
* [[Andamansko morje]]
* [[Arabsko morje]]
* [[Bengalski zaliv]]
* [[Adenski zaliv]]
* [[Omanski zaliv]]
* [[Lakadivsko morje]]
* [[Mozambiški preliv]]
* [[Perzijski zaliv]]
* [[Rdeče morje]]
* [[Timorsko morje]]

|| &lt;!--Tihi ocean--&gt;
{{columns-list|2|
* [[Arafursko morje]]
* [[Balijsko morja]]
* [[Bandsko morje]]
* [[Beringovo morje]]
* [[Bismarckovo morje]]
* [[Bohajsko morje]]
* [[Boholsko morje]] (poznan tudi kot morje Mindanao)
* [[Camotsko morje]]
* [[Celebeško morje]]
* [[Ceramsko morje]]
* [[Čilsko morje]]
* [[Chilojsko morje]]
* [[Koralno morje]]
* [[Vzhodnokitajsko morje]]
* [[Floreško morje]]
* [[Aljaški zaliv]]
* [[Kalifornijski zaliv]]
* [[Carpentarijski zaliv]]
* [[Tajski zaliv]]
* [[Halmahersko morje]]
* [[Javsko morje]]
* [[Korsko morje]]
* [[Mar de Grau]]
* [[Moluško morje]]
* [[Filipinsko morje]]
* [[Salish Sea]]
* [[Savujsko morje]]
* [[Japonsko morje]]
* [[Ohotsko morje]]
* [[Notranje morje Seto]]
* [[Sibujansko morje]]
* [[Salomonovo morje]]
* [[Južnokitajsko morje]]
* [[Sulujsko morje]]
* [[Tasmanovo morje]]
* [[Visajansko morje]]
* [[Rumeno morje]]
}}

|| &lt;!--Morja obdana s kopnim--&gt;
* [[Aralsko jezero]]
* [[Kaspijsko jezero]]
* [[Mrtvo morje]]
* [[Saltonsko morje]]
|}

== Viri in sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Ocean]]
* [[Oceanski tok]]
* [[Bibavica]]
* [[Abisalna ravnina]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Seas|morje}}
{{Wikislovar|morje|Morje}}
* [http://www.hidrografija.si/p1/2.php Navtični vodnik slovenske obale]
* [http://www.siol.net/novice/znanost_in_okolje/2013/07/po_nanolitrih_lazje_do_pitne_vode_iz_morja.aspx Lažje do pitne vode]
* [http://www.un.org/depts/los/convention_agreements/texts/unclos/closindx.htm Pravo morja (angl)- Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, (United Nations Convention on the Law of the Sea – UNCLOS)]
* [http://www.morigenos.org MORIGENOS Društvo za opazovanje in raziskovanje delfinov]

[[Kategorija:Morja| ]]
[[Kategorija:Vodna telesa]]
[[Kategorija:Reliefne oblike]]
[[Kategorija:Fizična oceanografija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>q0hdov9k7cm1enewnv85010xfnouomo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Želeni članki</title>
    <ns>4</ns>
    <id>9326</id>
    <revision>
      <id>5748335</id>
      <parentid>5734266</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:48:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>86.146.244.22</ip>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17715" xml:space="preserve">{{tocright}}
Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu.

== A ==
* [[Afera Slovenska investicijska banka]]
* [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]]
* [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]]
* [[Andrei Kolkoutine]] [[:en:Andrei Kolkoutine|(en)]],[[:de:Andrei Kolkoutine|(de)]],[[:es:Andréi Kolkoutin|(es)]],[[:da:Andrej Kolkutin|(da)]]
* [[Angelo Tartaglia]] ([[:de:Angelo Tartaglia|de]], [[:en:Angelo Tartaglia|en]], [[:fr:Angelo Tartaglia|fr]], [[:it:Angelo Tartaglia|it]])
* [[apela]]
* [[apetairi]]
* [[Aphra Tesla]]
* [[Arboretum Vrahovice]]
* [[Alen Vogrinec Vesel]]

== B ==
*[[Bandy]] [[:en:Bandy|en]]
*[[Baski]]
* [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]])
*[[blagarica]] (epiklera)
*[[bobnaste zavore]] 
*[[bule]]
*[[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca]
*[[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca]
* Bossa de novo (slovenski bend)
*[[Brežiški prelom]]/[[Brežiško-koprivniški prelom]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 13:30, 11. avgust 2014 (CEST)
*[[Brušenje]]
* [[Budna, Samo|Samo Budna]]

== C ==
* [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]])
* [[Carlo Gesualdo]]
* [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]])
* [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]]
* [[Coimbra]]
* [[Corpus geniculatum laterale]]
* [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]])
* [[Chalermphol Malakham]] ([[:en:Chalermphol Malakham|en]])

== Č ==
* [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO
* [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske

== D ==
* [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]])
* [[Desno-sredinska politika]]
* [[dikasterija]]
* [[dokapitalizacija]]
* [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]])
* [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]])
* [[Donački prelom]] [[:en:Donat Fault]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 13:09, 10. avgust 2014 (CEST)
* [[Dom Janeza Boska]]

== E ==
* [[Egidio Romualdo Duni]]
* [[Elcor, Minnesota]]

== F ==
* [[Ferruccio Jakomin]] ([[:it:Ferruccio Jakomin]])
* [[Formacija (geologija)]] ([[:en:Formation (stratigraphy)]]) --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 17:10, 10. avgust 2014 (CEST)
* [[Francesco Mucci]]
* [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]])
*[[Furlani]]

== G ==
* [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]])
* [[Geološki zavod Slovenije]] ([[:en:Geological Survey of Slovenia]]) --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 15:04, 11. avgust 2014 (CEST)
* [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]])
* [[geruzija]]
* [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]]
* [[Gorenjska kotlina]] ([[:en:Gorenjska Basin]]) --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 14:53, 10. avgust 2014 (CEST)
* [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]]

== H ==
* [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]]
* [[Heliea]]
* [[hetairija]]
* [[Hiperventilacija]]

== I ==
* [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]])
* [[Idrijski prelom]] [[:en:Idrija Fault]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 15:41, 10. avgust 2014 (CEST)
* [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]])
* [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]])
* [[investicijski sklad]] 
* [[investiranje]]
* [[Italijanska književnost]]
* [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]]
* [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]])
* [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]])

== J ==
* [[Jason Kreis|Jason Kreis]]
* [[Janja Srečkar]] -- [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Sreckarfilm&amp;action=edit&amp;section=1 Pogovor][[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:41, 5. maj 2016 (CEST)
* [[Edmund Jacquelin|Jacquelin, Edmund]]
* [[Joey Lawrence|Joey Lawrence]]
* [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]])
* [[James May]]
* [[Jebovlje]]
* [[JUB]]
* [[Robert Jukič|Jukič, Robert]]
* [[Jintara Poonlarp]] ([[:en:Jintara Poonlarp|en]])

== K ==
* Katalena (slovenska etno skupina)
* [[Dejan Kavaš|Kavaš, Dejan]]
* [[Kolesarska zveza ZDA]] 
* [[koseško sodišče]]
* [[Kozinska formacija]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 17:10, 10. avgust 2014 (CEST)
* [[Frank Kramer|Kramer, Frank]] 
* [[Kneško tektonsko okno]]
* Koroška danes (medij) 
* [[Kraja sperme]] ([[:de:Samenraub|de]], [[:fr:Paternité imposée|fr]], [[:en:Sperm theft|en]])
* [[kunqu]]
* [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]]
* [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]])
* [[Kriptomat]]
* [[Ki Daophet Nouhouang]] ([[:en:Ki Daophet Nouhouang|en]])
* [[Kong Nay]]

== L ==
* [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]]
* [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov)
* [[Leeloojamais]]
* [[Le Monde]] ([[:fr:Le Monde]])
* [[Letalnica]]
* [[lidi]]
* [[Labotski prelom]] [[:en:Lavanttal Fault]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 12:53, 10. avgust 2014 (CEST)

== M ==
* [[mansus]] ([[manzus]])
* [[mednarodno pravo]]
* [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]])
* [[merilna napaka]]
* [[Mišo Alkalaj]]
* [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]])
* [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale).
* [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo.
* [[Mosazaver]]
* [[Mladifest]]
*[[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]])
* [[Monkaen Kaenkoon]] ([[:en:Monkaen Kaenkoon|en]])
* [[Mangpor Chonthicha]] ([[:en:Mangpor Chonthicha|en]])

== N ==
* [[Nahodka]] ([[Rusija]])
* [[Network File System]]
* [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]]
* [[nagelj]]
* [[Boštjan Narat]]
* [[neoliberalizem]]
* [[NOO]]
* [[Valentina Novak]]
* [[Nula Kelvina]] (slovenski bend)
* [[Ne kupujte ruskih izdelkov!]] ([[:en:Do not buy Russian goods!]])
* [[Norodom Sihanouk]]

== O ==
* [[Olimpijski komite ZDA]]
* [[opazovanje (znanstvena metoda)]]
* [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]])
* [[Obrestno obrestni račun]] (ki ga plačujemo našim ekonomistom)

== P ==
* [[paradoks brivca]]
* [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar)
* [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]]
* [[perujska češnja]] (botanika, latinsko: physalis)
* [[Planet Groove]] (slovenski bend, znan po uspešnici »Sonce«)
* Pliš (slovenska skupina, znana po uspešnici »Metulji«)
* [[pnevmatično kolo]]
* [[Podonavje]]
* [[Podsaharska Afrika]]
* [[Posodi mi jurja]]
* [[pravna praksa]]
* [[predsedstvo SNOO]]
* [[premoženje RKC]]
* [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] 
* [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute
* [[prvi steber]]
* [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios)
* [[Pumpuang Duangjan]] ([[:en:Pumpuang Duangjan|en]])
* [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]])
* [[Phai Phongsathon]] ([[:en:Phai Phongsathon|en]])

==Q==

== R ==
* [[Rune slovanski]] = [[Slovanski rune]] --[[Uporabnik:Krupski Oleg|Krupski Oleg]] ([[Uporabniški pogovor:Krupski Oleg|pogovor]]) 10:52, 8. avgust 2015 (CEST)
* [[Raški prelom]] [[:en:Raša Fault]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 17:36, 10. avgust 2014 (CEST)
* [[rastlinska čistilna naprava]]
* [[Reporter]] (časopis)
* [[Reformator]]
* [[Reutov]] ([[:en:Reutov|en]])
* [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]])
* [[Robbie Williams]] ([[:en:Robbie Williams|en]])
* [[Robin Hood]]
* [[robota]]
* [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]])
* [[rota]] (vrsta prisege)

== S ==
* [[Slovanski rune]] --[[Uporabnik:Krupski Oleg|Krupski Oleg]] ([[Uporabniški pogovor:Krupski Oleg|pogovor]]) 10:51, 8. avgust 2015 (CEST)
* [[Saraṇa Bhikkhu]] ([[:es:Saraṇa Bhikkhu|es]])
* [[Sassari]] &lt;small&gt;[[:en:Sassari|en]] [[:it:Sassari|it]] &lt;/small&gt;
* [[Savski prelom]] ([[:en:Sava Fault]]) --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 19:37, 12. avgust 2014 (CEST)
* [[Karl Drais von Sauerbronn|Sauerbronn, Karl Drais von]] 
* [[servi]]
* [[seznam tektonskih prelomov v Sloveniji]] [[:en:List of faults in Slovenia]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 17:55, 10. avgust 2014 (CEST)
* ??? [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 17:56, 10. avgust 2014 (CEST)
* Shyam
* Silence ([[:en:Silence (band)|en]])
* [[simahija]]
* [[Sindrom savdskih princev]]
* [[Comte de Sivrac|de Sivrac, Comte]] 
* [[Slavko Bobovnik]]
* [[Slatniška formacija]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 12:50, 11. avgust 2014 (CEST)
* [[slovanska pradomovina]]
* [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO)
* [[Patti Smith|Smith, Patti]]  [[:en:Patti Smith|(en)]]
* [[smola]]
* [[sodini]]
* [[Šoštanjski prelom]] [[:en:Šoštanj Fault]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 13:38, 10. avgust 2014 (CEST)
* [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]]
* [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]]
* [[stara pravda]]
* [[James Starling|Starling, James]]
* [[Stevia rebaudiana]]
* [[Anthony Storr|Storr, Anthony]] ([[:en:Anthony Storr|en]])
* [[Superlizo]]
* [[Sveti Ahac]]
* [[Sveti Dominik]]
* [[svobodini]] ([[ingenui]])
* [[Svobodna Slovenija (časopis)]]
* [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]])
* [[Sarit Thanarat]] ([[:en:Sarit Thanarat|en]])
* [[Suraphol Sombatcharoen]]
* [[Sinn Sisamouth]]

== Š ==
* ??? [[:en:Shamakhi Astrophysical Observatory]]
* [[ŠKUC gledališče]]
* [[Število svetovnega prebivalstva]]
* [[Katja Šulc|Šulc, Katja]]

== T ==
* [[Tomašić Ivan]] --[[Uporabnik:Krupski Oleg|Krupski Oleg]] ([[Uporabniški pogovor:Krupski Oleg|pogovor]]) 11:46, 8. avgust 2015 (CEST)
* [[tema (bizantinska upravna enota)]]
* [[terenski odbori SNOO]]
* [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]], [[:sr:Taksin Šinavatra|sr]] [[:ru:Чиннават, Таксин|ru]], [[:de:Thaksin Shinawatra|de]])
* [[The Tide]] (slovenski rokerji)
* [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]]
* [[Tibetanci]]
* [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]])
* [[trgatev]]
* [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]])
* [[Topljenec]]

== U ==

== V ==
* [[valutno tveganje]]
* [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]], [[:sr:Маха Вачиралонгкорн|sr]] [[:ru:Маха Вачиралонгкорн|ru]], [[:de:Maha Vajiralongkorn|de]])
* [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]]
* [[velociped]]
* [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]])
* [[vojkeji]]
* [[Vrahovice]] 
* [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]]
* [[Valve Timing Electronic System]]
* [[Vitalij Nosov]]
* [[VirtualBox]]
* [[Viola cryana]]
* [[Vítězslav]]
* [[Vieng Narumon]] ([[:en:Vieng Narumon|en]])

== W ==
* [[Wal-Mart]]
* [[Chris Wherry|Wherry, Chris]]
* [[William Hung]] [[:en:William Hung]]
* [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]])
* [[Waiphot Phetsuphan]]

==X==
* [[XY]] [[:en:XY sex-determination system]]

==Y==

== Z ==
* [[Zakarpatje]]
* [[zavest]] 
* [[zemljiško-gospostveni sistem]]
* [[August Zimmerman|Zimmerman, August]]
* [[Zvon Dva]]
* [[Zvon Ena]]

== Ž ==
* [[Žužemberški prelom]] [[:en:Žužemberk Fault]] --[[Uporabnik:Tobias1984|Tobias1984]] ([[Uporabniški pogovor:Tobias1984|pogovor]]) 14:19, 10. avgust 2014 (CEST)

== Samodejna orodja ==
Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov:
* [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani
* [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji]
* [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah
* [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov]
* [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov]

== Manjkajoči priljubljeni članki ==
To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke.

{{stolpci|4|
* 173 [[Ameriki]] ([[:en:Americas|Americas]])
* 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]])
* 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]])
* 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]])
* 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]])
* 104 [[orel]] ([[:en:Eagle|Eagle]])
* 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]])
*  93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]])
*  91 [[ISO 3166-1]] ([[:en:ISO 3166-1|ISO 3166-1]])
*  83 [[Melila]] ([[:en:Melilla|Melilla]])
*  83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]])
*  79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]])
*  76 [[Andra Pradeš]] ([[:en:Andhra Pradesh|Andhra Pradesh]])
*  76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]])
*  75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]])
*  75 [[Somaliland]] ([[:en:Somaliland|Somaliland]])
*  75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]])
*  75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]])
*  75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]])
*  75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]])
*  74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]])
*  74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]])
*  74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]])
*  72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]])
*  72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]])
*  72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]])
*  72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]])
*  71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]])
*  71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]])
*  71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]])
*  70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]])
*  70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]])
*  70 [[Zaragoza]] ([[:en:Zaragoza|Zaragoza]])
*  70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]])
*  69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]])
*  69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]])
*  69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]])
*  69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]])
*  69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]])
*  69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]])
*  69 [[prostitucija]] ([[:en:Prostitution|Prostitution]])
*  68 [[Južno Kitajsko morje]] ([[:en:South China Sea|South China Sea]])
*  68 [[Castile-La Mancha]] ([[:en:Castile-La Mancha|Castile-La Mancha]])
*  68 [[Navara]] ([[:en:Navarre|Navarre]])
}}

== Glej tudi ==
* [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]]
* [[Wikipedija:Želene slike]] 

[[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]]</text>
      <sha1>28xwsbn56xff2z5poi7jzuzbvm98xyi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Skakač</title>
    <ns>0</ns>
    <id>10086</id>
    <revision>
      <id>5748426</id>
      <parentid>1107263</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:38:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+1</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="365" xml:space="preserve">'''Skakač''' je lahko:
* '''[[skakač (šah)|skakač]]''' - šahovska figura
* predstavnik '''[[skakači (členonožci)|skakačev]]''' (Collembola), enega od redov členonožcev
* predstavnik '''[[skakači|skakačev]]''' (Gerbillinae), ene od družin glodavcev
* predstavnik '''[[skakači (pajki)|skakačev]]''' (Salticidae), ene od družin pajkov

{{razločitev}}</text>
      <sha1>ajgu64l08bcl6hr624fxkwrdhmzmcit</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slavko Grum</title>
    <ns>0</ns>
    <id>12645</id>
    <revision>
      <id>5748239</id>
      <parentid>5554324</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:32:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pp ref</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10013" xml:space="preserve">{{Infopolje Pisec
| name        = Slavko Grum
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| pseudonym   = 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
|nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]
| genre       = dramatik, pisec črtic, novel in poljudnoznanstvenih tekstov
| subject     = 
| movement    = [[eksistencializem]]
| debut_works =  
&lt;!-- | influences  = Sigmund Freud, Alexander Moissi, Conrad Veidt, Oscar Wilde (Saloma) --&gt;
| awards      = Dogodek v mestu Gogi (druga nagrada za področje dramatike v Beogradu)
| period      = 1921—1940; obdobje zrelega pisateljevanja 1925—1929
| notableworks = ''[[Dogodek v mestu Gogi]]''
}}

'''Slavko Grum''', [[Slovenci|slovenski]] [[dramatik]] in [[pisatelj]], * [[2. avgust]] [[1901]], [[Šmartno pri Litiji]], † [[3. avgust]] [[1949]], [[Zagorje ob Savi]].

== Življenje ==
Bil je tretji, predzadnji otrok Franca Gruma, delovodje v šmarski tovarni usnja, in Marije Grum, roj. Dolšek. Zaradi očetove službe so se  leta 1906 preselili v [[Novo mesto|Novo mesto]], kjer je kot zunanji gojenec v novomeškem [[Frančiškani|frančiškanskem]] samostanu obiskoval osnovno šolo. Eden njegovih učiteljev je bil pater Blanko, ki ga je spodbujal k literarnemu pisanju in ga hkrati navdušil za [[Naravoslovje|naravoslovje]]. Zaradi službenih obveznosti so se ostali člani družine preselili v [[Mokronog]] in nato v [[Slovenske Konjice|Konjice]], sam pa je ostal v Novem mestu pri dijaški gospodinji. Po končani osnovni šoli je v letih 1911 do 1919 obiskoval [[Gimnazija Novo mesto|gimnazijo]]. V tem času je stanoval pri sestri Mariji in novomeškemu podjetniku Jožefu Klemenčiču v podstrešni sobici, ki jo je ljubkovalno imenoval &quot;rakev&quot;. Leta 1919 je maturiral in se je nato kljub prigovarjanju staršev, naj gre študirat [[Teologija|teologijo]], odločil za [[medicina|medicino]] na [[Dunaj]]u in si zanjo pridobil štipendijo. Rad je obiskoval gledališče in kino. Kot [[zdravnik]] se je dodobra seznanil s [[psihoanaliza|psihoanalizo]], novim področjem [[psihiatrija|psihiatrije]], ki poudarja nezavedno plast človeškega življenja. To je pomembno vplivalo na njegovo umetniško delo, ki je bilo v tesni zvezi s poklicnim interesom. Leta 1920 se je spopadal z eksistencialno krizo, trpel je za [[Psihomatska motnja|psihosomatskimi motnjami]], postal je odvisen od [[Kokain|kokaina]]. Ko je kriza minila, je veliko pisal. Med vajami za uprizoritev Cankarjeve ''[[Lepa Vida (Cankar)|Lepe Vide]]'' se je zbližal z igralko naslovne vloge Jožo Debelak, hčerko šmarskega nadučitelja, sicer pa študentko [[Elektrotehnika|elektrotehnike]]. Bila mu je najpomembnejša literarna in osebna zaupnica. 1926 je diplomiral in se vrnil domov. V Ljubljani je bil vpoklican k vojakom, a so ga zaradi srčne napake po dveh mesecih odpustili. Konec leta 1926 je v ljubljanskih bolnicah začel opravljati obvezni staž in na lastno željo ostal v bolnici kot pomožni zdravnik. Kot zdravnik je bil zaposlen v bolnici za ženske bolezni in na psihiatrični kliniki, kjer je pridobil gradivo za pisanje najpomembnejših del in dram. Leta 1929 ga je zavrnilo [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Narodno gledališče]] v Ljubljani, kjer je želel uprizoriti svojo dramo ''[[Dogodek v mestu Gogi]]'', za katero je v [[Beograd]]u prejel drugo nagrado, prav tako so zavrnili njegovo željo po premestitvi v domačo bolnico. Razšel se je z Jožo Debelak, zaradi česar je narasla odvisnost od [[Psihoaktivna droga|drog]]. Razočaran je dal odpoved v službi ter se skupaj s posesivno in gospodovalno materjo naselil v [[Zagorje ob Savi|Zagorju]] in postal zdravnik privatne prakse. Po letu 1929 mu je začela  pisateljska moč usihati, objavljal je samo ponatise in variante. Leta 1946 je skušal narediti [[samomor]] z [[Barbital|veronalom]]. Tri leta kasneje je zaradi raka na jetrih umrl v izolirnici v Zagorju. Pokopan je v Šmihelu pri Novem mestu.

== Literarno ustvarjanje ==
Med študijem na Dunaju se je navdušil za [[gledališče]] in [[kino]], fasciniral ga je predvsem patetični in sentimentalni [[manirizem]] tedanjega zvezdnika nemega filma [[Conrad Veidt|Conrada Veidta]]. Leta 1921 je zasnoval drame [[Pierrot in Pierrette]], [[Neusmiljeni odrešenik]] in [[Trudni zastori]]. Istega leta se je seznanil s [[Sigmund Freud|Freudom]], ki je zelo vplival na njegova nadaljnja dela. Leta 1922 ga je prevzela melanholična, dekadentna in morbidna igra [[Alexander Moissi|Alexandra Moissija]] v uprizoritvi [[Henrik Ibsen|Ibsenovih]] [[Strahovi (Ibsen)|Strahov]]. Med počitnicami leta 1922 je pripravil amatersko uprizoritev [[Anton Funtek|Funtkove]] ''[[Tekma (Anton Funtek)|Tekme]]'', nato pa naslednjega leta še [[Ivan Cankar|Cankarjevo]] ''[[Lepa Vida (Cankar)|Lepo Vido]]'' ter [[August Strindberg|Strindbergovo]] ''[[Gospodična Julija|Gospodično Julijo]]''. Obdobje zrelega pisateljevanja traja 1925—1929. Večinoma ni objavljal v revijah, ampak na mnogo manj uglednem mestu, v dnevniku [[Jutro (časnik)|Jutro]]. Prevajali so ga [[Češka|Čehi]] in [[Slovaška|Slovaki]]. Do leta 1928 je bilo v tuje jezike prevedenih devet [[Črtica (književnost)|črtic]]. Naslednji umetnik, ki ga je prevzel, je bil režiser [[Alexander Tairov]], in sicer v uprizoritvi [[Oscar Wilde|Wildeove]] [[Saloma|Salome]]. Leta 1927 je objavil dramski prizor ''Upornik'' in napravil izbor objavljenih [[Črtica (književnost)|črtic]] z naslovom ''Beli azil'', ki naj bi ga natisnili Tiskovna zadruga in slovaška založba Slovenský východ, vendar do natisa navsezadnje ni prišlo. 1928 je v kinu Matica predaval o seksualni vzgoji mladine, kjer je razložil [[Sigmund Freud|Freudovo]] teorijo in predavanje tudi objavil. Istega leta je objavil svoje najbolj znano delo, dramo [[Dogodek v mestu Gogi]], za katero je v Beogradu prejel drugo nagrado s področja dramatike. Uprizorjena je bila tri leta kasneje v mariborskem [[SNG Maribor|Narodnem gledališču]] in nato še v ljubljanskem. [[Dogodek v mestu Gogi]] in z njo Slavka Gruma uvrščamo med [[slovenski|slovenske]] [[slovenski klasiki|klasike]]. Sledile so razprave, med drugim psihoanalitični tekst ''Samomor''. Zasnoval je izbor zbirke črtic z naslovom ''Izgubljeni sin''. Do konca življenja je napisal samo še pripovedna spisa ''Beg v onstran'' in ''Beg iz življenja'' ter [[Novela (književnost)|novelo]] ''Deček in blaznik'' in poljudnoznastveni spis ''Resnica o alkoholu''. Njegovo zapuščino, ki obsega najpomembnejša Grumova literarna dela, je podarila [[Olga Hlede]], hranijo pa jo v [[Knjižnica Mirana Jarca|Knjižnici Mirana Jarca]] v [[Novo mesto|Novem mestu]].      

=== Dramatika ===
Dramsko delo Slavka Gruma  stoji v vrhu slovenskega ekspresionizma. V letih medicinskega študija na Dunaju od 1920 do 1927 je dovršil štiri po vsebini in slogu samosvoje drame, s katerimi je segel v skrajnosti tedanjega slovenskega ustvarjanja. Vsa štiri dela odsevajo trpko poetičnost, prežeta so z duhom brezizhodnega družbenega stanja in tragiko mračnih zapletov sedanjosti.
 
'''Dramska dela:'''
* ''Pierrot in Pierrette'', 1921
* ''Neusmiljeni odrešenik'', 1921
* ''Trudni zastori'', 1924
* ''[[Upornik (Grum)|Upornik]]'', 1927
* ''[[Dogodek v mestu Gogi]]'', drama v dveh dejanjih, 1930

=== Prozna dela ===
''Tju'', ''Blesteči kamni'', ''Vrata'', ''Izgubljeni sin'', ''Mansarda'', ''Sveta noč'', ''Sestanek'', ''Deklica v pledu'', ''Spomladi'', ''Beli azil'', ''Aloisius Ignatius Sinbein'', ''Kaznjenci'', ''Lastni portret'', ''Podgane'', ''Zločin v predmestju'', ''Melanholija'', ''Portret dečka s cvetlico v roki'', ''Pogreb'', ''Vožnja''

== Poimenovanja ==

Po Slavku Grumu se imenujeta ulica v Novem mestu ter OŠ Slavka Gruma v Zagorju ob Savi. V [[Litija|Litiji]] je na nekdanjem sedežu okrajnega glavarstva prenovljena matična knjižnica dr. Slavka Gruma. Ob 120-letnici rojstva (2021) so v njegovem rodnem Šmartnem pri Litiji odkrili njegov doprsni kip.

Po njem je imenovana [[Grumova nagrada]] za najboljše slovensko dramsko besedilo. Na osrednji občinski slavnostni prireditvi ob kulturnem prazniku v Zagorju podeljujejo tudi plaketo Slavka Gruma kulturnim delavcem za dolgoletno uspešno delo na področju kulture.

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih dramatikov]]
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih zdravnikov]]
*{{:Portal:Literatura/povezava}}

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
== Viri ==

* Lado Kralj v Slavko Grum: ''Goga, čudovito mesto''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.
* Marjeta Žebovec: Slavko Grum. ''Slovenski književniki rojeni od leta 1900 do 1919''. Ljubljana: Karantanija, 2006.
* [[France Koblar]]. ''Slovenska dramatika II''. Ljubljana: Slovenska matica, 1973. {{COBISS|ID=7380481}}
* ''Zbrano delo, 1-2''. Ur. Lado Kralj. Ljubljana: DZS, 1976. {{COBISS|ID=10873089}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{wikivir-avtor}}

*[http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/tujec-v-mestu-slavko-grum/ Tujec v mestu — Slavko Grum, dokumentarec TV Slovenija]
*{{dlib|urn=URN:NBN:SI:URN:NBN:SI:DOC-DGP5DAJB|naslov=Plaketa dr. Slavka Gruma}}
*{{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-L64QN4S7|naslov=Jože Koruza: Med knjigami — izbrano delo Slavka Gruma}}
*{{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7KHUUSO6|naslov=Alenka Jensterle-Doležal: Kategorija tesnobe v kratki prozi Slavko Grum in Franz Kafka}}
*{{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-P8WTQ8PH|naslov=Marijan Zlobec: SLAVKO GRUM, ZBRANO DELO I, II}}
* {{Dlib|ime= Slavko Grum}}
*[http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/b.exe?name=snsk&amp;expression=slavko+grum Diplomske naloge na temo Slavko Grum]
*{{Geopedia2|T796_L11689_F85_s16_b4_vF|Grob Slavka Gruma, Novo mesto}}


{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Grum, Slavko}}
[[Kategorija:Slovenski dramatiki]]
[[Kategorija:Slovenski pripovedniki]]
[[Kategorija:Slovenski zdravniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Umrli za rakom jeter]]
[[Kategorija:Zagorjani]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]]</text>
      <sha1>pm3as3mk12nijsqnp43oonfctntqroy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bojan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>14737</id>
    <revision>
      <id>5748324</id>
      <parentid>5735212</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:16:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci imena */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6471" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Bojan
|image =Bojan Zajc crop.jpg
|imagesize =
|caption =[[Bojan Zajc]]
|pronunciation =
|gender = moški
|meaning = ''boj, bojevati se''
|region = slovansko ime
|origin =
|name day = 28.marec
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Bojan''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]].

== Slovenske različice ==
*moške različice imena: Bojc, Bojče, Bojči, Bojeslav, Bojimir, Bojin, Bojkan, Bojko, Bojmir
*ženske različice imena: Bojana, Boja, Bojanca, Bojanka, Bojca, Bojčenka, Bojislava, Bojka, Bojkica, Bojimira

== Tujejezikovne različice ==
*pri [[Bolgari]]h: Боян
*pri [[Makedonci]]h, [[Srbi]]h: Боjaн

== Izvor in pomen imena ==
[[Ime]] Bojan je [[Slovani|slovanskega]] izvora. Najverjetneje izhaja iz dvočlenskih slovanskih imen, ki se začenjajo z ''Boj-'', npr. ''Bojimir''. Prvi člen imena ''Boj-'' je iz samostalnika ''bòj'' v pomenu besede »borba, bojevati se«.

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Bojan: 10.625. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Bojan po pogostosti uporabe uvrščeno na 17. mesto.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Bojan|spol=M}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Bojan (Vojan) je tudi ime [[svetnik]]a, [[mučenec|mučenca]], ki je bil [[Rusija|ruski]] [[knez]] in je umrl [[28. marec|28. marca]] leta 827.&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Krajevna imena ==
Na ''Bojane'' pri starih [[Slovenci]]h spominjajo krajevna imena: [[Bojanci]] pri Adlešičih, [[Bojanja vas]] pri Metliki in [[Bojanji Vrh]] pri Muljavi.

== Zanimivost ==
Med najstarejše znane Bojane spada stari [[pevec]] ''Bojan'' iz ruskega [[ep]]a ''Slovo o polku Igor´ěve''. Po njem se imenuje ''bajan'' =&quot;[[harmonika|velika harmonika]]&quot;.

== Znani nosilci imena ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Bojan Accetto]], slovenski zdravnik gerontolog 
*[[Bojan Adamič]], slovenski skladatelj, dirigent in aranžer
*[[Bojan Bălgaranov]], bolgarski politik 
*[[Bojan Balkovec]], slovenski zgodovinar
*[[Bojan Baskar]], slovenski socialni antropolog
*[[Bojan Bensa]], slovenski slikar
*[[Bojana Beović]], slovenska zdravnica infektologinja
*[[Bojan Bogdanović]], hrvaški košarkar
*[[Bojana Boh]], slovenska biokemičarka, informatičarka, amaterska slikarka 
*[[Bojan Božič]], slovenski rokometaš
*[[Bojan Borstner]], slovenski filozof
*[[Bojan Brecelj]], slovenski častnik 
*[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]], slovenski fotograf
*[[Bojan Brezigar]], slovenski urednik in politik
*[[Bojan Breznik]], slovenski strojnik, inovator
*[[Bojan Bučar]], slovenski lesar
*[[Bojan Budja]], slovensk inovinar
*[[Bojan Bugarič]], slovenski pravnik
*[[Bojan Cvetrežnik]], glasbenik poliinstrumentalist 
*[[Bojan Čerček]], zdravnik internist, akademik 
*[[Bojan Čop]], slovenski jezikoslovec, indoevropeist, akademik
*[[Bojan Dekleva]], slovenski psiholog
*[[Bojan Dintinjana]], slovenski fizik, astronom
*[[Bojan Djurić]], slovenski arheolog
*[[Bojan Dobovšek]], slovenski kriminolog
*[[Bojana Dornig]], slovenska smučarka
*[[Bojan Drenik]], slovenski prosvetni delavec, publicist, Sokol 
*[[Bojan Drobež]], slovenski kitarist, skladatelj, kantavtor
*[[Bojan Držaj]], slovenski kemijski tehnolog
*[[Bojan Emeršič]], slovenski igralec in TV voditelj
*[[Bojan Fortič]], slovenski zdravnik ftiziolog
*[[Bojan Glavina]], slovenski pianist, skladatelj
*[[Bojan Globočnik]], slovenski smučarski skakalec
*[[Bojan Godeša]], slovenski zgodovinar
*[[Bojan Golija]], slovenski slikar in grafik
*[[Bojan Golli]], slovenski fizik
*[[Bojan Gorenec]], slovenski slikar in grafik
*[[Bojan Gorišek]], slovenski pianist, igralec
*[[Bojan Grobovšek]], slovenski novinar, diplomat, publicist
*Bojan Krajnc, slovenski atlet
*[[Bojan Krajnc]], novinar, televizijski urednik
*[[Bojan Krkić]], srbsko-španski nogometaš
*[[Bojan Križaj]], slovenski smučar
*[[Bojan Leskovar]], slovenski gospodarstvenik
*[[Bojana Leskovar]], slovenska novinarka, PR-ovka
*[[Bojan Maroševič]], igralec
*[[Bojan Mavsar]], slovenski kipar, slikar in scenograf
*[[Bojan Mohar]], slovenski matematik, profesor
*[[Bojana Moškrič]], klinična psihologinja, psihoterapevtka
*[[Bojan Musil]], psiholog, profesor
*[[Bojana Nenadović Otrin]], baletna plesalka
*[[Bojan Nendl]], slovenski agronom
*[[Bojan Novak]], galerist, založnik
*Bojan Novak, elektrotehnik
*Bojan Novak, slovenski balinar
*[[Bojan Oberčkal]], slovenski slikar
*[[Bojan Ogorelec]], slovenski geolog
*[[Bojan Orel]], slovenski matematik, profesor
*[[Bojan Osterc]], prvi slovenski mumin
*[[Bojan Otoničar]], slovenski geolog
*[[Bojan Pahor]], direktor ZRS Bistra Ptuj (drug= kipar v Idriji)
*[[Bojan Papič]], ekonomist, predsednik Trgovinske zbornice Slovenije, državni svetnik
*[[Bojan Pavletič]], slovenski zamejski športni organizator, pedagog, novinar, publicist 
*[[Bojan Peroci]], slovenski pisatelj 
*[[Bojan Paradiž]], slovenski meteorolog in ekolog
*[[Bojan Peček]], slovenski novinar in ??
*[[Bojan Perme]], operetni pevec in igralec-komik
*[[Bojan Franc Pirc]], zdravnik
*[[Bojan Frančišek Pirc]], zdravnik onkolog
*[[Bojan Počkar]], alpinist
*[[Bojan Požar]], novinar, medijski podjetnik
*[[Bojan Radev]], bolgarski rokoborec
*[[Bojan-Ilija Schnabl]], [[Koroški Slovenci|koroško slovenski]] pesnik in pisatelj iz Svinče vasi v občini [[Štalenska gora]] na [[Celovško polje|Celovškem polju]].
*[[Bojan Sedmak]] (1952), slovenski biolog, ekotoksinolog
*[[Bojan Sedmak]] (1958), slovenski kantavtor
*[[Bojan Stupica]], slovensko-srbski gledališki režiser, arhitekt
*[[Bojan Šobar]], mlekarski stokovnjak
*[[Bojan Štokelj]] (1956–2001), kipar in večmedijski umetnik
*[[Bojan Tomažič]], novinar, pisatelj, slikar, glasbenik ([[CZD]])
*[[Bojan Umek]], igralec
*[[Bojan Varl]], zdravnik internist, prof. MF
*[[Bojan Vrtovec]], zdravnik ginekolog in porodničar
*[[Bojan Vrtovec]] ml., zdravnik kardiolog, prof. [[MF]]
*[[Bojan Zajc]], slovenski hokejist in trener
*[[Bojan Zaletel]], slovenski kemik
*[[Bojan Žalec]], slovenski filozof
*[[Bojana Žvan]], zdravnica nevrologinja
{{div col end}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam osebnih imen na B]]
* [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]]
* [[Medved Bojan]] (risani film)
* ime [[Boris]]
* ime [[Bojko]]

== Viri ==
{{opombe|2}}

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>43309n7bgz5rxw6yhbwm8xngk52umw3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748327</id>
      <parentid>5748324</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:20:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6486" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Bojan
|image =Bojan Zajc crop.jpg
|imagesize =
|caption =[[Bojan Zajc]]
|pronunciation =
|gender = moški
|meaning = ''boj, bojevati se''
|region = slovansko ime
|origin =
|name day = 28.marec
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Bojan''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]].

== Slovenske različice ==
*moške različice imena: Bojc, Bojče, Bojči, Bojeslav, Bojimir, Bojin, Bojkan, Bojko, Bojmir
*ženske različice imena: Bojana, Boja, Bojanca, Bojanka, Bojca, Bojčenka, Bojislava, Bojka, Bojkica, Bojimira

== Tujejezikovne različice ==
*pri [[Bolgari]]h: Боян
*pri [[Makedonci]]h, [[Srbi]]h: Боjaн

== Izvor in pomen imena ==
[[Ime]] Bojan je [[Slovani|slovanskega]] izvora. Najverjetneje izhaja iz dvočlenskih slovanskih imen, ki se začenjajo z ''Boj-'', npr. ''Bojimir''. Prvi člen imena ''Boj-'' je iz samostalnika ''bòj'' v pomenu besede »borba, bojevati se«.

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Bojan: 10.625. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Bojan po pogostosti uporabe uvrščeno na 17. mesto.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Bojan|spol=M}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Bojan (Vojan) je tudi ime [[svetnik]]a, [[mučenec|mučenca]], ki je bil [[Rusija|ruski]] [[knez]] in je umrl [[28. marec|28. marca]] leta 827.&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Krajevna imena ==
Na ''Bojane'' pri starih [[Slovenci]]h spominjajo krajevna imena: [[Bojanci]] pri Adlešičih, [[Bojanja vas]] pri Metliki in [[Bojanji Vrh]] pri Muljavi.

== Zanimivost ==
Med najstarejše znane Bojane spada stari [[pevec]] ''Bojan'' iz ruskega [[ep]]a ''Slovo o polku Igor´ěve''. Po njem se imenuje ''bajan'' =&quot;[[harmonika|velika harmonika]]&quot;.

== Znani nosilci imena ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Bojan Accetto]], slovenski zdravnik gerontolog 
*[[Bojan Adamič]], slovenski skladatelj, dirigent in aranžer
*[[Bojan Bălgaranov]], bolgarski politik 
*[[Bojan Balkovec]], slovenski zgodovinar
*[[Bojan Baskar]], slovenski socialni antropolog
*[[Bojan Bensa]], slovenski slikar
*[[Bojana Beović]], slovenska zdravnica infektologinja
*[[Bojan Bogdanović]], hrvaški košarkar
*[[Bojana Boh]], slovenska biokemičarka, informatičarka, amaterska slikarka 
*[[Bojan Božič]], slovenski rokometaš
*[[Bojan Borstner]], slovenski filozof
*[[Bojan Brecelj]], slovenski častnik, vojaški pilot
*[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]], slovenski fotograf
*[[Bojan Brezigar]], slovenski urednik in politik
*[[Bojan Breznik]], slovenski strojnik, inovator
*[[Bojan Bučar]], slovenski lesar
*[[Bojan Budja]], slovensk inovinar
*[[Bojan Bugarič]], slovenski pravnik
*[[Bojan Cvetrežnik]], glasbenik poliinstrumentalist 
*[[Bojan Čerček]], zdravnik internist, akademik 
*[[Bojan Čop]], slovenski jezikoslovec, indoevropeist, akademik
*[[Bojan Dekleva]], slovenski psiholog
*[[Bojan Dintinjana]], slovenski fizik, astronom
*[[Bojan Djurić]], slovenski arheolog
*[[Bojan Dobovšek]], slovenski kriminolog
*[[Bojana Dornig]], slovenska smučarka
*[[Bojan Drenik]], slovenski prosvetni delavec, publicist, Sokol 
*[[Bojan Drobež]], slovenski kitarist, skladatelj, kantavtor
*[[Bojan Držaj]], slovenski kemijski tehnolog
*[[Bojan Emeršič]], slovenski igralec in TV voditelj
*[[Bojan Fortič]], slovenski zdravnik ftiziolog
*[[Bojan Glavina]], slovenski pianist, skladatelj
*[[Bojan Globočnik]], slovenski smučarski skakalec
*[[Bojan Godeša]], slovenski zgodovinar
*[[Bojan Golija]], slovenski slikar in grafik
*[[Bojan Golli]], slovenski fizik
*[[Bojan Gorenec]], slovenski slikar in grafik
*[[Bojan Gorišek]], slovenski pianist, igralec
*[[Bojan Grobovšek]], slovenski novinar, diplomat, publicist
*Bojan Krajnc, slovenski atlet
*[[Bojan Krajnc]], novinar, televizijski urednik
*[[Bojan Krkić]], srbsko-španski nogometaš
*[[Bojan Križaj]], slovenski smučar
*[[Bojan Leskovar]], slovenski gospodarstvenik
*[[Bojana Leskovar]], slovenska novinarka, PR-ovka
*[[Bojan Maroševič]], igralec
*[[Bojan Mavsar]], slovenski kipar, slikar in scenograf
*[[Bojan Mohar]], slovenski matematik, profesor
*[[Bojana Moškrič]], klinična psihologinja, psihoterapevtka
*[[Bojan Musil]], psiholog, profesor
*[[Bojana Nenadović Otrin]], baletna plesalka
*[[Bojan Nendl]], slovenski agronom
*[[Bojan Novak]], galerist, založnik
*Bojan Novak, elektrotehnik
*Bojan Novak, slovenski balinar
*[[Bojan Oberčkal]], slovenski slikar
*[[Bojan Ogorelec]], slovenski geolog
*[[Bojan Orel]], slovenski matematik, profesor
*[[Bojan Osterc]], prvi slovenski mumin
*[[Bojan Otoničar]], slovenski geolog
*[[Bojan Pahor]], direktor ZRS Bistra Ptuj (drug= kipar v Idriji)
*[[Bojan Papič]], ekonomist, predsednik Trgovinske zbornice Slovenije, državni svetnik
*[[Bojan Pavletič]], slovenski zamejski športni organizator, pedagog, novinar, publicist 
*[[Bojan Peroci]], slovenski pisatelj 
*[[Bojan Paradiž]], slovenski meteorolog in ekolog
*[[Bojan Peček]], slovenski novinar in ??
*[[Bojan Perme]], operetni pevec in igralec-komik
*[[Bojan Franc Pirc]], zdravnik
*[[Bojan Frančišek Pirc]], zdravnik onkolog
*[[Bojan Počkar]], alpinist
*[[Bojan Požar]], novinar, medijski podjetnik
*[[Bojan Radev]], bolgarski rokoborec
*[[Bojan-Ilija Schnabl]], [[Koroški Slovenci|koroško slovenski]] pesnik in pisatelj iz Svinče vasi v občini [[Štalenska gora]] na [[Celovško polje|Celovškem polju]].
*[[Bojan Sedmak]] (1952), slovenski biolog, ekotoksinolog
*[[Bojan Sedmak]] (1958), slovenski kantavtor
*[[Bojan Stupica]], slovensko-srbski gledališki režiser, arhitekt
*[[Bojan Šobar]], mlekarski stokovnjak
*[[Bojan Štokelj]] (1956–2001), kipar in večmedijski umetnik
*[[Bojan Tomažič]], novinar, pisatelj, slikar, glasbenik ([[CZD]])
*[[Bojan Umek]], igralec
*[[Bojan Varl]], zdravnik internist, prof. MF
*[[Bojan Vrtovec]], zdravnik ginekolog in porodničar
*[[Bojan Vrtovec]] ml., zdravnik kardiolog, prof. [[MF]]
*[[Bojan Zajc]], slovenski hokejist in trener
*[[Bojan Zaletel]], slovenski kemik
*[[Bojan Žalec]], slovenski filozof
*[[Bojana Žvan]], zdravnica nevrologinja
{{div col end}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam osebnih imen na B]]
* [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]]
* [[Medved Bojan]] (risani film)
* ime [[Boris]]
* ime [[Bojko]]

== Viri ==
{{opombe|2}}

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>gx2fpfneff07yc2aev46qvswtoekzi8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Evgenij Onjegin (opera)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>15811</id>
    <revision>
      <id>5748512</id>
      <parentid>4748920</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:34:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Well-Informed Optimist</username>
        <id>106334</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:RR5216-0031R.gif]] → [[File:RR5216-0031R 225-летие Большого театра.gif]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6900" xml:space="preserve">[[File:RR5216-0031R 225-летие Большого театра.gif|right|228px|]]
'''Evgenij Onjegin''' je [[opera]] v treh dejanjih (sedmih slikah) [[Peter Iljič Čajkovski|Petra Iljiča Čajkovskega]] z [[lirika|liričnimi]] [[prizor]]i, ustvarjena po [[roman]]u v [[verz]]ih [[Jevgenij Onjegin]] [[Aleksander Sergejevič Puškin|Aleksandra Sergejeviča Puškina]]. [[Libreto]] sta napisala ''Konstantin Sjilovski'' in skladateljev brat ''Modest Čajkovski''. 

Čajkovski je zložil opero po naročilu in na prošnjo ravnatelja moskovskega konservatorija [[Nikolaj Rubinstein|Nikolaja Rubinsteina]], ki je želel dobiti primerno glasbeno dramsko delo za prireditev na svoji šoli. [[Krstna izvedba|Prva izvedba]] '''liričnih slik po Puškinu''', kakor je skladatelj imenoval svojo novo opero, je bila na konservatoriju v Moskvi [[29. marec|29. marca]] 1879. V peterburški dvorni operi je prišla prvič na oder 23. januarja 1881. Delo je bilo pri publiki sprejeto z velikim uspehom in pri petnajsti ponovitvi sta bila navzoča car in carica. Dolgo sta se pogovarjala s skladateljem, kar je tedaj pomenilo izredno čast in priznanje skladatelju in njegovemu delu.

Na Slovenskem so opero prvič v celoti uprizorili v Ljubljani 6. decembra 1903.

== Osebe ==
* ''Larina, posestnica'' - [[mezzosopran]]
* ''Tatjana, njena hčer'' - [[sopran]]
* ''Olga, Tatjanina sestra'' - mezzosopran
* ''Filipjevna'' - mezzosopran
* ''Lenski, Onjeginov podeželski prijatelj'' - [[tenor]]
* ''Evgenij Onjegin, odvečni človek'' - [[bariton (glas)|bariton]]
* ''knez Gremin'' - [[bas]]
* ''poveljnik'' - bas
* ''Zarecki, sekundant'' - bas
* ''Triquet, Francoz'' - tenor
* ''dame in gospodje, kmetje, vojaki, služabniki''

== Vsebina ==
Godi se deloma na Larininem posestvu, deloma v [[Sankt Peterburg|Peterburgu]] v prvi polovici 19. stoletja.

===Prvo dejanje===
====Prva slika====
Larinin vrt.
 
Gospa Larina in njena strežnica Filipjeva pripravljata sadje za vkuhavanje. Iz hiše zveni pesem njenih hčera, ki ji obudi spomine na mladost in na romantično ljubezen. Podložniki so se vrnili s polja in po končani žetvi prinesli svoji gospodarici kot darilo okrašen snop. Iz hiše prideta Tatjana in Olga. Prva je bleda, sanjava in popolnoma prevzeta po branju nekega romana; druga pa se svoji veseli naravi primerno pridruži plesalcem in pevcem. Filipjeva javi prihod Lenskega, ki privede s seboj tudi graščaka Onjegina. Tatjana se hoče odstraniti, toda mati jo zadrži. V Onjeginu ugleda svoj ljubezenski ideal, a tudi od žensk razvajenega velikomestnega gospoda prevzame Tatjana že na prvi pogled. Vendar se vede z njo popolnoma ravnodušno in ji pripoveduje o bolezni svojega strica, ki ga muči strašno dolgočasje, medtem ko Lenski in Olga prav nič ne skrivata svoje vzajemne naklonjenosti.

====Druga slika====
Tatjanina soba.

Tatjana sedi v nočni obleki pred [[zrcalo]]m. Strežnica jo opominja, da je čas za nočni počitek, toda Tatjana še želi, naj ji Filipjeva pove, ali je bila zaljubljena predno se je poročila, kar Filipjeva zanika. Tedaj ji Tatjana prizna, da je strastno zaljubljena. Ko ostane sama, sede k pisalni mizi in razkrije v pismu Onjeginu svojo srčno bolečino. Zunaj se dani in Filipjeva
pride budit Tatjano, ki pa naroči strežnici, naj odda pismo na pošto. Kljub pomislekom slednjič Filipjeva le prevzame Tatjanino pismo.

====Tretja slika====
V gozdu. 

Dekleta nabirajo [[Jagoda|jagode]] in prepevajo. Tatjana prihiti in izčrpana sede na klop; tesno ji je pri srcu pred sestankom. Pride Onjegin, a je zadržan, miren in hladen. Tatjani se zahvali za odkritosrčno priznanje in ji izjavi, da bi izbral samo njo, če bi bil
ustvarjen za soproga, toda on da ni rojen za zakonsko srečo; oba bi bila le nesrečna v zakonu. Med petjem zbora odide Tatjana, ki se opira na Onjegina.

===Drugo dejanje===
====Prva slika====
Domača zabava in [[ples]] v Larinini hiši. 

Ko pleše Onjegin s Tatjano, sliši o sebi razne neumestne opazke starejših dam, zato se jezi na Lenskega, ki ga je privedel semkaj. Ko pride Olga, jo Onjegin izzivalno vabi na ples samo, da bi s tem dražil Lenskega. Olga vzame vso zadevo z lahke strani in hoče obenem ponagajati ljubosumnemu Lenskemu. Po francoskem kupletu, ki ga Tatjani na čast zapoje Triquet, se prične kotiljon. Odpreta ga zopet Onjegin in Olga. Tedaj se vname oster prepir med prijateljema, ki privede do poziva na dvoboj. Onjegin ga mora sprejeti. Dogodek se konča z velikim hruščem in razburjenjem povabljenih gostov.

====Druga slika====
Zimska pokrajina ob potoku v bližini vaškega mlina v zgodnjem zimskem jutru. 

Lenski sedi pod drevesom, njegov sekundant Zarecki stopa nestrpno sem in tja in pričakuje Onjegina. Lenski se v pretresljivi pesmi spominja mladosti in svoje življenjske sreče. Nato pride Onjegin v spremstvu svojega sluge Gillota, ki ga predstavi kot svojega sekundanta. Zarecki, ki se drži običajev dvoboja, je nad takšnim sekundantom nekoliko nevoljen, a se kmalu sporazume z njim. Lenski in Onjegin stojita drug proti drugemu, ne da bi se pogledala. V dvospevu priznata oba, da je ta dvoboj nesmiseln in da bi bilo najpametneje, če bi si smeje podala roke, ampak nobeden ne stori tega. Zarecki da povelje in Onjegin ustreli svojega prijatelja. Onjegin se zgrozi nad mrtvim truplom svojega prijatelja.

===Tretje dejanje===
====Prva slika==== 
Dvorana pri knezu Greminu v Peterburgu. 

[[Poloneza]] se je pravkar končala, gostje se zabavajo, Onjegin, ki se je po večletnem, brezsmotrnem potovanju vrnil domov, ne more pregnati in zbrisati spominov na svojega mrtvega prijatelja. Tu sreča zopet Tatjano. Iz boječe preproste deklice je postala čudovita gospa in Onjegin izve od kneza, da je njegova žena. Po kratkem, hladnem pozdravu odide Tatjana v spremstvu svojega soproga, kakor da se Onjegina komaj še spominja. Onjegin pa se ob tem srečanju vname za Tatjano z vsem svojim srčnim ognjem. V tem trenutku šele zasluti vso neizprosno usodnost svojega nesrečnega življenja.

====Druga slika====
V knezovi sprejemnici. 

Tatjana pričakuje napovedani Onjeginov obisk. Tudi njo je snidenje z Onjeginom močno ganilo. Onjegin vstopi in pade pred njo na kolena. Tatjana mu pove brez jeze, kako jo je bolelo, ker je svojčas odklonil njeno ljubezen, čeprav je bilo takrat njegovo ravnanje častno in pošteno. Onjegin se je sedaj brezupno zaljubil v Tatjano in jo roti za ljubezen. Tatjana mu prizna, da ga še vedno ljubi, toda zvesta bo ostala prisegi, ki jo je pred oltarjem dala svojemu soprogu. Zaman jo Onjegin skuša pregovoriti, naj pobegne z njim. Ko so njene moči že skoraj pri koncu, se zbere in odide od Onjegina za vedno. Obupan odhiti Onjegin stran v nemirno življenje.

== Glasbeni primer ==
Arija Triqueta [http://www.youtube.com/watch?v=6ZL6hHifU2I]

{{umetnostna škrbina}}

[[Kategorija:Opere]]
[[Kategorija:1879 v glasbi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lmbh0iwxegz3yax612scwe80hg4x2xq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Paul Gauguin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>16266</id>
    <revision>
      <id>5748243</id>
      <parentid>5305520</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:33:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Umrli za srčnim napadom]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9725" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|caption=''Paul Gauguin ''}}
'''Eugène Henri Paul Gauguin''', [[Francozi|francoski]] [[slikar]], * [[7. junij]] [[1848]], [[Pariz]], [[Francija]], † [[8. maj]] [[1903]], [[Atuana Hiva-Oa]], [[Polinezija]].

== Življenje ==
Gauguin, ki se je rodil kot Eugène Henri Paul Gauguin, je bil predstavnik [[impresionizem|impresionizma]] ter simbolizma.

Leto po Gauguinovem rojstvu se je njegova [[družina]] preselila v [[Peru]]. Med potovanjem je oče umrl in mati je z otrokom našla zatočišče pri sorodnikih v [[Lima|Limi]]. Leta 1855 sta se vrnila v [[Francija|Francijo]] - v [[Orleans]], kjer je Gauguin med letoma 1859 in 1865 začel svoje izobraževanje. V naslednjih letih je opravljal razna dela na [[trgovska ladja|trgovskih ladjah]], pri 18 letih odšel na potovanje okoli sveta in pri 20 letih sodeloval v [[vojna|vojni]] mornarici kot mornar (''matros'') na [[korveta|korveti]] »Jerome Napoleon«. Ob vrnitvi v [[Pariz]] se je njegovo življenje nenadoma spremenilo, saj je postal uspešen in bogat borzni posrednik. Njegov podpornik, [[Gustave Arosa]], premožen zbiralec [[umetnina|umetnin]], mu je predstavil impresioniste. Medtem ko se je med [[teden|tednom]] ukvarjal s posli, je svoj prosti čas posvečal slikanju s [[Paul Cezanne|Paulom Cezanneom]] in [[Camille Pisarro|Camillom Pisarrom]], slednji je kasneje postal njegov učitelj. 22. novembra 1872 se je poročil z Danko Mette Sophie Gad, s katero je imel pet otrok: Emile, Aline, Clovis, Jean-Renè in Pola.

Leta 1884 se je Gauguin s svojo družino preselil v [[København]], kjer je poskušal nadaljevati svojo kariero pri ženinih starših, ki so imeli v lasti tekstilski obrat, a brez uspeha. Odločil se je, da bo ves svoj čas posvetil slikanju in se leta 1885 vrnil v Pariz, družino pa za vedno zapustil na [[Danska|Danskem]] pri ženinih starših.

Leta 1887 se je prvič odpravil na umetniško potovanje in nekaj mesecev preživel v [[Panama|Panami]] in na [[Martinique]]u. Domov v Francijo ga je pregnala malarija in revščina, s seboj pa je prinesel mnogo tam narejenih slik. Odšel je v tedaj odročno Bretanijo in začel razvijati svoj slog.

V letu 1891 je bil sicer že uveljavljen a še vedno reven, zato je odpotoval na [[Tahiti]], kasneje pa, predvsem zaradi kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev, na [[Markeški otoki|Markeške otoke]], kjer je preživel večino svojega preostalega življenja in se v Francijo vrnil le enkrat leta 1893. Po dveh letih razočaranj se je vrnil na Tahiti. Bil je bolan, mučila ga je neznana oblika sifilisa, zato je bil večkrat v bolnišnici. Opravljal je nepomembna dela, udejstvoval se je v lokalni politiki in novinarstvu. Leta 1901 je dokončno pobegnil iz civilizacije na Markeške otoke.

Zaradi srčnega infarkta je umrl 8. maja 1903. Pokopan je v [[pokopališče|pokopališču]] [[Atuona]], na otoku [[Hiva Oa]] (Markeški otoki) v [[Francoska Polinezija|Francoski Polineziji]]). Nedaleč stran je pokopan [[Belgijci|belgijsko]]-[[Francozi|francoski]] [[šansonjer]] [[Jacques Brel]].

== Delo ==
Preden je našel svoj slog je slikal je v slogu impresionizma, ki je bilo tedaj v veljavi in so ga učili njegovi prijatelji in učitelji, kot Camille Pissarro. Njegove slike iz tega časa kažejo značilnosti tega sloga (zabrisane oblike in tehnike, različne čiste barve s številnimi majhnimi potegljaji s čopičem). najraje je slikal pokrajine. Edini Gauguinov akt iz tega obdobja je ''Suzanne'' in je posledica občudovanja slikarja [[Edgar Degas|Edgarja Degasa]].

Po potovanju na Karibe leta 1888 je Gauguin začel razvijati nov in neodvisen slog. Leta 1891 je že pokazal svoj ​​vizualni jezik, ki ga ni spremenil do konca svojega življenja. Njegove slike so polne čustev in razmišljanj. V pismu svojemu prijatelju Schuffeneckerju 14. avgusta 1888 je zapisal: »Ne slikaj preveč podobno naravi. Umetniško delo je abstrakcija. Vzemi iz narave, potem razmišljaj in sanjaj o njej.« V literaturi tak slog pogosto imenujejo postimpresionizem, tudi kot sintetizem, simbolizem ali primitivizem. Da bi povečal učinek svojih slik, Gauguin uporablja poenostavitve. Poenostavi obliko ljudi in stvari. Njegove barve niso nujno odraz tistih v naravi (roza plaža, turkizno zeleno morje, rumen pes,...) še posebej to velja za njegove slike iz Južnih morij, kjer uporablja zelo svetle ali kontrastne barve. Njegove slike so sčasoma postale močno dvodimenzionalne in so imele zato le dekorativen učinek.

Kot njegovega prijatelja [[Vincent van Gogh|Vincenta Van Gogha]], s katerim je v Arlesu slikal devet tednov, je tudi Paula Gauguina mučila depresija in enkrat je poskusil [[samomor]]. Impresionizem ga je razočaral - menil je, da je tradicionalno evropsko [[slikarstvo]] postalo preveč posnemovalno in mu je primanjkovala globina ter [[simbolizem]]. Nasprotno sta se mu zdeli [[Afrika|afriška]] in [[Azija|azijska]] [[umetnost]] polni [[mistika|mističnega]] simbolizma in energije. V njegovih slikah iz tistega obdobja so oblike prikazane kot obsežne ploskve bogate barve, obrobljene z zavitimi črtami.

Gauguinovo slikanje je bilo odprto za različne vplive. Na svojih potovanjih v Južnem morju je zbral obsežno zbirko reprodukcij umetniških del in umetniških razglednic, katerih motive je uporabljal v svojih slikah. Taka je na primer podoba ženske na sliki ''La Orana Maria'' (Zdrava Marija)(1891), ki jo pripisujejo stenskemu reliefu templjskega kompleksa [[Borobudur]] na [[Java|Javi]].

Tematika na Gauguinovih slikah je preprosta in najpogosteje odraža enostavno življenje. Čeprav je dolgo živel v Parizu, ni slikal mestnega življenja. Raje je imel Bretanijo in kasneje tropske kraje. Najbolj je seveda posznan po svojih slikah z motivi iz Južnega morja. S svojimi svetlimi barvami, bujnim zelenjem, barvito in pomanjkljivo oblečenimi ljudmi, je prikazoval eksotični raj, ki ga je sanjal kot slikar, a zaman iskal vživljenju. Cela vrsta slik priča o tem, da se je Gauguin ukvarjal tudi z vprašanji vere in teozofije. O tem govorijo slike ''Boj Jakoba z angelom'' (1888), ''Duh umrlega, pazi!'' (1892), ''Božji Sin'' (1896), ''Od kod prihajamo? Kdo smo? Kam gremo?'' (1897).

Potem, ko se je razočaran umaknil iz impresionizma je navdih našel pri bujnem načinu življenja na Tahitiju, kjer so nastale umetnine, kot so ''Ženski na obrežju'' (1891; poimenovana tudi ''Ženske Tahitija''), ''Bretonske delavke'' (1894), ''Arearea'' (Radost) (1892), ''Spravilo morskih halog'' (1889), ''Nirvana'' (1890)...

Njegove znamenite ''Bretonske delavke'' so nastale po navdihu Tahitija, kot vrelca življenja in prostosti. Dela, polna skoraj [[religija|religioznega]] simbolizma in sočutja do [[otok|otoških]] [[domorodci|domorodcev]], je Gauguin pošiljal naprodaj v Pariz. 

Paul Gauguin se je občasno ukvarjal tudi s [[Keramika|keramiko]] in lesenimi [[Rezbarstvo|rezbarijami]]. Pozimi leta 1886/87, ki ga je preživel v Parizu, je pod vodstvom prijatelja keramika izdel skulpture in posode iz gline. Navdih je našel v pododah, ki jih je srečal kot otrok v Peruju. Med bivanjem v Južnem morju je izdeloval lesene reliefe in kipe z lokalno motiviko. 

&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;
&lt;gallery&gt;
image:Arearea, by Paul Gauguin.jpg|&lt;center&gt;''Arearea''&lt;/center&gt;
image:Paul Gauguin 016.jpg|&lt;center&gt;''Bretonske delavke''&lt;/center&gt;
image:Paul Gauguin 007.jpg|&lt;center&gt;''Umivajoči''&lt;/center&gt;
image:Paul Gauguin 022.jpg|&lt;center&gt;''Bretonska vas v snegu''&lt;/center&gt;
image:Paul Gauguin 009.jpg|&lt;center&gt;''Umivajoči bretonski dečki''&lt;/center&gt;
image:Paul Gauguin 003.jpg|&lt;center&gt;''Ob morju''&lt;/center&gt;
image:Paul Gauguin 013.jpg
image:Paul Gauguin - Contes barbares (1902).jpg|&lt;center&gt;''Barbarske pripovedke''&lt;/center&gt;
image:Paul Gauguin 033.jpg
image:Landscape from Arles (Paul Gauguin) - Nationalmuseum - 18739.tif
image:Paul Gauguin 053.jpg
image:Paul Gauguin 064.jpg|&lt;center&gt;''Sadna drevesa v Vauguirardu''&lt;/center&gt;
image:Paul Gauguin 044.jpg|&lt;center&gt;''Opoldanski počitek''&lt;/center&gt;
image:Paul Gauguin 048.jpg|&lt;center&gt;''Pot v vas''&lt;/center&gt;
image:Paul Gauguin 078.jpg|&lt;center&gt;''La belle Angèle''&lt;/center&gt;
image:Paul Gauguin 087.jpg
&lt;/gallery&gt;
&lt;/div&gt;

== Literatura in film ==
Paul Gauguin je avtor knjig: ''The Intimate Journals'' in ''Noa-Noa: Voyage to Tahiti'', ''Six Gauguin Paintings Cards'' ter ''Gauguin's Intimate Journals''.

Leta 1919 je W. Somerset Maugham napisal [[roman]] ''The Moon and Sixpence'' o borznem posredniku, ki zapusti svojo družino, da se lahko posveti izključno slikarstvu, in na koncu umre na Tahitiju. 

Perujski pisatelj Mario Vargas Llosa Paradise je leta 2003 objavil dvojno [[biografija|biografijo]] francoske socialistke in feministke Flore Tristan in vnuka Paula Gauguina.

Celovečerni [[film]] ''Gauguin, le loup dans le soleil'', Danska, Francija 1985-1986, 87 min, ki ga je režiral Henning Carlsen, z [[Donald Sutherland|Donaldom Sutherlandom]] kot Gauguinom in [[Max von Sydow|Maxom von Sydowom]] kot [[August Strindberg|Augustom Strindbergom]]. 

== Viri ==
* Douglas Mannering, Gauguin, Mladinska knjiga, 1997, ISBN 86-11-15046-5

== Glej tudi ==
* [[seznam francoskih slikarjev]]
* [[Seznam najdražjih umetniških slik]]

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Paul Gauguin|Paul Gauguin}}
* [http://www.moreeuw.com/histoire-art/biographie-paul-gauguin.htm Paul Gauguin]
* [http://www.malarze.walhalla.pl/galeria.php5?art=9 Art Gallery - Paul Gauguin]
* [http://www.bc.edu/bc_org/avp/cas/fnart/art/gauguin_ptg.html]
* [http://perso.wanadoo.fr/art-deco.france/Gauguin.htm]
* [http://www.impressionniste.net/gauguin.htm]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Gauguin, Paul}}
[[Kategorija:Francoski slikarji]]
[[Kategorija:Impresionistični slikarji]]
[[Kategorija:Umrli za srčnim napadom]]</text>
      <sha1>lpez9kofi7vvkompg1jsg3w5i11ytde</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Darej I.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>17632</id>
    <revision>
      <id>5748245</id>
      <parentid>5631245</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:35:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12821" xml:space="preserve">{{Infopolje Kraljevska oseba                              
| name               = Darej I. 
| title              = [[Seznam perzijskih kraljev|Kralj Perzije]]&lt;br&gt;[[Seznam babilonskih kraljev|Kralj Babilonije]]&lt;br&gt;[[Seznam faraonov|Faraon]] [[Stari Egipt|Egipta]]
| image              = &lt;!-- WD --&gt;
| caption            = Darejev relief v [[Perzepolis]]u
| coronation         = [[Pasargad]] 
| full name          = Dārayava(h)uš&lt;br&gt;[[Slika:OldPersian-DA.svg|15px]][[Slika:OldPersian-A.svg|20px]][[Slika:OldPersian-RA.svg|20px]][[Slika:OldPersian-YA.svg|20px]][[Slika:OldPersian-VA.svg|20px]][[Slika:OldPersian-U.svg|20px]][[Slika:OldPersian-SHA.svg|20px]]
| succession = [[Seznam perzijskih kraljev|Kralj Perzije]]
| reign              = september 522 pr. n. št. do&lt;br&gt;oktober 486 pr. n. št. (36 let)
| predecessor        = [[Bardija]]
| successor         = [[Kserks I.]]
| spouse             = {{flat list|
* [[Atosa]]
* Artistona
* Parmis
* Fratagona
* Faidime
* hčerka generala Gobriasa
}}
| issue              = {{flat list|
* Artobazan 
* [[Kserks I.]]
* Arijabigna
* Arsamen
* Masist
* Ahemen 
* Arsam
* Gobrija
* Ariomard
* Abriokom 
* Hperant                       
* Artazoster          
}}
| royal house        =
| dynasty            = [[Ahemenidi|Ahemenidska dinastija]]
| father             = [[Histasp]]
| mother             = Rodoguna
| birth_date      = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place     =
| death_date      = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place     =
| date of burial     =
| place of burial    = [[Naqsh-e Rustam]], [[Iran]]
| religion = [[Zoroastrstvo]]&lt;ref&gt;Mary Boyce.  ''Zoroastrians: Their Religious Beliefs and Practices''. Taylor &amp; Francis, 1979, str. 54–55.&lt;/ref&gt;
}}

[[Slika:Statue darius.jpg|thumb|right|200px|Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972]]
[[Slika:Darius seal.jpg|thumb|right|200px|Darejev pečatnik prikazuje kralja, ki lovi na svojem [[bojni voz|bojnem vozu]] in [[Ahuramazda|Ahuramazdin]] znak ([[Britanski muzej]], [[London]]).]]

'''Darej I. Veliki''' (tudi '''Darij''') ([[perzijščina|perzijsko]] داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni ''preprečevalec''), [[Perzijci|perzijski]] [[kralj]] (šahinšah), * [[549 pr. n. št.]], † november [[486 pr. n. št.]], [[Susa, Perzija|Susa]].

[[Perzija|Perziji]] je vladal od leta 522 pr. n. št. do svoje smrti.

== Ohranjeni pisni viri ==

Glavni vir za opis njegovega življenja so njegovi lastni zapisi, še posebej pa [[behistunski napis]]i (Bisutun), kjer je zapisano kako je pridobil krono in zajezil upor. Velikokrat so dvomili v verodostojnost, vendar celotna vsebina kaže na to, da se lahko brez močnih razlogov zanesemo na njegovo pripovedovanje. Poročila, ki sta jih napisala [[Herodot]] in [[Ktezij]] o času njegovega vladanja, so na mnogih mestih očitno odvisna od te uradne različice. Poleg tega so pomešana z mnogimi bajeslovnimi zgodbami. Na primer, ali so Darej in njegovi zavezniki postali kralji na podlagi odločitve njihovih konjev, in ali je Darej dobil krono z ukano svojega sluge.

== Vzpon ==
Darej je pripadal stranski, mlajši veji vladarske rodbine [[Ahemenidi|Ahemenidov]]. Po [[samomor]]u [[Kambiz II.|Kambiza II.]] leta 522 pr. n. št. je nemoteno v celem imperiju zavladal [[uzurpator]] [[Medijci|Medijec]] [[Gaumata]] iz rodu [[mag]]ov. Gaumata se je leto poprej začel izdajati za [[Smerdis]]a (perz. ''Bardija''), mlajšega brata Kambiza, sina [[Kir II.|Kira II. Starejšega Velikega]], ki ga je Kambiz dal usmrtiti pred pohodom v [[Egipt]] leta 525 pr. n. št. Nihče si ni upal ugovarjati njegovi vladavini. Darej je za kraljevsko rodbino »s pomočjo [[Ahura Mazda|Ahuramazde]]« poskušal ponovno pridobiti prestol. Njegov oče [[Histasp]] (Histaspes, Histosp), [[Parti|partski]] [[satrap]] je še živel, vendar ni bil dovolj hraber. Na podlagi njegovih zapisov, najdenih v [[Susa|Susi]], sta v času, ko je Darej postal kralj, živela še oba, njegov oče Histap in njegov ded [[Arsam]] (Arsames). 16. okobra 521 pr. n. št. je s pomočjo šestih najodličnejših perzijskih plemičev, katerih imena je razglasil na koncu [[Behistunski napis|Behistunskega napisa]], presenetil in ubil uzurpatorja v [[Medijci|medijski]] trdnjavi, ter prevzel vladavino. Za uzakonitev svoje oblasti se je poročil tudi z [[Atosa|Atoso]], Smerdisovo sestro in vdovo, ter hčerjo Kira II. Starejšega Velikega. Dareja je nasledil na prestolu njun sin Kserks.

== Oblast ==
Ta nenadna sprememba je povzročila, da so se poskušale vzhodne province na novo osvoboditi. V [[Elam|Susiani]], [[Babilon]]u, [[Medijci|Mediji]] in [[Margiana|Margiani]] so uzurpatorji trdili, da so izhajali iz starih kraljevskih družin in so zbrali veliko vojsko. V Perziji je [[Vahjazdata]] posnemal Gaumato, velika večina ga je priznala za resničnega Bardijo. Darej je z malo vojsko Perzijcev in Medijcev in z nekaj zanesljivimi generali premagal vse težave. Leta 520 in 519 pr. n. št. so zadušili vse upore. Babilon se je uprl dvakrat, Susiana celo trikrat. Tako je Darej uvedel oblast v celotnem imperiju.

== Prenove in doprinosi ==

Darej se je v svojih spisih pojavljal kot navdušen vernik monoteistične religije [[Baktrija|baktrijskega]] maga [[Zaratustra|Zaratustre]] (Zoroastra). Bil je tudi velik državnik in organizator. Čas zavojevanj se je končal. Vojne, ki se jih je Darej lotil, so služile krepitvi meja imperija in vzdrževanju reda ter miru pred barbarskimi plemeni na mejah. Darej je podjarmil divje narode [[pont]]skih in [[Armenija|armenskih]] gora, ter razširil perzijsko območje do [[Kavkaz]]a. Zaradi istega razloga se je bojeval proti Sakom in drugim turanskim plemenom. Z organizacijo, ki jo je ustanovil v imperiju, je postal resnični in strpni naslednik Kira II. Njegovo organizacijo provinc in način dajatve davkov je opisal Herodot, očitno iz dobrih uradnih virov. Darej je vpeljal močno središčno državo in razdelil [[Perzija|Perzijski imperij]] na dvajset upravnih enot - [[satrapija|satrapij]], ki so jih upravljali perzijski in medijski plemiči. Kot [[satrap]]i so bili po navadi razmeroma neodvisni in tudi naziv je bil deden. Vsaka provinca je tako lahko imela svoje zakone, tradicije in izbrano družbo. Vsaka pokrajina je morala vladarju plačevati davke v zlatu in srebru. Veliko območij, kot na primer [[Babilonija]], je zaradi tega gospodarsko nazadovalo.

Vseeno pa je Darej uredil kovanje denarja in uvedel kovanje enotnega zlatega denarja, [[darejek|darejka]]. Poskušal je razviti trgovino imperija in je poslal odpravo v [[Kabul]] in na območje reke [[Ind]]. Odpravo je vodil [[Karija|karijski]] kapitan [[Skilaks]] iz [[Karianda|Kariande]], ki je raziskal [[Indijski ocean]] od ustja Inda do [[Suez]]a. Kopal je prekop od [[Nil]]a do Sueza in, kakor kažejo napisi v [[hieroglif]]ih, najdeni na tem področju, je plul od Nila po [[Rdeče morje|Rdečem morju]] do [[antična Saba|Sabe]] in Perzije.

Darej je bil povezan s [[Kartagina|Kartagino]] (namreč s ''Karko'' po napisu v Nakši Rustamu, nedaleč od [[Persepolis]]a) in je raziskal obale [[Sicilija|Sicilije]] in [[Italija|Italije]]. Istočasno je poskušal pridobiti naklonjenost tamkajnšnjih ljudstev, tako da je zaradi tega podpiral dejavnosti njihovih duhovnikov. Skupini izkušenih pomorščakov je naročil naj obpljujejo [[Afrika|Afriko]]. Zgradil je prometne poti. Najbolj pomembna je bila kraljeva cesta med Suso in [[Sard]]om (Sarde, Sardes). [[Judje|Judom]] je dovolil zgraditi [[Jeruzalemski tempelj]]. V Egiptu se je njegovo ime pojavilo v templjih, ki jih je zgradil v [[Memfis, Egipt|Memfis]]u, [[Edfu]]ju in v Veliki oazi. Kakor nakazuje napis iz [[Vatikan]]a je v Suso poklical visokega duhovnika Tzahorja iz [[Sais]]a in mu podal polnomočje za preureditev »hiše življenja«, velike medicinske šole saiškega templja. V vso državo je uvedel enotni [[uradni jezik]] [[aramejščina|aramejščino]], ki so jo v Prednji Aziji že pred tem dolgo uporabljali kot upravni in trgovski jezik. Tudi sodstvo je bilo strogo organizirano.

V egipčanski tradiciji Dareja smatrajo za enega od velikih dobrotnikov in zakonodajalcev države. Podobno mesto je zavzemal v [[Grčija|grških]] svetiščih. »Svojemu sužnju« Godatu, nadzorniku kraljevega parka blizu [[Magnezija ob Mandru|Magnezije ob]] [[Meander (reka)|Meandru]], je odredil svobodo odločanja pri davkih in prisilnega dela za sveto [[Apolon]]ovo zemljišče. Vsa grška preročišča v [[Mala Azija|Mali Aziji]] in [[Evropa|Evropi]] so bila zaradi tega v [[grško-perzijske vojne|perzijskih vojnah]] na strani Perzije in so svarila [[Grki|Grke]], da niso poskušali z odporom.

== Zavojevanja, vojni pohodi in vojne ==
[[Slika:Darius-Vase.jpg|left|200px|thumb|Darej I. Veliki na grški vazi]]

Leta 513 pr. n. št. je Darej stopil v vojno proti [[Skiti|Skitom]]. Velika vojska je prečkala [[Bospor]], podjarmila [[Trakija|Trakijo]] in prečkala [[Donava|Donavo]]. Za prehod čez Bospor je grški arhitekt [[Mandroklej]] postavil prvi [[ponstonski most|pontonski]] most. Razlog za to vojno je lahko bil le napad nomadskih [[turan]]skih plemen v zadnjem delu in s tem zagotovitev miru severnih meja imperija. Vojno so začeli zaradi napačne geografske predstave. Celo [[Aleksander Veliki]] in [[Makedonci]] so verjeli, da so bili na [[Hindukuš]]u, ki so ga imenovali [[Indijski Kavkaz]] (Caucasus Indicus), in na obalah Jaksarta, ki so ga imenovali Tanais, to je [[Don (reka)|Don]] dokaj blizu [[Črno morje|Črnega morja]]. Vojni pohod v te kraje seveda ni uspel in Perzijci so se nekaj tednov zadrževali v ruskih stepah. Darej se je bil prisiljen vrniti. Podrobnosti, ki jih je zapisal Herodot so zares umišljene. Po Herodotu je Darej dosegel celo [[Volga|Volgo]]. Zapis, ki ga je napisal sam Darej na ploščici in so ga dodali njegovemu velikemu behistunskemu napisu, se je uničil, razen nekaj besed.

Čeprav je bila evropska Grčija globoko povezana z abalami Male Azije in so nasprotujoče skupine v grških mestih neprestano prosile za njegovo posredovanje, se Darej ni vmešaval. Perzijske vojne so začeli Grki sami. Podpora, ki so jo dale [[Atene]] in [[Eretrija]] na [[Evboja|Evboji]] (Evbeja) [[jonska vstaja|upornim Joncem]] (499-494 pr. n. št.) in Karijcem je povzročila neizogibno kazen takoj, ko so vstajo zadušili. Bilo je le še vprašanje časa kdaj bo Perzija napadla svobodna mesta v Grčiji. Prvi vojni pohod ladjevja in kopenske vojske Darejevega nečaka, zeta in svaka [[Mardonij]]a nad Trakijonovo pečino [[Atos]]a leta 492 pr. n. št. zaradi viharja ni uspel. Pohod ni bil usmerjen neposredno proti Grčiji, vendar so [[Makedonija|Makedonijo]], Trakijo in severni del dežele do [[Tesalija|Tesalije]] priključili Perziji.

Leta 490 pr. n. št. je Darej izvedel, da je imel nekdanji atenski tiran [[Hipija]] (Hipias), ki so ga leta 510 pr. n. št. izgnali, še vedno veliko podporo v Atenah. Velik del prebivalcev Aten se je bil pripravljen ukloniti perzijski nadvladi v zameno za oprostitev kazni zaradi sodelovanja v jonski vstaji. Darej je poslal vojsko, okoli 25.000 pešakov in prek 1.000 ladij, da bi zavzela Eretrijo. Atenci so poklicali na pomoč [[Šparta|Šparto]] in sami krenili proti Eretriji. Eretrijo so perzijske čete zavzele po devetih dnevih obleganja. Perzijski poveljnik [[Datis]] je zaradi sodelovanja v jonski vstaji ukazal mesto porušiti, prebivalce pa je dal odgnati v Suso. Vojsko, ki sta jo naprej v [[Atika|Atiko]] iz [[Kilikija|Kilikije]] vodila Datis in [[Artefern]] (Artefernes), so v [[bitka pri Maratonu|bitki pri]] [[Maraton, Grčija|Maratonu]] leta 490 pr. n. št. pod strategom [[Miltiad]]om premagali. Zatem je prišla tudi špartanska vojska, vendar so Perzijci z ladjami že pobegnili.

Preden je Darej dokončal priprave na tretji bojni pohod je le leta 486 pr. n. št. izbruhnila vstaja v Egiptu. Tega leta je po petintridesetletni vladavini umrl. Velja za enega največjih vladarjev zahodnega sveta. Še pred smrtjo si je Darej zgradil grobnico s pročeljem, katerega so kasneje prevzeli vsi njegovi nasledniki.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam perzijskih kraljev]]

== Viri ==

* ''[[Enciklopedija Britannica 1911|Enciklopedija Britannica]]'', 9. izdaja, [[1911]],
* ''Kronika človeštva'', Mladinska knjiga, Ljubljana 1996.

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Darius I of Persia}}

{{s-start}}
{{s-hou|[[Ahemenidi|Ahemenidska dinastija]]||549 pr. n. št.||486 pr. n. št.}}
{{s-bef|rows=2|before=[[Bardija]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam perzijskih kraljev|Kralj Perzije]]|years=522 pr. n. št.&amp;ndash;486 pr. n. št.}}
{{s-aft|rows=2|after=[[Kserks I.]]}}
{{s-ttl|title=[[Faraon|Faraon Egipta]]|years= 522 pr. n. št.&amp;ndash;486 pr. n. št.}}
{{s-end}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Darej I.}}
[[Kategorija:Perzijski kralji]]
[[Kategorija:Ahemenidi]]
[[Kategorija:Faraoni Ahemenidske dinastije v Egiptu]]</text>
      <sha1>ghmmni6n4emuvrxzltn4y9blwavyxyl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kambiz II.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>18404</id>
    <revision>
      <id>5748246</id>
      <parentid>5292115</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:37:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14483" xml:space="preserve">{{Infopolje Kraljevska oseba
| name               = Kambiz II.
| title              = Kralj kraljev&lt;br&gt;[[Seznam perzijskih kraljev|Kralj Perzije]]&lt;br&gt;[[Seznam babilonskih kraljev|Kralj Babilonije]]&lt;br&gt;[[Faraon]] [[Stari Egipt|Egipta]]
  {{unbulleted list}}
| image              = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size         = 
| caption            = 
| succession   = [[Seznam perzijskih kraljev|Kralj Perzije]]
| reign = 530–522 pr. n. št.
| predecessor  = [[Kir II.]]
| successor = [[Bardija]]
| succession1   = [[Seznam faraonov|Faraon Egipta]]
| reign1 = 525–522 BC
| predecessor1  = [[Psametik III.]]
| successor1 = [[Bardija]]
| native_lang1       = Staroperzijsko
| native_lang1_name1 = 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹
| birth_date         = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place        = 
| death_date         = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place        = &lt;!-- WD --&gt;
| spouse  = Mahrujeh&lt;ref&gt;[http://www.persepolis.nu/]&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;Upanduš&lt;ref&gt;W. Henkelman. ''The šumar of Cambyses and Hystaspes''. Achaemenid history XIII: A Persian Perspective, Essays in Memory of Heleen Sancisi-Weerdenburg (Leiden 2003), str. 101–172.&lt;/ref&gt;
| spouse-type = Soproga
| royal house        = [[Ahemenidi]]
| father             = [[Kir II.]]
| mother             = [[Kasandana]]
| issue              =
| religion           = [[Zoroastrstvo]]
}}

'''Kambiz II.''' ([[Perzijščina|staroperzijsko]] 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹, Kambūjiya,&lt;ref&gt;D. Akbarzadeh, A. Yahyanezhad (2006). ''The Behistun Inscriptions (Old Persian Texts)'' (v perzijščini). Khaneye-Farhikhtagan-e Honarhaye Sonati. str. 59. ISBN 964-8499-05-5.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Ronald Grubb Kent (1950). ''Old Persian: Grammar, Text, Glossary''. str. 178.&lt;/ref&gt; [[Aramejščina|aramejsko]] כנבוזי‎‎, Kanbūzī,&lt;ref&gt;Bezalel Porten, Jerome A. Lund. ''Aramaic Documents from Egypt: A Key-word-in-context Concordance'',  str. 365.&lt;/ref&gt; [[Grščina|starogrško]]  {{jezik-el2|Καμβύσης}}, Kambísēs, [[Latinščina|latinsko]] Cambyses, [[Hebrejščina|srednjeveško hebrejsko]]  כמבישה‎, Kambiša&lt;ref&gt;  David Flusser, ur. ''The Josippon [Josephus Gorionides]''. Jeruzalem: Mossad Bialik, 1981, str. 48.&lt;/ref&gt; ) je bil sin [[Kir II.|Kira II. Velikega]] in kralj pezijskega [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]], ki je vladal od leta 530 pr. n. št. do svoje smrti, * ni znano, † [[522 pr. n. št.]], [[Ekbatana]], [[Ahemenidsko cesarstvo |Ahemenidsko cesarstvo]].

Kambizov stari oče je bil [[Kambiz I.]], kralj [[Anšan]]a. Po Kirovi osvojitvi [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] in [[Srednja Azija|Srednje Azije]]  je Kambiz II. v bitki pri Peluziju leta 525 premagal egipčanskega faraona [[Psametik  III.|Psametika III.]] in v svoje cesarstvo  vključil [[Stari Egipt|Egipt]]. Po pohodu v Egipt in sklenitvi miru z Libijo je s skromnim uspehom napadel [[kraljestvo Kuš]] v sedanjem [[Sudan]]u.&lt;ref&gt;D. Midwinter (1737). ''The History of Herodotus'', str. 246-250.&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
Kambiz II. je bil sin [[Kir II.|Kira II. Starejšega Velikega]] in je pripadal [[Ahemenidi|Ahemenidski]] vladarski rodbini. Ko je leta 539 pr. n. št. Kir II. osvojil [[Babilon]], je sodeloval v glavnih verskih praznovanjih ([[Nabonidova kronika]]). Na [[Kirov valj|Kirovem valju]], ki vsebuje Kirov razglas Babiloncem, je njegovo ime poleg očetovega v molitvah k [[Marduk]]u. Na tablici iz prvega leta vladanja Kira II. so Kambiza imenovali babilonski kralj. Kakor zgleda je bila njegova oblast kratkotrajna. Šele, ko se je Kir II. leta 530 pr. n. št. pripravil na svoj zadnji bojni pohod proti vzhodu, je dal krono Kambizu. Številne babilonske tablice tega časa so datirane od nastopa in prvega leta vladanja Kambiza, ko je bil Kir II. »kralj dežel« (oziroma sveta). Po smrti svojega očeta spomladi 528 pr. n. št. je postal Kambiz edini kralj. Tablice, ki so datirane od njegovega vladanja v [[Babilonija|Babiloniji]], označujejo čas do konca njegovega osmega leta, to je marca 521 pr. n. št. [[Herodot]], ki je označeval njegovo vladanje od Kirove smrti, je določil dobo njegovega vladanja na sedem let in pet mesecev, to je od leta 528 pr. n. št. do poletja 521 pr. n. št.

Zapisi o Kambizu II., ki so se ohranili prek [[Grki|grških]] avtorjev, prihajajo iz dveh različnih virov. Prvi, ki tvori glavni del Herodotovih zapisov, je egipčanskega izvora. Tukaj je Kambiz zakonit sin Kira II. in hčere [[Aprij]]a z imenom Nitet(is).

Kambiz se je želel poročiti z [[Amazis II.|Amazisovo]] hčerjo in ta mu je namesto svoje poslal Aprijevo hčer. Zaradi nje je Kambiz začel z vojno. Njegov velik zločin je bil umor [[Apis]]a, zaradi katerega je bil kaznovan z norostjo, v kateri je zagrešil še več drugih zločinov. Ubil je brata in svojo sestro in nazadnje izgubil svoj imperij in umrl od ran v kolk, na istem mestu kjer je ranil sveto žival. Zgodbe so pomešane z zgodbami grških plačancev in še posebej zgodba o njihovem voditelju [[Fanij]]u [[Halikarnas|Halikarnaškemu]], ki je izdal Egipt Perzijcem. V perzijskem izročilu je Kambizov zločin umor njegovega brata. Nadalje ga obtožujejo pijanstva, v katerem je zakrivil veliko zločinov, ki so pospešili njegov padec. Ta izročila lahko najdemo v različnih Herodotovih pojasnjevanjih in tudi v kasnejši obliki, vendar z zanesljivejšimi podrobnostmi o njegovi družini, v [[Ktezij]]evih odlomkih. Z izjemo tablic iz babilonskih časov in nekaj egipčanskimi napisi nimamo drugih sočasnih dokazov o Kambizovem vladanju. Imamo le kratke zapise [[Darej I.|Dareja I. Velikega]] v [[Behistunski napis|Behistunskem napisu]]. Iz teh virov je težko določiti pravo sliko Kambizovega značaja, zagotovo pa je bil divji trinog in podvžen pijančevanju in mnogim zlobnim dejanjem.

Bilo je čisto naravno pričakovati, da bo po Kirovem zavojevanju [[Azija|Azije]] Kambiz začel z osvajanjem Egipta, še edine neodvisne države zahodnega sveta. Preden je odšel na bojni pohod je ubil svojega brata [[Smerdis]]a (Bardijo), ki ga je oče Kir II. imenoval za voditelja vzhodnih provinc. Datum je podal Darej I., medtem ko so grški avtorji zapisali letnico umora po osvojitvi Egipta. Vojna se je začela leta 525 pr. n. št. Amazisa je ravnokar nasledil njegov sin [[Psametik III.]] Kambiz se je pripravil na pohod čez puščavo v zavezništvu z arabskimi vodji, ki so prinesli velike zaloge vode. Kralj Amazis je upal, da se bo lahko Egipt ubranil pretečemu perzijskemu napadu z zavezništvom z Grki. Vendar je to upanje zamrlo. [[Ciper|Ciprska]] mesta in tiran [[Polikrat]] [[Samos|Samoški]], ki je imel veliko ladjevje, so se pridružili Perzijcem. Tudi poveljnik grških enot Fanij Halikarnaški se jim je pridružil. V odločilni [[bitka pri Pelusiju|bitki pri]] [[Pelusij]]u so Egipčani izgubili. Kmalu zatem so Perzijci zavzeli [[Memfis, Egipt|Memfis]]. Ugrabljenega kralja Psametika so usmrtili, ker je poskušal zanetiti upor. Egipčanski napisi kažejo, da je Kambiz II. uradno privzel faraonske naslove in oprave, čeprav lahko verjamemo, da ni skrival svojega prezira do egipčanskih običajev in religije. Iz Egipta je Kambiz poskušal zavzeti [[Kraljestvo Kuš|Kuš]], oziroma kraljestvi [[Napata]] in [[Meroe]] na območju dananšnjega [[Sudan]]a. Njegova vojska ni bila sposobna prečkati puščav. Po težkih izgubah se je moral vrniti. Na napisu iz Napate (v Berlinskem muzeju) je [[Nubija|nubijski]] kralj Nastesen navedel, da je premagal enote Kembasudena, to je Kambiza, in zaplenil njegove ladje (H. Schafer, ''Die Aethiopische Königsinschrift des Berliner Museums'', 1901). Tudi drugi pohod proti [[Oaza Siva|Oazi Sivi]] je podobno propadel. Načrt napada na [[Kartagina|Kartagino]] se je izjalovil zaradi zavrnitve [[Feničani|Feničanov]], da bi delovali proti svojemu sorodnemu ljudstvu. Medtem je v Perziji spomladi 522 pr. n. št. prišel na oblast [[uzurpator]] [[Gaumata]], ki se je izdajal za ubitega Smerdisa. Priznali so ga v celotnem imperiju. Kambiz mu je hotel oditi nasproti, vendar je uvidel, da ne bo uspel, in je naredil [[samomor]]. To je navedel Darej I., kar sta prav gotovo povzela tudi Herodot in Ktezij, ki sta opisala njegovo smrt kot nesrečo. Po Herodotu je Kambiz umrl v [[Sirija|sirski]] [[Ekbatana|Ekbatani]], oziroma Hamatu. [[Jožef Flavij]] (''[[Judovske starine]]'') je navedel [[Damask]], [[Ktezij]] pa Babilon, kar je absolutno nemogoče.

=== Izgubljena Kambizova vojska ===
Po Grku Herodotu je Kambiz II. poslal vojsko, da bi ogrozila [[Amon]]ovo [[preročišče]] v [[Oaza Siva|Oazi Siva]]. Vojska 50.000 mož je bila na pol poti čez puščavo, ko se je nepričakovano pojavil silovit peščeni vihar in jih žive zasul. Čeprav mnogi egiptologi smatrajo omenjeni Herodotov zapis za mit, so mnogo let iskali kakršnekoli ostanke oz. sledi. Med iskalci sta bila grof [[Lazlo de Almásy]] (po katerem izvira roman ''[[Angleški pacient]]'') in sodobni geolog Tom Brown. Nekateri verjamejo, da so nedavna izkopavanja pri iskanju nafte odkrila ostanke vojske.

Januarja 1933 je [[Orde Wingate]] - kasneje znan po ustanovitvi [[Činditi|činditov]], z zavezniškimi silami, ki so se borile za sovražnikovo črto proti [[Japonski imperij|japonski]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] - neuspešno iskal izgubljeno Kambizovo vojsko v zahodni puščavi Egipta, bolj znano kot [[Libijska puščava]].

Februarja 1977 so se v javnosti prikazala poročila, ki so navajala, da so arheologi odkrili ostanke Kambizove vojske. Ta sporočila so se kasneje izkazala za lažna.

Od septembra 1983 do februarja 1984 je [[Gary S. Chafetz]], ameriški novinar in avtor, vodil ekspedicijo, sponzorirano s strani [[Univerza Harvard|univerze Harvard]], [[National Geographic Society]],[[Egiptovskim inštitutom za geologijo in arheologijo]], in s strani Ligabue raziskovalnega inštituta, ki je iskala izgubljeno Kambizovo vojsko. Šestmesečno raziskovanje je bilo izvedeno vzdolž Egiptovsko-libijske meje v obsegu sto kvadratnih kilometrov površine z zapletenimi sipinami peska, jugozahodno od nenaseljene [[oaza Baharija|oaze Baharija]], približno sto milj jugovzhodno od [[oaza Siva|oaze Siva]]. 250.000 dolarjev vredna ekspedicija je imela na voljo 20 egiptovskih geologov in delavcev, fotografa National Geographica, dva harvardska ustvarjalca dokumentarcev, tri kamele, ultra lahko letalo in radar za odkrivanje kovine. Ekspedicija je odkrila približno 500 [[gomilno grobišče|gomilnih grobišč]] (staro obliko grobov), ampak nič [[artefakt]]ov. Nekatera grobišča so vsebovale dele kosti. Termična analiza kosti je kasneje datirala te dele v leto 1.500 pr. n. št., kar je približno 1000 let prej, kot je izginila Kambizova vojska. Ležeče postavljena krilata sfinga, vklesana v apnenec, je bila prav tako odkrita v jami v nenaseljeni [[oaza Sitra|oazi Sitra]](med oazo Baharija in oazo Siva), ki se je izkazala za perzijsko. Chafetz je bil po vrnitvi v Kairo februarja 1984 aretiran zaradi &quot;tihotapljenja letala v Egipt&quot;, četudi je imel izdana vsa potrebna dovoljenja s strani Egiptovskega inštituta za geologijo in arheologijo. Zasliševali so ga 24 ur. Obtožbe so bile opuščene, po tem ko je obljubil, da bo ultra lahko letalo daroval egiptovski vladi. Letalo je sedaj razstavljeno v Egiptovskem vojnem muzeju v Kairu z napisom, na katerem piše &quot;ujeto od Izraelskega vohuna&quot;.

Poleti leta 2000 je [[Helwanova univerzitetna geološka ekipa]] iskala nafto v Egiptovski zahodni puščavi. Prišla je na območje, na katerem je našla dobro ohranjene koščke tekstila, koščke kovine, ki so spominjali na orožje in človeške ostanke, za katere nekateri verjamejo, da so ostanki izgubljene Kambizove vojske. Egiptovski Vrhovni svet za starine je naznanil, da bo organiziral odpravo, ki bo preučila položaj, ampak niso podali nobenih nadaljnjih informacij.

Novembra 2009 sta italijanska arheologa Angelo in Alfredo Castiglioni naznanila odkritje človeških ostankov, orodij in orožja, ki naj bi spadali v čas perzijske vojske. Ti artefakti so bili najdeni blizu Oaze Siva. Upoštevajoč ta dva arheologa, je to prvi arheološki dokaz, zgodbe, katero je zapisal [[Herodot]]. Med delom na tem območju so raziskovalci opazili na pol pokopan pot in nekaj človeških ostankov. Potem sta brata opazila nekaj zares zanimivega, nekaj kar bi lahko bilo naravno zavetišče. Bila je skala, dolga okoli 35 metrov, 1,8 metra visoka in 3 metre široka. Tako velika formacija se lahko pojavi v puščavi, ampak ta je bila edina v velikem območju.

Omenjena italijanska arheologa sta predstavila svoje odkritje v dokumentarcu, ne pa tudi v znanstveni reviji. Izrečeni so bili dvomi, ker sta bila brata Castiglioni udeležena tudi v snemanju in produkciji petih kontroverznih Afriških dokumentarcev leta 1970 - vključno z ''[[Addio ultimo uomo]], [[Africa ama]], in [[Africa dolce e selvaggia]]'' filmi, v katerih so prikazovali necenzurirane posnetke, rezanja udov, odiranja človeške kože, obmetavanje dekleta s kamni in skupino lovcev, ki so odirali slonji trup.

Vrhovni general Egiptovskega urada za starine, [[Zahi Hawass]], je v sporočilu za javnost dejal, &quot;da so trditve teh dveh italijanskih arheologov neutemeljene in zavajajoče, pa tudi, da nista imela izdanega dovoljenja za izkopavanje v Egiptu, zatorej njune trditve niso resnične&quot;. 

Z literarnega vidika je angleški novinar [[Paul Sussman]] (1966 - 2012) v svojem izvirnem kriminalnem romanu ''Kambizova uganka (2002)'' (ang. ''The Lost Army Of Cambyses'') ponovno obdelal zgodbo tekmovalnih arheoloških odprav, ki so iskale ostanke. Zgodbo je domiselno prepletel s sodobno problematiko [[Terorizem|terorizma]].

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Viri==
* [[Herodot]]. ''Zgodbe'', prev. Sovre, Anton, Slovenska matica, Ljubljana 2006 {{COBISS|ID=224573440}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Cambyses II}}

{{s-start}}
{{s-hou|[[Ahemenidi|Ahemenidska dinastija]]||?||522 pr. n. št.}}
{{s-bef|rows=1|before=[[Kir II.|Kir Veliki]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam perzijskih kraljev|Kralj Ahemenidskega cesarstva]]|years=530 pr. n. št.– 522 pr. n. št.}}
{{s-aft|rows=2|after=[[Smerdis]]}}
|-
{{s-bef|before=[[Psametik III.]]}}
{{s-ttl|title=[[Faraon|Faraon Egipta]]|years=525 pr. n. št. – 522 pr. n. št.}}
{{s-end}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kambiz II.}}
[[Kategorija:Perzijski kralji]]
[[Kategorija:Faraoni Ahemenidske dinastije v Egiptu‎]]
[[Kategorija:Ahemenidi]]
[[Kategorija:Vojaške osebnosti, ki so storile samomor]]
[[Kategorija:Umrli za gangreno]]
[[Kategorija:Neznano leto rojstva]]</text>
      <sha1>bxmll4zija7i9jtbaq1mc0xqygkimhz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Skakači</title>
    <ns>0</ns>
    <id>20061</id>
    <revision>
      <id>5748430</id>
      <parentid>5735245</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:41:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2047" xml:space="preserve">{{Drugipomeni4|živalski poddružini miši|red členonožcev|Skakači (členonožci)|družino pajkov|Skakači (pajki)}}
{{Taksonomka
| name = Skakači
| fossil_range = pozni [[miocen]] - recentno
| image =
| image_width = 200px
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Rodentia]] (glodavci)
| superfamilia = [[Muroidea]]
| familia = [[Muridae]] (miši)
| subfamilia = '''Gerbillinae'''
| subfamilia_authority = [[John Edward Gray|Gray]], 1825
| subdivision_ranks = [[Rod (biologija)|Rodovi]]
| subdivision = 
''[[Gerbillus]]''&lt;br&gt;
''[[Microdillus]]''&lt;br&gt;
''[[Meriones]]''&lt;br&gt;
''[[Rhombomys]]''&lt;br&gt;
''[[Psammomys]]''&lt;br&gt;
''[[Sekeetamys]]''&lt;br&gt;
''[[Brachiones]]''&lt;br&gt;
''[[Desmodilliscus]]''&lt;br&gt;
''[[Pachyuromys]]''&lt;br&gt;
''[[Tatera]]''&lt;br&gt;
''[[Taterillus]]''&lt;br&gt;
''[[Desmodillus]]''&lt;br&gt;
''[[Gerbillurus]]''&lt;br&gt;
''[[Ammodillus]]''
}}
'''Skakači''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gerbillinae''') so [[glodavci]], ki živijo v suhih območjih, [[stepa]]h in pustih predelih južne [[Rusija|Rusije]], zahodne in notranje [[Azija|Azije]] ter [[Severna Afrika|Severne Afrike]].

Pred [[plenilec|plenilci]] se rešujejo z dolgimi skoki. Pri gibanju sodelujejo samo zadnje okončine. Sprednje noge služijo samo za prijemanje hrane. Kremplji so roževinaste, stalno rastoče tvorbe na koncu prstov. Po nastanku in zgradbi ustrezajo človekovim nohtom. Z njimi koplje rove v zemljo, pleza po drevju in kamenju in si pomaga pri nabiranju hrane.

Živijo od 3 do 5 let, povprečno 4. So krotki in skoraj nikoli ne ugriznejo. Lahko jih naučimo raznih spretnosti. Skakači so lahko rjavkaste barve z belim trebuhom, črne, bele ali sive barve. Ne smrdijo, saj so njihovi iztrebki trdi, urina pa imajo malo. Zelo radi imajo sončnična semena.

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Gerbillinae|skakači}}

{{Taxonbar|from=Q244770}}
{{normativna kontrola}}
{{mammal-stub}}

[[Kategorija:Miši]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1825]]</text>
      <sha1>r5y91d6g5lbfacxqln89lb3ktlwwzpo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>21492</id>
    <revision>
      <id>5748198</id>
      <parentid>5735520</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:05:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37914" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''.
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}

{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Aleksander Abraham]]
*[[Josip Abram]] (1837–1907)
* [[Josip Abram (1865)|Josip Abram]] (1865–1952)
* [[Lojze Abram]]
* [[Mario Abram]]
* [[Juro Adlešič]]
* [[Branko Agneletto]]
* [[Josip Agneletto]]
* [[Ivan Ahčin]]
* [[Marjan Ahčin]]
* [[Franc Aichholzer]]
* [[Sanja Ajanović Hovnik]]
* [[Fran Albreht]]
* [[Roman Albreht]]
* [[Mihael Ambrož]]
* [[Borut Ambrožič]]
* [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]]
*[[Mark Boris Andrijanič]]
* [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]]
* [[Lidija Apohal-Vučkovič]]
* [[Pavel Apovnik]]
* [[Matej Arčon]]
* [[Sonja Areh Lavrič]]
* [[Adolf Arigler]]
* [[Fran Arko]]
* [[Mihael Arko]]
* [[Janko Arnejc]]
* [[Boris Arnejšek]]
* [[Viktor Avbelj]]
* [[Franc Avberšek]]
* [[Ivan Avsenek]]
* [[Jaka Avšič]]
* [[Jože Avšič]]

== B ==
* [[Bojan Babič]]
* [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]]
* [[Geza Bačič]]
* [[Andrej Bahun]]
* [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]]
* [[Josip Bajc]]
* [[Franc Bajlec]]
* [[Anton Bajt]]
* [[Andrej Bajuk]]
* [[Ingrid Bakše]]
* [[Milan Balažic]]
* [[Anton Balažek]]
* [[Vilko Baltič]]
* [[Elido Bandelj]]
* [[Mirko Bandelj]]
* [[Marko Bandelli]]
* [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]]
* [[Janez Barborič]]
* [[Andreja Barle Lakota]]
* [[Bogdan Barovič]]
* [[Fran Bartl]]
* [[Jože Basaj]]
* [[Maks Bastl]]
* [[Lovro Baš]]
* [[Ivan Baša]]
* [[Ciril Baškovič]]
* [[Danilo Bašin]]
* [[Roberto Battelli]]
* [[Igor Bavčar]]
* [[Boris Bavdek]]
* [[Cene Bavec]]
* [[Kazimir Bavec]]
* [[Aleš Bebler]]
* [[Anton Bebler]]
* [[Peter Bekeš]]
* [[Nataša Belopavlovič]]
* [[Niko Belopavlovič]]
* [[Franc Belšak]]
* [[Julij Beltram]]
* [[Živa Beltram]]
* [[Dragoljuba Benčina]]
* [[Jožef Benkő]]
* [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]]
* [[Ivan Berbuč]]
* [[Miroslav Berger]]
* [[Ivan Bernot]]
* [[Zvonimir Bernot]]
* [[Engelbert Besednjak]]
* [[Gabrijel Berlič]]
* [[Marija Bernetič]]
* [[Mara Bešter]]
* [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]]
* [[Mitja Bervar]]
* [[Ladislav Bevc]]
* [[France Bevk]]
* [[Samo Bevk]]
* [[Vladimir Beznik]]
* [[Vlada Bidovec]]
* [[Stojan Binder]]
* [[Bogdan Biščak]]
* [[Karel Birsa]]
* [[Mirko Bitenc]]
* [[Josip Bitežnik]]
* [[Mitja Bitežnik]]
* [[Ivan Bizjak]]
* [[Pavel Bizjak]]
* [[Julijana Bizjak Mlakar]]
* [[Tilka Blaha]]
* [[Ana Blatnik]]
* [[John Blatnik]]
* [[Tamara Blažina]]
*[[Ivan Blažir]]
* [[Janez Bleiweis]]
* [[Karel Bleiweis]]
*[[Stane Bobnar]]
*[[Tatjana Bobnar]]
* [[Mohor Bogataj]]
* [[Franc Bogovič]]
* [[Katja Boh]]
*[[Slavko Bohanec]] 
* [[Rado Bohinc]]
* [[Janez Bohorič]]
* [[Pavle Bojc]]
* [[Anton Bole]]
* [[Dušan Bole]]
* [[Leopold Bolko]]
* [[Mavricij Borc]]
* [[Jože Borštnar]]
* [[France Borštnik]]
* [[Bojan Boštjančič]]
* [[Franc Boštjančič]]
* [[Klemen Boštjančič]]
* [[Danijel Božič]]
* [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]]
* [[Jože Božič]]
* [[Peter Božič]]
* [[Zoran Božič]]
* [[Vladimir Bračič]]
* [[Edo Brajnik]]
* [[Anton Brandner]]
* [[Franc Braniselj]]
* [[Rihard Braniselj]]
* [[Darko Bratina]]
* [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]]
* [[Alenka Bratušek]]
* [[Dušan Bravničar]]
* [[Anton Brecelj]]
* [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]
* [[Boris Janez Bregant]]
* [[Tina Bregant]]
* [[Rudi Bregar]]
* [[Janko Brejc]]
* [[Mihael Brejc]]
* [[Tomo Brejc]]
* [[Miloš Brelih]]
* [[Mihael Brenčič]]
* [[Stanislav Brenčič]]
* [[Viktor Brezar]]
* [[Barbara Brezigar]]
* [[Bojan Brezigar]]
* [[Milko Brezigar]]
* [[Franc Breznik]]
* [[Boštjan Brezovnik]] 
* [[Uroš Brežan]] 
* [[Bela Brglez]]
* [[Milan Brglez]]
* [[Jože Brilej]]
* [[Alojz Briški]]
* [[Andrej Briški]]
* [[Janez Brodar]]
* [[Andrej Brovč]]
* [[Josip Broz - Tito]]
* [[Ivan Brozovič]]
* [[Andrej Bručan]]
* [[Branko Brumen]]
* [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]]
* [[Bogomil Brvar]]
* [[France Bučar]]
* [[Janez Bučar]]
* [[Miloš Bučar]]
* [[Žiga Bučar]]
* [[Karmelo Budihna]]
* [[Alojz Budin]]
* [[Ivan Budin]]
* [[Miloš Budin]]
* [[Bojan Bugarič]]
* [[Marko Bulc]]
* [[Violeta Bulc]]
* [[Matija Burger]]
* [[Franc But]]

== C ==
* [[Leopold Caharija]]
* [[Ivan Cankar]]
* [[Izidor Cankar]]
* [[Karel Cankar]]
* [[Aleš Cantarutti]]
* [[Andrej Capuder]]
* [[Franc Capuder]]
* [[Karl Capuder|Karel Capuder]]
* [[France Cesar - Ferko|France Casar]]
* [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]
* [[Zdenka Cerar]]
* [[Željko Cigler]]
* [[Janez Cigler Kralj]]
* [[Štefan Cigoj]]
* [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]]
* [[Anton Colarič]]
* [[Alojz Colarič]]
* [[Darja Colarič]]
* [[Srečko Colja]]
* [[Egon Conradi]]
*[[Alfred Coronini]]
*[[Franc Coronini]] 
* [[Etbin Henrik Costa]]
* [[Marjeta Cotman]]
* [[Blaž Crobath]]
* [[France Cukjati]]
* [[Petra Culetto]]
* [[Bojana Cvahte]]
* [[Milan Martin Cvikl]]
* [[Marjeta Cotman]]
*[[Daniel Cukjati]]

== Č ==
* [[Rudi Čačinovič]]
* [[Milan Čadež]]
*[[Vida Čadonič Špelič]]
* [[Dušan Čehovin]]
* [[Jerko Čehovin]]
* [[Stane Čehovin]]
* [[Štefan Čelan]]
* [[Vojko Čeligoj]]
* [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] 
* [[Drago Čepar]]
* [[Aleš Čerin]]
* [[Zvonko Černač]]
* [[Anton Černe]]
* [[Dušan Černe]]
* [[Franc Černe - Klemen]]
* [[Robert Černe]]
* [[Darko Černej]]
* [[Dragan Černetič]]
* [[Dominik S. Černjak]]
* [[Peter Česnik]]
* [[Melhijor Čobal]]
* [[Franc Svobodin Čok]]
* [[Ivan Marija Čok]]
* [[Lucija Čok]]
* [[Stanko Čok]]
* [[Štefan Čok]]
*[[Brigita Čokl]]
* [[Anton Čop]]
* [[Silva Črnugelj]]
* [[Andrej Čuš]]
* [[Vlado Čuš]]

== D ==
* [[Viktor Damjan]]
* [[Stanko Debeljak]]
* [[Zorko Debeljak]]
* [[Ivan Dečko]]
* [[Jože Dekleva]]
* [[Franci Demšar]]
* [[Vincencij Demšar]]
* [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]]
* [[Josip Dermastia]]
* [[Marijan Dermastija]]
* [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]]
* [[Ivan Deržič]]
* [[Oto Detela|Oton Detela]]
* [[Josip Devetak]]
* [[Janko Deželak]]
* [[Rok Deželak]]
* [[Dragotin Dežman]]
* [[Alojz Diacci]]
*[[Marjan Dikaučič]]
* [[Iva Dimic]]
* [[Vlado Dimovski]]
* [[Rudolf Dobovišek]]
* [[Bojan Dobovšek]]
* [[Polonca Dobrajc]]
* [[Stane Dolanc]]
*[[Marjan Dolenc]]
* [[Nataša Dolenc]]
* [[Viktor Dolenc]]
* [[Hinko Dolenec]]
* [[Ervin Dolgan]]
* [[Lojze Dolinar (politik)]]
* [[Tone Dolinšek]]
* [[Josip Doljak]]
* [[Matija Doljak]]
* [[Ivan Dolničar]]
* [[Ignac Domej]]
* [[Anton Domicelj]]
* [[Andrej Dominkuš]]
* [[Davor Dominkuš]]
* [[Ferdinand Dominkuš]]
* [[Danilo Dougan]]
* [[Zvone Dragan]]
* [[Metod Dragonja]]
* [[Slavko Dragovan]]
* [[Marija Drakslar]]
* [[Fran Drenik]]
* [[Gorazd Drevenšek]]
*[[Franc Drobež]]
* [[Anton Drobnič]]
* [[Janez Drobnič]]
* [[Rok Drofenik]]
* [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]]
* [[Janez Drnovšek]]
* [[Mojca Drčar Murko]]
* [[Albin Dujc]]
* [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]]
*[[Marjan Dvornik]]
* [[Geza Džuban]]

== E ==
* [[Janez Friderik Egger]]
*[[Albin Ehrlich]]
* [[Lambert Ehrlich]]
* [[Andrej Einspieler]]
* [[Karl Erjavec]]
* [[Tomaž Ertl]]

== F ==
* [[Andrej Fabjan]]
* [[Vladislav Fabjančič]]
* [[Josip Faganel]]
* [[Tone Fajfar]]
* [[Tanja Fajon]]
* [[Samo Fakin]]
* [[Anton Falle]]
* [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]]
* [[Andrej Ferjančič]]
* [[Ferdinand Ferjančič]]
* [[Ignac Ferjančič]]
* [[Josip Ferfolja]]
* [[Davorin Ferligoj]]
* [[Branko Ficko]]
* [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]]
* [[Peter Ficko]]
* [[Janez Fischer]]
* [[Anton Fister]]
* [[Peter Fister]]
* [[Andrej Fištravec]]
* [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]]
* [[Tone Florjančič]]
* [[Karel Forte]]
* [[Aleksander Forte]]
* [[Dušan Fortič]]
* [[Alojz Fortuna]]
* [[Olga Franca]]
* ([[Mario Franzil]])
* [[Alojzij Franko]]
* [[Ivan Franko]]
* [[Janez Franko]]?
* [[Boris Frlec]]
* [[Slavko Furlan]]
* [[France Furlani]]
*[[Karmen Furman]]

== G ==
* [[Slavko Gaber]]
* [[Josip Gaberšček]]
* [[Silvester Gaberšček]]
* [[Oskar Viljem Gaberščik]]
* [[Ludvik Gabrijelčič]]
* [[Andrej Gabrovšek]]
* [[Franc Gabrovšek]]
* [[Ludvik Gabrovšek]]
* [[Andrej Gabršček]]
* [[Ivan Gale]]
* [[Pavel Gantar]]
* [[Tomaž Gantar]]
* [[Rudolf Ganziti]]
* [[Ljubo Germič]]
* [[Majda Gaspari]]
* [[Mitja Gaspari]]
* [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]]
* [[Maks Gašparič]]
* [[Rado Genorio]]
* [[Jelka Gerbec]]
* [[Franc Gerič]]
* [[Teodor Geršak]]
* [[Henrik Gjerkeš]]
* [[Peter Glavič]]
* [[Slavko Gliha]]
* [[Franc Glinšek]]
* [[Jože Globačnik]]
* [[Anton Globočnik]]
* [[Viktor Globočnik]]
* [[Ivan Godec]]
* [[Jelka Godec]]
* [[Franc Godeša]]
* [[Albin Godina]]
* [[Boris Godina]]
* [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]]
* [[Januš Golec]]
* [[Franc Golija]]
* [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]]
* [[Janvit Golob]]
* [[Ludvik Golob]]
* [[Gregor Golobič]]
* [[Rudolf Golouh]]
* [[Brane Golubović]]
* [[László Göncz]] (Madžar rojen v Sloveniji)
* [[Silvo Gorenc]]
* [[Vinko Gorenak]]
* [[Alojz Goričan]]
* [[Milan Gorišek]]
* [[Bogo Gorjan]]
* [[Alojz Gorjup]]
* [[Anton Gorjup]]
* [[Franc Gorjup]]
* [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]]
* [[Mitja Gorjup]]
* [[Milko Goršič]]
* [[Josip Gorup]]
* [[Andrej Gosar]]
* [[Miran Goslar]]
* [[Josip Gostinčar]]
* [[Fedor Gradišnik ml.]]
* [[Franc Grafenauer]]
* [[Peter Grasselli]]
* [[Viktor Grčar]]
* [[Anton Gregorčič]]
* [[Lavoslav Gregorec]]
* [[Alojz(ij) Gregorič]] 
* [[Vinko Gregorič]]
* [[Gustav Gregorin]]
* [[Martin Greif]]
* [[Matevž Grilc]]
* [[Uroš Grilc]]
* [[Ivan Grill]]
* [[Branko Grims]]
* [[Anton Grizold]]
* [[Vitomir Gros]]
* [[Anton Grošelj]]
* [[Klemen Grošelj]]
* [[Aleš Gulič]]
* [[Dragotin Gustinčič]]
* [[Ivan (Janez) Gutman]]
* [[József Györkös]]
* [[Vesna Györkös Žnidar]]

== H ==
* [[Matevž Hace]]
* [[Andrej Haderlap]]
* [[Lipe Haderlap]]
* [[Vinko Hafner]]
* [[Primož Hainz]]
* [[Valentin Hajdinjak]]
* [[Matjaž Han]]
* [[Matjaž Hanžek]]
* [[Tina Heferle]]
* [[Mihael Hermann]]
* [[Albert Hlebec]]
* [[Jože Hobič]]
* [[France Hočevar]]
* [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]]
* [[Martin Hočevar]]
* [[Alojz Hohkraut]]
* [[Josip Hohnjec]]
* [[Aleš Hojs]]
* [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]]
* [[Jožef Horvat]]
* [[Milan Horvat]]
* [[Mitja Horvat]]
* [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horvath]]
* [[Gregor Horvatič]]
* [[Janez Nepomuk Hradecky]]
* [[Franc Hrašovec]]
* [[Juro Hrašovec]]
* [[Alojz Hren]]
* [[Marko Hren]]?
* [[Dušan Hreščak]]
* [[Gabriel Hribar]]
* [[Ivan Hribar]]
* [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]]
* [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]]
* [[Spomenka Hribar]]
* [[Rudolf Hribernik-Svarun]]
* [[Robert Hrovat]]
* [[Tone Hrovat]]
* [[Ivan Hržič|Ivan Hršak - Ivan Hržič]]
* [[Karel Hudomalj]]
*[[Jože Hujs]]
* [[Ivan Humar]]
* [[Doro Hvalica]]
* [[Ivo Hvalica]]
* [[Srečko Hvauc]]

== I == 
* [[Jože Ingolič]]
* [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]]
* [[Valentin Inzko]]
* [[Eva Irgl]]
* [[Boris Iskra]]
* [[Franc Ivanoci]]
* [[Jani Ivanuša]]
* [[Lidija Ivanuša]]

== J ==
* [[Jože Jager]]
*[[Jože Jagodnik]]
* [[Roman Jakič]]
* [[Fran Jaklič]]
* [[Helena Jaklitsch]]
* [[Igor Jakomin]]
* [[Albert Jakopič]]
* [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]]
* [[Jožef Jakopič]]
* [[Mirko Jamar]]
* [[Peter Jamnikar]]
* [[Peter Jambrek]]
* [[Jernej Jan]]
*[[Zoltan Jan]]
* [[Alojz Janko]]
* [[Branko Janc]]
* [[Kristijan Janc]]
* [[Rudi Janhuba]]
* [[Franc Jankovič]]
* [[Zoran Janković]]
* [[Janez Janša]]
* [[Ivo Janžekovič]]
* [[Vlado Janžič]]
* [[Janez Japelj]]
* [[Evgen Jarc]]
* [[Iztok Jarc]]
* [[Ljubo Jasnič]]
* [[Božo Jašovič]]
* [[Franc Jazbec]]
* [[Miha Jazbinšek]]
* [[Ivan Jelen]]
* [[Celestin Jelenc]]
* [[Luka Jelenc]]
* [[Zorko Jelinčič]]
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]]
* [[Gabrijel Jelovšek]]
* [[Ljubica Jelušič]]
* [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]]
* [[Slavoj Jenko]]
* [[Zlatko Jenko]]
* [[Alenka Jeraj]]
* [[Jožef Jeraj]]
* [[Josip Jeras]]
* [[Marjan Jereb]]
* [[Silva Jereb]]
* [[Alojzij Jerič]]
* [[Ivan Jerič]]
* [[Josip Jerič]]
* [[Miran Jerič]]
* [[Andreja Jerina]]
* [[Riko Jerman]]
* [[Anton Jerovšek]]
* [[Jožef Jerovšek]]
* [[Tone Jerovšek]]
* [[Miro Jeršič]]
* [[Aleksander Jevšek]]
* [[Slavko Jež]]
* [[Aurelio Juri]]
* [[Franco Juri]]
* [[Romana Jordan]]
* [[Irena Joveva]]
* [[Ljuba Jurković]]
* [[Franc Jurša]]
* [[Franc Jurtela]]
* [[Alojzij Juvan]]
* [[Ivo Juvančič]]

== K ==

* [[Jelko Kacin]] 
*[[Vladimir Kadunc]] 
*[[Filip Jakob Kafol]] 
*[[Tomo Kajdiž]] 
* [[Igor Kalin]]&lt;nowiki/&gt;
* [[Andrej Kalan]] 
* [[Ladislav Kaluža]] 
* [[Miha Kambič]] 
* [[Franc Kangler]]
* [[Edvard Kardelj]] 
* [[Pepca Kardelj]] 
* [[Metka Karner-Lukač]] 
* [[Andreja Katič]]
* [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] 
* [[Hinko Kavčič]] 
* [[Ivica Kavčič]] 
* [[Matija Kavčič]] 
* [[Stane Kavčič]]
* [[Vladimir Kavčič]]
* [[Dušan Keber]] 
* [[Evgenija Kegl Korošec]] 
* [[Bojan Kekec]] 
* [[Branko Kelemina]]
*[[Leopold Kemperle]]
* [[Dušan Kermavner]] 
* [[Ivan Kern]]
* [[Gregor Kersche]] 
* [[Petra Kersnič]]
* [[Anton Kersnik]] 
* [[Janko Kersnik]] 
* [[Nuša Kerševan]] 
* [[Boris Kidrič]]
* [[Branko Kidrič]] 
* [[Zdenka Kidrič]] 
* [[France Žiga Kimovec]]
* [[Urška Klakočar Zupančič]]
* [[Ksenija Klampfer]] 
* [[Rado Klančar]] 
* [[Franc Klar]] 
* [[Janja Klasinc]] 
* [[Fedja Klavora]] 
* [[Vasja Klavora]] 
* [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]]
*[[Marijan Klemenc]]
* [[Goran Klemenčič]]
* [[Ivo Klemenčič]]
* [[Lovro Klemenčič]] 
* [[Vlado Klemenčič]]
* [[Mojca Kleva]]
* [[Valentin Klinar]]
* [[Anton Klinc]] 
* [[Ladislav Klinc]] 
* [[Lado Klinc]] 
* [[France Klopčič]]
* [[Karel Klun]]
* [[Vinko Fereri Klun]] 
* [[Matjaž Kmecl]] 
* [[Jože Knez]]
* [[Milan Kneževič]] 
* [[Svetko Kobal]] 
* [[Anton Kobi]] 
* [[Anton Koblar]]
* [[Aleksander Kobler]]
* [[Edvard Kocbek]] 
* [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]]
* [[Boris Kocijančič]]
* [[Ivan Kocijančič]] 
* [[Janez Kocijančič]]
* [[Maša Kociper]]
* [[Ivan Kocmur]]
* [[Jožef Kocuvan]]
*[[Magda Kočar]] 
*[[Matjaž Kočar]]
* [[Štefan Kočevar]] 
* [[Branko Kodrič]] 
* [[Josip Kokail]] 
* [[Anton Kokalj (politik)]]
* [[Milojka Kolar]] 
* [[Vera Kolarič]]
* [[Riko Kolenc]] 
* [[Viktor Koleša]]
* [[Matej Kolmanič]]
* [[Franci Koncilija]]
* [[Bojan Kontič]]
* [[Janez Kopač]] 
* [[Josip Kopač]]
* [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] 
* [[Josip Kopinič]]
* [[Boris Koprivnikar]]
* [[Marcel Koprol]] 
* [[Milan Kopušar]]
* [[Jerca Korče]] 
* [[Miha Kordiš]]
* [[Drago Koren]]
* [[Martin Kores]]
* [[Boštjan Koritnik]]
* [[Aleksandra Kornhauser]] 
* [[Anton Korošec]]
* [[Janez Korošec]] 
* [[Štefan Korošec]]
* [[Jože Korže]] 
* [[Milan Korun]]
* [[Leopoldina Kos]] 
* [[Duško Kos]]
* [[Saša Kos]]
* [[Franc Kosar]]
* [[Franc Kosič]] 
* [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] 
* [[Tanja Kosmina]] 
* [[Janko Köstl]] 
* [[Miha Košak]]
* [[Fedor Košir]] 
* [[Martin Košir]]
* [[Mirko Košir]]
* [[Miran Košmelj]]
* [[Albin Kovač]] 
* [[Stane Kovač]]
* [[Štefan Kovač]]
* [[Boštjan Kovačič]]
* [[Dimitrij Kovačič]]
* [[Ignacij Kovačič]]
* [[Ivan Kovačič]] 
* [[Oskar Kovačič]]
* [[Tone Kovič]]
* [[Alenka Kovšca]]  
* [[Alojz Kovšca]]
* [[Ferdo Kozak]] 
* [[Lado Kozak]] 
* [[Miha Kozinc]] 
* [[Peter Kozler]]
* [[Lilijana Kozlovič]]
* [[Davorin Kračun]] 
* [[Ferdo Kraiger]]
* [[Bojan Kraigher]]
* [[Boris Kraigher]] -
* [[Dušan Kraigher]]
* [[Sergej Kraigher]]
* [[Vito Kraigher]]
* [[Darko Krajnc]]
* [[Marjan Krajnc]]
* [[Boris Kralj (politik)]]
* [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]]
* [[Franc Kramar]]
* [[Ivan Kramberger]]
* [[Janez Kramberger]]
* [[Franc Kramar]]
* [[Albert Kramer]] 
* [[Marko Kranjc]]
* [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] 
*[[Marko Kranjec (kemik)]] 
* [[Marko Kranjec]]
* [[Alojzij Krapež]] 
* [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] 
* [[Lev Kreft]]
* [[Janez Evangelist Krek]]
* [[Miha Krek]] 
* [[Anton Krempl]] 
* [[France Kremžar]]
* [[Marko Kremžar]] 
* [[Katarina Kresal]]
* [[Leopold Krese]] 
* [[Anton Kristan]]
* [[Etbin Kristan]]
* [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] 
* [[Milan Kristan]] 
* [[Vinko Kristan]] 
* [[Danijel Krivec]]
* [[Ada Krivic]]
* [[Vladimir Krivic]] 
* [[Anton Križanič]]
* [[Franc Križanič|Franci Križanič]] 
* [[Alojz Križman]]
*[[Marijan Križman]]
* [[Maks Krmelj]]
* [[Tone Kropušek]]
* [[Franc Krvina|France Krvina]]
* [[Anton Kržišnik]]
* [[Zalka Kuchling]] 
* [[Mojca Kucler Dolinar]]
* [[Milan Kučan]]
* [[Franc Küčan]] 
* [[Alojzij Kuhar]] 
* [[Anica Kuhar]]
* [[Brigita Kuhar]]
* [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] 
* [[Števan Kühar]]
* [[Božo Kuharič]]
* [[Angelo Kukanja]]
* [[Ivan Kukovec]]
* [[Vekoslav Kukovec]]
* [[Fran Kulovec]]
* [[Andrej Kumar]]
* [[Bojan Kumer]]
* [[Dušan Kumer]]
* [[Matija Kunc]] 
* [[Jožef Kunič]]
* [[Franc Kurinčič]]
* [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] 
* [[Igor Kušar]] 
* [[Janko Kušar]] 
* [[Josip Kušar]]
* [[Dušan Kveder]]

== L ==

* [[Damjan Lah]]
*[[Zvonko Lah]]
*[[Peter Laharnar]]
*[[Matej Lahovnik]]
*[[Miša Lajovic]]
*[[Evgen Lampe]]
*[[Jože Lampret]]
*[[Sašo Lap]]
*[[Ivan Lapajna]]
*[[Anton Laschan]] 
*[[Ivan Lavrenčič]] 
*[[Matej Lavrenčič]]
*[[Karel Lavrič]]
*[[Maksimiljan Lavrinc]]
*[[Roman Lavtar]]
*[[Darja Lavtižar Bebler]]
*[[Jure Leben]]
*[[Miloš Ledinek]]
*[[Dragomir Legiša]]
*[[Milan Lemež]]
*[[Andrej Lenarčič]]
*[[Janez Lenarčič]]
*[[Josip Lenarčič]] 
*[[Marjan Lenarčič]]
*[[Leopold Lenard]]
*[[Marek Lenardič]]
*[[Stane Lenardič]]
*[[Alojzij Lenček]]
*[[Ignacij Lenček]]?
*[[Nikolaj Lenček]]
*[[Jože Lenič]]
*[[Jurij Lep]]
*[[Suzana Lep Šimenko]]
*[[Dušan Lesjak]]
*[[Franc Leskošek]] 
*[[Josip Leskovar]] 
*[[Peter Lešnik]]
*[[Zoran Lešnik]]
*[[Dejan Levanič]] 
*[[Fran Levstik]]
*[[Jože Levstik]] 
*[[Borut Likar]]
*[[Karel Linhart]]
*[[Franc Lipoglavšek]]
*[[Franjo Lipold]]
*[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 -?)
*[[Ivan Lipold]] 
*[[Janez Lipold]] 
*[[Mitja Ljubeljšek]]
*[[Branko Lobnikar]]
*[[Anže Logar]]
*[[Cene Logar]] 
*[[Mihaela Logar]]
*[[Romana Logar]]
*[[Vladimir Logar]]   
*[[Konrad Lokar]]
*[[Sonja Lokar]] 
*[[Dragotin Lončar]]
*[[Jože Lončarič]] 
*[[Joža Lovrenčič]] 
*[[Dušan Lovriha]]
*[[Dragotin Lubej]]
*[[Bojan Lubej]]
*[[Franc Lubej]]
*[[Miroslav Luci]]
*[[Brane Lučovnik]]
*[[Janez Lukač]] 
*[[Marija Lukačič]] 
*[[Miroslav Lukan]] 
*[[Zdravko Luketič]]
*[[Branko Lukšič]] 
*[[Igor Lukšič]]

== M ==

* [[Uroš Macerl]]
* [[Ivan Maček Matija]] 
*[[Polde Maček]] 
*[[Janko Mačkovšek]]  
*[[Andrej Magajna]] 
*([[Anton Mahnič]])
*[[Žan Mahnič]] 
*[[Rajmund Mahorčič]] 
*[[Matija Majar Ziljski]] 
*[[Danilo Majaron]] 
*[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] 
*[[Stanko Majcen]] 
*[[Boris Majer]] 
*[[Branko Majes]] 
*[[Vlado Majhen]] 
*[[Maja Makovec Brenčič]] 
*[[Ivan Makuc]] 
*[[Danijel Malenšek]] 
*[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] 
*[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] 
*[[Jurij Malovrh]]  
*[[Josip Mandelj]] 
*[[Andrej Manfreda]] 
*[[Anton Manfreda]] 
*[[Ivo Marenk]] 
*[[Jože Marentič]] 
*[[Darko Marin]] 
*[[Andrej Marinc]] 
*[[Lojze Marinček]]  
*[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] 
*[[Tone Marinček]] 
*[[Branko Marinič]] 
*[[Miha Marinko]]  
*[[Marija Markeš]] 
*[[Janko Markič]] 
*[[Stane Markič]]  
*[[Uroš Markič]] 
*[[Jože Marn]] 
*[[Jože Marolt]] 
*[[Robert Marolt]] 
*[[Dorijan Maršič]] 
*[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] 
*[[Tomo Martelanc]] 
*[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] 
*[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] 
*[[Darko Marušič]] 
*[[Dorijan Marušič]] 
*[[Drago Marušič]] 
*[[Tomaž Marušič]] 
*[[Dragutin Mate]] 
*[[Cene Matičič]] 
*[[Branko Matkovič]] 
*[[Marjan Maučec]] 
*[[Jože Mazovec]] 
*[[Zofija Mazej Kukovič]] 
*[[Rudi Medved]]  
*[[Borut Meh]]  
*[[Srečko Meh]] 
*[[Miran Mejak]] 
*[[Jože Mencinger]] 
*[[Tomaž Tom Mencinger]] 
*[[Aleksander Merlo]] 
*[[Ivan Mermolja]]  
*[[Luka Mesec]] 
*[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] 
*[[Alojzij Mihelčič]] 
*[[Jože Mihelčič]] 
*[[Borut Miklavčič]] 
*[[Franc Miklavčič]] 
*[[Gregor Miklič]] 
*[[Martin Mikolič]] 
*[[Boris Mikoš]] 
*[[Dušan Mikuš]] 
*[[Anton Mikuž]] 
*[[Metod Mikuž]]  
*[[Franček Mirtič]] 
*[[Franc Mišič]]  
*[[Franc Mlakar]] 
*Janez Mlakar 
*[[Angelika Mlinar]] 
*[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] 
*[[Martin Mlinar]] 
*[[Jani Möderndorfer]] 
*[[Heli Modic]]  
*[[Lev Modic]]  
*[[Rudolf Moge]] 
*[[Ivan Mohorič]] 
*[[Jakob Mohorič]] 
*[[Ivan More]]-Žan 
*[[Alfonz Mosche]]  
*[[Miroslav Mozetič]] 
*([[Dragan Mozetič]]) 
*[[Vinko Mozetič]] 
*[[Cecilija Možič]]  
*[[Janez Možina]] 
*[[Dušan Mramor]]  
*[[Jerca Mrzel]] 
*[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] 
*[[Josip Mursa]] 
*[[Jožef Muršec]]  
*[[Bojana Muršič]] 
*[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] 
*[[Boris Muževič]]

== N ==
* [[Ivan Nabergoj]]
* [[Črtomir Nagode]]
* [[Aleksander Nagy]]
*[[Cvetko Nanut]]
*[[Viljem Nanut]]
* [[Marko Natlačen]]
* [[Jožef Nemanič]]
* [[Ivan Nemec]]
* [[Matjaž Nemec]]
* [[Anton Novačan]]
* [[Ante Novak]]
* [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]]
* [[Fran Novak]]
* [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]]
* [[Ivan Novak-Očka]]
* [[Janže Novak]]
* [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]]
* [[Ljudmila Novak]] 
* [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]]

== O ==
* [[Bela Obal]]
* [[Maks Oblak]]
* [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]]
* [[Rudolf Obračunč]]
* [[Adolf Obreza]]
* [[Angela Ocepek]]
* [[Lojze Ocepek]]
* [[Andrej Ocvirk]]
* [[Mojmir Ocvirk]]
* [[Alojzij Odar]]
* [[Fran Ogrin]]
* [[Franjo Ogris]]
* [[Hanzi Ogris]]
* [[Janko Ogris]]
* [[Tomaž Ogris]]
* [[Eda Okretič Salmič]]
* [[Fortunat Olip]]
* [[Ivan Oman]]
* [[Igor Omerza]]
* [[Branko Omerzu]]
* [[Miloš Oprešnik]]
* [[Josef Ornig]]
* [[Marjan Orožen]]
* [[Milan Orožen Adamič]]
* [[Bogdan Osolnik]]
* [[Slavko Osredkar]]
* [[Alojz Oset]]
* [[Jože Osterc]]
* [[Ana Osterman]]
* [[Jože Osterman]]
* [[Božena Ostrovršnik]]
*[[Vincenc Otoničar]]
* [[Milica Ozbič]]

== P ==
[[Natalis Pagliaruzzi]] - [[Borut Pahor]] - [[Drago Pahor]] - [[Samo Pahor]] - [[Sergij Pahor]] - [[Alojzij Pajer]]-Monriva - [[Stane Pajk]] - [[Robert Pal]] - [[Josip Pangerc]] - [[Bojan Papič]] - [[Igor Papič]] - [[Anton Partljič|Tone Partljič]] - [[Ingo Paš]] - [[Damjan Paulin]] - [[Tone Pavček]] - [[Andrej Pavlica]] - [[Josip Pavlica]] - [[Alenka Pavlič]] - [[Darja Pavlič]] - [[Lojze Pavlič]] - [[Stane Pavlič]] - [[Jože Pavličič]] - [[Marko Pavliha]] - [[Jernej Pavlin (politik)]] - [[Irma Pavlinič Krebs]] - [[Marko Pavlišič]] - [[Robert Pavšič]] - [[Rudi Pavšič]] - [[Breda Pečan]] - [[Sašo Peče]] - [[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] - [[Sergij Pelhan]] - [[Stojan Pelko]] - [[Jože Penca]] - [[Gorazd Perenič]] - [[Janez Perenič]] - [[Ljudevit Perič]] - [[Franc Perko (župan)|Franc Perko]] - [[Vencelj Perko]] - [[France Perovšek]] - [[Janez Perovšek]] - [[Tone Peršak]] - [[Pavel Pestotnik]] - [[Bojan Petan]] - [[Rudolf Petan]] - [[Josip Petejan|Jože (Josip) Petejan]] - [[Franc Petek]] - [[Milan Petek]] - [[Miro Petek]] - [[Alojz Peterle|Alojz (Lojze) Peterle]] -  [[Ernest Petrič]] - [[Josip Petrič]] - [[Pavle Petričič|Pavle Petričić]] - [[Tea Petrin]] - [[Bortolo Petronio]] - [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] - [[Mihael Petrovič]] - [[Viljem Pfeifer]] - [[Janez Piber]] - [[Jernej Pikalo]] - [[Emil Milan Pintar]] - [[Ciril Pirc]] - [[Dušan Pirjevec]] - [[Edo Pirkmajer]] - [[Milko Pirkmajer]] - [[Otmar Pirkmajer]] - [[Pavel Pirkmajer]] - [[Franc Pirkovič]] - [[Jelka Pirkovič]] - [[Vilma Pirkovič Bebler]] - [[Rajko Pirnat]] - [[Franc Pišek]] - [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] - [[Leonid Pitamic]] - [[Franc Pišek]] - [[Aleksandra Pivec]] - [[Franci Pivec]] - [[Ljudevit Pivko]] - [[Ivan Plantan]] - [[Dušan Pleničar]] - [[Ivan Ples]] - [[Miroslav Ples]] - [[Janko Pleterski]] - [[Senko Pličanič]] - [[Jakob Ploj]] - [[Miroslav Ploj]] - [[Zlata Ploštajner]] - [[Alojz Pluško]] - [[Dušan Plut]] - [[Zdravko Počivalšek]] - [[Jakob Počivavšek]] - [[Valentin Podgorc]] - [[Karel Podgornik]] - [[Dejan Podgoršek]] - [[Jože Podgoršek]] - [[Bojan Podkrajšek]] - [[Sida Podlesek]] - [[Anton Podobnik]] - [[Janez Podobnik]] - [[Marjan Podobnik]] - [[Josip Pogačnik]] - [[Lovro Pogačnik]] - [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] - [[Milan Pogačnik]] - [[Valentin Pohorec]] - [[Marijan Pojbič]] - [[Jože Pokorn]] - [[Boštjan Poklukar]] - [[Josip Poklukar]] - [[Anton Polajnar]] - [[Ignac Polajnar]] - [[Bojan Polak]] - [[Radko Polič star.|Radko Polič]] - [[Svetozar Polič]] - [[Zoran Polič]] - [[Ludvik Poljanec]] - [[Vinko Poljanec]] - [[Majda Poljanšek]] - [[Ferdinand Pollak]] - [[Anton Poljšak]] - [[Robert Polnar]] - [[Marjan Poljšak]] - [[Tone Poljšak]] - [[France Popit]] - [[Boris Popovič]] - [[Carlo Porenta]] - [[Alojz Posedel]] - [[Franc Potočnik]] - [[Janez Potočnik]] - [[Jožef Potočnik]] - [[Miha Potočnik]] - [[Vika Potočnik]] - [[Ivo Potokar]] - [[Majda Potrata]] - [[Ivan Potrč]] - [[Jože Potrč]] - [[Miran Potrč]] - [[Fran Povše]] - [[Zoran Poznič]] - [[Albin Poznik]] - [[Maria Pozsonec]] - [[Hubert Požarnik]] - [[Avgust Praprotnik]] - [[Nik Prebil]] - [[Vladimir Prebilič]] - [[Božo Predalič]] - [[Izidor Predan]] - [[Janko Predan]] - [[Jani Prednik]] - [[Miroslav Pregl]] - [[Živko Pregl]] - [[Ivan Prekoršek]] - [[Matija Prelog]] - [[Albin Prepeluh]] - [[Jakob Presečnik]] - [[Dejan Prešiček]] - [[Mihael Prevc]] - [[Srečko Prijatelj]] - [[Uroš Prikl]] - [[Aleš Primc]] - [[Jana Primožič]] - [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] - [[Matija Prosekar]] - [[Miloš Prosenc]] - [[Jože Protner]] - [[Janko Prunk]] - [[Karel Prušnik]] - [[Boris Puc]] - [[Dinko Puc]] - [[Ivan Pucelj]] - [[Dino Pucer]] - [[Ciril Pucko]] - [[Ivan Pučnik]] - [[Jože Pučnik]] - [[Jožica Puhar]] - [[Vitodrag Pukl]] - [[Franc Pukšič]] - [[Iztok Purič]] - [[Jože Pustoslemšek]] - [[Ludvik Puš]] - [[Janez Pušar]] - [[Rudolf Pušenjak]] - [[Rado Pušenjak]] - [[Vladimir Pušenjak]]
== R ==
[[Boris Race]] - [[Darja Radić]] - [[Božidar Raič]] - [[Janko Rajar]] - [[Jožef Rajšp]] - [[Stanislav Raščan]] - [[Vladimir Ravnihar]] - [[Franjo Ravnik]] - [[Miha Ravnik]] - [[Rudolf Ravnik]] - [[Aleksander Ravnikar]] - [[Jernej Ravnikar]] - [[Ludvik Ravnikar]] - [[Franc Razdevšek]] - [[Radoslav Razlag]] - [[Rafael Razpet]] - [[Ivan Rebek]] - [[Dušan Rebolj]] - [[Amalija Regent]] - [[Ivan Regent]] - [[Izidor Rejc]] - [[Albert Rejec]] - [[Marjan Rekar]] - [[Tone Remc]] - [[Alojzij Remec]]? - [[Bogumil Remec]] - [[Vladimir Remec]] - [[Tine Remškar]] - [[Ivan Renko]] - [[Viktor Repič]] - [[Vili Rezman]] - [[Cvetka Ribarič Lasnik]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Ivan Ribnikar]] - [[Herman Rigelnik]] - [[Andreja Rihter]] - [[Alojz Ribič]] - [[Janez Ribič]] - [[Marija Ribič]] - [[Mitja Ribičič]] - [[Ciril Ribičič]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Cvetana Rijavec]] - [[Robert Rinaldo]] - [[Vitja Rode]] - [[Emil Rojc]] - [[Anton Rojec]] - [[Ivan Rojec]] - [[Anton Rojina]] - [[Anton Rop]] - [[Franjo Rosina]] - [[Igor Rosina]] - [[Jožef Rosina]] - [[Janez Nepomuk Rosmann]] - [[Mihajlo Rostohar]] - [[Eduard Roškar]] - [[Ivan Roškar]] - [[Metod Rotar]] - [[Anton Rous]] - [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] - [[Marjan Rožič]] - [[Jakob Rožič]] - [[Valentin Rožič]] - [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] - [[Janko Rudolf]] - [[Bojan Rugelj]] - [[Matija Rulitz]] - [[Pavel Rupar]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mara Rupena-Osolnik]] - [[Zora Rupena]] - [[Leon Rupnik]] - [[Andrej Rus]] - [[Josip Rus]] - [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] - [[Veljko Rus]] - [[Vojan Rus]] - [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] - [[Anton Rutar]] - [[Otokar Rybář]] -

== S ==
[[Bernard Sadovnik]] - [[Franc Sagaj]] - [[Borut Sajovic]] - [[Ivan Sajovic]] - [[Franc Salamon]] - [[Dorče Sardoč]] - [[Silvano Sau]] - [[Jožef Savinšek]] - [[Franc Schaubach]] - [[Jožef Kamilo Schmidburg]] - [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] - [[Jožef Schwegel]] - [[Viljem Schweitzer]] - [[Alojz Sedej]] - [[Cvetka Selšek]] - [[Dušan Semolič]] - [[Dušan Sernec]] - [[Janko Sernec]] - [[Josip Sernec]] - [[Stanka Setnikar Cankar]] - [[Anton Sfiligoj]] - [[Avgust Sfiligoj]] - [[Ivan Simčič]] - [[Teofil Simčič]] (1902-97) - [[Franc Simonič (1916)]] - [[Vasko Simoniti]] - [[Danica Simšič]] - [[Ljubo Sirc]] - [[Janez Sirše]] - [[Ivan Sisinger]] - [[Primož Siter]] - [[Janez Skedl]] - [[Josip Skerk]] - [[Lojze Skok]] - [[Nada Skuk]] - [[Karel Slanc]] - [[Edvard Slavik]] - [[Mitja Slavinec]] - [[Jolanda Slokar]] - [[Jožef Slokar]] - [[Janja Sluga]] - [[Alenka Smerkolj]] - [[Rudolf Smersu]] - [[Franc Smodej]] - [[Robert Smodej]] - [[Janko Smole]] - [[Jože Smole]] - [[Karel Smolle]] - [[Ciril Smrkolj]] - [[Franc Snoj]] - [[Jože Sodja]] - [[Janez Sodržnik]] - [[Mitja Sojer]] - [[Alojz Sok]] - [[Slavko Soršak]] - [[Boris Sovič]] - [[Stojan Spetič]] - [[Jože Srebrnič]] - [[Zoran Stančič]] - [[Edvard Stanič]] - [[Gojko Stanič]] - [[Marjan Stanič]] - [[Stane Stanič]] - [[Aleš Stanovnik]] - [[Ivan Stanovnik]] - [[Janez Stanovnik]] - [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] - [[Miloš Stare]] - [[Andrijana Starina Kosem]] - [[Bojan Starman]] - [[Danijel Starman]] - [[Marko Starman]] - [[Emil Stefanovič]] - [[Stana Stopar]] - [[Viktor Stopar]] - [[Vojko Stopar]] - [[Jože Strgar]] - [[Francka Strmole-Hlastec]] - [[Lojzka Stropnik]] - [[Marjan Sturm]] - [[Janko Stušek]] - [[Karel Sukič]] - [[Josef Suppan]] - [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] - [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] - [[Janez Sušnik]] - [[Peter Sušnik]] - [[Ernest Svetec]] - [[Luka Svetec]] - [[Andrej Svetek]] - [[France Svetek]] - [[Lev Svetek]] - [[Albert Svetina-Erno]] - [[Anton Svetina]] - [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] - [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] - [[Ivan Svetlik]]

== Š ==
[[Aleš Šabeder]] - [[Franc Šali]] - [[Marjan Šarec]] - [[Karel Šavnik]] - [[Pavel Šavnik]] - [[Virgil Šček]] - [[Franc Šebjanič]] - [[Boštjan Šefic]] ''-'' [[Rudi Šeligo]] - [[Lidija Šentjurc]] - [[Jernej Šerjak]] - [[Leo Šešerko]] - [[Jože Šeško]] - [[Dušan Šešok]] - [[Franc Šetinc]] - [[Lenart Šetinc]] ''-'' [[Marjan Šetinc]] - [[Mile Šetinc]] - [[Drago Šiftar]] - [[Ivan Vanek Šiftar]] - [[Niko Šilih]] - [[Rudi Šimac]] - [[Dušan Šinigoj]] - [[Irena Šinko]] - [[Josip Šinko]] - [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] - [[Majda Širca]] - [[Andrej Šircelj]] - [[Albert Širok]]? - [[Karel Šiškovič]] - [[Raul Šiškovič]] - [[Matija Škerbec]] - [[Albin Škerk]] - [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] - [[Jožef Školč]] - [[Bojan Škrk]] - [[Karel Škulj]] - [[Jože Šlander]] - [[Slavko Šlander]] - [[Albin Šmajd]] - [[Franc Šmon]] - [[Boris Šnuderl]] - [[Makso Šnuderl]] - [[Jakob Šolar]] - [[Igor Šoltes]] - [[Črtomir Špacapan]] - [[Mirko Špacapan]] - [[Bogomir Špiletič]] - [[Vekoslav Špindler]] - [[Bojan Šrot]] - [[Tomaž Štebe]] - [[Anton Štebi]] - [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] - [[Ivo Štempihar]] - [[Andrej Šter]] - [[Emil Štern]] - [[Anton Štihec]] - [[Drago Štoka]] - [[Franc Štoka]] - [[Adolf Štorman]] - [[Ivan Štravs]] - [[Jernej Štromajer]] - [[Jožko Štrukelj]] - [[Ciril Štukelj]] - [[Vojka Štular]] - [[Franc Šturm]] - [[Lovro Šturm]] - [[Jadranka Šturm Kocjan|Jadranka Šturm-Kocjan]] - [[Jožef Šuc]] - [[Borut Šuklje]] - [[Fran Šuklje]] - [[Vladimir Šuklje]] - [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] - [[Patricija Šulin]] - [[Radoš Šumrada]] - [[Jože Šušmelj]] - [[Aco Franc Šuštar]] - [[Boris Šuštar]] - [[Ivan Šušteršič]] - [[Janez Šušteršič]] - [[Tone Šušteršič]] - [[Matjaž Švagan]] - [[Ivan Švegel]]

== T == 
* [[Maks Tajnikar]]
* [[Peter Tancig]]
* [[Jože Tanko]]
* [[Matej Tašner Vatovec]]
* [[Boštjan Tavčar]]
* [[Franja Tavčar]]
* [[Irena Tavčar]]
* [[Ivan Tavčar]]
* [[Ivo Tavčar]]
* [[Metka Tekavčič]]
* [[Marjan Tepina]]
* [[Davorin Terčon]]
* [[Josip Terčon]]
* [[France Terseglav]]
* [[Ciril Testen]]
* [[Zoran Thaler]]
* [[Gustav Thurn-Valsassina]]
* [[Joško Tischler]]
* [[Ivan Tokan]]
* [[Josip Broz - Tito]]
* [[Vilmoš Tkalec]]
* [[Lovro Toman]]
* [[Tone Toman]]
* [[Silvira Tomasini]]
*[[Matej Tomazin]] 
* [[Anton Tomažič]]
* [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]]
* [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]]
* [[Pinko Tomažič]]
* [[Romana Tomc]]
* [[Branka Tome]]
* [[Ernest Tomec]]
* [[Zora Tomič]]
* [[Violeta Tomić]]
* [[Tina Tomlje]]
*[[Emanuel Tomšič]]
* [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]]
* [[Miha Tomšič]]
* [[Tone Tomšič]]
* [[Vida Tomšič]]
* [[Frane Tončič]]
* [[Matej Tonin]]
* [[Josip Tonkli]]
* [[Nikolaj Tonkli]]
* [[Ludvik Toplak]]
* [[Magdalena Tovornik]]
*[[Hilda Tovšak]]
* [[Ignac Tratar]]
* [[Maurizio Tremul]]
* [[Tone Tribušon]]
* [[Boštjan Trilar]]
* [[Karel Triller]]
* [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]]
* [[Vili Trofenik]]
* [[Davorin Trstenjak]]
* [[Tomo Trstenjak]]
* [[Verica Tr(s)tenjak]]
* [[Henrik Tuma]]
* [[Boštjan M. Turk]]
* [[Danilo Türk]]
* [[Marta Turk]]
* [[Žiga Turk]]
* [[Edo Turnher]]
* [[Tone Turnher]]
* [[Tit Turnšek]]

== U == 
* [[Lojze Ude starejši]]
* [[Lojze Ude mlajši]]
* [[Marjetka Uhan]]
* [[Anton Ukmar]]
* [[Andrej Ujčič]]
* [[Karel Ullepitch/Ulepič]]
* [[Ela Ulrih-Atena]]
* [[Tone Ulrih]]
* [[Andrej Umek]]
* [[Igor Umek]]
* [[Alenka Urbančič]]
* [[Andrej Uršič]]
* [[Cveto Uršič]]
* [[Duško Uršič]]
* [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]]
* [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]]
* [[Jože Utenkar]]

== V ==
[[Boris Vadnjal]] - [[Ivo Vajgl]] - [[Davorin Valentinčič]] - [[Lado Vavpetič]] - [[Janko Veber]] - [[Norbert Veber]]? - [[Ivan Vehovec]] - [[Herman Velik]] - [[Jože Velikonja]] - [[Ivan Vencajz]] - [[Peter Vencelj]] - [[Albin Vengust]] - [[Andrej Verbič]] - [[Peter Verlič]] - [[Karel Verstovšek]] - [[Rudi Veršnik]] - [[Ivan Verzolak]] - [[Fran Vesel (1894-1954)]] - [[Alojz Vesenjak]] - [[Ivan Vesenjak]] - [[Peter Vesenjak]] - [[Josip Vidmar]] - [[Marjan Vidmar]] - [[Gorazd Vidrih]] - [[Rudolf Vidrih]] - [[Josip Vilfan]] - [[Joža Vilfan]] - [[Marija Vilfan]] - [[Peter Vilfan]] - [[Albin Vipotnik]] - [[Janez Vipotnik]] - [[Gregor Virant]] - [[Franc Višnikar]] - [[Andrej Vizjak]] - [[Bogomil Vižintin]] - [[Patrick Vlačič]] - [[Angela Vode]] - [[Albin Vodopivec]] - [[Fran Vodopivec]] - [[Albert Vodovnik]] - [[Olga Voglauer]] - [[Željko Vogrin]] - [[Mitja Volčič]] - [[Božidar Voljč]] - [[Ignac Voljč]] - [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] - [[Vojko Volk]] - [[Reginald Vospernik]] - [[Bogumil Vošnjak]] - [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] - [[Josip Vošnjak]] - [[Mihael Vošnjak]] - [[Mitja Vošnjak]] - [[Rudi Vouk]] - [[Olga Vrabič]] - [[Marko Vraničar]] - [[Mateja Vraničar Erman]] - [[Anton Vratuša]] - [[Marko Vrhunec]] - [[Vinko Vrhunec]] - [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] - [[Ivan Vuk]] - [[Martina Vuk]] - Franjo Vulčer?

== W ==
* [[Anton Fran Wagner]]
* [[Andrej Wakounig]]
* [[Jože Wakounig]]
* [[Marko Waltritsch]]
* [[Franc Wankmüler]]
* [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]]
* [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]]
* [[Franc Wiesthaler]]
* [[Andrej Winkler]]
* [[Iztok Winkler]]
* [[Janez Winkler]]
* [[Miha Wohinz]]
* [[Karel Wurzbach]]

== Z ==
[[Andreja Zabret]] - [[Jože Zabukovec]] - [[Zdravko Zabukovec]] - [[Bojan Zadel]] - [[Ludvik Zadnik]] - [[Boštjan Zagorac]] - [[Franc Zagožen]] - [[Jože Zagožen]] - [[Janez Zahrastnik]] - [[Janez Zajc]] - [[Simon Zajc]] - [[Marjan Zajec]] - [[Aleš Zalar]] - [[Cvetka Zalokar Oražem]] - [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] - [[Valentin Zarnik]] - [[Danilo Zelen]] - [[Jože Zemljak]] - [[Janez Zemljarič]] - [[Pavel Zgaga]] - [[Urša Zgojznik]] - [[Marko Zidanšek]] - [[Miloš Zidanšek]] - [[Milovan Zidar]] - [[Boris Ziherl]] - [[Milenko Ziherl]] - [[Slavko Ziherl]] - [[Jože Zimšek]] - [[Ciril Zlobec]] - [[Jaša Zlobec]] - [[Igor Zorčič]] - [[Aleksander Zorn]] - [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] - [[Beno Zupančič]] - [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] - [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] -[[Niko Zupanič]] - [[Josip Zurc]] - [[Milan Zver]] -[[Franci Zwitter]] - [[Mirt Zwitter]] - [[Zdravko Zwitter]]
== Ž == 
* [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]]
* [[Iztok Žagar]]
* [[Stane Žagar]]
* [[Zoran Žagar]]
* [[Janez Žakelj]]
* [[Viktor Žakelj]]
* [[Roko Žarnić]]
* [[Pavle Žaucer]]
* [[Samuel Žbogar]]
* [[Ciril Žebot]]
* [[Franjo Žebot]]
* [[Boštjan Žekš]]
* [[France Železnikar]]
* [[Gregor Žerjav]]
* [[Radovan Žerjav]]
* [[Janko Ževart]]
* [[Barbara Žgajner Tavš]]
* [[Nestl Žgank]]
*[[Darko Žiberna]]
* [[Josip Žičkar]]
* [[Dejan Židan]]
* [[Gregor Židan]]
* [[Ignacij Žitnik]]
* [[Rudolf Žitnik]]
* [[Felice Žiža]]
* [[Mara Žlebnik]]
*[[Mirko Žlender]]
* [[Gorazd Žmavc]]
* [[Franc Žnidaršič]]
* [[Alojz Žokalj]]
* [[Mihael Žolgar]]
* [[Ivan Žolger]]
* [[Jakob Žorga]]
* [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]]
* [[Srečko Žumer]]
* [[Oton Župančič]]
* [[Niko Županič]]
* [[Melita Župevc]]
* [[Leopold Žužek]]

== Glej tudi ==
* [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih
*[[Vlada Republike Slovenije]]
* [[seznam ministrov Republike Slovenije]]
*[[Državni zbor RS]]
*[[Seznam slovenskih političnih strank]]
*[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]]

==Glej tudi==
* [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]]
* [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]]

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}

[[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]]
[[Kategorija:Slovenski politiki|*]]</text>
      <sha1>gj0q5emu5r6cw3bm8mbqicdos86897x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748199</id>
      <parentid>5748198</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:07:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37936" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''.
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}

{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Aleksander Abraham]]
*[[Josip Abram]] (1837–1907)
* [[Josip Abram (1865)|Josip Abram]] (1865–1952)
* [[Lojze Abram]]
* [[Mario Abram]]
* [[Juro Adlešič]]
* [[Branko Agneletto]]
* [[Josip Agneletto]]
* [[Ivan Ahčin]]
* [[Marjan Ahčin]]
* [[Franc Aichholzer]]
* [[Sanja Ajanović Hovnik]]
* [[Fran Albreht]]
* [[Roman Albreht]]
* [[Mihael Ambrož]]
* [[Borut Ambrožič]]
* [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]]
*[[Mark Boris Andrijanič]]
* [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]]
* [[Lidija Apohal-Vučkovič]]
* [[Pavel Apovnik]]
* [[Matej Arčon]]
* [[Sonja Areh Lavrič]]
* [[Adolf Arigler]]
* [[Fran Arko]]
* [[Mihael Arko]]
* [[Janko Arnejc]]
* [[Boris Arnejšek]]
* [[Viktor Avbelj]]
* [[Franc Avberšek]]
* [[Ivan Avsenek]]
* [[Jaka Avšič]]
* [[Jože Avšič]]

== B ==
* [[Bojan Babič]]
* [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]]
* [[Geza Bačič]]
* [[Andrej Bahun]]
* [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]]
* [[Josip Bajc]]
* [[Franc Bajlec]]
* [[Anton Bajt]]
* [[Andrej Bajuk]]
* [[Ingrid Bakše]]
* [[Milan Balažic]]
* [[Anton Balažek]]
* [[Vilko Baltič]]
* [[Elido Bandelj]]
* [[Mirko Bandelj]]
* [[Marko Bandelli]]
* [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]]
* [[Janez Barborič]]
* [[Andreja Barle Lakota]]
* [[Bogdan Barovič]]
* [[Fran Bartl]]
* [[Jože Basaj]]
* [[Maks Bastl]]
* [[Lovro Baš]]
* [[Ivan Baša]]
* [[Ciril Baškovič]]
* [[Danilo Bašin]]
* [[Roberto Battelli]]
* [[Igor Bavčar]]
* [[Boris Bavdek]]
* [[Cene Bavec]]
* [[Kazimir Bavec]]
* [[Aleš Bebler]]
* [[Anton Bebler]]
* [[Peter Bekeš]]
* [[Nataša Belopavlovič]]
* [[Niko Belopavlovič]]
* [[Franc Belšak]]
* [[Julij Beltram]]
* [[Živa Beltram]]
* [[Dragoljuba Benčina]]
* [[Jožef Benkő]]
* [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]]
* [[Ivan Berbuč]]
* [[Miroslav Berger]]
* [[Ivan Bernot]]
* [[Zvonimir Bernot]]
* [[Engelbert Besednjak]]
* [[Gabrijel Berlič]]
* [[Marija Bernetič]]
* [[Mara Bešter]]
* [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]]
* [[Mitja Bervar]]
* [[Ladislav Bevc]]
* [[France Bevk]]
* [[Samo Bevk]]
* [[Vladimir Beznik]]
* [[Vlada Bidovec]]
* [[Stojan Binder]]
* [[Bogdan Biščak]]
* [[Karel Birsa]]
* [[Mirko Bitenc]]
* [[Josip Bitežnik]]
* [[Mitja Bitežnik]]
* [[Ivan Bizjak]]
* [[Pavel Bizjak]]
* [[Julijana Bizjak Mlakar]]
* [[Tilka Blaha]]
* [[Ana Blatnik]]
* [[John Blatnik]]
* [[Tamara Blažina]]
*[[Ivan Blažir]]
* [[Janez Bleiweis]]
* [[Karel Bleiweis]]
*[[Stane Bobnar]]
*[[Tatjana Bobnar]]
* [[Mohor Bogataj]]
* [[Franc Bogovič]]
* [[Katja Boh]]
*[[Slavko Bohanec]] 
* [[Rado Bohinc]]
* [[Janez Bohorič]]
* [[Pavle Bojc]]
* [[Anton Bole]]
* [[Dušan Bole]]
* [[Leopold Bolko]]
* [[Mavricij Borc]]
* [[Jože Borštnar]]
* [[France Borštnik]]
* [[Bojan Boštjančič]]
* [[Franc Boštjančič]]
* [[Klemen Boštjančič]]
* [[Danijel Božič]]
* [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]]
* [[Jože Božič]]
* [[Peter Božič]]
* [[Zoran Božič]]
* [[Vladimir Bračič]]
* [[Edo Brajnik]]
* [[Anton Brandner]]
* [[Franc Braniselj]]
* [[Rihard Braniselj]]
* [[Darko Bratina]]
* [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]]
* [[Alenka Bratušek]]
* [[Dušan Bravničar]]
* [[Anton Brecelj]]
* [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]
* [[Boris Janez Bregant]]
* [[Tina Bregant]]
* [[Rudi Bregar]]
* [[Janko Brejc]]
* [[Mihael Brejc]]
* [[Tomo Brejc]]
* [[Miloš Brelih]]
* [[Mihael Brenčič]]
* [[Stanislav Brenčič]]
* [[Viktor Brezar]]
* [[Barbara Brezigar]]
* [[Bojan Brezigar]]
* [[Milko Brezigar]]
* [[Franc Breznik]]
* [[Boštjan Brezovnik]] 
* [[Uroš Brežan]] 
* [[Bela Brglez]]
* [[Milan Brglez]]
* [[Jože Brilej]]
* [[Alojz Briški]]
* [[Andrej Briški]]
* [[Janez Brodar]]
* [[Andrej Brovč]]
* [[Josip Broz - Tito]]
* [[Ivan Brozovič]]
* [[Andrej Bručan]]
* [[Branko Brumen]]
* [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]]
* [[Bogomil Brvar]]
* [[France Bučar]]
* [[Janez Bučar]]
* [[Miloš Bučar]]
* [[Žiga Bučar]]
* [[Karmelo Budihna]]
* [[Alojz Budin]]
* [[Ivan Budin]]
* [[Miloš Budin]]
* [[Bojan Bugarič]]
* [[Marko Bulc]]
* [[Violeta Bulc]]
* [[Matija Burger]]
* [[Franc But]]

== C ==
* [[Leopold Caharija]]
* [[Ivan Cankar]]
* [[Izidor Cankar]]
* [[Karel Cankar]]
* [[Aleš Cantarutti]]
* [[Andrej Capuder]]
* [[Franc Capuder]]
* [[Karl Capuder|Karel Capuder]]
* [[France Cesar - Ferko|France Casar]]
* [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]
* [[Zdenka Cerar]]
* [[Željko Cigler]]
* [[Janez Cigler Kralj]]
* [[Štefan Cigoj]]
* [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]]
* [[Anton Colarič]]
* [[Alojz Colarič]]
* [[Darja Colarič]]
* [[Srečko Colja]]
* [[Egon Conradi]]
*[[Alfred Coronini]]
*[[Franc Coronini]] 
* [[Etbin Henrik Costa]]
* [[Marjeta Cotman]]
* [[Blaž Crobath]]
* [[France Cukjati]]
* [[Petra Culetto]]
* [[Bojana Cvahte]]
* [[Milan Martin Cvikl]]
* [[Marjeta Cotman]]
*[[Daniel Cukjati]]

== Č ==
* [[Rudi Čačinovič]]
* [[Milan Čadež]]
*[[Vida Čadonič Špelič]]
* [[Dušan Čehovin]]
* [[Jerko Čehovin]]
* [[Stane Čehovin]]
* [[Štefan Čelan]]
* [[Vojko Čeligoj]]
* [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] 
* [[Drago Čepar]]
* [[Aleš Čerin]]
* [[Zvonko Černač]]
* [[Anton Černe]]
* [[Dušan Černe]]
* [[Franc Černe - Klemen]]
* [[Robert Černe]]
* [[Darko Černej]]
* [[Dragan Černetič]]
* [[Dominik S. Černjak]]
* [[Peter Česnik]]
* [[Melhijor Čobal]]
* [[Franc Svobodin Čok]]
* [[Ivan Marija Čok]]
* [[Lucija Čok]]
* [[Stanko Čok]]
* [[Štefan Čok]]
*[[Brigita Čokl]]
* [[Anton Čop]]
* [[Silva Črnugelj]]
* [[Andrej Čuš]]
* [[Vlado Čuš]]

== D ==
* [[Viktor Damjan]]
* [[Stanko Debeljak]]
* [[Zorko Debeljak]]
* [[Ivan Dečko]]
* [[Jože Dekleva]]
* [[Franci Demšar]]
* [[Vincencij Demšar]]
* [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]]
* [[Josip Dermastia]]
* [[Marijan Dermastija]]
* [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]]
* [[Ivan Deržič]]
* [[Oto Detela|Oton Detela]]
* [[Josip Devetak]]
* [[Janko Deželak]]
* [[Rok Deželak]]
* [[Dragotin Dežman]]
* [[Alojz Diacci]]
*[[Marjan Dikaučič]]
* [[Iva Dimic]]
* [[Vlado Dimovski]]
* [[Rudolf Dobovišek]]
* [[Bojan Dobovšek]]
* [[Polonca Dobrajc]]
* [[Stane Dolanc]]
*[[Marjan Dolenc]]
* [[Nataša Dolenc]]
* [[Viktor Dolenc]]
* [[Hinko Dolenec]]
* [[Ervin Dolgan]]
* [[Lojze Dolinar (politik)]]
* [[Tone Dolinšek]]
* [[Josip Doljak]]
* [[Matija Doljak]]
* [[Ivan Dolničar]]
* [[Ignac Domej]]
* [[Anton Domicelj]]
* [[Andrej Dominkuš]]
* [[Davor Dominkuš]]
* [[Ferdinand Dominkuš]]
* [[Danilo Dougan]]
* [[Zvone Dragan]]
* [[Metod Dragonja]]
* [[Slavko Dragovan]]
* [[Marija Drakslar]]
* [[Fran Drenik]]
* [[Gorazd Drevenšek]]
*[[Franc Drobež]]
* [[Anton Drobnič]]
* [[Janez Drobnič]]
* [[Rok Drofenik]]
* [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]]
* [[Janez Drnovšek]]
* [[Mojca Drčar Murko]]
* [[Albin Dujc]]
* [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]]
*[[Marjan Dvornik]]
* [[Geza Džuban]]

== E ==
* [[Janez Friderik Egger]]
*[[Albin Ehrlich]]
* [[Lambert Ehrlich]]
* [[Andrej Einspieler]]
* [[Karl Erjavec]]
* [[Tomaž Ertl]]

== F ==
* [[Andrej Fabjan]]
* [[Vladislav Fabjančič]]
* [[Josip Faganel]]
* [[Tone Fajfar]]
* [[Tanja Fajon]]
* [[Samo Fakin]]
* [[Anton Falle]]
* [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]]
* [[Andrej Ferjančič]]
* [[Ferdinand Ferjančič]]
* [[Ignac Ferjančič]]
* [[Josip Ferfolja]]
* [[Davorin Ferligoj]]
* [[Branko Ficko]]
* [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]]
* [[Peter Ficko]]
* [[Janez Fischer]]
* [[Anton Fister]]
* [[Peter Fister]]
* [[Andrej Fištravec]]
* [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]]
* [[Tone Florjančič]]
* [[Karel Forte]]
* [[Aleksander Forte]]
* [[Dušan Fortič]]
* [[Alojz Fortuna]]
* [[Olga Franca]]
* ([[Mario Franzil]])
* [[Alojzij Franko]]
* [[Ivan Franko]]
* [[Janez Franko]]?
* [[Boris Frlec]]
* [[Slavko Furlan]]
* [[France Furlani]]
*[[Karmen Furman]]

== G ==
* [[Slavko Gaber]]
* [[Josip Gaberšček]]
* [[Silvester Gaberšček]]
* [[Oskar Viljem Gaberščik]]
* [[Ludvik Gabrijelčič]]
* [[Andrej Gabrovšek]]
* [[Franc Gabrovšek]]
* [[Ludvik Gabrovšek]]
* [[Andrej Gabršček]]
* [[Ivan Gale]]
* [[Pavel Gantar]]
* [[Tomaž Gantar]]
* [[Rudolf Ganziti]]
* [[Ljubo Germič]]
* [[Majda Gaspari]]
* [[Mitja Gaspari]]
* [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]]
* [[Maks Gašparič]]
* [[Rado Genorio]]
* [[Jelka Gerbec]]
* [[Franc Gerič]]
* [[Teodor Geršak]]
* [[Henrik Gjerkeš]]
* [[Peter Glavič]]
* [[Slavko Gliha]]
* [[Franc Glinšek]]
* [[Jože Globačnik]]
* [[Anton Globočnik]]
* [[Viktor Globočnik]]
* [[Ivan Godec]]
* [[Jelka Godec]]
* [[Franc Godeša]]
* [[Albin Godina]]
* [[Boris Godina]]
* [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]]
* [[Januš Golec]]
* [[Franc Golija]]
* [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]]
* [[Janvit Golob]]
* [[Ludvik Golob]]
* [[Gregor Golobič]]
* [[Rudolf Golouh]]
* [[Brane Golubović]]
* [[László Göncz]] (Madžar rojen v Sloveniji)
* [[Silvo Gorenc]]
* [[Vinko Gorenak]]
* [[Alojz Goričan]]
* [[Milan Gorišek]]
* [[Bogo Gorjan]]
* [[Alojz Gorjup]]
* [[Anton Gorjup]]
* [[Franc Gorjup]]
* [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]]
* [[Mitja Gorjup]]
* [[Milko Goršič]]
* [[Josip Gorup]]
* [[Andrej Gosar]]
* [[Miran Goslar]]
* [[Josip Gostinčar]]
* [[Fedor Gradišnik ml.]]
* [[Franc Grafenauer]]
* [[Peter Grasselli]]
* [[Viktor Grčar]]
* [[Anton Gregorčič]]
* [[Lavoslav Gregorec]]
* [[Alojz(ij) Gregorič]] 
* [[Vinko Gregorič]]
* [[Gustav Gregorin]]
* [[Martin Greif]]
* [[Matevž Grilc]]
* [[Uroš Grilc]]
* [[Ivan Grill]]
* [[Branko Grims]]
* [[Anton Grizold]]
* [[Vitomir Gros]]
* [[Anton Grošelj]]
* [[Klemen Grošelj]]
* [[Aleš Gulič]]
* [[Dragotin Gustinčič]]
* [[Ivan (Janez) Gutman]]
* [[József Györkös]]
* [[Vesna Györkös Žnidar]]

== H ==
* [[Matevž Hace]]
* [[Andrej Haderlap]]
* [[Lipe Haderlap]]
* [[Vinko Hafner]]
* [[Primož Hainz]]
* [[Valentin Hajdinjak]]
* [[Matjaž Han]]
* [[Matjaž Hanžek]]
* [[Tina Heferle]]
* [[Mihael Hermann]]
* [[Albert Hlebec]]
* [[Jože Hobič]]
* [[France Hočevar]]
* [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]]
* [[Martin Hočevar]]
* [[Alojz Hohkraut]]
* [[Josip Hohnjec]]
* [[Aleš Hojs]]
* [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]]
* [[Jožef Horvat]]
* [[Milan Horvat]]
* [[Mitja Horvat]]
* [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horvath]]
* [[Gregor Horvatič]]
* [[Janez Nepomuk Hradecky]]
* [[Franc Hrašovec]]
* [[Juro Hrašovec]]
* [[Alojz Hren]]
* [[Marko Hren]]?
* [[Dušan Hreščak]]
* [[Gabriel Hribar]]
* [[Ivan Hribar]]
* [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]]
* [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]]
* [[Spomenka Hribar]]
* [[Rudolf Hribernik-Svarun]]
* [[Robert Hrovat]]
* [[Tone Hrovat]]
* [[Ivan Hržič|Ivan Hršak - Ivan Hržič]]
* [[Karel Hudomalj]]
*[[Jože Hujs]]
* [[Ivan Humar]]
* [[Doro Hvalica]]
* [[Ivo Hvalica]]
* [[Srečko Hvauc]]

== I == 
* [[Jože Ingolič]]
* [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]]
* [[Valentin Inzko]]
* [[Eva Irgl]]
* [[Boris Iskra]]
* [[Franc Ivanoci]]
* [[Jani Ivanuša]]
* [[Lidija Ivanuša]]

== J ==
* [[Jože Jager]]
*[[Jože Jagodnik]]
* [[Roman Jakič]]
* [[Fran Jaklič]]
* [[Helena Jaklitsch]]
* [[Igor Jakomin]]
* [[Albert Jakopič]]
* [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]]
* [[Jožef Jakopič]]
* [[Mirko Jamar]]
* [[Peter Jamnikar]]
* [[Peter Jambrek]]
* [[Jernej Jan]]
*[[Zoltan Jan]]
* [[Alojz Janko]]
* [[Branko Janc]]
* [[Kristijan Janc]]
* [[Rudi Janhuba]]
* [[Franc Jankovič]]
* [[Zoran Janković]]
* [[Janez Janša]]
* [[Ivo Janžekovič]]
* [[Vlado Janžič]]
* [[Janez Japelj]]
* [[Evgen Jarc]]
* [[Iztok Jarc]]
* [[Ljubo Jasnič]]
* [[Božo Jašovič]]
* [[Franc Jazbec]]
* [[Miha Jazbinšek]]
* [[Ivan Jelen]]
* [[Celestin Jelenc]]
* [[Luka Jelenc]]
* [[Zorko Jelinčič]]
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]]
* [[Gabrijel Jelovšek]]
* [[Ljubica Jelušič]]
* [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]]
* [[Slavoj Jenko]]
* [[Zlatko Jenko]]
* [[Alenka Jeraj]]
* [[Jožef Jeraj]]
* [[Josip Jeras]]
* [[Marjan Jereb]]
* [[Silva Jereb]]
* [[Alojzij Jerič]]
* [[Ivan Jerič]]
* [[Josip Jerič]]
* [[Miran Jerič]]
* [[Andreja Jerina]]
* [[Riko Jerman]]
* [[Anton Jerovšek]]
* [[Jožef Jerovšek]]
* [[Tone Jerovšek]]
* [[Miro Jeršič]]
* [[Aleksander Jevšek]]
* [[Slavko Jež]]
* [[Aurelio Juri]]
* [[Franco Juri]]
* [[Romana Jordan]]
* [[Irena Joveva]]
* [[Ljuba Jurković]]
* [[Franc Jurša]]
* [[Franc Jurtela]]
* [[Alojzij Juvan]]
* [[Ivo Juvančič]]

== K ==

* [[Jelko Kacin]] 
*[[Vladimir Kadunc]] 
*[[Filip Jakob Kafol]] 
*[[Tomo Kajdiž]] 
* [[Igor Kalin]]&lt;nowiki/&gt;
* [[Andrej Kalan]] 
* [[Ladislav Kaluža]] 
* [[Miha Kambič]] 
* [[Franc Kangler]]
* [[Edvard Kardelj]] 
* [[Pepca Kardelj]] 
* [[Metka Karner-Lukač]] 
* [[Andreja Katič]]
* [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] 
* [[Hinko Kavčič]] 
* [[Ivica Kavčič]] 
* [[Matija Kavčič]] 
* [[Stane Kavčič]]
* [[Vladimir Kavčič]]
* [[Dušan Keber]] 
* [[Evgenija Kegl Korošec]] 
* [[Bojan Kekec]] 
* [[Branko Kelemina]]
*[[Leopold Kemperle]]
* [[Dušan Kermavner]] 
* [[Ivan Kern]]
* [[Gregor Kersche]] 
* [[Petra Kersnič]]
* [[Anton Kersnik]] 
* [[Janko Kersnik]] 
* [[Nuša Kerševan]] 
* [[Boris Kidrič]]
* [[Branko Kidrič]] 
* [[Zdenka Kidrič]] 
* [[France Žiga Kimovec]]
* [[Urška Klakočar Zupančič]]
* [[Ksenija Klampfer]] 
* [[Rado Klančar]] 
* [[Franc Klar]] 
* [[Janja Klasinc]] 
* [[Fedja Klavora]] 
* [[Vasja Klavora]] 
* [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]]
*[[Marijan Klemenc]]
* [[Goran Klemenčič]]
* [[Ivo Klemenčič]]
* [[Lovro Klemenčič]] 
* [[Vlado Klemenčič]]
* [[Mojca Kleva]]
* [[Valentin Klinar]]
* [[Anton Klinc]] 
* [[Ladislav Klinc]] 
* [[Lado Klinc]] 
* [[France Klopčič]]
* [[Karel Klun]]
* [[Vinko Fereri Klun]] 
* [[Matjaž Kmecl]] 
* [[Jože Knez]]
* [[Milan Kneževič]] 
* [[Svetko Kobal]] 
* [[Anton Kobi]] 
* [[Anton Koblar]]
* [[Aleksander Kobler]]
* [[Edvard Kocbek]] 
* [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]]
* [[Boris Kocijančič]]
* [[Ivan Kocijančič]] 
* [[Janez Kocijančič]]
* [[Maša Kociper]]
* [[Ivan Kocmur]]
* [[Jožef Kocuvan]]
*[[Magda Kočar]] 
*[[Matjaž Kočar]]
* [[Štefan Kočevar]] 
* [[Branko Kodrič]] 
* [[Josip Kokail]] 
* [[Anton Kokalj (politik)]]
* [[Milojka Kolar]] 
* [[Vera Kolarič]]
* [[Riko Kolenc]] 
* [[Viktor Koleša]]
* [[Matej Kolmanič]]
* [[Franci Koncilija]]
* [[Bojan Kontič]]
* [[Janez Kopač]] 
* [[Josip Kopač]]
* [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] 
* [[Josip Kopinič]]
* [[Boris Koprivnikar]]
* [[Marcel Koprol]] 
* [[Milan Kopušar]]
* [[Jerca Korče]] 
* [[Miha Kordiš]]
* [[Drago Koren]]
* [[Martin Kores]]
* [[Boštjan Koritnik]]
* [[Aleksandra Kornhauser]] 
* [[Anton Korošec]]
* [[Janez Korošec]] 
* [[Štefan Korošec]]
* [[Jože Korže]] 
* [[Milan Korun]]
* [[Leopoldina Kos]] 
* [[Duško Kos]]
* [[Saša Kos]]
* [[Franc Kosar]]
* [[Franc Kosič]] 
* [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] 
* [[Tanja Kosmina]] 
* [[Janko Köstl]] 
* [[Miha Košak]]
* [[Fedor Košir]] 
* [[Martin Košir]]
* [[Mirko Košir]]
* [[Miran Košmelj]]
* [[Albin Kovač]] 
* [[Stane Kovač]]
* [[Štefan Kovač]]
* [[Boštjan Kovačič]]
* [[Dimitrij Kovačič]]
* [[Ignacij Kovačič]]
* [[Ivan Kovačič]] 
* [[Oskar Kovačič]]
* [[Tone Kovič]]
* [[Alenka Kovšca]]  
* [[Alojz Kovšca]]
* [[Ferdo Kozak]] 
* [[Lado Kozak]] 
* [[Miha Kozinc]] 
* [[Peter Kozler]]
* [[Lilijana Kozlovič]]
* [[Davorin Kračun]] 
* [[Ferdo Kraiger]]
* [[Bojan Kraigher]]
* [[Boris Kraigher]] -
* [[Dušan Kraigher]]
* [[Sergej Kraigher]]
* [[Vito Kraigher]]
* [[Darko Krajnc]]
* [[Marjan Krajnc]]
* [[Boris Kralj (politik)]]
* [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]]
* [[Franc Kramar]]
* [[Ivan Kramberger]]
* [[Janez Kramberger]]
* [[Franc Kramar]]
* [[Albert Kramer]] 
* [[Marko Kranjc]]
* [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] 
*[[Marko Kranjec (kemik)]] 
* [[Marko Kranjec]]
* [[Alojzij Krapež]] 
* [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] 
* [[Lev Kreft]]
* [[Janez Evangelist Krek]]
* [[Miha Krek]] 
* [[Anton Krempl]] 
* [[France Kremžar]]
* [[Marko Kremžar]] 
* [[Katarina Kresal]]
* [[Leopold Krese]] 
* [[Anton Kristan]]
* [[Etbin Kristan]]
* [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] 
* [[Milan Kristan]] 
* [[Vinko Kristan]] 
* [[Danijel Krivec]]
* [[Ada Krivic]]
* [[Vladimir Krivic]] 
* [[Anton Križanič]]
* [[Franc Križanič|Franci Križanič]] 
* [[Alojz Križman]]
*[[Marijan Križman]]
* [[Maks Krmelj]]
* [[Tone Kropušek]]
* [[Franc Krvina|France Krvina]]
* [[Anton Kržišnik]]
* [[Zalka Kuchling]] 
* [[Mojca Kucler Dolinar]]
* [[Milan Kučan]]
* [[Franc Küčan]] 
* [[Alojzij Kuhar]] 
* [[Anica Kuhar]]
* [[Brigita Kuhar]]
* [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] 
* [[Števan Kühar]]
* [[Božo Kuharič]]
* [[Angelo Kukanja]]
* [[Ivan Kukovec]]
* [[Vekoslav Kukovec]]
* [[Fran Kulovec]]
* [[Andrej Kumar]]
* [[Bojan Kumer]]
* [[Dušan Kumer]]
* [[Matija Kunc]] 
* [[Jožef Kunič]]
* [[Franc Kurinčič]]
* [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] 
* [[Igor Kušar]] 
* [[Janko Kušar]] 
* [[Josip Kušar]]
* [[Dušan Kveder]]

== L ==

* [[Damjan Lah]]
*[[Zvonko Lah]]
*[[Peter Laharnar]]
*[[Matej Lahovnik]]
*[[Miša Lajovic]]
*[[Evgen Lampe]]
*[[Jože Lampret]]
*[[Sašo Lap]]
*[[Ivan Lapajna]]
*[[Anton Laschan]] 
*[[Ivan Lavrenčič]] 
*[[Matej Lavrenčič]]
*[[Karel Lavrič]]
*[[Maksimiljan Lavrinc]]
*[[Roman Lavtar]]
*[[Darja Lavtižar Bebler]]
*[[Jure Leben]]
*[[Miloš Ledinek]]
*[[Dragomir Legiša]]
*[[Milan Lemež]]
*[[Andrej Lenarčič]]
*[[Janez Lenarčič]]
*[[Josip Lenarčič]] 
*[[Marjan Lenarčič]]
*[[Leopold Lenard]]
*[[Marek Lenardič]]
*[[Stane Lenardič]]
*[[Alojzij Lenček]]
*[[Ignacij Lenček]]?
*[[Nikolaj Lenček]]
*[[Jože Lenič]]
*[[Jurij Lep]]
*[[Suzana Lep Šimenko]]
*[[Dušan Lesjak]]
*[[Franc Leskošek]] 
*[[Josip Leskovar]] 
*[[Peter Lešnik]]
*[[Zoran Lešnik]]
*[[Dejan Levanič]] 
*[[Fran Levstik]]
*[[Jože Levstik]] 
*[[Borut Likar]]
*[[Karel Linhart]]
*[[Franc Lipoglavšek]]
*[[Franjo Lipold]]
*[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 -?)
*[[Ivan Lipold]] 
*[[Janez Lipold]] 
*[[Mitja Ljubeljšek]]
*[[Branko Lobnikar]]
*[[Anže Logar]]
*[[Cene Logar]] 
*[[Mihaela Logar]]
*[[Romana Logar]]
*[[Vladimir Logar]]   
*[[Konrad Lokar]]
*[[Sonja Lokar]] 
*[[Dragotin Lončar]]
*[[Jože Lončarič]] 
*[[Joža Lovrenčič]] 
*[[Dušan Lovriha]]
*[[Dragotin Lubej]]
*[[Bojan Lubej]]
*[[Franc Lubej]]
*[[Miroslav Luci]]
*[[Brane Lučovnik]]
*[[Janez Lukač]] 
*[[Marija Lukačič]] 
*[[Miroslav Lukan]] 
*[[Zdravko Luketič]]
*[[Branko Lukšič]] 
*[[Igor Lukšič]]

== M ==

* [[Uroš Macerl]]
* [[Ivan Maček Matija]] 
*[[Polde Maček]] 
*[[Janko Mačkovšek]]  
*[[Andrej Magajna]] 
*([[Anton Mahnič]])
*[[Žan Mahnič]] 
*[[Rajmund Mahorčič]] 
*[[Matija Majar Ziljski]] 
*[[Danilo Majaron]] 
*[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] 
*[[Stanko Majcen]] 
*[[Boris Majer]] 
*[[Branko Majes]] 
*[[Vlado Majhen]] 
*[[Maja Makovec Brenčič]] 
*[[Ivan Makuc]] 
*[[Danijel Malenšek]] 
*[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] 
*[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] 
*[[Jurij Malovrh]]  
*[[Josip Mandelj]] 
*[[Andrej Manfreda]] 
*[[Anton Manfreda]] 
*[[Ivo Marenk]] 
*[[Jože Marentič]] 
*[[Darko Marin]] 
*[[Andrej Marinc]] 
*[[Lojze Marinček]]  
*[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] 
*[[Tone Marinček]] 
*[[Branko Marinič]] 
*[[Miha Marinko]]  
*[[Marija Markeš]] 
*[[Janko Markič]] 
*[[Stane Markič]]  
*[[Uroš Markič]] 
*[[Jože Marn]] 
*[[Jože Marolt]] 
*[[Robert Marolt]] 
*[[Dorijan Maršič]] 
*[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] 
*[[Tomo Martelanc]] 
*[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] 
*[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] 
*[[Darko Marušič]] 
*[[Dorijan Marušič]] 
*[[Drago Marušič]] 
*[[Tomaž Marušič]] 
*[[Dragutin Mate]] 
*[[Cene Matičič]] 
*[[Branko Matkovič]] 
*[[Marjan Maučec]] 
*[[Jože Mazovec]] 
*[[Zofija Mazej Kukovič]] 
*[[Rudi Medved]]  
*[[Borut Meh]]  
*[[Srečko Meh]] 
*[[Miran Mejak]] 
*[[Jože Mencinger]] 
*[[Tomaž Tom Mencinger]] 
*[[Aleksander Merlo]] 
*[[Ivan Mermolja]]  
*[[Luka Mesec]] 
*[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] 
*[[Alojzij Mihelčič]] 
*[[Jože Mihelčič]] 
*[[Borut Miklavčič]] 
*[[Franc Miklavčič]] 
*[[Gregor Miklič]] 
*[[Martin Mikolič]] 
*[[Boris Mikoš]] 
*[[Dušan Mikuš]] 
*[[Anton Mikuž]] 
*[[Metod Mikuž]]  
*[[Franček Mirtič]] 
*[[Franc Mišič]]  
*[[Franc Mlakar]] 
*Janez Mlakar 
*[[Angelika Mlinar]] 
*[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] 
*[[Martin Mlinar]] 
*[[Jani Möderndorfer]] 
*[[Heli Modic]]  
*[[Lev Modic]]  
*[[Rudolf Moge]] 
*[[Ivan Mohorič]] 
*[[Jakob Mohorič]] 
*[[Ivan More]]-Žan 
*[[Alfonz Mosche]]  
*[[Miroslav Mozetič]] 
*([[Dragan Mozetič]]) 
*[[Vinko Mozetič]] 
*[[Cecilija Možič]]  
*[[Janez Možina]] 
*[[Dušan Mramor]]  
*[[Jerca Mrzel]] 
*[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] 
*[[Josip Mursa]] 
*[[Jožef Muršec]]  
*[[Bojana Muršič]] 
*[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] 
*[[Boris Muževič]]

== N ==
* [[Ivan Nabergoj]]
* [[Črtomir Nagode]]
* [[Aleksander Nagy]]
*[[Cvetko Nanut]]
*[[Viljem Nanut]]
* [[Marko Natlačen]]
* [[Jožef Nemanič]]
* [[Ivan Nemec]]
* [[Matjaž Nemec]]
* [[Anton Novačan]]
* [[Ante Novak]]
* [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]]
* [[Fran Novak]]
* [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]]
* [[Ivan Novak-Očka]]
* [[Janže Novak]]
* [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]]
* [[Ljudmila Novak]] 
* [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]]

== O ==
* [[Bela Obal]]
* [[Maks Oblak]]
* [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]]
* [[Rudolf Obračunč]]
* [[Adolf Obreza]]
* [[Angela Ocepek]]
* [[Lojze Ocepek]]
* [[Andrej Ocvirk]]
* [[Mojmir Ocvirk]]
* [[Alojzij Odar]]
* [[Fran Ogrin]]
* [[Franjo Ogris]]
* [[Hanzi Ogris]]
* [[Janko Ogris]]
* [[Tomaž Ogris]]
* [[Eda Okretič Salmič]]
* [[Fortunat Olip]]
* [[Ivan Oman]]
* [[Igor Omerza]]
* [[Branko Omerzu]]
* [[Miloš Oprešnik]]
* [[Josef Ornig]]
* [[Marjan Orožen]]
* [[Milan Orožen Adamič]]
* [[Bogdan Osolnik]]
* [[Slavko Osredkar]]
* [[Alojz Oset]]
* [[Jože Osterc]]
* [[Ana Osterman]]
* [[Jože Osterman]]
* [[Božena Ostrovršnik]]
*[[Vincenc Otoničar]]
* [[Milica Ozbič]]

== P ==
[[Natalis Pagliaruzzi]] - [[Borut Pahor]] - [[Drago Pahor]] - [[Samo Pahor]] - [[Sergij Pahor]] - [[Alojzij Pajer]]-Monriva - [[Stane Pajk]] - [[Robert Pal]] - [[Josip Pangerc]] - [[Bojan Papič]] - [[Igor Papič]] - [[Anton Partljič|Tone Partljič]] - [[Ingo Paš]] - [[Damjan Paulin]] - [[Tone Pavček]] - [[Andrej Pavlica]] - [[Josip Pavlica]] - [[Alenka Pavlič]] - [[Darja Pavlič]] - [[Lojze Pavlič]] - [[Stane Pavlič]] - [[Jože Pavličič]] - [[Marko Pavliha]] - [[Jernej Pavlin (politik)]] - [[Irma Pavlinič Krebs]] - [[Marko Pavlišič]] - [[Robert Pavšič]] - [[Rudi Pavšič]] - [[Breda Pečan]] - [[Sašo Peče]] - [[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] - [[Sergij Pelhan]] - [[Stojan Pelko]] - [[Jože Penca]] - [[Gorazd Perenič]] - [[Janez Perenič]] - [[Klavdija Perger]] - [[Ljudevit Perič]] - [[Franc Perko (župan)|Franc Perko]] - [[Vencelj Perko]] - [[France Perovšek]] - [[Janez Perovšek]] - [[Tone Peršak]] - [[Pavel Pestotnik]] - [[Bojan Petan]] - [[Rudolf Petan]] - [[Josip Petejan|Jože (Josip) Petejan]] - [[Franc Petek]] - [[Milan Petek]] - [[Miro Petek]] - [[Alojz Peterle|Alojz (Lojze) Peterle]] -  [[Ernest Petrič]] - [[Josip Petrič]] - [[Pavle Petričič|Pavle Petričić]] - [[Tea Petrin]] - [[Bortolo Petronio]] - [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] - [[Mihael Petrovič]] - [[Viljem Pfeifer]] - [[Janez Piber]] - [[Jernej Pikalo]] - [[Emil Milan Pintar]] - [[Ciril Pirc]] - [[Dušan Pirjevec]] - [[Edo Pirkmajer]] - [[Milko Pirkmajer]] - [[Otmar Pirkmajer]] - [[Pavel Pirkmajer]] - [[Franc Pirkovič]] - [[Jelka Pirkovič]] - [[Vilma Pirkovič Bebler]] - [[Rajko Pirnat]] - [[Franc Pišek]] - [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] - [[Leonid Pitamic]] - [[Franc Pišek]] - [[Aleksandra Pivec]] - [[Franci Pivec]] - [[Ljudevit Pivko]] - [[Ivan Plantan]] - [[Dušan Pleničar]] - [[Ivan Ples]] - [[Miroslav Ples]] - [[Janko Pleterski]] - [[Senko Pličanič]] - [[Jakob Ploj]] - [[Miroslav Ploj]] - [[Zlata Ploštajner]] - [[Alojz Pluško]] - [[Dušan Plut]] - [[Zdravko Počivalšek]] - [[Jakob Počivavšek]] - [[Valentin Podgorc]] - [[Karel Podgornik]] - [[Dejan Podgoršek]] - [[Jože Podgoršek]] - [[Bojan Podkrajšek]] - [[Sida Podlesek]] - [[Anton Podobnik]] - [[Janez Podobnik]] - [[Marjan Podobnik]] - [[Josip Pogačnik]] - [[Lovro Pogačnik]] - [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] - [[Milan Pogačnik]] - [[Valentin Pohorec]] - [[Marijan Pojbič]] - [[Jože Pokorn]] - [[Boštjan Poklukar]] - [[Josip Poklukar]] - [[Anton Polajnar]] - [[Ignac Polajnar]] - [[Bojan Polak]] - [[Radko Polič star.|Radko Polič]] - [[Svetozar Polič]] - [[Zoran Polič]] - [[Ludvik Poljanec]] - [[Vinko Poljanec]] - [[Majda Poljanšek]] - [[Ferdinand Pollak]] - [[Anton Poljšak]] - [[Robert Polnar]] - [[Marjan Poljšak]] - [[Tone Poljšak]] - [[France Popit]] - [[Boris Popovič]] - [[Carlo Porenta]] - [[Alojz Posedel]] - [[Franc Potočnik]] - [[Janez Potočnik]] - [[Jožef Potočnik]] - [[Miha Potočnik]] - [[Vika Potočnik]] - [[Ivo Potokar]] - [[Majda Potrata]] - [[Ivan Potrč]] - [[Jože Potrč]] - [[Miran Potrč]] - [[Fran Povše]] - [[Zoran Poznič]] - [[Albin Poznik]] - [[Maria Pozsonec]] - [[Hubert Požarnik]] - [[Avgust Praprotnik]] - [[Nik Prebil]] - [[Vladimir Prebilič]] - [[Božo Predalič]] - [[Izidor Predan]] - [[Janko Predan]] - [[Jani Prednik]] - [[Miroslav Pregl]] - [[Živko Pregl]] - [[Ivan Prekoršek]] - [[Matija Prelog]] - [[Albin Prepeluh]] - [[Jakob Presečnik]] - [[Dejan Prešiček]] - [[Mihael Prevc]] - [[Srečko Prijatelj]] - [[Uroš Prikl]] - [[Aleš Primc]] - [[Jana Primožič]] - [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] - [[Matija Prosekar]] - [[Miloš Prosenc]] - [[Jože Protner]] - [[Janko Prunk]] - [[Karel Prušnik]] - [[Boris Puc]] - [[Dinko Puc]] - [[Ivan Pucelj]] - [[Dino Pucer]] - [[Ciril Pucko]] - [[Ivan Pučnik]] - [[Jože Pučnik]] - [[Jožica Puhar]] - [[Vitodrag Pukl]] - [[Franc Pukšič]] - [[Iztok Purič]] - [[Jože Pustoslemšek]] - [[Ludvik Puš]] - [[Janez Pušar]] - [[Rudolf Pušenjak]] - [[Rado Pušenjak]] - [[Vladimir Pušenjak]]
== R ==
[[Boris Race]] - [[Darja Radić]] - [[Božidar Raič]] - [[Janko Rajar]] - [[Jožef Rajšp]] - [[Stanislav Raščan]] - [[Vladimir Ravnihar]] - [[Franjo Ravnik]] - [[Miha Ravnik]] - [[Rudolf Ravnik]] - [[Aleksander Ravnikar]] - [[Jernej Ravnikar]] - [[Ludvik Ravnikar]] - [[Franc Razdevšek]] - [[Radoslav Razlag]] - [[Rafael Razpet]] - [[Ivan Rebek]] - [[Dušan Rebolj]] - [[Amalija Regent]] - [[Ivan Regent]] - [[Izidor Rejc]] - [[Albert Rejec]] - [[Marjan Rekar]] - [[Tone Remc]] - [[Alojzij Remec]]? - [[Bogumil Remec]] - [[Vladimir Remec]] - [[Tine Remškar]] - [[Ivan Renko]] - [[Viktor Repič]] - [[Vili Rezman]] - [[Cvetka Ribarič Lasnik]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Ivan Ribnikar]] - [[Herman Rigelnik]] - [[Andreja Rihter]] - [[Alojz Ribič]] - [[Janez Ribič]] - [[Marija Ribič]] - [[Mitja Ribičič]] - [[Ciril Ribičič]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Cvetana Rijavec]] - [[Robert Rinaldo]] - [[Vitja Rode]] - [[Emil Rojc]] - [[Anton Rojec]] - [[Ivan Rojec]] - [[Anton Rojina]] - [[Anton Rop]] - [[Franjo Rosina]] - [[Igor Rosina]] - [[Jožef Rosina]] - [[Janez Nepomuk Rosmann]] - [[Mihajlo Rostohar]] - [[Eduard Roškar]] - [[Ivan Roškar]] - [[Metod Rotar]] - [[Anton Rous]] - [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] - [[Marjan Rožič]] - [[Jakob Rožič]] - [[Valentin Rožič]] - [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] - [[Janko Rudolf]] - [[Bojan Rugelj]] - [[Matija Rulitz]] - [[Pavel Rupar]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mara Rupena-Osolnik]] - [[Zora Rupena]] - [[Leon Rupnik]] - [[Andrej Rus]] - [[Josip Rus]] - [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] - [[Veljko Rus]] - [[Vojan Rus]] - [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] - [[Anton Rutar]] - [[Otokar Rybář]] -

== S ==
[[Bernard Sadovnik]] - [[Franc Sagaj]] - [[Borut Sajovic]] - [[Ivan Sajovic]] - [[Franc Salamon]] - [[Dorče Sardoč]] - [[Silvano Sau]] - [[Jožef Savinšek]] - [[Franc Schaubach]] - [[Jožef Kamilo Schmidburg]] - [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] - [[Jožef Schwegel]] - [[Viljem Schweitzer]] - [[Alojz Sedej]] - [[Cvetka Selšek]] - [[Dušan Semolič]] - [[Dušan Sernec]] - [[Janko Sernec]] - [[Josip Sernec]] - [[Stanka Setnikar Cankar]] - [[Anton Sfiligoj]] - [[Avgust Sfiligoj]] - [[Ivan Simčič]] - [[Teofil Simčič]] (1902-97) - [[Franc Simonič (1916)]] - [[Vasko Simoniti]] - [[Danica Simšič]] - [[Ljubo Sirc]] - [[Janez Sirše]] - [[Ivan Sisinger]] - [[Primož Siter]] - [[Janez Skedl]] - [[Josip Skerk]] - [[Lojze Skok]] - [[Nada Skuk]] - [[Karel Slanc]] - [[Edvard Slavik]] - [[Mitja Slavinec]] - [[Jolanda Slokar]] - [[Jožef Slokar]] - [[Janja Sluga]] - [[Alenka Smerkolj]] - [[Rudolf Smersu]] - [[Franc Smodej]] - [[Robert Smodej]] - [[Janko Smole]] - [[Jože Smole]] - [[Karel Smolle]] - [[Ciril Smrkolj]] - [[Franc Snoj]] - [[Jože Sodja]] - [[Janez Sodržnik]] - [[Mitja Sojer]] - [[Alojz Sok]] - [[Slavko Soršak]] - [[Boris Sovič]] - [[Stojan Spetič]] - [[Jože Srebrnič]] - [[Zoran Stančič]] - [[Edvard Stanič]] - [[Gojko Stanič]] - [[Marjan Stanič]] - [[Stane Stanič]] - [[Aleš Stanovnik]] - [[Ivan Stanovnik]] - [[Janez Stanovnik]] - [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] - [[Miloš Stare]] - [[Andrijana Starina Kosem]] - [[Bojan Starman]] - [[Danijel Starman]] - [[Marko Starman]] - [[Emil Stefanovič]] - [[Stana Stopar]] - [[Viktor Stopar]] - [[Vojko Stopar]] - [[Jože Strgar]] - [[Francka Strmole-Hlastec]] - [[Lojzka Stropnik]] - [[Marjan Sturm]] - [[Janko Stušek]] - [[Karel Sukič]] - [[Josef Suppan]] - [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] - [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] - [[Janez Sušnik]] - [[Peter Sušnik]] - [[Ernest Svetec]] - [[Luka Svetec]] - [[Andrej Svetek]] - [[France Svetek]] - [[Lev Svetek]] - [[Albert Svetina-Erno]] - [[Anton Svetina]] - [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] - [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] - [[Ivan Svetlik]]

== Š ==
[[Aleš Šabeder]] - [[Franc Šali]] - [[Marjan Šarec]] - [[Karel Šavnik]] - [[Pavel Šavnik]] - [[Virgil Šček]] - [[Franc Šebjanič]] - [[Boštjan Šefic]] ''-'' [[Rudi Šeligo]] - [[Lidija Šentjurc]] - [[Jernej Šerjak]] - [[Leo Šešerko]] - [[Jože Šeško]] - [[Dušan Šešok]] - [[Franc Šetinc]] - [[Lenart Šetinc]] ''-'' [[Marjan Šetinc]] - [[Mile Šetinc]] - [[Drago Šiftar]] - [[Ivan Vanek Šiftar]] - [[Niko Šilih]] - [[Rudi Šimac]] - [[Dušan Šinigoj]] - [[Irena Šinko]] - [[Josip Šinko]] - [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] - [[Majda Širca]] - [[Andrej Šircelj]] - [[Albert Širok]]? - [[Karel Šiškovič]] - [[Raul Šiškovič]] - [[Matija Škerbec]] - [[Albin Škerk]] - [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] - [[Jožef Školč]] - [[Bojan Škrk]] - [[Karel Škulj]] - [[Jože Šlander]] - [[Slavko Šlander]] - [[Albin Šmajd]] - [[Franc Šmon]] - [[Boris Šnuderl]] - [[Makso Šnuderl]] - [[Jakob Šolar]] - [[Igor Šoltes]] - [[Črtomir Špacapan]] - [[Mirko Špacapan]] - [[Bogomir Špiletič]] - [[Vekoslav Špindler]] - [[Bojan Šrot]] - [[Tomaž Štebe]] - [[Anton Štebi]] - [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] - [[Ivo Štempihar]] - [[Andrej Šter]] - [[Emil Štern]] - [[Anton Štihec]] - [[Drago Štoka]] - [[Franc Štoka]] - [[Adolf Štorman]] - [[Ivan Štravs]] - [[Jernej Štromajer]] - [[Jožko Štrukelj]] - [[Ciril Štukelj]] - [[Vojka Štular]] - [[Franc Šturm]] - [[Lovro Šturm]] - [[Jadranka Šturm Kocjan|Jadranka Šturm-Kocjan]] - [[Jožef Šuc]] - [[Borut Šuklje]] - [[Fran Šuklje]] - [[Vladimir Šuklje]] - [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] - [[Patricija Šulin]] - [[Radoš Šumrada]] - [[Jože Šušmelj]] - [[Aco Franc Šuštar]] - [[Boris Šuštar]] - [[Ivan Šušteršič]] - [[Janez Šušteršič]] - [[Tone Šušteršič]] - [[Matjaž Švagan]] - [[Ivan Švegel]]

== T == 
* [[Maks Tajnikar]]
* [[Peter Tancig]]
* [[Jože Tanko]]
* [[Matej Tašner Vatovec]]
* [[Boštjan Tavčar]]
* [[Franja Tavčar]]
* [[Irena Tavčar]]
* [[Ivan Tavčar]]
* [[Ivo Tavčar]]
* [[Metka Tekavčič]]
* [[Marjan Tepina]]
* [[Davorin Terčon]]
* [[Josip Terčon]]
* [[France Terseglav]]
* [[Ciril Testen]]
* [[Zoran Thaler]]
* [[Gustav Thurn-Valsassina]]
* [[Joško Tischler]]
* [[Ivan Tokan]]
* [[Josip Broz - Tito]]
* [[Vilmoš Tkalec]]
* [[Lovro Toman]]
* [[Tone Toman]]
* [[Silvira Tomasini]]
*[[Matej Tomazin]] 
* [[Anton Tomažič]]
* [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]]
* [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]]
* [[Pinko Tomažič]]
* [[Romana Tomc]]
* [[Branka Tome]]
* [[Ernest Tomec]]
* [[Zora Tomič]]
* [[Violeta Tomić]]
* [[Tina Tomlje]]
*[[Emanuel Tomšič]]
* [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]]
* [[Miha Tomšič]]
* [[Tone Tomšič]]
* [[Vida Tomšič]]
* [[Frane Tončič]]
* [[Matej Tonin]]
* [[Josip Tonkli]]
* [[Nikolaj Tonkli]]
* [[Ludvik Toplak]]
* [[Magdalena Tovornik]]
*[[Hilda Tovšak]]
* [[Ignac Tratar]]
* [[Maurizio Tremul]]
* [[Tone Tribušon]]
* [[Boštjan Trilar]]
* [[Karel Triller]]
* [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]]
* [[Vili Trofenik]]
* [[Davorin Trstenjak]]
* [[Tomo Trstenjak]]
* [[Verica Tr(s)tenjak]]
* [[Henrik Tuma]]
* [[Boštjan M. Turk]]
* [[Danilo Türk]]
* [[Marta Turk]]
* [[Žiga Turk]]
* [[Edo Turnher]]
* [[Tone Turnher]]
* [[Tit Turnšek]]

== U == 
* [[Lojze Ude starejši]]
* [[Lojze Ude mlajši]]
* [[Marjetka Uhan]]
* [[Anton Ukmar]]
* [[Andrej Ujčič]]
* [[Karel Ullepitch/Ulepič]]
* [[Ela Ulrih-Atena]]
* [[Tone Ulrih]]
* [[Andrej Umek]]
* [[Igor Umek]]
* [[Alenka Urbančič]]
* [[Andrej Uršič]]
* [[Cveto Uršič]]
* [[Duško Uršič]]
* [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]]
* [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]]
* [[Jože Utenkar]]

== V ==
[[Boris Vadnjal]] - [[Ivo Vajgl]] - [[Davorin Valentinčič]] - [[Lado Vavpetič]] - [[Janko Veber]] - [[Norbert Veber]]? - [[Ivan Vehovec]] - [[Herman Velik]] - [[Jože Velikonja]] - [[Ivan Vencajz]] - [[Peter Vencelj]] - [[Albin Vengust]] - [[Andrej Verbič]] - [[Peter Verlič]] - [[Karel Verstovšek]] - [[Rudi Veršnik]] - [[Ivan Verzolak]] - [[Fran Vesel (1894-1954)]] - [[Alojz Vesenjak]] - [[Ivan Vesenjak]] - [[Peter Vesenjak]] - [[Josip Vidmar]] - [[Marjan Vidmar]] - [[Gorazd Vidrih]] - [[Rudolf Vidrih]] - [[Josip Vilfan]] - [[Joža Vilfan]] - [[Marija Vilfan]] - [[Peter Vilfan]] - [[Albin Vipotnik]] - [[Janez Vipotnik]] - [[Gregor Virant]] - [[Franc Višnikar]] - [[Andrej Vizjak]] - [[Bogomil Vižintin]] - [[Patrick Vlačič]] - [[Angela Vode]] - [[Albin Vodopivec]] - [[Fran Vodopivec]] - [[Albert Vodovnik]] - [[Olga Voglauer]] - [[Željko Vogrin]] - [[Mitja Volčič]] - [[Božidar Voljč]] - [[Ignac Voljč]] - [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] - [[Vojko Volk]] - [[Reginald Vospernik]] - [[Bogumil Vošnjak]] - [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] - [[Josip Vošnjak]] - [[Mihael Vošnjak]] - [[Mitja Vošnjak]] - [[Rudi Vouk]] - [[Olga Vrabič]] - [[Marko Vraničar]] - [[Mateja Vraničar Erman]] - [[Anton Vratuša]] - [[Marko Vrhunec]] - [[Vinko Vrhunec]] - [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] - [[Ivan Vuk]] - [[Martina Vuk]] - Franjo Vulčer?

== W ==
* [[Anton Fran Wagner]]
* [[Andrej Wakounig]]
* [[Jože Wakounig]]
* [[Marko Waltritsch]]
* [[Franc Wankmüler]]
* [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]]
* [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]]
* [[Franc Wiesthaler]]
* [[Andrej Winkler]]
* [[Iztok Winkler]]
* [[Janez Winkler]]
* [[Miha Wohinz]]
* [[Karel Wurzbach]]

== Z ==
[[Andreja Zabret]] - [[Jože Zabukovec]] - [[Zdravko Zabukovec]] - [[Bojan Zadel]] - [[Ludvik Zadnik]] - [[Boštjan Zagorac]] - [[Franc Zagožen]] - [[Jože Zagožen]] - [[Janez Zahrastnik]] - [[Janez Zajc]] - [[Simon Zajc]] - [[Marjan Zajec]] - [[Aleš Zalar]] - [[Cvetka Zalokar Oražem]] - [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] - [[Valentin Zarnik]] - [[Danilo Zelen]] - [[Jože Zemljak]] - [[Janez Zemljarič]] - [[Pavel Zgaga]] - [[Urša Zgojznik]] - [[Marko Zidanšek]] - [[Miloš Zidanšek]] - [[Milovan Zidar]] - [[Boris Ziherl]] - [[Milenko Ziherl]] - [[Slavko Ziherl]] - [[Jože Zimšek]] - [[Ciril Zlobec]] - [[Jaša Zlobec]] - [[Igor Zorčič]] - [[Aleksander Zorn]] - [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] - [[Beno Zupančič]] - [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] - [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] -[[Niko Zupanič]] - [[Josip Zurc]] - [[Milan Zver]] -[[Franci Zwitter]] - [[Mirt Zwitter]] - [[Zdravko Zwitter]]
== Ž == 
* [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]]
* [[Iztok Žagar]]
* [[Stane Žagar]]
* [[Zoran Žagar]]
* [[Janez Žakelj]]
* [[Viktor Žakelj]]
* [[Roko Žarnić]]
* [[Pavle Žaucer]]
* [[Samuel Žbogar]]
* [[Ciril Žebot]]
* [[Franjo Žebot]]
* [[Boštjan Žekš]]
* [[France Železnikar]]
* [[Gregor Žerjav]]
* [[Radovan Žerjav]]
* [[Janko Ževart]]
* [[Barbara Žgajner Tavš]]
* [[Nestl Žgank]]
*[[Darko Žiberna]]
* [[Josip Žičkar]]
* [[Dejan Židan]]
* [[Gregor Židan]]
* [[Ignacij Žitnik]]
* [[Rudolf Žitnik]]
* [[Felice Žiža]]
* [[Mara Žlebnik]]
*[[Mirko Žlender]]
* [[Gorazd Žmavc]]
* [[Franc Žnidaršič]]
* [[Alojz Žokalj]]
* [[Mihael Žolgar]]
* [[Ivan Žolger]]
* [[Jakob Žorga]]
* [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]]
* [[Srečko Žumer]]
* [[Oton Župančič]]
* [[Niko Županič]]
* [[Melita Župevc]]
* [[Leopold Žužek]]

== Glej tudi ==
* [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih
*[[Vlada Republike Slovenije]]
* [[seznam ministrov Republike Slovenije]]
*[[Državni zbor RS]]
*[[Seznam slovenskih političnih strank]]
*[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]]

==Glej tudi==
* [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]]
* [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]]

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}

[[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]]
[[Kategorija:Slovenski politiki|*]]</text>
      <sha1>3npdjdmpd290y3hc5pzx7gk76d6jwp6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hermann Hesse</title>
    <ns>0</ns>
    <id>22022</id>
    <revision>
      <id>5748247</id>
      <parentid>5637532</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:37:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Umrli za možgansko kapjo]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="87275" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Hermann Karl Hesse'''; [[Osebno ime|psevdonim]] '''Emil Sinclair'''&lt;ref&gt;[https://archiv.adk.de/bigobjekt/24887 Literaturarchiv: Hermann Hesse Archiv]. Akademie der Künste, pridobljeno 19. novembra 2012.&lt;/ref&gt; (rojen 2. julija 1877 v [[Calw|Calwu]], [[Kraljevina Württemberg]], [[Nemško cesarstvo]]; umrl 9. avgusta 1962 v [[Montagnola|Montagnoli]], kanton Tessin, [[Švica]]), je bil nemško-švicarski pisatelj, pesnik in slikar. Širšo prepoznavnost je dosegel z deli kot so ''[[Siddharta (roman)|Siddharta]]'' in ''[[Stepni volk]]'' (nem. ''Steppenwolf'') ter s svojimi pesmimi, denimo ''Stopnje'' (nem. ''Stufen''). Leta 1946 je prejel [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za literaturo]]. 

Hesse je bil kot sin misijonarske hčere iz Württemberga in misijonarja, ki je bil baltski Nemec, po rojstvu državljan [[Ruski imperij|Ruskega carstva]]. Od 1883 do 1890 in ponovno od 1924 dalje je imel državljansko pravico Švice, v vmesnem času pa je posedoval državljanstvo Kraljestva Württemberg.&lt;ref name=&quot;CalwBio&quot;&gt;Hermann Hesse: [http://www.calw.de/Hermann-Hesse/Biografie Biografie]. Stadt Calw, 2011.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Rebekka von Mallinckrodt: ''[https://www.dhm.de/lemo/biografie/hermann-hesse Hermann Hesse]''. Tabelarni prikaz Hessejevega življenja na LeMO (Lebendiges Museum Online).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hugo Ball: ''Hermann Hesse. Sein Leben und sein Werk.'' S. Fischer, Berlin 1927. [http://freilesen.de/werk_Hugo_Ball,Hermann-Hesse_-Sein-Leben-und-sein-Werk,1323,0.html (freilesen.de)]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Weltbürger&quot;&gt;''Weltbürger – Hermann Hesses übernationales und multikulturelles Denken und Wirken''. Razstava muzeja Hermann-Hesse-Museum mesta Calw od 2. julija 2009 do 7. februarja 2010.&lt;/ref&gt; 

== Življenje ==

=== Otroštvo in mladost (1877-1895) ===
[[Slika:Hesse Geburtshaus 2008.jpg|sličica|Hessejeva rojstna hiša na Marktplatzu v Calwu. Posneto 2008. Rojstna soba leži za prvima dvema oknoma na levi v drugem nadstropju.]]

==== Hiša staršev ====
Hesse je izviral iz družine evangeličanskih misijonarjev in je odraščal v zaščitenem in intelektualnem družinskem ozračju. Oba starša sta bila po naročilu Evangelijske misijonske družbe Basel dejavna v [[Indija|Indiji]], kjer je bila Hessejeva mati, württemberžanka Marie Gundert (1842-1902) tudi rojena.&lt;ref&gt;Marie Hesse: [https://web.archive.org/web/20151123053701/http://www.calw.de/de/Kultur+Tourismus/Calw-historisch/Ber%C3%BChmte-Pers%C3%B6nlichkeiten/Marie-Hesse Marie Hesse Biographie]. (Arhivirano 23. novembra 2015 na Internet Archive) Stadt Calw, 2015.&lt;/ref&gt; Njegov oče Johannes Hesse (1847-1916), sin okrožnega zdravnika in državnega svetnika&lt;ref&gt;Martin Pfeifer: ''Erläuterungen zu Hermann Hesses Roman Das Glasperlenspiel''. C. Bange, Hollfeld/Ofr. 1977 (= ''Königs Erläuterungen und Materialien''. Band 316/17a). ISBN 3-8044-0191-0, str. 6.&lt;/ref&gt; ter vnuk trgovca, ki se je preselil iz [[Lübeck|Lübecka]] v [[Estonija|Estonijo]], je živel v estonskem mestecu Paide (nem. Weissenstein) v takratnem Ruskem carstvu; s tem je bil tudi Hermann od rojstva dalje ruski državljan.&lt;ref name=&quot;Weltbürger&quot; /&gt; Johannes Hesse je bil v Calwu od leta 1873 dalje sodelavec Calwske založniške družbe (nem. Calwer Verlagsverein). Le-tej je predsedoval njegov tast Hermann Gundert (1814-1892), kateremu je v letih 1893-1905 tudi sam sledil kot predsednik in vodja založbe.

Hermann Hesse je imel osem bratov in sester, od katerih so trije umrli že v detinstvu. Odraščal je z obema več let starejšima polbratoma Theodorjem Isenbergom in Karlom Isenbergom, ki sta bila otroka njegove matere in njenega pokojnega soproga Charlesa Isenberga. Ostali trije, ki so bili njegovi pravi bratje in sestre, so se imenovali Adele, Marulla in Hans Hesse. Hermann Hesse je bil otrok z zelo bujno domišljijo in izrazitim temperamentom. Njegov talent je že zgodaj postal opazen: ni mu manjkalo pesniških idej in risal je čudovite slike. Tako je zapisala njegova mati 2. avgusta 1881 v nekem pismu, naslovljenem na njegovega očeta Johannesa Hesseja: &lt;blockquote&gt;»[…] deček ima življenje, orjaško moč, mogočno voljo in neko vrsto docela osupljivega razuma za njegova štiri leta. Kam to hoče iti? Pošteno mi izčrpava življenje to notranje bojevanje proti njegovemu visokemu tiranskemu duhu, njegovim strastnim viharjem in navalom […]  

Bog mora ta ponosni um vzeti v roke, potem bo nekaj plemenitega in sijajnega iz tega, toda mrazi me ob misli, kaj bi iz tega mladega, strastnega človeka ob napačni ali šibki vzgoji lahko nastalo.«&lt;ref&gt;Volker Michels (ur.): ''Über Hermann Hesse''. Band 1 (zvezek 1): ''1904–1962, Repräsentative Textsammlung zu Lebzeiten Hesses''. Frankfurt am Main 1979, ISBN 3-518-06831-8, str. 400.&lt;/ref&gt; &lt;/blockquote&gt;Svet, v katerem je Hermann Hesse preživel prva leta, je bil po eni strani zaznamovan z duhom [[Švabska|švabskega]] [[Pietizem|pietizma]]. Po drugi strani sta bila njegovo otroštvo in mladost zaznamovana z očetovim baltstvom, kar je Hermann Hesse označil kot »pomembno in učinkujoče dejstvo«. Tako je bil oče v [[Württemberg|Württembergu]] kot v Švici neprilagojen tujec, ki ni nikjer pognal korenin in je deloval »vedno kot zelo vljuden, zelo tuj in osamljen, malo razumljeni gost«.&lt;ref name=&quot;Briefe414&quot;&gt;Hermann Hesse: ''Briefe''. Verlag Suhrkamp, Frankfurt am Main 1964, str. 414.&lt;/ref&gt; Poleg tega je tudi družina po materini strani pripadala v veliki meri internacionalni skupnosti misijonarjev in njegova, iz te rodovne veje izvirajoča babica Julie Gundert, rojena Dubois (1809-1885) je kot francosko govoreča Švicarka prav tako celo življenje ostala tujka v švabskem malomeščanskem svetu.
[[Slika:Calw nikolausbruecke.jpg|sličica|Hessejevo rojstno mesto Calw z Nikolajevim mostom in kapelo (nem. Nikolausbrücke in Nikolauskapelle) nad reko Nagold.]]
Doživetja in pripetljaje iz njegovega otroštva in mladosti v Calwu, ozračje in pustolovščine na reki, most, kapelo, tesno eno ob drugi ležeče hiše, skrite kotičke in vogale kot tudi prebivalce z vsemi njihovimi prikupnimi posebnostmi ali čudaštvi je Hesse popisal v svojih zgodnejših gerbersauških povestih. Gerbersau je pesniško krajevno ime, ki si ga je Hesse izmislil kot psevdonim za mestece Calw; v nemščini Gerber pomeni strojar, namreč za časa Hessejeve mladosti je atmosfero mesteca še vedno močno določal starodaven [[Strojenje|strojarski]] [[ceh]].&lt;ref&gt;Siegfried Greiner: ''Hermann Hesse – Jugend in Calw''. 1981, str. VIII.&lt;/ref&gt; 

Protiutež k pietizmu, ki pa je delovala bolj od znotraj, je bil svet Estonije, ki je vedno znova vzplameneval v pripovedih očeta Johannesa Hesseja. »Nadvse veder, pri vsej krščanskosti zelo z življenjsko radostjo navdan svet […] ničesar si nismo želeli bolj goreče kot da bi enkrat to Estonijo tudi videli […] kjer je bilo življenje tako rajsko, pisano in veselo.«

Poleg tega je imel Hermann Hesse na razpolago obsežno knjižnico svojega učenega starega očeta Hermanna Gunderta z deli iz svetovne literature, ki se je je močno posluževal. Vse te komponente svetovljanstva »so bile podlaga za izolacijo in obvarovanost proti vsakršnemu [[Nacionalizem|nacionalizmu]], ki sta bili odločilni v mojem življenju«.&lt;ref name=&quot;Briefe414&quot; /&gt; 

==== Šolsko izobraževanje ====
[[Slika:Courtyard facade - Maulbronn Monastery.jpg|sličica|Samostan v Maulbronnu.]]
Leta 1881 se je družina za pet let preselila v [[Basel]]. Oče Johannes si je leta 1882 pridobil baselsko državljansko pravico (nem. Bürgerrecht), s čimer so vsi člani družine postali švicarski državljani.&lt;ref name=&quot;Weltbürger&quot; /&gt; Od 1885 dalje je bil Hesse učenec na internatski šoli imenovani Deška hiša misijona (nem. Knabenhaus der Mission) V »Baselskem misijonu« je poučeval Hermannov oče.&lt;ref&gt;Časovna tabela v knjigi: Hermann Hesse: ''Gertrud''. Roman. Suhrkamp, Frankfurt am Main 1983 (= suhrkamp taschenbuch. Band 890), ISBN 3-518-37390-0, str. 194.&lt;/ref&gt; Julija 1886 se je družina ponovno preselila v Calw, kjer je Hesse najprej vstopil v drugi razred Calwske latinske šole (realni licej). Leta 1890 je prešel na latinsko šolo v [[Göppingen|Göppingenu]] kot priprava na württemberški deželni izpit, ki je Württemberžanom dovoljeval brezplačno izobraževanje za deželnega uradnika ali župnika.&lt;ref name=&quot;CalwBio&quot; /&gt; Zavoljo tega mu je oče kot edinemu v družini novembra 1890 pridobil württemberško državljanstvo, s čimer je izgubil švicarsko državljansko pravico. Potem ko je 1891 opravil v [[Stuttgart|Stuttgartu]] deželni izpit, je, določen za teološko kariero, obiskoval evangeličansko-teološko semenišče v [[Samostan Maulbronn|Samostanu Maulbronn]].&lt;ref name=&quot;CalwBio&quot; /&gt; V Maulbronnu se je marca 1892 pokazal »uporniški« značaj učenca: pobegnil je iz semenišča, ker je hotel postati »ali pesnik ali pa sploh nič«  in je bil šele dan pozneje prijet pod milim nebom.

Sedaj se je pričela [[odiseja]] skozi različne ustanove in šole, ki so jo spremljali ostri spori s starši. Pri 14 letih se je Hermann Hesse domnevno znašel v [[Depresija (razpoloženje)|depresivnem]] obdobju in je v nekem pismu z dne 20. marca 1892 izrazil [[Samomor|samomorilne]] misli.&lt;ref group=&quot;Op.&quot;&gt;V pismu je zapisal:   »Rad bi preminil kakor zarja.« - nem. »Ich möchte hingehen wie das Abendrot.«&lt;/ref&gt; Maja 1892 je mladenič poskusil narediti samomor s pištolo in sicer v krščanski ustanovi v Bad Bollu, ki jo je vodil teolog in dušni pastir [[Christoph Blumhardt|Christoph Friedrich Blumhardt]]. V nadaljevanju sta starša Hesseja pripeljala v duševno zdravstveno ustanovo&lt;ref group=&quot;Op.&quot;&gt;Danes se ta ustanov imenuje »Diakonie Stetten« (slovensko »Diakonija Stetten«); diakonija je dobrodelna, socialna ustanova v evangeličanski cerkvi.&lt;/ref&gt; v kraju Stetten im Remstal, ki je danes del občine Kernen im Remstal, v bližini Stuttgarta. Tam je moral delati na vrtu in pomagati pri pouku duševno oviranih otrok. 

Tu so pubertetniška kljubovalnost, osamljenost in občutek, da ga je družina nerazumljenega zavrgla, dosegli vrh. V znamenitem, obtožujočem pismu z dne 14. septembra 1892, naslovljenem na njegovega očeta, je slednjega - poslej jasno zavzemajoč distanco - nazval »Zelo spoštovani gospod!« (nem. »Sehr geehrter Herr!«)&lt;ref&gt;Heimo Schwilk: ''Hermann Hesse''. 2012, str. 43.&lt;/ref&gt; - in to je bilo v nasprotju s prejšnjimi, deloma odkritimi, zelo komunikativnimi pismi. Poleg tega je besedilo opremil z agresivno ironičnimi in sarkastičnimi formulacijami. Tako je (poleg lastne osebe) tudi svojem očetu že v naprej pripisal krivdo za morebitne bodoče »zločine« (nem. Verbrechen), ki bi jih on, to je Hermann, kot »sovražitelj sveta« (nem. Welthasser) lahko zagrešil posledično zaradi njegove nastanitve v Stettnu. Na koncu se je podpisal kot »H. Hesse, ujetnik v kaznilnici v Stettnu«. V pripisu je še dodal: »Pričenjam premišljevati, kdo je v tej aferi slaboumen.«&lt;ref&gt;Hesse: ''Kindheit und Jugend vor Neunzehnhundert''. Band 1 (zvezek 1), str. 268 in sl.&lt;/ref&gt; Počutil se je zapuščenega s strani Boga, staršev in sveta in je v ozadju versko pietističnih tradicij svoje družine videl svetohlinstvo.

Od konca leta 1892 dalje je lahko obiskoval gimnazijo v Cannstattu (okrožje v mestu Stuttgart). Leta 1893 je tam sicer opravil malo maturo, vendar je prekinil šolanje.

==== Usposabljanje za poklic ====
Potem ko je v [[Esslingen am Neckar|Esslingenu am Neckar]] po treh dneh pobegnil s svojega prvega usposabljanja za knjigotržca, je zgodaj poleti 1894 nastopil 14 mesečno usposabljanje za mehanika v tovarni stolpnih ur Perrot v Calwu. Monotono delo lotanja in piljenja pa je v Hesseju kmalu okrepilo željo, da bi se ponovno posvetil literaturi in ukvarjanju z duhovnimi stvarmi. Oktobra 1895 je bil pripravljen začeti novo usposabljanje za knjigotržca in ga resno opravljati, to pot v Tübingenu. Izkustva iz svoje mladosti je pozneje obdelal v romanu ''[[Pod kolesom]]'' (nem. ''Unterm Rad''). 

=== Pot do pisateljstva (1895-1904) ===
Že kot desetletnik se je Hesse preizkusil v pravljici: ''Oba brata'' (nem. ''Die beiden Brüder''). Objavljena je bila 1951.

==== Tübingen ====
[[Slika:Heckenhauer Tuebingen.jpg|sličica|Knjigarna Heckenhauer v Tübingenu, Hessejevo delovno mesto v letih 1895–1899. Hesse je bil tu tri leta vajenec, potem pa še eno leto pomočnik v knjigarni.]]
Hesse je od 17. oktobra 1895 dalje delal v knjigarni in antikvariatu ''Heckenhauer'' v [[Tübingen|Tübingenu]]. Težišče knjižne ponudbe so tvorili [[teologija]], [[filologija]] in pravoznanstvo. Naloge Hesseja kot vajenca so obsegale preverjanje, pakiranje, razvrščanje in arhiviranje knjig. Po koncu 12 urnega delavnika se je Hesse še zasebno izobraževal, knjige so mu tudi nadomeščale pomanjkljive socialne kontakte ob dolgih, dela prostih nedeljah. Poleg teoloških spisov je Hesse prebiral zlasti [[Johann Wolfgang von Goethe|Goetheja]], pozneje tudi [[Gotthold Ephraim Lessing|Lessinga]], [[Friedrich Schiller|Schillerja]] in besedila o [[Grška mitologija|grški mitologiji]]. Leta 1896 je bila v nekem dunajsem časopisu natisnjena njegova pesem ''Madonna'', v publikaciji ''Deutsches Dichterheim (Organ für Dichtkunst und Kritik)'' (slovensko ''Nemški pesniški dom. Glasilo za pesniško umetnost in kritiko'') so sledile še druge. Hesse, knjigotrški vajenec, se je 1897 spoprijateljil s tedanjim študentom prava in poznejšim zdravnikom ter pisateljem [[Ludwig Finckh|Ludwigom Finckhom]] iz [[Reutlingen|Reutlingena]], ki je po svojem doktorskem izpitu 1905 sledil Hesseju v [[Gaienhofen]].

Hesse je po zaključku vajeniške dobe oktobra 1898 sprva ostal v knjigarni ''Heckenhauer'' kot pomočnik s prihodki, ki so mu zagotavljali finančno neodvisnost od staršev. V tem času je bral zlasti dela nemške romantike, pred vsem [[Novalis|Novalisa]], [[Clemens Brentano|Clemensa Brentana]], [[Joseph von Eichendorff|Josepha Freiherra von Eichendorffa]] in [[Ludwig Tieck|Ludwiga Tiecka]]. V pismih staršem je izrazil svoje prepričanje, da je »za umetnika morala nadomeščena z estetiko«. Še kot knjigarnar je Hesse jeseni 1898 objavil svojo prvo knjigo, majhen zvezek pesmi z naslovom ''Romantische Lieder'' (slovensko ''Romantične pesmi'') in spomladi 1899  prozno zbirko ''Eine Stunde hinter Mitternacht'' (slovensko ''Ena ura po polnoči''). Obe deli sta se izkazali za poslovni neuspeh. Od ''Romantičnih pesmi'' je bilo v pol leta prodanih le 54 izvodov od celotne naklade 600 knjig, pa tudi ''Ena ura po polnoči'' je bila natisnjena v nakladi samo 600 izvodov in se je le počasi prodajala. Leipziški založnik [[Eugen Diederichs]] pa je bil vendarle prepričan o literani kvaliteti teh del in je objavo že od začetka videl bolj kot podporo mlademu avtorju kakor pa donosen posel.&lt;ref&gt;Primerjaj Albert von Schnirnding: ''Literarische Landschaften''. Insel, Frankfurt 1998. Poglavje „Rückkehr nach Orplid. Erinnerungslandschaft Tübingen, fast unversehrt“ (slovensko: Vrnitev v Orplid. Spominska pokrajina Tübingen, skoraj neokrnjena) o Hessejevem obdobju, preživetem v Tübingenu. Še eno poglavje obravnava „Presselovo vrtno hišo“ (nem. Presselsche Gartenhaus), kateri je Hesse posvetil istoimensko novelo z Wilhemom Waiblingerjem, [[Friedrich Hölderlin|Hölderlinom]] in [[Eduard Mörike|Eduardom Mörikejem]] v glavnih vlogah.&lt;/ref&gt; 

==== Basel ====
[[Slika:Hermann Hesse.jpg|sličica|Hermann Hesse v letu 1905. Portret je naslikal Ernst Würtenberger.]]
Od jeseni leta 1899 dalje je Hesse delal v Reichovi knjigarni (nem. ''Reich’schen Buchhandlung''), zelo uglednem antikvariatu v [[Basel|Baslu]]. Ker so njegovi starši negovali tesne stike z baselskimi izobraženskimi družinami, se mu je tu odprl duhovno-umetniški kozmos z bogatimi spodbudami. Istočasno je Basel samohodcu Hesseju ponujal tudi številne možnosti za umik v zelo zasebna doživetja na večjih potovanjih in pohajkovanjih, ki so služila umetniškemu samopreiskovanju in na katerih je vedno znova preizkušal zmožnost, da pisno zabeleži čutna doživljanja. Leta 1900 je bil Hesse zaradi motnje vida oproščen vojaške službe. Težave z vidom so trajale celo življenje, prav tako tudi nevralgija in glavobol. Istega leta je bila tudi objavljena njegova knjiga ''Hermann Lauscher'', sprva pod psevdonimom.

Potem ko je Hesse konec januarja 1901 dal odpoved v Reichovi knjigarni, si je lahko izpolnil veliki sen in prvič odpotoval v Italijo, kjer se je od marca do maja mudil v mestih [[Milano]], [[Genova]], [[Firence]], [[Bologna]], [[Ravena]], [[Padova]] in [[Benetke]]. Avgusta istega leta je prešel k novemu delodajalcu, antikvarju Wattenwylu v Baslu. Sočasno so se mu čedalje bolj ponujale priložnosti, da je v časopisih objavljal pesmi in kratka literarna besedila. Sedaj so tudi honorarji iz tovrstnih objav prispevali k njegovemu osebnemu dohodku. Richard von Schaukal je leta 1902 javno razkril, da je Hesse avtor ''Hermanna Lauscherja''. Leta 1903 je Hesse spoznal devet let starejšo baselsko fotografinjo [[Maria Bernuolli|Mario Bernuolli]], imenovano „Mia“. Skupaj sta odpotovala v Italijo (drugo italijansko popotovanje) in se naslednje leto poročila.

Med prve objave štejeta tudi romana ''[[Peter Camenzind]]'' (1904) in ''[[Pod kolesom]]'' (1906), v katerih je Hesse tematiziral tisti konflikt med duhom in naravo, ki je pozneje imel prepredati njegovo celotno delo. Z do civilizacije kritičnim razvojnim romanom ''Peter Camenzind'', ki je prvič izšel 1903 v revialni predobjavi, leta 1904 pa še v knjižni obliki pri založbi S. Fischer, se mu je posrečil literarni preboj. Ta uspeh mu je omogočil, da se je poročil in se naselil kot svobodni pisatelj ob Bodenskem jezeru.&lt;ref&gt;[http://www.die-biografien.de/biografien/270.php Kurzbiografie] auf die-biografien.de&lt;/ref&gt; Leta 1930 se je Hesse še zadnjič mudil v Baslu.

=== Med Bodenskim jezerom, Indijo in Bernom (1904-1914) ===
[[Slika:Hesse Schreibtisch Präs2019.JPG|levo|sličica|Pisateljeva pisalna miza v Hessejevem muzeju v Gaienhofnu. ]]
[[Slika:Hesses Schreibmaschine Präs2019.JPG|levo|sličica|Pisateljev pisalni stroj v Hessejevem muzeju v Gaienhofnu.]]
Avgusta 1904 se je Hesse poročil z samostojno baselsko fotografinjo Mario Bernuolli (1868-1963), ki je izvirala iz široko razvejane družine Bernuolli. V tem zakonu so se rodili trije sinovi: [[Bruno Hesse|Bruno]] (1905–1999, umetniški slikar, grafik), Hans Heinrich (imenovan Heiner, 1909–2003, dekorater) und [[Martin Hesse|Martin]] (1911–1968, fotograf). Hesse in Maria sta se docela v duhu gibanja Lebensreform&lt;ref group=&quot;Op.&quot; name=&quot;:0&quot;&gt;Lebensreform, slovensko reforma življenja, je bilo družbeno gibanje, ki se je pojavilo v 2. polovici 19. st. v Nemčiji in Švici. Zavračalo je industrializacijo, materializem in urbanizacijo ter zagovarjalo vrnitev k naravi.&lt;/ref&gt; preselila v vasico Gaienhofen ob [[Bodensko jezero|Bodenskem jezeru]] v pokrajini Baden in tam najela preprosto kmečko hišo brez tekoče vode in elektrike, kjer sta potem živela tri leta. Leta 1907 sta si v tem kraju dala postaviti enodružinsko hišo v reformnem slogu.&lt;ref group=&quot;Op.&quot;&gt;Reformstil oz. Reformarchitektur je bila stilno-umetniška smer v arhitekturi v začetku 20. st. Obračala se je od historizma in se držala tradicionalnih gradbenih materialov in gradbenih načinov. Večji del zgradb je bil zgrajen v duhu krajevnih tradicij, nekatere pa kažejo tudi vplive secesije.&lt;/ref&gt; Tam sta uredila velik vrt za namen samooskrbe. Hesse se je pogosto sam podal na potovanja, medtem ko je Maria z otroki še naprej bivala v veliki hiši z vrtom.[[Slika:Hesse Wohnhaus II Gaienhofen von S.jpg|sličica|Hessejeva hiša v Gaienhofnu. Posneto 2011.]]V Gaienhofnu je Hesse preko konstanškega zobozdravnika in skladatelja Alfreda Schlenkerja (1876-1950) spoznal svoje poznejše prijatelje, to so bili [[Othmar Schoeck]], [[Volkmar Andreae]] und [[Fritz Brun]].&lt;ref&gt;Volker Michels (ur.): ''Hermann Hesse: Musik. Betrachtungen, Gedichte, Rezensionen und Briefe.'' Mit einem Essay von Hermann Kasack. Suhrkamp, Frankfurt am Main 1976 (razširjena izdaja: Suhrkamp, Frankfurt am Main 1986, &lt;nowiki&gt;ISBN 3-518-37717-5&lt;/nowiki&gt;, str. 179).&lt;/ref&gt;
Leta 1906 je postal soizdajatelj revije ''März'' (slovensko ''Marec''), ki je izhajala pri založniku [[Albert Langen|Albertu Langenu]]; pri njej je ostal do leta 1912.&lt;ref&gt;Barbara Hess: ''Hermann Hesse und seine Verleger: die Beziehungen des Autors zu den Verlagen E. Diederichs, S. Fischer, A. Langen und Suhrkamp.'' Otto Harrassowitz Verlag, 2000, ISBN 3-447-04267-2 ([https://books.google.at/books?id=xNBJBAEPrdoC&amp;pg=PA48&amp;lpg=PA48&amp;dq=hermann+hesse+m%C3%A4rz+zeitschrift&amp;source=bl&amp;ots=gowbLmw8so&amp;sig=E92Iy5ynGzDDOt72pHCbi_BzOOo&amp;hl=de&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwiHgZmiiNbeAhWPlIsKHRBgBYUQ6AEwAnoECAgQAQ#v=onepage&amp;q=hermann%20hesse%20m%C3%A4rz%20zeitschrift&amp;f=false google.at] [pridobljeno 15. novembra 2018]&lt;/ref&gt; Prav tako leta 1906 je luč sveta ugledal Hessejev drugi roman ''Untem Rad'' (slovensko ''Pod kolesom''), ki pa ga je bil napisal že prej v Calwu. Tu je obdelal svoje izkušnje iz časa šole in izobraževanja. Aprila 1907 se je mudil na zdraviliškem zdravljenju v [[Locarno|Locarnu]] in pa kot gost v koloniji gibanja Lebensreform, ki se je nahajala na vzpetini [[Monte Verità]] pri [[Ascona|Asconi]].&lt;ref&gt;Hermann Hesse: ''Sämtliche Werke'' in 20 Bänden und 1 Registerband (ur.): Volker Michels, Suhrkamp Verlag, Frankfurt am Main 2003, ISBN 3-518-41114-4, Band 21 (zvezek 21), str. 19 (časovna tabela)&lt;/ref&gt; O njegovem puščavniškem bivanju poročata pripovedi ''In den Felsen'', ''Freunde'' (slovensko ''V pečinah, prijatelji'') in ''Legenden aus der Thebais''. (slovensko ''Legende iz Tebaide'').&lt;ref&gt;Martin Radermacher: ''[https://web.archive.org/web/20160307220457/http://www.zjr-online.net/vi2011/zjr201104_radermacher.pdf Hermann Hesse – Monte Verità: Wahrheitssuche abseits des Mainstreams zu Beginn des 20. Jahrhunderts.]'' (Arhivirano 7. marca 2016 na Internet Archive) V: ''Zeitschrift für junge Religionswissenschaft.'' 2011.&lt;/ref&gt; Po vrnitvi iz Ascone se je poskušal ponovno prilagoditi meščanskemu življenju. Njegov naslednji roman ''[[Gertrud (roman)|Gertrud]]'' iz leta 1910 prikazuje Hesseja v ustvarjalni krizi – s tem roman se je moral težko spoprijemati, v poznejših letih ge je presojal kot neuspelega. 

V aprilu oziroma maju&lt;ref&gt;Volker Michels (Hrsg.): ''Hermann Hesse: Musik. Betrachtungen, Gedichte, Rezensionen und Briefe.'' 1986, str. 179.&lt;/ref&gt; 1911 se je z Fritzem Brunom in nekaterimi drugimi švicarskimi prijatelji podal na popotovanje po Umbriji.&lt;ref&gt;Gunter E. Grimm, Ursula Breymayer, Walter Erhart: »''Ein Gefühl von freierem Leben«. Deutsche Dichter in Italien.'' Metzler, Stuttgart 1990, ISBN 3-476-00710-3, str. 219.&lt;br /&gt;&lt;/ref&gt;
[[Slika:Hesses Berner Wohnsitz.jpg|sličica|Hessejeva hiša v Bernu.]]
V Hessejevem zakonu so se nesoglasja od 1910 dalje namnožila. Da bi v svoji ustvarjalni krizi nekoliko stopil nazaj, se je Hesse 1911 odpravil skupaj z [[Hans Sturzenegger|Hansom Sturzeneggerjem]] na veliko potovanje v [[Šrilanka|Cejlon]] in Indijo. Nadejanega duhovno-religioznega navdiha tam ni našel, vendarle pa je ta pot močno vplivala na njegovo nadaljnje literarno delo in se najprej odrazila v objavi dela ''Aus Indien'' (slovensko ''[[Iz Indije]]'') leta 1913. Po vrnitvi iz Azije je leta 1912 prodal svojo hišo v Gaienhofen. Družina se je pozno poleti preselila v staro podeželsko hišo na obrobju Berna; pred Hessejem jo je imel v najemu njegov prijatelj [[Albert Welti]]. Vendar tudi ta premena kraja ni mogla rešiti zakonskih težav, kot je Hesse to opisal v svojem romanu ''[[Roßhalde]]'' iz 1914.&lt;ref group=&quot;Op.&quot;&gt;Roßhalde je ime gosposke hiše, kjer se odvija dogajanje romana.&lt;/ref&gt; Psihične krize pri obeh – Maria Bernuolli je bila 1919 obravnavana v sanatoriju [[Theodor Brunner|Theodorja Brunnerja]] v [[Küsnacht|Küsnachtu]] – so pozneje vodile do ločenega življenja in naposled 1923 do uradne ločitve. Po ločitvi staršev so otroke razdelili. Bruna, starega 15 let, je njegov oče dal v rejo slikarski družini [[Cuno Amiet|Cuna Amieta]]. Heiner je ostal pri svoji materi, medtem ko je Martin prišel kot rejenec k družini Rinigier v Kirchdorf. 

Hesse je za »svojega najboljšega in najzvestejšega prijatelja« v njegovih bernskih letih označil strokovnjaka za gozdarstvo [[Walter Schädlin|Walterja Schädlina]].&lt;ref&gt;Volker Michels (ur.): ''Hermann Hesse: Musik. Betrachtungen, Gedichte, Rezensionen und Briefe.'' 1986, str. 179.)&lt;/ref&gt; 

=== Prelom, povzročen s prvo svetovno vojno ===

==== Skrb za vojne ujetnike ====
Ob izbruhu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] 1914 se je Hesse, v tem času še zagovornik tako imenovanih „idej leta 1914“,&lt;ref&gt;Heimo Schwilk: ''Hermann Hesse''. 2012, str. 181. Več o Hessejevem spočetka razdvojenem odnosu do vojne glej Heimo Schwilk: ''Hermann Hesse''. 2012, str. 179–189, in Gunnar Decker: ''Hermann Hesse''. 2012, str. 289–297.&lt;/ref&gt; javil kot prostovoljec na nemškem veleposlaništvu. Vendar je bil spoznan za vojaško nesposobnega in je bil dodeljen nemškemu veleposlaništvu v [[Bern|Bernu]], kjer je postavil „knjižno centralo za nemške vojne ujetnike“, ki je do leta 1919 oskrbovala z čtivom vojake, internirane v tujih taboriščih. Hesse je bil odslej v tem okviru zaposlen s tem, da je za nemške vojne ujetnike zbiral in odpošiljal knjige. V tem času je bil soizdajatelj glasila ''Deutsche Interniertenzeitung'' (dobesedno ''Nemški časopis internirancev'')(1916/17), izdajatelj glasila ''Der Sonntagsbote für die deutschen Kriegsgefangenen'' (dobesedno ''Nedeljski glasnik za nemške vojne ujetnike'')(1916–1919) in bil je pristojen za »knjižnico za nemške vojne ujetnike«.

==== Politične polemike ====
Hesse je 3. novembra 1914 objavil sestavek v ''[[Neue Zürcher Zeitung]]'' z naslovom ''O Freunde, nicht diese Töne'' (slovensko ''O prijatelji, ne teh tonov''),&lt;ref group=&quot;Op.&quot;&gt;V tem naslovu Hesse citira prvo vrstico Schillerjeve ''Ode radosti'' (nem. ''An die Freude''), ki jo je uglasbil Ludwig van Beethoven v svoji 9. simfoniji.&lt;/ref&gt; v katerem apelira na nemške intelektualce, naj ne zapadejo v nacionalistično polemiko. Tisto, kar je temu sledilo, je Hesse pozneje označil kot velik preobrat v njegovem življenju: prvič se je znašel sredi silovite politične polemike, napadel ga je nemški tisk, k njemu so dospevala sovražna pisma in stari prijatelji so se mu odpovedovali. Še naprej je bil deležen odobravanja s strani njegovega prijatelja [[Theodor Heuss|Theodorja Heussa]], poznejšega prvega predsednika [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezne republike Nemčije]], pa tudi s strani francoskega pisatelja [[Romain Rolland|Romaina Rollanda]], ki je Hesseja obiskal avgusta 1915. 

==== Družinski udarci usode ====
Ti spori z nemško javnostjo še niso izzveneli, ko je bil Hesse preko niza udarcev usode pahnjen v še globljo življenjsko krizo: smrt njegovega očeta 8. marca 1916, težka bolezen ([[meningitis]]) njegovega triletnega sina Martina in razpadajoči zakon z Mario Bernuolli. Hesse je moral prekiniti svoje služenje pri skrbstvu za jetnike in oditi na psihiatrično zdravljenje, med katerim je prišel do prvih izkušenj s [[Psihoanaliza|psihoanalizo]].&lt;ref&gt;Georg A. Weth: ''Hermann Hesse in der Schweiz.'' 2004, ISBN 3-7844-2951-3, str. 24.&lt;/ref&gt; Resno je premišleval, da bi tvegal »prelom z domovino, družbenim položajem, družino«&lt;ref&gt;Pismo Hansu Sturzeneggerju z dne 3. januarja 1917.&lt;/ref&gt; in da bi se preseli v Ascono, kjer si je dal po Gustavu Gamperju priskrbeti hišico.

==== Nasprotnik vojne ====
Preko izkušnje s svetovno vojno je Hesse postal odločen nasprotnik vojne in zagovornik ugovora vesti pri služenju vojaščine. Septembra in oktobra 1917 je v tritedenskem delavnem opoju zložil roman ''[[Demian]]'', ki je v drugem delu odzraz časa, preživetega na Monte Verità. Knjiga je bila objavljena po vojni leta 1919 pod [[Psevdonim|psevdonimom]] Emil Sinclair, »da ne bi odstrašil mladine z znanim imenom starega strica«. A tudi zato, kot piše Hesse v nekem pismu [[Eduard Korrodi|Eduardu Korrodiju]], ker »tisti, ki je napisal to pesnitev, […] ni bil Hesse, avtor toliko in toliko knjig, temveč nek drug človek, ki je novo doživel in šel novemu naproti«. [[Thomas Mann]] se je kot sočasna priča takole izrazil: »Nepozaben je elektrizirajoči učinek« Demiana, »pesnitev, ki je s strašansko natančnostjo pogodila živec časa in mladino, ki si je domišljala, da se je iz njene srede porodil oznanjevalec njenega najglobjega življenja (medtem ko je bil ta, ki jim je dal, kar so potrebovali, že dvainštiridesetletnik ), potegnila v hvaležno očaranost.« Leta 1918 je bil z mučenjem ubit Hessejev bratranec, pastor [[Carl Immanuel Philipp Hesse]], in sicer kot civilna žrtev rdečearmejcev v estonski vojni za neodvisnost. 

=== Nova domovina v Tessinu (1919-1962) ===
[[Slika:Lugano-panorama.jpg|sredina|sličica|800x800_pik|[[Lugano]], pogled proti jugozahodu. Vasica [[Motagnola]], za več kot 40 let Hessejev domači kraj, leži nad Luganom in sicer med Monte San Salvatore, ki se na levi strmo dviga iz Luganskega jezera, ter med majhnim jezercem Lago di Muzzano, ki se ga da razpoznati na sredini slike; Montagnola se nahaja na vzpetini med njima, na Collina d'oro (slovensko Zlati grič). Hesse je z obeh svojih domovanj v Montagnoli (Casa Camuzzi in Casa Rossa) imel daleč segajoč razgled preko mesta Lugano in jezera, ki je obsegal tudi goro Monte Brè, s katere je nastal tale panoramski posnetek.]]

==== Casa Camuzzi ====
[[Slika:Camuzzi 3 1978.jpg|levo|sličica|Casa Camuzzi v Montagnoli z jugovzhodne strani s pogledom na Hessejevo stanovanje in na balkon slikarja Klingsorja iz Hessejeve pripovedi ''Klingsorjevo zadnje poletje'' (nem. ''Klingsors letzter Sommer'')]]
Ko je Hesse leta 1919 mogel ponovno nadaljevati s civilnim življenjem, je bil njegov zakon uničen. Njegova žena Mia (Maria) je jeseni 1918 pobegnila v Ascono, kjer je njena [[Depresija (razpoloženje)|depresija]] izbruhnila v polnem obsegu. Toda tudi po njenem zdravljenju Hesse ni videl skupne prihodnosti z njo. Dom v Bernu je bil razpuščen in trije otroci so bili medtem nastanjeni pri prijateljih, najstarejši sin Bruno pri Hessejevem slikarskem prijatelju [[Cuno Amiet|Cunu Amietu]]. To izkušnjo in težeče breme, da je zapustil svojo družino, je Hesse obdelal v leta 1919 objavljenem romanu ''Klein und Wagner'' (slovensko [[Klein in Wagner|''Klein in Wagner'']]), ki govori o uradniku Kleinu, ki se iz strahu, da bi zblaznel in svojo družino – kakor jo je učitelj Wagner - ubil, iztrga iz svojega meščanskega življenja in pobegne v Italijo. 
[[Slika:Böhmer Camuzzi 1978.jpg|levo|sličica|Casa Camuzzi, risba s svinčnikom, narisal Gunter Böhmer, pogled z vrtne strani. Desno od sredine je osrednji del zgradbe z stolpičem z vremensko vetrnico. Še naprej desno od tega se razteza krilo, v katerem je imel Hesse najete svoje štiri sobe. Najbolj spredni del krila se je odpiral proti vrtu z balkonom, ki ga tu zakriva svetoče drevo. |alt=]]
Hesse se je sredi aprila 1919 sam preselil v Tessin. Najprej je bival v majhni kmečki hiši ob vstopu v kraj Minusio pri [[Locarno|Locarnu]] in se potem 25. aprila naprej preselil v [[Sorengo]] nad jezerom Muzzano v preprosto bivališče, ki mu ga je dal v najem njegov glasbeni prijatelj [[Volkmar Andreae]], s katerim je bil spoprijateljen že nekako od leta 1905.&lt;ref&gt;Volker Michels (ur.): ''Hermann Hesse: Musik. Betrachtungen, Gedichte, Rezensionen und Briefe.'' 1986, str. 173.&lt;/ref&gt; Vendarle je nato 11. maja 1919 najel v [[Montagnola|Montagnoli]], višje ležči vasi jugovzhodno od Lugana, štiri majhne sobe v gradiču podobni stavbi, imenovani »Casa Camuzzi«, ki si jo je v 19. stoletju v obliki neobaročne palače postavil neki tessinski gradbeni mojster. S te pobočne lege in iznad gosto poraslih gozdnih zemljišč je imel Hesse pogled proti vzhodu na [[Lugansko jezero]] z nasproti ležečimi strminami in gorami na italijanski strani. Nova situacija v življenju in lega stavbe nista navdihnila Hesseja samo k novi pisateljski dejavnosti, temveč kot protiutež in dopolnitev tudi k risarskim skicam in akvarelom, kar se je jasno odrazilo v njegovi naslednji daljši pripovedi ''Klingsorjevo zadnje poletje'' (nem. ''Klingsors letzter Sommer'') iz leta 1920. Decembra 1920 je Hesse v Tessinu spoznal [[Hugo Ball|Huga Balla]] in njegovo soprogo [[Emmy Hennings]].&lt;ref&gt;Andreas Dorschel: ''Heiliger Hermann. Der Briefwechsel des Dichters Hesse mit dem Ehepaar Ball.'' V: ''Süddeutsche Zeitung''. Nr. 292, 19. december 2003, str. 16.&lt;/ref&gt; 

Leta 1922 je luč sveta ugledal Hessejev roman o Indiji ''[[Siddharta (roman)|Siddharhta]]''. Tu je prišla do izraza njegova ljubezen do indijske kulture in azijskih modrostnih učenj, ki jih je spoznal že v hiši svojih staršev. Hesse je dal glavnemu liku njegove »indijske pesnitve« ime po historičnem [[Buda|Budi]], čigar pravo ime je bilo Siddhartha Gautama. Njegova tedanja izvoljenka [[Ruth Wenger]] (1897-1994) mu je bila navdih za romaneskni lik Kamale, ki v tej indijski pesnitvi Siddhartho uči ljubezni. 
[[Slika:Hermann Hesse 1925 Photo Gret Widmann.jpeg|sličica|Hermann Hesse (1925) v času svojega zakona z Ruth Wenger, ki je služila kot inspiracija za lik ''Kamale'' v ''Siddharti.'']]
Hesse je maja 1924 prejel državljansko pravico (nem. Bürgerrecht) mesta Bern in s tem drugikrat švicarsko državljanstvo (nem. Staatsbürgerschaft). Pri tem se je ponovno odrekel nemškemu državljanstvu, ki si ga je bil pridobil leta 1890 oziraje se na deželni izpit v Göppingenu. Po ločitvi od svoje prve žene Marije se je 11. januarja 1924 poročil z Ruth Wenger, hčerjo švicarske pisateljice [[Lisa Wenger|Lise Wenger]]. Ta drugi Hessejev zakon pa je bil kljub erotični privlačnosti in podobnim kulturnim interesom zaradi drugačnih življenskih potreb in ciljev obsojen na propad in je bil na željo njegove žene razvezan že tri leta pozneje, 24. aprila 1927.

Njegov naslednji večji deli, ''Kurgast'' (slovensko ''Zdraviliški gost'') iz leta 1925 in ''Die Nürnberger Reise'' (slovensko ''Nürenberško potovanje'') iz leta 1927 sta avtobiografski pripovedi z ironičnim podtonom. V njih se že naznanja Hessejev najuspešnejši roman, ''[[Stepni volk]]'' (nem. ''Der Steppenwolf'') iz leta 1927, ki ga je pisatelj leta 1946 za nazaj označil kot »tesnobe poln opozorilni klic pred jutrišnjo vojno«. Za njegov 50. rojstni dan, ki ga je praznoval istega leta, je bila objavljena tudi prva biografija o Hesseju, ki jo je napisal njegov prijatelj Hugo Ball.

Že kmalu po tem novem romanesknem uspehu je Hesse doživel preobrat v življenju in sicer preko razmerja z [[Ninon Dolbin]], rojeno Ausländer (1895-1966), svojo poznejšo ženo, ki je izvirala iz mesta Černivci v [[Bukovina|Bukovini]]. Bila je umetnostna zgodovinarka in je že kot 14-letna šolarka vzpostavila z njim stalne pisemske kontakte. Z Dolbinovo je 1928 in 1929 preživel zimske počitnice v [[Arosa|Arosi]], kjer je tudi spoznal [[Hans Roelli|Hansa Roellija]]. Leta 1928 se je Hesse podal na potovanje v [[Ulm]], [[Heilbronn]], [[Würzburg]] (22. marca),&lt;ref&gt;Hermann Hesse: ''Spaziergang in Würzburg.'' Tschudy &amp; Co, St. Gallen, brez navedbe leta izida. &lt;/ref&gt; [[Darmstadt]] in [[Berlin]].&lt;ref&gt;Petra Trinkmann: ''Madonnen und Fische. Hermann Hesse.'' V: Kurt Illing (ur.): ''Auf den Spuren der Dichter in Würzburg.'' Samozaložba (Natis: Max Schimmel Verlag), Würzburg 1992, str. 82.&lt;/ref&gt; Leta 1930 je luč sveta ugledala pripoved ''[[Narcis in Zlatoust]]'' (nem. ''Narziß und Goldmund''). Poleg tega je Hermann Hesse vsaki od svojih treh žena posvetil po eno pravljico: prvi ženi Mii pravljico ''Iris'' (1916), ''Piktors Verwandlungen'' (1922) (slovensko ''Piktorjeve preobrazbe'') je bila za Ruth Wenger, kmalu po poroku z Ninon, marca 1933, pa je nastala njegova zadnja in zelo avtobiografska pravljica ''Vogel'' (slovensko ''Ptič''), z enakozvenečim naslovom kot ime, s katerim je podpisoval zasebne lističe in pisma, naslovljena na Minon in s katerim ga je ona pogosto nagovarjala. 

==== Casa Hesse (Casa Rossa) ====
Leta 1931 je Hesse zapustil najeto stanovanje v Casi Camuzzi in se s svojo novo življenjsko sopotnico, s katero je 14. novembra stopil v nov zakon, preselil v veliko hišo, zaradi rdečega zunanjega opleska imenovano Casa Rossa, pozneje tudi Casa Hesse. Stavba je bila zgrajena po Hessejevih željah, finance pa je prispeval njegov prijatelj [[Hans Conrad Bodmer]]. Parcela je ležala nad vasico Montagnola, na njenem južnem koncu, na dogledu Case Camuzzi in le deset minut hoda stran od te. Bodmer je parcelo in stavbo dal Hesseju trajno na razpolago, po njegovi smrti pa tudi Ninon za čas njenega življenja.

Od šolskega centra ob osrednjem montagnolskem parkirišču vodi pot mimo igrišča za šolo do zgoraj ležečega železokovanega vrtnega portala Hessejeve hiše na ''Vii Hermann Hesse''. Dovozna pot pelje v lahnem vzponu vzporedno z naklonino na parcelo, na katere najbolj izpostavljenem mestu je bila v dveh nadstropjih zgrajena neke vrste dvojna hiša. Vsak od obeh delov hiše ima ločen pristop z lastnim stopniščem; a sta oba dela med seboj povezana v pritličju in zgornjem nadstropju preko hodnika in preko druga ob drugi ležečih sob. Zaradi različnega dnevnega ritma pa tudi zaradi organizacije dela in različne uporabe sta Hesse in njegova žena pripisovala pomembnost temu, da imata ločene prostore: večji, jugozahodni del s kuhinjo, jedilnico, knjižnico, spalnico, kopalnico in stranskimi prostori je uporabljala pretežno Ninon; severovzhodni odsek je bilo Hessejevo področje delovanja z ateljejem, delovno sobo, spalnico, kopalnico in pritiklinami. Knjižnica v pritličju je obema služila kot sprejemnica za številne goste, istočasno pa tudi kot dnevna soba, čitalnica in glasbeni prostor s širokim razgledom na proti jugovzhodu ležečo goro [[Monte Generoso]] in je imela neposredno povezavo z ateljejem. 

Atelje, ki se je navezoval na severovzhodu na knjižnico, je bil večnamenski prostor, kjer je Hesse na pisalnem stroju vodil svojo obsežno korespondenco, poleg tega je služil kot skladišče za embalažni material za številne poštne in knjižne pošiljke, ki jih je Hesse sam pripravil za odpremo. V tem prostoru pa se je tudi posvečal svojemu [[Konjiček|hobiju]], [[Akvarel|akvarelnemu slikarstvu]], kadar ni slikal v naravi, kar se je večinoma dogajalo. Tam je spravljal slikarske in umetniške pripomočke kot tudi nadaljnji knjižni fond (poleg tistega v knjižnici). Svoje delovno področje v zgornjem nadstropju s posebnimi knjigami pa je Hesse držal skritega pred gosti in tam tudi s strani družinskih članov ni želel biti moten. Podobno kot v Casi Camuzzi je imel Hesse tudi tu širok, severovzhodni razgled preko Luganskega jezera proti vzhodni dolini tja do italijanskih pobočij in pogorij. Mnogi njegovi akvareli pričujejo o tej hiši, njenem vrtu, o bližnji in daljni okolici in obširnih razgledih po tessinski pokrajini.

Hessejeva zelo razvejana korespondenca je semkaj pripeljala njegove založnike, ti so bili [[Samuel Fischer]], [[Gottfried Bermann Fischer]], [[Peter Suhrkamp]] in [[Siegfried Unseld]]. Ne samo [[Thomas Mann]], temveč tudi cela družina Mannovih je bila tu večkrat sprejeta na obisk. Prijateljstva kot je bilo denimo prijateljstvo z [[Romain Rolland|Romainom Rollandom]] so se tu poglobila in kolegi kot denimo [[Bertolt Brecht]], [[Max Brod]], [[Martin Buber]], [[Hans Carossa]], [[André Gide]], [[Annette Kolb]], [[Jakob Wassermann]] in [[Stefan Zweig]] so našli pot do Montagnole. Poleg tega je imel Hesse občasno intenzivne stike z glasbeniki kot so [[Adolf Busch]], [[Edwin Fischer]], [[Eugen d'Albert|Eugen d’Albert]], z filozofom [[Theodor W. Adorno|Theodorjem W. Adornom]]&lt;ref&gt;Volker Michels (Hrsg.): ''Hermann Hesse: Musik. Betrachtungen, Gedichte, Rezensionen und Briefe''. Mit einem Essay von Hermann Kasack (''Hermann Hesses Verhältnis zur Musik''). Suhrkamp, Frankfurt am Main 1976. (razširjena izdaja: Suhrkamp, Frankfurt am Main 1986, ISBN 3-518-37717-5, str. 211 in sl.)&lt;/ref&gt; in posebej prijateljske stike z od njega občudovanim skladateljem [[Othmar Schoeck|Othmarjem Schoeckom]], glede katerega je imel občutek, da je edini njegove pesmi ustrezno uglasbil.&lt;ref&gt;Primerjaj Hessejevo izjavo glede Schoeckovih skladb v: Chris Walton, Martin Germann (Hrsg.): ''Hermann Hesse und Othmar Schoeck, der Briefwechsel''. (= ''Schwyzer Hefte''. Band (zvezek) 105). Kulturkommission Kanton Schwyz, Schwyz 2016, ISBN 978-3-909102-67-9, zlasti strani 102 in 112–113.&lt;/ref&gt; Hesse sam je imel intenziven odnos do glasbe, ki je med drugim razviden v njegovih pismih, a tudi v proznih delih kot so ''Igra steklenih biserov'', ''Stepni volk'' in ''Gertrud''.&lt;ref&gt;Volker Michels (ur.): ''Hermann Hesse: Musik. Betrachtungen, Gedichte, Rezensionen und Briefe.'' 1986.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hermann Kasack: ''Hermann Hesses Verhältnis zur Musik.'' V: Volker Michels (ur.): ''Hermann Hesse: Musik. Betrachtungen, Gedichte, Rezensionen und Briefe.'' Suhrkamp, Frankfurt am Main 1976. (razširjena izdaja. Suhrkamp, Frankfurt am Main 1986, ISBN 3-518-37717-5, str. 7–20)&lt;/ref&gt;  

Dve leti pozneje, potem ko se je Hesse preselil iz Case Camuzzi v Caso Rosso, ga je aprila 1933 obiskal [[Gunter Böhmer]] in si v Casi Camuzzi uredil domovanje. Deset let pozneje, 1943, se je v Monagnolo preselil [[Hans Purmann]], učenec [[Henri Matisse|Henrija Matissea]] in se nekoliko pozneje prav tako naselil v Casi Camuzzi. Hesseja je z obema slikarjema povezovalo zanj osrečujoče umetniško prijateljstvo. Böhmer je podpiral njegova prizadevanja, da bi si usvojil znanje umetniških tehnik in zakone različnih perspektivičnih prikazov.

Lastništvo nad nekdanjo Caso Hesse je po smrti pisatelja in njegove žene odpadlo nazaj družino Bodimer. Hiša je bila prodana, barvno predelana in na zadnji, s teraso opremljeni strani tudi gradbeno predelana. Danes (stanje iz leta 2006) se nahaja v privatni lasti in si je ni mogoče ogledati. Ena od poti, v podaljšku ''Vie Hermann Hesse'' pod parcelo, naklanja pogled na južno stran hiše in pobočja, ki je Hesseja spodbudil k vrsti opisov njegovih vrtnarskih dejavnosti.

==== Igralec igre steklenih biserov ====
[[Slika:Thomas Mann 1937.jpg|sličica|[[Thomas Mann]] 1937. Fotografijo posnel [[Carl van Vechten]]. Casa Rossa je bila kontaktna točka za Thomasa Manna in številne druge emigrante iz Nemčije na njihovi poti v izgnanstvo. ]]

Leta 1931 je začel z osnutki za njegovo zadnje večje delo, ki je imelo nositi naslov ''[[Igra steklenih biserov]]'' (nem. ''Das Glasperlenspiel''). Leta 1932 je kot predstopnjo k temu objavil pripoved ''Potovanje v Jutrovo deželo'' (nem. ''Die Morgenlandfahrt''). Kot že v ''[[Potovanje v Jutrovo deželo|Potovanju v Jutrovo deželo]]'' je tudi v ''Igri steklenih biserov'' osnovna tema učenčevstvo (nem. Jüngerschaft) nasproti prijatelju in mojstru – Leu, imenovanem tudi glasbeni mojster, priklicevalec dežja, jogi ali spovedovalec, ki ga Hermann Hesse zapusti in h kateremu bi si skesano, kot „Knecht“ (slovensko „hlapec“)&lt;ref group=&quot;Op.&quot;&gt;Glavnemu junaku ''Igre steklenih biserov'' je ime Josef Knecht, „Knecht“ pa v nemščini pomeni hlapec.&lt;/ref&gt; želel vrniti. Hessejeva politična drža je bila v tem času močno zaznamovana z do civilizacije kritičnim kulturnim pesimizmom: &lt;blockquote&gt;„Moji prijatelji in sovražniki že dolgo to vedo in grajajo: nimam nobenega veselja nad mnogimi stvarmi in ne verjamem v mnoge stvari, ki so ponos današnjega človeštva; ne verjamem v tehniko, ne verjamem v idejo napredka, ja niti v demokracijo ne, ne verjamem niti v sijajnost in neprekosljivost našega časa niti v kateregakoli od njegovih visoko plačanih voditeljev, medtem ko pa imam do tistega, kar človek imenuje „narava“, neomejeno spoštovanje.“&lt;ref&gt;Hermann Hesse: ''Sämtliche Werke'' in 20 Bänden und 1 Registerband. Hrsg. Volker Michels. Band (zvezek) 14, Suhrkamp Verlag, Frankfurt am Main 2003, ISBN 3-518-41114-4, str. 151.&lt;/ref&gt;   &lt;/blockquote&gt;Prevzem oblasti s strani [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistov]] v Nemčiji je Hesse opazoval z veliko zaskrbljenostjo. [[Bertolt Brecht]] in [[Thomas Mann]] sta oba leta 1933 na poti v izgnanstvo pri njem napravila postanek. Hesse in Mann sta bila v zavračanju nacionalsocializma enotna in sta se kljub različni izoblikovanosti njunih osebnosti v določenih osnovnih črtah njunega prijateljskega odnosa čutila do konca povezana. Med Hessejem in Brechtom, ki sta se ob srečanju pogovarjala o požigu knjig tistega leta v Nemčiji, tovrstne povezanosti ni bilo.

Hesse se je na svoj način poskušal zoperstavljati razvoju v Nemčiji: že desetletja je v nemškem tisku objavljal [[Literarna kritika|knjižne recenzije]], sedaj pa se je v njih okrepljeno izrekal v prid judovskih in drugih avtorjev, preganjanih s strani nacionalsocialistov. Od srede 30-ih let dalje si noben nemški časopis ni več upal objaviti njegovih člankov. Hesse ni odkrito nastopil prosti nacističnemu režimu, tudi njegova dela niso bila uradno prepovedana ali sežgana, vendar pa je bil od 1936 dalje »nezaželjen«. Kljub omejitvam pa so spet in spet izhajale nove izdaje.&lt;ref&gt;Barbara Hess: ''Hermann Hesse und seine Verleger. Die Beziehungen des Autors zu den Verlagen E. Diederichs, S. Fischer, A. Langen und Suhrkamp.'' Harrassowitz, München 2000, ISBN 3-447-04267-2, str. 73.&lt;/ref&gt; Založba Suhrkamp Verlag KG Berlin je še leta 1943 mogla ponatisniti njegovo delo ''[[Knulp]]''.&lt;ref group=&quot;Op.&quot;&gt;Knulp je glavni junak istoimenskega dela, ki je bilo objavljeno leta 1915.&lt;/ref&gt; 

Hessejevo duhovno zatočišče pred političnimi konfrontacijami in pozneje grozljivimi poročili [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bilo delo na njegovem romanu ''Igra steklenih biserov'', ki je bil prvič natisnjen leta 1943 v Švici. [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelova nagrada za literaturo]] leta 1946 mu je bila podeljena ne v zadnji vrsti za to pozno delo: »za njegove navdihnjene spise, ki, medtem ko rastejo v smelosti in prodornosti, utelešajo klasične ideale humanizma in visoke slogovne kvalitete«&lt;ref group=&quot;Op.&quot;&gt;V angleščini: »for his inspired writings which, while growing in boldness and penetration, exemplify the classical humanitarian ideals and high qualities of style.«&lt;/ref&gt; (utemeljitev švedske akademije, Stockholm).&lt;ref&gt;[https://www.nobelprize.org/prizes/literature/1946/summary/ Podatki] [[Nobelova nagrada|Nobelove fundacije]] o podelitvi nagrade Hesseju leta1946 z [[Avtobiografija|avtobiografijo]] (v angleščini)&lt;/ref&gt;  

==== Dopisovanje ====
Po drugi svetovni vojni je Hessejeva literarna produkcija upadla. Še vedno je pisal pripovedi in pesmi, toda ustvaril ni nobenega romana več. Težišče njegove dejavnosti se je vedno bolj prestavljalo na njegovo čedalje obsežnejšo korespondenco. Že od 20-ih let dalje je Hesse pri svojem dopisovanju gojil čedalje bolj razpredeno mrežo prijateljev, dopisovalcev in pokroviteljev, ki so njega in njegovo skrbstvo za vojne ujetnike med težavnimi vojnimi leti podpirali s finančnimi in materialnimi prispevki v zameno za lastnoročno napisane in ilustrirane pesmi, akvarele ali posebne izdaje.&lt;ref&gt;Ekonomski vidik tega dela obsežne korespondence je osvetlila Carina Gröner v: Carina Gröner: ''Ja das Nehmen und das Geben…. Brieffreundschaft zwischen Lebensaufgabe und Geschäftsmodell. Die Hesse-Sammlungen in der Kantonsbibliothek Vadiana in St. Gallen.'' St. Gallen 2012.&lt;/ref&gt; K temu pridejo še pisma njegovih občudovalcev. 
[[Slika:Hesse 1 1977.jpg|sličica|Grob Hermanna in Ninon Hesse. Majhen, plosko v trato vstavljen nagrobnik Minon Hesse (sredi ob desnem robu) je bil dodan po njeni smrti 1966. ]]
Glede na raziskave njegovih sinov Bruna in Heinerja Hesseja kot tudi Hessejevega Editionsarchiva (Hesse-Editionsarchiv) v Offenbachu je pisatelj prejel približno 35.000 pisem. Ker je namenoma deloval brez tajništva, je na zelo velik del te pošte odgovoril osebno; 17.000 teh pisemskih odgovorov je ugotovljenih. Kot izrazit individualist je tak način ravnanja občutil kot moralno dolžnost. Ta dnevna delovna obremenitev preko stalnega pritoka pisem je bila cena za to, da je lahko doživel svojo ponovno prebujeno slavo pri novi generaciji nemških bralcev, ki so od »modrega starca« v Montagnoli pričakovali finančne podpore, pomoči za življenje in usmeritve. Na podobna vpraševanja po njegovem počutju, poteku njegovega dne ali po njegovih zapažanjih ob dogodkih, ki so bili stvar bolj splošnega interesa, je izoblikoval daljša premišljevanja, ki jih je odposlal kot ''okrožnice'' (nem. ''Rundbriefe'').

==== Smrt ====
Decembra leta 1961 je Hesse zbolel za gripo, od katere si je le stežka opomogel. Že dolgo je imel [[Levkemija|levkemijo]], ne da bi za to vedel; v bolnišnici v Bellinzoni je bil deležen zdravljenja v obliki transfuzij krvi. Umrl je na domu v noči iz 8. na 9. avgust 1962 in sicer med spanjem kot posledica [[Možganska kap|možganske kapi]]. Njegova žena, ki je sprva čakala, da bo prišel k zajtrku, ga je naposled našla mrtvega v njegovem običajnem spalnem položaju. Poklicani zdravnik je lahko samo še ugotovil stanje smrti.&lt;ref&gt;Heimo Schwilk: ''Hermann Hesse.'' 2012, str. 335.&lt;/ref&gt; Dva dni pozneje je bil pokopan v družinskem krogu na pokopališču ''Sant’Abbondio'' v kraju [[Gentillino]], na katerem se nahajata tudi grobova Emmy in Huga Balla.

V njegovi zadnji pesmi ''Knarren eines geknickten Astes'' (slovensko: ''Škripanje nalomljene veje''), zapisani v zadnjem tednu življenja, je ustvaril prispodobo bližajoče se smrti. 

== Literarni pomen ==
Hessejeva zgodna dela še nadaljujejo tradicijo 19. stoletja: njegova lirika je povsem zavezana [[Romantika|romantiki]], prav tako jezik in slog ''Petra Camenzinda'', knjige, ki jo je avtor sam dojemal kot [[razvojni roman]], stoječ v nasledstvu [[Gottfried Keller|Kellerjevega]] ''[[Zeleni Henrik|Zelenega Henrika]]''. V vsebinskem smislu se je Hesse obračal proti naraščajoči industrializaciji in urbanizaciji, s čimer je povzel tendence gibanj Lebesnreform&lt;ref name=&quot;:0&quot; group=&quot;Op.&quot; /&gt; in Jugendbewegung.&lt;ref group=&quot;Op.&quot;&gt;Jugendbewegung, slovensko Mladinsko gibanje, je bilo gibanje podobno Lebensreform. Dejavno je bilo v prvi tretjini 20. stoletja zlasti med meščansko mladino. Z industrializacijo zaznamovanemu mestnemu življenju je postavljalo nasproti življenje v naravi. Njegova nadaljnja značilnost je bilo romantično poseganje po tradicionalnih kulturnih elementih, pri čemer sta izstopajočo vlogo imela ponovno usvajanje ljudskih pesmi in neposredne oblike družabnosti. Gibanje je sestojalo iz številnih manjših skupin, ki so v samoorganizaciji pod vodstvom večinoma mlajših odraslih izvajale izlete in potovanja ob koncih tedna in med počitnicami. V tem okviru so tudi začeli nastajati mladinski hostli. Gibanje je bilo razpuščeno v času nacizma, po vojni je bilo sicer obnovljeno, a ni nikoli več doseglo svojega prvotnega pomena.&lt;/ref&gt; To neoromantično držo v obliki in vsebini je pisatelj pozneje opustil. Antitetična struktura ''Petra Camenzinda'', ki se kaže v zoperstavljanju mesta in dežele ter v nasprotju moško-žensko, pa je nasprotno tudi še v poznejših delih (npr. ''Demian'' ali ''Stepni volk'') moč najti.

Seznanitev z naukom o arhetipih psihologa [[Carl Gustav Jung|Carla Gustava Junga]] je imela odločilen vpliv na njegovo delo, ki se je prvikrat pokazal v pripovedi ''Demian''. Stari prijatelj oziroma mojster, ki mlademu človeku odpre pot do samega sebe, je postal ena njegovih osrednjih tem. Tradicijo razvojnega romana je tudi v ''Demianu'' še vedno moč najti, toda v tem delu (kot tudi v ''Stepnem volku'') se dogajanje ne odvija več na realnem nivoju, temveč v notranji »dušni pokrajini« (nem. »Seelen-Landschaft«).

Nadaljnji bistveni vidik Hessejevega dela je duhovnost, ki se jo lahko najde v pripovedi ''Siddharta'', pa tudi v drugih. Indijski modrostni nauki, [[Daoizem|taoizem]] in krščanska [[mistika]] tvorijo ozadje dela. Temeljna tendenca, po kateri pot k modrosti pelje preko posameznika, pa je vendarle tipično zahodnjaški pristop, ki ne ustreza direktno nobenemu azijskemu nauku, četudi je moč najti vzporednice z [[Teravadski budizem|Theravada]] budizmom. Homoerotični elementi v njegovem delu so bili v literarni vedi večkrat tematizirani.&lt;ref&gt;Harley Ustus Taylor: ''Homoerotic elements in the novels of Hermann Hesse.'' V: ''West Virginia Philological Papers.'' Jg. 16, Morgan, West Virginia, str. 63–71.&lt;/ref&gt; 

Vsa Hessejeva dela vsebujejo močno avtobiografsko komponento. Posebej je očitna v ''[[Demian|Demianu]]'', v ''Potovanju v Jutrovo deželo'', pa tudi v delu ''Klein in Wagner'' in nenazadnje v ''[[Stepni volk|Stepnem volku]]'', ki lahko tako rekoč kot vzorčen primer predstavlja „roman življenjske krize“. V poznejših delih je ta komponenta še razločneje stopila v ospredje – v med seboj povezanih pripovedih, v ''Potovanju v Jutrovo deželo'' in ''Igri steklenih biserov'', je Hesse zgostil v večkratnih variacijah svojo temeljno temo: odnos med mlajšim človekom in njegovim starejšim prijateljem ali mojstrom. V ''Igri steklenih biserov'' je Hesse na zgodovinskem ozadju nacionalsocialistične diktature izrisal utopijo humanizma in duha, hkrati pa je ponovno napisal klasični razvojni roman. Oba elementa v igri menjave držita medsebojno ravnovesje.

Hesse je nenazadnje z približno 3000 knjižnimi recenzijami, ki jih je napisal tekom svojega življenja za 60 različnih časopisov in revij, v tistem času postavil merila kvalitete, katerim je bilo težko najti enake v območju posredovanja (knjižnih del bralcem), podpiranja (avtorjev) in previdne kritike. V osnovi ni recenziral nobene literature, ki se je njemu po njegovih merilih zdela slaba. Kakor [[Thomas Mann]] se je tudi on intenzivno ukvarjal z [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejevim]] delom.

Razpon njegovih recenzij je segal od manjših zvezkov pripovedi do tedaj še nepoznanih avtorjev pa tja do filozofskih temeljnih del iz azijskega kulturnega kroga. Ta azijska osrednja dela so prisotna tudi še v sedanjosti, vendar so bila s strani Hesseja odkrita in predstavljena precej desetletij prej, preden so v 70-ih letih 20. stoletja tudi na zahodni polobli postala obča literarno-filozofska in duhovna last.

== Recepcija ==
[[Slika:Hermann Hesse Calw 3.jpg|sličica|Kip Hermanna Hesseja »Med postajanjem in odhodom« (nem. »Zwischen Verweilen und Aufbruch«). Bronasto figuro v naravni velikosti je ustvari Kurt Tassotti iz Mühlackerja. Odkrita je bila ob praznovanju 125. obletnice rojstva, 8. junija 2002 na Nikolajevem mostu v Calwu. ]]
Hessejeva zgodnejša dela je sočasna kritika pretežno pozitivno ocenjevala.

Recepcija Hesseja je bila v Nemčiji v času obeh vojn močno zaznamovana z kampanjo, ki se je vodila v tisku zoper avtorja zaradi njegovih protivojnih in protinacionalističnih izjav. Po obeh vojnah je Hesse pri delu prebivalstva, posebej pri vsakokratni mlajši generaciji, izpolnil potrebo po duhovni in deloma moralni reorientaciji. Zopet »na novo odkrit« je v večjem delu postal šele daleč po letu 1945.

Dobrih deset let po tem, ko je bila Hesseju podeljena [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelova nagrada za literatur]]&lt;nowiki/&gt;o, leta 1957, je [[Karlheinz Deschner]] v svojem polemičnem spisu ''Kitsch, Konvention und Kunst'' (slovensko: ''Kič, konvencija in umetnost'') zapisal: »Da je Hesse objavil tako uničujoče veliko verzov, ki so povsem pod nivojem, je obžalovanja vredna nediscipliniranost, je literarno barbarstvo« in tudi glede njegove proze se ni prišel do nobene ugodnejše sodbe. V naslednjih desetletjih so se deli nemške literarne kritike pridružili tej oceni, nekateri so ga označili za ustvarjalca epigonalne in kičaste literature. Tako je bila recepcija Hesseja podobna gibanju nihala: komaj je v 1960-ih letih v Nemčiji dospel na najnižjo točko, že je med ameriško mladino izbruhnil Hesse-Boom brez vzporednice, ki je potem zopet segel nazaj v Nemčijo; še posebej ''[[Stepni volk]]'' je postal mednarodna prodajna uspešnica, Hesse pa eden najbolj prevajanjih in branih nemških avtorjev. Do leta 2007 je bilo po celem svetu prodanih več kot 120 milijonov njegovih knjig. V 1970-ih je založba [[Suhrkamp-Verlag]] na ploščah objavila tonske posnetke Hesseja, ko proti koncu svojega življenja recitira iz svojih del. Hesse se je že na začetku svoje kariere posvečal avtorskim branjem in obdelal svoja nenavadna doživetja v tej povezavi v neobičajno vedrem besedilu z naslovom ''Autorenabend'' (slovensko: ''Avtorski večer'').

=== Recepcija pri hipijih ===
Pisatelj Ken Kesey je Hessejevo mistično pripoved ''Potovanje v Jutrovo deželo'', v kateri skrivna zveza sanjačev, pesnikov in fantastov sledi ne razumu, temveč srcu, bral z navdušenjem. V naslonitvi na to pripoved je na sebe in svojo hipijevsko druščino, imenovano [[Merry pranksters]], gledal kot na pripadnike skrivne zveze in na veliko avtobusno popotovanje počez preko ZDA kot na njegovo različico »potovanja v Jutranjo deželo«.&lt;ref&gt;Tom Wolfe: ''Der Electric Kool-Aid Acid Test.'' Heyne, München 2009, ISBN 978-3-641-02480-2, str. 200–201.&lt;/ref&gt; 

Glasbenik nemškega porekla, Joachim Fritz Krauledat alias [[John Kay]] je leta 1968 svojo tedanjo glasbeno skupino ''The Sparrow'' na novo oblikoval in jo v Kaliforniji preimenoval v ''Steppenwolf''.

[[Santana (glasbena skupina)|Santana]], rock skupina iz San Francisca, je poimenovala svoj drugi, nadvse uspešni album iz leta 1970 po izrazu, vzetem iz Hessejevega romana ''[[Demian]]'', ki je tedaj krožil med člani banda. [[Carlos Santana]] je izjavil: „Naslov [[Abraxas (album)|Abraxas]] izvira iz knjige Hermanna Hesseja, ki so jo takrat brali Gregg, Stan in Carabello.&quot;&lt;ref&gt;Carlos Santana, Ashley Kahn, Hal Miller: ''Der Klang Der Welt. Mein Leben''. Riva, München 2015, ISBN 978-3-86883-561-8, str. 245.&lt;br /&gt;&lt;/ref&gt; Zadevno mesto iz knjige je navedeno tudi na ovitku plošče, vendar v angleškem prevodu. 

=== Hermann Hesse in sodobnost ===
[[Calw]], Hessejevo rojstno mesto v [[Schwarzwald]]&lt;nowiki/&gt;u, sebe označuje za „mesto Hermanna Hesseja“ (nem. ''Hermann-Hesse-Stadt)'' in uporablja ta atribut istočasno kot oglaševalski slogan za svojo promocijo.&lt;ref&gt;[https://www.calw.de/willkommen Calw. Die Hermann-Hesse-Stadt] calw.de&lt;/ref&gt; V Calwu se nahaja tudi Muzej Hermanna Hesseja (nem. ''Hermann-Hesse-Museum'' ).&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;[https://www.calw.de/Hermann-Hesse-Museum Hermann-Hesse-Museum] calw.de&lt;/ref&gt; 

Od 1977 dalje se v tem mestu v nerednih, večletnih presledkih odvija ''Mednarodni kolokvij Hermanna Hesseja'' (nem. ''Internationale Hermann-Hesse-Kolloquium''), vsakokrat na drugo glavno temo. O teh temah ugledni strokovnjaki za Hesseja iz Nemčije in drugod dva ali tri dni podajajo referate iz svojega strokovnega področja. Udeležba na zasedanjih je odprta za vsakega občana po predhodni prijavi. Program izmenjaje se spremljajo uglasbitve Hessejevih pesmi,&lt;ref group=&quot;Op.&quot;&gt;Uglasbljenih je bilo nad 100 pesmi. Primerja Volker Michels (Hrsg.): ''Hermann Hesse: Musik. Betrachtungen, Gedichte, Rezensionen und Briefe.'' 1986, str. 236–241.&lt;/ref&gt; druge glasbene izvedbe, ples in gledališka igra na teme, ki se tičejo ali so vzete iz njegove literature, ter dokumentarci in filmske upodobitve knjižnih del. 

Podobno kolokvijem v Calwu se od leta 2000 v mestu [[Sils-Maria]] v Švici vsakoletno odvijajo ''Silški Heesejevi dnevi'' (nem. ''Silser Hesse-Tage'') in sicer tri do štiri dni v pomladansko-poletnem delu leta. Predavanja in razprave so vsakokrat v znamenju neke težiščne teme. 

V spomin na Hesseja so bile po njem poimenovane tri literarne nagrade: Literarna nagrada Hermanna Hesseja (nem. Hermann-Hesse-Literaturpreis), ki se od 1957 podeljuje v Karlsruheju; Calwska nagrada Hermanna Hesseja (nem. Calwer Hermann-Hesse-Preis), ki jo od 1990 podeljuje Calwska fundacija Hermanna Hesseja (nem. Calwer Hermann-Hesse-Stiftung) in pa Nagrada Mednarodne družbe Hermanna Hesseja (nem. Preis der Internationalen Hermann Hesse Gesellschaft), ki jo prav tako v Calwu od 2017 podeljuje Mednarodna družba Hermanna Hesseja (nem. Internationale Hermann-Hesse-Gesellschaft).&lt;ref&gt;Povezava do [https://www.hessegesellschaft.de/startseite.html Mednarodne družbe Hermanna Hesseja]&lt;/ref&gt;

Z Hessejem se čuti povezanega tudi rock glasbenik [[Udo Lindenberg]].&lt;ref&gt;''[https://web.archive.org/web/20140419224042/http://www.udo-lindenberg-stiftung.de/seelenverwandtschaft.81630.htm Seelenverwandtschaft: Udo L. und Hermann H. – zwei Brüder im Geiste.]'' (Arhivirano 19. April 2014 na ''Internet Archive'')&lt;/ref&gt; Leta 2008 je pri založbi Suhrkamp objavil izbor Hessejevih besedil z naslovom ''Mein Hermann Hesse: Ein Lesebuch'' (v slovenščini ''Moj Hermann Hesse: čitanka'').&lt;ref&gt;Informacije o knjigi: ''[http://www.udo-lindenberg.de/mein_hermann_hesse_ein_lesebuch.60151.htm Mein Hermann Hesse: Ein Lesebuch.]'' udo-lindenberg.de&lt;/ref&gt; Njegova leta 2006 v Calwu ustanovljena fundacija Udo-Lindenberg-Stiftung želi mlade tekstopisce in glasbenike z natečaji podpirati in »povezovati pesništvo Hermanna Hesseja z glasbo«. Na vsaki dve leti se podeljujejo nagrade, med njimi posebna nagrada za najboljšo uglasbitev Hessejeve literature. Vsako leto se v Calwu odvija Festival Hermanna Hesseja (nem. Hermann-Hesse-Festival), na katerem nastopajo zmagovalci in Udo Lindenberg.&lt;ref&gt;Domača stran [https://web.archive.org/web/20150107142317/http://www.udo-lindenberg-stiftung.de/startseite.33037.htm Udo-Lindenberg-Stiftung] (Arhivirano 7. januarja 2015 na ''Internet Archive'')&lt;/ref&gt;  

== Zapuščina in arhivi ==
Zapuščina Hermanna Hesseja se hrani v sledečih knjižnicah in arhivih:

Nemčija

* Berlin: Stiftung Archiv der Akademie der Künste
* Darmstadt: Hessisches Staatsarchiv
* Düsseldorf: Heinrich-Heine-Institut
* Frankfurt am Main: Universitätsbibliothek Johann Christian Senckenberg
* Marbach: Deutsches Literaturarchiv Marbach (hrani večji del Hessejeve zapuščine)

Švica

* Basel: Öffentliche Bibliothek der Universität
* Bern: Schweizerisches Literaturarchiv (v osnovi pisma za in od Hesseja)
* St. Gallen: Kantonsbibliothek St. Gallen (knjižnica se imenuje tudi Vadiana)
* Solothurn: Zentralbibliothek Solothurn: Hermann-Hesse-Sammlung Rosa Muggli-Isler, Kilchberg (vsebuje posvetilne primerke knjig, privatne natise, slikovni material in korespondenco)
* Zürich: ETH-Bibliothek Zürich (Osrednja knjižnica [[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich|Zvezne tehnične visoke šole]] (nem. Eidgenössischen Technischen Hochschule) v Zürichu )

Avstrija

* Wien: Literaturarchiv der Österreichischen Nationalbibliothek, Hermann-Hesse-Sammlung Eleonore Vondenhoff

Arhiv, imenovan ''Hermann-Hesse-Editionsarchiv'' v Offenbachu na Majni je skozi več desetletji izgrajeval lektor in mednarodno priznani izdajatelj Hessejevih del [[Volker Michels]], med drugim ob podpori pisateljevega sina Heinerja Hesseja. Čeprav sta Hesseju posvečena fonda v literarnih arhivih v Bernu in Marbachu večja, pa Hermann-Hesse-Editionsarchiv razpolaga z najbolj dostopno in glede uporabnosti najobsežnejšo dokumentacijo o življenju in delu Hermanna Hesseja.

Deutsches Literaturarchiv Marbach ponuja na ogled del Hessejeve zapuščine in sicer na stalni razstavi v okviru Literarnega muzeja moderne (nem. Literaturmuseum der Moderne). Tam se denimo nahajajo rokopisi oziroma tipkopisi ''Demiana'', ''Stepnega volka'', ''Narcisa in Zlatousta'' ter ''Gertrud''.

V Hessejevi zapuščini je tudi neobjavljeni, leta 1915 napisani operni libreto za njegovega prijatelja Volkmarja Andreae; libreto se naslanja na nemški prevod [[William Shakespeare|Shakspearejeve]] drame [[Romeo in Julija]], ki ga je priskrbel [[August Wilhelm Schlegel]].&lt;ref&gt;Volker Michels (Hrsg.) ''Hermann Hesse: Musik. Betrachtungen, Gedichte, Rezensionen und Briefe.'' 1986, str. 173.&lt;/ref&gt; 

== Odlikovanja in počastitve ==
Delo Hermanna Hesseja je bilo počaščeno z vrsto literarnih odlikovanj, mednarodnih nagrad in pa z enim častnim doktoratom.

* 1905: Bauernfeld-Preis
* 1928: Mejstrik-Preis der Wiener Schiller-Stiftung
* 1936: Gottfried-Keller-Preis
* 1946: Goethepreis der Stadt Frankfurt am Main – Goethejeva nagrada mesta Frankfurt na Majni
* 1946: [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelova nagrada za literaturo]] za njegov celoten opus
* 1947: [[Doktorat|Častni doktorat]] univerze Bern
* 1947: Imenovanje za častnega meščana njegovega rojstnega mesta Calw
* 1950: Wilhelm-Raabe-Preis
* 1954: Pour le mérite für Wissenschaften und Künste
* 1955: Friedenspreis des Deutschen Buchhandels – Mirovna nagrada nemškega knjižnega založništva za njegovo delo in recenzije v času nacionalsocializma.&lt;ref&gt;[http://www.friedenspreis-des-deutschen-buchhandels.de/sixcms/media.php/1290/1955_hesse.pdf Friedenspreis des Deutschen Buchhandels 1955: Hermann Hesse.] Dokument z slavilnim govorom na čast Hesseju in njegovim zahvalnim govorom (PDF).&lt;/ref&gt;
* 1962: Ehrenbürgerrecht der Gemeinde Collina d’Oro - Častna državljanska pravica skupnosti Collina d’Oro, v kateri leži Hessejevo dolgoletno bivališče Montagnola. Priznanje je bilo podeljeno 1. julija 1962, nekaj tednov pred njegovo smrtjo.

Mesto Calw, v katerem se tudi nahaja muzej Hermanna Hesseja (nem. Hermann-Hesse-Museum), je po njem poimenovalo gimnazijo in trg v območju za pešce. Tudi železniška proga proti mestu [[Weil der Stadt]] naj bi se po njeni načrtovani reaktivaciji glasila Proga Hermanna Hesseja (nem. Hermann-Hesse-Bahn).&lt;ref&gt;''[http://www.hermann-hesse-bahn.de/projekt/geschichte/__Geschichte.html#Im_Takt_der_Zukunft_%E2%80%93_die_HermannHesseBahn_ Hermann Hesse Bahn.]''&lt;/ref&gt; V Hessejevem romanu ''Pod kolesom'' je namreč več mest, ki se nanašajo na starejšo železniško progo.

Poleg tega obstaja tudi Trg Hermanna Hesseja (nem. Hermann-Hesse-Platz) v [[Bad Mingolsheim|Bad Mingolsheimu]] kot tudi mnoge po njem poimenovane ulice po celotni Nemčiji. Tudi več šol je dobilo ime po njem.

Dne 8. decembra 1998 je bil po njem poimenovan asteroid (9762) Hermannhesse.

Ob 125. obletnici njegovega rojstva, leta 2002, je Nemška pošta izdala priložnostno znamko.

== Hesseju posvečeni muzeji ==
[[Slika:2012-07-04 Montagnola Hesse Museum 30.JPG|sličica|Museo Hermann Hesse, Montagnola, Švica]]
* Hesse Museum Gaienhofen, Nemčija&lt;ref&gt;[https://www.hesse-museum-gaienhofen.de/ Hesse Museum Gaienhofen]&lt;/ref&gt; 
* Hermann-Hesse-Haus, [[Gaienhofen]], Nemčija&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20080302172233/http://www.hermann-hesse-haus.de/ Hermann-Hesse-Haus (1907–1912)] (Arhivirano 2. marca 2008 na ''Internet Archive'')&lt;br /&gt;&lt;/ref&gt;
* Museo Hermann Hesse, [[Montagnola]], Švica&lt;ref&gt;[http://www.hessemontagnola.ch/ Museo Hermann Hesse] v Montagnoli&lt;/ref&gt;
* Hermann-Hesse-Museum v Hessejevem rojstnem mestu [[Calw|Calwu]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* Hermann-Hesse-Kabinett v [[Tübingen|Tübingenu]], Nemčija&lt;ref&gt;[http://www.museum.de/museen/hesse-kabinett-tubingen museum.de]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.hermann-hesse.de/museen/t%C3%BCbingen-0 hermann-hesse.de/museen/tuebingen]&lt;/ref&gt;

== Dela (izbor) ==

=== Posamične izdaje&lt;ref group=&quot;Op.&quot;&gt;Naslovi so prevedeni v slovenščino samo pri tistih daljših delih (ne pa tudi pri krajših!), ki so že izšla v slovenskih prevodih&lt;/ref&gt;===

* ''Romantische Lieder.'' Pierson, Dresden 1899.
* ''Eine Stunde hinter Mitternacht.'' Neun Prosastudien. Diederichs, Leipzig 1899.
* ''Hinterlassene Schriften und Gedichte von Hermann Lauscher.'' Reich, Basel 1900.
* ''Gedichte.'' Hrsg. und eingeleitet von Carl Busse. Grote, Berlin 1902; Neuausgabe als ''Jugendgedichte'': Grote, Halle 1950.
* ''Boccaccio.'' Schuster &amp; Loeffler, Berlin 1904.
* ''Franz von Assisi.'' Schuster &amp; Loeffler, Berlin 1904.
* ''Peter Camenzind.'' Roman. Fischer, Berlin 1904. (prevedeno v slovenščino: ''[[Peter Camenzind]]'')
* ''Unterm Rad.'' Roman. Fischer, Berlin 1906. (prevedeno v slovenščino: ''Pod kolesom'')
* ''Diesseits.'' Erzählungen. Fischer, Berlin 1907; umgearbeitete und ergänzte Neuausgabe ebd. 1930.
* ''Nachbarn.'' Erzählungen. Fischer, Berlin 1908.
* ''Gertrud.'' Roman. Langen, München 1910; Neudruck: Suhrkamp, Frankfurt am Main 1955. (prevedeno v slovenščino: ''Gertrud'')
* ''Umwege''. Erzählungen. Fischer, Berlin 1912; ergänzte Neuausgabe als ''Kleine Welt'': ebd. 1933.
* ''Aus Indien. Aufzeichnungen von einer indischen Reise.'' Fischer, Berlin 1913.
* ''Roßhalde.'' Roman. Fischer, Berlin 1914.
* ''Am Weg''. Erzählungen. Reuß &amp; Itta, Konstanz 1915; Neuausgabe, illustriert von Louis Moilliet: Büchergilde Gutenberg, Zürich 1943.
* ''Knulp. Drei Geschichten aus dem Leben Knulps.'' Erzählung. Fischer, Berlin 1915.
* ''Musik des Einsamen.'' Neue Gedichte. Salzer, Heilbronn 1915.
* ''Schön ist die Jugend.'' Zwei Erzählungen. Fischer, Berlin 1916.
* ''Demian.'' Fischer, Berlin 1919. (prevedeno v slovenščino: ''[[Demian|Demian: zgodba o mladosti Emila Sinclairja]]'')
* ''Märchen.'' Fischer, Berlin 1919.
* ''Klingsors letzter Sommer.'' Erzählungen. Fischer, Berlin 1920 (vsebuje: ''Kinderseele'', ''Klein und Wagner'' und ''Klingsors letzter Sommer'').
* ''Wanderung. Aufzeichnungen.'' Mit farbigen Bildern vom Verfasser. Fischer, Berlin 1920.
* ''Ausgewählte Gedichte'' S.Fischer, Berlin 1921.
* ''Siddhartha. Eine indische Dichtung.'' Fischer, Berlin 1922. (prevedeno v slovenščino: ''[[Siddharta (roman)|Siddharta]]'')
* ''Kurgast. Aufzeichnungen von einer Badener Kur.'' Fischer, Berlin 1925.
* ''Bilderbuch. Schilderungen.'' Fischer, Berlin 1926.
* ''Der Steppenwolf.'' Roman. Fischer, Berlin 1927. (prevedeno v slovenščino: ''[[Stepni volk]]'')
* ''Die Nürnberger Reise.'' Fischer, Berlin 1927.
* ''Betrachtungen.'' Fischer, Berlin 1928.
* ''Trost der Nacht.'' Neue Gedichte. Fischer, Berlin 1929.
* ''Narziß und Goldmund.'' Erzählung. Fischer, Berlin 1930. (prevedeno v slovenščino: ''[[Narcis in Zlatoust]]'')
* ''Die Morgenlandfahrt.'' Erzählung. Fischer, Berlin 1932. (prevedeno v slovenščino: ''[[Potovanje v Jutrovo deželo]]'')
* ''Fabulierbuch.'' Erzählungen. Fischer, Berlin 1935.
* ''Stunden im Garten. Eine Idylle.'' Bermann-Fischer, Wien 1936.
* ''Gedenkblätter.'' Fischer, Berlin 1937.
* ''Neue Gedichte.'' Fischer, Berlin 1937.
* ''Die Gedichte.'' Fretz &amp; Wasmuth, Zürich 1942; ergänzte Neuausgabe: Suhrkamp, Frankfurt am Main 1953.
* ''Das Glasperlenspiel.'' Roman. 2 Bände. Fretz &amp; Wasmuth, Zürich 1943 (darin: ''Stufen''). (prevedeno v slovenščino: ''[[Igra steklenih biserov]]'')
* ''Berthold. Ein Romanfragment.'' Fretz &amp; Wasmuth, Zürich 1945.
* ''Traumfährte. Neue Erzählungen und Märchen.'' Fretz &amp; Wasmuth, Zürich 1945.
* ''Spaziergang in Würzburg.'' Hrsg. von Franz Xaver Münzel, Privatdruck (Tschudy &amp; Co), St. Gallen (1945).
* ''Krieg und Frieden. Betrachtungen zu Krieg und Politik seit dem Jahr 1914.'' Fretz &amp; Wasmuth, Zürich 1946.
* ''Späte Prosa.'' Suhrkamp, Berlin 1951.
* ''Briefe.'' Suhrkamp, Berlin 1951; Ninon Hesse je pripravila razširjeno izdajo, ki je izšla prav tam 1964.
* ''Beschwörungen. Späte Prosa –Neue Folge.'' Suhrkamp, Berlin 1955.
* ''Die späten Gedichte.'' Insel, Frankfurt am Main 1963 (Insel-Bücherei, Band 803).
* ''Prosa aus dem Nachlass.'' Suhrkamp, Frankfurt am Main 1965 (vsebuje tudi: ''Freunde'').
* ''Der Vierte Lebenslauf Josef Knechts. Zwei Fassungen.'' Suhrkamp, Frankfurt am Main 1966 (Bibliothek Suhrkamp, Band 181).
* ''Die Kunst des Müßiggangs. Kurze Prosa aus dem Nachlass.'' Suhrkamp, Frankfurt am Main 1973, ISBN 3-518-36600-9.

=== Celostne izdaje ===

==== V nemščini ====

* ''Gesammelte Schriften in sieben Bänden.'' Suhrkamp, Frankfurt am Main 1957; Neuausgabe ebd. 1978, ISBN 3-518-03108-2.
* ''Gesammelte Werke in zwölf Bänden.'' Zusammengestellt von Volker Michels. Suhrkamp, Frankfurt am Main 1970 (=Werkausgabe edition suhrkamp); ebd. 1987, ISBN 3-518-38100-8.
* ''Gesammelte Briefe in vier Bänden.'' In Zusammenarbeit mit Heiner Hesse hrsg. v. Ursula und Volker Michels. Suhrkamp, Frankfurt am Main 1973–1986; ebd. 1990, ISBN 3-518-09813-6.
* ''Die Kunst des Müßiggangs. Kurze Prosa aus dem Nachlaß.'' Hrsg. von Volker Michels, Suhrkamp, Frankfurt am Main 1973.
* ''Die Märchen.'' Zusammengestellt von Volker Michels. Suhrkamp, Frankfurt am Main 1975; ebd. 2006, ISBN 3-518-45812-4.
* Volker Michels (Hrsg.): ''Hermann Hesse: Bäume. Betrachtungen und Gedichte.'' Mit Fotografien von Imme Techentin. Suhrkamp, Frankfurt am Main 1952; Taschenbuchausgabe: Insel, Frankfurt am Main 1984, ISBN 3-458-32155-1.
* Volker Michels (Hrsg.): ''Hermann Hesse: Musik. Betrachtungen, Gedichte, Rezensionen und Briefe.'' Mit einem Essay von Hermann Kasack (''Hermann Hesses Verhältnis zur Musik''). Suhrkamp, Frankfurt am Main 1976. (erweiterte Auflage. Suhrkamp, Frankfurt am Main 1986, ISBN 3-518-37717-5)
* ''Die Gedichte 1892–1962.'' 2 Bände. Neu eingerichtet und um Gedichte aus dem Nachlass erweitert von Volker Michels. Suhrkamp, Frankfurt am Main 1977, ISBN 3-518-36881-8 (= st 381).
** Neuausgabe in einem Band: Suhrkamp, Frankfurt am Main 1992, ISBN 3-518-40455-5.
** Auch als: ''Die Gedichte.'' Insel, Frankfurt am Main 2001, ISBN 3-458-34462-4 (= it 2762).
* ''Gesammelte Erzählungen.'' 4 Bände. Zusammengestellt von Volker Michels. Suhrkamp, Frankfurt 1977. (Suhrkamp, Frankfurt 1982, ISBN 3-518-03134-1)
* ''Sämtliche Werke.'' 20 Bände und 1 Registerband. Hrsg. v. Volker Michels. Suhrkamp, Frankfurt 2001–2007, ISBN 978-3-518-41100-1.
* Chris Walton, Martin Germann (Hrsg.): ''Hermann Hesse und Othmar Schoeck, der Briefwechsel.'' (= ''Schwyzer Hefte.'' Band 105). Kulturkommission Kanton Schwyz, Schwyz 2016, ISBN 978-3-909102-67-9.
* ''Die Briefe.'' 10 Bände (geplant). Hrsg. v. Volker Michels. Suhrkamp, Berlin 2012 ff.
** Band 1: ''1881–1904.'' ISBN 978-3-518-42309-7.
** Band 2: ''1905–1915.'' ISBN 978-3-518-42408-7.
** Band 3: ''1916–1923.'' ISBN 978-3-518-42458-2.
** Band 4: ''1924–1932.'' ISBN 978-3-518-42566-4.
** Band 5: ''1933–1939.'' ISBN 978-3-518-42810-8.

==== V slovenščini ====
V slovenščini je do sedaj izšla samo ena zbirka pisateljevih del in sicer ''Hermann Hesse: Izbrana dela'', 1979, Cankarjeva založba. Zbirka sestoji iz sledečih naslovov:

* ''Umetnost razmišljanja'' (prevedel Franc Šrimpf, gre za zbirko esejev)
* ''Stepni volk'' (prevedel Janez Gradišnik)
* ''Gertrud'' (prevedla Lučka Jenčič-Kandus, knjiga vsebuje še uvod o življenju in delu Hermanna Hesseja, ki ga je napisala Katarina Bogataj)
* ''Siddharta''. ''Pravljice'' (prevedel Jaro Novak)
* ''Igra steklenih biserov'' (prevedel Jože Udovič, knjiga je razdeljena na 2 zvezka)
* ''Pod kolesom''. ''Klein in Wagner'' (prevedla Stanka Rendla)

Od pomembnejših del, ki jih ta zbirka ne vsebuje, so pa prevedena v slovenščino, velja omeniti ''Petra Camenzinda'', ''Demiana'', ''Narcisa in Zlatousta'' ter ''Potovanje v Jutrovo deželo''.

=== Filmske upodobitve ===

* Die Heimkehr (2012), slovensko Vrnitev domov, nemško-avstrijski televizijski film, ki temelji na istoimenski pripovedi.

=== Uglasbitve pesmi (izbor) ===

* Walther Aeschbacher: ''Die Nacht.'' Kantate für Sopran und Alt-Solo, Frauenchor und Streichorchester, unter teilweiser Benutzung eines Gedichtes von HH. Selbstverlag, Basel 1953.
* Volkmar Andreae: ''Vier Gedichte von HH. für eine (m.) St. mit Kl.begleitung. Op. 23.'' Hug, Zürich 1912 (Uraufgeführt 1913 von Ilona Durigo in Zürich).
* Lydia Barblan-Opienska: ''Bitte.'' Für männliche Stimme und Klavier. E. Barblan, Lausanne o. J.
* Waldemar von Baußnern: ''Der Pilger.'' Für vierstimmigen Männerchor und Orgel. Westdeutscher Chorverlag, Heidelberg 1927.
* Alfred Böckmann: ''Mondaufgang.'' Für vierstg. Männerchor. Thüringer Volksverlag, Weimar 1953 (= ''Neues Chorlied.'' 35 M.).
* Gerhard Bohner: ''Herbst.'' Für vierstimmigen (gem.) Chor. Möseler, Wolffenbüttel 1958 (= ''Chorblatt-Reihe. Lose Blätter.'' Nr. 602).
* Cesar Bresgen: ''Wanderschaft für 3-stimmigen Chor'' (1959).
* Gottfried von Einem: ''Liederzyklus'' op. 43.
* Jürg Hanselmann: ''Liederkreis für Tenor und Klavier'' (2011), ''In Sand geschrieben'', Kantate für Soli, Chor und Orchester (2011).
* Bertold Hummel: ''6 Lieder nach Gedichten von Hermann Hesse'' für mittlere Stimme und Klavier op. 71a (1978) bertoldhummel.de.
**''Kopflos'' Ein Liederzyklus nach skurrilen Gedichten von Hermann Hesse für mittlere Stimme und Klavier, op. 108 (2002) bertoldhummel.de.
* Theophil Laitenberger: ''Sechs Lieder zu Gedichten von Hermann Hesse'' für Tenor/Bariton und Klavier (1922–1924): Frühlingstag / Enzianblüte / Wie der stöhnende Wind / Weiße Rose in der Dämmerung / Elegie im September / Assistono diversi santi.
* Casimir von Pászthory: ''6 Lieder nach Hesse'' für hohe oder mittlere Stimme und Klavier.
* Günter Raphael: ''8 Gedichte'' op. 72 für hohe Stimme und Orchester.
* Philippine Schick: ''Der Einsame an Gott. Op. 17.'' Kantate für dramatischen Sopran, lyrischen Bariton, dreistimmigen Frauenchor, Streichorchester und Klavier. Kahut, Leipzig 1929.
* Othmar Schoeck: Vertonung von 2 Dutzend Gedichten, darunter ''Vier Gedichte'' op. 8 und ''Zehn Lieder'' op. 44.
*[[Richard Strauss]]: ''Vier letzte Lieder'' (davon drei Lieder nach Gedichten von Hesse) (1948)
* Sándor Veress: ''Das Glasklängespiel'' für gemischten Chor und Kammerorchester (1978)
* Werner Wehrli: ''Fünf Gesänge'' op. 23
* Justus Hermann Wetzel: ''Fünfzehn Gedichte'' op. 11

== Literatura ==

=== Leksikalna dela ===

* Ursula Apel (Hrsg.): ''Hermann Hesse: Personen und Schlüsselfiguren in seinem Leben. Ein alphabetisches annotiertes Namensverzeichnis mit sämtlichen Fundstellen in seinen Werken und Briefen.'' 3 Bände (3 zvezki). Saur, München 1989/93, ISBN 3-598-10841-9.
* Gunnar Decker: ''Der Zauber des Anfangs. Das kleine Hesse-Lexikon.'' Aufbau, Berlin 2007, ISBN 978-3-7466-2346-7.

=== Knjige o življenju in delu ===

* Gunnar Decker: ''Hermann Hesse. Der Wanderer und sein Schatten. Biographie.'' Carl Hanser, München 2012, ISBN 978-3-446-23879-4.
* Eva Eberwein, Ferdinand Graf von Luckner (Fotografien): ''Der Garten von Hermann Hesse. Von der Wiederentdeckung einer verlorenen Welt.'' DVA, Stuttgart 2016, ISBN 978-3-421-04034-3.
* Helga Esselborn-Krumbiegel: ''Hermann Hesse.'' Reihe: Literaturwissen für Schule und Studium, Reclam Universalbibliothek Nr. 15208, Stuttgart 1996, ISBN 3-15-015208-9.
* Ralph Freedman: ''Hermann Hesse – Autor der Krisis. Eine Biographie.'' Suhrkamp, Frankfurt am Main 1982 oziroma 1991, ISBN 3-518-38327-2.
* Detlef Haberland, Géza Horváth (Hrsg.): ''Hermann Hesse und die Moderne. Diskurse zwischen Ästhetik, Ethik und Politik''. Praesens, Wien 2013, ISBN 978-3-7069-0760-6.
* Reso Karalaschwili: ''Hermann Hesse – Charakter und Weltbild. Studien.'' Suhrkamp, Frankfurt am Main 1993, ISBN 3-518-38656-5.
* Thomas Lang: ''Immer nach Hause''. Roman [o Hessejevem zakonu z Mio Bernoulli]. Berlin Verlag, München/Berlin 2016, ISBN 978-3-8270-1333-0.
* Michael Limberg: ''Hermann Hesse. Leben, Werk, Wirkung.'' Suhrkamp, Frankfurt am Main 2005, ISBN 3-518-18201-3.
* Volker Michels (Hrsg.): ''Über Hermann Hesse.'' 2 Bände (2 zvezka). Suhrkamp, Frankfurt am Main 1976/77, ISBN 3-518-06831-8 und ISBN 3-518-06832-6.
* Eike Middell: ''Hermann Hesse. Die Bilderwelt seines Lebens.'' Reclam, Leipzig 1972; 5. A. ebd. 1990, ISBN 3-379-00603-3.
* Joseph Mileck: ''Hermann Hesse – Dichter, Sucher, Bekenner. Eine Biographie.'' Bertelsmann, München 1979; Suhrkamp, Frankfurt am Main 1987, ISBN 3-518-37857-0.
* Alois Prinz: „''Und jedem Anfang wohnt ein Zauber inne“. Die Lebensgeschichte des Hermann Hesse.'' Suhrkamp, Frankfurt am Main 2006, ISBN 3-518-45742-X.
* Bärbel Reetz: ''Hesses Frauen''. Insel, Berlin 2012, ISBN 978-3-458-35824-4.
* Ernst Rose: ''Hesse, Hermann.'' V: ''Neue Deutsche Biographie'' (NDB). Band 9 (zvezek 9), Duncker &amp; Humblot, Berlin 1972, ISBN 3-428-00190-7, str. 17–20 (Digitalisat).
* Hans-Jürgen Schmelzer: ''Auf der Fährte des Steppenwolfs. Hermann Hesses Herkunft, Leben und Werk.'' Hohenheim, Stuttgart 2002, ISBN 3-89850-070-5.
* Christian Immo Schneider: ''Hermann Hesse.'' Beck, München 1991, ISBN 3-406-33167-X.
* Herbert Schnierle-Lutz: ''Auf den Spuren von Hermann Hesse. Calw, Maulbronn, Tübingen, Basel, Gaienhofen, Bern und Montagnola.'' Insel, Berlin 2017, ISBN 978-3-458-36154-1.
* Heimo Schwilk: ''Hermann Hesse. Das Leben des Glasperlenspielers''. Piper, München 2012, ISBN 978-3-492-05302-0.
* Sikander Singh: ''Hermann Hesse.'' Reclam, Stuttgart 2006, ISBN 3-15-017661-1.
* Siegfried Unseld: ''Hermann Hesse. Werk und Wirkungsgeschichte.'' Insel, Frankfurt am Main 1987, ISBN 3-458-32812-2.
* Klaus Walther: ''Hermann Hesse.'' DTV, München 2002, ISBN 3-423-31062-6.
* Volker Wehdeking: ''Hermann Hesse.'' Tectum Verlag, Marburg 2014, ISBN 978-3-8288-3119-3.
* Carlo Zanda: ''Hermann Hesse, seine Welt im Tessin. Freunde, Zeitgenossen und Weggefährten.'' Izvirni naslov: ''Un bel posticino''; iz italijanščine prevedla Gabriela Zehnder. – Limmat Verlag, Zürich 2014.
* Bernhard Zeller: ''Hermann Hesse.'' Neuausgabe. Rowohlt Taschenbuch, Reinbek 2005, ISBN 3-499-50676-9.
* Albert M.Debrunner: ''Hermann Hesse in Basel. Literarische Spaziergänge durch Basel.'' Orell Füssli Verlag 2011, ISBN 978-3-7193-1571-9.
* Martin Pfeifer: ''Hermann Hesse.'' In: Hartmut Steinecke (Hrsg.): ''Deutsche Dichter des 20. Jahrhunderts.'' Erich Schmidt Verlag, 1994, ISBN 3-503-03073-5, str. 175 in sl. ([https://books.google.de/books?id=6k_h7GEnKeAC&amp;lpg=PP1&amp;hl=de&amp;pg=PP1#v=onepage&amp;q=maria%20bernoulli&amp;f=false books.google.de])
* Helmut Oberst: ''Hermann Hesse kennen lernen. Leben und Werk.'' Schulwerkstatt-Verlag, Karlsruhe 2019, ISBN 978-3-940257-26-0.

== Filmski dokumentarci ==

* ''[https://www.youtube.com/watch?v=uvnG2mfK4Xo Hermann Hesse – Sein erstes Paradies.]'' Filmski dokumentarec, ki ga je ustvaril Hardy Seer. Seerose Filmproduktion, Füssen 2012, ISBN 978-3-929371-24-6. Dokumentarec o Hessejevi prvi lastni hiši v Gaienhofnu am Bodensee in njegovem življenju od 1904 do 1912. Sodelavci in intervjuvanci: Simon Hesse (pisateljev vnuk), Alois Prinz (pisatelj in Hessejev življenjepisec), Eva Eberwein (diplomirana biologinja in lastnica hiše Hermanna Hesseja), Ruediger Dahlke (psihoterapevt, zdravnik in avtor), Ute Hübner (vodja muzeja Hermann-Hesse-Höri-Museums v Gaienhofnu), Volker Michels (vodja Hesse-Editionsarchiva).
* ''[https://www.youtube.com/watch?v=mD9UlT2hCpo Hermann Hesse – Der Weg nach innen.]'' Dokumentarec, ki ga je ustvaril Andreas Christoph Schmidt. Schmidt und Paetzel, Berlin 2012. Filmski portret ob 50. obletnici pisateljeve smrti. Nastopajoči intervjuvanci so Volker Michels (vodja Hesse-Editionsarchiva), pisatelj Adolf Muschg, Silver Hesse (vnuk Hermanna Hesseja), Heimo Schwilk (Hessejev biograf) in ameriški profesor književnosti Theodore Ziolkowski.
* ''[https://www.youtube.com/watch?v=FsBj-L4oqxA Hermann Hesse Superstar – Dokumentation.]'' Dokumentarec, Andreas Ammer, ARD, 3. Mai 2012.

== Zunanje povezave ==

* Baltische Historische Kommission (izdajatelj): [https://bbld.de/0000000121296240 Članek o Hermannu Hesseju.] V: ''BBLD – Baltisches biografisches Lexikon digital (''slovensko ''Baltski biografski leksikon, digitalen'')
*[https://portal.dnb.de/opac.htm?method=simpleSearch&amp;query=11855042X Literatura o in od Hermanna Hesseja] v katalogu Nemške nacionalne knjižnice (nem. Deutsche Nationalbibliothek) 
*[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/person/gnd/11855042X Dela o in od Hermanna Hesseja] v Deutsche Digitale Bibliothek
*[https://nb-helveticat.primo.exlibrisgroup.com/discovery/search?query=any,contains,%22Hermann%20Hesse%22&amp;tab=LibraryCatalog&amp;search_scope=MyInstitution&amp;vid=41SNL_51_INST:helveticat&amp;lang=de&amp;offset=0 Publikacije o in od Hermanna Hesseja] v katalogu ''Helveticat'' Švicarske nacionalne knjižnice (nem. Schweizerische Nationalbibliothek)
*[https://www.suhrkamp.de/hermann-hesse_928.html Dela Hermanna Hesseja pri založbi Suhrkamp-Insel Verlag]
* Rebekka von Mallinckrodt: [https://www.dhm.de/lemo/biografie/hermann-hesse ''Hermann Hesse''.] Tabelarično prikazan potek življenja na LeMO (Lebendiges Museum Online) 
*[http://www.gutenberg.org/ebooks/author/941 Dela Hermanna Hesseja] na [[Projekt Gutenberg|Project Gutenberg]]
*[https://www.helveticarchives.ch/detail.aspx?ID=165067 Zapuščina Hermanna Hesseja] v arhivski podatkovni banki ''HelveticArchives'' Švicarske nacionalne knjižnice (nem. Schweizerische Nationalbibliothek)
*[https://www.onb.ac.at/bibliothek/sammlungen/literatur/bestaende/personen/hesse-hermann-1877-1962/ Hermann Hesse] v Literarnem arhivu Avstrijske nacionalne knjižnice (nem. Literaturarchiv der Österreichischen Nationalbibliothek)
* Thomas Feitknecht: ''[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/011946/2007-12-13/ Hesse, Hermann.]'' V: [[Zgodovinski leksikon Švice]] (nem. ''Historisches Lexikon der Schweiz'')
*[https://web.archive.org/web/20160427230552/http://ub.fu-berlin.de/internetquellen/fachinformation/germanistik/autoren/multi_fgh/hesse.html Zbirka linkov] (Arhivirano 27. Aprila 2016 na ''Internet Archive'') na strani Univerzitetne knjižnice Svobodne univerze v Berlinu (nem. Universitätsbibliothek der Freien Universität Berlin)
*[https://www.hessegesellschaft.de/startseite.html Internationale Hermann-Hesse-Gesellschaft] (Mednarodno društvo Hermanna Hesseja)
*[https://www.hermann-hesse-haus.de/ Hermann-Hesse-Haus (1907–1912) in Gaienhofen] (Hiša Hermanna Hesseja v Gaienhofnu)
*[https://literaturkritik.de/public/inhalt.php?ausgabe=201208 13 člankov ob 50. obletnici smrti na literaturkritik.de] 
* Regina Bucher: ''[http://www.sikart.ch/KuenstlerInnen.aspx?id=4025371 Hermann, Hesse.]'' Na: ''Sikart''
*[http://hesse.projects.gss.ucsb.edu/ Hermann-Hesse-Page] (HHP), University of California, Santa Barbara, Prof. Gunther Gottschalk (v angleščini in nemščini)
*[https://archiv.adk.de/bigobjekt/24887 Hermann-Hesse-Sammlung] v arhivu Akademije umetnosti, Berlin (nem. Akademie der Künste, Berlin)
*[http://www.hermann-hesse-sekundaerschrifttum.de/index.php Hermann Hesse Forschung]
*[http://www.hessemontagnola.ch/ Fondazione Hermann Hesse Montagnola.] V Montagnoli je bil 1997 v Torre Camuzzi (del Case Camuzzi) urejen Hessejev muzej.
*[http://www.ticinarte.ch/index.php/hesse-hermann.html Hermann Hesse] na: ticinARTE
* ''[https://www.stroux.org/patriz_f/stQV_f/BnN_f.pdf Hermann Hesse]'' na: Stroux.org
{{wikinavedek}}
{{wikivir avtor}}
{{Commonscat}}

== Opombe ==
{{sklici|group=Op.}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{-}}
{{Nobel Prize in Literature}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Hesse, Hermann}}

[[Kategorija:Nemški pesniki]]
[[Kategorija:Nemški pisatelji]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za književnost]]
[[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)]]
[[Kategorija:Hermann Hesse|*]]
[[Kategorija:Umrli za možgansko kapjo]]</text>
      <sha1>6e4zrdi2fcnvp8u8nqnia4u5scetlbt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tomšič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>23563</id>
    <revision>
      <id>5748318</id>
      <parentid>5691086</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:58:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4565" xml:space="preserve">'''Tomšič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|63. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.623 oseb, na dan 1. januarja 2011  pa 1.603 osebe ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 64. mesto.

== Znani nosilci priimka ==
* [[Agata Tomšič]], gledališka ustvarjalka (Erosanteros) in dramaturginja
*[[Aleksander Tomšič]] (1893—1992), gospodarski in prosvetni delavec
* [[Andreja Tomšič]] (*1978), košarkarica
* [[Anton Tomšič]] (1842—1871), pravnik, prvi slovenski poklicni časnikar
* [[Beatriz Tomšič Čerkez|Beatriz (Gabrijela) Tomšič Čerkez]] = [[Bea Tomšič Amon]]? (*1955), likovna pedagoginja/didaktičarka
* [[Bernard Tomšič]] (1811—1856), pisatelj, pesnik (frančiškan)
* [[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] (*1940), pianistka
*[[Duška Tomšič Martelanc]] (*1955), gradbenica
* [[Emanuel Tomšič]] (1824—1881), učitelj, pesnik, politik
* [[Erna Tomšič]] (1925—2007), arhitektka
* [[Franc Tomšič]] (1838—1917), gradbeni inženir
* [[France Tomšič (1905)|France Tomšič]] (1905—1975), jezikoslovec, leksikograf
* [[France Tomšič (1937)|France Tomšič]] (1937—2010), strojni inženir, politik in sindikalni voditelj
* [[France Tomšič (1924)|Frane Tomšič]] (1924—2017), pisatelj in publicist
* [[Franjo Tomšič]] (1848—1908), železniški gradbenik
* [[Gabrijel Tomšič]] (1937—2016), matematik, univerzitetni profesor
* [[Ivan Tomšič (1838)|Ivan Tomšič]] (1838—1894), učitelj, pisatelj, prevajalec, skladatelj, šolnik
* [[Ivan Tomšič (1902)|Ivan Tomšič]] (1902—1976), mednarodni pravnik, univerzitetni profesor
* [[Jakob Tomšič|Jakob (Jack) Tomšič]] (1897—1994), pesnik, pisatelj v ZDA
* [[Jan Tomšič]] - Yanu (*1973), glasbenik multiinštrumentalist in improvi zator
* [[Janez Tomšič (1908)|Janez Tomšič]] (1908—1988), pedagog, metodik
* [[Janez Tomšič (1909)|Janez Tomšič]] (1909—1987), kontraadmiral [[JLA]]
* [[Janez Tomšič (politik)|Janez Tomšič]], član Slovenske ljudske stranke 
* [[Jela Tomšič]], pesnica (objavila 1 pesem v Novicah 1849)
* [[Jordan Tomšič]], publicist, humorist, satirik 
* [[Josip Tomšič]], teolog v ZDA
* [[Jožef Tomšič]] (1699—1742), latinski pesnik
* Jožef Tomšič (1857 - ?), šolnik
* [[Ladislav Tomšič]], elektroenergetik, zaslužni član CIGRE 2014
*[[Ljudevit Tomšič]] (1843—1902), slovensko-hrvaški književnik (šolnik in pisatelj)
* [[Marjan Tomšič (*1930)|Marjan Tomšič]] (*1930), fizik, pedagog, šolski strok.za tehnično in prometno vzgojo
* [[Marjan Tomšič]] (*1939), pisatelj (učitelj, novinar)
* [[Matevž Tomšič]] (*1969), sociolog in politični publicist
* [[Matija Tomšič]] (1783—1850), učitelj, ljudski pevec, organist
* [[Matija Tomšič]], avstrijski vojak v prvi svetovni vojni, trikrat odlikovan za hrabrost
* [[Matija Tomšič]] (*1959), zdravnik revmatolog, prof. MF
* [[Matija Tomšič]] (*1976), fizikalni kemik
* [[Matilda Tomšič]] [[Sebenikar]], pesnica in narodna delavka na Notranjskem 
* [[Mihael Gabrijel Tomšič]] (1941—2019), strojnik, energetik, reaktorski tehnik
* [[Mira Tomšič]] ([[Mira Svetina]] - Vlasta) (1915—2007), partizanka in narodna herojinja
* [[Natalin Tomšič]] (*1935), šahist
* [[Neja Tomšič]], literatka, likovna in večmedijska umetnica
* [[Pavel Tomšič]] (*1927), zdravnik kirurg in publicist
* [[Peter Tomšič]] (*1961), gospodarstvenik in založnik
* [[Robert Tomšič]], najuspešnejši slovenski poslovnež v ZDA
* [[Samo Tomšič]] (*1979), filozof
* [[Stanko Tomšič]] (1901—1945), odvetnik in publicist
* [[Štefan Tomšič]] (1853—1915), šolnik
* [[Tadej Tomšič]] (*1973) jazz-glasbenik (saksofonist, skladatelj, aranžer in dirigent)
* [[Tadeja Tomšič]], prevajalka, vodja slovenskega prevajalskega oddelka v Evropskem parlamentu
* [[Tadeja Tomšič]], gledališka režiserka in umetniška vodja KUD To je to!
* [[Tomaž Tomšič]] (*1972), rokometaš
* [[Tone Tomšič]] (1910—1942), politični delavec in narodni heroj
* [[Vida Tomšič]] (1913—1998), revolucionarka, političarka, publicistka, narodna herojinja
* [[Zlatko Tomšič]], naravoslovec v Argentini

==Glej tudi==
* priimka [[Tomašič]] in [[Tomažič]]
*priimka [[Tomič]] in [[Tomić]]
*priimke [[Tomše]], [[Tomc]], [[Tome]], [[Tomec]] ... 

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Tomšič}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>bisvm1hzuqxzshhq4gkaodssov19ttu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Georges Boulanger</title>
    <ns>0</ns>
    <id>24153</id>
    <revision>
      <id>5748248</id>
      <parentid>4746020</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:38:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1077" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Georges Boulanger''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[politik]], * [[29. april]], [[1837]],[[ Rennes]],  † [[30. september]],  [[1891]], [[Ixelles]], [[Belgija]].

== Življenjepis ==
Boulanger je bil [[vojna|vojni]] [[minister]] v [[Tretja republika|Tretji republiki]] med 1886 in 1887; bil je nasprotnik [[parlamentarizem|parlamentarizma]] in si je prizadeval za obnovitev [[monarhija|monarhije]]. 1889 je njegovo gibanje doživelo višek. [[Republikanci]] so ga obtožili, da pripravlja [[državni udar]]; moral je zbežati v [[Belgija|Belgijo]], kjer je napravil [[samomor]].

== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

{{soldier-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Boulanger, Georges}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1837]]
[[Kategorija:Umrli leta 1891]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski politiki]]
[[Kategorija:Vojaške osebnosti, ki so storile samomor]]
[[Kategorija:Ministri za obrambo Francije]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Politiki, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>lwiglsmsbbx3d9i5ultynpg1zuaiv03</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748249</id>
      <parentid>5748248</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:39:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pp ref, ktgr</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1041" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Georges Boulanger''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[politik]], * [[29. april]], [[1837]], [[Rennes]],  † [[30. september]],  [[1891]], [[Ixelles]], [[Belgija]].

== Življenjepis ==
Boulanger je bil [[vojna|vojni]] [[minister]] v [[Tretja republika|Tretji republiki]] med 1886 in 1887; bil je nasprotnik [[parlamentarizem|parlamentarizma]] in si je prizadeval za obnovitev [[monarhija|monarhije]]. 1889 je njegovo gibanje doživelo višek. [[Republikanci]] so ga obtožili, da pripravlja [[državni udar]]; moral je zbežati v [[Belgija|Belgijo]], kjer je napravil [[samomor]].

== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;{{soldier-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Boulanger, Georges}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski politiki]]
[[Kategorija:Ministri za obrambo Francije]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Politiki, ki so storili samomor]]
[[Kategorija:Vojaške osebnosti, ki so storile samomor]]</text>
      <sha1>g846zozvhw3umsx9ux1b8btj3tuzqn5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>ČEKA</title>
    <ns>0</ns>
    <id>25765</id>
    <revision>
      <id>5748242</id>
      <parentid>5713739</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:33:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>dodanih več info iz ang wiki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2716" xml:space="preserve">[[Slika:GPU 5th anniversary emblem.png|sličica|Grb ČEKE.]]
'''ČEKA''' ([[ruščina|rusko]] Всероссийская чрезвычайная комиссия по борьбе с контрреволюцией, спекуляцией и саботажем - ''Vserossijskaja črezvičajnaja komisija po borbé s kontrrevoljuciej, spekuljacijej i sabotažem'', [[slovenščina|slovensko]] ''Izredna vseruska komisija za bojevanje proti kontrarevoluciji, špekulacijam in sabotažam''; [[kratica]] BЧК oziroma ''ČEKA'') je bila prva [[Sovjetska zveza|sovjetska]] [[varnost]]no-[[obveščevalna služba]]. 

Organizacijo so na pobudo [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] ustanovili 20. decembra 1917, njen prvi poveljnik pa je bil [[Feliks Edmundovič Dzeržinski]], poljski aristokrat in viden ruski boljševik.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Voices of Revolution, 1917|last=Steinberg|first=Mark D.|publisher=Yale University Press|year=2001|isbn=978-0-300-09016-1|location=London and New Haven|pages=265–266}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Stalinsleadership&quot;&gt;{{cite book|title=The Impact of Stalin's Leadership in the USSR, 1924–1941|year=2008|publisher=Nelson Thornes|isbn=978-0-7487-8267-3|page=3}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://archive.org/details/russianrevolutio0000moor/page/260|title=The Russian Revolution|last=Moorehead|first=Alan|publisher=Harper &amp; Brothers|year=1958|isbn=978-0881843316|location=New York|pages=[https://archive.org/details/russianrevolutio0000moor/page/260 260]}}&lt;/ref&gt; Do konca leta 1918 je v Sovjetski Rusiji nastalo na stotine odborov ČEKE.

Navidezno ustanovljena za zaščito revolucije pred reakcionarnimi silami, »razrednimi sovražniki«, kot so buržoazija in pripadniki duhovščine, je ČEKA kmalu postala orodje politične represije proti vsem političnim nasprotnikom [[Komunizem|komunističnega režima]]. Čeka je po naročilih Lenina izvajala množične aretacije, zapiranje, mučenja in usmrtitve brez sojenja. 

Leta 1921 so enote za notranjo obrambo republike (oddelek Čeke) štele vsaj 200.000 vojakov. Nadzorovali in vodili so sistem koncentracijskih taborišč [[Gulag]], izvajali rekvizicije hrane, zatiralo upore, nemire delavcev in kmetov ter upore v [[Rdeča armada|Rdeči armadi]].

Organizacija je bila po koncu [[Ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]] leta 1922 razpuščena in nasledila jo je Državna politična uprava ali GPU.  

== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam obveščevalnih služb]]
* [[sovjetski obveščevalno-varnostni sistem]]
* [[NKVD]]
* [[KGB]]

{{mil-hist-stub}}

[[Kategorija:Sovjetske varnostno-obveščevalne službe]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1917]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1922]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>blaqvfdjev3ydt0xq9qg7i8dlqvdeva</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>NKVD</title>
    <ns>0</ns>
    <id>25771</id>
    <revision>
      <id>5748241</id>
      <parentid>5712108</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:33:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>dodanih več info iz ang wiki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5096" xml:space="preserve">[[Slika:Emblema NKVD.svg|thumb|Grb NKVD.]]
'''NKVD''' (polni [[ruščina|ruski]] [[naziv]] Народный комиссариат внутренних дел, [[slovenščina|slovensko]] '''Ljudski komisariat za notranje zadeve''') je bila [[Sovjetska zveza|sovjetska]] [[varnost]]no-[[obveščevalna služba]], ki je nastala z reorganizacijo [[GPU]] leta [[1922]].

Organizacija je bila zadolžena za izvajanje rednega nadzora nad življenjem ljudi ter nadzorovanja zaporov in koncentracijskih taborišč [[Gulag]] v državi.&lt;ref name=&quot;Stalinsleadership&quot;&gt;{{cite book|title=The Impact of Stalin's Leadership in the USSR, 1924–1941|year=2008|publisher=Nelson Thornes|isbn=978-0-7487-8267-3|page=3}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://archive.org/details/russianrevolutio0000moor/page/260|title=The Russian Revolution|last=Moorehead|first=Alan|publisher=Harper &amp; Brothers|year=1958|isbn=978-0881843316|location=New York|pages=[https://archive.org/details/russianrevolutio0000moor/page/260 260]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Semukhina|first1=Olga B.|last2=Reynolds|first2=Kenneth Michael|title=Understanding the Modern Russian Police|date=2013|publisher=CRC Press|isbn=978-1-4398-0349-3|page=58|url=https://books.google.com/books?id=jAnMBQAAQBAJ&amp;pg=PA58|language=en}}&lt;/ref&gt; Med leti 1930 in 1934 so bile njene funkcije premeščene na druge sovjetske organizacije.

Naloge OGPU (organizacije tajne policije) so bile leta 1934 prenesene na NKVD, s čimer je dobila nalogo za zagotavljanje nadzora nad dejavnostmi kazenskega pregona, ki je trajal vse do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].&lt;ref name=&quot;huskey&quot;&gt;{{cite book|last1=Huskey|first1=Eugene|title=Russian Lawyers and the Soviet State: The Origins and Development of the Soviet Bar, 1917-1939|date=2014|publisher=Princeton University Press|isbn=978-1-4008-5451-6|page=230|url=https://books.google.com/books?id=B7n_AwAAQBAJ&amp;pg=PA230|language=en}}&lt;/ref&gt; V tem obdobju je NKVD vključevala tako običajne dejavnosti javnega reda kot dejavnosti tajne policije.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Khlevniuk|first1=Oleg V.|title=Stalin: New Biography of a Dictator|date=2015|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-16694-1|page=125|url=https://books.google.com/books?id=Dy7CCAAAQBAJ&amp;pg=PA125|language=en}}&lt;/ref&gt; NKVD je najbolj znana po svoji vlogi pri zatiranju političnih nasprotnikov ter izvajanju [[Velika čistka|velike čistke]] in številnih [[Množični poboji zapornikov NKVD|množičnih usmrtitev]], ki jih je izvajala po naročilu [[Josif Stalin|Josifa Stalina]]. Policijo so v času [[Stalinizem|stalinizma]] vodili [[Genrih Grigorjevič Jagoda|Genrik Jagoda]], [[Nikolaj Ježov]] in [[Lavrentij Berija]].&lt;ref&gt;Yevgenia Albats, KGB: The State Within a State. 1995, page 101&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Robert Gellately. ''Lenin, Stalin, and Hitler: The Age of Social Catastrophe.'' Knopf, 2007 {{ISBN|978-1-4000-4005-6}} p. 460&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Catherine Merridale. ''Night of Stone: Death and Memory in Twentieth-Century Russia.'' Penguin Books, 2002 {{ISBN|978-0-14-200063-2}} p. 200&lt;/ref&gt; 

NKVD je izvedla množične izvensodne usmrtitve državljanov ter načrtoval, odprl in upravljal sistem taborišč za prisilno delo Gulag. Njihovi agenti so bili odgovorni za zatiranje premožnejših kmetov.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Viola|first1=Lynne|author-link1=Lynne Viola|title=The Unknown Gulag: The Lost World of Stalin's Special Settlements|date=207|publisher=Oxford University Press|location=New York}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Applebaum|first1=Anne|author-link1=Anne Applebaum|title=[[Gulag: A History]]|date=2003|publisher=Doubleday|location=New York}}&lt;/ref&gt; Nadzirali so zaščito sovjetskih meja in vohunjenje (ki je vključevalo politične umore) ter uveljavljali sovjetsko politiko v [[Komunizem|komunističnih]] gibanjih in marionetnih vladah v drugih državah,&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=McDermott|first1=Kevin|year=1995|title=Stalinist Terror in the Comintern: New Perspectives|journal=Journal of Contemporary History|volume=30|issue=1|pages=111–130|doi=10.1177/002200949503000105|jstor=260924|s2cid=161318303}}&lt;/ref&gt; predvsem politično represijo in pokole na [[Poljska|Poljskem]], da bi zatrli opozicijo in vzpostavili politični nadzor.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Applebaum|first1=Anne|author-link1=Anne Applebaum|title=Iron Curtain: The Crushing of Eastern Europe, 1944-1956|date=2012|publisher=Random House|location=New York}}&lt;/ref&gt;

Marca 1946 je bila NKVD razpuščena in nadomestilo jo je Ministrstvo za notranje zadeve (MVD).&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Statiev|first1=Alexander|title=The Soviet Counterinsurgency in the Western Borderlands|date=2010|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-76833-7|url=https://books.google.com/books?id=YIRSwRDVqu4C&amp;pg=PR15|language=en}}&lt;/ref&gt; 

== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam obveščevalnih služb]]
* [[sovjetski obveščevalno-varnostni sistem]]
* [[Množični poboji zapornikov NKVD]]

{{mil-hist-stub}}
[[Kategorija:Ruske varnostno-obveščevalne službe]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1934]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1943]]
[[Kategorija:NKVD|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rmt5j0uhdcflfpj3rnuhao088izbfbm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alfred Dreyfus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>26603</id>
    <revision>
      <id>5748250</id>
      <parentid>4746043</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:40:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1859]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1935]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2753" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Alfred Dreyfus
|nickname=
|allegiance= Francija
|serviceyears=1880-1918
|rank=[[podpolkovnik]]
|commands=
|unit=[[topništvo]]
|battles= [[Bitka za Verdun]], Druga bitka za Aisne
|awards=Chevalier de la Légion d'honneur (1906)&lt;br&gt; Officier de la Légion d'honneur (1918)
|relations= Raphael Dreyfus (oče)&lt;br&gt; Jeannette Libmann (mater)&lt;br&gt;Lucie Hadamard (žena)&lt;br&gt;Pierre Dreyfus (sin)&lt;br&gt;Jeanne Dreyfus (hčer)
|laterwork=
}}
'''Alfred Dreyfus''', [[Francozi|francoski]] [[častnik]], * [[9. oktober]] [[1859]], [[Mulhouse]], † [[12. julij]] [[1935]], [[Pariz]].

== Življenjepis ==
Afred Dreyfus je bil francoski [[generalštab]]ni [[častnik]] [[Judje|židovskega]] rodu. Zaposlen je bil na francoskem [[ministrstvo za obrambo|obrambnem ministrstvu]]. Leta 1894 so proti njemu vložili [[obtožnica|obtožnico]], ker naj bi [[Nemčija|Nemčiji]] izdajal [[vojaška skrivnost|vojaške skrivnosti]] in [[sodišče]] je odločilo, da je kriv. Obsojen je bil na dosmrtno ječo na [[Hudičev otok|Hudičevem otoku]]. Že leta 1896 se je [[polkovnik]] Picquart, šef obveščevalnega oddelka, prepričal, da je Dreyfus nedolžna žrtev pravega vohuna, [[major]]ja Esterhazyja. Romanopisec [[Emile Zola]] je na Clemenceaujevo pobudo v časopisnem članku z naslovom [[J'Accuse]] (Obtožujem) sodnike obtožil, da so pri razsodbi upoštevali ukaze obrambnega ministrstva. Primer so izkoristili [[nacionalizem|nacionalisti]], [[militarizem|militaristi]] in [[rojalizem|rojalisti]], na drugi strani pa [[republikanstvo|republikanci]], [[socializem|socialisti]] in nasprotniki [[klerikalizem|klerikalizma]]. Dreyfusovo nedolžnost sta dokazala [[samomor]] majorja Henreyja (1898) in Esterhazyjevo priznanje, da je on pravi vohun. [[Vrhovno sodišče]] je od vojske zahtevalo obnovitev postopka (1899) in ob ponovnem sojenju je vojaško sodišče odločilo, da je Dreyfus »kriv z olajševalnimi okoliščinami«. [[Predsednik]] republike ga je pomilostil, njegovo ime pa je bilo dokončno oprano šele leta 1906, ko je lahko znova stopil v vojaško službo. Dogodek je vplival na okrepitev in večjo enotnost politične levice, zmanjšal pa se je vpliv vojske. Nasprotniki klerikalizma so dobili široko podporo in leta 1905 so v Franciji rimokatoliško cerkev ločilo od države. Dreyfus je bil glavna žrtev [[Afera Dreyfus|afere Dreyfus]].

== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih častnikov]]

== Sklici==
{{sklici}}

{{soldier-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Dreyfus, Alfred}}

[[Kategorija:Francoski častniki]]
[[Kategorija:Francoski Judje]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>jgxj8byr0fj4iz9kvnrdikejyd241c3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Boris Nikolajevič Delaunay</title>
    <ns>0</ns>
    <id>27663</id>
    <revision>
      <id>5748369</id>
      <parentid>4579769</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T05:56:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */ {{refsez}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2133" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Boris Nikolajevič Delaunay''', tudi fonetično '''Delone''' [deloné], ({{jezik-ru|Бори́с Никола́евич Делоне́}}), [[Rusi|ruski]] [[matematik]], * [[15. marec]] [[1890]], [[Sankt-Peterburg]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]), † [[17. julij]] [[1980]], [[Moskva]],[[Sovjetska zveza]] (sedaj Rusija).

== Življenje in delo ==

Delaunay je živel kar 90 let, kot matematik in [[alpinist]]. Ker je svoja dela objavljal v [[francoščina|francoščini]], je nekoliko priredil tudi svoj [[priimek]] (Delaunay). Tako so ga pisali tudi njegovi predniki. Vztrajal je na študiju matematične [[algebra|algebre]], čeprav ruska družbena ureditev na začetku [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] ni podpirala abstraktne matematike. Njegovo zanimanje za [[triangulacija|triangulacijo]] je nastalo, ko je delal na področju [[kristalografija|kristalografije]]. Delal je tudi na področju [[računalniška geometrija|računalniške geometrije]], [[teorija števil|teorije števil]] in [[zgodovina matematike|zgodovine matematike]], občasno pa je vse svoje življenje posvetil raziskovanju na področju algebre. [[Akademik]] je postal leta 1929, leta 1935 pa je postal [[profesor]] matematike na [[Univerza v Moskvi|univerzi v Moskvi]].

Njegova znana učenca sta [[Aleksander Danilovič Aleksandrov|Aleksandrov]] in [[Igor Rostislavovič Šafarevič|Šafarevič]], v tistem času ena vodilnih matematikov v tedanji Sovjetski zvezi.

== Viri ==
{{refsez}}

== Glej tudi ==
* [[Delaunayeva triangulacija]]

{{normativna kontrola}}

{{mathematician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Delaunay, Boris Nikolajevič}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1890]]
[[Kategorija:Umrli leta 1980]]

[[Kategorija:Ruski matematiki]]
[[Kategorija:Ruski akademiki]]
[[Kategorija:Člani Ruske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda Lenina]]
[[Kategorija:Nosilci reda rdeče delavske zastave]]
[[Kategorija:Predavatelji na Državni univerzi v Moskvi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Moskovskem fizikalno-tehniškem inštitutu]]
[[Kategorija:Boris Nikolajevič Delaunay|*]]
[[Kategorija:Ruski univerzitetni učitelji]]</text>
      <sha1>oy75m1eqk615nat28jvah7a0xclnx6v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Semiramida</title>
    <ns>0</ns>
    <id>30185</id>
    <revision>
      <id>5748252</id>
      <parentid>5572369</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:43:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6962" xml:space="preserve">[[File:Semiramis-Regina.png|thumb|Semiramida upodobljena kot oborožena Amazonka v italijanski ilustraciji iz 18. stoletja]]
[[File:Guercino Semiramide Babilonia.jpg|thumb|[[Guercino]], ''Semiramida kliče k orožju'']]
[[Slika:Great Semiramis, Queen of Assyria - Cesare Saccaggi.jpg|alt=Semiramida, babilonska kraljica, 1905, Cesare Saccaggi iz Tortone.|sličica|''Semiramida, babilonska kraljica'', 1905, Cesare Saccaggi iz Tortone.]]
'''Semiramida''', znana tudi kot '''Semiramis''' ali '''Samuramat''', [[Asirija|asirska]] [[princ]]esa, * okoli [[800 pr. n. št.]], † ?

Slavna je bila predvsem po zaslugi [[Stari Grki|starogrških]] [[zgodovinar]]jev in okoli nje so se spletle številne [[legenda|legende]]. Šele leta 1910 so jo raziskave [[Berlin|berlinskega]] [[profesor]]ja [[Carl Friedrich Lehmann-Haupt|Carla Friedricha Lehmann-Haupta]] postavile na pravo mesto v [[Babilonija|babilonsko]]-[[Asirija|asirski]] [[zgodovina|zgodovini]].

Domneva se, da je vladala od 810 do 782 pr. n. št. Dokazano je, da so vse legende, ki so jih po [[Ktezij]]u okoli njenega imena napletli [[Junijan Justin]], [[Diodor Sicilski]] in drugi, popolnoma napačne, in je njihova Semiramida popolnoma legendarna oseba.

== Zgodovinska dognanja ==
Profesor Lehmann-Haupt je, sestavljajoč rezultate [[arheologija|arheoloških]] raziskav, prišel do naslednjega dognanja. ''Semiramis'' je grška oblika imena ''Samuramat''. Verjetno je bila [[Babilonci |Babilonka]], saj je sama vsilila babilonski [[kult]] namesto asirske vere Neboju ali Nabuju. Steber, odkrit leta 1909 opisuje Semiramido kot »žensko iz palače Šamši-Adada I., kralja sveta, kralja Asirije, kralja štirih strani sveta«. Ninus je bil njen sin. Odkritje tega stebra nakazuje, da je imela Semiramida pomembno vlogo z velikim vplivom, ki je trajal verjetno več kot eno kraljevanje. Bojevala se je proti indogermanskim [[Medijci|Medijcem]] in [[Kaldejci|Kaldejcem]].

== Legenda ==
[[Ktezij]] in [[Diodor Sicilski]] pišeta, da naj bi bila mitska junakinja božanskega porekla; hči boginje-ribe [[Atargatis]] iz sirskega [[Askalon]]a. Kot otroka naj bi jo pri življenju čudežno obdržali golobi, ki so jo hranili, dokler je ni našel kraljevi pastir Simas. Po zmagi pri [[Baktra|Baktri]] naj bi srečala [[Ninus]]a, mitskega ustanovitelja [[Ninive]], ki ga je njen pogum v bitki tako prevzel, da jo je poročil. Njen tedanji mož, [[Ones]], naj bi naredil [[samomor]] ali pa naj bi ga ubil Ninus osebno.

Zgodovinar [[Jožef Flavij]] povezuje Ninusa z [[Biblija|biblijskim]] velikim lovcem, kraljem [[Nimrud|Nimrudom]], ki je na kratko omenjen v ''[[Geneza|Genezi]]''. [[protestantizem|Protestantski]] mitolog [[Aleksander Hislop]] je šel še naprej in povzdignil Semiramido na nebeški prestol; v svoji knjigi ''Dva Babilona'' skuša pokazati, da sta Semiramida in Nimrud isto kot [[Izida]] in [[Oziris]], ali [[Astarta]] in [[Tammuz]]. Semiramida nato po Hislopovi različici postane [[Devica Marija]]; večina mitoloških oseb so samo kopije zgodbe o Semiramidi in Nimrudu. Cilj te mitologije naj bi bil pokazati, da je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatolištvo]] pravzaprav [[poganstvo]]. Dandanes le redki sprejemajo Hislopovo različico legende, vendar še naprej živi v stripih [[Jack Chick|Jacka Chicka]].

Z Ninusom naj bi imela Semiramida otroka, Niniasa, in po moževi smrti nasledila prestol. Možu je postavila velik [[mavzolej]] blizu [[Babilon]]a, visok devet in širok deset [[stadij]]ev. Postavljala je velika mesta, posebno Babilon, in čudovite spomenike in poti skozi nedostopne gore. Neuspešna je bila pri napadu na [[Indija|Indijo]]. Po 42. letih vladavine je prepustila prestol sinu Niniasu in izginila. Po izvirniku te zgodbe se je spremenila v golobico in od takrat naprej so jo oboževali kot boginjo. Ninus naj bi vladal od 2189 pr. n. št. in je vladal 52 let, do 2137 pr. n. št., kar naj bi bil dokaz, da je Semiramida živela v tem času.

Povezava Semiramide z golobi izvira iz [[asirščina|asirske]] besede ''sumat''- golob. Odtod izvira istovetenje zgodovinske Semiramide z boginjo [[Ištar]] in njenimi golobi. Semiramidina neustavljiva privlačnost in njeno predajanje [[spolnost]]i (ki sta sicer opisana le v legendah in nimata zgodovinske podlage), ter druge lastnosti legende, podpirajo pogled, da je bila to prvotno res oblika boginje Ištar (Astarta), primerno prikazana kot velika kraljica Asirije.

== Poimenovanje krajev ==
Semiramidino ime so dali številnim spomenikom v Zahodni Aziji, izvor tega pa je pozabljen ali ni znan. Nazadnje je bilo videti, da je vsako monumentalno antično delo ob [[Evfrat]]u ali v [[Iran]]u plod njene vladavine; Diodor ji je pripisal celo [[Darej I.|Darejev]] [[Behistunski napis]]. Tudi [[Herodot]] ji je pripisoval nasipe ob Evfratu in poznal njeno ime, kot je bilo napisano na babilonskih vratih. Mnogi kraji v [[Medija|Mediji]] so nosili Semiramidino ime, celo še v srednjem veku: staro ime [[Van]]a je bilo ''Shamiramagerd'', armenska tradicija jo ima za njegovo ustanoviteljico. Ta dejstva lahko delno razložimo, če pogledamo njeno legendarno rojstvo in izginotje, ki sta povezana z ribo-kraljico [[Atargatis]] in z Ištarinimi golobi. Isto asociacijo z ribo in golobom najdemo v Hierapolisu (Bambyce, Mabbog), velikem templju, ki ga je po neki legendi (pravi [[Lukijan]] v ''De dea Syria'') ustanovila Semiramida. Tam je njen kip prikazan z zlatim golobom na glavi.

== Semiramida v umetnosti ==
Semiramida se pojavlja v več dramah in operah, med katerimi so najpomembnejše:
* [[Voltaire|Voltairova]] tragedija ''Semiramis''
* opera [[Domenico Cimarosa|Domenica Cimarose]] ''Semiramida'' in
* [[Gioacchino Rossini|Rossinijeva]] opera z istim imenom.

==Literatura==
===Osnovni viri===
{{Commons category}}

*Paulinus Minorita, ''Compendium''
*Eusebius, ''Chronicon 20.13-17, 19-26'' ( Schoene [http://attalus.org/translate/eusebius4.html#53 pp.53-63] )
*Orosius, ''Historiae adversus paganos [http://attalus.org/translate/orosius1B.html#4 i.4], [http://attalus.org/translate/orosius2.html#2 ii.2.5], 6.7''
*Justinus, ''Epitome Historiarum philippicarum Pompei Trogi [http://attalus.org/translate/justin8.html#1.2 i.2]''
*Valerius Maximus, ''Factorum et dictorum memorabilium libri'' [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/L/Roman/Texts/Valerius_Maximus/9*.html#3.ext.4 ix.3, ext 4]

===Drugi viri===
*{{EB1911|wstitle=Semīramis|volume=24|page=617}}
*BERINGER, A. 2016. ''The Sight of Semiramis: Medieval and Early Modern Narratives of the Babylonian Queen.'' Tempe: Arizona State University Press.
*DROSS-KRÜPE, K. 2020. ''Semiramis, de qua innumerabilia narrantur. Rezeption und Verargumentierung der Königin von Babylon von der Antike bis in die opera seria des Barock'' Wiesbaden: Harrassowitz.

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Semiramida}}
[[Kategorija:Neznano leto rojstva]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]
[[Kategorija:Asirija]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>geberoefaev2l5phld7o4awql70fzsd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih pianistov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>30839</id>
    <revision>
      <id>5748332</id>
      <parentid>5747757</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:34:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Č */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4601" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pianist]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Fada Azzeh]] -
[[Kristina Arnič]] -
[[Blaženka Arnič]]

== B: ==
[[Urška Babič]] -
[[Hubert Bergant]] -
[[Darinka Bernetič]] -
[[Aci Bertoncelj]] -
[[Eva Bohte]] -
[[Zorka Bradač]] -
[[Primož Bratina]] -
[[Igor Bravničar]] - [[Danijel Brecelj]] -
[[Tatjana Bučar]] -

== C ==
[[Renato Chicco]] -

== Č ==
[[Aleksandra Češnjevar Glavina]] - [[Franci Čelhar]] -
[[Katja Činč]] -
[[Tanja Činč]] -
[[Dijana Čizmok]] -
[[Milanka Črešnik]] - [[Marko Črnčec]]

== D ==
[[Alenka Dekleva]] -
[[Igor Dekleva]] -
[[Gojimir Demšar|Gojmir Demšar]] -
[[Vlasta Doležal Rus]] -
[[Jure Dolžan]] -
[[Božena Dornik]] -

== E ==
[[Mojca Eferl]] -
[[Leon Engelman]] -

== F ==
[[Meta Fajdiga]] -
[[Marijan Fajdiga]] -
[[Ivan Ferčič]] - [[Luca Ferrini]] - [[Leon Firšt]] -
[[Antonin Foerster]] -

== G ==
[[Alexander Gadjiev]]=[[Aleksander Gadžijev]] -
[[Saša Gerželj]] -
[[Jure Godler]] -
[[Tamara Goličnik]] -
[[Klemen Golner]] -
[[Andrej Goričar]] -
[[Bojan Gorišek]] -
[[Benjamin Govže]] -
[[Anja German]] -
[[Maja Gombač]] -

== I ==
[[Jure Ivanušič]] -

== H ==
[[Hinko Haas]] -
[[Miha Haas]] -
[[Hilda Horak]] -
[[Marina Horak]] -
[[Tadej Horvat]] -
[[Silva Hrašovec]] -
[[Hermina Hudnik]] -

== J ==
[[Andrej Jarc]] -
[[Planinka Jurišić-Atić]] -
[[Blaž Jurjevčič]] -
[[Miran Juvan]] -

== K ==
[[Adam Kamplet]] - [[Nejc Kamplet]] - [[Maja Kastratovik]] -
[[Tatjana Kaučič]] -
[[Davor Klarič]] -
[[Maja Klinar]] -
[[Bojana Karuza]] -
dr. [[Roman Klasinc]] - [[Aleksandra Klimova]] -
[[Irena Koblar]] -
[[Dana Kobler]]-Golia -
[[Marija Kocijančič]] -
[[Pavle Kornhauser]] -
[[Andreja Kosmač]] -
[[Karmela Kosovel]] -
[[Simon Krečič]] -
[[Marta Kržič]] -
[[Slaven Kulenović]] -

== L ==
[[Nevenka Leban Orešič]] -
[[Metka Lebar]] -
[[Borut Lesjak]] -
[[Hotimir Lešničar]] -
[[Ciril Ličar]] -
[[Marijan Lipovšek]] -
[[Janez Lovše]] -
[[Erna Lukač]] -

== M ==
[[Adriana Magdovski]] -
[[Nataša Majer]] -
[[Lidija Malahotky Haas]] -
[[Gita Mally]] -
[[Andreja Markun]] -
[[Majda Martinc]] -
[[Janez Matičič]] -
[[Vida Matjan]] -
[[Tina Mauko]] -
[[Urška Meglič]] -
[[Miki Mihelič]] -
[[Peter Mihelič (glasbenik)]] -
[[Jurij Mihevec]] -
[[Katja Milič]] -
[[Petar Milić]] -
[[Marijan Mlakar]] -
[[Vladimir Mlinarić]] - [[Emanuela Montanič]] -
[[Mojca Monte]] -
[[Davorin Mori]] -

== N ==
[[Miha Nagode]] - [[Barbara Novak]] -
[[Zdenka Novak]] -
[[Katarina Natek]] -
[[Petra Neuman]] - 
[[Ivan Noč]] -

== O ==
[[Tatjana Ognjanović]] -
[[Marta Osterc-Valjalo]] -
[[Marko Ozbič]] -

== P ==
[[Sonja Pahor - Torre|Sonja Pahor-Torre]] -
[[Rok Palčič]] -
[[Aleksandra Pavlovič]] -
[[Dejan Pečenko]] -
[[Zoltan Peter]] -
[[Tomaž Petrač]] -
[[Marko Petrušič]] -
[[Andreja Počivavšek]] -
[[Maša Poljanec]] -
[[Dragan Popovič]] -
[[Matija Potisk]] -
[[Saša Potisk]] -
[[Jadviga Poženel-Štrukelj]] -
[[Nina Prešiček]] -
[[Žarko Prinčič]] -
[[Mojca Pucelj]] -
[[Blaž Pucihar]] -
[[Jaka Pucihar]] -

== R ==
[[Breda Rajh-Divjak]] -
[[Ljubo Rančigaj]] -
[[Anton Ravnik]] - 
[[Janko Ravnik]] -
[[Vasko Repinc]] -
[[Mario Rijavec]] -
[[Nena Rion]] -
[[Jure Robežnik]] -
[[Jure Rozman]] -
[[Sara Rustja Turniški]] -

== S ==
[[Mirca Sancin]] -
[[Mojmir Sepe]] -
[[Jan Sever]] -
[[Ingrid Silič]] -
[[Ana Skedl]] - [[Ivan Skrt]] -
[[Borut Smrekar]] -
[[Janko Snoj]] -
[[Eva Sotelšek]] -
[[Urban Stanič]] -
[[Žiga Stanič]] -
[[Silvester Stingl]] -
[[Mirjam Strlič]] -
[[Jelka Suhadolnik]] -

== Š ==
[[Ana Šinkovec]] -
[[Janko Šetinc]] - [[Mojca Šiškovič]] -
[[Pavel Šivic]] -
[[Tanja Šterman]] -
[[Andreja Škabar]] -
[[Tjaša Šketako Razpotnik]] -
[[Zoran Škrinjar]] -
[[Radovan Škrjanc]] - [[Evgen Štefančič]] - [[Miha Štokelj]] -
[[Jadviga Štrukelj Poženel]] -
[[Tanja Štrukelj Zrimšek]] -
[[Dušan Štular]] -
[[Erik Šuler]] -
[[Tjaša Šulc]] 

== T ==
[[Vida Talich]] -
[[Tomaž Tobing]] -
[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] -
[[Anton Trost]] -

== U ==
[[Manca Udovič]] - [[Metka Unuk]] -

== V ==
[[Nataša Valant]] -
[[Marta Valjalo-Osterc]] -
[[Igor Vičentić]] -
[[Urška Vidic]] -
[[Marjan Vodopivec]] -
[[Sašo Vollmayer]] -

== Z ==
[[Rok Zalokar]] -
[[Zora Zarnik]] - 
[[Tanja Zrimšek]] - 
[[Brina Zupančič]] -

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih glasbenikov]]
*[[Seznam slovenskih klavirskih pedagogov]]

{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pianisti]]
[[Kategorija:Slovenski pianisti|*]]

[[en:List of Slovenian musicians#Pianists]]</text>
      <sha1>1i8my41ntmupfamuo5hmybicg57qwgq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Odilo Globočnik</title>
    <ns>1</ns>
    <id>31428</id>
    <revision>
      <id>5748251</id>
      <parentid>5381002</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:42:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zadni odstavek */ nov razdelek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2054" xml:space="preserve">Ali ni morda Globočnik? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 14:47, 5 jun. 2005 (CEST)

Njegovi predniki so bili Globočnik, sam pa se je ponemčil (c namesto č). LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 14:52, 5 jun. 2005 (CEST)

: Na mojem seznamu slovenskih generalov tega vojnega zločinca - NI! Zato naj avtor članka ta vir izbriše! --[[Uporabnik:Generalmajor|Generalmajor]] 01:30, 18. december 2009 (CET)

:: Seznami načeloma niso viri. Rečeno in dogovorjeno je bilo pred časom, da notranjih povezav na takšne sezname pod »Glej tudi« ne vstavljamo, saj kategorije zadostujejo, in so članki zato 'overloadani'. Tudi druge sezname se lahko v tem primeru pobriše. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 09:38, 18. december 2009 (CET)

Generalmajor, ne vem, kateri je '''tvoj''' seznam, vsekakor pa je Odilo naveden na [[Seznam slovenskih generalov|Seznamu slovenskih generalov]] na WP. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 10:57, 18. december 2009 (CET)

PS: ker kriteriji za uvrstitev niso jasni, ni jasno niti, zakaj bi ga s seznama izbrisali. Vsekakor je bil veliko bolj &quot;slovenskega rodu&quot; kot kancler Caprivi. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 11:05, 18. december 2009 (CET)

: Se opravičujem: Odila Globocnika sem hotel izbrisati s svojega seznama slovenskih generalov in admiralov, navedel sem tudi vir objave, vendar sem to pozabil storiti. Izbrisal ga bom zato, ker je nekdo na osnovi mojih podatkov napisal o njem novi članek in dodal celo sliko, pa se mu zdaj zdi članek bolj vreden od general iz Koprivnika, ki ima slovenske gene! --[[Uporabnik:Generalmajor|Generalmajor]] 03:52, 26. december 2009 (CET)

== Zadni odstavek ==

Definitivno potrebuje ponoven napis, sedanji tekst mi deluje [[WP:OR]] in [[WP:NPOV]]. Lahko nekdo vsaj delno potrdi župnikove navedbe ter preostanek do konca besedila, drugače ga bom odstranil. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:42, 28. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>ba3hyyzgcqfmjynxeb47ogzrzswtsal</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748263</id>
      <parentid>5748251</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T19:05:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zadni odstavek */ mnenje, tn</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2921" xml:space="preserve">Ali ni morda Globočnik? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 14:47, 5 jun. 2005 (CEST)

Njegovi predniki so bili Globočnik, sam pa se je ponemčil (c namesto č). LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 14:52, 5 jun. 2005 (CEST)

: Na mojem seznamu slovenskih generalov tega vojnega zločinca - NI! Zato naj avtor članka ta vir izbriše! --[[Uporabnik:Generalmajor|Generalmajor]] 01:30, 18. december 2009 (CET)

:: Seznami načeloma niso viri. Rečeno in dogovorjeno je bilo pred časom, da notranjih povezav na takšne sezname pod »Glej tudi« ne vstavljamo, saj kategorije zadostujejo, in so članki zato 'overloadani'. Tudi druge sezname se lahko v tem primeru pobriše. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 09:38, 18. december 2009 (CET)

Generalmajor, ne vem, kateri je '''tvoj''' seznam, vsekakor pa je Odilo naveden na [[Seznam slovenskih generalov|Seznamu slovenskih generalov]] na WP. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 10:57, 18. december 2009 (CET)

PS: ker kriteriji za uvrstitev niso jasni, ni jasno niti, zakaj bi ga s seznama izbrisali. Vsekakor je bil veliko bolj &quot;slovenskega rodu&quot; kot kancler Caprivi. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 11:05, 18. december 2009 (CET)

: Se opravičujem: Odila Globocnika sem hotel izbrisati s svojega seznama slovenskih generalov in admiralov, navedel sem tudi vir objave, vendar sem to pozabil storiti. Izbrisal ga bom zato, ker je nekdo na osnovi mojih podatkov napisal o njem novi članek in dodal celo sliko, pa se mu zdaj zdi članek bolj vreden od general iz Koprivnika, ki ima slovenske gene! --[[Uporabnik:Generalmajor|Generalmajor]] 03:52, 26. december 2009 (CET)

== Zadnji odstavek življenjepisa ==

Definitivno potrebuje ponoven napis, sedanji tekst mi deluje [[WP:OR]] in [[WP:NPOV]]. Lahko nekdo vsaj delno potrdi župnikove navedbe ter preostanek do konca besedila, drugače ga bom odstranil. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:42, 28. avgust 2022 (CEST)
:Župnikove navedbe so notri vse od [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Odilo_Globo%C4%8Dnik&amp;diff=next&amp;oldid=1718762 leta 2009], takrat so bili standardi citiranja precej ohlapni. Skozi članek so v več redakcijami šli tudi zgodovinsko zelo podkovani wikipedisti, kot je IP213, zato jaz tega ne bi brisal iz razloga nepreverljivosti. Vse izgleda bolj ali manj dobesedno prepisano iz kake zgodovinske knjige, a nihče se še ni lotil ugotoviti, iz katere. Ne razumem, kaj misliš s preostankom do konca besedila oz. zakaj bi bilo treba odstraniti prav ta del. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 21:05, 28. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>qdpcfj8a25mrjia846wg5fzv9t1h9w4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748272</id>
      <parentid>5748263</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T19:56:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zadnji odstavek življenjepisa */ Odgovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3514" xml:space="preserve">Ali ni morda Globočnik? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 14:47, 5 jun. 2005 (CEST)

Njegovi predniki so bili Globočnik, sam pa se je ponemčil (c namesto č). LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 14:52, 5 jun. 2005 (CEST)

: Na mojem seznamu slovenskih generalov tega vojnega zločinca - NI! Zato naj avtor članka ta vir izbriše! --[[Uporabnik:Generalmajor|Generalmajor]] 01:30, 18. december 2009 (CET)

:: Seznami načeloma niso viri. Rečeno in dogovorjeno je bilo pred časom, da notranjih povezav na takšne sezname pod »Glej tudi« ne vstavljamo, saj kategorije zadostujejo, in so članki zato 'overloadani'. Tudi druge sezname se lahko v tem primeru pobriše. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 09:38, 18. december 2009 (CET)

Generalmajor, ne vem, kateri je '''tvoj''' seznam, vsekakor pa je Odilo naveden na [[Seznam slovenskih generalov|Seznamu slovenskih generalov]] na WP. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 10:57, 18. december 2009 (CET)

PS: ker kriteriji za uvrstitev niso jasni, ni jasno niti, zakaj bi ga s seznama izbrisali. Vsekakor je bil veliko bolj &quot;slovenskega rodu&quot; kot kancler Caprivi. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 11:05, 18. december 2009 (CET)

: Se opravičujem: Odila Globocnika sem hotel izbrisati s svojega seznama slovenskih generalov in admiralov, navedel sem tudi vir objave, vendar sem to pozabil storiti. Izbrisal ga bom zato, ker je nekdo na osnovi mojih podatkov napisal o njem novi članek in dodal celo sliko, pa se mu zdaj zdi članek bolj vreden od general iz Koprivnika, ki ima slovenske gene! --[[Uporabnik:Generalmajor|Generalmajor]] 03:52, 26. december 2009 (CET)

== Zadnji odstavek življenjepisa ==

Definitivno potrebuje ponoven napis, sedanji tekst mi deluje [[WP:OR]] in [[WP:NPOV]]. Lahko nekdo vsaj delno potrdi župnikove navedbe ter preostanek do konca besedila, drugače ga bom odstranil. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:42, 28. avgust 2022 (CEST)
:Župnikove navedbe so notri vse od [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Odilo_Globo%C4%8Dnik&amp;diff=next&amp;oldid=1718762 leta 2009], takrat so bili standardi citiranja precej ohlapni. Skozi članek so v več redakcijami šli tudi zgodovinsko zelo podkovani wikipedisti, kot je IP213, zato jaz tega ne bi brisal iz razloga nepreverljivosti. Vse izgleda bolj ali manj dobesedno prepisano iz kake zgodovinske knjige, a nihče se še ni lotil ugotoviti, iz katere. Ne razumem, kaj misliš s preostankom do konca besedila oz. zakaj bi bilo treba odstraniti prav ta del. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 21:05, 28. avgust 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Vsekakor hvala za mnenje. S 'preostankom besedila' sem mislil ''ali pa mogoče celo grob, če so ga morebiti sorodniki pozneje prekopali iz groba v Paternionu'', kar mi definitivno zveni kot ustno/osebno izročilo ali pa 'spomnim se od nekje'. Vsekakor pa ne bi kar tako brisal, vseeno pa bi bil rad pri tovrstnih biografijah še posebej pozoren na skladnost z vsaj temeljnimi pravili. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:56, 28. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>p1kvkl6pjqauczvu802jcwkohsh7ga2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ameriških pisateljev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>32097</id>
    <revision>
      <id>5748341</id>
      <parentid>5692861</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T00:25:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* M */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7973" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[pisatelj]]ev.'''

{{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Edward Abbey]] -
[[Taisha Abelar]] -
[[Shawn Achor]] -
[[André Aciman]] -
[[Kathy Acker]] -
[[Mercedes de Acosta]] -
[[George Ade]] -
[[Tomi Adeyemi]] -
[[Tessa Afshar]] -
[[James Agee]] - 
[[Conrad Aiken]] -
[[Amos Bronson Alcott]] -
[[Louisa May Alcott]] -
[[Tasha Alexander]] -
[[Sherman Alexie]] -
[[Nelson Algren]] -
[[Catherine Anderson]] -
[[Laurie Halse Anderson]] -
[[Sherwood Anderson]] -
[[Maya Angelou]] -
[[Daniel Arenson]] -
[[Isaac Asimov]] -
[[Eleanor Stackhouse Atkinson]] -
[[Jean M. Auel]] -
[[Michael Avallone]] -
[[Victoria Aveyard]] -

== B ==
[[Richard Bach]] -
[[David Baldacci]] -
[[James Baldwin]] -
[[John Kendrick Bangs]] -
[[Benjamin Banneker]] - 
[[Amiri Baraka]] -
[[John Barth]] -
[[Donald Barthelme]] - 
[[Greg Bear]] -
[[Harriet Beecher-Stowe]] -
[[David Belasco]] -
[[Saul Bellow]] -
[[Robert Benchley]] -
[[Stephen Vincent Benét]] -
[[Lucia Berlin]] -
[[Ambroise Bierce]] - 
[[William Peter Blatty]] -
[[Robert Bly]] -
[[Ben Bova]] -
[[Ray Bradbury]] -
[[Max Brand]] -
[[Richard Brautigan]] -
[[Tracy Brogan]] - [[Louis Bromfield]] -
[[Brené Brown]] -
[[Dan Brown]] - 
[[Margaret Wise Brown]] -
[[Art Buchwald]] -
[[Pearl S. Buck]] -
[[Charles Bukowski]] -
[[Kenneth Burke]] - 
[[Frances Hodgson Burnett]] -
[[George Burns]] -
[[Edgar Rice Burroughs]] -
[[William S. Burroughs]] -
[[Octavia E. Butler]] -
[[Catherine Bybee]] -

== C ==
[[James Branch Cabell]] -
[[George Washington Cable]] -
[[Abraham Cahan]] -
[[James M. Cain]] -
[[Rachel Caine]] -
[[Erskine Caldwell]] -
[[L. Sprague de Camp]] -
[[Truman Capote]] -
[[Dale Carnegie]] -
[[John Dickson Carr]] -
[[Rachel Carson]] -
[[Chérie Carter-Scott]] -
[[Raymond Carver]] - 
[[Kiera Cass]] -
[[Carlos Castaneda]] -
[[Willa Cather]] -
[[George Catlin]] -
[[Elizabeth Catte]] -
[[Diane Chamberlain]] -
[[Paddy Chayefsky]] -
[[Stephen Chbosky]] -
[[John Cheever]] -
[[Tom Clancy]] -
[[Mary Higgins Clark]] -
[[James Clavell]] -
[[Harlan Coben]] -
[[Lyn Coffin]] -
[[Teju Cole]] -
[[Pat Conroy]] -
[[James Fenimore Cooper]] - [[Melanie Craft]] - [[Hannah Crafts]] -
[[Stephen Crane]] -
[[Michael Crichton]] -
[[E. E. Cummings]] -

== D ==
[[Edwidge Danticat]] - 
[[Margaret Deland]] -
[[Jude Deveraux]] -
[[Bernard DeVoto]] -
[[Philip Kindred Dick]] -
[[E. L. Doctorow]] -
[[Anthony Doerr]] -
[[Florinda Donner]] -
[[Lloyd C. Douglas]] -
[[Frederick Douglass]] -
[[Rita Dove]] -
[[Theodore Dreiser]] -

== E ==
[[Max Eastman]] -
[[David Eddings]] -
[[Loren Eiseley]] -
[[Bret Easton Ellis]] - 
[[Ralph Waldo Ellison]] -
[[Ralph Waldo Emerson]] -
[[Paul Ernst (ameriški pisatelj)|Paul Ernst]] -
[[John Erskine (pedagog)|John Erskine]] -
[[Nir Eyal]]

== F ==
[[Howard Fast]] -
[[William Faulkner]] -
[[Edna Ferber]] -
[[F. Scott Fitzgerald]] -
[[Zelda Fitzgerald]] -
[[Paul Fleischman]] -
[[Sid Fleischman]] -
[[Gillian Flynn]] -
[[Paula Fox]] -
[[Benjamin Franklin]] -
[[Jonathan Franzen]] -
[[Mary Eleanor Wilkins Freeman]] -

== G ==
[[Erle Stanley Gardner]] - [[Neville Garrick]] - [[Ina May Gaskin]] - [[Tess Gerritsen]] - [[William Gibson]] -  [[Elizabeth Gilbert]] - [[Anand Giridharadas]] - [[Michael Gold]] - [[Paul Goodman]] - [[Noah Gordon]] - [[Oskar Maria Graf]] - [[Brian Greene]] - [[Robert Joseph Greene]] - [[Zane Grey]] - [[John Grisham]] - [[Winston Groom]] - [[Ursula Kroeber Le Guin]]

== H ==
[[Hans Habe]] -
[[Joe Haldeman]] -
[[Edward Everett Hale]] -
[[Alex Haley]] -
[[Dashiell Hammett]] -
[[Bret Harte]] -
[[Kent Haruf]] -
[[Nathaniel Hawthorne]] - 
[[Louise Hay]] -
[[Joseph Heller]] - 
[[Ernest Hemingway]] -
[[Tony Hillerman]] -
[[Aleksandar Hemon]] -
[[O. Henry]] -
[[Frank Herbert]] - 
[[Patricia Highsmith]] - [[Tony Hillerman]] -
[[Ryan Holiday]] -
[[Julia Ward Howe]] -
[[Hannah Howell]] -
[[Hugh Howey]] -

== I ==
[[John Irving]] -
[[Washington Irving]] -
[[Walter Isaacson]] -

== J ==
[[Shirley Jackson]] -
[[Harriet Ann Jacobs]] -
[[Eloisa James]] -
[[Henry James]] -
[[Pam Jenoff]] -
[[Erika Johansen]] -
[[Rian Johnson]] -
[[James Jones]] -

== K ==
[[Erin Entrada Kelly]] -
[[Rockwell Kent]] -
[[Sherrilyn Kenyon]] -
[[Jack Kerouac]] - [[Ken Kesey]] -
[[Aline Murray Kilmer]] -
[[Joyce Kilmer]] -
[[Stephen King]] -
[[Lisa Kleypas]] -
[[Charles Knowlton]] -
[[Dean Koontz]] -
[[Judith Krantz]] -
[[James Howard Kunstler]] -

== L ==
[[Jennifer Laam]] -
[[Oliver La Farge]] -
[[Thomas Lakeman]] -
[[Joe R. Lansdale]] -
[[Ring Lardner]] -
[[Harper Lee]] -
[[Madeleine L'Engle]] -
[[Reinhard Lettau]] -
[[Ira Levin]] -
[[Sinclair Lewis]] -
[[Johanna Lindsey]] -
[[Leo Lionni]] -
[[Jack London]] -
[[Anita Loos]] -
[[Howard Phillips Lovecraft]] -
[[Robert Ludlum]] -

== M ==
[[John D. MacDonald]] -
[[Norman Mailer]] -
[[Bernard Malamud]] -
[[George R. R. Martin]] -
[[William Keepers Maxwell]] -
[[Frances Mayes]] -
[[Ed McBain]] -
[[Cormac McCarthy]] -
[[Michael McClure]] -
[[Carson McCullers]] -
[[Cody McFadyen]] -
[[Mignon McLaughlin]] -
[[Teresa Medeiros]] -
[[Herman Melville]] - [[Stephenie Meyer]] - [[James A. Michener]] - 
[[Henry Miller]] -
[[Margaret Mitchell]] -
[[Robert Mitchum]] -
[[Rutherford Montgomery]] - 
[[Toni Morrison]] -
[[Walter Mosley]] -
[[Audie Leon Murphy]] -

== N ==
[[N. Richard Nash]] -
[[William Cooper Nell]] -
[[Celeste Ng]] -
[[Viet Thanh Nguyen]] -
[[Anaïs Nin]] -
[[Frank Norris]] -
[[Naomi Novik]] -

== O ==
[[Joyce Carol Oates]] -
[[Aline Ohanesian]] -
[[John O'Hara]] -
[[Martha Ostenso]] -

== P ==
[[Thomas Nelson Page]] -
[[R. J. Palacio]] -
[[Chuck Palahniuk]] -
[[Robert Palmer (pisatelj)|Robert Palmer]] -
[[Dorothy Parker]] -
[[Gordon Parks]] -
[[John Dos Passos]] -
[[Allison Pataki]] -
[[James Patterson]] -
[[S. J. Perelman]] -
[[David Perlmutter]] -
[[Julia Peterkin]] -
[[Julia Phillips (pisateljica)|Julia Phillips]] -
[[Susan Elizabeth Phillips]] - [[Clarissa Pinkola Estés]] -
[[Sylvia Plath]] - [[Abraham Polonsky]] -
[[Edgar Allan Poe]] - 
[[Katherine Ann Porter]] -
[[James Van Praagh]] -
[[Hugh Prather]] -
[[Annie Proulx]] -
[[Mario Puzo]] - 
[[Thomas Pynchon]] -

== R ==
[[Bob Rafelson]] -
[[Marjorie Kinnan Rawlings]] -
[[Ishmael Reed]] -
[[Katya Reimann]] -
[[Paul Reiser]] -
[[James Whitcomb Riley]] -
[[Mary Roberts Rinehart]] -
[[Nora Roberts]] -
[[Philip Roth]] -
[[Veronica Roth]] -
[[Sylvia Rouss]] -

== S ==
[[Kira Salak]] -
[[Floyd Salas]] -
[[Jerome Salinger]] -
[[William Saroyan]] - [[George Saunders]] -
[[Maurice Sendak]] -
[[Irwin Shaw]] -  
[[Gary Shteyngart]] - 
[[Shel Silverstein]] -
[[Clifford Donald Simak]] -
[[Upton Sinclair]] -
[[Isaac B. Singer]] -
[[Floyd Skloot]] -
[[Karin Slaughter]] -
[[Walter Bedell Smith]] - 
[[Susan Sontag]] -
[[Nicholas Sparks]] -
[[Gertrude Stein]] - 
[[John Steinbeck]] -
[[Irving Stone]] - 
[[Douglas Stuart (pisatelj)|Douglas Stuart]] -
[[Cheryl Strayed]] -
[[William Styron]] -
[[Jacqueline Susann]] -

== T ==
[[Gay Talese]] -
[[Amy Tan]] -
[[Deborah Tannen]] -
[[Donna Tartt]] -
[[Edwin Way Teale]] -
[[James Thayer]] -
[[Hunter S. Thompson]] -
[[Anna Todd]] -
[[John Toland (pisatelj)|John Toland]] -
[[Jia Tolentino]] -
[[David Treuer]] -
[[Monique Truong]] - 
[[Harry Turtledove]] -
[[Mark Twain]] -

== U ==
[[John Updike]] - [[Leon Uris]] -

== V ==
[[Andrew Vachss]] - [[Jack Vance]] - [[Gore Vidal]] - [[Kurt Vonnegut]] - [[Peter De Vries]] -

== W ==
[[Alice Walker]] -
[[David Foster Wallace]] -
[[Robert James Waller]] -
[[Velma Wallis]] -
[[Noah Webster]] -
[[Nathanael West]] -
[[Tara Westover]] -
[[Edith Wharton]] - 
[[Lionel White]] -
[[Colson Whitehead]] -
[[Elie Wiesel]] -
[[Thornton Wilder]] -
[[Tennessee Williams]] - [[Elvia Wilk]] -
[[Thomas Wolfe]] - [[Richard Wright (pisatelj)]]

== Y ==
[[Herbert Osborne Yardley]] -

== Z ==
[[Cecily von Ziegesar]] -

== Glej tudi ==
* [[seznam ameriških pesnikov]]

{{seznami narodov po poklicu|pisateljev}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Američanov|Pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji|*]]</text>
      <sha1>9aohq68foevbbgfjxitqmyukwdzjeo9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vladimir Vladimirovič Majakovski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>35649</id>
    <revision>
      <id>5748258</id>
      <parentid>5414633</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:48:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-np, -npov</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2504" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| nationality = {{flagicon|RUS}}{{flagicon|UKR}} [[Rusi|Rusko]]-[[Ukrajinci|ukrajinec]]
}}

'''Vladimir Vladimirovič Majakovski''' [vládimir vladimírovič majakóvski] ([[ruščina|rusko]] Влади́мир Влади́мирович Маяко́вский), [[Rusi|ruski]] [[pesnik]], predstavnik [[futurizem|futurizma]], * [[19. julij]], [[1893]], vas [[Bagdadi]], [[Gruzija]], † [[14. april]], [[1930]], [[Moskva]].

== Življenje ==

Po očetovi smrti se je družina Majakovskega preselila v Moskvo. Mladi Majakovski se je pridružil revolucionarnemu gibanju in so ga večkrat zaprli. Leta 1911 se je vpisal na Moskovsko strokovno šolo [[slikarstvo|slikarstva]], [[kiparstvo|kiparstva]] in [[stavbarstvo|stavbarstva]] ter se seznanil z ruskimi futuristi. Podpisal je kubo-futuristični [[manifest]] ''Klofuta družbenemu okusu'' (''Пощёчина общественному вкусу'') in v obdobju od 1912 do 1922 izoblikoval posebno vrsto [[pesništvo|pesništva]], ki je izražalo pomembne sestavine sodobne zavesti. Z navdušenjem se je pridružil [[oktobrska revolucija|revoluciji]] (1917), v pesništvu pa mu je uspelo povezati avantgardno poetiko in revolucionarno angažiranost. S svojo izrazito urbano revolucionarno [[lirika|liriko]] je v prvih letih po revoluciji navduševal množice. Proti koncu dvajsetih let ga je napadla proletarska kritika, saj je pesnik v ostrih [[satira]]h grajal pojave [[malomeščanstvo|malomeščanstva]] in [[birokracija|birokracije]] v novi družbi. To mu je najbolj uspelo v satirično-grotesknih [[komedija]]h ''Stenica'' (1928) in ''Velika žehta'' (1930). Njegovo najpomembnejše delo pa je pesnitev ''Oblak v hlačah'' (''Облако в штанах''), 1915. Leta 1930 je naredil [[samomor]].

Pokopan je na [[pokopališče Novodeviči, Moskva|moskovskem pokopališču Novodeviči]].

== Dela ==
* ''Poslušajte!'' (1914)
* ''Oblak v hlačah'' (1915)
* ''Stenica'' (1928)
* ''Velika žehta'' (1930)

== Glej tudi ==
* [[seznam ruskih pesnikov]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Vladimir Mayakovsky}}
* [http://www.mayakovsky.com/ Majakovski v rusčini in angleščini]

{{literat-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Majakovski, Vladimir Vladimirovič}}

[[Kategorija:Ruski pesniki]]
[[Kategorija:Književniki, ki so storili samomor]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva]]</text>
      <sha1>pvboqmu0iwzlulx6iuruxmgx6c54oo5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kečap</title>
    <ns>0</ns>
    <id>37378</id>
    <revision>
      <id>5748470</id>
      <parentid>5648432</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:15:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>86.58.62.177</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2157" xml:space="preserve">{{Brez virov}}[[Slika:Ketchup.jpg|thumb|right|200px|Industrijsko izdelani kečap]]

'''Kečap''' ('''ketchup''') je [[dodatek]] [[jed]]em, izdelana predvsem iz [[paradižnik]]a, [[kis]]a in različnih [[začimba|začimb]].

[[Beseda]] ''ketchup'' izhaja verjetno iz [[Kitajska|kitajskega]] [[dialekt]]a Amoy, (''koechiap'' ali ''ke-tsiap'') preko malezijske besede ''kechap''. Najprej je bila to [[Polinezija|polinezijska]] [[omaka]] ali [[juha]] iz [[riba|rib]], [[zelenjava|zelenjave]] in [[začimba|začimb]].

V poznem [[17. stoletje|17. stoletju]] so ga [[častnik]]i [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskih]] [[kolonija (geografija)|kolonialnih]] [[vojaštvo|vojaških]] [[oborožene sile|sil]] prinesli v [[Anglija|Anglijo]]. Sprva je bil znan kot ''catchup'', nato kot ''ketchup'' (tudi ''catsup'').

[[Recept]] je našel pot preko [[Atlantik]]a, kjer je leta [[1876]] [[Henry John Heinz]] modificiral [[recept]] in je ketchup kot izdelek firme [[H. J. Heinz Company]] nastopil zmagoslavno pot po svetu.

Kečap danes uporabljamo predvsem kot dodatek:
* jedem [[hitra prehrana|hitre prehrane]] (Fast Food), kjer je poleg [[gorčica|gorčice]] in [[majoneza|majoneze]] tako rekoč obvezna sestavina ter
* jedem, pečenim na [[žar]]u, [[pečenka]]m, [[klobasa]]m, [[hrenovka]]m, …

Sestavine kečapa so [[paradižnik]], [[kis]], [[limona|limonin]] [[sok]], [[sladkor]] in [[začimba|začimbe]] ([[čili]], [[paprika]], [[muškatni orešek]], [[cimet]], [[piment]], [[klinčki]], [[čebula]], [[zelena]], [[ingver]], [[česen]], …).

Obstajajo tudi pripravljeni kečapi, izdelani predvsem iz paprike. Če se uporabi pekoča paprika, je kečap zelo pikanten. Danes dobimo na trgu vrsto industrijsko pripravljenih kečapov, od zelo milih do zelo ostrih, tako da je za vsak namen in okus nekaj na razpolago.
== Viri ==
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Ketchup|Kečap}}

[[Kategorija:Dodatki jedem]]
{{normativna kontrola}}{{Škrbina o prehrani}}</text>
      <sha1>q2lseq52b96swr9w1kluws8k6rj3gz7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748472</id>
      <parentid>5748470</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:17:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>86.58.62.177</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2164" xml:space="preserve">{{Brez virov}}[[Slika:Ketchup.jpg|thumb|right|200px|Industrijsko izdelani kečap]]

'''Kečap''' ('''ketchup''') je [[dodatek]] [[jed]]em: Omaka, izdelana predvsem iz [[paradižnik]]a, [[kis]]a in različnih [[začimba|začimb]].

[[Beseda]] ''ketchup'' izhaja verjetno iz [[Kitajska|kitajskega]] [[dialekt]]a Amoy, (''koechiap'' ali ''ke-tsiap'') preko malezijske besede ''kechap''. Najprej je bila to [[Polinezija|polinezijska]] [[omaka]] ali [[juha]] iz [[riba|rib]], [[zelenjava|zelenjave]] in [[začimba|začimb]].

V poznem [[17. stoletje|17. stoletju]] so ga [[častnik]]i [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskih]] [[kolonija (geografija)|kolonialnih]] [[vojaštvo|vojaških]] [[oborožene sile|sil]] prinesli v [[Anglija|Anglijo]]. Sprva je bil znan kot ''catchup'', nato kot ''ketchup'' (tudi ''catsup'').

[[Recept]] je našel pot preko [[Atlantik]]a, kjer je leta [[1876]] [[Henry John Heinz]] modificiral [[recept]] in je ketchup kot izdelek firme [[H. J. Heinz Company]] nastopil zmagoslavno pot po svetu.

Kečap danes uporabljamo predvsem kot dodatek:
* jedem [[hitra prehrana|hitre prehrane]] (Fast Food), kjer je poleg [[gorčica|gorčice]] in [[majoneza|majoneze]] tako rekoč obvezna sestavina ter
* jedem, pečenim na [[žar]]u, [[pečenka]]m, [[klobasa]]m, [[hrenovka]]m, …

Sestavine kečapa so [[paradižnik]], [[kis]], [[limona|limonin]] [[sok]], [[sladkor]] in [[začimba|začimbe]] ([[čili]], [[paprika]], [[muškatni orešek]], [[cimet]], [[piment]], [[klinčki]], [[čebula]], [[zelena]], [[ingver]], [[česen]], …).

Obstajajo tudi pripravljeni kečapi, izdelani predvsem iz paprike. Če se uporabi pekoča paprika, je kečap zelo pikanten. Danes dobimo na trgu vrsto industrijsko pripravljenih kečapov, od zelo milih do zelo ostrih, tako da je za vsak namen in okus nekaj na razpolago.
== Viri ==
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Ketchup|Kečap}}

[[Kategorija:Dodatki jedem]]
{{normativna kontrola}}{{Škrbina o prehrani}}</text>
      <sha1>5eq6hnujynux1ejq5meoizl91wkwp4a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748473</id>
      <parentid>5748472</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:17:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.142.233.5</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2191" xml:space="preserve">{{Brez virov}}[[Slika:Ketchup.jpg|thumb|right|200px|Industrijsko izdelani kečap]]

'''Kečap''' ('''ketchup''') je [[dodatek]] [[jed]]em: Omaka, izdelana predvsem iz [[paradižnik]]a, [[kis]]a in različnih [[začimba|začimb]]. KEČAP JE JED, KI JE OMAKA

[[Beseda]] ''ketchup'' izhaja verjetno iz [[Kitajska|kitajskega]] [[dialekt]]a Amoy, (''koechiap'' ali ''ke-tsiap'') preko malezijske besede ''kechap''. Najprej je bila to [[Polinezija|polinezijska]] [[omaka]] ali [[juha]] iz [[riba|rib]], [[zelenjava|zelenjave]] in [[začimba|začimb]].

V poznem [[17. stoletje|17. stoletju]] so ga [[častnik]]i [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskih]] [[kolonija (geografija)|kolonialnih]] [[vojaštvo|vojaških]] [[oborožene sile|sil]] prinesli v [[Anglija|Anglijo]]. Sprva je bil znan kot ''catchup'', nato kot ''ketchup'' (tudi ''catsup'').

[[Recept]] je našel pot preko [[Atlantik]]a, kjer je leta [[1876]] [[Henry John Heinz]] modificiral [[recept]] in je ketchup kot izdelek firme [[H. J. Heinz Company]] nastopil zmagoslavno pot po svetu.

Kečap danes uporabljamo predvsem kot dodatek:
* jedem [[hitra prehrana|hitre prehrane]] (Fast Food), kjer je poleg [[gorčica|gorčice]] in [[majoneza|majoneze]] tako rekoč obvezna sestavina ter
* jedem, pečenim na [[žar]]u, [[pečenka]]m, [[klobasa]]m, [[hrenovka]]m, …

Sestavine kečapa so [[paradižnik]], [[kis]], [[limona|limonin]] [[sok]], [[sladkor]] in [[začimba|začimbe]] ([[čili]], [[paprika]], [[muškatni orešek]], [[cimet]], [[piment]], [[klinčki]], [[čebula]], [[zelena]], [[ingver]], [[česen]], …).

Obstajajo tudi pripravljeni kečapi, izdelani predvsem iz paprike. Če se uporabi pekoča paprika, je kečap zelo pikanten. Danes dobimo na trgu vrsto industrijsko pripravljenih kečapov, od zelo milih do zelo ostrih, tako da je za vsak namen in okus nekaj na razpolago.
== Viri ==
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Ketchup|Kečap}}

[[Kategorija:Dodatki jedem]]
{{normativna kontrola}}{{Škrbina o prehrani}}</text>
      <sha1>o76zvzf9wy1huscfv0y4r65hkqvielg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748478</id>
      <parentid>5748473</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:34:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>rvv</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2168" xml:space="preserve">{{Brez virov}}[[Slika:Ketchup.jpg|thumb|right|200px|Industrijsko izdelani kečap]]

'''Kečap''' ('''ketchup''') je [[dodatek]] [[jed]]em: [[omaka]], izdelana predvsem iz [[paradižnik]]a, [[kis]]a in različnih [[začimba|začimb]].

[[Beseda]] ''ketchup'' izhaja verjetno iz [[Kitajska|kitajskega]] [[dialekt]]a Amoy, (''koechiap'' ali ''ke-tsiap'') preko malezijske besede ''kechap''. Najprej je bila to [[Polinezija|polinezijska]] [[omaka]] ali [[juha]] iz [[riba|rib]], [[zelenjava|zelenjave]] in [[začimba|začimb]].

V poznem [[17. stoletje|17. stoletju]] so ga [[častnik]]i [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskih]] [[kolonija (geografija)|kolonialnih]] [[vojaštvo|vojaških]] [[oborožene sile|sil]] prinesli v [[Anglija|Anglijo]]. Sprva je bil znan kot ''catchup'', nato kot ''ketchup'' (tudi ''catsup'').

[[Recept]] je našel pot preko [[Atlantik]]a, kjer je leta [[1876]] [[Henry John Heinz]] modificiral [[recept]] in je ketchup kot izdelek firme [[H. J. Heinz Company]] nastopil zmagoslavno pot po svetu.

Kečap danes uporabljamo predvsem kot dodatek:
* jedem [[hitra prehrana|hitre prehrane]] (Fast Food), kjer je poleg [[gorčica|gorčice]] in [[majoneza|majoneze]] tako rekoč obvezna sestavina ter
* jedem, pečenim na [[žar]]u, [[pečenka]]m, [[klobasa]]m, [[hrenovka]]m, …

Sestavine kečapa so [[paradižnik]], [[kis]], [[limona|limonin]] [[sok]], [[sladkor]] in [[začimba|začimbe]] ([[čili]], [[paprika]], [[muškatni orešek]], [[cimet]], [[piment]], [[klinčki]], [[čebula]], [[zelena]], [[ingver]], [[česen]], …).

Obstajajo tudi pripravljeni kečapi, izdelani predvsem iz paprike. Če se uporabi pekoča paprika, je kečap zelo pikanten. Danes dobimo na trgu vrsto industrijsko pripravljenih kečapov, od zelo milih do zelo ostrih, tako da je za vsak namen in okus nekaj na razpolago.
== Viri ==
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Ketchup|Kečap}}

[[Kategorija:Dodatki jedem]]
{{normativna kontrola}}{{Škrbina o prehrani}}</text>
      <sha1>l00uvkmldhmfp70doscyopmkjc8rpoy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748486</id>
      <parentid>5748478</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:38:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>popravki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2072" xml:space="preserve">[[Slika:Ketchup.jpg|thumb|right|200px|Industrijsko izdelani kečap]]
'''Kečap''' ('''ketchup''') je dodatek [[jed]]em: [[omaka]], izdelana predvsem iz [[paradižnik]]a, [[kis]]a in različnih [[začimba|začimb]].

Beseda ''ketchup'' izhaja verjetno iz [[Kitajska|kitajskega]] [[dialekt]]a Amoy, (''koechiap'' ali ''ke-tsiap'') preko malezijske besede ''kechap''. Najprej je bila to [[Polinezija|polinezijska]] omaka ali [[juha]] iz [[riba|rib]], [[zelenjava|zelenjave]] in [[začimba|začimb]]. V poznem [[17. stoletje|17. stoletju]] so ga [[častnik]]i britanskih kolonialnih vojaških sil prinesli v [[Anglija|Anglijo]]. Sprva je bil znan kot ''catchup'', nato kot ''ketchup'' (tudi ''catsup''). [[Kuharski recept|Recept]] je našel pot preko [[Atlantik]]a, kjer ga je leta 1876 [[Henry John Heinz]] modificiral in je ketchup kot izdelek njegovega podjetja [[H. J. Heinz Company]] nastopil zmagoslavno pot po svetu.

Kečap danes uporabljamo predvsem kot dodatek:
* jedem [[hitra prehrana|hitre prehrane]] (Fast Food), kjer je poleg [[gorčica|gorčice]] in [[majoneza|majoneze]] tako rekoč obvezna sestavina ter
* jedem, pečenim na [[žar]]u, [[pečenka]]m, [[klobasa]]m, [[hrenovka]]m, …

Sestavine kečapa so [[paradižnik]], [[kis]], [[limona|limonin]] [[sok]], [[sladkor]] in [[začimba|začimbe]] ([[čili]], [[paprika]], [[muškatni orešek]], [[cimet]], [[piment]], [[klinčki]], [[čebula]], [[zelena]], [[ingver]], [[česen]], …).

Obstajajo tudi pripravljeni kečapi, izdelani predvsem iz paprike. Če se uporabi pekoča paprika, je lahko kečap zelo pikanten. Danes dobimo na trgu vrsto industrijsko pripravljenih kečapov, od zelo milih do zelo ostrih.

== Viri ==
* {{navedi knjigo |last=Pellaprat |first=Henri-Paul |authorlink=Henri-Paul Pellaprat |title=L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |location=Ljubljana |year=1972 |cobiss=56155392}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki-medvrstično|Ketchup|Kečap}}

{{normativna kontrola}}
{{Škrbina o prehrani}}
[[Kategorija:Dodatki jedem]]</text>
      <sha1>q4333agxmia69499nzheket5knmgupb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe</title>
    <ns>0</ns>
    <id>37393</id>
    <revision>
      <id>5748337</id>
      <parentid>5747850</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T23:28:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28184" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]])

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2}}

== A ==
[[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]] – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anjuta]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]])

== B ==
[[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Bereka]]-''Rebeka'' ''Bogataj'' – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba &amp; Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Rusmir Bošnjak]]-''Rus'' '''–''' [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Nina Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] –  [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]]

== C ==
[[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]]

== Č ==
[[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij &quot;Egzi&quot; Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]]

== D ==
[[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Saša Danilov|Saša (Sasha Alexandra) Danilov]](a) – [[Dare Acoustic]] – [[Darka]] –  [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]]  – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&amp;[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]]

== E ==
[[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] &amp; [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]]

== F ==
[[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Sanja Filipović-Čugura]]-''Sanja FC'' – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Luka Flegar]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]]

== G ==
[[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] –  [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]]

== H ==
[[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej &quot;Dejvi&quot; Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]?

== I ==
[[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]]

== J ==
Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor &quot;Moony&quot; Jančič|&quot;Moony&quot;]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat &amp; Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]]

== K ==
[[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Kiki]] (''Laetitia Pohl'') – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Klara Klasinc]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko &quot;Zlati&quot; Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-&quot;Buda&quot;]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj &amp; Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] –  [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Nika Krmec]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-&quot;Dr.Evil&quot;]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]]

== L ==
[[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] –  [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] –  [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]]

== M ==
[[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] –  [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-''Marlenna'' – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja &quot;Matejči&quot; Mohar]] –  [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] –  [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat &amp; Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić''

== N ==
[[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Anja Novak]]-''Anjuta''? – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] –  [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Marijan Novina]] – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat &amp; Jose|Jose]]

== O ==
[[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]]

== P ==
[[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Kim Perme]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-''Xenia''; ''Anu'' – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Andraž Polič]] – [[Polona Kasal|Polona]] (''Kasal'') – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Dušan Prosinečki]] –  [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]]

== R ==
[[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]]

== S ==
[[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] –  [[Sanja FC]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Alexandra Danilova]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&amp;Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]]

== Š ==
[[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-&quot;''Viki Baba''&quot;– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]]

== T ==
[[Saša Tabaković]] – Taja=? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Klemen Tehovnik]] – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] –  [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]]

== U ==
[[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] –  [[Boštjan Usenik]]

== V ==
[[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Goran Vasiljević]]-''Vasko'' – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja &quot;Tejči&quot; Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]]

== W ==
[[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]]

== X ==
Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?)

== Z ==
[[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj &amp; Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Liza Zavrl]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zoran Zlatič]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]]

== Ž ==
[[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor &quot;Byron&quot; Žorž]] – [[Metod Žunec]]

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]]
* [[seznam slovenskih glasbenikov]]
*[[seznami pevcev]]
*[[seznam slovenskih šansonjerjev]]
*[[seznam slovenskih kantavtorjev]]
*[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]]

{{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]]</text>
      <sha1>842iz76ys147mmis8j7k0q7pv719i66</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748545</id>
      <parentid>5748337</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:46:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* M */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28204" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]])

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2}}

== A ==
[[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]] – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anjuta]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]])

== B ==
[[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Bereka]]-''Rebeka'' ''Bogataj'' – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba &amp; Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Rusmir Bošnjak]]-''Rus'' '''–''' [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Nina Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] –  [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]]

== C ==
[[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]]

== Č ==
[[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij &quot;Egzi&quot; Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]]

== D ==
[[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Saša Danilov|Saša (Sasha Alexandra) Danilov]](a) – [[Dare Acoustic]] – [[Darka]] –  [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]]  – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&amp;[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]]

== E ==
[[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] &amp; [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]]

== F ==
[[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Sanja Filipović-Čugura]]-''Sanja FC'' – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Luka Flegar]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]]

== G ==
[[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] –  [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]]

== H ==
[[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej &quot;Dejvi&quot; Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]?

== I ==
[[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]]

== J ==
Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor &quot;Moony&quot; Jančič|&quot;Moony&quot;]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat &amp; Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]]

== K ==
[[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Kiki]] (''Laetitia Pohl'') – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Klara Klasinc]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko &quot;Zlati&quot; Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-&quot;Buda&quot;]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj &amp; Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] –  [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Nika Krmec]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-&quot;Dr.Evil&quot;]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]]

== L ==
[[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] –  [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] –  [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]]

== M ==
[[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] –  [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-''Marlenna'' – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja &quot;Matejči&quot; Mohar]] –  [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] –  [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Nanča Muck]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat &amp; Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić''

== N ==
[[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Anja Novak]]-''Anjuta''? – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] –  [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Marijan Novina]] – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat &amp; Jose|Jose]]

== O ==
[[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]]

== P ==
[[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Kim Perme]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-''Xenia''; ''Anu'' – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Andraž Polič]] – [[Polona Kasal|Polona]] (''Kasal'') – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Dušan Prosinečki]] –  [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]]

== R ==
[[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]]

== S ==
[[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] –  [[Sanja FC]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Alexandra Danilova]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&amp;Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]]

== Š ==
[[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-&quot;''Viki Baba''&quot;– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]]

== T ==
[[Saša Tabaković]] – Taja=? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Klemen Tehovnik]] – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] –  [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]]

== U ==
[[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] –  [[Boštjan Usenik]]

== V ==
[[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Goran Vasiljević]]-''Vasko'' – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja &quot;Tejči&quot; Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]]

== W ==
[[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]]

== X ==
Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?)

== Z ==
[[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj &amp; Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Liza Zavrl]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zoran Zlatič]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]]

== Ž ==
[[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor &quot;Byron&quot; Žorž]] – [[Metod Žunec]]

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]]
* [[seznam slovenskih glasbenikov]]
*[[seznami pevcev]]
*[[seznam slovenskih šansonjerjev]]
*[[seznam slovenskih kantavtorjev]]
*[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]]

{{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]]</text>
      <sha1>9ad7p3iustlgpkgp549nl72dfmavlpf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Izbrane obletnice/29. avgust</title>
    <ns>4</ns>
    <id>37708</id>
    <revision>
      <id>5748413</id>
      <parentid>5180632</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:17:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1051" xml:space="preserve">'''[[29. avgust]]''': '''obglavljenje svetega [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] - [[Katolištvo|katoliški]] in [[pravoslavje|pravoslavni]] praznik'''
&lt;div style=&quot;float:right;margin-left:0.5em&quot;&gt;
[[Slika:Casco viejo de Dubrovnik, Croacia, 2014-04-14, DD 11.JPG|120px|Dubrovnik]]
&lt;/div&gt;
* [[1189]] - '''[[Dubrovniška republika|Dubrovnik]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; je z [[Bosna|bosanskim]] [[ban]]om [[Kulin]]om sklenil sporazum, ki mu je omogočil neovirano trgovanje po Bosni 
* [[1289]] - ustanovljena je bila '''[[inkvizicija]]'''. 
* [[1944]] - [[Peter II. Karađorđević]] je odvzel poveljevanje [[Draža Mihajlović|Draži Mihajloviću]] in s tem priznal [[Josip Broz - Tito|Titovo]] '''[[partizani|partizansko]]''' vojsko. 
* [[1966]] - skupina '''[[The Beatles]]''' je v [[San Francisco|San Franciscu]] priredila svoj zadnji [[Koncert (glasbena prireditev)|koncert]].


[[27. avgust]] &amp;ndash; [[28. avgust]] &amp;ndash; [[30. avgust]] &amp;ndash; [[31. avgust]]&lt;noinclude&gt;
{{Izbrane obletnice}}

[[Kategorija:Izbrane obletnice|D0829]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>fbzj2imu6y8ym0n9kb1v7juk231xk43</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Salvador Allende</title>
    <ns>0</ns>
    <id>40517</id>
    <revision>
      <id>5748259</id>
      <parentid>5663407</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:49:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Polemike okoli smrti Salvadorja Allendeja */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18588" xml:space="preserve">{{Infobox President| name=Salvador Allende 
| nationality = [[Čilenci|Čilenska]]
| image = &lt;!--WD--&gt;
| order = [[Seznam predsednikov Čila|29. predsednik Republike Čile]]
| term_start = 4. november  1970
| term_end = 11. september 1973
| predecessor = [[Eduardo Frei Montalva]]
| successor = [[Augusto Pinochet]]
| birth_date = &lt;!--WD--&gt;
| birth_place = &lt;!--WD--&gt;
| death_date = &lt;!--WD--&gt;
| death_place = &lt;!--WD--&gt;
| spouse = [[Hortensia Bussi]] (1940-1973)
| children = [[Beatriz Allende]] &lt;small&gt;(1943-1977)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;Carmen Paz Allende &lt;small&gt;(b.1944)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;[[Isabel Allende (političarka)|Isabel Allende]] &lt;small&gt;(r.1945)&lt;/small&gt;
| party = [[Socialistična stranka Čila]]&lt;br /&gt;[[Ljudska enotnost]] 
| alma_mater = Čilska univerza
| profession = &lt;!--WD--&gt;
| religion = [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatolik]] 
| signature = &lt;!--WD--&gt;
}} 
{{BŽO več sklicev}}
'''Salvador Guillermo Allende Gossens''', [[Čilenci|čilski]] [[politik]], * [[26. junij]] [[1908]], [[Valparaíso]], [[Čile]], † [[11. september]] [[1973]], [[Santiago de Chile]], [[Čile]].

Salvador Allende je bil v svojem [[politika|političnem]] življenju poslanec, [[minister]] za [[zdravstvo]], [[senator]] in predsednik Čila (1970-1973). Bil je prvi socialistični predsednik, izvoljen na demokratičnih volitvah v [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]]. 11. septembra 1973 je vojska pod vodstvom generala [[Augusto Pinochet|Augusta Pinocheta]] izvedla krvav [[državni udar]], za katerim je po tihem stala vlada [[Združene države Amerike]] (ZDA) in [[Centralna obveščevalna agencija]] (CIA). Po zasedbi vladne palače pa naj bi Allende storil [[samomor]]. Natančne okoliščine njegove smrti pa še do danes niso povsem pojasnjene.

== Zgodnje življenje ==
Allende se je rodil 26. junija 1908 v Santiagu &lt;ref name=&quot;test&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.fundacionsalvadorallende.cl/salvador-allende/linea-del-tiempo/|archive-url=https://archive.is/20130101083832/http://www.fundacionsalvadorallende.cl/salvador-allende/linea-del-tiempo/|archive-date=1 January 2013|title=Línea de Tiempo – Fundación Salvador Allende|publisher=fundacionsalvadorallende.cl|accessdate=20 May 2015}}&lt;/ref&gt;. Bil je sin Salvadorja Allendeja Castra in Laure Gossens Uribe. Družina Allende je pripadala čilskemu zgornjemu srednjemu razredu in je imela dolgo tradicijo političnega sodelovanja v progresivnih in liberalnih krogih. Njegov dedek je bil pomemben zdravnik in socialni reformist, ki je v Čilu ustanovil eno od prvih sekularnih šol. &lt;ref name=Guzman&gt;Patricio Guzmán, ''Salvador Allende'' (dokumentarni film, 2004)&lt;/ref&gt; Salvador Allende je bil baskovskega &lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.geni.com/people/José-Ramón-Allende-Padin/4326059713260055640 |title=José Ramón Allende Padin}}&lt;/ref&gt; in belgijskega &lt;ref&gt;{{cite web |url=http://salvadorallende.blog.lemonde.fr/2009/06/27/el-personaje-de-hoy/ |title=El personaje de hoy}}&lt;/ref&gt; porekla.

Allende je obiskoval srednjo šolo v Liceu Eduardo de la Barra v Valparaísu. Na najstnika je glavni intelektualni in politični vpliv izvajal čevljar Juan De Marchi, anarhist, rojen v Italiji. Allende je bil v mladosti nadarjen športnik, bil je član športnega kluba Everton de Viña del Mar (imenovan po bolj znanem angleškem nogometnem klubu z istim imenom), kjer je bil odličen pri skoku. Leta 1933 je Allende diplomiral na Čilski univerzi. V tem času na medicinski šoli je na Allendeja vplival profesor Max Westenhofer, nemški patolog, ki je poudarjal socialne determinante bolezni in socialne medicine. &lt;ref name=Westenhofer&gt;{{cite journal| journal = International Journal of Epidemiology| volume=34 | issue=4| pages=739–741| first=Howard |last=Waitzkin| title= Commentary: Salvador Allende and the birth of Latin American social medicine | url=http://ije.oxfordjournals.org/content/34/4/739.full | doi=10.1093/ije/dyh176 | pmid=15860637}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=PLOS&gt;{{cite journal| journal= PLOS Medicine | title= How Did Social Medicine Evolve, and Where Is It Heading?|date=October 2006| first=Dorothy| last=Porter| doi= 10.1371/journal.pmed.0030399 | url= http://www.plosmedicine.org/article/info:doi/10.1371/journal.pmed.0030399#s1| pmid=17076552| pmc=1621092| volume=3| pages=e399}}&lt;/ref&gt;

== Politična kariera ==
Politična kariera Salvadorja Allendeja je trajala več kot 40 let. Še kot študent na medicinski fakulteti je bil zaprt zaradi svojih radikalnih političnih stališč. Njegovo politično kariero lahko razdelimo na dve obdobji, obdobje od leta 1933 do 1970 in od leta 1970, ko je postal predsednik, do njegove odstranitve z oblasti z vojaškim udarom leta 1973. 

=== Obdobje od leta 1933 do 1970 ===
Socialistično partijo osnuje leta 1933 in postane njen voditelj. V začetku politične kariere je pomagal vladi Narodne fronte in bil v njej od leta 1938 do 1941 minister za zdravje, leta 1945 postane senator, potem je bil izbran za podpredsednika in zatem za predsednika senata. Kot kandidat levice in vodja Fronte narodne akcije je neuspešno sodeloval na volitvah leta 1952, 1958 in 1964. 

=== Obdobje od leta 1970 do 1973 ===
Kot kandidat levice, Gibanja narodne enotnosti, ki so ga osnovali [[Socializem|socialisti]], [[Komunizem|komunisti]], radikalci in demokrščanski [[disident]]i, je septembra 1970 zmagal na volitvah s 36,3% glasov in začel mandat 3. novembra 1970 ter tako postal 29. predsednik Čila. Začel je program neodvisnosti, razvoja in usmerjenosti države k socializmu preko procesa postopnih in demokratičnih družbenih sprememb.

Allende je bil prvi [[Marksizem|marksistični]] politik izbran za predsednika države na volitvah. S svojo politiko [[Agrarna reforma|agrarne reforme]], [[Nacionalizacija|nacionalizacije]] rudnih bogastev in pravične razdelitve bogastva je močno ogrozil interese [[buržoazija|buržoazije]] in tujih, posebej ameriških družb. 
V času vojaškega urada 11. septembra 1973 je naredil samomor. Bil je dobitnik Leninove nagrade za mir leta 1973. 

=== Vojaški udar v Čilu leta 1973 ===
{{glavni| Vojaški udar v Čilu 1973}}
Leta 1973, v upanju, da se bo uprl največji gospodarski katastrofi v zgodovini Čila, se Allende in njegova vlada poskušata izvleči iz stagnacije. Rezultat je bila hiperinflacija, ki je izzvala veliko nezadovoljstvo pri ljudeh. V takih okoliščinah je predsednik Allende, ki je verjel, da je lojalen oficir, razglasil [[Augusto Pinochet|Pinocheta]] za poveljnika vojske. Ta je 11. septembra istega leta izvedel državni udar ob vojaški pomoči ZDA od (10,9 milijonov dolarjev).

Istega dne, pri obrambi predsedniške palače, je Salvador Allende naredil samomor, 72 njegovih najbližjih sodelavcev pa so ujeli in jih postrelili. Ustanovljena je bila vojaška hunta, vlada sestavljena iz izbranih ljudi, ki so poveljevali državnemu udaru, z Avgustom Pinochetom na čelu. Hunta je razglasila izredno stanje in razpustila parlament. Pinochet je, da bi uničil marksistično preteklost Čila, takoj ustanovil tajno policijo z imenom Uprava nacionalne obveščevalne službe ali DINA, ki se je hitro infiltrirala v vse pore čilske družbe z nalogo, da ujame vse Allendejeve pristaše in nasprotnike režima. DINA je ustanovila tajna taborišča, v katerih je zverinsko mučila in ubijala zapornike. V prvih mesecih Pinochetove oblasti so bili zapori in taborišča tako polni, da so za ta namen uporabljali tudi športne stadione, ladje in vojaške komplekse. Ocenjujejo, da je bilo po njihovem nalogu zajetih 130.000 Čilencev in tujih državljanov, od katerih so mnoge mučili in ubili.

Leta 1976 je na oblast v ZDA prišel [[Jimmy Carter]], ki je obtožil Pinocheta za zločine, kot tudi za umor Orlanda Letelijera, ki je bil čilski ambasador v ZDA, obrambni minister v vladi Salvadorja Allendeja in kasneje borec za obnovo demokracije v Čilu, kar je bil povod za poslabšanje odnosov med ZDA in Čilom. Leta 1977 je Komisija za človekove pravice Združenih narodov prvič obsodila Pinochetov režim za kršenje človekovih pravic. Pinochet se ni oziral na to, ampak sprejel zakon o [[amnestija|amnestiji]] in s tem zaščitil vse oficirje, ki so kršili človekove pravice. Odredil je tudi, da se prikrijejo dokazi o tem. Več stot trupel je bilo ekshumirano in odvrženo v Tihi ocean.

== Zunanji odnosi v času Allendejevega predsedovanja ==
Allendejeva vlada je poskušala vzdrževati normalne odnose z Združenimi državami. Toda, ko je Čile nacionaliziral industrijo bakra, je Washington prekinil kredite in povečal podporo opoziciji. Čile si prizadeval poiskati nadomestne vire trgovine in financ in se zbližal s Sovjetsko zvezo, ki se je zavezala, da bo v naslednjih šestih letih vložila približno 400 milijonov dolarjev. Allendejeva vlada je bila razočarana, saj je prejela precej manj gospodarske pomoči ZSSR kot je upala. Trgovina med državama se ni bistveno povečala in posojila so bila povezana predvsem z nakupom sovjetske opreme. Poleg tega so bili krediti iz Sovjetske zveze veliko manjši od tistih, ki so bili zagotovljeni Ljudski republiki Kitajski in državam Vzhodne Evrope. Ko je Allende ob koncu leta 1972 obiskal ZSSR v iskanju več pomoči in dodatnih kreditnih linij, je bil po treh letih zavrnjen. &lt;ref name=&quot;google14&quot;&gt;{{cite book|title=The USSR and Latin America: A Developing Relationship|author=Mujal-León, E.|date=1989|publisher=Unwin Hyman|isbn=978-0-04-445165-5|url=https://books.google.com/books?id=B_T9lNx9EJEC|page=357|accessdate=20 May 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Odnosi Jugoslavije in Čila ===
[[Slika:Salvador Allende street in Sombor Republic of Serbia.JPG|250px|desno|thumb| Ulica Salvadorja Allendeja v Somboru]]
Jugoslavija je imela tradicionalno dobre odnose s Čilom, ki so se še poglobili s prihodom Allendeja na mesto predsednika Čila. Bil je velik prijatelj Jugoslavije in predsednika [[Tito|Tita]], Čile pa je bil tudi član [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]]. V tem obdobju je bilo sodelovanje med državama na vrhuncu, tako na gospodarskem, političnem kot tudi na trgovinskem področju.

Po izvedenem vojaškem prevratu generala [[Augusto Pinochet|Augusta Pinocheta]], Jugoslavija ni priznala nasilno vzpostavljeno vlado vojaške hunte in prekinila diplomatske odnose s Čilom. Odnosi so bili na konzularnem nivoju. 

V spomin na Salvadorja Allendeja so mesta širom bivše Jugoslavije imenovala po njem ulice, v Srbiji so v Beogradu, Nišu, Somboru, Preševu in Kruševcu, tudi v Ljubljani je Allendejeva ulica. 

== Smrt ==
[[File:Allende.jpg|thumb|right| Allendejev kip pred palačo la Moneda. Del kipove draperije, prikazane kot rt je zastava Čila]]
Tik pred zajetjem La Monede (predsedniške palače), s pištolo in eksplozijami jasno slišanimi v ozadju, je imel Allende svoj poslovilni govor v živo na radiu, ko je govoril o sebi v preteklem času, o njegovi ljubezni do Čila in njegovi globoki veri v njeno prihodnost. Povedal je, da njegova zaveza Čilu mu ni omogočila enostavnega izhoda in ga ne bi uporabili kot propagandno orodje tistih, ki jih je imenoval &quot;izdajalci&quot; (zavrnil je ponudbo varnega prehoda), kar jasno pomeni, da se je nameraval boriti do konca. &lt;ref&gt;{{cite news| url=https://www.nytimes.com/1973/09/12/archives/socialist-says-allendeonce-spoke-of-suicide.html | work=The New York Times | date=12 September 1973 | accessdate=10 April 2010 | title=Socialist Says AllendeOnce Spoke of Suicide}}&lt;/ref&gt;

Kmalu zatem so predstavniki državnega udara napovedali, da je Allende storil samomor. Uradna izjava pravi, da je bilo orožje, ki ga je uporabil, avtomatska puška. Pred smrtjo so ga  večkrat fotografiral s puško [[AK-47]], darilom [[Fidel Castro|Fidela Castra]]. &lt;ref&gt;{{cite web |url=http://cohaforum.org/ |title=The COHA Blog |publisher= |accessdate=13 February 2017 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170220045754/http://www.cohaforum.org/ |archivedate=20 February 2017 |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt; Z njo je bil najden mrtev, v skladu z današnjimi izjavami, ki so jih podali uradniki režima Pinocheta.

Vztrajni dvomi o načinu Allendejeve smrti so se ohranili v celotnem obdobju Pinochetovega režima. Veliko Čilencev in neodvisnih opazovalcev je zavrnilo razlago vladne različice dogodkov ob špekulaciji, da so Allendeja umorili vladni predstavniki. Ko se je leta 2011 na čilskem sodišču začela kazenska preiskava o okoliščinah Allendejeve smrti, Pinocheta že dolgo ni na oblasti, Čile pa je medtem postal ena najstabilnejših demokracij v Ameriki po indeksu demokracije The Economist.

=== Polemike okoli smrti Salvadorja Allendeja===
Posmrtni ostanki Salvadorja Allendeja so bili izkopani v maju 2011 v okviru preiskave začete 27. januarja 2011 s ciljem ugotoviti resnico o tem ali je bil ubit ali je naredil samomor. Allende je bil najden mrtev z rano od naboja v presedniški palači Moneda po državnem udaru generala Augusta Pinocheta 11. septembra 1973. 
Orožje ni bilo najdeno, mrtvega Allendeja njegova žena in hčere nikoli niso videle. Na hitro so ga pokopali v grobnici njegovega sorodnika, z državnimi častmi je bil ponovno pokopan leta 1990 po končanju vladavine vojaške hunte. 

Salvador Allende je bil končno tretjič pokopan v krogu svoje družine v Santiagu, po tem ko so rezultati uradne avtopsije pokazali, da je naredil samomor v času vojaškega udara. Kljub temu nekateri še naprej menijo, tudi Fidel Castro, da je bil ubit.

== Družina ==
[[File:Stamp Salvador Allende.jpg|thumb|right|upright|Vzhofnonemška znamka v Allendejev spomin]]
Znani sorodniki Salvadorja Allendeja so njegova hčerka Isabel Allende (političarka) in njegova druga nečakinja Isabel Allende (pisateljica), drugi vnuki in hči iz bližnje družine kot Jurado Allende. drugi vnuk rojen na Kubi s priimki Fernandez Allende

== Spomin ==
Spomenik posvečen Allendeju je kip pred Palacio de la Moneda. Postavitev kipa ni bila brez polemik, saj stoji ob vzhodnem robu Plaza de la Ciudadanía, trg s spomeniki številnih čilskih državnikov. Vendar pa kip ne stoji na trgu ampak na pločniku in je obrnjen proti vhodu na palačo.

Allende je pokopan na splošnem pokopališču v Santiagu. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://en.mercopress.com/2011/09/12/former-chilean-president-allende-remains-buried-for-third-time-in-private-ceremony|title=Former Chilean president Allende remains buried for third time in private ceremony|publisher=|accessdate=13 February 2017}}&lt;/ref&gt; Njegov grob nenehno obiskujejo tujci in domačini.

V Nikaragvi se po njem imenuje turistično pristanišče glavnega mesta Managua, prvega socialističnega predsednika Latinske Amerike. Port Salvador Allende je v bližini mestnega središče Manague.

Njegova zlomljena očala so od leta 1996 v Čilskem narodnem muzeju, ko jih je prinesla ženska, ki jih je leta 1973 našla v La Monedi. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.24horas.cl/especial11deseptiembre/el-dia-que-teresa-rescato-los-lentes-de-allende-en-la-moneda-827900|title=El día que Teresa rescató los lentes de Allende en La Moneda|first=José|last=Morgado|publisher=|accessdate=13 February 2017}}&lt;/ref&gt;

Po njem so poimenovane ulice širom po svetu.

== Glej tudi ==
* [[seznam čilenskih politikov]]
* [[seznam predsednikov Čila]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
*Chile and the United States: Declassified Documents relating to the Military Coup, 1970–1976, (From the United States' National Security Archive).
*Thomas Karamessines (1970). Operation Guide for the Conspiration in Chile, Washington: United States National Security Council.
*La Batalla de Chile – Cuba/Chile/França/Venezuela, 1975, 1977 e 1979. Director Patricio Guzmán. Duration: 272 minutes. (in Spanish)
*Márquez, Gabriel García. Chile, el golpe y los gringos. Crónica de una tragedia organizada, Manágua, Nicaragua: Radio La Primeirissima, 11 de setembro de 2006 (in Spanish)
*Kornbluh, Peter. El Mercurio file, The., Columbia Journalism Review, Sep/Oct 2003
*CIA Activities in Chile CIA response to the Hinchey amendment on www.cia.gov

== Druga literatura ==
*Comite central del Partido comunista de Cuba: Comisión de orientación revolucionaria. Rencontre symbolique entre deux processus historiques [i.e., de Cuba et de Chile]. La Habana, Cuba: Éditions polituques, 1972.
*Mala Prosvetina Encikolpedija, redakcioni odbor Oto Bihalji-Merin i drugi, Ljubljana Mladinska Knjiga, 1986 godina,
*Leksikon, grupa autora, Jugoslovenski Leksikografski Zavod Zagreb, 1974 godina,
*Diplomatsko konzularno pravo, Nenad Avramović, Privredna Akademija Novi Sad, 2006. godina ISBN 86-84613-57-0

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Salvador Allende}}
{{wikisource author}}
{{Wikiquote|Salvador Allende|Salvador Allende}}
*[http://www.abacq.org/calle/index.php] Fotografije javnih mest, poimenovane po predsedniku Allendeju po vsem svetu
*[http://mrzine.monthlyreview.org/allende110906.html Salvador Allende's &quot;Last Words&quot;]. Španščina z angleškimi podnapisi. Prepis zadnje radijske oddaje čilskega predsednika Salvadorja Allendeja, podpisanega 11. septembra 1973, ob 9:10&amp;nbsp;am. MP3 audio available [http://www.salvador-allende.cl/Audio/Salvador_Allende_11sept_1973.mp3 here].
*[http://www.elclarin.cl/fpa/hemeroteca.html Caso Pinochet]. Medtem ko je nominalno stran o primeru Pinochet, ta velika zbirka povezav vključuje Allendejevo disertacijo in številne dokumente (večinoma PDF-je), ki se nanašajo na disertacijo in na spor o njej, od materiala Cesare Lombroso, ki ga razpravlja Allende v kolektivni telegram protest proti [[Kristalna noč]], ki ga je podpisal Allende{{es icon}}.
* ''An Interview with Salvadore Allende: President of Chile'', interviewed by Saul Landau, Dove Films, 1971, 32&amp;nbsp;min. (previously unreleased):
**[https://web.archive.org/web/20081008143935/http://www.elclarin.cl/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=12166&amp;Itemid=73 Video] (španščina z angleškimi podnapisi) in ''El Clarin de Chile''. (Alternative location [http://video.google.com/videoplay?docid=-2562611999831760993 at Google Video])
*[http://www.democracynow.org/2010/9/15/another_9_11_anniversary_september_11 11 September 1973, When US-Backed Pinochet Forces Took Power in Chile] – video report by ''Democracy Now!''
*[http://www.newstatesman.com/world-affairs/2013/04/why-allende-had-die Why Allende had to die], 2013 reprint of a story from March 1974, by Gabriel Garcia Marquez

{{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}}

{{normativna kontrola}}


{{DEFAULTSORT:Allende,Salvador }}
[[Kategorija:Predsedniki Čila]]
[[Kategorija:Čilenski politiki]]
[[Kategorija:Politiki, ki so storili samomor]]
[[Kategorija:Osebnosti hladne vojne]]
[[Kategorija:Čilenski prostozidarji]]</text>
      <sha1>0y7syyrsdbmvbos65sbgnvdo4qufz7o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Čin Ši Huang</title>
    <ns>0</ns>
    <id>42743</id>
    <revision>
      <id>5748260</id>
      <parentid>5468070</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:51:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4382" xml:space="preserve">{{brez virov}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Čín Ší Huáng''' ([[kitajščina|kitajsko]]: 秦始皇; [[pinjin]]: ''Qin Shi Huangdi;'' dobesedno 'Prvi cesar Čina'), prvi [[kitajski cesar]] združene Kitajske, * [[259 pr. n. št.]], † [[210 pr. n. št.]] Od leta 247 do 221 pr. n. št. je bil '''Dženg, Kralj Čina''' (秦王政, ''Qín Wáng Zhèng'', osebno ime 嬴政 ''Jíng Džèng'' ali 趙政 ''Džào Džèng'').

Čin Ši Huang je bil ustanovitelj [[Kitajsko cesarstvo|Kitajskega cesarstva]] in ostaja priljubljena kitajska zgodovinska in mitološka osebnost. [[Knez]] Jing Dženg, kasnejši Čin Ši Huang, je bil sin priležnice - [[konkubina|konkubine]]. Skupaj z očetom [[Džuangšjang|Džuangšjangom]] (kitajsko: 秦莊襄王; pinjin: ''Zhuangxiang'') je bil v času svojega rojstva [[talec]] v sosednji [[država|državi]] [[Džao]]. [[Trgovec]] [[Li Buvej]], ki je Džuangšjangu pripeljal ženo in mu pomagal, da se je povzpel na prestol [[Država Čin|Države Čin]], je kasneje postal njen [[prvi minister]]. 

Dženg je kot trinajstletnik leta 247 pr. n. št. postal vladar Države Čin. V času njegove mladoletnosti je imel Li Buvej neomejeno oblast, a mu jo je Dženg leta 237 pr. n. št. krvavo odvzel in ga poslal v pregnanstvo, na poti tja pa je bil zastrupljen. 

Cesar Čin Ši Huang je pomemben predvsem kot prvi vladar Kitajskega cesarstva, ki ga je leta 221 pr. n. št. združil z osvojitvijo sedmih Sprtih držav. Tudi beseda ''Kitajska'' (''China'') izhaja iz njegovega imena. Kitajska svojemu prvemu cesarju in njegovim svetovalcem dolguje zahvalo za velike dosežke, kot so izgradnja [[Kitajski zid|Kitajskega zidu]], poenotenje denarnega sistema in pisave (veliko znakov je obstajalo v več različicah, zato so bili težki za razumevanje) in splošno [[centralizacija|centralizirano]] vladavino cesarja (''glejte [[dinastija Čin]]'').

Cesar se je zavzemal tudi za [[despotizem]]. Zaradi svoje trde in brezobzirne vladavine je bil zelo nepriljubljen in postal tudi tarča več [[atentat]]ov. Nekoč so ga skušali umoriti v sprejemni dvorani. Cesar je hotel potegniti svoj meč, vendar ga ni mogel izvleči, ker je bil predolg. Namesto tega je tekal po dvorani, dokler ni atentatorju neki dvorjan podstavil noge. Cesarjevi protiukrepi so bili preseljevanje, zažiganje knjig in kaznovanje vsakega nasprotovanja s [[smrtna kazen|smrtjo]].

Želel si je tudi [[nesmrtnost]]i, zato je pripravil odpravo, ki naj bi poiskala bajeslovne ''Otoke Nesmrtnih'' ob vzhodni obali Kitajske, vendar mu je ta namesto večnega življenja prinesla njegov konec. Zanj naj bi bil kriv napoj nesmrtnosti s preveliko vsebnostjo [[živo srebro|živega srebra]], ki so mu ga pripravili njegovi dvorni modreci in [[zdravnik]]i. Umrl je leta 210 pr. n. št. v palači v [[prefektura|prefekturi]] [[Šačiju]]. Njegov naslednik naj bi postal najstarejši princ [[Fusu]], ki je nasprotoval usmrtitvam učenjakov, ki se niso strinjali s sežiganjem knjig in je bil zato kazensko premeščen k [[Kitajski zid|Velikemu zidu]].

Prvi minister Li Si, glavni [[evnuh]] Džao Gao in princ [[Čin Er Ši|Huhaj]] so v strahu, da bi izbruhnil upor, med dvomesečnim potovanjem v prestolnico prikrivali cesarjevo smrt. Evnuha, ki je v govoru posnemal cesarja, so posadili v njegovo nosilnico, zadaj pa so pritrdili posušeno ribo, s katero so prikrili smrad razpadajočega trupla. Nato so princa Fusuja in njegovega generala [[Meng Tjan|Meng Tjana]] prisilili v [[samomor]]. Tako je Huhaj postal drugi kitajski cesar. 

[[Mavzolej prvega cesarja Čina|Čin Ši Huangov mavzolej]] stoji v tedanji prestolnici Čanganu (današnji [[Šjan]]) v [[provinca|provinci]] [[Šanši]]. Skupaj z [[glinena vojska|glineno vojsko]] je vpisan na seznam [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescove]] [[svetovna kulturna dediščina|svetovne dediščine]].&lt;ref&gt;Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/441]&lt;/ref&gt;

Cesarjeva priljubljenost se še danes odraža v številnih filmih, v katerih se pojavlja njegova osebnost, na primer: ''Cesar in njegov atentator'', ''Junak'' in v številnih risanih filmih.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Qin Shi Huang}}

[[Kategorija:Rojeni leta 259 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Umrli leta 210 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]
[[Kategorija:Dinastija Čin]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>3qbghst7r8rbsron704een0s9suiyk9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ernst Udet</title>
    <ns>0</ns>
    <id>45544</id>
    <revision>
      <id>5748261</id>
      <parentid>5644741</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:52:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-np, -or</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4813" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name= Ernst Udet
|placeofburial=[[Invalidenfriedhof Cemetery|Invalidenfriedhof]] [[Berlin]]
|nickname=
|allegiance= [[Nemčija]]
|serviceyears= 1914-1918, 1935-1941
|rank= ''[[Nadporočnik]]'' - Nemško cesarstvo
''[[Generalpolkovnik]]'' - Nacistična Nemčija
|branch= ''[[Luftstreitkräfte]]'' - ''[[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]]''
|commands= Prva svetovna vojna: [[Jasta 37]], [[Jasta 4]]
|unit= Prva svetovna vojna:  Jasta 4, [[Jasta 11]], [[Jasta 15]], [[Jasta 37]] 
|awards=[[Red Hohenzollern]]&lt;br /&gt;[[Pour le Mérite]]&lt;br /&gt; [[viteški križ železnega križa]] 
}}
'''Ernst Udet''', [[Nemci|nemški]] [[pilot]], [[letalski as]] [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] in [[general]] [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]], * [[26. april]] [[1896]], [[Frankfurt na Majni]], † [[17. november]] [[1941]], [[Berlin]].

Ernst Udet je bil drugi najuspešnejši nemški letalski as prve svetovne vojne, saj je v njej dosegel 62 zračnih zmag. Po vojni je zaslovel s svojimi nastopi na letalskih prireditvah in v [[film]]ih, snemal je tudi s [[Leni Riefenstahl]], preizkusil pa se je tudi kot izdelovalec letal. V [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] se je priključil pozno, šele po vztrajnih prošnjah [[Hermann Göring|Göringa]], in se v njej izkazal s številnimi novostmi, ki jih je na Udetovo prepričevanje uvedla in kasneje v vojni uspešno uporabljala. Po daljši [[Velika depresivna motnja|depresiji]] je storil [[samomor]].

== Življenjepis ==
=== Napredovanja ===
[[Slika:Bundesarchiv Bild 146-1984-112-13, Ernst Udet.jpg|thumb|Ernst Udet v uniformi Luftwaffe, 1940]]

* [[Gefreiter|Gefreiter der Reserve]] (21. september 1915)
* [[Podčastnik|Unteroffizier der Reserve]] (28. november 1915)
* [[Vizefeldwebel|Vizefeldwebel der Reserve]] (13. marec 1916)
* [[častniški pripravnik|Offiziers-Stellvertreter]] (5. november 1916)
* [[rezervni častnik|rezervni]] [[poročnik]] (22. januar 1917)
* [[rezervni častnik|rezervni]] [[nadporočnik]] (14. september 1918)
* [[stotnik]] (?)
* [[major]] (?)
* [[podpolkovnik]] (1. junij 1934)
* [[polkovnik]] (1. junij 1935)
* [[generalmajor]] (1. april 1937)
* [[generalporočnik]] (1. november 1938)
* [[general letalcev]] (1. april 1940)
* [[generalpolkovnik]] (19. julij 1940)

=== Odlikovanja ===
&lt;!--imena najbolj poznanih odlikovanj so prevedena; ostale bom pustil v originalu--&gt;
* [[viteški križ železnega križa]] (4. julij 1940)
* 1914 [[železni križec]] I. razreda (20. marec 1916)
* 1914 [[železni križec]] II. razreda (24. september 1915)
* [[Pour le Mérite]] (9. april 1918)
* RK des Kgl. Preuss. Hausordens von Hohenzollern mit Schwertern (13. november 1917)
* Prussian Aero Club Badge
* Kgl. Preuss. Flugzeugführer-Abzeichen
* Ehrenbecher für dem Sieger im Luftkampf (17. avgust 1916)
* Kgl. Württembg. Verdienstkreuz mit Schwertern (4. november 1916)
* Lübeckisches Hanseatenkreuz (24. avgust 1918)
* Hamburgisches Hanseatenkreuz (17. september 1918)
* Verwundetenabzeichen, 1918 in Silber
* Ehrenkreuz für Frontkämpfer
* Wehrmacht-Dienstauszeichnung IV. Klasse
* Gemeinsames Flugzeugführer- und Beobachterabzeichen in Gold mit Brillanten
* Spange zum EK I
* Spange zum EK II
* Grossoffizierkreuz des Kgl. Bulgar. Militär-Verdienstorden mit Schwertern

=== Glej tudi ===
* [[Udet U 12 Flamingo]]
* [[seznam generalpolkovnikov Wehrmachta]]
* [[seznam nosilcev viteškega križa železnega križa]]
* [[seznam nemških letalskih asov prve svetovne vojne]]
* [[seznam letalskih asov po številu zračnih zmag]]

== Zunanje povezave ==
- v [[angleščina|angleščini]]:
* [http://www.geocities.com/~orion47/WEHRMACHT/LUFTWAFFE/Generaloberst/UDET_ERNST.html '' Biografija'']
* [http://www.theaerodrome.com/aces/germany/udet.php ''Ernst Udet na theaerodrome.com'']
* [http://www.histaviation.com/Udet_U-12_Udets_Flamingo.html Udet's U-12 Flamingo] ''O letalu U 12''
* [http://www.riefenstahl.org/ Leni's Rising Star] ''Info o filmih Leni Riefenstahl in Udeta   ''
* [http://www.historynet.com/magazines/aviation_history/3032886.html »Ernst Udet: The Rise and Fall of a German World War I Ace«]

{{-}}
{{Combined Pilots-Observation Badge with Diamonds}}

{{Portal-Vojaštvo}}

{{normativna kontrola}}

{{flying-ace-stub}}

{{DEFAULTSORT:Udet, Ernst}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1896]]
[[Kategorija:Umrli leta 1941]]
[[Kategorija:Nemški generali]]
[[Kategorija:Nemški letalski asi prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nemški vojaški piloti]]
[[Kategorija:Nosilci viteškega križa železnega križa]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Luftwaffe (Wehrmacht)]]
[[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (vojaški razred)]]
[[Kategorija:Nosilci hišnega reda Hohenzollernov]]
[[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]]</text>
      <sha1>dpr2plvu2pobaah9q5lawcn2w14st4w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748262</id>
      <parentid>5748261</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T19:03:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1896]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1941]]; +[[Kategorija:Vojaške osebnosti, ki so storile samomor]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4827" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name= Ernst Udet
|placeofburial=[[Invalidenfriedhof Cemetery|Invalidenfriedhof]] [[Berlin]]
|nickname=
|allegiance= [[Nemčija]]
|serviceyears= 1914-1918, 1935-1941
|rank= ''[[Nadporočnik]]'' - Nemško cesarstvo
''[[Generalpolkovnik]]'' - Nacistična Nemčija
|branch= ''[[Luftstreitkräfte]]'' - ''[[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]]''
|commands= Prva svetovna vojna: [[Jasta 37]], [[Jasta 4]]
|unit= Prva svetovna vojna:  Jasta 4, [[Jasta 11]], [[Jasta 15]], [[Jasta 37]] 
|awards=[[Red Hohenzollern]]&lt;br /&gt;[[Pour le Mérite]]&lt;br /&gt; [[viteški križ železnega križa]] 
}}
'''Ernst Udet''', [[Nemci|nemški]] [[pilot]], [[letalski as]] [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] in [[general]] [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]], * [[26. april]] [[1896]], [[Frankfurt na Majni]], † [[17. november]] [[1941]], [[Berlin]].

Ernst Udet je bil drugi najuspešnejši nemški letalski as prve svetovne vojne, saj je v njej dosegel 62 zračnih zmag. Po vojni je zaslovel s svojimi nastopi na letalskih prireditvah in v [[film]]ih, snemal je tudi s [[Leni Riefenstahl]], preizkusil pa se je tudi kot izdelovalec letal. V [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] se je priključil pozno, šele po vztrajnih prošnjah [[Hermann Göring|Göringa]], in se v njej izkazal s številnimi novostmi, ki jih je na Udetovo prepričevanje uvedla in kasneje v vojni uspešno uporabljala. Po daljši [[Velika depresivna motnja|depresiji]] je storil [[samomor]].

== Življenjepis ==
=== Napredovanja ===
[[Slika:Bundesarchiv Bild 146-1984-112-13, Ernst Udet.jpg|thumb|Ernst Udet v uniformi Luftwaffe, 1940]]

* [[Gefreiter|Gefreiter der Reserve]] (21. september 1915)
* [[Podčastnik|Unteroffizier der Reserve]] (28. november 1915)
* [[Vizefeldwebel|Vizefeldwebel der Reserve]] (13. marec 1916)
* [[častniški pripravnik|Offiziers-Stellvertreter]] (5. november 1916)
* [[rezervni častnik|rezervni]] [[poročnik]] (22. januar 1917)
* [[rezervni častnik|rezervni]] [[nadporočnik]] (14. september 1918)
* [[stotnik]] (?)
* [[major]] (?)
* [[podpolkovnik]] (1. junij 1934)
* [[polkovnik]] (1. junij 1935)
* [[generalmajor]] (1. april 1937)
* [[generalporočnik]] (1. november 1938)
* [[general letalcev]] (1. april 1940)
* [[generalpolkovnik]] (19. julij 1940)

=== Odlikovanja ===
&lt;!--imena najbolj poznanih odlikovanj so prevedena; ostale bom pustil v originalu--&gt;
* [[viteški križ železnega križa]] (4. julij 1940)
* 1914 [[železni križec]] I. razreda (20. marec 1916)
* 1914 [[železni križec]] II. razreda (24. september 1915)
* [[Pour le Mérite]] (9. april 1918)
* RK des Kgl. Preuss. Hausordens von Hohenzollern mit Schwertern (13. november 1917)
* Prussian Aero Club Badge
* Kgl. Preuss. Flugzeugführer-Abzeichen
* Ehrenbecher für dem Sieger im Luftkampf (17. avgust 1916)
* Kgl. Württembg. Verdienstkreuz mit Schwertern (4. november 1916)
* Lübeckisches Hanseatenkreuz (24. avgust 1918)
* Hamburgisches Hanseatenkreuz (17. september 1918)
* Verwundetenabzeichen, 1918 in Silber
* Ehrenkreuz für Frontkämpfer
* Wehrmacht-Dienstauszeichnung IV. Klasse
* Gemeinsames Flugzeugführer- und Beobachterabzeichen in Gold mit Brillanten
* Spange zum EK I
* Spange zum EK II
* Grossoffizierkreuz des Kgl. Bulgar. Militär-Verdienstorden mit Schwertern

=== Glej tudi ===
* [[Udet U 12 Flamingo]]
* [[seznam generalpolkovnikov Wehrmachta]]
* [[seznam nosilcev viteškega križa železnega križa]]
* [[seznam nemških letalskih asov prve svetovne vojne]]
* [[seznam letalskih asov po številu zračnih zmag]]

==Sklici==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
- v [[angleščina|angleščini]]:
* [http://www.geocities.com/~orion47/WEHRMACHT/LUFTWAFFE/Generaloberst/UDET_ERNST.html '' Biografija'']
* [http://www.theaerodrome.com/aces/germany/udet.php ''Ernst Udet na theaerodrome.com'']
* [http://www.histaviation.com/Udet_U-12_Udets_Flamingo.html Udet's U-12 Flamingo] ''O letalu U 12''
* [http://www.riefenstahl.org/ Leni's Rising Star] ''Info o filmih Leni Riefenstahl in Udeta   ''
* [http://www.historynet.com/magazines/aviation_history/3032886.html »Ernst Udet: The Rise and Fall of a German World War I Ace«]

{{-}}
{{Portal-Vojaštvo}}
{{Combined Pilots-Observation Badge with Diamonds}}
{{normativna kontrola}}
{{flying-ace-stub}}

{{DEFAULTSORT:Udet, Ernst}}
[[Kategorija:Nemški generali]]
[[Kategorija:Nemški letalski asi prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nemški vojaški piloti]]
[[Kategorija:Nosilci viteškega križa železnega križa]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Luftwaffe (Wehrmacht)]]
[[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (vojaški razred)]]
[[Kategorija:Nosilci hišnega reda Hohenzollernov]]
[[Kategorija:Pokopani na Invalidenfriedhof Berlin]]
[[Kategorija:Vojaške osebnosti, ki so storile samomor]]</text>
      <sha1>8nr7tmxuhk8x75civwkh74jt0bhn78i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Feminizem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>51176</id>
    <revision>
      <id>5748336</id>
      <parentid>5387205</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T23:26:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kwamikagami</username>
        <id>19477</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9315" xml:space="preserve">{{Uredi}}
[[File:Femen 1.jpg|thumb|Feministične aktivistke med akcijo]]
'''Feminízem''' je raznolika zbirka [[socialna teorija|socialnih teorij]], [[politično gibanje|političnih gibanj]] in moralnih filozofij, pretežno motiviranih z izkušnjami žensk, posebej v socialnem, političnem in ekonomskem kontekstu. Kot socialno gibanje se feminizem v prvi vrsti osredotoča na zmanjšanje in izničenje [[neenakost med spoloma|neenakosti med spoloma]] in promoviranje pravic, interesov in zadev [[ženska|žensk]] v [[družba|družbi]].

Feminizem zgodovinsko izhaja javne udeležbe žensk v politiki in druge vrste javnosti. Zgodovinsko se prične feminizem s salonskimi dejavnostmi. Salon kot socializacija premožnih tako s tedanjo kulturo kot idejnimi vodji, je praviloma vodila ženska, vdova ali bogato poročena ženska, ki je vložila denar v dejavnosti, ki so bile v občo zabavo in zanimanje in tako pridobila elitno sredino in tako gostila zanimive ljudi. Sama pogostitev je bila v celoti odgovornost gostitelja, prav tako vabila in animacija, gostiteljica pa se je večinoma preživljala s poslovnimi investicijami in špekulacijami, narava teh informacij pa je prišla z gostov. Saloni niso bili vedno stalni, so pa bili pomemben del mestnega utripa. Ob nastopu prve in druge svetovne vojne je pomen salonov zamrl, a žensko razumništvo, prej usmerjeno v elitnih krogih v odprt družbeni dialog, se je aktiviralo v kulturni boj za žensko volilno pravico. 

V akademskih okvirih se nekateri feministi in feministke ukvarjajo z dokumentiranjem neenakosti med spoloma in spremembami v družbenem položaju ter zastopanosti žensk. Spet drugi izhajajo iz izhodišča, da je spol družbeni konstrukt, ter na podlagi tega konstrukta raziskujejo alternativne modele za preučevanje družbenih odnosov.

Nekateri feministični raziskovalci in raziskovalke izpostavljajo, da bi morale biti ustaljene [[hierarhija|hierarhije]] v [[poslovnost|poslovnem]] in [[politika|političnem]] svetu ter na sploh v vseh organizacijah nadomeščene z [[decentraliziranost|decentralizirano]] ultra-[[demokracija|demokracijo]]. Nekateri trdijo, da je obstoj osrednjega vodje v katerikoli organizaciji izpeljan iz paternalistične strukture družine, ki jo je zategadelj treba reformirati in zamenjati. Za te raziskovalce in raziskovalke je tematika feminizma širša in ni strogo vezana na zadeve, povezane s spolno determiniranostjo (glej tudi [[anarho-feminizem]] in [[post-strukturalizem]]).

Družbeni konstrukti na področju spolnih identitet so postali še posebej pomembni v času ko je [[medicina]] in druge vrste terapija in zdravljenje presegla mnoge prej naravno postavljene meje dojemanja sveta. Tudi filozofija je vidno pričela presegati naravnopravne teorije pravičnosti, dojemanje sveta je tako postalo vidno bolj subjektivno. [[Identiteta|Spolna identiteta]] je prav tako del te diskusije, ki se močno naslanja na [[človekove pravice]] in osebnostne pravice posameznika v pravni družbi. Feminizem se zaradi svojega nastanka naslanja v veliki meri na posameznikovo pravico do samoaktualizacije. 

Feministični politični [[aktivizem]] se navadno osredotoča na zadeve, kot so [[Nadzor rojstev|načrtovanje družine]] ( [[Splav|splav)]], [[nasilje nad žensko]] in nasploh [[nasilje v družini]], [[porodniški dopust]], [[spolna diskriminacija]], [[spolno nadlegovanje]] in [[spolno nasilje]]. Teme, ki jih obravnava feminizem, vključujejo [[patriarhat]], [[stereotip]]e ipd.

[[File:Feminism symbol.svg|thumb]]
V [[1960.|60-ih]] in [[1970.|70-ih]] letih [[20. stoletje|20. stoletja]] se je feminizem v teoriji in praksi osredotočal predvsem na [[belci|belke]] [[srednji sloj|srednjega sloja]] z [[Zahod]]a, a se je obenem skliceval na zastopanost vseh [[rasa|ras]] in [[družbeni sloj|slojev]]. V novejšem obdobju številni feministični teoretiki in teoretikinje postavljajo pod vprašaj predpostavko, da prototipna »ženska« predstavlja homogeno skupino posameznikov z enakimi interesi. S pojavom feminističnih aktivistov in aktivistk iz različnih okolij se je za teoretike feminizma pojavila možnost, da se poskusijo ugotoviti presek med temami, vezanih na spol, in drugimi sociološkimi kategorijami, kot sta [[rasa]] ali [[Družbena slojevitost|sloj]]. Številni feministi in feministke danes zastopajo stališče, da je feminizem prvinsko gibanje, ki si prizadeva za odpravo mej, vezanih na [[socialni sloj]], [[rasa|raso]], [[kultura|kulturo]] in [[vera|vero]], ki pa je obenem kulturno pogojeno in obravnava teme, relevantne za ženske v izbrani družbi, najsi bo to [[obrezovanje žensk]] v [[Sudan]]u ali »[[Trg dela#stekleni strop|stekleni strop]]« v zahodnih družbah; obenem pa razpravlja o tem, katere od specifičnih tem, kot so [[posilstvo]], [[incest]] ali [[materinstvo]] so univerzalne in zadevajo vse ženske.

Feminizem je deležen tudi vrsto različnih napadov. Poglavitna težava feminizma je obsežnost in nedefiniranost gibanja, ki vsebuje tako boj za varstvo pravic homoseksualcev, vprašanje zvestobe, nasilja nad ženskami in celo vrsto drugih zakonskih problematik, ki so po svoji naravi zelo kompleksne in pomembne teme, ki so pomembno oblikovale zgodnje 20.stoletje in so še vedno relevantne. 

Slovenska javnost močno neguje javno razpravo o teh problematikah, letni dogodki kakršni so Mesto žensk s svojimi publikacijami pa tudi drugi kulturni dogodki osvetljujejo težave v javnosti. Od 1980tih let obstaja mnoštvo ženskih aktivistk in organizacij, ki so se od 2006 preoblikovale v Ženski lobi in izdale tudi Feministični manifest leta 2014 in so tudi povezane v Evropski ženski lobi kot društvo. Na evropskem kot slovenskem področju so postavljena merila, ki omogočajo vsaj bolj enakovredno zastopanost tako žensk kot moških v predstavniška telesa zakonodaje. Tako imenovane ženske kvote obvezujejo vlagatelje kandidatnih list, da poiščejo med kandidatkami več ženskih predstavnikov svoje liste.  

Feministke so tako spolno dejavne posameznice, zavedne državljanke in visoko delujoče posameznice, ki prevzemajo delno družbeno vlogo samorefleksije glede težav s spolno in družbeno identiteto žensk v njihovem okolju. Tako omogočajo družbi, državljanom in posameznikom, da izbirajo najbolj učinkovita sredstva pri skrbi za svoje pravice, člane družine, otroke in širšo družbo. Gibanje za feminizem je v osnovi boj zoper prevlado moškega spola na oblasti, saj je ta oblast krivična. Definicija pravičnosti v odnosu med spoloma, še posebej v družbeni ureditvi, pa je nestalna, nedefinirana in prav tako družbeni konstrukt, ki omogoča zlorabe in škodljive ureditve. Feminizem kot kulturni boj je tako pogosto nepotrebno relativiziran, politično pa izgublja na moči ravno na področju pravic samskih žensk in družbenih konstruktov, ki veljajo zanje. 

Na področju feminizma in varstva LGBT pravic na področju Evrope smo priča močnim interesnim gibanjem, ki vplivajo na družinsko pravo in tako na samo naravo družbe, ki je bila na področju Srednje in Vzhodne Evrope izpostavljena močnim družbenim, socialnim in ekonomskim spremembam. Še vedno onkraj [[Oprah Winfrey]] na tako velikem področju nismo bili deležni javnega diskurza ob teh večjih družbenih spremembah na področju pravic žensk, [[Družinsko pravo|družinskega prava]] in [[Nasilje v družini|družinskega nasilja]] ter otrokovih pravicah. Družbeni aktivizem je ključen pri obvladovanju te vrste težav v družbi. Ob porastu razvez zakonskih zvez in katoliški konzervativnosti v zvezi z naravo zakonske zveze gibanje pomembno niha v odmevnosti in prodornosti in je v osnovi protikonzervativno in protikatoliško od osamosvojitve Slovenije dalje v javnem diskurzu. 

Zaradi vseobsežnosti gibanja in naravnega prizadevanja gibanja za demokratičnost vladanja je feminizem vstopil v diskurz etike posameznih verskih prepričanj. Narava feminizma, da vrednoti in relativizira konzervativne vrednote in vrednostne sisteme, kakršni so verski sistemi, pomembno vpliva na razmišljanja o pravicah žensk v različnih sistemih. Feminizem postaja bolj kot kadarkoli prej predmet globalističnega razmišljanja o etiki do otrok, do mater in do družinskih problematikah v raznovrstnih okoljih. Moraliziranje o teh temah je postalo hudo breme za razpravljalce, a je pomembno zastopano preko organizacij kakršne so Amnesty International, Rdeči križ, Karitas, Zveza za prijatelje mladine, Združenje proti spolnem zlorabljanju.  

Feminizem je kot prepričanje pomembno zastopan tudi v okviru družboslovnega izobraževanja in je tako marsikje na Zahodu pomembno izhodišče za analiziranje družbe v kateri bivamo. Relativizacija feminizma je tako postalo orodje za razveljavitev takšnih analiz in tako pomembno izhodišče političnega diskurza, ki pa nima zaledja v univerzitetnem okolju in je tako lahko predmet javnega posmeha.   

== Glej tudi ==
* [[feministična psihologija]]
* [[feministična umetnost]]
* [[Rdeče zore]]
* [[Jane Addams]]

== Zunanje povezave ==
* [[Wikipedija:V živo/Feministični WikiMaraton|Feministični WikiMaraton 2013]]
* [http://www.zenskilobi.si/ Ženski lobi Slovenije]
{{commons|Feminism}}
{{Politične ideologije}}

[[Kategorija:Feminizem|*]]
[[Kategorija:Politične ideologije]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2566vuflihyf77v0z35mnkokru6iy16</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam španskih kolesarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>51414</id>
    <revision>
      <id>5748317</id>
      <parentid>5735862</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:53:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alebarasi</username>
        <id>50192</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* A */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1733" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[kolesar]]jev.'''

{{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}}
{{CompactTOC2}} 

== A ==
*[[Jon Aberasturi]]
*[[Igor Antón]]
*[[Mikel Aristi]]
*[[Igor Astarloa]]
*[[Juan Ayuso]]

== B ==
*[[Federico Bahamontes]]
*[[Carlos Barredo]]
*[[Pello Bilbao]]

== C ==
*[[Jonathan Castroviejo]]
*[[Alberto Contador]]
*[[David de la Cruz]]

== D ==
*[[Pedro Delgado]]

== E ==
*[[Imanol Erviti]]

== F ==
*[[Juan Antonio Flecha]]
*[[Omar Fraile]]
*[[Óscar Freire]]
*[[José Manuel Fuente]]

== G ==
*[[Francisco Gabica]]
*[[Iván García (kolesar)|Iván García]]

== H ==
*[[Roberto Heras]]
*[[Jesús Herrada]]

== I ==
*[[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]
*[[Jon Ander Insausti]]
*[[Beñat Intxausti]]
*[[Gorka Izagirre]]
*[[Ion Izagirre]]

== L ==
* [[Mikel Landa]]
* [[Oier Lazkano]]
* [[Juan José Lobato]]
* [[Jesús Loroño]]

== M ==
* [[Enric Mas]]
* [[Lluís Mas]]
* [[Luis Ángel Maté]]
* [[Melcior Mauri]]
* [[Iban Mayo]]
* [[Javier Mejías]]
* [[Daniel Moreno]]
* [[Javier Moreno (kolesar)|Javier Moreno]]
* [[José Manuel Moreno (kolesar)|José Manuel Moreno]]
* [[María Isabel Moreno]]

== N ==
* [[Daniel Navarro]]
* [[Mikel Nieve]]

== O ==
*[[Luis Ocaña]]
*[[Abraham Olano]]
*[[Javier Otxoa]]

== P ==
*[[Álvaro Pino]]
*[[Rubén Plaza]]
*[[Eduard Prades]]

== R ==
*[[Vicente Reynès]]
*[[Joaquim Rodríguez]]
*[[Bernardo Ruiz]]

== S ==
*[[Luis León Sánchez]]
*[[Enrique Sanz]]
*[[Carlos Sastre]]
*[[Marc Soler]]
*[[Joane Somarriba]]

== T ==
*[[Amets Txurruka]]

== V ==
*[[Rafael Valls]]
*[[Alejandro Valverde]]

== Z ==
*[[Haimar Zubeldia]]

{{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}}
[[Kategorija:Seznami Špancev|Kolesarji]]
[[Kategorija:Španski kolesarji|*]]</text>
      <sha1>85hmhjzeaietmvq7lnomhhtruuc67sj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Putin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>55747</id>
    <redirect title="Vladimir Putin" />
    <revision>
      <id>5748344</id>
      <parentid>310110</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T00:59:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>416*chain</username>
        <id>214504</id>
      </contributor>
      <comment>Odstranjena preusmeritev na [[Vladimir Putin]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1724" xml:space="preserve">==怪談「カーナビ」==
ある、金曜の夜の事だったんですけど、仕事が終わった後、ラーメンでも食べたいな～なんて思いまして。
どうせならちょっと遠くのラーメン屋さんに行こうかと。いうわけで車に乗った訳です。
ナビに住所入れて、さあ出発と。しばらく走ってますと、なんかミョーに救急車とすれ違うんですよ。
あ、まあ金曜日の夜だし、飲み過ぎた奴多いのかなと。それにしては数が多い。
そうこうしているうちに、今度はナビがこんなことを言うわけです。
「この先、事故多発地点です。他の車や歩行者に注意してください。」
まあ、ナビってこういう機能あるんで、時々だったら全然気にする程の事でもないんですけど。
これも、妙に数が多い。ほんと、交差点に差し掛かるたびに、
「この先、事故多発地点です。」「この先、事故多発地点です。」
しかも、結構走ってましたから、周りって田舎道で、車とかほとんどいないんですよ。
さすがに、僕も焦りましたね。なんだか怖いなー、やばいなー、と。
でも、目的地まであと少しだったんで、そんなこと、まあ考えながらも車走らせてますと、
ようやく、「目的地に到着しました。」って、ナビが言うんです。
え？と思いました。だって、ここ、ラーメン屋さんの看板どころか、周りに何も無いんですよ。
おかしいなー、なんなんだろうなー、って。
ふっと横を見ると、そこ、移転してたんですよ。</text>
      <sha1>69kdyorr79268nrcly10yj4t0vfamd4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748345</id>
      <parentid>5748344</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T01:05:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>AntiCompositeNumber</username>
        <id>150306</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/416*chain|416*chain]] ([[User talk:416*chain|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Andrejj|Andrejj]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Vladimir Putin]]</text>
      <sha1>ny1tkjc4n8xajt60wwzmx7usp4ltpyc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Buldožer (glasbena skupina)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>69616</id>
    <revision>
      <id>5748521</id>
      <parentid>5278164</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:00:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>2A00:EE2:6A02:9500:70E1:F6C3:2D35:CE06</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11108" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Buldožer}}
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name             = Buldožer
| Background       = group_or_band
| Origin           = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] {{ikonazastave|Slovenija}}
| Genre            = [[progresivni rock]], [[blues rock]], [[psihedelični rock]], [[avantgarda]], [[novi val]], [[rockabilly]], [[art rock]]
| Years_active     = 1975–1983&lt;br&gt;1993–1999&lt;br&gt;2006–
| Associated_acts  = [[Sedem svetlobnih let]]
| Label            = [[PGP RTB]], [[Helidon]]
| URL              = &lt;!-- WD --&gt;
| Current_members  = [[Boris Bele]]&lt;br&gt;[[Borut Činč]]&lt;br&gt;[[Andrej Veble]]&lt;br&gt;[[Dušan Vran|Dušan Vran-Cika]]
| Past_members     = [[Janez Zmazek - Žan]]&lt;br&gt;[[Vili Bertok]]&lt;br&gt;[[Marko Brecelj]]&lt;br&gt;[[Tone Dimnik|Tone Dimnik-Čoč]]&lt;br&gt;[[Bojan Goličnik]]&lt;br&gt;[[Ven Jemeršić]]&lt;br&gt;[[Štefan Jež]]&lt;br&gt;[[Uroš Lovšin]]&lt;br&gt;[[Davor Slamnig]]&lt;br&gt; Ivan Volarič - Feo
}}

'''Buldožer''' je [[slovenci|slovenska]] [[rock|rok]]ovska [[glasbena skupina]], ustanovljena spomladi leta [[1975]], ki je koncertirala na območju celotne [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. 

Skupino sta po seriji bolj ali manj neuspešnih [[festival]]skih nastopov ustanovila [[Boris Bele]] in [[Marko Brecelj]]. Iz [[duet|dua]] je nastala rokovska skupina Buldožer. 

==Zgodovina==
Prvega [[Glasbeni album|albuma]] ''[[Pljuni istini u oči]]'' beograjska založba [[PGP RTB]], kljub velikemu povpraševanju poslušalcev, za vsak primer ni ponatisnila zaradi ostrih negativnih reakcij moralistov takratne uradne politike »svetlih idealov«. Njihovi nastopi so prave atrakcije scenskih akrobacij in blebetanja v [[mikrofon]]. V [[Zagreb]]u se je [[Marko Brecelj]] na oder med pesmijo ''Don't Wanna Be a Paraplegic'' pripeljal v [[invalidski voziček|invalidskem vozičku]], člani skupine pa so ga popljuvali. Sledile so uradne in neuradne prepovedi koncertov. Buldožerji so nastopali, kjer je bilo mogoče, ponekod so si z nastopom prislužili aplavz in pohvale, drugod pa graje in napade. Drugi album ''[[Zabranjeno plakatirati]],'' ki je bil pripravljen oktobra 1976, je kljub spremembi nekaterih spornih besedil obtičal v uredniškem predalu založbe PGP. Leto pozneje je založba [[Helidon]] odkupila posnetke in novembra 1977 je album končno izšel. Tretji album ''[[Živi bili pa vidjeli]]'' je izšel kot [[soundtrack]] za [[Hrvaška|hrvaški]] istoimenski film. Buldožerji so zato na festivalu v [[Pulj|Pulju]] prejeli prestižno nagrado [[zlata arena]] za najboljšo [[filmska glasba|filmsko glasbo]]. Po tretjem albumu je skupino zapustil kontroverzni vokalist Marko Brecelj. Po prvi varianti je bila za odhod kriva moka, ki naj bi jo, sveto prepričan, da je nekaj drugega, »snifal« Marko Brecelj. Po drugi varianti je bila za odhod kriva ponudba [[Goran Bregović|Gorana Bregovića]], da Buldožer igra kot predskupina [[Bijelo dugme|Bijeloga dugmeta]], vendar Marko z njimi ni hotel igrati. Četrti album ''[[Izlog jeftinih slatkiša]]'' je njihov najbolje prodajani album. Vsejugoslovanska uspešnica ''[[Žene i muškarci]]'' ter ''[[Slovinjak punk]]'' sta istega leta izšla še na mali plošči. Leta 1981 je izšel [[mini LP]] album ''[[Rok end roul]],'' kjer so se Buldožerji preizkušali v [[rockabilly]]ju. Sledila sta dvojni album ''[[Ako ste slobodni večeras]]'' leta 1982 in album ''[[Nevino srce]]'' leta 1983, na katerem je založba Helidon izdala koncertne posnetke v živo. Po šestih letih je izšla zgoščenka ''[[Nova vremena]]'' z zbirko skladb nastalih med letoma 1975 in 1983. V začetku [[1990.|90-ih]] let [[20. stoletje|20. stoletja]] se je skupina po dolgem premoru vrnila v [[Studio Tivoli]] in posnela nov album, ki pa je malo pred zaključkom, septembra 1993 zgorel v požaru. Po krajšem premoru je skupina ponovno posnela material in leta 1995 izdala zadnji album, ''[[Noć]].''

V letu 2006 se skupina vrača na odre. Trenutna zasedba:
*[[Boris Bele]] (vokal, kitara)
*[[Janez Zmazek]] (kitara)
*[[Andrej Veble]] (bas kitara)
*[[Borut Činč]] (klaviature)
*[[Dušan Vran - Cika]] (bobni)
*gosta:
**[[Cole Moretti]] (spremljevalni vokal, tolkala)
**[[Miklavž Ašič]] (spremljevalni vokal, saksofon)

Po 11-letnem premoru je bil prvi koncert skupine v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]] 23. septembra 2006, sledil je koncert v zagrebškem klubu ''Boogaloo'' 15. oktobra, 30. novembra so nastopili v mariborskem klubu ''Štuk'', kasneje pa še v Novi Gorici, Pulju in [[Beograd]]u. 23. septembra 2006 je izšel set osmih zgoščenk z naslovom ''Lik i djelo'', v katerem so zbrana vsa dosedanja dela skupine.

Leta 2016 je skupina prejela občinsko plaketo mesta [[Ljubljana]].&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jelka-reichman-in-ciril-zlobec-letosnja-castna-mescana-ljubljane/390977 Jelka Reichman in Ciril Zlobec letošnja častna meščana Ljubljane]&lt;/ref&gt;

==Diskografija==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot;|Leto
!align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot;|Naslov
!align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot;|Oblika
!align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot;|Založba
!align=&quot;center&quot; valign=&quot;top&quot;|Ostale informacije
|-
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[1975]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|''[[Pljuni istini u oči]]''
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[LP]], [[kompaktni disk|CD]], [[MC]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[PGP BG]] / [[Helidon]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[Helidon]] je ploščo odkupil po letu 1977 
|-
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[1976]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|''[[Zabranjeno plakatirati]]''
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[LP]], [[kompaktni disk|CD]], [[MC]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[PGP BG]] / [[Helidon]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[Helidon]] je ploščo izdal in odkupil leta 1977 
|-
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[1979]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|''[[Živi bili pa vidjeli]]''
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[mini LP]], [[soundtrack]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[Helidon]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|Album prejme [[Zlata arena|Zlato areno]] na festivalu v [[Pulj|Puli]] 
|-
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[1980]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|''[[Izlog jeftinih slatkiša]]'' 
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[LP]], [[MC]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[Helidon]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|Najbolj prodajana plošča
|-
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[1980]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|''[[Žene i muškarci Slovinjak punk]]''
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[SP]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[Helidon]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|
|-
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[1981]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|''[[Rok end roul]]''
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[mini LP]] 
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[Helidon]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|
|-
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[1982]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|''[[Ako ste slobodni večeras]]''
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[LP|2LP]], [[MC|2MC]] 
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[Helidon]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|V živo posneto v zagrebškem klubu [[Kulušić]]
|-
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[1983]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|''[[Nevino srce]]''
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[LP]], [[MC]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[Helidon]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|V živo posneto na koncertih po [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]
|-
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[1989]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|''[[Nova vremena]]''
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[LP]], [[MC]], [[kompaktni disk|CD]] 
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[Helidon]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|Prva rock kompaktna plošča v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]
|-
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[1995]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|''[[Noć]]''
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[kompaktni disk|CD]], [[MC]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|[[Helidon]]
|align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;|Praktično končan album je sprva zgorel v požaru studia [[Tivoli]] leta 1993
|}

== Zasedbe ==
{| class=&quot;toccolours&quot; border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 style=&quot;float: width: 375px; margin: 0 0 1em 1em; border-collapse: collapse; border: 1px solid #E2E2E2;&quot; width=99%
|-
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1975
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1975-1976
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1976-1977
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1977-1979
|-
| valign=top |
* '''[[Boris Bele]]''' – [[ritem kitara]], [[vokal]]
* '''[[Marko Brecelj]]''' – solo vokal
* '''[[Borut Činč]]''' – [[klaviature]]
* '''[[Štefan Jež]]''' – [[bobni]]
* '''[[Uroš Lovšin]]''' – kitara
* '''[[Andrej Veble]]''' – [[bas kitara]]
| valign=top |
* '''Boris Bele''' – ritem kitara, vokal
* '''Marko Brecelj''' – solo vokal
* '''Borut Činč''' – klaviature
* '''[[Bojan Goličnik]]''' – bas kitara
* '''Štefan Jež''' – bobni
* '''Uroš Lovšin''' – kitara
| valign=top |
* '''Boris Bele''' – ritem kitara, vokal
* '''[[Vili Bertok]]''' – bas kitara
* '''Marko Brecelj''' – solo vokal
* '''Borut Činč''' – klaviature
* '''[[Tone Dimnik|Tone Dimnik-Čoč]]''' – bobni
* '''Uroš Lovšin''' – kitara
| valign=top |
* '''Boris Bele''' – ritem kitara, vokal
* '''Vili Bertok''' – bas kitara
* '''Marko Brecelj''' – solo vokal
* '''Borut Činč''' – klaviature
* '''[[Dušan Vran|Dušan Vran-Cika]]''' – bobni
* '''[[Janez Zmazek - Žan]]''' – kitara
|-
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1979-1981
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1981-1983
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1983-1993
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1993-1996
|-
| valign=top |
* '''Boris Bele''' – ritem kitara, vokal
* '''Borut Činč''' – klaviature
* '''[[Davor Slamnig]]''' – kitara
* '''Andrej Veble''' – bas kitara, spremljevalni vokal
* '''Dušan Vran-Cika''' – bobni
| valign=top |
* '''Boris Bele''' – ritem kitara, vokal
* '''Borut Činč''' – klaviature, spremljevalni vokal
* '''Andrej Veble''' – bas kitara, spremljevalni vokal
* '''Dušan Vran-Cika''' – bobni
* '''Janez Zmazek - Žan''' – kitara
| valign=top |
'''Premor'''
| valign=top |
* '''Boris Bele''' – ritem kitara, vokal
* '''Borut Činč''' – klaviature, spremljevalni vokal, kitara
* '''[[Ven Jemeršić]]''' – bas kitara, spremljevalni vokal
* '''Uroš Lovšin''' – kitara
* '''Dušan Vran-Cika''' – bobni
|-
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1996-1999
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1999-2006
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 2006-danes
|-
| valign=top |
* '''Boris Bele''' – ritem kitara, vokal
* '''Borut Činč''' – klaviature, spremljevalni vokal
* '''Andrej Veble''' – bas kitara, spremljevalni vokal
* '''Dušan Vran-Cika''' – bobni
| valign=top |
'''Premor'''
| valign=top |
* '''Boris Bele''' – ritem kitara, vokal
* '''Borut Činč''' – klaviature, spremljevalni vokal
* '''Andrej Veble''' – bas kitara, spremljevalni vokal
* '''Dušan Vran-Cika''' – bobni
* '''Janez Zmazek - Žan''' – kitara
|-
|}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih rock skupin]]

== Vir ==
{{opombe}}

[[Kategorija:Jugoslovanske glasbene skupine]]
[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1975]]
[[Kategorija:Buldožer|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qrq6u7yf5b438xwvv2o35cwq9r1kz9q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vitan Mal</title>
    <ns>0</ns>
    <id>70812</id>
    <revision>
      <id>5748115</id>
      <parentid>5558854</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T13:08:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Pripovedna dela za mladino */ [[Sreča na vrvici (knjiga)]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5860" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Vitan Mal''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[25. oktober]] [[1946]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].

== Življenje ==
Vitan Mal se je rodil v [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožni dolini]]. Po končani [[gimnazija|gimnaziji]] se je odločil za študij na [[Pedagoška akademija v Ljubljani|Pedagoški akademiji]], smer [[slavistika]] in [[knjižničarstvo]].

Opravljal je veliko [[poklic]]ev: bil je [[film]]ski snemalec, [[novinar]] in [[urednik]] v ''Otroškem in mladinskem programu'' [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]].

== Literarno delovanje ==
Uveljavil se je s [[slikanica]]mi, predvsem pa s pripovednimi deli za mladino, med katerimi prevladujejo [[roman]]i o problematičnih poteh odraščanja današnje mladine. Med mlajšimi je priljubljena [[serija]] [[kriminalka|kriminalk]] za otroke o agentu Žardni. Kar nekaj [[knjiga|knjig]] je prevedenih v druge jezike. Za najmlajše je pisal v številne [[revija|revije]], kot so ''[[Ciciban (revija)|Ciciban]]'', [[Kurirček]], ''[[Pionirski list]]'', ''[[Trobentica (revija)|Trobentica]]'', [[Zmajček]] ... 

Skupna naklada Malovih knjig presega 300.000 izvodov, za [[Bralna značka|Bralno značko]] pa je pisatelj opravil skoraj 500 obiskov po šolah in knjižnicah.

Vitan Mal v splošnem velja za prvega slovenskega mladinskega pisatelja, ki je pisal, kakor sam pravi »o navidezno banalnih stvareh, kot so opravljanje male potrebe, bruhanje, samozadovoljevanje.« Pa zaslugi Malovih del je slovenska mladinska literatura v osemdesetih letih doživela preporod in se oddaljila od vzgojnih moraliziranj.

Besedila za odrasle (''[[Ganimed in drugi]]'', ''[[Za metuljem še Rok]]'' in ''[[Nedokončana zgodba]]'') je namenil ozkemu krogu bralcev, saj se v njih dotika raziskovanja zapletenega polja [[erotika|erotike]].

=== Kontroverznost ===
Nekatera njegova dela zbujajo burne odzive v slovenski javnosti, saj se v njih na ekspliciten način ukvarja s [[pederastija|pederastijo]], mladostniško spolnostjo in sorodnimi [[tabu]] temami.&lt;ref name=&quot;Mladina&quot;&gt;{{navedi novice |last=Aleksič |first=Jure |title=Vitan Mal |url=http://www.mladina.si/52931/vitan-mal |date=20.1.2011 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=12.4.2014}}&lt;/ref&gt; Del javnosti, tudi strokovne, si že dlje časa prizadeva za umik njegovih del iz učnega načrta za pouk slovenščine v osnovnih šolah.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Jaklič |first=Tanja |title=Mladoletniki v literaturi z elementi pornografije |url=http://www.delo.si/clanek/130262 |work=Delo |date=24.11.2010 |accessdate=12.4.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice| last=Jaklič |first=Tanja |title=»Ubogaj me in lepo ti bo! … Zdaj pa sleci hlače!« |url=http://www.delo.si/novice/kronika/ubogaj-me-in-lepo-ti-bo-hellip-zdaj-pa-sleci-hlace.html |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=21.1.2012 |accessdate=12.4.2014}}&lt;/ref&gt; Njegova najbolj kontroverzna knjiga je ''[[Napačna odločitev]]'', pisatelj zanjo pravi, da je zgodba namerno pretirana.&lt;ref name=&quot;Mladina&quot;/&gt;

Zaradi svojega odnosa do mladostnikov je imel nekajkrat tudi težave z zakonom. Prvič je bil pogojno obsojen leta 2000 zaradi »izdelave pornografskega gradiva z mladoletno osebo«, zaradi fotografij golega mladoletnika, ki jih je uporabljal kot model za risbe.&lt;ref name=&quot;Mladina&quot;/&gt; Vnovič je bil pogojno obsojen leta 2014, tokrat zaradi posesti pornografskega gradiva, na katerem so mladoletniki.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.dnevnik.si/kronika/pisatelj-vitan-mal-zaradi-mladoletne-pornografije-obsojen-na-pogojno-kazen |title=Pisatelj Vitan Mal zaradi pornografije z mladoletniki obsojen na pogojno kazen |date=3.4.2014 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=12.4.2014}}&lt;/ref&gt;

== Film in televizija ==
Bil je poklicni snemalec in novinar na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], nato pa asistent kamere pri nadaljevanki ''[[Erazem in potepuh]]'' ter filmu ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]''. Za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] je napisal več oddaj za serijo ''[[Kuhinja pri violinskem ključu]]'', ki je bila uprizorjena leta 1974.

Po povesti ''[[Teci, teci kuža moj]]'' je bil posnet film ''[[Sreča na vrvici]]'', ki velja za največji prodajni uspeh slovenskega filma, saj so ga odkupili v več kot 50 državah. Po knjigi ''[[Ime mi je Tomaž]]'' je z [[režiser]]jem [[Tugo Štiglic|Tugom Štiglicem]] napisal [[scenarij]]a za filma ''[[Poletje v školjki]]'' in ''[[Poletje v školjki 2]]''.

== Literarna dela ==
==== Pripovedna dela za mladino ====

* ''[[Ime mi je Tomaž]]'' (1972)
* ''[[Teci, teci kuža moj]]'' (1975)
* ''[[Roki Rok]]'' (1976)
* ''[[Mali veliki junak]]'' (1976)
* ''[[Vanda]]'' (1982)
* ''[[Sreča na vrvici (knjiga)|Sreča na vrvici]]'' (1984)
* ''[[Baronov mlajši brat]]'' (1985)
* ''[[Poletje v školjki]]'' (1986)
* ''[[Školjka svetega Sebastijana]]'' (1990)
* ''[[Ledosned]]'' (2006)
* ''[[Na ranču veranda]]'' (1993)
* ''[[Hitro hitreje]]'' (1994)
* ''[[Nedelje nekega poletja]]'' (1996)
* ''[[Ta grajski]]'' (1998)
* ''[[Dvojni agent Žardna]]'' (1999)
* ''[[Žigana]]'' (2003)
* ''[[Žardna in hiša duhov]]'' (2003)
* ''[[Žardna in ukradeni angel]]'' (2005)
* ''[[Žardna in Četrtek]]'' (2006)

==== Literarna dela za odrasle ====

* ''[[Za metuljem še Rok]]'' (1976)
* ''[[Ganimed in drugi]]'' (1993)
* ''[[Nedokončana zgodba]]'' (1999)
* ''[[Napačna odločitev]]'' (2009)
* ''[[Za čas in čast: Bojan, junak belih strmin]]'' (1983)

== Sklici in opombe ==
{{Opombe}}

== Viri ==
* Marta Pirnar: Tok/protitok. Založba Škuc, Ljubljana, 2006.

== Glej tudi ==
{{Wikivir}}
*[[seznam slovenskih pisateljev]]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mal, Vitan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski scenaristi]]
[[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]]</text>
      <sha1>dfcchktaak9b21yte9mq8o4aypis1h9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih zdravnikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73092</id>
    <revision>
      <id>5748322</id>
      <parentid>5746533</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:12:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* S */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52586" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zdravnik]]ov''' (medicincev in stomatologov). '''Glej tudi:''' [[Seznam slovenskih farmacevtov]], [[Seznam slovenskih biokemikov]], [[Seznam slovenskih biologov]], [[Seznam slovenskih mikrobiologov]], [[Seznam slovenskih biofizikov]], [[Seznam slovenskih molekularnih genetikov]]; [[Seznam slovenskih antropologov]], [[Seznam slovenskih psihiatrov]] (pri zdravnikih upoštevani le delno), [[Seznam slovenskih veterinarjev]] itd.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Bojan Accetto]]
* [[Rok Accetto]]
* [[Ruža Ačimović Janežič]]
* [[Martin Ačko]]
* [[Milan Adamčič]]
* [[Metka Adamič]]
* [[Anton Adamlje]]*
* [[Makso Adrian]] (Maks Moric)
* [[Janja Ahačič]]
* [[Uroš Ahčan|Uroš (Golobič) Ahčan]] (1968)
* [[Janja Ahčin]]
* [[Marjan Ahčin]] ([[1903]]–[[1988]])
* [[Giovanni de Albertis]]
* [[Tit Albreht]]
* [[Savo Aleksič]] (Sava Aleksić)
* [[Karl Altmann]]
* [[Franc Ambrož]]
* [[Aleš Ambrožič]]
* [[Bogdan Ambrožič]]
* [[Franc Ambrožič]]
* [[Matija Ambrožič]]
* [[Ivan Amon]]
* [[Ivan Amruš]]
* [[Milan Amruš]]
* [[Dimitar Anakiev]]
* [[Amalija Anderluh]]
*[[Marija Anderluh]]
* [[Jože Andlovic]]
* [[Dušan Andoljšek]]
* [[Matej Andoljšek]]?
* [[Lidija Andolšek Jeras]]
* [[Avgust Andrioli]] ([[1802]]–[[1875]])
* [[Nikica Andromako]]
* [[Sašo Aničin]]
* [[Erik Ankerst]]
* [[Johan Jakob Antoneli de Gonzales]]
* [[Gorazd Antolič]]
* [[Ivo Antolič]]
* [[Vane Antolič]] (1957)
* [[Jože Antonič]]
* [[Miha Antonič]]*
* [[Primož Aplenc]]
* [[Rihard Aplenc]]?
* [[Carlo Apollonio]]
*Seyed Yousef Arde-bili (1967-2017)
* [[Anton Arko]]
* [[Darja Arko]]
* [[Lojze Arko]]
* [[Venčeslav Arko]]
* [[Ciril Armeni]]
* [[Maja Arnež]]
* [[Zoran Arnež (stomatolog)]]
* [[Zoran Marij Arnež]]
* [[Miha Arnol]]
* [[Andrej Arnšek]]?
* [[Nuhi Arslani]]
* [[Jože Arzenšek]]
* [[Marija Auersperg]]
* [[Jurij Avčin]]
* [[Marij Avčin]]
* [[Tadej Avčin]]
* [[Marija Avguštin Čavić]]
* [[Pavle Avramović]]
* [[Danica Avsec-Letonja|Danica Avsec(-Letonja]])
* [[Mira Ažman]]
* [[Peter Ažman]]
* [[Tomaž Ažman]]
*[[Katja Ažman Juvan]]

== B ==

* [[Janez Babnik]]
* [[Martin Babnik|Martin (Leonard) Babnik]]
* [[Just Bačar]]
* [[Urška Bačovnik Janša]]
*[[Boštjan Baebler]]
* [[Oton Bajc]]
* [[Janez Bajec]]
* [[Jurij Bajuk|Jurij (Jorge) Bajuk]]
* [[Zvonko Baklan]]
* [[Jože Balažic]]
* [[Helena Ban Frangež]]
* [[Tatjana Ban Zlatev]]
* [[Andrej Boris Banič]]
* [[Stanko Banič]]
* [[Andrej Baraga]]
* [[Lojze Baraga]]?
* [[Jože Baričevič]]
* [[Sašo Baričevič]]
* [[Dimitrij Bartenjev|Dimitrij (Mitja) Bartenjev]]
* [[Igor Bartenjev]]
* [[Dragica Bartenjev]]
* [[Rajner Bassin]]
*[[Denis Baš]]
* [[Lovrenc Batič]]
* [[Saba Battelino]] (Birk)
* [[Tadej Battelino]]
* [[Hugo Baumgarten]]
* [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]]
* [[Damjana Bebler-Brecelj]]
* [[Klemen Bedenčič]]*
* [[Jože Bedernjak]]
*[[Nataša Bedernjak Bajuk]]
* [[Milko Bedjanič]]
* [[Franc Behofer]]
* [[Darinka Belič]]*
* [[Matej Beltram]]
* [[Drago Benedik]]
* [[Janez Benedik]]*
* [[Janko Benedik]]
* [[Majda Benedik]]
* [[Majda Benedik Dolničar]]
* [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]]
* [[Jože Beniger]]
* [[Helena Benko]]?
* [[Ivo Benkovič]]
* [[Bojana Beović]]
* [[Vojko Berce]]
* [[France Bergelj]] (1903-46)
* [[Vladimir Berglez]]
* [[Mihael Bergmann]]
* [[Ernest Berke]]
* [[Anton Bernik]]
* [[Jernej Bernik]]
* [[Karel Bernik]]
* [[Sabina Bertoncelj Pustišek]]
* [[Ana Berus]]
* [[Marijan Bervar]]
* [[Danijel Bešič Loredan]]
* [[Milan Betetto]]
* [[Marija Bevčar Bernik]]
*[[Jože Bežek]]
* [[Janez Nepomuk Biatzovszky]]
* [[Martin Bigec]]
* [[Slavko Bijelić]] 
* [[Marjan Bilban]]
* [[Mirko Birsa]]
* [[Marko Bitenc]]
* [[Andrej Ludvik Bizjak]] 
* [[Jože Blaznik]]  
* [[Demeter Bleiweis]]
* [[Janez Bleiweis]]
* [[Karel Bleiweis]]
* [[Leander Bleiweis]]
* [[Tanja Blejec]]*
* [[Aleš Blinc]]
* [[Robert Blumauer (starejši)|Robert Blumauer]] ([[1895]]–[[1970]])
* [[Ruža Blumauer Urbančič]]
* [[Radivoj Bobič]]
* [[Emil Bock|Emil Böck]]
* [[Alojz Boh]] (1913-2010)
* [[Lojze Boh]] (1927)
*[[Marko Boh]]
* [[Franja Bojc Bidovec]]
* [[Jože Bohinjec]] (1923-2021)
* [[Mateja Bohinjec]]
* [[Alena Bok Friedlova]]
* [[Eda Bokal Vrtačnik]]*
*([[Cita Bole]])
* [[Ivan Bonač]]
* [[Urša Bonnevier]]
* [[Peter Borisov]]
* [[Elko Borko]]
* [[Marijan Borštnar]]
* [[Peter Bossman]]
* [[Roman Bošnjak]]
* [[Albert Botteri]] 
* [[Ernst Bouvier]]
* [[Cveto Božič]] (1920-2017)
* [[Marjeta Hren Božič]]
* [[Marija Bračko]]
* [[Borut Bratanič]]
* [[Andrej Brataševič]]
* [[Aleš Brecelj (kirurg)]]
* [[Anton Brecelj]]
* [[Bogdan Brecelj]]
* [[Erik Brecelj]]
* [[Filip Jakob Brecelj]]
* [[Janez Brecelj]]
* [[Konrad Adam Breckerfeld]]
* [[Wolfgang Konrad Breckerfeld]]
* [[Dimitrij Bregant]]
* [[Marij Bregant]]
* [[Tina Bregant]]
* [[Andrej Bren]]
* [[Marija Bren Erjavec]] (1929-2019)
* [[Erika Brenčič]] (r. [[Borin]])
* [[Leopold Brenčič]]
* [[Lojze Brenčič]]   
* [[Vinko Brenčič]]
* [[Maja Bresjanac|Maja (Mara) Bresjanac]]
* [[Robert Breščak]]
* [[Anamarija Brezigar]]
* [[Svetozar Breznik]]
* [[Brane Breznikar]]
* [[Vladimir Brezovnik]]
* [[Ivan Brežan]] (Bressan)
* [[Simon Brežan]]
* [[Nataša Brglez Jurečič]]
* [[Vlado Brinovec]]
* [[Janez Brložnik]]
* [[Brane Brodnik]]
* [[Irena Brovet Zupančič]]
* [[Andrej Bručan]]
* [[Viljem Brumec]] (1925-2014)
* [[Marija Brumec Ješe]]
* [[Fran Brumen]]
* [[Monika Brumen]]
* [[Aleksander Brunčko]]
* [[Valentin Brusati]] (Bružat)
* [[Miran Brvar]]
* [[Štefan Brvar]]*
* [[Bronka Brzin]]
* [[Žiga Bučar]]
* [[Sonja Budič]]
* [[Marjan Budihna]]
* [[Nataša Budihna]]
* [[Marjan Bukovec]]
* [[Mateja Bulc]]
* [[Gorazd Bunc]]
* [[Matjaž Bunc]]
* [[Stjepan Bunta]]
* [[Helena Burger]]
* [[Igor But]]
* [[Dušan Butinar]]
* [[Jadranka Buturović Ponikvar]]

== C ==

* [[Luka Camlek]]*
* [[Ksenija Cankar]]
* [[Veronika Cankar Aplenc]]?
* [[Nina Canki - Klain]] (hrvaško-slovenska)
* [[Robert Carotta]]
* [[Bogomir Celcer]]
* [[Jurij Cepuder]]
* [[Milan Cepuder]]
* [[Anton Cerar (zdravnik)]]
* [[Matko Vasilij Cerar]]
* [[Rok Cesar]]*
* [[Boris Cergolj]]
* [[Ivan Cestnik]]
* [[Matija Cevc]]
* [[Primož Cevc]]
* [[Josip Cholewa]]
* [[Janez Krstnik Christian]]
* [[Boris Cibic]]
* [[Ivan Cibic]]
* [[Iza Ciglenčki]]
* [[Andrej Cijan]] (1937-2020)
* [[Matej Cimerman]]
* [[Ajda Cimperman]]
* [[Lada Cindro]]
* [[Zoltan Cipot]]
* [[Anton Cizelj]]
* [[Tošo Cizelj]] (1926-2021)
* [[Ivan Cof]]
* [[France Cokan]]
* [[Franc Copf]]
* [[Franz Copf]]
* [[Peter Copf]]
* [[Franc Coppini]]
* [[Janez Andrej Coppini|Janez Andrej Coppini(s)]]                
* [[Andrej Cör]]
* [[Karel del Cott]]
*[[Mitja del Cott]]
* [[Rudolf del Cott]]
* [[Anton Crnjac]]
* [[France Cukjati]]
* [[Milan Cunder]] (1908–1970)
* [[France Cundrič]] ([[1908]]–1994)
* [[France Cundrič]] ([[1946]])
* [[Saša Cvahte]]
* [[Jože Cvelbar (zdravnik)|Jože Cvelbar]] (1908-97)
* [[Mirjam Cvelbar]]
* [[Erika Cvetko]]
* [[Branislav Cvetko]]
* [[Rado Cvetko|Rado(van) Cvetko]]

== Č ==

* [[Gvido Čadež]]*
* [[Rudi Čajavec]]*
* [[Jože Čakš]]
* [[Tomaž Čakš]]
* [[Meta Čampa]]
* [[Ferdinand Čandek]]
* [[Anton Čas]]
* [[Milan Čavić]]
* [[Zdenka Čebašek Travnik]]
* [[Ljudevit Čebohin]] 
* [[Anton Čede]]
* [[Franc Čeh]]
* [[Robert Čeh]]
* [[Branka Čelan Lucu]]
* [[Franc Čelešnik]]
* [[Lucija Čemažar]]
*([[Maja Čemažar]])
*[[Andreja Čerček]]
* [[Bojan Čerček]]
* [[Andreja Černe Čerček]]
* [[Draga Černelč]]
* [[Milan Černelč]]
* [[Peter Černelč]]
* [[Stanko Černelč]]
* [[Igor Černi]]
* [[Ferdinand Tschernitsch]] ([[Ferdinand Černič]])
* [[Mirko Černič]]
* [[Stanislav Černič]] 
* [[Nataša Černič Šuligoj]]
* [[Rafael Černuta]]  *
* [[Jožica (Josipina Ana) Červek]]
* [[Milan Žiga Červinka]] 
* [[Anton Zhesnik|Anton Česnik (Zhesnik)]]
* [[Ignacij Česnik]] *
*[[Jože Četina]] (1927-2017)
* [[Rudolf Čik]]
* [[Bogdan Čizmarevič]]*
* [[Milan Čižman]]
* [[Božidar Čolakovič]]
* [[Andrej Čretnik]]
* [[Božena Čretnik]], r. Kaffou
* [[Tjaša Čretnik Žohar]]
* [[Tanja Čufer]]
* [[Jože Čuk]]*
* [[Jasna Čuk Rupnik]]

== D ==
* [[Hermina Damjan]]
* [[Marija Damjanovska]]
* [[Andrej Debeljak]]
* [[Franc Debevec (ftiziolog)|Franc Debevec]] (1898-1978)
* [[Franc Debevec]] (1915-2002)
* [[Marija Debevec]]
* [[Miha Debevec (zdravnik)]]
* [[Peter Defranceschi]]
* [[Dušan Deisinger]]*
* [[Alenka Dekleva]]
* [[Dušan Dekleva]] (1896-1980)
* [[Igor Dekleva (1921)|Igor Dekleva]] (1921-2006)
* [[Franjo Ivan Delak]] 
* [[Jelena De Miranda]]
* [[Aleš Demšar]]
* [[Jernej Demšar (zdravnik)]]
* [[Marko Demšar]]
* [[Miro Denišlič]]
* [[Bogdan Derč]]
* [[Ernest Dereani]]
* [[Karmen Dereani]] (-[[Bežek]])
* [[Franc Derganc (1877-1939)]]
* [[Franc Derganc (1911-1973)]]
* [[Kristijan Derganc]]
* [[Metka Derganc]]
* [[Mirko Derganc]]
* [[Jani Dernič]]
* [[Janko Dernovšek]]
* [[Nevenka Deu Južnič|Nevenka Vida Deu Južnič]]
* [[Vojko Didanovič]]
* [[Zoran Dietz]]
* [[Milan Dimitrijević]]
* [[Miran Dintinjana]] 
* [[Veronika Dintinjana]]
* [[Uroš Dobnikar]] *
* [[Jurij Dobovišek]]
* [[Metoda Dodič Fikfak]]
* [[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]]
* [[Primož Dolenc]]
* [[Vinko Dolenc]]
*[[Leja Dolenc Grošelj]]
*[[Tatjana Dolenc Veličković]]
* [[Zvezdana Dolenc Stražar]]
* [[Alojz Dolhar]]
* [[Rafko Dolhar]]
* [[Ivan Dolinar|Ivan Dolinar*]]
* [[Jurij Dolinar (zdravnik)]]
* [[Jožef Dolničar]] (1801-1883)
* [[Jernej Dolinšek]]
* [[Rafael Dolinšek]]
* [[Janez Dolničar]] 
* [[Fran Dolšak]]
* [[Aleksander Doplihar]] (1930-2022)
* [[Jožef Dornig]]
* [[Klemen Dovč]]*
* [[Rozalija Dovč]]*
* [[Peter Dovšak]]
* [[Tadej Dovšak]]
* [[Ana Zlata Dragaš]]
* [[Bogo Dragaš]]
* [[Cvetka Dragoš]]
* [[Martina Drevenšek]]
* [[Igor Drinovec]] *
* [[Jože Drinovec]]*/[[Borut Drinovec]]*
* [[Brigita Drnovšek Olup]]
*[[Ivan Drobnič]]
*[[Janez Drobnič (zdravnik)]] (1924-2004)
* [[Matej Drobnič]]
* [[Mirko Drobnič]] (1920-2000)
* [[Adolf Drolc]]
* [[Peter Držaj]] (1913-1944)
* [[Janko Držečnik]]
*[[Benjamin Dvoršak]]
* [[Mirko Đurić]]?

== E ==

* [[Dejan Ebenšpanger]]
* [[Maja Ebert Moltara]]
* [[Gabrijela Ehrlich]]
* [[Robert Ekart]]
* [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]]
* [[Jelka Erjavec]]*
* [[Marijan Erjavec]]
* [[Zoran Erjavec]]
* [[Branko Ermenc]]
* [[Damijan Eržen]]*
* [[Darja Eržen]] *
* [[Ivan Eržen]]
*[[Janez Eržen (zdravnik)|Janez (Ivan) Eržen]]
* [[Janez Eržen (kirurg)]]
* [[Nada Eržen]]
* [[Mladen Est]]

== F ==
* [[Marjan Fabjan]]
* [[Mario Fafangel (ml.)]]
* [[Janez Faganel]]
* [[Božidar Fajdiga]]
*[[Darja Fajdiga]], por. Fettich
*[[Igor Fajdiga]]
*[[Nadja Fajdiga]]
*[[Ana Fajmut]]
* [[Božo Fakin]]
* [[Samo Fakin]]
* [[Jožef Ignacij]] (1754-1795)
* [[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]]
* [[Ivan Farkaš]]*
* [[Anton Fazarinc]]
* [[Franc Fazarinc]]
* [[Jože Felc]]
* [[Luciano Ferfoglia]] ?
* [[Ksaverija Ferlan Marolt]]
* [[Dušan Ferluga]]
* [[Alenka Fetih]]
* [[Darja Fettich Fajdiga|Darja Fettich (r. Fajdiga)]]
* [[Janez Fettich]]
* [[Jure Fettich]] *
* [[Aleš Fidler]]*
* [[Franc Fidler]]
* [[Matjaž Figelj]]
* [[Alojz Fijavž]]
* [[Žare Finderle]]
* [[Leon Fink]]
* [[Mira Fink]]
* [[Jože Flajs]] 
*[[Matjaž Fležar]]  (*1963)
* [[Vojko Flis]]
* [[Ivica Flis Smaka]]
*[[Jakob Folter]] (ok. 1500)
* [[Josip Fon (kirurg)|Josip Fon]] 
*[[Alenka Forte]] 
* [[Bojan Fortič]]
* [[Majda Fortič]]
* [[Marjan Fortuna]]
* [[Igor Frangež]]*
* [[Aleksander Frank]]
* [[Hinko Franken]]
* [[Igor Franko]]
* [[Jelka Franzot Zor]]
* [[Albert Peter Fras]]
* [[Tamara Fras Stefan]]
* [[Zlatko Fras]]
* [[Adela Fratnik Steyer]]?
* [[Urša Fratnik Florijančič]]
* [[Ernest Hilarij Fröhlich]]
* [[Janez Fröhlich]]
* [[Erika Fuchs]]
* [[Nenad Funduk]]
* [[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]]
* [[Jana Furlan]]
* [[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]]
* [[Majda Furlan]]
* [[Tomaž Furlan]]
* [[Jasna Furlan Hrabar]]
* [[Marta Furman Jakopič]]
* [[Fran Fux|Franc Fux]]

== G ==

* [[Viktor Gaberšek]]
* [[Tone Gabrijelčič]]
* [[Peter Gabrovec]]*
*[[Miran Gabruč]]
* [[Eldar M. Gadžijev]]
* [[Aleksander Gala]]
* [[Danica Gala Bem]]
* [[Stojan Gala]]
* [[Nina Gale]]
* [[Jožica Gamse]] (* [[1955]])
* [[Tomaž Gantar]]
* [[Mario Gasparini]] 
* [[Mladen Gasparini]]*
* [[Dominik Gašperšič]]
* [[Rok Gašperšič]]*
* [[Mavricij Gauster]]
* [[Marko Gerbec]]
* [[Vida Gerbec]]
* [[Franjo Gerlovič]]
* [[Borut Geršak]]
* [[Ksenija Geršak]]
* [[Harold Delf Gillies]] 
* [[Edvard Glaser]]
* [[Marjana Glaser Kraševac]]
* [[Damjan Glavač]]
* [[Edvard Globočnik]]
* [[Mojca Globočnik Petrovič]]
* [[Ljerka Glonar]]
*[[Barbara Gnidovec Stražišar]]
* [[Ciril Godec]]
* [[Romana Godeša]]
* [[Marko Godina]]
* [[Stevan Goldman]]
*[[Jože Golmajer]]*
* [[Rajko Golobinek]]
* [[Rastislav Golouh|Rastislav (Rastko) Golouh]]
* [[Matevž Gorenšek]] (1972-2020)
* [[Borut Gorišek]] *
* [[Drina Gorišek]]*
* [[Nina Gorišek Miksić]]*
* [[Janez Gorjanc (kirurg)]]
* [[Jurij Gorjanc]]*
*[[Matija Gorjanc]]
*[[Vojka Gorjup]]
* [[Ivan Gostiša]]
*[[Daniel Grabar]]
*[[Klemen Grabljevec]]?
* [[Franjo Gračanin]]
* [[Bojan Gračner]] 
* [[Anton Grad]]
* [[Tomaž Grad]]
* [[Cveto Gradišar]]?
* [[Ivan Gradišar]] (ZDA)
* [[Primož Gradišek]]
* [[Simona Gradišek]]*
* [[Peter Gradišnik]]
* [[Anton Janez Grbec]]
* [[Jožef Grbec]] 
* [[Ludvik Bernard Grbec]]
* [[Milan Gregorčič]]
* [[Andrej Gregorič]] (st./ml.)
* [[Igor Gregorič]]
* [[Milan Roman Gregorič]]
* [[Milica Gregorič Kramberger]]
* [[Minja Gregorič]]*
* [[Vinko Gregorič]]
* [[Štefek Grmec]]
* [[Marko Grmek]]
* [[Tatjana Grmek Martinjaš]]
* [[Irena Grobelnik]]
* [[Slobodan Grobelnik]]
* [[Katja Groleger Sršen]]
* [[Anton Gros]]
* [[Nuša Gros]]?
* [[Štefan Grosek]]
* [[Božena Grosman]]
* [[Dušan Grošelj]]
* [[Igor Grošelj]]*
* [[Mojca Grošelj Grenc]]
* [[Zoran Grubič]]
* [[Nevenka Gruden]]
* [[Slavko Grum]]
* [[Janez Benedikt Gründel]]
* [[Štefan Gruškovnjak]]
* [[Andrej Gubenšek]]
* [[Tadej Guna]]
* [[Alojz Gunde]]
* [[Vladimir Guzelj]]

== H ==

* [[Baltazar Hacquet]]
* [[Vedran Hadžić]]
* [[Alenka Hafner]]
* [[Blaž Hafner]]
* [[Janko Hafner]] (1899-1956)
* [[Jože Hafner]]?
*[[Matevž Harlander]] **
* [[Otto Haus]]
* [[Stojan Havliček]]
* [[Ana Hawlina]]
* [[Gregor Hawlina]]
* [[Herbert Hawlina]]
* [[Marko Hawlina]]
*[[Simon Hawlina]]
* [[Josip Hebein]]
* [[Franc Heber]]
* [[Janko Heberle]]
* [[Henrik Heferle]]
* [[Srečko Herman]]
* [[Stanko Hernja]]
* [[Polde Hladnik]]  
* [[Robert Hlavaty]]
* [[Drago Hočevar]]
* [[Marko Hočevar (kirurg)]]
* [[Miran Hočevar]]
* [[Tone Hočevar (zdravnik)]]
* [[Zvonko Hočevar]]
* [[Irena Hočevar Boltežar]]
* [[Milan Hodalič]]
* [[Harold Hofman]]*
* [[Alenka Höfferle Felc]]
* [[Sergej Hojker]]
* [[Viktor Hojker]]?
* [[Radovan Hojs]]
*[[Tanja Hojs Fabjan]] *
*[[Franc Jožef Holzer]]
* [[Alojzij Homan]]
* [[Alenka Horvat Ledinek]]
* [[Martin Horvat]]
* [[Matija Horvat]]
* [[Matjaž Horvat]]
* [[Tomaž Nikolaj Host]]
* [[Miroslav Houška]]
* [[Bogomir Hrabar]]
* [[Franci Hrastar]]
* [[Franc Hrastnik]]
* [[Bogomil Hrašovec]]?
* [[Marjeta Hren Božič]]
*[[Helena Hren-Vencelj]]?
* [[Franc Hribar (patolog)|Franc(e) Hribar (patolog)]]
* [[Zlata Hribar|Zlat(ic)a Hribar]]
* [[Ivan Hribernik]]
* [[Tomaž Hribernik]]
* [[Tone Hrovat (zdravnik)]]
* [[Borut Hrovatin]]
* [[Gabrijel Hrušovar|Gabrijel]] [[Drago Hrušovar|- Drago]] Hrušovar
* [[Ivan Hubad (zdravnik)]]
* [[Zdenka Humar-Ralca]]
* [[Zdenka Humer]] ̈
* [[Rafael Ferdinand Huzijan]]

== I ==

* [[Alojz Ihan]]
* [[Nataša Ihan Hren]]
* [[Alojz Ipavec]]
* [[Benjamin Ipavec]] 
* [[Benjamin Karel Ipavec]] (1878-1962)
* [[Franc Ipavec]]
* [[Gustav Ipavec]]
* [[Josip Ipavec]]
* [[Jurij Ipavec]]
* [[Maksimilijan Ipavec]]
* [[Matija Ipavec]]
*[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] 
* [[Arpad Ivanecz]]
* [[Urška Ivanuš]]
* [[Marijan Ivanuša]]

==J==
* [[Anton Jagodic]]
* [[Tomaž Jagrič]]
*[[Polona Jaki Mekjavić]]
*([[Japec Jakopin]])
* [[Iztok Jakša]]
* [[Jože Jakša]] (1895-1954)
* [[Tone Jamar]]
* [[Davorin Jamnik]]?
* [[Helena Jamnik]]
* [[Janja Jan]]
* [[Janez Jančar (patolog)]]
* [[Jože Jančar]]
* [[Andrej Janež]]
* [[Janez Janež]] (1913-1990)
* [[Janez Janež ml.]] (1945-1992)
*[[Janko Janež]]
* [[Aleksander Janežič]]
*Slavko (Vekoslav) Janežič
* [[Valentin Janežič]]
* [[Martin Janko]]
* [[Franc Jankovič]]
* [[Rado Janša]]
* [[Zora Janžekovič]]
* [[Igor Japelj]]
* [[Darko Jazbec]]
* [[Janez Jazbec, zdravnik|Janez Jazbec]]
* [[Željko Jedlička]]
* [[Franc Jelenc]]
* [[Roman Jelovčan]]
* [[Anton Jelovšek]]
* [[Ignacij Jelovšek]]
* [[Andrej Jenko]]
* [[Eleonora Jenko Groyer]]
* [[Ivan Jenko (zdravnik)]]
* [[Ludvik Jenko|Ludvik (Ljudevit) Jenko]]
* [[Jože Jensterle]]?
* [[Nada Jensterle]]
* [[Mojca Jenstrle Sever]]*
* [[Janez Jenšterle]]
* [[Jože Jeras]]
* [[Marija Jeras]]
* [[Berta Jereb]]
* [[Boris Jereb]]
* [[Marjan Jereb]]
* [[Matjaž Jereb]]*
* [[Slobodan Jeremić]]
* [[Stojan Jeretin]]
* [[Božidar Jerič]]
* [[Pavla Jerina Lah]]
*Franc (Radko) [[Jerkič]]
* [[Marjan Jerše]]
* [[Jera Jeruc]] 
* [[Milena Jeruc]] 
* [[Gregor Jesenko]] (st.: 1865-1940)
*[[Gregor Jesenko ml.]]
* [[Breda Jesenšek Papež]]*
* [[Leopold Ješe]]
* [[Peter Ješe]] *
* [[Anton Jeuniker]]
* [[Nataša Jevnikar]]
*[[Peter Jevnikar]]
* [[Vladimir Jevtič]]
* [[Jolanda Jezernik Leskovšek]]
* [[Barbara Jezeršek Novaković]]
* [[Pavle Jezeršek]]
* [[Marija Jež]]
* [[Milan Jež]]
* [[Marko Jug]]*
* [[Rihard Jug]]
* [[Franc Ksaver Jugovic]]
* [[Stevo Julius]]
*[[Mirko Jung]]
* [[Marijan Jurca]]
* [[Miroslav Jurca]]
*[[Tomaž Jurca]]
* [[Ivan Jurečko]]
* [[Matej Justin]] (1886-1974)
* [[Albert Juteršek]]
* [[Ajda Juvanec]]
* [[Gojmir Južnič]]
* [[Marijan - Niko Južnič]]

== K ==

* [[Leon Kac]]
* [[Rudolf Kac|Rudolf Kac - Mitja]] (1905-1944)
* [[Peter Kadiš]] (*1968)
*[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]]
*[[Vladimir Kajzelj]]
*[[Katja Kalan Uštar]]*
* [[Ivan Kalinšek]]
* [[Miroslav Kališnik]] (1927-2009)
* [[Mojca Kambič Bukovič]]
* [[Vinko Kambič]]
* [[Borut Kamenik]] *
* [[Mirt Kamenik]]
*Miha Kamin?
*[[Karin Kanc]]
*[[Pavel Kanc]]
* [[Kurt Kancler]]
* [[Aljoša Kandus]]
* [[Drago Kanič]]
*[[Vojko Kanič]]
*Zlatka Kanič*
* [[Janez Kanoni - Ivan|Janez Kanoni]] (1904-1977)
* [[Aleksej Kansky]] (1925-2015)
* [[Andrej Kansky]]
* [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977)
*[[Josip Kapler]]
*Jože Kapler
*[[Peter Kapš]]
*[[Rafael Kapš]] 
*[[Nataša Karas Kuželički]] 
* [[Mirko Karlin|Mirko (Miroslav Josip) Karlin]]
* [[Peter Kartin]]
* [[Anton Kastelic (zdravnik)]]
* Anton Kastelic
* [[Boris Kastelic]]?*
* [[Cvetka Kastelic Klasinc]] *
* [[Ivan Kastelic (zdravnik)|Ivan Kastelic]] (1920-2001)
* [[Dušan Keber]]
* [[Irena Keber]]
* [[Friderik Keesbacher]]
* [[Miran F. Kenda]]
* [[Rajko Kenda]]
* [[Fric Kermauner|Fric/Fritz Kermauner]]
* [[Aleksandra Kern]]
*[[Frank J. Kern]] (Javh)
*[[Maksimiljan Kern]]
* [[Vincenc Kern]] (1760-1829)
*Janko Kersnik (zdravnik; 1960-2015)
* [[Jože Kerstein]]
* [[Vladislav Kerže]] (''Ladislaus Kersche'')
* [[Dimitri P. Khailidis]]
*[[Tomaž Kiauta]] *
* [[Adolf Kinkela]]
* [[Nikolaj Kinkela]]?
* [[Janez Kirbiš]]
* [[Lidija Kitanovski]]
*[[Dimitrij Klančič]]
* [[Jurij Klančnik]]
* [[Gojmir Klanjšček]]
*[[Franc Karel Anderlič|Franc Klar]]
*[[Maksimiljan Klasinc]]*
* [[Vasja Klavora]]
*[[Irena Klavs]]
* [[Martina Klemenak]]*
* [[Karel Andrej Kleimond]]
* [[Franek Klemenc]]
* [[Matjaž Klemenc]]
* [[Eva Klemenčič]]
* [[Herbert Klemenčič]](-ć; slov.-hrv.)
* [[Metka Klevišar]]
* [[Anamarija Klinar Vister|Anamarija &quot;Biba&quot; Klinar Vister]]
* [[Ladislav Klinc]]?
* [[Janez Klobučar]]
* [[Tomislav Klokočovnik]]
* [[Branko Klun]]
* [[Janez Kmet (zdravnik)|Janez Kmet]] (1916-2003)
* [[Jasna Kmet]] (r. [[Župančič]])
* [[Andrej Kmetec]]
* [[Rihard Knafelj]]
* [[Bojan Knap]]
*[[Lea Knez]] 
* [[Ivan Kneževič]]
* [[Jožef Janez Knolc]]
* [[Alfred Bogomir Kobal]]
* [[Anton Kobal]]?
* [[Borut Kobal]]
* [[Miloš Kobal]]
* [[Rudolf Kobal]]
* [[Valentina Kobe]] (1905-1998)
* [[Pavel Kobler]] (na Hrv.)
* [[Andrej Kocijan]]
* [[Andreja Kocijančič]]
* [[Borut Kocijančič]]
* [[Igor Kocijančič]]
* [[Krista Kocijančič]] (1916-2011)
* [[Mario Kocijančič]]
* [[Milena Kocijančič]] (1948-1996)
* [[Viktor Kocijančič|Viktor Koc(i)jančič]] (1901-1944)
* [[Tomaž Kocjan]]
*[[Marta Kocjan Anžič]]  *
* [[Ervin Kocjančič]]
* [[Miha Kočar]]
* [[Štefan Kočevar]]
* [[Urban Koder]]
* [[Igor Kodrič]]
* [[Mirela Kogej-Rode]]
* [[Andrej Kogler]] (slov.-hrv.)
* [[Franci Koglot]]
* [[Aleš Kogoj]]
* [[Franjo Kogoj]] (1894-1983)
* [[Janez Kokalj]]
*[[Franc Kokol]]
* [[Gorazd Kolar]]
* [[Tadeja Kolar]]
* [[Ado Kolenc]]
* [[Marko Kolenc]]
* [[Martin Kolenc]]
*[[Štefan Kološa]]
* [[Borut Kolšek]]
* [[Radko Komadina]]
* [[Ivo Komjanc]]
* [[Janez Nepomuk Kömm]]
* [[Oskar Končan]]
* [[Zora Konjajev]]
* [[Bojan Kontestabile]]
* [[Anča Konvalinka Tavčar]]
* [[Konstantin Konvalinka]]
* [[Igor Kopač]]*
* [[Ivan Kopač]] - ''Pavček''
* [[Nena Kopčavar Guček]]
* [[Josip Koporc]]
* [[Ivan Kopřiva]]
* [[Gorazd Koprivnik]] (1960-2014)
* [[Ivan Koprivnik]] (1900-1944)
* [[Petra Koprivnik]]
* [[Ivo Koražija]]
*([[Ivo Kordaš]])
* [[Marjan Kordaš]]
* [[Anton Koren]]
*[[Igor Koren]]
* [[Srečko Koren]] (st./ml.?)
* [[Ladislav Korenčan]] ?
* [[Blaž Koritnik]]?
* [[Lilijana Kornhauser Cerar]]
* [[Pavle Kornhauser]]
* [[Blaž N. Korošec]] 1921 -
* [[Bojan Korošec]]
* [[Branko Korošec (zdravnik)]] 
* [[Ladko Korošec ml.]]
* [[Marko Korošec]]
*[[Simon Korošec]]
* [[Lojze Korsika]]
* [[Marjan Koršič]] 
* [[Marjan Koršič (nevrokirurg)]]
* [[Marko Koršič]]
* [[Borut Korun]]
* [[Ana Zalokar|Ana Kos Zalokar]]
* [[Edvard Kos]] (*1957)
* [[Fran Kos (zdravnik)]]
* [[Jožef Kos]]
* [[Leon Kos]]
* [[Mojca Kos Golja]]
* Nataša Kos
*[[Feliks Kosec]] ?
*[[Miha Koselj]]
* [[Miro Kosin]] /Milodar K.?
*Ivan Kosirnik (zdravnik)
* [[Janko Kostnapfel]]
* [[Miro Košak]] (1919-2010)
* [[Robert Košak]]
* [[Alija Košir]]
* [[Gorazd Košir]]*
* [[Narcisa Košir]]
* [[Roman Košir]]
* [[Tone Košir]]
* [[Fran Košmelj]]
* [[Vida Košmelj Beravs]] 
* [[Mitja Košnik]] (*1962)
* [[Pavle Košorok]]
* [[Majda Košuta]]*
* [[Srečko Košuta]]
* [[Tadeja Kotar]]*
* [[Milan Kotnik]]
* [[Primož Kotnik]]
* [[Vladimir Kotnik]]
* [[Božena Kotnik Kevorkijan]]*
* [[Franc Kous]]
*[[Štefan Kous]]
*Ivan/Janez Fran Kovač (J. F. Faber)
* [[Maksimilijan Kovač]] 
* [[Mila Kovač]]
*[[Viljem Kovač]] (1830-1888)
* [[Vili Kovač|Vili (Viljem) Kovač]] 
* [[Marija Kovač-Kavčič]]
* [[Viljem Kovač]] (1830–1888)
* [[Anton Kovačič]]
* [[Jule Kovačič|Jule (Julij) Kovačič]]
* [[Srečko Kovačič (1958-)|Srečko Kovačič]] (*1958)
* [[Mitja Kovič]] (1929-1987)
*[[Matija Kozak]]
* [[Miklavž Kozak]]
* [[Jože Kozar]]
* [[Ninna Kozorog]]
* [[Miran Koželj]]
* [[Mirta Koželj]]
* [[Tomaž Koželj]]
* [[Vesna Koželj Oblak]]
* [[David Kožuh]]
* [[Primož Kožuh]]
* [[Mateja Kožuh-Novak]]
* [[Majda Kragelj Zbačnik]]
* [[Alenka Kraigher]] (r. [[Zupančič]])
* [[Alojz Kraigher]] (1877–1959)
* [[Dimitri Krainc]]
* [[Otmar Krajec]]
* [[Pavel Krajec]]
* [[Ivan Krajnc]]
* [[Stanka Krajnc Simoneti]]
* [[Ana Kraker Starman]]
* [[Angel Kralj]]
* [[Boris Kralj]] (*1956)
* [[Božo Kralj]]
* [[Jakob Kralj]]
* [[Miloš Kralj]]
* [[Janez Kramar (zdravnik)]]
* [[Lojze Kramarič]]
* [[Ludvik Kramberger]]
* [[Neva Kramberger]]
* [[Ivan Krampač]]
* [[Igor Kranjec]]
* [[Tadeja Krapež]]
* [[Iva Krasnik|Iv(k)a Krasnik]]*
* [[Virgil Krasnik]] (1909–1968)
* [[Janez Kraševec]]
* [[Gregor Kraškovic]]?
*[[Aleksandra Kraut]]
* [[Matjaž Kraut]]-''Deko''?
* [[Alenka Kravos]]*
* [[Andrej Kravos]]*
* [[Vladimir Kravos]] ml.
* [[Bojan Krebs]]
* [[Fedor Krejči]]
* [[Maksimiljan Kremžar]]
* [[Vladimir Kresnik]]
* [[Ljubo Kretič|Ljubo Kretič*]]
* [[Živan Krevel]]*
* [http://www.nijz.si/sl/regije/obmocna-enota-koper Milan Krek]
* [[Jurij Krisch]]
*Anton Krisper
*Anže Kristan
*[[Oroslav Kristan]] (1867-1912)
*[[Špela Kristan]]*
*[[Tomaž Kristan]] (Christian)
*[[Slava Lunaček|Slava Kristan-Lunaček]]
* [[Anton Krisper|Anton (Tone) Krisper]]
* [[Vinko Kristl]]
*[[Radoslav Krištof|Radoslav (Rudolf) Krištof]] 
* [[Franc Krištofelc]]
* [[David Križaj]]
* [[Matija Križaj]]
* [[Igor Križman]]
* [[Jože Križnič]]
* [[Vasja Kruh]]
* [[Vekoslav Krumpestar]]
* [[Valter Krušič]]
* [[Ciril Kržišnik|Janko Kryžanovski]]
* [[Matevž Kržan]]
* [[Mojca Kržan]]?
* [[Ciril Kržišnik]]
* [[Marjan Kržišnik]]
* [[Urška Kšela]]*
* [[Aleksander Kuhar]] 
*Marijana Kuhar
* [[Dimitrij Kuhelj]]
* [[Janez Kuhelj]] 
* [[Klara Kukovec]] (r. [[Doktor]]) (1883-1979)
* [[Robert Kukovec]] (1910-45)
*[[Avgust Kulovic]] (1836-97)
*Kumbatovič?
* [[Matej Kunaver]]
* [[Vlasta Kunaver]]
* [[Boris Kunc]] 
* [[Alfonz Kunst]]
* [[Alojz Kunst]]
* [[Grega Kunst]]
* [[Tone Kunstelj]]
* A. Kuralt  
* [[Jurij Kurillo]]
* [[Polonca Küssel]]
* [[Valentin Kušar (zdravnik)]]
* [[Miro Kušej]]
* [[Konrad Kuštrin]]
* [[Majda Kuštrin Marolt]]
* [[Marjan Kveder]] (1918-1988)
* [[Radislava Kveder]]
* [[Rado Kveder|Rado(slav) Kveder]]
* [[Rado Kveder]] (st./ml.)
* [[Tatjana Kveder|Tatjana (Tanja) Kveder]]

== L ==

* [[Lovro Lackner]]
* [[Tone Lah]]
* [[Mitja Lainščak]]
* [[Stanko Lajevec]]
* [[Jaro Lajovic]]
* [[Edo Lakner]]
* [[Miša Lakner]]*
* [[Ivan Lalangue]]
* [[Janez Lamovec]]
* [[Zvonimir Lamovec]]
* [[Boštjan Lanišnik]]*
* [[Nikolaj Lanščak*]]
* [[Živko Lapajne]]
* [[Milan Lapornik]]
* [[Jurij Ignacij Laschan]]
* [[Matija Laschan]]
* [[Janez Lavre]]
* [[Miha Lavre]]
* [[Anton Lavrič (zdravnik)]]
* [[Božidar Lavrič]]
* [[Dušana Lavrič]]
* [[Marko Lavrič]]
* [[Vito Lavrič]]
* [[Janez Krstnik Lavrin]]
* [[Milan Lazar]]
* [[Vlasta Leban Lenart]]
* [[Josip Lebar]] (1849 - 1920)
* [[Srečko Lebar|Srečko (Feliks) Lebar]]
*Jožica Ledinek Paddle 
* [[Tatjana Lejko Zupanc]]
* [[Ivan Lenart]]
* [[Ladislav Lenart]]
* [[Vera Lenart]]
* [[Eva Lenassi]]
* [[Peter Lenče]]
*[[Mojca Lenče-Kastelic]]
* [[Matjaž Lesjak]]
* [[Tatjana Leskošek Denišlič]]
* [[Boštjan Leskovar]]*
* [[Rudolf Leskovar]]
* [[Janez Leskovec]]
* [[Bogdan Leskovic]]
* [[Dinko Leskovšek]]
* [[Evita Leskovšek]]
* [[Roman Lesnika]]
* [[Gorazd Lešničar]]
* [[Hotimir Lešničar]]
* [[Janko Lešničar]]
* [[Andrej Levanič]]
* [[Avgust Levičnik]]
* [[Milan Ličina]]
* [[Miha Likar]]
* [[Jurij Lindtner]] (1939-2013)
* [[Luka Lipar]]
* [[Fran Viljem Lipič]]
* [[Matej Lipovšek]]
* [[Silvo Lipovšek]]
* [[Andrej Lisjak]] 
* [[Anton Logar (stomatolog)]]
*[[Dušan Logar]] 
* [[Ivan Logar]]
* [[Mateja Logar]]
* [[Primož Logar]]
* [[Anton Lojk]]
* [[Danilo Lokar]]
* [[Jože Lokar]]
* [[Mateja Lopuh]]
* [[Bogdan Lorber]]
*[[Petra Lorber]]
* [[Bronislava Lotrič - Pentek|Bronislava Lotrič Pentek]]
*[[Luca Lovrečič]]
*([[Cita Lovrenčič Bole]])
*[[Benjamin Lovše]]
* [[Jože Lovšin]]
* [[Marko Lovšin]]
* [[Miroslav Luci]]
* [[Adolf Lukanovič]]
* [[Franc Lukič]] 
* [[Ljubiša Lukić]]
* [[Marij Lunaček]]
* [[Pavel Lunaček]] ([[1900]]–[[1955]])
* [[Slava Lunaček]] ([[1898]]–[[1978]])
* [[Majda Lunder]] 
* [[Marko Lunder]] 
* [[Mojca Lunder]]*
* [[Urška Lunder]] (1959)
* Neva Lupinc (Trst)
* [[Karel Lušicky]]
*[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela
* [[Stanko Lutman]]
* [[Boštjan Luzar]]*
* [[Miloš Lužnik]]

== M ==

* [[Metka Macarol Hiti]]* ?
* [[Marta Macedoni Lukšič]]
*[https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ Mitja Mächtig]
* [[Miloš Macura]]
* [[Slobodan Macura]]
* [[Breda Maček Paternu]]
* [[Rok Maček]]
* [[Majda Mačkovšek - Peršič]]
* [[Bogomir Magajna]]
*[[Marija Magajne]]
* [[Anton Magdič]]
* [[Jože Magdič]]
* [[Vera Maher]] *
* [[Stanislav Mahkota]]
*[[Stanislav Mahne]]
* [[Maja Majal]]*
* Jožko (Josip) Majcen
* Vidojka Majcen Vuga
* [[Živa Majcen]]
* [[Otmar Majerič]]
* [[Anton Makovic]]
*[[Jana Makuc]]
* [[France Malešič]] (1921-2020)
* [[Mateja Maležič Blažič]]
*Senja Mali Brajovič
* [[Ignacij Mally]]
* [[Judita Mandelc Kunčič]]
* [[Aleksander Manohin]] (1946-2021)
* [[Radoslav Marčan]]
* [[Majda Marčič Smerdu]]
* [[Viktor Marčič]]
* [[Nataša Marčun Varda]]
* [[Robert Marčun]]*
* [[Zlatko Marin]]*
* [[Črt Marinček]]
* [[Ivan Marinčič]]
* [[Ljubo Marion]]
* [[Saša Markovič Predan|Saša Markovič (-Predan)]]
* [[Jasmina Markovič Božič]]
*[[Apolon Marolt]]
* [[Janko Marolt]]
* [[Marica Marolt-Gomišček]] 
* [[Maja Marolt-Mušič]]
* [[Luis Guillermo Martinez Bustamante]]
* [[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] ([[1965]]–[[2008]])
* [[Dorjan Marušič]]
* [[Franc Marušič (zdravnik)|Franc Marušič]]
* [[Sonja Masle]]
* [[Andrej Mašera]]
* [[Sonja Mašera]]
* [[Leo Matajc]]
* [[Mojca Matičič]]
* [[Marko Matjašič]]
*Ivan Matko (1885–1945)
*Ivan Matko (1919–1997)
* [[Jan Matoušek]]
*[[Jožica Maučec Zakotnik]]
* [[Danilo Maurič]]
* [[Blaž Mavčič]]
*[[Majda Mazovec]] (1920-2015)
* [[Ernest Mayer (zdravnik)]]
*[[Majda Mazovec]] ̈
* [[Helena Meden Vrtovec]]
* [[Ana Medved|Ana Medved*]]
* [[Lojze Medved]]
* [[Meta Medved Kus]]
* [[Marko Medvešček]]
* [[Adolf Medvešek]]
* [[Bernard Meglič]]
*[[Duška Meh]]
* [[Dušan Mekiš]]
* [[Živa Melik]]
* [[Anton Melzer]]
* [[Franc Melzer]]
* [[Janez Melzer]]?
* [[Jožef Andrej Melzer]]
* [[Raimund Melzer]]
* [[Avguštin Mencinger]]
* [[Bogdan Menih]]
* [[Matjaž Merc]]
*[[Ljudevit Merčun]]
*[[Bogo Merljak]]
*[[Božena Merljak]] (por. [[Lušicky]])
*[[Aleksander Merlo]]
* [[Milivoj Mermolja]]
* [[Valentin Meršol]]
* [[Anton Mesec]]
* Judita Mešič
* [[Damjan Meško]]
*Marija Meznarič-Petruša
*[[Dušanka Mičetić Turk]]
* [[Robert Miglar]]
* [[Alojz Mihelčič]]
* [[Anton Mihelič]]
* [[Anže Mihelič]]
* [[Miro Mihelič]]
* [[Nasta Mihevc Srakar]]
* [[Lili Mikecin]]
* [[Danica Miklič Škrabar]]
* [[Kazimir Miksić]]
*Rudolf Mikulič
* [[Anica Mikuš Kos]]
* [[Dimitrij Mikuš]]
* [[Karel Milavec]]
* [[Vladimir Milavec]]
*Joseph/[[Josip Milič Emili]]
* [[Janez Milčinski]]
* [[Lev Milčinski]]
* [[Metka Milčinski]]
* [[Anže Militarov]]
* [[Zoran Miloševič]]
* [[Franc Minař]]
* [[Tomislav Mirković]]
* [[Dušan Mis]]
* [[Franta Mis]]
* [[Jožef Peter Alkantara Mislej]]
* [[Ema Mivšek Mušič]]
* [[Dimitrij Mlekuš]]
* [[Monika Mlinar Agrež]]
* [[Vlado Mlinarič]]
* [[Samo Modic]]
* [[Metka Moharić]]*?
* [[Alojzija Mohorič|Alojzija Mohorič?]]
*Marija Mojse-Miličev
*Andrej Moličnik
*[[Leopold Morela]]
* [[Vesna Morela]]
* [[Marjan Morelj]]
*(Maks Moric)
* [[Igor Movrin]]
* [[Andrej Mozetič]]
* [[Ivan Mozetič]]
* [[Vinko Mozetič]]
* [[Andrej Možina]]
* [[Dušan Možina]]
* [[Hugon Možina]]
* [[Martin Možina]]
* [[Marjan Mramor]]
* [[Dušan Mravljak]] - Mrož
* [[Blaž Mrevlje]]
* [[Franc Mrevlje]]
* [[Matko Mrgole]]
* [[Mitja Mrgole]]
* [[Zdenko Mrmolja]]
* [[Faris Mujezinović]]
* [[Janko Müller]]
*[[Jasna Müller]]
*[[Manica Müller Premru]]?
* [[Fortunat Müllner]]
* [[Anton Štefan Munda]] *
* [[Anton Murgel]]
* [[Ervin Murgel]]
* [[Jurij Murgelj]]
* [[Boris Mušič]] (1930-2016)
* [[Drago Mušič]]
*[[Mark Mušič]] *
* [[Igor Muzlovič]]
* [[Anton Muznik]]
* Mužič
* [[Danilo Mužina]]

== N ==
* [[Marjan Naglas]]
* [[Ludvik Nagy]]
* [[Husam Franjo Naji|Husam (Franjo) Naji]]
* [[Ivan Napret]]
* [[Aleksander Nardin]]
* [[Leopold Nathan]]
*Jožef/Josef Neckermann
* [[Lidija Nemeth]]
* [[David Neubauer]]
*([[Henrik Neubauer]])
* [[Robert Neubauer]]
* [[Mavricij Neuberger]]
* [[Jože Neudauer]]
* [[Ljuba Neudauer]]
* [[Jakob Anton Neuner]]
* [[Marko Noč]]
* [[Dušan Nolimal]]
* [[Andrej Novak (stomatolog)]]
* [[Boris Novak (zdravnik)]]
* [[Gregor Novak]]
* [[Jože Novak]]
* [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]]
* [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-rehabilitacija_po_poskodbah_in_revmo/ Primož Novak]
* [[Rajko Novak]]
* [[Stane Novak|Stane (Stanko) Novak]]
* [[Neva Novak Modrijan]] 
* [[Vesna Novak Jankovič]]
* [[Zmago Novak]]*
*([[Željka Novak Rukavina]])
* [[Živa Novak Antolič]]
* [[Janez Novosel]]

== O ==
* [[Dunja Obersnel Kveder]]
* [[Ciril Oblak (razločitev)|Ciril Oblak]]
* [[Irena Oblak]]
* [[Jožica Oblak-Berce]]
* [[Peter Oblak]] 
* [[Rudolf Obračunč]]
* [[Ivo Obrez]]
*Karin Obrez Oblak
*[[Janja Ocvirk]]
* [[Jožef Ivan Ocvirk]]
* [[Zdravko Ograjenšek]]
* [[Andrej Omahen]]
* [[Mirko Omejc]]
* [[Simo Opačić]]
* [[Janez Oražem]]
* [[Vida Oražem]]
* [[Ivan Oražen]]
* [[Janez Orel]]
* [[Rok Orel, zdravnik]]
* [[Jerko Oršič]]
* [[Damjan Osredkar]]
* [[Žiga Osser|Žiga (Sigismund) Osser]]
* [[Andreja Osterc Koprivšek]]
*[[Željko Ostojić]]
* [[Josip Otahal]]
* [[Peter Otorepec]]
* [[Zdenka Ovčak]]
* [[Radivoj Ozvald]]

== P ==

* [[Bernard Pachner]]
*[[Jožica Paddle Ledinek]]/Jožica Ledinek Paddle
* [[Natalis Pagliaruzzi]]
* [[Artur Pahor]]
* [[Dušica Pahor]]
* [[Vladimir Pahor]]
* [[Marjan Pajntar]]
* [[Maja Pakiž]]
* [[Branko Palčič]] (stomatolog, 1912-71)
* [[Mara Paljk Pečenko]]
* [[Franc Papež]]
* [[Milan Papež]]
* [[Petar Papuga]]
* [[Aleš Paulin]]
* [[Dušan Pavčnik]]
* [[Stanislav Pavlica]]
* [[Franjo Pavlič]]
* [[Ignac Pavlič]]
* [[Rudolf Pavlin]]
* [[Vinko Pavlovčič]]
* [[Ivan Pavšič]]
* [[Ivo Pavšič]]
* [[Fedor Pečak]]
* [[Jože Pečan]]
* [[Marija Pečan]]
* [[Albin Pečavar]]
* [[Milko Peče]]
* [[Vladimir Leo Pečenko]] (1910-92)
*[[Karel Pečnik]]
*[[Breda Pečovnik Balon]]
*[[Boris Pegan]] 
* [[Vladislav Pegan (zdravnik)|Vladislav Pegan]] (1935-2008)
*([[Hubert Pehani]] 1900-95)
* [[Pavel Pehani]] (1899-1964)
*Ksenija Pelkič-Ogrizek *
* [[Maks Pen]]
*Slava Pentek ([[Bronislava Lotrič - Pentek]])
*[[Anton Perc]] 
* [[Vladimir Perkič]]
* [[Milivoj Perko]] 
* [[Slavko Perko]]
* [[Tatjana Perkovič]]
* [[Meta Perme]]
*Cvetka Pernat Drobež
* [[Damijan Perne]]
* [[Ivan Peršič]] 
* [[Eman Pertl]]
* [[Just Pertot]]
* [[Simon Pertot]]  
* [[Vojteh Pertot]] 
* [[Milan Perušek]]
* [[Franc Pestotnik]]
* [[Vlado Pešec]]*
* [[Davorina Petek]]
* [[Franc Petek]] =? [[Franc Petek (zdravnik)]]
* [[Marija Petek Šter]]
*([[Miklavž Petelin]])
*([[Boris Matija Peterlin]])
*[[Borut Peterlin (1963)]]
* [[Apolonija Peternel|Apolonija (Polona) Peternel]]
* [[Alenka Petkovšek]]*
* [[Ivo Petkovšek]]
* [[Drago Petrič]]
* [[Karel Petrič]]
* [[Lidija Petrič-Ozvald]]
* [[Jurij Petrin]]
* [[Miroslav Petrovec]]
* [[Jože Petrovčič]]
*[[Daniel Petrovič|Danijel Petrovič]]
*[[Marija Petrun Ulaga]]*
*[[Janez Pevc]] *
* [[Teodor Pevec]] *
* [[Jože Pfeifer]]
* [[Marija Pfeifer]]
* [[Vladimir Pfeifer]] 
* [[Franjo Pikelj]]
* [[Milivoj Piletič]]
* [[Ignacij Pintar]]
* [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]]
* [[Luka Pintar (zdravnik)]]
* [[Tatjana Pintar]]
* [[Ivan Pintarič (zdravnik)|Ivan Pintarič]]
* [[Bojana Pinter]]
* [[Bojan Franc Pirc|Bojan (Franc) Pirc]] (1901-1991)
* [[Bojan Frančišek Pirc]] (1929-2006)
* [[Borut Pirc]] 
* [[Ivo Pirc]] (1891-1967)
*[[Nastja Pirc Delak]]
*[[Tomaž Pirc]] (1813-1880)
* [[Bojan Pirkmajer]]
* [[Sergej Pirkmajer]]
* [[Nina Pirnat]]
* [[Vladimir Pirnat]]
* [[Zvezdan Pirtošek]]
* [[Andrej Pišec]] (* [[1956]])
* [[Marija Dunja Piškur-Kosmač]] 
* [[Vaclav Pišot]]
* [[Venčeslav Pišot]]
* [[Tomo Pitamic]]
* [[Gregor Pivec]]
* [[Jože Pižem]] ?
*[[Albin Plahuta]] 
* [[Franci Planinšek]]
* [[Tanja Planinšek Ručigaj]]
* [[Ivo Planinšič]]
* [[Janez Plečnik]]
* [[Josip Plenčič]]
* [[Marko Anton Plenčič]]
* [[Alojz Pleskovič]]
* [[Stojan Plesničar]]
*Velebita [[Plesničar]] ([[Vela Tuma]])
* [[Drago Plešivčnik]]
* [[Franc Pleško]]
* [[Tom Ploj]] ([[1968]]–[[2009]])
* [[Štefan Plut]] (1928-2016)
*James Raymond Pluth
*[[Bojan Pochyla]]
* [[Janez Podboj]]
* [[Jernej Podboj]]
* [[Tomaž Podnar]]
* [[Janez Podobnik]]
* [[Rafael Podobnik]]?
*[[Božana Podrumac]]
* [[Anton Pogačnik]] (1829-1900)
* [[Bogica Pogačnik]]
* [[Jožef Pogačnik (zdravnik)|Jožef Pogačnik]]
* [[Jurij Žiga Pogačnik]]
* [[Tomaž Pogačnik]]
* [[Edvard Pohar]]
* [[Maks Pohar]]
* [[Janez Poklukar]]
* [[Dražigost Pokorn]]
* [[Marko Pokorn]]
* [[Mirko Pokorn]]
* [[Vilma Pokorn]]
* [[Janja Polanec Černoša]]
* [[Janez Poles]]*
* [[Mario Poljak]] 
* [[Rado Poljanšek]]
* [[Silva Poljšak]] *
*Zoran Poljšak
* [[Borut Pompe]]
* [[Janko Pompe]]
* [[Marja Pompe]]
* [[Vera Pompe Kirn]]
* [[Draženka Pongrac Barlovič]]
* [[Mario Ponikvar]]
*[[Rafael Ponikvar]] (st./ml.)
* [[Antonija Poplas Susič]]
* [[Janko Popovič]]
* [[Mara Popović]]
* [[Pavel Poredoš]]
* [[Peter Poredoš]]
*[[Ciril Porekar]] - Humski
* [[Miran Porenta]]
* [[Teodor Posteli]]
*[[Sandi Poteko]] *
* [[Igor Potočnik (stomatolog)]]
* [[Iztok Potočnik]]
*[[Marko Potočnik]]
* [[Josip Potrata|Josip (Jože) Potrata]]
* [[Jože Potrč]]
* [[Stojan Potrč]] 
* [[Aleksander Poznik]]
* [[Jože Požun]]
* [[Sabina Praprotnik]] (1898-1986)
* [[Alojzij Praunseis]]
* [[Igor Praznik]]
* [[Andreja Pražnikar]]*
* [[Janko Predan]]
* [[Marjan Predan]]
* [[Peter Pregelj]]
* ([[Friderik Pregl]])
* [[Matija Prelog]]
*[[Irena Preložnik Zupan]] *
* [[Marjan Premik]]
* [[Tanja Premru Sršen]]
* [[Borut Prestor]]
* [[Metka Prešern Štrukelj]]
*[[Janja Pretnar Oblak]]
* [[Slavko Prevec]]
* [[Tine Prevec|Tine S. Prevec]]
* [[Franc Prezelj]]
* [[Janez Preželj]]
* [[Anton Prijatelj]]
* [[Maja Primic Žakelj]] 
* [[Janez Primožič]]
* [[Janez Prinčič]]
* [[Josip Prodan]]
* [[Marjan Prodan]]
* [[Luka Prodnik]]*
* [[Matija Pucher]]
* [[Pavla Pukl]]
*[[Ludvik Puklavec (zdravnik)]]
* [[Borut Pust]]
* [[Stanko Pušenjak]]*
* [[Friderik Pušnik]]*

== Q ==
* [[Janez Pavel Qualiza]]

== R ==

* [[Alenka Radšel Medvešček]]
*[[Anja Radše|Anja Radšel]]
* [[Franjo Radšel]]
* [[Peter Radšel]]
*[[Zora Radšel Burger]]
*[[Danica Rainer]] (r. [[Marinček]])
* [[Srečko Rainer]]
*Ivan Raišp
* [[Ivo Raišp]]
*[[Amand Rak]]
* [[Stelio Rakar]]
* [[Jožef Rakež]]
* [[Peter Rakovec]]
* [[Slavko Rakovec]] (st./ml.)
* [[Ana Ramovš]]
* [[Adolf Ramšak]]
* [[Marija Ramšak]]
* [[Jožef Rant|Jože(f) Rant]]
* [[Josip Rapotec]]
* [[Božena Ravnihar]]
* [[Čedomir Ravnik]]
* [[Igor M. Ravnik]]
* [[Janez Ravnik]]*
* [[Ludvik Ravnik]]
* [[Tone Ravnikar]]
* [[Adolf Razlag]]
*[[Martin Razpet]] (1826-1888)
* [[Jakob Rebernik]]
* [[Frank Rebeušek]]/[[Franc Rebevšek]]?
* [[Janez Rebol]]*
* [[Franc Rebula]]
* [[Dušan Reja]]
* [[Izidor Reja]]
* [[Jana Rejc Marko]]*
*[[Metoda Rejc Novak]] *
* [[Milan Reljič]] *
* [[Miran Rems]]
* [[Janez Remškar]]
* [[Zlata Remškar]]*
* [[Zvonka Rener Primec]]
* [[Dušan Repovš (1928)]]
* [[Stane Repše]]
*[[Samo Ribarič]] 
* [[Martina Ribič Pucelj]]
* [[Marko Rifel]] *
* [[Leopold Rijavec]]?
*[[Aleksander Rjazancev]]
* [[Hugon Robič]]
* [[Andrej Robida]]
* [[Ivan Robida]]
* [[Jože Robida]]
* [[Matjaž Rode]]
* [[Mirela Rode]]
* [[Primož Rode]]
*[[Mirjam Rogl Butina]]*
* [[Alojz Rojc]]
*[[Vida Rojc]] (s. Justina)
* [[Alojz Rojnik]]
* [[Barbara Rojnik]]
* [[Bojan Rok]]
* [[Zlatko Roškar]]*
* [http://www.galenia.si/zdravstvena-ekipa Danica Rotar-Pavlič]
* [[Ana Rotdajč]]
* [[Lojze Rot]]?
* [[Uroš Rot]]
* [[Nada Rotovnik Kozjek]]
* [[Tomaž Rott]]
* [[Aleksander Rotter]]
* [[Aleš Rozman]]
* [[Blaž Rozman]]
* [[Ciril Rozman]]
* [[Marjan Rozman]]
* [[Sanja Rozman]]
* [[Anamarija Rožič Hristovski|Anamarija Rožič -Hristovski]]
* [[Primož Rožman]]
*[[Ivo I. Rudolf]]
* [[Zvonimir Rudolf]]
* [[Dean Rumpf]]
* [[Petra Rupar]]
* [[Marjan Rupnik]]
* [[Borut Rus]]
* [[Igor Rus]]
* [[Mavricij Rus]] (1879–1977)
* [[Stanislava Rus]] (1916-1963)
* [[Vika Rus Vaupot]]
* [[Branko Rustja]]
* [[Karel Rutar]]
* [[Srečko Rutar]] (*1940)
* [[Veronika Rutar Gorišek]]
* //[[Bogomir Rajh]]// (*1945)

== S ==
* [[Franc Sadar]]
*[[Nikolaj Sadnikar|Nikolaj - Niko Sadnikar]]
* [[Julij Saje]]
* [[Alemka Saks]]?
*[[Bogdan Saksida]]
* [[Santorio Santorio]]
* [[Jože Satler]]
* [[Vasa Savić]]
* [[Baldomir Savinšek]]
* [[Luka Savnik]]
* [[Dunja Savnik Winkler]]
* [[Roman Scagnetti]]?
* [[Karin Schara]]
* [[Franc Schiffer]]
* [[Ulrik Schmidt]]
* [[Jernej Schober]]
* [[Konstantin Jožef Schrott]]
* [[Anton Schwab (1868 - 1938)|Anton Schwab]]
* [[Giovanni Antonio Scopoli]]
* [[Franc Nikolaj Sedej]] 
* [[Rajko Sedej]]
* [[Tomaž Franc Sedej]]
* [[Mileva Sedlaček Novak]]
* [[Danuška Sedlar]]
*[[Vladimir Sekavčnik]] ?
* [[Jože Sekolec]] 
* [[Majda Selevšek]]* 
* [[Marija Seljak]]* 
* [[Katja Seme]]
*[[Miljan Senčar]]
* [[Mojca Senčar]]
*[[Sabina Senčar]]
* [[Vladimir Senekovič]]
* [[Boža Sernec Logar|Bož(en)a Sernec Logar]]
* [[Jurij Sernec]]
*[[Dalja Sever Jurca]]
*[[Ecijo Sever]]*
*[[Matjaž Sever]]
* [[Rado Sfiligoj|Rado (Konrad) Sfiligoj]]
* [[Gabrijela Simetinger]]
*[[Jožica Simonič Kunej]]
* [[Filip Simoniti]]
* [[Jurij Simoniti]]
* [[Lojze Simoniti]]
* [[Andreja Sinkovič]]
* [[Uroš Skalerič]]
* [[Bogo Skalicky]]
*[[Marjan Skalicky]]?
* [[Bogomir Skerget|Bogo(mir) Skerget]]
* [[Meta Skerget]]
* [[Dušan Sket]]
*[[Alenka Sketelj]]*
*[[Janez Sketelj]]
* [[Milko Skofic]] (mož Gine Lolobrigide)
* [[Pavel Skok]] (* [[1959]])
* [[Aleksandra Skralovnik]]-Štern
* [[Herman Slokan|Herman (Zmago) Slokan]]
* [[Mario Slokan]] *
* [[Janez Sluga]]
* [[Franjo Smerdu]]
* [[Josip Dušan Smodej]]
*[[Ludvik Smrekar]] 
*[[Nataša Smerkar]]
* [[Anica Smrkolj]] ([[1951]]–[[1995]])
* [[Špela Smrkolj]]
*[[Tomaž Smrkolj]]*
* [[Vladimir Smrkolj]]
* [[Erika Snoj Cvetko]]
* [[Darinka Soban]]
* [[Maja Sočan]]
* [[Valentin Sojar]]
*[[Mihael Sok]]
*[[Anton Sonc]] 
* [[Borut Sotošek]]
* [[Sonja Sovdat Banič]]
* [[Borut Spacal]] 
* [[Janez Spindler]]
* [[Alenka Spindler Vesel]]
* [[Matjaž Splichal]]
* [[Franc Srakar]]
*[[Valentina Sršen]] (r. [[Hribovšek]])
* [[Lovro Stanovnik]]?
* [[Franc Starc]] 
* [[Milan Starc]]
* [[Šarolta Starc]]
* [[Radovan Starc]]
* [[Tone Starc]]
* [[Vito Starc]]
* [[Andrej Stare]]
* [[Jože Stare]]
* [[Zlatan Stare]]
* [[Jurij Starovašnik]]
* [[Marjan Stegnar]]
*Franc Steinfelser
*Apolonija (Polonca) Steinmann (+ 2022)
*Jurij Stekar
*[[Alojz Stepančič]]
*[[Stane Stergar]]
* [[Marko Sterle]]
* [[Branka Stirn Kranjc]]
* [[Josip Stojc]]
* [[Rasto Stok]]*
* [[Gorazd B. Stokin]]
* [[Tatjana Stopar Pintarič]]
*Darija Mateja Stah
* [[Jurij Stojan]]*
* [[Gorazd B. Stokin]]
*[[Rok Stopar]]
* [[Josip Strašek]]
* [[Alenka Strdin Košir]]
* [[Klemen Stražar]]*
* [[Branka Stražišar]]*
* [[Štefan Stražiščar|Štefan Stražiščar*]]
* [[Alenka Strdin Košir]]*
*[[Albin Stritar]] 
* [[Franc Strle]]
* [[Stane Strnad]]
* [[Stanko Strnad]]
* [[Valerija Strnad]] (1880–1961)
* [[Primož Strojan]]
* [[Margareta Strojan Fležar]]
* [[Tadej Strojnik]]*
* [[Jože Stropnik]]
* [[Zlata Stropnik Črepinko]]
* [[Štefan Stražiščar]] ([[1942]]–[[1983]])
* [[Tadej Strojnik]]
* [[Marija Stucin]]
* [[Alojzij Slavko Sušin]]
* [[Janko Sušnik]]
* [[Nina Suvorov Gregorič]]
* [[Franc Svenšek|Franc Svenšek *]]
* [[Franc Svete]]
*([[Saša Svetina]])
*[[Petra Svetina Šorli]]*
* [[Lea Svetlič Pleiweis]]
* [[Marjan Svetlič]]

==Š==
* [[Rafael Šabec]]
* [[Branko Šalamun]]
* [[Jože Šamu]]
* [[Tomislav Šarenac]] *
* [[Marta Šavelj]]
* [[Tone Šavelj]]
*[[Edvard Šavnik]]
*[[Karel Šavnik starejši]]?
* [[Leo Šavnik]]
* [[Pavel Šavnik]] (1882-1924)
* [[Rajmond Šavrin]]
* [[Viljem Ščuka]]
* [[Marija Ščuka]] (por. Kerže) 
* [[Alojzij Šef]]
*[[Marjan Šef]]
* [[Saša Šega Jazbec]]
* [[Ruža Šegedin]]
* [[Vekoslav Šekoranja]]
* [[Alfred Šerko]] ([[1879]]–[[1938]])
* ([[Alfred Šerko (1910-1948)|Alfred Šerko]] [[1910]]–[[1948]])
* [[Alfred Šerko (1946-)|Alfred Šerko]] (* [[1946]])
* [[Darja Šervicl Kuchler]]
*[[Andrej Šikovec]]
*[[Milan Šilc]]
*[[Tatjana Šilc]]
* [[Tomaž Šiler]]
*[[Sonja Šinigoj Cijan]]
* [[Amalija Šimec]] (1893-1960)
* [[Matjaž Šinkovec (zdravnik)|Matjaž Šinkovec]] (1955)
* [[Anton Širca]] (1925-1996)
* [[Dušan Šircelj]]
*[[Albin Šivic]]
* [[Zina Šivic]] *
* [[Meta Škarja-Skerget]]
* [[Olga Škerbic]] Kerstein
* [[Vladimir Škerlak]] 
* [[Alenka Šket Kontestabile]] 
* [[Boris Škofic]]* 
* [[Boga Škrinjar Neřima]]
* [[Edo Šlajmer]]
* [[Vesna Šlajpah]]**
* [[Alojz Šmid]]*
* [[Janez Šmid]]
* [[Lojze Šmid]]
* [[Tomaž Šmigoc]]*
* [[Jože Šnajder]]*
* [[Štefan Šobar]]
* [[Matjaž Šolinc]]*
* [[Jurij Šorli]]
* [[Maja Šoštarič]]
* [[Mirko Špacapan]]
* [[Jurij Matija Šporer]]
* [[Borut Štabuc]]
* [[Dušan Štajer]]
* [[Iztok Štamfelj]]
*([[Andrija Štampar]]- Hrvat)
* [[Branko Štangl]]
* [[Martin Štefančič]]
* [[Borut Štefanič]]
*[[Andreja Štelcar]]
* [[Srečko Štepec]]
* [[Draga Štiblar Martinčič]]
* [[Andreja Štolfa Gruntar]]
* [[Zdravko Štor]]
* [[Stana Štraus]]*
* [[Martin Štrucl]]
* [[Bojan Štrus]]*
* [[Alojz Štrukelj]] 
* [[Milan Štrukelj]]*
* [[Tadeja Štrumbelj]]
* [[Marija Štucin]]
*[[Dominik Štular]] *
*[[Peter Štular]] *
* [[Tomaž Štupnik]] *
* [[Maja Šturm]]
* [[Branko Šubic]]
* [[Ciril Šubic]]
* [[Tjaša Šubic]]
*[[Hinko Šuklje]]
* [[Dušan Šuput]]
* [[Miloš Šurlan]]
* [[Zvonimir Šusteršič]]
* [[Stanislav Šuškovič]]
* [http://www.mf.uni-lj.si/kdm Igor Švab]
* [[Matija Švagan]]*
* [[Drago Švajger]]
* [[Viktor Švigelj]]

== T ==

* [[Ludvik Tabor]]
* [[Špela Tadel Kocjančič]]
*[[Iztok Takač]]*
* [[Lea Talanyi Pfeifer]] 
* [[Danilo Tavčar]]
* [[Igor Tavčar (zdravnik)|Igor Tavčar]]
*[[Irena Tavčar (zdravnica)|Irena Tavčar]] 
* [[Ivan Tavčar (zdravnik)]]
* [[Stanko Tavčar]]
* [[Bogdan Tekavčič|Bogdan (Igor?) Tekavčič]]
*[[Manca Tekavčič Pompe]]
* [[Bojan Tepeš]]
* [[Filip Terč]]
* [[Marjeta Terčelj Zorman]]
* [[Nenad Terzić]]*
* [[Metka Teržan]]
* [[Janez Testen]]
* [[Erih Tetičkovič]]
* [[Josip Tičar]] (1875-1946)
* [[Štefan Tisel]]
* [[Vesna Tlaker]]
* [[Mirjana Todorović Guid]]
* [[Peter Tomanovič]]
* [[Iztok Tomazin]]
* [[Tomaž Tomazin]] (18. stol.: tudi dr. filozofije)
* [[Tomaž Tomaževič]]
* [[Danilo Tomažič]]
* [[Dušan Tomažič]]
* [[Janez Tomažič]]
*[[Lija Tomažič Novak]]
*[[Viktorija Tomič]]
* [[Viktor Tominšek]]
* [[Matija Tomšič]]
* [[Pavel Tomšič]]
*[[Martin Tonin]]
* [[Franc Toplak (1885)|Franc Toplak]]
* [[Ljubo Toš]]
* [[Lučka Toš]]
* [[Mirko Toš]] (1931-2018)
* [[Martin Toth]]
* [[Andrej Trampuž]]
* [[Lea Trampuž|Lea (Ozimič) Trampuž]]
* [[Vladimir Trampuž]]
* [[Ludvik Travnik]]
* [[Alenka Trček]]
*Anton Trček
* [[Rihard Trebše]]
* [[Nadja Triller]]
* [[Jože Trontelj]] (1939-2013)
* [[Alenka Trop Skaza]]
* [[Maja Trošt]]
* [[Blaž Trotovšek]]
*[[Jože Trstenjak]]
* [[Uroš Tršan]]
* [[Bojan Tršinar]] (1946-2022)
* [[Primož Trunk]]*
* [[Aleksander Trušnovič|Aleksander (Rudolf) Trušnovič]] (1893-1954)
* [[Nataša Tul]] Manđić
* [[Vela Tuma]] (''Velebita'' [[Plesničar]])
* [[Matjaž Turel]]
* [[Alojz Turk, zdravnik]]
* [[Josip Turk (zdravnik)|Josip Turk]] 
* [[Rajko Turk]]
* [[Rudi Turk]]
* [[Zmago Turk]]
*Anton Tušar
*Janez Tušar 
*[[Mihael Tušek]] (1803-1843)

== U ==

* [[Sibila Unuk]]*
* [[Mojca Urbančič]]
* [[Ruža Urbančič]]
* [[Stane Urbančič]]
* [[Viktor Urbančič]]/Urbantschitsch (r. na Dunaju)
* [[Franc Urlep]]
* [[Branko Uršič]]*
* [[Metka Uršič Gostinčar]]
* [[Marjetka Uršič Vrščaj]]
* [[Tomaž Uršič]] *
* [[Jurij Us]] *
* [[Marija Us Krašovec]]

==V==
* [[Franc Vajd]] ?
* [[Serafin Vakselj]]
* [[Alfred Valenta]]
* [[Alojzij Valenta]]
* [[Jožef Valentinčič]]
* [[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900-1965)
* [[Ivo Valič]]
* [[Viktor Valič]]
* [[Valerija Valjevec]] (1889–?)
*[[Marlenka Vardjan]]
* [[Štefan Varga]]
* [[Bogomil Vargazon]]
* [[Nevenka Vargazon Knaflič]]
* [[Bojan Varl]]
* [[Evgen Vavken]] (1927–2007)
* [[Marija Vegelj Pirc]]
* [[Marija Velepič]] (1928-2021)
* [[Milivoj Veličković Perat]]
* [[Tine Velikonja]]
* [[Emil Vengust]]
* [[Rok Vengust]]
* [[Vilibald Vengust]]
* [[Mirko Vengušt]]
* [[Nikolaj Venier]]
* [[Gregor Veninšek]]
*([[David Verbec]])
*([[Janez Verbic]])
*([[Hieronim Vergerij]])
* [[Jože Verlič]]
*[[Karel Vesel]] (1808-1863)
*([[Borut Veselko]])
* [[Matjaž Veselko]]
* [[Jelka Vesenjak Hirjan]]
*[[Aleš Vesnaver]]*
* [[Viktor Videčnik]]
* [[Jože Videnšek]]
*[[Dušan Vidmar]]
* [[Ivan Vidmar (zdravnik)]]
* [[Jerneja Vidmar]]*
*Jože Vidmar
* [[Ludvik Vidmar]] 
* [[Vinko Vidmar (stomatolog)]]
* [[Damjan Vidovič]] (* [[1973]])
*[[Nataša Vidovič Valentinčič]]
* [[Franc Vindišar]]
* [[Franc Virant]]*
* [[Zlata Visenjak]]*
* [[Draško Vilfan]] 
* [[Neli Vintar]]
* [[Veljko Vlaisavljević]]
* [[Boris Vodopivec]]
* [[Brane Vladikovič]]
* [[Vilma Vlaj]]
* Miha Vodičar
* [[Nado Vodopija]]
* [[Boris Vodopivec]]
* [[David Božidar Vodušek|David B. Vodušek]]
* [[Gorazd Voga]]
* [[Gregor Voglar]]
* [[Andrej Vogler]]
* [[Matjaž Vogrin]]
* [[Vladimir Vojska]]
* [[Branko Volavšek]]
* [[Josip Volavšek]]
* [[Metka Volavšek]]
* [[Viktor Volčjak]]
* [[Božidar Voljč]]
* [[Vladimir Volovšek]]
* [[Drago Vončina]]
* [[Jasna Vončina]]
* [[Marija Vončina Kuralt]]*
* [[Niko Vončina]]*
* [[Matjaž Voršič]]*
* Irina Vostrueva
* [[Josip Vošnjak]]
* [[Tomaž Vovko]]
* [[Marjan Vozelj]]
* [[Erik Vrabič]]
* [[Mira Vrabič]]
* [[Andrej Vranič]]
* [[Olga Vraspir-Porenta]]
* [[Vitomir Vrbič|Vito(mir) Vrbič]]
* [[Vekoslav Vrbnjak|Vekoslav (Slavko) Vrbnjak]]
* [[Viljem Vrbošek]]
* [[Ciril Vreča]]
* [[Bojan Vrečer]]*
* [[Jožica Vrečko*]]
* [[France Vrevc]]
* [[Janez Vrhovec (zdravnik)]]
* [[Janko Vrhovec]]
*[[Dušan Vrščaj]]
* [[Eda Vrtačnik Bokal]] /[[Eda Bokal Vrtačnik]]
* [[Bojan Vrtovec]]
* [[Bojan Vrtovec ml.]]
* [[Dominik Vrtovec]]
* [[Josip Vrtovec]]
* [[Jože Vrtovec]]
* [[Matjaž Vrtovec]]
* [[Matjaž Vrtovec ml.]]
* [[Vesna Vrtovec]]
*[[Štefan Vučak]] 
* [[Ljubica Vučetić Zavrnik]]
* [[Marko Vudrag]]
* [[Miroslav Vuga]]
*[[Radojka Vuga]]
* [[Vanja Vuga]]
* [[Vidojka Vuga]] (r. Majcen)
* [[Velimir Vulikić]]
* [[Mira Vurnik Žumer]]

==W==
* [[Jožica Wagner Kovačec]] (* [[1965]])
* [[Joseph Wattmann]] (avstrij., tudi v Lj)
*Emil Watzke
*[[Barbara Weibl]]
*[[Vlado Weingerl]]
*[[Egidij Welponer]] (1849-1933, Ts)
*([[Anton Wernig]])
*[[Ivana Wostner Kološa]]

== Z ==

* [[Vesna Zadnik]]
* [[Zvezda Zadnik]]
* [[Jože Zadravec]]
*[[Lorna Zadravec Zaletel]]
*[[Jana Zajc]]
* [[Jadranka Zajc-Satler]]
* [[Stane Zajc]]
*[[Janez (Ivan) Zajec]]
*[[Tine Zajec]]
* [[Jožef Zajiček]]
*[[Gregor Zalar|Gregor (Gregory L.) Zalar]]
* [[Lijana Zaletel Kragelj]]
* [[Jelka Zaletel]]
* [[Alojz Zalokar]]
* [[Ana Zalokar]]
* [[Jurij Zalokar]]
*[[Nataša Zalokar]]
*[[Tatjana Zalokar]]
* [[Maks Zalta]]
* [[Tomo Zarnik]]
* [[Herbert Zaveršnik]]
* [[Dušan Zavrnik]]
* [[Gorazd Zavrnik]]
* [[Oldrih Zavrnik|Oldri(c)h Zavrnik]]
* [[Vesna Zavrnik]]
* [[Jernej Završnik]]
* [[Franjo Zdravič]]
* [[Mario Zdravlič]]
* [[Krištof Zevnik]] 
* [[Janez Zidar]]* 
*[[Nina Zidar]]?
* [[Ivo Zidarič]]
* [[Gregor Ziherl]]*
* [[Kristina Ziherl]] *
* [[Marjeta Zorc]] (* [[1947]])
* [[Ruda Zorc Pleskovič]]
* [[Peter Zorčič]] 
* [[Majda Zorec Karlovšek]]
* [[Anton Zorko (zdravnik)|Anton Zorko]]
* [[Martin Zorko]]
* [[Alojz Zorn]] *
*[[Branko Zorn]] *
* [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-_Sluzba_za_rehabilitacijo_bolnikov_z_misicnimi_in_zivcno_misicnimi_boleznimi/ Anton Zupan]
* [[Ciril Zupan]] 
* [[Igor Zupan]]
* [[Jelka Zupan]]
* [[Rudi Zupan]]
* [[Franc Zupanc]]
* [[Oskar Zupanc]]
*[[Tomaž Zupanc]]
* [[Stane Zupančič]]*
* [[Živa Zupančič]]
* [[Sanja Zupanič Mali]]*
* [[Zvonka Zupanič Slavec]]
* [[Emerik Zver]]?
* [[Samo Zver]]
* [[Matjaž Zwitter]]

== Ž ==

* [[Janez Mihael Žagar]]
* [[Alenka Žagar Slana]]
* [[Anton Žajdela]]
* [[France Žajdela]]
* [[Janko Žajdela]]
* [[Zvone Žajdela]]
*[[Bojan Žakelj]]
*[[Tone Žakelj (zdravnik)|Tone Žakelj]]
* [[Vladimir Žakelj]]
* [[Jurij Žargi]]*
* [[Miha Žargi]]
* [[Radoslav Žargi]]
* [[Aleksij Žbona]]
*[[Ivan Žebeljan]]
*[[Zoltan Žekš]]
* [[Tone Žel]]
* [[Vinko Železnikar]]
* [[Aleš Žemva]]
* [[Božena Žen Boh]]
*[[Danijel Žeronder]]
* [[Božo Žerovec]]
* [[Janez Žgajnar (zdravnik)]]
*[[Darko Žiberna]]
* [[Jože Žitnik]]
* [[Gordana Živčec Kalan]]
* [[Maja Živec Turk]]
* [[Stanko Živec]]
* [[Marko Živin]]?
* [[Felice Žiža]]
* [[Peter Žiža]]
* [[Franc Žižek]]* (1839-1926)
* [[Marko Žličar]]
* [[Andrej Žmavc (zdravnik)]]
* [[Franc Žnidaršič]]
* [[Tjaša Žohar Čretnik]]
* [[Milan Žumer]]
*Alojz Žuntar ?
*Ivan Žuntar ?
* [[Milan Žuntar]]
* [[Anton Žunter]]
* [[Anka Župan Prelesnik]]*
* [[Andrej O. Župančič]]
* [[Jasna Župančič-Kmet]]
*[[Avgust Župevc]]
* [[Vladimir Žura]]
*[[Ivan Žuran]]
* [[Silva Žužek]]
* [[Terezija Žužek]]
* [[Bojana Žvan]]
* [[Franc Žvanut]]
* [[Stanko Žvokelj]]

{{seznami narodov po poklicu|zdravnikov}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Zdravniki]]
[[kategorija:Slovenski zdravniki|*]]</text>
      <sha1>grbn6wpabubpfl5u4odtatbgkclr5qq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih kemikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73435</id>
    <revision>
      <id>5748511</id>
      <parentid>5746155</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:31:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21933" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kemik]]ov in kemijskih tehnologov.''' (Glej tudi: [[seznam slovenskih biokemikov]])

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Veronika Abram]] (1943–)
*[[Jure Aćimović]]
*[[Alen Albreht]]
*[[Jože Ambrožič]] (1884–1923)
*[[Gregor Anderluh]] (1969–)
*[[Samo Andrenšek]] (1971–)
*[[Hubert Ankerst]] (1915–2005)
*[[Vera Apih]] (1942–)
*[[Franci Avbelj]] 
*[[Herta Avsec]] (1938–)
*[[Stephanie C. Avsenek]] (1933–)
*[[Tatjana Avšič]] (r. [[Sernec]]) (1912–2007)
*[[Andrej Ažman]] (1937–1980)

== B ==

*[[Baltazar Baebler]] (1880–1936)
*[[Bogomir Bajec]] (1906–1980)
*[[Dušan Bano]] (1921–1984)
*[[Vlado Barbič]] (1928–)
*Ivan Bartl?
*[[Miloš Barut]]
*[[Aljoša Bavec]]
*[[Albin Belar]] ([[1864]]–[[1939]])
*[[Marjan Bele]]
*[[Igor Belič]] (1919–1997)
*[[Mojca Benčina]]
*[[Janez Beravs]] (1923–1996)
*[[Gorazd Berčič]]
*[[Jelka Bergant Dolar]] (1920–2003)
*[[Srečko Bergant]]?
*[[Erika Bešter]] (1971–)
*[[Marija Bešter Rogač]] (1958–)
*[[Tadeja Bevec]] (1968–)
*[[Gotard Bizjak|Gotard (Janez Nep.) Bizjak]] (1783–1840)
*[[Marta Blinc]] (1904–2000)
*[[Bojana Boh]] (1960–)
*[[Simona Bohanec]] (1961–)
*[[Janez Bohorič]] 
*[[Ivo Bole]] ? 
* [[Ivan Bolle]] ([[1850]]–[[1924]])
*[[Matjaž Bončina]] (1981–)
*[[Branko Borštnik]] ? (1944–)
*[[Dušan Bratko]] (1948–)
*[[Branko Brčić]] (1901–1979)
*[[Urban Bren]] (1980–)
* [[Jurij Brenčič]] ([[1940]]–2013)
*[[Katja Breskvar]] (1944–)
*[[Darinka Brodnjak Vončina]] (1948–)
*(Bronislava - Bronka Brzin)
* [[Miroslav Brzin]] ([[1923]]–[[1999]])
*[[Miloš Budnar]] (1943–)
*[[Bojan Budič]]
* [[Nataša Bukovec]] (1946–)
* [[Peter Bukovec]] (1946–)
*([[Marko Bulc]] 1926–2019)
*[[Nada Bulc]] (1933–)
*[[Bojan Butinar]]

== C ==

* [[Krsto Cazafura]] (1899–1965)
*[[Ludvik Cencelj]] (1919–2011)
*[[Janez Cerar]] (1969–)
*[[Marjan Cerar]] (1943–2021)
*[[Janez Cerkovnik]]
*[[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962–)
* [[Romana Cerc-Korošec]] (1968–)
*[[Saša Comino]] (1960–2005)
*[[Vladimir Cotič]] (1934–)
*[[Magda Cotman]]

== Č ==
*[[Zdenko Časar]] 
*[[Boris Čeh]] (1951–)
*[[Lovro Čeh]] (1922 - ?)
*[[Miran Čeh]] ([[1958]]–)
* [[Mirko Čeh]] ([[1923]]–2013)
*[[Leon Čelik]] 
*[[Boris Čerček]]
*[[Andreja Čerček Hočevar]]
*[[Aleksandra Černe]]
*[[Sergej Černivec]] (1905 - 1978)
*[[Bronislava Črešnar]] (1950–)
*[[Janko Čuček]] (1908 - 1995) ?
*[[Vladka Čurin Šerbec]] (1961–)
*[[Mirzet Čuskić]] (4. marec 1980–)

== D ==
*[[Alojz Demšar]] (1955–)
*[[Mirko Dermelj]] (1914–2018)
*[[Jurij Detiček]] (1921–2005)
*[[Snegulka Detoni]] (1921–2016)
*[[Iztok Devetak]]
*[[Matjana Didek Brumec]]
*[[Branko Diehl]] (1905–1948/50)
* [[Bogdan Ditrich]] ([[1910]]–[[1984]])
*Kristina Djinović Carugo (1963–)
*[[Petar Djinović]]
*[[Vojislav Djinovski]] (1915–2000)
* [[Danilo Dobčnik]] ([[1939]]–)
*([[Bogomir Dobovišek]])
*[[Karel Dobovišek]]
*([[Tone Dodlek]])
*[[Darinka Zdenka Doganoc]] (1946–)
* [[Davorin Dolar]] ([[1921|1921–]]&lt;nowiki/&gt;[[2005]])
* [[Pavel Dolar]] (1915–1995)
* [[Valter Doleček]] ([[1939]]–2020)
*[[Darko Dolenc]] ([[1955|1955–]])
*[[Franci Dolenc]] (1904–1989)
*[[Iztok Dolenc]] (1962–)
*[[Vladimir Dolenc]] (1907–2000)
*[[Robert Dominko]] (1971–)
* [[Marijan Dorer]] ([[1909]]–1995)
*[[Goran Dražić]]
* [[Marjan Dremelj]] ([[1933]]–)
*[[Darko Drev]]
*[[Mihael Drofenik]] ([[1941]]–)
*[[Andreja Drolc]] 
*[[Bojan Držaj]] (1918–1998)
* [[Milan Dular]] ([[1929]]–2021)
*[[Ana Durjava]]

== E ==

* [[Pavle Eržen]] (1916–1992)

== F ==

*[[Jadran Faganeli]] (1950[[1955|–]])
*[[Aleš Fajgelj]] 
*[[Boris Fakin]] (''Igor Torkar'') (1913–2004)
*[[Vesna Falatov]] (1942–1997)
*[[Jože Fegeš]] (1933–1988)
*[[Jerca Ferčej Cencelj]] (1920–1994)
*Srečko Ferjančič (terminolog)
*[[Vesna Ferk Savec]]
*[[Maks Ferlan]] (1917–2001)
*[[Matjaž Finšgar]]
*[[Ferdo Fišer]] (1908–1992)
*[[Urška Florjančič]]
*[[Mario Foerster]]
*[[Vojmir Francetič]] (? –2015)
*[[Mladen Franko]] (1958–)
*[[Jožica Friedrich]]
*[[Boris Frlec]]
*[[Borut Furlan]]
*[[Miha Furlan]] (1934–)

== G ==
*[[Vladka Gaberc Porekar]]?̈ (1948)
*[[Miran Gaberšček]] (1962–)
*[[Anton Gantar]] (1948–)
*[[Darja Gantar]] (?–1990)
*Ljudmila (Maca) Gašperut Koprol (1939–)
*[[Mailto:martin.gazvoda@fkkt.uni-lj.si|Martin Gazvoda]]
*[[Boštjan Genorio]]
*[[Marko Gerbec (kemik)]]
*[[Friderik Gerl]] (1901–1987)
*[[Cveto Germovšek]] (1923–1955)
*[[Damjan Glavač]] (1956–)
*[[Peter Glavič]] (1940–)
* [[Saša Aleksij Glažar]] (1939–)
*[[Aljaž Godec]]
* [[Andrej Godec]] (1958–)
*[[Alenka Golc Wondra]] (1952–2016)
*[[Ljubo Golič]] (1932–2007)
*[[Simona Golič Grdadolnik]]
*[[Bojan Golli]] (1950–) (fizik)
*[[Edvard Golob]] (&quot;Edigs&quot;)
* [[Janvit Golob]] (1945–)
*[[Amalija Golobič]] (r. Sinur) (1969–)
*[[Sergej Gomišček]] (1926–2018)
*[[Maja Gomol Skaberne]] (1932–2020)
*[[Bogomil Gorenc]] (1933–2016)
*[[Danica Gorenc]] (1939–)
*[[Marija Gorenšek]] (1948–)
*Evgeny Goreshnik
*[[Tanja Goršak]]
*[[Andreja Goršek]] (1961–)
*[[Alojz Grabner]]
*[[Sabina Grabner]] (1966–)
*[[Helena Gradišar]] 
*[[Žiga Graf]] (1801–1838)
*[[Robert Karl Grasselli]] (1930–2018)
*[[Jože Grdadolnik]] 
*[[Peter Gregorc]] (1928–1991)
*[[Irena Grgić]] (1957–)
*[[Miha Grilc]] 
*[[Viktor Grilc]] (1949–)
*[[Nataša Gros]] (1965–)
*[[Franjo Grünfeld]] (1909–1971)
*[[Primož Gspan]] (1934–)
* [[Franc Gubenšek]] (1937–2010)
*[[Gregor Gunčar]]
* [[Ladislav Guzelj]] (1898–1982)
*[[Irena Gale]]

== H ==
*[[Maja Habulin]] (1962–)
*[[Baltazar Hacquet]]
*[[Dušan Hadži]] ([[1921]]–2019)
*[[Iva Hafner Bratkovič]]
*[[Viktor Hahn]] (1912–1970)
*[[Milivoj Hladnik]] (1922–2009)
*[[Brigita Hočevar]]
*[[Matej Hočevar (kemik)]]
*[[Samo Hočevar|Samo (B.) Hočevar]] (1968–)
*[[Stanko Hočevar]] (1947–)
*[[Andrejka Hodnik]] (1948–)
*[[Nejc Hodnik]] (1981–)
*[[Milan Hodošček]] (1953–)
*[[Milena Horvat]] (1958–)
*[[Barbara Hribar Lee]] (1970–)
*[[Engelbert Hribernik]] (1901–1975)
* [[Tamara Hudnik Plevnik]] ([[1923]]–2012)
*[[Vida Hudnik]] (1940–)
*[[Miroslav Huskić]]
*[[Matej Huš]] (1988–)
*[[Franc Hvalec]] (1924–2018)

== I ==

* [[Božo Iglič]] (1920–2012)
* Vasilij Isajevič
* [[Jernej Iskra]]

== J ==

*[[Franc Jagodic]] (1933–1986)
*[[Andrej Jamnik]] (1961–)
*[[Brigita Jamnik]] (1966–)
*[[Janko Jamnik]] (1964–2014)
*[[Jurij Jan]] (1932–2020)
*[[Dušanka Janežič]] (1952–)
*[[Miha Japelj]] (1935–)
*[[Slava Jeler]] (1931–)
*[[Viktor Jeločnik]] (1881–?)
*[[Franc Jenčič]] (1910–1985)
*[[Salvislav Jenčič]] (1891–1968)
*[[Ana Jenko Štěrba-Böhm]] (1885–1936)
*[[Roman Jerala]] (1962–)
*[[Marjan Jereb (kemik)]] (1974–)
*[[Smiljan Jerič]] (1922–2004)
*[[Andreja Jerina]] (1961–) 
*[[Ivo Jerman]] (Ivan Jerman)
*[[Jernej Jernejčič]] (1933–1977)
*[[Matilda Jernejčič]] (1933–2017)
*[[Adolf Jesih]]  (1953–)
*[[Karel Južnič]] (1937–1990)

== K ==
*[[Milica Kač]] (1953–2014)
*[[Peter Kafol]] (1936 –?)
*(Franjo Kajfež 1936–2004) 
*[[Samo Kalin]]
*[[Ljubica Kamarić]] (1924–)
*[[Ana Kansky]] (1895–1962)
*[[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887–1977)
*[[Evgen Kansky]] ml. (1926–1987)
*[[Ciril Kastelic]]
*[[Tatjana Kastelic Suhadolc]] (1935–)
*[[Venčeslav Kaučič]] (1950–)
*[[Ivica Kavčič]] (1933–)
*[[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]] (1898–1988)
*[[Rajko Kavčič]] (1915–1976)
*[[Ivanka Keber]]
*[[Rajko Kejžar]] (1939–)
*[[Darinka Kek]] (? –2017)
*[[Danimir Kerin]] (1922–2007)
*[[Ljerka Kervina-Hamović]] (1929–2016)
*[[Pavel Kerže]] (1909–1993)
*[[Zdenka Keuc]] (1964–)
*([[Boris Kidrič]] 1912 - 1953)
*[[Jurkica Kidrič]] (1939–)
*[[Marjetka Kidrič]] (1945–)
*[[Demeter Kimovec]] (1909–1994)
*[[Nives Kitanovski]]
*[[Marta Klanjšek Gunde]] 
*[[Rihard Klemen]]  (1902–1998)
*[[Dušan Klinar]]
*[[Ladislav Klinc]] (1902–1989)
*[[Florijan Klofutar|Florijan (Cveto) Klofutar]] (1932–)
*[[Veronika Kmecl]]
*[[Baltazar Knapič]] (1848–1914)
*[[Leo Knez]] (1902–1980)
*[[Željko Knez]] (1954–)
*[[Ljubo Knop]] (1910–1982)
*[[Vojo Knop]] (1897–1976)
*[[Edvard Kobal]] (1957–)
*[[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]] (1941–)
*[[Boštjan Kobe]] (1965–)
*[[Jože Kobe]] (1942–)
*[[Spomenka Kobe]] (1947–)
*[[Aleksandra Kocijan]]
*[[Darko Kocjan]] 
*[[Mitja Kocjančič]]
*[[Robert Kocjančič]] (1962–)
*[[Drago Kočar]]
*[[Franjo Kočevar]] (1903–1991)
* [[Marijan Kočevar]] (1949–)
*[[Ksenija Kogej]] (1960–)
*[[Janja Kogovšek]] (1949–)
*[[Anton Kokalj (kemik)]]
* [[Drago Kolar]] ([[1932]]–[[2000]])
*[[Jana Kolar]] (1964–)
*[[Mitja Kolar]]
*[[Patrik Kolar]] (1967–)
*[[Jože Kolarič]] (1916–1995)
*[[Jože Koller]] (1944–)
*[[Valentin Koloini|Valentin (Tine) Koloini]] (1940–2008)
*[[Jože Kolšek]] (1928—?)
*[[Miloš Komac]] (1939–2022)
*[[Jelena Komar]]-Kansky (1925–2015)
* [[Radovan Komel]] ([[1947]]–)
*[[Janez Konc]]
*[[Viktor Konjar (kemik)|Viktor Konjar]] (1906–1966)
*[[Božidar Koren]] (1949–)
* [[Aleksandra Kornhauser]] ([[1926]]–2020)
*[[Mojca Kos Durjava]]
*[[Marija Kosec]] (1947–2012)
*[[Vladimir Kosi]] (1919–1992)
*[[Lado Kosta]] (1921–1986)
*[[Bojan Košir]]
*[[Iztok Jože Košir]] 
*[[Mirko Košir]] (1905–1951)
*[[Berta Košmrlj]]
*[[Janez Košmrlj]] (1966–)
*[[Franci Kovač]] (1951–)
*[[Tita Kovač]] Artemis (1930 - 2016)
*[[Nataša Kovačević]]
*[[Sebastijan Kovačič]] (1977–)
*[[Stanko Kovačič]] (1898–1977)
*[[Damjan Kozak]] (1924–2006)
* [[Bogomir Koželj]] ([[1924|1924–]]2001)  
*Matjaž Koželj  
*[[Boris Krajnc]] (1913–1948/50)
*[[Matjaž Krajnc]] (1969–)
*[[Peter Krajnc]] (1970–)
*[[Vinko Kramaršič]] (1901–1979)
* [[Ernest Kramer]] ([[1854]]–[[1907]])
*[[Krištof Kranjc]] 
*[[Ferdo Kranjec]] (1885–1973)
*[[Marko Kranjec (kemik)|Marko Kranjec]] (1885–1973)
*[[Franc Krašovec]]
*[[Zdravko Kravanja]] (1957–)
*[[Teodor Kravina]]/Cravina von Cronstein (Schlemizensis)(1720–1789)
*[[Igor Kregar]] (1937–2017)
* [[Miha Kremser]] ([[1946]]–[[1998]])
*[[Ljudmila Krese]] - Maruša
*[[Janez Kristan]]
*[[Igor Križaj]] (1963–)
*([[Vlasta Krmelj]])
*[[Dušan Krnel]] ?
*[[Andrej Kržan]] (1967–)
*[[Robert Kuhelj]]
*[[Vinko Kuljiš]] (1901–1988)
*[[Matjaž Kunaver]] 
*([[Jožef Kunič]])
*[[Bogdana Kurbus]]
*[[Mirjana Küzma]]

== L ==
*[[Jurij Lah]] (197?–)
*[[Tamara Lah Turnšek]] (1947–)
*[[Gojmir Lahajnar]] (1937–)
*[[Andrej Lajovic]]
*Ana Lakota Družina
*[[Smilja Lambert]] (1953–)
*[[Savo Lapanje]] ([[1925]]–[[1997]])
*[[Boris Lavrenčič]] (1909–1999)
*[[Urška Lavrenčič Štangar]] (1967–)
* [[Franc Lazarini]] ([[1940]]–[[1992]])
* [[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] ([[1947|1947–]])
* [[Drago Lebez]] ([[1922]]–2015)
*[[Jožica Ledinek Paddle]] (1945–)
*[[Matic Legiša]] (1956–)
*Brigita Lenarčič (1958–) ?
*Helena Lenasi (1945–)  
* [[Drago Leskovšek (kemik)|Drago Leskovšek]] ([[1919|1919–]]2010)   
*Domen Leštan (1961–)
* [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] ([[1943]]–2020)
*[[Adrijan Levstik]] (1939–2014)
*[[Vladimir Ličen]] (1912–1948/50)
*[[Blaž Likozar]]
*[[Viktor Lindtner]] (1906–1974)
*[[Darja Lisjak]] (1969–)
*Iztok Livk
*[[Aleksandra Lobnik]] (1962–)
*[[Štefanija Logar]] (1938–)
*Anton Lopert ?
* [[Bojan Lorber]] 
*[[Primož Lorenčak]] (1950–)
*[[Matic Lozinšek]]
*[[Miro Lubej]] (1943–)
*[[Sonja Lubej Rogelj]] (1927–1997)
*[[Miha Lukšič]]
* [[Karel Lutar]] ([[1947]]–[[2000]])
* [[Alenka Luzar]] (1954–2019)

== M ==

*[[Jadran Maček]] (1946–)
*[[Marjeta Maček]]
*[[Franjo Mahorčič]] (1911–1975)
*[[Vita Majce]] (1984–)
*[[Alenka Majcen Le Marechal]] (1947–)
*[[Ignatij Majdel|Ignatij Nikolajevič Majdel]] (1875–1930)
*[[Aleksander Majdič]] (1922–2007)
*[[Josip Makuc]] (1897–1958)
*[[Tatjana Malavašič]] (1941–2004)
*[[Jasna Malešič]] (1975–)
*[[Gregor Mali]]
*[[Radislava Malneršič]] (1939–)
*[[Mateja Manček Keber]]
*[[Mirjam Manda Gspan]] (1933–)
*[[Barbara Malič]]
*[[Borut Marinček]] (1915–2004)
*[[Velibor Marinković]] (1929–2000)
*Marjan Marinšek (1968–)
*[[Jernej Markelj]]
*
*[[Gregor Marolt]]
*[[Jože Marsel]] (1931–2014)
*[[Djordje Maširević]] (1906–1996)
*[[Janez Mavri]] (1962–)
*[[Ana Mayer Kansky|An(k)a Mayer Kansky]] (1895–1962)
*[[Anton Meden]] (1963–)
*[[Ana Medved]] (1929–?)
*[[Eva Menart]]?
*[[Viktor Menart]] (1951–2007)
*[[Branko Mervič]] (1917–1999)
*[[Franci Merzel]]
*[[Neda Mešiček]] (1923–2000)
*[[Igor Mihelič]]
*[[Adolf Miklavc]] (1942–2005)
*[[Uroš Miklavžič]] (1933–)
*[[Radmila Milačič]] (1955–)
*[[Svetozar Milićev]] (1934–2001)
*[[Mirko Mirnik]] (st./ml.) (1917–1999; 1942–2005)
*[[Barbara Modec]] (1967–)
*[[Roman Modic]] (1911–2003)
*[[Stanko Modic]] (?–1971?)
*[[Gorazd Mohorčič]] (1921–2002)
*[[Jože Moškon]]
*[[Adolf Može]] (1944–)
*[[Pavel Munih]] (1941–)
*[[Vojko Musil]] (1945–)
*[[Irena Mušič Habjan]] (1967–)

== N ==

*[[Ivo Nemec]] (1949–2013)
*[[Albin Něrima]] (1911–1968)  
*[[Aleksander Novak]] (1928–?)
*[[Gabrijela Novak]] (1942–)
*[[Nataša Novak Tušar]] (196?–)
*[[Saša Novak Krmpotič|Saša Novak-Krmpotič]] (1957–)
*[[Uroš Novak]]
*[[Marjana Novič]]
*[[Milko Novič]] (1956–)
*Barbara Novosel (1963–)
*[[Črtomir Nučič]] (1909–1969)

== O ==

*[[Simon Oblak]]
*[[Andrej Ocvirk]]
*[[Božidar Ogorevc]] (1947–)
*[[Tomaž Ogrin]] (1940–)
*[[Nives Ogrinc]] (1964–)
*[[Srečko Oman]] (1922–2015)
*[[Urša Opara Krašovec]]
*[[Dušan Oražem]] (1927–2022)
* [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] (1943–)
*[[Gasan Osojnik]]
*[[Uči Osredkar]] (1927–)
*[[Majda Ostanek]] (1928–2018)
*[[Matjaž Oven]]
*[[Vojko Ozim]] (1922–2007)

== P ==
*[[David Pahovnik]] 
*[[Maja Papež Iskra]] (1970–)
*[[Boštjan Paradiž]]
*[[Aleksander Pavko]] (1951–)
*[[Kajetan Pavletič]] 
*[[Miloš Pavlič]] ([[1923]]–2014)
*[[Evgen Pehani]] (1905–1998)
* [[Stane Pejovnik]] ([[1946]]–)
*[[Matej Penca]]
*[[Franc Pengov]] (1876–1954)
*[[Andrej Perdih]]
*[[Anton Perdih]] (1939–)
*[[Franc Perdih]]
*Hugo von Perger
*Martin (Tine) Perger
*[[Eva Perman]] (1930–)
* [[Marija Perpar]] ([[1904]]–[[1990]])
*[[Elizabeta Pertot]] (r. [[Nemec (priimek)|Nemec]]) (1929–2021)
*[[Franc Pervanje]] (1904–1971)
*[[Toni Petan]]
*[[Matjaž Peterka]]
*Boris Matija Peterlin ?
*[[Mihael Peternel]] (1808–1884)
*Miro Petovar (1921–2009)
*Alfred Petrič (1913–2002)
*[[Andrej Petrič]] (1952–)
*[[Marko Petrič]] (1962–)
*[[Saša Petriček]] (1962–)
*[[Andrej Pevec]]
*Jože Pezdič (1945–)
*[[Mirko Pibernik]] (1905−1947)
*[[Boris Pihlar]] (1945–)
*[[Albin Pintar]]
*Simon Pirc (1932–)
*[[Miroslav Pirš]] (1919–2014)
*[[Aleksandra Pivec]]
*[[Janez Plavec]] (1962–)
*[[Igor Plazl]] (1959–)
*[[Božo Plesničar]] (1940–)
*[[Aleš Podgornik]]
*[[Bogdan Podobnik]] (1933–2010)
*[[Boris Podobnik]] ?
*[[Marjetka Podobnik]] (1967–)
*Helena Podgornik (1967–)
*[[Ciril Pohar]] (1948–)
*[[Nataša Poklar Ulrih]] (1965–)
*[[Jurij Pokorn]] (1937–)
*[[Slovenko Polanc]] (1948–)
*
*[[Svetozar Polič]] - &quot;Cvera&quot; (1944–2021)
*Ida Poljanšek (1965–)
*[[Alfred Pollak]] (1939–2017)
*[[Matevž Pompe]] (1969–)
*[[Janez Ponebšek]] (1932–2016)
*[[Maja Ponikvar Svet]]
* [[Franc Posel]] ([[1964]]–)
*(Matej Praprotnik)
* [[Friderik Pregl]] ([[1869]]–[[1930]])
*[[Gvido Pregl]] (1931–2003) ?
*[[Boris Pregrad]] (1925–) ?
*([[Vladimir Prelog]]) (1906–1998)
*[[Franc Premerl]] (1906–1990)
*[[Lev Premru]] (1931–2005)
*[[Vladimir Premru]] (1902–1949)
*[[Gorazd Pretnar]] (1960 -)
*[[Dušan C. Prevoršek]] (1922–2004)
*[[Maks Prezelj]] (1894–1980)
*Primož Pristovšek (197#–)
*[[Helena Prosen]] (1967–)
*[[Mirko Prošek]] (1946–)

== R ==
*[[Gregor Radonjič]] (1964–)
*Borut Razinger (1936–2006) - gemolog
*[[Marko Razinger]] (1947–1996)
*[[Marius Rebek|Marius (Marij) Rebek]] (1889–1982)
*[[Peter Rems]]
*[[Stane Remžgar]]
*[[Metka Renko]] (1951–)
*[[John Repar]] (1921–2007) (ZDA)
* [[Riko Repič]] ([[1910]]–[[2003]])
*[[Jurij Reščič]] (1965–)
*[[Maximilian Ripper]] (1864–1926)
*[[Aleksander Rjazancev]] (1924-1984)
*[[Silva Roncelli Vaupot]]  
*[[Milenko Roš]] (1947–)
*[[Darja Rudan Tasič]] (1952–)
*([[Venceslav Rutar]] 1950–)

== S ==

* (Ivo Sajovic 1916 - 1959)
*[[Maks Samec]] ([[1881]]–[[1964]])
*[[Milan Schara|Milan V. Schara]] (1934–)
*[[Stane Seliškar]] (1907–1987)
*[[Peter Senčar]] (1937–)
*[[Jurij Senegačnik]] (1922–2018)
*[[Marjan Senegačnik]] (1928–2002)
*[[Tatjana Sernec-Avšič|Tatjana Sernec-]][[Avšič]] (1912–2007)
*[[Andrijana Sever Škapin]]
*[[Majda Sfiligoj Smole]] (1952–)
*[[Darinka Sikošek]] (1948–)
*[[Marjana Simonič]] (1967–)
*[[Velimir Sirnik]] (1917–2005)
*[[Maja Skaberne]] (r. [[Gomol]]), (1932–2020)
*[[Tomaž Skapin]]
*[[Štefan Skledar]] (1920–1998)
*[[Metka Slekovec]] (1948–)
* [[Jože Slivnik]] ([[1930]]–[[1983]])
*[[Vito Smolej]] (1948–)
*[[Helena Sočič]] (1923–2017)
* [[Branko Stanovnik]] ([[1938]]–)
*[[Gaj Stavber]]
*[[Stojan Stavber]] (1951–)
*[[Peter Stegnar]] (1946–)
*[[Milan Stepišnik]] (1910–1948/50)
*[[Vekoslava Stibilj]]?
*[[Ivo Stojkovič]] (1906–1991)
*[[Ludovik Strauch]] (1927–2018)
*[[Janez Stražišar]] (1950–2008)
*[[Evgen Strmecki]] (1916–2010)
*[[Dušan Strmčnik]]
*[[France Strojin]] (1911–1994)
*[[Črtomir Stropnik]] (1947–2013)
*[[Matija Strlič]] (1965/68?–)
* [[Dušan Stucin]] ([[1915]]–[[1976]])
*[[Igor Stupica]] (1943–)
*[[Alojzij Suhar|Alojz Suhar]] (1935–2020)
*[[Robert Susič]] (1957–)
*[[Maja Sušec]] (1986–)
*[[Danilo Suvorov]] (1951–)
*[[Jurij Svete]] (1962–)
*[[Franc Swaty]]

== Š ==
*[[Andrej Šali]] (1964–)
*[[David Šarlah]] (1984–)
*[[Jože Šauta]] (1923–2002)
*[[Anton Šebenik]] (1941–1998)
*[[Urška Šebenik]]
*[[Primož Šegedin]] (1948–)
*[[Rudolf Šegula]] (1915–1989)
*[[Vid Simon Šelih]]
*[[Jože Šiftar]] (1929–1998)
*[[Ksenija Šinigoj Gačnik]] (1953–)
*[[Srečo D. Škapin]]
*[[Andrej Škarabot]] (1939–)
*[[Mojca Škerget]] (1967–)
*[[Jože Škerjanc]] (1934–)
*[[Tibor Škerlak]] (1913–1992)
*[[Boris Šket]] (1947–)
*Ivan Škofic (1934–)
*[[Tina Škorjanc]]
*[[Jože Šlajmer]] (1909–1991?)
*[[Andrej Šmalc]] (1935–)
*[[Andrej Šmidovnik]]?
*[[Katja Šnuderl]] (1974–)
*[[Tomaž Šolmajer]] (1949–)
*[[Jože Špan]] (1926–2009)
*[[Jože Šrekl]]
*[[Bogdan Štefanec]]
*[[Srečko Štefanič]]
*[[Aleš Štrancar]] (1962–)
*[[Borut Štrukelj]] (1961–)
*''Vida Štular Majcen'' (1922–2018)
*[[Franc Štupar]] (1862–1936)
*[[Janez Štupar]] (1934–2008)
*Alojz Šturbej (1936?–2018)
*[[Sašo Šturm]] ?
*[[Angela Šurca Vuk]]

== T ==
*[[Gašper Tavčar]]
*[[Janvit Teržan]]
*[[Josip Teržan]] (1902–1985)
*[[Miha Tišler]] ([[1926]]–2021)
*[[Tatjana Tišler]]
*[[Vesna Tišler]] (1947–)
*[[Vida Tišler]] (r. [[Kuhelj]]) (1931–2014)
*[[Matija Tomšič]] (1976–)
*[[Magdalena Tovornik]]
*[[Štefan Trajbarič]] (1934–)
*Elizabeta Tratar Pirc (1970–)
*[[Polonca Trebše]] (1967–)
*[[Tone Tribušon]] (1919-1986)
*[[Marija Trontelj]] (1940–)
*[[Iztok Turel]] (1964–)
*[[Jakob Turk]] (1872–1935)
*[[Boris Turk]] (1964–)
*[[Dušan Turk]] (1959–)
* [[Vito Turk]] ([[1937]]–)
*[[Helmut Turzanski]] (1910–1976)
*Marjan in Livija [[Tušar]]
*[[Jaka Tušek]]

== U ==

* [[Polona Umek]] (nanocevke)
*[[Damijana Urankar]]
*[[Uroš Uršič]]

== V ==
*[[Matjaž Valant]] (1967–)
*Marjan Valenčič (1961–)
*[[Milica Vardjan Jarec]] (1928–2013)
*[[Janja Vaupotič]] (1958–) 
*[[Marjan Veber]] (1951–)
*[[Peter Venturini]] (1966–)
*[[Bojan Verček]] (1948–)
*[[Gorazd Vesnaver]] (1941–)
*[[Miha Virant]]
*[[Ivan Vizovišek]] (1918–1989)
*[[Vojeslav Vlachy]] (1946–)
*[[Jedert Vodopivec Tomažič]] (1953–)
*[[Bogdan Volavšek]] (1933–2014)
*[[Julija Volmajer Valh]]
*[[Bojana Vončina]] (1959–)
*[[Irena Vovk]] (1965–)
*[[Marinka Vovk]] (1967–)
*[[Marjan Vračko Grobelšek]]
*Josip Vreg ?
*[[Saša Vrhovec Hartman]]
*[[Margareta Vrtačnik]] (1947–)
*[[Drago Vuk]] (1951–)

== W ==

* [[Max Adolf Westen]] (1913–1955)
* [[Katarina Senta Wissiak Grm]]

== Z ==

*[[Nataša Zabukovec Logar]] (196#–)
*[[Jana Zagorc Končan]] (1949–)
*[[Barbara Zajc]] (1953–)
*[[Srečo Zakrajšek]] (1951–)
*[[Bojan Zaletel]] (1920–1981)
*[[Branka Zatler Zupančič]] (1942–1995)
*[[Bogdan Zega]] (1923–2012)
*[[Vladmir Zelenko]] (1921–2017)
*J. M. Zendrini
*[[Jernej Zidar]]
*[[Milenko Ziherl]]
*[[Marko Zlokarnik]] (1931–)
*[[Boris Zmazek]] (1962–)
*[[Bogdan Znoj]]
*[[Ivo Zobec]] (1897–1990)
*[[Matjaž Zorko]] (1947–)
*[[Aleš Zupan]]
*[[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (1943–)
*[[Klementina Zupan]] (1963–)
*[[Marko A. Zupan]] (1947–)
*Andreja Zupančič Valant (1963–)
*[[Boris Zupančič]] (1928–)
*[[Marija Zupančič]] (1968–)
*[[Nataša Zupančič Brouwer]] (1957–)
*[[Lucija Zupančič Kralj]] (1949–)
*[[Tatjana Zupančič]] (1957–2019)

== Ž ==

* [[Ludvik Žagar]] ([[1910]]–[[1981]])
*[[Kristina Žagar Soderžnik]] (1981–)
*[[Marija Žakelj Mavrič]] (1948–)
* [[Boris Žemva]] ([[1940]]–)
*[[Peter Žemva]] (1940–)
*[[Viljem Žener]]
*[[Radovan Žerjav]]
*[[Eva Žerovnik]] (1955–)
*[[Andreja Žgajnar Gotvajn]] (1967–)
*[[Dušan Žigon]]
*[[Majda Žigon]] (1948–)
*[[Vladimir Žitko]] (1903–1954)
*[[Janko Žmitek]]
*[[Polona Žnidaršič Plazl]] (1964–)
*[[Marcel Žorga (kemik)|Marcel Žorga]] ml. (1908–1988)
*[[Miha Žumer]] (1937–2013)
*[[Boris Žužek]] (1924–1976)
*

{{seznami narodov po poklicu|kemikov}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Kemiki]]
[[kategorija:Slovenski kemiki|*]]</text>
      <sha1>gda7nnqykxgy0nf6p5tf840gv54oj8h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih biologov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73564</id>
    <revision>
      <id>5748304</id>
      <parentid>5724978</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:26:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15957" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biolog]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Tomaž Accetto]]
*Špela Alič
*[[Samar Al Sayegh Petkovšek]] (*1964)
*[[Gregor Aljančič]]
*[[Marija Aljančič]] (*1940)
*[[Marko Aljančič]] (1933–2007)
*[[Jana Ambrožič Dolinšek]]
*[[Jerneja Ambrožič Avguštin]]
*[[Gregor Anderluh]] (*1969)
*[[Tatjana Angerer]]
*[[Michael Franc Antolin]] (*1959)
*[[Sonja Artač]]
*[[Andej Avčin]] (*1944) 
*[[Gorazd Avguštin]] (*1961) 
*[[Tatjana Avšič Županc]] (*1957)

== B ==
*[[Polonca Babnik]] (1911–2008)
*[[Rafael Bačar]] (1902–1975)
*[[Barbara Bajd]] (*1949)
*[[Vladimir Bartol]] (1903–1967) &amp;sin [[Borut]] (lepidopterologa)
*[[Tomaž Bartol]] (*1952)
*[[Eva Batagelj]] (*1947)
*[[Franc Batič]] (*1948)
*[[Urška Batista]] (*1950)
*[[Tina Batista Napotnik]] (*1972)
*[[Jože Bavcon]] (*1962)
*[[Gordana Beltram]]
*[[Gregor Belušič]]
*[[Martina Bergant Marušič]] (*1976)
*[[Ciril Bernot]] (1900–1961)
*[[Danilo Bevk]]  (*1983)
*[[Stanislav Bevk]] (1875–1956)
*[[Liljana Bizjak Mali]]
*[[Rihard Blagaj|Rihard grof Blagaj]] (1786–1858)
*[[Marija Blatnik Gubina]] (1941–2016)
*[[Andrej Blejec]] ([[1953]]–)
*[[Mateja Bohinjec]] 
*[[Jože Bole]] (1929−1995)
*[[Aleš Bolje]]
*[[Dejan Bordjan]]
*[[Špela Borko]]
*[[Ivo A. Božič]] (*1945)
*[[Janko Božič]] (*1963)
*[[Anton Brancelj]] (*1957)
*[[Erik Brandis]] (1834–1931) (BiH)
*[[Jernej Bravničar]]
*[[Savo Brelih]] (1927–2012)
*[[Mihael Bricelj]] (1946–2016)
*[[Vida Brodar]] (1925–2014)
*[[Julij Bučar]] (entomolog)
*[[Zmago Bufon]] (1910–1973)
*[[Boris Bulog]] (*1949)
*[[Matej Butala]] ?
*[[Elena Bužan]] (UP)

== C ==
*[[Vesna Cafuta]]
*[[Jan Carnelutti]] (1920–2012)
*[[Aleksa Cimerman]] (1933–2017)
*[[Terezija Ciringer]]
*[[Simon Cirkulan]]
*[[Metka Culiberg]] (*1950)

== Č ==
*[[Janez Čadež]]?
*[[Manca Čarman]]?
*[[Andraž Čarni]] (*1962)
*[[Tatjana Čelik]] (*1968)
*[[Maja Čemažar]] (*1968)
*[[Stanislav Červek]] (*1937)
*[[Andrej Čokl]] (*1947)
*[[Janez Čop (biolog)|Janez Čop]] (1927–2019)
*[[Boško Čušin]]

== D ==
*Igor Dakskobler ?
*[[Damijan Denac]]
*[[Katarina Denac]]
*[[Leo Derganc]] (1874–?)
*[[Marina Dermastia]] (*1960)
*[[Leon Detela]] (1902–1982)
*[[Dušan Devetak]] (*1953)
*([[Zvonimir Devidé]]) (1921-2011) (hrvaški akademik)
*[[Dragotin Dežman]] (1821–1889)
*[[Jurij Dobravec]] (*1965)
*[[Fran Dobovšek]] (1876–1915) (lepidopterolog)
*[[Vadim Dolivo Dobrovolski]] (1895–1925)
*
*[[Kazimir Drašlar]] (*1941)
*[[Jože Drašler]] (1925–2012)
*[[Damjana Drobne]] (*1965)
*[[Božidar Drovenik]] (1940–2020)
*[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940)
*[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] ?
*[[Edo Džafić]]
*

== E ==
*[[Klemen Eler]]
*[[Mateja Erdani Kreft]]
*[[Romana Erhatič Širnik]] (1950–2017)
*[[Fran Erjavec]] (1834–1887)
*[[Ida Erjavec|Ida Eržen]] (*1946)

== F ==
*[[Dare Fekonja]]
*[[Peter Firbas]]
*[[Metka Filipič]] (*1954)
*[[Cene Fišer]] 
*[[Vesna Flander Putrle]]
*[[Urša Fležar]]
*[[Janez Krstnik Flysser]]
*[[Ugo Fonda]] (u. 2011)
*[[Božo Frajman]]
*[[Janja Francé]] (*1975)
*[[Henrik Freyer]] (1802–1866)
*[[Irena Furlan]] (*1963)

== G ==
*[[Alenka Gaberščik]] (*1956)
*[[Karin Gabrovšek]] (*1965)
*[[Vladimir Gaspari]] 
*[[Aleš Gasparič]] (*1960)
*[[Tilen Genov]]
*[[Lenart Girandon]]
*[[Primož Glogovčan]]
*[[Ljerka Godicl]] (1930–2016)
*[[Andrej Gogala]] (*1962)
*[[Matija Gogala]] (*1937)
*[[Nada Gogala]] (1937–2013)
*[[Stanislav Gomboc]] (entomolog)
*[[Bernard Goršak]] (*1968) (okoljski etik)
*[[Cene Gostinčar]]
*[[Marijan Govedič]]
*[[Miklavž Grabnar]] (*1936)
*[[Andrej Gregori]] ?
*[[Janez Gregori]] (*1941)
*[[Marija Gregori]] ?
*[[Matjaž Gregorič]] (*1981)
*[[Mitja Grosman]] (*1951)
*[[Pavel Grošelj]] (1883–1940)
*[[Kristina Gruden]] (*1969)
*[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963)
*[[Nina Gunde Cimerman]] (*1958)

== H ==
*[[Jovan Hadži]] (1884–1972)
*[[Ivan Hafner]] (1867–1947) (lepidopterolog)
*[[Mate Hafner]] (1865–1946) (entomolog)
*[[Blagajana Herzog Velikonja]]
*[[Klotilda Herfort Michieli]] (1914–1998)
*[[Franc de Paula Hladnik]] (1773–1844)
*[[Jože Hlebš]] (*1938) 
*[[Stana Hočevar]] (1922–1996)
*[[Arne Hodalič]] (*1955)
*[[Jorg Hodalič]] (*1953)
*[[Marjana Hönigsfeld Adamič]]
*Aleksander Horvat (1915–1997) (frančiškan v Čilu)
*[[Bogdan Horvat]] (1961–2016)
*[[Simon Horvat]] (*1963)
*[[Helena Hren-Vencelj]] (*1939)
*[[France Hribar (speleolog)]] (1915–1999) 
*[[Tereza Hrženjak|Tereza Mihaela Hrženjak]] (r. [[Bajželj]]) (*1933) (na Hrv.)
*[[Josip Hubad]] (1850–1906)
*[[Andrej Hudoklin]] (*1959)

== I ==
*[[Marko Ilić]] (*1990)
*[[Lilijana Istenič]] (1931–2020)
*[[Danijel Ivajnšič]]
*[[Mira Ivanovič]]
*[[Vladimir Ivović]]

== J ==
*[[Marta Jakopič]]
*[[Jernej Jakše]]
*[[Franc Janžekovič]] (*1962)
*[[Eva Jeler]] (*1953)
*[[Zvonka Jeran]] (radio- ekologinja)
*[[Klemen Jerina]] (*1973)
*[[Mojca Jernejc Kodrič]]
*[[Kristijan Jezernik]] (*1948)
*[[Matjaž Jež]] (*1947)
*[[Nejc Jogan]] (*1966)
*[[Dušan Jurc]] (*1952)
*[[Stane Jurečič]] (1930-2014)

== K ==
*[[Urška Kačar]]
*[[Gregor Kalan]] (*1978)
*[[Katja Kalan]]
*[[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843)
*[[Mitja Kaligarič]] (*1962)
*[[Simona Kaligarič]]
*[[Andrej Kapla]] ?
*[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976)
*[[Stanko Karaman]] ?
*[[Zora Karaman]] (hrvaško-slovenska)
*[[Rok Keber]] (*1982)
*[[Roman Kenk]] (1898–1988) (ZDA)
*[[Ida Kerševan]] (1909–1996) ([[Šolske sestre de Notre Dame|notredamska sestra]])
*[[Boštjan Kiauta]] (1937–2022)
*[[Aleš Kladnik]]
*[[Dušan Klenovšek]] &amp; Tomaž?
*[[Tina Klenovšek]]
*[[Vesna Klokočovnik]]
*[[Primož Kmecl]]
*[[Tea Knapič]]
*[[Miomir Knežević]]
*[[Irena Kodele Krašna]]
*[[Mihael Kodrin]] (1924–2020)
*[[Nika Kogovšek]]
*[[Nadja Kokalj Vokač]] (*1960)
*[[Branko Kolar]] (terarij-akvarij MB)
*[[Aleksander Koren]]
*[[Anton Koren]] (*1939)
*[[Srečko Koren ml.]] (*1950)
*[[Peter Korošec]]
*[[Fran Kos]] (1885–1956)
*[[Ivan Kos (biolog)|Ivan Kos]] (*1962)
*[[Marjanca Kos]]
*[[Gorazd Kosi]] (*1951)
*[[Rok Kostanjšek]] (*197#)
*[[Mladen Kotarac]] (*1966)
*[[Maja Kovač]] (*1949)
*[[Manca Kovač Viršek]]
*[[Nives Kovač]] (*1966)
*[[Miklavž Kozak]] (1918-1971)
*[[Peter Kozel]]?
*[[Peter Kozmus]] (čebelarski strik., entomolog)
*[[Hojka Kraigher]] (*1956)
*[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018)
*[[Metka Kralj]] (*1956)
*[[Simona Kralj Fišer]]
*[[Nace Kranjc]] (*1990)
*[[Ivan Krečič]] (1909–1976)
*[[Marko Kreft]] (*1970)
*[[Dušan Krnel]] ?
*[[Miha Krofel]] (*1982)
*[[Ciril Krušnik]] (1951–2006)
*[[Matjaž Kuntner]] (*1971)
*[[Jana Kus Veenvliet]] (*1977)
*[[Ljudevit Kuščer]] (1891–1944)
*[[Valerija Kuštor]] (*1951)
*[[Jelena Kovačič-De Belder]]
*[[Boris Kryštufek]] (*1954)

== L ==
*[[Ljerka Lah]]
*[[Aleš Lapanje]]
*[[Jože Lazar]] (1903–1975)
*[[Tina Lebar]]
*[[Nika Leben (biologinja)]]
*[[Metka Lenassi]]
*[[Aleksandra Lešnik]]
*[[Pavel Ličar]] (1935–2015)
*([[Matjaž Ličer]])
*[[Miha Likar]] (1923–2010)
*[[Bojana Lipej]]
*[[Lovrenc Lipej]] (*1963)
*[[Gregor Lipovšek]]
*[[Saška Lipovšek]]
*[[Jernej Logar]] (1946–2015)
*[[Mihaela Logar]] (*1953)
*[[Milan Lovka]] (1946–2017)
*[[Nataša Lovka]] (*1945)
*[[Jurij Lučovnik]]?
*[[Martina Lužnik]]

== M ==
*[[Irena Maček]]
*[[Peter Maček]] (*1952)
*[[Ivan Mahne]] (1947–2006)
*[[Vlado Malačič]] (*1958)
*[[Alenka Malej]] (*1948)
*[[Ines Mandič Mulec]]  (*1960)
*[[Bojan Marčeta]]
*[[Marko Marhl]] ?
*([[Lojze Marinček]])
*[[Marjanca Markič]] (*1931)
*[[Darja Marolt Presen]]      
*[[Fran Mašera]] (1876–1969)
*[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) (ukrajin.-srbsko-slov.)
*[[Ernest Mayer]] (1920–2009)
*[[Andrej Martinčič]] (*1935)
*[[Janez Matjašič]] (1921–1996)
*[[Borut Mavrič (biolog)]]
*[[Andrej Meglič]]
*[[Franc Megušar]] (1876–1916)
*[[France Megušar]] (1931–2017)
*[[Štefan Michieli]] (1933–1968)
*[[Franc Mihelčič]] (1898–1977)
*[[Barbara Mihelič]] (*1973) (direktorica [[ZOO Ljubljana]])
*[[Jože Mlakar (biolog)|Jože Mlakar]]
*[[Borut Mozetič]] (*1964)
*[[Patricija Mozetič]]
*[[Narcis Mršić]] (1951–1997)
*[[Janez Mulec]] (*1975)
*[[Manica Müller Premru]] (*1955)
*[[Zarja Muršič]]

== N ==
*[[Mojca Narat]] (*1960)
*[[Miroslav Nikolić]] (*1924)
*[[Tone Novak]] (*1950)
*Petra Nussdorfer (*1973)

== O ==
*[[Rudi Ocepek]] (*1949)
*[[Jože Ocvirk]] (*1950)
*[[Franci Ogrizek]] (*1923)
*[[Martina Orlando Bonaca]]
*[[Nadja Osojnik]]

== P ==
*[[Metka Paragi]]
*[[Alfonz Paulin]] (1853–1942)
*[[Igor Paušič]]
*[[Marica Pavlič]]?
*[[Eva Pavlovič]]
*[[Nikolaj Pečenko]]
*[[Hubert Pehani]] (1900–1995)
*[[Anton Penko]] (1908–1976)
*[[Marina Pertot]] (*1944)
*[[Milena Perušek]] (1893–1978)
*[[Tomaž Petauer]] (1952–2012)
*[[Marjana Peterlin]] (*1940)
*[[Stane Peterlin]] (*1937)
*[[Špela Petrič]] 
*[[Uroš Petrovič]]
*[[Marko Pezdirc]] (*1983)
*[[Nada Pipan]] (1928–2020)
*[[Tanja Pipan]] (*1970)
*[[Nataša Pipenbaher|Nataša (Natalija) Pipenbacher]]
*[[Angela Piskernik]] (1886–1967)
*[[Milan Piskernik]] (1925–2006)
*[[Barbara Piškur]]
*[[Jure Piškur]] (1960–2014)
*[[Valentina Pittacco]]
*[[France Planina]] (1901–1992)
*[[Tomaž Planina]] (1934–2014) 
*[[Valentin Plemel]] (1820–1875)
*[[Kaja Pliberšek]]
*[[Katja Poboljšaj]]
*[[Samo Podgornik]] (*1961)
*[[Zdravko Podlesek]]
*[[Jan Podlesnik]]
*[[Andrej Podobnik]] (*1953)
*(Anton - Tone Pogačnik 1934-1974)
*[[Jelka Pogačnik]] (r. [[Peroci]]) (*1950)
*[[Franc Pohleven]] (*1951)
*Boštjan Pokorny?
*[[Jernej Polajnar]]
*[[Slavko Polak]] (*1968)
*[[Anton Polenec]] (1910–2000)
*[[Janko Ponebšek]] (1861–1935)
*[[Franc Potočnik (biolog)|Franc Potočnik]] (*1950)
*[[Hubert Potočnik]]
*[[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (*1969)
*[[Meta Povž]] (*1944)
*[[Ester Premate]]
*[[Blanka Premrov Bajuk]]
*[[Primož Presetnik]]
*[[Janez Prešern]] ?
*[[Simona Prevorčnik]]
*[[Tanja Prinčič]] Mamolo (*1948)
*[[Katarina Prosenc Trilar]] (*1969)
*[[Majda Pšeničnik]] (*1941)
*[[Miro Puhek]]
*Franc Puncer (1934–1994) ?
*Ivo Puncer (1931–1994) ?
*[[Jože Pungerčar]] (*1960)
*[[Dejan Putrle]]

== R ==
*[[Rajko Rakovec]] (1917–1977)
*([[Rudi Rakovec]] 1890–1967: entomolog)
*[[Vida Rakovec]] (1920–2013)
*[[Vladimir Ravnik]] (1924–2017)
*[[Maja Ravnikar]] (*1960)
*[[Katja Rebolj]]
*[[Vilko Rechberger]] (1917–2005)
*[[Ivan Regen]] (1868–1947)
*[[Marjana Regvar]] (*1965)
*[[Othmar Reiser]]
*[[Marjan Rejic]] (1921–2000)
*[[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960)
*[[Leo Rijavec]] (*1939)
*[[Karin Rižner]]
*[[Janko Rode]]
*[[Boris Rogelj]] (biotehnolog)
*[[Manja Rogelja]] (*1978)
*[[Franc Rome]] (1906–1994)
*[[Rok Romih]] (*1963)
*[[Vladimir Rotar|Vladimir (Vlado) Rotar]] (*1929)
*[[Maja Rupnik]] (*1967)
*[[Marjan Rupnik]] &gt;&gt; [[Marjan Slak Rupnik]]

== S ==
*[[Gvidon Sajovic]] (1883–1920)
*[[Primož Schauer]] (1932–1984)
*[[Ferdinand Schmidt]] (1791–1878)
*[[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788)
*[[Simon Sedej]]
*[[Bojan Sedmak]] (*1952)
*[[Albin Seliškar]] (1896–1973)
*[[Andrej Seliškar]] (*1949)
*[[Tomaž Seliškar]]
*[[Kristina Sepčič]] (*1970)
*[[Gregor Serša]] (*1956)
*[[Tatjana Simčič]]
*[[Primož Simončič]] (*1961)
*[[Boris Sket]] (*1936)
*[[Peter Skoberne]] (*1954)
*[[Tomaž Skrbinšek]] (*1972)
*[[Marjan Slak Rupnik]] (*1966)
*[[Andreja Slameršek]] (*1980)
*[[Rajko Slapnik]] (*1961)
*[[Jože Sluga]] (1909—?)
*[[Nada Smerdu Primožič]] (*1950)
*[[Rado Smerdu]] (1949–1984)
*Sonja Smole-Možina (*1963)
*[[Tadeja Smolej]]
*[[Aleš Sojar]] (*1947)
*[[Andrej Sovinc]] (*1964)
*[[Alenka Stanič]]
*[[Karmen Stanič]]
*[[Peter Stegnar]] (*1946)
*[[David Stopar]] (*1967)
*[[Katja Stopar]] (*1980)
*[[Marko Strbad]]
*[[Blaž Stres]]
*[[Jelka Strgar]] (*1959)
*[[Nataša Stritih Peljhan]] (*1973)
*[[Zlata Stropnik|Zlata Stropnik Črepinko]] (1923–2011) 
*[[Peter Stušek]] (*1944)
*Julija Suppantschitsch
*[[Majda Sušec-Michieli]] (*1933)
*[[Štefan Michieli|Štefan Sušec-Michieli]] (1933–1968)
*[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996)

== Š ==
*[[Nina Šajna]]
*[[Ali Šalamun]]
*[[Alojz Šercelj]] (1921–2010)
*[[Urban Šilc]] (*1970)
*[[Milijan Šiško]] (*1956)
*[[Ružena Škerlj]]
*[[Iztok Škornik]] (*1964)
*[[Sonja Škornik]]
*[[Jure Škraban]]
*(Jože Šlajmer 1909–1991?)
*[[Andrej Šorgo]] (*1957)
*[[Ante Špan]] (*1929)
*[[Artur Štern]] (*1965)
*[[Jože Štirn]] (1934–2021)
*[[Jasna Štrus]] (*1953)
*[[Alojzij Šulgaj]] (1876–1951) (ribič/ribogojstvo/potočni rak)
*[[Suzana Šumer]]
*[[Andrej Šušek]] ?

== T ==
*[[Draga Tarman]] (1930–2007)
*[[Kazimir Tarman]] (*1930)
*[[Nataša Teran]]
*[[Tinkara Tinta]]
*[[Mihael Jožef Toman]] (*1953)
*([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika)
*[[Gabrijel Tomažič]]?
*[[Iztok Tomažič]]
*[[Davorin Tome]] (*1962)
*[[Staša Tome]] (*1963)
*([[Viktorija Tomič]]) (*1958)
*[[Jerneja Tomšič Caserta]] 
*([[Peter Tonkli]] 1935–2019, lepidopterolog-zbiralec metuljev)
*[[Nataša Toplak]]
*[[Gregor Torkar]] (*1977)
*[[Borut Toškan]] (*1973) (arheozoolog)
*[[Danica Tovornik]] (1927–2012)
*[[Janja Trček]]
*[[Tomi Trilar]] (*1962)
*[[Domen Trkov]]
*[[Alenka Trontelj Župančič]]
*[[Peter Trontelj]] (*1967)
*[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970)
*[[Darinka Trpin]] (*1933)
*[[Dušan Turk]] ? (*1959)
*[[Eva Turk]]
*[[Robert Turk]] (*1957)
*[[Simona Turk]] (*1967)
*[[Timotej Turk Dermastia]] (*1992)
*[[Tom Turk]] (*1959)
*[[Valentina Turk]]

== U ==
*([[Josip Ukmar]] 1894-1982)? 
*Jernej Ule (*1976) 
*[[Gorazd Urbanič]]
*[[Helena Us]] (r. [[Lipovšek]]) (1901–1988)
*[[Peter Us]] (1897–1977)

== V ==
*[[Tine (Borut) Valentinčič]] (*1946)
*[[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900–1965)
*[[Melita Vamberger]] (*1983)
*[[Miran Vardjan]] (1919–2005)
*[[Milan Velikonja]] (1950–1993)
*[[France Velkovrh]] (1934–2009)
*[[Maruša Vencelj]]
*[[Peter Veranič]] (*1961) 
*[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948)
*[[Rudi Verovnik]] (*1970)
*[[Alenka Vesel]]?
*[[Branko Vesel]] (1928–2017)
*[[Ljudmila Vesel]] (1924-2012)
*[[Maks Vester]]
*[[Judita Vidrih]]?
*[[Barbara Vilhar]]
*[[Meta Virant Doberlet]] (*1961)
*[[Irma Virant Klun]] ?
*[[Katarina Vogel Mikuš]]
*[[Milan Vogrin]]
*[[Joža Vovk, biologinja|Joža Vovk]] (ihtiologinja)
*([[France Vreg]] - etolog)
*[[Branko Vreš]] (*1959)
*[[Al Vrezec]] (*1976)
*[[Danijel Vrhovšek]] (*1945?)
*[[Martin Vrhovšek]]
*Dušan Vrščaj (*1949)
*[[Kaja Vukotić]]

== W ==
*[[Tone Wraber]] (1938–2010)
*[[Maks Wraber]] (1905–1972)

== Z ==
*[[Maja Zagmajster]]
*[[Barbara Zakšek]]
*[[Marko Zalokar]] (1918–2012)
*[[Aja Zamolo]]
*[[Boris Zarnik]] (1883–1945)
*[[Dušan Zavodnik]] (*1934)
*[[Miroslav Zei]] (1914–2006)
*[[Primož Zidar]]
*[[Simon Zidar]]
*[[Karel Zois]] (1756–1799)
*[[Leopold Zor]] (1919–2009)
*[[Robert Zorec]] (*1958)
*[[Mitja Zupančič]] (*1931)
*[[Irena Zajc]] (*1964)
*[[Alexis Zrimec]] ?
*([[Mitja Zupančič]])
*[[Nataša Zupančič]]
*[[Irena Zupanič Pajnič]]
*[[Lars Zver]]

== Ž ==
*[[Janez Žakelj]] (*1964)
*[[Jana Žel]] (*1958)
*[[Borut Žener]] (1935–1974)
*[[Darja Žgur-Bertok]] (*1954)
*[[Peter Žigante]]
*[[Božidar Žlender]] (*1948)
*[[Alenka Žunič Kosi]]

==Glej tudi==
* [[Seznam slovenskih botanikov]]; [[Seznam slovenskih citologov]]; [[Seznam slovenskih entomologov]]; [[Seznam slovenskih herpetologov]]; [[Seznam slovenskih lepidopterologov]]; [[Seznam slovenskih zoologov]]; [[Seznam slovenskih ornitologov]]; [[Seznam slovenskih fitocenologov]]; [[Seznam slovenskih mikrobiologov]]; [[Seznam slovenskih paleontologov]], [[seznam slovenskih antropologov]]; [[seznam slovenskih speleobiologov]]; pa tudi: [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in lesarstva, [[seznam slovenskih biokemikov]]
{{seznami narodov po poklicu|biologov}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Biologi]]
[[Kategorija:Slovenski biologi|*]]</text>
      <sha1>b1mixj9ccqv44u1hmqt9f6v6k8n3asl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kosovo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74370</id>
    <revision>
      <id>5748165</id>
      <parentid>5736770</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:01:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>[[Svetovna banka]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49276" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|native_name              = {{brezpreloma|'''''Republika e Kosovës'''''}}&lt;br /&gt;{{jezik|sr-Cyrl|Република Косово}} / {{jezik|sr-Latn|''Republika Kosovo''}}
|conventional_long_name   = Republika Kosovo
|common_name              = Kosovo
|common_name2             = Kosova
|image_flag               = Flag of Kosovo.svg
|image_coat               = Coat_of_arms_of_Kosovo.svg&lt;!-- Avoid changing this,it has a reliable source: http://www.kosovapress.com/ks/repository/images/stema_kosoves_thmb.jpg --&gt;
|image_map                = Europe-Republic of Kosovo.svg
|map_caption              = Lega Kosova v [[Evropa|Evropi]]
|national_motto           = 
|national_anthem          = ''[[Evropa (himna)|Evropa]]''&lt;br /&gt;&lt;center&gt;[[Slika:National Anthem of the Republic of Kosovo.ogg]]&lt;/center&gt;
|official_languages       = [[albanščina]], [[srbščina]]
|regional_languages       = [[turščina]], [[romščina]], [[bosanščina]]
|ethnic_groups            = 92,9 % [[Albanci]]&lt;br /&gt;1,6 % [[Bošnjaki]]&lt;br /&gt;1,5 % [[Srbi]]&lt;br /&gt;
4 % drugi &lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html Europe :: Kosovo — The World Factbook]&lt;/ref&gt;
|ethnic_groups_year       = 2020
|capital                  = [[Priština]]
|latd=42 |latm=40 |latNS=N |longd=21 |longm=10 |longEW=E
|largest_city             = capital
|demonym                  = Kosovar
|government_type          = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]]  [[republika]]
|leader_title1            = [[predsednik Kosova|predsednica]]:
|leader_name1             = [[Vjosa Osmani]]
|leader_title2            = [[predsednik vlade Kosova|predsednik vlade]]:
|leader_name2             = [[Albin Kurti]]
|leader_title3            = predsednik parlamenta:
|leader_name3             = [[Glauk Konjufca]]
|sovereignty_type         = [[Neodvisnost]]{{smallsup|1}}
|sovereignty_note         = od [[Srbija|Srbije]]{{efn|name=status}}
|established_event1       = [[Razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|razglašena]]
|established_date1        = 17. februarja 2008
|established_event2       = Priznana&lt;br /&gt;(97 držav)
|established_date2        = 18. februarja 2019&lt;ref&gt;http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/9/politika/3423238/drecun-kosovo--generator-nestabilnosti-u-regionu.html&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Državna sekretarka ZDA Condoleezza Rice|title=U.S. Recognizes Kosovo as Independent State|publisher=Department of State|url=http://www.state.gov/secretary/rm/2008/02/100973.htm|date=2008-02-18|accessdate=2008-02-18}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Britain, France recognise Kosovo|publisher=Associated Press|url=http://ap.google.com/article/ALeqM5jvieojQfAH0lC-MNOQEfGdVlX1XAD8USR0K01|date=2008-02-18|accessdate=2008-02-18}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nytimes u.s. france&quot;&gt;{{navedi novice|first=Stephen|last=Castle|title=Kosovo is Recognised by U.S., France anud Britain|url=http://www.nytimes.com/2008/02/19/world/europe/19kosovo.html?ref=world|date=2008-02-18|accessdate=2008-02-18}}&lt;/ref&gt;
|area_rank                = 166
|area_magnitude           = 1 E10
|area_km2                 = 10.887
|percent_water            = 1
|population_estimate      = 1.932.774&lt;ref name=&quot;cia&quot;/&gt;
|population_estimate_rank = 
|population_estimate_year = 2020
|population_census        = 
|population_census_year   = 
|population_density_km2   = 159
|population_density_rank  = 55
|GDP_PPP_year             = 2020
|GDP_PPP                  = {{rast}} 23,524 mrd. USD&lt;ref name=&quot;IMFWEORS&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=66&amp;pr.y=10&amp;sy=2019&amp;ey=2020&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=967&amp;s=NGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC&amp;grp=0&amp;a= |title=World Economic Outlook Database, October 2019 |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |access-date=2. februarja 2020}}&lt;/ref&gt;
|GDP_PPP_per_capita       = {{rast}} 13.017 USD&lt;ref name=&quot;IMFWEORS&quot;/&gt;
|GDP_nominal_year         = 2020
|GDP_nominal              = {{rast}} 8402 mrd. USD&lt;ref name=&quot;IMFWEORS&quot;/&gt;
|GDP_nominal_rank         = 
|GDP_nominal_per_capita   = {{rast}} 4649 USD&lt;ref name=&quot;IMFWEORS&quot;/&gt;
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|Gini_year                = 2017
|Gini_change              = increase
|Gini                     = {{negativna rast}} 29,0
|Gini_ref                 = &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=XK&amp;name_desc=false |title=GINI index (World Bank estimate) – Kosovo |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=13. oktobra 2019}}&lt;/ref&gt;
|Gini_rank                = 121
|HDI_year                 = 2016
|HDI_change               = increase
|HDI                      = 0,742
|HDI_ref                = &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kosovo Human Development Report 2016|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/human_development_report_2016.pdf|publisher=Ministry for Foreign Affairs of Finland|accessdate=24. januarja 2019|date=2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161212031321/http://hdr.undp.org/sites/default/files/human_development_report_2016.pdf|archivedate=12. decembra 2016}}&lt;/ref&gt;
|HDI_rank                = 
|currency                 = [[evro]] (€){{smallsup|2}}
|currency_code            = EUR
|time_zone                = [[srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset               = +1
|time_zone_DST            = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST           = +2
|cctld                    = ''ni dodeljena''
|footnote1                = Neodvisnost je bila mednarodno priznana le deloma.{{efn|name=status}}
|footnote2                = Kosovo je evro sprejelo enostransko in ni del [[evroobmočje|evroobmočja]].
}}
'''Kosovo''' ({{jezik-sq|Kosovë}} ali ''Kosova'', {{jezik-sr|Косово / ''Kosovo''}}) je [[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|delno priznana]]{{efn|{{Kosovo-note}}|name=status}} republika v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]]. Na Kosovu živi skoraj dva milijona prebivalcev, od tega 93 % [[Albanci|Albancev]], 1,5 % [[Srbi|Srbov]]&lt;ref name=&quot;cia&quot;/&gt; in drugih etničnih skupnosti. Glavno in največje mesto Kosova je [[Priština]].

Po [[kosovska vojna|kosovski vojni]] leta 1999 je Resolucija 1244 [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] [[Združeni narodi|Združenih narodov]] določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo [[Začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu|Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu]] (UNMIK), katerega varnost zagotavlja [[Kosovska sila]] (KFOR) pod poveljstvom [[NATO|Nata]], in pravno potrdila suverenost [[Srbija|Srbije]] nad območjem. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od [[Srbija|Srbije]].&lt;ref name=&quot;news.bbc.co.uk&quot;&gt;[http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7249034.stm BBC News:  Kosovo MPs proclaim independence - February 17, 2008]&lt;/ref&gt; Kot samostojno državo jo mednarodno priznava 97 od 193 držav članic Združenih narodov (stanje september 2020), 5. marca 2008 jo je priznala tudi [[Slovenija]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Slovenija je priznala Kosovo|date=5. marec 2008|url=https://www.sta.si/1264136|work=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]}}&lt;/ref&gt; Stališče Srbije in držav, ki ne priznavajo samostojnosti Kosova, je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija]] ({{jezik-sr|Аутономна покрајина Косово и Метохија}}, ''Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija'', tudi ''Kosmet''; {{jezik-sq|Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë}}).

Republika Kosovo leži v središču [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] in obsega območje zgodovinskih pokrajin [[Kosovo (pokrajina)|Kosova]] in [[Metohija|Metohije]]. Severno in vzhodno meji na nesporno ozemlje Srbije, zahodno na [[Črna gora|Črno goro]] ter južno na [[Albanija|Albanijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]]. Je članica [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] in [[Svetovna banka|Svetovne banke]].

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Kosova}}

=== Antična zgodovina ===
[[Slika:Dardania kingdom.png|levo|sličica|Zemljevid Dardanije.]]
'''Kosovo''' je bilo v antiki znano pod imenom [[Dardanija]]. Tam so živela ilirska plemena, ki so se preživljala s kmetijstvom, pozneje pa so se tja naselila slovanska plemena (7. stoletje). Pred rimskim obdobjem je bilo območje Kosova središče [[Iliri|ilirskega]] kraljestva [[Dardanija|Dardancev]]. [[Konstantin I. Veliki|Konstantin veliki]] in bizantinski cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] sta se rodila v Dardaniji.

'''Dardanija''' je bila [[Rimska provinca|rimska]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinska]] provinca na [[Balkan]]u. Od leta 87 do 284 je bila neformalna pokrajina v [[Mezija|Meziji]], potem pa je kot provinca postala del Mezijske dioceze (293–337). Ime je dobila po [[Dardanci]]h, ki so bili v pokrajini naseljeni že pred rimsko osvojitvijo Balkana (28 pred n. št. – 6 n. št.).

[[Etimologija|Etimologijo]] imena Dardanija se povezuje z [[Albanščina|albansko]] besedo ''darda'' - ''hruška''.&lt;sup&gt;[[Dardanija#cite%20note-1|[1]]]&lt;/sup&gt; Dardanija je bila naseljena z [[Iliri]] in [[Tračani]]&lt;sup&gt;[[Dardanija#cite%20note-Panonija-4|[4]]][[Dardanija#cite%20note-5|[5]]]&lt;/sup&gt; ter kasneje s [[Kelti]]&lt;sup&gt;[[Dardanija#cite%20note-3|[3]]][[Dardanija#cite%20note-Panonija-4|[4]]]&lt;/sup&gt; Po rimski osvojitvi [[Ilirija|Ilirije]] leta 168 pr. n. št. so Rimljani pokrajino kolonizirali in zgradili več mest.&lt;sup&gt;[[Dardanija#cite%20note-6|[6]]]&lt;/sup&gt;

===Srednji vek===
[[Slovani]] so naselili balkan v 6. stoletju . Na Kosovu je bilo leta 1072 obnovljeno nekdanje [[Bulgarsko cesarstvo]]. Trajno so osvojili to območje od Bizantinskega cesarstva v 11. in 12. stoletju. Kasneje v 13. stoletju je tu nastalo središče srbske monarhije in [[pravoslavje|pravoslavja]] in to ostane njen del vse do [[Bitka na Kosovem polju|Kosovske bitke]] leta 1389, ko v 15. stoletju pade pod turško oblast. V 14. stoletju so prišli trgovci iz [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]] in dobili velika pooblastila od srbskih vladarjev (današnji hrvaški [[Janjevci]]).

===Turška oblast===
Kosovo kot [[Sandžak]] in sestavni del [[Rumelija|Rumelije]] obstaja od leta 1455, leta 1878 pa se reformira v [[vilajet]]. V obdobju turške oblasti je bilo [[Krščanstvo|krščansko]] prebivalstvo islamizirano. Srbija trdi, da je bilo prebivalstvo splošno zamenjano z muslimanskimi [[Albanci]] in ta pojem, da so kosovski Albanci pozni migranti, je napačen, ki ga je oblikovala propagandna skupina srbskih kolonizacijskih projektov 19. in 20. stoletja. Leta 1937 Vaso Čubrilović omenjal kampanjo 1878 kot velik uspeh, ki je bil posneman na [[Kosovski vilajet|Kosovskem vilajetu]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Greater Serbia: From Ideology to Aggression|url=https://books.google.ch/books?id=DIPiAAAAMAAJ&amp;q=expulsion+of+albanians+vaso+cubrilovic&amp;dq=expulsion+of+albanians+vaso+cubrilovic&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwjllruYvdzqAhWKuIsKHfWzAhsQ6AEwA3oECAQQAg|publisher=Croatian Information Centre|date=1993|isbn=978-953-6058-02-0|language=en|first=Ante|last=Beljo}}&lt;/ref&gt; Albanska krajevna imena in naselja, so zapisana v slovanskih in otomanskih registrih v 13. do 15. stoletju.

Med letoma 1910 do 1912 je trajala albanska narodna vstaja proti turški oblasti na Kosovu.&lt;gallery&gt;
Slika:Kosovo02.png|Kosovski vilajet, 1875–1878
Slika:Vilayet of Kosovo (1881–1913) map.png|Kosovski vilajet, 1881–1912
&lt;/gallery&gt;

==== Priseljevanje Srbov in Albancev v Habsburško monarhijo iz Kosova leta 1690 in 1737–39 ====
Pripoved o migraciji je del srbske identitetne pripovedi. Gre za narodno-religiozni mit s junaško tematiko. Frederic Anscombe predlaga, da je skupaj z drugimi pripovedmi o kosovskem mitu osnova srbskega nacionalizma, ki je spodbudila spore.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Handbook of ethnic conflict : international perspectives : Landis, Dan : Free Download, Borrow, and Streaming|url=https://archive.org/details/handbookethnicco00land|website=Internet Archive|accessdate=2020-07-23|language=en}}&lt;/ref&gt; Po mnenju Fredericka Anscomba velika migracija romantično nacionalno zgodovino usklajuje s pozno moderno resničnostjo, saj kosovske Albance prikazuje kot potomce presaditev, ki jih sponzorira Otomanska vlada, ki so se naselili po izgonu srbskega prebivalstva in domnevno prevzeli nadzor nad ozemljem, s tem ponovitev &quot;druge kosovske bitke&quot; in nenehni boji za svobodo. Malcolm in Elsie navajata, da so se različne vojne migracije dogajale zaradi vojne Svete lige (1683-1699), ko je tisoče beguncev našlo zatočišče na novi habsburški meji.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Historical Dictionary of Kosova|url=https://books.google.ch/books?id=Fnbw1wsacSAC&amp;pg=PA71&amp;lpg=PA71&amp;dq=Serb+migration+Albanians+1689&amp;redir_esc=y&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=Serb%20migration%20Albanians%201689&amp;f=false|publisher=Scarecrow Press|date=2004|isbn=978-0-8108-5309-6|language=en|first=Robert|last=Elsie}}&lt;/ref&gt; Saggau navaja, da sodobna prilagoditev in popularizacija migracij črpata navdiha Vuka Karadžića in Petra II Petrovića-Njegoša, pred tem pa še nista bila sestavni del srbske narodne identitete. Maroš Melichárek je po besedah ​​Maroša Melicháreka prikazan tudi s srbsko nacionalno simboliko. Znamenito sliko Paje Jovanovića, ki jo je leta 1896 naročil patriarh Georgije Branković,&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Melichárek|first=Maroš|last2=Research|first2=Serbian Studies|title=Maroš Melichárek, &amp;quot;GREAT MIGRATION OF THE SERBS (1690) AND ITS REFLECTIONS IN MODERN HISTORIOGRAPHY&amp;quot;, Serbian Studies Research, vol. 8, no. 1, 2017, 87-102.|url=https://www.academia.edu/35488747/Maro%C5%A1_Melich%C3%A1rek_GREAT_MIGRATION_OF_THE_SERBS_1690_AND_ITS_REFLECTIONS_IN_MODERN_HISTORIOGRAPHY_Serbian_Studies_Research_vol._8_no._1_2017_87-102|language=en}}&lt;/ref&gt; so primerjali z opazno ameriško sliko Emanuela Leutzeja Washingtona, ki je prestopil Delaver. Upodobitev in simbolika velike srbske migracije je še vedno zelo močna in ažurna. Profesor zgodovine Maroš Melichárek omenja, da so bile opravljene tudi druge primerjave velikih migracij, na primer z velikim umikom, in s fotografijo Srbov, ki bežijo iz Republike Srbske krajine. Med begunci, ki so se v tistem času preselili na ozemlja, ki so prevladovala Avstrija, je bilo tudi veliko Albancev, vzhodno-pravoslavnih in katoliških.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia as History: Twice There Was a Country|url=https://books.google.ch/books?id=AZ1x7gvwx_8C&amp;pg=PA27&amp;dq=A&amp;redir_esc=y&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=A&amp;f=false|publisher=Cambridge University Press|date=2000-03-28|isbn=978-0-521-77401-7|language=en|first=John R.|last=Lampe|first2=Professor John R.|last2=Lampe}}&lt;/ref&gt; Naselili so se predvsem v Syrmiji in sosednjih regijah, znotraj meja Habsburške monarhije, ki vključuje katoliške Albance in Klimente, ki so naselili tri vasi v Sirmiji.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Serbs|url=https://books.google.ch/books?id=2Wc-DWRzoeIC&amp;redir_esc=y&amp;hl=en|publisher=John Wiley &amp; Sons|date=2008-04-15|isbn=978-1-4051-4291-5|language=en|first=Sima M.|last=Cirkovic}}&lt;/ref&gt;

==== Izgon Albancev in naselitev Kosova iz juga Srbije 1877–78 ====
[[Slika:Izgon Albancev in naselitev Kosova.jpg|sličica|261x261_pik|Izgon Albancev in naselitev Kosova]]
V letih 1877–78 so bili Albanci v [[Niš]]&lt;nowiki/&gt;u žrtve genocida in izgona. Regija je bila uspešno etnično očiščena Albancev in nadomescena z srbskimi naseljenci iz daljnih regij.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Western intervention in the Balkans : the strategic use of emotion in conflict|url=https://books.google.ch/books?id=fKom-fspjGQC&amp;pg=PA159&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false|isbn=978-1-107-01066-6|oclc=1241672594|first=Roger Dale|last=Verfasser Petersen}}&lt;/ref&gt;

Izgon Albancev (Iseljavanje Arnauta /srbsko: Iseљавање Арнаута) je bilo predavanje jugoslovanskega zgodovinarja [[Vasa Čubrilović|Vasa Čubrilovića]] (1897–1990) 7. marca 1937. Besedilo je opisovalo dinamiko etnične sestave Kosova in drugih albanskih naseljenih območij v Jugoslaviji od srednjega veka do danes. Medtem ko je pojasnjevanje, zakaj vse prejšnje metode jugoslovanskih oblasti za uničenje etnične večine Albancev na teh območjih, na primer počasna kolonizacija ali agrarne reforme, doslej ni uspela, je v podrobnosti predlagalo radikalno rešitev, množični izgon Albanci. Čubrilović je izgon videl kot geopolitični ukrep za preprečevanje morebitnega albanskega [[Iredentizem|iredentizma]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kosovo: The Politics of Identity and Space|url=https://books.google.ch/books?id=mtHSCXYFpYkC&amp;pg=PA151&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false|publisher=Routledge|date=2005-10-09|isbn=978-1-134-27632-5|language=en|first=Dr Denisa|last=Kostovicova}}&lt;/ref&gt;

V prispevku je opisana radikalna rešitev,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Saviours of the Nation: Serbia's Intellectual Opposition and the Revival of Nationalism|url=https://books.google.ch/books?id=imMBBAAAQBAJ&amp;pg=PA128&amp;redir_esc=y|publisher=McGill-Queen's Press - MQUP|date=2002-10-09|isbn=978-0-7735-7092-4|language=en|first=Jasna|last=Dragovic-Soso}}&lt;/ref&gt; množični izgon Albancev. Čubrilović je predlagal, naj se Albanci prisilijo, da se prostovoljno odselijo z nadlegovanjem in naseljevanjem Srbov, ter države pozval na pomoč, da naj &quot;Arnaut (Albanec) trpi, kolikor lahko&quot;. To bi storili z denarnimi kaznimi, aretacijami, neusmiljeno uporabo vseh policijskih predpisov, kaznovanjem, tihotapljenjem, krčenjem gozdov in nasiljem. Uporabili bi neusmiljeno pobiranje davkov in zaprli vse javne šole. Albanske domove in vasi bi lahko požgali, kar se nanaša na izgone Albancev v Nišu in Kuršumliji 1877–78.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Medjunarodni znanstveni skup &quot;Jugoistocna Europa 1918.-1995.&quot; Ideologija Velike Srbije|url=http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/velikesrbije.htm#vs|website=www.hic.hr|accessdate=2020-07-20}}&lt;/ref&gt; Čubrilović je opisal, da bi ga četniki in paravojaki lahko koristili, če bi pritiskali na Albance, naj odidejo, zaradi česar je &quot;najučinkovitejše sredstvo&quot;. Njihovo zemljo je bilo treba zapleniti in dati črnogorskim in srbskim naseljencem ter tako spremeniti etnično strukturo. Te metode bi povzročile etnično čiščenje.

Čubrilović je menil, da so Albanci nacionalistični, plemenski, fanatični, vraževerni in da so bili prejšnji načrti za izgon, kot so bili sprejeti znotraj širše regije leta 1878 na območjih, kot sta Toplica in doline Morava, ki jih je Srbija dobila s San Stefanovo pogodbo leta 1877 -1878, bi bil edini učinkovit način. Predlagal je, da se Albanci imenujejo Turki in naj se njihovo življenje čim bolj bedno prisili v odhod. Dogovori so na koncu pripeljali do preselitve več deset tisoč kosovskih Albancev v Turčijo in v Kosovo.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Road to Independence for Kosovo: A Chronicle of the Ahtisaari Plan|url=https://books.google.ch/books?id=f2nOTuF_KC0C&amp;pg=PA19&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false|publisher=Cambridge University Press|date=2010|isbn=978-0-521-11624-4|language=en|first=Henry H. Perritt|last=Jr|first2=Perritt, Jr (Henry|last2=H..)}}&lt;/ref&gt;

=== 1912–1918 ===
Albanija je 28. novembra 1912 razglasila neodvisnost. Londonska konferenca je bila 29. julija 1913, kjer so veleposlaniki šestih velikih sil tistega časa (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Avstro-Ogrska, Rusija in Italija razdelili Albanijo na več delov, kjer je Srbija pridobila Kosovo, Črna gora pa Metohijo (večji, zahodni del), v katerih sestavi je ostalo do leta 1918, delno pa tudi v kasnejših državnih tvorbah. V srbskem delu Kosova in Metohije je leta 1913 nastal velika albanska vstaja, ki je bila vzrok za posredovanje vojske. Po vojaškem zlomu Srbije leta 1915 in Črne gore leta 1916, območje Kosova okupirajo enote [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Bolgarija|Bulgarije]]. Z razdelitvijo Albanije so pustili albansko prebivalstvo na obeh straneh meje.

Srbsko-francoska vojska, po preboju [[Solunska fronta|Solunske fronte]], zavzame območje leta 1918. Kosovo postane sestavni del [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Jugoslovenske kraljevine]] decembra istega leta.

=== Jugoslovanski državni program - Kolonizacija Kosova (1918-1941) ===
Kolonizacija Kosova je bil uradni jugoslovanski državni program, ki se je začel v obdobju (1918-1941),&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Wayback Machine|url=https://web.archive.org/web/20110826204541/http://scindeks-clanci.nb.rs/data/pdf/0353-9008/2008/0353-90080824231P.pdf|website=web.archive.org|date=2011-08-26|accessdate=2020-07-20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kosovo: In the Heart of the Powder Keg|url=https://books.google.ch/books?id=e4BpAAAAMAAJ&amp;dq=There+have+been+four+major+campaigns+of+Serbian+and+Montenegrin+colonization+in+Kosovo+up+to+the+present&amp;q=campaigns+&amp;redir_esc=y&amp;hl=en|publisher=East European Monographs|date=1997|isbn=978-0-88033-375-7|language=en|first=Robert|last=Elsie}}&lt;/ref&gt; katerega namen je bil zmanjšati prisotnost Albancev in povečati srbsko prisotnost. V obdobju kolonizacije se je med 60’000 in 65’000 registriranih kolonistov, od katerih je bilo več kot 90 odstotkov Srbov, naselilo na ozemlju nekdanjega kosovskega Vilajeta, ujetega iz Otomanskega cesarstva leta 1912.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Just or Unjust War?: International Law and Unilateral Use of Armed Force by States at the Turn of the 20th Century|url=https://books.google.ch/books?id=v_dADwAAQBAJ&amp;pg=PT270&amp;dq=Serbianise&amp;redir_esc=y&amp;hl=en#v=onepage&amp;q=Serbianise&amp;f=false|publisher=Routledge|date=2017-11-30|isbn=978-1-351-15466-6|language=en|first=Mohammad Taghi|last=Karoubi}}&lt;/ref&gt;

Upoštevati je treba, da je to verjetno konzervativna številka, saj je težko ekstrapolirati, koliko naseljencev bi bilo neregistriranih, saj se tovrstna dejanja ponavljajo v Cubrilovićevih poznejših delih, ki se nanašajo na to obdobje.

Od leta 1918 do 1921 so bili pogromi, pokoli in izgon Albancev, saj so njihovo število zmanjšali iz 1.000.000 na približno 439.500, kjer so se priselili v Turčijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=|title=|date=|accessdate=https://khv.zcu.cz/export/sites/ffkhv/en/research/vbhr/archiv/2015/WBHR_2015_Number_2.pdf|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Povečanje srbskega prebivalstva na Kosovu je bilo za jugoslovansko državo veliko težje doseči kot zmanjšanje albanske z represivnimi ukrepi. To lekcijo se je naučil in zabeležil Vaso Čubrilović, izvajal pa jo je v obdobju Rankovića leta 45, kjer so bili sprejeti skoraj enaki ukrepi za albansko prebivalstvo.

===Od prve svetovne vojne do neodvisnosti===
Med letoma 1918 in 1941 je bilo Kosovo del Kraljevine Jugoslavije.

Z delitvijo na okrožja leta 1922, je bilo območje razdeljeno na pet okrožij (''oblast'') in to: Zetska oblast s sedežem v [[Cetinje|Cetinju]] (Peć, Đakovica), Raška oblast s sedežem v [[Čačak|Čačku]] (Mitrovica, Leposavić), Kosovska oblast s sedežem v [[Priština|Prištini]] ([[Prizren]], Podujevo, Kuršumlija), Oblast s sedežem v Vranju (Gnjilane, Kamenica), manjši deli pa so bili pripojeni v Skopsko oblast.

Jeseni leta 1926 je prišlo do večjega spopada med severno albanskimi plemeni in jugoslovansko vojsko. Spopad je nastal najprej na meji in se razširil na območje obeh držav. Prišlo je do konference veleposlanikov, ki jo je organiziralo [[Društvo narodov]], zaradi ohranitve miru v Evropi. Konferenca je spremenila mejo med dvema državama: Kraljevini SHS je bil dodeljen albanski del bo Metohiji, Albaniji pa jugoslovanski del ob Vardarski Makedoniji. Območji se nista znatno razlikovali po površini.

Z razdelitvijo na [[banovina|banovine]] leta 1929 je bilo Kosovo razdeljeno na 3 banovine (Zetsko, Moravsko in Vardarsko), izginila je Kosovska oblast.

Že oblasti [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] in [[Kraljevina Črna gora|Kraljevine Črne gore]] so izvajale agrarno reformo in se spuščale v politiko državnega terorizma nad albanskim prebivalstvom, to se je nadaljevalo tudi v Kraljevini Jugoslaviji in njeni agrarni reformi.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Stipe |last=Šuvar |title=Nacije i međunacionalni odnosi u Socijalističkoj Jugoslaviji |publisher=Naše teme |location=Zagreb |year=1970 |pages=48 |quote=Srpske i crnogorske vlasti vršile su kolonizaciju Kosova, upuštajući se i u terorističke akcije prema albanskom stanovništvu, a ta je praksa nastavljena i u buržoaskoj Jugoslaviji.}}&lt;/ref&gt;

Po invaziji [[Sile osi|sil osi]] so Kosovo osvojile italijansko-albanske čete in večina pripade Albaniji pod italijansko upravo. Tedaj so bili v koncentracijskih taboriščih izvršeni zločini nad nealbanskim (srbskim, [[Judje|judovskim]], [[Romi|romskim]] prebivalstvom. 100.000 Srbov je bilo izgnanih, 10.000 ubitih. Leta 1943 je Italija pristopila k zaveznikom in albanska lokalna uprava, ki ji pomagajo nemške oborožene sile vlada Kosovu.

[[Kosovarji]] in [[Kosovci]] so začeli narodnoosvobodilni boj jeseni leta 1942 z ustanovitvijo Glavnega štaba za Kosovo in Metohijo, ter partizanskega odreda ''Zejnel Ajdini''. Ob koncu leta 1943 in začetku leta 1944, je bila v vasi Bujan (nad reko Valbono, okoli 10&amp;nbsp;km gorvodno od ustja v Beli Drim v Albaniji) konferenca Pokrajinskega komiteja KPJ za Kosovo in Metohijo na kateri so ustanovili Oblasni NOO za Kosovo in Dukađin (albansko ime za Metohijo in obmejna območja Albanije).
[[Slika:Prishtina perspektivë nga Radio Kosova 1.jpg|250px|thumb|desno|Priština]]
[[Slika:Prizreni gjate dimrit.jpg|250px|thumb|desno|Prizren]]

Na zasedanju Oblasnog NOO Kosova in Metohije, 8. do 10. avgusta 1945 sklenejo, da se Kosovo in Metohija priključi Srbiji v Demokratični federativni Jugoslaviji s statusom avtonomije.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Dušan |last=Bilandžić |title=Historija Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije : glavni procesi : 1918-1985 |edition=3. dopolnjena |publisher=Školska knjiga |location=Zagreb |year=1985 |pages=71 |quote=Konačna odluka o statusu Kosova donesena je na zasjedanju ''Oblasnog NOO-a Kosova i Metohije od 8. do 10. srpnja 1945. koje je zaključilo da se ta pokrajina priključi federalnoj Srbiji u DF Jugoslaviji sa statusom autonomije.}}&lt;/ref&gt;

Avtonomna Kosovsko-metohijska oblast (AKMO) kot sestavni del Srbije obstaja od leta 1945 znotraj Demokratske federativne Jugoslavije, a od leta 1946 znotraj [[Federativna narodna republika Jugoslavija|Federativne narodne republike Jugoslavije]]. Leta 1963 je z novo ustavo nastala [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo]] kot del [[Socialistična republika Srbija|Socialistične republike Srbije]] znotraj SFRJ. Ustava iz leta 1963 je ime ''Regija'' spremenila v ''Pokrajina'', zmanjšal se je tudi avtonomni status Pokrajine. Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo je postala navaden okraj Srbije.&lt;ref&gt;Petričević, Jure; Bochenski, Joseph M. (et al.) ''Sukob'', Adria, Brugg, 1988., str. 101.&lt;/ref&gt;

Konec novembra 1968 je JNA prvič posredovala zaradi umiritve ljudstva.&lt;ref&gt;[http://www.hrvatski-fokus.hr/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=1158:prije-dvadeset-godina-1-za-trajanja-obiju-protuhrvatskih-jugoslavija-prepolovljen-je-broj-hrvata&amp;catid=22:feljtoni&amp;Itemid=46 Hrvatski fokus] Davor Runtić: JNA u prvoj akciji, pristupljeno 8. ožujka 2011.&lt;/ref&gt; Albanci si v Prištini in drugih krajih na Kosovu 27. novembra, državni praznik sosednje Albanije, masovno odšli na ulice. Zahtevali so da Kosovo postane republika. Milica in JNA sta brutalno reagirali in zatrli nemire.

Z ustavo leta 1974 so bile razširjene avtonomne pravice in SAP Kosovo je biča izenačena z ostalimi republikami na zveznem nivoju.

Leta 1980 Albanci zahtevajo enakopraven status Kosova kot republike v SFRJ. Konec 1980-ih sledijo novi nemiri in novo posredovanje policije. Leta 1989 izgubi status avtonomne pokrajine v SFRJ, ustava pokrajine je bila degradirana. Srbija vseeno, tako kot za [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]], obdrži člana predsedstva SFRJ iz Kosova. Kot odgovor na te poteze, skupina albanskih politikov sprejme ''Ustavo republike Kosova'' v Kačaniku in razglasi neodvisnost Kosova. Začnejo se spopadi z jugoslovanskim in srbskim vodstvom, in velik del albanskega življa bojkotira popis prebivalstva leta 1991 in vse volitve od tedaj dalje. Na referendumu leta 1991, ki ga Srbija ne prizna, se je večina izrekla za neodvisnost. Kosovo s Srbijo leta 1992 postane del [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezne republike Jugoslavije]]. Spopadi se zaostrujejo in leta 1996 izbruhnejo v državljansko vojno med Osvobodilno vojsko Kosova in albanskimi paravojaškimi enotami na eni strani in srbsko-jugoslovanskimi silami na drugi. V vojni (1998-1999) je pobegnilo 1 miljon Albancev in skoraj 200.000 Srbov in ostalih, bilo je 12.000 mrtvih (9.000-10.000 Albancev, 1000-2000 Srbov, Romov, Bošnjakov in drugih). Leta 1999 [[NATO]] bombardira SRJ in prevzame Kosovo od jugoslovanske vojske, ZN pa to območje vzamejo pod svoj protektorat v skladu z resolucijo 1244. prišlo je do velikega eksodusa preostalega nealbanskega (v glavnem srbskega) prebivalstva. Neredi se nadaljujejo 15. marca 2004.&lt;ref&gt;http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2004&amp;mm=03&amp;dd=15&amp;nav_category=12&amp;nav_id=135320&lt;/ref&gt;

Po [[kosovska vojna|kosovski vojni]] leta 1999 je [[Resolucija 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov|Resolucija 1244]] [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] [[Združeni narodi|Združenih narodov]] določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo [[Začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu|Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu]]  (UNMIK), katerega varnost zagotavlja [[Kosovska sila]] (KFOR) pod poveljstvom [[NATO|Nata]], in pravno potrdila suverenost Srbije nad območjem. Po neuspešnih [[proces določitve statusa Kosova|pogajanjih]] o [[ustavni status Kosova|ustavnem statusu Kosova]] pod pokroviteljstvom [[Združeni narodi|Združenih narodov]] je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije&lt;ref name=&quot;news.bbc.co.uk&quot;/&gt;, se poimenovala ''Republika Kosovo'' ({{jezik-sq|Republika e Kosovës}}, {{jezik-sr|Република Косово}}, ''Republika Kosovo'') in bila deležna delnega mednarodnega priznanja [[država|državnosti]] (državo so priznale npr. [[Združene države Amerike]] in nekatere pomembne [[Evropa|evropske]] države, 5. marca 2008 tudi [[Slovenija]]). Suverenosti Kosova poleg Srbije oporekajo še [[Azerbajdžan]], [[Belorusija]], [[Ciper]], [[Gruzija]], [[Kazahstan]], [[Ljudska republika Kitajska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Rusija]], [[Slovaška]], [[Španija]], [[Šrilanka]], [[Vietnam]] in nekatere druge države. Njihovo stališče je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija]] ({{jezik-sr|Аутономна покрајина Косово и Метохија}}, ''Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija'', tudi Космет, ''Kosmet''; {{jezik-sq|Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë}}).

Kosovo meji severno na srbsko Podunavlje in Podrinje, zahodno na [[Črna gora|Črno goro]] ter južno na [[Albanija|Albanijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]]. Kosovo ima štiri velika jezera, ki so bila umetno narejena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero se imenuje [[Ujmani]] in je na severu Kosova, drugo največje je [[Radoniqit]], preostali sta [[Batllava]] in [[Badovci]].
 
[[Slika:Kosovo map-en.svg|thumb|300px|Zemljevid Kosova]]

==Geografija==
{{glavni|Geografija Kosova}}
Kosovo je po površini najmanjša država jugovzhodne Evrope. Reliefno sestoji iz dveh večjih kotlin: Kosovske (srednja višina 500 m) na vzhodu in Metohijske (srednja višina 350 m) na zahodu. Dno kotlin je prekrito s [[terciar]]nimi in [[kvartar]]nimi sedimenti. Obkroženi sta z visokimi gorami: [[Prokletije|Prokletijami]] (najvišji vrh Kosova je [[Đeravica]], 2656 m), Žljebom (2365 m) in Mokro goro (2155 m) na severu ter [[Šar planina|Šar planino]] (2604 m) na jugozahodu. Gore so iz [[mezozoik|mezozojskih]] [[apnenec|apnencev]], [[paleozoik|paleozojskih]] [[skrilavec|skrilavcev]] in eruptivnih kamnin.

Kosovo ima površino 10.887&amp;nbsp;km². Okoli 40 % površine države prekrivajo gozdovi.

Podnebje je submediteransko do gorsko. Srednja januarska temperatura je 0–2&amp;nbsp;°C, srednja julijska pa 23–25&amp;nbsp;°C. Povprečna letna količina padavin se giblje od 500 do 1000&amp;nbsp;mm.

Reke pripadajo [[Jadransko morje|jadranskemu]] povodju (porečje [[Beli Drim|Belega Drima]]), povodju [[Črno morje|Črnega morja]] ([[Tara]], [[Piva]], [[Lim]], [[Ibar]]) in [[Egejsko morje|Egejskega morja]] (reka Nerodimka spaja v egejsko (porečje Vardarja) in črnomorsko povodje (porečje Donave) - [[bifurkacija]]). Najdaljše reke: Beli Drim (128&amp;nbsp;km, od tega 111,5&amp;nbsp;km na Kosovu), Sitnica (110&amp;nbsp;km), Ibar (280&amp;nbsp;km, od tega 85&amp;nbsp;km na Kosovu). Druge reke so še: [[Sitnica]], Lab, Drenica, Lepenac, Pećka Bistrica, Erenik, Prizrenska Bistrica, Dečanska Bistrica, Krenica, [[Nerodimka]]. Kosovo ima štiri velika jezera, ki so bila umetno narejena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero se imenuje [[Ujmani]] in je na severu Kosova, drugo največje je [[Radoniqit]], preostali sta [[Batllava]] in [[Badovci]].

* Jezera: Vrbničko jezero (umetno), Svrčin, Sazlija
* Gore: [[Prokletije]], Paštrik, Koritnik, [[Šar planina]], [[Kopaonik]].

===Meje Kosova===
[[Slika:All in one.jpg|250px|thumb|Pogled na regijo Opolje]]
* z Albanijo - 111,7&amp;nbsp;km
* s Črno goro - 78,6&amp;nbsp;km
* s Severno Makedonijo - 158,7&amp;nbsp;km
* s Srbijo - 365,8&amp;nbsp;km

Skupaj torej 700,7&amp;nbsp;km meje.

==Uprava==
Kosovo sestavlja 30 občin in 7 okrožij: Đakovičko, Gnjilansko, Kosovskomitrovačko, Pećko, Prištinsko, Prizrensko in Uroševačko okrožje.

== Prebivalstvo ==
[[Slika:Kosovo_ethnic_2005.png|250px|thumb|Narodnostni sestav 2005.]]
Glede na rezultate popisa iz leta 2020, na Kosovu živi 1,870,981 prebivalcev, od tega nekaj več kot 93 % [[Albanci|Albancev]], 1,47 % [[Srbi|Srbov]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;.

Ker so se Albanci na Kosovu odločili bojkotirati vse srbske institucije od 1990-ih, tudi popis prebivalstva, je težko ugotoviti točno število prebivalcev za nazaj. Ocenjuje se da je Kosovo imelo leta 2002 okoli 2,3 milijona prebivalcev, od teh večina Albancev (88 %), sledijo Srbi (7 %) in manjšine: [[Bošnjaki]], [[Romi]], [[Črnogorci]], [[Turki]] in [[Janjevci|Hrvati]]. Gostota poseljenosti je bila 205 preb./km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.

Srbov je v pomembnem deležu jugovzhodno od Prizrena in na severovzhodu. Nekaj Črnogorcev je v okolici Peći. Goranci živijo v vaseh ob albanski meji pri Đakovici in Dragašu (naselje imenovano ''Gora''). Turki so pomembna skupnost v Prizrenu. Hrvati živijo v vaseh Janjevo, Letnica in manjših drugih.

Na Kosovu je največji naravni prirast prebivalstva v Evropi, največ pri Albancih, v regiji [[Sandžak|Sandzaka]] in pri Hrvatih. V bivši SFRJ je bila na Kosovu največja stopnja nepismenosti, zaradi diskriminacije.
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Uvrstitev
!Angleško ime
!Albansko
!Srbsko
!Prebivalstvo &lt;small&gt;(2011)&lt;/small&gt;
!Velikost &lt;small&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
!Gostota &lt;small&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
!Naselja
|-
|1
|Pristina
|Prishtinë
|Priština
|198,897
|572
|347.7
|41
|-
|7
|Podujevo
|Besianë
|Podujevo
|88,499
|663
|133.5
|76
|-
|11
|Glogovac
|Drenas
|Glogovac
|58,531
|290
|201.8
|37
|-
|12
|Lipljan
|Lipjan
|Lipljan
|57,605
|422
|136.5
|70
|-
|21
|Kosovo Polje
|Fushë Kosovë
|Kosovo Polje
|34,827
|83
|419.6
|15
|-
|26
|Obilić
|Obiliq/Kastriot
|Obilić
|21,549
|105
|205.2
|19
|-
|30
|Gracanica
|Graçanicë
|Gračanica
|10,675
|131
|81.5
|16
|-
|33
|Novo Brdo
|Artana
|Novo Brdo
|6,729
|204
|33
|24
|-
|—
| colspan=&quot;2&quot; |'''Okrožje Prištine'''
|
|477,312
|2,470
|193.2
|298
|-
|2
|Prizren
|Prizren(i)
|Prizren
|177,781
|626
|284
|74
|-
|10
|Theranda
|Therandë
|Suva Reka
|59,722
|306
|178.5
|42
|-
|14
|Mališevo
|Malishevë
|Mališevo
|54,613
|361
|165.4
|43
|-
|22
|Dragaš
|Dragash
|Dragaš
|33,997
|435
|78.2
|35
|-
|35
|Mamuša
|Mamushë
|Mamuša
|5,507
|11
|500.6
|–
|-
|—
| colspan=&quot;2&quot; |'''Okrožje Prizrena''' 
|
|331,670
|1,397
|237.4
|195
|-
|23
|Kaçanik
|Kaçanik
|Kačanik
|33,454
|221
|151.4
|31
|-
|25
|Shtime
|Shtime
|Štimlje
|27,324
|134
|203.9
|23
|-
|31
|Elez Han
|Hani i Elezit
|Đeneral Janković
|9,389
|83
|113.1
|11
|-
|32
|Štrpce
|Shtërpcë
|Štrpce
|6,949
|247
|28.1
|16
|-
|—
| colspan=&quot;2&quot; |'''Okrožje Ferizaja'''
|
|185,806
|1,030
|180.4
|126
|-
|3
|Ferizaj
|Ferizaj
|Uroševac
|108,690
|345
|315
|45
|-
|—
| colspan=&quot;2&quot; |'''Okrožje Pejë''' 
|
|174,235
|1,365
|127.6
|118
|-
|19
|Klina
|Klinë
|Klina
|38,496
|308
|125
|54
|-
|4
|Peć
|Pejë
|Peć
|96,450
|603
|160
|14
|-
|17
|Istog
|Istog
|Istok
|39,289
|454
|86.5
|50
|-
|5
|Gjakova
|Gjakova/Gjakovë
|Đakovica
|94,557
|587
|161.1
|91
|-
|13
|Rahovec
|Rahovec
|Orahovac
|55,053
|276
|199.5
|32
|-
|18
|Deçan
|Deçan
|Dečani
|38,984
|180
|216.6
|37
|-
|34
|Junik
|Junik
|Junik
|6,078
|86
|70.7
|10
|-
|—
| colspan=&quot;2&quot; |'''Okrožje Gjakove'''
|
|194,672
|1,129
|172.4
|170
|-
|8
|Mitrovica
|Mitrovicë
|Kosovska Mitrovica
|71,909
|350
|205.5
|45
|-
|9
|Vučitrn
|Vushtrri
|Vučitrn
|69,870
|344
|203.1
|67
|-
|15
|Skenderaj
|Skënderaj
|Srbica
|50,858
|378
|134.5
|49
|-
|24
|North Mitrovica
|Mitrovica Veriore
|Severna Mitrovica
|29,460
|11
|2,678.2
|–
|-
|27
|Leposavić
|Albanik
|Leposavić
|18,600
|539
|34.5
|42
|-
|28
|Zvečan
|Zveçan
|Zvečan
|16,650
|122
|136.5
|35
|-
|29
|Zubin Potok
|Zubin Potoku
|Zubin Potok
|14,900
|333
|44.7
|29
|-
|—
| colspan=&quot;2&quot; |'''Okrožje Mitrovice'''
|
|272,247
|2,077
|131.1
|267
|-
|6
|Gjilan
|Gjilan
|Gnjilane
|90,015
|385
|233.8
|54
|-
|16
|Vitina
|Viti
|Vitina
|46,959
|278
|168.9
|39
|-
|20
|Dardan
|Dardanë
|Kamenica
|35,600
|423
|84.2
|58
|-
|36
|Ranilug
|Ranillug
|Ranilug
|3,866
|78
|49.6
|18
|-
|37
|Klokot
|Kllokot
|Klokot
|2,556
|24
|106.5
|4
|-
|38
|Parteš
|Partesh
|Parteš
|1,787
|18
|99.3
|3
|-
|—
| colspan=&quot;2&quot; |'''Okrožje Gjilana'''
|
|180,783
|1,206
|149.9
|287
|-
| colspan=&quot;3&quot; |&lt;center&gt; '''Kosovo'''&lt;/center&gt;
|
|'''1,816,675'''
|'''10,908'''
|'''170'''
|'''1,339'''
|}

== Religija ==
Religija na Kosovu je ločena od države. Ustava določa Kosovo kot sekularno državo, ki je nevtralna glede verskih prepričanj in kjer so vsi enaki, preden je zagotovljen zakon in svoboda verovanja, vesti in vere.Religija na Kosovu (Evropska socialna raziskava 2012).

* Muslimani 88 %
* Katoliki 2,2 %
* Pravoslavci 1,5 %
* Ne-verniki 2,9 %
* Drugo 0,4 %

== Kultura ==
[[File:Museum of Kosova.JPG|thumb| Narodni muzej Kosova]]
=== Umetnost ===
{{glavni| Arhitektura Kosova|Kulturna dediščina Kosova}}
[[File:Prishtina and the great Hamam.jpg|thumb|right|Veliki hamam v Prištini je bil zgrajen v 15. st. in je del cesarske mošeje v Prištini.]]
Arhitektura Kosova sega v [[neolitik]], [[bronasta doba|bronasto dobo]] in [[srednji vek]]. Nanjo je vplivala prisotnost različnih civilizacij in religij, o čemer pričajo strukture, ki so preživele do danes.

Kosovo je dom številnih [[samostan]]ov in [[cerkev (zgradba)|cerkva]] iz 13. in 14. stoletja, ki predstavljajo [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbsko pravoslavno]] dediščino. Arhitekturna dediščina iz [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]] obdobja vključuje [[mošeja|mošeje]] in [[hamam]]e iz 15., 16. in 17. stoletja. Druge zanimive zgodovinske arhitekturne strukture so ''kule'' iz 18. in 19. stoletja, pa tudi številni [[most]]ovi, urbana središča in [[trdnjava|trdnjave]]. Čeprav nekatere ljudske stavbe same po sebi ne veljajo za pomembne, so skupaj zelo zanimive. Med konfliktom na Kosovu leta 1999 je bilo veliko stavb, ki predstavljajo to dediščino, uničenih ali poškodovanih.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{cite journal|title=Prioritized Intervention List|journal=Regional Programme for Cultural and Natural Heritage in South-east Europe|date=23 January 2009|page=8|url=http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/cooperation/see/countries/kosovo_en.asp|access-date=2 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140302202142/http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/cooperation/see/countries/kosovo_en.asp|archive-date=2 March 2014}}&lt;/ref&gt; V regiji Dukagjini je bilo napadenih najmanj 500 kul, večina pa jih je bila uničenih ali kako drugače poškodovanih.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite web |title=7 Years of Kosovo Howard Smith of Geelong |url=https://hsog.tk/2015/03/7-years-of-kosovo/ |access-date=13 April 2015 |archive-url=https://archive.today/20150413201519/http://hsog.tk/2015/03/7-years-of-kosovo/ |archive-date=13 April 2015 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 2004 je UNESCO priznal samostan [[Visoki Dečani]] za svetovno dediščino zaradi izjemne univerzalne vrednosti. Dve leti pozneje je bila dediščina razširjena kot serijska nominacija, v katero so vključeni še trije verski spomeniki: [[Pećka patriarhija]], [[Naša Gospa Ljeviška]] in [[samostan Gračanica]] pod imenom ''Srednjeveški spomeniki na Kosovu''.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Medieval Monuments in Kosovo|url=https://whc.unesco.org/en/list/724|publisher=[[UNESCO]]|date=2006|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150513120313/https://whc.unesco.org/en/list/724/|archive-date=13 May 2015}}&lt;/ref&gt; Sestavljen je iz štirih srbskih pravoslavnih cerkva in samostanov, ki predstavljajo zlitje vzhodne pravoslavne [[bizantinska arhitektura|bizantinske]] in zahodne [[romanska arhitektura|romanske]] cerkvene arhitekture, ki tvorijo paleološki renesančni slog. Gradnjo so ustanovili pripadniki rodbine [[Nemanjići|Nemanjić]], najpomembnejše srbske rodbine v srednjem veku.

Ti spomeniki so bili napadeni, zlasti med etničnim nasiljem leta 2004. Leta 2006 je bila posest vpisana na Seznam ogrožene svetovne dediščine zaradi težav pri upravljanju in ohranjanju zaradi politične nestabilnosti regije.&lt;ref&gt;[https://whc.unesco.org/en/news/268 World Heritage Committee puts Medieval Monuments in Kosovo on Danger List and extends site in Andorra, ending this year's inscriptions] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151002052606/https://whc.unesco.org/en/news/268 |date=2 October 2015 }}, ''[[UNESCO|UNESCO World Heritage Centre]]'', 13 July 2006. Accessed 31 January 2017.&lt;/ref&gt;

Kosovska umetnost je bila mednarodni javnosti zelo dolgo neznana, saj mnogi umetniki zaradi režima svoje umetnosti niso mogli razstavljati v umetniških galerijah, zato so vedno iskali alternative in so se celo zatekali k temu, da bi vzeli stvari na svoje roke. Do leta 1990 so kosovski umetniki predstavljali svojo umetnost v številnih prestižnih svetovno priznanih središčih. Zaradi edinstvenega pristopa do umetnosti glede na okoliščine, v katerih so nastale, so bile potrjene in visoko ocenjene, zaradi česar so bile prepoznavne in izvirne.&lt;ref name=&quot;Congress2010&quot;&gt;{{cite book|author=Library of Congress|title=Library of Congress Subject Headings|url=https://books.google.com/books?id=Ij47KwlCAykC&amp;pg=PA4303|year=2010|publisher=Library of Congress|pages=4303–|access-date=9 May 2018|archive-date=4 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200804023456/https://books.google.com/books?id=Ij47KwlCAykC&amp;pg=PA4303|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Februarja 1979 je bila ustanovljena Kosovska narodna umetniška galerija. Postala je najvišja institucija vizualne umetnosti na Kosovu. Imena najvidnejših umetnikov Kosova so Muslim Mulliqi. Engjëll Berisha, Masar Caka, Tahir Emra, Abdullah Gërguri, Hysni Krasniqi, Nimon Lokaj, Aziz Nimani, Ramadan Ramadani, Esat Valla in Lendita Zeqiraj, in so redki albanski slikarji, rojeni na Kosovu.

=== Kuhinja ===
[[File:Ushqim Tradicional Flija.JPG|thumb|right|''Flia'' je ena izmed najbolj priljubljenih jedi tradicionalne albanske kuhinje na Kosovu.]]
Kosovska kuhinja je mešana z vplivi albanskega in srbskega izvora njenega večinskega prebivalstva. Na stičišču albanske, osmanske, romanske in slovanske kulture je Kosovo obogatilo svojo lastno kuhinjo, pri čemer je sprejelo in ohranilo nekatere svoje kuharske tradicije in tehnike.

Hrana je pomemben sestavni del družbenega življenja prebivalcev Kosova, zlasti med verskimi prazniki, kot so božič, velika noč in ramazan. Baklavo, lokum in halvo za svečane priložnosti tradicionalno pripravljajo skoraj v vsakem gospodinjstvu na Kosovu in na Balkanu, ne glede na narodnost ali kulturno identiteto.

Morda najbolj izstopajoči in tradicionalni primeri kosovske hrane vključujejo ''flia'' in ''pite'', ki ju postrežejo z različno zelenjavo, sadnimi konzervami, medom in jogurtom. ''Flia'' je sestavljena iz večplastnega krepa in je pretežno premazana s smetano, ''pite'' pa je napolnjena z mešanico slanega sira, mesa, krompirja ali pora.

Kuhinja Kosova vključuje široko paleto svežega sadja, zelenjave in zelišč, kot so sol, rdeči in črni poper ter vegeta. Prebivalci Kosova uživajo v široki paleti mesnih in ribjih izdelkov med drugim piščancev, govedine, kebab, sujuk in jagnjetina, ki zaradi verske povezanosti velja za tradicionalno meso za verske priložnosti.

Čaj, kot je gorski čaj v albanskem slogu ali črni čaj v ruskem in turškem slogu, je zelo razširjena pijača po vsem Kosovu in se še posebej streže v kavarnah, restavracijah ali doma. Kava je še ena priljubljena pijača, čeprav je Kosovo prežeto s kulturo in njihova kultura kave je velik del sodobne družbe.

=== Glasba ===
Čeprav je glasba na Kosovu raznolika, še vedno obstajata pristna albanska in srbska glasba. Za albansko glasbo je značilna uporaba ''Çifteli''. Klasična glasba je na Kosovu dobro poznana in jo poučujejo na več glasbenih šolah in univerzah. Leta 2014 je Kosovo prijavilo svoj prvi film za oskarja za najboljši tujejezični film ''Three Windows and a Hanging'' v režiji Ise Qosje.&lt;ref name=&quot;ThreeWindows&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.hollywoodreporter.com/news/oscars-kosovo-selects-three-windows-734975 |title=Oscars: Kosovo Selects 'Three Windows and a Hanging' for Foreign-Language Category |access-date=23 September 2014 |website=Hollywood Reporter |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140926013052/http://www.hollywoodreporter.com/news/oscars-kosovo-selects-three-windows-734975 |archive-date=26 September 2014}}&lt;/ref&gt;
[[File:Lahuta QKVF.jpg|left|thumb|upright| Lahuto uporabljajo Gheg Albanci za petje epskih pesmi ali albanskih pesmi obmejnih bojevnikov..]]

V preteklosti so epsko poezijo na Kosovu in v severni Albaniji peli na ''lahuti'', nato pa so uporabljali bolj uglašeno ''çiftelia'', ki ima dve struni - eno za melodijo in drugo za drone. Kosovska glasba je pod vplivom turške glasbe zaradi skoraj 500-letne osmanske vladavine na Kosovu, čeprav je kosovska folklora ohranila svojo izvirnost in zglednost.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Knaus, Warrander|first=Verena, Gail|title=Kosovo|year=2010|publisher=Brad Travel Guides|location=Kosovo|page=41}}&lt;/ref&gt; Arheološke raziskave povedo, kako stara je ta tradicija in kako se je razvijala vzporedno z drugo tradicionalno glasbo na Balkanu. Korenine iz 5. stoletja pred našim štetjem so bile najdene v slikah na kamnih pevcev z inštrumenti. (Tam je znan portret &quot;Panija&quot;, ki drži instrument, podoben flavti).&lt;ref name=&quot;Kruta&quot;&gt;{{cite book|last=Kruta|first=Beniamin|title=Vendi i polifonise shqiptare ne polifonike ballkanike|year=1990|publisher=Kultura Popullore|pages=13–14}}&lt;/ref&gt;

Umetniki sodobne glasbe Rita Ora, Dua Lipa in Era Istrefi so vse albanskega porekla in so za svojo glasbo dosegli mednarodno priznanje.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Rita Ora|website=The Hollywood Reporter|url=https://www.hollywoodreporter.com/earshot/rita-ora-single-party-and-bullshit-jay-z-roc-nation-294871|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120501101740/http://www.hollywoodreporter.com/earshot/rita-ora-single-party-and-bullshit-jay-z-roc-nation-294871|archive-date=1 May 2012}}&lt;/ref&gt; Eden od priznanih glasbenikov iz Prizrena je kitarist Petrit Çeku, dobitnik več mednarodnih nagrad.&lt;ref&gt;{{cite journal|title=Catalogue of the 3rd edition of Dam Festival}}&lt;/ref&gt;

Srbska glasba s Kosova predstavlja mešanico tradicionalne glasbe, ki je del širše balkanske tradicije, s svojim značilnim zvokom ter različnimi zahodnimi in turškimi vplivi. Srbske pesmi s Kosova so bile navdih za 12. pesemski venec skladatelja [[Stevan Mokranjac|Stevana Mokranjca]]. Večino srbske glasbe s Kosova je prevladovala cerkvena glasba z lastnim deležem zapete epske poezije. Srbski nacionalni instrument [[gusle]] se uporablja tudi na Kosovu.

== Znane osebe ==
Najbolj znane osebe s Kosova so pevke [[Rita Ora]], [[Ava Max]], [[Dua Lipa]] in [[Bebe Rexha]] ter nogometaši [[Adnan Januzaj]], [[Xherdan Shaqiri]], [[Valon Behrami]] in [[Granit Xhaka]].

== Glej tudi ==
*[[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008]]
*[[Kosovski parlament]]
*[[seznam kosovskih politikov]]
*[[SAP Kosovo]]
==Opombe==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Kosova - Косово и Метохија}}
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/mednarodna_obzorja/kosovo/ Dokumentarec RTV Slovenija Mednarodna Obzorja - Kosovo]
* [http://www.newkosovareport.com New Kosova Report - Kosovo News and Views Portal]

{{CEFTA}}
{{Države Evrope|naslov=Države Evrope}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ustanovitve leta 2008]]
[[Kategorija:Kosovo|*]]</text>
      <sha1>5kzj8d42ox5p284qt3usbwurf1764nn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Italijanska socialna republika</title>
    <ns>0</ns>
    <id>81959</id>
    <revision>
      <id>5748189</id>
      <parentid>5181662</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:48:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <comment>dodatek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13528" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Repubblica Sociale Italiana''
|conventional_long_name = Italijanska socialna republika
|common_name = 
|continent   = Evropa
|region      = Italija
|country     = Italija
|era         = druga svetovna vojna
|status      = marionetna država
|empire      = {{!}}Tretjega rajha
|event_start = 
|year_start  = 1943
|date_start  = 23. september
|event_end   =
|year_end    = 1945
|date_end    = 25. april
|p1          = Kraljevina Italija (1861–1946)
|flag_p1     = Flag of Italy (1861-1946).svg
|s1          = Italija 
|flag_s1     = Flag of Italy.svg
|image_flag  = Flag_of_RSI.svg
|flag_type   = zastava
|image_map   = Locatie RSI.PNG
|image_map_caption = 
|symbol      = 
|symbol_type = grb
|image_coat  = Coat of Arms of the Italian Social Republic.svg
|capital     = [[Rim]] ''(de jure)''&lt;br /&gt;[[Salò]] ''(de facto)''
|national_motto   = 
|national_anthem  = &quot;[[''Giovinezza'']]&quot;
|common_languages = [[italijanščina]]
|religion         = 
|government_type  = diktatura
|title_leader     = duce
|leader1          = Benito Mussolini
|currency         = 
|footnotes = 
}}
[[File:Italian social republic map.png|thumb|250px|right]]
'''Italijanska socialna republika''' ({{jezik-it|Repubblica Sociale Italiana}}, kratica ''RSI''; tudi '''Salojska republika''', ''Repubblica di Salò'') je bila [[fašizem|fašistična]] [[marionetna država|marionetna]] [[država]], ki je obstajala v [[Tretji rajh|nemško]] zasedeni severni [[Italija|Italiji]]. [[Glavno mesto]] je bilo [[Salò]] pri [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]].

Država je obstajala med 23. septembrom 1943 in 26. aprilom 1945.

Pravni status države je predmet različnih interpretacij. Splošno se RSI šteje za [[marionetna država| marionetno državo]],&lt;ref&gt;Conforti, stran 15&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Carocci, stran 89&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gentile 2015, II, 5.1&lt;/ref&gt; kar je bilo sicer tudi mnenje samega [[Mussolini]]ja,&lt;ref&gt;Franzinelli, stran 70&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;De Felice 1997, stran 437&lt;/ref&gt; vendar se ji včasih pripisuje dobro mero [[avtonomija|samostojnost]]i prav zaradi neoporečne formalne oblike: država je slonela namreč na legalno izglasovani zakonodaji in dobro urejeni administraciji.&lt;ref&gt;De Felice 2004, stran 46&lt;/ref&gt; Tega mnenja so tudi sodobni [[Nemci|nemški]] viri,&lt;ref&gt;Klinkhammer 1993, strani 18 in 441&lt;/ref&gt; ki med drugim ugotavljajo popolno odsotnost nemškega osebja v salojski upravi. Mednarodno priznanje je država prejela v glavnem od pripadnikov [[sile osi|sil osi]] in njihovih [[zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]]&lt;ref&gt;[[Tretji Rajh]], [[Japonski imperij]], [[Kraljevina Romunija]], [[Kraljevina Bolgarija]], [[Neodvisna država Hrvaška]], [[Slovaška republika (1939–1945)]], [[Kraljevina Madžarska (1920–1944)|Madžarska]], [[Mandžukuo]], [[Nandžing]] in [[Tajska]]&lt;/ref&gt;. Današnja [[Italija|Italijanska republika]] ji ne pripisuje nikake veljavnosti.

==Ustanovitev države==

Marionetno fašistično državo so Nemci predvideli že pri načrtovanju [[Operacija Achse|Operacije Achse]] kot nekakšen [[protektorat]], ki naj bi upravljal zasedena ozemlja severne in srednje Italije. Med drugim bi bila država odgovorna tudi za pobiranje [[davek|davkov]] za kritje stroškov okupacije, ki so bili za leto 1943 predvideni v znesku 7 milijard, nato 10 milijard, končno 17 milijard lir.&lt;ref&gt; Kuby, stran 278&lt;/ref&gt;

Nastanek države se postavlja na 23. september 1943, ko je bila na nemški [[ambasada|ambasadi]] v [[Rim]]u določena “vlada Mussolini” kot predstavnica nove “Italijanske fašistične republike”. To poimenovanje se je v naslednjih dneh večkrat spremenilo in šele 24. novembra je bilo določeno ime Italijanska socialna republika, ki je postalo uradno s 1. decembrom.
Za ustanovno listino RSI se šteje [[Veronski manifest]], ki je bil programska listina za vlado nove države in je v glavnem vseboval politične smernice Republiške fašistične stranke, ki je nasledila Narodno fašistično stranko [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. Program ni bil nikoli uveljavljen na [[zakon]]ski ravni in zato je bil le delno uresničen.

Veronski manifest v glavnem predpostavlja odpravo [[monarhija|monarhije]] in nastop [[republika|republike]] ter potrditev vojaškega zavezništva z [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Japonska|Japonsko]]. Pravno organizacijo države naj bi uredila ustavodajna skupščina, ki naj bi ustvarila socialno republiko v skladu s programsko listino. Sklicanje ustavodajne skupščine je bilo predvideno za prvo povojno obdobje, ki ga pa država ni dočakala.

Programske smernice države so se sklicevale na  razne [[ideologija|ideologije]], to so bile predvsem [[fašizem]], [[republika]]nski sistem, [[nacionalsocializem|nacionalni socializem]], socializacija ekonomije (glej naslednje odstavke), [[korporativizem]], [[antisemitizem]].

== Vlada RSI ==
* ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve - [[Benito Mussolini]]
* minister za obrambo - [[Rodolfo Graziani]]
* minister za notranje zadeve - [[Guido Buffarini Guidi]] (1943–1945), [[Paolo Zerbino]] (1945)
* minister za pravosodje - [[Antonino Tringali-Casanova]] (1943), [[Pietro Pisenti]] (1943–1945)
* minister za finance - [[Domenico Pellegrini-Giampietro]] (1943–1945)
* minister za industrijsko proizvodnjo - [[Silvio Gai]] (1943), [[Angelo Tarchi]] (1943–1945)
* minister za javna dela - [[Ruggero Romano]] (1943–1945)
* minister za komunikacije - [[Giuseppe Peverelli]] (1943),  [[Augusto Liverani]] (1943–1945)
* minister za delo - [[Giuseppe Spinelli]] (1945)
* minister za javno šolstvo - [[Carlo Alberto Biggini]] (1943–1945)
* minister za kulturo - [[Fernando Mezzasoma]] (1943–1945)
* minister za kmetijstvo - [[Edoardo Moroni]] (1943–1945)
* vodja Republikanske fašistične stranke - [[Alessandro Pavolini]] (1943–1945)

==Teritorialni obseg==

RSI je predpostavljala, da ima pravico do celotnega ozemlja Kraljevine Italije, vendar je dejansko obstajala samo v predelih Italije, ki jih še niso zasegli [[Zavezniki druge svetovne vojne|Zavezniki]]. Razen tega sta bili na severu dve “operativni območji”, ki so ju de facto upravljali Nemci, in sicer Predalpsko območje OZAV ([[Trento]], [[Bolzano]], [[Belluno]]) in Primorsko območje OZAK ([[Videm]], [[Gorica]], [[Trst]], [[Pula]], [[Reka]], [[Ljubljana]]). V teh upravnih enotah [[Italijani]] niso imeli besede, saj so lokalni upravitelji sprejemali navodila samo direktno od [[Hitler]]ja.&lt;ref&gt;Cospito, doc E, VI 311&lt;/ref&gt;

Glavno mesto Italijanske socialne republike je bil [[Salò]] ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]], čeprav je bila uradna prestolnica Rim. Salò je bil izbran predvsem zaradi bližine z Nemčijo, ki je takrat obsegala tudi današnje [[Gornje Poadižje]], kar je dovoljevalo neposredni nemški nadzor in je postavilo Mussolinija na rob dogajanj v osrednji Italiji. Področje je bilo sorazmerno varno zaradi skromne navzočnosti [[italijansko osvobodilno gibanje|partizanskih enot]], zato so bile nameščene v Salòju glavne državne ustanove, in sicer zunanje [[ministrstvo]], ministrstvo za [[kultura|kulturo]], [[telefon]]ska centrala za [[novinar]]je in [[tiskovna agencija]] s priključeno enoto za [[prevajanje]]. Od [[oborožene sile|oboroženih sil]] so imeli sedež v mestu odseki [[tajna policija|politične policije]] (Muti), [[Mornariška pehota|desantne mornarice]] (MAS), Narodne garde (ki je nadomestila karabinjerje), osebne Mussolinijeve straže, [[policija|policije]] in Črnih brigad (protigverilci). Mussolinijev [[štab|operativni štab]] je bil nekaj kilometrov izven mesta.&lt;ref&gt;Meldi&lt;/ref&gt;

==Socializacija ekonomije==

Socializacija ekonomije je bila fašistična teorija o [[samouprava|samoupravljanju]] in porazdelitvi dohodka med zaposlenimi. Po Mussolinijevem mnenju je bil potreben prehod iz [[kapitalizem|kapitalističnega ekonomskega sistema]], ki je vladal pred letom 1922, v nov način [[gospodarstvo|gospodarstva]], v katerem bi vladala [[korporativizem]] in samouprava. Medtem ko so se v Kraljevini take ideje le s težavo uresničevale, je Veronski manifest odločno obnovil načrt za porazdelitev dohodkov med delavce, [[podržavljenje]] večjih [[industrija|industrij]] in vsesplošno pravico do dela in lastne bivalne enote. Ta program naj bi pridobil množično odobravanje italijanskega ljudstva.&lt;ref&gt;Veneruso, stran 422&lt;/ref&gt; Dekret 12. februarja 1944 ga je strnil v pet osnovnih smernic: možnost podržavljenja [[ekstraktivna industrija|ekstraktivne]] in [[energetska industrija|energetske industrije]], ustanovitev [[izvršni svet|izvršnih odborov]] za organizacijo [[proizvodnja|proizvodnje]] in porazdelitve dobička, ustanovitev upravnih svetov sestavljenih iz [[delničar]]jev in zaposlenih kadrov, osebna odgovornost vodstva pred državnimi organi, nova pravila za imenovanje [[sindikalist]]ov in vladnih komisarjev ter ustanovitev državnega telesa za [[financiranje|financiranja]]. Da se ne bi s temi določbami zameril Nemcem, jim je Mussolini izrecno zagotovil, da ne bo prišlo do [[razlastitev]] in da bodo predstavniki novoustanovljenih svetov izbrani iz posebnih državnih seznamov, “kar bo dovolilo oblastem pregled nad delovanjem, medtem ko bodo zaposleni prepričani, da sodelujejo v upravljanju podjetja”&lt;ref&gt;Deakin, stran 894&lt;/ref&gt;.

Vendar lepe besede in dobre namere niso prepričale niti Nemcev niti Italijanov. Nemci še vedno niso zaupali zaveznikom, ki so jih “izdali” s [[Kapitulacija Fašistične Italije|predajo 8. septembra]]. Italijani pa niso marali ničesar več od Mussolinija, ker je “po letu 1940 povzročil toliko zla, da je prekril vsa dobra dejanja prejšnjih 20 let”.&lt;ref&gt;Deakin, stran 902&lt;/ref&gt; Tako italijanski industrijalci kot nemški okupatorji so razumeli socializacijo ekonomije kot uvod v propad industrije, predvsem vojne.&lt;ref&gt;Deakin, stran 900&lt;/ref&gt; Načrti so ostali le na papirju.

==Razpad države==

Politični propad je RSI doživela 25. aprila 1945. Po porazih nemških čet na več bojiščih severne Italije in neuspelem poskusu sporazuma s partizani je Mussolini opustil predvideno obrambo [[Milano|Milana]] in razrešil sodelavce obveznosti do republike. Sam je skušal pobegniti, a so ga 28. aprila partizani ujeli in usmrtili. Naslednjega dne je bila podpisana [[predaja v Caserti]], ki je stopila v veljavo dne 2. maja. To je bil zaključek Italijanske socialne republike in druge svetovne vojne.

[[Pariški mirovni sporazumi (1947)]] so vsled formalne predaje Kraljevine Italije Zaveznikom z dne 8. septembra 1943 prišteli med [[sile osi]] samo Italijansko socialno republiko, medtem ko je bila povojna Italija vključena med države [[Antanta|Antante]]. To je med drugim imelo za posledico, da italijansko ozemlje ni bilo razdeljeno na zasedbena območja (kakor Nemčija) in ni prešlo pod zavezniško okupacijo (kakor Japonska).

==Sklici==
{{sklici|3}}

==Viri==
{{refbegin|2}} 
*	{{navedi knjigo |last= Carocci |first= Giampiero |title= Storia del fascismo |year= 1994|publisher= Newton Compton |location= Roma |isbn=88-7983-657-9 }}    
*	{{navedi knjigo |last= Conforti |first= Benedetto |title= Diritto internazionale |year= 1995|publisher= Editoriale Scientifica |location= Napoli |isbn= 88-85370-12-8}}    
*	{{navedi knjigo |last1= Cospito |first1= Nicola | last2= Neulen |first2= Hans Werner |title= Salò-Berlino: l'alleanza difficile. La Repubblica Sociale Italiana nei documenti segreti del Terzo Reich |year= 1992|publisher= Mursia |location= Milano |isbn= 978-88-425-1285-1}}    
*	{{navedi knjigo |last= Deakin |first= Frederick William |title= The Brutal Friendship, Mussolini, Hitler and the Fall of Italian Fascism |year= 1962|publisher= Weidenfeld &amp; Nicolson |location= London|isbn= }}    
*	{{navedi knjigo |last= De Felice|first= Renzo |title= Mussolini l'alleato, I: La guerra civile 1943-1945|year= 1997|publisher= Einaudi|location= Torino |isbn=}}    
*	{{navedi knjigo |last= De Felice|first= Renzo |title= Storia del fascismo vol. 5: La caduta del Regime, |year= 2004|publisher= Libero|location= Milano |isbn=}}    
*	{{navedi knjigo |last= Franzinelli |first= Mimmo |title= Le stragi nascoste. L'armadio della vergogna. L'impunità e rimozione dei crimini di guerra nazifascisti 1943-2001 |year= 2003|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-51974-6}}    
*	{{navedi knjigo |last= Gentile |first= Carlo |title= I crimini di guerra tedeschi in Italia. 1943-1945 |year= 2015|publisher= Einaudi|location= Torino|isbn=88-584-1909-X }}    
*	{{navedi knjigo |last= Klinkhammer |first= Lutz |title= L'occupazione tedesca in Italia, 1943-1945|year= 1993|publisher= Bollati Boringhieri |location= Torino|isbn= 88-339-0773-2}}    
*	{{navedi knjigo |last= Kuby |first= Erich |title= Il tradimento tedesco |year= 1983|publisher= Rizzoli|location= Milano|isbn= }}    
*	{{navedi knjigo |last= Meldi |first= Diego |title= La Repubblica di Salò |year= 2008|publisher= Casini Editore |location= Santarcangelo di Romagna  |isbn= 978-88-6410-001-2}}    
*	{{navedi knjigo |last= Veneruso |first= Danilo |title= Storia d'Italia dal Risorgimento alla Repubblica, vol. VI, L'Italia Fascista |year= 1996|publisher= Il Mulino |location= Bologna |isbn= }}    
    
== Literatura ==
* Fioravanzo, Monica.  ''Mussolini e Hitler : La Repubblica sociale sotto il Terzo Reich''. Roma, 2009. ISBN 978-88-6036-333-6

== Glej tudi ==
* [[zgodovina Italije]]

[[Kategorija:Propadle države]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Italiji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1943]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1945]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ogwgzkrzl69cp9oytj7i5l7duozgasd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748393</id>
      <parentid>5748189</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T07:49:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Teritorialni obseg */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13528" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Repubblica Sociale Italiana''
|conventional_long_name = Italijanska socialna republika
|common_name = 
|continent   = Evropa
|region      = Italija
|country     = Italija
|era         = druga svetovna vojna
|status      = marionetna država
|empire      = {{!}}Tretjega rajha
|event_start = 
|year_start  = 1943
|date_start  = 23. september
|event_end   =
|year_end    = 1945
|date_end    = 25. april
|p1          = Kraljevina Italija (1861–1946)
|flag_p1     = Flag of Italy (1861-1946).svg
|s1          = Italija 
|flag_s1     = Flag of Italy.svg
|image_flag  = Flag_of_RSI.svg
|flag_type   = zastava
|image_map   = Locatie RSI.PNG
|image_map_caption = 
|symbol      = 
|symbol_type = grb
|image_coat  = Coat of Arms of the Italian Social Republic.svg
|capital     = [[Rim]] ''(de jure)''&lt;br /&gt;[[Salò]] ''(de facto)''
|national_motto   = 
|national_anthem  = &quot;[[''Giovinezza'']]&quot;
|common_languages = [[italijanščina]]
|religion         = 
|government_type  = diktatura
|title_leader     = duce
|leader1          = Benito Mussolini
|currency         = 
|footnotes = 
}}
[[File:Italian social republic map.png|thumb|250px|right]]
'''Italijanska socialna republika''' ({{jezik-it|Repubblica Sociale Italiana}}, kratica ''RSI''; tudi '''Salojska republika''', ''Repubblica di Salò'') je bila [[fašizem|fašistična]] [[marionetna država|marionetna]] [[država]], ki je obstajala v [[Tretji rajh|nemško]] zasedeni severni [[Italija|Italiji]]. [[Glavno mesto]] je bilo [[Salò]] pri [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]].

Država je obstajala med 23. septembrom 1943 in 26. aprilom 1945.

Pravni status države je predmet različnih interpretacij. Splošno se RSI šteje za [[marionetna država| marionetno državo]],&lt;ref&gt;Conforti, stran 15&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Carocci, stran 89&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gentile 2015, II, 5.1&lt;/ref&gt; kar je bilo sicer tudi mnenje samega [[Mussolini]]ja,&lt;ref&gt;Franzinelli, stran 70&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;De Felice 1997, stran 437&lt;/ref&gt; vendar se ji včasih pripisuje dobro mero [[avtonomija|samostojnost]]i prav zaradi neoporečne formalne oblike: država je slonela namreč na legalno izglasovani zakonodaji in dobro urejeni administraciji.&lt;ref&gt;De Felice 2004, stran 46&lt;/ref&gt; Tega mnenja so tudi sodobni [[Nemci|nemški]] viri,&lt;ref&gt;Klinkhammer 1993, strani 18 in 441&lt;/ref&gt; ki med drugim ugotavljajo popolno odsotnost nemškega osebja v salojski upravi. Mednarodno priznanje je država prejela v glavnem od pripadnikov [[sile osi|sil osi]] in njihovih [[zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]]&lt;ref&gt;[[Tretji Rajh]], [[Japonski imperij]], [[Kraljevina Romunija]], [[Kraljevina Bolgarija]], [[Neodvisna država Hrvaška]], [[Slovaška republika (1939–1945)]], [[Kraljevina Madžarska (1920–1944)|Madžarska]], [[Mandžukuo]], [[Nandžing]] in [[Tajska]]&lt;/ref&gt;. Današnja [[Italija|Italijanska republika]] ji ne pripisuje nikake veljavnosti.

==Ustanovitev države==

Marionetno fašistično državo so Nemci predvideli že pri načrtovanju [[Operacija Achse|Operacije Achse]] kot nekakšen [[protektorat]], ki naj bi upravljal zasedena ozemlja severne in srednje Italije. Med drugim bi bila država odgovorna tudi za pobiranje [[davek|davkov]] za kritje stroškov okupacije, ki so bili za leto 1943 predvideni v znesku 7 milijard, nato 10 milijard, končno 17 milijard lir.&lt;ref&gt; Kuby, stran 278&lt;/ref&gt;

Nastanek države se postavlja na 23. september 1943, ko je bila na nemški [[ambasada|ambasadi]] v [[Rim]]u določena “vlada Mussolini” kot predstavnica nove “Italijanske fašistične republike”. To poimenovanje se je v naslednjih dneh večkrat spremenilo in šele 24. novembra je bilo določeno ime Italijanska socialna republika, ki je postalo uradno s 1. decembrom.
Za ustanovno listino RSI se šteje [[Veronski manifest]], ki je bil programska listina za vlado nove države in je v glavnem vseboval politične smernice Republiške fašistične stranke, ki je nasledila Narodno fašistično stranko [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. Program ni bil nikoli uveljavljen na [[zakon]]ski ravni in zato je bil le delno uresničen.

Veronski manifest v glavnem predpostavlja odpravo [[monarhija|monarhije]] in nastop [[republika|republike]] ter potrditev vojaškega zavezništva z [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Japonska|Japonsko]]. Pravno organizacijo države naj bi uredila ustavodajna skupščina, ki naj bi ustvarila socialno republiko v skladu s programsko listino. Sklicanje ustavodajne skupščine je bilo predvideno za prvo povojno obdobje, ki ga pa država ni dočakala.

Programske smernice države so se sklicevale na  razne [[ideologija|ideologije]], to so bile predvsem [[fašizem]], [[republika]]nski sistem, [[nacionalsocializem|nacionalni socializem]], socializacija ekonomije (glej naslednje odstavke), [[korporativizem]], [[antisemitizem]].

== Vlada RSI ==
* ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve - [[Benito Mussolini]]
* minister za obrambo - [[Rodolfo Graziani]]
* minister za notranje zadeve - [[Guido Buffarini Guidi]] (1943–1945), [[Paolo Zerbino]] (1945)
* minister za pravosodje - [[Antonino Tringali-Casanova]] (1943), [[Pietro Pisenti]] (1943–1945)
* minister za finance - [[Domenico Pellegrini-Giampietro]] (1943–1945)
* minister za industrijsko proizvodnjo - [[Silvio Gai]] (1943), [[Angelo Tarchi]] (1943–1945)
* minister za javna dela - [[Ruggero Romano]] (1943–1945)
* minister za komunikacije - [[Giuseppe Peverelli]] (1943),  [[Augusto Liverani]] (1943–1945)
* minister za delo - [[Giuseppe Spinelli]] (1945)
* minister za javno šolstvo - [[Carlo Alberto Biggini]] (1943–1945)
* minister za kulturo - [[Fernando Mezzasoma]] (1943–1945)
* minister za kmetijstvo - [[Edoardo Moroni]] (1943–1945)
* vodja Republikanske fašistične stranke - [[Alessandro Pavolini]] (1943–1945)

==Teritorialni obseg==

RSI je predpostavljala, da ima pravico do celotnega ozemlja Kraljevine Italije, vendar je dejansko obstajala samo v predelih Italije, ki jih še niso zasegli [[Zavezniki druge svetovne vojne|Zavezniki]]. Razen tega sta bili na severu dve “operativni območji”, ki so ju de facto upravljali Nemci, in sicer Predalpsko območje OZAV ([[Trento]], [[Bolzano]], [[Belluno]]) in Primorsko območje OZAK ([[Videm]], [[Gorica]], [[Trst]], [[Pula]], [[Reka]], [[Ljubljana]]). V teh upravnih enotah [[Italijani]] niso imeli besede, saj so lokalni upravitelji sprejemali navodila samo direktno od [[Hitler]]ja.&lt;ref&gt;Cospito, doc E, VI 311&lt;/ref&gt;

Glavno mesto Italijanske socialne republike je bil [[Salò]] ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]], čeprav je bila uradna prestolnica Rim. Salò je bil izbran predvsem zaradi bližine z Nemčijo, ki je takrat obsegala tudi današnje [[Gornje Poadižje]], kar je dovoljevalo neposredni nemški nadzor in je postavilo Mussolinija na rob dogajanj v osrednji Italiji. Področje je bilo sorazmerno varno zaradi skromne navzočnosti [[italijansko odporniško gibanje|partizanskih enot]], zato so bile nameščene v Salòju glavne državne ustanove, in sicer zunanje [[ministrstvo]], ministrstvo za [[kultura|kulturo]], [[telefon]]ska centrala za [[novinar]]je in [[tiskovna agencija]] s priključeno enoto za [[prevajanje]]. Od [[oborožene sile|oboroženih sil]] so imeli sedež v mestu odseki [[tajna policija|politične policije]] (Muti), [[Mornariška pehota|desantne mornarice]] (MAS), Narodne garde (ki je nadomestila karabinjerje), osebne Mussolinijeve straže, [[policija|policije]] in Črnih brigad (protigverilci). Mussolinijev [[štab|operativni štab]] je bil nekaj kilometrov izven mesta.&lt;ref&gt;Meldi&lt;/ref&gt;

==Socializacija ekonomije==

Socializacija ekonomije je bila fašistična teorija o [[samouprava|samoupravljanju]] in porazdelitvi dohodka med zaposlenimi. Po Mussolinijevem mnenju je bil potreben prehod iz [[kapitalizem|kapitalističnega ekonomskega sistema]], ki je vladal pred letom 1922, v nov način [[gospodarstvo|gospodarstva]], v katerem bi vladala [[korporativizem]] in samouprava. Medtem ko so se v Kraljevini take ideje le s težavo uresničevale, je Veronski manifest odločno obnovil načrt za porazdelitev dohodkov med delavce, [[podržavljenje]] večjih [[industrija|industrij]] in vsesplošno pravico do dela in lastne bivalne enote. Ta program naj bi pridobil množično odobravanje italijanskega ljudstva.&lt;ref&gt;Veneruso, stran 422&lt;/ref&gt; Dekret 12. februarja 1944 ga je strnil v pet osnovnih smernic: možnost podržavljenja [[ekstraktivna industrija|ekstraktivne]] in [[energetska industrija|energetske industrije]], ustanovitev [[izvršni svet|izvršnih odborov]] za organizacijo [[proizvodnja|proizvodnje]] in porazdelitve dobička, ustanovitev upravnih svetov sestavljenih iz [[delničar]]jev in zaposlenih kadrov, osebna odgovornost vodstva pred državnimi organi, nova pravila za imenovanje [[sindikalist]]ov in vladnih komisarjev ter ustanovitev državnega telesa za [[financiranje|financiranja]]. Da se ne bi s temi določbami zameril Nemcem, jim je Mussolini izrecno zagotovil, da ne bo prišlo do [[razlastitev]] in da bodo predstavniki novoustanovljenih svetov izbrani iz posebnih državnih seznamov, “kar bo dovolilo oblastem pregled nad delovanjem, medtem ko bodo zaposleni prepričani, da sodelujejo v upravljanju podjetja”&lt;ref&gt;Deakin, stran 894&lt;/ref&gt;.

Vendar lepe besede in dobre namere niso prepričale niti Nemcev niti Italijanov. Nemci še vedno niso zaupali zaveznikom, ki so jih “izdali” s [[Kapitulacija Fašistične Italije|predajo 8. septembra]]. Italijani pa niso marali ničesar več od Mussolinija, ker je “po letu 1940 povzročil toliko zla, da je prekril vsa dobra dejanja prejšnjih 20 let”.&lt;ref&gt;Deakin, stran 902&lt;/ref&gt; Tako italijanski industrijalci kot nemški okupatorji so razumeli socializacijo ekonomije kot uvod v propad industrije, predvsem vojne.&lt;ref&gt;Deakin, stran 900&lt;/ref&gt; Načrti so ostali le na papirju.

==Razpad države==

Politični propad je RSI doživela 25. aprila 1945. Po porazih nemških čet na več bojiščih severne Italije in neuspelem poskusu sporazuma s partizani je Mussolini opustil predvideno obrambo [[Milano|Milana]] in razrešil sodelavce obveznosti do republike. Sam je skušal pobegniti, a so ga 28. aprila partizani ujeli in usmrtili. Naslednjega dne je bila podpisana [[predaja v Caserti]], ki je stopila v veljavo dne 2. maja. To je bil zaključek Italijanske socialne republike in druge svetovne vojne.

[[Pariški mirovni sporazumi (1947)]] so vsled formalne predaje Kraljevine Italije Zaveznikom z dne 8. septembra 1943 prišteli med [[sile osi]] samo Italijansko socialno republiko, medtem ko je bila povojna Italija vključena med države [[Antanta|Antante]]. To je med drugim imelo za posledico, da italijansko ozemlje ni bilo razdeljeno na zasedbena območja (kakor Nemčija) in ni prešlo pod zavezniško okupacijo (kakor Japonska).

==Sklici==
{{sklici|3}}

==Viri==
{{refbegin|2}} 
*	{{navedi knjigo |last= Carocci |first= Giampiero |title= Storia del fascismo |year= 1994|publisher= Newton Compton |location= Roma |isbn=88-7983-657-9 }}    
*	{{navedi knjigo |last= Conforti |first= Benedetto |title= Diritto internazionale |year= 1995|publisher= Editoriale Scientifica |location= Napoli |isbn= 88-85370-12-8}}    
*	{{navedi knjigo |last1= Cospito |first1= Nicola | last2= Neulen |first2= Hans Werner |title= Salò-Berlino: l'alleanza difficile. La Repubblica Sociale Italiana nei documenti segreti del Terzo Reich |year= 1992|publisher= Mursia |location= Milano |isbn= 978-88-425-1285-1}}    
*	{{navedi knjigo |last= Deakin |first= Frederick William |title= The Brutal Friendship, Mussolini, Hitler and the Fall of Italian Fascism |year= 1962|publisher= Weidenfeld &amp; Nicolson |location= London|isbn= }}    
*	{{navedi knjigo |last= De Felice|first= Renzo |title= Mussolini l'alleato, I: La guerra civile 1943-1945|year= 1997|publisher= Einaudi|location= Torino |isbn=}}    
*	{{navedi knjigo |last= De Felice|first= Renzo |title= Storia del fascismo vol. 5: La caduta del Regime, |year= 2004|publisher= Libero|location= Milano |isbn=}}    
*	{{navedi knjigo |last= Franzinelli |first= Mimmo |title= Le stragi nascoste. L'armadio della vergogna. L'impunità e rimozione dei crimini di guerra nazifascisti 1943-2001 |year= 2003|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-51974-6}}    
*	{{navedi knjigo |last= Gentile |first= Carlo |title= I crimini di guerra tedeschi in Italia. 1943-1945 |year= 2015|publisher= Einaudi|location= Torino|isbn=88-584-1909-X }}    
*	{{navedi knjigo |last= Klinkhammer |first= Lutz |title= L'occupazione tedesca in Italia, 1943-1945|year= 1993|publisher= Bollati Boringhieri |location= Torino|isbn= 88-339-0773-2}}    
*	{{navedi knjigo |last= Kuby |first= Erich |title= Il tradimento tedesco |year= 1983|publisher= Rizzoli|location= Milano|isbn= }}    
*	{{navedi knjigo |last= Meldi |first= Diego |title= La Repubblica di Salò |year= 2008|publisher= Casini Editore |location= Santarcangelo di Romagna  |isbn= 978-88-6410-001-2}}    
*	{{navedi knjigo |last= Veneruso |first= Danilo |title= Storia d'Italia dal Risorgimento alla Repubblica, vol. VI, L'Italia Fascista |year= 1996|publisher= Il Mulino |location= Bologna |isbn= }}    
    
== Literatura ==
* Fioravanzo, Monica.  ''Mussolini e Hitler : La Repubblica sociale sotto il Terzo Reich''. Roma, 2009. ISBN 978-88-6036-333-6

== Glej tudi ==
* [[zgodovina Italije]]

[[Kategorija:Propadle države]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Italiji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1943]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1945]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7wlg78uohu02vfv41gn8v22vruxforb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748482</id>
      <parentid>5748393</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:36:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ustanovitev države */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13506" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Repubblica Sociale Italiana''
|conventional_long_name = Italijanska socialna republika
|common_name = 
|continent   = Evropa
|region      = Italija
|country     = Italija
|era         = druga svetovna vojna
|status      = marionetna država
|empire      = {{!}}Tretjega rajha
|event_start = 
|year_start  = 1943
|date_start  = 23. september
|event_end   =
|year_end    = 1945
|date_end    = 25. april
|p1          = Kraljevina Italija (1861–1946)
|flag_p1     = Flag of Italy (1861-1946).svg
|s1          = Italija 
|flag_s1     = Flag of Italy.svg
|image_flag  = Flag_of_RSI.svg
|flag_type   = zastava
|image_map   = Locatie RSI.PNG
|image_map_caption = 
|symbol      = 
|symbol_type = grb
|image_coat  = Coat of Arms of the Italian Social Republic.svg
|capital     = [[Rim]] ''(de jure)''&lt;br /&gt;[[Salò]] ''(de facto)''
|national_motto   = 
|national_anthem  = &quot;[[''Giovinezza'']]&quot;
|common_languages = [[italijanščina]]
|religion         = 
|government_type  = diktatura
|title_leader     = duce
|leader1          = Benito Mussolini
|currency         = 
|footnotes = 
}}
[[File:Italian social republic map.png|thumb|250px|right]]
'''Italijanska socialna republika''' ({{jezik-it|Repubblica Sociale Italiana}}, kratica ''RSI''; tudi '''Salojska republika''', ''Repubblica di Salò'') je bila [[fašizem|fašistična]] [[marionetna država|marionetna]] [[država]], ki je obstajala v [[Tretji rajh|nemško]] zasedeni severni [[Italija|Italiji]]. [[Glavno mesto]] je bilo [[Salò]] pri [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]].

Država je obstajala med 23. septembrom 1943 in 26. aprilom 1945.

Pravni status države je predmet različnih interpretacij. Splošno se RSI šteje za [[marionetna država| marionetno državo]],&lt;ref&gt;Conforti, stran 15&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Carocci, stran 89&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gentile 2015, II, 5.1&lt;/ref&gt; kar je bilo sicer tudi mnenje samega [[Mussolini]]ja,&lt;ref&gt;Franzinelli, stran 70&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;De Felice 1997, stran 437&lt;/ref&gt; vendar se ji včasih pripisuje dobro mero [[avtonomija|samostojnost]]i prav zaradi neoporečne formalne oblike: država je slonela namreč na legalno izglasovani zakonodaji in dobro urejeni administraciji.&lt;ref&gt;De Felice 2004, stran 46&lt;/ref&gt; Tega mnenja so tudi sodobni [[Nemci|nemški]] viri,&lt;ref&gt;Klinkhammer 1993, strani 18 in 441&lt;/ref&gt; ki med drugim ugotavljajo popolno odsotnost nemškega osebja v salojski upravi. Mednarodno priznanje je država prejela v glavnem od pripadnikov [[sile osi|sil osi]] in njihovih [[zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]]&lt;ref&gt;[[Tretji Rajh]], [[Japonski imperij]], [[Kraljevina Romunija]], [[Kraljevina Bolgarija]], [[Neodvisna država Hrvaška]], [[Slovaška republika (1939–1945)]], [[Kraljevina Madžarska (1920–1944)|Madžarska]], [[Mandžukuo]], [[Nandžing]] in [[Tajska]]&lt;/ref&gt;. Današnja [[Italija|Italijanska republika]] ji ne pripisuje nikake veljavnosti.

==Ustanovitev države==

Marionetno fašistično državo so Nemci predvideli že pri načrtovanju [[Operacija Achse|Operacije Achse]] kot nekakšen [[protektorat]], ki naj bi upravljal zasedena ozemlja severne in srednje Italije. Med drugim bi bila država odgovorna tudi za pobiranje [[davek|davkov]] za kritje stroškov okupacije, ki so bili za leto 1943 predvideni v znesku 7 milijard, nato 10 milijard, končno 17 milijard lir.&lt;ref&gt; Kuby, stran 278&lt;/ref&gt;

Nastanek države se postavlja na 23. september 1943, ko je bila na nemški [[ambasada|ambasadi]] v [[Rim]]u določena “vlada Mussolini” kot predstavnica nove “Italijanske fašistične republike”. To poimenovanje se je v naslednjih dneh večkrat spremenilo in šele 24. novembra je bilo določeno ime Italijanska socialna republika, ki je postalo uradno s 1. decembrom.
Za ustanovno listino RSI se šteje [[Veronski manifest]], ki je bil programska listina za vlado nove države in je v glavnem vseboval politične smernice Republiške fašistične stranke, ki je nasledila Narodno fašistično stranko [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. Program ni bil nikoli uveljavljen na [[zakon]]ski ravni in zato je bil le delno uresničen.

Veronski manifest v glavnem predpostavlja odpravo [[monarhija|monarhije]] in nastop [[republika|republike]] ter potrditev vojaškega zavezništva z [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Japonska|Japonsko]]. Pravno organizacijo države naj bi uredila ustavodajna skupščina, ki naj bi ustvarila socialno republiko v skladu s programsko listino. Sklicanje ustavodajne skupščine je bilo predvideno za prvo povojno obdobje, ki ga pa država ni dočakala.

Programske smernice države so se sklicevale na  razne [[ideologija|ideologije]], to so bile predvsem [[fašizem]], [[republika]]nski sistem, [[nacionalsocializem|nacionalni socializem]], [[socializacija ekonomije]], [[korporativizem]], [[antisemitizem]].

== Vlada RSI ==
* ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve - [[Benito Mussolini]]
* minister za obrambo - [[Rodolfo Graziani]]
* minister za notranje zadeve - [[Guido Buffarini Guidi]] (1943–1945), [[Paolo Zerbino]] (1945)
* minister za pravosodje - [[Antonino Tringali-Casanova]] (1943), [[Pietro Pisenti]] (1943–1945)
* minister za finance - [[Domenico Pellegrini-Giampietro]] (1943–1945)
* minister za industrijsko proizvodnjo - [[Silvio Gai]] (1943), [[Angelo Tarchi]] (1943–1945)
* minister za javna dela - [[Ruggero Romano]] (1943–1945)
* minister za komunikacije - [[Giuseppe Peverelli]] (1943),  [[Augusto Liverani]] (1943–1945)
* minister za delo - [[Giuseppe Spinelli]] (1945)
* minister za javno šolstvo - [[Carlo Alberto Biggini]] (1943–1945)
* minister za kulturo - [[Fernando Mezzasoma]] (1943–1945)
* minister za kmetijstvo - [[Edoardo Moroni]] (1943–1945)
* vodja Republikanske fašistične stranke - [[Alessandro Pavolini]] (1943–1945)

==Teritorialni obseg==

RSI je predpostavljala, da ima pravico do celotnega ozemlja Kraljevine Italije, vendar je dejansko obstajala samo v predelih Italije, ki jih še niso zasegli [[Zavezniki druge svetovne vojne|Zavezniki]]. Razen tega sta bili na severu dve “operativni območji”, ki so ju de facto upravljali Nemci, in sicer Predalpsko območje OZAV ([[Trento]], [[Bolzano]], [[Belluno]]) in Primorsko območje OZAK ([[Videm]], [[Gorica]], [[Trst]], [[Pula]], [[Reka]], [[Ljubljana]]). V teh upravnih enotah [[Italijani]] niso imeli besede, saj so lokalni upravitelji sprejemali navodila samo direktno od [[Hitler]]ja.&lt;ref&gt;Cospito, doc E, VI 311&lt;/ref&gt;

Glavno mesto Italijanske socialne republike je bil [[Salò]] ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]], čeprav je bila uradna prestolnica Rim. Salò je bil izbran predvsem zaradi bližine z Nemčijo, ki je takrat obsegala tudi današnje [[Gornje Poadižje]], kar je dovoljevalo neposredni nemški nadzor in je postavilo Mussolinija na rob dogajanj v osrednji Italiji. Področje je bilo sorazmerno varno zaradi skromne navzočnosti [[italijansko odporniško gibanje|partizanskih enot]], zato so bile nameščene v Salòju glavne državne ustanove, in sicer zunanje [[ministrstvo]], ministrstvo za [[kultura|kulturo]], [[telefon]]ska centrala za [[novinar]]je in [[tiskovna agencija]] s priključeno enoto za [[prevajanje]]. Od [[oborožene sile|oboroženih sil]] so imeli sedež v mestu odseki [[tajna policija|politične policije]] (Muti), [[Mornariška pehota|desantne mornarice]] (MAS), Narodne garde (ki je nadomestila karabinjerje), osebne Mussolinijeve straže, [[policija|policije]] in Črnih brigad (protigverilci). Mussolinijev [[štab|operativni štab]] je bil nekaj kilometrov izven mesta.&lt;ref&gt;Meldi&lt;/ref&gt;

==Socializacija ekonomije==

Socializacija ekonomije je bila fašistična teorija o [[samouprava|samoupravljanju]] in porazdelitvi dohodka med zaposlenimi. Po Mussolinijevem mnenju je bil potreben prehod iz [[kapitalizem|kapitalističnega ekonomskega sistema]], ki je vladal pred letom 1922, v nov način [[gospodarstvo|gospodarstva]], v katerem bi vladala [[korporativizem]] in samouprava. Medtem ko so se v Kraljevini take ideje le s težavo uresničevale, je Veronski manifest odločno obnovil načrt za porazdelitev dohodkov med delavce, [[podržavljenje]] večjih [[industrija|industrij]] in vsesplošno pravico do dela in lastne bivalne enote. Ta program naj bi pridobil množično odobravanje italijanskega ljudstva.&lt;ref&gt;Veneruso, stran 422&lt;/ref&gt; Dekret 12. februarja 1944 ga je strnil v pet osnovnih smernic: možnost podržavljenja [[ekstraktivna industrija|ekstraktivne]] in [[energetska industrija|energetske industrije]], ustanovitev [[izvršni svet|izvršnih odborov]] za organizacijo [[proizvodnja|proizvodnje]] in porazdelitve dobička, ustanovitev upravnih svetov sestavljenih iz [[delničar]]jev in zaposlenih kadrov, osebna odgovornost vodstva pred državnimi organi, nova pravila za imenovanje [[sindikalist]]ov in vladnih komisarjev ter ustanovitev državnega telesa za [[financiranje|financiranja]]. Da se ne bi s temi določbami zameril Nemcem, jim je Mussolini izrecno zagotovil, da ne bo prišlo do [[razlastitev]] in da bodo predstavniki novoustanovljenih svetov izbrani iz posebnih državnih seznamov, “kar bo dovolilo oblastem pregled nad delovanjem, medtem ko bodo zaposleni prepričani, da sodelujejo v upravljanju podjetja”&lt;ref&gt;Deakin, stran 894&lt;/ref&gt;.

Vendar lepe besede in dobre namere niso prepričale niti Nemcev niti Italijanov. Nemci še vedno niso zaupali zaveznikom, ki so jih “izdali” s [[Kapitulacija Fašistične Italije|predajo 8. septembra]]. Italijani pa niso marali ničesar več od Mussolinija, ker je “po letu 1940 povzročil toliko zla, da je prekril vsa dobra dejanja prejšnjih 20 let”.&lt;ref&gt;Deakin, stran 902&lt;/ref&gt; Tako italijanski industrijalci kot nemški okupatorji so razumeli socializacijo ekonomije kot uvod v propad industrije, predvsem vojne.&lt;ref&gt;Deakin, stran 900&lt;/ref&gt; Načrti so ostali le na papirju.

==Razpad države==

Politični propad je RSI doživela 25. aprila 1945. Po porazih nemških čet na več bojiščih severne Italije in neuspelem poskusu sporazuma s partizani je Mussolini opustil predvideno obrambo [[Milano|Milana]] in razrešil sodelavce obveznosti do republike. Sam je skušal pobegniti, a so ga 28. aprila partizani ujeli in usmrtili. Naslednjega dne je bila podpisana [[predaja v Caserti]], ki je stopila v veljavo dne 2. maja. To je bil zaključek Italijanske socialne republike in druge svetovne vojne.

[[Pariški mirovni sporazumi (1947)]] so vsled formalne predaje Kraljevine Italije Zaveznikom z dne 8. septembra 1943 prišteli med [[sile osi]] samo Italijansko socialno republiko, medtem ko je bila povojna Italija vključena med države [[Antanta|Antante]]. To je med drugim imelo za posledico, da italijansko ozemlje ni bilo razdeljeno na zasedbena območja (kakor Nemčija) in ni prešlo pod zavezniško okupacijo (kakor Japonska).

==Sklici==
{{sklici|3}}

==Viri==
{{refbegin|2}} 
*	{{navedi knjigo |last= Carocci |first= Giampiero |title= Storia del fascismo |year= 1994|publisher= Newton Compton |location= Roma |isbn=88-7983-657-9 }}    
*	{{navedi knjigo |last= Conforti |first= Benedetto |title= Diritto internazionale |year= 1995|publisher= Editoriale Scientifica |location= Napoli |isbn= 88-85370-12-8}}    
*	{{navedi knjigo |last1= Cospito |first1= Nicola | last2= Neulen |first2= Hans Werner |title= Salò-Berlino: l'alleanza difficile. La Repubblica Sociale Italiana nei documenti segreti del Terzo Reich |year= 1992|publisher= Mursia |location= Milano |isbn= 978-88-425-1285-1}}    
*	{{navedi knjigo |last= Deakin |first= Frederick William |title= The Brutal Friendship, Mussolini, Hitler and the Fall of Italian Fascism |year= 1962|publisher= Weidenfeld &amp; Nicolson |location= London|isbn= }}    
*	{{navedi knjigo |last= De Felice|first= Renzo |title= Mussolini l'alleato, I: La guerra civile 1943-1945|year= 1997|publisher= Einaudi|location= Torino |isbn=}}    
*	{{navedi knjigo |last= De Felice|first= Renzo |title= Storia del fascismo vol. 5: La caduta del Regime, |year= 2004|publisher= Libero|location= Milano |isbn=}}    
*	{{navedi knjigo |last= Franzinelli |first= Mimmo |title= Le stragi nascoste. L'armadio della vergogna. L'impunità e rimozione dei crimini di guerra nazifascisti 1943-2001 |year= 2003|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-51974-6}}    
*	{{navedi knjigo |last= Gentile |first= Carlo |title= I crimini di guerra tedeschi in Italia. 1943-1945 |year= 2015|publisher= Einaudi|location= Torino|isbn=88-584-1909-X }}    
*	{{navedi knjigo |last= Klinkhammer |first= Lutz |title= L'occupazione tedesca in Italia, 1943-1945|year= 1993|publisher= Bollati Boringhieri |location= Torino|isbn= 88-339-0773-2}}    
*	{{navedi knjigo |last= Kuby |first= Erich |title= Il tradimento tedesco |year= 1983|publisher= Rizzoli|location= Milano|isbn= }}    
*	{{navedi knjigo |last= Meldi |first= Diego |title= La Repubblica di Salò |year= 2008|publisher= Casini Editore |location= Santarcangelo di Romagna  |isbn= 978-88-6410-001-2}}    
*	{{navedi knjigo |last= Veneruso |first= Danilo |title= Storia d'Italia dal Risorgimento alla Repubblica, vol. VI, L'Italia Fascista |year= 1996|publisher= Il Mulino |location= Bologna |isbn= }}    
    
== Literatura ==
* Fioravanzo, Monica.  ''Mussolini e Hitler : La Repubblica sociale sotto il Terzo Reich''. Roma, 2009. ISBN 978-88-6036-333-6

== Glej tudi ==
* [[zgodovina Italije]]

[[Kategorija:Propadle države]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Italiji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1943]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1945]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7j7ss9vi3yvuh4japwohfv9vn6psez5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748487</id>
      <parentid>5748482</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:43:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Socializacija ekonomije */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12668" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Repubblica Sociale Italiana''
|conventional_long_name = Italijanska socialna republika
|common_name = 
|continent   = Evropa
|region      = Italija
|country     = Italija
|era         = druga svetovna vojna
|status      = marionetna država
|empire      = {{!}}Tretjega rajha
|event_start = 
|year_start  = 1943
|date_start  = 23. september
|event_end   =
|year_end    = 1945
|date_end    = 25. april
|p1          = Kraljevina Italija (1861–1946)
|flag_p1     = Flag of Italy (1861-1946).svg
|s1          = Italija 
|flag_s1     = Flag of Italy.svg
|image_flag  = Flag_of_RSI.svg
|flag_type   = zastava
|image_map   = Locatie RSI.PNG
|image_map_caption = 
|symbol      = 
|symbol_type = grb
|image_coat  = Coat of Arms of the Italian Social Republic.svg
|capital     = [[Rim]] ''(de jure)''&lt;br /&gt;[[Salò]] ''(de facto)''
|national_motto   = 
|national_anthem  = &quot;[[''Giovinezza'']]&quot;
|common_languages = [[italijanščina]]
|religion         = 
|government_type  = diktatura
|title_leader     = duce
|leader1          = Benito Mussolini
|currency         = 
|footnotes = 
}}
[[File:Italian social republic map.png|thumb|250px|right]]
'''Italijanska socialna republika''' ({{jezik-it|Repubblica Sociale Italiana}}, kratica ''RSI''; tudi '''Salojska republika''', ''Repubblica di Salò'') je bila [[fašizem|fašistična]] [[marionetna država|marionetna]] [[država]], ki je obstajala v [[Tretji rajh|nemško]] zasedeni severni [[Italija|Italiji]]. [[Glavno mesto]] je bilo [[Salò]] pri [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]].

Država je obstajala med 23. septembrom 1943 in 26. aprilom 1945.

Pravni status države je predmet različnih interpretacij. Splošno se RSI šteje za [[marionetna država| marionetno državo]],&lt;ref&gt;Conforti, stran 15&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Carocci, stran 89&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gentile 2015, II, 5.1&lt;/ref&gt; kar je bilo sicer tudi mnenje samega [[Mussolini]]ja,&lt;ref&gt;Franzinelli, stran 70&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;De Felice 1997, stran 437&lt;/ref&gt; vendar se ji včasih pripisuje dobro mero [[avtonomija|samostojnost]]i prav zaradi neoporečne formalne oblike: država je slonela namreč na legalno izglasovani zakonodaji in dobro urejeni administraciji.&lt;ref&gt;De Felice 2004, stran 46&lt;/ref&gt; Tega mnenja so tudi sodobni [[Nemci|nemški]] viri,&lt;ref&gt;Klinkhammer 1993, strani 18 in 441&lt;/ref&gt; ki med drugim ugotavljajo popolno odsotnost nemškega osebja v salojski upravi. Mednarodno priznanje je država prejela v glavnem od pripadnikov [[sile osi|sil osi]] in njihovih [[zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]]&lt;ref&gt;[[Tretji Rajh]], [[Japonski imperij]], [[Kraljevina Romunija]], [[Kraljevina Bolgarija]], [[Neodvisna država Hrvaška]], [[Slovaška republika (1939–1945)]], [[Kraljevina Madžarska (1920–1944)|Madžarska]], [[Mandžukuo]], [[Nandžing]] in [[Tajska]]&lt;/ref&gt;. Današnja [[Italija|Italijanska republika]] ji ne pripisuje nikake veljavnosti.

==Ustanovitev države==

Marionetno fašistično državo so Nemci predvideli že pri načrtovanju [[Operacija Achse|Operacije Achse]] kot nekakšen [[protektorat]], ki naj bi upravljal zasedena ozemlja severne in srednje Italije. Med drugim bi bila država odgovorna tudi za pobiranje [[davek|davkov]] za kritje stroškov okupacije, ki so bili za leto 1943 predvideni v znesku 7 milijard, nato 10 milijard, končno 17 milijard lir.&lt;ref&gt; Kuby, stran 278&lt;/ref&gt;

Nastanek države se postavlja na 23. september 1943, ko je bila na nemški [[ambasada|ambasadi]] v [[Rim]]u določena “vlada Mussolini” kot predstavnica nove “Italijanske fašistične republike”. To poimenovanje se je v naslednjih dneh večkrat spremenilo in šele 24. novembra je bilo določeno ime Italijanska socialna republika, ki je postalo uradno s 1. decembrom.
Za ustanovno listino RSI se šteje [[Veronski manifest]], ki je bil programska listina za vlado nove države in je v glavnem vseboval politične smernice Republiške fašistične stranke, ki je nasledila Narodno fašistično stranko [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. Program ni bil nikoli uveljavljen na [[zakon]]ski ravni in zato je bil le delno uresničen.

Veronski manifest v glavnem predpostavlja odpravo [[monarhija|monarhije]] in nastop [[republika|republike]] ter potrditev vojaškega zavezništva z [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Japonska|Japonsko]]. Pravno organizacijo države naj bi uredila ustavodajna skupščina, ki naj bi ustvarila socialno republiko v skladu s programsko listino. Sklicanje ustavodajne skupščine je bilo predvideno za prvo povojno obdobje, ki ga pa država ni dočakala.

Programske smernice države so se sklicevale na  razne [[ideologija|ideologije]], to so bile predvsem [[fašizem]], [[republika]]nski sistem, [[nacionalsocializem|nacionalni socializem]], [[socializacija ekonomije]], [[korporativizem]], [[antisemitizem]].

== Vlada RSI ==
* ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve - [[Benito Mussolini]]
* minister za obrambo - [[Rodolfo Graziani]]
* minister za notranje zadeve - [[Guido Buffarini Guidi]] (1943–1945), [[Paolo Zerbino]] (1945)
* minister za pravosodje - [[Antonino Tringali-Casanova]] (1943), [[Pietro Pisenti]] (1943–1945)
* minister za finance - [[Domenico Pellegrini-Giampietro]] (1943–1945)
* minister za industrijsko proizvodnjo - [[Silvio Gai]] (1943), [[Angelo Tarchi]] (1943–1945)
* minister za javna dela - [[Ruggero Romano]] (1943–1945)
* minister za komunikacije - [[Giuseppe Peverelli]] (1943),  [[Augusto Liverani]] (1943–1945)
* minister za delo - [[Giuseppe Spinelli]] (1945)
* minister za javno šolstvo - [[Carlo Alberto Biggini]] (1943–1945)
* minister za kulturo - [[Fernando Mezzasoma]] (1943–1945)
* minister za kmetijstvo - [[Edoardo Moroni]] (1943–1945)
* vodja Republikanske fašistične stranke - [[Alessandro Pavolini]] (1943–1945)

==Teritorialni obseg==

RSI je predpostavljala, da ima pravico do celotnega ozemlja Kraljevine Italije, vendar je dejansko obstajala samo v predelih Italije, ki jih še niso zasegli [[Zavezniki druge svetovne vojne|Zavezniki]]. Razen tega sta bili na severu dve “operativni območji”, ki so ju de facto upravljali Nemci, in sicer Predalpsko območje OZAV ([[Trento]], [[Bolzano]], [[Belluno]]) in Primorsko območje OZAK ([[Videm]], [[Gorica]], [[Trst]], [[Pula]], [[Reka]], [[Ljubljana]]). V teh upravnih enotah [[Italijani]] niso imeli besede, saj so lokalni upravitelji sprejemali navodila samo direktno od [[Hitler]]ja.&lt;ref&gt;Cospito, doc E, VI 311&lt;/ref&gt;

Glavno mesto Italijanske socialne republike je bil [[Salò]] ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]], čeprav je bila uradna prestolnica Rim. Salò je bil izbran predvsem zaradi bližine z Nemčijo, ki je takrat obsegala tudi današnje [[Gornje Poadižje]], kar je dovoljevalo neposredni nemški nadzor in je postavilo Mussolinija na rob dogajanj v osrednji Italiji. Področje je bilo sorazmerno varno zaradi skromne navzočnosti [[italijansko odporniško gibanje|partizanskih enot]], zato so bile nameščene v Salòju glavne državne ustanove, in sicer zunanje [[ministrstvo]], ministrstvo za [[kultura|kulturo]], [[telefon]]ska centrala za [[novinar]]je in [[tiskovna agencija]] s priključeno enoto za [[prevajanje]]. Od [[oborožene sile|oboroženih sil]] so imeli sedež v mestu odseki [[tajna policija|politične policije]] (Muti), [[Mornariška pehota|desantne mornarice]] (MAS), Narodne garde (ki je nadomestila karabinjerje), osebne Mussolinijeve straže, [[policija|policije]] in Črnih brigad (protigverilci). Mussolinijev [[štab|operativni štab]] je bil nekaj kilometrov izven mesta.&lt;ref&gt;Meldi&lt;/ref&gt;

==Socializacija ekonomije==

[[Socializacija ekonomije]] je bila fašistična teorija o [[samouprava|samoupravljanju]] in porazdelitvi dohodka med zaposlenimi. Zagovarjala je predvsem vsesplošno pravico državljanov do dela in lastnega stanovanja, kar naj bi bilo konkretno dosegljivo s podržavljenjem večjih industrij in porazdelitvijo industrijskega dohodka med zaposlene. Ta program naj bi pridobil množično odobravanje italijanskega ljudstva.&lt;ref&gt;Veneruso, stran 422&lt;/ref&gt; Da se ne bi s temi določbami zameril Nemcem, jim je Mussolini izrecno zagotovil, da ne bo prišlo do [[razlastitev]] in da bodo predstavniki novoustanovljenih svetov izbrani iz posebnih državnih seznamov, “kar bo dovolilo oblastem pregled nad delovanjem, medtem ko bodo zaposleni prepričani, da sodelujejo v upravljanju podjetja”&lt;ref&gt;Deakin, stran 894&lt;/ref&gt;. 

Vendar lepe besede in dobre namere niso prepričale niti Nemcev niti Italijanov. Nemci še vedno niso zaupali zaveznikom, ki so jih “izdali” s [[Kapitulacija Fašistične Italije|predajo 8. septembra]]. Italijani pa niso marali ničesar več od Mussolinija, ker je “po letu 1940 povzročil toliko zla, da je prekril vsa dobra dejanja prejšnjih 20 let”.&lt;ref&gt;Deakin, stran 902&lt;/ref&gt; Tako italijanski industrijalci kot nemški okupatorji so razumeli socializacijo ekonomije kot uvod v propad industrije, predvsem vojne.&lt;ref&gt;Deakin, stran 900&lt;/ref&gt; Načrti so ostali le na papirju.

==Razpad države==

Politični propad je RSI doživela 25. aprila 1945. Po porazih nemških čet na več bojiščih severne Italije in neuspelem poskusu sporazuma s partizani je Mussolini opustil predvideno obrambo [[Milano|Milana]] in razrešil sodelavce obveznosti do republike. Sam je skušal pobegniti, a so ga 28. aprila partizani ujeli in usmrtili. Naslednjega dne je bila podpisana [[predaja v Caserti]], ki je stopila v veljavo dne 2. maja. To je bil zaključek Italijanske socialne republike in druge svetovne vojne.

[[Pariški mirovni sporazumi (1947)]] so vsled formalne predaje Kraljevine Italije Zaveznikom z dne 8. septembra 1943 prišteli med [[sile osi]] samo Italijansko socialno republiko, medtem ko je bila povojna Italija vključena med države [[Antanta|Antante]]. To je med drugim imelo za posledico, da italijansko ozemlje ni bilo razdeljeno na zasedbena območja (kakor Nemčija) in ni prešlo pod zavezniško okupacijo (kakor Japonska).

==Sklici==
{{sklici|3}}

==Viri==
{{refbegin|2}} 
*	{{navedi knjigo |last= Carocci |first= Giampiero |title= Storia del fascismo |year= 1994|publisher= Newton Compton |location= Roma |isbn=88-7983-657-9 }}    
*	{{navedi knjigo |last= Conforti |first= Benedetto |title= Diritto internazionale |year= 1995|publisher= Editoriale Scientifica |location= Napoli |isbn= 88-85370-12-8}}    
*	{{navedi knjigo |last1= Cospito |first1= Nicola | last2= Neulen |first2= Hans Werner |title= Salò-Berlino: l'alleanza difficile. La Repubblica Sociale Italiana nei documenti segreti del Terzo Reich |year= 1992|publisher= Mursia |location= Milano |isbn= 978-88-425-1285-1}}    
*	{{navedi knjigo |last= Deakin |first= Frederick William |title= The Brutal Friendship, Mussolini, Hitler and the Fall of Italian Fascism |year= 1962|publisher= Weidenfeld &amp; Nicolson |location= London|isbn= }}    
*	{{navedi knjigo |last= De Felice|first= Renzo |title= Mussolini l'alleato, I: La guerra civile 1943-1945|year= 1997|publisher= Einaudi|location= Torino |isbn=}}    
*	{{navedi knjigo |last= De Felice|first= Renzo |title= Storia del fascismo vol. 5: La caduta del Regime, |year= 2004|publisher= Libero|location= Milano |isbn=}}    
*	{{navedi knjigo |last= Franzinelli |first= Mimmo |title= Le stragi nascoste. L'armadio della vergogna. L'impunità e rimozione dei crimini di guerra nazifascisti 1943-2001 |year= 2003|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-51974-6}}    
*	{{navedi knjigo |last= Gentile |first= Carlo |title= I crimini di guerra tedeschi in Italia. 1943-1945 |year= 2015|publisher= Einaudi|location= Torino|isbn=88-584-1909-X }}    
*	{{navedi knjigo |last= Klinkhammer |first= Lutz |title= L'occupazione tedesca in Italia, 1943-1945|year= 1993|publisher= Bollati Boringhieri |location= Torino|isbn= 88-339-0773-2}}    
*	{{navedi knjigo |last= Kuby |first= Erich |title= Il tradimento tedesco |year= 1983|publisher= Rizzoli|location= Milano|isbn= }}    
*	{{navedi knjigo |last= Meldi |first= Diego |title= La Repubblica di Salò |year= 2008|publisher= Casini Editore |location= Santarcangelo di Romagna  |isbn= 978-88-6410-001-2}}    
*	{{navedi knjigo |last= Veneruso |first= Danilo |title= Storia d'Italia dal Risorgimento alla Repubblica, vol. VI, L'Italia Fascista |year= 1996|publisher= Il Mulino |location= Bologna |isbn= }}    
    
== Literatura ==
* Fioravanzo, Monica.  ''Mussolini e Hitler : La Repubblica sociale sotto il Terzo Reich''. Roma, 2009. ISBN 978-88-6036-333-6

== Glej tudi ==
* [[zgodovina Italije]]

[[Kategorija:Propadle države]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Italiji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1943]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1945]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7xy2pwv7z96vtw7t051e2gpag80k7ve</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kanal, Kanal ob Soči</title>
    <ns>0</ns>
    <id>90185</id>
    <revision>
      <id>5748509</id>
      <parentid>5704018</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:27:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znane osebnosti, rojene v kraju */ Ivo Hvalica, slovenski politik in gradbenik</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7574" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10117500_b4
| latd = 46 |latm = 5 |lats = 16.65 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 38 |longs = 4.96 |longEW = E
|najdisi=Kanal
|ime=Kanal
|image=Kanal ob Soci bridge.JPG
|povrsina=2,6
|prebivalstvo=1127
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=106,2
|omemba=1140
|postna=5213
|posta=Kanal, Kanal ob Soči
|obcina=Kanal ob Soči
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =  Kanal - Trško jedro
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nslp &lt;!--nepremični spomenik lpkalnega pomena--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip = 28. avgust 1985
 | refšt=218
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija =  na levem bregu Soče, ob mostu
 | občina = Kanal ob Soči
 &lt;!--ostali podatki--&gt;
 | površina = 
 | zgrajeno =  
}}
}}
{{drugipomeni3|Kanal}}
'''Kanal''' (v [[Italijanščina|italijanščini]] ''Canale d'Isonzo'') je [[naselje]] z dobrimi 1100 prebivalci (2020, leta 2000 še okoli 1300) v srednji soški dolini in predstavlja središče [[Občina Kanal ob Soči|občine Kanal ob Soči]].

== Geografija ==
Naselje Kanal se je razvilo na levem [[breg]]u [[reka|reke]] [[Soča|Soče]] in se pozneje razširilo še na desni breg. Za nastanek in razvoj kraja je bila odločilna lega na kraju, ki je najprimernejši za premostitev reke. Leži na nadmorski višini 104 m. Na obeh straneh reke se bregovi terasasto dvigajo na vzhodu v pobočje [[Banjška planota|Banjške planote]], na zahodu [[Kanalski Kolovrat|Kanalskega Kolovrata]]. Zaradi milega sredozemskega podnebja, ki prekriva Soško dolino, tukaj uspevajo ciprese in drugo zimzeleno rastlinje. Središče naselja in ob enem najstarejši del, leži na terasi in je gosto pozidano z ozkimi ulicami, na višji terasi ''Na Korpi'' so zrastle nove hiše, na desnem bregu je [[železniška postaja]], pod njo pa t. i. ''Bajer'', kjer je bila nekoč zajezitev z [[mlin]]om in [[Žaga (industrijski obrat)|žago]]. S hribov priteče nekaj [[hudournik]]ov (Robidnik, Škrtanec, Domišnik), ki pa so poleti brez vode. Obdelovalnih površin je malo.

Pri Kanalu je zaradi [[erozija|erozijske]] moči Soča izdolbla precej široka korita. Korita Soče v Kanalu so dolga 400 m, na najožjem delu so široka 20, na najširšem pa 60 m, njihova povprečna globina je 10 metrov. To so najširša in najjužnejša korita Soče. 

== Zgodovina ==
Prvi most čez Sočo so zgradili že [[Rimljani]]. Kanal je nastal v 12. in 13. stoletju na območju ''pod Gradom''. Prvič je omenjeno leta 1140. Grajski gospodarji so se menjali: med letoma 1624 do 1794 grofje Rabatta, ki so pokopani v cerkvi Marijino Celje, za njimi so prišli Coronini. [[Grad]] nad naseljem je bil porušen leta 1264; poznejši baročni grad so po 1. svetovni vojni obnovili kot bivalno stavbo.

Kanal, starodavno naselje Dolenja vas na levem bregu Soče, se je prvotno imenoval ''Canalis Runzianae'', cerkveno podrejen Ročinju. Večkrat je bil poškodovan: zaradi turških vpadov leta 1469, 1477 in 1488, v bojih Avstrije z Benetkami v letih 1508–1515 in 1615–1619. Leta 1809 so ga zasedli Francozi. Ledinsko ime ''na Konjevem'' naj bi spominjalo na obisk Napoleona, ki je tam pokopal svojega konja. V [[Prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] so Avstrijci most razstrelili, sedanji zidani [[most]] pa je bil obnovljen po njej. Sam kraj so porušili Italijani, ko so obstreljevali Grad.

V času avstro-ogrske monarhije je bil Kanal trg in sedež sodnega okraja, imel je tudi davkarijo. Tukaj je delovala tudi carinarnica. V 19. stoletju so se v Kanal priselili italijanski delavci in obrtniki, nastala je tkalnica in predilnica. Tovarna svile je delovala do leta 1908, ko jo je uničil požar.

Leta 1825 je Kanal dobil šolo, leta 1848 je bilo ustanovljeno ''Bralno društvo'', leta 1867 pa [[Narodna čitalnica]].

== Zanimivosti ==
Osrčje naselja je bilo v [[Srednji vek|srednjem veku]] vklenjeno v obzidje. Delno so ohranjeni štirje stolpi ([[bastijon]]i) nekdanjega obzidja: en (na Kontradi) je preurejen v Galerijo [[Riko Debenjak|Rika Debenjaka]], drugega zasledimo v vogalnem stolpu gostišča Križnič (nekdanjega hotela), tretji je skrit med hišami v središču naselja, četrti pa je porušen.

Stari del mesta stoji na ozki [[Terasa|terasi]] levega brega Soče in ima okrog osrednjega trga ''Na placu'' in ob Gasi ozke ulice v sklenjeni zidavi.

Most in trg obvladuje [[cerkev Marijinega Vnebovzetja, Kanal|cerkev Marijinega Vnebovzetja]] z ohranjenim gotskim [[prezbiterij]]em (1430). 

Na trgu stoji Neptunov vodnjak iz 1815; oblikovan po goriški tradiciji in je najkvalitetnejši trški vodnjak v Sloveniji. 

Nasproti, pod cedro je postavljen doprsni kip rojaka iz [[Bodrež]]a, [[alpinist]]a, vzgojitelja, kulturnega delavca, [[skladatelj]]a in [[duhovnik]]a [[Valentin Stanič|Valentina Staniča]] (avtor [[Janez Pirnat]]); na Kontradi je doprsni kip [[Riko Debenjak|Rika Debenjaka]], na zgornji strani trga, ob občini in banki, pa doprsje skladatelja [[Marij Kogoj|Marija Kogoja]] (po njem se imenuje prireditev [[Kogojevi dnevi]], festival sodobne glasbe, ki poteka vsako leto v septembru in oktobru). 

Slikovita lega in prikupen videz sta danes pomembna [[turizem|turistična]] privlačnost Kanala. Kljub izredni prometni legi je status [[trg (naselje)|trga]] največ, kar je Kanal dosegel. Kljub temu pa je sredi 19. stoletja Kanal postal kulturno žarišče celotne pokrajine, kar daje še danes razpoznaven utrip celemu naselju.

== Prireditve ==
*Pohod po stopinjah Valentina Staniča (marec/april)
*Tekma svetovnega pokala v skokih z višin (julij)
*Festival Kontrada (julij)
*Tradicionalni Skoki z mosta (avgust)
*Srečanje gledaliških skupin (avgust)
*Kogojevi dnevi - festival sodobne glasbe (september, oktober)
* Summer party - festival elektronske glasbe (avgust) 

== Znane osebnosti, rojene v kraju ==
*[[Ivan Čargo]], slikar
*[[Riko Debenjak]], [[akademski slikar]] in grafik
*[[Ivo Hvalica]], politik in gradbenik
*[[Josip Kocijančič]], [[skladatelj]], ustanovitelj čitalnice
*[[Avgust Armin Leban]], skladatelj
*[[Anton Nanut]], [[dirigent]]
*[[Marija Ribičić]], rojena Križnič, gospodinja, zavedna Slovenka, mati pisatelja [[Josip Ribičič|Josipa Ribičiča]]
*Ciril Stanič, rojen 24.julij 1904. Kanal ob Soči, slovenski gradbenik,urbanist publicist in športnik Umrl 3.10.2003 v Ljubljani.

== Galerija slik ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Kanal ob Soci am Fluss 17072009 55.jpg
Slika:Kanal ob Soci 17072009 66.jpg
Slika:Kanal ob Soci parish church assumption day 17072009 41.jpg

&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

==Sklici==
{{sklici|1}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Kanal|Kanal}}
* [http://www.tic-kanal.si/ TIC Kanal], Turistično informacijski center Kanal
* [http://f.zorz.tripod.com/kanalkeramik1/kanal.html Kanal - kraj ob Soči]
* [http://www.obcina-kanal.si/ Kanal ob Soči], uradna stran občine Kanal ob Soči.
* [http://www.klub-kkm.si/ Klub kanalske mladine], uradna stran Kluba kanalske mladine, KKM.
* [http://www.kontrada.si/ Festival Kontrada]
* [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/povezovalna_pot_treh_svetisc.html Povezovalna pot treh svetišč]

{{Kanal ob Soči}}

[[Kategorija:Naselja Občine Kanal ob Soči]]
[[Kategorija:Naselja ob Soči]]
[[Kategorija:Kanal, Kanal ob Soči|*]]
[[Kategorija:Posočje]]</text>
      <sha1>m7i7xzl715q85gu930titlvuglpl1tn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenske Konjice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>96386</id>
    <revision>
      <id>5748480</id>
      <parentid>5747504</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:36:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59597" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|official_name            = Slovenske Konjice
|nickname                 = 
|motto                    = 
|image_skyline            = 
|imagesize                = 290px
|image_caption            = 
|image_flag               =Flag of Slovenske Konjice.gif
|image_seal               = 
|image_shield             = Slovenske Konjice grb.gif
|image_map                = 
|mapsize                  = 
|map_caption              =
| pushpin_map             = Slovenia
| pushpin_label_position  = left
| pushpin_map_alt         =
| pushpin_map_caption     = Geografski položaj v Sloveniji
|subdivision_type         = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name         = {{SLO}}
|subdivision_type1        = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}}
|subdivision_name1        = [[Štajerska]]
|subdivision_type2        = 
|subdivision_type3        = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}}
|subdivision_name3        = [[Savinjska regija]]
|subdivision_type4        = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]]
|subdivision_name4        = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
|government_type          = 
|population_demonym       = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka)
|leader_title             = [[župan]]
|leader_name              = [[Darko Ratajc]] (2018)
|leader_title1            = [[občinski svet]]
|leader_name1             = 
|leader_title2            = [[zavetnik|zavetnik mesta]]
|leader_name2             = [[Sveti Jurij]] (23. april)
|leader_title3            =
|leader_name3             = 
|established_title        = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]]
|established_date         = pred 1251 kot Gonviz
|established_title2       =  
|established_date2        = 
|established_title3       =  &lt;!-- ustanovitev (mesto) --&gt;
|established_date3        = 1955 &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}&lt;/ref&gt;
|area_magnitude           = 
|area_total_km2           = 97,8
|area_land_km2            = 
|area_water_km2           = 
|area_water_percent       = 
|area_urban_km2           = 
|area_metro_km2           = 
| population_footnotes    = &lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
| population_total        = 5157
| population_as_of        = 2020
| population_density_km2  = auto 
|timezone                 = CET
|utc_offset               = +1
|timezone_DST             = 
|utc_offset_DST           = 
|latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N
|longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E
|coordinates_display     = yes
| elevation_m             = [[M.n.m.|322]] 
|postal_code_type         = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]]
|postal_code              = 3210
|area_code                = 03
|blank_name               = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]]
|blank_info               = CE
|website                  = https://www.slovenskekonjice.si/
| footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nslp &lt;!--nepremični spomenik lokalnega pomena--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998
 | refšt=  664 
 | občina = Slovenske Konjice
}} 
|settlement_type=[[seznam mest v Sloveniji|mesto]]}}
'''Slovenske Konjice''' ({{IPA-sl|slɔˈʋéːnskɛ kɔˈnjìːtsɛ|pron|Sl-SlovenskeKonjice.oga}} &lt;small&gt;ali&lt;/small&gt; {{IPA-sl|- kɔˈnjíːtsɛ|}} v ljudskem govoru ''Konjice'' ali ''Kujince''; {{lang-de|Gonobitz}}),&lt;ref&gt;{{cite book|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}&lt;/ref&gt; so [[Slovenija|slovensko]] mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote.

Mesto je upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega [[Pohorje|Pohorja]].

Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, Prevrat, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Spodnje Preloge]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Konjiška vas]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr.

Prebivalci Slovenskih Konjic se imenujejo ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',&lt;ref&gt;Denonim je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)&lt;/ref&gt; pravilno po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] pa Slovenskokonjíčani/-ke. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi: ''konjiški''.

== Ime in oblike zapisov naselja, grb ==
Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v pisnih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}&lt;/ref&gt;

Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj = Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Naselje so leta 1934 preimenovali iz Konjice v Slovenske Konjice,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}&lt;/ref&gt; v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]].

== Zgodovina ==
=== Od Keltov do Rimljanov ===
Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}&lt;/ref&gt; Koncem 2. stoletja so se vsaj za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}&lt;/ref&gt; kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom  |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}&lt;/ref&gt; ki je bil rimski državi miroljubno priključen okoli leta 15 pr. n. št.. Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih [[Pohorje|pohorskih]] grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]]. {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}
[[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]]
Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}}  Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest:

* armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] 
* armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}

Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}&lt;/ref&gt; Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}}

Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako je bil tudi na Stranicah ''mutatio'' '''Lotodos'''.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom '''Ragando''' (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}

Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v [[Konjiška vas|Konjiški vasi]] (Starih Konjicah).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&amp;submit.x=7&amp;submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate= |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}&lt;/ref&gt; Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi.

=== Slovanska poselitev ===
V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi slovanske oz. [[Karantanija|karantanske]] samostojnosti je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov.

=== Srednji vek ===
Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}&lt;/ref&gt; [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}&lt;/ref&gt;

Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}&lt;/ref&gt; razvila se je na področju današnje [[Konjiška vas|Konjiške vasi]] ter je bila prvo večje naselje na območju med [[Konjiška gora|Konjiško goro]] in reko Dravinjo. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}

Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po [[Konjiška gora|Konjiški gori]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.&lt;ref name=&quot;grad37&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Stopar,Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=37}}&lt;/ref&gt; Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,&lt;ref name=&quot;Kpnjiška58&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher= |isbn= |cobiss=20102856 |pages=58}}&lt;/ref&gt; vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški, {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}&lt;/ref&gt;

Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=}}&lt;/ref&gt;&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680)
Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870
Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega
Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč
Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg|
&lt;/gallery&gt;

Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}&lt;/ref&gt;

Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss=  |pages=88}}&lt;/ref&gt; dokončno pa leta 1306,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss=  |pages=351}}&lt;/ref&gt; tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title=  UB III |publisher= |isbn= |cobiss=  |pages=170}}&lt;/ref&gt; Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 in 1251, kot (''ciues de Gonviz'').&lt;ref name=&quot;Kpnjiška21&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher= |isbn= |cobiss=20102856 |pages=21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=205}}&lt;/ref&gt;

=== Novi vek ===
S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year= 2016 |title= Konjiceː 870 let prve pisne omembeː Leukhup, leukhup, leukhup, leukhup woga gmaina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064|pages=111}}&lt;/ref&gt; to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}&lt;/ref&gt; V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last= Stegenšek|first=Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=23}}&lt;/ref&gt; Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine.

V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786)&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=13}}&lt;/ref&gt; je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opustele Žičke kartuzije.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}&lt;/ref&gt;

V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}&lt;/ref&gt; nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci.

=== Druga svetovna vojna in povojno obdobje ===
Že takoj po zasedbi Konjic med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domala vso inteligenco (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}&lt;/ref&gt;

Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&amp;nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}&lt;/ref&gt; V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Dvorec Trebnik|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore nahaja neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009}}&lt;/ref&gt;

Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov.

== Geografija ==
=== Lega ===
Slovenske Konjice se nahajajo ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] [[Konjiška gora|Konjiške gore]], na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji [[Pohorje|podpohorskega]] dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].&lt;ref name=&quot;KrajevniLeksikon&quot;/&gt;

Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].&lt;ref name=&quot;KrajevniLeksikon&quot;/&gt;

=== Podnebje ===
Lokalna klima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in [[Pohorje]] varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina Dravinje v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}&lt;/ref&gt; Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&amp;nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}&lt;/ref&gt;

9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]].

=== Demografija ===

&lt;center&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;&quot;
|+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija|accessdate=25. maj 2022 |date=1. januar 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2016
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2017
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2018
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2019
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2020
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2021
|-  style=&quot;color:#000; background:#d1e8ff;&quot;
|| 5.001
|| 5.027
|| 5.092
|| 5.094
|| 5.157
|| 5.155
|} 
&lt;/center&gt;

== Znamenitosti ==
=== Arhitektura ===
[[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, z enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[barok]]a, [[Secesija|secesije]], [[bidermajer]]ja in neorenesanse.

Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}&lt;/ref&gt; Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi pogostih požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali s kamnom in kasneje z opeko.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni oboki z [[Obok|grebenastimi sosvodnicami]], le v manjši meri pa kamnoseški elementi (portali, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad).

=== Trebniški dvorec ===
{{glavni|Trebniški dvorec}}
[[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]]
Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški [[Trebniški dvorec]], ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca II. svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}&lt;/ref&gt; Dvorec se nahaja poleg dela nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[barok|baročne]] značilnosti.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo||pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]]

=== Nadžupnijska cerkev sv. Jurija ===
{{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}}
Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana [[Križni obok|križnorebrasto obokana]] stranska ladja, tristrano sklenjen križnorebrasti in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],&lt;ref&gt;Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200&lt;/ref&gt; okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.&lt;ref name=&quot;Spomeniki&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}&lt;/ref&gt;

=== Župnišče ===
Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz 1632. 
Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta 1670, z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.&lt;ref&gt;Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228&lt;/ref&gt;
Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta 1799.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt;

=== Stari trg ===
[[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]]
Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja.

[[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe.

Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen »Štok« (tudi »Štekl«), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}&lt;/ref&gt; ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].&lt;ref name=&quot;Spomeniki&quot;/&gt;

=== Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava ===
{{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}}
Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela&lt;ref&gt;Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?&lt;/ref&gt; zgrajena v prvi polovici 16. stoletja. Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}&lt;/ref&gt;

=== Grad Konjice ===
{{glavni|Grad Konjice}}
Nad naseljem se na južni strani, na pobočju [[Konjiška gora|Konjiške gore]], dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}&lt;/ref&gt; Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}&lt;/ref&gt;

=== Parki in vrtovi ===
[[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji baročni dvorec zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem stilu]]
[[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]]
[[Trebniški dvorec]] je nekoč obsegal tudi velik [[park]] z ribnikoma, ki je imel ponekod [[barok|baročne]] značilnosti,&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi.

Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}&lt;/ref&gt;

== Status naselja ==
Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega [[Pohorje|Pohorja]].&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}&lt;/ref&gt; leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.&lt;ref name=&quot;KrajevniLeksikon&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]]
O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. 
Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so se zaradi potrebe po vodi nahajale v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}&lt;/ref&gt; Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)| |publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}&lt;/ref&gt; Že pred [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]] so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] z družino preselil tudi sam.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}&lt;/ref&gt;
Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] nastal  usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.&lt;ref name=&quot;Slovenika&quot;&gt;{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}&lt;/ref&gt;

=== Sejmi === 
Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). 
Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan.
Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). 
[[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]]
Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa  Velikonočni sejem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
{{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}}
Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}&lt;/ref&gt;

== Sociala in zdravstvo ==
===Lambrechtov dom===
Leta 1863 se je Franc Lambrecht,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem.
Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}&lt;/ref&gt;

===Bolnišnica, zdravstveni dom===
[[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]]
Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.&lt;ref&gt;Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)&lt;/ref&gt; V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela.

Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med [[I. svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki se je nahajal v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022  |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
[[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]]
[[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]]
* [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]]
* Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]]
* Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla

=== Muzeji in zbirke ===
* [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva),
* [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]],
* Muzej gasilstva (v gasilskem domu),
* Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]).

=== Lokalni mediji ===
* Radio Rogla
* Spletni portal Novice.si
* Lokalni časopis NOVICE

== Promet ==
[[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]]
=== Cestne povezave ===
[[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]]
Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim [[Pohorje]]m, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].&lt;ref name=&quot;Slovenika&quot;/&gt;

[[Avtocesta A1]] poteka 3,5&amp;nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice.

=== Športno letališče ===
V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]].

=== Železniške povezave ===

[[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&amp;nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). 
[[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]]
Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&amp;nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}&lt;/ref&gt;

Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Turizem ==
Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja.
* Entente Florale Slovenija
* Združenje zgodovinskih mest Slovenije
* Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice
* TIC Slovenske Konjice

== Šport ==
[[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]]  
Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: 
* Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]]
* Konjiška atletska šola
* Golf klub Zlati grič upravlja lokalno [[golf]]išče.

=== Športne prireditve ===
* Grand Prix Slovenia International Boxing Competition
* [[Konjiški maraton]]

=== Športna društva in organizacije ===
* Zavod za šport Slovenske Konjice
* [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]]
* Aeroklub Slovenske Konjice
* Košarkarski klub Slovenske Konjice
* Ženski košarkarski klub Konjice
* Golf klub Zlati Grič
* Planinsko društvo Slovenske Konjice

== Znane osebnosti ==
=== Rojeni v Slovenskih Konjicah ===
* [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] – [[nadškof]] v [[Freising]]u 
* [[Valentin Fabri]] – duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]]  
* [[Franc Zamlik]] – kipar
* [[Mihael Napotnik]] – [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]]
* [[Benno Millenkovich]] – [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]]
* [[Ivan Minatti]] – pesnik, prevajalec, urednik in akademik
* [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj
* [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik
* [[Vida Rudolf]] – pesnica in pisateljica
* [[Branko Rudolf]] – esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik in pisatelj

=== Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami  ===
* [[Ivan Erazem Tattenbach]] – graščak in zgodovinska osebnost
* [[Tomaž Fantoni]] – furlanski slikar
* [[Adelma Vay de Vaya]] – pisateljica, medij in spiritistka
*princ [[Hugo Weriand Windischgrätz]] – plemič in veleposestnik
* [[Anton Brcko]] – primorski organist, zborovodja in skladatelj
*[[Zdenka Serajnik]] – pesnica, pisateljica, prevajalka in pedagoginja
*[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] – igralec / trener košarke
*[[Marija Prelog]] – slikarka, ilustratorka in oblikovalka
*[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] – slovenski kitarist, pevec in skladatelj popularne glasbe
*[[Arpad Šalamon]] – umetnik / grafik
*[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]] – umetnik / slikar
*[[Martin Zelenko]] – kolumnist in pesnik
*[[Aleksandra Boldin]] – sociologinja, zgodovinarka in profesorica
*[[Tamara Zidanšek]] – igralka tenisa
*[[Oliver Tič]] (&quot;Oli Walker&quot;), popotnik in pohodnik

== Mednarodno povezovanje ==
; Prijateljska mesta/občine&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date=13.7.2019 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

*{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007)
*{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009)
*[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012)
*{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013)
*{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015)
*{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016)
*{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016)
*{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016)
*{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019)

;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja
*{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019)
*{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina
* {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija
*{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška
*{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}}
* [[Ivan Stopar|Stopar, Ivan]] ''Grad Slovenske Konjice'', Kulturna skupnost, Slovenske Konjice,1976, {{COBISS|ID=42552832}}
* Slekovec, Matej ''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'', Maribor, 1898.{{COBISS|ID=512149301}}
* Curk, Jože ''Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice'', Zavod za spomeniško varstvo Celje, Celje, 1967 {{COBISS|ID=17588993}}
* Curk, Jože ''Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem'', Založba Obzorja, Maribor 1991 {{COBISS|ID=30020609}} 
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|ref=harv}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=|ref=harv}}
* Zgodovinsko društvo Konjice. ''Zbornik Konjice z okolico 1996'', Slovenske Konjice 1996. {{COBISS|ID=105088768}}
* Zgodovinsko društvo Konjice. ''Zbornik Konjice z okolico 2000'', Slovenske Konjice 2000. {{COBISS|ID=}}
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* Rustja, Karol ''Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče'', Slovenj Gradec 2009. {{COBISS|ID=243385856}}
* Kladnik, Darinka ''Vsa slovenska mesta'', Ljubljana, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, 2003 {{COBISS|ID=127257088}}
* Cvahtal, Matjaž ''Slovenija: Vodnik'', Golnik: Turistika, 2009, ISBN 978-961-6414-37-1 {{COBISS|ID=246725376}}
* Krušič, Marjan ''Slovenija: turistični vodnik'' Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2009. {{COBISS|ID=244517632}} IBSN 978-961-01-0690-6
* Leskovar, Aleksandra ''Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju'', Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje, Oplotnica, Nobis Gorjup &amp; Šauperl, 2005. {{COBISS|ID=221325824}}
* Kocjan - Barle, Marta ''Slovenski veliki leksikon'', Mladinska knjiga Založba, Ljubljana, 2005. {{COBISS|ID=25252869}}
* {{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=[[Slovenika]] |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}
* Boldin, Aleksandra ''Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti'', Slovenske Konjice, 2004. Občina Slovenske Konjice: Zgodovinsko društvo Konjice {{COBISS|ID=54153217}}
* Boldin, Aleksandra ''Konjice: 870 let prve pisne omembe'', Slovenske Konjice, 2016 Občina Slovenske Konjice {{COBISS|ID=284984064}}
* {{navedi knjigo |author=Černe, Andrej |year=1997 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije |publisher=DZS d.d. |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=72111104 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]
* [[Nadžupnija Slovenske Konjice]]
* [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]]
* [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]]
* [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]]
* [[Letališče Slovenske Konjice]]

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Slovenske Konjice}}

* [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] 
* [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]
* [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] 
* [http://www.slometeo.net/konjice/  Vremenska postaja Slovenske Konjice]

{{Slovenske Konjice}}
{{Mesta-Slovenija}}
{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>pubdz2wcb8wtqstabki3wkxgvjwvjfk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748481</id>
      <parentid>5748480</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:36:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Mednarodno povezovanje */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59600" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|official_name            = Slovenske Konjice
|nickname                 = 
|motto                    = 
|image_skyline            = 
|imagesize                = 290px
|image_caption            = 
|image_flag               =Flag of Slovenske Konjice.gif
|image_seal               = 
|image_shield             = Slovenske Konjice grb.gif
|image_map                = 
|mapsize                  = 
|map_caption              =
| pushpin_map             = Slovenia
| pushpin_label_position  = left
| pushpin_map_alt         =
| pushpin_map_caption     = Geografski položaj v Sloveniji
|subdivision_type         = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name         = {{SLO}}
|subdivision_type1        = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}}
|subdivision_name1        = [[Štajerska]]
|subdivision_type2        = 
|subdivision_type3        = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}}
|subdivision_name3        = [[Savinjska regija]]
|subdivision_type4        = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]]
|subdivision_name4        = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
|government_type          = 
|population_demonym       = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka)
|leader_title             = [[župan]]
|leader_name              = [[Darko Ratajc]] (2018)
|leader_title1            = [[občinski svet]]
|leader_name1             = 
|leader_title2            = [[zavetnik|zavetnik mesta]]
|leader_name2             = [[Sveti Jurij]] (23. april)
|leader_title3            =
|leader_name3             = 
|established_title        = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]]
|established_date         = pred 1251 kot Gonviz
|established_title2       =  
|established_date2        = 
|established_title3       =  &lt;!-- ustanovitev (mesto) --&gt;
|established_date3        = 1955 &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}&lt;/ref&gt;
|area_magnitude           = 
|area_total_km2           = 97,8
|area_land_km2            = 
|area_water_km2           = 
|area_water_percent       = 
|area_urban_km2           = 
|area_metro_km2           = 
| population_footnotes    = &lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
| population_total        = 5157
| population_as_of        = 2020
| population_density_km2  = auto 
|timezone                 = CET
|utc_offset               = +1
|timezone_DST             = 
|utc_offset_DST           = 
|latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N
|longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E
|coordinates_display     = yes
| elevation_m             = [[M.n.m.|322]] 
|postal_code_type         = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]]
|postal_code              = 3210
|area_code                = 03
|blank_name               = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]]
|blank_info               = CE
|website                  = https://www.slovenskekonjice.si/
| footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nslp &lt;!--nepremični spomenik lokalnega pomena--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998
 | refšt=  664 
 | občina = Slovenske Konjice
}} 
|settlement_type=[[seznam mest v Sloveniji|mesto]]}}
'''Slovenske Konjice''' ({{IPA-sl|slɔˈʋéːnskɛ kɔˈnjìːtsɛ|pron|Sl-SlovenskeKonjice.oga}} &lt;small&gt;ali&lt;/small&gt; {{IPA-sl|- kɔˈnjíːtsɛ|}} v ljudskem govoru ''Konjice'' ali ''Kujince''; {{lang-de|Gonobitz}}),&lt;ref&gt;{{cite book|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}&lt;/ref&gt; so [[Slovenija|slovensko]] mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote.

Mesto je upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega [[Pohorje|Pohorja]].

Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, Prevrat, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah]], [[Spodnje Preloge]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Konjiška vas]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr.

Prebivalci Slovenskih Konjic se imenujejo ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',&lt;ref&gt;Denonim je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)&lt;/ref&gt; pravilno po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] pa Slovenskokonjíčani/-ke. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi: ''konjiški''.

== Ime in oblike zapisov naselja, grb ==
Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v pisnih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}&lt;/ref&gt;

Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj = Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Naselje so leta 1934 preimenovali iz Konjice v Slovenske Konjice,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}&lt;/ref&gt; v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržala raba nekdanjega [[Zemljepisno lastno ime|imena naselja]].

== Zgodovina ==
=== Od Keltov do Rimljanov ===
Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}&lt;/ref&gt; Koncem 2. stoletja so se vsaj za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}&lt;/ref&gt; kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom  |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}&lt;/ref&gt; ki je bil rimski državi miroljubno priključen okoli leta 15 pr. n. št.. Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih [[Pohorje|pohorskih]] grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]]. {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}
[[Slika:Rimski nagrobnik Slovenske Konjice.jpg|250px|thumb|desno|Poznoantična stela iz rimskega obdobja v Slovenskih Konjicah]]
Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}}  Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest:

* armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]] 
* armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}

Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}&lt;/ref&gt; Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}}

Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako je bil tudi na Stranicah ''mutatio'' '''Lotodos'''.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom '''Ragando''' (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}

Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v [[Konjiška vas|Konjiški vasi]] (Starih Konjicah).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&amp;submit.x=7&amp;submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate= |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}&lt;/ref&gt; Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi.

=== Slovanska poselitev ===
V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi slovanske oz. [[Karantanija|karantanske]] samostojnosti je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov.

=== Srednji vek ===
Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}&lt;/ref&gt; [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}&lt;/ref&gt;

Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}&lt;/ref&gt; razvila se je na področju današnje [[Konjiška vas|Konjiške vasi]] ter je bila prvo večje naselje na območju med [[Konjiška gora|Konjiško goro]] in reko Dravinjo. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}

Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po [[Konjiška gora|Konjiški gori]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.&lt;ref name=&quot;grad37&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Stopar,Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=37}}&lt;/ref&gt; Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,&lt;ref name=&quot;Kpnjiška58&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher= |isbn= |cobiss=20102856 |pages=58}}&lt;/ref&gt; vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški, {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} kot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}&lt;/ref&gt;

Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=}}&lt;/ref&gt;&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680)
Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870
Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega
Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč
Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg|
&lt;/gallery&gt;

Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}&lt;/ref&gt;

Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss=  |pages=88}}&lt;/ref&gt; dokončno pa leta 1306,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss=  |pages=351}}&lt;/ref&gt; tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title=  UB III |publisher= |isbn= |cobiss=  |pages=170}}&lt;/ref&gt; Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 in 1251, kot (''ciues de Gonviz'').&lt;ref name=&quot;Kpnjiška21&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher= |isbn= |cobiss=20102856 |pages=21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=205}}&lt;/ref&gt;

=== Novi vek ===
S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year= 2016 |title= Konjiceː 870 let prve pisne omembeː Leukhup, leukhup, leukhup, leukhup woga gmaina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064|pages=111}}&lt;/ref&gt; to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}&lt;/ref&gt; V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last= Stegenšek|first=Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=23}}&lt;/ref&gt; Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine.

V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786)&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=13}}&lt;/ref&gt; je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opustele Žičke kartuzije.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}&lt;/ref&gt;

V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}&lt;/ref&gt; nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci.

=== Druga svetovna vojna in povojno obdobje ===
Že takoj po zasedbi Konjic med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domala vso inteligenco (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}&lt;/ref&gt;

Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t.&amp;nbsp;i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}&lt;/ref&gt; V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Dvorec Trebnik|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore nahaja neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009}}&lt;/ref&gt;

Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov.

== Geografija ==
=== Lega ===
Slovenske Konjice se nahajajo ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] [[Konjiška gora|Konjiške gore]], na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji [[Pohorje|podpohorskega]] dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].&lt;ref name=&quot;KrajevniLeksikon&quot;/&gt;

Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].&lt;ref name=&quot;KrajevniLeksikon&quot;/&gt;

=== Podnebje ===
Lokalna klima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in [[Pohorje]] varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina Dravinje v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}&lt;/ref&gt; Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5&amp;nbsp;°C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0&amp;nbsp;°C.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}&lt;/ref&gt;

9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]].

=== Demografija ===

&lt;center&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;&quot;
|+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija|accessdate=25. maj 2022 |date=1. januar 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2016
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2017
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2018
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2019
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2020
! style=&quot;background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;&quot;| 2021
|-  style=&quot;color:#000; background:#d1e8ff;&quot;
|| 5.001
|| 5.027
|| 5.092
|| 5.094
|| 5.157
|| 5.155
|} 
&lt;/center&gt;

== Znamenitosti ==
=== Arhitektura ===
[[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, z enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[barok]]a, [[Secesija|secesije]], [[bidermajer]]ja in neorenesanse.

Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}&lt;/ref&gt; Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi pogostih požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali s kamnom in kasneje z opeko.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni oboki z [[Obok|grebenastimi sosvodnicami]], le v manjši meri pa kamnoseški elementi (portali, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad).

=== Trebniški dvorec ===
{{glavni|Trebniški dvorec}}
[[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|250px|desno|thumb|Trebniški dvorec]]
Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški [[Trebniški dvorec]], ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca II. svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}&lt;/ref&gt; Dvorec se nahaja poleg dela nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[barok|baročne]] značilnosti.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo||pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|250px|thumb|Nadžupnijska cerkev]]

=== Nadžupnijska cerkev sv. Jurija ===
{{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}}
Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana [[Križni obok|križnorebrasto obokana]] stranska ladja, tristrano sklenjen križnorebrasti in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],&lt;ref&gt;Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200&lt;/ref&gt; okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.&lt;ref name=&quot;Spomeniki&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}&lt;/ref&gt;

=== Župnišče ===
Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz 1632. 
Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta 1670, z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.&lt;ref&gt;Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228&lt;/ref&gt;
Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta 1799.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt;

=== Stari trg ===
[[Slika:Konjice.jpg|250px|desno|thumb|Čez Dravinjo iz Mestnega trga na Stari trg]]
Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja.

[[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe.

Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen »Štok« (tudi »Štekl«), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}&lt;/ref&gt; ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].&lt;ref name=&quot;Spomeniki&quot;/&gt;

=== Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava ===
{{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}}
Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela&lt;ref&gt;Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?&lt;/ref&gt; zgrajena v prvi polovici 16. stoletja. Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}&lt;/ref&gt;

=== Grad Konjice ===
{{glavni|Grad Konjice}}
Nad naseljem se na južni strani, na pobočju [[Konjiška gora|Konjiške gore]], dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}&lt;/ref&gt; Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}&lt;/ref&gt;

=== Parki in vrtovi ===
[[Slika:Baronvaj Prevrat.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanji baročni dvorec zakoncev Vay de Vaya, v 19. stol. zgrajen v historičnem stilu]]
[[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|250px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]]
[[Trebniški dvorec]] je nekoč obsegal tudi velik [[park]] z ribnikoma, ki je imel ponekod [[barok|baročne]] značilnosti,&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;/&gt; ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi.

Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}&lt;/ref&gt;

== Status naselja ==
Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega [[Pohorje|Pohorja]].&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}&lt;/ref&gt; leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.&lt;ref name=&quot;KrajevniLeksikon&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|250px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]]
O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu. 
Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so se zaradi potrebe po vodi nahajale v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}&lt;/ref&gt; Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)| |publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}&lt;/ref&gt; Že pred [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]] so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] z družino preselil tudi sam.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}&lt;/ref&gt;
Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] nastal  usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.&lt;ref name=&quot;Slovenika&quot;&gt;{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}&lt;/ref&gt;

=== Sejmi === 
Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij). 
Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan.
Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra). 
[[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]]
Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa  Velikonočni sejem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
{{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}}
Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}&lt;/ref&gt;

== Sociala in zdravstvo ==
===Lambrechtov dom===
Leta 1863 se je Franc Lambrecht,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; uspešni veletrgovec iz [[Hamburg]]a v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem.
Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}&lt;/ref&gt;

===Bolnišnica, zdravstveni dom===
[[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|thumb|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]]
Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.&lt;ref&gt;Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)&lt;/ref&gt; V njej sta bila interni in kirurški oddelek ter kapela.

Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med [[I. svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki se je nahajal v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022  |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
[[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]]
[[Slika:Sončni vzhod na Škalcah.jpg|250px|thumb|desno|Vinogradniški dvorec v Škalcah]]
* [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]]
* Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]]
* Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla

=== Muzeji in zbirke ===
* [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva),
* [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]],
* Muzej gasilstva (v gasilskem domu),
* Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]).

=== Lokalni mediji ===
* Radio Rogla
* Spletni portal Novice.si
* Lokalni časopis NOVICE

== Promet ==
[[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]]
=== Cestne povezave ===
[[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]]
Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim [[Pohorje]]m, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].&lt;ref name=&quot;Slovenika&quot;/&gt;

[[Avtocesta A1]] poteka 3,5&amp;nbsp;km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice.

=== Športno letališče ===
V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]].

=== Železniške povezave ===

[[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15&amp;nbsp;km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo). 
[[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]]
Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760&amp;nbsp;mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}&lt;/ref&gt;

Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Turizem ==
Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja.
* Entente Florale Slovenija
* Združenje zgodovinskih mest Slovenije
* Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice
* TIC Slovenske Konjice

== Šport ==
[[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|250px|thumb|right|Konjiški maraton]]  
Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata: 
* Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]]
* Konjiška atletska šola
* Golf klub Zlati grič upravlja lokalno [[golf]]išče.

=== Športne prireditve ===
* Grand Prix Slovenia International Boxing Competition
* [[Konjiški maraton]]

=== Športna društva in organizacije ===
* Zavod za šport Slovenske Konjice
* [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]]
* Aeroklub Slovenske Konjice
* Košarkarski klub Slovenske Konjice
* Ženski košarkarski klub Konjice
* Golf klub Zlati Grič
* Planinsko društvo Slovenske Konjice

== Znane osebnosti ==
=== Rojeni v Slovenskih Konjicah ===
* [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] – [[nadškof]] v [[Freising]]u 
* [[Valentin Fabri]] – duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]]  
* [[Franc Zamlik]] – kipar
* [[Mihael Napotnik]] – [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]]
* [[Benno Millenkovich]] – [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]]
* [[Ivan Minatti]] – pesnik, prevajalec, urednik in akademik
* [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj
* [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik
* [[Vida Rudolf]] – pesnica in pisateljica
* [[Branko Rudolf]] – esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik in pisatelj

=== Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami  ===
* [[Ivan Erazem Tattenbach]] – graščak in zgodovinska osebnost
* [[Tomaž Fantoni]] – furlanski slikar
* [[Adelma Vay de Vaya]] – pisateljica, medij in spiritistka
*princ [[Hugo Weriand Windischgrätz]] – plemič in veleposestnik
* [[Anton Brcko]] – primorski organist, zborovodja in skladatelj
*[[Zdenka Serajnik]] – pesnica, pisateljica, prevajalka in pedagoginja
*[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] – igralec / trener košarke
*[[Marija Prelog]] – slikarka, ilustratorka in oblikovalka
*[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] – slovenski kitarist, pevec in skladatelj popularne glasbe
*[[Arpad Šalamon]] – umetnik / grafik
*[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]] – umetnik / slikar
*[[Martin Zelenko]] – kolumnist in pesnik
*[[Aleksandra Boldin]] – sociologinja, zgodovinarka in profesorica
*[[Tamara Zidanšek]] – igralka tenisa
*[[Oliver Tič]] (&quot;Oli Walker&quot;) – popotnik in pohodnik

== Mednarodno povezovanje ==
; Prijateljska mesta/občine&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date=13.7.2019 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

*{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007)
*{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009)
*[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012)
*{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013)
*{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015)
*{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016)
*{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016)
*{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016)
*{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019)

;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja
*{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019)
*{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina
* {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija
*{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška
*{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}}
* [[Ivan Stopar|Stopar, Ivan]] ''Grad Slovenske Konjice'', Kulturna skupnost, Slovenske Konjice,1976, {{COBISS|ID=42552832}}
* Slekovec, Matej ''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'', Maribor, 1898.{{COBISS|ID=512149301}}
* Curk, Jože ''Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice'', Zavod za spomeniško varstvo Celje, Celje, 1967 {{COBISS|ID=17588993}}
* Curk, Jože ''Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem'', Založba Obzorja, Maribor 1991 {{COBISS|ID=30020609}} 
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|ref=harv}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=|ref=harv}}
* Zgodovinsko društvo Konjice. ''Zbornik Konjice z okolico 1996'', Slovenske Konjice 1996. {{COBISS|ID=105088768}}
* Zgodovinsko društvo Konjice. ''Zbornik Konjice z okolico 2000'', Slovenske Konjice 2000. {{COBISS|ID=}}
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* Rustja, Karol ''Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče'', Slovenj Gradec 2009. {{COBISS|ID=243385856}}
* Kladnik, Darinka ''Vsa slovenska mesta'', Ljubljana, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, 2003 {{COBISS|ID=127257088}}
* Cvahtal, Matjaž ''Slovenija: Vodnik'', Golnik: Turistika, 2009, ISBN 978-961-6414-37-1 {{COBISS|ID=246725376}}
* Krušič, Marjan ''Slovenija: turistični vodnik'' Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2009. {{COBISS|ID=244517632}} IBSN 978-961-01-0690-6
* Leskovar, Aleksandra ''Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju'', Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje, Oplotnica, Nobis Gorjup &amp; Šauperl, 2005. {{COBISS|ID=221325824}}
* Kocjan - Barle, Marta ''Slovenski veliki leksikon'', Mladinska knjiga Založba, Ljubljana, 2005. {{COBISS|ID=25252869}}
* {{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=[[Slovenika]] |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}
* Boldin, Aleksandra ''Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti'', Slovenske Konjice, 2004. Občina Slovenske Konjice: Zgodovinsko društvo Konjice {{COBISS|ID=54153217}}
* Boldin, Aleksandra ''Konjice: 870 let prve pisne omembe'', Slovenske Konjice, 2016 Občina Slovenske Konjice {{COBISS|ID=284984064}}
* {{navedi knjigo |author=Černe, Andrej |year=1997 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije |publisher=DZS d.d. |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=72111104 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]
* [[Nadžupnija Slovenske Konjice]]
* [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]]
* [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]]
* [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]]
* [[Letališče Slovenske Konjice]]

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Slovenske Konjice}}

* [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice] 
* [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]
* [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine] 
* [http://www.slometeo.net/konjice/  Vremenska postaja Slovenske Konjice]

{{Slovenske Konjice}}
{{Mesta-Slovenija}}
{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>iabn4xgvh1d95gsh0zr2pwzerikuf4z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Martin Strel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>96973</id>
    <revision>
      <id>5748551</id>
      <parentid>5522599</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:49:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maxwell14134</username>
        <id>207959</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3624" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba|height=1,8 m}}

'''Martin Strel''', {{Avdio|Sl-Martin Strel.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[maraton]]ski [[plavalec]], * [[1. oktober]] [[1954]], [[Mokronog]].

Strel je poklicni maratonski plavalec in večkratni [[svetovni rekord]]er v plavanju na dolgih progah.

Med njegove najodmevnejše dosežke sodi plavanje po celotnem toku največjih svetovnih rek. Leta 2002 je od izvira do izliva preplaval reko [[Mississippi (reka)|Mississippi]] in s tem postavil absolutni dolžinski rekord v maratonskih plavanjih. Ko je leta 2004 plaval po reki [[Jangce]], je v 51 dneh preplaval 4003 kilometre in presegel rekord iz Mississippija. Leta 2003 je bil nominiran za prestižno športno nagrado [[laureus]] v kategoriji alternativna športna oseba leta. Doslej je bil štirikrat vpisan v [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovo knjigo rekordov]]. Leta 2009 je režiser [[John Maringouin]] o njem posnel dokumentarni film z naslovom ''Big River Man'' (''Veliki rečni mož'').&lt;ref&gt;French P. (6.9.2009). »[http://www.guardian.co.uk/film/2009/sep/06/big-river-man-film-review Big River Man]«. ''The Observer''. Pridobljeno 6.9.2009.&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot;
|-
! Leto
! Pot
! Razdalja v km
! Čas
! Opombe
|-
| 1992 || [[Krka]] || 105 || 28 ur || 
|-
| 1993 || [[Kolpa]] || 62 || 16 ur || 
|-
| 1993 || [[Wuhan-Jangce]], Modra reka || 7.2 || 46 min, 8 sek || 1. mesto na tekmovanju
|- 
| 1994 || [[Lignano]]-[[Ravenna]] || 162,5 || 55 ur, 11 min || Svetovni rekord v neprekinjenem plavanju v oceanih
|- 
| 1995 || [[Caorle]]-[[Umag]] || 56 || 55 ur, 11 min || Izboljšan rekord [[Veljko Rogošič|Veljka Rogošiča]] (18 ur, 49 minut)
|- 
| 1996 || [[Ljubljana]]-bazen || 78 || 24 ur ||  
|- 
| 1996 || [[Zürich]]-bazen || 41,2 || 12 ur ||
|- 
| 1996 || [[Benetke]]-[[Portorož]] || 100 || 41 ur, 11 min ||  
|- 
| 1997 || [[Rokavski preliv]] (''La Manche'') || 35,2 || 16 ur, 28 min, 5 s ||
|- 
| 1997 || [[Afrika]]-[[Evropa]] || 78 || 29 ur, 36 min, 57 s || Prvi, ki je preplaval iz Afrike v Evropo 
|- 
| 1998 || [[Zürich]]-bazen || 43 || 12 ur ||
|- 
| 1998 || [[Ponce]]-[[Terracina]] || 53 ||  || Neuspel poskus, prekinjeno po 23 urah
|- 
| 1998 || [[Mura]] (slovenski del) || 36 || 3 ure, 20 min ||
|- 
| 1998 || [[Ljubljanica]] || 25 || 5 ur, 45 min ||  
|- 
| 1999 || [[Koper]]-[[Gradež]]-[[Benetke]] || 100 || 36 ur, 30 min  || Evropski rekord
|- 
| 1999 || [[Gardsko jezero]] || 65 || 21 ur, 27 min, 35 s || Nov najboljši čas
|- 
| 2000 || [[Donava]] (celotni tok) || 3004 || 58 dni || Prvi, ki je preplaval Donavo od izvira do izliva
|- 
| 2001 || [[Donava]] (odsek) || 504,5 || 84 ur, 10 min  ||  
|- 
| 2002 || [[Mississippi (reka)|Mississippi]]  || 3797 || 68 dni || Prvi, ki je preplaval reko od izvira do izliva
|- 
| 2003 || [[Paraná]] || 1930 || 24 dni ||  
|- 
| 2004 || [[Jangce]] || 4003 || 50 dni ||  
|- 
| 2005 || [[Vltava]] (odsek) || 364 || 7 dni ||  
|- 
| 2006 || [[Drava]] || 400 || 7 dni ||  
|- 
| 2007 || [[Amazonka]] ||5268 ||66 dni ||  
|-
|}

== Viri ==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih plavalcev]]

== Zunanje povezave ==
*v slovenščini:
**[http://www.martinstrel.com/main.php Domača stran Martina Strela]
*v angleščini:
**http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/americas/6536283.stm#amazon
**http://www.amazonswim.com/main.php

{{CastniZnakSvobodeSLO}}

{{normativna kontrola}}
{{škrbina o plavalcu}}
{{DEFAULTSORT:Strel, Martin}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski plavalci]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski ultramaratonski športniki]]</text>
      <sha1>g0c34y38i3godtques6ass1inzwgj4l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748552</id>
      <parentid>5748551</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:50:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maxwell14134</username>
        <id>207959</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3625" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba|height=180 cm}}

'''Martin Strel''', {{Avdio|Sl-Martin Strel.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[maraton]]ski [[plavalec]], * [[1. oktober]] [[1954]], [[Mokronog]].

Strel je poklicni maratonski plavalec in večkratni [[svetovni rekord]]er v plavanju na dolgih progah.

Med njegove najodmevnejše dosežke sodi plavanje po celotnem toku največjih svetovnih rek. Leta 2002 je od izvira do izliva preplaval reko [[Mississippi (reka)|Mississippi]] in s tem postavil absolutni dolžinski rekord v maratonskih plavanjih. Ko je leta 2004 plaval po reki [[Jangce]], je v 51 dneh preplaval 4003 kilometre in presegel rekord iz Mississippija. Leta 2003 je bil nominiran za prestižno športno nagrado [[laureus]] v kategoriji alternativna športna oseba leta. Doslej je bil štirikrat vpisan v [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovo knjigo rekordov]]. Leta 2009 je režiser [[John Maringouin]] o njem posnel dokumentarni film z naslovom ''Big River Man'' (''Veliki rečni mož'').&lt;ref&gt;French P. (6.9.2009). »[http://www.guardian.co.uk/film/2009/sep/06/big-river-man-film-review Big River Man]«. ''The Observer''. Pridobljeno 6.9.2009.&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot;
|-
! Leto
! Pot
! Razdalja v km
! Čas
! Opombe
|-
| 1992 || [[Krka]] || 105 || 28 ur || 
|-
| 1993 || [[Kolpa]] || 62 || 16 ur || 
|-
| 1993 || [[Wuhan-Jangce]], Modra reka || 7.2 || 46 min, 8 sek || 1. mesto na tekmovanju
|- 
| 1994 || [[Lignano]]-[[Ravenna]] || 162,5 || 55 ur, 11 min || Svetovni rekord v neprekinjenem plavanju v oceanih
|- 
| 1995 || [[Caorle]]-[[Umag]] || 56 || 55 ur, 11 min || Izboljšan rekord [[Veljko Rogošič|Veljka Rogošiča]] (18 ur, 49 minut)
|- 
| 1996 || [[Ljubljana]]-bazen || 78 || 24 ur ||  
|- 
| 1996 || [[Zürich]]-bazen || 41,2 || 12 ur ||
|- 
| 1996 || [[Benetke]]-[[Portorož]] || 100 || 41 ur, 11 min ||  
|- 
| 1997 || [[Rokavski preliv]] (''La Manche'') || 35,2 || 16 ur, 28 min, 5 s ||
|- 
| 1997 || [[Afrika]]-[[Evropa]] || 78 || 29 ur, 36 min, 57 s || Prvi, ki je preplaval iz Afrike v Evropo 
|- 
| 1998 || [[Zürich]]-bazen || 43 || 12 ur ||
|- 
| 1998 || [[Ponce]]-[[Terracina]] || 53 ||  || Neuspel poskus, prekinjeno po 23 urah
|- 
| 1998 || [[Mura]] (slovenski del) || 36 || 3 ure, 20 min ||
|- 
| 1998 || [[Ljubljanica]] || 25 || 5 ur, 45 min ||  
|- 
| 1999 || [[Koper]]-[[Gradež]]-[[Benetke]] || 100 || 36 ur, 30 min  || Evropski rekord
|- 
| 1999 || [[Gardsko jezero]] || 65 || 21 ur, 27 min, 35 s || Nov najboljši čas
|- 
| 2000 || [[Donava]] (celotni tok) || 3004 || 58 dni || Prvi, ki je preplaval Donavo od izvira do izliva
|- 
| 2001 || [[Donava]] (odsek) || 504,5 || 84 ur, 10 min  ||  
|- 
| 2002 || [[Mississippi (reka)|Mississippi]]  || 3797 || 68 dni || Prvi, ki je preplaval reko od izvira do izliva
|- 
| 2003 || [[Paraná]] || 1930 || 24 dni ||  
|- 
| 2004 || [[Jangce]] || 4003 || 50 dni ||  
|- 
| 2005 || [[Vltava]] (odsek) || 364 || 7 dni ||  
|- 
| 2006 || [[Drava]] || 400 || 7 dni ||  
|- 
| 2007 || [[Amazonka]] ||5268 ||66 dni ||  
|-
|}

== Viri ==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih plavalcev]]

== Zunanje povezave ==
*v slovenščini:
**[http://www.martinstrel.com/main.php Domača stran Martina Strela]
*v angleščini:
**http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/americas/6536283.stm#amazon
**http://www.amazonswim.com/main.php

{{CastniZnakSvobodeSLO}}

{{normativna kontrola}}
{{škrbina o plavalcu}}
{{DEFAULTSORT:Strel, Martin}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski plavalci]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski ultramaratonski športniki]]</text>
      <sha1>ih88iln3kufrkb2bkznjch1d3qh8lhf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivo Hvalica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>102926</id>
    <revision>
      <id>5748305</id>
      <parentid>5692853</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:26:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>HenrikBaun</username>
        <id>178102</id>
      </contributor>
      <comment>datum smrti</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5043" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Ivo Hvalica''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[gradbeni tehnik]], * [[18. maj]] [[1936]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]], * [[28. avgust]] [[2022]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]].

== Življenjepis ==
Odraščal je v [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanalu]], v družini kavarnarja. Po svojem pripovedovanju je vero v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] izgubil kot deček leta 1948, ko dveh njegovih tet, ki sta živeli onstran italijanske meje, jugoslovanski obmejni stražarji niso spustili čez mejo na pogreb njegove babice. Po poklicu je bil gradbenik: v 80. letih je nadzoroval gradnjo mejnih prehodov [[Vrtojba]] in [[Fernetiči, Italija|Fernetiči]].

Leta 1989 se je včlanil v [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Socialdemokratsko zvezo Slovenije]] (SZDS), ki se je kasneje preimenovala v Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS), današnjo [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]] (SDS). Postal je član strankinega predsedstva.

Leta 1992 je postal poslanec v [[1. državni zbor Republike Slovenije|prvem sklicu slovenskega državnega zbora]] (1992-1996). Nadomestil je [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je postal [[minister za obrambo Republike Slovenije|minister za obrambo]]. Poslanec je bil tudi v drugem sklicu (1996-2000).

Poznan je bil kot neumoren govornik. Ob [[Obstrukcija|obstrukciji]] zakona o privatizaciji igralnic leta 1995 je govoril več kot štiri ure. To je najdaljši govor v zgodovini slovenskega parlamenta. Rekord po trenutnem poslovniku državnega zbora ne more biti presežen, saj je trajanje poslanskih razprav omejeno na tri minute. 

Leta 1998 je Hvalico poslanec [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokratske stranke]] [[Jelko Kacin]] udaril s časopisom, kar je doslej edini fizični obračun znotraj slovenskega parlamenta. Povod je bila oznaka &quot;ograjevarstvenik&quot;, ki jo je za Kacina uporabil Hvalica. Kacina je namreč obtoževal, da si je po osamosvojitvi prisvojil ograjo okoli [[Topniška vojašnica, Ljubljana|bežigrajske vojašnice]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pretepači iz parlamenta|url=http://www.mladina.si/96591/pretepaci-iz-parlamenta/|website=Mladina.si|accessdate=2019-03-31}}&lt;/ref&gt; 

Hvalica je po dveh poslanskih mandatih zaradi spora z Janezom Janšo izstopil iz SDSS (današnje SDS). 23. maja 2001 se je upokojil in umaknil iz politike. Kot upokojenec večkrat komentira aktualno politiko in pogosto izjavi, da se z Janšo nista strinjala glede načina vodenja stranke, ter Janšo označuje za [[Avtokracija|avtokrata]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivo Hvalica: Čas je za vsebinsko alternativo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/pogovori/ivo-hvalica-cas-je-za-vsebinsko-alternativo/550490|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Funkcije ==
V prvem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:

* [[Komisija za lokalno samoupravo Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za lokalno samoupravo]],
* [[Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine]],
* [[Komisija za evropske zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za evropske zadeve]],
* [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]],
* [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za mednarodne odnose]],
* [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]],
* [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]]
* [[Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij HIT d.o.o., Nova Gorica, Elan, Slovenske železarne, (...)|Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij HIT d.o.o., Nova Gorica, Elan, Slovenske železarne, banke, ki so v sanacijskem postopku, dodelite koncesij za uvoz sladkorja tudi za potrebe državnih rezerv]].

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Viri ==

* [https://www.rtvslo.si/zidovi/ivo-hvalica-dobili-smo-jugoslavijo-a-belega-kruha-in-kavarne-ni-bilo-vec/484085 Ivo Hvalica: &quot;Dobili smo Jugoslavijo, a belega kruha in kavarne ni bilo več&quot;]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]]
:* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]]


{{1DZRS}}
{{2DZRS}}
{{politician-stub}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Hvalica, Ivo}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Socialdemokratske stranke Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>rylts0vqzodf9z8xg45aubap7a9krn3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748306</id>
      <parentid>5748305</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:27:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>HenrikBaun</username>
        <id>178102</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5045" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Ivo Hvalica''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[gradbeni tehnik]], * [[18. maj]] [[1936]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]], † [[28. avgust]] [[2022]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]].

== Življenjepis ==
Odraščal je v [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanalu]], v družini kavarnarja. Po svojem pripovedovanju je vero v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] izgubil kot deček leta 1948, ko dveh njegovih tet, ki sta živeli onstran italijanske meje, jugoslovanski obmejni stražarji niso spustili čez mejo na pogreb njegove babice. Po poklicu je bil gradbenik: v 80. letih je nadzoroval gradnjo mejnih prehodov [[Vrtojba]] in [[Fernetiči, Italija|Fernetiči]].

Leta 1989 se je včlanil v [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Socialdemokratsko zvezo Slovenije]] (SZDS), ki se je kasneje preimenovala v Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS), današnjo [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]] (SDS). Postal je član strankinega predsedstva.

Leta 1992 je postal poslanec v [[1. državni zbor Republike Slovenije|prvem sklicu slovenskega državnega zbora]] (1992-1996). Nadomestil je [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je postal [[minister za obrambo Republike Slovenije|minister za obrambo]]. Poslanec je bil tudi v drugem sklicu (1996-2000).

Poznan je bil kot neumoren govornik. Ob [[Obstrukcija|obstrukciji]] zakona o privatizaciji igralnic leta 1995 je govoril več kot štiri ure. To je najdaljši govor v zgodovini slovenskega parlamenta. Rekord po trenutnem poslovniku državnega zbora ne more biti presežen, saj je trajanje poslanskih razprav omejeno na tri minute. 

Leta 1998 je Hvalico poslanec [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokratske stranke]] [[Jelko Kacin]] udaril s časopisom, kar je doslej edini fizični obračun znotraj slovenskega parlamenta. Povod je bila oznaka &quot;ograjevarstvenik&quot;, ki jo je za Kacina uporabil Hvalica. Kacina je namreč obtoževal, da si je po osamosvojitvi prisvojil ograjo okoli [[Topniška vojašnica, Ljubljana|bežigrajske vojašnice]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pretepači iz parlamenta|url=http://www.mladina.si/96591/pretepaci-iz-parlamenta/|website=Mladina.si|accessdate=2019-03-31}}&lt;/ref&gt; 

Hvalica je po dveh poslanskih mandatih zaradi spora z Janezom Janšo izstopil iz SDSS (današnje SDS). 23. maja 2001 se je upokojil in umaknil iz politike. Kot upokojenec večkrat komentira aktualno politiko in pogosto izjavi, da se z Janšo nista strinjala glede načina vodenja stranke, ter Janšo označuje za [[Avtokracija|avtokrata]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivo Hvalica: Čas je za vsebinsko alternativo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/pogovori/ivo-hvalica-cas-je-za-vsebinsko-alternativo/550490|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Funkcije ==
V prvem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:

* [[Komisija za lokalno samoupravo Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za lokalno samoupravo]],
* [[Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine]],
* [[Komisija za evropske zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za evropske zadeve]],
* [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]],
* [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za mednarodne odnose]],
* [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]],
* [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]]
* [[Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij HIT d.o.o., Nova Gorica, Elan, Slovenske železarne, (...)|Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij HIT d.o.o., Nova Gorica, Elan, Slovenske železarne, banke, ki so v sanacijskem postopku, dodelite koncesij za uvoz sladkorja tudi za potrebe državnih rezerv]].

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Viri ==

* [https://www.rtvslo.si/zidovi/ivo-hvalica-dobili-smo-jugoslavijo-a-belega-kruha-in-kavarne-ni-bilo-vec/484085 Ivo Hvalica: &quot;Dobili smo Jugoslavijo, a belega kruha in kavarne ni bilo več&quot;]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]]
:* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]]


{{1DZRS}}
{{2DZRS}}
{{politician-stub}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Hvalica, Ivo}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Socialdemokratske stranke Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>nvsqz22eckyicr4divo7eniy4tm1xkl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748347</id>
      <parentid>5748306</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T04:24:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ref</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5223" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Ivo Hvalica''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[gradbeni tehnik]], * [[18. maj]] [[1936]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]], † [[28. avgust]] [[2022]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-nekdanji-politik-ivo-hvalica.html |title=Umrl nekdanji politik Ivo Hvalica |date=2022-08-29 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-08-29}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Odraščal je v [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanalu]], v družini kavarnarja. Po svojem pripovedovanju je vero v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] izgubil kot deček leta 1948, ko dveh njegovih tet, ki sta živeli onstran italijanske meje, jugoslovanski obmejni stražarji niso spustili čez mejo na pogreb njegove babice. Po poklicu je bil gradbenik: v 80. letih je nadzoroval gradnjo mejnih prehodov [[Vrtojba]] in [[Fernetiči, Italija|Fernetiči]].

Leta 1989 se je včlanil v [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Socialdemokratsko zvezo Slovenije]] (SZDS), ki se je kasneje preimenovala v Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS), današnjo [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]] (SDS). Postal je član strankinega predsedstva.

Leta 1992 je postal poslanec v [[1. državni zbor Republike Slovenije|prvem sklicu slovenskega državnega zbora]] (1992-1996). Nadomestil je [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je postal [[minister za obrambo Republike Slovenije|minister za obrambo]]. Poslanec je bil tudi v drugem sklicu (1996-2000).

Poznan je bil kot neumoren govornik. Ob [[Obstrukcija|obstrukciji]] zakona o privatizaciji igralnic leta 1995 je govoril več kot štiri ure. To je najdaljši govor v zgodovini slovenskega parlamenta. Rekord po trenutnem poslovniku državnega zbora ne more biti presežen, saj je trajanje poslanskih razprav omejeno na tri minute. 

Leta 1998 je Hvalico poslanec [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokratske stranke]] [[Jelko Kacin]] udaril s časopisom, kar je doslej edini fizični obračun znotraj slovenskega parlamenta. Povod je bila oznaka &quot;ograjevarstvenik&quot;, ki jo je za Kacina uporabil Hvalica. Kacina je namreč obtoževal, da si je po osamosvojitvi prisvojil ograjo okoli [[Topniška vojašnica, Ljubljana|bežigrajske vojašnice]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pretepači iz parlamenta|url=http://www.mladina.si/96591/pretepaci-iz-parlamenta/|website=Mladina.si|accessdate=2019-03-31}}&lt;/ref&gt; 

Hvalica je po dveh poslanskih mandatih zaradi spora z Janezom Janšo izstopil iz SDSS (današnje SDS). 23. maja 2001 se je upokojil in umaknil iz politike. Kot upokojenec večkrat komentira aktualno politiko in pogosto izjavi, da se z Janšo nista strinjala glede načina vodenja stranke, ter Janšo označuje za [[Avtokracija|avtokrata]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivo Hvalica: Čas je za vsebinsko alternativo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/pogovori/ivo-hvalica-cas-je-za-vsebinsko-alternativo/550490|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Funkcije ==
V prvem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:

* [[Komisija za lokalno samoupravo Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za lokalno samoupravo]],
* [[Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine]],
* [[Komisija za evropske zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za evropske zadeve]],
* [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]],
* [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za mednarodne odnose]],
* [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]],
* [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]]
* [[Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij HIT d.o.o., Nova Gorica, Elan, Slovenske železarne, (...)|Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij HIT d.o.o., Nova Gorica, Elan, Slovenske železarne, banke, ki so v sanacijskem postopku, dodelite koncesij za uvoz sladkorja tudi za potrebe državnih rezerv]].

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Viri ==
* [https://www.rtvslo.si/zidovi/ivo-hvalica-dobili-smo-jugoslavijo-a-belega-kruha-in-kavarne-ni-bilo-vec/484085 Ivo Hvalica: &quot;Dobili smo Jugoslavijo, a belega kruha in kavarne ni bilo več&quot;]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]]
:* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]]


{{1DZRS}}
{{2DZRS}}
{{politician-stub}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Hvalica, Ivo}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Socialdemokratske stranke Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>4z8jg6uz2klib0rigymbsvd8vfvzrx9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748508</id>
      <parentid>5748347</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:25:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>smrt</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5422" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Ivo Hvalica''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[gradbeni tehnik]], * [[18. maj]] [[1936]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]], † [[28. avgust]] [[2022]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-nekdanji-politik-ivo-hvalica.html |title=Umrl nekdanji politik Ivo Hvalica |date=2022-08-29 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-08-29}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Odraščal je v [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanalu]], v družini kavarnarja. Po svojem pripovedovanju je vero v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] izgubil kot deček leta 1948, ko dveh njegovih tet, ki sta živeli onstran italijanske meje, jugoslovanski obmejni stražarji niso spustili čez mejo na pogreb njegove babice. Po poklicu je bil gradbenik: v 80. letih je nadzoroval gradnjo mejnih prehodov [[Vrtojba]] in [[Fernetiči, Italija|Fernetiči]].

Leta 1989 se je včlanil v [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Socialdemokratsko zvezo Slovenije]] (SZDS), ki se je kasneje preimenovala v Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS), današnjo [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]] (SDS). Postal je član strankinega predsedstva.

Leta 1992 je postal poslanec v [[1. državni zbor Republike Slovenije|prvem sklicu slovenskega državnega zbora]] (1992-1996). Nadomestil je [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je postal [[minister za obrambo Republike Slovenije|minister za obrambo]]. Poslanec je bil tudi v drugem sklicu (1996-2000).

Poznan je bil kot neumoren govornik. Ob [[Obstrukcija|obstrukciji]] zakona o privatizaciji igralnic leta 1995 je govoril več kot štiri ure. To je najdaljši govor v zgodovini slovenskega parlamenta. Rekord po trenutnem poslovniku državnega zbora ne more biti presežen, saj je trajanje poslanskih razprav omejeno na tri minute. 

Leta 1998 je Hvalico poslanec [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokratske stranke]] [[Jelko Kacin]] udaril s časopisom, kar je doslej edini fizični obračun znotraj slovenskega parlamenta. Povod je bila oznaka &quot;ograjevarstvenik&quot;, ki jo je za Kacina uporabil Hvalica. Kacina je namreč obtoževal, da si je po osamosvojitvi prisvojil ograjo okoli [[Topniška vojašnica, Ljubljana|bežigrajske vojašnice]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pretepači iz parlamenta|url=http://www.mladina.si/96591/pretepaci-iz-parlamenta/|website=Mladina.si|accessdate=2019-03-31}}&lt;/ref&gt; 

Hvalica je po dveh poslanskih mandatih zaradi spora z Janezom Janšo izstopil iz SDSS (današnje SDS). 23. maja 2001 se je upokojil in umaknil iz politike. Kot upokojenec je večkrat komentiral aktualno politiko in pogosto izjavil, da se z Janšo nista strinjala glede načina vodenja stranke, ter Janšo označil za [[Avtokracija|avtokrata]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivo Hvalica: Čas je za vsebinsko alternativo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/pogovori/ivo-hvalica-cas-je-za-vsebinsko-alternativo/550490|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Umrl je 28. avgusta 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je Ivo Hvalica|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-ivo-hvalica/638595|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Funkcije ==
V prvem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:

* [[Komisija za lokalno samoupravo Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za lokalno samoupravo]],
* [[Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine]],
* [[Komisija za evropske zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za evropske zadeve]],
* [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]],
* [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za mednarodne odnose]],
* [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]],
* [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]]
* [[Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij HIT d.o.o., Nova Gorica, Elan, Slovenske železarne, (...)|Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij HIT d.o.o., Nova Gorica, Elan, Slovenske železarne, banke, ki so v sanacijskem postopku, dodelite koncesij za uvoz sladkorja tudi za potrebe državnih rezerv]].

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Viri ==
* [https://www.rtvslo.si/zidovi/ivo-hvalica-dobili-smo-jugoslavijo-a-belega-kruha-in-kavarne-ni-bilo-vec/484085 Ivo Hvalica: &quot;Dobili smo Jugoslavijo, a belega kruha in kavarne ni bilo več&quot;]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]]
:* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]]


{{1DZRS}}
{{2DZRS}}
{{politician-stub}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Hvalica, Ivo}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Socialdemokratske stranke Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>5k7s8op5skpb6j8z6rdx65bc6bc8hp5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748518</id>
      <parentid>5748508</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:47:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5420" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|death_place=Solkan}}
'''Ivo Hvalica''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]] in [[gradbeni tehnik]], * [[18. maj]] [[1936]], [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]], † [[28. avgust]] [[2022]], [[Solkan]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-nekdanji-politik-ivo-hvalica.html |title=Umrl nekdanji politik Ivo Hvalica |date=2022-08-29 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-08-29}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Odraščal je v [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanalu]], v družini kavarnarja. Po svojem pripovedovanju je vero v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] izgubil kot deček leta 1948, ko dveh njegovih tet, ki sta živeli onstran italijanske meje, jugoslovanski obmejni stražarji niso spustili čez mejo na pogreb njegove babice. Po poklicu je bil gradbenik: v 80. letih je nadzoroval gradnjo mejnih prehodov [[Vrtojba]] in [[Fernetiči, Italija|Fernetiči]].

Leta 1989 se je včlanil v [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Socialdemokratsko zvezo Slovenije]] (SZDS), ki se je kasneje preimenovala v Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS), današnjo [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]] (SDS). Postal je član strankinega predsedstva.

Leta 1992 je postal poslanec v [[1. državni zbor Republike Slovenije|prvem sklicu slovenskega državnega zbora]] (1992-1996). Nadomestil je [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je postal [[minister za obrambo Republike Slovenije|minister za obrambo]]. Poslanec je bil tudi v drugem sklicu (1996-2000).

Poznan je bil kot neumoren govornik. Ob [[Obstrukcija|obstrukciji]] zakona o privatizaciji igralnic leta 1995 je govoril več kot štiri ure. To je najdaljši govor v zgodovini slovenskega parlamenta. Rekord po trenutnem poslovniku državnega zbora ne more biti presežen, saj je trajanje poslanskih razprav omejeno na tri minute. 

Leta 1998 je Hvalico poslanec [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokratske stranke]] [[Jelko Kacin]] udaril s časopisom, kar je doslej edini fizični obračun znotraj slovenskega parlamenta. Povod je bila oznaka &quot;ograjevarstvenik&quot;, ki jo je za Kacina uporabil Hvalica. Kacina je namreč obtoževal, da si je po osamosvojitvi prisvojil ograjo okoli [[Topniška vojašnica, Ljubljana|bežigrajske vojašnice]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pretepači iz parlamenta|url=http://www.mladina.si/96591/pretepaci-iz-parlamenta/|website=Mladina.si|accessdate=2019-03-31}}&lt;/ref&gt; 

Hvalica je po dveh poslanskih mandatih zaradi spora z Janezom Janšo izstopil iz SDSS (današnje SDS). 23. maja 2001 se je upokojil in umaknil iz politike. Kot upokojenec je večkrat komentiral aktualno politiko in pogosto izjavil, da se z Janšo nista strinjala glede načina vodenja stranke, ter Janšo označil za [[Avtokracija|avtokrata]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivo Hvalica: Čas je za vsebinsko alternativo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/pogovori/ivo-hvalica-cas-je-za-vsebinsko-alternativo/550490|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Umrl je 28. avgusta 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je Ivo Hvalica|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-ivo-hvalica/638595|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Funkcije ==
V prvem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:

* [[Komisija za lokalno samoupravo Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za lokalno samoupravo]],
* [[Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine]],
* [[Komisija za evropske zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za evropske zadeve]],
* [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]],
* [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za mednarodne odnose]],
* [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]],
* [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]]
* [[Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij HIT d.o.o., Nova Gorica, Elan, Slovenske železarne, (...)|Preiskovalna komisija za parlamentarno preiskavo o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij HIT d.o.o., Nova Gorica, Elan, Slovenske železarne, banke, ki so v sanacijskem postopku, dodelite koncesij za uvoz sladkorja tudi za potrebe državnih rezerv]].

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Viri ==
* [https://www.rtvslo.si/zidovi/ivo-hvalica-dobili-smo-jugoslavijo-a-belega-kruha-in-kavarne-ni-bilo-vec/484085 Ivo Hvalica: &quot;Dobili smo Jugoslavijo, a belega kruha in kavarne ni bilo več&quot;]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]]
:* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]]


{{1DZRS}}
{{2DZRS}}
{{politician-stub}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Hvalica, Ivo}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Socialdemokratske stranke Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>4u93g0hybmiv81m0v2zqlh3ym1wexuf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Atacama</title>
    <ns>0</ns>
    <id>104704</id>
    <revision>
      <id>5748204</id>
      <parentid>5620957</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:19:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>213.143.82.57</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Rastlinstvo */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27395" xml:space="preserve">{{Infobox ecoregion
|name = Puščava Atacama
|image = Atacama.png
|image_size =250
|image_alt = 
|caption = Atacama iz zraka [[NASA World Wind]]
|map = Atacama map.svg
|map_size = 250
|map_alt =
|map_caption = Karta puščave Atacama: območje, ki je najpogosteje opredeljeno kot Atacama, je rumeno. V oranžni barvi so odročna južna sušna območja Chala, Altiplano, Puna de Atacama in Norte Chico.
|biogeographic_realm = [[Neotropska ekoregija|Neotropska]]
|biome = [[Deserts and xeric shrublands]]
|border = [[Central Andean dry puna]]
|border1 = [[Chilean matorral]],
|border2 = [[Sechura Desert]]
|animals =
|bird_species =
|mammal_species =
|area = 104.741
|country = [[Čile]], [[Peru]]
|elevation =
|coordinates = {{Koord novi|24|30|S|69|15|W|scale:5000000|display=title, inline}}
|geology =
|rivers =
|climate =
|soil =
|conservation =
|global200 =
|habitat_loss =
|habitat_loss_ref =
|protected = 3.385 km² (3
|protected_ref = )&lt;ref name =Dinerstein&gt;Eric Dinerstein, David Olson, et al. (2017). An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm, BioScience, Volume 67, Issue 6, June 2017, Pages 534–545; Supplemental material 2 table S1b. [https://doi.org/10.1093/biosci/bix014]&lt;/ref&gt;
|embedded = 
}}
'''Puščava Atacama''' (špansko ''Desierto de Atacama'') je planota v Južni Ameriki (predvsem v Čilu), ki pokriva 1000 km dolg pas zemlje ob [[Tihi ocean|pacifiški]] obali, zahodno od [[Andi|Andov]]. To je najbolj suha puščava na svetu, pa tudi edina prava puščava, ki dobi manj padavin kot polarne puščave. &lt;ref name=NatGeo_Driest&gt;{{cite magazine |last=Vesilind |first=Priit J.|url=http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/0308/feature3/ |title=The Driest Place on Earth |date=August 2003 |magazine=National Geographic Magazine|accessdate=2 April 2013}} (Excerpt)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.extremescience.com/driest.htm |title=Even the Driest Place on Earth Has Water|work=Extreme Science|accessdate=2 April 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=AdAstra&gt;{{cite journal |last=Mckay|first=Christopher P. |title=Two dry for life: the Atacama Desert and Mars|date=May–June 2002|journal=AdAstra|url=http://quest.nasa.gov/challenges/marsanalog/egypt/AtacamaAdAstra.pdf |pages=30–33}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/4437153.stm |publisher=BBC News |title=Chile desert's super-dry history |author=Jonathan Amos |accessdate=29 December 2009 |date=8 December 2005}}&lt;/ref&gt; Po ocenah puščava Atacama zaseda med 105.000 km² ali 128.000 km², če so vključena neplodna nižja pobočja Andov. Večina puščave je sestavljena iz kamnitega terena, [[slano jezero|slanih jezer]] (''salares''), [[pesek|peska]] in [[Lava#Felzična lava|felzične lave]], ki teče proti Andom.

Geografsko se suhost Atacame razlaga tako, da se ta nahaja med dvema gorskima verigama (Andi in čilska obalna kordiljera), ki sta dovolj visoki, da preprečujeta vlagi prehod iz pacifiškega ali atlantskega oceana in je zato obojestransko v [[padavinska senca|padavinski senci]]. &lt;ref name=PhysGeogSA&gt;{{cite book|title=The Physical Geography of South America |year=2007 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-531341-3 |page=160 |editor=Veblen, Thomas T.|editor-link=}}&lt;/ref&gt;

== Lega ==
{{glavni| Andska orogeneza}}
[[Slika:Atacama1.jpg|thumb|left|250px|Puščava Atacama]]
Po podatkih Svetovnega sklada za naravo je [[ekoregija]] puščave Atacama dolga približno 1600 km vzdolž ozke obale severne tretjine Čila, od približno [[Arica|Arice]] (18 ° 24' J) proti jugu do La Serene (29 ° 55' J).&lt;ref&gt;{{WWF ecoregion|name=Atacama desert|id=nt1303|accessdate=11 March 2008}}&lt;/ref&gt; Družba National Geographic meni, da je obalno območje južnega Peruja del puščave Atacama&lt;ref name=NatGeo_Viking&gt;{{cite web|last=Handwerk|first=Brian|title=Viking Mission May Have Missed Mars Life, Study Finds|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2006/10/061023-mars-life.html|work=National Geographic News|publisher=National Geographic Society|accessdate=3 April 2013|date=23 October 2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=NatGeo_GiantPenguin&gt;{{cite web|last=Minard|first=Anne|title=Giant Penguins Once Roamed Peru, Fossils Show|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2007/06/070625-giant-penguins.html|work=National Geographic News|publisher=National Geographic Society|accessdate=3 April 2013|date=25 June 2007}}&lt;/ref&gt; in vključuje tudi puščave južno od regije Ica v Peruju.

Peru jo obdaja na severu in čilenska matoralna ekoregija na jugu. Na vzhodu leži manj sušna centralno-andska suha ''[[puna (travišče)|puna]]''. Suhi del te ekoregije je južno od reke Loe med vzporednima Sierra Vicuña Mackenna in kordiljero Domeyko. Severno od [[Loe (reka)|Loe]] leži Pampa del Tamarugal.

Obalni [[klif]]i severnega Čila zahodno od čilske obalne kordiljere so glavna topografska značilnost obale&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Quezada |first=Jorge |last2=Cerda |first2=José Luis |last3=Jensen |first3=Arturo |date=2010 |title=Efectos de la tectónica y el clima en la configuración morfológica del relieve costero del norte de Chile |url=http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_arttext&amp;pid=S0718-71062010000100004 |language=es |journal=Andean Geology |publisher= |volume=37 |issue=1 |pages=78–109 |doi= 10.4067/s0718-71062010000100004|access-date=5 December 2015}}&lt;/ref&gt;. [[Geomorfologija]] puščave Atacama je bila označena kot planota z nizkim [[relief]]om, ki je »podobna velikanski dvignjeni terasi«. Vmesna depresija (ali Podolžna dolina) tvori serijo endoreičnih kotlin v velikem delu puščave Atacama južno od zemljepisne širine 19 ° 30' J. Severno od te zemljepisne širine se vmesna depresija potopi v Tihi ocean.&lt;ref name=Evenstaretal2014&gt;{{cite journal |last1=Evenstar |first1=Laura |last2=Mather |first2=Anna |last3=Stuart |first3=Finlay |last4=Cooper |first4=Frances|last5=Sparks|first5=Steve |date=May 2014 |title=Geomorphic surfaces and supergene enrichment in Northern Chile |publisher=EGU General Assembly 2014, held 27 April - 2 May 2014 |location=Vienna }}&lt;/ref&gt;

== Podnebje ==
Čeprav je skoraj popolno pomanjkanje padavin najpomembnejša značilnost puščave Atacama, se lahko pojavijo izjeme. Julija 2011 je ekstremna antarktična hladna fronta prekrila padavinsko senco in na planoto je zapadlo 80 cm snega, kar je presenetilo prebivalce po vsej regiji, zlasti v Boliviji, kjer so se mnogi vozniki zagozdili v snežnih zdrsih in iskali pomoč reševalcev.

Leta 2012 je [[Altiplano|Altiplanu]] zima prinesla poplave v [[San Pedro de Atacama]].

25. marca 2015 so močna deževja prizadela južni del puščave Atacama. Posledične poplave so sprožile blatne tokove, ki so prizadeli mesta Copiapo, Tierra Amarilla, Chanaral in Diego de Almagro, kar je povzročilo smrt več kot 100 ljudi.

=== Sušnost ===
[[Slika:DescentIntoValleDeLaLunaChile.jpg|thumb|right|250px|''Lunina dolina'' v bližini San Pedra de Atacama]]
[[File:Snow Comes to the Atacama Desert.jpg|thumb|left|Sneg ri obsevatoriju Paranal na 2600 m nmv&lt;ref&gt;{{cite news|title=Snow Comes to the Atacama Desert|url=http://www.eso.org/public/images/potw1309a/|accessdate=3 April 2013|publisher=ESO}}&lt;/ref&gt;]]
[[File:Atacama Desert between Antofagasta and Taltal.jpg|thumb|left|Ravno območje puščave  Atacama med Antofagasto in Taltalom]]
Puščava Atacama je splošno znana kot najbolj sušen nepolaren kraj na svetu, zlasti v okolici zapuščenega mesta Yungay (v regiji Antofagasta). Povprečna količina padavin znaša približno 15 mm na leto &lt;ref name=ucmp&gt;{{cite web|url=http://www.ucmp.berkeley.edu/exhibits/biomes/deserts.php|title=The desert biome|publisher=University of California Museum of Paleontology}}&lt;/ref&gt;, čeprav nekatere lokacije, kot sta Arica in Iquique, prejmejo 1 do 3 mm na leto &lt;ref name=nasa&gt;{{cite web|url=http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=51312|title=Rare snow in the Atacama Desert: Image of the Day|publisher=NASA}}&lt;/ref&gt;. Poleg tega nekatere vremenske postaje v Atacami niso nikoli prejele dežja. Obdobja do štirih let so bila registrirana brez padavin v centralnem sektorju, kjer so mesta [[Antofagasta]], [[Calama]] in Copiapó. Dokazi kažejo, da Atacama med letoma 1570 in 1971 ni imela znatnih padavin.

Puščava Atacama je med najstarejšimi puščavami na zemlji in je doživela skrajno hiperaridnost pred 3 milijoni let, zato je to najstarejša neprekinjeno sušna regija na svetu. Dolga zgodovina aridnosti poveča možnost supergene mineralizacije pod ustreznimi pogoji v sušnih okoljih namesto da zahteva vlažne pogoje. Geološke raziskave kažejo, da je v nekaterih delih puščave Atacama, kot v današnjem Čilu, hiperaridnost trajala zadnjih 200 milijonov let (od [[trias]]a) in je podobna le z afriško puščavo [[Namib]].

Atacama je tako [[aridna klima|aridna]], da je veliko gora visokih več kot 6000 m popolnoma brez [[ledenik]]ov. Le najvišji vrhovi (kot so Nevado [[Ojos del Salado]], [[Monte Pissis]] in [[Llullaillaco]]) so trajno pokriti s snegom.

Južni del puščave med 25 in 27 ° J je bil morda brez ledenikov v [[kvartar]]ju (tudi med poledenitvijo), čeprav se [[permafrost]] razteza do višine 4400 m in je neprekinjen nad 5600 m. Študije skupine britanskih znanstvenikov so ugotovile, da so nekatera rečna dna suha 120.000 let &lt;ref&gt;{{cite news| url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/4437153.stm| publisher=BBC News | title=Chile desert's super-dry history | date=8 December 2005 | accessdate=25 April 2010}}&lt;/ref&gt;. Vendar pa nekatere lokacije v Atacami doseže morska megla, znana lokalno kot ''camanchaca'', ki zagotavlja zadostno vlago za hipolitne [[alge]], [[lišaj]]e in celo nekaj [[kaktusi|kaktusov]] - med njimi je opazna vrsta ''Copiapoa''.

Geografsko se sušnost Atacame razlaga tako, da leži med dvema gorskima verigama (Andi in čilski obalnim hribovjem), ki je dovolj visoko, da prepreči dostop vlagi iz oceana in je v padavinski senci.

=== Primerjava z Marsom ===
[[File:A trip to Mars.jpg|thumb| Pomanjkanje vlažnosti, dežja in svetlobnega onesnaženja skupaj povzroči prašno, skalnato pokrajino&lt;ref&gt;{{cite web|title=A trip to Mars|url=http://www.eso.org/public/images/potw1718a/|website=www.eso.org|accessdate=2 May 2017}}&lt;/ref&gt;]]
V regiji, približno 100 km južno od Antofagaste, ki je v poprečju 3000 m visoka, se površje primerja s površjem [[Mars]]a. Atacama se je zaradi svojega drugačnega videza uporabljala kot mesto za snemanje prizorov iz Marsa, predvsem v televizijski seriji ''Space Odyssey: Voyage to the Planets''.

Leta 2003 je ekipa raziskovalcev objavila poročilo, v katerem so podvajali teste, ki so jih uporabljali sondi ''Viking 1'' in ''Viking 2'' na Marsu za odkrivanje življenja in niso mogli zaznati nobenih znakov na puščavi Atacama v regiji Yungay&lt;ref name=&quot;Navarro-G_Marslike&quot;&gt;{{cite journal|last=Navarro-Gonzalez|first=R.|title=Mars-Like Soils in the Atacama Desert, Chile, and the Dry Limit of Microbial Life|journal=Science|date=7 November 2003|volume=302|issue=5647|pages=1018–1021|doi=10.1126/science.1089143|pmid=14605363|bibcode=2003Sci...302.1018N}}&lt;/ref&gt;. Puščave Atacama v Čilu in Peruju in drugih krajih so tako edinstvene na Zemlji, da jih NASA uporablja za testiranje instrumentov za prihodnje misije na Mars. Ekipa je ponovila teste ''Vikinga'' v Marsu podobnem Zemljinem okolju in našla manjkajoče znake življenja v vzorcih tal iz zapuščenih antarktičnih suhih dolin. Vendar pa je leta 2014 poročala o novem hiperaridnem mestu María Elena South, ki je bilo bolj suho od Yungaya in s tem boljše okolje, podobno Marsu. &lt;ref name=&quot;Azua-Bustos_Discovery and microbial&quot;&gt;{{cite journal|last=azua-bustos|first=A.|title=Discovery and microbial content of the driest site of the hyperarid Atacama Desert, Chile.|journal=Environmental Microbiology Reports|date=24 December 2014}}&lt;/ref&gt;

Leta 2008 je ''Phoenix Mars Lander'' zaznal perklorate na površini Marsa na isti lokaciji, kjer je bila prvič odkrita voda.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Thompson |first=Andrea |title=Scientists Set Record Straight on Martian Salt Find |url=http://www.space.com/scienceastronomy/080805-phoenix-perchlorate-update.html |date=5 August 2008 |work=Space.com |accessdate=6 August 2008}}&lt;/ref&gt; Perklorate najdemo tudi v Atacami in z njimi povezani nitratni ostanki vsebujejo organske snovi, kar vodi do špekulacij, da znaki življenja na Marsu niso nezdružljivi s perklorati. Atacama je tudi testno mesto za Nasin - ''Earth–Mars Cave Detection Program''. &lt;ref&gt;{{cite report |last=Wynne |first=J. J. |title=Earth–Mars Cave Detection Program Phase 2 – 2008 Atacama Desert Expedition |author2=Cabrol, N. A. |author3=Chong Diaz, G. |author4=Grin, G. A. |author5=Jhabvala, M. D. |author6=Moersch, J. E. |author7=Titus, T. N. |url=http://www.explorers.org/flag_reports/Flag_52_-_J_Judson_Wynne_Flag_Report.pdf |accessdate=3 April 2013}}&lt;/ref&gt;

== Rastlinstvo ==
[[File:Desierto florido.jpg|thumb|left| Redek dež povzroči pojav cvetoče puščave v južni puščavi Atacama.]]
Kljub geografskim in podnebnim razmeram v puščavi se je tam razvila bogata raznolikost rastlinstva. V tej puščavi je bilo zbranih več kot 500 vrst. Za te vrste je značilna njihova izredna sposobnost, da se prilagodijo temu ekstremnemu okolju &lt;ref&gt;{{cite journal |author=Thos. Morong. |url=https://www.jstor.org/stable/2475523?seq=3 |title=''The Flora of the Desert of Atacama'' |journal=Bulletin of the Torrey Botanical Club |volume=18 |issue=2 |date=12 February 1891 |pages=39–48 |doi=10.2307/2475523}}&lt;/ref&gt;. Najpogostejše vrste so zelišča in cvetice, kot so [[Materina dušica |timijan]], cvetoča kobulnica jareta (''Azorella compacta'') in slana trava (''Distichlis spicata''), kjer je zadostna vlažnost so drevesa kot so ''chañar'' (''Geoffroea decorticans''), pimentovo drevo in ''Prosopis chilensis''.
[[File:Pan de Azucar National Park.jpg|left|thumb| Vegetacija v narodnem parku Pan de Azúcar na obalni puščavi Atacama]]

Jareta je ena od najvišje in najpočasnejše rastočih vrst lesa na svetu. Raste na nadmorski višini od 3000 do 5000 m. Njena gosta oblika je podobna blazini in je debela 3 do 4 m. Sprejme in ohranja toploto dneva, da se spoprime z nizkimi nočnimi temperaturami. Stopnja rasti jarete je bila nedavno ocenjena na približno 1,5 cm na leto, zaradi česar jih je veliko starih več kot 3000 let. Proizvaja zelo cenjeno smolo, ki jo je rudarska industrija nekoč zbirala kot gorivo, kar je ogrozilo to rastlino.

Puščava je tudi dom za kaktuse, sukulente in druge rastline, ki uspevajo v suhem podnebju. Vrste kaktusov so ''Browningia candelaris'' in ''Echinopsis atacamensis'', ki lahko dosežejo višino 7 m in premer 70 cm.

Cvetenje puščave Atacama (špansko ''desierto florido'') je mogoče videti od septembra do novembra v letih z zadostno količino padavin, kot se je zgodilo leta 2015.
[[File:Paisajes cerca de Calama, Chile, 2016-02-01, DD 84.JPG|thumb|Divji osli v puščavi Atacama]]

== Živalstvo ==
[[File:Atacama Desert.jpg|thumb|right|Andski plamenci v Salar de Atacama]]
Podnebje puščave Atacama omejuje število živali, ki trajno živijo v tem ekstremnem ekosistemu. Nekateri deli puščave so tako suhi, da ne more preživeti nobena rastlina ali žival. Zunaj teh skrajnih območij se na puščavskih tleh s peskom mešajo kobilice in hrošči, njihove ličinke pa so dragoceni vir hrane v ''lomas'' (iz španščine za 'hrib' z meglenimi oazami in nizko vegetacijo). Puščavske ose in metulje najdemo med toplo in vlažno sezono, zlasti v ''lomas''. V puščavi živijo tudi rdeči [[Ščipalci |škorpijoni]].
[[File:Atacama lizard1.jpg|thumb|left|''Liolaemus nitidus'', kuščar avtohton v južnem delu puščave Atacama]]

Edinstveno okolje ponujajo nekateri ''lomas'', kjer megla iz oceana zagotavlja dovolj vlage za sezonske rastline in nekaj živalskih vrst. Presenetljivo malo [[plazilci|plazilcev]] živi v puščavi in še manj vrst dvoživk. V lomasu živi ''Chaunus atacamensis''- atacamska žaba, ki jajca odlaga v trajnih ribnikih ali potokih. Legvani in lavni [[kuščarji]] (''Microlophus'') prebivajo v delih puščave, medtem ko slanoljubni kuščarji, ''Liolaemus'', živijo na suhih območjih, ki mejijo na ocean &lt;ref&gt;{{cite web |url=http://animals.pawnation.com/animals-live-atacama-desert-2505.html |author=Monique Bos |title=Animals that live in the Atacama Desert |publisher=Paw Nation}}&lt;/ref&gt;. Ena vrsta, ''Liolaemus fabiani'', je endemična v [[Salar de Atacama]], [[Slanišče (geologija)|slanišču]] v Atacami. &lt;ref&gt;{{cite journal |author=Claudio M. Escobar |display-authors=et al. |url=https://link.springer.com/article/10.1023%2FA%3A1022858919037 |title=Chemical Composition of Precloacal Secretions of Two Liolaemus fabiani Populations: Are They Different? |journal=Diary of Chemical Ecology |volume=29 |issue=3 |date=March 2003 |pages=629 |doi=10.1023/A:1022858919037}}&lt;/ref&gt;

Ptice so verjetno največja živalska skupina v Atacami. Humboldtovi [[pingvini]] živijo skozi celo leto ob obali, gnezdijo na puščavskih pečinah s pogledom na ocean. Na slaniščih tako v bližini Tihega oceana kot na celini, živijo [[andski plamenec|andski plamenci]] in jedo alge. Druge ptice (vrste [[kolibriji|kolibrijev]] in vrabcev) sezonsko obiščejo ''lomase'', da se krmijo z žuželkami, nektarjem, semeni in cvetovi. ''Lomas'' pomagajo ohranjati več ogroženih vrst, kot je na primer ogrožen ''Eulidia yarrellii''.

Zaradi skrajne suhosti puščave živi v Atacami le nekaj posebej prilagojenih vrst sesalcev, kot je miš ''Phyllotis darwini''. Manj suhe dele puščave naseljujeta južnoameriška siva lisica (''Lycalopex griseus'') in [[viskača]] (sorodnica [[činčila|činčile]]). Večje živali, kot so [[gvanako|gvanaki]] in [[vikunja|vikunje]] se pasejo na območjih, kjer raste trava, predvsem tam, ker je sezonsko namakana s staljenim snegom. Vikunje morajo ostati blizu stalne oskrbe z vodo, medtem ko gvanaki lahko preživijo v bolj sušnem območju saj preživijo dlje brez sveže vode. Tjulnji in morski levi se pogosto zbirajo ob obali.

== Naravna bogastva ==
Atacama je gospodarsko pomembna zaradi bogatih nahajališč [[baker|bakra]], [[srebro|srebra]], [[natrij]]evih [[nitrat]]ov, [[kalijev nitrat]] (soliter), ostalih [[mineral]]ov in danes že izčrpanih zalog [[guano|guana]]. Ker zaradi pomanjkanja padavin ni bilo izpiranja, so se še ohranile obširne [[Slanišče (geologija)|slane puščave]] (salarji). Ocenjuje se, da je v njih približno 40 % vseh svetovnih zalog [[litij]]a. 

Leta [[1801]] so tu odkrili nov [[mineral]] in ga poimenovali ''[[atakamit]]''.

== Zgodovina ==
Kljub negostoljubnim življenjskim razmeram nam [[arheologija|arheološke]] najdbe dokazujejo, da so bile redke [[oaza|oaze]] naseljene že v [[prazgodovina|prazgodovini]] z Atakamci, [[Ajmari]], [[Činčori]] in [[Diaguiti]]. V hribih okoli [[San Pedro de Atacama|San Pedra de Atacama]] so bili odkriti ostanki [[paleolitik|paleolitske]] [[fortifikacija|utrdbe]], Činčori pa so mumificirali že pred več kot 7000 leti in [[mumija|mumije]] iz okolice [[Arica|Arice]] veljajo za najstarejše znane ohranjene mumije na svetu. 

Zatem so Atacamo osvojili [[Inki]], po uničenju njihovega imperija pa [[Španija|Španci]], izmed katerih jo je leta [[1536]] prvi prečkal [[Diego de Almagro]]. [[Alonso de Ercilla]] jo je leta [[1569]] v svojem [[ep]]u ''La Araucana'' opisal kot »Proti Atacami, ob zapuščeni obali, vidiš deželo brez ljudi, kjer ni niti ptic, niti zveri, niti dreves, niti rastlin«.

Ob osamosvojitvi [[Južna Amerika|južnoameriških]] držav si je večino Atacame priključila [[Bolivija]], dejansko pa so z njo upravljale čilenske rudarske družbe. Leta [[1879]] je zaradi sporov glede koncesnin in davkov izbruhnila [[solitrna vojna]], po kateri si je Čile priključil dele Bolivije in Peruja in so bile [[Spor o Puni de Atacami|začrtane še danes veljavne meje]] med temi državami.

=== Kultura Chinchorro  ===
{{glavni|Kultura Chinchorro}}
Kultura Činčoro (''Chinchorro'') se je razvila na območju puščave Atacama od 7000 do 1500 pr. n. št.. Ti ljudje so bili stalno naseljeni ribiči, ki so živeli večinoma na obalnih območjih. Njihovo prisotnost najdemo iz današnjih mestih od Ilo v južnem Peruju do Antofagaste v severnem Čilu. Prisotnost sveže vode v sušni regiji na obali je olajšala človeško nastanitev na teh območjih. Činčori so bili znani po podrobni mumifikaciji in pogrebnih praksah. &lt;ref&gt;Sanz, Nuria; Arriaza, Bernardo T.; Standen, Vivien G., [http://www.unesco.org/new/fileadmin/MULTIMEDIA/FIELD/Mexico/chinchorro4_02.pdf The Chinchorro Culture: A Comparative Perspective.] The archaeology of the earliest human mummification. UNESCO Office Mexico; Universidad de Tarapacá (Chile); National Monuments Council (Chile) Paris, UNESCO, 2014&lt;/ref&gt;

Pozneje so oaze Atacame doživele majhno rast prebivalstva in urbani razvoj. V 20. stoletju so imeli konflikte glede vodnih virov z obalnimi mesti in rudarsko industrijo.

[[San Pedro de Atacama]], na približno 2400 m višine, je podobno številnim mestom. Pred [[Inkovski imperij|inkovskim imperijem]] in pred prihodom Špancev je bila ekstremno sušna notranjost predvsem naseljena s plemenom Atacameño. Znani so po gradnji utrjenih mest, imenovanih ''pukarás'', od katerih je eno oddaljeno le nekaj kilometrov od San Pedro de Atacama. Mestno cerkev so zgradili Španci leta 1577.

Obalna mesta so nastala v 16., 17. in 18. stoletju v času [[Španski imperij|španskega imperija]], ko so se pojavila kot ladijska pristanišča za [[srebro]], proizvedeno v [[Potosi]]ju in drugih rudarskih centrih. V 19. stoletju je bila puščava pod nadzorom Bolivije, Čila in Peruja. Ob odkritju zalog [[Natrijev nitrat|natrijevega nitrata]] in zaradi nejasnih meja je območje kmalu postalo konfliktno in povzročilo [[Solitrna vojna|solitrno vojno]]. Čile je pridobile večino puščave, mesta ob obali pa so se razvila v mednarodna pristanišča, ki so gostili številne čilske delavce, ki so tja migrirali.

Zaradi [[gvano|gvana]] in [[sol]]i se je prebivalstvo v 19. stoletju izjemno povečalo, predvsem zaradi priseljevanja iz osrednjega Čila. V 20. stoletju se je nitratna industrija zmanjšala, hkrati pa je večinoma moško prebivalstvo v puščavi postalo vse bolj problematično za čilsko državo. Rudarji in rudarska podjetja so prišla v konflikt in protesti so se razširili po vsej regiji.

=== Zapuščena mesta rudnikov nitratov ===
Puščava ima bogate zaloge [[baker|bakra]] in drugih mineralov ter največjo naravno zalogo natrijevega nitrata na svetu, ki je bila v veliki meri izkoriščana do začetka 1940-ih. Mejni spor v zvezi s temi viri med Čilom in Bolivijo se je začel v 19. stoletju in povzročil solitrno vojno.

Puščava je leglo okoli 170 zapuščenih nitratnih (ali solitrskih) rudarskih mest, ki so bila skoraj vsa zaprta desetletja po izumu sintetičnega nitrata v Nemčiji na prelomu 20. stoletja (glej [[Haber-Boschev proces]]). To so mesta Chacabuco, Humberstone, Santa Laura, Pedro de Valdivia, Puelma, María Elena in Oficina Anita.

Puščava Atacama je bogata s kovinskimi mineralnimi viri, kot so [[baker]], [[zlato]], [[srebro]] in [[železo]], pa tudi z nekovinskimi minerali, vključno s pomembnimi zalogami [[Bor (element) |bor]]a, [[litij]]a, natrijevega nitrata in kalijevih soli. Salar de Atacama je vir bišofita (hidroksidni magnezijev klorid s formulo MgCl2 · 6H2O). Te vire izkoriščajo različne rudarske družbe, kot so Codelco, Lomas Bayas, Mantos Blancos in Soquimich. &lt;ref&gt;{{cite web|title=Exploring the Atacama|url=http://www.musc.edu/cando/geocam/atacama/atacama.html|work=yes|accessdate=2012-12-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Kogel|first=Jessica Elzea |title=Industrial Minerals &amp; Rocks: Commodities, Markets, and Uses |year=2006 |publisher=Society for Mining, Metallurgy, and Exploration |location=Littleton, Colo. |isbn=978-0-87335-233-8 |page=605 |edition=7th |editor=Kogel, Jessica Elzea |editor2=Trivedi, Nikhil |editor3=Barker, James |editor4=Krukowski, Stanley}}&lt;/ref&gt;

== Znanstvene raziskave ==
[[File:ALMA and the centre of the Milky Way.jpg|thumb|Atacama Large Millimeter Array (ALMA) in center Mlečne ceste&lt;ref&gt;{{cite news|title=ALMA Upgrade to Image the Event Horizons of Supermassive Black Holes|url=http://www.eso.org/public/announcements/ann14045/|accessdate=10 June 2014|work=ESO Announcement}}&lt;/ref&gt;]]
Zaradi suhega podnebja je ozračje večino dni v letu izjemno jasno in ker zaradi redke poseljenosti skorajda ni [[svetlobno onesnaženje|svetlobnega onesnaženja]], je Atacama priljubljena med [[astronom]]i in tako je tam zraslo več velikih [[observatorij]]ev, ki so največji na svetu. [[European Southern Observatory|Evropski južni observatorij]] tako upravlja observatorije [[Observatorij La Silla|La Silla]], [[Observatorij Paranal|Paranal]] (vključno z [[Very Large Telescope|Zelo velikim teleskopom]]) in [[Observatorij Llano de Chajnarto|Llano de Chajnarto]]. V gradnji je [[Overwhelmingly Large Telescope|Izredno velik teleskop]].

[[Atacama Large Millimeter Array|Atakamski velik milimetrski niz]], ki so ga zgradile evropske države, Japonska, Združene države Amerike, Kanada in Čile v observatoriju Llano de Chajnantor, je uradno začel delovati 3. oktobra 2011.&lt;ref&gt;{{cite news | url = https://news.yahoo.com/chile-desert-huge-telescope-starts-galaxy-view-144346084.html | title = In Chile desert, huge telescope begins galaxy probe | first = Rosser | last = Toll | agency = AFP | date = 3 October 2011 | accessdate = 3 October 2011}}&lt;/ref&gt; Številni projekti radijske astronomije, kot so CBI (Cosmic Background Imager), ASTE (Atacama Submillimeter Telescope Experiment) in ACT (Atacama Cosmology Telescope), delujejo na območju Chajnantor od leta 1999.

Najbolj suha področja, kamor ne sežejo niti morske meglice, veljajo za zelo podobna razmeram na [[Mars]]u. [[NASA]] tako na teh področjih preizkuša naprave, ki jih nato pošlje na Mars. Med drugim so ponovili teste, s katerimi sta [[Program Viking|Viking 1]] in [[Program Viking|Viking 2]] iskala življenje na Marsu. Tudi na teh najbolj suhih predelih niso zaznali nobenih znakov življenja, zaradi česar je ta del edinstven na Zemlji.

Ob obali poteka nekaj pilotskih projektov z mrežami, s katerimi bi bilo mogoče kondenzirati vlago v [[megla|megli]] in tako pridobivati [[voda|vodo]].

== Zaščitena območja ==
* [[Narodni park Pan de Azúcar]]
* [[Narodni rezervat Pampa del Tamarugal]]
* [[Narodni rezervat La Chimba]]

== Literatura ==
*Braudel, Fernand (1984) [1979]. The perspective of the world. Civilization and Capitalism. 3. Berkeley: University of California Press. ISBN 978-0-520-08116-1. OCLC 505033669.
*Sagaris, Lake (2000). Bone and dream: into the world's driest desert. Toronto: Alfred A. Knopf Canada. ISBN 978-0-676-97223-8. OCLC 57692400.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons|Atacama Desert}}
* [http://www.redatacama.com/english/ Spletišče regije Atacama]
* [http://www.nasa.gov/centers/ames/news/releases/2003/03_87AR.html Članek o Nasinih poskusih]
* [http://magma.nationalgeographic.com/ngm/0308/feature3/ Članek v National Geographic]
* [http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/4437153.stm Članek na BBC]
* [http://www.atacamaphoto.com/atacama/atacama-1.htm Foto galerija]

[[Kategorija:Puščave]]
[[Kategorija:Geografija Čila]]
[[Kategorija:Ekoregije]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>fos1sw0dq7c6pa9tughvivpapci8qr0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748554</id>
      <parentid>5748204</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:56:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>popravljen podatek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27573" xml:space="preserve">{{Infobox ecoregion
|name = Puščava Atacama
|image = Atacama.png
|image_size =250
|image_alt = 
|caption = Atacama iz zraka [[NASA World Wind]]
|map = Atacama map.svg
|map_size = 250
|map_alt =
|map_caption = Karta puščave Atacama: območje, ki je najpogosteje opredeljeno kot Atacama, je rumeno. V oranžni barvi so odročna južna sušna območja Chala, Altiplano, Puna de Atacama in Norte Chico.
|biogeographic_realm = [[Neotropska ekoregija|Neotropska]]
|biome = [[Deserts and xeric shrublands]]
|border = [[Central Andean dry puna]]
|border1 = [[Chilean matorral]],
|border2 = [[Sechura Desert]]
|animals =
|bird_species =
|mammal_species =
|area = 104.741
|country = [[Čile]], [[Peru]]
|elevation =
|coordinates = {{Koord novi|24|30|S|69|15|W|scale:5000000|display=title, inline}}
|geology =
|rivers =
|climate =
|soil =
|conservation =
|global200 =
|habitat_loss =
|habitat_loss_ref =
|protected = 3.385 km² (3
|protected_ref = )&lt;ref name =Dinerstein&gt;Eric Dinerstein, David Olson, et al. (2017). An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm, BioScience, Volume 67, Issue 6, June 2017, Pages 534–545; Supplemental material 2 table S1b. [https://doi.org/10.1093/biosci/bix014]&lt;/ref&gt;
|embedded = 
}}
'''Puščava Atacama''' (špansko ''Desierto de Atacama'') je planota v Južni Ameriki (predvsem v Čilu), ki pokriva 1000 km dolg pas zemlje ob [[Tihi ocean|pacifiški]] obali, zahodno od [[Andi|Andov]]. To je najbolj suha puščava na svetu, pa tudi edina prava puščava, ki dobi manj padavin kot polarne puščave. &lt;ref name=NatGeo_Driest&gt;{{cite magazine |last=Vesilind |first=Priit J.|url=http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/0308/feature3/ |title=The Driest Place on Earth |date=August 2003 |magazine=National Geographic Magazine|accessdate=2 April 2013}} (Excerpt)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.extremescience.com/driest.htm |title=Even the Driest Place on Earth Has Water|work=Extreme Science|accessdate=2 April 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=AdAstra&gt;{{cite journal |last=Mckay|first=Christopher P. |title=Two dry for life: the Atacama Desert and Mars|date=May–June 2002|journal=AdAstra|url=http://quest.nasa.gov/challenges/marsanalog/egypt/AtacamaAdAstra.pdf |pages=30–33}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/4437153.stm |publisher=BBC News |title=Chile desert's super-dry history |author=Jonathan Amos |accessdate=29 December 2009 |date=8 December 2005}}&lt;/ref&gt; Po ocenah puščava Atacama zaseda med 105.000 km² ali 128.000 km², če so vključena neplodna nižja pobočja Andov. Večina puščave je sestavljena iz kamnitega terena, [[slano jezero|slanih jezer]] (''salares''), [[pesek|peska]] in [[Lava#Felzična lava|felzične lave]], ki teče proti Andom.

Geografsko se suhost Atacame razlaga tako, da se ta nahaja med dvema gorskima verigama (Andi in čilska obalna kordiljera), ki sta dovolj visoki, da preprečujeta vlagi prehod iz pacifiškega ali atlantskega oceana in je zato obojestransko v [[padavinska senca|padavinski senci]]. &lt;ref name=PhysGeogSA&gt;{{cite book|title=The Physical Geography of South America |year=2007 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-531341-3 |page=160 |editor=Veblen, Thomas T.|editor-link=}}&lt;/ref&gt;

== Lega ==
{{glavni| Andska orogeneza}}
[[Slika:Atacama1.jpg|thumb|left|250px|Puščava Atacama]]
Po podatkih Svetovnega sklada za naravo je [[ekoregija]] puščave Atacama dolga približno 1600 km vzdolž ozke obale severne tretjine Čila, od približno [[Arica|Arice]] (18 ° 24' J) proti jugu do La Serene (29 ° 55' J).&lt;ref&gt;{{WWF ecoregion|name=Atacama desert|id=nt1303|accessdate=11 March 2008}}&lt;/ref&gt; Družba National Geographic meni, da je obalno območje južnega Peruja del puščave Atacama&lt;ref name=NatGeo_Viking&gt;{{cite web|last=Handwerk|first=Brian|title=Viking Mission May Have Missed Mars Life, Study Finds|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2006/10/061023-mars-life.html|work=National Geographic News|publisher=National Geographic Society|accessdate=3 April 2013|date=23 October 2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=NatGeo_GiantPenguin&gt;{{cite web|last=Minard|first=Anne|title=Giant Penguins Once Roamed Peru, Fossils Show|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2007/06/070625-giant-penguins.html|work=National Geographic News|publisher=National Geographic Society|accessdate=3 April 2013|date=25 June 2007}}&lt;/ref&gt; in vključuje tudi puščave južno od regije Ica v Peruju.

Peru jo obdaja na severu in čilenska matoralna ekoregija na jugu. Na vzhodu leži manj sušna centralno-andska suha ''[[puna (travišče)|puna]]''. Suhi del te ekoregije je južno od reke Loe med vzporednima Sierra Vicuña Mackenna in kordiljero Domeyko. Severno od [[Loe (reka)|Loe]] leži Pampa del Tamarugal.

Obalni [[klif]]i severnega Čila zahodno od čilske obalne kordiljere so glavna topografska značilnost obale&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Quezada |first=Jorge |last2=Cerda |first2=José Luis |last3=Jensen |first3=Arturo |date=2010 |title=Efectos de la tectónica y el clima en la configuración morfológica del relieve costero del norte de Chile |url=http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_arttext&amp;pid=S0718-71062010000100004 |language=es |journal=Andean Geology |publisher= |volume=37 |issue=1 |pages=78–109 |doi= 10.4067/s0718-71062010000100004|access-date=5 December 2015}}&lt;/ref&gt;. [[Geomorfologija]] puščave Atacama je bila označena kot planota z nizkim [[relief]]om, ki je »podobna velikanski dvignjeni terasi«. Vmesna depresija (ali Podolžna dolina) tvori serijo endoreičnih kotlin v velikem delu puščave Atacama južno od zemljepisne širine 19 ° 30' J. Severno od te zemljepisne širine se vmesna depresija potopi v Tihi ocean.&lt;ref name=Evenstaretal2014&gt;{{cite journal |last1=Evenstar |first1=Laura |last2=Mather |first2=Anna |last3=Stuart |first3=Finlay |last4=Cooper |first4=Frances|last5=Sparks|first5=Steve |date=May 2014 |title=Geomorphic surfaces and supergene enrichment in Northern Chile |publisher=EGU General Assembly 2014, held 27 April - 2 May 2014 |location=Vienna }}&lt;/ref&gt;

== Podnebje ==
Čeprav je skoraj popolno pomanjkanje padavin najpomembnejša značilnost puščave Atacama, se lahko pojavijo izjeme. Julija 2011 je ekstremna antarktična hladna fronta prekrila padavinsko senco in na planoto je zapadlo 80 cm snega, kar je presenetilo prebivalce po vsej regiji, zlasti v Boliviji, kjer so se mnogi vozniki zagozdili v snežnih zdrsih in iskali pomoč reševalcev.

Leta 2012 je [[Altiplano|Altiplanu]] zima prinesla poplave v [[San Pedro de Atacama]].

25. marca 2015 so močna deževja prizadela južni del puščave Atacama. Posledične poplave so sprožile blatne tokove, ki so prizadeli mesta Copiapo, Tierra Amarilla, Chanaral in Diego de Almagro, kar je povzročilo smrt več kot 100 ljudi.

=== Sušnost ===
[[Slika:DescentIntoValleDeLaLunaChile.jpg|thumb|right|250px|''Lunina dolina'' v bližini San Pedra de Atacama]]
[[File:Snow Comes to the Atacama Desert.jpg|thumb|left|Sneg ri obsevatoriju Paranal na 2600 m nmv&lt;ref&gt;{{cite news|title=Snow Comes to the Atacama Desert|url=http://www.eso.org/public/images/potw1309a/|accessdate=3 April 2013|publisher=ESO}}&lt;/ref&gt;]]
[[File:Atacama Desert between Antofagasta and Taltal.jpg|thumb|left|Ravno območje puščave  Atacama med Antofagasto in Taltalom]]
Puščava Atacama je splošno znana kot najbolj sušen nepolaren kraj na svetu, zlasti v okolici zapuščenega mesta Yungay (v regiji Antofagasta). Povprečna količina padavin znaša približno 15 mm na leto &lt;ref name=ucmp&gt;{{cite web|url=http://www.ucmp.berkeley.edu/exhibits/biomes/deserts.php|title=The desert biome|publisher=University of California Museum of Paleontology}}&lt;/ref&gt;, čeprav nekatere lokacije, kot sta Arica in Iquique, prejmejo 1 do 3 mm na leto &lt;ref name=nasa&gt;{{cite web|url=http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=51312|title=Rare snow in the Atacama Desert: Image of the Day|publisher=NASA}}&lt;/ref&gt;. Poleg tega nekatere vremenske postaje v Atacami niso nikoli prejele dežja. Obdobja do štirih let so bila registrirana brez padavin v centralnem sektorju, kjer so mesta [[Antofagasta]], [[Calama]] in Copiapó. Dokazi kažejo, da Atacama med letoma 1570 in 1971 ni imela znatnih padavin.

Puščava Atacama je med najstarejšimi puščavami na zemlji in je doživela skrajno hiperaridnost pred 3 milijoni let, zato je to najstarejša neprekinjeno sušna regija na svetu. Dolga zgodovina aridnosti poveča možnost supergene mineralizacije pod ustreznimi pogoji v sušnih okoljih namesto da zahteva vlažne pogoje. Geološke raziskave kažejo, da je v nekaterih delih puščave Atacama, kot v današnjem Čilu, hiperaridnost trajala zadnjih 200 milijonov let (od [[trias]]a) in je podobna le z afriško puščavo [[Namib]].

Atacama je tako [[aridna klima|aridna]], da je veliko gora visokih več kot 6000 m popolnoma brez [[ledenik]]ov. Le najvišji vrhovi (kot so Nevado [[Ojos del Salado]], [[Monte Pissis]] in [[Llullaillaco]]) so trajno pokriti s snegom.

Južni del puščave med 25 in 27 ° J je bil morda brez ledenikov v [[kvartar]]ju (tudi med poledenitvijo), čeprav se [[permafrost]] razteza do višine 4400 m in je neprekinjen nad 5600 m. Študije skupine britanskih znanstvenikov so ugotovile, da so nekatera rečna dna suha 120.000 let &lt;ref&gt;{{cite news| url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/4437153.stm| publisher=BBC News | title=Chile desert's super-dry history | date=8 December 2005 | accessdate=25 April 2010}}&lt;/ref&gt;. Vendar pa nekatere lokacije v Atacami doseže morska megla, znana lokalno kot ''camanchaca'', ki zagotavlja zadostno vlago za hipolitne [[alge]], [[lišaj]]e in celo nekaj [[kaktusi|kaktusov]] - med njimi je opazna vrsta ''Copiapoa''.

Geografsko se sušnost Atacame razlaga tako, da leži med dvema gorskima verigama (Andi in čilski obalnim hribovjem), ki je dovolj visoko, da prepreči dostop vlagi iz oceana in je v padavinski senci.

=== Primerjava z Marsom ===
[[File:A trip to Mars.jpg|thumb| Pomanjkanje vlažnosti, dežja in svetlobnega onesnaženja skupaj povzroči prašno, skalnato pokrajino&lt;ref&gt;{{cite web|title=A trip to Mars|url=http://www.eso.org/public/images/potw1718a/|website=www.eso.org|accessdate=2 May 2017}}&lt;/ref&gt;]]
V regiji, približno 100 km južno od Antofagaste, ki je v poprečju 3000 m visoka, se površje primerja s površjem [[Mars]]a. Atacama se je zaradi svojega drugačnega videza uporabljala kot mesto za snemanje prizorov iz Marsa, predvsem v televizijski seriji ''Space Odyssey: Voyage to the Planets''.

Leta 2003 je ekipa raziskovalcev objavila poročilo, v katerem so podvajali teste, ki so jih uporabljali sondi ''Viking 1'' in ''Viking 2'' na Marsu za odkrivanje življenja in niso mogli zaznati nobenih znakov na puščavi Atacama v regiji Yungay&lt;ref name=&quot;Navarro-G_Marslike&quot;&gt;{{cite journal|last=Navarro-Gonzalez|first=R.|title=Mars-Like Soils in the Atacama Desert, Chile, and the Dry Limit of Microbial Life|journal=Science|date=7 November 2003|volume=302|issue=5647|pages=1018–1021|doi=10.1126/science.1089143|pmid=14605363|bibcode=2003Sci...302.1018N}}&lt;/ref&gt;. Puščave Atacama v Čilu in Peruju in drugih krajih so tako edinstvene na Zemlji, da jih NASA uporablja za testiranje instrumentov za prihodnje misije na Mars. Ekipa je ponovila teste ''Vikinga'' v Marsu podobnem Zemljinem okolju in našla manjkajoče znake življenja v vzorcih tal iz zapuščenih antarktičnih suhih dolin. Vendar pa je leta 2014 poročala o novem hiperaridnem mestu María Elena South, ki je bilo bolj suho od Yungaya in s tem boljše okolje, podobno Marsu. &lt;ref name=&quot;Azua-Bustos_Discovery and microbial&quot;&gt;{{cite journal|last=azua-bustos|first=A.|title=Discovery and microbial content of the driest site of the hyperarid Atacama Desert, Chile.|journal=Environmental Microbiology Reports|date=24 December 2014}}&lt;/ref&gt;

Leta 2008 je ''Phoenix Mars Lander'' zaznal perklorate na površini Marsa na isti lokaciji, kjer je bila prvič odkrita voda.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Thompson |first=Andrea |title=Scientists Set Record Straight on Martian Salt Find |url=http://www.space.com/scienceastronomy/080805-phoenix-perchlorate-update.html |date=5 August 2008 |work=Space.com |accessdate=6 August 2008}}&lt;/ref&gt; Perklorate najdemo tudi v Atacami in z njimi povezani nitratni ostanki vsebujejo organske snovi, kar vodi do špekulacij, da znaki življenja na Marsu niso nezdružljivi s perklorati. Atacama je tudi testno mesto za Nasin - ''Earth–Mars Cave Detection Program''. &lt;ref&gt;{{cite report |last=Wynne |first=J. J. |title=Earth–Mars Cave Detection Program Phase 2 – 2008 Atacama Desert Expedition |author2=Cabrol, N. A. |author3=Chong Diaz, G. |author4=Grin, G. A. |author5=Jhabvala, M. D. |author6=Moersch, J. E. |author7=Titus, T. N. |url=http://www.explorers.org/flag_reports/Flag_52_-_J_Judson_Wynne_Flag_Report.pdf |accessdate=3 April 2013}}&lt;/ref&gt;

== Rastlinstvo ==
[[File:Desierto florido.jpg|thumb|left| Redek dež povzroči pojav cvetoče puščave v južni puščavi Atacama.]]
Kljub geografskim in podnebnim razmeram v puščavi se je tam razvila bogata raznolikost rastlinstva. V tej puščavi je bilo zbranih več kot 500 vrst. Za te vrste je značilna njihova izredna sposobnost, da se prilagodijo temu ekstremnemu okolju &lt;ref&gt;{{cite journal |author=Thos. Morong. |url=https://www.jstor.org/stable/2475523?seq=3 |title=''The Flora of the Desert of Atacama'' |journal=Bulletin of the Torrey Botanical Club |volume=18 |issue=2 |date=12 February 1891 |pages=39–48 |doi=10.2307/2475523}}&lt;/ref&gt;. Najpogostejše vrste so zelišča in cvetice, kot so [[Materina dušica |timijan]], cvetoča kobulnica jareta (''Azorella compacta'') in slana trava (''Distichlis spicata''), kjer je zadostna vlažnost so drevesa kot so ''chañar'' (''Geoffroea decorticans''), pimentovo drevo in ''Prosopis chilensis''.
[[File:Pan de Azucar National Park.jpg|left|thumb| Vegetacija v narodnem parku Pan de Azúcar na obalni puščavi Atacama]]

Jareta (''Azorella compacta''), žametna, listnata blazinasta rastlina iz družine ''Apiaceae'', je ena od najvišje in najpočasnejše rastočih vrst rastlin na svetu in zraste do približno 6 m v premeru. Raste na nadmorski višini od 3000 do 5250 m. Je dobro prilagojena na visoke stopnje insolacije, značilne za visokogorje Andov in ne more rasti v senci. Sprejme in ohranja toploto dneva, da se spoprime z nizkimi nočnimi temperaturami. Stopnja rasti jarete je bila nedavno ocenjena na približno 1,5 cm na leto, zaradi česar jih je veliko starih več kot 3000 let. Proizvaja zelo cenjeno smolo, ki jo je rudarska industrija nekoč zbirala kot gorivo, kar je ogrozilo to rastlino.

Puščava je tudi dom za kaktuse, sukulente in druge rastline, ki uspevajo v suhem podnebju. Vrste kaktusov so ''Browningia candelaris'' in ''Echinopsis atacamensis'', ki lahko dosežejo višino 7 m in premer 70 cm.

Cvetenje puščave Atacama (špansko ''desierto florido'') je mogoče videti od septembra do novembra v letih z zadostno količino padavin, kot se je zgodilo leta 2015.
[[File:Paisajes cerca de Calama, Chile, 2016-02-01, DD 84.JPG|thumb|Divji osli v puščavi Atacama]]

== Živalstvo ==
[[File:Atacama Desert.jpg|thumb|right|Andski plamenci v Salar de Atacama]]
Podnebje puščave Atacama omejuje število živali, ki trajno živijo v tem ekstremnem ekosistemu. Nekateri deli puščave so tako suhi, da ne more preživeti nobena rastlina ali žival. Zunaj teh skrajnih območij se na puščavskih tleh s peskom mešajo kobilice in hrošči, njihove ličinke pa so dragoceni vir hrane v ''lomas'' (iz španščine za 'hrib' z meglenimi oazami in nizko vegetacijo). Puščavske ose in metulje najdemo med toplo in vlažno sezono, zlasti v ''lomas''. V puščavi živijo tudi rdeči [[Ščipalci |škorpijoni]].
[[File:Atacama lizard1.jpg|thumb|left|''Liolaemus nitidus'', kuščar avtohton v južnem delu puščave Atacama]]

Edinstveno okolje ponujajo nekateri ''lomas'', kjer megla iz oceana zagotavlja dovolj vlage za sezonske rastline in nekaj živalskih vrst. Presenetljivo malo [[plazilci|plazilcev]] živi v puščavi in še manj vrst dvoživk. V lomasu živi ''Chaunus atacamensis''- atacamska žaba, ki jajca odlaga v trajnih ribnikih ali potokih. Legvani in lavni [[kuščarji]] (''Microlophus'') prebivajo v delih puščave, medtem ko slanoljubni kuščarji, ''Liolaemus'', živijo na suhih območjih, ki mejijo na ocean &lt;ref&gt;{{cite web |url=http://animals.pawnation.com/animals-live-atacama-desert-2505.html |author=Monique Bos |title=Animals that live in the Atacama Desert |publisher=Paw Nation}}&lt;/ref&gt;. Ena vrsta, ''Liolaemus fabiani'', je endemična v [[Salar de Atacama]], [[Slanišče (geologija)|slanišču]] v Atacami. &lt;ref&gt;{{cite journal |author=Claudio M. Escobar |display-authors=et al. |url=https://link.springer.com/article/10.1023%2FA%3A1022858919037 |title=Chemical Composition of Precloacal Secretions of Two Liolaemus fabiani Populations: Are They Different? |journal=Diary of Chemical Ecology |volume=29 |issue=3 |date=March 2003 |pages=629 |doi=10.1023/A:1022858919037}}&lt;/ref&gt;

Ptice so verjetno največja živalska skupina v Atacami. Humboldtovi [[pingvini]] živijo skozi celo leto ob obali, gnezdijo na puščavskih pečinah s pogledom na ocean. Na slaniščih tako v bližini Tihega oceana kot na celini, živijo [[andski plamenec|andski plamenci]] in jedo alge. Druge ptice (vrste [[kolibriji|kolibrijev]] in vrabcev) sezonsko obiščejo ''lomase'', da se krmijo z žuželkami, nektarjem, semeni in cvetovi. ''Lomas'' pomagajo ohranjati več ogroženih vrst, kot je na primer ogrožen ''Eulidia yarrellii''.

Zaradi skrajne suhosti puščave živi v Atacami le nekaj posebej prilagojenih vrst sesalcev, kot je miš ''Phyllotis darwini''. Manj suhe dele puščave naseljujeta južnoameriška siva lisica (''Lycalopex griseus'') in [[viskača]] (sorodnica [[činčila|činčile]]). Večje živali, kot so [[gvanako|gvanaki]] in [[vikunja|vikunje]] se pasejo na območjih, kjer raste trava, predvsem tam, ker je sezonsko namakana s staljenim snegom. Vikunje morajo ostati blizu stalne oskrbe z vodo, medtem ko gvanaki lahko preživijo v bolj sušnem območju saj preživijo dlje brez sveže vode. Tjulnji in morski levi se pogosto zbirajo ob obali.

== Naravna bogastva ==
Atacama je gospodarsko pomembna zaradi bogatih nahajališč [[baker|bakra]], [[srebro|srebra]], [[natrij]]evih [[nitrat]]ov, [[kalijev nitrat]] (soliter), ostalih [[mineral]]ov in danes že izčrpanih zalog [[guano|guana]]. Ker zaradi pomanjkanja padavin ni bilo izpiranja, so se še ohranile obširne [[Slanišče (geologija)|slane puščave]] (salarji). Ocenjuje se, da je v njih približno 40 % vseh svetovnih zalog [[litij]]a. 

Leta [[1801]] so tu odkrili nov [[mineral]] in ga poimenovali ''[[atakamit]]''.

== Zgodovina ==
Kljub negostoljubnim življenjskim razmeram nam [[arheologija|arheološke]] najdbe dokazujejo, da so bile redke [[oaza|oaze]] naseljene že v [[prazgodovina|prazgodovini]] z Atakamci, [[Ajmari]], [[Činčori]] in [[Diaguiti]]. V hribih okoli [[San Pedro de Atacama|San Pedra de Atacama]] so bili odkriti ostanki [[paleolitik|paleolitske]] [[fortifikacija|utrdbe]], Činčori pa so mumificirali že pred več kot 7000 leti in [[mumija|mumije]] iz okolice [[Arica|Arice]] veljajo za najstarejše znane ohranjene mumije na svetu. 

Zatem so Atacamo osvojili [[Inki]], po uničenju njihovega imperija pa [[Španija|Španci]], izmed katerih jo je leta [[1536]] prvi prečkal [[Diego de Almagro]]. [[Alonso de Ercilla]] jo je leta [[1569]] v svojem [[ep]]u ''La Araucana'' opisal kot »Proti Atacami, ob zapuščeni obali, vidiš deželo brez ljudi, kjer ni niti ptic, niti zveri, niti dreves, niti rastlin«.

Ob osamosvojitvi [[Južna Amerika|južnoameriških]] držav si je večino Atacame priključila [[Bolivija]], dejansko pa so z njo upravljale čilenske rudarske družbe. Leta [[1879]] je zaradi sporov glede koncesnin in davkov izbruhnila [[solitrna vojna]], po kateri si je Čile priključil dele Bolivije in Peruja in so bile [[Spor o Puni de Atacami|začrtane še danes veljavne meje]] med temi državami.

=== Kultura Chinchorro  ===
{{glavni|Kultura Chinchorro}}
Kultura Činčoro (''Chinchorro'') se je razvila na območju puščave Atacama od 7000 do 1500 pr. n. št.. Ti ljudje so bili stalno naseljeni ribiči, ki so živeli večinoma na obalnih območjih. Njihovo prisotnost najdemo iz današnjih mestih od Ilo v južnem Peruju do Antofagaste v severnem Čilu. Prisotnost sveže vode v sušni regiji na obali je olajšala človeško nastanitev na teh območjih. Činčori so bili znani po podrobni mumifikaciji in pogrebnih praksah. &lt;ref&gt;Sanz, Nuria; Arriaza, Bernardo T.; Standen, Vivien G., [http://www.unesco.org/new/fileadmin/MULTIMEDIA/FIELD/Mexico/chinchorro4_02.pdf The Chinchorro Culture: A Comparative Perspective.] The archaeology of the earliest human mummification. UNESCO Office Mexico; Universidad de Tarapacá (Chile); National Monuments Council (Chile) Paris, UNESCO, 2014&lt;/ref&gt;

Pozneje so oaze Atacame doživele majhno rast prebivalstva in urbani razvoj. V 20. stoletju so imeli konflikte glede vodnih virov z obalnimi mesti in rudarsko industrijo.

[[San Pedro de Atacama]], na približno 2400 m višine, je podobno številnim mestom. Pred [[Inkovski imperij|inkovskim imperijem]] in pred prihodom Špancev je bila ekstremno sušna notranjost predvsem naseljena s plemenom Atacameño. Znani so po gradnji utrjenih mest, imenovanih ''pukarás'', od katerih je eno oddaljeno le nekaj kilometrov od San Pedro de Atacama. Mestno cerkev so zgradili Španci leta 1577.

Obalna mesta so nastala v 16., 17. in 18. stoletju v času [[Španski imperij|španskega imperija]], ko so se pojavila kot ladijska pristanišča za [[srebro]], proizvedeno v [[Potosi]]ju in drugih rudarskih centrih. V 19. stoletju je bila puščava pod nadzorom Bolivije, Čila in Peruja. Ob odkritju zalog [[Natrijev nitrat|natrijevega nitrata]] in zaradi nejasnih meja je območje kmalu postalo konfliktno in povzročilo [[Solitrna vojna|solitrno vojno]]. Čile je pridobile večino puščave, mesta ob obali pa so se razvila v mednarodna pristanišča, ki so gostili številne čilske delavce, ki so tja migrirali.

Zaradi [[gvano|gvana]] in [[sol]]i se je prebivalstvo v 19. stoletju izjemno povečalo, predvsem zaradi priseljevanja iz osrednjega Čila. V 20. stoletju se je nitratna industrija zmanjšala, hkrati pa je večinoma moško prebivalstvo v puščavi postalo vse bolj problematično za čilsko državo. Rudarji in rudarska podjetja so prišla v konflikt in protesti so se razširili po vsej regiji.

=== Zapuščena mesta rudnikov nitratov ===
Puščava ima bogate zaloge [[baker|bakra]] in drugih mineralov ter največjo naravno zalogo natrijevega nitrata na svetu, ki je bila v veliki meri izkoriščana do začetka 1940-ih. Mejni spor v zvezi s temi viri med Čilom in Bolivijo se je začel v 19. stoletju in povzročil solitrno vojno.

Puščava je leglo okoli 170 zapuščenih nitratnih (ali solitrskih) rudarskih mest, ki so bila skoraj vsa zaprta desetletja po izumu sintetičnega nitrata v Nemčiji na prelomu 20. stoletja (glej [[Haber-Boschev proces]]). To so mesta Chacabuco, Humberstone, Santa Laura, Pedro de Valdivia, Puelma, María Elena in Oficina Anita.

Puščava Atacama je bogata s kovinskimi mineralnimi viri, kot so [[baker]], [[zlato]], [[srebro]] in [[železo]], pa tudi z nekovinskimi minerali, vključno s pomembnimi zalogami [[Bor (element) |bor]]a, [[litij]]a, natrijevega nitrata in kalijevih soli. Salar de Atacama je vir bišofita (hidroksidni magnezijev klorid s formulo MgCl2 · 6H2O). Te vire izkoriščajo različne rudarske družbe, kot so Codelco, Lomas Bayas, Mantos Blancos in Soquimich. &lt;ref&gt;{{cite web|title=Exploring the Atacama|url=http://www.musc.edu/cando/geocam/atacama/atacama.html|work=yes|accessdate=2012-12-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Kogel|first=Jessica Elzea |title=Industrial Minerals &amp; Rocks: Commodities, Markets, and Uses |year=2006 |publisher=Society for Mining, Metallurgy, and Exploration |location=Littleton, Colo. |isbn=978-0-87335-233-8 |page=605 |edition=7th |editor=Kogel, Jessica Elzea |editor2=Trivedi, Nikhil |editor3=Barker, James |editor4=Krukowski, Stanley}}&lt;/ref&gt;

== Znanstvene raziskave ==
[[File:ALMA and the centre of the Milky Way.jpg|thumb|Atacama Large Millimeter Array (ALMA) in center Mlečne ceste&lt;ref&gt;{{cite news|title=ALMA Upgrade to Image the Event Horizons of Supermassive Black Holes|url=http://www.eso.org/public/announcements/ann14045/|accessdate=10 June 2014|work=ESO Announcement}}&lt;/ref&gt;]]
Zaradi suhega podnebja je ozračje večino dni v letu izjemno jasno in ker zaradi redke poseljenosti skorajda ni [[svetlobno onesnaženje|svetlobnega onesnaženja]], je Atacama priljubljena med [[astronom]]i in tako je tam zraslo več velikih [[observatorij]]ev, ki so največji na svetu. [[European Southern Observatory|Evropski južni observatorij]] tako upravlja observatorije [[Observatorij La Silla|La Silla]], [[Observatorij Paranal|Paranal]] (vključno z [[Very Large Telescope|Zelo velikim teleskopom]]) in [[Observatorij Llano de Chajnarto|Llano de Chajnarto]]. V gradnji je [[Overwhelmingly Large Telescope|Izredno velik teleskop]].

[[Atacama Large Millimeter Array|Atakamski velik milimetrski niz]], ki so ga zgradile evropske države, Japonska, Združene države Amerike, Kanada in Čile v observatoriju Llano de Chajnantor, je uradno začel delovati 3. oktobra 2011.&lt;ref&gt;{{cite news | url = https://news.yahoo.com/chile-desert-huge-telescope-starts-galaxy-view-144346084.html | title = In Chile desert, huge telescope begins galaxy probe | first = Rosser | last = Toll | agency = AFP | date = 3 October 2011 | accessdate = 3 October 2011}}&lt;/ref&gt; Številni projekti radijske astronomije, kot so CBI (Cosmic Background Imager), ASTE (Atacama Submillimeter Telescope Experiment) in ACT (Atacama Cosmology Telescope), delujejo na območju Chajnantor od leta 1999.

Najbolj suha področja, kamor ne sežejo niti morske meglice, veljajo za zelo podobna razmeram na [[Mars]]u. [[NASA]] tako na teh področjih preizkuša naprave, ki jih nato pošlje na Mars. Med drugim so ponovili teste, s katerimi sta [[Program Viking|Viking 1]] in [[Program Viking|Viking 2]] iskala življenje na Marsu. Tudi na teh najbolj suhih predelih niso zaznali nobenih znakov življenja, zaradi česar je ta del edinstven na Zemlji.

Ob obali poteka nekaj pilotskih projektov z mrežami, s katerimi bi bilo mogoče kondenzirati vlago v [[megla|megli]] in tako pridobivati [[voda|vodo]].

== Zaščitena območja ==
* [[Narodni park Pan de Azúcar]]
* [[Narodni rezervat Pampa del Tamarugal]]
* [[Narodni rezervat La Chimba]]

== Literatura ==
*Braudel, Fernand (1984) [1979]. The perspective of the world. Civilization and Capitalism. 3. Berkeley: University of California Press. ISBN 978-0-520-08116-1. OCLC 505033669.
*Sagaris, Lake (2000). Bone and dream: into the world's driest desert. Toronto: Alfred A. Knopf Canada. ISBN 978-0-676-97223-8. OCLC 57692400.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons|Atacama Desert}}
* [http://www.redatacama.com/english/ Spletišče regije Atacama]
* [http://www.nasa.gov/centers/ames/news/releases/2003/03_87AR.html Članek o Nasinih poskusih]
* [http://magma.nationalgeographic.com/ngm/0308/feature3/ Članek v National Geographic]
* [http://news.bbc.co.uk/1/hi/sci/tech/4437153.stm Članek na BBC]
* [http://www.atacamaphoto.com/atacama/atacama-1.htm Foto galerija]

[[Kategorija:Puščave]]
[[Kategorija:Geografija Čila]]
[[Kategorija:Ekoregije]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>skcstgbzsm0ka0ctffuzsf1td024q7g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aljažev stolp</title>
    <ns>0</ns>
    <id>108597</id>
    <revision>
      <id>5748367</id>
      <parentid>5639770</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T05:49:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */ [[Triangulacijska točka]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9591" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgradba
| name = Aljažev stolp
| native_name = 
| image = AljazevStolp3039.jpg
| caption = Aljažev stolp. Vidna sta dva napisa: ''Aljažev stolp'' in leto postavitve ''1895'' na zastavici.
| building_type = zavetišče
| structural_system = stolp fiksiran z jeklenicami
| cost = 
| location = [[Triglav]]
| owner = [[Republika Slovenija]]
| landlord = [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije]] preko [[Planinsko društvo Ljubljana-Matica|Planinskega društva Ljubljana-Matica]]
| start_date = zgodaj 1895
| completion_date = 7. avgust 1895
| inauguration_date = 22. avgust 1895
| height = 1,9 metra
| diameter = 1,25 metra
| structural_engineer = [[Jakob Aljaž]]
| civil_engineer = [[Anton Belec]]
| references = 
| extra            = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Triglav - Aljažev stolp
 | rkd_tip = nsdp
 | razglasitev_rkd_tip =  6. oktober 1999 
 | refšt=5531
 | občina = Bovec
 | locmapin = Slovenija 
 | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 22 |lat_seconds = 42 |lat_direction = N
 | long_degrees= 13 |long_minutes = 50 | long_seconds= 11 |long_direction = E
 | coord_display = inline
 | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji
 | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji
}}
}}

'''Aljažev stolp''' je najvišje ležeče [[Planinska postojanka|gorsko zavetišče]] v [[Slovenija|Sloveniji]], na vrhu [[Triglav|Triglava]] (2864 metrov), kjer so ga postavili leta 1895. Skupaj z vrhom predstavlja najprepoznavnejši simbol [[Slovenci|slovenstva]]. Danes je v državni lasti, upravlja ga [[Planinsko društvo Ljubljana-Matica]], spada pa pod [[Občina Bovec|Občino Bovec]].

== Zgodovina ==

Planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah je bila v 19. stoletju pod močnim nemškim vplivom, kar se še danes pozna pri poimenovanju klasičnih smeri v Triglavski steni (Nemška in Bavarska smer), kot tudi v današnjem planinskem in alpinističnem žargonu. [[Jakob Aljaž]], župnik na Dovjem, je med svojim službovanjem začel opažati veliko zanimanje tujcev za slovenske gore. Temu se je skušal upreti tako, da je od dovške občine za en [[goldinar]] kupil [[Topografski vrh|vrh]] [[Triglav]]a (16 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;).&lt;ref&gt;{{navedi revijo |url=http://sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&amp;urn=SISTORY:ID:20487 |first=Peter |last=Mikša |title=Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem do 1. svetovne vojne |language=slovenščina |trans-title=National Battles in Mountaineering in the Slovene Lands Until World War I |journal=Zgodovina za vse: vse za zgodovino |issn=1318-2498 |pp=65–68}}&lt;/ref&gt; Načrtoval in financiral je majhen valjast stolp iz debele pocinkane pločevine, ki naj bi nadomestil propadajočo leseno triangulacijsko piramido na vrhu. Stolp je izdelal Anton Belec (1857–1940), kleparski mojster iz Šentvida pri Ljubljani. Izdelal ga je iz šestih delov, ki so tehtali od petnajst do dvajset kilogramov. Dele stolpa so nato prepeljali z vlakom v Mojstrano, od tu pa jih je šest nosačev v enem tednu znosilo na vrh Triglava. Pri postavljanju stolpa so sodelovali Jakob Aljaž, Janez Klinar - Požganec, Tomaž Košir - Kobar in Andrej Belec s svojima delavcema. Delo so opravili 7. 8. 1895 v petih urah, za izdelavo in postavitev pa je Jakob Aljaž odštel 300 goldinarjev.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/12631995/_Da_je_Triglav_ostal_v_slovenskih_rokah_je_najve%C4%8D_moja_zasluga._It_is_Largely_Owing_to_Me_that_Triglav_Remained_in_Slovene_Hands._ »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga.«] Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju. ''Zgodovinski časopis'' 69/ 1/2, 112-123.&lt;/ref&gt; Slavnostno odprtje in blagoslovitev stolpa sta bila 22. avgusta 1895. Navzoči so bili Aljaž, Matej Hubad, Andrej Gassner ter Aljaževa pomočnika Janez Klinar - Požganc in Tomaž Košir - Kobar.'' »Požganc vrže dinamitni patron, ki močno poči, zamašek šampanjske buteljke skoči kvišku s pokom, mi zapojemo Ave maris stella, potem Triglav moj dom in otvoritev je bila končana,«'' se je Aljaž, ki naj bi takrat pel kleče, objemajoč stolp in s solzami v očeh, spominjal odprtja.&lt;ref&gt;Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/11196785/Alja%C5%BEev_stolp_in_Jakob_Alja%C5%BE_najvi%C5%A1ji_posestnik Aljažev stolp in Jakob Aljaž&amp;nbsp;: najvišji posestnik]. ''SLO'', ISSN 2350-4641, feb. 2015, št. 5, str. 30-35, ilustr.&lt;/ref&gt;&lt;sup&gt; &lt;/sup&gt;Napis Aljažev stolp na stolpu je bil prvi slovenski napis na Triglavu in v njegovi okolici.

Aljaž je vrh in stolp podaril Slovenskemu planinskemu društvu z željo, da bi ohranil slovensko lice slovenskim goram. Stolp je preskrbel s skromno, a najnujnejšo opremo. V stolp je dal namestiti kopijo panorame s Triglava, ki jo je naslikal slikar [[Marko Pernhart]]. Ko je ta po nekaj letih izginila oziroma je bila uničena, so v kasnejših letih nove panorame naslikali Franc Dolinšek, Vinko Mazi in nazadnje Alojz Štirn.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gorenjski glas {{!}} Avtor slike v Aljaževem stolpu|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20180927/C/180929823/1082/1038/September|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-01-25|first=Besedilo: Urša Peternel Kategorija: Arhiv člankov /|last=četrtek|first2=27|last2=September 2018 / 20:11}}&lt;/ref&gt; V stolp je dal Aljaž postaviti tri okrogle stole, dva samovara, šest kositrnih kozarcev, barometer in termometer ter posodo špirita za samovar. V Stolpu pa je bila tudi spominska knjiga.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Nakup zemljišča in izgradnja stolpa sta Aljažu prinesla pravi pravdarski spopad z nemškimi organizacijami, ki so se ga lotile s trditvijo, da je ob izgradnji stolpa uničil podzemno [[Triangulacijska točka|triangulacijsko točko]] prvega reda. Z obtožbami so želeli doseči podrtje stolpa, a se je Aljaž obtožbam uprl.&lt;ref&gt;Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/11196785/Alja%C5%BEev_stolp_in_Jakob_Alja%C5%BE_najvi%C5%A1ji_posestnik Aljažev stolp in Jakob Aljaž]&lt;span&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;: najvišji posestnik. ''SLO'', ISSN 2350-4641, feb. 2015, št. 5, str. 30-35, ilustr.&lt;/ref&gt; Obravnava je traja pol leta, zasliševali pa so kmete, planice, lovce in vodnike. Aljaž je trdil, da je civilni inženir postavil na vrhu Triglava leseno piramido za meritve, ki pa je bila zaradi vremena kmalu uničena. Njegovo zgodbo sta potrdila tudi Janez Klinar - Požganc in Gregor Legat. To so potrdili tudi na sodišču. Dogovorili pa so se, da se pod stolp zakoplje škatlo s pergamentom, ki bo služila kot resnična triangulacijska točka. Tako pa bi prešel stolp pod cesarsko varstvo. Kasneje je Jakob Aljaž predal stolp Slovenskemu planinskemu društvu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 

Stolp so kasneje pogosto prilagajali, mu dodajali spominske plošče, zastavico na konici zamenjali s peterokrako in to znova z zastavico z letnico postavitve. Večkrat je bil tudi prebarvan, in sicer zeleno-belo-rdeče, ko je ob njem med vojnama potekala meja med Jugoslavijo in Italijo, ali na rdeče v času komunizma. Opremljen je s [[strelovod]]om. Temelji so bili večkrat podbetonirani. Leta 1999 je bil razglašen za [[kulturni spomenik državnega pomena]],&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199981&amp;stevilka=3862 Odlok o razglasitvi Aljaževega stolpa na Triglavu za kulturni spomenik državnega pomena], [[Uradni list Republike Slovenije]], 5. oktober 1999. Pridobljeno 4. avgust 2008.&lt;/ref&gt; kmalu zatem pa je postal last države.&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199989&amp;stevilka=4260 Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini (ZLKSDL)], [[Uradni list Republike Slovenije]], 4. november 1999. Pridobljeno 4. avgust 2008.&lt;/ref&gt;

7. septembra 2018 je bil demontiran z vrha Triglava in s helikopterjem [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] prepeljan v [[Mojstrana|Mojstrano]], od tam pa v restavratorski center v Ljubljano za popravilo poškodb, ki so se nabrale skozi leta. Sledila so kleparska dela v delavnici v [[Jesenice|Jesenicah]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/tureavanture/podobe-slovenije/foto-video-mnozica-pozdravila-prihod-aljazevega-stolpa-v-dolino/465239 |title=Množica pozdravila prihod Aljaževega stolpa v dolino |date=2018-09-07 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2018-09-09}}&lt;/ref&gt; Obnovljeni objekt so s helikopterjem prepeljali nazaj in znova namestili na vrh 3. oktobra.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/triglav-ne-bo-vec-sam-v-zivo-98358.html |title=Aljažev stolp je spet na Triglavu |date=2018-10-03 |last=Vrabec |first=Aljaž |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2018-10-03}}&lt;/ref&gt;

== Galerija ==

&lt;gallery&gt;
Slika:AljazevStolp3045.jpg|Notranjost stolpa s panoramsko sliko vrhov
Slika:Visitor's box.jpg|Vpisna skrinjica v obliki Aljaževega stolpa na vrhu [[Veliki Babanjski skedenj|Velikega Babanskega skednja]] (2117 metrov)
Slika:Triglav Aljažev stup.jpg|Razglednica iz prve polovice 20. stoletja
&lt;/gallery&gt;

Slovenski gorniški [[Skala (klub)|klub Skala]] postavlja vpisne skrinjice v obliki Aljaževega stolpa na vrhovih manj obiskanih gora ali ob neoznačenih poteh.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{katzbirke|Aljaž Tower|Aljažev stolp}}
* [http://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci.asp?MapaId=476 Spominski kovanec ob 100-letnici stolpa]


{{Julijske Alpe}}
{{Zgradbe v Sloveniji nad 2000 metri}}
{{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}}

[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Sloveniji]]
[[Kategorija:Slovenske planinske postojanke v Julijskih Alpah]]
[[Kategorija:Triglavski narodni park]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1895]]
[[Kategorija:Triglav]]
[[Kategorija:Jakob Aljaž]]</text>
      <sha1>4trd3silln35fdkg38yt5tlrxi10ynl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Belgije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>108701</id>
    <revision>
      <id>5748162</id>
      <parentid>5564775</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:55:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>2022</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24717" xml:space="preserve">{{Ta|dirki Formule 1}}
{{F1 race
| Flag                  = Flag of Belgium.svg
| Circuit               = [[Circuit de Spa-Francorchamps]]
| Circuit_image         = Spa-Francorchamps of Belgium.svg
| Laps                  = 44
| Circuit_length_km     = 7,004
| Circuit_length_mi     = 4,352
| Race_length_km        = 308,052
| Race_length_mi        = 191,410
| First_held            = 1925
| Last_held             = 2021
| Times_held            = 75
| Most_wins_driver      = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] (6)
| Most_wins_constructor = {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] (18)
| Current_year          = 2022
| Pole_driver           = {{flagicon|ESP}} [[Carlos Sainz Jr.]]
| Pole_team             = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| Pole_time             = 1:44,297
| Winner                = {{flagicon|NED}} [[Max Verstappen|M. Verstappen]]
| Winning_team          = [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| Winning_time          = 1:25:52,894
| Second                = {{flagicon|MEX}} [[Sergio Pérez|S. Pérez]]
| Second_team           = [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| Second_time           = +17,841 s
| Third                 = {{flagicon|ESP}} [[Carlos Sainz Jr.|C. Sainz Jr.]]
| Third_team            = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| Third_time            = +26,886 s
| Fastest_lap_driver    = {{flagicon|NED}} [[Max Verstappen]]
| Fastest_lap_team      = [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| Fastest_lap           = 1:49,354
}}
'''Velika nagrada Belgije''' je [[dirka]] za svetovno prvenstvo [[Formula 1|Formule 1]].

Prva dirka je bila prirejena leta [[1925]] na dirkališču [[Spa]]. Dirkališče [[Circuit de Spa-Francorchamps]] je bilo zgrajeno že leta [[1921]], ampak so ga na začetku uporabljali le za motociklistične dirke. Po letu [[1923]] je bila zaradi uspeha [[Francija|francoske]] dirke [[24 ur Le Mansa]] organizirana dirka [[24 ur Spaja]].

Pri dirkačih in gledalcih je Velika nagrada Belgije zelo priljubljena. Zaradi svoje lege v [[Ardeni]]h je dirkališče Spa-Francorchamps znano po nepredvidljivem vremenu. V zgodovini je bilo nekoč kar 20 dežnih dirk zapored. Pogosto je na delo proge jasno, medtem ko je na drugem koncu dež. Večina današnjih dirkačev pravi, da je Spa najbolj zahtevno dirkališče, ki je še ostalo na koledarju Formule 1.

Leta [[Velika nagrada Belgije 1925|1925]] je na prvi Veliki nagradi Belgije zmagal [[Antonio Ascari]], njegov sin [[Alberto Ascari|Alberto]] pa je zmagal v letih [[Velika nagrada Belgije 1952|1952]] in [[Velika nagrada Belgije 1953|1953]]. Na žalost se je Antonio Ascari smrtno ponesrečil že na naslednji dirki za [[Velika nagrada Francije 1925|Veliko nagrado Francije]]. Leta [[Velika nagrada Belgije 1939|1939]] je življenje izgubil vodilni [[Richard Seaman|Richard »Dick« Seaman]]. Leta [[Velika nagrada Belgije 1960|1960]] sta izgubila življenje še [[Chris Bristow]] in [[Alan Stacey]], slednji ko mu je v glavo priletel ptič.

Leta {{F1|1972}} je bilo odločeno, da je Spa prenevaren za Formulo 1. Od takrat se je dirka izmenjevala med [[Zolder]]jem in [[Nivelles-Baulers|Nivellesom]]. [[Emerson Fittipaldi]] je dobil prvo dirko na Nivellesu, toda med navijači je bil Spa še vedno mnogo bolj priljubljen. [[Jackie Stewart]] je zmagal leto pozneje na Zolderju. Toda Zolder bo za vedno v spominu predvsem kot dirkališče, na katerem se je smrtno ponesrečil [[Gilles Villeneuve]] leta [[Velika nagrada Belgije 1982|1982]]. Leta [[Velika nagrada Belgije 1983|1983]] je dirka vrnila v prenovljeni Spa in od leta [[Velika nagrada Belgije 1985|1985]] je Velika nagrada Belgije vedno na tem dirkališču.

Sedemkratni svetovni prvak [[Michael Schumacher]], ki je debitiral v Spaju leta [[Velika nagrada Belgije 1991|1991]] in dosegel prvo zmago leta [[Velika nagrada Belgije 1992|1992]], je dosegel svojo 52. zmago tu leta [[Velika nagrada Belgije 2001|2001]] in tako prehitel [[Alain Prost|Alaina Prosta]] s 51 zmagami. Schumacher je tudi osvojil svoj zadnji, sedmi, naslov tu leta [[Velika nagrada Belgije 2004|2004]]. 

Še ena nepozabna dirka je bila leta [[1998]] v močnem dežju. Najprej je bila dirka prekinjena nesreče v kateri je bil udeleženih večina dirkalnikov. Zaradi slabe vidljivosti je vodilni Michael Schumacher trčil v [[David Coulthard|Davida Coultharda]] , dogodek ki je besnega Schumacherja pognal proti garaži [[Moštvo McLaren|McLaren]]. Coulthard je nekaj let pozneje priznal, da je bilo trčenje, ki je verjetno stalo Schumacherja naslova tisto leto, njegova krivda. Le osem dirkačev je končalo dirko (dva od teh s petimi krogi zaostanka, tudi Coulthard) in [[Damon Hill]] je dosegel za [[Moštvo Jordan|Jordan]] zgodovinsko prvo zmago moštva pred moštvenim kolego [[Ralf Schumacher|Ralfom Schumacherjem]]

== Zmagovalci ==
[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-74166-0001, Großer Preis von Belgien, Todesopfer.jpg|thumb|300px|[[Seznam nesreč s smrtnim izidom v Formuli 1|Smrtna nesreča]] [[Alan Stacey|Alana Staceya]] na [[Velika nagrada Belgije 1960|dirki leta 1960]]]]
[[Slika:Spa 2008 start smoke.jpg|thumb|300px|Štart [[Velika nagrada Belgije 2008|dirke leta 2008]]]]
[[Slika:Podium 2009 Belgium.jpg|thumb|300px|Podelitev pokalov za [[Velika nagrada Belgije 2009|dirko leta 2009]]]]
===Večkratni zmagovalci===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%;&quot;
|-
! Št. zmag
! Dirkač
! Zmage
|-
! 6
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Velika nagrada Belgije 1992|1992]], [[Velika nagrada Belgije 1995|1995]], [[Velika nagrada Belgije 1996|1996]], [[Velika nagrada Belgije 1997|1997]], [[Velika nagrada Belgije 2001|2001]], [[Velika nagrada Belgije 2002|2002]]
|-
! 5
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[Velika nagrada Belgije 1985|1985]], [[Velika nagrada Belgije 1988|1988]], [[Velika nagrada Belgije 1989|1989]], [[Velika nagrada Belgije 1990|1990]], [[Velika nagrada Belgije 1991|1991]]
|-
! ! rowspan=&quot;3&quot;| 4
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jim Clark (racing driver)|Jim Clark]]
| [[Velika nagrada Belgije 1962|1962]], [[Velika nagrada Belgije 1963|1963]], [[Velika nagrada Belgije 1964|1964]], [[Velika nagrada Belgije 1965|1965]]
|-
| {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]]
| [[Velika nagrada Belgije 2004|2004]], [[Velika nagrada Belgije 2005|2005]], [[Velika nagrada Belgije 2007|2007]], [[Velika nagrada Belgije 2009|2009]]
|-
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
| [[Velika nagrada Belgije 2010|2010]], [[Velika nagrada Belgije 2015|2015]], [[Velika nagrada Belgije 2017|2017]], [[Velika nagrada Belgije 2020|2020]]
|-
! rowspan=&quot;3&quot;| 3
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Velika nagrada Belgije 1950|1950]], [[Velika nagrada Belgije 1954|1954]], [[Velika nagrada Belgije 1955|1955]]
|-
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[Velika nagrada Belgije 1993|1993]], [[Velika nagrada Belgije 1994|1994]], [[Velika nagrada Belgije 1998|1998]]
|-
| {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| [[Velika nagrada Belgije 2011|2011]], [[Velika nagrada Belgije 2013|2013]], [[Velika nagrada Belgije 2018|2018]]
|-
! rowspan=&quot;5&quot;| 2
| {{ikonazastave|Italija}} [[Alberto Ascari]]
| [[Velika nagrada Belgije 1952|1952]], [[Velika nagrada Belgije 1953|1953]]
|-
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Emerson Fittipaldi]]
| [[Velika nagrada Belgije 1972|1972]], [[Velika nagrada Belgije 1974|1974]]
|-
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Niki Lauda]]
| [[Velika nagrada Belgije 1975|1975]], [[Velika nagrada Belgije 1976|1976]]
|-
| {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]]
| [[Velika nagrada Belgije 1983|1983]], [[Velika nagrada Belgije 1987|1987]]
|-
| {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]]
| [[Velika nagrada Belgije 2021|2021]], [[Velika nagrada Belgije 2022|2022]]
|}

===Zmagovalci po letih===
:''Roza ozadje označuje dirke, ki niso štele za prvenstvo Formule 1, rumeno pa so bile del [[Evropsko avtomobilistično prvenstvo|Evropskega avtomobilističnega prvenstva]]''
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%;&quot;
|-
! Leto
! Dirkač
! Moštvo
! Dirkališče
! Poročilo
|-
! {{F1|2022}}
| {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]]
| [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2022|Poročilo]]
|-
! {{F1|2021}}
| {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]]
| [[Red Bull Racing]]-[[Honda in Formula One|Honda]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2021|Poročilo]]
|-
! {{F1|2020}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2020|Poročilo]]
|-
! {{F1|2019}}
| {{flagicon|MCO}} [[Charles Leclerc]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2019|Poročilo]]
|-
! {{F1|2018}}
| {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2018|Poročilo]]
|-
! {{F1|2017}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2017|Poročilo]]
|-
! {{F1|2016}}
| {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2016|Poročilo]]
|-
! {{F1|2015}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2015|Poročilo]]
|-
! {{F1|2014}}
| {{flagicon|AUS}} [[Daniel Ricciardo]]
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2014|Poročilo]]
|-
! {{F1|2013}}
| {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2013|Poročilo]]
|-
! {{F1|2012}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2012|Poročilo]]
|-
! {{F1|2011}}
| {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2011|Poročilo]]
|-
! {{F1|2010}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
| [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2010|Poročilo]]
|-
! {{F1|2009}}
| {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2009|Poročilo]] 
|-
! {{F1|2008}}
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2008|Poročilo]] 
|-
! {{F1|2007}}
| {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2007|Poročilo]] 
|-
! {{F1|2005}}
| {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]]
| [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2005|Poročilo]]
|-
! {{F1|2004}}
| {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]]
| [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2004|Poročilo]]
|-
! {{F1|2002}}
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2002|Poročilo]]
|-
! {{F1|2001}}
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2001|Poročilo]]
|-
! {{F1|2000}}
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]]
| [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 2000|Poročilo]]
|-
! {{F1|1999}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
| [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1999|Poročilo]]
|-
! {{F1|1998}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen Motorsports|Mugen]]-[[Honda]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1998|Poročilo]]
|-
! {{F1|1997}}
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1997|Poročilo]]
|-
! {{F1|1996}}
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1996|Poročilo]]
|-
! {{F1|1995}}
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Moštvo Renault|Renault]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1995|Poročilo]]
|-
! {{F1|1994}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Moštvo Renault|Renault]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1994|Poročilo]]
|-
! {{F1|1993}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Moštvo Renault|Renault]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1993|Poročilo]]
|-
! {{F1|1992}}
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1992|Poročilo]]
|-
! {{F1|1991}}
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1991|Poročilo]]
|-
! {{F1|1990}}
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1990|Poročilo]]
|-
! {{F1|1989}}
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1989|Poročilo]]
|- 
! {{F1|1988}}
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1988|Poročilo]]
|-
! {{F1|1987}}
| {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]]
| [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1987|Poročilo]]
|-
! {{F1|1986}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Nigel Mansell]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1986|Poročilo]]
|-
! {{F1|1985}}
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[Lotus Cars|Lotus]]-[[Moštvo Renault|Renault]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1985|Poročilo]]
|-
! {{F1|1984}}
| {{ikonazastave|Italija}} [[Michele Alboreto]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Zolder]]
| [[Velika nagrada Belgije 1984|Poročilo]]
|-
! {{F1|1983}}
| {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]]
| [[Moštvo Renault|Renault]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1983|Poročilo]]
|-
! {{F1|1982}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Marshall Watson|John Watson]]
| [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Zolder]]
| [[Velika nagrada Belgije 1982|Poročilo]]
|-
! {{F1|1981}}
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Carlos Reutemann]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Zolder]]
| [[Velika nagrada Belgije 1981|Poročilo]]
|-
! {{F1|1980}}
| {{ikonazastave|Francija}} [[Didier Pironi]]
| [[Ligier]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Zolder]]
| [[Velika nagrada Belgije 1980|Poročilo]]
|-
! {{F1|1979}}
| {{ikonazastave|Republika Južna Afrika|1928}} [[Jody Scheckter]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Zolder]]
| [[Velika nagrada Belgije 1979|Poročilo]]
|-
! {{F1|1978}}
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mario Andretti]]
| [[Lotus Cars|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Zolder]]
| [[Velika nagrada Belgije 1978|Poročilo]]
|-
! {{F1|1977}}
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Gunnar Nilsson]]
| [[Lotus Cars|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Zolder]]
| [[Velika nagrada Belgije 1977|Poročilo]]
|-
! {{F1|1976}}
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Niki Lauda]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Zolder]]
| [[Velika nagrada Belgije 1976|Poročilo]]
|-
! {{F1|1975}}
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Niki Lauda]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Zolder]]
| [[Velika nagrada Belgije 1975|Poročilo]]
|-
! {{F1|1974}}
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Emerson Fittipaldi]]
| [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Nivelles-Baulers|Nivelles]]
| [[Velika nagrada Belgije 1974|Poročilo]]
|-
! {{F1|1973}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jackie Stewart]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Zolder]]
| [[Velika nagrada Belgije 1973|Poročilo]]
|-
! {{F1|1972}}
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Emerson Fittipaldi]]
| [[Lotus Cars|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| [[Nivelles-Baulers|Nivelles]]
| [[Velika nagrada Belgije 1972|Poročilo]]
|-
! {{F1|1970}}
| {{ikonazastave|Mehika}} [[Pedro Rodríguez (racing driver)|Pedro Rodríguez]]
| [[BRM]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1970|Poročilo]]
|-
! {{F1|1968}}
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Bruce McLaren]]
| [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Cosworth|Ford]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1968|Poročilo]]
|-
! {{F1|1967}}
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dan Gurney]]
| [[Anglo American Racers|Eagle]]-[[Weslake]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1967|Poročilo]]
|-
! {{F1|1966}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Surtees]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1966|Poročilo]]
|- 
! {{F1|1965}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jim Clark]]
| [[Lotus Cars|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1965|Poročilo]]
|-
! {{F1|1964}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jim Clark]]
| [[Lotus Cars|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1964|Poročilo]]
|-
! {{F1|1963}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jim Clark]]
| [[Lotus Cars|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1963|Poročilo]]
|-
! {{F1|1962}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jim Clark]]
| [[Lotus Cars|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1962|Poročilo]]
|-
! {{F1|1961}}
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Phil Hill]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1961|Poročilo]]
|-
! {{F1|1960}}
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Jack Brabham]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1960|Poročilo]]
|-
! {{F1|1958}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Tony Brooks]]
| [[Vanwall]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1958|Poročilo]]
|-
! {{F1|1956}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Peter Collins (racing driver)|Peter Collins]]
| [[Lancia]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1956|Poročilo]]
|-
! {{F1|1955}}
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Mercedes-Benz]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1955|Poročilo]]
|-
! {{F1|1954}}
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Maserati]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1954|Poročilo]]
|-
! {{F1|1953}}
| {{ikonazastave|Italija}} [[Alberto Ascari]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1953|Poročilo]]
|-
! {{F1|1952}}
| {{ikonazastave|Italija}} [[Alberto Ascari]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1952|Poročilo]]
|-
! {{F1|1951}}
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giuseppe Farina]]
| [[Alfa Romeo]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1951|Poročilo]]
|-
! {{F1|1950}}
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Alfa Romeo]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]]
| [[Velika nagrada Belgije 1950|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot; 
! [[Sezona Velikih nagrad 1949|1949]]
| {{ikonazastave|Francija}} [[Louis Rosier]] 
| [[Talbot]] 
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1949|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1947|1947]]
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Pierre Wimille]] 
| [[Alfa Romeo]] 
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1947|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1946|1946]]
| {{ikonazastave|Francija}} [[Eugène Chaboud]] 
| [[Delage]] 
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1946|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffffcc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1939|1939]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Hermann Lang]] 
| [[Mercedes-Benz]] 
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1939|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffffcc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1937|1937]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Rudolf Hasse]] 
| [[Auto Union]] 
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1937|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffffcc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1935|1935]]
| {{ikonazastave|Nemčija|empire}} [[Rudolf Caracciola]] 
| [[Mercedes-Benz]] 
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1935|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1934|1934]]
| {{ikonazastave|Francija}} [[René Dreyfus]] 
| [[Bugatti]] 
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1934|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1933|1933]]
| {{ikonazastave|Italija|old}} [[Tazio Nuvolari]] 
| [[Maserati]] 
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1933|Poročilo]]
|- style=&quot;background-color:#ffffcc&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1931|1931]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[William Grover-Williams]] &lt;br/&gt; {{ikonazastave|Italija|old}} [[Caberto Conelli]] 
| [[Bugatti]] 
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1931|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1930|1930]]
| [[Slika:Flag of Monaco.svg|20px|Zastava Monaka]] [[Louis Chiron]] 
| [[Bugatti]] 
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1930|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1925|1925]]
| {{ikonazastave|Italija|old}} [[Antonio Ascari]] 
| [[Alfa Romeo in motorsport|Alfa Romeo]] 
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa-Francorchamps]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1925|Poročilo]]
|}

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki|Belgian Grand Prix}}
* {{official|http://www.f1belgium.com/}}

{{GP Dirka}}
{{Formula One races}}
{{Dirke za Veliko nagrado}}

[[Kategorija:Dirke za Veliko nagrado|Belgija]]
[[Kategorija:Velike nagrade Formule 1|Belgija]]
[[Kategorija:Velika nagrada Belgije|*]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Belgiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1925]]</text>
      <sha1>7dz38sbgsyi9hp7fgtl175oxbpx7jlk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Francije 2002</title>
    <ns>0</ns>
    <id>109224</id>
    <revision>
      <id>5748528</id>
      <parentid>4497636</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:13:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8010" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country  = Francija
|Date          = 21. julij
|Year          = 2002
|Image         = Circuit de Nevers Magny-Cours (1992-2002).svg
|Official name = LXXXVIII [[Mobil 1]] [[Velika nagrada Francije|Grand Prix de France]]
|Race_No       = 11
|Season_No     = 17
|Location      = [[Circuit de Nevers Magny-Cours]]&lt;br&gt;[[Magny-Cours]], [[Francija]]
|Course_km     = 4,411
|Distance_laps = 72
|Distance_km   = 317,592
|Weather       = Sončno, toplo
|Pole_Driver   = [[Juan Pablo Montoya]]
|Pole_Team     = [[WilliamsF1|Williams]]-[[BMW]]
|Pole_Time     = 1:11,985
|Pole_Country  = Colombia
|Fast_Driver   = [[David Coulthard]]
|Fast_Team     = [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
|Fast_Time     = 1:15,045
|Fast_Lap      = 62
|Fast_Country  = UK
|First_Driver  = [[Michael Schumacher]]
|First_Team    = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|First_Country = Germany
|Second_Driver = [[Kimi Räikkönen]]
|Second_Team   = [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
|Second_Country= Finland
|Third_Driver  = [[David Coulthard]]
|Third_Team    = [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
|Third_Country = UK
}}
'''[[Velika nagrada Francije]] 2002''' je bila enajsta [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 2002|sezoni 2002]]. Odvijala se je [[21. julij]]a [[2002]].

==Rezultati==
[[Slika:Frentzen Bernoldi France 2002.jpg|332px|thumb|right|[[Enrique Bernoldi]] in [[Heinz-Harald Frentzen]], oba [[Arrows]]]]
[[Slika:Webber 2002.jpg|332px|thumb|right|[[Mark Webber]], [[Minardi]]]]
[[Slika:Schumacher overtaking raikkonen 2002.jpg|332px|thumb|right|[[Michael Schumacher|M. Schumacher]] (desno) prehiteva [[Kimi Räikkönen|Räikkönena]] v zadnjem krogu dirke za zmago in s tem naslov prvaka]]
=== Kvalifikacije ===
{{F1 Glava za kvalifikacije}}
|-
! 1
| 6
| {{ikonazastave|Kolumbija}} [[Juan Pablo Montoya]]
| [[Williams F1|Williams]] - [[BMW]]
| 1:11,985
|
|-
! 2
| 1
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:12,008
| +0,023
|-
! 3
| 2
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:12,197
| +0,212
|-
! 4
| 4
| {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]]
| [[McLaren]] - [[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 1:12,244
| +0,259
|-
! 5
| 5
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]]
| [[Williams F1|Williams]] - [[BMW]]
| 1:12,424
| +0,439
|-
! 6
| 3
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
| [[McLaren]] - [[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 1:12,498
| +0,513
|-
! 7
| 15
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]]
| [[Renault F1|Renault]]
| 1:12,761
| +0,776
|-
! 8
| 14
| {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]]
| [[Renault F1|Renault]]
| 1:13,030
| +1,045
|-
! 9
| 16
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]]
| [[Jaguar Racing|Jaguar]] - [[Ford]]
| 1:13,188
| +1,203
|-
! 10
| 7
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nick Heidfeld]]
| [[BMW Sauber|Sauber]] - [[Petronas]]
| 1:13,370
| +1,385
|-
! 11
| 12
| {{ikonazastave|Francija}} [[Olivier Panis]]
| [[British American Racing|BAR]] - [[Honda]]
| 1:13,457
| +1,472
|-
! 12
| 8
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]]
| [[BMW Sauber|Sauber]] - [[Petronas]]
| 1:13,501
| +1,516
|-
! 13
| 11
| {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]] 
| [[British American Racing|BAR]] - [[Honda]]
| 1:13,506
| +1,521
|-
! 14
| 10
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Takuma Sato]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]] - [[Honda]]
| 1:13,542
| +1,557
|-
! 15
| 17
| {{ikonazastave|Španija}} [[Pedro de la Rosa]]
| [[Jaguar Racing|Jaguar]] - [[Ford]]
| 1:13,656
| +1,680
|-
! 16
| 24
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Salo]]
| [[Toyota F1|Toyota]]
| 1:13,837
| +1,852
|-
! 17
| 25
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Allan McNish]] 
| [[Toyota F1|Toyota]]
| 1:13,949
| +1,964
|-
! 18
| 23
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]]
| [[Minardi]] - [[Asiatech]]
| 1:14,800
| +2,815
|-
! 19
| 22
| {{ikonazastave|Malezija}} [[Alex Yoong]]
| [[Minardi]] - [[Asiatech]]
| 1:16,798
| +4,813
|}

=== Dirka ===
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 1
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Michael Schumacher]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 72
| 1:32:09,837
| 2
| '''10'''
|-
! 2
| 4
| {{ikonazastave|Finska}} '''[[Kimi Räikkönen]]'''
| '''[[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]'''
| 72
| + 1,104 
| 4
| '''6'''
|-
! 3
| 3
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[David Coulthard]]'''
| '''[[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]'''
| 72
| + 31,975 s
| 6
| '''4'''
|-
! 4
| 6
| {{ikonazastave|Kolumbija}} '''[[Juan Pablo Montoya]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[BMW]]'''
| 72
| + 40,675 s
| 1
| '''3'''
|-
! 5
| 5
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Ralf Schumacher]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[BMW]]'''
| 72
| + 41,772 s
| 5
| '''2'''
|-
! 6
| 15
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Jenson Button]]'''
| '''[[Renault F1|Renault]]'''
| 71
| +1 krog
| 7
| '''1'''
|-
! 7
| 7
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nick Heidfeld]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 71
| +1 krog
| 10
| &amp;nbsp;
|-
! 8
| 23
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]]
| [[Minardi]]-[[Asiatech]]
| 71
| +1 krog
| 18
| &amp;nbsp;
|-
! 9
| 17
| {{ikonazastave|Španija}} [[Pedro de la Rosa]]
| [[Jaguar Racing|Jaguar]]-[[Cosworth]]
| 70
| +2 kroga
| 15
| &amp;nbsp;
|-
! 10
| 22
| {{ikonazastave|Malezija}} [[Alex Yoong]]
| [[Minardi]]-[[Asiatech]]
| 68
| +4 krogi
| 19
| &amp;nbsp;
|-
! 11
| 25
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Allan McNish]]
| [[Toyota F1|Toyota]]
| 65
| Motor
| 17
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 16
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]]
| [[Jaguar Racing|Jaguar]]-[[Cosworth]]
| 52
| Zadnje krilce
| 9
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 14
| {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]]
| [[Renault F1|Renault]]
| 49
| Motor
| 8
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 8
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 48
| Okvara
| 12
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 24
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Salo]]
| [[Toyota F1|Toyota]]
| 48
| Motor
| 16
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 11
| {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]]
| [[British American Racing|BAR]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| 35
| Motor
| 13
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 12
| {{ikonazastave|Francija}} [[Olivier Panis]]
| [[British American Racing|BAR]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| 29
| Trčenje
| 11
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 10
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Takuma Sato]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| 23
| Zavrten
| 14
| &amp;nbsp;
|-
! DNS
| 2
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| &amp;nbsp;
| Vžig
| 3
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 20
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Heinz-Harald Frentzen]]
| [[Arrows]]-[[Cosworth]]
| &amp;nbsp;
|
|
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 21
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Enrique Bernoldi]]
| [[Arrows]]-[[Cosworth]]
| &amp;nbsp;
|
|
| &amp;nbsp;
|-
! WD
| 9
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| 0
| Poškodovan
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
|}

== Opombe ==
{{Kategorija v Zbirki|2002 French Grand Prix}}
*[[Giancarlo Fisichella]] zaradi poškodbe ob sobotni nesreči ni mogel dirkati. Poskus, da bi ga v zadnjem trenutku nadomestil [[Heinz-Harald Frentzen]] tudi ni uspel.
*Ta zmaga je [[Michael Schumacher|Michaelu Schumacherju]] prinesla rekordni peti naslov prvaka, s čimer se je izenačil z [[Argentinci|Argentincem]] [[Juan Manuel Fangio|Juanom Manuelom Fangiem]], ki mu je to uspelo pred 45 leti. To je tudi najzgodnejše zagotovljeni naslov prvaka v zgodovini po le enajstih dirkah in s še šestimi do konca sezone.

{{Poročilo dirke F1|
  Name_of_race            = [[Velika nagrada Francije]] | 
  Year_of_race            = 2002 |
  Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Velike Britanije 2002]] |
  Next_race_in_season     = [[Velika nagrada Nemčije 2002]] |
  Previous_year's_race    = [[Velika nagrada Francije 2001]] |
  Next_year's_race        = [[Velika nagrada Francije 2003]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 2002]]
[[Kategorija:Velika nagrada Francije|2002]]</text>
      <sha1>hhokzjuelrxd0182rw8wynaog5jx2at</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Francije 2001</title>
    <ns>0</ns>
    <id>109318</id>
    <revision>
      <id>5748527</id>
      <parentid>5169025</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:13:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7873" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country  = France
|Race_No       = 10
|Season_No     = 17
|Year          = 2001
|Image         = Circuit de Nevers Magny-Cours (1992-2002).svg
|Official name = LXXXVII [[Mobil 1]] [[Velika nagrada Francije|Grand Prix de France]]
|Date          = 1. julij
|Location      = [[Circuit de Nevers Magny-Cours]]&lt;br&gt;[[Magny-Cours]], [[Francija]]
|Course_km     = 4,251
|Distance_laps = 72
|Distance_km   = 306,075
|Weather       = Oblačno
|Pole_Country  = GER
|Pole_Driver   = [[Ralf Schumacher]]
|Pole_Team     = [[Williams F1|Williams]]-[[BMW]]
|Pole_Time     = 1:12,989
|Fast_Country  = United Kingdom
|Fast_Driver   = [[David Coulthard]]
|Fast_Team     = [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
|Fast_Time     = 1:16,088
|Fast_Lap      = 53
|First_Country = GER
|First_Driver  = [[Michael Schumacher]]
|First_Team    = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|Second_Country= GER
|Second_Driver = [[Ralf Schumacher]]
|Second_Team   = [[Williams F1|Williams]]-[[BMW]]
|Third_Country = Brazil
|Third_Driver  = [[Rubens Barrichello]]
|Third_Team    = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
}}
'''[[Velika nagrada Francije]] 2001''' je bila deseta [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 2001|sezoni 2001]]. Odvijala se je [[1. julij]]a [[2001]].

==Rezultati==
[[Slika:Alesi 2001.jpg|332px|thumb|right|[[Jean Alesi]], [[Prost Grand Prix]]]]
[[Slika:Button 2001 French Grand Prix.jpg|332px|thumb|right|[[Jenson Button]], [[Benetton Formula|Benetton]]]]
=== Kvalifikacije ===
{{F1 Glava za kvalifikacije}}
|-
! 1
| 5
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]]
| [[Williams F1|Williams]]-[[BMW]]
| 1:12,989
|
|-
! 2
| 1
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:12,999
| +0,010
|-
! 3
| 4
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes]]
| 1:13,186
| +0,197
|-
! 4
| 3
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes]]
| 1:13,268
| +0,279
|-
! 5
| 12
| {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Honda]]
| 1:13,310
| +0,321
|-
! 6
| 6
| {{ikonazastave|Kolumbija}} [[Juan Pablo Montoya]]
| [[Williams F1|Williams]]-[[BMW]]
| 1:13,625
| +0,636
|-
! 7
| 11
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Heinz-Harald Frentzen]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Honda]]
| 1:13,815
| +0,826
|-
! 8
| 2
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:13,867
| +0,878
|-
! 9
| 16
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nick Heidfeld]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 1:14,095
| +1,106
|-
! 10
| 10
| {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]]
| [[British American Racing|BAR]]-[[Honda]]
| 1:14,096
| +1,107
|-
! 11
| 9
| {{ikonazastave|Francija}} [[Olivier Panis]]
| [[British American Racing|BAR]]-[[Honda]]
| 1:14,181
| +1,192
|-
! 12
| 18
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]]
| [[Jaguar Racing|Jaguar]]-[[Ford]]
| 1:14,441
| +1,452
|-
! 13
| 17
| {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Raikkonen]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 1:14,536
| +1,547
|-
! 14
| 19
| {{ikonazastave|Španija}} [[Pedro de la Rosa]]
| [[Jaguar Racing|Jaguar]]-[[Ford]]
| 1:15,020
| +2,031
|-
! 15
| 23
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Luciano Burti]]
| [[Prost Grand Prix|Prost]]-[[Acer]]
| 1:15,072
| +2,083
|-
! 16
| 7
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault]]
| 1:15,220
| +2,231
|-
! 17
| 8
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] 
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault]]
| 1:15,420
| +2,431
|-
! 18
| 14
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Jos Verstappen]]
| [[Arrows]]-[[Asiatech]]
| 1:15,707
| +2,718
|-
! 19
| 22
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Alesi]]
| [[Prost Grand Prix|Prost]]-[[Acer]]
| 1:15,774
| +2,785
|-
! 20
| 15
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Enrique Bernoldi]]
| [[Arrows]]-[[Asiatech]]
| 1:15,828
| +0,839
|-
! 21
| 21
| {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]]
| [[Minardi]]-[[Ford|European]]
| 1:16,039
| +3,050
|-
! 22
| 20
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Tarso Marques]] 
| [[Minardi]]-[[Ford|European]] 
| 1:16,500
| +3,511
|}

=== Dirka ===
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 1
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Michael Schumacher]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 72
| 1:33:35,636
| 2
| '''10'''
|-
! 2
| 5
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Ralf Schumacher]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[BMW]]'''
| 72
| + 10,399 s
| 1
| '''6'''
|-
! 3
| 2
| {{ikonazastave|Brazilija}} '''[[Rubens Barrichello]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 72
| + 16,381 s
| 8
| '''4'''
|-
! 4
| 4
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[David Coulthard]]'''
| '''[[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]'''
| 72
| + 17,106 s
| 3
| '''3'''
|-
! 5
| 12
| {{ikonazastave|Italija}} '''[[Jarno Trulli]]'''
| '''[[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Honda Racing F1|Honda]]'''
| 72
| + 1:08,285
| 5
| '''2'''
|-
! 6
| 16
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Nick Heidfeld]]'''
| '''[[Sauber]]-[[Petronas]]'''
| 71
| +1 krog
| 9
| '''1'''
|-
! 7
| 17
| {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 71
| +1 krog
| 13
| &amp;nbsp;
|-
! 8
| 11
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Heinz-Harald Frentzen]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| 71
| +1 krog
| 7
| &amp;nbsp;
|-
! 9
| 9
| {{ikonazastave|Francija}} [[Olivier Panis]]
| [[British American Racing|BAR]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| 71
| +1 krog
| 11
| &amp;nbsp;
|-
! 10
| 23
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Luciano Burti]]
| [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Acer (engine)|Acer]]
| 71
| +1 krog
| 15
| &amp;nbsp;
|-
! 11
| 7
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault F1|Renault]]
| 71
| +1 krog
| 16
| &amp;nbsp;
|-
! 12
| 22
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Alesi]]
| [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Acer (engine)|Acer]]
| 70
| +2 kroga
| 19
| &amp;nbsp;
|-
! 13
| 14
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Jos Verstappen]]
| [[Arrows]]-[[Asiatech]]
| 70
| +2 kroga
| 18
| &amp;nbsp;
|-
! 14
| 19
| {{ikonazastave|Španija}} [[Pedro de la Rosa]]
| [[Jaguar Racing|Jaguar]]-[[Cosworth]]
| 70
| +2 kroga
| 14
| &amp;nbsp;
|-
! 15
| 20
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Tarso Marques]]
| [[Minardi]]-[[European Aviation Air Charter|European]]
| 69
| +3 krogi
| 22
| &amp;nbsp;
|-
! 16
| 8
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault F1|Renault]]
| 68
| Pritisk goriva
| 17
| &amp;nbsp;
|-
! 17
| 21
| {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]]
| [[Minardi]]-[[European Aviation Air Charter|European]]
| 65
| Motor
| 21
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 18
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]]
| [[Jaguar Racing|Jaguar]]-[[Cosworth]]
| 54
| Motor
| 12
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 6
| {{ikonazastave|Kolumbija}} [[Juan Pablo Montoya]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[BMW]]
| 52
| Motor
| 6
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 15
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Enrique Bernoldi]]
| [[Arrows]]-[[Asiatech]]
| 17
| Motor
| 20
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 10
| {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]]
| [[British American Racing|BAR]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| 5
| Motor
| 10
| &amp;nbsp;
|-
! DNS
| 3
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| -
| Menjalnik
| 4
| 
|}

== Opombe ==
{{Kategorija v Zbirki|2001 French Grand Prix}}
*[[Moštvo McLaren|McLaren]] [[Mika Häkkinen|Mike Häkkinena]] je odpovedal še pred štartom zaradi napake na menjalniku.

{{Poročilo dirke F1|
  Name_of_race            = [[Velika nagrada Francije]] | 
  Year_of_race            = 2001 |
  Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Evrope 2001]] |
  Next_race_in_season     = [[Velika nagrada Velike Britanije 2001]] |
  Previous_year's_race    = [[Velika nagrada Francije 2000]] |
  Next_year's_race        = [[Velika nagrada Francije 2002]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 2001]]
[[Kategorija:Velika nagrada Francije|2001]]</text>
      <sha1>k9xnm445rn24vjxlie6zzrzvv4cdt0o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Francije 2000</title>
    <ns>0</ns>
    <id>109470</id>
    <revision>
      <id>5748526</id>
      <parentid>3954015</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:13:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7448" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country  = France
|Race_No       = 9
|Season_No     = 17
|Year          = 2000
|Image         = Circuit de Nevers Magny-Cours (1992-2002).svg
|Official name = LXXXVI [[Mobil 1]] [[Velika nagrada Francije|Grand Prix de France]]
|Date          = 2. julij
|Location      = [[Circuit de Nevers Magny-Cours]]&lt;br&gt;[[Magny-Cours]], [[Francija]]
|Course_km     = 4,251
|Distance_laps = 72
|Distance_km   = 306,075
|Weather       = Suho
|Pole_Country  = GER
|Pole_Driver   = [[Michael Schumacher]]
|Pole_Team     = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|Pole_Time     = 1:15,632
|Fast_Country  = United Kingdom
|Fast_Driver   = [[David Coulthard]]
|Fast_Team     = [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
|Fast_Time     = 1:19,479 
|Fast_Lap      = 28
|First_Country = UK
|First_Driver  = [[David Coulthard]]
|First_Team    = [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
|Second_Country= Finland
|Second_Driver = [[Mika Häkkinen]]
|Second_Team   = [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
|Third_Country = Brazil
|Third_Driver  = [[Rubens Barrichello]]
|Third_Team    = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
}}
'''[[Velika nagrada Francije]] 2000''' je bila deveta [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 2000|sezoni 2000]]. Odvijala se je [[1. julij]]a [[2000]].

==Rezultati==
=== Kvalifikacije ===
{{F1 Glava za kvalifikacije}}
|-
! 1
| 3
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:15,632
|
|-
! 2
| 2
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes]]
| 1:15,734
| +0,102
|-
! 3
| 4
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:16,047
| +0,415
|-
! 4
| 1
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes]]
| 1:16,050
| +0,418
|-
! 5
| 9
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]]
| [[Williams F1|Williams]]-[[BMW]]
| 1:16,291
| +0,659
|-
! 6
| 7
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]]
| [[Jaguar Racing|Jaguar]]-[[Ford]]
| 1:16,399
| +0,767
|-
! 7
| 22
| {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]]
| [[British American Racing|BAR]]-[[Honda]]
| 1:16,653
| +1,021
|-
! 8
| 5
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Heinz-Harald Frentzen]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen Motorsports|Mugen Honda]]
| 1:16,658
| +1,026
|-
! 9
| 6
| {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen Motorsports|Mugen Honda]]
| 1:16,669
| +1,037
|-
! 10
| 10
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]]
| [[Williams F1|Williams]]-[[BMW]]
| 1:16,905
| +1,273
|-
! 11
| 8
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Herbert]]
| [[Jaguar Racing|Jaguar]]-[[Ford]]
| 1:17,176
| +1,544
|-
! 12
| 17
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Salo]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 1:17,223
| +1,591
|-
! 13
| 18
| {{ikonazastave|Španija}} [[Pedro de la Rosa]]
| [[Arrows]]-[[Supertec]]
| 1:17,279
| +1,647
|-
! 14
| 11
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Supertec]]
| 1:17,317
| +1,685
|-
! 15
| 16
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Pedro Diniz]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 1:17,374
| +1,729
|-
! 16
| 15
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nick Heidfeld]]
| [[Prost Grand Prix|Prost]]-[[Peugeot]]
| 1:17,374
| +1,742
|-
! 17
| 12
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]] 
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Supertec]]
| 1:17,408
| +1,716
|-
! 18
| 14
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Alesi]]
| [[Prost Grand Prix|Prost]]-[[Peugeot]]
| 1:17,569
| +1,937
|-
! 19
| 23
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ricardo Zonta]]
| [[British American Racing|BAR]]-[[Honda]]
| 1:17,668
| +2,036
|-
! 20
| 19
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Jos Verstappen]]
| [[Arrows]]-[[Supertec]]
| 1:17,993
| +2,361
|-
! 21
| 20
| {{ikonazastave|Španija}} [[Marc Gené]]
| [[Minardi]]-[[Fondmetal]]
| 1:18,130
| +2,498
|-
! 22
| 21
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Gaston Mazzacane]] 
| [[Minardi]]-[[Fondmetal]] 
| 1:18,302
| +2,671
|}

=== Dirka ===
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 2
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[David Coulthard]]'''
| '''[[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]'''
| 72
| 1:38:05,538
| 2
| '''10'''
|-
! 2
| 1
| {{ikonazastave|Finska}} '''[[Mika Häkkinen]]'''
| '''[[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]'''
| 72
| + 14,748 s
| 4
| '''6'''
|-
! 3
| 4
| {{ikonazastave|Brazilija}} '''[[Rubens Barrichello]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 72
| + 32,409 s
| 3
| '''4'''
|-
! 4
| 22
| {{ikonazastave|Kanada}} '''[[Jacques Villeneuve]]'''
| '''[[British American Racing|BAR]]-[[Honda Racing F1|Honda]]'''
| 72
| + 1:01,322
| 7
| '''3'''
|-
! 5
| 9
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Ralf Schumacher]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[BMW]]'''
| 72
| + 1:03,981
| 5
| '''2'''
|-
! 6
| 6
| {{ikonazastave|Italija}} '''[[Jarno Trulli]]'''
| '''[[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen-Honda]]'''
| 72
| + 1:15,605
| 9
| '''1'''
|-
! 7
| 5
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Heinz-Harald Frentzen]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen-Honda]]
| 71
| +1 krog
| 8
| &amp;nbsp;
|-
! 8
| 10
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[BMW]]
| 71
| +1 krog
| 10
| &amp;nbsp;
|-
! 9
| 11
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Playlife]]
| 71
| +1 krog
| 14
| &amp;nbsp;
|-
! 10
| 17
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Salo]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 71
| +1 krog
| 12
| &amp;nbsp;
|-
! 11
| 16
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Pedro Diniz]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 71
| +1 krog
| 15
| &amp;nbsp;
|-
! 12
| 15
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nick Heidfeld]]
| [[Prost Grand Prix|Prost]]-[[Peugeot]]
| 71
| +1 krog
| 16
| &amp;nbsp;
|-
! 13
| 7
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]]
| [[Jaguar Racing|Jaguar]]-[[Cosworth]]
| 70
| +2 kroga
| 6
| &amp;nbsp;
|-
! 14
| 14
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Alesi]]
| [[Prost Grand Prix|Prost]]-[[Peugeot]]
| 70
| +2 kroga
| 18
| &amp;nbsp;
|-
! 15
| 20
| {{ikonazastave|Španija}} [[Marc Gené]]
| [[Minardi]]-[[Fondmetal]]
| 70
| +2 kroga
| 21
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 3
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 58
| Motor
| 1
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 18
| {{ikonazastave|Španija}} [[Pedro de la Rosa]]
| [[Arrows]]-[[Supertec]]
| 45
| Prenos
| 13
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 12
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Playlife]]
| 34
| Zavrten
| 17
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 21
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Gastón Mazzacane]]
| [[Minardi]]-[[Fondmetal]]
| 31
| Zavrten
| 22
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 19
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Jos Verstappen]]
| [[Arrows]]-[[Supertec]]
| 25
| Prenos
| 20
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 8
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Herbert]]
| [[Jaguar Racing|Jaguar]]-[[Cosworth]]
| 20
| Menjalnik
| 11
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 23
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ricardo Zonta]]
| [[British American Racing|BAR]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| 16
| Zavrten
| 19
| &amp;nbsp;
|}

{{Poročilo dirke F1|
  Name_of_race            = [[Velika nagrada Francije]] | 
  Year_of_race            = 2000 |
  Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Kanade 2000]] |
  Next_race_in_season     = [[Velika nagrada Avstrije 2000]] |
  Previous_year's_race    = [[Velika nagrada Francije 1999]] |
  Next_year's_race        = [[Velika nagrada Francije 2001]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 2000]]
[[Kategorija:Velika nagrada Francije|2000]]</text>
      <sha1>8z23wy05xgxp2pu98m92mk185kkc0tl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Francije 1999</title>
    <ns>0</ns>
    <id>109521</id>
    <revision>
      <id>5748525</id>
      <parentid>3876080</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:12:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7661" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country  = France
|Race_No       = 7
|Season_No     = 16
|Year          = 1999
|Image         = Circuit de Nevers Magny-Cours (1992-2002).svg
|Official name = LXXXV [[Mobil 1]] [[Velika nagrada Francije|Grand Prix de France]]
|Date          = 27. junij
|Location      = [[Circuit de Nevers Magny-Cours]]&lt;br&gt;[[Magny-Cours]], [[Francija]]
|Course_km     = 4,247
|Distance_laps = 72
|Distance_km   = 305,814
|Weather       = Dež
|Pole_Country  = Brazil
|Pole_Driver   = [[Rubens Barrichello]]
|Pole_Team     = [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford]]
|Pole_Time     = 1:38,441
|Fast_Country  = United Kingdom
|Fast_Driver   = [[David Coulthard]]
|Fast_Team     = [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
|Fast_Time     = 1:19,227
|Fast_Lap      = 8
|First_Country = Germany
|First_Driver  = [[Heinz-Harald Frentzen]]
|First_Team    = [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen-Honda]]
|Second_Country= Finland
|Second_Driver = [[Mika Häkkinen]]
|Second_Team   = [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
|Third_Country = Brazil
|Third_Driver  = [[Rubens Barrichello]]
|Third_Team    = [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford]]
}}
'''[[Velika nagrada Francije]] 1999''' je bila sedma [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1999|sezoni 1999]]. Odvijala se je [[27. junij]]a [[1999]].

==Rezultati==
=== Kvalifikacije ===
{{F1 Glava za kvalifikacije}}
|-
! 1
| 16
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
| [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:38,441
| &amp;nbsp;
|-
! 2
| 11
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Alesi]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 1:38,881
| +0,440
|-
! 3
| 18
| {{ikonazastave|Francija}} [[Olivier Panis]]
| [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Peugeot]]
| 1:40,400
| +1,959
|-
! 4
| 2
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 1:40,403
| +1,962
|-
! 5
| 8
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Heinz-Harald Frentzen]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen-Honda]]
| 1:40,690
| +2,249
|-
! 6
| 3
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:41,127
| +2,686
|-
! 7
| 9
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Playlife]]
| 1:41,825
| +3,384
|-
! 8
| 19
| {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]]
| [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Peugeot]]
| 1:42,096
| +3,655
|-
! 9
| 17
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Herbert]]
| [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:42,199
| +3,758
|-
! 10
| 23
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ricardo Zonta]]
| [[British American Racing|BAR]]-[[Supertec]]
| 1:42,228
| +3,787
|-
! 11
| 12
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Pedro Diniz]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 1:42,942
| +4,501
|-
! 12
| 22
| {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]]
| [[British American Racing|BAR]]-[[Supertec]]
| 1:43,748
| +5,307
|-
! 13
| 10
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Playlife]]
| 1:44,319
| +5,878
|-
! 14
| 1
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 1:44,368
| +5,927
|-
! 15
| 5
| {{ikonazastave|Italija}} [[Alex Zanardi|Alessandro Zanardi]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Supertec]]
| 1:44,912
| +6,471
|-
! 16
| 6
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Supertec]]
| 1:45,189
| +6,748
|-
! 17
| 4
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:45,218
| +6,777
|-
! 18
| 7
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen-Honda]]
| 1:45,334
| +6,893
|-
! 19
| 21
| {{ikonazastave|Španija}} [[Marc Gené]]
| [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:46,324
| +7,883
|-
! 20
| 20
| {{ikonazastave|Italija}} [[Luca Badoer]]
| [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:46,784
| +8,343
|-
! 21
| 14
| {{ikonazastave|Španija}} [[Pedro de la Rosa]]
| [[Arrows]]
| 1:48,215
| +9,774
|-
! 22
| 15
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Toranosuke Takagi]]
| [[Arrows]]
| 1:48,322
| +9,881
|}

=== Dirka ===
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 8
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Heinz-Harald Frentzen]]'''
| '''[[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen-Honda]]'''
| 72
| 1:58:24,343
| 5
| '''10'''
|-
! 2
| 1
| {{ikonazastave|Finska}} '''[[Mika Häkkinen]]'''
| '''[[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]'''
| 72
| + 11,092 s
| 14
| '''6'''
|-
! 3
| 16
| {{ikonazastave|Brazilija}} '''[[Rubens Barrichello]]'''
| '''[[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 72
| + 43,432 s
| 1
| '''4'''
|-
! 4
| 6
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Ralf Schumacher]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Supertec]]'''
| 72
| + 45,475 s
| 16
| '''3'''
|-
! 5
| 3
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Michael Schumacher]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 72
| + 47,881 s
| 6
| '''2'''
|-
! 6
| 4
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Eddie Irvine]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 72
| + 48,901 s
| 17
| '''1'''
|-
! 7
| 19
| {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]]
| [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Peugeot]]
| 72
| + 57,771 s
| 8
| &amp;nbsp;
|-
! 8
| 18
| {{ikonazastave|Francija}} [[Olivier Panis]]
| [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Peugeot]]
| 72
| + 58,531 s
| 3
| &amp;nbsp;
|-
! 9
| 23
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ricardo Zonta]]
| [[British American Racing|BAR]]-[[Supertec]]
| 72
| + 1:28,764
| 10
| &amp;nbsp;
|-
! 10
| 20
| {{ikonazastave|Italija}} [[Luca Badoer]]
| [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 71
| +1 krog
| 20
| &amp;nbsp;
|-
! 11
| 14
| {{ikonazastave|Španija}} [[Pedro de la Rosa]]
| [[Arrows]]
| 71
| +1 krog
| 21
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 9
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Playlife]]
| 42
| Zavrten
| 7
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 7
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen-Honda]]
| 31
| El. sistem
| 18
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 5
| {{ikonazastave|Italija}} [[Alex Zanardi|Alessandro Zanardi]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Supertec]]
| 26
| Motor
| 15
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 22
| {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]]
| [[British American Racing|BAR]]-[[Supertec]]
| 25
| Zavrten
| 12
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 10
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Playlife]]
| 25
| Zavrten
| 13
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 21
| {{ikonazastave|Španija}} [[Marc Gené]]
| [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 25
| Zavrten
| 19
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 11
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Alesi]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 24
| Zavrten
| 2
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 2
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 9
| El. sistem
| 4
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 12
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Pedro Diniz]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 6
| Prenos
| 11
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 17
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Herbert]]
| [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 4
| Menjalnik
| 9
| &amp;nbsp;
|-
! DSQ
| 15
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Toranosuke Takagi]]
| [[Arrows]]
| 71
| Diskvalifikacija
| 22
| &amp;nbsp;
|}

{{Poročilo dirke F1|
  Name_of_race            = [[Velika nagrada Francije]] | 
  Year_of_race            = 1999 |
  Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Kanade 1999]] |
  Next_race_in_season     = [[Velika nagrada Velike Britanije 1999]] |
  Previous_year's_race    = [[Velika nagrada Francije 1998]] |
  Next_year's_race        = [[Velika nagrada Francije 2000]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1999]]
[[Kategorija:Velika nagrada Francije|1999]]</text>
      <sha1>2sue0g54xvvckm5a8z91dhb58zr3b5b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Francije 1998</title>
    <ns>0</ns>
    <id>109688</id>
    <revision>
      <id>5748524</id>
      <parentid>3875890</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:12:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7556" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country  = France
|Official name = LXXXIV [[Velika nagrada Francije|Grand Prix de France]]
|Date          = 28. junij
|Year          = 1998
|Image         = Circuit de Nevers Magny-Cours (1992-2002).svg
|Race_No       = 8
|Season_No     = 16
|Location       = [[Circuit de Nevers Magny-Cours]]&lt;br&gt;[[Magny-Cours]], [[Francija]]
|Course_km     = 4,411
|Distance_laps = 71
|Distance_km   = 308,77
|Weather       = Sončno, vroče
|Pole_Driver   = [[Mika Häkkinen]]
|Pole_Country  = Finland
|Pole_Team     = [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
|Pole_Time     = 1:14,929
|Fast_Driver   = [[David Coulthard]]
|Fast_Country  = UK
|Fast_Team     = [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
|Fast_Time     = 1:17,523
|Fast_Lap      = 59
|First_Driver  = [[Michael Schumacher]]
|First_Country = Germany
|First_Team    = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|Second_Driver = [[Eddie Irvine]]
|Second_Country= UK
|Second_Team   = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|Third_Driver  = [[Mika Häkkinen]]
|Third_Country = Finland
|Third_Team    = [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
}}
'''[[Velika nagrada Francije]] 1998''' je bila osma [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1998|sezoni 1998]]. Odvijala se je [[28. junij]]a [[1998]].

==Rezultati==
=== Kvalifikacije ===
{{F1 Glava za kvalifikacije}}
|-
! 1
| 8
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes]]
| 1:14,929
|
|-
! 2
| 3
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:15,159
| +0,230
|-
! 3
| 7
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes]]
| 1:15,333
| +0,404
|-
! 4
| 4
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:15,527
| +0,598
|-
! 5
| 1
| {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]]
| [[Williams F1|Williams]]-[[Mecachrome]]
| 1:15,630
| +0,701
|-
! 6
| 10
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen-Honda]]
| 1:15,925
| +0,996
|-
! 7
| 9
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen-Honda]]
| 1:16,245
| +1,316
|-
! 8
| 2
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Heinz-Harald Frentzen]]
| [[Williams F1|Williams]]-[[Mecachrome]]
| 1:16,319
| +1,390
|-
! 9
| 5
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Playlife]]
| 1:16,375
| +1,446
|-
! 10
| 6
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Playlife]]
| 1:16,460
| +1,531
|-
! 11
| 14
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Alesi]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 1:16,627
| +1,698
|-
! 12
| 12
| {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]]
| [[Prost Grand Prix|Prost]]-[[Peugeot]]
| 1:16,892
| +1,963
|-
! 13
| 15
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Herbert]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 1:16,977
| +2,048
|-
! 14
| 18
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
| [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:17,024
| +2,095
|-
! 15
| 19
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Jos Verstappen]]
| [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:17,604
| +2,675
|-
! 16
| 11
| {{ikonazastave|Francija}} [[Olivier Panis]]
| [[Prost Grand Prix|Prost]]-[[Peugeot]]
| 1:17,671
| +2,742
|-
! 17
| 16
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Pedro Diniz]] 
| [[Arrows]]
| 1:17,880
| +2,951
|-
! 18
| 20
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ricardo Rosset]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:17,908
| +2,979
|-
! 19
| 17
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Salo]]
| [[Arrows]]
| 1:17,970
| +3,041
|-
! 20
| 21
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Toranosuke Takagi]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:18,221
| +3,292
|-
! 21
| 22
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Šindži Nakano]]
| [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:18,273
| +3,344
|-
! 22
| 23
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Esteban Tuero]]
| [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:19,146
| +4,217
|}

=== Dirka ===
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 3
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Michael Schumacher]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 71
| 1:34:45,026
| 2
| '''10'''
|-
! 2
| 4
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Eddie Irvine]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 71
| + 19,575 s
| 4
| '''6'''
|-
! 3
| 8
| {{ikonazastave|Finska}} '''[[Mika Häkkinen]]'''
| '''[[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]'''
| 71
| + 19,747 s
| 1
| '''4'''
|-
! 4
| 1
| {{ikonazastave|Kanada}} '''[[Jacques Villeneuve]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Mecachrome]]'''
| 71
| + 1:06,965
| 5
| '''3'''
|-
! 5
| 6
| {{ikonazastave|Avstrija}} '''[[Alexander Wurz]]'''
| '''[[Benetton Formula|Benetton]]-[[Playlife]]'''
| 70
| +1 krog
| 10
| '''2'''
|-
! 6
| 7
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[David Coulthard]]'''
| '''[[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]'''
| 70
| +1 krog
| 3
| '''1'''
|-
! 7
| 14
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Alesi]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 70
| +1 krog
| 11
| &amp;nbsp;
|-
! 8
| 15
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Herbert]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 70
| +1 krog
| 13
| &amp;nbsp;
|-
! 9
| 5
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Playlife]]
| 70
| +1 krog
| 9
| &amp;nbsp;
|-
! 10
| 18
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
| [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 69
| +2 kroga
| 14
| &amp;nbsp;
|-
! 11
| 11
| {{ikonazastave|Francija}} [[Olivier Panis]]
| [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Peugeot]]
| 69
| +2 kroga
| 16
| &amp;nbsp;
|-
! 12
| 19
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Jos Verstappen]]
| [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 69
| +2 kroga
| 15
| &amp;nbsp;
|-
! 13
| 17
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Salo]]
| [[Arrows]]
| 69
| +2 kroga
| 19
| &amp;nbsp;
|-
! 14
| 16
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Pedro Diniz]]
| [[Arrows]]
| 69
| +2 kroga
| 17
| &amp;nbsp;
|-
! 15
| 2
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Heinz-Harald Frentzen]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Mecachrome]]
| 68
| Vzmetenje
| 8
| &amp;nbsp;
|-
! 16
| 10
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen-Honda]]
| 68
| +3 krogi
| 6
| &amp;nbsp;
|-
! 17
| 22
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Šindži Nakano]]
| [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 65
| Motor
| 21
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 21
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Toranosuke Takagi]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 60
| Motor
| 20
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 12
| {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]]
| [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Peugeot]]
| 55
| Zavrten
| 12
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 23
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Esteban Tuero]]
| [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 41
| Menjalnik
| 22
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 9
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen-Honda]]
| 19
| Hidravlika
| 7
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 20
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ricardo Rosset]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 16
| Hidravlika
| 18
| &amp;nbsp;
|}

{{Poročilo dirke F1|
  Name_of_race            = [[Velika nagrada Francije]] | 
  Year_of_race            = 1998 |
  Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Kanade 1998]] |
  Next_race_in_season     = [[Velika nagrada Velike Britanije 1998]] |
  Previous_year's_race    = [[Velika nagrada Francije 1997]] |
  Next_year's_race        = [[Velika nagrada Francije 1999]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1998]]
[[Kategorija:Velika nagrada Francije|1998]]</text>
      <sha1>jijotj3l2m3u2cq0as86pdk108liiys</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Francije 1997</title>
    <ns>0</ns>
    <id>109724</id>
    <revision>
      <id>5748538</id>
      <parentid>3875993</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:31:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7790" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country  = France
|Official name = LXXXIII [[Velika nagrada Francije|Grand Prix de France]]
|Image         = Circuit de Nevers Magny-Cours (1992-2002).svg
|Date          = 29. junij
|Year          = 1997
|Image         = Magny Cours 1992new.jpg
|Race_No       = 8
|Season_No     = 17
|Location       = [[Circuit de Nevers Magny-Cours]]&lt;br&gt;[[Magny-Cours]], [[Francija]]
|Course_km     = 4,247
|Distance_laps = 72
|Distance_km   = 305,784
|Weather       = Dež
|Pole_Driver   = [[Michael Schumacher]]
|Pole_Team     = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|Pole_Time     = 1:14,548
|Pole_Country  = Germany
|Fast_Driver   = [[Michael Schumacher]]
|Fast_Team     = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|Fast_Time     = 1:17,910
|Fast_Country  = Germany
|First_Driver  = [[Michael Schumacher]]
|First_Team    = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|First_Country = Germany
|Second_Driver = [[Heinz-Harald Frentzen]]
|Second_Team   = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
|Second_Country= Germany
|Third_Driver  = [[Eddie Irvine]]
|Third_Team    = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|Third_Country = United Kingdom
}}
'''[[Velika nagrada Francije]] 1997''' je bila osma [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1997|sezoni 1997]]. Odvijala se je [[29. junij]]a [[1997]].

==Rezultati==
=== Kvalifikacije ===
{{F1 Glava za kvalifikacije}}
|-
! 1
| 5
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:14,548
|
|-
! 2
| 4
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Heinz-Harald Frentzen]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
| 1:14,749
| +0,201
|-
! 3
| 11
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Peugeot]]
| 1:14,755
| +0,207
|-
! 4
| 3
| {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
| 1:14,800
| +0,252
|-
! 5
| 6
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:14,860
| +0,312
|-
! 6
| 14
| {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]]
| [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Mugen-Honda]]
| 1:14,957
| +0,409
|-
! 7
| 8
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault F1|Renault]]
| 1:14,986
| +0,438
|-
! 8
| 7
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Alesi]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault F1|Renault]]
| 1:15,228
| +0,680
|-
! 9
| 10
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 1:15,270
| +0,722
|-
! 10
| 9
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 1:15,339
| +0,791
|-
! 11
| 12
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Peugeot]]
| 1:15,453
| +0,905
|-
! 12
| 22
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
| [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:15,876
| +1,328
|-
! 13
| 15
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Šindži Nakano]]
| [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Mugen-Honda]]
| 1:15,876
| +1,328
|-
! 14
| 16
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Herbert]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 1:16,018
| +1,470
|-
! 15
| 23
| {{ikonazastave|Danska}} [[Jan Magnussen]]
| [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:16,149
| +1,601
|-
! 16
| 2
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Pedro Diniz]]
| [[Arrows]]-[[Yamaha Motor Corporation|Yamaha]]
| 1:16,536
| +1,988
|-
! 17
| 1
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[Arrows]]-[[Yamaha Motor Corporation|Yamaha]]
| 1:16,729
| +2,181
|-
! 18
| 19
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Jos Verstappen]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:16,941
| +2,393
|-
! 19
| 18
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Salo]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:17,256
| +2,708
|-
! 20
| 17
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Norberto Fontana]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 1:17,538
| +2,990
|-
! 21
| 20
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Ukjo Katajama]]
| [[Minardi]]-[[Hart (racing)|Hart]]
| 1:17,563
| +3,015
|-
! 22
| 21
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Tarso Marques]]
| [[Minardi]]-[[Hart (racing)|Hart]]
| 1:18,280
| +3,732
|}

=== Dirka ===
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 5
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Michael Schumacher]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 72
| 1:38:50,492
| 1
| '''10'''
|-
! 2
| 4
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Heinz-Harald Frentzen]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 72
| + 23,537 s
| 2
| '''6'''
|-
! 3
| 6
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Eddie Irvine]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 72
| + 1:14,801
| 5
| '''4'''
|-
! 4
| 3
| {{ikonazastave|Kanada}} '''[[Jacques Villeneuve]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 72
| + 1:21,784
| 4
| '''3'''
|-
! 5
| 7
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Jean Alesi]]'''
| '''[[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 72
| + 1:22,735
| 8
| '''2'''
|-
! 6
| 11
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Ralf Schumacher]]'''
| '''[[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Peugeot]]'''
| 72
| + 1:29,871
| 3
| '''1'''
|-
! 7
| 10
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 71
| Trčenje
| 9
| &amp;nbsp;
|-
! 8
| 16
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Herbert]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 71
| +1 krog
| 14
| &amp;nbsp;
|-
! 9
| 12
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Peugeot]]
| 71
| +1 krog
| 11
| &amp;nbsp;
|-
! 10
| 14
| {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]]
| [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Mugen-Honda]]
| 70
| +2 kroga
| 6
| &amp;nbsp;
|-
! 11
| 20
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Ukjo Katajama]]
| [[Minardi]]-[[Hart (racing)|Hart]]
| 70
| +2 kroga
| 21
| &amp;nbsp;
|-
! 12
| 1
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[Arrows]]-[[Yamaha Motor Corporation|Yamaha]]
| 69
| +3 krogi
| 17
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 19
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Salo]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 61
| El. sistem
| 19
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 8
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault F1|Renault]]
| 60
| Zavrten
| 7
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 2
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Pedro Diniz]]
| [[Arrows]]-[[Yamaha Motor Corporation|Yamaha]]
| 58
| Zavrten
| 16
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 17
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Norberto Fontana]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 40
| Zavrten
| 20
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 22
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
| [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 36
| Motor
| 13
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 23
| {{ikonazastave|Danska}} [[Jan Magnussen]]
| [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 33
| Zavore
| 15
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 9
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 18
| Motor
| 10
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 18
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Jos Verstappen]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 15
| Zavrten
| 18
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 15
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Šindži Nakano]]
| [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Mugen-Honda]]
| 7
| Zavrten
| 12
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 21
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Tarso Marques]]
| [[Minardi]]-[[Hart (racing)|Hart]]
| 5
| Motor
| 22
| &amp;nbsp;
|}

{{Poročilo dirke F1|
  Name_of_race            = [[Velika nagrada Francije]] | 
  Year_of_race            = 1997 |
  Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Kanade 1997]] |
  Next_race_in_season     = [[Velika nagrada Velike Britanije 1997]] |
  Previous_year's_race    = [[Velika nagrada Francije 1996]] |
  Next_year's_race        = [[Velika nagrada Francije 1998]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1997]]
[[Kategorija:Velika nagrada Francije|1997]]</text>
      <sha1>ecccf3mbq3tsyhs4wxhb739vsrvgred</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748539</id>
      <parentid>5748538</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:32:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7749" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country  = France
|Official name = LXXXIII [[Velika nagrada Francije|Grand Prix de France]]
|Image         = Circuit de Nevers Magny-Cours (1992-2002).svg
|Date          = 29. junij
|Year          = 1997
|Race_No       = 8
|Season_No     = 17
|Location       = [[Circuit de Nevers Magny-Cours]]&lt;br&gt;[[Magny-Cours]], [[Francija]]
|Course_km     = 4,247
|Distance_laps = 72
|Distance_km   = 305,784
|Weather       = Dež
|Pole_Driver   = [[Michael Schumacher]]
|Pole_Team     = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|Pole_Time     = 1:14,548
|Pole_Country  = Germany
|Fast_Driver   = [[Michael Schumacher]]
|Fast_Team     = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|Fast_Time     = 1:17,910
|Fast_Country  = Germany
|First_Driver  = [[Michael Schumacher]]
|First_Team    = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|First_Country = Germany
|Second_Driver = [[Heinz-Harald Frentzen]]
|Second_Team   = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
|Second_Country= Germany
|Third_Driver  = [[Eddie Irvine]]
|Third_Team    = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|Third_Country = United Kingdom
}}
'''[[Velika nagrada Francije]] 1997''' je bila osma [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1997|sezoni 1997]]. Odvijala se je [[29. junij]]a [[1997]].

==Rezultati==
=== Kvalifikacije ===
{{F1 Glava za kvalifikacije}}
|-
! 1
| 5
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:14,548
|
|-
! 2
| 4
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Heinz-Harald Frentzen]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
| 1:14,749
| +0,201
|-
! 3
| 11
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Peugeot]]
| 1:14,755
| +0,207
|-
! 4
| 3
| {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
| 1:14,800
| +0,252
|-
! 5
| 6
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:14,860
| +0,312
|-
! 6
| 14
| {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]]
| [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Mugen-Honda]]
| 1:14,957
| +0,409
|-
! 7
| 8
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault F1|Renault]]
| 1:14,986
| +0,438
|-
! 8
| 7
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Alesi]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault F1|Renault]]
| 1:15,228
| +0,680
|-
! 9
| 10
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 1:15,270
| +0,722
|-
! 10
| 9
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 1:15,339
| +0,791
|-
! 11
| 12
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Peugeot]]
| 1:15,453
| +0,905
|-
! 12
| 22
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
| [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:15,876
| +1,328
|-
! 13
| 15
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Šindži Nakano]]
| [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Mugen-Honda]]
| 1:15,876
| +1,328
|-
! 14
| 16
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Herbert]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 1:16,018
| +1,470
|-
! 15
| 23
| {{ikonazastave|Danska}} [[Jan Magnussen]]
| [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:16,149
| +1,601
|-
! 16
| 2
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Pedro Diniz]]
| [[Arrows]]-[[Yamaha Motor Corporation|Yamaha]]
| 1:16,536
| +1,988
|-
! 17
| 1
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[Arrows]]-[[Yamaha Motor Corporation|Yamaha]]
| 1:16,729
| +2,181
|-
! 18
| 19
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Jos Verstappen]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:16,941
| +2,393
|-
! 19
| 18
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Salo]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:17,256
| +2,708
|-
! 20
| 17
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Norberto Fontana]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 1:17,538
| +2,990
|-
! 21
| 20
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Ukjo Katajama]]
| [[Minardi]]-[[Hart (racing)|Hart]]
| 1:17,563
| +3,015
|-
! 22
| 21
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Tarso Marques]]
| [[Minardi]]-[[Hart (racing)|Hart]]
| 1:18,280
| +3,732
|}

=== Dirka ===
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 5
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Michael Schumacher]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 72
| 1:38:50,492
| 1
| '''10'''
|-
! 2
| 4
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Heinz-Harald Frentzen]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 72
| + 23,537 s
| 2
| '''6'''
|-
! 3
| 6
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Eddie Irvine]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 72
| + 1:14,801
| 5
| '''4'''
|-
! 4
| 3
| {{ikonazastave|Kanada}} '''[[Jacques Villeneuve]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 72
| + 1:21,784
| 4
| '''3'''
|-
! 5
| 7
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Jean Alesi]]'''
| '''[[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 72
| + 1:22,735
| 8
| '''2'''
|-
! 6
| 11
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Ralf Schumacher]]'''
| '''[[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Peugeot]]'''
| 72
| + 1:29,871
| 3
| '''1'''
|-
! 7
| 10
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 71
| Trčenje
| 9
| &amp;nbsp;
|-
! 8
| 16
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Herbert]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 71
| +1 krog
| 14
| &amp;nbsp;
|-
! 9
| 12
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Peugeot]]
| 71
| +1 krog
| 11
| &amp;nbsp;
|-
! 10
| 14
| {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]]
| [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Mugen-Honda]]
| 70
| +2 kroga
| 6
| &amp;nbsp;
|-
! 11
| 20
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Ukjo Katajama]]
| [[Minardi]]-[[Hart (racing)|Hart]]
| 70
| +2 kroga
| 21
| &amp;nbsp;
|-
! 12
| 1
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[Arrows]]-[[Yamaha Motor Corporation|Yamaha]]
| 69
| +3 krogi
| 17
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 19
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Salo]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 61
| El. sistem
| 19
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 8
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault F1|Renault]]
| 60
| Zavrten
| 7
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 2
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Pedro Diniz]]
| [[Arrows]]-[[Yamaha Motor Corporation|Yamaha]]
| 58
| Zavrten
| 16
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 17
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Norberto Fontana]]
| [[Sauber]]-[[Petronas]]
| 40
| Zavrten
| 20
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 22
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
| [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 36
| Motor
| 13
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 23
| {{ikonazastave|Danska}} [[Jan Magnussen]]
| [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 33
| Zavore
| 15
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 9
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 18
| Motor
| 10
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 18
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Jos Verstappen]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 15
| Zavrten
| 18
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 15
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Šindži Nakano]]
| [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Mugen-Honda]]
| 7
| Zavrten
| 12
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 21
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Tarso Marques]]
| [[Minardi]]-[[Hart (racing)|Hart]]
| 5
| Motor
| 22
| &amp;nbsp;
|}

{{Poročilo dirke F1|
  Name_of_race            = [[Velika nagrada Francije]] | 
  Year_of_race            = 1997 |
  Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Kanade 1997]] |
  Next_race_in_season     = [[Velika nagrada Velike Britanije 1997]] |
  Previous_year's_race    = [[Velika nagrada Francije 1996]] |
  Next_year's_race        = [[Velika nagrada Francije 1998]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1997]]
[[Kategorija:Velika nagrada Francije|1997]]</text>
      <sha1>hx1bpn5kcg6nlraulilu2v73jeqysge</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Francije 1995</title>
    <ns>0</ns>
    <id>109887</id>
    <revision>
      <id>5748523</id>
      <parentid>3876075</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:12:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <comment>Circuit de Nevers Magny-Cours (1992-2002)</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8983" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country   = France
|Official name  = LXXXI [[Velika nagrada Francije|Grand Prix de France]]
|Image          = Circuit de Nevers Magny-Cours (1992-2002).svg
|Date           = 2. julij
|Year           = 1995
|Race_No        = 7
|Season_No      = 17
|Location       = [[Circuit de Nevers Magny-Cours]]&lt;br&gt;[[Magny-Cours]], [[Francija]]
|Course_km      = 4,250
|Distance_laps  = 72
|Distance_km    = 306,000
|Weather        = Oblačno, občasno rahlo rosenje
|Pole_Driver    = [[Damon Hill]]
|Pole_Team      = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
|Pole_Time      = 1:17,225
|Pole_Country   = United Kingdom
|Fast_Driver    = [[Michael Schumacher]]
|Fast_Team      = [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault F1|Renault]]
|Fast_Time      = 1:20,218
|Fast_Lap       = 51
|Fast_Country   = Germany
|First_Driver   = [[Michael Schumacher]]
|First_Team     = [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault F1|Renault]]
|First_Country  = Germany
|Second_Driver  = [[Damon Hill]]
|Second_Team    = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
|Second_Country = United Kingdom
|Third_Driver   = [[David Coulthard]]
|Third_Team     = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
|Third_Country  = United Kingdom
}}
'''[[Velika nagrada Francije]] 1995''' je bila sedma [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1995|sezoni 1995]]. Odvijala se je [[2. julij]]a [[1995]].

==Rezultati==
=== Kvalifikacije ===
{{F1 Glava za kvalifikacije 3}}
|-
! 1
| 5
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
| 1:18,556
| '''1:17,225'''
|
|-
! 2
| 1
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault F1|Renault]]
| 1:18,893
| '''1:17,512'''
| +0,287
|-
! 3
| 6
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
| 1:18,585
| '''1:17,925'''
| +0,700
|-
! 4
| 27
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Alesi]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:19,254
| '''1:18,761'''
| +1,536
|-
! 5
| 14
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Peugeot]]
| 1:19,763
| '''1:18,810'''
| +1,585
|-
! 6
| 26
| {{ikonazastave|Francija}} [[Olivier Panis]]
| [[Ligier]]-[[Mugen Motorsports|Mugen-Honda]]
| 1:19,466
| '''1:19,047'''
| +1,822
|-
! 7
| 28
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gerhard Berger]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| '''1:19,051'''
| 1:19,295
| +1,826
|-
! 8
| 8
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz in motorsport|Mercedes]]
| 1:20,218
| '''1:19,238'''
| +2,013
|-
! 9
| 25
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Martin Brundle]]
| [[Ligier]]-[[Mugen Motorsports|Mugen-Honda]]
| '''1:19,384'''
| 1:19,524
| +2,159
|-
! 10
| 2
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Herbert]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault F1|Renault]]
| '''1:19,555'''
| 1:20,000
| +2,330
|-
! 11
| 15
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Peugeot]]
| 1:20,713
| '''1:19,845'''
| +2,620
|-
! 12
| 30
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Heinz-Harald Frentzen]]
| [[Sauber]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:21,111
| '''1:20,309'''
| +3,084
|-
! 13
| 7
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mark Blundell]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz in motorsport|Mercedes]]
| 1:20,804
| '''1:20,527'''
| +3,302
|-
! 14
| 4
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Salo]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Yamaha Motor Company|Yamaha]]
| 1:21,921
| '''1:20,796'''
| +3,571
|-
! 15
| 29
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Christophe Boullion]]
| [[Sauber]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:22,382
| '''1:20,943'''
| +3,718
|-
! 16
| 9
| {{ikonazastave|Italija}} [[Gianni Morbidelli]]
| [[Footwork Arrows|Footwork]]-[[Brian Hart Ltd,|Hart]]
| 1:21,756
| '''1:21,076'''
| +3,851
|-
! 17
| 24
| {{ikonazastave|Italija}} [[Luca Badoer]]
| [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| brez časa
| '''1:21,323'''
| +4,098
|-
! 18
| 10
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Taki Inoue]]
| [[Footwork Arrows|Footwork]]-[[Brian Hart Ltd,|Hart]]
| 1:23,355
| '''1:21,894'''
| +4,669
|-
! 19
| 3
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Ukjo Katajama]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Yamaha Motor Company|Yamaha]]
| 1:22,959
| '''1:21,930'''
| +4,705
|-
! 20
| 23
| {{ikonazastave|Italija}} [[Pierluigi Martini]]
| [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| brez časa
| '''1:22,104'''
| +4,879
|-
! 21
| 17
| {{ikonazastave|Italija}} [[Andrea Montermini]]
| [[Pacific Racing|Pacific]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:24,172
| '''1:23,466'''
| +6,241
|-
! 22
| 16
| {{ikonazastave|Francija}} [[Bertrand Gachot]]
| [[Pacific Racing|Pacific]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:24,509
| '''1:23,647'''
| +6,422
|-
! 23
| 21
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Pedro Diniz]]
| [[Forti]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:25,787
| '''1:24,184'''
| +6,959
|-
! 24
| 22
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Roberto Moreno]]
| [[Forti]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:26,445
| '''1:24,865'''
| +7,640
|}

=== Dirka ===
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 1
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Michael Schumacher]]'''
| '''[[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 72
| 1:38:28,429
| 2
| '''10'''
|-
! 2
| 5
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Damon Hill]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 72
| + 31,309 s
| 1
| '''6'''
|-
! 3
| 6
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[David Coulthard]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 72
| + 1:02,826
| 3
| '''4'''
|-
! 4
| 25
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Martin Brundle]]'''
| '''[[Ligier]]-[[Mugen Motorsports|Mugen-Honda]]'''
| 72
| + 1:03,293
| 9
| '''3'''
|-
! 5
| 27
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Jean Alesi]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 72
| + 1:17,869
| 4
| '''2'''
|-
! 6
| 14
| {{ikonazastave|Brazilija}} '''[[Rubens Barrichello]]'''
| '''[[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Peugeot]]'''
| 71
| +1 krog
| 5
| '''1'''
|-
! 7
| 8
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz in motorsport|Mercedes]]
| 71
| +1 krog
| 8
| &amp;nbsp;
|-
! 8
| 26
| {{ikonazastave|Francija}} [[Olivier Panis]]
| [[Ligier]]-[[Mugen Motorsports|Mugen-Honda]]
| 71
| +1 krog
| 6
| &amp;nbsp;
|-
! 9
| 15
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Peugeot]]
| 71
| +1 krog
| 11
| &amp;nbsp;
|-
! 10
| 30
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Heinz-Harald Frentzen]]
| [[Sauber]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 71
| +1 krog
| 12
| &amp;nbsp;
|-
! 11
| 7
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mark Blundell]]
| [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz in motorsport|Mercedes]]
| 70
| +2 kroga
| 13
| &amp;nbsp;
|-
! 12
| 28
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gerhard Berger]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 70
| +2 kroga
| 7
| &amp;nbsp;
|-
! 13
| 24
| {{ikonazastave|Italija}} [[Luca Badoer]]
| [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 69
| +3 krogi
| 17
| &amp;nbsp;
|-
! 14
| 9
| {{ikonazastave|Italija}} [[Gianni Morbidelli]]
| [[Footwork Arrows|Footwork]]-[[Brian Hart Ltd.|Hart]]
| 69
| +3 krogi
| 16
| &amp;nbsp;
|-
! 15
| 4
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Salo]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Yamaha Motor Company|Yamaha]]
| 69
| +3 krogi
| 14
| &amp;nbsp;
|-
! 16
| 22
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Roberto Moreno]]
| [[Forti]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 66
| +6 krogov
| 24
| &amp;nbsp;
|-
! NC
| 17
| {{ikonazastave|Italija}} [[Andrea Montermini]]
| [[Pacific Racing|Pacific]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 62
| +10 krogov
| 21
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 29
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Christophe Boullion]]
| [[Sauber]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 48
| Menjalnik
| 15
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 16
| {{ikonazastave|Francija}} [[Bertrand Gachot]]
| [[Pacific Racing|Pacific]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 24
| Menjalnik
| 22
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 23
| {{ikonazastave|Italija}} [[Pierluigi Martini]]
| [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 23
| Menjalnik
| 20
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 2
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Herbert]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault F1|Renault]]
| 2
| Zavrten
| 10
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 10
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Taki Inoue]]
| [[Footwork Arrows|Footwork]]-[[Brian Hart Ltd.|Hart]]
| 0
| Trčenje
| 18
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 3
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Ukjo Katajama]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Yamaha Motor Company|Yamaha]]
| 0
| Trčenje
| 19
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 21
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Pedro Diniz]]
| [[Forti]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 0
| Zavrten
| 23
| &amp;nbsp;
|}

{{Poročilo dirke F1|
  Name_of_race            = [[Velika nagrada Francije]] | 
  Year_of_race            = 1995 |
  Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Kanade 1995]] |
  Next_race_in_season     = [[Velika nagrada Velike Britanije 1995]] |
  Previous_year's_race    = [[Velika nagrada Francije 1994]] |
  Next_year's_race        = [[Velika nagrada Francije 1996]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1995]]
[[Kategorija:Velika nagrada Francije|1995]]</text>
      <sha1>o76jqgvwx73lrlqsoxmu29hb5sy9hox</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Francije 1994</title>
    <ns>0</ns>
    <id>109914</id>
    <revision>
      <id>5748531</id>
      <parentid>5014669</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:16:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <comment>Circuit de Nevers Magny-Cours (1992-2002)</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13492" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
| Race Country   = Francija
| Official name  = LXXX [[Velika nagrada Francije|Grand Prix de France]]
| Image          = Circuit de Nevers Magny-Cours (1992-2002).svg
| Date           = 3. julij
| Year           = 1994
| Race_No        = 7
| Season_No      = 16
| Location       = [[Circuit de Nevers Magny-Cours]],&lt;br&gt; [[Magny-Cours]], [[Francija]]
| Course_km      = 4,250
| Distance_laps  = 72
| Distance_km    = 306,000
| Weather        = Sončno
| Pole_Driver    = [[Damon Hill]]
| Pole_Team      = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
| Pole_Time      = 1:16,282
| Pole_Country   = United Kingdom
| Fast_Driver    = [[Damon Hill]]
| Fast_Team      = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
| Fast_Time      = 1:19,678
| Fast_Lap       = 4
| Fast_Country   = United Kingdom
| First_Driver   = [[Michael Schumacher]]
| First_Team     = [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| First_Country  = Germany
| Second_Driver  = [[Damon Hill]]
| Second_Team    = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
| Second_Country = United Kingdom
| Third_Driver   = [[Gerhard Berger]]
| Third_Team     = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| Third_Country  = Austria
|}}
'''[[Velika nagrada Francije]] 1994''' je bila sedma [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1994|sezoni 1994]]. Odvijala se je [[3. julij]]a [[1994]] na dirkališču [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] v [[Magny-Cours]]u. Zmagal je [[Michael Schumacher]], drugo mesto je osvojil [[Damon Hill]], tretje pa [[Gerhard Berger]]. Hill je osvojil tako [[najboljši štartni položaj]], kot tudi postavil [[najhitrejši krog]] dirke.

==Poročilo==
=== Pred dirko ===
V treh tednih premora do te dirke je prišlo do nekaj sprememb med dirkači. V [[WilliamsF1|Williamsu]] je [[Nigel Mansell]] zamenjal [[David Coulthard|Davida Coultharda]], v [[Benetton Formula|Benettonu]] pa je [[Jos Verstappen]] zamenjal [[Jyrki Järvilehto|JJ Lehta]]. Verstappen je na petkovem treningu raztreščil svoj dirkalnik ob trčenju v ogrado, ki ločuje štartno-ciljno ravnino od boksov, ob tem pa je malo manjkalo da bi utrpel hujše poškodbe noge, saj je vzmetenje prebilo nos dirkalnika in poškodovalo njegov dirkaški kombinezon, njegovo nogo pa za las zgrešilo.

===Kvalifikacije===
Kvalifikacije so bile napete, saj je [[Damon Hill]] z manj kot desetinko sekunde prednosti premagal povratnika [[Nigel Mansell|Manslla]], in osvojil najboljši štartni položaj. V drugo vrsto sta se uvrstila [[Michael Schumacher]] in [[Jean Alesi]], do desetega mesta pa so se zvrstili še [[Gerhard Berger]], [[Eddie Irvine]], [[Rubens Barrichello]], [[Mika Häkkinen]], [[Martin Brundle]] in [[Heinz-Harald Frentzen]].

=== Dirka ===
Schumacher je odlično štartal in se med obema [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]ova, ki sta štartala iz prve vrste, prebil v vodstvo. Hill je na drugem mestu lahko sledil Nemcu, Mansell pa je izgubljal in moral braniti svoje tretje mesto pred Alesijem. Vrstni red v ospredju se ni spremenil do osemnajstega kroga, ko je Mansell opravil svoj prvi postanek v boksih. Zdaj je že postalo jasno, da so nekateri dirkači na taktiki treh postankov, drugi pa na taktiki dveh postankov v boksih. [[Rubens Barrichello]] brez postanka se je prebil na tretje mesto, Alesi pa se je po postanku vrnil na stezo pred Manslla. Britanca je kmalu prehitel še Berger, Barrichello pa je padel v ozadje zaradi težav z matico na enem od koles ob postanku v boksih.

V petintridesetem krogu je Alesi opravil svoj drugi postanek od treh in padel na četrto mesto za Bergerja. Dva kroga kasneje je svoj drugi postanek opravil vodilni Schumacher, tako da je vodstvo prevzel Hill. Toda že po petih krogih je Schumacher povsem ujel vodilnega Britanca, medtem pa se je Alesi zavrtel in na stezo prinesel pesek. Tako je tretje mesto prevzel Berger, toda kmalu je zavil na postanek v bokse, tako da je njegovo mesto prevzel Mansell, ki pa je nekaj krogov kasneje odstopil zaradi okvare menjalnika. Hill je po svojem drugem postanku padel 20 sekund za Schumacherja. V oseminštiridesetem krogu je moral Häkkinen s četrtega mesta odstopiti, ker je razneslo [[Peugeot]]ov motor v zadku Finčevega [[Team McLaren|McLarna]]. Nekaj krogov kasneje je petouvrščeni [[Ukjo Katajama]] zletel s proge in zapravil visoko uvrstitev, tako da so se za točke borili [[Christian Fittipaldi]] s [[Footwork Arrows|Footworkok]], [[Pierluigi Martini]] z [[Minardi]]jem in [[Andrea de Cesaris]] z [[Sauber]]hem, v zadnjih krogih pa jih je ujel še [[Johnny Herbert]] z [[Team Lotus|Lotusom]]. Schumacher je dosegel svojo šesto zmago na sedmi dirki v tej sezoni, drugi je bil Hill, tretji Berger, točke pa so osvojili še Frentzen, Martini in de Cesaris. Za slednja je bila to njuna zadnja uvrstitev med dobitnike točk.
==Rezultati==
=== Kvalifikacije ===
{{F1 Glava za kvalifikacije 3}}
|-
! 1
| 0
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
| 1:17,539
| '''1:16,282'''
|
|-
! 2
| 2
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Nigel Mansell]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
| 1:18,340
| '''1:16,359'''
| +0,077
|-
! 3
| 5
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:17,085
| '''1:16,707'''
| +0,425
|-
! 4
| 27
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Alesi]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:17,855
| '''1:16,954'''
| +0,672
|-
! 5
| 28
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gerhard Berger]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:17,441
| '''1:16,959'''
| +0,677
|-
! 6
| 15
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Hart (racing)|Hart]]
| 1:19,463
| '''1:17,441'''
| +1,159
|-
! 7
| 14
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Hart (racing)|Hart]]
| 1:18,326
| '''1:17,482'''
| +1,200
|-
! 8
| 6
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Jos Verstappen]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:18,669
| '''1:17,645'''
| +1,363
|-
! 9
| 7
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Peugeot]]
| 1:19,041
| '''1:17,768'''
| +1,486
|-
! 10
| 30
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Heinz-Harald Frentzen]]
| [[Sauber]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 1:19,318
| '''1:17,830'''
| +1,548
|-
! 11
| 29
| {{ikonazastave|Italija}} [[Andrea de Cesaris]]
| [[Sauber]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 1:20,145
| '''1:17,866'''
| +1,584
|-
! 12
| 8
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Martin Brundle]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Peugeot]]
| 1:18,112
| '''1:18,031'''
| +1,749
|-
! 13
| 26
| {{ikonazastave|Francija}} [[Olivier Panis]]
| [[Ligier]]-[[Renault F1|Renault]]
| 1:19,697
| '''1:18,044'''
| +1,762
|-
! 14
| 3
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Ukjo Katajama]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Yamaha Motor Corporation|Yamaha]]
| 1:19,969
| '''1:18,192'''
| +1,910
|-
! 15
| 25
| {{ikonazastave|Francija}} [[Éric Bernard]]
| [[Ligier]]-[[Renault F1|Renault]]
| 1:19,292
| '''1:18,236'''
| +1,954
|-
! 16
| 23
| {{ikonazastave|Italija}} [[Pierluigi Martini]]
| [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:20,084
| '''1:18,248'''
| +1,966
|-
! 17
| 4
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mark Blundell]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Yamaha Motor Corporation|Yamaha]]
| 1:20,001
| '''1:18,381'''
| +2,099
|-
! 18
| 9
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Christian Fittipaldi]]
| [[Footwork Arrows|Footwork]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:20,801
| '''1:18,568'''
| +2,286
|-
! 19
| 12
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Herbert]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Mugen-Honda]]
| 1:20,108
| '''1:18,715'''
| +2,433
|-
! 20
| 20
| {{ikonazastave|Francija}} [[Érik Comas]]
| [[Larrousse]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:20,576
| '''1:18,811'''
| +2,529
|-
! 21
| 24
| {{ikonazastave|Italija}} [[Michele Alboreto]]
| [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:20,097
| '''1:18,890'''
| +2,608
|-
! 22
| 10
| {{ikonazastave|Italija}} [[Gianni Morbidelli]]
| [[Footwork Arrows|Footwork]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:20,707
| '''1:18,936'''
| +2,654
|-
! 23
| 11
| {{ikonazastave|Italija}} [[Alessandro Zanardi]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Mugen-Honda]]
| 1:20,122
| '''1:19,066'''
| +2,784
|-
! 24
| 31
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[David Brabham]]
| [[Simtek]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:22,527
| '''1:19,771'''
| +3,489
|-
! 25
| 19
| {{ikonazastave|Monako}} [[Olivier Beretta]]
| [[Larrousse]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:21,964
| '''1:19,863'''
| +3,581
|-
! 26
| 32
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Marc Gounon]]
| [[Simtek]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:23,264
| '''1:21,829'''
| +5,547
|-
! DNQ
| 34
| {{ikonazastave|Francija}} [[Bertrand Gachot]]
| [[Pacific Racing|Pacific]]-[[Ilmor]]
| 1:24,048
| '''1:21,952'''
| +5,670
|-
! DNQ
| 33
| {{ikonazastave|Francija}} [[Paul Belmondo]]
| [[Pacific Racing|Pacific]]-[[Ilmor]]
| 1:24,637
| '''1:23,004'''
| +6,722
|-
|}

=== Dirka ===
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 5
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Michael Schumacher]]'''
| '''[[Benetton Formula|Benetton]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 72
| 1:38:35,704
| 3
| '''10'''
|-
! 2
| 0
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Damon Hill]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 72
| + 12,642 s
| 1
| '''6'''
|-
! 3
| 28
| {{ikonazastave|Avstrija}} '''[[Gerhard Berger]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 72
| + 52,765 s
| 5
| '''4'''
|-
! 4
| 30
| {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Heinz-Harald Frentzen]]'''
| '''[[Sauber]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]'''
| 71
| +1 krog
| 10
| '''3'''
|-
! 5
| 23
| {{ikonazastave|Italija}} '''[[Pierluigi Martini]]'''
| '''[[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 70
| +2 kroga
| 16
| '''2'''
|-
! 6
| 29
| {{ikonazastave|Italija}} '''[[Andrea de Cesaris]]'''
| '''[[Sauber]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]'''
| 70
| +2 kroga
| 11
| '''1'''
|-
! 7
| 12
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Herbert]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Mugen-Honda]]
| 70
| +2 kroga
| 19
| &amp;nbsp;
|-
! 8
| 9
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Christian Fittipaldi]]
| [[Footwork Arrows|Footwork]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 70
| +2 kroga
| 18
| &amp;nbsp;
|-
! 9
| 32
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Marc Gounon]]
| [[Simtek]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 68
| +4 krogi
| 26
| &amp;nbsp;
|-
! 10
| 4
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mark Blundell]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Yamaha Motor Corporation|Yamaha]]
| 67
| +5 krogov
| 17
| &amp;nbsp;
|-
! 11
| 20
| {{ikonazastave|Francija}} [[Érik Comas]]
| [[Larrousse]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 66
| Motor
| 20
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 3
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Ukjo Katajama]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Yamaha Motor Corporation|Yamaha]]
| 53
| Zavrten
| 14
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 7
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Peugeot]]
| 48
| Motor
| 9
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 2
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Nigel Mansell]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
| 45
| Menjalnik
| 2
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 27
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Alesi]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 41
| Trčenje
| 4
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 14
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Hart (racing)|Hart]]
| 41
| Trčenje
| 7
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 25
| {{ikonazastave|Francija}} [[Éric Bernard]]
| [[Ligier]]-[[Renault F1|Renault]]
| 40
| Menjalnik
| 15
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 19
| {{ikonazastave|Monako}} [[Olivier Beretta]]
| [[Larrousse]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 36
| Motor
| 25
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 8
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Martin Brundle]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Peugeot]]
| 29
| Motor
| 12
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 10
| {{ikonazastave|Italija}} [[Gianni Morbidelli]]
| [[Footwork Arrows|Footwork]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 28
| Trčenje
| 22
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 26
| {{ikonazastave|Francija}} [[Olivier Panis]]
| [[Ligier]]-[[Renault F1|Renault]]
| 28
| Trčenje
| 13
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 31
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[David Brabham]]
| [[Simtek]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 28
| Prenos
| 24
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 6
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Jos Verstappen]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 25
| Zavrten
| 8
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 15
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Hart (racing)|Hart]]
| 24
| Menjalnik
| 6
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 24
| {{ikonazastave|Italija}} [[Michele Alboreto]]
| [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 21
| Motor
| 21
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 11
| {{ikonazastave|Italija}} [[Alex Zanardi|Alessandro Zanardi]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Mugen-Honda]]
| 20
| Motor
| 23
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 33
| {{ikonazastave|Francija}} [[Paul Belmondo]]
| [[Pacific Racing|Pacific]]-[[Ilmor]]
| &amp;nbsp;
|
|
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 34
| {{ikonazastave|Francija}} [[Bertrand Gachot]]
| [[Pacific Racing|Pacific]]-[[Ilmor]]
| &amp;nbsp;
|
|
| &amp;nbsp;
|}

=== Opombe ===
*Zadnje točke: [[Pierluigi Martini]], [[Andrea de Cesaris]]

{{Poročilo dirke F1|
  Name_of_race            = [[Velika nagrada Francije]] | 
  Year_of_race            = 1994 |
  Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Kanade 1994]] |
  Next_race_in_season     = [[Velika nagrada Velike Britanije 1994]] |
  Previous_year's_race    = [[Velika nagrada Francije 1993]] |
  Next_year's_race        = [[Velika nagrada Francije 1995]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1994]]
[[Kategorija:Velika nagrada Francije|1994]]</text>
      <sha1>tabbosf7prygrhaoz1iuw46vsx9gpsh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Francije 1992</title>
    <ns>0</ns>
    <id>110175</id>
    <revision>
      <id>5748537</id>
      <parentid>3876292</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:31:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <comment>Circuit de Nevers Magny-Cours (1992-2002) SVG</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5922" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country = France
|Image = Circuit de Nevers Magny-Cours (1992-2002).svg
|Date=5. julij
|Year=1992
|Race_No       = 8
|Season_No     = 16
|Location      = [[Circuit de Nevers Magny-Cours]]&lt;br&gt;[[Magny-Cours]], [[Francija]]
|Course_km     = 4,250
|Distance_laps = 69
|Distance_km   = 293,250
|Scheduled_laps = 72
|Scheduled_km = 306,000
|Weather  = Dež v drugem delu dirke
|Pole_Driver   = [[Nigel Mansell]]
|Pole_Team     = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
|Pole_Country   = UK
|Pole_Time     = 1:13,864
|Fast_Driver   = [[Nigel Mansell]]
|Fast_Country  = UK
|Fast_Team     = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
|Fast_Time     = 1:17,070
|Fast_Lap      = 37
|First_Driver  = [[Nigel Mansell]]
|First_Team    = [[Williams F1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
|First_Country   = UK
|Second_Driver = [[Riccardo Patrese]]
|Second_Team   = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
|Second_Country= Italy
|Third_Driver  = [[Martin Brundle]]      
|Third_Team    = [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|Third_Country   = UK
}}
'''[[Velika nagrada Francije]] 1992''' je bila osma [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1992|sezoni 1992]]. Odvijala se je [[5. julij]]a [[1992]].

== Dirka ==
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 5
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Nigel Mansell]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 69
| 1:38:08,459
| 1
| '''10'''
|-
! 2
| 6
| {{ikonazastave|Italija}} '''[[Riccardo Patrese]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 69
| + 46,447 s
| 2
| '''6'''
|-
! 3
| 20
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Martin Brundle]]'''
| '''[[Benetton Formula|Benetton]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 69
| + 1:12,579
| 7
| '''4'''
|-
! 4
| 11
| {{ikonazastave|Finska}} '''[[Mika Häkkinen]]'''
| '''[[Team Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 68
| +1 krog
| 11
| '''3'''
|-
! 5
| 26
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Érik Comas]]'''
| '''[[Ligier]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 68
| +1 krog
| 10
| '''2'''
|-
! 6
| 12
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Johnny Herbert]]'''
| '''[[Team Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 68
| +1 krog
| 12
| '''1'''
|-
! 7
| 9
| {{ikonazastave|Italija}} [[Michele Alboreto]]
| [[Footwork Arrows|Footwork]]-[[Mugen-Honda]]
| 68
| +1 krog
| 14
| &amp;nbsp;
|-
! 8
| 24
| {{ikonazastave|Italija}} [[Gianni Morbidelli]]
| [[Minardi]]-[[Lamborghini]]
| 68
| +1 krog
| 16
| &amp;nbsp;
|-
! 9
| 21
| {{ikonazastave|Finska}} [[Jyrki Järvilehto]]
| [[Dallara]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 67
| +2 kroga
| 17
| &amp;nbsp;
|-
! 10
| 22
| {{ikonazastave|Italija}} [[Pierluigi Martini]]
| [[Dallara]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 67
| +2 kroga
| 25
| &amp;nbsp;
|-
! 11
| 3
| {{ikonazastave|Francija}} [[Olivier Grouillard]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ilmor]]
| 66
| +3 krogi
| 22
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 27
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Alesi]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 61
| Motor
| 6
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 4
| {{ikonazastave|Italija}} [[Andrea de Cesaris]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ilmor]]
| 51
| Zavrten
| 19
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 30
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Ukjo Katajama]]
| [[Larrousse]]-[[Lamborghini]]
| 41
| Motor
| 18
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 25
| {{ikonazastave|Belgija}} [[Thierry Boutsen]]
| [[Ligier]]-[[Renault F1|Renault]]
| 46
| Zavrten
| 9
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 28
| {{ikonazastave|Italija}} [[Ivan Capelli]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 38
| Motor
| 8
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 16
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Karl Wendlinger]]
| [[March Motorering|March]]-[[Ilmor]]
| 33
| Menjalnik
| 21
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 32
| {{ikonazastave|Italija}} [[Stefano Modena]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Yamaha Motor Corporation|Yamaha]]
| 25
| Motor
| 20
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 10
| {{ikonazastave|Japonska}} [[Aguri Suzuki]]
| [[Footwork Arrows|Footwork]]-[[Mugen-Honda]]
| 20
| Zavrten
| 15
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 19
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 17
| Trčenje
| 5
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 2
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gerhard Berger]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Honda F1|Honda]]
| 10
| Motor
| 4
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 15
| {{ikonazastave|Italija}} [[Gabriele Tarquini]]
| [[Fondmetal]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 6
| Pedal za plin
| 23
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 1
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Honda F1|Honda]]
| 0
| Trčenje
| 3
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 29
| {{ikonazastave|Francija}} [[Bertrand Gachot]]
| [[Larrousse]]-[[Lamborghini]]
| 0
| Trčenje
| 13
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 33
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Maurício Gugelmin]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Yamaha Motor Corporation|Yamaha]]
| 0
| Trčenje
| 24
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 14
| {{ikonazastave|Švica}} [[Andrea Chiesa]]
| [[Fondmetal]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 0
| Trčenje
| 26
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 17
| {{ikonazastave|Francija}} [[Paul Belmondo]]
| [[March Motorering|March]]-[[Ilmor]]
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 23
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Christian Fittipaldi]]
| [[Minardi]]-[[Lamborghini]]
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 7
| {{ikonazastave|Belgija}} [[Eric van de Poele]]
| [[Brabham]]-[[Judd (engine)|Judd]]
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 8
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[Brabham]]-[[Judd (engine)|Judd]]
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
|}

{{Poročilo dirke F1|
  Name_of_race            = [[Velika nagrada Francije]] | 
  Year_of_race            = 1992 |
  Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Kanade 1992]] |
  Next_race_in_season     = [[Velika nagrada Velike Britanije 1992]] |
  Previous_year's_race    = [[Velika nagrada Francije 1991]] |
  Next_year's_race        = [[Velika nagrada Francije 1993]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1992]]
[[Kategorija:Velika nagrada Francije|1992]]</text>
      <sha1>mlpr3lvkf8goy64538hxnihimqro8yx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Velike Britanije 1986</title>
    <ns>0</ns>
    <id>110612</id>
    <revision>
      <id>5748499</id>
      <parentid>3876374</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:59:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5529" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country   = UK
|Official name  = [[Shell Oils]] [[Velika nagrada Velike Britanije|British Grand Prix]]
|Date           = 13. julij
|Year           = 1986
|Image          = Brands Hatch 1976-1987.svg
|Race_No        = 9
|Season_No      = 16
|Location       = [[Brands Hatch]], [[Kent]], [[Anglija]]
|Course_km      = 2,301
|Distance_laps  = 75
|Distance_km    = 172,58
|Weather        =
|Pole_Driver    = [[Nelson Piquet]]
|Pole_Team      = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
|Pole_Time      = 1:06,961
|Pole_Country   = Brazil
|Fast_Driver    = [[Nigel Mansell]]
|Fast_Team      = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
|Fast_Time      = 1:09,563
|Fast_Lap       = 69
|Fast_Country   = UK
|First_Driver   = [[Nigel Mansell]]
|First_Team     = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
|First_Country  = UK
|Second_Driver  = [[Nelson Piquet]]
|Second_Team    = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
|Second_Country = Brazil
|Third_Driver   = [[Alain Prost]]
|Third_Team     = [[McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]]
|Third_Country  = France
}}
'''[[Velika nagrada Velike Britanije]] 1986''' je bila deveta [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1986|sezoni 1986]]. Odvijala se je [[13. julij]]a [[1986]].

== Dirka ==
[[Slika:McLaren pit 1986 Britain.jpg|250px|thumb|right|Boksi [[McLaren|McLarna]] z obema dirkalnikoma]]
[[Slika:Senna Brands 1986.jpg|250px|thumb|right|[[Ayrton Senna]] v [[Lotus 98T|Lotusu 98T]]]]
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 5
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Nigel Mansell]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda Racing F1|Honda]]'''
| 75
| 1:30:38,471 s
| 2
| '''9'''
|-
! 2
| 6
| {{ikonazastave|Brazilija}} '''[[Nelson Piquet]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda Racing F1|Honda]]'''
| 75
| + 5,574 s
| 1
| '''6'''
|-
! 3
| 1
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Alain Prost]]'''
| '''[[Team McLaren|McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]]'''
| 74
| +1 krog
| 6
| '''4'''
|-
! 4
| 25
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[René Arnoux]]'''
| '''[[Ligier]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 73
| +2 kroga
| 8
| '''3'''
|-
! 5
| 3
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Martin Brundle]]'''
| '''[[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 72
| +3 krogi
| 11
| '''2'''
|-
! 6
| 4
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Philippe Streiff]]'''
| '''[[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 72
| +3 krogi
| 16
| '''1'''
|-
! 7
| 11
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Dumfries]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Renault F1|Renault]]
| 72
| +3 krogi
| 10
| &amp;nbsp;
|-
! 8
| 8
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Derek Warwick]]
| [[Brabham]]-[[BMW]]
| 72
| +3 krogi
| 9
| &amp;nbsp;
|-
! 9
| 14
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jonathan Palmer]]
| [[Zakspeed]]
| 69
| +6 krogov
| 22
| &amp;nbsp;
|-
! NC
| 18
| {{ikonazastave|Belgija}} [[Thierry Boutsen]]
| [[Arrows]]-[[BMW]]
| 62
| +13 krogov
| 13
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 16
| {{ikonazastave|Francija}} [[Patrick Tambay]]
| [[Lola Racing Cars|Lola]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 60
| Menjalnik
| 17
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 27
| {{ikonazastave|Italija}} [[Michele Alboreto]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 51
| Turbo
| 12
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 24
| {{ikonazastave|Italija}} [[Alessandro Nannini]]
| [[Minardi]]-[[Motori Moderni]]
| 50
| Krmiljenje
| 20
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 19
| {{ikonazastave|Italija}} [[Teo Fabi]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[BMW]]
| 45
| Dovod goriva
| 7
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 7
| {{ikonazastave|Italija}} [[Riccardo Patrese]]
| [[Brabham]]-[[BMW]]
| 39
| Motor
| 15
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 12
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Renault F1|Renault]]
| 27
| Menjalnik
| 3
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 29
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Huub Rothengatter]]
| [[Zakspeed]]
| 24
| Motor
| 25
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 23
| {{ikonazastave|Italija}} [[Andrea de Cesaris]]
| [[Minardi]]-[[Motori Moderni]]
| 23
| El. sistem
| 21
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 20
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gerhard Berger]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[BMW]]
| 22
| El. sistem
| 4
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 15
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Alan Jones (Formula 1)|Alan Jones]]
| [[Lola Racing Cars|Lola]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 22
| Pedal za plin
| 14
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 28
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Stefan Johansson]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 20
| Motor
| 18
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 2
| {{ikonazastave|Finska}} [[Keke Rosberg]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]]
| 7
| Menjalnik
| 5
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 26
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Laffite]]
| [[Ligier]]-[[Renault F1|Renault]]
| 0
| Trčenje
| 19
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 17
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Christian Danner]]
| [[Arrows]]-[[BMW]]
| 0
| Trčenje
| 23
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 21
| {{ikonazastave|Italija}} [[Piercarlo Ghinzani]]
| [[Osella]]-[[Alfa Romeo (Formula One)|Alfa Romeo]]
| 0
| Trčenje
| 24
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 22
| {{ikonazastave|Kanada}} [[Allen Berg]]
| [[Osella]]-[[Alfa Romeo (Formula One)|Alfa Romeo]]
| 0
| Trčenje
| 26
| &amp;nbsp;
|}

{{Poročilo dirke F1 |
 Name_of_race = [[Velika nagrada Velike Britanije]] |
 Year_of_race = 1986 |
 Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Francije 1986]] |
 Next_race_in_season = [[Velika nagrada Nemčije 1986]] |
 Previous_year's_race = [[Velika nagrada Velike Britanije 1985]] |
 Next_year's_race = [[Velika nagrada Velike Britanije 1987]]}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1986]]
[[Kategorija:Velika nagrada Velike Britanije|1986]]</text>
      <sha1>5z26y5k6meu47jf164fkqmtyu9ojuau</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Evrope 1985</title>
    <ns>0</ns>
    <id>110644</id>
    <revision>
      <id>5748498</id>
      <parentid>4986542</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:59:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5380" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country  = Združeno kraljestvo
|Image         = Brands Hatch 1976-1987.svg
|Date          = 6. oktober
|Year          = 1985
|Race_No       = 14
|Season_No     = 16
|Official name = XXXVII [[Velika nagrada Evrope|European Grand Prix]]
|Location      = [[Brands Hatch]], [[Kent]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
|Course_km     = 4,206
|Distance_laps = 75
|Distance_km   = 315,5
|Weather       = 
|Pole_Driver  = [[Ayrton Senna]] 
|Pole_Team = [[Team Lotus|Lotus]]-[[Renault F1|Renault]]
|Pole_Time = 1:07,169
|Pole_Country  = Brazilija
|Fast_Driver   = [[Jacques Laffite]]
|Fast_Team     = [[Ligier]]-[[Renault F1|Renault]]
|Fast_Time     = 1:11,526
|Fast_Lap      = 55
|Fast_Country  = Francija
|First_Driver  = [[Nigel Mansell]]
|First_Team    = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
|First_Country = Združeno kraljestvo
|Second_Driver = [[Ayrton Senna]]
|Second_Team   = [[Team Lotus|Lotus]]-[[Renault F1|Renault]]
|Second_Country= Brazilija
|Third_Driver  = [[Keke Rosberg]]
|Third_Team    = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
|Third_Country = Finska
|}}
'''[[Velika nagrada Evrope]] 1985''' je bila štirinajsta [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1985|sezoni 1985]]. Odvijala se je [[6. oktober|6. oktobra]] [[1985]].

== Dirka ==
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 5
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Nigel Mansell]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda]]'''
| 75
| 1:32:58,109
| 3
| '''9'''
|-
! 2
| 12
| {{ikonazastave|Brazilija}} '''[[Ayrton Senna]]'''
| '''[[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[Renault Sport|Renault]]'''
| 75
| + 21,396 s
| 1
| '''6'''
|-
! 3
| 6
| {{ikonazastave|Finska}} '''[[Keke Rosberg]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda]]'''
| 75
| + 58,533 s
| 4
| '''4'''
|-
! 4
| 2
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Alain Prost]]'''
| '''[[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]]'''
| 75
| + 1:06,121
| 6
| '''3'''
|-
! 5
| 11
| {{ikonazastave|Italija}} '''[[Elio de Angelis]]'''
| '''[[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[Renault Sport|Renault]]'''
| 74
| +1 krog
| 9
| '''2'''
|-
! 6
| 18
| {{ikonazastave|Belgija}} '''[[Thierry Boutsen]]'''
| '''[[Arrows]]-[[BMW]]'''
| 73
| +2 kroga
| 12
| '''1'''
|-
! 7
| 1
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Marshall Watson|John Watson]]
| [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]]
| 73
| +2 kroga
| 21
| &amp;nbsp;
|-
! 8
| 25
| {{ikonazastave|Francija}} [[Philippe Streiff]]
| [[Ligier]]-[[Renault Sport|Renault]]
| 73
| +2 kroga
| 5
| &amp;nbsp;
|-
! 9
| 22
| {{ikonazastave|Italija}} [[Riccardo Patrese]]
| [[Alfa Romeo]]
| 73
| +2 kroga
| 11
| &amp;nbsp;
|-
! 10
| 17
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gerhard Berger]]
| [[Arrows]]-[[BMW]]
| 73
| +2 kroga
| 19
| &amp;nbsp;
|-
! 11
| 23
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Eddie Cheever]]
| [[Alfa Romeo]]
| 73
| +2 kroga
| 18
| &amp;nbsp;
|-
! 12
| 15
| {{ikonazastave|Francija}} [[Patrick Tambay]]
| [[Renault Sport|Renault]]
| 72
| +3 krogi
| 17
| &amp;nbsp;
|-
! 13
| 8
| {{ikonazastave|Švica}} [[Marc Surer]]
| [[Brabham]]-[[BMW]]
| 62
| Turbo
| 7
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 28
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Stefan Johansson]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 59
| El. sistem
| 13
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 26
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Laffite]]
| [[Ligier]]-[[Renault Sport|Renault]]
| 58
| Motor
| 18
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 30
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Christian Danner]]
| [[Zakspeed]]
| 55
| Motor
| 25
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 4
| {{ikonazastave|Italija}} [[Ivan Capelli]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Renault Sport|Renault]]
| 44
| Trčenje
| 24
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 3
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Martin Brundle]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Renault Sport|Renault]]
| 40
| Puščanje vode
| 16
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 19
| {{ikonazastave|Italija}} [[Teo Fabi]]
| [[Renault Sport|Toleman]]-[[Hart Racing Engines|Hart]]
| 33
| Motor
| 20
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 9
| {{ikonazastave|Francija}} [[Philippe Alliot]]
| [[RAM Racing|RAM]]-[[Hart Racing Engines|Hart]]
| 31
| Motor
| 23
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 20
| {{ikonazastave|Italija}} [[Piercarlo Ghinzani]]
| [[Renault Sport|Toleman]]-[[Hart Racing Engines|Hart]]
| 16
| Motor
| 14
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 33
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Alan Jones (Formula 1)|Alan Jones]]
| [[Lola]]-[[Hart Racing Engines|Hart]]
| 13
| Hladilnik
| 22
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 27
| {{ikonazastave|Italija}} [[Michele Alboreto]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 13
| Turbo
| 15
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 7
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Nelson Piquet]]
| [[Brabham]]-[[BMW]]
| 6
| Trčenje
| 2
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 16
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Derek Warwick]]
| [[Renault Sport|Renault]]
| 4
| Motor
| 8
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 29
| {{ikonazastave|Italija}} [[Pierluigi Martini]]
| [[Minardi]]-[[Motori Moderni]]
| 3
| Trčenje
| 26
| &amp;nbsp;
|}

== Opombe ==
*[[Najhitrejši krog]]: [[Jacques Laffite]] 1'11.526
*Prva zmaga: [[Nigel Mansell]]

{{Poročilo dirke F1
 | Name_of_race = [[Velika nagrada Evrope]]
 | Year_of_race = 1985
 | Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Belgije 1985]]
 | Next_race_in_season = [[Velika nagrada Južne Afrike 1985]]
 | Previous_year's_race = [[Velika nagrada Evrope 1984]]
 | Next_year's_race = [[Velika nagrada Evrope 1993]]
 }}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1985]]
[[Kategorija:Velika nagrada Evrope|1985]]</text>
      <sha1>h6mvp39e0ppd9o41qvlyv0rzhsi8oly</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Velike Britanije 1984</title>
    <ns>0</ns>
    <id>110659</id>
    <revision>
      <id>5748497</id>
      <parentid>3954064</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:59:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5463" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country = UK
|Official name = XXXVII [[John Player &amp; Sons|John Player]] [[Velika nagrada Velike Britanije|British Grand Prix]]
|Date = 22. julij
|Year = 1984
|Image = Brands Hatch 1976-1987.svg
|Race_No  = 10
|Season_No = 16
|Location = [[Brands Hatch]], [[Kent]], [[Anglija]]
|Course_km = 4,207
|Scheduled_km = 315,525
|Distance_laps = 11 + 60
|Distance_km = 298,697
|Weather =
|Pole_Driver = [[Nelson Piquet]]
|Pole_Team = [[Brabham]]-[[BMW]]
|Pole_Time = 1:10,869
|Pole_Country = Brazil
|Fast_Driver = [[Niki Lauda]]
|Fast_Team = [[McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]]
|Fast_Time = 1:13,191
|Fast_Lap = 57
|Fast_Country = Austria
|First_Driver = [[Niki Lauda]]
|First_Team = [[McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]]
|First_Country = Austria
|Second_Driver = [[Derek Warwick]]
|Second_Team = [[Renault F1|Renault]]
|Second_Country = UK
|Third_Driver = [[Ayrton Senna]]
|Third_Team = [[Toleman]]-[[Brian Hart Ltd.|Hart]]
|Third_Country = Brazil
}}
'''[[Velika nagrada Velike Britanije]] 1984''' je bila deseta [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1984|sezoni 1984]]. Odvijala se je [[22. julij]]a [[1984]].

== Dirka ==
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 8
| {{ikonazastave|Avstrija}} '''[[Niki Lauda]]'''
| '''[[Team McLaren|McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]]'''
| 71
| 1:29:28,532
| 3
| '''9'''
|-
! 2
| 16
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Derek Warwick]]'''
| '''[[Renault F1|Renault]]'''
| 71
| + 42,123 s
| 6
| '''6'''
|-
! 3
| 19
| {{ikonazastave|Brazilija}} '''[[Ayrton Senna]]'''
| '''[[Toleman]]-[[Hart (racing)|Hart]]'''
| 71
| + 1:03,328
| 7
| '''4'''
|-
! 4
| 11
| {{ikonazastave|Italija}} '''[[Elio de Angelis]]'''
| '''[[Team Lotus|Lotus]]-[[Renault F1|Renault]]'''
| 70
| +1 krog
| 4
| '''3'''
|-
! 5
| 27
| {{ikonazastave|Italija}} '''[[Michele Alboreto]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 70
| +1 krog
| 9
| '''2'''
|-
! 6
| 28
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[René Arnoux]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 70
| +1 krog
| 13
| '''1'''
|-
! 7
| 1
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Nelson Piquet]]
| [[Brabham]]-[[BMW]]
| 70
| +1 krog
| 1
| &amp;nbsp;
|-
! 8
| 15
| {{ikonazastave|Francija}} [[Patrick Tambay]]
| [[Renault F1|Renault]]
| 69
| Turbo
| 10
| &amp;nbsp;
|-
! 9
| 24
| {{ikonazastave|Italija}} [[Piercarlo Ghinzani]]
| [[Osella]]-[[Alfa Romeo (Formula One)|Alfa Romeo]]
| 68
| +3 krogi
| 21
| &amp;nbsp;
|-
! 10
| 26
| {{ikonazastave|Italija}} [[Andrea de Cesaris]]
| [[Ligier]]-[[Renault F1|Renault]]
| 68
| +3 krogi
| 19
| &amp;nbsp;
|-
! 11
| 17
| {{ikonazastave|Švica}} [[Marc Surer]]
| [[Arrows]]-[[BMW]]
| 67
| +4 krogi
| 15
| &amp;nbsp;
|-
! 12
| 22
| {{ikonazastave|Italija}} [[Riccardo Patrese]]
| [[Alfa Romeo (Formula One)|Alfa Romeo]]
| 66
| +5 krogov
| 17
| &amp;nbsp;
|-
! DSQ
| 4
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Stefan Bellof]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 68
| Diskvalifikacija
| 26
| &amp;nbsp;
|-
! NC
| 21
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Huub Rothengatter]]
| [[Spirit (racing team)|Spirit]]-[[Hart (racing)|Hart]]
| 62
| +9 krogov
| 22
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 25
| {{ikonazastave|Francija}} [[François Hesnault]]
| [[Ligier]]-[[Renault F1|Renault]]
| 43
| El. sistem
| 20
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 7
| {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]]
| 37
| Menjalnik
| 2
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 12
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Nigel Mansell]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Renault F1|Renault]]
| 24
| Menjalnik
| 8
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 18
| {{ikonazastave|Belgija}} [[Thierry Boutsen]]
| [[Arrows]]-[[BMW]]
| 24
| El. sistem
| 12
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 5
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Laffite]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| 14
| Črpalka za vodo
| 16
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 10
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jonathan Palmer]]
| [[RAM Racing|RAM]]-[[Hart (racing)|Hart]]
| 10
| Trčenje
| 23
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 2
| {{ikonazastave|Italija}} [[Corrado Fabi]]
| [[Brabham]]-[[BMW]]
| 9
| El. sistem
| 14
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 14
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Manfred Winkelhock]]
| [[ATS (wheels)|ATS]]-[[BMW]]
| 8
| Zavrten
| 11
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 6
| {{ikonazastave|Finska}} [[Keke Rosberg]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda Racing F1|Honda]]
| 5
| Motor
| 5
| &amp;nbsp;
|-
! DSQ
| 3
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Stefan Johansson]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1
| Diskvalifikacija
| 25
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 23
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Eddie Cheever]]
| [[Alfa Romeo (Formula One)|Alfa Romeo]]
| 0
| Trčenje
| 18
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 9
| {{ikonazastave|Francija}} [[Philippe Alliot]]
| [[RAM Racing|RAM]]-[[Hart (racing)|Hart]]
| 0
| Trčenje
| 24
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 30
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Jo Gartner]]
| [[Osella]]-[[Alfa Romeo (Formula One)|Alfa Romeo]]
| 0
| Trčenje
| 27
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 20
| {{ikonazastave|Venezuela}} [[Johnny Cecotto]]
| [[Toleman]]-[[Hart (racing)|Hart]]
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
|}

{{Poročilo dirke F1 |
 Name_of_race = [[Velika nagrada Velike Britanije]] |
 Year_of_race = 1984 |
 Previous_race_in_season = [[Velika nagrada ZDA 1984]] |
 Next_race_in_season = [[Velika nagrada Nemčije 1984]] |
 Previous_year's_race = [[Velika nagrada Velike Britanije 1983]] |
 Next_year's_race = [[Velika nagrada Velike Britanije 1985]]}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1984]]
[[Kategorija:Velika nagrada Velike Britanije|1984]]</text>
      <sha1>1o50jiijait8f8lyf4g7w2n41kh0bf8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Velike Britanije 1982</title>
    <ns>0</ns>
    <id>110732</id>
    <revision>
      <id>5748496</id>
      <parentid>3876511</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:59:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5919" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country = UK
|Official name = XXXV [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] [[Velika nagrada Velike Britanije|British Grand Prix]]
|Date = 18. julij
|Year = 1982
|Image = Brands Hatch 1976-1987.svg
|Race_No  = 10
|Season_No = 16
|Location = [[Brands Hatch]], [[Kent]], [[Anglija]]
|Course_km = 4,207
|Distance_laps = 76
|Distance_km = 319,719
|Weather =
|Pole_Driver = [[Keke Rosberg]]
|Pole_Team = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|Pole_Time = 1:09,540
|Pole_Country   = Finland
|Fast_Driver    = [[Brian Henton]]
|Fast_Team      = [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|Fast_Time      = 1:13,028
|Fast_Lap       = 63
|Fast_Country   = UK
|First_Driver   = [[Niki Lauda]]
|First_Team     = [[McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|First_Country  = Austria
|Second_Driver  = [[Didier Pironi]]
|Second_Team    = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|Second_Country = France
|Third_Driver   = [[Patrick Tambay]]
|Third_Team     = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|Third_Country  = France
}}
'''[[Velika nagrada Velike Britanije]] 1982''' je bila deseta [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1982|sezoni 1982]]. Odvijala se je [[18. julij]]a [[1982]].

== Dirka ==
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 8
| {{ikonazastave|Avstrija}} '''[[Niki Lauda]]'''
| '''[[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 76
| 1:35:33,812
| 5
| '''9'''
|-
! 2
| 28
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Didier Pironi]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 76
| + 25,726 s
| 4
| '''6'''
|-
! 3
| 27
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Patrick Tambay]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 76
| + 38,436 s
| 13
| '''4'''
|-
! 4
| 11
| {{ikonazastave|Italija}} '''[[Elio de Angelis]]'''
| '''[[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 76
| + 41,242 s
| 7
| '''3'''
|-
! 5
| 5
| {{ikonazastave|Irska}} '''[[Derek Daly]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 76
| + 41,430 s
| 10
| '''2'''
|-
! 6
| 15
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Alain Prost]]'''
| '''[[Moštvo Renault|Renault]]'''
| 76
| + 41,636 s
| 8
| '''1'''
|-
! 7
| 23
| {{ikonazastave|Italija}} [[Bruno Giacomelli]]
| [[Alfa Romeo]]
| 75
| +1 krog
| 14
| &amp;nbsp;
|-
! 8
| 4
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brian Henton]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 75
| +1 krog
| 17
| &amp;nbsp;
|-
! 9
| 30
| {{ikonazastave|Italija}} [[Mauro Baldi]]
| [[Arrows]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 74
| +2 kroga
| 26
| &amp;nbsp;
|-
! 10
| 17
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Jochen Mass]]
| [[March Motorering|March]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 73
| +3 krogi
| 25
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 22
| {{ikonazastave|Italija}} [[Andrea de Cesaris]]
| [[Alfa Romeo]]
| 66
| El. sistem
| 11
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 25
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Eddie Cheever]]
| [[Ligier]]-[[Matra]]
| 60
| Motor
| 24
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 29
| {{ikonazastave|Švica}} [[Marc Surer]]
| [[Arrows]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 59
| Motor
| 22
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 6
| {{ikonazastave|Finska}} [[Keke Rosberg]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 50
| Gorivo
| 1
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 3
| {{ikonazastave|Italija}} [[Michele Alboreto]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 44
| Motor
| 9
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 26
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Laffite]]
| [[Ligier]]-[[Matra]]
| 41
| Menjalnik
| 20
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 35
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Derek Warwick]]
| [[Toleman]]-[[Hart Racing Engines|Hart]]
| 40
| Pog. gred
| 16
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 12
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Nigel Mansell]]
| [[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 29
| Poškodba
| 23
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 1
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Nelson Piquet]]
| [[Brabham]]-[[BMW]]
| 9
| Gorivo
| 3
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 14
| {{ikonazastave|Kolumbija}} [[Roberto Guerrero]]
| [[Ensign (racing team)|Ensign]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 3
| Motor
| 19
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 31
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Pierre Jarier]]
| [[Osella]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 2
| Trčenje
| 18
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 20
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Chico Serra]]
| [[Fittipaldi Automotive|Fittipaldi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 2
| Trčenje
| 21
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 7
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Marshall Watson|John Watson]]
| [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 2
| Zavrten
| 12
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 2
| {{ikonazastave|Italija}} [[Riccardo Patrese]]
| [[Brabham]]-[[BMW]]
| 0
| Trčenje
| 2
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 16
| {{ikonazastave|Francija}} [[René Arnoux]]
| [[Moštvo Renault|Renault]]
| 0
| Trčenje
| 6
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 36
| {{ikonazastave|Italija}} [[Teo Fabi]]
| [[Toleman]]-[[Hart Racing Engines|Hart]]
| 0
| Trčenje
| 15
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 9
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Manfred Winkelhock]]
| [[Auto Technisches Spezialzubehör|ATS]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| &amp;nbsp;
| 
| 
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 33
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Jan Lammers]]
| [[Theodore Racing|Theodore]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| &amp;nbsp;
| 
| 
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 10
| {{ikonazastave|Čile}} [[Eliseo Salazar]]
| [[Auto Technisches Spezialzubehör|ATS]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| &amp;nbsp;
| 
| 
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 18
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Raul Boesel]]
| [[March Motorering|March]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
|}

== Opombe ==
*[[Najhitrejši krog]]: [[Brian Henton]] 1'13.028

{{Poročilo dirke F1 |
 Name_of_race = [[Velika nagrada Velike Britanije]] |
 Year_of_race = 1982 |
 Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Nizozemske 1982]] |
 Next_race_in_season = [[Velika nagrada Francije 1982]] |
 Previous_year's_race = [[Velika nagrada Velike Britanije 1981]] |
 Next_year's_race = [[Velika nagrada Velike Britanije 1983]]}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1982]]
[[Kategorija:Velika nagrada Velike Britanije|1982]]</text>
      <sha1>7hsz2kubkdha31khvv21cs3drcvspvy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Španije 1981</title>
    <ns>0</ns>
    <id>110780</id>
    <revision>
      <id>5748325</id>
      <parentid>3876311</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:19:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <comment>Jarama pre-1980/1990</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6099" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country  = Spain
|Official name = XXVII [[Velika nagrada Španije|Gran Premio de España]]
|Image         = Circuito Permanente del Jarama 1980.svg
|Date          = 21. junij
|Year          = 1981
|Race_No       = 7
|Season_No     = 15
|Location      = [[Circuito Permanente Del Jarama]], [[Jarama]], [[Španija]]
|Course_km     = 3,312
|Distance_laps = 80
|Distance_km   = 264,96
|Weather       = Sončno, vroče
|Pole_Driver    = [[Jacques Laffite]]
|Pole_Team      = [[Ligier]]-[[Matra]]
|Pole_Time      = 1:13,754
|Pole_Country   = France
|Fast_Driver    = [[Alan Jones (Formula 1)|Alan Jones]]
|Fast_Team      = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Ford Motor Company|Cosworth]]
|Fast_Time      = 1:17,818
|Fast_Lap       = 5
|Fast_Country   = Australia
|First_Driver   = [[Gilles Villeneuve]]
|First_Team     = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|First_Country  = Canada
|Second_Driver  = [[Jacques Laffite]]
|Second_Team    = [[Ligier]]-[[Matra]]
|Second_Country = France
|Third_Driver   = [[John Watson (racing driver)|John Watson]]
|Third_Team     = [[Team McLaren|McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|Third_Country  = United Kingdom
}}
'''[[Velika nagrada Španije]] 1981''' je bila sedma [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1981|sezoni 1981]]. Odvijala se je [[21. junij]]a [[1981]].

== Dirka ==
[[Slika:Villeneuve 1981 Spanish GP.jpg|thumb|right|332px|Prvih pet dirkačev ob prečkanju cilja]]
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 27
| {{ikonazastave|Kanada}} '''[[Gilles Villeneuve]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 80
| 1:46:35,0
| 7
| '''9'''
|-
! 2
| 26
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Jacques Laffite]]'''
| '''[[Ligier]]-[[Matra]]'''
| 80
| + 0,22 s
| 1
| '''6'''
|-
! 3
| 7
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[John Marshall Watson|John Watson]]'''
| '''[[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 80
| + 0,58 s
| 4
| '''4'''
|-
! 4
| 2
| {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Carlos Reutemann]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 80
| + 1,01 s
| 3
| '''3'''
|-
! 5
| 11
| {{ikonazastave|Italija}} '''[[Elio de Angelis]]'''
| '''[[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 80
| + 1,24 s
| 10
| '''2'''
|-
! 6
| 12
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Nigel Mansell]]'''
| '''[[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 80
| + 28,58 s
| 11
| '''1'''
|-
! 7
| 1
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Alan Jones (Formula 1)|Alan Jones]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 80
| + 56,58 s
| 2
| &amp;nbsp;
|-
! 8
| 22
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mario Andretti]]
| [[Alfa Romeo]]
| 80
| + 1:00,80
| 8
| &amp;nbsp;
|-
! 9
| 16
| {{ikonazastave|Francija}} [[René Arnoux]]
| [[Moštvo Renault|Renault]]
| 80
| + 1:07,08
| 17
| &amp;nbsp;
|-
! 10
| 23
| {{ikonazastave|Italija}} [[Bruno Giacomelli]]
| [[Alfa Romeo]]
| 80
| + 1:13,65
| 6
| &amp;nbsp;
|-
! 11
| 21
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Chico Serra]]
| [[Fittipaldi Automotive|Fittipaldi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 79
| +1 krog
| 21
| &amp;nbsp;
|-
! 12
| 20
| {{ikonazastave|Finska}} [[Keke Rosberg]]
| [[Fittipaldi Automotive|Fittipaldi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 78
| +2 kroga
| 15
| &amp;nbsp;
|-
! 13
| 33
| {{ikonazastave|Francija}} [[Patrick Tambay]]
| [[Theodore Racing|Theodore]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 78
| +2 kroga
| 16
| &amp;nbsp;
|-
! 14
| 14
| {{ikonazastave|Čile}} [[Eliseo Salazar]]
| [[Ensign (racing team)|Ensign]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 77
| +3 krogi
| 24
| &amp;nbsp;
|-
! 15
| 28
| {{ikonazastave|Francija}} [[Didier Pironi]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 76
| +4 krogi
| 13
| &amp;nbsp;
|-
! 16
| 17
| {{ikonazastave|Irska}} [[Derek Daly]]
| [[March Motorering|March]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 75
| +5 krogov
| 22
| &amp;nbsp;
|-
! NC
| 3
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Eddie Cheever]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 62
| Odstop
| 20
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 25
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Pierre Jabouille]]
| [[Ligier]]-[[Matra]]
| 51
| Zavore
| 19
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 6
| {{ikonazastave|Mehika}} [[Hector Rebaque]]
| [[Brabham]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 46
| Menjalnik
| 18
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 30
| {{ikonazastave|Italija}} [[Siegfried Stohr]]
| [[Arrows]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 43
| Vžig
| 23
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 5
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Nelson Piquet]]
| [[Brabham]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 43
| Trčenje
| 9
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 15
| {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]]
| [[Moštvo Renault|Renault]]
| 28
| Zavrten
| 5
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 29
| {{ikonazastave|Italija}} [[Riccardo Patrese]]
| [[Arrows]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 21
| Zavore
| 12
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 8
| {{ikonazastave|Italija}} [[Andrea de Cesaris]]
| [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 9
| Trčenje
| 14
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 4
| {{ikonazastave|Italija}} [[Michele Alboreto]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| &amp;nbsp;
| 
| 
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 31
| {{ikonazastave|Italija}} [[Beppe Gabbiani]]
| [[Osella]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| &amp;nbsp;
| 
| 
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 9
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Slim Borgudd]]
| [[Auto Technisches Spezialzubehör|ATS]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| &amp;nbsp;
| 
| 
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 35
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brian Henton]]
| [[Toleman]]-[[Hart Racing Engines|Hart]]
| &amp;nbsp;
| 
| 
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 36
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Derek Warwick]]
| [[Toleman]]-[[Hart Racing Engines|Hart]]
| &amp;nbsp;
| 
| 
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 32
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giorgio Francia]]
| [[Osella]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
|}

{{Poročilo dirke F1|
 Name_of_race = [[Velika nagrada Španije]] |
 Year_of_race = 1981 |
 Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Monaka 1981]] |
 Next_race_in_season = [[Velika nagrada Francije 1981]] |
 Previous_year's_race = [[Velika nagrada Španije 1980]] |
 Next_year's_race = [[Velika nagrada Španije 1986]]}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1981]]
[[Kategorija:Velika nagrada Španije|1981]]</text>
      <sha1>dns1layp5vxkmhtew3uhojexgw9o5xq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Velike Britanije 1980</title>
    <ns>0</ns>
    <id>110798</id>
    <revision>
      <id>5748495</id>
      <parentid>3876390</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:59:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <comment>Brands Hatch 1976-1987</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5581" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country = UK
|Official name = XXXIII [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] [[Velika nagrada Velike Britanije|British Grand Prix]]
|Date = 13. julij
|Year = 1980
|Image = Brands Hatch 1976-1987.svg
|Race_No  = 8
|Season_No = 14
|Location = [[Brands Hatch]], [[Kent]], [[Anglija]]
|Course_km = 4,207
|Distance_laps = 76
|Distance_km = 319,732
|Weather =
|Pole_Driver = [[Didier Pironi]]
|Pole_Team = [[Ligier]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|Pole_Time = 1:11,004
|Pole_Country = France
|Fast_Driver = [[Didier Pironi]]
|Fast_Team = [[Ligier]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|Fast_Time = 1:12,368
|Fast_Lap = 54
|Fast_Country = France
|First_Driver = [[Alan Jones]]
|First_Team = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|First_Country = Australia
|Second_Driver = [[Nelson Piquet]]
|Second_Team = [[Brabham]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|Second_Country = Brazil
|Third_Driver = [[Carlos Reutemann]]
|Third_Team = [[WilliamsF1|Williams]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|Third_Country = Argentina
}}
'''[[Velika nagrada Velike Britanije]] 1980''' je bila osma [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1980|sezoni 1980]]. Odvijala se je [[13. julij]]a [[1980]].

== Dirka ==
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 27
| {{ikonazastave|Avstralija}} '''[[Alan Jones (Formula 1)|Alan Jones]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 76
| 1:34:49,228
| 3
| '''9'''
|-
! 2
| 5
| {{ikonazastave|Brazilija}} '''[[Nelson Piquet]]'''
| '''[[Brabham]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 76
| + 11,007 s
| 5
| '''6'''
|-
! 3
| 28
| {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Carlos Reutemann]]'''
| '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 76
| + 13,285 s
| 4
| '''4'''
|-
! 4
| 4
| {{ikonazastave|Irska}} '''[[Derek Daly]]'''
| '''[[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 75
| +1 krog
| 10
| '''3'''
|-
! 5
| 3
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Jean-Pierre Jarier]]'''
| '''[[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 75
| +1 krog
| 11
| '''2'''
|-
! 6
| 8
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Alain Prost]]'''
| '''[[Team McLaren|McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 75
| +1 krog
| 7
| '''1'''
|-
! 7
| 6
| {{ikonazastave|Mehika}} [[Hector Rebaque]]
| [[Brabham]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 74
| +2 kroga
| 17
| 
|-
! 8
| 7
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Watson (racing driver)|John Watson]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 74
| Motor
| 12
| 
|-
! 9
| 29
| {{ikonazastave|Italija}} [[Riccardo Patrese]]
| [[Arrows]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 73
| +3 krogi
| 21
| 
|-
! 10
| 1
| {{ikonazastave|Republika Južna Afrika|1928}} [[Jody Scheckter]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 73
| +3 krogi
| 23
| 
|-
! 11
| 50
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Rupert Keegan]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 73
| +3 krogi
| 18
| 
|-
! 12
| 20
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Emerson Fittipaldi]]
| [[Fittipaldi (constructor)|Fittipaldi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 72
| +4 krogi
| 22
| 
|-
! 13
| 30
| {{ikonazastave|Zahodna Nemčija}} [[Jochen Mass]]
| [[Arrows]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 69
| +7 krogov
| 24
| 
|-
! NC
| 16
| {{ikonazastave|Francija}} [[René Arnoux]]
| [[Renault F1|Renault]]
| 67
| +9 krogov
| 16
| 
|-
! Ods
| 25
| {{ikonazastave|Francija}} [[Didier Pironi]]
| [[Ligier]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 63
| Pnevmatika
| 1
| 
|-
! Ods
| 9
| {{ikonazastave|Švica}} [[Marc Surer]]
| [[ATS (wheels)|ATS]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 59
| Motor
| 15
| 
|-
! Ods
| 11
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Mario Andretti]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 57
| Menjalnik
| 9
| 
|-
! Ods
| 23
| {{ikonazastave|Italija}} [[Bruno Giacomelli]]
| [[Alfa Romeo (Formula One)|Alfa Romeo]]
| 42
| Zavrten
| 6
| 
|-
! Ods
| 2
| {{ikonazastave|Kanada}} [[Gilles Villeneuve]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 35
| Motor
| 19
| 
|-
! Ods
| 26
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Laffite]]
| [[Ligier]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 30
| Pnevmatika
| 2
| 
|-
! Ods
| 22
| {{ikonazastave|Francija}} [[Patrick Depailler]]
| [[Alfa Romeo (Formula One)|Alfa Romeo]]
| 27
| Motor
| 8
| 
|-
! Ods
| 31
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Eddie Cheever]]
| [[Osella]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 17
| Vzmetenje
| 20
| 
|-
! Ods
| 12
| {{ikonazastave|Italija}} [[Elio de Angelis]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 16
| Vzmetenje
| 14
| 
|-
! Ods
| 15
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Pierre Jabouille]]
| [[Renault F1|Renault]]
| 4
| Motor
| 13
| 
|-
! DNQ
| 14
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Jan Lammers]]
| [[Ensign (racing team)|Ensign]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 
| 
| 
| 
|-
! DNQ
| 21
| {{ikonazastave|Finska}} [[Keke Rosberg]]
| [[Fittipaldi (constructor)|Fittipaldi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 
| 
| 
| 
|-
! DNQ
| 43
| {{ikonazastave|Republika Južna Afrika|1928}} [[Desiré Wilson]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 
| 
| 
| 
|}

== Opombe ==
* Vodilni: [[Didier Pironi]] (1-18),  [[Jacques Laffite]] (19-30), [[Alan Jones (Formula 1)|Alan Jones]] (31-76)

{{Poročilo dirke F1|
 Name_of_race = [[Velika nagrada Velike Britanije]] |
 Year_of_race = 1980 |
 Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Francije 1980]] |
 Next_race_in_season = [[Velika nagrada Nemčije 1980]] |
 Previous_year's_race = [[Velika nagrada Velike Britanije 1979]] |
 Next_year's_race = [[Velika nagrada Velike Britanije 1981]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1980]]
[[Kategorija:Velika nagrada Velike Britanije|1980]]</text>
      <sha1>iq8fyik3h4auo221rcm8ucqebun89ol</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Španije 1968</title>
    <ns>0</ns>
    <id>111050</id>
    <revision>
      <id>5748326</id>
      <parentid>3876506</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:20:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <comment>Jarama pre-1980/1990</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5259" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country  = Spain
|Date          = 12. maj
|Year          = 1968
|Image         = Circuito Permanente del Jarama 1980.svg
|Race_No       = 2
|Season_No     = 12
|Official name = XIV [[Velika nagrada Španije|Gran Premio de España]]
|Location      = [[Circuito Permanente del Jarama]]&lt;br&gt;[[Madrid]], [[Španija]]
|Course_km     = 3,404
|Distance_laps = 90
|Distance_km   = 306,360
|Weather       = Vroče, suho
|Pole_Driver   = [[Chris Amon]]
|Pole_Team     = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|Pole_Time     = 1:27,9
|Pole_Country  = New Zealand
|Fast_Driver   = [[Jean-Pierre Beltoise]]
|Fast_Team     = [[Matra]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|Fast_Time     = 1:28,3
|Fast_Lap      = 47
|Fast_Country  = France
|First_Driver  = [[Graham Hill]]
|First_Team    = [[Team Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|First_Country = United Kingdom
|Second_Driver = [[Denny Hulme]]
|Second_Team   = [[McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|Second_Country= New Zealand
|Third_Driver  = [[Brian Redman]]
|Third_Team    = [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[British Racing Motors|BRM]]
|Third_Country = United Kingdom
}}
'''[[Velika nagrada Španije]] 1968''' je bila druga [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1968|sezoni 1968]]. Odvijala se je [[12. maj]]a [[1968]].

==Rezultati==
=== Kvalifikacije===
{{F1 Glava za kvalifikacije}}
|-
! 1
| 19
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Chris Amon]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:27,9
|align=&quot;center&quot;| —
|-
! 2
| 9
| {{ikonazastave|Mehika}} [[Pedro Rodríguez (racing driver)|Pedro Rodríguez]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| 1:28,1
| +0,2
|-
! 3
| 1
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Denny Hulme]]
| [[McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:28,3
| +0,4
|-
! 4
| 2
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Bruce McLaren]]
| [[McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:28,3
| +0,4
|-
! 5
| 6
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Pierre Beltoise]]
| [[Matra]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:28,3
| +0,4
|-
! 6
| 10
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Hill]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:28,4
| +0,5
|-
! 7
| 7
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Surtees]]
| [[Honda Racing F1|Honda]]
| 1:28,8
| +0,9
|-
! 8
| 21
| {{ikonazastave|Belgija}} [[Jacky Ickx]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 1:29,6
| +1,7
|-
! 9
| 4
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Jochen Rindt]]
| [[Brabham]]-[[Repco]]
| 1:29,7
| +1,8
|-
! 10
| 16
| {{ikonazastave|Švica}} [[Jo Siffert]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:29,7
| +1,8
|-
! 11
| 5
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Piers Courage]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| 1:29,9
| +2,0
|-
! 12
| 15
| {{ikonazastave|Italija}} [[Ludovico Scarfiotti]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[British Racing Motors|BRM]]
| 1:30,8
| +2,9
|-
! 13
| 14
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brian Redman]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[British Racing Motors|BRM]]
| 1:31,0
| +3,1
|-
! DNS
| 3
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Jack Brabham]]
| [[Brabham]]-[[Repco]]
| 1:44,2
| +16,3
|}

=== Dirka ===
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 10
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Graham Hill]]'''
| '''[[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 90
| 2:15:02,1
| 6
| '''9'''
|-
! 2
| 1
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} '''[[Denny Hulme]]'''
| '''[[McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 90
| + 15,9 s
| 3
| '''6'''
|-
! 3
| 14
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Brian Redman]]'''
| '''[[Cooper Car Company|Cooper]]-[[BRM]]'''
| 89
| +1 krog
| 13
| '''4'''
|-
! 4
| 15
| {{ikonazastave|Italija}} '''[[Ludovico Scarfiotti]]'''
| '''[[Cooper Car Company|Cooper]]-[[BRM]]'''
| 89
| +1 krog
| 12
| '''3'''
|-
! 5
| 6
| {{ikonazastave|Francija}} '''[[Jean-Pierre Beltoise]]'''
| '''[[Matra]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 81
| +9 krogov
| 5
| '''2'''
|-
! Ods
| 2
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Bruce McLaren]]
| [[McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 77
| Puščanje olja
| 4
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 7
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Surtees]]
| [[Honda]]
| 74
| Menjalnik
| 7
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 16
| {{ikonazastave|Švica}} [[Jo Siffert]]
| [[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 62
| Prenos
| 10
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 19
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Chris Amon]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 57
| Črpalka za gorivo
| 1
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 5
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Piers Courage]]
| [[BRM]]
| 52
| Črpalka za gorivo
| 11
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 9
| {{ikonazastave|Mehika}} [[Pedro Rodriguez]]
| [[BRM]]
| 27
| Trčenje
| 2
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 21
| {{ikonazastave|Belgija}} [[Jacky Ickx]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 13
| Vžig
| 8
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 4
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Jochen Rindt]]
| [[Brabham]]-[[Repco]]
| 10
| Pritisk olja
| 9
| &amp;nbsp;
|}

{{Poročilo dirke F1|
 Name_of_race = [[Velika nagrada Španije]] |
 Year_of_race = 1968 |
 Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Južne Afrike 1968]] |
 Next_race_in_season = [[Velika nagrada Monaka 1968]] |
 Previous_year's_race = [[Velika nagrada Španije 1967]] |
 Next_year's_race = [[Velika nagrada Španije 1969]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1968]]
[[Kategorija:Velika nagrada Španije|1968]]</text>
      <sha1>tfttsnu6j33xifzdri3f9vg9le61mfs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Velike Britanije 1968</title>
    <ns>0</ns>
    <id>111055</id>
    <revision>
      <id>5748503</id>
      <parentid>3876540</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:03:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4380" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country  = United Kingdom
|Date          = 21. julij
|Year          = 1968
|Image         = Brands Hatch 1960-1975.svg
|Caption       = 
|Race_No       = 7
|Season_No     = 12
|Official name = XXI [[RAC plc|RAC]] [[Velika nagrada Velike Britanije|British Grand Prix]]
|Location      = [[Brands Hatch]], [[Kent]], [[Anglija]]
|Course_km     = 4,265
|Distance_laps = 80
|Distance_km   = 341,200
|Weather       = Vroče
|Pole_Driver   = [[Graham Hill]]
|Pole_Team     = [[Team Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|Pole_Time     = 1:28,9
|Pole_Country  = United Kingdom
|Fast_Driver   = [[Jo Siffert]]
|Fast_Team     = [[Team Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|Fast_Time     = 1:29,7
|Fast_Lap      = 42
|Fast_Country  = Switzerland
|First_Driver  = [[Jo Siffert]]
|First_Team    = [[Team Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|First_Country = Switzerland
|Second_Driver = [[Chris Amon]]
|Second_Team   = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|Second_Country= New Zealand
|Third_Driver  = [[Jacky Ickx]]
|Third_Team    = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|Third_Country = Belgium
}}
'''[[Velika nagrada Velike Britanije]] 1968''' je bila sedma [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1968|sezoni 1968]]. Odvijala se je [[20. julij]]a [[1968]].

=== Dirka ===
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 22
| {{ikonazastave|Švica}} '''[[Jo Siffert]]'''
| '''[[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 80
| 2:01:20,3
| 4
| '''9'''
|-
! 2
| 5
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} '''[[Chris Amon]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 80
| + 4,4 s
| 3
| '''6'''
|-
! 3
| 6
| {{ikonazastave|Belgija}} '''[[Jacky Ickx]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 79
| +1 krog
| 12
| '''4'''
|-
! 4
| 1
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} '''[[Denny Hulme]]'''
| '''[[McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 79
| +1 krog
| 11
| '''3'''
|-
! 5
| 7
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[John Surtees]]'''
| '''[[Honda]]'''
| 78
| +2 kroga
| 9
| '''2'''
|-
! 6
| 14
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Jackie Stewart]]'''
| '''[[Matra]]-[[Ford Motor Company|Ford]]'''
| 78
| +2 kroga
| 7
| '''1'''
|-
! 7
| 2
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Bruce McLaren]]
| [[McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 77
| +3 krogi
| 10
| &amp;nbsp;
|-
! 8
| 20
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Piers Courage]]
| [[BRM]]
| 72
| +8 krogov
| 16
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 4
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Jochen Rindt]]
| [[Brabham]]-[[Repco]]
| 55
| Puščanje goriva
| 5
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 10
| {{ikonazastave|Mehika}} [[Pedro Rodriguez]]
| [[BRM]]
| 52
| Motor
| 13
| &amp;nbsp;
|-
! NC
| 19
| {{ikonazastave|Švica}} [[Silvio Moser]]
| [[Brabham]]-[[Repco]]
| 52
| +28 krogov
| 19
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 9
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jackie Oliver]]
| [[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 43
| Prenos
| 2
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 16
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Robin Widdows]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[BRM]]
| 34
| Vžig
| 18
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 8
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Hill]]
| [[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 26
| Pog. gred
| 1
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 15
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Vic Elford]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[BRM]]
| 26
| Motor
| 7
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 18
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Pierre Beltoise]]
| [[Matra]]
| 11
| Motor
| 14
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 11
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Richard Attwood]]
| [[BRM]]
| 10
| Radiator
| 15
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 24
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dan Gurney]]
| [[Anglo American Racers|Eagle]]-[[Weslake]]
| 8
| Črpalka za gorivo
| 6
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 23
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Jo Bonnier]]
| [[Moštvo McLaren|McLaren]]-[[BRM]]
| 6
| Motor
| 20
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 3
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Jack Brabham]]
| [[Brabham]]-[[Repco]]
| 0
| Motor
| 8
| &amp;nbsp;
|}

{{Poročilo dirke F1|
 Name_of_race = [[Velika nagrada Velike Britanije]] |
 Year_of_race = 1968 |
 Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Francije 1968]] |
 Next_race_in_season = [[Velika nagrada Nemčije 1968]] |
 Previous_year's_race = [[Velika nagrada Velike Britanije 1967]] |
 Next_year's_race = [[Velika nagrada Velike Britanije 1969]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1968]]
[[Kategorija:Velika nagrada Velike Britanije|1968]]</text>
      <sha1>49c0mtel9m0kx06vwc9mvyscoaa98ss</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Velike Britanije 1964</title>
    <ns>0</ns>
    <id>111127</id>
    <revision>
      <id>5748502</id>
      <parentid>4065732</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:03:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <comment>Brands Hatch 1960-1975</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5141" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
|Race Country  = UK
|Image = Brands Hatch 1960-1975.svg
|Date=11. Julij
|Year=1964
|Official name = XVII [[Royal Automobile Club|RAC]] [[Velika nagrada Velike Britanije|British Grand Prix]]
|Race_No = 5
|Season_No = 10
|Location=[[Brands Hatch]]&lt;br /&gt;[[Kent]], [[Anglija]]
|Course_km = 4,26
|Distance_laps = 80
|Distance_km = 341,18
|Weather = Suho
|Pole_Driver = [[Jim Clark]]
|Pole_Team = [[Team Lotus|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
|Pole_Time = 1:38,1
|Pole_Country = UK
|Fast_Driver = [[Jim Clark]]
|Fast_Team = [[Team Lotus|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
|Fast_Time = 1:38,8
|Fast_Lap = 73
|Fast_Country = UK
|First_Driver = [[Jim Clark]]
|First_Team = [[Team Lotus|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
|First_Country = UK
|Second_Driver = [[Graham Hill]]
|Second_Team = [[British Racing Motors|BRM]]
|Second_Country= UK
|Third_Driver = [[John Surtees]]
|Third_Team = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|Third_Country = UK
}}
'''[[Velika nagrada Velike Britanije]] 1964''' je bila peta [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1964|sezoni 1964]]. Odvijala se je [[11. julij]]a [[1964]].

== Dirka ==
[[Slika:John Surtees.JPG|thumb|332px|Tretjeuvrščeni [[John Surtees]], [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]]]
{{F1 Glava za dirko}}
|-
! 1
| 1
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Jim Clark]]'''
| '''[[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]'''
| 80
| 2:15:07,0
| 1
| '''9'''
|-
! 2
| 3
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Graham Hill]]'''
| '''[[BRM]]'''
| 80
| + 2,8 s
| 2
| '''6'''
|-
! 3
| 7
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[John Surtees]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 80
| + 1:20,6
| 5
| '''4'''
|-
! 4
| 5
| {{ikonazastave|Avstralija}} '''[[Jack Brabham]]'''
| '''[[Brabham]]-[[Coventry Climax|Climax]]'''
| 79
| +1 krog
| 4
| '''3'''
|-
! 5
| 8
| {{ikonazastave|Italija}} '''[[Lorenzo Bandini]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]'''
| 78
| +2 kroga
| 8
| '''2'''
|-
! 6
| 10
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Phil Hill]]'''
| '''[[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Coventry Climax|Climax]]'''
| 78
| +2 kroga
| 15
| '''1'''
|-
! 7
| 19
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bob Anderson]]
| [[Brabham]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| 78
| +2 kroga
| 7
| &amp;nbsp;
|-
! 8
| 4
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Richie Ginther]]
| [[BRM]]
| 77
| +3 krogi
| 14
| &amp;nbsp;
|-
! 9
| 2
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mike Spence]]
| [[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| 77
| +3 krogi
| 13
| &amp;nbsp;
|-
! 10
| 11
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Innes Ireland]]
| [[British Racing Partnership|BRP]]-[[BRM]]
| 77
| +3 krogi
| 10
| &amp;nbsp;
|-
! 11
| 20
| {{ikonazastave|Švica}} [[Jo Siffert]]
| [[Brabham]]-[[BRM]]
| 76
| +4 krogi
| 16
| &amp;nbsp;
|-
! 12
| 18
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Baghetti]]
| [[BRM]]
| 76
| +4 krogi
| 21
| &amp;nbsp;
|-
! 13
| 6
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dan Gurney]]
| [[Brabham]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| 75
| +5 krogov
| 3
| &amp;nbsp;
|-
! 14
| 22
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Taylor (dirkač)|John Taylor]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| 56
| +24 krogov
| 20
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 16
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Jo Bonnier]]
| [[Brabham]]-[[BRM]]
| 45
| Zavore
| 9
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 24
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Peter Revson]]
| [[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[BRM]]
| 43
| Diferencial
| 22
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 17
| {{ikonazastave|Republika Južna Afrika|1928}} [[Tony Maggs]]
| [[BRM]]
| 38
| Menjalnik
| 17
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 23
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ian Raby]]
| [[Brabham]]-[[BRM]]
| 37
| Trčenje
| 23
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 12
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Trevor Taylor]]
| [[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[BRM]]
| 23
| Poškodba
| 18
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 14
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mike Hailwood]]
| [[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[BRM]]
| 17
| Črpalka za olje
| 12
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 15
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Chris Amon]]
| [[Moštvo Lotus|Lotus]]-[[BRM]]
| 9
| Sklopka
| 11
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 9
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Bruce McLaren]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| 7
| Menjalnik
| 6
| &amp;nbsp;
|-
! Ods
| 26
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Frank Gardner]]
| [[Brabham]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 0
| Trčenje
| 19
| &amp;nbsp;
|-
! DNQ
| 25
| {{ikonazastave|Francija}} [[Maurice Trintignant]]
| [[BRM]]
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
| (25)
| &amp;nbsp;
|-
! WD
| 21
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Richard Attwood]]
| [[BRM]]
| 
| 
| (24)
|
|}

== Viri ==
* {{F1.com|1964|602}}

{{Poročilo dirke F1|
  Name_of_race            = [[Velika nagrada Velike Britanije]] |
  Year_of_race            = 1964 |
  Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Francije 1964]] |
  Next_race_in_season     = [[Velika nagrada Nemčije 1964]] |
  Previous_year's_race    = [[Velika nagrada Velike Britanije 1963]] |
  Next_year's_race        = [[Velika nagrada Velike Britanije 1965]]}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1964]]
[[Kategorija:Velika nagrada Velike Britanije|1964]]</text>
      <sha1>3cxk8rcezj73b9t34va69g4n98ddok8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Circuit de Spa-Francorchamps</title>
    <ns>0</ns>
    <id>114009</id>
    <revision>
      <id>5748159</id>
      <parentid>5564774</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:53:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zmagovalci */ 2022</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13621" xml:space="preserve">{{CoorHeader|50|26|14|N|5|58|17|E|type:landmark}} 
[[Slika:Spa-Francorchamps_original_layout_(1922).jpg|thumb|300px|Shema originalnega dirkališča]]
[[Slika:Spa-Francorchamps of Belgium.svg|thumb|300px|Shema modernega dirkališča]]
[[Slika:Spa-Francorchamps overview.jpg|thumb|300px|Pogled na dirkališče z zraka]]
[[Slika:Eau Rouge 1997.jpg|thumb|300px|right|Znameniti ovinek ''Eau Rouge'' leta 1997]]
[[Slika:Spa 2008 start smoke.jpg|thumb|300px|Štart [[Velika nagrada Belgije 2008|dirke leta 2008]]]]
[[Slika:Podium 2009 Belgium.jpg|thumb|300px|Podelitev pokalov za [[Velika nagrada Belgije 2009|dirko leta 2009]]]]
'''Circuit de Spa-Francorchamps''' je znamenito [[Belgija|belgijsko]] [[dirkališče]], prizorišče tradicionalnih dirk za [[Velika nagrada Belgije|Veliko nagrado Belgije]] in [[24 ur Spaja]], vzdržljivostne dirke. Je eno za dirkače najtežjih dirkališč na svetu, predvsem zaradi svoje hitre, hribovite in zavite narave. Vsebuje tudi enega najslavnejših in najnevarnejših ovinkov na svetu, sloviti ovinek ''Eau Rouge''. Spa je najljubše dirkališče mnogih dirkačev ter gledalcev [[Formula 1|Formule 1]]. 

Staro trikotno 15 [[kilometer]]sko dirkališče, ki je potekalo na javnih cestah med vasmi [[Francorchamps]], [[Malmedy]] in [[Stavelot]], že dolgo ni več v uporabi, le po majhnem delu starega je speljan tudi del novega 6.9 [[kilometer]]skega dirkališča. Zgrajeno je bilo zaradi vse višjih varnostnih standardov, ki jih zahteva Formula 1. Zelo redko se zgodi, da je dirka na tem dirkališču dolgočasna, velikokrat pa jo je popestrilo tudi vreme. Namreč hitro se lahko spreminja in tako je možnost dežja razmeroma velika. Tudi ni redko, da dežuje le na delu steze, drug del pa je še obsijan s soncem. Zaradi novih strožjih tobačnih zakonov je bila dirka v [[Formula 1 sezona 2006|sezoni 2006]] izpadla iz koledarja Formula 1, toda vrnila se je že v [[Formula 1 sezona 2007|sezoni 2007]].

== Zmagovalci ==
:''Roza ozadje označuje dirke, ki niso štele za prvenstvo Formule 1.''
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Zmagovalec
! Moštvo
! Poročilo
|-
! {{F1|2022}}
| {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]]
| [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| [[Velika nagrada Belgije 2022|Poročilo]]
|-
! {{F1|2021}}
| {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]]
| [[Red Bull Racing]]-[[Honda in Formula One|Honda]]
| [[Velika nagrada Belgije 2021|Poročilo]]
|-
! {{F1|2020}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Belgije 2020|Poročilo]]
|-
! {{F1|2019}}
| {{flagicon|MCO}} [[Charles Leclerc]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Belgije 2019|Poročilo]]
|-
! {{F1|2018}}
| {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Belgije 2018|Poročilo]]
|-
! {{F1|2017}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Belgije 2017|Poročilo]]
|-
! {{F1|2016}}
| {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Belgije 2016|Poročilo]]
|-
! {{F1|2015}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
| [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Belgije 2015|Poročilo]]
|-
! {{F1|2014}}
| {{flagicon|AUS}} [[Daniel Ricciardo]]
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Belgije 2014|Poročilo]]
|-
! {{F1|2013}}
| {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Belgije 2013|Poročilo]]
|-
! {{F1|2012}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Belgije 2012|Poročilo]]
|-
! {{F1|2011}}
| {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Belgije 2011|Poročilo]]
|-
! {{F1|2010}}
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lewis Hamilton]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Belgije 2010|Poročilo]]
|-
! {{F1|2009}}
| {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Belgije 2009|Poročilo]]
|-
! {{F1|2008}}
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Belgije 2008|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 2007|2007]]
| {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Belgije 2007|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 2005|2005]]
| {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Belgije 2005|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 2004|2004]]
| {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Belgije 2004|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 2002|2002]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Belgije 2002|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 2001|2001]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Belgije 2001|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 2000|2000]]
| {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Belgije 2000|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1999|1999]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Belgije 1999|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1998|1998]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen Motorsports|Mugen]]-[[Honda]]
| [[Velika nagrada Belgije 1998|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1997|1997]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Belgije 1997|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1996|1996]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Belgije 1996|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1995|1995]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault]]
| [[Velika nagrada Belgije 1995|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1994|1994]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault]]
| [[Velika nagrada Belgije 1994|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1993|1993]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault]]
| [[Velika nagrada Belgije 1993|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1992|1992]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]]
| [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Ford]]
| [[Velika nagrada Belgije 1992|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1991|1991]]
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Honda]]
| [[Velika nagrada Belgije 1991|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1990|1990]]
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Honda]]
| [[Velika nagrada Belgije 1990|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1989|1989]]
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Honda]]
| [[Velika nagrada Belgije 1989|Poročilo]]
|- 
! [[Formula 1 sezona 1988|1988]]
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Honda]]
| [[Velika nagrada Belgije 1988|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1987|1987]]
| {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Techniques d'Avant Garde|TAG]]
| [[Velika nagrada Belgije 1987|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1986|1986]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Nigel Mansell]]
| [[WilliamsF1|Williams]]-[[Honda]]
| [[Velika nagrada Belgije 1986|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1985|1985]]
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ayrton Senna]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Renault]]
| [[Velika nagrada Belgije 1985|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1983|1983]]
| {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]]
| [[Renault F1 Team|Renault]]
| [[Velika nagrada Belgije 1983|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1970|1970]]
| {{ikonazastave|Mehika}} [[Pedro Rodríguez]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| [[Velika nagrada Belgije 1970|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1968|1968]]
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Bruce McLaren]]
| [[Team McLaren|McLaren]]-[[Ford]]
| [[Velika nagrada Belgije 1968|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1967|1967]]
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dan Gurney]]
| [[Anglo American Racing|Eagle]]-[[Weslake]]
| [[Velika nagrada Belgije 1967|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1966|1966]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Surtees]]
| [[Scuderia Ferrari]]
| [[Velika nagrada Belgije 1966|Poročilo]]
|- 
! [[Formula 1 sezona 1965|1965]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jim Clark]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Velika nagrada Belgije 1965|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1964|1964]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jim Clark]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Velika nagrada Belgije 1964|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1963|1963]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jim Clark]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Velika nagrada Belgije 1963|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1962|1962]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jim Clark]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Velika nagrada Belgije 1962|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1961|1961]]
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Phil Hill]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Belgije 1961|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1960|1960]]
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Jack Brabham]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| [[Velika nagrada Belgije 1960|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1958|1958]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Tony Brooks]]
| [[Aston Martin]]
| [[Velika nagrada Belgije 1958|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1956|1956]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Peter Collins]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Belgije 1956|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1955|1955]]
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Belgije 1955|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1954|1954]]
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Maserati]]
| [[Velika nagrada Belgije 1954|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1953|1953]]
| {{ikonazastave|Italija}} [[Alberto Ascari]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Belgije 1953|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1952|1952]]
| {{ikonazastave|Italija}} [[Alberto Ascari]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Belgije 1952|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1951|1951]]
| {{ikonazastave|Italija}} [[Giuseppe Farina]]
| [[Alfa Romeo]]
| [[Velika nagrada Belgije 1951|Poročilo]]
|-
! [[Formula 1 sezona 1950|1950]]
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Alfa Romeo]]
| [[Velika nagrada Belgije 1950|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot; 
! [[Sezona Velikih nagrad 1949|1949]]
| {{ikonazastave|Francija}} [[Louis Rosier]] 
| [[Talbot]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1949|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1947|1947]]
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Pierre Wimille]] 
| [[Alfa Romeo]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1947|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1946|1946]]
| {{ikonazastave|Francija}} [[Eugène Chaboud]] 
| [[Delage]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1946|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1939|1939]]
| [[Slika:Flag of Germany 1933.svg|25px|Germany]] [[Hermann Lang]] 
| [[Mercedes-Benz]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1939|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1937|1937]]
| [[Slika:Flag of Germany 1933.svg|25px|Germany]] [[Rudolf Hasse]] 
| [[Auto Union]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1937|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1935|1935]]
| [[Slika:Flag of Germany 1933.svg|25px|Germany]] [[Rudolf Caracciola]] 
| [[Mercedes-Benz]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1935|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1934|1934]]
| {{ikonazastave|Francija}} [[René Dreyfus]] 
| [[Bugatti]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1934|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1933|1933]]
| [[Slika:Flag of Italy (1861-1946).svg|25px|Italy]] [[Tazio Nuvolari]] 
| [[Maserati]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1933|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1931|1931]]
| {{ikonazastave|Francija}} [[William Grover-Williams]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Italy (1861-1946).svg|25px|Italy]] [[Carlo A. Conelli]] 
| [[Bugatti]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1931|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1930|1930]]
| [[Slika:Flag of Monaco.svg|25px|Zastava Monaka]] [[Louis Chiron]] 
| [[Bugatti]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1930|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
! [[Sezona Velikih nagrad 1925|1925]]
| [[Slika:Flag of Italy (1861-1946).svg|25px|Italy]] [[Antonio Ascari]] 
| [[Alfa Romeo]] 
| [[Velika nagrada Belgije 1925|Poročilo]]
|}

== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki|Circuit de Spa-Francorchamps}}
* [[seznam dirkališč Formule 1]]

{{Formula One circuits}}

{{F1-stub}}
{{sport-struct-stub}}

[[Kategorija:Dirkališča Formule 1|Spa-Francorchamps]]
[[Kategorija:Velika nagrada Belgije]]
[[Kategorija:Športni objekti v Belgiji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1920]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4c6kck3zot2243klwgaywpcpeosvpht</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Studenec pri Krtini</title>
    <ns>0</ns>
    <id>117237</id>
    <revision>
      <id>5748154</id>
      <parentid>5331317</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:51:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1161" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Studenec}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10091764_b4
| latd = 46 |latm = 8 |lats = 32.71 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 40 |longs = 26.18 |longEW = E
|najdisi=Studenec+pri+Krtini
|image=Studenec pri Krtini Slovenia.JPG
|nadmorska=315,6
|povrsina=0,9
|prebivalstvo=75
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=1233
|posta=Dob, Domžale
|obcina=Domžale
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Studenec pri Krtini - Vas
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nkd  &lt;!--registrirana kulturna dediščina--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=13778
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija =  
 | občina = Domžale
 &lt;!--ostali podatki--&gt;
 | površina = 
 | zgrajeno =  
}}
}}
'''Studenec pri Krtini''' je [[naselje]] v [[občina Domžale|Občini Domžale]]. Ponaša se z objektom [[Poletno gledališče Studenec]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Seznam naselij v Sloveniji]]

{{Domžale}}
{{SloNaselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Občine Domžale]]
[[Kategorija:Studenec pri Krtini| ]]</text>
      <sha1>5tjnwdmsh52iyoi6gahxew7cmqq2h94</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pravi ježi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>117252</id>
    <revision>
      <id>5748271</id>
      <parentid>5702779</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T19:53:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>2A00:EE2:C03:9000:5989:4B3:BB8B:A026</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Razširjenost, */ vejice, pravopis, slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3440" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| name = Pravi ježi
| image = Igel01.jpg
| image_caption = [[rjavoprsi jež]]
| image_width = 240px
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Erinaceomorpha]] (ježi)
| familia = [[Erinaceidae]] (ježi)
| subfamilia = '''Erinaceinae'''
| subfamilia_authority = [[Johann Fischer von Waldheim|G. Fischer]], 1814
| subdivision_ranks = [[Rod (biologija)|Rodovi]]
| subdivision =
*''[[Atelerix]]''
*''[[Erinaceus]]''
*''[[Hemiechinus]]''
*''[[Mesechinus]]''
*''[[Paraechinus]]''
| range_map = DestributionErinaceinae.png
| range_map_width = 220px
| range_map_caption = Območje razširjenosti pravih ježev
}}
'''Pravi ježi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Erinaceinae''') so [[družina (biologija)|poddružina]] majhnih [[sesalci|sesalcev]] z bodicami na hrbtu iz rodu (''[[Erinaceomorpha]]'') in družine [[Jež|ježev]] (''[[Erinaceidae]]''). Pravih [[jež]]&lt;nowiki/&gt;ev je 16 [[Vrsta (biologija)|vrst]] in živijo v [[Evropa|Evropi]], [[Afrika|Afriki]], [[Azija|Aziji]] in celo na [[Nova zelandija|Novi Zelandiji]]. V toku [[evolucija|evolucije]] so se ježi v zadnjih 15 milijonih let bolj malo spremenili.

Samica je [[brejost|breja]] od 48 do 60 dni. Glede na svojo velikost pa ježi živijo kar precej časa. V divjini od 4 do 7 let, v ujetništvu pa so preživeli tudi do 16 let. 
[[Slika:Jež Hedgehog.jpeg|thumb|right|240px|Beloprsi jež]]

==Prehranjevanje==
Ježi se prehranjujejo z [[žuželke|žuželkami]], [[žaba]]mi, [[kača]]mi, [[ptica|ptičjimi]] jajci, [[goba]]mi, [[jagoda]]mi, ..., torej so vsejede živali. 

==Rodovi in vrste==

Poddružina '''Erinaceinae''' ('''pravi ježi''')
* Rod ''[[Atelerix]]''
** ''[[Atelerix albiventris]]'', afriški pigmejski jež [[Slika:Atelerix albiventris.jpg|240px|thumb|right|[[Atelerix albiventris]]]]
** ''[[Atelerix algirus]]'', alžirski jež
** ''[[Atelerix frontalis]]'', južnoafriški jež
** ''[[Atelerix sclateri]]'', somalijski jež
* Rod ''[[Erinaceus]]''
** ''[[Erinaceus amurensis]]'', mandžurski jež
** ''[[Erinaceus concolor]]'', beloprsi jež (južni beloprsi jež)
** ''[[Erinaceus europaeus]]'', rjavoprsi jež (zahodnoevropski beloprsi jež)
** ''[[Erinaceus roumanicus]]'', severni beloprsi jež
* Rod ''[[Hemiechinus]]'', veleuhi jež
** ''[[Hemiechinus auritus]]'', prednjeazijski veleuhi jež
** ''[[Hemiechinus collaris]]'', indijski veleuhi jež
* Rod ''[[Mesechinus]]''
** ''[[Mesechinus dauuricus]]'',
** ''[[Mesechinus hughi]]'', hughov jež
* Rod ''[[Paraechinus]]'', puščavski jež
** ''[[Paraechinus aethiopicus]]''
** ''[[Paraechinus hypomelas]]'', brandtov jež
** ''[[Paraechinus micropus]]'', indijski jež
** ''[[Paraechinus nudiventris]]'', madraski jež

==Razširjenost ==
V [[Slovenija|Sloveniji]] je najbolj razširjen [[beloprsi jež]], velik okoli 30 centimetrov. [[Pomlad|Spomladi]], po prezimovanju, tehta manj kot kilogram, ko se [[jesen]]i pripravlja na [[zima|zimo]], pa doseže tudi kakšna dva kilograma. Kadar se počuti ogroženega, se ne umakne, ampak se samo zvije v klobčič. Zaradi tega in tudi zaradi svoje počasnosti so ježi med najpogosteje povoženimi živalmi na cestah.

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Erinaceidae}}

{{mammal-stub}}

[[Kategorija:Ježi]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1814]]

[[th:เฮดจ์ฮอก]]
[[uk:Їжакоподібні]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lq24qaf3n1h2fzonar5j8a9nyzizkkz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748273</id>
      <parentid>5748271</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T19:56:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3427" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| name = Pravi ježi
| image = Igel01.jpg
| image_caption = [[rjavoprsi jež]]
| image_width = 240px
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Erinaceomorpha]] (ježi)
| familia = [[Erinaceidae]] (ježi)
| subfamilia = '''Erinaceinae'''
| subfamilia_authority = [[Johann Fischer von Waldheim|G. Fischer]], 1814
| subdivision_ranks = [[Rod (biologija)|Rodovi]]
| subdivision =
*''[[Atelerix]]''
*''[[Erinaceus]]''
*''[[Hemiechinus]]''
*''[[Mesechinus]]''
*''[[Paraechinus]]''
| range_map = DestributionErinaceinae.png
| range_map_width = 220px
| range_map_caption = Območje razširjenosti pravih ježev
}}
'''Pravi ježi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Erinaceinae''') so [[družina (biologija)|poddružina]] majhnih [[sesalci|sesalcev]] z bodicami na hrbtu iz rodu (''[[Erinaceomorpha]]'') in družine [[Jež|ježev]] (''[[Erinaceidae]]''). Pravih ježev je 16 [[Vrsta (biologija)|vrst]] in živijo v [[Evropa|Evropi]], [[Afrika|Afriki]], [[Azija|Aziji]] in celo na [[Nova zelandija|Novi Zelandiji]]. V toku [[evolucija|evolucije]] so se ježi v zadnjih 15 milijonih let bolj malo spremenili.

Samica je [[brejost|breja]] od 48 do 60 dni. Glede na svojo velikost pa ježi živijo kar precej časa. V divjini od 4 do 7 let, v ujetništvu pa so preživeli tudi do 16 let. 
[[Slika:Jež Hedgehog.jpeg|thumb|right|240px|Beloprsi jež]]

==Prehranjevanje==
Ježi se prehranjujejo z [[žuželke|žuželkami]], [[žaba]]mi, [[kača]]mi, [[ptica|ptičjimi]] jajci, [[goba]]mi, [[jagoda]]mi, ..., torej so vsejede živali. 

==Rodovi in vrste==

Poddružina '''Erinaceinae''' ('''pravi ježi''')
* Rod ''[[Atelerix]]''
** ''[[Atelerix albiventris]]'', afriški pigmejski jež [[Slika:Atelerix albiventris.jpg|240px|thumb|right|[[Atelerix albiventris]]]]
** ''[[Atelerix algirus]]'', alžirski jež
** ''[[Atelerix frontalis]]'', južnoafriški jež
** ''[[Atelerix sclateri]]'', somalijski jež
* Rod ''[[Erinaceus]]''
** ''[[Erinaceus amurensis]]'', mandžurski jež
** ''[[Erinaceus concolor]]'', beloprsi jež (južni beloprsi jež)
** ''[[Erinaceus europaeus]]'', rjavoprsi jež (zahodnoevropski beloprsi jež)
** ''[[Erinaceus roumanicus]]'', severni beloprsi jež
* Rod ''[[Hemiechinus]]'', veleuhi jež
** ''[[Hemiechinus auritus]]'', prednjeazijski veleuhi jež
** ''[[Hemiechinus collaris]]'', indijski veleuhi jež
* Rod ''[[Mesechinus]]''
** ''[[Mesechinus dauuricus]]'',
** ''[[Mesechinus hughi]]'', hughov jež
* Rod ''[[Paraechinus]]'', puščavski jež
** ''[[Paraechinus aethiopicus]]''
** ''[[Paraechinus hypomelas]]'', brandtov jež
** ''[[Paraechinus micropus]]'', indijski jež
** ''[[Paraechinus nudiventris]]'', madraski jež

==Razširjenost ==
V [[Slovenija|Sloveniji]] je najbolj razširjen [[beloprsi jež]], velik okoli 30 centimetrov. [[Pomlad|Spomladi]], po prezimovanju, tehta manj kot kilogram, ko se [[jesen]]i pripravlja na [[zima|zimo]], pa doseže tudi kakšna dva kilograma. Kadar se počuti ogroženega, se ne umakne, ampak se samo zvije v klobčič. Zaradi tega in tudi zaradi svoje počasnosti so ježi med najpogosteje povoženimi živalmi na cestah.

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Erinaceidae}}

{{mammal-stub}}

[[Kategorija:Ježi]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1814]]

[[th:เฮดจ์ฮอก]]
[[uk:Їжакоподібні]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>3a8i02muaiij7hpxfcxlimipu70kybs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748274</id>
      <parentid>5748273</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T19:57:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>nov sortirni ključ za [[Kategorija:Ježi]]: &quot;*&quot; s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3429" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| name = Pravi ježi
| image = Igel01.jpg
| image_caption = [[rjavoprsi jež]]
| image_width = 240px
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Erinaceomorpha]] (ježi)
| familia = [[Erinaceidae]] (ježi)
| subfamilia = '''Erinaceinae'''
| subfamilia_authority = [[Johann Fischer von Waldheim|G. Fischer]], 1814
| subdivision_ranks = [[Rod (biologija)|Rodovi]]
| subdivision =
*''[[Atelerix]]''
*''[[Erinaceus]]''
*''[[Hemiechinus]]''
*''[[Mesechinus]]''
*''[[Paraechinus]]''
| range_map = DestributionErinaceinae.png
| range_map_width = 220px
| range_map_caption = Območje razširjenosti pravih ježev
}}
'''Pravi ježi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Erinaceinae''') so [[družina (biologija)|poddružina]] majhnih [[sesalci|sesalcev]] z bodicami na hrbtu iz rodu (''[[Erinaceomorpha]]'') in družine [[Jež|ježev]] (''[[Erinaceidae]]''). Pravih ježev je 16 [[Vrsta (biologija)|vrst]] in živijo v [[Evropa|Evropi]], [[Afrika|Afriki]], [[Azija|Aziji]] in celo na [[Nova zelandija|Novi Zelandiji]]. V toku [[evolucija|evolucije]] so se ježi v zadnjih 15 milijonih let bolj malo spremenili.

Samica je [[brejost|breja]] od 48 do 60 dni. Glede na svojo velikost pa ježi živijo kar precej časa. V divjini od 4 do 7 let, v ujetništvu pa so preživeli tudi do 16 let. 
[[Slika:Jež Hedgehog.jpeg|thumb|right|240px|Beloprsi jež]]

==Prehranjevanje==
Ježi se prehranjujejo z [[žuželke|žuželkami]], [[žaba]]mi, [[kača]]mi, [[ptica|ptičjimi]] jajci, [[goba]]mi, [[jagoda]]mi, ..., torej so vsejede živali. 

==Rodovi in vrste==

Poddružina '''Erinaceinae''' ('''pravi ježi''')
* Rod ''[[Atelerix]]''
** ''[[Atelerix albiventris]]'', afriški pigmejski jež [[Slika:Atelerix albiventris.jpg|240px|thumb|right|[[Atelerix albiventris]]]]
** ''[[Atelerix algirus]]'', alžirski jež
** ''[[Atelerix frontalis]]'', južnoafriški jež
** ''[[Atelerix sclateri]]'', somalijski jež
* Rod ''[[Erinaceus]]''
** ''[[Erinaceus amurensis]]'', mandžurski jež
** ''[[Erinaceus concolor]]'', beloprsi jež (južni beloprsi jež)
** ''[[Erinaceus europaeus]]'', rjavoprsi jež (zahodnoevropski beloprsi jež)
** ''[[Erinaceus roumanicus]]'', severni beloprsi jež
* Rod ''[[Hemiechinus]]'', veleuhi jež
** ''[[Hemiechinus auritus]]'', prednjeazijski veleuhi jež
** ''[[Hemiechinus collaris]]'', indijski veleuhi jež
* Rod ''[[Mesechinus]]''
** ''[[Mesechinus dauuricus]]'',
** ''[[Mesechinus hughi]]'', hughov jež
* Rod ''[[Paraechinus]]'', puščavski jež
** ''[[Paraechinus aethiopicus]]''
** ''[[Paraechinus hypomelas]]'', brandtov jež
** ''[[Paraechinus micropus]]'', indijski jež
** ''[[Paraechinus nudiventris]]'', madraski jež

==Razširjenost ==
V [[Slovenija|Sloveniji]] je najbolj razširjen [[beloprsi jež]], velik okoli 30 centimetrov. [[Pomlad|Spomladi]], po prezimovanju, tehta manj kot kilogram, ko se [[jesen]]i pripravlja na [[zima|zimo]], pa doseže tudi kakšna dva kilograma. Kadar se počuti ogroženega, se ne umakne, ampak se samo zvije v klobčič. Zaradi tega in tudi zaradi svoje počasnosti so ježi med najpogosteje povoženimi živalmi na cestah.

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Erinaceidae}}

{{mammal-stub}}

[[Kategorija:Ježi|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1814]]

[[th:เฮดจ์ฮอก]]
[[uk:Їжакоподібні]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ibgwh1w8h4m8rtsugenxn3jatkwx2rj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Studenec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>122895</id>
    <revision>
      <id>5748157</id>
      <parentid>5660015</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:52:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="660" xml:space="preserve">'''[[Vodnjak|Studenec]]''' je manjši [[izvir]] vode. V Sloveniji so studenci s tem imenom:

* [[Lisičji studenec]]
* [[Mrzli studenec]]

'''Studenec ''' je tudi ime več [[naselje|naselij]] v Sloveniji:

* [[Studenec, Postojna|Studenec]], občina Postojna
* [[Studenec, Sevnica|Studenec]], občina Sevnica
* [[Studenec, Trebnje|Studenec]], občina Trebnje
* [[Studenec na Blokah]], občina Bloke
* [[Studenec pri Krtini]], občina Domžale
* [[Studenec, Ljubljana]], naselje v [[Ljubljana|Ljubljani]], v [[Četrtna skupnost Moste|Četrtni skupnosti Moste]].
*Studenec, [[Ivančna Gorica]], del naselja

{{razločitev-kraj}}
[[Kategorija:Naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>73ixbt2u4vt7z940ulxgv8voclz0qfj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika nagrada Madžarske 1936</title>
    <ns>0</ns>
    <id>123088</id>
    <revision>
      <id>5748483</id>
      <parentid>4456386</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:36:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9798" xml:space="preserve">{{Grand Prix race report infobox
| Type = GP
| Grand Prix    = Hungarian
| Date          = 21. junij
| Year          = 1936
| Image         = Nepliget1936.png
| Official name = [[Velika nagrada Madžarske|I Magyar Nagy Dij]]
| Race Country  = HUN
| Location      = [[Népliget Park]]&lt;br&gt;[[Budimpešta]], [[Madžarska]]
| Course_km     = 5,0
| Course        = Cestno dirkališče
| Distance_laps = 50
| Distance_km   = 250
| Pole_Driver   = [[Bernd Rosemeyer]]
| Pole_Team     = [[Auto Union]]
| Pole_Country  = GER | Pole_flag_suffix = Nazi
| Pole_Time     = 2:38,15
| Fast_Driver   = [[Tazio Nuvolari]]
| Fast_Team     = [[Alfa Romeo in motorsport|Alfa Romeo]]
| Fast_Time     = 3:35,6
| Fast_Country  = ITA | Fast_flag_suffix = 1861
| First_Driver  = [[Tazio Nuvolari]]
| First_Team    = [[Alfa Romeo in motorsport|Alfa Romeo]]
| First_Country = ITA | First_flag_suffix = 1861
| Second_Driver = [[Bernd Rosemeyer]]
| Second_Team   = [[Auto Union]]
| Second_Country= GER | Second_flag_suffix = Nazi
| Third_Driver  = [[Achille Varzi]]
| Third_Team    = [[Auto Union]]
| Third_Country = ITA | Third_flag_suffix = 1861
}}
'''[[Velika nagrada Madžarske]] 1936''' je bila deveta neprvenstvena [[dirka]] za Veliko nagrado v [[Sezona Velikih nagrad 1936|sezoni 1936]] in sploh prva dirka za Veliko nagrado Madžarske. Potekala [[21. junij]]a [[1936]] na dirkališču [[Népliget Park|Népliget]]. Pred več kot 100.000 gledalci je presenetljivo zmagal [[Italijani|Italijan]] [[Tazio Nuvolari]] z [[Alfa Romeo|Alfo Romeo 8C-35]] moštva [[Scuderia Ferrari|Ferrari]], drugi je bil [[Bernd Rosemeyer]], tretji pa [[Achille Varzi]], oba z dirkalnikom [[Auto Union|Auto Union C]].

==Poročilo==
[[Slika:Poster 1936 Hungarian GP.jpg|thumb|332px|right|Plakat za dirko]]
[[Slika:Bundesarchiv Bild 183-S16064, Rudolf Caracciola, Bernd Rosemeyer.jpg|thumb|380px|right|[[Bernd Rosemeyer]] in [[Rudolf Caracciola]]]]
Prvo dirka za Veliko nagrado Madžarske je potekala pred veliko množico več kot 100.000 gledalcev, ki so si prišli pogledati dirko, ki sicer ni štela za [[Evropsko avtomobilistično prvenstvo|prvenstvo]], a je na njej vseeno dirkala večina najboljših dirkačev in moštev tistega časa. Istega dne je potekala tudi dirka za [[Velika nagrada Pikardije 1936|Veliko nagrado Pikardije]], kjer pa je bilo v konkurenci le šest dirkačev. Glavni favoriti dirke so bili dirkači nemških moštev [[Auto Union]], [[Bernd Rosemeyer]], [[Achille Varzi]] in [[Hans Stuck]], ter [[Mercedes-Benz]], [[Manfred von Brauchitsch]], [[Rudolf Caracciola]] in [[Louis Chiron]]. Dirkači obeh moštev so zmagali na najpomembnejših dirkah tako v prejšnji [[Sezona Velikih nagrad 1935|sezoni 1935]], kot tudi v prvi polovici [[Sezona Velikih nagrad 1936|sezone 1936]]. Zadnji boleči poraz jim je zadal Italijan [[Tazio Nuvolari]], ki jih je z [[Alfa Romeo|Alfo Romeo]] porazil prav na njihovi dirkači dirki za [[Velika nagrada Nemčije 1935|Veliko nagrado Nemčije]] v predhodni sezoni. Za Nuvolarija, ki je bil star že štiriinštirideset let, so tekmeci govorili, da je že prestar za dirkanje na najvišjem nivoju. Na kvalifikacijah sta prvo vrsto zasedla Rosemeyer in Stuck, drugo von Brauchitsch in Nuvolari, tretjo pa Caracciola in Varzi.

S štarta se je najbolje pognal Rosemeyer, sledili pa so mu von Brauchitsch, Caracciola in Nuvolari. Nato je prešel v vodstvo Caracciola in ga držal šestnajst krogov, kasneje pa je moral odstopiti zaradi okvare motorja. Tako je bil ponovno v vodstvu Rosemeyer, von Brauchitsch in Nuvolari pa sta se borila za drugo mesto. Von Brauchitsch, ki nikoli ne veljal za zelo mirnega dirkača, je popustil pod pritiskom, pripeljal prehitro v ovinek in se zavrtel, tako da se mu je Nuvolari komaj izognil. Približno na polovici dirke je imel Nuvolari prosto pot in je začel loviti vodilnega, mladega Nemca Rosemeyerja, dodatno ga je podžgalo dejstvo, da so ga tisti, ki so Nuvolarija pozivali k upokojitvi, videli kot njegovega naslednika. Počasi se mu je krog za krogom približeval in ga v triintridesetem krogu prehitel, ter se s tem prebil v vodstvo. Nuvolari pa ni bil zadovoljen le s tem in je začel Nemcu bežati ter se Rosemeyerju s tem maščeval za poraz pred tednom dni na dirki [[Eifelrennen 1936|Eifelrennen]]. Tretjeuvrščeni von Brauchitsch, zadnji Mercedes še na dirki, se je dva kroga pred koncem zavrtel in odstopil, zaradi česar je njegov šef moštva [[Alfred Neubauer]] jezno odvrgel kontrolne zastave v tla. Tako je dirko na drugem mestu končal [[Bernd Rosemeyer]], tretje pa je bil [[Achille Varzi]], oba [[Auto Union]]. Naslednja dirka na Veliko nagrado Madžarske je potekala šele leta [[Velika nagrada Madžarske 1986|1986]] in je bila del [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]].

==Štartna vrsta==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%;&quot;
|-
!  1. vrsta
!  2. poz.
!  1. poz.
|- align=&quot;center&quot;
! 
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} &lt;br&gt; [[Hans Stuck|Stuck]] &lt;br&gt; [[Auto Union]] &lt;br&gt; 2:39.83
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} &lt;br&gt; [[Bernd Rosemeyer|Rosemeyer]] &lt;br&gt; [[Auto Union]] &lt;br&gt; 2:38.15
|-
!  2. vrsta
!  2. poz.
!  1. poz.
|- align=&quot;center&quot;
! 
| {{ikonazastave|Italija|old}} &lt;br&gt; [[Tazio Nuvolari|Nuvolari]] &lt;br&gt; [[Alfa Romeo in motorsport|Alfa Romeo]] &lt;br&gt; 2:40.08
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} &lt;br&gt; [[Manfred von Brauchitsch|von Brauchitsch]] &lt;br&gt; [[Mercedes-Benz]] &lt;br&gt; 2:39.87
|-
!  3. vrsta
!  2. poz.
!  1. poz.
|- align=&quot;center&quot;
! 
| {{ikonazastave|Italija|old}} &lt;br&gt; [[Achille Varzi|Varzi]] &lt;br&gt; [[Auto Union]] &lt;br&gt; 2:43.12
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} &lt;br&gt; [[Rudolf Caracciola|Caracciola]] &lt;br&gt; [[Mercedes-Benz]] &lt;br&gt; 2:40.38
|-
!  4. vrsta
!  2. poz.
!  1. poz.
|- align=&quot;center&quot;
! 
| {{ikonazastave|Monako}} &lt;br&gt; [[Louis Chiron|Chiron]] &lt;br&gt; [[Mercedes-Benz]] &lt;br&gt; 2:49.65
| {{ikonazastave|Italija|old}} &lt;br&gt; [[Mario Tadini|Tadini]] &lt;br&gt; [[Alfa Romeo in motorsport|Alfa Romeo]] &lt;br&gt; 2:47.52
|-
!  5. vrsta
!  2. poz.
!  1. poz.
|- align=&quot;center&quot;
! 
| {{ikonazastave|Madžarska}} &lt;br&gt; [[László Hartmann|Hartmann]] &lt;br&gt; [[Maserati]] &lt;br&gt; 3:10.56
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} &lt;br&gt; [[Austin Dobson|Dobson]] &lt;br&gt; [[Alfa Romeo in motorsport|Alfa Romeo]] &lt;br&gt; 2:53.21
|-
!  6. vrsta
!
!  1. poz.
|- align=&quot;center&quot;
! 
| 
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} &lt;br&gt; [[Charlie Martin|Martin]] &lt;br&gt; [[Alfa Romeo in motorsport|Alfa Romeo]] &lt;br&gt; 3:02.51
|}

== Dirka ==
{{Glava za dirko GP1}}
|-
! 1
| 24
| {{ikonazastave|Italija|1861}} '''[[Tazio Nuvolari]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari]]
| '''[[Alfa Romeo]] [[Alfa Romeo 8C|8C-35]]'''
| 50
| 2:14.03.5
| 3
|-
! 2
| 16
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} '''[[Bernd Rosemeyer]]'''
| '''[[Auto Union]]'''
| '''[[Auto Union]] [[Auto Union Type C|C]]'''
| 50
| + 14.2
| 2
|-
! 3
| 14
| {{ikonazastave|Italija|1861}} '''[[Achille Varzi]]'''
| '''[[Auto Union]]'''
| '''[[Auto Union]] [[Auto Union Type C|C]]'''
| 48
| + 2 Kroga
| 5
|-
! 4
| 28
| {{ikonazastave|Italija|1861}} '''[[Mario Tadini]]'''
| '''[[Scuderia Ferrari]]
| '''[[Alfa Romeo]] [[Alfa Romeo 8C|8C-35]]'''
| 47
| + 3 Krogi
| 8
|-
! 5
| 12
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} '''[[Hans Stuck]]'''&lt;br&gt;{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} '''[[Ernst von Delius]]'''
| '''[[Auto Union]]'''
| '''[[Auto Union]] [[Auto Union Type C|C]]'''
| 46
| + 4 Krogi
| 1
|-
! 6
| 4
| {{ikonazastave|UK}} '''[[Austin Dobson]]'''
| '''Privatnik
| '''[[Alfa Romeo]] [[Alfa Romeo P3|P3]]'''
| 45
| + 5 Krogov
| 10
|-
! 7
| 10
| {{ikonazastave|Madžarska}} '''[[László Hartmann]]'''
| '''Privatnik
| '''[[Maserati]]'''
| 44
| + 6 Krogov
| 9
|-
! Ods
| 22
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} '''[[Manfred von Brauchitsch]]'''
| '''[[Daimler-Benz|Daimler-Benz AG]]
| '''[[Mercedes-Benz]] [[Mercedes-Benz W25K|W25K]]'''
| 40
| Trčenje
| 4
|-
! Ods
| 6
| {{ikonazastave|UK}} '''[[Charlie Martin]]'''
| '''Privatnik
| '''[[Alfa Romeo]] [[Alfa Romeo P3|P3]]'''
| 32/35
| Vzmetenje
| 11
|-
! Ods
| 18
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} '''[[Rudolf Caracciola]]'''
| '''[[Daimler-Benz|Daimler-Benz AG]]
| '''[[Mercedes-Benz]] [[Mercedes-Benz W25K|W25K]]'''
| 26
| Trčenje
| 6
|-
! Ods
| 20
| {{ikonazastave|Monako}} '''[[Louis Chiron]]'''
| '''[[Daimler-Benz|Daimler-Benz AG]]
| '''[[Mercedes-Benz]] [[Mercedes-Benz W25K|W25K]]'''
| 19
| Motor
| 7
|-
! DNS
| 2
| {{ikonazastave|UK}} [[Eileen Mary Ellison]]
| [[Cholmondeley Tapper]]
| [[Maserati]]
|
|
|
|-
! DNS
| 8
| {{ikonazastave|Francija}} [[Raph]]
| Privatnik
| [[Maserati]]
|
|
|
|-
! DNS
| 30
| {{ikonazastave|Romunija}} [[Petre Cristea]]
| Privatnik
| [[Ford Motor Company|Ford]] V9 Special
|
|
|
|-
! DNS
| 32
| {{ikonazastave|Španija|1931}} [[José Maria de Villapadierna]]
| Privatnik
| [[Alfa Romeo]] [[Alfa Romeo P3|P3]]
|
|
|
|}

== Viri ==
* {{navedi splet |url=http://www.kolumbus.fi/leif.snellman/gp363.htm#17 |title=I Magyar Nagy Dij |accessdate=24. aprila 2015 |work=The Golden Era of Grand Prix Racing | last1=Snellman |first1=Leif |last2=Etzrodt |first2=Hans |language=en }}
* {{navedi splet |url=http://www.teamdan.com/archive/gen/1936/1936r.html#magyar |title=I Magyar Nagy Dij |accessdate=24. aprila 2015 |work=The GEL Motorsport Information Page | first = Darren | last = Galpin| language=en }}
* {{navedi splet |url=http://www.ddavid.com/formula1/hung1936.htm |title=The Hungarian Grand Prix of 1936 |accessdate=21. februarja 2007 |work=Grand Prix History | first =  Dennis | last = David| language=en }}

{{Grand Prix race report
| Type_of_race            = Velike nagrade
| Name_of_race            = [[Velika nagrada Madžarske]] 
| Year_of_race            = 1936
| Previous_race_in_season = [[Eifelrennen 1936]]
| Next_race_in_season     = [[Velika nagrada Milana 1936]]
| Previous_year's_race    = -
| Next_year's_race        = [[Velika nagrada Madžarske 1986]]
}}

[[Kategorija:Velika nagrada Madžarske]]
[[Kategorija:Sezona Velikih nagrad 1936]]</text>
      <sha1>qvxh9flc2ashr35cpfpiadllrzzgigo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MKC TV</title>
    <ns>0</ns>
    <id>124741</id>
    <revision>
      <id>5748450</id>
      <parentid>5739982</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:57:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>links</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3726" xml:space="preserve">{{Lektura}}

'''MKC TV''' je bila tedenska mladinska oddaja na Televiziji Novo mesto med leti [[1992]] in [[1998]].

== Zgodovina ==
[[Slika:MKC TV.jpg|sličica|MKC TV logotip]]
Leta 1991 je skupina mladih entuziastov ustanovila novomeško mladinsko društvo MKC (Mladinski kulturni center) in izvolila Primoža Žižka za predsednika. Glavni cilj društva je bil pridobitev prostora za mladinske dejavnosti in širjenje mladinske kulture v Novem mestu. Po dogovoru s Televizijo Novo mesto je [[8. februar |8. februarja]] 1992 v programu Vaš kanal zaživela tedenska oddaja MKC TV. Skozi TV zaslone so dolenjski javnosti kazali dejavnosti društva in skušali opravičiti pridobitev prostorov, v katerih bi ustvarjali, se družili in krepili mladinske interese. Vodilni začetni ustvarjalci oddaj so bili: Joško Berus, Hermina Golob, Gregor Gregorčiče, Monika Karan, Andrej Čopič in [[Jurij Moškon]]. Po enoletnem delovanju društva in polletnem pripravljanju oddaj, ter po vseh obljubah občinskih funkcionarjev, prostorov niso dobili in društvo se je usmerilo v druge načine delovanja, glavni akterji pa so se posvetili svojim študijem. Jurij Moškon je verjel, da je televizija najmočnejši medij za uresničevanje zamisli, in bilo bi škoda obupati že na začetku. Prepričal je zagretega filmarja [[Sašo Đukić|Saša Đukiča,]] da mu je pomagal pri oddajah. On je vztrajal vsaj dobro leto. Z Borisom Petkovičem sta našla skupni jezik in naredila okoli petdeset oddaj o slovenski alternativni sceni, kjer sta predstavila slovenske mladinske klube in več kot trideset glasbenih skupin. Izdala sta [[videokaseta|videokaseto]] »Le v klub, le v klub uboga gmajna«, posnela nekaj [[film]]ov v sklopu oddaj in se po enoletnem delovanju odločila za samoukinitev. Vrsta bolj ali manj uspešnih voditeljev je v tem času skusilo precej zahtevno televizijsko delo. Mala Klinika Cinizma ali MKC TV v preobleki je bila na pobudo [[Franci Kek|Francija Keka]] od novembra 1995 prva redna oddaja v živo na Vašem kanalu. Glavni voditelj je bil takrat novopečeni [[Jani Muhič]]. Sicer uspešno izvedena in gledana oddaja z bogato vsebino v začetku, je po enem letu postajala vse bolj reklama za [[Rock Otočec]]. Mala Klinika Cinizma je zaključila kariero spomladi 1998. 

Mlada slovenska politika, še posebno lokalna, najbrž tedaj ni bila dovolj dovzetna za potrebe mladih. Je pa društvu v javnosti in v lokalni politiki uspelo utrditi idejo o mladinskem klubu.V tistem času je postajalo vse močnejše tudi novo mladinsko društvo DNŠ &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.xn--dn-mta.si/|title=|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;([[Društvo novomeških študentov]]), novo upanje za mladinski klub. Trud in delo več generacij mladih, preko ZSMS, MKC in KNŠ ter kasneje DNŠ, nekaj let kasneje vendarle obrodil sadove. Tako je v [[Novo mesto|Novem mestu]] leta 1999 zaživel [[Lokalpatriot]]. 

== Statistika ==
* feb 92 - nov 92 *MKCTV; 40 oddaj - 10 mesecev
* nov 92 - jan 94 *MS VIDEO; 63 oddaj - 14 mesecev
* jan 94 - nov 95 *LE V KLUB, LE V KLUB UBOGA GMAJNA; 93 oddaj - 22 mesecev
* nov 95 - jun 97 *MALA KLINIKA CINIZMA; 85 oddaj (jun 97 - nov 97 ni bilo oddaj) 19 mesecev
* nov 97 - maj 98 *ROCK OTOČEC; 30 oddaj - 6 mesecev

Skupaj od 8. februarja 92 do 16. maja 98 se je zvrstilo 310 oddaj v obdobju petih let in desetih mesecev.

== Zunanje povezave ==
* [http://jmv.si/ Jurijeva spletena domačinka]
* [https://www.youtube.com/channel/UCliCZ5nCXBdg-S7rLAzPtDA MKC TV na Youtubu]
* [http://jmv.si/razno/MKCTV.htm spidek oddaj]
* [https://www.drustvo-dns.si dnš.si]

[[Kategorija:Slovenske televizijske oddaje]]
[[Kategorija:Mladinske televizijske oddaje]]
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>ke1sn8ea4q7x5alcb41sccefx54kzm0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dubrovniška republika</title>
    <ns>0</ns>
    <id>132791</id>
    <revision>
      <id>5748391</id>
      <parentid>5688785</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T07:39:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Nastanek in uveljavitev mesta */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20841" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država
|conventional_long_name = Dubrovniška republika
|native_name = ''Respublica Ragusina''&lt;br /&gt;''Dubrovačka Republika''&lt;br /&gt;''Repubblica di Ragusa''
|common_name = Dubrovnik
|continent=Evropa
|region = Sredozemlje
|country = Hrvaška
|status=mestna država
|era=renesansa
|year_start = 1358
|year_end = 1808
|date_start = 27. junij
|date_end = 31. januar
|p1 = Bizantinsko cesarstvo
|flag_p1 =
|s1 = Italijansko kraljestvo
|flag_s1 = Flag of the Napoleonic Kingdom of Italy.svg
|image_flag = St. Blaise - National Flag of the Ragusan Republic.png
|image_coat = Dubrovnik grb varijanta.png
|image_map = Ragusa.png
|image_map_caption = Meje Dubrovniške republike, 1426-1808
|national_anthem = 
|common_languages = [[latinščina]] (uradni jezik do 1492)&lt;br /&gt;[[dalmatinščina]] (uradni jezik po 1492)  
|religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katolicizem]]
|capital = [[Dubrovnik]]
{{coor dm|42|39|N|18|04|E|}}
|government_type = republika
|title_leader = knez
|stat_area1 = 1500
|stat_pop1 = 30000
|stat_year1 = 1808?
|event_start =[[Zadarska pogodba]]
|event_end = [[Italijansko kraljestvo|priključitev]]
|event1 = [[prvo francosko cesarstvo|francoska zasedba]]
|date_event1 = [[27. maj]] [[1806]]
|currency = 
}}

'''Dubrovniška republika''' je bila [[pomorske republike|pomorska republika]],  ki je obstajala od srede [[14. stoletje|14. stoletja]] do leta 1808 na ozemlju današnje južne [[Dalmacija|Dalmacije]].

== Nastanek in uveljavitev mesta ==

Čas nastanka [[Dubrovnik]]a ni točno določen, ker velja, da so ga ustanovili [[Grki|grški]] trgovci že v antiki kot vmesno postojanko na poteh proti severu, na ozemlju že obstoječega [[Iliri|ilirskega]] naselja &lt;ref&gt;Ničetić, A.: ''Povijest dubrovačke luke (History of the Port of Dubrovnik''&lt;/ref&gt;. Starejša teorija postavlja začetek Dubrovnika v prvo polovico [[7. stoletje|sedmega stoletja]] &lt;ref&gt;Harris, R.: ''Dubrovnik. A History'', London 2003, ISBN 0-86356-332-5&lt;/ref&gt; in povezuje nastanek mesta z zgodovino [[otok]]a, ki se danes imenuje [[Cavtat]] in je bil od [[4. stoletje pr. n. št.|četrtega stoletja pr. n. št.]] grška kolonija z imenom ''Epidauros'', nato pa pod [[Rimljani]] (od leta 228 pr. n. št.) kot ''Epitaurum'' . Selitveni val [[Slovani|Slovanov]] leta 614 naj bi nekatere prebivalce pregnal iz tega otočnega naselja v zapuščene [[kaštelir]]ske gradove v okolici, večina ubežnikov pa naj bi poselila bližnjo obalo in tako ustanovila mesto Dubrovnik. Po tej preselitvi naj bi začeli imenovati sam otok ''Civitas vetus'' (staro mesto), kar naj bi s časom postalo Cavtat. Po drugi razlagi naj bi ime izhajalo iz staroilirskega poimenovanja  ''Captal'' ali ''Zaptal'' &lt;ref&gt;Schaefer, R. T.: ''Encyclopedia of Race, Ethnicity, and Society'', SAGE Publications 2008, ISBN 1-4129-2694-7&lt;/ref&gt;. Potrebno je pripomniti, da je bila takrat [[Dalmacija]] razdeljena na več [[država|državic]] ([[Kraljevina Hrvatska]], [[Neretvanska kneževina]], [[Zahumlje]], [[Travunja]], [[Duklja]] idr), ki so jim vladali nasledniki slovanskih in a[[Avari|varskih]] prišlekov ter ostanki Ilirov, na obali pa so prevladovali latinski priseljenci, zato je prav poimenovanje otoka Cavtat nekakšen simbol zapletene etnične pripadnosti Dalmatincev, ki je še danes predmet preučevanja.

Ustanovitev mesta na sami obali je pomenilo vključitev prebivalstva v [[Bizantinsko cesarstvo]], ki je tedaj držalo oblast nad celotno obalo [[Jadransko morje|Jadranskega morja]].  
  
V začetku 9. stol. so se prebivalci Dubrovnika pričeli ukvarjati tudi s [[trgovina|trgovino]] in Dubrovnik je postal glavni posrednik med [[Balkanski polotok|Balkanskim polotokom]] in [[Italija|Italijo]], s tem pa tudi tekmec [[Beneška republika|Benetk]]. V času od 9. do 12. stoletja, zlasti pa v 13. stoletju, je bilo doseženo določeno ravnovesje s tem, ko se je Dubrovnik bavil pretežno s trgovino kovin ([[zlato]], [[srebro]] in [[svinec]]), medtem ko je ostalo blago še vedno potovalo pod beneško zastavo. Ugodni trgovski pogoji so mesto širili in bogatili, s čimer je bizantinska oblast začela usihati. Proti koncu 12. stol. je bil Dubrovnik le še nominalno odvisen od [[Vzhodnorimsko cesarstvo|Bizanca]]. Po padcu Bizanca (1204., [[četrta križarska vojna]]) je zmagovita Beneška republika od Duborvnika zahtevala, da formalno prizna njeno nadoblast, kar je trajalo od leta 1205 do 1358.&lt;ref&gt;Suić, M.: ''Antički grad na istočnom Jadranu'', Zagreb, 2003&lt;/ref&gt; Dubrovničani so to obdobje izkoristili za popolno ureditev in obnovo notranje administracije, ki se je v vsem zgledovala po beneški. Leta 1252 so ustanovili senat in že leta 1272 je bil odobren Dubrovniški statut, ki je istočasno [[ustava|ustavna listina]] državice, civilni kodeks in trgovinski kodeks.

== Ozemeljska širitev in gospodarski razcvet  ==
[[Slika:Dubrovnik Republic in Croatia.png|right|thumb|Dubrovniška republika v primerjavi z današnjo Hrvaško.]]
Leta 1358, ko je morala Beneška republika odstopiti velik del svojih dalmatinskih posestev [[Ogrska|Kraljevini Ogrski]] ([[Zadarski sporazum]]), je Dubrovnik izkoristil priložnost za zasebni dogovor s kraljevino. V zameno za vazalsko odvisnost, plačilo letnega davka 500 dukatov in zavezništvo v pomorskih bitkah je Dubrovnik prejel popolno upravno avtonomijo. S tem je mala državica postala praktično samostojna. [[Gospodarstvo|Gospodarska]] in [[politika|politična]] ureditev ji je omogočila ozemeljsko širitev. Tako je leta 1333 kupila od srbskega carja [[Dušan Silni|Dušana]] mesto [[Ston]] in polotok [[Pelješac]], Car Uroš pa ji je pozneje odstopil ozemlje ob srbsko-dubrovniški meji, od Ljute v Župi do Petrovega sela na zahodu. Sredi 14. stoletja je Dubrovnik utrdil svojo oblast nad [[Mljet]]om. Bosanski kralj Ostoja mu je prodal obrežni del od kraja [[Orošac]] do Stona. V 15. stoletju si je pridobil še [[Konavlje]]. S pridobitvijo oblasti nad vsemi temi pokrajinami je Dubrovnik dejansko postal [[neodvisnost|neodvisen]] ter se je spremenil v [[mestna država|mestno državo]]. Od srede 15. stoletja je ''Communitas Ragusina'' uradno postala ''Respublica Ragusina''&lt;ref&gt;Vrandečić, J. - Bertoša, M.: ''Dalmacija, Dubrovnik i Istra u ranome novom vijeku'', 2007(&lt;/ref&gt;. Oblast so imeli v rokah domači [[plemič]]i; na čelu uprave so bili knez, Mali in Veliki svet in Svet naprošenih.

15. do 16. stoletje sta bila za Dubrovnik čas največjega razcveta. Trgoval je predvsem s srebrom, bakrom in svincem, a tudi z živosrebrovo rudo (cinabarit), soljo in začimbami. Izredni uspeh dubrovniške trgovine je treba pripisati mogočni [[flota|floti]] in sposobnosti vodilne [[oligarhija|oligarhije]], ki si je znala priboriti različne trgovinske ugodnosti. Po zgledu Benečanov so tudi Dubrovničani gojili diplomatske stike, saj so na višku svoje moči vzdrževali kar 50 konzulatov in ambasad. Bili so strogi branitelji katolištva in so zato sistematično razlaščevali posestva pravoslavnih vernikov. Nekatoliške osebe niso imele pravice do državljanstva, kar jim je seveda preprečilo vstop v državne službe in magistraturo &lt;ref&gt;Carter, F.W.: ''Dubrovnik (Ragusa). A Classic City-State'', London/New York NY 1972, ISBN 0-12-812950-6&lt;/ref&gt;. V pojmovanju trgovine kot najvažnejšega činitelja državnosti pa so celo prekosili Benečane. To se je pokazalo, ko so z veseljem sprejeli [[sefardski Judje|sefardske Jude]], ki so bili po letu 1492 izgnani iz [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], kljub temu, da so bili seveda nekatoličani – a so gotovo prispevali k razmahu mestne trgovine.

Najbližji sosed Dubrovnika so bili Turki, s katerimi je mala republika gojila tesne trgovske zveze. Obstaja več listin o teh trgovskih sporazumih; najvažnejša je iz leta 1442 in predvideva letno dajatev Dubrovničanov v zameno za prosto trgovanje in prehod preko Osmanskega carstva. Leta 1483, ko so Turki zavzeli skoraj vse ozemlje okoli Dubrovniške republike, so bili sporazumi potrjeni, vendar je bil letni davek močno povišan. Kljub temu je bila trgovina zelo živahna, saj je republika oskrbovala ogromno cesarstvo predvsem z živili, največ z [[žito]]m, [[riž]]em, [[kava|kavo]] in [[sladkor]]jem. Dubrovniška republika je Osmanom leta 1699 celo odstopila dve majhni ozemlji (današnji [[Neum]] in [[Sutorina|Sutorino]]), kjer je mejila na Beneške posesti. S tem je postala enklava v Osmanskem carstvu in po romantičnem razumevanju nekaterih, katoliška izvidnica pri nevernih.&lt;ref&gt;von Mettenheim, I.: ''Die Republik Ragusa. Zur Geschichte des heutigen Dubrovnik'',1989, ISBN 3-89228-388-5&lt;/ref&gt;

==Notranja uprava==

O prvotni upravi naselja ni pisnih dokazov , vendar so zgodovinarji &lt;ref&gt;Frazee, C.A.: ''World History: Ancient and Medieval Times to A.D. 1500'', 1997, ISBN 0-8120-9765-3&lt;/ref&gt; mnenja, da je bila oblast v rokah premožnih družin, ki so po begu iz Cavtata ustvarile [[Srednjeveška komuna|komuno]] ''Communitas Ragusii''. Administracija in [[ekonomija]] sta bili v rokah [[aristokracija|aristokracije]], [[cerkev (organizacija)|cerkvenih]] predstavnikov in bogatih trgovcev. S časom se je ta elita vedno bolj krčila, dokler niso leta 1332 imenovanje novih plemiških družin prepovedali. Tako je Dubrovniška republika postala ''aristokratska republika'' po zgledu Benečanov.

Glavni predstavniki oblasti so bili: knez (rektor), najvišji svet, nižji svet in senat.

Za časa beneške nadoblasti so Benetke vsaki dve leti imenovale '''rektorja''' z naslovom ''comes'' (grof ali knez)&lt;ref&gt;''Pravni leksikon'', Leksikografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb, 2006&lt;/ref&gt;, po letu 1358 pa je kneza imenoval dubrovniški Najvišji svet. Podobno kot [[dož Benetk|beneški dož]] je bil tudi dubrovniški knez formalno najvišja državna oblast, a praktično popolnoma brez vloge pri državni upravi. Sprva so bili knezi izvoljeni za dobo enega leta, pozneje pa se je doba mandata postopoma krčila na šest mesecev, tri mesece in nazadnje na en sam mesec, tako da število dubrovniških knezov presega 5000 imen. Tako kratka doba uradovanja naj bi jamčila, da knez ne bi zlorabil oblasti za osebne koristi. Knezu je bilo prepovedano zapustiti svojo palačo (rezidenco) razen zavoljo državniških obveznosti, ko so ga povsod spremljali višji dostojanstveniki in deset osebnih stražarjev.

'''Najvišji svet''' so sestavljali polnoletni moški vseh aristokratskih družin. Svet je uradno deloval v času beneške nadoblasti, od leta 1235 pa do leta 1332, ko so skoraj vse njegove pristojnosti prešle na senat. Ostal je zadolžen samo za imenovanje kneza.&lt;ref&gt;Berković, S.: ''Diplomacija i diplomatska profesija'', Zagreb, 2006&lt;/ref&gt;

'''Nižji svet''' je bil izvršni organ najvišjega sveta oziroma senata. Sprva so ga sestavljali knez in 11 svetnikov, a počasi je število svetnikov upadalo, ker jim je senat prevzel skoraj vse funkcije, razen organizacije javnega reda in uradnih svečanosti.

'''Senat''', ki se je sprva imenoval ''svet naprošenih'' po beneškem zgledu, je bil glavni politični organ Dubrovniške republike.&lt;ref&gt;Stulli, B.: ''Studije iz povijesti Dubrovnika'', Zagreb, 2001&lt;/ref&gt; V začetku so sestavljali ''svet naprošenih'' samo ugledni aristokrati, ki jih je najvišji svet vpraševal za mnenje. Pozneje so sestavljali besedilo [[zakon]]ov, ki jih je svet samo formalno odobril. V šestnajstem stoletju so ''naprošeni'' postali senatorji in prevzeli praktično vso oblast. Senatorji so bili sprva imenovani za eno leto in so bili lahko spet imenovani po preteku dveh let. Pravilo o preteku dveh let je bilo kmalu ukinjeno, tako da so vsako leto so izvolili vedno iste senatorje. Prav s tem je nastala ''aristokratska republika'', ki je bila – podobno kot v Benetkah – najbolj uspešna ureditev države v celotnem obdobju njenega obstoja.&lt;ref&gt;Grubiša, D.: ''Forms of Government in the Renaissance: Uniqueness of the Dubrovnik Model'', Politička Misao, Vol. 47., No. 5., p. 175. (2010)&lt;/ref&gt;

== Zaton in konec samostojnosti ==

Zelo hud udarec za Dubrovnik je bil katastrofalni spomladanski [[Potres v Dubrovniku (1667)|potres 6. aprila 1667]], ki mu je sledil še [[požar]]. Mesto je bilo skoraj v celoti uničeno, pomrlo pa je tri četrtine prebivalcev, vključno s knezom in večino aristokracije. Trgovske zveze so bile prekinjene, politična ureditev in mednarodni ugled sta bila uničena.  O ''katoliški izvidnici pri nevernih'' ni bilo več govora.

Po tem dogodku se je Dubrovnik le z največjo težavo izkopal iz težav; pri obnovi so mu pomagali [[Papeška država]], [[Francija]] in [[Anglija]]. Dubrovniški trgovci so obnovili floto in ohranili strogo nevtralnost, tako da so uspešno trgovali po vsem [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. Vendar pa [[politika|politične]] razmere v [[Evropa|Evropi]] niso bile ugodne za malo republiko. Najprej jo je leta 1798 zasedla [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]], nato jo je [[Bratislavski mir]] leta 1806 pripisal [[Francozi|Francozom]]. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je 31. januarja 1808 zasedel ter formalno ukinil Dubrovniško republiko in jo vključili v [[Italijansko kraljestvo]]. Po 1809. je bilo ozemlje Republike vključeno v [[Ilirske province]]. Poskus obnove neodvisnosti po propadu [[prvo francosko cesarstvo|francoske]] oblasti leta 1814 je spodletel in [[dunajski kongres]] je ozemlje skupaj s preostankom [[Dalmacija|Dalmacije]] in [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]] dodelil Avstrijskemu cesarstvu.&lt;ref&gt;Bjelovučić, H.: ''The Ragusan Republic. Victim of Napoleon and Its Own Conservatism'', Leiden 1970&lt;/ref&gt;

==Dalmatinski jezik ==

Kot je razvidno iz zgodovinskih podatkov, je bil Dubrovnik že od samega začetka večjezično mesto, saj so v njem prebivali in trgovali [[Grki]], [[Rimljani]] in [[Slovani]] &lt;ref&gt;Praga, G.: ''Storia di Dalmazia'', Padova 1954&lt;/ref&gt;. Sporazumevali so se v lokalnem [[dalmatinščina|dalmatinskem jeziku]], ki je bil nekakšno narečje [[latinščina|latinskega]] in [[slovanski jeziki|slovanskega]] izvora, medtem ko je bila [[grščina]] zelo zgodaj pozabljena. Prvi namig na dalmatinski jezik je najti v poročilu Giovannija Conversini iz [[Ravenna|Ravenne]], ki je bil med letoma 1384 in 1387 uradnik pri Dubrovniški republiki, ko pravi, da se mora posluževati [[tolmač]]ev pri občevanju s prebivalci&lt;ref&gt;Conversini, G.: ''Ioannis Conversini scripta de Ragusio'', 166°&lt;/ref&gt;. Najbolj znana omemba dalmatinskega jezika je v poročilu, ki ga je leta 1440 zapisal Filippo Diversi iz mesta [[Lucca]], ki je v Dubrovniku poučeval latinščino. V poročilu tako opisuje rabo jezika pri [[sodišče|sodnih]] razpravah: ''V sodnijskih uradih vsi govorci, to je [[tožilec|tožilci]], [[odvetnik]]i, [[sodnik]]i in [[konzul]]i, govorijo lokalni jezik, ki ni slovanski in niti jezik Italije, ki ga uporabljajo z nami, temveč je njihov jezik, ki ga mi Latinci ne moremo razumeti, če se ga nismo naučili.''&lt;ref&gt;De Diversis, F.: ''Situs, aedificiorum, politiae et laudabilium consuetudinum inclitae civitatis Ragusii ad ipsius Senatum descriptio'', 1440&lt;/ref&gt; To poročilo je izredne važnosti, saj ugotavlja istočasni obstoj treh jezikov. V nadaljevanju poročila pravi, da je prva alternativa dalmatinski govorici prav slovansko narečje, ki je splošno udomačeno.

Še trideset let pozneje je dubrovniški senat razpravljal, kateri jezik naj se uporablja pri razpravah v svetu &lt;ref&gt;''Acta consilii rogatorum, V februarii 1472''&lt;/ref&gt;. Iz zapisnikov večkratnih zasedanj je razvidno, da je &quot;dubrovniški jezik&quot; podvržen velikim spremembam in da nastaja &quot;novi dalmatinski jezik&quot; s prispevki latinskega narečja ([[italijanščina|italijanščine]]) in predvsem slovanskega &lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;Dotto, D.:, ''Scriptae venezianeggianti a Ragusa nel XIV secolo: edizione e commento di testi volgari dell'Archivio di Stato di Dubrovnik'', Rim 2008&lt;/ref&gt;. Dubrovniški literat Elio Lamprodio Cerva, ki je živel na prelomu petnajstega stoletja v šestnajsto (1463 – 1520), je že prepričan, da je dalmatinski jezik samo spomin preteklosti&lt;ref&gt;Bartoli, M.G.: ''Das Dalmatische'', Dunaj 1906&lt;/ref&gt;.

Dubrovniški senat v svojih zapisnikih od začetka šestnajstega stoletja dalje redno imenuje slovansko narečje dalmatinščine &quot;naš jezik&quot;&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt;.  Uradne listine Dalmatinske republike pa vsekakor sestavljene v latinščini ali v italijanščini oziroma [[beneščina|beneščini]], ki je bila trgovski jezik Sredozemlja. Tudi razni poznejši viri (literati, politiki, cerkveni dostojanstveniki) &lt;ref&gt;Sansovino, F.: ''Del governo et amministratione di diversi regni et republiche così antiche come moderne'', Venezia 1578&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Temparizza,M.:  ''privatno pismo'', 1582&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Adriatico. Un mare di storia, arte, cultura. Atti del Convegno di Ancona, 20-22 maggio 1999''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Razzi, S.: ''Storia di Raugia'', 1595&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Polo, Z:. ''Libero del Rado stizuso'', Venezia 1533&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Leti, G.: ''L'Italia regnante'', Ženeva 1676&lt;/ref&gt; soglasno izjavljajo, da je materni jezik dubrovničanov &quot;slovansko narečje&quot;, medtem ko izobraženci in sploh moški uporabljajo latinščino v administraciji in italijanščino kot knjižni jezik. Pri tem je treba upoštevati, da je tukaj z ''italijanščino'' mišljena bodisi beneščina bodisi [[Toskana|toskanščina]], ki ju danes smatramo za dva različna jezika. Zanimiv je podatek, ki ga navajajo vsi avtorji, da ženskam ni bilo dovoljeno šolanje in so zato govorile samo slovanski jezik, medtem ko so moški ta jezik uporabljali samo za vsakdanje občevanje.

Nekateri zgodovinarji &lt;ref&gt;Appendini, F.M.: ''Notizie istorico-critiche sulle antichità storia e letteratura de' Ragusei'', Dubrovnik 1803&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Jelčić, D.: ''Storia della letteratura croata'', Milano 2005&lt;/ref&gt; menijo, da je bila prav ta miroljubna jezikovna mešanica podlaga za bogat razcvet dubrovniške literature, ki zavzema pomembno mesto tako v hrvaški kot tudi v italijanski [[književnost]]i. Vendar je bila ta naravna dvojezičnost tudi vzrok za poznejše interpretacije zgodovine &lt;ref&gt;Cronia, A.: ''Storia della letteratura serbo-croata'', Milano 1956&lt;/ref&gt;), ki so vodile v politične spopade med italijanskimi [[iredentizem|iredentisti]] in pripadniki [[hrvaški narodni preporod|hrvaškega narodnega preporoda]]. Nacionalistične razprave in obojestranski ekstremizem trajajo vse do danes.

==Kodeksi in literarna zapuščina==

Glavni pisni dokazi o življenju v Dubrovniški republiki so njeni [[pravo|pravni]] [[kodeks]]i, oziroma zbirke zakonov, predpisov, uredb in ustaljenih navad. Najstarejši je ''Dubrovniški statut (Liber statutorum)'' v osmih knjigah, ki ga je leta 1272 dal sestaviti knez Marko Justiniani in velja za ustavo republike. Pozneje, leta 1410 je bila izdana ''Knjiga vseh sprememb (Liber omnium reformationum)'', leta 1460 ''Zelena knjiga (Liber viridis)'' in ''Rumena knjiga (Liber croceus)'', ki priobčujejo zakone od izdaje Statuta do aktualnosti. Razen teh kodeksov [[civilno pravo|civilnega prava]] je bil v veljavi že leta 1277 ''Statut Dubrovniške carine'', ki ga je dopolnili leta 1413 ''Novi carinski zakonik''. Leta 1568 je izšel ''Zakon o pomorskem zavarovanju (Ordo super assecuratoribus)''  in leta 1745 ''Predpisi Dubrovniške republike o državni plovbi''.

Če upoštevamo, da Dubrovniška republika ni imela [[tisk]]arn in da je v 16. stoletju dala tiskati vsega 12 knjig &lt;ref&gt;Harris, R.: ''Povijest Dubrovnika'', Zagreb 2006&lt;/ref&gt;, preseneča bogata literarna produkcija tega obdobja, ki se imenuje tudi ''zlata doba dubrovniške književnosti'' in traja do smrti njenega glavnega predstavnika Ivana Gundulića leta 1638. Književniki zlate dobe so pisali v latinščini, italijanskem narečju in slovanskem narečju. Tako [[Italijani]] kot [[Hrvati]] in celo [[Srbi]] (za Gundulića) pripisujejo njihova dela svoji književnosti. Zato so znani pod različnimi imeni, na primer:

* Ivan Bunić Vučić - Giovanni Serafino Bona (1592 – 1658), [[pesnik]] (slovansko narečje)
* Ilija Crijević - Elio Lampridio Cerva (1463 – 1520), pesnik in [[slovaropisec]] (latinščina)
* Marin Držić – Marino Darsa (1508 – 1567), [[dramaturg]] in pesnik (slovansko narečje)
* Gjivo Gundulić - Giovanni Gondola - Иван Гундулић (1589 – 1639), dramaturg in pesnik (slovansko narečje)
* Marko Marulić - Marco Marulo (1450 – 1524), pesnik (latinščina, slovansko narečje, italijansko narečje)
* Pavao Palatin – Paolo Paladini (1470 – 1510), pesnik (italijansko narečje)
* Junije Palmotić - Giunio Palmotta (1606 – 1657), dramaturg in [[prevajalec]] (slovansko narečje)
* Dinko Ranjina - Domenico Ragnina (1536 – 1607), pesnik (slovansko narečje, italijansko narečje)
* Juraj Šižgorić - Giorgio Sisgoreo (1440 – 1509), pesnik (latinščina)

== Viri ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Dubrovnik]]
[[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]]</text>
      <sha1>bmrgm7oxj76eg3lkeamqth7xp96zw7y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>M-84</title>
    <ns>0</ns>
    <id>135396</id>
    <revision>
      <id>5748400</id>
      <parentid>5640502</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:04:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>links removed</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4037" xml:space="preserve">{{copyedit|date=februar 2009}}
{{Tank
|vehicle=
|image=[[File:160121-Z-QO726-002 (24289950164).jpg|300px|160121-Z-QO726-002 (24289950164)]]
|caption= Slovenski M84
|type=[[glavni bojni tank]]
|crew=3
|in_service=1984
|manufacturer=[[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] po [[Rusija|ruski]] licenci
|weight_full=48 t
|length=9,53 m
|length_podvozje=6,67 m
|širina=3,57 m
|širina_min=3,46 m
|max_hight=2,19 m
|engine=V-46TK, turbinsko polnjen, večgorivni
|delovanje=12-valjni, V, štiritaktni
|prostornina=38,000 cm³
|moč=573 kW pri 2000 vrt./min, 780 KM
|ratio_power/mass=22,72 KM/T
|tip_goriva=D2
|fuel=1.190 l
|extra_fuel=2x200 l (zunanji tanki)
|obese=torzijske osi
|rotacijski_amortizerji=1., 2. in 6. kolo
|tlak=0,83 kg/cm²
|prenos=mehaničen, z multiplikatorjem
|sklopka_menjalnik=planetarna s frikcijskimi sklopkami
|menjalnik=hidravlično kontroliran, 7+1
|max_speed=65 km/h
|offroad_speed=45 km/h
|max_range=500 km (z dodatnimi tanki 700 km)
|water_crossing=1,2 m
|climb=30°
|side_lean=25°
|jarek=2,8 m
|vertikalna_ovira=0,85 m
|laser_daljino=TPD-K1 (lasersko/stadiametrični)
|nameril_napr=TPN-1-49-23 (dnevno-nočni)
|noč_opazov=aktivno IR, ojačevalnik svetlobe
|pov_opaz_napr=TKN-3 (dnevno/nočno)
|IR_osv=L-2 luna, aktivna
|IR_doseg=800
|dod_IR_osvet=OU-3K
|RKB_defence=PAZ detektorji, FVU čistilci
|RKB_nadpritisk=350
|podvodna_vožnja=cev 5 m, 20 min priprave
|fire_system=avtomatski z IR senzorji
|radio=R-123M na frekvencah od 20-51,5 MHz
|range_radio=16-20 km
|smoke_cover=metalci dimnih min, generator motornega dima
|smoked_area=400 m² v 4 min
|zaklon_tanka=10x4,5x1,2 m³
|čistilci min=priključki za KMT-4M in KMT-6
|kupola_spredaj=250 mm
|kupola_bok=120 mm
|kupola_streha=30-60 mm
|podvozje_spr_zgr=200 mm
|podvozje_zgr_bok=15-30, 60 mm
|klirens=100 mm 
|gun=125 mm D-81TM(2A46 rapira 3, gladkocevni
|kadenca=3-4/min
|range=9.400 m
|izstrelki=42 izstrelkov
|sovpr_mitra=7,62 mm [[Zastava M84|M86]]
|PL_mitra=12,7 mm M87
|konflikti=[[zalivska vojna]]&lt;br /&gt;[[vojne v nekdanji Jugoslaviji]]&lt;br /&gt;[[UNMIK]]
}}

'''M-84''' je bil [[glavni bojni tank]] [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Bil je ena najboljših licenčnih različic slavnega ruskega tanka [[T-72]], saj je imel izboljšan oklep, optiko, nadzor ognja in motor. V JLA so ga pričeli uporabljati leta [[1984]], leto dni pozneje pa je v uporabo prišla tudi izboljšana različica tega tanka M-84A.

V poznih 80. letih je začela JLA razvijati lasten tank imenovan ''Vihor'', vendar je projekt skupaj z Jugoslavijo propadel.

Zadnja verzija tega tanka je prišla v uporabo leta 2004. Izdelala jo je [[Srbija]], pod oznako M-84AB1. Izboljšali so sistem za nadzor ognja, optiko, oklep in oborožitev. Tank je tako postal zelo podoben znanemu ruskemu tanku [[T-90|T-90S]].

Tudi [[Hrvaška]] je razvijala svojo verzijo tega tanka, pod oznako M-84 ''Degman''.

Leta 1990 in 1991 je Jugoslavija 150 teh tankov prodala [[Kuvajt]]u, za kar so iztržili 500 milijonov $. V tistem času je bil to največji dosežek jugoslovanske vojaške industrije (če seveda izvzamemo vojaške objekte, kot so bunkerji, baze,...). Nadaljnje posle je preprečil propad skupne države.

== Verzije ==
* M-84AB
* M-84ABN
* M-84ABK
* M-84A4
* M-84ABI
* M-84AB1
* M-84M

== Države ki uporabljajo M-84 ==
* {{CRO}} (72)
* {{KWT}} (149)
* {{BIH}} (87)
* {{SRB}} (212)
* {{SVN}} (54)

== Galerija ==
&lt;gallery widths=&quot;225px&quot; heights=&quot;190px&quot;&gt;
File:M-84 SV 1.jpg|M-84 SV
File:Croatian M-84 Zagreb Military Parade.JPG|Hrvaška vojaška parada, 2015
File:Kuwaiti M-84.JPEG|Kuvajtski M-84
File:M-84M 5.jpg|M-84M
File:Hires 150602-A-DO858-537A Slovenian M-84 tanks 2015.jpg|Slovenska tanka na vadbišču Poček pri Postojni, 2015
File:M84 VS municija1.jpg|125-mm strelivo za M-84
&lt;/gallery&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|M-84 tanks}}

{{Težka kopenska oborožitev Slovenske vojske}}
{{Glavni bojni tanki}}

{{Portal-Vojaštvo}}

{{mil-vehicle-stub}}

[[Kategorija:Glavni bojni tanki]]
[[Kategorija:Jugoslovanski tanki]]</text>
      <sha1>9fnj5wabjbje77qdsrwnxqzcl6qb7gd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748420</id>
      <parentid>5748400</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:32:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4027" xml:space="preserve">{{copyedit|date=februar 2009}}
{{Tank
|vehicle=
|image=[[File:160121-Z-QO726-002 (24289950164).jpg|300px|160121-Z-QO726-002 (24289950164)]]
|caption= Slovenski M84
|type=[[glavni bojni tank]]
|crew=3
|in_service=1984
|manufacturer=[[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] po [[Rusija|ruski]] licenci
|weight_full=48 t
|length=9,53 m
|length_podvozje=6,67 m
|širina=3,57 m
|širina_min=3,46 m
|max_hight=2,19 m
|engine=V-46TK, turbinsko polnjen, večgorivni
|delovanje=12-valjni, V, štiritaktni
|prostornina=38,000 cm³
|moč=573 kW pri 2000 vrt./min, 780 KM
|ratio_power/mass=22,72 KM/T
|tip_goriva=D2
|fuel=1.190 l
|extra_fuel=2x200 l (zunanji tanki)
|obese=torzijske osi
|rotacijski_amortizerji=1., 2. in 6. kolo
|tlak=0,83 kg/cm²
|prenos=mehaničen, z multiplikatorjem
|sklopka_menjalnik=planetarna s frikcijskimi sklopkami
|menjalnik=hidravlično kontroliran, 7+1
|max_speed=65 km/h
|offroad_speed=45 km/h
|max_range=500 km (z dodatnimi tanki 700 km)
|water_crossing=1,2 m
|climb=30°
|side_lean=25°
|jarek=2,8 m
|vertikalna_ovira=0,85 m
|laser_daljino=TPD-K1 (lasersko/stadiametrični)
|nameril_napr=TPN-1-49-23 (dnevno-nočni)
|noč_opazov=aktivno IR, ojačevalnik svetlobe
|pov_opaz_napr=TKN-3 (dnevno/nočno)
|IR_osv=L-2 luna, aktivna
|IR_doseg=800
|dod_IR_osvet=OU-3K
|RKB_defence=PAZ detektorji, FVU čistilci
|RKB_nadpritisk=350
|podvodna_vožnja=cev 5 m, 20 min priprave
|fire_system=avtomatski z IR senzorji
|radio=R-123M na frekvencah od 20-51,5 MHz
|range_radio=16-20 km
|smoke_cover=metalci dimnih min, generator motornega dima
|smoked_area=400 m² v 4 min
|zaklon_tanka=10x4,5x1,2 m³
|čistilci min=priključki za KMT-4M in KMT-6
|kupola_spredaj=250 mm
|kupola_bok=120 mm
|kupola_streha=30-60 mm
|podvozje_spr_zgr=200 mm
|podvozje_zgr_bok=15-30, 60 mm
|klirens=100 mm 
|gun=125 mm D-81TM(2A46 rapira 3, gladkocevni
|kadenca=3-4/min
|range=9.400 m
|izstrelki=42 izstrelkov
|sovpr_mitra=7,62 mm [[Zastava M84|M86]]
|PL_mitra=12,7 mm M87
|konflikti=[[zalivska vojna]]&lt;br /&gt;[[vojne v nekdanji Jugoslaviji]]&lt;br /&gt;[[UNMIK]]
}}

'''M-84''' je bil [[glavni bojni tank]] [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Bil je ena najboljših licenčnih različic slavnega ruskega tanka [[T-72]], saj je imel izboljšan oklep, optiko, nadzor ognja in motor. V JLA so ga pričeli uporabljati leta [[1984]], leto dni pozneje pa je v uporabo prišla tudi izboljšana različica tega tanka M-84A.

V poznih 80. letih je začela JLA razvijati lasten tank imenovan ''Vihor'', vendar je projekt skupaj z Jugoslavijo propadel.

Zadnja verzija tega tanka je prišla v uporabo leta 2004. Izdelala jo je [[Srbija]], pod oznako M-84AB1. Izboljšali so sistem za nadzor ognja, optiko, oklep in oborožitev. Tank je tako postal zelo podoben znanemu ruskemu tanku [[T-90|T-90S]].

Tudi [[Hrvaška]] je razvijala svojo verzijo tega tanka, pod oznako M-84 ''Degman''.

Leta 1990 in 1991 je [[Jugoslavija]] 150 teh tankov prodala [[Kuvajt]]u, za kar so iztržili 500 milijonov $. V tistem času je bil to največji dosežek jugoslovanske vojaške industrije (če izvzamemo vojaške objekte, kot so bunkerji, baze,...). Nadaljnje posle je preprečil propad države.

== Verzije ==
* M-84AB
* M-84ABN
* M-84ABK
* M-84A4
* M-84ABI
* M-84AB1
* M-84M

== Države ki uporabljajo M-84 ==
* {{CRO}} (72)
* {{KWT}} (149)
* {{BIH}} (87)
* {{SRB}} (212)
* {{SVN}} (54)

== Galerija ==
&lt;gallery widths=&quot;225px&quot; heights=&quot;190px&quot;&gt;
File:M-84 SV 1.jpg|M-84 SV
File:Croatian M-84 Zagreb Military Parade.JPG|Hrvaška vojaška parada, 2015
File:Kuwaiti M-84.JPEG|Kuvajtski M-84
File:M-84M 5.jpg|M-84M
File:Hires 150602-A-DO858-537A Slovenian M-84 tanks 2015.jpg|Slovenska tanka na vadbišču Poček pri Postojni, 2015
File:M84 VS municija1.jpg|125-mm strelivo za M-84
&lt;/gallery&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|M-84 tanks}}

{{Težka kopenska oborožitev Slovenske vojske}}
{{Glavni bojni tanki}}

{{Portal-Vojaštvo}}

{{mil-vehicle-stub}}

[[Kategorija:Glavni bojni tanki]]
[[Kategorija:Jugoslovanski tanki]]</text>
      <sha1>9f07bgd4rqdgxtfr8m3345mofue1rzh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mstislav Rostropovič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>136103</id>
    <revision>
      <id>5748355</id>
      <parentid>5506354</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T05:19:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Prvi koncerti */ [[Aram Iljič Hačaturjan]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14637" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| background = non_performing_personnel
| name = Mstislav Rostropovič
| birth_name = Mstislav Leopoldovič Rostropovič
| instrument = [[violončelo]], [[klavir]]
| genre = [[klasična glasba]]
| occupation  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| years_active =
| label =
| associated_acts = [[Nacionalni simfonični orkester (ZDA)|Nacionalni simfonični orkester]]
| website     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| notable_instruments = '''violončelo'''&lt;br /&gt;''[[Stradivari Duport]]''&lt;br /&gt;''[[Stradivarius|Stradivari Visconti da Madrona]]''
}}

'''Mstislav Leopoldovič Rostropovič''', vzdevek »Slava«, ([[ruščina|rusko]]: Мстисла́в Леопо́льдович Ростропо́вич, {{IPA|[rəstrʌ'pɔːvitç]}}), [[Rusi|ruski]] [[violončelist]] in [[dirigent]], * [[27. marec]] [[1927]], [[Baku]], [[Azerbajdžan]], † [[27. april]] [[2007]], [[Moskva]], [[Rusija]].

Rostropovič je obravnavan kot eden največjih violončelistov [[20. stoletje|20. stoletja]].{{cn}}

== Življenjepis ==
=== Mladost ===
Rostropovič je bil rojen v [[Baku]]ju, [[Azerbajdžan]], tedaj delu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Njegov oče Leopold je izhajal iz [[Poljaki|poljske]] [[aristokracija|aristokratske]] družine Rostropowicz, ki je živela v družinski palači v kraju [[Skotniki]] ([[Mazovijsko vojvodstvo]]). Njegova mati pa iz Ruske družine Fedotov.

Pri štirih letih ga je mati, nadarjena pianistka, pričela učiti igranja na [[klavir]], pri desetih pa je pričel igrati violončelo. Sprva ga je učil njegov oče, ki je bil tudi čelist in učenec slavnega [[Pablo Casals|Pabla Casalsa]].&lt;ref name=Sony&gt;{{cite web | url=http://www.sonyclassical.com/artists/rostropovich/bio.html | title=Mstislav Rostropovich biography | publisher=Sony Classical | accessdate=2007-04-30}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1943 in 1948 je Mstislav študiral na [[Moskovski glasbeni konservatorij|Moskovskem glasbenem konservatoriju]], kjer je leta [[1956]] tudi sam pričel s poučevanjem. Na Moskovski konservatorij se je vpisal s 16-imi leti, poleg violončela pa je študiral tudi klavir, dirigiranje in [[glasbena kompozicija|kompozicijo]]. Med njegovimi profesorji sta bila tudi [[Dmitrij Šostakovič]] in [[Sergej Prokofjev]]. Kot čelist je zaslovel leta 1945, ko je prejel zlato medaljo na prvem (v splošnem) tekmovanju mladih vilončelistov Sovjetske Zveze.&lt;ref name=Sony /&gt;

=== Prvi koncerti ===
[[Slika:Mstislav Rostropovich and Galina Vishnevskaya NYWTS cropped.jpg|thumb|left|Galina Višnevska in Mstislav Rostropovič in 1965]]
Rostropovič je na prvem samostojnem koncertu nastopil leta 1942. Zmagal je na mednarodnih tekmovanjih glasbenikov v [[Praga|Pragi]] in [[Budimpešta|Budimpešti]] v letih [[1947]], [[1949]] in [[1950]]. Leta 1950 (pri 23-ih) je prejel tedanje najvišje priznanje Sovjetske zveze, [[Stalinova nagrada|Stalinovo nagrado]].&lt;ref name=Lrytas&gt;{{cite news | url=http://www.lrytas.lt/?id=11776666481176558153&amp;view=4 | title=Mirė maestro M.Rostropovičius | publisher=Lietuvos rytas | date=28. april 2007 | language=lt | accessdate=2007-04-30}}&lt;/ref&gt;  V tem času je bil Rostropovič že dobro znan v svoji domovini; medtem ko je aktivno deloval v smeri [[solist]]ične kariere, pa je še poučeval na    [[Sanktpeterburški konservatorij|Leningrajskem (Sanktpeterburškem) konservatoriju]] in na Moskovskem konservatoriju.
Leta [[1955]] se je v [[Bolšoj teater|Bolšoj teatru]] oženil s [[sopran]]istko [[Galina Višnjevska|Galino Višnevsko]].&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=9925&amp;URL_DO=DO_TOPIC&amp;URL_SECTION=201.html | title=Biography of Mstislav Rostropovitch | publisher=UNESCO | author= | date= | accessdate=2007-04-30}}&lt;/ref&gt;

Svojo mednarodno kariero je začel leta 1964 v [[Nemška demokratična republika|Vzhodni Nemčiji]] (DDR). Od tega časa dalje se je podajal na številne glasbene turneje po zahodni Evropi, kjer je se je prvič srečeval s skladatelji (npr. [[Benjamin Britten]]) in izvajalci onstran železne zavese.

Leta [[1967]] je dirigiral opero [[Jevgenij Onjegin (opera)|Jevgenij Onjegin]] ([[Peter Iljič Čajkovski|Čajkovski]]) v Bolšoj teatru.

Med skladatelji, ki so Rostropoviči posvečali skladbe, so: Prokofjev, Britten, [[Bernstein]], [[Šnitke]], [[Aram Iljič Hačaturjan|Hačaturjan]] in [[Piazzolla]]. [[Krstna izvedba|Krstno]] je izvedel 117 skladb.&lt;ref&gt;{{cite news | url=http://en.rian.ru/analysis/20070427/64560235.html | title=Mstislav Rostropovich: musician of genius, man of honor | publisher=RIA Novosti | author=Olga Sobolevskaya | date=27. april 2007 | accessdate=2007-04-30}}&lt;/ref&gt; Poznan je tudi po izjemnih interpretacijah [[Antonín Leopold Dvořák|Dvořákovega]] koncerta za violončelo in orkester v H molu, ter [[Joseph Haydn|Haydnovih]] koncertov v C in D. Njegove pobude za nastanek novih skladb so občutno povečale repretoar novih čelistične glasbene literature, predvsem s strani Šostakoviča, Prokofjeva, Brittna, [[Lutoslawski|Lutoslawskega]], [[Penderecki|Pendereckega]], [[Olivier Messiaen|Messiaena]] in  [[Dutilleux]]a.

=== Izgnanstvo ===
Rostropovič se je boril za [[umetnost]] [[art]] brez meja, [[svoboda govora|svobodo govora]] in [[demokracija|demokratične vrednote]], zaradi česa so se sovjetske oblasti začele vznemirjati. Zgodnji primer je se je dogodil leta 1948, ko je bil še študent na Moskovskem konservatoriju. V okviru dekreta (iz [[10. februar]]ja [[1948]]) t. i. »formalističnim« skladateljem, je bil njegov menotr Dmitrij Šostakovič razrešen položaja profesorja v Leningradu in Moskvi; tedaj 21-letni Ristropovič je iz protesta izpisal iz šole.

Leta [[1970]] je Rostropovič nudil zatočišče [[Aleksander Solženicin|Aleksandru Solženicinu]], ki ni imel kam iti, v svojem domu. Zaradi prijateljstva s Solženicinom in njegove podpore [[disident]]om je v začetki [[1970.]]ih padel v javno nemilost, katere posledica je bila prepoved koncertiranja v inozemstvu, prav tako za njegovo ženo, sopranistko Galino Višnevsko, odrejena pa mu je bila koncertna turneja po majhnih krajih v [[Sibirija|Sibiriji]].

Rostropovič je z ženo in otroki leta [[1974]] zapustil Sovjetsko zvezo in odtlej živel v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Izključili so ga iz številnih glasbenih ansamblov v domovini, leta 1978 pa je zaradi svojega javnega nasprotovanja sovjetski restrikciji kulturne svobode tudi izgubil sovjetsko [[državljanstvo]].&lt;ref name=Lrytas /&gt;

=== Nadaljnja kariera ===
[[Slika:Rostro pic.jpg|200px|thumb|Mstislav Rostropovich in Julian Lloyd Webber]]
Rostropovič je imel velik vpliv na mlajše generacije čelistov. Mnogi še danes priznavajo svoj dolg njegovemu vzgledu. [[Julian Lloyd Webber]] je v časniku ''[[The Independent]]'' izjavil: »''nihče ni storil za čelo toliko kot on''« {{Fact|date=April 2007}}

Skupaj s sovjetskim skladateljem [[Dmitrij Kabalevski|Kabalevskim]] je dokončal Koncert za violončelo in orkester Sergeja Prokofjeva (po skladateljevi smrti. Rostropovič je krstno izvedel oba Šostakovičeva koncerta. Koncert št. 1 je predstavil v [[London]]u in začel sodelovati z [[Benjamin Britten|Brittnom]]. Britten mu je posvetil svojo ''Čelo sonato'', tri ''Solo suite'' in ''Čelo-simfonijo'', Rostropovič jih je krstno izvedel.

V letih od [[1977]] do [[1994]] je bil glasbeni direktor in dirigent [[Nacionalni simfonični orkester (ZDA)|Nacionalni simfonični orkester]] Združenih držav Amerike v [[Washington, DC|Washingtonu]], poleg tega pa je še koncertiral z nekaterimi najbolj znanimi izvajalci svojega časa (npr. [[Sviatoslav Richter]] in [[Vladimir Horowitz]].&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://www.britannica.com/eb/article-9002382/National-Symphony-Orchestra | title=National Symphony Orchestra | publisher=Encyclopædia Britannica Online | author=Encyclopædia Britannica | date=27. april 2007 | accessdate=2007-04-30}}&lt;/ref&gt;  Bil je tudi ustanovitelj in direktor glasbenih ''[[festival]]ov'' ''Rostropovič'' in ''[[Aldeburgh Festival|Aldeburgh]]''.

Njegov nastop med padcem [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]] je bil prikazan v televizijskih programih po vsem svetu in mu še utrdil svetovno slavo.&lt;ref name=BBC&gt;{{cite news | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6598895.stm  | title=Russian maestro Rostropovich dies | publisher=BBC News | author= | date= | accessdate=2007-04-30}}&lt;/ref&gt; Rostropoviču so rusko državljanstvo povrnili leta 1990, čeprav je z družino že prejel ameriško državljanstvo.

Rostropovič je prejel številne mednarodne nagrade, vštevši priznanje [[francoska legija časti]]  in častne [[doktorat]]e številnih svetovnih [[univerza|univerz]]. Kot [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCOv]] ambasador je podpiral številne izobraževalne in kulturne projekte.&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=8327&amp;URL_DO=DO_TOPIC&amp;URL_SECTION=201.html | title=UNESCO Celebrity Advocates: Mstislav Rostropovitch | publisher=UNESCO | accessdate=2007-04-30}}&lt;/ref&gt; Večkrat je nastopil tudi v [[Madrid]]u in je bil bližnji prijatelj [[Španija|španske]] kraljice ''Sofije''.

Rostropovič je z ženo Galino Višnjevsko ustanovil fundacijo, ki je spodbujala socialne projekte in aktivnosti. Zakonca sta osnovala program [[vakcinacija|vakcinacije]] v Azerbajdžanu. [[Rostropovičev domači muzej]] je bil odprt [[4. marec|4. marca]] leta [[2002]] v Bakuju.&lt;ref&gt;{{cite news | url=http://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/ai112_folder/112_articles/112_rostropovich.html  | title=Rostropovich The Home Museum | publisher=Azerbaijan International | author=Gulnar Aydamirova | date=Summer 2003 | accessdate=2007-04-30}}&lt;/ref&gt; Občasno sta državo tudi obiskala, v teh primerih je Rostropovič tudi predaval na mojstrskih tečajih na ''Azerbajdžanskem državnem konservatoriju''.

Rostropovič je igral na [[Stradivari]]jevo čelo iz leta [[1711]] ''[[Duport Stradivarius]]'', ki ga strokovnjaki ocenjujejo kot eno najboljših violončel vseh časov.

=== Bolezen in smrt ===
Rostropovičevo zdravje se je poslabšalo leta 2006, v času, ko je časnik ''[[Chicago Tribune]]'' poročal govorice o nedoločeni [[kirurgija|kirurški]] operaciji v [[Ženeva|Ženevi]] in kasnejšem zdravljenju [[gastritis]]a. Ruski predsednik [[Vladimir Putin]] je obiskal Rostropoviča in se z njim dogovoril o podrobnostih praznovanja umetnikove 80-letnice, ki ga je [[Moskovski kremelj|Kremelj]] predvideval za [[27. marec|27. marca]] 2007. Rostropovič je prisostvoval na proslavi, vendar naj bi bil šibkega zdravja.

Čeprav je bil Rostropovičev zadnji dom v [[Pariz]]u, je obdržal svoja stanovanja v Moskvi, [[Sankt Peterburg]]u, [[London]]u, [[Lausanne|Lausanni]] in [[Jordanville|Jordanvillu]] ([[Zvezna država New York]]). Rostropoviča so v pariško bolnišnico hospitalizirali konec januarja 2007, vendar se je odločil za odhod v Moskvo, kjer je bil pogosto zdravniško oskrbovan.&lt;ref&gt;{{cite news | url= | title=Mstislav Rostropovich, Cellist and Conductor, Dies | publisher=New York Times | author=Alan Kozinn | date=27. april 2007 | accessdate=}}&lt;/ref&gt; [[9. februar]]ja 2007 je bil 79-letni Rostropovič sprejet v bolnišnico v Moskvi.

Nekrološko poročilo kot bolezen navaja [[rak (bolezen)|raka]] na črevesju; 7. aprila je bil ponovno hospitaliziran na Blohinovem institutu za rakasta obolenja in 27. aprila umrl.&lt;ref name=BBC /&gt;&lt;ref&gt;{{cite news | url=http://www.contactmusic.com/news.nsf/article/russian%20cellist%20rostropovich%20seriously%20ill_1028951 | title=Russian cellist Rostropovish 'seriously ill' | publisher=Contactmusic | author= | date= | accessdate=2007-04-30}}&lt;/ref&gt;

28. aprila je Rostropovič ležal v odprti krsti v [[Moskovski konservatorij|Moskovskem konservatoriju]], kjer je nekoč študiral in poučeval, nato pa so krsto odpeljali v Katedralo Kristusa Odrešenika v Moskvi. Na progrebni slovesnosti 29. aprila se je od njega poslovilo tisoče žalujočih, med njimi tudi predsednik Putin, španska [[kraljica Sofija]], prva dama [[Francija|Francije]] [[Bernadette Chirac]], azerbajdžanski predsednik [[Ilham Alijev]], [[Naina Jelcin]] (vdova [[Boris Jelcin|Borisa Jelcina]]), in druge osebnosti iz kulturnega in političnega sveta.
Pokopan je bil na [[pokopališče Novodeviči, Moskva|moskovskem pokopališču Novodeviči]], na istem pokopališču kot njegov prijatelj Boris Jelcin štiri dni pred tem.&lt;ref name=&quot;BBC, 29 April&quot;&gt;{{cite news | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6604875.stm  | title=Russian farewell to Rostropovich | publisher=BBC News | author= | date=29. april 2007 | accessdate=2007-04-30}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade in priznanja ==
Rostropovič je prejel okrog 50 različnih nagrad, med njimi so:
* Nagrada [[Grammy]] za najboljšo izvedbo [[komorna glasba|komorne glasbe]]
* ''Polar Music Prize'', 1995
* M. Rostropovič &amp; [[Rudolf Serkin]], za ''[[Johannes Brahms|Brahmsovo]] Sonato za violončelo in klavir v e molu, op. 38 in sonato v F, op. 99'' (nagrada Grammy, 1984)
* Zlata medalja [[Kraljeva filharmonična družba|Kraljeve filharmonične družbe]] (1970)
* Častna nagrada republike [[Azerbajdžan]]
* Častni meščan mesta [[Vilnius]], [[Litva]] (2000)
* Red zaslug za domovino prve stopnje, za »''njegov neprecenljiv doprinos k razvoju svetovne glasbe in dolgoletno kreativno delo''«, predsednik [[Vladimir Putin]], 26. februar, 2007.

== Reference ==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
* [[seznam ruskih violončelistov]]
* [[seznam dirigentov]]

== Zunanje povezave ==
* v angleščini
** [http://www.rostropovich.org/ Domača stran Fundacije Višnevskaja-Rostropovič]
** [http://www.rostropovich.aznet.org/eng/ Domači muzej Leopolda in Mstislava Rostropoviča]
** [http://www.telegraph.co.uk/arts/main.jhtml?xml=/arts/2004/10/28/bmrost28.xml ''Zakaj je violončelo heroj''], intervju za časnik ''[[Daily Telegraph]]''
** [http://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/ai132_folder/132_articles/132_rostropovich_artists.html Intelektualna odgovornost. Zakaj tišina ni zlata: Pogovori z M. Rostropovičem], ''azerbajdžanski mednarodni intervju'' (poletje 2005)

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Rostropovic, Mstislav}}
[[Kategorija:Ruski violončelisti]]
[[Kategorija:Ruski dirigenti]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva]]
[[Kategorija:Nosilci reda za služenje domovini Ruske federacije]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Zvezne republike Nemčije]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Naturalizirani državljani ZDA]]
[[Kategorija:Umrli za rakom debelega črevesa in danke]]
[[Kategorija:Ruski Američani]]</text>
      <sha1>pcfhxgsub6basj185xrzfjnkt79xv63</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Peter Dajnko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>142901</id>
    <revision>
      <id>5748176</id>
      <parentid>5606430</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:24:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>217.117.125.83</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Življenjepis */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4977" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba
| nationality = [[Slovenci|Slovenec]]
| field = [[teologija]], [[čebelarstvo]], [[književnost]] in [[jezikoslovje]]
| work_institution = 
| alma_mater = [[Univerza v Gradcu]]
| academic_advisors = 
| doctoral_advisor = 
| doctoral_students = 
| known_for  = 
| prizes = 
| spouse = 
| religion = [[rimokatolik]]
| footnotes = 
}}

'''Peter Dajnko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[čebelar]], [[pisatelj]] in [[jezikoslovec]], * [[23. april]] [[1787]], [[Črešnjevci]]; † [[22. februar]] [[1873]], [[Velika Nedelja]]. V začetku 19. stoletja je poskušal uvesti novo pisavo imenovano [[dajnčica]].

== Življenjepis ==
Peter Dajnko se je rodil v vasi Črešnjevci blizu [[Gornja Radgona|Gornje Radgone]]. Oče mu je bil vinogradnik Filip Dajnko. Mati mu je bila Marija Korošec. Po končani gimnaziji v [[Maribor]]u je študiral teologijo in filozofijo v [[Gradec|Gradcu]]. Študij je končal leta 1814. Po [[duhovniško posvečenje|posvečenju]] je bil najprej [[kaplan]] v [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]], pozneje pa [[župnik]] in [[dekan (religija)|dekan]] v Veliki Nedelji. Nekaj časa je bil tudi okrožni šolski nadzornik.

Leta 1824 je izdal (v nemščini) knjigo ''Lehrbuch der windischen Sprache'' (''Učbenik slovenskega jezika''). Knjiga je pravzaprav slovnica vzhodnoštajerske slovenščine. V tej knjigi je Dajnko predstavil tudi svoje poglede na pravopis in uvedel poseben črkopis, ki se po njem imenuje [[dajnčica]]. To pisavo je potem uporabljal v svojem obsežnem delu, ki zajema šolske učbenike, nabožno literaturo in tudi nekaj strokovne literature. Med strokovno literaturo velja posebej omeniti knjigo ''Čelarstvo'' (pravzaprav v dajnčici ''Чelarstvo''), ki je prva knjiga o čebelarstvu napisana v slovenščini. Poskusil je prevesti Biblijo. Edini rokopisni prevod o Genezi hranijo v NUK-u.&lt;ref&gt;[http://www.nuk.uni-lj.si/nuk3.asp?id=320115297 Bronasta skupina (Narodna in Univerzitetna Knjižnica)]&lt;/ref&gt; Po letu 1839 je dajnčico nadomestila [[gajica]], ki je v uporabi še zdaj. Peter Dajnko je umrl leta 1873 v Veliki Nedelji.

Dajnkova rojstna hiša danes velja za lokalno znamenitost, saj je ena od redkih dobro ohranjenih tipično panonskih hiš izdelanih iz tramov in obdanih z ilovico ter kritih s slamo. V hiši je etnološka zbirka in zbirka Petra Dajnka.

== Dela ==
* ''[[Sazhetek vüzhenja 'Slaven'skega po nedelah]]'', 1816
* ''[[Evangeliomi na v'se nedéle ino 'svetke skos leto]]'', 1817
* ''Kniga poboshnosti'', 1817 (primerek ni v razvidu)
* ''Evangelji na vse nedele ino svetke skos leto'', 1818
* ''Knishiza poboshnosti sa mlade ino dorashene kristjane'', 1820
* ''Svetega pisma sgodbe is starega sakona'', 1821
* ''Lehrbuch der Windischen Sprache'' ''(Vindišarska/Štajerskoslovenska čitanka),'' 1824
* ''Opravilo svete meȣe, spovedne ino dryge priliчne molitbe za katolȣke kristjane,'' 1824
* ''Kmet Izidor s svojimi otroki ino lydmi'', 1824
* ''Sto cirkvenih ino drügih poboxnih pesmi med katolȣkimi kristjani slovenskega naroda na Ȣtajerskem,'' 1826
* ''Svetega Pisma zgodbe iz Starega ino Novega Zakona'', 1826
* ''Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Ȣtajerskem'', 1827
* ''Molitbe za katolȣke kerȣenike: vjytro, veчer, pri sveti meȣi, k'spovedi,'' 1829
* ''Opravilo svete meȣe, spovedne ino druge priliчne molitbe za katolȣke kristjane,'' 1829
* ''Sveti krixni pot, ali bridko terpleŋe ino smert naȣega gospoda Jezu Krista'', 1829
* ''Boxja sluxba kerȣanske mladosti'', 1830
* ''Zhelarstvo, ali zeli novi, kratki popun navuk zhelne reje,'' 1831
* ''Чelarstvo, ali celo novi, kratki, popun navuk чelne reje'', 1831
* ''Knixica poboxnosti za mlade ino doraȣene kristjane'', 1833
* ''[[Listi ino evaŋgelji|Listi ino evaŋgelji na vse nedele, svetke ino imenitneȣe dneve celega kerȣansko-katolȣkega cirkvenega leta]]'', 1833
* ''Abecedna knixica za dexelne ȣole'', 1833
* ''Abecedna knixica na hitro ino lehko podvuчenje'', 1833
* ''Veliki katekizem, to je, kŋiga kerȣansko-katolȣkega navuka'', 1833

== Viri==
&lt;references/&gt;
Enciklopedija Slovenije, 2. zvezek, članek ''Dajnko, Peter''. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.

==Zunanje povezave==
{{Kategorija v Zbirki|Peter Dajnko}}
{{Wikivir}}
*{{SloBio|id=168756|avtor=Kidrič France|ime=Dajnko Peter|vir=SBL}}
*[http://www.vinske-poti.si/si/index.php?tip=znamenitosti&amp;objekt=60 Rojstna hiša Petra Dajnka]
*[http://www.slovenski-cebelarji.com/forum/viewtopic.php?t=129&amp;sid=ae04df5708f1156437951542c02bcf29 Slovenski čebelarji] - o knjigi ''Čelarstvo''

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Dajnko, Peter}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1787]]
[[Kategorija:Umrli leta 1873]]
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski teologi]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Osebnosti Občine Gornja Radgona]]
[[Kategorija:Slovenski čebelarji]]
[[Kategorija:Prevajalci Svetega pisma]]</text>
      <sha1>l5v02s65fh64mtmr48kfw35uzjhewow</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>147719</id>
    <revision>
      <id>5748342</id>
      <parentid>4955520</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T00:29:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5176" xml:space="preserve">[[Slika:Biologo-sl.png|thumb|right|200px|Logotip Oddelka za biologijo]]
'''Oddelek za biologijo''' je eden od oddelkov [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] v [[biološko središče|biološkem središču]] na Večni poti v [[Ljubljana|Ljubljani]], nekoliko odmaknjen od preostalega kompleksa Biotehniške fakultete.

Trenutni predstojnik oddelka je [[Mihael Jožef Toman]].

== Študijski proces ==

Na Oddelku za biologijo se izvajajo naslednji [[študij]]ski programi:

* Dodiplomski univerzitetni študij:
** [[biologija]], ki vsako leto sprejme 70 [[študent]]ov
** dvopredmetni program za učitelje biologije z vezavami (kemija, gospodinjstvo) skupaj s [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoško fakulteto]]
** [[mikrobiologija]] v sklopu medoddelčnega študija mikrobiologije na Biotehniški fakulteti
* Sodelovanje v dodiplomskih univerzitetnih programih drugih fakultet:
** [[biokemija]] na [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo]]
** vodarstvo in komunalno inženirstvo na [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo]]
** znanost o okolju na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]]
** [[psihologija]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]
* Podiplomski študijski programi (magisterij ali doktorat znanosti):
** podiplomski študij bioloških in biotehniških znanosti
** [[biomedicina]]
** [[varstvo okolja]]
** (nekdanji: [[antropologija]]: skupaj s [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]])

==Zgodovina==
Svoj začetek ima v Botaničnem in Zoološkem inštitutu leta 1919 ustanovljene [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]], pod okrilje botaničnega inštituta pa je takrat prešel še starejši [[botanični vrt Univerze v Ljubljani|botanični vrt v Ljubljani]]. Leta 1947 so ustanovili tudi [[antropologija|antropološki]] inštitut. Tako je nastal biološki oddelek, ki je deloval znotraj takratne [[Prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete]], v okviru tega pa sta kmalu začeli delovati še skupini za rastlinsko in živalsko [[fiziologija|fiziologijo]]. Od Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete je po nekaj letih organizacijskih sprememb ostala [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovna fakulteta]], ko pa se je leta 1960 tudi ta preoblikovala, so Oddelek za biologijo pripojili takratni [[Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo]]. Ta se je leto kasneje preimenovala v Biotehniško fakulteto, del katere je Oddelek še danes.

Oddelek za biologijo je dolga leta doživljal prostorsko stisko, saj so bili zaradi razvoja novih disciplin in ustanavljanja novih raziskovalnih skupin skupni prostori z Inštitutom za biologijo Univerze premajhni. Leta 1993 pa se je skupaj z Inštitutom, ki se je medtem preimenoval v [[Nacionalni inštitut za biologijo]], preselil v novozgrajeno biološko središče.

==Organizacija==
Pedagoško in raziskovalno delo na Oddelku za biologijo je organizirano v sklopu šestih [[katedra#Univerzitetna katedra|kateder]]:
* Katedra za botaniko in fiziologijo rastlin
* Katedra za ekologijo in varstvo okolja
* Katedra za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov
* Katedra za nevrobiologijo, fiziologijo in etologijo
* Katedra za zoologijo
* Katedra za biokemijo

Poleg tega na fakulteti delujejo še organizacijske skupine:
* Skupina za antropologijo
* Skupina za biološko izobraževanje
* [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botanični vrt]]
* Tajništvo Oddelka za biologijo

V okviru Oddelka za biologijo delujejo tudi [[herbarij]], zoološka in mikrobiološka zbirka, vse med najpomembnejšimi tovrstnimi zbirkami v Sloveniji, ter biološka knjižnica. Študentje biologije in sorodnih področij so organizirani v [[Društvo študentov biologije]], ki deluje že več kot 20 let.

===Bolonjska prenova===
S študijskim letom 2007/08 se je na oddelku za biologijo pričel [[Bolonjski proces|prenovljen]] študij biologije po shemi 3+2. Prvostopenjski program Biologija traja 3 leta, po njem pa se lahko študenti vpišejo na dveletni [[magister|magistrski]] program druge stopnje s področij molekulske biologije, strukturne in funkcionalne biologije ter [[ekologija|ekologije]] in [[biotska raznovrstnost|biodiverzitete]], ki ustrezajo dosedajšnjim usmeritvam (t. i. »blokom«) znotraj dodiplomskega študija biologije.

==Zunanje povezave==
* [http://www.bf.uni-lj.si/biologija/oddelek/ Spletna stran Oddelka za biologijo]
* [http://www.nib.si/knjiznica/ Biološka knjižnica] (pod skupnim okriljem Oddelka za biologijo in Nacionalnega inštituta za biologijo)
* [http://www.botanicni-vrt.si/ Botanični vrt v Ljubljani]
* [http://dsb.biologija.org Društvo študentov biologije]

{{koord|46|3|4.46|N|14|28|11.78|E|region:SI_type:landmark|display=title}}
[[Kategorija:Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]
[[Kategorija:Biološke organizacije]]
[[Kategorija:Biologija v Sloveniji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>48cgx5l8dm1vnagko1ejpqehp77vy2s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748343</id>
      <parentid>5748342</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T00:31:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5236" xml:space="preserve">[[Slika:Biologo-sl.png|thumb|right|200px|Logotip Oddelka za biologijo]]
'''Oddelek za biologijo''' je eden od oddelkov [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] v [[biološko središče|biološkem središču]] ob [[Gradaščica|Gradaščici]] na Večni poti v [[Ljubljana|Ljubljani]], nasproti Živalskega vrta, nekoliko odmaknjen od preostalega kompleksa Biotehniške fakultete.

Trenutni predstojnik oddelka je [[Mihael Jožef Toman]].

== Študijski proces ==

Na Oddelku za biologijo se izvajajo naslednji [[študij]]ski programi:

* Dodiplomski univerzitetni študij:
** [[biologija]], ki vsako leto sprejme 70 [[študent]]ov
** dvopredmetni program za učitelje biologije z vezavami (kemija, gospodinjstvo) skupaj s [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoško fakulteto]]
** [[mikrobiologija]] v sklopu medoddelčnega študija mikrobiologije na Biotehniški fakulteti
* Sodelovanje v dodiplomskih univerzitetnih programih drugih fakultet:
** [[biokemija]] na [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo]]
** vodarstvo in komunalno inženirstvo na [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo]]
** znanost o okolju na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]]
** [[psihologija]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]
* Podiplomski študijski programi (magisterij ali doktorat znanosti):
** podiplomski študij bioloških in biotehniških znanosti
** [[biomedicina]]
** [[varstvo okolja]]
** (nekdanji: [[antropologija]]: skupaj s [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]])

==Zgodovina==
Svoj začetek ima v Botaničnem in Zoološkem inštitutu leta 1919 ustanovljene [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]], pod okrilje botaničnega inštituta pa je takrat prešel še starejši [[botanični vrt Univerze v Ljubljani|botanični vrt v Ljubljani]]. Leta 1947 so ustanovili tudi [[antropologija|antropološki]] inštitut. Tako je nastal biološki oddelek, ki je deloval znotraj takratne [[Prirodoslovno-matematično-filozofska fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete]], v okviru tega pa sta kmalu začeli delovati še skupini za rastlinsko in živalsko [[fiziologija|fiziologijo]]. Od Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete je po nekaj letih organizacijskih sprememb ostala [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovna fakulteta]], ko pa se je leta 1960 tudi ta preoblikovala, so Oddelek za biologijo pripojili takratni [[Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo]]. Ta se je leto kasneje preimenovala v Biotehniško fakulteto, del katere je Oddelek še danes.

Oddelek za biologijo je dolga leta doživljal prostorsko stisko, saj so bili zaradi razvoja novih disciplin in ustanavljanja novih raziskovalnih skupin skupni prostori z Inštitutom za biologijo Univerze premajhni. Leta 1993 pa se je skupaj z Inštitutom, ki se je medtem preimenoval v [[Nacionalni inštitut za biologijo]], preselil v novozgrajeno biološko središče.

==Organizacija==
Pedagoško in raziskovalno delo na Oddelku za biologijo je organizirano v sklopu šestih [[katedra#Univerzitetna katedra|kateder]]:
* Katedra za botaniko in fiziologijo rastlin
* Katedra za ekologijo in varstvo okolja
* Katedra za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov
* Katedra za nevrobiologijo, fiziologijo in etologijo
* Katedra za zoologijo
* Katedra za biokemijo

Poleg tega na fakulteti delujejo še organizacijske skupine:
* Skupina za antropologijo
* Skupina za biološko izobraževanje
* [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botanični vrt]]
* Tajništvo Oddelka za biologijo

V okviru Oddelka za biologijo delujejo tudi [[herbarij]], zoološka in mikrobiološka zbirka, vse med najpomembnejšimi tovrstnimi zbirkami v Sloveniji, ter biološka knjižnica. Študentje biologije in sorodnih področij so organizirani v [[Društvo študentov biologije]], ki deluje že več kot 20 let.

===Bolonjska prenova===
S študijskim letom 2007/08 se je na oddelku za biologijo pričel [[Bolonjski proces|prenovljen]] študij biologije po shemi 3+2. Prvostopenjski program Biologija traja 3 leta, po njem pa se lahko študenti vpišejo na dveletni [[magister|magistrski]] program druge stopnje s področij molekulske biologije, strukturne in funkcionalne biologije ter [[ekologija|ekologije]] in [[biotska raznovrstnost|biodiverzitete]], ki ustrezajo dosedajšnjim usmeritvam (t. i. »blokom«) znotraj dodiplomskega študija biologije.

==Zunanje povezave==
* [http://www.bf.uni-lj.si/biologija/oddelek/ Spletna stran Oddelka za biologijo]
* [http://www.nib.si/knjiznica/ Biološka knjižnica] (pod skupnim okriljem Oddelka za biologijo in Nacionalnega inštituta za biologijo)
* [http://www.botanicni-vrt.si/ Botanični vrt v Ljubljani]
* [http://dsb.biologija.org Društvo študentov biologije]

{{koord|46|3|4.46|N|14|28|11.78|E|region:SI_type:landmark|display=title}}
[[Kategorija:Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]
[[Kategorija:Biološke organizacije]]
[[Kategorija:Biologija v Sloveniji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>3p1yoyt7ep559djy75l9b5csdxnc9ui</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hudi Log</title>
    <ns>0</ns>
    <id>148778</id>
    <revision>
      <id>5748236</id>
      <parentid>5748099</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:29:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1258" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
| latd = 45 |latm = 50 |lats = 27.98 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 36 |longs = 31.77 |longEW = E
|najdisi=Hudi+Log
|geopedia=#L410_T13_F10117453_b4
|image=Hudi Log memorial.jpg
|caption       =Spominsko obeležje češkemu vojaku iz prve svetovne voje
|povrsina=1,18
|prebivalstvo=30
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=210
|postna=5296
|posta=Kostanjevica na Krasu
|obcina=Miren - Kostanjevica
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}
[[File:G205A0 HUDILOG.JPG|thumb|Zemljevid Hudega Loga izpred 1. svetovne vojne]]
'''Hudi Log''' je [[naselje]] v [[občina Miren - Kostanjevica|Občini Miren - Kostanjevica]]. 

== Značilnosti kraja ==
Hudi Log je gručasta vasica v zahodnem delu komenskega Krasa. Vasica nima cerkve, ima pa kapelico fatimske Matere božje, ki jo je po 1. svetovni vojni, okrog leta 1923 zgradil domačin, zidar Kačič Jožef. Leta 2016 so jo obnovili vaščani Hudega loga. V bližini vasi so kraške jame na Prijemanju, v Šumajišču in Globlje brezno nad Bregom v Rebri.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

{{Miren - Kostanjevica}}
{{SloNaselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Občine Miren - Kostanjevica]]</text>
      <sha1>jkctasidz26p3t2rbboedlqlawzxgbn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lionel Messi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>163421</id>
    <revision>
      <id>5748416</id>
      <parentid>5713726</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:24:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>links</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22080" xml:space="preserve">{{lektura|razlog=slovnica|datum=maj 2012}}{{Posodobi}}{{Infobox football biography
| fullname    = Lionel Andrés Messi Cuccittini

| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height      = 169 cm
| position    = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| currentclub = [[Paris Saint-Germain FC]]
| clubnumber  = 30
| youthyears1 = 1995–2000 | youthclubs1 = [[Newell's Old Boys]]
| youthyears2 = 2000–2003 | youthclubs2 = [[FC Barcelona|Barcelona]]
| years1 = 2003–2005 | clubs1 = [[FC Barcelona C|Barcelona C]] | caps1 = 10  | goals1 = 5
| years2 = 2004–2005  | clubs2 = [[FC Barcelona B|Barcelona B]] | caps2 = 22  | goals2 = 6
| years3 = 2005–2021      | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]]     | caps3 = 520 | goals3 =474
| years4 = 2021–do danes      | clubs4 = [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]]     | caps4 = 1 | goals4 = 0
| nationalyears1 = 2004–2005 | nationalteam1 = Argentina U20                                       | nationalcaps1 = 16 | nationalgoals1 = 11
| nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = Argentina U23                                       | nationalcaps2 = 5  | nationalgoals2 = 2
| nationalyears3 = 2005–     | nationalteam3 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]   | nationalcaps3 = 123 | nationalgoals3 = 61
| medaltemplates      = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic | nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja  | [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2008|ekipno]]}} 
| club-update = 3. december 2017 
| nationalteam-update = 3. december 2017 
}} 

'''Lionel »Leo« Andrés Messi Cuccittini''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[24. junij]] [[1987]], [[Rosario]], [[Provinca Santa Fe]], [[Argentina]]. Messi igra za [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentinsko nogometno reprezentanco]] in [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]]. Velja za enega najboljših nogometašev vseh časov, v očeh mnogih celo za najboljšega. Je igralec z največ [[FIFA Zlata žoga|zlatimi žogami]] (6), največ zlatimi nogometnimi čevlji (6), največ Pichiciji - najboljši strelec državnega prvenstva (7), nedavno pa je bil s strani največjega nogometnega inštituta [[IFFHS]] razglašen za najbolj kreativnega nogometaša vseh časov. Poleg vseh rekordov, ki jih drži, pa je eden še posebej slaven, in sicer rekord z največ goli v koledarskem letu, ko jih je Messi leta 2012 dosegel kar 91. Vendar tega Messi ni hotel narediti ampak je bil zelo uspešen na nogometnem področju.

== Kariera ==
=== Začetki ===
Lionel Andres Messi se je rodil 24. junija 1987 v Rosariu v [[Argentina|agentini]] . Je tretji od štirih otrok v družini. Njegov oče je Jorge Messi, ki je bil zaposlen kot direktor podjetja v Argentini. Njegova mama Celia Cuccittini je bila izdelovalka magnetov. Vsi člani družine so oboževali nogomet, zato je tudi Lionel že od otroštva neumorno brcal žogo. Nogomet je igral s starejšima bratoma Rodrigom in Matiasom ter z bratrancema Maximilianom in Emanuelom. Pri štirih letih je začel igrati nogomet pri domačem klubu Grandoli, kjer ga je treniral njegov oče. Pri nogometu ga je najbolj spodbujala in podpirala njegova babica Celia. Ta je malo pred njegovim 11. rojstnim dnem umrla. Njena smrt ga je zelo prizadela. Od tedaj vsak dosežen zadetek posveti babici in Bogu, kar je opazno med njegovim praznovanjem zadetka v igri.

Pri šestih letih je začel trenirati pri nogometnem klubu Newell&lt;nowiki&gt;'s Old Boys. Med šestletnim igranjem pri klubu je dosegel skoraj 500 zadetkov in dobil naziv ''Machine of 87.''&lt;/nowiki&gt; Njegova profesionalna kariera se je malo za tem stemnila, ko so mu pri 10. letih odkrili, da mu primanjkuje rastnega hormona. Družina je morala kljub zdravstvenemu zavarovanju plačevati še 925 evrov na mesec. Klub je sprva obljubil plačilo stroškov zdravljenja, vendar se pozneje tega ni držal.

=== FC Barcelona ===
Messijev neuradni derbi s [[Katalonija|katalonskim]] klubom je bil na tekmi proti [[FC Porto|FC Portu]] [[16. november|16. novembra]] leta [[2003]]. Manj kot leto za tem, pa je že nastopil na svoji prvi uradni tekmi za [[FC Barcelona|Barcelono]]. To je bilo na tekmi proti RCD Espanyol 16. oktobra leta 2004 in s tem postal eden najmlajših igralcev ki je zaigral za prej omenjen klub ter najmlajši, ki je zaigral za klub iz Katalonije in zaigral v [[La Liga|La Ligi]]. Ko je za svoj klub zadel svoj prvi gol proti klubu Albacete Balompié [[1. maj]]a [[2005]] je bil star komaj 17 let, 10 mesecev in 7 dni. S tem je postal najmlajši igralec, ki je kadarkoli zadel v [[La Liga|La Ligi]] ter igral za Barcelono. Barcelona mu je plačala zdravljenje, v zameno pa je bil Messi 21 let zvest Barceloni.

=== Paris Saint-Germain ===
Avgusta 2021 je moral Lionel Messi zapustiti Barcelono, kljub svojemu nasprotovanju. Klub je bil namreč v velikih finančnih težavah in zaradi omejitev Španske nogometne zveze Messija ne bi mogel registrirati niti, če bi igral zastonj. En teden po javni objavi svojega odhoda je podpisal dveletno pogodbo za Paris Saint-Germain. 

=== Argentina U20 ===
Prvo priložnost za igranje za reprezentanco je dobil junija 2004 v Paragvaju. Leta 2005 je bil član reprezentance na U20 svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. Bil je izbran tudi za najboljšega igralca tega turnirja.

=== Državna reprezentanca ===
4. avgusta 2005 je [[Jose Pekerman]] Messija vpoklical v [[Argentina|Argentinsko]] državno reprezentanco. Zanjo je debitiral 17. avgusta 2005 proti [[Madžarska|Madžarski]]. V igro je vstopil šele v 63. minuti, nato pa jo je spet zapustil. Prva tekma za reprezentanco v kateri je igral le na koncu je bila proti [[Paragvaj]]u, 3. septembra. Igral je le zadnjih 8 minut. Po tekmi je komentiral :&quot;To je bil moj ponoven derbi. Prvi je bil malo krajši.&quot;

=== Sezona 2005/06 ===
16. septembra je FC Barcelona posodobila pogodbo z Messijem. Tokrat so mu spremenili višino plače ter mu pogodbo podaljšali do leta 2014. Messi je dobil zraven Argentinskega še  Špansko državljanstvo ter s tem pravico do nastopanja v Prvi španski ligi. Pred tem to ni bilo mogoče,ker bi Barcelona s tem imela preveč tujih igralcev - igralcev ki niso Evropejci. Messijev prvi derbi v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]] je bil na tekmi proti italijanskem Udineseju. Odigrana je bila 25. septembra. Navdušil je z nekaj odličnimi podajami in s tehničnimi sposobnostimi in bil priča glasnim in navdušenim ovacijam na svoj račun s tribun Camp Nou-a. Decembra istega leta ga je Italijanska športna revija Tuttosport razglasila za &quot;Golden Boy&quot; (Zlatega dečka) in s tem je dobil nagrado za najboljšega nogometaša U20. Zmagal je pred Waynom Rooneyem, [[Lukas Podolski|Lukasom Podolskim]] in Christianom Ronaldom.

Messi je zadel 6 golov v 17 nastopih v [[Španija|Španski]] ligi ter 1 zadetek v šestih nastopih v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Privadil se je na velik tempo z velikih tekem in to je Barceloni zelo pomagalo  pri zmagah v gosteh proti Realu iz Madrida ter [[London]]skemu [[FC Chelsea|Chelseajem]] v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. S tem je dobil spoštovanje in zaupanje v samega sebe. Messijeva sezona se je predčasno, natančneje [[7. marec|7. marca]] 2006, končala, ko si je poškodoval mišico na povratni tekmi proti Chelseaju.

Zaradi poškodbe ni bil zmožen igrati 2 [[mesec]]a po koncu sezone pa se je vrnil in odigral [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|Svetovno prvenstvo v nogometu 2006 v Nemčiji]]. Lionel je bil v [[reprezentanca|reprezentanco]] vpoklican [[15. maj]]a [[2006]]. Odigral je prijateljsko pripravljalno tekmo proti [[Argentina|Argentinski]] [[nogomet]]ni [[reprezentanca|reprezentanci]] do [[20 (število)|20]] let kjer je igral 15 minut ter prijateljsko [[tekma|tekmo]] proti [[Angola|Angoli]] kjer je igral od 64. minute . Bil je joker s klopi za zmago proti [[Slonokoščena obala|Slonokoščeni obali]]. Z naslednjo tekmo proti [[Srbija in Črna gora|Srbiji in Črni gori]] je postal najmlajši igralec, ki je zaigral za [[Argentina|Argentinsko]] reprezentanco na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovnem prvenstvu]] ter zadel [[gol]] v igro je prišel v 74. minuti ko je zamenjal Maxa Rodrigueza. Bil je podajalec pri zadetku [[Hernan Crespo|Hernana Crespa]] samo minuto po svojem vstopu na igrišče. Zabil pa je tudi zadetek za končno zmago s 6:0 in to ga je postavilo za najmlajšega strelca turnirja. Messi je začel tekmo proti [[Nizozemska|Nizozemski]], ki se je končala s 0:0. V tekmi osmine finala je Messi prišel v igro v 84. minuti ko je bil izid 1:1. Argentina je za zmago potrebovala podaljške. Na zadnji tekmi Argentine na tem prvenstvu proti [[Nemčija|Nemčiji]] je Messi sedel na klopi.

=== Sezona 2006/07 ===
Konstantna visoka pripravljenost je kljubovala temu, da skoraj nobene tekme ni več začel na klopi ali na njej presedel vsotekmo. Zaradi poškodb nekaj napadalcev je imel Messi priložnost pokazati svojo dejansko pripravljenost, ki je bila zelo dobra na tekmi proti [[Real Madrid|Realu]] in [[FC Chelsea|Chelseaju]]. [[12. november|12. novembra]] [[2006]] se je poškodoval na tekmi proti [[Real Zaragoza|Realu Zaragozi]], ta poškodba ga je od nogometnih igrišč oddaljila za 3 mesece. V tem času so se zanj zanimali pri [[Internazionale Milano F.C.|Interju iz Milana]] vendar iz tega na koncu ni bilo nič. Na igrišče se je vrnil na tekmi proti [[Racing Santander]]ju [[11. februar]]ja v igro je prišel v drugem polčasu. [[Frank Riykaar|Riykaard]] je z njim delal zelo pazljivo in na začetku ni odigral v celoti. Čez en mesec pa jo je odigral vso. To je bilo na tekmi proti [[Real Madrid]]u. Ta [[El Clasico]] se je zgodil 10. marca. Spet je zaigral v slogu najboljših nogometašev med katere pravgotovo spada in zabil vse tri gole za svoj klub za končni izid 3:3. [[FC Barcelona|Barcelona]] je tekmo končala samo s 10 možmi na igrišču. Postal je prvi igralec po [[Ivan Zamornao|Ivanom Zamoranom]] za [[Real Madrid]] (sezona 1994-95) in po [[Romario|Romariu]] za [[FC Barcelona|FC Barcelono]] (sezona 1993-94), ki je na [[El Clasico|El Clasicu]] naredil [[hat-trick]]. Postal je tudi najmlajši, ki je zadel na tem derbiju v vsej [[zgodovina|zgodovini]]. S to tekmo je Messi začel svojo najboljšo formo v svojem klubu. Tudi večkrat je zadel natančneje 11 krat v 14 ligaških tekmah. Kljub vsemu temu pa [[FC Barcelona|Barcelona]] ni osvojila naslova Španskega prvaka.

[[Slika:Lionel Messi goal 19abr2007.jpg|thumb|320px|Messi nekaj trenutkov pred zadetkom proti [[FC Getafe|Getafeju.]]]]

Messi je dobil vzdevek &quot;New Maradona&quot; (novi Maradona) zaradi tega ker je Messi zadel dva zelo podobna gola kot [[Maradona]] – najbolj slavna gola vseh časov (oba proti [[Anglija|Angliji]] na Svetovnem prvenstvu leta 1986 v [[Mehika|Mehiki]]. Prvi izmed dveh Messijevih golov je bil na tekmi proti [[FC Getafe|Getafeju]], ki je bil zelo podoben [[Maradona|Maradoninem]] golu proti [[Anglija|Angliji]] poznan kot &quot;Goal of the Century&quot;. Španci so Messiju nadali vzdevbek &quot;Messidona&quot;. Gola sta bila zelo podobna oba sta pretekla približno 62 [[meter|metrov]], oba sta preigrala šest nasprotnih igralcev in še [[vratar (šport)|vratarja]] ter zadela iz zelo podobnega položaja. Drugi gol pa je gol z božjo roko (&quot;Hand of God goal&quot;), ki ga je Messi dosegel proti [[FC Espanyol|Espanyolu]], [[Diego Armando Maradona|Maradona]] pa seveda proti [[Anglija|Angliji]]

=== Copa America 2007 ===
Svojo prvo tekmo na Copa America je Messi odigral [[29. junij]]a [[2007]]. Na tej tekmi je [[Argentina]] premagala [[Združene države Amerike|ZDA]] s 4:1. Messi je pokazal svojo sposobnosti kot playmaker ali po naše graditelj igre. Bil je podajalec pri [[Hernan Crespo|Crespovem]] golu in tudi sam je sprožil nekaj res dobrih strelov na gol. [[Carlos Tevez|Tevez]] je zamenjal Messija v 79. [[minuta|minuti]] in dosegel gol minuto kasneje.

Njegova druga tekma je bila proti [[Kolumbija|Kolumbiji]] na kateri je izsilil enajstmetrovko, ki jo je nato uspešno realiziral [[Hernan Crespo|Crespo]]. To je bil zadetek za 1:1. Delno je bil vpleten tudi v drugi gol [[Argentina|Argentine]], ki ga je zadel [[Juan Roman Riquelme]] iz [[prosti strel|prostega strela]] ter s tem [[Argentina|Argentino]] povedel v vodstvo s 3:1. Nato je [[Argentina]] zadela še četrtič in si zagotovila četrtfinale.

Na tretji tekmi proti [[Paragvaj]]u je selektor Messija spočil, saj je [[Argentina]] imela četrtfinale že zagotovljeno. V 64. minuti je s klopi zamenjal [[Estban Cambiasso|Estebana Cambiassa]]. V 79. minuti je pripravil zadetek za [[Javier Mascherano|Javierja Mascherana]]. 

V četrtfinalu je [[Argentina]] s 4:0 premagala [[Peru]]. [[Riquelme]] je podal do Messija, ta pa je dosegel drugi gol [[Argentina|Argentincev]] na tej tekmi. Na koncu je zmagala Argentina z rezultatom 4:0. 

V polfinalu je bila na vrsti [[Mehika]]. Messi je zadel gol po napaki mehiškega vratarja [[Oswaldo Sanchez|Oswalda Sancheza]]. Argentina je tekmo dobila z rezultatom 3:0. 

Spodletelo pa jim je v finalu. S slabšo igro so izgubili proti Braziliji s 3:0. Takrat je Argentina pokazala daleč najslabšo igro na prvenstvu.

=== Sezona 2007/08 ===
Messi je v enem tednu zadel 5 golov. Uspešno je nadomeščal poškodovanega Ronaldinha, in 22. septembra zabil 2 gola proti FC Savilli. Nekaj dni prej je v Ligi prvakov zadel za Barcelono   proti Lyonu. Tako so zmagali s 3:0 na domačem igrišču. Messi je ponovno zadel. Tokrat na tekmi z Realom iz Zaragoze. Zmagovalci so bili FC Barcelona

Izbran je bil v FIFPro World XI Player Award v kategorijo napadalcev. Bralci Španskega športnega časopisa Diario Marca so ga s 77% glasov razglasili za trenutno najboljšega igralca na svetu. Tudi časopisa El Mundo Deportivo in Sport sta ga predlagala za dobitnika Zlate žoge. Enako sta menila tudi [[Franz Beckenbauer]] in [[Johan Cruyff]]. Da je Messi najboljši nogometni igralec na zemlji so menili tudi [[Ronaldinho]], [[Samuel Eto'o]], [[Frank Rijkaard]], Víctor Fernández, Bernd Schuster, Guti, [[Raul]], Gianluca Zambrotta, [[Francesco Totti]], [[Diego Armando Maradona]] in mnogi drugi.

=== Sezona 2009-11 ===
V sezoni 2009-11 je bil Messi nenadomestljiv člen Barcelone, saj je dosegel 38 golov na 51 ligaških obračunih in v vseh tekmovanji kar 100 zadetkov, s čimer je podrl klubski rekord. 

V prvi sezoni pod vodstvom Pepa Guardiole je Messi igral v glavnem na položaju desnega krilnega napadalca. Na El Clasicu pa je zaigral na pozicija, na kateri je osrednji napadalec pomaknjen za oba krilna napadalca( ,,False 9&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;). Na tisti tekmi je dosegel 2 zadetka, s čimer je Barceloni pripomogel do zmage s kar 6:2. To je bila do tedaj največja zmaga Barcelona proti Real Madridu na stadionu Santiago Bernabeu. 13. maja je Barcelona osvojila pokal Cope del Rey. V finalu je ugnala Athletic Bilbao s kar 4-1( na tekmi je Messi dosegel 2 zadetka in 2 asistenci). 

V Ligi prvakov je dosegel 9 golov in postal najmlajši igralec tega elitnega tekmovanja, ki je zadel gol. V četrt finalu Lige prvakov je Barcelona ugnala Bayern iz Münicha. Messi je dosegel 2 zadetka in prispeval dve podaji za zadetek. S tem uspehom so Messiju ponudili novo pogodbo z Barcelono, ki je bila podpisana 18. septembra in velja do leta 2016. Pogodba pa ima tudi klavzulo, s čimer bi Messi moral plačati 250 milijonov evrov prestopne kazni. Pri 22 letih je Messi prejel prestižno nagrado Ballon d'Or in vključen je bil v postavo leta, v kateri je tudi sam zmagal.

=== 2012: Rekordno leto ===
7. marca, dva tedna kasneje, ko je zadel 4 zadetke v LaLigi proti Valencii, je zadel 5 zadetkov v Ligi prvakov proti ekipi Bayer Leverkusen in se zapisal v zgodovino tekmovanja kot edini igralec, ki mu je to uspelo. V tej sezoni je zadel 14 zadetkov (Liga prvakov) in vpisal 5 asistenc s čimer je izenačil rekord z José Altafinisa iz sezone 1962-63. Ravno tako je postal edini igralec, po Gerd Müllerju, ki je bil najboljši strelec v štirih tekmovanjih. Še dva tedna kasneje, 20. marca, po hat-tricku proti Granadi, je postal najboljši strelec Barcelone pri samo 24-ih letih z 232 goli. Do tedaj je 57 let rekord pripadal César Rodríguezu. 

Vendar kljub Messijevem uspehu, se je zlata doba Barcelone, ki jo je takrat vodil Pep Guardiola, po štirih letih končala.  Čeprav je klub tistega leta osvojil Copo Del Rey, je špansko ligo izgubil proti Real Madridu in v Ligi Prvakov so bili v polfinalu premagani s strani Chelsea. Sezono je končal kot najboljši strelec Španije in celotne Evrope že drugič., s 50-imi goli v LaLigi (rekord) in 73-imi goli v vseh tekmovanjih. S tem, je premagal ekord Gerd Müllerja (67 golov) iz sezone 1972-73 in postal edini nogometaš v nogometni zgodovini Evropskih klubov  s tako visokim številom zadetkov. 

Pod vodstvom Tita Villanove, ki je Messija treniral že pri 14-ih letih, je Messi pomagal Barceloni z začetkom najboljše sezone v klubu. Na polovici sezone so imeli že 55 točk kar je tudi rekord v Prvi Španski ligi. Ko je 9. decembra zadel dva gola proti Real Betisu, je podrl še dva rekorda. Premagal je rekord César Rodrígueza  v zadetih golih (190 zadetkov) in tako postal najboljši strelec LaLige in še rekord Gerd Müllerja v zadetih golih v koledarskem letu. Do tedaj je bil rekord 85 golov iz sezone 1972, ki jo je Gerd igral za Bayern Munich in&amp;nbsp;reprezentanco Nemčije. Messi je Müllerju poslal podpisan dres s številko 10 na katerem je pisalo ' s spoštovanjem in občudovanjem', ko je premagal njegov rekord, ki je trajal kar 40 let. Pri koncu leta je Messi zadel že 91 golov v vseh tekmovanjih za Barcelono in Argentino. S tem dosežkom si je prislužil tudi mesto v Knjigi rekordov. Ker pa to ni bilo dovolj, je osvojil še četrto zlato žogo in s tem postal edini igralec na svetu, ki mu je to kdaj uspelo. 

== Statistika ==
=== Učinkovitost pri Barceloni ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|Klub
!rowspan=&quot;2&quot;|Sezona
!colspan=&quot;2&quot;|Liga
!colspan=&quot;2&quot;|Pokal&lt;ref&gt;Includes [[Copa del Rey]] and [[Supercopa de España]]&lt;/ref&gt;
!colspan=&quot;2&quot;|[[UEFA|Evropa]]&lt;ref&gt;Includes [[UEFA Supercup]]&lt;/ref&gt;
!colspan=&quot;2&quot;|Skupaj
|-
!Nastop
!Goli
!Nast
!Goli
!Nast
!Goli
!Nast
!Goli
|-
|rowspan=&quot;4&quot; valign=&quot;center&quot;|[[FC Barcelona]]
|[[La Liga season 2004/2005|2004-05]]
|7||1||1||0||1||0||21||1
|-
|[[La Liga season 2005/2006|2005-06]]
|17||6||2||1||6||1||25||8
|-
|[[La Liga season 2006/2007|2006-07]]
|26||14||4||2||6||1||36||17
|-
|[[La Liga 2007-08|2007-08]]
|22||9||2||0||6||6||29||15
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Skupno v karieri
!72!!30!!9!!3!!19!!8!!100!!41
|}
nast=nastopi

==Priznanja==

Z [[Argentina national football team|Argentino]]:
* {{ikonazastave|Argentina}} [[FIFA U-20 Svetovno prvenstvo]]: [[2005 FIFA World Youth Championship|2005]]
* {{ikonazastave|Argentina}} [[Copa América 2007]]: drugo mesto
*FIFA Svetovno prvenstvo 2014: drugo mesto 
*Copa America 2015: drugo mesto
*Copa America 2016: drugo mesto
*Copa America 2019: tretje mesto
*Copa America 2021: prvaki

Z [[FC Barcelona|Barcelono]]:
* {{ikonazastave|Španija}} [[La Liga]]: [[La Liga season 2004/2005|2004-05]], [[La Liga season 2005/2006|2005-06]], 2008-2009, 2009-2010, 2010-2011, 2012-2013, 2014-2015, 2015-2016, 2017-2018, 2018-2019
* {{ikonazastave|Španija}} [[Supercopa de España]]: 2005, 2006
* {{ikonazastave|Španija}} [[Uefa Champions League]]: 2005-2006, 2008-2009, 2010-2011, 2014-2015
Posamična priznanja:
* Zlata žoga: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005
* Zlata kopačka: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005
* [[Tuttosport|Zlati deček]]: 2005
* [[Bravo Award]]: 2007&lt;ref&gt;[http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html Messi receives Bravo award] Barcelona official site&lt;/ref&gt;
* [[World Soccer Magazine|Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006&lt;ref&gt;[http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php World Soccer&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt;, 2007&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;[http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html Kaka wins World Soccer award - World Soccer News&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt;
* [[Olimpia Award|Olimpia de Plata]]: Argentinski igralec leta: 2005
* [[FIFPro Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006
* [[FIFPro|FIFPro World XI]]: 2007
* [[EFE|EFE Trophy]]: Najboljši Američan v La Ligi: 2006-2007&lt;ref&gt;[http://es.wikipedia.org/wiki/Trofeo_EFE Trofeo EFE]&lt;/ref&gt;
* Najbolši v La Ligi: 2007&lt;ref&gt;[http://es.wikipedia.org/wiki/Premio_Don_Bal%C3%B3n Premio Don Balón]&lt;/ref&gt;
* Copa America Najboljši mladi igralec: [[Copa America 2007|2007]]&lt;ref&gt;[http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento Copa America 2007 Pool]&lt;/ref&gt;
* [[European Footballer of the Year|Zlata žoga]]:
** 3 mesto: 2007
* [[World Soccer Magazine|Igralec leta]]:
** 2 mesto: 2007&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* [[FIFA Naj igralec leta]]:
** 2 mesto: 2007&lt;ref&gt;[http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&amp;idnoticia_PK=467534&amp;idseccio_PK=803 Messi viaja hoy a Zúrich para el FIFA World Player | SPORT | Barça&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt;
* [[Sports Illustrated|Najboljši Latinsko Ameriški športnik leta]]: 2007&lt;ref&gt;
[http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html SI Latino's 2007 Sportsman of the Year]&lt;/ref&gt;

== Reference ==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
{{commonscat|Lionel Messi}}
{{FC Barcelona Squad}}
{{FIFA Zlata žoga}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Messi, Lionel}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]

[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone C]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone B]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]</text>
      <sha1>o4x451snmxxkvly2v3hnrj3zj185d3r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748438</id>
      <parentid>5748416</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:46:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slovnična napaka</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21923" xml:space="preserve">{{lektura|razlog=slovnica|datum=maj 2012}}{{Posodobi}}{{Infobox football biography
| fullname    = Lionel Andrés Messi Cuccittini

| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height      = 169 cm
| position    = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| currentclub = [[Paris Saint-Germain FC]]
| clubnumber  = 30
| youthyears1 = 1995–2000 | youthclubs1 = [[Newell's Old Boys]]
| youthyears2 = 2000–2003 | youthclubs2 = [[FC Barcelona|Barcelona]]
| years1 = 2003–2005 | clubs1 = [[FC Barcelona C|Barcelona C]] | caps1 = 10  | goals1 = 5
| years2 = 2004–2005  | clubs2 = [[FC Barcelona B|Barcelona B]] | caps2 = 22  | goals2 = 6
| years3 = 2005–2021      | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]]     | caps3 = 520 | goals3 =474
| years4 = 2021–do danes      | clubs4 = [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]]     | caps4 = 1 | goals4 = 0
| nationalyears1 = 2004–2005 | nationalteam1 = Argentina U20                                       | nationalcaps1 = 16 | nationalgoals1 = 11
| nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = Argentina U23                                       | nationalcaps2 = 5  | nationalgoals2 = 2
| nationalyears3 = 2005–     | nationalteam3 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]   | nationalcaps3 = 123 | nationalgoals3 = 61
| medaltemplates      = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic | nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja  | [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2008|ekipno]]}} 
| club-update = 3. december 2017 
| nationalteam-update = 3. december 2017 
}} 

'''Lionel »Leo« Andrés Messi Cuccittini''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[24. junij]] [[1987]], [[Rosario]], [[Provinca Santa Fe]], [[Argentina]]. Messi igra za [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentinsko nogometno reprezentanco]] in [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]]. Velja za enega najboljših nogometašev vseh časov, v očeh mnogih celo za najboljšega. Je igralec z največ [[FIFA Zlata žoga|zlatimi žogami]] (6), največ zlatimi nogometnimi čevlji (6), največ Pichiciji - najboljši strelec državnega prvenstva (7), nedavno pa je bil s strani največjega nogometnega inštituta [[IFFHS]] razglašen za najbolj kreativnega nogometaša vseh časov. Messi drži rekord z največ goli v koledarskem letu, ko jih je leta 2012 dosegel kar 91.

== Kariera ==
=== Začetki ===
Lionel Andres Messi se je rodil 24. junija 1987 v Rosariu v [[Argentina|Agentini]] . Je tretji od štirih otrok v družini. Njegov oče je Jorge Messi, ki je bil zaposlen kot direktor podjetja v Argentini. Njegova mama Celia Cuccittini je bila izdelovalka magnetov. Vsi člani družine so oboževali nogomet, zato je tudi Lionel že od otroštva neumorno brcal žogo. Nogomet je igral s starejšima bratoma Rodrigom in Matiasom ter z bratrancema Maximilianom in Emanuelom. Pri štirih letih je začel igrati nogomet pri domačem klubu Grandoli, kjer ga je treniral njegov oče. Pri nogometu ga je najbolj spodbujala in podpirala njegova babica Celia. Ta je malo pred njegovim 11. rojstnim dnem umrla. Njena smrt ga je zelo prizadela. Od tedaj vsak dosežen zadetek posveti babici in Bogu, kar je opazno med njegovim praznovanjem zadetka v igri.

Pri šestih letih je začel trenirati pri nogometnem klubu Newell&lt;nowiki&gt;'s Old Boys. Med šestletnim igranjem pri klubu je dosegel skoraj 500 zadetkov in dobil naziv ''Machine of 87.''&lt;/nowiki&gt; Njegova profesionalna kariera se je malo za tem stemnila, ko so mu pri 10. letih odkrili, da mu primanjkuje rastnega hormona. Družina je morala kljub zdravstvenemu zavarovanju plačevati še 925 evrov na mesec. Klub je sprva obljubil plačilo stroškov zdravljenja, vendar se pozneje tega ni držal.

=== FC Barcelona ===
Messijev neuradni derbi s [[Katalonija|katalonskim]] klubom je bil na tekmi proti [[FC Porto|FC Portu]] [[16. november|16. novembra]] leta [[2003]]. Manj kot leto za tem, pa je že nastopil na svoji prvi uradni tekmi za [[FC Barcelona|Barcelono]]. To je bilo na tekmi proti RCD Espanyol 16. oktobra leta 2004 in s tem postal eden najmlajših igralcev ki je zaigral za prej omenjen klub ter najmlajši, ki je zaigral za klub iz Katalonije in zaigral v [[La Liga|La Ligi]]. Ko je za svoj klub zadel svoj prvi gol proti klubu Albacete Balompié [[1. maj]]a [[2005]] je bil star komaj 17 let, 10 mesecev in 7 dni. S tem je postal najmlajši igralec, ki je kadarkoli zadel v [[La Liga|La Ligi]] ter igral za Barcelono. Barcelona mu je plačala zdravljenje, v zameno pa je bil Messi 21 let zvest Barceloni.

=== Paris Saint-Germain ===
Avgusta 2021 je moral Lionel Messi zapustiti Barcelono, kljub svojemu nasprotovanju. Klub je bil namreč v velikih finančnih težavah in zaradi omejitev Španske nogometne zveze Messija ne bi mogel registrirati niti, če bi igral zastonj. En teden po javni objavi svojega odhoda je podpisal dveletno pogodbo za Paris Saint-Germain. 

=== Argentina U20 ===
Prvo priložnost za igranje za reprezentanco je dobil junija 2004 v Paragvaju. Leta 2005 je bil član reprezentance na U20 svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. Bil je izbran tudi za najboljšega igralca tega turnirja.

=== Državna reprezentanca ===
4. avgusta 2005 je [[Jose Pekerman]] Messija vpoklical v [[Argentina|Argentinsko]] državno reprezentanco. Zanjo je debitiral 17. avgusta 2005 proti [[Madžarska|Madžarski]]. V igro je vstopil šele v 63. minuti, nato pa jo je spet zapustil. Prva tekma za reprezentanco v kateri je igral le na koncu je bila proti [[Paragvaj]]u, 3. septembra. Igral je le zadnjih 8 minut. Po tekmi je komentiral :&quot;To je bil moj ponoven derbi. Prvi je bil malo krajši.&quot;

=== Sezona 2005/06 ===
16. septembra je FC Barcelona posodobila pogodbo z Messijem. Tokrat so mu spremenili višino plače ter mu pogodbo podaljšali do leta 2014. Messi je dobil zraven Argentinskega še  Špansko državljanstvo ter s tem pravico do nastopanja v Prvi španski ligi. Pred tem to ni bilo mogoče,ker bi Barcelona s tem imela preveč tujih igralcev - igralcev ki niso Evropejci. Messijev prvi derbi v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]] je bil na tekmi proti italijanskem Udineseju. Odigrana je bila 25. septembra. Navdušil je z nekaj odličnimi podajami in s tehničnimi sposobnostimi in bil priča glasnim in navdušenim ovacijam na svoj račun s tribun Camp Nou-a. Decembra istega leta ga je Italijanska športna revija Tuttosport razglasila za &quot;Golden Boy&quot; (Zlatega dečka) in s tem je dobil nagrado za najboljšega nogometaša U20. Zmagal je pred Waynom Rooneyem, [[Lukas Podolski|Lukasom Podolskim]] in Christianom Ronaldom.

Messi je zadel 6 golov v 17 nastopih v [[Španija|Španski]] ligi ter 1 zadetek v šestih nastopih v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Privadil se je na velik tempo z velikih tekem in to je Barceloni zelo pomagalo  pri zmagah v gosteh proti Realu iz Madrida ter [[London]]skemu [[FC Chelsea|Chelseajem]] v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. S tem je dobil spoštovanje in zaupanje v samega sebe. Messijeva sezona se je predčasno, natančneje [[7. marec|7. marca]] 2006, končala, ko si je poškodoval mišico na povratni tekmi proti Chelseaju.

Zaradi poškodbe ni bil zmožen igrati 2 [[mesec]]a po koncu sezone pa se je vrnil in odigral [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|Svetovno prvenstvo v nogometu 2006 v Nemčiji]]. Lionel je bil v [[reprezentanca|reprezentanco]] vpoklican [[15. maj]]a [[2006]]. Odigral je prijateljsko pripravljalno tekmo proti [[Argentina|Argentinski]] [[nogomet]]ni [[reprezentanca|reprezentanci]] do [[20 (število)|20]] let kjer je igral 15 minut ter prijateljsko [[tekma|tekmo]] proti [[Angola|Angoli]] kjer je igral od 64. minute . Bil je joker s klopi za zmago proti [[Slonokoščena obala|Slonokoščeni obali]]. Z naslednjo tekmo proti [[Srbija in Črna gora|Srbiji in Črni gori]] je postal najmlajši igralec, ki je zaigral za [[Argentina|Argentinsko]] reprezentanco na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovnem prvenstvu]] ter zadel [[gol]] v igro je prišel v 74. minuti ko je zamenjal Maxa Rodrigueza. Bil je podajalec pri zadetku [[Hernan Crespo|Hernana Crespa]] samo minuto po svojem vstopu na igrišče. Zabil pa je tudi zadetek za končno zmago s 6:0 in to ga je postavilo za najmlajšega strelca turnirja. Messi je začel tekmo proti [[Nizozemska|Nizozemski]], ki se je končala s 0:0. V tekmi osmine finala je Messi prišel v igro v 84. minuti ko je bil izid 1:1. Argentina je za zmago potrebovala podaljške. Na zadnji tekmi Argentine na tem prvenstvu proti [[Nemčija|Nemčiji]] je Messi sedel na klopi.

=== Sezona 2006/07 ===
Konstantna visoka pripravljenost je kljubovala temu, da skoraj nobene tekme ni več začel na klopi ali na njej presedel vsotekmo. Zaradi poškodb nekaj napadalcev je imel Messi priložnost pokazati svojo dejansko pripravljenost, ki je bila zelo dobra na tekmi proti [[Real Madrid|Realu]] in [[FC Chelsea|Chelseaju]]. [[12. november|12. novembra]] [[2006]] se je poškodoval na tekmi proti [[Real Zaragoza|Realu Zaragozi]], ta poškodba ga je od nogometnih igrišč oddaljila za 3 mesece. V tem času so se zanj zanimali pri [[Internazionale Milano F.C.|Interju iz Milana]] vendar iz tega na koncu ni bilo nič. Na igrišče se je vrnil na tekmi proti [[Racing Santander]]ju [[11. februar]]ja v igro je prišel v drugem polčasu. [[Frank Riykaar|Riykaard]] je z njim delal zelo pazljivo in na začetku ni odigral v celoti. Čez en mesec pa jo je odigral vso. To je bilo na tekmi proti [[Real Madrid]]u. Ta [[El Clasico]] se je zgodil 10. marca. Spet je zaigral v slogu najboljših nogometašev med katere pravgotovo spada in zabil vse tri gole za svoj klub za končni izid 3:3. [[FC Barcelona|Barcelona]] je tekmo končala samo s 10 možmi na igrišču. Postal je prvi igralec po [[Ivan Zamornao|Ivanom Zamoranom]] za [[Real Madrid]] (sezona 1994-95) in po [[Romario|Romariu]] za [[FC Barcelona|FC Barcelono]] (sezona 1993-94), ki je na [[El Clasico|El Clasicu]] naredil [[hat-trick]]. Postal je tudi najmlajši, ki je zadel na tem derbiju v vsej [[zgodovina|zgodovini]]. S to tekmo je Messi začel svojo najboljšo formo v svojem klubu. Tudi večkrat je zadel natančneje 11 krat v 14 ligaških tekmah. Kljub vsemu temu pa [[FC Barcelona|Barcelona]] ni osvojila naslova Španskega prvaka.

[[Slika:Lionel Messi goal 19abr2007.jpg|thumb|320px|Messi nekaj trenutkov pred zadetkom proti [[FC Getafe|Getafeju.]]]]

Messi je dobil vzdevek &quot;New Maradona&quot; (novi Maradona) zaradi tega ker je Messi zadel dva zelo podobna gola kot [[Maradona]] – najbolj slavna gola vseh časov (oba proti [[Anglija|Angliji]] na Svetovnem prvenstvu leta 1986 v [[Mehika|Mehiki]]. Prvi izmed dveh Messijevih golov je bil na tekmi proti [[FC Getafe|Getafeju]], ki je bil zelo podoben [[Maradona|Maradoninem]] golu proti [[Anglija|Angliji]] poznan kot &quot;Goal of the Century&quot;. Španci so Messiju nadali vzdevbek &quot;Messidona&quot;. Gola sta bila zelo podobna oba sta pretekla približno 62 [[meter|metrov]], oba sta preigrala šest nasprotnih igralcev in še [[vratar (šport)|vratarja]] ter zadela iz zelo podobnega položaja. Drugi gol pa je gol z božjo roko (&quot;Hand of God goal&quot;), ki ga je Messi dosegel proti [[FC Espanyol|Espanyolu]], [[Diego Armando Maradona|Maradona]] pa seveda proti [[Anglija|Angliji]]

=== Copa America 2007 ===
Svojo prvo tekmo na Copa America je Messi odigral [[29. junij]]a [[2007]]. Na tej tekmi je [[Argentina]] premagala [[Združene države Amerike|ZDA]] s 4:1. Messi je pokazal svojo sposobnosti kot playmaker ali po naše graditelj igre. Bil je podajalec pri [[Hernan Crespo|Crespovem]] golu in tudi sam je sprožil nekaj res dobrih strelov na gol. [[Carlos Tevez|Tevez]] je zamenjal Messija v 79. [[minuta|minuti]] in dosegel gol minuto kasneje.

Njegova druga tekma je bila proti [[Kolumbija|Kolumbiji]] na kateri je izsilil enajstmetrovko, ki jo je nato uspešno realiziral [[Hernan Crespo|Crespo]]. To je bil zadetek za 1:1. Delno je bil vpleten tudi v drugi gol [[Argentina|Argentine]], ki ga je zadel [[Juan Roman Riquelme]] iz [[prosti strel|prostega strela]] ter s tem [[Argentina|Argentino]] povedel v vodstvo s 3:1. Nato je [[Argentina]] zadela še četrtič in si zagotovila četrtfinale.

Na tretji tekmi proti [[Paragvaj]]u je selektor Messija spočil, saj je [[Argentina]] imela četrtfinale že zagotovljeno. V 64. minuti je s klopi zamenjal [[Estban Cambiasso|Estebana Cambiassa]]. V 79. minuti je pripravil zadetek za [[Javier Mascherano|Javierja Mascherana]]. 

V četrtfinalu je [[Argentina]] s 4:0 premagala [[Peru]]. [[Riquelme]] je podal do Messija, ta pa je dosegel drugi gol [[Argentina|Argentincev]] na tej tekmi. Na koncu je zmagala Argentina z rezultatom 4:0. 

V polfinalu je bila na vrsti [[Mehika]]. Messi je zadel gol po napaki mehiškega vratarja [[Oswaldo Sanchez|Oswalda Sancheza]]. Argentina je tekmo dobila z rezultatom 3:0. 

Spodletelo pa jim je v finalu. S slabšo igro so izgubili proti Braziliji s 3:0. Takrat je Argentina pokazala daleč najslabšo igro na prvenstvu.

=== Sezona 2007/08 ===
Messi je v enem tednu zadel 5 golov. Uspešno je nadomeščal poškodovanega Ronaldinha, in 22. septembra zabil 2 gola proti FC Savilli. Nekaj dni prej je v Ligi prvakov zadel za Barcelono   proti Lyonu. Tako so zmagali s 3:0 na domačem igrišču. Messi je ponovno zadel. Tokrat na tekmi z Realom iz Zaragoze. Zmagovalci so bili FC Barcelona

Izbran je bil v FIFPro World XI Player Award v kategorijo napadalcev. Bralci Španskega športnega časopisa Diario Marca so ga s 77% glasov razglasili za trenutno najboljšega igralca na svetu. Tudi časopisa El Mundo Deportivo in Sport sta ga predlagala za dobitnika Zlate žoge. Enako sta menila tudi [[Franz Beckenbauer]] in [[Johan Cruyff]]. Da je Messi najboljši nogometni igralec na zemlji so menili tudi [[Ronaldinho]], [[Samuel Eto'o]], [[Frank Rijkaard]], Víctor Fernández, Bernd Schuster, Guti, [[Raul]], Gianluca Zambrotta, [[Francesco Totti]], [[Diego Armando Maradona]] in mnogi drugi.

=== Sezona 2009-11 ===
V sezoni 2009-11 je bil Messi nenadomestljiv člen Barcelone, saj je dosegel 38 golov na 51 ligaških obračunih in v vseh tekmovanji kar 100 zadetkov, s čimer je podrl klubski rekord. 

V prvi sezoni pod vodstvom Pepa Guardiole je Messi igral v glavnem na položaju desnega krilnega napadalca. Na El Clasicu pa je zaigral na pozicija, na kateri je osrednji napadalec pomaknjen za oba krilna napadalca( ,,False 9&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;). Na tisti tekmi je dosegel 2 zadetka, s čimer je Barceloni pripomogel do zmage s kar 6:2. To je bila do tedaj največja zmaga Barcelona proti Real Madridu na stadionu Santiago Bernabeu. 13. maja je Barcelona osvojila pokal Cope del Rey. V finalu je ugnala Athletic Bilbao s kar 4-1( na tekmi je Messi dosegel 2 zadetka in 2 asistenci). 

V Ligi prvakov je dosegel 9 golov in postal najmlajši igralec tega elitnega tekmovanja, ki je zadel gol. V četrt finalu Lige prvakov je Barcelona ugnala Bayern iz Münicha. Messi je dosegel 2 zadetka in prispeval dve podaji za zadetek. S tem uspehom so Messiju ponudili novo pogodbo z Barcelono, ki je bila podpisana 18. septembra in velja do leta 2016. Pogodba pa ima tudi klavzulo, s čimer bi Messi moral plačati 250 milijonov evrov prestopne kazni. Pri 22 letih je Messi prejel prestižno nagrado Ballon d'Or in vključen je bil v postavo leta, v kateri je tudi sam zmagal.

=== 2012: Rekordno leto ===
7. marca, dva tedna kasneje, ko je zadel 4 zadetke v LaLigi proti Valencii, je zadel 5 zadetkov v Ligi prvakov proti ekipi Bayer Leverkusen in se zapisal v zgodovino tekmovanja kot edini igralec, ki mu je to uspelo. V tej sezoni je zadel 14 zadetkov (Liga prvakov) in vpisal 5 asistenc s čimer je izenačil rekord z José Altafinisa iz sezone 1962-63. Ravno tako je postal edini igralec, po Gerd Müllerju, ki je bil najboljši strelec v štirih tekmovanjih. Še dva tedna kasneje, 20. marca, po hat-tricku proti Granadi, je postal najboljši strelec Barcelone pri samo 24-ih letih z 232 goli. Do tedaj je 57 let rekord pripadal César Rodríguezu. 

Vendar kljub Messijevem uspehu, se je zlata doba Barcelone, ki jo je takrat vodil Pep Guardiola, po štirih letih končala.  Čeprav je klub tistega leta osvojil Copo Del Rey, je špansko ligo izgubil proti Real Madridu in v Ligi Prvakov so bili v polfinalu premagani s strani Chelsea. Sezono je končal kot najboljši strelec Španije in celotne Evrope že drugič., s 50-imi goli v LaLigi (rekord) in 73-imi goli v vseh tekmovanjih. S tem, je premagal ekord Gerd Müllerja (67 golov) iz sezone 1972-73 in postal edini nogometaš v nogometni zgodovini Evropskih klubov  s tako visokim številom zadetkov. 

Pod vodstvom Tita Villanove, ki je Messija treniral že pri 14-ih letih, je Messi pomagal Barceloni z začetkom najboljše sezone v klubu. Na polovici sezone so imeli že 55 točk kar je tudi rekord v Prvi Španski ligi. Ko je 9. decembra zadel dva gola proti Real Betisu, je podrl še dva rekorda. Premagal je rekord César Rodrígueza  v zadetih golih (190 zadetkov) in tako postal najboljši strelec LaLige in še rekord Gerd Müllerja v zadetih golih v koledarskem letu. Do tedaj je bil rekord 85 golov iz sezone 1972, ki jo je Gerd igral za Bayern Munich in&amp;nbsp;reprezentanco Nemčije. Messi je Müllerju poslal podpisan dres s številko 10 na katerem je pisalo ' s spoštovanjem in občudovanjem', ko je premagal njegov rekord, ki je trajal kar 40 let. Pri koncu leta je Messi zadel že 91 golov v vseh tekmovanjih za Barcelono in Argentino. S tem dosežkom si je prislužil tudi mesto v Knjigi rekordov. Ker pa to ni bilo dovolj, je osvojil še četrto zlato žogo in s tem postal edini igralec na svetu, ki mu je to kdaj uspelo. 

== Statistika ==
=== Učinkovitost pri Barceloni ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|Klub
!rowspan=&quot;2&quot;|Sezona
!colspan=&quot;2&quot;|Liga
!colspan=&quot;2&quot;|Pokal&lt;ref&gt;Includes [[Copa del Rey]] and [[Supercopa de España]]&lt;/ref&gt;
!colspan=&quot;2&quot;|[[UEFA|Evropa]]&lt;ref&gt;Includes [[UEFA Supercup]]&lt;/ref&gt;
!colspan=&quot;2&quot;|Skupaj
|-
!Nastop
!Goli
!Nast
!Goli
!Nast
!Goli
!Nast
!Goli
|-
|rowspan=&quot;4&quot; valign=&quot;center&quot;|[[FC Barcelona]]
|[[La Liga season 2004/2005|2004-05]]
|7||1||1||0||1||0||21||1
|-
|[[La Liga season 2005/2006|2005-06]]
|17||6||2||1||6||1||25||8
|-
|[[La Liga season 2006/2007|2006-07]]
|26||14||4||2||6||1||36||17
|-
|[[La Liga 2007-08|2007-08]]
|22||9||2||0||6||6||29||15
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Skupno v karieri
!72!!30!!9!!3!!19!!8!!100!!41
|}
nast=nastopi

==Priznanja==

Z [[Argentina national football team|Argentino]]:
* {{ikonazastave|Argentina}} [[FIFA U-20 Svetovno prvenstvo]]: [[2005 FIFA World Youth Championship|2005]]
* {{ikonazastave|Argentina}} [[Copa América 2007]]: drugo mesto
*FIFA Svetovno prvenstvo 2014: drugo mesto 
*Copa America 2015: drugo mesto
*Copa America 2016: drugo mesto
*Copa America 2019: tretje mesto
*Copa America 2021: prvaki

Z [[FC Barcelona|Barcelono]]:
* {{ikonazastave|Španija}} [[La Liga]]: [[La Liga season 2004/2005|2004-05]], [[La Liga season 2005/2006|2005-06]], 2008-2009, 2009-2010, 2010-2011, 2012-2013, 2014-2015, 2015-2016, 2017-2018, 2018-2019
* {{ikonazastave|Španija}} [[Supercopa de España]]: 2005, 2006
* {{ikonazastave|Španija}} [[Uefa Champions League]]: 2005-2006, 2008-2009, 2010-2011, 2014-2015
Posamična priznanja:
* Zlata žoga: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005
* Zlata kopačka: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005
* [[Tuttosport|Zlati deček]]: 2005
* [[Bravo Award]]: 2007&lt;ref&gt;[http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html Messi receives Bravo award] Barcelona official site&lt;/ref&gt;
* [[World Soccer Magazine|Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006&lt;ref&gt;[http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php World Soccer&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt;, 2007&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;[http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html Kaka wins World Soccer award - World Soccer News&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt;
* [[Olimpia Award|Olimpia de Plata]]: Argentinski igralec leta: 2005
* [[FIFPro Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006
* [[FIFPro|FIFPro World XI]]: 2007
* [[EFE|EFE Trophy]]: Najboljši Američan v La Ligi: 2006-2007&lt;ref&gt;[http://es.wikipedia.org/wiki/Trofeo_EFE Trofeo EFE]&lt;/ref&gt;
* Najbolši v La Ligi: 2007&lt;ref&gt;[http://es.wikipedia.org/wiki/Premio_Don_Bal%C3%B3n Premio Don Balón]&lt;/ref&gt;
* Copa America Najboljši mladi igralec: [[Copa America 2007|2007]]&lt;ref&gt;[http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento Copa America 2007 Pool]&lt;/ref&gt;
* [[European Footballer of the Year|Zlata žoga]]:
** 3 mesto: 2007
* [[World Soccer Magazine|Igralec leta]]:
** 2 mesto: 2007&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* [[FIFA Naj igralec leta]]:
** 2 mesto: 2007&lt;ref&gt;[http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&amp;idnoticia_PK=467534&amp;idseccio_PK=803 Messi viaja hoy a Zúrich para el FIFA World Player | SPORT | Barça&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt;
* [[Sports Illustrated|Najboljši Latinsko Ameriški športnik leta]]: 2007&lt;ref&gt;
[http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html SI Latino's 2007 Sportsman of the Year]&lt;/ref&gt;

== Reference ==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
{{commonscat|Lionel Messi}}
{{FC Barcelona Squad}}
{{FIFA Zlata žoga}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Messi, Lionel}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]

[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone C]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone B]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]</text>
      <sha1>ft1e2fap8hqkwdpg9mbaj9b5uo0ujdm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Papež Pij VI.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>170143</id>
    <revision>
      <id>5748129</id>
      <parentid>5717226</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T13:57:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9098" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref name=Ott&gt;{{catholic|title=Pope Pius VI|url=http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm|last=Ott|first=Michael|volume=12|access-date=30 May 2018|inline=1}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' (rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[27. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]].

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799.

== Življenjepis ==

Leta [[1755]] je prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovniško posvečenje]]. [[26. april]]a [[1773]] je bil povzdignjen v [[kardinal]]a. 

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad. &lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je umrl v ječi 29. avgusta 1799. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>9jdiwr2ke79ycnopc9ffx1wxcuoaid8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748137</id>
      <parentid>5748129</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T14:14:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9436" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref name=Ott&gt;{{catholic|title=Pope Pius VI|url=http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm|last=Ott|first=Michael|volume=12|access-date=30 May 2018|inline=1}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

Leta [[1755]] je prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovniško posvečenje]]. [[26. april]]a [[1773]] je bil povzdignjen v [[kardinal]]a. 

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad. &lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je umrl v ječi 29. avgusta 1799. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>sldbskemf3azy6spoe0hmimpwut00zk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748140</id>
      <parentid>5748137</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T14:55:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrt in spomin */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11928" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref name=Ott&gt;{{catholic|title=Pope Pius VI|url=http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm|last=Ott|first=Michael|volume=12|access-date=30 May 2018|inline=1}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

Leta [[1755]] je prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovniško posvečenje]]. [[26. april]]a [[1773]] je bil povzdignjen v [[kardinal]]a. 

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

[[Louis-Alexandre Berthier|General Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli&lt;ref name=Berkley/&gt; in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat [[Seznam 10 najdlje vladajočih papežev|vladal dlje kot kateri koli papež]].

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

=== Pokop brez pogreba ===
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna ustava duhovščine|Ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[Konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; takrat šele je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil [[Papež Pij VII.]], njegov naslednik.

===Ponovni pokop===
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

»Posmrtni ostanki Pija VI., uničeni v nepravičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašena z marmornatim okrasjem, ki je najodličnejše glede na svojo umetnost in zgodovino 1949&quot;.

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>4ylcbb1o9kz9jua85pgp53sbxata7ln</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748141</id>
      <parentid>5748140</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:11:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Odstavitev pod Napoleonom */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12415" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref name=Ott&gt;{{catholic|title=Pope Pius VI|url=http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm|last=Ott|first=Michael|volume=12|access-date=30 May 2018|inline=1}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

Leta [[1755]] je prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovniško posvečenje]]. [[26. april]]a [[1773]] je bil povzdignjen v [[kardinal]]a. 

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli&lt;ref name=Berkley/&gt; in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

=== Pokop brez pogreba ===
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna ustava duhovščine|Ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[Konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; takrat šele je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil [[Papež Pij VII.]], njegov naslednik.

===Ponovni pokop===
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

»Posmrtni ostanki Pija VI., uničeni v nepravičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašena z marmornatim okrasjem, ki je najodličnejše glede na svojo umetnost in zgodovino 1949&quot;.

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>44nvvecjo2ygkdc7d3ufb1ay4vdkkao</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748142</id>
      <parentid>5748141</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:16:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Pokop brez pogreba */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12423" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref name=Ott&gt;{{catholic|title=Pope Pius VI|url=http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm|last=Ott|first=Michael|volume=12|access-date=30 May 2018|inline=1}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

Leta [[1755]] je prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovniško posvečenje]]. [[26. april]]a [[1773]] je bil povzdignjen v [[kardinal]]a. 

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli&lt;ref name=Berkley/&gt; in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

=== Pokop brez pogreba ===
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

===Ponovni pokop===
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

»Posmrtni ostanki Pija VI., uničeni v nepravičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašena z marmornatim okrasjem, ki je najodličnejše glede na svojo umetnost in zgodovino 1949&quot;.

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>6n73ho9z1he7nn16ffg6d9mgi2jn20n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748143</id>
      <parentid>5748142</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:17:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ponovni pokop */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12428" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref name=Ott&gt;{{catholic|title=Pope Pius VI|url=http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm|last=Ott|first=Michael|volume=12|access-date=30 May 2018|inline=1}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

Leta [[1755]] je prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovniško posvečenje]]. [[26. april]]a [[1773]] je bil povzdignjen v [[kardinal]]a. 

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli&lt;ref name=Berkley/&gt; in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

=== Pokop brez pogreba ===
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

===Ponovni pokop===
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

»Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v nepravičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni 1949 semkaj in okrašena z marmornatim okrasjem, ki je najodličnejše glede na svojo umetnost in zgodovino&quot;.

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>2y69puxz0glhbr01asdlm8rufbne815</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748144</id>
      <parentid>5748143</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:19:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Odstavitev pod Napoleonom */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12409" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref name=Ott&gt;{{catholic|title=Pope Pius VI|url=http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm|last=Ott|first=Michael|volume=12|access-date=30 May 2018|inline=1}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

Leta [[1755]] je prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovniško posvečenje]]. [[26. april]]a [[1773]] je bil povzdignjen v [[kardinal]]a. 

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

=== Pokop brez pogreba ===
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

===Ponovni pokop===
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

»Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v nepravičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni 1949 semkaj in okrašena z marmornatim okrasjem, ki je najodličnejše glede na svojo umetnost in zgodovino&quot;.

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>qipp3166puc9f9cb9sxihr3yjhuiuy1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748145</id>
      <parentid>5748144</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:26:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ponovni pokop */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12395" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref name=Ott&gt;{{catholic|title=Pope Pius VI|url=http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm|last=Ott|first=Michael|volume=12|access-date=30 May 2018|inline=1}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

Leta [[1755]] je prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovniško posvečenje]]. [[26. april]]a [[1773]] je bil povzdignjen v [[kardinal]]a. 

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

=== Pokop brez pogreba ===
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

===Ponovni pokop===
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

»Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v nepravičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni 1949 semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše&quot;.

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>2h8iym4wwlmtmfryjb56ji3wbdcri2o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748146</id>
      <parentid>5748145</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:29:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Odstavitev pod Napoleonom */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12420" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref name=Ott&gt;{{catholic|title=Pope Pius VI|url=http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm|last=Ott|first=Michael|volume=12|access-date=30 May 2018|inline=1}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

Leta [[1755]] je prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovniško posvečenje]]. [[26. april]]a [[1773]] je bil povzdignjen v [[kardinal]]a. 

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

=== Pokop brez pogreba ===
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

===Ponovni pokop===
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

»Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v nepravičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni 1949 semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše&quot;.

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>nyxjk4e36vtyivx5mvzmswo5kucuj1v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748147</id>
      <parentid>5748146</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:31:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ponovni pokop */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12420" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref name=Ott&gt;{{catholic|title=Pope Pius VI|url=http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm|last=Ott|first=Michael|volume=12|access-date=30 May 2018|inline=1}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

Leta [[1755]] je prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovniško posvečenje]]. [[26. april]]a [[1773]] je bil povzdignjen v [[kardinal]]a. 

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

=== Pokop brez pogreba ===
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

»Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni 1949 semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše&quot;.

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>47hq63d3v7kwo8ahwwx6belk3sj9pre</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748148</id>
      <parentid>5748147</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:33:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrt in spomin */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12419" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref name=Ott&gt;{{catholic|title=Pope Pius VI|url=http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm|last=Ott|first=Michael|volume=12|access-date=30 May 2018|inline=1}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

Leta [[1755]] je prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovniško posvečenje]]. [[26. april]]a [[1773]] je bil povzdignjen v [[kardinal]]a. 

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

=== Pokop brez pogreba ===
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

»Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni 1949 semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše&quot;.

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>0jm1n6wyri0ftvnf4m6gutjq22jfh65</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748150</id>
      <parentid>5748148</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:41:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Papež */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12652" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref name=Ott&gt;{{catholic|title=Pope Pius VI|url=http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm|last=Ott|first=Michael|volume=12|access-date=30 May 2018|inline=1}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

Leta [[1755]] je prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovniško posvečenje]]. [[26. april]]a [[1773]] je bil povzdignjen v [[kardinal]]a. 

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

=== Pokop brez pogreba ===
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

»Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni 1949 semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše&quot;.

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>pviphdgdk4wsaoo784evtveiku4ds5d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748167</id>
      <parentid>5748150</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:11:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenjepis */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13837" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref name=Ott&gt;{{catholic|title=Pope Pius VI|url=http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm|last=Ott|first=Michael|volume=12|access-date=30 May 2018|inline=1}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

=== Pokop brez pogreba ===
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

»Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni 1949 semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše&quot;.

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>9urx9blnumala666zlahxru59az82xv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748170</id>
      <parentid>5748167</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:19:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ponovni pokop */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14106" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref name=Ott&gt;{{catholic|title=Pope Pius VI|url=http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm|last=Ott|first=Michael|volume=12|access-date=30 May 2018|inline=1}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

=== Pokop brez pogreba ===
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>2zdjf1ukh3j0kdc389e72u642rcxrzu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748171</id>
      <parentid>5748170</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:20:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Pokop brez pogreba */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14104" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref name=Ott&gt;{{catholic|title=Pope Pius VI|url=http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm|last=Ott|first=Michael|volume=12|access-date=30 May 2018|inline=1}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

=== Pokop brez pogreba ===
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>1lmdupdyr6y6639bkxzguilghpkrr04</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748179</id>
      <parentid>5748171</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:30:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14946" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref name=Ott&gt;{{catholic|title=Pope Pius VI|url=http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm|last=Ott|first=Michael|volume=12|access-date=30 May 2018|inline=1}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

=== Pokop brez pogreba ===
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>d6wy4w2xbfdui5q83qtywfi6ov4tlp2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748193</id>
      <parentid>5748179</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:02:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in mladost */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15366" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref name=Ott&gt;{{catholic|title=Pope Pius VI|url=http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm|last=Ott|first=Michael|volume=12|access-date=30 May 2018|inline=1}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

=== Pokop brez pogreba ===
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>hu4wp64bgql4s6567ud2ee77oduj3cr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748195</id>
      <parentid>5748193</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:04:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15359" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

=== Pokop brez pogreba ===
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>dq14tizzsbs8goxp5umwnmacr8lidr9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748269</id>
      <parentid>5748195</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T19:18:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrt in spomin */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17177" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

=== Pokop brez pogreba ===
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>thrlrsph4n9j9ikucshw18wkbgkl28l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748270</id>
      <parentid>5748269</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T19:19:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Pokop brez pogreba */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17179" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
[[15. februar]]ja [[1775]] je bil [[konklave|izvoljen za papeža]] in [[22. februar]]ja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>kgknevswt7wow6dsk3ke0f16se99fwd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748275</id>
      <parentid>5748270</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T20:01:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Papež */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17882" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>2fk6nhy9v5c5335wxe8uhnly8o8zq2k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748277</id>
      <parentid>5748275</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T20:07:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in mladost */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17966" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>pqaecyovjlud84kxwtjo0z3y87iq740</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748278</id>
      <parentid>5748277</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T20:08:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in mladost */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17972" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>ep5yethkkq4lxr5igf5i36ky0env5vh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748279</id>
      <parentid>5748278</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T20:19:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Papež */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18809" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. &lt;ref name=Ott/&gt; 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Bela Rusija|Beli Rusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>83h7fia0faplyu3h9zvg8wfces40f3t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748280</id>
      <parentid>5748279</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T20:21:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Družba Jezusova */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18807" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. &lt;ref name=Ott/&gt; 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>3i7ptmka2w9scv9w5oylw6wcq57ezqh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748283</id>
      <parentid>5748280</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T20:37:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Papež */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20802" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. &lt;ref name=Ott/&gt; 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===
==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. &lt;ref name=Berkley/&gt; Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.&lt;ref name=Ott/&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>0vnw1wo9wa6zgq0xax0gc5s9h1i713o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748284</id>
      <parentid>5748283</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T20:38:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Druge dejavnosti */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20767" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. &lt;ref name=Ott/&gt; 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===
==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>njb77k3wauh7hnovudgsxtjef87j46y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748286</id>
      <parentid>5748284</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T20:40:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Družba Jezusova */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20751" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===
==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>fkt2bbe0d2wxkt72tlliefmelfppykq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748289</id>
      <parentid>5748286</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T20:57:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Papež */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23068" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== [[Francoska revolucija]] ===
[[File:Morte di S. S. Pio VI.jpg|thumb|180px|left|Smrt papeža Pija VI.]]
Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v Franciji. Doživeti je moral, da so njegovo podobo Parižani zažgali v [[Palais Royal]].&lt;ref name=EB1911/&gt; 

Dogodke je videl kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. Papež je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]] in podprl zvezo proti revoluciji. Izdal je dva odloka - ''[[Quod aliquantum]]'' (1791) in ''[[Charitas (papeška okrožnica)|Caritas]]'' (1791) - da bi obsodil predlagane cerkvene reforme.

Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.&lt;ref name=Miranda/&gt; Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu.

Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, njegova hči [[Marie Thérèse Francoska|Marie Thérèse]] je zaprosila Rim za kanonizacijo njenega očeta. Pij VI. je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenika, kar je dalo upanje na morebitno možnost svetništva. 

Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Kongregacija obredov]] ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je trdil, da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Menil je tudi, da je zapisal, da so francoski revolucionarji odpravili &quot;monarhijo, najboljšo od vseh vlad&quot;. &lt;ref&gt;Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|publisher=MJF Books|year=2003|page=392}}&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===
==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>3varlnrq7kj0dg2roxmvdhkwu8d1mfa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748290</id>
      <parentid>5748289</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:01:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Francoska revolucija */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23083" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== [[Francoska revolucija]] ===
[[File:Morte di S. S. Pio VI.jpg|thumb|180px|left|Smrt papeža Pija VI.]]
Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v Franciji. Doživeti je moral, da so njegovo podobo Parižani zažgali v [[Palais Royal]].&lt;ref name=EB1911/&gt; 

Dogodke je videl kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. Papež je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]] in podprl zvezo proti revoluciji. Izdal je dva odloka - ''[[Quod aliquantum]]'' (1791) in ''[[Charitas (papeška okrožnica)|Caritas]]'' (1791) - da bi obsodil predlagane cerkvene reforme.

Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.&lt;ref name=Miranda/&gt; Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu.

Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, njegova hči [[Marie Thérèse Francoska|Marie Thérèse]] je zaprosila Rim za kanonizacijo njenega očeta. Pij VI. je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenika, kar je dalo upanje na morebitno možnost svetništva. 

Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Rimska kurja]] (Kongregacija obredov) ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je menil, da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Menil je tudi, da je zapisal, da so francoski revolucionarji odpravili &quot;monarhijo, najboljšo od vseh vlad&quot;. &lt;ref&gt;Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|publisher=MJF Books|year=2003|page=392}}&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===
==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>jnr5to51gkc0ska0s4n8l0pd2r2lpww</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748292</id>
      <parentid>5748290</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:01:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Francoska revolucija */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23091" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== [[Francoska revolucija]] ===
[[File:Morte di S. S. Pio VI.jpg|thumb|180px|left|Smrt papeža Pija VI.]]
Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v Franciji. Doživeti je moral, da so njegovo podobo Parižani zažgali v [[Palais Royal]].&lt;ref name=EB1911/&gt; 

Dogodke je videl kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. Papež je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]] in podprl zvezo proti revoluciji. Izdal je dva odloka - ''[[Quod aliquantum]]'' (1791) in ''[[Charitas (papeška okrožnica)|Caritas]]'' (1791) - da bi obsodil predlagane cerkvene reforme.

Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.&lt;ref name=Miranda/&gt; Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu.

Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, njegova hči [[Marie Thérèse Francoska|Marie Thérèse]] je zaprosila Rim za kanonizacijo njenega očeta. Pij VI. je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenika, kar je dalo upanje na morebitno možnost svetništva. 

Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Rimska kurija]] (Kongregacija svetih obredov) ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je menil, da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Menil je tudi, da je zapisal, da so francoski revolucionarji odpravili &quot;monarhijo, najboljšo od vseh vlad&quot;. &lt;ref&gt;Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|publisher=MJF Books|year=2003|page=392}}&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===
==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>ac0sw7rkgn637wau09rrym6dywubnlv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748293</id>
      <parentid>5748292</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:06:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Francoska revolucija */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23081" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== [[Francoska revolucija]] ===
[[File:Morte di S. S. Pio VI.jpg|thumb|180px|left|Smrt papeža Pija VI.]]
Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v Franciji. Doživeti je moral, da so njegovo podobo Parižani zažgali v [[Palais Royal]].&lt;ref name=EB1911/&gt; 

Dogodke je videl kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. Papež je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]] in podprl zvezo proti revoluciji. Izdal je dva odloka - ''[[Quod aliquantum]]'' (1791) in ''[[Charitas (papeška okrožnica)|Caritas]]'' (1791) - da bi obsodil predlagane cerkvene reforme.

Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.&lt;ref name=Miranda/&gt; Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu.

Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, njegova hči [[Marie Thérèse, vojvodinja|Marija Terezija]] je zaprosila Rim za kanonizacijo njenega očeta. Pij VI. je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenca, kar je dalo upanje na uspešnost postopka. 

Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Rimska kurija]] (Kongregacija svetih obredov) ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je menil, da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Menil je tudi, da je zapisal, da so francoski revolucionarji odpravili &quot;monarhijo, najboljšo od vseh vlad&quot;. &lt;ref&gt;Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|publisher=MJF Books|year=2003|page=392}}&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===
==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>l70g2dtyh0yuk5uyzo8lyyizvn4azwm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748294</id>
      <parentid>5748293</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:07:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Francoska revolucija */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23081" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== [[Francoska revolucija]] ===
[[File:Morte di S. S. Pio VI.jpg|thumb|180px|left|Smrt papeža Pija VI.]]
Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v Franciji. Doživeti je moral, da so njegovo podobo Parižani zažgali v [[Palais Royal]].&lt;ref name=EB1911/&gt; 

Dogodke je videl kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. Papež je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]] in podprl zvezo proti revoluciji. Izdal je dva odloka - ''[[Quod aliquantum]]'' (1791) in ''[[Charitas (papeška okrožnica)|Caritas]]'' (1791) - da bi obsodil predlagane cerkvene reforme.

Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.&lt;ref name=Miranda/&gt; Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu.

Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, njegova hči [[Marie Thérèse, vojvodinja|Marija Terezija]] je zaprosila Rim za kanonizacijo svojega očeta. Pij VI. je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenca, kar je dalo upanje na uspešnost postopka. 

Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Rimska kurija]] (Kongregacija svetih obredov) ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je menil, da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Menil je tudi, da je zapisal, da so francoski revolucionarji odpravili &quot;monarhijo, najboljšo od vseh vlad&quot;. &lt;ref&gt;Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|publisher=MJF Books|year=2003|page=392}}&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===
==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>hf8dl4alrganazilxojnqow3vpbszh0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748296</id>
      <parentid>5748294</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:09:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Francoska revolucija */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23008" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== [[Francoska revolucija]] ===

Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v Franciji. Doživeti je moral, da so njegovo podobo Parižani zažgali v [[Palais Royal]].&lt;ref name=EB1911/&gt; 

Dogodke je videl kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. Papež je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]] in podprl zvezo proti revoluciji. Izdal je dva odloka - ''[[Quod aliquantum]]'' (1791) in ''[[Charitas (papeška okrožnica)|Caritas]]'' (1791) - da bi obsodil predlagane cerkvene reforme.

Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.&lt;ref name=Miranda/&gt; Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu.

Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, njegova hči [[Marie Thérèse, vojvodinja|Marija Terezija]] je zaprosila Rim za kanonizacijo svojega očeta. Pij VI. je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenca, kar je dalo upanje na uspešnost postopka. 

Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Rimska kurija]] (Kongregacija svetih obredov) ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je menil, da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Menil je tudi, da je zapisal, da so francoski revolucionarji odpravili &quot;monarhijo, najboljšo od vseh vlad&quot;. &lt;ref&gt;Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|publisher=MJF Books|year=2003|page=392}}&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===
==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|left|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>3yx294zism5rmcchv47zcvxqkwhfxoi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748297</id>
      <parentid>5748296</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:10:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrt in spomin */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23083" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== [[Francoska revolucija]] ===

Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v Franciji. Doživeti je moral, da so njegovo podobo Parižani zažgali v [[Palais Royal]].&lt;ref name=EB1911/&gt; 

Dogodke je videl kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. Papež je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]] in podprl zvezo proti revoluciji. Izdal je dva odloka - ''[[Quod aliquantum]]'' (1791) in ''[[Charitas (papeška okrožnica)|Caritas]]'' (1791) - da bi obsodil predlagane cerkvene reforme.

Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.&lt;ref name=Miranda/&gt; Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu.

Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, njegova hči [[Marie Thérèse, vojvodinja|Marija Terezija]] je zaprosila Rim za kanonizacijo svojega očeta. Pij VI. je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenca, kar je dalo upanje na uspešnost postopka. 

Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Rimska kurija]] (Kongregacija svetih obredov) ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je menil, da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Menil je tudi, da je zapisal, da so francoski revolucionarji odpravili &quot;monarhijo, najboljšo od vseh vlad&quot;. &lt;ref&gt;Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|publisher=MJF Books|year=2003|page=392}}&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===
==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
[[File:Morte di S. S. Pio VI.jpg|thumb|180px|left|Smrt papeža Pija VI.]]
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]
Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>8ce1th99cz0yi38aol4y018l10ofod7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748298</id>
      <parentid>5748297</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:13:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrt in spomin */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23085" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== [[Francoska revolucija]] ===

Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v Franciji. Doživeti je moral, da so njegovo podobo Parižani zažgali v [[Palais Royal]].&lt;ref name=EB1911/&gt; 

Dogodke je videl kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. Papež je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]] in podprl zvezo proti revoluciji. Izdal je dva odloka - ''[[Quod aliquantum]]'' (1791) in ''[[Charitas (papeška okrožnica)|Caritas]]'' (1791) - da bi obsodil predlagane cerkvene reforme.

Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.&lt;ref name=Miranda/&gt; Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu.

Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, njegova hči [[Marie Thérèse, vojvodinja|Marija Terezija]] je zaprosila Rim za kanonizacijo svojega očeta. Pij VI. je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenca, kar je dalo upanje na uspešnost postopka. 

Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Rimska kurija]] (Kongregacija svetih obredov) ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je menil, da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Menil je tudi, da je zapisal, da so francoski revolucionarji odpravili &quot;monarhijo, najboljšo od vseh vlad&quot;. &lt;ref&gt;Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|publisher=MJF Books|year=2003|page=392}}&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===
==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
[[File:Morte di S. S. Pio VI.jpg|thumb|180px|left|Smrt papeža Pija VI.]]
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]

Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====

Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>haxfik2kf8zfwt0e0358d5jggzo0pfi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748488</id>
      <parentid>5748298</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:48:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Francoska revolucija */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23073" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== [[Francoska revolucija]] ===

Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v Franciji. Doživeti je moral, da so njegovo podobo Parižani zažgali v [[Palais Royal]].&lt;ref name=EB1911/&gt; 

Dogodke je videl kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. Papež je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]] in podprl zvezo proti revoluciji. Izdal je dva odloka - ''[[Quod aliquantum]]'' (1791) in ''[[Charitas (papeška okrožnica)|Caritas]]'' (1791) - da bi obsodil predlagane cerkvene reforme.

Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.&lt;ref name=Miranda/&gt; Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu.

Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, njegova hči [[Marie Thérèse, vojvodinja|Marija Terezija]] je zaprosila Rim za kanonizacijo svojega očeta. Pij VI. je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenca, kar je dalo upanje na uspešnost postopka. 

Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Rimska kurija]] (Kongregacija svetih obredov) ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je menil, da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Zapisal pa je, da so francoski revolucionarji odpravili &quot;monarhijo, najboljšo od vseh vladavin&quot;.&lt;ref&gt;Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|publisher=MJF Books|year=2003|page=392}}&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===
==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
[[File:Morte di S. S. Pio VI.jpg|thumb|180px|left|Smrt papeža Pija VI.]]
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]

Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====

Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>fkgmw8xf3hacusnq065vhwqa8edfm2i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748490</id>
      <parentid>5748488</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:51:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Druge dejavnosti */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23074" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je škof zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== [[Francoska revolucija]] ===

Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v Franciji. Doživeti je moral, da so njegovo podobo Parižani zažgali v [[Palais Royal]].&lt;ref name=EB1911/&gt; 

Dogodke je videl kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. Papež je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]] in podprl zvezo proti revoluciji. Izdal je dva odloka - ''[[Quod aliquantum]]'' (1791) in ''[[Charitas (papeška okrožnica)|Caritas]]'' (1791) - da bi obsodil predlagane cerkvene reforme.

Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.&lt;ref name=Miranda/&gt; Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu.

Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, njegova hči [[Marie Thérèse, vojvodinja|Marija Terezija]] je zaprosila Rim za kanonizacijo svojega očeta. Pij VI. je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenca, kar je dalo upanje na uspešnost postopka. 

Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Rimska kurija]] (Kongregacija svetih obredov) ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je menil, da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Zapisal pa je, da so francoski revolucionarji odpravili &quot;monarhijo, najboljšo od vseh vladavin&quot;.&lt;ref&gt;Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|publisher=MJF Books|year=2003|page=392}}&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
[[File:Morte di S. S. Pio VI.jpg|thumb|180px|left|Smrt papeža Pija VI.]]
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]

Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====

Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>fm6upi67ajcruo7npcm11hvzwqa57lw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748491</id>
      <parentid>5748490</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:54:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Potovanje na Dunaj prek slovenskih dežel */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23075" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je papež zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== [[Francoska revolucija]] ===

Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v Franciji. Doživeti je moral, da so njegovo podobo Parižani zažgali v [[Palais Royal]].&lt;ref name=EB1911/&gt; 

Dogodke je videl kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. Papež je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]] in podprl zvezo proti revoluciji. Izdal je dva odloka - ''[[Quod aliquantum]]'' (1791) in ''[[Charitas (papeška okrožnica)|Caritas]]'' (1791) - da bi obsodil predlagane cerkvene reforme.

Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.&lt;ref name=Miranda/&gt; Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu.

Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, njegova hči [[Marie Thérèse, vojvodinja|Marija Terezija]] je zaprosila Rim za kanonizacijo svojega očeta. Pij VI. je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenca, kar je dalo upanje na uspešnost postopka. 

Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Rimska kurija]] (Kongregacija svetih obredov) ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je menil, da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Zapisal pa je, da so francoski revolucionarji odpravili &quot;monarhijo, najboljšo od vseh vladavin&quot;.&lt;ref&gt;Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|publisher=MJF Books|year=2003|page=392}}&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

==== Marijine sestre ====
Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
[[File:Morte di S. S. Pio VI.jpg|thumb|180px|left|Smrt papeža Pija VI.]]
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]

Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====

Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>smbxxa8eevidud7oyn2ao8wbs0umth3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748493</id>
      <parentid>5748491</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:57:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Marijine sestre */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23302" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 22. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]] in isti dan ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je papež zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== [[Francoska revolucija]] ===

Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v Franciji. Doživeti je moral, da so njegovo podobo Parižani zažgali v [[Palais Royal]].&lt;ref name=EB1911/&gt; 

Dogodke je videl kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. Papež je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]] in podprl zvezo proti revoluciji. Izdal je dva odloka - ''[[Quod aliquantum]]'' (1791) in ''[[Charitas (papeška okrožnica)|Caritas]]'' (1791) - da bi obsodil predlagane cerkvene reforme.

Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.&lt;ref name=Miranda/&gt; Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu.

Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, njegova hči [[Marie Thérèse, vojvodinja|Marija Terezija]] je zaprosila Rim za kanonizacijo svojega očeta. Pij VI. je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenca, kar je dalo upanje na uspešnost postopka. 

Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Rimska kurija]] (Kongregacija svetih obredov) ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je menil, da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Zapisal pa je, da so francoski revolucionarji odpravili &quot;monarhijo, najboljšo od vseh vladavin&quot;.&lt;ref&gt;Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|publisher=MJF Books|year=2003|page=392}}&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

==== Marijine sestre ====
Kot omenjeno, je 19. marca 1782, na potovanju na [[Dunaj]], papež Pij VI. prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje v [[Maribor|Mariboru]], o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. 

Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
[[File:Morte di S. S. Pio VI.jpg|thumb|180px|left|Smrt papeža Pija VI.]]
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]

Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====

Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>hvxa9sz5e8sjxira86wi7w36i9nquxf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748522</id>
      <parentid>5748493</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:11:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Izvolitev */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23472" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 21. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]]; naslednjega dne pa ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Josef Gelmi|title=Päpste und Pappstum|publisher=Herder|ISBN= 978-3-451-37502-6|place=Freiburg im Breisgau|year=2016|page=155}}&lt;/ref&gt;.

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je papež zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== [[Francoska revolucija]] ===

Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v Franciji. Doživeti je moral, da so njegovo podobo Parižani zažgali v [[Palais Royal]].&lt;ref name=EB1911/&gt; 

Dogodke je videl kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. Papež je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]] in podprl zvezo proti revoluciji. Izdal je dva odloka - ''[[Quod aliquantum]]'' (1791) in ''[[Charitas (papeška okrožnica)|Caritas]]'' (1791) - da bi obsodil predlagane cerkvene reforme.

Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.&lt;ref name=Miranda/&gt; Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu.

Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, njegova hči [[Marie Thérèse, vojvodinja|Marija Terezija]] je zaprosila Rim za kanonizacijo svojega očeta. Pij VI. je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenca, kar je dalo upanje na uspešnost postopka. 

Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Rimska kurija]] (Kongregacija svetih obredov) ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je menil, da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Zapisal pa je, da so francoski revolucionarji odpravili &quot;monarhijo, najboljšo od vseh vladavin&quot;.&lt;ref&gt;Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|publisher=MJF Books|year=2003|page=392}}&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

==== Marijine sestre ====
Kot omenjeno, je 19. marca 1782, na potovanju na [[Dunaj]], papež Pij VI. prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje v [[Maribor|Mariboru]], o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. 

Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
[[File:Morte di S. S. Pio VI.jpg|thumb|180px|left|Smrt papeža Pija VI.]]
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]

Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====

Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>n1narvl7z9aad0mhbdgszikjsvcwped</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748530</id>
      <parentid>5748522</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:16:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Nadaljnje branje */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29361" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 21. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]]; naslednjega dne pa ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Josef Gelmi|title=Päpste und Pappstum|publisher=Herder|ISBN= 978-3-451-37502-6|place=Freiburg im Breisgau|year=2016|page=155}}&lt;/ref&gt;.

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je papež zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== [[Francoska revolucija]] ===

Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v Franciji. Doživeti je moral, da so njegovo podobo Parižani zažgali v [[Palais Royal]].&lt;ref name=EB1911/&gt; 

Dogodke je videl kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. Papež je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]] in podprl zvezo proti revoluciji. Izdal je dva odloka - ''[[Quod aliquantum]]'' (1791) in ''[[Charitas (papeška okrožnica)|Caritas]]'' (1791) - da bi obsodil predlagane cerkvene reforme.

Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.&lt;ref name=Miranda/&gt; Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu.

Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, njegova hči [[Marie Thérèse, vojvodinja|Marija Terezija]] je zaprosila Rim za kanonizacijo svojega očeta. Pij VI. je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenca, kar je dalo upanje na uspešnost postopka. 

Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Rimska kurija]] (Kongregacija svetih obredov) ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je menil, da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Zapisal pa je, da so francoski revolucionarji odpravili &quot;monarhijo, najboljšo od vseh vladavin&quot;.&lt;ref&gt;Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|publisher=MJF Books|year=2003|page=392}}&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

==== Marijine sestre ====
Kot omenjeno, je 19. marca 1782, na potovanju na [[Dunaj]], papež Pij VI. prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje v [[Maribor|Mariboru]], o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. 

Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
[[File:Morte di S. S. Pio VI.jpg|thumb|180px|left|Smrt papeža Pija VI.]]
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]

Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====

Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z marmornatim okrasjem, ki je umetnostno-zgodovinsko najodličnejše
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
;{{ikona en}}
* {{Cite book|last=Frazee|first=Charles A.|title=Catholics and Sultans: The Church and the Ottoman Empire 1453-1923|year=2006|orig-year=1983|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=X6DM4szwUpEC|isbn=9780521027007}}
* {{cite book |last=Rendina |first=Claudio |title=I papi. Storia e segreti |publisher=Netwon &amp; Compton |location=Rome |pages=586–588 |year=1983}}
*Wendy J. Reardon: ''The Deaths of the Popes: Comprehensive Accounts, Including Funerals, Burial Places and Epitaphs.'' McFarland 2004.
*Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000.
{{refend}}
* {{Cite book
|last              = O'Malley
|first             = John W
|chapter           =
|editor-last       =
|editor-first      =
|title             = A History of the Popes: From Peter to the Present
|publisher         = Government Institutes
|url               = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&amp;pg=PA202
|year              = 2009
|ref               = harv
}}
* {{cite book |last1=Kelly |first1=J.N.D. |title=The Oxford History of the Popes |publisher=[[Oxford University Press]] |year=1986 |isbn=978-0-19-282085-3}}
*George L. Williams: ''Papal Genealogy: The Families and Descendants of the Popes''. McFarland &amp; Company 1998. p.&amp;nbsp;114 &lt;ref&gt;{{cite book |last1=Tylenda |first1=Joseph N. |title=Saints and Feasts of the Liturgical Year |date=2003 |publisher=Georgetown University Press |isbn=978-0-87840-399-8 |page=39 |url=https://books.google.com/books?id=61MmDwAAQBAJ&amp;q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&amp;pg=PA39 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Johnston |first1=William M. |title=Encyclopedia of Monasticism |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-78716-4 |page=1153 |url=https://books.google.com/books?id=iepJAgAAQBAJ&amp;q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&amp;pg=PT1211 |language=en}}&lt;/ref&gt;
*John N.D. Kelly: ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', p.&amp;nbsp;700
* [[Ludwig von Pastor]]: &quot;''History of the Popes vol. XXXIV''&quot;, London 1941
;{{ikona de}}
*Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&amp;Friedrich Pustet, München 1933.
*''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016.
*''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967.
*A. Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche'', Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
*August Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Prevedel Josip Ritig, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (Izvirnik v nemščini: A. Franzen: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, Druga pregledana in dopolnjena izdaja).
;{{ikona it}}
* {{Cite book
|last              = Gaetano
|first             = Moroni
|chapter           = volume 2
|editor-last       =
|editor-first      =
|title             = Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro sino ai nostri giorni.
|publisher         = Tipografia Emiliana Venezia
|url               = https://books.google.rs/books?id=qrwAAAAAcAAJ&amp;pg=PA131&amp;lpg=PA131&amp;dq=Innocenzo+XII+celebrava+anno+santo&amp;source=bl&amp;ots=DV9hzIpEmB&amp;sig=ACfU3U06jzG4Bt0OXlr-AdVmGujJjWgJHw&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwiy0eDz1ZntAhVoposKHSpFBWYQ6AEwDnoECAIQAg#v=onepage&amp;q=Innocenzo%20XII%20celebrava%20anno%20santo&amp;f=false
|year              = 1811
|ref               = harv
}}
*{{cite book |first=Claudio |last=Rendina |title=I papi. Storia e segreti |url=https://books.google.com/books?id=mJBgVwZT34sC |language=it |publisher=Newton Compton |location=Rome |year=1993|isbn=9788854132603 }}
*Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013.
*Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga).
*Biagia Catanzaro, Francesco Gligora: ''Breve Storia dei papi, da San Pietro a Paolo VI''. Istituto enciclopedico universale, Padova 1975.
*Piero Bargellini: ''Mille Santi del giorno''. Vallecchi, Firenze 10.izd. 2000, ponatis 2007.
* John N.D. Kelly, ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', Casale Monferrato (AL), Edizioni Piemme S.p.A., 1989, ISBN 88-384-1326-6
;{{ikona hu}}
*Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909.
* {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=456}}
* Gergely Jenő: ''A pápaság története''. Kossuth Könyvkiadó, 1982. {{ISBN|963-09-1863-3}}
*Konrád Szántó OFM:  ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985.
*B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
;{{ikona fr}}
*John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996.
*Frédéric Schoell: ''Cours d'histoire moderne des États européens'', Paris, 1830-1834, en 46 volumes.
* {{Cite book
|last              = Schoell
|first             = Maximilien Samson Frédéric
|chapter           = 46 knjig (44. knjiga)
|editor-last       = Duncker et Humblot Berlin
|editor-first      = A. Pihan de la Forest Paris
|title             = Cours d’histoire des états européens, depuis le rouleversement de l’empire Romain d’occident jusqu’en 1789
|publisher         = Librairie Gide Paris
|url               = https://books.google.rs/books?id=w2hHAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false
|year              = 1834
|ref               = harv
}}

== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>mhbcszi7ah36zkb35n90atthtagbqdl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748532</id>
      <parentid>5748530</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:21:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ponovni pokop */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29350" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 21. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]]; naslednjega dne pa ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Josef Gelmi|title=Päpste und Pappstum|publisher=Herder|ISBN= 978-3-451-37502-6|place=Freiburg im Breisgau|year=2016|page=155}}&lt;/ref&gt;.

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je papež zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== [[Francoska revolucija]] ===

Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v Franciji. Doživeti je moral, da so njegovo podobo Parižani zažgali v [[Palais Royal]].&lt;ref name=EB1911/&gt; 

Dogodke je videl kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. Papež je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]] in podprl zvezo proti revoluciji. Izdal je dva odloka - ''[[Quod aliquantum]]'' (1791) in ''[[Charitas (papeška okrožnica)|Caritas]]'' (1791) - da bi obsodil predlagane cerkvene reforme.

Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.&lt;ref name=Miranda/&gt; Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu.

Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, njegova hči [[Marie Thérèse, vojvodinja|Marija Terezija]] je zaprosila Rim za kanonizacijo svojega očeta. Pij VI. je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenca, kar je dalo upanje na uspešnost postopka. 

Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Rimska kurija]] (Kongregacija svetih obredov) ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je menil, da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Zapisal pa je, da so francoski revolucionarji odpravili &quot;monarhijo, najboljšo od vseh vladavin&quot;.&lt;ref&gt;Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|publisher=MJF Books|year=2003|page=392}}&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

==== Marijine sestre ====
Kot omenjeno, je 19. marca 1782, na potovanju na [[Dunaj]], papež Pij VI. prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje v [[Maribor|Mariboru]], o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. 

Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
[[File:Morte di S. S. Pio VI.jpg|thumb|180px|left|Smrt papeža Pija VI.]]
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]

Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====

Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z umetnostno-zgodovinsko odličnim marmornatim okrasjem. 
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – a ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
;{{ikona en}}
* {{Cite book|last=Frazee|first=Charles A.|title=Catholics and Sultans: The Church and the Ottoman Empire 1453-1923|year=2006|orig-year=1983|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=X6DM4szwUpEC|isbn=9780521027007}}
* {{cite book |last=Rendina |first=Claudio |title=I papi. Storia e segreti |publisher=Netwon &amp; Compton |location=Rome |pages=586–588 |year=1983}}
*Wendy J. Reardon: ''The Deaths of the Popes: Comprehensive Accounts, Including Funerals, Burial Places and Epitaphs.'' McFarland 2004.
*Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000.
{{refend}}
* {{Cite book
|last              = O'Malley
|first             = John W
|chapter           =
|editor-last       =
|editor-first      =
|title             = A History of the Popes: From Peter to the Present
|publisher         = Government Institutes
|url               = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&amp;pg=PA202
|year              = 2009
|ref               = harv
}}
* {{cite book |last1=Kelly |first1=J.N.D. |title=The Oxford History of the Popes |publisher=[[Oxford University Press]] |year=1986 |isbn=978-0-19-282085-3}}
*George L. Williams: ''Papal Genealogy: The Families and Descendants of the Popes''. McFarland &amp; Company 1998. p.&amp;nbsp;114 &lt;ref&gt;{{cite book |last1=Tylenda |first1=Joseph N. |title=Saints and Feasts of the Liturgical Year |date=2003 |publisher=Georgetown University Press |isbn=978-0-87840-399-8 |page=39 |url=https://books.google.com/books?id=61MmDwAAQBAJ&amp;q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&amp;pg=PA39 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Johnston |first1=William M. |title=Encyclopedia of Monasticism |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-78716-4 |page=1153 |url=https://books.google.com/books?id=iepJAgAAQBAJ&amp;q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&amp;pg=PT1211 |language=en}}&lt;/ref&gt;
*John N.D. Kelly: ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', p.&amp;nbsp;700
* [[Ludwig von Pastor]]: &quot;''History of the Popes vol. XXXIV''&quot;, London 1941
;{{ikona de}}
*Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&amp;Friedrich Pustet, München 1933.
*''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016.
*''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967.
*A. Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche'', Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
*August Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Prevedel Josip Ritig, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (Izvirnik v nemščini: A. Franzen: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, Druga pregledana in dopolnjena izdaja).
;{{ikona it}}
* {{Cite book
|last              = Gaetano
|first             = Moroni
|chapter           = volume 2
|editor-last       =
|editor-first      =
|title             = Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro sino ai nostri giorni.
|publisher         = Tipografia Emiliana Venezia
|url               = https://books.google.rs/books?id=qrwAAAAAcAAJ&amp;pg=PA131&amp;lpg=PA131&amp;dq=Innocenzo+XII+celebrava+anno+santo&amp;source=bl&amp;ots=DV9hzIpEmB&amp;sig=ACfU3U06jzG4Bt0OXlr-AdVmGujJjWgJHw&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwiy0eDz1ZntAhVoposKHSpFBWYQ6AEwDnoECAIQAg#v=onepage&amp;q=Innocenzo%20XII%20celebrava%20anno%20santo&amp;f=false
|year              = 1811
|ref               = harv
}}
*{{cite book |first=Claudio |last=Rendina |title=I papi. Storia e segreti |url=https://books.google.com/books?id=mJBgVwZT34sC |language=it |publisher=Newton Compton |location=Rome |year=1993|isbn=9788854132603 }}
*Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013.
*Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga).
*Biagia Catanzaro, Francesco Gligora: ''Breve Storia dei papi, da San Pietro a Paolo VI''. Istituto enciclopedico universale, Padova 1975.
*Piero Bargellini: ''Mille Santi del giorno''. Vallecchi, Firenze 10.izd. 2000, ponatis 2007.
* John N.D. Kelly, ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', Casale Monferrato (AL), Edizioni Piemme S.p.A., 1989, ISBN 88-384-1326-6
;{{ikona hu}}
*Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909.
* {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=456}}
* Gergely Jenő: ''A pápaság története''. Kossuth Könyvkiadó, 1982. {{ISBN|963-09-1863-3}}
*Konrád Szántó OFM:  ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985.
*B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
;{{ikona fr}}
*John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996.
*Frédéric Schoell: ''Cours d'histoire moderne des États européens'', Paris, 1830-1834, en 46 volumes.
* {{Cite book
|last              = Schoell
|first             = Maximilien Samson Frédéric
|chapter           = 46 knjig (44. knjiga)
|editor-last       = Duncker et Humblot Berlin
|editor-first      = A. Pihan de la Forest Paris
|title             = Cours d’histoire des états européens, depuis le rouleversement de l’empire Romain d’occident jusqu’en 1789
|publisher         = Librairie Gide Paris
|url               = https://books.google.rs/books?id=w2hHAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false
|year              = 1834
|ref               = harv
}}

== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>k5zas6n4mv1e8fjysrc5hqc2tz45qwv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748533</id>
      <parentid>5748532</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:23:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* V literaturi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29368" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 21. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]]; naslednjega dne pa ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Josef Gelmi|title=Päpste und Pappstum|publisher=Herder|ISBN= 978-3-451-37502-6|place=Freiburg im Breisgau|year=2016|page=155}}&lt;/ref&gt;.

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je papež zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== [[Francoska revolucija]] ===

Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v Franciji. Doživeti je moral, da so njegovo podobo Parižani zažgali v [[Palais Royal]].&lt;ref name=EB1911/&gt; 

Dogodke je videl kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. Papež je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]] in podprl zvezo proti revoluciji. Izdal je dva odloka - ''[[Quod aliquantum]]'' (1791) in ''[[Charitas (papeška okrožnica)|Caritas]]'' (1791) - da bi obsodil predlagane cerkvene reforme.

Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.&lt;ref name=Miranda/&gt; Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu.

Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, njegova hči [[Marie Thérèse, vojvodinja|Marija Terezija]] je zaprosila Rim za kanonizacijo svojega očeta. Pij VI. je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenca, kar je dalo upanje na uspešnost postopka. 

Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Rimska kurija]] (Kongregacija svetih obredov) ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je menil, da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Zapisal pa je, da so francoski revolucionarji odpravili &quot;monarhijo, najboljšo od vseh vladavin&quot;.&lt;ref&gt;Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|publisher=MJF Books|year=2003|page=392}}&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

==== Marijine sestre ====
Kot omenjeno, je 19. marca 1782, na potovanju na [[Dunaj]], papež Pij VI. prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje v [[Maribor|Mariboru]], o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. 

Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
[[File:Morte di S. S. Pio VI.jpg|thumb|180px|left|Smrt papeža Pija VI.]]
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]

Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====

Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z umetnostno-zgodovinsko odličnim marmornatim okrasjem. 
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti - tudi pedofilije - brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
;{{ikona en}}
* {{Cite book|last=Frazee|first=Charles A.|title=Catholics and Sultans: The Church and the Ottoman Empire 1453-1923|year=2006|orig-year=1983|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=X6DM4szwUpEC|isbn=9780521027007}}
* {{cite book |last=Rendina |first=Claudio |title=I papi. Storia e segreti |publisher=Netwon &amp; Compton |location=Rome |pages=586–588 |year=1983}}
*Wendy J. Reardon: ''The Deaths of the Popes: Comprehensive Accounts, Including Funerals, Burial Places and Epitaphs.'' McFarland 2004.
*Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000.
{{refend}}
* {{Cite book
|last              = O'Malley
|first             = John W
|chapter           =
|editor-last       =
|editor-first      =
|title             = A History of the Popes: From Peter to the Present
|publisher         = Government Institutes
|url               = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&amp;pg=PA202
|year              = 2009
|ref               = harv
}}
* {{cite book |last1=Kelly |first1=J.N.D. |title=The Oxford History of the Popes |publisher=[[Oxford University Press]] |year=1986 |isbn=978-0-19-282085-3}}
*George L. Williams: ''Papal Genealogy: The Families and Descendants of the Popes''. McFarland &amp; Company 1998. p.&amp;nbsp;114 &lt;ref&gt;{{cite book |last1=Tylenda |first1=Joseph N. |title=Saints and Feasts of the Liturgical Year |date=2003 |publisher=Georgetown University Press |isbn=978-0-87840-399-8 |page=39 |url=https://books.google.com/books?id=61MmDwAAQBAJ&amp;q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&amp;pg=PA39 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Johnston |first1=William M. |title=Encyclopedia of Monasticism |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-78716-4 |page=1153 |url=https://books.google.com/books?id=iepJAgAAQBAJ&amp;q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&amp;pg=PT1211 |language=en}}&lt;/ref&gt;
*John N.D. Kelly: ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', p.&amp;nbsp;700
* [[Ludwig von Pastor]]: &quot;''History of the Popes vol. XXXIV''&quot;, London 1941
;{{ikona de}}
*Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&amp;Friedrich Pustet, München 1933.
*''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016.
*''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967.
*A. Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche'', Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
*August Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Prevedel Josip Ritig, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (Izvirnik v nemščini: A. Franzen: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, Druga pregledana in dopolnjena izdaja).
;{{ikona it}}
* {{Cite book
|last              = Gaetano
|first             = Moroni
|chapter           = volume 2
|editor-last       =
|editor-first      =
|title             = Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro sino ai nostri giorni.
|publisher         = Tipografia Emiliana Venezia
|url               = https://books.google.rs/books?id=qrwAAAAAcAAJ&amp;pg=PA131&amp;lpg=PA131&amp;dq=Innocenzo+XII+celebrava+anno+santo&amp;source=bl&amp;ots=DV9hzIpEmB&amp;sig=ACfU3U06jzG4Bt0OXlr-AdVmGujJjWgJHw&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwiy0eDz1ZntAhVoposKHSpFBWYQ6AEwDnoECAIQAg#v=onepage&amp;q=Innocenzo%20XII%20celebrava%20anno%20santo&amp;f=false
|year              = 1811
|ref               = harv
}}
*{{cite book |first=Claudio |last=Rendina |title=I papi. Storia e segreti |url=https://books.google.com/books?id=mJBgVwZT34sC |language=it |publisher=Newton Compton |location=Rome |year=1993|isbn=9788854132603 }}
*Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013.
*Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga).
*Biagia Catanzaro, Francesco Gligora: ''Breve Storia dei papi, da San Pietro a Paolo VI''. Istituto enciclopedico universale, Padova 1975.
*Piero Bargellini: ''Mille Santi del giorno''. Vallecchi, Firenze 10.izd. 2000, ponatis 2007.
* John N.D. Kelly, ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', Casale Monferrato (AL), Edizioni Piemme S.p.A., 1989, ISBN 88-384-1326-6
;{{ikona hu}}
*Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909.
* {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=456}}
* Gergely Jenő: ''A pápaság története''. Kossuth Könyvkiadó, 1982. {{ISBN|963-09-1863-3}}
*Konrád Szántó OFM:  ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985.
*B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
;{{ikona fr}}
*John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996.
*Frédéric Schoell: ''Cours d'histoire moderne des États européens'', Paris, 1830-1834, en 46 volumes.
* {{Cite book
|last              = Schoell
|first             = Maximilien Samson Frédéric
|chapter           = 46 knjig (44. knjiga)
|editor-last       = Duncker et Humblot Berlin
|editor-first      = A. Pihan de la Forest Paris
|title             = Cours d’histoire des états européens, depuis le rouleversement de l’empire Romain d’occident jusqu’en 1789
|publisher         = Librairie Gide Paris
|url               = https://books.google.rs/books?id=w2hHAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false
|year              = 1834
|ref               = harv
}}

== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]


{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>5ij64vuoyscoy9reuih938sybygdv1o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748534</id>
      <parentid>5748533</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:25:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29389" xml:space="preserve">
{{v delu}}

{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Pij VI.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Pij VI.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Pompeo Batoni]] (1707–1787)&lt;br&gt;[[olje na lesu]]; naslikano [[1775]] ([[National Gallery of Ireland]])&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[15. februar]] [[1775]] (izvoljen) 
| term_start = [[22. februar]] [[1775]] (posvečen, umeščen in kronan)
| term_end = [[29. avgust 1799]]&lt;br&gt;vladal 24 let, 167 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VII.|Pij VII.]]
| ordination = [[1758]] &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=B. Steimar|title= Päpste und Papsttum. Herder Lexikon |page=155}}&lt;/ref&gt;
| ordinated_by  =
| consecration = [[22. februar]] [[1775]]
| consecrated_by = [[Giovanni Francesco Albani]]
| cardinal = [[26. april]] [[1773]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]
| rank = [[Seznam papežev|250. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika Svetega Petra]]
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = grof Marco Aurelio Tommaso Braschi &lt;br&gt;grofica Anna Teresa Bandi
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[apostolska signatura|poročevalec pri apostolski signaturi]] (1758–59)|[[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri Sant’Onofrio]] (1773–75)}}
| alma_mater = [[jezuiti|jezuitski]] zavod v [[Cesena|Ceseni]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ferrari]] &lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Pius VI.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = ({{lang-la|Floret in Domo Domini}}&lt;br&gt;{{lang-en|It blossoms in the house of God}}&lt;br&gt;
{{lang-sl|Cveti v Gospodovi hiši}}&lt;ref&gt;{{cite web|title=The Wind was too Strong|url=http://romeartlover.tripod.com/PiusVI.html|publisher=Rome Art Lover|access-date=12 February 2014}}&lt;/ref&gt;
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Pij
}}

'''Papež Pij VI.''' ( {{lang-la|Pius VI}}; {{lang-it|Pio VI}}; rojen kot '''Giovanni Angelico Braschi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. december]] [[1717]], [[Cesena]], † [[29. avgust]] [[1799]] &lt;ref&gt;Veliko virov navaja, da je bil rojen 27. decembra 1717; vendar je to dan njegovega krsta: Pastor, XXXIX, p. 22.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Eamon Duffy, ''Saints &amp; Sinners: A History of the Popes'', (Yale University Press, 2001), 254.&lt;/ref&gt;

[[Papež]] je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar [[Papeška država|Papeške države]].

== Življenjepis ==

=== Poreklo in mladost ===
[[File:IOANNES ANGELUS BRASCHIUS.jpg|thumb|180px|left|Kardinal Braschi okrog 1773]]
Giovanni Angelo Braschi se je rodil v [[Cesena|Ceseni]] na [[Božič|božični dan]] leta 1717 kot najstarejši od osmih otrok grofa Marca Aurelia Tommasa Braschija in Ane Tereze [[:File:Coa_fam_ITA_bandi_guardini_khi.jpg|Bandi]]. 

Njegovi bratje in sestre so bili Felice Silvestro, Giulia Francesca, Cornelio Francesco, Maria Olimpia, Anna Maria Costanza, Giuseppe Luigi in Maria Lucia Margherita. 

Njegova babica po materini strani je bila grofica [[Cornelia Zangheri Bandi]]. 

Dva dni pozneje, 27. decembra, je bil krščen v Ceseni in dobil krstno ime Angelo Onofrio Melchiorre Natale Giovanni Antonio.&lt;ref name=Miranda&gt;{{cite web|last=Miranda|first=Salvador |title = BRASCHI, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Kardinali Svete rimske cerkve|access-date=14. april 2015}}&lt;/ref&gt;

Šolal se je v [[Družba Jezusova|jezuitskem]] zavodu  v [[Cesena|Ceseni]] ter dosegel doktorat „utriusque iuris“ – iz [[kanonsko pravo|cerkvenega]] in [[civilno pravo|civilnega prava]] ter nadaljeval študije na [[Univerza v Ferrari|Univerzi v Ferrari]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.newadvent.org/cathen/12131a.htm |title=Pope Pius VI|publisher=Michael Ott v New Advent|date= |accessdate=30. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===
; Pred duhovništvom
* 1735-1753: tajnik kardinala [[Tommaso Ruffo|Tommasa Ruffa]]; v tem obdobju:
** 1740-1753: avditor za [[primestna škofija Velletri-Segni|primestno škofijo Ostia in Velletri]], z bivališčem v poslednjem mestu;
* ''Študijski pomočnik'' in nato ''tajni komornik'' [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]]&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1815, II edizione, Vol. XVI, parte I.&lt;/ref&gt;.
; Po mašniškem posvečenju
* Septembra 1758 je vstopil v rimsko prelaturo kot osebni prelat Njegove svetosti; potem ga [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]] imenuje za člana [[Vrhovno sodišče apostolske signature|Vrhovno sodišče signature]] (14. september);
* September 1759: civilni avditor in tajnik kardinala [[kamerlengo|kamerlenga]] [[Carlo Rezzonico mlajši|Carla Rezzonica]], nečaka [[papež Klemen XIII.|papeža Klemena XIII.]];
* 1762: svetovalec [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] glede na [[Index Librorum Prohibitorum|Index]];
* 22. september 1766: vrhovni zakladničar [[Apostolska kamera|Apostolske kamere]];
* 10. maj 1773: [[kardinal duhovnik]] pri [[Sant'Onofrio (kardinalski naslov)|Sant'Onofrio]];
* [[opat]] pri Santa Maria di Valdiponte blizu [[Perugia|Perugie]] itd.;
* 15. februar 1775: izvoljen za rimskega papeža.

== Papež ==
=== Izvolitev ===
Braschi je prejel podporo tistih, ki niso marali jezuitov, a so verjeli, da bo nadaljeval politiko [[papež Klemen XIV. |Klemena XIV. ]] in ohranil določbe Klemenovega odloka &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; (1773), s katerim je razpustil red. Po drugi strani pa so jezuitom naklonjeni [[zelanti]] verjeli, da je na skrivaj naklonjen redu in pričakovali, da bo popravil krivice, ki so jih jezuiti pretrpeli v prejšnjem pontifikatu. Braschi se bo po izvolitvi soočil s temi različnimi pričakovanji, tako da mu bo praktično nemogoče zadovoljiti katero koli stran.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Kardinal Braschi je bil 15. februarja 1775 izvoljen za papeža in si je nadel ime »Pij VI.«. V škofa ga je 21. februarja 1775 posvetil kardinal [[Gian Francesco Albani]]; naslednjega dne pa ga je [[Papeško kronanje|okronal]] kardinal [[protodiakon]] [[Alessandro Albani]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Josef Gelmi|title=Päpste und Pappstum|publisher=Herder|ISBN= 978-3-451-37502-6|place=Freiburg im Breisgau|year=2016|page=155}}&lt;/ref&gt;.

==== Družba Jezusova ====
Po izvolitvi je Pij VI. ukazal izpustitev [[Lovrenc Ricci|Lovrenca Riccija]], vrhovnega generala [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], ki je bil zaprt v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], vendar je Ricci umrl preden je odlok stopil v veljavo. 

Morda je prav Pij VI. pomagal jezuitom, da so ubežati razpadu ter se uspešno naselili v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Šlezija|Šleziji]].
Leta 1792 je papež nameraval vsesplošno ponovno vzpostavitev [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] obravnaval kot branik proti idejam [[francoska revolucija|francoske revolucije]], vendar tega ni izpeljal.&lt;ref&gt;{{cite web|title = Braschi, Giovanni Angelo (1717-1799)|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1773-iii.htm|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

==== Potovanje na [[Dunaj]] prek slovenskih dežel ====

Papež Pij VI. se je mudil tudi v Sloveniji. V namerah, da bi cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] poskušal omehčati glede ukinjanja samostanov, je leta 1782, v letu Jožefove izdaje odloka, odpotoval na Dunaj. Ustavil se je v [[Gorica|Gorici]] in [[Vipava|Vipavi]] in 10. marca prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je zadržal 7 dni. Bival je v hiši križniškega reda. Pred hišo je bila stalno navzoča velika množica ljudi. Tu je sprejel tudi ljubljanskega škofa [[Karel Janez grof Herberstein|Karla Janeza grofa Herberštajna]]. 17. marca je prišel v [[Celje]], 18. marca pa v [[Maribor]], kjer je prenočil v [[Mariborski mestni grad|mariborskem mestnem gradu]] pri grofu [[Henrik Adam Brandis|Henriku Adamu Brandisu]]. V papeževem spremstvu sta bila tudi dunajski nuncij in grof [[Kobenzl]], ki ga je cesar poslal papežu naproti do državne meje. Celo odpravo je tvorilo 16 voz z 80 konji. Na Jožefovo, 19. marca, je papež zjutraj prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje, o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. Po maši je iz lože podelil apostolski blagoslov zbrani množici na [[Grajski trg, Maribor|Grajskem trgu]]. V dopoldanskih urah pa se je odpravil proti [[Gradec|Gradcu]]. Z Dunaja se ni več vračal čez Štajersko, ampak čez Bavarsko. 

Papež pri cesarju Jožefu ni izposloval nič. Čeprav je obisk minil z vsemi častmi, je cesar takoj, ko je papež odpotoval, ukazal ukiniti nov samostan.&lt;ref&gt;Eva Demmerle, ''Habsburžani'', Cankarjeva založba, Ljubljana 2014, stran 166.&lt;/ref&gt;

=== [[Francoska revolucija]] ===

Ob izbruhu [[francoska revolucija|francoske revolucije]] 1789 je bil Pij VI. priča zatiranju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]] v [[Francija|Franciji]] ter zaplembi papeških in cerkvenih posesti v Franciji. Doživeti je moral, da so njegovo podobo Parižani zažgali v [[Palais Royal]].&lt;ref name=EB1911/&gt; 

Dogodke je videl kot znak nasprotovanja družbenemu redu, ki ga je določil [[Bog]], in tudi kot zaroto proti Cerkvi. Papež je obsodil tako [[Deklaracija o pravicah človeka in državljana|Deklaracijo o pravicah človeka in državljana]] kot [[Civilna ustava duhovščine|Civilno ustavo duhovščine]] in podprl zvezo proti revoluciji. Izdal je dva odloka - ''[[Quod aliquantum]]'' (1791) in ''[[Charitas (papeška okrožnica)|Caritas]]'' (1791) - da bi obsodil predlagane cerkvene reforme.

Leto 1791 je pomenilo konec diplomatskih odnosov s Francijo in papeški nuncij Antonio Dugnani je bil zaradi tega odpoklican v Rim.&lt;ref name=Miranda/&gt; Eden od razlogov za prekinitev je bil zaseg papeških posesti v Franciji, ki je končal 516-letno papeško vladavino v Avignonu.

Francoski kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je bil usmrčen z [[giljotina|giljotino]] 21. januarja 1793, njegova hči [[Marie Thérèse, vojvodinja|Marija Terezija]] je zaprosila Rim za kanonizacijo svojega očeta. Pij VI. je pokojnega kralja 17. junija 1793 na srečanju s kardinali pozdravil kot mučenca, kar je dalo upanje na uspešnost postopka. 

Leta 1820, dve desetletji po smrti Pija VI., je [[Rimska kurija]] (Kongregacija svetih obredov) ustavila postopek, saj je bilo nemogoče dokazati, da je kralj umrl zaradi verskih in ne političnih razlogov. Pij VI. je menil, da je bila glavna usmeritev revolucije proti katoliški veri in samemu Ludviku XVI. &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://thejosias.com/2015/01/29/pius-vi-quare-lacrymae/|title=Pius VI: Quare Lacrymae|date=29 January 2015|access-date=20 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Zapisal pa je, da so francoski revolucionarji odpravili &quot;monarhijo, najboljšo od vseh vladavin&quot;.&lt;ref&gt;Pius VI, ''Pourquoi Notre Voix''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coulombe|first=Charles A.|title=A History of the Popes: Vicars of Christ|publisher=MJF Books|year=2003|page=392}}&lt;/ref&gt;

=== Druge dejavnosti ===

17. avgusta 1775 je papež Pij VI. s papeškim odlokom razglasil pristnost prikazovanj [[Naša Gospa iz Šiluve|Naše Gospe iz Šiluve]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| title = &quot;Envoy Named for Centenary of Lithuania Apparitions&quot;, ''Zenit'', August 22, 2008| access-date = 29 May 2018| archive-date = 1 June 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180601155729/https://zenit.org/articles/envoy-named-for-centenary-of-lithuania-apparitions/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Pij VI. je podpiral razvoj katoliške cerkve v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ameriško duhovščino je osvobodil ispod jurisdikcije apostolskega vikarja v Angliji, &lt;ref&gt;{{cite web| url = https://catholicsaints.info/new-catholic-dictionary-pope-pius-vi/| title = “Pope Pius VI”. New Catholic Dictionary. CatholicSaints.Info. 2 June 2017}}&lt;/ref&gt; in novembra 1789 postavil prvi ameriški škofovski sedež v [[Rimskokatoliška nadškofija Baltimore|Baltimoru]].

Pij VI. je v 23 konzistorijih povišal 73 kardinalov. 

Med svojim pontifikatom ni posvetil nobenega svetnika, ampak je za blažene razglasil skupno 39 posameznikov.

Papež je tudi denarništvo papeških držav postavil na veliko bolj trdne temelje. Pija se najbolj spominjamo v povezavi s širitvijo [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]] s Pij-Klementinskim muzejem, ki je nastal na predlog njegovega predhodnika [[Papež Klemen XIV.|Klemena XIV.]]; in s poskusom izsušitve [[Pontska močvirja|Pontskih močvirij]],&lt;ref name=EB1911/&gt;; uspešno pa je Pij VI. izsušil močvirja v bližini Citta della Pieve, Perugie in Spoleta. Obnovil je tudi Via Appia. Pij VI. je prav tako poglobil in razširil pristanišča Terracina in Porto d'Anzio, glavno središče papeške trgovine. Pij je bil velik pokrovitelj umetnosti in humanistike; dodal je tudi novo zakristijo baziliki svetega Petra.

==== Marijine sestre ====
Kot omenjeno, je 19. marca 1782, na potovanju na [[Dunaj]], papež Pij VI. prisostvoval maši v grajski kapeli Loretske Matere Božje v [[Maribor|Mariboru]], o čemer še danes priča spominska plošča v notranjosti kapele. 

Grofova hči [[Leopoldina Brandis|Marija Jožefa Brandis]] (redovno ime Leopoldina) je v tej kapeli zaslišala Božji klic in se 1837 odločila, da postane redovnica. Pozneje je ustanovila red [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sester čudodelne svetinje]].&lt;ref&gt;[[Stanislav Lipovšek|Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 292.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Fran Kovačič|Franc Kovačič]], ''Zgodovina Lavantinske škofije (1228 - 1928)'', Lavantinski knezoškofijski ordinariat, Maribor 1928, strani 319–320.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Metod Benedik]], ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mihelač, Ljubljana 1996, stran 267.&lt;/ref&gt;

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher =  Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1775-1799-_Pius_VI.html | language = latinsko | accessdate = 2011-12-06}}

== Smrt in spomin ==

=== Odstavitev pod [[Napoleon]]om===
[[File:Morte di S. S. Pio VI.jpg|thumb|180px|left|Smrt papeža Pija VI.]]
Leta 1796 so enote [[Francoska prva republika|francoskih republikancev]] pod poveljstvom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] napadle Italijo in premagale papeške čete. Francozi so zasedli [[Ancona|Ancono]] in [[Loreto]]. Pij VI. je zaprosil za mir, ki je bil sklenjen v [[Tolentino|Tolentinu]] 19. februarja 1797. Francozi so kradli po Rimu dragocene umetnine in jih odnašali v Francijo; zato so 28. decembra 1797 izbruhnili nemiri, v katerih je bil ubit general [[Léonard Duphot|Duphot]] &lt;ref&gt;Léonard Mathurin Duphot (1769 – 1797) je bil francoski general in pesnik, čigar pesnitev ''Ode aux mânes des héros morts pour la liberté'' je bila tedaj splošno priljubljena&lt;/ref&gt;. Odšel je namreč z [[Jožef Bonaparte|Jožefom Bonapartejem]] &lt;ref&gt;''Jožef Bonaparte'' (francosko ''Joseph Bonaparte'', špansko  ''José I.'', celotno ime ''Joseph Napoleon Bonaparte''; 1768 –1844), je bil starejši brat francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, ki ga je postavil 1806 za neapeljskega, a 1808 za španskega kralja&lt;/ref&gt; kot del francoskega veleposlanstva v Rim. Njegov umor je bil nova pretveza za napad.&lt;ref&gt;Ott, Michael (1911). &quot;Pope Pius VI&quot;. V: Herbermann, Charles (ed.). ''Catholic Encyclopedia''. Vol. 12. New York: Robert Appleton Company. &lt;/ref&gt;

General [[Louis Alexandre Berthier|Berthier]] je odkorakal v Rim, vanj brez odpora vstopil 10. februarja 1798 in z razglasitvijo [[Rimsko republiko (18. stoletje)|Rimske republike]] zahteval od papeža, da se odpove svoji zemeljski oblasti.&lt;ref name=EB1911/&gt;

Ko je papež to zavrnil, so ga ujeli in 20. februarja odpeljali iz Vatikana v [[Siena|Sieno]] in od tam v [[Certosa del Galluzzo|Certoso]] blizu [[Firence|Firenc]]. Francoska razglasitev vojne Toskani je privedla do njegove odstavitve (spremljal ga je Španec [[Pedro Gómez Labrador, markiz Labradorja]]) prek [[Parma|Parme]], [[Piacenza|Piacenze]], [[Torino|Torina]] in [[Grenoble|Grenobla]]. 

==== Smrt v ječi ====
[[File:Tomb of Pius VI.jpg|thumb|180px|right|Grobnica papeža Pija VI.]]

Tu so ga zaprli v trdnjavo [[Valence, Drôme|Valence]], kjer je umrl šest tednov po svojem prihodu, 29. avgusta 1799,&lt;ref name=EB1911&gt;{ {EB1911|wstitle=Pius|inline=1}}&lt;/ref&gt;, ki je takrat vladal dlje kot kateri koli papež dotlej (1775–1799): 24 let, 6 mesecev in 15 dni (8,962 dni), medtem ko je danes po dolžini pontifikata na 5. mestu. &lt;ref&gt;Papeži z najdaljšim pontifikatom:
# [[Sveti Peter]] (c. 30–64/68): c. 34 – okrog 38 let (12,410–13,870 dni)
# [[Papež Pij IX.|Bl. Pij IX.]] (1846–1878): 31 let, 7 mesecev in 23 dni (11,560 dni)
# [[Papež Janez Pavel II.|Sv. Janez Pavel Veliki]] (1978–2005): 26 let, 5 mesecev in 18 dni (9,665 dni)
# [[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]] (1878–1903): 25 let, 5 mesecev in 1 dan (9,281 dni)&lt;/ref&gt;

Papež Pij VI. je torej umrl v ječi 29. avgusta 1799 v izgnanstvu v Franciji. Rim so tedaj zasedala [[Napoleon|Napoleonova]] krdela in on je računal, da bo s papeževo smrtjo konec ne le [[Papeška država|Papeške države]], ampak tudi [[papeštvo|papeštva]] in s tem tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]].

==== Pokop brez pogreba ====

Telo Pija VI. je bilo balzamirano, vendar je bilo pokopano šele 30. januarja 1800, potem ko je [[Napoleon]] videl politično prednost pri pokopu pokojnega papeža v prizadevanjih, da bi katoliško Cerkev vrnil v Francijo. Njegovo spremstvo je nekaj časa vztrajalo, da naj bi izpolnili njegovo zadnjo željo ter ga pokopali v Rimu, takrat za avstrijskimi črtami. Prav tako so preprečili [[Civilna prisega duhovščine|civilno-ustavnemu]] škofu, da bi predsedoval pogrebu, kot so takrat zahtevali francoski zakoni, tako da sploh ni bilo pogreba. Ta spor glede umeščanja škofov je uredil [[konkordat iz 1801]].

Telo Pija VI. so odpeljali iz Valence 24. decembra 1801 in ga pokopali v Rimu 19. februarja 1802; šele takrat je bil Pij VI. deležen katoliškega pogreba, ki se ga je udeležil njegov naslednik [[Papež Pij VII.]].

====Ponovni pokop====
Z odlokom [[papež Pij XII.|papeža Pija XII.]] leta 1949 so bili posmrtni ostanki Pija VI. prestavljeni v Marijino kapelo pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]]. Njegove posmrtne ostanke so bili položili v starodavni marmorni sarkofag. 

Napis na steni nad zabojnikom se glasi:

{|
|-
! Latinsko besedilo
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; MORTALES PII VI EXVVIAS QVEM INIVSTVM CONSVMPSIT EXILIVM PIVS XII PONT. MAX. HEIC DIGNE COLLOCARI AC MARMOREO ORNAMENTO ARTE HISTORIAQVE PRAESTANTISSIMO DECORARI IVSSIT A. MCMXXXXIX
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Posmrtni ostanki Pija VI., ki je dotrpel v krivičnem izgnanstvu, so bili leta 1949 po naročilu Pija XII. položeni semkaj in okrašeni z umetnostno-zgodovinsko odličnim marmornatim okrasjem. 
|}

=== Spomin ===
==== V literaturi====
Dolga avdienca pri Piju VI. je eden najobsežnejših prizorov v [[Donatien Alphonse François de Sade|De Sadovi]] povesti ''[[Juliette (roman)|Juliette]]'', objavljeni leta 1798. Juliette poučuje [[papež]]a – ki ga najpogosteje naslavlja kar z &quot;Braschi&quot; – v dolgoveznem samogovoru, da poseduje celo vrsto domnevnih nenravnosti, ki so jih zagrešili njegovi predhodniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=MlYrDQQvPSwC |date=1. december 2007|publisher=Open Road + Grove/Atlantic|isbn=9780802199027|language=en|first=Marquis |last=de Sade |title=Juliette}}&lt;/ref&gt;

Nič nepričakovanega od zagovornika svobodne ljubezni in vsemogočih spolnih perverznosti - tudi pedofilije - brez kakršnihkoli moralnih ovir. V „Justine“ govori namreč o poštenem dekletu, ki ji prav zato v življenju vse gre po zlu; medtem pa je njena sestra „Juliette“ njeno pravo nasprotje – ki pa ji v življenju gre vse po sreči. Obojni povesti: ''Justine'' in ''Juliette'', je objavil De Sade anonimno. [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je ukazal njunega avtorja – ki je zaradi nemoralnih spisov bil več v zaporih kot na svobodi – zapreti brez sodbe in je tako odsedel še zadnjih 13 let svojega življenja. 

[[Max Horkheimer]] in [[Theodor Adorno]] označujeta 1947 „Juliette“ kot utelešeno miselnost [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki &quot;demonizira [[katolištvo]] kot najsodobnejšo [[mitologija|mitologijo]] - in skupaj s tem civilizacijo kot celoto in to bogoskrunstvo opravlja „razsvetljeno in učinkovito“. &lt;ref&gt;Theodor W. Adorno &amp; Max Horkheimer, ''Dialectic of Enlightenment''. Translated by John Cumming. London/New York: Verso, 1999.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;G.T. Roche. ''[https://www.academia.edu/37993109/Sade_Enlightenment_Holocaust Sade, Enlightenment, Holocaust]''.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
* Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', [[Mohorjeva družba]] Celje [[1989]], 0013798400, CIP 262.13(091); 929:262.13; Opremil Julijan Miklavčič, ilustracije iz različnih virov, 318 strani.
* Adalbert Rebić, Adalbert, Drago Bajt: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž''. Modrijan, Ljubljana 2007 {{COBISS|ID=235261696}}
* Berta Golob: ''Plemenita po rodu, plamteča v sočutju: življenje in delo m. Leopoldine Brandis'' Celjska Mohorjeva družba, Celje 2015 {{COBISS|ID=282469376}} ISBN 978 961 278 236 8
* Eva Demmerle: ''Habsburžani''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2013 {{COBISS|ID=264595456}} ISBN 978 961 231 922 9
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
;{{ikona en}}
* {{Cite book|last=Frazee|first=Charles A.|title=Catholics and Sultans: The Church and the Ottoman Empire 1453-1923|year=2006|orig-year=1983|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=X6DM4szwUpEC|isbn=9780521027007}}
* {{cite book |last=Rendina |first=Claudio |title=I papi. Storia e segreti |publisher=Netwon &amp; Compton |location=Rome |pages=586–588 |year=1983}}
*Wendy J. Reardon: ''The Deaths of the Popes: Comprehensive Accounts, Including Funerals, Burial Places and Epitaphs.'' McFarland 2004.
*Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000.
{{refend}}
* {{Cite book
|last              = O'Malley
|first             = John W
|chapter           =
|editor-last       =
|editor-first      =
|title             = A History of the Popes: From Peter to the Present
|publisher         = Government Institutes
|url               = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&amp;pg=PA202
|year              = 2009
|ref               = harv
}}
* {{cite book |last1=Kelly |first1=J.N.D. |title=The Oxford History of the Popes |publisher=[[Oxford University Press]] |year=1986 |isbn=978-0-19-282085-3}}
*George L. Williams: ''Papal Genealogy: The Families and Descendants of the Popes''. McFarland &amp; Company 1998. p.&amp;nbsp;114 &lt;ref&gt;{{cite book |last1=Tylenda |first1=Joseph N. |title=Saints and Feasts of the Liturgical Year |date=2003 |publisher=Georgetown University Press |isbn=978-0-87840-399-8 |page=39 |url=https://books.google.com/books?id=61MmDwAAQBAJ&amp;q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&amp;pg=PA39 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Johnston |first1=William M. |title=Encyclopedia of Monasticism |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-78716-4 |page=1153 |url=https://books.google.com/books?id=iepJAgAAQBAJ&amp;q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&amp;pg=PT1211 |language=en}}&lt;/ref&gt;
*John N.D. Kelly: ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', p.&amp;nbsp;700
* [[Ludwig von Pastor]]: &quot;''History of the Popes vol. XXXIV''&quot;, London 1941
;{{ikona de}}
*Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&amp;Friedrich Pustet, München 1933.
*''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016.
*''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967.
*A. Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche'', Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
*August Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Prevedel Josip Ritig, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (Izvirnik v nemščini: A. Franzen: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, Druga pregledana in dopolnjena izdaja).
;{{ikona it}}
* {{Cite book
|last              = Gaetano
|first             = Moroni
|chapter           = volume 2
|editor-last       =
|editor-first      =
|title             = Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro sino ai nostri giorni.
|publisher         = Tipografia Emiliana Venezia
|url               = https://books.google.rs/books?id=qrwAAAAAcAAJ&amp;pg=PA131&amp;lpg=PA131&amp;dq=Innocenzo+XII+celebrava+anno+santo&amp;source=bl&amp;ots=DV9hzIpEmB&amp;sig=ACfU3U06jzG4Bt0OXlr-AdVmGujJjWgJHw&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwiy0eDz1ZntAhVoposKHSpFBWYQ6AEwDnoECAIQAg#v=onepage&amp;q=Innocenzo%20XII%20celebrava%20anno%20santo&amp;f=false
|year              = 1811
|ref               = harv
}}
*{{cite book |first=Claudio |last=Rendina |title=I papi. Storia e segreti |url=https://books.google.com/books?id=mJBgVwZT34sC |language=it |publisher=Newton Compton |location=Rome |year=1993|isbn=9788854132603 }}
*Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013.
*Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga).
*Biagia Catanzaro, Francesco Gligora: ''Breve Storia dei papi, da San Pietro a Paolo VI''. Istituto enciclopedico universale, Padova 1975.
*Piero Bargellini: ''Mille Santi del giorno''. Vallecchi, Firenze 10.izd. 2000, ponatis 2007.
* John N.D. Kelly, ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', Casale Monferrato (AL), Edizioni Piemme S.p.A., 1989, ISBN 88-384-1326-6
;{{ikona hu}}
*Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909.
* {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=456}}
* Gergely Jenő: ''A pápaság története''. Kossuth Könyvkiadó, 1982. {{ISBN|963-09-1863-3}}
*Konrád Szántó OFM:  ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985.
*B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
;{{ikona fr}}
*John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996.
*Frédéric Schoell: ''Cours d'histoire moderne des États européens'', Paris, 1830-1834, en 46 volumes.
* {{Cite book
|last              = Schoell
|first             = Maximilien Samson Frédéric
|chapter           = 46 knjig (44. knjiga)
|editor-last       = Duncker et Humblot Berlin
|editor-first      = A. Pihan de la Forest Paris
|title             = Cours d’histoire des états européens, depuis le rouleversement de l’empire Romain d’occident jusqu’en 1789
|publisher         = Librairie Gide Paris
|url               = https://books.google.rs/books?id=w2hHAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false
|year              = 1834
|ref               = harv
}}

== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]]
* [[Seznam italijanskih kardinalov]]
* [[Seznam papežev]]
* [[Seznam papeških okrožnic]]
* [[Papeška država]]
* [[Francoska revolucija]]
* [[Napoleonove vojne]]
* [[Razsvetljenstvo]]

{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef|before=[[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]]}}
{{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1775–1799}}
{{s-aft|after=[[Papež Pij VII.|Pij VII.]]}}
{{s-konec}}

{{papeži}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Svetoletni papeži]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Umrli v izgnanstvu]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Napoleonove vojne]]</text>
      <sha1>sjiv4zfblsdlrtncpf4d9mh3u70mfo1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Papež Klemen XIV.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>170220</id>
    <revision>
      <id>5748536</id>
      <parentid>5737224</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:27:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Najprej zoper jezuite in papeža, nato zoper kralje in njihovo vladavino */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50651" xml:space="preserve">{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope &lt;!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --&gt;
| honorific-prefix = &lt;small&gt; &lt;/small&gt;
| name = Klemen XIV.
| honorific-suffix = &lt;small&gt;&lt;/small&gt;
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size = 250px
| alt =
| caption = &lt;center&gt;''Papež Klemen XIV.''&lt;br&gt;&lt;small&gt;Menda [[Giovanni Domenico Porta]] (1722–1780)&lt;br&gt;[[olje na platno]]; naslikano najbrž [[1773]]-[[1774]]&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| church =
| archdiocese =
| province =
| metropolis =
| diocese =
| elected = [[19. maj]] [[1769]] (izvoljen) 
| term_start = [[19. maj]] [[1769]] (umeščen in kronan)
| term_end = [[22. september]] [[1774]]&lt;br&gt;vladal 5 let, 126 dni
|predecessor = [[Papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]]
| opposed =
|successor = [[Papež Pij VI.|Pij VI.]]
| ordination = [[1731|okrog 1731]]
| ordinated_by  =
| consecration = [[28. maj]] [[1769]] 
| consecrated_by = [[Federico Marcello Lante Montefeltro della Rovere|Federico della Rovere]]
| cardinal = [[24. september]] [[1759]]
| created_cardinal_by= [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]]
| rank = [[Seznam papežev|249. papež]]
| other_post =
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| buried = [[Santi XII Apostoli|Bazilika Santi Apostoli]], Rim
| nationality = [[Italijani|Italijan]]
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| residence =
| parents = Lorenzo Ganganelli&lt;br&gt;Angela Serafina Maria Mazza 
| title=
| spouse =
| children =
| occupation = [[duhovnik]]
| profession = [[pravnik]]
|previous_post= {{unbulleted list|[[San Lorenzo in Panisperna|kardinal-duhovnik pri San Lorenzo in Panisperna]] (1759–1762)|[[Santi XII Apostoli|kardinal-duhovnik pri Santi Apostoli]] (1762–1769)}} 
| alma_mater = [[jezuiti|Jezuitsko]] [[Semenišče v Riminiju]]&lt;br&gt;[[pijaristi|Pijaristovska]] [[Univerza v Urbinu]]
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = C o a Clementem XIV.svg
| coat_of_arms_alt =
| motto = 
&lt;!---------- Stanje svetosti ----------&gt;
| feast_day =
| venerated = 
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| suppressed_date =
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| other = Klemen
}}

'''Papež Klemen XIV.''' (rojen kot '''Giovanni Vincenzo Antonio Ganganelli''', [[Minoriti|OFM Conv.]]), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[31. oktober]] [[1705]], [[Sant'Arcangelo di Romagna]], † [[22. september]] [[1774]], [[Rim]].

[[Papež]] je bil med letoma 1769 in 1774.

== Življenjepis ==
[[File:Cardinale Giovanni Vincenzo Ganganelli.jpg|thumb|left|180px|Kardinal Ganganelli.]]

=== Poreklo in mladost ===
Janez Ganganelli se je rodil kot ''Giovanni Vincenzo Antonio'' v [[Santarcangelo di Romagna|Santarcangelu]] 31. oktobra 1705 kot drugi otrok zdravnika ''Lorenza Ganganellija'' in plemkinje ''Angele Serafine Marije Mazza''. Zakrament [[sveti krst|svetega krsta]] je prejel 2. novembra 1705.&lt;ref&gt;[https://www.newadvent.org/cathen/04034a.htm] Wilhelm, Joseph. ''&quot;Pope Clement XIV.&quot;'' The Catholic Encyclopedia. Vol. 4. New York: Robert Appleton Company, 1908. 5 Jan. 2015&quot;.&lt;/ref&gt;

Sprva je študiral v [[Verucchio|Verucchiju]], od 1717 pa se je izobraževal pri [[Družba Jezusova|jezuitih]] v [[Rimini]]ju. Študiral je tudi pri [[pijaristi]]h v [[Urbino|Urbinu]].

Janez je 15. maja 1723 v [[Forlì]]ju vstopil k [[minoriti|minoritom]] in si izbral redovniško ime ''Lorenzo'' v spomin na svojega očeta Lovrenca. Noviciat je opravil v [[Urbino|Urbinu]], kjer je bil [[frater]] [[minoriti|minorit]] že njegov bratranec ''Vincenzo''. Večne zaobljube je napravil 18. maja 1724. Od leta 1724 do 1728 je bil poslan v samostane v [[Pesara|Pesari]], [[Fano|Fanu]] in [[Recanata|Recanati]], kjer je študiral teološke vede. Študije je nadaljeval v [[Rim]]u pri [[Antonio Lucci|Luciju]] in pridobil [[doktorat]] iz [[teologija|teologije]] leta 1731.&lt;ref name=&quot;Cardinals of the Holy Roman Church&quot;&gt;{{cite web|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1759.htm#Ganganelli|title=Ganganelli, O.F.M. Conv., Lorenzo (1705–1774)|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=22 February 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvene službe ===

* 1724 je napravil [[redovne zaobljube]] pri [[minoriti]]h.
* 1740: ravnatelj zavoda San Bonifacio;
* 1741: vrhovni razločevalec (''definitor generalis'') [[frančiškani|frančiškanov]]-[[minoriti|minoritov]];
* 1746: svetovalec pri [[Rim]]ski [[inkvizicija|inkviziciji]] in nato pomočnik [[Innocenzo Balestracci|Balestracciju]] v isti združbi&lt;ref&gt;Giuseppe de Novaes, ''Elementi della storia de' sommi pontefici'', Roma 1822, III edizione, vol. XV.&lt;/ref&gt;;
* 24. septembra 1759 ga je imenoval za [[kardinal-duhovnik|kardinala-duhovnika]] [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]];
* 19. novembra 1759 sprejme kardinaski naslov pri [[San Lorenzo in Panisperna]]; 
* 29. marca 1762 ga zamenja za naslov pri [[Santi XII apostoli|Santi apostoli]].&lt;ref name=&quot;Cardinals of the Holy Roman Church&quot;&gt;{{cite web|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/bios1759.htm#Ganganelli|title=Ganganelli, O.F.M. Conv., Lorenzo (1705–1774)|publisher=Cardinals of the Holy Roman Church|access-date=22 February 2015}}&lt;/ref&gt;
* 19. maja 1769: izvoljen za [[papež]]a.

== Papeževanje ==
[[File:Clemente XIV a cavallo di fronte a Castelgandolfo.jpg|thumb|180px|left|&lt;center&gt;Papež Klemen XIV. na podeželju jahajoč [[konj]]a v okolici [[Castel Gandolfo|Castel Gandolfa]]]]&lt;/center&gt;

=== Izvolitev ===
Ob smrti [[papež Klemen XIII.|Klemena XIII.]] (2. februarja 1769) je bilo 57 kardinalov. 46 jih je sodelovalo pri volitvah novega papeža. Razdeljeni so bili v tri stranke: ''zelanti'' so bili proti vmešavanju vladarjev in za ohranitev Družbe Jezusove; drugi so bili naklonjeni [[Bourboni|Burbonom]] in kot taki za njeno ukinitev; tretji so bili neporedeljeni. Francija je dala &quot;veto&quot; zoper izvolitev kardinala [[Simone Buonaccorsi|Buonaccorsija]], ki je bil jezuitom naklonjen. Izvolili so nato [[minoriti|frančiškana-minorita]] Lorenza Ganganellija, ki si je privzel ime Klemen XIV.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{cite web|url=https://cardinals.fiu.edu/conclave-xviii.htm|title=Conclave of February 15 - May 19, 1769 (Clement XIV)|publisher=Salvador Miranda|date=1998-2018|access-date=17. februar 2022}}&lt;/ref&gt;

Po tri mesece trajajočem [[konklave|konklavu]] je bil 19. maja 1769 soglasno izvoljen kljub nasprotujočim si strankam in brezobzirnemu vmešavanju nekaterih vladarjev kot sporazumni kandidat za [[papež]]a; 28. maja je prejel [[škofovsko posvečenje]]; 4. junija je bil umeščen in kronan. [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateran]] pa je prevzel v posest 26. novembra 1769.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=I papi|page=266}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje ===

==== Pomirljiva usmeritev ====
Klemen XIV. je že od samega začetka računal, da bo vodil pomirljivo politiko, ki bi zgladila prepade s katoliškimi kronami, ki so se poglobili med prejšnjim papeževanjem. Spor med posvetno in duhovno oblastjo je cerkvena stran ne brez razloga dojemala kot grožnjo in Klemen XIV. si je prizadeval za spravo med evropskimi vladarji. S tem, ko je popustil v papeških zahtevah po [[Vojvodstvo Parma|Parmi]], je dosegel vrnitev Avignona in Beneventa in na splošno uspel vzpostaviti vsaj začasno ravnotežje med duhovnimi in posvetnimi - pravzaprav [[razsvetljenstvo|razsvetljensko]] usmerjenimi - oblastmi. Obenem pa je pokazal, da želi ustreči (ne)opravičenim zahtevam posvetnih vladarjev, kar pa jim je le še povečalo apetite.

Ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je kot kardinal podpisal tudi pogoj, da bo zatrl [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]], če bo izvoljen za papeža. Govorice so trdile ravno to in na to so se sklicevali nekateri vladarji, ko so trmasto zahtevali njeno takojšnjo ukinitev. 
Opazno pa je bilo, da izvajajo samodržne „razsvetljene“ vlade nanj vedno hujši pritisk v tej smeri in [[Bourboni]] so se večkrat sklicevali na njegovo tozadevno obljubo, ki da jo naj čim prej uresniči. Poskušal se je temu sicer izogniti, česar pa ni bilo mogoče doseči z obotavljanjem in neodločnostjo, kar je le še stopnjevalo njihovo predrznost. Tako je končno popustil pritiskom in tozadevni odlok napisal novembra 1772, a podpisal 21. julija 1773.&lt;ref name=Pollen&gt;[http://www.newadvent.org/cathen/14096a.htm Pollen, John Hungerford. &quot;The Suppression of the Jesuits (1750–1773)&quot;] ''The Catholic Encyclopedia''. Vol. 14. New York: Robert Appleton Company, 1912. 26 March 2014{{PD-notice}}&lt;/ref&gt;

==== Potrditev nasledstva Marije Terezije ====
18. septembra 1773 je papež končno potrdil pravico do nasledstva - in s tem do pridobitve ogrske krone - [[Marija Terezija|Mariji Tereziji]], ki je med katoliškimi vladarji skoraj edina bila naklonjena jezuitskemu redu.

==== Sprejem in povišanje mladega Mozarta ====
[[File:Papa Clemente XIV nei giardini di Castel Gandolfo, 1770.jpg|thumb|180px|right|&lt;center&gt;Klemen XIV. se je [[1770]] umaknil pred vročino v [[Castel Gandolfo|Kastelgandolfske]] [[vrt]]ove]]&lt;/center&gt;

Papež Klemen XIV. in običaji katoliške Cerkve v Rimu so podrobno opisani v pismih [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Mozarta]] in njegovega očeta [[Leopold Mozart|Leopolda]], ki sta jih pisala iz Rima aprila in maja 1770 med njunim popotovanjem po Italiji. Leopoldu se je zdela višja duhovščina žaljivo ošabna; vendar ga je papež skupaj s sinom ljubeznivo sprejel ter komaj štirinajstletnega Mozarta-sina povišal v viteza [[Red zlate ostroge|Reda zlate ostroge]] ({{lang-la|Ordo militia aurata}}; {{lang-en|Order of the Golden Spur}}).

Tokrat je namreč Wolfgang pokazal neverjeten podvig glasbenega spomina. Znano je bilo namreč, da so v papeški kapeli predzvajali &quot;[[Miserere (Allegri)|Miserere mei, Deus]]&quot; - skladatelja iz 17. stoletja [[Gregprio Allegri|Gregorja Allegrija]], čigar glasbo je papež prepovedal zunaj papeške kapele pod kaznijo [[izobčenje|izobčenja]]. Skupaj z očetom sta bila na izvajanju znamenite skladbe na Veliki petek 1770. 14-letni Wolfgang si je melodijo tako dobro zapomnil, da je lahko skladbo v celoti zapisal po enem samem poslušanju - po spominu. Da bi bil popolnoma gotov, jo je šel poslušat še enkrat. Papež je za to zvedel - verjetno po pripovedovanju samega ponosnega očeta - pa je bil toliko presenečen nad izrednim spominom na široko znanega &quot;[[čudežni otrok|čudežnega otroka]]&quot;, da mladega Mozarta ni kaznoval, ampak ga je celo odlikoval.&lt;ref&gt;Wolfgang Amadeus Mozart, ''Mozart's Letters, Mozart's Life: Selected Letters'', transl. Robert Spaethling, (W. W. Norton &amp; Company Inc., 2000), 17.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.classical-music.com/features/articles/why-did-the-pope-award-mozart-a-papal-knighthood-and-the-order-of-the-golden-spur/|title= Why did the Pope award Mozart a Papal knighthood and the Order of the Golden Spur?|publisher= BBC Music Magazine |date=18. september 2020|accessdate=5. maj 2022}}&lt;/ref&gt;

==== Odnosi z Judi ====
Njegovo izvolitev je pozdravila judovska skupnost, ki je verjela, da bo človek, ki jih je kot svetovalec [[Kongregacija za nauk vere|Svetega oficija]] v poročilu z dne 21. marca 1758 razglasil za na splošno nedolžne zaradi pretirane krvne obtožbe, ne bo nič manj pravičen in človečen do njih, ko bo sedel na katoliškem prestolu.

;Upravičene in neupravičene obtožbe 
Janez Ganganelli, ki ga je [[papež Benedikt XIV.|Benedikt XIV.]] določil za preiskovalca obtožb proti [[Judi|Judom]] iz [[Janopol]]a na Poljskem&lt;ref&gt;''Janopol, Janapuolė'', {{lang-pl|Janopol}}) nekdanje poljsko mesto – danes v Litvi, je 2011 imelo le 341 prebivalcev.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://statistics.bookdesign.lt/table_125_06.htm?lang=en|title=2011 census|publisher=Statistikos Departamentas (Lithuania)|accessdate=August 15, 2017}}&lt;/ref&gt; je ne le zavrnil očitek, ampak je menil, da je večina podobnih trditev od trinajstega stoletja nadalje neutemeljena. Pripravil je namreč pravno poročilo, ki je, od vseh obtožb o obrednih judovskih umorih dojenčkov, katerih zapisi so mu bili temeljito dani na voljo, izrecno priznal kot dokazana le dva: tisto [[Simon Trentski|Simona Trentskega]]&lt;ref&gt;''Simon Trentski'' ({{lang-en|Simon of Trent}}; {{lang-de|Simon von Trient; Simon Unverdorben}}; {lang-it|Simonino di Trento; Simeon}}), (1472–1475), je bil deček iz [[Trento|Trenta]] v Severni Italiji, čigar smrt so povezovali z judovskim obrednim umorom tamkajšnje skupnosti.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.britishmuseum.org/collection/term/BIOG161675 |title=St Simon of Trent |website=The British Museum |access-date= November 29, 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780195399301/obo-9780195399301-0433.xml |title=Simon of Trent |website=Oxford Bibliographies |access-date= November 29, 2020}}&lt;/ref&gt; ter [[Andrej Rinski|Andreja Rinskega]] &lt;ref&gt;''Andrej Rinski'' ({{lang-de|Anderl (Andreas) Oxner von Rinn}}; {{lang-la|Andreas Oxner de Rinn}}) je bil po legendi dojenček, ki je bil žrtev obrednega judovskega umora (*26. XI. 1459  †12. VII. 1462) v severnotirolski vasici Rinn.&lt;/ref&gt;

=== Razpustitev jezuitov ===
[[File:Societas Iesvitarvm Electa Regnis Portvgalliae Lege Regia III Sept MDCCLIX - Museu de Lisboa (MC.PIN.1295).png|261px|thumb|&lt;center&gt;&quot;''Jezuite so izgnali s Portugalskega s kraljevim odlokom z dne 3. septembra 1759''&quot;.&lt;br&gt;&lt;small&gt;Ko s portugalskih obal izpluje 
jadrnica, udari strela jezuita ki poskuša zažgati zemeljski globus, mitro in kraljevo krono; pri nogah ležita vreča zlatnikov in zaprta knjiga (simbola bogastva in nadzora nad izobrazbo).&lt;br&gt;''Propagandni protijezuitski letak''.]]&lt;/center&gt;&lt;/small&gt;

Najbolj sporna pa je njegova vloga pri pogromu nad [[jezuiti]], ki so jih razsvetljeni vladarji in njihovi ministri obtoževali najneverjetnejših prestopkov največ z namenom, da se polastijo njihovega namišljenega bajnega bogastva in da onemogočijo jihovo vodilno vlogo v izobraževanju mladih rodov ter da nato podržavijo verske šole.

Zaklet nasprotnik [[jezuiti|jezuitov]] in vnet zagovornik [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] - [[Portugalska|portugalski]] [[prostozidarstvo|prostozidar]] [[Markiz Pombal|Pombal]] - je uporabil svoje privilegije in politično moč, da je vplival na lahkovernega [[seznam portugalskih kraljev|portugalskega kralja Jožefa]], da je podpisal odlok, s katerim je izgnal [[jezuiti|jezuite]] najprej iz [[Brazilija|Brazilije]] (1754), kjer so sicer vzorno ščitili domorodne [[Indijanci|Indijance]] v svojih glasovitih [[jezuitske redukcije|redukcijah]] pred pohlepnimi trgovci; nato enako iz njene matice [[Kraljevina Portugalska|Portugalske]] (1759). Temu nestrpnemu ukrepu je sledil kot lavina izgon iz [[Francosko kraljestvo|Francoskega kraljestva]] (1764), [[Španija|Španije]] in njenih kolonij (1767) ter iz [[vojvodstvo Parma|Parme]] (1768). Z nastopom novega papeža so [[Bourboni|Bourbonski]] [[kralj]]i zahtevali popolno zatrtje družbe. Klemen XIV. je ravnal prav nasprotno kot njegov predhodnik [[papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]], ki se postavil po robu krivičnim in za Cerkev škodljivim zahtevam. On je namreč [[Družba Jezusova|Družbi Jezusovi]] javno priznaval njene zasluge za vero, za vzgojo in tudi za nedvomno in trajno podporo [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]. Na ta način je skušal spodbijati razloge, s katerimi so nasprotniki zahtevali njeno ukinitev; ko pa jo je v okrožnici celo izrecno pohvalil, je s tem njene sovražnike le še bolj razkačil, da so postajali vedno bolj nestrpni in neučakani v svojih skrajnih zahtevah.

Klemen XIV. je morebiti skušal pomiriti njihove nasprotnike z očitno neprijaznim in arogantnim ravnanjem z jezuiti: zavrnil je srečanje z [[vrhovni general|vrhovnim generalom]] [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] [[Lovrenc Ricci|Lovrencom Riccijem]], odstranil je jezuitske profesorje iz uprave papeškega [[Irski zavod|Irskega]] in [[Rimski zavod|Rimskega zavoda]] ter jim prepovedal sprejemanje novincev; skratka postopal je čisto v duhu njihovih zagrizenih nasprotnikov. Nerazumna poteza je bila že samo zatrtje družbe, ki je bila prva opora papeža; še bolj nerazumljiva pa zaprtje njenega vrhovnega predstojnika v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], kjer je tudi kmalu umrl.&lt;ref name=Mccoog&gt;{{cite web| url = https://www.thinkingfaith.org/articles/jesuit-restoration-part-two-society-under-clement-xiv| title = McCoog SJ, Thomas M., &quot;Jesuit Restoration - Part Two: The Society under Clement XIV&quot;, ''Thinking Faith'', 14 August 2014}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji priznavajo, da je bil papež prisiljen ukrepati, ker ni imel pred nasiljem nobene izbire. Pritisk je namreč naraščal do te mere, da so &quot;katoliške&quot; - po mentaliteti prejkone &quot;razsvetljene&quot; in liberalne, torej pravzaprav protikatoliške in brezbožne - države grozile, da se bodo odcepile od Cerkve in povzročile [[shizma|razkol]], če bo papež še nadalje odlašal z zatrtjem jezuitov. Klemen XIV. je nazadnje popustil &quot;v imenu miru Cerkve in da bi se izognil odcepitvi v Evropi&quot; in zatrl Družbo Jezusovo s kratkim brevem &quot;[[Dominus ac Redemptor]]&quot; z dne 21. julija 1773.&lt;ref&gt;[https://archive.org/stream/americancatholic13philuoft#page/696/mode/2up ''&quot;The Suppression of the Jesuits by Pope Clement XIV,&quot;''] The Catholic American Quarterly Review, Vol. XIII, 1888.&lt;/ref&gt; 

Nenavadno je vendarle dejstvo, da pa so ravno nekateri nekatoliški vladarji, zlasti v [[Prusija|Prusiji]] in [[Rusija|Rusiji]], ki papeške oblasti niso priznavali, ukaz prezrli prav zato; še bolj pa iz koristnejšega razloga: da so lahko ohranili odlično urejene jezuitske šole in njihove profesorje, ki so sloveli po strokovnosti in izvedenosti v vseh takratnih znanstvenih panogah, zlasti pa v [[matematika|matematiki]], [[mehanika|mehaniki]] in [[astronomija|zvezdoznanstvu]]. 

Ta ukrep - zatrtje Družbe Jezusove - je bil namreč posledica vrste političnih potez in zapletenih razmer takratnega [[razsvetljenstvo|razsvetlenstva]], in ne morda kake teološke polemike ali krivde na strani [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]]. [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] je bila na zgubi: iz rok so ji iztrgali šolstvo, ki je bilo pravzaprav v rokah jezuitov, katerim so vzeli 800 zavodov, a 15.000 odličnih profesorjev izgnali, čeprav so bili izvrstni profesorji, odlični pedagogi in priznani znanstveniki, kar se je pokazalo zlasti v [[Kitajski misijoni|Kitajskih misijonih]], ki jih je ta ukrep še huje prizadel kot Zahod.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=I papi|page=267}}&lt;/ref&gt;

==== Položaj Družbe Jezusove ====
Na [[Kitajska|Kitajskem]] so [[jezuiti]] pokazali, da so sposobni ponesti [[Jezus Kristus|Kristusovo]] oznanilo tudi v tako nedostopno deželo, kot je bila takrat pred Zahodnjaki ljubosumno zaprta [[Kitajska]]. To je po eni strani spodbulo navdušenje in hvalo, po drugi strani pa nevoščljivost in grajo. 

Že prvi naslednik jezuitskega predstojnika [[Matteo Ricci|Riccija]] v Kitajskih misijonih je podvomil o pravilnosti njegovega prilagajanja kitajskim običajem, češ da je morda šel predaleč. 
Tako se je [[Nikolaj Longobardo|Longobardo]] temeljito razlikoval od svojega predhodnika. ''Niccolò Longobardo'' (1559-1654), kitajsko ime ''Long Huamin'' ({{zh|t=龍華民}}), je bil sicilski jezuit na Kitajskem v 17. st. Tja je prispel 1597; poslali so ga v področje [[Shaozhou]] (Šaučov). Naslednik [[Matteo Ricci|Riccija]] je postal 1610 kot vrhovni general za [[Kitajski misijoni|Kitajske misijone]].&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=SqTQjve2VLsC&amp;q=Longobardo+Ricci&amp;pg=RA1-PA371 |title=Asia in the Making of Europe |volume=3 |first1=Donald Frederick |last1=Lach |author-link=Donald Frederick Lach |first2=Edwin J. |last2=Van Kley |page=371 |publisher=[[University of Chicago Press]] |year=1998 |isbn=9780226467658}}&lt;/ref&gt; Čeprav je tudi on bil jezuit – se ni strinjal z Riccijem zlasti glede na izraze, ki naj jih Kitajci uporabljajo za izražanje Božjega imena (&quot;Tjan&quot; in &quot;Šangdi&quot;). 

Zato ne čudi, da si glede pravilnega in umirjenega stališča niti sami papeži niso bili na jasnem in se je zato njihov odnos spreminjal: saj so bili pod vplivom poročil od strani raznih redov, še bolj pa jezuitom izrazito sovražnih politikov. Nekateri papeži so zato nove obrede dopuščali, drugi jih trpeli, tretji – med katerimi je bil najkorenitejši [[papež Klemen XI.|Klemen XI.]], pa so jih izrečno prepovedovali. To omejevanje je nadaljeval tudi [[papež Benedikt XIV.|Benedikt XIV.]] kar z dvema bulama in na nek način pomagal trobljenju protiverskih [[enciklopedisti|enciklopedistov]] ter &quot;[[razsvetljenstvo|razsvetljenih]]&quot; vladarjev: “Družbo Jezusovo je treba zatreti!” Najhujšo zdraho pa je povzročalo vmešavanje evropskih držav, ki so zastopale svoje kolonijalne interese. 
 
Očitno je namreč, da so tudi zaradi medredovniške nevoščljivosti in vladarskih spletk in podtikanj bili papeži vedno manj naklonjeni [[jezuiti|jezuitom]]. Vladarji so se po svojih diplomatskih predstavnikih in njim naklonjenih kardinalov kar redno hudo vtikali tudi v papeške volitve, da bi ja ne bil izvoljen kak jezuitom naklonjen kardinal. Nekateri papeži so sami verjeli neutemeljenim očitkom, ki so deževali od raznih strani, kar je imelo za posledico ne le prepovedano uporabo teh ali onih običajev in obredov - predvsem na Kitajskem in v Indiji, - ampak skorajšnjo popolno prepoved same Družbe Jezusove (1773).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.encyclopedia.com/people/philosophy-and-religion/roman-catholic-popes-and-antipopes/clement-xi|title= Clement XI|publisher=Catholic Encyclopedia|date=1913 |accessdate=10. april 2021}}&lt;/ref&gt;

Zato so skoraj vsi papeži “razsvetljenega” stoletja kar brezobzirno nastopali proti jezuitom: celo tisti, ki so pri njih doštudirali. Takratni vladarji so si prisvojili &quot;pravico&quot;, da osporavajo izvolitev kandidata, ki jim ni bil po volji in so to obilno izrabljali tudi z zahtevo, da novi papež ne sme biti naklonjen jezuitom. To se jim je pri izvolitvi [[papež Klemen XIII.|Klemena XIII.]] sicer izjalovilo: vendar lavine, ki jo je sporožilo sovraštvo [[razsvetljenstvo|razsvetljencev]], kljub dobri volji ta papež ni mogel več zaustaviti.

==== Najprej zoper [[jezuiti|jezuite]] in [[papež]]a, nato zoper [[kralj]]e ====
Ni dvoma, da zahteva po uničenju [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] ni bila zgolj naključje ali celo pomota. Nasprotniki [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] so videli v tem redu najmočnejšo udarno in obrambno silo [[krščanstvo|krščanstva]] ter trdno oporo [[papež]]u. Prav zato so zahtevali, da mora ravno papež Družbo tudi uradno zatreti, čeprav je bilo to po sramotenju, ropanju in izgonu jezuitov iz vseh pomembnejših dežel pravzaprav le še prazna formalnost - potem, ko so [[jezuiti|jezuite]] praktično vse pomembnejše države očrnile, jim zaplenile vse premoženje ter jih izgnale takorekoč gole iz celotnega katoliškega sveta.

Omahljivega [[papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]] - ki jezuitov bržkone ni maral - so [[razsvetljenstvo|razsvetljenci]] postavili pred končno izbiro: ali uradno zatre Družbo, ali pa bo sledil [[shizma|razkol]], ki bo hujši od [[reformacija|reformacije]] - odpad skoraj celotnega katoliškega sveta od papeža. Obljubljali so vrh tega [[Papeška država|Papeški državi]] vrnitev [[Avignon]]a in drugih zasedenih ozemelj.

S stoletja trajajočim rušenjem papeškega ugleda in avtoritete ([[galikanizem]], [[janzenizem]]) je zlasti [[Francosko kraljestvo]] nehote samo žagalo vejo, na kateri so sedeli kralj, in ugled kraljestva in celotna takratna ureditev. Prevratneži in prekucuhi se niso postavili namreč le zoper jezuite, ampak tudi zoper Cerkev, končno pa tudi zoper kralja in plemstvo. Tako je kmalu po zatrtju Družbe Jezusove (1773) dolgoletna vzajemna setev &quot;razsvetljenih&quot; filozofov [[enciklopedisti|enciklopedistov]] in ošabnih [[Francosko kraljestvo|francoskih kraljev]], ki so se stalno vmešavali v cerkvene zadeve in jo ovirali pri njenem svobodnem delovanju, dozorela v klas, ki se je imenoval [[Francoska revolucija]] (1789) - in le-ta se ni obrnila le zoper Cerkev, ampak je najprej surovo pometla z dinastijo.

Upoštevanja vredne so besede nepristranskega sodobnika in odličnega poznavalca takratnih zdrah, protestantskega zgodovinopisca Schoella&lt;ref&gt;francosko: ''Maximilien Samson Frédéric Schoell'', nemško: ''Maximilian Samson Friedrich Schöll'' (1766-1833) je bil zgodovinar, starinar, filolog, knjižničar in francoski veleposlanik v službi pri Pruskem dvoru&lt;/ref&gt; v njegovem delu ''Cours d`histoire''&lt;ref&gt;''Cours d`histoire'' Tome 44. p. 71&lt;/ref&gt;, kjer pronicljivo ugotavlja:
{|
|-
! Francoski izvirnik&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://books.google.rs/books?id=w2hHAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title= Cours d’histoire des états européens, depuis le rouleversement de l’empire Romain d’occident jusqu’en 1789|publisher= Maximilien Samson Frédéric Schoell|date=1834 |accessdate=1. februar 2022}}&lt;/ref&gt;
! Nemški prevod&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://katholischglauben.info/die-verfolgung-insbesondere-der-jesuiten/|title= Die Verfolgung insbesondere der Jesuiten|publisher=Katholish Glauben.info|date=2. avgust 2018 |accessdate=1. februar 2022}}&lt;/ref&gt;
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt;Vers le milieu du dix-huitième siècle, les révolutionnaires qui visaient á la destruction des monarchies, voulaient avant tout renverser la puissance de l’Église, parce qu’ils savaient que depuis longtemps ses intérêts étaient entièrement liés avec ceux de la puissance monarchique dont, dans des siècles d’ignorance, elle avait souvent été l’ennemie. Mais pour renverser la puissance ecclésiastique, il fallait l’isoler, en lui enlevant l’appui de cette phalange sacrée qui s’était dévouée á la défense du trône pontifical, c’est-á-dire les Jésuites. Telle fut la vraie cause de la haine qu’on voua á cette société. Les imprudences que commirent quelques-uns de ses membres, fournirent des armes pour combattre l’ordre, et la guerre contre les Jésuites devint populaire ; ou plus tôt haïr et persécuter un ordre dont l’existence tenait á celle de la religion catholique et du trône, devint un tiret qui donnait le droit de se dire philosophe.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Die Umsturzmänner, welche die Zerstörung der Monarchien beabsichtigten, wollten vor allem die Macht der Kirche zugrunde richten. Um dieses auszuführen, mußten sie dieselbe isolieren, indem sie ihr die Stütze jenes geistlichen Kriegsheeres entzogen, welches sich der Verteidigung des päpstlichen Thrones besonders gewidmet hatte, nämlich die Jesuiten. Dieses ist die wahre Ursache des Hasses, den man gegen diese Gesellschaft hegte. Daher gab auch der Haß und die Verfolgung dieses Ordens Anspruch auf das Recht, sich Philosoph zu nennen.“ Die Monarchen, die sich zur Verfolgung und Unterdrückung der Gesellschaft Jesu hergaben, waren also nur die willfährigen Werkzeuge in den Händen der Philosophen zur Zertrümmerung ihrer Throne.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Sredi 18. stoletja so [[revolucionar]]ji, ki so si prizadevali za uničenje [[monarhija|kraljestev]], želeli predvsem strmoglaviti oblast [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]], saj so vedeli, da so bili njeni interesi že dolgo v celoti povezani z interesi kraljevske oblasti, katera je bila sicer v stoletjih nevednosti pogosto njena sovražnica. Toda da bi strmoglavili cerkveno oblast, jo je bilo treba osamiti in ji odvzeti podporo tistega svetega krdela (=falange), ki se je posvetilo obrambi [[papež|papeškega]] prestola, to je [[jezuiti|jezuitov]]. To je bil pravi vzrok za sovraštvo, ki je bilo naperjeno proti tej [[Družba Jezusova|Družbi]]. Nepazljivosti, ki so jih zagrešili nekateri njeni člani, so dale orožje za boj proti redu in tako je vojna proti jezuitom postala priljubljena; zategadelj je sovraženje in preganjanje reda, katerega obstoj je bil odvisen od [[katolištvo|katoliške vere]] in [[prestol]]a, terjalo naziv, ki je dajal pravico, da se kdo imenuje [[filozof]]. 
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Dela ==
*{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1769-1774-_Clemens_XIV.html | language = la | accessdate = 6. december 2011}}

=== Okrožnice ===
# Bula ''Salutis nostrae'' (30. april 1774)
# Breve ''Dominus ac Redemptor'' (21. julij 1773 – zatrtje [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]])
# Breve ''Magna atque ''  (16. marec 1771)
# Breve ''Inscrutabili divinae'' (12. december 1769)
# Okrožnica ''Cum summi apostolatus'' (12. december 1769)
# Okrožnica ''Decet quam maxime '' (21. september 1769)

== Smrt in spomin ==
[[File:Tomb of Clemens XIV by Antonio Canova.jpg|thumb|right|180px|Grob papeža Klemena XIV. v Baziliki [[Santi XII apostoli|Santi apostoli]] v [[Rim]]u]]

==== Bolezen ====
Zadnje mesece življenja je Klemen XIV. preživljal v zagrenjenosti zaradi svojih neuspehov - zlasti zaradi zatrtja Družbe Jezusove - in zdelo se je, da je zaradi tega vedno žalosten in [[Depresija (razpoloženje)|potrt]]. Pred boleznijo je neumorno delal in je bil vedno dobre volje; nasprotno pa je sedaj padel v stanje nezanimanja, ki ga običajno pripisujejo strupu.&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://www.yorkshirepost.co.uk/news/latest-news/death-by-poisoning-of-his-holiness-pope-clement-xiv-1-2402306| title = &quot;Death by poisoning of His Holiness Pope Clement XIV&quot;, ''Leeds Intelligencer'', 15 November 1774}}&lt;/ref&gt;

Dne 10. septembra 1774 je padel v posteljo, a 21. septembra 1774 je prejel [[bolniško maziljenje]]. Širile so se govorice , da se mu je v njegovi zadnji uri prikazal sv. [[Alfonz Ligvorij]] (1696-1775) in ga tolažil, čeprav je sicer bil tedaj istočasno skozi dva dneva v zamaknjenju na sedežu svoje škofije v [[Arienzo|Arienzu]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.scienzadiconfine.eu/mente/bilocazione.html |title=Bilocazione|publisher=Scienza di confine.eu|date=oktober 2009|accessdate=16. februar 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.coscienza.org/bilocazione/|title=Bilocazione|publisher= Istituto di ricerca della coscienza|date=|accessdate=16. februar 2022}}&lt;/ref&gt;

==== Ali je bil zastrupljen? ====
Njegovo potrtost in hitro razpadanje trupla so govorice pripisovale zastrupitvi, češ da so ga zastrupili [[jezuiti]] iz maščevanja zaradi zatrtja [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]]. Dokazov za zastrupitev pa pri raztelešenju niso našli nobenih. Trditve o zastrupitvi pa so vsi, ki so mu bili blizu, odločno zanikali. V ''Letnem poročilu za leto 1774 '' je omenjeno, da je papež že dalj časa bolehal in da s svojimi 70-imi leti tudi ni bil več mlad. Da je umrl naravne smrti, so potrdili tako njegov osebni zdravnik kot tudi spovednik in drugi, ki so vsi oporekali razširjenim govoricam..&lt;ref name=kelly715&gt;John N.D. Kelly, ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', p.&amp;nbsp;715&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;

Klemen XIV. je umrl 22. septembra 1774 na veliko žalost njegovih podložnikov, ki so ga hvalili zaradi njegove človeške uprave v [[Papeška država|Papeški državi]].

Ko so njegovo telo pri raztelešenju (obdukciji) odprli, so [[zdravnik]]i zaključili, da je umrl zaradi dolgoletnih [[skorbut]]ičnih in [[hemeroidi|hemoroidnih]] motenj, ki so se še poslabšale zaradi prekomernega dela in hudega potenja – saj habita ni slačil niti v najhujši vročini.&lt;ref&gt;[https://www.newadvent.org/cathen/04034a.htm] &quot;Wilhelm, Joseph. &quot;Pope Clement XIV.&quot; The Catholic Encyclopedia. Vol. 4. New York: Robert Appleton Company, 1908. 5 Jan. 2015&quot;.&lt;/ref&gt;

==== Pogreb ====
27. septembra so ga pokopali pri [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Svetem Petru]].

1802 so prenesli njegove ostanke v frančiškansko cerkev [[Bazilika Santi XII apostoli|Santi Apostoli]] v [[Rim]]u, kjer je napravljen tudi sorazmerno velik spomenik. Njegovo grobnico v slogu [[neoklasicizem|neoklasicizma]] je zasnoval in izklesal [[Antonio Canova]] in sicer v omenjeni ''Baziliki Svetih apostolov''. Na njegovem grobu je napis:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! &lt;center&gt; Epitaphus (latinski izvirnik)&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;&lt;/center&gt;
! &lt;center&gt; Nagrobni napis (slovenski prevod)&lt;/center&gt;
|-
|
&lt;poem&gt;
HEIC IN PACE CHRISTI
QVIESCIT
CLEMENS XIV PONT MAX
EX ORD. F. M. CONV.
XXXI X MDCCV     XXI IX MDCCLXXIV
&lt;/poem&gt;
|
&lt;poem&gt;
Tukaj v Kristusovem miru 
počiva
Klemen XIV., papež
iz reda minoritov
31. X. 1705 - 21. IX. 1775
&lt;/poem&gt;
|}

Njegovi rojaki iz [[Santarcangelo di Romagna|Santarcangela]] so postavili v njegovo čast slavolok na glavnem trgu, ki so ga gradili od 1772 do 1777.

=== ''Ursus velox'' ===
[[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o Klemenu XIV., da je ''Nagli medved'' ({{lang-la|Ursus velox}}; {{lang-en|Swift bear}}); pozneje so narobe brali kot ''Cursus velox'' – ''Nagli tek'' ali ''Visus velox'' – ''Nagli blesk''. 
Nekateri viri menijo, da je imela rodbina za grb dirjajočega medveda.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=74}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=84}}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

=== Papeži in Družba Jezusova ===
{|
|-
! Die Ausbreitung des Baumes &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=A. Ender|title= Die Geschichte der Katholischen Kirche |page=778.779}}&lt;/ref&gt;
! Razširjenje drevesa
|-
| &lt;blockquote&gt;Beim Tode des hl. Ignatius hatte der Orden schon 1000 Mitglieder, unter dem zweiten General 3500, unter dem vierten 5000, zur Zeit der Aufhebung (1773) gar 22.589, welche in 41 Provinzen verteilt waren. Im Jahre 1889 zahlte die Gesellschaft 12.306 Mitglieder. Der Orden hatte auch seine Stürme zu bestehen. Unter dem General Aquaviva waren einige spanische Jesuiten ungehalten darüber, daβ zwei Italiener nacheinander Generale wurden. Sie verlangten daher einen eigenen Generalkommissär, welcher vom General unabhängig sein sollte; auch strebten sie eignene Ordensstatuten für Spanien an. Da aber weder das eine noch das andere gewährt wurde, wendeten sich die Unzufriedenen an die Inquisition un dan Philipp II. Paul IV. hatte die Gesellschaft gezwungen, gegen die Konstitutionen des hl. Igntius das Chorgebet einzuführen und den General nur auf drei Jahre zu wählen. Nach dem Tode Pauls durften sie wieder zu den ursprünglichen Konstitutionen zurückkehren. Sixtus V. wollte manches am Orden ändern und sogar den Namen abschaffen; dabei nahm er auch keine Rücksicht auf die von angesehenen Fürsten vorgebrachten Bedenken. Bevor er aber seine Pläne durhsetzen konnte, starb er. Den gröβten Schlag aber versetzte Klemens XIV. dem Orden dadurch, daβ er ihn am 21. Juli 1773 infolge Drängens der bourbonischen Höfe auhob. 
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ob smrti sv. [[Ignacij Lojolski|Ignacija]] je imel red že 1000 članov, pod drugim generalom &lt;ref&gt;drugi general je bil ''Diego Laynez'' (pišejo tudi ''Laínez''; špansko: ''Diego Laynez'', 1512-1565), je bil španski duhovnik in jezuit ter teolog judovskega porekla, ter drugi vrhovni general Družbe Jezusove.&lt;/ref&gt; 3500, pod četrtim &lt;ref&gt;''Everard Mercurian'' (1514 – 1580) iz Beneluksa je bil četrti vrhovni general Družbe Jezusove&lt;/ref&gt; 5000, ob ukinitvi (1773) celo 22.589, ki so bili razporejeni v 41 provincah. Leta 1889 &lt;ref&gt;Obnovil jo je 1814 papež Pij VII.&lt;/ref&gt; je družba štela 12.306 članov. Red je moral tudi preživljati svoje nevihte. Pod generalom [[Claudio Acquaviva|Acquavivom]] &lt;ref&gt;''Claudio Acquaviva'' (14. september 1543 – 31. januar 1615) je bil italijanski jezuit-duhovnik. Izvoljen 1581 kot peti vrhovni general jezuitov je bil smatran za drugega ustanovitelja jezuitskega reda.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=_da7fuSkXpcC&amp;pg=PA203&amp;lpg=PA203&amp;dq=acquaviva+second+founder+of+the+jesuits&amp;source=bl&amp;ots=ykyY7I8KIK&amp;sig=LMJ2Vy-DFRKzs9R4mRgrpR7XnX8&amp;hl=en&amp;ei=o4tETaG8M8OAlAeQ6JSlDg&amp;sa=X&amp;oi=book_result&amp;ct=result&amp;resnum=3&amp;ved=0CCgQ6AEwAg#v=onepage&amp;q=acquaviva%20second%20founder%20of%20the%20jesuits&amp;f=false Malachi Martin, ''The Jesuits'' (1988), p. 203]&lt;/ref&gt; so nekateri španski jezuiti bili nezadovoljni, da sta dva Italijana drug za drugim postala generala. Zahtevali so torej svojega generalnega upravitelja, ki bi moral biti neodvisen od vrhovnega generala; iskali so tudi svoje statute za Španijo. Ker pa ne eno ne drugo ni bilo odobreno, so se nezadovoljni obrnili na [[inkvizicija|inkvizicijo]], nato pa na [[Filip II. Španski|Filipa II.]] [[Papež Pavel IV.|Pavel IV.]] je prisilil družbo, da je morala, nasprotno pravilom sv. Ignacija, uvesti zborno (=korno) molitev in izvoliti generala le za tri leta.&lt;ref&gt;Po Ignacijevi ustavi je jezuitski vrhovni general opravljal svojo službo vse do smrti&lt;/ref&gt; Po Pavlovi smrti jim je bilo dovoljeno vrniti se na prvotno ustavo. [[Papež Sikst V.|Sikst V.]] je želel spremeniti nekaj stvari glede reda in celo ukiniti ime; pri tem se ni oziral na pomisleke, ki so jih predlagali spoštovani knezi; vendar je umrl, preden je uspel uresničiti svoje načrte. Toda največji udarec je redu zadal Klemen XIV., ki ga je 21. julija 1773 na pritisk [[Bourboni|burbonskega]] dvora ukinil.
&lt;/blockquote&gt;
|}

;Zatrtje Družbe Jezusove
Klemenu XIV. [[zgodovinar]]ji zamerijo zatrtje [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]]. 16. avgusta 1773 je namreč razpustil [[jezuiti|jezuite]] - ta za Cerkev zaslužni red, ki je med drugim imel posebno, četrto zaobljubo, da bo vedno branil ugled in položaj rimskega papeža. Red je zatrl ne toliko zaradi napak, ki naj bi jih počenjali njegovi člani, kolikor bolj zaradi hudega pritiska [[Evropa|evropskih]] [[razsvetljenstvo|razsvetljenskih]] vladarjev, ki pri svojem stremljenju po [[absolutizem|samodrštvu]] niso trpeli nikakršnega ugovora ali ovire.&lt;ref&gt;[http://hetek.hu/hit_es_ertekek/201304/miert_oszlattak_fel_a_jezus_tarsasagot Kulcsár Árpád: Miért oszlatták fel a Jézus Társaságot?]&lt;/ref&gt;

{|
|-
! Verfolgung (der Katholischen Kirche) im XVIII. Jahrhundert: Jesuitenverfogung&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=931s.}}&lt;/ref&gt;
! Preganjanje (katoliške Cerkve) v 18. stoletju: preganjanje jezuitov
|-
|&lt;blockquote&gt;1. In Portugal war es der Todfeind der Jesuiten, Marquis Pombal. Er war ein stolzer Emporkömmling und lüstern nach den angeblich großen Gütern des Ordens. Vom Sohne eines Landmannes hatte er es zum Minister gebracht, der mit König Joseph Emanuel I. Von Portugal Mißbrauch trieb und später wegen Veruntreuungen von Geldern vor Gericht gestellt werden mußte. (Feinde der Jesuiten – weltliche Personen)&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=931}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
2. Ein Jesuitenfresser war auch der Exkapuziner Peter Parisot, ein Schurke erster Klasse. Derselbe wurde von Pombal nach Portugal gerufen und bekam die Aufgabe, Lügen auf Lügen geneg die Jesuiten zu schmieden und zu veröffentlichen. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=932}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
3. Man verfuhr, wie immer, so auch hier zunächst mit List. Man verletzte Ehre und guten Namen der Jesuiten durch die schamlosesten Verleumdungen und Betrügereien. In Portugal Pombal streute aus, sie hätten in ihren Reduktionen in Paraguay und Uruguay einen König, mit einem großen Heere, sie hätten duch Bedrückung der Indianer sich ungeheure Schätze erworben. – Beim Paapst wurden sie verleumdet, als wäre der Orden innerlich ganz zerfallen und bedürfe einer gründlichen Reform und einer eingehenden Visititation. (Listige Verfolgung) &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=933}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
4. Grausamkeit und Hinterlist Pombals. Während der Hinrichtung – sie dauerte 8 Stunden – schaute Pombal aus seinem Luftschlosse vergnügt dem blutigen Schauspiele zu. Die Kolbenschläfge wuredn den Opfern in Zwischenräumen gegeben, um die Qual zu verlängern. Pombal hatte Begnadigung der Mutter Tavoras gefürchtet, darum ließ er sie zuerst hinrichten; als dann die Begnadigung wirklich kam, war sie schon tot. – Diese Morde wurden ausgeführt ohne Beweis, auf ein bloßes, vielleicht gar selfsterfundenes Gerücht hin, um dann die Jesuiten als am Attentat mitschuldig hinstellen zu können. In der That wurden sie ohne Beweis einfach als Mitverschworene auf ewige Zeiten aus Portugal verbannt. (Die Verfolgung der Familie Tavora. Justizmord an dem Herzog Aveiro.) &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=934.935}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
5. Die herrlichen Reduktionen in Südamerika wurden mitten in ihrer Blüte durch Portugal vernichtet. (Gewaltsame Verfolgung gegen Eigentum.) &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=936}}&lt;/ref&gt;. 
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;1. Na [[Kraljevina Portugalska|Portugalskem]] je bil smrtni sovražnik jezuitov [[markiz Pombal]]. Bil je ponosen novopečeni gospod in požrešen na domnevno velika posestva [[Družba Jezusova|reda]]. Od [[kmet|kmečkega]] sina je postal [[minister]], ki je zlorabljal zaupanje [[seznam portugalskih kraljev|portugalskega kralja]] [[Jožef I. Portugalski|Jožefa Emanuela I.]], pozneje pa so mu morali soditi zaradi poneverbe sredstev. (Sovražniki jezuitov - posvetni ljudje)&lt;br&gt;
2. Prvorazredni požeruh jezuitov je bil tudi bivši kapucin Peter Parisot. [[Markiz Pombal|Pombal]] ga je (iz Francije) poklicali na Portugalsko in mu dal za nalogo kovariti in objavljati laži proti jezuitom.&lt;br&gt;
3. Kot vedno so tudi tukaj uporabili zvijačnost. Čast in dobro ime [[jezuiti|jezuitov]] so njihovi sovražniki očrnili z najbolj nesramnimi klevetami in goljufijami. Na Portugalskem je [[Markiz Pombal|Pombal]] širil glas, da so imeli pri svojih [[redukcija|redukcijah]] v [[Paragvaj]]u in [[Urugvaj]]u [[kralj]]a z veliko [[vojska|vojsko]] in da so si z zatiranjem [[Indijanci|Indijancev]] pridobili ogromne zaklade. – Pred [[papež Klemen XIV.|papežem]] pa jih je obrekoval, češ da je red notranje popolnoma propadel in torej zahteva temeljito prenovo in natančno preiskavo (tj. izredno vizitacijo. - Prepredeno preganjanje)&lt;br&gt;
4. [[Markiz Pombal|Pombalova]] krutost in zahrbtnost. Med usmrtitvijo (plemiške družine Tavora) - trajala je 8 ur - je Pombal veselo opazoval krvavi prizor iz svojega visokega gradu. Žrtvam so v presledkih (s kijem) drobili posamično ude, da bi podaljšali trpljenje. Pombal se je bal pomilostitve za Tavorino mater, zato jo je dal usmrtiti najprej; ko je pomilostitev dejansko prišla, je bila ona že mrtva.Ti umori so bili izvedeni brez dokazov, morda celo zgolj na podlagi nezanesljivih govoric, da bi potem lahko krivili jezuite kot sokrivce za napad (na kralja Jožefa I.). Pravzaprav so jezuite s Portugalskega preprosto za vedno izgnali brez dokazov kot sozarotnike. (Preganjanje družine Tavora. Sodni umor vojvoda Aveira.) &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Anton Ender|title=Zgodovina katoliške cerkve|page=934.935}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
5. Čudovite [[redukcija|redukcije]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] je sredi njihovega razcveta uničila Portugalska. (Prisilno preganjanje lastnine)
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]]
* [[seznam italijanskih kardinalov]]
* [[seznam papežev]]
* [[Lovrenc Ricci]]
* [[Družba Jezusova]]
* [[Razsvetljenstvo]]

== Nadaljnje branje == 
;{{ikona sl}}
*M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje  1989.
*''Leto svetnikov'' I-IV (Maks Miklavčič in Jože Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
;{{ikona en}}
* {{Cite book|last=Frazee|first=Charles A.|title=Catholics and Sultans: The Church and the Ottoman Empire 1453-1923|year=2006|orig-year=1983|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=X6DM4szwUpEC|isbn=9780521027007}}
* {{cite book |last=Rendina |first=Claudio |title=I papi. Storia e segreti |publisher=Netwon &amp; Compton |location=Rome |pages=586–588 |year=1983}}
*Wendy J. Reardon: ''The Deaths of the Popes: Comprehensive Accounts, Including Funerals, Burial Places and Epitaphs.'' McFarland 2004.
*Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000.
{{refend}}
* {{Cite book
|last              = O'Malley
|first             = John W
|chapter           =
|editor-last       =
|editor-first      =
|title             = A History of the Popes: From Peter to the Present
|publisher         = Government Institutes
|url               = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&amp;pg=PA202
|year              = 2009
|ref               = harv
}}
* {{cite book |last1=Kelly |first1=J.N.D. |title=The Oxford History of the Popes |publisher=[[Oxford University Press]] |year=1986 |isbn=978-0-19-282085-3}}
*George L. Williams: ''Papal Genealogy: The Families and Descendants of the Popes''. McFarland &amp; Company 1998. p.&amp;nbsp;114 &lt;ref&gt;{{cite book |last1=Tylenda |first1=Joseph N. |title=Saints and Feasts of the Liturgical Year |date=2003 |publisher=Georgetown University Press |isbn=978-0-87840-399-8 |page=39 |url=https://books.google.com/books?id=61MmDwAAQBAJ&amp;q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&amp;pg=PA39 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Johnston |first1=William M. |title=Encyclopedia of Monasticism |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-78716-4 |page=1153 |url=https://books.google.com/books?id=iepJAgAAQBAJ&amp;q=Benedict+dell%E2%80%99Antella+canonization&amp;pg=PT1211 |language=en}}&lt;/ref&gt;
*John N.D. Kelly: ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', p.&amp;nbsp;700
* [[Ludwig von Pastor]]: &quot;''History of the Popes vol. XXXIV''&quot;, London 1941
;{{ikona de}}
*Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&amp;Friedrich Pustet, München 1933.
*''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016.
*''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967.
*A. Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche'', Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
*August Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Prevedel Josip Ritig, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (Izvirnik v nemščini: A. Franzen: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, Druga pregledana in dopolnjena izdaja).
;{{ikona it}}
* {{Cite book
|last              = Gaetano
|first             = Moroni
|chapter           = volume 2
|editor-last       =
|editor-first      =
|title             = Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro sino ai nostri giorni.
|publisher         = Tipografia Emiliana Venezia
|url               = https://books.google.rs/books?id=qrwAAAAAcAAJ&amp;pg=PA131&amp;lpg=PA131&amp;dq=Innocenzo+XII+celebrava+anno+santo&amp;source=bl&amp;ots=DV9hzIpEmB&amp;sig=ACfU3U06jzG4Bt0OXlr-AdVmGujJjWgJHw&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwiy0eDz1ZntAhVoposKHSpFBWYQ6AEwDnoECAIQAg#v=onepage&amp;q=Innocenzo%20XII%20celebrava%20anno%20santo&amp;f=false
|year              = 1811
|ref               = harv
}}
*{{cite book |first=Claudio |last=Rendina |title=I papi. Storia e segreti |url=https://books.google.com/books?id=mJBgVwZT34sC |language=it |publisher=Newton Compton |location=Rome |year=1993|isbn=9788854132603 }}
*Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013.
*Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga).
*Biagia Catanzaro, Francesco Gligora: ''Breve Storia dei papi, da San Pietro a Paolo VI''. Istituto enciclopedico universale, Padova 1975.
*Piero Bargellini: ''Mille Santi del giorno''. Vallecchi, Firenze 10.izd. 2000, ponatis 2007.
* John N.D. Kelly, ''Gran Dizionario Illustrato dei Papi'', Casale Monferrato (AL), Edizioni Piemme S.p.A., 1989, ISBN 88-384-1326-6
;{{ikona hu}}
*Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909.
* {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=456}}
* Gergely Jenő: ''A pápaság története''. Kossuth Könyvkiadó, 1982. {{ISBN|963-09-1863-3}}
*Konrád Szántó OFM:  ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985.
*B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
;{{ikona fr}}
*John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996.
*Frédéric Schoell: ''Cours d'histoire moderne des États européens'', Paris, 1830-1834, en 46 volumes.
* {{Cite book
|last              = Schoell
|first             = Maximilien Samson Frédéric
|chapter           = 46 knjig (44. knjiga)
|editor-last       = Duncker et Humblot Berlin
|editor-first      = A. Pihan de la Forest Paris
|title             = Cours d’histoire des états européens, depuis le rouleversement de l’empire Romain d’occident jusqu’en 1789
|publisher         = Librairie Gide Paris
|url               = https://books.google.rs/books?id=w2hHAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false
|year              = 1834
|ref               = harv
}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Clemens XIV}}
{{wikisource author}}

;{{ikona en}}
*[http://www.newadvent.org/cathen/04034a.htm Wilhelm, J. (1908). Pope Clement XIV. In The Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. Retrieved February 10, 2022 from New Advent]

{{s-začetek}}
{{s-rel|ca}}
{{s-bef | before=[[Papež Klemen XIII.|Klemen XIII.]]}}
{{s-ttl | title=[[Seznam papežev|Papež]] | years=1769–1774}}
{{s-aft | after=[[Papež Pij VI.|Pij VI.]]}}
{{s-konec}}
{{papeži}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]]
[[Kategorija:Italijanski minoriti]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Klemen XIII.]]
[[Kategorija:Italijanski papeži]]
[[Kategorija:Papeži frančiškani]]
[[Kategorija:Italijani v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 18. stoletju]]
[[Kategorija:Umrli za skorbutom]]
[[Kategorija:Umrli za hemoroidi]]</text>
      <sha1>1rn3mkuc49wortzj5keo9fd0nen8o40</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Race of Champions 1965</title>
    <ns>0</ns>
    <id>171521</id>
    <revision>
      <id>5748505</id>
      <parentid>4061282</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:17:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <comment>Brands Hatch 1960-1975</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7673" xml:space="preserve">{{Infopolje Dirka za VN
| Type = NC
| Official name  = I [[Race of Champions (Brands Hatch)|Daily Mail Race of Champions]]
| Race Country   = UK
| Location       = [[Brands Hatch]]
| Date           = 13. marec
| Year           = 1965
| Image          = Brands Hatch 1960-1975.svg
| Course         = Stalno dirkališče
| Course_mi      = 2.65
| Course_km      = 4.265
| Distance_laps  = 2 x 40
| Distance_mi    = 212
| Distance_km    = 341.181
| Weather        =
| Pole_Driver    = [[Jim Clark]]
| Pole_Country   = UK
| Pole_Team      = [[Team Lotus|Lotus]]
| Pole_Time      = 1:34.9
| Fast_Driver    = [[Jim Clark]]
| Fast_Team      = [[Team Lotus|Lotus]]
| Fast_Time      = 1:35.4
| Fast_Country   = UK
| First_Driver   = [[Mike Spence]]
| First_Country  = UK
| First_Team     = [[Team Lotus|Lotus]]
| Second_Driver  = [[Jackie Stewart]]
| Second_Country = UK
| Second_Team    = [[British Racing Motors|BRM]]
| Third_Driver   = [[Joakim Bonnier|Jo Bonnier]]
| Third_Country  = Sweden
| Third_Team     = [[Brabham]]
|}}

'''[[Race of Champions (Brands Hatch)|Race of Champions]] 1965''' je bila druga neprvenstvena [[dirka]] [[Formula 1|Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1965|sezoni 1965]] in sploh prva dirka Race of Champions. Odvijala se je [[13. marec|13. marca]] [[1965]] na dirkališču [[Brands Hatch]].

==Dirka==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Poz
! Dirkač
! Moštvo
! Konstruktor
! Čas/Odstop
! Št. mesto
! Heat 1/2
|-
! 1
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mike Spence]]
| [[Team Lotus]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| 2.11:42.0
|style=&quot;text-align:center&quot;| 3
|style=&quot;text-align:center&quot;| 3. / 1.
|-
! 2
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jackie Stewart]]
| [[British Racing Motors|Owen Racing Organisation]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| + 59.4 s
|style=&quot;text-align:center&quot;| 6
|style=&quot;text-align:center&quot;| 7. / 4.
|-
! 3
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Joakim Bonnier|Jo Bonnier]]
| [[Rob Walker Racing Team]]
| [[Brabham]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| 79 krogov
|style=&quot;text-align:center&quot;| 4
|style=&quot;text-align:center&quot;| 8. / 2.
|-
! 4
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Frank Gardner]]
| John Willment Automobiles
| [[Brabham]]-[[British Racing Motors|BRM]]
| 79 krogov
|style=&quot;text-align:center&quot;| 15
|style=&quot;text-align:center&quot;| 9. / 3.
|-
! 5
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Bruce McLaren]]
| [[Cooper Car Company]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| 79 krogov
|style=&quot;text-align:center&quot;| 10
|style=&quot;text-align:center&quot;| 12. / 5.
|-
! 6
| {{ikonazastave|Švica}} [[Jo Siffert]]
| [[Rob Walker Racing Team]]
| [[Brabham]]-[[British Racing Motors|BRM]]
| 79 krogov
|style=&quot;text-align:center&quot;| 12
|style=&quot;text-align:center&quot;| 11. / 6.
|-
! 7
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Jochen Rindt]]
| [[Cooper Car Company]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| 78 krogov
|style=&quot;text-align:center&quot;| 9
|style=&quot;text-align:center&quot;| 13. / 7.
|-
! 8
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Taylor (dirkač)|John Taylor]]
| [[Bob Gerard|Gerard Racing]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| 77 krogov
|style=&quot;text-align:center&quot;| 17
|style=&quot;text-align:center&quot;| 14. / 8.
|-
! 9
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ian Raby]]
| Ian Raby (racing)
| [[Brabham]]-[[British Racing Motors|BRM]]
| 75 krogov
|style=&quot;text-align:center&quot;| 16
|style=&quot;text-align:center&quot;| 15. / 9.
|-
! 10
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Paul Hawkins]]
| DW Racing Enterprises
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| 37 krogov
|style=&quot;text-align:center&quot;| -
|style=&quot;text-align:center&quot;| DNS / 10.
|-
! 11
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Rhodes]]
| [[Bob Gerard|Gerard Racing]]
| [[Cooper Car Company|Cooper]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 31 krogov
|style=&quot;text-align:center&quot;| -
|style=&quot;text-align:center&quot;| DNS / 11.
|-
! Ods
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Jack Brabham]]
| [[Brabham|Brabham Racing Organisation]]
| [[Brabham]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| Puščanje goriva
|style=&quot;text-align:center&quot;| 5
|style=&quot;text-align:center&quot;| 4./ Ods
|-
! Ods
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Richard Attwood]]
| [[Reg Parnell|Reg Parnell (Racing)]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[British Racing Motors|BRM]]
| Hl. sistem
|style=&quot;text-align:center&quot;| 11
|style=&quot;text-align:center&quot;| 10. / Ods
|-
! Ods
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Rodney Bloor]]
| Sports Motors (Manchester)
| [[Brabham]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| Obnašanje
|style=&quot;text-align:center&quot;| -
|style=&quot;text-align:center&quot;| DNS / Ods
|-
! Ods
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Hill]]
| [[British Racing Motors|Owen Racing Organisation]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| Pregrevanje
|style=&quot;text-align:center&quot;| 2
|style=&quot;text-align:center&quot;| 5. / Ods
|-
! Ods
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dan Gurney]]
| [[Brabham|Brabham Racing Organisation]]
| [[Brabham]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| Vžig
|style=&quot;text-align:center&quot;| 13
|style=&quot;text-align:center&quot;| 2. / Ods
|-
! Ods
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jim Clark]]
| [[Team Lotus]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| Trčenje
|style=&quot;text-align:center&quot;| 1
|style=&quot;text-align:center&quot;| 1. / Ods
|-
! Ods
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mike Hailwood]]
| [[Reg Parnell|Reg Parnell (Racing)]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[British Racing Motors|BRM]]
| Trčenje
|style=&quot;text-align:center&quot;| 14
|style=&quot;text-align:center&quot;| Ods / Ods
|-
! Ods
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Surtees]]
| [[Scuderia Ferrari|SEFAC Ferrari]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| Motor
|style=&quot;text-align:center&quot;| 7
|style=&quot;text-align:center&quot;| 6. / Ods
|-
! Ods
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bob Anderson]]
| DW Racing Enterprises
| [[Brabham]]-[[Coventry Climax|Climax]]
| Trčenje (H1) / Plin (H2)
|style=&quot;text-align:center&quot;| 8
|style=&quot;text-align:center&quot;| Ods / Ods
|-
! DSQ
| {{ikonazastave|Italija}} [[Ludovico Scarfiotti]]
| [[Scuderia Centro Sud]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| Zunanja pomoč
|style=&quot;text-align:center&quot;| 18
|style=&quot;text-align:center&quot;| DSQ / -
|-
! DSQ
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jo Schlesser]]
| John Willment Automobiles
| [[Lola Racing Cars|Lola]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| Zunanja pomoč
|style=&quot;text-align:center&quot;| 20
|style=&quot;text-align:center&quot;| DSQ / -
|-
! Ods
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Masten Gregory]]
| [[Scuderia Centro Sud]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| Pog. gred
|style=&quot;text-align:center&quot;| 19
|style=&quot;text-align:center&quot;| Ods / -
|-
! DNS
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Alan Rees]]
| John Willment Automobiles
| [[Lola Racing Cars|Lola]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 
|style=&quot;text-align:center&quot;| -
|style=&quot;text-align:center&quot;| -
|-
! WD
| {{ikonazastave|Italija}} [[Lorenzo Bandini]]
| [[Scuderia Ferrari|SEFAC Ferrari]]
| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 
|style=&quot;text-align:center&quot;| -
|style=&quot;text-align:center&quot;| -
|-
! WD
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Alan Rees]]
| Roy Winkelmann Racing
| [[Brabham]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| Nepripravljen dirkalnik
|style=&quot;text-align:center&quot;| -
|style=&quot;text-align:center&quot;| -
|}

===Opombe===
*[[Najboljši štartni položaj]]: [[Jim Clark]] - 1:34.9
*[[Najhitrejši krog]]: [[Jim Clark]] - 1:35.4

{{Poročilo dirke F1|
  Type_of_race            = Neprvenstvene dirke Formule 1 |
  Name_of_race            = [[Race of Champions (Brands Hatch)|Race of Champions]] | 
  Year_of_race            = 1965 |
  Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Capa 1965]] |
  Next_race_in_season     = [[Velika nagrada Sirakuz 1965]] |
  Next_year's_race        = [[Race of Champions 1967]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1965]]
[[Kategorija:Race of Champions|1965]]</text>
      <sha1>hrx2bpi21xaoppx1jipmb1vb7s8aisy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Irwin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>175011</id>
    <revision>
      <id>5748323</id>
      <parentid>5747740</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:14:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3272" xml:space="preserve">{{Uredi}}

'''''Irwin''''' je [[Slovenija|slovenska]] umetniška skupina, ki jo zdaj sestavljajo umetniki [[Dušan Mandič]] (*1954), [[Miran Mohar]] (*1958), [[Andrej Savski]] (*1961) in [[Borut Vogelnik]] (*1959), do svoje smrti pa je bil član tudi njen pobudnik [[Roman Uranjek]] (1961–2022). Od 1984 je bila soustanovitelj in sestavni del umetniškega kolektiva, imenovanega [[Neue Slowenische Kunst|NSK]] (po letu 1992 pa so prevzeli vodstvo umetniškega projekta Država NSK v času). Svoje ime je skupina IRWIN prevzela od nekdanje tovarne ur v [[Chicago|Chicagu]]. Način oz. usmeritev svojega dela so opisali kot »retroprincip«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://subsol.c3.hu/subsol_2/contributors/nsktext.html|title= NSK 2000? - Irwin in Eda Čufer v intervjuju Joanne Richardson, ''Subsol'', 2000.|accessdate=24. marca 2008}}&lt;/ref&gt;. Prvotno se je skupina imenovala  R IRWIN S (ali s celotnim imenom &quot;Rrose Irwin Selavy&quot;, 1983–85). Do leta 1985 sta bila njena člana tudi kiparja in večmedijska umetnika [[Marko A. Kovačič]] in [[Bojan Štokelj]] (1956–2001), potem se ji je pridružil scenograf [[Gledališče sester Scipion Nasice|Gledališča sester Scipion Nasice]] [[Miran Mohar]], njihova sodelavka pa je postala tudi dramaturginja le-tega [[Eda Čufer]]. Leta 1984 je skupina Irwin s skupaj tem gledališčem (oz. njegovini kasnejšimi reinkarnacijami pod vodstvom [[Dragan Živadinov|Dragana Živadinova]]) in skupino [[Laibach]] soustanovila umetniški kolektiv [[Neue Slowenische Kunst]] (NSK); Roman Uranjek in Miran Mohar sta bila tudi člana njenega oblikovalskega studia [[Novi kolektivizem]] (NK).  

Skupini je bolj ljubo, da je njihovo delo kolektivno in ne individualno.  Poleg tega skupina IRWIN nikoli ne podpisuje svojih del individualno; prav nasprotno; podpisani so z žigom ali podpisom, ki dokazuje da je delo nastalo v kolektivu IRWIN.

Čeravno so v prvi vrsti slikarji, sodelujejo v številnih projektih ostalih kolektivov [[Neue Slowenische Kunst|NSK]], ki se razteza od gledališča do videa. V letu 1992 so v sodelovanju z [[Michael Benson|Michaelom Bensonom]] oblikovali performans imenovan '''''[[Black Square on Red Square]]''''' (''Črni kvadrat na Rdečem trgu''), v katerem so ogromen črn kvadrat iz blaga, dolg 22 metrov, raztegnili na Rdečem trgu v [[Moskva|Moskvi]] v spomin na [[Kazimir Malevič|Kazimirja Maleviča]] in [[suprematizem]].

IRWIN je [[21. april]]a 2004 v Ljubljani prejel [[Nagrada Riharda Jakopiča|Jakopičevo nagrado]], najpomembnejšo slovensko nagrado, ki jo podeljujejo na področju likovne umetnosti.

== Viri ==
{{opombe}}

== Bibliografija ==
* Neue Slowenische Kunst. Irwin: ''East art map: Contemporary art and Eastern Europe.'' London: Afterall, Central Saint Martins College of Art and Design, University of the Arts London, Cambridge [etc.], zadnji ponatis: 2006 ISBN 1-84638-005-7 {{COBISS|ID=227170816}}
* Neue Slowenische Kunst. Irwin: Arns, Inke: ''Irwin retroprincip''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006. ISBN 86-11-17596-4 {{COBISS|ID=228187392}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.nskstate.com/irwin/index.php IRWIN] na straneh (virtualne) države NSK

{{JakopiceviNagrajenci}}
[[Kategorija:Slovenski umetniki]]
[[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>h1qtq7tgw86klthm9dpkcn4krj5br5r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748338</id>
      <parentid>5748323</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T00:20:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3312" xml:space="preserve">{{Uredi}}

'''''Irwin''''' je [[Slovenija|slovenska]] umetniška (slikarska/likovna) skupina, ki jo zdaj sestavljajo slikarji [[Dušan Mandić]] (*1954), [[Miran Mohar]] (*1958), [[Andrej Savski]] (*1961) in [[Borut Vogelnik]] (*1959), do svoje smrti pa je bil član tudi njen pobudnik [[Roman Uranjek]] (1961–2022). Leta 1984 je bila soustanovitelj in sestavni del umetniškega kolektiva, imenovanega [[Neue Slowenische Kunst|NSK]], po letu 1992 pa so prevzeli vodstvo umetniškega projekta Država NSK v času. Svoje ime je skupina IRWIN prevzela od nekdanje tovarne ur v [[Chicago|Chicagu]]. Način oz. usmeritev svojega dela so opisali kot »retroprincip«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://subsol.c3.hu/subsol_2/contributors/nsktext.html|title= NSK 2000? - Irwin in Eda Čufer v intervjuju Joanne Richardson, ''Subsol'', 2000.|accessdate=24. marca 2008}}&lt;/ref&gt;. Prvotno se je skupina imenovala  R IRWIN S (ali s celotnim imenom &quot;Rrose Irwin Selavy&quot;, 1983–85). Do leta 1985 sta bila njena člana tudi kiparja in večmedijska umetnika [[Marko A. Kovačič]] in [[Bojan Štokelj]] (1956–2001), potem so vanjo sprejeli tudi scenografa [[Gledališče sester Scipion Nasice|Gledališča sester Scipion Nasice]] [[Miran Mohar|Mirana Moharja]], njihova sodelavka pa je postala tudi dramaturginja le-tega [[Eda Čufer]]. Leta 1984 je skupina Irwin s skupaj tem gledališčem (oz. njegovini kasnejšimi reinkarnacijami pod vodstvom [[Dragan Živadinov|Dragana Živadinova]]) in skupino [[Laibach]] soustanovila umetniški kolektiv [[Neue Slowenische Kunst]] (NSK); Roman Uranjek in Miran Mohar sta bila tudi člana njenega oblikovalskega studia [[Novi kolektivizem]] (NK).  

Skupini je bolj ljubo, da je njihovo delo kolektivno in ne individualno.  Poleg tega skupina IRWIN nikoli ne podpisuje svojih del individualno; prav nasprotno; podpisani so z žigom ali podpisom, ki dokazuje da je delo nastalo v kolektivu IRWIN.

Čeravno so v prvi vrsti slikarji, sodelujejo v številnih projektih ostalih kolektivov [[Neue Slowenische Kunst|NSK]], ki se razteza od gledališča do videa. V letu 1992 so v sodelovanju z [[Michael Benson|Michaelom Bensonom]] oblikovali performans imenovan '''''[[Black Square on Red Square]]''''' (''Črni kvadrat na Rdečem trgu''), v katerem so ogromen črn kvadrat iz blaga, dolg 22 metrov, raztegnili na Rdečem trgu v [[Moskva|Moskvi]] v spomin na [[Kazimir Malevič|Kazimirja Maleviča]] in [[suprematizem]].

IRWIN je [[21. april]]a 2004 v Ljubljani prejel [[Nagrada Riharda Jakopiča|Jakopičevo nagrado]], najpomembnejšo slovensko nagrado, ki jo podeljujejo na področju likovne umetnosti.

== Viri ==
{{opombe}}

== Bibliografija ==
* Neue Slowenische Kunst. Irwin: ''East art map: Contemporary art and Eastern Europe.'' London: Afterall, Central Saint Martins College of Art and Design, University of the Arts London, Cambridge [etc.], zadnji ponatis: 2006 ISBN 1-84638-005-7 {{COBISS|ID=227170816}}
* Neue Slowenische Kunst. Irwin: Arns, Inke: ''Irwin retroprincip''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006. ISBN 86-11-17596-4 {{COBISS|ID=228187392}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.nskstate.com/irwin/index.php IRWIN] na straneh (virtualne) države NSK

{{JakopiceviNagrajenci}}
[[Kategorija:Slovenski umetniki]]
[[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>oyje4ivbuous21a5h0tgunih1338dwn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748339</id>
      <parentid>5748338</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T00:21:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3318" xml:space="preserve">{{Uredi}}

'''''Irwin''''' je [[Slovenija|slovenska]] umetniška (slikarska/likovna) skupina, ki jo zdaj sestavljajo slikarji [[Dušan Mandić]] (*1954), [[Miran Mohar]] (*1958), [[Andrej Savski]] (*1961) in [[Borut Vogelnik]] (*1959), do svoje smrti pa je bil član tudi njen pobudnik [[Roman Uranjek]] (1961–2022). Leta 1984 je bila soustanovitelj in sestavni del umetniškega kolektiva, imenovanega [[Neue Slowenische Kunst|NSK]], po letu 1992 pa so prevzeli vodstvo umetniškega projekta Država NSK v času. Svoje ime je skupina IRWIN prevzela od nekdanje tovarne ur v [[Chicago|Chicagu]]. Način oz. usmeritev svojega dela so opisali kot »retroprincip«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://subsol.c3.hu/subsol_2/contributors/nsktext.html|title= NSK 2000? - Irwin in Eda Čufer v intervjuju Joanne Richardson, ''Subsol'', 2000.|accessdate=24. marca 2008}}&lt;/ref&gt;. Prvotno se je skupina imenovala  R IRWIN S (ali s celotnim imenom &quot;Rrose Irwin Selavy&quot;, 1983–85). Do leta 1985 sta bila njena člana tudi kiparja in večmedijska umetnika [[Marko A. Kovačič]] in [[Bojan Štokelj]] (1956–2001), potem so vanjo sprejeli takratnega scenografa [[Gledališče sester Scipion Nasice|Gledališča sester Scipion Nasice]] [[Miran Mohar|Mirana Moharja]], njihova sodelavka pa je postala tudi dramaturginja le-tega [[Eda Čufer]]. Leta 1984 je skupina Irwin s skupaj tem gledališčem (oz. njegovini kasnejšimi reinkarnacijami pod vodstvom [[Dragan Živadinov|Dragana Živadinova]]) in skupino [[Laibach]] soustanovila umetniški kolektiv [[Neue Slowenische Kunst]] (NSK); Roman Uranjek in Miran Mohar sta bila tudi člana njenega oblikovalskega studia [[Novi kolektivizem]] (NK).  

Skupini je bolj ljubo, da je njihovo delo kolektivno in ne individualno.  Poleg tega skupina IRWIN nikoli ne podpisuje svojih del individualno; prav nasprotno; podpisani so z žigom ali podpisom, ki dokazuje da je delo nastalo v kolektivu IRWIN.

Čeravno so v prvi vrsti slikarji, sodelujejo v številnih projektih ostalih kolektivov [[Neue Slowenische Kunst|NSK]], ki se razteza od gledališča do videa. V letu 1992 so v sodelovanju z [[Michael Benson|Michaelom Bensonom]] oblikovali performans imenovan '''''[[Black Square on Red Square]]''''' (''Črni kvadrat na Rdečem trgu''), v katerem so ogromen črn kvadrat iz blaga, dolg 22 metrov, raztegnili na Rdečem trgu v [[Moskva|Moskvi]] v spomin na [[Kazimir Malevič|Kazimirja Maleviča]] in [[suprematizem]].

IRWIN je [[21. april]]a 2004 v Ljubljani prejel [[Nagrada Riharda Jakopiča|Jakopičevo nagrado]], najpomembnejšo slovensko nagrado, ki jo podeljujejo na področju likovne umetnosti.

== Viri ==
{{opombe}}

== Bibliografija ==
* Neue Slowenische Kunst. Irwin: ''East art map: Contemporary art and Eastern Europe.'' London: Afterall, Central Saint Martins College of Art and Design, University of the Arts London, Cambridge [etc.], zadnji ponatis: 2006 ISBN 1-84638-005-7 {{COBISS|ID=227170816}}
* Neue Slowenische Kunst. Irwin: Arns, Inke: ''Irwin retroprincip''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006. ISBN 86-11-17596-4 {{COBISS|ID=228187392}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.nskstate.com/irwin/index.php IRWIN] na straneh (virtualne) države NSK

{{JakopiceviNagrajenci}}
[[Kategorija:Slovenski umetniki]]
[[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>jgxan7ufyybjg1vbu0aljchlp89llzt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dušan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>179231</id>
    <revision>
      <id>5748340</id>
      <parentid>5735732</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T00:22:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Osebni praznik */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10186" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Dušan
|image = Dušan Jelinčič.jpg
|imagesize =
|caption = [[Dušan Jelinčič]]
|pronunciation = [dúšan]
|gender = moški
|meaning = ''dihanje, življenjska sila''
|region = slovansko ime
|origin =
|name day = 14. december
|related name =
|fotonotes =
}}

'''Dušan''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]].

== Različice imena ==
* moške oblike imena: [[Duško]], [[Dušomir]]
* ženske oblike imena: [[Dušana]], [[Dušanka]], [[Duška]], [[Duša (ime)]]

== Izvor imena ==
[[Ime]] Dušan&lt;ref&gt;Keber Janez Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt; je [[Slovani|slovanskega]] izvora. Razlagajo ga kot izpeljanko iz besede ''duša'' s prvotnim pomenom »dihanje, življenjska sila«. Najpšogostejši je pri Srbih, pa tudi pri Slovencih in Slovakih.

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Dušan: 8.547. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Dušan po pogostosti uporabe uvrščeno na 27. mesto.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Dušan|spol=M}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Osebe z imenom Dušan praznujejo [[god]] [[14. december|14. decembra]] skupaj s ''sv. Spiridonom'' ([[škof]]om z otoka [[Ciper|Cipra]], ki je umrl v 4. stoletju).&lt;ref&gt;Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Znane osebe ==
* [[Dušan Silni]], srbski car
* [[Dušan Accetto]], amaterski igralec in lutkar, bakrorezec
* [[Dušan Agrež]], slovenski elektrotehnik
* [[Dušan Alimpić]], srbski politik
* [[Dušan Andoljšek]], slovenski zdravnik hematolog
* [[Dušan Arzenšek]], fotograf ...
* [[Dušan Avsec]], slovenski elektrotehnik, strokovnjak za hidromehaniko in preiskavo materialov, profesor
* [[Dušan Bavdek]], slovenski skladatelj
* [[Dušan Bavdek (starejši)]], zdravnik in politik
* [[Dušan Bobek]], slovenski ekonomist
* [[Dušan Bogdanović]] (*1955), srbsko-ameriški klasični kitarist in skladatelj 
* [[Dušan Brajnik]], fizik
* [[Dušan Bratko]], slovenski kemik, profesor
* [[Dušan Bravničar]], partizanski prvoborec
* Dušan Breznik (1910–2008), slovenski inženir, profesor v ZDA
* [[Dušan Breznik]] (1920–2002), slovenski demografski statistik
* [[Dušan Brkić]], hrvaški Srb, komunistični politik, politični zapornik in slikar
* [[Dušan Bučar]], slovenski kipar in večmedijski umetnik
* [[Dušan Čalić]], hrvaški partizan, revolucionar, profesor ekonomije, diplomat
* [[Dušan Čater]], slovenski pisatelj, urednik, prevajalec, scenarist
* [[Dušan Čkrebić]], srbski politik
* [[Dušan Čop]], jezikoslovec, imenoslovec, pedagog
* [[Dušan Devetak]], biolog
* [[Dušan Dim]], pisatelj
* [[Dušan Dolinar]], novinar, publicist, strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose
* [[Dušan Dragosavac]], hrvaški komunistični politik srbskega rodu
* [[Dušan Dušek]], slovaški pisatelj in scenarist
* [[Dušan Džamonja]], hrvaški modernistični kipar
* [[Dušan Fefer]], slovenski elektrotehnik
* [[Dušan Ferluga]], slovenski medicinski patolog, akademik 
* [[Dušan Gradišnik]], celjski lekarnar in planinec 
* [[Dušan Grobovšek]], oblikovalec 
* [[Dušan Grk]], bosansko-srbski narodni heroj in politik 
* [[Dušan Hadži]], slovenski kemik in akademik
* [[Dušan Hauptman]], slovenski košarkar
* [[Dušan Hedl]], glasbenik, kulturni menedžer
* [[Dušanka Janežič]], slovenska matematičarka in fizikalna kemičarka
* [[Dušan Jelinčič]], slovenski zamejski alpinist in pisatelj
* [[Dušan Jovanovič|Dušan Jovanović]], slovenski gladališki režiser in dramatik
* Dušan Jovanovič /Klemelä/, slovensko-finski grafični oblikovalec
* [[Dušan Jurc]], biolog, gozdni fitopatolog
* [[Dušan Karba]], slovenski farmacevt in profesor
* [[Dušan Keber]], slovenski zdravnik kardiolog in politik
* [[Dušan Kermavner]], slovenski politični delavec, zgodovinar in publicist
* [[Dušan Kodek]], slovenski računalničar, profesor
* [[Dušan Kos]], slovenski zgodovinar
* [[Dušan Kobal]], slovenski glasbenik, tenorist solopevec
* [[Dušan Kosič]], slovenski nogometaš
* [[Dušan Kovačević]], srbski filmski scenarist, dramatik... 
* [[Dušanka Kovačević]], bosenska političarka
* [[Dušan Kozić]], bosenski politik
* [[Dušan Kraigher]] - Jug, pravnik, narodni heroj
* [[Dušan Kuret]] (1918–2014), športni novinar in publicist
* [[Dušan Kveder-Tomaž]], slovenski partizanski general
* [[Dušan S. Lajovic]], podjetnik, izseljenec
* [[Dušan Lasič]], slovenski elektro(teh)nik, profesor
* [[Dušan Lipovec]], slovenski slikar, fotograf, publicist
* [[Dušanka Majkić]], bosenska političarka
* [[Dušan Makavejev]], srbski filmski režiser
* [[Dušan Mandić]], slovenski slikar, član skupine [[IRWIN]]
* [[Dušan Matić]], srbeki pesnik, nadrealist
* [[Dušan Mauser]] (1921-2021), slovenski radijski in gledališki režiser 
* [[Dušan Mlakar]], slovenski režiser, profesor
* [[Dušan Mravljak]] - Mrož, slovenski partizan in narodni heroj
* [[Dušan Mugoša]], črnogorski general in politik (Kosovo)
* [[Dušan Nećak]], slovenski zgodovinar, profesor
* [[Dušan Mlinšek]], slovenski gozdar in krajinski ekolog, profesor
* [[Dušan Moravec]], literarni zgodovinar, dramaturg, teatrolog, akademik
* Dušan Moravec, pank glasbenik, filmski režiser dokumentarist
* [[Dušan Ogrin]], slovenski krajinski arhitekt, profesor
* [[Dušan Parazajda]], slovenski defektolog
* [[Dušan Pašek]], slovaški hokejist
* [[Dušan Petković]], srbski nogometaš
* [[Dušan Petrović]] - Šane, srbski partizan,heroj in politik
* [[Dušan Pirjevec]], partizanski komisar, literarni zgodovinar in teoretik, profesor
* [[Dušan Plut]], slovenski geograf, ekolog in politik, profesor
* [[Dušan Reja]], zdravnik, zdravstveni vzgojitelj
* [[Dušan Ristić]], srbski košarkar
* [[Dušan Rutar]], psiholog, psihoanalitik, filozof, publicist, predavatelj, cinefil
* [[Dušan Sancin]], violinist
* [[Dušan Savić|Dušan (Dule) Savić]] (*1955), srbski nogometaš
* [[Dušan Senčar]], slovenski športni (smučarski) organizator ([[Zlata lisica]])
* [[Dušan Sernec]], slovenski elektrotehnik in politik
* [[Dušan Sikošek]], metalurg 
* [[Dušan Sila]], gospodarstvenik
* [[Dušan Simović]], srbski (jugoslovanski) general in politik
* [[Dušan Skedl]], glasbenik ([[Center za dehumanizacijo|CZD]]) in menedžer
* [[Dušan Sket]], slovenski medicinski patofiziolog, profesor
* [[Dušan Skok]], slovenski novinar, amaterski igralec, publicist 
* [[Dušan Slaček]], glasbenik kitarist
* [[Dušan Slanič]], slovenski pevec
* [[Dušan Josip Smodej]], konceptualni umetnik, fotograf, performer, cineast in literat
* [[Dušan Snoj]], slovenski ekonomist, novinar in diplomat
* [[Dušan Sodja]], slovenski klarinetist 
* [[Dušan Spindler]], zgodovinar, ...
* [[Dušan Srečnik]] - Zobač, alpinist, himalajec
* [[Dušan Stefančič]], inerniranec v več nemških taboriščih od 1944, ambasador Muzeja novejše zgodovine
* [[Dušan Stepančič]], slovenski agronom, pedolog
* [[Dušan Sterle]], oblikovalec, slikar, grafi, ilustrator
* [[Dušan Strgar]], slovenski etnolog in konservator
* [[Dušan Strnad]], župan, državni svetnik
* [[Dušan Stucin]], slovenski kemik
* [[Dušan Šabić]] - Vansha, slikar, pesnik in pisec kratkih zgodb
* [[Dušana Šantel Kanoni]], slovenska arhitektka
* [[Dušan Šarotar]], slovenski literarni kritik, publicist, pesnik, pisatelj, prevajalec, scenarist, fotograf
* [[Dušan Šešok]], slovenski gospodarstvenik in politik
* [[Dušan Šinigoj]], slovenski ekonomist in politik
* [[Dušan Šircelj]], zdravnik pediater
* [[Dušan Škedl]], igralec in gledališki publicist
* [[Dušan Škerlep]], slovenski fotograf
* [[Dušan Škodič]] - Sulc, slovenski partizan prvoborec
* (Vincenc) [[Dušan Šparovec]] - Malološki, slikar samouk in &quot;graščak&quot;
* [[Dušan Štajer]], slovenski zdravnik internist
* [[Dušan Štular]], slovensko-srbski skladatelj, pianist in dirigent
* [[Dušan Šuput]], slovenski medicinec pato(fizio)log, profesor
* [[Dušan Šušteršič]], likovni oblikovalec
* [[Dušan Švara]] - Dule, partizanski poveljnik, general JLA
* [[Dušan Tancik]], slikar
* [[Dušan Terčelj]], slovenski agronom, enolog
* [[Dušan Teropšič]], slovenski plesalec, performer, koreograf in pedagog 
* [[Dušan Tomažič]], slovenski epidemiolog
* [[Dušan Tomažič, novinar|Dušan Tomažič]], novinar, urednik TVS/Mb
* [[Dušan Tomše]], teatrolog, gledališki/kult.delavec, publicist, prevajalec 
* [[Dušan Tomšič]], slovenski gospodartvenik, kemik
* [[Dušan Toš]], polkovnik SV
* [[Dušan Trbojević]], srbski pianist in skladatelj, rojen v Mariboru
* [[Dušan Tršar]], slovenski kipar, profesor
* [[Dušan Tuma]], slovenski kanuist
* [[Dušan Turk]], slovenski [[kemik]] in strukturni biolog, profesor
*[[Dušan Udovič]], slovenski zamejski časnikar/novinar in manjšinski delavec
*[[Duško Uršič]], slovenski ekonomist in profesor
*[[Dušan Valenčič]], slovenski farmacevt, farmakognost in specialist za gojenje zdravilnih rastlin
*[[Dušan Vasiljević]], srbski nogometaš
*[[Dušan Veble]], slovenski jazz-glasbenik
*[[Dušan Velkaverh]], slovenski besedilopisec (za popevke)
*[[Dušan Verbič]], upravni uradnik in politik
*[[Dušan Vodeb]], slovenski farmacevt in alpinist
*[[Dušan Vodišek]], slovenski violinski pedagog
*[[Dušan Voglar]], literarni zgodovinar, urednik, leksikograf, prevajalec, publicist, dramaturg, pesnik
*[[Dušan Vran]] - Cika, slovenski bobnar
*[[Dušan Vrščaj]], slovenski mikolog, zdravnik internist  
*[[Dušanka Zabukovec]], slovenska prevajalka
*[[Dušan Zavodnik]], slovensko-hrvaški morski biolog
*[[Dušan Zbašnik]], slovenski ekonomist
*[[Dušan Zidar]], slovenski kipar
*[[Dušan Zorko]], pivovarski menedžer/gospodarstvenik //šahist?
*[[Dušan Zupančič]], gradbenik ?
*[[Dušan Žagar]], psihiater, nevrolog, psihoterapevt, skupinski analitik 
*[[Dušan Željeznov]], novinar, publicist, prevajalec
*[[Dušan Žigon]], slovenski alpinist

== Glej tudi ==
* [[seznam osebnih imen na D]]

== Viri ==
{{opombe}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>6tyvx6dcqv2uyecvkv1h4rk87pwop6q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Božič (priimek)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>179970</id>
    <revision>
      <id>5748316</id>
      <parentid>5727542</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:48:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4156" xml:space="preserve">{{Drugipomeni2|Božič}}

'''Božič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|13. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 3511 oseb.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Ana Božič Penko]], dr. prava, vrhovna sodnica
*Andrej Božič (1900–1968), sadjar in vrtnar
* [[Andrej Božič]] (*1944), slikar samouk
* [[Andrej Božič (menedžer)|Andrej Božič]] (1960- ), menedžer, pravnik 
* Andrej Božič (*1980), literarni teoretik, filozof (dr.)
* [[Anton Božič]] (1876–1933), pravnik, gospodarstvenik
* [[Bogdan Božič]] (*1946), časnikar
* [[Boris Božič]] - Yuri (*1952), slikar, fotograf, grafik
* [[Borut Božič (farmacevt)|Borut Božič]] (*1959), farmacevt, medicinski biokemik, univ. prof.
* [[Borut Božič]] (*1980), kolesar 
* [[Božidar Božič]] (1907–?), ekonomist, stenograf, publicist, novinar
* [[Branko Božič]] (1927–2001), zgodovinar, pedagog, gasilski delavec
* [[Ciril Božič]] (*1953), frančiškan, duhovnik  
* [[Cvetko Božič]] (1886–1973), gozdar, publicist
* [[Cveto Božič]] (1920–2017), medicinski patolog, smučarski delavec
*[[Damijana Božič Močnik]], zborovodkinja
* [[Danijel Božič]] (1959–2022), politik, kulturni in izobražvalni delavec, zborovski pevec
* [[Darijan Božič]] (1933–2018), skladatelj in dirigent
* [[Darko Božič]] (*1965), kipar
* [[Davor Božič]] (*1972), TV voditelj, pevec in glasbenik
* [[Dobran Božič]] (*1964), generalmajor, načelnik generalštaba SV
* [[Dragan Božič]] (*1951), arheolog, raziskovalec
* [[Franci Božič]] (*1947), športni novinar, publicist
* [[Gorazd Božič]], računalničar, vodja nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT
*[[Gregor Božič (gozdar)|Gregor Božič]] (*1964), gozdarski strokovnjak
*[[Gregor Božič]] (*1984), filmski režiser in snemalec; ljubiteljski sadjar
* [[Ivan Božič (politik)|Ivan Božič]] (*1939), gozdar in politik
* [[Ivan Božič (general)|Ivan Božič]] (1894–1962), general, vojaški geograf
* [[Ivo A. Božič]] (*1945), ornitolog, muzealec
* [[Iztok Božič]] (*1971), tenisač
* [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] (1829–1884), duhovnik, nabožni pisec, jezikoslovec
* [[Janez Božič (partizan)|Janez Božič]] (partizan)
* [[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]] (1928–2021), gozdar, publicist
*[[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] (*1954), gradbeni menedžer, direktor [[DARS]], minister za infrastrukturo
*Janez Božič (*1968), gozdar, ekolog, strokovnjak za [[Permakultura|permakulturo]]
* [[Janez Andrej (Mansuet) Božič]] (1928–2007), kapucin, misijonar v Braziliji
* [[Janez Gregor Božič]] (1675–1724), kipar
*[[Janja Božič Marolt]], komunikologinja, merilka javnega mnenja (Mediana)
* [[Janko Božič]] (*1963), biolog, strokovnjak za čebele
*[[Jon Božič]] (*1996), kolesar
* [[Julče Božič]] (1907–1945), slikar
* [[Ladislav Božič|Ladislav (Lado) Božič]] (1904–1976), društveni delavec, publicist
*[[Luka Božič]] (*1991), kanuist
*[[Luka Božič (ornitolog)|Luka Božič]], ornitolog
*[[Marijan Božič]] (1926–2008), arhitekt športnih objektov
* [[Marjanca Jemec Božič]] (*1928), ilustratorka
* [[Marjeta Božič Hren]] (*1929), zdravnica ginekologinja
* [[Marko Božič]] (*1984), nogometaš
* [[Mirko Božič]] (1884–?), pravnik, filozof?, urednik
* [[Nada Božič]] (1927–2018), igralka
* [[Peter Božič]] (1932–2009), pisatelj, dramatik in politik
* [[Pika Božič]] (*1981), pevka zabavne glasbe
* [[Rok Božič]] (*1985), nogometaš
* [[Roman Božič]] (*1962), športni padalec
* [[Silvij Božič]] (*1947), igralec
*[[Slavica Lenar Božič]] (1910–1974), učiteljica, šolnica
* [[Vinko Božič]] (1921–1986), gospodarstvenik
* [[Zoran Božič]] (1951–2021), literarni zgodovinar, teoretik in šolnik, državni svetnik
* [[Zvedzan Božič]], poveljnik slovenske obalne straže

== Glej tudi == 
* (hrvaški) priimek [[Božić]] 
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Božič}}

{{priimek|Božič}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>pg8k1weck0s52oly5rmca1rjobu3bnj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lazariniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>182031</id>
    <revision>
      <id>5748212</id>
      <parentid>5665537</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:39:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Uros ferrari stojanovic</username>
        <id>147919</id>
      </contributor>
      <comment>Dvorec po drugi svetovni vojni ni bil nacionaliziran, temveč zaplenjen. Zdaj popravljeno.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1059" xml:space="preserve">[[Slika:Dvorec Lazarini-Grad Lazarini.jpg|thumb|250px|Dvorec Lazarini]]

'''Lazariniji''' so [[plemič|plemiška družina]], ki izvira iz [[Italija|Italije]]. Razširila se je predvsem po [[Dolenjska|Dolenjskem]] in [[Notranjska|Notranjskem]]. Na našem ozemlju so se pojavili v 17. stoletju, verjetno kot trgovci, ki so si tukaj pridobili plemiški naziv, kot se je to zgodilo z baroni [[Zois]]i. 

Posedovali so dvorec Rocen, [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[grad Čušperk]], [[grad Boštanj]], od 18. stoletja pa vse do danes so v lasti obdržali dvorec Lazarini v [[Valburga|Valburgi]]; sicer z večletno prekinitvijo zaradi zaplembe.

Znani pripadniki družin Lazarini so:
* [[Franc Lazarini]], kemik in avtor več knjig,
* Franc Ignac baron Lazarini, bogat posestnik,
* Henrik baron Lazarini,
* baronica [[Kristina Lazarini]] (Kristina [[Stupica]])
* [[Franci Lazarini]], umetnostni zgodovinar

{{noble-stub}}

{{Plemiške rodbine na Slovenskem}}
[[Kategorija:Plemiške rodbine]]
[[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>mgpuso2tksse2vyqgc2uqbdo2g7e9wp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748224</id>
      <parentid>5748212</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:19:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Plemiške rodbine]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1026" xml:space="preserve">[[Slika:Dvorec Lazarini-Grad Lazarini.jpg|thumb|250px|Dvorec Lazarini]]

'''Lazariniji''' so [[plemič|plemiška družina]], ki izvira iz [[Italija|Italije]]. Razširila se je predvsem po [[Dolenjska|Dolenjskem]] in [[Notranjska|Notranjskem]]. Na našem ozemlju so se pojavili v 17. stoletju, verjetno kot trgovci, ki so si tukaj pridobili plemiški naziv, kot se je to zgodilo z baroni [[Zois]]i. 

Posedovali so dvorec Rocen, [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[grad Čušperk]], [[grad Boštanj]], od 18. stoletja pa vse do danes so v lasti obdržali dvorec Lazarini v [[Valburga|Valburgi]]; sicer z večletno prekinitvijo zaradi zaplembe.

Znani pripadniki družin Lazarini so:
* [[Franc Lazarini]], kemik in avtor več knjig,
* Franc Ignac baron Lazarini, bogat posestnik,
* Henrik baron Lazarini,
* baronica [[Kristina Lazarini]] (Kristina [[Stupica]])
* [[Franci Lazarini]], umetnostni zgodovinar

{{noble-stub}}

{{Plemiške rodbine na Slovenskem}}
[[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>jc8ff5lahhmr5tvjibd39vr9j82nnvc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748225</id>
      <parentid>5748224</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:20:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pnp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1053" xml:space="preserve">[[Slika:Dvorec Lazarini-Grad Lazarini.jpg|thumb|250px|Dvorec Lazarini]]

'''Lazariniji''' so [[plemič|plemiška družina]], ki izvira iz [[Italija|Italije]]. Razširila se je predvsem po [[Dolenjska|Dolenjskem]] in [[Notranjska|Notranjskem]]. Na našem ozemlju so se pojavili v 17. stoletju, verjetno kot trgovci, ki so si tukaj pridobili plemiški naziv, kot se je to zgodilo z baroni [[Zois]]i. 

Posedovali so dvorec Rocen, [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[grad Čušperk]], [[grad Boštanj (Sawenstein)|grad Boštanj]], od 18. stoletja pa vse do danes so v lasti obdržali dvorec Lazarini v [[Valburga|Valburgi]]; sicer z večletno prekinitvijo zaradi zaplembe.

Znani pripadniki družin Lazarini so:
* [[Franc Lazarini]], kemik in avtor več knjig,
* Franc Ignac baron Lazarini, bogat posestnik,
* Henrik baron Lazarini,
* baronica [[Kristina Lazarini]] (Kristina [[Stupica]])
* [[Franci Lazarini]], umetnostni zgodovinar

{{noble-stub}}

{{Plemiške rodbine na Slovenskem}}
[[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>grt675sx474l8bn7f280emo196dct5s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748226</id>
      <parentid>5748225</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:20:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1049" xml:space="preserve">[[Slika:Dvorec Lazarini-Grad Lazarini.jpg|thumb|250px|Dvorec Lazarini]]

'''Lazariniji''' so [[plemič|plemiška družina]], ki izvira iz [[Italija|Italije]]. Razširila se je predvsem po [[Dolenjska|Dolenjskem]] in [[Notranjska|Notranjskem]]. Na našem ozemlju so se pojavili v 17. stoletju, verjetno kot trgovci, ki so si tukaj pridobili plemiški naziv, kot se je to zgodilo z baroni [[Zois]]i. 

Posedovali so dvorec Rocen, [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[grad Čušperk]], [[grad Boštanj (Sawenstein)|grad Boštanj]], od 18. stoletja pa vse do danes so v lasti obdržali dvorec Lazarini v [[Valburga|Valburgi]]; sicer z večletno prekinitvijo zaradi zaplembe.

Znani pripadniki družin Lazarini so:
* [[Franc Lazarini]], kemik in avtor več knjig,
* Franc Ignac baron Lazarini, bogat posestnik,
* Henrik baron Lazarini,
* baronica [[Kristina Lazarini]] (Kristina Stupica)
* [[Franci Lazarini]], umetnostni zgodovinar

{{noble-stub}}

{{Plemiške rodbine na Slovenskem}}
[[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>eegcsp71pufshr3k0hlziovk65rjej0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748229</id>
      <parentid>5748226</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:21:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Lazarini]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1073" xml:space="preserve">[[Slika:Dvorec Lazarini-Grad Lazarini.jpg|thumb|250px|Dvorec Lazarini]]

'''Lazariniji''' so [[plemič|plemiška družina]], ki izvira iz [[Italija|Italije]]. Razširila se je predvsem po [[Dolenjska|Dolenjskem]] in [[Notranjska|Notranjskem]]. Na našem ozemlju so se pojavili v 17. stoletju, verjetno kot trgovci, ki so si tukaj pridobili plemiški naziv, kot se je to zgodilo z baroni [[Zois]]i. 

Posedovali so dvorec Rocen, [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[grad Čušperk]], [[grad Boštanj (Sawenstein)|grad Boštanj]], od 18. stoletja pa vse do danes so v lasti obdržali dvorec Lazarini v [[Valburga|Valburgi]]; sicer z večletno prekinitvijo zaradi zaplembe.

Znani pripadniki družin Lazarini so:
* [[Franc Lazarini]], kemik in avtor več knjig,
* Franc Ignac baron Lazarini, bogat posestnik,
* Henrik baron Lazarini,
* baronica [[Kristina Lazarini]] (Kristina Stupica)
* [[Franci Lazarini]], umetnostni zgodovinar

{{noble-stub}}

{{Plemiške rodbine na Slovenskem}}
[[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]]
[[Kategorija:Lazarini]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rqjv8v2s3mdjrz6eds2d0lrkz5lo3ro</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748230</id>
      <parentid>5748229</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:21:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>nov sortirni ključ za [[Kategorija:Lazarini]]: &quot;*&quot; s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1075" xml:space="preserve">[[Slika:Dvorec Lazarini-Grad Lazarini.jpg|thumb|250px|Dvorec Lazarini]]

'''Lazariniji''' so [[plemič|plemiška družina]], ki izvira iz [[Italija|Italije]]. Razširila se je predvsem po [[Dolenjska|Dolenjskem]] in [[Notranjska|Notranjskem]]. Na našem ozemlju so se pojavili v 17. stoletju, verjetno kot trgovci, ki so si tukaj pridobili plemiški naziv, kot se je to zgodilo z baroni [[Zois]]i. 

Posedovali so dvorec Rocen, [[grad Podsreda|grad Podsredo]], [[grad Čušperk]], [[grad Boštanj (Sawenstein)|grad Boštanj]], od 18. stoletja pa vse do danes so v lasti obdržali dvorec Lazarini v [[Valburga|Valburgi]]; sicer z večletno prekinitvijo zaradi zaplembe.

Znani pripadniki družin Lazarini so:
* [[Franc Lazarini]], kemik in avtor več knjig,
* Franc Ignac baron Lazarini, bogat posestnik,
* Henrik baron Lazarini,
* baronica [[Kristina Lazarini]] (Kristina Stupica)
* [[Franci Lazarini]], umetnostni zgodovinar

{{noble-stub}}

{{Plemiške rodbine na Slovenskem}}
[[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]]
[[Kategorija:Lazarini|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>mh8b2fe5mjac8depogwm9qcnr8abdhl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>World Championship Victory Race 1971</title>
    <ns>0</ns>
    <id>182214</id>
    <revision>
      <id>5748506</id>
      <parentid>4990614</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:18:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11188" xml:space="preserve">{{Grand Prix race report infobox
| Type           = NC
| Race Country   = UK
| Official name  = I [[World Championship Victory Race]]
| Location       = [[Brands Hatch]], [[Kent]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
| Date           = 24. oktober
| Year           = 1971
| Image          = Brands Hatch 1960-1975.svg
| Course_km      = 4,265
| Distance_laps  = 40
| Distance_km    = 170,59
| Pole_Driver    = [[Jo Siffert]]
| Pole_Country   = Switzerland
| Pole_Team      = [[BRM]]
| Pole_Time      = 1:22,8
| Fast_Driver    = [[Emerson Fittipaldi]]
| Fast_Team      = [[Team Lotus|Lotus]]
| Fast_Time      = 1:24,0
| Fast_Country   = Brazil
| First_Driver   = [[Peter Gethin]]
| First_Country  = UK 
| First_Team     = [[BRM]]
| Second_Driver  = [[Emerson Fittipaldi]]
| Second_Country = Brazil
| Second_Team    = [[Team Lotus|Lotus]]
| Third_Driver   = [[Jackie Stewart]]
| Third_Country  = UK
| Third_Team     = [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]
|}}

'''[[World Championship Victory Race]] 1971''' je bila osma in zadnja neprvenstvena [[dirka]] [[Formula 1|Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1971|sezoni 1971]]. Odvijala se je [[24. oktober|24. oktobra]] [[1971]] na [[Anglija|angleškem]] dirkališču [[Brands Hatch]]. Načrtovanih je bilo štirideset krogov, toda po [[Seznam nesreč s smrtnim izidom v Formuli 1|smrtni nesreči]] [[Švicarji|švicarskega]] dirkača [[Jo Siffert|Joa Sifferta]], ki je štartal z [[najboljši štartni položaj|najboljšega štartnega položaja]], v petnajstem krogu je bila dirka prekinjena. Za končno razvrstitev so šteli rezultati ob koncu štirinajstega kroga, zmagal je [[Peter Gethin]] z dirkalnikom [[BRM]] [[BRM P160|P160]], drugo mesto je osvojil [[Emerson Fittipaldi]] z [[Team Lotus|Lotusom]], tretje mesto pa na svoji zadnji dirki Siffert. Ob dirkačih Formule 1 so na dirki sodelovali tudi dirkači [[Formula 5000|Formule 5000]], med katerimi je bil najhitrejši [[Alan Rollinson]].

==Rezultati==
:''Opomba'': ''Dirkalniki [[Formula 5000|Formule 5000]] so roza obarvani''.
==Kvalifikacije==
{{F1 Glava za kvalifikacije}}
|-
! 1
| 5
| {{ikonazastave|Švica}} [[Jo Siffert]]
| [[BRM]]
| 1:22,8
|align=&quot;center&quot;| &amp;mdash;
|-
! 2
| 6
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Peter Gethin]]
| [[BRM]]
| 1:22,8
| +0,0
|-
! 3
| 8
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Emerson Fittipaldi]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Cosworth]]
| 1:23,6
| +0,8
|-
! 4
| 4
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Ronnie Peterson]]
| [[March Engineering|March]]-[[Cosworth]]
| 1:23,6
| +0,8
|-
! 5
| 17
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mike Hailwood]]
| [[Surtees]]-[[Cosworth]]
| 1:23,8
| +1,0
|-
! 6
| 1
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jackie Stewart]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Cosworth]]
| 1:23,8
| +1,0
|-
! 7
| 12
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Tim Schenken]]
| [[Brabham]]-[[Cosworth]]
| 1:23,8
| +1,0
|-
! 8
| 7
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Howden Ganley]]
| [[BRM]]
| 1:24,2
| +1,4
|-
! 9
| 10
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jackie Oliver]]
| [[McLaren]]-[[Cosworth]]
| 1:24,6
| +1,8
|-
! 10
| 16
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Surtees]]
| [[Surtees]]-[[Cosworth]]
| 1:24,6
| +1,8
|- 
! 11
| 14
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Carlos Reutemann]]
| [[Brabham]]-[[Cosworth]]
| 1:24,6
| +1,8
|- 
! 12
| 11
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Hill]]
| [[Brabham]]-[[Cosworth]]
| 1:24,8
| +2,0
|- 
! 13
| 2
| {{ikonazastave|Francija}} [[François Cevert]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Cosworth]]
| 1:25,0
| +2,2
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 14
| 23
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Frank Gardner (driver)|Frank Gardner]]
| [[Lola Racing Cars|Lola]]-[[Chevrolet]]
| 1:25,8
| +3,0
|- 
! 15
| 15
| {{ikonazastave|Francija}} [[Henri Pescarolo]]
| [[March Engineering|March]]-[[Cosworth]]
| 1:26,2
| +3,4
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 16
| 77
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mike Walker (dirkač)|Mike Walker]]
| [[Lola Racing Cars|Lola]]-[[Chevrolet]]
| 1:27,0
| +4,2
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 17
| 26
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Alan Rollinson]]
| [[Surtees]]-[[Chevrolet]]
| 1:27,0
| +4,2
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 18
| 21
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Reine Wisell]]
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| 1:27,0
| +4,2
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 19
| 25
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Keith Holland (dirkač)|Keith Holland]]
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| 1:27,6
| +4,8
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 20
| 44
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Gordon Spice]]
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| 1:28,2
| +5,4
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 21
| 28
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ray Allen (dirkač)|Ray Allen]]
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| 1:28,4
| +5,6
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 22
| 33
| {{ikonazastave|Belgija}} [[Teddy Pilette]]
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| 1:28,4
| +5,6
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 23
| 41
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Trevor Taylor]]
| [[Leda (automobile)|Leda]]-[[Chevrolet]]
| 1:29,2
| +6,4
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 24
| 40
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ian Ashley]]
| [[Lola Racing Cars|Lola]]-[[Chevrolet]]
| 1:29,6
| +6,8
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 25
| 27
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Prophet]]
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| 1:29,6
| +6,8
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 26
| 24
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Guy Edwards]]
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| 1:31,0
| +8,2
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 27
| 66
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Fred Saunders (dirkač)|Fred Saunders]]
| [[Crosslé Car Company|Crosslé]]-[[Rover Company|Rover]]
| 1:32,2
| +9,4
|}

==Dirka==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%;&quot;
|-
! Poz !! Dirkač !! Moštvo !! Konstruktor !! Čas/Odstop !! Št. m.
|-
! 1
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Peter Gethin]]
| [[BRM|Yardley-BRM]]
| [[BRM]]
| 19:54.4
|style=&quot;text-align:center&quot;| 2
|-
! 2
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Emerson Fittipaldi]]
| [[Team Lotus|Gold Leaf Team Lotus]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Cosworth]]
| + 0.2 s
|style=&quot;text-align:center&quot;| 3
|-
! 3
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jackie Stewart]]
| [[Tyrrell Racing|Elf Team Tyrrell]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Cosworth]]
| + 5.4 s
|style=&quot;text-align:center&quot;| 6
|-
! 4
| {{ikonazastave|Švica}} [[Jo Siffert]]
| [[BRM|Yardley-BRM]]
| [[BRM]]
| + 12.8 s ([[Seznam nesreč s smrtnim izidom v Formuli 1|smrtna nesreča]])
|style=&quot;text-align:center&quot;| 1
|-
! 5
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Tim Schenken]]
| [[Brabham|Motor Racing Developments]]
| [[Brabham]]-[[Cosworth]]
| + 15.6 s
|style=&quot;text-align:center&quot;| 7
|-
! 6
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Surtees]]
| [[Surtees]]
| [[Surtees]]-[[Cosworth]]
| + 16.0 s
|style=&quot;text-align:center&quot;| 10
|-
! 7
| {{ikonazastave|Francija}} [[Francois Cevert]]
| [[Tyrrell Racing|Elf Team Tyrrell]]
| [[Tyrrell Racing|Tyrrell]]-[[Cosworth]]
| + 24.8 s
|style=&quot;text-align:center&quot;| 13
|-
! 8
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Hill]]
| [[Brabham|Motor Racing Developments]]
| [[Brabham]]-[[Cosworth]]
| + 31.6 s
|style=&quot;text-align:center&quot;| 12
|-
! 9
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Carlos Reutemann]]
| [[Brabham|Motor Racing Developments]]
| [[Brabham]]-[[Cosworth]]
| + 33.4 s
|style=&quot;text-align:center&quot;| 11
|- bgcolor=&quot;#FFD1DC&quot;
! 10
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Alan Rollinson]]
| Alan Rollinson
| [[Surtees]]-[[Chevrolet]]
| + 56.4 s
|style=&quot;text-align:center&quot;| 17
|- bgcolor=&quot;#FFD1DC&quot;
! 11
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Frank Gardner]]
| Motor Racing Research
| [[Lola Racing Cars|Lola]]-[[Chevrolet]]
| + 56.6 s
|style=&quot;text-align:center&quot;| 14
|- bgcolor=&quot;#FFD1DC&quot;
! 12
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mike Walker (racing driver)|Mike Walker]]
| Doug Hardwick
| [[Lola Racing Cars|Lola]]-[[Chevrolet]]
| + 58.0 s
|style=&quot;text-align:center&quot;| 16
|- bgcolor=&quot;#FFD1DC&quot;
! 13
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Gordon Spice]]
| Gordon Spice
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| + 1:10.2 s
|style=&quot;text-align:center&quot;| 20
|- bgcolor=&quot;#FFD1DC&quot;
! 14
| {{ikonazastave|Belgija}} [[Teddy Pilette]]
| Racing Team VDS
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| + 1:11.4 s
|style=&quot;text-align:center&quot;| 22
|- bgcolor=&quot;#FFD1DC&quot;
! 15
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Keith Holland (racing driver)|Keith Holland]]
| Keith Holland
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| + 1:12.2 s
|style=&quot;text-align:center&quot;| 19
|-
! 16
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Ronnie Peterson]]
| [[March Engineering|STP March]]
| [[March Engineering|March]]-[[Cosworth]]
| + 1:15.8 s
|style=&quot;text-align:center&quot;| 4
|- bgcolor=&quot;#FFD1DC&quot;
! 17
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ray Allen (racing driver)|Ray Allen]]
| Team Trojan
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| 13 krogov
|style=&quot;text-align:center&quot;| 21
|- bgcolor=&quot;#FFD1DC&quot;
! 18
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ian Ashley]]
| Kaye Griffiths
| [[Lola Racing Cars|Lola]]-[[Chevrolet]]
| 13 krogov
|style=&quot;text-align:center&quot;| 24
|- bgcolor=&quot;#FFD1DC&quot;
! 19
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Prophet]]
| David Prophet Racing
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| 13 krogov
|style=&quot;text-align:center&quot;| 25
|- bgcolor=&quot;#FFD1DC&quot;
! 20
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Guy Edwards]]
| J.T. Butterworth
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| 12 krogov
|style=&quot;text-align:center&quot;| 26
|-
! Ods
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jackie Oliver]]
| [[McLaren|Bruce McLaren Motor Racing]]
| [[McLaren]]-[[Cosworth]]
| Zavore
|style=&quot;text-align:center&quot;| 9
|- bgcolor=&quot;#FFD1DC&quot;
! Ods
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Trevor Taylor]]
| Malaya Garages
| [[Leda (automobile)|Leda]]-[[Chevrolet]]
| Pregrevanje
|style=&quot;text-align:center&quot;| 23
|-
! Ods
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Howden Ganley]]
| [[BRM|Yardley-BRM]]
| [[BRM]]
| Motor
|style=&quot;text-align:center&quot;| 8
|-
! Ods
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mike Hailwood]]
| [[Surtees]]
| [[Surtees]]-[[Cosworth]]
| Trčenje
|style=&quot;text-align:center&quot;| 5
|- bgcolor=&quot;#FFD1DC&quot;
! Ods
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Fred Saunders (racing driver)|Fred Saunders]]
| Fred Saunders
| [[Crosslé Car Company|Crosslé]]-[[Rover Company|Rover]]
| Motor
|style=&quot;text-align:center&quot;| 27
|-
! Ods
| {{ikonazastave|Francija}} [[Henri Pescarolo]]
| [[Frank Williams Racing Cars]]
| [[March Engineering|March]]-[[Cosworth]]
| Trčenje
|style=&quot;text-align:center&quot;| 15
|- bgcolor=&quot;#FFD1DC&quot;
! Ods
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Reine Wisell]]
| Sid Taylor
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| Trčenje
|style=&quot;text-align:center&quot;| 18
|}

==Viri==
* [http://www.silhouet.com/motorsport/archive/f1/nc/1971/1971.html#vr www.silhouet.com] {{ikona en}}

{{Poročilo dirke F1|
  Type_of_race            = Neprvenstvene dirke Formule 1 |
  Name_of_race            = [[World Championship Victory Race]] | 
  Year_of_race            = 1971 |
  Previous_race_in_season = [[International Gold Cup 1971]] |
  Next_race_in_season     = [[Race of Champions 1971]] |
  Next_year's_race        = [[World Championship Victory Race 1972]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1971]]
[[Kategorija:World Championship Victory Race|1971]]</text>
      <sha1>stao6wfsxa95x3hr7y38wgjc43iyq6s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oliver (osebno ime)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>184656</id>
    <revision>
      <id>5748477</id>
      <parentid>5090895</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:32:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Znane osebe */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1606" xml:space="preserve">'''Oliver''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] Oliver izhaja iz [[angleščina|angleškega]] imena ''Oliver'', le tega pa razlagajo kot privzeto normansko francosko ime.&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Izpeljanke imena ==
* moške oblike imena: Olivij, Olivijo, Olivio, Olivo
* ženska oblika imena: [[Olivera]]

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 297 oseb z imenom Oliver.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Oliver|spol=M}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Oliver praznuje [[god]] [[11. julij]]a.&lt;ref&gt;Reven, Zdravko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Znane osebe ==

*
* [[Oliver Cromwell]], angleški politik in vojskovodja
* [[Oliver Dragojević]], hrvaški pevec
* [[Oliver Goldsmith]], irski pisatelj in pesnik
* [[Oliver Hardy]], ameriški igralec, bolj znan kot Olio iz dvojca Stan in Olio
* [[Oliver Heaviside]], angleški fizik in matematik
* [[Oliver Kahn]], nemški nogometni vratar
* [[Oliver Joseph Lodge]], britanski fizik
* [[Oliver Mlakar]], hrvaški televizijski voditelj
* [[Oliver Neuville]], švicarsko-nemški nogometaš
* [[Oliver Smithies]], ameriški biokemik in nobelovec
* [[Oliver Stone]], ameriški režiser
* [[Oliver Tič]] (&quot;Oli Walker&quot;), pohodnik iz Slovenskih Konjic
* [[Oliver Twist]], izmišljeni lik istoimenskega romana Charlesa Dickensa

== Glej tudi ==
* [[seznam osebnih imen na O]]

== Viri ==
{{opombe}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>ke4yupanb3heoub3npauidl2vouc8xk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748479</id>
      <parentid>5748477</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:35:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Znane osebe */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1618" xml:space="preserve">'''Oliver''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] Oliver izhaja iz [[angleščina|angleškega]] imena ''Oliver'', le tega pa razlagajo kot privzeto normansko francosko ime.&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Izpeljanke imena ==
* moške oblike imena: Olivij, Olivijo, Olivio, Olivo
* ženska oblika imena: [[Olivera]]

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 297 oseb z imenom Oliver.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Oliver|spol=M}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Oliver praznuje [[god]] [[11. julij]]a.&lt;ref&gt;Reven, Zdravko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Znane osebe ==

*
* [[Oliver Cromwell]], angleški politik in vojskovodja
* [[Oliver Dragojević]], hrvaški pevec
* [[Oliver Goldsmith]], irski pisatelj in pesnik
* [[Oliver Hardy]], ameriški igralec, bolj znan kot Olio iz dvojca Stan in Olio
* [[Oliver Heaviside]], angleški fizik in matematik
* [[Oliver Kahn]], nemški nogometni vratar
* [[Oliver Joseph Lodge]], britanski fizik
* [[Oliver Mlakar]], hrvaški televizijski voditelj
* [[Oliver Neuville]], švicarsko-nemški nogometaš
* [[Oliver Smithies]], ameriški biokemik in nobelovec
* [[Oliver Stone]], ameriški režiser
* [[Oliver Tič]] (&quot;Oli Walker&quot;), popotnik in pohodnik iz Slovenskih Konjic
* [[Oliver Twist]], izmišljeni lik istoimenskega romana Charlesa Dickensa

== Glej tudi ==
* [[seznam osebnih imen na O]]

== Viri ==
{{opombe}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>1v1pfy3gope2mlwsxxrghkalm4kbg5c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Polhograjsko hribovje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>194054</id>
    <revision>
      <id>5748177</id>
      <parentid>5732505</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:28:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8615" xml:space="preserve">[[Slika:Tošč.JPG|thumb|right|250px|Najvišji vrh [[Tošč]]]]
'''Polhograjsko hribovje''' (pogovorno tudi ''Polhograjski Dolomiti'', ''Polhograjci'' ali ''Pograjci'') je [[Slovenija|slovenska]] hribovita pokrajina, z osrednjim naseljem [[Polhov Gradec]] (401 [[m]]), večji naselji na njegovem območju pa sta še [[Horjul]] in [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova]]. Polhograjsko hribovje je [[Alpe|alpsko]] predgorje, ki na severu oz. severozahodu meji (preko [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanske doline]]) na v povprečju nekoliko višje [[Škofjeloško hribovje]], na severovzhodu na [[Sorško polje]], na jugovzhodu in vzhodu na [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]] oz. [[Ljubljansko barje]], na jugozahodu pa prehaja v [[Rovtarsko hribovje]]. Največji vodotok na območju hribovja je reka [[Gradaščica]].

Geološko hribovje sestavljajo [[paleozoik|paleozojski]] in [[trias|spodnjetriasni]] glinovci in [[peščenjak]]i, v višjih legah pa [[apnenec|apnenci]] in [[dolomit]]i. Površje je razgibano, sekajo ga strme doline in grape, ki se stekajo proti Poljanski Sori in Gradaščici. Večinoma je poraščeno z gozdom, nekaj je travnikov in njiv ob samotnih kmetijah.

== Vrhovi idr. pomembnejše točke ==
Opomba: v oklepaju je nadmorska višina vrha
{{div col|colwidth=24em}} 
* [[Tošč]] (1021 m)
* [[Pasja ravan]] (1020 m, prej 1029)
* [[Polhovec]] (948 m)
* Kal (936 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Sivka (934 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Mlaka ali [[Prosenov grič]] (914 m) {{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* [[Veliki Babnik]] (905 m)
* [[Mali Tošč]] (902 m)
* [[Javorč]] (901 m){{dummyref}}
* [[Grmada, Polhograjsko hribovje|Grmada]] (Polhograjska) (898 m)
* [[Gontarska planina]] (894 m)
* Lavrovec (890 m)
* [[Špiklj]] (885 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Lom (882 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* [[Ovčji grič]] (879 m)
* [[Kosmati hrib]] (877 m)
* Črni vrh (Sv. Lenart, 861 m)
* Sveti Ožbolt (nad Zmincem) (859 m)
* [[Mala Grmada]] (859 m)
* Osolnik (858 m)
* [[Kozjekov grič]] (853 m)
* Gabrovec, Špik in Zlati hrib (vsi 851 m)
* Sušnik (849 m)
* [[Polhograjska gora]], tudi Gora sv. Lovrenca (842 m)
* [[Gabrovc]] (841 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Bukov Vrh (832 m)
* [[Strmec]]{{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* [[Češmelj]] (817 m)
* Veliki hrib - [[Smolnik, Dobrova - Polhov Gradec|Smolnik]] (815 m)
* Špik (812 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Goljek (809 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* (vrh pri Stenici / Medvode) 808 m 
* Sv. Jakob (806/807 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* [[Marinčeva planina]] (Hrib) (805 m)
* Sveti Andrej ([[Planina nad Horjulom]]) (798 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Rog (798 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* [[Kožuhov vrh]] (795 m)
* Planina nad Horjulom (vrh - 795 m)
* [[Bezje]] (791 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* [[Lokavjek]] (791 m)
* Kovček (789 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Kožljek - [[Samotorica]] (788 m) {{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* [[Klešč]] (784/788? m)
* [[Kovaški grič]] (785 m)
* [[Jetrbenk]] (774 m)
* Gradišče (770 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Stražni stolp pod vrhom Kovčka (770 m)
* [[Krgana]] (768 m)
* Kucelj (765 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Veliki vrh (761 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Kucljev vrh (760 m)
* Sveta Jedert (750 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* [[Dolinska gora]] (749 m)
* Špik (746 m) zahodno od Korene{{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* [[Praprotni grič]] (745 m)
* Sveta Katarina ([[Topol pri Medvodah|Topol]]) (738 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Tomažkov vrh  (734 m)
* Mrzel grič (731 m)
* Koreno (nad Horjulom) (729 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* [[Jermanca]] (Jermancov grič) (728 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Čelo (727 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* [[Ilov vrh]] (721 m)
* Hom (718 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Špik - pod Grmado (716 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Hom (715 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Praprotni? grič (715 m)
* Bukovica (714 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Devnik (712 m)
* Setnica (710 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Mali vrh (708 m) Setnica 
* [[Pusti vrh]] (707 m)
* Prevalica (705 m) = ?
* [[Kucelj nad Polhovim Gradcem]] (705 m)
* [[Martinji hrib]] (703 m)
* ''Sveta Uršula'' (Setnica) (700 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Stresenk (699 m)
* [[Pešarjev grič]] (699 m)
* [[Kregovnik]] (692 m)
* Brezovec (690 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Sveta Ana ([[Butajnova]]) (686 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Valterski vrh (685 m)
* Sveti Florijan ([[Tehovec]]) (685 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Vrh rebra (682 m)
* Šimčev grič (680 m)
* Velika Trava (676 m)
* Sv. Petra hrib (Bukoviški grič) (674 m)
* Sedlo (670 m) {{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Setnica (666 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* [[Kugelč]] ([[Šentjošt nad Horjulom]]) (666 m)
* Sveti Mihael na [[Samotorica|Samotorici]] (665 m)
* [[Jejdovo brdo]] (664 m)
* Veliki vrh (660 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Grič (660 m)
*[[Topol pri Medvodah]] (646 m)
* Breznik (Boben) (643 m)
* [[Kovtrovec]] (642 m)
* Breznik (640 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Sveta Barbara (nad Hrastnico) (629 m)
* Ojstrica (625 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* [[Ključ (hrib)|Ključ]] (623 m)
* Reber (621 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* [[Kosov hrib]] (618 m)
* Sveti Andrej (nad Zmincem) (617 m)
* Črtnica (617 m)
* Črna gora (611 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* [[Jazbina]]{{dummyref|Potrebuje razločitev}} (604 m) 
* Vrhe nad Dobrovo (603 m)
* [[Visoki hrib]] (602 m)
* Grampovčnik (600 m)
* Križavec (596 m)
* [[Peštota]]/([[Toško Čelo]]) (590 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Gradišče (589 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Kladnik (588 m) {{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Brezovec (581 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Vrhe (570 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Sveti Urban (nad Gorenjo Dobravo) (570 m)
* Sveti Martin nad Brišami (567 m)
* [[Strmi vrh]] (563 mnv/558 m?)
* Veternik (554 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Praprotno (553 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Sveti Jurij (Praproče) (552 m)
* Koprivnik (551 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Kozomarnica (551 m)
* Gradišče nad Žažarjem (547 m)
* [[Križmanov vrh]] (547 m)
* [[Jeglejek]] (545 m)
* Mrtancova planina (545 m)
* [[Debeli hrib]] (Vrh) (540 m)
* Goli grič (539 m)
* [[Zvonešca]]/Zvonščica (530 m)
* [[Gradišče nad Dobrovo]] (530 m)
* Straža (527 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Kozomarnica (521 m)
* [[Velika Trata]] (518 m)
*[[Osredek pri Dobrovi]] (507 m)
* [[Brezoviški hrib]] (496 m)
* [[Vrhovčev grič]] (495 m)
* [[Rožmanov vrh]] (491 m)
* [[Veliki Vrh|Veliki vrh]]{{dummyref|Potrebuje razločitev}} (491 m)
* [[Perca]] (490 m)
* Goli grič (487 m)
* Reber (484 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Črni vrh (483 m) med Trato in Toškim čelom {{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Bezenica (476 m) {{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Strmca (472 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* [[Koseški hrib]] (467 m)
* [[Dvorski hrib]] (465 m)
*[[Trata]] ([[Šentviški hrib]]) (464 m)
* Kalvarija (460 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Golo brdo (459 m/435){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Mrzli hrib (459 m)
* Tičji rigel (457 m)
* Brusnik (455 m)
* Straški vrh (nad Črnučami) (454 m)
* Gradišče (Zapoški hrib) (451 m)
* [[Gola gorica]] (451 m)
* [[Staneški hrib]] (448 m)
* Strmec (nad Dragomerom)  (446 m)
* Debeli vrh (nad Topolami) (446 m)
* [[Klobuk pri Ljubljani]] (441 m)
* [[Gradišče nad Šentvidom]] (Mala Trata?) (439 m)
* [[Stražni vrh]] (439 m)
* ''Lovska koča na Klobuku'' (433 m)
* [[Šišenski hrib]] (429 m) 
* [[Medanski hrib]] (429 m)
* [[Gradišče na Medanskem hribu]] (427 m)
* Sveti Urh (nad Zaklancem) (420 m)
* Sveti Tilen nad Repnjami (419 m)
* Sveti Jurij (Hruševo) (414 m)
* Kremenik (406 m)
* Soteški hrib (405 m)
* Klobuk (399 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* Straža (395 m){{dummyref|Potrebuje razločitev}}
* [[Rožnik]] (394 m)
* Špičasti grič (487 m)
* Magarovnik (384 m)
* Purkovec (383 m)
* Strmica (
* Kamna Gorica (354 m)

{{div col end}}

== Viri ==
* Slovenski veliki leksikon, Mladinska knjiga Založba, , 2005, ISBN 86-11-16039-8 (zv. 3)

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Polhov Gradec Hills|Polhograjsko hribovje}}

{{Regionalizacija Slovenije}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Predalpsko hribovje]]
[[Kategorija:Občina Dobrova - Polhov Gradec]]</text>
      <sha1>qy4zhqi1ea1vjp7thu5pkeq24gr5g64</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kristina Lazarini Stupica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>196431</id>
    <revision>
      <id>5748228</id>
      <parentid>5411243</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:20:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Lazarini]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1720" xml:space="preserve">{{Uredi}}{{Infopolje Oseba}}
'''Kristina S. Lazarini''' (''baronica v. Lazarini''); [[Slovenci|slovenska]] [[Plemič|plemkinja]].

Hči Franca [[baron]]a Lazarinija in baronice Ivanke Lazarini. Lastnica [[dvorec Lazarini|dvorca Lazarini]].

== Uporaba plemiškega naslova ==

V skladu s plemiškim pravom, veljavnim pred letom 1918, in v duhu katerega plemiške družine še vedno uporabljajo svoje (v državah, nastalih na območju Avstro-Ogrske, legalno nepriznane) titule, je bila Kristina Lazarini sicer rojena kot baronica, a je pravico do uporabe tega naslova izgubila ob poroki, ko je prevzela položaj in priimek svojega moža. 
Ker na ozemlju republike Slovenije plemiško pravo ni v veljavi, lahko potomci aristokratskih družin namenoma ali nevede napačno poudarjajo svoje plemištvo. 
Tako se gospa, ki je subjekt tega članka, lahko imenuje bodisi ''Kristina Lazarini-Stupica'', ''Kristina Lazarini'' ali zgolj ''Kristina Stupica'', nikakor pa ne baronica Lazarini ali še manj baronica Lazarini-Stupica. 
Da bi lahko po poroki uporabljala svoj naziv, bi morala zaprositi za dovoljenje avstrijskega cesarja, ki je kot ''fons honorum'' lahko edini dovolil takšno izjemo - če bi seveda živeli še v časih dvojne Monarhije. Od smrti cesarja Karla je poglavar avstrijske hiše njegov sin nadvojvoda Oto, ki je kot poslednji prestolonaslednik in glava dinastije tudi ''fons honorum'' za področje bivše Avstro-ogrske, a ni jasno, ali lahko intervenira v slučajih, nasprotnih plemiškemu pravu, kateri pa nima več zakonske moči.
 
== Viri ==
{{refsez}}

{{noble-stub}}
{{DEFAULTSORT:Lazarini Stupica, Kristina}}
[[Kategorija:Slovenski plemiči]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Lazarini]]</text>
      <sha1>8lutywzvez45n4bw2ptslavhf10rabj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>François de Coninck</title>
    <ns>0</ns>
    <id>198611</id>
    <revision>
      <id>5748180</id>
      <parentid>5299173</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:30:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <comment>znana datum in kraj smrti</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1043" xml:space="preserve">{{Infopolje Športnik
| medaltemplates=
{{MedalCountry | {{BEL}}}}
{{MedalSport | [[veslanje]]}}
{{Bronasta medalja| [[Poletne olimpijske igre 1928|1928 Amsterdam]]|[[Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 1928|dvojec s krmarjem]]}}
}} 
'''François de Coninck''', [[belgijci|belgijski]] [[veslač]], * [[9. avgust]] [[1902]], [[Bruselj]], [[Belgija]], † [[21. september]] [[1985]], [[Bruselj]], [[Belgija]].

de Coninck je za [[Belgija|Belgijo]] nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1928|Poletnih olimpijskih igrah 1928]] v [[Amsterdam]]u, kjer je kot član [[dvojec s krmarjem|dvojca s krmarjem]] osvojil [[bronasta medalja|bronasto medaljo]].

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.databaseolympics.com/players/playerpage.htm?ilkid=CONINFRA01 profil]

{{škrbina o veslaču}}
{{DEFAULTSORT:De Coninck, Francois}}
[[Kategorija:Belgijski veslači]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Belgijo]]
[[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Belgijo]]
[[Kategorija:Veslači Poletnih olimpijskih iger 1928]]</text>
      <sha1>7754xxxcxipwo5pdjza3nncayfkoc0i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Izrael na Pesmi Evrovizije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>199362</id>
    <revision>
      <id>5748190</id>
      <parentid>5745724</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:51:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nebotigatreba7</username>
        <id>197086</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Predstavniki */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7139" xml:space="preserve">[[Slika:Flag of Israel.svg|right|thumb|150px]]
[[Slika:Teapacks Eurovision 2007.jpg|thumb|right|200px|[[Teapacks]] v Helsinkih (2007).]]
[[Slika:ESC 2008 - Israel - Boaz Mauda, 1st semifinal.jpg|thumb|right|200px|[[Boaz]] v Beogradu (2008).]]

'''[[Izrael]]''' je na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopil leta [[1973]]. Čeprav zemljepisno ne leži v [[Evropa|Evropi]], je Izrael država članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]], s čimer je upravičena do nastopa na izboru. 

Doslej je Izrael prejel štiri evrovizijske zmage: leta [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] v [[Pariz]]u ([[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]]), naslednje leto v [[Jeruzalem]]u ([[Gali Atari]] in [[Milk and Honey]]), leta [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] v [[Birmingham]]u, kjer je zmagala [[Dana International]] ter leta [[Evrovizija 2018|2018]] v [[Lizbona|Lizboni]], kjer je zmagala [[Netta]].

Leta [[2020]] je bila [[Pesem Evrovizije]] odpovedana.

== Predstavniki ==
[[Slika:20150516 ESC 2015 Nadav Guedj 9509.jpg|sličica|295x295_pik|[[Nadav Guedj]] na Dunaju ([[Pesem Evrovizije 2015|2015]])]]
[[Slika:ESC2018 - Israel 04.jpg|sličica|259x259px|[[Netta Barzilai|Netta]] v Lizboni ([[Pesem Evrovizije 2018|2018]])]]
[[Slika:ESC2019 - Israel 03.jpg|sličica|259x259_pik|[[Kobi Marimi]] v Tel Avivu ([[Evrovizija 2019|2019]])]]
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|- bgcolor=&quot;#ccccff&quot;
! Leto
! Izvajalec
! Skladba
! Finale
! Točke
! Polfinale
! Točke
|-
| [[Pesem Evrovizije 1973|1973]]
| [[Ilanit]]
| ''Ey Sham'' (אי שם) 	
| 4 
| 97
| colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;26&quot; |''ni bilo polfinalov''
|-	 
| [[Pesem Evrovizije 1974|1974]] 
| [[Kaveret]]
| ''Natati La Khayay'' (נתתי לה חיי) 	
| 7
| 11 
|-	 
| [[Pesem Evrovizije 1975|1975]] 
| [[Shlomo Artzi]]
| ''At Va'Ani'' (את ואני)	
| 11
| 40
|-	 
| [[Pesem Evrovizije 1976|1976]] 
| [[Shokolad Menta Mastik]]
| ''Emor Shalom'' (אמור שלום)	
| 6
| 77
|-	 
| [[Pesem Evrovizije 1977|1977]] 
| [[Ilanit]]
| ''Ahava Hi Shir Lishnayim''&lt;br /&gt;(אהבה היא שיר לשניים)	
| 11
| 49
|- bgcolor=&quot;gold&quot;
| [[Pesem Evrovizije 1978|1978]] 
| [[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]]
| ''A-Ba-Ni-Bi'' (א-ב-ני-בי)	
| 1
| 157
|- bgcolor=&quot;gold&quot;
| [[Pesem Evrovizije 1979|1979]] 
| [[Gali Atari]] in [[Milk and Honey]]
| ''Hallelujah'' (הללויה)	
| 1
| 125
|- 
| [[Pesem Evrovizije 1981|1981]] 
| [[Hakol Over Habibi]]
| ''Halayla'' (הלילה) 	
| 7 
| 56 
|- bgcolor=&quot;silver&quot;
| [[Pesem Evrovizije 1982|1982]] 
| [[Avi Toledano]]
| ''Hora'' (הורה) 	
| 2
| 100
|- bgcolor=&quot;silver&quot;
| [[Pesem Evrovizije 1983|1983]] 
| [[Ofra Haza]]
| ''Khay'' (חי)	
| 2 
| 136
|-	 
| [[Pesem Evrovizije 1985|1985]] 
| [[Izhar Cohen]]
| ''Olé, Olé' (עולה, עולה)	''
| 5 
| 93
|-	 
| [[Pesem Evrovizije 1986|1986]] 
| [[Moti Giladi in Sarai Tzuriel]]
| ''Yavo Yom'' (יבוא יום)	
| 19 
| 7
|-
| [[Pesem Evrovizije 1987|1987]]
| [[Datner &amp; Kushnir]]
| ''Shir Habatlanim'' (שיר הבטלנים)	
| 8 
| 73
|-
| [[Pesem Evrovizije 1988|1988]] 
| [[Yardena Arazi]]
| ''Ben Adam'' (בן אדם) 	
| 7 
| 85
|-
| [[Pesem Evrovizije 1989|1989]] 
| [[Gili in Galit]]
| ''Derekh Hamelekh'' (דרך המלך)
| 12 
| 50
|-	 
| [[Pesem Evrovizije 1990|1990]] 
| [[Rita Kleinstein|Rita]]
| ''Shara Barkhovot'' (שרה ברחובות)	
| 18 
| 16
|- bgcolor=&quot;#cc9966&quot;
| [[Pesem Evrovizije 1991|1991]] 
| [[Duo Datz]]
| ''Kan'' (כאן)	
| 3 
| 139
|-	 
| [[Pesem Evrovizije 1992|1992]] 
| [[Dafna Dekel]]
| ''Ze Rak Sport'' (זה רק ספורט)	
| 6 
| 85
|-
| [[Pesem Evrovizije 1993|1993]] 
| [[Sarah'le Sharon]] in [[The Shiru Group]]
| ''Shiru'' (שירו)
| 24 
| 4
|-
| [[Pesem Evrovizije 1995|1995]] 
| [[Liora]]
| ''Amen'' (אמן)	
| 8 
| 81
|- bgcolor=&quot;gold&quot;
| [[Pesem Evrovizije 1998|1998]] 
| [[Dana International]]
| ''[[Diva (pesem)|Diva]]'' (דיווה)	
| 1
| 174
|-
| [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] 
| [[Eden (glasbena skupina)|Eden]]
| ''Yom Huledet (Happy Birthday)''&lt;br /&gt;(יום הולדת) 	
| 5
| 93
|- 
| [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] 
| [[PingPong]]
| ''Sameyakh'' (שמייח) 	
| 22 
| 7
|-	 
| [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] 
| [[Tal Sondak]]
| ''En Davar'' (אין דבר)	
| 16
| 25
|-
| [[Pesem Evrovizije 2002|2002]]
| [[Sarit Hadad]]
| ''Nadlik Beyakhad Ner (Light A Candle)''&lt;br /&gt;(נדליק ביחד נר)	
| 12
| 37
|-
| [[Pesem Evrovizije 2003|2003]] 
| [[Lior Narkis]]
| ''Milim La'ahava'' (מילים לאהבה)	
| 19 
| 17
|-
| [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] 
| [[David D'Or]]
| ''Leha'amin'' (להאמין)
| colspan=&quot;2&quot; |''Brez finala''
| 11
| 57 
|-
| [[Pesem Evrovizije 2005|2005]]
| [[Shiri Maimon]]
| ''Hasheket Shenish'ar'' (השקט שנשאר)	
| 4
| 154
| 7
| 158
|-
| [[Pesem Evrovizije 2006|2006]]
| [[Eddie Butler (pevec)|Eddie Butler]]
| ''Together We Are One'' (זה הזמן) 	
| 23
| 4
| colspan=&quot;2&quot; | ''Prejšnjo leto Top 10''
|-
| [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]
| [[Teapacks]]
| ''Push The Button''
| colspan=&quot;2&quot; |''Brez finala''
| 24.
| 17  
|- 
| [[Pesem Evrovizije 2008|2008]]
| [[Boaz]]
| ''The Fire In Your Eyes'' (האש בעינייך‎) 
| 9
| 124
| 5
| 104
|-
| [[Pesem Evrovizije 2009|2009]]
| [[Achinoam Nini|Noa]] in [[Mira Awad]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.esctoday.com/news/read/12891|title=Noa and Mira Awad to represent Israel|last=Barak|first=Itamar|date=2009-01-11|publisher=ESCToday|accessdate=2009-01-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.oikotimes.com/v2/index.php?file=articles&amp;id=4780|title=Israel: IBA confirm Noa &amp; Mira as the 2009 representatives|date=11. 1. 2009|publisher=Oikotimes|accessdate=11. 1. 2009}}&lt;/ref&gt;
| ''There Must be Another Way''&lt;ref&gt;{{cite web | title = Noa in Mira na poti v Moskvo | publisher = Eurovision TV | date = 2. marec 2009 | url =http://www.eurovision.tv/page/news?id=1973 | accessdate =6. februar 2009}}&lt;/ref&gt; 
| 16
| 53
| 7
| 75
|-
| [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]
| [[Harel Skaat]]
| ''Milim'' 	
| 13
| 71
| 8
| 71
|-
| [[Pesem Evrovizije 2011|2011]]
| [[Dana International]]
|Ding Dong
| colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;4&quot; |''Brez finala''
|15
|38
|-
| [[Pesem Evrovizije 2012|2012]]
| [[Izabo]]
|Time
|13
|33
|-
| [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]
| [[Moran Mazor]]
|Rak bishvilo
|14
|40
|-
| [[Pesem Evrovizije 2014|2014]]
| [[Mei Finegold]]
|Same heart
|14
|19
|-
| [[Pesem Evrovizije 2015|2015]]
| [[Nadav Guedj]]
|Golden boy
|9
|97
|3
|151
|-
|[[Pesem Evrovizije 2016 |2016]]
|[[Hovi Star]]
|Made of Stars
|14
|135
|7
|147
|-
|[[Pesem Evrovizije 2017|2017]]
|[[IMRI]]
|I Feel Alive
|23
|39
|3
|207
|- bgcolor=&quot;gold&quot;
|[[Pesem Evrovizije 2018|2018]]
|[[Netta]]
|Toy
|1
|529
|1
|283
|-
|[[Pesem Evrovizije 2019|2019]]
|[[Kobi Marimi]]
|Home
|23
|35
| colspan=&quot;2&quot; |''Država gostiteljica''
|-
|[[Pesem Evrovizije 2020|2020]]
|[[Eden Alene|Eden Alane]]
|Feker Libi (ፍቅር ልቤ)
| colspan=&quot;4&quot; |(festival odpovedan)
|-
|[[Pesem Evrovizije 2021|2021]]
|[[Eden Alene]]
|Set me free
|17
|93
|5
|92
|-
|[[2022]]
|[[Michael Ben David]]
|I.M
| colspan=&quot;2&quot; |Brez finala
|13.
|61
|}


== Opombe ==
{{opombe}}


{{Države Evrovizije}}
{{music-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Izraelska glasba]]
[[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]]</text>
      <sha1>j3a6cc3hv85vdcbocwhwi732ta3774z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franc Marič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>200095</id>
    <revision>
      <id>5748408</id>
      <parentid>4960981</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:12:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1376" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
{{lektura}}

'''Franc (Ferenc) Marič''' ([[madžarščina|madžarsko]] ''Marics Ferenc'', [[latinščina|latinsko]] ''Franciscus Marics''), slovenski katoliški učitelj in [[kantor]] na [[Madžarska|Ogrskem]], * [[11. junij]] [[1791]], [[Števanovci]], † po [[1844]].

Rodil se je v [[Števanovci|Števanovcih]] ([[Slovensko Porabje]]) očetu Juriju Maritšu, ki je bil učitelj in materi Ani Trajber iz [[Ritkarovci|Ritkarovcev]] (danes [[Verica-Ritkarovci]]).

Od leta 1809 do leta 1815 je učiteljeval na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]], kjer je bil pomočnik [[Mihael Bertalanitš|Mihaela Bertalanitša]]. 

Leta 1842 se je upokojil in se preselil v [[Čepinci|Čepince]], kjer je leta 1844 umrla njegova hči Ana. 

Prepisal je [[Kantor-učitelj Ružič|Ružičevo]] [[prekmurščina|prekmursko]] pesmarico in jo uporabil v Števanovcih.

== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]]
* [[Cerkev Svetega Štefana Hardinga, Števanovci]]

== Viri ==
* Francek Mukič in Marija Kozar: Slovensko Porabje, MOHORJEVA DRUŽBA Celje, 1982.
* Vis. Can. Števanovci, 25. junija, leta 1829.

{{edu-bio-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Maric, Ferenc}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1791]]
[[Kategorija:Neznano leto smrti]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]</text>
      <sha1>acqyckweo34c6lfpx4ylex8ekvme720</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Moliščina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>218842</id>
    <revision>
      <id>5748453</id>
      <parentid>5379590</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:01:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4897" xml:space="preserve">{{več problemov|{{brez virov}}
{{lektura}}
{{slog|razlog=np letnice}}
}}
{{Infopolje Jezik
|name=Moliščina
|nativename=''Zlavi jezik, Moliški jezik, Moliškohrvatsko narječje, Moliština''
|states=[[Italija]] ([[Molize]])
|region=[[Južna Evropa]]
|speakers=&lt; 1.000
|date=2012
|ref=&lt;ref name=&quot;SIL&quot;&gt;{{cite web | url = http://www.sil.org/iso639-3/cr_files/2012-068_svm.pdf | first = Walter | last = Breu | publisher = ISO 639-3 Registration Authority | title = Request for New Language Code Element in ISO 639-3 | date = 2012-03-06 | accessdate = 2013-06-30}}&lt;/ref&gt;
|familycolor=indoevropski
|fam2=[[Baltsko-slovanski jeziki|baltsko-slovanski]]
|fam3=[[slovanski jeziki|slovanski]]
|fam4=[[južnoslovanski jeziki|južnoslovanski]]
|fam5=Zahodni
|fam6=[[srbohrvaščina]]
|fam7=[[čakavščina]]
|iso3=svm
|glotto=slav1254
|glottorefname=Slavomolisano
}}

'''Moliščina''' ([[hrvaščina|hrvaško]] ''Moliški hrvatski jezik, Moliški hrvatski dijalekt, Moliškohrvatsko narječje,'' [[italijanščina|italijansko]] ''Croato molisano,'' [[neapeljščina|neapeljsko]] ''Croato mulisano,'') je [[Slovanska osamosvojena narečja|osamosvojeno narečje]] hrvaškega jezika, ki ga govorijo v [[Italija|Srednji Italiji]] [[Moliški Hrvati]], v regiji [[Molize]]. Molizani pravijo moliščin ''Zlavi jezik'', torej ''slovanski jezik.''

== Jezikovne posebnosti ==

Jezikoslovci so našli okoli 3000 moliških govorcev, vendar je možno, da jih je na vsem svetu 5000{{cn}}. Več moliških Hrvatov se je namreč preselilo iz Molizeja. V moliščini se mešajo [[Štokavščina|štokavski]] in [[Ikavščina|ikavski elementi]]. Moliški Hrvati tako imenujejo svoj materni jezik ''zlavi'' oziroma ''zlavi jezik''. O svojem izvoru pravijo, da so prišli ''z onu banu mora'' (iz one strani morja){{cn}}.

Danes se ikavski in štokavski elementi na uporabljajo na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. V moliščini so ti elementi arhaični. Hkrati ima moliščina več izposojenk iz [[Neapeljščina|neapeljščine]] in [[Italijanščina|italijanščine]].

Moliški govorci živijo danes v vaseh [[Montemitro]] (Mundimitat), [[Acquaviva Collecroce]] (Živavoda Kruč) in [[San Felice del Molise]] (Štifilić).

Moliščina od [[19. stoletje|19. stoletja]] uporablja [[Gajica|gajico]].

V moliščini analitično predlog ''do'' (ob samotalniku v rodliniku) zamenja svobodni rodilnik in se preobrazi v ''od''.

== Zgodovina ==

[[Turki]] so v [[16. stoletje|16. stoletju]] zavzeli [[Dalmacija|Dalmacijo]], in Severno Bosno. Mnogi [[Hrvati]] so pobegnili v Italijo.

[[Medo Pucić]], hrvaški jezikoslovec, je bil v Italiji leta 1855 in je v [[Neapelj|Neaplj]]u poslušal, kako nek krojač in njegova soproga govorita nekakšni [[Slovanski jeziki|slovanski jezik]], ki je podoben hrvaščini. Krojač je povedal, da se je rodil v Kruču.

[[Milan Rešetar]] je 1911 na [[Dunaj]]u izdal monografijo: ''Srbohrvaška kolonija v Južni Italiji'' (Die Serbokroatischen Kolonien Süditaliens). Rešetar je tako mislil, da je moliški jezik del [[srbščina|srbščine]], ker so govorci vešči štokavskega narečja. Čeprav so moliščani [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličani]], danes glede na [[Srbi]], da [[Bunjevci (etnična skupina)|Bunjevci]] v [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] je ''katoliški Srbi.''

== Moliška pesem ''Sin moj'' ==

&lt;poem&gt;
Mo prosič solite saki dan
ma što činiš, ne govoreš maj
je funia dan, je počela noča,
maneštra se mrzli za te čeka.
Letu vlase e tvoja mat
gleda vane za te vit.
Boli život za sta zgoro,
ma samo mat te hoče dobro.
Sin moj!
Nimam već suze za još plaka
nimam već riče za govorat.
Srce se guli za te misli
što ti prodava, oni ke sve te išće!
Palako govoru, čelkadi saki dan,
ke je dola droga na vi grad.
Sin moj!
Tvoje oč, bihu toko lipe,
sada jesu mrtve,
Boga ja molim, da ti živiš
droga ja hočem da ti zabiš,
doma te čekam, ke se vrniš,
Solite ke mi prosiš,
kupiš paradis, ma smrtu platiš.
&lt;/poem&gt;

== Primerjava molitve [[Oče naš]] ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Moliščina
! Hrvaščina
|-
| 
&lt;poem&gt;
Tata naš, ka jesi na nebu,
da bi bija sfe sfeti jima tvoj,
da bi doša tvoj kraljar,
da bi sa čila ono ka hoš ti,
na nebu a zgora sfita.
Daj nami naš kruh saki dan
a jam nami naše duge,
kaka mi hi jamivama drugimi.
A nomo nasa čit past na tendacijunu,
ma zdriš nasa do zlo.
&lt;/poem&gt;
| 
&lt;poem&gt;
Oče naš, koji jesi na nebesima,
sveti se Ime Tvoje,
dođi kraljevstvo Tvoje,
budi volja Tvoja,
kako na Nebu, tako i na Zemlji.
Kruh naš svagdanji daj nam danas,
i otpusti nam duge naše,
kako i mi otpuštamo dužnicima našim.
i ne uvedi nas u napast,
nego izbavi nas od zla.
&lt;/poem&gt;
|}

==Sklici==
{{sklici|1}}

{{Slovanski jeziki}}

{{lang-stub}}
[[Kategorija:Hrvaščina]]
[[Kategorija:Jeziki Molizeja]]
[[Kategorija:Ogroženi jeziki]]
[[Kategorija:Jeziki diaspor]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>6csp8shfctewdsg8zytsmhgi54desbd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748542</id>
      <parentid>5748453</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:41:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>links</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4892" xml:space="preserve">{{več problemov|{{brez virov}}
{{lektura}}
{{slog|razlog=np letnice}}
}}
{{Infopolje Jezik
|name=Moliščina
|nativename=''Zlavi jezik, Moliški jezik, Moliškohrvatsko narječje, Moliština''
|states=[[Italija]] ([[Molize]])
|region=[[Južna Evropa]]
|speakers=&lt; 1.000
|date=2012
|ref=&lt;ref name=&quot;SIL&quot;&gt;{{cite web | url = http://www.sil.org/iso639-3/cr_files/2012-068_svm.pdf | first = Walter | last = Breu | publisher = ISO 639-3 Registration Authority | title = Request for New Language Code Element in ISO 639-3 | date = 2012-03-06 | accessdate = 2013-06-30}}&lt;/ref&gt;
|familycolor=indoevropski
|fam2=[[Baltsko-slovanski jeziki|baltsko-slovanski]]
|fam3=[[slovanski jeziki|slovanski]]
|fam4=[[južnoslovanski jeziki|južnoslovanski]]
|fam5=Zahodni
|fam6=[[srbohrvaščina]]
|fam7=[[čakavščina]]
|iso3=svm
|glotto=slav1254
|glottorefname=Slavomolisano
}}

'''Moliščina''' ([[hrvaščina|hrvaško]] ''Moliški hrvatski jezik, Moliški hrvatski dijalekt, Moliškohrvatsko narječje,'' [[italijanščina|italijansko]] ''Croato molisano,'' [[neapeljščina|neapeljsko]] ''Croato mulisano,'') je [[Slovanska osamosvojena narečja|osamosvojeno narečje]] hrvaškega jezika, ki ga govorijo v [[Italija|Srednji Italiji]] [[Moliški Hrvati]], v regiji [[Molize]]. Molizani pravijo moliščin ''Zlavi jezik'', torej ''slovanski jezik.''

== Jezikovne posebnosti ==

Jezikoslovci so našli okoli 3000 moliških govorcev, vendar je možno, da jih je na vsem svetu 5000{{cn}}. Več moliških Hrvatov se je namreč preselilo iz Molizeja. V moliščini se mešajo [[Štokavščina|štokavski]] in [[Ikavščina|ikavski elementi]]. Moliški Hrvati tako imenujejo svoj materni jezik ''zlavi'' oziroma ''zlavi jezik''. O svojem izvoru pravijo, da so prišli ''z onu banu mora'' (iz one strani morja){{cn}}.

Danes se ikavski in štokavski elementi na uporabljajo na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. V moliščini so ti elementi arhaični. Hkrati ima moliščina več izposojenk iz [[Neapeljščina|neapeljščine]] in [[Italijanščina|italijanščine]].

Moliški govorci živijo danes v vaseh [[Montemitro]] (Mundimitat), [[Acquaviva Collecroce]] (Živavoda Kruč) in [[San Felice del Molise]] (Štifilić).

Moliščina od [[19. stoletje|19. stoletja]] uporablja [[Gajica|gajico]].

V moliščini analitično predlog ''do'' (ob samotalniku v rodliniku) zamenja svobodni rodilnik in se preobrazi v ''od''.

== Zgodovina ==

[[Turki]] so v 16. stoletju zavzeli [[Dalmacija|Dalmacijo]], in Severno Bosno. Mnogi [[Hrvati]] so pobegnili v [[Italija|Italijo]].

[[Medo Pucić]], hrvaški jezikoslovec, je bil v Italiji leta 1855 in je v [[Neapelj|Neaplj]]u poslušal, kako nek krojač in njegova soproga govorita nekakšni [[Slovanski jeziki|slovanski jezik]], ki je podoben hrvaščini. Krojač je povedal, da se je rodil v Kruču.

[[Milan Rešetar]] je 1911 na [[Dunaj]]u izdal monografijo: ''Srbohrvaška kolonija v Južni Italiji'' (Die Serbokroatischen Kolonien Süditaliens). Rešetar je tako mislil, da je moliški jezik del [[srbščina|srbščine]], ker so govorci vešči štokavskega narečja. Čeprav so moliščani [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličani]], danes glede na [[Srbi]], da [[Bunjevci (etnična skupina)|Bunjevci]] v [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] je ''katoliški Srbi.''

== Moliška pesem ''Sin moj'' ==

&lt;poem&gt;
Mo prosič solite saki dan
ma što činiš, ne govoreš maj
je funia dan, je počela noča,
maneštra se mrzli za te čeka.
Letu vlase e tvoja mat
gleda vane za te vit.
Boli život za sta zgoro,
ma samo mat te hoče dobro.
Sin moj!
Nimam već suze za još plaka
nimam već riče za govorat.
Srce se guli za te misli
što ti prodava, oni ke sve te išće!
Palako govoru, čelkadi saki dan,
ke je dola droga na vi grad.
Sin moj!
Tvoje oč, bihu toko lipe,
sada jesu mrtve,
Boga ja molim, da ti živiš
droga ja hočem da ti zabiš,
doma te čekam, ke se vrniš,
Solite ke mi prosiš,
kupiš paradis, ma smrtu platiš.
&lt;/poem&gt;

== Primerjava molitve [[Oče naš]] ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Moliščina
! Hrvaščina
|-
| 
&lt;poem&gt;
Tata naš, ka jesi na nebu,
da bi bija sfe sfeti jima tvoj,
da bi doša tvoj kraljar,
da bi sa čila ono ka hoš ti,
na nebu a zgora sfita.
Daj nami naš kruh saki dan
a jam nami naše duge,
kaka mi hi jamivama drugimi.
A nomo nasa čit past na tendacijunu,
ma zdriš nasa do zlo.
&lt;/poem&gt;
| 
&lt;poem&gt;
Oče naš, koji jesi na nebesima,
sveti se Ime Tvoje,
dođi kraljevstvo Tvoje,
budi volja Tvoja,
kako na Nebu, tako i na Zemlji.
Kruh naš svagdanji daj nam danas,
i otpusti nam duge naše,
kako i mi otpuštamo dužnicima našim.
i ne uvedi nas u napast,
nego izbavi nas od zla.
&lt;/poem&gt;
|}

==Sklici==
{{sklici|1}}

{{Slovanski jeziki}}

{{lang-stub}}
[[Kategorija:Hrvaščina]]
[[Kategorija:Jeziki Molizeja]]
[[Kategorija:Ogroženi jeziki]]
[[Kategorija:Jeziki diaspor]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qkdyquc8n80tp129if9itr64wczws41</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Črni graben (razločitev)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>226687</id>
    <revision>
      <id>5748553</id>
      <parentid>5719128</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:55:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="522" xml:space="preserve">'''Črni graben''' je lahko:

*[[Črni graben, Ljubljanica|Črni graben]], potok v porečju [[Ljubljanica|Ljubljanice]] na Ljubljanskem Barju
*[[Črni graben, Dreta|Črni graben]], pritok [[Dreta|Drete]], ki se izliva v [[Savinja|Savinjo]]
*[[Črni graben]], dolina, ki se razteza med [[Domžale|Domžalami]] in [[Trojane|Trojanami]] (večinoma spada v [[Občina Lukovica|občino Lukovica]])

==Glej tudi==
*[[Črni potok (razločitev)]]
*[[Graben (razločitev)]]
*[[grapa]], [[graba]]
*[[kanal]] (razločitev)

{{georaz}}</text>
      <sha1>58o73iovxxtajz8dwpyicqnn5llb2xn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nevston</title>
    <ns>0</ns>
    <id>229977</id>
    <revision>
      <id>5748446</id>
      <parentid>5155971</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:52:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp, +slika iz Zbirke, --{{slog}} (razlog ni naveden ali očiten)</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1471" xml:space="preserve">[[Slika:Wasserläufer bei der Paarung crop.jpg|sličica|[[Vodni drsalci]] so prepoznavni pripadniki nevstona]]
'''Nevston''' je skupnost [[živali]], katerih življenjsko okolje je površinska plast [[voda|vode]] (meja vode in [[ozračje|atmosfere]]). Gre za uporabo pojava [[Površinska napetost|površinske napetosti]] tekočin. Površinska mrenica ima specifične fizikalne in ekološke lastnosti. Na njeni površini se pojavlja nihanje [[temperatura|temperature]] in osončenja. Nevston sestavljajo [[bakterije]] (predvsem železove in škrlatno rdeče), [[alge]], [[praživali]] nekatere [[žuželke]], [[Skakači (členonožci)|skakači]], [[pajki]] in jajčeca vodnih živali. Ti organizmi se na površinski mrenici držijo zaradi površinske napetosti vode. Nevston je lahko tudi hrana za živali za [[vodne bolhe]], [[dvoklopniki|dvoklopnike]], [[vrtinčarji|vrtinčarje]], ki so se občasno sposobni pritrditi na površino vode ali se premikati po njej. Nevston se razvija na stoječih in počasi tekočih vodah. Zaradi močnega valovanja vode v [[jezero|jezerih]] in [[reka]]h lahko na njih nevston nastane samo občasno.

Razlikujemo dva nevstona: 
*epinevston so organizmi, ki živijo na zgornji površini vodne mrenice ([[vodni drsalci]] in majhni hrošči),
*hiponevston so organizmi, pritrjeni na spodnjo stran površinske mrenice (praživali in nekateri [[polži]]).

[[Kategorija:Projekt ekologija]]
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ekologija voda]]</text>
      <sha1>nznimhjo8a0joyzpg2wwkv5kcrqxvwn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>World Championship Victory Race 1972</title>
    <ns>0</ns>
    <id>232512</id>
    <revision>
      <id>5748507</id>
      <parentid>4993243</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:18:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Apeiro94</username>
        <id>210837</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12779" xml:space="preserve">{{Grand Prix race report infobox
|Type           = NC
|Race Country   = UK
|Official name  = II [[World Championship Victory Race]]
|Location       = [[Brands Hatch]], [[Kent]]&lt;br&gt;[[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
|Image          = Brands Hatch 1960-1975.svg
|Date           = 22. oktober
|Year           = 1972
|Course_km      = 4,265
|Distance_laps  = 40
|Distance_km    = 170,59
|Weather        =
|Pole_Driver    = [[Emerson Fittipaldi]]
|Pole_Country   = Brazil
|Pole_Team      = [[Team Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|Pole_Time      = 1:20,8
|Fast_Driver    = [[Emerson Fittipaldi]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|Fast_Team      = [[Team Lotus|Lotus]]
|Fast_Time      = 1:23,8
|Fast_Country   = Brazil
|First_Driver   = [[Jean-Pierre Beltoise]]
|First_Country  = France
|First_Team     = [[British Racing Motors|BRM]]
|Second_Driver  = [[Carlos Pace]]
|Second_Country = Brazil
|Second_Team    = [[Surtees]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|Third_Driver   = [[Andrea de Adamich]]
|Third_Country  = Italy
|Third_Team     = [[Surtees]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
}}
'''[[World Championship Victory Race]] 1972''' je bila šesta in zadnja [[Formula 1|neprvenstvena dirka Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1972|sezoni 1972]]. Odvijala se je [[22. oktober|22. oktobra]] [[1972]] na [[Anglija|angleškem]] dirkališču [[Brands Hatch]].

==Rezultati==
:''Opomba'': ''Dirkalniki [[Formula 5000|Formule 5000]] so roza obarvani''.
==Kvalifikacije==
{{F1 Glava za kvalifikacije}}
|-
! 1
| 1
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Emerson Fittipaldi]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:20,8
|align=&quot;center&quot;| &amp;mdash;
|-
! 2
| 12
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Ronnie Peterson]]
| [[March Engineering|March]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:21,4
| +0,6
|-
! 3
| 31
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brian Redman]]
| [[McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:21,8
| +1,0
|-
! 4
| 9
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mike Hailwood]]
| [[Surtees]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:22,4
| +1,6
|-
! 5
| 10
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Carlos Pace]]
| [[Surtees]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:22,4
| +1,6
|-
! 6
| 7
| {{ikonazastave|Republika Južna Afrika|1928}} [[Jody Scheckter]]
| [[McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:22,4
| +1,6
|-
! 7
| 3
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Pierre Beltoise]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| 1:23,0
| +2,2
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 8
| 52
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Graham McRae]]
| McRae-[[Chevrolet]]
| 1:23,2
| +2,4
|-
! 9
| 5
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Peter Gethin]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| 1:23,2
| +2,4
|-
! 10
| 23
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Watson]]
| [[March Engineering|March]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:23,6
| +2,8
|-
! 11
| 20
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Carlos Reutemann]]
| [[Brabham]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:24,0
| +3,2
|-
! 12
| 11
| {{ikonazastave|Italija}} [[Andrea de Adamich]]
| [[Surtees]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:24,0
| +3,2
|-
! 13
| 17
| {{ikonazastave|Francija}} [[Henri Pescarolo]]
| [[March Engineering|March]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:24,2
| +3,4
|-
! 14
| 19
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Hill]]
| [[Brabham]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:24,2
| +3,4
|-
! 15
| 4
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Vern Schuppan]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| 1:24,2
| +3,4
|-
! 16
| 14
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mike Beuttler]]
| [[March Engineering|March]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:24,6
| +3,8
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 17
| 60
| {{ikonazastave|Kanada}} [[John Cannon (dirkač)|John Cannon]]
| [[March Engineering|March]]-[[Rover Company|Rover]]
| 1:25,6
| +4,8
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 18
| 39
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Gijs van Lennep]]
| [[Surtees]]-[[Chevrolet]]
| 1:25,6
| +4,8
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 19
| 42
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Alan Rollinson]]
| [[Lola Cars|Lola]]-[[Chevrolet]]
| 1:25,8
| +5,0
|-
! 20
| 16
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Chris Amon]]
| [[Frank Williams Racing Cars|Politoys]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:26,4
| +5,6
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 21
| 44
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Steve Thompson (dirkač)|Steve Thompson]]
| [[Surtees]]-[[Chevrolet]]
| 1:27,0
| +6,2
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 22
| 38
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ray Allen (dirkač)|Ray Allen]]
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| 1:28,8
| +8,0
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 23
| 36
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ian Ashley]]
| [[Lola Cars|Lola]]-[[Chevrolet]]
| 1:28,8
| +8,0
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 24
| 34
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Guy Edwards]]
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| 1:29,2
| +8,4
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 25
| 40
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Tony Lanfranchi]]
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| 1:29,8
| +9,0
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 26
| 65
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Clive Baker (dirkač)|Clive Baker]]
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| 1:30,2
| +9,4
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 27
| 51
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Prophet]]
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| 1:30,2
| +9,4
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 28
| 63
| {{ikonazastave|Belgija}} [[Teddy Pilette]]
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| 1:30,4
| +9,6
|-
! 29
| 22
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Purley]]
| [[Connew]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 1:30,8
| +10,0
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 30
| 35
| {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Brett Lunger]]
| McRae-[[Chevrolet]]
| 1:32,0
| +11,2
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 31
| 31
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Keith Holland (dirkač)|Keith Holland]]
| [[Chevron Cars Ltd|Chevron]]-[[Chevrolet]]
| -
| -
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 32
| 67
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Roger Williamson]]
| Kitchmac-[[Chevrolet]]
| 1:33,8
| +13,0
|}

==Dirka==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%;&quot;
|-
! Poz !! Št !! Dirkač !! Moštvo !! Konstruktor !! Čas/Odstop !! Št. m.
|-
! 1
| 3
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Pierre Beltoise]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| 59:47,8
|style=&quot;text-align:center&quot;| 7
|-
! 2
| 10
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Carlos Pace]]
| [[Surtees|Team Surtees]]
| [[Surtees]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| + 6,6 s
|style=&quot;text-align:center&quot;| 5
|-
! 3
| 11
| {{ikonazastave|Italija}} [[Andrea de Adamich]]
| [[Surtees|Team Surtees]]
| [[Surtees]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| 
|style=&quot;text-align:center&quot;| 12
|-
! 4
| 4
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Vern Schuppan]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| +1 krog
|style=&quot;text-align:center&quot;| 15
|-
! 5
| 5
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Peter Gethin]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| [[British Racing Motors|BRM]]
| +1 krog
|style=&quot;text-align:center&quot;| 9
|-
! 6
| 23
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Watson]]
| Hexagon of Highgate
| [[March Engineering|March]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| +1 krog
|style=&quot;text-align:center&quot;| 10
|-
! 7
| 31
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brian Redman]]
| [[McLaren|Bruce McLaren Motor Racing]]
| [[McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| +1 krog
|style=&quot;text-align:center&quot;| 3
|-
! 8
| 12
| {{ikonazastave|Švedska}} [[Ronnie Peterson]]
| [[March Engineering]]
| [[March Engineering|March]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| +1 krog
|style=&quot;text-align:center&quot;| 2
|-
! 9
| 9
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mike Hailwood]]
| [[Surtees|Team Surtees]]
| [[Surtees]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| +2 kroga
|style=&quot;text-align:center&quot;| 4
|-
! 10
| 20
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Carlos Reutemann]]
| [[Brabham|Motor Racing Developments]]
| [[Brabham]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| +2 kroga
|style=&quot;text-align:center&quot;| 11
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 11
| 31
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Keith Holland (dirkač)|Keith Holland]]
| Keith Holland
| [[Chevron Cars Ltd|Chevron]]-[[Chevrolet]]
| +2 kroga
|style=&quot;text-align:center&quot;| 31
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 12
| 52
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Graham McRae]]
| Crown Lynn Potteries
| McRae-[[Chevrolet]]
| +3 krogi
|style=&quot;text-align:center&quot;| 8
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 13
| 36
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ian Ashley]]
| WMG Marketing
| [[Lola Cars|Lola]]-[[Chevrolet]]
| +3 krogi
|style=&quot;text-align:center&quot;| 23
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 14
| 42
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Alan Rollinson]]
| Alan McKechnie Racing
| [[Lola Cars|Lola]]-[[Chevrolet]]
| +3 krogi
|style=&quot;text-align:center&quot;| 19
|-
! 15
| 14
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mike Beuttler]]
| Clarke-Mordaunt-Guthrie-Durlacher Racing
| [[March Engineering|March]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| +3 krogi
|style=&quot;text-align:center&quot;| 16
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! 16
| 60
| {{ikonazastave|Kanada}} [[John Cannon (dirkač)|John Cannon]]
| Sid Taylor
| [[March Engineering|March]]-[[Rover Company|Rover]]
| +3 krogi
|style=&quot;text-align:center&quot;| 17
|- 
! NC
| 7
| {{ikonazastave|Republika Južna Afrika|1928}} [[Jody Scheckter]]
| [[McLaren|Bruce McLaren Motor Racing]]
| [[McLaren]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| +6 krogov
|style=&quot;text-align:center&quot;| 6
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! Ods
| 39
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Gijs van Lennep]]
| Speed International Racing
| [[Surtees]]-[[Chevrolet]]
| Pnevmatika
|style=&quot;text-align:center&quot;| 18
|- 
! Ods
| 16
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Chris Amon]]
| [[Frank Williams Racing Cars]]
| [[Frank Williams Racing Cars|Politoys]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| Motor
|style=&quot;text-align:center&quot;| 20
|- 
! Ods
| 1
| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Emerson Fittipaldi]]
| [[Team Lotus]]
| [[Team Lotus|Lotus]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| Pritisk olja
|style=&quot;text-align:center&quot;| 1
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! Ods
| 67
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Roger Williamson]]
| Powrmatic H&amp;V
| Kitchmac-[[Chevrolet]]
| Pnevmatika
|style=&quot;text-align:center&quot;| 32
|-  style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! Ods
| 63
| {{ikonazastave|Belgija}} [[Teddy Pilette]]
| Racing Team VDS
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| Ventil
|style=&quot;text-align:center&quot;| 28
|-
! Ods
| 19
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Hill]]
| [[Brabham|Motor Racing Developments]]
| [[Brabham]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
| Menjalnik
|style=&quot;text-align:center&quot;| 14
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! Ods
| 38
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ray Allen (dirkač)|Ray Allen]]
| Speed International Racing
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| Ustavljen
|style=&quot;text-align:center&quot;| 22
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! Ods
| 65
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Clive Baker (dirkač)|Clive Baker]]
| Clive Baker
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
| Ustavljen
|style=&quot;text-align:center&quot;| 26
|-
! Ods
| 17
| {{ikonazastave|Francija}} [[Henri Pescarolo]]
| [[Frank Williams Racing Cars]]
| [[March Engineering|March]]-[[Cosworth]]
| Krmiljenje
|style=&quot;text-align:center&quot;| 13
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! DNS
| 44
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Steve Thompson (dirkač)|Steve Thompson]]
| Alan Brodle
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
|
|style=&quot;text-align:center&quot;| 21
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! DNS
| 34
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Guy Edwards]]
| J, T, Butterworth
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
|
|style=&quot;text-align:center&quot;| 24
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! DNS
| 40
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Tony Lanfranchi]]
| Speed International Racing
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
|
|style=&quot;text-align:center&quot;| 25
|- style=&quot;background-color: #FFD1DC&quot;
! DNS
| 51
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Prophet]]
| David Prophet Racing
| [[McLaren]]-[[Chevrolet]]
|
|style=&quot;text-align:center&quot;| 27
|-
! DNS
| 22
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Purley]]
| [[LEC Refrigeration Racing]]
| [[Connew]]-[[Ford Motor Company|Ford]]
|
|style=&quot;text-align:center&quot;| 29
|}

==Viri==
* [http://www.silhouet.com/motorsport/archive/f1/nc/1972/1972.html#wcv www.silhouet.com] {{ikona en}}

{{Poročilo dirke F1|
  Type_of_race            = Neprvenstvene dirke Formule 1 |
  Name_of_race            = [[World Championship Victory Race]] | 
  Year_of_race            = 1972 |
  Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Italije 1972 (neprvenstvena)|Velika nagrada Italije 1972]] |
  Next_race_in_season     = [[Race of Champions 1973]] |
  Previous_year's_race    = [[World Championship Victory Race 1971]]
}}

[[Kategorija:Formula 1 sezona 1972]]
[[Kategorija:World Championship Victory Race|1972]]</text>
      <sha1>2uvfz3b480t0gqkzy066lf9saq9c8e2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>235686</id>
    <revision>
      <id>5748442</id>
      <parentid>5731395</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:48:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Svetovna prvenstva */ dp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12505" xml:space="preserve">'''[[Svetovno prvenstvo]] v [[nordijsko smučanje|nordijskem smučanju]]''' je tekmovanje v nordijskem smučanju, ki z nekaj izjemami poteka na dve leti od leta [[1924]], v treh disciplinah, [[smučarski teki|smučarskih tekih]], [[smučarski skoki|smučarskih skokih]] in [[nordijska kombinacija|nordijski kombinaciji]]. Med letoma 1924 in 1984 so za svetovna prvenstva štela tudi tekmovanja na [[Zimske olimpijske igre|zimskih olimpijskih igrah]].

==Svetovna prvenstva==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Leto !! Lokacija !! Prizorišče !! Discipline !! Opombe
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1924|1924]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Chamonix]] || align=center | — || 4 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1925|1925]] || {{ikonazastave|TCH}} [[Janské Lázně]] || align=center | — || 4 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1926|1926]] || {{ikonazastave|FIN}} [[Lahti]] || [[Salpausselkä skiing stadium|Salpausselkä]] || 4 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1927|1927]] || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cortina d'Ampezzo]] || [[Trampolino Olimpico]]|| 4 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1928|1928]] || {{ikonazastave|SUI}} [[St. Moritz]] || align=center | — || 3 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1929|1929]] || {{ikonazastave|POL}} [[Zakopane]] || align=center | — || 4 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1930|1930]] || {{ikonazastave|NOR}} [[Oslo]] || [[Holmenkollen National Arena|Holmenkollen]] || 4 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1931|1931]] || {{ikonazastave|GER}} [[Oberhof, Germany|Oberhof]] || || 4 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1932|1932]] || {{ikonazastave|USA}} [[Lake Placid]] || align=center | — || 3 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1933|1933]] || {{ikonazastave|AUT}} [[Innsbruck]] || || 5 || Prvič štafeta v smučarskih tekih
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1934|1934]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Sollefteå]] || [[Hallstaberget]] || 5 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1935|1935]] || {{ikonazastave|TCH}} [[Vysoké Tatry]] || || 5 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1936|1936]] || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Garmisch-Partenkirchen]] || align=center | — || 4 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1937|1937]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Chamonix]] || [[Le Tremplin Olympique du Mont|Tremplin Olympique]]/[[Stade Olympique de Chamonix|Stade Olympique]] || 5 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1938|1938]] || {{ikonazastave|FIN}} [[Lahti]] || [[Salpausselkä skiing stadium|Salpausselkä]] || 5 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1939|1939]] || {{ikonazastave|POL}} [[Zakopane]] || align=center | — || 5 ||
|-
|''[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1941|1941]]'' || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cortina d'Ampezzo]] || [[Trampolino Olimpico]] || 5 || Prvenstvo kasneje nepriznano
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1948|1948]] || {{ikonazastave|SUI}} [[St. Moritz]] || align=center | — || 4 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950|1950]] ||  {{ikonazastave|USA|1912}} [[Lake Placid, New York|Lake Placid]] (skoki)&lt;br&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Rumford, Maine|Rumford]] (teki) || [[Lake Placid Olympic Ski Jumping Complex|Intervales]]&lt;br&gt; — || 5 || Prvo prvenstvo izven Evrope
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1952|1952]] || {{ikonazastave|NOR}} [[Oslo]] || align=center | — || 5 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1954|1954]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Falun]] || [[Lugnet, Falun|Lugnet]] || 8 || Prvič tekmovanja za ženske
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1956|1956]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Cortina d’Ampezzo]] || align=center | — || 7 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1958|1958]] || {{ikonazastave|FIN}} [[Lahti]] || [[Salpausselkä skiing stadium|Salpausselkä]] || 8 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1960|1960]] || {{ikonazastave|USA}} [[Squaw Valley]] || align=center | — || 7 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1962|1962]] || {{ikonazastave|POL}} [[Zakopane]] || align=center | — || 10 || Prvič srednja skakalnica
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1964|1964]] || {{ikonazastave|AUT}} [[Innsbruck]] || align=center | — || 9 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1966|1966]] || {{ikonazastave|NOR}} [[Oslo]] || [[Holmenkollen National Arena|Holmenkollen]] || 10 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1968|1968]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Grenoble]] || align=center | — || 9 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1970|1970]] || {{ikonazastave|TCH}} [[Vysoké Tatry]] || align=center | — || 10 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1972|1972]] || {{ikonazastave|JPN}} [[Saporo]] || align=center | — || 9 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1974|1974]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Falun]] || [[Lugnet, Falun|Lugnet]] || 10 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1976|1976]] || {{ikonazastave|AUT}} [[Innsbruck]] || align=center | — || 9 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1978|1978]] || {{ikonazastave|FIN}} [[Lahti]] || [[Salpausselkä skiing stadium|Salpausselkä]] || 11 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1980|1980]] || {{ikonazastave|USA}} [[Lake Placid]] (OI)&lt;br&gt;{{ikonazastave|SWE}} [[Falun]] ||  || 10 || Večina tekmovanj izpeljanih v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1982|1982]] || {{ikonazastave|NOR}} [[Oslo]] || [[Holmenkollen National Arena|Holmenkollen]] || 13 || Prvič ekipna tekma v smučarskih skokih in štafeta v smučarki kombinaciji
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1984|1984]] || {{ikonazastave|YUG}} [[Sarajevo]] (OI)&lt;br&gt;{{ikonazastave|FIN}} [[Rovaniemi]] (kombinacija)&lt;br&gt;{{SUI}} [[Engelberg]] (skoki) || || 5 || Večina tekmovanj izpeljanih v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1985|1985]] || {{ikonazastave|AUT}} [[Seefeld, Tirol|Seefeld]] || || 13 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1987|1987]] || {{ikonazastave|FRG}} [[Oberstdorf]] || || 13 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1989|1989]] || {{ikonazastave|FIN}} [[Lahti]] || [[Salpausselkä skiing stadium|Salpausselkä]] || 15 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1991|1991]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Val di Fiemme]] || [[Lago di Tesero]]/[[Trampolino dal Ben]] || 15 || Prvič smučarski teki na 10 km za moške
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1993|1993]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Falun]] || [[Lugnet, Falun|Lugnet]] || 15 || Prvič zasledovalna tekma
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1995|1995]] || {{ikonazastave|CAN}} [[Thunder Bay]] || [[Big Thunder National Training Center|Big Thunder]] || 15 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1997|1997]] || {{ikonazastave|NOR}} [[Trondheim]] || [[Granåsen]] || 15 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1999|1999]] || {{ikonazastave|AUT}} [[Ramsau am Dachstein|Ramsau]] || || 16 || Prvič 10 km in velika skakalnica
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2001|2001]] || {{ikonazastave|FIN}} [[Lahti]] || [[Salpausselkä skiing stadium|Salpausselkä]] || 19 || Prvič ekipna tekma na srednji skakalnici in šprint
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2003|2003]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Val di Fiemme]] || [[Lago di Tesero]]/[[Trampolino dal Ben]] || 18 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2005|2005]] || {{ikonazastave|GER}}[[Oberstdorf]] ||  || 19 ||Prvi ekipni šprint
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2007|2007]] || {{ikonazastave|JPN}} [[Saporo]] || || 18 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2009|2009]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Liberec]] || || 20 || Prvič ženski smučarski skoki, edini skupinski štart v nordijski kombinaciji
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2011|2011]] || {{ikonazastave|NOR}} [[Oslo]] || [[Holmenkollen National Arena|Holmenkollen]] || 21 || Prvič štafeta v nordijski kombinaciji na srednji skakalnici
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2013|2013]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Val di Fiemme]] || [[Lago di Tesero]]/[[Trampolino dal Ben]]  || 21 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2015|2015]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Falun]] || [[Lugnet, Falun|Lugnet]] || 21 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2017|2017]] || {{ikonazastave|FIN}} [[Lahti]] || [[Salpausselkä]] || 21 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2019|2019]] || {{ikonazastave|AUT}} [[Seefeld]] || [[Bergisel]] || 22 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2021|2021]] || {{ikonazastave|GER}} [[Oberstdorf]] || [[Schattenbergschanze]]/[[Obermaiselstein]] || 24 ||Prvič žensko tekmovanje v nordijski kombinaciji
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2023|2023]] || {{ikonazastave|SLO}} [[Planica]] || [[Nordijski center Planica]] || 25 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2025|2025]] || {{ikonazastave|NOR}} [[Trondheim]] || [[Granåsen Ski Centre]] || 26 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2027|2027]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Falun]] || [[Lugnet, Falun|Lugnet]] || 27 ||
|}

==Medalje po državah==
{{Medals table
 | caption        = 
 | host           = 
 | flag_template  = flagcountry
 | event          = 
 | team           = 
 | gold_NOR = 146 | silver_NOR = 109 | bronze_NOR = 112
 | gold_FIN = 63 | silver_FIN = 70 | bronze_FIN = 68
 | gold_SWE = 46 | silver_SWE = 47 | bronze_SWE = 46
 | gold_URS = 36 | silver_URS = 32 | bronze_URS = 24 | name_URS = {{URS}} (1954–91)
 | gold_GER = 33 | silver_GER = 41 | bronze_GER = 24 | name_GER = {{GER}} (1925–39, od leta 1991)
 | gold_RUS = 26 | silver_RUS = 32 | bronze_RUS = 31 | name_RUS = {{RUS}} (od leta 1993)
 | gold_AUT = 24 | silver_AUT = 26 | bronze_AUT = 32
 | gold_GDR = 12 | silver_GDR = 15 | bronze_GDR = 11 | name_GDR = {{GDR}} (1954–89)
 | gold_ITA = 11 | silver_ITA = 22 | bronze_ITA = 24
 | gold_JPN = 10 | silver_JPN = 12 | bronze_JPN = 15
 | gold_POL = 10 | silver_POL = 7 | bronze_POL = 11
 | gold_TCH = 7 | silver_TCH = 12 | bronze_TCH = 11 | name_TCH = {{TCH}} (1925–91)
 | gold_USA = 7 | silver_USA = 4 | bronze_USA = 6
 | gold_FRA = 6 | silver_FRA = 4 | bronze_FRA = 12
 | gold_SUI = 4 | silver_SUI = 5 | bronze_SUI = 8
 | gold_FRG = 4 | silver_FRG = 1 | bronze_FRG = 2 | name_FRG = {{FRG}} (1954–89)
 | gold_CZE = 3 | silver_CZE = 6 | bronze_CZE = 6 | name_CZE = {{CZE}} (od leta 1993)
 | gold_EST = 3 | silver_EST = 5 | bronze_EST = 2 | name_EST = {{EST}} (1938, od leta 1993)
 | gold_KAZ = 3 | silver_KAZ = 2 | bronze_KAZ = 4 | name_KAZ = {{KAZ}} (od leta 1993)
 | gold_CAN = 2 | silver_CAN = 1 | bronze_CAN = 3
 | gold_SVN = 1 | silver_SVN = 3 | bronze_SVN = 4 | name_SVN = {{SVN}} (od leta 1993)
 | gold_ESP = 1 | silver_ESP = 1 | bronze_ESP = 0
 | gold_YUG = 1 | silver_YUG = 0 | bronze_YUG = 0 | name_YUG = {{YUG}} (1925–91)
 | gold_BLR = 0 | silver_BLR = 1 | bronze_BLR = 0 | name_BLR = {{BLR}} (od leta 1993)
 | gold_SVK = 0 | silver_SVK = 1 | bronze_SVK = 0 | name_SVK = {{SVK}} (od leta 1993)
 | gold_UKR = 0 | silver_UKR = 0 | bronze_UKR = 2 | name_UKR = {{UKR}} (od leta 1993)
}}

==Zunanje povezave==
* {{official|http://www.fis-ski.com/uk/majorevents/fisworldskichampionships/nordicwsc.html}}

{{Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju}}
{{smučarski skoki-navigacija}}
{{Svetovna prvenstva}}

[[Kategorija:Svetovna prvenstva|Nordijsko smučanje]]
[[Kategorija:Nordijsko smučanje]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1924]]
[[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|*]]</text>
      <sha1>sop4yn6qzohzjmri1fonn2thuigqk2q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748444</id>
      <parentid>5748442</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:50:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Medalje po državah */ pos.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12235" xml:space="preserve">'''[[Svetovno prvenstvo]] v [[nordijsko smučanje|nordijskem smučanju]]''' je tekmovanje v nordijskem smučanju, ki z nekaj izjemami poteka na dve leti od leta [[1924]], v treh disciplinah, [[smučarski teki|smučarskih tekih]], [[smučarski skoki|smučarskih skokih]] in [[nordijska kombinacija|nordijski kombinaciji]]. Med letoma 1924 in 1984 so za svetovna prvenstva štela tudi tekmovanja na [[Zimske olimpijske igre|zimskih olimpijskih igrah]].

==Svetovna prvenstva==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Leto !! Lokacija !! Prizorišče !! Discipline !! Opombe
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1924|1924]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Chamonix]] || align=center | — || 4 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1925|1925]] || {{ikonazastave|TCH}} [[Janské Lázně]] || align=center | — || 4 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1926|1926]] || {{ikonazastave|FIN}} [[Lahti]] || [[Salpausselkä skiing stadium|Salpausselkä]] || 4 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1927|1927]] || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cortina d'Ampezzo]] || [[Trampolino Olimpico]]|| 4 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1928|1928]] || {{ikonazastave|SUI}} [[St. Moritz]] || align=center | — || 3 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1929|1929]] || {{ikonazastave|POL}} [[Zakopane]] || align=center | — || 4 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1930|1930]] || {{ikonazastave|NOR}} [[Oslo]] || [[Holmenkollen National Arena|Holmenkollen]] || 4 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1931|1931]] || {{ikonazastave|GER}} [[Oberhof, Germany|Oberhof]] || || 4 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1932|1932]] || {{ikonazastave|USA}} [[Lake Placid]] || align=center | — || 3 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1933|1933]] || {{ikonazastave|AUT}} [[Innsbruck]] || || 5 || Prvič štafeta v smučarskih tekih
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1934|1934]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Sollefteå]] || [[Hallstaberget]] || 5 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1935|1935]] || {{ikonazastave|TCH}} [[Vysoké Tatry]] || || 5 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1936|1936]] || {{ikonazastave|GER|Nazi}} [[Garmisch-Partenkirchen]] || align=center | — || 4 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1937|1937]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Chamonix]] || [[Le Tremplin Olympique du Mont|Tremplin Olympique]]/[[Stade Olympique de Chamonix|Stade Olympique]] || 5 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1938|1938]] || {{ikonazastave|FIN}} [[Lahti]] || [[Salpausselkä skiing stadium|Salpausselkä]] || 5 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1939|1939]] || {{ikonazastave|POL}} [[Zakopane]] || align=center | — || 5 ||
|-
|''[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1941|1941]]'' || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cortina d'Ampezzo]] || [[Trampolino Olimpico]] || 5 || Prvenstvo kasneje nepriznano
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1948|1948]] || {{ikonazastave|SUI}} [[St. Moritz]] || align=center | — || 4 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950|1950]] ||  {{ikonazastave|USA|1912}} [[Lake Placid, New York|Lake Placid]] (skoki)&lt;br&gt; {{ikonazastave|USA|1912}} [[Rumford, Maine|Rumford]] (teki) || [[Lake Placid Olympic Ski Jumping Complex|Intervales]]&lt;br&gt; — || 5 || Prvo prvenstvo izven Evrope
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1952|1952]] || {{ikonazastave|NOR}} [[Oslo]] || align=center | — || 5 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1954|1954]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Falun]] || [[Lugnet, Falun|Lugnet]] || 8 || Prvič tekmovanja za ženske
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1956|1956]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Cortina d’Ampezzo]] || align=center | — || 7 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1958|1958]] || {{ikonazastave|FIN}} [[Lahti]] || [[Salpausselkä skiing stadium|Salpausselkä]] || 8 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1960|1960]] || {{ikonazastave|USA}} [[Squaw Valley]] || align=center | — || 7 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1962|1962]] || {{ikonazastave|POL}} [[Zakopane]] || align=center | — || 10 || Prvič srednja skakalnica
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1964|1964]] || {{ikonazastave|AUT}} [[Innsbruck]] || align=center | — || 9 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1966|1966]] || {{ikonazastave|NOR}} [[Oslo]] || [[Holmenkollen National Arena|Holmenkollen]] || 10 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1968|1968]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Grenoble]] || align=center | — || 9 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1970|1970]] || {{ikonazastave|TCH}} [[Vysoké Tatry]] || align=center | — || 10 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1972|1972]] || {{ikonazastave|JPN}} [[Saporo]] || align=center | — || 9 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1974|1974]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Falun]] || [[Lugnet, Falun|Lugnet]] || 10 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1976|1976]] || {{ikonazastave|AUT}} [[Innsbruck]] || align=center | — || 9 || Vsa tekmovanja izpeljana v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1978|1978]] || {{ikonazastave|FIN}} [[Lahti]] || [[Salpausselkä skiing stadium|Salpausselkä]] || 11 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1980|1980]] || {{ikonazastave|USA}} [[Lake Placid]] (OI)&lt;br&gt;{{ikonazastave|SWE}} [[Falun]] ||  || 10 || Večina tekmovanj izpeljanih v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1982|1982]] || {{ikonazastave|NOR}} [[Oslo]] || [[Holmenkollen National Arena|Holmenkollen]] || 13 || Prvič ekipna tekma v smučarskih skokih in štafeta v smučarki kombinaciji
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1984|1984]] || {{ikonazastave|YUG}} [[Sarajevo]] (OI)&lt;br&gt;{{ikonazastave|FIN}} [[Rovaniemi]] (kombinacija)&lt;br&gt;{{SUI}} [[Engelberg]] (skoki) || || 5 || Večina tekmovanj izpeljanih v okviru zimskih olimpijskih iger
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1985|1985]] || {{ikonazastave|AUT}} [[Seefeld, Tirol|Seefeld]] || || 13 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1987|1987]] || {{ikonazastave|FRG}} [[Oberstdorf]] || || 13 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1989|1989]] || {{ikonazastave|FIN}} [[Lahti]] || [[Salpausselkä skiing stadium|Salpausselkä]] || 15 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1991|1991]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Val di Fiemme]] || [[Lago di Tesero]]/[[Trampolino dal Ben]] || 15 || Prvič smučarski teki na 10 km za moške
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1993|1993]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Falun]] || [[Lugnet, Falun|Lugnet]] || 15 || Prvič zasledovalna tekma
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1995|1995]] || {{ikonazastave|CAN}} [[Thunder Bay]] || [[Big Thunder National Training Center|Big Thunder]] || 15 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1997|1997]] || {{ikonazastave|NOR}} [[Trondheim]] || [[Granåsen]] || 15 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1999|1999]] || {{ikonazastave|AUT}} [[Ramsau am Dachstein|Ramsau]] || || 16 || Prvič 10 km in velika skakalnica
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2001|2001]] || {{ikonazastave|FIN}} [[Lahti]] || [[Salpausselkä skiing stadium|Salpausselkä]] || 19 || Prvič ekipna tekma na srednji skakalnici in šprint
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2003|2003]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Val di Fiemme]] || [[Lago di Tesero]]/[[Trampolino dal Ben]] || 18 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2005|2005]] || {{ikonazastave|GER}}[[Oberstdorf]] ||  || 19 ||Prvi ekipni šprint
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2007|2007]] || {{ikonazastave|JPN}} [[Saporo]] || || 18 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2009|2009]] || {{ikonazastave|CZE}} [[Liberec]] || || 20 || Prvič ženski smučarski skoki, edini skupinski štart v nordijski kombinaciji
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2011|2011]] || {{ikonazastave|NOR}} [[Oslo]] || [[Holmenkollen National Arena|Holmenkollen]] || 21 || Prvič štafeta v nordijski kombinaciji na srednji skakalnici
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2013|2013]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Val di Fiemme]] || [[Lago di Tesero]]/[[Trampolino dal Ben]]  || 21 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2015|2015]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Falun]] || [[Lugnet, Falun|Lugnet]] || 21 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2017|2017]] || {{ikonazastave|FIN}} [[Lahti]] || [[Salpausselkä]] || 21 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2019|2019]] || {{ikonazastave|AUT}} [[Seefeld]] || [[Bergisel]] || 22 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2021|2021]] || {{ikonazastave|GER}} [[Oberstdorf]] || [[Schattenbergschanze]]/[[Obermaiselstein]] || 24 ||Prvič žensko tekmovanje v nordijski kombinaciji
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2023|2023]] || {{ikonazastave|SLO}} [[Planica]] || [[Nordijski center Planica]] || 25 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2025|2025]] || {{ikonazastave|NOR}} [[Trondheim]] || [[Granåsen Ski Centre]] || 26 ||
|-
|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2027|2027]] || {{ikonazastave|SWE}} [[Falun]] || [[Lugnet, Falun|Lugnet]] || 27 ||
|}

==Medalje po državah==
{{Medals table
 | caption        = 
 | host           = 
 | flag_template  = flagcountry
 | event          = 
 | team           = 
 | gold_NOR = 159 | silver_NOR = 120 | bronze_NOR = 119
 | gold_FIN = 63 | silver_FIN = 72 | bronze_FIN = 69
 | gold_SWE = 48 | silver_SWE = 49 | bronze_SWE = 49
 | gold_URS = 36 | silver_URS = 32 | bronze_URS = 24 | name_URS = ''{{URS}}''
 | gold_GER = 35 | silver_GER = 43 | bronze_GER = 26
 | gold_AUT = 28 | silver_AUT = 27 | bronze_AUT = 34
 | gold_RUS = 26 | silver_RUS = 32 | bronze_RUS = 31
 | gold_GDR = 12 | silver_GDR = 15 | bronze_GDR = 11 | name_GDR = ''{{GDR}}''
 | gold_ITA = 11 | silver_ITA = 22 | bronze_ITA = 24
 | gold_POL = 11 | silver_POL = 7 | bronze_POL = 12
 | gold_JPN = 10 | silver_JPN = 13 | bronze_JPN = 17
 | gold_TCH = 7 | silver_TCH = 12 | bronze_TCH = 11 | name_TCH = ''{{TCH}}''
 | gold_USA = 7 | silver_USA = 4 | bronze_USA = 6
 | gold_FRA = 6 | silver_FRA = 4 | bronze_FRA = 13
 | gold_SUI = 4 | silver_SUI = 6 | bronze_SUI = 8
 | gold_FRG = 4 | silver_FRG = 1 | bronze_FRG = 2 | name_FRG = ''{{FRG}}''
 | gold_CZE = 3 | silver_CZE = 6 | bronze_CZE = 6
 | gold_EST = 3 | silver_EST = 5 | bronze_EST = 2
 | gold_KAZ = 3 | silver_KAZ = 2 | bronze_KAZ = 4
 | gold_SLO = 2 | silver_SLO = 4 | bronze_SLO = 8
 | gold_CAN = 2 | silver_CAN = 1 | bronze_CAN = 3
 | gold_RSF = 1 | silver_RSF = 3 | bronze_RSF = 1 | name_RSF= ''{{Flag|Russia|name=Smučarska zveza Rusije}}''
 | gold_ESP = 1 | silver_ESP = 1 | bronze_ESP = 0
 | gold_YUG = 1 | silver_YUG = 0 | bronze_YUG = 0 | name_YUG = ''{{YUG}}''
 | gold_BLR = 0 | silver_BLR = 1 | bronze_BLR = 0
 | gold_SVK = 0 | silver_SVK = 1 | bronze_SVK = 0
 | gold_UKR = 0 | silver_UKR = 0 | bronze_UKR = 2
}}

==Zunanje povezave==
* {{official|http://www.fis-ski.com/uk/majorevents/fisworldskichampionships/nordicwsc.html}}

{{Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju}}
{{smučarski skoki-navigacija}}
{{Svetovna prvenstva}}

[[Kategorija:Svetovna prvenstva|Nordijsko smučanje]]
[[Kategorija:Nordijsko smučanje]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1924]]
[[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|*]]</text>
      <sha1>lbrseuxvnt09l9kmund0peez9jcxqzy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Opica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>240101</id>
    <revision>
      <id>5748264</id>
      <parentid>5747913</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T19:07:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/46.123.244.122|46.123.244.122]] ([[User talk:46.123.244.122|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Pinky sl|Pinky sl]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6604" xml:space="preserve">{{slog|razlog=pomanjkljiv uvod|datum= november 2013}}
{{Taxobox
| name = Opica
| fossil_range =
| image = Bonnet macaque in tree, Bangalore.jpg
| image_caption = dolgorepi račjejedi oz. javanski makak
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Primates]] (prvaki)
| subordo = [[Haplorhini]]
| infraordo = [[Simiiformes]]
| infraordo_authority =
}}

Človeku podobne opice kot so [[gorila|gorile]] in [[orangutan]]i ter [[giboni]]. Imajo velike [[možgani|možgane]], dolge [[okončine]] s prav takšnimi prsti, telo pa je poraščeno z dlako. V telesni zgradbi in po razumu so podobne [[človek|ljudem]]. Z nami so tudi v tesnem sorodstvu. Njihovi bližnji sorodniki so [[zamorska mačka|zamorske mačke]] (''Chlorocebus pygerythrus'') ([[pavijani]], [[makaki]] itd.) in vitkostase opice. Vse te opice so si po videzu podobne, le da so [[človek]]u podobne opice večje. Mala [[svinjačka]] tehta samo 150 g, odrasel gorilji samec pa tudi več kot 180 kg. Za vse opice je značilna okrogla glava s sploščenim obraznim delom. Uhlji so majhni, oči pa velike in usmerjene naprej. Prednje okončine so povsem podobne naši roki. Z njimi so zmožne močnega oprijema in natančnih gibov. Večina opic ima [[rep]], ki jim pomaga loviti ravnotežje, ko se poganjajo z veje na vejo. Pri nekaterih vrstah je rep močan oprijemalen, človeku podobne opice pa so brezrepe. Opice uživajo različno [[hrana|hrano]], med drugim tudi [[sadje]], [[rastlinski list|listje]], [[žuželke]] in [[jajce|ptičja jajca]].

== Sporazumevanje  ==
Mnoge opice se sporazumevajo z glasi. [[vriskač|Vriskač]] iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]] se oglaša z nenavadno nizkimi zavijajočimi klici, kar mu omogoča posebej za to prilagojeno grlo. S tem oglašanjem opozarjajo druge skupine vriskačev, naj se izogibajo njihovega ozemlja. Vodečega samca, ki je najglasnejši, se lahko sliši 3 km daleč.

== Varstvo ==
[[gozd|Gozdove]], v katerih živijo opice, človek]hitro izsekava. Novo naseljena [[drevo|drevesa]] kmalu spet poseka, zato ne morejo dajati ustreznega zavetja živalim. Desetinam opic tako grozi [[izumrtje]]. Med njimi je tudi [[miriki]] ali [[pajčarka]] iz [[Brazilija|Brazilije]]. 

== Vrste ==
Opice (''Anthropoidea'') predstavljajo podred med višjimi primati. Delijo se na:
*širokonosce (''Ceboidea'' ali ''Platyrrhini''), majhne [[opice Novega sveta]], ki v glavnem živijo na drevesih;
*ozkonosce (''Cercopithecoidea'' ali ''Catarrhini''), kamor spadajo pavijani;
*človeku podobne opice (''Hominoidea''), ki se delijo na: ''Pongidae'' ali ''Antropomorphae'', kamo spadajo gorila, šimpanz in orangutan;
*hominide kamor spada moderni človek

=== Gorila ===
[[gorila|Gorila]] z dvema [[meter|metroma]] višine je gorila največja opica. Če niso vznemirjene, so to počasne in ljubeznive [[živali]]. Večino časa porabijo za počitek ali pa prehranjevanje z listi in poganjki. Živijo v majhnih skupinah, ki se počasi pomikajo skozi gozd. Na enem mestu pojedo le nekaj, ne pa vse razpoložljive [[hrana|hrane]].

V skupini je pet do deset goril: odrasel samec, nekaj samic in njihovi različno stari mladiči. Mladič se skoti en sam, samica pa zanosi vsaka štiri leta. Zaradi razmnoževanja na 4 leta lahko hitro pride do tega da katera vrsta opic izumre.

=== Orangutan ===
Živahno obarvani [[orangutan]] živi v gozdovih [[Borneo|Bornea]], [[Sumatra|Sumatre]] in [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodne Azije]]. Večino življenja preživi visoko v drevju, kjer išče [[sadje]], poganjke, liste in [[žuželke]]. Je samotar, razen v času [[razmoževanje|razmnoževanja]].

==== Zanimivost: ====
*Oprijemalna roka omogoča dober oprijem.
*Roke so v primerjavi s telesom dolge.
*Groba dlaka je rdeče-rjava.
*Danes grozi orangutanom izumrtje. Človek njihove gozdove izsekava in spreminja v kmetijske površine.

=== Makak ===
Vedenje opic lahko označimo kot »[[razum]]no«. To se vidi iz načina, kako se med seboj sporazumevajo, kakšen [[spomin]] imajo in kako se znajdejo v zadregi. Znan je primer [[rdečelični makaki|rdečeličnih makakov]]. Ti so se naučili, da se s pranjem sadja v vodi znebijo umazanije in [[pesek|peska]], ki je na njem. Ostali člani skupine so opazovali vrstnike pri tem početju in jih oponašali. Makaki imajo pozimi rdeč obraz in belo kožo.

=== Gibon ===
[[Giboni|Gibon]] ima tako dolge roke, da se, tudi ko je vzravnan, s prstnimi členki dotika tal. Živali v družinskih skupnostih, v katerih so poleg samca in samice še dva do štirje [[mladič]]i. Poznamo devet vrst gibonov. Največji je [[siamang]], ki tehta približno 10kg. Zaradi teže se siamang ne more obešati na tanke veje, kar ostali giboni sicer lahko počno. Giboni se prehranjujejo s sadjem in mladimi listi. Giboni iz Jugovzhodne Azije so izvrstni [[akrobat]]i, ki kar letijo skozi drevesne [[krošnja|krošnje]]. Na tla se skoraj ne spustijo.

=== Šimpanz ===
Od vseh živali so [[šimpanzi]] najbolj podobni človeku. O tem nas prepriča njihova obrazna [[mimika]], način, kako se med seboj igrajo, izdelujejo preproste [[orodje]] in rešujejo zapletene stvari. Šimpanzi živijo v skupinah. Med dvema sosednjima skupinama lahko pride do pretepa. Hranijo se s sadjem, listi, semeni, [[cvet]]ovi in žuželkami, včasih pa tudi z večjimi živalmi, kakršne so druge opice ali pa gazele. Živijo v [[Afrika|Afriki]], v gozdovih ali [[savana|savani]]. Pritlikavi šimpanzi so znani samo iz gostih gozdov v [[Demokratična republika Kongo|Kongo]](Centralna Afrika). Mladi šimpanzi porabijo večino časa za igro z raznimi predmeti in za razposajen lov. Na ta način se pripravljajo na obdobje, ko si bodo morali sami najti hrano ali pa odgnati sovražnika.

=== Pavijan ===
[[pavijani|Pavijan]] sicer zna plezati, vendar večinoma časa hodi ali teka naokrog po vse štirih. [[znanstvenik|Znanstveniki]] dobro poznajo njegov način življenja. Pavijani živijo v savanah, zato jih je lahko opazovati. Družijo se v skupine ali [[trop]]e. Trop se razvije okrog vodečih samic in njihovih mladičev. Dokler mladi samci ne dozorijo, se držijo posebej. Odrasel samec si mora v bojih z drugimi samci šele ustvariti položaj v skupini. [[krdelo|Krdelo]] se s skupnimi močmi brani pred sovražniki, kakršen je na primer [[lev]], pa tudi pred drugimi tropi pavijanov, ki vdirajo na njihovo ozemlje.

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gibboncenter.org Gibbon Conservation Center]
* [http://gibbons.de/ Gibbon Network and Research Lab]

[[Kategorija:Opice|Prvaki]]

[[de:Affen]]
[[nl:Apen]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1o1k96b5j1zy6k89z5sdga2czeq3vgj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osojnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>246768</id>
    <revision>
      <id>5748175</id>
      <parentid>3914639</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:23:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="410" xml:space="preserve">'''Osojnik''' je lahko:
* [[Osojnik (priimek)|Osojnik]], priimek več znanih ljudi 
* [[Osojnik, Semič|Osojnik]], naselje v občini Semič
* [[Osojnik, Železniki|Osojnik]], naselje v občini Železniki 
* [[Osojnik, Vrbovsko|Osojnik]], naselje v občini Vrbovsko (Hrvaška)
* [[Osojnik, Dubrovnik|Osojnik]], naselje v občini Dubrovnik (Hrvaška)

== Glej tudi ==
* [[Osolnik]] (razločitev)

{{razločitev}}</text>
      <sha1>mlsb89ahlvk284la1d94bij1o2xf77i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Moses i Josua</title>
    <ns>0</ns>
    <id>247491</id>
    <revision>
      <id>5748460</id>
      <parentid>4809936</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:06:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5887" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{Infopolje Knjiga
| name          = Moses i Josua
| title_orig    = 
| translator    = 
| image         = [[Slika:Moses i Josua.JPG|230px]]
| image_caption = Edina izdaja Mosesa i Josue
| author        = [[Janoš Kardoš]], pripravil ga je [[Adam Luthar]]
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[Slovenija]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], [[Prekmurje]]
| language      = [[prekmurščina]]
| series        = 
| genre         = prevod [[Sveto pismo|Svetega pisma]]
| publisher     = v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] pri ''[[Prekmurska Tiskarna|Prekmurski Tiskarni]]''
| release_date  = [[1929]]
| english_release_date =
| media_type    = 
| pages         = 
| isbn          = 
| preceded_by   = 
| followed_by   = 
}}
'''Moses i Josua''' ''(Mojzes in Jozue)'' je delni prevod [[Sveto pismo|Svetega pisma]] v [[prekmurščina|prekmurščino]] [[Janoš Kardoš|Janoša Kardoša]], [[hodoš]]kega [[Evangeličanska cerkev|evangeličanskega]] [[duhovnik]]a. Prevod vsebuje pet [[Mojzes]]ovih knjig in [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetovo knjigo]] iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]] od [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] do naselitve [[Judje|Judov]] v [[Palestina|Palestino]]. Moses i Josua je bil zadnji obsežen poskus prevoda celotnega Svetega pisma. Leta 1929 ga je izdala ''Prekmurska tiskarna'' v [[Murska Sobota|Murski Soboti]].

Kardoš je po letu 1835 poskusil prevesti Staro zavezo. Leta 1840 izdal skrajšan prevod ''[[Mála historia bibliszka]]'' in v drugih knjigah napisal kratke prevode. V Jozuetovi knjigi je napisal predgovor, kjer napiše tudi datum tistega prevoda: ''Na Hodosi Szüsca 1-ga dnéva 1870'' torej ''Na Hodošu 1. februarja, 1870,'' torej petintrideset let prevel Staro Zavezo, drugih rokopisov niso našli. Zanimivo, da je Kardoš prej trideset let, ko napisal  ''Málo historio bibliszko,'' tudi njen predgovor v februarju napisal. Ne znani so viri, iz katerih je delal, ampak [[Jožef Smej]] pripomni, da je Terplan tudi sam prevedel Knige 'zoltárszke iz [[nemščina|nemščine]] in [[madžarščina|madžarščine]]. Moses i Josua verjetno je tudi iz evangeličanskega madžarskega prevoda.

[[Matija Slavič]] v svojih skriptah omenja Kardoša na častnem mestu med slovenskimi prevajalci Svetega Pisma.
Besedilo je dokaj zapleteno, ker Kardoševa dela imajo močne madžarizme, namreč je Kardoš pri [[neologizem|neologizmu]] prevel nove izraze neposredno iz madžarščine. Ali Kardoševi novi izrazi so skoraj floskule.

{{Navedek|'''Drűge knige Mosesa ali knige vöidênya 32,19-28'''&lt;br/&gt;
I prigôdilo sze je, gda bi sze Moses k-tábori pribli'závao, vidivsi to tele i plesz; vövderé vu csemére, táble z-rôk vr'ze i vküp je sztere pod gorôv. Potom je vzéo tele, stero szo szi napravili, raztôpo je je v-ognyi, vküp je je dao zdrobiti na práhsec, potoro je je po líci vodé, i piti je dano szino israelszkim. Teda ke erkao Moses Ároni: »ka je prekecalo prôti tebi eto lüdsztvo, kâ szi tak veliki grêh  prineszeo na nyé?« Na tô je odgôvoro Áron: »neszrdi sze moj goszpod! – tí poznas lüdsztvo eto, kâ je zlocsasztno! Ár szo mi tak pravili: »daj nam bogé zgotoviti, ki do pred nami hodili: ár tisztoga csloveka, Mosesa, ki nasz je vöpripelao z-zemlé egiptomszke, neznamo, ka ga je doislo! Na tô szem nyim odgôvoro: ki zláto má, naj je dolisztrga i meni prêkdá! – jasz szem je pa v-ogen vrga, i eto tele je prislo vö 'z nyega.« Geto je vido Moses, kâ ke nevüzdavno lüdsztvo eto, ár nyemi je Áron napűszto vűzdo, tak da bi protivnikom szvojim na spot bilô. Posztáne Moses med vrátami tábora, i ercsé: »ki je bo'zi, esze k-meni!« – Na tô szo sze vküpszpravili k-nyemi szinôvje Levia. Teda nyim je erkao: »eto je velo Jehova, Bôg izraela: opasi szi gori edenvszáki zmed vamo ledevjé szvoje z-mecsom obhodte okôli po cêlom tábori od edni vrát do drügi, i vszêcsi doli vszáki szvojega brata, vszáki szvojega prijátela, vszáki szvojo zlábto!« Levia szinôvje szo pa doprineszli zapoved Mosesa. Dén ete okôli trijezér dűs szpadnolo z-lüdsztva.|}}

Kardoš prevaja v prvi Mojzesovi knjigi: ''Vö je sô vu vreimeni 'zétve na pôle, i naisao je rodinscsice, i prineszao je je Lei, materi szvojoj.'' (1. Mz 30,14) V opombi piše Kardoš: ''Rodinye (dudaimon) taksa travina v-szilji zhoda, z-stere száda  (rodiuscsic) kühana pitvina bi – praj – nerodnim 'zenszkam gvüsno k-porodi primocsti mejla.'' Slavič to tako razlaga: ''Nadliščki, rastlina, volčji češnji podobna, ki so o njej mislili, da pospešujejo rodovitnost. Zato prekmursko ime rodinščice.''

V začetku Geneze prevaja Kardoš takole: ''Zemla je pa nekêpesna i pűszta bíla i kmica na líci globocsíne, i düh bo'zi sze je minôtao kumesz líca vôd.'' V 6. kitici prevaja Kardoš ''mocsína'' za ''oblok;'' madžarsko ''erősség, erős'' je močan, trden. Mikloš Küzmič ohranja latinsko besedo ''firmus, firmamentom,'' ki je ''močan, trden.'' Kardoš v 14. kitici prevaja: ''Naj bodejo poszvêtje na mocsíni nébe,'' v 16. kitici: ''I zagotovo je Bôg tiva dvá velikiva poszvêta.'' ''Poszvêt'' namesto ''luč.''

== Viri ==
* [[Vilko Novak]]: Izbor prekmurskega slovstva, [[Ljubljana]] [[1976]].
* Vili Kerčmar: Evangeličanska cerkev na Slovenskem, [[Murska Sobota]] [[1995]].
* Evangeličanski koledar za navadno leto 2010, TISKARNA KLAR d.o.o. MURSKA SOBOTA → [[Ludvik Jošar]]: ''Prekmurski prevodi in prevajalci Svetega Pisma''
* [[Jožef Smej]]: Prevajanje Svetega pisma v ''stari slovenski jezik,'' Stopinje [[2008]].

== Glej tudi ==
* [[Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskanih knjig (1715–1944)]]
* [[Dvakrat 52 Bibliszke Historie]]
* [[Knige 'zoltárszke]]
* [[Mála historia bibliszka]]
{{prekmurščina}}

[[Kategorija:Prekmurske evangeličanske knjige]]
[[Kategorija:Prevodi Svetega pisma]]
[[Kategorija:Knjige leta 1929]]</text>
      <sha1>9pvt12sg79oggid0g5ti5genu8yk7dz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748544</id>
      <parentid>5748460</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:45:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5909" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{Infopolje Knjiga
| name          = Moses i Josua
| title_orig    = 
| translator    = 
| image         = [[Slika:Moses i Josua.JPG|230px]]
| image_caption = Edina izdaja Mosesa i Josue
| author        = [[Janoš Kardoš]], pripravil ga je [[Adam Luthar]]
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[Slovenija]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], [[Prekmurje]]
| language      = [[prekmurščina]]
| series        = 
| genre         = prevod [[Sveto pismo|Svetega pisma]]
| publisher     = v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] pri ''[[Prekmurska Tiskarna|Prekmurski Tiskarni]]''
| release_date  = [[1929]]
| english_release_date =
| media_type    = 
| pages         = 
| isbn          = 
| preceded_by   = 
| followed_by   = 
}}
'''Moses i Josua''' ''(Mojzes in Jozue)'' je delni prevod [[Sveto pismo|Svetega pisma]] v [[prekmurščina|prekmurščino]] [[Janoš Kardoš|Janoša Kardoša]], [[hodoš]]kega [[Evangeličanska cerkev|evangeličanskega]] [[duhovnik]]a. Prevod vsebuje pet [[Mojzes]]ovih knjig in [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetovo knjigo]] iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]] od [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] do naselitve [[Judje|Judov]] v [[Palestina|Palestino]]. Moses i Josua je bil zadnji obsežen poskus prevoda celotnega Svetega pisma. Leta 1929 ga je izdala ''Prekmurska tiskarna'' v [[Murska Sobota|Murski Soboti]].

Kardoš je po letu 1835 poskusil prevesti Staro zavezo. Leta 1840 izdal skrajšan prevod ''[[Mála historia bibliszka]]'' in v drugih knjigah napisal kratke prevode. V Jozuetovi knjigi je napisal predgovor, kjer je napisal tudi datum tistega prevoda: ''Na Hodosi Szüsca 1-ga dnéva 1870'' torej ''Na Hodošu 1. februarja, 1870,'' torej 35 let prevedel Staro Zavezo, drugih rokopisov niso našli. Zanimivo, da je Kardoš prej trideset let, ko napisal ''Málo historio bibliszko,'' v februarju napisal tudi njen predgovor. Ne znani so viri, iz katerih je delal, ampak [[Jožef Smej]] je pripomnil, da je Terplan tudi sam prevedel Knige 'zoltárszke iz [[nemščina|nemščine]] in [[madžarščina|madžarščine]]. Moses i Josua verjetno je tudi iz evangeličanskega madžarskega prevoda.

[[Matija Slavič]] v svojih skriptah omenja Kardoša na častnem mestu med slovenskimi prevajalci Svetega Pisma.

Besedilo je dokaj zapleteno, ker Kardoševa dela imajo močne madžarizme, namreč je Kardoš pri [[neologizem|neologizmu]] prevel nove izraze neposredno iz madžarščine. Ali Kardoševi novi izrazi so skoraj floskule.

{{Navedek|'''Drűge knige Mosesa ali knige vöidênya 32,19-28'''&lt;br/&gt;
I prigôdilo sze je, gda bi sze Moses k-tábori pribli'závao, vidivsi to tele i plesz; vövderé vu csemére, táble z-rôk vr'ze i vküp je sztere pod gorôv. Potom je vzéo tele, stero szo szi napravili, raztôpo je je v-ognyi, vküp je je dao zdrobiti na práhsec, potoro je je po líci vodé, i piti je dano szino israelszkim. Teda ke erkao Moses Ároni: »ka je prekecalo prôti tebi eto lüdsztvo, kâ szi tak veliki grêh  prineszeo na nyé?« Na tô je odgôvoro Áron: »neszrdi sze moj goszpod! – tí poznas lüdsztvo eto, kâ je zlocsasztno! Ár szo mi tak pravili: »daj nam bogé zgotoviti, ki do pred nami hodili: ár tisztoga csloveka, Mosesa, ki nasz je vöpripelao z-zemlé egiptomszke, neznamo, ka ga je doislo! Na tô szem nyim odgôvoro: ki zláto má, naj je dolisztrga i meni prêkdá! – jasz szem je pa v-ogen vrga, i eto tele je prislo vö 'z nyega.« Geto je vido Moses, kâ ke nevüzdavno lüdsztvo eto, ár nyemi je Áron napűszto vűzdo, tak da bi protivnikom szvojim na spot bilô. Posztáne Moses med vrátami tábora, i ercsé: »ki je bo'zi, esze k-meni!« – Na tô szo sze vküpszpravili k-nyemi szinôvje Levia. Teda nyim je erkao: »eto je velo Jehova, Bôg izraela: opasi szi gori edenvszáki zmed vamo ledevjé szvoje z-mecsom obhodte okôli po cêlom tábori od edni vrát do drügi, i vszêcsi doli vszáki szvojega brata, vszáki szvojega prijátela, vszáki szvojo zlábto!« Levia szinôvje szo pa doprineszli zapoved Mosesa. Dén ete okôli trijezér dűs szpadnolo z-lüdsztva.|}}

Kardoš prevaja v prvi Mojzesovi knjigi: ''Vö je sô vu vreimeni 'zétve na pôle, i naisao je rodinscsice, i prineszao je je Lei, materi szvojoj.'' (1. Mz 30,14) V opombi piše Kardoš: ''Rodinye (dudaimon) taksa travina v-szilji zhoda, z-stere száda  (rodiuscsic) kühana pitvina bi – praj – nerodnim 'zenszkam gvüsno k-porodi primocsti mejla.'' Slavič to tako razlaga: ''Nadliščki, rastlina, volčji češnji podobna, ki so o njej mislili, da pospešujejo rodovitnost. Zato prekmursko ime rodinščice.''

V začetku [[1. Mojzesova knjiga|Geneze]] prevaja Kardoš takole: ''Zemla je pa nekêpesna i pűszta bíla i kmica na líci globocsíne, i düh bo'zi sze je minôtao kumesz líca vôd.'' V 6. kitici prevaja Kardoš ''mocsína'' za ''oblok;'' madžarsko ''erősség, erős'' je močan, trden. Mikloš Küzmič ohranja latinsko besedo ''firmus, firmamentom,'' ki je ''močan, trden.'' Kardoš v 14. kitici prevaja: ''Naj bodejo poszvêtje na mocsíni nébe,'' v 16. kitici: ''I zagotovo je Bôg tiva dvá velikiva poszvêta.'' ''Poszvêt'' namesto ''luč.''

== Viri ==
* [[Vilko Novak]]: Izbor prekmurskega slovstva, [[Ljubljana]] [[1976]].
* Vili Kerčmar: Evangeličanska cerkev na Slovenskem, [[Murska Sobota]] [[1995]].
* Evangeličanski koledar za navadno leto 2010, TISKARNA KLAR d.o.o. MURSKA SOBOTA → [[Ludvik Jošar]]: ''Prekmurski prevodi in prevajalci Svetega Pisma''
* [[Jožef Smej]]: Prevajanje Svetega pisma v ''stari slovenski jezik,'' Stopinje [[2008]].

== Glej tudi ==
* [[Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskanih knjig (1715–1944)]]
* [[Dvakrat 52 Bibliszke Historie]]
* [[Knige 'zoltárszke]]
* [[Mála historia bibliszka]]
{{prekmurščina}}

[[Kategorija:Prekmurske evangeličanske knjige]]
[[Kategorija:Prevodi Svetega pisma]]
[[Kategorija:Knjige leta 1929]]</text>
      <sha1>48mn3ntkkqdsinndqlwlxel1koti5xn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alojz Kovšca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>254997</id>
    <revision>
      <id>5748205</id>
      <parentid>5746952</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:24:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>kandidatura PRS</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5600" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar|name=Alojz Kovšca|years_active=|term_end3=|order1=|term_start1=|term_end1=|predecessor1=|successor1=|order=|term_start=|term_end=|predecessor=|successor=|alma_mater=|occupation=&lt;!-- WD --&gt;|image=&lt;!--WD--&gt;|organization=|employer=|party=[[Gospodarsko aktivna stranka|GAS]] (do 2021)&lt;br&gt;[[Konkretno]] (2021– )|spouse=|children=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|footnotes=|box_width=|order3=[[Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije|Predsednik Državnega sveta&lt;br&gt;Republike Slovenije]]|term_start3=[[12. december]] [[2017]]|predecessor3=[[Mitja Bervar]]}}‎'''Alojz Kovšca''', [[Slovenci|slovenski]] [[obramboslovec]], [[politik]] in [[urar]], * [[13. september]] [[1965]], [[Čapljina]], [[Bosna in Hercegovina]]. 

Kovšca je večletni član [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]] in trenutno njegov predsednik.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Alojz Kovšca|url=http://www.ds-rs.si/?q=clan/alojz-kovsca|website=Državni svet Republike Slovenije|date=2013-11-20|accessdate=2021-12-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; Je nekdanji predsednik [[Gospodarsko aktivna stranka|Gospodarske aktivne stranke]], trenutno pa podpredsednik stranke [[Konkretno]].

Konec avgusta je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo se želi vključiti tudi predsednik DS-ja Alojz Kovšca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-predsednisko-tekmo-se-zeli-vkljuciti-tudi-predsednik-ds-ja-alojz-kovsca/638259|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Mladost in šolanje ==
Rodil se je [[13. september]] [[1965]] v [[Čapljina|Čapljini]], v štiričlansko družino častnika [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Maturo je opravil na ljubljanski [[Vojaška gimnazija Franc Rozman-Stane|Vojaški gimnaziji Franca Rozmana-Staneta]], nato pa študiral na Vojaški akademiji v [[Beograd|Beogradu]] in [[Banja Luka|Banja Luki]]. Prostovoljno je malo pred diplomo, 2. junija 1988, zapustil JLA. Leta 1996 je na ljubljanski [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo]] ob urarskem delu pri 31 letih diplomiral iz obramboslovja in prejel študentsko Prešernovo nagrado. Kasneje se je še dodatno izobraževal kot urar in zlatar.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Poklicna pot ==
Leta 1988 se je zaposlil kot programer v [[Mercator|Mercatorju]], kjer je ostal štiri leta. Vmes je sodeloval pri osamosvojitvenih dogodkih in bil kasneje odlikovan s Srebrno [[Maistrova medalja|Maistrovo medaljo]]. Po vojni se je zaposlil pri ljubljanskem urarju, sorodniku{{Navedi vir}} [[Stane Kajfež|Stanetu Kajfežu]], opravil [[Urar|urarski]] pomočniški izpit ter izpit za trgovskega poslovodjo in kasneje odprl lasten obrat. Urarsko in zlatarsko strokovno poklicno izobrazbo je pridobil v Celju (urar in zlatar-filigranist), nato pa pri [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|Obrtni zbornici Slovenije]] opravil še urarski mojstrski izpit.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Z ženo vodita zlatarsko in urarsko podjetje s petimi zaposlenimi. Aktivno se je vključil tudi v obrtniško politiko; je član Območne obrtne zbornice Ljubljana-Bežigrad, ki ji je nekaj časa tudi predsedoval. Je član Upravnega odbora zbornice, predsednik Komisije za razdelitev članarine in predsednik Odbora za gospodarstvo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Politika ==
Od leta 2007 je član [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]], od decembra 2017 tudi njegov predsednik.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/po-bervarju-bo-drzavni-svet-vodil-alojz-kovsca/440310 |title=Po Bervarju bo državni svet vodil Alojz Kovšca |accessdate=2017-12-12 |date=2017-12-12 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Alojza Kovšca re-elected upper chamber president|url=https://english.sta.si/2773897/alojza-kovsca-re-elected-upper-chamber-president|website=english.sta.si|accessdate=2020-06-10}}&lt;/ref&gt; Od njene ustanovitve je predsednik Gospodarsko aktivne stranke (GAS), ki na volitvah ni nikdar presegla parlamentarnega praga.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati |title=Predčasne volitve v Državni zbor 2018: Izidi glasovanja |accessdate=2018-12-27 |publisher=Državna volilna komisija}}&lt;/ref&gt;

4. decembra 2021 sta se stranki GAS in Stranka modernega centra združili v enotno stranko, Kovšca je postal njen podpredsednik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Konkretno|url=https://konkretno.si/|website=konkretno.si|accessdate=2021-12-04|language=en}}&lt;/ref&gt; 

Konec avgusta je napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih politikov]]

{{Predsedniki Državnega sveta Republike Slovenije}}
{{politician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Kovšca, Alojz}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1965]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski obramboslovci]]
[[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (2007-2012)]]
[[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]]
[[Kategorija:Prejemniki medalje generala Maistra]]
[[Kategorija:Slovenski obrtniki]]
[[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije (2012-2017)]]
[[Kategorija:Predsedniki Državnega sveta Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>4l8f4lea6witoog5bzken315qthl6rt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Izbrane slike/panorama</title>
    <ns>4</ns>
    <id>263765</id>
    <revision>
      <id>5748210</id>
      <parentid>5665944</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:38:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>po dolgem času panoramski teden</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="158" xml:space="preserve">&lt;!-- v spodnjo vrstico vpiši letnico in zaporedno številko naslednjega tedna (format LLLLT), ki ima za izbrano sliko določen panoramski posnetek --&gt;
202235</text>
      <sha1>272en2ioimu4cx51d49vw7oqrxp2hzz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zora Konjajev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>270634</id>
    <revision>
      <id>5748394</id>
      <parentid>5736602</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T07:49:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polonica</username>
        <id>96398</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenje in delo */ Dodani otroci</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4226" xml:space="preserve">{{Infopolje Znanstvenik
| name = Zora Konjajev
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date = 
| residence = 
| field = medicina
| work_institution = Medicinska fakulteta v Ljubljani
| alma_mater = Univerza v Ljubljani
| academic_advisors = 
| doctoral_advisor = 
| doctoral_students = 
| known_for  = 
| prizes = srebrni častni znak svobode Republike Slovenije 
| religion = 
| footnotes = 
|citizenship={{SLO}}}}
'''Zora Konjajev''' (rojena '''Stritar'''), [[Slovenci|slovenska]] [[zdravnica]] [[pediater|pediatrinja]], * [[21. december]] [[1921]], [[Ptuj]], † [[22. november]] [[2020]], [[Sežana]]

=== Življenje in delo ===
Rodila se je očetu Albinu Stritarju in materi Alojziji, rojeni Čubej.

Sodelovala je v [[NOB|narodnoosvobodilni borbi]], v letih 1943−1945 kot sanitetna delavka na osvobojenem ozemlju. Leta 1948 je [[diploma|diplomirala]] na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]]. Specialistični izpit iz pediatrije je opravila leta 1954 v [[Zagreb]]u. Strokovno se je izpopolnjevala iz [[perinatologija|perinatologije]] 1953 v [[Pariz]]u in [[Zürich]]u, 1965 pa v [[Praga|Pragi]] in [[Moskva|Moskvi]]. [[Doktorat|Doktorsko]] [[disertacija|disertacijo]] je zagovarjala 1974 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leta 1980 je bila izvoljena za [[profesor|redno profesorico]] na ljubljanski medicinski fakulteti. V raziskovalnem delu se je posvetila proučevanju raznih problemov neonatologije, hospitalnih okužb ter problematiki nedonošenčkov, še posebej pa se je ukvarjala z [[Okužba|okužbo]] s [[Citomegalovirus|citomegalovirusom]]. Objavila je okoli 50 strokovnih in znanstvenih člankov.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002&lt;/ref&gt; 

Najstarejša sestra je bila [[Bogdana Stritar]], druga starejša sestra je bila Zdenka, tretja starejša sestra je bila Nada. Njen mlajši brat je bil Albin (Bine).&lt;ref name=&quot;Zora Konjajev, 1. del&quot;&gt;[https://365.rtvslo.si/arhiv/spomini/174531327 ''Spomini, Zora Konjajev, RTV, 1. del, 10. april 2018]&lt;/ref&gt;

Prvi mož je bil [[narodni heroj]] [[Cveto Močnik]] in z njim je imela hčerko Cvetko. Nato se je ponovno poročila, njen drugi mož je bil [[agronom]] [[Aleksander Konjajev]] in z njim je imela hčerko Ženjo in sina Andreja.&lt;ref name=&quot;Zora Konjajev, 3. del&quot;&gt;[https://365.rtvslo.si/arhiv/spomini/174534947 ''Spomini, Zora Konjajev, RTV, 3. del, 24. april 2018]&lt;/ref&gt;

=== Bolezen in smrt ===
Umrla je 22. novembra 2020 v 99. letu starosti v Bolnišnici v Sežani zaradi težav z dihanjem po okužbi s [[SARS-CoV-2]].&lt;ref name=&quot;Nekrolog, Delo&quot;&gt;[https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-pionirka-slovenske-pediatrije-zora-konjajeva/ ''Nekrolog'', Delo, 23. november 2020]&lt;/ref&gt;

== Odlikovanja in nagrade ==

* 2001: [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za pionirski strokovni in organizacijski prispevek na področju neonatologije«&lt;ref&gt;[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007]&lt;/ref&gt;.

* 2015: [[Seznam častnih meščanov Ljubljane|častna meščanka Ljubljane]].

== Viri in opombe ==
{{opombe}}

== Izbrana bibliografija ==
* ''Izvirni izsledki o intrauterini okužbi novorojencev s citomegalovirusom'' (disertacija) {{COBISS|ID=3379732}}    
* ''Nedonošenček'' {{COBISS|ID=34491136}}
* ''Nega dojenčka : prvemu letu življenja naproti'' {{COBISS|ID=250413568}}   
* ''Moj otrok : prvo leto življenja'' {{COBISS|ID=20972039}} 

== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih zdravnikov]] 
* [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
* [[Seznam častnih meščanov Ljubljane]]

{{CastniZnakSvobodeSLO}}
{{normativna kontrola}}

{{med-bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Konjajev, Zora}}
[[Kategorija:Slovenski zdravniki]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]]
[[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Umrli za koronavirusno boleznijo 2019]]</text>
      <sha1>tkomsnnthprx8vdfkhjsp0gx1vdfssk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Javljalnik dima</title>
    <ns>0</ns>
    <id>274813</id>
    <revision>
      <id>5748268</id>
      <parentid>5748003</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T19:11:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Samostojni javljalniki dima */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18327" xml:space="preserve">[[Slika:Opticni-detektor-dima.jpg|thumb|right|250px|Optični javljalnik dima Apollo]]
'''Javljalnik dima''' je [[naprava]], ki zaznava prisotnost [[dim]]a. Največkrat se ga uporablja kot [[javljalnik]] [[požar]]a. V [[požarnovarnostni sistem]] povezani javljalniki se uporabljajo kot [[oddajnik]] [[signal]]a za prisotnost požara predvsem v poslovnih objektih, medtem ko se posamezne enote uporabljajo v stanovanjih, ki lahko ob prisotnosti dima samostojno oddajajo zvočni in/ali svetlobni signal.

Javljalniki dima so navadno zaprti v plastičnem [[ohišje|ohišju]] v obliki [[disk]]a, premera približno 150&amp;nbsp;mm in 25&amp;nbsp;mm višine, vendar je oblika lahko odvisna od proizvajalca in tipa javljalnika. Večina javljalnikov dima deluje na principu optičnega zaznavanja ([[fotodioda]]) ali [[fizikalni proces|fizikalnega procesa]] ([[ionizacija|ionizacije]]), medtem ko drugi uporabljajo obe metodi zaznavanja za povečanje [[občutljivost]]i. S tem se lahko uporabljajo tudi za zaznavo cigaretnega dima predvsem v prostorih, kjer je kajenje prepovedano in težko obvladljivo (stranišča v šolah). Javljalniki dima so napajani preko centralnega požarnovarnostnega sistema, ki se napaja preko [[električno omrežje|električnega omrežja]] z lastnim [[rezervno napajanje|rezervnim napajanjem]]. Samostojni javljalniki pa so navadno napajani samo z eno [[Baterija (elektrika)|baterijo]].

== Zgodovina ==
Prvi požarni [[javljalnik]] je bil [[patent]]iran ob koncu [[19. stoletje|19. stoletja]]. Zasluga za to napravo gre ameriškemu [[fizika|fiziku]] in [[matematika|matematiku]] [[Francis Robbins Upton|Francisu Robbinsu Uptonu]], ki je v sodelovanju s [[Fernand J. Dibblee|Fernandom J. Dibblejem]] izumil prenosni požarni javljalnik. Ta je kot [[senzor]] [[temperatura|temperature]] uporabljal nastavljivo [[vzmet]], izdelano iz dveh različnih kovin, ki je ob dovolj visoki temperaturi prek [[vzvod]]ov in [[kontakt]]ov sklenila [[električni krog]] ter vključila [[zvonec]], napajan iz baterije v [[podnožje|podnožju]].

Štiri [[desetletje|desetletja]] kasneje je švicarski fizik [[Walter Jaeger]] želel izdelati senzor za odkrivanje prisotnosti strupenih plinov. Pričakoval je, da se bo plin ob vstopu v senzor vezal z ioniziranimi molekulami zraka in s tem spremenil napetost na senzorju. Majhne koncentracije plina na napetost niso imele nikakršnega vpliva, a je Jaeger presenečeno ugotovil, da je senzor reagiral na cigaretni dim. Njegov poizkus je bil velik napredek pri razvoju dimnega javljalnika.

Šele z napredkom na področju elektronike in jedrske fizike so taki senzorji postali dostopni širšemu krogu uporabnikov, vendar še vseeno zunaj dosega večine gospodinjstev.

Šele leta 1965 sta [[Duane D. Pearsall]] in [[Stanley Bennett Peterson]] izdelala cenovno dostopen javljalnik dima z možnostjo preproste zamenjave izrabljenih baterij. Prvi komercialno zanimivi požarni javljalniki so prišli na trg leta 1969.

== Vrste javljalnikov dima ==
[[Slika:OpticalSmokeDetector.png|thumb|250px|Optični javljalnik dima&lt;br /&gt;1: optična komora&lt;br /&gt; 2: pokrov&lt;br /&gt;3: ohišje &lt;br /&gt;4: fotodioda (detektor)&lt;br /&gt;5: Infrardeča dioda LED (oddajnik)]]
[[Slika:opticalSD.jpg|thumb|250px|Pogled v notranjost optičnega javljalnika dima]]
[[Slika:smokealarm.JPG|thumb|250px|Notranjost klasičnega ionskega javljalnika dima. Črna okrogla struktura na desni je ionizacijska komora. Okrogla struktura v zgornjem levem kotu je piezoelektrično [[brenčalo]], ki proizvaja zvok alarma.]]
[[Slika:Americium-241.jpg|thumb|250px|Vsebnik americija 241 v ionskem javljalniku dima]]

=== Optični ===
[[Optika|Optični]] [[javljalnik]] dima je v bistvu [[svetloba|svetlobni]] senzor. Kot javljalnik dima vsebuje izvor svetlobe ([[žarnica|žarnico]] ali [[infrardeča svetloba|infrardečo]] [[dioda|diodo]] [[LED]]), leče za zbiranje svetlobe v žarek in [[fotodioda|fotodiodo]] ali podoben fotoelektrični senzor pod kotom [[žarek|žarka]] kot detektor svetlobe. V odsotnosti dima svetlobni žarek potuje nad fotodiodo v ravni liniji. Ko dim vstopi v optično komoro na pot svetlobnemu žarku pride do pojava [[Tyndallov pojav|sipanja svetlobe]]. Svetloba se odbija na vse strani in tudi proti fotodiodi, katera to svetlobo zazna in sproži [[alarm]].

V velikih prostorih, kot so razne dvorane ali [[avditorij]]i je pod stropom na eni steni nameščena enota, ki oddaja [[žarek]], na drugi steni pa enota, ki žarek zajema, ali pa ga odbija nazaj v enoto kot ogledalo. Ko žarek postane manj viden za »oko« senzorja, se pošlje signal za alarm.

=== Ionski ===
[[Ion]]ski tip javljalnika je načeloma ceneje izdelati, kot fotoelektričnega, kljub temu pa je zapostavljen zaradi večje nagnjenosti k lažnim alarmom. Lahko zazna delce dima, nevidne prostemu očesu. Vsebuje približno 37&amp;nbsp;k[[bekerel|Bq]] ali 1&amp;nbsp;µ[[kiri|Ci]] [[radioaktivnost|radioaktivnega]] elementa [[americij]] 241 (&lt;sup&gt;241&lt;/sup&gt;Am), ki ustreza približno 0.3&amp;nbsp;µg izotopa&lt;ref&gt;{{ cite web |url=http://media.cns-snc.ca/pdf_doc/ecc/smoke_am241.pdf | title = Smoke detectors and americium-241 fact sheet | publisher = [[:en:Canadian Nuclear Society|Kanadsko združenje za jedrsko energijo]] | accessdate =31.8.2009 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.atsdr.cdc.gov/toxprofiles/tp156.pdf|format=PDF; 2.1MiB|title=Toksikološki profil americija|author=Julie Louise Gerberding|publisher=[[:en:United States Department of Health and Human Services|Ministrstvo za zdravje ZDA]] / [[:en:Agency for Toxic Substances and Disease Registry|Agencija za strupene snovi in register bolezni ZDA]]|accessdate=29.8.2009|date=april 2004}}&lt;/ref&gt;. Sevanje potuje skozi ionizacijsko komoro, zračni prostor med dvema elektrodama, in dovoljuje prehod majhnemu konstantnemu [[električni tok|električnemu toku]] med elektrodama. Ko v komoro zaidejo delci dima, le ti absorbirajo delce alfa in s tem zmanjšajo prevodnost komore, kar elektronika javljalnika zazna kot alarm.

[[Delec alfa|Delci alfa]], se v javljalnikih dima uporabljajo zaradi tega, ker z razliko od [[Delec beta|beta]] in [[Delec gama|gama]] delcev, njihovo [[sevanje]] ne prodira globoko in se ga lahko zaustavi že s plastičnim ohišjem.

Približno 1 % [[emitacija|emitirane]] radioaktivne energije &lt;sup&gt;241&lt;/sup&gt;Am je [[sevanje gama|gama sevanja]].

=== Vzorčenje zraka ===
Javljalnik dima, ki deluje na principu vzorčenja [[zrak]]a, je sposoben zaznavanja že mikroskopskih delcev dima. To so večinoma  [[aspirator]]ni javljalniki dima, ki delujejo tako, da skozi [[mreža|mrežo]] na določeni razdalji navrtanih majhnih cevk, nameščenih pod strop nad [[zaščitno območje|zaščitnim območjem]] sesajo zrak. Navrtane luknjice predstavljajo mesta vzorčenja zraka. Vzorec zraka potem potuje mimo občutljive optične naprave, po navadi laser, nastavljen za zaznavanje izredno majhnih zgorelih delcev. Taki javljalniki se lahko uporabljajo za proženje avtomatskih gasilnih sistemov, na primer gašenje s [[plin]]om v prostorih z vrednejšimi predmeti, kot so knjižnice, računalniške sobe, itd.

Večina javljalnikov dima z vzorčenjem zraka je veliko bolj občutljivih kot ostala dva tipa javljalnikov. Tak tip javljalnika omogoča nastavitev nivojev alarma, kot na primer opozorilo, alarm, požar I.st., požar II.st. Te nastavitve omogočajo zgodnejše opozorilo na razvijajoč se požar, kar dovoljuje ročno [[intervencija|intervencijo]] ali aktivacijo avtomatskega gašenja, preden se požar razvije do neobvladljive stopnje. Tak način pristopa povečuje možnost [[evakuacija|evakuacije]] in zmanjša nastalo škodo.

=== Zaznavanje prisotnosti ogljikovega dioksida in ogljikovega oksida ===
Nekateri javljalniki dima uporabljajo senzorje, ki zaznavajo [[ogljikov dioksid]] ali [[ogljikov oksid]], za zaznavo nevarnih in [[strup]]enih [[produkt]]ov [[zgorevanje|zgorevanja]]&lt;ref&gt;{{Cite web | last = Gasilci New Yorka | title = Zastrupitev z ogljikovim dioksidom | url = http://www.nyc.gov/html/fdny/html/safety/firesafety_carbon_monoxide.shtml | accessdate = 20.10.2008 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=senseair&gt;{{cite web|url=http://www.senseair.se/Datablad/what_is_co2_dcv.pdf|title=Kaj je CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;?|page= 4|archiveurl=http://web.archive.org/web/20111005022855/http://www.senseair.se/Datablad/what_is_co2_dcv.pdf|archivedate=2011-10-05}}&lt;/ref&gt;. Vendar pri nakupu takih javljalnikov velja opozorilo, da niso vsi javljalniki dima, za katere oglaševalci navajajo, da vsebujejo take senzorje, sposobni zaznati CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; ali CO brez prisotnosti požara.

=== Razlike ===
Optični javljalniki dima so pogosto hitrejši v zaznavanju dimnih delcev, ki se pojavljajo v začetni fazi požarov.
Ionski javljalniki dima so navadno le malenkostno hitrejši pri zaznavi delcev dima ob razvitem požaru. Samo optični dimni senzorji so priznani kot primerni za zaznavo dimnih delcev med tlenjem in v že razvitem požaru&lt;ref&gt;{{ cite web | title = Informacije o javljalnikih dima | url = http://www.theworldfiresafetyfoundation.org | publisher = [[:en:The World Fire Safety Foundation|Svetovno združenje za požarno varstvo]] | accessdate = 26.12.2010 }}&lt;/ref&gt;.

Glede na teste, narejene po evropskem standardu [[EN 54]], se lahko ob razvijajočem požaru hitreje zazna povišana vrednost ogljikovega dioksida, kot delce dima.

=== Primerjava ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; | Stopnja zatemnitve&lt;ref&gt;Zatemnitev je enota za merjenje, ki je postala standardna definicija za občutljivost javljalnikov dima. Zatemnitev je učinek, ki ga ima dim na vidljivost senzorja. Večja kot je koncentracija dima, večja je tudi stopnja zatemnitve in manjša je vidljivost&lt;/ref&gt; pri običajnih javljalnikih dima
|-
! Tip javljalnika
! Stopnja zatemnitve
|-
| Ionski
| 2.6–5.0 % obs/m&lt;ref&gt;obs/m je enota za merjenje zatemnitve senzorja, ki pokaže % zatemnitve na razdalji 1 m. (angl. obscuration = zatemnitev)&lt;/ref&gt;
|-
| Optični
| 6.5–13.0 % obs/m
|-
| Žarkovni
| 3 % obs/m
|-
| Aspiratorni
| 0.005–20.5 % obs/m
|-
| Laserski
| 0.06–6.41 % obs/m
|}

== Komercialni javljalniki dima ==
[[Image:Integrierte-feststellanlage.JPG|thumb|right|250px|Integriran mehanizem za zapiranje na protipožarnih vratih. Znotraj ohišja se nahaja mehanizem za zapiranje vrat, javljalnik dima ter napajanje.]]
[[File:Disassembled smoke detectors A.jpg|thumb|[[Integrirano vezje]] javljalnika dima.]]
Komercialni javljalniki dima so žično oz. brezžično povezani v požarno - varnostni sistem, lahko pa delujejo tudi kot samostojne enote.

V požarno - varnostni sistem so javljalniki lahko povezani zaporedno. V primeru pojava dima se samo sproži alarm, vendar sistem ne določi lokacije požara. To je primerno za manjše objekte, za večje objekte so bolj primerni požarno - varnostni sistemi, v katerih ima vsak javljalnik svoj naslov in na podlagi tega se ob alarmu lahko določi lokacija požara oz. javljalnika, ki je zaznal dim. Istočasno lahko javljalniki te vrste določijo količino dima.

Samostojna enota je v bistvu požarni alarm v enem ohišju. Sestavljen je iz javljalnika dima, zvočne [[sirena|sirene]] ter lastnega vira napajanja (baterije). Nekateri modeli takih javljalnikov oddajajo tudi svetlobne signale ob alarmu.

== Samostojni javljalniki dima ==

Osnovna funkcija samostojnih javljalnikov dima je opozarjanje ljudi na ogroženost. Metode alarmiranja vključujejo:
* audio zvoke
** navadno okoli 3200&amp;nbsp;Hz, odvisno od zmogljivosti komponente (Na tem področju je bil narejen velik napredek tudi za osebe z motnjami sluha)
** 85 [[Decibel|db]] na razdalji treh [[Meter|metrov]]
* govoreči glas ob alarmu
* [[bliskavica]]
** izhod 110 [[Kandela|kandel]]
* taktična stimulacija (tresenje postelje ali blazine)

Nekateri modeli imajo vgrajeno fukcijo za začasni izklop zvoka, ne da bi odstranili baterijo. To pride v poštev, pri javljalnikih, ki se uporabljajo v prostorih, kjer so pogosti lažni alarmi (prostori, namenjeni peki, varilnice, itn).

Trenutna tehnologija je zelo učinkovita pri odkrivanju dima in požarov, vendar [[Gluhonemost|gluhe]] in [[Naglušnost|naglušne]] še vedno skrbi, ali se bodo pravočasno zbudili ob alarmu. Med letoma 2005 in 2007 je bila izvedena raziskava pod sponzorstvom Zvezne agencije za požarno varnost ZDA ([[:en:NFPA|NFPA]]), ki je ugotavljala vzroke za večjo smrtnost v skupini z večjim tveganjem (gluhi, naglušni ter [[starostnik]]i. Rezultati raziskave so pokazali, da so alarmi nižjih [[Frekvenca|frekvenc]] (520&amp;nbsp;Hz) mnogo bolj učinkoviti pri zbujanju iz spanca oseb take skupine z večjim tveganjem. Za gluhe osebe so najbolj primerni brezžični javljalniki dima ali ogljikovega dioksida, povezani z [[Mehanizem|mehanizmom]] za vibriranje na primer vzglavnika na postelji, z bliskavico ali opozorilnim signalom preko [[telefon]]a.&lt;ref&gt;[http://www.hearinglossweb.com/tech/alrt/smoke/low.htm Hearing Loss Web discusses current low frequency alarms for hard of hearing.]&lt;/ref&gt;

=== Baterija ===
Večina stanovanjskih javljalnikov dima uporablja za vir napajanja 9 V baterijo. Ko se ta iztroši, tudi javljalnik ne opravlja več svoje funkcije. Večina javljalnikov dima ima vgrajeno elektroniko za opozarjanje na iztrošene baterije, kljub temu pa je v množici javljalnikov težko najti tistega s prazno baterijo. Ocenjujejo, da je v [[stanovanje|stanovanjih]] po [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] nedelujočih vsaj 30 % javljalnikov dima zaradi praznih ali odstranjenih baterij. V novejšem času so sicer prišli na trg tudi javljalniki z vgrajenimi [[litij]]evimi baterijami, ki lahko delujejo 7 - 10 let, kar pa le zmanjšuje zavednost ljudi po menjavi baterij, saj je [[cikel]] menjave neprimerno daljši.

NFPA priporoča lastnikom domov, naj menjajo baterijo na javljalniku dima vsaj enkrat letno, ko oddaja signal za izpraznjeno baterijo ali ko ne opravi testiranja. Testiranje naj se izvaja mesečno s pritiskom na testno tipko.&lt;ref&gt;{{cite web
|url=http://www.nfpa.org/itemDetail.asp?categoryID=1647&amp;itemID=39905&amp;URL=Research%20&amp;%20Reports/Fact%20sheets/Smoke%20alarms/Smoke%20alarm%20safety%20tips&amp;cookie_test=1|title=Varnostni nasveti za javljalnike dima|publisher=Zvezna agencija za požarno varnost|work=Varnostne informacije|accessdate=17.5.2009}}&lt;/ref&gt;

=== Zanesljivost===
V letu 2004 je [[NIST|NIST]]&lt;ref name =&quot;NIST&quot;&gt;Performance of Home Smoke Alarms Analysis of the Response of Several Available Technologies in Residential Fire Settings, http://www.fire.nist.gov/bfrlpubs/fire07/art063.html, Bukowski, Cleary et al&lt;/ref&gt; (Zvezni inštitut za standardizacijo in tehnologijo ZDA) izdal  poročilo, ki med drugim opisuje, da javljalniki dima, ne glede na to ali so optični ali ionski, neposredno pripomorejo k daljšemu času evakuacije pri večini požarov. Pri požaru, ki gori s plamenom, se od ionskih javljalnikov, ki so nekoliko boljši od optičnih, pričakuje 57 do 62 sekund hitrejši odziv. Tako so pri zaznavanju dima ob tlenju snovi hitrejši optični javljalniki dima (47 do 53 sekund).

Zvezna agencija za požarno varnost ZDA (NFPA) priporoča menjavo javljaljnikov dima vsakih 10 let. Javljalniki dima postanejo s časom manj zanesljivi zaradi staranja elektronskih komponent.

Redno čiščenje zmanjša možnost lažnih alarmov, ki jih povzroča naložen prah ali mrčes. Zaradi občutljivosti to še posebno velja za optične javljalnike dima. Zunanjost in notranjost optičnih in ionskih dimnih javljalnikov čistimo s sesalcem. Za preprečevanje lažnih alarmov v kuhinjah in prostorih za peko, je priporočljiva uporaba optičnih ali namenskih javljalnikov.

=== Postavitev javljalnika dima ===
[[Slika:PostavitevDetektorjevDima.jpg|thumb|250px|Navodilo v ZDA iz leta 2007, kam montirati javljalnike dima. Po en v vsakem nadstropju in vsaki spalnici.]]

V Združenih državah Amerike večina državnih in lokalnih zakonov določa število in postavitev javljalnikov dima na osnovi standarda, objavljenega v 72. členu požarnega kodeksa zvezne agencije za požarno varnost.

Zakoni, ki določajo namestitev javljalnikov dima, se med državami zelo razlikujejo. Tisti lastniki stanovanj, ki jih postavitev javljalnikov dima zanima, se lahko po pomoč obrnejo na lokalne gasilce ali na gradbenega inšpektorja. Nekatera pravila, ki določajo postavitev javljalnikov so zelo dosledna zaradi razvijajočega se sveta. Za primer, v Kanadi in Avstraliji se zahteva, da je delujoči javljalnik dima montiran v vsakem nadstropju. Kodeks NFPA zahteva javljalnike dima v vsakem naseljenem nadstropju in v bližini vsake spalnice. V naseljena nadstropja so vključene tudi kleti s stojno višino.

V novih zgradbah so zahteve seveda večje. Vsi javljalniki dima morajo biti direktno priključeni na električno omrežje in imeti morajo rezervno napajanje za primer izpada električnega omrežja. Montirani morajo biti v ali pred vsako spalnico, odvisno od lokalnih zakonov. Nekateri zakoni zahtevajo javljalnik dima tudi na stopniščih, hodnikih in v garažah.

Nekateri javljalniki omogočajo povezavo v mrežo, tako da se v primeru požara oglasijo vsi javljalniki hkrati. kar povečuje možnost, da stanovalci alarm tudi slišijo, čeprav so za zaprtimi vrati, ali pa je požar nekaj nadstropij nad ali pod njimi. Po letu 2000, so prišli na trg tudi javljalniki, ki omogočajo povezavo v mrežo tudi brezžično z uporabo tehnologij, kot je [[:en:ZigBee|ZigBee]]. Taki javljalniki so primerni za vgradnjo v že obstoječe objekte, ker odpade izdelava inštalacij po objektu.


== Opombe ==
{{Opombe}}

== Glej tudi ==
*[[Tyndallov pojav]]
*[[Aktivna požarna zaščita]]
*[[Šprinkler]]

== Viri ==
*[http://science.howstuffworks.com/smoke2.htm HowStuffWorks—ionization-type smoke detectors]
*[http://www.alarmspecs.com Comparison of smoke detector specifications]
*[http://www.wi-ltd.com/fire/Fire_Detection_Systems/Addressable_Systems/Introduction Analogue Addressable Systems Information Overview]
*[http://www.sas.org/tcs/weeklyIssues/2004-07-30/feature1/index.html Where there's Smoke there's not always fire - An Inside look at Smoke Detectors]
*[http://www.usinspect.com/resources-for-you/house-facts/basic-components-and-systems-home/smoke-detectors/types-detectors-and- Types of Smoke Detectors]

[[Kategorija:Varnostna oprema]]
[[Kategorija:Projekt nevarne snovi]]
[[Kategorija:Americij]]</text>
      <sha1>5nas9rol2ltk2rojf7wu2q1y23yaewj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vladimir Kante</title>
    <ns>0</ns>
    <id>275109</id>
    <revision>
      <id>5748375</id>
      <parentid>5445349</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T06:23:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Rude</username>
        <id>1013</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Vohuni druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3712" xml:space="preserve">{{Infopolje  Oseba
| name        = Vladimir Kante
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = [[slovenci|slovenska]]
| other_names =
| known_for   = obveščevalec [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]
|spouse       =
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
}}

'''Vladimir Kante''', [[Slovenci|slovenski]] [[Policija|policijski]] [[uradnik]] in [[obveščavalec]] [[OF]], * [[20. avgust]] [[1905]], [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarje]], [[Avstro-Ogrska]], † [[24. februar]] [[1945]], [[Ljubljana]].

== Življenje ==
Vladimir Kante se je rodil 20. avgusta 1905 v [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarju]] pri [[Ajdovščina|Ajdovščini]]. Njegov oče je bil šolski nadzornik v Sežani. Pred nasiljem italijanskega fašizma se je družina Kante že med prvo svetovno vojno preselila v Ljubljano. Pravo je študiral na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|ljubljanski pravni fakulteti]], kjer je leta 1928 diplomiral in nato 1941 še doktoriral iz prava. Zaposlil se je na policiji, naprej je delal v [[Beograd]]u in pozneje v Ljubljani. V Ljubljani je bil vodja  vodja političnega oddelka in pomočnik upravnika policije [[Lovro Hacin|Lovra Hacina]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://vojastvo-military.si/wp-content/uploads/kante.pdf|title=Dr. Vladimir Kante, namestnik upravnika politične policije v Ljubljani, vrhunski tajni sodelavec Vos in Ozne – kdo ga je izdal nemškemu Gestapu?|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Kranjc|first=Marijan}}&lt;/ref&gt; V Ljubljani je tudi  napredoval do naziva višjega policijskega svetnika. Pri svojem delu si je vseskozi prizadeval za human odnos do zapornikov. Bil je tudi eden redkih pripadnikov policije, ki je bil poslan v tujino na dodatno izobraževanje in sicer v [[Rim]].

Po [[Aprilska vojna|napadu na Jugoslavijo]] in njenem porazu je pokrbel, da je bil uničen del policijskega arhiva s seznami protifašistov in komunistov. Po okupaciji je postal sodelavec [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] in njen najpomembnejši obveščevalec na ljubljanski policiji. Poznan je bil pod vzdevkoma Lia in Filister. OF je vseskozi obveščal o načrtih in ukrepih okupatorja in njihovih sodelavcev. Tudi po nemški okupaciji je nadaljeval z obveščevanjem. Zaradi izdaje so ga januarja 1945 odkrili. Kanteta so aretirali in zaprli. V zaporu so ga mučili in ga 24. februarja 1945 obesili. Obešanje Kanteta sta vodila poročnik Jože Hlebec in gestapovec Simon.

Pesnik [[Pavel Golia]] je o njem napisal pesem z naslovom ''B A L A D A o nesrečnem doktorju Vladimirju Kantetu''. Leta 1982 je [[Janez Vipotnik]] o njem napisal roman [[Doktor (roman)|Doktor]], po katerem je bil 1985 o Kantetu posnet film z [[Doktor (film)|enakim naslovom]]. 

== Viri ==
* ''Enciklopedija Slovenije; knjiga 5, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991''
* [http://www.film-sklad.si/staro/index.php?module=strani&amp;stranid=98&amp;op=film&amp;filmID=2164 Doktor]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.google.si/url?sa=t&amp;source=web&amp;cd=3&amp;ved=0CCsQFjAC&amp;url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fv2%2FStreamFile.aspx%3FURN%3DURN%3ANBN%3ASI%3Adoc-V4MCMOFR%26id%3D91ee1dee-b15f-4401-8050-2fe7dd401572%26type%3DPDF&amp;rct=j&amp;q=vladimir%20kante&amp;ei=s6hfTdGbK8XB8QPd1LB8&amp;usg=AFQjCNGbG_VG3uUjLbfZPX7IOE4lVu5NIg&amp;sig2=vEjHAdAVJx_6yDL_W8O8ZA&amp;cad=rja BALADA o nesrečnem doktorju Vladimirju Kantetu]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kante, Vladimir}}
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski policisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Aktivisti OF]]
[[Kategorija:Obešeni ljudje]]
[[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Vohuni druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>qqt77kt60k7q5k11laxh56ap4jiy8yy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Williams</title>
    <ns>0</ns>
    <id>278802</id>
    <revision>
      <id>5748200</id>
      <parentid>5748091</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:17:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3253" xml:space="preserve">'''Williams''' je [[priimek]] več oseb:
* [[Anna Williams]] (1706–1783), valižansko-angleška pesnica
*Anna Williams (アンナ・ウィリアムズ, An'na Wiriamuzu), fiktivni lik iz računalniške igre in serije Tekken 
*[[Aubrey Ellis Williams]], britanski general
* [[Cecil James Williams]], britanski general
*[[Donna Williams]] (pr.i. ''Polly Samuel'') (1963-2017), avstralska pisateljica, umetnica in svetovalka za avtizem
* [[Edward Alexander Wilmot Williams]], britanski general
* [[Edward Steven Bruce Williams]], britanski general
*[[Eric Williams]] (1911–1981), karibski politik in zgodovinar, prvi premier neodvisnega [[Trinidad in Tobago|Trinidada in Tobaga]] (&quot;oče naroda&quot;)
*[[Esther Williams]] (1921–2013), ameriška plavalka in filmska igralka
*[[Frank Williams]] (1942–2021), angleški dirkač in poslovnež, ustanovitelj in dolgoletni šef moštva ''Williams F-1''
* [[Frederick Christian Williams]], britanski general
* [[Guy Charles Williams]], britanski general
* [[Harold Williams]], britanski general
*[[Harold John Williams]] (1893–1976), avstralski pevec, vodilni tenorist
*[[Harold Whitmore Williams]] (1876–1928), novozelandsko-angleški novinar, časnikar in [[poliglot]]
*[[John Towner Williams|John (Towner) Williams]] (*1932), ameriški skladatelj filmske glasbe, dirigent in aranžer
* [[Leslie Hamlyn Williams]], britanski general
* [[Michael James Williams]] (''Prince Far I'') (1944–1983), jamajški roots-reagge pevec in glasbenik
* [[Paul Williams (pevec)|Paul Williams]] (1939–1973), ameriški pevec baritonist in koreograf
* [[Paul Williams (skladatelj)|Paul (Hamilton) Williams]] (*1940), ameriški skladatelj, pevec in igralec
*[[Robbie Williams]] (*1974), angleški pop pevec in zabavljač
*[[Robert Williams Wood]] (1868–1955), ameriški fizik in izumitelj
*[[Robert Joseph Paton Williams]] (1926–2015), angleški kemik in akademik
*[[Robin McLaurin Williams|Robin Williams]] (1951–2014), ameriški igralec in komik
*[[Stephanie Turco Williams]], ameriška diplomatka
*[[Sunita Williams]] (*1965), ameriška pilotka in astronavtka indijskega in slovenskega porekla
*[[Tennessee Williams]] (1911–1983), ameriški pisatelj, dramatik in pesnik
*[[Terry Williams]] (*1948), valižanski rockovski bobnar
*[[Thomas Stafford Williams]] (*1930), novozelandski rimskokatoliški nadškof in kardinal
* [[Walter David Abbott Williams]], britanski general
*[[William Carlos Williams]] (1883–1963), ameriški pesnik, pisatelj in zdravnik
*[[Zachariah Williams]] (1673–1755), angleško-valižanski zdravnik in izumitelj
*[[Kathlyn Williams]] - [[Clarence Williams III.]] - [[Anson Williams]] - [[Barbara Williams]] - [[Barry Williams]] - [[Bill Williams (igralec)]] - [[Caroline Willams]] - [[Cindy Williams]] - [[Gareth Williams (igralec)]] - [[JoBeth Williams]] - [[Kelli Williams]] - [[Kellie Shanygne Williams]] - [[Michelle Williams (igralec)]] - [[Michelle Williams (pevka)]] - [[Paul Williams (pevec)]] - [[Stacey Williams]] - [[Steven Williams]] - [[Treat Williams]] - [[Tyler James Williams]] - [[Van Williams]] - [[Zelda Williams]] - ameriški filmski igralci

== Glej tudi ==

* ime [[William]]
* priimek [[Wilson]]
* ime ali priimek [[Willis]]
{{priimek}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>65p7sx59b6323z68gy0z7gwxgh8os71</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koncert (glasbena prireditev)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279830</id>
    <revision>
      <id>5748421</id>
      <parentid>5611001</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:33:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>--odvečen podatek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="903" xml:space="preserve">{{drugipomeni|Koncert}}
[[Slika:Classical spectacular10.jpg|thumb|300px|Koncert klasične glasbe v areni Rod Laver, [[Melbourne]], [[Avstralija]], 2005]]

'''Koncert''' je [[glasba|glasbena]] [[prireditev]] pred občinstvom [[v živo]]. Nastopa lahko le eden izvajalec, v tem primeru se koncert imenuje tudi '''recital''', ali pa glasbena skupina, kot je [[orkester]], [[zbor]] ali »[[bend]]«. Koncerti so lahko prirejeni v številnih okoljih, od privatnih hiš in malih nočnih klubov, do koncertnih dvoran, zabaviščnih centrov, [[park]]ov, večnamenskih prostorov in športnih dvoran. Neglede na glasbeno zvrst glasbeniki običajno nastopajo na [[oder (gledališče)|odru]]. Pred izumom [[zvočni zapis|zvočnega zapisa]] so koncerti predstavljali takorekoč edino priložnost, kjer je posameznik lahko poslušal glasbenike igrati.

{{normativna kontrola}}
{{music-stub}}
[[Kategorija:Koncerti| ]]</text>
      <sha1>rwtol42o4nzbdblru6ljc536s7oh3gk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Obodriti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>280657</id>
    <revision>
      <id>5748216</id>
      <parentid>5471136</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:46:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>povezava</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1417" xml:space="preserve">[[Slika:Niklot statue.jpg|thumb|170px|[[Niklot]] (1090 – 1160), poglavar odobritske konfederacije]]

'''Obotriti''' ({{lang-de|Abodriten}}, {{lang-pl|Obodryci}}; tudi '''Obodriti''', '''Abotriti''', oz. '''Abodriti''') je naziv za [[konfederacija|konfederacijo]] [[srednji vek|srednjeveških]] [[Zahodni Slovani|zahodnoslovanskih]] [[pleme]]n, ki so se nahajala na področju današnjega [[Mecklenburg]]a in [[Holstein]]a v severni [[Nemčija|Nemčiji]]&lt;ref name=&quot;crusade-en&quot;&gt;{{cite encyclopedia | last = Jensen | first = Carsten Selch | title = Abodrites | editor = Alan V. Murray | encyclopedia = The Crusades: An Encyclopedia | volume = 1 | pages = 3 | publisher = [[ABC-CLIO]] | location = [[Santa Barbara, California|Santa Barbara]] | year = 2006 | url = http://books.google.com/books?id=6cSXSgAACAAJ | oclc = 70122512}}&lt;/ref&gt;. Desetletja so bili zavezniki [[Karel Veliki|Karla Velikega]] v njegovih vojnah proti germanskim [[Sasi|Sasom]] in slovanskim [[Veleti|Veletom]]. Leta 798 so Obodriti, katere je vodil princ [[Drożko]] (tudi Draško, Thrasco), porazili Sase v [[bitka na reki Swetana|bitki na reki Swetani]]. Za nagrado za njihovo zvestobo jim je Karel Veliki leta 804 podelil saško ozemlje severno od [[Laba|Labe]]. S prihodom [[Danci|Dancev]] pa so bili sčasoma izrinjeni iz tega področja.

== Viri in opombe ==
{{opombe}}

{{history-stub}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>olllh0dh6sbbv3ii9975r0wxmiighba</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748231</id>
      <parentid>5748216</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:22:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>tn</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1417" xml:space="preserve">[[Slika:Niklot statue.jpg|thumb|170px|[[Niklot]] (1090 – 1160), poglavar odobritske konfederacije]]

'''Obotriti''' ({{lang-de|Abodriten}}, {{lang-pl|Obodryci}}; tudi '''Obodriti''', '''Abotriti''', oz. '''Abodriti''') je naziv za [[konfederacija|konfederacijo]] [[srednji vek|srednjeveških]] [[Zahodni Slovani|zahodnoslovanskih]] [[pleme]]n, ki so se nahajala na področju današnjega [[Mecklenburg]]a in [[Holstein]]a v severni [[Nemčija|Nemčiji]].&lt;ref name=&quot;crusade-en&quot;&gt;{{cite encyclopedia | last = Jensen | first = Carsten Selch | title = Abodrites | editor = Alan V. Murray | encyclopedia = The Crusades: An Encyclopedia | volume = 1 | pages = 3 | publisher = [[ABC-CLIO]] | location = [[Santa Barbara, California|Santa Barbara]] | year = 2006 | url = http://books.google.com/books?id=6cSXSgAACAAJ | oclc = 70122512}}&lt;/ref&gt; Desetletja so bili zavezniki [[Karel Veliki|Karla Velikega]] v njegovih vojnah proti germanskim [[Sasi|Sasom]] in slovanskim [[Veleti|Veletom]]. Leta 798 so Obodriti, katere je vodil princ [[Drożko]] (tudi Draško, Thrasco), porazili Sase v [[bitka na reki Swetana|bitki na reki Swetani]]. Za nagrado za njihovo zvestobo jim je Karel Veliki leta 804 podelil saško ozemlje severno od [[Laba|Labe]]. S prihodom [[Danci|Dancev]] pa so bili sčasoma izrinjeni iz tega področja.

== Viri in opombe ==
{{opombe}}

{{history-stub}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>d67izyeq52knedzbe9hu403djxbwspe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Pod lipo</title>
    <ns>4</ns>
    <id>282723</id>
    <revision>
      <id>5748540</id>
      <parentid>5747712</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:32:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MediaWiki message delivery</username>
        <id>115826</id>
      </contributor>
      <comment>/* Invitation to join the Movement Strategy Forum */ nov razdelek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="70430" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
&lt;!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --&gt;
&lt;!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --&gt;
&lt;!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --&gt;
&lt;!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --&gt;
&lt;!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --&gt;
&lt;!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --&gt;


== Slike oseb z Wikipodatkov in njihovi napisi - ne prvič ==

Lahko prosim brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb neha biti rutinsko opravilo? Posledica [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jacinda_Ardern&amp;diff=prev&amp;oldid=5406721 takšnih] urejanj je, da napis pod sliko postane neustrezen v trenutku, ko se nekdo v Wikipodatkih spomni zamenjati sliko. Poleg tega ne razumem, od kod nekaterim tolika potreba, da se slika črpa iz Wikipodatkov - možnost je priročna, včasih pa tudi avtor članka želi za infopolje sam določiti sliko. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 7. junij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: poanta črpanja iz Wikipodatkov je, da se slike nonstop posodabljajo in da tega na delamo ročno, kajti na slo. Wiki nas je občutno premalo, da bi ročno na vsakih toliko let pri vseh različnih osebah menjavali slike. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:56, 7. junij 2022 (CEST)

Brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb '''naj ne bi bilo''' rutinsko opravilo. Če se slika naloži iz WD, je treba zbrisati iz infopolja tudi njen opis. V WD naj bi bila najbolj reprezentativna slika osebe naložena na Zbirki. Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo. Pred časom sem iz infopolj odstranila oznake, da so podatki za posamezne parametre (slike, datumi rojstva, smrti, podpisi, ...) na voljo tudi v WD, ker so bile moteče ravno v takšnih primerih, ko je uporabnik želel k sliki dodati tudi pomenljiv opis slike. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. junij 2022 (CEST)

Ne le slika, tudi število prebivalcev se v zadnjem času briše iz infopolj v korist Wikipodatkom, ne da bi pri tem zbrisali tudi parameter &lt;code&gt;|prebivalstvo_od=&lt;/code&gt; ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mala_Gora,_Ko%C4%8Devje&amp;curid=124453&amp;diff=5711865&amp;oldid=5332345&amp;diffmode=source]). Če bomo tako delali, se bo podatek iz leta v leto podosabljal, ostajal pa bo označen z letnico 2020. {{u|Engelbert}}, bi se lahko dogovorili za drugačno delovanje? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 25. junij 2022 (CEST)

Seveda, imaš kakšen predlog? --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 12:04, 25. junij 2022 (CEST)
: Vsebina paramatra {{para|prebivalstvo_od}} se ne upošteva, če so podatki za {{para|prebivalstvo}} prebrani iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:35, 25. junij 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: glede &quot;''Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo.''&quot; mislim, da se motiš, glej lastnost ''[[:wikidata:Property:P2096|media legend]]'' (raba npr. v [[:wikidata:Q179|Boeing 747]]). Drugo pa je, da naša wikipedija tega (še?) elementa potem ne podpira. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:58, 26. junij 2022 (CEST)

== WMCEE meeting 2022, Ohrid ==

Makedonski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|WMCEE]], ki bo med 14. in 16. oktobrom na Ohridu (več: [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022]]). Bi koga zanimalo kot delegat Slovenske Wikipedije? Čas za prijavo je do 15. avgusta. Organizacija je bila na zadnjem v Beogradu na nivoju. Običajno sta dva delegata, ki potrebujeta potrditev skupnosti, ki se lahko prijavita za povračilo stroškov. Predlagam, da se zainteresirani vpišete spodaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Kje dobiš denar za 2 osebi? [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 18:34, 1. julij 2022 (CEST)
:: Izpolniš prijavnico, kjer je čisto na koncu možnost, da obkljukaš, da kandidiraš za štipendijo (bivanje in potni stroški). Potem pa čakaš na odobritev. Vsaj do sedaj je bilo to tako. V prijavnici navedeš tudi, da so te tukaj potrdili za delegata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 1. julij 2022 (CEST)
:::Ok. Dobro govoriš. To je tamo i sada. Kad neko hoće kao '''delegat''', tako onda mora ali '''do 15 augusta 2022'''. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:21, 1. julij 2022 (CEST)

Makedonski organizatorji nas prosijo za čimprejšnjo potrditev delegatov [[:m:Wikipedians of Slovenia User Group|naše Uporabniške skupine]]. Zato bi prosila, če je še kakšen kandidat, da se spodaj dopiše. Potem pa še potrditev skupnosti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:06, 10. julij 2022 (CEST)

1.  Jaz bi šla ... imam željo, čas in voljo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)
:* Seveda {{za}}, uživaj! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:48, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)
2. Jaz tudi kandidiram --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:01, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)

Srečno pot Veri in Andreju, oktobra. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:53, 17. julij 2022 (CEST)

== Results of Wiki Loves Folklore 2022 is out! ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
{{int:please-translate}}
[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]

Hi, Greetings

The winners for '''[[c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' is announced!

We are happy to share with you winning images for this year's edition. This year saw over 8,584 images represented on commons in over 92 countries. Kindly see images '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Winners|here]]'''

Our profound gratitude to all the people who participated and organized local contests and photo walks for this project.

We hope to have you contribute to the campaign next year.

'''Thank you,'''

'''Wiki Loves Folklore International Team'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2022 (CEST)

&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&amp;oldid=23454230 --&gt;

== Enabling Section Translation: a new mobile translation experience ==

{{int:Hello}} Slovenian Wikipedians!

Apologies as this message is not in Slovenian language, {{Int:Please-translate}}.

The [[mw:Wikimedia_Language_engineering|WMF Language team]] is pleased to let you know that we will like to enable the [[mw:Content_translation/Section_translation|Section translation]] tool in Slovenian Wikipedia. For this, our team will love you to read about the tool and test it so you can:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Give us your feedback

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Ask us questions

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Tell us how to improve it.

Below is background information about Section translation, why we have chosen your community, and how to test it.

'''Background information'''

[[mw:Content_translation|Content Translation]] has been a successful tool for editors to create content in their language. More than one million articles have been created across all languages since the tool was released in 2015. The Wikimedia Foundation Language team has improved the translation experience further with the Section Translation. The WMF Language team enabled the early version of the tool in February 2021 in Bengali Wikipedia. Through their feedback, the tool was improved and ready for your community to test and help us with feedback to make it better.

[https://design.wikimedia.org/strategy/section-translation.html Section Translation] extends the capabilities of Content Translation to support mobile devices. On mobile, the tool will:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Guide you to translate one section at a time in order to expand existing articles or create new ones.

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Make it easy to transfer knowledge across languages anytime from your mobile device.

Slovenian Wikipedia seems an ideal candidate to enjoy this new tool since data shows significant mobile editing activity.

We plan to enable the tool on Slovenian Wikipedia in the coming weeks if there are no objections from your community. After it is enabled, we’ll monitor the content created with the tool and process all the feedback. In any case, feel free to raise any concerns or questions you may already have in any of the following formats:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; As a reply to this message

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; On [[mw:Talk:Content_translation/Section_translation|the project talk page]].

&lt;nowiki&gt;'''Try the tool'''&lt;/nowiki&gt;

Before the enablement, you can try the current implementation of the tool in [https://test.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation our testing instance]. Once it is enabled on your Wikipedia, you’ll have access to [[:ts:Special:ContentTranslation|https://sl&lt;nowiki/&gt;.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation]] with your mobile device. You can select an article to translate, and machine translation will be provided as a starting point for editors to improve.

&lt;nowiki&gt;'''Provide feedback'''&lt;/nowiki&gt;

Please provide feedback about Section translation in any of the formats you are most comfortable with. We want to hear about your impressions on:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; The tool

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; What you think about our plans to enable it

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Your ideas for improving the tool.

Thanks, and we look forward to your feedback and questions.

[[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 23:46, 7. julij 2022 (CEST) On behalf of the WMF Language team

&lt;nowiki&gt;'''&lt;/nowiki&gt;PS&lt;nowiki&gt;'''&lt;/nowiki&gt;: Sending your feedback or questions in English is particularly appreciated. But, you can still send them in the language of your choice.

===Section Translation tool enabled in  Slovenian Wikipedia===

Hello Friends!
 
The Language team is pleased to let you know that the [https://www.mediawiki.org/wiki/Content_translation/Section_translation Section Translation] tool is [https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation?from=en&amp;to=sl&amp;sx=true#/ now enabled in  Slovenian Wikipedia]. It means you can translate real content one section at a time using your mobile devices with ease.

Now you can also start translating an article on your mobile device right when you notice it is missing in  Slovenian. From a Wikipedia article in any language, switch languages and search for slovenščina. If the article does not exist, an option to translate it will appear, as shown in the image below.
 
[[File:Sx-language-selector-invite-th.png|thumb|center|Image of the entry point]]

Content created with the tool will be marked [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Dnevnik?type=&amp;user=&amp;page=&amp;wpdate=&amp;tagfilter=sectiontranslation&amp;wpfilters%5B%5D=newusers with the “sectiontranslation” tag] for the community to review. We’ll monitor the content created, but we are very interested in hearing about your experience using the tool and reviewing the content created with it. 
 
So, [https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation enjoy the tool] and [https://www.mediawiki.org/wiki/Talk:Content_translation/Section_translation provide feedback] on improving it.

Thank you!

[[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 19:24, 10. avgust 2022 (CEST)

:Thank you. I've provided the translation. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:28, 11. avgust 2022 (CEST)

== Propose statements for the 2022 Election Compass ==

:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi all,

Community members in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|propose statements to use in the Election Compass.]]

An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.

;Here is the timeline for the Election Compass:

* July 8 - 20: Community members propose statements for the Election Compass
* July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements
* July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
* August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
* August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
* August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision

The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August. The Elections Committee will oversee the process, supported by the Movement Strategy and Governance team. MSG will check that the questions are clear, there are no duplicates, no typos, and so on.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)|talk]]) 13:34, 14. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23215441 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Movement Strategy and Governance News – Issue 7&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;div style = &quot;line-height: 1.2&quot;&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Movement Strategy and Governance News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 7, July-September 2022'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7|'''Read the full newsletter''']]&lt;/span&gt; 
----
Welcome to the 7th issue of Movement Strategy and Governance News! The newsletter distributes relevant news and events about the implementation of Wikimedia's [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Initiatives|Movement Strategy recommendations]], other relevant topics regarding Movement governance, as well as different projects and activities supported by the Movement Strategy and Governance (MSG) team of the Wikimedia Foundation.  

The MSG Newsletter is delivered quarterly, while the more frequent [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Updates|Movement Strategy Weekly]] will be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter.
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt; 

* '''Movement sustainability''': Wikimedia Foundation's annual sustainability report has been published. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A1|continue reading]])
* '''Improving user experience''': recent improvements on the desktop interface for Wikimedia projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A2|continue reading]])
* '''Safety and inclusion''': updates on the revision process of the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A3|continue reading]])
* '''Equity in decisionmaking''': reports from Hubs pilots conversations, recent progress from the Movement Charter Drafting Committee, and a new white paper for futures of participation in the Wikimedia movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A4|continue reading]])
* '''Stakeholders coordination''': launch of a helpdesk for Affiliates and volunteer communities working on content partnership. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A5|continue reading]])
* '''Leadership development''': updates on leadership projects by Wikimedia movement organizers in Brazil and Cape Verde. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A6|continue reading]])
* '''Internal knowledge management''': launch of a new portal for technical documentation and community resources. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A7|continue reading]])
* '''Innovate in free knowledge''': high-quality audiovisual resources for scientific experiments and a new toolkit to record oral transcripts. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A8|continue reading]])
* '''Evaluate, iterate, and adapt''': results from the Equity Landscape project pilot ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A9|continue reading]])
* '''Other news and updates''': a new forum to discuss Movement Strategy implementation, upcoming Wikimedia Foundation Board of Trustees election, a new podcast to discuss Movement Strategy, and change of personnel for the Foundation's Movement Strategy and Governance team. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A10|continue reading]])
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

Thank you for reading! [[User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 03:37, 18. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23529147 --&gt;

== Implementacija Drafta oz. Osnutka ==

Pozdravljeni, danes sem zasledil, da se je nekaj na pogovorni strani @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] govorilo o t. i. Draftih (na enwiki). Za tiste, ki ne veste so &quot;osnutki&quot; na enwiki: &quot;''&lt;u&gt;strani v imenskem prostoru osnutkov, kjer se lahko za omejeno časovno obdobje ustvarjajo in razvijajo novi članki. Osnutki urednikom omogočajo, da razvijejo nove članke in prejmejo povratne informacije, preden se članki premaknejo v glavni imenski prostor Wikipedije. Če je uporabnik prijavljen, ustvarjanje osnutka ni obvezno in se pojavi le kot opcija. Uredniki se lahko namesto tega odločijo za ustvarjanje osnutkov strani v svojem uporabniškem imenskem prostoru ali novih člankov neposredno v glavnem imenskem prostoru, potem ko je uporabnik samodejno potrjen.&lt;/u&gt;''&quot; [[:En:Wikipedia:Drafts|Več si lahko preberete tukaj.]]

Zdi se mi, da je sedaj pravi čas, da bi to implementirali tudi mi, saj pogosto (če ne dnevno) nastajajo članki, ki res niso primerni za v glavni imenski prostor, saj jim manjkajo notranje povezave, sklici, viri, infopolja, idr. Z osnutki te površni članki ne bi šli neposredno v glavni imenski prostor, temveč bi ostali v t. i. &quot;imenskem prostoru za osnutke&quot; in bili šele, ko so vse napake odpravljene s strani administratorjev preneseni v glavni imenski prostor. Menim, da bi to temeljito olajšalo delo administratorjem, saj bi imeli vse te osntuke na enem mestu (v neki kategoriji recimo) in bi lažje na tistem mestu svetovali uporabnikom glede smernic, po drugi strani pa bi se morali tudi uporabniki bolj potruditi, da bi njihovi članki sploh bili objavljeni in bi se bili primorani seznaniti z ustreznimi pravili, kar dandanes počnejo le redki novinci.

Sedaj odpiram tu spodaj razpravo, po končani razpravi pa bo verjetno sledilo glasovanje. Jaz sem pripravljen v projekt investirati svoj čas, lahko pomagam s pripravo ustreznih predlog in modulov ter s pripravo ustreznih navodil za uporabo (tukaj se lahko zgledujemo bo že napisanih na enwiki). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:47, 22. julij 2022 (CEST)

:Hvala za ping. Osebno se mi ideja ne zdi zgrešena, imam pa ob preletu pravil enwiki kar nekaj pomislekov. Bomo uvedli novo funkcijo, npr. pregledovalec člankov ali kaj? Kaj je potemtakem smisel [Označi kot pregledano]? Uvedemo tudi čas 6 mesecev neaktivnosti (ker če ne bo ktgr le rasla in rasla) ... Predlagam tudi izključitev ukaza Prestavi v tem imenskem prostoru. Pomislekov imam kar nekaj, zato dokler ne bo več dorečeno, ne bom težil. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:53, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 1. Jaz ne bi ustvarjal nove funkcije &quot;pregledovalcev člankov&quot;, ampak bi pač bili to administratorji kot do sedaj. 2. Ne vem kaj točno misliš s tem. 3. Čas do avtomatskega? izbrisa bi jaz tudi uvedel, 6 mesecev je pmm kar preveč dolgo, tam nekje 2 meseca bi bila pmm dovolj. 4. Zakaj pa bi to funkcijo izključil? Pmm je smiselna, saj lahko z njo premaknemo članke iz in v imenski prostor osnutkov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:10, 22. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: 2.[Označite stran kot pregledano] je gumb na dnu še nepregledanih strani (npr. [[Gotšalk Zutphenski]]). Če imamo že tak gumb, bi ga lahko nastavili za urejevalce z x številom urejanj (sedaj gumba ni le na straneh, ki jih je ustvaril admin); saj bomo imeli osnutke za druge članke. 4. točka: hitel sem. Funkcijo bi sam izključil za novince (premikali bi lahko samo administratorji). Tako bi se izognili vandalizmu ob vztrajnem premikanju strani. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:02, 22. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 2. aha ja sedaj vem kaj misliš, ta funkcija je na nek način še vedno smiselna, saj sistema Osnutkov ne bo nujno potrebno obvezno uporabljati samodejno potrjenim prijavljenim uporabnikom bodo pa bili še vedno posamezni članki določenih (*kašelj*) uporabnikov, katerih članki bi morali biti pregledani in seveda po potrebi nato prestavljeni v imenski prostor osnutkov. 4. ja seveda, to funkcijo morajo imeti samo administratorji. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:14, 22. julij 2022 (CEST)

:Nisem prepričan, da tole rabimo glede na našo dinamiko. Uporabniški peskovniki lahko povsem zadovoljivo opravijo isto funkcijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:56, 22. julij 2022 (CEST)

:Podpiram predlog, da se uvede imenski prostor Osnutki, in sicer zato, ker omogoča urejanje osnutkov vsakomur in ne samo prvemu avtorju. Tako gradi sodelovanje oz. idejo, da gre pri pripravi in izdelavi člankov za skupinski projekt in ne zgolj za vaje v slogu posameznega uporabnika, prispeva k preglednejšemu upravljanju osnutkov ter tudi za osnutke vzpostavlja nekatera pravila (navajanje virov, omejitev na 2 meseca idr.). Nove uporabniške vloge se mi ne zdi potrebno uvajati oz. če že, naj se samodejno uvede za zanesljive uporabnike z določenim številom urejanj. Gumb za prestavljanje bi izklopil za popolne novince, omejitev izključno na administratorje pa je overkill in v nasprotju z duhom odprtosti Wikipedije. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:54, 22. julij 2022 (CEST)

== PIČ julij ==

Imamo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|dva zrela predloga]] (no, že malo prezrela) za izbrani članek; vabljeni h glasovanju, ker bi bilo škoda, da propadeta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:15, 22. julij 2022 (CEST)

== Združevanje v Wikipodatkih ==

Ob združevanju https://www.wikidata.org/wiki/Q60481080 in https://www.wikidata.org/wiki/Q105562269 prihajam v težave ... pa tudi v povezovanju z https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Poto%C4%8Dna_Vas.

Kak predlog za rešitev!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:46, 24. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]: Si prepričan, da je tole aktualno? Q...1080 se mi lepo preusmeri na Q...2269. Kategorijo v Zbirki mi je tudi lepo povezalo '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:59, 24. julij 2022 (CEST)

Ja ... sedaj je bolje, očitno traja nekaj časa, da poveže ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:47, 24. julij 2022 (CEST)

== Aktualna slika ==

Predlagam, da ko bo požar na Krasu pogašen, da damo na glavno stran neko sliko za dva dneva, kot nam to omogoča [[WP:IS]]. Tako se bomo poklonili vsem osebam, ki so požar gasile ali v dogodku tudi kako drugače pomagale. Iz majhnega izbora slik predlagam [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]] ali [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]. Požar je največji zabeležen v zgodovini Slovenije in se mi zdi dogodek več kot vreden omembe, sploh če nimamo razdelka Aktualno. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:07, 24. julij 2022 (CEST)

:{{za}} drugo sliko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:20, 24. julij 2022 (CEST)
::{{urejeno}}, aktualna slika za kak dan ali dva. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 14:18, 25. julij 2022 (CEST)
A09, naredil si dober izbor iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' na Zbirki. Druga slika bi komot lahko bila tudi izbrana in objavljena kot slika tedna, škoda, da je tako kompresirana. Sliki bi bilo dobro določiti približno lokacijo (stran SV, ki je navedena kot vir slik, npr. omenja območje Miren - Kostanjevica, to je lahko v pomoč, če imamo v svoji sredi kakšnega Krašovca). Pa slika mora biti najprej uporabljena v katerem od člankov, preden se pojavi kot Aktualna slika, v članek o požaru pa je TadejM raje dal sliko iz leta 2013? [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 09:43, 25. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Hvala za pohvale, nekatere slike iz medijev so mi bile sicer še bolj všeč; a je kar je. Sliko bom menjal kasneje ob pregledu članka, najverjetneje bom še sam kaj dodal. Po sliki in opremi sodeč bi rekel, da je to 19. julij, v ozadju je daljnovod Miren-Opatje Selo, saj tam čez gre tudi distribucijsko omrežje iz Posočja naprej proti Trstu (drugi krak pa gre iz Sežane). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:50, 25. julij 2022 (CEST)
::{{u|A09090091}}, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo obeh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen:
::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]
::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656  Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:32, 25. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Sliko iz leta 2013 sem dal zato, ker je pri njej navedena lokacija in članek na tem mestu opisuje požar na Trstelju. Včeraj sem pregledoval slike, ki jih je naložil [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] in ni navedbe lokacije, zato so razmeroma neuporabne. Če imamo novejšo sliko požara na Trstelju, je dobrodošla. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 11:08, 25. julij 2022 (CEST)

== Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi everyone,

'''The Affiliate voting process has concluded.''' Representatives from each Affiliate organization learned about the candidates by reading candidates’ statements, reviewing candidates’ answers to questions, and considering the candidates’ ratings provided by the Analysis Committee. The selected 2022 Board of Trustees candidates are:

* Tobechukwu Precious Friday ([[:m:User:Tochiprecious|Tochiprecious]])
* Farah Jack Mustaklem ([[:m:User:Fjmustak|Fjmustak]])
* Shani Evenstein Sigalov ([[:m:User:Esh77|Esh77]])
* Kunal Mehta ([[:m:User:Legoktm|Legoktm]])
* Michał Buczyński ([[:m:User:Aegis Maelstrom|Aegis Maelstrom]])
* Mike Peel ([[:m:User:Mike Peel|Mike Peel]])

You may see more information about the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Results|Results]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Stats|Statistics]] of this Board election.

Please take a moment to appreciate the Affiliate Representatives and Analysis Committee members for taking part in this process and helping to grow the Board of Trustees in capacity and diversity. These hours of volunteer work connect us across understanding and perspective. Thank you for your participation.

Thank you to the community members who put themselves forward as candidates for the Board of Trustees. Considering joining the Board of Trustees is no small decision. The time and dedication candidates have shown to this point speaks to their commitment to this movement. Congratulations to those candidates who have been selected. A great amount of appreciation and gratitude for those candidates not selected. Please continue to share your leadership with Wikimedia.

Thank you to those who followed the Affiliate process for this Board election. You may review the results of the Affiliate selection process.

'''The next part of the Board election process is the community voting period.''' [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022#Timeline|You may view the Board election timeline here]]. To prepare for the community voting period, there are several things community members can engage with in the following ways:

* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Read candidates’ statements]] and read the candidates’ answers to the questions posed by the Affiliate Representatives.
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Questions_for_Candidates|Propose and select the 6 questions for candidates to answer during their video Q&amp;A]].
* See the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee’s ratings of candidates on each candidate’s statement]].
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community Voting/Election Compass|Propose statements for the Election Compass]] voters can use to find which candidates best fit their principles.
* Encourage others in your community to take part in the election.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 16:03, 27. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23530132 --&gt;

== Vote for Election Compass Statements ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi all,

Volunteers in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass/Statements|vote for statements to use in the Election Compass]]. You can vote for the statements you would like to see included in the Election Compass on Meta-wiki.

An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.

Here is the timeline for the Election Compass:

*&lt;s&gt;July 8 - 20: Volunteers propose statements for the Election Compass&lt;/s&gt;
*&lt;s&gt;July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements&lt;/s&gt;
*July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
*August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
*August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
*August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision

The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August

Best, 

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 23:01, 27. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23530132 --&gt;

== [[Wikipedija:Urejevalske vojne]] ==

Odpiram debato na moj nedavno objavljen članek o urejevalskih vojnah na wikipediji. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 2. avgust 2022 (CEST)

:{{za}} Vpeljavo tovrstnega meta-pravila. Predlagam, da se vpelje tudi 3RR, saj sedaj izpade rahlo čudno. Predlagam, da se implementira tudi lokacija razprave in njen potek v urejevalski vojni. Npr. ena stran odpre razpravo (stran se po potrebi zaklene) in nato v najhujših primerih pač kontaktira admine na [[WP:PZAP]]. Sicer je velika verjetnost, da se bo nekdo izmed administratorjev že odzval na pogovorni strani, ampak vseeno. Kompliciral ne bom, bi pa bil lep dodatek k zadnjemu poglavju. Vsekakor jutri sledi še slogovni pregled. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:38, 2. avgust 2022 (CEST)
::{{komentar}} Uvedbo pravila treh vračanj (tak je uveljavljen izraz) se je predlagalo že velikokrat, pa ideja nikoli ni zaživela. Osebno sem prepričan, da ga sploh ne potrebujemo, če mediator uporablja zdravo pamet. Angleški [http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Three-revert_rule#The_three-revert_rule 3RR] je tako luknjasto zasnovan in ima toliko izjem, da bi bil, če bi ga uveljavljali pri nas, samo še večji špetir. Konec koncev eno od osnovnih vodil wikipedije uporabnike napotuje, naj [[Wikipedija:Bodite pogumni|bodo pogumni]] (in kaj je pogumnejšega od tega, da npr. desetkrat zapored razveljaviš redakcijo drugega uporabnika). Zadostuje, da se stran (za nekaj ur) zaščiti, če admin poseže vmes, ko vojna še traja, udeležence pa pusti neblokirane, naj razčistijo med sabo na pogovornih straneh. Originalno besedilo na EN:WP tudi predlaga, naj namesto razveljavitve urejanja drugega uporabnika raje zaprosi za zaščito strani (npr. na WP:PZAP), tega v sedanji različici prevoda ne najdem v razdelki z rešitvami. [[Wikipedija:Urejevalske vojne]] obdržimo brez pravila 3RR, ne bo nič čudno izpadlo, le popraviti je treba, da gre za '''smernico''' in ne pravilo.--[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 00:24, 3. avgust 2022 (CEST)

== Predlog prepovedi urejanja političnih tem ali trajna blokada uporabnika Zm05gamer  ==

'''Uvod in namen:'''&lt;br&gt;
Pozdravljeni, ta predlog začenjam zaradi dolgotrajnega, dvoletnega, uničevanja slovenske Wikipedije, ki ga z dodajanjem izrazito subjektivnih in včasih celo izmišljenih podatkov (beseda &quot;podatki&quot; tukaj zajema besede/besedne zveze/povedi/odstavke) v z marksizmom, komunizmom, socializmom, leninizmom in stalinizmom povezane članke povzroča uporabnik [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]. &lt;br&gt;&lt;br&gt;V preteklosti smo se administratorji o njegovem problemu pristranskosti že ničkolikokrat pogovarjali, mu dajali opozorila in nasvete, brez večjega uspeha. Sam sem v decembru 2021 začel celo projekt [[Wikipedija:Nepristranskost/Uporabnik Zm05gamer]], a kljub temu uporabnik ni bil nikoli blokiran in je s svojim smetenjem nadaljeval. Menim, da je tega dovolj in želim da se končno kaj ukrene.&lt;br&gt;&lt;br&gt;
V nadaljevanju bom v poglavju &quot;Opis&quot; na kratko opisal uporabnika in njegove urejevalske tematike, v poglavju &quot;Dokazi&quot; pa podrobno opisal zgodovino urejanj uporabnika. Med drugim bom omenil kdaj smo se administratorji z njim o pristranskosti že pogovarjali, njegova prekrita pristranska načrtna urejanja, uporabnikovo neprestano izogibanje opozoril administratorjev ter podal nekaj odmevnejših primerov zlorabe. Pri tem naj opomnim, da bodo to le zlorabe do sedaj pregledanih člankov, zaradi česar posledično obstaja možnost, da jih je pri uporabnikov 1255 člankih in 4949 urejanjih (podatki [https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Zm05gamer?uselang=sl števca] dne 13/08/2022 19:47) še več. Za konec pa bom v poglavju &quot;Prepoved urejanja&quot; predlagal kaj naj z uporabnikom storimo, nakar vse, tako urejevalce kot administratorje, vabim k debati in glasovanju.


'''Opis'''&lt;br&gt;
Uporabnik @[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] na slovenski Wikipediji aktivno sodeluje okoli 2 leti. Za njegove članke je značilno, da so po večini google translate prevodi uvoda ali celega članka iz angleške ali hrvaške Wikipedije. Večina njegovih začetnih člankov je bilo brez kakršnih koli virov, pojavljali pa so se tudi razni pravopisni nesmisli. V člankih zadnjih nekaj mesecev do enega leta je uporabnik vire začel dodajati, pravopisni nesmisli pa ostajajo.&lt;br&gt;&lt;br&gt; Sledi časovnica uporabnikovih člankov, ki se deli na zgodnje, zrelo in pozno obdobje. V zgodnjem obdobju, v začetku leta 2020, je začel pisati o popularni kulturi (raperji, pevci, igralci) in pisanju o Titaniku ter drugih pomembnih zgodovinskih plovilih in mornarjih. Zatem se je začel ukvarjati z 11. septembrom in povezanimi temami/osebami. Že v tem obdobju je imel kakor je razvidno iz [[Uporabniški pogovor:Zm05gamer/Arhiv#Slovnica]] veliko problemov z google translate prevodi, saj je imel težave z razumevanjem ne samo tem o katerih piše temveč tudi s samim razumevanjem angleščine. V zrelem obdobju se je začel dotikati razno raznih tematik, tudi političnih, a še zmeraj so prevladovali članki o katastrofah, letalskih nesrečah, potopih ladij ter mnogih hrvaških otokih. Pozno obdobje zaznamuje uporabnikov propad, kajti zašel je v pisanje o političnih ter ideoloških temah. Predvsem se je osredotočil na obdobje 20. stoletja in sicer na &quot;vse kar je kakorkoli povezano s komunizmom/socializmom/raznimi 'diktatorji'&quot;. V to so vključeni članki o vzponu, rasti in padcu Sovjetske zveze ter Jugoslavije, komunističnih voditeljih (od Kube do Romunije), genocidih (od Kambodže do Kitajske in SZ), ogromno člankov prevedenih iz hrvaške Wiki o pobojih domobrancev s strani partizanov ter navsezadnje tudi članki o sami marksistični/komunistični ideologiji vključno s člankom o Karlu Marxu. Teh člankov je na stotine.
&lt;br&gt;&lt;br&gt;
'''Dokazi'''&lt;br&gt;
Prvič je njegova pristranskost pritegnila mojo pozornost v članku [[Smrt in pogreb Josifa Stalina]], kjer je &quot;In the public's efforts to pay their respects to Stalin, a number of people were crushed and trampled to death.&quot; prevedel v &quot;V prizadevanjih javnosti, da bi se poklonila stalinovi skrinjici, je bilo več tisoč ljudi aretiranih in usmrčenih&quot; namesto &quot;poteptanih do smrti&quot; ali kaj podobnega. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Smrt_in_pogreb_Josifa_Stalina&amp;type=revision&amp;diff=5582736&amp;oldid=5520297&amp;diffmode=visual VIR#1] Takrat temu nisem posvečal preveč pozornosti, saj sem predvideval, da gre za google translate napako, vse dokler se ni zgodilo naslednje.&lt;br&gt;&lt;br&gt;
V začetku novembra 2021 je ustvaril članek [[Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev]]. Za opis tega članka bom uporabil @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpove]] besede pri [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev|sprejetem predlogu za izbris]]: &quot;Hujše kršitve [[WP:NPOV]]; površen, ideološko motiviran in izredno slabo referenciran prispevek o občutljivi temi /../&quot;. Za celoten kontekst in za nadaljevanje [[Pogovor:Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev|'''nujno '''preberite '''pogovorno stran''']]. V nadaljni razpravi na pogovorni strani izbrisanega članka je uporabnik povedal &quot;/../ ''Tega režima ne maram samo zato, ker se ve kakšni zločini so se dogajali, ampak tudi zato, ker je bil v povojnih pobojih med žrtvami tudi stric mojega starega očeta, ki je bil član slovenskega domobranstva. Podatek o 100 milijonih žrtev izvira iz črne knjige komunizma.'' /../&quot; Iz tega izseka lahko ugotovimo dve stvari: 1.) uporabnik je v izrazitem pristranskem položaju in tudi sam prizna svoje subjektivno mnenje do teme in 2.) uporabnik uporablja kot eden izmed glavnih virov Črno knjigo komunizma, ki ni znana kot najbolj nepristranska publikacija ([[:en:The Black Book of Communism|glej angleški članek]]). Razprava je prinesla do natančnega pregleda člankov, ki jih je uporabnik pisal o teh temah in naredil sem stran [[Wikipedija:Nepristranskost/Uporabnik Zm05gamer]], katere ogled priporočam.&lt;br&gt;&lt;br&gt;
Zatem smo skoraj vsi admini iz nekega razloga kar pozabili nanj razen @[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]], ki mu je 29. decembra 2021 [[Pogovor o Wikipediji:Nepristranskost/Uporabnik Zm05gamer#Slabi prevodi|pustil sporočilo]], v katerem je napisal, da so se &quot;/../ ''težave z nepristranskostjo v majhni meri izboljšale /../&quot;'', a ''&quot;/../ velik problem predstavlja zelo okorno prevajanje, ki je zagotovo posledica nerazumevanja (da ne bo pomote, ne gre zgolj za drobne napakice, ki se pojavljajo pri vsakomur). Morda si pomaga z avtomatskimi prevajalniki, kar bi pojasnilo nekatere popolnoma zgrešene prevode. Masovna produkcija več člankov v enem večeru/noči celotno situacijo gotovo še poslabša. Ne verjamem, da jih pred objavo sploh dodobra prebere. Jaz preprosto nimam energije in volje, pa tudi zanimanja za take tematike, da bi za njim vsako serijo člankov poskušal vsaj malo izboljšati. Ni mi jasno, kaj se sploh lahko še naredi, glede na to, da vsi nasveti, opazke in podobno ne pomagajo.&quot;''&lt;br&gt;&lt;br&gt;

(Obdobje od decembra do junija je neraziskano, kajti takrat na uporabnika nisem bil pozoren)
&lt;br&gt;&lt;br&gt;

Težave se nažalost niso izboljšale, kajti 17. junija 2022 sem ga zalotil pri urejanju strani Che Guevare ter Fidela Castra. V obeh člankih je namreč dodal odstavka o kritikah voditeljev. Nič posebnega boste rekli? Imeli bi prav, če nebi razdelka poimenoval &quot;Zločini proti človeštvu&quot; dodal poved &quot;Levičarski skrajneži danes predvsem častijo Che Guevaro, kar je ohranila tudi Kuba.&quot; ter seveda klasično v informativnem okvirčku Fidela Castra na vrhu strani (Ime, poklic, poklic....) dodal še &quot;diktator&quot;. Vabim k ogledu zgodovine strani [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fidel_Castro&amp;action=history Fidela Castra] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Che_Guevara&amp;action=history Che Guevare]. 
&lt;br&gt;&lt;br&gt;
Naslednja stvar, ki sem o uporabniku razkril se je zgodila 16. julija 2022, ko sem ugotovil, da je zadnje leto uporabnik na skrivaj brisal opozorilna obvestila adminov na svoji uporabniški strani. ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan#Razveljavitev|več o tem tukaj]]), kar je privedlo do ustanovitve Arhiva uporabniškega pogovora uporabnika dostopnega [[Uporabniški pogovor:Zm05gamer/Arhiv|tukaj]]. Uporabnik je sporočila brisal na skrivaj tako, da je v okvirček povzetka urejanja napisal nekaj v smislu: &quot;popravki&quot; v resnici pa zbrisal cele odstavke. Na vprašanje o tem je odgovoril: &quot;''Zdaj sem ugotovil kaj je narobe. S kurzerjem sem po nesreči, ko sem odgovarjal na prejšnja sporočila, in ko sem urejal uvod, označil sporočila in so se pobrisala. To se je zgodilo, ampak sem žau komaj zdaj opazil.''&quot; kar je naravnost absurdno.
&lt;br&gt;&lt;br&gt;
Najnovejša opažena pristranskost se je ponovno pojavila včeraj 13. avgusta 2022, ko je na skrivaj dodajal pristranske besedne zveze v s Stalinom povezane članke. Z &quot;na skrivaj&quot; mislim da je v povzetek urejanja napisal &quot;pravopis in slog&quot; potem pa v članku spremeni iz &quot;''Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je mogoče pripisati Josifu Stalinu, se zelo razlikujejo.''&quot; v &quot;''Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je mogoče pripisati sovjetskemu diktatorju Josifu Stalinu, se zelo razlikujejo&quot;'' kar je naredil v 2 člankih ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Protisvetovljanska_kampanja&amp;curid=522259&amp;diff=5732431&amp;oldid=5732430&amp;diffmode=source tukaj] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Doktorjeva_spletka&amp;curid=522258&amp;diff=5732432&amp;oldid=5732427&amp;diffmode=source tukaj]).
&lt;br&gt;&lt;br&gt;
Prepričan sem, da je takih primerov še več, potrebno jih je le najti, saj so verjetno zakamuflirani na način kot je prikazano v zgornjem paragrafu.


'''Prepoved urejanja'''

Z začetka sem hotel uporabnika predlagati le za trajno blokado na slovenski Wikipediji, saj je povzročil nepopisno škodo, za več sto ur dela, a bom po Yerpovi pobudi ponudil še eno alternativo: prepoved urejanja vseh političnih tem. Pod to prepoved bi padli vsi članki v katerih lahko uporabnik doda svoje pristranskosti: biografije (politikov, filozofov, generalov...), pokoli, vojne in druga grozodejstva, ideološki in drugi filozofski članki (marksizem...), zgodovini in drugih.

Možnosti:&lt;br&gt;
1.) Trajna blokada - neomejeno dolgo&lt;br&gt;
2.) Prepoved urejanja političnih tem - 5 let z opombo, da se lahko prepoved podaljša, če se v tem obdobju uporabnik ne rehabilitira&lt;br&gt;
3.) ? - bo dodano naknadno, če bo predlagano kaj drugega


'''Navodila'''

Sedaj odpiram razpravo in glasovanje in k nje vabim vse urejevalce in administratorje. Svoje mnenje prosim podajte pod zavihkom &quot;Razprava&quot;, kjer lahko tudi predlagate druge alternative, v kolikor vam zgornji dve možnosti prepovedi urejanja nista zadostljivi (zavihek ni namenjen glasovanju). Glasujete lahko pod zavihkom &quot;Glasovanje&quot; z {{za}}, {{proti}} ali {{vzdržan}} ter pri tem za vsako možnost (napisano zgoraj pod &quot;Možnosti&quot;) navedete vaš glas. Primer: 1.) {{za}} 2.) {{proti}} 3.) {{proti}}. Glasove lahko naknadno spreminjate, a svoje prejšnje nato prečrtajte. Spreminjanje glasov ni možno po zaključku glasovanja. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 01:10, 14. avgust 2022 (CEST)


===Glasovanje===
&lt;hr&gt;


===Razprava===
&lt;hr&gt;
* Zašto nemožeme imati špecjalnu wiki stranicu ali ovo tu? ✍️ [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:24, 14. avgust 2022 (CEST)

::Zaenkrat bo to tukaj, da opazi več ljudi. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 10:22, 14. avgust 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Možete samo obavijestiti tu. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:22, 15. avgust 2022 (CEST)

*Vsekakor se strinjam z zgoraj napisanim. Vsekakor se mi zdi opcija 1) pretirana. Z blokado bi povzročili le ustavitev ''ustvarjanja vsebine'', problema pa ne bi rešili. Še vedno bi tu bili potrebni drugi urejevalci. Vsekakor nad maličnimi urejanji in zakamufliranih povzetkih urejanj ne bom izgubljal besed. Vseeno pa ostaja dilema, kdo bi to popravil? Predlagam slednje: Zm05gamerju se da mehki TBAN na ustvarjanje strani. To pomeni, da se bo za neko časovno obdobje zavezal k neustvarjanju strani. V temu času pa bo moral popraviti vse svoje članke in jih očistiti NPOV in RS/NV virov. Če mu damo popolno izključitev iz [[:Kategorija:Politiki]], bo breme urejanja padlo na druge; če ne pa na njega. Veliko večino strani ter njihovih problemov že ima v zgoraj omenjenemu Wikiprojektu. Vsekakor pa bo kršenje (npr. da se sprejme moj predlog) dogovorjenega prineslo hude posledice.--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:33, 14. avgust 2022 (CEST)
*:@[[Uporabnik:A09|A09]]: hvala za komentar. V vsakem primeru bo to breme padlo na druge, ravno zato želim njegovo početje zaustaviti zdaj in za vselej. Nekdo bi v tvojem primeru namreč kljub vsemu moral preverjati za Zm05gamerjem, če je vse popravil, če je pravilno popravil, kar je še težje kot če bi se lotil sam. Sploh pa kaj pa potem ko bo &quot;vse popravil&quot;? Bo lahko ponovno ustvarjal politične vsebine, nekdo pa ga bo moral ves čas nadzorovati? Ne vem zate, ampak jaz mu popolnoma nič ne zaupam, tudi ti dobro veš kolikokrat smo ga opozarjali na sklice, nepristranskost, avtomatske prevode, itn. in ali je kaj od tega upošteval? Ni. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:53, 23. avgust 2022 (CEST)
*Mehko ali trdo, osebno dvomim, da bo Zm05gamer kaj popravil. Kot je {{u|GeographieMan}} izpostavil, ima velik problem s pristranskostjo, poleg tega je že do zdaj ignoriral napotke in lastne obljube. Zato se bolj nagibam k striktni področni prepovedi ([[:en:WP:TBAN|topic banu]]) kot je praksa na večjih Wikipedijah, hkrati bi pmm koristilo zadnje opozorilo pred ustvarjanjem nezadostno prevedenih strani. Bi me pa zanimalo, kaj še drugi mislijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:05, 15. avgust 2022 (CEST)
* Mene spravljajo ob živce avtomatski prevajalniki, kjer se človek ne potrudi, da zadeve ne pripelje do konca. Sem za začasno popolno blokado (2 tedna). Ampak mislim, da se s tem problem ne bo rešil, avtomatskega prevajanja in pristranskosti. Lahko ga potem opazujemo nekaj časa, potem pa popolnoma blokiramo, če se zadeve ne umirijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:26, 15. avgust 2022 (CEST)
*:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Hvala za komentar. Uporabnik je bil opozorjen že tolikokrat (glej [[Uporabniški pogovor:Zm05gamer/Arhiv]]), da je pmm nesmiselno pričakovati, da bo s tem tudi po 2-tedenski blokadi prenehal. Ravno iz tega se mi zdi topic ban verjetno še najboljši (če hočemo biti milostljivi), saj ga popolnoma odsekamo od vsebine kjer je lahko pristranski. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:46, 23. avgust 2022 (CEST)
* Na žalost Zm05gamer kljub dolgemu stažu in številnim nasvetom še vedno ne dojema osnovnih konceptov ''enciklopedije'' Wikipedije. Vnašanje napačnih in izmišljenih podatkov ([https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Seznam_diktatorjev_in_re%C5%BEimov_po_%C5%A1tevilu_%C5%BErtev], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hideki_Tod%C5%BEo&amp;diff=5610494&amp;oldid=5610269], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Marksizem-leninizem&amp;curid=509228&amp;diff=5614597&amp;oldid=5614594], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tabori%C5%A1%C4%8De_Kerestinec&amp;type=revision&amp;diff=5626404&amp;oldid=5626380]) se je sicer na srečo nehalo, nadaljuje pa se vnašanje subjektivizmov in pavšalnih etiket v članke, ki bi morali biti enciklopedično &quot;suhoparni&quot; in objektivni ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Diktator&amp;type=revision&amp;diff=5695092&amp;oldid=5603131], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Boris_Pahor&amp;diff=5707570&amp;oldid=5707568], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fidel_Castro&amp;diff=5710834&amp;oldid=5709764], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=1998&amp;diff=prev&amp;oldid=5710779], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Politi%C4%8Dna_represija_v_Sovjetski_zvezi&amp;diff=prev&amp;oldid=5732464]). Tudi pri manj kontroverznih temah je velik problem, da uporabnik vneto ustvarja in ureja vsebino, ki je preprosto ne razume – o političnih temah pač ne more tako množično pisati nekdo, ki na primer ne ve, da lahko [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zgodovina_Bosne_in_Hercegovine&amp;type=revision&amp;diff=5682451&amp;oldid=5682410 volivci bojkotirajo referendum in ne referendum volivcev]. Uporabnikova nekritičnost do avtomatskih prevodov je obupna; tudi kadar ga kdo opozori o konkretnih nesmislih, ki jih je objavil, se mu jih velikokrat ne ljubi popraviti. Nekateri se objavljena skropucala trudimo sproti popravljati (v svojem prostem času in tudi če nas teme ne zanimajo), toda pri stalnem nastajanju novih je to sizifovo delo.

:Da smo si na jasnem: na Wikipediji [[Wikipedija:Pravila urejanja#Popolnost ni potrebna ali užitek pri urejanju|ne zahtevamo popolnosti]], niti politične brezbarvnosti. Zm05gamerjeva odkrita protikomunistična usmerjenost ni noben razlog za prepoved urejanja političnih tem – razlog za to razpravo je vztrajno neupoštevanje [[Predloga:Pravila in smernice|vsebinskih standardov]] in nepoboljšljiva površnost. Ostali urejevalci smo uporabnika ob neprimernih urejanjih opozarjali, mu svetovali in poskušali pomagati, toda on ni pokazal volje, da bi nasvete upošteval – ponavadi nas je &quot;skenslal&quot; s kratkim in splošnim odgovorom, potem pa isto počel naprej. 

:Ker se je tale predlog prepovedi urejanja pojavil – glede na vrsto predhodnih opozoril ne zares z jasnega, ampak brez predhodnega pogovora z uporabnikom – mi je težko pri srcu glasovati za trajno blokado; prav tako nisem navdušen nad izmišljanjem delnih prepovedi, ki bodo dvoumne in težko uresničljive. Tudi če blokada ne bo izglasovana, pa je Zm05gamer prestopil toliko mej, da [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost|dobronamernosti]] pri najboljši volji ne moremo več predpostaviti. Slabe prevode nameravam od zdaj naprej brisati brez dodatnih pojasnil, zamaskirano spreminjanje kontroverznih podatkov (kot je bilo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mao_Cetung&amp;curid=38397&amp;diff=5614642&amp;oldid=5575052]) in odstranjevanje opozorilnih predlog (kot [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jugoslovanski_komunisti%C4%8Dni_zlo%C4%8Dini_po_koncu_druge_svetovne_vojne&amp;diff=5614634&amp;oldid=5606745]) pa bom razumel kot vandalizem in se tako nanj tudi odzival. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:22, 15. avgust 2022 (CEST)
::{{komentar}} @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] hvala za mnenje. Glede nato, da se ne strinjaš s ponujenimi rešitvami (trajna blokada in topic blokada), bi te prosil za mnenje o ukrepih, ki bi se tebi zdeli primerni. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:42, 23. avgust 2022 (CEST)
::: Glede blokade recimo, da sem zaenkrat {{vzdržan}}, bom pa ob morebitnih nadaljnjih &quot;zdrsih&quot; glede pristranskega urejanja ali kamufliranja velikih urejanj v mala zelo hitro spremenil glas. Primeren ukrep za ohranjanje berljivosti in kredibilnosti naše Wikipedije se mi zdi hitro brisanje vsake nove vsebine, ki bo očitno nekvalitetna. Zadnje opozorilo je bilo izrečeno že zdavnaj. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:01, 26. avgust 2022 (CEST)

*Glede na dejanja opisana v uvodu in razpravi, menim, da uporabnik ni primeren za urejevalca Wikipedije. Predstavil bom enega od svojih interakcij z njim: V članku Luka Mesec je odstranil dva sklica na dva članka iz Mladine (ki sta bila uporabljena faktografsko) [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Luka_Mesec&amp;diff=5619592&amp;oldid=5590104&amp;diffmode=source z opisom urejanja pp]. Ko sem ga glede tega povprašal, je napisal: &quot;Pozdravljen, očitno sem odstranil napačni povezavi in sem to spregledal. Hvala da si me obvestil, lahko povrneš moje spremembe.&quot; Podpiram popolno blokado, od ostalih predlogov se mi zdi najbolj primerna prepoved urejanja političnih tem. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 20:23, 24. avgust 2022 (CEST)

== Novo okence? ==

Med zadnjim urejanjem se mi je izpisalo novo okno, da sem dodal povezavo na razločitev. Da bi sam nekaj dodajal vtičnike, se ne spomnim; v 'Features' predelku pa tudi ne vidim ničesar novega. Vsekakor domnevno novo okence pozdravljam, druge wikipediste pa naprošam k upoštevanju tovrstnega obvestila. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:57, 16. avgust 2022 (CEST)

:Ja, nekaj časa se že pojavlja, kar koristna stvar. Mislim, da je kar del jedra MediaWiki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:25, 16. avgust 2022 (CEST)

== [[Wikipedija:Zapisovanje svetniških imen]] ==

Sklepam, da zgornji predlog še vedno nekako velja. Prosim za nekaj mnenj, da ga nato najverjetneje uvrstimo k dogovorom o poimenovanju. Na podlagi starih diskusij sem se lotil prestavljanja kategorij o patrocinijih, sedaj bi rad enako storil še za posamične cerkve. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:21, 16. avgust 2022 (CEST)

:Kar se tiče poimenovanja cerkva, je predlog menda zrel za uvrstitev v dogovor, ni pa še vse ostalo dorečeno. Mene še malce moti pravilo za imena svetnikov, ki se sklicuje na pogostejšo uporabo (“ki so bolj znane v širši javnosti”). Osebno se mi zdi pravilo pogostejše uporabe zelo subjektivno, saj je uporaba odvisna od kraja, dobe, osebne kulture, tematike. Kako naj povprečen uporabnik zna, na primer, kdo je Avguštin? Za Tomaža in Frančiška je že bolj jasno, saj imata prilastek Akvinski in Asiški. Morda bi bilo za opustitev besede sveti dovolj navesti kako specifikacijo osebe, v tem primeru Avguštin iz Hipone. Tako tudi Sveti Peter – pa čeprav gotovo poznan v širši javnosti – bi bilo smiselno prenesti na Peter apostol ali kaj podobnega. Pa o tem se je že veliko razpravljalo, glej pogovor predloga za smernico, in še ni jasno, ali smo dosegli konsenz. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:12, 25. avgust 2022 (CEST)

::@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Hvala za komentar. Vseeno sam mislil, da [[WP:NPP]] pri svetnikih ne bi bil tako močno nadzorovan; z drugimi besedami: nobeden ne bo svetnikom odvzemal prilastka 'sveti/sv.' Vseeno pa bi rad pripeljal dogovor do konca, da se dogovorimo, ali bo sv. ali sveti ter to na koncu poenotimo. Vsekakor pa omenjeni NPP pravilo le predlaga, vsekakor pa pri preimenonvanjih ne bi igral najpomembnejše naloge. Z Gigafido 2.0 namreč le preverimo najpogostejši zapis, vendar se v obzir vzame tudi strokovno literaturo (torej v tem primeru kakšne članke iz Družine, krščanska dela, diplomske in ostale naloge TF, ...). '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:03, 25. avgust 2022 (CEST)

Zgornji predlog velja za imena svetnikov in krajevna imena. Pri imenih cerkva je treba predlog predrugačiti, ker sedaj besedo ''sveti'' krajšamo in pišemo z malo tudi v primerih, kot sta sv. Trojica in sv. Duh. Treba pa bi bilo še doreči, kako je s krajem, namreč najpogosteje pišemo za vejico naselje, v nekaterih primerih pa so cerkve bolj znane po vzpetini. Glej na primer:

* [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čatež]] ali Zaplaz (hrib)
* Cerkev Matere Božje, Zreče ali [[Cerkev Matere Božje, Brinjeva gora|Birnjeva gora]]
* Cerkev Marijinega rojstva, Zagaj ali [[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore|Svete gore]]
* [[Cerkev sv. Uršule, Jazbina]] ali Uršlja gora
* Cerkev sv. Valentina, Limbarska Gora ali [[Cerkev sv. Valentina, Limbarska gora|Limbarska gora]]

Izjema je [[Seznam cerkva v Sloveniji]], ki zaradi sistematike povsod navaja izključno naselja, pa so potem narejene ustrezne preusmeritve. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 10:46, 27. avgust 2022 (CEST)

== The 2022 Board of Trustees election Community Voting period is now open ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/The 2022 Board of Trustees election Community Voting period is now open| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/The 2022 Board of Trustees election Community Voting period is now open|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/The 2022 Board of Trustees election Community Voting period is now open}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi everyone,

The Community Voting period for the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] is now open. Here are some helpful links to get you the information you need to vote:

* Try the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|Election Compass]], showing how candidates stand on 15 different topics.
* Read the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|candidate statements]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Affiliate_Organization_Participation/Candidate_Questions|answers to Affiliate questions]]
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Apply to be a Candidate|Learn more about the skills the Board seeks]] and how the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee found candidates align with those skills]]

If you are ready to vote, you may go to [[Special:SecurePoll/vote/Wikimedia_Foundation_Board_Elections_2022|SecurePoll voting page]] to vote now. '''You may vote from August 23 at 00:00 UTC to September 6 at 23:59 UTC.''' To see about your voter eligibility, please visit the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Voter_eligibility_guidelines|voter eligibility page]].

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;

[[User:MNadzikiewicz_(WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]]
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23708360 --&gt;

== Invitation to join the Movement Strategy Forum ==

:''{{More languages}}''
&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt; 
Hello everyone,

The [https://forum.movement-strategy.org/ Movement Strategy Forum] (MS Forum) is a multilingual collaborative space for all conversations about Movement Strategy implementation. 

We are inviting all Movement participants to collaborate on the MS Forum. The goal of the forum is to build community collaboration, using an inclusive multilingual platform.

The [[m:Movement Strategy|Movement Strategy]] is a collaborative effort to imagine and build the future of the Wikimedia Movement. Anyone can contribute to the Movement Strategy, from a comment to a full-time project.

;Join this forum with your Wikimedia account, engage in conversations, and ask questions in your language.

The Movement Strategy and Governance team (MSG) launched the proposal for the MS Forum in May 2022. There was a 2-month community review period, which ended on 24 July 2022. The community review process included several questions that resulted in interesting conversations. You can read the [https://forum.movement-strategy.org/t/ms-forum-community-review-report/1436 Community Review Report]. 

We look forward to seeing you at the MS Forum! 

Best regards,

the Movement Strategy and Governance Team

[[User:MNadzikiewicz (WMF)]] 13:32, 29. avgust 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23720620 --&gt;</text>
      <sha1>emcuz286kd7kqvzza5dvy01zwhguyln</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hvalica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>290214</id>
    <revision>
      <id>5748452</id>
      <parentid>5173766</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:00:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="764" xml:space="preserve">'''Hvalica''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 51 oseb.

== Znani nosilci priimka ==

* [[Doro Hvalica]] (*1940), učitelj, sindikalist, politik 
*[[Emil Hvalica]], športni organizator
* [[Dušan Hvalica]] (*1950), matematik, univ. prof.
* [[Ivo Hvalica]] (1936 - 2022), tehnik in politik, publicist
* [[Izidor Hvalica]] (*1940), pesnik

== Glej tudi ==
* priimke [[Hvalec]], [[Hvala]], [[Hvale]], [[Hvalc]], [[Hvauc]], [[Hvalič]]
*priimek [[Pavlica]]
*priimek [[Qualizza]], [[Quaglio]] ipd.
*[[Janez Pavel Qualiza]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Hvalica}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>881imbfpzxa1hg8suu4xma4c10km5bt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748517</id>
      <parentid>5748452</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:46:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="764" xml:space="preserve">'''Hvalica''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 51 oseb.

== Znani nosilci priimka ==

* [[Doro Hvalica|Doro (Izidor) Hvalica]] (*1940), učitelj, literat-pesnik, sindikalist, politik
*[[Emil Hvalica]], športni organizator
* [[Dušan Hvalica]] (*1950), matematik, univ. prof.
* [[Ivo Hvalica]] (1936 - 2022), tehnik in politik, publicist

== Glej tudi ==
* priimke [[Hvalec]], [[Hvala]], [[Hvale]], [[Hvalc]], [[Hvauc]], [[Hvalič]]
*priimek [[Pavlica]]
*priimek [[Qualizza]], [[Quaglio]] ipd.
*[[Janez Pavel Qualiza]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Hvalica}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>elk3zzmbx2umm48sbclpsydhjgdmxk8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kaligaro</title>
    <ns>0</ns>
    <id>292084</id>
    <revision>
      <id>5748282</id>
      <parentid>4819008</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T20:28:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="493" xml:space="preserve">'''Kaligaro''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 36 oseb.

== Znani nosilci priimka ==
* [[Rolando Kaligaro]] (*1976), smučarski skakalec in kombinatorec

== Glej tudi ==

* priimek [[Calligaro]] 
* priimek [[Calligaris]]
* priimek [[Kaligarič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kaligaro}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>fy2zcjhi037t675av1473lut6pfx4bx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748301</id>
      <parentid>5748282</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:24:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="515" xml:space="preserve">'''Kaligaro''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 36 oseb.

== Znani nosilci priimka ==
* [[Rolando Kaligaro]] (*1976), smučarski skakalec in kombinatorec

== Glej tudi ==

* priimek [[Calligaro]] 
* priimek [[Calligaris]]
* priimek [[Kaligarič]]
* priimek [[Kaliger]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kaligaro}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>o24z5wzwbvkaz58wusidrg8l25d3ko6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kaligarič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>292085</id>
    <revision>
      <id>5748254</id>
      <parentid>4819006</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:45:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="400" xml:space="preserve">'''Kaligarič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 107 oseb.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Mitja Kaligarič]] (*1962), biolog, ekolog, botanik, prof. UM
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kaligarič}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>lopg6ow6yaomafdfha65qxtln7zd0bj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748255</id>
      <parentid>5748254</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:46:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="408" xml:space="preserve">'''Kaligarič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 107 oseb.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Mitja Kaligarič]] (*1962), biolog, ekolog, botanik, univ. prof. (UM)
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kaligarič}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>m0je1hy7f1nr8b8an2irr3yelbz1uot</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748281</id>
      <parentid>5748255</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T20:27:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="682" xml:space="preserve">'''Kaligarič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 107 oseb.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Marino Kaligarič]], glasbenik kitarist ([[Kameleoni]]...)
* [[Mitja Kaligarič]] (*1962), biolog, ekolog, botanik, univ. prof. (UM)
* [[Peter Kaligarič]], glasbenik, član etno skupine &quot;[[Vruja]]&quot;
* [[Simona Kaligarič]], direktorica Zavoda za varstvo narave Maribor

== Glej tudi ==

* priimke [[Kaligaro]], [[Calligaro]] in [[Calligaris]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kaligarič}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>lgb8naosmbgxk4kciz5i4uwgps8swul</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748300</id>
      <parentid>5748281</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:24:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="695" xml:space="preserve">'''Kaligarič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 107 oseb.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Marino Kaligarič]], glasbenik kitarist ([[Kameleoni]]...)
* [[Mitja Kaligarič]] (*1962), biolog, ekolog, botanik, univ. prof. (UM)
* [[Peter Kaligarič]], glasbenik, član etno skupine &quot;[[Vruja]]&quot;
* [[Simona Kaligarič]], direktorica Zavoda za varstvo narave Maribor

== Glej tudi ==

* priimke [[Kaligaro]], [[Kaliger]], [[Calligaro]] in [[Calligaris]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kaligarič}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>60njp5d83mvoh1td6nedtmy313a3jkf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748303</id>
      <parentid>5748300</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:25:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="707" xml:space="preserve">'''Kaligarič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 107 oseb.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Marino Kaligarič]], glasbenik kitarist ([[Kameleoni]]...)
* [[Mitja Kaligarič]] (*1962), biolog, ekolog, botanik, univ. prof. (UM)
* [[Peter Kaligarič]], glasbenik, član etno skupine &quot;[[Vruja]]&quot;
* [[Simona Kaligarič]], biologinja, direktorica Zavoda za varstvo narave Maribor

== Glej tudi ==

* priimke [[Kaligaro]], [[Kaliger]], [[Calligaro]] in [[Calligaris]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kaligarič}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>quoxprh85zsnq46yntc34o4ehj6fk7n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Keršič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>292404</id>
    <revision>
      <id>5748529</id>
      <parentid>5689816</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:14:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1067" xml:space="preserve">'''Keršič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 230 oseb.

== Znani nosilci priimka ==
* [[Fric Keršič]] - Gal (1908—1942), rudar, politični delavec in narodni heroj 
* [[Irena Keršič]] (*1948), arheologinja
* [[Marjan Keršič]] - Belač (1920—2003), kipar in alpinist
* [[Marjeta Keršič Svetel]] (*1959), novinarka, planinka
* [[Marta Milena Keršič|Marta (Milena) Keršič]], zgodovinarka
* [[Nikolaj Keršič]] (1925—1983), elektrotehnik, univ. prof.
*[[Pavle Keršič]] - Ježek (1921—1981), partizan prvoborec 
*[[Peter Keršič]] (1881—1948/9), pravnik, preds. deželnega sodišča 
*[[Peter Keršič ml.]] (1914—2004), inženir, ravnatelj [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|CTK]] 

==Glej tudi==
* priimke [[Keržič]], [[Kržič]], [[Kersnik]], [[Kerševan]], [[Kršić]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Keršič}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>i55tptbpgf92t6d7sq8471fwqk81a4o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Možina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>299412</id>
    <revision>
      <id>5748549</id>
      <parentid>5697368</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:48:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1748" xml:space="preserve">'''Možina''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:  
* [[Alenka Možina]], arheologinja
* Andrej Možina (1891—1969), borec za severno mejo, aktivist NOB
* [[Andrej Možina (zdravnik)]], zdravnik kirurg, predsednik Zdraviške zbornice Slovenije
* [[Anton Možina]] (1866—1927), šolnik
* [[Barbara Sosič Možina]] (*1965), etnologinja
* [[Blaž Možina]], učitelj
*[[Boris Možina]] (1903—1999), učitelj in gospodarstvenik, amaterski zgodovinar (mdr. napačno določil rojstne podatke [[Janez Svetokriški|Janeza Svetokriškega]])
*[[Dušan Možina]] (1916—?), zdravnik kirurg
*[[Gabrijel Možina]] (*1955), vojaški pilot in častnik
*[[Hugon Možina]], zdravnik internist
*[[Ivan Možina]] (1912—1979), gozdar in lesar
*[[Janez Možina]] (*1945), fizik in strojnik
*[[Jože Možina]] (*1968), zgodovinar, novinar, TV-scenarist, urednik in publicist
*[[Karin Možina]] [[Žibrat]] - [[KARYN]],  pevka
*[[Katarina Možina]] (*1973), humanistarna delavka, psihoterapevtka
*[[Livij Možina]] (*1941), slikar
*[[Malči Možina|Malči]] in [[Miloš Možina]] (*1953), folklornika
*[[Martin Možina]], zdravnik internist?
*[[Matej Možina]] (*1982), podjetnik (Filmska in video dejavnost)
*[[Miha Možina]] (*1990), filmski režiser, scenarist
*[[Miran Možina]] (*1957), psihiater, terapevt
*[[Karin Možina]] (*1989), pevka zabavne glasbe
*[[Pavla Možina]] (1906—1945), aktivistka OF
*[[Srečko Možina]], astrolog
*[[Stane Možina]] (1927—2017), psiholog in sociolog, strok. za menedžment, prof. EF UL
*[[Tulio Možina]] (*1935), glabenik kitarist, pevec, komponist, ustanovitelj Tržaškega narodnega ansambla

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Možina}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>khjvdr55swa4gdec5btyvqa4jn84ja7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Muck</title>
    <ns>0</ns>
    <id>299525</id>
    <revision>
      <id>5748543</id>
      <parentid>5709370</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:43:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="964" xml:space="preserve">'''Muck''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 17 oseb.  
== Znani slovenski nosilci priimka ==
* [[Desa Muck]] (*1955), pisateljica, igralka, televizijska voditeljica, dramatičarka, kolumnistka in publicistka
* [[Kristijan Muck]] (*1941), igralec, pesnik, esejist, dramatik in režiser 
* [[Marlenka Stupica]] (r. Muck) (1927—2022), slikarka, ilustratorka 
* [[Oton Muck]] (1899—1994), agronom, univ. prof.
* [[Peter Muck]] (*1930) gradbenik-strokovnjak za vodarstvo, glasbenik-harmonikar, alpinist
== Znani tuji nosilci priimka ==
* [[Anna-Katharina Muck]] (*1969), nemška igralka
* [[Karl Muck]] (1859—1940), nemški dirigent
* [[Peter Muck]] (1919—2011), nemški glasbenik, violinist
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Muck}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>rs7lvd8kuw2zvsz41p9qn3mn1jxr0aa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osolnik (priimek)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>300824</id>
    <revision>
      <id>5748182</id>
      <parentid>5746525</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:34:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1032" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Osolnik}} 
'''Osolnik''' je [[osebno ime|priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Andrej Osolnik]], direktor OVS MORS
* [[Bogdan Osolnik]] (1920 - 2019), politik, urednik, diplomat in publicist
* [[Boris Osolnik]] (*1961), agronom, biolog
* [[Eva Osolnik]], športna plesalka
* [[Katarina Osolnik]], zdravnica pulmologinja
* [[Mara Rupena Osolnik]] (1918 - 2003), političarka (učiteljica)
* [[Marijan Osolnik]] (1929 - 2017), diplomat
* [[Marko Osolnik]] (*1972), diplomat-analitik, publicist 
* [[Mojca Osolnik]], šefinja kabineta predsednika vlade J. Drnovška
*[[Vera Klopčič]] (r. Osolnik) (*1950), pravnica, strokovnjakinja za narodnostna in manjšinska vprašanja, direktorica INV
* [[Vladimir Osolnik]] (*1948), slavist, literarni zgodovinar (srbohrvatist), prevajalec, univ. prof.

== Glej tudi ==

* priimek [[Osole]]
* priimek [[Osolin]] 
* priimek [[Osojnik (priimek)|Osojnik]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Osolnik}}

{{priimek|Osolnik}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>og7gej8erqmxw987kxmzmt6y3gn7rda</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osolnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>300825</id>
    <revision>
      <id>5748172</id>
      <parentid>3116764</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:21:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="267" xml:space="preserve">'''Osolnik''' je lahko. 

* [[Osolnik (priimek)|Osolnik]], priimek več znanih ljudi
* [[Osolnik, Medvode|Osolnik]], naselje v občini Medvode
* [[Veliki Osolnik]], naselje v Občini Velike Lašče
* [[Mali Osolnik]], naselje v Občini Velike Lašče

{{razločitev}}</text>
      <sha1>ai78f09l3r8ovu38aov5w3bm3nuj2v6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748173</id>
      <parentid>5748172</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:22:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="319" xml:space="preserve">'''Osolnik''' je lahko. 

* [[Osolnik (priimek)|Osolnik]], priimek več znanih ljudi
* ime več [[Naselje|naselij]]/vasi v Sloveniji:
** [[Osolnik, Medvode|Osolnik]], naselje v občini Medvode
** [[Veliki Osolnik]], naselje v Občini Velike Lašče
** [[Mali Osolnik]], naselje v Občini Velike Lašče

{{razločitev}}</text>
      <sha1>0ewep93krci514ssbotevtiu2as3ed3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748178</id>
      <parentid>5748173</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:29:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="491" xml:space="preserve">'''Osolnik''' je lahko. 

* [[Osolnik (priimek)|Osolnik]], priimek več znanih ljudi
* Osolnik (vrh), 858 m visoka gora v [[Polhograjsko hribovje|Polhograjskem hribovju]], južno od Škofje Loke in zahodno od Medvod
* Veliki Osolnik, vrh v Krimskem pogorju
* ime več [[Naselje|naselij]]/vasi v Sloveniji:
** [[Osolnik, Medvode|Osolnik]], naselje v občini Medvode
** [[Veliki Osolnik]], naselje v Občini Velike Lašče
** [[Mali Osolnik]], naselje v Občini Velike Lašče

{{razločitev}}</text>
      <sha1>3jupyw09khuae3wlitga75gu76bs8r3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748181</id>
      <parentid>5748178</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:31:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="528" xml:space="preserve">'''Osolnik''' je lahko. 

* [[Osolnik (priimek)|Osolnik]], priimek več znanih ljudi
* Osolnik (vrh), 858 m visoka gora v [[Polhograjsko hribovje|Polhograjskem hribovju]], južno od Škofje Loke in zahodno od Medvod
* Veliki Osolnik, vrh v Krimskem pogorju
* ime več [[Naselje|naselij]]/vasi v Sloveniji:
** [[Osolnik, Medvode|Osolnik]], naselje v občini Medvode
** [[Veliki Osolnik]], naselje v Občini Velike Lašče
** [[Mali Osolnik]], naselje v Občini Velike Lašče
*glej tudi [[Osojnik (razločitev)]]

{{razločitev}}</text>
      <sha1>oedm2n8f3hlam9nl65p46jasarn74zq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Papič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>300928</id>
    <revision>
      <id>5748196</id>
      <parentid>5697148</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:05:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="748" xml:space="preserve">'''Papič''' je [[osebno ime|priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Bojan Papič]] (*1955), ekonomist in politik
* [[Ferdo Papič]] (*1929), gozdar
* [[Igor Papič]] (*1966), elektrotehnik, univ. prof., rektor
* [[Jože Papič]] (*1954), košarkar
* [[Julij Papič]] (1912–1990), kipar in slikar slovenskega rodu v Zagrebu
* [[Zdravko Papič]] (1953–2013), grafični oblikovalec in avtor [[Slovenija, moja dežela|&quot;lipovega lista&quot;]], ilustrator, profesor, filmski scenograf
* [[Žan Papič]] (*1992), igralec, stand-up komik, tv voditelj, podcaster

== Glej tudi ==
* priimek [[Papić]]
*priimek [[Papler]]
*priimek [[Papež]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Papič}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>p1bsst1d4auxpqrhww2lxynpiek1lw2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748197</id>
      <parentid>5748196</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:05:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="757" xml:space="preserve">'''Papič''' je [[osebno ime|priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Bojan Papič]] (*1955), ekonomist in politik
* [[Ferdo Papič]] (*1929), gozdar
* [[Igor Papič]] (*1966), elektrotehnik, univ. prof., rektor, politik
* [[Jože Papič]] (*1954), košarkar
* [[Julij Papič]] (1912–1990), kipar in slikar slovenskega rodu v Zagrebu
* [[Zdravko Papič]] (1953–2013), grafični oblikovalec in avtor [[Slovenija, moja dežela|&quot;lipovega lista&quot;]], ilustrator, profesor, filmski scenograf
* [[Žan Papič]] (*1992), igralec, stand-up komik, tv voditelj, podcaster

== Glej tudi ==
* priimek [[Papić]]
*priimek [[Papler]]
*priimek [[Papež]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Papič}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>9j9lyr84lpbowntyre54tb3z2ygld7v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Žibrat</title>
    <ns>0</ns>
    <id>305847</id>
    <revision>
      <id>5748548</id>
      <parentid>5722260</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:47:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="792" xml:space="preserve">'''Žibrat''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Andreja Žibrat Gašperšič]], arheologinja
* [[Eva Žibrat]], kiparka
* [[Franc Žibrat]], narodnozabavni glasbenik, harmonikar 
* [[Jan Žibrat]], namiznoteniški igralec
* [[Karin Možina]] Žibrat, pevka
* [[Miha Žibrat]] (1952/3-2022), novinar in športni komentator
* [[Rikardo Žibrat]], karateist
* [[Rok Žibrat]], pobudnik ustanovitve &quot;Psihedeličnega društva&quot;
* [[Tim Žibrat]] /Zibrat, glasbenik skladatelj (za film...), pianist?
* [[Uroš Žibrat]], dr. zn.: zaznavanje na daljavo, strojno učenje, biostatistika
* [[Vlado Žibrat]], teniški trener

==Glej tudi==
* priiimke [[Žibret]], [[Žibert]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Žibrat}}
{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>kd6rqw9l2ij2ccedsbjnyux8uwiuugn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šonc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>306425</id>
    <revision>
      <id>5748320</id>
      <parentid>4818651</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:09:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="568" xml:space="preserve">'''Šonc'''  je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Alojzij Šonc]] (1872—1957), skladatelj in zborovodja
* [[Miloš Šonc]] (1955), častnik veteran vojne za Slovenijo
* [[Henrik Šonc]] (1870—1964), rimskokatoliški duhovnik
* [[Viktor Šonc (skladatelj)|Viktor Šonc]] (1877—1964), skladatelj in glasbeni pedagog
* [[Viktor Šonc (uradnik)|Viktor Šonc]] (1892—1943), uradnik in član organizacije TIGR
== Glej tudi ==
* priimek [[Sonc]] 
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Šonc}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>dxosylvwqxchi0unp0j9ttdx7ziwqqc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748321</id>
      <parentid>5748320</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:10:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="574" xml:space="preserve">'''Šonc'''  je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Alojzij Šonc]] (1872—1957), skladatelj in zborovodja
* [[Miloš Šonc]] (*1955), polkovnik SV, veteran vojne za Slovenijo
* [[Henrik Šonc]] (1870—1964), rimskokatoliški duhovnik
* [[Viktor Šonc (skladatelj)|Viktor Šonc]] (1877—1964), skladatelj in glasbeni pedagog
* [[Viktor Šonc (uradnik)|Viktor Šonc]] (1892—1943), uradnik in član organizacije TIGR
== Glej tudi ==
* priimek [[Sonc]] 
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Šonc}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>hx2x5e3cev0q7c50lkpa6sd12e39vc3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tome</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307386</id>
    <revision>
      <id>5748334</id>
      <parentid>5573202</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:40:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="927" xml:space="preserve">'''Tome''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Alojzij Tome]] (1889—1970), duhovnik, surdopedagog
* [[Andraž Tome]], teniški trener
* [[Bogdan Tome]] (1922—2008), novinar, radijski urednik
* [[Bogdana Tome Marinac]] (*1965), etnologinja, kustosinja
* [[Boštjan Tome]] (*1971), rokometaš
* [[Branka Tome]] (*1969), ekonomistka in političarka
* [[Davorin Tome]] (*1962), biolog, ekolog
* [[Elica Boltin Tome]] (*1931), arheologinja
* [[Elizabeta (Beti) Tome]], folklornica, podčastnica SV
* [[Janez Tome]] (*1926—2015?), kineziolog, strokovnjak za atletiko
* [[Nuša Tome]] (1960—2015), alpska smučarka
* [[Staša Tome]] (*1963), biologinja, muzejska pedagoginja

== Glej tudi ==

* priimke [[Tomc]], [[Tomec]], [[Tomše]], [[Tomšič]], [[Tomica|Tomič]], [[Tominc]], [[Tominec]], [[Tomlje]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Tome}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>21qhpjynrhguwibqm3w1hiu857dxcne</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tičar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307409</id>
    <revision>
      <id>5748489</id>
      <parentid>5707997</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:50:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="622" xml:space="preserve">'''Tičar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Bojan Tičar]] (*1965), pravnik, organizatorik, univ. prof. (FVV)
* [[Igor Tičar]] (*1949), elektrotehnik, gospodarstvenik, univ. profesor in rektor
* [[Josip Tičar]] (1875—1946), zdravnik in organizator planinstva
*[[Jure Tičar]], geograf, speleolog, jamski reševalec
* [[Klemen Tičar]] (*1962), hokejist
* [[Luka Tičar]], strokovnjak za delovno pravo, prof. PF UL
* [[Rok Tičar]] (*1989), hokejist 

== Glej tudi ==

* priimek [[Tič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Tičar}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>d01onhp5c5c2vga55qqoi4q22n4q1ao</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307410</id>
    <revision>
      <id>5748484</id>
      <parentid>4871355</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:37:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="485" xml:space="preserve">'''Tič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Danilo Tič]] (*1961), alpinist 
* [[Gašper Tič]] (1973—2017), igralec in scenarist
* [[Nataša Tič Ralijan]] (*1965), igralka, komičarka  
* [[Oliver Tič]] (&quot;Oli Walker&quot;), popotnik in pohodnik iz Slovenskih Konjic  
* [[Srečko Tič]] (1914—2004), šolnik, gledališki režiser, scenograf in organizator

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Tič}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>mdxg0vnjdae1q16xjen6qk4ya9pn0jo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748485</id>
      <parentid>5748484</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:38:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="524" xml:space="preserve">'''Tič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Danilo Tič]] (*1961), alpinist 
* [[Gašper Tič]] (1973—2017), igralec in scenarist
* [[Nataša Tič Ralijan]] (*1965), igralka, komičarka  
* [[Oliver Tič]] (&quot;Oli Walker&quot;), popotnik in pohodnik iz Slovenskih Konjic  
* [[Srečko Tič]] (1914—2004), šolnik, gledališki režiser, scenograf in organizator

== Glej tudi ==

* priimek [[Tičar]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Tič}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>00z3w1tc70hfn21u4q6vgrwzawxgwbe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tomše</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307552</id>
    <revision>
      <id>5748333</id>
      <parentid>5573204</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:40:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="801" xml:space="preserve">'''Tomše''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Andrej Tomše,]] ulični umetnik, &quot;cirkusant&quot;
* [[Bojana Tomše]], fotografinja
* [[Dušan Tomše]] (1930—1986), gledališčnik (režiser, teatrolog, dramaturg, prevajalec), kulturni delavec
* [[Fran Tomše]] (1892—1972), generalštabni polkovnik
* [[Ida Tomše]] (-Vrečko) (1946—2014), umetnostna zgodovinarka
* [[Ivan Tomše]] (*1942), politik, fotograf/vizualni umetnik, planinec, publicist
* [[Jožef Tomše|Joža Tomše]] (1850—1937), feldmaršalporočnik avstro-ogrske vojske
* [[Tone Tomše]] (?—2012), planski delavec, markacist

== Glej tudi ==

* primek [[Tome]] 
* priimek [[Tomšič]]
* priimek [[Tomlje]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Tomše}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>codiaikz3ry2sjoyjcp6f2wt7sub7sf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alenka Bratušek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307818</id>
    <revision>
      <id>5748515</id>
      <parentid>5747537</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:42:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>fotografije</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18368" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar | name = Alenka Bratušek
| image = Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg
| order = [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrica za infrastrukturo&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
| term_start = 13. september 2018
| term_end =[[13. marec]] [[2020]]
| predecessor = [[Peter Gašperšič]]
| successor =[[Jernej Vrtovec]] 
| order1 = [[predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednica&lt;br&gt;Vlade Republike Slovenije]]
| term_start1 = 20. marec 2013
| term_end1 = 5. maj 2014
| predecessor1 = [[Janez Janša]]
| successor1 = [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]
| order2 =
| term_start2 =
| term_end2 =
| predecessor2 =
| successor2 =
| order3 =
| term_start3 =
| term_end3 =
| successor3 =
| term_start4 =
| term_end4 =
| predecessor4 =
| successor4 = 
| birth_date = &lt;!--WD--&gt;
| birth_place = &lt;!--WD--&gt;
| death_date =
| death_place =
|nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]]
| spouse =
| party        = [[Liberalna demokracija Slovenije]] {{small|(Pred 2008)}}&lt;br&gt;[[Zares]] {{small|(2008–2010)}}&lt;br&gt;[[Lista Hermine Krt]] {{small|(2010–2011)}}&lt;br&gt;[[Pozitivna Slovenija]] {{small|(2011–2014)}}&lt;br&gt;[[Stranka Alenke Bratušek]] {{small|(2014–2022)}}&lt;br&gt;[[Gibanje Svoboda]] {{small|(2022-)}}
| vicepresident =
||parents=[[Zdenka Bratušek]]&lt;br&gt;[[Milan Bratušek]]|partner=[[Mitja Cvjetičanin]]|children=2|website=alenkabratusek.si|premier=[[Marjan Šarec]]}}

'''Alenka Bratušek''', [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]], * [[31. marec]] [[1970]], [[Celje]].

Bratuškova je bila med letoma 2013 in 2014 [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednica Vlade Republike Slovenije]]. Na državnozborskih volitvah 2011 je bila izvoljena za poslanko [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]. Po tem, ko si je Zoran Janković zamrznil položaj predsednika [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], je vodenje prevzela Bratuškova. Po izstopu iz Pozitivne Slovenije je ustanovila lastno stranko Zavezništvo Alenke Bratušek, kasneje preimenovano v Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, danes pa stranka nosi ime [[Stranka Alenke Bratušek]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|Državnozborskih volitvah 2014]] se je stranki uspelo prebiti v parlament, poslansko mesto je zasedla tudi Alenka Bratušek. Po volitvah 2018 Bratuškova za poslanko ni bila izvoljena, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] prevzela [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|resor za infrastrukturo]], ki ga je vodila do odstopa vlade, 13. marca 2020. Januarja 2021 je postala nadomestna poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije.

Stranka Alenke Bratušek je na državnozborskih volitvah leta 2022 izpadla iz parlamenta. Mandatar za sestavo vlade [[Robert Golob]] je stranko kljub temu povabil k sodelovanju, Alenki Bratušek je bilo po konstruiranju vlade obljubljeno mesto ministrice za infrastrukturo. Do takrat opravlja funkcijo državne sekretarke na ministrstvu za infrastrukturo.

==Študij==
V domačem [[Žalec|Žalcu]] je obiskovala tamkajšnjo [[I. osnovna šola Žalec|I. osnovno šolo]]. Po maturi na Srednji naravoslovno-matematični šoli (danes [[Gimnazija Lava]]) v Celju je Alenka Bratušek leta 1994 diplomirala na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]], naslov njene diplomske naloge je ''Vpliv poroznosti konfekcijskih medvlog na hitrost izhlapevanja znoja''. Leta 2006 pa je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] magistrirala iz menedžmenta, naslov magistrskega dela je ''Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bratušek, Alenka |year=2006 |title=Statusna sprememba Servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod |publisher= |isbn= |cobiss=25629789 |pages=88}}&lt;/ref&gt; Od leta 2004 do 2012 je bila članica Upravnega odbora [[ARRS|Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]].

==Uradniška in politična kariera ==
Pred vstopom v politiko je bila zaposlena na [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|Ministrstvu za finance]], kjer se je ukvarjala z državnim proračunom. Šest let je bila direktorica Direktorata za proračun, pred tem je vodila Sektor za državni proračun.

=== Poslanka v državnem zboru  ===
Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2008|volitvah leta 2008]] je kandidirala na listi [[Zares]]a, a ni bila izvoljena. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|volitvah leta 2011]] je bila na listi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] izvoljena za [[poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanko]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Potem ko je [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije]] ugotovila, da je [[Zoran Janković]] obremenjen s hudim [[korupcija|korupcijskim tveganjem]], saj komisiji ni znal pojasniti izvora dela svojega premoženja, je januarja 2013 prevzela tudi vodstvo stranke.&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/novice/politika/zoran-jankovic-ni-vec-predsednik-stranke.html Zoran Janković ni več predsednik stranke], [[Delo]], 17. januarja 2013&lt;/ref&gt;

Po smrti poslanca Stranke Alenke Bratušek [[Franc Kramar (politik)|Franca Kramarja]], januarja 2021, je Alenki Bratušek pripadel nadomestni poslanski sedež.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanska skupina|url=https://www.sab.si/stranka/|website=Stranka Alenke Bratušek|accessdate=2021-02-11|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Postala je članica odborov za [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|gospodarstvo]], [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|zunanjo politiko]], članica [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|ustavne komisije]] in podpredsednica [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor javnih financ]].

=== Predsednica vlade ===
[[Slika:Alenka Bratušek in Germany (6).jpg|sličica|Za [[Angela Merkel|Angelo Merkel]] v Nemčiji.]]27. februarja 2013 je ob izglasovani konstruktivni nezaupnici [[10. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]], s 55 glasovi za in 33 proti dobila mandat za sestavo nove [[vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka|date=27. 2. 2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1.3.2013}}&lt;/ref&gt; Vodila je koalicijska pogajanja s strankami [[Socialni demokrati]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratično stranko upokojencev Slovenije]] in [[Državljanska lista|Državljansko listo Gregorja Viranta]]. [[11. vlada Republike Slovenije]] je prisegla 20. marca 2013. Delovala je v za Slovenijo izredno nestabilnem času z najrazličnejšimi spremembami v politiki, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842 |title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ... |accessdate=27.2.2014 |date=27.2.2014 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Srečanje premierke Alenke Bratušek s papežem Frančiškom 2013 (3).jpg|levo|sličica|Srečanje premierke Alenke Bratušek s [[Papež Frančišek|papežem Frančiškom]] leta 2013]]
Med cilji Alenke Bratušek na mestu predsednice vlade je bilo ohraniti finančno neodvisnost države od finančne pomoči [[Evropska unija|Evropske unije]] oz. reševanje finančne krize brez t.i. &quot;trojke&quot; institucij: [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]]. Javne finance je vladna ekipa skušala stabilizirati z dvigom davka na dodano vrednost (DDV), prav tako se je dokapitaliziralo več državnih bank z okoli tremi milijardami evrov in ustavilo proces [[Denacionalizacija|privatizacije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek: »Nismo vsi krivi za dogajanje v bankah.«|url=https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/alenka-bratusek-nismo-vsi-krivi-za-dogajanje-v-bankah.html|website=old.delo.si|date=2013-12-27|accessdate=2022-08-26|language=sl-si|first=Miha Jenko, Tanja|last=Starič}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Preberite vse o reševanju bank, ki je obremenilo generacije Slovencev|url=https://siol.net/posel-danes/novice/preberite-vse-o-resevanju-slovenskih-bank-ki-je-obremenila-generacije-slovencev-421299|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na seznam za prodajo so bili dani Adria Airways, Elan, Helios, Fotona, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways tehnika, NKBM, Paloma, Cinkarna Celje, Unior, Žito, Telekom, Terme Olimje, Gospodarsko razstavišče, Aero, Helios in Fotona ter Elan.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Država se je morala zaradi reševanja bank na mednarodnih trgih zadolžiti, dolg je tako narasel preko 80 odstotkov državnega BDP, ob enem je naraščala tudi brezposelnost.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Bratušek, Alenka (1970–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019150/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2022-08-26}}&lt;/ref&gt; Delo vlade so obremenjevale tudi preiskave nekaterih članov vlade, prav tako odstopi ministrov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Po odstopu zdravstvene ministrice [[Alenka Trop Skaza|Alenke Trop Skaza]] je Bratuškova začasno vodenje resorja prevzela sama.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://www.finance.si/8800475|website=Finance.si|accessdate=2022-08-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrstvo za zdravje bo začasno vodila kar premierka|url=https://siol.net/novice/slovenija/ministrstvo-za-zdravje-bo-zacasno-vodila-kar-premierka-159294|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; V času vlade Alenke Bratušek sta bili sprejeti tudi dve ustavni spremembi; vpisano je bilo fiskalno pravilo in sprememba referendumske ureditve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tri interpelacije, štiri zamenjave ministrov, večje število brezposlenih ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-interpelacije-stiri-zamenjave-ministrov-vecje-stevilo-brezposlenih/330842|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 587.JPG|sličica|Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju, 5. september 2013. Med protestniki tudi [[Luka Mesec]].]]
Na kongresu Pozitivne Slovenije aprila 2014 je bil [[Zoran Janković]] ponovno izvoljen za predsednika stranke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.dnevnik.si/slovenija/zoran-jankovic-se-je-vrnil-na-celo-pozitivne-slovenije-|title=Zoran Janković se je vrnil na čelo Pozitivne Slovenije |accessdate=20.5.2014 |date=26.4.2014 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] }}&lt;/ref&gt; To je povzročilo odstop Alenke Bratušek s položaja predsednice [[11. vlada Republike Slovenije|vlade]], njen izstop iz stranke ter napoved ustanavljanja svoje, razpad koalicije in razpis predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/05/bratuskova_odstopila.aspx|title=Alenka Bratušek odstopila s položaja premierke |accessdate=20.5.2014 |date=5.5.2014 |format= |work=Planet SiOL.NET }}&lt;/ref&gt; 31. maja je ustanovila svojo stranko pod imenom [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] (ZaAB),&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/slovenija/zelim-da-ob-dveh-crkah-ne-vidite-le-mojega-imena-ampak-zacetnici-abecede/338236 |title=&quot;Želim, da ob dveh črkah ne vidite le mojega imena, ampak začetnici abecede&quot; |accessdate=31.5.2014 |date=2.6.2014 |format= |work=MMC-RTV SLO }}&lt;/ref&gt; ki je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|državnozborskih volitvah]] osvojila 4,38 % glasov in komaj presegla prag za uvrstitev v Državni zbor.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28.7.2014 |date=21.7.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidatura za evropsko komisarko ===
31. julija 2014 jo je vlada še pod njenim vodstvom predlagala za enega od treh slovenskih kandidatov za [[Evropski komisar|evropskega komisarja]] pod vodstvom [[Jean-Claude Juncker|Jean-Clauda Junckerja]] za obdobje 2014-2019. Po zaslišanju so jo 8. oktobra kot kandidatko za komisarko za energetiko in podpredsednico komisije evropski poslanci zavrnili s 112 glasovi PROTI in 13 ZA, dva pa sta se vzdržala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Violeta Tomić: Nedopustno je, da predsednik Evropske komisije izbira komisarje|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/violeta-tomic-nedopustno-je-da-predsednik-evropske-komisije-izbira-komisarje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2019-04-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kljub temu, da jo je predsednik komisije Jean-Claude Juncker še vedno podpiral, je naslednji dan odstopila od kandidature.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.dnevnik.si/slovenija/tuji-mediji-o-bratuskovi-bitka-z-blatom-med-posameznimi-frakcijami |title=Alenka Bratušek odstopila od kandidature |date=9.10.2014 |work=Dnevnik |accessdate=9.10.2014}}&lt;/ref&gt; Nekaj ur kasneje je [[Komisija za preprečevanje korupcije]] izdala mnenje, da je ravnanje predsednice Vlade RS, povezano z imenovanjem kandidatov za komisarsko mesto v [[Evropska komisija|Evropski komisiji]] 2014-2019, v nasprotju z določbami ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov.&lt;ref&gt;Komisija za preprečevanje korupcije, 06211-78/2014/63 z dne 9.10.2014&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-je-ugotovil-nasprotje-interesov-pri-kandidaturi-alenke-bratusek/348334 |title=KPK je ugotovil nasprotje interesov pri kandidaturi Alenke Bratušek |date=9.10.2014 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=9.10.2014}}&lt;/ref&gt;

=== Ministrica za infrastrukturo ===
Na državnozborskih volitvah je stranka preimenovana v [[Stranka Alenke Bratušek|Stranko Alenke Bratušek]] izboljšala svoj rezultat na 5 poslanskih mest. Bratuškova v svojem okraju ni bila izvoljena poslanko, je pa v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] zasedla mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrice za infrastrukturo]]. Na funkciji je ostala do 13. marca 2020, ko je prisegla nova vlada. 

Na državnozborskih volitvah 2022 je [[Stranka Alenke Bratušek]] prejela 2,61 odstotka glasov in izpadla iz Državnega zbora Republike Slovenije.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-04-25}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-sab-u-kljub-volilnemu-porazu-ni-pozivov-k-odstopu-predsednice-stranke/626209|title=V SAB-u kljub volilnemu porazu ni pozivov k odstopu predsednice stranke|date=4. maj 2022|accessdate=6. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Masten|first=Aljoša}}&lt;/ref&gt; Po besedah podpredsednice [[Maša Kociper|Maše Kociper]] se v stranki pozivi k odstopu Alenke Bratušek kot predsednice stranke niso pojavili.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Predsednik zmagovalne stranke [[Gibanje Svoboda]] [[Robert Golob]] je tudi Stranko Alenke Bratušek povabil k sodelovanju v njegovi vladi. Alenki Bratušek je bilo ponujeno mesto [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|ministrice za infrastrukturo]], a šele po tem, ko bi vlada s spremembo Zakona o vladi razširila število ministrstev. Do takrat opravlja funkcijo državne sekretarke na infrastrukturnem ministrstvu. Junija 2022 sta Stranka Alenke Bratušek in [[Lista Marjana Šarca]] izglasovali pripojitev h Gibanju Svoboda.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Uradno: strank LMŠ in SAB ne bo več, le še Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/uradno-strank-lms-in-sab-ne-bo-vec-le-se-svoboda-582631|website=siol.net|accessdate=2022-08-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

== Zasebno ==
Njen partner je poslovnež Mitja Cvjetičanin, s katerim ima sina in hčer.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ABOUT ME {{!}} Alenka Bratušek|url=http://www.alenkabratusek.si/en/about-me/|accessdate=2020-11-12|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{reflist}}

== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [[Seznam slovenskih politikov]]

&amp;nbsp;
{{start box}}
{{succession box | prej = [[Janez Janša]] | naziv = [[Slika:Coat of arms of Slovenia.svg|40px]]&lt;br/&gt;[[Predsednik vlade Republike Slovenije]] | leta = 2013 – 2014| potem =  [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]}}
{{end box}}
{{Poslanska skupina SAB2018|Predloga:Poslanska skupina SAB2018=}}{{Pred Vl RS}}
{{Predsedniki vlade Slovenije}}
{{6DZRS}}
{{7DZRS}}
{{13. Vlada Republike Slovenije}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Bratušek, Alenka}}
[[Kategorija:Alenka Bratušek]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]]
[[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za infrastrukturo Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri 13. vlade Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]]
[[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]]
[[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>svv6isx6jcuggidpzr2xdrx7gucgfwu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minecraft</title>
    <ns>0</ns>
    <id>327132</id>
    <revision>
      <id>5748419</id>
      <parentid>5701161</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:31:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19207" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{popravi}}
{{Infopolje Videoigra
| image = [[Slika:Minecraft-prevod.png|300px]]
| caption = Zaslonski posnetek pozdravnega zaslona Minecrafta 1.12.2 v slovenskem jeziku
| developer = [[Mojang Studios]]
| publisher = [[Mojang Studios]], zdaj tudi [[Microsoft]]
| designer = [[Markus Persson|Markus Persson (Notch)]], zdaj [[Jens Bergensten]] (Jeb)
| composer = [[C418]], [[Lena Raine]]
| genre = graditeljski peskovnik
| modes = [[enoigralski način|enoigralski]], [[večigralska videoigra|večigralski]]
| platforms = [[Windows]], [[Mac]], [[Linux]], [[Windows 10]], [[Xbox One]], [[Xbox 360]], [[PlayStation 4]], [[PlayStation 3]], [[PlayStation Vita]], [[Wii U]], [[iOS]], [[Android]], [[Windows Phone]] in [[Amazon Kindle Fire]]
| released = * [[osebni računalnik|PC]]: 8. julij 2013
* [[Android (operacijski sistem)|Android]] in [[iOS]]: 15. avgust 2013
* [[Xbox 360]]: 28. februar 2017
* [[Xbox One]]: 28. februar 2017
* [[PlayStation]]: 28. februar 2017
* [[WiiU]]: 28. februar 2017
}}

'''''Minecraft''''' je graditeljska preživetvena [[videoigra]] z elementi [[igra igranja vlog|igranja vlog]], v kateri igralec gradi različne strukture iz raznovrstnih kock materiala v proceduralno (naključno) generiranem svetu. Poleg tega lahko raziskuje, izdeluje nove kocke s kombiniranjem in se bojuje s sovražnimi bitji.

Računalniška verzija igre je napisana v programskem jeziku [[Programski jezik java|Java]], zato je za uporabo potrebna najnovejša verzijo Jave.

Po podatkih razvijalca je bilo do septembra 2013 prodanih 12 milijonov izvodov za osebne računalnike in skupno 33 milijonov na vseh [[platforma (računalništvo)|platformah]].&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.ign.com/articles/2013/09/03/minecraft-pc-sales-at-12-million-franchise-at-33-million |title= Minecraft PC Sales at 12 Million; Franchise at 33 Million |last=Karmali |first=Luke |date=3.9.2013 |work=IGN |accessdate=2.3.2014}}&lt;/ref&gt; Novejši podatki kažejo na čez 170 milijonov igralcev. Igro je naredil [[Notch]], a jo je prodal podjetju [[Mojang]].

== Razvoj ==
Minecraft je bil samostojni projekt švedskega programerja Markusa Persson, bolje znanega pod vzdevkom Notch. [[Računalniška igra|Igra]] je bila prvič na voljo za igro 17. maja 2009 v Alpha verziji. V obdobju Alpha verzije je cena za nakup znašala 9,95 € in je kupcu zagotovila vse posodobitve za ves čas razvoja.

Razvoj se je nadaljeval vse do Beta različice 20. decembra 2010. Cena  je zrasla na 19,95 € in kupcu zagotovila vse naslednje posodobitve do vključno različice 1.0. Igra je 18. novembra 2011 na prireditvi MineCon uradno prišla do različice 1.0.0. Trenutna uradna različica je 1.17.1 in stane 23.95 €, vendar proizvajalci vedno dodajajo novejše neuradne verzije (t. i. [[snapshot]]) na [[Twitter]]ju ter na njihovem [[blog]]u za hitrejše odkrivanje hroščev in manj problemov pri uradni verziji. 2. decembra 2012 je Markus »Notch« Persson sporočil javnosti, da odstopa od položaja glavnega razvijalca in bo ta naziv pripadel njegovemu zaposlenemu Jensu »Jeb« Bergenstenu. Notch je še vedno stranski razvijalec, a večino svojega časa namenja novi igri, trenutno imenovani [[Minicraft]], s katero je začel na tekmovanju imenovanem [[Ludum Dare]], kjer je izziv narediti igro iz nič v 48 urah ter tudi na svoji novi igri imenovani 0x10c (igra je preklicana). Danes Minecraft razvija tudi Microsoft.

== Različice ==
Alpha različica --- 17.5.2009

Beta različica ---  20.12.2010

Najstarejša različica igre Minecraft je 1.0.0., najnovejša pa snapshot 1.18.1-rc 3. Najnovejša uradna različica pa je 1.18 (Caves &amp; Cliffs: Part ll). Napovedana je 1.19 (The Wild Update), ki bo izšla enkrat poleti 2022.

== Igralni načini ==
Glavni namen igre Minecraft je njen unikaten puščavniški RPG model, ki generira naključen svet in tako omogoča novo igralno izkušnjo v vsakem novem svetu. Igra je sama po sebi zelo enostavna, svet je narejen iz kock. Kocke lahko igralec poljubno uničuje in jih vstavlja v inventorij. Ko razbije rudo dobi snov (npr. ruda premoga - premog, ruda diamanta - diamant...). na delovni mizi (ang. crafting table) lahko igralec izdela orodja in orožja, kot so [[lopata]] za nabiranje zemlje, [[kramp]] za razbijanje kamna ipd.  Ta postopek se imenuje »izdelovanje« (ang. ''crafting''). Igra ima tudi več igralnih načinov, vsak od katerih predstavlja unikatno izkušnjo za igralca.

=== Classic ===
Classic je prvotni način igranja. Ta del je v bil v prehodu na Beta verzijo odstranjen. Imel je možnost neomejene količine kock in hitro uničevanje kock, bil je tudi brez pošasti in namenjen grajenju brez omejitev oz. igralni peskovnik (sandbox).

Ta način je v trenutnih verzijah odstranjen in ga igralec lahko igra samo preko uradne strani v svojem spletnem brskalniku ali izbire classic verzije v zaganjalniku (launcher).

=== Survival (preživetje) ===
Drugi način igranja se imenuje Survival. Ta del je bil vključen že v času razvoja classic-a kot survival test in obstaja še danes. Je najbolj igrani del, kjer je cilj igre preživeti. Na poti igralcu stojijo pošasti, ki se prikažejo čez noč in ga hočejo pokončati. Trenutno obstaja 19 napadalnih pošasti, ki pridejo na plano ponoči. V tem načinu obstaja tudi [[lakota]], ki ob izpraznitvi počasi zmanjšuje življenjsko energijo igralca. Igra sama po sebi nima konca, vendar je različica 1.0.0 predstavila realni konec, kjer mora igralec preiti v drug svet in tam uničiti [[zmaj]]a, imenovanega Ender Dragon. Po uničenju se igra oz. tisti svet konča, vendar je možno še vedno nadaljevati z gradnjo.

=== Creative (ustvarjalni način) ===
Tretji način igranja se imenuje Creative. V creative načinu lahko igralec leti, ima neomejeno število vseh predmetov in dela, kar hoče. Creative je zamenjal classic v času Beta verzije.

V tem načinu pošasti niso napadalne. Igralec ne more umreti, razen, če pade iz sveta. Za creative je značilno grajenje struktur ali preizkušanje novih stvari (kock, pošasti, orožij...)

=== Hardcore ===
Četrti način igranja se imenuje Hardcore. Ta način je popolnoma enak kot Survival način, le da je igralec ob smrti primoran odstraniti svet in da je težavnost vedno nastavljena na težko. Kot že ime pove, je v tem igralskem načinu težje preživeti (več pošasti, hitreje noč ...).

=== Adventure (pustolovski način) ===
Peti način igranja se imenuje Adventure. V tem načinu igralec ne more podirati kock ali jih razbiti brez primernega orodja, lahko pa še vedno uporablja redstone, vrata in druga dejanja. Primeren za pustolovske svetove.

=== Spectator ===
V tem načinu lahko igralec samo opazuje, ne more podreti kock in nima inventarja. Lahko opazuje skozi oči pošasti, živali ali igralcev. Lahko leti skozi kocke.

== Dimenzije ==
[[slika:Minecraft cube.svg|thumb|Svet Minecrafta je sestavljen iz velikih [[kocka|kock]] materiala s [[tekstura (računalništvo)|teksturami]] nizke ločljivosti, ki dajo igri značilno grafično podobo]]
V Minecraftu obstajajo 3 dimenzije: navadni svet (Overworld), pekel (The Nether) in konec (The End). Vsaka dimenzija ima svoj komplet pošasti, ki se v njej pojavljajo.

=== Overworld (Čezsvet) ===
Kraj, kjer se pojavi (spawna) igralec in tam preživi večino časa. Ta dimenzija ima največ skupnosti z našim resničnim svetom, s seveda nekaj nadnaravnimi dodatki.

=== The Nether (Pekel) ===
Pekel. Večinoma ga gradi poseben kamen (netherrack), ki gori večno, potem ko se vžge. V Netherju je možno najti tudi dokaj redko rudo, imenovano peklenski kremen (Nether Quartz) 
ter peklensko zlato rudo (nether gold ore ) in pa zelo redko surovino, starodavno ruševino (Acient Debris). S štirimi kosi zlata in štirimi kosi starodavnih ruševin lahko izdelaš najmočnejšo rudo v igri, netherite. Za prehod v to dimenzijo mora igralec zgraditi poseben portal. Za to potrebuje 10 do 14 kock [[obsidian]]a (vulkanskega kamna) in nekaj, s čimer lahko prižge ogenj (npr. kresilo). V novejši verziji lahko igralec najde tudi štiri nove biome (warped/ crimson foriest, basalt delta, soulsand valey,) v peklu lahko najdeš tudi trdnjave piglinov in peklensko trdnjavo (Nether Fortress).

=== The End (Konec) ===
Otok, zgrajen iz zadnjega kamna (end stone), ki lebdi v koncu sveta. Tja lahko pridemo s pomočjo portala, ki ga najdemo v trdnjavi (Stronghold). Je dom končnega zmaja, najhujše pošasti v igri. Ko ga igralec premaga, se igra konča, seveda pa lahko še naprej gradi poljubne stvari. Ko je zmaj premagan, dobi igralec posebno kocko, ki ga teleportira do &quot;končnega mesta&quot; (End City).

=== The Void (Praznina) ===
Praznina (The Void) je dimenzija, ki se nahaja pod temeljnim kamnom v navadnem svetu ali okrog konca (The End). V praznini se pošasti ne ustvarjajo. Tam igralec ne more graditi. Ko igralec potuje v praznino pod Y -64, začne prejemati škodo, ki se nadaljuje dokler ne zapusti praznine.

== Pošasti ==
* Creeper. Je zelena pošast, ki se zapodi za igralcem in ga [[lov]]i dokler mu ta ne zbeži. Če mu pride v bližino eksplodira, uniči bližnje kocke in poškuduje igralca. So tudi ene od redkih pošasti, ki v stiku z [[sonce]]m ne [[Ogenj|gorijo]] in so zato nevarne igralcu tudi čez dan, ko večina pošasti zgori. Creeperji so neslišni in se pojavljajo ponoči in v neosvetljenih prostorih. Če v njega udari strela, postane električen creeper (charged creeper), ima 100% možnost spusta creeper-jeve glave. Zanimivo dejstvo je da je bil creeper sprva pujs.
* Skeleton (okostnjak). Okostnjak, ki ima za orožje [[Lok (orožje)|lok]] s katerim zelo natančno strelja na igralca ali drugo pošast, ki ga napade dokler ne uniči napadalca. Okostnjaki se največkrat prikažejo ob [[noč]]i in pogorijo ob jutru, ko jih [[sonce]] zažge. So tudi eden izmed virov puščic, ki igralcu omogočajo da sam uporablja lok kot orožje. Njegove dobrine so lok, puščica, kost in točke 
* Spider (pajek). [[Pajki|Pajek]] se zapodi za igralcem in ga napada dokler ta ne umre. Pajek ima sposobnost daljšega skakanja od igralca in plezanje, kar mu daje prednost v bitki. Pajek lahko igralca opazi skozi trde kocke, nato pa se zapodi za njem še preden ga igralec sploh opazi. Je druga bolj pogosta pošast, ki čez dan ne zgori, vendar s to razliko, da čez dan pajek ni agresiven, razen če ga igralec ne napade prvi.
* Zombie (zombi). [[Zombi]] je pogosta pošast, ki je počasna, vendar igralca v skupinah hitro preobremeni. Zombiji se prikažejo ponoči in v neosvetljenih [[jama]]h in zgorijo ob stiku s sončno [[Svetloba|svetlobo]]. Lahko tudi napadejo vaščana in ga spremenijo v zombija (zombie villager). Če zombija ubiješ dobiš gnilo meso, redkeje pa krompir, korenje in železo.
* Chicken Jockey. Je mini zombi ali mini zombi vaščan, ki jezdi kokoš. Na soncu ne gori. Od verzije 1.8.1 se v vodi ne ločita (v prejšnjih različicah sta se).
* Enderman (enderski človek). Velika pošast, ki je sama po sebi nenevarna, dokler je igralec ne pogleda naravnost v oči. Ko igralec odmakne pogled, se Enderman zapodi za njim. Enderman ima sposobnost teleportiranja, kar ga naredi zelo nevarnega za neveščega igralca. Zmožni so tudi krasti kocke, kar lahko igralca, misleč da je varen, neprijetno preseneti. Če pride v stik z vodo, ga ta poškoduje.
* Cave Spider (jamski pajek). Podoben navadnemu pajku, vendar je [[strup]]en in bolj nevaren. Je tudi manjši, kar mu da možnost, da pride v prostore v katere navadni pajek ne more. Ima tudi to razliko, da jamski pajek se nikoli ne pojavi v običajnih okoliščinah kot normalen pajek. Pojavi se samo v zapuščenih [[rudnik]]ih, kjer njihovo število hitro naraste iz nič na več kot deset.
* Ghast (duh). Pošast, ki jo srečamo samo v drugem svetu oziroma The Nether. Je zelo velika in ob odkritju igralca na njega pošilja ognjene krogle, ki ob kontaktu s tlemi ali igralcem [[Eksplozija|eksplodirajo]]. [[Duh]] mora imeti jasen pogled na igralca, preden bo le ta začel streljati na igralca.
* Silverfish (srebrna ribica). To so zelo majhne [[ščetinorepke]], ki se pojavijo v posebnem [[grad]]u, imenovanem Stronghold. Sama riba igralcu direktno ne prizadene poškodbe, vendar ga lahko hitro potisne v nevarno situacijo. Preden se pojavi, izgleda isto kot normalna kocka [[Kamen|kamna]] vendar, ko jigralec razbije kocko, se ribica prikaže in začne napadati igralca. Imajo tudi to sposobnost, da ena ribica lahko prebudi vse druge ribice v bližnjih kockah, kar povzroči pojav zelo veliko ribic v majhnem [[čas]]u.
* Slime (sluz). Srednje velike zelene pošasti, ki se zelo redko pojavijo in ob pogledu na igralca tega takoj napadejo. Ko Sluz igralec ubije, se razdeli na dva manjša slima, ko je ubit manjši slime, se razdeli na 4 še manjše slime. Ko je najmanjši slime ubit, izpusti slime ball. Slime se naravno pojavi samo v močvirju in na superflat svetu. Ob stiku s sončno svetlobo ne pogori.
* Magma Cube (magma kocka). Ena izmed mnogih The Nether pošasti, ki ob stiku z igralcem prizadene poškodbe, premika se s pomočjo hitrega skakanja in se ob uničitvi razdeli na manjše magme kocke,  kot pri pošasti Slime. So tudi ena redkih pošasti, ki ob stiku z [[Lava|lavo]] ne pogorijo, lava jih samo upočasni.
* Zombie piglin (zombi pujs). Pošast, ki se zaredi v peklu in ne napada igralca, dokler igralec ne začne napadati. Navadno se zaredijo v skupinah. Če igralec napade enega, mu ostali člani skupine pomagajo. Imajo zlat meč. Ob padcu spustijo gnilo meso, zlato zrno in redko zlat meč.
* Spider Jockey (okostnjak na pajku). Je zelo redek pajek, ki ga jezdi okostnjak. Okostnjak na igralca strelja z lokom medtem ko ga pajek zelo hitro lovi. Pošast se pojavi ob pojavu pajka, ki ima 1 % možnost, da se na njegovem hrbtu pojavi še okostnjak. Pošast ima iste lastnosti kot 2 različne pošasti, to pomeni, da mora igralec ubiti obe pošasti posebej. Obe pošasti [[Ogenj|pogorita]] ob stiku s sončno svetlobo, pojavita se pa ponoči in tudi v neosvetljenih jamah.
* Witch (čarovnica). Redka in nevarna pošast, ki igralca zastrupi in se pojavi v koči na vodi v močvirju. Ob smrti da prazno steklenico, del svetlečega kamna, smodnik, redstone prah, pajkovo oko, palico, sladkor ali vodo v steklenici.
* Blaze (žarko). Pošast, ki jo igralec sreča v Peklu. Ko igralca še niso opazili, se držijo tal. Ko opazijo igralca začnejo leteti in streljati na igralca blaze rode, dokler le ta ne umre ali jih uniči. So ene izmed težjih pošasti, zaradi letenja je meč proti njim neuporaben, [[Lok (orožje)|lok]] pa pusti igralca odprtega za napade, puščice pa tudi odbijajo. Blaze ima tudi to lastnost, da ji lava nič ne naredi, igralec jo pa lahko napada s snežnimi kepami, to je ena od redkih uporabnih vrednostih snežne kepe. Ob stiku z vodo umre.
* Wither Skeleton (posušen okostnjak). Napadalna pošast, ki jo igralec sreča v Peklu. Po navadi se ta najde v bližini Nether Fortress ali pa v notranjosti. Ima kamnit meč in ne loka.
* Wither (ovenelec). Druga najnevarnejša pošast, ki je zelo napadalna. Sam od sebe se ne pojavi nikoli, najprej ga je potrebno zgraditi. Med bojevanjem z Witherjem se nebo potemni. Ob smrti odvrže peklensko zvezdo, iz katere lahko igralec izdela svetilnik.
* Ender Dragon (enderski zmaj). [[Zmaj]]a lahko igralec sreča samo tako, da se odpravi v svet imenovan The End. To je [[svet]], kjer je polno Endermanov, po nebu pa leti Enderdragon. Za uničenje zadnje pošasti mora igralec najprej uničiti [[stolp]]e v tem svetu, ki ga zdravijo, nato pa še uničiti pošast. Ko pošast umre, dobiš zmajevo jajce. Ko ga ubiješ, tudi zmagaš igro. Ob zaključitvi igre se prikaže zadnji košček zgodbe, ki je enaka za vse, ne glede na to kaj je igralec delal v tistem svetu.
* Endermite (enderska pršica). Majhna napadalna pošast. Endermite je enako velika kot Sliverfish, vendar se ne more skriti v steno. Pojavi se, ko vržete ''Ender Pearl (enderov biser), ''ki ga dobite s premaganjem Endermana.
* Guardian (varuh). Pošast, ki jo najdemo v podvodnih guardian templjih. Vate strelja žarke, ki ti na določen čas zbijejo življenje. V templjih najdemo zlate kocke. Spominja na ribo napihovalko.
* Elder guardian (varuh starešina). Pošast, ki jo najdemo v guardian templjih. V vsakem templju so trije. Dokler ne ubiješ vseh treh, ne moreš uničevati kock. Ob smrti vedno odvrže spužve.
* Shulker (školjkar). Pošast, ki je podobna kocki in jo najdemo v gradovih v Endu. Na igralca streljajo krogle, ki ga poženejo v zrak. Ko se efekt konča, igralec pade na tla.
* Polar Bear (severni medved). [[Severni medved|Medved]], dodan v verziji 1.10. Najdemo ga lahko v snow (sneženem) biomu. Napade le, če ga ti napadeš najprej. Ko umre, odvrže ribe.

== Prijazna bitja ==
* '''Cow (krava)''': prijazno bitje, ki je pomembno za igralca, ker ob premaganju igralec dobi ''Leather (Usnje) ''in surovo govedino. Desni klik na njo s praznim vedrom pomolze kravo in igralec dobi mleko, ki ga lahko uporablja za piškote in torte. Krava sledi igralcu, če ima v rokah pšenico.
* '''Pig (pujs)''': žival, ki jo najdemo v navadnem svetu. Ob smrti pujsa igralec dobi surovo svinjino. Če na pujsa udari strela, postane ''Zombie Pigman (Zombi Pujs) ''. Pujs sledi igralcu, če ima v roki korenje.
* '''Sheep (ovca)''': prijazna žival, ki ob smrti igralcu da volno (v verzji 1.8 še ''Raw Mutton) ''. Z volno igralec lahko naredi posteljo, ki je za preživetje zelo pomembna.
* '''Chicken (kokoš)''': žival, ki nese jajca, uporabna za izdelovanje torte, ob smrti pa odvrže surovega piščanca in pero. Kokoš sledi igralcu, če ima v roki semena.
* '''Zajec (rabbit)''': žival, ki ob smrti izpusti zajčje meso in zajčjo kožo, redkeje pa tudi zajčjo tačko.
* '''Vaščan (villager)''': najdemo jih v vaseh v navadnem svetu (Overworld). Z njimi je možno trgovati, valuta so smaragdi, njihov inventar pa je odvisen od poklica, ki ga imajo (mesarji, kmetje, kovači itd.). Ob smrti ne spustijo ničesar. 
* '''Papiga''': Možno jo je udomačiti s semeni. Pleše v bližini gramofona, pa tudi oponaša pošasti, ki so od nje oddaljene največ 30 kock. Papige so različne in raznobarvne, med njimi [[rumenoprsa ara]].
*'''Volk (Wolf)''': najdemo jih le v navadnem svetu (Overworld), in navadno niso napadalni. Napadli te bodo le, če jih prvi udari igralec. Ko napadejo, imajo oči rdeče barve. Volka lahko udomačiš, s tem da mu ponudiš kosti. Lahko ga tudi nahraniš ali ozdraviš, tako da ga nahraniš s katerokoli vrsto mesa.

== Sklici in opombe ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{official|http://www.minecraft.net/}} {{ikona en}}
* [http://minecraftwiki.net: Minecraft Wiki] {{ikona en}}
* [http://www.mojang.com: Uradni blog razvijalcev igre] {{ikona en}} (blog razvijalcev je bil prestavljen na uradno spletno stran).

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Videoigre leta 2011]]
[[Kategorija:Igre za Linux]]
[[Kategorija:Igre za Mac OS]]
[[Kategorija:Igre za Windows]]
[[Kategorija:Igre za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igre za Android]]
[[Kategorija:Igre za iOS]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 4]]
[[Kategorija:Minecraft]]</text>
      <sha1>218lm77xgvahkaew5b5begsh72rhwly</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748443</id>
      <parentid>5748419</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:49:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19203" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{popravi}}
{{Infopolje Videoigra
| image = [[Slika:Minecraft-prevod.png|300px]]
| caption = Zaslonski posnetek pozdravnega zaslona Minecrafta 1.12.2 v slovenskem jeziku
| developer = [[Mojang Studios]]
| publisher = [[Mojang Studios]], zdaj tudi [[Microsoft]]
| designer = [[Markus Persson|Markus Persson (Notch)]], zdaj [[Jens Bergensten]] (Jeb)
| composer = [[C418]], [[Lena Raine]]
| genre = graditeljski peskovnik
| modes = [[enoigralski način|enoigralski]], [[večigralska videoigra|večigralski]]
| platforms = [[Windows]], [[Mac]], [[Linux]], [[Windows 10]], [[Xbox One]], [[Xbox 360]], [[PlayStation 4]], [[PlayStation 3]], [[PlayStation Vita]], [[Wii U]], [[iOS]], [[Android]], [[Windows Phone]] in [[Amazon Kindle Fire]]
| released = * [[osebni računalnik|PC]]: 8. julij 2013
* [[Android (operacijski sistem)|Android]] in [[iOS]]: 15. avgust 2013
* [[Xbox 360]]: 28. februar 2017
* [[Xbox One]]: 28. februar 2017
* [[PlayStation]]: 28. februar 2017
* [[WiiU]]: 28. februar 2017
}}

'''''Minecraft''''' je graditeljska preživetvena [[videoigra]] z elementi [[igra igranja vlog|igranja vlog]], v kateri igralec gradi različne strukture iz raznovrstnih kock materiala v proceduralno (naključno) generiranem svetu. Poleg tega lahko raziskuje, izdeluje nove kocke s kombiniranjem in se bojuje s sovražnimi bitji.

Računalniška verzija igre je napisana v programskem jeziku [[Programski jezik java|Java]], zato je za uporabo potrebna najnovejša verzijo Jave.

Po podatkih razvijalca je bilo do septembra 2013 prodanih 12 milijonov izvodov za osebne računalnike in skupno 33 milijonov na vseh [[platforma (računalništvo)|platformah]].&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.ign.com/articles/2013/09/03/minecraft-pc-sales-at-12-million-franchise-at-33-million |title= Minecraft PC Sales at 12 Million; Franchise at 33 Million |last=Karmali |first=Luke |date=3.9.2013 |work=IGN |accessdate=2.3.2014}}&lt;/ref&gt; Novejši podatki kažejo na čez 170 milijonov igralcev. Igro je naredil [[Notch]], a jo je prodal podjetju [[Mojang]].

== Razvoj ==
Minecraft je bil samostojni projekt švedskega programerja [[Markus Persson|Markusa Persson]], bolje znanega pod vzdevkom Notch. Igra je bila prvič na voljo za igro 17. maja 2009 v Alpha verziji. V obdobju Alpha verzije je cena za nakup znašala 9,95 € in je kupcu zagotovila vse posodobitve za ves čas razvoja.

Razvoj se je nadaljeval vse do Beta različice 20. decembra 2010. Cena  je zrasla na 19,95 € in kupcu zagotovila vse naslednje posodobitve do vključno različice 1.0. Igra je 18. novembra 2011 na prireditvi MineCon uradno prišla do različice 1.0.0. Trenutna uradna različica je 1.17.1 in stane 23.95 €, vendar proizvajalci vedno dodajajo novejše neuradne verzije (t. i. [[snapshot]]) na [[Twitter]]ju ter na njihovem [[blog]]u za hitrejše odkrivanje hroščev in manj problemov pri uradni verziji. 2. decembra 2012 je Markus »Notch« Persson sporočil javnosti, da odstopa od položaja glavnega razvijalca in bo ta naziv pripadel njegovemu zaposlenemu Jensu »Jeb« Bergenstenu. Notch je še vedno stranski razvijalec, a večino svojega časa namenja novi igri, trenutno imenovani [[Minicraft]], s katero je začel na tekmovanju imenovanem [[Ludum Dare]], kjer je izziv narediti igro iz nič v 48 urah ter tudi na svoji novi igri imenovani 0x10c (igra je preklicana). Danes Minecraft razvija tudi Microsoft.

== Različice ==
Alpha različica (17. 5. 2009)

Beta različica (20. 12. 2010)

Najstarejša različica igre Minecraft je 1.0.0., najnovejša pa snapshot 1.18.1-rc 3. 

Najnovejša uradna različica pa je 1.18 (Caves &amp; Cliffs: Part ll). Napovedana je 1.19 (The Wild Update), ki bo izšla enkrat poleti 2022.

== Igralni načini ==
Glavni namen igre Minecraft je njen unikaten puščavniški RPG model, ki generira naključen svet in tako omogoča novo igralno izkušnjo v vsakem novem svetu. Igra je sama po sebi zelo enostavna, svet je narejen iz kock. Kocke lahko igralec poljubno uničuje in jih vstavlja v inventorij. Ko razbije rudo dobi snov (npr. ruda premoga - premog, ruda diamanta - diamant...). na delovni mizi (ang. crafting table) lahko igralec izdela orodja in orožja, kot so [[lopata]] za nabiranje zemlje, [[kramp]] za razbijanje kamna ipd.  Ta postopek se imenuje »izdelovanje« (ang. ''crafting''). Igra ima tudi več igralnih načinov, vsak od katerih predstavlja unikatno izkušnjo za igralca.

=== Classic ===
Classic je prvotni način igranja. Ta del je v bil v prehodu na Beta verzijo odstranjen. Imel je možnost neomejene količine kock in hitro uničevanje kock, bil je tudi brez pošasti in namenjen grajenju brez omejitev oz. igralni peskovnik (sandbox).

Ta način je v trenutnih verzijah odstranjen in ga igralec lahko igra samo preko uradne strani v svojem spletnem brskalniku ali izbire classic verzije v zaganjalniku (launcher).

=== Survival (preživetje) ===
Drugi način igranja se imenuje Survival. Ta del je bil vključen že v času razvoja classic-a kot survival test in obstaja še danes. Je najbolj igrani del, kjer je cilj igre preživeti. Na poti igralcu stojijo pošasti, ki se prikažejo čez noč in ga hočejo pokončati. Trenutno obstaja 19 napadalnih pošasti, ki pridejo na plano ponoči. V tem načinu obstaja tudi [[lakota]], ki ob izpraznitvi počasi zmanjšuje življenjsko energijo igralca. Igra sama po sebi nima konca, vendar je različica 1.0.0 predstavila realni konec, kjer mora igralec preiti v drug svet in tam uničiti [[zmaj]]a, imenovanega Ender Dragon. Po uničenju se igra oz. tisti svet konča, vendar je možno še vedno nadaljevati z gradnjo.

=== Creative (ustvarjalni način) ===
Tretji način igranja se imenuje Creative. V creative načinu lahko igralec leti, ima neomejeno število vseh predmetov in dela, kar hoče. Creative je zamenjal classic v času Beta verzije.

V tem načinu pošasti niso napadalne. Igralec ne more umreti, razen, če pade iz sveta. Za creative je značilno grajenje struktur ali preizkušanje novih stvari (kock, pošasti, orožij...)

=== Hardcore ===
Četrti način igranja se imenuje Hardcore. Ta način je popolnoma enak kot Survival način, le da je igralec ob smrti primoran odstraniti svet in da je težavnost vedno nastavljena na težko. Kot že ime pove, je v tem igralskem načinu težje preživeti (več pošasti, hitreje noč ...).

=== Adventure (pustolovski način) ===
Peti način igranja se imenuje Adventure. V tem načinu igralec ne more podirati kock ali jih razbiti brez primernega orodja, lahko pa še vedno uporablja redstone, vrata in druga dejanja. Primeren za pustolovske svetove.

=== Spectator ===
V tem načinu lahko igralec samo opazuje, ne more podreti kock in nima inventarja. Lahko opazuje skozi oči pošasti, živali ali igralcev. Lahko leti skozi kocke.

== Dimenzije ==
[[slika:Minecraft cube.svg|thumb|Svet Minecrafta je sestavljen iz velikih [[kocka|kock]] materiala s [[tekstura (računalništvo)|teksturami]] nizke ločljivosti, ki dajo igri značilno grafično podobo]]
V Minecraftu obstajajo 3 dimenzije: navadni svet (Overworld), pekel (The Nether) in konec (The End). Vsaka dimenzija ima svoj komplet pošasti, ki se v njej pojavljajo.

=== Overworld (Čezsvet) ===
Kraj, kjer se pojavi (spawna) igralec in tam preživi večino časa. Ta dimenzija ima največ skupnosti z našim resničnim svetom, s seveda nekaj nadnaravnimi dodatki.

=== The Nether (Pekel) ===
Pekel. Večinoma ga gradi poseben kamen (netherrack), ki gori večno, potem ko se vžge. V Netherju je možno najti tudi dokaj redko rudo, imenovano peklenski kremen (Nether Quartz) 
ter peklensko zlato rudo (nether gold ore ) in pa zelo redko surovino, starodavno ruševino (Acient Debris). S štirimi kosi zlata in štirimi kosi starodavnih ruševin lahko izdelaš najmočnejšo rudo v igri, netherite. Za prehod v to dimenzijo mora igralec zgraditi poseben portal. Za to potrebuje 10 do 14 kock [[obsidian]]a (vulkanskega kamna) in nekaj, s čimer lahko prižge ogenj (npr. kresilo). V novejši verziji lahko igralec najde tudi štiri nove biome (warped/ crimson foriest, basalt delta, soulsand valey,) v peklu lahko najdeš tudi trdnjave piglinov in peklensko trdnjavo (Nether Fortress).

=== The End (Konec) ===
Otok, zgrajen iz zadnjega kamna (end stone), ki lebdi v koncu sveta. Tja lahko pridemo s pomočjo portala, ki ga najdemo v trdnjavi (Stronghold). Je dom končnega zmaja, najhujše pošasti v igri. Ko ga igralec premaga, se igra konča, seveda pa lahko še naprej gradi poljubne stvari. Ko je zmaj premagan, dobi igralec posebno kocko, ki ga teleportira do &quot;končnega mesta&quot; (End City).

=== The Void (Praznina) ===
Praznina (The Void) je dimenzija, ki se nahaja pod temeljnim kamnom v navadnem svetu ali okrog konca (The End). V praznini se pošasti ne ustvarjajo. Tam igralec ne more graditi. Ko igralec potuje v praznino pod Y -64, začne prejemati škodo, ki se nadaljuje dokler ne zapusti praznine.

== Pošasti ==
* Creeper. Je zelena pošast, ki se zapodi za igralcem in ga [[lov]]i dokler mu ta ne zbeži. Če mu pride v bližino eksplodira, uniči bližnje kocke in poškuduje igralca. So tudi ene od redkih pošasti, ki v stiku z [[sonce]]m ne [[Ogenj|gorijo]] in so zato nevarne igralcu tudi čez dan, ko večina pošasti zgori. Creeperji so neslišni in se pojavljajo ponoči in v neosvetljenih prostorih. Če v njega udari strela, postane električen creeper (charged creeper), ima 100% možnost spusta creeper-jeve glave. Zanimivo dejstvo je da je bil creeper sprva pujs.
* Skeleton (okostnjak). Okostnjak, ki ima za orožje [[Lok (orožje)|lok]] s katerim zelo natančno strelja na igralca ali drugo pošast, ki ga napade dokler ne uniči napadalca. Okostnjaki se največkrat prikažejo ob [[noč]]i in pogorijo ob jutru, ko jih [[sonce]] zažge. So tudi eden izmed virov puščic, ki igralcu omogočajo da sam uporablja lok kot orožje. Njegove dobrine so lok, puščica, kost in točke 
* Spider (pajek). [[Pajki|Pajek]] se zapodi za igralcem in ga napada dokler ta ne umre. Pajek ima sposobnost daljšega skakanja od igralca in plezanje, kar mu daje prednost v bitki. Pajek lahko igralca opazi skozi trde kocke, nato pa se zapodi za njem še preden ga igralec sploh opazi. Je druga bolj pogosta pošast, ki čez dan ne zgori, vendar s to razliko, da čez dan pajek ni agresiven, razen če ga igralec ne napade prvi.
* Zombie (zombi). [[Zombi]] je pogosta pošast, ki je počasna, vendar igralca v skupinah hitro preobremeni. Zombiji se prikažejo ponoči in v neosvetljenih [[jama]]h in zgorijo ob stiku s sončno [[Svetloba|svetlobo]]. Lahko tudi napadejo vaščana in ga spremenijo v zombija (zombie villager). Če zombija ubiješ dobiš gnilo meso, redkeje pa krompir, korenje in železo.
* Chicken Jockey. Je mini zombi ali mini zombi vaščan, ki jezdi kokoš. Na soncu ne gori. Od verzije 1.8.1 se v vodi ne ločita (v prejšnjih različicah sta se).
* Enderman (enderski človek). Velika pošast, ki je sama po sebi nenevarna, dokler je igralec ne pogleda naravnost v oči. Ko igralec odmakne pogled, se Enderman zapodi za njim. Enderman ima sposobnost teleportiranja, kar ga naredi zelo nevarnega za neveščega igralca. Zmožni so tudi krasti kocke, kar lahko igralca, misleč da je varen, neprijetno preseneti. Če pride v stik z vodo, ga ta poškoduje.
* Cave Spider (jamski pajek). Podoben navadnemu pajku, vendar je [[strup]]en in bolj nevaren. Je tudi manjši, kar mu da možnost, da pride v prostore v katere navadni pajek ne more. Ima tudi to razliko, da jamski pajek se nikoli ne pojavi v običajnih okoliščinah kot normalen pajek. Pojavi se samo v zapuščenih [[rudnik]]ih, kjer njihovo število hitro naraste iz nič na več kot deset.
* Ghast (duh). Pošast, ki jo srečamo samo v drugem svetu oziroma The Nether. Je zelo velika in ob odkritju igralca na njega pošilja ognjene krogle, ki ob kontaktu s tlemi ali igralcem [[Eksplozija|eksplodirajo]]. [[Duh]] mora imeti jasen pogled na igralca, preden bo le ta začel streljati na igralca.
* Silverfish (srebrna ribica). To so zelo majhne [[ščetinorepke]], ki se pojavijo v posebnem [[grad]]u, imenovanem Stronghold. Sama riba igralcu direktno ne prizadene poškodbe, vendar ga lahko hitro potisne v nevarno situacijo. Preden se pojavi, izgleda isto kot normalna kocka [[Kamen|kamna]] vendar, ko jigralec razbije kocko, se ribica prikaže in začne napadati igralca. Imajo tudi to sposobnost, da ena ribica lahko prebudi vse druge ribice v bližnjih kockah, kar povzroči pojav zelo veliko ribic v majhnem [[čas]]u.
* Slime (sluz). Srednje velike zelene pošasti, ki se zelo redko pojavijo in ob pogledu na igralca tega takoj napadejo. Ko Sluz igralec ubije, se razdeli na dva manjša slima, ko je ubit manjši slime, se razdeli na 4 še manjše slime. Ko je najmanjši slime ubit, izpusti slime ball. Slime se naravno pojavi samo v močvirju in na superflat svetu. Ob stiku s sončno svetlobo ne pogori.
* Magma Cube (magma kocka). Ena izmed mnogih The Nether pošasti, ki ob stiku z igralcem prizadene poškodbe, premika se s pomočjo hitrega skakanja in se ob uničitvi razdeli na manjše magme kocke,  kot pri pošasti Slime. So tudi ena redkih pošasti, ki ob stiku z [[Lava|lavo]] ne pogorijo, lava jih samo upočasni.
* Zombie piglin (zombi pujs). Pošast, ki se zaredi v peklu in ne napada igralca, dokler igralec ne začne napadati. Navadno se zaredijo v skupinah. Če igralec napade enega, mu ostali člani skupine pomagajo. Imajo zlat meč. Ob padcu spustijo gnilo meso, zlato zrno in redko zlat meč.
* Spider Jockey (okostnjak na pajku). Je zelo redek pajek, ki ga jezdi okostnjak. Okostnjak na igralca strelja z lokom medtem ko ga pajek zelo hitro lovi. Pošast se pojavi ob pojavu pajka, ki ima 1 % možnost, da se na njegovem hrbtu pojavi še okostnjak. Pošast ima iste lastnosti kot 2 različne pošasti, to pomeni, da mora igralec ubiti obe pošasti posebej. Obe pošasti [[Ogenj|pogorita]] ob stiku s sončno svetlobo, pojavita se pa ponoči in tudi v neosvetljenih jamah.
* Witch (čarovnica). Redka in nevarna pošast, ki igralca zastrupi in se pojavi v koči na vodi v močvirju. Ob smrti da prazno steklenico, del svetlečega kamna, smodnik, redstone prah, pajkovo oko, palico, sladkor ali vodo v steklenici.
* Blaze (žarko). Pošast, ki jo igralec sreča v Peklu. Ko igralca še niso opazili, se držijo tal. Ko opazijo igralca začnejo leteti in streljati na igralca blaze rode, dokler le ta ne umre ali jih uniči. So ene izmed težjih pošasti, zaradi letenja je meč proti njim neuporaben, [[Lok (orožje)|lok]] pa pusti igralca odprtega za napade, puščice pa tudi odbijajo. Blaze ima tudi to lastnost, da ji lava nič ne naredi, igralec jo pa lahko napada s snežnimi kepami, to je ena od redkih uporabnih vrednostih snežne kepe. Ob stiku z vodo umre.
* Wither Skeleton (posušen okostnjak). Napadalna pošast, ki jo igralec sreča v Peklu. Po navadi se ta najde v bližini Nether Fortress ali pa v notranjosti. Ima kamnit meč in ne loka.
* Wither (ovenelec). Druga najnevarnejša pošast, ki je zelo napadalna. Sam od sebe se ne pojavi nikoli, najprej ga je potrebno zgraditi. Med bojevanjem z Witherjem se nebo potemni. Ob smrti odvrže peklensko zvezdo, iz katere lahko igralec izdela svetilnik.
* Ender Dragon (enderski zmaj). [[Zmaj]]a lahko igralec sreča samo tako, da se odpravi v svet imenovan The End. To je [[svet]], kjer je polno Endermanov, po nebu pa leti Enderdragon. Za uničenje zadnje pošasti mora igralec najprej uničiti [[stolp]]e v tem svetu, ki ga zdravijo, nato pa še uničiti pošast. Ko pošast umre, dobiš zmajevo jajce. Ko ga ubiješ, tudi zmagaš igro. Ob zaključitvi igre se prikaže zadnji košček zgodbe, ki je enaka za vse, ne glede na to kaj je igralec delal v tistem svetu.
* Endermite (enderska pršica). Majhna napadalna pošast. Endermite je enako velika kot Sliverfish, vendar se ne more skriti v steno. Pojavi se, ko vržete ''Ender Pearl (enderov biser), ''ki ga dobite s premaganjem Endermana.
* Guardian (varuh). Pošast, ki jo najdemo v podvodnih guardian templjih. Vate strelja žarke, ki ti na določen čas zbijejo življenje. V templjih najdemo zlate kocke. Spominja na ribo napihovalko.
* Elder guardian (varuh starešina). Pošast, ki jo najdemo v guardian templjih. V vsakem templju so trije. Dokler ne ubiješ vseh treh, ne moreš uničevati kock. Ob smrti vedno odvrže spužve.
* Shulker (školjkar). Pošast, ki je podobna kocki in jo najdemo v gradovih v Endu. Na igralca streljajo krogle, ki ga poženejo v zrak. Ko se efekt konča, igralec pade na tla.
* Polar Bear (severni medved). [[Severni medved|Medved]], dodan v verziji 1.10. Najdemo ga lahko v snow (sneženem) biomu. Napade le, če ga ti napadeš najprej. Ko umre, odvrže ribe.

== Prijazna bitja ==
* '''Cow (krava)''': prijazno bitje, ki je pomembno za igralca, ker ob premaganju igralec dobi ''Leather (Usnje) ''in surovo govedino. Desni klik na njo s praznim vedrom pomolze kravo in igralec dobi mleko, ki ga lahko uporablja za piškote in torte. Krava sledi igralcu, če ima v rokah pšenico.
* '''Pig (pujs)''': žival, ki jo najdemo v navadnem svetu. Ob smrti pujsa igralec dobi surovo svinjino. Če na pujsa udari strela, postane ''Zombie Pigman (Zombi Pujs) ''. Pujs sledi igralcu, če ima v roki korenje.
* '''Sheep (ovca)''': prijazna žival, ki ob smrti igralcu da volno (v verzji 1.8 še ''Raw Mutton) ''. Z volno igralec lahko naredi posteljo, ki je za preživetje zelo pomembna.
* '''Chicken (kokoš)''': žival, ki nese jajca, uporabna za izdelovanje torte, ob smrti pa odvrže surovega piščanca in pero. Kokoš sledi igralcu, če ima v roki semena.
* '''Zajec (rabbit)''': žival, ki ob smrti izpusti zajčje meso in zajčjo kožo, redkeje pa tudi zajčjo tačko.
* '''Vaščan (villager)''': najdemo jih v vaseh v navadnem svetu (Overworld). Z njimi je možno trgovati, valuta so smaragdi, njihov inventar pa je odvisen od poklica, ki ga imajo (mesarji, kmetje, kovači itd.). Ob smrti ne spustijo ničesar. 
* '''Papiga''': Možno jo je udomačiti s semeni. Pleše v bližini gramofona, pa tudi oponaša pošasti, ki so od nje oddaljene največ 30 kock. Papige so različne in raznobarvne, med njimi [[rumenoprsa ara]].
*'''Volk (Wolf)''': najdemo jih le v navadnem svetu (Overworld), in navadno niso napadalni. Napadli te bodo le, če jih prvi udari igralec. Ko napadejo, imajo oči rdeče barve. Volka lahko udomačiš, s tem da mu ponudiš kosti. Lahko ga tudi nahraniš ali ozdraviš, tako da ga nahraniš s katerokoli vrsto mesa.

== Sklici in opombe ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{official|http://www.minecraft.net/}} {{ikona en}}
* [http://minecraftwiki.net: Minecraft Wiki] {{ikona en}}
* [http://www.mojang.com: Uradni blog razvijalcev igre] {{ikona en}} (blog razvijalcev je bil prestavljen na uradno spletno stran).

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Videoigre leta 2011]]
[[Kategorija:Igre za Linux]]
[[Kategorija:Igre za Mac OS]]
[[Kategorija:Igre za Windows]]
[[Kategorija:Igre za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igre za Android]]
[[Kategorija:Igre za iOS]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation 4]]
[[Kategorija:Minecraft]]</text>
      <sha1>8kecmrw82txey25oeevgjkytd9nnriu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sonc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>327445</id>
    <revision>
      <id>5748319</id>
      <parentid>4817915</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:09:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="457" xml:space="preserve">'''Sonc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Anton Sonc]] (1904—1974), zdravnik internist
* [[John Sonc]] (1861—1915), duhovnik in izseljeniški organizator v ZDA
* [[Stanislav Sonc]] (1893—1975), inženir elektrotehnike, direktor Mestne elektrarne ljubljanske (1932-45)
== Glej tudi ==
* priimek [[Šonc]] 
* priimek [[Sonce]] 
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Sonc}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>ms2tlun6jl7yehsx44yrrbngzeflbqb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju</title>
    <ns>10</ns>
    <id>331520</id>
    <revision>
      <id>5748445</id>
      <parentid>5329493</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:51:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>dp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4731" xml:space="preserve">{{Navbox
|name       = Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju
|title      = [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju]]
|listclass = hlist
|image      = [[File:Nordic combined pictogram.svg|80px]]

|group1 = Prvenstva
|list1  = * [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1924|Chamonix 1924]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1925|Janské Lázně 1925]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1926|Lahti 1926]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1927|Cortina d'Ampezzo 1927]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1928|St. Moritz 1928]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1929|Zakopane 1929]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1930|Oslo 1930]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1931|Oberhof 1931]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1932|Lake Placid 1932]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1933|Innsbruck 1933]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1934|Solleftea 1934]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1935|Vysoké Tatry 1935]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1936|Garmisch-Partenkirchen 1936]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1937|Chamonix 1937]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1938|Lahti 1938]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1939|Zakopane 1939]]
* &lt;s&gt;[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1941|Cortina d'Ampezzo 1941]]&lt;/s&gt;
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1948|St. Moritz 1948]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950|Lake Placid/Rumford 1950]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1952|Oslo 1952]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1954|Falun 1954]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1956|Cortina d’Ampezzo 1956]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1958|Lahti 1958]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1960|Squaw Valley 1960]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1962|Zakopane 1962]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1964|Innsbruck 1964]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1966|Oslo 1966]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1968|Grenoble 1968]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1970|Vysoké Tatry 1970]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1972|Sapporo 1972]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1974|Falun 1974]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1976|Innsbruck 1976]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1978|Lahti 1978]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1980|Lake Placid/Falun 1980]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1982|Oslo 1982]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1984|Sarajevo/Rovaniemi/Engelberg 1984]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1985|Seefeld 1985]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1987|Oberstdorf 1987]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1989|Lahti 1989]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1991|Val di Fiemme 1991]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1993|Falun 1993]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1995|Thunder Bay 1995]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1997|Trondheim 1997]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1999|Ramsau 1999]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2001|Lahti 2001]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2003|Val di Fiemme 2003]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2005|Oberstdorf 2005]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2007|Sapporo 2007]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2009|Liberec 2009]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2011|Oslo 2011]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2013|Val di Fiemme 2013]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2015|Falun 2015]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2017|Lahti 2017]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2019|Seefeld 2019]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2021|Oberstdorf 2021]]
* ''[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2023|Planica 2023]]''
* ''[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2025|Trondheim 2025]]''
* ''[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2027|Falun 2027]]''

|group2 = Medalje
|list2  = 
* [[Seznam prejemnikov medalj svetovnih prvenstev v nordijskem smučanju v nordijski kombinaciji|Nordijska kombinacija]]
* [[Seznam prejemnikov medalj svetovnih prvenstev v nordijskem smučanju v smučarskih skokih|Smučarski skoki]]
* [[Seznam prejemnikov medalj svetovnih prvenstev v nordijskem smučanju v smučarskih tekih|Smučarski teki]]
}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Navigacijske predloge svetovnih prvenstev]]
[[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|?]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>3whsofbe6kj530c1bmy8gbfz36h7ig8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jožef Margitaj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>332789</id>
    <revision>
      <id>5748407</id>
      <parentid>5556674</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:11:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4121" xml:space="preserve">{{infopolje Oseba}}
{{lektura|razlog=jezik|datum=maj 2012}}

'''Jožef Margitaj''' (rojen ''Jožef Majhon,'' {{jezik-hu|Margitai József}}, {{jezik-hr|Josip Margitaj}}), hrvaško-madžarski profesor glasbe, [[učitelj]], [[novinar]] in [[pisatelj]], madžaronski propagandist, * [[9. marec]], [[1854]], [[Črenšovci]] [[6. junij]], [[1934]], [[Budimpešta]]).

Margitaj se je rodil v današnjem južnem [[Prekmurje|Prekmurju]], očetu Francu Majhnu in materi Ani Titler. Njegov oče je bil medžimurski Hrvat. Franc Majhen je v Črenšovcih delal kot učitelj. Družina Majhen se je vrnila iz [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenske krajine]] v [[Medžimurje|Medžimurje]]. Mladi Majhon je odrasel v [[Sveti Martin na Muri|Svetem Martinu na Muri]]. Kasneje je pomadžaril svoje ime iz Majhona v Margitai/Margitaj. Študiral je v Veliki Kaniži, [[Csurgó|Csurgóju]] in Budimpešti. Od leta 1873 je začel delati v [[Čakovec|Čakovcu]].

Podpiral je madžarizacijo medžimurskih Hrvatov in si zato je izmislil šovinistično teorijo ''medžimurskega jezika.'' Pravzaprav je Margitajev medžimurski jezik različica kajkavskega knjižnega jezika, vendar ni podoben medžimurskemu pogovornemu narečju. Ta jezik je mešanica stare knjižne [[kajkavščina|kajkavščine]] in knjižne štokavščine. Margitaj nič drugega ni pisal v svoji medžimurščino kot samo nekaj učbenikov, pobožnih in propagandnih knjig. Imel je še dvojezični časopis ''Medjimurje/Muraköz,'' ter koledar ''Medjimurski kolendar.'' Margitajeva dela niso dosegla visoke kakovosti in medžimursko ljudstvo ni zahtevalo njegovega jezika.

Po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] je hrvaško-srbska vojska zasedla Medžimurje, zato je Margitaj pobegnil na Madžarsko.

== Dela ==

* Horvát nyelvtan, 1881-1884 ''(Hrvaška slovnica)''
* Muraközi horvát olvasókönyv, 1882-1884. ''(Medžimurskohrvaška čitanka)''
* A szombathelyi magyar póttanfolyamokról és még valami a magyarosításról. Nagykanizsa 1882.
* Magyar gyermekdalok a nem magyar ajkú iskolák számára, 1884.
* Muraközi magyar olvasókönyv ''(Madžarska čitanka za Medžimurce)''
* Dobre knyige/Jó könyv a muraközi nép számára 1885 ''(Dobra knjiga za medžimursko ljudstvo)''
* Mali katekizmus, 1885 ''(Mali katekizem)''
* Veliki katekismus, 1886. ''(Veliki katekizem)''
* Biblicska povesztnica, 1886.
* Rövid zsebszótár. Segédkönyv a horvát és magyar nyelv megtanulására, 1887-1889.
* Vezérkönyv a magyar írás és olvasás tanításához a horvát és vendajkú iskolákban, Budapest, 1896.
* A csánytornyai m. kir. állami tanítóképző-intézet története és jelen állapotának ismertetése, Nagykanizsa, 1896.
* Magyar ABC és olvasókönyv a muraközi népiskolák számára. Budapest, 1896.
* Magyar ABC vend., 1896.
* Értekezések a tanügy köréből, 1898.
* Gyermekdalok a népiskolák számára. Kiadja a vallás- és közoktatásügyi m. kir. miniszterium, Budapest, 1898.

== Literatura ==

* [http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/2016/11/Arhivi_2016-Iss-1.pdf Neverjetna usoda medžimurskega »jezika« (Gasilo Arhivskega Društva in arhivov Slovenije, Ljubljana 2016. Letnik 39. št.1.)]

== Viri ==

* [http://epa.oszk.hu/01600/01613/00007/pdf/zm_07_1997_155-160.pdf Zalai városok szellemi kisugárzó hatása a 19. század végén]
* [http://regi.pim.hu/Online/adattar/mei.php?mit1=N%e9v&amp;ertek1=margitai+j%f3zsef&amp;mit2=N%e9v&amp;ertek2=&amp;mit3=N%e9v&amp;ertek3=&amp;esvagy1=es&amp;esvagy2=es&amp;pontos1=&amp;pontos2=&amp;valt=kereses&amp;alsoi=1&amp;kul=5&amp;kiaz=2&amp;ertek4=&amp;mit4=N%e9v&amp;esvagy3=es&amp;pontos4=&amp;pontos3=#lapalja Magyar Életrajzi Index]
* [http://www.huncro.hr/magyarsagPDF/Mjesecnik1103.pdf Horvátországi magyarság (2011)]
* [http://mek.niif.hu/03600/03630/html/m/m15140.htm Szinnyei József: Magyar írók élete és munkái → Margitai ''József.'']

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Margitaj, Jozef}}
[[Kategorija:Hrvaški novinarji]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Propaganda]]
[[Kategorija:Prekmurski pisci]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1854]]
[[Kategorija:Umrli leta 1934]]
[[Kategorija:Hrvaški učitelji]]</text>
      <sha1>htxq03x2ld4z7iki7s7b0wdtjcb7gsy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748429</id>
      <parentid>5748407</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:41:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4110" xml:space="preserve">{{infopolje Oseba}}
{{lektura|razlog=jezik|datum=maj 2012}}

'''Jožef Margitaj''' (rojen ''Jožef Majhon,'' {{jezik-hu|Margitai József}}, {{jezik-hr|Josip Margitaj}}), hrvaško-madžarski profesor glasbe, [[učitelj]], [[novinar]] in [[pisatelj]], madžaronski propagandist, * [[9. marec]], [[1854]], [[Črenšovci]] [[6. junij]], [[1934]], [[Budimpešta]]).

Margitaj se je rodil v današnjem južnem [[Prekmurje|Prekmurju]], očetu Francu Majhnu in materi Ani Titler. Njegov oče je bil medžimurski Hrvat. Franc Majhen je v Črenšovcih delal kot učitelj. Družina Majhen se je vrnila iz [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenske krajine]] v [[Medžimurje|Medžimurje]]. Mladi Majhon je odrasel v [[Sveti Martin na Muri|Svetem Martinu na Muri]]. Kasneje je pomadžaril svoje ime iz Majhona v Margitai/Margitaj. Študiral je v Veliki Kaniži, [[Csurgó|Csurgóju]] in Budimpešti. Leta 1873 je začel delati v [[Čakovec|Čakovcu]].

Podpiral je madžarizacijo medžimurskih Hrvatov in si izmislil šovinistično teorijo ''medžimurskega jezika.'' Pravzaprav je Margitajev medžimurski jezik različica kajkavskega knjižnega jezika, vendar ni podoben medžimurskemu pogovornemu narečju. Ta jezik je mešanica stare knjižne [[kajkavščina|kajkavščine]] in knjižne štokavščine. Margitaj nič drugega ni pisal v svoji medžimurščino kot samo nekaj učbenikov, pobožnih in propagandnih knjig. Imel je še dvojezični časopis ''Medjimurje/Muraköz,'' ter koledar ''Medjimurski kolendar.'' Margitajeva dela niso dosegla visoke kakovosti in medžimursko ljudstvo ni zahtevalo njegovega jezika.

Po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] je hrvaško-srbska vojska zasedla Medžimurje, zato je Margitaj pobegnil na Madžarsko.

== Dela ==

* Horvát nyelvtan, 1881-1884 ''(Hrvaška slovnica)''
* Muraközi horvát olvasókönyv, 1882-1884. ''(Medžimurskohrvaška čitanka)''
* A szombathelyi magyar póttanfolyamokról és még valami a magyarosításról. Nagykanizsa 1882.
* Magyar gyermekdalok a nem magyar ajkú iskolák számára, 1884.
* Muraközi magyar olvasókönyv ''(Madžarska čitanka za Medžimurce)''
* Dobre knyige/Jó könyv a muraközi nép számára 1885 ''(Dobra knjiga za medžimursko ljudstvo)''
* Mali katekizmus, 1885 ''(Mali katekizem)''
* Veliki katekismus, 1886. ''(Veliki katekizem)''
* Biblicska povesztnica, 1886.
* Rövid zsebszótár. Segédkönyv a horvát és magyar nyelv megtanulására, 1887-1889.
* Vezérkönyv a magyar írás és olvasás tanításához a horvát és vendajkú iskolákban, Budapest, 1896.
* A csánytornyai m. kir. állami tanítóképző-intézet története és jelen állapotának ismertetése, Nagykanizsa, 1896.
* Magyar ABC és olvasókönyv a muraközi népiskolák számára. Budapest, 1896.
* Magyar ABC vend., 1896.
* Értekezések a tanügy köréből, 1898.
* Gyermekdalok a népiskolák számára. Kiadja a vallás- és közoktatásügyi m. kir. miniszterium, Budapest, 1898.

== Literatura ==

* [http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/2016/11/Arhivi_2016-Iss-1.pdf Neverjetna usoda medžimurskega »jezika« (Gasilo Arhivskega Društva in arhivov Slovenije, Ljubljana 2016. Letnik 39. št.1.)]

== Viri ==

* [http://epa.oszk.hu/01600/01613/00007/pdf/zm_07_1997_155-160.pdf Zalai városok szellemi kisugárzó hatása a 19. század végén]
* [http://regi.pim.hu/Online/adattar/mei.php?mit1=N%e9v&amp;ertek1=margitai+j%f3zsef&amp;mit2=N%e9v&amp;ertek2=&amp;mit3=N%e9v&amp;ertek3=&amp;esvagy1=es&amp;esvagy2=es&amp;pontos1=&amp;pontos2=&amp;valt=kereses&amp;alsoi=1&amp;kul=5&amp;kiaz=2&amp;ertek4=&amp;mit4=N%e9v&amp;esvagy3=es&amp;pontos4=&amp;pontos3=#lapalja Magyar Életrajzi Index]
* [http://www.huncro.hr/magyarsagPDF/Mjesecnik1103.pdf Horvátországi magyarság (2011)]
* [http://mek.niif.hu/03600/03630/html/m/m15140.htm Szinnyei József: Magyar írók élete és munkái → Margitai ''József.'']

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Margitaj, Jozef}}
[[Kategorija:Hrvaški novinarji]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Propaganda]]
[[Kategorija:Prekmurski pisci]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1854]]
[[Kategorija:Umrli leta 1934]]
[[Kategorija:Hrvaški učitelji]]</text>
      <sha1>2v1dv702txxuadbkfxt95jti1v9qyed</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Angela Merkel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>334286</id>
    <revision>
      <id>5748516</id>
      <parentid>5715036</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:45:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18732" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
| name          = Angela Merkel
| image       =Angela_Merkel_2019_cropped.jpg 
| order        = [[Kancler Zvezne republike Nemčije|Kanclerka Nemčije]]
| term_start   = [[22. november]] [[2005]]
| term_end     =[[8. december]] [[2021]] 
| predecessor  =[[Gerhard Schröder]] 
| successor    =[[Olaf Scholz]] 
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| religion     = 
| signature    = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|president=[[Horst Köhler]]&lt;br&gt;[[Christian Wulff]]&lt;br&gt;[[Joachim Gauck]]&lt;br&gt;[[Frank-Walter Steinmeier]]|residence=[[Berlin]], [[Nemčija]]}}

'''Angela Dorothea Merkel''' (rojena Kasner), [[Nemci|nemška]] [[politik|političarka]], * [[17. julij]] [[1954]], [[Hamburg]], [[Nemčija]].

Angela Merkel se je rodila v Hamburgu v takratni [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodni Nemčiji]]. Še kot dojenček se je z družino preselila v [[Nemška demokratična republika|Vzhodno Nemčijo]], ko je njen [[oče]], luteranski duhovnik, prejel pastorat v [[Perleberg|Perlebergu]]. Leta 1986 je doktorirala iz [[Kvantna kemija|kvantne kemije]] in kot raziskovalka delala do leta 1989.&lt;ref name=&quot;covid19-atlantic&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2020/04/angela-merkel-germany-coronavirus-pandemic/610225/|title=The Secret to Germany's COVID-19 Success: Angela Merkel Is a Scientist|first=Saskia|last=Miller|date=20 April 2020|website=The Atlantic}}&lt;/ref&gt; V politiko je vstopila po revoluciji 1989 in na kratko delovala kot podpredsednica prve demokratično izvoljene vzhodnonemške vlade, ki jo je vodil [[Lothar de Maizière]]. Po ponovni združitvi Nemčije leta 1990 je bila Merklova izvoljena v [[Bundestag]] za zvezno deželo [[Mecklenburg-Predpomorjanska]]. Kot varovanka kanclerja [[Helmut Kohl|Helmuta Kohla]] je bila leta 1991 imenovana za ministrico za ženske in mladino, kasneje pa je postala ministrica za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost. Po tem, ko je [[Krščansko demokratska unija|CDU]] leta 1998 izgubila zvezne volitve, je bila Merklova izvoljena za generalno sekretarko CDU. Dve leti kasneje je postala prva vodja stranke in prva vodja opozicije, in sicer po škandalu z donacijami, ki je strmoglavil [[Wolfgang Schäuble|Wolfganga Schäubleja]].

Po zveznih volitvah leta 2005 je bila Merklova imenovana za naslednico [[Gerhard Schröder|Gerharda Schröderja]] kot [[Kancler Nemčije|kanclerja Nemčije]] in postala vodja velike koalicije, ki so jo sestavljali [[Krščansko demokratska unija|CDU]], njena bavarska sestrska stranka Krščansko-socialna unija ([[CSU]]) in [[Socialdemokratska stranka Nemčije|Socialdemokratska stranka]] (SPD). Merklova je bila prva ženska, izvoljena za kanclerko, in prva kanclerka po ponovni združitvi Nemčije, ki je bila vzgojena v nekdanji Vzhodni Nemčiji.&lt;ref&gt;She is known in German as ''Bundeskanzlerin''. ''Bundeskanzlerin'' is a grammatically regular formation of a noun denoting a female chancellor, adding &quot;-in&quot; to the end of ''Bundeskanzler'', though the word was not used officially before Merkel.&lt;/ref&gt; Na zveznih volitvah leta 2009 je CDU pridobila največji delež glasov, Merklova pa je lahko sestavila koalicijsko vlado s Svobodno demokratsko stranko (FDP).&lt;ref name=&quot;BBCnewterm2&quot;&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/8329490.stm|title=Germany's Merkel begins new term|access-date=1 November 2009|date=28 October 2009|publisher=BBC|archive-date=31 October 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20091031061627/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/8329490.stm|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Na zveznih volitvah leta 2013 je CDU Merklove zmagala s 41,5% glasov in je ustvarila drugo veliko koalicijo s SPD, potem ko je FDP izgubila vse svoje zastopstvo v [[Bundestag|Bundestagu]].&lt;ref name=&quot;cwn&quot;&gt;{{cite web|title=German Chancellor Angela Merkel makes a hat-trick win in 2013 Elections|url=http://www.classworld.us/german-chancellor-angela-merkel-makes-a-hat-trick-win-in-2013-elections/|access-date=23 September 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130926184317/http://www.classworld.us/german-chancellor-angela-merkel-makes-a-hat-trick-win-in-2013-elections/|archive-date=26 September 2013}}&lt;/ref&gt; Na zveznih volitvah leta 2017 je CDU že četrtič postala največja stranka, 14. marca 2018 pa je prisegla na rekordni četrti mandat kanclerke.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2018/mar/14/angela-merkel-sworn-in-for-fourth-term-as-german-chancellor|title=Angela Merkel faces multiple challenges in her fourth term|first1=Philip|last1=Oltermann|first2=Kate|last2=Connolly|date=14 March 2018|website=The Guardian}}&lt;/ref&gt; Napovedala je, da se na volitvah leta 2021 ne bo več potegovala za nov kanclerski mandat. 8. decembra 2021 jo je nasledil socialdemokrat [[Olaf Scholz]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

V zunanji politiki je Merklova poudarila mednarodno sodelovanje, tako v okviru [[Evropska unija|Evropske unije]] in [[NATO|Nata]], kot tudi krepitev čezatlantskih gospodarskih odnosov. Leta 2007 je bila Merklova predsednica [[Evropski svet|Evropskega sveta]] in tako imela osrednjo vlogo pri pogajanjih o [[Lizbonska pogodba|Lizbonski pogodbi]] in [[Berlinska deklaracija|Berlinski deklaraciji]]. Merklova je imela ključno vlogo pri obvladovanju svetovne finančne krize in evropske dolžniške krize. Leta 2008 se je pogajala o paketu spodbud, ki se je osredotočil na porabo infrastrukture in javne naložbe za boj proti veliki recesiji. V notranji politiki se je program Merklove &quot;Energiewende&quot; osredotočil na prihodnji razvoj energije, pri čemer je poskušal postopoma opustiti [[Jedrska energija|jedrsko energijo]] v [[Nemčija|Nemčiji]], zmanjšati emisije toplogrednih plinov in povečati obnovljive vire energije. Reforme Bundeswehra, ki je ukinil nabor vojaške obveznosti, reformo zdravstvenega varstva, in v zadnjem času odziv njene vlade na migrantsko krizo leta 2010 in pandemijo COVID-19 v Nemčiji, so bile velike težave v času njenega kanclerstva. Od leta 2014 je bila višja vodja skupine [[G7]], prej pa od leta 2011 do 2012. Leta 2014 je postala predsednica vlade v Evropski uniji z aktualno najdaljšim stažem. Oktobra 2018 je napovedala, da se bo na konvenciji stranke umaknila kot vodja [[Krščansko demokratska unija|CDU]] in da se leta 2021 ne bo potegovala za peti kanclerski mandat.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-46020745|title=Angela Merkel to step down in 2021|date=29 October 2018|work=BBC News|access-date=29 October 2018|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Merklovo so večkrat opisovali kot dejansko voditeljico [[Evropska unija|Evropske unije]] in najmočnejšo žensko na svetu.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web|url=http://time.com/time-person-of-the-year-2015-angela-merkel/|title=Time Person of the Year 2015: Angela Merkel|last=Vick|first=Karl|year=2015|website=Time|access-date=30 April 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.timesofisrael.com/merkel-from-austerity-queen-to-leader-of-free-world/|title=Merkel: From austerity queen to 'leader of free world'|last=AFP|website=www.timesofisrael.com|language=en-US|access-date=30 December 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.forbes.com/lists/power-women//|title=The World's Most Powerful Women 2018|website=Forbes|language=en|access-date=30 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20190918064215/https://www.forbes.com/lists/power-women/|archive-date=18 September 2019|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Dom in otroštvo (1954–1960) ==
Angela Merkel je bila rojena v Hamburgu kot prvi otrok Horsta Kasnerja (1926–2011), sina policista iz Berlina (naselje Pankow), in Herlind Kasner, roj. Jentzsch (8. julij 1928 v Gdansku). Mama Herlind je bila učiteljica latinščine in angleščine, oče Horst Kassner pa [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanski]] pastor, ki je študiral [[Teologija|teologijo]] v Heidelbergu in Hamburgu. Že leta 1954, le nekaj tednov po rojstvu hčerke, se družina preseli v Nemško demokratično republiko ([[NDR]]), kjer postane oče evangeličanski župnik v vasi Quitzovu (danes del Perleberga). Leta 1957 se Kasnerji zaradi novih cerkvenih dolžnosti dokončno preselijo v [[Templin]]. 7. julija 1957 je bil rojen Angelin brat Marcus, 19. avgusta 1964 pa sestra Irene. Angela ni obiskovala otroških jasli niti vrtca, saj je bila njena mama zavrnjena v šolski službi NDR in je ostala doma kot gospodinja.

== Čas šolanja (1961–1973) ==
Leta 1961 je Angela začela obiskovati politehnično šolo (POS) v Templinu. Učitelji in sošolci so jo opisali kot neopazno in socialno dobro vključeno šolarko oz. mladinko. Izstopala pa je s svojimi šolskimi dosežki, posebno v ruščini in matematiki. Angela Kasner je bila v svojem šolskem obdobju članica pionirske organizacije Ernsta Thälmanna, v začetku sedemdesetih let pa vstopi v nemško mladinsko zvezo (FDJ). Leta 1973 je maturirala na politehnični gimnaziji EOS v Templinu s povprečno oceno 1,0.

=== Študij v [[Leipzig]]u (1973–1978) ===
[[Slika:Merkelunileipzigdr.jpg|thumb|220px|Dr. Angela Merkel na Univerzi v Leipzigu, podelitev častnega doktorata 3. junij 2008]]
Šolanje nadaljuje na [[Univerza Karla Marxa v Leipzigu|Univerzi Karla Marxa v Leipzigu]] (Karl-Marx-Universität Leipzig), kamor se preseli leta 1973 in kjer do leta 1978 študira fiziko. Leta 1974, med študentsko izmenjavo v [[Moskva|Moskvi]] in [[Leningrad]]u, spozna študenta fizike Ulricha Merkla, s katerim se leta 1977 tudi poroči. Po diplomi, leta 1978, se zaposli kot znanstvena sodelavka za kvantno kemijo na vzhodnoberlinski znanstveni akademiji. Zakon ne traja dolgo - leta 1982, ko [[Helmut Kohl]] v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodni Nemčiji]] postane kancler, se Angela Merkel v [[Nemška demokratična republika|Vzhodni Nemčiji]] ločuje od prvega moža. Po ločitvi išče stanovanje ilegalno, saj uporabi preverjeno vzhodnonemško metodo: zasede zapuščeno staro stanovanje v [[Vzhodni Berlin|Vzhodnem Berlinu]], ki ga skupaj s prijateljem preuredi in ga oblastem prijavi kot svojega. Leta 1984 spozna na akademiji bodočega moža, kemika, Joachima Sauerja, ki je takrat še poročen in ima dva sinova. Angela dela in nadaljuje izobraževanje, tako, da leta 1986 pridobi doktorski naziv. Poročita se šele leta 1998.

== Kariera ==
[[Slika:Vladimir Putin 21 January 2007-1.jpg|thumb|220px|Angela Merkel s predsednikom [[Rusija|Rusije]] [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]] 21. januarja 2007 v ruskem letovišču Soči - družbo jima dela Putinova črna labradorka Koni.|levo]]
[[Slika:Angela Merkel in Slovenia 2011 %2802%29.jpg|thumb|220px|Angela Merkel v Sloveniji - 30. avgust 2011, gostitelj premier [[Borut Pahor]]]]
[[Slika:Alenka Bratušek in Germany (6).jpg|thumb|220px|Srečanje [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]] z Angelo Merkel 12. julija 2013 na Willy-Brandt-Straße 1 v [[Berlin]]u]]
Pred padcem Berlinskega zidu je bila zelo aktivna v opoziciji tedanje države NDR, po padcu [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]] postane članica novonastale stranke Demokratsko gibanje. Na prvih in zadnjih demokratskih volitvah v Vzhodni Nemčiji postane govornica vzhodnonemške vlade. Na prvih splošnih volitvah po združitvi obeh Nemčij, v decembru 1990, je izbrana za zastopnico v zveznem parlamentu ([[Bundestag]]u). Njena stranka se je poenotila z zahodnonemško Krščanskodemokratsko unijo (CDU) in tako postane ministrica za ženske in mladino v vladi [[Helmut Kohl|Helmuta Kohla]]. Kako veliko zaupanja je uživala pri Kohlu, pove podatek, da so jo mediji leta imenovali »Kohlova deklica«. Zahvaljujoč prav svojemu mentorju Kohlu postane leta 1994 zvezna ministrica za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost. Štiri leta kasneje (1998), ko je Kohl poražen na volitvah za zvezni parlament, postane Merklova generalna sekretarka CDU. Podpora stranki pa leta 1999 naglo upade zaradi škandala z nezakonitimi donacijami, ki so jih vplačevali na račun CDU. Helmut Kohl je bil tedaj častni predsednik stranke in odgovorna oseba, vendar se je odločil, da ne bo obelodanil imena donatorjev. Sledilo je presenečenje. Merklova je objavila imena le-teh in stranko javno pozvala, naj se distancira od Kohla. Kohl ni napadel Merklove, ampak verbalno svojega naslednika na mestu predsednika CDU, [[Wolfgang Schäuble|Wolfganga Schäublea]]. Javne polemike so več mesecev pretresale Nemčijo in tako osramotile oba velika moža. Na koncu se je izvedelo, da je Schäuble od lobista sprejel nedovoljeno [[donacija|donacijo]] sto tisoč nemških mark. Zaradi nastalega položaja je moral odstopiti s predsedniškega mesta, ki ga je zasedla Angela Merkel.

Leta 2002 so bile parlamentarne volitve, a Angela Merkel ni dobila zadostne podpore znotraj svoje stranke, prav tako ne pri sestrski bavarski stranki Krščansko-socialni uniji (CSU). Na mesto vodje opozicije se je prebil lider [[CSU]], [[Edmund Stoiber]]. V spopadu s socialdemokratskim kandidatom in tedanjim kanclerjem [[Gerhard Schröder|Gerhardom Schröderjem]] pa je Stoiber izgubil volitve. Tako je postala Merklova vodja opozicije. Zavzemala se je za reformo nemškega gospodarstva, za reformo zakonodaje, s katero bi se delodajalcem omogočilo lažje odpuščanje delavcev in povečanje števila delovnih dni v tednu. Istočasno se je zavzemala za zmanjševanje socialnih pravic. Vse za cilj - povečati konkurenco [[nemško gospodarstvo|nemškega gospodarstva]]. Zahtevala je krepitev nemško-ameriškega sodelovanja in kljub nasprotovanju nemške javnosti, spomladi 2003, podprla ameriško invazijo na Irak z obrazložitvijo, da je bilo to neizbežno. Istočasno je obtožila kanclerja Schröderja antiamerikanizma. To je izzvalo na drugi strani kritike in Merklove se je oprijel sloves, da je preveč pokorna Ameriki. Kritizirala je Schröderjevo vlado zaradi podpore Turčiji, da postane članica Evropske unije in kot alternativo ponudila privilegirano partnerstvo.

=== Kanclerka Nemčije ===
[[Slika:President and First Lady Obama with Chancellor Merkel.jpg|thumb|220px|Predsednik [[ZDA]] [[Barack Obama]] s soprogo in kanclerka Merkel s soprogom, Baden-Baden 3. april 2009|alt=|levo]]Koalicija CDU in CSU je koncem maja leta 2005 imenovala Merklovo za kandidatko za kanclersko mesto na prihajajočih parlamentarnih volitvah 18. septembra. Zmagali so s tesno večino 35,3 % glasov, medtem ko je koalicija socialdemokratov in zelenih dobila 34,2 % glasov. Sprva sta obe koaliciji proglasili zmago na volitvah, a po treh tednih pregovarjanj so se dogovorili za veliko koalicijo [[CDU]], CSU in SPD. Položaj kanclerja Nemčije je prvič v zgodovini pripadal ženski. V zameno pa je SPD v novi vladi pripadlo kar 8 od 16 ministerstev. V svojem prvem nagovoru javnosti z mesta kanclerke, 30. novembra 2005, je Angela Merkel izpostavila dva glavna cilja - napredovanje nemškega gospodarstva in zmanjšanje števila brezposelnih. Po prvih sto dnevih vladanja je anketa pokazala, da ima Merklova največji odstotek podpore javnosti, odkar se take ankete sploh izvajajo - od l. 1949.
[[Slika:Joe Biden and Angela Merkel in the Oval Office.jpg|sličica|Merklova z ameriškim predsednikom [[Joe Biden|Bidnom]] (2021).]]
Na parlamentarnih volitvah leta 2009 je bila ponovno izbrana za nemško kanclerko. S svojo stranko CDU je tokrat premagala dotakratno koalicijsko stranko SPD. Velik uspeh je dosegla liberalna stranka [[FDP]] in postala koalicijska partnerica v novi vladi. Drugi mandat na položaju kanclerke je še težji in je zaradi svetovne gospodarske krize pretežno v znamenju reševanja evropskega gospodarstva oz. [[Evropska unija|Evropske unije]].

Uspeh Angele Merkel, imenovane tudi nemška železna lady (vzdevek, ki ga je nosila britanska premierka [[Margaret Thatcher]]) in njeno pot v sam vrh nemške politike ocenjujejo analitiki z razlago - v politični orbiti združene Nemčije je znala izkoristiti dejstvo, da so v politiko morali vključevati tudi predstavnike [[Nemška demokratična republika|vzhodne Nemčije]], s čimer so se poudarili integracijski procesi in skrb za interese teh ljudi. Srečna okoliščina je bila tudi, da so se nekateri politiki, ki so imeli priložnost postati bližnji Kohlovi sodelavci, kompromitirali, ko se je odkrilo, da so sodelovali z zloglasno vzhodnonemško tajno službo [[Stasi]].

Napovedala je, da se za kanclerski položaj v letu 2021 ne bo več potegovala in se politično upokojila.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Podprla je kandidata CDU/CSU [[Armin Laschet|Armina Lascheta]], ki je s stranko naposled zasedel drugo mesto. 5. oktobra 2021 je ob robu vrha EU-Zahodni Balkan na [[Grad Brdo pri Kranju|Brdu pri Kranju]] iz rok Boruta Pahorja prejela [[Red za izredne zasluge (Slovenija)|red za izredne zasluge]], ki je najvišje slovensko odlikovanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pahor odlikoval Merklovo z redom za izredne zasluge|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-odlikoval-merklovo-z-redom-za-izredne-zasluge/596366|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Mateusz Morawiecki spotkał się z kanclerz Niemiec Angelą Merkel w Berlinie (2021.11.25) 4.jpg|sličica|Eno zadnjih kanclerskih srečanj, s poljskim premierjem [[Mateusz Morawiecki|Morawieckim]].]]
Kanclerski položaj je opravljala 16 let, kar je drugi najdaljši mandat, daljšega je opravil le kancler [[Helmut Kohl|Kohl]]. 8. decembra 2021 jo je nasledil [[Olaf Scholz]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Nemčija potrdila novega kanclerja: Olaf Scholz za močno in suvereno Evropo|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/nemcija-potrdila-novega-kanclerja-olaf-scholz-za-mocno-in-suvereno-evropo/604198|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi: ==
* [[Wir schaffen das|''Wir schaffen das!'']]
*[[seznam nemških politikov]]
* [[seznam kanclerjev Nemčije]]

== Viri ==
* [http://www.mladina.si/91521/angela-merkel/ Angela Merkel, Mladina.si]
* [http://www.fembio.org/biographie.php/frau/biographie/angela-merkel/ Angela Merkel, biografija]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.angela-merkel.de/ Uradna spletna stran Angele Merkel]
* [http://www.bundeskanzlerin.de/ Uradna spletna stran zvezne kanclerke]
* http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/vse-najboljse-angela-nekaj-dejstev-ki-jih-o-kanclerki-mogoce-niste-vedeli-foto-in-video/

{{Kanclerji Nemčije}}
{{Time Person of the Year}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Merkel, Angela}}
[[Kategorija:Nemški politiki]]
[[Kategorija:Kanclerji Nemčije]]
[[Kategorija:Poljski Nemci]]
[[Kategorija:Članki WikiProjekta Univerza za tretje življenjsko obdobje]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Predsedniki Evropskega sveta]]</text>
      <sha1>6cf37l178ihiznhzo306b2tup1lbnyo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Carnaval</title>
    <ns>0</ns>
    <id>336653</id>
    <revision>
      <id>5748291</id>
      <parentid>5746489</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:01:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gegudegu</username>
        <id>97278</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8311" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name             = Carnaval
| Img              = Carnaval stoner rock glasbena skupina.jpg
| Img_capt         = Carnaval leta 2016
| alt              = Carnaval in 2016
| years_active     = 2004–2019
| landscape        = yes
| Background       = group_or_band
| Alias            = Pinocchio Pinchball &lt;small&gt;(2004–2005)&lt;/small&gt;
| Origin           = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Zalog, Ljubljana]]
| Genre            = [[stoner rock]], [[stoner metal]], [[alternativni rock]], [[blues rock]]
| Label            = {{hlist|[[Kapa Records]]|Cosmic Eye Records}}
| Associated_acts  = [[Jegulja_(glasbena_skupina)|Jegulja]], Sacco Di Tempo, Lamaglue
| URL              = {{navedi splet |url=https://carnaval.si|title=carnaval.si}}
| Past_members     = Ažo Vokal&lt;/br&gt;Matej Šetinc&lt;/br&gt;Jan Kozlevčar&lt;/br&gt;Jernej Kržič&lt;/br&gt;Peter Cimprič&lt;/br&gt;Vitja Balžalorsky&lt;/br&gt;
}}

'''Carnaval''' je bila [[stoner rock]] [[glasbena skupina]] iz [[Ljubljana|Ljubljane]], aktivna od leta 2004 do 2019. Po žanru spadajo v mešanico [[stoner rock]]a, [[stoner metal]]a in [[alternativni rock|alternativnega rocka]].

==Zgodovina==

V letu 2003, po razpadu skupine Pussyfinger sta se bivša člana te zasedbe Vokal (vokal, kitara) ter Šetinc (bobni) odločila, da ubereta novo pot. Pričela sta z ustvarjanjem novih aranžmajev, čez nekaj mesecev, februarja 2004 se jima potem pridruži še Kozlevčar, prvotno na bas kitari (kasneje tudi bobnih in kitari). Takrat je tudi uradno ustanovljena skupina pod imenom Pinocchio Pinchball.

Leta 2004 so, še vedno pod prvotnim imenom, Pinocchio Pinchball izdali demo &quot;Knez Atula&quot;, leto kasneje dobijo povabilo k sodelovanju na kompilaciji &quot;Burn the Street Vol. 5&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ninehertz.co.uk/viewitem/3158 |title=Various - Burn The Streets V |date=22. september 2005 |accessdate=20. december 2020 |work=ninehertz}}&lt;/ref&gt;, v izdaji nemške založbe Daredevil Records. 

Drugi demo z naslovom &quot;Slap in Your Face&quot; je bil izdan le kratko po tem, takrat prvič pod imenom Carnaval. V letu 2007 so sodelovali na turneji Klubskega maratona Radia Študent. Prva dolgometražna plošča z naslovom ''2'' pa je izšla dve leti kasneje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/48988/carnaval-2/ |title=Carnaval: 2 |date=26. november 2011 |accessdate=20. december 2020 |author=Modic, Max |work=[[Mladina]]}}&lt;/ref&gt; 

Dolgo pričakovani, nesojeni prvenec ''1'', ki je bil sicer posnet že leta 2007 je bil izdan leta 2010.&lt;ref&gt;{{YouTube|1A3xla1QHG8}}&lt;/ref&gt; V začetku leta 2012 so izdali tretjo ploščo z naslovom ''Tennis Football Basketball'', ki je prinesla odobravanja tako domačih kot tujih recenzentov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sigic.si/odzven/distorziran-blues-izpod-alp |title=Distorziran blues izpod Alp |date=14. april 2012 |accessdate=20. december 2020 |author=Prus, Gašper |work=[[SIGIC]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.hellycherry.com/2012/03/carnaval-tennis-football-basketball.html |title=Carnaval - Tennis Football Basketball |date=23. februar 2012 |accessdate=20. december 2020 |author=maare |work=Helly Cherry}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://old.radiostudent.si/article.php?sid=30790 |title=CARNAVAL: Tennis Football Basketball |date=18. februar 2012 |accessdate=20. december 2020 |author=Hlebec, Nina |work=[[Radio Študent]]}}&lt;/ref&gt;

V letu 2016 je bil spomladi izdan EP ''Big Fish'', kasneje istega leta pa še četrta plošča z naslovom ''Miss Universe'' izdana pri Kapa Records (CD izdaja) in Cosmic Eye Records (vinilna plošča).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/carnaval-miss-universe |title=CARNAVAL: MISS UNIVERSE |date=20. december 2016 |accessdate=20. december 2020 |author=Dujc, Andrej |work=[[Radio Študent]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sigic.si/karavana-gre-naprej.html |title=Karavana gre naprej |date=21. december 2016 |accessdate=20. december 2020 |author=Bašin, Igor |work=[[SIGIC]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/178097/carnaval-miss-universe/ |title=Carnaval: Miss Universe |date=6. januar 2017 |accessdate=20. december 2020 |author=Njegovan, Veljko |work=[[Mladina]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/naj-doma%C4%8De-tolpe-bumov-2016 |title=NAJ (DOMAČE) TOLPE BUMOV 2016 |date=27. december 2016 |accessdate=20. december 2020 |work=[[Radio Študent]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{YouTube|t8ypdc5sn9Q}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rotation11.com/post/carnaval-miss-universe |title=Carnaval (Miss Universe), Crank this to 10.2 of 11 - Editors' Pick |date=14. oktober 2017 |accessdate=20. december 2020 |work=Rotation 11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://barikada.com/carnaval-miss-universe/ |title=Carnaval - Miss Universe |date=2. februar 2017 |accessdate=7. marec 2019 |work=Barikada |author=Dragutin Matošević}}&lt;/ref&gt;

==Diskografija==

===Studijski albumi===

* {{navedi splet |url=https://www.discogs.com/release/1996890-Carnaval-2|title=2}} (2009)
* {{navedi splet |url=https://www.discogs.com/release/3432452-Carnaval-1|title=1}} (2010)
* {{navedi splet |url=https://www.discogs.com/release/3432423-Carnaval-Tennis-Football-Basketball|title=Tennis Football Basketball}} (2012)
* {{navedi splet |url=https://www.discogs.com/master/1295822-Carnaval-Miss-Universe|title=Miss Universe}} (2016)

===EP-ji===

* {{navedi splet |url=https://www.discogs.com/release/23576138-Carnaval-Big-Fish|title=Big Fish}} (2016)

===Demo posnetki in kompilacije===

* &quot;Knez Atula&quot; (Demo 2004)
* {{navedi splet |url=https://www.discogs.com/release/5386844-Various-Burn-The-Street-Volume-V-The-Last-Chapter|title=Burn the Street Vol. 5}} (2005)
* &quot;Slap in Your Face&quot; (Demo 2005)
* &quot;Klubski maraton 2007&quot; (2007)

==Člani skupine==

===Zadnja postava===
* Ažo Vokal - vokali, el. kitara
* Vitja Balžalorsky - el. kitara
* Peter Cimprič - el. bas kitara
* Matej Šetinc - bobni

===Nekdanji člani===
* Jan Kozlevčar - el. kitara, bobni, el. bas kitara
* Jernej Kržič - el. bas kitara
* Jaka Gale &quot;Gredoč&quot; - el. bas kitara
* Luka Kuhar - bobni

==Časovnica zasedbe==
===Časovnica===
{{#tag:timeline
|ImageSize = width:850 height:auto barincrement:20
PlotArea = left:100 bottom:80 top:5 right:10
Alignbars = justify
DateFormat = mm/dd/yyyy
Period = from:01/02/2004 till:10/01/2019
TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy
Legend = orientation:vertical position:bottom columns:4
ScaleMajor = increment:2 start:01/02/2004
ScaleMinor = increment:1 start:01/02/2004

Colors =
 id:lvocals  value:red       legend:Vokal
 id:guitar   value:green     legend:Kitara
 id:bass     value:blue      legend:Bas
 id:drums    value:orange    legend:Bobni
 id:bars     value:gray(0.95)

BackgroundColors = bars:bars

BarData =
 bar:Vokal        text:&quot;Ažo Vokal&quot;
 bar:Setinc       text:&quot;Matej Šetinc&quot;
 bar:Kozlevcar    text:&quot;Jan Kozlevčar&quot;
 bar:Krzic        text:&quot;Jernej Kržič&quot;
 bar:Cimpric      text:&quot;Peter Cimprič&quot;
 bar:Balzalorsky  text:&quot;Vitja Balžalorsky&quot;
 bar:Kuhar        text:&quot;Luka Kuhar&quot;
 bar:Gale         text:&quot;Jaka Gale - Gredoč&quot;

PlotData=
 width:11 textcolor:black align:left anchor:from shift:(11,-4)
 bar:Vokal       from:01/02/2004   till:10/01/2019  color:lvocals
 bar:Vokal       from:01/02/2004   till:10/01/2019  color:guitar width:4
 bar:Setinc      from:01/02/2004   till:10/10/2004  color:drums
 bar:Kozlevcar   from:01/02/2004   till:01/01/2005  color:bass
 bar:Krzic       from:01/02/2005   till:06/06/2008  color:bass 
 bar:Krzic       from:06/06/2009   till:11/30/2011  color:bass 
 bar:Kozlevcar   from:10/10/2004   till:01/03/2012  color:guitar width:4
 bar:Kozlevcar   from:04/11/2005   till:06/06/2008  color:drums    
 bar:Setinc      from:06/06/2008   till:10/01/2019  color:drums
 bar:Cimpric     from:12/01/2011   till:10/01/2019  color:bass
 bar:Balzalorsky from:05/15/2014   till:10/01/2019  color:guitar
 bar:Kuhar       from:11/30/2004   till:04/10/2005  color:drums
 bar:Gale        from:06/07/2008   till:06/05/2009  color:bass

}}

==Glej tudi==
* [[seznam slovenskih alternativnih glasbenih skupin]]

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2004]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2019]]
{{normativna kontrola}}
{{band-stub}}</text>
      <sha1>sgp5rlkwg16s5qpyce86r3wrisw2cum</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih pravnikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>337268</id>
    <revision>
      <id>5748535</id>
      <parentid>5747734</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:27:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>193.2.11.205</ip>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34843" xml:space="preserve">'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[pravnik]]ov:'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Niko Abrahamsberg|Niko(laj) Abrahamsberg]] (1947–)
*[[Filip Abram]] (1835–1903)
*[[Josip Abram]] (1832–1907)
*Josip Abram (1865–1952)
*[[Matej Accetto]] (1974–)
*[[Zdenka Adamič]] (1910–1997)
*[[Juro Adlešič]] (1884–1968)
*[[Sara Ahlin Doljak]] (1974–)
*[[Matjaž Ambrož]] (1977–)
*[[Mihael Ambrož]] (1808–1864)
*[[Borut Ambrožič]]?
*[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948)
*[[Vilko Andronja|Vilko Androjna]] (1913–1984)
*[[Lidija Apohal Vučkovič]] (1954–)
*[[Pavel Apovnik]] (1935–)
* [[France Arhar]] (1948–)
*[[Andrej Auersperger Matić]]
*[[Matej Avbelj]] (1980–)

== B ==

* [[Janko Babnik]] (1861–1927)
*?? [[Bajec]] - zvezni sodnik?
*[[Stojan Albert Bajič]] (1901–1974)
*[[Vlado Balažic]]
*[[Vilko Baltič]] (1878–1959)                               
*[[Andrej Baraga]]
*[[Samo Bardutzky]]
* [[Lovro Baš]] (1849–1924)
* [[Fran Baša]] (1901–1972)
*[[Milan Baškovič]]
* [[Tone Batagelj]] (1894–1974)
* [[Ljubo Bavcon]] (1924–2021)
* [[Aleš Bebler]] (1907–1981)
*[[Ivan Bele]] (1902–1983)
*[[Ivan Bele]] (1937–2019)
*[[Marjan Bele]] (1906–?)
*[[Nataša Belopavlovič]] (1949–)
* [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] (1875–1943)
*[[Jaromir Beran]] (1909–2002)
*[[Andrej Berden]] (1949–)
*[[Katarina Bergant]]
*[[Vesna Bergant Rakočević]] (1970–)
*[[Jože Bernik]] (1924–2011)
*[[Katarina Bervar Sternad]]
*[[Engelbert Besednjak]] (1884–1968)
*[[Nina Betetto]]
* [[Božidar Bežek]] (1866–1935) 
*[[Rupert Bežek]] (1858–1903)
*([[Adolf Bibič]] 1933–1996)
* [[Josip Bitežnik]] (1891–1960)
*[[Mitja Bitežnik]] (1924–2008)
*Dušan Blaganje?
*[[Matej Blatnik]]
*[[Ivan Blažir]] (1820–1866)
*[[Lovro Bogataj]] (1889–1967)
*[[Maja Bogataj Jančič]] (1973–)
* [[Rado Bohinc]] (1949–)
* [[Joža Bohinjec]] (1880–1941) 
*[[Jurij Bohinjec]] (Georg/[[Jurij Wohiniz]]) (~1618–1684) 
* [[Borut Bohte]] (1932–)
*[[Jožica Boljte Brus]] (1953–)
* [[Jože Boncelj]] (1911–1986)
* [[Rado Bordon]] (1915–1992)
*[[Marko Bošnjak]] (1974–)
*[[Ana Božič Penko]]
* [[Anton Božič]] (1876–1933)
* [[Mirko Božič]] (1884–?)
* [[Erika Braniselj]] (?—2013)
*[[Borut Bratina]] (1957–)
* [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] (1910–1989)
*[[Janko Brejc]] (1869–1934)
*[[Mihael Brejc]] (1947–)
*[[Zdenka Brejc Perne]] (1908–1964)
*[[Stana Brezar]] (1916–1994)
*[[Barbara Brezigar]] (1953–)
*[[Jaka Brezigar]]
* [[Milko Brezigar]] (1886–1958)
*[[Igor Breznik]] (1917–1945)
*[[Janez Breznik]] (1942–)
*[[Borut Brezovar]]
*[[Nejc Brezovar]] (1983–)
*[[Boštjan Brezovnik]]  (1976–)
*([[Milan Brglez]] 1967–)
* [[Arnošt Brilej]] (1891–1953)
*[[Jože Brilej]] (1910–1981)
*[[Franci Brinc]] (1935–)
*[[Maja Brkan]]
*[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] (1911–1984)
* [[Anton Brumen]] (1857–1930)
*[[Anjuta Bubnov Škoberne]] (1943–)
*([[Bojko Bučar]] 1951–)
* [[France Bučar]] (1923–2015)
*[[Janez Bučar]] (1822–1859)
* [[Julij Bučar]] (1857–1919)
* [[Pavel Budin]] (1952–2000)
*[[Bojan Bugarič]] (1965–)

== C ==
*[[Pavle Car]]
*[[France Casar - Ferko|France Casar]] (1910–1943)
*[[Bernard Cek]]
*[[Edvard Centrih]] (1933–1998)
*[[Božo Cerar]] (1949–)
*[[Miroslav Cerar]] (1939–)
*[[Miro Cerar ml.]] (1963–)
*[[Zdenka Cerar]] (1941–2013)
*[[Matej Cigale]] (1819–1889)
*[[Stojan Cigoj]] (1920–1989)
*[[Rafael Cijan]] (1935–)
* [[Joannes Rudolphus Coraduzzi|Janez Rudolf Coraduzzi]] (1663–1717)
*[[Dušan Cotič]] (1922–2015)
*[[Blaž Crobath]] (1797–1848)
*[[Katica Cukjati]] (1949–2016)
*[[Aleksej Cvetko]] (1945–2017)

== Č ==
*([[Tomaž Čas]])
*[[Janez Čebulj]] (1957–)
*[[Aleksander Čeferin]] (1967–)
*[[Emil Čeferin]] (1912–1997)
*[[Peter Čeferin]] (1938–)
*[[Rok Čeferin]] (1964–)
*[[Darko Černej]] (1906–1990)
*[[Samo Červek]] (1969–)
*[[Aleksander Čičerov]] (1949–2022)
*[[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874)
*[[Josip Čižman]]/Zhishman (1820–1894)
* [[Ivan Marija Čok]] (1886–1948)
* [[Vida Čok]] (1931–)
* [[Anton Čop]] (1786–1865)
*[[Janez Čop (1810)|Janez Čop]] (1810/3–1845)
*[[Uroš Čop]]

== D ==
*[[Mirjan Damaška]] (1931–) (hrv.?-amer.)
*[[Viktor Damjan]] (1915–1981)
*[[Janko Debelak]] (1868–1925)
*[[Slavko Debelak]] (1947—2013)
*[[Mitja Deisinger]] (1942–) 
* [[Jože Dekleva]] (1899–1969)
*[[Drago Demšar]] (1942–2017)
*[[Jožef Anton Demšar]] (? –1770)
* [[Josip Dermastia]] (1879–1952)
* [[Marijan Dermastia]] (1911–1971)
*[[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] (1876–1914)
*[[Edvard Dev]] (1834–1917)
*[[Miroslav Dev]]
* [[Oskar Dev]] (1868–1932)
*[[Silvo Devetak]] (1938–)
*[[Aljoša Dežman]]
*[[Zlatan Dežman]] (1951–)
*[[Avgust Dimitz]] (1827–1886)    
*[[Karel Dobida]] (1896–1964)
*[[Adolf Dobovišek]] (1907–1977)
*([[Bojan Dobovšek]] 1962–)
*[[Albin Dobrajc]] (1908–1980)
*[[Polonca Dobrajc]]
*[[Alojz Dobravec]] (1811–1871)
*[[Tone Dolčič]]
*[[Bojan Dolenc]] (1949–)
*[[Jurij Dolenc]] (–)
*[[Matija Dolenc]] (1810–1876)
* [[Metod Dolenc]] (1875–1941)
*[[Mile Dolenc]]
*[[Pavel Dolenc]] (1942–2018)
*[[Ščitomir Dolenc]]
*[[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] (1764–1858)
*[[Tomaž Dolinar]] (1760–1839)
*[[Josip Doljak]] (1820–1861)
*[[Matej Dolničar]] (1908–?)
*[[Janko Dolžan]] (1883–1949)
*[[Silvester Domicelj]] (1868–1938)
*[[Andrej Nikolaj Dominico]] (1869–1961)
*Fran Dominko (1870–1921)
*[[Andrej Dominkuš]] (1797–1851)
*[[Ferdinand Dominkuš]] (1829–1901) 
*[[Brigita Domjan Pavlin]] 
*[[Danilo Dougan]] (1909–1993)
*[[Gašper Dovžan]] (1976–)
*[[Mojca Drčar Murko]] (1942–)
*[[Simona Drenik]]
*[[Anton Drobnič]] (1928–2018)
*[[Živa Drol Novak]]
*[[Gregor Dugar]]
*[[Jana Dular]]
*[[Marijan Dular]] (1910–2005)
*[[Milan Dular (gospodarstvenik)|Milan Dular]] (1901–1980)
*[[Uroš Dular]] (1941–)

== E ==
*[[Erik Eberl]] (1885–1947)
*[[Stevo Eberl]] (1938–1985)
*[[Andrej Ekart]]
*[[Fran Eller]] (1873–1956)
*[[Franc Anton Erberg]] (1695–1756)
*[[Franc Jakob Erberg]] (1630–1690)
*[[Janez Adam Erberg]] (1668–1723)
*[[Janez Benjamin Erberg]] (1699–1759)
*[[Janez Danijel Erberg]] (1647–1716)
*[[Jožef Ferdinand Erberg]] (1795–1847)
*[[Anže Erbežnik]] (1976–)
*[[Ivan Erhartič|Ivan (Janko) Erhartič]] (1859–?)
*[[Karl Erjavec]] (1960–)
*[[Silva Exel Škerlak]] (1906–1987)

== F ==

*[[Mohor Fajdiga]]
*[[Peter Falatov]] (1939–2020)
*[[Aleksander Fatur]] (1878–1946)
*[[Julij Felaher]] (1895–1969)
*[[Aleš Ferčič]]
*[[Josip Ferfolja]] (1880–1958)
*[[Andrej Ferjančič]] (1848–1927)
*[[Boštjan Ferk]] (1979–)
*[[Petra Ferk]]
*[[Andrej Ferlinc]]
*[[Oton Fettich-Frankheim]] (1885–1945)
*[[Ludvik Filipič]] (1850–1911)
*[[Andrej Fink|Andrej (Andés) Fink]] (1947–)
*[[Božidar Fink]] (1920–2013)
*[[Alojzij Finžgar]] (1902–1994)
*[[Peter Fister]] (1759–1800)
* [[Zvonko Fišer]] (1949–)
*[[Benjamin Flander]]
*[[Janvid Flere]] (1914–1996)
*[[Janez Štefan Florjančič]] (1663–1709)
*[[Vladimir Foerster]] (1868–1942)
*[[Tanja Frank Eler]]  
*[[Katja Franko]] Aas
*[[Franc Friškovec]] (? –1993)
*Anton Furlan (1867 - ?)
*[[Boris Furlan]] (1894–1957)
*[[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] (1921–1973)
*[[Harij Furlan]] (1965–)

== G ==
*[[Aleš Galič]] (1968–)
*[[Damjan Gantar]]
*[[Miroslava Geč Korošec]] (1939–2002)
*[[Josip Gerdešič]] (1834–1914)
*[[Adalbert Gertscher]] (1846–1908)
*[[Anton Gertscher]]/Grčar ([[1817]]–[[1889]])
*[[Lev Geržinič]] (1916–2012)
*[[Vladimir Glaser]] (1894–1975)
*[[Franc Glavan]] (1927–)
*[[Anton Globočnik]] (1825–1912)
*[[Viktor Globočnik]] (1852–1898)
*[[Vladimir Globočnik]] (1860–1939)
*[[Rupko Godec]] (1925–2022)
*[[Franc Godeša]] (1934–)
*[[Adolf Golia]] (1889–1976)
*[[Gustav Golia]] (1879–1947)
*[[Ludvik Golia]] (1846–?)
*[[Vladimir Golia]] (? –1966)
*[[Matija Golob]] (1922–[[1995]])
*Peter Golob (1964–)
*[[Alojz Goričan]] (1888–1968)
*[[Jože Goričar]] (1907–1985)
*[[Anton Gorjup]] (1812–1883)
*[[Mitja Gorjup]] (1943–1977)
*[[Miloš Gorkič]] (1922–2020)
*[[Primož Gorkič]]
*[[France Goršič]] (1877–1967)
* [[Andrej Gosar]] (1887–1970)
*[[Andrej Gostiša]] (1821–1875)
*[[Franc Grad]] (1948–)
*[[Alojz Gradnik]] (1882–1967)
*[[Božo Grafenauer]] (1950–)
*[[Mirko Grasselli]] (1874–1950)
*[[Peter Grasselli]] (1841–1933)
*[[Mateja Grašek]]
*[[Alojzij Gregorič]] (1843–1886)
*[[Florijan Gregorič]] (1883–1963)
*[[Matevž Grilc]] (1946–)
*[[Peter Grilc]] (1961–)
*[[Roland Grilc]]
*[[Vatroslav Grill]] (1899–1976)
*[[Davorin Gros]] (1897–1989)
*[[Jurij Groznik]]
*[[Ludvik Gruden]] (1903–1974)
*[[Ignacij Gruntar]] (1844–1922)

== H ==
* [[Miha Hafner]]
*[[Jurij Hladnik (pravnik)|Jurij Hladnik]] (1799–po 1848)
*[[France Hočevar]] (1913–1992)
* [[Janez Jurij Hočevar]] (1656–1714)
*[[Ivan Hojnik]] (1884–1939)
*[[Janja Hojnik]] (1979–)
*[[Danijela Horvat]]
*[[Mitja Horvat]] (1961–)
*[[Vladimir Horvat]] (1958–)
*[[Stane Hribar]] (1907–2003)?
*[[Jože Hribernik]] (*1938)
*[[Tone Hribovšek]] (1935–)
* [[Aleksander Hudovernik]] (1861–1931)
*[[Jožko Humar]] (1914–2008)

== I ==

* [[Albin Igličar]] (1947–)
*[[Marko Ilešič]] (1947–)
*[[Mirko Ilešič]] (1950–1999)
*[[Charles F. Ipavec]] (1921–2012)
*[[Larisa Istenič]]
*[[Blaž Ivanc]]
*[[Tjaša Ivanc]]
*[[Šime Ivanjko]] (1938–)

== J ==
*[[Dunja Jadek Pensa]] (1959–)
*[[Irena Jager Agius]]
*[[Matjaž Jager]]
*[[Klemen Jaklič]] (1975–)
*[[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] (1848–1924)
*[[Jožef Jakopič]] (1841–1894)
*[[Vid Jakulin]] (1960–)
*[[Peter Jambrek]] (1940–)
*[[Jernej Jan]] (1935–2010)
*[[Martin Jančar]]
*[[Franc Jančigaj]] (1878–1945)
*[[Breda Janežič]] (1948–1995)
*[[Alojz Janko]] (1943–2019)
*[[Frančišek Jarc]] (1891–1978)
*[[Mihail Jasinski]] (1862–1935)
*[[Andraž Jeglič]] (1865–1937)
*[[Celestin Jelenc]] (1884–1968)
*[[Franc Ksaver Jelenc]] (1749–1805)
*[[Alenka Jelenc Puklavec]]
*[[Dušan Jelušič]] (1920–1998)
*[[Mihael Jenčič]] (1946–)
*[[Marjan Jenko]] (1913–2006)
*[[Hinko Jenull]] (1952–)
*[[Janko Jeri]] (1927–2002)
*[[Maks Jerič]] (1885–1949)
*[[Tone Jerovšek]] (1941–)
* [[Miro Jeršič]] (1902–1981)
*[[Rok Jesenko]] (1880–?)
*[[Maksimilijan Jezernik]] (1922–2015)
*[[Jože Juhart]] (1906–1967)
*[[Miha Juhart]] (1963–)
*[[Ilja Jurančič]] (1929–2006)
*[[Vladimir Jurančič]] (1927–)
*[[Josip Jurca]] (1884–1963)
*[[Peter Juren]] (1930–2021)
*[[Ivan Jurkovič]] (1952–) (cerkveni pravnik)
* [[Joso Jurkovič]] (1888–1940)
*[[Margerita Jurkovič]]
*[[Franc Jurtela]] (1853–1926)
*[[Ivan Justin]] (1930–)
*[[Friderik Juvančič]] (1873–1947)

== K ==

*[[Leopold Kacijanar]] (1665–1705)
*[[Zdravko Kalan]] (1906–1992)
*[[Marko Kambič]] (1963–)
*[[Miha Kambič]] (1888–1981)
*[[Mitja Kamušič]] (1924–1994)
*[[Zoran Kanduč]] (1962–)
*[[Franc Samuel Karpe]] (1747–1806)
*[[Vinko Kastelic (*1932)|Vinko Kastelic]] (1932–) 
*[[Igor Kaučič]] (1954–)
*[[Andreja Kavar Vidmar]] (1938–)
*[[Jakob Kavčič (pravnik)|Jakob Kavčič]] (1851–1923)
*[[Jožef Kavčič]] (1821–1903)
*[[Matija Kavčič]] (1802–1863)
*[[Ivan Kavčnik]] (1858–1922)
*[[Janko Kersnik]] (1852–1897)
*[[Janko Kersnik ml.]] (1881–1937)
*[[Jožef Kersnik]] (1823–1877)
*[[Erik Kerševan]] (1974–)
*[[Peter Keršič]] (1881–1948)
*[[Ciril Keršmanc]]
*[[Urška Klakočar Zupančič]] (1977–)
*[[Ksenija Klampfer]] (1976–)
*[[Marta Klampfer]] (1953–2016)
*[[Goran Klemenčič]] (1972–)
*[[Nada Klemenčič]] (1939–)
*[[Tone Klemenčič]] (1913–2001)
*[[Josip Klepec]] (1887?–1938)
*[[Peter Klinar]] (st./ml.) (1900–1980 in sociolog 1934–1994)
*[[Vera Klopčič]] (r. [[Osolnik]]) (1950–)
*([[Klemen Klun]] 1971–)
*[[Bojana Kmetec Rošic]]
*[[Vladimir Knaflič]] (1888–1944?)
*[[Rajko Knez]] (1969–)
*[[Aleš Kobal]]
*[[Miloš Kobal]] (1926–2018)
* [[Božo Kobe]] (1913–1951)
*[[Peter Kobe]] (1916–1995)
*[[Gorazd Kobler]]
*[[Marijan Kocbek]] (1957–)
*[[Boris Kocijančič]] (1909–1968)
* [[Janez Kocijančič]] (1941–2020)
*[[Rudi Kocijančič]] (1939–?)
*[[Neža Kogovšek Šalamon]] (1978–)
*[[Lidija Koman Perenič]] (1945–)
*[[Milan Komar]] (1921–2006)
*[[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833–1897)
*[[Polonca Končar]] (1947–)
*[[Mateja Končina Peternel]] (1966–)
*[[Kostja Konvalinka]] (1913–1988)
* [[Janez Kopač (pravnik)|Janez Kopač (Kopatch)]] (1793–1872)
*[[Rok Koren]] (1962–2021)
* [[Boštjan Koritnik]] (1979–)
*[[Damjan Korošec]] (1968–)
*[[Ivan Korošec]] (1913–1942)
* [[Viktor Korošec]] (1899–1985) 
*[[Etelka Korpič - Horvat]] (1948–)
*[[Albert Kos]] (1913–1947)
*[[Drago Kos]] (1961–)
*[[Marjan Kos]]
* [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884)
* [[Vida Kosi]] (1921–2021)
* [[Alenka Košir]] (1975–)
* [[Borut Košir]] (1954–)
*[[Fedor Košir]] (1908–1972)
*[[Mitja Kovač]]
*[[Polonca Kovač (pravnica)|Polonca Kovač]] (1971–)
* [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–1996)
*[[Blaž Kovačič Mlinar]]
*[[Maša Kovič Dine]]
*[[Boris Kovšca]] (1932–)
*[[Jože Kozina]] (1960–)
*[[Peter Kozler]] (1824–1879)
*[[Andreja Krabonja]]
*[[Dušan Kraigher]]-Jug (1908–1943)
*[[Vito Kraigher]] (1911–1945)
*[[Jože Kranjc (pravnik)|Jože Kranjc]] (1946–)
*[[Jožef Krajnc]] (1821–1875)
*[[Suzana Kraljič]]
*[[Jerca Kramberger Škerl]]
*[[Albert Kramer]] (1882–1943)
*[[Irena Kranjc]]
*[[Janez Kranjc]] (1949–)
*[[Vesna Kranjc]] (1956–)
*[[Ivan Kranjec]]
*[[Luka Kravina]]-Svitko (1891–1978)
*[[Viljem Krejči]] (1890–1962)
* [[Gregor Gojmir Krek]] (1875–1942)
*[[Miha Krek]] (1897–1969)
*[[Anton Kremžar]] (1867–1927)
*[[France Kremžar]] (1883–1954)
*[[Barbara Kresal]] (1969–)
*[[Katarina Kresal Šoltes]]
*[[Valentin Krisper (odvetnik)|Valentin Krisper]] (1860–1931)
*[[Marija Krisper Kramberger]] (1946–)
*[[Andrej Kristan]]
* [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (1930–)
* [[Matevž Krivic]] (1942–)
*[[Rudolf Krivic]] (1887–1983) 
*[[Vladimir Krivic]] (1914–1996)
*[[Anton Kržišnik]] (1890–1973)
*[[Ciril Kržišnik]] (1909–1999)
*[[Milan Kučan]] (1941–)
*[[Anton Kuder]] (1870–1944)
*[[Alenka Kuhelj]]
*[[Angelo Kukanja]] (1905–1977)
*[[Vladimir Kukman]] (1902–1982)
*[[Damjan Kukovec]]
*[[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951)
*[[Janko Kuster]] (1925–1998)
* [[Gorazd Kušej]] (1907–1985) 
* [[Radoslav Kušej]] (1875–1941)
* [[Bojana Kvas]]

== L ==
*[[Peter Laharnar]] (1858–1932),
*[[Ladislav Lajovic|Ladi(slav) Lajovic]] (1896–1977)
*[[Vid Lajovic]] (1917–1977)
*[[Rok Lampe]] (1973–)
*[[Ivan Lamut]] (1879–1937)
*[[Stanko Lapajne]] (1878–1941)
*[[Štefan Lapajne]] (1855–1912)
*[[Fran Lasič]] (1864?–1944)
*[[Henrik Lasič (?|Henrik Lasič]] (1868–1944)
*[[Stojan Lasič]]
*[[Jože Lavrič]] (1903–1973)
*[[Karel Lavrič]] (1818–1876)
*[[Darja Lavtižar Bebler]] (1950–)
*[[Milan Lemež]] (1891–1971)
*[[Janez Lenarčič]] (1967–)
*[[Stane Lenardič]] (1918–2008)
*[[Nikolaj Lenček]] (1858–1926)
*[[Tina Lesar]]
*[[Josip Leskovar]] (1875–1965)
*[[Jernej Letnar Černič]]
*[[Vladimir Levec]] (1877–1904)
*[[Albert Levičnik]] (1846–1932/34)
*[[Jože Levstik]] (1908–1987) 
*[[Nikolaj Ignacij Lipič]] (1746–1817)
*[[Martina Lippai]]
*[[Artur Anton Lokar]] (1865–1926)
*[[Tomaž Longyka]]
*[[Martin Lorbar]] (1922–2004)
*[[Lenard Lotrič]] (1882–1941)
*[[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952)
*[[Franc Lubej]] (1898–1985)
*[[Marjana Lubej]] (1945-2021)
*[[Hinko Lučovnik]] (1902–1960)
*[[Lenard Lotrič]] (1882–1941)
*[[Miroslav Lukan]] (1875–1939)
*[[Ivan Lulik]] (1888–1947)
*[[Arnold Luschin]] (1841–1932)
*[[Karmen Lutman]]

== M ==
* [[Danilo Majaron]] (1859–1931)
*[[Ferdinand Majaron]] (1903–1996)
*[[Stanko Majcen]] (1888–1970)
*[[Aleksander Maklecov]] (1884–1948)
*[[Tadeja Marinič]]
*([[Boštjan Markič]] 1934–1994)
*[[Stane Markič]] (1928–2013)
*[[Rudolf Marn]] (1875–1947)
*[[Robert Marolt]] (1969–)
*[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] (1902–1945)
*[[Ivan Martelanc (1938)]]
*[[Benjamin Marušič]] (1914–1981)
* [[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] (1884–1964)
*[[Tomaž Marušič]] (1932–2011)
*[[Kornelija Marzel]]
*[[Branko Masleša]]
*[[Martin Matek]] (1860–1930)
*[[Arne Marjan Mavčič]] (1948–)
*[[Anton Mažgon]] (1812–1849)
*[[Ervin Mejak]] (1899–1989)
*[[Karel Mejak]] (1910–1994)
*[[Vera Mejak]] (1943–)
*[[Jelka Melik]] (1951–)
*[[Maja Menard]] 
* [[Jože Mencinger]] (1941–2022)
*[[Arne Mavčič]] (1948–)
*[[Božidar Merc]] (1951–)
*[[Peter Merc]]
*[[Špelca Mežnar]] (1976–)
*[[Franc Miklavčič]] (1921–2008)
*[[Tomaž Miklavčič]]
*([[Franc Miklošič]])
*[[Fran Milčinski]] (1867–1932)
* [[Janez Milčinski]] (1913–1993)
* [[Henrik Mislej]] (1801–1863)
*[[Jernej Mlakar]] (1924–1982)
*([[Zdravko Mlinar]] 1933–)
*[[Heli Modic]] (1906–1985)
*[[Milojka Modrijan]] (1945–)
*[[Fran Mohorič]] (1866–1928)
*[[Jakob Mohorič]] (1888–1976)
*[[Alfonz Mosche]]`(1839–1901)
*[[Miroslav Mozetič]] (1950–)
*[[Damjan Možina]]
*[[Anton Mrak]] (1883–1961)
*[[Miroslav Muha]] (1878– ?)
* [[Avgust Munda]] (1886–1971)
*[[Franc Munda]] (1831–1914)
*[[Jakob Munda]] (1849–1926)
*[[Ivo Murko]] (1909–1984)
*[[Vladimir Murko]] (1906–1986)
*[[Viktor Murnik]] (1874–1964)
*[[Aleksij Mužina]]

== N ==

* [[Andrej Naglič]] (1978–)
*[[Matjaž Nahtigal]] (1968–)
*[[Matjaž Nanut]] (1969–)
*[[Marko Natlačen]] (1886–1942)
*[[Janez Nemec]] (1912–2001)
*[[Sebastian Nerad]] (197?–)
*[[Aleš Novak]] (1974–)
*[[Anton Novak]] (1956–)
*[[Barbara Novak]] (1969–)
*[[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011)
*[[Darja Novak Krajšek]]
*[[Fran Novak]] (1877–1944)
*[[Janez Novak (pravnik)|Janez Novak]] (1939–)
*[[Janže Novak]] (1893–1934)
*[[Marko Novak]] (1967–)
*[[Mitja Novak]] (1947–)
*[[Vlasta Nussdorfer]] (1954–)

== O ==

*[[France Oblak]] (1845–po?1917)
*[[Janez Nepomuk Oblak]] (1780–1858)
*[[Josip Oblak]] (1883–1956)
*[[Marjan Oblak]] (1926–2008)
* [[Josip Ciril Oblak]] (1877–1951)
* [[Janez Obreza]]
*[[Miran Ocepek]] (1950–)
*[[Fran Ogrin]] (1880–1958)
*[[Albin Ogris]] (1885–1959)
*[[Viljem Ogrinc]] (1845–1883)
*[[Stanko Ojnik]] (1932–2012)
*[[Ivan Okretič]] (1860–1931)
*[[Jožef Orel]] (1797–1874)
*[[Stanko Osterc]] (1909–1983)
*[[Matej Oštir]]
*[[Kristina Ožbolt]]

== P ==

* [[Anton Pace]] (1851–1923)
*[[Josip Pajk]]
*[[Anton Panjan]]
*[[Franc Papež]] (1838–1929)
*[[Oton Papež]] (1867–1940)
*[[Viktor Papež]] (1943–)
*Andrej Parma (1973-)
*[[Ingo Paš]] (1941–2021)
* [[Marijan Pavčnik]] (1946–)
*[[Tomaž Pavčnik]]
*[[Miloš Pavlica]] (1950–)
*[[Miroslav Pavlica]] (1910–1995)
*[[Martin Pavlič]] (1894–1979)
*[[Peter Pavlič]] (1912–1991) ?
*[[Stane Pavlič]] (1914–1996)
*[[Jože Pavličič]] (1916–2001)
* [[Marko Pavliha]] (1962–)
*[[Ciril Pavlin]] ([[1888|1888–]][[1964]])
*[[Janez Pečar]] (1924–2021)
*[[Mirko Pečarič]]
*[[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] (1878–1955)
*[[Martin Pegius]] (~1523–1592)
*[[Igo Pehani]] (1886–1942)
*[[Jerneja Penca]]
*[[Boštjan Penko]]
*[[Anton Perenič]] (1941–)
*[[Ljudevit Perič]] (1884–1926)
* [[Ivan Perne]] (1889–1933)
*[[Franc Pernek]] (1938–)
*[[Jože Pernuš]] (1916–1997)
*[[Milan Peroci]] (1922–2006)
*[[Nina Peršak]]
*[[Stanko Peterin]] (1913–1998)
*[[Ernest Petrič]] (1936–)
*[[Dragan Petrovec]] (1952–)
*[[Nataša Pirc Musar]] (1968–)
*[[Jakob Pirnat]] (1847–1924)
*[[Janez Pirnat (pravnik)|Janez Pirnat]] (1909?–1996)
*[[Rajko Pirnat]] (1951–)
*[[Andrej Pirš]] (1941–)
*[[Lojze Piškur]] (1908–1982)
* [[Leonid Pitamic]] (1885–1971)
*[[Hilda Marija Pivka]] (1943–2000)
*[[Konrad Plauštajner]] (1941–)
*[[Nina Plavšak]]
*[[Leopold Plenčič]] (1749–1830)
*[[Ivan Ples]] (1886–1958)
*[[Mojca Plesničar|Mojca M. Plesničar]] (-[[Mihelj]])
*[[Karel Pleško]] (1834–1899)
*[[Senko Pličanič]] (1963–)
*[[Jakob Ploj]] (1830–1899)
* [[Miroslav Ploj]] (1862–1944)
* [[Oton Ploj]] (1861–1947)
*[[Tanja Poberžnik]]
*[[Peter Podgorelec]]
*[[Karel Podgornik]] (1878–1962)
*[[Jernej Podlipnik]]
*[[Klemen Podobnik]]
*[[Jasna Pogačar]] (1953–)
*[[Peter Pogačar]] (1973–)
*[[Feodor Maria Pogačnik]] (1908–1991)
*[[Ferdinand Pogačnik]] (1839–1888)
*[[Lovro Pogačnik]] (1880–1919)
*[[Marjan Pogačnik (sodnik)]]
*[[Neda Pogačnik]] ([[Žirovnik]]) (1914–1979)
*[[Miha Pogačnik]] (1970–)
*[[Neža Pogorelčnik Vogrinc]]
*[[Janez Pogorelec]]
*[[Klemen Pohar]]
*[[Ada Polajnar Pavčnik]] (1947–)
*[[Ana Polak Petrič]] (1978–)
*[[Zora Polak Tominšek]] (1904–1975)
* [[Janko Polec]] (1880–1956)
*[[Julij Polec]] (1852–1941)
*[[Svetozar Polič]] (1916–2011)
*[[Vasilij Polič]] (1940–)
* [[Zoran Polič]] (1912–1997)
* [[Andra Pollak]] (vrhovna sodnica v Kanadi)
*[[Jernej Potočar]]
*[[Jožef Potočnik]] (1753–1808)
*[[Miha Potočnik]] (1907–1995)
*[[Ivo Potokar]] (1899–1945)
*[[Miran Potrč]] (1938–)
*[[Anton Požar]] (1861–1933)
*[[Danilo Požar]] (1914–2005)
*[[Dušan Požar]] (1928–?)
*[[Saša Prelič]] (
*[[Janez Premk]] (1939–2017)
*[[Dragan Premrov]] (1912–1989)
*[[Branko Premrou]] (1909–1986)
*[[Miroslav Premrou]] (1871–1944)
*[[Ferdinand Prenj]] (1876–1957)
*[[Ljuba Prenner]] (1906–1977)
*[[Ivan Presker]] (1857–?)
*[[France Prešeren]] (1800–1849)
*[[Jakob Prešern]] (1888–1975)
*[[Stojan Pretnar]] (1909–1999)
*[[Matej Pretner]] (1858–1944)
*[[Valentin Prevec]] (19.stol.)
*[[Marko Prijatelj]] (1952–) 
*[[Karlo Primožič]] (1939–2020)
*[[Alojz Prinčič|Alojz (Lojze) Prinčič]] (1909–1976)
*[[Jerneja Prostor]]
*[[Boris Puc]] (1907–1975)
*[[Dinko Puc]] (1879–1945)
*[[Janko Pučnik]] (1957–)
*[[Vitodrag Pukl]] (1930–2001)
*[[August B. Pust]] (1938–)
*[[Vladimir Pušenjak]] (1882–1936)
*Mirko Ploj (1956-)

== R ==
*[[Zvezdan Radonjić]] (1961–)
*[[Aleksander Radovan]] (1926–1993)
*[[David Raišp]] 
*[[Barbara Rajgelj]] (1975–)
*[[Anton Rak]] (1803–1864)
*[[Iztok Rakar]] (1974–)
*[[Janez Lotar Rakovec]] (pl. Raigersfeld) (1729–1758)
*[[Marko Rakovec]]
*[[Mojca Ramšak Pešec]]
*[[Marko Rančigaj]]
*[[Andraž Rangus]]
*[[Franc Rapoc]] (1842–1882)
*[[Franc Rapotec]] (1887–1976) 
*[[Evgenij Ravnihar]] (1912–1949)
*[[Nikomed Ravnihar]] (1840–1928)
*[[Vladimir Ravnihar]] (1871–1954)
*[[Aleksander Ravnikar]] (1951–2009)
*[[Ludvik Ravnikar]] (1827–1901)
*[[Andrej Razdrih]] (1952–)
*[[Anton Rebek]] (1857–1934)
*[[Josip Regali]] (1880–1960)
* [[Franc Regally]] (1870–1924)
* [[Katja Rejec Longar]]
*[[Franc Rekar]] (1866–1950)
*[[Alojzij Remec]] (1886–1952)
*[[Peter Pavel Remec]] (1925–2020)
*[[Anton Remic]] (1748–1801)
*[[Anton Rems]] (1932–2019)
*[[Martina Repas]] 
*[[Franc Repič]] (1758–1812) 
*[[Borut Režek]] (1922–1971)
*[[Josip Režek]] (1883–1966)
*[[Miha Ribarič]] (1934–)
*[[Josip Viktor Ribič]] (1846–1874)
* [[Ciril Ribičič]] (1947–)
*[[Nevenka Rihar]]
*[[Vesna Rijavec]] (1958–)
*[[Jurij (Jorge) Rode]] (1937–)
*[[Anton Rogina]] (1862–1944)
*[[Anton Rojc]] (1820–1876)
*[[Aleš Rosina]] (1937–2010)
*[[Franjo Rosina]] (1863–1924)
*[[Igor Rosina]] (1900–1969)
*[[Jožef Rosina]] (1810–1889)
*[[Anton Rous]] (1939–)
*[[Jože Rovan]] (1923–2009)
*[[Jernej Rovšek]] (1951–)
*[[Andrej Rozman (pravnik)|Andrej Rozman]] (1956–)
*[[Janez Nepomuk Rosmann|Janez Nepomuk Rozman/Rosmann]] (1774–1837)
*[[Vilko Rozman]] (1912–2006)
*[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] (1891–1970)
*[[Matija Rulitz]] (1805–1880)
*[[Aljoša (Aleš) Rupel]] (1947?)
*[[Slavko Rupel]] (1921–2002)
*[[Janko Rupnik|Janko (Ivan) Rupnik]] (1931–2003)
*[[Vlado Rupnik]] (1899–1970)
*[[Josip Rus]] (1893–1985)
*[[Luka Rus]] (1767–1836)
*[[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] (1856–1941)
*[[Miloš Rybář]] (1928–1995)
*[[Otokar Rybář]] (1865–1927)
*[[Vladimir Rybář]] (1894–1946)

== S ==
*[[Štefan Sagadin]] (1878–1947)
*[[Andrej Saje]] (1966–)
*[[Bogomir Sajovic]] (1925–2008)
*[[Ivan Sajovic]] (1884–1954)
*[[Rudolf Sajovic]] (1888–1961)
*[[Nataša Samec Berghaus]]
*[[Ana Samobor]]
*[[Vasilka Sancin]] (1979–)
*[[Jožef Savinšek]] (1831–1920)
*[[Franc Schaubach]] (1881–1954)
*[[Dolfe Schauer]] (1902–1953)
*[[Jožef Schneid-Treuenfeld|Jožef (Josef) Schneid-Treuenfeld]] (1839–1884)
*[[Nina Scortegagna Kavčnik]]
*[[Josip Sedej]] (1899–1977)
*[[Jernej Sekolec]] (1948–)
*[[Jernej Seljak|Jernej Selak]] (1789–1866)
*[[Polona Selič Zupančič]]
*[[Liljana Selinšek]]
*[[Simon Seljak]] (1815–?)
*[[Darja Senčur Peček]] (1965–)
*[[Davorin Senjor]] (1882–1960)
*[[Janko Sernec]] (1834–1909)
*[[Josip Sernec]] (1844–1925)
*[[France Sever]] (1897–1985)
*[[Tina Sever]]
*[[Teofil Simčič]] (1902–1997)
*[[Ivan Simič]] (1959–)
*[[Vladimir Simič]] (1950–)
*([[Iztok Simoniti]] 1948–)
*[[Bronislav Skaberne]] (1913–1977)
*[[Franc Skaberne]] (1877–1951)
*[[Artur Skedl]] (1860–1923)
*[[Jožef Mihael Skedl]] (1811–1868)
*[[Anton Skobir]] (1923–) 
*[[Stajka Skrbinšek]] (1959–) 
* [[Anton Skumovič]] (1864–1952)
*[[Franc Slabe]] (1931–2005)
*[[Leon Slak]]
*[[Karel Slanc]] (1851–1916)
* [[Stanislav Slatinek]] (1958–)
*[[Edvard Slavik]] (1865–1931)
*[[Slavoj Slavik]] (1896–1945)
*[[Ivan Slokar]] (1884–1970)
*[[Rudolf Smersu]] (1905–1998)
*[[Albin Smole]] (1883–1968)
*[[Alojz Snoj]] (1946–)
*[[Janez Snoj]] (1934–2005)
*[[Franc Sok]] (1905–1978)
*[[Guido Soklič]] (1894–1970)
*[[Jadranka Sovdat]] (1960–)
*[[Evgen Spektorski]] (1875–1951)
*[[Ana Srovin Coralli]]
*[[Ana Stanič]]
*[[Aleš Stanovnik]] (1901–1942)
*[[Ivan Stanovnik]] (1891–1978)
*[[Jože Stanovnik]] (1898–1983)
*[[Jernej Stante]] (1900–1966)
*[[Egon Stare]] (1882–1959)
*(Bruno) [[Hugo Stare]] (1886–1969)
*[[Josip Stare (pravnik)|Josip Stare]] (1847–1922)
*[[Miloš Stare]] (1905–1984)
*[[Marko Starman]] (1969–)
*[[Franc Stegenšek]] (1889–1969)
*[[Henrik Stepančič]] (1864–1940)
*[[Rudolf Sterle]] (1873–1948) 
*[[Henrik Steska]] (1880–1960)
* [[Anton Jožef Edvard Strahl]] (1817–1884)
* [[Karel Friderik Jožef Strahl]] (1850–1929)
*[[Jože Straus|Jože (Joseph) Straus]] (1938–)
*[[Grega Strban]] (1972?–)
*[[Francka Strmole]](-[[Hlastec]]) (1934–)
*[[Majda Strobl]] (1920–1997)
*[[Boris Strohsack]] (1929–1997)
*[[Tone Strojin|Anton (Tone) Strojin]] (1938–2016)
*[[Anja Strojin Štampar]] (1973–)
*[[Gregor Strojin]]
*[[Josip Suchy]] (1869–1941)
*[[Jože Suhadolc]] (1914–1987)
*[[Vinko Suhadolc]] (1916–1999)
*[[Josef Suppan]] (Jožef Supan) (1828–1902)
*[[Andrej Ferdinand Suppantschitsch]] (1806–1873)
*[[Pavle Svete]] (1933–2021)
*[[Luka Svetec]] (1826–1921)
* [[Lev Svetek]] (1914–2005)
*[[Anton Svetina]] (ml.) (1891–1987)
*[[Rok Svetlič]] (1973–)
*[[Andrej Svetličič]] (1974–) 

== Š ==

*[[Karel Šavnik mlajši|Karel Šavnik]] (1874–1928)
*[[Jasna Šegan]]
*[[Jože Šegedin]] (1911–1973)
*[[Alenka Šelih]] (1933–)
*[[Vladimir Baltazar Šenk]] (1902–1969)
*[[Miha Šepec]] (1955?/1974–)
*[[Marija Šeruga Trplan]]
*[[Vida Šibenik]] (1944–2020)
*[[Senka Šifkovič Vrbica]]
*[[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999)
*[[Janez Šinkovec]] (1928–2016)
*[[Ludvik Šivic]] (1859–1939)
*[[Silvo Šivic]] (1909–1982)
*[[Ivan Škarja]] (1879–1941)
*[[Milan Škerlj]] (1875–1947)
*[[Drago Šketa]] (1969–)
*[[Bojan Škof]] (1958–)
*[[Bojan Škrk]] (1924–2003)
*[[Mirjam Škrk]] (1947–)
*[[Boštjan Škrlec]] (1971–)
*[[Katja Škrubej]] (1971–)
*[[Albin Šmajd]] (1904–1946)
*[[Konrad Šmid]] (1886–1954)
*Lojze Šmid (1902–1969)
*[[Janez Šmidovnik]] (1921–2016)
*[[Boris Šnuderl]] (1926–2020)
* [[Makso Šnuderl]] (1895–1979)
*[[Štefan Šoba]] (1913–?)
*[[Igor Šoltes]] (1964–)
*[[Ivan Šorli]] (1853–1932)
*[[Ivo Šorli]] (1877–1958)
*[[Marko Šorli]] (1946–)
*[[Tomo Šorli]] (1881–1923)
*[[Bojan Špicar]] (1914–2008)
*[[Tilen Štajnpihler Božič]]
*[[Boris Štefanec]] (1954–) 
*[[Katja Štemberger]]
*[[Ivo Štempihar]] (1898–1955)
*[[Juri Štempihar]] (1891–1978)
*[[Franjo Štiblar]] (1947–)
*[[Stanko Štor]] (1890–1967)
*[[Rudi Štravs]] (1953–)
*[[Milan Štrukelj]]
*[[Anton Štuhec]] (1884–1948)
*[[Ivan Štuhec (pravnik)|Ivan Štuhec]] (1820–1885)
*[[Leon Štukelj]] (1898–1999)
*[[Lovro Šturm]] (1938–2021)
*[[Milica Šturm]] (1939–)
*[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920–2016)
*[[Katja Šugman Stubbs]] (1966–)
*[[Vladimir Šuklje]] (1907–1984)
*[[Staša Šuster]] (1920—2021)
*[[Ivan Šušteršič]] (1863–1925)
*[[Dominika Švarc Pipan]] (1978–)
*[[Anton Švigelj]] (1868–1954)

== T ==
*[[Vlado Tance]]
*[[Tjaša Tanko]]
*[[Đorđe Tasić]] (1892–1943)
*[[Ivan Tavčar]] (1851–1923)
*[[Maruša Tekavčič Veber]]
*[[Matej Ternovec|(Bogdan) Matej Ternovec]] (1842–1913)
*[[Andraž Teršek]] (1975–)
*[[Franc Testen]] (1948–)
*[[Bojan Tičar]] (1965–)
*[[Luka Tičar]]
*[[Luka Martin Tomažič]]
*[[Matej Tominc]] (1790–1832)
*[[Janez Tominec]] (1914–1980)
*[[Anka Tominšek]] (1935–)
*[[Fran Tominšek]] (1868–1943)
*[[Stanko Tominšek]] (1895–1961)
*[[Teodor Tominšek]] (1902–1996)
*[[Anton Tomšič]] (1842–1871)
*[[Ivan Tomšič (pravnik)|Ivan Tomšič]] (1902–1976)
*[[Stanko Tomšič]] (1901–1945)
*([[Tone Tomšič]] 1910–1942)
*[[Vida Tomšič]] (1913–1998)
*[[Frane Tončič]] (1893–1978)
*[[Jurij Toplak]] (1977–)
*[[Ludvik Toplak]] (1942–)
*[[Janez Toplišek]] (1941–2019)
*[[Albin Torelli]] (1898–1973)
*([[Niko Toš]] 1934–)
*[[Peter Toš]] (1939–)
*[[Miha Trampuž]] (1950–)
* [[Boštjan Tratar]] (1973–)
*[[Jože Tratnik]] (1941–)
*[[Maja Tratnik]]
*[[Matjaž Tratnik]] (1957–)
*[[Vladimir Travner]] (1886–1940)
*[[Drago Tribnik]] (1912–2009)
*[[Duša Trobec Bučan]] (1958–)
*[[Rudolf Trofenik]] (1911–1991)
*[[Gorazd Trpin]] (1951–)
*[[Alojzij Trstenjak]] (1887–1964)
*[[Verica Trstenjak]] (1962–)
*[[Boris Tuma]] (1909–1945)
*[[Ferdinand Lev Tuma]] (1883–1961)
* [[Henrik Tuma]] (1858–1935)
*[[Boštjan J. Turk]]
*[[Robert Turk]]
*[[Danilo Türk]] (1952–)
*[[Mirko Tušek]] (1918–2007)

== U ==

* [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] (1896–1982)
*[[Lojze Ude]] (1936–)
*[[Marija Ude Marinček]] (1932–2012)
*[[Karel Ulepič]] (Karel Aleksander Adam Ullepitsch) (1811–1862)
*[[Matija Urankar]]
*Janez Ulrich (prof. v Innsbrucku)
*[[Anton Urbanc]] (1895–1956)
*[[Peter Urbanc]] (1924–2016)
*[[Franc Uršič (pravnik)|Franc Uršič]] (1855–1926)

== V ==
*[[Boštjan Valenčič]]
*[[Vlado Valenčič]] (1903–1999)
*[[Luigi Varanelli]]
*[[Ivan Vasič]] (1882–1967)
*[[Lado Vavpetič]] (1902–1982)
*[[Bojan Vavtar]] (1958-)
*[[Andrej Veble]] (1887–1979)
*[[Urška Velikonja]] (1978–)
*[[Gregor Velkaverh]] (1952–)
*[[Ivan Vencajz]] (1844–1913)
*[[Roman Vertovec]] (1934–)
*[[Janez Vesel|Janez (Jovan) Vesel]] - Koseski (1798–1884)
*[[Meta Vesel Valentinčič]] (1951–)
*[[Roman Vertovec]] (1934–)   
*[[Tomaž Vesel]] (1967–)
*[[Oton Vidic]] (1867–1944)
*[[Cvetko Vidmar]] (1932–2021)
*[[Jure Vidmar]] - Maastricht - prof. Medn. prava
*[[Vladimir Vidmar]] (1936–1996)
*[[Fran Vidovič]] (1879–1951)
*[[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]] (1878–1955)
*[[Joža Vilfan]] (1908–1987)
*[[Sergij Vilfan]] (1919–1996)
*[[Gregor Virant]] (1969–)
*[[Franc Višnikar]] (1848–1914)
*[[Ana Vlahek]]
*[[Patrick Vlačič]] (1970–)
*[[Janez Vlaj]]
*[[Stane Vlaj]] (1946–2014)
*[[Fran Vodopivec]] (1879–1930)
*[[Hilarij Vodopivec]] (1868–1930)
* [[Katja Vodopivec]] (1917–2012)
* [[Vlado Vodopivec]] (1916–1982)
*[[Zvone Vodovnik]] (1952–)
*[[Valens Vodušek]] (1912–1989)
*[[Žiga Vodušek]] (1913–2014)
*[[Lojze Vogrič]] (1902–1987)
*[[Andrej Vojska]] (1828–1903)
*[[Edvard Volčič]] (1858–1911)
*[[Andrej Volkar]] &quot;Hrabroslav&quot; (1847–1930)
*[[Rudi Vouk]] (1965–)
*[[Viktor Vovk]] (1893–1968)
*[[Edvard Vračko]] (1898–1984)
*[[Janko Vrančič]] (1889–1959)
* [[Branko Vrčon]] (1907–1990)
*[[Renato Vrenčur]] 
*[[Ivan Vrtačnik]] (? –1947)
*[[Mirko Vrtačnik]] (1950–2018)
*[[Vinko Vrhunec]] (1895–1981)
*[[Martina Vuk]] (1979–)

== W ==

* [[Nana Weber]]
*[[Dragica Wedam Lukić]] (1949–)
* [[Petra Weingerl]]
*[[Fran Windischer]] (1877–1955)
*[[Andrej Winkler]] (1825–1916)
*[[Janez Winkler]] (1927–)
*Georg/[[Jurij Wohiniz]]/[[Jurij Bohinjec]] (~1618–1684)
*[[Miha Wohinz]] (1930–2011)

== Z ==
*[[Bojan Zabel]] (1930–)
*[[Mojca Zadravec]]
*[[Saša Zagorc]] (1977–)
*Drago Zajc (star.) (? - 1944)
*([[Drago Zajc]] ml. 1938 -)
*[[Katarina Zajc]] (1967–)
*[[Marjan Zajec]] (1905–1985)
*[[Aleš Zalar]] (1961–)
*[[Boštjan Zalar]]
*[[Drago Zalar]] (1909–2000)
*[[Valentin Zarnik]] ([[1837|1837–]][[1888]])
*[[Roman Završek]]
*[[Aleš Završnik]]
*[[Fran Zbašnik]] (1855–1935)
*[[Josip Zdolšek]] (1876–1932)
*[[Ksenija Zeilhofer Orehek]]
*[[Sabina Zgaga Markelj]]
*[[Miša Zgonec Rožej]]
*[[Anton Edvard Zhishman]] (Čižman)
*[[Andraž Zidar]]  (197#–)
*[[Barbara Zobec]] (1955–)
*[[Ivan Zobec]] (1890–1979)
*[[Jan Zobec]] (195#–)
*[[Živko Zobec]] (1926–1988)
*[[Vinko Zorc]] (1893–1971)
*[[Anton-Nino Zupan]] (1906–1986)
*[[Boštjan Marija Zupančič|Boštjan M. Zupančič]] (1947–)
* [[Karel Zupančič]] (1934–)
*[[Mihael Zupančič]] (197#–)

== Ž ==
*[[Mitja Žagar]] (1961–)
*[[Ciril Žakelj]] (1914–1979)
*[[Martin Žalik]] (1914–1969)
*[[Vesna Žalik]]
*[[Vid Žepič]]
*[[Gregor Žerjav]] (1882–1929)
*[[Jožko Žiberna|Jožko (Josip) Žiberna]] (1910–2002)
*[[Alojz Žigon]] (?–1964)
*[[Janko Žirovnik]] (1880–1960)
* [[Stanislav Žitko]] (1896–1970)
*[[Gašper Žitnik]] (~1535~1585)
*[[Ciril Žižek]] (1890–1974)
*[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] (1876–1938)
*[[Otokar Žlindra]] (?–1977)
*[[Josip Žmavec]] (1874–?)
*[[Boris Žnidarič]]
*[[Viktorija Žnidaršič Skubic]] (1972–)
*[[Ivan Žolger]] (1867–1925)
*[[Josip Žontar]] (1895–1982)
*[[Bruna Žuber]] (1989–)
*[[Anton Žun]] (1907–1978)
*[[Valentin Žun]] (1873–1918)
*[[Jurij Žurej]] 
*[[Ivan Žužek]] (1924–2004) 
*[[Ivan Žužek (pravnik)|Ivan Žužek]] (1938–1995)
*[[Leopold Žužek]] (1877–1927)

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih odvetnikov]]
* [[seznam slovenskih politikov]]

{{seznami narodov po poklicu|pravnikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki|*]]</text>
      <sha1>0uxg9y0l1i1vnb8e5zuz0d83ly0ftyn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Fašizem</title>
    <ns>10</ns>
    <id>349172</id>
    <revision>
      <id>5748474</id>
      <parentid>5735965</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:18:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3007" xml:space="preserve">{{Politics series sidebar
|name=Fašizem
|title=[[Fašizem|Fašizmu]]
|pretitle = [[:Kategorija:Fašizem]]
|style = width:22.0em;
|contentstyle = text-align:center;
|image=[[Slika:Flag of the National Fascist Party (PNF).svg|100px|Zastava Nacionalne fašistične partije]]

|abovestyle = display:block
|above = {{startflatlist}}
* [[Fašizem]]
* [[Antifašizem]]{{endflatlist}}

|list1name = Nazori
|list1titlestyle = border-top:0px; 
|list1title = Politični nazori
|list1 = {{hlist|[[Nacionalizem]]|[[Avtoritarizem]]|[[Socialni darvinizem]]|[[Antiintelektualizem]]|[[Militarizem]]|[[Gospodarski intervencionizem]]| [[Antikapitalizem]]|[[Antikomunizem]]|[[Totalitarizem]]|[[Socializacija ekonomije]]}}

|list2name = Temelji
|list2titlestyle = border-top:0px; 
|list2title = Teoretični temelji
|list2 = {{hlist|[[Definicije fašizma]]|[[Gospodarska politika fašizma]]|[[Fašizem in ideologije]]|[[Fašizem v svetu]]|[[Fašistični simboli]]}}

|list3name = Miselnost
|list3titlestyle = border-top:0px; 
|list3title = Miselnost
|list3 = {{hlist|[[Razredno sodelovanje]]|[[Korporativizem]]|[[Državni kapitalizem]]|[[Herojski kapitalizem]]|[[Superkapitalizem]]|[[Nacionalsocializem]]|[[Nacionalni sindikalizem]]|[[Državni socializem]]|[[Rumeni socializem]]|[[Populizem]]|[[Etatizem]]|[[Tretja pot (fašizem)|Tretja pot]]}}

|list4name = Gibanja
|list4titlestyle = border-top:0px; 
|list4title = Gibanja
|list4 = {{hlist|[[Prekrižane puščice]]|[[Avstrofašizem]]|[[Brazilski integralizem]]|[[Falanga (Španija)]]|[[Železna garda]]|[[Italijanski fašizem]]|[[Ruski fašizem]]|[[Japonski fašizem]]|[[Nacizem]]|[[Reksizem]]|[[Ustaši]]}}

|list5name = Osebe
|list5titlestyle = border-top:0px; 
|list5title = Osebnosti
|list5 = {{hlist|[[Benito Mussolini]]|[[Adolf Hitler]]|[[Corneliu Zelea Codreanu]]|[[Miguel Primo de Rivera]]|[[Abba Ahimeir]]|[[Enrico Corradini]]|[[Ikki Kita]]|[[Arnold Leese]]|[[Oswald Mosley]]|[[Konstantin Rodzajevskij]]|[[Anastasij Vonsjackij]]|[[Ante Pavelić]]|[[Ferenc Salasy]]|[[Plínio Salgado]]|[[Zaki al-Arsuzi]]|[[Wang Jingwei]]|[[Avraham Stern]]|[[William Dudley Pelley]]}}

|list6name = Dogodki
|list6titlestyle = border-top:0px; 
|list6title = Zgodovina
|list6 = {{hlist|[[Pohod na Rim]]|[[Aventinska secesija (20. stoletje)|Aventinska secesija]]|[[Marš železne volje]]|[[Italijanska socialna republika]]}}

|list7name = Druge oblike fašizma
|list7titlestyle = border-top:0px; 
|list7title = Druge oblike fašizma
|list7 = {{hlist|[[Klerofašizem]]|[[Kriptofašizem]]|[[Levi fašizem]]|[[Neofašizem]]|[[Liberalni fašizem]]|[[Boljševiški fašizem]]|[[Palingeni ultranacionalizem]]}}

|list8name = Dela
|list8titlestyle = border-top:0px; 
|list8title = Fašistična dela
|list8 = {{hlist|[[Fašistična doktrina]]|[[Fašistični manifest]]|[[Kvarnerski statut]]|[[Mein Kampf|Mein Kampf]]|[[Mit 20. stoletja]]|[[Listina dela]]|[[Veronski manifest]]|[[Osvojitev države]]|[[Oporoka ruskega fašista]]}}

}}
&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Navigacijske predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>rumlog7horkplf9frt4zeax2bu36uj0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748475</id>
      <parentid>5748474</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:22:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2998" xml:space="preserve">{{Politics series sidebar
|name=Fašizem
|title=[[Fašizem]]
|pretitle = [[:Kategorija:Fašizem]]
|style = width:22.0em;
|contentstyle = text-align:center;
|image=[[Slika:Flag of the National Fascist Party (PNF).svg|100px|Zastava Nacionalne fašistične partije]]

|abovestyle = display:block
|above = {{startflatlist}}
* [[Fašizem]]
* [[Antifašizem]]{{endflatlist}}

|list1name = Nazori
|list1titlestyle = border-top:0px; 
|list1title = Politični nazori
|list1 = {{hlist|[[Nacionalizem]]|[[Avtoritarizem]]|[[Socialni darvinizem]]|[[Antiintelektualizem]]|[[Militarizem]]|[[Gospodarski intervencionizem]]| [[Antikapitalizem]]|[[Antikomunizem]]|[[Totalitarizem]]|[[Socializacija ekonomije]]}}

|list2name = Temelji
|list2titlestyle = border-top:0px; 
|list2title = Teoretični temelji
|list2 = {{hlist|[[Definicije fašizma]]|[[Gospodarska politika fašizma]]|[[Fašizem in ideologije]]|[[Fašizem v svetu]]|[[Fašistični simboli]]}}

|list3name = Miselnost
|list3titlestyle = border-top:0px; 
|list3title = Miselnost
|list3 = {{hlist|[[Razredno sodelovanje]]|[[Korporativizem]]|[[Državni kapitalizem]]|[[Herojski kapitalizem]]|[[Superkapitalizem]]|[[Nacionalsocializem]]|[[Nacionalni sindikalizem]]|[[Državni socializem]]|[[Rumeni socializem]]|[[Populizem]]|[[Etatizem]]|[[Tretja pot (fašizem)|Tretja pot]]}}

|list4name = Gibanja
|list4titlestyle = border-top:0px; 
|list4title = Gibanja
|list4 = {{hlist|[[Prekrižane puščice]]|[[Avstrofašizem]]|[[Brazilski integralizem]]|[[Falanga (Španija)]]|[[Železna garda]]|[[Italijanski fašizem]]|[[Ruski fašizem]]|[[Japonski fašizem]]|[[Nacizem]]|[[Reksizem]]|[[Ustaši]]}}

|list5name = Osebe
|list5titlestyle = border-top:0px; 
|list5title = Osebnosti
|list5 = {{hlist|[[Benito Mussolini]]|[[Adolf Hitler]]|[[Corneliu Zelea Codreanu]]|[[Miguel Primo de Rivera]]|[[Abba Ahimeir]]|[[Enrico Corradini]]|[[Ikki Kita]]|[[Arnold Leese]]|[[Oswald Mosley]]|[[Konstantin Rodzajevskij]]|[[Anastasij Vonsjackij]]|[[Ante Pavelić]]|[[Ferenc Salasy]]|[[Plínio Salgado]]|[[Zaki al-Arsuzi]]|[[Wang Jingwei]]|[[Avraham Stern]]|[[William Dudley Pelley]]}}

|list6name = Dogodki
|list6titlestyle = border-top:0px; 
|list6title = Zgodovina
|list6 = {{hlist|[[Pohod na Rim]]|[[Aventinska secesija (20. stoletje)|Aventinska secesija]]|[[Marš železne volje]]|[[Italijanska socialna republika]]}}

|list7name = Druge oblike fašizma
|list7titlestyle = border-top:0px; 
|list7title = Druge oblike fašizma
|list7 = {{hlist|[[Klerofašizem]]|[[Kriptofašizem]]|[[Levi fašizem]]|[[Neofašizem]]|[[Liberalni fašizem]]|[[Boljševiški fašizem]]|[[Palingeni ultranacionalizem]]}}

|list8name = Dela
|list8titlestyle = border-top:0px; 
|list8title = Fašistična dela
|list8 = {{hlist|[[Fašistična doktrina]]|[[Fašistični manifest]]|[[Kvarnerski statut]]|[[Mein Kampf|Mein Kampf]]|[[Mit 20. stoletja]]|[[Listina dela]]|[[Veronski manifest]]|[[Osvojitev države]]|[[Oporoka ruskega fašista]]}}

}}
&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Navigacijske predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>403mlvv9wxfxh52q1ge97iic6v5ofzs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>349376</id>
    <revision>
      <id>5748402</id>
      <parentid>5730222</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:06:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>links</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9978" xml:space="preserve">{{lektura}}
'''Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem''' ali '''Madžarizacija v Prekmurju''' je bila uradna politika [[Ogrska|Ogrske]] od 2. polovice [[19. stoletje|19. stoletja]], do konca [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], oz. razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Z madžarizacijo so poskušali uveljaviti kulturo, predvsem pa [[Madžarščina|madžarski jezik]] med prebivalci [[Prekmurje|Prekmurja]].

== Začetek Madžarizacije ==

Madžari so v svoji vstaji zoper Avstrijo ze leta 1848 videli, da nemadžarske narodnosti znotraj ogrske države niso naklonjene njihovi neodvisnosti od Avstrije. Voditelji Slovakov so se izjavili za Habsburžane, ban Jelačić pa jih je celo napadel. Po porazu Madžarov je leta 1849 Avstrija uvedla na Ogrskem avstrijski režim. Uradi, šole in druge ustanove so poslovale v nemškem jeziku, uradniki in učitelji pa so bili vsi priseljenci iz avstrijskih dežel. V tem času se je začelo prebujanje narodov po celi državi, kar so opazili madžarski politiki in se bali, da se bodo nemadžarske narodnosti na Ogrskem tako povezale, da bodo zahtevale odcepitev od Ogrske. Ker so pod avstrijskim vplivom druge narodnosti pridobivale zagon za odcepitev, so si madžarski politiki na vsak način prizadevali, da bi dosegli dogovor z Avstrijo, ki bi jim prinesla delno samostojnost in tako potisnila avstrijski vpliv iz Ogrske. Po mnogih porazih avstrijske vojske proti Italijanom in Prusom, so nastopili pogoji v katerih je Avstrija morala pristati na dualizem - Avstro-Ogrsko. Po uvedbi dualizma je še nekaj časa veljal zakon, ki je dovoljeval poučevanje v maternem jeziku, vendar so ga na Ogrskem kaj kmalu zaobšli, ko so 6. decembra 1868 sankcionirali zakon o enakopravnosti vseh narodnosti. Takrat se je začela madžarizacija nemadžarskih narodnosti ali t. i. asimilacijska politika, ki so jo podpirale vse vlade do konca 1. svetovne vojne.

== Nosilci madžarizacije v Prekmurju ==

Nosilec madžarske narodne zavesti in ideje enega madžarskega političnega naroda v Ogrskem in s tem posledično na območju županij Vas in Zala (današnje Prekmurje) pa ni bilo malomeščanstvo, kakor pri drugih narodnostih, temveč srednje in nižje plemstvo. Razlog za to je v tem, da Ogrska malomeščanstva v tem obdobju se ni imela, saj tudi ni imela industrije in trgovine - vse izdelke je namreč izvažala v Avstrijo., od nje pa kupovala gotove izdelke. Sele po uvedbi dualizma so se začele te gospodarske panoge razvijati, in posledično je začelo nastajati malomeščanstvo.

Nosilci madžarizacije v Prekmurju so tako bili iz vrst srednjega in nižjega plemstva, ki so pa h krati zasedali skoraj vse uradniške funkcije in kot uradniki so bili tudi zadolženi za sirjenje uradne politike Ogrske. Drug razlog zakaj je bilo ravno srednje in nižje plemstvo tako močan gonilec madžarizacije je v tem, da so med tlačani in ostalim ljudstvom želeli pokazati svojo superiornost s tem, da so med seboj govorili samo madžarsko. Vince Bertalan, ravnatelj ostrogonskega učiteljišča, rojen bakovski Nemec, je v svojem članku o madžarizaciji Slovenske krajine zapisal: ''&quot;Vsako plemstvo je najtrdnejši steber madžarstva v Prekmurju&quot;.'' V osnovi pa so bili madžarizatorji, ali se vsaj čutili Madžare skoraj vse premožneje osebe, oz. ti ki so zasedali kakšne pomembnejše položaje. Kasneje ko je nastalo tudi malomeščanstvo, je prav to postalo močan nositelj madžarske narodne zavesti.

[[Gančani|Gančanski]] učitelj [[Mikloš Lutar]] je na pobudo ''Muraszombat és vidéke'' izdal prevod madžarskega šolskega katekizma z naslovom ''Máli katekizmus za katholicsánszke soule'' v dvojezični obliki. Knjiga je bila popolnoma neuspešna med ljudstvom in duhovniki, ker je Lutar suženjsko sledil madžarskemu izvirniku v besednem redu in besedišču ter ni upošteval jezikovnih pravil prekmurščine. Zaradi tega sta bila jezik in vsebina zamegljena. Lutar je skušal samovoljno preoblikovati prekmurščino, da bi bila čim bolj podobna madžarščini. A Društvo Sv. Štefana v Budimpešti se mu je uprlo, ker ni bilo dovoljeno prevesti in izdati verski učbenik na lastno roko brez privolitve Društva. Poleg tega je Lutar med prevajanjem izpustil ogromno stavkov, s čimer je posegel tudi v katoliški nauk.

Madžarizacijo so v Prekmurju zaceli in vodili skoraj vse do 1. svetovne vojne trije bakovski nižji plemiči oz. nemešnjaki, ki so bili okrajni načelniki. To so bili  Alojz Keresztury, Ludvik Augustic, ter [[Pongrác Pósfay]], najvnetejši med njimi je bil Pongrác Pósfay. Na začetku 20. stoletja, pa vse do prve svetovne vojne je to vlogo prevzel advokat [[dr. Janos Cziffrak]], po prvi svetovni vojni pa veleposestnik in soboški župan [[Ferdinand Hartner]]. Za njimi pa je zmeraj stala elita in premožnejši sloj Prekmurja, razni grofi in plemenitaši, advokati, zdravniki, predvsem evangeličanska duhovščina in tudi del katoliške duhovščine (redvsem višje duhovščine). Ti so se zbirali v društvih ko je bilo VMKE, lovsko društvo in v zgodnejšem obdobju kazino.

== Kazino ==

Da bi strnil plemstvo, meščanstvo, uradništvo in intelektualce je Pongrác Pósfay kot okrajni podnačelnik mursko-soboškega okraja leta 1875 ustanovil v Murski Soboti madžarski Kazino. Sedež je imel v hotelu Zvezda. Članstvo je bilo dvojno: redno in adaptirano. Redni člani so bile osebe, ki so imele srednješolsko maturo, ali visokošolsko izobrazbo, adaptirani pa so bili tisti, ki so zasedali pomembne družbene in gospodarske položaje, ter seveda plemstvo. Namen Kazina je bil: pomadžarjenje ljudskih sol in krajevnih imen v Prekmurju, izdajanje časopisa za Prekmurje &quot;Muraszombat es Videke&quot; (Murska Sobota in okolica) in ustanovitev splošnega pomadžarjevalnega društva &quot;Vendvideku Magyar Közmüvelödesi Egyesület&quot; oz. VMKE (Madžarsko prosvetno drustvo Vendske krajine). Po 15. letih obstoja Kazine je postalo jasno, da ta ne odgovarja vsem zahtevam splošne madžarizacije. Bila je namenjena samo elitnemu krogu ljudi in se zato ni mogla približati preprostemu človeku. Poleg tega je bila omejena samo na Mursko Soboto in njeno okolico. Zaradi tega sta leta 1893 Pongrác Pósfay, ter kupsinski upravitelj ustanovila [[Madžarsko izobraževalno društvo Slovenske krajine]] oz. VMKE.

== VMKE - Madžarsko izobraževalno društvo Slovenske krajine ==

Ustanovljeno je bilo leta 1893 in je imelo trojno članstvo. Ustanovni člani so bili tisti, ki so vplačali 60 kron, redni člani so letno plačevali 2 kroni članarine, podporni člani pa 1 krono podpore. Po enem letu obstoja so imeli 95 članov, večinoma uradnikov, zdravnikov, advokatov, trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov. Namen društva je bil, da širi madžarsko kulturo in jezik. Ustanavljali so knjižnice, pevske zbore, organizirali različne predstave, ter skrbeli za dvig gospodarskega življenja v Prekmurju. Njihove namene nam pokaze tudi sledeči poziv:

'''Poziv domoljubnemu razumništvu Železne in Žalske županije'''

''&quot;... Ohranitev in okrepitev madžarstva v tej pokrajini je naša najvažnejša zadeva. Malo jih ve, kako je na veliki razsežnosti treh okrajev madžarski element slab. Malo jih ve, kako lahko slovenstvo, ki je po vsej državi tako malo poznano, sedaj celo zatajeno, ob ljudskem štetju v Železni županiji naugodno potezi za madžarsko statistično tehnico. Večina jih brezbrižno gleda, da je v tej pokrajini tuj element tako močan. Morda se celo zanašajo, da bo domoljubni čut slovenske večine in njena neutajiva sposobnost za priučevanje tujih jezikov rodila uspehe. Te kroge moramo opozoriti na inozemski, zlasti na rasno sorodni slovenski vpliv, ki iz dneva v dan narašča in s katerim si prizadevajo svoj razvitejši jezik in razvitejšo literaturo s pomočjo cerkvenih in posvetnih društev, ki razpolagajo z izdatnimi denarnimi sredstvi, raztegniti na vendsko ljudstvo. Nasa nujna dolžnost je, da temu vplivu postavimo protiutež, da smo složni in da z večjimi materialnimi sredstvi in žrtvami pospešujemo madžarsko izobrazbo. Ne smemo pozabiti, da ima madžarizacija znotraj teh okrajev nevarne sovražnike, ki gojijo tajne stike z inozemstvom in drugimi slovanskimi elementi. Njihova imena zaradi nezvestobe domovini zato niso postala po vsej domovini v žalostnem slovesu, ker županijski in domovinski tisk ne matra, da so slovenske narodnostne zadeve pozornosti vredne. Najvažnejsa naloga Madžarskega izobraževalnega društva Slovenske krajine je, da vodi račun o zgoraj opisanem stanju in javnost o njem seznanja. V ta namen v rezidenci vendstva, v Murski Soboti z velikimi gmotnimi žrtvami izdaja list Muraszombat es Videke (MeV), ki bo na tem narodnostnem področju budno stražil sveto zadevo madžarizacije.''

''V imenu domoljubnosti pozivamo vsakega plemenitega in domoljubnega sodržavljana, naj doprinese skromno žrtev na oltar madžarizacije in se uvrsti med clane VMKE-ja.''

''Murska Sobota, 1. maja 1898''

''Posfay Pongrac, predsednik''

Ker je bil predsednik društva okrajni načelnik, so vsa društvena vabila, sklepe in naročila razglasili po uradni poti. Tudi članarino so izterjevali državni uradi. Poleg tega je društvo razpolagalo z izdatnimi denarnimi sredstvi. Poleg clanarine so se v njegovo blagajno stekale vse izdatne podpore prosvetnega ministrstva in darovi raznih denarnih zavodov in gospodarskih podjetij.

[[Slika:MeV1910.jpg|thumb|right|250px|Naslovna stran tednika ''Muraszombat es Videke'']]
== Časopis [[Murska Sobota in okolica|Muraszombat es Videke]] ==

Konec leta 1884 (25. decembra) je začel v Murski Soboti izhajati - v madžarščini in prekmurščini - prvi lokalni list časopis - tednik Muraszombat es Videke (Murska Sobota in okolica), ki je bil po letu 1889 tiskan samo v madžarščini.

== Viri ==
* Ivan Jeric: Zgodovina Madzarizacije v Prekmurju, Murska Sobota, 2001


[[Kategorija:Zgodovina Prekmurja]]
[[Kategorija:Prekmurščina]]
[[Kategorija:Psevdozgodovina]]</text>
      <sha1>k8gpvb88ujuezxhx171nqwln0f0qyq8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748424</id>
      <parentid>5748402</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:34:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>links</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10064" xml:space="preserve">{{lektura}}
'''Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem''' ali '''Madžarizacija v Prekmurju''' je bila uradna politika [[Ogrska|Ogrske]] od 2. polovice [[19. stoletje|19. stoletja]], do konca [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], oz. razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Z madžarizacijo so poskušali uveljaviti kulturo, predvsem pa [[Madžarščina|madžarski jezik]] med prebivalci [[Prekmurje|Prekmurja]].

== Začetek Madžarizacije ==

Madžari so v svoji vstaji zoper [[Avstrija|Avstrijo]] ze leta 1848 videli, da nemadžarske narodnosti znotraj ogrske države niso naklonjene njihovi neodvisnosti od Avstrije. Voditelji [[Slovaki|Slovakov]] so se izjavili za [[Habsburžani|Habsburžane]], [[Josip Jelačić|ban Jelačić]] pa jih je celo napadel. Po porazu Madžarov je leta 1849 Avstrija uvedla na Ogrskem avstrijski režim. Uradi, šole in druge ustanove so poslovale v nemškem jeziku, uradniki in učitelji pa so bili vsi priseljenci iz avstrijskih dežel. V tem času se je začelo prebujanje narodov po celi državi, kar so opazili madžarski politiki in se bali, da se bodo nemadžarske narodnosti na Ogrskem tako povezale, da bodo zahtevale odcepitev od Ogrske. Ker so pod avstrijskim vplivom druge narodnosti pridobivale zagon za odcepitev, so si madžarski politiki na vsak način prizadevali, da bi dosegli dogovor z Avstrijo, ki bi jim prinesla delno samostojnost in tako potisnila avstrijski vpliv iz Ogrske. Po mnogih porazih avstrijske vojske proti [[Italijani|Italijanom]] in [[Prusi|Prusom]], so nastopili pogoji v katerih je Avstrija morala pristati na dualizem - Avstro-Ogrsko. Po uvedbi dualizma je še nekaj časa veljal zakon, ki je dovoljeval poučevanje v maternem jeziku, vendar so ga na Ogrskem kaj kmalu zaobšli, ko so 6. decembra 1868 sankcionirali zakon o enakopravnosti vseh narodnosti. Takrat se je začela madžarizacija nemadžarskih narodnosti ali t. i. asimilacijska politika, ki so jo podpirale vse vlade do konca 1. svetovne vojne.

== Nosilci madžarizacije v Prekmurju ==

Nosilec madžarske narodne zavesti in ideje enega madžarskega političnega naroda v Ogrskem in s tem posledično na območju županij Vas in Zala (današnje Prekmurje) pa ni bilo malomeščanstvo, kakor pri drugih narodnostih, temveč srednje in nižje plemstvo. Razlog za to je v tem, da Ogrska malomeščanstva v tem obdobju se ni imela, saj tudi ni imela industrije in trgovine - vse izdelke je namreč izvažala v Avstrijo., od nje pa kupovala gotove izdelke. Sele po uvedbi dualizma so se začele te gospodarske panoge razvijati, in posledično je začelo nastajati malomeščanstvo.

Nosilci madžarizacije v Prekmurju so tako bili iz vrst srednjega in nižjega plemstva, ki so pa h krati zasedali skoraj vse uradniške funkcije in kot uradniki so bili tudi zadolženi za sirjenje uradne politike Ogrske. Drug razlog zakaj je bilo ravno srednje in nižje plemstvo tako močan gonilec madžarizacije je v tem, da so med tlačani in ostalim ljudstvom želeli pokazati svojo superiornost s tem, da so med seboj govorili samo madžarsko. Vince Bertalan, ravnatelj ostrogonskega učiteljišča, rojen bakovski Nemec, je v svojem članku o madžarizaciji Slovenske krajine zapisal: ''&quot;Vsako plemstvo je najtrdnejši steber madžarstva v Prekmurju&quot;.'' V osnovi pa so bili madžarizatorji, ali se vsaj čutili Madžare skoraj vse premožneje osebe, oz. ti ki so zasedali kakšne pomembnejše položaje. Kasneje ko je nastalo tudi malomeščanstvo, je prav to postalo močan nositelj madžarske narodne zavesti.

[[Gančani|Gančanski]] učitelj [[Mikloš Lutar]] je na pobudo ''Muraszombat és vidéke'' izdal prevod madžarskega šolskega katekizma z naslovom ''Máli katekizmus za katholicsánszke soule'' v dvojezični obliki. Knjiga je bila popolnoma neuspešna med ljudstvom in duhovniki, ker je Lutar suženjsko sledil madžarskemu izvirniku v besednem redu in besedišču ter ni upošteval jezikovnih pravil prekmurščine. Zaradi tega sta bila jezik in vsebina zamegljena. Lutar je skušal samovoljno preoblikovati prekmurščino, da bi bila čim bolj podobna madžarščini. A Društvo Sv. Štefana v Budimpešti se mu je uprlo, ker ni bilo dovoljeno prevesti in izdati verski učbenik na lastno roko brez privolitve Društva. Poleg tega je Lutar med prevajanjem izpustil ogromno stavkov, s čimer je posegel tudi v katoliški nauk.

Madžarizacijo so v Prekmurju zaceli in vodili skoraj vse do 1. svetovne vojne trije bakovski nižji plemiči oz. nemešnjaki, ki so bili okrajni načelniki. To so bili  Alojz Keresztury, Ludvik Augustic, ter [[Pongrác Pósfay]], najvnetejši med njimi je bil Pongrác Pósfay. Na začetku 20. stoletja, pa vse do prve svetovne vojne je to vlogo prevzel advokat [[dr. Janos Cziffrak]], po prvi svetovni vojni pa veleposestnik in soboški župan [[Ferdinand Hartner]]. Za njimi pa je zmeraj stala elita in premožnejši sloj Prekmurja, razni grofi in plemenitaši, advokati, zdravniki, predvsem evangeličanska duhovščina in tudi del katoliške duhovščine (redvsem višje duhovščine). Ti so se zbirali v društvih ko je bilo VMKE, lovsko društvo in v zgodnejšem obdobju kazino.

== Kazino ==

Da bi strnil plemstvo, meščanstvo, uradništvo in intelektualce je Pongrác Pósfay kot okrajni podnačelnik mursko-soboškega okraja leta 1875 ustanovil v Murski Soboti madžarski Kazino. Sedež je imel v hotelu Zvezda. Članstvo je bilo dvojno: redno in adaptirano. Redni člani so bile osebe, ki so imele srednješolsko maturo, ali visokošolsko izobrazbo, adaptirani pa so bili tisti, ki so zasedali pomembne družbene in gospodarske položaje, ter seveda plemstvo. Namen Kazina je bil: pomadžarjenje ljudskih sol in krajevnih imen v Prekmurju, izdajanje časopisa za Prekmurje &quot;Muraszombat es Videke&quot; (Murska Sobota in okolica) in ustanovitev splošnega pomadžarjevalnega društva &quot;Vendvideku Magyar Közmüvelödesi Egyesület&quot; oz. VMKE (Madžarsko prosvetno drustvo Vendske krajine). Po 15. letih obstoja Kazine je postalo jasno, da ta ne odgovarja vsem zahtevam splošne madžarizacije. Bila je namenjena samo elitnemu krogu ljudi in se zato ni mogla približati preprostemu človeku. Poleg tega je bila omejena samo na Mursko Soboto in njeno okolico. Zaradi tega sta leta 1893 Pongrác Pósfay, ter kupsinski upravitelj ustanovila [[Madžarsko izobraževalno društvo Slovenske krajine]] oz. VMKE.

== VMKE - Madžarsko izobraževalno društvo Slovenske krajine ==

Ustanovljeno je bilo leta 1893 in je imelo trojno članstvo. Ustanovni člani so bili tisti, ki so vplačali 60 kron, redni člani so letno plačevali 2 kroni članarine, podporni člani pa 1 krono podpore. Po enem letu obstoja so imeli 95 članov, večinoma uradnikov, zdravnikov, advokatov, trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov. Namen društva je bil, da širi madžarsko kulturo in jezik. Ustanavljali so knjižnice, pevske zbore, organizirali različne predstave, ter skrbeli za dvig gospodarskega življenja v Prekmurju. Njihove namene nam pokaze tudi sledeči poziv:

'''Poziv domoljubnemu razumništvu Železne in Žalske županije'''

''&quot;... Ohranitev in okrepitev madžarstva v tej pokrajini je naša najvažnejša zadeva. Malo jih ve, kako je na veliki razsežnosti treh okrajev madžarski element slab. Malo jih ve, kako lahko slovenstvo, ki je po vsej državi tako malo poznano, sedaj celo zatajeno, ob ljudskem štetju v Železni županiji naugodno potezi za madžarsko statistično tehnico. Večina jih brezbrižno gleda, da je v tej pokrajini tuj element tako močan. Morda se celo zanašajo, da bo domoljubni čut slovenske večine in njena neutajiva sposobnost za priučevanje tujih jezikov rodila uspehe. Te kroge moramo opozoriti na inozemski, zlasti na rasno sorodni slovenski vpliv, ki iz dneva v dan narašča in s katerim si prizadevajo svoj razvitejši jezik in razvitejšo literaturo s pomočjo cerkvenih in posvetnih društev, ki razpolagajo z izdatnimi denarnimi sredstvi, raztegniti na vendsko ljudstvo. Nasa nujna dolžnost je, da temu vplivu postavimo protiutež, da smo složni in da z večjimi materialnimi sredstvi in žrtvami pospešujemo madžarsko izobrazbo. Ne smemo pozabiti, da ima madžarizacija znotraj teh okrajev nevarne sovražnike, ki gojijo tajne stike z inozemstvom in drugimi slovanskimi elementi. Njihova imena zaradi nezvestobe domovini zato niso postala po vsej domovini v žalostnem slovesu, ker županijski in domovinski tisk ne matra, da so slovenske narodnostne zadeve pozornosti vredne. Najvažnejsa naloga Madžarskega izobraževalnega društva Slovenske krajine je, da vodi račun o zgoraj opisanem stanju in javnost o njem seznanja. V ta namen v rezidenci vendstva, v Murski Soboti z velikimi gmotnimi žrtvami izdaja list Muraszombat es Videke (MeV), ki bo na tem narodnostnem področju budno stražil sveto zadevo madžarizacije.''

''V imenu domoljubnosti pozivamo vsakega plemenitega in domoljubnega sodržavljana, naj doprinese skromno žrtev na oltar madžarizacije in se uvrsti med clane VMKE-ja.''

''Murska Sobota, 1. maja 1898''

''Posfay Pongrac, predsednik''

Ker je bil predsednik društva okrajni načelnik, so vsa društvena vabila, sklepe in naročila razglasili po uradni poti. Tudi članarino so izterjevali državni uradi. Poleg tega je društvo razpolagalo z izdatnimi denarnimi sredstvi. Poleg clanarine so se v njegovo blagajno stekale vse izdatne podpore prosvetnega ministrstva in darovi raznih denarnih zavodov in gospodarskih podjetij.

[[Slika:MeV1910.jpg|thumb|right|250px|Naslovna stran tednika ''Muraszombat es Videke'']]
== Časopis [[Murska Sobota in okolica|Muraszombat es Videke]] ==

Konec leta 1884 (25. decembra) je začel v Murski Soboti izhajati - v madžarščini in prekmurščini - prvi lokalni list časopis - tednik Muraszombat es Videke (Murska Sobota in okolica), ki je bil po letu 1889 tiskan samo v madžarščini.

== Viri ==
* Ivan Jeric: Zgodovina Madzarizacije v Prekmurju, Murska Sobota, 2001


[[Kategorija:Zgodovina Prekmurja]]
[[Kategorija:Prekmurščina]]
[[Kategorija:Psevdozgodovina]]</text>
      <sha1>920700ztqpfoztql7137yqz0f4d777u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Recep Tayyip Erdoğan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>359468</id>
    <revision>
      <id>5748124</id>
      <parentid>5492460</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T13:39:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>Politika</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14476" xml:space="preserve">{{Infobox officeholder|name=Recep Tayyip Erdoğan|spouse=[[Emine Gülbaran]]|successor2=[[Ahmet Davutoğlu]]|president2=[[Ahmet Necdet Sezer]]&lt;br&gt;[[Abdullah Gül]]|term_end2=28. avgust 2014|term_start2=13. marec 2003|office2=[[Predsednik vlade Turčije]]|premier=[[Ahmet Davutoğlu]] (2014–2016)&lt;br&gt;[[Binali Yıldırım]] (2016–2018)|signature=|education=[[Univerza v Vilni]]|party=|image=&lt;!--WD--&gt;|death_place=|death_date=|birth_place=&lt;!--WD--&gt;|birth_date=&lt;!--WD--&gt;|successor=|predecessor=[[Abdullah Gül]]|term_end=|term_start=28. avgust 2014|office=[[Predsednik Turčije]]|predecessor2=[[Abdullah Gül]]}}'''Recep Tayyip Erdoğan''' [{{IPA|ˈrɛdʒɛp ˈtɑːjip ˈɛrdɔːɑn}}], {{Avdio|Recep Tayyip Erdogan, Turkish pronunciation.ogg|turška izgovarjava}}, [[Turki|turški]] [[politik]],  * [[26. februar]] [[1954]], [[Kasımpaşa]], [[Carigrad]].

Erdoğan je bil med letoma 1994 in 1998 župan [[Carigrad|Carigrada]]. Je vodja trenutne turške vladajoče stranke [[Adalet ve Kalkınma Partisi]] oz. Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), od 11. marca 2003 je predsednik turške vlade; 2011 je bil izvoljen v svoj tretji mandat ministrskega predsednika. Leta 2014 je bil izvoljen še za turškega predsednika in po ustavnih spremembah, ki so uvedle v Turčiji predsedniški sistem, je bil julija leta 2018 izvoljen tudi za predsednika z izvršnimi pooblastili (funkcija premierja je bila ukinjena). Po spodletelem vojaškem udaru julija leta 2016, za katerega je obtožil svojega nekdanjega zaveznika in političnega izgnanca, verskega voditelja [[Fethullah Gülen|Fethullaha Gülena]], je sprožil množične čistke v vojski, državni upravi in v izobraževalnem sistemu ter univerzah.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.washingtonpost.com/news/monkey-cage/wp/2016/12/08/is-there-still-hope-for-turkish-democracy/|title=Is there still hope for Turkish democracy?|last1=Yildirim|first1=A. Kadir|date=8 December 2016|newspaper=The Washington Post|access-date=27 June 2018|last2=Lynch|first2=Marc|language=en-US|issn=0190-8286}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.washingtonpost.com/news/monkey-cage/wp/2016/12/08/is-there-still-hope-for-turkish-democracy/|title=Is there still hope for Turkish democracy?|last1=Yildirim|first1=A. Kadir|date=8 December 2016|newspaper=The Washington Post|access-date=27 June 2018|last2=Lynch|first2=Marc|language=en-US|issn=0190-8286}}&lt;/ref&gt;  

== Politika ==
Po lokalnih volitvah leta 1994 je bil Erdoğan kot kandidat islamistične Stranke blaginje izvoljen za župana [[Carigrad|Carigrada]]. Kasneje je bil odstranjen s položaja, prav tako so mu prepovedali opravljati politične funkcije in ga za štiri mesece zaprli zaradi spodbujanja verskega sovraštva, ker je recitiral pesem Ziye Gökalpa.&lt;ref name=&quot;erdogan-imprisoned&quot;&gt;{{cite journal|last=Shambayati|first=Hootan|date=May 2004|title=A Tale of Two Mayors: Courts and Politics in Iran and Turkey|journal=International Journal of Middle East Studies|publisher=Cambridge University Press|volume=36|issue=2|pages=253–275|doi=10.1017/S0020743804362057|hdl-access=free|hdl=11693/24287|s2cid=153768860}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Turkey's Most Eluded Prime Minister&quot;&gt;{{cite news|title=Turkey's Powerful Prime Minister: Who Can Challenge Erdogan?|author=Walter Mayr|url=http://www.spiegel.de/international/europe/0,1518,495683,00.html|work=Der Spiegel|date=16 July 2007|access-date=3 December 2014}}&lt;/ref&gt; Erdoğan je nato opustil odkrito [[Islamizem|islamistično politiko]] in leta 2001 ustanovil zmerno konservativno stranko AKP, ki jo je leta 2002 pripeljal do prepričljive zmage. Ker Erdoğanu tehnično še vedno ni bilo dovoljeno opravljati funkcije, je namesto njega [[Predsednik vlade Turčije|predsednik turške vlade]] postal soustanovitelj AKP [[Abdullah Gül]]. Ta je kasneje razveljavil Erdoğanovo prepoved opravljanja političnih funkcij. Po zmagi na nadomestnih volitvah v Siirtu leta 2003 je Erdoğan zamenjal Güla na mestu premierja, Gül pa je postal kandidat AKP za [[Predsednik Turčije|predsednika države]].&lt;ref name=&quot;Kumbaracibasi2009&quot;&gt;{{cite book|author=Arda Can Kumbaracibasi|title=Turkish Politics and the Rise of the AKP: Dilemmas of Institutionalization and Leadership Strategy|url=https://books.google.com/books?id=tZLL9cg--u0C&amp;pg=PA2|date=24 July 2009|publisher=Routledge|isbn=978-0-203-87629-9|pages=1–2}}&lt;/ref&gt; Erdoğan je AKP popeljal še do dveh volilnih zmag v letih 2007 in 2011.

Reforme, izvedene v prvih letih Erdoğanovega premierskega mandata, so Turčiji omogočile začetek pogajanj o članstvu v [[Evropska unija|Evropski uniji]].&lt;ref&gt;{{cite web|last1=Piccoli|first1=Wolfango|title=Ankara's Push for Reforms and EU Membership: The Transformation of Turkey's Democracy|url=https://www.iemed.org/publication/ankaras-push-for-reforms-and-eu-membership-the-transformation-of-turkeys-democracy/|website=www.iemed.org|publisher=University of Wales|access-date=19 March 2022}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Turčija]] doživela gospodarsko okrevanje po gospodarski krizi leta 2001 in predvidela naložbe v infrastrukturo, vključno s cestami, letališči in omrežjem hitrih vlakov. Zmagal je tudi na dveh ustavnih referendumih v letih 2007 in 2010. Njegova vlada je bila kljub temu deležna kritik zaradi tesnih povezav s [[Fethullah Gülen|Fethullahom Gülenom]] in njegovim Gülenovim gibanjem (odkar ga je turška država označila za teroristično organizacijo), s katerim je bila AKP obtožena orkestriranja [[Čistka|čistk]] proti sekularnim birokratom in vojaškim častnikom skozi sojenja Balyoz in Ergenekon.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.reuters.com/article/us-turkey-constitution-idUSBRE91H0C220130218|title=Erdogan's ambition weighs on hopes for new Turkish constitution|author=Nick Tattersall|date=28 February 2013|publisher=Stratejik Boyut|access-date=9 July 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.metrogroup.de/internet/site/ts_turkey/print/234842/Len/index.html|title=Growing consumption|date=24 November 2011|work=Metro Group|access-date=28 July 2012}}&lt;/ref&gt; Konec leta 2012 je njegova vlada začela mirovna pogajanja s [[Kurdistanska delavska stranka|Kurdistansko delavsko stranko]] (PKK), da bi končala kurdsko-turški konflikt (1978–danes). Prekinitev ognja je bila leta 2015 prekinjena, kar je povzročilo ponovno stopnjevanje konflikta. Erdoğanova [[zunanja politika]] je bila opisana kot neootomanska in je privedla do turške vpletenosti v [[Sirska državljanska vojna|sirsko državljansko vojno]], s poudarkom na preprečevanju sirskim demokratičnim silam, da bi se med sirsko državljansko vojno uveljavile na meji med [[Sirija|Sirijo]] in Turčijo.

V zadnjih letih Erdoğanove vladavine je Turčija doživela demokratični nazadovanje in korupcijo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Esen|first1=Berk|last2=Gumuscu|first2=Sebnem|year=2016|title=Rising competitive authoritarianism in Turkey|url=http://repository.bilkent.edu.tr/bitstream/11693/36632/1/Rising%20competitive%20authoritarianism%20in%20Turkey.pdf|journal=Third World Quarterly|volume=37|issue=9|pages=1581–1606|doi=10.1080/01436597.2015.1135732|hdl-access=free|hdl=11693/36632|s2cid=155983134}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://freedomhouse.org/report/freedom-world/2018/turkey|title=Turkey|publisher=Freedom House|language=en|access-date=27 June 2018|date=5 January 2018}}&lt;/ref&gt; Začenši med protivladnimi protesti leta 2013 je njegova vlada uvedla vse večjo [[Cenzura|cenzuro]] v tisku in [[Družbeni mediji|družbenih medijih]] ter začasno omejila dostop do spletnih mest, kot so [[YouTube]], [[Twitter]] in [[Wikipedija]].&lt;ref name=&quot;Turkey Blocks Twitter&quot;&gt;{{cite news|url=https://www.washingtonpost.com/world/middle_east/turkey-blocks-access-to-twitter/2014/03/20/7bad19d2-b08c-11e3-b8b3-44b1d1cd4c1f_story.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140321092718/http://www.washingtonpost.com/world/middle_east/turkey-blocks-access-to-twitter/2014/03/20/7bad19d2-b08c-11e3-b8b3-44b1d1cd4c1f_story.html|url-status=dead|archive-date=21 March 2014|title=Turkey Blocks Twitter|newspaper=The Washington Post|date=21 March 2014|access-date=27 November 2014}}&lt;/ref&gt; To je ustavilo pogajanja o članstvu Turčije v Evropski uniji. Korupcijski škandal v višini 100 milijard [[Ameriški dolar|ameriških dolarjev]] leta 2013 je privedel do aretacij Erdoğanovih tesnih zaveznikov in inkriminiral Erdoğana.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.zaman.com.tr/gundem_yeni-yolsuzluk-dosyasinin-ekonomik-boyutu-100-milyar-dolar_2189530.html|title=Yeni yolsuzluk dosyasının ekonomik boyutu 100 milyar dolar|trans-title=New economic corruption files valued at $100&amp;nbsp;billion|language=tr|date=27 December 2013|access-date=3 December 2014|work=Zaman|last1=Genç|first1=Göksel|last2=Esit|first2=Elif|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20141217043626/http://www.zaman.com.tr/gundem_yeni-yolsuzluk-dosyasinin-ekonomik-boyutu-100-milyar-dolar_2189530.html|archive-date=17 December 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://sozcu.com.tr/2013/gundem/100-milyar-dolarlik-yolsuzluk-430737/|title=100 milyar dolarlık yolsuzluk|language=tr|trans-title=$100&amp;nbsp;billion dollar corruption|work=Sözcü|date=26 December 2013|access-date=3 December 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.milliyet.com.tr/yolsuzluk-operasyonunun-maliyeti-10/gundem/detay/1809059/default.htm|title=Yolsuzluk operasyonunun maliyeti 100 milyar Euro|language=tr|trans-title=Corruption operation costs 100&amp;nbsp;billion euros|work=Milliyet|date=17 December 2013|access-date=3 December 2014}}&lt;/ref&gt;

=== Predsednik Turčije ===
Po 11 letih vodenja vlade se je Erdoğan leta 2014 odločil kandidirati za [[Predsednik Turčije|predsednika države]]. Takrat je bila predsedniška funkcija večinoma ceremonialna. Po volitvah leta 2014 je Erdoğan postal prvi javno izvoljeni [[predsednik Turčije]].&lt;ref&gt;{{cite news|title=Erdogan set for victory in presidential poll|url=https://www.aljazeera.com/news/2014/8/10/erdogan-set-for-victory-in-presidential-poll|access-date=17 January 2022|publisher=Al Jazeera|date=10 August 2014|language=en}}&lt;/ref&gt; Zaostrovanje odnosov z Gülenom se je nadaljevalo, ko je vlada nadaljevala s čiščenjem njegovih podpornikov s sodnih, birokratskih in vojaških položajev. Neuspeli poskus vojaškega državnega udara julija 2016 je povzročil nadaljnje čistke in začasno izredno stanje. Vlada je trdila, da so bili voditelji državnega udara povezani z Gülenom, vendar je zanikal kakršno koli vlogo pri tem.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.aljazeera.com/news/2016/12/turkey-failed-coup-attempt-161217032345594.html|title=Turkey's failed coup attempt: All you need to know|publisher=Al Jazeera}}&lt;/ref&gt; Erdoğanovo vladavino zaznamujejo vse večji [[Avtoritarnost|avtoritarizem]], [[ekspanzionizem]], cenzura in prepovedi strank in preganjanje drugače mislečih.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Cook|first=Steven A.|title=How Erdogan Got His Groove Back|url=https://foreignpolicy.com/2021/04/08/how-erdogan-got-his-groove-back/|website=[[Foreign Policy]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://diem25.org/democratic-decay-and-uncertainty-turkey/|title=Democratic decay and uncertainty in Turkey|date=25 March 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2018/08/18/business/west-democracy-turkey-erdogan-financial-crisis.html|title=The West Hoped for Democracy in Turkey. Erdogan Had Other Ideas.|first=Peter S.|last=Goodman|newspaper=The New York Times|date=18 August 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://moderndiplomacy.eu/2020/10/24/erdogans-calamitous-authoritarianism/|title=Erdogan's Calamitous Authoritarianism|first=Dr Alon|last=Ben-Meir|date=24 October 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Aytaç|first=Selim Erdem|year=2021|title=Effectiveness of Incumbent's Strategic Communication during Economic Crisis under Electoral Authoritarianism: Evidence from Turkey|journal=American Political Science Review|language=en|volume=115|issue=4|pages=1517–1523|doi=10.1017/S0003055421000587|issn=0003-0554|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Erdoğan je leta 2017 podprl referendum, ki je turški [[parlamentarni sistem]] spremenil v [[predsedniški sistem]] in tako prvič v [[Zgodovina Turčije|turški zgodovini]] določil omejitev mandata za predsednika vlade (dva polna petletna mandata).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.reuters.com/article/us-turkey-election-factbox-idUSKBN1JI1O1|title=Turkey's powerful new executive presidency|agency=Reuters|date=22 June 2018|work=Reuters.com}}&lt;/ref&gt; Ta novi sistem vladanja je uradno stopil v veljavo po splošnih volitvah leta 2018, ko je Erdoğan postal izvršni predsednik. Njegova stranka je izgubila večino v parlamentu in je morala vstopiti v koalicijo (Ljudsko zavezništvo) s turško nacionalistično MHP.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.reuters.com/article/us-turkey-election-factbox-idUSKBN1JI1O1|title=Turkey's powerful new executive presidency|agency=Reuters|date=22 June 2018|work=Reuters.com}}&lt;/ref&gt; Erdoğan se od takrat ukvarja s turško [[Valuta|valuto]] in dolžniško krizo leta 2018, kar je povzročilo znaten upad njegove priljubljenosti&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://euobserver.com/foreign/145409|title=Erdogan picks EU fight, as Turkish economy tanks|website=EUobserver|language=en|access-date=29 August 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|date=19 January 2019|title=As Turkish Economy Sours, Erdogan's Party Could Lose Grip on Big Cities|language=en|work=[[Haaretz]], [[Reuters]]|url=https://www.haaretz.com/middle-east-news/turkey/as-turkish-economy-sours-erdogan-s-party-could-lose-grip-on-big-cities-1.6851941|access-date=29 August 2019}}&lt;/ref&gt; in naj bi po splošnem prepričanju prispevalo k rezultatom lokalnih volitev leta 2019. Na njih je njegova stranka v velikih mestih, kot sta [[Ankara]] in [[Carigrad]] prvič izgubila oblast v korist opozicijskih strank.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2019/06/23/world/europe/istanbul-mayor-election-erdogan.html|title=Turkey's President Suffers Stinging Defeat in Istanbul Election Redo|last=Gall|first=Carlotta|date=23 June 2019|work=The New York Times|access-date=20 August 2019|language=en-US|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* {{Zbirka-medvrstično|Recep Tayyip Erdoğan|Recep Tayyip Erdoğan}}
{{Predsedniki Turčije}}{{normativna kontrola}}
{{politician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Erdoğan, Recep Tayyip}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Turški politiki]]
[[Kategorija:Predsedniki vlade Turčije]]
[[Kategorija:Predsedniki Turčije]]</text>
      <sha1>0pf2wvze8moih2gkm76mzuysdem0wud</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748128</id>
      <parentid>5748124</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T13:56:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>mladost, izobraževanje, zasebno</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24796" xml:space="preserve">{{Infobox officeholder|name=Recep Tayyip Erdoğan|spouse=[[Emine Gülbaran]]|successor2=[[Ahmet Davutoğlu]]|president2=[[Ahmet Necdet Sezer]]&lt;br&gt;[[Abdullah Gül]]|term_end2=28. avgust 2014|term_start2=13. marec 2003|office2=[[Predsednik vlade Turčije]]|premier=[[Ahmet Davutoğlu]] (2014–2016)&lt;br&gt;[[Binali Yıldırım]] (2016–2018)|signature=|education=[[Univerza v Vilni]]|party=|image=&lt;!--WD--&gt;|death_place=|death_date=|birth_place=&lt;!--WD--&gt;|birth_date=&lt;!--WD--&gt;|successor=|predecessor=[[Abdullah Gül]]|term_end=|term_start=28. avgust 2014|office=[[Predsednik Turčije]]|predecessor2=[[Abdullah Gül]]}}'''Recep Tayyip Erdoğan''' [{{IPA|ˈrɛdʒɛp ˈtɑːjip ˈɛrdɔːɑn}}], {{Avdio|Recep Tayyip Erdogan, Turkish pronunciation.ogg|turška izgovarjava}}, [[Turki|turški]] [[politik]],  * [[26. februar]] [[1954]], [[Kasımpaşa]], [[Carigrad]].

Erdoğan je bil med letoma 1994 in 1998 župan [[Carigrad|Carigrada]]. Je vodja trenutne turške vladajoče stranke [[Adalet ve Kalkınma Partisi]] oz. Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), od 11. marca 2003 je predsednik turške vlade; 2011 je bil izvoljen v svoj tretji mandat ministrskega predsednika. Leta 2014 je bil izvoljen še za turškega predsednika in po ustavnih spremembah, ki so uvedle v Turčiji predsedniški sistem, je bil julija leta 2018 izvoljen tudi za predsednika z izvršnimi pooblastili (funkcija premierja je bila ukinjena). Po spodletelem vojaškem udaru julija leta 2016, za katerega je obtožil svojega nekdanjega zaveznika in političnega izgnanca, verskega voditelja [[Fethullah Gülen|Fethullaha Gülena]], je sprožil množične čistke v vojski, državni upravi in v izobraževalnem sistemu ter univerzah.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.washingtonpost.com/news/monkey-cage/wp/2016/12/08/is-there-still-hope-for-turkish-democracy/|title=Is there still hope for Turkish democracy?|last1=Yildirim|first1=A. Kadir|date=8 December 2016|newspaper=The Washington Post|access-date=27 June 2018|last2=Lynch|first2=Marc|language=en-US|issn=0190-8286}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.washingtonpost.com/news/monkey-cage/wp/2016/12/08/is-there-still-hope-for-turkish-democracy/|title=Is there still hope for Turkish democracy?|last1=Yildirim|first1=A. Kadir|date=8 December 2016|newspaper=The Washington Post|access-date=27 June 2018|last2=Lynch|first2=Marc|language=en-US|issn=0190-8286}}&lt;/ref&gt;

== Mladost ==
Erdoğan je bil rojen v [[Kasımpaşa|Kasımpaşi]], revni soseski [[Carigrad|Carigrada]], kamor se je njegova družina v tridesetih letih 20. stoletja preselila iz province Rize.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://m.ensonhaber.com/recep-tayyip-erdoganin-hayati-2014-07-01.html|title=Recep Tayyip Erdoğan'ın hayatı|date=1 July 2014|language=tr|publisher=Ensonhaber|access-date=22 September 2017|archive-date=12 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612163738/http://m.ensonhaber.com/recep-tayyip-erdoganin-hayati-2014-07-01.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Erdoğanovo pleme izvira iz Adjarije, regije v [[Gruzija|Gruziji]]. Njegova starša sta bila Ahmet Erdoğan (1905–1988) in Tenzile Erdoğan (rojena Mutlu; 1924–2011).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://m.ensonhaber.com/recep-tayyip-erdoganin-hayati-2014-07-01.html|title=Recep Tayyip Erdoğan'ın hayatı|date=1 July 2014|language=tr|publisher=Ensonhaber|access-date=22 September 2017|archive-date=12 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612163738/http://m.ensonhaber.com/recep-tayyip-erdoganin-hayati-2014-07-01.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Erdoğan je svoje zgodnje otroštvo preživel v Rizeju, kjer je bil njegov oče [[kapitan]]&lt;ref name=&quot;İşte Ahmet Kaptan'ın bilinmeyen hikayesi2&quot;&gt;{{cite web|language=tr|url=http://odatv.com/iste-ahmet-kaptanin-bilinmeyen-hikayesi-0412161200_m.html|title=İşte Ahmet Kaptan'ın bilinmeyen hikayesi|publisher=Odatv|date=4 December 2016}}&lt;/ref&gt; v turški obalni straži.&lt;ref name=&quot;charismatic3&quot;&gt;{{cite news|title=Turkey's charismatic pro-Islamic leader|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2270642.stm|work=[[BBC News]]|date=4 November 2002|access-date=23 July 2006}}&lt;/ref&gt; Poletne počitnice je večinoma preživel v Güneysu v Rizeju, od koder izvira njegova družina. Skozi življenje se je pogosto vračal v ta duhovni dom in leta 2015 je na vrhu gore blizu vasi odprl ogromno [[Mošeja|mošejo]].&lt;ref&gt;[http://www.hurriyet.com.tr/kible-dagi-caminin-insaati-bitti-acilisi-erdogan-yapacak-29732329 Kıble Dağı Cami'nin inşaatı bitti, açılışı Erdoğan yapacak] ''Hürriyet Daily News'', 5 August 2015&lt;/ref&gt; Družina se je v [[Carigrad]] vrnila, ko je bil Erdoğan star 13 let.&lt;ref name=&quot;charismatic&quot;&gt;{{cite news|title=Turkey's charismatic pro-Islamic leader|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2270642.stm|work=[[BBC News]]|date=4 November 2002|access-date=23 July 2006}}&lt;/ref&gt;

Erdoğanu je oče kot najstniku priskrbel tedensko pomoč v višini 2,5 turške lire, manj kot en dolar. Z njim je Erdoğan kupoval razglednice in jih preprodajal na ulici. Voznikom, ki so obstali v prometu, je prodajal plastenke [[Voda|vode]]. Delal je tudi kot ulični prodajalec s simitom (krušni obročki s sezamom).&lt;ref name=&quot;charismatic2&quot;&gt;{{cite news|title=Turkey's charismatic pro-Islamic leader|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2270642.stm|work=[[BBC News]]|date=4 November 2002|access-date=23 July 2006}}&lt;/ref&gt; V mladosti je igral polprofesionalni nogomet v lokalnem klubu.&lt;ref name=&quot;bbcerdogan&quot;&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6900616.stm|title=Profile: Recep Tayyip Erdogan|work=BBC News|access-date=29 August 2008|date=18 July 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;akperdogan&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.akparti.org.tr/english/yonetim/genel-baskan|title=Life story|publisher=AK Parti Official Web Site|access-date=29 August 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;britannicaerdogan&quot;&gt;{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/913988/Recep-Tayyip-Erdogan|title=Recep Tayyip Erdoğan|encyclopedia=[[Britannica Online Encyclopedia]]|access-date=29 August 2008}}&lt;/ref&gt; Fenerbahče je želel, da bi prestopil v klub, vendar je njegov oče to preprečil.[40] Stadion lokalnega nogometnega kluba v okrožju, kjer je odraščal, Kasımpaşa S.K. se imenuje po njem.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=klaiber-it.de|first=Timo Klaiber|title=Recep Tayyip Erdoğan Stadyumu|url=https://www.europlan-online.de/recep-tayyip-erdo%2526%2523287an-stadyumu/stadion-5616.html|access-date=30 October 2020|website=Europlan-Online}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Turkey's 'Imam Beckenbauer,' Recep Tayyip Erdogan, applies for Euro 2024 {{!}} DW {{!}} 27 April 2018|url=https://www.dw.com/en/turkeys-imam-beckenbauer-recep-tayyip-erdogan-applies-for-euro-2024/a-43558633|access-date=30 October 2020|publisher=Deutsche Welle|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Erdoğan je član skupnosti İskenderpaşa, turške sufistične skupnosti Naqshbandi tariqah.&lt;ref&gt;[http://www.eurasiareview.com/05092015-the-naqshbandi-khalidi-order-and-political-islam-in-turkey-analysis/ Eurasia Review: &quot;The Naqshbandi-Khalidi Order And Political Islam In Turkey – Analysis&quot; By Hudson Institute] 5 September 2015&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://file.insightturkey.com/Files/Pdf/15_2_2013_heper.pdf Insight Turkey: &quot;Islam, Conservatism, and Democracy in Turkey: Comparing Turgut Özal and Recep Tayyip Erdoğan&quot; by METİN HEPER] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304095616/http://file.insightturkey.com/Files/Pdf/15_2_2013_heper.pdf|date=4 March 2016}} 15 February 2013&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Erdoğan je leta 1965 končal osnovno šolo Kasımpaşa Piyale, versko poklicno srednjo šolo İmam Hatip pa leta 1973. Enako izobraževalno pot so ubrali tudi drugi soustanovitelji stranke AKP.[45] Ena četrtina učnega načrta šol İmam Hatip vključuje študij [[Kurʼān|Kurʼāna]], življenja islamskega preroka [[Mohamed|Mohameda]] in [[Arabščina|arabskega jezika]]. Erdoğan je študiral Kurʼān pri İmam Hatipu, kjer so ga sošolci začeli klicati &quot;hoca&quot; (&quot;muslimanski učitelj&quot;).

Erdoğan se je udeležil sestanka nacionalistične študentske skupine Nacionalna turška študentska zveza (Milli Türk Talebe Birliği), ki je skušala vzgojiti konservativno kohorto mladih za boj proti naraščajočemu gibanju levičarjev v Turčiji. Znotraj skupine se je Erdoğan odlikoval po svojih oratorskih veščinah, razvil je nagnjenost k javnemu nastopanju in se izkazal pred občinstvom. Osvojil je prvo mesto na tekmovanju v branju [[Pesništvo|poezije]], ki ga je organizirala Skupnost turških tehničnih slikarjev, in se z branjem in raziskovanjem začel pripravljati na govore. Nekoč kasneje je dejal, da so ta tekmovanja krepila njegov pogum za govore pred množicami.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Phillips|first1=David|title=An uncertain ally : Turkey under Erdoğan's dictatorship|date=20 April 2017|publisher=Transaction Publishers|location=New Jersey|isbn=978-1-4128-6545-6}}&lt;/ref&gt;

Erdoğan je želel nadaljevati višji študij na Mekteb-i Mülkiye, vendar je ta sprejela samo študente z rednimi srednješolskimi diplomami, ne pa diplomantov İmam Hatip. Mülkiye je bil znan po oddelku za [[Politične znanosti|politologijo]], kjer so se izobraževali številni državniki v Turčiji. Erdoğan je bil nato sprejet na srednjo šolo Eyüp, redno državno šolo, in je na koncu prejel srednješolsko spričevalo Eyüpa.

Glede na njegovo uradno biografijo je kasneje študiral poslovno administracijo na Aksaray šoli za ekonomijo in komercialne vede (turško: Aksaray İktisat ve Ticaret Yüksekokulu), zdaj znani kot Fakulteta za ekonomijo in upravne vede Univerze Marmara.[1] Več turških virov oporeka temu, da je diplomiral ali fakulteto sploh obiskoval.&lt;ref name=&quot;oda TV&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.odatv.com/n.php?n=erdoganin-diplomasi-aslinda-hangi-okuldan-2504141200|title=Erdoğan'ın diploması aslında hangi okuldan|date=25 April 2014|access-date=3 December 2014|publisher=odaTV|language=tr|trans-title=Which school is Erdoğan's diploma from}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sozcu.com.tr&quot;&gt;{{cite news|url=http://sozcu.com.tr/2014/gunun-icinden/erdoganin-diplomasi-mecliste-497279/|title=Erdoğan'ın diploması Meclis'te|language=tr|date=28 April 2014|access-date=3 December 2014|newspaper=Sözcü|author=Cengiz Aldemir|trans-title=Erdoğan's diploma in parliament}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Zaman&quot;&gt;{{cite news|url=http://www.zaman.com.tr/gundem_rektorluk-diplomasini-yayinladi-halacoglu-yeni-belge-gosterdi_2213158.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140426110759/http://www.zaman.com.tr/gundem_rektorluk-diplomasini-yayinladi-halacoglu-yeni-belge-gosterdi_2213158.html|url-status=dead|archive-date=26 April 2014|title=Rektörlük, diplomasını yayınladı; Halaçoğlu yeni belge gösterdi|date=25 April 2014|access-date=3 December 2014|newspaper=Zaman|language=tr|trans-title=Rectorate issues diploma: Halaçoğlu shown the new document}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==
Po lokalnih volitvah leta 1994 je bil Erdoğan kot kandidat islamistične Stranke blaginje izvoljen za župana [[Carigrad|Carigrada]]. Kasneje je bil odstranjen s položaja, prav tako so mu prepovedali opravljati politične funkcije in ga za štiri mesece zaprli zaradi spodbujanja verskega sovraštva, ker je recitiral pesem Ziye Gökalpa.&lt;ref name=&quot;erdogan-imprisoned&quot;&gt;{{cite journal|last=Shambayati|first=Hootan|date=May 2004|title=A Tale of Two Mayors: Courts and Politics in Iran and Turkey|journal=International Journal of Middle East Studies|publisher=Cambridge University Press|volume=36|issue=2|pages=253–275|doi=10.1017/S0020743804362057|hdl-access=free|hdl=11693/24287|s2cid=153768860}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Turkey's Most Eluded Prime Minister&quot;&gt;{{cite news|title=Turkey's Powerful Prime Minister: Who Can Challenge Erdogan?|author=Walter Mayr|url=http://www.spiegel.de/international/europe/0,1518,495683,00.html|work=Der Spiegel|date=16 July 2007|access-date=3 December 2014}}&lt;/ref&gt; Erdoğan je nato opustil odkrito [[Islamizem|islamistično politiko]] in leta 2001 ustanovil zmerno konservativno stranko AKP, ki jo je leta 2002 pripeljal do prepričljive zmage. Ker Erdoğanu tehnično še vedno ni bilo dovoljeno opravljati funkcije, je namesto njega [[Predsednik vlade Turčije|predsednik turške vlade]] postal soustanovitelj AKP [[Abdullah Gül]]. Ta je kasneje razveljavil Erdoğanovo prepoved opravljanja političnih funkcij. 

=== Predsednik vlade ===
Po zmagi na nadomestnih volitvah v Siirtu leta 2003 je Erdoğan zamenjal Güla na mestu premierja, Gül pa je postal kandidat AKP za [[Predsednik Turčije|predsednika države]].&lt;ref name=&quot;Kumbaracibasi2009&quot;&gt;{{cite book|author=Arda Can Kumbaracibasi|title=Turkish Politics and the Rise of the AKP: Dilemmas of Institutionalization and Leadership Strategy|url=https://books.google.com/books?id=tZLL9cg--u0C&amp;pg=PA2|date=24 July 2009|publisher=Routledge|isbn=978-0-203-87629-9|pages=1–2}}&lt;/ref&gt; Erdoğan je AKP popeljal še do dveh volilnih zmag v letih 2007 in 2011. Reforme, izvedene v prvih letih Erdoğanovega premierskega mandata, so Turčiji omogočile začetek pogajanj o članstvu v [[Evropska unija|Evropski uniji]].&lt;ref&gt;{{cite web|last1=Piccoli|first1=Wolfango|title=Ankara's Push for Reforms and EU Membership: The Transformation of Turkey's Democracy|url=https://www.iemed.org/publication/ankaras-push-for-reforms-and-eu-membership-the-transformation-of-turkeys-democracy/|website=www.iemed.org|publisher=University of Wales|access-date=19 March 2022}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Turčija]] doživela gospodarsko okrevanje po gospodarski krizi leta 2001 in predvidela naložbe v infrastrukturo, vključno s cestami, letališči in omrežjem hitrih vlakov. Zmagal je tudi na dveh ustavnih referendumih v letih 2007 in 2010. Njegova vlada je bila kljub temu deležna kritik zaradi tesnih povezav s [[Fethullah Gülen|Fethullahom Gülenom]] in njegovim Gülenovim gibanjem (odkar ga je turška država označila za teroristično organizacijo), s katerim je bila AKP obtožena orkestriranja [[Čistka|čistk]] proti sekularnim birokratom in vojaškim častnikom skozi sojenja Balyoz in Ergenekon.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.reuters.com/article/us-turkey-constitution-idUSBRE91H0C220130218|title=Erdogan's ambition weighs on hopes for new Turkish constitution|author=Nick Tattersall|date=28 February 2013|publisher=Stratejik Boyut|access-date=9 July 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.metrogroup.de/internet/site/ts_turkey/print/234842/Len/index.html|title=Growing consumption|date=24 November 2011|work=Metro Group|access-date=28 July 2012}}&lt;/ref&gt; Konec leta 2012 je njegova vlada začela mirovna pogajanja s [[Kurdistanska delavska stranka|Kurdistansko delavsko stranko]] (PKK), da bi končala kurdsko-turški konflikt (1978–danes). Prekinitev ognja je bila leta 2015 prekinjena, kar je povzročilo ponovno stopnjevanje konflikta. Erdoğanova [[zunanja politika]] je bila opisana kot neootomanska in je privedla do turške vpletenosti v [[Sirska državljanska vojna|sirsko državljansko vojno]], s poudarkom na preprečevanju sirskim demokratičnim silam, da bi se med sirsko državljansko vojno uveljavile na meji med [[Sirija|Sirijo]] in Turčijo.

V zadnjih letih Erdoğanove vladavine je Turčija doživela demokratični nazadovanje in korupcijo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Esen|first1=Berk|last2=Gumuscu|first2=Sebnem|year=2016|title=Rising competitive authoritarianism in Turkey|url=http://repository.bilkent.edu.tr/bitstream/11693/36632/1/Rising%20competitive%20authoritarianism%20in%20Turkey.pdf|journal=Third World Quarterly|volume=37|issue=9|pages=1581–1606|doi=10.1080/01436597.2015.1135732|hdl-access=free|hdl=11693/36632|s2cid=155983134}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://freedomhouse.org/report/freedom-world/2018/turkey|title=Turkey|publisher=Freedom House|language=en|access-date=27 June 2018|date=5 January 2018}}&lt;/ref&gt; Začenši med protivladnimi protesti leta 2013 je njegova vlada uvedla vse večjo [[Cenzura|cenzuro]] v tisku in [[Družbeni mediji|družbenih medijih]] ter začasno omejila dostop do spletnih mest, kot so [[YouTube]], [[Twitter]] in [[Wikipedija]].&lt;ref name=&quot;Turkey Blocks Twitter&quot;&gt;{{cite news|url=https://www.washingtonpost.com/world/middle_east/turkey-blocks-access-to-twitter/2014/03/20/7bad19d2-b08c-11e3-b8b3-44b1d1cd4c1f_story.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140321092718/http://www.washingtonpost.com/world/middle_east/turkey-blocks-access-to-twitter/2014/03/20/7bad19d2-b08c-11e3-b8b3-44b1d1cd4c1f_story.html|url-status=dead|archive-date=21 March 2014|title=Turkey Blocks Twitter|newspaper=The Washington Post|date=21 March 2014|access-date=27 November 2014}}&lt;/ref&gt; To je ustavilo pogajanja o članstvu Turčije v Evropski uniji. Korupcijski škandal v višini 100 milijard [[Ameriški dolar|ameriških dolarjev]] leta 2013 je privedel do aretacij Erdoğanovih tesnih zaveznikov in inkriminiral Erdoğana.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.zaman.com.tr/gundem_yeni-yolsuzluk-dosyasinin-ekonomik-boyutu-100-milyar-dolar_2189530.html|title=Yeni yolsuzluk dosyasının ekonomik boyutu 100 milyar dolar|trans-title=New economic corruption files valued at $100&amp;nbsp;billion|language=tr|date=27 December 2013|access-date=3 December 2014|work=Zaman|last1=Genç|first1=Göksel|last2=Esit|first2=Elif|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20141217043626/http://www.zaman.com.tr/gundem_yeni-yolsuzluk-dosyasinin-ekonomik-boyutu-100-milyar-dolar_2189530.html|archive-date=17 December 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://sozcu.com.tr/2013/gundem/100-milyar-dolarlik-yolsuzluk-430737/|title=100 milyar dolarlık yolsuzluk|language=tr|trans-title=$100&amp;nbsp;billion dollar corruption|work=Sözcü|date=26 December 2013|access-date=3 December 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.milliyet.com.tr/yolsuzluk-operasyonunun-maliyeti-10/gundem/detay/1809059/default.htm|title=Yolsuzluk operasyonunun maliyeti 100 milyar Euro|language=tr|trans-title=Corruption operation costs 100&amp;nbsp;billion euros|work=Milliyet|date=17 December 2013|access-date=3 December 2014}}&lt;/ref&gt;

=== Predsednik Turčije ===
Po 11 letih vodenja vlade se je Erdoğan leta 2014 odločil kandidirati za [[Predsednik Turčije|predsednika države]]. Takrat je bila predsedniška funkcija večinoma ceremonialna. Po volitvah leta 2014 je Erdoğan postal prvi javno izvoljeni [[predsednik Turčije]].&lt;ref&gt;{{cite news|title=Erdogan set for victory in presidential poll|url=https://www.aljazeera.com/news/2014/8/10/erdogan-set-for-victory-in-presidential-poll|access-date=17 January 2022|publisher=Al Jazeera|date=10 August 2014|language=en}}&lt;/ref&gt; Zaostrovanje odnosov z Gülenom se je nadaljevalo, ko je vlada nadaljevala s čiščenjem njegovih podpornikov s sodnih, birokratskih in vojaških položajev. Neuspeli poskus vojaškega državnega udara julija 2016 je povzročil nadaljnje čistke in začasno izredno stanje. Vlada je trdila, da so bili voditelji državnega udara povezani z Gülenom, vendar je zanikal kakršno koli vlogo pri tem.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.aljazeera.com/news/2016/12/turkey-failed-coup-attempt-161217032345594.html|title=Turkey's failed coup attempt: All you need to know|publisher=Al Jazeera}}&lt;/ref&gt; Erdoğanovo vladavino zaznamujejo vse večji [[Avtoritarnost|avtoritarizem]], [[ekspanzionizem]], cenzura in prepovedi strank in preganjanje drugače mislečih.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Cook|first=Steven A.|title=How Erdogan Got His Groove Back|url=https://foreignpolicy.com/2021/04/08/how-erdogan-got-his-groove-back/|website=[[Foreign Policy]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://diem25.org/democratic-decay-and-uncertainty-turkey/|title=Democratic decay and uncertainty in Turkey|date=25 March 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2018/08/18/business/west-democracy-turkey-erdogan-financial-crisis.html|title=The West Hoped for Democracy in Turkey. Erdogan Had Other Ideas.|first=Peter S.|last=Goodman|newspaper=The New York Times|date=18 August 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://moderndiplomacy.eu/2020/10/24/erdogans-calamitous-authoritarianism/|title=Erdogan's Calamitous Authoritarianism|first=Dr Alon|last=Ben-Meir|date=24 October 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Aytaç|first=Selim Erdem|year=2021|title=Effectiveness of Incumbent's Strategic Communication during Economic Crisis under Electoral Authoritarianism: Evidence from Turkey|journal=American Political Science Review|language=en|volume=115|issue=4|pages=1517–1523|doi=10.1017/S0003055421000587|issn=0003-0554|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Erdoğan je leta 2017 podprl referendum, ki je turški [[parlamentarni sistem]] spremenil v [[predsedniški sistem]] in tako prvič v [[Zgodovina Turčije|turški zgodovini]] določil omejitev mandata za predsednika vlade (dva polna petletna mandata).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.reuters.com/article/us-turkey-election-factbox-idUSKBN1JI1O1|title=Turkey's powerful new executive presidency|agency=Reuters|date=22 June 2018|work=Reuters.com}}&lt;/ref&gt; Ta novi sistem vladanja je uradno stopil v veljavo po splošnih volitvah leta 2018, ko je Erdoğan postal izvršni predsednik. Njegova stranka je izgubila večino v parlamentu in je morala vstopiti v koalicijo (Ljudsko zavezništvo) s turško nacionalistično MHP.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.reuters.com/article/us-turkey-election-factbox-idUSKBN1JI1O1|title=Turkey's powerful new executive presidency|agency=Reuters|date=22 June 2018|work=Reuters.com}}&lt;/ref&gt; Erdoğan se od takrat ukvarja s turško [[Valuta|valuto]] in dolžniško krizo leta 2018, kar je povzročilo znaten upad njegove priljubljenosti&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://euobserver.com/foreign/145409|title=Erdogan picks EU fight, as Turkish economy tanks|website=EUobserver|language=en|access-date=29 August 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|date=19 January 2019|title=As Turkish Economy Sours, Erdogan's Party Could Lose Grip on Big Cities|language=en|work=[[Haaretz]], [[Reuters]]|url=https://www.haaretz.com/middle-east-news/turkey/as-turkish-economy-sours-erdogan-s-party-could-lose-grip-on-big-cities-1.6851941|access-date=29 August 2019}}&lt;/ref&gt; in naj bi po splošnem prepričanju prispevalo k rezultatom lokalnih volitev leta 2019. Na njih je njegova stranka v velikih mestih, kot sta [[Ankara]] in [[Carigrad]] prvič izgubila oblast v korist opozicijskih strank.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2019/06/23/world/europe/istanbul-mayor-election-erdogan.html|title=Turkey's President Suffers Stinging Defeat in Istanbul Election Redo|last=Gall|first=Carlotta|date=23 June 2019|work=The New York Times|access-date=20 August 2019|language=en-US|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Erdoğan se je 4. julija 1978 poročil z [[Emine Gülbaran]] (rojena 1955, Siirt).&lt;ref name=&quot;milliyeterdoganbio&quot;&gt;{{cite news|url=http://www.milliyet.com.tr/2007/08/29/son/sonsiy47.asp|title=Bakanlar Kurulu'nun özgeçmişi|newspaper=Milliyet|date=29 August 2007|access-date=22 April 2011|language=tr|trans-title=Ministers of the Board's CV}}&lt;/ref&gt; Imata dva sinova, Ahmeta Buraka (r. 1979) in Necmettina Bilala (r. 1981), ter dve hčerki, Esro (r. 1983) in Sümeyye (r. 1985).&lt;ref name=&quot;milliyeterdoganbio2&quot;&gt;{{cite news|url=http://www.milliyet.com.tr/2007/08/29/son/sonsiy47.asp|title=Bakanlar Kurulu'nun özgeçmişi|newspaper=Milliyet|date=29 August 2007|access-date=22 April 2011|language=tr|trans-title=Ministers of the Board's CV}}&lt;/ref&gt; Njegov oče Ahmet Erdoğan je umrl leta 1988, njegova mati Tenzile Erdoğan pa je umrla leta 2011 v starosti 87 let.&lt;ref&gt;{{cite news|title=Erdogan's Mother Tenzile Erdogan Dies of Acute Cholecystitis|url=http://www.turkishweekly.net/news/124664/erdogan-39-s-mother-tenzile-erdogan-dies-of-acute-cholecystitis.html|access-date=21 March 2014|newspaper=Turkish Weekly|date=7 October 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140808055103/http://www.turkishweekly.net/news/124664/erdogan-39-s-mother-tenzile-erdogan-dies-of-acute-cholecystitis.html|archive-date=8 August 2014}}&lt;/ref&gt;

Erdoğan ima brata Mustafo (r. 1958) in sestro Vesile (r. 1965).&lt;ref name=&quot;İşte Ahmet Kaptan'ın bilinmeyen hikayesi2&quot; /&gt; Iz očetovega prvega zakona s Havuli Erdoğan († 1980) ima dva polbrata: Mehmeta (1926–1988) in Hasana (1929–2006).&lt;ref&gt;{{cite book|title=Kayıp Sicil: Erdoğan'ın Çalınan Dosyası|first=Soner|last=Yalçın|author-link=Soner Yalçın|date=June 2014|publisher=Kırmızı Kedi Publishing House|volume=1|location=Istanbul|isbn=978-605-4927-40-1|page=19}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* {{Zbirka-medvrstično|Recep Tayyip Erdoğan|Recep Tayyip Erdoğan}}
{{Predsedniki Turčije}}{{normativna kontrola}}
{{politician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Erdoğan, Recep Tayyip}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Turški politiki]]
[[Kategorija:Predsedniki vlade Turčije]]
[[Kategorija:Predsedniki Turčije]]</text>
      <sha1>d6s9xtmttxen3fjsoh4b1jyfg1v01i9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748132</id>
      <parentid>5748128</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T14:00:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>fotografiji</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25171" xml:space="preserve">{{Infobox officeholder|name=Recep Tayyip Erdoğan|spouse=[[Emine Gülbaran]]|successor2=[[Ahmet Davutoğlu]]|president2=[[Ahmet Necdet Sezer]]&lt;br&gt;[[Abdullah Gül]]|term_end2=28. avgust 2014|term_start2=13. marec 2003|office2=[[Predsednik vlade Turčije]]|premier=[[Ahmet Davutoğlu]] (2014–2016)&lt;br&gt;[[Binali Yıldırım]] (2016–2018)|signature=|education=[[Univerza v Vilni]]|party=|image=&lt;!--WD--&gt;|death_place=|death_date=|birth_place=&lt;!--WD--&gt;|birth_date=&lt;!--WD--&gt;|successor=|predecessor=[[Abdullah Gül]]|term_end=|term_start=28. avgust 2014|office=[[Predsednik Turčije]]|predecessor2=[[Abdullah Gül]]}}'''Recep Tayyip Erdoğan''' [{{IPA|ˈrɛdʒɛp ˈtɑːjip ˈɛrdɔːɑn}}], {{Avdio|Recep Tayyip Erdogan, Turkish pronunciation.ogg|turška izgovarjava}}, [[Turki|turški]] [[politik]],  * [[26. februar]] [[1954]], [[Kasımpaşa]], [[Carigrad]].

Erdoğan je bil med letoma 1994 in 1998 župan [[Carigrad|Carigrada]]. Je vodja trenutne turške vladajoče stranke [[Adalet ve Kalkınma Partisi]] oz. Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), od 11. marca 2003 je predsednik turške vlade; 2011 je bil izvoljen v svoj tretji mandat ministrskega predsednika. Leta 2014 je bil izvoljen še za turškega predsednika in po ustavnih spremembah, ki so uvedle v Turčiji predsedniški sistem, je bil julija leta 2018 izvoljen tudi za predsednika z izvršnimi pooblastili (funkcija premierja je bila ukinjena). Po spodletelem vojaškem udaru julija leta 2016, za katerega je obtožil svojega nekdanjega zaveznika in političnega izgnanca, verskega voditelja [[Fethullah Gülen|Fethullaha Gülena]], je sprožil množične čistke v vojski, državni upravi in v izobraževalnem sistemu ter univerzah.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.washingtonpost.com/news/monkey-cage/wp/2016/12/08/is-there-still-hope-for-turkish-democracy/|title=Is there still hope for Turkish democracy?|last1=Yildirim|first1=A. Kadir|date=8 December 2016|newspaper=The Washington Post|access-date=27 June 2018|last2=Lynch|first2=Marc|language=en-US|issn=0190-8286}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.washingtonpost.com/news/monkey-cage/wp/2016/12/08/is-there-still-hope-for-turkish-democracy/|title=Is there still hope for Turkish democracy?|last1=Yildirim|first1=A. Kadir|date=8 December 2016|newspaper=The Washington Post|access-date=27 June 2018|last2=Lynch|first2=Marc|language=en-US|issn=0190-8286}}&lt;/ref&gt;

== Mladost ==
Erdoğan je bil rojen v [[Kasımpaşa|Kasımpaşi]], revni soseski [[Carigrad|Carigrada]], kamor se je njegova družina v tridesetih letih 20. stoletja preselila iz province Rize.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://m.ensonhaber.com/recep-tayyip-erdoganin-hayati-2014-07-01.html|title=Recep Tayyip Erdoğan'ın hayatı|date=1 July 2014|language=tr|publisher=Ensonhaber|access-date=22 September 2017|archive-date=12 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612163738/http://m.ensonhaber.com/recep-tayyip-erdoganin-hayati-2014-07-01.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Erdoğanovo pleme izvira iz Adjarije, regije v [[Gruzija|Gruziji]]. Njegova starša sta bila Ahmet Erdoğan (1905–1988) in Tenzile Erdoğan (rojena Mutlu; 1924–2011).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://m.ensonhaber.com/recep-tayyip-erdoganin-hayati-2014-07-01.html|title=Recep Tayyip Erdoğan'ın hayatı|date=1 July 2014|language=tr|publisher=Ensonhaber|access-date=22 September 2017|archive-date=12 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612163738/http://m.ensonhaber.com/recep-tayyip-erdoganin-hayati-2014-07-01.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Erdoğan je svoje zgodnje otroštvo preživel v Rizeju, kjer je bil njegov oče [[kapitan]]&lt;ref name=&quot;İşte Ahmet Kaptan'ın bilinmeyen hikayesi2&quot;&gt;{{cite web|language=tr|url=http://odatv.com/iste-ahmet-kaptanin-bilinmeyen-hikayesi-0412161200_m.html|title=İşte Ahmet Kaptan'ın bilinmeyen hikayesi|publisher=Odatv|date=4 December 2016}}&lt;/ref&gt; v turški obalni straži.&lt;ref name=&quot;charismatic3&quot;&gt;{{cite news|title=Turkey's charismatic pro-Islamic leader|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2270642.stm|work=[[BBC News]]|date=4 November 2002|access-date=23 July 2006}}&lt;/ref&gt; Poletne počitnice je večinoma preživel v Güneysu v Rizeju, od koder izvira njegova družina. Skozi življenje se je pogosto vračal v ta duhovni dom in leta 2015 je na vrhu gore blizu vasi odprl ogromno [[Mošeja|mošejo]].&lt;ref&gt;[http://www.hurriyet.com.tr/kible-dagi-caminin-insaati-bitti-acilisi-erdogan-yapacak-29732329 Kıble Dağı Cami'nin inşaatı bitti, açılışı Erdoğan yapacak] ''Hürriyet Daily News'', 5 August 2015&lt;/ref&gt; Družina se je v [[Carigrad]] vrnila, ko je bil Erdoğan star 13 let.&lt;ref name=&quot;charismatic&quot;&gt;{{cite news|title=Turkey's charismatic pro-Islamic leader|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2270642.stm|work=[[BBC News]]|date=4 November 2002|access-date=23 July 2006}}&lt;/ref&gt;

Erdoğanu je oče kot najstniku priskrbel tedensko pomoč v višini 2,5 turške lire, manj kot en dolar. Z njim je Erdoğan kupoval razglednice in jih preprodajal na ulici. Voznikom, ki so obstali v prometu, je prodajal plastenke [[Voda|vode]]. Delal je tudi kot ulični prodajalec s simitom (krušni obročki s sezamom).&lt;ref name=&quot;charismatic2&quot;&gt;{{cite news|title=Turkey's charismatic pro-Islamic leader|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2270642.stm|work=[[BBC News]]|date=4 November 2002|access-date=23 July 2006}}&lt;/ref&gt; V mladosti je igral polprofesionalni nogomet v lokalnem klubu.&lt;ref name=&quot;bbcerdogan&quot;&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6900616.stm|title=Profile: Recep Tayyip Erdogan|work=BBC News|access-date=29 August 2008|date=18 July 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;akperdogan&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.akparti.org.tr/english/yonetim/genel-baskan|title=Life story|publisher=AK Parti Official Web Site|access-date=29 August 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;britannicaerdogan&quot;&gt;{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/913988/Recep-Tayyip-Erdogan|title=Recep Tayyip Erdoğan|encyclopedia=[[Britannica Online Encyclopedia]]|access-date=29 August 2008}}&lt;/ref&gt; Fenerbahče je želel, da bi prestopil v klub, vendar je njegov oče to preprečil.[40] Stadion lokalnega nogometnega kluba v okrožju, kjer je odraščal, Kasımpaşa S.K. se imenuje po njem.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=klaiber-it.de|first=Timo Klaiber|title=Recep Tayyip Erdoğan Stadyumu|url=https://www.europlan-online.de/recep-tayyip-erdo%2526%2523287an-stadyumu/stadion-5616.html|access-date=30 October 2020|website=Europlan-Online}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Turkey's 'Imam Beckenbauer,' Recep Tayyip Erdogan, applies for Euro 2024 {{!}} DW {{!}} 27 April 2018|url=https://www.dw.com/en/turkeys-imam-beckenbauer-recep-tayyip-erdogan-applies-for-euro-2024/a-43558633|access-date=30 October 2020|publisher=Deutsche Welle|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Erdoğan je član skupnosti İskenderpaşa, turške sufistične skupnosti Naqshbandi tariqah.&lt;ref&gt;[http://www.eurasiareview.com/05092015-the-naqshbandi-khalidi-order-and-political-islam-in-turkey-analysis/ Eurasia Review: &quot;The Naqshbandi-Khalidi Order And Political Islam In Turkey – Analysis&quot; By Hudson Institute] 5 September 2015&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://file.insightturkey.com/Files/Pdf/15_2_2013_heper.pdf Insight Turkey: &quot;Islam, Conservatism, and Democracy in Turkey: Comparing Turgut Özal and Recep Tayyip Erdoğan&quot; by METİN HEPER] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304095616/http://file.insightturkey.com/Files/Pdf/15_2_2013_heper.pdf|date=4 March 2016}} 15 February 2013&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Erdoğan je leta 1965 končal osnovno šolo Kasımpaşa Piyale, versko poklicno srednjo šolo İmam Hatip pa leta 1973. Enako izobraževalno pot so ubrali tudi drugi soustanovitelji stranke AKP.[45] Ena četrtina učnega načrta šol İmam Hatip vključuje študij [[Kurʼān|Kurʼāna]], življenja islamskega preroka [[Mohamed|Mohameda]] in [[Arabščina|arabskega jezika]]. Erdoğan je študiral Kurʼān pri İmam Hatipu, kjer so ga sošolci začeli klicati &quot;hoca&quot; (&quot;muslimanski učitelj&quot;).

Erdoğan se je udeležil sestanka nacionalistične študentske skupine Nacionalna turška študentska zveza (Milli Türk Talebe Birliği), ki je skušala vzgojiti konservativno kohorto mladih za boj proti naraščajočemu gibanju levičarjev v Turčiji. Znotraj skupine se je Erdoğan odlikoval po svojih oratorskih veščinah, razvil je nagnjenost k javnemu nastopanju in se izkazal pred občinstvom. Osvojil je prvo mesto na tekmovanju v branju [[Pesništvo|poezije]], ki ga je organizirala Skupnost turških tehničnih slikarjev, in se z branjem in raziskovanjem začel pripravljati na govore. Nekoč kasneje je dejal, da so ta tekmovanja krepila njegov pogum za govore pred množicami.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Phillips|first1=David|title=An uncertain ally : Turkey under Erdoğan's dictatorship|date=20 April 2017|publisher=Transaction Publishers|location=New Jersey|isbn=978-1-4128-6545-6}}&lt;/ref&gt;

Erdoğan je želel nadaljevati višji študij na Mekteb-i Mülkiye, vendar je ta sprejela samo študente z rednimi srednješolskimi diplomami, ne pa diplomantov İmam Hatip. Mülkiye je bil znan po oddelku za [[Politične znanosti|politologijo]], kjer so se izobraževali številni državniki v Turčiji. Erdoğan je bil nato sprejet na srednjo šolo Eyüp, redno državno šolo, in je na koncu prejel srednješolsko spričevalo Eyüpa.

Glede na njegovo uradno biografijo je kasneje študiral poslovno administracijo na Aksaray šoli za ekonomijo in komercialne vede (turško: Aksaray İktisat ve Ticaret Yüksekokulu), zdaj znani kot Fakulteta za ekonomijo in upravne vede Univerze Marmara.[1] Več turških virov oporeka temu, da je diplomiral ali fakulteto sploh obiskoval.&lt;ref name=&quot;oda TV&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.odatv.com/n.php?n=erdoganin-diplomasi-aslinda-hangi-okuldan-2504141200|title=Erdoğan'ın diploması aslında hangi okuldan|date=25 April 2014|access-date=3 December 2014|publisher=odaTV|language=tr|trans-title=Which school is Erdoğan's diploma from}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sozcu.com.tr&quot;&gt;{{cite news|url=http://sozcu.com.tr/2014/gunun-icinden/erdoganin-diplomasi-mecliste-497279/|title=Erdoğan'ın diploması Meclis'te|language=tr|date=28 April 2014|access-date=3 December 2014|newspaper=Sözcü|author=Cengiz Aldemir|trans-title=Erdoğan's diploma in parliament}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Zaman&quot;&gt;{{cite news|url=http://www.zaman.com.tr/gundem_rektorluk-diplomasini-yayinladi-halacoglu-yeni-belge-gosterdi_2213158.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140426110759/http://www.zaman.com.tr/gundem_rektorluk-diplomasini-yayinladi-halacoglu-yeni-belge-gosterdi_2213158.html|url-status=dead|archive-date=26 April 2014|title=Rektörlük, diplomasını yayınladı; Halaçoğlu yeni belge gösterdi|date=25 April 2014|access-date=3 December 2014|newspaper=Zaman|language=tr|trans-title=Rectorate issues diploma: Halaçoğlu shown the new document}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==
Po lokalnih volitvah leta 1994 je bil Erdoğan kot kandidat islamistične Stranke blaginje izvoljen za župana [[Carigrad|Carigrada]]. Kasneje je bil odstranjen s položaja, prav tako so mu prepovedali opravljati politične funkcije in ga za štiri mesece zaprli zaradi spodbujanja verskega sovraštva, ker je recitiral pesem Ziye Gökalpa.&lt;ref name=&quot;erdogan-imprisoned&quot;&gt;{{cite journal|last=Shambayati|first=Hootan|date=May 2004|title=A Tale of Two Mayors: Courts and Politics in Iran and Turkey|journal=International Journal of Middle East Studies|publisher=Cambridge University Press|volume=36|issue=2|pages=253–275|doi=10.1017/S0020743804362057|hdl-access=free|hdl=11693/24287|s2cid=153768860}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Turkey's Most Eluded Prime Minister&quot;&gt;{{cite news|title=Turkey's Powerful Prime Minister: Who Can Challenge Erdogan?|author=Walter Mayr|url=http://www.spiegel.de/international/europe/0,1518,495683,00.html|work=Der Spiegel|date=16 July 2007|access-date=3 December 2014}}&lt;/ref&gt; Erdoğan je nato opustil odkrito [[Islamizem|islamistično politiko]] in leta 2001 ustanovil zmerno konservativno stranko AKP, ki jo je leta 2002 pripeljal do prepričljive zmage. Ker Erdoğanu tehnično še vedno ni bilo dovoljeno opravljati funkcije, je namesto njega [[Predsednik vlade Turčije|predsednik turške vlade]] postal soustanovitelj AKP [[Abdullah Gül]]. Ta je kasneje razveljavil Erdoğanovo prepoved opravljanja političnih funkcij. 

=== Predsednik vlade ===
[[Slika:Yasar Yakis, Recep Tayyip Erdoğan, Romano Prodi and Günter Verheugen in 2002.jpg|levo|sličica|Erdoğan in predsednik [[Evropska komisija|EK]] [[Romano Prodi]], 2002.]]
Po zmagi na nadomestnih volitvah v Siirtu leta 2003 je Erdoğan zamenjal Güla na mestu premierja, Gül pa je postal kandidat AKP za [[Predsednik Turčije|predsednika države]].&lt;ref name=&quot;Kumbaracibasi2009&quot;&gt;{{cite book|author=Arda Can Kumbaracibasi|title=Turkish Politics and the Rise of the AKP: Dilemmas of Institutionalization and Leadership Strategy|url=https://books.google.com/books?id=tZLL9cg--u0C&amp;pg=PA2|date=24 July 2009|publisher=Routledge|isbn=978-0-203-87629-9|pages=1–2}}&lt;/ref&gt; Erdoğan je AKP popeljal še do dveh volilnih zmag v letih 2007 in 2011. Reforme, izvedene v prvih letih Erdoğanovega premierskega mandata, so Turčiji omogočile začetek pogajanj o članstvu v [[Evropska unija|Evropski uniji]].&lt;ref&gt;{{cite web|last1=Piccoli|first1=Wolfango|title=Ankara's Push for Reforms and EU Membership: The Transformation of Turkey's Democracy|url=https://www.iemed.org/publication/ankaras-push-for-reforms-and-eu-membership-the-transformation-of-turkeys-democracy/|website=www.iemed.org|publisher=University of Wales|access-date=19 March 2022}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Turčija]] doživela gospodarsko okrevanje po gospodarski krizi leta 2001 in predvidela naložbe v infrastrukturo, vključno s cestami, letališči in omrežjem hitrih vlakov. Zmagal je tudi na dveh ustavnih referendumih v letih 2007 in 2010. Njegova vlada je bila kljub temu deležna kritik zaradi tesnih povezav s [[Fethullah Gülen|Fethullahom Gülenom]] in njegovim Gülenovim gibanjem (odkar ga je turška država označila za teroristično organizacijo), s katerim je bila AKP obtožena orkestriranja [[Čistka|čistk]] proti sekularnim birokratom in vojaškim častnikom skozi sojenja Balyoz in Ergenekon.&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.reuters.com/article/us-turkey-constitution-idUSBRE91H0C220130218|title=Erdogan's ambition weighs on hopes for new Turkish constitution|author=Nick Tattersall|date=28 February 2013|publisher=Stratejik Boyut|access-date=9 July 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.metrogroup.de/internet/site/ts_turkey/print/234842/Len/index.html|title=Growing consumption|date=24 November 2011|work=Metro Group|access-date=28 July 2012}}&lt;/ref&gt; Konec leta 2012 je njegova vlada začela mirovna pogajanja s [[Kurdistanska delavska stranka|Kurdistansko delavsko stranko]] (PKK), da bi končala kurdsko-turški konflikt (1978–danes). Prekinitev ognja je bila leta 2015 prekinjena, kar je povzročilo ponovno stopnjevanje konflikta. Erdoğanova [[zunanja politika]] je bila opisana kot neootomanska in je privedla do turške vpletenosti v [[Sirska državljanska vojna|sirsko državljansko vojno]], s poudarkom na preprečevanju sirskim demokratičnim silam, da bi se med sirsko državljansko vojno uveljavile na meji med [[Sirija|Sirijo]] in Turčijo.

V zadnjih letih Erdoğanove vladavine je Turčija doživela demokratični nazadovanje in korupcijo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Esen|first1=Berk|last2=Gumuscu|first2=Sebnem|year=2016|title=Rising competitive authoritarianism in Turkey|url=http://repository.bilkent.edu.tr/bitstream/11693/36632/1/Rising%20competitive%20authoritarianism%20in%20Turkey.pdf|journal=Third World Quarterly|volume=37|issue=9|pages=1581–1606|doi=10.1080/01436597.2015.1135732|hdl-access=free|hdl=11693/36632|s2cid=155983134}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://freedomhouse.org/report/freedom-world/2018/turkey|title=Turkey|publisher=Freedom House|language=en|access-date=27 June 2018|date=5 January 2018}}&lt;/ref&gt; Začenši med protivladnimi protesti leta 2013 je njegova vlada uvedla vse večjo [[Cenzura|cenzuro]] v tisku in [[Družbeni mediji|družbenih medijih]] ter začasno omejila dostop do spletnih mest, kot so [[YouTube]], [[Twitter]] in [[Wikipedija]].&lt;ref name=&quot;Turkey Blocks Twitter&quot;&gt;{{cite news|url=https://www.washingtonpost.com/world/middle_east/turkey-blocks-access-to-twitter/2014/03/20/7bad19d2-b08c-11e3-b8b3-44b1d1cd4c1f_story.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140321092718/http://www.washingtonpost.com/world/middle_east/turkey-blocks-access-to-twitter/2014/03/20/7bad19d2-b08c-11e3-b8b3-44b1d1cd4c1f_story.html|url-status=dead|archive-date=21 March 2014|title=Turkey Blocks Twitter|newspaper=The Washington Post|date=21 March 2014|access-date=27 November 2014}}&lt;/ref&gt; To je ustavilo pogajanja o članstvu Turčije v Evropski uniji. Korupcijski škandal v višini 100 milijard [[Ameriški dolar|ameriških dolarjev]] leta 2013 je privedel do aretacij Erdoğanovih tesnih zaveznikov in inkriminiral Erdoğana.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.zaman.com.tr/gundem_yeni-yolsuzluk-dosyasinin-ekonomik-boyutu-100-milyar-dolar_2189530.html|title=Yeni yolsuzluk dosyasının ekonomik boyutu 100 milyar dolar|trans-title=New economic corruption files valued at $100&amp;nbsp;billion|language=tr|date=27 December 2013|access-date=3 December 2014|work=Zaman|last1=Genç|first1=Göksel|last2=Esit|first2=Elif|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20141217043626/http://www.zaman.com.tr/gundem_yeni-yolsuzluk-dosyasinin-ekonomik-boyutu-100-milyar-dolar_2189530.html|archive-date=17 December 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://sozcu.com.tr/2013/gundem/100-milyar-dolarlik-yolsuzluk-430737/|title=100 milyar dolarlık yolsuzluk|language=tr|trans-title=$100&amp;nbsp;billion dollar corruption|work=Sözcü|date=26 December 2013|access-date=3 December 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.milliyet.com.tr/yolsuzluk-operasyonunun-maliyeti-10/gundem/detay/1809059/default.htm|title=Yolsuzluk operasyonunun maliyeti 100 milyar Euro|language=tr|trans-title=Corruption operation costs 100&amp;nbsp;billion euros|work=Milliyet|date=17 December 2013|access-date=3 December 2014}}&lt;/ref&gt;

=== Predsednik Turčije ===
[[Slika:Робочий візит Президента України до Турецької Республіки 06.jpg|sličica|Erdogan in ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]], 2020.]]
Po 11 letih vodenja vlade se je Erdoğan leta 2014 odločil kandidirati za [[Predsednik Turčije|predsednika države]]. Takrat je bila predsedniška funkcija večinoma ceremonialna. Po volitvah leta 2014 je Erdoğan postal prvi javno izvoljeni [[predsednik Turčije]].&lt;ref&gt;{{cite news|title=Erdogan set for victory in presidential poll|url=https://www.aljazeera.com/news/2014/8/10/erdogan-set-for-victory-in-presidential-poll|access-date=17 January 2022|publisher=Al Jazeera|date=10 August 2014|language=en}}&lt;/ref&gt; Zaostrovanje odnosov z Gülenom se je nadaljevalo, ko je vlada nadaljevala s čiščenjem njegovih podpornikov s sodnih, birokratskih in vojaških položajev. Neuspeli poskus vojaškega državnega udara julija 2016 je povzročil nadaljnje čistke in začasno izredno stanje. Vlada je trdila, da so bili voditelji državnega udara povezani z Gülenom, vendar je zanikal kakršno koli vlogo pri tem.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.aljazeera.com/news/2016/12/turkey-failed-coup-attempt-161217032345594.html|title=Turkey's failed coup attempt: All you need to know|publisher=Al Jazeera}}&lt;/ref&gt; Erdoğanovo vladavino zaznamujejo vse večji [[Avtoritarnost|avtoritarizem]], [[ekspanzionizem]], cenzura in prepovedi strank in preganjanje drugače mislečih.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Cook|first=Steven A.|title=How Erdogan Got His Groove Back|url=https://foreignpolicy.com/2021/04/08/how-erdogan-got-his-groove-back/|website=[[Foreign Policy]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://diem25.org/democratic-decay-and-uncertainty-turkey/|title=Democratic decay and uncertainty in Turkey|date=25 March 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2018/08/18/business/west-democracy-turkey-erdogan-financial-crisis.html|title=The West Hoped for Democracy in Turkey. Erdogan Had Other Ideas.|first=Peter S.|last=Goodman|newspaper=The New York Times|date=18 August 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://moderndiplomacy.eu/2020/10/24/erdogans-calamitous-authoritarianism/|title=Erdogan's Calamitous Authoritarianism|first=Dr Alon|last=Ben-Meir|date=24 October 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Aytaç|first=Selim Erdem|year=2021|title=Effectiveness of Incumbent's Strategic Communication during Economic Crisis under Electoral Authoritarianism: Evidence from Turkey|journal=American Political Science Review|language=en|volume=115|issue=4|pages=1517–1523|doi=10.1017/S0003055421000587|issn=0003-0554|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Erdoğan je leta 2017 podprl referendum, ki je turški [[parlamentarni sistem]] spremenil v [[predsedniški sistem]] in tako prvič v [[Zgodovina Turčije|turški zgodovini]] določil omejitev mandata za predsednika vlade (dva polna petletna mandata).&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.reuters.com/article/us-turkey-election-factbox-idUSKBN1JI1O1|title=Turkey's powerful new executive presidency|agency=Reuters|date=22 June 2018|work=Reuters.com}}&lt;/ref&gt; Ta novi sistem vladanja je uradno stopil v veljavo po splošnih volitvah leta 2018, ko je Erdoğan postal izvršni predsednik. Njegova stranka je izgubila večino v parlamentu in je morala vstopiti v koalicijo (Ljudsko zavezništvo) s turško nacionalistično MHP.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.reuters.com/article/us-turkey-election-factbox-idUSKBN1JI1O1|title=Turkey's powerful new executive presidency|agency=Reuters|date=22 June 2018|work=Reuters.com}}&lt;/ref&gt; Erdoğan se od takrat ukvarja s turško [[Valuta|valuto]] in dolžniško krizo leta 2018, kar je povzročilo znaten upad njegove priljubljenosti&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://euobserver.com/foreign/145409|title=Erdogan picks EU fight, as Turkish economy tanks|website=EUobserver|language=en|access-date=29 August 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|date=19 January 2019|title=As Turkish Economy Sours, Erdogan's Party Could Lose Grip on Big Cities|language=en|work=[[Haaretz]], [[Reuters]]|url=https://www.haaretz.com/middle-east-news/turkey/as-turkish-economy-sours-erdogan-s-party-could-lose-grip-on-big-cities-1.6851941|access-date=29 August 2019}}&lt;/ref&gt; in naj bi po splošnem prepričanju prispevalo k rezultatom lokalnih volitev leta 2019. Na njih je njegova stranka v velikih mestih, kot sta [[Ankara]] in [[Carigrad]] prvič izgubila oblast v korist opozicijskih strank.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/2019/06/23/world/europe/istanbul-mayor-election-erdogan.html|title=Turkey's President Suffers Stinging Defeat in Istanbul Election Redo|last=Gall|first=Carlotta|date=23 June 2019|work=The New York Times|access-date=20 August 2019|language=en-US|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Erdoğan se je 4. julija 1978 poročil z [[Emine Gülbaran]] (rojena 1955, Siirt).&lt;ref name=&quot;milliyeterdoganbio&quot;&gt;{{cite news|url=http://www.milliyet.com.tr/2007/08/29/son/sonsiy47.asp|title=Bakanlar Kurulu'nun özgeçmişi|newspaper=Milliyet|date=29 August 2007|access-date=22 April 2011|language=tr|trans-title=Ministers of the Board's CV}}&lt;/ref&gt; Imata dva sinova, Ahmeta Buraka (r. 1979) in Necmettina Bilala (r. 1981), ter dve hčerki, Esro (r. 1983) in Sümeyye (r. 1985).&lt;ref name=&quot;milliyeterdoganbio2&quot;&gt;{{cite news|url=http://www.milliyet.com.tr/2007/08/29/son/sonsiy47.asp|title=Bakanlar Kurulu'nun özgeçmişi|newspaper=Milliyet|date=29 August 2007|access-date=22 April 2011|language=tr|trans-title=Ministers of the Board's CV}}&lt;/ref&gt; Njegov oče Ahmet Erdoğan je umrl leta 1988, njegova mati Tenzile Erdoğan pa je umrla leta 2011 v starosti 87 let.&lt;ref&gt;{{cite news|title=Erdogan's Mother Tenzile Erdogan Dies of Acute Cholecystitis|url=http://www.turkishweekly.net/news/124664/erdogan-39-s-mother-tenzile-erdogan-dies-of-acute-cholecystitis.html|access-date=21 March 2014|newspaper=Turkish Weekly|date=7 October 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140808055103/http://www.turkishweekly.net/news/124664/erdogan-39-s-mother-tenzile-erdogan-dies-of-acute-cholecystitis.html|archive-date=8 August 2014}}&lt;/ref&gt;

Erdoğan ima brata Mustafo (r. 1958) in sestro Vesile (r. 1965).&lt;ref name=&quot;İşte Ahmet Kaptan'ın bilinmeyen hikayesi2&quot; /&gt; Iz očetovega prvega zakona s Havuli Erdoğan († 1980) ima dva polbrata: Mehmeta (1926–1988) in Hasana (1929–2006).&lt;ref&gt;{{cite book|title=Kayıp Sicil: Erdoğan'ın Çalınan Dosyası|first=Soner|last=Yalçın|author-link=Soner Yalçın|date=June 2014|publisher=Kırmızı Kedi Publishing House|volume=1|location=Istanbul|isbn=978-605-4927-40-1|page=19}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* {{Zbirka-medvrstično|Recep Tayyip Erdoğan|Recep Tayyip Erdoğan}}
{{Predsedniki Turčije}}{{normativna kontrola}}
{{politician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Erdoğan, Recep Tayyip}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Turški politiki]]
[[Kategorija:Predsedniki vlade Turčije]]
[[Kategorija:Predsedniki Turčije]]</text>
      <sha1>1ysy2j2b8iryg3xqq8kdg6ylwmkkaly</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Josip Mravljak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>367085</id>
    <revision>
      <id>5748461</id>
      <parentid>5631686</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:07:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>links removed</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2041" xml:space="preserve">{{Brez virov}}{{Lektura}}{{Infopolje Oseba}}

'''Josip Mravljak''' [[Slovenci|slovenski]] [[učitelj]], [[zgodovinar]] in [[politik]],* [[17. marec]] [[1892]], [[Vuzenica]], † [[1. november]] [[1953]], Vuzenica. 

== Življenje in delo ==
'''Josip Mravljak''' se je rodil v Vuzenici, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Po končani osnovni šoli je obiskoval [[gimnazija|gimnazijo]] v Mariboru, kjer je leta 1912 maturiral. Želel je študirati [[veterina|veterino]] in [[farmacija|farmacijo]], vendar je misel zaradi osebnih razlogov moral opustiti. Leta 1919 je postal posestnik v Vuzenici, leta 1927 pa je postal vuzeniški [[župan]]. Kljub raznovrstni zaposlitvi, ki jo je imel kot župan, le-ta ni bila dovolj da bi zapolnila njegove duhovne potrebe.

Leta 1924 se je začel zanimati za zgodovino domačih krajev in sicer na podlagi arhivskega gradiva domačih arhivov, ter še iz mnogih drugih arhivov.

Na osnovi arhivskih študij je napisal precej razprav s področja krajevne zgodovine. Poleg tega je v različnih dnevnih časopisih objavljal poljudnoznanstvene članke. Konec aprila 1941 so ga okupatorji aretirali in junija z družino izselili v [[Srbija|Srbijo]]. Tudi v izseljenstvu njegova zgodovinska in raziskovalna vnema nista počivali.

V rokopisni obliki so ohranjeni številni zapisi o zgodovini, etnologiji, običajih, kulturi in arhitekturi srbskih krajev. Po osvoboditvi, od oktobra 1945 do septembra 1952, je bil honorarni profesor na ravenski gimnaziji, kjer je poučeval zgodovino, geografijo in matematiko. Septembra 1952 je bil zaradi bolezni prestavljen na osnovno šolo v Vuzenici. Umrl je 1. novembra 1953 v Vuzenici.

Josip Mravljak je bil za Vuzenico pomemben ravno zaradi svoje zgodovinske žilice in tako imajo Vuzeničani veliko raznih zgodovinskih podatkov, ki jih ne bi imeli, če ne bi bilo gospoda Josipa.

{{historian-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mravljak, Josip}}
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Župani Občine Vuzenica]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]</text>
      <sha1>dx6flv53nd8gipahjou66npgil408oh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748546</id>
      <parentid>5748461</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:47:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>napaka</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1988" xml:space="preserve">{{Brez virov}}{{Lektura}}{{Infopolje Oseba}}

'''Josip Mravljak''' [[Slovenci|slovenski]] [[učitelj]], [[zgodovinar]] in [[politik]],* [[17. marec]] [[1892]], [[Vuzenica]], † [[1. november]] [[1953]], Vuzenica. 

== Življenje in delo ==
'''Josip Mravljak''' se je rodil v Vuzenici, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Po končani osnovni šoli je obiskoval [[gimnazija|gimnazijo]] v Mariboru, kjer je leta 1912 maturiral. Želel je študirati [[veterina|veterino]] in [[farmacija|farmacijo]], vendar je misel zaradi osebnih razlogov moral opustiti. Leta 1919 je postal posestnik v Vuzenici, leta 1927 pa je postal vuzeniški [[župan]]. Kljub raznovrstni zaposlitvi, ki jo je imel kot župan, le-ta ni bila dovolj da bi zapolnila njegove duhovne potrebe.

Leta 1924 se je začel zanimati za zgodovino domačih krajev in sicer na podlagi arhivskega gradiva domačih arhivov, ter še iz mnogih drugih arhivov.

Na osnovi arhivskih študij je napisal precej razprav s področja krajevne zgodovine. Poleg tega je v različnih dnevnih časopisih objavljal poljudnoznanstvene članke. Konec aprila 1941 so ga okupatorji aretirali in junija z družino izselili v [[Srbija|Srbijo]]. Tudi v izseljenstvu njegova zgodovinska in raziskovalna vnema nista počivali.

V rokopisni obliki so ohranjeni številni zapisi o zgodovini, etnologiji, običajih, kulturi in arhitekturi srbskih krajev. Po osvoboditvi, od oktobra 1945 do septembra 1952, je bil honorarni profesor na ravenski gimnaziji, kjer je poučeval zgodovino, geografijo in matematiko. Septembra 1952 je bil zaradi bolezni prestavljen na osnovno šolo v Vuzenici. Umrl je 1. novembra 1953 v Vuzenici.

Josip Mravljak je bil za Vuzenico pomemben ravno zaradi svoje zgodovinske žilice, zato imajo Vuzeničani veliko raznih zgodovinskih podatkov.

{{historian-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mravljak, Josip}}
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Župani Občine Vuzenica]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]</text>
      <sha1>j2eh1bkhwuj5n1cg6rnc4io5eoee8r2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Saulius Mikoliūnas</title>
    <ns>0</ns>
    <id>379142</id>
    <revision>
      <id>5748411</id>
      <parentid>5734986</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:14:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3131" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name           = Saulius Mikoliūnas
| height         = 179 cm
| currentclub    = [[FK Žalgiris|Žalgiris]]
| clubnumber     = 23
| position       = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]]
| youthyears1    = | youthclubs1 =
| years1         = 2002–2003 |  clubs1 =   [[FC Vilnius|Šviesa Vilnius]] | caps1 =  13 | goals1 =  1
| years2         = 2003 | clubs2 =   [[FK Ekranas|Ekranas]] | caps2 =  16 | goals2 =  0
| years3         = 2004–2009 | clubs3 =   [[FBK Kaunas]] | caps3 =  23 | goals3 =  0
| years4         = 2005–2009 | clubs4 =   →[[Heart of Midlothian F.C.|Hearts]] (pos.)| caps4 = 102 | goals4 = 11
| years5         = 2009–2013 | clubs5 =   [[FC Arsenal Kyiv|Arsenal Kyiv]] | caps5 =  78 | goals5 =  6
| years6         = 2013–2014 | clubs6 =   [[FC Sevastopol|Sevastopol]] | caps6 =  16 | goals6 =  0
| years7         = 2014–2016 | clubs7 =   [[FC Šahtjor Salihorsk|Šahtjor Soligorsk]] | caps7 = 32 | goals7 = 4
| years8         = 2016–     | clubs8 =   [[FK Žalgiris|Žalgiris]] | caps8 = 144 | goals8 = 11
| nationalyears1 = 2004– | nationalteam1 =   [[Litovska nogometna reprezentanca|Litva]]
| nationalcaps1  = 68 | nationalgoals1 =   5
}}
'''Saulius Mikoliūnas''', [[Litovci|litovski]] [[nogometaš]], * [[2. maj]] [[1984]], [[Vilna]]. 

Mikoliūnas je   [[Litovci|litovski]]  nogometni reprezentant,ki igra na poziciji [[Vezni igralec (nogomet)|Veznega igralca]]. Trenutno igra za [[FK Žalgiris|Žalgiris]]. Ta klub igra v [[Litva|litovski]] [[A lyga|A Ligi]].

==Reprezentančni goli==
{| class=&quot;wikitable&quot; align=center
! # !! Datum tekme !! Prizorišče !! Nasprotnik !! Gol za !! Končni izid !! Vrsta tekme
|-
| 1. ||2 Junij 2007|| [[Stadion Darius in Girėnas|S. Darius in S. Girėnas]], [[Kaunas]]|| {{fb|Georgia}} ||'''1'''–0||1–0||[[UEFA Euro 2008]]
|-
| 2. || 6 September 2008 || [[Stadionul Dr. Constantin Rădulescu|Gruia Stadium]], [[Cluj-Napoca]], [[Romunija]] || {{fb|Romania}} || '''2'''–0 || 3–0 || [[2010 FIFA kvalifikacije za SP (UEFA)|Kvalifikacije za Svetovno prvenstvo]]
|-
| 3. ||25 Marec 2011|| [[Stadion Darius in Girėnas|S. Darius in S. Girėnas]], [[Kaunas]]|| {{fb|Poland}} ||'''1'''–0||2–0||[[Prijateljska tekma]]
|-
| 4. || 11 Oktober 2013 || Stadion LFF, [[Vilna]] || {{fb|Latvia}} || '''2'''–0 || 2–0 || [[2014 FIFA kvalifikacije za SP|Kvalifikacije za Svetovno prvenstvo]]
|-
| 5. || 9 Oktober 2014 || Stadion LFF, [[Vilna]] || {{fb|Estonia}} || '''1'''–0 || 1–0 || |[[UEFA Euro 2016]]
|-
|}

== Sklici ==
{{Sklici}}

==Zunanje povezave==   
* {{transfermarkt|en|28964}}
* {{soccerway|saulius-mikoliunas/867}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Mikoliūnas, Saulius}}
[[Kategorija:Litovski nogometaši]]
[[Kategorija:Litovski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Vilniusa]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Ekranasa]]
[[Kategorija:Nogometaši FBK Kaunasa]]
[[Kategorija:Nogometaši Heart of Midlothiana F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Arsenala Kijev]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Sevastopola]]
[[Kategorija:Nogometaši Šahtjorja Soligorsk]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Žalgirisa]]</text>
      <sha1>6esp2y4eitt0yq5h4giwys2uk1m2e8l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Boltižar Milovec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>380001</id>
    <revision>
      <id>5748418</id>
      <parentid>4945515</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:30:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1916" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
{{lektura}}
'''Boltižar (Baltazar) Milovec''' je [[Hrvati|hrvaški]] ([[kajkavščina|kajkavski]]) [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] župnik, [[jezuit]], pridigar, zgodovinar, verski pisatelj. * [[Stanetinec]], [[7. avgust]], [[1612]]; † [[Zagreb]], [[17. januar]], [[1678]].

Rodil se je v [[Medžimurje|Medžimurju]], v sosedu [[Prlekija|prleških]] naselij [[Jastrebci]] in [[Lačaves]]. Učil se je na [[Trnava|Trnavi]] (danes [[Slovaška]]), [[Dunaj]]u in v [[Gradec|Gradcu]]. Najprej je služboval med [[gradiščanski Hrvati|gradiščanskimi Hrvati]] v [[Šopron, Madžarska|Šopronu]]. Do svoje smrti je živel v [[Varaždin]]u in v Zagrebu. Bil je splošno znan govornik na [[Hrvaška|Hrvaškem]] ''(Cicero Croaticus).''

Leta 1657 je prenaredil kajkavski molitvenik [[Nikola Krajačević|Nikole Krajačevića]] ''Molitvene knyi'sicze.'' Leta 1661 je napisal svoj prvi molitvenik ''Dvoy dussni kinch'' (Dvojna duševna vrednost), v katerem se je naslanjal na [[štokavščina|štokavski]] molitvenik [[Nikola Dešić|Nikole Dešića]] ''Ray dusse.'' Drugi molitveniki, ki jih je pisal Milovec, so bili zelo poznati tudi med [[Štajerska|štajerskimi]] [[Slovenci]] v okolici [[Ormož]]a, [[Ljutomer]]a in [[Ptuj]]a, ter v [[Slovenska okroglina|Slovenski okroglini]] (danes [[Prekmurje]]).

Boltižar Milovec je ena važna oseba v hrvaški [[protireformacija|protireformaciji]].

== Dela ==
* Dushni vert (''Duševni vrt,'' 1664)
* Pobo'snozt vszakdasnya (''Vsakdanašnja nabožnost,'' anonimno, 1670)
* Pobo'sne molitve (''Nabožnosti,'' anonimno, 1678)

== Viri ==
* Vladimir Kalšan–Janko Kalšan: Međimurski biografski leksikon, Čakovec 2012. ISBN 978-953-98293-2-0

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Milovec, Boltizar}}
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1612]]
[[Kategorija:Umrli leta 1678]]</text>
      <sha1>0wtn77ctump7icsfb4cy5nng4jp7g21</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748440</id>
      <parentid>5748418</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:48:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1916" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
{{lektura}}
'''Boltižar (Baltazar) Milovec''' je [[Hrvati|hrvaški]] ([[kajkavščina|kajkavski]]) [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] župnik, [[jezuit]], pridigar, zgodovinar, verski pisatelj. * [[Stanetinec]], [[7. avgust]], [[1612]]; † [[Zagreb]], [[17. januar]], [[1678]].

Rodil se je v [[Medžimurje|Medžimurju]], v sosedu [[Prlekija|prleških]] naselij [[Jastrebci]] in [[Lačaves]]. Učil se je na [[Trnava|Trnavi]] (danes [[Slovaška]]), [[Dunaj]]u in v [[Gradec|Gradcu]]. Najprej je služboval med [[gradiščanski Hrvati|gradiščanskimi Hrvati]] v [[Šopron, Madžarska|Šopronu]]. Do svoje smrti je živel v [[Varaždin]]u in v Zagrebu. Bil je splošno znan govornik na [[Hrvaška|Hrvaškem]] ''(Cicero Croaticus).''

Leta 1657 je prenaredil kajkavski molitvenik [[Nikola Krajačević|Nikole Krajačevića]] ''Molitvene knyi'sicze.'' Leta 1661 je napisal svoj prvi molitvenik ''Dvoy dussni kinch'' (Dvojna duševna vrednost), v katerem se je naslanjal na [[štokavščina|štokavski]] molitvenik [[Nikola Dešić|Nikole Dešića]] ''Ray dusse.'' Drugi molitveniki, ki jih je pisal Milovec, so bili zelo poznani tudi med [[Štajerska|štajerskimi]] [[Slovenci]] v okolici [[Ormož]]a, [[Ljutomer]]a in [[Ptuj]]a, ter v [[Slovenska okroglina|Slovenski okroglini]] (danes [[Prekmurje]]).

Boltižar Milovec je ena važna oseba v hrvaški [[protireformacija|protireformaciji]].

== Dela ==
* Dushni vert (''Duševni vrt,'' 1664)
* Pobo'snozt vszakdasnya (''Vsakdanašnja nabožnost,'' anonimno, 1670)
* Pobo'sne molitve (''Nabožnosti,'' anonimno, 1678)

== Viri ==
* Vladimir Kalšan–Janko Kalšan: Međimurski biografski leksikon, Čakovec 2012. ISBN 978-953-98293-2-0

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Milovec, Boltizar}}
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1612]]
[[Kategorija:Umrli leta 1678]]</text>
      <sha1>6imyjmvd3eh2tjgg2x0yzi6ngf5roy8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Terence McKenna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>402565</id>
    <revision>
      <id>5748412</id>
      <parentid>5338115</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:16:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>links</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12222" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Terence Kemp McKenna''', [[Američani|ameriški]] [[filozof]], [[pisatelj]], [[predavatelj]], [[etnolog]], [[psihonavt]] in [[botanik]], * [[16. maj]] [[1946]], [[Paonia]], [[ZDA ]], † [[3. april]] [[2000]], [[San Rafael]], [[ZDA]].

== Življenje ==
McKenna je govoril in pisal o kulturi in njenem vplivu na posameznika, tehnologiji, [[Šamanizem|šamanizmu]], psihadeličnih drogah in iskal izvor zavesti. Razvil je teorijo o naravi časa, ki jo imenuje Novelty Theory. Postavil je tudi lastno teorijo o [[Evolucija|evoluciji]] in ustanovil [[Botaniča dimenzija|botanično dimenzijo]]. Zaradi njegovih teorij in idej ga uvrščamo v filozofsko smer [[New age]].

=== Zgodnje življenje ===
Rojen in vzgojen je bil v Paonia v Koloradu. Že kot otrok, je razvil veliko zanimanje za geologijo in veliko časa namenil zbiranju fosilov, zanimala ga je tudi psihologija, tako je z desetimi leti prebral Jungovo knjigo psihologija in alkemija. Z 16. leti se je preselil v Los Altos v Kaliforniji, kjer je leto dni živel z družinskimi prijatelji. Srednjo šolo je zaključil v Lancastru. Pri sedemnajstih letih je prebral Huxlejeva eseja Vrata zaznavanja in Nebesa in pekel, s katerima se je spoznal s spremenjenimi stanji zavesti.

=== Obdobje Študija in potovanj ===
Leta 1965 se je vpisal na Univerzo Kalifornia v Berkleyu, kjer je bil sprejet v Tussmanov eksperimentalni kolidž. Dve leti zatem je začel študirati šamanizem s študijo o Tibetanski ljudski religij in isto leto odpotoval v Jeruzalem. Leta 1969 je šel v Nepal, kjer si je ogledal tibetansko slikarstvo, in se spoznal s tamkajšnim šamanizmom. Tam je študiral tibetanski jezik, dodaten vir zaslužka je našel v tihotapljenju hašiša, dokler ni ena izmed njegovih pošiljk pristala v rokah ameriške carine. Svojo pot nadaljeval po južni Aziji, kjer je v Indoneziji delal kot profesionalni zbiratelj metuljev,kasneje je učil angleščino v Tokiju. Po vrnitvi v Berkley se je ponovno posvetil študiju biologije. Po smrti njegove matere leta 1971 je skupaj s svojim bratom Dennisom in še tremi prijatelji odpotoval v Amazonijo v iskanju oo-koo-hé-ja. To je rastlinska mešanica, ki vsebuje dimetiltriptamin. Namesto tega so našli različne oblike ayahuasce in polja polna halucinogenih gob, katere so kmalu postale središče pozornosti &quot;odprave&quot;. To njihovo potovanje kasneje opiše v knjigi Resnični prividi&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title = Resnični prividi|last = McKenna|first = T.|publisher = Založba Eno|year = 1998|isbn = |location = |page = |cobiss = }}&lt;/ref&gt;
, kje posebej izpostavi poskus pri La Chorerri, kjer naj bi s svojim bratom prišel v stik z logosom, poučnim božanski glasom, ki mu da svež zagon in ispiracijo za njehovo javno govorjenje, zaradi njega pa pride tudi do raznih teorij, ki jih bolj podrobno razložil v svoji knjigi Nevidna pokrajina&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title = The invisible landscape : mind, hallucinogens, and the I ching|last = McKenna|first = T.|publisher = Založba HarperSanFrancisco|year = 1994|isbn = |location = |page = |cobiss = }}&lt;/ref&gt;, ki sta jo napisal skupaj s svojim bratom Dennisom in jo objavila leta 1993. Leta 1972 se ponovno vrne v Berkley, kjer leta 1975 diplomiral iz znanja ekologije, šamanizma in varstva naravnih virov. Tega leta jeseni se spozna s svojo bodočo ženo, s katero sta kasneje imela dva otroka. S svojim bratom Dennisom pa sta izumila tehniko pridelovanja psilocibin gob in leta 1976 objavila knjigo z naslovom Psilocibin: Vodnik pridelovalca magičnih gob&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title = Magic Mushroom Grower's Guide|last = McKenna|first = T.|publisher = Založba Press|year = 1976|isbn = |location = |page = |cobiss = }}&lt;/ref&gt;, ki je omogočal preprostemu človeku gojenje gob doma brez posebnih naprav in pripomočkov. Deset let kasneje pa sta objavila popravljeno izdajo in prodala čez 100 000 kopij.

===Javno nastopanje===
V zgodnjih osemdesetih je McKenna začel javno govoriti o psihadeličnih gobah in postal eden izmed pionirjev tega gibanja. Najbolj se je osredotočal na naravne psihadelike, kot so psilocibin gobe, ayahuasca, konoplja in ekstrakti DMT-ja. Izvajal je predavanja in delavnice v katerih je predstavljal psihadelike kot način s katerim lahko raziščemo vesoljne skrivnosti, povečamo domišljijo in ponovno vzpostavimo harmoničen odnos do narave. Ves čas je ponavljal pomembnost prisotnosti občutene izkušnje v nasprotju z dogmami. Veliko je govoril o šamanizmu, metafiziki, alkemiji, jezikih, kulturi, umetni inteligenci, evoluciji, znanosti, nezemeljskih bitjih in še mnogih drugih zadevah. V devetdesetih je izdal mnoge knjige kot so: Vrnitev arhaičnega, Hrana bogov in Resnični prividi, na stotine njegovih predavanj je bilo posnetih. McKenna je bil tudi dober prijatelj z matematikom kaosa Ralphom Abrahamom in biologom Rupertom Sheldrakom, s katerima je imel številne debate, tako javne kot zasebne, ki so bile kasneje objavlene v knjigi Trialogi na robu zahodnega evolucionarnega uma.
 
===Botanična dimenzija===
Leta 1985 je ustanovil botanično dimenzijo z njegovo ženo Kathleen Harrison. Gre se za neprofiten etnobotanični rezervat na Velikem otoku Havajev. Ustanovljen za zbiranje, zaščito, razmnoževanje in razumevanje rastlin z zdravilnimi lastnostmi in upoštevanje njihovega izročila, ter izobraževanju o njihovi uporabnosti. 19 arov velik botanični vrt vsebuje tisoče rastlin, ki so jih uporabljalo domorodci tropskih regij, in vključuje bazo podatkov o zdravilnih lastnostih posamezne rastline. McKenna je leta 1992 je zapustil projekt in ga prepustil Kathlen Harrison, s katero se je ločil na začetku tega leta in se preselil na Havaje, kjer si je postavil hišo in ustanovil genetsko banka redkih rastlin blizu svoje hiše.

===Smrt===
Leta 1999 se je po dolgi predavateljski turneji vrnil na svoj dom na Havajih. Že dolgo časa je imel težave z migrenami, pojavljati so se mu začeli vse močnejši glavoboli, ki so bili na koncu že neznosni. Diagnosticiran je bil z zelo agresivnim možganskim rakom, zato je nekaj mesecev preizkušal razna zdravljenja, a ta niso bila uspešna in 3. aprila 2000 je umrl, star 53 let.

==Teorije in ideje==
===Ideje===
Bil je velik nasprotnik vseh vrst organiziranih religij še posebej krščanstva, saj po njegovem le te privedejo do hierarhije, ritualov in tabujev. Tako so ga še posebej motile vsakovrstne oblike institucij, katerih edini namen naj bi bil nadzor, velikokrat naj bi delale samo v svojo koristi. Predstavljajo mu hudo vrsto represije. Pri institucijah ga motijo tudi razne ideje pojmi, kijih širijo. Tako je zanj ideja o množici ena izmed največjih iluzij, saj naj bi ta pojem govoril, da lahko obstaja podobna skupina ljudi, nekakšen povprečen človek. Podobno je zanj tudi kultura ena izmed največjih sovražnikov sodobnega človeka, saj naj bi le ta definirala njegov jaz, namesto, da bi si ga sam. Lotil se je tudi raziskovanja jezika in prišel do ugotovitve, da nam jezik določa kaj lahko razmišljamo. Veliko je razmišljal tudi o okoljevarstvu in o temu kako naj bi spremenili sistem v klaterem živimo in kaj naj bi zapustili prihajajočim generacijam. Meni namreč, da če ne bomo naredili korenitih sprememb, nam grozi le samouničlenje.

===&quot;Zadete opice&quot; teorija človeške evolucije===
Teorijo je razvil v knjigi Food of The Gods, v kateri postavi hipotezo, da je prišlo do transformacije iz homo erectusa v homo sapiensa predvsem zaradi prehranjevanja s hrano, ki je vsebovala tudi gobo Psylocibin Cubensis. Znane učinke, ki jih povzroči goba je podkrepil z raznimi citati tedanjih raziskav in nato skušal razložiti, kaj naj bi bila evolucijska prednost le teh. Meni namreč, da so morali takratni ljudje zaradi dezertifikacije počasi zapuščati afriško celino, tako so sledili številnim čredam divjih krav, ki so za sabo puščale kravje dreke, in prav na treh drekih naj bi goba Psylocibin cubensis rasla kot nora. Pravi namreč, da majhne količine psilocibina v človeškem telesu izboljšajo vid, kar bi pomenilo evolucijsko prednost za lovce. Še večje doze gob naj bi povečale spolno poželjenje in tako število potomcev. Zelo velike količine psilocibina naj bi po njegovih besedah zaradi zelo specifičnega delovanja na posamezne možganske centre pospešila nastanek govora in zavesti. Zaradi njih naj bi se pojavile tudi prve religiji, s tem misli predvsem na začetke šamanizma
Ta teorija je bila med znanstvenimi krogi bolj ali manj ignorirana, saj ji primankuje neposrednih dokazov, raziskave na katere se sklicuje v knjigah naj bi večkrat narobe razumel in jih v svoji hipotezi narobe uporabil. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title = Food Of The Gods|last = McKenna|first = T.|publisher = Založba Baltan|year = 1992|isbn = |location = |page = |cobiss = }}&lt;/ref&gt;

===Vrnitev arhaičnega===
To teorijo razvije v svoji knjigi vrnitev arhaičnega. Njegovo glavno opažanje je, da je zahodna civilizacija postala bolna, in je zato v nekakšnem procesu zdravljenja. Tako namreč, kot človeško telo začne izdelovati protitelesa ko zboli, naj bi tudi človeštvo težilo k temu, da se ozdravi. To ozdravitev naj bi človeštvo doseglo tako, da bi se vrnilo k arhaičnim vrednotam.Prav te vrednote vidi v nadrealizmu, abstraktnemu ekspresionizmu, s tatuiranjem, uporabo psihadeličnih drog, jazzom, seksualno preverzijo, eksperimentalnim plesom.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title = The Archaic Revival|last = McKenna|first = T.|publisher = Založba |year = |isbn = |location = https://www.youtube.com/watch?v=1iIpBuXApsU |page = |cobiss = }}&lt;/ref&gt;

===Novelthy teorija ===

==Kritika==
Zaradi stalnega populariziranja uporabe drog se je kmalu znašel na udaru številnih kritikov, saj naj bi z le tem spravljal v nevarnost številne ljudi. Nekateri so se spraševali, če zaradi prekomerne uporabe le teh ni celo mentalno zbolel in če niso nekatere njegove teorije le opravičavanje lastne odvisnosti. Njegove teorije so pomankljive in jim primankuje direktnih dokazov.

== Bibliografija==

===Dela===
*Dennis Mckenna: The Invisible Landscape: Mind, Hallucinogens, and the I Ching (1975)
*Dennis Mckennna: Psilocybin: Magic Mushroom Grower's Guide (1976)
*The Archaic Revival: Speculations on Psychedelic Mushrooms, the Amazon, Virtual Reality, UFOs, Evolution, Shamanism, the Rebirth of the Goddess, and the End of History (1992)
*Food of the Gods: The Search for the Original Tree of Knowledge – A Radical History of Plants, Drugs, and Human Evolution. New York: Bantam (1992)
*Synesthesia (Illustrated by Ely, Timothy C.) (1992)
*Abraham Ralph, Sheldrake Rupert: Trialogues at the Edge of the West: Chaos, Creativity, and the Resacralization of the World (1992)
*True Hallucinations: Being an Account of the Author’s Extraordinary Adventures in the Devil's Paradise (1993)
*Abraham Ralph, Sheldrake Rupert: The Evolutionary Mind: Conversations on Science, Imagination &amp; Spirit. (1998)

===Dela prevedena v slovenščino===
*Terence, McKenna. 1998. '''Resnični prividi''', Nova Gorica : Eno. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1158329163994009&amp;rec=1&amp;sid=1]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

==Zunanje povezave in viri==
*Terence, McKenna. 1998. '''Resnični prividi''', Nova Gorica : Eno. 
*Terence, McKenna. 1994. '''The Invisible Landscape : Mind, Hallucinogens, and the I Ching''', San Francisco: HarperSanFrancisco.
*Terence, McKenna. 1993. '''Food of the Gods : The Search for the Original Tree of Knowledge : A Radical History of Plants, Drugs, and Human Evolution''', New York: Bantam Books
*[http://botanicaldimensions.org/ '''Botanical dimensions''' (internet). (citirano 3.5.2015).] 
*[https://www.vice.com/tag/terence%20mckenna  '''Terence McKenna''' (internet). (citirano 3.5.2015).] 
*[http://www.deathandtaxesmag.com/181610/terence-mckenna-psychedelic-drug-culture-biography/  '''Terence McKenna biography ''' (internet). (citirano 3.5.2015).] 
*[http://altnonfic.com/67/ '''Terence McKenna biography ''' (internet). (citirano 3.5.2015).]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:McKenna, Terence}}
[[Kategorija:Ameriški filozofi]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški antropologi]]
[[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]]</text>
      <sha1>p88vrijtuexeos0l0y3c6mriw6twi3m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748433</id>
      <parentid>5748412</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:43:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>links</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12319" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Terence Kemp McKenna''', [[Američani|ameriški]] [[filozof]], [[pisatelj]], [[predavatelj]], [[etnolog]], [[psihonavt]] in [[botanik]], * [[16. maj]] [[1946]], [[Paonia]], [[ZDA ]], † [[3. april]] [[2000]], [[San Rafael]], [[ZDA]].

== Življenje ==
McKenna je govoril in pisal o kulturi in njenem vplivu na posameznika, tehnologiji, [[Šamanizem|šamanizmu]], psihadeličnih drogah in iskal izvor zavesti. Razvil je teorijo o naravi časa, ki jo imenuje Novelty Theory. Postavil je tudi lastno teorijo o [[Evolucija|evoluciji]] in ustanovil [[Botaniča dimenzija|botanično dimenzijo]]. Zaradi njegovih teorij in idej ga uvrščamo v filozofsko smer [[New age]].

=== Zgodnje življenje ===
Rojen in vzgojen je bil v Paonia v [[Kolorado|Koloradu]]. Že kot otrok, je razvil veliko zanimanje za [[Geologija|geologijo]] in veliko časa namenil zbiranju fosilov. Zanimala ga je tudi [[psihologija]], tako je z desetimi leti prebral [[Carl Gustav Jung|Jungovo]] knjigo ''Psihologija in alkemija''. Z 16. leti se je preselil v Los Altos v Kaliforniji, kjer je leto dni živel z družinskimi prijatelji. Srednjo šolo je zaključil v Lancastru. Pri sedemnajstih letih je prebral Huxlejeva eseja Vrata zaznavanja in Nebesa in pekel, s katerima se je spoznal s spremenjenimi stanji zavesti.

=== Obdobje Študija in potovanj ===
Leta 1965 se je vpisal na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzo Kalifornije v Berkleyu]], kjer je bil sprejet v Tussmanov eksperimentalni kolidž. Dve leti zatem je začel študirati šamanizem s študijo o Tibetanski ljudski religiji in isto leto odpotoval v [[Jeruzalem]]. Leta 1969 je šel v Nepal, kjer si je ogledal tibetansko slikarstvo, in se spoznal s tamkajšnim šamanizmom. Tam je študiral tibetanski jezik, dodaten vir zaslužka je našel v tihotapljenju hašiša, dokler ni ena izmed njegovih pošiljk pristala v rokah ameriške carine. Svojo pot nadaljeval po južni Aziji, kjer je v Indoneziji delal kot profesionalni zbiratelj metuljev,kasneje je učil angleščino v Tokiju. Po vrnitvi v Berkley se je ponovno posvetil študiju biologije. Po smrti njegove matere leta 1971 je skupaj s svojim bratom Dennisom in še tremi prijatelji odpotoval v Amazonijo v iskanju oo-koo-hé-ja. To je rastlinska mešanica, ki vsebuje dimetiltriptamin. Namesto tega so našli različne oblike ayahuasce in polja polna halucinogenih gob, katere so kmalu postale središče pozornosti &quot;odprave&quot;. To njihovo potovanje kasneje opiše v knjigi Resnični prividi&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title = Resnični prividi|last = McKenna|first = T.|publisher = Založba Eno|year = 1998|isbn = |location = |page = |cobiss = }}&lt;/ref&gt;
, kje posebej izpostavi poskus pri La Chorerri, kjer naj bi s svojim bratom prišel v stik z logosom, poučnim božanski glasom, ki mu da svež zagon in ispiracijo za njehovo javno govorjenje, zaradi njega pa pride tudi do raznih teorij, ki jih bolj podrobno razložil v svoji knjigi Nevidna pokrajina&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title = The invisible landscape : mind, hallucinogens, and the I ching|last = McKenna|first = T.|publisher = Založba HarperSanFrancisco|year = 1994|isbn = |location = |page = |cobiss = }}&lt;/ref&gt;, ki sta jo napisal skupaj s svojim bratom Dennisom in jo objavila leta 1993. Leta 1972 se ponovno vrne v Berkley, kjer leta 1975 diplomiral iz znanja ekologije, šamanizma in varstva naravnih virov. Tega leta jeseni se spozna s svojo bodočo ženo, s katero sta kasneje imela dva otroka. S svojim bratom Dennisom pa sta izumila tehniko pridelovanja psilocibin gob in leta 1976 objavila knjigo z naslovom Psilocibin: Vodnik pridelovalca magičnih gob&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title = Magic Mushroom Grower's Guide|last = McKenna|first = T.|publisher = Založba Press|year = 1976|isbn = |location = |page = |cobiss = }}&lt;/ref&gt;, ki je omogočal preprostemu človeku gojenje gob doma brez posebnih naprav in pripomočkov. Deset let kasneje pa sta objavila popravljeno izdajo in prodala čez 100 000 kopij.

===Javno nastopanje===
V zgodnjih osemdesetih je McKenna začel javno govoriti o psihadeličnih gobah in postal eden izmed pionirjev tega gibanja. Najbolj se je osredotočal na naravne psihadelike, kot so psilocibin gobe, ayahuasca, konoplja in ekstrakti DMT-ja. Izvajal je predavanja in delavnice v katerih je predstavljal psihadelike kot način s katerim lahko raziščemo vesoljne skrivnosti, povečamo domišljijo in ponovno vzpostavimo harmoničen odnos do narave. Ves čas je ponavljal pomembnost prisotnosti občutene izkušnje v nasprotju z dogmami. Veliko je govoril o šamanizmu, metafiziki, alkemiji, jezikih, kulturi, umetni inteligenci, evoluciji, znanosti, nezemeljskih bitjih in še mnogih drugih zadevah. V devetdesetih je izdal mnoge knjige kot so: Vrnitev arhaičnega, Hrana bogov in Resnični prividi, na stotine njegovih predavanj je bilo posnetih. McKenna je bil tudi dober prijatelj z matematikom kaosa Ralphom Abrahamom in biologom Rupertom Sheldrakom, s katerima je imel številne debate, tako javne kot zasebne, ki so bile kasneje objavlene v knjigi Trialogi na robu zahodnega evolucionarnega uma.
 
===Botanična dimenzija===
Leta 1985 je ustanovil botanično dimenzijo z njegovo ženo Kathleen Harrison. Gre se za neprofiten etnobotanični rezervat na Velikem otoku Havajev. Ustanovljen za zbiranje, zaščito, razmnoževanje in razumevanje rastlin z zdravilnimi lastnostmi in upoštevanje njihovega izročila, ter izobraževanju o njihovi uporabnosti. 19 arov velik botanični vrt vsebuje tisoče rastlin, ki so jih uporabljalo domorodci tropskih regij, in vključuje bazo podatkov o zdravilnih lastnostih posamezne rastline. McKenna je leta 1992 je zapustil projekt in ga prepustil Kathlen Harrison, s katero se je ločil na začetku tega leta in se preselil na Havaje, kjer si je postavil hišo in ustanovil genetsko banka redkih rastlin blizu svoje hiše.

===Smrt===
Leta 1999 se je po dolgi predavateljski turneji vrnil na svoj dom na Havajih. Že dolgo časa je imel težave z migrenami, pojavljati so se mu začeli vse močnejši glavoboli, ki so bili na koncu že neznosni. Diagnosticiran je bil z zelo agresivnim možganskim rakom, zato je nekaj mesecev preizkušal razna zdravljenja, a ta niso bila uspešna in 3. aprila 2000 je umrl, star 53 let.

==Teorije in ideje==
===Ideje===
Bil je velik nasprotnik vseh vrst organiziranih religij še posebej krščanstva, saj po njegovem le te privedejo do hierarhije, ritualov in tabujev. Tako so ga še posebej motile vsakovrstne oblike institucij, katerih edini namen naj bi bil nadzor, velikokrat naj bi delale samo v svojo koristi. Predstavljajo mu hudo vrsto represije. Pri institucijah ga motijo tudi razne ideje pojmi, kijih širijo. Tako je zanj ideja o množici ena izmed največjih iluzij, saj naj bi ta pojem govoril, da lahko obstaja podobna skupina ljudi, nekakšen povprečen človek. Podobno je zanj tudi kultura ena izmed največjih sovražnikov sodobnega človeka, saj naj bi le ta definirala njegov jaz, namesto, da bi si ga sam. Lotil se je tudi raziskovanja jezika in prišel do ugotovitve, da nam jezik določa kaj lahko razmišljamo. Veliko je razmišljal tudi o okoljevarstvu in o temu kako naj bi spremenili sistem v klaterem živimo in kaj naj bi zapustili prihajajočim generacijam. Meni namreč, da če ne bomo naredili korenitih sprememb, nam grozi le samouničlenje.

===&quot;Zadete opice&quot; teorija človeške evolucije===
Teorijo je razvil v knjigi Food of The Gods, v kateri postavi hipotezo, da je prišlo do transformacije iz homo erectusa v homo sapiensa predvsem zaradi prehranjevanja s hrano, ki je vsebovala tudi gobo Psylocibin Cubensis. Znane učinke, ki jih povzroči goba je podkrepil z raznimi citati tedanjih raziskav in nato skušal razložiti, kaj naj bi bila evolucijska prednost le teh. Meni namreč, da so morali takratni ljudje zaradi dezertifikacije počasi zapuščati afriško celino, tako so sledili številnim čredam divjih krav, ki so za sabo puščale kravje dreke, in prav na treh drekih naj bi goba Psylocibin cubensis rasla kot nora. Pravi namreč, da majhne količine psilocibina v človeškem telesu izboljšajo vid, kar bi pomenilo evolucijsko prednost za lovce. Še večje doze gob naj bi povečale spolno poželjenje in tako število potomcev. Zelo velike količine psilocibina naj bi po njegovih besedah zaradi zelo specifičnega delovanja na posamezne možganske centre pospešila nastanek govora in zavesti. Zaradi njih naj bi se pojavile tudi prve religiji, s tem misli predvsem na začetke šamanizma
Ta teorija je bila med znanstvenimi krogi bolj ali manj ignorirana, saj ji primankuje neposrednih dokazov, raziskave na katere se sklicuje v knjigah naj bi večkrat narobe razumel in jih v svoji hipotezi narobe uporabil. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title = Food Of The Gods|last = McKenna|first = T.|publisher = Založba Baltan|year = 1992|isbn = |location = |page = |cobiss = }}&lt;/ref&gt;

===Vrnitev arhaičnega===
To teorijo razvije v svoji knjigi vrnitev arhaičnega. Njegovo glavno opažanje je, da je zahodna civilizacija postala bolna, in je zato v nekakšnem procesu zdravljenja. Tako namreč, kot človeško telo začne izdelovati protitelesa ko zboli, naj bi tudi človeštvo težilo k temu, da se ozdravi. To ozdravitev naj bi človeštvo doseglo tako, da bi se vrnilo k arhaičnim vrednotam.Prav te vrednote vidi v nadrealizmu, abstraktnemu ekspresionizmu, s tatuiranjem, uporabo psihadeličnih drog, jazzom, seksualno preverzijo, eksperimentalnim plesom.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title = The Archaic Revival|last = McKenna|first = T.|publisher = Založba |year = |isbn = |location = https://www.youtube.com/watch?v=1iIpBuXApsU |page = |cobiss = }}&lt;/ref&gt;

===Novelthy teorija ===

==Kritika==
Zaradi stalnega populariziranja uporabe drog se je kmalu znašel na udaru številnih kritikov, saj naj bi z le tem spravljal v nevarnost številne ljudi. Nekateri so se spraševali, če zaradi prekomerne uporabe le teh ni celo mentalno zbolel in če niso nekatere njegove teorije le opravičavanje lastne odvisnosti. Njegove teorije so pomankljive in jim primankuje direktnih dokazov.

== Bibliografija==

===Dela===
*Dennis Mckenna: The Invisible Landscape: Mind, Hallucinogens, and the I Ching (1975)
*Dennis Mckennna: Psilocybin: Magic Mushroom Grower's Guide (1976)
*The Archaic Revival: Speculations on Psychedelic Mushrooms, the Amazon, Virtual Reality, UFOs, Evolution, Shamanism, the Rebirth of the Goddess, and the End of History (1992)
*Food of the Gods: The Search for the Original Tree of Knowledge – A Radical History of Plants, Drugs, and Human Evolution. New York: Bantam (1992)
*Synesthesia (Illustrated by Ely, Timothy C.) (1992)
*Abraham Ralph, Sheldrake Rupert: Trialogues at the Edge of the West: Chaos, Creativity, and the Resacralization of the World (1992)
*True Hallucinations: Being an Account of the Author’s Extraordinary Adventures in the Devil's Paradise (1993)
*Abraham Ralph, Sheldrake Rupert: The Evolutionary Mind: Conversations on Science, Imagination &amp; Spirit. (1998)

===Dela prevedena v slovenščino===
*Terence, McKenna. 1998. '''Resnični prividi''', Nova Gorica : Eno. [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1158329163994009&amp;rec=1&amp;sid=1]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

==Zunanje povezave in viri==
*Terence, McKenna. 1998. '''Resnični prividi''', Nova Gorica : Eno. 
*Terence, McKenna. 1994. '''The Invisible Landscape : Mind, Hallucinogens, and the I Ching''', San Francisco: HarperSanFrancisco.
*Terence, McKenna. 1993. '''Food of the Gods : The Search for the Original Tree of Knowledge : A Radical History of Plants, Drugs, and Human Evolution''', New York: Bantam Books
*[http://botanicaldimensions.org/ '''Botanical dimensions''' (internet). (citirano 3.5.2015).] 
*[https://www.vice.com/tag/terence%20mckenna  '''Terence McKenna''' (internet). (citirano 3.5.2015).] 
*[http://www.deathandtaxesmag.com/181610/terence-mckenna-psychedelic-drug-culture-biography/  '''Terence McKenna biography ''' (internet). (citirano 3.5.2015).] 
*[http://altnonfic.com/67/ '''Terence McKenna biography ''' (internet). (citirano 3.5.2015).]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:McKenna, Terence}}
[[Kategorija:Ameriški filozofi]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški antropologi]]
[[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]]</text>
      <sha1>67tsdgt0m43l28bjnk4ooakbjgjfz7m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pesem Evrovizije 2016</title>
    <ns>0</ns>
    <id>403667</id>
    <revision>
      <id>5748188</id>
      <parentid>5746066</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:48:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nebotigatreba7</username>
        <id>197086</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22512" xml:space="preserve">{{Infopolje Pesem Evrovizije
| name = Pesem Evrovizije 2016
| theme = ''Come Together (&lt;small&gt;&quot;Pridite skupaj!&quot;&lt;/small&gt;)''
| image = [[Slika:Eurovision_2016_Official_Logo.jpg|305px]]
&lt;small&gt;Evrovizija 2016 je potekala v Stockholmu&lt;/small&gt;
| semi1      = 10. maj 2016
| semi2      = 12. maj 2016
| final      = 14. maj 2016
| logo       =
| slovaksemi = 
| presenters ={{unbulleted list|[[Petra Mede]]|[[Måns Zelmerlöw]]}} 
| conductor = 
| exsupervisor = [[Jon Ola Sand]]
| exproducer = {{unbulleted list|Martin Österdahl|Johan Bernhagen}}
| director   = [[Sven Stojanović]]
Sveriges Television (SVT)
| host = {{esc|Švedska}}, [[Stockholm]]
| venue = [[Globe arena]]
| winner = {{Esc|Ukraine}} Jamala − »1944«
| windance = 
| svk =
| vote = 50 % prispevajo gledalci s svojimi telefonskimi glasovi 
50 % prispevajo strokovne žirije
| entries = 42
| debut =
| return = {{esc|Bosna in Hercegovina}}&lt;br /&gt;{{esc|Bolgarija}}&lt;br /&gt;{{esc|Hrvaška}}&lt;br /&gt;{{esc|Ukrajina}}
| withdraw = {{esc|Portugalska}}&lt;br&gt;{{esc|Romunija}}
| null =
| opening =
| openingl =
| interval =
| intervall =
| con =  Pesem Evrovizije
| pre = [[Pesem Evrovizije 2015|◄2015]]
| nex = [[Pesem evrovizije 2017|2017►]]
}}
{{location map+ |Sweden |float=right |width=190 |caption=Švedska, lokacije šestih mestnih kandidatov. Izbrano gostiteljsko mesto označena z modro piko in krepko pisavo, preostala mesta z rdečimi pikami.|places=
&lt;small&gt;{{location map~ |Sweden |lat=59.329444 |long=18.068611 |label=&lt;big&gt;'''[[Stockholm]]'''&lt;/big&gt;|mark=Blue pog.svg}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{location map~|Sweden |lat=57.7     |long=11.966667 |label=[[Göteborg]]|mark=Red pog.svg}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{location map~|Sweden |lat=58.4158     |long=15.6253 |label=[[Linköping]]|mark=Red pog.svg}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{location map~|Sweden |lat=60.616667     |long=16.783333 |label=[[Sandviken]] in [[Gävle]]|mark=Red pog.svg}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{location map~|Sweden |lat=63.290833     |long=18.715556 |label=[[Örnsköldsvik]]|mark=Red pog.svg}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{location map~ |Sweden |lat=55.583333 |long=13.033333 |label=[[Malmö]]|mark=Red pog.svg}}&lt;/small&gt;
}}

'''61. [[Pesem Evrovizije]]''' je potekala 10. (prvi polfinale), 12. (drugi polfinale) in 14. maja 2016 (veliki finale). Tekmovanje je že šestič potekalo na Švedskem, natančneje v areni [[Globe arena|Ericsson Globe]] v [[Stockholm]]u, in to po zaslugi [[Måns Zelmerlöw|Månsa Zelmerlöwa]], ki je leta [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] zmagal s pesmijo »Heroes«. Måns je vodil vse tri večere prireditve skupaj s komičarko Petro Mede, ki je Evrosong vodila že leta [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] v [[Malmö|Malmöju]]. Datume za posamezni večer so določili 16. marca 2015 na Dunaju.

Drugo leto zapored je sodelovala Avstralija, ki se je morala za razliko od leta prej, ko je bila neposredno uvrščena v finale, prebiti skozi polfinale. Na koncu je zasedla 2. mesto. Leto 2016 je prineslo eno največjih sprememb glasovanja po letu 1975: vsaka država je namreč podelila dva seta glasov, enega po mnenju strokovne žirije&lt;ref&gt;Slovensko strokovno žirijo so sestavljali: Marjetka Vovk ([[Maraaya]]), [[Eva Hren]], [[Clemens]], Tadej Košir ([[Muff]]) in Urša Vlašič.&lt;/ref&gt; in enega po mnenju občinstva. Leto je zaznamovala tudi izločitev Romunije, ki je že bila izbrala svojega predstavnika, nekaj tednov pred začetkom tekmovanja zaradi dolga njihove televizije do EBU-ja. V finalu je v spremljevalnem programu nastopil poseben gost − [[Justin Timberlake]], ki je predstavil svoj novi singel »Can't Stop The Feeling« in staro uspešnico »Rock Your Body«.

Slavila je ukrajinska pevka Jamala s pesmijo »1944«, ki govori o izgonu Tatarov s Krima leta 1944. Ukrajina ni bila ne zmagovalka žirij (to je bila Avstralija) ne občinstva (to je bila Rusija), zmagala pa je v skupnem seštevku.

== Države ==

[[File:ESC 2016 Map.svg|thumb|center|370px|{{legend|#22b14c|Sodelujoče države}}{{legend|#D00000|Izpadle države}}{{legend|#FFC20E|Države, ki so nastopale v preteklosti, a niso nastopile v letu 2016}}]]

===1. polfinale===
V prvem polfinalu je nastopilo 18 držav. V njem so glasovale tudi Švedska, Španija in Francija.

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! # !! Država !! &lt;small&gt;Jezik&lt;/small&gt; !! Izvajalec !! Skladba !! Prevod !! &lt;small&gt;Uvrstitev&lt;/small&gt; !! &lt;small&gt;Točke&lt;/small&gt;
|-
|01|| {{Esc|Finland}} ||&lt;small&gt; angleščina&lt;/small&gt;||[[Sandhja Kuivalainen|Sandhja]]||&quot;Sing It Away&quot;||&lt;small&gt;Odženi s petjem&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|15. || style=&quot;text-align:center&quot;|51
|-
|02|| {{Esc|Greece}} ||&lt;small&gt;gršk./angl.&lt;/small&gt;|| Argo||&quot;Utopian Land&quot;||&lt;small&gt;Utopična dežela&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|16. || style=&quot;text-align:center&quot;|44
|-
|03|| {{Esc|Moldova}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Lidia Isac||&quot;Falling Stars&quot;||&lt;small&gt;Padajoče zvezde&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|17. || style=&quot;text-align:center&quot;|33
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|04|| {{Esc|Hungary}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Gábor Alfréd Fehérvári|Freddie]]||&quot;Pioneer&quot;||&lt;small&gt;Pionir&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|4. || style=&quot;text-align:center&quot;|197
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|05|| {{Esc|Croatia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Nina Kraljić||&quot;Lighthouse&quot;||&lt;small&gt;Svetilnik&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|10. || style=&quot;text-align:center&quot;|133
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|06|| {{Esc|Netherlands}} ||&lt;small&gt; angleščina&lt;/small&gt;|| Douwe Bob ||&quot;Slow Down&quot;||&lt;small&gt;Iti počasneje&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|5. || style=&quot;text-align:center&quot;|197
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|07|| {{Esc|Armenia}} ||&lt;small&gt; angleščina&lt;/small&gt;|| Iveta Mukučjan ||&quot;LoveWave&quot;||&lt;small&gt;Ljubezenski val&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|2. || style=&quot;text-align:center&quot;|243
|-
|08|| {{Esc|San Marino}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Serhat ||&quot;I Didn't Know&quot;||&lt;small&gt;Nisem vedel&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|12. || style=&quot;text-align:center&quot;|68
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|09|| {{Esc|Russia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| [[Sergej Lazarev|Sergej Lazarjev]] ||&quot;You Are the Only One&quot;||&lt;small&gt;Ti si edina&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|1. || style=&quot;text-align:center&quot;|342
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|10|| {{Esc|Czech Republic}}  ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Gabriela Gunčíková]]||&quot;I Stand&quot;||&lt;small&gt;Stojim&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|9. || style=&quot;text-align:center&quot;|161
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|11|| {{Esc|Cyprus}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Minus One ||&quot;Alter Ego&quot;||&lt;small&gt;Drugi jaz&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|8. || style=&quot;text-align:center&quot;|164
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|12|| {{Esc|Austria}} ||&lt;small&gt;francoščina&lt;/small&gt;||ZOË||&quot;Loin d'ici&quot;|| &lt;small&gt;Daleč od tod&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|7. || style=&quot;text-align:center&quot;|170
|-
|13|| {{Esc|Estonia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Jüri Pootsmann||&quot;Play&quot;||&lt;small&gt;»Play«&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|18. || style=&quot;text-align:center&quot;|24
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|14|| {{Esc|Azerbaijan}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Samra Rahimli|Samra]]||&quot;Miracle&quot;||&lt;small&gt;Čudež&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|6. || style=&quot;text-align:center&quot;|185
|-
|15|| {{Esc|Montenegro}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Highway ||&quot;Real Thing&quot;||&lt;small&gt;Prava stvar&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|13. || style=&quot;text-align:center&quot;|60
|-
|16|| {{Esc|Iceland}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Greta Salóme|| &quot;Hear Them Calling&quot;||&lt;small&gt;Prisluhnite njihovim klicem&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|14. || style=&quot;text-align:center&quot;|51
|-
|17|| {{Esc|Bosnia and Herzegovina}} || &lt;small&gt;bosanščina&lt;/small&gt;||Dalal &amp; Deen ft. Ana Rucner &amp; Jala||&quot;Ljubav je&quot;||&lt;small&gt;Ljubezen je&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|11. || style=&quot;text-align:center&quot;|104
|-style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|18|| {{Esc|Malta}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; ||[[Ira Losco]] ||&quot;Walk on Water&quot;||&lt;small&gt;Hoditi po vodi&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|3. || style=&quot;text-align:center&quot;|209
|-
|}

=== 2. polfinale ===
V drugem polfinalu je nastopilo 18 držav. V njem so glasovale tudi Nemčija, Velika Britanija in Italija.

{| class=&quot;sortable wikitable jquery-tablesorter&quot;
! # !! Država !! &lt;small&gt;Jezik&lt;/small&gt; !! Izvajalec !! Skladba !! Prevod !! &lt;small&gt;Uvrstitev&lt;/small&gt; !! &lt;small&gt;Točke&lt;/small&gt;
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|01|| {{Esc|Latvia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Justs Sirmais|Justs]]||&quot;Heartbeat&quot;||&lt;small&gt;Srčni utrip&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|8. || style=&quot;text-align:center&quot;|132
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|02|| {{Esc|Poland}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Michał Szpak]]||&quot;Color Of Your Life&quot;||&lt;small&gt;Barva tvojega življenja&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|6. || style=&quot;text-align:center&quot;|151
|-
|03|| {{Esc|Switzerland}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Rykka|| &quot;The Last Of Our Kind&quot;||&lt;small&gt;Zadnja svoje vrste&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|18. || style=&quot;text-align:center&quot;|28
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|04|| {{Esc|Israel}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Hovi Star]]||&quot;Made Of Stars&quot;|||&lt;small&gt;Iz zvezd&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|7. || style=&quot;text-align:center&quot;|147
|-
|05|| {{Esc|Belarus}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; || IVAN || &quot;Help You Fly&quot;|| &lt;small&gt;Pomagal ti bom leteti&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|12. || style=&quot;text-align:center&quot;|84
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|06|| {{Esc|Serbia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Sanja Vučić]] ZAA||&quot;Goodbye (Shelter)&quot;||&lt;small&gt;Nasvidenje (Zavetje)&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|10. || style=&quot;text-align:center&quot;|105
|-
|07|| {{Esc|Ireland}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; || Nicky Byrne || &quot;Sunlight&quot; || &lt;small&gt;Sončna svetloba&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|15. || style=&quot;text-align:center&quot;|46
|-
|08|| {{Esc|Macedonia}} || &lt;small&gt;makedonščina&lt;/small&gt;|| Kaliopi || &quot;Dona&quot;||&lt;small&gt;Dona&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|11. || style=&quot;text-align:center&quot;|88
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|09|| {{Esc|Lithuania}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Donny Montell]]||&quot;I've Been Waiting For This Night&quot;||&lt;small&gt;Čakal sem na to noč&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|4. || style=&quot;text-align:center&quot;|222
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|10|| {{Esc|Australia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Dami Im||&quot;Sound Of Silence&quot;||&lt;small&gt;Zvok tišine&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|1. || style=&quot;text-align:center&quot;|330
|-
|11|| {{Esc|Slovenia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Manuella Brečko|ManuElla]]||&quot;[[Blue and Red|Blue And Red]]&quot;||&lt;small&gt;Modra in rdeča&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|14. || style=&quot;text-align:center&quot;|57
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|12|| {{Esc|Bulgaria}} ||&lt;small&gt;angl./bolg.&lt;/small&gt;|| Poli Genova||&quot;If Love Was A Crime&quot;||&lt;small&gt;Če bi ljubezen bila zločin&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|5. || style=&quot;text-align:center&quot;|220
|-
|13|| {{Esc|Denmark}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Lighthouse X|| &quot;Soldiers Of Love&quot;||&lt;small&gt;Vojaki ljubezni&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|17. || style=&quot;text-align:center&quot;|34
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|14|| {{Esc|Ukraine}} || &lt;small&gt;angl./krim. Tatar&lt;/small&gt;|| [[Džamala]]||&quot;1944&quot;||&lt;small&gt;1944&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|2. || style=&quot;text-align:center&quot;|287
|-
|15||{{Esc|Norway}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Agnete||&quot;Icebreaker&quot;||&lt;small&gt;Ledolomilec&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|13. || style=&quot;text-align:center&quot;|63
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|16|| {{Esc|Georgia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| [[Nika Kocharov]] &amp; Young Georgian Lolitaz ||&quot;Midnight Gold&quot;||&lt;small&gt;Polnočno zlato&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|9. || style=&quot;text-align:center&quot;|123
|-
|17|| {{Esc|Albania}} || &lt;small&gt;albanščina&lt;/small&gt; || Eneda Tarifa || &quot;Fairytale&quot;||&lt;small&gt;Pravljica&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|16. || style=&quot;text-align:center&quot;|45
|--style=&quot;background:#ffdead;&quot;
|18|| {{Esc|Belgium}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; || [[Laura Tesoro]]|| &quot;What's The Pressure&quot; || &lt;small&gt;Čemu pritisk&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center&quot;|3. || style=&quot;text-align:center&quot;|274
|-
|}

===Finale===
{| class=&quot;sortable wikitable jquery-tablesorter&quot;
!#!!Država!!&lt;small&gt;Jezik&lt;/small&gt;!!Izvajalec!!Skladba!!Prevod!!&lt;small&gt;Uvrstitev&lt;/small&gt;!!&lt;small&gt;Točke&lt;/small&gt;
|-
| 01 || {{Esc|Belgium}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; || [[Laura Tesoro]]|| &quot;What's The Pressure&quot; || &lt;small&gt;Čemu pritisk&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|10.||style=&quot;text-align:center&quot;|181
|-
| 02 || {{Esc|Czech Republic}}  ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Gabriela Gunčíková]]||&quot;I Stand&quot;||&lt;small&gt;Stojim&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|25.||style=&quot;text-align:center&quot;|41
|-
| 03 || {{Esc|Netherlands}} ||&lt;small&gt; angleščina&lt;/small&gt;|| Douwe Bob ||&quot;Slow Down&quot;||&lt;small&gt;Iti počasneje&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|11.||style=&quot;text-align:center&quot;|153
|-
| 04 || {{Esc|Azerbaijan}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Samra||&quot;Miracle&quot;||&lt;small&gt;Čudež&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|17.||style=&quot;text-align:center&quot;|117
|-
| 05 || {{Esc|Hungary}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Gábor Alfréd Fehérvári|Freddie]]||&quot;Pioneer&quot;||&lt;small&gt;Pionir&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|19.||style=&quot;text-align:center&quot;|108
|-
| 06 || {{Esc|Italy}} ||&lt;small&gt;ita./angl.&lt;/small&gt;||Francesca Michielin||&quot;No Degree Of Separation&quot;||&lt;small&gt;Ni stopenj ločevanja&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|16.||style=&quot;text-align:center&quot;|124
|-
| 07 || {{Esc|Israel}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Hovi Star]]||&quot;Made Of Stars&quot;|||&lt;small&gt;Iz zvezd&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|14.||style=&quot;text-align:center&quot;|135
|-
| 08 || {{Esc|Bulgaria}} ||&lt;small&gt;angl./bolg.&lt;/small&gt;|| Poli Genova||&quot;If Love Was A Crime&quot;||&lt;small&gt;Če bi ljubezen bila zločin&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|4.||style=&quot;text-align:center&quot;|307
|-
| 09 || {{Esc|Sweden}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Frans Jeppsson Wall|Frans]]||&quot;If I Were Sorry&quot;||&lt;small&gt;Če bi mi bilo žal&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|5.||style=&quot;text-align:center&quot;|261
|-
| 10 || {{Esc|Germany}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Jamie-Lee Kriewitz||&quot;Ghost&quot;||&lt;small&gt;Duh&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|26.||style=&quot;text-align:center&quot;|11
|-
| 11 || {{Esc|France}} ||&lt;small&gt;fran./angl.&lt;/small&gt;||Amir||&quot;J'ai cherché&quot;||&lt;small&gt;Iskal sem&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|6.||style=&quot;text-align:center&quot;|257
|-
| 12 || {{Esc|Poland}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Michał Szpak]]||&quot;Color Of Your Life&quot;||&lt;small&gt;Barva tvojega življenja&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|8.||style=&quot;text-align:center&quot;|229
|-
| 13 || {{Esc|Australia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Dami Im||&quot;Sound Of Silence&quot;||&lt;small&gt;Zvok tišine&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|2.||style=&quot;text-align:center&quot;|511
|-
| 14 || {{Esc|Cyprus}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Minus One ||&quot;Alter Ego&quot;||&lt;small&gt;Drugi jaz&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|21.||style=&quot;text-align:center&quot;|96
|-
| 15 || {{Esc|Serbia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Sanja Vučić]] ZAA||&quot;Goodbye (Shelter)&quot;||&lt;small&gt;Nasvidenje (Zavetje)&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|18.||style=&quot;text-align:center&quot;|115
|-
| 16 || {{Esc|Lithuania}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Donny Montell]]||&quot;I've Been Waiting For This Night&quot;||&lt;small&gt;Čakal sem na to noč&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|9.||style=&quot;text-align:center&quot;|200
|-
| 17 || {{Esc|Croatia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| Nina Kraljić||&quot;Lighthouse&quot;||&lt;small&gt;Svetilnik&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|23.||style=&quot;text-align:center&quot;|73
|-
| 18 || {{Esc|Russia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| [[Sergej Lazarev|Sergej Lazarjev]] ||&quot;You Are the Only One&quot;||&lt;small&gt;Ti si edina&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|3.||style=&quot;text-align:center&quot;|491
|-
| 19 || {{Esc|Spain}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Barei||&quot;Say Yay!&quot;||&lt;small&gt;Reci jej&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|22.||style=&quot;text-align:center&quot;|77
|-
| 20 || {{Esc|Latvia}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||[[Justs Sirmais|Justs]]||&quot;Heartbeat&quot;||&lt;small&gt;Srčni utrip&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|15.||style=&quot;text-align:center&quot;|132
|-bgcolor=&quot;gold&quot;
|'''21''' || '''{{Esc|Ukraine}}''' || &lt;small&gt;'''angleščina&lt;ref&gt;refren je pet v [[Krimski Tatar|krimskemu tataru]]&lt;/ref&gt;'''&lt;/small&gt;|| '''[[Džamala|Jamala]]'''||&quot;'''1944'''&quot;||&lt;small&gt;'''1944'''&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|'''1.'''||style=&quot;text-align:center&quot;|'''534'''
|-
| 22 || {{Esc|Malta}} || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; || [[Ira Losco]]||&quot;Walk on Water&quot;||&lt;small&gt;Hoditi po vodi&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|12.||style=&quot;text-align:center&quot;|153
|-
| 23 || {{Esc|Georgia}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;|| [[Nika Kocharov]] &amp; Young Georgian Lolitaz ||&quot;Midnight Gold&quot;||&lt;small&gt;Polnočno zlato&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|20.||style=&quot;text-align:center&quot;|104
|-
| 24 || {{Esc|Austria}} ||&lt;small&gt;francoščina&lt;/small&gt;||ZOË||&quot;Loin d'ici&quot;|| &lt;small&gt;Daleč od tod&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|13.||style=&quot;text-align:center&quot;|151
|-
| 25 || [[Slika:Flag of United Kingdom.svg|20px|Velika Britanija]] [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] || &lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt; ||Joe and Jake ||&quot;You're not alone&quot;|| &lt;small&gt;Nisi sam&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|24.||style=&quot;text-align:center&quot;|62
|-
| 26 || {{Esc|Armenia}} ||&lt;small&gt; angleščina&lt;/small&gt;|| Iveta Mukučjan ||&quot;LoveWave&quot;||&lt;small&gt;Ljubezenski val&lt;/small&gt; ||style=&quot;text-align:center&quot;|7.||style=&quot;text-align:center&quot;|249
|}

=== Skupina ===
Države, ki si največkrat izmenjajo glasove, so letos razdelili v šest skupin. Države v teh skupinah so enakomerno razdelili med oba polfinala, v vsakega približno polovico teh držav. Tako nameravajo preprečiti tako imenovano &quot;prijateljsko glasovanje&quot;, kjer prijatelske države glasujejo druga za drugo.

{| class=&quot;wikitable&quot;
!1
!2
!3
!4
!5
!6
|-
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Albania|y = 2016}}
* {{Esc|Bosnia and Herzegovina|y = 2016}}
* {{Esc|Croatia|y = 2016}}
* {{Esc|Macedonia|y = 2016}}
* {{Esc|Montenegro|y = 2016}}
* {{Esc|Serbia|y = 2016}}
* {{Esc|Slovenia|y = 2016}}
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Denmark|y = 2016}}
* {{Esc|Estonia|y = 2016}}
* {{Esc|Finland|y = 2016}}
* {{Esc|Iceland|y = 2016}}
* {{Esc|Latvia|y = 2016}}
* {{Esc|Norway|y = 2016}}
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Armenia|y = 2016}}
* {{Esc|Azerbaijan|y = 2016}}
* {{Esc|Belarus|y = 2016}}
* {{Esc|Georgia|y = 2016}}
* {{Esc|Russia|y = 2016}}
* {{Esc|Ukraine|y = 2016}}
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Australia|y = 2016}}
* {{Esc|Belgium|y = 2016}}
* {{Esc|Bulgaria|y = 2016}}
* {{Esc|Cyprus|y = 2016}}
* {{Esc|Greece|y = 2016}}
* {{Esc|Netherlands|y = 2016}}
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Czech Republic|y = 2016}}
* {{Esc|Ireland|y = 2016}}
* {{Esc|Lithuania|y = 2016}}
* {{Esc|Malta|y = 2016}}
* {{Esc|Poland|y = 2016}}
* {{Esc|San Marino|y = 2016}}
| valign=&quot;top&quot;|
* {{Esc|Austria|y = 2016}}
* {{Esc|Hungary|y = 2016}}
* {{Esc|Moldova|y = 2016}}
* {{Esc|Romania|y = 2016}}
* {{Esc|Switzerland|y = 2016}}
|}

== Ostale države ==

=== Izključitev ===
*{{Esc|Romania}} - Romunija je letos izključena s strani Evropske radiofuzne zveze EBU, ker javna televizija TVR ni poravnala dolga, ki je znašal več kot 10 milijonov evrov. Če ne bi bila Romunija izključena, bi Romunijo predstavljal Ovidiu Anton - &quot;Moment of Silence&quot; (&lt;small&gt;Trenutek tišine&lt;/small&gt;) pod zaporedno številko 12 v drugem polfinalnem večeru, pesem pa bi bila v angleščini.
{| class=&quot;sortable wikitable jquery-tablesorter&quot;
! # !! Država !! &lt;small&gt;Jezik&lt;/small&gt; !! Izvajalec !! Skladba !! Prevod
|-
|12|| {{Esc|Romania}} ||&lt;small&gt;angleščina&lt;/small&gt;||Ovidiu Anton||&quot;Moment Of Silence&quot;||&lt;small&gt;Trenutek tišine&lt;/small&gt;
|-
|}

=== Izvenevropsko sodelovanje ===
*{{esc|Avstralija}} - Zaradi 60. obletnice je Avstralija prvič nastopila leta 2015, ko jo je EBU (Evropska radiodifuzna zveza) potrdila, da bo Avstralija v letu 2015 na evrovizijski oder stopila kot država tekmovalka, ki bo obravnavana enakopravno kot vse države sotekmovalke. Avstralija Pesem Evrovizije prenaša od leta 1983, ko so prvič svoje komentatorje pripeljali v Baku, leta 2012, leta 2013 so v Evropo poslali svojo »razglednico«, v Kobenhavnu leta 2014 pa je avstralske barve v spremljevalnem programu zastopala Jessica Mauboy. Lansko leto so Avstralci v enakovreden boj poslali Guya Sebastiena. Avstralija se tudi letos vrača na Evrovizijski oder (Pesem Evrovizije 2016).

=== Uradno odstopile ===

*{{Esc|Andorra}}  - Andora se ne namerava vrniti na Evrovizijski oder.
*{{Esc|Lebanon}}  - Libanon ne izključuje sodelovanja na Pesmi Evroviziji v Stockholmu, ki navaja v elektronski pošti &quot;Nismo še prepričani, delamo na tem in boste obveščeni o spremembah&quot;.
* {{esc|Lihtenštajn}} - Lihtenštajn se želi pridružiti Evroviziji, vendar ni član EBU
*{{Esc|Luxembourg}}  - Kljub petim zmagam je Luksemburg odpovedal povratek na ESC.
* {{esc|Maroko}} - Maroko se ne udeležuje Evrovizije od leta 1980.
*{{Esc|Monaco}} - Monako se ne namerava vrniti na Evrovizijo.
*{{Esc|Portugal}} – Čeprav so se odločili, da sodelujejo v tekmovanju, je Portugalska zaradi spremenjenega sistema v izbirnem postopku za Pesem Evrovizije nepričakovano odpovedala  nastop v Stockholmu.
*{{Esc|Slovakia}} - Slovaška se ne namerava vrniti na Evrovizijski oder zaradi premajhne gledanosti.
*{{Esc|Turkey}} - Turčija na Evroviziji ne bo sodelovala, dokler se žirija in velikih 5 ne ukine, čeprav so napovedali, da se bodo ponovno pridružili  v letu 2016

=== Pridružitveni člani EBU ===
*{{Esc|Kazahstan}} је pridružitvena članica, vendar je za upravičenost udeležbe potrebeno nacionalno radijsko in televizijsko članstvo pred aktivnim članstvom EBU.

=== Niso člani EBU ===
*{{Esc|China}} - Hunan televizija je napovedala, da ima interes za sodelovanje na Evroviziji, vendar se je EBU odzval in zanikal, da bi Kitajska lahko nastopila svoj prvi nastop na tekmovanju kot gost ali kot polnopravne udeleženke. 
*{{Esc|Faroe Islands}} Ferski otoki želijo biti del EBU članstva. Ker pa nimajo pogoja za članstvo EBU, so zaradi članstva otoške danskega kraljestva, zavrnjena.
*{{Esc|Kosovo}} Ker je Kosovo delno priznana država, ne more biti član EBU, ki bi lahko sodelovala na Pesmi Evrovizije. Vendar ne morejo potrditi, kako bi to bilo doseženo in s tem uresničili članstvo v EBU. Po pričakovanjih je EBU v celoti zavrnil nedovoljeno zahtevo za udeležbo Kosova, saj enostransko prijavljene države na ozemlju Republike Srbije  lahko doseže le sama republika Srbija.
*{{Esc|Liechtenstein}} se ne more udeležiti zaradi nezadostnih sredstev za članstvo v EBU

==Opombe==
{{Reflist}}

== Viri ==

* {{official|http://www.eurovision.tv/}}
{{Pesem Evrovizije}}
{{music-stub}}
[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2016 v glasbi]]</text>
      <sha1>0wem3v0krpjr0fsardtxxinv8h3pz0d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mešane borilne veščine</title>
    <ns>0</ns>
    <id>405452</id>
    <revision>
      <id>5748417</id>
      <parentid>5711483</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:28:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13425" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{brezvirov}}
{{slog|razlog=manjkajo povezave}}

'''Mešane borilne veščine''' (MMA, ''Mixed Martial Arts'') so kontakten šport, ki dovoljuje in udarce in prijeme, ter tudi borbo stoje in na tleh, izvlečenih iz različnih [[Borilne veščine|borilnih veščin]]. 

Različni turnirji z mešanimi slogi so se začeli pojavljati povsod po [[Evropa|Evropi]], [[Japonska|Japonski]] itd. v začetku 20 stoletja. V letu 1980 je ''CV Productions'', Inc. ustvarila prvo pravo MMA ligo v [[Združene države Amerike|Ameriki]] z imenom ''Tough Guy Contest'', kasneje poimenovano v ''Battle of the Superfighters'', kjer je bilo 10 turnirjev v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Leta 1983 so v ZDA ta šport prepovedali. Leta 1993 so MMA, ki se je od 1920 razvijal v [[Brazilija|Braziliji]], vpeljali v Ameriko z družino Gracie in ustanovili UFC (''Ultimate Fighting Championship'').

Prva dokumentirana uporaba imena »mešane borilne veščine« je bila v UFC 1 s strani Howarda Rosenberga v letu 1993. To ime je postalo popularno, ko je stran [newfullcontact.com] prepisala in objavila članek. Vprašanje kdo je dejansko ukoreninil to ime je še vedno pereča debata.

Uradno predstavljeno, kot tekmovanje z namenom najti najbolj uporabno borilno veščino za resnične borilne situacije so bili tekmovalci postavljeni drug proti drugemu z malo postavljenih pravil. Kasneje so borci vnesli več borilnih veščin v svoje sloge, medtem pa so organizatorji dodali še nekaj pravil, s katerimi so hoteli povečati varnost tekmovalcev in izboljšati popularnost tega športa, da bi ga lažje sprejeli. S tem ko so sprejemali te spremembe je začela temu športu popularnost zelo rastiti.

===Zgodnja zgodovina=== 
V obdobju klasične grške ere je obstajal antični olimpijski borilni šport poznan kot ''[[pankration]]'', ki je imel kombinacijo znanj prijemov ter udarcev, podoben kot današnji MMA (mešane borilne veščine). Ta šport izvira iz antične Grčije in je bil kasneje podedovan s strani Rimljanov.

Turnir ''No holds barred fighting'' je bil organiziran v poznih 1880-ih, kjer so rokoborci kazali svoje sloge, grško-rimsko rokoborbo in veliko drugih so se srečali na turnirju in na ''music-hall challengu'' povsod po Evropi. V Ameriki je bil prva prava borba med bokserjem in rokoborcem v modernih časih v letu 1887, kjer je John L. Sullivan, takrat težkokategorni svetovni boksarski prvak, vstopil v ring s svojim trenerjem,  grškim rokoborskim prvakom Willaimom Muldoon, in izgubil v dveh minutah. Naslednja javno znana borba je bila v poznejših 1890-ih kjer se je kasnejši težkokategorni boksarski prvak Bob Fitzsimmons spopadel z rokoborskim prvakom Ernestom Roeberjem. V septembru 1901, je Frank »Paddy« Slavin, prvi zasledovalec za Sullivanovim naslovom, knockoutiral kasnejšega svetovnega prvaka v rokoborbi Franka Gotcha v Dawson Cityu, [[Kanada]].

Naslednji primer mešanih borilnih veščin je bil Bartistu, ki ga je Edward William Barton-Wright odrkril v Londonu v letu 1899. Vključujoč [[judo]], ju jutsu, [[boks]], savate, je Bartitsu bil prvi borec mešanih borilnih veščin, ki je kombiniral Azijske in Evropske borilne stile.

Zgodovina modernih turnirjev mešanih borilnih veščin je najdena na velikih turnirjih mešanih slogov povsod po Evropi, Japonski v začetkih 1900. Na japonskem so bili ti turnirji znani kot ''amerikan''. Amerikan turnirji so se dogajali po več pravilih, vključujoč točkovanje, najboljši trije meti ali najboljši trije knockdowni ter zmaga preko knockouta ali ''submission''. Ko je popularnost profesionalne rokoborbe padala po prvi svetovni vojni, se je šport razdelil v dve smeri in sicer: ''[[shooto]]'', kjer so tekmovalci resnično tekmovali ter ''show'', ki se je kasneje razvil v profesionalno rokoborbo.

V letu 1936 sta se težkokategorni boksar Kingfish Levinsky in veteran profesionalne rokoborbe Ray Steele spopadla v borbi, kjer je Steele zmagal po 35 sekundah borbe.

V letu 1963 se je Gene Lebell boril s profesionalnim boksarjem Milo Savagom v ''no-holds-barred'' borbi. Lebell je zmagal z ''Harai Goshi'' davljenjem, s čimer je Savaga spravil v nezavest. To je bila prva borba, ki je bila predvajana po televiziji v Severni Ameriki. Domača publika je bila tako jezna, da je začela metati stole v Lebella. 

Med letoma 1960 in 1970, je koncept združenja več različnih slogov postajal popularen na zahodu z [[Bruce Lee]]jem, z njegovim sistemom filozofije ''Jeet Kune Do-ja''. Lee je verjel, da najboljši borec ni boksar, karateist ali judoist. Najboljši borec je nekdo, ki se lahko prilagodi kateremukoli slogu, da se lahko prilagodi vsakemu posamezniku in njegovemu slugu posebej. V letu 2004 je UFC predsednik Dana White poklical Bruce Leeja, kot očeta mešanih borilnih veščin z anekdoto: »Če pogledaš kako je Bruce Lee treniral, kako se je boril, in veliko stvari, ki jih je napisal, kjer je povedal da noben slog ni perfekten. Vzeti moraš iz vsake stvari nekaj. Vzameš dobre stvari iz vsake različne discipline in jih uporabiš, ostalo pa vržeš proč.«

[[Mohamed Ali]] proti Antonio Inoki: borba se je zgodila na Japonskem leta 1976. Oba borca nista popustila in po 15 rundah neverjetne borbe, je bil razglašen neodločen rezultat. Inoki se je med borbo ulegel na hrbet in brcal Alija po nogah. Ali je utrpel poškodbe po nogah, zaradi česar je bil hospitilizran še naslednje tri dni.

Leta 1988 je Rick Roufus izzval Changpuek Kiatsongrita na Muay Thai proti kickbox borbi. Rick Roufus je bil ta čas neporažen kickboxer in držal ''KICK Super Middleweight'' svetovni naslov ter tudi ''PKC Middleweright'' ameriški naslov. Changpuek Kiatsongrit je imel veliko težav z najdbo borb na Tajskem, saj je imel zelo tipično težo (70 kg). Roufus je knockoutiral Changpueka dva krat z udarcem v prvi rundi, kjer mu je tudi zlomil čeljust, ampak je izgubil v četrti rundi zaradi zelo dobrih nizkih nožnih udarcev, na katere ni bil pripravljen.

===Moderen šport===
Vse to dogajanje, ki je sledilo do tega, da sta se Ameriška in Japonska scena mešanih borilnih veščin nekako subkulturirala v dva sloga z imenom Brazilian Jiu–Jitsu ter shoot wrestling. Najprej so bila ''vale tudo'' srečanja v Braziliji, nato pa še Japonski ''shoot-style'' rokoborska srečanja.

''Vale tudo'' turnir se je začel v letu 1920 in je postal prenovljen z ''Gracie challenge'' s Carlosom Graciejem ter Hellio Graciem, ter se obdržal s celotno Gracie družino. ''Gracie challenges'' dogodki so se dogajali v garažah ter v telovadnicah, ki so bile v posesti koga iz družine Gracie. Ko je postajalo čedalje bolj popularno je začelo biti glavna atrakcija karnevalov v Braziliji. Profesionalna rokoborba je postala popularen na Janposkem zaradi Antonia Inokija v letu 1970. Inokija je treniral Rikidozan, ampak tudi Karl Gotch, kateri je treniral veliko japonskih rokoborcev.

Regularni turnirji mešanih borilnih veščin so bili uradno predstavljeni v Ameriki s strani ''CV Productions'', Inc.. Prvo tekmovanje je bilo imenovano ''Tough Guy Contest'', in se je dogajalo 20. marca 1980 v New Kensingtonu, Pensilvanija, v Holiday Inn. V tem letu je podjetje preimenovalo dogodke v ''Super Fighters'' in je zabeležilo deset regularnih turnirjev v Pensilvaniji. V 1983 je ta prepovedala mešane borilne veščine. V letu 1993 je bil ta šport ponovno predstavljen Ameriki z UFC (''Ultimate Fighting Championship''). Šport je dobil mednarodno pozornost, ko je jiu–jiuitsu borec Royce Gracie zmagal prvi ''Ultimate Fighting Championship'' turnir, s prisilo v predajo tri nasprotnike v vsega skupaj 5 minutah in s tem povzročil revolucijo v mešanih borilnih veščinah.

Japonska je imela svojo obliko tega športa in sicer disciplino ''Shooto'', ki se razvila iz shoot rokoborbe leta 1985, začela pa se razvijani s promocijo v letu 1993. Prvi ''Vale Tudo Japan'' turnirji so bili v letu 1994 ter v letu 1995, oba turnirja pa je zmagal Rickson Gracie. V približno istem časovnem obdobju se je ''Vale tudo'' razširil na svetovno raven. Zanimanje za mešane borilne veščine kot šport je pripeljalo do tega, da je bila ustanovljena še ena organizacija in sicer ''Pride Fighting Championships'' (Pride) v letu 1997, kjer je Rickson Gracie spet nastopil, ter seveda spet zmagal.

Šport je doživel novo razsežnost popularnosti v Severni Ameriki v decembru 2006, kjer sta imela revanšo UFC lahko-težkokategornik Chuck Liddel in bivši prvak Tito Ortiz, ta borba pa je predstavljala rivalstvo nekaterim največjim boksarskim dogodkom vseh časov, in pomagalo UFC-ju doseči največjo prodajo vstopnic za en dogodek. V letu 2007 je ''Zufffa LLC'', kupil še japonsko organizacijo ''PRIDE Fighting Championship'', ter združil borce iz obeh organizacij skupaj, s čimer so pritegnili tudi pozornost iz drugih športov, kot so ameriški nogomet itd.

===Izvor besede MMA (Mešane borilne veščina)===
Prva dokumentirana uporaba imena ''mešane borilne veščine'' je bila v UFC 1 s strani Howarda Rosenberga v letu 1993. Ta izraz je dobil popularnost, ko je stran newfullcontact.com, ena izmed največjih strani z največ oglaševanja tega športa. Blatnich in John McCarthy sta zaprosila, da se ime mešane borilne veščine uporabi v tem športu. To se je zgodilo na eventu Ultimate Fighting Championship 17, predtem pa se je uporabljal izraz »ultimate fighting«. Vprašanje na to, od kod dejansko izvira ime je še vedno pereča debata.

===MMA organizacija===
Glede na MMA portal Tapology.com je več 100 organizacij, ki organizirajo MMA evente po svetu.
Odkar je UFC postal glavna organizacija na tem področju leta 2006, in z združitvijo leta 2007 z Pride Fighting Championships in še nato organizaciji WEC in Strikeforce ni nobena druga organizacija predstavila eventa, ki bi bolj pritegnil pozornost. UFC ( Ultimate Fighting Championship) ima tudi pod sabo skoraj vse izmed najbolje rankiranih borcev na svetu. 30 Aprila 2011, na UFC 129 je bilo rekordno število gledalcev (55,724) v Rogers Centre v Torontu, s čimer so tudi največ zaslužili in sicer 12,075,000$.

V letu 2011 je UFC dosegel večletno sodelovanje z Fox Sports podjetjem, s čimer so naredili velik korak naprej, in tudi pripeljali ta šport pred ekrane vseh. 
Poleg UFCja, so sedanje MMA organizacije, katere imajo vsaj tri TOP15 rankirane borce so:
-	Bellator MMA ( Nahajajo se v Kaliforniji. Njihovi eventi se predvajajo na Spike TV programu)
-	ONE Championship ( Nahajajo se v Singapurju. Njihovi eventi se predvajajo na ESPN Star Sports, in na drugih omrežjih po svetu). World Series of Fighting (Nahajajo se v Las Vegasu. Njihovi eventi se predvajajo na NBV Sports, ter na drugih omrežjih po svetu.)
-	Invicta FC (vse ženski MMA) (Nahajajo se v Severni Karolini. Njihovi eventi se predvajajo na spletu.)
Borci po navadi dobijo pogodbe od ene izmed zgoraj naštetih organizacij, vključno z UFC ( Ultimate Fighting Championship), če se dobro in uspešno borijo v drugih MMA organizacijah po svetu. 
Nekatere organizacije stremijo k temu, da gradijo svojo organizacijo na mladih prospektih, medtem ko imajo nekatere organizacije mešanico veteranov ter mladih prospektov. Nekatere organizacije živijo samo od tega, da iz njihovih organizacij preidejo v večje organizacije, nekatere organizacije pa obstajajo zato, da se trudijo obstati in postati najboljša organizacija na svetu. Nekatere organizacije tudi izvajajo po na primer 4 evente na leto, nekatere pa jih izvajajo tudi po eno na mesec. Najbolših 50 MMA organizacij na svetu je bilo zbranih na Sherdog forumu, kjer so jih ocenili koliko talenta ima posamezna organizacija, koliko ga je imela v preteklosti, in kako odmevni so njihovi eventi. Popularnost ima tudi vpliv na ocenjevanje.

===MMA telovadnice===

Po svetu je na stotine MMA telovadnic.
Trenutno najboljše MMA telovadnice na svetu, glede na to koliko top rankiranih borcev, vključno z UFC prvaki imajo, so:
# Kings MMA – Nastanjena v Huntington Beach, Kalifornija. Je trenutno edina telovadnica, ki ima trenutno dva UFC aktualna prvaka (Rafael Dos Anjos in Fabricio Werdum)
# Jackson – Winkeljohn MMA – Nastanjena v Albuquerque, New Mexico
# American Top Team (ATT) – Nastanjena v Coconut Creek, Florida.
# American Kickboxing Academy (AKA) – Nastanjena v San Jose, Kalifornija
# Nova Uniao – Nastanjena v Rio de Janeiro, Brazilija
# Blackzilians – Nastanjena v Boca Raton, Florida
# Alliance MMA – Nastanjena v San Diego, Kalifornija
# Black House (Team Nogueira) – Nastanjena v Rio de Janeiro, Brazilija
# AMC Pankration – Nastanjena v Kirkland, Washington
# Roufusport – Nastanjena v Milwaukee, Wisconsin
# Team Alpha Male – Nastanjena v Sacramento, Kalifornija

Še omembe vredni:
* Reign MMA (propadla) – Nastanjena v Orange Country, Kalifornija
* MMA Lab – Nastanjena v Glendale, Arizona
* Tristar Gym – Nastanjena v Montrealu, Quebe, Kanada.

===Razvoj borcev===
Kot rezultat naraščaja števila borcev, organiziranih trening kampov, deljenja informacij, je razumevanje borb in strategij zelo napredovala. UFC komentator Joe Rogan trdi, da so mešane borilne veščine napredovale bolj v zadnjih 10 letah, ko pa so prej v 700 letih skupaj.  V začetku 1990 so borci stila brazilian jiu – jiutsu dominirali v tem športu.

== Glej tudi ==
*[[Rokoborba]]

[[Kategorija:Borilne veščine]]
[[Kategorija:Mešane borilne veščine|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>g80ozte2umrzcvjyv9czelfvfmsq67s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748439</id>
      <parentid>5748417</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:47:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>links</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13464" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{brezvirov}}
{{slog|razlog=manjkajo povezave}}

'''Mešane borilne veščine''' (MMA, ''Mixed Martial Arts'') so kontakten šport, ki dovoljuje in udarce in prijeme, ter tudi borbo stoje in na tleh, izvlečenih iz različnih [[Borilne veščine|borilnih veščin]]. 

Različni turnirji z mešanimi slogi so se začeli pojavljati povsod po [[Evropa|Evropi]], [[Japonska|Japonski]] itd. v začetku 20 stoletja. V letu 1980 je ''CV Productions'', Inc. ustvarila prvo pravo MMA ligo v [[Združene države Amerike|Ameriki]] z imenom ''Tough Guy Contest'', kasneje poimenovano v ''Battle of the Superfighters'', kjer je bilo 10 turnirjev v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]]. Leta 1983 so v ZDA ta šport prepovedali. Leta 1993 so MMA, ki se je od 1920 razvijal v [[Brazilija|Braziliji]], vpeljali v Ameriko z družino Gracie in ustanovili UFC (''Ultimate Fighting Championship'').

Prva dokumentirana uporaba imena »mešane borilne veščine« je bila v UFC 1 s strani Howarda Rosenberga v letu 1993. To ime je postalo popularno, ko je stran [newfullcontact.com] prepisala in objavila članek. Vprašanje kdo je dejansko ukoreninil to ime je še vedno pereča debata.

Uradno predstavljeno, kot tekmovanje z namenom najti najbolj uporabno borilno veščino za resnične borilne situacije so bili tekmovalci postavljeni drug proti drugemu z malo postavljenih pravil. Kasneje so borci vnesli več borilnih veščin v svoje sloge, medtem pa so organizatorji dodali še nekaj pravil, s katerimi so hoteli povečati varnost tekmovalcev in izboljšati popularnost tega športa, da bi ga lažje sprejeli. S tem ko so sprejemali te spremembe je začela temu športu popularnost zelo rastiti.

===Zgodnja zgodovina=== 
V obdobju klasične grške ere je obstajal antični olimpijski borilni šport poznan kot ''[[pankration]]'', ki je imel kombinacijo znanj prijemov ter udarcev, podoben kot današnji MMA (mešane borilne veščine). Ta šport izvira iz antične [[Grčija|Grčije]] in je bil kasneje podedovan s strani Rimljanov.

Turnir ''No holds barred fighting'' je bil organiziran v poznih 1880-ih, kjer so rokoborci kazali svoje sloge, grško-rimsko rokoborbo in veliko drugih so se srečali na turnirju in na ''music-hall challengu'' povsod po Evropi. V Ameriki je bil prva prava borba med bokserjem in rokoborcem v modernih časih v letu 1887, kjer je John L. Sullivan, takrat težkokategorni svetovni boksarski prvak, vstopil v ring s svojim trenerjem,  grškim rokoborskim prvakom Willaimom Muldoon, in izgubil v dveh minutah. Naslednja javno znana borba je bila v poznejših 1890-ih kjer se je kasnejši težkokategorni boksarski prvak Bob Fitzsimmons spopadel z rokoborskim prvakom Ernestom Roeberjem. V septembru 1901, je Frank »Paddy« Slavin, prvi zasledovalec za Sullivanovim naslovom, knockoutiral kasnejšega svetovnega prvaka v rokoborbi Franka Gotcha v [[Dawson City|Dawson Cityu]], [[Kanada]].

Naslednji primer mešanih borilnih veščin je bil Bartistu, ki ga je Edward William Barton-Wright odrkril v [[London|Londonu]] v letu 1899. Vključujoč [[judo]], ju jutsu, [[boks]], savate, je Bartitsu bil prvi borec mešanih borilnih veščin, ki je kombiniral Azijske in Evropske borilne stile.

Zgodovina modernih turnirjev mešanih borilnih veščin je najdena na velikih turnirjih mešanih slogov povsod po Evropi, Japonski v začetkih 1900. Na japonskem so bili ti turnirji znani kot ''amerikan''. Amerikan turnirji so se dogajali po več pravilih, vključujoč točkovanje, najboljši trije meti ali najboljši trije knockdowni ter zmaga preko knockouta ali ''submission''. Ko je popularnost profesionalne rokoborbe padala po prvi svetovni vojni, se je šport razdelil v dve smeri in sicer: ''[[shooto]]'', kjer so tekmovalci resnično tekmovali ter ''show'', ki se je kasneje razvil v profesionalno rokoborbo.

V letu 1936 sta se težkokategorni boksar Kingfish Levinsky in veteran profesionalne rokoborbe Ray Steele spopadla v borbi, kjer je Steele zmagal po 35 sekundah borbe.

V letu 1963 se je Gene Lebell boril s profesionalnim boksarjem Milo Savagom v ''no-holds-barred'' borbi. Lebell je zmagal z ''Harai Goshi'' davljenjem, s čimer je Savaga spravil v nezavest. To je bila prva borba, ki je bila predvajana po televiziji v Severni Ameriki. Domača publika je bila tako jezna, da je začela metati stole v Lebella. 

Med letoma 1960 in 1970, je koncept združenja več različnih slogov postajal popularen na zahodu z [[Bruce Lee]]jem, z njegovim sistemom filozofije ''Jeet Kune Do-ja''. Lee je verjel, da najboljši borec ni boksar, karateist ali judoist. Najboljši borec je nekdo, ki se lahko prilagodi kateremukoli slogu, da se lahko prilagodi vsakemu posamezniku in njegovemu slugu posebej. V letu 2004 je UFC predsednik Dana White poklical Bruce Leeja, kot očeta mešanih borilnih veščin z anekdoto: »Če pogledaš kako je Bruce Lee treniral, kako se je boril, in veliko stvari, ki jih je napisal, kjer je povedal da noben slog ni perfekten. Vzeti moraš iz vsake stvari nekaj. Vzameš dobre stvari iz vsake različne discipline in jih uporabiš, ostalo pa vržeš proč.«

[[Mohamed Ali]] proti Antonio Inoki: borba se je zgodila na Japonskem leta 1976. Oba borca nista popustila in po 15 rundah neverjetne borbe, je bil razglašen neodločen rezultat. Inoki se je med borbo ulegel na hrbet in brcal Alija po nogah. Ali je utrpel poškodbe po nogah, zaradi česar je bil hospitilizran še naslednje tri dni.

Leta 1988 je Rick Roufus izzval Changpuek Kiatsongrita na Muay Thai proti kickbox borbi. Rick Roufus je bil ta čas neporažen kickboxer in držal ''KICK Super Middleweight'' svetovni naslov ter tudi ''PKC Middleweright'' ameriški naslov. Changpuek Kiatsongrit je imel veliko težav z najdbo borb na Tajskem, saj je imel zelo tipično težo (70 kg). Roufus je knockoutiral Changpueka dva krat z udarcem v prvi rundi, kjer mu je tudi zlomil čeljust, ampak je izgubil v četrti rundi zaradi zelo dobrih nizkih nožnih udarcev, na katere ni bil pripravljen.

===Moderen šport===
Vse to dogajanje, ki je sledilo do tega, da sta se Ameriška in Japonska scena mešanih borilnih veščin nekako subkulturirala v dva sloga z imenom Brazilian Jiu–Jitsu ter shoot wrestling. Najprej so bila ''vale tudo'' srečanja v Braziliji, nato pa še Japonski ''shoot-style'' rokoborska srečanja.

''Vale tudo'' turnir se je začel v letu 1920 in je postal prenovljen z ''Gracie challenge'' s Carlosom Graciejem ter Hellio Graciem, ter se obdržal s celotno Gracie družino. ''Gracie challenges'' dogodki so se dogajali v garažah ter v telovadnicah, ki so bile v posesti koga iz družine Gracie. Ko je postajalo čedalje bolj popularno je začelo biti glavna atrakcija karnevalov v Braziliji. Profesionalna rokoborba je postala popularen na Janposkem zaradi Antonia Inokija v letu 1970. Inokija je treniral Rikidozan, ampak tudi Karl Gotch, kateri je treniral veliko japonskih rokoborcev.

Regularni turnirji mešanih borilnih veščin so bili uradno predstavljeni v Ameriki s strani ''CV Productions'', Inc.. Prvo tekmovanje je bilo imenovano ''Tough Guy Contest'', in se je dogajalo 20. marca 1980 v New Kensingtonu, Pensilvanija, v Holiday Inn. V tem letu je podjetje preimenovalo dogodke v ''Super Fighters'' in je zabeležilo deset regularnih turnirjev v Pensilvaniji. V 1983 je ta prepovedala mešane borilne veščine. V letu 1993 je bil ta šport ponovno predstavljen Ameriki z UFC (''Ultimate Fighting Championship''). Šport je dobil mednarodno pozornost, ko je jiu–jiuitsu borec Royce Gracie zmagal prvi ''Ultimate Fighting Championship'' turnir, s prisilo v predajo tri nasprotnike v vsega skupaj 5 minutah in s tem povzročil revolucijo v mešanih borilnih veščinah.

Japonska je imela svojo obliko tega športa in sicer disciplino ''Shooto'', ki se razvila iz shoot rokoborbe leta 1985, začela pa se razvijani s promocijo v letu 1993. Prvi ''Vale Tudo Japan'' turnirji so bili v letu 1994 ter v letu 1995, oba turnirja pa je zmagal Rickson Gracie. V približno istem časovnem obdobju se je ''Vale tudo'' razširil na svetovno raven. Zanimanje za mešane borilne veščine kot šport je pripeljalo do tega, da je bila ustanovljena še ena organizacija in sicer ''Pride Fighting Championships'' (Pride) v letu 1997, kjer je Rickson Gracie spet nastopil, ter seveda spet zmagal.

Šport je doživel novo razsežnost popularnosti v Severni Ameriki v decembru 2006, kjer sta imela revanšo UFC lahko-težkokategornik Chuck Liddel in bivši prvak Tito Ortiz, ta borba pa je predstavljala rivalstvo nekaterim največjim boksarskim dogodkom vseh časov, in pomagalo UFC-ju doseči največjo prodajo vstopnic za en dogodek. V letu 2007 je ''Zufffa LLC'', kupil še japonsko organizacijo ''PRIDE Fighting Championship'', ter združil borce iz obeh organizacij skupaj, s čimer so pritegnili tudi pozornost iz drugih športov, kot so ameriški nogomet itd.

===Izvor besede MMA (Mešane borilne veščina)===
Prva dokumentirana uporaba imena ''mešane borilne veščine'' je bila v UFC 1 s strani Howarda Rosenberga v letu 1993. Ta izraz je dobil popularnost, ko je stran newfullcontact.com, ena izmed največjih strani z največ oglaševanja tega športa. Blatnich in John McCarthy sta zaprosila, da se ime mešane borilne veščine uporabi v tem športu. To se je zgodilo na eventu Ultimate Fighting Championship 17, predtem pa se je uporabljal izraz »ultimate fighting«. Vprašanje na to, od kod dejansko izvira ime je še vedno pereča debata.

===MMA organizacija===
Glede na MMA portal Tapology.com je več 100 organizacij, ki organizirajo MMA evente po svetu.
Odkar je UFC postal glavna organizacija na tem področju leta 2006, in z združitvijo leta 2007 z Pride Fighting Championships in še nato organizaciji WEC in Strikeforce ni nobena druga organizacija predstavila eventa, ki bi bolj pritegnil pozornost. UFC ( Ultimate Fighting Championship) ima tudi pod sabo skoraj vse izmed najbolje rankiranih borcev na svetu. 30 Aprila 2011, na UFC 129 je bilo rekordno število gledalcev (55,724) v Rogers Centre v Torontu, s čimer so tudi največ zaslužili in sicer 12,075,000$.

V letu 2011 je UFC dosegel večletno sodelovanje z Fox Sports podjetjem, s čimer so naredili velik korak naprej, in tudi pripeljali ta šport pred ekrane vseh. 
Poleg UFCja, so sedanje MMA organizacije, katere imajo vsaj tri TOP15 rankirane borce so:
-	Bellator MMA ( Nahajajo se v Kaliforniji. Njihovi eventi se predvajajo na Spike TV programu)
-	ONE Championship ( Nahajajo se v Singapurju. Njihovi eventi se predvajajo na ESPN Star Sports, in na drugih omrežjih po svetu). World Series of Fighting (Nahajajo se v Las Vegasu. Njihovi eventi se predvajajo na NBV Sports, ter na drugih omrežjih po svetu.)
-	Invicta FC (vse ženski MMA) (Nahajajo se v Severni Karolini. Njihovi eventi se predvajajo na spletu.)
Borci po navadi dobijo pogodbe od ene izmed zgoraj naštetih organizacij, vključno z UFC ( Ultimate Fighting Championship), če se dobro in uspešno borijo v drugih MMA organizacijah po svetu. 
Nekatere organizacije stremijo k temu, da gradijo svojo organizacijo na mladih prospektih, medtem ko imajo nekatere organizacije mešanico veteranov ter mladih prospektov. Nekatere organizacije živijo samo od tega, da iz njihovih organizacij preidejo v večje organizacije, nekatere organizacije pa obstajajo zato, da se trudijo obstati in postati najboljša organizacija na svetu. Nekatere organizacije tudi izvajajo po na primer 4 evente na leto, nekatere pa jih izvajajo tudi po eno na mesec. Najbolših 50 MMA organizacij na svetu je bilo zbranih na Sherdog forumu, kjer so jih ocenili koliko talenta ima posamezna organizacija, koliko ga je imela v preteklosti, in kako odmevni so njihovi eventi. Popularnost ima tudi vpliv na ocenjevanje.

===MMA telovadnice===

Po svetu je na stotine MMA telovadnic.
Trenutno najboljše MMA telovadnice na svetu, glede na to koliko top rankiranih borcev, vključno z UFC prvaki imajo, so:
# Kings MMA – Nastanjena v Huntington Beach, Kalifornija. Je trenutno edina telovadnica, ki ima trenutno dva UFC aktualna prvaka (Rafael Dos Anjos in Fabricio Werdum)
# Jackson – Winkeljohn MMA – Nastanjena v Albuquerque, New Mexico
# American Top Team (ATT) – Nastanjena v Coconut Creek, Florida.
# American Kickboxing Academy (AKA) – Nastanjena v San Jose, Kalifornija
# Nova Uniao – Nastanjena v Rio de Janeiro, Brazilija
# Blackzilians – Nastanjena v Boca Raton, Florida
# Alliance MMA – Nastanjena v San Diego, Kalifornija
# Black House (Team Nogueira) – Nastanjena v Rio de Janeiro, Brazilija
# AMC Pankration – Nastanjena v Kirkland, Washington
# Roufusport – Nastanjena v Milwaukee, Wisconsin
# Team Alpha Male – Nastanjena v Sacramento, Kalifornija

Še omembe vredni:
* Reign MMA (propadla) – Nastanjena v Orange Country, Kalifornija
* MMA Lab – Nastanjena v Glendale, Arizona
* Tristar Gym – Nastanjena v Montrealu, Quebe, Kanada.

===Razvoj borcev===
Kot rezultat naraščaja števila borcev, organiziranih trening kampov, deljenja informacij, je razumevanje borb in strategij zelo napredovala. UFC komentator Joe Rogan trdi, da so mešane borilne veščine napredovale bolj v zadnjih 10 letah, ko pa so prej v 700 letih skupaj.  V začetku 1990 so borci stila brazilian jiu – jiutsu dominirali v tem športu.

== Glej tudi ==
*[[Rokoborba]]

[[Kategorija:Borilne veščine]]
[[Kategorija:Mešane borilne veščine|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>njcarqq03jicpt4hqvg78tdqhh3d5t1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>SAIC Motor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>405635</id>
    <revision>
      <id>5748266</id>
      <parentid>5747995</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T19:09:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-np, tp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3979" xml:space="preserve">{{Infobox company
| name = SAIC Motor Corporation Limited
| logo = [[File:SAICMotor logo.png|140px]]
| type = [[Delniška družba]]
| traded_as = SSE:600104
| company_slogan = 
| foundation = 2011 (SAIC Motor Corporation Limited)&lt;br /&gt;1995 (Shanghai Automotive Industry Corp. (Group))&lt;br /&gt;1955 (Shanghai Internal Combustion Engine Components Company)
| founder = 
| location_city = [[Šanghaj]]
| location_country = [[Kitajska]]
| location = 
| key_people = Chen Zhixin (predsednik)&lt;br /&gt; Chen Hong (direktor) &lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.getinews.com/news-8491625-SAIC-president-Chen-Hong-took-over-as-chairman-Hu-Maoyuan-retirement.html|title=Top Management|publisher=Shanghai Automotive Industry Corporation (Group)}}&lt;/ref&gt;
| industry = [[Avtomobilska industrija]]
| products = Avtomobili, komercialna vozila
| production = 
| revenue = $101,7 milijard (2014)&lt;ref name=yrinrev&gt;{{cite web|url=http://www.saicgroup.com/chinese/xwzx/xwk/2015/38043.shtml|title=2014 Annual Report - Year in review|accessdate=2 April 2015|publisher=Shanghai Automotive Industry Corporation (Group)}}&lt;/ref&gt;
| operating_income = 
| net_income = 
| assets = 
| num_employees = 144955 (2013)&lt;ref name=highfig&gt;{{cite web|url=http://www.saicgroup.com/english/images/investor_relations/financial_report/2015/1/26/27DFA834F6AD4AC7998F118FDCE1071B.pdf|title=2013 Annual Report - Highlight figures (page 30)|publisher=Shanghai Automotive Industry Corporation (Group)}}&lt;/ref&gt;
| parent = Assets Supervision and Administration Commission&lt;ref&gt;{{Cite news
  | last = Zhao
  | first = Hejun
  | title = Shanghai's Slow Boat to State Asset Reform
  | publisher = Caixin
  | date = 2010-10-22
  | url = http://english.caing.com/2010-10-22/100191435.html
  | accessdate = 15 July 2011}}
&lt;/ref&gt;
| divisions = [[Maxus]]&lt;br&gt;[[Roewe]]&lt;br&gt;[[MG Motor]]&lt;br&gt;[[Nanjing Automobile]]&lt;br&gt;[[MG Motor UK]]
| subsid = {{Collapsible list|title=List|
* [[General Motors India Private Limited|GM India]] (7%)
*[[SAIC Motor UK]]
** [[MG Motor]]
** [[LDV Group|Eco Concept]]
* [[Nanjing Automobile]]
** [[Nanjing Automobile|Soyat]]
* Nanjing Iveco Auto Co Ltd 
* Saic-Iveco Commercial Vehicle Co Ltd
* [[SAIC-GM-Wuling]] (50,1%)
** [[Baojun]]
* [[Shanghai Volkswagen]] (50%)
* [[Shanghai GM]] (51%)
* [[Sunwin Bus]] (50%)
International:
* [[SAIC USA]]}}
| homepage = [http://www.saicmotor.com/english/index.shtml SAIC Motor]
| footnotes = 
| intl = 
}}
[[Slika:MG 550.JPG|sličica|MG/Roewe 550, lansiran leta 2008]]
[[Slika:1986 Shanghai SH760.jpg|sličica|Shanghai SH760]]
[[Slika:Weststar Maxus in KL.jpg|sličica|Maxus V80]]
'''SAIC Motor Corporation Limited''' (tudi '''SAIC''', v preteklosti '''Shanghai Automotive Industry Corporation''') je največji [[kitajska|kitajski]] proizvajalec [[motorno vozilo|motornih vozil]]. Podjetje je v lasti kitajske vlade, sedež je v [[Šanghaj|Šanghaju]], [[Kitajska]]. SAIC je poleg [[Chang'an Automobile Group|Chang'an Motors]], [[FAW Group]] in [[Dongfeng Motor]] en izmed &quot;velikih štirih&quot; kitajske [[avtomobilska industrija|avtomobilske industrije]]. SAIC ima v lasti tudi britansko blagovno znamko [[MG Motor]] in kitajskega proizvajalca luksuznih vozil [[Roewe]]. 

Leta 2014 so zgradili več kot 4,5 milijona enot.&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://www.caam.org.cn/zhengche/20141212/0905141115.html | title=2014年11月汽车分车型前十家生产企业销量排名 | publisher=China Association of Automobile Manufacturers (CAAM) | work=caam.org.cn | date=12 December 2014| accessdate=13 December 2014}}&lt;/ref&gt;

==Glej tudi==
*[[BYD Auto]]
*[[Dongfeng Motor]]
*[[FAW Group]]
*[[Chang'an Automobile Group]]

==Sklici==
{{Reflist|2}}

==Zunanje povezave==
*[http://www.saicmotor.com/english/index.shtml SAIC Motor stran]
*[http://www.saicmotor.co.uk SAIC Motor UK Technical Centre]

{{Avtomobilske znamke}}

[[Kategorija:Proizvajalci avtomobilov]]
[[Kategorija:Avtomobilska podjetja Kitajske]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2011]]
[[Kategorija:Kratice]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>bme0n4zne7nkqeg2hgcb0yj0cnwc6k3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Začetek fašizma v Italiji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>408045</id>
    <revision>
      <id>5748447</id>
      <parentid>5707427</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:52:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7518" xml:space="preserve">[[Slika:Benito Mussolini 1922.jpeg|sličica|[[Benito Mussolini]] leta 1922, v času, ko je prevzel vodenje Italije in vzpostavil fašistični režim.]]
'''Doba [[fašizem|fašizma]]''' je v [[Italija|Italiji]] trajala od leta 1921, ko je fašistična stranka pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] prišla v [[parlament]], do leta 1943, ko je deklaracija Narodnega osvobodilnega komiteja (''Comitato di Liberazione Nazionale'' bolje poznan pod kratico ''CLN'', ki je vodil [[italijansko odporniško gibanje]]) zahtevala socialno in politično obnovo Italije, ki naj nastopi z uničenjem fašizma in vseh njegovih simbolov ter z Mussolinijevo usmrtitvijo.

==Italijanska socialistična stranka==

[[Italijanska socialistična stranka|Italijansko socialistično stranko]] (''Partito Socialista Italiano'') je ustanovil leta 1892 [[Filippo Turati]], bivši sodelavec [[Ana Kulišova|Ane Kulišove]] in njen poznejši življenjski drug. Turati se je zavzemal za ruski anarhični [[socializem]], vendar je bil mnenja, da se mora gibanje prilagajati lokalnim zahtevam. Po njegovem, v tedanji Italiji ni bila potrebna [[anarhija]], temveč solidna socialna reforma. To stališče je povzročilo razna trenja v političnih krogih in istočasno množične pristope delavcev v stranko. Stranka sama je bila ideološko močno razvejana, nastajale so skrajne teoretične skupine. Leta 1910 se je prvič pojavil na strankinem kongresu Benito Mussolini kot predstavnik volivcev iz mesta [[Forlì]].

Razdori v strankinem vodstvu so postajali vse globlji, dokler niso bili izločeni iz stranke nekateri visoki predstavniki, [[Leonida Bissolati]], [[Gino Piva]], [[Ivanoe Bonomi]] in drugi, ki so ustanovili Italijansko socialistično reformistično stranko (PSRI). Najbolj zagrizen zagovornik njihove izključitve je bil Mussolini, ki si je s tem pridobil odobravanje vodstva. Kmalu mu je bilo poverjeno predsedstvo uradnega glasila [[Avanti!]].

Ob izbruhu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je vlada opredelila za [[nevtralnost]] Italije, medtem ko je bil Mussolini prepričan intervencionist. Zaradi tega je bil odstranjen iz stranke in je ustanovil lastno glasilo [[Il Popolo d'Italia]]. 

Na 17. kongresu Socialistične stranke (1921) je prišlo do popolnega razkola. Stranka je razpadla na tri skupine. Ena od teh so bili [[komunizem|komunisti]], ki so izstopili in ustvarili novo stranko, [[Komunistična partija Italije|Italijansko komunistično stranko]] (''Partito Comunista Italiano''). Druga skupina s Turatijem na čelu se ni odcepila, vendar je Turati brez posvetovanja z ostalimi stopil v stik s [[Viktor Emanuel III.|kralj]]em in [[Giovanni Giolitti|Giolitti]]jem za rešitev vladne krize. Zaradi tega je bila njegova skupina izločena iz Socialistične stranke in je ustvarila ''Partito Socialista Unitario''. Preostanek Socialistične stranke je bil sestavljen iz pripadnikov originalnega gibanja.

==Prvi koraki fašizma==

Po prvi svetovni vojni je vladalo v Italiji hudo nezadovoljstvo med ljudstvom, kar je treba pripisati predvsem ekonomski krizi, [[brezposelnost]]i in ugotovitvi, da [[Kraljevina Italija|država]] ni izpolnila nobene od obljub, na primer razlastitve veleposestev v korist [[veteran]]ov. 

Mussolini je po povratku iz vojske spet zasedel mesto direktorja časopisa ''Il Popolo d'Italia'', kateremu je najprej popravil podnaslov iz ''socialistični dnevnik'' v ''dnevnik borcev in proizvajalcev'', s čimer je že nakazal novo usmeritev. Na njegovi socialistični ideologiji je vojna zapustila težke pečate militarizma in nezadovoljstva. Objavil je svoje prepričanje, da so veterani Velike vojne (kot Italijani še danes imenujejo prvo svetovno vojno) zaslužna [[aristokracija]], ki bi morala vladati povojni Italiji. [[Nemci|Nemški]] ''Freikorps'', vojaške  čete prostovoljcev, so ga prepričali, da se mora politika posluževati organiziranih oboroženih skupin, zato je leta 1919 s skupino somišljenikov ustanovil gibanje ''Fasci italiani di combattimento'', ki se je predstavilo kot &quot;social-revolucionarna in nacionalistična&quot; stranka. Skromno število začetnih udeležencev je hitro raslo in kljub Mussolinijevim zagotovitvam, da gre samo za liberalno zaščito svobode izražanja, je gibanje v kratkem zadobilo močno bojevit značaj, predvsem s pristopom [[Filippo Tommaso Marinetti|Marinettijevih]] [[futurizem|futuristov]]. Pod vodstvom samega Marinettija so fašisti in futuristi napadli Socialistično stranko z oboroženim vdorom na sedež lista Avanti!. &lt;ref&gt;  Vivarelli, R.: ''Storia delle origini del fascismo, 2012&lt;/ref&gt;
To je bila prva nasilna akcija fašizma, ki je Mussolini ni odobraval, a jo je vsekakor zagovarjal kot izraz fašističnega gibanja. &lt;ref&gt;E. in D. Susmel (urednika): ''Opera omnia di Benito Mussolini'', XVIII, str. 201. Okno v članku z naslovom ''Ne bomo trpeli nasilja!'' z dne 18. aprila 1919 prinaša Mussolinijevo izjavo: &quot;Mi fašisti nismo organizirali napada na socialistični časopis, vendar prevzemamo vso moralno odgovornost za to dejanje.&quot;&lt;/ref&gt;

Po tem dogodku je Mussolini začel z rekrutiranjem velikega števila ''arditov'' (vojaško organiziranih čet) in s preskrbo orožja, ker si je pričakoval &quot;rdeči protinapad&quot;. &lt;ref&gt; Mack Smith, D.: ''Mussolini'', ISBN 978-88-17-11537-7&lt;/ref&gt;

==Nasprotovanje vladi in ideološki preobrat==

Prvič je Mussolini odkrito nastopil proti oblastem, ko se je postavil proti vladi [[Francesco Saverio Nitti|Nitti]] (1919-1920), ki jo je smatral za nesposobno, in revolucionarni krogi so od njega pričakovali [[državni udar]]. Vendar Mussolini ni mislil po tej poti priti na oblast. Tudi [[Gabriele D'Annunzio|D'Annunziev]] podvig na [[Rijeka|Reki]] ni bil v njegovih načrtih. Vendar je bil Mussolini po padcu vlade Nitti soglasen z novim predsednikom [[Antonio Gramsci|Gramscijem]], da je Reška avantura zgovoren dokaz o postopnem razpadu buržoazne države, ki ga Socialistična stranka ni znala izkoristiti. &lt;ref&gt;Gramsci, A.: ''Socialismo e fascismo. L'Ordine Nuovo 1921-1922'', Torino 1978 &lt;/ref&gt; 

Še istega leta 1919 so se ''fasci'' predstavili na političnih [[volitve|volitvah]], a izidi so bili porazni. To je Mussolinija prepričalo, da je fašizem neželena novost za konzervativce in preveč poljuden za progresiste. Če torej nima svojega mesta med [[levica (politika)|levičarji]], je treba poskusiti zvezo z [[desnica (politika)|desnico]]. &lt;ref&gt;De Felice, R.: ''Mussolini il rivoluzionario 1883-1920'', 1995, ISBN 88-06-13990-8&lt;/ref&gt; 

Postopno prehajanje na desnico se je najprej pokazalo kot zbližanje [[industrija]]lcem, katerim je bila obljubljena oborožena zaščita ''arditov'' v primeru grozeče ljudske vstaje po ruskem zgledu. Da je bilo za to zaščito treba finansirati stranko, je bilo splošno razumljivo. 

Ko je Giolitti povabil Mussolinija, naj vstopi v &quot;koalicijo narodnih strank&quot; &lt;ref&gt;De Felice, R.: ''Mussolini il fascista - La conquista del potere'', 1955&lt;/ref&gt; je slednji povabilo sprejel tudi v prepričanju, da bo s tem vplival na stališča ostalih strank. Dejansko je to bila vključitev fašistične organizacije v politično desnico. Na naslednjih volitvah (1921) je &quot;koalicija narodnih strank&quot; zmagala in fašisti so dobili 35 sedežev v poslanski zbornici. 

Od tega trenutka dalje se je začela razvijati najbolj nasilna doba fašizma in skvadrizma, specifično proti [[socialist]]om in [[komunist]]om.

==Glej tudi==

*[[Pohod na Rim]]

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Fašizem]]
[[Kategorija:Zgodovina Italije]]</text>
      <sha1>bfyaakvo8dgetcgupl4o4ufn3kain7n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mydoom</title>
    <ns>0</ns>
    <id>412751</id>
    <revision>
      <id>5748468</id>
      <parentid>5690269</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:14:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4233" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{lektura}}
'''Mydoom''' je [[računalniški črv]], znan tudi kot '''my.doom''', '''W32.MyDoom@mm''', '''Novarg''', '''Mimail.R''' in '''Shimgapi'''. Mydoom je znan po tem, da okuži [[Microsoft]] Windows. Večinoma se prenaša preko elektronske pošte. Elektronsko sporočilo vsebuje priponko. Če se ta priponka odpre se mail razpošlje vsem stikom, ki jih ima prejemnik v imeniku. 

Prvič je bil zaznan 26. januarja 2004, obstajajo pa različice v angleškem in francoskem jeziku. Črv vsebuje sporočilo: »andy; I'm just doing my job, nothing personal, sorry«. Mydoom je učinkovitejši od črvov Sobig in [[ILOVEYOU]], med vsemi znanimi črvi se je ob odkritju najhitreje širil.

== Tehnične podrobnosti ==
Ko se zažene, črv odpre Windows Beležnico, v kateri se nahajajo odstranjeni podatki. Črv šifrira večino niti v telesa UPX z ROT13 metodo. Znaki v abecedarju se zavrtijo za 13 položajev v desno. Začne se na začetku, če je pozicija nad zadnjim znakom. Črv odpira backdoor na okuženih računalnikih. To se zgodi, ko črv na novo zasadi SHIMGAPI.DLL datoteko. Mydoom opravlja tudi  Distributed Denial-of-Service napad na www.sco.com. Napad se začne 1. februarja. 

Mydoom je programiran tako, da se širjenje vedno ustavi 12. februarja. 

=== Žrtve in okužbe ===
Mydoom je povzročil že preko 38.5 milijarde dolarjev škode. Vendar pa to število prihaja iz organizacije Mi2g, ki je znano po svojih izjemno pogosto absurdno, visokimi ocenami škode. Storitev MESSAGELABS je blokirala že okoli 7.4 milijona primerov Mydoom napadov. Eno od 41 elektronskih sporočil je okuženo z računalniškim črvom Mydoom. Pojavilo se je tudi obdobje, ko je bilo z Mydoomom okuženo vsaj eno od dvanajstih elektronskih sporočil. To je znašalo okoli 20-30% svetovnega prometa preko elektronske pošte. To je upočasnilo internetni promet po vsem svetu. 13 odstotkov okuženih  je bilo v ZDA, ostalo pa se je pojavilo v Rusiji. 

F-Secure antivirus strokovnjak Mikko Hypponen pravi, da je  Mydoom &quot;najslabši e-poštni črv incident, ki se je zgodil v zgodovini virusov&quot;. MESSAGELABS stran  je Mydoom uvrstila kot  5. najbolj aktivnih črvov. . 

=== Zaščita ===
Elektronsko sporočilo, ki je okuženo, lahko zaznamo prepoznamo po prejemnikovem imenu in naslovni vsebini elektronskega sporočila oziroma pošte.

Primeri naslovnih vsebin:

Hi

Hello

Error

Test

Mail delivery system

Mail transaction failed

Server report status

Elektronsko sporočilo vsebuje priponko s končnico CMD.EXE.PIF.TXT. ali SCR datoteka. Lahko je prišlo tudi v ZIP datoteki. 

Najboljša zaščita je bila prepoznava elektronskega sporočila oziroma pošte in neodpiranje neznane priponke. Strokovnjaki so opozarjali, da se pri okužbi s črvom Mydoom za odstranitev uporabil posebno odstranitveno orodje in protivirusni program. To se uporabi zaradi tega, ker Mydoom pusti veliko map in datotek skozi celoten sistem računalnika. 

== Časovno zaporedje ==
Prvič se je pojavil 26. januarja 2004 v Severni Ameriki. Prišel naj bi iz Rusije. Za nekaj ur se je zaradi črva upočasnil internetni prenos. Mydoom je zanikal, da je bil črv razposlan, saj naj bi se to zgodilo šele 1. februarja 2004. 27. januarja je SCO ponudila Ameriki veliko denarno nagrado za aretacijo ustvarjalcev črva Mydoom. Kasneje so začeli opravljati raziskave po celem svetu, da bi našli storilce. Julija 2009 je bila nazadnje napadena Južna Koreja Združene države Amerike. Od takrat naprej do danes ni bilo zaznane večje širitve črva Mydoom. 

== Viri ==
* {{Navedi splet|url = https://www.f-secure.com/v-descs/novarg.shtml|title = Mydoom|date = |accessdate = |website = |publisher = F-Secure |last = |first = }}
* {{Navedi splet|url = http://www.symantec.com/security_response/writeup.jsp?docid=2004-072615-3527-99|title = W32.Mydoom.M@mm|date = |accessdate = 3.1.2016|website = |publisher = Symantec |last = |first = }}
* {{Navedi splet|url = http://www.pcmag.com/article2/0,2817,1485719,00.asp|title = MyDoom.A:Fastest Spreading Virus in History |date = 3.2.2004 |accessdate = 3.1.2016 |work = PCMag |publisher = |last = Munro |first = Jay }}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
http://mydoom.com/

[[Kategorija:Računalniški črvi]]</text>
      <sha1>me8vmte922t8kwvqy38ixo15x4odsfw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748550</id>
      <parentid>5748468</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:49:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slovnica in povezave</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4267" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{lektura}}
'''Mydoom''' je [[računalniški črv]], znan tudi kot '''my.doom''', '''W32.MyDoom@mm''', '''Novarg''', '''Mimail.R''' in '''Shimgapi'''. Mydoom je znan po tem, da okuži [[Microsoft]] Windows. Večinoma se prenaša preko elektronske pošte. Elektronsko sporočilo vsebuje priponko. Če se ta priponka odpre se mail razpošlje vsem stikom, ki jih ima prejemnik v imeniku. 

Prvič je bil zaznan 26. januarja 2004, obstajajo pa različice v angleškem in francoskem jeziku. Črv vsebuje sporočilo: »andy; I'm just doing my job, nothing personal, sorry«. Mydoom je učinkovitejši od črvov Sobig in [[ILOVEYOU]], med vsemi znanimi črvi se je ob odkritju najhitreje širil.

== Tehnične podrobnosti ==
Ko se zažene, črv odpre Windows Beležnico, v kateri se nahajajo odstranjeni podatki. Črv šifrira večino niti v telesa UPX z ROT13 metodo. Znaki v abecedarju se zavrtijo za 13 položajev v desno. Začne se na začetku, če je pozicija nad zadnjim znakom. Črv odpira backdoor na okuženih računalnikih. To se zgodi, ko črv na novo zasadi SHIMGAPI.DLL datoteko. Mydoom opravlja tudi  Distributed Denial-of-Service napad na www.sco.com. Napad se začne 1. februarja. 

Mydoom je programiran tako, da se širjenje vedno ustavi 12. februarja. 

=== Žrtve in okužbe ===
Mydoom je povzročil že preko 38.5 milijarde dolarjev škode. Vendar pa to število prihaja iz organizacije Mi2g, ki je znano po svojih izjemno pogosto absurdno, visokimi ocenami škode. Storitev MESSAGELABS je blokirala že okoli 7.4 milijona primerov Mydoom napadov. Eno od 41 elektronskih sporočil je okuženo z računalniškim črvom Mydoom. Pojavilo se je tudi obdobje, ko je bilo z Mydoomom okuženo vsaj eno od dvanajstih elektronskih sporočil. To je znašalo okoli 20-30% svetovnega prometa preko elektronske pošte. To je upočasnilo internetni promet po vsem svetu. 13 odstotkov okuženih  je bilo v ZDA, ostalo pa se je pojavilo v Rusiji. 

F-Secure antivirus strokovnjak Mikko Hypponen pravi, da je  Mydoom &quot;najslabši e-poštni črv incident, ki se je zgodil v zgodovini virusov&quot;. MESSAGELABS stran  je Mydoom uvrstila kot  5. najbolj aktivnih črvov. . 

=== Zaščita ===
Elektronsko sporočilo, ki je okuženo, lahko zaznamo prepoznamo po prejemnikovem imenu in naslovni vsebini elektronskega sporočila oziroma pošte.

Primeri naslovnih vsebin:

Hi

Hello

Error

Test

Mail delivery system

Mail transaction failed

Server report status

Elektronsko sporočilo vsebuje priponko s končnico CMD.EXE.PIF.TXT. ali SCR datoteka. Lahko je prišlo tudi v ZIP datoteki. 

Najboljša zaščita je bila prepoznava elektronskega sporočila oziroma pošte in neodpiranje neznane priponke. Strokovnjaki so opozarjali, da se pri okužbi s črvom Mydoom za odstranitev uporabil posebno odstranitveno orodje in protivirusni program. To se uporabi zaradi tega, ker Mydoom pusti veliko map in datotek skozi celoten sistem računalnika. 

== Časovno zaporedje ==
Prvič se je pojavil 26. januarja 2004 v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. Prišel naj bi iz [[Rusija|Rusije]]. Za nekaj ur se je zaradi črva upočasnil internetni prenos. Mydoom je zanikal, da je bil črv razposlan, saj naj bi se to zgodilo šele 1. februarja 2004. 27. januarja je SCO ponudila ZDA veliko denarno nagrado za aretacijo ustvarjalcev črva Mydoom. Kasneje so začeli opravljati raziskave po celem svetu, da bi našli storilce. Julija 2009 je bila nazadnje napadena [[Južna Koreja]] in Združene države Amerike. Od takrat naprej do danes ni bilo zaznane večje širitve črva Mydoom. 

== Viri ==
* {{Navedi splet|url = https://www.f-secure.com/v-descs/novarg.shtml|title = Mydoom|date = |accessdate = |website = |publisher = F-Secure |last = |first = }}
* {{Navedi splet|url = http://www.symantec.com/security_response/writeup.jsp?docid=2004-072615-3527-99|title = W32.Mydoom.M@mm|date = |accessdate = 3.1.2016|website = |publisher = Symantec |last = |first = }}
* {{Navedi splet|url = http://www.pcmag.com/article2/0,2817,1485719,00.asp|title = MyDoom.A:Fastest Spreading Virus in History |date = 3.2.2004 |accessdate = 3.1.2016 |work = PCMag |publisher = |last = Munro |first = Jay }}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
http://mydoom.com/

[[Kategorija:Računalniški črvi]]</text>
      <sha1>d0ymp09nw3tnff3u7rmlkh1e8pkvidc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Šport v Sloveniji</title>
    <ns>10</ns>
    <id>413864</id>
    <revision>
      <id>5748397</id>
      <parentid>5552948</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T07:53:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+1</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1516" xml:space="preserve">{{Navpolje
|name  = Šport v Sloveniji
|title = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Šport v Sloveniji]]
|listclass = hlist

|group1 = Tekmovanja
|list1  = * [[Biatlonski stadion Pokljuka|Biatlon na Pokljuki]]
* [[Dirka po Sloveniji]]
* [[Konjiški maraton]]
* [[Ljubljanski maraton]]
* [[Letalnica bratov Gorišek|Planiški poleti]]
* [[Pokal Vitranc]]
* [[Zlata lisica]]

|group2 = Turnirji
|list2  = * [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922]]
* [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1966]]
* [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970]]
* [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1970]]
* [[Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 1970]]
* [[35. šahovska olimpijada]]
* [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004]]
* [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013]]
* [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2022]]

|group3 = Reprezentance
|list3  = * [[Slovenska hokejska reprezentanca]]
* [[Slovenska košarkarska reprezentanca]]
* [[Slovenska nogometna reprezentanca]]
* [[Slovenska rokometna reprezentanca]]
* [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenska odbojkarska reprezentanca]]

|group4 = Organizacije
|list4 = * [[Olimpijski komite Slovenije]]
* [[Hokejska zveza Slovenije]]
* [[Košarkarska zveza Slovenije]]
* [[Nogometna zveza Slovenije]]
* [[Smučarska zveza Slovenije]] 

|group5 = Nagrade
|list5 = * [[Slovenski športnik leta]]
* [[Bloudkovo priznanje]]
* [[Hram slovenskih športnih junakov]]

}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]]
[[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>5r1tu43fwo7rslg0bigya30zxeq30q9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748422</id>
      <parentid>5748397</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:33:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+1</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1556" xml:space="preserve">{{Navpolje
|name  = Šport v Sloveniji
|title = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Šport v Sloveniji]]
|listclass = hlist

|group1 = Tekmovanja
|list1  = * [[Biatlonski stadion Pokljuka|Biatlon na Pokljuki]]
* [[Dirka po Sloveniji]]
* [[Konjiški maraton]]
* [[Ljubljanski maraton]]
* [[Letalnica bratov Gorišek|Planiški poleti]]
* [[Pokal Vitranc]]
* [[Zlata lisica]]

|group2 = Turnirji
|list2  = * [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922]]
* [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1966]]
* [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970]]
* [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1970]]
* [[Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 1970]]
* [[35. šahovska olimpijada]]
* [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004]]
* [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013]]
* [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019]]
* [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2022]]

|group3 = Reprezentance
|list3  = * [[Slovenska hokejska reprezentanca]]
* [[Slovenska košarkarska reprezentanca]]
* [[Slovenska nogometna reprezentanca]]
* [[Slovenska rokometna reprezentanca]]
* [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenska odbojkarska reprezentanca]]

|group4 = Organizacije
|list4 = * [[Olimpijski komite Slovenije]]
* [[Hokejska zveza Slovenije]]
* [[Košarkarska zveza Slovenije]]
* [[Nogometna zveza Slovenije]]
* [[Smučarska zveza Slovenije]] 

|group5 = Nagrade
|list5 = * [[Slovenski športnik leta]]
* [[Bloudkovo priznanje]]
* [[Hram slovenskih športnih junakov]]

}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]]
[[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>3gvwacx6bdb92zufpib0cyldfbdiory</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748431</id>
      <parentid>5748422</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:42:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+1</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1609" xml:space="preserve">{{Navpolje
|name  = Šport v Sloveniji
|title = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Šport v Sloveniji]]
|listclass = hlist

|group1 = Tekmovanja
|list1  = * [[Biatlonski stadion Pokljuka|Biatlon na Pokljuki]]
* [[Dirka po Sloveniji]]
* [[Konjiški maraton]]
* [[Ljubljanski maraton]]
* [[Letalnica bratov Gorišek|Planiški poleti]]
* [[Pokal Vitranc]]
* [[Zlata lisica]]

|group2 = Turnirji
|list2  = * [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922]]
* [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1966]]
* [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970]]
* [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1970]]
* [[Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 1970]]
* [[35. šahovska olimpijada]]
* [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004]]
* [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013]]
* [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019]]
* [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2022]]
* [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2023]]

|group3 = Reprezentance
|list3  = * [[Slovenska hokejska reprezentanca]]
* [[Slovenska košarkarska reprezentanca]]
* [[Slovenska nogometna reprezentanca]]
* [[Slovenska rokometna reprezentanca]]
* [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenska odbojkarska reprezentanca]]

|group4 = Organizacije
|list4 = * [[Olimpijski komite Slovenije]]
* [[Hokejska zveza Slovenije]]
* [[Košarkarska zveza Slovenije]]
* [[Nogometna zveza Slovenije]]
* [[Smučarska zveza Slovenije]] 

|group5 = Nagrade
|list5 = * [[Slovenski športnik leta]]
* [[Bloudkovo priznanje]]
* [[Hram slovenskih športnih junakov]]

}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]]
[[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>c00l1mid6rapxndee452r8mpxxshfmn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miheil Saakašvili</title>
    <ns>0</ns>
    <id>415784</id>
    <revision>
      <id>5748256</id>
      <parentid>5673522</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:46:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>podnaslovi</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8398" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar|name=Miheil Saakašvili&lt;br /&gt;{{small|მიხეილ სააკაშვილი}}|president1=|children=3|spouse=Sandra Roelofs (p. 1994)|party=|nationality=|death_place=|death_date=|residence=|birth_place=|birth_date=|successor1=|predecessor1=|termend1=25. november 2007|termstart1=25. januar 2004|office1=|image=&lt;!-- WD --&gt;|successor2=[[Zurab Noghaideli]]|predecessor2=[[Zurab Žvania]]|termend2=17. februar 2005|termstart2=3. februar 2005|office2=[[Predsednik vlade Gruzije]] (v. d.)|successor=|predecessor=[[Nino Burjanadze]]|termend=17. november 2013|termstart=20. januar 2008|primeminister=|office=[[Predsednik Gruzije]]|caption=|alt=|signature=|premier=[[Lado Gurgenidze]]&lt;br /&gt;[[Grigol Mgaloblišvili]]&lt;br /&gt;[[Nika Gilauri]]&lt;br /&gt;[[Vano Merabišvili]]&lt;br /&gt;[[Bidzina Ivanišvili]]|premier1=[[Zurab Žvania]]&lt;br /&gt;''on sam'' (v. d.)&lt;br /&gt;[[Zurab Noghaideli]]&lt;br /&gt;[[Giorgi Baramidze]] (v. d.)&lt;br /&gt;[[Lado Gurgenidze]]}}'''Miheil Saakašvili''' ([[Gruzinščina|gruzinsko]]: მიხეილ სააკაშვილი; [[Ukrajinščina|ukr.]]: Мiхeiл Ніколозович Саакашвілі&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Po [[Vzhodnoslovansko osebno ime|vzhodno-slovanski navadi]] je del polnega lastnega imena tudi očetovo ime.&lt;/ref&gt;), [[Gruzija|gruzijski]] in [[Ukrajina|ukrajinski]] politik in pravnik, * [[21. december]] [[1967]], [[Tbilisi]].

Bil je tretji predsednik Gruzije v dveh zaporednih mandatih od 25. januarja 2004 do 17. novembra 2013. Od maja 2015 do novembra 2016 je bil guverner ukrajinske oblasti [[Odesa]].&lt;ref name=&quot;PaSr91116&quot;&gt;{{in lang|uk}} [http://www.president.gov.ua/news/prezident-pidpisav-ukaz-pro-zvilnennya-golovi-odeskoyi-oblas-38708 The President signed a decree on dismissal of Odessa Regional State Administration], [[president.gov.ua]] (9 November 2016).

[http://www.unian.info/politics/1615722-poroshenko-signs-odesa-governor-saakashvilis-resignation.html Poroshenko signs Odesa governor Saakashvili's resignation], [[UNIAN]] (10 November 2016).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bbcRa&quot;&gt;[https://www.bbc.com/news/world-europe-37895588 Georgian Saakashvili quits as Ukraine Odessa governor], [[BBC News]] (7 November 2016).&lt;/ref&gt; Je ustanovitelj in nekdanji predsednik stranke Združeno narodno gibanje. Od 7. maja 2020 vodi izvršni odbor ukrajinskega Nacionalnega sveta za reforme.&lt;ref name=&quot;46c23a23048dMS&quot;&gt;[https://www.ft.com/content/8f163cc5-b7fe-4c78-b143-46c23a23048d Mikheil Saakashvili appointed to spearhead reform drive in Ukraine], [[Financial Times]] (7 May 2020).

[https://www.nytimes.com/reuters/2020/05/06/world/europe/06reuters-ukraine-politics-saakashvili.html Georgian Ex-President Saakashvili to Get Ukraine Reform Role: Sources], [[New York Times]] (6 May 2020).&lt;/ref&gt;

== Mladost in izobraževanje ==
Miheil Saakašvili izhaja iz družine izobražencev, po materini in očetovi strani. Mali Miheil je kot otrok in mladostnik živel pri materi (univerzitetna profesorica zgodovine) po odhodu očeta (zdravnik) iz družine. Pri vzgoji je pomagala širša družina. Osnovno in srednjo izobrazbo je pridobil v rodnem Tbilisiju; bil je zlati maturant. Univerzitetno diplomo iz [[mednarodno pravo|mednarodnega prava]] je pridobil na [[Univerza Tarasa Ševčenka|Univerzi Tarasa Ševčenka]] v [[Kijev|Kijevu]] leta 1992; že v neodvisni Ukrajini. Med študijem je bil znanec in prijatelj kasnejšega predsednika Ukrajine, [[Petro Porošenko|Petra Porošenka]]. Po diplomi je pridobival mednarodne delovne izkušnje na področju zaščite človekovih pravic v [[Strasbourg|Strasbourgu]] v [[Oslo|Oslu]] in krtek čas v rodni Gruziji v času nemirov po osamosvojitvi. S pomočjo štipendije je opravil študij za pridobitev podiplomske izobrazbe (LL.M.) na ugledni pravni fakulteti [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]] (New  York, ZDA), leta  1994. Pravno prakso je opravljal pri [[Organizacija združenih narodov|Organizaciji združenih narodov]] in pri neki newyorški pravni pisarni.

== Politika ==
Kot perspektivnega pravnika-politika so ga leta 1995 pritegnili v burno gruzijsko politiko. Že na volitvah 1995 je bil izvoljen za poslanca v parlament, na listi stranke tedanjega predsednika [[Eduard Ševardnadze|Ševardnadzeja]]. V parlamentu je predsedoval odboru, ki je bil pristojen med drugim za ustvarjanje neodvisnega sodstva in nepolitične policije. Leta 2000 je bil imenovan za podpredsednika [[Svet Evrope|Parlamentarne skupščine sveta Evrope]]. Istega leta je postal minister za zakonodajo (in javno upravo) v vladi predsednika Ševardnadzeja.

Leta 2001 je odstopil kot minister in iz stranke, češ da ni imel zadostne možnosti za boj s korupcijo v politiki in pravosodnih organih. V tem času je postal drugi najbolj priljubljeni politik v Gruziji, za predsednikom Ševardnadzejem. Ustanovil je svojo stranko (Združeno narodno gibanje), [[Politična desnica|desnosredinsko]], poudarjeno nacionaistično stranko. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 je Saakašvilijeva stranka dosegla tretje mesto. Ob sumu volilne goljufije je po volitvah prišlo do množičnih nemirov, med katerimi je predsednik Ševardnadze odstopil ([[Revolucija vrtnic]]). Januarja 2004 je na izrednih predsedniških volitvah z izjemnimi 96% glasov zmagal Saakašvili&lt;ref&gt;[https://www.rtvslo.si/svet/gruzija-ogromna-podpora-sakasviliju/14050 Gruzija: Ogromna podpora Sakašviliju Po podatkih vzporednih volitev je zmagal skupni kandidat opozicije in vodja novembrske žametne revolucije v Gruziji Mihail Sakašvili MMC RTV SLO, 5. januar 2004]&lt;/ref&gt;. 

=== Predsednik Gruzije ===
Politična premoč, ki jo je Saakašvili pridobil v letih pred in z izvolitvijo mu je omogočila začetek korenitih reform. Na simbolni ravni je bila prva zamenjava zastave, druge simbolne poteze pa so bile prošnja za sprejem v [[Evropska unija|EU]] ter vzajemna podpora &quot;[[Oranžna revolucija|oranžni revoluciji]]&quot; v Ukrajini. Parlament je leta 2007 na predlog Saakašvilija potrdil željo, da se Gruzija vključi v zvezo [[NATO]]. V notranji politiki je Saakašvili dosegel zaznavne uspehe v boju s [[Korupcija|korupcijo]], tako v pravosodnih organih (zlasti policiji) kot pri uradništvu. Policiji je dal velika pooblastila, kar pa je privedlo do nekaterih zlorab (mučenje osumljencev, veliko povečanje zapornikov). Reformiral je zdravstvo in šolstvo. Skoraj vse zdravstvene ustanove so privatizirali, večini prebivalcev pa zagotovili subvencionirano [[zdravstveno zavarovanje]]. Kakovost zdravstvenih storitev se je zvišala, vendar so nekateri prebivalci ostali brez zadostnega zavarovalnega kritja. V šolstvu je Saakašvilijeva oblast uspela odpraviti korupcijo (na primer kupovanje mest na univerzah); manj uspešni pa so bili pri izboljšavi osnovnega in srednjega izobraževanja. 

Na gospodarskem področju je bila uspešna davčna reforma, pri kateri so se podjetniški davki znižali, a se je zaradi boljšega pobiranja priliv v proračun v treh letih povečali za 300%. Zmanjšal je pretirano administriranje v gospodarstvu, ki je slabšalo poslovno klimo in bilo povezano s korupcijskim tveganjem. Gospodarstvo je napredovalo kljub vojaškim grožnjam (odcepljena pokrajina [[Abhazija]], separatizem v [[Adžarija|Adžariji]] in [[Južna Osetija|Južni Osetiji]]), ki so vrh dosegle z [[Rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzinsko vojno]] avgusta 2008. 

Saakašvili je bil drugič izvoljen za predsednika Gruzije januarja 2008, vendar tokrat z manjšo podporo. Zaradi izgubljene rusko-gruzinske vojne, izgube ozemlja Južne Osetije ter gospodarskih sankcij iz strani Rusije je Saakašvili med ljudmi postal izredno nepriljubljen, kar je pripeljalo do številnih nasilnih demonstracij in celo upora v vojski. Na parlamentarnih volitvah oktobra 2012 je Saakašvilijeva stranka izgubila večino. Kmalu po izgubljenih volitvah je Saakašvili odpotoval v [[Združene države Amerike]], kjer je predaval na univerzi Tufts, Medford, [[Massachusetts]].

Oktobra 2021 je bil Miheil Saakašvili aretiran, potem ko se je nezakonito vrnil v svojo državo, potem ko je bil v izgnanstvu zunaj Gruzije od leta 2013. Gesta, ki jo je pojasnil s svojo pripravljenostjo, da se bori skupaj s svojimi rojaki v državi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==Sklici==
{{sklici}}
&lt;references /&gt;
{{politician-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Saakašvili, Miheil}}
[[Kategorija:Gruzinski politiki]]
[[Kategorija:Ukrajinski politiki]]
[[Kategorija:Predsednik Gruzije]]</text>
      <sha1>6x31fihu7vw01q1l41lg8979hy7xdp9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Steklarna Hrastnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>416901</id>
    <revision>
      <id>5748362</id>
      <parentid>4879894</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T05:24:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */ [[Andrej Božič (menedžer)]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6652" xml:space="preserve">[[Slika:Steklarna Hrastnik Logo.png|thumb|right|300px|Logotip podjetja (2016)]]
[[Slika:Postcard of Steklarna Hrastnik.jpg|thumb|right|300px|Steklarna v prvi polovici 20. stoletja (v sredini nad [[Železniška postaja Hrastnik|železniško postajo]] v ospredju)]]
[[Slika:SLO-Hrastnik2.JPG|thumb|right|300px|Steklarna leta 2007]]

'''Steklarna Hrastnik''' je [[delniška družba]] s sedežem v [[Hrastnik]]u, ki proizvaja predvsem namizno [[steklo]], specialno stekleno embalažo in steklo za svetila. Proizvodnja poteka strojno in ročno. Podjetje je staro več kot 150 let.&lt;ref&gt;[http://www.steklarna-hrastnik.si/ Naši izdelki]. Steklarna Hrastnik. Pridobljeno 14. februarja 2015.&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Na nastanek podjetja vplivalo več med seboj povezanih dejavnikov. 

Na splošno je vplivala na razvoj steklarstva v [[Zasavje|Zasavju]] želja lastnikov [[premogovnik]]ov, da bi čim bolj in čimbližje izkopu izkoristili [[premog]] kot vir energije pri proizvodnji izdelkov. Želja je bila v sozvočju z namero upravitelja [[Idrija|idrijskega]] [[Rudnik živega srebra Idrija|rudnika]] [[Živo srebro|živega srebra]] Hippmana, ki je za shranjevanje sublimata in precipitata za zdravilstvo želel sam izdelovati stekleno embalažo. Ker je ves les v okolici Idrije porabil rudnik, je za izgradnjo tovarne z [[Dunaj]]a dobil dovoljenje šele za lokacijo v [[Zagorje ob Savi|Zagorju]]; tam je bilo dovolj energenta (premog) in [[kremen]]čevega peska, pa tudi transportna pot (reka [[Sava (reka)|Sava]]) je bila v bližini. Steklarna je začela obratovati leta 1804, njeno obratovanje pa so pestile številne težave (kvaliteta izdelkov, rudniški požar in upad dobave premoga leta 1815 ali 1817) in je po tem prenehala obratovati. Poslovanje so obnovili okoli leta 1820.

Na [[Kozjansko|Kozjanskem]] je zaradi obilice lesa od konca 18. stoletja delovalo več [[Glažuta|glažut]], do danes 12, med njimi tudi v bližini Rogaške Slatine, kamor so leta 1928 prenesli proizvodnjo iz prej omenjene zagorske steklarne. Za razvoj hrastniške steklarne je pomembna glažuta v [[Polana, Laško|Polani]] pod [[Lisca (Posavje)|Lisco]]. Delovati je pričela leta 1778, po letu 1801 so jo prestavili v Mišji dol pri [[Jurklošter|Jurkloštru]]. Po smrti Franca Grohmana 1858 je glažuto prevzal zet Edvard J. Heider, inženir in ravnatelj [[Trst|tržaškega]] [[Llyod]]a. Predsednik tega Lloyda je z združbo veletrgovcev leta 1845 kupil hrastniški rudnik, in ker je Heider vedel, da so zastareli gozdni glažuti v Jurkloštru zaradi konkurence šteti dnevi, je leta 1858 od premogovnika v Hrastniku na začetku soteske Pekel, v bližini [[Južna železnica|južne železnice]], kupil zemljišče. Leta 1860 je v novozgrajeni tovarni z dvema talilnima, dvema hladilnima in šestimi drugimi pečmi začel s proizvodnjo enakih izdelkov kot prej v Jurkloštru (pivsko posodo, medicinsko steklo, gladko in brušeno steklo, kredno in kristalno steklo); istega leta je pričela obratovati tudi nova steklarna konkurenčne družbe v Zagorju. Zaradi odhajanja steklarjev je Heider bil že leta 1870 prisiljen steklarno prodati; kupec je bil Karl Franc Burger, zet lastnika kemične tovarne v Hrastniku. Nestalnost delavcev je bila razlog še za nekaj menjav lastništva, dokler upravljanja družbe leta 1903 ni od vdove Viljema Abela prevzel Franc Wieltschnigg (Vilčnik - po rodu iz Ziljske doline). Wieltschnigg je poslovanje zelo moderniziral in razširil, prodajo pa razprostrl širom v tujino, tudi preko oceanov. Zaradi uspešnosti poslovanja so leta 1913 Hrastničani kupili tudi zagorsko steklarno. 

V po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] nastali državi [[SHS (država)|SHS]] so tovarno najprej pestile kadrovske težave (veliko steklarjev je bilo [[Nemci|Nemcev]] in [[Čehi|Čehov]]) in pomanjkanje surovin, po izgradnji več tovarn v [[Srbija|Srbiji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]] pa tudi hiperprodukcija. Wieltschnigg je odšel, vodenje pa so zopet prevzeli Abelovi nasledniki in v sklopu ''Zedinjenih tovarn stekla na dionice'' kupili več tovarn po državi.

Leta 1945 so Steklarno Hrastnik nacionalizirali in leta 1946 ustanovili ''Slovenske steklarne Hrastnik in Rogaška Slatina''; že leta 1947 pa se je Steklarna Hrastnik osamosvojila. Do leta 1960 so večino izdelkov proizvajali na podlagi kataloga iz leta 1939. Ena izmed novosti v tem času je bila steklenica za novo pijačo [[Cockta]]. V pričetku 1960.-ih so pričeli modernizirati proizvodnjo, leta 1973 pa uvedli prvo popolnoma avtomatizirano linijo za proizvodnjo steklenic in gostinskih kozarcev. V letih 1971 in 1972 so prešli na taljenje z [[Električna energija|električno energijo]]. V 1980.-ih je tovarna pokrila 80% [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskih]] potreb po kozarcih v gostinstvu in gospodinjstvih in 90% potreb po drobni embalaži v farmacevtiki, kozmetiki in prehrani.

Po slovenski osamosvojitvi (pa tudi nekaj let prej z zapiranjem jugoslovanskih južnih trgov) ter zaradi požara v skladišču leta 1990 so se za steklarno začeli težji časi. Program so razdelili na tri glavne sklope: program pogrnjena miza, program razsvetljavnih stekel in program drobna embalaža. V letih 1991-1996 so se preusmerili v vrhunske steklarske izdelke ter proizvodnjo prenovili. Razvijajo tudi lastne blagovne znamke. 

Preko lastninskega preoblikovanja podjetja ter prehajanja deležev je podjetje leta 2010 pristalo v večinski lasti [[Igor Lah|Igorja Laha]], podjetje pa od tega leta vodi [[Andrej Božič (menedžer)|Andrej Božič]].&lt;ref name=&quot;knjiga&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Irena Ivančič Lebar |year=2014 |title=210 let zasavskih steklarn |publisher=Zasavski muzej Trbovlje |isbn=978-961-6640-20-6 |cobiss=275714816 |pages=132}}&lt;/ref&gt; Podjetje se v zadnjih letih s prenovo poslovanja navaja kot primer dobre prakse pri reševanju težav v poslovanju.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dnevnik.si/1042710613 |title=Steklarna Hrastnik z rekordno dobičkonosnostjo |accessdate=7.4.2016 |date=3. april 2015 |format= |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/steklarna-hrastnik-bo-za-nalozbe-namenila-skoraj-10-milijonov-evrov/389190 |title=Steklarna Hrastnik bo za naložbe namenila skoraj 10 milijonov evrov |accessdate=7.4.2015 |date=27. marec 2016 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
*{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}}
* [http://www.steklarna-hrastnik.si Spletne strani podjetja]; [http://www.steklarna-hrastnik.si/o-nas/nasa-zgodovina zgodovina]

[[Kategorija:Podjetja Slovenije]]
[[Kategorija:Hrastnik]]</text>
      <sha1>rtubih5wq5dcd9eby75re6tvniz6ohb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gué Pequeno</title>
    <ns>0</ns>
    <id>424077</id>
    <revision>
      <id>5748315</id>
      <parentid>4958334</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:47:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kalle Perälahti</username>
        <id>214499</id>
      </contributor>
      <comment>File</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1891" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name = Gué Pequeno
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| background = solo_singer
| birth_name = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| alias = Guercio 
| origin = [[Milano]], [[Italija]]
| instrument =
| genre = [[Hip-hop|Hip Hop]]
| occupation  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| years_active = 1999–danes
| label = Tanta Roba
| associated_acts = [[Club Dogo]], [[Marracash]], [[Fabri Fibra]]
| website     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}
[[File:Guè Pequeno.jpg|thumb|Guè Pequeno]]

'''Gué Pequeno''' (pravo ime '''Cosimo Fini'''), [[Italijani|italijanski]] [[raper]], * [[25. december]] [[1980]], [[Milano]], [[Italija]].&lt;ref&gt;[http://www.lagazzettadellospettacolo.it/musica/27636-gue-pequeno-live-marina-puolo/]&lt;/ref&gt;.

== Diskografija ==
===Solistka===
* 2011 – ''[[Il ragazzo d'oro]]''
* 2013 – ''[[Bravo ragazzo (album Gué Pequeno)|Bravo ragazzo]]''
* 2015 – ''[[Vero (album)|Vero]]''

=== Album naj v sodelovanjue ===
* 1999 – ''[[3 MC's al cubo]]'' ([[Sacre Scuole]])
* 2003 – ''[[Mi fist]]'' ([[Club Dogo]])
* 2005 – ''[[Roccia Music Vol. 1]]'' ([[Dogo Gang]])
* 2006 – ''[[Penna capitale]]'' ([[Club Dogo]])
* 2007 – ''[[Vile denaro]]'' ([[Club Dogo]])
* 2008 – ''[[Benvenuti nella giungla]]'' ([[Dogo Gang]])
* 2009 – ''[[Dogocrazia]]'' ([[Club Dogo]])
* 2010 – ''[[Che bello essere noi]]'' ([[Club Dogo]])
* 2012 – ''[[Noi siamo il club]]'' ([[Club Dogo]])
* 2014 – ''[[Non siamo più quelli di Mi fist]]'' ([[Club Dogo]])
* 2016 – ''[[Santeria (album)|Santeria]]'' ([[Marracash]])

== Glej tudi ==
{{Commons}}
* {{official|http://www.guepequeno.it/}}
* [https://www.facebook.com/guepequeno Gué Pequeno] na [[Facebook]]ju
* [https://twitter.com/therealgue?lang=it| Twitter Gué Pequeno] na [[Twitter]]ju

== Sklici ==
{{sklici|1}}

[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Italijanski raperji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>h9hl32elt5wucgeo1ljk3x0sh7529eu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Čajevec (kamelija)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>426455</id>
    <revision>
      <id>5748214</id>
      <parentid>5521565</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:43:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp taksonomka</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5761" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Čajevec}}
{{taksonomka
|image = Csinensis.jpg
|image2 = Tea Bud.jpg
|image2_caption = Brsti čajevca
|regnum = [[Plantae]] (rastline)
|unranked_divisio = [[kritosemenke]]
|unranked_classis = [[prave dvokaličnice]]
|unranked_ordo = [[Asteride]] (košarnice)
|ordo = [[Ericales]] (vresovci)
|familia =  [[Theaceae]] (čajevke)
|genus = ''[[Camellia]]'' (kamelija)
|species = '''''C. sinensis'''''
|binomial = ''Camellia sinensis''
|binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|L.]]) [[Otto Kuntze|Kuntze]]
|synonyms =
* ''C. angustifolia'' Hung T. Chang
* ''C. arborescens'' Hung T. Chang &amp; F. L. Yu
* ''C. assamica'' (J. W. Masters) Hung T. Chang
* ''C. dehungens''is Hung T. Chang &amp; B. H. Chen
* ''C. dishiensis'' F. C. Zhang et al.
* ''C. longlingensis'' F. C. Zhang et al.
* ''C. multisepala'' Hung T. Chang &amp; Y. J. Tang
* ''C. oleosa'' (Loureiro) Rehder
* ''C. parvisepala'' Hung T. Chang.
* ''C. parvisepaloides'' Hung T. Chang &amp; H. S. Wang.
* ''C. polyneura'' Hung T. Chang &amp;
* ''C. thea'' Link
* ''C. theifera'' Griffith
* ''C. waldeniae'' S. Y. Hu
* ''Thea assamica'' J. W. Masters
* ''Thea bohea'' L.
* ''Thea cantonensis'' Loureiro
* ''Thea chinensis'' Sims
* ''Thea cochinchinensis'' Loureiro
* ''Thea grandifolia'' Salisbury
* ''Thea olearia'' Loureiro ex Gomes
* ''Thea oleosa'' Loureiro
* ''Thea parvifolia'' Salisbury (1796), not Hayata (1913)
* ''Thea sinensis'' L.
* ''Thea viridis'' L.
* ''Theaphylla cantonensis ''(Loureiro) Rafinesque
|synonyms_ref =
}}

'''Čajevec''' ([[znanstveno ime]] '''''Camellia sinensis''''', nekdaj ''Thea sinensis'', {{zh|t=茶花|s=茶花|p=Cháhuā, dobesedno: &quot;čajni cvet&quot;}}), tudi '''pravi čajevec''' ali pogosto '''čajni grm''', je vednozeleno drevo, ki v divjini zrase do 16 m. Gojeni čajevec obrezujejo, da ostaja 0,5-1,5 m visok grm, širok ok. 1,5 m. Iz posušenih brstov se pripravlja čaj. Čajevec se ne sme zamešati z [[čajevec|avstralskim čajevcem]].

==Opis==
Listi so premenjalno nameščeni, usnjati, celorobi ali nažagani, suličasti ali eliptični s priostrenim oz. šilastim, koničastim listnim vrhom, listna ploskev je velika 4-15 x 2-5 cm. Starejši listi so na zgornji ploskvi temno zeleni, spodaj pa svetlejši in rahlo puhasti. Cvetovi izraščajo iz zalistja in pod vršičkom, posamezni ali v skupinah po 2-4, imajo prijeten in močan vonj, 2-4 cm v premer, belo rumeni ali rahlo rožnati. 5-7 čašnih in 5-7 narobe jajčastih cvetnih listov, in izredno veliko rumenih prašnikov, izmed katerih so robni pri korenu zraščeni s cvetnimi listi. Plodnica je nadrasla, ima 3-5 predalov, v vsakem predalu je po 6 ovul. Plod je trokrpa loputasta glavica z vbočeno brazdo, rjavozelen, ima 2 cm premera in debelo, olesenelkasto lupino. V vsaki krpi ima 1-2 okroglikasta semena. Testa semen je svetlo rjava, brez endosperma, z debelima kličnima listoma, 14 polnima olj. Teža 1000 semen je 450-500 g.&lt;ref&gt;Elzebroek, 2008: 14.&lt;/ref&gt;

==Sorte==
Čajevce delimo v 2 glavni skupini - kitajske (''Camellia sinensis'' var. ''sinensis'') in indijske sorte (''Camellia sinensis'' var. ''assamica'').&lt;ref&gt;[http://www.itis.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&amp;search_value=506801 ITIS Standard Report Page Camellia Sinensis] retrieved 2009-03-28.&lt;/ref&gt; Poimenovanja beli, rumeni, zeleni, črni čaj in druge različice se nanašajo na opojno pijačo, pripravljeno iz različno obdelanih brstov omenjenih sort.
Kitajski čajevec: počasi rastoč, večdebelno oz. vrhnato drevo, majhni, pokončni, razmeroma ozki listi, posamezni cvetovi, razmeroma odporen proti mrazu, donosi so nizki - sem sodijo najbolj priljubljene sorte.
Asamski čajevci: hitrorastoči, enovrhnati (ang. single-stemmed), visoka drevesa z velikimi drooping listi, cvetovi 2-4 skupaj, prilagojeni tropskim nižinskim razmeram, donosi pogosto veliki. Pijača iz njih je temnejša in močnejša. Sem sodijo asamski in cejlonski čaji.
Velikolistna sorta Makino je gojena predvsem na Japonskem, zanjo je značilna grenčina, ki se rabi za izvleček. Obstaja več križancev med osnovnima tipoma; čajevci so zelo heterogeni zaradi tujeprašnosti.&lt;ref&gt;Elzebroek, 2008: 15.&lt;/ref&gt; 

==Uporaba==
Čajni izvleček se rabi kot dodatek alkoholnim pijačam, mlečnim sladicam, bonbonom, sladicam in pudingom. Iz semen se stiska čajno olje, ki se rabi za sadne solate in kuhanje. Na Kitajskem se obravanava kot zdravilo (diuretik, karminativ, digestiv, stimulans, stomahik, raztrupljevalec), pomagal naj bi pri bakterijski griži, gastroenteritisu, hepatitisu, pitje čaja zniža krvni tlak, predvsem sistolični, zmanjša tveganje kardiovaskularnih bolezni.&lt;ref&gt;Elzebroek, 2008: 17.&lt;/ref&gt; 

==Sklici==
{{refsez}}

==Viri==
* Ton G. Elzebroek, Koop Wind: Guide to cultivated Plants. Wallingford: CAB International, 2008. {{COBISS|ID=30033157}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Camellia sinensis}}
* [http://www.hort.purdue.edu/newcrop/duke_energy/Camellia_sinensis.html ''Camellia sinensis''] from [[Purdue University]]
* [http://www.internationalcamellia.org/ The International Camellia Society]
* Plant Cultures: [http://www.plantcultures.org.uk/plants/tea_landing.html botany and history of the tea plant]
* Antibacterial Activity of Green Tea Extracts against ''Streptococcus anginosus'' group [http://ci.nii.ac.jp/naid/10017425510/en/ CI.NII.AC.jp]
* [http://jac.oxfordjournals.org/cgi/content/abstract/42/2/211 Jac.OxfordJournals.org], The effect of a component of tea (''Camellia sinensis'') on methicillin resistance in ''Staphylococcus''.
* [http://sun.ars-grin.gov:8080/npgspub/xsql/duke/plantdisp.xsql?taxon=198 Suns.Ars-Grin.gov], List of Chemicals in ''Camellia sinensis'' (Dr. Duke's Databases)

[[Kategorija:Čaji]]
[[Kategorija:Čajevke]]
[[Kategorija:Zdravilne rastline]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>g9afur7b3rxsnfxd60ci0ltp3j64r3o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Navadna slinarica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>429501</id>
    <revision>
      <id>5748376</id>
      <parentid>4788970</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T06:27:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4019" xml:space="preserve">{{Taxobox
| name = Navadna slinarica
| image = Meadow froghopper (Philaenus spumarius).JPG
| image_caption =
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| ordo = [[Hemiptera]] (polkrilci)
| subordo = [[Auchenorrhyncha]] (škržadi in škržatki)
| infraordo = [[Cicadomorpha]] (cvrčeči škržadi)
| superfamilia = [[Cercopoidea]] (slinarice)
| familia = [[Aphrophoridae]] (prave slinarice)
| subfamilia =
| genus = ''[[Philaenus]]''
| species = '''''P. spumarius'''''
| binomial = ''Philaenus spumarius''
| binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)
| synonyms =
}}

'''Navadna slinarica''' ([[znanstveno ime]] '''''Philaenus spumarius''''') je žuželka iz družine [[prave slinarice|pravih slinaric]], ki so svoje ime dobile po penastih ovojih, ki jih njihove ličinke naredijo okoli mesta, kjer se prisesajo na rastlino. 

==Opis==
Odrasle žuželke dosežejo v dolžino med 5 in 7 mm, [[samica|samice]] pa so nekoliko večje od [[samec|samcev]]. Barva telesa je zelo različna, saje znanih okoli 20 različnih barvnih odtenkov navadne slinarice. Običajno so navadne slinarice rumenkastih, rjavkastih ali črnih odtenkov s svetlejšimi lisami, vendar pa so lise lahko tudi temne na svetlejši podlagi. 

==Habitat==
Navadna slinarica je izjemno prilagodljiva žuželka in lahko preživi v različnih klimatskoh pasovih in v različnih življenjskih pogojih. Občutljive so edino na ekstremno sušo ali ekstremno vlago. So [[polifagi]], kar pomeni, da se hranijo z mnogo rastlinskimi vrstami. Po večini se hranijo s [[trave|travami]], [[ločkovke|ločkovkami]], različnimi zelnatimi rastlinami in s sokom nekaterih dreves. 

==Življenjski cikel==
Samice odložijo med 350 in 400 jajčec posamično ali v skupinah na gostiteljske rastline ličink. Ob ugodnih klimatskih pogojih lahko prezimijo jajčeca, sicer pa zimo preživijo ličinke.

Spomladi se na travnikih in na drevesih lahko opazijo značilni slinasti ovoji, ki jih proizvajajo ličinke navadne slinarice. Te se namreč zavrtajo v stebla in liste gostiteljske rastline, okoli vhoda pa naredijo značilen slinast ovoj, ki jih ščiti pred plenilci. Hkrati jim ovoj zagotavlja primerno količino vlage in temperature, kar posledično vpliva na visok odstotek preživelosti tudi v slabih vremenskih pogojih. Ličinke se razvijajo okoli 50 dni, [[imago|imagi]] pa zapustijo ovoje šele po okoli 10 dneh, ko se le-ti popolnoma posušijo. Samice se parijo kmalu po tem, ko zapustijo ovoje.

==Razširjenost in vpliv na okolje==
Navadna slinarica je razširjena po večini Evrope, pa tudi po Severni Afriki, delih Rusije, Afganistana in Japonske. Kasneje so jo zanesli tudi v ZDA in Kanado. V nasadih [[oljka|oljk]] velja za škodljivca, saj s srkanjem sokov med drevesi prenaša okužbo z bakterijo ''[[Xylella fastidiosa]]'', ki povzroča [[bakterijski ožig oljk]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kmetijskizavod-ng.si/vr/bolezni-skodljivci/oljka-bakterijski-ozig|title=Bakterijski ožig oljk|publisher=Kmetijski zavod Nova Gorica|author=mag. Gabrijel Seljak|accessdate=7. februarja 2017}}&lt;/ref&gt;

==Zunanje povezave==
{{commons category|Philaenus spumarius}}
* Selcuk Yurtsever [http://journals.tubitak.gov.tr/zoology/issues/zoo-00-24-4/zoo-24-4-13-9904-6.pdf On the Polymorphic Meadow Spittlebug, Philaenus spumarius (L.) (Homoptera: Cercopidae)]
* [http://www.faunaeur.org/distribution_table.php Fauna Europaea]
* [http://www.biolib.cz/en/taxon/id94952/ Biolib]
* [http://www.arkive.org/common-froghopper/philaenus-spumarius/ Arhiv]

&lt;gallery&gt;
File:Larve Philaenus spumarius.jpg|ličinka
File:Philaenusspumarius1.jpg
File:Philaenus spumarius 02.JPG
File:Philaenus spumarius 3.jpg
File:Aprophoridae - Philaenus spumarius foam nest.JPG|slinasti ovoj
&lt;/gallery&gt;

==Reference==
{{refsez}}

[[Kategorija:Prave slinarice]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Žuželke Evrope]]
[[Kategorija:Žuželke Slovenije]]
[[Kategorija:Škodljivci kmetijskih rastlin]]</text>
      <sha1>2k8xo0y0rutzf71kcu3r5abvxyxyeqw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mednarodni filmski festival In the Palace</title>
    <ns>0</ns>
    <id>434687</id>
    <revision>
      <id>5748415</id>
      <parentid>5613550</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:23:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>links</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11415" xml:space="preserve">{{lektura}}
'''Mednarodni festival kratkega filma &quot;In The Palace&quot;''' ({{jezik-bg|Международен фестивал на късометражно кино В ДВОРЕЦА}}) je eden izmed največjih in najprestižnejših festivalov filma v [[Evropa|Evropi]], na katerem se predstavlja veliko različnih stilov in žanrov filmov, ki trajajo do največ 27 minut. 

Festival se je začel leta 2003 v mestu [[Velingrad]], nato pa so ga leta 2015 zaradi njegove rasti in popularnosti prestavili v [[Sofija|Sofijo]]. Prvi del v Sofiji je potekal v decembru, nato pa se je festival prestavljal še v [[Veliko Tǎrnovo|Veliko Tarnovo]], [[Varna, Bolgarija|Varno]] in v [[Balchik]]. 14. izvedba festivala se bo odvijala v štirih mestih. Začetek bo v decembru v [[Sofija|Sofiji]], festival se nato v aprilu in maju preseli v Veliko Tarnovo, od maja do junija v Varno, končal pa se bo v juliju ob obalnem mestu Balchik, kjer se bo odvila tudi zaključna prireditev.

Glavni cilj festivala je predstaviti in prispevati k razvoju sodobne filmske umetnosti v [[Bolgarija|Bolgariji]], Evropi in po svetu, in ustvariti ugodno okolje in platformo za mlade filmske ustvarjalce in uveljavljene strokovnjake. Organizacija temelji na mladih prostovoljcih iz številnih evropskih držav.

== Program ==
Festival organizira Format SSF in skupnost Veshtina v partnerstvu in s pomočjo občine mesta [[Sofija|Sofije]], bolgarskim ministrstvom za kulturo, bolgarskim centrom za film, državne palače za kulturo in sofijsko univerzo &quot;St. Kliment Ohridski&quot;. 

Festival je tekmovalnega značaja, v katerega je vključenih več mednarodnih, državnih in študentskih tekmovanj. Sodelujoče filme določi posebna komisija, katere nato oceni mednarodna žirija. Za vsako posamezno kategorijo obstaja tudi vnaprej določena denarna nagrada. 

Tradicionalno, znotraj festivala potekajo tudi razna usposabljanja, seminarji, predavanja, mojstrski tečaji za režijo, kinematografijo, razvoj filmskih projektov, digitalne umetnosti, post produkcijio, PR in kvalificiran trg za krake filme

== Zgodovina ==
Festival je bil sprva zasnovan kot forum za študentske filme. Prvič je potekal leta 2003 v Velingradu, festival pa se je v drugem letu preselil v obmorsko mesto Balchik. Prizorišče festivala je arhitekturni park &quot;Palace&quot;, ki je nekdanja rezidenca britanske princese in romunske kraljice Marie Edinburške.

== Zmagovalci ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin-bottom: 10px;&quot;
! Leto
! Film
! Režiser
! Država
! Nagrada
|-
| rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; |&lt;nowiki&gt; 2015 | International competition &lt;/nowiki&gt;
| ''Solo Rex''
| François Bierry 
| BE 
| Best Fiction
|-
| ''The Beast''
| Daina Oniunas-Pusic 
| PL 
| Special Mention in Fiction
|-
| ''Invisible''
| Zofia Pregowska 
| PL 
| Best Documentary
|-
| ''Daewit''
| David Jansen 
| DE 
| Best Animation
|-
| ''Patarei Prison''
| Ricard Carbonell 
| ES/EE 
| Best Experimental movie
|-
| rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; |&lt;nowiki&gt; 2015 | National competition &lt;/nowiki&gt;
| ''Parking''
| Ivaylo Minov  
| BG 
| Best Bulgarian movie
|-
| ''Auf Wiedersehen''
| Eddy Schwartz &amp; Yordan Petkov  
| BG 
| Special Mention 
|-
| ''Grumpy Does Repairs''
| Radostina Neykova &amp; Sofiya Ilieva  
| BG 
| Special Mention
|-
| rowspan=&quot;11&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; |&lt;nowiki&gt; 2015 | Student's competition &lt;/nowiki&gt;
| ''Such a Landscape''
| Jagoda Szelc  
| PL 
| Best Fiction
|-
| ''The Forgotten''
| Mauricia Caro  
| CO 
| Special Mention in Fiction
|-
| ''Last Base''
| Aslak Danbolt 
| NO/UK 
| Special Mention in Fiction
|-
| ''Cipriana''
| Maruani Landa 
| MX/FR 
| Special Mention in Fiction
|-
| ''Retracing''
| Merja Hannikainen 
| BA/DE 
| Best Documentary
|-
| ''Invisible''
| Zofia Pregowska 
| PL 
| Special Mention in Documentary 
|-
| ''What I Forgot to Say''
|  Patrick Buhr 
| DE 
| Best Animation
|-
| ''Rubbish''
| Angella Lipskaya 
| RU 
| Special Mention in Animation 
|-
| ''The Revolution Hunter''
|  Margarida Rego 
| PT 
| Best Experimental movie
|-
| ''Four Domestic Episodes Under a Beautiful Stormy Day''
| Mariano Leguizamón 
| AR 
| Special Mention in Experimental Category
|-
| ''Bandit and The Ram''
| Alberto Iordanov 
| BG 
| Best Bulgarian movie
|-
| rowspan=&quot;13&quot; |2014 
|Belinda Beautiful
|Marianne Blicher 
|DK
|Best International Fiction
|-
|Stereo Love
|Martin Iliev
|BG
|Best Bulgarian Fiction
|-
|The Visit
|Matej Bobrik
|PL
|Best Documentary
|-
|Choir Tour
|Edmunds Jansons
|LV
|Best Animated Film
|-
|Butter Lamp
|Hu Wei
|CN / FR
|Best Experimental Film 
|-
|Heart of Lead
|Slava Doytcheva
|BG / UK
|Euroshorts Special Mention
|-
|The Haunted House of Musachevo
|Emil Denev
|BG
|Pitching Technical Support Adward
|-
|The House
|Yana Titova
|BG
|Pitching Grant Gold Bullion 
|-
|Newton's First Law
|Piero Messina 
|IT
|Special Mention for Cinematography
|-
|Butter Lamp
|Hu Wei
|CN
|Grand Prix Silver Princess
|-
|The Way
|Max Ksjonda
|UA
|Black Sea Competition Special Mention
|-
|Lada
|Dieter Deswarte
|RU
|Best Black Sea Short
|-
|Abracadafart
|Jean-Luc Slock
|BE
|Best Animated Film
|-
| rowspan=&quot;6&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2013 
| ''Loneliness''
| Liova Jedlicki 
| FR/RO 
| Grand Prix Silver Princess
|-
| ''Barvalo''
| Rasmus Kloster Bro 
| DK 
| Best International Fiction
|-
| ''Botev is an Idiot''
| Deyan Bararev 
| BG 
| Best Bulgarian Fiction
|-
| ''Dogs''
| Pedro Pío 
| CU 
| Best Documentary
|-
| ''The Visitor''
| George deChev 
| BG/NL 
| Best Animated Film
|-
| ''Eat''
| Moritz Krämer 
| DE 
| Best Experimental Film
|-
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; |&lt;nowiki&gt; 2012 | International competition &lt;/nowiki&gt;
| ''The Factory''
| Aly Muritiba 
| BR 
| Best Fiction
|-
| ''One More Time!''
| Pavlyicheva Nataliya, Ovchinnikova Ekaterina, Okruznova Tatyana, Yakhyaeva Alina, Petrova Elena, Arkhipova Mariya 
| RU 
| Best Animation
|-
| ''Machine Man''
| Roser Corella, Alfonso Moral 
| ES 
| Best Documentary
|-
| ''The Night of the Moon Has Many Hours''
| Mauricio Arango 
| CO/US 
| Best Experimental
|-
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; |&lt;nowiki&gt; 2012 | National competition &lt;/nowiki&gt;
| ''The Paraffin Prince''
| Pavel G. Vesnakov 
| BG 
| Best National Film
|-
| ''Father''
| Ivan Bogdanov 
| BG/HR/DE 
| Best Animation
|-
| ''Section 59''
| David Djambazov, Anna Stoeva 
| BG 
| Best Documentary
|-
| ''Rew Day''
| Svilen Dimitrov 
| BG 
| Special mention
|-
| rowspan=&quot;7&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2011 
| ''Dissection of a Storm''
| Julio Soto Gúrpide 
| ES 
| Best Film
|-
| ''Mother''
| Jakub Piatek 
| PL 
| Best Documentary
|-
| ''The Order Of Things''
| César Esteban 
| ES 
| Best International Film
|-
| ''Trains''
| Pavel G. Vesnakov 
| BG 
| Best National Film
|-
| ''Danny boy'' 
| Marek Skrobecki 
| CH 
| Best Animated Film
|-
| ''Her mother's daughters''
| Oonagh Kearney 
| IE 
| Best Experimental Film
|-
| ''Oliviero Toscani – The Rage Of Images''
| Peter Scharf, Katja Duregger 
| DE 
| Best TV Film
|-
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2010 
| ''War''
| Paolo Sassanelli 
| IT 
| Best Fiction
|-
| ''Thank You Skinhead Girl''
| Sharon Woodward 
| UK 
| Best Documentary
|-
| ''Ru''
| Florentine Grelier 
| FR 
| Best Animation
|-
| ''Gardens of Concrete''
| Genka Shikerova 
| BG 
| Best TV Film
|-
| rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2009 
| ''Hammerhead''
| Sam Donovan 
| UK 
| Best Fiction
|-
| ''Rough Cut''
| Firouzeh Khosrovani 
| IR 
| Best Documentary
|-
| ''Three Of Us''
| Umesh Vinayak Kulkarni 
| IN 
| Best Documentary
|-
| ''Mrs. G.''
| Michal Zabka 
| CZ 
| Best Animation
|-
| ''Bulgaria: The Traces Of Terrorism''
| Kanna Racheva 
| BG 
| Best TV Film
|-
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2008 
| ''Friend's Place, Enemy's place''
| Elham Hosseinzadeh 
| IR 
| Best Fiction
|-
| ''Zohar''
| Yasmine Novak 
| IL 
| Best Fiction
|-
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2007 
| ''The T-shirt''
| Hossein Martin Fazeli 
| SK 
| Best Fiction
|-
| ''Sona and her family''
| Daniela Rusnokova 
| SK 
| Best Documentary
|-
| ''T.O.M.''
| Tom Brown, Daniel Gray 
| UK 
| Best Animation
|-
| ''A little tiger''
| Anna-Carin Andersson 
| SE 
| Special Jury Award
|-
| rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2006 
| ''Quick View''
| Matjaz Ivanisin 
| SI 
| Grand Prix
|-
| ''Ousmane''
| Dyana Gaye 
| FR, SN 
| Best Fiction
|-
| ''The Intimacy of Strangers''
| Eva Weber 
| UK 
| Best Documentary
|-
| ''Rabbit''
| Run Rake 
| UK 
| Best Animation
|-
| ''Motodrom''
| Jörg Wagner 
| DE 
| Special Jury Award
|-
| rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2005 
| ''Grief''
| Daniel Lang 
| DE 
| Best Fiction
|-
| ''Belgrad Backspin''
| Anne Misselwitz, Moritz Siebert, Margarete Misselwitz 
| DE 
| Best Documentary
|-
| ''Badgered''
| Sharon Colman 
| UK 
| Best Animation
|-
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2004 
| ''America''
| Sigal Mordechai 
| IL 
| Grand Prix
|-
| ''Public / Private''
| Christoph Behl 
| AR 
| Best Fiction
|-
| ''Bourgas by Taralezhkov''
| Dimitar Taralezhkov 
| BG 
| Best Documentary
|-
| ''Brand Spanking''
| John-Paul Harney  
| UK 
| Best Animation
|-
| rowspan=&quot;1&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2003 
| ''Resurrection''
| Petar Valchanov 
| BG 
| Best Fiction
|}

=== 2015 Mednarodno tekmovanje ===
'''BEST FICTION'''

'''&quot;Solo &quot; Rex&quot; '''''(Belgija, 2014, 22&lt;nowiki&gt;'42&quot;&lt;/nowiki&gt;)''

Direktor: François Bierry

'''SPECIAL MENTION IN FICTION'''

'''&quot;Zver&quot; ''''(Hrvaška, 2015, 20&lt;nowiki&gt;'27&quot;&lt;/nowiki&gt;)

Direktor: Daina Oniunas-Pusic
'''BEST DOCUMENTARY'''

'''&quot;Nevidno&quot; '''''(Poljska, 2014, &lt;nowiki&gt;'22&quot;&lt;/nowiki&gt;)''

Direktor: Zofia Pregowska

'''BEST ANIMATION'''

'''&quot;Daewit&quot; '''''(Nemčija, 2014, 15')''

Direktor: David Jansen
'''NAJBOLJŠI EKSPERIMENTALNI FILM'''

'''&quot;Patarei Zapora&quot; '''''(Estonija, 2015, 3')''

Direktor: Ricard Carbonell

=== 2015 Državno tekmovanje ===
'''BEST BULGARIAN MOVIE'''

'''&quot;Parkirni Prostor&quot; '''''(Bolgarija, 2014, 18&lt;nowiki&gt;'56&quot;&lt;/nowiki&gt;)''

Direktor: Ivaylo Minov

'''SPECIAL MENTION'''

'''&quot;Čemeren, Ne Popravila&quot; '''''(Bolgarija, 2015, 8&lt;nowiki&gt;'30&quot;&lt;/nowiki&gt;)''

Direktor: Radostina Neykova, Sofiya Ilieva

'''POSEBNA OMEMBA'''

'''&quot;Auf Wiedersehen&quot; '''''(Bolgarija, 2015, 16&lt;nowiki&gt;'01&quot;&lt;/nowiki&gt;)''

Direktor: Eddy Schwartz, Yordan Petkov

== Reference ==
* Sofia hosts international Short Film Festival
* Bolgarski članek http://varna.topnovini.bg/node/771162

=== Omembe v medijih ===
* [http://www.focus-news.net/news/2017/04/27/2389006/veliko-tarnovo-v-grada-shte-se-provedat-mezhdunarodniya-kino-festival-in-the-palace.html Članekn Fokus News, 27. Aprila 2017]
* [https://trud.bg/in-the-palace-international-short-film-festival-%D1%80%D0%B0%D0%B7%D1%82%D1%8A%D1%80%D1%81%D0%B8-%D1%81%D1%82%D0%B0%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B1%D1%8A%D0%BB%D0%B3%D0%B0%D1%80%D1%81%D0%BA%D0%B0/ Članek, 6. Maja 2017]
* [https://offnews.bg/news/Kultura_33/Festivalat-za-kasometrazhno-kino-In-the-Palace-poseshtava-4-grada_655210.html Članek Off News, 10. Maja 2017]
* [http://www.webcafe.bg/webcafe/ad-blok/id_1611175792_Seriya_ot_kino_sabitiya_na_festivala_In_The_Palace_vav_Varna Članek Web Cafe, 29. Maja 2017]

== Zunanje povezave ==
* [http://inthepalace.com In the Palace Short Film Festival - Uradna spletna stran]
* [http://mc.government.bg/ Ministrstvo za Kulturo, Bolgarija]
* [http://www.ndk.bg/ Nacionalna Palača Kulture]
* [http://www.nfc.bg/ Nacionalni Filmski Center]

[[Kategorija:Bolgarski film]]
[[Kategorija:Filmski festivali]]</text>
      <sha1>8ofld7trfuefhrwkhncbsievk5zeeu6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748435</id>
      <parentid>5748415</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:45:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11307" xml:space="preserve">{{lektura}}
'''Mednarodni festival kratkega filma &quot;In The Palace&quot;''' ({{jezik-bg|Международен фестивал на късометражно кино В ДВОРЕЦА}}) je eden izmed največjih in najprestižnejših festivalov filma v [[Evropa|Evropi]], na katerem se predstavlja veliko različnih stilov in žanrov filmov, ki trajajo do največ 27 minut. 

Festival se je začel leta 2003 v mestu [[Velingrad]], nato pa so ga leta 2015 zaradi njegove rasti in popularnosti prestavili v [[Sofija|Sofijo]]. Prvi del v Sofiji je potekal v decembru, nato pa se je festival prestavljal še v [[Veliko Tǎrnovo|Veliko Tarnovo]], [[Varna, Bolgarija|Varno]] in v [[Balchik]]. 14. izvedba festivala se bo odvijala v štirih mestih. Začetek bo v decembru v [[Sofija|Sofiji]], festival se nato v aprilu in maju preseli v Veliko Tarnovo, od maja do junija v Varno, končal pa se bo v juliju ob obalnem mestu Balchik, kjer se bo odvila tudi zaključna prireditev.

Glavni cilj festivala je predstaviti in prispevati k razvoju sodobne filmske umetnosti v [[Bolgarija|Bolgariji]], Evropi in po svetu, in ustvariti ugodno okolje in platformo za mlade filmske ustvarjalce in uveljavljene strokovnjake. Organizacija temelji na mladih prostovoljcih iz številnih evropskih držav.

== Program ==
Festival organizira Format SSF in skupnost Veshtina v partnerstvu in s pomočjo občine mesta [[Sofija|Sofije]], bolgarskim ministrstvom za kulturo, bolgarskim centrom za film, državne palače za kulturo in sofijsko univerzo &quot;St. Kliment Ohridski&quot;. 

Festival je tekmovalnega značaja, v katerega je vključenih več mednarodnih, državnih in študentskih tekmovanj. Sodelujoče filme določi posebna komisija, katere nato oceni mednarodna žirija. Za vsako posamezno kategorijo obstaja tudi vnaprej določena denarna nagrada. 

Tradicionalno, znotraj festivala potekajo tudi razna usposabljanja, seminarji, predavanja, mojstrski tečaji za režijo, kinematografijo, razvoj filmskih projektov, digitalne umetnosti, post produkcijio, PR in kvalificiran trg za krake filme.

== Zgodovina ==
Festival je bil sprva zasnovan kot forum za študentske filme. Prizorišče festivala je arhitekturni park &quot;Palace&quot;, ki je nekdanja rezidenca britanske princese in romunske kraljice Marie Edinburške.

== Zmagovalci ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin-bottom: 10px;&quot;
! Leto
! Film
! Režiser
! Država
! Nagrada
|-
| rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; |&lt;nowiki&gt; 2015 | International competition &lt;/nowiki&gt;
| ''Solo Rex''
| François Bierry 
| BE 
| Best Fiction
|-
| ''The Beast''
| Daina Oniunas-Pusic 
| PL 
| Special Mention in Fiction
|-
| ''Invisible''
| Zofia Pregowska 
| PL 
| Best Documentary
|-
| ''Daewit''
| David Jansen 
| DE 
| Best Animation
|-
| ''Patarei Prison''
| Ricard Carbonell 
| ES/EE 
| Best Experimental movie
|-
| rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; |&lt;nowiki&gt; 2015 | National competition &lt;/nowiki&gt;
| ''Parking''
| Ivaylo Minov  
| BG 
| Best Bulgarian movie
|-
| ''Auf Wiedersehen''
| Eddy Schwartz &amp; Yordan Petkov  
| BG 
| Special Mention 
|-
| ''Grumpy Does Repairs''
| Radostina Neykova &amp; Sofiya Ilieva  
| BG 
| Special Mention
|-
| rowspan=&quot;11&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; |&lt;nowiki&gt; 2015 | Student's competition &lt;/nowiki&gt;
| ''Such a Landscape''
| Jagoda Szelc  
| PL 
| Best Fiction
|-
| ''The Forgotten''
| Mauricia Caro  
| CO 
| Special Mention in Fiction
|-
| ''Last Base''
| Aslak Danbolt 
| NO/UK 
| Special Mention in Fiction
|-
| ''Cipriana''
| Maruani Landa 
| MX/FR 
| Special Mention in Fiction
|-
| ''Retracing''
| Merja Hannikainen 
| BA/DE 
| Best Documentary
|-
| ''Invisible''
| Zofia Pregowska 
| PL 
| Special Mention in Documentary 
|-
| ''What I Forgot to Say''
|  Patrick Buhr 
| DE 
| Best Animation
|-
| ''Rubbish''
| Angella Lipskaya 
| RU 
| Special Mention in Animation 
|-
| ''The Revolution Hunter''
|  Margarida Rego 
| PT 
| Best Experimental movie
|-
| ''Four Domestic Episodes Under a Beautiful Stormy Day''
| Mariano Leguizamón 
| AR 
| Special Mention in Experimental Category
|-
| ''Bandit and The Ram''
| Alberto Iordanov 
| BG 
| Best Bulgarian movie
|-
| rowspan=&quot;13&quot; |2014 
|Belinda Beautiful
|Marianne Blicher 
|DK
|Best International Fiction
|-
|Stereo Love
|Martin Iliev
|BG
|Best Bulgarian Fiction
|-
|The Visit
|Matej Bobrik
|PL
|Best Documentary
|-
|Choir Tour
|Edmunds Jansons
|LV
|Best Animated Film
|-
|Butter Lamp
|Hu Wei
|CN / FR
|Best Experimental Film 
|-
|Heart of Lead
|Slava Doytcheva
|BG / UK
|Euroshorts Special Mention
|-
|The Haunted House of Musachevo
|Emil Denev
|BG
|Pitching Technical Support Adward
|-
|The House
|Yana Titova
|BG
|Pitching Grant Gold Bullion 
|-
|Newton's First Law
|Piero Messina 
|IT
|Special Mention for Cinematography
|-
|Butter Lamp
|Hu Wei
|CN
|Grand Prix Silver Princess
|-
|The Way
|Max Ksjonda
|UA
|Black Sea Competition Special Mention
|-
|Lada
|Dieter Deswarte
|RU
|Best Black Sea Short
|-
|Abracadafart
|Jean-Luc Slock
|BE
|Best Animated Film
|-
| rowspan=&quot;6&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2013 
| ''Loneliness''
| Liova Jedlicki 
| FR/RO 
| Grand Prix Silver Princess
|-
| ''Barvalo''
| Rasmus Kloster Bro 
| DK 
| Best International Fiction
|-
| ''Botev is an Idiot''
| Deyan Bararev 
| BG 
| Best Bulgarian Fiction
|-
| ''Dogs''
| Pedro Pío 
| CU 
| Best Documentary
|-
| ''The Visitor''
| George deChev 
| BG/NL 
| Best Animated Film
|-
| ''Eat''
| Moritz Krämer 
| DE 
| Best Experimental Film
|-
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; |&lt;nowiki&gt; 2012 | International competition &lt;/nowiki&gt;
| ''The Factory''
| Aly Muritiba 
| BR 
| Best Fiction
|-
| ''One More Time!''
| Pavlyicheva Nataliya, Ovchinnikova Ekaterina, Okruznova Tatyana, Yakhyaeva Alina, Petrova Elena, Arkhipova Mariya 
| RU 
| Best Animation
|-
| ''Machine Man''
| Roser Corella, Alfonso Moral 
| ES 
| Best Documentary
|-
| ''The Night of the Moon Has Many Hours''
| Mauricio Arango 
| CO/US 
| Best Experimental
|-
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; |&lt;nowiki&gt; 2012 | National competition &lt;/nowiki&gt;
| ''The Paraffin Prince''
| Pavel G. Vesnakov 
| BG 
| Best National Film
|-
| ''Father''
| Ivan Bogdanov 
| BG/HR/DE 
| Best Animation
|-
| ''Section 59''
| David Djambazov, Anna Stoeva 
| BG 
| Best Documentary
|-
| ''Rew Day''
| Svilen Dimitrov 
| BG 
| Special mention
|-
| rowspan=&quot;7&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2011 
| ''Dissection of a Storm''
| Julio Soto Gúrpide 
| ES 
| Best Film
|-
| ''Mother''
| Jakub Piatek 
| PL 
| Best Documentary
|-
| ''The Order Of Things''
| César Esteban 
| ES 
| Best International Film
|-
| ''Trains''
| Pavel G. Vesnakov 
| BG 
| Best National Film
|-
| ''Danny boy'' 
| Marek Skrobecki 
| CH 
| Best Animated Film
|-
| ''Her mother's daughters''
| Oonagh Kearney 
| IE 
| Best Experimental Film
|-
| ''Oliviero Toscani – The Rage Of Images''
| Peter Scharf, Katja Duregger 
| DE 
| Best TV Film
|-
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2010 
| ''War''
| Paolo Sassanelli 
| IT 
| Best Fiction
|-
| ''Thank You Skinhead Girl''
| Sharon Woodward 
| UK 
| Best Documentary
|-
| ''Ru''
| Florentine Grelier 
| FR 
| Best Animation
|-
| ''Gardens of Concrete''
| Genka Shikerova 
| BG 
| Best TV Film
|-
| rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2009 
| ''Hammerhead''
| Sam Donovan 
| UK 
| Best Fiction
|-
| ''Rough Cut''
| Firouzeh Khosrovani 
| IR 
| Best Documentary
|-
| ''Three Of Us''
| Umesh Vinayak Kulkarni 
| IN 
| Best Documentary
|-
| ''Mrs. G.''
| Michal Zabka 
| CZ 
| Best Animation
|-
| ''Bulgaria: The Traces Of Terrorism''
| Kanna Racheva 
| BG 
| Best TV Film
|-
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2008 
| ''Friend's Place, Enemy's place''
| Elham Hosseinzadeh 
| IR 
| Best Fiction
|-
| ''Zohar''
| Yasmine Novak 
| IL 
| Best Fiction
|-
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2007 
| ''The T-shirt''
| Hossein Martin Fazeli 
| SK 
| Best Fiction
|-
| ''Sona and her family''
| Daniela Rusnokova 
| SK 
| Best Documentary
|-
| ''T.O.M.''
| Tom Brown, Daniel Gray 
| UK 
| Best Animation
|-
| ''A little tiger''
| Anna-Carin Andersson 
| SE 
| Special Jury Award
|-
| rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2006 
| ''Quick View''
| Matjaz Ivanisin 
| SI 
| Grand Prix
|-
| ''Ousmane''
| Dyana Gaye 
| FR, SN 
| Best Fiction
|-
| ''The Intimacy of Strangers''
| Eva Weber 
| UK 
| Best Documentary
|-
| ''Rabbit''
| Run Rake 
| UK 
| Best Animation
|-
| ''Motodrom''
| Jörg Wagner 
| DE 
| Special Jury Award
|-
| rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2005 
| ''Grief''
| Daniel Lang 
| DE 
| Best Fiction
|-
| ''Belgrad Backspin''
| Anne Misselwitz, Moritz Siebert, Margarete Misselwitz 
| DE 
| Best Documentary
|-
| ''Badgered''
| Sharon Colman 
| UK 
| Best Animation
|-
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2004 
| ''America''
| Sigal Mordechai 
| IL 
| Grand Prix
|-
| ''Public / Private''
| Christoph Behl 
| AR 
| Best Fiction
|-
| ''Bourgas by Taralezhkov''
| Dimitar Taralezhkov 
| BG 
| Best Documentary
|-
| ''Brand Spanking''
| John-Paul Harney  
| UK 
| Best Animation
|-
| rowspan=&quot;1&quot; style=&quot;vertical-align:top&quot; | 2003 
| ''Resurrection''
| Petar Valchanov 
| BG 
| Best Fiction
|}

=== 2015 Mednarodno tekmovanje ===
'''BEST FICTION'''

'''&quot;Solo &quot; Rex&quot; '''''(Belgija, 2014, 22&lt;nowiki&gt;'42&quot;&lt;/nowiki&gt;)''

Direktor: François Bierry

'''SPECIAL MENTION IN FICTION'''

'''&quot;Zver&quot; ''''(Hrvaška, 2015, 20&lt;nowiki&gt;'27&quot;&lt;/nowiki&gt;)

Direktor: Daina Oniunas-Pusic
'''BEST DOCUMENTARY'''

'''&quot;Nevidno&quot; '''''(Poljska, 2014, &lt;nowiki&gt;'22&quot;&lt;/nowiki&gt;)''

Direktor: Zofia Pregowska

'''BEST ANIMATION'''

'''&quot;Daewit&quot; '''''(Nemčija, 2014, 15')''

Direktor: David Jansen
'''NAJBOLJŠI EKSPERIMENTALNI FILM'''

'''&quot;Patarei Zapora&quot; '''''(Estonija, 2015, 3')''

Direktor: Ricard Carbonell

=== 2015 Državno tekmovanje ===
'''BEST BULGARIAN MOVIE'''

'''&quot;Parkirni Prostor&quot; '''''(Bolgarija, 2014, 18&lt;nowiki&gt;'56&quot;&lt;/nowiki&gt;)''

Direktor: Ivaylo Minov

'''SPECIAL MENTION'''

'''&quot;Čemeren, Ne Popravila&quot; '''''(Bolgarija, 2015, 8&lt;nowiki&gt;'30&quot;&lt;/nowiki&gt;)''

Direktor: Radostina Neykova, Sofiya Ilieva

'''POSEBNA OMEMBA'''

'''&quot;Auf Wiedersehen&quot; '''''(Bolgarija, 2015, 16&lt;nowiki&gt;'01&quot;&lt;/nowiki&gt;)''

Direktor: Eddy Schwartz, Yordan Petkov

== Reference ==
* Sofia hosts international Short Film Festival
* Bolgarski članek http://varna.topnovini.bg/node/771162

=== Omembe v medijih ===
* [http://www.focus-news.net/news/2017/04/27/2389006/veliko-tarnovo-v-grada-shte-se-provedat-mezhdunarodniya-kino-festival-in-the-palace.html Članekn Fokus News, 27. Aprila 2017]
* [https://trud.bg/in-the-palace-international-short-film-festival-%D1%80%D0%B0%D0%B7%D1%82%D1%8A%D1%80%D1%81%D0%B8-%D1%81%D1%82%D0%B0%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B1%D1%8A%D0%BB%D0%B3%D0%B0%D1%80%D1%81%D0%BA%D0%B0/ Članek, 6. Maja 2017]
* [https://offnews.bg/news/Kultura_33/Festivalat-za-kasometrazhno-kino-In-the-Palace-poseshtava-4-grada_655210.html Članek Off News, 10. Maja 2017]
* [http://www.webcafe.bg/webcafe/ad-blok/id_1611175792_Seriya_ot_kino_sabitiya_na_festivala_In_The_Palace_vav_Varna Članek Web Cafe, 29. Maja 2017]

== Zunanje povezave ==
* [http://inthepalace.com In the Palace Short Film Festival - Uradna spletna stran]
* [http://mc.government.bg/ Ministrstvo za Kulturo, Bolgarija]
* [http://www.ndk.bg/ Nacionalna Palača Kulture]
* [http://www.nfc.bg/ Nacionalni Filmski Center]

[[Kategorija:Bolgarski film]]
[[Kategorija:Filmski festivali]]</text>
      <sha1>2qhdnz54gwapxb7a3nmsuayfdtkv1mz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Morski led</title>
    <ns>0</ns>
    <id>436351</id>
    <revision>
      <id>5748457</id>
      <parentid>5741974</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:04:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slog in slovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16994" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{prevedi}}
'''Morski led''' se pojavi kot zamrznitev [[Morska voda|morske vode]]. Ker ima [[led]] manjšo gostoto kot [[voda]], plava na površini [[ocean]]a (kot tudi led [[sladka voda|sladke vode]], ki ima še manjšo gostoto). 

Morski led pokriva približno 7% površine Zemlje in okoli 12% svetovnih oceanov&lt;ref name=&quot;Wadhams&quot;&gt;{{harvnb|NOAA Sea Ice essay}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Weeks&quot;&gt;{{cite book |first=Willy F. |last=Weeks |title=On Sea Ice |url=https://books.google.com/books?id=9S55O6WzuL8C&amp;pg=PA2 |date=2010 |publisher=University of Alaska Press |isbn=978-1-60223-101-6 |page=2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Shokr&amp;Sinha&quot;&gt;{{cite book |last1=Shokr |first1=Mohammed |first2=Nirmal |last2=Sinha |title=Sea Ice - Physics and Remote Sensing |date=2015 |publisher=John Wiley &amp; Sons, Inc.|isbn=978-1119027898}}&lt;/ref&gt;. Veliko svetovnega morskega ledu je zaprtega v polarnih ledenih pakiranjih v polarnih regijah Zemlje: Arctic ice pack, Arctic Ocean in antarktični ledeni paket Južnega oceana. Polarni paketi opravijo pomembno letno kroženje v površinski meri, naravni proces, ki je odvisen od arktične ekologije, vključno z oceanskimi ekosistemi. Zaradi delovanja vetrov, tokov in temperaturnih nihanj je morski led zelo dinamičen, kar vodi do najrazličnejših vrst in lastnosti ledu. Morski led je lahko v nasprotju z [[Ledena gora|ledenimi gorami]], ki so koščki ledenih polic ali ledenikov, ki se spuščajo v ocean. Odvisno od lokacije lahko obseg morskega ledu vključuje tudi ledene gore.

== Splošne značilnosti in dinamika ==
Morski led običajno ne raste in se topi. V življenjski dobi je zelo dinamičen. Zaradi kombiniranega delovanja vetrov, tokov, temperature vode in nihanj temperature zraka, se morski ledeni prostori ponavadi precej spremenijo. Morski led je razvrščen glede na to, ali je zmožen pluti in glede na njegovo starost.

==Fast ice versus drift (or pack) ice==
Morski led se lahko razvrsti glede na to, ali je pritrjen (ali zamrznjen) na obrežje (ali med [[plitvinami]] ali ozemljenimi [[ledenimi gori]]). Če je pritrjen, se imenuje deževni led ali [[pogosteje hiter led]] (iz pritrjenega). Alternativno pa se v nasprotju s hitrim ledom v zelo širokih predelih pojavlja tudi [[viseči led]], ki zajema led, ki se prosto giblje s tokovi in ​​vetrovi. Fizična meja med hitrim ledom in ledenim ledom je hitra ledena meja. Področje ledenega ledu se lahko dodatno razdeli na območje striženja, mejno ledeno cono in osrednji paket&lt;ref name=&quot;Lepp&quot;&gt;{{cite book |first=Matti |last=Leppr̃anta |title=The Drift Of Sea Ice |url=https://books.google.com/books?id=xJwub7E6VDcC |date=2005 |publisher=Springer |isbn=978-3-540-40881-9}}&lt;/ref&gt;. Plavajoči led je sestavljen iz ledenih plošč, posameznih kosov morskega ledu 20 metrov (66 ft) ali več. Obstajajo imena za različne velikosti: majhna - 20 metrov (66 ft) do 100 metrov (330 ft); Srednji - 100 metrov (330 ft) do 500 metrov (1.600 ft); Velika - 500 metrov (2000 metrov) do 2000 metrov (6 600 ft); Velika - 2 kilometra (1,2 milj) do 10 kilometrov (6,2 milj); In velikan - več kot 10 kilometrov (6,2 mi).}}&lt;ref name=NSIDC&gt;{{harvnb|NSIDC All About Sea Ice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ECGlossary&quot;&gt;{{harvnb|Environment Canada Ice Glossary}}&lt;/ref&gt; The term ''pack ice'' is used either as a synonym to ''drift ice'',&lt;ref name=NSIDC/&gt;. Izraz pack ice led se uporablja bodisi kot sinonim za plavajoči led .&lt;ref name=NSIDC/&gt;&lt;ref name=&quot; ECGlossary&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;WMO&quot;/&gt; bodisi za označevanje območja plavnega ledu, v katerem so plošče gosto zapakirane. Celoten pokrov morskega ledu se imenuje ledena skorja z vidika podmorske plovbe..&lt;ref name=&quot; ECGlossary&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;WMO&quot;/&gt;

==Razvrščanje glede na starost==
Druga klasifikacija, ki jo znanstveniki uporabljajo za opis morskega ledu, temelji na starosti, to je na njenih razvojnih stopnjah. Te faze so: novi led, nilas, mladi led, prvo letni in stari&lt;ref name=NSIDC/&gt;&lt;ref name=&quot; ECGlossary&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;WMO&quot;/&gt;.

===Novi led, nilas in mladi led===
Novi led je splošni izraz, ki se uporablja za nedavno zamrznjeno morsko vodo, ki še ne tvori trdnega ledu. Lahko je sestavljen iz [[frazil ice]], [[slush]] ali shuga. Drugi izrazi, kot so [[grease ice]] in [[pancake ice]], se uporabljajo za kopičenje ledenih kristalov pod vplivom vetra in valov.

Nilas označuje morski led, debeline do 10 centimetrov (3,9 inča). Zaviha se, ne da bi zlomil valove in nabrekne. Nilas je mogoče nadalje razdeliti v dark nilas - debeline do 5 centimetrov (2,0 in), zelo temne in light nilas - debelejših in svetlejših barv več kot 5 centimetrov (2,0 in).

Mladi led je prehodna stopnja med nilas in prvim letom ledu, debeline od 10 centimetrov (3,9 in) do 30 cm (12 in). Mladi led je mogoče nadalje razdeliti na sivi led - 10 centimetrov (3,9 in) 15 centimetrov (5,9 in) v debelini in sivo-beli led - 15 centimetrov (5,9 in) do 30 cm (12 in) v debelini. Mladi led ni tako prožen kot nilas, ampak se nagiba k zlomu pod valovno akcijo. V režimu stiskanja bo na splavu (na sivi ledeni stopnji) ali grebenu (na sivo-beli ledeni stopnji).

===Prvo letni morski led===
Prvo letni morski led je led, ki je debelejši od mladega ledu, vendar nima več kot enoletne rasti. Z drugimi besedami, led, ki raste jeseni in pozimi (po tem, ko je šel skozi nov led - nilas - mlade faze ledu in raste še naprej), vendar ne preživi spomladanskih in poletnih mesecev (se topi). Debelina tega ledu se običajno giblje od 0,3 metra do 2 metra (6,6 ft). [5] [6] [7] Led prvega leta se lahko razdeli na tanke (30 centimetrov (70 centimetrov) do 70 centimetrov (2,3 ft)), medij (70 centimetrov (2,3 ft) do 120 centimetrov (3,9 ft)) in debelega (&gt; 120 centimetrov Ft))&lt;ref name=NSIDC/&gt;&lt;ref name=&quot; ECGlossary&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;WMO&quot;/&gt; First-year ice may be further divided into ''thin'' ({{convert|30|cm|ft}} to {{convert|70|cm|ft}}), ''medium'' ({{convert|70|cm|ft}} to {{convert|120|cm|ft}}) and ''thick'' (&gt;{{convert|120|cm|ft}}).&lt;ref name=&quot; ECGlossary&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;WMO&quot;&gt;{{harvnb|WMO Sea-Ice Nomenclature}}&lt;/ref&gt;.

===Stari morski led===
Stari morski led je morski led, ki je preživel vsaj eno talilno sezono (tj. Eno poletje). Iz tega razloga je ta led večji kot prvi morski led. Stari led je običajno razdeljen na dve vrsti: drugi letni led, ki je preživel eno talilno sezono in večletni led, ki je preživel več kot eno. (V nekaterih virih je ,&lt;ref name=NSIDC/&gt; star led več kot 2 leti. Večletni led je veliko bolj razširjen na Arktiki kot na Antarktiki &lt;ref name=NSIDC/&gt;&lt;ref name=&quot;Wadhams2&quot;&gt;{{cite book |first=P. |last=Wadhams |title=Ice in the Ocean |date=2000 |publisher=CRC Press |isbn=978-90-5699-296-5}}&lt;/ref&gt; Razlog za to je, da morski led na jugu pluje v toplejše vode, kjer se topi. Na Arktiki je večina morskega ledu pritrjenega na zemljo ali na morsko dno.

==Vozne sile==
Medtem ko je [[hiter led]] relativno stabilen (ker je pritrjen na obrežje ali na morsko dno), se [[plavajoči led]] podvrže sorazmerno zapletenim deformacijskim procesom, ki navsezadnje povzročajo navadno široko paleto pokrajin morskega ledu. Vetra naj bi bila glavna gonilna sila z oceanskimi tokovi.&lt;ref name=&quot;Wadhams&quot;/&gt;&lt;ref name=NSIDC/&gt;. Prav tako so se sklicevale na Coriolis force in površinski nagib morskega ledu &lt;ref name=NSIDC/&gt;. Te gonilne sile povzročajo stresno stanje v območju plavajočega ledu. Ledeno skorjo, ki se približuje drugi in pritisne proti njej, bo ustvarilo stanje stiskanja na meji med obema. Na [[ledeni pokrov]] lahko pride tudi do napetosti, kar povzroči razhajanje in odpiranje razpok.

==Deformacija==
Deformacije morskega ledu izhajajo iz interakcije med ledenimi ploščami, saj se vodijo drug proti drugemu. Končni rezultat je lahko tri vrste značilnosti: &lt;ref name=&quot;ECGlossary&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;WMO&quot;/&gt;  1) [[Rafted ice]], ko en kos prevlada drugega; 2) [[grebeni tlaka]], linija zdrobljenega ledu, navzdol navzdol (za sestavljanje kobilice) in navzgor (za jadro); In 3) [[Hummock]], breg leda, ki tvori neenakomerno površino. Strižni greben je tlačni greben, ki se tvori pod strižnimi stenami - je bolj linearen od grebena, ki ga povzroča zgolj stiskanje. &lt;ref name=&quot; ECGlossary&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;WMO&quot;/&gt; Nov greben je nedavna značilnost - ostro greben, s stranico nagnjeno pod kotom več kot 40 stopinj. Nasprotno pa je pozidani greben tisti z zaobljenim grebenom in s stranicami nagnjen na manj kot 40 stopinj. &lt;ref name=&quot; ECGlossary&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;WMO&quot;/&gt; [[Stamukhi]] so še ena vrsta pilota, vendar so ti zasvojeni in so zato razmeroma stacionarni. Izhajajo iz interakcije med [[hitrim ledom]] in ledom.

Raven led je morski led, ki ga deformacija ni prizadela in je zato razmeroma ravna&lt;ref name=&quot; ECGlossary&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;WMO&quot;/&gt;.

==Formacija==
Samo zgornji sloj vode se je potreben ohladiti do ledišča &lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=drgjDAAAQBAJ&amp;pg=PA189&amp;dq=Only+the+top+layer+of+water+needs+to+cool+to+the+freezing+point&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ved=0ahUKEwjzhv-SktDUAhUU_2MKHc23D2UQ6AEIJDAA#v=onepage&amp;q=Only%20the%20top%20layer%20of%20water%20needs%20to%20cool%20to%20the%20freezing%20point&amp;f=false|title=Microclimate and Local Climate|last=Barry|first=Roger G.|last2=Blanken|first2=Peter D.|date=2016-05-23|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781316652336|language=en}}&lt;/ref&gt;. Konvekcija površinske plasti vključuje vrh 100 - 150 m, do povečane gostote.

V mirni vodi je prvi morski led, ki se tvori na površini, skodelica ločenih kristalov, ki so sprva v obliki majhnih plošč, ki plavajo na površini in imajo premer manj kot 0,3 centimetra (0,12 palca). Vsak disk ima svojo c-os vertikalno in raste navzven bočno. V določeni točki postane takšna oblika diska nestabilna, rastoči izolirani kristali pa imajo šestkotno, zvezdno obliko, z dolgimi krhkimi rokami, ki se raztezajo čez površino. Ti kristali imajo tudi svojo c-osi navpično. S kakršno koli turbulenco v vodi se ti fragmenti razširijo naprej v naključne majhne kristale, ki tvorijo suspenzijo naraščajoče gostote v površinski vodi, ledeni tip, imenovani [[frazilski ali mazalni led]]. V tihih pogojih se kristali fraza kmalu zamrznejo skupaj, da tvorijo neprekinjeno tanko plast mladega ledu; V zgodnjih fazah, ko je še vedno pregleden - to je led, imenovan nilas. Ko se oblikuje nilas, se pojavi precej drugačen proces rasti, v katerem se voda zamrzne na dno obstoječe ledene plošče, proces, ki se imenuje congelation growth. Ta proces rasti prinaša prvo letni led.

V grobi vodi se sveži morski led oblikuje s hlajenjem oceana, ko se toplota izgubi v ozračju. Najvišja plast oceana je nad-ohlajena na rahlo pod lediščno točko, ko se pojavijo drobne ledene ploščice (frazil ice). Sčasoma ta proces vodi do kašaste površinske plasti, znane kot grease ice. Formacija ledu v Frazilu se lahko začne s snežnimi padavinami, ne pa s pregrevanjem. Valovi in ​​veter nato delijo te ledene delce na večje plošče, premera več metrov, imenovanega [[pancake ice]]. Ti plavajo na površini oceana in se med seboj trčijo, tako da oblikujejo prevrnjene robove. Sčasoma se plošče s pancake ice lahko sami zamrznejo skupaj v bolj trdni ledeni pokrovi, znani kot congelation pancake ice. Tak led ima zelo grob videz na vrhu in dnu.

Če sneg zadostno pada na morski led, da se potopi pod morsko gladino, se bo morska voda dotaknila in plast ledu bo mešala snežno / morsko vodo. To je še posebej pogosto okrog Antarktike.

Ruski znanstvenik [[Vladimir Vize]] (1886-1954) je svoje življenje posvetil študiju arktičnega ledenega pakiranja in razvil znanstveno napoved teorije o ledenih pogojih, za kar je bil uveljavljen v akademskih krogih. To teorijo je uporabil na polju v [[Karskem morju]], kar je pripeljalo do odkritja [[otoka Vize]].

==Letni cikel zamrzovanja in taljenja==
Morski led zamrzne in se topi zaradi kombinacije dejavnikov, vključno s starostjo ledu, temperaturo zraka in sončno insolacijo. V zimskem času se povečuje območje Arktičnega oceana, ki ga pokriva morski led, ki običajno doseže največ v mesecu marcu. Območje, ki se prekriva v morskem ledu, se nato zmanjšuje in doseže najmanjši obseg v septembru. Prvo leto se led bolj topi kot starejši led iz dveh razlogov: 1) Prvo letni led je tanjši od starejšega ledu, saj je proces rasti imel manj časa za delovanje; In 2) prvo letni led je manj prepusten kot starejši led, tako da poletna temperatura nagiba k oblikovanju globljih ribnikov na ledeni površini prvega leta kot na starejšem ledu, globlji ribniki pa nižji in s tem večjo zajemanje sončne energije.

==Spremljanje in opazovanje==
Spremembe stanja morskega ledu najbolje kažejo stopnja taljenja skozi čas. Sestavljeni zapis o arktičnem ledu kaže, da se je umik plovcev začel okoli leta 1900, ko se je v zadnjih 50 letih začelo hitreje topiti. Satelitska študija morskega ledu se je začela leta 1979 in postala veliko bolj zanesljiv ukrep taljenja ledu in polarnih sprememb podnebja. V primerjavi z razširjenim zapisom je obseg morskega ledu v polarni regiji do septembra 2007 znašal le polovico zabeležene mase, za katero je bilo ocenjeno, da obstaja v obdobju 1950-1970&lt;ref&gt;{{cite journal |display-authors=6|last=Polyak |first=Leonid|author2=Richard B. Alley|author3=John T. Andrews |author4=Julie Brigham-Grette|author5=Thomas M. Cronin |author6=Dennis A. Darby|author7=Arthur S. Dyke |author8=Joan J. Fitzpatrick|author9=Svend Funder |author10=Marika Holland|author11=Anne E. Jennings |author12=Gifford H. Miller|author13=Matt O’Regan |author14=James Savelle|author15=Mark Serreze |author16=Kristen St. John|author17=James W.C. White |author18=Eric Wolff |title=History of sea ice in the Arctic|journal=Quaternary Science Reviews|date=3 February 2010|pages=2–17|doi=10.1016/+j.quascirev.2010.02.010|url=http://www.geo.umass.edu/faculty/jbg/Pubs/Polyak%20etal%20seaice%20QSR10%20inpress.pdf|format=PDF}}&lt;/ref&gt;.

V septembru 2012 je obseg ledu dosegel najnižjo vrednost v času, ko je bil led določen za kritje le 24% Arktičnega oceana, pri čemer je bil leta 2007 v primerjavi s prejšnjim nizkim 29% nižji. V prihodnjih napovedih bi ta poletni morski led lahko izginil Kmalu leta 2020&lt;ref&gt;{{cite news|last=Gillis|first=Justin|title=Ending Its Summer Melt, Arctic Sea Ice Sets a New Low That Leads to Warnings|url=https://www.nytimes.com/2012/09/20/science/earth/arctic-sea-ice-stops-melting-but-new-record-low-is-set.html?_r=0|accessdate=5 Oct 2012|newspaper=The New York Times|date=19 Sep 2012}}&lt;/ref&gt;.  V najtoplejših letih, kot je zima v obdobju 2005-2006, opazimo, da morski led doseže največjo zimo, kar je manjše kot v letih pred ali po. Poletni najmanjši obseg ledenega arktičnega ledu v letu 2010 je bil tretji najnižji v obdobju satelitskih opazovanj polarnega ledu&lt;ref&gt;{{cite web|last=Scott|first=Michon|title=Arctic Sea Ice Minimum for 2010|url=http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=46282|publisher=NASA Earth Observatory|accessdate=6 October 2010}}&lt;/ref&gt;.

==Modeliranje==
Za boljše razumevanje variabilnosti se številni modeli morskega ledu uporabljajo za izvedbo [[študija občutljivosti]]. Dve glavni sestavini sta [[dinamika ledu]]  in termodinamične lastnosti (glej [[modeliranje morskega ledu]], [[procese rasti morskega ledu]]in [[debelino morskega ledu]]).

Številni [[globalni podnebni modeli]] (GCM) imajo v svojih numeričnih simulacijskih shemah pomorski led, da pravilno zajamejo povratne informacije o ledu. Primeri so:

Model morskega ledu Louvain-la-Neuve (LIM) je numerični model morskega ledu, zasnovan za podnebne študije in operativno oceanografijo, ki se je razvil na Université catholique de Louvain (UCL). Povezan je z modelom splošnega obtoka oceanov OPA (Ocean Parallélisé) in je prosto dostopen kot del jedra za evropsko modeliranje oceana (NEMO).
Model splošnega obtoka MIT (MITgcm) je globalni cirkulacijski model, ki je bil razvit na Massachusettsovem inštitutu za tehnologijo (MIT), vključuje paket za morski led (MITgcm: morje). Koda je prosto na voljo tam.
Univerza za raziskave atmosfere (UCAR) razvija model morskega ledu Skupnosti (CSIM).
Nacionalni laboratorij Los Alamos ima projekt, imenovani Los Alamos Sea Ice Model (CICE). CICE je open source in je zasnovan kot komponenta GCM, čeprav zagotavlja samostojen način.
Modeli oceanskega morskega ledu (FESOM), ki je bil razvit na Inštitutu Alfred Wegener, uporablja nestrukturirano mrežo.
Projekt primerjalnega modela (CMIP) ponuja standardni protokol za proučevanje rezultatov modelov splošnega obtoka združenega ozračja in oceana. Priključek poteka na vmesniku ozračja - ocean, kjer se lahko pojavi morski led.

Različni regionalni modeli poleg globalnega modeliranja obravnavajo tudi morski led. Regionalni modeli se uporabljajo za eksperimente za sezonsko napovedovanje in za [[procesne študije]].

==Viri==
{{opombe}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Oceanografska terminologija]]
[[Kategorija:Ekologija voda]]
[[Kategorija:Zemeljski pojavi]]
[[Kategorija:Ledena telesa]]
[[Kategorija:Kriosfera]]</text>
      <sha1>7zzqlym5szx4ra4f6pyg9as9ozvapwc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>2022</title>
    <ns>0</ns>
    <id>443333</id>
    <revision>
      <id>5748348</id>
      <parentid>5748001</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T04:36:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Avgust */ +</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42601" xml:space="preserve">{{leto|2000|22}}

'''2022''' ('''[[rimske številke|MMXXII]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]].

[[Generalna skupščina Združenih narodov]] je 2022 razglasila za mednarodno leto [[steklo|stekla]], mednarodno leto ribištva in ribogojstva, mednarodno leto temeljnih znanosti za trajnostni razvoj ter mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskega sveta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International years  |publisher=[[Organizacija združenih narodov]] |accessdate=2022-01-01}}&lt;/ref&gt;

V Sloveniji je dobilo naziv »supervolilno leto«, saj so načrtovane splošne volitve v vsa tri predstavniška telesa ([[Predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]], [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] in občinsko vodstvo), poleg tega pa še volitve v [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]].&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.dnevnik.si/1042956929 |title=Dušan Vučko, direktor službe državne volilne komisije: Za digitalne volitve še nismo zreli |work=Nedeljski dnevnik |first=Nataša |last=Bucik Ozebek |date=2021-06-13 |accessdate=2021-08-21}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je Vlada Republike Slovenije razglasila 2022 za Plečnikovo in Tartinijevo leto zaradi dveh jubilejev: 150-letnice rojstva arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] ter 330-letnice rojstva skladatelja in violinista [[Giuseppe Tartini|Giuseppeja Tartinija]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/leto-2022-bo-v-znamenju-jubilejev-plecnika-in-tartinija/607242 |title=Leto 2022 bo v znamenju jubilejev Plečnika in Tartinija |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-01-03 |accessdate=2022-01-23}}&lt;/ref&gt;

== Dogodki ==
=== Januar–april ===
[[Slika:Tonga Volcano Eruption 2022-01-15 0320Z to 0610Z Himawari-8 visible.gif|sličica|Nasin satelitski posnetek izbruha Hunge Tonge]]
[[slika:Destruction of Russian tanks by Ukrainian troops in Mariupol (3) (cropped).jpg|thumb|Ruski tank z znamenjem »Z«, uničen med [[Obleganje Mariupola|bitko za Mariupol]] v sklopu ruske invazije na Ukrajino]]
* [[5. januar]] - vlada [[Kazahstan]]a odstopi ob valu množičnih nasilnih protestov, ki so v začetku leta izbruhnili zaradi naraščanja cen goriva, v več delih države so razglašene izredne razmere.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/markets/commodities/kazakhstan-government-resigns-after-violent-protests-over-fuel-price-2022-01-05/ |title=Kazakh president fails to quell protests, ex-Soviet states offer help |first=Olzhas |last=Auyezov |publisher=Reuters |date=2022-01-06 |accessdate=2022-01-06}}&lt;/ref&gt;
* [[15. januar]] - eksplozivni izbruh vulkanskega otoka [[Hunga Tonga–Hunga Haʻapai]] na [[Tonga|Tongi]] povzroči [[cunami]]je, ki dosežejo tudi oddaljene obale [[Tihi ocean|Tihega oceana]], in zračni udarni val, zaznaven tudi v [[Evropa|Evropi]] na nasprotni strani zemeljske oble.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.france24.com/en/live-news/20220115-huge-tonga-volcanic-eruption-felt-around-the-world |title=Huge Tonga volcanic eruption felt around the world |date=2022-01-16 |work=France 24 |accessdate=2022-01-16}}&lt;/ref&gt;
*[[16. januar]] - [[Dimitar Kovačevski]] postane predsednik vlade Severne Makedonije.
*[[18. januar]] - [[Roberta Metsola]] postane najmlajša predsednica Evropskega parlamenta v zgodovini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova predsednica Evropskega parlamenta je Roberta Metsola iz EPP-ja|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/nova-predsednica-evropskega-parlamenta-je-roberta-metsola-iz-epp-ja/609006|website=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2022-01-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[4. februar|4.]]–[[20. februar]] - v [[Peking]]u potekajo [[Zimske olimpijske igre 2022]].
*[[6. februar]] - 70. obletnica vladavine kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The heartbreaking reason the Queen doesn't celebrate her accession|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/kraljica-elizabeta-ii-umirjena-avtoriteta-sedi-na-prestolu-ze-sedem-turbulentnih-desetletij/610981 |date=2022-02-06 |work=MMC RTV-SLO |access-date=2022-02-06}}&lt;/ref&gt;
* [[21. februar]] - [[rusko-ukrajinska kriza (2021–2022)|rusko-ukrajinska kriza]]: [[Rusija]] prizna neodvisnost separatističnih [[Luganska ljudska republika|Luganske]] in [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] na vzhodu [[Ukrajina|Ukrajine]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042983743/svet/moskva-ukrajinski-izstrelek-zadel-prostore-ruske-fsb-ob-meji- |title= Putin podpisal odlok o priznanju ljudskih republik Lugansk in Doneck |date=2022-02-21 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2022-02-21}}&lt;/ref&gt;
* [[24. februar]] - rusko-ukrajinska kriza: [[Oborožene sile Ruske federacije|ruska vojska]] začne z [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazijo na Ukrajino]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ruska-vojska-napada-ukrajinsko-vojasko-infrastrukturo-zelenski-putin-zeli-uniciti-naso-drzavo/613523 |title=Ruska vojska napada ukrajinsko vojaško infrastrukturo. Zelenski: Putin želi uničiti našo državo. |date=2022-02-24 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-02-24}}&lt;/ref&gt;
* [[26. februar]] - rusko-ukrajinska kriza: [[Združene države Amerike]], [[Evropska unija]] ter zavezniki se odločijo za odstranitev ruskih bank iz sistema [[Združenje za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo|SWIFT]] in uvedejo ukrepe proti [[Ruska centralna banka|Ruski centralni banki]] ter članom elite blizu ruskega državnega vrha, kar sproži [[Ruska finančna kriza (2022)|finančno krizo v državi]].&lt;ref&gt;{{Cite web|title=West to cut some Russian banks off from Swift|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-60542433 |access-date=2022-02-27 |date=2022-02-27 |work=BBC News}}&lt;/ref&gt;
* [[27. februar]] - [[Belorusija|beloruski]] volivci na ustavnem [[referendum]]u izglasujejo preklic nejedrskega statusa države in možnost stalne namestitve ruskih oboroženih sil na ozemlju države.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Belarus referendum approves proposal to renounce non-nuclear status - agencies|url=https://www.reuters.com/world/europe/launchpad-russias-assault-ukraine-belarus-holds-referendum-renounce-non-nuclear-2022-02-27/|access-date=2022-02-28 |date=2022-02-27 |publisher=Reuters}}&lt;/ref&gt;
* [[28. februar]] - [[Medvladni forum za podnebne spremembe]] izda drugi del šestega ocenjevalnega poročila, v katerem zaključi, da so številni človekovi vplivi na [[podnebje]] zdaj »nepovratni«.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=IPCC issues 'bleakest warning yet' on impacts of climate breakdown |url=https://www.theguardian.com/environment/2022/feb/28/ipcc-issues-bleakest-warning-yet-impacts-climate-breakdown |access-date=2022-02-28 |date=2022-02-28 |work=The Guardian}}&lt;/ref&gt;
* [[2. marec]] - ruska invazija na Ukrajino: ruska vojska zavzame prvo večje ukrajinsko mesto, [[Herson, Ukrajina|Herson]] ob [[Črno morje|Črnem morju]].&lt;ref name=&quot;falls&quot;&gt;{{cite news|last1=Schwirtz|first1=Michael|last2=Pérez-Peña|first2=Richard|date=2022-03-02 |title=First Ukraine City Falls as Russia Strikes More Civilian Targets|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html|access-date=2022-03-03 |archive-date=2022-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303000108/https://www.nytimes.com/2022/03/02/world/europe/kherson-ukraine-russia.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* [[10. marec]] - v [[Zagreb|Zagrebu]] [[Strmoglavljenje Tu-141 v Zagrebu|strmoglavi brezpilotni izvidnik]] sovjetske izdelave [[Tupoljev Tu-141]].
* [[15. marec]] - rusko-ukrajinska kriza: predsednik vlad Slovenije, Češke in Poljske [[Janez Janša]], [[Petr Fiala]] in [[Mateusz Morawiecki]] z vlakom odidejo v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-03-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[18. marec]] - v [[Turčija|Turčiji]] odprejo [[most 1915 Çanakkale]] čez [[Dardanele]], z 2023 m najdaljši [[viseči most]] na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://edition.cnn.com/travel/article/turkey-worlds-biggest-bridge/index.html |title=Turkey opens record-breaking bridge between Europe and Asia |date=2022-03-18 |work=CNN |accessdate=2022-03-20}}&lt;/ref&gt;
* [[28. marec]] - stavba [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma]] v [[Trst]]u je dobrih sto let po fašističnem požigu vrnjena slovenski narodni skupnosti.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.primorski.eu/trzaska/dokument-je-podpisan-narodni-dom-je-spet-slovenska-last-foto-in-video-EM1068789 |title= Dokument je podpisan, Narodni dom je spet slovenska last |date=2022-03-28 |work=[[Primorske novice]] |accessdate=2022-03-28}}&lt;/ref&gt;
* [[3. april]] - 
** v [[Srbija|Srbiji]] potekajo [[Predsedniške volitve v Srbiji 2022|predsedniške]] in parlamentarne volitve, na katerih večino glasov osvojita [[Aleksandar Vučić]] in Srbska napredna stranka.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042986529 |title= Vučić prepričljivo zmagal na volitvah v Srbiji |date=2022-04-04 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-11}}&lt;/ref&gt; 
** na [[Parlamentarne volitve na Madžarskem 2022|parlamentarnih volitvih na Madžarskem]] zmaga vladajoča stranka [[Fidesz]] [[Viktor Orbán|Viktorja Orbana]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/svet/spremljamo-v-zivo-volisca-so-se-zaprla-se-naprej-orban-ali-peter-marki-zay/ |title=Hud udarec za madžarsko opozicijo, Orban naj bi ohranil tudi ustavno večino |last=Miklavčič |first=Katja |date=2022-04-04 |work=[[N1 Slovenija]] |accessdate=2022-05-11}}&lt;/ref&gt;
*[[24. april]] - na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah v Sloveniji]] zmaga stranka [[Gibanje Svoboda]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]] in si s tem zagotovi 41 sedežev v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]]. V Državni zbor se uvrstijo še stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (27 sedežev), [[Nova Slovenija]] (8 sedežev), [[Socialni demokrati]] (7 sedežev) in [[Levica (politična stranka)|Levica]] (5 sedežev).&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042987808 |title= Po 99,68 odstotka preštetih glasov: Gibanje Svoboda s 41 poslanskimi mesti, SDS 27, NSi 8, SD 7, Levica 5 |work=Dnevnik |date=2022-04-24 |last=Potočnik |first=Aljaž |accessdate=2022-05-11}}&lt;/ref&gt;

=== Maj–avgust ===
[[slika:Skupinska fotografija (52115320678).jpg|thumb|15. vlada Republike Slovenije]]
[[slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg|thumb|Gašenje požara na Krasu]]
* [[10. maj|10.]]–[[14. maj]] - v [[Torino|Torinu]] poteka [[Pesem Evrovizije 2022|66. tekmovanje za Pesem Evrovizije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/evrovizija-uradno-odprta-z-generalkami-se-zacenja-zares/626693 |title=Evrovizija uradno odprta, z generalkami se začenja zares |date=2022-05-09 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-11}}&lt;/ref&gt;
* [[12. maj]] - v tovarni [[Kočevje|kočevskega]] podjetja [[Melamin (podjetje)|Melamin]] pride do [[Eksplozija v tovarni Melamin (2022)|eksplozije]], v kateri življenje izgubi sedem ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrla-se-sedma-zrtev-eksplozije-v-melaminu.html |title=Umrla še sedma žrtev eksplozije v Melaminu  |date=2022-06-06 |work=24ur.com |accessdate=2022-06-23}}&lt;/ref&gt;
* [[13. maj]] - skladno z rezultati aprilskih volitev je ustanovljen [[9. državni zbor Republike Slovenije]], za predsednico je izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]] iz stranke Gibanje Svoboda.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/z-ustanovno-sejo-bo-mandat-nastopil-deveti-sklic-drzavnega-zbora/ |title=Urška Klakočar Zupančič postala prva predsednica državnega zbora |last1=Eržen |first1=Barbara |last2=Intihar |first2=Anja |date=2022-05-13 |work=Delo |accessdate=2022-05-13}}&lt;/ref&gt;
* [[14. maj]] - ruska invazija na Ukrajino: z umikom ruske vojske se konča [[Bitka za Harkov (2022)|bitka za Harkov]] na severovzhodu Ukrajine.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Russian forces are withdrawing from Kharkiv, Ukraine says|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/14/ukraine-says-russian-forces-withdrawing-kharkiv|website=The Guardian|date=2022-05-14 |access-date=2022-05-14}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Russian forces withdraw far from Kharkiv – mayor|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61441664|website=BBC News|date=2022-05-14 |access-date=2022-05-14}}&lt;/ref&gt;
* [[16. maj]] - ruska invazija na Ukrajino: ukrajinska vojska evakuira približno 260 vojakov iz [[Bitka za Mariupol (2022)|obleganega Mariupola]], kar po mnenju komentatorjev pomeni rusko zmago.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2022-05-17 |title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault |url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault |access-date=2022-05-17 |website=the Guardian |language=en}}&lt;/ref&gt;
* [[18. maj]] - v luči rusko-ukrajinske krize [[Švedska]] in [[Finska]] vložita prošnjo za vstop v zvezo [[NATO]] po več desetletjih nevtralnosti.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042989284/svet/svedska-in-finska-uradno-vlozili-prosnji-za-vstop-v-nato |title=Švedska in Finska uradno vložili prošnji za vstop v Nato |date=2022-05-18 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-18}}&lt;/ref&gt;
* [[23. maj]] - v Sloveniji je potrjen prvi primer [[Opičje koze|opičjih koz]], nalezljive bolezni, ki je endemična v podsaharski [[Afrika|Afriki]] in se od 13. maja širi izven tega območja.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042989702/slovenija/pri-primer-opicjih-koz-v-sloveniji |title= Tudi Slovenija na zemljevidu opičjih koz |last=Klipšteter |first=Tomaž |date=2022-05-24 |work=Dnevnik |accessdate=2022-05-24}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.who.int/emergencies/disease-outbreak-news/item/2022-DON385 |title= Multi-country monkeypox outbreak in non-endemic countries |date=2022-05-21 |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] |accessdate=2022-05-24}}&lt;/ref&gt;
* [[1. junij]] - v Državnem zboru je potrjena [[15. vlada Republike Slovenije]] na čelu s predsednikom [[Robert Golob|Robertom Golobom]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html |title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=2022-06-01 |accessdate=2022-07-21 |website=24ur.com}}&lt;/ref&gt;
* [[20. junij]] - na [[Nizozemska|Nizozemskem]] se znova zaostrijo protesti kmetov zaradi napovedi kmetijske reforme, ki bi močno zmanjšala pridelavo živine v državi.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Angry farmers block Dutch highways to protest pollution plan |publisher=Associated Press |url=https://www.reuters.com/business/environment/dutch-farmers-protest-plan-curb-nitrogen-pollution-2022-06-22/ |access-date=2022-08-02}}&lt;/ref&gt;
* [[22. junij]] - v močnem [[potres]]u z jakostjo 6,2 po [[Momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]], ki prizadene regijo ob meji med [[Afganistan]]om in [[Pakistan]]om, umre več kot 1000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/afghanistan-earthquakes-bacc4c96b7a07b5d7d397bee9eb9d3c8 |title=Afghanistan quake kills 1,000 people, deadliest in decades |date=2022-06-22 |publisher=Associated Press |accessdate=2022-06-23}}&lt;/ref&gt;
* [[11. julij]] - ameriška vesoljska agencija [[NASA]] objavi prvo operativno sliko [[Vesoljski teleskop James Webb|vesoljskega teleskopa James Webb]], t. i. [[Webbovo prvo globoko polje]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/kozmicne-pecine-nasa-objavila-fotografije-vesoljskega-teleskopa-james-webb/633933 |title=Kozmične pečine: Nasa objavila fotografije vesoljskega teleskopa James Webb |work=MMC RTV-SLO |date=2022-07-12 |accessdate=2022-07-21}}&lt;/ref&gt;
* [[15. julij]] - na [[Kras (območje)|Krasu]] izbruhne [[Požar na Krasu (2022)|obsežen požar]], ki zajame več kot 2000 hektarjev površin na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/pozar-presega-2000-hektarjev/634895 |title=Požar presega 2000 hektarjev |date=2022-07-21 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-07-26}}&lt;/ref&gt;
* [[15. julij|15.]]–[[24. julij]] - v mestu [[Eugene, Oregon|Eugene]] ([[Oregon]], [[Združene države Amerike]]) poteka [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2021|18. svetovno prvenstvo v atletiki]].
* [[17. julij|17.]]–[[24. julij]] - v [[Celje|Celju]] poteka mednarodna gasilska olimpijada.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tonin z GZS podpisal pogodbo o sodelovanju pri organizaciji gasilske olimpijade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-in-predsednik-gzs-podpisala-pogodbo-o-sodelovanju-pri-organizaciji-gasilske-olimpijade.html|website=24ur.com|accessdate=2021-06-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[25. julij]] - zgodi se [[stebrni udar]] v [[Premogovnik Velenje|premogovniku Velenje]], poškodovanih je 12 rudarjev.
* [[26. julij]] - na [[Hrvaška|Hrvaškem]] je odprt [[Pelješac (most)|most Pelješac]], s katerim je vzpostavljena prometna povezava s skrajnim jugom [[Dalmacija|Dalmacije]] mimo ozemlja [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/hrvaska-v-polni-pripravljenosti-odpira-se-peljeski-most.html |title=Pelješac preletela vojaška letala, novoodprti most je razsvetlil ognjemet |date=2022-07-26 |work=24ur.com |accessdate=2022-07-28}}&lt;/ref&gt;
* [[31. julij]] - ameriška [[Centralna obveščevalna agencija]] uspešno izvede atentat na voditelja [[Al Kaida|Al Kaide]] [[Ajman al Zavahiri|Ajmana al Zavahirija]] z zračnim napadom v [[Kabul]]u.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Al Qaeda leader Zawahiri killed in CIA drone strike in Afghanistan, U.S. officials say |url=https://www.reuters.com/world/cia-carried-out-drone-strike-afghanistan-us-officials-say-2022-08-01/ |date=2022-08-02 |access-date=2022-08-09}}&lt;/ref&gt;
* [[4. avgust]] - predsednica predstavniškega doma ZDA [[Nancy Pelosi]] kot najvišje rangirana ameriška političarka od 1990. let obišče [[Tajvan]]; [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] v odziv izvede množične vojaške vaje s pravim strelivom okrog otoka.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=China launches ballistic missiles during Taiwan drills |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-asia-62404233 |access-date=2022-08-04|date=2022-08-04 |work=BBC News}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Taiwan confirms multiple Chinese missile launches into waters of Taiwan strait during military drills – live |url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/aug/04/china-expected-to-begin-live-fire-military-exercises-near-taiwan-coast-in-wake-of-pelosi-visit-live |access-date=2022-08-04|date=2022-08-04 |work=The Guardian}}&lt;/ref&gt;
* [[26. avgust]]–[[11. september]] - [[Poljska]] in [[Slovenija]] gostita [[svetovno prvenstvo v odbojki 2022|svetovno prvenstvo v odbojki]], po tem, ko je Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) odvzela organizacijo prvenstva Rusiji zaradi invazije na Ukrajino.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/svetovno-prvenstvo-v-odbojki-tudi-v-sloveniji/ |title=Svetovno prvenstvo v odbojki poleti tudi v Sloveniji |date=2022-04-14 |work=Delo |accessdate=2022-05-11}}&lt;/ref&gt;

=== Predvideni dogodki ===
*[[23. oktober]]: potekale bodo [[volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitve predsednika Republike Slovenije]]. Drugi krog bo (v kolikor bo potreben) najverjetneje potekal 13. novembra&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Novega predsednika države bomo volili 23. oktobra 2022|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;.
*[[20. november]] - potekale bodo [[lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalne volitve v Sloveniji]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kdaj bomo prihodnje leto trikrat šli na volitve|url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-kdaj-bomo-sli-na-volitve-560881|website=siol.net|accessdate=2021-11-20|language=sl}}&lt;/ref&gt; Drugi krog bo (v kolikor bo potreben) najverjetneje potekal 4. decembra&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;.
*[[21. november]]–[[18. december]] - v [[Katar]]ju bo potekalo moško [[svetovno prvenstvo v nogometu 2022|svetovno prvenstvo v nogometu]].

== Smrti ==

=== Januar ===
[[slika:Official portrait of David Sassoli, president of the European Parliament.jpg|thumb|150px|David Sassoli]]
[[slika:Parni Valjak concert in Maribor 2010 (14).jpg|thumb|150px|Aki Rahimovski]]
* [[2. januar]]:
**[[Richard Leakey]], kenijski paleontropolog in naravovarstvenik (* [[1944]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Famed Paleoanthropologist and Wildlife Conservationist Richard Leakey Dies at 77|url=https://www.smithsonianmag.com/smart-news/kenyan-paleoanthropologist-and-wildlife-conservationist-richard-leakey-dies-at-77-180979313/|website=Smithsonian Magazine|accessdate=2022-01-06|language=en|first=Elizabeth|last=Gamillo}}&lt;/ref&gt;
**[[Eric Walter Elst]], belgijski astronom (* [[1936]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Overlijden Eric W. Elst (1936 - 2022)|url=https://www.vvs.be/werkgroepen/werkgroep-astrogeschiedenis/overlijden-eric-w-elst-1936-2022|website=Vereniging Voor Sterrenkunde|date=2022-01-05|accessdate=2022-01-14|language=nl}}&lt;/ref&gt;
* [[3. januar]] - [[Viktor Sanejev]], gruzinski atlet (* [[1945]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Muere el saltador georgiano Viktor Saneyev a los 76 años|url=https://www.lavanguardia.com/deportes/otros-deportes/20220103/7966049/muere-saltador-georgiano-viktor-saneyev-tres-veces-campeon-olimpico.html|website=La Vanguardia|date=2022-01-03|accessdate=2022-01-03|language=es}}&lt;/ref&gt;
*[[5. januar]] - [[Francisco Álvarez Martínez]], španski kardinal (* [[1925]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fallece a los 96 años el cardenal emérito de Toledo Francisco Álvarez Martínez|url=https://www.elespanol.com/eldigitalcastillalamancha/region/toledo/20220105/fallece-cardenal-emerito-toledo-francisco-alvarez-martinez/640186009_0.html|website=El Español|date=2022-01-05|accessdate=2022-01-14|language=es}}&lt;/ref&gt;
* [[6. januar]]:
**[[Sidney Poitier]], bahamsko-ameriški igralec, režiser in diplomat (* [[1927]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/umrl-prvi-temnopolti-oskarjevec-sidney-poitier.html |title=Umrl prvi temnopolti oskarjevec Sidney Poitier  |date=2022-01-07 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-01-07}}&lt;/ref&gt;
**[[Bob Falkenburg]], brazilsko ameriški tenisač (* [[1926]])
*[[7. januar]] - [[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]], ruski general (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Умер экс-глава Генштаба ВС РФ Квашнин|url=https://www.bfm.ru/news/490111|website=BFM.ru - деловой портал|accessdate=2022-01-14|language=ru|last=BFM.ru}}&lt;/ref&gt;
* [[10. januar]] - [[Herbert Achternbusch]], nemški dramatik (* [[1938]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dramatiker und Filmemacher Herbert Achternbusch gestorben|url=https://www.br.de/nachrichten/kultur/dramatiker-und-filmemacher-herbert-achternbusch-gestorben,SuPeBWC|website=BR24|date=2022-01-13|accessdate=2022-01-14|language=de}}&lt;/ref&gt;
*[[11. januar]]:
**[[David Sassoli]], italijanski novinar in politik, predsednik Evropskega parlamenta (* [[1956]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Morto David Sassoli, presidente del Parlamento europeo: era ricoverato per una malattia che aveva colpito il sistema immunitario|url=https://www.repubblica.it/politica/2022/01/11/news/david_sassoli_morto-333382194/|website=la Repubblica|date=2022-01-11|accessdate=2022-01-14|language=it}}&lt;/ref&gt;
**[[Tadej Brate]], slovenski industrijski arheolog (* [[1947]])
*[[14. januar]] - [[Franc Avberšek]], slovenski politik in rudarski inženir (* [[1947]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji poslanec in minister za energetiko Franc Avberšek|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-nekdanji-poslanec-in-minister-za-energetiko-franc-avbersek/|work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2022-01-14|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;
*[[19. januar]]:
**[[Gaspard Ulliel]], francoski igralec (* [[1984]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=French actor Gaspard Ulliel dies at 37 after skiing accident|url=https://www.theguardian.com/film/2022/jan/19/gaspard-ulliel-french-actor-dies-skiing-accident|website=the Guardian|date=2022-01-19|accessdate=2022-01-20|language=en}}&lt;/ref&gt;
**[[David Roxbee Cox]], angleški statistik (* [[1924]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sir David Cox, 1924-2022|url=https://www.nuffield.ox.ac.uk/news-events/news/sir-david-cox-1924-2022/|website=Nuffield College Oxford University|accessdate=2022-01-21|language=en}}&lt;/ref&gt;
*[[20. januar]] - [[Meat Loaf]], ameriški glasbenik in igralec (* [[1947]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Meat Loaf Dies: ‘Bat Out Of Hell’ Singer &amp; ‘Rocky Horror Picture Show’ Actor Was 74|url=https://deadline.com/2022/01/meat-loaf-dead-bat-out-of-hell-rocky-horror-picture-show-1234917056/|website=Deadline|date=2022-01-21|accessdate=2022-01-21|language=en-US|first=Erik|last=Pedersen|first2=Erik|last2=Pedersen}}&lt;/ref&gt;
*[[21. januar]] - [[Louie Anderson]], ameriški igralec in komik (* [[1953]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Louie Anderson Dies: ‘Baskets’ Emmy-Winner &amp; Stand-Up Comic Was 68|url=https://www.msn.com/en-us/tv/emmys/louie-anderson-dies-baskets-emmy-winner-stand-up-comic-was-68/ar-AAT0Zoi?ocid=BingNewsSearch|website=www.msn.com|accessdate=2022-01-21}}&lt;/ref&gt;
*[[22. januar]] - [[Aki Rahimovski]], makedonsko-hrvaški pevec (* [[1955]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/umrl-aki-rahimovski-pevec-skupine-parni-valjak.html |title=Umrl Aki Rahimovski, pevec skupine Parni valjak |date=2022-01-22 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-01-22}}&lt;/ref&gt;
*[[24. januar]] - [[Heidi Biebl]], nemška alpska smučarka (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Oberstaufener Olympiasiegerin Heidi Biebl gestorben {{!}} AllgäuHIT - Dein Allgäu. Dein Radio.|url=https://www.allgaeuhit.de/Oberallgaeu-Oberstaufen-Oberstaufener-Olympiasiegerin-Heidi-Biebl-gestorben-article10049316.html|website=allgaeuhit.de|accessdate=2022-01-24|language=de|first=AllgäuHIT-Baumann und Häuslinger|last=GbR}}&lt;/ref&gt;
*[[28. januar]] - [[Werner Grossmann]], nemški politik (* [[1929]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Werner Großmann: Letzter Chef der DDR-Auslandsspionage gestorben|url=https://www.bietigheimerzeitung.de/inhalt.werner-grossmann-letzter-chef-der-ddr-auslandsspionage-gestorben.7fc4a358-5c29-4eb4-8619-5545c78f9a64.html|website=bietigheimerzeitung.de|accessdate=2022-01-29|language=de|first=Bietigheimer|last=Zeitung}}&lt;/ref&gt;
*[[31. januar]] - [[Voldemaras Novickis]], litovski rokometaš (* [[1956]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anapalin iškeliavo legendinis rankinio treneris bei žaidėjas Valdemaras Novickis|url=https://www.rankinis.lt/anapalin-iskeliavo-legendinis-rankinio-treneris-bei-zaidejas-valdemaras-novickis/|website=Lietuvos rankinio federacija|accessdate=2022-02-01}}&lt;/ref&gt;

=== Februar ===

* [[1. februar]] - [[Wolfgang Schwanitz]], nemški general in politik (* [[1930]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ehemaliger Stasi-General und Mielke-Nachfolger Schwanitz gestorben|url=https://www.rbb24.de/politik/beitrag/2022/02/berlin-stasi-general-mielke-nachfolger-schwanitz-tot-gestorben-ddr.html|website=www.rbb24.de|accessdate=2022-02-02|language=de}}&lt;/ref&gt;
* [[2. februar]] - [[Irena Pavlič]], slovenska narodna delavka in urednica v Porabju (* [[1934]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslovila se je Irena Pavlič - Pomurec.com|url=https://www.pomurec.com/vsebina/66247/Poslovila_se_je_Irena_Pavlic|website=www.pomurec.com|accessdate=2022-02-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[4. februar]] - [[Marko Brecelj]], slovenski glasbenik in politični aktivst (* [[1951]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kultura/umrl-je-marko-brecelj|title=Umrl je Marko  Brecelj|date=4.2.2022|accessdate=4.2.2022|website=Primorske novice|last=Gombač|first=Andraž}}&lt;/ref&gt;
* [[6. februar]] - [[Lata Mangeshkar]], indijska pevka (* [[1929]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-india-60257952 |title=Lata Mangeshkar: 'Why I loved the Indian singer as much as The Beatles' |work=BBC News |date=2022-02-07 |accessdate=2022-02-16}}&lt;/ref&gt;
* [[8. februar]] - [[Luc Montagnier]], francoski virolog, nobelovec (* [[1932]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2022/02/10/luc-montagnier-codecouvreur-du-virus-du-sida-et-prix-nobel-de-medecine-en-2008-est-mort_6113151_3382.html |title=Luc Montagnier, codécouvreur du VIH et Prix Nobel de médecine en 2008, est mort |work=Le Monde |date=2022-02-10 |accessdate=2022-02-10}}&lt;/ref&gt;
* [[13. februar]] - [[Berit Berthelsen]], norveška atletinja (* [[1944]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Friidrettslegenden Berit Berthelsen er død|url=https://www.nrk.no/sport/friidrettslegenden-berit-berthelsen-er-dod-1.15855113|website=NRK|date=2022-02-14|accessdate=2022-02-16|language=nb-NO|last=NRK}}&lt;/ref&gt;
* [[14. februar]] - [[Borislav Ivkov]], srbski šahovski velemojster (* [[1933]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Borislav Ivkov (1933-2022)|url=https://www.fide.com/news/1575|website=www.fide.com|accessdate=2022-02-16|language=en}}&lt;/ref&gt;
* [[19. februar]] - [[Mario Plenković]], hrvaški komunikolog (* [[1947]])&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Umrl je mariborski profesor, oče hrvaškega premierja|url=https://siol.net/novice/svet/umrl-je-mariborski-profesor-oce-hrvaskega-premierja-573373|website=siol.net|accessdate=2022-02-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Marec ===
[[slika:Secalbright.jpg|thumb|150px|Madeleine Albright]]
* [[1. marec]] - [[Alevtina Kolčina]], ruska smučarska tekačica (* [[1930]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.stadium.ru/news/04-03-2022-umerla-olimpiiskaya-chempionka-po-lijnim-gonkam-alevtina-kolchina |title=Умерла олимпийская чемпионка по лыжным гонкам Алевтина Колчина |date=2022-03-04 |work=Stadium.ru |accessdate=2022-03-14 |lang=ru}}&lt;/ref&gt;
* [[3. marec]] – [[Dean Woods]], avstralski kolesar (* [[1966]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.auscycling.org.au/nat/news/vale-dean-woods-oam-olympic-gold-medallist-passes-away-aged-55 |title=Vale Dean Woods OAM: Olympic Gold Medallist Passes Away Aged 55 |work=AusCycling |date=2022-03-03 |accessdate=2022-03-14}}&lt;/ref&gt;
* [[13. marec]] - [[William Hurt]], ameriški igralec (* [[1950]])&lt;ref&gt;{{Navedi novice |title=Umrl je ameriški igralec William Hurt |url=https://www.vecer.com/zabava/film-in-tv/umrl-igralec-william-hurt-10274505 |last=Majcen |first=Matic |work=[[Večer (časopis)|Večer]] |accessdate=2022-03-14 |date=2022-03-14}}&lt;/ref&gt;
* [[15. marec]] - [[Eugene Parker]], ameriški astrofizik (* [[1927]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Eugene N. Parker, 94, Dies; Predicted the Existence of Solar Wind |url=https://www.nytimes.com/2022/03/17/science/space/eugene-n-parker-dead.html |date=2022-03-17 |last=Chang |first=Kenneth |work=The New York Times |accessdate=2022-03-19}}&lt;/ref&gt;
* [[23. marec]] - [[Madeleine Albright]], ameriška političarka (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Gregorian |first1=Dareh |title=Madeleine Albright, first female secretary of state, dies at 84 |url=https://www.nbcnews.com/politics/politics-news/madeleine-albright-first-female-secretary-state-dies-84-rcna21247 |website=NBC News |date=2022-03-23 |access-date=2022-03-23}}&lt;/ref&gt;
* [[25. marec]] – [[Taylor Hawkins]], ameriški bobnar (* [[1972]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-je-bobnar-skupine-foo-fighters-taylor-hawkins.html |title=Umrl je bobnar skupine Foo Fighters, Taylor Hawkins  |date=2022-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2022-03-26}}&lt;/ref&gt;
* [[26. marec]] - [[Boštjan Kiauta]], slovenski zoolog (* [[1937]])&lt;ref name=&quot;SAZU&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/clani/bostjan-kiauta |title=Kiauta, Boštjan |accessdate=2022-03-28 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti}}&lt;/ref&gt;

=== April ===
* [[5. april]] - 
** [[Sidney Altman]], kanadsko-ameriški molekularni biolog, nobelovec (* [[1939]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2022/04/08/nobel-prize-sidney-altman-dies/ |title=Sidney Altman, Nobel laureate in chemistry, dies at 82 |last=Schudel |first=Matt |work=[[The Washington Post]] |date=2022-04-08 |url-access=subscription}}&lt;/ref&gt;
** [[Peter Gosar]], slovenski fizik (* [[1923]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/events/624d89ef4894879c02030468 |title=Akad. Peter Gosar (1923–2022) |publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] |accessdate=2022-04-09}}&lt;/ref&gt;
* [[9. april]] - [[Jack Higgins]], angleški pisatelj (* [[1929]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.belfasttelegraph.co.uk/news/uk/best-selling-thriller-writer-jack-higgins-dies-aged-92-41537761.html |title=Best-selling thriller writer Jack Higgins dies aged 92 |last=O'Reilly |first=Luke |date=2022-04-09 |work=Belfast Telegraph |accessdate=2022-05-11}}&lt;/ref&gt;
* [[17. april]] - [[Radu Lupu]], romunski pianist (* [[1945]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2022/04/20/arts/music/radu-lupu-dead.html |title=Radu Lupu, Pianist Who Awed Listeners, Is Dead at 76 |last=Allen |first=David |date=2022-04-20 |work=The New York Times |accessdate=2022-05-11}}&lt;/ref&gt;

=== Maj ===
[[slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015 (cropped).jpg|thumb|150px|Boris Pahor]]
* [[1. maj]] - [[Ivica Osim]], bosanski nogometaš in menedžer (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-je-strauss-z-grbavice-ivica-osim/625878 |title=Umrl je &quot;Strauss z Grbavice&quot; Ivica Osim |date=2022-05-01 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-11}}&lt;/ref&gt;
* [[6. maj]] - [[Jože Balažic (glasbenik)|Jože Balažic]], slovenski trobentar (* [[1944]])
* [[8. maj]] - [[Marija Gusakova]], ruska smučarska tekačica (* [[1931]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://78.ru/news/2022-05-08/olimpiiskaya_chempionka_po_lizhnim_gonkam_mariya_gusakova_umerla_v_peterburge |title=Ушла из жизни олимпийская чемпионка по лыжным гонкам Мария Гусакова |work=78.ru |language=ru |date=2022-05-08 |accessdate=2022-05-11}}&lt;/ref&gt;
* [[10. maj]] - [[Leonid Kravčuk]], ukrajinski politik (* [[1934]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-prvi-predsednik-neodvisne-ukrajine-leonid-kravcuk/ |title=Umrl je prvi predsednik neodvisne Ukrajine Leonid Kravčuk |date=2022-05-10 |work=Delo |accessdate=2022-05-11}}&lt;/ref&gt;
* [[17. maj]] - [[Vangelis]], grški glasbenik in skladatelj (* [[1943]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.ot.gr/2022/05/19/english-edition/vangelis-papathanasiou-oscar-winning-composer-passes-away-at-the-age-of-79/ |title=Vangelis Papathanasiou: Oscar-winning composer passes away at the age of 79 |work=OT.gr |date=2022-05-19 |accessdate=2022-05-20}}&lt;/ref&gt;
* [[26. maj]] - [[Ray Liotta]], ameriški igralec (* [[1954]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-igralec-ray-liotta-zvezdnik-filmov-dobri-fantje-in-hannibal/628792 |title=Umrl je igralec Ray Liotta, zvezdnik filmov Dobri fantje in Hannibal |work=MMC RTV-SLO |date=2022-05-26 |accessdate=2022-05-26}}&lt;/ref&gt;
* [[27. maj]] - [[Marko Račič]], slovenski atlet (* [[1920]])&lt;ref&gt;{{Cite news|date = 2022-05-28 |title = Umrl Marko Račič, najstarejši slovenski olimpijec |newspaper = [[Primorske novice]]|url = https://www.primorske.si/sport/umrl-marko-racic-najstarejsi-slovenski-olimpijec|access-date = 2022-06-02}}&lt;/ref&gt;
* [[30. maj]] - [[Boris Pahor]], slovenski pisatelj (* [[1913]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-boris-pahor/611422 |title=Umrl je Boris Pahor |date=2022-05-30 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-05-30}}&lt;/ref&gt;

=== Junij ===
[[slika:Marlenka Stupica 2013.jpg|thumb|150px|Marlenka Stupica]]
* [[1. junij]] - [[Geza Erniša]], škof [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|slovenske evangeličanske cerkve]] (* [[1952]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-evangelicanski-duhovnik-geza-ernisa.html |title=Umrl je evangeličanski duhovnik Geza Erniša |work=24ur.com |date=2022-06-01 |accessdate=2022-06-17}}&lt;/ref&gt;
* [[6. junij]] - [[Valerij Rjumin]], ruski kozmonavt (* [[1939]])&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=https://www.space.com/obituary-valery-ryumin-cosmonaut-roscosmos |title=Valery Ryumin, cosmonaut who launched to Salyut and Mir space stations, dies at 82 |work=Space.com |last=Pearlman |first=Robert Z. |date=2022-06-06 |accessdate=2022-06-17}}&lt;/ref&gt;
* [[15. junij]] - [[Borut Bassin]], slovenski košarkar (* [[1944]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://siol.net/sportal/kosarka/umrl-je-borut-bassin-581763 |title=Umrl je legendarni član Olimpije in jugoslovanske košarkarske reprezentance |work=Siol.net |date=2022-06-15 |accessdate=2022-06-15}}&lt;/ref&gt;
* [[16. junij]] - [[Kajetan Gantar]], slovenski literarni zgodovinar, filolog, prevajalec in urednik (* [[1930]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.sta.si/3050660/umrl-klasicni-filolog-in-akademik-kajetan-gantar |title=Umrl klasični filolog in akademik Kajetan Gantar |date=2022-06-17 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2022-06-17}}&lt;/ref&gt;
* [[17. junij]] - [[Marlenka Stupica]], slovenska slikarka in ilustratorka (* [[1927]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrla-slikarka-in-ilustratorka-marlenka-stupica.html |title=Umrla slikarka in ilustratorka Marlenka Stupica |date=2022-06-17 |work=24ur.com |accessdate=2022-06-17}}&lt;/ref&gt;
* [[19. junij]] - [[Borut Šuklje]], slovenski novinar, diplomat, politik in publicist (* [[1958]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042991448/slovenija/umrl-je-nekdanji-minister-in-diplomat-borut-suklje |title= Poslovil se je Borut Šuklje |date=2022-06-19 |last=Potič |first=Zoran |accessdate=2022-06-28}}&lt;/ref&gt;

=== Julij ===
* [[3. julij]] - [[Robert Curl]], ameriški kemik, nobelovec (* [[1933]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2022/07/06/robert-curl-dies-buckyball-chemistry/ |title=Robert Curl, Nobel-winning chemist in ‘buckyball’ discovery, dies at 88 |last=Murpy |first=Brian |date=2022-07-06 |work=Washington Post |accessdate=2022-07-20}}&lt;/ref&gt;
* [[8. julij]] - [[Šinzo Abe]], japonski politik (* [[1954]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.japantimes.co.jp/news/2022/07/08/national/shinzo-abe-dead-nara-shooting/ |title=Former Prime Minister Shinzo Abe dies after being shot in Nara |work=Japan Times |date=2022-07-08 |accessdate=2022-07-08}}&lt;/ref&gt;
* [[18. julij]] - [[Claes Oldenburg]], švedsko-ameriški kipar (* [[1929]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2022-07-18 |title=Claes Oldenburg obituary |url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2022/jul/18/claes-oldenburg-obituary |access-date=2022-07-20 |work=The Guardian}}&lt;/ref&gt;
* [[26. julij]] - [[James Lovelock]], britanski naravoslovec in futurist (* [[1919]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2022-07-18 |title=James Lovelock, creator of Gaia hypothesis, dies on 103rd birthday |url=https://www.theguardian.com/environment/2022/jul/27/james-lovelock-creator-of-gaia-hypothesis-dies-on-103rd-birthday |access-date=2022-07-28 |work=The Guardian}}&lt;/ref&gt;
* [[31. julij]] - [[Bill Russell]], ameriški košarkar in trener (* [[1934]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/liga-nba/umrl-legendarni-bill-russell-kosarkar-z-11-prstani-v-13-letni-nba-karieri/635861 |title=Umrl legendarni Bill Russell – košarkar z 11 prstani v 13-letni NBA-karieri|date=2022-07-31 |work=[[MMC-RTV SLO]] |accessdate=2022-08-01}}&lt;/ref&gt;

=== Avgust ===
* [[4. avgust]] - [[Kostja Gatnik]], slovenski slikar, grafični oblikovalec in ilustrator (* [[1945]])&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/poslovil-se-je-kostja-gatnik/|title=Poslovil se je Kostja Gatnik|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=2022-08-05|accessdate=2022-08-06}}&lt;/ref&gt;
* [[8. avgust]] - [[Olivia Newton-John]], britansko-avstralska igralka (* [[1948]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrla-je-pevka-in-igralka-olivia-newton-john/636686 |title=Umrla je pevka in igralka Olivia Newton-John |work=MMC RTV-SLO|date=2022-08-08|accessdate=2022-08-08}}&lt;/ref&gt;
* [[12. avgust]] – [[Wolfgang Petersen]], nemški filmski režiser in producent (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://deadline.com/2022/08/wolfgang-petersen-dead-director-perfect-storm-das-boot-air-force-one-1235093543/ |title=Director Wolfgang Petersen Dies At 81; Hollywood Star Rose After ‘Das Boot’ To Include Hollywood Blockbusters ‘The Perfect Storm,’ ‘Air Force One’ &amp; ‘In The Line Of Fire’ |first=Mike Jr. |last=Fleming |date=2022-08-16 |work=Deadline Hollywood |accessdate=2022-08-29}}&lt;/ref&gt;&lt;/ref&gt;
* [[26. avgust]] - [[Jože Mencinger]], slovenski pravnik, ekonomist, politik in akademik (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-priznani-ekonomist-joze-mencinger/638468 |title=Umrl priznani ekonomist Jože Mencinger |work=MMC RTV-SLO|date=2022-08-27|accessdate=2022-08-28}}&lt;/ref&gt;
* [[28. avgust]] - [[Ivo Hvalica]], slovenski politik (* [[1936]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-nekdanji-politik-ivo-hvalica.html |title=Umrl nekdanji politik Ivo Hvalica |date=2022-08-29 |work=[[24ur.com]] |accessdate=2022-08-29}}&lt;/ref&gt;

=== Neznan datum smrti ===
* januar - [[Aleš Hauc]], slovenski bankir in podjetnik (* [[1964]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl nekdanji prvi mož Nove KBM in Pošte Slovenije Aleš Hauc|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-nekdanji-prvi-moz-nove-kbm-in-poste-slovenije-ales-hauc/ |work=Delo |accessdate=2022-01-21|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* februar - [[Stane Papež]], slovenski rokometaš (* [[1932]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl pionir slovenskega rokometa Stane Papež|url=https://ljubljanainfo.com/novica/kronika/umrl-pionir-slovenskega-rokometa-stane-papez/183450|website=Ljubljanainfo.com|accessdate=2022-02-17|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* februar - [[Franc Korbar]] – Cac, slovenski narodnozabavni glasbenik (* [[1938]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je znani trobentač|url=https://siol.net/trendi/glasba/umrl-znani-trobentac-franc-korbar-573164|website=siol.net|accessdate=2022-02-17|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

[[Kategorija:Leto 2022|*]]</text>
      <sha1>4yow6j0isssfe1u7yyvgrs2zg0p7rmv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam državniških obiskov Boruta Pahorja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445032</id>
    <revision>
      <id>5748541</id>
      <parentid>5737233</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:34:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>feb-avg 2022</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="286582" xml:space="preserve">[[Slika:Franciscus with Borut Pahor in 2016.jpg|sličica|Borut Pahor in [[Papež Frančišek]] leta [[2016]].]]
Seznam uradnih srečanj, ki jih je opravil ali gostil [[Borut Pahor]] v vlogi [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]]. 

== Uradni, delovni in drugi obiski v tujini ==
Prvi mandat: 79 obiskov (vseh srečanj: 246)
{| class=&quot;wikitable&quot;
!width=&quot;10%&quot; |Datum
!width=&quot;13%&quot; |Država/organizacija
!width=&quot;5%&quot; |Kraj
!width=&quot;30%&quot; |Gostitelji in ostali državniki
!width=&quot;33%&quot; |Opombe
!width=&quot;2%&quot; |Vir
|-
| colspan=&quot;6&quot; |'''&lt;big&gt;1. PREDSEDNIŠKI MANDAT&lt;/big&gt; (od 23. december 2012 do 22. decembra 2017)'''
|-
! colspan=&quot;6&quot; |
==== &lt;big&gt;2013&lt;/big&gt; ====
'''&lt;big&gt;(19; vseh srečanj: 69)&lt;/big&gt;'''
|-
|8. in 9. januar 2013
|{{zastava|Belgija}}
{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija
|Bruselj
|{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], predsednik Evropskega sveta
{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Martin Schulz]], predsednik Evropskega parlamenta

{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[José Manuel Durão Barroso|Jose Manuel Barroso]], predsednik Evropske komisije

{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Catherine Ashton]], [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visoka predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko]]
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/410A2C4978DAAB20C1257AED006D333E?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se je sestal s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem|date=8. januar 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1811C9E18BFE3C6FC1257AEE00522F74?OpenDocument|title=Predsednik Borut Pahor zaključuje prvi uradni obisk v Bruslju|date=9. januar 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. februar 2013
|{{zastava|Avstrija}}
|Dunaj
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Heinz Fischer]], zvezni predsednik
{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Werner Faymann]], zvezni kanceler

{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Barbara Prammer]], predsednica Državnega sveta
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8B3DA022EDF61DE7C1257B0A00518EAE?OpenDocument|title=Predsednik na uradnem obisku v Avstriji|date=6. februar 2013|accessdate=18. november 2013|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |2. marec 2013
| rowspan=&quot;2&quot; |{{zastava|Avstrija}}
[[Evropska akademija znanosti in umetnosti]]
| rowspan=&quot;2&quot; |
|[[Felix Unger]], predsednik akademije
| rowspan=&quot;2&quot; |Slavnostna skupščina Evropske akademije znanosti in umetnosti, predsednik Pahor imenovan za protektorja akademije
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FE2C97ED71B0521BC1257B24002D73D3?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor postal protektor Evropske akademije znanosti in umetnosti|date=2. marec 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralno srečanje ob robu:'''
{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška

[[Ivo Josipović]], predsednik
|-
|6.–8. marec 2013
|{{zastava|Japonska}}
|
|{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Akihito|Njegovo veličanstvo cesar Akihito]], japonski cesar
{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Šinzo Abe]], predsednik vlade

{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Keiji Yamada]], guverner Kyota

{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Kadokawa Daisak]], župan Kyota
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B5C8A6BD0F9C0616C1257B260052D280?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor prvi dan na Japonskem s predsednikom vlade Japonske Šinzom Abejem|date=6. marec 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4A5FE8E9C8A749F1C1257B27004A683D?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor na Japonskem tudi s cesarjem Akihitom|date=7. marec 2017|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B405F81C4A6344A2C1257B280044F26A?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor zaključil obisk na Japonskem z obiskom stare cesarske prestolnice Kyoto|date=8. marec 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. marec 2013
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika
|Rim
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Giorgio Napolitano]], predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/45F2D12AD333A525C1257B33002D70E4?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor na obisku v Italiji in pri Svetem sedežu|date=18. marec 2013|accessdate=17. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |19. marec 2013
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež
| rowspan=&quot;2&quot; |Vatikan
|{{flagicon|Sveti sedež|variant=|size=}} [[Papež Frančišek|Njegova svetost Papež Frančišek]]
| rowspan=&quot;2&quot; |Inavguracija njegove svetosti Papeža Frančiška
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CD61147D46D44F18C1257B3300636EB7?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor na slovesni inavguraciji Njegove svetosti papeža Frančiška v Vatikanu|date=19. marec 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralna srečanja ob robu:'''
{{flagicon|Kanada|variant=|size=}} Kanada 

[[David Johnston]], generalni guverner

{{flagicon|Brazilija|variant=|size=}} Zvezna republika Brazilija

[[Dilma Rousseff]], predsednica

{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež, {{flagicon|Španija|variant=|size=}} Kraljevina Španija

[[Santos Abril y Castelló|kardinal Santos Abril y Castelló]]

'''Ostala krajša srečanja ob robu:'''

{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike

[[Joe Biden]], podpredsednik

{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija

[[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], predsednik Evropskega sveta

[[José Manuel Durão Barroso|Jose Manuel Barroso]], predsednik Evropske komisije

[[Martin Schulz]], predsednik Evropskega parlamenta

{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija

[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik

[[Werner Faymann]], zvezni kanceler

{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija

[[Angela Merkel]], zvezna kanclerka 

{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo

[[Hashim Thaçi]], predsednik vlade

{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg

[[Jean-Claude Juncker]], predsendik vlade

{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška

[[Ivo Josipović]], predsednik

{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija

[[Tomislav Nikolić]], predsednik

{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež, {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} Slovenija

[[Franc Rode|kardinal Franc Rode]]
|-
|17. in 18. april 2013
|{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika
|Pariz
|{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[François Hollande]], predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D5688C8C8285ED10C1257B510020E63E?OpenDocument|title=Predsednik Francoske republike Hollande: &quot;Verjamem v Slovenijo&quot;|date=17. april 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|25. april 2013
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija
|Berlin
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Joachim Gauck]], zvezni predsednik
{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Angela Merkel]], zvezna kanclerka
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1368AF502967E47CC1257B5800468082?OpenDocument|title=Predsednika Gauck in Pahor o prihodnosti Evrope|date=25. april 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/23F4CE4C09CE3FD6C1257B5900431B70?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor in kanclerka Angela Merkel predvsem o gospodarskem sodelovanju|date=25. april 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. in 9. maj 2013
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Zagreb
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Ivo Josipović]], predsednik

{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3632B8CB1F89D215C1257B66004A08AE?OpenDocument|title=Predsednik republike v Zagrebu: Slovenija in Hrvaška nista samo sosedi ampak tudi prijateljici|date=9. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/652438C61EA525D8C1257B670049807C?OpenDocument|title=Drugi dan uradnega obiska v Republiki Hrvaški v znamenju gospodarskega sodelovanja|date=10. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. in 11. junij 2013
|{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika
{{flagicon|EU|variant=|size=}} Svet Evrope

{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija
|Strassbourg
|[[Thorbjørn Jagland]], generalni sekretar Sveta Evrope
[[Dean Spielmann]], predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice

[[Martin Schulz]], predsednik Evropskega parlamenta
|Obisk ob 20. obletnici članstva Republike Slovenije v Svetu Evrope.
Slavnostni nagovor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.

Srečanje s slovenskimi evropskimi poslanci.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/66B981F53E2F081FC1257B8700249D4A?OpenDocument|title=Predsednik republike v Strasbourgu: &quot;Svet Evrope je unikatna institucija, ki skrbi za vrednote, na katerih počiva sodobna Evropa&quot;|date=10. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/41CAD49765A4BDC5C1257B870047D8C1?OpenDocument|title=Predsednik republike v Evropskem parlamentu: &quot;Potrebujemo več Evrope, da bomo vsi živeli bolje&quot;|date=11. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |12. in 13. junij 2013
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika
| rowspan=&quot;2&quot; |Bratislava
|[[Ivan Gašparovič]], predsednik
| rowspan=&quot;2&quot; |18. vrh predsednikov držav srednje Evrope
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/68D11259AFC94D76C1257B890023EE5C?OpenDocument|title=Predsednik republike na 18. Vrhu predsednikov držav Srednje Evrope z Zemanom, Vujanovićem in Komorowskim|date=12. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F904CCAA25654C1CC1257B890050B088?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na zasedanju srednjeevropskih predsednikov v Bratislavi|date=13. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralna srečanja ob robu:'''
{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika

[[Miloš Zeman]], predsednik

{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora

[[Filip Vujanović]], predsednik

{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska

[[Bronisław Komorowski]], predsednik

{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina

[[Nebojša Radmanović]], predsednik predsedstva

'''Ostala krajša srečanja ob robu:'''

{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija

[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik

{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija

[[Gorge Ivanov]], predsednik

{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija

[[Tomislav Nikolić]], predsednik

{{flagicon|Moldavija|variant=|size=}} Republika Moldavija

[[Nicolae Timofti]], predsednik

{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija

[[Rosen Plevneliev]], predsednik
|-
|30. junij in 1. julij 2013
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Zagreb
|[[Ivo Josipović]], predsednik
|Slovesnost ob vstopu Republike Hrvaške v EU.
1. julija neformalni zajtrk z voditelji držav regije, ki ga gosti predsednik Hrvaške Ivo Josipović.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AA3E801222BB64B8C1257B9B0045F962?OpenDocument|title=Predsednik republike na osrednji slovesnosti ob vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo|date=30, junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D108A293CA3CCAA6C1257B9B004A36A8?OpenDocument|title=Naslednje srečanje v okviru Brdo Procesa bo v Sloveniji|date=1. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. in 17. julij 2013
|{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija
|Sarajevo
|[[Gorge Ivanov]], predsednik

[[Trajko Veljanovski]], predsednik Sobranja 

[[Nikola Gruevski]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EFEBE2F26491ADE5C1257BAB002E57A6?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor začel uradni obisk v Republiki Makedoniji|date=16. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/66D1A08F7303CC99C1257BAB004A677F?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je zaključil uradni obisk v Republiki Makedoniji|date=17. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|20. julij 2013
|{{flagicon|Monako|variant=|size=}} Kneževina Monako
|Monako
|[[Albert II. Grimaldi|Njegova knežja visokost Albert II]], monaški princ
[[Michel Roger]], predsednik vlade

[[Jean Castellini]], minister za gospodarstvo in finance
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/441AAB5747DA0BD2C1257BB0002E9FAC?OpenDocument|title=Predsednik republike na delovnem obisku v Kneževini Monako|date=20. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. julij 2013
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Dvorec Trakoščani
|[[Jadranka Kosor]], nekdanja predsednica vlade
|Odkritje spominske plošče o začetku pogovorov, ki so vodili do sklenitve Arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E4993E24DE8A40B5C1257BB90044D139?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor: Trakoščani so kraj, kjer sta Slovenija in Hrvaška zgradili trden most zaupanja|date=31. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. in 11. september 2013
|{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo

{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO

{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija
|Priština
|[[Atifete Jahjaga]], predsednica Republike Kosovo
[[Jakup Krasniqi]], predsednik Skupščine Republike Kosovo

[[Hashim Thaçi]], predsednik vlade Republike Kosovo

[[Salvatore Farina|generalmajor Salvatore Farina]], poveljnik [[KFOR]]

[[Pierpaolo Giacomini Tiveron|polkovnik Pierpaolo Giacomini Tiveron]], poveljnik [[Multinational Battle Group West|MNBG]]

[[Samuel Žbogar|Samuel Žbogar,]] visoki predstavnik EU na Kosovu
|Predsednik Pahor je obiskal slovenske vojake na Kosovu in se srečal z visokimi predstavniki Kosova, operacij KFOR in MNBG in misije EU na Kosovu.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B1019B55215CF388C1257BE3001FB890?OpenDocument|title=Predsednik republike na uradnem obisku v Republiki Kosovo: &quot;Našli ste pot, ki ljudem vliva optimizem za boljšo prihodnost&quot;|date=10. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/30F3305F21647708C1257BE3004B6A95?OpenDocument|title=Predsednik republike slovenskim vojakom na Kosovu: &quot;Tudi zaradi vašega odličnega dela je Kosovo stabilnejše in varnejše&quot;|date=11. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |24. - 26. september 2013
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike
{{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov
| rowspan=&quot;2&quot; |New York
|[[Barack Obama]], predsednik ZDA
[[John W. Ashe]], predsednik Generalne skupščine OZN

[[Ban Ki-moon|Ban Ki-Moon]], generalni sekretar OZN
| rowspan=&quot;2&quot; |Predsednik Pahor se je udeležil sprejema za vodje delegacij pri predsedniku ZDA in zajtrka, ki ga je gostil generalni sekretar OZN.
Bilateralna srečanja je imel predsednik tudi z generalnim sekretarjem OZN in predsednikom Generalne skupščine OZN.

26. septembra je predsednik med splošno razpravo nagovoril Generalno skupščino OZN.
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AD59748957099939C1257BF0006321A9?OpenDocument|title=Predsednik republike na zasedanju splošne razprave Generalne skupščine OZN|date=24. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9B0C61F817252CDFC1257BF200276CA8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor: &quot;Razlike med revnimi in bogatimi so največja grožnja svetovnemu miru in varnosti&quot;|date=25. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F998E10A6EA69CB7C1257BF20060D855?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor v imenu Republike Slovenije nastopil na splošni razpravi 68. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov|date=26. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/73BFECDCE53F73C3C1257BF2005FF716?OpenDocument|title=Govor predsednika republike Boruta Pahorja na 68. zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov|date=26. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralna srečanja ob robu:'''
{{flagicon|Libija|variant=|size=}} Libija

[[Nouri Ali Abusahmain]], predsednik

{{flagicon|Čile|variant=|size=}} Republika Čile

Sebastian Pińera Echeńique, predsednik

{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija

[[Abdullah Gül]], predsednik
|-
|6. december 2013
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika
Dežela Furlanija Julijska krajina
|Gorica
|[[Debora Serracchiani]], predsednica dežele
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1EFA180CB735B7ECC1257C39005678C1?OpenDocument|title=Predsednik republike: Trgovskemu domu, simbolu slovenske navzočnosti v Gorici, je vdihnjeno novo poglavje čezmejnega sožitja.|date=6. december 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. december 2013
|{{flagicon|Južna Afrika|variant=|size=}} Republika Južna Afrika
|Johannesburg
|/
|Žalna slovesnost za pokojnim nekdanjim predsednikom Republike Južne Afrike Nelsonom Mandelo.
|
|-
! colspan=&quot;6&quot; |
==== &lt;big&gt;2014&lt;/big&gt; ====
'''&lt;big&gt;(13; vseh srečanj: 47)&lt;/big&gt;'''
|-
|15. in 16. januar 2014
|{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija
|Ankara
|[[Abdullah Gül]], predsednik

[[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik vlade

[[Ali Babacan]], podpredsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BB032A00ED23F50AC1257C61005248D8?OpenDocument|title=Predsednik republike na uradnem obisku v Republiki Turčiji za nadaljnje poglabljanje odnosov med državama|date=15. januar 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5608B82AB67CD4A3C1257C62004978C5?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor na investicijski konferenci v Istanbulu: &quot;Slovenija je pomembna za Turčijo in Turčija je pomembna za Slovenijo&quot;|date=16. januar 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. marec 2014
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija
|Dunaj
|[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik
|Trilateralno srečanje slovenskega, avstrijskega in hrvaškega predsednika.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/40BE058E29BE14C3C1257C9E0050584E?OpenDocument|title=Trije predsedniki na Dunaju poudarili pomen regionalnega sodelovanja za gospodarsko rast|date=17. marec 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |2. april 2014
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija
{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija
| rowspan=&quot;2&quot; |Bruselj
|[[José Manuel Durão Barroso|Jose Manuel Barroso]], predsednik Evropske komisije
[[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], predsednik Evropskega sveta
| rowspan=&quot;2&quot; |IV. Vrh EU-Afrika
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/37B149EDBE34712FC1257CAF00225E09?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor na vrhu EU-Afrika tudi s francoskim predsednikom Hollandom|date=2. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralna srečanja ob robu:'''
{{flagicon|Tunizija|variant=|size=}} Republika Tunizija

[[Moncef Marzouki]], predsednik

{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika

[[François Hollande]], predsednik
|-
|6. maj 2014
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika
|Rim
|[[Giorgio Napolitano]], predsednik
[[Laura Boldrini]], predsednica Poslanske zbornice

[[Ignazio Marino]], župan Rima
|državniški obisk
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/42B7EA72FB0A3D10C1257CD000514102?OpenDocument|title=Predsednika Pahor in Napolitano poudarila pomen skupnih vrednot|date=6. maj 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. in 30. maj 2014
|{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija
|Beograd
|[[Tomislav Nikolić]], predsednik

[[Maja Gojković]], predsednica Narodne skupščine

[[Aleksandar Vučić]], predsednik vlade

[[Ivica Dačić]], prvi podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E37DAD95E958FBEBC1257CE7004C8845?OpenDocument|title=Prvi uradni obisk slovenskega predsednika v Srbiji predstavlja zgodovinski mejnik v odnosih med državama|date=29. maj 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C37E3626B94246ABC1257CE7004AFADC?OpenDocument|title=Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Narodni skupščini Republike Srbije|date=29. maj 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B0D250609B7A32B0C1257CE8004EF316?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor danes sklenil uradni obisk v Republiki Srbiji|date=30. maj 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. in 4. junij 2014
|{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina
|Sarajevo
|[[Bakir Izetbegović]], predsednik predsedstva
[[Nebojša Radmanović]], član predsedstva

[[Željko Komšić]], član predsedstva

[[Vjekoslav Bevanda]], predsednik Sveta ministrov
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/93E777C2C5F1555AC1257CEC006381A6?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor prejel prestižno mednarodno nagrado 'Isa beg Ishaković'|date=3. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6945CD44F6D4E2C0C1257CEC0024B24F?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor bo prejel mednarodno nagrado 'Isa beg Ishaković' 2014|date=3. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/87E3748EBA9CE3FBC1257CED004C182E?OpenDocument|title=Drugi dan obiska o slovenski humanitarni pomoči Bosni in Hercegovini|date=4. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |7. junij 2014
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina
| rowspan=&quot;2&quot; |Kiev
|[[Petro Porošenko]], predsednik
| rowspan=&quot;2&quot; |Inavguracija novoizvoljenega predsednika.
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7E35B41305305A9EC1257CF000250DA1?OpenDocument|title=Predsednik republike se danes udeležuje inavguracijske slovesnosti novoizvoljenega predsednika Ukrajine|date=7. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AE77CA06CC14C57EC1257CF00045EA56?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor v Ukrajini opravil več bilateralnih srečanj|date=7. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Ostala krajša srečanja ob robu:'''
{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike

[[Joe Biden]], podpredsednik

{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija

[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik

{{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} Gruzija

[[Giorgi Margvelašvili]], predsednik

{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija

[[Joachim Gauck]], zvezni predsednik

{{flagicon|Švica|variant=|size=}} Švicarska konfederacija

[[Didier Burkhalter]], predsednik, zunanji minister predsedujoči [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]]

{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija

[[Bujar Nishani]], predsednik

{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija

[[Gorge Ivanov]], predsednik
|-
|26. in 27. junij 2014
|{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija
{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija
|Bruselj, Ypres
|[[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], predsednik Evropskega sveta
|Zasedanje Evropskega sveta, predsednik republike se je zavzel za sklic nove Konvencije o prihodnosti Evrope.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AE926ECE529B1F1CC1257D030045A34F?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se danes udeležuje zasedanja Evropskega sveta, kjer bodo voditelji razpravljali o strateški agendi EU|date=26. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4C618448A9E896C0C1257D040024DB51?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se zavzema za sklic nove Konvencije o prihodnosti Evrope|date=27. junij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. in 16. julij 2014
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Dubrovnik
|Borut Pahor, predsednik
[[Ivo Josipović]], predsednik Republike Hrvaške
|Proces Brdo-Brijoni
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5994C8B5B66D161BC1257D110043060B?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor in hrvaški predsednik Josipović bosta v Dubrovniku gostila voditelje Brdo Process|date=10. julij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/42F6E4FDEB3328FAC1257D16004C71DB?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednik Josipović v Dubrovniku gostila voditelje Brdo Process|date=15. julij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. in 23. julij 2014
|{{flagicon|Turkmenistan|variant=|size=}} Turkmenistan
|Aškabad, 
Turkmenbaši
|[[Gurbanguly Berdimuhammedow|Gurbanguly Berdimuhamedov]], predsednik
[[Rašid Meredov]], nemstnik predsednika Kabineta ministrov in zunanji minister
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4C08800A363C2728C1257D1D0048B6AA?OpenDocument|title=V Turkmenistanu sklenjenih več uspešnih dogovorov za slovensko gospodarstvo|date=22. julij 2014|accessdate=19. november 2014|website=Predsednik Republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B6B1BC3C9B08D90FC1257D1E0048650C?OpenDocument|title=Predsednik republike zaključuje uradni obisk v Turkmenistanu|date=23. julij 2014|accessdate=19. november 2014|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |24. - 26. september 2014
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike
{{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov
| rowspan=&quot;2&quot; |New York
|[[Barack Obama]], predsednik ZDA
[[John W. Ashe]], predsednik Generalne skupščine OZN

[[Ban Ki-moon|Ban Ki-Moon]], generalni sekretar OZN
| rowspan=&quot;2&quot; |Predsednik Pahor se je udeležil sprejema za vodje delegacij pri predsedniku ZDA in sprejema, ki ga je gostil predsednik Južne Afrike.
Bilateralna srečanja je imel predsednik tudi z generalnim sekretarjem OZN.

Predsednik Pahor je nastopil na vrhu posvečenem podnebnim spremembam, ki ga je organiziral generalni sekretar OZN.

26. septembra je predsednik med splošno razpravo nagovoril Generalno skupščino OZN.
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E5AF3BF30DA00987C1257D5C00641809?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se udeležuje 69. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku|date=23. september 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C894323D827EFDBCC1257D5D004514D7?OpenDocument|title=Začetek splošne razprave Generalne skupščine OZN, predsednik Pahor tudi s predsednikom Rouhanijem|date=24. september 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BF4034E0C76B8ABDC1257D62002393EF?OpenDocument|title=Predsednik Borut Pahor v imenu Republike Slovenije na splošni razpravi 69. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov|date=26. september 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralna srečanja ob robu:'''
{{flagicon|Južna Afrika|variant=|size=}} Republika Južna Afrika

[[Jacob Zuma]], predsednik

{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina

[[Pavel Klimkin]], zunanji minister

{{flagicon|Nigerija|variant=|size=}} Zvezna republika Nigerija

[[Goodluck Jonathan]], predsednik

{{flagicon|Kostarika|variant=|size=}} Republika Kostarika

[[Luis Guillermo Solís]], predsednik

{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija

[[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik

{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška

[[Ivo Josipović]], predsednik

{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija

[[Tomislav Nikolić]], predsednik

{{flagicon|Egipt|variant=|size=}} Arabska republika Egipt

[[Abdel Fattah el-Sisi]], predsednik

{{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran

[[Hasan Rohani]], predsednik

{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska

[[Bronisław Komorowski]], predsednik
|-
|30. september in 1. oktober 2014
|{{flagicon|Irska|variant=|size=}} Republika Irska
|Dublin
|[[Michael D. Higgins]], predsednik
[[Enda Kenny]], predsednik vlade

[[Patrick Honohan]], guverner centralne banke
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B3DBE03BEC2CB9FCC1257D6400250EC6?OpenDocument|title=Predsednik Pahor začel delovni obisk na Irskem|date=30. september 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6C2ACB88C8906012C1257D65002322DF?OpenDocument|title=Predsednik Pahor z irskim predsednikom Higginsom in z irskim predsednikom vlade Kennyjem|date=1. oktober 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |11. in 12. december 2014
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika
| rowspan=&quot;2&quot; |Praga
|[[Miloš Zeman]], predsednik
| rowspan=&quot;2&quot; |Vrh držav višegrajske skupine, Slovenije in Avstrije.
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BF3EC556A10A67EFC1257DAC002357F6?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Pragi: &quot;Današnje srečanje ponuja vsem udeleženkam ne le velike, marveč tudi nove priložnosti.&quot;|date=11. december 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0794353EC6B44DDFC1257DAC004A231F?OpenDocument|title=Srednjeevropska šesterica za fleksibilnost pri iskanju ustrezne energetske oskrbe prihodnosti|date=12. december 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralno srečanja ob robu:'''
{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija

[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik
|-
! colspan=&quot;6&quot; |
==== &lt;big&gt;2015&lt;/big&gt; ====
'''&lt;big&gt;(16; vseh srečanj: 42)&lt;/big&gt;'''
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |15.–17. januar 2015
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|Katar|variant=|size=}} Država Katar
| rowspan=&quot;2&quot; |Doha
|[[Tamim bin Hamad bin Khalifa Al Thani|Njegova visokost emir šejk Tamim bin Hamad bin Khalifa Al Thani]]
| rowspan=&quot;2&quot; |
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F8AB0C00CE82CE41C1257DCE003FA4DA?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in katarski emir za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama|date=15. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FD43E47043A75428C1257DD1003500DC?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Dohi otvoril Slovensko središče - I feel Slovenia|date=16. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4A88DA12CEC62DC7C1257DD1003571C5?OpenDocument|title=Predsednik Pahor katarskim poslovnežem: Obiščite Slovenijo, lepo in pametno.|date=17. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralno srečanja ob robu:'''
{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija

[[Gorge Ivanov]], predsednik
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |6.–8. februar 2015
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija
| rowspan=&quot;2&quot; |München
|[[Wolfgang Ischinger|veleposlanik Wolfgang Ischinger]], presedujoči Münchenski varnostni konferenci
| rowspan=&quot;2&quot; |51. Münchenska varnostna konferenca
Predsednik Pahor je sodeloval na panelu &quot;Po Ukrajini – nerešeni konflikti v Evropi&quot;.
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/74F00FF2FBC8B6E5C1257DE40072F191?OpenDocument|title=Predsednik Pahor prvi dan Münchenske varnostne konference tudi z generalnim sekretarjem NATO Stoltenbergom|date=6. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/DD28CB9AF1AF8462C1257DE5005F6BDC?OpenDocument|title=Predsednik Pahor drugi dan udeležbe na Münchenski varnostni konferenci vodi panel o nerešenih konfliktih v Evropi ter razpravlja s predsednikom Porošenkom in ministrom Lavrovom o razmerah v Ukrajini|date=7. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralna srečanja ob robu:'''
{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO

[[Jens Stoltenberg]], geenralni sekretar

{{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija

[[Toomas Hendrik Ilves]], predsednik

{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija

[[Sergej Lavrov]], minister za zunanje zadeve

{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina

[[Petro Porošenko]], predsednik

{{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran

[[Mohammad Javad Zarif]], zunanji minister

'''Ostala krajša srečanja ob robu:'''

{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija

[[Angela Merkel]], zvezna kanclerka 

{{flagicon|Bavarska|variant=|size=}} Zvezna dežela Bavarska 

[[Horst Seehofer]], predsednik deželne vlade

{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija 

[[Abdullah Gül]], nekdanji predsednik

{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike

[[Joe Biden]], podpredsednik

[[John McCain]], zvezni senator

[[Madeleine Albright]], nekdanja državna sekretarka

{{flagicon|Egipt|variant=|size=}} Arabska republika Egipt

[[Sameh Hasan Šukri]], zunanji minister
|-
|15. februar 2015
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Zagreb
|[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica
|Inavguracija novoizvoljene predsednice.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/95D0E10EF4324F11C1257DEE002F3D48?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije na inavguraciji nove predsednice Republike Hrvaške|date=15. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. maj 2015
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Lovran
|[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica
|neformalno srečanje
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/DFB6AA5BDE5ED318C1257E4D002F818A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je v Lovranu sestal s hrvaško predsednico Grabar Kitarović|date=22. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. junij 2015
|{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija
|Beograd
|[[Tomislav Nikolić]], predsednik Republike Srbije
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/12D320F24D9F10F2C1257E590050BF83?OpenDocument|title=Predsednik Pahor danes v Beogradu pri predsedniku Nikoliću|date=3. junij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. junij 2015
|{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora
|Budva
|Borut Pahor, predsednik
[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica
|Proces Brdo-Brijoni, gost avstrijski zvezni predsednik Fischer.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7926DC9D75D686B3C1257E5F0029991F?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na srečanju voditeljev Brdo-Brijuni Process: &quot;Edina prava pot je evropska pot.&quot;|date=8. junij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. junij 2015
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija
{{flagicon|Baden-Württemberg|variant=|size=}} Zvezna dežela Baden-Württemberg
|Stuttgart
|[[Winfried Kretschmann]], predsednik deželne vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9DC288E58357ACECC1257E660056D8C1?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na obisku v Stuttgartu: &quot;Slovenija želi sodelovanje z nemško zvezno deželo Baden-Württemberg še okrepiti&quot;|date=16. junij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. junij 2015
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija
{{flagicon|Bavarska|variant=|size=}} Zvezna dežela Bavarska
|München
|[[Horst Seehofer]], predsednik deželne vlade

[[Dieter Reiter]], župan Münchna
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E43A26C446674C04C1257E6800258B80?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednik deželne vlade Bavarske Seehofer za krepitev vsestranskega sodelovanja|date=17. junij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. avgust 2015
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija
|Alpbach
|[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik
|Udeležba na Evropskem forumu Alpbach.
Trilateralno srečanje predsednikov Avstrije, Slovenije in Hrvaške.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4BD1FD60EE3BF824C1257EB200220889?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je udeležil Evropskega foruma Alpbach|date=30. avgust 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. in 4. september 2015
|{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} Madžarska
|Budimpešta
|[[János Áder]], predsednik
[[Viktor Orban]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3A4A54037B0FEB3BC1257EB600260607?OpenDocument|title=Slovenski in madžarski predsednik za skupno evropsko politiko do problematike migracij|date=3. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/12536DE1CB75C097C1257EB90038D376?OpenDocument|title=Predsednik Pahor zaključil uradni obisk na Madžarskem|date=4. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |21. in 22. september 2015
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija
| rowspan=&quot;2&quot; |Wartburg
|[[Joachim Gauck]], zvezni predsednik
| rowspan=&quot;2&quot; |Vrh voditeljev 10 evropskih držav na temo begunske krize.
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AAAE3310662080D9C1257EC700526EC6?OpenDocument|title=Predsednik Pahor z drugimi evropskimi predsedniki o enotni politiki do begunske krize|date=21. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralna srečanja ob robu:'''

{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska

[[Andrzej Duda]], predsednik

{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija

[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik

{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika

[[Sergio Mattarella]], predsednik
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |16. oktober 2015
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika
{{flagicon|OZN|variant=|size=}} Svetovna organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO)
| rowspan=&quot;2&quot; |Milano
|[[José Graziano da Silva]], generalni direktor FAO
| rowspan=&quot;2&quot; |Otvoritvena slovesnosti ob 35. obletnici svetovnega dne hrane in 70. obletnici Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo.

Predsednik se je slovesnosti udeležil z generalnim sekretarjem OZN Ban KI-Moonom, predsednikom Italijanske republike Sergiom Mattarellao, špansko kraljico Letizio in generalnim direktorjem organizacije.

Z generalnim direktorjem je imel predsednik tudi dvostransko srečanje.
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/267D9A921A2C5233C1257EE000567E95?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na EXPO o hrani in globalnih izzivih|date=16. oktober 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralna srečanja ob robu:'''

{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika

[[Sergio Mattarella]], predsednik

{{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov

[[Ban Ki-moon|Ban Ki-Moon]], generalni sekretar OZN
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |20. in 21. oktober 2015
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija
{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija
| rowspan=&quot;2&quot; |Bruselj
|[[Kralj Filip|Njegovo veličanstvo kralj Filip]], belgijski kralj

[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta

[[Martin Schulz]], predsednik Evropskega parlamenta

[[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije

[[Frans Timmermans]], prvi podpredsednik Evropske komisije

[[Dimitris Avramopulos]], evropski komisar za migracije

[[Xavier Bettel]], predsednik vlade
| rowspan=&quot;2&quot; |Predsednik se je udeležil tudi večerje, ki sta jo gostila belgijski kralj in luksemburški predsednik vlade.
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4B2A702E76C52120C1257EE5002F41AE?OpenDocument|title=Predsednik Pahor s predsednikom ES Tuskom in predsednikom EK Junckerjem o migracijski krizi|date=20. oktober 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/42F2638F96E81AAFC1257EE6002652FE?OpenDocument|title=Migrantska kriza osrednja tema tudi v pogovorih s predsednikom EP Schulzem|date=21. oktober 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralna srečanja ob robu:'''

{{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija

[[Toomas Hendrik Ilves]], predsednik
|-
|12. november 2015
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Zagreb
|[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E6A240C876B059BDC1257EFC005100E9?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je v okviru priprav na skorajšnji vrh voditeljev Brdo Brijuni Process delovno sestal s hrvaško predsednico Grabar Kitarović|date=12. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. november 2015
|{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina
|Lviv
|[[Petro Porošenko]], predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/46F612851B1C515DC1257EFD005D4776?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na delovnem obisku pri ukrajinskem predsedniku Porošenku|date=14. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|25. november 2015
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Zagreb
|Borut Pahor, predsednik
[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica
|Proces Brdo-Brijoni. Gosti so bili ameriški podpredsednik Joe Biden, Avstrijski predsednik Heinz Fischer in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BF8DBE8296BC3131C1257EFF0047306A?OpenDocument|title=Udeležbo na izrednem vrhu voditeljev Brdo Brijuni Process tudi uradno potrdil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk|date=16. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3FCE6FA03A166C00C1257F01004DF0D1?OpenDocument|title=Udeležbo na izrednem vrhu voditeljev Brdo Brijuni Process uradno potrdil tudi predsednik Republike Avstrije Heinz Fischer|date=18. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FDC5DAAEECC53AA1C1257F0A00284B8B?OpenDocument|title=Voditelji Brdo Brijuni Process podpisali skupno deklaracijo|date=25. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=&quot;6&quot; |

==== &lt;big&gt;2016&lt;/big&gt; ====
'''&lt;big&gt;(17; vseh srečanj: 56)&lt;/big&gt;'''
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |12. in 13. februar 2016
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija
| rowspan=&quot;2&quot; |München
|[[Wolfgang Ischinger|veleposlanik Wolfgang Ischinger]], presedujoči Münchenski varnostni konferenci
| rowspan=&quot;2&quot; |52. Münchenska varnostna konferenca
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CE66F936B6D3F52EC1257F5700709BD0?OpenDocument|title=Predsednik Pahor ob otvoritvi Münchenske varnostne konference|date=12. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7766ECB952E10AE3C1257F58006DB8FE?OpenDocument|title=Predsednik Pahor drugi dan Münchenske varnostne konference tudi z ruskim predsednikom vlade Medvedjevom|date=13. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralna srečanja ob robu:'''

{{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran

[[Mohammad Javad Zarif]], zunanji minister

{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija

[[Gorge Ivanov]], predsednik

{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike

[[Victoria Nuland]], pomočnica državnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve

{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija

[[Federica Mogherini]], visoka predstavnica Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko

{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija

[[Dimitrij Medvedjev]], predsednik vlade

{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška

[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica

{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina

[[Denis Zvizdić]], predsednik vlade

{{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} Gruzija

[[Giorgi Kvirikashvili]], predsednik vlade
|-
|18. in 19. februar 2016
|{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika
|Praga
|[[Miloš Zeman]], predsednik
[[Milan Štěch]], predsednik Senata

[[Jan Hamáček]], predsednik Poslanske zbornice

[[Pavel Bĕlobrádek]], podpredsednik vlade

[[Adriana Krnáčova]], županja Prage
|državniški obisk
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6A130D7D3EBE59E0C1257F5D004BD794?OpenDocument|title=Migracije v ospredju pogovorov na državniškem obisku predsednika Pahorja pri češkem predsedniku Zemanu|date=18. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/59E879E5FDAB72FFC1257F5F002EFAAF?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sklenil državniški obisk v Češki republiki|date=19. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. marec 2016
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Varaždin
|[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica
|Trilateralno srečanje predsednikov Avstrije, Slovenije in Hrvaške.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FBB4812F0B0CF678C1257F7D0027CC4C?OpenDocument|title=Trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške|date=18. marec 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. in 14. april 2016
|{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija
|Skopje, Gevgelija
|[[Gorge Ivanov]], predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F0CDF4A1DDC6734AC1257F940038514A?OpenDocument|title=V okviru mandata voditeljev Brdo Brijuni Process slovenski predsednik Pahor in hrvaška predsednica Grabar-Kitarović na obisku v Makedoniji|date=13. april 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C07B220CDCE38915C1257F95003DF9B2?OpenDocument|title=Predsednik Pahor, hrvaška predsednica Grabar-Kitarović in makedonski predsednik Ivanov obiskali začasni tranzitni center v Gevgeliji|date=13. april 2014|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. april 2016
|{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska
|Varšava
|[[Andrzej Duda]], predsednik
[[Stanislaw Karczewski]], predsednik Senata
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/384E78538C3D8F06C1257F9D00473545?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in poljski predsednik Duda za vsestransko krepitev prijateljstva med Slovenijo in Poljsko|date=22. april 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. maj 2016
|{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora
|Budva
|[[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore
|VI. forum &quot;To Be Secure Forum (2BS Forum)&quot;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9F59678AF20A68BFC1257FAE002F8B07?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na VI. forumu &quot;To Be Secure Forum (2BS Forum)&quot; v Črni gori|date=6. maj 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. maj 2016
|{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina
|Sarajevo
|[[Bakir Izetbegović]], predsednik predsedstva
|Proces Brdo-Brijoni
Gosta sta bila predsednik Albanije in predsednik Italijanske republike.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/757AC40282A4B87EC1257FC3002AEAF4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na srečanju voditeljev Brdo Brijuni v Sarajevu|date=29. maj 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |25. in 26. avgust 2016
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
| rowspan=&quot;2&quot; |Dubrovnik
|[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica
| rowspan=&quot;2&quot; |Dubrovnik Forum 2016 &quot;Krepitev Evrope: povezovanje Severa in Juga&quot;

S hrvaško predsednice se je predsednik Pahor sestal tudi na dvostranskem srečanju.
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A6DE1F17A024F8D8C125801B0020DCA0?OpenDocument|title=Predsednik republike v Dubrovniku zagovarjal stališče, da potrebujemo več Evrope in dal podporo pobudam, ki ne bodo vnašale novih delitev, ampak krepile evropsko idejo|date=26. avgust 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralna srečanja ob robu:'''
{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska

[[Andrzej Duda]], predsednik
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |14. in 15. september 2016
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija
| rowspan=&quot;2&quot; |Sofija
|[[Rosen Plevneliev]], predsednik
| rowspan=&quot;2&quot; |Vrh voditeljev 10 evropskih držav
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/757A4D070B408ECAC125802F002A26D4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Bolgariji poudaril potrebo po ohranitvi zaupanja v Evropsko unijo|date=14. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EDA84596BF663DB5C125802F003E5399?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Sofiji: &quot;Evropska perspektiva mora ostati navdih za Zahodni Balkan, kljub upočasnitvi procesa širitve.&quot;|date=15. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralna srečanja ob robu:'''

{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija

[[Joachim Gauck]], zvezni predsednik
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |19. - 22. september 2016
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike
{{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov
| rowspan=&quot;2&quot; |New York
|[[Barack Obama]], predsednik ZDA
[[Peter Thomson]], predsedujoči generalni skupščini 

[[Ban Ki-moon|Ban Ki-Moon]], generalni sekretar OZN
| rowspan=&quot;2&quot; |Predsednik je sodeloval na Visokem zasedanju Generalne skupščine OZN o odzivu na velike premike beguncev in migrantov.
Drugi dan je nagovoril generalno skupščino OZN.

Predsednik je imel tudi dvostransko srečanje z generalnim sekretarjem in predsedujočim Generalni skupščini.

Predsednik se je udeležil sprejemov za vodje delegacij pri generalnem sekretarju OZN, predsedniku Evropskega sveta in predsedniku ZDA.
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7FEB40D7FD67EF55C12580340028CE34?OpenDocument|title=Predsednik Pahor nastopil kot govornik na otvoritvi Visokega zasedanja GS OZN in sopredsedujoči na okrogli mizi na temo naslavljanja vzrokov migracij|date=19. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/68A57BDFA1B03F60C1258036002DF04A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor s pogovori z iranskim predsednikom Rouhanijem in turškim predsednikom Erdoğanom nadaljuje obisk v New Yorku|date=21. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/66D4F7D6259EAD1BC1258036004F37B6?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se je v New Yorku sestal s predsedujočim predsedstva Bosne in Hercegovine Bakirjem Izetbegovićem|date=22. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralna srečanja ob robu:'''
{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika

[[Andrej Kiska]], predsednik

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)

[[Angel Gurria]], generalni sekretar

{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina

[[Petro Porošenko]], predsednik

{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO

[[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar

{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija

[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta

[[Johannes Hahn]], evropski komisar za sosedsko politiko in širitvena pogajanja

{{flagicon|Panama|variant=|size=}} Republika Panama

[[Juan Carlos Varela]], predsednik

{{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran

[[Hasan Rohani]], predsednik

{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija

[[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik

{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina

[[Bakir Izetbegović]], predsednik predsedstva
|-
|17. oktober 2016
|{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež
|Vatikan
|[[Papež Frančišek|Njegova svetost Papež Frančišek]]
[[Pietro Parolin]], državni tajnik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9830250839643187C125804F004609F0?OpenDocument|title=Po 20. letih prvi uradni obisk predsednika republike pri Svetem sedežu, z vabilom za obisk Slovenije|date=17. oktober 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|20.–22. oktober 2016
|{{flagicon|Argentina|variant=|size=}} Argentinska republika
|Buenos Aires
|[[Mauricio Macri]], predsednik
[[Emilio Manzo]], predsednik Poslanske zbornice
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0EE7BA871F1A3B91C12580530022880E?OpenDocument|title=Predsednik Pahor začel prvi slovenski uradni obisk v Argentini|date=20. oktober 2016|accessdate=19. oktober 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1AFBBB33F439046DC1258054000C2DF4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor nadaljuje prvi predsedniški obisk v Argentinski republiki z obiskom Kongresa|date=21. oktober 2017|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. oktober 2016
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika
|Doberdob
|[[Sergio Mattarella]], predsednik
|Slovesnost ob odkritju spomenika slovenskim vojakom, padlim na soškem bojišču v letih 1915-1917.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/53F701965293F2C4C12580580043F5F5?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in italijanski predsednik Mattarella skupaj na slovesnosti ob odkritju spomenika slovenskim vojakom, padlim na soškem bojišču v letih 1915-1917|date=26. oktober 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. in 23. november 2016
|{{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran
|Teheran
|[[Hasan Rohani]], predsednik

[[Ali Hamenej|ajatola Khamenei]], vrhovni voditelj

[[Akbar Hashemi Rafsanjani|ajatola Akbar Hashemi Rafsanjani]], predsednik Kriznega sveta

[[Ali Larijani]], predsednik parlamenta
|Predsendik Pahor je nenapovedano nagovoril Iranski parlament.
Skupaj z ministrom [[Karl Erjavec|Erjavcem]] je predsednik odprl novo [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Iranu|veleposlaništvo RS v Teheranu]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E3755F978792370DC12580730051C015?OpenDocument|title=Predsednik republike ob uradnem obisku v Iranu odprl novo poglavje prijateljskih odnosov med državama|date=22. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FBA827AE61A435FCC1258074003EE9CB?OpenDocument|title=Izjemna čast za predsednika republike, nenapovedano nagovoril iranski parlament|date=23. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. december 2016
|{{flagicon|Jordanija|variant=|size=}} Hašemitska kraljevina Jordanija
|Aman
|[[Abdulah II. Jordanski|Abdulah II ibn Al Hussein]], jordanski kralj
[[Faisal Akef El-Fayez]], predsednik Senata

[[Atef Yousif Tarawneh]], predsednik Predstavniškega doma

[[Hani Al Mulki]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7A9034955253C34FC125807F005A5DDB?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in jordanski kralj Abdulah II skupaj o nujnosti politične rešitve krize v regiji|date=4. december 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|5. in 6. december 2016
|{{flagicon|Egipt|variant=|size=}} Arabska republika Egipt
|Kairo
|[[Abdel Fattah El-Sisi]], predsednik
[[Sherif Ismail]], predsednik vlade

[[Ali Abdel Aal]], predsednik parlamenta
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A87A2F3700B85A4FC125808000663451?OpenDocument|title=Predsednik Pahor začel prvi uradni predsedniški obisk v Egiptu|date=5. december 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9F51626324B6A8D7C1258081004966B2?OpenDocument|title=Zahtevna, a koristna turneja predsednika Pahorja po bližnjevzhodnih državah|date=6. december 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. december 2016
|{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija
|Ankara
|[[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik

[[Binali Yıldırım]], predsednik vlade

[[İsmail Kahraman]], predsednik Velike narodne skupščine
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/60FFE1CF5D05350FC125808B004F199C?OpenDocument|title=Z obiskom Velike narodne skupščine Turčije v Ankari in položitvijo venca žrtvam terorističnega napada v Istanbulu predsednik Pahor zaključuje uradni obisk v Turčiji|date=16. december 2016|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/870C32BE0538B484C125808B0027D74B?OpenDocument|title=Dialog je potreben ravno zato, ker gredo stvari na slabše in ne na boljše|date=15. december 2016|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=&quot;6&quot; |
==== &lt;big&gt;2017&lt;/big&gt; ====
'''&lt;big&gt;(14; vseh srečanj: 32)&lt;/big&gt;'''
|-
|10. januar 2017
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija
|Dunaj
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen]], zvezni predsednik
{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Christian Kern]], zvezni kancler
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/03A5EE31E2090962C12580A4005F2E01?OpenDocument|title=Prvo srečanje predsednika Pahorja in novoizvoljenega predsednika Avstrije Van der Bellna|date=10. januar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. februar 2017
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija
|Berlin
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Joachim Gauck]], zvezni predsednik

{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Angela Merkel]], zvezna kanclerka
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F84CC432A7024F3DC12580C1006ECF38?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Berlinu z nemškim predsednikom Gauckom in kanclerko Merkel|date=8. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. februar 2017
|{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija
|Moskva
|{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} [[Vladimir Putin]], predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2E89DD3C6704BB7AC12580C4004E8219?OpenDocument|title=V okviru uradnega obiska predsednika Pahorja v Moskvi podpisali pogodbe, vredne 3/4 celotne lanske blagovne menjave|date=11. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. februar 2017
|{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina
|Kiev
|{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Petro Porošenko]], predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7FC25ACC5C8F5867C12580C7003F69F8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor turnejo Nemčijo-Rusija-Ukrajino sklenil v Ukrajini|date=12. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |17. in 18. februar 2017
| rowspan=&quot;2&quot; |{{zastava|Nemčija}}
| rowspan=&quot;2&quot; |München
|[[Wolfgang Ischinger|veleposlanik Wolfgang Ischinger]], presedujoči Münchenski varnostni konferenci
| rowspan=&quot;2&quot; |53. Münchenska varnostna konferenca
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1BDA9087390977DEC12580CD003579FB?OpenDocument|title=Predsednik Pahor drugi dan udeležbe na Münchenski varnostni konferenci tudi s podpredsednikom ZDA Pencem|date=18. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6D80EBF9BC9D535FC12580CA00747BCE?OpenDocument|title=Predsednik Pahor: &quot;Glede varnosti se lahko zanesemo na zaveznike, ampak se moramo bolj tudi nase.&quot;|date=17. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralna srečanja ob robu:'''
{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} Evropska unija

[[Frans Timmermans]], prvi podpredsednik Evropske komisije

{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska

[[Andrzej Duda]], predsednik

{{flagicon|Iran|variant=|size=}} Islamska republika Iran

[[Mohammad Javad Zarif]], zunanji minister

{{flagicon|Finska|variant=|size=}} Republika Finska

[[Sauli Niinstö]], predsednik

{{flagicon|Bavarska|variant=|size=}} Zvezna dežela Bavarska

[[Horst Seehofer]], predsednik deželne vlade

{{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija

[[Kersti Kaljulaid]], predsednica

'''Krajša srečanja ob robu:'''

{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike

[[Mike Pence]], podpredsednik

[[John McCain]], zvezni senator

[[Amy Klobuchar]], zvezna senatorka

{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora

[[Duško Marković]], predsednik vlade
|-
|21. februar 2017
|{{zastava|Hrvaška}}
|
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0DB1DF42658AFF93C12580CE005AB224?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednica Grabar-Kitarović na neformalnem delovnem kosilu na Hrvaškem|date=21. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. april 2017
|{{zastava|Hrvaška}}
|Rt Kamenjak
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica
|Skupna slovensko-hrvaška vojaška vaja
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4630F408FC75A1B0C12580FF00452232?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na skupni slovensko-hrvaško vojaški vaji poudaril pomen sodelovanja|date=11. april 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |13. maj 2017
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora
| rowspan=&quot;2&quot; |Budva
|{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore
| rowspan=&quot;2&quot; |
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8C251CA8EF01D0A1C1258120003DDCB5?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na mednarodni varnostni konferenci v Črni gori poudaril nujnost sodelovanja za mir in stabilnost sosednje regije Zahodnega Balkana|date=13. maj 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Bilateralno srečanje ob robu:'''
{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška

[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica
|-
|23. maj 2017
|{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike
{{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov
|New York
|{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[António Guterres]], generalni sekretar OZN
{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[Peter Thomson]], predsedujoči generalni skupščini
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/753A64FEA0FFC70CC1258129002348B7?OpenDocument|title=Predsednik Pahor ob 25. obletnici članstva Slovenije v OZN: &quot;Ni bistveno, kako velika je država, ampak kako velike ideje ima.&quot;|date=23. maj 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. in 13. junij 2017
|{{zastava|Litva}}
|Vilna
|{{flagicon|Litva|variant=|size=}} [[Dalia Grybauskaitė]], predsednica
{{flagicon|Litva|variant=|size=}} [[Saulius Skvernelis]], predsednik vlade

{{flagicon|Litva|variant=|size=}} [[Viktoras Pranckietis]], predsednik parlamenta
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/00D1C6A2BBF92D90C1258140002A94D1?OpenDocument|title=Predsednik Pahor zaključil uradni obisk v Republiki Litvi|date=13. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0BDDA74F201A6D6EC125813A003E8D9D?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na uradnem obisku v Republiki Litvi|date=12. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|23. junij 2017
|{{zastava|Srbija}}
|Beograd
|{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik
|Srečanje ob robu inavguracije novoizvoljenega predsednika Srbije
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F5FE99AF0F20110AC125814800241F20?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na delovnem srečanju s srbskim predsednikom Vučićem na dan njegove inavguracije|date=23. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. junij 2017
|{{zastava|Španija}}
|Madrid
|{{flagicon|Španija|variant=|size=}} [[Filip VI. Španski|Filip VI.]], španski kralj
{{flagicon|Španija|variant=|size=}} [[Kraljica Letizia]], španska kraljica
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/26CD77EBE4ADB45CC125814C00441DEA?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in španski kralj Felipe VI. sta v Madridu odprla razstavo &quot;Neue Slowenische Kunst: Od Kapitala do kapitala&quot;|date=27. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |6. julij 2017
| rowspan=&quot;2&quot; |{{zastava|Poljska}}
| rowspan=&quot;2&quot; |Varšava
|{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Republike Poljske
{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Republike Hrvaške
| rowspan=&quot;2&quot; |Pobuda treh morij
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/609FD244ED013101C12581550047FFCB?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na vrhu Pobude treh morij predsedniku Trumpu izrazil pričakovanje napredka v odnosih med Zahodom in Rusko federacijo, pred njegovim jutrišnjim srečanjem s predsednikom Putinom|date=6. julij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C1422B0C63106938C12581550042BF29?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednik Trump o obisku v Sloveniji|date=6. julij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''Kratko srečanje ob robu:'''
{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Donald Trump]], predsednik ZDA
|-
|18. julij 2017
|{{zastava|Avstrija}}
|Salzburg
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen]], zvezni predsednik
|Trilateralno srečanje predsednikov Avstrije, Slovenije in Hrvaške.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D29E6BF6A84EAF39C1258161004B2E13?OpenDocument|title=Četrto trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške v Salzburgu|date=18. julij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=&quot;6&quot; |'''&lt;big&gt;2. PREDSEDNIŠKI MANDAT&lt;/big&gt; (od 23. decembra 2017 do 22. decembra 2022)'''
|-
|8. januar 2018
|{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija
|Bruselj
|{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta

{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/90155C300E466415C125820F0035A9E7?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Bruslju na prvem uradnem obisku po nastopu novega mandata|accessdate=2018-01-30|website=www.up-rs.si}}&lt;/ref&gt;
|-
|9. januar 2018
|{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO
|Bruselj
|[[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar NATO
{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija

[[Ivan Naydenov]], stalni predstavnik

{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška

[[Mario Nobilo]], stalni predstavnik

{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora

[[Dragana Radulović]], stalna predstavnica 

{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} Republika Romunija

[[Stelian Stoian]], stalni predstavnik

{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} Helenska republika

[[Spiros Lampridis]], stalni predstavnik

{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija

[[Fatih Ceylan]], stalni predstavnik

{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija

[[Miomir Udovički]], stalni predstavnik

{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija

[[Zoran Dabik]], stalni predstavnik
|Delovno kosilo z veleposlaniki balkanskih držav pri NATU
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4DADCA58BD4561CDC125820F0045B803?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Obisk predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na Nato|accessdate=2018-01-30|website=www.up-rs.si}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. februar 2018
|{{zastava|Kosovo}}
|[[Priština]]
|{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Hashim Thaçi]], predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8A37181FC0D662D2C125823300451DFE?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Govor predsednika Republike Slovenije na slavnostni seji Skupščine Republike Kosovo|accessdate=2018-02-24|website=www.up-rs.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B0D032079EFBDC36C125823300473DD7?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Republiki Kosovo: “Probleme je treba sporazumno reševati in potem vzajemno spoštovati.”|accessdate=2018-02-24|website=www.up-rs.si}}&lt;/ref&gt;
|-
|19. in 20. februar 2018
|{{zastava|Južna Koreja}}
|[[Seul]]
|{{flagicon|Južna Koreja|variant=|size=}} [[Mun Dže In]], predsednik
{{flagicon|Južna Koreja|variant=|size=}} [[Čung Sjekjun]], predsednik parlamenta

{{flagicon|Južna Koreja|variant=|size=}} [[Park Džuseon]], podpredsednik parlamenta

{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[Ban Ki-moon]], nekdanji generalni sekretar OZN
|Prvi uradni obisk slovenskega politika v Republiki Koreji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/88ED0DE89ABC8741C1258239004C597A?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor začel prvi uradni obisk v Republiki Koreji s pogovoroma z nekdanjim generalnim sekretarjem OZN in predsednikom korejskega parlamenta|accessdate=2018-02-24|website=www.up-rs.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BB326C9F142EBD77C125823A0035E746?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in južnokorejski predsednik Moon za vsestransko poglobitev sodelovanja med državama|accessdate=2018-02-24|website=www.up-rs.si}}&lt;/ref&gt;
|-
|12.–14. marec 2018
|{{zastava|Nemčija}}
|[[Berlin]]
[[München]]
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Frank-Walter Steinmeier|Frank W. Steinmeier]], predsednik Nemčije
|Delovni obisk.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Nemčija vidi Slovenijo kot stabilno in za Evropo zavzeto državo|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7C96A306D01332CEC1258250003C03D6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. marec 2018
|{{zastava|Bolgarija}}
|[[Sofija]]
|{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} [[Rumen Radev]], predsednik Bolgarije

{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} [[Javor Notev]], podpredsednik parlamenta

{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} [[Gemma Grozdanova]], predsednica parlamentanrega odbora za zunanje zadeve
|Uradni obisk v Republiki Bolgariji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in bolgarski predsednik Radev za bolj povezano Evropo|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/352893E3997E8FDAC125825C0044FBA3?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}&lt;/ref&gt;
|-
|25. in 26. april 2018
|{{zastava|Bosna in Hercegovina}}
|[[Sarajevo]]
|{{flagicon|BiH|variant=|size=}} [[Bakir Izetbegović]], predsedujoči predsedstvu BiH

{{flagicon|BiH|variant=|size=}} [[Mladen Ivanić]], član predsedstva

{{flagicon|BiH|variant=|size=}} [[Dragan Čović]], član predsedstva 
|Govor na Sarajevskem poslovnem forumu
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor osrednji govornik na Sarajevskem poslovnem forumu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B46ECD9A0D47F1E2C125827A004C7F76?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. april 2018
|{{zastava|Makedonija}}
|[[Skopje]]
|{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}}  [[Gjorgej Ivanov]], predsednik Makedonije
{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške 

{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije

[[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore

{{flagicon|BiH|variant=|size=}} [[Bakir Izetbegović]], predsedujoči predsedstvu BiH

{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Hashim Thaci]], predsednik Kosova

{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Ilir Meta]], predsednik Albanije
|[[Proces Brdo-Brioni]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na srečanju voditeljev Brdo Brijuni v Skopju|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FC93872F13866A6EC125827F0025F7C0?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. maj 2018
|{{zastava|Ukrajina}}
|[[Kijev]]
|{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Petro Porošenko]], predsednik Ukrajine
|Uradni obisk
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednika Pahor in Porošenko o odpiranju okna priložnosti za mirno rešitev ukrajinske krize|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2AD521EE6ADFD088C125828A0049BE23?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. maj 2018
|{{zastava|Hrvaška}}
|
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške 
|Neformalna delovna večerja.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednica Grabar-Kitarović sta se srečala na neformalni delovni večerji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/54415DB8283D2FEEC125828F00643859?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}&lt;/ref&gt;
|-
|23. maj 2018
|{{zastava|Poljska}}
|[[Gorlice]]
|{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske
|Odkritje spomenika Slovencem, ki so v Gorlicah padli med 1. svetovno vojno.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor s poljskim predsednikom Dudo odkril spomenik Slovencem, padlim med 1. svetovno vojno v Gorlicah: &quot;Vprašanje vojne ali miru je temeljno politično vprašanje.&quot;|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/69B1F7C8F319A6B7C125829600471C1D?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. in 30. maj 2018
|{{zastava|Italija}}
|[[Rim]]
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije
{{flagicon|Monako|variant=|size=}} [[Albert II. Grimaldi|Albert II.]], knez Monaka

{{flagicon|Argentina|variant=|size=}} [[Jorge Faurie]], minister za zunanje zadeve Argentine

{{flagicon|Italija|variant=|size=}}{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}}[[Tatjana Rojc]], senatorka v italijanskem parlamentu
|Udeležba večerje v čast [[Pedro Opeka|Pedra Opeke]], ki sta jo organizirala monaški knez Albert II. in predsednik Slovenije Borut Pahor. V imenu argentinskega predsednika se je je udeležil zunanji minister Jorge Faurie. 
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor nocoj v Rimu z monaškim knezom Albertom II. in slovenskim misionarjem Pedrom Opeko|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/ABCC26122D2F41FAC125829C006676D3?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor s papežem Frančiškom in italijanskim predsednikom Mattarello, prisrčni in koristni srečanji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EB4F82D8435513DBC125829D00734CB2?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. maj 2018
|{{zastava|Vatikan}}
|[[Vatikan (mesto)|Vatikan]]
|{{flagicon|Sveti sedež|variant=|size=}} [[Papež Frančišek|Frančišek]], papež
{{flagicon|Monako|variant=|size=}} [[Albert II. Grimaldi|Albert II.]], knez Monaka
|Sprejem na zasebni avdienci. Poleg predsednika Pahorja in kneza Alberta II., je papež sprejel tudi misijonarja Pedra Opeko.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike na zasebni avdienci pri papežu Frančišku|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8E51D25B05A42051C125829D003A459B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}&lt;/ref&gt;
|-
|20. junij 2018
|{{zastava|Švica}}
{{zastava|OZN}}
|[[Ženeva]]
|{{flagicon|Švica|variant=|size=}} [[Alain Berset]], predsednik Švice
{{flagicon|Mednarodni olimpijski komite|variant=|size=}} [[Thomas Bach]], predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja
|Nagovor ob predsedovanju OZN, srečanje s predsednikom Švice ter MOK.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Kot predsednik predsedujoče države predsednik Pahor nagovoril Svet OZN za človekove pravice v Ženevi|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2179ED317B59D438C12582B30022B2F1?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}&lt;/ref&gt;
|-
|28. junij 2018
|{{zastava|Evropska unija}}
|[[Bruselj]]
|{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Antonio Tajani]], predsednik Evropskega parlamenta
{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Manfred Weber|Manfed Weber]], vodja skupine [[Evropska ljudska stranka|EPP]] v [[Evropski parlament|EP]]

{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Janez Janša]], predsednik SDS
|Udeležba na odprtju [[Konferenčna soba Jožeta Pučnika|sobe dr. Jožeta Pučnika]] v Evropskem parlamentu v Bruslju.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike na slovesnosti ob poimenovanju dvorane v Evropskem parlamentu po dr. Jožetu Pučniku|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F2D49774AABE3F96C12582BA003A4574?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. avgust 2018
|{{zastava|Avstrija}}
|[[Alpbach]]
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije

{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije

{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Hashim Thaci]], predsednik Kosova

{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Johannes Hahn]], evropski komisar
|Udeležba na Evropskem forumu Alpbach.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Alpbachu ocenil politiko uradnega Bruslja do Zahodnega Balkana v zadnjem letu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E31EB30BB351818EC12582F50042B5CA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-13}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. in 14. september 2018
|{{zastava|Latvija}}
|[[Riga]]
|{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Raimonds Vējonis]], predsednik Latvije
{{flagicon|Finska|variant=|size=}} [[Sauli Niinistö]], predsednik Finske

{{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} [[Marcelo Rebelo de Sousa]], predsednik Portugalske

{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Prokopis Pavlopoulos]], predsednik Grčije
|Srečanje skupine Arraiolos. Predsednik Pahor se je srečal tudi z vojaki na misiji v Latviji ter nekaterimi evropskimi predsedniki. 
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na srečanju predsednikov v Rigi|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9ED164C941E5BE27C1258307005D95AF?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor drugi dan zasedanja Arraiolos v Rigi o prihodnosti EU|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BAEBD307758C3299C12583090029744A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. september 2018
|{{zastava|Romunija}}
|[[Bukarešta]]
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške

{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske

{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]], predsednik Romunije
|[[Vrh Pobude tri morja 2018]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Vrh Pobude treh morij naslednje leto v Sloveniji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3E4A5553A365ABCBC125830C0049A8CC?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}&lt;/ref&gt;
|-
|24., 25., 27., in 28. september 2018
|{{zastava|OZN}}
|[[New York]]
[[Washington, D.C.|Washington]]
|{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[António Guterres|Antonio Guterres]], generalni sekretar
{{flagicon|Islandija|variant=|size=}} [[Guðni Thorlacius Jóhannesson]], predsednik Islandije

{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik [[Turčija|Turčije]]

{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[Maria Fernanda Espinosa Garcés]], predsednica generalne skupščine OZN

{{flagicon|Švica|variant=|size=}} [[Alain Berset]], predsednik Švice

{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Ramush Haradinaj]], predsednik vlade Kosova
|'''Prvi dan, 24. september''' - Predsednik Pahor je spregovoril pred skupščino OZN ob 100. obletnici rojstva [[Nelson Mandela|Nelsona Mandele]]. 
'''Drugi dan, 25. september''' - Prav tako je skupščino v imenu Republike Slovenije nagovoril naslednji dan. 

'''Tretji dan, 27. september''' - Predsednik Pahor se je bilateralno sestal s predsednikom Islandije in ga povabil na obisk v Slovenijo, sestal se je še s predsednikom Turčije, predsednico generalne skupščine OZN, predsednikom Švicarske konfederacije ter kosovskim predsednikom vlade.

'''Četrti dan, 28. september''' - Predsednik Pahor se je v Washingtonu udeležil slavnostne obeležitve 20. obletnice delovanja ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti, kjer je nastopil kot glavni govornik.
&lt;br /&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor ob 100. obletnici rojstva Nelsona Mandele v ZN podčrtal spravo kot njegovo glavno dediščino za prihodnost|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0AE35EE5E479454BC125831200604618?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Ob robu visokih dogodkov in splošne razprave 73. zasedanja Generalne skupščine OZN več dvostranskih srečanj predsednika Pahorja s tujimi sogovorniki|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D10F390440197621C12583150049AC12?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor glavni govornik na slovesnosti ob 20. obletnici ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7A639DED569E5290C1258316005E8D4B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. september 2018
|{{zastava|Združene države Amerike}}
|[[New York]]
|{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Donald Trump]], predsednik ZDA
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je udeležil sprejema, ki sta ga priredila predsednik ZDA Trump in prva dama Melania|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E0F32532758109CCC125831500274D58?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. oktober 2018
|{{zastava|OZN}}
|[[Ženeva]]
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Ursula von der Leyen]], zvezna ministrica za obrambo
{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Andrej Plenković]], hrvaški predsednik vlade

{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Hashim Thaçi]], predsednik Kosova
|Svetovni gospodarski forum
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na Svetovnem gospodarskem forumu: Krepitev gospodarske rasti in konkurenčnosti za zagotovitev stabilnosti regije Zahodnega Balkana|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E67DD59D7AE0773BC125831A003DE3D7?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. in 17. oktober 2018
|{{zastava|Etiopija}}
|[[Adis Abeba]]
|{{flagicon|Etiopija|variant=|size=}} [[Mulatu Teshome]], predsednik&lt;br /&gt;{{flagicon|Etiopija|variant=|size=}} [[Kamil Mufeirat]], predsednica Doma ljudskih predstavnikov
|Prvi uradni obisk slovenskega predsednika v Etiopiji in Podsaharski [[Afrika|Afriki]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Prvi uradni obisk slovenskega predsednika v Etiopiji in Podsaharski Afriki|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/843D97DAFD1D3524C12583270047CDB9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. oktober 2018
|[[Slika:Flag of the African Union.svg|levo|brezokvirja|23x23_pik]][[Afriška unija]]
|[[Adis Abeba]]
|[[Slika:Flag of the African Union.svg|levo|brezokvirja|23x23_pik]][[Moussa Faki]], predsednik Afriške unije
|Po delovnem sestanku s predsednikom Komisije Afriške unije je predsednik Pahor nagovoril Odbor stalnih predstavnikov pri tej instituciji. Obiskal je tudi Katedro svete trojice ter Narodni muzej. 
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku na sedežu Afriške unije; po delovnem sestanku s predsednikom Komisije Afriške unije nagovoril Odbor stalnih predstavnikov pri tej instituciji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D043EDCBF868E524C1258328005422DB?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. november 2018
|{{zastava|Francija}}
|Pariz
|{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Emmanuel Macron]], predsednik Francije
|Obeležitev 100. obletnice konca 1. svetovne vojne. Prisostvovalo je okoli 80 svetovnih voditeljev.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sodeloval na svetovni obeležitvi 100. obletnice konca 1. svetovne vojne|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4556EF4C93C1F613C1258342005A536C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-08}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. december 2018
|{{zastava|Poljska}}
|[[Katovice]]
|{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske
'''Srečanje ob robu'''

{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije
|Mednarodna konferenca o podnebnih spremembah.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Katovicah: Sprejetje podnebne strategije v Sloveniji utegne biti najpomembnejši dokument države po razglasitvi samostojnosti|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D1CF732D6857F697C125835800589BCA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. in 5. december 2018
|{{zastava|Grčija}}
|[[Atene]]
[[Navplij|Nafplion]]
|{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Prokopisa Pavlopoulo]], predsednik Helenske republike Grčijea
{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Aleksis Cipras]], predsednik grške vlade

{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Nikos Voutsis]], predsednik parlamenta.
|Dvodnevni državniški obisk s slavnostno večerjo.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in grški predsednik Pavlopoulos za bolj povezano Evropo|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/750DD85BCDEB8929C125835A003702D0?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Državniški obisk v Helenski republiki je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor zaključil z obiskom Nafpliona na Peloponezu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A8E23BFAE7B29A44C125835A0056FF83?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=&quot;6&quot; |
==== &lt;big&gt;2019&lt;/big&gt; ====
|-
|15. januar 2019
|{{zastava|Romunija}}
|[[Bukarešta]]
|{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]], predsednik Romnuije
|Uradni obisk Republike Romunije v času njenega predsedovanja Svetu Evropske unije. 
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Romuniji: “Glede boljše prihodnosti EU ne moremo čakati na druge, ampak se moramo izpostaviti sami”|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BF042983869A4535C1258383004533C1?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|28. januar 2019
|{{zastava|Srbija}}
|[[Beograd]]
|{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksander Vučić]], predsednik Srbije
{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Maja Gojković]], predsednica Narodne skupščine Republike Srbije
|Drugi uradni obisk slovenskega predsednika v Republiki Srbiji. Pahor je nagovoril tudi srbski parlament ter kosil s predstavniki vseh parlamentarnih strank. 
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Uradni obisk predsednika Pahorja v Srbiji: Slovenija in Srbija sta iskreni prijateljici|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6E10EC7898B61FF5C1258390004FD8FD?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. februar 2019
|{{zastava|Nemčija}}
|[[München|Műnchen]]
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Wolfgang Ischinger]], predsedujoči Münchenske varnostne konference
|Udeležba na Münchenski varnostni konferenci.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor prvi dan Münchenske varnostne konference na razpravi o pobudi Tri morja|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0DB094F6F96EA506C12583A200527243?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|20. februar 2019
|{{zastava|Evropska unija}}{{zastava|NATO}}
|[[Bruselj]]
|{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Antonio Tajani]], predsednik [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]]
{{flagicon|NATO|variant=|size=}} [[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar zveze NATO

{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije

{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Federica Mogherini]], visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor danes v Bruslju: Slovenija je v vseh pogledih del zahodnega sveta in z njim deli težave in priložnosti|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4F886AF79B82AE6DC12583A70057F8D8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|23. in 24. februar 2019
|{{zastava|Hrvaška}}
|[[Zagreb]]
[[Split]]
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške ''(neformalno srečanje)''
|Udeležba na 19. polmararatonu v Splitu na povabilo organizatorjev. Na poti v Split se je predsednik Pahor ustavil na neformalnem kosilu s hrvaško predsednico. 
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor se je srečal s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D2A1EC13EF15918CC12583AA00403CD5?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je udeležil 19. polmaratona v Splitu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B31B287C8B2B2973C12583AC004F30BA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. februarja do 1. marca 2019
|{{zastava|Združeno kraljestvo}}
|[[London]]
|{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Elizabeta II. Britanska|Kraljica Elizabeta II.]] 

'''Bilateralna srečanja'''

{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Edward Wesseški|princ Edvard]], grof Wesseški

{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Jeremy Hunt]], minister za zunanje zadeve

{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Normand Fowler]], predsednik Lordske zbornice

{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Peter Estlin]], župan londonskega finančnega središča City

{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} [[Theresa May]], predsednica vlade

{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Tadej Rupel]], veleposlanik RS v Združenem kraljestvu.
|Uradni obisk v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske na povabilo kraljice Elizabete II.

28. 2. se je udeležil za Slovence, živeče v ZK, v organizaciji Tadeja Rupla.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor začel uradni obisk v Združenem kraljestvu s srečanjem s princem Edvardom|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FD51E841090E1737C12583AE004EB0A2?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor zaključil uradni obisk v Združenem kraljestvu z obiskom finančnega središča City|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7A890844ABEB20C2C12583B00062D63E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. in 5. marec 2019
|{{zastava|Albanija}}
|[[Tirana]]

[[Kruja|Kruje]]
|{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Ilir Meta]], predsednik Albanije

{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Edi Rama]], predsednik Vlade Albanije

{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Gramoz Ruçi]], predsednik parlamenta Albanije

{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Lulzim Basha]], vodja opozicijske Demokratske stranke
|Dvodnevni uradni obisk Republike Albanije. 
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor na uradnem obisku v Republiki Albaniji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/487448232BD5782FC12583B4002A7FA1?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor obisk v Albaniji sklenil z obiskom mesta Kruje|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EF0B13E5DB453C4FC12583B4004647A6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. marec 2019
|{{zastava|OZN}}
|[[New York]]
|{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[António Guterres]], generalni sekretar OZN
'''Bilateralna srečanja'''

{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[António Guterres]], generalni sekretar OZN

{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[María Fernanda Espinosa Garcés]], predsednica Generalne skupščine OZN
|Delovni obisk pri OZN in otvoritev razstave ob 20. obletnici delovanja ITF. Pahor se je udeležil tudi srečanja na visoki ravni &quot;Podnebje in trajnostni razvoj za vse&quot;.&quot;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je sestal z generalnim sekretarjem OZN Guterresom in z njim otvoril razstavo ob 20. obletnici delovanja ITF|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3B80A77AFBB19314C12583CC0031C1E5?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na posebnem zasedanju OZN o klimatskih spremembah|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E7510246C4B762BBC12583CB005B8A08?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. april 2019
|{{zastava|Bosna in Hercegovina}}
|[[Sarajevo]]
|
|Otvoritveni nagovor na Sarajevskem poslovnem forumu.
|
|-
|9. maj 2019
|{{zastava|Albanija}}
|[[Tirana]]
|{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Ilir Meta]], predsednik Albanije
{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške

{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Milorad Dodik]], predsednik predsedstva BiH

{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Šefik Džaferović]], Bošnjaški član predsedstva BiH

{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Hashim Thaçi]], predsednik Kosova

{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije

{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Milo Đukanović]], predsednik Črne gore

{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Federica Mogherini]], visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko

{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske
|Srečanje voditeljev [[Proces Brdo Brijuni|Brdo Brijuni]] Process v Tirani. Gosta sta bila Federica Mogherini in Andrzej Duda.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Srečanje voditeljev Brdo Brijuni Process v Tirani|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/956186044F0017AEC12583F500585F65?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. in 31. maj 2019
|{{zastava|Črna gora}}
|[[Podgorica]], [[Cetinje]],
[[Budva]]
|{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Milo Đukanović]], predsednik Črne gore
{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Duško Marković]], predsednik Vlade Črne gorem

{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Aleksander Bogdanović]], črnogorski minister za kulturo

{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Aleksander Kašćelan]], župan Cetinja
|Uradni obisk v Črni gori, prvi po vstopu Črne gore v zvezo NATO, ogled dvorca kralja Nikole ter večerja, ki jo je priredil črnogorski minister za kulturo. Naslednji dan se je predsednik Pahor udeležil 9. konference &quot;To Be Secure Forum (2BS Forum)&quot; v Budvi.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor izčrpne in temeljite pogovore s predsednikom Đukanovićem izkoristil za forenzično analizo razmer na Zahodnem Balkanu v posameznih državah in regiji kot celoti|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B7BB9DBB965B4FAAC125840A003E4C3E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je na Forumu 2BS zavzel, da nova Evropska komisija vidi vključevanje držav Zahodnega Balkana kot geopolitično vprašanje in upošteva regijo kot celoto|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/59625AB6E5EE83D5C125840B003BC584?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. junij 2019
|{{zastava|Avstrija}}
|[[Dunaj]]
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije
{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[dr. Brigitte Bierlein]], kanclerka Avstrije

{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Wolfgang Sobotka]], predsednik Zveznega parlamenta Avstrije
|Uradni obisk v Republiki Avstriji ter sestanek s predstavniki slovenske manjšine v Republiki Avstriji. 
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Republiki Avstriji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3C904B1504BF726FC1258418003AE36B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in zvezni predsednik Van der Bellen na Dunaju potrdila odlične odnose med državama in se zavzela za skupno obeležitev stoletnice koroškega plebiscita|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7EF10C21B21320BEC125841800591D1E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. julij 2019
|{{zastava|Bosna in Hercegovina}}
|[[Sarajevo]]
|'''Bilateralno srečanje ob robu'''
{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik [[Turčija|Turčije]]
|Delovna večerja ob zaključku predsedovanja Bosne in Hercegovine Procesu sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP).
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor pred delovno večerjo ob vrhu SEECP v Sarajevu na srečanju s turškim predsednikom Erdoganom|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/179DC116FE696E50C1258432002D0955?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. julij 2019
|{{zastava|Italija}}
|[[Trst]]
|
|Obisk slovesnosti ob 99. letnici požiga Narodnega doma v Trstu.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor: &quot;Koristen obisk v Trstu.&quot;|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/23D1DCDE4C6B8325C125843600486AAF?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. julij 2019
|{{zastava|Monako}}
|[[Monte Carlo]]
|{{flagicon|Monako|variant=|size=}} [[Albert II. Grimaldi|Albert II. Monaški]], knez Monaka
|Delovni obisk z dobrodelno večerjo v čast misijonarju [[Pedro Opeka|Pedru Opeki]], ki ga je organizirala princesa [[Ira de Fürstenberg]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Monaku s knezom Albertom II. na dobrodelni prireditvi v podporo delovanju misijonarja Pedra Opeke|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0934AC5ABCF96E0EC125843C0031502C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|1. september 2019
|{{zastava|Poljska}}
|[[Varšava]]
|{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske
'''Bilateralna srečanja ob robu'''

{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Volodimir Zelenski]], predsednik Ukrajine

{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} [[Zuzana Čaputová|Zuzana Čaputova]], predsednica Slovaške
|Spominska slovesnost ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Varšavi. Gost je bil tudi ameriški podpredsednik [[Mike Pence]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Steinmeier ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne prosil Poljake za odpuščanje|url=https://siol.net/novice/svet/steinmeier-ob-80-obletnici-zacetka-druge-svetovne-vojne-prosil-poljake-za-odpuscanje-506066|website=siol.net|accessdate=2019-09-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je v Varšavi udeležil slovesnosti ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/151EB81AEC4D8DDEC12584690029CF60?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. september 2019
|{{zastava|Hrvaška}}
|[[Šibenik]]
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Kolinda Grabar Kitarović, predsednica Hrvaške
{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije
|Trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške v Šibeniku|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C89D1E3B54C2AD4DC125846B00491E86?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-06}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. in 19. september 2019
|{{zastava|Švica}}
|[[Bern]]
[[Zürich]]
|{{flagicon|Švica|variant=|size=}} [[Ueli Maurer]], predsednik Švice in finančni minister
{{flagicon|Švica|variant=|size=}} [[Marina Carobbio Guscetti]], predsednica Nacionalnega sveta Švicarske konfederacije
|Uradni obisk v Švici z obiskom [[Nacionalni svet Švicarske konfederacije|Nacionalnega sveta Švicarske konfederacije]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor začel uradni obisk v Švici z obiskom Nacionalnega sveta Švicarske konfederacije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/739CB3A6EF0AAF1DC125847A0024CDCD?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-19}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Švicarski predsednik Maurer: Slovenija je za Švico zanesljiva in pomembna partnerica|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/796DBA5BAA19BC42C125847A00493646?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. september 2019
|{{zastava|Francija}}
|[[Pariz]]
|{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Emmanuel Macron]], predsednik Francije
|Udeležba na žalni slovesnosti v spomin nekdanjemu francoskemu predsedniku [[Jacques Chirac|Chiracu]]. Ob robu se je predsednik udeležil sprejema in kosila pri predsedniku Macronu.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-30}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. oktober 2019
|{{zastava|Češka}}
|[[Praga]]
|{{flagicon|Češka|variant=|size=}} [[Miloš Zeman]], predsednik Češke
{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[János Áder|Janos Ader]], predsednik Madžarske

{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske

{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} [[Zuzana Čaputová]], predsednica Slovaške

{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksander Vučić]], predsednik Srbije
|Vrh držav višegrajske četverice z gostjama Slovenijo in Srbijo.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na vrhu predsednikov držav V4: Slovenija ceni, da je že drugič povabljena kot gostja na V4 in pozdravlja podporo državam sosednje regije Zahodnega Balkana|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/408BE4EB4430D6D8C12584880046DFA3?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-10-03}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. in 11. oktober
|{{zastava|Grčija}}
|[[Atene]]
|{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Prokopis Pavlopoulos]], predsednik Grčije

==== Bilateralna srečanja ====
{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije

{{flagicon|Irska|variant=|size=}} [[Michael Daniel Higgins|Michael D. Higgins]], predsednik Irske
|Tradicionalno srečanje s predsedniki dvanajstih držav, članic EU: Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Irske, Italije, Latvije, Malte, Poljske in Portugalske.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Atenah s predsedniki dvanajstih držav|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C50BB6F722A3C7B9C125849000561A2F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-10-12}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. in 23. oktober 2019
|{{zastava|Japonska}}
|[[Tokio]]
|{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Cesar Naruhito|Naruhito]], cesar Japonske

==== Bilateralna srečanja ====
{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Šinzo Abe]], predsednik vlade
|Ustoličenje novega cesarja. Predsednik se je ob tem bilateralno srečal z več navzočimi predsedniki, tudi s premierjem Japosnke [[Šinzo Abe|Šinzem Abejem]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na ustoličenju novega japonskega cesarja Naruhita|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7B0D7A3A6109A039C125849B0032F02E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-10-22}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. in 7. november 2019
|{{zastava|Norveška}}
|[[Oslo]]
|{{flagicon|Norveška|variant=|size=}} [[Harald V. Norveški|Harald V]]., kralj Norveške
{{flagicon|Norveška|variant=|size=}} [[Sonja Norveška]], kraljica Norveške

{{flagicon|Norveška|variant=|size=}} [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Haakon]], norveški prestolonaslednik

{{flagicon|Norveška|variant=|size=}} [[Tone Wilhelmsen Trøen]], predsednica norveškega parlam,
|Prvi obisk slovenskega predsednika na najvišji ravni na Norveškem.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor začel prvi državniški obisk na Norveškem|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0C67E67559FFEFF1C12584AA004E86BA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-11-06}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. november 2019
|{{zastava|Nemčija}}
|[[Berlin]]
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Frank-Walter Steinmeier]], predsednik Nemčije
|Obisk v Nemčiji ob 30. obletnici padca Berlinskega zidu.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Simboličen in koristen obisk v Nemčiji ob 30. obletnici padca Berlinskega zidu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/27C6DAD30CA0DC3FC12584AC0047F419?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-11-08}}&lt;/ref&gt;
|-
|23. november 2019
|{{zastava|Srbija}}
|[[Novi Sad]]
|{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije
{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} [[Stevo Pendarovski]], predsednik Severne Makedonije
|Obisk na Regional Youth Leadership Forum ter srečanje s predsednikoma Srbije in Severne Makedonije.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor podprl zamisel o t.i. mini Schengnu, ker poudarja sodelovanje in krepi zaupanje med državami v regiji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A85FF938C83E788EC12584BB00510789?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-11-25}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=&quot;6&quot; |
=== 2020 ===
|-
|22. in 23. januar
|{{zastava|Izrael}}
|[[Jeruzalem]]
|{{flagicon|Izrael|variant=|size=}} [[Reuven Rivlin]], predsednik Izraela
'''Bilateralno srečanje'''

{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije
|Foruma voditeljev ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor začel obisk v Jeruzalemu s srečanjem z izraelskim predsednikom Rivlinom|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AB7DBE7C016A9719C12584F700531C6E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-01-23}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednika Pahor in Mattarella v Jeruzalemu tudi o obeležitvi 100. obletnice požiga Narodnega doma, ki bo 13. julija letos v Trstu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/32A62298D2E28E7DC12584F8003A31B8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-01-23}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. januar
|{{zastava|Poljska}}
|[[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]
|
|Udeležba na komemoraciji ob 75. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. V uradni delegaciji Republike Slovenije so bile nekdanje slovenske interniranke - [[Sonja Vrščaj]], [[Elizabeta Kumar Maurič]], [[Marija Frlan]] in [[Lidija Rijavec Simčič]]. Ukradene otroke je v delegaciji zastopal [[Janez Deželak]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor z nekdanjimi internirankami na komemoraciji ob 75. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/01889BFE0EE99191C12584FC004AB789?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-01-27}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. julij
|{{zastava|Madžarska}}
|[[Budimpešta|Budmipešta]]
|{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[János Áder]], predsednik Madžarske
|Uradni obisk na Madžarskem.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradni obisk na Madžarsko|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F5F7F0F72618A215C125859500391A85?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|7. in 8. julij
|{{zastava|Avstrija}}
|[[Dunaj]]
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije
{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik Hrvaške
|Sedmo trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike se bo udeležil trilateralnega srečanja predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške na Dunaju|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E186182FD9AF60A4C12585980042E688?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-07}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. julij
|{{zastava|Italija}}
|[[Trst]]
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije
|Skupna udeležba slovenskega in italijanskega predsednika ob 100. obletnici požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki je bil ob tem vrnjen slovenski narodni skupnosti. Predsednika sta tudi položila venca k spomenikoma bazoviškim junakom in pri bazovški fojbi. 
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odlikovanje-pahorja-vrnitev-narodnega-doma-in-tudi-polaganje-venca/530571|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-07-13|title=Pred vrnjenim Narodnim domom zadonela tudi Zdravljica|date=13. julij 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. julij
|{{zastava|Slovaška}}
|[[Bratislava]]
|{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} [[Zuzana Čaputová|Zuzana Čaputova]], predsednica Slovaške
|Uradni obisk na Slovaškem; prvi obisk, katerega gostiteljica je Čaputova v svojem mandatu. Predsednik Pahor je odprl tudi slovaško-slovenski poslovni forum.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednica Čaputová pozdravila finančni dogovor voditeljev EU|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/ACC0D6D298D958AEC12585AD00422B77?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-22}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike otvoril slovensko-slovaški poslovni forum|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/11D4C210E3AEFA2AC12585AD004A3DA8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-22}}&lt;/ref&gt;
|-
|23. julij
|{{zastava|Avstrija}}
|[[Celovec]]
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Peter Kaiser]], deželni glavar Koroške
|Ob pripravah na obeležitev 100. obletnice [[Koroški plebiscit|koroškega plebiscita]] se je predsednik srečal s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji in s koroškim deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike v Celovcu s predstavniki manjšine|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/11D4C210E3AEFA2AC12585AD004A3DA8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-24}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. avgust 
|{{zastava|Nemčija}}
|[[Berlin]]
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Frank-Walter Steinmeier]], predsednik Nemčije
|Delovno srečanje.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednik Steinmeier za močno in enotno Evropsko unijo|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/547E41DFF7054712C12585D0003A716C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-08-26}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/v-evropi-gre-pogosto-za-denar-ampak-evropa-ni-samo-razdeljevanje-denarja/534337|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-08-26|title=&quot;V Evropi gre pogosto za denar, ampak Evropa ni samo razdeljevanje denarja&quot;|date=26. avgust 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
|5. september 
|{{zastava|Hrvaška}}
|[[Kampor]], [[Rab]]
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik Hrvaške
|Udeležba na spominski slovesnosti ob obletnici osvoboditve nekdanjega italijanskega fašističnega taborišča Kampor na Rabu.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Slovenski in hrvaški predsednik prvič skupaj na spominski slovesnosti ob obletnici osvoboditve nekdanjega italijanskega fašističnega taborišča Kampor na otoku Rabu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/27FBF09A60DBDDA3C12585DA0062A873?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-08}}&lt;/ref&gt;
|-
|20.–21. september
|{{zastava|Francija}}
|[[Pariz]]
|{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Emmanuel Macron]], predsednik Francije
|Udeležba na zadnji etapi kolesarske dirke po Francije ([[Tour de France]]), kjer je skupno zmago osvojil Slovenec [[Tadej Pogačar]], drugo mesto pa [[Primož Roglič]]. Naslednji dan se je predsednik Pahor mudil na dvostranskem delovnem srečanju s predsednikom Macronom.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike v Parizu na delovnem srečanju s francoskim predsednikom Macronom|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/046C3706C801FB8FC12585E70043307A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-21}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. september
|{{zastava|Avstrija}}
|[[Dunaj]]
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije
|Neformalno srečanje z avstrijskim predsednikom ob Pahorjevem zasebnem obisku Dunaja.
|
|-
|25.–26. september
|{{zastava|Severna Makedonija}}
|[[Skopje Jazz Festival|Skopje]], [[Ohrid]]
|{{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Stevo Pendarovski]], predsednik Severne Makedonije
{{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Talat Xhaferi]], predsednik Sobranja

{{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Zoran Zaev]], predsednik vlade
|Uradni obisk. Predsednik je nagovoril tudi severnomakedonski parlament in se na Ohridu srečal s slovenskimi policisti.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor v Skopju: “Zdaj je priložnost, ki jo Evropska unija ne sme zamuditi”|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EC0531B3528DBC0DC12585EE003D073B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-28}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Govor predsednika Pahorja na slavnostni seji Sobranja Republike Severne Makedonije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/04908438A80F7354C12585EE00449283?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-28}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=&quot;6&quot; |
=== &lt;big&gt;2021&lt;/big&gt; ===
|-
|5. marec
|{{zastava|Bosna in Hercegovina}}
|[[Sarajevo]]
|{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Milorad Dodik]], predsedujoči [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|Predsedstvu BiH]]
{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Šefik Džaferović]], član Predsedstva BiH

{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Željko Komšić]], član Predsedstva BiH
|Uradni obisk
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Sarajevu napovedal donacijo cepiv in znova potrdil slovensko podporo Bosni in Hercegovini na njeni evropski poti|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/364EF030883AB673C125868F004745E0?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-03-07}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. april
|{{zastava|Italija}}
|[[Rim]]
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije
|Uradni obisk
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in italijanski predsednik Mattarella bosta skupaj obiskala Novo Gorico in Gorico|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EB08C54125874270C12586B7004E5760?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-16}}&lt;/ref&gt;
|-
|5. maj
|{{zastava|Črna gora}}
|[[Podgorica]]
|{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Milo Đukanović]], predsednik Črne gore
|Obisk pred srečanjem [[Proces Brdo-Brioni|procesa Brdo-Brioni]], ki je bilo kasneje v Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor po srečanju v Črni Gori: “Širitveni proces Evropske unije na Zahodni Balkan potrebuje novo dinamiko”|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B5312009134FD119C12586CD00262DFF?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-06}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. maj
|{{zastava|Albanija}}
|[[Tirana]]
|{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Ilir Meta]], predsednik Albanije
|Obisk pred srečanjem [[Proces Brdo-Brioni|procesa Brdo-Brioni]], ki je bilo kasneje v Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Tirani: “S članstvom v EU meje med državami postanejo manj pomembne in ni potrebe po njihovem spreminjanju”|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/819D7BACABFEB58CC12586CD00528B9E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. maj
|{{zastava|Kosovo}}
|[[Priština]]
|{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Vjosa Osmani]], predsednica Kosova
|Obisk pred srečanjem [[Proces Brdo-Brioni|procesa Brdo-Brioni]], ki je bilo kasneje v Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor danes v Prištini: “širitev EU na prostor Zahodnega Balkana je geopolitična nujnost”|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4766CD02173E7881C12586D40059B09C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. maj
|{{zastava|Srbija}}
|[[Beograd]]
|{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije
|Obisk pred srečanjem [[Proces Brdo-Brioni|procesa Brdo-Brioni]], ki je bilo kasneje v Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Beogradu izrazil upanje, da bi deklaracija voditeljev pobude Brdo-Brijuni Process navdahnila Evropsko unijo k njeni pospešeni širitvi|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B214BA45E65BEEC9C12586D5003D4385?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|3.–4. junij
|{{zastava|Evropska unija}}
|[[Bruselj]]
|{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Ursula von der Leyen]], predsednica Evropske komisije
{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Charles Michel]], predsednik Evropskega sveta

{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[David Sassoli]], predsednik Evropskega parlamenta
|Dvodnevni uradni obisk predsednika Pahorja pri institucijah Evropske unije.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednica Evropske komisije von der Leyen odkrito in vsebinsko o prihajajočem slovenskem predsedovanju Svetu EU|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4356E2B6D686BD0FC12586EA00355D9F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Bruslju tudi s predsednikom Evropskega parlamenta Sassolijem|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4F41BFC919E67F69C12586EA0045419C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor dvodnevni obisk v Bruslju zaključil na srečanju s predsednikom Evropskega sveta Michelom|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9B852C7D5541371DC12586EA0051B4C8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-05}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. julij
|{{zastava|Bolgarija}}
|[[Sofija]]
|{{Ikonazastave|Bolgarija}} [[Rumen Radev]], predsednik Bolgarije
|Obisk v Bolgariji. Ob tem se je predsednik Pahor udeležil tudi gospodarskega foruma Pobude Tri morja.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in bolgarski predsednik Radev o kompromisni rešitvi med Bolgarijo in Severno Makedonijo|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C69ACFB747F3CD08C125870C004575EA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-08}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Sofiji ob otvoritvi gospodarskega foruma pobude Tri morja opozoril na pomen investicijskega sklada pobude|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/ECFBC03D2480F249C125870C004D0788?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-08}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. julij
|{{zastava|Italija}}
|[[Trst]]
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Roberto Dipiazza]], župan mesta Trst
|Vročitev najvišjega priznanja mesta »Trije grbi Trsta - Tre sigili di Trieste« Borutu Pahorju.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Ob vročitvi priznanja »Trije grbi Trsta - Tre sigili di Trieste« predsedniku republike Borutu Pahorju župan Dipiazza poudaril iskrena prizadevanja za čimprejšnjo stvarno vrnitev Narodnega doma Slovencem v Trstu|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B2BFDBDEEDA144E4C125870E002EBF16?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-10}}&lt;/ref&gt;
|-
|12.–13. julij
|{{zastava|Češka}}
|[[Praga]]
|{{flagicon|Češka|variant=|size=}} [[Miloš Zeman]], predsednik Češke
|Udeležba na forumu Praški evropski vrh. Ob robu se je predsednik Pahor sestal tudi s češkim predsednikom Zemanom.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor pred jutrišnjim forumom Praški evropski vrh s češkim predsednikom Zemanom|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F7280C5D7BE4ECACC125871000545F23?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-15}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na forumu Praški evropski vrh pozval k vključevanju v razpravo o evropski prihodnosti|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F7F2848199A5337CC12587110047564C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-15}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. julij
|{{zastava|Hrvaška}}
|[[Trakošćan]]
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Jadranka Kosor]], nekdanja predsednica vlade Hrvaške
|Srečanje ob 12. obletnici srečanja na Trakošćanu
|&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je na dvorcu Trakoščan srečal z nekdanjo predsednico hrvaške vlade Kosor|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E6FFB7C1A7BC247FC1258722004C51B8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-08-26}}&lt;/ref&gt;
|-
|23. avgust
|{{zastava|Ukrajina}}
|[[Kijev]]
|{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Volodimir Zelenski]], predsednik Ukrajine
|Udeležba na otvoritvi Krimske platforme.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na vrhu Krimske platforme poudaril ozemeljsko celovitost Ukrajine in pozval k iskrenemu dialogu med Ukrajino in Rusko federacijo ter med Evropsko unijo in Rusko federacijo|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2B36FA6FE4C44D2CC125873A003D3B2E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-08-26}}&lt;/ref&gt;
|-
|12.–13. september
|{{zastava|Italija}}
|[[Bologna]]
[[Milano]]

[[Rim]]
|{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[David Sassoli]], predsednik Evropskega parlamenta
{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Romano Prodi]], nekdanji predsednik italijanske vlade in Evropske komisije

{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Attilio Fontana]], predsednik Lombardije

{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Letizia Moratti]], podpredsednica Lombardije in odbornica za socialne zadeve

{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije
|Predsednik Pahor je nagovoril in odprl forum skupine G20 o medkulturnem in medverskem dialogu »Interfaith Forum«. Na kratko se je predsednik Pahor sestal tudi z Davidom Sassolijem in se udeležil maše za ubite med molitvijo v cerkvah različnih veroizpovedi.
V nadaljevanju obiska v Italiji je predsednik Pahor prejel nagrado »Sigillum Magnum«, najvišje odlikovanje bolonjske univerze. V Bologni se je srečal tudi z upokojenim italijanskim politikom Prodijem.

Naslednji dan je predsednik Pahor opravil delovni obisk v Milanu, kjer se je srečal s predsednikom in podpredsednico dežele ter Slovenci in gospodarstveniki v Lombardiji.

Zadnji dan se je predsednik udeležil srečanja Arraiolos, ki ga je v Rimu gostil italijanski predsednik Mattarella.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike slavnostni govornik na forumu skupine G20 o medkulturnem in medverskem dialogu v Bologni|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FC4775BBAD3627F6C125874F001E3691?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike prejel najvišje odlikovanje bolonjske univerze, najstarejše neprekinjeno delujoče univerze na svetu: “Ganjen sem.”|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8934BC10BCE027B6C125874F003E388B?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike zaključil delovni obisk v Milanu|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A0EE33F19A374E50C125875000256F5B?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor v Rimu podprl današnja glavna sporočila predsednice Evropske komisije von der Leyen|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A1388C5677D9EC12C1258752002B990F?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}&lt;/ref&gt;
|-
|20.–25. september
|{{zastava|OZN}}
|[[New York]]
|{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[António Guterres|Antonio Guterres]], generalni sekretar OZN
'''Bilateralna srečanja ob robu'''

{{flagicon|Južna Koreja|variant=|size=}} [[Mun Dže In]], predsednik Južne Koreje

{{flagicon|Katar|variant=|size=}} [[Tamim bin Hamad al Tani]], katarski emir

{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik Turčije
|Predsednik Pahor se je 76. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku udeležil z zunanjim ministrom [[Anže Logar|Logarjem]].
Predsednik Pahor se je bilateralno srečal z južnokorejskim predsednikom, s katerim sta si izmenjala odlikovanja, katarskim premierjem, predsednikom Turčije in generalnim sekretarjem OZN. 

Predsednik Pahor se je tekom obiska udeležil tudi pogovora s študenti na Pravni fakulteti Univerze Fordham v New Yorku.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor odlikoval predsednika Republike Koreje Moona in prejel najvišje odlikovanje Republike Koreje|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B7A8DB1C8CC365FBC125875700265801?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in katarski emir Al Thani za vsestransko poglobitev sodelovanja med državama|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F7D98AF71029BFD5C1258757003669D5?OpenDocument|website=www.predsednik.si|accessdate=2021-09-21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor ob robu zasedanja Generalne skupščine OZN s turškim predsednikom Erdoğanom|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8FFF3090887F9253C1258757006EF36D?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-09-24}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor s študenti Univerze Fordham o vlogi demokracije v sodobni družbi ter o viziji in pogumu|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A63A96015C38ACB2C12587580070D34E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-09-24}}&lt;/ref&gt;
|-
|1. oktober
|{{zastava|Moldavija}}
|[[Kišinjev]]
|{{flagicon|Moldavija|variant=|size=}} [[Maia Sandu]], predsednica Moldavije
{{flagicon|Moldavija|variant=|size=}} [[Natalia Gavrilitia]], predsednica vlade Moldavije

{{flagicon|Moldavija|variant=|size=}} [[Igor Gros]], predsednik parlamenta
|Uradni obisk predsednika Pahorja v Moldaviji. Srečal se je tudi s tamkajšnjo premierko in predsednikom parlamenta.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Moldaviji: Ne smemo spregledati priložnosti za nadgradnjo sodelovanja|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F3605629BEF38001C1258761004038BB?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-10-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. oktober
|{{zastava|Hrvaška}}
|[[Zagreb]]
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik Hrvaške
|Odkritje spomenika [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] v Zagrebu.
|&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednik Milanovič sta skupaj odkrila spomenik Francetu Prešernu v Zagrebu|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/32182EF4FE508117C12587720047E194?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}&lt;/ref&gt;
|-
|21. oktober
|{{zastava|Italija}}
|[[Gorica]]
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije
|Obisk italijanskega in slovenskega predsednika v Gorici in Novi Gorici.
|&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Presednik Pahor in predsednik Mattarella skupaj uradno obiskala Novo Gorico in Gorico v Italiji|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3BC387A20D38FC73C12587750058367F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}&lt;/ref&gt;
|-
|12.–13. november
|{{zastava|Francija}}
|[[Pariz]]
|{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Emmanuel Macron]], predsednik Francije
|Predsednik Pahor se je v Parizu udeležil obeležitve 75. obletnice ustanovitve Unesca in zasedanja Pariškega mirovnega foruma. Prisostvoval je tudi svečani večerji za voditelje držav povabljenih na forum. Ob robu obiska se je sestal tudi z z generalno direktorico UNESCO Audrey Azoulay. Drugi dan obiska je vročil državno odlikovanje [[Zlati red za zasluge Republike Slovenije]] v Franciji živečemu francosko-češkemu pisatelju [[Milan Kundera|Milanu Kunderi]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor danes na obeležitvi 75. obletnice ustanovitve UNESCO|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/39443ACC94BFD802C125878B00426A6C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Govor predsednika Pahorja na obeležitvi 75. obletnice ustanovitve UNESCO|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4DA6AD40BF250208C125878B00646D09?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}&lt;/ref&gt;
|-
|14.–15. november
|{{zastava|Luksemburg}}
|[[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]]
|{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Henrik Luksemburški|Henri]], veliki vojvoda Luksemburga
{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Xavier Bettel]], predsednik vlade

{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Jean Asselborn]], zunanji minister

{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Fernand Etgen]], predsednik Poslanske zbornice

{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}}{{flagicon|EU|variant=|size=}} [[Jean-Claude Juncker]], dolgoletni luksemburški premier in nekdanji predsednik Evropske komisije
|Predsednik Pahor se je mudil na uradnem obisku v Velikem vojvodstvu Luksemburg, kjer ga je sprejel veliki vojvoda Henri. Predsednik se je sestal tudi s predsednikom vlade Bettlom, ki je Pahorja gostil tudi na slavnostni večerji, zunanjim ministrom Asselbornom in predsednikom Poslanske zbornice Etgenom.
Pahor se je dan pred obiskom na neformalni večerji sestal tudi z dolgoletnim luksemburškim premierjem in nekdanjim predsednikom Evropske komisije Junckerjem. Tekom obiska je Pahor prejel tudi listino, s katero je bil imenovan za sopredsednika častnega odbora The World Diplomatic Academy
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor: Luksemburg je za Slovenijo kraj srečnega spomina|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8049B9BCAE396CC4C125878E004BF90A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}&lt;/ref&gt;
|-
|28. november
|{{zastava|Srbija}}
|[[Beograd]]
|{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije
|Delovni obisk, kjer je predsednika Pahorja sprejel srbski kolega Vučić.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor s srbskim predsednikom Vučićem v Beogradu: “Samo hitrejša širitev EU lahko ohrani mir in varnost Zahodnega Balkana in zmanjša pomen izjav o spreminjanju meja.”|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5F1E242AEB227A0CC125879B00574014?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=&quot;6&quot; |
=== 2022 ===
|-
|7. februar
|{{zastava|Sveti sedež}}
|[[Vatikan (mesto)|Vatikan]]
|{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} [[Papež Frančišek|Frančišek]], papež
|Uradni obisk predsednika Pahorja v Vatikanu ob 30. obletnici diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Zelo ljubeznivo srečanje in vsebinsko bogat pogovor predsednika Pahorja in papeža Frančiška|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6F1A58940997408CC12587E2004CA0B6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}&lt;/ref&gt;
|-
|7. februar
|{{zastava|Italija}}
|[[Rim]]
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije
|Predsednika Pahorja je po ponovni izvolitvi na mesto italijanskega predsednika na večerji gostil Sergio Mattarella.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Prisrčno srečanje predsednika Pahorja in predsednika Mattarelle|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/39AF5C33BB554F3DC12587E300305002?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}&lt;/ref&gt;
|-
|14.–15. februar
|{{zastava|Portugalska}}
|[[Lizbona]]
|{{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} [[Marcelo Rebelo de Sousa]], predsednik Portugalske
|Uradni obisk predsednika Pahorja na Portugalskem. Predsednik je na slovesnosti na Inštitutu za družbene in politične vede (ISCSP) prejel častni doktorat [[Univerza v Lizboni|Univerze v Lizboni]] (Doctor Honoris Causa), in sicer za njegova prizadevanja za spravo in za skupni Evropski projekt.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Enotno stališče Portugalske in Slovenije: Podpora diplomatskim prizadevanjem za mirno rešitev ukrajinske krize in ustrezna pozornost EU urejanju odnosov na Zahodnem Balkanu|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5DE7A1C5C95B2A50C12587E9004F1D09?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-23}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor prejel častni doktorat Univerze v Lizboni - Doctor Honoris Causa - za njegova prizadevanja za spravo in za skupni Evropski projekt|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7C0136E63AF273F0C12587EA004BFDCE?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-23}}&lt;/ref&gt;
|-
|19.–20. februar
|{{zastava|Nemčija}}
|[[München]]
|'''Bilateralna srečanja ob robu'''{{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Stevo Pendarovski]], predsednik Severne Makedonije
{{flagicon|Finska|variant=|size=}} [[Sauli Niinistö]], predsednik Finske

{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Milo Đukanović]], predsednik Črne gore

{{flagicon|Iran|variant=|size=}} [[Hossein Amir-Abdollahian]], zunanji minister Irana 

{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Christian Schmidt]], visoki predstavnik za BiH 

{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Amy Klobuchar]], senatorka ZDA
|Udeležba predsednika Pahorja na 58. Münchenski varnostne konference 2022. Ob robu se je sestal tudi s severnomakedonskim, črnogorskim in finskim kolegom, iranskim zunanjim ministrom, visokim predstavnikom za Bosno in Hercegovino ter ameriško senatorko slovenskih korenin [[Amy Klobuchar]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor ob robu Münchenske varnostne konference opravil več dvostranskih srečanj|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C22C8365F02B1ECCC12587EE0045A563?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-23}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na zaprti razpravi o razmerah na Zahodnem Balkanu: »Odgovor na vsa vprašanja na Zahodnem Balkanu je Evropska unija.« Obisk v Münchnu zaključil s srečanjem z ameriško senatorko Amy Klobuchar|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C67C3A28BF163A63C12587EF003961D5?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-23}}&lt;/ref&gt;
|-
|8.–9. marec
|{{zastava|Ciper}}
|[[Nikozija]]
|{{flagicon|Ciper|variant=|size=}} [[Nikos Anastasiades]], predsednik Cipra
{{flagicon|Ciper|variant=|size=}} Annita Demetriou, predsednica parlamenta
|Predsednik Pahor se je mudil na uradnem obisku na Cipru. Obisk je minil tudi v luči 30. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednik Anastasiades obsodila rusko vojaško agresijo na Ukrajino in se zavzela za zaustavitev vojne in mirno rešitev spora|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/BE5A24BDFEEBE71EC12587FF003D62E1?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor zaključil uradni obisk na Cipru|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1B5015747F141E35C1258800003F7D72?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. marec
|{{zastava|Turčija}}
|[[Antalya|Antalja]]
|{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} [[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik Turčije
'''Bilateralna srečanja ob robu'''{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Milorad Dodik]], član [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|Predsedstva BiH]]

{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Šefik Džaferović]], član Predsedstva BiH
|Predsednik Pahor se je udeležil diplomatskega foruma v Antalji. Nastopil je na panelu, kasneje pa se bilateralno srečal s turškim predsednikom, prav tako s članoma predsedstva Bosne in Hercegovine.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na voditeljskem panelu “Cena miru ali strošek vojne”: Storiti moramo vse za takojšnjo prekinitev ognja in spobuditi obe strani k diplomatski rešitvi. Proti zaprtju zračnega prostora s strani NATO, k|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/74649FD9942BC1C8C12588020054069F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Dvostransko srečanje predsednikov Pahorja in Erdoğana o Ukrajini in Zahodnem Balkanu|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/169C1360B8DF1CB7C1258802005BF7B0?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor s članoma predsedstva BiH Džaferovićem in Dodikom o razmerah v BiH in vplivu vojne v Ukrajini na razmere v regiji|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B6E9B65792FF63BBC1258802005D9BD9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|15.–16. marec
|{{zastava|Avstrija}}
|[[Dunaj]]
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Van der Bellen|Alexander van der Bellen]], predsednik Avstrije
|Delovni obisk predsednika Pahorja na Dunaju, kjer se je sestal z avstrijskim kanclerjem, na posebno povabilo veleposlanika dr. Emila Brixa, direktorja Diplomatske akademije Dunaj, pa je obiskal to najstarejšo izobraževalno ustanovo s področja mednarodnih študij na svetu.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Izjava slovenskega predsednika Boruta Pahorja in avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna po njunem današnjem srečanju na Dunaju|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7F260F4F4256DF92C1258806006AD28D?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na dunajski Diplomatski akademiji: Potrebno je čim prej doseči prekinitev ognja v Ukrajini, nadaljevati diplomatska pogajanja in najti rešitev po mirni poti.|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AB1AFA3207DBC672C1258807003DEE00?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-03-19}}&lt;/ref&gt;
|}

== Obiski tujih državnikov v Sloveniji ==
Prvi mandat: 228 gostov
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Datum
!Država
!Kraj
!Gosti
!Gostitelj v Sloveniji
!Opombe
!Vir
|-
| colspan=&quot;7&quot; |'''&lt;big&gt;1. PREDSEDNIŠKI MANDAT&lt;/big&gt; (od 23. december 2012 do 22. decembra 2017)'''
|-
! colspan=&quot;7&quot; |'''&lt;big&gt;2013&lt;/big&gt;'''
|-
|2. april 2013
|{{zastava|Hrvaška}}
|Ljubljana
|[[Zoran Milanović]], predsednik vlade
[[Vesna Pusić]], ministrica za zunanje in evropske zadeve
|[[Alenka Bratušek]], predsednica vlade
[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5C13FF96163919DFC1257B41004C37BA?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor pozdravil ratifikacijo pristopne pogodbe Republike Hrvaške|date=2. april 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. maj 2013
|{{zastava|Rusija}}
|Ljubljana
|[[Sergej Lavrov]], minister za zunanje zadeve
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/56BBB9FEC3CD2C4CC1257B6000424659?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor in ruski zunanji minister Sergej Viktorovič Lavrov za nadaljevanje prijateljskih odnosov med državama|date=3. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. maj 2013
|{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija
|Ljubljana
|[[Cemil Çicek]], predsednik Velike nacionalne skupščine
|[[Janko Veber]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F2C8E837D862EA2EC1257B6C004876FD?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel predsednika Velike nacionalne skupščine Republike Turčije Cemila Çiçka|date=14. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|21. maj 2013
|{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} Madžarska
|Ljubljana
|[[János Áder]], predsednik
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3C4FDFD8D5CBA042C1257B720069E396?OpenDocument|title=Številne priložnosti za poglobitev prijateljstva in sodelovanja|date=21. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. maj 2013
|{{flagicon|Indija|variant=|size=}} Republika Indija
|Ljubljana
|[[Meira Kumar]], predsednica Lok Sabhe, spodnjega doma parlamenta
|[[Janko Veber]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3B17815E520780D8C1257B7A0046A9B6?OpenDocument|title=Predsednik republike in predsednica spodnjega doma parlamenta Indije predvsem o nadgraditvi sodelovanja med državama|date=29. maj 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. junij 2013
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija
Zvezna dežela Koroška
|Ljubljana
|[[Peter Kaiser]], deželni glavar
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/DE37FB1CE468D216C1257B7F0052C439?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je danes sprejel koroškega deželnega glavarja dr. Petra Kaiserja|date=3. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. junij 2013
|{{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija
|Ljubljana
|[[Toomas Hendrik Ilves]], predsednik
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/466E5760B035BE2EC1257B8A0047403C?OpenDocument|title=Predsednik republike v Ljubljani gostil estonskega predsednika Toomasa Hendrika Ilvesa|date=14. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. junij 2013
|{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} Japonsko cesarstvo
|Grad Strmol, Ljubljana
|[[Fumihito, princ Akišino|Njegova cesarska visokost princ Akišino]]
[[Kiko, Princesa Akišino|Njena cesarska visokost princesa Akišino]]
|Borut Pahor, predsednik
[[Tanja Pečar]], prva dama
|
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/DD5B2FD2F0ADAEFFC1257B98004493CF?OpenDocument|title=Sprejem Njunih cesarskih visokosti japonskega princa in princeso Akishino|date=27. junij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. junij 2013
|{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo
|Ljubljana
|[[Princ Edward|Njegova kraljeva visokost grof Wesseški]]
[[Sofija, grofica Wesseška|Njena kraljeva visokost grofica Wesseškia]]
|Borut Pahor, predsednik
[[Tanja Pečar]], prva dama
|
|-
|10. julij 2013
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika
Dežela Furlanija Julijska krajina
|Ljubljana
|[[Debora Serracchiani]], predsednica dežele
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5740CCEA5149DE68C1257BA40053E18B?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor gostil predsednico Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine Deboro Serracchiani|date=10. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|25. julij 2013
|{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija
{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina

{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora

{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo

{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija

{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija

{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika
|Brdo pri Kranju
|[[Bujar Nishani]], predsednik Republike Albanije
[[Nebojša Radmanović]], predsednik predsedstva BiH

[[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore

[[Atifete Jahjaga]], predsednica Republike Kosovo

[[Gorge Ivanov]], predsednik Republike Makedonije

[[Tomislav Nikolić]], predsednik Republike Srbije

[[François Hollande]], predsednik Francoske republike
|Borut Pahor, predsednik
[[Ivo Josipović]], predsednik Republike Hrvaške
|Proces Brdo-Brijoni
Poseben gost je bil predsednik Francoske republike.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0BE5AA07DAD13947C1257BB30059DA69?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je danes gostil srečanje voditeljev Brdo Process|date=25. julij 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|20. avgust 2013
|{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike
|Ljubljana
|[[Thomas Harkin]], ameriški zvezni senator iz Iowe
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A2D7B652E3CA7E19C1257BCD00473065?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel ameriškega senatorja Harkina: &quot;Pri ukrepanju za izhod iz krize je sedaj odločilen čas.&quot;|date=20. avgust 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|1. in 2. september 2013
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija
|Ljubljana, Kočevje
|[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik
[[Margit Fischer]], prva dama
|Borut Pahor, predsednik
[[Tanja Pečar]], prva dama
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/75E1FED4EFE7D6C4C1257BDA001E7235?OpenDocument|title=Slovenski in avstrijski predsednik sta se v Kočevju srečala s pripadniki nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji|date=1. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/31AF8085760BF272C1257BDA00460E25?OpenDocument|title=Predsednika Pahor in Fischer ocenjujeta, da so med državama še neizkoriščeni potenciali skupnega interesa|date=2. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. september 2013
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika
|Bled
|[[Enrico Letta]], predsednik vlade
|Borut Pahor, predsednik
|Srečanje ob robu Blejskega strateškega foruma
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F8FFDD4EF1F205BAC1257BDD003B0C43?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se je ob robu Strateškega foruma Bled srečal tudi s predsednikom Sveta ministrov Italijanske republike Enricom Letto|date=2. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|9. september 2013
|{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija
|Ljubljana
|[[Talat Xhaferi]], minister za obrambo
|[[Roman Jakič]], minister za obrambo
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C74957AA9E5B5256C1257BE100487CDD?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je sprejel ministra za obrambo Republike Makedonije Talata Xhaferija|date=9. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. september 2013
|{{flagicon|Katar|variant=|size=}} Država Katar
|Ljubljana
|[[Ghaith bin Mubarak Al - Kuwari]], minister za vakufe in islamske zadeve
|
|Ob robu svečane postavitve temeljnega kamna za Islamski kulturni center v Ljubljani.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/14D1531D126AD056C1257BE600256785?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sprejel ministra Države Katar za vakufe in islamske zadeve Dr. Ghaitha bin Mubaraka Al - Kuwarija in muftija dr. Nedžada Grabusa|date=13. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. september 2013
|{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina
|Ljubljana
|[[Bakir Izetbegović]], član predsedstva BiH
|Borut Pahor, predsednik
|Ob robu svečane postavitve temeljnega kamna za Islamski kulturni center v Ljubljani.
|
|-
|3. oktober 2013
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Ljubljana
|[[Jasna Omejec]], predsednica Ustavnega sodišča 
|Ernest Petrič, predsednik Ustavnega Sodišča
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9A6C3DF8BFE94FD4C1257BF9004688DC?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel predsednico Ustavnega sodišča Republike Hrvaške|date=3. oktober 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. oktober 2013
|{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija
|Ljubljana
|[[Kristalina Georgieva]], evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6DD72BBE9F8163C6C1257C07004B56F2?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel evropsko komisarko za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje|date=17. oktober 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|21. oktober 2013
|{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija

{{flagicon|Nizozemska|variant=|size=}} Kraljevina Nizozemska
|Ljubljana
|[[Jeroen Dijsselbloem]], minister za finance Kraljevine Nizozemske in šef Evropskupine
|[[Uroš Čufer]], minister za finance
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EA5B6D22F8ECF36CC1257C0B004C84FB?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel šefa evroskupine in nizozemskega finančnega ministra Jeroena Dijsselbloema|date=21. oktober 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. oktober 2013
|{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina
|Ljubljana
|[[Zlatko Lagumdžija]], podpredsednik Sveta ministrov in minister za zunanje zadeve
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3FF99BC77421CE45C1257C0C004516B4?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel namestnika predsedujočega Svetu ministrov in ministra za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine|date=22. oktober 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. november 2013
|{{flagicon|Monako|variant=|size=}} Kneževina Monako
|Ljubljana
|[[Albert II. Grimaldi|Njegova knežja visokost Albert II]], monaški princ
|Borut Pahor, predsednik
|zasebni obisk
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/17B41710609A1DC0C1257C1900401B57?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor in Njegova knežja visokost Albert II., monaški knez sta si ogledala staro mestno jedro Ljubljane|date=3. november 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|5. november 2013
|{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} Romunija
|Ljubljana
|[[Titus Corlățean]], minister za zunanje zadeve
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D99E2BB86F20E7D2C1257C1A004F710C?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Romunije Titusa Corlăţeana|date=5. november 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. november 2013
|{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO
|Ljubljana
|[[Frank Gorenc|general Frank Gorenc]], poveljnik zračnih sil zveze Nato
|[[Roman Jakič]], minister za obrambo
[[Dobran Božič]], načelnik generalštaba
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/095067909F21913AC1257C20002D1E0C?OpenDocument|title=Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor sprejel generala Franka Gorenca|date=8. november 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. november 2013
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Ljubljana
|[[Ivo Josipović]], predsednik
|Borut Pahor, predsednik
|neformalno srečanje
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3F5E4D05958851B2C1257C22005019B7?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor na neformalni pogovor sprejel hrvaškega predsednika Josipovića|date=13. november 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. november 2013
|{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija
|Ljubljana
|[[Nikola Gruevski]], predsednik vlade
|[[Alenka Bratušek]], predsednica vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2D8BED48C55469BDC1257C22005C153C?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel makedonskega premiera Nikolo Gruevskega|date=13. september 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|5. december 2013
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Ljubljana
|[[Josip Leko]], predsednik Sabora
|[[Janko Veber]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/52917FB266D6D190C1257C3800530B20?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel predsednika Hrvaškega sabora Josipa Leka|date=5. december 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|19. december 2013
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija
|Ljubljana
|[[Andreas Voßkuhle]], predsednik Ustavnega sodišča
|[[Miroslav Mozetič]], predsednik Ustavnega sodišča
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/00F219FC27ADF199C1257C47003066E4?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel predsednika Ustavnega sodišča Zvezne republike Nemčije|date=19. december 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=&quot;7&quot; |'''&lt;big&gt;2014&lt;/big&gt;'''
|-
|24. januar 2014
|{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO
|Ljubljana
|[[Anders Fogh Rasmussen]], generalni sekretar
|[[Alenka Bratušek]], predsednica vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.predsednik.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D2EE07F298557D64C1257C6A004CC8B4?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel generalnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena|date=24. januar 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. februar 2014
|{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija
|Ljubljana
|[[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], predsednik Evropskega sveta
|[[Alenka Bratušek]], predsednica vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C60652CB59A16C10C1257C74004FFD1F?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta z mladimi o prihodnosti Evrope|date=3. februar 2013|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|25. februar 2014
|{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg
|Ljubljana
|[[Xavier Bettel]], predsednik vlade
|[[Alenka Bratušek]], predsednica vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8D56806C90EE5323C1257C8A0064998F?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel predsednika Vlade Velikega vojvodstva Luksemburg Xavierja Bettela|date=25. februar 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. marec 2014
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija
|Ljubljana
|[[Sebastian Kurz]], minister za zunanje zadeve
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5CB1945FA75BC128C1257C9A004F196D?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel avstrijskega zunanjega ministra Sebastiana Kurza|date=13. marec 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. marec 2014
|{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija
|Ljubljana
|[[Martin Schulz]], predsednik Evropskega parlamenta
|[[Janko Veber]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F87FAD65DDF098C5C1257C9B005AF2C5?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor, predsednik državnega zbora Veber in predsednik Evropskega parlamenta Schulz z mladimi o prihodnosti Evrope|date=14. marec 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. april 2014
|{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika
|Ljubljana
|[[Miloš Zeman]], predsednik
[[Ivana Zemanová]], prva dama
|Borut Pahor, predsednik
[[Tanja Pečar]], prva dama
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/496BD50D8EDD04CBC1257CAF00492A68?OpenDocument|title=Številne priložnosti za poglobitev dobrega sodelovanja med Slovenijo in Češko|date=3. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|7. april 2014
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika
|Ljubljana
|[[Tamara Blažina]], poslanka v poslanski zbornici
|
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B9F70FA9B0C0B60CC1257CB300485D74?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel poslanko v poslanski zbornici Italijanske republike Tamaro Blažina|date=7. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. april 2014
|{{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov
Organizacija ZN za industrijski razvoj (UNIDO)
|Ljubljana
|[[Li Yong]], generalni direktor
|
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/23126F44F4D51162C1257CB4004D8DAB?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel generalnega direktorja Organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) Li Yonga|date=8. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|23. april 2014
|{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija
|Ljubljana
|[[Kristian Vigenin]], minister za zunanje zadeve
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E8DA2AD51BCACFD3C1257CC300453B24?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Bolgarije|date=23. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. april 2014
|{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina
|Ljubljana
|[[Anto Jeleč|generalmajor Anto Jeleč]], načelnik Združenega štaba oboroženih sil BiH
|[[Dobran Božič]], načelnik generalštaba
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E4835ECDF119BC81C1257CC4004766E5?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel načelnika Združenega štaba oboroženih sil Bosne in Hercegovine|date=24. april 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. maj 2014
|{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike
|Ljubljana
|[[Thomas Harkin]], ameriški zvezni senator iz Iowe
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5034E01B75EA83E3C1257CE5004580A0?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je sprejel ameriškega senatorja slovenskega rodu Thomasa Harkina|date=27. maj 2014|accessdate=18. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. julij 2014
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika
{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Sredipolje
|[[Giorgio Napolitano]], predsednik
[[Ivo Josipović]], predsednik
|Borut Pahor, predsednik
|100. obletnica I. svetovne vojne.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C23096B6599113D9C1257D0E002A348C?OpenDocument|title=Slavnostni koncert ob obeležitvi 100. obletnice prve svetovne vojne v Sredipolju|date=6. julij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|7. julij 2014
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika
|Nova Gorica
|[[Giorgio Napolitano]], predsednik

[[Clia Napolitano]], prva dama
|Borut Pahor, predsednik
[[Tanja Pečar]], prva dama
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E7996BB3AC41AD5CC1257D0F0053503E?OpenDocument|title=Predsednika Pahor in Napolitano: Klop miru za prijateljstvo|date=7. julij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |8. julij 2014
|{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija
|Ljubljana
|[[Sergej Lavrov]], minister za zunanje zadeve
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E7996BB3AC41AD5CC1257D0F0053503E?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor z Lavrovom in Breedlovom o Ukrajini|date=8. julij 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO
|Ljubljana
|[[Philip M. Breedlove]], poveljnik zavezništva NATO za operacije 
|[[Roman Jakič]], minister za obrambo
[[Dobran Božič]], načelnik generalštaba
|
|-
| rowspan=&quot;6&quot; |2. september 2014
|{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija
Evropska investicijska banka
| rowspan=&quot;6&quot; |Bled
|[[Werner Hoyer]], predsednik
| rowspan=&quot;6&quot; |Borut Pahor, predsednik
| rowspan=&quot;6&quot; |Blejski strateški forum
| rowspan=&quot;6&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0EC0EEE2A71F47E1C1257D480035CE66?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor drugi dan Strateškega foruma Bled opravil več bilateralnih srečanj|date=2. september 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|Evropska banka za obnovo in razvoj
|[[Sum Chakrabarti]], predsednik
|-
|Münchenska varnostna konferenca
|[[Wolfgang Ischinger|veleposlanik Wolfgang Ischinger]], presedujoči Münchenski varnostni konferenci
|-
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika
|[[Benedetto Della Vedovo]], državni sekretar na zunanjem ministrstvu
|-
|{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike
|[[Hoyt Yee]], namestnik državnega sekretarja
|-
|{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} Ljudska republika Kitajska
|[[Vang Čao]], namestnik zunanjega ministra za Evropo
[[Tang Džjašuan]], nekdanji zunanji minister
|-
|23. oktober 2014
|{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO
|Ljubljana
|[[Knud Bartels|general Knud Bartels]], predsednik Natovega vojaškega odbora
|[[Janko Veber]], minister za obrambo
[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/89B0ADA0709C7BE8C1257D7A0044585D?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je sprejel predsednika Natovega vojaškega odbora generala Knuda Bartelsa|date=23. oktober 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|28. oktober 2014
|{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija
|Ljubljana
|[[Bujar Nishani]], predsednik 

[[Odete Nishani]], prva dama
|Borut Pahor, predsednik
[[Tanja Pečar]], prva dama
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B5814BE4579348EBC1257D7F004ACEB7?OpenDocument|title=Številne priložnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja|date=28. oktober 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |30. oktober 2014
|{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike
|Ljubljana
|[[Ray Mabus]], minister za vojno mornarico
|[[Janko Veber]], minister za obrambo
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/01B10CB92E9D4519C1257D8100430F97?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel ministra za vojno mornarico ZDA Raya Mabusa|date=30. oktober 2017|accessdate=19. oktober 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija
|Ljubljana
|[[Ana Blatnik]], predsednica Zveznega sveta
|[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A7545060A2888EFBC1257D810050A50A?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor gostil predsedujočo avstrijskemu Zveznemu svetu Ano Blatnik|date=30. oktober 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|5. november 2014
|{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora
|Ljubljana
|[[Dragan Samardžić|admiral Dragan Samardžić]], načelnik Generalštaba vojske Črne gore
|[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E908718DE3ED2F94C1257D8700480D29?OpenDocument|title=Predsednik Pahor z načelnikom Generalštaba vojske Črne gore|date=5. november 2014|accessdate=19. november 2014|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. november 2014
|{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO
|Ljubljana
|[[Jean-Paul Paloméros|general Jean-Paul Paloméros]], poveljnik Zavezniškega poveljstva NATO za transformacijo
|[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E69532021A97932BC1257D93004F354B?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel vrhovnega poveljnika Zavezniškega poveljstva NATO za transformacijo generala Jeana-Paula Palomérosa|date=17. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|20. november 2014
|{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} Ljudska republika Kitajska
|Ljubljana
|[[Vang Jang]], podpredsednik vlade
|[[Dejan Židan]], podpredsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/37B277FAD7D55CBCC1257D960051CE48?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel podpredsednika kitajske vlade Wanga Yanga|date=20. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|25. in 26. november 2014
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija
|Ljubljana, Nova Gorica
|[[Joachim Gauck]], zvezni predsednik
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6B18FBF76335E2D4C1257D8C004C234B?OpenDocument|title=Predsednik Pahor bo na uradnem obisku v Sloveniji gostil nemškega predsednika Gaucka|date=10. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8D5774EB27652182C1257D9B004DA4EF?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor danes in jutri na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednika Zvezne republike Nemčije Joachima Gaucka|date=25. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/41C8907F45019FFBC1257D9C00274A03?OpenDocument|title=Nemčija in Slovenija - spoštovanje in sodelovanje|date=25. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7F581A5725072908C1257D9C002FAB3A?OpenDocument|title=Na okrogli mizi &quot;Dialog za spremembe: oblikovanje družbenega soglasja&quot; poudarjen pomen socialnega dialoga pri sprejemanju sturkturnih reform|date=25. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8B6F05B4FFAD94C0C1257D9C002892AB?OpenDocument|title=Zdravici nemškega in slovenskega predsednika na svečani večerji v čast predsednika Zvezne republike Nemčije Joachima Gaucka|date=25. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A39A161736D4C4CCC1257D9C0056AADD?OpenDocument|title=Slovenski in nemški predsednik izrekla podporo mladim in izpostavila izobraževanje kot ključno za nadaljnji razvoj|date=26. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. november 2014
|{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} Romunija
|Ljubljana
|[[Valeriu Ștefan Zgonea]], predsednik Poslanske zbornice
|[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/07306B4879CCBFCFC1257D9E00463C10?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel predsednika Poslanske zbornice Romunije|date=27. november 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. december 2014
|{{flagicon|EU|variant=|size=}} Svet Evrope
Evropsko sodišče za človekove pravice
|Ljubljana
|[[Dean Spielmann]], predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/72ED0D865770DF6FC1257DB2005577F3?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je sprejel predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice Deana Spielmanna|date=18. december 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|23. december 2014
|{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija
Evropska komisija
|Ljubljana
|[[Violeta Bulc]], evropska komisarska za promet
|[[Peter Gašperšič]], minister za infrastrukturo
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9231C2035714481AC1257DB7005A4720?OpenDocument|title=Predsednik republike s komisarko Bulc o pomenu prometne infrastrukture za razvoj in konkurenčnost EU|date=23. december 2014|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=&quot;7&quot; |'''&lt;big&gt;2015&lt;/big&gt;'''
|-
|22. januar 2015
|{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika
|Ljubljana
|[[Peter Pellegrini]], predsednik Nacionalnega sveta
|[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6F05F8EF8A4FA3B4C1257DD5004FD910?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel predsednika slovaškega parlamenta Petra Pellegrinija|date=22. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. januar 2015
|{{flagicon|Turkmenistan|variant=|size=}} Turkmenistan
|Ljubljana
|[[Rašid Meredov]], nemstnik predsednika Kabineta ministrov in zunanji minister
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/108F2C19CB5130B4C1257DD9004435F8?OpenDocument|title=Predsednik republike Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve in podpredsednika Vlade Turkmenistana Rašida Meredova|date=26. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. februar 2015
|{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika
|Ljubljana
|[[Alain Richard]], francoski senator in posebni odposlanec za gospodarske odnose z Zahodnim Balkanom
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B38D4D94BCFF15FCC1257DE00069000D?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je srečal s francoskim senatorjem Richardom|date=2. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. februar 2015
|{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika
|Ljubljana
|[[Jan Hamáček]], predsednik Poslanske zbornice 
|[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/01CEB5758BB305BAC1257DE1005C7FE3?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel predsednika Poslanske zbornice Češke republike Jana Hamáčka z delegacijo|date=3. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|25. februar 2015
|{{flagicon|Malta|variant=|size=}} Republika Malta
|Ljubljana
|[[Maria Luisa Coleira Preca]], predsednica
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8304DB2400417ACCC1257DF7005CFA98?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na uradnem obisku gosti predsednico Republike Malte Mario Luiso Coleiro Preca|date=25. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. februar 2015
|{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo
|Ljubljana
|[[Philip Hammond]], minister za zunanje zadeve
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7F569CAC05582D11C1257DF80056DBB0?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Velike Britanije Philipa Hammonda|date=26. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. februar 2015
|{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika
|Ljubljana
|[[Michel Sapin]], minister za finance
|[[Dušan Mramor]], minister za finance
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FB63741C3D748D8CC1257DF90049E783?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel ministra za finance in javne račune Francoske republike Michela Sapina|date=27. februar 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|1. marec 2015
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Otočec
|[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7C83351BBDAB8087C1257DFC00248843?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se je srečal s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović|date=1. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. marec 2015
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika
|Ljubljana
|[[Roberta Pinotti]], ministrica za obrambo
|[[Janko Veber]], minister za obrambo
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FC34589425F40503C1257E0000525BB1?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel italijansko ministrico za obrambo Roberto Pinotti|date=6. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. marec 2015
|{{flagicon|Armenija|variant=|size=}} Republika Armenija
|Ljubljana
|[[Edvard Nalbandjan]], minister za zunanje zadeve
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F1BDB61E2CDBDE81C1257E0400483275?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Armenije Edvarda Nalbandjana|date=10. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. marec 2015
|{{flagicon|Azerbajdžan|variant=|size=}} Republika Azerbajdžan
|Ljubljana
|[[Zakir Hasanov|generalpolkovnik Zakir Hasanov]], minister za obrambo
|[[Janko Veber]], minister za obrambo
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8F21854E5ED083FAC1257E07004C12A9?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel azerbajdžanskega obrambnega ministra Hasanova|date=13. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. marec 2015
|{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike
|Ljubljana
|[[Victoria Nuland]], pomočnica državnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0CB4E9F06066FE42C1257E0C00511D9A?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel Victorio Nuland, pomočnico državnega sekretarja Združenih držav Amerike zadolženo za evropske in evrazijske zadeve|date=18. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|23. marec 2015
|{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina
|Ljubljana
|[[Mladen Ivanić]], predsednik predsedstva

[[Dragan Čović]], član predsedstva

[[Bakir Izetbegović]], član predsedstva
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AB63817341EBEF1AC1257E1100628F12?OpenDocument|title=Uradni obisk članov Predsedstva Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji|date=23. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. marec 2015
|{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija
|Ljubljana
|[[Recep Tayyip Erdoğan]], predsednik
[[Emina erdogan|Emina Erdoğan]], prva dama
|Borut Pahor, predsednik
[[Tanja Pečar]], prva dama
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/72352BDA8246E237C1257E18004C5367?OpenDocument|title=Slovenski in turški predsednik za poglobitev partnerskega sodelovanja med državama|date=30. marec 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. april 2015
|{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija
|Ljubljana
|[[Didier Reynders]], minister za zunanje zadeve
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/725AF70219DAAECFC1257E2100539C0A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel podpredsednika vlade in ministra za zunanje ter evropske zadeve Kraljevine Belgije Didierja Reyndersa|date=8. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. april 2015
|{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo
|Ljubljana
|[[Hashim Thaçi]], podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1607D6CE8939FCB6C1257E2300583C17?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel podpredsednika vlade in ministra za zunanje zadeve Republike Kosovo Hashima Thaçija|date=10. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. april 2015
|{{flagicon|Češka|variant=|size=}} Češka republika
|Ljubljana
|[[Bohuslav Sobotka]], predsednik vlade
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F19B7F0B812087D6C1257E260048DCFC?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel češkega premierja Sobotko|date=13. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik republike Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. april 2015
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija
|Logarska dolina
|[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica
[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik
|Borut Pahor, predsednik
|Trilateralno srečanje.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3D6EEA33943F90F0C1257E2A004B81D3?OpenDocument|title=Predsednik Pahor v Logarski dolini gosti trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške|date=17. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. april 2015
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika
|Ljubljana
|[[Sergio Mattarella]], predsednik
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FE40792EA33E37F7C1257E2F0060944E?OpenDocument|title=Predsednika Pahor in Mattarella poudarila vrednoti miru in spoštovanja med dvema sosednjima narodoma in državama|date=22. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |23. april 2015
|{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika
| rowspan=&quot;2&quot; |Brdo pri Kranju
|[[Laurent Fabius]], zunanji minister
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
| rowspan=&quot;2&quot; |Ob robu srečanja zunanjih ministrov procesa Brdo-Brijoni.
| rowspan=&quot;2&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F966285299B7D9E5C1257E30004D6BE4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je udeležil srečanja zunanjih ministrov Brdo Process|date=23. april 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija
|[[Johannes Hahn]], evropski komisar za sosedsko politiko in širitvena pogajanja
|-
|1. maj 2015
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija
|Ljubljana
|[[Frank-Walter Steinmeier]], minister za zunanje zadeve
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E38C3A4E068D126DC1257E380047F28D?OpenDocument|title=Predsednik republike na delovnem pogovoru gostil nemškega ministra za zunanje zadeve dr. Franka-Walterja Steinmeierja|date=1. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. maj 2015
|Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)
|Ljubljana
|[[Jose Angel Gurria]], generalni sekretar
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5139E979B7A92FBAC1257E3B005B4724?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in generalni sekretar OECD Gurria: &quot;Nadaljevanje z reformami v Sloveniji je nujno&quot;|date=4. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|7. maj 2015
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija
|Ljubljana
|[[Volker Wieker|general Volker Wieker]], načelnik generalštaba
|[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3C26A8AF9F5EA8C8C1257E3E00579ED8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel načelnika Generalštaba oboroženih sil Zvezne Republike Nemčije|date=7. maj 2015|accessdate=18. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. maj 2015
|{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgija
|Ljubljana
|[[André Alen]], predsednik Ustavnega sodišča
|[[Miroslav Mozetič]], predsednik Ustavnega sodišča
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D350649003293842C1257E42004C8509?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Ustavnega sodišča Kraljevine Belgije Andréja Alena in dr. Jana Spreutelsa z delegacijo|date=11. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|13. in 14. maj 2015
|{{flagicon|Turkmenistan|variant=|size=}} Turkmenistan
|Ljubljana
|[[Gurbanguly Berdimuhammedow|Gurbanguly Berdimuhamedov]], predsednik
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CBA53D9A2BE6785CC1257E4400540EF0?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in turkmenistanski predsednik Berdimuhamedov za krepitev vsestranskega sodelovanja med državama|date=13. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|19. maj 2015
|{{flagicon|Uganda|variant=|size=}} Republika Uganda
|Ljubljana
|[[Rebecca Alitwala Kadaga]], predsednica parlamenta
|[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/737C4D913642637DC1257E4B002C7C91?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel predsednico parlamenta Republike Ugande|date=19. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. maj 2015
|{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina
{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora

{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška

{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo

{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija
|Portorož
|[[Mladen Ivanić]], predsednik predsedstva BiH
[[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore

[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Republike Hrvaške

[[Atifete Jahjaga]], predsednica Republike Kosovo

[[Gorge Ivanov]], predsednik Republike Makedonije
|Borut Pahor, predsednik
|Delovna večerja z voditelji procesa Brdo-Brijoni, pred Summit100.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D70C4CD5E3C9FE63C1257E570027F18C?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na delovni večerji gostil voditelje Brdo procesa|date=31. maj 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|21. junij 2015
|{{flagicon|Monako|variant=|size=}} Kneževina Monako
|Nova Gorica
|[[Albert II. Grimaldi|Njegova knežja visokost Albert II]], monaški princ
|Borut Pahor, predsednik
|Udeležba na dobrodelni nogometni tekmi.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8366725F8F55F451C1257E6C0027D931?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in monaški knez Albert II. na dobrodelni nogometni tekmi v Biljah pri Novi Gorici|date=21. junij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. julij 2015
|{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija
|Ljubljana, Vršič
|[[Dimitrij Medvedjev]], predsednik vlade
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade
|Udeležba na slovesnosti pod Vršičem in delovna večerja.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/40D99FED5FBDD791C1257E8F002F5587?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na spominski slovesnosti pri Ruski kapelici|date=26. julij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |13. avgust 2015
|{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike
|Ljubljana
|[[Rose E. Gottemoeller]], podsekretarka za nadzor nad orožjem in mednarodno varnost Ministrstva za zunanje zadeve
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FBDCDBBA8381F3A0C1257E8100491C42?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel podsekretarko za nadzor nad orožjem in mednarodno varnost Združenih držav Amerike|date=13. julij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO
|Ljubljana
|[[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/576E5C6CF357C477C1257E8100489A4F?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je sprejel generalnega sekretarja Zveze Nato Jensa Stoltenberga|date=13. julij 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;12&quot; |31. avgust in 1. september 2015
|{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija
| rowspan=&quot;12&quot; |Bled
|[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta
[[Stavros Lambrinidis]], posebni predstavnik EU za človekove pravice
| rowspan=&quot;12&quot; |Borut Pahor, predsednik
| rowspan=&quot;12&quot; |Blejski strateški forum
| rowspan=&quot;12&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/DDD2CD1F34F5FD90C1257EB2005AA866?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednik ES Tusk o največjih izzivih, s katerimi se sooča EU|date=31. avgust 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3F85FB1B84826576C1257EB30055E225?OpenDocument|title=Predsednik Pahor drugi dan Strateškega foruma Bled opravil več bilateralnih srečanj|date=1. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica
|-
|{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg
|[[Xavier Bettel]], predsednik vlade
|-
|{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija
|[[Aleksandar Vučić]], predsednik vlade
|-
|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE)
|[[Lambert Zannier|veleposlanik Lambert Zannier]], generalni sekretar
|-
|{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike
|[[Hoyt Yee]], namestnik državnega sekretarja
|-
|{{flagicon|Irska|variant=|size=}} Republika Irska
|[[Michael Noonan]], minister za finance
|-
|{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika
|[[Harlem Désir]], minister za evropske zadeve
|-
|{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika
|[[Miroslav Lajčak]], podpredsednik vlade in zunanji minister
|-
|{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija
|[[Daniel Mitov]], minister za zunanje zadeve
|-
|Mednarodna organizacija za migracije
|[[William Lacy Swing]], generalni direktor
|-
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika
|[[Benedetto Della Vedovo]], državni sekretar na zunanjem ministrstvu
|-
|14. september 2015
|{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} Romunija
|Ljubljana
|[[Mircea Dușa]], minister za obrambo
|[[Andreja Katič]], ministrica za obrambo
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2B488960ACCBC775C1257EC00049433F?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel ministra za obrambo Romunije Mircea Duşo|date=14. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. in 16. september 2015
|{{flagicon|Švica|variant=|size=}} Švicarska konfederacija
|Ljubljana
|[[Simonetta Sommaruga]], predsednica
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/268AE078107B79B7C1257EC1004F0FBA?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednico Švicarske konfederacije Simonetto Sommaruga|date=15. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7CC0472499688986C1257EC2002674F1?OpenDocument|title=Skupen poziv predsednika Pahorja in švicarske predsednice Sommaruga voditeljem vlad in držav k oblikovanju enotne evropske politike pri reševanju begunske krize|date=15. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|7. oktober 2015
|{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija
|Ljubljana
|[[Herman Van Rompuy|Herman van Rompuy]], nekdanji predsednik Evropskega sveta
|Borut Pahor, predsednik
|Vročitev državnega odlikovanja.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CD8F5B013E0D82A2C1257ED700431BD6?OpenDocument|title=Predsednik Pahor vročil red za izredne zasluge nekdanjemu predsedniku ES Hermanu Van Rompuyu|date=7. oktober 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. in 9. oktober 2015
|{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija
|Ljubljana
|[[Tomislav Nikolić]], predsednik
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CDBC3A43BB03E9D3C1257ED9002379F0?OpenDocument|title=Slovenija iskrena zaveznica Srbije na njeni evropski poti|date=8. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B90F8B0653DCF143C1257ED90042DD52?OpenDocument|title=Predsednik Pahor: &quot;Mihajlo Pupin je pomembna zgodovinska osebnost, ki povezuje slovenski in srbski narod&quot;|date=9. september 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. oktober 2015
|{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora
|Ljubljana
|[[Milo Đukanović]], predsednik vlade
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7B455BCBEC8281C8C1257EEA0052695D?OpenDocument|title=Črna gora si zasluži naslednji korak k evroatlantskim integracijam|date=26. oktober 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. november 2015
|{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija
|Ljubljana
|[[Maja Gojković]], predsednica Narodne skupščine
|[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3A67AD5035FF05F0C1257EFA005B753A?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel predsednico Narodne skupščine Republike Srbije Majo Gojković|date=11. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. november 2015
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Ljubljana
|[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica
|Borut Pahor, predsednik
|Pripravljalno srečanje na izredni vrh procesa Brdo-Brijoni.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7CB875A964727815C1257F05004845DE?OpenDocument|title=Delovni sestanek predsednika Pahorja s predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović|date=22. november 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=&quot;7&quot; |'''&lt;big&gt;2016&lt;/big&gt;'''
|-
|21. januar 2016
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija
{{flagicon|Baden-Württemberg|variant=|size=}} Zvezna dežela Baden-Württemberg
|Ljubljana
|[[Peter Friedrich]], minister za Bundesrat, Evropo in mednarodne odnose
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AA842A83729B42C5C1257F41005E15C3?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za Zvezni svet, Evropo in mednarodne odnose vlade nemške zvezne dežele Baden-Württemberg Friedricha|date=21. januar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. januar 2016
|{{flagicon|Maroko|variant=|size=}} Kraljevina Maroko
|Ljubljana
|[[Rachid Talbi Alami]], predsednik parlamenta
|[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/ED61091700A1DD80C1257F4200568625?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika maroškega parlamenta Alamija|date=22. januar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. januar 2016
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Otočec
|[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica
|Borut Pahor, predsednik
|neformalno delovno kosilo
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EC15F4CEB5A1B203C1257F440055568B?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor se je srečal s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović|date=24. januar 2015|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. januar 2016
|{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Slovaška republika
|Ljubljana
|[[Miroslav Lajčak]], podpredsednik vlade in zunanji minister
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AD85AAE62DA38F9FC1257F49006F7A76?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel podpredsednika vlade ter ministra za zunanje zadeve Slovaške republike Lajčáka|date=29. januar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. februar 2016
|{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež
|Ljubljana
|[[Pietro Parolin]], državni tajnik
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E2401EDBFD397302C1257F4E0054B8F4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor ob otvoritvi nunciature v Ljubljani poudaril pomen sprave in strpnosti med ljudmi|date=3. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. februar 2016
|{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo
|Ljubljana
|[[baronica Frances D'Souza]], predsednica Lordske zbornice
|[[Mitja Bervar]], predsednik Državnega sveta
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A5044A2750240DCDC1257F5C004B4324?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednico britanske lordske zbornice baronico D'Souza|date=16. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. februar 2016
|{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} Madžarska
|Ljubljana
|[[Lászlo Kövér]], predsednik Državnega zbora
|[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0E9BBD5A032AB8B2C1257F5D0035B785?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Državnega zbora Madžarske Lászla Kövérja|date=17. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. februar 2016
|{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika
|Ljubljana
|[[Alain Richard]], francoski senator in posebni odposlanec za gospodarske odnose z Zahodnim Balkanom
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4C18FD0310F2EBF2C1257F640038DF30?OpenDocument|title=Predsednik Pahor je sprejel francoskega senatorja Alaina Richarda, posebnega odposlanca zadolženega za gospodarske odnose z Zahodnim Balkanom.|date=24. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. februar in 1. marec 2016
|{{flagicon|Litva|variant=|size=}} Republika Litva
|Ljubljana, Dobova
|[[Dalia Grybauskaitė]], predsednica
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/002A147A52236C0DC1257F6800541DE8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti litovsko predsednico Dalio Grybauskaitė|date=29. februar 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/422347383731FB01C1257F69004E44CD?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in litovska predsednica Dalia Grybauskaitė danes obiskala sprejemni center za begunce Dobova|date=1. marec 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|21. marec 2016
|{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija
|Ljubljana
|[[Vytenis Andriukaitis]], evropski komisar za zdravje in varnost hrane
|[[Milojka Kolar Celarc]], ministrica za zdravje
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1CC3B032E871D059C1257F7E00285844?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel Evropskega komisarja za zdravje in varnost hrane Vytenisa Andriukaitisa|date=21. marec 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. marec 2016
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Ljubljana
|[[Miro Kovač]], minister za zunanje in evropske zadeve
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/80BCF0A32CE00472C1257F7E003EB52A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške dr. Mira Kovača|date=22. marec 2016|accessdate=19. februar 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. marec 2016
|{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija
|Ljubljana
|[[Volkan Bozkir]], minister za zadeve EU
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E565CC494D37AEC1C1257F88002A235D?OpenDocument|title=Predsednik Pahor je sprejel ministra za EU zadeve Republike Turčije Volkana Bozkirja|date=31. marec 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. april 2016
|{{flagicon|MOK|variant=|size=}} Mednarodni olimpijski komite
|Ljubljana
|[[Thomas Bach]], predsednik
|OKS
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A2E178A1B18BCD3FC1257F9600573FD2?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja|date=15. april 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. maj 2016
|{{flagicon|Katar|variant=|size=}} Država Katar
|Ljubljana
|[[Ahmed bin Jasim al Tani]], minister za gospodarstvo in turizem
|[[Zdravko Počivalšek]], minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7E4D9F4384B4A780C1257FA80054A405?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel katarskega ministra Ahmeda bin Jasima al Thanija|date=3. maj 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|9. maj 2016
|{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO
|Ljubljana
|[[Alexander Vershbow]], namestnik generalnega sekretarja
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C7EF6489D61492AFC1257FAE00681610?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel namestnika generalnega sekretarja Zveze NATO Vershbowa|date=9. maj 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. in 7. junij 2016
|{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo
|Ljubljana
|[[Hashim Thaçi]], predsednik
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0650FDA87BB221E1C1257FCA00583098?OpenDocument|title=Predsednik republike na uradnem obisku gosti kosovskega predsednika Thaçija|date=6. junij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. junij 2016
|{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Republika Albanija
|Ljubljana
|[[Darko Pajović]], predsednik Skupščine
|[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9EBBE94BA567C504C1257FCD0043DC30?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel predsednika črnogorske skupščine Darka Pajovića|date=8. junij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. junij 2016
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika
|Ljubljana
|[[Claudio Graziano]], načelnik Generalštaba
|[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/056984BFADA51AAAC1257FD40049ABAF?OpenDocument|title=Predsednik republike sprejel načelnika obrambnega štaba italijanskih oboroženih sil generala Claudia Graziana|date=14. junij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|23. in 24. junij 2016
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Ljubljana
|[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/76C40000F777DE09C1257FDC0037C62F?OpenDocument|title=Predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović na uradnem obisku v Republiki Sloveniji|date=23. junij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. junij 2016
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} Zvezna republika Avstrija
{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika

{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška

{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija
|Ljubljana
|[[Heinz Fischer]], zvezni predsednik
[[Sergio Mattarella]], predsednik

[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica

[[Joachim Gauck]], zvezni predsednik
|Borut Pahor, predsednik
|Udeležba na osrednji državni proslavi ob počastitvi dneva državnosti in 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0D4B2566BCB86F21C1257FDF00488EE0?OpenDocument|title=Predsednik republike in gospa Tanja Pečar sta v Predsedniški palači sprejela predsednike tujih držav|date=24. junij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. in 19. julij 2016
|{{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} Gruzija
|Ljubljana
|[[Giorgi Margvelašvili]], predsednik
[[Maka Chichua]], prva dama
|Borut Pahor, predsednik
[[Tanja Pečar]], prva dama
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8917384B66D889BDC1257FF40042097D?OpenDocument|title=Na povabilo predsednika Pahorja in gospe Pečar na prvem uradnem obisku v Sloveniji gruzijski predsednik Margvelašvili s soprogo|date=18. julij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|25. julij 2016
|{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} Republika Bolgarija
|Brdo pri Kranju
|[[Rosen Plevneliev]], predsednik
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/84F5C1097B631347C1257FFB003D2BBD?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Republike Bolgarije Rosen Plevneliev za močnejšo in uspešnejšo Evropo|date=25. julij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. julij 2016
|{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija
|Vršič
|[[Vladimir Putin]], predsednik
|Borut Pahor, predsednik
|Udeležba na slovesnosti pod Vršičem
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/71C77B3FEAF007AAC12580020025D4E6?OpenDocument|title=Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na slovesnosti ob 100. obletnici tragičnih dogodkov pod Vršičem, na katere spominja Ruska kapelica|date=30. julij 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;6&quot; |6. september 2016
|Svetovna turistična organizacija (UNWTO)
| rowspan=&quot;6&quot; |Bled
|[[Taleb Rifai]], generalni sekretar Svetovne turistične organizacije
| rowspan=&quot;6&quot; |Borut Pahor, predsednik
| rowspan=&quot;6&quot; |Blejski strateški forum
| rowspan=&quot;6&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CFF10D541FB39DE8C1258026004BAB77?OpenDocument|title=Predsednik Pahor drugi dan Strateškega foruma Bled opravil več bilateralnih srečanj|date=6. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{flagicon|Kanada|variant=|size=}} Kanada
|[[George Furey]], predsednik senata
|-
|{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija
|[[Edi Rama]], predsednik vlade
|-
|{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika
|[[Harlem Désir]], minister za evropske zadeve
|-
|{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike
|[[Mary Burce Warlick]], glavna namestnica pomočnika državnega sekretarja za energetiko

[[Hoyt Yee]], namestnik državnega sekretarja

[[Michael Carpenter]], namestnik pomočnika sekretarja za obrambo 
|-
|{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} Republika Turčija
|[[Mevlüt Çavuşoğlu]], minister za zunanje zadeve
|-
|27. september 2016
|{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO
|Ljubljana
|[[Curtis M. Scaparrotti]], poveljnik poveljstva Natovih sil v Evropi (SACEUR) 
|[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/47302775A1356976C1258036002AF1D1?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel poveljnika poveljstva Natovih sil v Evropi (SACEUR) generala Curtisa M. Scaparrottija|date=27. september 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. november 2016
|{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} Ukrajina
|Ljubljana
|[[Petro Porošenko]], predsednik

[[Marina Porošenko]], prva dama
|Borut Pahor, predsednik
[[Tanja Pečar]], prva dama
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4C18F7614C611F1DC125806500536456?OpenDocument|title=Predsednik Ukrajine Porošenko na povabilo predsednika republike Pahorja obiskal Slovenijo|date=8. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. november 2016
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Ljubljana
|[[general Mirko Šundov]], načelnik generalštaba
|[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FDB5A58BCD9B463CC125806D00261C45?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel načelnika generalštaba oboroženih sil Republike Hrvaške generala dr. Mirka Šundova|date=16. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|25. november 2016
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Ljubljana
|[[Davor Ivo Stier]], minister za zunanje in evropske zadeve
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/56ED118277386440C12580760055B8FC?OpenDocument|title=Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške Stiera|date=25. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=&quot;7&quot; |'''&lt;big&gt;2017&lt;/big&gt;'''
|-
|12. december 2017
|{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora
|Ljubljana
|[[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/AD9F6BEFC03F31C3C1258087005B5478?OpenDocument|title=Predsednik Pahor ob uradnem obisku predsednika Črne gore Vujanovića: Črna gora je pozitiven zgled za sosednjo regijo Zahodnega Balkana|date=12. december 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. januar 2017
|{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo
|Ljubljana
|[[Boris Johnson]], zunanji minister
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/514FC878C2E3A608C12580A6004E4D32?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel britanskega zunanjega ministra Johnsona|date=11. januar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. februar 2017
|{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija
|Ljubljana
|[[Ivica Dačić]], zunanji minister
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9CB8D07ACFDA7CC8C12580CF004DBEFB?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor sprejel srbskega zunanjega ministra Ivico Dačića|date=22. februar 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |3, marec 2017
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija
| rowspan=&quot;2&quot; |Ljubljana
|[[Antonio Tajani]], predsednik Evropskega parlamenta
|[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EE9C41CC1C20AFBEC12580D8003D0770?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel novoizvoljenega predsednika Evropskega parlamenta|date=3. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C78A665BB87BA117C12580D8003D3FE8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in predsednik Evropske komisije Juncker o evropski prihodnosti|date=3. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. marec 2017
|{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora
|Ljubljana
|[[Srđan Darmanović]], zunanji minister
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/117D30342183301AC12580DD0041E3B4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Črne gore dr. Srđana Darmanovića|date=8. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. november 2016
|{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina
|Ljubljana
|[[Mladen Bosić]], predsednik Predstavniškega doma
|[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/41D2B67AA00BAE24C125807B003999BB?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsedujočega Predstavniškemu domu Parlamentarne skupščine BiH|date=29. november 2016|accessdate=19. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. marec 2017
|{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike

{{flagicon|Kolorado|variant=|size=}} Zvezna država Kolorado
|Ljubljana
|[[generalmajor Michael Edwards]], poveljnik Nacionalne garde
|[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A82A41233D6768AEC12580E5004F8E41?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel generalmajorja Michaela Edwardsa, poveljnika Nacionalne garde Kolorada|date=16. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. marec 2017
|{{flagicon|EU|variant=|size=}} Svet Evrope
|Ljubljana
|[[Nils Muižnieks]], komisar za človekove pravice
|
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1DEEF5D299180013C12580EB0055D98A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel komisarja Sveta Evrope za človekove pravice|date=22. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. marec 2017
|{{flagicon|Švedska|variant=|size=}} Kraljevina Švedska
|Ljubljana
|[[Stefan Löfven]], predsednik vlade
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A55E14B6A38D86B6C12580F000295A9D?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Vlade Kraljevine Švedske Stefana Löfvena|date=27. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. in 27. marec 2017
|{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska
|Ljubljana
|[[Andrzej Duda]], predsednik
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/33E09FCB6B8DDBE5C12580F00040A30C?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in poljski predsednik Duda potrdila odlične odnose med Slovenijo in Poljsko|date=27. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/17EE1C3DEFF567B5C12580EF00640CFC?OpenDocument|title=Predsednik republike: »Širitev Evropske unije na Zahodni Balkan je najpomembnejši vzvod za mir, varnost in blaginje v tej regiji«|date=26. marec 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. april 2017
|{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija
|Ljubljana
|[[Donald Tusk]], predsednik Evropskega sveta
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B670B45A94946A2DC12580F700308954?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska|date=3. april 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. april 2017
|{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike
|Ljubljana
|[[John McCain]], zvezni senator (Arizona)
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2F3C66795A580AF7C12580FD0024E333?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in senator McCain poudarila zavezanost nadaljnjemu odličnemu sodelovanju med državama|date=8. april 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. april 2017
|{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} Ljudska republika Kitajska
|Ljubljana
|[[Džang Gaoli]], podpredsednik vlade
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5B9D9A4D3D5FAD30C1258102004B59F7?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel podpredsednika vlade Ljudske republike Kitajske|date=14. april 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. maj  2017
|{{flagicon|NATO|variant=|size=}} NATO
|Ljubljana
|[[Paolo Ali]], predsednik Parlamentarne skupščine
|[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/87F1DBE5D8987A42C12581160045160C?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Parlamentarne skupščine Nato|date=3. maj 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|5. maj 2017
|{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} Kraljevina Belgja
|Ljubljana
|[[Charles Michel]], predsednik vlade
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/531ECCF189C03880C125811700431A5E?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sprejel predsednika Vlade Kraljevine Belgije Charlesa Michela|date=5. maj 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. junij 2017
|{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} Republika Kosovo
|Ljubljana
|[[Hashim Thaçi]], predsednik
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CDAFFC5A220E4A4AC12581330022A3C8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Republike Kosovo Hashima Thaçija|date=2. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. junij 2017
|{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija
{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} Bosna in Hercegovina

{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora

{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo

{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija

{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija

{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija
|Brdo pri Kranju
|[[Bujar Nishani]], predsednik Republike Albanije
[[Dragan Čović]], predsednik predsedstva BiH

[[Filip Vujanović]], predsednik Črne gore

[[Hashim Thaçi]], predsednik Republike Kosovo

[[Gorge Ivanov]], predsednik Republike Makedonije

[[Aleksandar Vučić]], predsednik Republike Srbije

[[Frank-Walter Steinmeier]], Zvezni predsednik Zvezne republike Nemčije
|Borut Pahor, predsednik
[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Republike Hrvaške
|Proces Brdo-Brijoni
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8B2809C0335094C2C125813600260FF2?OpenDocument|title=Srečanje voditeljev Brdo - Brijuni Process|date=3. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. junij 2017
|{{flagicon|Finska|variant=|size=}} Republika Finska
|Ljubljana
|[[Maria Lohela]], predsednica parlamenta
|[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9815022D9D209D9DC1258137002F2626?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednico Parlamenta Republike Finske|date=6. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. junij 2017
|{{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} Portugalska republika
|Ljubljana
|[[Eduardo Ferra Rodrigues]], predsednik parlamenta
|[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CD6C8B6E3DC681ECC1258140002DA254?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel predsednika Parlamenta Portugalske Eduarda Ferra Rodriguesa|date=15. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. junij 2017
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} Zvezna republika Nemčija
{{flagicon|Bavarska|variant=|size=}} Zvezna dežela Bavarska
|Ljubljana
|[[Horst Seehofer]], predsednik deželne vlade
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8C656730D1AB854EC125814700334588?OpenDocument|title=Predsednik Pahor in ministrski predsednik bavarske vlade Seehofer za vsestransko poglobitev odnosov med Slovenijo in Bavarsko|date=22. junij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. julij 2017
|{{flagicon|Belorusija|variant=|size=}} Republika Belorusija
|Ljubljana
|[[Vladimir Makej]], zunanji minister
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A36A0C0ADD1C35CDC12581670042E6C9?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Belorusije Vladimirja Makeja|date=24. julij 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|7. avgust 2017
|{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike
|Ljubljana
|[[Devin Nunes]], zvezni poslanec Predstavniškega doma

[[Frank LoBiondo]], zvezni poslanec Predstavniškega doma
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6EF5203ED877423FC12581750024F3E5?OpenDocument|title=Predsednik republike Borut Pahor je sprejel kongresnika Združenih držav Amerike|date=7. avgust 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. avgust 2017
|{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike
|Ljubljana
|[[Roy Blunt]], zvezni senator (Misuri)
[[John Cornyn]], zvezni senator (Teksas)

[[Thad Cochran]], zvezni senator (Misisipi)

[[Susan Collins]], zvezna senatorka (Maine)

[[Thom Tillis]], zvezni senator (Severna Karolina)

[[Tom Cotton]], zvezni senator (Arkansas)
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/46BA9DFC4AD81A13C125817D003928B7?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel senatorje Združenih držav Amerike|date=15. avgust 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. avgust 2017
|{{flagicon|Združeno kraljestvo|variant=|size=}} Združeno kraljestvo
|Ljubljana
|[[general Sir Stuart Peach]], načelnik Obrambnega štaba
|[[Andrej Osterman]], načelnik generalštaba
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/ED59981C5DD8A2C5C125818D0043F2C0?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel načelnika Obrambnega štaba Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske|date=31. avgust 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;7&quot; |4. in 5. september 2017
|{{flagicon|Vatikan|variant=|size=}} Sveti sedež
| rowspan=&quot;7&quot; |Bled
|[[Richard Gallagher]], tajnik Svetega sedeža za odnose z državami
| rowspan=&quot;7&quot; |Borut Pahor, predsednik
| rowspan=&quot;7&quot; |Blejski strateški forum
| rowspan=&quot;7&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2452B52D74BC84B6C1258192003C378A?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sklenil blejski Strateški forum s prvim podpredsednikom Evropske komisije Timmermansom|date=5. september 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D532F0D046714177C1258191003E60B8?OpenDocument|title=Predsednik Pahor na otvoritvi 12. Strateškega foruma Bled 2017 (BSF): Z dialogom do uveljavitve arbitražne razsodbe|date=4. september 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)
|[[Angel Gurria]], generalni sekretar
|-
|{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija
|[[Federica Mogherini]], visoka predstavnica Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko
[[Frans Timmermans]], prvi podpredsednik Evropske komisije
|-
|{{flagicon|Francija|variant=|size=}} Francoska republika
|[[Natalie Loiseau]], ministrica za evropske zadeve
|-
|{{flagicon|OZN|variant=|size=}} Organizacija združenih narodov
|[[Zeid Ra´ad Al Husein]], visoki komisar za človekove pravice
|-
|{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija
|[[Radmila Šekerinska]], ministrica za obrambo
|-
|{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} Združene države Amerike
|[[Hoyt Yee]], namestnik državnega sekretarja
|-
|27. september 2017
|{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Republika Poljska
|Ljubljana
|[[Witold Waszczykowski]], zunanji minister
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/285E8BAF58484773C12581A7004B43B1?OpenDocument|title=Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Poljske Waszczykowskega|date=27. september 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. oktober 2017
|{{flagicon|Estonija|variant=|size=}} Republika Estonija
|Ljubljana
|[[Eiki Nestor]], predsednik parlamenta
|[[Milan Brglez]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0F0F05D589F4A505C12581AE00269071?OpenDocument|title=Predsednik Pahor je sprejel predsednika Parlamenta Republike Estonije Eikija Nestorja|date=3. oktober 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. oktober 2017
|{{flagicon|Egipt|variant=|size=}} Arabska republika Egipt
|Ljubljana
|[[Sameh Hasan Šukri]], zunanji minister
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E98E8E21A90F6718C12581BB00435DA4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Arabske republike Egipt|date=17. oktober 2017|accessdate=22. oktober 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. oktober 2017
|{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} Veliko vojvodstvo Luksemburg
|Ljubljana
|[[Jean Asselborn]], zunanji minister
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/095C769EE128BCF8C12581C200335FC4?OpenDocument|title=Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Velikega vojvodstva Luksemburg|date=24. oktober 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. november 2017
|{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} Republika Makedonija
|Ljubljana
|[[Zoran Zaev]], predsednik vlade
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/74D21AD1A5B58B61C12581D700452387?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije je sprejel predsednika Vlade Republike Makedonije|date=14. november 2017|accessdate=22. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. november 2017
|{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} Republika Albanija
|Ljubljana
|[[Ilir Meta]], predsednik
|Borut Pahor, predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F8EDE2B91940C623C12581E000423E6E?OpenDocument|title=Predsednik Pahor se je sestal z albanskim predsednikom Meto|date=22. november 2017|accessdate=26. november 2017|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|19. december 2017
|{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}}Republika Kosovo
|Ljubljana
|[[Behgjet Isa Pacolli]], prvi podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EF9CC8D204854A24C12581FA004F430D?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Kosovo|accessdate=2017-12-22|website=www.up-rs.si}}&lt;/ref&gt;
|-
|21. december 2017
|{{flagicon|EU|variant=|size=}} Evropska unija
|Ljubljana
|[[Koen Lenaerts]], predsednik Sodišča EU
|[[Jadranka Sovdat]], predsednica Ustavnega sodišča
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/720FD9286BA82FBEC12581FC00441160?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel predsednika Sodišča Evropske unije|accessdate=2017-12-22|website=www.up-rs.si}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;7&quot; |'''&lt;big&gt;2. PREDSEDNIŠKI MANDAT&lt;/big&gt; (od 23. decembra 2017 do 22. decembra 2022)'''
|-
! colspan=&quot;7&quot; |
=== 2018 ===
|-
|13. januar 2018
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} Italijanska republika

{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} Republika Hrvaška
|Brdo pri Kranju
|[[Sergio Mattarella]], predsednik
[[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica
|Borut Pahor, predsednik
|Svečano kosilo ob začetku drugega mandata
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B4B0D5A57FE238A8C12582140060728E?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je ob začetku novega mandata gostil svečano kosilo za predsednika sosednjih držav Italije in Hrvaške|accessdate=2018-01-30|website=www.up-rs.si}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. januar 2018
|{{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} Portugalska republika
|Ljubljana
|[[Antonio Costa]], predsednik vlade
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1E12882A91D50CAAC125821900257967?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel predsednika vlade Portugalske republike Antonia Costo|accessdate=2018-01-30|website=www.up-rs.si}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. januar 2018
|{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} Črna gora
|Ljubljana
|[[Predrag Bošković]], minister za obrambo
|[[Andreja Katič]], ministrica za obrambo
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/38961A888A96360FC12582260065B1B5?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike sprejel ministra za obrambo Črne gore|accessdate=2018-02-02|website=www.up-rs.si}}&lt;/ref&gt;
|-
|1. februar 2018
|{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} Republika Srbija
|Ljubljana
|[[Ana Brnabić]], predsednica vlade
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/64B7F50017B9CD0AC12582270064C6BA?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel predsednico Vlade Republike Srbije Ano Brnabić|accessdate=2018-02-02|website=www.up-rs.si}}&lt;/ref&gt;
|-
|21. februar 2018
|{{flagicon|Rusija|variant=|size=}} Ruska federacija
|Ljubljana
|[[Sergej Lavrov]], zunanji minister
|[[Karl Erjavec|Karel Erjavec]], minister za zunanje zadeve
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7B36F0741D57D0ADC125823C00455D5C?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel ruskega zunanjega ministra Lavrova|accessdate=2018-02-24|website=www.up-rs.si}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. februar 2018
|{{flagicon|Maroko|variant=|size=}} Kraljevina Maroko
|Ljubljana
|[[Abdelhakim Benchamach]], predsednik Svetniške zbornice
|[[Alojz Kovšca]], predsednik Državnega sveta
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D194CA8D338D0C9BC1258241004CB24C?OpenDocument|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel predsednika Svetniške zbornice Parlamenta Kraljevine Maroko|accessdate=2018-03-06|website=www.up-rs.si}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=&quot;6&quot; |
=== 2019 ===
|
|-
|
|
|
|
|
|
|
|-
|5. in 6. junij 2019
|{{zastava|Bolgarija}}{{zastava|Češka}}

{{zastava|Estonija}}

{{zastava|Hrvaška}}

{{zastava|Latvija}}

{{zastava|Litva}}

{{zastava|Madžarska}}

{{zastava|Poljska}}

{{zastava|Romunija}}

{{zastava|Združene države Amerike}}

{{zastava|Evropska unija}}

{{zastava|Nemčija}}
|[[Ljubljana]] in[[Brdo pri Kranju]]
|{{flagicon|Bolgarija|variant=|size=}} [[Rumen Radev]], predsednik Bolgarije
{{flagicon|Češka|variant=|size=}} [[Miloš Zeman]], predsednik Češke

{{flagicon|Estonija|variant=|size=}} [[Kersti Kaljulaid]], predsednica Estonije

{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica Hrvaške

{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Raimonds Vējonis]], predsednik Latvije

{{flagicon|Litva|variant=|size=}} [[Dalia Grybauskaitė]], predsednica Litve

{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[Peter Szijjarto]], madžarski zunanji minister

{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} [[Andrzej Duda]], predsednik Poljske

{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} [[Klaus Werner Iohannis]], predsednik Romunije

{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Rick Perry]], ameriški sekretar za energetiko

{{flagicon|EU|variant=|size=}} [[Jean-Claude Juncker]], predsednik Evropske komisije

{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Frank-Walter Steinmeier|Frank Walter Steinmeier]], predsednik Nemčije
|[[Borut Pahor]], predsednik
|[[Vrh pobude Tri morja 2019|Vrh pobude Tri morja v Sloveniji.]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Novinarska konferenca predsednika republike o vrhu pobude Tri morja v Sloveniji|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B16203CBE88007E1C125840F00468079?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-ljubljani-in-na-brdu-se-bo-sklenil-vrh-pobude-tri-morja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2019-08-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|17. junij 2019
|{{zastava|Malteški viteški red}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Malteški viteški red|variant=|size=}} [[Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto]], veliki mojster Suverenega malteškega viteškega reda
|[[Borut Pahor]], predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku gosti velikega mojstra Suverenega malteškega viteškega reda; v ospredju obiska predvsem dobro humanitarno sodelovanje|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A9AC31A3772E6423C125841C003DBFA6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-20}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. junij 2019
|{{zastava|Švedska}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Švedska|variant=|size=}} [[Andreas Norlén]], predsednik parlamenta Kraljevine Švedske
|
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike sprejel predsednika Parlamenta Kraljevine Švedske Norléna|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EEF47DCB3C20600AC125842500486189?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-20}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. julij 2019
|{{zastava|Srbija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Maja Gojković]], predsednica Narodne skupščine Republike Srbije
|[[Dejan Židan]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel predsednico Narodne skupščine Republike Srbije Majo Gojković|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/17620F0453B36DAAC125842B0047E103?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-20}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. julij 2019
|{{zastava|Severna Makedonija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} [[Stevo Pendarovski]], predsednik Republike Severne Makedonije in soproga
|[[Borut Pahor]], predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in gospa Pečar na uradnem obisku v Sloveniji gostita predsednika Republike Severne Makedonije s soprogo|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3E863FFDA75703E1C125843800423385?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-07-20}}&lt;/ref&gt;
|-
|23. julij 2019
|[[Slika:Flag of Burgenland.svg|levo|brezokvirja|20x20_pik]][[Gradiščanska]] (zvezna dežela)
|[[Ljubljana]]
|[[Slika:Flag of Burgenland.svg|levo|brezokvirja|20x20_pik]][[Hans Peter Doskozil]], deželni glavar
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Delovni obisk.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel deželnega glavarja Gradiščanske Hansa Petra Doskozila|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/12535A926AC8778DC12584400035B25A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. avgust 2019
|{{zastava|Japonska}}
|Ljubljana
|{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Taro Kono]], zunanji minister Japonske
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], zunanji minister
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje zadeve Japonske Tara Kona|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F7D58448328790F9C1258456003C2875?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-08-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. in 3. september 2019
|{{zastava|Estonija}}
|[[Ljubljana]]

[[Bled]]
|{{flagicon|Estonija|variant=|size=}} [[Kersti Kaljulaid]], predsednica Estonije
|Borut Pahor, predsednik
|Državniški obisk
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti estonsko predsednico Kaljulaid|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A28981941BF5B849C1258469003C229F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|9. september 2019
|{{zastava|Latvija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Inâra Műrniece]], predsednica latvijskega parlamenta
|[[Dejan Židan]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel predsednico Parlamenta Republike Latvije Ināre Mūrniece|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7B62AC1B025B8500C1258471002376EF?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-12}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. september 2019
|{{zastava|NATO}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Nato|variant=|size=}} [[Stuart Peach]], predsedujoči Vojaškemu odboru NATO
|
|Obisk pred srečanjem načelnikov obrambnih sil držav članic zveze NATO. 
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel generala Sir Stuarta Peacha, predsedujočega Vojaškemu odboru NATO|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C3D72B4AAFA43881C12584730049F39B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-12}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. september 2019
|{{zastava|Indija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Indija|variant=|size=}} [[Ram Nath Kovind]], predsednik Republike Indije
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Prvi obisk indijskega predsednika v Republiki Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Indije z gospodarstveniki prvič na uradnem obisku v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-indije-z-gospodarstveniki-prvic-na-uradnem-obisku-v-sloveniji/499642|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-09-16|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. september 2019
|{{zastava|Ciper}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Ciper|variant=|size=}} [[Demetris Siluris]], predsednik Predstavniškega doma Republike Ciper
|[[Dejan Židan]], predsednik Državnega zbora
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel predsednika Predstavniškega doma Republike Ciper Demetrisa Syllourisa|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F1A1B96C01EF1768C12584790033B12C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. september 2019
|[[Slika:UEFA logo 2012.png|brezokvirja|18x18_pik]] [[Združenje evropskih nogometnih zvez|Združenje evropskih nogometnih zvez (UEFA)]]
[[Slika:Flag of FIFA.svg|brezokvirja|21x21_pik]] [[FIFA]]
|[[Ljubljana]]
|[[Slika:UEFA logo 2012.png|brezokvirja|19x19_pik]] [[Aleksander Čeferin]], predsednik zveze
[[Slika:Flag of FIFA.svg|brezokvirja|21x21_pik]] Člani izvršnega sveta FIFE
|
|Sprejem
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je priredil sprejem za člane izvršnega odbora UEFA in člane izvršnega sveta FIFA iz Evrope|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/91050616D259CDA6C125847F003C02C6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-09-30}}&lt;/ref&gt;
|-
|1. oktober 2019
|{{zastava|Luksemburg}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Jean Asselborn]], minister za zunanje zadeve Luksemburga
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], zunanji minister
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Minister dr. Cerar na uradnem obisku gosti luksemburškega zunanjega ministra Asselborna {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2019-10-01-minister-dr-cerar-na-uradnem-obisku-gosti-luksemburskega-zunanjega-ministra-asselborna/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2019-10-02|language=sl|first=Urad vlade Republike Slovenije za|last=komuniciranje}}&lt;/ref&gt;
|-
|9. oktober 2019
|{{zastava|Nizozemska}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Nizozemska|variant=|size=}} [[Stef Blok]], minister za zunanje zadeve Nizozemske
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], zunanji minister
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Kraljevine Nizozemske Stefa Bloka|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2DF7771BBAFF8903C125848E0031DCF9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-10-12}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. december 2019
|{{zastava|Bosna in Hercegovina}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Željko Komšić]], predsedujoči [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|Predsedstvu BiH]]
{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Šefik Džaferović]], član Predsedstva BiH

{{flagicon|Bosna in Hercegovina|variant=|size=}} [[Milorad Dodik]], član Predsedstva BiH
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Uradni obisk [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine|Predsedstva Bosne in Hercegovine]] v [[Slovenija|Sloveniji]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti člane Predsedstva Bosne in Hercegovine|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B430F30E366815A9C12584C600474BF9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-12-04}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. december 2019
|{{zastava|Kitajska}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} [[Vang Ji (politik)|Vang Ji]], minister za zunanje zadeve Kitajske
|[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]], zunanji minister
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Kitajske Wang Yija|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/976ED7FE75CCF9A4C12584D2002A2A8E?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
|19. december 2019
|{{zastava|Latvija}}
|Ljubljana
|{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Ineta Ziemele]], predsednica Ustavnega sodišča Republike Latvije
|[[Rajko Knez]], predsednik US RS
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel predsednico Ustavnega sodišča Republike Latvije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/14110BAA2CB3FEA8C12584D5003A9FB1?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2019-12-20}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=&quot;7&quot; |
=== 2020 ===
|-
|24. januar
|[[Mednarodna košarkarska zveza|FIBA]]
|[[Ljubljana]]
|[[Andreas Zagklis]], generalni sekretar zveze
|[[Košarkarska zveza Slovenije]]
|Obisk ob 70-letnici KZS
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel generalnega sekretarja svetovne košarkarske zveze FIBA|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8996CCB5DD218EF5C12584F90047FBD9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-01-27}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. februar
|{{zastava|Hrvaška}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Kolinda Grabar-Kitarović]], predsednica države
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Delovno in neformalno srečanje s predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović. Ob enem je bil to njen zadnji predsedniški obisk v tujini.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor se je sestal s predsednico Republike Hrvaške Grabar-Kitarović|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6752780876BD6485C125850C00532B14?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-02-12}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. februar 
|{{zastava|Hrvaška}}
|[[Otočec]]
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik države
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Prvi obisk novega hrvaškega predsednika v tujini.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor je danes na delovnem obisku v Sloveniji gostil novega predsednika Republike Hrvaške Zorana Milanovića|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/7291665EC9EF4C2EC125851B0055C2F9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-02-27}}&lt;/ref&gt;
|-
|2. marec
|{{zastava|Avstrija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}}{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Olga Voglauer]], poslanka v avstrijskem parlamentu 
|[[Borut Pahor]], predsednik
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel Olgo Voglauer, poslanko v avstrijskem parlamentu|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/42FBE2A1AAB288DDC125851F0044376C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-03-07}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. maj
|{{zastava|Hrvaška}}
|[[Ptuj]]
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik države
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Drugo srečanje predsednikov Pahorja in Milanovića.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pričenja se drugo srečanje predsednika Republike@Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Republike Hrvaške Zorana Milanovića na Ptuju. @Ured_PRSpic.twitter.com/VPxgNslqfq|url=https://twitter.com/BorutPahor/status/1261257902632902656?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Etweet|website=@BorutPahor|date=2020-05-15|accessdate=2020-05-15|language=sl|first=Borut|last=Pahor}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. junij
|{{zastava|Italija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Luigi Di Maio]], minister za zunanje zadeve
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pahor in Di Maio o Narodnem domu in parlamentarnem zastopstvu|url=https://www.primorski.eu/se/pahor-in-di-maio-o-narodnem-domu-in-parlamentarnem-zastopstvu-MF531842|website=www.primorski.eu|accessdate=2020-06-06|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}&lt;/ref&gt;
|-
|22. junij 
|{{zastava|Avstrija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Schallenberg]], minister za zunanje zadeve
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sprejel zunanjega ministra Republike Avstrije Alexandra Schallenberga|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/36EB2DA74DAAEC25C125858F003F18F0?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-06-22}}&lt;/ref&gt;
|-
|3. julij
|{{zastava|Nemčija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Heiko Maas]], minister za zunanje zadeve
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Zvezne republike Nemčije Heika Maasa|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3CD2B65051A605BDC125859A004E1C4C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-07-04}}&lt;/ref&gt;
|-
|12. avgust
|{{zastava|Združene države Amerike}}
|[[Bled]]
|{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Mike Pompeo]], državni sekretar Združenih držav Amerike
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|Delovni obisk s podpisom skupne deklaracije o omrežju 5G.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Minister dr. Logar bo 23. julija na delovnem obisku na Poljskem {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2020-07-23-minister-dr-logar-bo-23-julija-na-delovnem-obisku-na-poljskem/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-07-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. avgust
|{{zastava|Evropska unija}}
|[[Bled]]
|{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Josep Borrell]], visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko Borrella|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E9AEDFECC8246C8CC12585D50051292A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-04}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. september 
|{{zastava|Francija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Jean-Yves Le Drian]], minister za Evropo in zunanje zadeve Francije
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|Uradni obisk
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je francoskemu ministru za Evropo in zunanje zadeve Jean-Yves Le Drianu izrazil željo po bolj okrepljenem sodelovanju med državama in na ravni Evropske unije|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/55EA66FA1744079CC12585D9003C9DAF?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-04}}&lt;/ref&gt;
|-
|8. september 
|{{zastava|Avstrija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Sebastian Kurz]], zvezni kancler Avstrije
|[[Janez Janša]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel zveznega kanclerja Republike Avstrije Sebastiana Kurza|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D4366F2BDEB0A953C12585DD0029324A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-08}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. september
|{{zastava|Grčija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Nikos Dendias]], zunanji minister Grčije
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|Uradni obisk
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike sprejel grškega zunanjega ministra|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A9EF7D2CD24ED114C12585E7003EEB7B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2020-09-20}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=&quot;7&quot; |
=== 2021 ===
|-
|11. marec
|{{zastava|Španija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Španija|variant=|size=}} [[Arancha González Laya]], ministrica za zunanje zadeve, Evropsko unijo in sodelovanje
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|Uradni obisk
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministrico za zunanje zadeve, Evropsko unijo in sodelovanje Kraljevine Španije Arancho González Laya|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EA2B9C6972AC247EC12586950047EBFE?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-03-16}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. marec
|{{zastava|Severna Makedonija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Radmila Šekerinska]], ministrica za obrambo 
|[[Matej Tonin]], obrambni minister
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministrico za obrambo Republike Severne Makedonije Radmilo Šekerinsko|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/2AAB166E7DD973D6C125869C004F0764?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-03-19}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. marec
|{{zastava|Romunija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Romunija|variant=|size=}} [[Bogdan Lucian Aurescu]], minister za zunanje zadeve Romunije
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|Uradni obisk
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Romunije Bogdana Luciana Aurescuja|url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/02956B017D3810F5C12586A4004C188A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-03-26}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. marec
|{{zastava|Severna Makedonija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Severna Makedonija|variant=|size=}} [[Nikola Dimitrov]], namestnik predsednika Vlade Republike Severne Makedonije za evropska vprašanja
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|Uradni obisk
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel namestnika predsednika Vlade Republike Severne Makedonije za evropska vprašanja Nikolo Dimitrova|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5261293A6BCD60FDC12586A9004ADCEA?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-16}}&lt;/ref&gt;
|-
|22.–23. april
|{{zastava|Grčija}}
|[[Ljubljana]], [[Koper]], [[Izola]]
|{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Katerina Sakellaropoulou]], predsednica Grčije
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Uradni obisk in ob enem prvi obisk grške predsednice v tujini po njeni izvolitvi.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na njenem prvem uradnem obisku v tujini gosti predsednico Helenske republike Katerino Sakellaropoulou|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/9BF23EC0BC6028FEC12586BF003C2376?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-23}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednica Sakellaropoulou uradni obisk zaključila v Kopru|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5E61B22F0343F5BAC12586C000439B20?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-23}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. april
|{{zastava|Švedska}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Švedska|variant=|size=}} [[Ann Linde]], ministrica za zunanje zadeve
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|Uradni obisk
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel ministrico za zunanje zadeve Kraljevine Švedske Ann Linde|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/E60DE4232A3BC4B5C12586C30045B6E6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-26}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. april
|{{zastava|Japonska}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Japonska|variant=|size=}} [[Tošimicu Motegi]], minister za zunanje zadeve
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|Uradni obisk
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike Borut Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Japonske Toshimitsuja Motegija|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F957F80B9AA77437C12586C700387C1A?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-04-30}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. maj
|{{zastava|Belorusija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Belorusija|variant=|size=}} [[Svetlana Tihanovska]], beloruska opozicijska voditeljica
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|Obisk
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel Svetlano Tihanovsko, belorusko opozicijsko voditeljico|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4F7E0C921216A235C12586CB0052F38B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-06}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. maj
|{{zastava|Turčija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Turčija|variant=|size=}} [[Mevlüt Çavuşoğlu]], zunanji minister Turčiije
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|Uradni obisk
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Turčije Mevlüta Çavuşoğluja|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/C9A4DBA3C1436AF2C12586CB004FA8C6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-06}}&lt;/ref&gt;
|-
|25. maj
|{{zastava|Srbija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Nikola Selaković]], zunanji minister Srbije
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Srbije Nikolo Selakovića|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FE65FC17026A51B7C12586E0004FB494?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-30}}&lt;/ref&gt;
|-
|26. maj
|{{zastava|Kitajska}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Kitajska|variant=|size=}} [[Jang Džječi]], vodja kabineta Centralnega sveta za zunanjo politiko Ljudske republike Kitajske in člana političnega urada Centralnega komiteja komunistične partije Kitajske
|
|Sprejem
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel Yanga Jiechija, vodjo kabineta Centralnega sveta za zunanjo politiko Ljudske republike Kitajske in člana političnega urada Centralnega komiteja komunistične partije Kitajske|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/20F625AB45E5012BC12586E1004346D2?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-30}}&lt;/ref&gt;
|-
|28. maj
|{{zastava|Črna gora}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Zdravko Krivokapić]], predsednik vlade Črne gore
|[[Janez Janša]], predsednik vlade
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel predsednika Vlade Črne gore|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5E78AA3D081B1AA0C12586E3003DA442?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-30}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. maj
|{{zastava|Nemčija}}
{{zastava|Portugalska}}
|[[Brdo pri Kranju]]
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Frank-Walter Steinmeier|Frank Walter Steinmeier]], predsednik Nemčije
{{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} [[Marcelo Rebelo de Sousa]], predsednik Portugalske
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Srečanje predsednikov Slovenije, Nemčije in Portugalske, ki v triu skupaj predsedujejo Svetu Evropske unije.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor gosti srečanje predsednikov Slovenije, Portugalske in Nemčije|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/383B7A0720D0471FC12586E5005966F3?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-30}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pahor: Slovenija ni v politični krizi, je pa v razmerah povečane politične negotovosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-slovenija-ni-v-politicni-krizi-je-pa-v-razmerah-povecane-politicne-negotovosti/582156|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|31. maj–1. junij
|{{zastava|Portugalska}}
|[[Ljubljana]], [[Kranj]], [[Brdo pri Kranju]]
|{{flagicon|Portugalska|variant=|size=}} [[Marcelo Rebelo de Sousa]], predsednik Portugalske
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji se je mudil portugalski predsednik. To je drugi obisk portugalskega predsednika v Republiki Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednika Portugalske republike Marcela Rebela de Souso|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/3B7D82F869EB1D03C12586E60047F533?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-01}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednika Pahor in de Sousa z mladimi o prihodnosti Evrope|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1682B4198D626B87C12586E700494453?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-01}}&lt;/ref&gt;
|-
|8.–9. junij
|{{zastava|Švica}}
|[[Ljubljana]]
|{{Ikonazastave|Švica}} [[Guy Parmelin]], predsednik Švicarske konfederacije in minister za gospodarstvo, izobraževanje in raziskave
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Dvodnevni obisk predsednika Švicarske konfederacije v Republiki Sloveniji. 
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in švicarski predsednik Parmelin za vsestransko poglobitev odnosov med državama|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/FC34EBCFEC307D3EC12586EF003C76A8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-06-09}}&lt;/ref&gt;
|-
|28. junij
|{{zastava|Nemčija}}
|[[Ljubljana]]
|{{Ikonazastave|Nemčija}} [[Annegret Kramp-Karrenbauer]], obrambna ministrica Nemčije
|[[Matej Tonin]], minister za obrambo
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministrico za obrambo Zvezne republike Nemčije Annegret Kramp-Karrenbauer|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B47DBDE7CD293A2EC12587020037B003?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-08}}&lt;/ref&gt;
|-
|30. junij
|{{zastava|Kolorado}}
|[[Ljubljana]]
|{{Ikonazastave|Kolorado}} [[Laura Clellan]], poveljnica Nacionalne garde Kolorada
|
|
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je sprejel brigadirko Lauro Clellan, poveljnico Nacionalne garde Kolorada|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0F0E391C251A4E60C1258704004130A8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-07-08}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. julij
|{{Ikonazastave|EU}} [[Evropsko računsko sodišče]]
|[[Ljubljana]]
|{{Ikonazastave|EU}} Klaus-Heiner Lehne, predsednik računskega sodišča
|
|
|
|-
|15. julij
|{{zastava|Avstrija}}
{{zastava|Hrvaška}}
|[[Kostanjevica na Krki]]
|{{Ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Van der Bellen]], predsednik Avstrije
{{Ikonazastave|Hrvaška}} [[Zoran Milanović]], predsednik Hrvaške
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Tradicionalno srečanje treh predsednikov
|&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
|-
|25. avgust
|{{zastava|Malta}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Malta|variant=|size=}} [[Evarist Bartolo]], minister za zunanje in evropske zadeve
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|Sprejem malteškega zunanjega ministra ob njegovem uradnem obisku v Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel ministra za zunanje in evropske zadeve Republike Malte Bartola|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/A6E20E736BC2C704C125873C0046541B?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-08-26}}&lt;/ref&gt;
|-
|25. avgust
|{{zastava|Združene države Amerike}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Richard Shelby]], senator
{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Mike Crapo]], senator

{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[John Cornyn]], senator

{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Deb Fischer]], senatorka

{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[John Kennedy]], senator

{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Roger Marshall]], senator
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Sprejem delegacije senatorjev Združenih držav Amerike, ki so v Republiki Sloveniji na obisku ob dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik republike je ob dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva priredil sprejem za člane Senata Združenih držav Amerike, ki so obiskali Slovenijo|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/6D8948873F1C7DA9C125873C00488CA8?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-08-26}}&lt;/ref&gt;
|-
|29. september
|{{zastava|Latvija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Egils Levits]], predsednik Latvije
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Uradni obisk latvijskega predsednika
|
|-
|5. oktober
|{{zastava|Nemčija}}
|[[Brdo pri Kranju]]
|{{Ikonazastave|Nemčija}} [[Angela Merkel]], kanclerka Nemčije
|[[Janez Janša]], predsednik vlade
|Odlikovanje Angele Merkel z redom za izredne zasluge
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je odlikoval nemško kanclerko Angelo Merkel z redom za izredne zasluge|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/03FA06A7E2CABBFEC1258765005D6664?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-10-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. oktober
|{{zastava|Slovaška}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} [[Zuzana Čaputová|Zuzana Čaputova]], predsednica Slovaške
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Uradni obisk slovaške predsednice.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednico Slovaške republike Zuzano Čaputovo|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/CE0D90F2A82C3FFFC125876E004C21F9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-10-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. oktober
|{{zastava|Hrvaška}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]], predsednik Hrvaške
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Odkritje spomenika [[Ljudevit Gaj|Ljudevita Gaja]] v Ljubljani. 
|&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
|-
|21. oktober
|{{zastava|Italija}}
|[[Nova Gorica]]
|{{flagicon|Italija|variant=|size=}} [[Sergio Mattarella]], predsednik Italije
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Obisk italijanskega in slovenskega predsednika v Gorici in Novi Gorici.
|&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|15. oktober
|{{zastava|Gruzija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} [[David Zalkaliani]], podpredsednik vlade in zunanji minister
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|Sprejem gruzijskega zunanjega ministra in podpredsednika vlade ob njegovem uradnem obisku v Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel podpredsednika vlade in ministra za zunanje zadeve Gruzije Davida Zalkalianija|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/20F2980BA3D022BCC125876F003273BB?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}&lt;/ref&gt;
|-
|4. november
|{{zastava|Katar}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Katar|variant=|size=}} [[Mohamed Jasim Al Tani]], podpredsednik vlade in zunanji minister
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|Sprejem katarskega zunanjega ministra in podpredsednika vlade ob njegovem uradnem obisku v Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Države Katar|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F188D3ED06E32F8AC125878300403272?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-11-16}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. november
|{{zastava|Švica}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Švica|variant=|size=}} [[Ignazio Cassis]], zvezni zunanji minister Švice
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|Sprejem zunanjega ministra Švicarske konfederacije ob njegovem uradnem obisku v Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel švicarskega ministra za zunanje zadeve Cassisa|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/86140FCAFA31D3A3C1258791003F9C51?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}&lt;/ref&gt;
|-
|1. december
|{{zastava|Črna gora}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Aleksa Bečić]], predsednik skupščine Črne gore
|Igor Zorčič, predsednik državnega zbora
|Sprejem predsednika črnogorske skupščine.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel predsednika Skupščine Črne gore|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/D3758BCFED83DD76C125879E003B3BC9?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. december
|{{zastava|Hrvaška}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Jadranka Kosor]], nekdanja premierka Hrvaške
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Sprejem nekdanje hrvaške premierke Kosor, s katero je predsednik Pahor kot slovenski premier podpisal arbitražni sporazum.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor sprejel bivšo premierko Kosorjevo|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F23133B5143834F9C12587AD005030E6?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-11}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=&quot;7&quot; |
=== 2022 ===
|-
|3. februar
|{{zastava|Latvija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Latvija|variant=|size=}} [[Edgars Rinkēvičs]], zunanji minister Latvije
|[[Anže Logar]], zunanji minister
|Sprejem latvijskega zunanjega ministra ob njegovem uradnem obisku v Republiki Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sprejel ministra za zunanje zadeve Republike Latvije Edgarsa Rinkēvičsa|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/5047AF95F8F46613C12587DE003C215F?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-02-05}}&lt;/ref&gt;
|-
|18. april
|{{zastava|Srbija}}
|[[Vipava]]
|{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Delovni obisk srbskega predsednika Vučića.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Na povabilo predsednika Pahorja se na delovnem obisku v Sloveniji mudi srbski predsednik Vučić|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0B128553DD85EBAEC125882900232058?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-08-29}}&lt;/ref&gt;
|-
|10. maj
|{{Ikonazastave|EU}} [[Evropsko računsko sodišče|Evropska centralna banka]]
|[[Ljubljana]]
|{{Ikonazastave|EU}} [[Christine Lagarde]], predsednica Evropske centralne banke
|
|Sprejem predsednice Evropske centralne banke, ki se je v Sloveniji mudila ob 30. obletnici ustanovitve Banke Slovenije.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Presednik Pahor je sprejel predsednico ECB Christine Lagarde|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/F9A6DE7B12E34F19C125883E0054AE08?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-08-29}}&lt;/ref&gt;
|-
|16. maj
|{{zastava|Katar}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Katar|variant=|size=}} [[Tamim bin Hamad Al Thani]], emir Katarja
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Uradni obisk katarskega emirja Al Thanija v Republiki Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in katarski emir Al Thani za vsestransko nadgradnjo sodelovanja med državama|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/36D05E00295FAFFDC12588440049F18C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-08-29}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. junij
|{{zastava|Avstrija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Schallenberg]], minister za zunanje zadeve
|[[Tanja Fajon]], ministrica za zunanje zadeve
|Sprejem avstrijskega zunanjega ministra ob njegovem delovnem obisku v Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel avstrijskega zveznega ministra za evropske in mednarodne zadeve mag. Schallenberga|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/B74ABE2CB9030340C1258859004E4012?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-08-29}}&lt;/ref&gt;
|-
|7. junij
|{{zastava|Ukrajina}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Olena Kondratjuk]], podpredsednica ukrajinske [[Vrhovna rada|Vrhovne rade]]
|[[Urška Klakočar Zupančič]], predsednica državnega zbora
|Sprejem ob obisku podpredsednice ukrajinskega parlamenta.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel podpredsednico parlamenta Ukrajine Oleno Kondratiuk|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/0D5DC042E8301DCFC125885B002ABB1D?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-08-29}}&lt;/ref&gt;
|-
|4.-5. julij
|{{zastava|Kosovo}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Kosovo|variant=|size=}} [[Vjosa Osmani|Vjosa Osmani-Sadriu]], predsednica Kosova
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Dvodnevni uradni obisk predsednike Kosova v Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in predsednica Kosova dr. Osmani-Sadriu: Mirna in varna perspektiva držav Zahodnega Balkana je v evro-atlantskih integracijah|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/4E319A56893288D6C12588750045644C?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-08-29}}&lt;/ref&gt;
|-
|5. julij
|{{zastava|Albanija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Ilir Meta]], predsednik Albanije
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Sestanek z albanskim predsednikom, ki se je mudil na poslovnem obisku v Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor in albanski predsednik Meta: Zahodni Balkan se mora čimprej integrirati v EU|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8AD1BEB46CDD171DC1258876004B7492?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-08-29}}&lt;/ref&gt;
|-
|11. julij
|{{zastava|Grčija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} Andreas I. Pottakis, ombudsman Grčije in predsednik evropske sekcije Mednarodnega inštituta ombudsmanov Pottakisa
|[[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]], varuh človekovih pravic
|Sprejem grškega obmudsmana in predsednika sekcije Mednarodnega inštituta ombudsmanov Pottakisa med njegovim obiskom v Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je sprejel grškega ombudsmana in predsednika evropske sekcije Mednarodnega inštituta ombudsmanov Pottakisa|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/1FBDBBF2CD792E5EC125887C0033FB0D?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-08-29}}&lt;/ref&gt;
|-
|15. julij
|{{zastava|Madžarska}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[Katalin Novák|Katalin Novak]], predsednica Madžarske
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Uradni obisk nove madžarske predsednice v Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednico republike Madžarske Katalin Novák|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EEB1525DA752195BC125888000492E56?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-08-29}}&lt;/ref&gt;
|-
|28. avgust
|{{zastava|Islandija}}
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Islandija|variant=|size=}} [[Guðni Thorlacius Jóhannesson]], predsednik Islandije
{{flagicon|Islandija|variant=|size=}} [[Þórdís Kolbrún R. Gylfadóttir]], ministrica za zunanje zadeve Islandije
|[[Borut Pahor]], predsednik
|Na uradnem obisku v Sloveniji se je mudil predsednik Islandije Johanneson, v njegovi delegaciji je bila tudi zunanja ministrica. Med drugim sta predsednika v Bohinju odkrila klop prijateljstva.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor ob uradnem obisku predsednika Islandije Jóhannessona: &quot;Za manjši državi, kot sta Slovenija in Islandija, je multilateralizem izjemnega pomena.&quot;|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/485311BC00369D72C12588AC00537947?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-08-29}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednika Pahor in Jóhannesson ob Bohinjskem jezeru postavila klop prijateljstva med Slovenijo in Islandijo|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/85E74F084C6C4E72C12588AC0053CAFE?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-08-29}}&lt;/ref&gt;
|}

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Macri with Pahor 02.jpg|Pahor in argentinski predsednik [[Mauricio Macri]].
Slika:Vladimir Putin and Borut Pahor (2017-02-10) 11.jpg|Z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]]. ([[2017]])
Slika:Vladimir Putin held talks with President of Slovenia Borut Pahor (4).jpg|Vladimir Putin v Sloveniji.
Slika:Vladimir Putin met at the Kremlin with President of Slovenia Borut Pahor 2017 01.jpg
Slika:Reuven Rivlin Meets Borut Pahor, January 2020 (GPOHZA 1558).jpg|Pahor in izraelski predsednik [[Reuven Rivlin|Rivlin]] (2020)
Slika:Saeimas priekšsēdētājas vizīte Izraēlā (49433178981).jpg|Pahor med povabljenci na dan spomine na žrtve holokavsta (Jeruzalem, 2020)
&lt;/gallery&gt;

== Sklici in opombe ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Predsedniki Republike Slovenije|*]]
[[Kategorija:Seznami državniških obiskov|Pahor]]
[[Kategorija:Borut Pahor]]</text>
      <sha1>ng1sdfk0mir17c6y6978ewxnss83sds</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:PAZ Vinko Vodopivec.png</title>
    <ns>6</ns>
    <id>445127</id>
    <revision>
      <id>5748110</id>
      <parentid>4953092</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T12:26:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Haklc</username>
        <id>100440</id>
      </contributor>
      <comment>Haklc je naložil(-a) novo različico [[Slika:PAZ Vinko Vodopivec.png]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="113" xml:space="preserve">== Povzetek ==
Emblem PAZ Vinko Vodopivec
== Licenca ==
{{logo|članek=Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec}}</text>
      <sha1>pyic1ay3wo6jd01ft5wa8yontrbwidd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Folklorna skupina Sava Kranj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445797</id>
    <revision>
      <id>5748209</id>
      <parentid>5695376</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:33:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mravlja Matjaz</username>
        <id>32391</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Slika: FS SAVA Kranj Slovenija INTERETNO Festival avgust 2022 Subotica Srbija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11038" xml:space="preserve">'''Folklorna skupina Sava Kranj''' (FS Sava) je bila ustanovljena leta [[1949]], ko je za [[Dan republike (SFRJ)|dan republike]] 29. 11. 1949 imela tudi svoj prvi nastop v [[Sava Kranj|tovarni Sava]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;S plesom in pesmijo po svetu , Matevž OMAN, Kronika Folklorne skupine Sava Kranj ob 45 letnici dekivanja, Kranjski zbornik 1995, stran 236&lt;/ref&gt;.

==Zgodovina==


==Plesi Folklorne skupine Sava Kranj==

{| class=&quot;sortable wikitable&quot;  style=&quot;font-size:80%&quot;
 |-style=&quot;background:#DCDCDC;&quot;
 | '''PLES, leto postavitve''' || '''Plesna priredba''' || '''Glasbena priredba''' ||'''Pesmi v plesu ''' 
|-
|'''GORENJSKI PLESI:'''
|
|
|
|-
 | Gorenjski delovni (z metlo), 1967||[[Tončka Marolt]]||Tončka Marolt||Fantje po polj gredo, Suštarska, Metva
 |-
 | Gorenjski svatbeni, 1967/68||Tončka Marolt||Tončka Marolt||Lenčka, Janez (majolka)
 |-
 | Ofreht delati ali rumplant, 1990||[[Zvone Gantar]]||Janez Fabijan||n.p.
 |- 
 | Fantovski krst, 1996||[[Metka Hegler]]||[[Vinko Šorli]]||Za goram grmi se bliska
 |-
 | Gorenjski plesi (Barbini), 1997||[[Barbara Kušar]]||Vinko Šorli||solo (Pa sm fantič vesel), Svitaj se beli dan
 |-
 | Na preji, 2001||Tomaž Gantar||Vinko Šorli||Moj fantič je na Trolsko vandral, Oj zdaj gremo
 |-
 | Odhod k vojakom, 2002||Tomaž Gantar||Tomaž Gantar||n.p. 
 |-
 | Sitarski, 2008||Tomaž Gantar||Vinko Šorli||stražiška 
 |-
 | Ta potrkan ples, 2009||Tomaž Gantar||Neža Žgur||Polka je ukazana
 |- 
 | Jaz pa pojdem na Gorenjsko, 2015||Tomaž Gantar||Vinko Šorli||Jaz pa pojdem na Gorenjsko
 |-
 | '''ŠTAJERSKI PLESI'''  ||     || || 
 |-
 | Štajersko vlečenje ploha - cirkovški ploharji/pustna, 1989||Vasja Samec||Janez Fabijan in godci FSS||Preljubi svet Onzek
 |-
 | Na kolinah - vzhodno Štajerski ples, 1999||Tomaž Gantar||Tomaž Gantar||punce: Veseli čas prihaja / fantje: Vse te polanske dekline
 |-
 | Čajovka - zahodno Štajerski in Savinjski ples, 2003||Tomaž Gantar||Tomaž Gantar || to pa res mene najbolj veseli 
 |- 
 |Floskarski bal, 2012
|Tomaž Gantar|| Tomaž Gantar||Tam v Štajerski deželi
|-
|Razkrižje, 2012
|Tomaž Gantar
|Neža Žgur
|Aleluja
|-
 | '''PREKMURSKI PLESI'''  ||     || || 
 |-
 | Prekmurski plesi, 1972||Mirko Ramovš
| Julijan Strajnar ||fsaka ftica je vesela / fsaki fantič lubo ima 
 |-
 | Prekmurski plesi ob luščenju koruze, 1996|| Zvonko Gantar|| Vinko Šorli ||jagrič 
 |-
 | Prekmurski plesi, 1999||Janja Ravnikar
| Bruno Ravnikar || punce: micika f püngradi / fantje: dobr večer
|-
|Gorička suita, 2004
|Tomaž Gantar
|Tomaž Gantar
|Ne de mi več rastla travica zelena
|- 
 | Čardaš, 2008|| Tomaž Gantar|| Tomaž Gantar ||Madžarica
|-
|Porabje, 2013
|Tomaž Gantar
|Tomaž Gantar
|Gizdava, Po lougi lejče
|-
 | '''BELOKRANJSKI PLESI'''  ||     || || 
 |-
 | Belokranjski plesi, 1966|| Tončka Marolt|| Matija Tomc|| zelena mala dubrava/hruška, jabuke, slive 
 |- 
 | Belokranjski plesi, 1885 || Svetlana (Košič) Draksler||  || 
 |-
 | Jurjevanje, 1989|| Zvonko Gantar || ||
 |-
 | Igraj kolo - ples Preloke in Adlešičev, 1996||Barbara Kušar||Janez Krmelj|| več pesmi
 |-
 | Povabilo v kolo, 1997||Barbara Kušar||   || 
 |-
 | Povabilo v kolo, 2004|| Tomaž Gantar||Nena Močnik|| več pesmi
 |-
 | Kola starega trga ob Kolpi, 2011||Tomaž Gantar|| || 
 |-
 | Kostelski pir, 2011|| Tomaž Gantar||Tomaž Gantar||Dajte, dajte / Seljančica
 |-
 | '''DOLENJSKI PLESI''' ||    || || 
 |-
 | Dobrepoljska ohcet, 1987||Mirko Ramovš||Brane Žerjal, Janez Fabian||pa je bla ohcet v kangalileji / abraham
 |-
 | '''PRIMORSKI PLESI''' ||    || || 
 |- 
 | Primorski plesi, 1979 ||Sašo Zupan, Janez Oštir||Brane Žerjal, Vinko Šorli|| kej me boš tako zamjeru
 |-
 |Goriška šagra, 1994 ||Petra Flajnik||Vinko Šorli||punce: dokler sm bla mlada / fantje: ne bom se hodil ženit 
 |-
 |Stu ledi, 2009||Tomaž Gantar||Vinko Šorli|| stu ledi
 |-
 |'''REZIJSKI PLESI'''||    || || 
 |- 
 |Plesi iz doline Rezije, 1969||Mirko Ramovš||Julijan Strajnar||Da pa nocö, Da höra ta Banörina
 |-
 |}


==Program danes==

==Strokovno vodenje skupine==
* 1949 - 1965 [[Kiro Deskovski]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* 1965 - 1985 [[Andrej Košič]]
* 1985 - 1992 [[Mateja Jaklin]], [[Bojan Čebašek]] pomočnik
* 1993 - Zvone Gantar: prva skupina 30. plesalcev, Mateja Jaklin: druga skupina 24. plesalcev,  Vinko Šorli: 13 inštrumentalistov, Janez Krmelj: 19-članska skupina tamburašev in Branka Potočnik: pevski kvintet.
*1994 - 2000: Barbara Kušar, Metka Hegler, Petra Flajnik
*2000 - Tomaž Gantar&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;Sučejo se že sedemdeset let, Kranjčanka. Priloga Gorenjskega Glasa za mestno občino Kranj, 11. November 2019, stran 16, Kultura. Leto XXII / ISSN 1408 - 7103&lt;/ref&gt;. Tina Koprivec, vodja mladinske skupine od jeseni 2019&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;. 

==Sekcije==
[[File:22 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj Dijan Francija Skupinska slika 2.jpg|thumb|right|200px|FS SAVA Kranj vodilna skupina leta 2018. Festival: Dijon, Francija.]]
[[File:Folklorna skupina Sava Kranj - koncert ob 70.letnici skupine (november 2019) 7.jpg|thumb|right|200px|Godci FS Sava v Prešernovem ledališču ob 70. letnici FS Sava Kranj]]
[[Slika:Folklorna skupina Sava Kranj - koncert ob 70.letnici skupine (november 2019) 3.jpg|thumb|right|200px|Dečve v Prešernovem ledališču ob 70. letnici FS Sava Kranj.]]
Folklorna skupina ima več skupin:
* mladinsko skupino
* vodilno skupino
* godčevski sestav
* [[Dečve, pevke folklorne skupine Sava Kranj]]&lt;ref&gt;Fb Dečve   https://www.facebook.com/De%C4%8Dve-1881025202209533/?__xts__[0]=68.ARDkegJyYqFuAXb6EdbrU_uTzZobt417JljkVmbVQVK7f8K8BghWRbBOqirb56M-a3ZlJVVgFeVOa1Yu9E8u0kHBDS1viWIwCVMpznTQdFK6Oim8a9Car7yR9okKAjmnfzXip4Arkc6EHriGvbhWJ-FxEX2eNO4N0KnvzqbAg0wYGs29-GojBhJVT_IfN-vKZCgdbpJGOLbdxRGXOaVIAv6yzcyjQBHmXppwKq3j-_I&amp;__tn__=k*F&amp;tn-str=k*F&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kolo sučejo že polnih sedemdeset let, Gosenjski Glas, torek, 26. november 2019, Razvedrilo, stran 21, Alenka Brun&lt;/ref&gt;

==Nagrade in odlikovanja==
* leta 1978 je FS SAVA prejela VELIKO PREŠERNOVO PLAKETO od Kulturne skupnosti občine Kranj,
* leta 1981 je FS SAVA prejela pismeno ZAHVALO od Republiške konference [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine Slovenije]] za delo z mladimi,
* leta 1983 je FS SAVA dosegla na mednarodnem tekmovalnem festivalu v [[Zakopane|Zakopanah]] na [[Poljska|Poljsk]]em TRETJE MESTO za izvirnost izvedene plesne točke med reproduktivnimi skupinami,
* leta 1986 je FS SAVA prejela ZNAK ZRVS Slovenije za ustvarjalen prispevek k delovnim uspehom med mladimi, 
* leta 1987 je FS SAVA prijela PRIZNANJE od Zveze kulturnih organizacij Slovenije,
* leta 1999 je FS SAVA prejela VELIKO PLAKETO [[Mestna občina Kranj|mestne občine Kranj]],
* leta 2001 je FS SAVA prejela [[Maroltova plaketa|Maroltovo plaketo]] za izjemno kvalitetno in dolgoletno delovanje na folklornem področju,
* leta 2008 FS SAVA na mednarodnem folklornem festivalu na Poljskem izmed 15 tujih skupin prejme prestižno NAGRADO za prikaz najbolj izvirnega sporeda,
* ob 60. obletnici je skupina prejela Zlato plaketo Zveze kulturnih društev Slovenije in PRIZNANJE ZLTS Slovenije,
* leta 2014 FS SAVA prejema prestižno NAGRADO [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] 

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
File:26 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj Dijon Francija Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON France Group foto.jpg|thumb|FS SAVA Kranj Slovenija. Festival: Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON Francija
File:22 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj godci Dijan Francija Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON France.jpg| Godci. FS SAVA Kranj Slovenija. Festival: Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON Francija
File:22 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj Dijan Francija Skupinska slika 3.jpg|FS SAVA Kranj Slovenija. Festival: Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON Francija
File:22 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj Dijan Francija Skupinska slika Gorenjske narodne noše Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON France.jpg| FS SAVA Kranj Slovenija. Festival: Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON Francija
File:22 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj Dijan Francija Skupinska slika 1.jpg| FS SAVA Kranj Slovenija. Festival: Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON Francija
File:Kulturno društvo Sava Kranj Folklorna Skupina Sava Odrska postavitev TAK SE PLEŠE KOSMATAČA.jpg| OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN, 10. 3. 2019&lt;ref&gt;http://www.jskd.si/  Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava KRANJ, Območno srečanje folklornih skupin&lt;/ref&gt;, Kulturni dom Ignaca Borštnika Cerklje na Gorenjskem, Kulturno društvo Sava Kranj, Folklorna Skupina Sava.
File:FS SAVA Kranj Slovenija. Festival Location Poland Sokolov Podlaski Wolnosci 27 FOLKLORE MEETRING BY THE 'BUG RIVER IMG 2019 09 13 Godci.jpg|thumb|FS SAVA Kranj, godci. Festival: FOLKLORE MEETRING BY THE 'BUG' RIVER, Soklow Podlaski, 13. 9. 2019 Poljska.
File:FS SAVA Kranj Slovenija. Festival Location Poland Sokolov Podlaski Wolnosci 27 FOLKLORE MEETRING BY THE 'BUG' RIVER IMG 2019 09 13 Godci in plesalke.jpg|thumb|FS SAVA Kranj, godci in plesalke. Festival: FOLKLORE MEETRING BY THE 'BUG' RIVER, Soklow Podlaski, 13. 9. 2019 Poljska.
File:Folklorna skupina Sava Kranj - koncert ob 70.letnici skupine (november 2019) 1.jpg|thumb|''Ta potrkan ples'', Gorenjski plesi. Nastop ob 70. letnici skupine v Prešernovem gledališču v Kranju.
File:FS SAVA Kranj Slovenija INTERETNO Festival avgust 2022 Subotica Srbija Oder 2.jpg|thumb|Folklorna skupina SAVA Kranj, Slovenija. SUBOTICA - SZABADKA SRBIJA, 23 - 27. 8. 2022 INTERETNO FESTIVAL.  Otvoritvena slovesnost.
File:FS SAVA Kranj Slovenija INTERETNO Festival 2022 Subotica Srbija Oder 1.jpg|thumb|Folklorna skupina SAVA Kranj, Slovenija. SUBOTICA - SZABADKA SRBIJA, 23 - 27. 8. 2022 INTERETNO FESTIVAL.  Skupinsko slikanje po natopu skupine.
&lt;/gallery&gt;

==Zunanje povezave==
*[https://kdsava.si Uradna stran skupine]
*[https://www.facebook.com/fsSAVA Folklorna skupina Sava kranj]
* [https://www.youtube.com/channel/UC8JZ_b79Hh_XlJNlubKOCbA YouTube kanal FS SAVA Kranj]

===Plesi: Video posnetki===
* [https://www.youtube.com/watch?v=Wxle_1XNJjA Folklorna skupina Sava Kranj - Gorička suita]
* [https://www.youtube.com/watch?v=H3hIdrWLWFQ Folklorna skupina Sava Kranj - Stu ledi]
* [https://www.youtube.com/watch?v=L0gTTufNiqk Ta potrkan ples]
* [https://www.youtube.com/watch?v=5HA4Y4sWRNY  Maroltovo srečanje, Mengeš 5. 5. 2022. FS SAVA Kranj. Naslov odrske postavitve: GORIŠKA ŠAGRA.]

===Gostovanja: Video posnetki===
* [https://www.youtube.com/watch?v=3k9ssjJaLkw FETES DE LA VIGNE DIJON LE 26 AOUT 2018   FS SAVA at 21,20 minutes (cca 1, 20 min)]

==Glej tudi==
* [[Akademski pevski zbor Tone Tomšič]]
* [[Folklorna skupina Kres]]
* [[Seznam društev Zveze kulturnih društev Kranj]]

==Viri==
{{opombe}}

[[Kategorija:Folklora]]
[[Kategorija:Slovenske folklorne skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1949]]
[[Kategorija: Ustanovitve leta 1949]]
[[Kategorija: 1949 v Jugoslaviji]]</text>
      <sha1>kn5apzr4p0h9znns588wfe3rrdetqz1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748285</id>
      <parentid>5748209</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T20:40:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Datoteka Folklorna_skupina_Sava_Kranj_-_koncert_ob_70.letnici_skupine_(november_2019)_7.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi [[:c:COM:L|Copyright violation]]: (C) Komumar photography. Odstranjevanje.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10860" xml:space="preserve">'''Folklorna skupina Sava Kranj''' (FS Sava) je bila ustanovljena leta [[1949]], ko je za [[Dan republike (SFRJ)|dan republike]] 29. 11. 1949 imela tudi svoj prvi nastop v [[Sava Kranj|tovarni Sava]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;S plesom in pesmijo po svetu , Matevž OMAN, Kronika Folklorne skupine Sava Kranj ob 45 letnici dekivanja, Kranjski zbornik 1995, stran 236&lt;/ref&gt;.

==Zgodovina==


==Plesi Folklorne skupine Sava Kranj==

{| class=&quot;sortable wikitable&quot;  style=&quot;font-size:80%&quot;
 |-style=&quot;background:#DCDCDC;&quot;
 | '''PLES, leto postavitve''' || '''Plesna priredba''' || '''Glasbena priredba''' ||'''Pesmi v plesu ''' 
|-
|'''GORENJSKI PLESI:'''
|
|
|
|-
 | Gorenjski delovni (z metlo), 1967||[[Tončka Marolt]]||Tončka Marolt||Fantje po polj gredo, Suštarska, Metva
 |-
 | Gorenjski svatbeni, 1967/68||Tončka Marolt||Tončka Marolt||Lenčka, Janez (majolka)
 |-
 | Ofreht delati ali rumplant, 1990||[[Zvone Gantar]]||Janez Fabijan||n.p.
 |- 
 | Fantovski krst, 1996||[[Metka Hegler]]||[[Vinko Šorli]]||Za goram grmi se bliska
 |-
 | Gorenjski plesi (Barbini), 1997||[[Barbara Kušar]]||Vinko Šorli||solo (Pa sm fantič vesel), Svitaj se beli dan
 |-
 | Na preji, 2001||Tomaž Gantar||Vinko Šorli||Moj fantič je na Trolsko vandral, Oj zdaj gremo
 |-
 | Odhod k vojakom, 2002||Tomaž Gantar||Tomaž Gantar||n.p. 
 |-
 | Sitarski, 2008||Tomaž Gantar||Vinko Šorli||stražiška 
 |-
 | Ta potrkan ples, 2009||Tomaž Gantar||Neža Žgur||Polka je ukazana
 |- 
 | Jaz pa pojdem na Gorenjsko, 2015||Tomaž Gantar||Vinko Šorli||Jaz pa pojdem na Gorenjsko
 |-
 | '''ŠTAJERSKI PLESI'''  ||     || || 
 |-
 | Štajersko vlečenje ploha - cirkovški ploharji/pustna, 1989||Vasja Samec||Janez Fabijan in godci FSS||Preljubi svet Onzek
 |-
 | Na kolinah - vzhodno Štajerski ples, 1999||Tomaž Gantar||Tomaž Gantar||punce: Veseli čas prihaja / fantje: Vse te polanske dekline
 |-
 | Čajovka - zahodno Štajerski in Savinjski ples, 2003||Tomaž Gantar||Tomaž Gantar || to pa res mene najbolj veseli 
 |- 
 |Floskarski bal, 2012
|Tomaž Gantar|| Tomaž Gantar||Tam v Štajerski deželi
|-
|Razkrižje, 2012
|Tomaž Gantar
|Neža Žgur
|Aleluja
|-
 | '''PREKMURSKI PLESI'''  ||     || || 
 |-
 | Prekmurski plesi, 1972||Mirko Ramovš
| Julijan Strajnar ||fsaka ftica je vesela / fsaki fantič lubo ima 
 |-
 | Prekmurski plesi ob luščenju koruze, 1996|| Zvonko Gantar|| Vinko Šorli ||jagrič 
 |-
 | Prekmurski plesi, 1999||Janja Ravnikar
| Bruno Ravnikar || punce: micika f püngradi / fantje: dobr večer
|-
|Gorička suita, 2004
|Tomaž Gantar
|Tomaž Gantar
|Ne de mi več rastla travica zelena
|- 
 | Čardaš, 2008|| Tomaž Gantar|| Tomaž Gantar ||Madžarica
|-
|Porabje, 2013
|Tomaž Gantar
|Tomaž Gantar
|Gizdava, Po lougi lejče
|-
 | '''BELOKRANJSKI PLESI'''  ||     || || 
 |-
 | Belokranjski plesi, 1966|| Tončka Marolt|| Matija Tomc|| zelena mala dubrava/hruška, jabuke, slive 
 |- 
 | Belokranjski plesi, 1885 || Svetlana (Košič) Draksler||  || 
 |-
 | Jurjevanje, 1989|| Zvonko Gantar || ||
 |-
 | Igraj kolo - ples Preloke in Adlešičev, 1996||Barbara Kušar||Janez Krmelj|| več pesmi
 |-
 | Povabilo v kolo, 1997||Barbara Kušar||   || 
 |-
 | Povabilo v kolo, 2004|| Tomaž Gantar||Nena Močnik|| več pesmi
 |-
 | Kola starega trga ob Kolpi, 2011||Tomaž Gantar|| || 
 |-
 | Kostelski pir, 2011|| Tomaž Gantar||Tomaž Gantar||Dajte, dajte / Seljančica
 |-
 | '''DOLENJSKI PLESI''' ||    || || 
 |-
 | Dobrepoljska ohcet, 1987||Mirko Ramovš||Brane Žerjal, Janez Fabian||pa je bla ohcet v kangalileji / abraham
 |-
 | '''PRIMORSKI PLESI''' ||    || || 
 |- 
 | Primorski plesi, 1979 ||Sašo Zupan, Janez Oštir||Brane Žerjal, Vinko Šorli|| kej me boš tako zamjeru
 |-
 |Goriška šagra, 1994 ||Petra Flajnik||Vinko Šorli||punce: dokler sm bla mlada / fantje: ne bom se hodil ženit 
 |-
 |Stu ledi, 2009||Tomaž Gantar||Vinko Šorli|| stu ledi
 |-
 |'''REZIJSKI PLESI'''||    || || 
 |- 
 |Plesi iz doline Rezije, 1969||Mirko Ramovš||Julijan Strajnar||Da pa nocö, Da höra ta Banörina
 |-
 |}


==Program danes==

==Strokovno vodenje skupine==
* 1949 - 1965 [[Kiro Deskovski]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* 1965 - 1985 [[Andrej Košič]]
* 1985 - 1992 [[Mateja Jaklin]], [[Bojan Čebašek]] pomočnik
* 1993 - Zvone Gantar: prva skupina 30. plesalcev, Mateja Jaklin: druga skupina 24. plesalcev,  Vinko Šorli: 13 inštrumentalistov, Janez Krmelj: 19-članska skupina tamburašev in Branka Potočnik: pevski kvintet.
*1994 - 2000: Barbara Kušar, Metka Hegler, Petra Flajnik
*2000 - Tomaž Gantar&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;Sučejo se že sedemdeset let, Kranjčanka. Priloga Gorenjskega Glasa za mestno občino Kranj, 11. November 2019, stran 16, Kultura. Leto XXII / ISSN 1408 - 7103&lt;/ref&gt;. Tina Koprivec, vodja mladinske skupine od jeseni 2019&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;. 

==Sekcije==
[[File:22 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj Dijan Francija Skupinska slika 2.jpg|thumb|right|200px|FS SAVA Kranj vodilna skupina leta 2018. Festival: Dijon, Francija.]]
 
[[Slika:Folklorna skupina Sava Kranj - koncert ob 70.letnici skupine (november 2019) 3.jpg|thumb|right|200px|Dečve v Prešernovem ledališču ob 70. letnici FS Sava Kranj.]]
Folklorna skupina ima več skupin:
* mladinsko skupino
* vodilno skupino
* godčevski sestav
* [[Dečve, pevke folklorne skupine Sava Kranj]]&lt;ref&gt;Fb Dečve   https://www.facebook.com/De%C4%8Dve-1881025202209533/?__xts__[0]=68.ARDkegJyYqFuAXb6EdbrU_uTzZobt417JljkVmbVQVK7f8K8BghWRbBOqirb56M-a3ZlJVVgFeVOa1Yu9E8u0kHBDS1viWIwCVMpznTQdFK6Oim8a9Car7yR9okKAjmnfzXip4Arkc6EHriGvbhWJ-FxEX2eNO4N0KnvzqbAg0wYGs29-GojBhJVT_IfN-vKZCgdbpJGOLbdxRGXOaVIAv6yzcyjQBHmXppwKq3j-_I&amp;__tn__=k*F&amp;tn-str=k*F&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kolo sučejo že polnih sedemdeset let, Gosenjski Glas, torek, 26. november 2019, Razvedrilo, stran 21, Alenka Brun&lt;/ref&gt;

==Nagrade in odlikovanja==
* leta 1978 je FS SAVA prejela VELIKO PREŠERNOVO PLAKETO od Kulturne skupnosti občine Kranj,
* leta 1981 je FS SAVA prejela pismeno ZAHVALO od Republiške konference [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine Slovenije]] za delo z mladimi,
* leta 1983 je FS SAVA dosegla na mednarodnem tekmovalnem festivalu v [[Zakopane|Zakopanah]] na [[Poljska|Poljsk]]em TRETJE MESTO za izvirnost izvedene plesne točke med reproduktivnimi skupinami,
* leta 1986 je FS SAVA prejela ZNAK ZRVS Slovenije za ustvarjalen prispevek k delovnim uspehom med mladimi, 
* leta 1987 je FS SAVA prijela PRIZNANJE od Zveze kulturnih organizacij Slovenije,
* leta 1999 je FS SAVA prejela VELIKO PLAKETO [[Mestna občina Kranj|mestne občine Kranj]],
* leta 2001 je FS SAVA prejela [[Maroltova plaketa|Maroltovo plaketo]] za izjemno kvalitetno in dolgoletno delovanje na folklornem področju,
* leta 2008 FS SAVA na mednarodnem folklornem festivalu na Poljskem izmed 15 tujih skupin prejme prestižno NAGRADO za prikaz najbolj izvirnega sporeda,
* ob 60. obletnici je skupina prejela Zlato plaketo Zveze kulturnih društev Slovenije in PRIZNANJE ZLTS Slovenije,
* leta 2014 FS SAVA prejema prestižno NAGRADO [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] 

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
File:26 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj Dijon Francija Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON France Group foto.jpg|thumb|FS SAVA Kranj Slovenija. Festival: Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON Francija
File:22 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj godci Dijan Francija Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON France.jpg| Godci. FS SAVA Kranj Slovenija. Festival: Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON Francija
File:22 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj Dijan Francija Skupinska slika 3.jpg|FS SAVA Kranj Slovenija. Festival: Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON Francija
File:22 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj Dijan Francija Skupinska slika Gorenjske narodne noše Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON France.jpg| FS SAVA Kranj Slovenija. Festival: Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON Francija
File:22 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj Dijan Francija Skupinska slika 1.jpg| FS SAVA Kranj Slovenija. Festival: Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON Francija
File:Kulturno društvo Sava Kranj Folklorna Skupina Sava Odrska postavitev TAK SE PLEŠE KOSMATAČA.jpg| OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN, 10. 3. 2019&lt;ref&gt;http://www.jskd.si/  Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava KRANJ, Območno srečanje folklornih skupin&lt;/ref&gt;, Kulturni dom Ignaca Borštnika Cerklje na Gorenjskem, Kulturno društvo Sava Kranj, Folklorna Skupina Sava.
File:FS SAVA Kranj Slovenija. Festival Location Poland Sokolov Podlaski Wolnosci 27 FOLKLORE MEETRING BY THE 'BUG RIVER IMG 2019 09 13 Godci.jpg|thumb|FS SAVA Kranj, godci. Festival: FOLKLORE MEETRING BY THE 'BUG' RIVER, Soklow Podlaski, 13. 9. 2019 Poljska.
File:FS SAVA Kranj Slovenija. Festival Location Poland Sokolov Podlaski Wolnosci 27 FOLKLORE MEETRING BY THE 'BUG' RIVER IMG 2019 09 13 Godci in plesalke.jpg|thumb|FS SAVA Kranj, godci in plesalke. Festival: FOLKLORE MEETRING BY THE 'BUG' RIVER, Soklow Podlaski, 13. 9. 2019 Poljska.
File:Folklorna skupina Sava Kranj - koncert ob 70.letnici skupine (november 2019) 1.jpg|thumb|''Ta potrkan ples'', Gorenjski plesi. Nastop ob 70. letnici skupine v Prešernovem gledališču v Kranju.
File:FS SAVA Kranj Slovenija INTERETNO Festival avgust 2022 Subotica Srbija Oder 2.jpg|thumb|Folklorna skupina SAVA Kranj, Slovenija. SUBOTICA - SZABADKA SRBIJA, 23 - 27. 8. 2022 INTERETNO FESTIVAL.  Otvoritvena slovesnost.
File:FS SAVA Kranj Slovenija INTERETNO Festival 2022 Subotica Srbija Oder 1.jpg|thumb|Folklorna skupina SAVA Kranj, Slovenija. SUBOTICA - SZABADKA SRBIJA, 23 - 27. 8. 2022 INTERETNO FESTIVAL.  Skupinsko slikanje po natopu skupine.
&lt;/gallery&gt;

==Zunanje povezave==
*[https://kdsava.si Uradna stran skupine]
*[https://www.facebook.com/fsSAVA Folklorna skupina Sava kranj]
* [https://www.youtube.com/channel/UC8JZ_b79Hh_XlJNlubKOCbA YouTube kanal FS SAVA Kranj]

===Plesi: Video posnetki===
* [https://www.youtube.com/watch?v=Wxle_1XNJjA Folklorna skupina Sava Kranj - Gorička suita]
* [https://www.youtube.com/watch?v=H3hIdrWLWFQ Folklorna skupina Sava Kranj - Stu ledi]
* [https://www.youtube.com/watch?v=L0gTTufNiqk Ta potrkan ples]
* [https://www.youtube.com/watch?v=5HA4Y4sWRNY  Maroltovo srečanje, Mengeš 5. 5. 2022. FS SAVA Kranj. Naslov odrske postavitve: GORIŠKA ŠAGRA.]

===Gostovanja: Video posnetki===
* [https://www.youtube.com/watch?v=3k9ssjJaLkw FETES DE LA VIGNE DIJON LE 26 AOUT 2018   FS SAVA at 21,20 minutes (cca 1, 20 min)]

==Glej tudi==
* [[Akademski pevski zbor Tone Tomšič]]
* [[Folklorna skupina Kres]]
* [[Seznam društev Zveze kulturnih društev Kranj]]

==Viri==
{{opombe}}

[[Kategorija:Folklora]]
[[Kategorija:Slovenske folklorne skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1949]]
[[Kategorija: Ustanovitve leta 1949]]
[[Kategorija: 1949 v Jugoslaviji]]</text>
      <sha1>aw5q1og013du4zishgpoga3quyeh5dr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748287</id>
      <parentid>5748285</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T20:40:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Datoteka Folklorna_skupina_Sava_Kranj_-_koncert_ob_70.letnici_skupine_(november_2019)_3.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi [[:c:COM:L|Copyright violation]]: (C) Komumar photography. Odstranjevanje.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10687" xml:space="preserve">'''Folklorna skupina Sava Kranj''' (FS Sava) je bila ustanovljena leta [[1949]], ko je za [[Dan republike (SFRJ)|dan republike]] 29. 11. 1949 imela tudi svoj prvi nastop v [[Sava Kranj|tovarni Sava]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;S plesom in pesmijo po svetu , Matevž OMAN, Kronika Folklorne skupine Sava Kranj ob 45 letnici dekivanja, Kranjski zbornik 1995, stran 236&lt;/ref&gt;.

==Zgodovina==


==Plesi Folklorne skupine Sava Kranj==

{| class=&quot;sortable wikitable&quot;  style=&quot;font-size:80%&quot;
 |-style=&quot;background:#DCDCDC;&quot;
 | '''PLES, leto postavitve''' || '''Plesna priredba''' || '''Glasbena priredba''' ||'''Pesmi v plesu ''' 
|-
|'''GORENJSKI PLESI:'''
|
|
|
|-
 | Gorenjski delovni (z metlo), 1967||[[Tončka Marolt]]||Tončka Marolt||Fantje po polj gredo, Suštarska, Metva
 |-
 | Gorenjski svatbeni, 1967/68||Tončka Marolt||Tončka Marolt||Lenčka, Janez (majolka)
 |-
 | Ofreht delati ali rumplant, 1990||[[Zvone Gantar]]||Janez Fabijan||n.p.
 |- 
 | Fantovski krst, 1996||[[Metka Hegler]]||[[Vinko Šorli]]||Za goram grmi se bliska
 |-
 | Gorenjski plesi (Barbini), 1997||[[Barbara Kušar]]||Vinko Šorli||solo (Pa sm fantič vesel), Svitaj se beli dan
 |-
 | Na preji, 2001||Tomaž Gantar||Vinko Šorli||Moj fantič je na Trolsko vandral, Oj zdaj gremo
 |-
 | Odhod k vojakom, 2002||Tomaž Gantar||Tomaž Gantar||n.p. 
 |-
 | Sitarski, 2008||Tomaž Gantar||Vinko Šorli||stražiška 
 |-
 | Ta potrkan ples, 2009||Tomaž Gantar||Neža Žgur||Polka je ukazana
 |- 
 | Jaz pa pojdem na Gorenjsko, 2015||Tomaž Gantar||Vinko Šorli||Jaz pa pojdem na Gorenjsko
 |-
 | '''ŠTAJERSKI PLESI'''  ||     || || 
 |-
 | Štajersko vlečenje ploha - cirkovški ploharji/pustna, 1989||Vasja Samec||Janez Fabijan in godci FSS||Preljubi svet Onzek
 |-
 | Na kolinah - vzhodno Štajerski ples, 1999||Tomaž Gantar||Tomaž Gantar||punce: Veseli čas prihaja / fantje: Vse te polanske dekline
 |-
 | Čajovka - zahodno Štajerski in Savinjski ples, 2003||Tomaž Gantar||Tomaž Gantar || to pa res mene najbolj veseli 
 |- 
 |Floskarski bal, 2012
|Tomaž Gantar|| Tomaž Gantar||Tam v Štajerski deželi
|-
|Razkrižje, 2012
|Tomaž Gantar
|Neža Žgur
|Aleluja
|-
 | '''PREKMURSKI PLESI'''  ||     || || 
 |-
 | Prekmurski plesi, 1972||Mirko Ramovš
| Julijan Strajnar ||fsaka ftica je vesela / fsaki fantič lubo ima 
 |-
 | Prekmurski plesi ob luščenju koruze, 1996|| Zvonko Gantar|| Vinko Šorli ||jagrič 
 |-
 | Prekmurski plesi, 1999||Janja Ravnikar
| Bruno Ravnikar || punce: micika f püngradi / fantje: dobr večer
|-
|Gorička suita, 2004
|Tomaž Gantar
|Tomaž Gantar
|Ne de mi več rastla travica zelena
|- 
 | Čardaš, 2008|| Tomaž Gantar|| Tomaž Gantar ||Madžarica
|-
|Porabje, 2013
|Tomaž Gantar
|Tomaž Gantar
|Gizdava, Po lougi lejče
|-
 | '''BELOKRANJSKI PLESI'''  ||     || || 
 |-
 | Belokranjski plesi, 1966|| Tončka Marolt|| Matija Tomc|| zelena mala dubrava/hruška, jabuke, slive 
 |- 
 | Belokranjski plesi, 1885 || Svetlana (Košič) Draksler||  || 
 |-
 | Jurjevanje, 1989|| Zvonko Gantar || ||
 |-
 | Igraj kolo - ples Preloke in Adlešičev, 1996||Barbara Kušar||Janez Krmelj|| več pesmi
 |-
 | Povabilo v kolo, 1997||Barbara Kušar||   || 
 |-
 | Povabilo v kolo, 2004|| Tomaž Gantar||Nena Močnik|| več pesmi
 |-
 | Kola starega trga ob Kolpi, 2011||Tomaž Gantar|| || 
 |-
 | Kostelski pir, 2011|| Tomaž Gantar||Tomaž Gantar||Dajte, dajte / Seljančica
 |-
 | '''DOLENJSKI PLESI''' ||    || || 
 |-
 | Dobrepoljska ohcet, 1987||Mirko Ramovš||Brane Žerjal, Janez Fabian||pa je bla ohcet v kangalileji / abraham
 |-
 | '''PRIMORSKI PLESI''' ||    || || 
 |- 
 | Primorski plesi, 1979 ||Sašo Zupan, Janez Oštir||Brane Žerjal, Vinko Šorli|| kej me boš tako zamjeru
 |-
 |Goriška šagra, 1994 ||Petra Flajnik||Vinko Šorli||punce: dokler sm bla mlada / fantje: ne bom se hodil ženit 
 |-
 |Stu ledi, 2009||Tomaž Gantar||Vinko Šorli|| stu ledi
 |-
 |'''REZIJSKI PLESI'''||    || || 
 |- 
 |Plesi iz doline Rezije, 1969||Mirko Ramovš||Julijan Strajnar||Da pa nocö, Da höra ta Banörina
 |-
 |}


==Program danes==

==Strokovno vodenje skupine==
* 1949 - 1965 [[Kiro Deskovski]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* 1965 - 1985 [[Andrej Košič]]
* 1985 - 1992 [[Mateja Jaklin]], [[Bojan Čebašek]] pomočnik
* 1993 - Zvone Gantar: prva skupina 30. plesalcev, Mateja Jaklin: druga skupina 24. plesalcev,  Vinko Šorli: 13 inštrumentalistov, Janez Krmelj: 19-članska skupina tamburašev in Branka Potočnik: pevski kvintet.
*1994 - 2000: Barbara Kušar, Metka Hegler, Petra Flajnik
*2000 - Tomaž Gantar&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;Sučejo se že sedemdeset let, Kranjčanka. Priloga Gorenjskega Glasa za mestno občino Kranj, 11. November 2019, stran 16, Kultura. Leto XXII / ISSN 1408 - 7103&lt;/ref&gt;. Tina Koprivec, vodja mladinske skupine od jeseni 2019&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;. 

==Sekcije==
[[File:22 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj Dijan Francija Skupinska slika 2.jpg|thumb|right|200px|FS SAVA Kranj vodilna skupina leta 2018. Festival: Dijon, Francija.]]
 
 
Folklorna skupina ima več skupin:
* mladinsko skupino
* vodilno skupino
* godčevski sestav
* [[Dečve, pevke folklorne skupine Sava Kranj]]&lt;ref&gt;Fb Dečve   https://www.facebook.com/De%C4%8Dve-1881025202209533/?__xts__[0]=68.ARDkegJyYqFuAXb6EdbrU_uTzZobt417JljkVmbVQVK7f8K8BghWRbBOqirb56M-a3ZlJVVgFeVOa1Yu9E8u0kHBDS1viWIwCVMpznTQdFK6Oim8a9Car7yR9okKAjmnfzXip4Arkc6EHriGvbhWJ-FxEX2eNO4N0KnvzqbAg0wYGs29-GojBhJVT_IfN-vKZCgdbpJGOLbdxRGXOaVIAv6yzcyjQBHmXppwKq3j-_I&amp;__tn__=k*F&amp;tn-str=k*F&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kolo sučejo že polnih sedemdeset let, Gosenjski Glas, torek, 26. november 2019, Razvedrilo, stran 21, Alenka Brun&lt;/ref&gt;

==Nagrade in odlikovanja==
* leta 1978 je FS SAVA prejela VELIKO PREŠERNOVO PLAKETO od Kulturne skupnosti občine Kranj,
* leta 1981 je FS SAVA prejela pismeno ZAHVALO od Republiške konference [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine Slovenije]] za delo z mladimi,
* leta 1983 je FS SAVA dosegla na mednarodnem tekmovalnem festivalu v [[Zakopane|Zakopanah]] na [[Poljska|Poljsk]]em TRETJE MESTO za izvirnost izvedene plesne točke med reproduktivnimi skupinami,
* leta 1986 je FS SAVA prejela ZNAK ZRVS Slovenije za ustvarjalen prispevek k delovnim uspehom med mladimi, 
* leta 1987 je FS SAVA prijela PRIZNANJE od Zveze kulturnih organizacij Slovenije,
* leta 1999 je FS SAVA prejela VELIKO PLAKETO [[Mestna občina Kranj|mestne občine Kranj]],
* leta 2001 je FS SAVA prejela [[Maroltova plaketa|Maroltovo plaketo]] za izjemno kvalitetno in dolgoletno delovanje na folklornem področju,
* leta 2008 FS SAVA na mednarodnem folklornem festivalu na Poljskem izmed 15 tujih skupin prejme prestižno NAGRADO za prikaz najbolj izvirnega sporeda,
* ob 60. obletnici je skupina prejela Zlato plaketo Zveze kulturnih društev Slovenije in PRIZNANJE ZLTS Slovenije,
* leta 2014 FS SAVA prejema prestižno NAGRADO [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] 

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
File:26 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj Dijon Francija Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON France Group foto.jpg|thumb|FS SAVA Kranj Slovenija. Festival: Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON Francija
File:22 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj godci Dijan Francija Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON France.jpg| Godci. FS SAVA Kranj Slovenija. Festival: Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON Francija
File:22 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj Dijan Francija Skupinska slika 3.jpg|FS SAVA Kranj Slovenija. Festival: Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON Francija
File:22 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj Dijan Francija Skupinska slika Gorenjske narodne noše Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON France.jpg| FS SAVA Kranj Slovenija. Festival: Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON Francija
File:22 8 2018 Folklorna Skupina SAVA Kranj Dijan Francija Skupinska slika 1.jpg| FS SAVA Kranj Slovenija. Festival: Fetes de la vigne du 21 au 26 aout 2018 DIJON Francija
File:Kulturno društvo Sava Kranj Folklorna Skupina Sava Odrska postavitev TAK SE PLEŠE KOSMATAČA.jpg| OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN, 10. 3. 2019&lt;ref&gt;http://www.jskd.si/  Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava KRANJ, Območno srečanje folklornih skupin&lt;/ref&gt;, Kulturni dom Ignaca Borštnika Cerklje na Gorenjskem, Kulturno društvo Sava Kranj, Folklorna Skupina Sava.
File:FS SAVA Kranj Slovenija. Festival Location Poland Sokolov Podlaski Wolnosci 27 FOLKLORE MEETRING BY THE 'BUG RIVER IMG 2019 09 13 Godci.jpg|thumb|FS SAVA Kranj, godci. Festival: FOLKLORE MEETRING BY THE 'BUG' RIVER, Soklow Podlaski, 13. 9. 2019 Poljska.
File:FS SAVA Kranj Slovenija. Festival Location Poland Sokolov Podlaski Wolnosci 27 FOLKLORE MEETRING BY THE 'BUG' RIVER IMG 2019 09 13 Godci in plesalke.jpg|thumb|FS SAVA Kranj, godci in plesalke. Festival: FOLKLORE MEETRING BY THE 'BUG' RIVER, Soklow Podlaski, 13. 9. 2019 Poljska.
File:Folklorna skupina Sava Kranj - koncert ob 70.letnici skupine (november 2019) 1.jpg|thumb|''Ta potrkan ples'', Gorenjski plesi. Nastop ob 70. letnici skupine v Prešernovem gledališču v Kranju.
File:FS SAVA Kranj Slovenija INTERETNO Festival avgust 2022 Subotica Srbija Oder 2.jpg|thumb|Folklorna skupina SAVA Kranj, Slovenija. SUBOTICA - SZABADKA SRBIJA, 23 - 27. 8. 2022 INTERETNO FESTIVAL.  Otvoritvena slovesnost.
File:FS SAVA Kranj Slovenija INTERETNO Festival 2022 Subotica Srbija Oder 1.jpg|thumb|Folklorna skupina SAVA Kranj, Slovenija. SUBOTICA - SZABADKA SRBIJA, 23 - 27. 8. 2022 INTERETNO FESTIVAL.  Skupinsko slikanje po natopu skupine.
&lt;/gallery&gt;

==Zunanje povezave==
*[https://kdsava.si Uradna stran skupine]
*[https://www.facebook.com/fsSAVA Folklorna skupina Sava kranj]
* [https://www.youtube.com/channel/UC8JZ_b79Hh_XlJNlubKOCbA YouTube kanal FS SAVA Kranj]

===Plesi: Video posnetki===
* [https://www.youtube.com/watch?v=Wxle_1XNJjA Folklorna skupina Sava Kranj - Gorička suita]
* [https://www.youtube.com/watch?v=H3hIdrWLWFQ Folklorna skupina Sava Kranj - Stu ledi]
* [https://www.youtube.com/watch?v=L0gTTufNiqk Ta potrkan ples]
* [https://www.youtube.com/watch?v=5HA4Y4sWRNY  Maroltovo srečanje, Mengeš 5. 5. 2022. FS SAVA Kranj. Naslov odrske postavitve: GORIŠKA ŠAGRA.]

===Gostovanja: Video posnetki===
* [https://www.youtube.com/watch?v=3k9ssjJaLkw FETES DE LA VIGNE DIJON LE 26 AOUT 2018   FS SAVA at 21,20 minutes (cca 1, 20 min)]

==Glej tudi==
* [[Akademski pevski zbor Tone Tomšič]]
* [[Folklorna skupina Kres]]
* [[Seznam društev Zveze kulturnih društev Kranj]]

==Viri==
{{opombe}}

[[Kategorija:Folklora]]
[[Kategorija:Slovenske folklorne skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1949]]
[[Kategorija: Ustanovitve leta 1949]]
[[Kategorija: 1949 v Jugoslaviji]]</text>
      <sha1>al8bf0j3aor0xbe1jz75gnj4j9ricy2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Evarcha arcuata</title>
    <ns>0</ns>
    <id>448537</id>
    <revision>
      <id>5748432</id>
      <parentid>5111241</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:43:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2582" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| name = ''Evarcha arcuata''
| image = Flickr - Lukjonis - Jumping spider - Evarcha arcuata (Set of pictures) (1).jpg
| image_caption = samec
| regnum = [[Živali|Animalia]] (živali)
| phylum = [[Členonožci|Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Pajkovci|Arachnida]] (pajkovci)
| ordo = [[Pajki|Araneae]] (pajki)
| familia = [[Salticidae]] (skakači)
| genus = ''[[Evarcha]]''
| species = '''''E. arcuata'''''
| binomial = ''Evarcha arcuata''
| binomial_authority = ([[Carl Alexander Clerck|Clerck]], [[Svenska Spindlar|1757]])
| range_map = Distribution.evarcha.arcuata.1.png
| synonyms =
''Araneus arcuatus''&lt;br /&gt;
''Aranea marcgravii''&lt;br /&gt;
''Aranea grossipes''&lt;br /&gt;
''Aranea truncorum''&lt;br /&gt;
''Aranea goezenii''&lt;br /&gt;
''Aranea frontalis''&lt;br /&gt;
''Salticus grossipes''&lt;br /&gt;
''Attus limbatus''&lt;br /&gt;
''Dendryphantes grossus''&lt;br /&gt;
''Euophrys farinosa''&lt;br /&gt;
''Attus grossipes''&lt;br /&gt;
''Marpissa grossa''&lt;br /&gt;
''Euophrys arcuata''&lt;br /&gt;
''Euophrys paludicola''&lt;br /&gt;
''Maturna arcuata''&lt;br /&gt;
''Attus viridimanus''&lt;br /&gt;
''Attus arcuata''&lt;br /&gt;
''Maturna grossipes''&lt;br /&gt;
''Euophrys limbata''&lt;br /&gt;
''Attus albociliatus''&lt;br /&gt;
''Attus farinosus''&lt;br /&gt;
''Hasarius arcuata''&lt;br /&gt;
''Ergane arcuata''&lt;br /&gt;
''Hasarius farinosus''&lt;br /&gt;
''Evarcha marcgravii''
}}

'''''Evarcha arcuata''''' je [[palearktika|palearktična]] vrsta pajkov [[Skakači (pajki)|skakačev]].&lt;ref&gt;{{cite web|title=Evarcha arcuata|url=http://www.wsc.nmbe.ch/species/29345|website=World Spider Catalog|accessdate=7. avgusta 2017}}&lt;/ref&gt;

==Opis==
[[File:Evarcha.arcuata.male.3.jpg|thumb|left|samec]]
[[File:Evarcha arcuata (female), Wollenberg, Hesse, Germany - 20110429.ogv|thumb|left|thumbtime=32|samica]]
[[Samec|Samci]] te vrste dosežejo v dolžino do 6, [[samica|samice]] pa okoli 8&amp;nbsp;mm. Samica ima rjavo in belo [[glavoprsje]], na [[zadek|zadku]] pa ima značilen vzorec diagonalnih črnih pik, ki so včasih belo obrobljene. Samci so skoraj povsem črne barve z bakrenim pridihom. Po obrazu imajo samci horizontalen belo-črn progast vzorec. Značilno za to vrsto pajkov je, da samice branijo svojo jajčno vrečko.&lt;ref name=Bellmann-208&gt;{{cite book |author=Heiko Bellmann |year=1997 |title=Kosmos-Atlas Spinnentiere Europas |publisher=Kosmos |isbn=3-440-10746-9 |page=208}}&lt;/ref&gt;

==Reference==
{{Refsez}}

==Zunanje povezave==
*{{Commons category-inline|Evarcha arcuata|''Evarcha arcuata''}}

{{Taxonbar|from=Q140629}}

{{spider-stub}}

[[Kategorija:Skakači (pajki)]]
[[Kategorija:Pajki Evrope]]
[[Kategorija:Pajki Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1757]]</text>
      <sha1>mdk321ubtcl5jk9bfopxp2auoaj7xf4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Icius subinermis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>448541</id>
    <revision>
      <id>5748441</id>
      <parentid>5111242</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:48:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2662" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| name = ''Icius subinermis''
| image              = Icius.subinermis.male.1.jpg
| image_caption      = samec
| image_width        = 250px
| regnum = [[Živali|Animalia]] (živali)
| phylum = [[Členonožci|Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Pajkovci|Arachnida]] (pajkovci)
| ordo = [[Pajki|Araneae]] (pajki)
| familia = [[Salticidae]] (skakači)
| subfamilia         = [[Heliophaninae]]
| genus              = ''[[Icius]]''
| species            = '''''I. subinermis'''''
| binomial           = ''Icius subinermis''
| binomial_authority = [[Eugène Simon|Simon]], 1937
| range_map          = Distribution.icius.subinermis.1.png
| range_map_caption  = približna razširjenost
| range_map_width    = 250px
| synonyms           =
''Icius notabilis'' (napačno identificiran)
}}

'''''Icius subinermis''''' je [[sredozemlje|sredozemska]]&lt;ref name=wsc&gt;Platnick 2008&lt;/ref&gt; vrsta pajkov [[Skakači (pajki)|skakačev]], ki je bila pred nedavnim odkrita tudi v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;Kostanjŝek &amp; Fiŝer 2005&quot;&gt;Kostanjŝek &amp; Fiŝer 2005&lt;/ref&gt;

==Opis==
Za to vrsto je značilen [[spolni dimorfizem]], saj so samci drugače obarvani od samic.&lt;ref name=bellmann&gt;Bellmann 1997&lt;/ref&gt;

==Biologija==
Ta vrsta skakačev se najpogosteje zadržuje v bližini potokov in rek ter na vlažnih travnikih. Za zaščito pred slabim vremenom si ti pajki spletejo svilena zatočišča pod kamni ali med grmovjem.&lt;ref name=bellmann/&gt;

==Razširjenost==
Sprva je pajek poseljeval zgolj sredozemske države, kasneje pa so ga našli tudi v rastlinjakih severneje v Evropi. Leta 1995 so tako pajka našli v [[Köln]]u&lt;ref name=bellmann/&gt;, kasneje pa še v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Švica|Švici]] in [[Italija|Italiji]].&lt;ref name=&quot;Kostanjŝek &amp; Fiŝer 2005&quot;/&gt;

==Opombe==
{{Refsez}}

==Reference==
* {{aut|Bellmann, Heiko}} (1997): Kosmos-Atlas Spinnentiere Europas. ''Kosmos''. {{ISBN|3-440-10746-9}}
* {{aut|Kostanjŝek, Rok &amp; Fiŝer, Cene}} (2005): New records of jumping spiders (Araneae: Salticidae) for Slovenia. ''Natura Sloveniae'' '''7'''(1): 5-11. [http://web.bf.uni-lj.si/bi/NATURA-SLOVENIAE/pdf/NatSlo_7_1_1.pdf PDF]
* {{aut|Platnick, Norman I.}} (2008): [http://research.amnh.org/entomology/spiders/catalog/index.html The world spider catalog], version 9.0. ''American Museum of Natural History''.

==Zunanje povezave==
{{Commons|Icius subinermis}}
* Salticidae.org: [http://salticidae.org/salticid/diagnost/icius/subiner.htm Risbe in fotografije]

{{Taxonbar|from=Q952943}}

{{spider-stub}}

{{DEFAULTSORT:Icius Subinermis}}
[[Kategorija:Skakači (pajki)]]
[[Kategorija:Pajki Evrope]]
[[Kategorija:Pajki Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1937]]</text>
      <sha1>eh0xn4jubl780a82xjp4hdo1249n9la</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Walter Manoschek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>449958</id>
    <revision>
      <id>5748405</id>
      <parentid>5010719</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:08:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>prva vrstica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3509" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{wikificiraj}}
{{infopolje oseba}}
'''Walter Manoschek''' (* [[21. avgust]] [[1957]] na [[Dunaj|Dunaju]]) je avstrijski politolog in izredni univerzitetni profesor na univerzi na Dunaju.

== Življenje ==
Leta 1990 je Manoschek zaključil svoj študij politične znanosti na Dunajski univerzi z dr. fil. in je nato med letami 1992 in 2001 deloval kot asistent na ištitutu za državno in politično znanost na univerzi na Dunaju. Od leta 2001 naprej je habitiliran na isti univerzi za politično znanost in je tudi izvrstni univerzitetni profesor, prav tam od leta 2004 do 2006 nadalje tudi predsednik inštituta za državno znanost. Manoschek se je v sklopu svojega znanstvenega dela pred vsem ukvarjal s prvo polovico 20. stoletja v Avstriji in Nemčiji. Udeležil se je tudi kot izdatelj publikacije raznih delov na tematiko zločince oborožene sile v drugi svetovni vojni. Poleg tega je po naročilu zveznega ministrstva za izobrazbo in raziskavo vodil raziskave o zgodovini žrtev NS- sodstva vojske.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=http://www.waltermanoschek.at|title=Walter Manoschek|last=|first=|authorlink=https://de.wikipedia.org/wiki/Walter_Manoschek|date=2018-06-12|journal=Wikipedia|accessdate=|language=de}}&lt;/ref&gt; Prišel je do spoznanja, da je pri 1300 raziskovanih primerih avstrijskih prebežnikov oborožene sile samo pri dveh primerih prišlo do usmrtitvenega delikta. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://medienportal.univie.ac.at/uniview/wissenschaft-gesellschaft/detailansicht/artikel/im-gespraech-regisseur-und-politikwissenschafter-walter-manoschek/?no_cache=1|title=Im Gespräch: Regisseur und Politikwissenschafter Walter Manoschek|accessdate=2018-06-12|website=medienportal.univie.ac.at|language=de}}&lt;/ref&gt; Novembra 2012 je sklopu 50. »Viennale« bilo pokazano dokumentacija Walterja Manoscheka. Dokumentacija z imenom Dann bin ich ja ein Mörder (Potem sem ja morilec) se zaposluje z zločincom končne faze v »Deutsch Schützen« &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; (kraj v Avstriji). Elfriede Jelinek piše o tem filmu: »To je velika umetnost. To se je do zdaj zgodilo zelo redko, pač kot rečeno, prikaz brez vneme in besa, od nekoga, ki ima strastno sočustvovanje za žrtve, brez demoniziranja storilcev. Tukaj nekdo poskuša, ki za tega ve, kljub temu razumeti. To je zelo veliko.« &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.waltermanoschek.at|title=Walter Manoschek|date=|accessdate=2018-06-12|website=www.waltermanoschek.at|publisher=|last=|first=|language=de-DE}}&lt;/ref&gt; 

== Politika ==
K volitvami državnega zbora leta 2008 je bil Manoschek od poročilne revije profil vprašan po svoji volivni odločitvi in se je izgovarjal za avstrijsko komunistično stranko: »SPÖ (avstrijska socialnodemokratična stranka) sklepa potencialno koalicijo z FPÖ (avstrijska svobodnjaška stranka) ali z BZÖ (zveza prihodnost Avstrija), to je demokratično politično gledano nemogoče. KPÖ (avstrijska komunistična stranka) zastopa jasna stališča, od katerih veliko zavzamem. Preden volim neveljavno, volim KPÖ.“ &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.kpoe-steiermark.at/wahlentscheidung-kpa.phtml|title=Wahlentscheidung: KPÖ|authorlink=Https://de.wikipedia.org/wiki/Walter Manoschek|date=|newspaper=KPÖ Steiermark|accessdate=2018-06-12|language=de}}&lt;/ref&gt; 

== Seznam sklicev == 
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Manoschek, Walter}}
[[Kategorija:Avstrijski politologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi na Dunaju]]</text>
      <sha1>cto28ffzp29lfhf2r0508dtep61pve4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748428</id>
      <parentid>5748405</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:40:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3531" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{wikificiraj}}
{{infopolje oseba}}
'''Walter Manoschek''' (* [[21. avgust]] [[1957]] na [[Dunaj|Dunaju]]) je avstrijski politolog in izredni univerzitetni profesor na univerzi na Dunaju.

== Življenje ==
Leta 1990 je Manoschek zaključil svoj študij politične znanosti na Dunajski univerzi z dr. fil. in je nato med leti 1992 in 2001 deloval kot asistent na inštitutu za državno in politično znanost na [[Univerza na Dunaju|univerzi na Dunaju]]. Od leta 2001 naprej je habitiliran na isti univerzi za politično znanost in je tudi izvrstni univerzitetni profesor, prav tam od leta 2004 do 2006 nadalje tudi predsednik inštituta za državno znanost. Manoschek se je v sklopu svojega znanstvenega dela pred vsem ukvarjal s prvo polovico 20. stoletja v Avstriji in Nemčiji. Udeležil se je tudi kot izdatelj publikacije raznih delov na tematiko zločince oborožene sile v drugi svetovni vojni. Poleg tega je po naročilu zveznega ministrstva za izobrazbo in raziskavo vodil raziskave o zgodovini žrtev NS- sodstva vojske.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=http://www.waltermanoschek.at|title=Walter Manoschek|last=|first=|authorlink=https://de.wikipedia.org/wiki/Walter_Manoschek|date=2018-06-12|journal=Wikipedia|accessdate=|language=de}}&lt;/ref&gt; Prišel je do spoznanja, da je pri 1300 raziskovanih primerih avstrijskih prebežnikov oborožene sile samo pri dveh primerih prišlo do usmrtitvenega delikta. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://medienportal.univie.ac.at/uniview/wissenschaft-gesellschaft/detailansicht/artikel/im-gespraech-regisseur-und-politikwissenschafter-walter-manoschek/?no_cache=1|title=Im Gespräch: Regisseur und Politikwissenschafter Walter Manoschek|accessdate=2018-06-12|website=medienportal.univie.ac.at|language=de}}&lt;/ref&gt; Novembra 2012 je sklopu 50. »Viennale« bilo pokazano dokumentacija Walterja Manoscheka. Dokumentacija z imenom Dann bin ich ja ein Mörder (Potem sem ja morilec) se zaposluje z zločincom končne faze v »Deutsch Schützen« &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; (kraj v Avstriji). Elfriede Jelinek piše o tem filmu: »To je velika umetnost. To se je do zdaj zgodilo zelo redko, pač kot rečeno, prikaz brez vneme in besa, od nekoga, ki ima strastno sočustvovanje za žrtve, brez demoniziranja storilcev. Tukaj nekdo poskuša, ki za tega ve, kljub temu razumeti. To je zelo veliko.« &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.waltermanoschek.at|title=Walter Manoschek|date=|accessdate=2018-06-12|website=www.waltermanoschek.at|publisher=|last=|first=|language=de-DE}}&lt;/ref&gt; 

== Politika ==
K volitvami državnega zbora leta 2008 je bil Manoschek od poročilne revije profil vprašan po svoji volivni odločitvi in se je izgovarjal za avstrijsko komunistično stranko: »SPÖ (avstrijska socialnodemokratična stranka) sklepa potencialno koalicijo z FPÖ (avstrijska svobodnjaška stranka) ali z BZÖ (zveza prihodnost Avstrija), to je demokratično politično gledano nemogoče. KPÖ (avstrijska komunistična stranka) zastopa jasna stališča, od katerih veliko zavzamem. Preden volim neveljavno, volim KPÖ.“ &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.kpoe-steiermark.at/wahlentscheidung-kpa.phtml|title=Wahlentscheidung: KPÖ|authorlink=Https://de.wikipedia.org/wiki/Walter Manoschek|date=|newspaper=KPÖ Steiermark|accessdate=2018-06-12|language=de}}&lt;/ref&gt; 

== Seznam sklicev == 
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Manoschek, Walter}}
[[Kategorija:Avstrijski politologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi na Dunaju]]</text>
      <sha1>cpsi18lw3jntj9c997lqxka3232zghi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Laura Mancinelli</title>
    <ns>0</ns>
    <id>452528</id>
    <revision>
      <id>5748404</id>
      <parentid>5610548</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:07:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>links removed</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2532" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{Infopolje Oseba|caption=Laura Mancinelli}}
'''Laura Mancinelli''' ({{IPA-it|ˈlaura mantʃiˈnɛlli}}), [[Italijani|italijanska]] [[pisatelj|pisateljica]], [[germanist|germanistka]] in medievalistka, * [[18. december]] [[1933]], [[Videm, Italija|Videm]], † [[7. julij]] [[2016]], [[Torino]].

Univerzitetna predavateljica, prevajalka, esejistka (številni eseji o [[Srednji vek|srednjeveški]] zgodovini) in avtorica zgodovinskih romanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.einaudi.it/autori/laura-mancinelli/|title=Laura Mancinelli &lt; Einaudi|website=www.einaudi.it|last=Editore|first=Giulio Einaudi}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Laura Mancinelli &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/laura-mancinelli//|title=Mancinelli, Laura nell'Enciclopedia Treccani|website=www.treccani.it}}&lt;/ref&gt; se je rodila v Videm leta 1933 in štiri leta živela v Roveretu, preden se je leta 1937 preselila v [[Torino]] z družino.

Po šolskem izobraževanju in študiju je diplomirala na [[Univerza v Torinu|Univerzi v Torinu]] leta 1956 z diplomo iz [[nemška književnost|nemške književnosti]] s poudarkom na sodobni literaturi.

Po doktoratu je poučevala, ne da bi se odrekla strasti do srednjeveške nemške kulture. Leta 1969 je napisala esej ''Pesem o Nibelungih. Težave in vrednote''.

V sedemdesetih letih je na [[Univerza v Sassariju|Univerzi v Sassariju]] poučevala germansko filologijo in pozneje v Benetke poklicala nemška ladjica [[Ladislao Mittner]], leta 1976 pa je na [[Univerza v Benetkah|Univerzi Ca'Foscari v Benetkah]] pridobila naziv zgodovinarke nemškega jezika.

Po nasvetu svojega kolega in prijatelja, [[Claudio Magris|Claudia Magrisa]], je leta 1972 uredila in prevedla v [[italijanščina|italijanščino]] iz prvotne knjige, ''[[Pesem o Nibelungih|Nibelungenlied]]'', leta 1978 je prevedla ''[[Tristan]]'' ([[Gottfried von Straßburg]]), leta 1989 pa ''[[Gregorius]]'' in ''[[Ubogega Heinricha]]'' ([[Hartmann von Aue]]).

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija}}
{{wikinavedek}}

{{literat-stub}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Mancinelli, Laura}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1933]]
[[Kategorija:Umrli leta 2016]]
[[Kategorija:Italijanski pisatelji]]
[[Kategorija:Italijanski romanopisci v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Esejisti v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski romanopisci v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Esejisti v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Torinu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Torinu]]</text>
      <sha1>s5jmfaa75zk0mkbpje659cucr422xpu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748425</id>
      <parentid>5748404</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:37:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>links</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2547" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{Infopolje Oseba|caption=Laura Mancinelli}}
'''Laura Mancinelli''' ({{IPA-it|ˈlaura mantʃiˈnɛlli}}), [[Italijani|italijanska]] [[pisatelj|pisateljica]], [[germanist|germanistka]] in medievalistka, * [[18. december]] [[1933]], [[Videm, Italija|Videm]], † [[7. julij]] [[2016]], [[Torino]].

Univerzitetna predavateljica, prevajalka, esejistka (številni eseji o [[Srednji vek|srednjeveški]] zgodovini) in avtorica zgodovinskih romanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.einaudi.it/autori/laura-mancinelli/|title=Laura Mancinelli &lt; Einaudi|website=www.einaudi.it|last=Editore|first=Giulio Einaudi}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Laura Mancinelli &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/laura-mancinelli//|title=Mancinelli, Laura nell'Enciclopedia Treccani|website=www.treccani.it}}&lt;/ref&gt; se je rodila v Videm leta 1933 in štiri leta živela v Roveretu, preden se je leta 1937 preselila v [[Torino]] z družino.

Po šolskem izobraževanju in študiju je diplomirala na [[Univerza v Torinu|Univerzi v Torinu]] leta 1956 z diplomo iz [[nemška književnost|nemške književnosti]] s poudarkom na sodobni literaturi.

Po doktoratu je poučevala, ne da bi se odrekla strasti do srednjeveške nemške kulture. Leta 1969 je napisala esej ''Pesem o Nibelungih. Težave in vrednote''.

V sedemdesetih letih je na [[Univerza v Sassariju|Univerzi v Sassariju]] poučevala germansko filologijo in pozneje v [[Benetke]] poklicala nemškega ladjica [[Ladislao Mittner]]. Leta 1976 je na [[Univerza v Benetkah|Univerzi Ca'Foscari v Benetkah]] pridobila naziv zgodovinarke nemškega jezika.

Po nasvetu svojega kolega in prijatelja, [[Claudio Magris|Claudia Magrisa]], je leta 1972 uredila in v [[italijanščina|italijanščino]] prevedla delo ''[[Pesem o Nibelungih|Nibelungenlied]].'' 

Leta 1978 je prevedla ''[[Tristan]]'' ([[Gottfried von Straßburg]]). Leta 1989 je prevedla ''[[Gregorius]]'' in ''[[Ubogi Heinrich|Ubogega Heinricha]]'' ([[Hartmann von Aue]]).

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija}}
{{wikinavedek}}

{{literat-stub}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Mancinelli, Laura}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1933]]
[[Kategorija:Umrli leta 2016]]
[[Kategorija:Italijanski pisatelji]]
[[Kategorija:Italijanski romanopisci v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Esejisti v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski romanopisci v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Esejisti v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Torinu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Torinu]]</text>
      <sha1>mdz08mv4x7upg7buq6h2h09k2ve68n3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Saša Arsenovič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>454520</id>
    <revision>
      <id>5748206</id>
      <parentid>5609037</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:26:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2131" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar|name=Aleksander &quot;Saša&quot; Arsenovič|office=[[Župan Mestne občine Maribor]]|predecessor=[[Andrej Fištravec]]|successor=|signature=|religion=||term_start=[[19. december]] [[2018]]|term_end=}}'''Aleksander »Saša« Arsenovič''', slovenski [[podjetnik]], [[politik]] in [[pravnik]], [[3. november]] [[1966]], [[Maribor]]

Je župan [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]].

== Življenje ==
Rodil se je Aleksandru Arsenoviću st., veterinarju na Ptuju, in materi Alenki, kasneje sodnici v Mariboru. Sin Saša se jima je rodil leta 1966 in kmalu pokazal veselje do tenisa, ki ga je začel trenirati, kasneje pa ga je igral tudi profesionalno v Nemčiji. Maturo je opravil na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]] in nato študiral pravo in postal gostinski podjetnik. V prej večinoma razpadajočih mariborskih mestnih hišah je ustanovil več restavracij in [[Hotel|hotelov]], med njimi [[Hotel Maribor]] in [[Restavracija Rožmarin|Restavracijo Rožmarin]], poseduje tudi [[Žički dvor]] in [[Stari Radio]].

=== Družina ===
Ima štiri otroke, dva iz prejšnjega zakona.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mariborski župan četrtič očka, njegova žena je povila sina Tarasa|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/mariborski-zupan-cetrtic-ocka-njegova-zena-je-povila-sina-tarasa-531796|website=siol.net|accessdate=2021-11-23|language=sl|date=11. avgust 2020}}&lt;/ref&gt;

== Župan Maribora ==
Na listi [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] je napovedal kandidaturo za župana na Lokalnih volitvah 2018. V prvem krogu je povedel 38,16 %, [[2. december|2. decembra]] pa je v drugem krogu premagal [[Franc Kangler|Franca Kanglerja]] in bil izvoljen za župana [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]. 

== Glej tudi ==

* [[Seznam županov in mestnih sodnikov Maribora|Seznam županov Mestne občine Maribor]]

== Sklici ==
{{Sklici}}{{normativna kontrola}}{{Politician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Arsenovič, Saša Aleksander}}
[[Kategorija:Slovenski podjetniki]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Župani Mestne občine Maribor]]</text>
      <sha1>9bqufk5y7kt0p0tdxmav5ns1twbl5nv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Okustični</title>
    <ns>0</ns>
    <id>458996</id>
    <revision>
      <id>5748331</id>
      <parentid>5607913</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:32:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4253" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name            = Okustični
| image           = 
| image_size      = 
| landscape       = 
| alt             = 
| caption         = 
| background      = group_or_band
| alias           = 
| origin          = [[Slovenija]]
| genre           = 
| years_active    = 
| label           = 
| associated_acts = [[Jadranka Juras]]
| current_members = Mate Brodar&lt;br&gt;Karin Zemljič
| past_members    = 
| module          = 
| module2         = 
| module3         = 
}}
'''Okustični''' je slovenski glasbeni dvojec, ki ga tvorita [[Karin Zemljič]] (vokal) in [[Mate Brodar]] - Bro (vokal, kitara).

Začetki zasedbe segajo v leto 2013 (oz. 2012),&lt;ref&gt;http://thomaskaefel.com/bands-projects/zerodeniro/&lt;/ref&gt; v današnji obliki pa deluje od leta 2017. Sprva je štela tri člane: poleg Zemljičeve in Brodarja je v njej prepevala še Katja Koren (do sodelovanja med njimi je prišlo po tem, ko so na [[Slovenska popevka 2012|Slovenski popevki 2012]] skupaj peli spremljevalne vokale). Nastopali so (tudi) pod imenom Okustični trio.&lt;ref&gt;http://www.katjakoren.com/slo/bio.php&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.napovednik.com/dogodek250204_okusticni_trio_s_katjo_koren&lt;/ref&gt; Korenova je skupino še pred koncem leta 2013 zapustila. Po dvoletnem premoru je bil projekt Okustični leta 2016 ponovno obujen: najprej kot duo Zemljičeve in Brodarja, jeseni istega leta (konec oktobra) pa se jima je pridružila [[Katja Sever Kržič]] in z njima nastopala nekako do konca poletja 2017.&lt;ref&gt;http://www.satchmo.si/okusticna-bro-karin-zemljic&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.vetrinjski-dvor.si/dogodki/okusticni/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://2017.anin-festival.si/si/570/Izvajalci.aspx&lt;/ref&gt;

Septembra 2017 je izšla prva avtorska skladba Okustičnih »Pri nas«, ki sta jo Brodar in Zemljičeva – zopet kot dvojec – posnela v duetu z [[Jadranka Juras|Jadranko Juras]] (ta je z njima tudi večkrat nastopila, npr. na jutranjem koncertu pri [[Andrej Karoli|Andreju Karoliju]] na [[Val 202|Valu 202]] in na [[Festival Lent|Lentu]] 2018).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/popin/glasba/festivali-2018.html|title=Kako pestro bo festivalsko poletje pri nas in pri sosedih? |accessdate=15. 2. 2019 |date=29. 5. 2018 |format= |work=24ur }}&lt;/ref&gt; Zanjo je bil posnet tudi videospot. Junija 2018 je sledil njun drugi komad: priredba [[Janez Bončina - Benč|Benčeve]] »Ta noč je moja«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.rocker.si/duo-okusticni-s-priredbo-skladbe-ta-noc-je-moja/|title=Duo Okustični s priredbo skladbe ‘Ta noč je moja’ |accessdate=15. 2. 2019 |date=12. 6. 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 16. februarja 2019 sta s pesmijo »Metulji plešejo« nastopila na [[EMA 2019|EMI]].

Novembra 2019 je pri [[ZKP RTV Slovenija]] izšel njun prvenec ''Enkratna, neponovljiva'' (izdan pod imenom Okustični in Jadranka Juras). Zanj sta (leta 2021) prejela [[Zlata piščal (nagrada)|zlato piščal]] za album leta 2020.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zlatapiscal.si/sl/news/nagrade-zlata-piscal-2021-so-podeljene.html|title=Nagrade Zlata piščal 2021 so podeljene |accessdate= 4. 7. 2021|date=20. 5. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Sodelovala sta pri plošči ''Naredte revolucijo, za Kuzle gre'' (2020), za katero sta posnela priredbo njihove »Moje mame«.

==Diskografija==

;Albumi
* 2019: ''Enkratna, neponovljiva'' &lt;small&gt;(kot Okustični in Jadranka Juras)&lt;/small&gt;

;Radijski singli
* 2017: Pri nas &lt;small&gt;(z Jadranko Juras)&lt;/small&gt;
* 2018: Ta noč je moja
* 2019: Metulji plešejo
* 2019: Se vrti (Ko si na tleh)
* 2019: Enkratna, neponovljiva &lt;small&gt;(z Jadranko Juras)&lt;/small&gt;
* 2020: Po tisti dolgi poti
* 2020: Zvezde &lt;small&gt;(z Markom Črnčecem)&lt;/small&gt;
* 2020: Novoletna
* 2021: Moja mama

==Viri==
{{sklici|2}}
* http://www.napovednik.com/dogodek504764_urban_gathering_okusticni
* http://www.festival-lent.si/program-2018/dogodek/okustinijadrankajurashamotribute2love/
* {{navedi splet |url=http://www.radiozmaj.eu/okusticni-v-letu-2019-nastop-na-emi-in-izid-prvenca/ |title=Okustični v letu 2019: Nastop na EMI in izid prvenca! |accessdate=15. 2. 2019 |date=30. 1. 2019 |format= |work= }}

[[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Emi]]
[[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>slizyxr8k1cl1vvka0rxvbkxwg02h94</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2019</title>
    <ns>0</ns>
    <id>459798</id>
    <revision>
      <id>5748427</id>
      <parentid>5476060</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:39:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Moški */ sl.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10867" xml:space="preserve">{{Infopolje Mednarodno zimsko tekmovanje
| ime = Svetovno prvenstvo nordijskem smučanju
| leto = 2019
| leeto = 
| ostala_imena = 
| slika = 20180126 FIS NC WC Seefeld Seefeld 2019 850 9846.jpg
| velikost = 250px
| pod_sliko = Uradni logotip prvenstva
| gostiteljica = {{flag|FIN}}
| od_do = 20. februar – 3. marec 2019
| ekip = 
| prizorišče = [[Seefeld in Tirol|Seefeld]]
| mesta = 
| zmagovalci = 
| ženski_prvak = 
| ostali_prvak = 
| štetje = 
| štetje2 = 
| štetje3 = 
| tekem = 
| športnikov = 
| obisk = 
| njb = 
| škm = 
| con = Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju
| pre = [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2017|Lahti 2017]]
| nex = [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2021|Oberstdorf 2021]]
| posodobljeno = 
}}
'''Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2019''' je 53. [[svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju]], ki je potekalo med 20. februarjem in 3. marcem 2019 v [[Seefeld in Tirol|Seefeldu]] v Avstriji. 

== Dobitniki medalj ==
=== Smučarski teki ===
==== Moški ====
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
| Šprint&lt;ref&gt;[http://medias1.fis-ski.com/pdf/2019/CC/4343/2019CC4343RL.pdf Men's sprint results]&lt;/ref&gt;
| {{flagmedalist|[[Johannes Høsflot Klæbo]]|NOR}} || 3:21,17
| {{flagmedalist|[[Federico Pellegrino]]|ITA}} || 3:21,40
| {{flagmedalist|[[Gleb Retivih]]|RUS}} || 3:22,54
|-
| 30 km skiatlon&lt;ref&gt;[http://medias1.fis-ski.com/pdf/2019/CC/4345/2019CC4345RL.pdf Men's 30 kilometre pursuit results]&lt;/ref&gt;
| {{flagmedalist|[[Sjur Røthe]]|NOR}} || 1:10:21,8
| {{flagmedalist|[[Aleksander Bolšunov]]|RUS}} || 1:10:21,9
| {{flagmedalist|[[Martin Johnsrud Sundby]]|NOR}} || 1:10:22,5
|-
| Ekipni šprint&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2019/CC/4349/2019CC4349RLTF.pdf Men's team sprint results]&lt;/ref&gt;
|{{NOR}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Emil Iversen]]&lt;br&gt;[[Johannes Høsflot Klæbo]]&lt;/small&gt; || 18:49,86
|{{RUS}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Gleb Retivih]]&lt;br&gt;[[Aleksander Bolšunov]]&lt;/small&gt; || 18:51,74
|{{ITA}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Francesco De Fabiani]]&lt;br&gt;[[Federico Pellegrino]]&lt;/small&gt; || 18:53,89
|-
| 15 km klasično&lt;ref&gt;[http://medias3.fis-ski.com/pdf/2019/CC/4351/2019CC4351RL.pdf Men's 15 kilometre classical results]&lt;/ref&gt;
| {{flagmedalist|[[Martin Johnsrud Sundby]]|NOR}} || 38:22,6
| {{flagmedalist|[[Aleksander Besmertnih (smučarski tekač)|Aleksander Besmertnih]]|RUS}} || 38:25,5
| {{flagmedalist|[[Iivo Niskanen]]|FIN}} || 38:43,0
|-
| Štafeta 4 × 10 km&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2019/CC/4353/2019CC4353RL.pdf Men's  4 × 10 kilometre relay results]&lt;/ref&gt;
|{{NOR}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Emil Iversen]]&lt;br&gt;[[Martin Johnsrud Sundby]]&lt;br&gt;[[Sjur Røthe]]&lt;br&gt;[[Johannes Høsflot Klæbo]]&lt;/small&gt; || 1:42:32,1
|{{RUS}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Andrej Larkov]]&lt;br&gt;[[Aleksander Besmertnih (smučarski tekač)|Aleksander Besmertnih]]&lt;br&gt;[[Aleksander Bolšunov]]&lt;br&gt;[[Sergej Ustjugov]]&lt;/small&gt; || 1:43:10,9
|{{FRA}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Adrien Backscheider]]&lt;br&gt;[[Maurice Manificat]]&lt;br&gt;[[Clément Parisse]]&lt;br&gt;[[Richard Jouve]]&lt;/small&gt; ||  1:43:33,1
|-
| 50 km prosto&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2019/CC/4355/2019CC4355RL.pdf Men's 50 kilometre freestyle results]&lt;/ref&gt;
| {{flagmedalist|[[Hans Christer Holund]]|NOR}} || 1:49:59,3
| {{flagmedalist|[[Aleksander Bolšunov]]|RUS}} || 1:50:27,1
| {{flagmedalist|[[Sjur Røthe]]|NOR}} || 1:50:57,1
|}

====Ženske====
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
| Šprint&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2019/CC/4342/2019CC4342RL.pdf Women's sprint results]&lt;/ref&gt;
| {{flagmedalist|[[Maiken Caspersen Falla]]|NOR}} || 2:32,35
| {{flagmedalist|[[Stina Nilsson]]|SWE}} || 2:34,01
| {{flagmedalist|[[Mari Eide]]|NOR}} || 2:35,19
|-
| 15 km skiatlon&lt;ref&gt;[http://medias3.fis-ski.com/pdf/2019/CC/4344/2019CC4344RL.pdf Women's 15 kilometre pursuit results]&lt;/ref&gt;
| {{flagmedalist|[[Therese Johaug]]|NOR}} || 36:54,5
| {{flagmedalist|[[Ingvild Flugstad Østberg]]|NOR}} || 37:52,1
| {{flagmedalist|[[Natalija Neprijajeva]]|RUS}} || 37:53,2
|-
| Ekipni šprint&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2019/CC/4347/2019CC4347RLTF.pdf Women's team sprint results]&lt;/ref&gt;
|{{SWE}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Stina Nilsson]]&lt;br&gt;[[Maja Dahlqvist]]&lt;/small&gt; || 15:14,93
|{{SLO}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Katja Višnar]]&lt;br&gt;[[Anamarija Lampič]]&lt;/small&gt; || 15:15,30
|{{NOR}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Ingvild Flugstad Østberg]]&lt;br&gt;[[Maiken Caspersen Falla]]&lt;/small&gt; || 15:15,53
|-
| 10 km klasično&lt;ref&gt;[http://medias3.fis-ski.com/pdf/2019/CC/4350/2019CC4350RL.pdf Women's 10 kilometre classical results]&lt;/ref&gt;
| {{flagmedalist|[[Therese Johaug]]|NOR}} || 27:02,1
| {{flagmedalist|[[Frida Karlsson ]]|SWE}} || 27:14,3
| {{flagmedalist|[[Ingvild Flugstad Østberg]]|NOR}} || 27:37,7
|-
| Štafeta 4 × 5 km&lt;ref&gt;[http://medias2.fis-ski.com/pdf/2019/CC/4352/2019CC4352RL.pdf Women's 4 × 5 kilometre relay results]&lt;/ref&gt;
|{{SWE}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Ebba Andersson]]&lt;br&gt;[[Frida Karlsson]]&lt;br&gt;[[Charlotte Kalla]]&lt;br&gt;[[Stina Nilsson]]&lt;/small&gt; || 55:21,0
|{{NOR}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Heidi Weng]]&lt;br&gt;[[Ingvild Flugstad Østberg]]&lt;br&gt;[[Astrid Uhrenholdt Jacobsen]]&lt;br&gt;[[Therese Johaug]]&lt;/small&gt; || 55:24,1
|{{RUS}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Julija Belorukova]]&lt;br&gt;[[Anastasija Sedova]]&lt;br&gt;[[Ana Nečajevska]]&lt;br&gt;[[Natalija Neprijajeva]]&lt;/small&gt; || 57:24,8
|-
| 30 km prosto&lt;ref&gt;[http://medias1.fis-ski.com/pdf/2019/CC/4354/2019CC4354RL.pdf Women's 30 kilometre freestyle results]&lt;/ref&gt;
| {{flagmedalist|[[Therese Johaug]]|NOR}} || 1:14:26,2
| {{flagmedalist|[[Ingvild Flugstad Østberg]]|NOR}} || 1:15:03,0
| {{flagmedalist|[[Frida Karlsson]]|SWE}} || 1:15:10,2
|}

=== Nordijska kombinacija ===
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
| 10 km/velika skakalnica&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2019/NK/4161/2019NK4161ROF.pdf Individual large hill/10 km results]&lt;/ref&gt;
| {{flagmedalist|[[Eric Frenzel]]|GER}} || 23:43,0
| {{flagmedalist|[[Jan Schmid]]|NOR}} || 23:47,3
| {{flagmedalist|[[Franz-Josef Rehrl]]|AUT}} || 23:51,7
|-
| 2 x 7,5 km/velika skakalnica&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2019/NK/4162/2019NK4162ROF.pdf Team sprint large hill/2 × 7,5 km results]&lt;/ref&gt;
|{{GER}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Eric Frenzel]]&lt;br&gt;[[Fabian Rießle]]&lt;/small&gt; || 28:29,5
|{{NOR}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Jan Schmid]]&lt;br&gt;[[Jarl Magnus Riiber]]&lt;/small&gt; || 28:37,7
|{{AUT}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Franz-Josef Rehrl]]&lt;br&gt;[[Bernhard Gruber]]&lt;/small&gt; || 28:38,7
|-
| 10 km/srednja skakalnica&lt;ref&gt;[http://medias3.fis-ski.com/pdf/2019/NK/4163/2019NK4163ROF.pdf Individual normal hill/10 km results]&lt;/ref&gt;
| {{flagmedalist|[[Jarl Magnus Riiber]]|NOR}} || 25:01,3
| {{flagmedalist|[[Bernhard Gruber]]|AUT}} || 25:02,7
| {{flagmedalist|[[Akito Vatabe]]|JPN}} || 25:05,9
|-
| 4 x 5 km/srednja skakalnica&lt;ref&gt;[http://medias1.fis-ski.com/pdf/2019/NK/4164/2019NK4164ROF.pdf Team normal hill/4 × 5 km results]&lt;/ref&gt;
|{{NOR}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Espen Bjørnstad]]&lt;br&gt;[[Jan Schmid]]&lt;br&gt;[[Jørgen Graabak]]&lt;br&gt;[[Jarl Magnus Riiber]]&lt;/small&gt; || 50:15,5
|{{GER}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Johannes Rydzek]]&lt;br&gt;[[Eric Frenzel]]&lt;br&gt;[[Fabian Rießle]]&lt;br&gt;[[Vinzenz Geiger]]&lt;/small&gt; || 50:16,5
|{{AUT}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Bernhard Gruber]]&lt;br&gt;[[Mario Seidl]]&lt;br&gt;[[Franz-Josef Rehrl]]&lt;br&gt;[[Lukas Klapfer]]&lt;/small&gt; || 50:20,5
|}

=== Smučarski skoki ===
==== Moški ====
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
| Velika skakalnica&lt;ref&gt;[http://medias1.fis-ski.com/pdf/2019/JP/3187/2019JP3187RL.pdf Individual large hill results]&lt;/ref&gt;
| {{flagmedalist|[[Markus Eisenbichler]]|GER}} || 279,4
| {{flagmedalist|[[Karl Geiger]]|GER}} || 267,3
| {{flagmedalist|[[Killian Peier]]|SUI}} || 266,1
|-
| Ekipno velika skakalnica&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2019/JP/3188/2019JP3188RL.pdf Team large hill results]&lt;/ref&gt;
| {{GER}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Karl Geiger]]&lt;br&gt;[[Richard Freitag]]&lt;br&gt;[[Stephan Leyhe]]&lt;br&gt;[[Markus Eisenbichler]]&lt;/small&gt; || 987,5
| {{AUT}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Philipp Aschenwald]]&lt;br&gt;[[Michael Hayböck]]&lt;br&gt;[[Daniel Huber (smučarski skakalec)|Daniel Huber]]&lt;br&gt;[[Stefan Kraft]]&lt;/small&gt; || 930,9
| {{JPN}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Jukija Sato]]&lt;br&gt;[[Daiki Ito]]&lt;br&gt;[[Džunširo Kobajaši]]&lt;br&gt;[[Rjoju Kobajaši]]&lt;/small&gt; || 920,2
|-
| Srednja skakalnica&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2019/JP/3192/2019JP3192RL.pdf Men's individual normal hill results]&lt;/ref&gt;
| {{flagmedalist|[[Dawid Kubacki]]|POL}} || 218,3
| {{flagmedalist|[[Kamil Stoch]]|POL}} || 215,5
| {{flagmedalist|[[Stefan Kraft]]|AUT}} || 214,8
|}

====Ženske====
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
| Srednja skakalnica&lt;ref&gt;[http://medias1.fis-ski.com/pdf/2019/JP/3189/2019JP3189RL2.pdf Women's team normal hill results]&lt;/ref&gt;
| {{GER}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Juliane Seyfarth]]&lt;br&gt;[[Ramona Straub]]&lt;br&gt;[[Carina Vogt]]&lt;br&gt;[[Katharina Althaus]]&lt;/small&gt; || 898,9
| {{AUT}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Eva Pinkelnig]]&lt;br&gt;[[Jacqueline Seifriedsberger]]&lt;br&gt;[[Chiara Hölzl]]&lt;br&gt;[[Daniela Iraschko-Stolz]]&lt;/small&gt; || 880,3
| {{NOR}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Anna Odine Strøm]]&lt;br&gt;[[Ingebjørg Saglien Bråten]]&lt;br&gt;[[Silje Opseth]]&lt;br&gt;[[Maren Lundby]]&lt;/small&gt; || 876,9
|-
| Ekipno srednja skakalnica&lt;ref&gt;[http://medias3.fis-ski.com/pdf/2019/JP/3190/2019JP3190RL.pdf Women's individual normal hill results]&lt;/ref&gt;
| {{flagmedalist|[[Maren Lundby]]|NOR}} || 259,6
| {{flagmedalist|[[Katharina Althaus]]|GER}} || 259,1
| {{flagmedalist|[[Daniela Iraschko-Stolz]]|AUT}} || 247,6
|}

==== Mešano ====
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
| Ekipno srednja skakalnica&lt;ref&gt;[http://medias2.fis-ski.com/pdf/2019/JP/3193/2019JP3193RL.pdf Mixed team normal hill results]&lt;/ref&gt;
| {{GER}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Katharina Althaus]]&lt;br&gt;[[Markus Eisenbichler]]&lt;br&gt;[[Juliane Seyfarth]]&lt;br&gt;[[Karl Geiger]]&lt;/small&gt; || 1012,2
| {{AUT}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Eva Pinkelnig]]&lt;br&gt;[[Philipp Aschenwald]]&lt;br&gt;[[Daniela Iraschko-Stolz]]&lt;br&gt;[[Stefan Kraft]]&lt;/small&gt; || 989,9
| {{NOR}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Anna Odine Strøm]]&lt;br&gt;[[Robert Johansson]]&lt;br&gt;[[Maren Lundby]]&lt;br&gt;[[Andreas Stjernen]]&lt;/small&gt; || 938,4
|}

==Medalje po državah==
{{Medals table
 | caption        = 
 | host           = AUT
 | flag_template  = 
 | event          = 
 | team           = 
 | gold_NOR = 13| silver_NOR = 5 | bronze_NOR = 7
 | gold_GER = 6 | silver_GER = 3 | bronze_GER = 0
 | gold_SWE = 2 | silver_SWE = 2 | bronze_SWE = 1
 | gold_POL = 1 | silver_POL = 1 | bronze_POL = 0
 | gold_RUS = 0 | silver_RUS = 5 | bronze_RUS = 3
 | gold_AUT = 0 | silver_AUT = 4 | bronze_AUT = 5 |host_AUT=yes
 | gold_ITA = 0 | silver_ITA = 1 | bronze_ITA = 1
 | gold_SLO = 0 | silver_SLO = 1 | bronze_SLO = 0
 | gold_JPN = 0 | silver_JPN = 0 | bronze_JPN = 2
 | gold_FIN = 0 | silver_FIN = 0 | bronze_FIN = 1
 | gold_FRA = 0 | silver_FRA = 0 | bronze_FRA = 1
 | gold_SUI = 0 | silver_SUI = 0 | bronze_SUI = 1
 }}

==Sklici==
{{sklici|3}}

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki|FIS Nordic World Ski Championships 2019}}
* {{official|https://www.seefeld.com/en/seefeld2019}}

{{Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju}}

[[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|2019]]
[[Kategorija:2019 v športu]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Avstriji]]
[[Kategorija:Seefeld in Tirol]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>o3tmzp7reyzivbbj68pyzm8pskhjn8j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Guðni Thorlacius Jóhannesson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>464569</id>
    <revision>
      <id>5748114</id>
      <parentid>5685986</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T12:51:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>/* Predsednik Islandije */ obisk v Sloveniji</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5930" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name = Guðni Thorlacius Jóhannesson
|image = &lt;!-- WD --&gt;
|office = 6. [[predsednik Islandije]]
|primeminister = [[Sigurður Ingi Jóhannsson]]&lt;br /&gt;[[Bjarni Benediktsson (born 1970)|Bjarni Benediktsson]]&lt;br /&gt;[[Katrín Jakobsdóttir]]
|term_start = [[1. avgust]] [[2016]]
|term_end =
|predecessor = [[Ólafur Ragnar Grímsson]]
|successor =
|birth_name = Guðni Thorlacius Jóhannesson
|birth_date = &lt;!-- wd --&gt;
|birth_place = &lt;!-- wd --&gt;
|death_date =
|death_place =
|party = neodvisen
|alma_mater = [[Univerza v Warwicku]]&lt;br /&gt;[[Univerza v Islandiji]]&lt;br /&gt;[[Kolidž Sv. Antona]]&lt;br /&gt;[[Oxford Queen Mary]]&lt;br /&gt;[[Univerza v Londonu]]
|children = 5
|website = &lt;!-- wd --&gt;
}}

'''Guðni Thorlacius Jóhannesson''', [[Seznam islandskih politikov|islandski politik]] in predsednik države, * [[26. junij]] [[1968]], [[Reykjavík|Reykjavik]].

Je trenutni predsednik Islandije.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Johannesson novi predsednik Islandije|url=https://www.delo.si/svet/evropa/johannesson-nov-predsednik-islandije.html|website=www.delo.si|date=2016-06-26|accessdate=2019-08-13|language=sl-si|first=Pi K.|last=STA}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==

=== Zgodnje življenje ===
Rodil se je mami novinarki in očetu športnemu inštruktorju. V mladosti je igral [[rokomet]]. Leta 1991 je na Univerzi v Warwicku v [[Anglija|Angliji]] diplomiral iz [[Zgodovina|zgodovine]] in politologije, leta 1997 pa je magistriral iz [[Umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] [[Univerza na Islandiji|Univerzi na Islandiji]]. Na univerzitetni ravni je študiral tudi [[Nemščina|nemščino]] in [[Ruščina|ruščino]], leta 1999 pa na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] končal magisterij iz zgodovine. Leta 2003 je iz zgodovine tudi doktoriral, in sicer na [[Univerza v Londonu|Univerzi v Londonu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=http://www.forseti.is/en/the-president/|url=http://www.forseti.is/en/the-president/|website=Forseti.is|accessdate=2019-08-13}}&lt;/ref&gt;

Kasneje je deloval kot predavatelj na več univerzah, med njimi na islandski, londonski in Univerzi Bifröst, predvsem kot strokovnjak za [[Zgodovina Islandije|islandsko zgodovino]]. Že v času študija je v [[Islandščina|islandščino]] prevedel nekaj del [[Stephen King|Stephena Kinga]]. Od leta 2011 do 2015 je bil Guðni predsednik islandskega zgodovinskega društva [[Sögufélag]]. V islandski javnosti je bil izjemno poznan, predvsem zaradi vloge komentatorja notranjepolitičnega dogajanja, sploh v času afere [[Panamski dokumenti]], ki je zaradi podjetja v davčnih oazah odnesla islandskega premierja [[Sigmundur Davíð Gunnlaugsson|Sigmundurja Davíða Gunnlaugssona]].&lt;sup&gt;[3]&lt;/sup&gt;
[[Slika:Guðni Th. Jóhannesson and Vladimir Putin (2017-03-30) 01.jpg|levo|sličica|Z [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]].]]

=== Predsednik Islandije ===
5. maja 2016 je bil izvoljen za 6. predsednika Islandije in na tem mestu zamenjal [[Ólafur Ragnar Grímsson|Ólafurja Grímssona]], ki je otoški državi predsedoval dvajset let.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Jóhannesson je nastopil kot neodvisen kandidat in osvojil 39,1 % glasov. Ob izvolitvi je bil star 48 let, kar pomeni, da je najmlajši predsednik Islandije. Prva težka naloga, ki ga je doletela kot predsednika, je bilo imenovanje nove vlade, saj v času politične nestabilnosti v parlamentu ni bilo mogoče zagotoviti zadostne večine. Gordijski vozel je presekala [[Katrín Jakobsdóttir]], ki je postala nova premierka.

Jóhannesson je kot predsednik veliko pozornosti vzbudil leta 2017, ko je med obiskom neke srednje šole izjavil, da bi prepovedal [[ananas]] na [[Pica|pici]], saj ga ne mara. Mediji so izjavo hitro povzeli, Jóhannesson pa se je obranil, da je šlo za šalo in da takšne pristojnosti nima.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Islandski predsednik bi prepovedal ananas na pici|url=https://govori.se/zanimivosti/islandski-predsednik-bi-prepovedal-ananas-na-pici/|website=Govori.se|date=2017-02-23|accessdate=2019-08-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Za ponovni mandat se je potegoval tudi na [[Volitve predsednika Islandije 2020|islandskih predsedniških volitvah 2020]]. Izzval ga je le neodvisni kandidat [[Guðmundur Franklín Jónsson]]. Jóhannesson je prejel 150.913 glasov oz. 92.2 %.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na islandskih predsedniških volitvah zmagal Johannesson|url=https://www.rtvslo.si/svet/na-islandskih-predsedniskih-volitvah-zmagal-johannesson/396687|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-12|language=sl}}&lt;/ref&gt; 28. avgusta 2022 se je mudil na uradnem obisku v [[Slovenija|Sloveniji]], čez nekaj dni pa je bil tudi eden od gostov [[Blejski strateški forum|Blejskega strateškega foruma]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Pahor ob obisku islandskega predsednika izpostavil medsebojno naklonjenost med državama|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-pahor-ob-obisku-islandskega-predsednika-izpostavil-medsebojno-naklonjenost-med-drzavama/638564|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Zasebno ===
Ima dva brata, [[Patrekur Jóhannesson]] je nekdanji islandski [[Rokomet|rokomentni]] reprezentant, bil pa je tudi trener avstrijske reprezentance.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=European Handball Federation - Patrekur Jóhannesson to coach Austria's men's national team until 2015 / Article|url=http://www.eurohandball.com/article/016360/Patrekur+J%C3%B3hannesson+to+coach+Austria%27s+men%27s+national+team+until+2015|website=www.eurohandball.com|accessdate=2019-08-13|language=en}}&lt;/ref&gt; Med študijem v Londonu je spoznal svojo bodočo ženo, kanadčanko Elizo Jean Reid, s katero štiri otroke, še eno hčerko pa iz prejšnje zveze. 

== Glej tudi: ==

* [[Seznam predsednikov Islandije]]
* [[Vstop Islandije v Evropsko unijo]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Jóhannesson, Guðni Thorlacius}}
[[Kategorija:Prevajalci]]
[[Kategorija:Islandci]]
[[Kategorija:Zgodovinarji]]
[[Kategorija:Islandski politiki]]</text>
      <sha1>okxkmnalx1hbsc2wwip5f7pxkmym11e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748174</id>
      <parentid>5748114</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:22:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slog, dp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6042" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name = Guðni Thorlacius Jóhannesson
|image = &lt;!-- WD --&gt;
|office = 6. [[predsednik Islandije]]
|primeminister = [[Sigurður Ingi Jóhannsson]]&lt;br /&gt;[[Bjarni Benediktsson (born 1970)|Bjarni Benediktsson]]&lt;br /&gt;[[Katrín Jakobsdóttir]]
|term_start = [[1. avgust]] [[2016]]
|term_end =
|predecessor = [[Ólafur Ragnar Grímsson]]
|successor =
|birth_name = Guðni Thorlacius Jóhannesson
|birth_date = &lt;!-- wd --&gt;
|birth_place = &lt;!-- wd --&gt;
|death_date =
|death_place =
|party = neodvisen
|alma_mater = [[Univerza v Warwicku]]&lt;br /&gt;[[Univerza v Islandiji]]&lt;br /&gt;[[Kolidž Sv. Antona]]&lt;br /&gt;[[Oxford Queen Mary]]&lt;br /&gt;[[Univerza v Londonu]]
|children = 5
|website = &lt;!-- wd --&gt;
}}

'''Guðni Thorlacius Jóhannesson''', [[Islandci|islandski]] [[politik]], * [[26. junij]] [[1968]], [[Reykjavík|Reykjavik]].

Je trenutni predsednik Islandije.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi novice |title=Johannesson novi predsednik Islandije |url=https://www.delo.si/svet/evropa/johannesson-nov-predsednik-islandije.html |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2016-06-26 |accessdate=2019-08-13}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Zgodnje življenje ===
Rodil se je mami novinarki in očetu športnemu inštruktorju. V mladosti je igral [[rokomet]]. Leta 1991 je na Univerzi v Warwicku v [[Anglija|Angliji]] diplomiral iz [[Zgodovina|zgodovine]] in politologije, leta 1997 pa je magistriral iz [[Umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] [[Univerza Islandije|Univerzi Islandije]]. Na univerzitetni ravni je študiral tudi [[Nemščina|nemščino]] in [[Ruščina|ruščino]], leta 1999 pa na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] končal magisterij iz zgodovine. Leta 2003 je iz zgodovine tudi doktoriral, in sicer na [[Univerza v Londonu|Univerzi v Londonu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=http://www.forseti.is/en/the-president/|url=http://www.forseti.is/en/the-president/|website=Forseti.is|accessdate=2019-08-13}}&lt;/ref&gt;

Kasneje je deloval kot predavatelj na več univerzah, med njimi na islandski, londonski in Univerzi Bifröst, predvsem kot strokovnjak za [[Zgodovina Islandije|islandsko zgodovino]]. Že v času študija je v [[Islandščina|islandščino]] prevedel nekaj del [[Stephen King|Stephena Kinga]]. Od leta 2011 do 2015 je bil Guðni predsednik islandskega zgodovinskega društva [[Sögufélag]]. V islandski javnosti je bil izjemno poznan, predvsem zaradi vloge komentatorja notranjepolitičnega dogajanja, sploh v času afere [[Panamski dokumenti]], ki je zaradi podjetja v davčnih oazah odnesla islandskega premierja [[Sigmundur Davíð Gunnlaugsson|Sigmundurja Davíða Gunnlaugssona]].&lt;sup&gt;[3]&lt;/sup&gt;
[[Slika:Guðni Th. Jóhannesson and Vladimir Putin (2017-03-30) 01.jpg|levo|sličica|Z [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]].]]

=== Predsednik Islandije ===
5. maja 2016 je bil izvoljen za 6. predsednika Islandije in na tem mestu zamenjal [[Ólafur Ragnar Grímsson|Ólafurja Grímssona]], ki je otoški državi predsedoval dvajset let.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Jóhannesson je nastopil kot neodvisen kandidat in osvojil 39,1 % glasov. Ob izvolitvi je bil star 48 let, kar pomeni, da je najmlajši predsednik Islandije. Prva težka naloga, ki ga je doletela kot predsednika, je bilo imenovanje nove vlade, saj v času politične nestabilnosti v parlamentu ni bilo mogoče zagotoviti zadostne večine. Gordijski vozel je presekala [[Katrín Jakobsdóttir]], ki je postala nova premierka.

Jóhannesson je kot predsednik veliko pozornosti vzbudil leta 2017, ko je med obiskom neke srednje šole izjavil, da bi prepovedal [[ananas]] na [[Pica|pici]], saj ga ne mara. Mediji so izjavo hitro povzeli, Jóhannesson pa se je obranil, da je šlo za šalo in da takšne pristojnosti nima.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Islandski predsednik bi prepovedal ananas na pici|url=https://govori.se/zanimivosti/islandski-predsednik-bi-prepovedal-ananas-na-pici/|website=Govori.se|date=2017-02-23|accessdate=2019-08-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Za ponovni mandat se je potegoval tudi na [[Volitve predsednika Islandije 2020|islandskih predsedniških volitvah 2020]]. Izzval ga je le neodvisni kandidat [[Guðmundur Franklín Jónsson]]. Jóhannesson je prejel 150.913 glasov oz. 92,2 %.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na islandskih predsedniških volitvah zmagal Johannesson|url=https://www.rtvslo.si/svet/na-islandskih-predsedniskih-volitvah-zmagal-johannesson/396687|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-12|language=sl}}&lt;/ref&gt; 28. avgusta 2022 se je mudil na uradnem obisku v [[Slovenija|Sloveniji]], čez nekaj dni pa je bil tudi eden od gostov [[Blejski strateški forum|Blejskega strateškega foruma]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Pahor ob obisku islandskega predsednika izpostavil medsebojno naklonjenost med državama|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-pahor-ob-obisku-islandskega-predsednika-izpostavil-medsebojno-naklonjenost-med-drzavama/638564|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Zasebno ===
Ima dva brata: [[Patrekur Jóhannesson]] je nekdanji islandski [[rokomet]]ni reprezentant, bil pa je tudi trener avstrijske reprezentance.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=European Handball Federation - Patrekur Jóhannesson to coach Austria's men's national team until 2015 / Article|url=http://www.eurohandball.com/article/016360/Patrekur+J%C3%B3hannesson+to+coach+Austria%27s+men%27s+national+team+until+2015|website=www.eurohandball.com|accessdate=2019-08-13|language=en}}&lt;/ref&gt; Med študijem v Londonu je spoznal svojo bodočo ženo, kanadčanko Elizo Jean Reid, s katero štiri otroke, še eno hčerko pa iz prejšnje zveze. 

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam predsednikov Islandije]]
* [[Vstop Islandije v Evropsko unijo]]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Jóhannesson, Guðni Thorlacius}}
[[Kategorija:Islandski politiki]]
[[Kategorija:Islandski prevajalci]]
[[Kategorija:Islandski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze Islandije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Oxfordu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Warwicku]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Londonu]]</text>
      <sha1>n3lkmjkyrb7tb7c44li0ctowoixyr0v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Evropsko prvenstvo v odbojki 2019</title>
    <ns>0</ns>
    <id>465193</id>
    <revision>
      <id>5748423</id>
      <parentid>5198767</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:34:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Reference */ {{Šport v Sloveniji}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3606" xml:space="preserve">{{Infopolje FIVB tournament
| competition  = Evropsko prvenstvo v odbojki
| continent    = Evropa
| gender       = 
| year         = 2019
| logo         = Volleyball Men's European Championship 2017 in Szczecin.jpg
| size         = 250px
| caption      = 
| host         = {{BEL}}&lt;br /&gt;{{FRA}}&lt;br /&gt;{{NED}}&lt;br /&gt;{{SLO}}
| dates        = 13. do 29. september 2019
| teams        = 24
| venues       = 10
| cities       = 10
| champions    = Srbija
| title_number = 3
| mvp          = 
| website      = [http://www.cev.lu/Competition-Area/competition.aspx?ID=840&amp;PID=-1 CEV]
| last         = Evropsko prvenstvo v odbojki 2017
| next         = Evropsko prvenstvo v odbojki 2021
}}
'''Evropsko prvenstvo v [[Odbojka|odbojki]] 2019''' je bilo 31. evropsko prvenstvo, ki je potekalo v štirih državah - Belgiji, Franciji, Nizozemski in Sloveniji. Polfinalna boja sta potekala v Sloveniji in Franciji, finale pa v Parizu, Francija.

Naslov evropskega prvaka je osvojila [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|reprezentanca Srbije]], ki je v finalu premagala [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|slovensko reprezentanco]].

==Prizorišča==
{| class=wikitable style=text-align:center width=40%
|-
!width=25%|Skupina A
!width=25%|Skupina B
!width=25%|Skupina B
!width=25%|Skupina C&lt;br /&gt;osmina finala&lt;br /&gt;četrtfinale&lt;br /&gt;polfinale
!width=25%|Skupina D
|-
|'''{{Flag|FRA}} [[Montpellier]]'''
|'''{{Flag|BEL}} [[Bruselj]]'''
|'''{{Flag|BEL}} [[Antwerpia]]'''
|'''{{Flag|SLO}} [[Ljubljana]]'''
|'''{{Flag|NLD}} [[Rotterdam]]'''
|-
|[[Park&amp;Suites Arena]]
|[[Palais 12]]
|[[Lotto Arena]]
|[[Arena Stožice]]
|[[Ahoy Rotterdam]]
|-
| '''10.700'''
|'''15.000'''  
| '''5.218'''
| '''12.480'''
| '''15.818'''
|-
|[[Slika:Arena de Montpellier (FRA).jpg|130px]]
|[[Slika:BW empty seats.jpg|130px]]
|[[Slika:2013 3-cushion World Championship-Outdoor-01.jpg|130px]]
|[[Slika:2011 boxing event in Stožice Arena-Dvorana stozice.jpg|130px]]
|[[Slika:Rotterdam Ahoy 2012.jpg|130px]]
|-
!width=25%|Skupina D
!width=25%|osmina finala&lt;br /&gt;četrtfinale
!width=25%|osmina finala&lt;br /&gt;četrtfinale
!width=25%|osmina finala&lt;br /&gt;četrtfinale
!width=25%|polfinale&lt;br /&gt;3. mesto&lt;br /&gt;finale
|-
|'''{{Flag|NLD}} [[Amsterdam]]'''
|'''{{Flag|FRA}} [[Nantes]]'''
|'''{{Flag|BEL}} [[Antwerpia]]'''
|'''{{Flag|NLD}} [[Apeldoorn]]'''
|'''{{Flag|FRA}} [[Pariz]]'''
|-
|[[Sporthallen Zuid]]
|[[Hall XXL]]
|[[Sportpaleis Antwerp]]
|[[Omnisport Apeldoorn]]
|[[AccorHotels Arena]]
|-
| '''6.000'''
| '''10.200'''
| '''23.359'''
| '''5.000'''
| '''20.300'''
|-
|[[Slika:Sporthallen Zuid.jpg|130px]]
|
|[[Slika:Sportpaleis.jpg|130px]]
|[[Slika:Omnisport Apeldoorn.jpg|130px]]
|[[Slika:AccorHotels Arena (Bercy Arena).jpg|130px]]
|}

== Skupine prvenstva ==
Žreb skupin je potekal 16. januarja 2019 v [[Bruselj|Bruslju]], [[Belgija]].&lt;ref&gt;https://www.cev.eu/News.aspx?NewsID=28319&amp;ID=5&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; width=700
|-
!width=25%|Skupina A
!width=25%|Skupina B
!width=25%|Skupina C
!width=25%|Skupina D
|-
|{{vb|FRA}}
|{{vb|BEL}}
|{{vb|SLO}}
|{{vb|NED}}
|-
|{{vb|ITA}}
|{{vb|SRB}}
|{{vb|RUS}}
|{{vb|POL}}
|-
|{{vb|BUL}}
|{{vb|GER}}
|{{vb|FIN}}
|{{vb|CZE}}
|-
|{{vb|POR}}
|{{vb|SVK}}
|{{vb|TUR}}
|{{vb|EST}}
|-
|{{vb|GRE}}
|{{vb|ESP}}
|{{vb|MKD}}
|{{vb|UKR}}
|-
|{{vb|ROU}}
|{{vb|AUT}}
|{{vb|BLR}}
|{{vb|MNE}}
|}

==Reference==
{{reflist}}

{{Šport v Sloveniji}}

[[Kategorija:2019 v športu]]
[[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki|2019]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Sloveniji]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Belgiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Franciji]]
[[Kategorija:Športne prireditve na Nizozemskem]]</text>
      <sha1>auoyuiktdhs0cuz30zy7fgu59olp43z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franc Lazarini</title>
    <ns>0</ns>
    <id>468268</id>
    <revision>
      <id>5748227</id>
      <parentid>5268159</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:20:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Lazarini]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10390" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{Infopolje Znanstvenik|image=|name=Prof. dr. Franc Lazarini|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|nationality=slovenska|awards=Nagrada Sklada Borisa Kidriča, Žagarjeva nagrada|fields=Splošna in anorganska kemija|workplaces=Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo|thesis_title=Struktura nekaterih spojin z močnimi vodikovimi vezmi (mentor: prof. dr. Ljubo Golič)}}
'''Franc Lazarini''', slovenski kemik, avtor učbenikov in pisatelj , * 20. 5. 1940, [[Bohinjska Bistrica]], [[Slovenija]], † 8. 1. 1992 , [[Ljubljana]], [[Slovenija]].

=== Rojstvo in zgodnje življenje ===
Franc Lazarini se je rodil očetu Francu in materi Ivanki. Mati je bila po poklicu učiteljica, oče pa inženir gozdarstva. Oče je bil potomec znane slovenske plemiške družine. Umrl je leta 1943, ko ga je Varnostno-obveščevalna služba OF v nepojasnjenih okoliščinah umorila. Po tej tragediji se je družina preselila k tašči in svaku v [[Krško]], v začetku leta 1946 pa so večino članov [[Lazariniji|rodbine Lazarini]] deportirali v [[Avstrija|Avstrijo]]. V [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] je smela ostati le Ivanka s Francem in hčerko Kristino.

=== Šolanje ===
Franc Lazarini je začel svoje šolanje na [[Blanca|Blanci]], kjer se je njegova mati zaposlila kot učiteljica. Po končani štiriletni osnovni šoli leta 1951 je nadaljeval izobraževanje na nižji gimnaziji v Krškem. Leta 1953 se je družina preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]], ker se je mati zaposlila v Vzgojnem zavodu Janeza Levca. Franc je nato nadaljeval študij na [[Gimnazija Poljane|poljanski gimnaziji]]. Kljub nevzdržnim razmeram, ko je bila družina eno leto brez stanovanja in je prebivala na hodniku lastne hiše, je leta 1959 maturiral z odličnim uspehom. Po gimnaziji je obiskoval tudi srednjo glasbeno šolo. Na gimnaziji je nanj izjemno vplival profesor kemije Ladislav Lampič, ki je z množico eksperimentov dijakom skušal približati kemijo. Prav ti eksperimenti so postali eden temeljnih pedagoških pristopov dr. Lazarinija. Jeseni leta 1959 se je po dolgem odločanju med študijem kemije ali klavirja vpisal na tedanjo [[Fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani|Fakulteto za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Dodiplomski študij je zaključil izjemno hitro. Z diplomsko nalogo Meritve poroznosti TiO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;-gela (mentor: [[Branko Brčić|prof. dr. Branko S. Brčić]]) je diplomiral 7. 6. 1963. Po končanem prvem letniku študija je leto dni delal kot inštruktor – demonstrator na Katedri za anorgansko kemijo, kjer se je leta 1961 redno zaposlil kot tehnični sodelavec (laborant). Takoj po diplomi je bil izvoljen v naziv asistenta za anorgansko kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, v okviru katere je tedaj potekal študij kemije in kjer je ostal do smrti. Delavno razmerje je prekinil le med letoma 1966 in 1967, ko je bil na rednem služenju vojaškega roka v [[Subotica|Subotici]]. Dne 25. februarja 1966 je zagovarjal magistrsko delo Termični razkroj zemeljskoalkalijskih nitratov in dvojnih nitratov bizmuta (mentor: [[Branko Brčić|prof. dr. Branko S. Brčić]]). Doktoriral je 7. 10. 1971 z disertacijo Struktura nekaterih spojin z močnimi vodikovimi vezmi (mentor: [[Ljubo Golič|prof. dr. Ljubo Golič]]). To je bila prva doktorska disertacija, opravljena na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], s področja rentgenske strukturne analize. Izdelava doktorata se je zavlekla skoraj za leto dni, saj v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] ni bilo dovolj zmogljivega računalnika, ki bi opravil kompleksne računalniške operacije. Zato so na koncu zahtevne izračune opravili v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]].

=== Pedagoško in raziskovalno delo ===
Po zaključenem podiplomskem študiju je bil Lazarini leta 1973 izvoljen v naziv docenta za področje [[Anorganska kemija|anorganske kemije]], leta 1978 je postal izredni in leta 1983 redni profesor. Njegovo osrednje delo je bil študij [[Sinteza|sinteze]], kemizma in [[Kristalna struktura|kristalnih struktur]] bizmutovih nitratov, dvojnih nitratov in bazičnih nitratov oziroma sulfatov. Proučeval je tudi kinetiko jedkanja [[Silicij|polprevodniškega silicija]]. Njegov največji dosežek je prispevek k razlagi poteka [[Hidroliza|hidrolize]] bizmutovega (III) iona v močnih kislih [[Raztopina|raztopinah]].  Skozi leta raziskovanja je prejel mnogo nagrad in priznanj, med katere spada tudi nagrada [[Sklad Borisa Kidriča|Sklada Borisa Kidriča]] za objavljena dela s področja rentgenske strukturne analize, ki jo je prejel leta 1975 skupaj s [[Ljubo Golič|prof. dr. L. Goličem]].

Kot asistent je na fakulteti vodil vaje iz anorganske kemije za študente prvega letnika različnih študijskih smeri. Po izvolitvi v naziv [[Docent|docenta]] pa je bil v okviru programov kemija in kemijsko izobraževanje nosilec predmetov anorganska kemija in eksperimentalne metode v anorganski kemiji. Samostojno ali z drugimi strokovnjaki je napisal večje število srednješolskih učbenikov za splošno in anorgansko kemijo. Njegovo najpomembnejše delo pa je univerzitetni učbenik [[Splošna in anorganska kemija]], ki ga je napisal skupaj s prof. dr. Jurijem Brenčičem (prva izdaja 1984) in je prvi slovenski učbenik s tega področja. Leta 1985 je prejel [[Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|Žagarjevo nagrado]] za svoje pedagoško delo, ki je bila tedaj najvišja republiška nagrada za dosežke na vzgojno-izobraževalnem področju.

Poleg pedagoških in raziskovalnih nalog na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo]] je opravljal najrazličnejše funkcije. Med leti 1987 in 1991 je bil prodekan fakultete, od 1991 naprej pa predstojnik Oddelka za kemijo in kemijsko tehnologijo. Maja 1991 je bil izvoljen za predsednika Univerzitetnega sveta Univerze v Ljubljani.

=== Zavzemanje za reformo šolskega sistema ===
Dr. Lazarini je že od vsega začetka nasprotoval ideji usmerjenega izobraževanja. Vključen je bil v najrazličnejše organe, ki so pripravljali šolsko reformo (predvsem komisije za učne načrte ipd.). Leta 1984 je postal član Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje, v letih 1988–1992 pa je bil tudi predsednik strokovnega sveta. Vedno je trdil, da mora gimnazijsko izobraževanje ostati. Letak z napisom »Gymnasium muss bleiben«, ki so ga delili dijaki iz Dortmunda na sejmu učnih pripomočkov v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]], je imel ves čas obešen nad pisalno mizo v svojem fakultetnem kabinetu. Skupaj z majhno skupino sodelavcev si je prizadeval, da bi v šolstvo vrnili gimnazijsko izobraževanje. Pri tem je kljub najrazličnejšim pritiskom vselej vztrajal pri »zdravi pameti« in strokovnosti. Ob nastopu kot predsednik strokovnega sveta je dejal, da se zavzema za šolo, ki je po meri učenca in učitelja in kakršno bosta sprejela gospodarstvo in družba.

V šolskem letu 1990/1991 so bile gimnazije ponovno uvedene, kar je pokazatelj uspešnosti njegovega prizadevanja. Kasneje je zaradi vplivov politike v gimnazijah prišlo do sprememb, kakršnih si Lazarini ni želel, vendar je vseeno obveljal za očeta slovenske gimnazije in rušitelja usmerjenega izobraževanja.

=== Zgodovinsko delo ===
Franc Lazarini se je poleg pedagoškega in raziskovalnega dela na področju kemije ukvarjal tudi z raziskovanjem zgodovine, predvsem prednikov [[Lazariniji|rodbine Lazarini]]. Zbiranja podatkov in proučevanja se je lotil že v študentskih letih in temu posvetil večino svojega prostega časa. Podatke je iskal po različnih arhivih, si dopisoval s svojimi sorodniki in proučeval zgodovinske študije. Raziskoval je predvsem zgodovino plemstva in tako v nekaj desetletjih zbral ogromno gradiva o svoji in tudi ostalih plemiških rodbinah. V letih 1981–1986 so nastali štirje zvezki rokopisa Zgodovina rodbine Lazarini, ki so obsegali kroniko, dokumente, genealogijo, komentarje in zgodbe. Da je bilo raziskovanje rodbine Lazarini pomemben del njegovega življenja, nam lahko dokazuje izbor barv za naslovnico učbenika [[Splošna in anorganska kemija]], na kateri so barve enake tistim, ki so v okrasju grba [[Lazariniji|rodbine Lazarini]].

=== Osebno življenje ===
Franc Lazarini je bil zelo komunikativen, delaven in umirjen človek. Večina ljudi si ga je zapomnila kot nadvse duhovitega in zanimivega sogovornika, ki se je rad pogovarjal tako z izobraženci kot tudi s preprostimi ljudmi. Redno se je udeleževal družabnih dogodkov in bil velik ljubitelj klasične glasbe. V mlajših letih je rad hodil v hribe in igral košarko.

Prvič se je poročil 21. marca 1964 z Vido Pirnat, sošolko z gimnazije in kolegico s fakultete. A zakon ni bil srečen, otrok nista imela in po približno treh letih sta se ločila. Drugič se je poročil 5. junija 1968 z Evgenijo Marjeto Baumgartner, univerzitetno diplomirano inženirko agronomije. Družina, v kateri je od začetka živela tudi Evgenijina hči iz prvega zakona Olivera, kasneje pa še hči Veronika ter sin Franci, je prebivala v [[Ljubljana|Ljubljani]].

Zadnje leto Lazarinijevega življenja so Lazarini in njegova družina doživeli vrsto sprememb. Politične in družbene spremembe v Sloveniji niso prinesle le novosti na področju šolstva, temveč je rodbini Lazarini, zlasti zaradi izjemnega zavzemanja Evgenije Lazarini, uspelo doseči razveljavitev protipravne odločbe o zaplembi dvorca in posesti Smlednik. Širša rodbina se je pričela ukvarjati z obnovo dvorca Smlednik, dr. Lazarini pa tudi z rehabilitacijo svoje rodbine. Njegovo življenje pa je bilo nenadoma prekinjeno 27. decembra 1991, ko je v nepojasnjenih okoliščinah v fakultetnem laboratoriju dobil hude opekline in kljub izjemnemu trudu zdravnikov 8. januarja 1992 v ljubljanskem kliničnem centru umrl, star 51 let. Pokopan je v družinski grobnici v [[Smlednik|Smledniku]].

== Opombe in sklici ==
{{opombe|2}}

# LAZARINI, Franc, 2013. Prof. dr. Franc Lazarini (1940-1992) - skica za življenjepis. V: Lazarini, Franci (ur.). Zgodovina rodbine Lazarini : kronika, dokumenti, genealogija, komentarji, zgodbe. Radovljica, Didakta, str. 397–403.

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Lazarini, Franc}}
[[Kategorija:Slovenski kemiki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Lazarini]]</text>
      <sha1>dufe9vs9r5ti3ry9tvshfz2flypygqg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miss Grand International</title>
    <ns>0</ns>
    <id>470149</id>
    <revision>
      <id>5748449</id>
      <parentid>5607973</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:55:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>prva vrstica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14152" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{Infobox organization
| name                = Miss Grand International
| native name         = {{lang|th|มิสแกรนด์อินเตอร์เนชันแนล}} 
| native name lang    = th
| image               =
| image_size          = 250px
| alt                 = 
| caption             = Krona za zmagovalko &quot;Miss Grand International&quot;
| logo                = 
| logo_size           = 
| logo_alt            = 
| logo_caption        = 
| map                 = 
| map_size            = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| map2                = 
| map2_size           = 
| map2_alt            = 
| map2_caption        = 
| abbreviation        = MGI ali MGIO
| nickname            = 
| pronounce           = 
| pronounce ref       = 
| pronounce comment   = 
| pronounce 2         = 
| named_after         = 
| motto               = {{en}} Stop the wars and violence
| predecessor         = 
| merged              = 
| successor           = 
| formation           = {{start date and age|2013|11|06}}
| founder             = {{flagicon|THA}} Nawat Itsaragrisil
| founding_location   = {{flagicon|THA}} [[Bangkok]], [[Tajska]]
| extinction          = 
| merger              = 
| type                = 
| tax_id              = &lt;!-- ali | vat_id = (for European organizations) --&gt;
| registration_id     = &lt;!-- for non-profit org --&gt;
| status              = Aktivno
| purpose             = [[Lepotno tekmovanje]]
| professional_title  = 
| headquarters        = {{flagicon|THA}} [[Bangkok]], [[Tajska]]
| location            = 1213/414, Soi Lat Phrao 94 (Pancha Mit), Lat Phrao Road, Phapphla, [[:en:Wang Thonglang District|Wang Thonglang]], [[Bangkok]], [[Tajska]]
| location2           = 
| additional_location = 
| additional_location2= 
| coordinates         = {{coord|10|46|06|N|100|36|37|E|display=inline,title}}
| origins             = 
| region              = Po vsem svetu
| products            = 
| services            = Umetniški vodja, Usposabljanje modelov
| methods             = 
| fields              = 
| membership          = Več kot 70 držav
| membership_year     = 2019
| language            = [[Angleški jezik]]
| owner               = Miss Grand International Co., Ltd.
| sec_gen             = &lt;!-- ali | gen_sec for General Secretary --&gt;
| leader_title        = [[Predsednik]]
| leader_name         = {{flagicon|THA}} Nawat Itsaragrisil
| leader_title2       = Podpredsednik
| leader_name2        = {{flagicon|USA}} Teresa Chaivisut
| leader_title3       = [[Veleposlanik]]
| leader_name3        = {{flagicon|VEN}} Valentina Figuera Molares
| leader_title4       = 
| leader_name4        = 
| board_of_directors  = 
| key_people          = 
| main_organ          = 
| parent_organization = 
| subsidiaries        = Miss Grand Thailand
| secessions          = 
| affiliations        = 
| budget              = {{increase}} {{US$|1095501.41|link=yes}}
| budget_year         = 2018
| revenue             = 
| revenue_year        = 
| disbursements       = 
| expenses            = 
| expenses_year       = 
| endowment           = 
| endowment_year      = 
| staff               = 35
| staff_year          = 2019
| volunteers          = 0
| volunteers_year     = 2019
| students            = 
| students_year       = 
| website             = {{url|http://www.missgrandinternational.com/}}
| remarks             = 
| formerly            = 
| footnotes           = 
| bodystyle           = 
}}
'''Miss Grand International''' je tretje največje in eno najprestižnejših [[lepotno tekmovanje|lepotnih tekmovanj]] na svetu, ki ima svoje začetke na [[Tajska|Tajske]]&lt;nowiki/&gt;m od leta [[2013]]. Na njem sodelujejo predstavnice iz različnih držav. Med njimi izberejo najlepše dekle, ki prejme naziv «Miss Grand International».&lt;ref name=tayang&gt;{{cite web|url=https://www.rappler.com/life-and-style/specials/185963-miss-grand-international-primer-2017-elizabeth-clenci-stop-the-war-advocacy|title=Miss Grand International: A Pageant for Peace|author=Voltaire E. Tayag|date=2017-10-21|accessdate=2019-11-11|language=en|work=The Rappler|archivedate=2018-07-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180715010955/https://www.rappler.com/life-and-style/specials/185963-miss-grand-international-primer-2017-elizabeth-clenci-stop-the-war-advocacy}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=villano&gt;{{cite web|url=https://www.rappler.com/life-and-style/1019-lifestyle/243115-things-to-know-about-miss-grand-international-pageant|title=What you need to know about the Miss Grand International pageant|author=Alexa Villano|language=en|work=The Rappler|date=2019-10-23|accessdate=2019-11-11|archivedate=2019-10-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191024003443/https://www.rappler.com/life-and-style/1019-lifestyle/243115-things-to-know-about-miss-grand-international-pageant}}&lt;/ref&gt; 

Kandidatke za Miss Grand International morajo biti v tekočem letu stare med 17 in 27 let, visoke več kot 165 cm, simpatičnega obraza, skladne postave, komunikativne in državljanke države, ki jo zastopajo (brez otrok, neporočene, nekaznovane). Na izboru za Miss Grand International sodeluje med 60-85 držav.

Skupaj z [[Miss sveta]], [[Miss Universe]], [[Miss International]] in [[Miss Supranational]] ta lepotni izbor velja za eno najbolj znanih na svetu; imenuje jo &quot;Grand Slam&quot; [[lepotno tekmovanje|lepotna tekmovanja]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://news.abs-cbn.com/life/12/14/17/how-ph-became-the-top-beauty-pageant-country-in-the-world|title=How PH became the top beauty pageant country in the world|author=Katrina Angco|date=2017-12-14|accessdate=2019-12-14|language=en|publisher=ABS-CBN|archivedate=2019-02-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190410184810/https://news.abs-cbn.com/life/12/14/17/how-ph-became-the-top-beauty-pageant-country-in-the-world}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=grand&gt;{{cite web|url=https://f-magazine.online/miss-grand-australia/|title=Miss Grand Australia Beauty Pageant|language=en|author=Brigitte Ferguson|work= F Magazine Online|date=2019-07-07|accessdate=2019-11-11|archivedate=2019-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191111172130/https://f-magazine.online/miss-grand-australia/}}&lt;/ref&gt;

[[Slovenija]] se nikoli ne pridružil tekmovanju «Miss Grand International»
==Zmagovalci==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size: 95%;&quot;
|+
! Let
! Miss Grand International
! Država
! Države gostiteljice
! Mesta gostitelja
! Prizorišče
! Konkurenti
|-
| align=&quot;center&quot;|2013
| Janelee Chaparro&lt;ref name=tayang/&gt;
| [[File:Flag of Puerto Rico.svg|22px]] [[Portoriko]]
| Nonthaburi
| [[File:Flag of Thailand.svg|22px]] [[Tajska]]
|[[:en:Impact, Muang Thong Thani|Impact, Muang Thong Thani]]
| align=&quot;center&quot;|71
|-
| align=&quot;center&quot;|2014
|[[:en:Daryanne Lees|Lees García]]&lt;ref name=leesg&gt;{{cite web|url=https://hotinjuba.com/miss-grand-international-daryanne-lees-garcia-is-in-juba/|title=Miss Grand International Lees Garcia is in Juba|author=Hot in Juba|language=en|archivedate=2017-09-27|date=2014|accessdate=2019-11-12|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170927070901/http://hotinjuba.com/miss-grand-international-daryanne-lees-garcia-is-in-juba}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=lees&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=rqfdBdjS09Y|title=Lees Garcia - Miss Grand International 2014 Inside The Refugee Camp|author=Miss Grand International|date=2015-05-23|accessdate=2019-11-11|language=en}}&lt;/ref&gt;
| [[File:Flag of Cuba.svg|22px]] [[Kuba]]
| [[Bangkok]]
| [[File:Flag of Thailand.svg|22px]] [[Tajska]]
| [[:en:Indoor Stadium Huamark|Indoor Stadium Huamark]]
| align=&quot;center&quot;|85
|-
| rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;| 2015
|[[:en:Anea Garcia|Anea Garcia]]&lt;ref name=anea&gt;{{cite web|language=en|url=https://www.smh.com.au/entertainment/celebrity/sexual-assault-allegations-engulf-miss-grand-international-as-claire-parker-adopts-crown-20160401-gnvkz3.html|title=Sexual assault allegations engulf Miss Grand International as Claire Parker adopts crown|date=2016-03-02|accessdate=2019-11-11|author=Jenna Clarke|work=The Sydney Morning Herald|archivedate=2019-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191111164238/https://www.smh.com.au/entertainment/celebrity/sexual-assault-allegations-engulf-miss-grand-international-as-claire-parker-adopts-crown-20160401-gnvkz3.html?js-chunk-not-found-refresh=true}}&lt;/ref&gt;
| [[File:Flag of the Dominican Republic.svg|22px]] [[Dominikanska republika]]
| rowspan=&quot;2&quot;|[[Bangkok]]
| rowspan=&quot;2&quot;|[[File:Flag of Thailand.svg|22px]] [[Tajska]]
| rowspan=&quot;2&quot;| [[en|Indoor Stadium Huamark]]
| rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|78
|-
| [[:en:Claire Elizabeth Parker|Claire Elizabeth Parker]]&lt;ref name=anea/&gt;
| [[file:Flag of Australia.svg|22px]] [[Australija]]
|-
| align=&quot;center&quot;| 2016
|[[:en:Ariska Putri|Ariska Putri Pertiwi]]&lt;ref name=tayang/&gt;&lt;ref name=brazil&gt;{{cite web|url=http://www.concursonacionaldebeleza.com.br/internacionais/2017/4/21/conhea-detalhes-sobre-o-miss-grand-international-2017|title=Conheça os detalhes sobre o Miss Grand International 2017!|author=Concurso Nacionalde Beleza|date=2017-04-21|accessdate=2018-04-27|language=pt}}&lt;/ref&gt;
| [[file:Flag of Indonesia.svg|22px]] [[Indonezija]]
| [[Las Vegas]]
| [[file:Flag of the United States.svg|22px]] [[Združene države Amerike|ZDA]]
| [[:en:Westgate Las Vegas|Westgate Las Vegas Resort &amp; Casino]]
| align=&quot;center&quot;|76
|-
| align=&quot;center&quot;| 2017
|[[:en:María José Lora|María José Lora]]&lt;ref name=winner&gt;{{cite web|url=https://www.globalbeauties.com/news/2017/10/25/miss-grand-international-2017-is-miss-xxx|title=Miss Grand International 2017 is Miss Peru!|author=Global Beauties|date=2017-10-25|accessdate=2018-04-27|language=en}}&lt;/ref&gt;
| [[file:Flag of Peru.svg|22px]] [[Peru]]
| Phú Quốc&lt;ref name=press/&gt;
| [[file:Flag of Vietnam.svg|22px]] [[Vietnam]]&lt;ref name=press/&gt;
|Vinpearl Convention Center&lt;ref name=press&gt;{{cite web|url=https://www.globalbeauties.com/news/2017/5/24/miss-grand-international-2017-in-vietnam-official-press-conference|title=Miss Grand International 2017 in Vietnam – Official Press Conference|author=Global Beauties|date=2017-05-24|accessdate=2018-04-27|language=en}}&lt;/ref&gt;
| align=&quot;center&quot;|77
|-
| align=&quot;center&quot;| 2018
|[[:en:Clara Sosa|Clara Sosa]]&lt;ref name=clara&gt;{{cite web|url=https://www.rappler.com/life-and-style/specials/215210-miss-grand-international-2018-winner-clara-sosa-faints-on-stage|title=Miss Grand International 2018 Clara Sosa faints on stage after winning title|author=Rappler.com|date=2018-10-26|accessdate=2018-11-12|language=en|archivedate=2018-11-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181123064856/https://www.rappler.com/life-and-style/specials/215210-miss-grand-international-2018-winner-clara-sosa-faints-on-stage}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=india&gt;{{cite book|url=https://books.google.co.th/books?id=JdqZDwAAQBAJ&amp;pg=PA28&amp;lpg=PA28&amp;dq=Miss+Grand+International+Asia+America&amp;source=bl&amp;ots=fgthRK-HAX&amp;sig=ACfU3U2wXTs1b7TR9mFWrQAjk0Hp6E0zPw&amp;hl=th&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwif36TflePlAhXbiHAKHXv1At84ChDoATAPegQICRAB#v=onepage&amp;q=Miss%20Grand%20International%20Asia%20America&amp;f=false|title=Current Affairs Capsule October 2018|page=28|volume=October 2018|year=2018|author=Testbook.com|publisher=Testbook.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
|[[file:Flag of Paraguay.svg|22px]] [[Paragvaj]]
|[[Yangon]]
| [[file:Flag of Myanmar.svg|22px]] [[Mjanmar]]
| The ONE Entertainment Park&lt;ref name=clara/&gt;
| align=&quot;center&quot;|75
|-
| align=&quot;center&quot;| '''[[Miss Grand International 2019|2019]]'''
|Valentina Figuera&lt;ref name=metro&gt;{{cite web|url=https://www.metro.pr/pr/entretenimiento/2019/10/28/valentina-figuera-conquista-miss-grand-international-tierra.html|title=Valentina Figuera conquista Miss Grand International en su tierra|author=Metro Puerto Rico|date=2019-10-28|accessdate=2019-10-30|language=pt|archivedate=2019-11-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191105070631/https://www.metro.pr/pr/entretenimiento/2019/10/28/valentina-figuera-conquista-miss-grand-international-tierra.html|}}&lt;/ref&gt;
| [[file:Flag of Venezuela.svg|22px]] [[Venezuela]]
| [[Caracas]]
| [[file:Flag of Venezuela.svg|22px]] [[Venezuela]]
| [[:en:Poliedro de Caracas|Poliedro de Caracas]]&lt;ref name=metro/&gt;
| align=&quot;center&quot;|60
|-
| align=&quot;center&quot;| '''[[Miss Grand International 2020|2020]]'''
|
|
|[[Caracas]]
|[[file:Flag of Venezuela.svg|22px]] [[Venezuela]]
| [[:en:Poliedro de Caracas|Poliedro de Caracas]]&lt;ref name=metro/&gt;
| align=&quot;center&quot;|
|}
'''Galerija'''
&lt;gallery&gt;
|&lt;center&gt;'''[[Miss Grand Internacional 2019]]'''&lt;/center&gt;&lt;center&gt;Valentina Figuera&lt;br/&gt;{{flag|Venezuela}}&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;'''[[Miss Grand Internacional 2018]]'''&lt;/center&gt;&lt;center&gt;Clara Sosa&lt;br/&gt;{{flag|Paraguay}}&lt;/center&gt;
File:Maria Jose Lora.png|&lt;center&gt;'''[[Miss Grand Internacional 2017]]'''&lt;/center&gt;&lt;center&gt;María José Lora&lt;br/&gt;{{flag|Peru}}&lt;/center&gt;
File:Ariska Putri Pertiwi in Ministry of Tourism and Creative Economy of The Republic of Indonesia Press Conference (1) (cropped).jpg|&lt;center&gt;'''[[Miss Grand Internacional 2016]]'''&lt;/center&gt;&lt;center&gt;Ariska Putri Pertiwi&lt;br/&gt;{{flag|Indonesia}}&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;'''[[Miss Grand Internacional 2015]]''' &lt;/center&gt;&lt;center&gt;Claire Elizabeth Parker&lt;br/&gt;{{flag|Australia}}&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;'''[[Miss Grand Internacional 2015]]''' &lt;/center&gt;&lt;center&gt;Anea García&lt;br/&gt;{{flag|Dominican Republic}}&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;'''[[Miss Grand Internacional 2014]]''' &lt;/center&gt;&lt;center&gt;Lees García&lt;br/&gt;{{flag|Cuba}}&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;'''[[Miss Grand Internacional 2013]]''' &lt;/center&gt;&lt;center&gt;Janelee Chaparro&lt;br/&gt;{{flag|Puerto Rico}}&lt;/center&gt;
&lt;/gallery&gt;

==Predstavniki iz Slovenije==
Od leta 2013 na lepotnem tekmovanju «Miss Grand International» ni predstavnic Slovenije.
== Viri in sklici ==
{{reflist|2}}
== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Miss Grand International}}
* [http://www.missgrandinternational.com/ Uradna spletna stran]
* [https://www.facebook.com/MISSGRANDINTERNATIONAL/ Miss Grand International] na [[Facebook]]u
* [https://www.instagram.com/missgrandinternational/ Miss Grand International] na [[Instagram]]u
* [https://twitter.com/missgrandinter Miss Grand International] na [[Twitter]]u
* Video [https://www.youtube.com/user/missgrandinter Miss Grand International] na [[Youtube]]u


{{Lepotna tekmovanja}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Lepotna tekmovanja]]</text>
      <sha1>7i3y84t972l16fme77c0ck867ea60av</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748469</id>
      <parentid>5748449</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:14:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slovnična napaka</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14153" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{Infobox organization
| name                = Miss Grand International
| native name         = {{lang|th|มิสแกรนด์อินเตอร์เนชันแนล}} 
| native name lang    = th
| image               =
| image_size          = 250px
| alt                 = 
| caption             = Krona za zmagovalko &quot;Miss Grand International&quot;
| logo                = 
| logo_size           = 
| logo_alt            = 
| logo_caption        = 
| map                 = 
| map_size            = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| map2                = 
| map2_size           = 
| map2_alt            = 
| map2_caption        = 
| abbreviation        = MGI ali MGIO
| nickname            = 
| pronounce           = 
| pronounce ref       = 
| pronounce comment   = 
| pronounce 2         = 
| named_after         = 
| motto               = {{en}} Stop the wars and violence
| predecessor         = 
| merged              = 
| successor           = 
| formation           = {{start date and age|2013|11|06}}
| founder             = {{flagicon|THA}} Nawat Itsaragrisil
| founding_location   = {{flagicon|THA}} [[Bangkok]], [[Tajska]]
| extinction          = 
| merger              = 
| type                = 
| tax_id              = &lt;!-- ali | vat_id = (for European organizations) --&gt;
| registration_id     = &lt;!-- for non-profit org --&gt;
| status              = Aktivno
| purpose             = [[Lepotno tekmovanje]]
| professional_title  = 
| headquarters        = {{flagicon|THA}} [[Bangkok]], [[Tajska]]
| location            = 1213/414, Soi Lat Phrao 94 (Pancha Mit), Lat Phrao Road, Phapphla, [[:en:Wang Thonglang District|Wang Thonglang]], [[Bangkok]], [[Tajska]]
| location2           = 
| additional_location = 
| additional_location2= 
| coordinates         = {{coord|10|46|06|N|100|36|37|E|display=inline,title}}
| origins             = 
| region              = Po vsem svetu
| products            = 
| services            = Umetniški vodja, Usposabljanje modelov
| methods             = 
| fields              = 
| membership          = Več kot 70 držav
| membership_year     = 2019
| language            = [[Angleški jezik]]
| owner               = Miss Grand International Co., Ltd.
| sec_gen             = &lt;!-- ali | gen_sec for General Secretary --&gt;
| leader_title        = [[Predsednik]]
| leader_name         = {{flagicon|THA}} Nawat Itsaragrisil
| leader_title2       = Podpredsednik
| leader_name2        = {{flagicon|USA}} Teresa Chaivisut
| leader_title3       = [[Veleposlanik]]
| leader_name3        = {{flagicon|VEN}} Valentina Figuera Molares
| leader_title4       = 
| leader_name4        = 
| board_of_directors  = 
| key_people          = 
| main_organ          = 
| parent_organization = 
| subsidiaries        = Miss Grand Thailand
| secessions          = 
| affiliations        = 
| budget              = {{increase}} {{US$|1095501.41|link=yes}}
| budget_year         = 2018
| revenue             = 
| revenue_year        = 
| disbursements       = 
| expenses            = 
| expenses_year       = 
| endowment           = 
| endowment_year      = 
| staff               = 35
| staff_year          = 2019
| volunteers          = 0
| volunteers_year     = 2019
| students            = 
| students_year       = 
| website             = {{url|http://www.missgrandinternational.com/}}
| remarks             = 
| formerly            = 
| footnotes           = 
| bodystyle           = 
}}
'''Miss Grand International''' je tretje največje in eno najprestižnejših [[lepotno tekmovanje|lepotnih tekmovanj]] na svetu, ki ima svoje začetke na [[Tajska|Tajske]]&lt;nowiki/&gt;m od leta [[2013]]. Na njem sodelujejo predstavnice iz različnih držav. Med njimi izberejo najlepše dekle, ki prejme naziv «Miss Grand International».&lt;ref name=tayang&gt;{{cite web|url=https://www.rappler.com/life-and-style/specials/185963-miss-grand-international-primer-2017-elizabeth-clenci-stop-the-war-advocacy|title=Miss Grand International: A Pageant for Peace|author=Voltaire E. Tayag|date=2017-10-21|accessdate=2019-11-11|language=en|work=The Rappler|archivedate=2018-07-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180715010955/https://www.rappler.com/life-and-style/specials/185963-miss-grand-international-primer-2017-elizabeth-clenci-stop-the-war-advocacy}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=villano&gt;{{cite web|url=https://www.rappler.com/life-and-style/1019-lifestyle/243115-things-to-know-about-miss-grand-international-pageant|title=What you need to know about the Miss Grand International pageant|author=Alexa Villano|language=en|work=The Rappler|date=2019-10-23|accessdate=2019-11-11|archivedate=2019-10-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191024003443/https://www.rappler.com/life-and-style/1019-lifestyle/243115-things-to-know-about-miss-grand-international-pageant}}&lt;/ref&gt; 

Kandidatke za Miss Grand International morajo biti v tekočem letu stare med 17 in 27 let, visoke več kot 165 cm, simpatičnega obraza, skladne postave, komunikativne in državljanke države, ki jo zastopajo (brez otrok, neporočene, nekaznovane). Na izboru za Miss Grand International sodeluje med 60-85 držav.

Skupaj z [[Miss sveta]], [[Miss Universe]], [[Miss International]] in [[Miss Supranational]] ta lepotni izbor velja za eno najbolj znanih na svetu; imenuje jo &quot;Grand Slam&quot; [[lepotno tekmovanje|lepotna tekmovanja]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://news.abs-cbn.com/life/12/14/17/how-ph-became-the-top-beauty-pageant-country-in-the-world|title=How PH became the top beauty pageant country in the world|author=Katrina Angco|date=2017-12-14|accessdate=2019-12-14|language=en|publisher=ABS-CBN|archivedate=2019-02-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190410184810/https://news.abs-cbn.com/life/12/14/17/how-ph-became-the-top-beauty-pageant-country-in-the-world}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=grand&gt;{{cite web|url=https://f-magazine.online/miss-grand-australia/|title=Miss Grand Australia Beauty Pageant|language=en|author=Brigitte Ferguson|work= F Magazine Online|date=2019-07-07|accessdate=2019-11-11|archivedate=2019-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191111172130/https://f-magazine.online/miss-grand-australia/}}&lt;/ref&gt;

[[Slovenija]] se nikoli ni pridružila tekmovanju «Miss Grand International»
==Zmagovalci==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size: 95%;&quot;
|+
! Let
! Miss Grand International
! Država
! Države gostiteljice
! Mesta gostitelja
! Prizorišče
! Konkurenti
|-
| align=&quot;center&quot;|2013
| Janelee Chaparro&lt;ref name=tayang/&gt;
| [[File:Flag of Puerto Rico.svg|22px]] [[Portoriko]]
| Nonthaburi
| [[File:Flag of Thailand.svg|22px]] [[Tajska]]
|[[:en:Impact, Muang Thong Thani|Impact, Muang Thong Thani]]
| align=&quot;center&quot;|71
|-
| align=&quot;center&quot;|2014
|[[:en:Daryanne Lees|Lees García]]&lt;ref name=leesg&gt;{{cite web|url=https://hotinjuba.com/miss-grand-international-daryanne-lees-garcia-is-in-juba/|title=Miss Grand International Lees Garcia is in Juba|author=Hot in Juba|language=en|archivedate=2017-09-27|date=2014|accessdate=2019-11-12|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170927070901/http://hotinjuba.com/miss-grand-international-daryanne-lees-garcia-is-in-juba}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=lees&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=rqfdBdjS09Y|title=Lees Garcia - Miss Grand International 2014 Inside The Refugee Camp|author=Miss Grand International|date=2015-05-23|accessdate=2019-11-11|language=en}}&lt;/ref&gt;
| [[File:Flag of Cuba.svg|22px]] [[Kuba]]
| [[Bangkok]]
| [[File:Flag of Thailand.svg|22px]] [[Tajska]]
| [[:en:Indoor Stadium Huamark|Indoor Stadium Huamark]]
| align=&quot;center&quot;|85
|-
| rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;| 2015
|[[:en:Anea Garcia|Anea Garcia]]&lt;ref name=anea&gt;{{cite web|language=en|url=https://www.smh.com.au/entertainment/celebrity/sexual-assault-allegations-engulf-miss-grand-international-as-claire-parker-adopts-crown-20160401-gnvkz3.html|title=Sexual assault allegations engulf Miss Grand International as Claire Parker adopts crown|date=2016-03-02|accessdate=2019-11-11|author=Jenna Clarke|work=The Sydney Morning Herald|archivedate=2019-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191111164238/https://www.smh.com.au/entertainment/celebrity/sexual-assault-allegations-engulf-miss-grand-international-as-claire-parker-adopts-crown-20160401-gnvkz3.html?js-chunk-not-found-refresh=true}}&lt;/ref&gt;
| [[File:Flag of the Dominican Republic.svg|22px]] [[Dominikanska republika]]
| rowspan=&quot;2&quot;|[[Bangkok]]
| rowspan=&quot;2&quot;|[[File:Flag of Thailand.svg|22px]] [[Tajska]]
| rowspan=&quot;2&quot;| [[en|Indoor Stadium Huamark]]
| rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|78
|-
| [[:en:Claire Elizabeth Parker|Claire Elizabeth Parker]]&lt;ref name=anea/&gt;
| [[file:Flag of Australia.svg|22px]] [[Australija]]
|-
| align=&quot;center&quot;| 2016
|[[:en:Ariska Putri|Ariska Putri Pertiwi]]&lt;ref name=tayang/&gt;&lt;ref name=brazil&gt;{{cite web|url=http://www.concursonacionaldebeleza.com.br/internacionais/2017/4/21/conhea-detalhes-sobre-o-miss-grand-international-2017|title=Conheça os detalhes sobre o Miss Grand International 2017!|author=Concurso Nacionalde Beleza|date=2017-04-21|accessdate=2018-04-27|language=pt}}&lt;/ref&gt;
| [[file:Flag of Indonesia.svg|22px]] [[Indonezija]]
| [[Las Vegas]]
| [[file:Flag of the United States.svg|22px]] [[Združene države Amerike|ZDA]]
| [[:en:Westgate Las Vegas|Westgate Las Vegas Resort &amp; Casino]]
| align=&quot;center&quot;|76
|-
| align=&quot;center&quot;| 2017
|[[:en:María José Lora|María José Lora]]&lt;ref name=winner&gt;{{cite web|url=https://www.globalbeauties.com/news/2017/10/25/miss-grand-international-2017-is-miss-xxx|title=Miss Grand International 2017 is Miss Peru!|author=Global Beauties|date=2017-10-25|accessdate=2018-04-27|language=en}}&lt;/ref&gt;
| [[file:Flag of Peru.svg|22px]] [[Peru]]
| Phú Quốc&lt;ref name=press/&gt;
| [[file:Flag of Vietnam.svg|22px]] [[Vietnam]]&lt;ref name=press/&gt;
|Vinpearl Convention Center&lt;ref name=press&gt;{{cite web|url=https://www.globalbeauties.com/news/2017/5/24/miss-grand-international-2017-in-vietnam-official-press-conference|title=Miss Grand International 2017 in Vietnam – Official Press Conference|author=Global Beauties|date=2017-05-24|accessdate=2018-04-27|language=en}}&lt;/ref&gt;
| align=&quot;center&quot;|77
|-
| align=&quot;center&quot;| 2018
|[[:en:Clara Sosa|Clara Sosa]]&lt;ref name=clara&gt;{{cite web|url=https://www.rappler.com/life-and-style/specials/215210-miss-grand-international-2018-winner-clara-sosa-faints-on-stage|title=Miss Grand International 2018 Clara Sosa faints on stage after winning title|author=Rappler.com|date=2018-10-26|accessdate=2018-11-12|language=en|archivedate=2018-11-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181123064856/https://www.rappler.com/life-and-style/specials/215210-miss-grand-international-2018-winner-clara-sosa-faints-on-stage}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=india&gt;{{cite book|url=https://books.google.co.th/books?id=JdqZDwAAQBAJ&amp;pg=PA28&amp;lpg=PA28&amp;dq=Miss+Grand+International+Asia+America&amp;source=bl&amp;ots=fgthRK-HAX&amp;sig=ACfU3U2wXTs1b7TR9mFWrQAjk0Hp6E0zPw&amp;hl=th&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwif36TflePlAhXbiHAKHXv1At84ChDoATAPegQICRAB#v=onepage&amp;q=Miss%20Grand%20International%20Asia%20America&amp;f=false|title=Current Affairs Capsule October 2018|page=28|volume=October 2018|year=2018|author=Testbook.com|publisher=Testbook.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
|[[file:Flag of Paraguay.svg|22px]] [[Paragvaj]]
|[[Yangon]]
| [[file:Flag of Myanmar.svg|22px]] [[Mjanmar]]
| The ONE Entertainment Park&lt;ref name=clara/&gt;
| align=&quot;center&quot;|75
|-
| align=&quot;center&quot;| '''[[Miss Grand International 2019|2019]]'''
|Valentina Figuera&lt;ref name=metro&gt;{{cite web|url=https://www.metro.pr/pr/entretenimiento/2019/10/28/valentina-figuera-conquista-miss-grand-international-tierra.html|title=Valentina Figuera conquista Miss Grand International en su tierra|author=Metro Puerto Rico|date=2019-10-28|accessdate=2019-10-30|language=pt|archivedate=2019-11-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191105070631/https://www.metro.pr/pr/entretenimiento/2019/10/28/valentina-figuera-conquista-miss-grand-international-tierra.html|}}&lt;/ref&gt;
| [[file:Flag of Venezuela.svg|22px]] [[Venezuela]]
| [[Caracas]]
| [[file:Flag of Venezuela.svg|22px]] [[Venezuela]]
| [[:en:Poliedro de Caracas|Poliedro de Caracas]]&lt;ref name=metro/&gt;
| align=&quot;center&quot;|60
|-
| align=&quot;center&quot;| '''[[Miss Grand International 2020|2020]]'''
|
|
|[[Caracas]]
|[[file:Flag of Venezuela.svg|22px]] [[Venezuela]]
| [[:en:Poliedro de Caracas|Poliedro de Caracas]]&lt;ref name=metro/&gt;
| align=&quot;center&quot;|
|}
'''Galerija'''
&lt;gallery&gt;
|&lt;center&gt;'''[[Miss Grand Internacional 2019]]'''&lt;/center&gt;&lt;center&gt;Valentina Figuera&lt;br/&gt;{{flag|Venezuela}}&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;'''[[Miss Grand Internacional 2018]]'''&lt;/center&gt;&lt;center&gt;Clara Sosa&lt;br/&gt;{{flag|Paraguay}}&lt;/center&gt;
File:Maria Jose Lora.png|&lt;center&gt;'''[[Miss Grand Internacional 2017]]'''&lt;/center&gt;&lt;center&gt;María José Lora&lt;br/&gt;{{flag|Peru}}&lt;/center&gt;
File:Ariska Putri Pertiwi in Ministry of Tourism and Creative Economy of The Republic of Indonesia Press Conference (1) (cropped).jpg|&lt;center&gt;'''[[Miss Grand Internacional 2016]]'''&lt;/center&gt;&lt;center&gt;Ariska Putri Pertiwi&lt;br/&gt;{{flag|Indonesia}}&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;'''[[Miss Grand Internacional 2015]]''' &lt;/center&gt;&lt;center&gt;Claire Elizabeth Parker&lt;br/&gt;{{flag|Australia}}&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;'''[[Miss Grand Internacional 2015]]''' &lt;/center&gt;&lt;center&gt;Anea García&lt;br/&gt;{{flag|Dominican Republic}}&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;'''[[Miss Grand Internacional 2014]]''' &lt;/center&gt;&lt;center&gt;Lees García&lt;br/&gt;{{flag|Cuba}}&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;'''[[Miss Grand Internacional 2013]]''' &lt;/center&gt;&lt;center&gt;Janelee Chaparro&lt;br/&gt;{{flag|Puerto Rico}}&lt;/center&gt;
&lt;/gallery&gt;

==Predstavniki iz Slovenije==
Od leta 2013 na lepotnem tekmovanju «Miss Grand International» ni predstavnic Slovenije.
== Viri in sklici ==
{{reflist|2}}
== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Miss Grand International}}
* [http://www.missgrandinternational.com/ Uradna spletna stran]
* [https://www.facebook.com/MISSGRANDINTERNATIONAL/ Miss Grand International] na [[Facebook]]u
* [https://www.instagram.com/missgrandinternational/ Miss Grand International] na [[Instagram]]u
* [https://twitter.com/missgrandinter Miss Grand International] na [[Twitter]]u
* Video [https://www.youtube.com/user/missgrandinter Miss Grand International] na [[Youtube]]u


{{Lepotna tekmovanja}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Lepotna tekmovanja]]</text>
      <sha1>42iquin4aarrbhpofpfkuz7jj5ny09y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Medena dežela</title>
    <ns>0</ns>
    <id>472726</id>
    <revision>
      <id>5748414</id>
      <parentid>5614125</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:20:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>links</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3374" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{Infopolje Film
| name           = Medena dežela&lt;br/&gt;Медена земја
| image          = 
| caption        = 
| director       = [[Tamara Kotevska]]&lt;br/&gt;Ljubomir Stefanov
| producer       = Atanas Georgiev
| starring       = Hatidže Muratova
| music          = [[Foltin]]
| cinematography = Fejmi Daut&lt;br/&gt;Samir Ljuma
| editing        = Atanas Georgiev
| studio         = Trice Films&lt;br/&gt;Apolo Media
| distributor    = [[Dogwoof]]
| released       = 28. januarja 2019
| runtime        = 87 minut
| country        = {{zastava|Severna Makedonija}}
| language       = [[turščina]], [[bosanščina]] 
| budget         = 
| gross          = 768&amp;thinsp;010 $
}}
'''Medena dežela''' ali '''Medena zemlja''' ({{jezik-mk|Медена земја}}, ''Medena zemja'') je [[Severna Makedonija|makedonski]] [https://hr.wikipedia.org/wiki/Dokumentarni_film dokumentarni film] iz leta 2019 v režiji Tamare Kotevske in Ljubomirja Stefanova. Prikazuje življenje Hatidže Muratove, čebelarke v oddaljeni gorski vasici Bekirlija, v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Severna_Makedonija Severni Makedoniji] ter sledi življenjskemu slogu in spremembam po prihodu nomadske družine na sosednjo posest. 

Film, prvotno zamišljen kot dokumentarni kratki film o pokrajini ob reki Bregalnici v osrednjem delu države, podprt s strani vlade, je spremenil temo, ko je ekipa srečala eno izmed zadnjih tamkajšnjih prebivalk, z imenom Hatidže. 

Film je bil premierno predvajan 28. januarja 2019 na [[Filmski festival Sundance|festivalu Sundance]], nato pa je 26. julija 2019 prišel v kinematografe v [[ZDA]].

Snemanje je trajalo tri leta, režiserji pa so skupno zbrali štiristo ur posnetkov. V dokumentarnem filmu so bile obravnavane različne okoljske tematike, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in izkoriščanje naravnih virov. Glavna akterja dokumentarca si nasprotujeta v dveh ideologijah, in sicer ravnovesju človeštva z ekosistemom, prikazanim skozi mentaliteto Hatidze ter [https://sl.wikipedia.org/wiki/Potro%C5%A1ni%C5%A1tvo potrošništvu] in izčrpavanju virov na drugi strani, ki se ju poslužujejo na novo priseljeni sosedje. Režiserjeva pozornost je bila osredotočena na vizualno gradivo, zvok med montažo ni bil uporabljen. ''Medena dežela'' vsebuje elemente več dokumentarnih slogov in nenazadnje prikazuje tudi odnos glavne junakinje z mamo in sosedi.

Dokumentarec je bil deležen širokega in splošnega priznanja sodobnih filmskih kritikov, ki so pohvalili podrobnosti in idejo sporočilnosti ohranjanja narave. Prejel je številne nagrade na festivalih v [[Evropa|Evropi]] in ZDA. Bil je edini film, ki je na filmskem festivalu Sundance 2019 osvojil tri različne nagrade. Trenutno je nominiran za najboljši mednarodni celovečerni film v kategoriji tujih filmov ter za najboljši dokumentarni film na 92. nagradah Akademije. S to nominacijo je film postal prvi dokumentarec v zgodovini, ki je prejel nominacijo v obeh kategorijah. To je tudi prva makedonska nominacija za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] po filmu &quot;[[Pred dežjem (film, 1994)|Pred dežjem]]&quot; (1994).

== Zunanje povezave ==
* {{IMDb title}}
* {{Rotten Tomatoes|honeyland|title=Medena dežela}}

{{Filmska škrbina}}

[[Kategorija:Makedonski filmi]]
[[Kategorija:Dokumentarni filmi]]
[[Kategorija:Filmi o žuželkah]]
[[Kategorija:Filmi leta 2019]]</text>
      <sha1>96ud82m9cznxlslb80rh499bgs5y8q5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MACD</title>
    <ns>0</ns>
    <id>475156</id>
    <revision>
      <id>5748401</id>
      <parentid>5313814</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:05:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>napaka</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9486" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{lektura}}

'''Premikajoče povprečje konvergenca/divergenca''' ('''MACD''') je eden najpreprostejših in najučinkovitejših indikatorjev momenta, ki ga je razvil [[Gerald Appel]] v poznih sedemdesetih letih. MACD pretvori dva indikatorja, [[drseče povprečje|drsečega povprečja]] (običajno [[EMA|Eksponentno drseče povprečje]]), ki sledita trendu v oscilator z momentom, tako, da odšteje daljše drseče povprečje od krajšega. Kot rezultat, MACD ponuja najboljše od obeh: sledenje [[trend (tehnična analiza)|trendu]] in [[moment|momentu]]. MACD niha nad in pod ničelno črto, ko se drseča povprečja križajo in razhajajo. Trgovci lahko signale za nakup (na dolgo) ozoroma prodajo (na kratko) iščejo v križičih linij in ničelne črte ter v konvergenci ozirom divergenci MACD linij. Ker je MACD neomejen, ni posebej koristen za določanje previsoke oziroma prenizke ranvni za nakup oziroma prodajo. MACD se lahko izgovori kot &quot;Mac-Dee&quot; ali &quot;M-A-C-D.&quot; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://school.stockcharts.com/doku.php?id=overview|title=Overview|date=|accessdate=3. 2. 2020|website=Adherents|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Izračun==

Vsaka cena pri kateri se sklene posel na [[borza|borzi]] predstavlja trenutek soglasja vrednosti udeležencev na trgu. Gibljivo povprečje pokaže povprečni konsenz vrednosti v izbranem časovnem obdobju. Hitro drsno povprečje odraža povprečno soglasje v kratkem času in počasno drsno povprečje v daljšem časovnem obdobju. MACD-histogram meri spremembe soglasja s sledenjem razlike med hitim in počasnim drsečim povprečjem.

Appel je za izdelavo MACD uporabil tri eksponentna drsna povprečja:

# Izračuna se 12-dnevno Eksponetno drseče povprečje (EMA) cene pri zaprtju trga.
# Izračuna se 26-dnevni EMA cene pri zaprtju trga.
# Odšteje se 26-dnevno EMA od 12-dnevne EMA - to je hitra ali MACD linija.
# Izračuna se 9-dnevno EMA hitre oziroma MACD linije - to je počasna ali signalna linija.
# MACD-histogram se izračuna tako, da se signalno črto MACD odšteje od MACD linije
Matematično to zapišemo:

Matematično to zapišemo:

MACD: ((12-dnevna EMA) – (26-dnevna EMA))

Signalna linija: 9-dnevna linija MACD

MACD hitogram: MACD – signalna linija
 
Vrednosti 12, 26 in 9 so standardne številke, ki se v večini programskih paketov uporabljajo kot privzete vrednosti. 

MACD linije nakazujejo signale za nakup, ko hitra linija prečka počasno črto. Če hitra linija prečka počasno in je nad njo, je to signal za nakup (nakup na dolgo). Ko prečka počsno linijo in je pod njo, daje signal za prodajo (nakup na kratko).
[[Slika:MACD-osnovni.jpg|400px|right|thumb|Prikaz osnovnih MACD signalov.]]

MACD linije pri prečkanju črt naznačujejo signale za začetek posla, ne pa tudi signale za zaključek posla.

Hitra linija MACD odraža kratkoročno soglasje vrednosti, medtem ko počasna linija signala odraža dolgoročnejše soglasje. Ko se hitra črta dvigne nad počasno črto, to nakazuje, da so udeleženci na trgu vse bolj bikovski. Ko biki postajajo močnejši, je pravi čas za nakup.

Ko hitra linija (MACD)  pade pod počasno linijo (signalna linija), to nakazuje na to, da so udeleženci na trgu postali medvedji. Ko medvedi postanejo močnejši, je čas, za prodajo (na kratko). MACD linije sledijo trendom, ko pa se linije križajo le-te zaznamujejo preobrat. Kot vsi kazalci, ki sledijo trendom, tudi MACD deluje najbolje, ko se trgi gibljejo in slabše delujejo v obdobju ko se cene ne gibljejo. MACD je lahko bolj upraben če se nariše kot MACD-histogram.

MACD-histogram = hitra linija MACD - Počasna (signalna) linija. MACD-histogram meri razliko med hitro MACD linijo in počasno signalno linijo in se riše kot histogram.

Naklon MACD-histograma kaže, ali postajajo močnejši biki ali medvedi. Zelo močan signal MACD-histograma, ki se na grafu z dnevnimi svečkami pojavi samo enkrat ali dvakrat letno, je razhajanje med najvišjimi ali najnižjimi vrednosti indikatorjev in ali najvišjimi ali najnižjimi vrednosti cen. Ko se MACD-histogram dviguje (podobno kot vzorec črk g-G), kaže na to, da množica postaja bikovska – takrat je pravi čas za nakup (ali posel na dolgo). Ko se naklon MACD-histograma zmanjša (kot s črkami Q-q), kaže, da množica postaja medvedja – takrat je pravi čas za prodajo (ali posel na kratko).

Ko se MACD-histogram dviguje, kaže, da biki postajajo močnejši, in ko upada, kaže, na to, da medvedi postajajo močnejši. MACD-Histogram vam pomaga, da stavite na zmagovalno stran.

== Pomembni signali ==

MACD-histogram daje dve vrsti signalov. Prvi je običajen, opazimo ga v naklonu MACD-histograma. Višanje MACD-histograma kaže, da so močnejši biki, Nižanje pa kaže, da so močnejši medvedi.

Drugi signal se pojavlja redko, pri večini trgov na dnevnih svečkah le nekajkrat na leto, vendar ga je vredno počakati, ker je eden izmed najmočnejših signal pri tehnični analizi. Ta signal je razhajanje oziroma divergenca med vrhovi cen in MACD-histogramom. Do divergence pride, kadar gre gibanje vrhov cene v eno smer, trend vrhov v MACD-histogramu pa manifestira v nasprotni smeri. Da se ti vzorci razvijejo lahko na dnevnih svečkah traja tudi mesec in več.

'''Bikova divergenca''' se pojavi, ko cene sledijo najnižjim točkam in je naslednja najnižja točka nižja od prejšnje. Hkrati MACD-histogram riše nasproten vzorec. Ko se oddalji od prvega dna, se dvigne nad ničelno črto, &quot;razbije hrbet medveda.&quot; Ko cene potonejo na novo nižjo vrednost, se MACD-histogram zmanjša na bolj plitko dno. V tem trenutku pso cene nižje, dno MACD-histograma pa višje, kar kaže, da so medvedi šibkejši in je trend upadanja cene pripravljen na novo povečevanje cene. MACD-histogram odda signal za nakup, ko se odcepi od drugega dna.

Občasno drugemu dnu sledi še tretje. Zato morajo trgovci pravilno upravljati z denarjem. Na trgih ni zanesljivosit, se le verjetnosti. Tudi zanesljiv vzorec, kot je razhajanje MACD-histograma, občasno ne deluje, zato je potrebno iz posla izstopiti, če cene padejo pod njihovo drugo dno. Ohraniti je potrebno svoj trgovalni kapital, ki ga mogoče pri ponovnem signalu ponovno uporabiti.

'''Medvedja divergenca''' se pojavi, ko se cene dvignejo na nov vrh, padejo in se nato dvignejo na višji vrh. MACD-histogram da signal, ko se med padanjem vrednosti MACD histogram s prvega vrha prebije pod ničelno vrednost. Ko cene dosežejo višji vrh, se MACD-histogram dvigne na precej nižji vrh. Kaže na to, da so biki šibkejši, cene pa se dvigajo samo še zaradi inercije.

== Baskervillski pes ==

MACD-histogram je za trgovce kot so rentgenski žarki za zdravnike, pokažejo moč ali šibkost kosti pod površino kože. Biki ali medvedi se lahko zdijo močni, ko cene dosežejo novo skrajnost, vendar razhajanje MACD-histograma kaže, da prevladujoči postajajo šibki in, da se bodo cene potencialno spremenile.

Ko MACD-histogram nakaže bikovsko divergenco je priporočljiv nakup (na dolgo), torej ko cene padejo na nov najnižji vrh, medtem ko indikator nakaže višji vrh od prejšnjega. Kmalu po tem, ko MACD-histogram naredi drugo dno, ki je nižje od prejšnjega, kaže, da so medvedi postajali šibkejši, dvig cene pa nam pove, da biki postajajo močnejši. Pod zadnjim dnom postavite stop naročilo. Razlogi za posel iz bikovskih divergenc so ponavadi zelo močni, vendar je vedno priporočjivo uporabiti stop naročilo, če signal izzveni.

Posel na kratko je priporočljiv, ko MACD-histogram nariše medvedjo divergenco, torej ko se cene dvignejo na novo višjo raven, indikator pa gre iz nižjega vrha na še nižjega. Ko se množica postavi na zadnje noge in ropota, nas mami, da bi se osredotočili na veter, zaprli oči in opravili nakup. Ko množica postane manična, je težko ostati hladen, a potrpežljiv trgovec išče razhajanja MACD-histograma. Če se cena dvigne, pade in se nato dvigne na višjo raven, medtem ko se MACD-histogram dvigne, pade pod svojo ničelno črto (prebije hrbet bika) in se spet dvigne, vendar na nižjo raven, to ustvari medvedjo divergenco. Iz dogajanja je razvidno, da so biki oslabeli, vrednost narašča zaradi inercije in  ko le-te ni več, bo vrednost začela padati.

MACD-histogram daje signal za posel na krato, ko se drugi vrh zmanjša. Ko se je posel na kratko začel, je treba postaviti stop naročilo nad zadnji najvišji vrh.

Divergenca med MACD-histogramom in cenami na dnevnih svečkah so skoraj vedno vredne trgovanja. Divergence na tedenskih svečkah pa običajno označujejo prehode med trgi bikov in medvedov.

Ko se MACD-histogram dvigne na nov najvišji vrh, je to znak bikovksega navdušenja. Tudi če bikom zastane korak, da zadihajo, je vztrajnost navzgor tako močna, da se bo bikovski trend nadaljeval tudi po povratku.

Ko se MACD-histogram spusti na novo najnižjo raven, je to znak, da so medvedi izjemno močni. Tudi če biki uspejo organizirati povratek, bo verjetno velika vztrajnost trga navzodl spodbudila, da ponovno testira in preseže svojo najnižjo vrednost.

MACD-histogram deluje kot delujeno žarometi na avtomobilu - osvedlijo del ceste pred nami. Ne osvetlijo pa celotne poti domov, ampak omogočajo, da se vidi dovolj daleč, da je mogoče voziti z normalno hitrostjo in se pravočano pripravite na ovinke in pravočasno zavijete.

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
* https://stockcharts.com/

{{Tehnična analiza}}
[[Kategorija:Tehnična analiza]]</text>
      <sha1>6egz05c0272xgnqv71r3s3jqti0u825</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Conrad Murray</title>
    <ns>0</ns>
    <id>478707</id>
    <revision>
      <id>5748467</id>
      <parentid>5685287</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:11:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>links removed</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12214" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{popravi}}
{{Infopolje Oseba
|name= Conrad Murray
|death_date=
|death_place=
|image=
|caption=
|known_for= Osebni zdravnik Michaela Jacksona v času njegove smrti leta [[2009]].
}}

'''Conrad Robert Murray''', [[Združene države Amerike|ameriški]] [[Kardiologija|kardiolog]] in zdravnik * [[19. februar]] [[1953]] [[Saint Andrew Parish]], [[Grenada]]. 

Conrad Murray je bil osebni zdravnik ameriškega pevca in glasbenika [[Michael Jackson|Michaela Jacksona]] v času njegove [[Smrt Michaela Jacksona|smrti]] leta 2009.&lt;ref name=&quot;Biography&quot;&gt;{{cite web|title=Dr. Conrad Murray Biography|url=http://www.biography.com/articles/dr.-conrad-murray-481814|publisher=A &amp; E Television Networks|year=2011|access-date=2011-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20110129031713/http://www.biography.com/articles/dr.-conrad-murray-481814|archive-date=2011-01-29|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 2011 je bil Murray na sodišču spoznan za krivega in je bil obsojen na štiri leta zaporne kazne.

== Zgodnje življenje ==
Murrayja so vzgajali stari starši, ki so bili doma iz kmetje v Grenadi, dokler se ni preselil k materi Milti v Trinidadu in Tobagu, ko je bil star 7 let. Slabo je odraščal v pristanišču [[Španija|Španije]], glavnem mestu Trinidada in Tobaga. Do svojega 25. leta ni srečal svojega očeta Rawleja Andrew, ki je bil prav tako zdravnik. Andrew, ki je umrl leta 2001, je bil namenjen zagotavljanju zdravstvenih storitev revnim. Murray je končal srednjo šolo in nekaj časa delal kot prostovoljni učitelj osnovne šole v Trinidadu. Po poučevanju si je kot carinski uradnik in zavarovalni podpisnik varčeval denar za življenje.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{cite web|title=Dr. Conrad Murray Biography|url=http://www.biography.com/articles/dr.-conrad-murray-481814|publisher=A &amp; E Television Networks|year=2011|access-date=2011-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20110129031713/http://www.biography.com/articles/dr.-conrad-murray-481814|archive-date=2011-01-29|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Leta 1973 se je Murray preselil v [[Houston, Teksas|Houston]] v [[Teksas|Teksasu]], kjer je delal njegov oče, da bi obiskal teksaško univerzo Southern, in diplomiral iz Magna cum laude z diplomo iz medicinskih in bioloških znanosti. Murray je nadaljeval šolanje na medicinski fakulteti Meharry v Nashvillu v Tennesseeju, isti šoli, ki jo je obiskoval njegov oče, in prvi šoli na Jugu za Afroameričane. Rezidenco interne medicine je začel na kliniki Mayo v Rochesteru v Minnesoti in jo zaključil v Medicinskem centru univerze Loma Linda v Kaliforniji. Nato je na univerzi v Arizoni končal štipendijo za kardiologijo in jo dokončal v Medicinskem centru univerze Loma Linda v Kaliforniji. Nato je na univerzi v Arizoni končal štipendijo za kardiologijo.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

== Kariera ==
Murray je delal v bolnišnici Sharp Memorial Hospital v San Diegu kot pridruženi direktor programa usposabljanja za štipendijo kardiologije. Leta 1990 je v [[Las Vegas|Las Vegasu]] odprl zasebni zdravstveni dom, leta 2006 pa je v Houstonu ustanovil inštitut za srce in ožilje Acres Homes.  Murray je srečal [[Michael Jackson|Michaela Jacksona]] leta 2006 v Las Vegasu, ko zdravil njegovo hčer Paris, ko je zbolela. Jackson je pred turnejo julija 2009 najel Murrayja, ki je bil njegov izključni osebni zdravnik.&lt;ref&gt;&quot;Dr. Conrad Murray Biography&quot;. A &amp; E Television Networks. 2011. Archived from the original on 2011-01-29. Retrieved 2011-07-24.&lt;/ref&gt; Jackson je vztrajal, da Murrayja najame njegov promotor oddaje AEG Live za 150.000 ameriških dolarjev mesečno, čeprav je AEG kasneje trdil, da z Murrayjem nikoli ni bilo pogodbe.&lt;ref&gt;Connelly, Chris (July 2, 2009). &quot;Michael Jackson Overexerted Himself in Tour Rehearsal, Insiders Say&quot;. ABC News.&lt;/ref&gt; Murray in AEG sta vedela, da Murray ni bil nikoli plačan.&lt;ref&gt;Goldman, Russell (August 25, 2009). &quot;Michael Jackson Doc Conrad Murray Never Got Paid Prior to Singer's Death&quot;. ''ABC News''.&lt;/ref&gt; Leta 2018 je Murray izdal memoar z naslovom ''This is it!'', kjer je podrobno opisal svojo izkušnjo kot osebni zdravnik Michaela Jacksona. Kritiki so knjigo slabo sprejeli.&lt;ref&gt;Rabin, Nathan (Nov 27, 2018). &quot;This Is It!—the memoir of Michael Jackson's doctor—is a morbidly fascinating train wreck&quot;. ''AV Club''.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vincent, Alice (Nov 27, 2018). &quot;Conrad Murray and Michael Jackson - what we learnt from the doctor's terrible book&quot;. ''Telegraph''.&lt;/ref&gt;
== Zasebno življenje ==
V času, ko je maja 2009 začel delati, kot osebni zdravnik Michaela Jacksona, je Murray imel sedem otrok s 6 različnimi ženami.&lt;ref name=&quot;Ackerman&quot;&gt;{{cite web|last=Ackerman|first=Todd|title=The contradictory life of Michael Jackson's doctor|url=http://www.chron.com/disp/story.mpl/metropolitan/6857062.html|work=Houston Chronicle|date=Feb 8, 2010}}&lt;/ref&gt; Zaostajal je za hipoteko za dom v Las Vegasu, ki ga je zasedla njegova prva žena in otroci, materinim otrokom zunaj njegove zakonske zveze pa je dolgoval preživnino, ki je ni mogel plačati zaradi zneska denarja, ki ga je dolgoval Michaelu Jacksonu in njegovi družini. Bil je poročen z Blanche, drugo ženo, ki jo je spoznal na zdravstveni šoli, in pomagal plačevati najemnino za drugo žensko Nicole Alvarez. Murray je srečal Alvareza v Las Vegasu, ko je delala kot striptizeta, Alvarez pa je marca 2009 rodila njunega sina Che Giovannija Murrayja.&lt;ref name=&quot;Mikulan&quot;&gt;{{cite web|last=Mikulan|first=Steven|title=Michael Jackson, Conrad Murray and the Stripper|url=http://www.thewrap.com/media/article/michael-jackson-conrad-murray-and-stripper-23740?page=0,0|publisher=the wrap.com|accessdate=15 August 2011}}&lt;/ref&gt; Poročali so tudi o drugem razmerju, s koktajl natakarico iz Houstona.&lt;ref name=&quot;Ryan&quot;&gt;{{cite web|last=Ryan|first=Harriet|title=Women tell of relationships with Dr. Conrad Murray|url=http://articles.latimes.com/2011/jan/08/local/la-me-conrad-murray-20110108|work=Los Angeles Times|date=Jan 11, 2011}}&lt;/ref&gt;

Murrayju so grozili, da bo zaradi neplačanega otroškega preživnine za enega od svojih otrok izgubil medicinsko licenco v Kaliforniji in dolgoval 13.000 dolarjev kalifornijski ženski Neniti Malibiran.&lt;ref name=&quot;Allen&quot;&gt;{{cite web|last=Allen|first=Nick|title=Michael Jackson doctor Conrad Murray in trouble over child support|url=https://www.telegraph.co.uk/news/celebritynews/6276635/Michael-Jackson-doctor-Conrad-Murray-in-trouble-over-child-support.html|work=The Telegraph|date=Oct 8, 2011}}&lt;/ref&gt; Murray je bil obtoženi v številnih civilnih tožbah (čeprav nobene zaradi zlorabe zdravnika). Do leta [[2008]] je zbral več kot 600.000 dolarjev sodnih odločb zoper njega za medicinsko opremo in neplačano najemnino za svoje prakse v Teksasu in Nevadi. Za študentska posojila na Medicinski fakulteti Meharry je dolgoval tudi 71.000 dolarjev.&lt;ref name=&quot;McKinley&quot;&gt;{{cite web|last=McKinley|first=James|title=Differing Sides of Physician Who Tended to Jackson|url=https://www.nytimes.com/2009/09/27/us/27murray.html?pagewanted=all|work=The New York Times|date=Sep 26, 2009}}&lt;/ref&gt; Murray je leta [[2002]] v Kaliforniji vložil stečaj.&lt;ref name=&quot;Fletcher&quot;&gt;{{cite web|last=Fletcher|first=Dan|title=Michael Jackson Doctor Conrad Murray|url=http://www.time.com/time/nation/article/0,8599,1918722,00.html|work=Time|date=Aug 26, 2009}}&lt;/ref&gt;
== Smrt Michaela Jacksona ==
{{see also|Smrt Michaela Jacksona|Kalifornija proti Murrayu}}
25. junija 2009, le nekaj tednov potem, ko je Murray postal osebni zdravnik Jacksona, je Michael Jackson [[Smrt Michaela Jacksona|umrl]] zaradi smrtonosnega odmerka propofola, ki mu ga je po inekciji dal Murray. Sodni dokumenti, objavljeni avgusta 2009, razkrivajo, da je v predhodni ugotovitvi mrtvorojenca razvidno, da je Jackson predoziral propofol, vendar je pisarna odklonila komentarje poročil, ki trdijo, da je vzrok smrt razsodila za umor.&lt;ref name=&quot;Coroner&quot;&gt;{{cite web|title=Coroner's preliminary finding: Jackson overdosed on propofol|url=http://edition.cnn.com/2009/SHOWBIZ/Music/08/24/michael.jackson.propofol/index.html#cnnSTCText|publisher=CNN|date=Aug 24, 2009}} Retrieved Feb 3, 2019&lt;/ref&gt; Preiskali so več zdravnikov, za katere se verjame, da so zdravili Jacksona.  Na podlagi obdukcije in na podlagi toksikoloških ugotovitev je bil vzrok za Jacksonovo smrt določen v akutni zastrupitvi s propofolom z učinkom benzodiazepina, ki je prispeval, in načinom smrti, da bi bil na koncu umor, tako da se je fokus preiskave premaknil proti Murrayu. Priznal je, da je dal po inekciji 25 ml propofola, za nespečnost, v noči Jacksonove smrti, in trdil je, da ga je poskušal zdraviti z drugimi zdravili in da je propofol dajal šele po tem, ko je Jackson vztrajal.&lt;ref name=&quot;McKinley&quot; /&gt; Murray je dejal, da ga je skrbelo, da je Jackson postal odvisen od droge kot pripomoček za spanje, in mu ga je poskušal odvzeti od tega.&lt;ref name=&quot;Coroner&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Irvine&quot;&gt;{{cite web|last=Irvine|first=Chris|title=Michael Jackson: who is Dr Conrad Murray?|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/music/michael-jackson/6084022/Michael-Jackson-who-is-Dr-Conrad-Murray.html|work=The Telegraph|date=Aug 25, 2009}}&lt;/ref&gt;  Propofol se običajno daje v bolnišnici ali v kliničnem okolju z natančnim nadzorom, večinoma se uporablja za splošno anestezijo med operacijo, ni naveden ali odobren kot pripomoček za spanje in ga dajejo le anesteziologi, medicinske sestre, anesteziologi ali asistenti za anestezijo. Murray tega sploh ni imel.

Februarja [[2010]] je bil Murray uradno obtožen neprostovolje in malomarnost. 27. septembra 2011 je se je proti njemu začelo sojenje v Los Angelesu, 29. novembra 2011 pa je bil obsojen zaradi neprostovoljnega uboja. Dobil je najvišjo kazen, štiri leta zaporne kazni. Odvzeta mu je bila zdravniška licenca v Teksasu, dovoljenja v Kaliforniji in Nevadi, pa so bila začasna.&lt;ref&gt;Duke, Alan (November 30, 2011) [http://www.cnn.com/2011/11/29/justice/california-conrad-murray-sentencing/ Conrad Murray sentenced to four years behind bars], [[CNN]], Retrieved June 24, 2016.&lt;/ref&gt; Po dveh letih v zaporu je bil Murray zaradi dobrega vedenja izpuščen 28. oktobra [[2013]]. &lt;ref&gt;Duke, Alan (October 28, 2013) [https://edition.cnn.com/2013/10/28/showbiz/conrad-murray-release/index.html Conrad Murray completes jail time for killing Michael Jackson] [[CNN]], Retrieved February 22, 2019.&lt;/ref&gt;

Jacksonov oče, Joseph Jackson, je leta 2010 proti Murrayju vložil napačno tožbo zaradi smrti, vendar jo je leta [[2012]] opustil.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Joe Jackson Files Wrongful Death Suit Against Dr. Conrad Murray|url=http://www.foxnews.com/entertainment/2010/06/25/joe-jackson-file-wrongful-death-suit-dr-conrad-murray/|publisher=Fox News Channel|date=June 25, 2010}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Michael Jackson's Father Drops Wrongful Death Suit Against Conrad Murray. [https://www.rollingstone.com/music/news/michael-jacksons-father-drops-wrongful-death-suit-against-conrad-murray-20120816 RollingStone.com]. Retrieved June 24, 2016.&lt;/ref&gt; Tudi leta 2010 sta Jacksonova mama Katherine in trije otroci proti AEG vložili ločeno nezakonito smrtno tožbo in trdili, da je podjetje malomarno najelo Murrayja.&lt;ref name=&quot;ABC&quot;&gt;Mohney, G. (October 18, 2013). Michael Jackson's Former Doctor Conrad Murray Released From Jail. [http://abcnews.go.com/US/conrad-murray-released-jail/story?id=20699882 ABCNews.com]. Retrieved June 24, 2016.&lt;/ref&gt;

Leta [[2016]] je Inside Edition poročal, da Murray kljub upokojitvi še vedno obiskuje bolnike čeprav je Murray trdil, da bolnikom ničesar ne zaračunava za svoje storitve, da le &quot;zagotavlja svetovanje&quot; brez predpisovanja zdravil in da zato &quot;ne krši pravil&quot;. &lt;ref&gt;{{cite news |author=&lt;!--Staff writer(s); no by-line.--&gt; |title=Michael Jackson's Doctor Conrad Murray Is Still Visiting Patients After Losing Medical License|url=https://www.insideedition.com/headlines/16522-michael-jacksons-doctor-conrad-murray-is-still-visiting-patients-after-losing-medical-license|work=[[Inside Edition]] |agency= |date=May 20, 2016|access-date=February 22, 2019}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{DEFAULTSORT:Murray, Conrad}}
[[Kategorija:Ameriški zdravniki]]

&lt;references /&gt;{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1953]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>fgbk59zzscd441kcmktxkqxcaombvrg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748547</id>
      <parentid>5748467</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T11:47:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>link</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12237" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{popravi}}
{{Infopolje Oseba
|name= Conrad Murray
|death_date=
|death_place=
|image=
|caption=
|known_for= Osebni zdravnik Michaela Jacksona v času njegove smrti leta [[2009]].
}}

'''Conrad Robert Murray''', [[Združene države Amerike|ameriški]] [[Kardiologija|kardiolog]] in zdravnik * [[19. februar]] [[1953]] [[Saint Andrew Parish]], [[Grenada]]. 

Conrad Murray je bil osebni zdravnik ameriškega pevca in glasbenika [[Michael Jackson|Michaela Jacksona]] v času njegove [[Smrt Michaela Jacksona|smrti]] leta 2009.&lt;ref name=&quot;Biography&quot;&gt;{{cite web|title=Dr. Conrad Murray Biography|url=http://www.biography.com/articles/dr.-conrad-murray-481814|publisher=A &amp; E Television Networks|year=2011|access-date=2011-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20110129031713/http://www.biography.com/articles/dr.-conrad-murray-481814|archive-date=2011-01-29|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 2011 je bil Murray na sodišču spoznan za krivega in je bil obsojen na štiri leta zaporne kazne.

== Zgodnje življenje ==
Murrayja so vzgajali stari starši, ki so bili doma iz kmetje v Grenadi, dokler se ni preselil k materi Milti v Trinidadu in Tobagu, ko je bil star 7 let. Slabo je odraščal v pristanišču [[Španija|Španije]], glavnem mestu [[Trinidad in Tobago|Trinidada in Tobaga]]. Do svojega 25. leta ni srečal svojega očeta Rawleja Andrew, ki je bil prav tako zdravnik. Andrew, ki je umrl leta 2001, je bil namenjen zagotavljanju zdravstvenih storitev revnim. Murray je končal srednjo šolo in nekaj časa delal kot prostovoljni učitelj osnovne šole v Trinidadu. Po poučevanju si je kot carinski uradnik in zavarovalni podpisnik varčeval denar za življenje.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{cite web|title=Dr. Conrad Murray Biography|url=http://www.biography.com/articles/dr.-conrad-murray-481814|publisher=A &amp; E Television Networks|year=2011|access-date=2011-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20110129031713/http://www.biography.com/articles/dr.-conrad-murray-481814|archive-date=2011-01-29|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Leta 1973 se je Murray preselil v [[Houston, Teksas|Houston]] v [[Teksas|Teksasu]], kjer je delal njegov oče, da bi obiskal teksaško univerzo Southern, in diplomiral iz Magna cum laude z diplomo iz medicinskih in bioloških znanosti. Murray je nadaljeval šolanje na medicinski fakulteti Meharry v Nashvillu v Tennesseeju, isti šoli, ki jo je obiskoval njegov oče, in prvi šoli na Jugu za Afroameričane. Rezidenco interne medicine je začel na kliniki Mayo v Rochesteru v Minnesoti in jo zaključil v Medicinskem centru univerze Loma Linda v Kaliforniji. Nato je na univerzi v Arizoni končal štipendijo za kardiologijo in jo dokončal v Medicinskem centru univerze Loma Linda v Kaliforniji. Nato je na univerzi v Arizoni končal štipendijo za kardiologijo.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

== Kariera ==
Murray je delal v bolnišnici Sharp Memorial Hospital v San Diegu kot pridruženi direktor programa usposabljanja za štipendijo kardiologije. Leta 1990 je v [[Las Vegas|Las Vegasu]] odprl zasebni zdravstveni dom, leta 2006 pa je v Houstonu ustanovil inštitut za srce in ožilje Acres Homes.  Murray je srečal [[Michael Jackson|Michaela Jacksona]] leta 2006 v Las Vegasu, ko zdravil njegovo hčer Paris, ko je zbolela. Jackson je pred turnejo julija 2009 najel Murrayja, ki je bil njegov izključni osebni zdravnik.&lt;ref&gt;&quot;Dr. Conrad Murray Biography&quot;. A &amp; E Television Networks. 2011. Archived from the original on 2011-01-29. Retrieved 2011-07-24.&lt;/ref&gt; Jackson je vztrajal, da Murrayja najame njegov promotor oddaje AEG Live za 150.000 ameriških dolarjev mesečno, čeprav je AEG kasneje trdil, da z Murrayjem nikoli ni bilo pogodbe.&lt;ref&gt;Connelly, Chris (July 2, 2009). &quot;Michael Jackson Overexerted Himself in Tour Rehearsal, Insiders Say&quot;. ABC News.&lt;/ref&gt; Murray in AEG sta vedela, da Murray ni bil nikoli plačan.&lt;ref&gt;Goldman, Russell (August 25, 2009). &quot;Michael Jackson Doc Conrad Murray Never Got Paid Prior to Singer's Death&quot;. ''ABC News''.&lt;/ref&gt; Leta 2018 je Murray izdal memoar z naslovom ''This is it!'', kjer je podrobno opisal svojo izkušnjo kot osebni zdravnik Michaela Jacksona. Kritiki so knjigo slabo sprejeli.&lt;ref&gt;Rabin, Nathan (Nov 27, 2018). &quot;This Is It!—the memoir of Michael Jackson's doctor—is a morbidly fascinating train wreck&quot;. ''AV Club''.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vincent, Alice (Nov 27, 2018). &quot;Conrad Murray and Michael Jackson - what we learnt from the doctor's terrible book&quot;. ''Telegraph''.&lt;/ref&gt;
== Zasebno življenje ==
V času, ko je maja 2009 začel delati, kot osebni zdravnik Michaela Jacksona, je Murray imel sedem otrok s 6 različnimi ženami.&lt;ref name=&quot;Ackerman&quot;&gt;{{cite web|last=Ackerman|first=Todd|title=The contradictory life of Michael Jackson's doctor|url=http://www.chron.com/disp/story.mpl/metropolitan/6857062.html|work=Houston Chronicle|date=Feb 8, 2010}}&lt;/ref&gt; Zaostajal je za hipoteko za dom v Las Vegasu, ki ga je zasedla njegova prva žena in otroci, materinim otrokom zunaj njegove zakonske zveze pa je dolgoval preživnino, ki je ni mogel plačati zaradi zneska denarja, ki ga je dolgoval Michaelu Jacksonu in njegovi družini. Bil je poročen z Blanche, drugo ženo, ki jo je spoznal na zdravstveni šoli, in pomagal plačevati najemnino za drugo žensko Nicole Alvarez. Murray je srečal Alvareza v Las Vegasu, ko je delala kot striptizeta, Alvarez pa je marca 2009 rodila njunega sina Che Giovannija Murrayja.&lt;ref name=&quot;Mikulan&quot;&gt;{{cite web|last=Mikulan|first=Steven|title=Michael Jackson, Conrad Murray and the Stripper|url=http://www.thewrap.com/media/article/michael-jackson-conrad-murray-and-stripper-23740?page=0,0|publisher=the wrap.com|accessdate=15 August 2011}}&lt;/ref&gt; Poročali so tudi o drugem razmerju, s koktajl natakarico iz Houstona.&lt;ref name=&quot;Ryan&quot;&gt;{{cite web|last=Ryan|first=Harriet|title=Women tell of relationships with Dr. Conrad Murray|url=http://articles.latimes.com/2011/jan/08/local/la-me-conrad-murray-20110108|work=Los Angeles Times|date=Jan 11, 2011}}&lt;/ref&gt;

Murrayju so grozili, da bo zaradi neplačanega otroškega preživnine za enega od svojih otrok izgubil medicinsko licenco v Kaliforniji in dolgoval 13.000 dolarjev kalifornijski ženski Neniti Malibiran.&lt;ref name=&quot;Allen&quot;&gt;{{cite web|last=Allen|first=Nick|title=Michael Jackson doctor Conrad Murray in trouble over child support|url=https://www.telegraph.co.uk/news/celebritynews/6276635/Michael-Jackson-doctor-Conrad-Murray-in-trouble-over-child-support.html|work=The Telegraph|date=Oct 8, 2011}}&lt;/ref&gt; Murray je bil obtoženi v številnih civilnih tožbah (čeprav nobene zaradi zlorabe zdravnika). Do leta [[2008]] je zbral več kot 600.000 dolarjev sodnih odločb zoper njega za medicinsko opremo in neplačano najemnino za svoje prakse v Teksasu in Nevadi. Za študentska posojila na Medicinski fakulteti Meharry je dolgoval tudi 71.000 dolarjev.&lt;ref name=&quot;McKinley&quot;&gt;{{cite web|last=McKinley|first=James|title=Differing Sides of Physician Who Tended to Jackson|url=https://www.nytimes.com/2009/09/27/us/27murray.html?pagewanted=all|work=The New York Times|date=Sep 26, 2009}}&lt;/ref&gt; Murray je leta [[2002]] v Kaliforniji vložil stečaj.&lt;ref name=&quot;Fletcher&quot;&gt;{{cite web|last=Fletcher|first=Dan|title=Michael Jackson Doctor Conrad Murray|url=http://www.time.com/time/nation/article/0,8599,1918722,00.html|work=Time|date=Aug 26, 2009}}&lt;/ref&gt;
== Smrt Michaela Jacksona ==
{{see also|Smrt Michaela Jacksona|Kalifornija proti Murrayu}}
25. junija 2009, le nekaj tednov potem, ko je Murray postal osebni zdravnik Jacksona, je Michael Jackson [[Smrt Michaela Jacksona|umrl]] zaradi smrtonosnega odmerka propofola, ki mu ga je po inekciji dal Murray. Sodni dokumenti, objavljeni avgusta 2009, razkrivajo, da je v predhodni ugotovitvi mrtvorojenca razvidno, da je Jackson predoziral propofol, vendar je pisarna odklonila komentarje poročil, ki trdijo, da je vzrok smrt razsodila za umor.&lt;ref name=&quot;Coroner&quot;&gt;{{cite web|title=Coroner's preliminary finding: Jackson overdosed on propofol|url=http://edition.cnn.com/2009/SHOWBIZ/Music/08/24/michael.jackson.propofol/index.html#cnnSTCText|publisher=CNN|date=Aug 24, 2009}} Retrieved Feb 3, 2019&lt;/ref&gt; Preiskali so več zdravnikov, za katere se verjame, da so zdravili Jacksona.  Na podlagi obdukcije in na podlagi toksikoloških ugotovitev je bil vzrok za Jacksonovo smrt določen v akutni zastrupitvi s propofolom z učinkom benzodiazepina, ki je prispeval, in načinom smrti, da bi bil na koncu umor, tako da se je fokus preiskave premaknil proti Murrayu. Priznal je, da je dal po inekciji 25 ml propofola, za nespečnost, v noči Jacksonove smrti, in trdil je, da ga je poskušal zdraviti z drugimi zdravili in da je propofol dajal šele po tem, ko je Jackson vztrajal.&lt;ref name=&quot;McKinley&quot; /&gt; Murray je dejal, da ga je skrbelo, da je Jackson postal odvisen od droge kot pripomoček za spanje, in mu ga je poskušal odvzeti od tega.&lt;ref name=&quot;Coroner&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Irvine&quot;&gt;{{cite web|last=Irvine|first=Chris|title=Michael Jackson: who is Dr Conrad Murray?|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/music/michael-jackson/6084022/Michael-Jackson-who-is-Dr-Conrad-Murray.html|work=The Telegraph|date=Aug 25, 2009}}&lt;/ref&gt;  Propofol se običajno daje v bolnišnici ali v kliničnem okolju z natančnim nadzorom, večinoma se uporablja za splošno anestezijo med operacijo, ni naveden ali odobren kot pripomoček za spanje in ga dajejo le anesteziologi, medicinske sestre, anesteziologi ali asistenti za anestezijo. Murray tega sploh ni imel.

Februarja [[2010]] je bil Murray uradno obtožen neprostovolje in malomarnost. 27. septembra 2011 je se je proti njemu začelo sojenje v Los Angelesu, 29. novembra 2011 pa je bil obsojen zaradi neprostovoljnega uboja. Dobil je najvišjo kazen, štiri leta zaporne kazni. Odvzeta mu je bila zdravniška licenca v Teksasu, dovoljenja v Kaliforniji in Nevadi, pa so bila začasna.&lt;ref&gt;Duke, Alan (November 30, 2011) [http://www.cnn.com/2011/11/29/justice/california-conrad-murray-sentencing/ Conrad Murray sentenced to four years behind bars], [[CNN]], Retrieved June 24, 2016.&lt;/ref&gt; Po dveh letih v zaporu je bil Murray zaradi dobrega vedenja izpuščen 28. oktobra [[2013]]. &lt;ref&gt;Duke, Alan (October 28, 2013) [https://edition.cnn.com/2013/10/28/showbiz/conrad-murray-release/index.html Conrad Murray completes jail time for killing Michael Jackson] [[CNN]], Retrieved February 22, 2019.&lt;/ref&gt;

Jacksonov oče, Joseph Jackson, je leta 2010 proti Murrayju vložil napačno tožbo zaradi smrti, vendar jo je leta [[2012]] opustil.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Joe Jackson Files Wrongful Death Suit Against Dr. Conrad Murray|url=http://www.foxnews.com/entertainment/2010/06/25/joe-jackson-file-wrongful-death-suit-dr-conrad-murray/|publisher=Fox News Channel|date=June 25, 2010}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Michael Jackson's Father Drops Wrongful Death Suit Against Conrad Murray. [https://www.rollingstone.com/music/news/michael-jacksons-father-drops-wrongful-death-suit-against-conrad-murray-20120816 RollingStone.com]. Retrieved June 24, 2016.&lt;/ref&gt; Tudi leta 2010 sta Jacksonova mama Katherine in trije otroci proti AEG vložili ločeno nezakonito smrtno tožbo in trdili, da je podjetje malomarno najelo Murrayja.&lt;ref name=&quot;ABC&quot;&gt;Mohney, G. (October 18, 2013). Michael Jackson's Former Doctor Conrad Murray Released From Jail. [http://abcnews.go.com/US/conrad-murray-released-jail/story?id=20699882 ABCNews.com]. Retrieved June 24, 2016.&lt;/ref&gt;

Leta [[2016]] je Inside Edition poročal, da Murray kljub upokojitvi še vedno obiskuje bolnike čeprav je Murray trdil, da bolnikom ničesar ne zaračunava za svoje storitve, da le &quot;zagotavlja svetovanje&quot; brez predpisovanja zdravil in da zato &quot;ne krši pravil&quot;. &lt;ref&gt;{{cite news |author=&lt;!--Staff writer(s); no by-line.--&gt; |title=Michael Jackson's Doctor Conrad Murray Is Still Visiting Patients After Losing Medical License|url=https://www.insideedition.com/headlines/16522-michael-jacksons-doctor-conrad-murray-is-still-visiting-patients-after-losing-medical-license|work=[[Inside Edition]] |agency= |date=May 20, 2016|access-date=February 22, 2019}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{DEFAULTSORT:Murray, Conrad}}
[[Kategorija:Ameriški zdravniki]]

&lt;references /&gt;{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1953]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>k42qhrn04tphqltolf1c7j87nnq63bg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sistovski sporazum</title>
    <ns>0</ns>
    <id>480428</id>
    <revision>
      <id>5748371</id>
      <parentid>5339702</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T05:59:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ozadje */ [[Habsburška monarhija]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4568" xml:space="preserve">{{Infopolje Pogodba
| name                = &lt;center&gt; Sistovski sporazum &lt;/center&gt;
| long_name           =  
|
| image               = 1792 illustration of the Treaty of Sistova.jpg
| image_width         = 200px
| image_alt           =  
| caption             = Sistovski sporazum, ilustracije iz leta 1792
|
| type                = mirovni sporazum
| context             = avstrijsko-turška vojna (1787–1791)  
|
| date_drafted        =    
| date_signed         = 4. avgust 1791
| location_signed     = Sistova, zdaj [[Svištov|Švistov]], [[Bolgarija]]
| date_sealed         = 
| date_effective      = 
| condition_effective = 
| date_expiration     =   
| date_expiry         =  
| negotiators         = 
| signatories         =  [[Slika: Flag of the Habsburg Monarchy.svg|22px]]   [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]]  
&lt;hr&gt; {{ikonazastave|Turčija}}  [[Selim III.]]
| parties             =  [[Slika: Flag of the Habsburg Monarchy.svg|22px]] [[Habsburška monarhija]]
&lt;hr&gt; {{ikonazastave|Turčija}}  [[Osmansko cesarstvo]]
| ratifiers           = &lt;!-- format this as a bullet list --&gt;
| depositor           = &lt;!-- OR: --&gt;
| depositories        = &lt;!-- format this as a bullet list --&gt;
|
| languages           = • [[francoščina]] &lt;br&gt; • [[turščina]]
| languagesclass      = 
|
| wikisource          = &lt;!-- OR: --&gt;
| wikisource1         = &lt;!-- Up to 5 wikisourceN variables may be specified --&gt;
}}

'''Sistovski mirovni sporazum''' je bil dokument, s katerim se je uradno končala zadnja [[avstrijsko-turška vojna (1787-1791)]]. Sklenjen je bil s posredovanjem [[Kraljevina Velika Britanija|Velike Britanije]], [[Kraljevina Prusija|Prusije]] in [[Nizozemska|Nizozemske]]&lt;ref name=ref1&gt;''The Peace Treaties of the Ottoman Empire'', Karl-Heinz Ziegler, '''Peace Treaties and International Law in European History: From the Late Middle Ages to World War One'', ed. Randall Lesaffer, (Cambridge University Press, 2004). str. 358.&lt;/ref&gt; in podpisan 4. avgusta 1791 v Sistovi, sedanjem [[Švistov]]u, [[Bolgarija]].&lt;ref&gt;Jeremy Black, ''British Foreign Policy in an Age of Revolutions, 1783-1793'', (Cambridge University Press, 1994). str. 263.&lt;/ref&gt; Napisan je bil v [[Francoščina|francoščini]] in [[Turščina|turščini]].&lt;ref name=ref1/&gt;

==Ozadje==
[[Slika:Treaty of Svishtov House TB.jpg|levo|thumb|250px|Sporazum je bil podpisan v majhni hiši na levi v sedanjem [[Švistov]]u, [[Bolgarija]]]]

Habsburška monarhija se je morala v prvem letu vojne umakniti z osvojenega ozemlja, a je nato osvojila [[Beograd]] in leta 1790 zmagala v bitki pri Kalafatu. Uspešna je bila tudi habsburška zaveznica [[Carska Rusija|Rusija]]. Ker je Avstriji na severu grozila invazija Prusije,&lt;ref&gt;Virginia Aksan. ''Ottoman Wars: An Empire Besieged''. Taylor &amp; Francis, 2007. str. 138.&lt;/ref&gt; v [[Francija|Franciji]] pa je izbruhnila [[Francoska revolucija|revolucija]] in zahtevala nujno posredovanje Avstrije, je bila [[Habsburška monarhija|Avstrija]] pripravljena končati vojno z Osmanskim cesarstvom, od katere je imela zelo majhne koristi. Pridobila je samo Orsovo (sedanja Orșova, [[Romunija]]) in dva majhna kraja na hrvaški meji.&lt;ref&gt; Charles W. Ingrao. ''The Habsburg Monarchy, 1618-1815''. Cambridge University Press, 2000. str. 210.&lt;/ref&gt;

S sporazumom so se avstrijske vojne z Osmanskim cesarstvom končale. V rusko-turških vojnah v 19. in 20. stoletju Avstrija ni sodelovala.&lt;ref&gt;Acton, John (1904). The Cambridge Modern History. Macmillan &amp; Company. str. 334.&lt;/ref&gt;

Po vojni z Osmanskim cesarstvom se je Avstrija s [[Pilniška deklaracija|Pilniško deklaracijo]], podpisano 27. avgusta 1791, pridružila Prusiji. Odrekla se je vsem osvajanjem na račun Osmanskega cesarstva, Prusija pa je obljubila, da se ne bo širila proti vzhodu in ne bo podprla brabantske revolucije. Obe državi sta se zavezali, da bosta posredovali v Franciji, če bodo druge evropske menile, da je to potrebno.

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
{{refbegin|2}}
* {{Cite book|ref=harv|last=Ćirković|first=Sima|authorlink= |title=The Serbs|year=2004|location=Malden|publisher=Blackwell Publishing|url=https://books.google.com/books?id=2Wc-DWRzoeIC}}
* {{Cite book|ref=harv|last=Jelavich|first=Barbara|authorlink= |title=History of the Balkans: Eighteenth and Nineteenth Centuries|volume=1|year=1983|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=qR4EeOrTm-0C}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Leto 1791]]
[[Kategorija:Sporazumi]]
[[Kategorija:Habsburška monarhija]]
[[Kategorija:Osmansko cesarstvo]]</text>
      <sha1>dvl6o5t7j67a15kgtad5hsutjtmi5s1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Joker Out</title>
    <ns>0</ns>
    <id>481520</id>
    <revision>
      <id>5748104</id>
      <parentid>5744692</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T12:02:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10318" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name            = Joker Out
| image           = 
| image_size      = 
| landscape       = &lt;!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --&gt;
| alt             = 
| caption         = 
| background      = group_or_band
| alias           = 
| origin          = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| genre           = Rock
| years_active    = 2016–danes
| label           = 
| associated_acts = 
| website         = [https://www.jokeroutband.com/ jokeroutband.com]
| current_members = Bojan Cvjetičanin&lt;br&gt;Jure Maček&lt;br&gt;Kris Guštin&lt;br&gt;Jan Peteh&lt;br&gt;Martin Jurkovič
| past_members    = 
| module          = 
| module2         = 
| module3         = 
}}
'''Joker Out''' je ljubljanska shagadelic rock skupina, ki deluje od leta 2016.

==Zgodovina==
Bend je nastal maja 2016, po razpadu skupine Apokalipsa, v kateri so igrali Bojan Cvjetičanin, Matic Kovačič in Martin Jurkovič. Tem sta se pridružila Kris Guštin in Jan Peteh iz skupine Buržuazija in nastal je Joker Out.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.prulcek.si/2016/12/magic-januar.html|title=Magic januar |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Njihov prvi javni nastop je bil na Festivalu na gaju (21. maja). Novembra so izdali svoj prvi singel »Kot srce, ki kri poganja«, za katerega so posneli tudi svoj prvi videospot.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zarolaj.si/joker-out-predstavljajo-video-kot-srce-ki-kri-poganja/|title=Joker out predstavljajo video Kot srce, ki kri poganja |accessdate=5. 8. 2020 |date=7. 11. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Nekaj dni pozneje, 10. novembra, so imeli svoj prvi (predtekmovalni) nastop na [[Špil liga|Špil ligi]]. V naslednjih mesecih so nastopili tudi na Bežirocku (17. novembra), Šubafestu (2. decembra), koncertu [[Big Foot Mama|Big Foot Mame]] v Domžalah kot predskupina (23. decembra), polfinalu Špil lige (21. aprila 2017), finalu Bitke bandov na ljubljanskem Kampusu (25. aprila) in [[Vičstock|Vičstocku]] (5. maja), potegovali so se tudi za nastop v finalu turneje Volkswagen Rocks.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.gjp.si/dijaski-koncert-v-petek-2-12-2016-ob-18-00/|title=Koncert dijaških bendov Šubafest 2016 – 2. 12. 2016 ob 18.00 |accessdate=3. 7. 2020 |date=4. 12. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.sou-lj.si/sl/novice/bitka-bandov-finale-soumustgoon|title=Bitka Bandov - Finale #ŠOUmustGOon |accessdate=3. 7. 2020 |date=25. 4. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; V finalu Špil lige, ki je bil 17. junija 2017, so postali zmagovalci njene 4. sezone (2016/17).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/joker-out-mladi-upi-ki-so-zmagali-na-cetrti-spil-ligi/425373|title=Joker Out: mladi upi, ki so zmagali na četrti Špil ligi |accessdate=3. 7. 2020 |date=18. 6. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Novembra je izšla njihova druga pesem »Omamljeno telo«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.kioskhmhm.com/nova-skladba-shagadelicnih-joker-out/|title=Nova skladba shagadeličnih Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date=17. 11. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/joker-out-z-novim-singlom-omamljeno-telo.html|title=Joker Out z novim singlom Omamljeno telo |accessdate=5. 8. 2020 |date=5. 12. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 8. decembra 2017 so nastopili na Ritmu mladosti v [[Arena Stožice|Stožicah]]. V letu 2018 so nastopili na finalnem izboru za nastop na Škisovi tržnici (Škisolov, 8. marca v Orto baru), Šentrocku (20. aprila, Šentjur pri Celju), Majskih igrah (15. maja na Rožniku), Gori rocka (22. junija), [[Festival Lent|Lentu]] (Večerov oder, 23. junija), Urbanem dejanju (22. avgusta) in Zmajevem festivalu (8. septembra).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.ksdd.si/skisolov-2018-ulovili-smo-zmagovalca/|title=ŠkisoLOV 2018 – Ulovili smo zmagovalca! |accessdate=6. 8. 2020 |date=9. 3. 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Njihov naslednji singel »Gola«, pri katerem so prvič sodelovali s producentom Žaretom Pakom, je izšel 12. septembra 2019. Pred tem so imeli približno 8-mesečni premor, ki je bil posledica tega, da je Cvjetičanin hotel poskusiti s solo kariero (prav tako se je njegova umetniška vizija razlikovala od vizije Guština, drugega avtorja benda), a na koncu je ugotovil, da mu bolj ustreza delo v skupini.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/joker-out-edino-prav-je-da-smo-razprodali-cvetlicarno/513689 |title=Joker Out: Edino prav je, da smo razprodali Cvetličarno |accessdate=5. 8. 2020 |date=15. 2. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/kultura/glasba/joker-out-vrescece-punce-niso-nikdar-minus-271905.html |title=Joker Out: Vreščeče punce niso nikdar minus |accessdate=5. 8. 2020 |date=24. 1. 2020 |format= |work=Delo }}&lt;/ref&gt; Poleti 2019 so nastopili na Škisovi tržnici ter festivalih ŠVIC in Žirfest. 2. novembra so imeli svoj prvi povsem samostojen koncert, in sicer na Ljubljanskem gradu, decembra pa so zopet nastopili na Ritmu mladosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rocker.si/joker-out-novembra-z-velikim-koncertom-na-ljubljanskem-gradu/|title=Joker Out novembra z velikim koncertom na Ljubljanskem gradu |accessdate=5. 8. 2020 |date=27. 9. 2019 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; »Goli« je marca 2020 sledil četrti singel »Vem, da greš«, nato pa še »Umazane misli« (oktober 2020) in »A sem ti povedal« (julij 2021).

Njihov prvi album ''Umazane misli'' je izšel oktobra 2021. Prvotno bi moral iziti že aprila 2020, a je bil njegov izid zaradi pandemije koronavirusne bolezni večkrat prestavljen.

Leta 2020 so prejeli [[Zlata piščal (nagrada)|zlato piščal]] za novince leta 2019, »Gola« pa je bila nominirana za skladbo leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/zlate-piscali-prejeli-joker-out-koala-voice-dan-d-in-marko-brecelj/527479|title=Zlate piščali prejeli Joker Out, Koala Voice, Dan D in Marko Brecelj |accessdate=5. 8. 2020 |date=18. 6. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Leto pozneje so na zlatih piščalih zopet slavili, tokrat v kategoriji izvajalec leta. Skladba »Umazane misli« je bila na prvi izvedbi festivala Frišno/Fresh – Dan nove slovenske glasbe, ki se je zgodila 1. oktobra 2021, s strani občinstva izbrana za »naj novo slovensko skladbo zadnjega leta«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/frisno-fresh-2021-katera-bo-nova-slovenska-naj-skladba-zadnjega-leta/595031|title=Frišno/Fresh 2021 – katera bo nova slovenska naj skladba zadnjega leta? |accessdate=31. 1. 2022 |date=23. 9. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/radio-regionalni/nova-slovenska-glasba-zazvenela-v-frisni-preobleki/595998|title=Nova slovenska glasba zazvenela v &quot;Frišni&quot; preobleki |accessdate=31. 1. 2022 |date=2. 10. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

9. septembra 2022 bodo imeli predstavitev novega, drugega albuma v križankah.

Za svojo glasbo uporabljajo oznako shagadelic rock'n'roll.

==Člani==

* Bojan Cvjetičanin − vokal
* Jure Maček − bobni
* Kris Guštin − kitara
* Jan Peteh − kitara
* Martin Jurkovič − bas

==Diskografija==
===Albumi===
* ''Umazane misli'' (2021)

===Singli===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Naslov !! Album
|-
| 2016 || Kot srce, ki kri poganja || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| 2017 || Omamljeno telo || style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=6|''Umazane misli''
|-
| 2019 || Gola
|-
| rowspan=2|2020 || Vem, da greš
|-
| Umazane misli
|-
| 2021 || A sem ti povedal
|-
| rowspan=2|2022 || Barve oceana
|-
| Katrina || ''Demoni''
|}

==Nagrade==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nagrada !! Leto !! Kategorija !! Nominirano delo !! Rezultat
|-
| rowspan=7|Zlata piščal || rowspan=2|2020 || Skladba leta || »Gola« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Novinec leta || || {{won|Prejemniki}}	
|-
| 2021 || Izvajalec leta || || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=4|2022 || Izvajalec leta || || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=2|Skladba leta || »Umazane misli« || {{nom|Nominirani}}
|-
| »A sem ti povedal« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Album leta || ''Umazane misli'' || {{nom|Nominirani}}
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Viri==
* {{navedi splet |url=http://kamra-radovljica.si/5-1-2018-joker-out-shagadelic-rock-and-roll/ |title=5.1.2018 – Joker out – shagadelic rock and roll |accessdate=6. 8. 2020 |date= |format= |work=Radio Galama }}
* {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-gola.html |title='Shagadelic' rokerji Joker Out s pesmijo Gola proti prvencu |accessdate=3. 7. 2020 |date=14. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.ljubljanskigrad.si/sl/dogodki/joker-out/ |title=Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-razprodali-cvetlicarno/ |title=Joker Out razprodali Cvetličarno |accessdate=3. 7. 2020 |date=1. 2. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ldhB7Tet7So |title=Kdo smo JOKER OUT? |accessdate=3. 7. 2020 |date=6. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joker-out-na-danasnjem-koncertu-doma/526897 |title=Joker Out na današnjem koncertu doma |accessdate=3. 7. 2020 |date=12. 6. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=qtRID-bzso8 |title=[Bitka Bendov] Joker Out - intervju |accessdate=3. 7. 2020 |date=29. 6. 2017 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/glasba/joker-out-nas-prvenec-bo-na-policah-prihodnje-leto/500933 |title=Joker Out: &quot;Naš prvenec bo na policah prihodnje leto!&quot; |accessdate=5. 8. 2020 |date=30. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-smo-kot-austin-powers-ker-imamo-mojo/ |title=JOKER OUT: ‘Smo kot Austin Powers, ker imamo mojo’ |accessdate=5. 8. 2020 |date=11. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://ljubljanainfo.com/novica/kultura/so-mulci-ki-so-z-umazanimi-mislimi-zazigali-na-strehi-rtv-ja/52183 |title=To so mulci, ki so z umazanimi mislimi zažigali na strehi RTV-ja |accessdate=5. 8. 2020 |date=26. 6. 2020 |format= |work= }}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2016]]
[[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]]</text>
      <sha1>njo5jyigg6ciek3vvxfilyv91vqib14</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748105</id>
      <parentid>5748104</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T12:08:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nagrade */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10402" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name            = Joker Out
| image           = 
| image_size      = 
| landscape       = &lt;!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --&gt;
| alt             = 
| caption         = 
| background      = group_or_band
| alias           = 
| origin          = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| genre           = Rock
| years_active    = 2016–danes
| label           = 
| associated_acts = 
| website         = [https://www.jokeroutband.com/ jokeroutband.com]
| current_members = Bojan Cvjetičanin&lt;br&gt;Jure Maček&lt;br&gt;Kris Guštin&lt;br&gt;Jan Peteh&lt;br&gt;Martin Jurkovič
| past_members    = 
| module          = 
| module2         = 
| module3         = 
}}
'''Joker Out''' je ljubljanska shagadelic rock skupina, ki deluje od leta 2016.

==Zgodovina==
Bend je nastal maja 2016, po razpadu skupine Apokalipsa, v kateri so igrali Bojan Cvjetičanin, Matic Kovačič in Martin Jurkovič. Tem sta se pridružila Kris Guštin in Jan Peteh iz skupine Buržuazija in nastal je Joker Out.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.prulcek.si/2016/12/magic-januar.html|title=Magic januar |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Njihov prvi javni nastop je bil na Festivalu na gaju (21. maja). Novembra so izdali svoj prvi singel »Kot srce, ki kri poganja«, za katerega so posneli tudi svoj prvi videospot.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zarolaj.si/joker-out-predstavljajo-video-kot-srce-ki-kri-poganja/|title=Joker out predstavljajo video Kot srce, ki kri poganja |accessdate=5. 8. 2020 |date=7. 11. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Nekaj dni pozneje, 10. novembra, so imeli svoj prvi (predtekmovalni) nastop na [[Špil liga|Špil ligi]]. V naslednjih mesecih so nastopili tudi na Bežirocku (17. novembra), Šubafestu (2. decembra), koncertu [[Big Foot Mama|Big Foot Mame]] v Domžalah kot predskupina (23. decembra), polfinalu Špil lige (21. aprila 2017), finalu Bitke bandov na ljubljanskem Kampusu (25. aprila) in [[Vičstock|Vičstocku]] (5. maja), potegovali so se tudi za nastop v finalu turneje Volkswagen Rocks.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.gjp.si/dijaski-koncert-v-petek-2-12-2016-ob-18-00/|title=Koncert dijaških bendov Šubafest 2016 – 2. 12. 2016 ob 18.00 |accessdate=3. 7. 2020 |date=4. 12. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.sou-lj.si/sl/novice/bitka-bandov-finale-soumustgoon|title=Bitka Bandov - Finale #ŠOUmustGOon |accessdate=3. 7. 2020 |date=25. 4. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; V finalu Špil lige, ki je bil 17. junija 2017, so postali zmagovalci njene 4. sezone (2016/17).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/joker-out-mladi-upi-ki-so-zmagali-na-cetrti-spil-ligi/425373|title=Joker Out: mladi upi, ki so zmagali na četrti Špil ligi |accessdate=3. 7. 2020 |date=18. 6. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Novembra je izšla njihova druga pesem »Omamljeno telo«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.kioskhmhm.com/nova-skladba-shagadelicnih-joker-out/|title=Nova skladba shagadeličnih Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date=17. 11. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/joker-out-z-novim-singlom-omamljeno-telo.html|title=Joker Out z novim singlom Omamljeno telo |accessdate=5. 8. 2020 |date=5. 12. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 8. decembra 2017 so nastopili na Ritmu mladosti v [[Arena Stožice|Stožicah]]. V letu 2018 so nastopili na finalnem izboru za nastop na Škisovi tržnici (Škisolov, 8. marca v Orto baru), Šentrocku (20. aprila, Šentjur pri Celju), Majskih igrah (15. maja na Rožniku), Gori rocka (22. junija), [[Festival Lent|Lentu]] (Večerov oder, 23. junija), Urbanem dejanju (22. avgusta) in Zmajevem festivalu (8. septembra).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.ksdd.si/skisolov-2018-ulovili-smo-zmagovalca/|title=ŠkisoLOV 2018 – Ulovili smo zmagovalca! |accessdate=6. 8. 2020 |date=9. 3. 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Njihov naslednji singel »Gola«, pri katerem so prvič sodelovali s producentom Žaretom Pakom, je izšel 12. septembra 2019. Pred tem so imeli približno 8-mesečni premor, ki je bil posledica tega, da je Cvjetičanin hotel poskusiti s solo kariero (prav tako se je njegova umetniška vizija razlikovala od vizije Guština, drugega avtorja benda), a na koncu je ugotovil, da mu bolj ustreza delo v skupini.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/joker-out-edino-prav-je-da-smo-razprodali-cvetlicarno/513689 |title=Joker Out: Edino prav je, da smo razprodali Cvetličarno |accessdate=5. 8. 2020 |date=15. 2. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/kultura/glasba/joker-out-vrescece-punce-niso-nikdar-minus-271905.html |title=Joker Out: Vreščeče punce niso nikdar minus |accessdate=5. 8. 2020 |date=24. 1. 2020 |format= |work=Delo }}&lt;/ref&gt; Poleti 2019 so nastopili na Škisovi tržnici ter festivalih ŠVIC in Žirfest. 2. novembra so imeli svoj prvi povsem samostojen koncert, in sicer na Ljubljanskem gradu, decembra pa so zopet nastopili na Ritmu mladosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rocker.si/joker-out-novembra-z-velikim-koncertom-na-ljubljanskem-gradu/|title=Joker Out novembra z velikim koncertom na Ljubljanskem gradu |accessdate=5. 8. 2020 |date=27. 9. 2019 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; »Goli« je marca 2020 sledil četrti singel »Vem, da greš«, nato pa še »Umazane misli« (oktober 2020) in »A sem ti povedal« (julij 2021).

Njihov prvi album ''Umazane misli'' je izšel oktobra 2021. Prvotno bi moral iziti že aprila 2020, a je bil njegov izid zaradi pandemije koronavirusne bolezni večkrat prestavljen.

Leta 2020 so prejeli [[Zlata piščal (nagrada)|zlato piščal]] za novince leta 2019, »Gola« pa je bila nominirana za skladbo leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/zlate-piscali-prejeli-joker-out-koala-voice-dan-d-in-marko-brecelj/527479|title=Zlate piščali prejeli Joker Out, Koala Voice, Dan D in Marko Brecelj |accessdate=5. 8. 2020 |date=18. 6. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Leto pozneje so na zlatih piščalih zopet slavili, tokrat v kategoriji izvajalec leta. Skladba »Umazane misli« je bila na prvi izvedbi festivala Frišno/Fresh – Dan nove slovenske glasbe, ki se je zgodila 1. oktobra 2021, s strani občinstva izbrana za »naj novo slovensko skladbo zadnjega leta«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/frisno-fresh-2021-katera-bo-nova-slovenska-naj-skladba-zadnjega-leta/595031|title=Frišno/Fresh 2021 – katera bo nova slovenska naj skladba zadnjega leta? |accessdate=31. 1. 2022 |date=23. 9. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/radio-regionalni/nova-slovenska-glasba-zazvenela-v-frisni-preobleki/595998|title=Nova slovenska glasba zazvenela v &quot;Frišni&quot; preobleki |accessdate=31. 1. 2022 |date=2. 10. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

9. septembra 2022 bodo imeli predstavitev novega, drugega albuma v križankah.

Za svojo glasbo uporabljajo oznako shagadelic rock'n'roll.

==Člani==

* Bojan Cvjetičanin − vokal
* Jure Maček − bobni
* Kris Guštin − kitara
* Jan Peteh − kitara
* Martin Jurkovič − bas

==Diskografija==
===Albumi===
* ''Umazane misli'' (2021)

===Singli===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Naslov !! Album
|-
| 2016 || Kot srce, ki kri poganja || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| 2017 || Omamljeno telo || style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=6|''Umazane misli''
|-
| 2019 || Gola
|-
| rowspan=2|2020 || Vem, da greš
|-
| Umazane misli
|-
| 2021 || A sem ti povedal
|-
| rowspan=2|2022 || Barve oceana
|-
| Katrina || style=&quot;text-align:center&quot;|''Demoni''
|}

==Nagrade==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nagrada !! Leto !! Kategorija !! Nominirano&lt;br&gt;delo/izvajalec !! Rezultat
|-
| rowspan=7|[[Zlata piščal (nagrada)|Zlata piščal]]|| rowspan=&quot;2&quot; |2020 || Skladba leta || »Gola« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Novinec leta || rowspan=3|Joker Out || {{won|Prejemniki}}	
|-
| 2021 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=4|2022 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=2|Skladba leta || »Umazane misli« || {{nom|Nominirani}}
|-
| »A sem ti povedal« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Album leta || ''Umazane misli'' || {{nom|Nominirani}}
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Viri==
* {{navedi splet |url=http://kamra-radovljica.si/5-1-2018-joker-out-shagadelic-rock-and-roll/ |title=5.1.2018 – Joker out – shagadelic rock and roll |accessdate=6. 8. 2020 |date= |format= |work=Radio Galama }}
* {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-gola.html |title='Shagadelic' rokerji Joker Out s pesmijo Gola proti prvencu |accessdate=3. 7. 2020 |date=14. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.ljubljanskigrad.si/sl/dogodki/joker-out/ |title=Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-razprodali-cvetlicarno/ |title=Joker Out razprodali Cvetličarno |accessdate=3. 7. 2020 |date=1. 2. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ldhB7Tet7So |title=Kdo smo JOKER OUT? |accessdate=3. 7. 2020 |date=6. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joker-out-na-danasnjem-koncertu-doma/526897 |title=Joker Out na današnjem koncertu doma |accessdate=3. 7. 2020 |date=12. 6. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=qtRID-bzso8 |title=[Bitka Bendov] Joker Out - intervju |accessdate=3. 7. 2020 |date=29. 6. 2017 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/glasba/joker-out-nas-prvenec-bo-na-policah-prihodnje-leto/500933 |title=Joker Out: &quot;Naš prvenec bo na policah prihodnje leto!&quot; |accessdate=5. 8. 2020 |date=30. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-smo-kot-austin-powers-ker-imamo-mojo/ |title=JOKER OUT: ‘Smo kot Austin Powers, ker imamo mojo’ |accessdate=5. 8. 2020 |date=11. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://ljubljanainfo.com/novica/kultura/so-mulci-ki-so-z-umazanimi-mislimi-zazigali-na-strehi-rtv-ja/52183 |title=To so mulci, ki so z umazanimi mislimi zažigali na strehi RTV-ja |accessdate=5. 8. 2020 |date=26. 6. 2020 |format= |work= }}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2016]]
[[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]]</text>
      <sha1>slvm1ga3u8wpb7d2leuqocxtfx6flsf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748109</id>
      <parentid>5748105</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T12:20:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10376" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name            = Joker Out
| image           = 
| image_size      = 
| landscape       = &lt;!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --&gt;
| alt             = 
| caption         = 
| background      = group_or_band
| alias           = 
| origin          = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| genre           = Rock
| years_active    = 2016–danes
| label           = 
| associated_acts = 
| website         = [https://www.jokeroutband.com/ jokeroutband.com]
| current_members = Bojan Cvjetičanin&lt;br&gt;Jure Maček&lt;br&gt;Kris Guštin&lt;br&gt;Jan Peteh&lt;br&gt;Martin Jurkovič
| past_members    = 
| module          = 
| module2         = 
| module3         = 
}}
'''Joker Out''' je ljubljanska shagadelic rock skupina, ki deluje od leta 2016.

==Zgodovina==
Bend je nastal maja 2016, po razpadu skupine Apokalipsa, v kateri so igrali Bojan Cvjetičanin, Matic Kovačič in Martin Jurkovič. Tem sta se pridružila Kris Guštin in Jan Peteh iz skupine Buržuazija in nastal je Joker Out.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.prulcek.si/2016/12/magic-januar.html|title=Magic januar |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Njihov prvi javni nastop je bil na Festivalu na gaju (21. maja). Novembra so izdali svoj prvi singel »Kot srce, ki kri poganja«, za katerega so posneli tudi svoj prvi videospot.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zarolaj.si/joker-out-predstavljajo-video-kot-srce-ki-kri-poganja/|title=Joker out predstavljajo video Kot srce, ki kri poganja |accessdate=5. 8. 2020 |date=7. 11. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Nekaj dni pozneje, 10. novembra, so imeli svoj prvi (predtekmovalni) nastop na [[Špil liga|Špil ligi]]. V naslednjih mesecih so nastopili tudi na Bežirocku (17. novembra), Šubafestu (2. decembra), koncertu [[Big Foot Mama|Big Foot Mame]] v Domžalah kot predskupina (23. decembra), polfinalu Špil lige (21. aprila 2017), finalu Bitke bandov na ljubljanskem Kampusu (25. aprila) in [[Vičstock|Vičstocku]] (5. maja), potegovali so se tudi za nastop v finalu turneje Volkswagen Rocks.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.gjp.si/dijaski-koncert-v-petek-2-12-2016-ob-18-00/|title=Koncert dijaških bendov Šubafest 2016 – 2. 12. 2016 ob 18.00 |accessdate=3. 7. 2020 |date=4. 12. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.sou-lj.si/sl/novice/bitka-bandov-finale-soumustgoon|title=Bitka Bandov - Finale #ŠOUmustGOon |accessdate=3. 7. 2020 |date=25. 4. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; V finalu Špil lige, ki je bil 17. junija 2017, so postali zmagovalci njene 4. sezone (2016/17).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/joker-out-mladi-upi-ki-so-zmagali-na-cetrti-spil-ligi/425373|title=Joker Out: mladi upi, ki so zmagali na četrti Špil ligi |accessdate=3. 7. 2020 |date=18. 6. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Novembra je izšla njihova druga pesem »Omamljeno telo«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.kioskhmhm.com/nova-skladba-shagadelicnih-joker-out/|title=Nova skladba shagadeličnih Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date=17. 11. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/joker-out-z-novim-singlom-omamljeno-telo.html|title=Joker Out z novim singlom Omamljeno telo |accessdate=5. 8. 2020 |date=5. 12. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 8. decembra 2017 so nastopili na Ritmu mladosti v [[Arena Stožice|Stožicah]]. V letu 2018 so nastopili na finalnem izboru za nastop na Škisovi tržnici (Škisolov, 8. marca v Orto baru), Šentrocku (20. aprila, Šentjur pri Celju), Majskih igrah (15. maja na Rožniku), Gori rocka (22. junija), [[Festival Lent|Lentu]] (Večerov oder, 23. junija), Urbanem dejanju (22. avgusta) in Zmajevem festivalu (8. septembra).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.ksdd.si/skisolov-2018-ulovili-smo-zmagovalca/|title=ŠkisoLOV 2018 – Ulovili smo zmagovalca! |accessdate=6. 8. 2020 |date=9. 3. 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Njihov naslednji singel »Gola«, pri katerem so prvič sodelovali s producentom Žaretom Pakom, je izšel 12. septembra 2019. Pred tem so imeli približno 8-mesečni premor, ki je bil posledica tega, da je Cvjetičanin hotel poskusiti s solo kariero (prav tako se je njegova umetniška vizija razlikovala od vizije Guština, drugega avtorja benda), a na koncu je ugotovil, da mu bolj ustreza delo v skupini.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/joker-out-edino-prav-je-da-smo-razprodali-cvetlicarno/513689 |title=Joker Out: Edino prav je, da smo razprodali Cvetličarno |accessdate=5. 8. 2020 |date=15. 2. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/kultura/glasba/joker-out-vrescece-punce-niso-nikdar-minus-271905.html |title=Joker Out: Vreščeče punce niso nikdar minus |accessdate=5. 8. 2020 |date=24. 1. 2020 |format= |work=Delo }}&lt;/ref&gt; Poleti 2019 so nastopili na Škisovi tržnici ter festivalih ŠVIC in Žirfest. 2. novembra so imeli svoj prvi povsem samostojen koncert, in sicer na Ljubljanskem gradu, decembra pa so zopet nastopili na Ritmu mladosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rocker.si/joker-out-novembra-z-velikim-koncertom-na-ljubljanskem-gradu/|title=Joker Out novembra z velikim koncertom na Ljubljanskem gradu |accessdate=5. 8. 2020 |date=27. 9. 2019 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; »Goli« je marca 2020 sledil četrti singel »Vem, da greš«, nato pa še »Umazane misli« (oktober 2020) in »A sem ti povedal« (julij 2021).

Njihov prvi album ''Umazane misli'' je izšel oktobra 2021. Prvotno bi moral iziti že aprila 2020, a je bil njegov izid zaradi pandemije koronavirusne bolezni večkrat prestavljen. 9. septembra 2022 bodo imeli v ljubljanskih Križankah predstavitev drugega albuma ''Demoni''.

Leta 2020 so prejeli [[Zlata piščal (nagrada)|zlato piščal]] za novince leta, leto pozneje pa za izvajalce leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/zlate-piscali-prejeli-joker-out-koala-voice-dan-d-in-marko-brecelj/527479|title=Zlate piščali prejeli Joker Out, Koala Voice, Dan D in Marko Brecelj |accessdate=5. 8. 2020 |date=18. 6. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; V tej kategoriji so slavili tudi leta 2022.

Skladba »Umazane misli« je bila na prvi izvedbi festivala Frišno/Fresh – Dan nove slovenske glasbe, ki se je zgodila 1. oktobra 2021, s strani občinstva izbrana za »naj novo slovensko skladbo zadnjega leta«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/frisno-fresh-2021-katera-bo-nova-slovenska-naj-skladba-zadnjega-leta/595031|title=Frišno/Fresh 2021 – katera bo nova slovenska naj skladba zadnjega leta? |accessdate=31. 1. 2022 |date=23. 9. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/radio-regionalni/nova-slovenska-glasba-zazvenela-v-frisni-preobleki/595998|title=Nova slovenska glasba zazvenela v &quot;Frišni&quot; preobleki |accessdate=31. 1. 2022 |date=2. 10. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Za svojo glasbo uporabljajo oznako shagadelic rock'n'roll.

==Člani==

* Bojan Cvjetičanin − vokal
* Jure Maček − bobni
* Kris Guštin − kitara
* Jan Peteh − kitara
* Martin Jurkovič − bas

==Diskografija==
===Albumi===
* ''Umazane misli'' (2021)
* ''Demoni'' (2022)

===Singli===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Naslov !! Album
|-
| 2016 || Kot srce, ki kri poganja || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| 2017 || Omamljeno telo || style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=6|''Umazane misli''
|-
| 2019 || Gola
|-
| rowspan=2|2020 || Vem, da greš
|-
| Umazane misli
|-
| 2021 || A sem ti povedal
|-
| rowspan=2|2022 || Barve oceana
|-
| Katrina || style=&quot;text-align:center&quot;|''Demoni''
|}

==Nagrade==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nagrada !! Leto !! Kategorija !! Nominirano&lt;br&gt;delo/izvajalec !! Rezultat
|-
| rowspan=7|[[Zlata piščal (nagrada)|Zlata piščal]]|| rowspan=&quot;2&quot; |2020 || Skladba leta || »Gola« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Novinec leta || rowspan=3|Joker Out || {{won|Prejemniki}}	
|-
| 2021 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=4|2022 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=2|Skladba leta || »Umazane misli« || {{nom|Nominirani}}
|-
| »A sem ti povedal« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Album leta || ''Umazane misli'' || {{nom|Nominirani}}
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Viri==
* {{navedi splet |url=http://kamra-radovljica.si/5-1-2018-joker-out-shagadelic-rock-and-roll/ |title=5.1.2018 – Joker out – shagadelic rock and roll |accessdate=6. 8. 2020 |date= |format= |work=Radio Galama }}
* {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-gola.html |title='Shagadelic' rokerji Joker Out s pesmijo Gola proti prvencu |accessdate=3. 7. 2020 |date=14. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.ljubljanskigrad.si/sl/dogodki/joker-out/ |title=Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-razprodali-cvetlicarno/ |title=Joker Out razprodali Cvetličarno |accessdate=3. 7. 2020 |date=1. 2. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ldhB7Tet7So |title=Kdo smo JOKER OUT? |accessdate=3. 7. 2020 |date=6. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joker-out-na-danasnjem-koncertu-doma/526897 |title=Joker Out na današnjem koncertu doma |accessdate=3. 7. 2020 |date=12. 6. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=qtRID-bzso8 |title=[Bitka Bendov] Joker Out - intervju |accessdate=3. 7. 2020 |date=29. 6. 2017 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/glasba/joker-out-nas-prvenec-bo-na-policah-prihodnje-leto/500933 |title=Joker Out: &quot;Naš prvenec bo na policah prihodnje leto!&quot; |accessdate=5. 8. 2020 |date=30. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-smo-kot-austin-powers-ker-imamo-mojo/ |title=JOKER OUT: ‘Smo kot Austin Powers, ker imamo mojo’ |accessdate=5. 8. 2020 |date=11. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://ljubljanainfo.com/novica/kultura/so-mulci-ki-so-z-umazanimi-mislimi-zazigali-na-strehi-rtv-ja/52183 |title=To so mulci, ki so z umazanimi mislimi zažigali na strehi RTV-ja |accessdate=5. 8. 2020 |date=26. 6. 2020 |format= |work= }}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2016]]
[[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]]</text>
      <sha1>bvze4levm4iqo38k1bfxu8ndenb4z86</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748111</id>
      <parentid>5748109</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T12:28:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10376" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name            = Joker Out
| image           = 
| image_size      = 
| landscape       = &lt;!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --&gt;
| alt             = 
| caption         = 
| background      = group_or_band
| alias           = 
| origin          = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| genre           = Rock
| years_active    = 2016–danes
| label           = 
| associated_acts = 
| website         = [https://www.jokeroutband.com/ jokeroutband.com]
| current_members = Bojan Cvjetićanin&lt;br&gt;Jure Maček&lt;br&gt;Kris Guštin&lt;br&gt;Jan Peteh&lt;br&gt;Martin Jurkovič
| past_members    = 
| module          = 
| module2         = 
| module3         = 
}}
'''Joker Out''' je ljubljanska shagadelic rock skupina, ki deluje od leta 2016.

==Zgodovina==
Bend je nastal maja 2016, po razpadu skupine Apokalipsa, v kateri so igrali Bojan Cvjetićanin, Matic Kovačič in Martin Jurkovič. Tem sta se pridružila Kris Guštin in Jan Peteh iz skupine Buržuazija in nastal je Joker Out.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.prulcek.si/2016/12/magic-januar.html|title=Magic januar |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Njihov prvi javni nastop je bil na Festivalu na gaju (21. maja). Novembra so izdali svoj prvi singel »Kot srce, ki kri poganja«, za katerega so posneli tudi svoj prvi videospot.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zarolaj.si/joker-out-predstavljajo-video-kot-srce-ki-kri-poganja/|title=Joker out predstavljajo video Kot srce, ki kri poganja |accessdate=5. 8. 2020 |date=7. 11. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Nekaj dni pozneje, 10. novembra, so imeli svoj prvi (predtekmovalni) nastop na [[Špil liga|Špil ligi]]. V naslednjih mesecih so nastopili tudi na Bežirocku (17. novembra), Šubafestu (2. decembra), koncertu [[Big Foot Mama|Big Foot Mame]] v Domžalah kot predskupina (23. decembra), polfinalu Špil lige (21. aprila 2017), finalu Bitke bandov na ljubljanskem Kampusu (25. aprila) in [[Vičstock|Vičstocku]] (5. maja), potegovali so se tudi za nastop v finalu turneje Volkswagen Rocks.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.gjp.si/dijaski-koncert-v-petek-2-12-2016-ob-18-00/|title=Koncert dijaških bendov Šubafest 2016 – 2. 12. 2016 ob 18.00 |accessdate=3. 7. 2020 |date=4. 12. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.sou-lj.si/sl/novice/bitka-bandov-finale-soumustgoon|title=Bitka Bandov - Finale #ŠOUmustGOon |accessdate=3. 7. 2020 |date=25. 4. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; V finalu Špil lige, ki je bil 17. junija 2017, so postali zmagovalci njene 4. sezone (2016/17).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/joker-out-mladi-upi-ki-so-zmagali-na-cetrti-spil-ligi/425373|title=Joker Out: mladi upi, ki so zmagali na četrti Špil ligi |accessdate=3. 7. 2020 |date=18. 6. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Novembra je izšla njihova druga pesem »Omamljeno telo«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.kioskhmhm.com/nova-skladba-shagadelicnih-joker-out/|title=Nova skladba shagadeličnih Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date=17. 11. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/joker-out-z-novim-singlom-omamljeno-telo.html|title=Joker Out z novim singlom Omamljeno telo |accessdate=5. 8. 2020 |date=5. 12. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 8. decembra 2017 so nastopili na Ritmu mladosti v [[Arena Stožice|Stožicah]]. V letu 2018 so nastopili na finalnem izboru za nastop na Škisovi tržnici (Škisolov, 8. marca v Orto baru), Šentrocku (20. aprila, Šentjur pri Celju), Majskih igrah (15. maja na Rožniku), Gori rocka (22. junija), [[Festival Lent|Lentu]] (Večerov oder, 23. junija), Urbanem dejanju (22. avgusta) in Zmajevem festivalu (8. septembra).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.ksdd.si/skisolov-2018-ulovili-smo-zmagovalca/|title=ŠkisoLOV 2018 – Ulovili smo zmagovalca! |accessdate=6. 8. 2020 |date=9. 3. 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Njihov naslednji singel »Gola«, pri katerem so prvič sodelovali s producentom Žaretom Pakom, je izšel 12. septembra 2019. Pred tem so imeli približno 8-mesečni premor, ki je bil posledica tega, da je Cvjetićanin hotel poskusiti s solo kariero (prav tako se je njegova umetniška vizija razlikovala od vizije Guština, drugega avtorja benda), a na koncu je ugotovil, da mu bolj ustreza delo v skupini.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/joker-out-edino-prav-je-da-smo-razprodali-cvetlicarno/513689 |title=Joker Out: Edino prav je, da smo razprodali Cvetličarno |accessdate=5. 8. 2020 |date=15. 2. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/kultura/glasba/joker-out-vrescece-punce-niso-nikdar-minus-271905.html |title=Joker Out: Vreščeče punce niso nikdar minus |accessdate=5. 8. 2020 |date=24. 1. 2020 |format= |work=Delo }}&lt;/ref&gt; Poleti 2019 so nastopili na Škisovi tržnici ter festivalih ŠVIC in Žirfest. 2. novembra so imeli svoj prvi povsem samostojen koncert, in sicer na Ljubljanskem gradu, decembra pa so zopet nastopili na Ritmu mladosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rocker.si/joker-out-novembra-z-velikim-koncertom-na-ljubljanskem-gradu/|title=Joker Out novembra z velikim koncertom na Ljubljanskem gradu |accessdate=5. 8. 2020 |date=27. 9. 2019 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; »Goli« je marca 2020 sledil četrti singel »Vem, da greš«, nato pa še »Umazane misli« (oktober 2020) in »A sem ti povedal« (julij 2021).

Njihov prvi album ''Umazane misli'' je izšel oktobra 2021. Prvotno bi moral iziti že aprila 2020, a je bil njegov izid zaradi pandemije koronavirusne bolezni večkrat prestavljen. 9. septembra 2022 bodo imeli v ljubljanskih Križankah predstavitev drugega albuma ''Demoni''.

Leta 2020 so prejeli [[Zlata piščal (nagrada)|zlato piščal]] za novince leta, leto pozneje pa za izvajalce leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/zlate-piscali-prejeli-joker-out-koala-voice-dan-d-in-marko-brecelj/527479|title=Zlate piščali prejeli Joker Out, Koala Voice, Dan D in Marko Brecelj |accessdate=5. 8. 2020 |date=18. 6. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; V tej kategoriji so slavili tudi leta 2022.

Skladba »Umazane misli« je bila na prvi izvedbi festivala Frišno/Fresh – Dan nove slovenske glasbe, ki se je zgodila 1. oktobra 2021, s strani občinstva izbrana za »naj novo slovensko skladbo zadnjega leta«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/frisno-fresh-2021-katera-bo-nova-slovenska-naj-skladba-zadnjega-leta/595031|title=Frišno/Fresh 2021 – katera bo nova slovenska naj skladba zadnjega leta? |accessdate=31. 1. 2022 |date=23. 9. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/radio-regionalni/nova-slovenska-glasba-zazvenela-v-frisni-preobleki/595998|title=Nova slovenska glasba zazvenela v &quot;Frišni&quot; preobleki |accessdate=31. 1. 2022 |date=2. 10. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Za svojo glasbo uporabljajo oznako shagadelic rock'n'roll.

==Člani==

* Bojan Cvjetićanin − vokal
* Jure Maček − bobni
* Kris Guštin − kitara
* Jan Peteh − kitara
* Martin Jurkovič − bas

==Diskografija==
===Albumi===
* ''Umazane misli'' (2021)
* ''Demoni'' (2022)

===Singli===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Naslov !! Album
|-
| 2016 || Kot srce, ki kri poganja || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| 2017 || Omamljeno telo || style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=6|''Umazane misli''
|-
| 2019 || Gola
|-
| rowspan=2|2020 || Vem, da greš
|-
| Umazane misli
|-
| 2021 || A sem ti povedal
|-
| rowspan=2|2022 || Barve oceana
|-
| Katrina || style=&quot;text-align:center&quot;|''Demoni''
|}

==Nagrade==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nagrada !! Leto !! Kategorija !! Nominirano&lt;br&gt;delo/izvajalec !! Rezultat
|-
| rowspan=7|[[Zlata piščal (nagrada)|Zlata piščal]]|| rowspan=&quot;2&quot; |2020 || Skladba leta || »Gola« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Novinec leta || rowspan=3|Joker Out || {{won|Prejemniki}}	
|-
| 2021 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=4|2022 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=2|Skladba leta || »Umazane misli« || {{nom|Nominirani}}
|-
| »A sem ti povedal« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Album leta || ''Umazane misli'' || {{nom|Nominirani}}
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Viri==
* {{navedi splet |url=http://kamra-radovljica.si/5-1-2018-joker-out-shagadelic-rock-and-roll/ |title=5.1.2018 – Joker out – shagadelic rock and roll |accessdate=6. 8. 2020 |date= |format= |work=Radio Galama }}
* {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-gola.html |title='Shagadelic' rokerji Joker Out s pesmijo Gola proti prvencu |accessdate=3. 7. 2020 |date=14. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.ljubljanskigrad.si/sl/dogodki/joker-out/ |title=Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-razprodali-cvetlicarno/ |title=Joker Out razprodali Cvetličarno |accessdate=3. 7. 2020 |date=1. 2. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ldhB7Tet7So |title=Kdo smo JOKER OUT? |accessdate=3. 7. 2020 |date=6. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joker-out-na-danasnjem-koncertu-doma/526897 |title=Joker Out na današnjem koncertu doma |accessdate=3. 7. 2020 |date=12. 6. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=qtRID-bzso8 |title=[Bitka Bendov] Joker Out - intervju |accessdate=3. 7. 2020 |date=29. 6. 2017 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/glasba/joker-out-nas-prvenec-bo-na-policah-prihodnje-leto/500933 |title=Joker Out: &quot;Naš prvenec bo na policah prihodnje leto!&quot; |accessdate=5. 8. 2020 |date=30. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-smo-kot-austin-powers-ker-imamo-mojo/ |title=JOKER OUT: ‘Smo kot Austin Powers, ker imamo mojo’ |accessdate=5. 8. 2020 |date=11. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://ljubljanainfo.com/novica/kultura/so-mulci-ki-so-z-umazanimi-mislimi-zazigali-na-strehi-rtv-ja/52183 |title=To so mulci, ki so z umazanimi mislimi zažigali na strehi RTV-ja |accessdate=5. 8. 2020 |date=26. 6. 2020 |format= |work= }}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2016]]
[[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]]</text>
      <sha1>e5k6v2mcy42nue98msg1hv0911n9vm4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748112</id>
      <parentid>5748111</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T12:35:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10350" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name            = Joker Out
| image           = 
| image_size      = 
| landscape       = &lt;!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --&gt;
| alt             = 
| caption         = 
| background      = group_or_band
| alias           = 
| origin          = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| genre           = Rock
| years_active    = 2016–danes
| label           = 
| associated_acts = 
| website         = [https://www.jokeroutband.com/ jokeroutband.com]
| current_members = Bojan Cvjetićanin&lt;br&gt;Jure Maček&lt;br&gt;Kris Guštin&lt;br&gt;Jan Peteh&lt;br&gt;Martin Jurkovič
| past_members    = 
| module          = 
| module2         = 
| module3         = 
}}
'''Joker Out''' je ljubljanska shagadelic rock skupina, ki deluje od leta 2016.

==Zgodovina==
Bend je nastal maja 2016, po razpadu skupine Apokalipsa, v kateri so igrali Bojan Cvjetićanin, Matic Kovačič in Martin Jurkovič. Tem sta se pridružila Kris Guštin in Jan Peteh iz skupine Buržuazija in nastal je Joker Out.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.prulcek.si/2016/12/magic-januar.html|title=Magic januar |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Njihov prvi javni nastop je bil na Festivalu na gaju (21. maja). Novembra so izdali svoj prvi singel »Kot srce, ki kri poganja«, za katerega so posneli tudi svoj prvi videospot.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zarolaj.si/joker-out-predstavljajo-video-kot-srce-ki-kri-poganja/|title=Joker out predstavljajo video Kot srce, ki kri poganja |accessdate=5. 8. 2020 |date=7. 11. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Nekaj dni pozneje, 10. novembra, so imeli svoj prvi (predtekmovalni) nastop na [[Špil liga|Špil ligi]]. V naslednjih mesecih so nastopili tudi na Bežirocku (17. novembra), Šubafestu (2. decembra), koncertu [[Big Foot Mama|Big Foot Mame]] v Domžalah kot predskupina (23. decembra), polfinalu Špil lige (21. aprila 2017), finalu Bitke bandov na ljubljanskem Kampusu (25. aprila) in [[Vičstock|Vičstocku]] (5. maja), potegovali so se tudi za nastop v finalu turneje Volkswagen Rocks.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.gjp.si/dijaski-koncert-v-petek-2-12-2016-ob-18-00/|title=Koncert dijaških bendov Šubafest 2016 – 2. 12. 2016 ob 18.00 |accessdate=3. 7. 2020 |date=4. 12. 2016 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.sou-lj.si/sl/novice/bitka-bandov-finale-soumustgoon|title=Bitka Bandov - Finale #ŠOUmustGOon |accessdate=3. 7. 2020 |date=25. 4. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; V finalu Špil lige, ki je bil 17. junija 2017, so postali zmagovalci njene 4. sezone (2016/17).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/joker-out-mladi-upi-ki-so-zmagali-na-cetrti-spil-ligi/425373|title=Joker Out: mladi upi, ki so zmagali na četrti Špil ligi |accessdate=3. 7. 2020 |date=18. 6. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Novembra je izšla njihova druga pesem »Omamljeno telo«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.kioskhmhm.com/nova-skladba-shagadelicnih-joker-out/|title=Nova skladba shagadeličnih Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date=17. 11. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/joker-out-z-novim-singlom-omamljeno-telo.html|title=Joker Out z novim singlom Omamljeno telo |accessdate=5. 8. 2020 |date=5. 12. 2017 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; 8. decembra 2017 so nastopili na Ritmu mladosti v [[Arena Stožice|Stožicah]]. V letu 2018 so nastopili na finalnem izboru za nastop na Škisovi tržnici (Škisolov, 8. marca v Orto baru), Šentrocku (20. aprila, Šentjur pri Celju), Majskih igrah (15. maja na Rožniku), Gori rocka (22. junija), [[Festival Lent|Lentu]] (Večerov oder, 23. junija), Urbanem dejanju (22. avgusta) in Zmajevem festivalu (8. septembra).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.ksdd.si/skisolov-2018-ulovili-smo-zmagovalca/|title=ŠkisoLOV 2018 – Ulovili smo zmagovalca! |accessdate=6. 8. 2020 |date=9. 3. 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Njihov naslednji singel »Gola«, pri katerem so prvič sodelovali s producentom Žaretom Pakom, je izšel 12. septembra 2019. Pred tem so imeli približno 8-mesečni premor, ki je bil posledica tega, da je Cvjetićanin hotel poskusiti s solo kariero (prav tako se je njegova umetniška vizija razlikovala od vizije Guština, drugega avtorja benda), a na koncu je ugotovil, da mu bolj ustreza delo v skupini.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/joker-out-edino-prav-je-da-smo-razprodali-cvetlicarno/513689 |title=Joker Out: Edino prav je, da smo razprodali Cvetličarno |accessdate=5. 8. 2020 |date=15. 2. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.delo.si/kultura/glasba/joker-out-vrescece-punce-niso-nikdar-minus-271905.html |title=Joker Out: Vreščeče punce niso nikdar minus |accessdate=5. 8. 2020 |date=24. 1. 2020 |format= |work=Delo }}&lt;/ref&gt; Poleti 2019 so nastopili na Škisovi tržnici ter festivalih ŠVIC in Žirfest. 2. novembra so imeli svoj prvi povsem samostojen koncert, in sicer na Ljubljanskem gradu, decembra pa so zopet nastopili na Ritmu mladosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rocker.si/joker-out-novembra-z-velikim-koncertom-na-ljubljanskem-gradu/|title=Joker Out novembra z velikim koncertom na Ljubljanskem gradu |accessdate=5. 8. 2020 |date=27. 9. 2019 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; »Goli« je marca 2020 sledil četrti singel »Vem, da greš«, nato pa še »Umazane misli« (oktober 2020) in »A sem ti povedal« (julij 2021).

Njihov prvi album ''Umazane misli'' je izšel oktobra 2021. Prvotno bi moral iziti že aprila 2020, a je bil njegov izid zaradi pandemije koronavirusne bolezni večkrat prestavljen. 9. septembra 2022 bodo imeli v ljubljanskih Križankah predstavitev drugega albuma ''Demoni''.

Doslej so prejeli tri [[Zlata piščal (nagrada)|zlate piščali]]: leta 2020 za novince leta, leta 2021 in 2022 pa za izvajalce leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/zlate-piscali-prejeli-joker-out-koala-voice-dan-d-in-marko-brecelj/527479|title=Zlate piščali prejeli Joker Out, Koala Voice, Dan D in Marko Brecelj |accessdate=5. 8. 2020 |date=18. 6. 2020 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Skladba »Umazane misli« je bila na prvi izvedbi festivala Frišno/Fresh – Dan nove slovenske glasbe, ki se je zgodila 1. oktobra 2021, s strani občinstva izbrana za »naj novo slovensko skladbo zadnjega leta«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/frisno-fresh-2021-katera-bo-nova-slovenska-naj-skladba-zadnjega-leta/595031|title=Frišno/Fresh 2021 – katera bo nova slovenska naj skladba zadnjega leta? |accessdate=31. 1. 2022 |date=23. 9. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/radio-regionalni/nova-slovenska-glasba-zazvenela-v-frisni-preobleki/595998|title=Nova slovenska glasba zazvenela v &quot;Frišni&quot; preobleki |accessdate=31. 1. 2022 |date=2. 10. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Za svojo glasbo uporabljajo oznako shagadelic rock'n'roll.

==Člani==

* Bojan Cvjetićanin − vokal
* Jure Maček − bobni
* Kris Guštin − kitara
* Jan Peteh − kitara
* Martin Jurkovič − bas

==Diskografija==
===Albumi===
* ''Umazane misli'' (2021)
* ''Demoni'' (2022)

===Singli===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Naslov !! Album
|-
| 2016 || Kot srce, ki kri poganja || style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
| 2017 || Omamljeno telo || style=&quot;text-align:center&quot; rowspan=6|''Umazane misli''
|-
| 2019 || Gola
|-
| rowspan=2|2020 || Vem, da greš
|-
| Umazane misli
|-
| 2021 || A sem ti povedal
|-
| rowspan=2|2022 || Barve oceana
|-
| Katrina || style=&quot;text-align:center&quot;|''Demoni''
|}

==Nagrade==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nagrada !! Leto !! Kategorija !! Nominirano&lt;br&gt;delo/izvajalec !! Rezultat
|-
| rowspan=7|[[Zlata piščal (nagrada)|Zlata piščal]]|| rowspan=&quot;2&quot; |2020 || Skladba leta || »Gola« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Novinec leta || rowspan=3|Joker Out || {{won|Prejemniki}}	
|-
| 2021 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=4|2022 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}}
|-
| rowspan=2|Skladba leta || »Umazane misli« || {{nom|Nominirani}}
|-
| »A sem ti povedal« || {{nom|Nominirani}}
|-
| Album leta || ''Umazane misli'' || {{nom|Nominirani}}
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Viri==
* {{navedi splet |url=http://kamra-radovljica.si/5-1-2018-joker-out-shagadelic-rock-and-roll/ |title=5.1.2018 – Joker out – shagadelic rock and roll |accessdate=6. 8. 2020 |date= |format= |work=Radio Galama }}
* {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-gola.html |title='Shagadelic' rokerji Joker Out s pesmijo Gola proti prvencu |accessdate=3. 7. 2020 |date=14. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.ljubljanskigrad.si/sl/dogodki/joker-out/ |title=Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-razprodali-cvetlicarno/ |title=Joker Out razprodali Cvetličarno |accessdate=3. 7. 2020 |date=1. 2. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ldhB7Tet7So |title=Kdo smo JOKER OUT? |accessdate=3. 7. 2020 |date=6. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joker-out-na-danasnjem-koncertu-doma/526897 |title=Joker Out na današnjem koncertu doma |accessdate=3. 7. 2020 |date=12. 6. 2020 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=qtRID-bzso8 |title=[Bitka Bendov] Joker Out - intervju |accessdate=3. 7. 2020 |date=29. 6. 2017 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/glasba/joker-out-nas-prvenec-bo-na-policah-prihodnje-leto/500933 |title=Joker Out: &quot;Naš prvenec bo na policah prihodnje leto!&quot; |accessdate=5. 8. 2020 |date=30. 9. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-smo-kot-austin-powers-ker-imamo-mojo/ |title=JOKER OUT: ‘Smo kot Austin Powers, ker imamo mojo’ |accessdate=5. 8. 2020 |date=11. 10. 2019 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://ljubljanainfo.com/novica/kultura/so-mulci-ki-so-z-umazanimi-mislimi-zazigali-na-strehi-rtv-ja/52183 |title=To so mulci, ki so z umazanimi mislimi zažigali na strehi RTV-ja |accessdate=5. 8. 2020 |date=26. 6. 2020 |format= |work= }}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2016]]
[[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]]</text>
      <sha1>bgkpq6zqe8wa6puci59sxugetv2ziel</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:A09</title>
    <ns>3</ns>
    <id>486683</id>
    <revision>
      <id>5748346</id>
      <parentid>5738156</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T03:21:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>102.64.223.193</ip>
      </contributor>
      <comment deleted="deleted" />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40267" deleted="deleted" />
      <sha1 />
    </revision>
    <revision>
      <id>5748372</id>
      <parentid>5748346</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T06:02:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/102.64.223.193|102.64.223.193]] ([[User talk:102.64.223.193|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09|A09]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40033" xml:space="preserve">== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

== Predloga ==

Živjo. Prosil bi te, če lahko omogčiš Infobox executive government v slovenski Wikipediji.
Hvala in vse dobro v 2022--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:04, 5. januar 2022 (CET)

:@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Oprosti, da se ti nisem prej oglasil. Tudi tebi želim veliko delavoljnosti in dobrih stvari v '22. Kot vidim, ni nič zahtevnega, bojim se le njegove uporabnosti. Po mojem mnenju je infopolje samo za eno stran brez veze izdelovati. Koliko je takih kandidatov (sklepam vse strani o vladah XX države?). Če hočeš, ga lahko razmnožim z AWB. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:47, 7. januar 2022 (CET)
:: Tako ja, mislil sem ga uporabljati za strani o vladah držav. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 10:48, 9. januar 2022 (CET)

== Izbris strani Belo se pere na devetdeset ==

Pozdravljeni,

zanima me zakaj je bila izbrisana stran danes kreiranega članka Belo se pere na devetdeset. Najlepša hvala za odgovor, ElizabetaP [[Posebno:Prispevki/46.123.253.32|46.123.253.32]] 17:14, 10. januar 2022 (CET)

Sem videla, da ste mi popravili zatipkano napako in jo pravilno popravili. Najlepša hvala.
[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 17:24, 10. januar 2022 (CET)

:@[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]]: Stran je bila premaknjena, saj je (kot si ugotovila) imela v naslovu tipkarsko napako. Prestavljanje je za sabo pustilo preusmeritev, jaz pa sem pobrisal le preumseritev. 
:PS: Tu se tikamo, da je bolj kolegialno. Upam, da te to ne moti. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:34, 10. januar 2022 (CET)

Sploh, super in hvala še enkrat.  [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 22:34, 10. januar 2022 (CET)

== Preusmeritve ==
Ali mi prosim razložiš, kakšne preusmeritve so bile potrebne v mojih člankih o Kolumbiji, saj sem navajala slovenske naslove. Ne razumem.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:17, 10. januar 2022 (CET)

:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Nič ni narobe, jaz sem pa ustvaril preusmeritve z originalnih imen. Ne vidim, kako to ni v skladu s smernicami (o poimenovanju ali preusmeritvah). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:21, 10. januar 2022 (CET)

::Saj nič ne očitam, le ne razumem čemu je bilo to potrebno. Tak postopek sem prvič v 10 letih opazila. Članki se vendar navezujejo na besedila v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:24, 10. januar 2022 (CET)
:::S tem odpiramo možnosti za brskanje po vsebini tudi ostalim bralcem, ki morda sploh nimajo znanja španščine (primer: Grad San Felipe de Barajas‎; kjer povezava kaže na Castillo de ...) ali obratno; za npr. tujce, ki jim slovenščina še peša (primer: Catedral Basílica del Sagrario y San Miguel de Santa Marta‎, ki kaže na Bazailika stolnica Santa Marta). Preusmeritve so učinkovite tudi takrat, ko se morda ustreznega imena sploh ne spomniš ali veš, da je še kakšno drugo poimenovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:30, 10. januar 2022 (CET)

== Slika RE-51 Triglav ==

Sem Našel na ShipSpotting vredu silk od Triglava:http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1737060 {{nepodpisani|PannaSOS}}

:{{ping|PannaSOS}} Bom poiskal eno sam, saj tudi ta nima časa nastanka originalne fotografije. Vidim ene skene s poljskih knjig, bom poskusil rajši tam. Stvar navajanja virov pri slikah specifično ni stvar WIkipedije marveč ZASP (zako o avtorskih in sorodnih pravicah) ter komercialnosti Wikipedije, ki za pošteno uporabo zahteva vsaj avtorja, vir originala in datum.--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:01, 18. januar 2022 (CET)

:a ok, raumem, če karkoli najdete bo odlično [[Uporabnik:PannaSOS|PannaSOS]] ([[Uporabniški pogovor:PannaSOS|pogovor]]) 12:07, 18. januar 2022 (CET)

==[[Szczecin]]==
Živjo, Ščečin mora [https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=Szczecin po pravopisu ostati] Szczecin. Pri imenih naselij iz latičnih pisav je doktrina, da se posloveni le najpogostejše, npr. Łódź je Lodž, Katowice so Katovice, splošnega pravila za podomačevanje ni. Gl .tudi [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-09-03#Wikipedija ni vozni red]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 15:53, 23. januar 2022 (CET)

:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Bom vrnil, hvala za opozorilo. Edino kar mi ni jasno je, kako se definira &quot;najpogostejše&quot;? Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:57, 23. januar 2022 (CET)
::Še najboljši odgovor je: zgodovina. Imamo recimo pravico, da uporabljamo obliko [[Lvov]] namesto na prvi pogled ustreznejše Lviv, ker je bilo to ukrajinsko mesto nekoč del naše skupne države - skrajno vzhodno mesto Avstro-Ogrske in se je (ruska) oblika Lvov zasidrala v slovenskih medijih, učbenikih in zemljevidih konca 19. stoletja in pri tem je ostalo. O glavnih mestih (tudi [[Krakov]] je bil nekoč glavno mesto Poljske, to ni bila od nekdaj Varšava) se je zmeraj dosti pisalo in je bila možnost, da so se podomačil njihov zapis, večja ... Zakaj pa smo od stotine poljskih mest podomačili tudi [[Katovice]], nimam drugega odgovora kot to, da je to mesto središče poljsko-slovenskih kulturnih in jezikoslovnih odnosov.
::Včasih jezikovni razvoj (tudi pravopis se seveda postopoma spreminja) ne gre v smeri podomačevanja, ampak v obratni smeri, k izvirnemu tujemu zapisu. Danes je glavno mesto Danske tako kar [[København]], če pogledamo zgodovino slovenskih pravopisov zadnjih 60 let, pa lahko vidimo predpisane oblike »Köbenhavn« ali »Kopenhagen« in »Kobenhavn«. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:33, 23. januar 2022 (CET)
:::Sedaj razumem, najlepša hvala. Vse prestavitve sem že vrnil. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:52, 23. januar 2022 (CET)

== Koza zate! ==

[[Slika:Házikecske portré.JPG|left|150px]]
Na kozo

[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:24, 29. januar 2022 (CET)
&lt;br style=&quot;clear: both;&quot;/&gt;

== Baklava zate! ==

{| style=&quot;background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;&quot;
|style=&quot;vertical-align: middle; padding: 5px;&quot; | [[Slika:Baklava - Turkish special, 80-ply.JPEG|135px]]
|style=&quot;vertical-align: middle; padding: 3px;&quot; | na če maš raj bosankso hrano kt koze lol drgač pa škoda da nimajo žlikrofov tlele
 [[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:35, 29. januar 2022 (CET)
|}

==Josip Agneletto==
Oprosti, ne razumem, kaj sem narobe napisal. Povzemam: Pravilno poimenovanje je Agneletto, a je bila stran svoj čas prestavljena na Angeletto, morda zaradi podatkov Wikidata. Sem prestavil spet na Agneletto, a nisem dovolj spreten za poseganje v vikipodatke, pa bi te prosil, da malo pogledaš. Človeka sem osebno poznal, zato je popolnoma gotovo, da je pravilna oblika Agneletto. (MMG, v italijanščini to pomeni ''mlado jagnje'', medtem ko napačna oblika pomeni ''angelček'', vendar Agneletto gotovo ni bil ne jagenjček ne angelček, temveč značajen predstavnik Tržaških Slovencev v najhujši dobi njihovega obstoja – pa še priimka mu ne znamo zapisati.) Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:47, 16. februar 2022 (CET)

:@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Popolnoma nič nisi storil narobe. Na wikipodatkih sem popravil vse jezikovne predloge, na Zbirki pa sem zaprosil za preimenovanje datoteke. Kar sem hotel zvedeti od tebe je, če je slučajno potrebno preusmeritev (nastala avtomatsko ob prestavljanju) izbrisati? Nanjo se ne povezuje noben članek. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:57, 16. februar 2022 (CET)

::Mislim, da je vseeno, če se briše ali ne, prav zato ker ni povezav na druge članke. Stori po svoji pameti, saj se na to razumeš bolje od mene. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:13, 16. februar 2022 (CET)
:::Sem izbrisal, da ne bo prihajalo do pomot. Hvala za sodelovanje, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:22, 16. februar 2022 (CET)

== Flickr ==

Živjo. Na portalu Flickr sem opazil, da ima Vlada RS svoj profil in ogromno foto materiala (https://www.flickr.com/photos/vladars/). A lahko to prosto nalagamo na Wikipedijo in uporabljamo v člankih?
Hvala za odgovor, lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:57, 17. februar 2022 (CET)

:Na žalost licenca ni dovolj prosta za Commons (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:11, 17. februar 2022 (CET)
::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: &lt;s&gt;Če manjka katera izmed slik ministrov, se jo lahko lokalno naloži (tudi obrezano) na slovensko Wikipedijo. Licence so CC-BY-NC, kar na žalost ne pride v upoštev; še vedno pa se jo lahko uporablja pod pogojem poštene uporabe.&lt;/s&gt; Glej spodaj. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:34, 17. februar 2022 (CET)
:::A09, fotografija živeče osebe ne more biti naložena pod pogoji fair use. Samo slike preminulih oseb so lahko predmet poštene uporabe, ker jih ni mogoče nadomestiti. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 18:11, 17. februar 2022 (CET)
::::Ups, ti dajem prav. Hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:13, 17. februar 2022 (CET)

== Ochman ==

Rad bi se opravičil za slab članek »[[Ochman]]«, ki sem ga napisal predvčerajšnim. V [[Uporabnik:Pozdrawiam/Ochman‎|svojem peskovniku]] imam boljšo različico. Ali lahko jo objaviti? [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:15, 24. februar 2022 (CET)

:@[[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]]: Prihodnjič rajši ne uporabljaj avtomatskega prevajalnika. Ti lahko popravim v peskovniku ter nato prestavim v glavni imenski prostor? '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:19, 24. februar 2022 (CET)

::Ja, prosim. [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:38, 24. februar 2022 (CET)
:::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:59, 24. februar 2022 (CET)
:::: Hvala! [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 19:39, 24. februar 2022 (CET)

== Priročnik za prečrkovanje ==

Mogoče veš kje se že nahaja priročnik za zapis ruskih/ukrajinskih zemljepisnih imen v slovenščini na slo. Wiki. Vem, da sem ga še enkrat nekje videl, pa ga trenunto ne najdem...--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:11, 26. februar 2022 (CET)
: {{u|GeographieMan}}, tu je: [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 19:51, 26. februar 2022 (CET)
::Hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:09, 26. februar 2022 (CET)
:::{{u|GeographieMan}}, glede ukrajinskih imen še tole: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne . —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:33, 26. februar 2022 (CET)

== Brisanje preusmeritev ==

Zdravo, sem videl, da si izbrisal precej mojih preusmeritev. Nekaj jih je morda upravičeno izbrisanih, se mi pa zdi, da je bil izbris preusmeritev [[Invazija na Donbas]] in [[Posebna vojaška operacija v Ukrajini]] povsem neupravičen. 
*&quot;Invazija na Donbas&quot; je bila preusmeritev na [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki se je začela leta 2014 ravno na tem območju na katero so takrat prišle ruske sile na pomoč proruskim separatistom v Doneški in Luganski ljudski republiki. Zdi se mi, da ime &quot;invazija&quot; skladno sovpado z razlago SSKJ, ki pravi: &quot;Invazija je množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad&quot;. Tvoj komentar: &quot;''PMM zavajujoč naslov, Donbas ni mednarodno priznana država; Rusija je prišla &quot;pomagat&quot; ruskim prebivalcem tega območja''&quot;. Ne razumem kaj je problem pri tem, da Donbas ni mednarodna priznana država, prosim razloži. Da pa je Rusija prišla &quot;pomagat&quot; prebivalcem tega območja pa še zmeraj ne spremeni ničesar, še vedno gre za invazijo, saj je prišlo do vpada ruskih sil na ukrajinsko ozemlje. 
*&quot;Posebna vojaška operacija v Ukrajini&quot; je bila preusmeritev na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Tvoj komentar ob izbrisu: &quot;#R prav tako potrebuje razločitev&quot;. Kakšno razločitev? Ruski predsednik Vladimir Putin je to kar zahodni mediji imenujejo invazija na Ukrajino označil za &quot;posebno vojaško operacijo v Ukrajini&quot; in iz tega tudi izhaja naslov te preusmeritev. 
{{br}}
Menim, da bi morali obe preusmeritvi biti obnovljeni. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 13. marec 2022 (CET)

:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Za prvo se morda strinjam, da je bila rahlo neupravičeno izbrisana. Vseeno, koliko virov pa jo je opisovalo kot invazijo na Donbas? Ali ni bila morda bistveno pogosteje omenjena kot &quot;vojna v Donbasu&quot; z njenimi izpeljankami. Morda kot obrazložitev: Donbas in Lugansk sta del Ukrajine po mnenju večine držav sveta, zato je lahko neposredna invazija na Donbas obravnavana kot invazija na Ukrajino samo. Tu je vprašanje konteksta, ki pa PMM ni ravno potrebno (bi pa lahko bilo sporno)
: Za drugo si pa ustvaril tudi [[Ruska posebna vojaška operacija v Ukrajini]], ki za razliko od izbrisane podaja tudi storitelja (Rusijo). Bojim se, da bi lahko pri drugi prišlo do zmede zaradi nemških mahinacij v Ukrajini med drugo svetovno vojno; kar pa ni ravno dobrodošlo saj ustvarja zmedo. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:11, 13. marec 2022 (CET)

== Gibanje svoboda Revert sprememb ==

Prosim pojasnite svoje kršitve in posege v volilno pravico. [[Uporabnik:FiatMahindra|FiatMahindra]] ([[Uporabniški pogovor:FiatMahindra|pogovor]]) 22:09, 28. marec 2022 (CEST)

:Moje kršitve? Volilna pravica? Odstranil si referencirano vsebino ali naredil besedilo slogovno slabše. Poleg tega, Wikipedija ni demokracija. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:12, 28. marec 2022 (CEST)

== Slike iz revij ali za revije ==

Prosim te za  presojo [[:c:Special:Contributions/Blackadster|dveh prispevkov uporabnika Blackadster]] v Zbirko. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:09, 18. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Hvala. Pri Zupančičevi sem dodal opozorilo o VRT zahtevku (saj sta navedena tako vir kakor avtor), za Arčona sem dodal copyvio tag (avtor ni jasno naveden tudi na Primorskem dnevniku; slika verjetno ni njegova). Za copyvio bo presodil administrator, pri VRT zahtevku ima nalagatelj 1 teden časa, da ga predloži; če ne, sledi hitro brisanje. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:24, 18. april 2022 (CEST)
::PS: poštena uporaba ne pride v upoštev, ker sta obe osebi še živi in se ju tako da prosto fotografirati (navkljub potencialni težki izvedljivosti). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:26, 18. april 2022 (CEST)

== CEE Pomlad 2022 ==

Kar nekaj tvojih prispevkov še ni označenih za natečaj, jih boš sam dodal ali želiš da jih jaz? Načeloma vse spada, tudi če niso prijetne teme. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:48, 11. maj 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Se strinjam, da teme sploh niso prijetne; so pa aktualne. Načeloma bi jih vključil v natečaj, bi se mi pa neko tekmovalno okronjevanje zdelo sicer moralno sporno. Članke bom tudi sam označil, do sedaj nisem še našel kaj več časa (za prevajanje, popravke in označevanje); konec koncev ti nočem povzročati prevelikih skrbi glede stvari, za katere lahko poskrbim sam. Edino, kar me še zanima, je deljeno avtorstvo člankov za CEE. Npr. članek je ustvaril nek drug uporabnik, pa sem ga sedaj razširil. Kako se to (predvsem tehnično) označi? Preprosto doda nov {{tl|CEE Spring 2022}}? '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:55, 11. maj 2022 (CEST)

::Razumem, kot boš presodil, ne silim. Zanimiv problem tole z avtorstvom, predloga res ni narejena za tako situacijo. Ampak lahko samo napišeš v seznamu, da si razširil, in bova s Pinky prav štela. Razen če želiš, da te šteje na osrednji strani na Meti, v tem primeru poskusi dodat še eno, pa bomo videli kaj se zgodi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:02, 11. maj 2022 (CEST)

== Posodobitev člankov ruske invazije ==

Hej, bi mi bil, glede na to, da si prispeval veliko člankov o ruski invaziji na Ukrajino, pripravljen pomagati počasi posodobiti vse te članke? Trenutno se ukvarjam s posodobitvijo glavnega članka in sem nekje na polovici potem pa sem se nameraval lotiti posodobitve prve faze invazije (torej recimo Kijev in okoliških bitk, Sumi, itn do danes), časovnice in seznama bitk ter tiste predloge, ki naj bi imela vse članke notri. Ker je tega kar precej bi bil zelo hvaležen, če mi priskočiš na pomoč, če imaš čas seveda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:33, 28. junij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Lahko ti pomagam, meni tudi v prevajalniku že nekaj časa gnijejo krovni članki o invaziji. Zaenkrat se mi zdi smiselno, da posodobiš/(va) krovni članek ter dodava sankcije, mednarodno pomoč ter vojne zločine, nato pa obdelava še posamezna podpoglavja. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:32, 28. junij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: FYI, sem se lotil [[Seznam vojaških konfliktov med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Po tem se lahko lotim [[Hersonska ofenziva]] ter [[Vzhodna ukrajinska ofenziva]]. Ne smeva pozabiti tudi na predlogo. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:48, 28. junij 2022 (CEST)
::Top, hvala, bom poskusil danes dokončati krovni članek, potem naredim eno hitro lekturo potem pa nadaljujem po vrsti s temi ofenzivami in boji. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:56, 28. junij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem ustvaril spisek opravil na [[Uporabnik:A09090091/Ruska invazija na Ukrajino]]. Upam, da bo seznam do jutri sfiniširan. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:00, 28. junij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: V krovnem članku se mi zdita poglavji o sankcijah nepotrebno podvajanje. PMM lahko odstavke združiva (če se strinjaš) '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:17, 30. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: ta del sem izbrisan, ker sem ga prej pozabil. Podatki v tem odstavku so zastareli (iz marca ko sem to pisal) + novejši podatki so navedeni kot si sam opazil v drugem poglavju. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:33, 30. junij 2022 (CEST)
::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: mimogrede hvala za lekturo članka. Zadnja dva dni me ni bilo, tako da bom danes začel s posodabljanjem še nekaterih drugih člankov, predvsem o preteklih bitkah. Jih bom po potrebi dodal na tisti seznam zgoraj. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 30. junij 2022 (CEST)
:::::::Seveda, hvala. Za jutri imam v planu [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva]], danes ne bom več utegnil. MMG sem izbrisal še nekaj podvojenih delov članka; za omenjenega pa sem te moral vprašati. Zelo sem vesel, da si se mi pridružil. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:04, 30. junij 2022 (CEST)
::::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Info: Vse bitke in krovni članek [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevske ofenzive]] so posodobljeni in razširjeni. Sedaj grem na [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva|severovzhodno ukrajinsko ofenzivo]] ter [[Južna ukrajinska ofenziva|južno ukrajinsko ofennzivo]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 8. julij 2022 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Super, hvala za posodobitev. Jaz se nekako vračam po lažji poškodbi roke; sedaj bo lažje tipkati. Delam na člankih o Ukrajini &amp; Donbasu ter še čem. Kar tako naprej, se pozna ogromno '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:59, 14. julij 2022 (CEST)
::::::::::No vsekakor se nikamor ne mudi, tako da previdno z roko. Glede člankov bi pa rekel, da sva na zelo dobri poti. Eno večjih opravil je še tista predloga, posodobitev vzhodne in severovzhodne ukrajinske ofenzive ter še nekaj člankov o raznih posledicah, bitkah, vojnih zločinih, begunski krizi itn. Koristijo pa defintivno tudi tvoji včerajšni prispevki o &quot;separatizmu&quot;, &quot;humanitarnem koridorju&quot; idr., ker je s tem vedno manj rdečih povezav v člankih. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:53, 15. julij 2022 (CEST)
:::::::::::Vsekakor sva na zelo dobri poti. Najprej bom še dokončal članke, ki jih imam v izdelavi v prevajalniku (nisem najbolj vesten ;) [[Z (vojaški simbol)]], [[Napadi v Zahodni Rusiji (2022)]], [[Spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]], [[Mednarodno priznanje Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike]] ter vse bolj aktualen [[Spori o zemeljskem plinu med Rusijo in Evropsko unijo]]. Za posamezne okupacije oblasti pa bo treba počasi tudi iz naftalina potegnit kakšen moj peskovnik o ruskih zasedbah mest in naselij.
:::::::::::Vsekakor se ti pridružujem pri prevajanju člankov o posledicah in vojnih zločinih, brž ko končam s temi. Enako tudi tebi pohvale za vse bitke (ter tudi [[Šrilanški protesti (2022)]]). Morda namig: pred nekaj časa sem ustvaril {{tl|Cenzurirano}}, če prenašaš slike posledic napadov (predvsem bližnjih posnetkov žrtev, glej [[Raketni napad na Vinico]]), ti zavoljo naših bralcev predlagam uporabo tovrstne predloge na pogovorni strani. Zenkrat mislim, da takšnih slik še nisem (nisva) prenašala, bo pa zagotovo prišlo prav pri kakšnem pokolu.
:::::::::::LP, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:26, 15. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Pazi, če boš kje delal povezave na ukrajinski Kačji otok dodaj zraven &quot;, Ukrajina&quot;. Še en Kačji otok je na Vrbskem jezeru. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:29, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: hvala, tega nisem vedel, bom popravil dosedanje povezave. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:52, 22. julij 2022 (CEST)

== Povezava člankov ==

Pozdravljen A09, bi mi lahko mogoče pomagal pravilno povezati moja dva nedavno objavljena članka, Zavezniška invazija na Italijo in Italijanska kampanja (1943—1945), kajti sem jih ponesreči povezal z napačnima člankoma v ang wiki in potrebujem pomoč pri premestitvi povezave. Hvala in Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 19:06, 18. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:35, 18. julij 2022 (CEST)

==Oznaka v delu==
Pozdravljen, zanima me, do kdaj bo v članku [[Požar na Renškem vrhu]] oznaka 'v delu'? Ta predloga ima parameter 'za' in bi bil hvaležen, če bi ga v prihodnje uporabljal. Sam danes pozneje popoldan tudi nameravam urejati ta članek. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 16:25, 20. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Daj mi 30 minut, internet mi je vrglo ven pa bom 20. julij moral začeti jovo na novo. Nato jo odstranim in ti prepustim. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:32, 20. julij 2022 (CEST)

OK, hvala. Glede parametra velja kot rečeno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 16:37, 20. julij 2022 (CEST)

:Domenjeno, že hitim. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:43, 20. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sem odstranil, z dopolnjevanjem sem zaenkrat zaključil. Nekaj podatkov je skozi vire nekonsistenčnih. Znova sem dodal predlog o vodnem topu, saj je bil danes tudi napoten. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:06, 20. julij 2022 (CEST)

Super, hvala. Bom potem pozneje dopolnil. Verjetno bom članek v celoti ali delno prestavil na naslov 'Požari na Kasu (2022)', glede na to, da je zdaj ta požar na Renškem vrhu le manjši del celotne zgodbe. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:17, 20. julij 2022 (CEST)

:Sicer sem imel v planu napisati članek o požarih na Tržaškem Krasu, vendar bi verjetno bil veliko krajši kot tale. Predlagam, da če ga ustvariš; narediš dva razdelka (Slovenija in Italija) ter nato popolnim italijanski razdelek. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:23, 20. julij 2022 (CEST)

Hvala za komentar. Bom videl, kako bo boljše - geografsko ali kronološko - ko se bom prebijal skozi gradivo. Požar se ne ozira na politične meje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:30, 20. julij 2022 (CEST)

:Ideja: mogoče bi lahko od kakšnega medija izprosili kakšno kakovostnejšo sliko. Aktualno sem snel z Reddita, pa se mi ne zdi, da realistično prikazuje stanje požara. Rabili bi kakšno sliko intervencij, bom pogledal malo naokoli; kdo ima kakovostne posnetke intervencije. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:40, 20. julij 2022 (CEST)

Strinjam se, da bi bilo treba dobiti kakšno prosto sliko - to ne bi smelo biti pretirano težko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 23:53, 21. julij 2022 (CEST)

Odprl sem nov članek na [[Osnutek:Požar na Krasu (2022)]]. Mirno lahko dodaš italijanski del in dopolniš uvod. Ko bo članek primeren za objavo, ga bom prestavil v glavni imenski prostor. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 01:10, 22. julij 2022 (CEST)

:{{Ping|TadejM}} pri nas žal (še) nimamo imenskega prostora Osnutek:, je bil kar v glavnem imenskem prostoru. Zato sem ga prestavil na [[Uporabnik:TadejM/Požar na Krasu (2022)]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:14, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sklepam, da lahko urejam tudi tvoj peskovnik? Sicer pa se strinjam z Yerpom; za nekaj tako velikega kot imenski prostor Osnutek: bi potrebovali širši konsenz skupnosti. Mogoče veš status slik Slovenske vojske? Se mi zdi da je zaščiten, vendar boš ti bolje vedel. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:57, 22. julij 2022 (CEST)
:::Zdravo. Da, seveda lahko urejaš v mojem peskovniku. Glede imenskega prostora za osnutke se strinjam, da bi bilo treba to implementirati tudi na tehnični ravni. Slike Slovenske vojske niso v javni lasti in je treba pridobiti dovoljenje.([https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf str. 40]). ---[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 11:15, 22. julij 2022 (CEST)
:::Pozdravljen še enkrat. Osnutek bom v glavni imenski prostor prestavil najpozneje do ponedeljka zjutraj, tako da vabljen k urejanju čez vikend. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:52, 22. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom dopolnil jutri dopoldne/zgodaj popoldne. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:20, 22. julij 2022 (CEST)
:::Hvala lepa za dodano. Če boš utegnil, bi te prosil še za pregled vsebine, ki sem jo dodal, jutri tekom dneva, ker so viri precej nepregledni in se lahko pri sestavljanju podatkov pojavijo napake. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 21:21, 24. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom tole postoril jutri, ko bom morda tudi sam še kaj dodal. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:45, 24. julij 2022 (CEST)
:::Da, odlično. Hvala! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 21:48, 24. julij 2022 (CEST)

== Popravljanje infopolja ==

V čem si ti zdi izboljšava popravljanja oblike zapisa infopolja? Meni se zdi skrajno nepregledno in je težko popravljat oz. posodabljat. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:14, 27. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Katero infopolje točno? Zadnje čase sem dodajal {{tl|Infopolje Gora}}, {{tl|Infopolje jama}}, {{tl|Infopolje Most}} in {{tl|Infopolje Država}}. Sicer pa sam nisem nič kodno urejal, da bi brisal vrstice ipd. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:57, 27. julij 2022 (CEST)

::@[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]: Ruanda,  Meljski most (stari)‎,  Karlovški most‎ itd--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:10, 28. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Infopolja sem v vizualnem urejanju izpolnil in ustavil. Nobenega formatiranja zapisa ali karkoli, da pa bi se Wikimedia posodobil, pa ne vem. Vem, kaj te moti, vendar nanj nimam vpliva in niti ne vem kje bi se ga lotil. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:27, 28. julij 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]:Glede na to, da je nekaj člankov celo mojih, jaz zanesljivo nisem infopolja tako pisala. To mora biti potem neka fora.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:31, 28. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Za lično kodo infopolja sse uporablja kodni način, vsa dodajanja infopolja pa so bila storjena v vizualnem načinu. Na to, kako vizualni način formatira kodo infopolja, nimam vpliva. Razen berljivosti pa na sam prikaz v članku tovrstno formatiranje ne vpliva. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:34, 28. julij 2022 (CEST)

== Članek o Antanti ==

Pozdravljen. Malo sem popravil članek [[Antantne sile med prvo svetovno vojno]], ki bi po mojem mnenju sedaj moral nadomestiti škrbino [[Antanta]]. Morda lahko združiš oba članka, s tem da preimenuješ daljšega v ''Antanta'', krajšega pa kar izbrišeš?  Če se ti zdi, prenesi tudi sliko iz slednjega nekam na popravljeni članek. Hvala za sodelovanje. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:17, 14. avgust 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Bom naredil, kot si naročil. Vsebino Antante bi pa prenesel v poglavje /* Ozadje */ v članek Antantne sile med prvo svetovno vojno. Tako se ne bo nič izgubilo. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:03, 14. avgust 2022 (CEST)

Hvala. Imej v vidu, da trenutno delam na Italijanski kampanji in na vsej invaziji na Italijo, zato se bo v kratkem marsikaj spremenilo v teh dveh člankih, kot tudi v morebitnih povezanih člankih. Se pravi, da bo še vse skupaj potrebno pregleda, verjetno te bom še nadlegoval!  --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:00, 14. avgust 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Ni problema, zato sem tukaj. Vsekakor ti ne bom delal napote. Kot pa si videl v podlipju ob nedavni diskusiji, si vsekakor vabljen k odpravljanju površnosti ipd. Lp, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:02, 14. avgust 2022 (CEST)

==Prestavljanje strani==
Oprosti, ne razumem. Kam naj prestavim to besedilo? A spet na prejšnje mesto? Tja namreč ne spada, ker je govora samo o tej operaciji, ne o celotni invaziji. Sicer sem v povzetku navedel, odkod besedilo prihaja. Avtorji pa tudi v originalu niso bili izpisani. Sprašujem tudi, a ni ukaz Prestavi samo za celoten članek? Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:32, 21. avgust 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Oprosti za pomoto, prehitro sem ti pisal. O avtorjih pa nisem mislil avtorjev virov, temveč avtorja wiki-besedila (torej Zm05gamer). S kopiranjem se ti izgubijo. Moje sporočilce na tvoji pogovorni strani lahko mirno ignoriraš. Lp, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:42, 21. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>e9ilh418u4b7cx5lsytxa2xtijduaxy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Borut Hribar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>488344</id>
    <revision>
      <id>5748168</id>
      <parentid>5504017</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:17:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <comment>znano leto smrti</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1000" xml:space="preserve">{{infopolje oseba|name=Borut Hribar}}
'''Borut Hribar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], [[keramik]] in [[fotograf]], * [[1907]], [[Ljubljana]], † [[1983]].

Njegova sloga sta bila socialistični realizem in ekspresionizem. Med njegova najbolj znana dela spadata Portret Kmetice (doprsni kip Marije Cizej), ki ga je v manjši nakladi izdelal leta 1951, in pa Prijateljici. Njegovi kipi so pretežno izdelani iz [[Glina|gline]]. Njegova dela danes hranijo razni muzeji.{{Navedi vir}}

Bil je industrijski obratovodja v Mariborski tiskarni. V srednji šoli se je seznanil z nekaterimi osnovnimi teoretičnimi pojmi zlasti ob podpori profesorja Ravniharja. Razstavljati je začel po drugi svetovni vojni. Bil je tudi amaterski fotograf.&lt;ref&gt;Kipar-keramik: samouk. Tovariš (1948), letnik 4, številka 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-FOR5KO8K}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Hribar, Borut}}
[[Kategorija:Slovenski kiparji]]
[[Kategorija:Slovenski fotografi]]</text>
      <sha1>cp2ujj9h2b7moqk55bjwvgjkgt874ea</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748169</id>
      <parentid>5748168</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:18:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>[[Franc Ravnikar]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1019" xml:space="preserve">{{infopolje oseba|name=Borut Hribar}}
'''Borut Hribar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], [[keramik]] in [[fotograf]], * [[1907]], [[Ljubljana]], † [[1983]].

Njegova sloga sta bila socialistični realizem in ekspresionizem. Med njegova najbolj znana dela spadata Portret Kmetice (doprsni kip Marije Cizej), ki ga je v manjši nakladi izdelal leta 1951, in pa Prijateljici. Njegovi kipi so pretežno izdelani iz [[Glina|gline]]. Njegova dela danes hranijo razni muzeji.{{Navedi vir}}

Bil je industrijski obratovodja v Mariborski tiskarni. V srednji šoli se je seznanil z nekaterimi osnovnimi teoretičnimi pojmi zlasti ob podpori profesorja [[Franc Ravnikar|Ravnikarja]]. Razstavljati je začel po drugi svetovni vojni. Bil je tudi amaterski fotograf.&lt;ref&gt;Kipar-keramik: samouk. Tovariš (1948), letnik 4, številka 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-FOR5KO8K}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Hribar, Borut}}
[[Kategorija:Slovenski kiparji]]
[[Kategorija:Slovenski fotografi]]</text>
      <sha1>qxo2q3vbhxmgh4uq55b0ux7cgv0gxg1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Smrt in pogreb Josifa Stalina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>492630</id>
    <revision>
      <id>5748288</id>
      <parentid>5715895</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T20:57:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10726" xml:space="preserve">{{Glavni članek|Josif Stalin}}
[[Slika:Stalin's funeral procession on Okhotny Ryad.jpg|sličica|320x320_pik|Stalinova pogrebna povorka na cesti Ohotni Rjad]]
[[Josif Stalin]], drugi vodja [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], je umrl [[5. marec|5. marca]] [[1953]] v vasi Kuncevo blizu [[Moskva|Moskve]] po [[Možganska kap|možganski kapi]]. V njegovo čast je bil prirejen državni pogreb z razglašenim štiridnevnim narodnim žalovanjem. Njegovo truplo so balzamirali in pokopali v [[Leninov mavzolej|Leninovem in Stalinovem mavzoleju]], kjer je ostalo do leta 1961. Za organizacijo pogreba so bili zadolženi [[Nikita Hruščov]], [[Georgije Malenkov|Georgij Malenkov]], [[Vjačeslav Molotov]] in [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Berija]].

== Bolezen in smrt ==
Stalinovo zdravje se je proti koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] močno poslabšalo. Zaradi močnega [[Kajenje tobaka|kajenja]], blage kapi med ''Parado zmage'' maja 1945 in hudega [[Srčni napad|srčnega napada]] oktobra 1945 je zbolel za [[Ateroskleroza|aterosklerozo]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Unknown Stalin|publisher=[[I.B. Tauris]]|date=2006}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Medical Bulletin Stalin condition on Mar 05 1953.jpg|sličica|Novice sovjetske zveze o hudem poslabšanju Stalinovega zdravja, objavljene 7 ur pred njegovo smrtjo. ]]
Zadnji trije dnevi Stalinovega življenja so bili podrobno opisani, najprej v uradnih sovjetskih objavah v [[Pravda|Pravdi]], nato pa v popolnem angleškem prevodu, ki je kmalu zatem sledil v ''Current Digest of the Soviet Press''.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Autopsy for an Empire|publisher=The Free Press|date=1990}}&lt;/ref&gt; Kot je opisal Volkogonov,&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1953|title=Announcement of Stalin's Illness and Death|magazine=The Current Digest of the Soviet Press}}&lt;/ref&gt; se je 28. februarja 1953 Stalin in njegov ožji krog, ki so ga takrat sestavljali Malenkov, Molotov, Berija in Hruščov ter nekaj drugih, zbralo, kot običajno, na večerji z uživanjem [[Alkohol|alkoholnih]] pijač. Gostje so se razšli 1. marca ob približno 4:00, Stalin pa se je umaknil v svoj zasebni prostor, kar je bilo regulirano s strogimi navodili, naj ga ne motijo, dokler se ne zaslišijo zvoki, ki kažejo, da se je zbudil. Čas je minil in ves dan ni bilo slišati nobenih zvokov. 1. marca ob 23:00 zvečer je njegova gospodinja previdno vstopila v njegovo sobo in ga našla ležečega na tleh, oblečenega v pižamo in srajco. Bil je nezavesten, težko je dihal, inkontinenten in se ni odzival na poskuse bujenja.

2. marca ob 7:00 zjutraj so poklicali Berija in skupino medicinskih izvedencev, ki so Stalina pregledali. Preiskava je pokazala višino [[Visok krvni tlak|krvnega tlaka]] 190/110 in desnostransko [[Hemiplegija|hemiplegijo]]. Ugotovili so, da je Stalin, ki je imel v preteklosti nekontrolirano [[Visok krvni tlak|hipertenzijo]], doživel [[Možganska kap|možgansko kap]] leve srednje možganske [[Arterija|arterije]]. V naslednjih dveh dneh je bil deležen različnih zdravljenj, sledil je tudi poskus znižanja krvnega tlaka, ki se je povzpel na 210/120, v naslednjih dveh dneh so mu na vrat in obraz nanesli dve ločeni vrsti po osem [[Pijavke|pijavk]]. Njegovo zdravje se je še naprej slabšalo in 74-letni Josif Stalin je umrl 5. marca 1953 ob 21:50.

Po njegovi smrti so njegovo truplo nato odpeljali na neopredeljeno mesto in izvedli obdukcijo, nato pa ga balzamirali za javni ogled. Poskusi najdbe prvotnega poročila o obdukciji so bili do nedavnega neuspešni,&lt;ref&gt;{{Cite book|last1=Chigirin|first1=I|title=Stalin, Illness and Death|date=2018|publisher=Publisher Veche|location=Moscow|isbn=978-5-4484-0279-1}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Barth|first1=Rolf F.|last2=Brodsky|first2=Sergey V.|last3=Ruzic|first3=Miroljub|date=2019|title=What did Joseph Stalin really die of? A reappraisal of his illness, death, and autopsy findings|journal=Cardiovascular Pathology|volume=40|pages=55–58|doi=10.1016/j.carpath.2019.02.003|pmid=30870795}}&lt;/ref&gt; o najpomembnejših ugotovitvah pa so poročali v posebnem biltenu v Pravdi 7. marca 1953, in sicer:&lt;blockquote&gt;&quot;Patološko-anatomski pregled trupla J. V. Stalina&quot;

Patološki pregled je odkril veliko krvavitev, lokalizirano na območju subkortikalnih središč leve možganske poloble. Ta krvavitev je uničila pomembna področja možganov in povzročila nepopravljive spremembe v dihanju in krvnem obtoku. Poleg možganske krvavitve so našli pomembno hipertrofijo levega prekata srca, številne krvavitve v miokardu, želodcu in črevesni sluznici; aterosklerotične spremembe na žilah, vidnejše v možganskih arterijah. To je posledica hipertenzije. Rezultati patološkega pregleda so razkrili nepopravljivo stanje Stalinove bolezni od trenutka krvavitve v možganih. Zato noben poskus zdravljenja ni mogel privesti do ugodnega izida in preprečiti usodnega konca.&quot;&lt;ref&gt;Pravda, vol. 66, no. 1264, p. 2, March 7, 1953 (translated by S. Brodsky and M. Ruzic)&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;Kot je povzeto zgoraj, namesto da bi sumili zaroto Berija, na katerega je padel sum zaradi domnevne izjave Molotovu, ''»''Pospravil sem ga''«''&lt;ref&gt;{{Cite book|last1=Radzinsky|first1=E|title=Stalin|date=1997|publisher=Anchor Books}}&lt;/ref&gt; in na videz namerne zamude pri zdravljenju Stalina, so bile videne fizične spremembe med obdukcijo skladne  z ekstrakranialnimi spremembami, ki se pogosto pojavijo pri žrtvah možganske kapi. Sin Lavrentija Berije, Sergijo Berija, je kasneje pripovedoval, da je njegova mati Nina po Stalinovi smrti obvestila moža, da je »tvoj položaj zdaj še bolj negotov kot takrat, ko je bil Stalin živ.«&lt;ref&gt;{{Cite book|last1=Beria|first1=S|title=My Father: Inside Stalin's Kremlin|date=2001|publisher=Gerald Duckworth, and Co. Ltd.}}&lt;/ref&gt; To se je izkazalo za pravilno; nekaj mesecev kasneje, junija 1953, je bil Berija aretiran in obtožen številnih zločinov, vendar nobenega v zvezi s Stalinovo smrtjo.&lt;ref&gt;{{Cite book|last1=Knight|first1=A|title=Beria: Stalin's First Lieutenant|date=1993|publisher=Princeton University Press}}&lt;/ref&gt; Kasneje so ga usmrtili po ukazu nekdanjih kolegov iz [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Politbiroja]], vendar obstajajo nasprotujoče si zgodbe, kdaj in kje se je to zgodilo.&lt;ref&gt;{{Cite book|last1=Knight|first1=A|title=Beria: Stalin's First Lieutenant|date=1993|publisher=Princeton University Press|location=Princeton, NJ}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book|last1=Beria|first1=S.|title=My Father: Inside Stalin's Kremlin|date=2001|publisher=Gerald Duckworth &amp; Co. Ltd.}}&lt;/ref&gt;

== Pogreb ==
[[Slika:Stalin's funeral procession carrying floustry.jpg|sličica|259x259px|Stalinova pogrebna parada.]]
6. marca je bila krsta s Stalinovim truplom pripeljana v Stebriščno dvorano v Hišo sindikatov in tam ostala tri dni, kjer je bila na voljo za ogled.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.rbth.com/multimedia/slideshows/2013/03/05/joseph_stalins_funeral_how_it_happened_22691|title=Joseph Stalin's funeral: how it happened|first=Alexander|last=Ganjushin|date=6 March 2013|quote=On 6 March, the coffin with Stalin's body was displayed at the Hall of Columns in the House of Trade Unions.|work=[[Rossiyskaya Gazeta]]|via=[[Russia Beyond]]|access-date=17 January 2018}}&lt;/ref&gt; Truplo je bilo 9. marca pripeljano na Rdeči trg,&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.rferl.org/a/manhoff-archive-part-one-stalins-funeral/28359561.html|title=The Manhoff Archive: Stalin's Funeral - Part One|website=Radio Free Europe/Radio Liberty|access-date=17 August 2019}}&lt;/ref&gt; preden je bilo pokopano v Leninovem mavzoleju (kjer je ostalo do leta 1961).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.rbth.com/multimedia/slideshows/2013/03/05/russia_on_the_day_of_stalins_funeral_a_photo_look_back_23531|title=Russia on the day of Stalin's funeral: A photo look back|first=Alexander|last=Ganjushin|date=5 March 2013|work=[[Rossiyskaya Gazeta]]|via=[[Russia Beyond]]|access-date=17 January 2018|quote=On 9 March, Stalin's embalmed body was interred in the Lenin Mausoleum, which was renamed the Lenin–Stalin Mausoleum from 1953 to 1961.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.thoughtco.com/body-of-stalin-lenins-tomb-1779977|title=Why Did Russia Move Stalin's Body?|first=Jennifer|last=Rosenberg|work=ThoughtCo|access-date=6 August 2017}}&lt;/ref&gt; Na pogrebnem govoru so govorili Hruščov, Malenkov, Molotov in Berija, nato pa so pogrebniki nesli krsto v mavzolej. Medtem, ko so Stalinovo truplo v krsti spuščali v grob, je bila opoldne po moskovskem času po vsej državi sprožena minuta molka v znak spoštovanja. Ko so zvonovi kremeljskega stolpa odzvanjali uro, so se po vsej državi zaslišale sirene in rogovi ter iz 21 topov iz okolice Kremlja izstrelili častno salvo. Podobna obredja so bila tudi v drugih državah Varšavskega pakta, skupaj s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]], [[Mongolija|Mongolijo]] in [[Severna Koreja|Severno Korejo]]. Takoj po končani tišini je vojaška godba zaigrala sovjetsko himno, po njej pa je bila v čast Stalinu organizirana vojaška parada moskovskega garnizona. V prizadevanjih javnosti, da bi se poklonila Stalinu, je bilo več ljudi poteptanih s strani velikanske množice.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://soviethistory.msu.edu/1954-2/succession-to-stalin/succession-to-stalin-texts/mourners-crushed-at-stalins-funeral|title=Mourners Crushed at Stalin's Funeral|last=Evtushenko|first=Evgenii|date=1963|website=Seventeen Moments in Soviet History|access-date=5 May 2018}}&lt;/ref&gt; Hruščov je kasneje podal oceno, da je v množici umrlo okoli 109 ljudi, čeprav je bilo dejansko število smrtnih žrtev verjetno več tisoč.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Stalin: New Biography of a Dictator|last=Khlevniuk|first=Oleg|publisher=Yale University Press|year=2017|isbn=978-0-300-21978-4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite magazine|last=Langewiesche|first=William|author-link=William Langewiesche|date=9 January 2018|title=The 10-Minute Mecca Stampede That Made History|url=https://www.vanityfair.com/news/2018/01/the-mecca-stampede-that-made-history-hajj|magazine=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|access-date=22 March 2020}}&lt;/ref&gt;{{external media|float=right|video1=[https://www.youtube.com/watch?v=7TXP9JLa6zs&amp;t=23s Uradni sovjetski dokumentarni film o Stalinovem pogrebu]|video2=[https://www.youtube.com/watch?v=eQo27EoLp_A&amp;ab_channel=Biographics Del sovjetskih posnetkov Stalinovega pogreba]}}

== Glej tudi ==
* [[Josif Stalin]]
*[[Smrt in pogreb Vladimirja Lenina]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==

* https://www.smithsonianmag.com/history/true-story-death-stalin-180965119/
* https://www.history.com/this-day-in-history/joseph-stalin-dies
* https://www.historytoday.com/archive/months-past/death-joseph-stalin

[[Kategorija:Josif Stalin]]
[[Kategorija:Članki o smrtih ljudi|Stalin, Josif]]</text>
      <sha1>i3h96g66sinvqsmnob14gn0rho5krhz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam osebnosti iz Občine Hrastnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>506659</id>
    <revision>
      <id>5748360</id>
      <parentid>5663554</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T05:24:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Gospodarstvo */ [[Andrej Božič (menedžer)]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15844" xml:space="preserve">'''Seznam osebnosti iz [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

Občina Hrastnik ima 19 naselij: [[Boben, Hrastnik|Boben]], [[Brdce, Hrastnik|Brdce]], [[Brnica, Hrastnik|Brnica]], [[Dol pri Hrastniku]], [[Čeče]], [[Gore, Hrastnik|Gore]], '''[[Hrastnik]]''', [[Kal, Hrastnik|Kal]], [[Kovk, Hrastnik|Kovk]], [[Krištandol]], [[Krnice]], [[Marno]], [[Plesko]], [[Podkraj, Hrastnik|Podkraj]], [[Prapretno pri Hrastniku]], [[Studence, Hrastnik|Studence]], [[Šavna Peč]], [[Turje]], [[Unično]].

== Gospodarstvo ==

* [[Martin Klančišar]], rudarski strokovnjak, direktor, artizan, politični aktivist, župan, učitelj (1903, [[Trbovlje]] – 1974, [[Celje]]) – v Hrastniku nekaj časa zasedal vodstveno mesto v rudarstvu
*[[Tone Bantan]], kmetijski strokovnjak, publicist, zadružni delavec, avtor prve slovenske knjige o kmetijskih strojih (1909, [[Marno]] – 1971, [[Ljubljana]])
* [[Viktor Bajec]], agronom, kmetijski gospodarstvenik (1909, [[Brdce, Hrastnik|Brdce]] – 2006, [[Ljubljana]])
* [[Ana Dimnik]], gostilničarka in aktivistka (1852, [[Hrastnik]] – 1921, [[Trbovlje]])
* [[Rudi Babič]], rudarski inženir, univerzitetni profesor in gospodarstvenik (1920, [[Hrastnik]] – 1998, [[Trbovlje]])
*[[Fanči Kuhar]], turistična delavka, ekonomistka, kulturna delavka (1943, [[Hrastnik]])
*[[Slavko (Alojz) Marcen]], industrijski oblikovalec, grafični oblikovalec (1944, [[Celje]])
*[[Bojan Klenovšek]], poslovnež (?, ?) – nekdanji direktor Rudnika Trbovlje-Hrastnik
*[[Stojan Binder]], poslovnež, politik (1956, ?) – nekdanji direktor Steklarne Hrastnik
*[[Branko Majes]], poslovnež, ekonomist, politik (1958, ?) – trenutni direktor Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik
*[[Andrej Božič (menedžer)|Andrej Božič]], poslovnež (1960, [[Brežice]]) – nekdanji direktor Steklarne Hrastnik
*[[Andrej Orožen]], tehnolog, poslovnež, podjetnik, rokometaš (1966, ?) – direktor podjetja DEWESoft
*[[Peter Čas]], poslovnež (?, ?) – trenutni direktor Steklarne Hrastnik

== Naravoslovna in humanistična znanost ==

* [[Janko Orožen]], zgodovinar, geograf, slavist, šolnik, avtor učbenikov, soavtor leksikonov (1891, [[Turje]] – 1989, [[Celje]]) – avtor knjige ''Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola'' (1958)
*[[Anton Sovre]], klasični filolog, prevajalec, profesor, urednik (1885, [[Šavna Peč]] – 1963, [[Ljubljana]]) – po njem se imenujejo občinska knjižnica, občinski pohod in Sovretova nagrada Društva slovenskih književnih prevajalcev
*[[Ivan Mlinar (zgodovinar)|Ivan Mlinar]], zgodovinar, profesor, strokovni pisec (1897, [[Loka pri Zidanem Mostu]] – 1980, [[Celje]]) – avtor več razprav o zgodovini Hrastnika
* [[Zoran Rant]], strojnik in profesor (1904, [[Ljubljana]] – 1972, [[München]]) – vodja rekonstrukcije in ureditve naprav za stisnjeni zrak v rudnikih Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Senovo
*[[Avguštin (Avgust) Podlunšek]], inovator (1907, [[Hrastnik]] – 1986, [[Hrastnik]])
*[[Aleksander Rjazancev]], zdravnik, metalurg, kemik, zgodovinar (1924, [[Koroška Bela]] – 1984, [[Jesenice]]) – izumil je postopek čiščenja železarn, kar je omogočilo tudi pridobivanje železovega ferosulfata, ki so ga z Jesenic nato prodajali v kemično tovarno v Hrastnik
*[[Drago Kotnik]], ekonomist, univerzitetni profesor, gospodarstvenik (1927, [[Dol pri Hrastniku]] – 2014, ?)
* [[Igor Vrišer]], geograf in akademik (1930, [[Ljubljana]] – 2013, [[Ljubljana]]) – avtor knjige ''Rudarska mesta Zagorje, Trbovlje, Hrastnik'' (1963)
* [[Martina Orožen]], jezikoslovka, slavistka, univerzitetna profesorica (1931, [[Turje]])
* [[Rudolf Kladnik]], fizik, univerzitetni profesor (1933, [[Hrastnik]] – 1996, ?)
* [[Marjeta Šentjurc]], fizičarka (1940, [[Hrastnik]]?) – hči Lidije Šentjurc, nekaj časa živela v Hrastniku
*[[Martin Ivanič]], leksikograf, publicist (1948, [[Dolenji Suhor pri Vinici]]) – avtor publikacije ''Stavka rudarjev v rudnikih Trbovlje in Hrastnik''
* [[Alojzija Zupan Sosič]], literarna zgodovinarka, literarna teoretičarka, univerzitetna profesorica (1964, [[Trbovlje]])
*[[Boris Golec]], zgodovinar, univerzitetni profesor (1967, [[Trbovlje]])

== Politika, diplomacija, pravo ==
* [[Franc Pust]], župan (1814, [[Trbovlje]] – 1871, [[Trbovlje]]) – župan Občine Trbovlje, ko je ta zajemala tudi velik del Hrastnika; njegov oče je bil doma iz Prapretna nad Hrastnikom
*[[Boštjan Roš]], politik, železniški konstrukter (1839, [[Hrastnik]] – 1917, [[Beograd]])
* [[Ferdinand Roš]], politik, župan (1847, [[Hrastnik]] – 1923, [[Hrastnik]])
* [[Franc Roš]], politik, župan, odvetnik (1884, [[Hrastnik]] – 1976, [[Laško]])
*[[Valdemar Lunaček]], pravnik, ekonomist (1893, [[Petrinja]] – 1963, [[Čeče]])
* [[Lidija Šentjurc]], revolucionarka, političarka, narodna herojinja (1911, [[Hrastnik]] – 2000, Ljubljana)
* [[Sergej Kraigher]], politik, partizan (1914, [[Postojna]] – 2001, ?) – mož Lidije Šentjurc, nekaj časa živel v Hrastniku
* [[Stane Dolanc]], politik (1925, [[Hrastnik]] – 1999, [[Ljubljana]])
* [[Marjan Orožen]], politik, poslanec (1930, [[Turje]] – 2015, [[Ljubljana]])
*[[Brane Milinovič]], pravnik, direktor, župan (1936, [[Ptuj]] – 1999, [[Hrastnik]])
* [[Leopold Grošelj]], politik, poslanec, župan (1941, [[Zagorje ob Savi]] – 2018, ?) – župan Občine Hrastnik 1994–2002
*[[Marija Adanja]], diplomatka, pravnica (1949, [[Hrastnik]])
* [[Miran Jerič]], politik, poslanec, župan, elektrotehnik (1958, [[Trbovlje]]) – župan Občine Hrastnik 2002–2018
*[[Soniboj Knežak]], politik, poslanec (1962, [[Trbovlje]])
*[[Lea Jagodič Lekočevič]], pravnica, menedžerka (?, ?)
* [[Jani Medvešek]], politik, novinar, urednik (1980, ?)
* [[Marko Funkl]], politik, župan, socialni aktivist, rusist, filozof (1984, ?)

== Religija ==
* [[Jožef Hasl]], duhovnik, redovnik, jezuit, nabožni pisatelj (1733, [[Celje]] – 1804, [[Dol pri Hrastniku]])
*[[Jožef Hašnik]], duhovnik, narodni buditelj, pesnik, publicist (1811, [[Trbonje]] – 1883, [[Šentjur]]) – med službovanjem v Zasavju prenovil trboveljsko župnijo, ki je tedaj obsegala tudi Hrastnik; učitelj »slovenske matere« Ane Dimnik
*[[Marjeta Gerzin]], redovnica, bolničarka (1882, [[Mihelja vas]] – 1968, [[Raka]]) – po 2. svetovni vojni se je zatekla k sorodnikom na Dol pri Hrastniku
*[[Lojze Kozar]], duhovnik, urednik, pisatelj (1910, [[Martinje]] – 1999, [[Odranci]]) – krajši čas služboval kot kaplan v Hrastniku
*[[Anton Polda]], duhovnik (1916, [[Zgornje Gorje]] – 1945, [[Hrastnik]])
* [[Anton Kolar (duhovnik)|Anton Kolar]], duhovnik (1946, [[Celje]] – 2015, [[Celje]]) – več let je služboval na Dolu pri Hrastniku

== Kultura, umetnost ==

=== Arhitektura in gradbeništvo ===

* [[Leonard Fantennutti]] (?, ?) – arhitekt Ville de Seppi
* [[Anton Melan]], gradbenik (1894, ?) – nadzornik gradnje Ville de Seppi
*[[Anton Stergaršek]], gradbeni projektant (1901, [[Šavna Peč]] – 1973, [[Maribor]])
* [[Ivan Maurovič]], arhitekt (?, ?)
*[[Jovo Grobovšek]], arhitekt, fotograf, konservator, oblikovalec (1946, [[Hrastnik]])

=== Gledališče, film in televizija ===

* [[Fedor Gradišnik]], gledališčnik, lekarnar, publicist (1890, [[Hrastnik]] – 1972, [[Celje]])
* [[Simon Tanšek]], filmski snemalec (1973, [[Trbovlje]])

=== Glasba in ples ===

* [[Ivan Brezovšek]], glasbenik, dirigent, zborovodja (1888, [[Studence, Hrastnik|Studence]] – 1942, [[Beograd]])
*[[Ivan Šopar]], organist, zborovodja, veteran 1. svetovne vojne (1888, [[Dol pri Hrastniku]] – 1973, [[Vojnik]])
*[[Milka Hartman]], ljudska pevka, bukovnica, ljudska pesnica (1902, [[Libuče pri Pliberku]] – 1997, [[Libuče pri Pliberku]]) – v Hrastniku vodila pevske in gospodinjsko-kuharske tečaje
*[[Bruno Brun]], klarinetist, pedagog (1910, [[Hrastnik]] – 1978, [[Beograd]])
*[[Sonja Draksler Radda]], glasbenica, operna pevka, mezzosopranistka (1927, [[Dol pri Hrastniku]] – 2016, [[Celovec]])
* [[Ernest Ačkun]], klarinetist, pedagog (1930, [[Hrastnik]] – 2001, [[Beograd]])
*[[Jože Rus]], glasbenik, godbenik (?, ?) – dolgoletni dirigent Steklarske godbe Hrastnik
*[[Jože Banič]], fagotist (1945, [[Murska Sobota]]) – dolgoletni dirigent Rudarske godbe Hrastnik
*[[Zdravko Hribar]], glasbenik, trobentač, dirigent (1948, [[Matke]]) – nekaj let služboval na glasbeni šoli v Hrastniku
*[[Slobodan Filipović]], glasbenik, kulturni delavec (?, [[Sarajevo]])
* [[Božidar Wolfand - Wolf]], pevec (1962, [[Trbovlje]])
*[[Branko Potočan]], koreograf in plesalec (1963, [[Trbovlje]])
*[[Ivan Medved]], glasbenik, godbenik (?, ?) – trenutni dirigent Steklarske godbe Hrastnik
*[[Stanko Abram|Stanko Abram (Stanny)]], pop, rock, disko in funk glasbenik, DJ, producent (1971, [[Trbovlje]])
* [[Oskar Laznik]], saksofonist (1987, ?)
* [[Uroš Razpotnik]], klarinetist (1991, [[Trbovlje]]) – trenutni dirigent Rudarske godbe Hrastnik
* [[Franci Šuštar]], rogist (1992, [[Trbovlje]])

=== Književnost ===

* [[France Kozar|Franc Kozar]], rudar, partizan, delavski pesnik in pisatelj, urednik, socialni aktivist (1904, [[Hrastnik]] – 1944, [[Ljubno ob Savinji]] ali [[Menina planina]])
*[[Vida Bošnjak Logar]], pesnica, pisateljica, vzgojiteljica (1934, [[Radoviči|Radoviči pri Metliki]]) – vse od leta 1954 živela in službovala v Hrastniku 

=== Kiparstvo, slikarstvo in fotografija ===

* [[Stojan Batič]], kipar (1925, [[Trbovlje]] – 2015, [[Ljubljana]]) – avtor spomenika padlim borcem NOB v Hrastniku
*[[Darinko Plevnik]], slikar, likovni pedagog, scenograf (1931, [[Vrbno]] – 1987, [[Ravne na Koroškem]]) – v Hrastniku priredil samostojno slikarsko razstavo
*[[Anton Repnik]], slikar, ilustrator (1935, [[Sveti Vid, Vuzenica|Sv. Vid pri Vuzenici]] – 2020, [[Slovenj Gradec]]) – v Hrastniku priredil samostojno slikarsko razstavo
*[[Leopold Hočevar - Hoči]], slikar (1940, [[Hrastnik]] – 1986, [[Trbovlje]])
*[[Marija Heberle Perat]], fotografinja, likovna pedagoginja, defektologinja (1944, [[Slovenski Javornik]]) – v Hrastniku priredila samostojno fotografsko razstavo
*[[Jože Barachini]], slikar (?, [[Dol pri Hrastniku]])
*[[Branko Klančar]], slikar, fotograf (1948, [[Dol pri Hrastniku]])
*[[Dušan Kastelic]], stripar, risar animiranih filmov, predavatelj, prejemnik nagrade Prešernovega sklada (1964, [[Trbovlje]]) – na začetku kariere služboval tudi kot oblikovalec v hrastniški kemični tovarni

=== Razno ===

* [[Marko Orožen]], kulturni delavec, pravnik, politik (1940, [[Turje]] – 2001, [[Dol pri Hrastniku]])
* [[Jože Volfand]], časnikar, sociolog (1944, [[Hrastnik]])
*[[Jana Mlakar Adamič]], muzejska svetnica, predavateljica (1962, [[Ljubljana]]) – avtorica več strokovnih del o Zasavju, tudi o Hrastniku

== Šolstvo ==

* [[Karel Valentinčič]], učitelj, ravnatelj, muzejski delavec, kronist (1843, [[Laško]] – 1922, [[Laško]]) – nekaj časa služboval v Hrastniku
*[[Gustav Vodušek]], učitelj, šolski nadzornik, župan (1859, [[Vitanje]] – 1937, [[Trbovlje]]) – pred zaposlitvijo v Trbovljah krajši čas služboval tudi v Hrastniku
*[[Anton Gnus]], šolnik (1863, [[Pilštanj]] – 1944, [[Dol pri Hrastniku]])
* [[Fran Brinar]], šolnik (1865, [[Hrastnik]] – 1929, ?)
* [[Miloš Roš]], učitelj, kulturni delavec (1881, [[Hrastnik]] – 1953, [[Laško]])
* [[Josip Brinar]], pisatelj, pedagog, avtor učbenikov in spisov, domoljub (1874, [[Studence, Hrastnik|Studence]] – 1959, [[Celje]])
* [[Alojz Hofbauer]], učitelj, domoljub, zbiralec materialnih spomenikov in muzejskega gradiva, kulturni delavec, avtor več domoznanskih razstav (1892, [[Hrastnik]] – 1972, [[Hrastnik]])
* [[Emil Hameršak]], učitelj, domoljub, organizator odpora proti okupatorju, talec (?, [[Dol pri Hrastniku]] – 1942, [[Maribor]])
*[[Anica Dolanc]], učiteljica, vzgojiteljica (1911, [[Hrastnik]] – 1991, [[Ljubljana]])
*[[Jože Brilej]], šolnik, vzgojitelj, ravnatelj, turistični delavec (1924, [[Dobrava, Radeče|Dobrava]] – 2015, [[Podčetrtek]]) – krajši čas upravitelj šole v Podkraju
*[[Frančiška (Fanči) Moljk]], učiteljica, novinarka, kulturna delavka (1943, [[Dol pri Hrastniku]])

== Šport ==

* [[Peter Cestnik]], strelec, učitelj (1895, [[Dol pri Hrastniku]] – 1970, [[Beograd]])
* [[Ante Mahkota]], alpinist, fotoreporter, avtomobilski novinar (1936, [[Dol pri Hrastniku]] – 2018, [[Ljubljana]])
* [[Peter Kauzer st.]], kajakaš na divjih vodah, trener (?, ?)
*[[Andreja Ojsteršek Urh]], namiznoteniška igralka, športna trenerka (1963, [[Trbovlje]])
*[[Vesna Ojsteršek Drnovšek]], namiznoteniška igralka, športna trenerka (1968, [[Trbovlje]])
*[[Damir Grgić]], košarkaš športni trener (1979, [[Trbovlje]])
*[[Gašper Ovnik]], košarkaš, trener, športni pedagog (1982, [[Trbovlje]]) – vodil košarkarsko ekipo v Hrastniku
*[[Edvard Vecko]], namizni tenisač (1944, [[Hrastnik]])
*[[Darko Planinc]], rokometaš (?, ?)
* [[Peter Kauzer|Peter Kauzer ml.]], kajakaš na divjih vodah, evropski in dvakratni svetovni prvak v slalomu na divjih vodah, olimpijski podprvak (1983, [[Trbovlje]])
*[[Denis Šketako]], triatlonec, prej košarkaš (1988, [[Trbovlje]])
* [[Darko Jorgić]], namizni tenisač (1998, Trbovlje)
* Gregor Klepej (1987) - rokometaš (Dol pri Hrastniku)

== Vojska ==

=== Vojaške osebnosti ===

* [[Josip Draksler|Josip Draksler - Povh]], partizanski intendant, knjigovodja (1896, [[Dol pri Hrastniku]] – 1972, [[Ljubljana]])

* [[Jože Menih|Jože Menih - Rajko (Knap)]], partizan, narodni heroj, politkomisar v Pohorskem bataljonu, kulturni organizator, gledališki kritik, pesnik (1922, [[Hrastnik]] – 1943, [[Osankarica]]) – po njem se imenuje Osnovna šola narodnega heroja Rajka v Hrastniku
* [[Gvido Pavlič - Vitko]], predvojni delavski aktivist, organizator narodnoosvobodilnega boja, talec (1918, [[Hrastnik]] – 1942, [[Maribor]]) – po njem se imenuje Pot Vitka Pavliča v Hrastniku
*[[Dušan Bravničar]], partizan, lastnik in prvoborec (1919, [[Hrastnik]] – 2004, [[Ljubljana]])
* [[Adam Dušak]], partizan, borec Pohorskega bataljona (?, [[Hrastnik]] – 1943, [[Osankarica]]) – po njem se imenuje Cesta Adama Dušaka v Hrastniku
* [[Alojz Hafner - Velički/Veličko]], partizanski komandir (?, [[Hrastnik]] – 1943, [[Igriše]]) – po njem se imenuje Veličkova cesta v Hrastniku
* [[Aleš Kapla]], predvojni komunist in partizanski borec (?, [[Hrastnik]] – ?, ?) – po njem se imenuje Naselje Aleša Kaple v Hrastniku
* [[Franc Pušnik]], steklarniški delavec, talec (?, [[Hrastnik]] – ?, [[Maribor]]) – po njem se imenuje Pot Franca Pušnika v Hrastniku
* [[Herman Debelak]], steklarniški delavec, partizan (?, [[Hrastnik]] – 1944, ?) – po njem se imenuje Cesta Hermana Debelaka v Hrastniku
* [[Stevan Švabić]], častnik (1865, [[Božurnja]] – 1935, [[Beograd]]) – z močno vojsko je vzdrževal red in mir v Ljubljani in z delavci močneje poseljenimi kraji (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Kranj, Jesenice)

== Drugo ==

* [[Valerija Strnad]], zdravnica (1880, [[Ljubljana]] – 1961, [[Železniki]]) – v letih 1919–1921 delovala kot revirska zdravnica v Hrastniku
*[[Janko Dernovšek]], zdravnik, organizator zdravstva (1888, [[Hrastnik]] – 1949, [[Maribor]])
*[[Rihard Šoper]], novinar (1937, [[Brnica, Hrastnik|Brnica]])
*[[Leopold Odlazek]], ključavničar, slikar, pisatelj (1940, [[Trbovlje]] – 2014, Trbovlje) – za zbirko igrač rudarskih otrok v Zasavskem muzeju Hrastnik je izdelal več eksponatov
*[[Jožica Hafner]], arhivistka Televizije Slovenija, slavistka (1955, [[Trbovlje]])
*[[Marko Planinc]], novinar, dopisnik (?, ?)

== Viri in literatura ==
{{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}}
[[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji]]
[[Kategorija:Občina Hrastnik]]</text>
      <sha1>lne6387vmze3owgqtwpz9yuj422a2gm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Simon Krek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>506919</id>
    <revision>
      <id>5748138</id>
      <parentid>5605214</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T14:37:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Potnikp</username>
        <id>204791</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nova slovnica sodobne standardne slovenščine */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5785" xml:space="preserve">'''Simon Krek''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], [[8. februar]] [[1967]], [[Kranj]]

{{Infobox Person|name=Simon Krek|birth_date=|birth_place=|image=Simon Krek.jpg|caption=|citizenship=|education=Univerza v Ljubljani (2002–2011)|notable_works=Veliki angleško-slovenski slovar Oxford-DZS|occupation=|website=https://www.simonkrek.si/}}

== Življenje ==
Rodil se je 8. februarja leta 1967 v Kranju. Po šolanju v [[Gimnazija Škofja Loka|Gimnaziji Škofja Loka]] in pridobljeni maturi leta 1985 se je vpisal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto v Ljubljani]], smer angleški jezik in filozofija. Doktoriral je leta 2011 iz [[Slovenistika|slovenistike]], njegova doktorska disertacija nosi naslov ''Pridobivanje jezikovnih podatkov iz besedilnih korpusov za namen izdelave enojezičnih slovarjev in slovnic''. Zaposlen je bil na različnih mestih: 4 leta je bil urednik v knjižni zbirki KRT in hkrati veliko časa deloval kot urednik slovarjev pri [[DZS]], bil je zaposlen na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] kot profesor na oddelku za prevajalstvo, večino časa pa je posvetil raziskovanju na področjih jezikoslovja, tehnologije in računalništva.

== Delo ==
Ukvarja se predvsem s položajem slovenskega jezika v digitalnem svetu. Zanima ga stanje sodobne [[Slovenščina|slovenščine]], raziskuje in analizira rabo slovenščine v digitalnem okolju, dela na področju razvoja metod in tehnologij za analizo jezika. Njegova glavna področja raziskovanja so [[leksikografija]] in leksikogramatika, [[korpusno jezikoslovje]], računalniška obdelava naravnih jezikov, jezikovnotehnološka infrastruktura in računalniško podprto učenje in poučevanje jezikov.

Sodeloval je pri številnih domačih in mednarodnih projektih: ELEXIS (European Lexicographic Infrastructure), ELG (European Language Grid), ETTB (eTranslation TermBank), MARCELL (Multilingual Resources for CEF.AT in the legal domain) in drugi. Med drugim je bil vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije za slovenski jezik'','' vodja projekta Nova slovnica sodobne standardne slovenščine, bil je glavni urednik Velikega angleško-slovenskega slovarja OXFORD-DZS, urednik Zbornika Študije o korpusnem jezikoslovju, vodja projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, veliko je pripomogel pri izdelavi in delovanju [[FidaPLUS|Korpusa FidaPLUS]], kasneje tudi pri korpusih Gigafida, Kres, Gigafida2.0 in drugi. Še danes si v glavnem prizadeva za razvoj in veljavo slovenščine v digitalnem okolju.

=== Center za jezikovne vire in tehnologije za slovenski jezik ===
''CJVT'' je enota Univerze v Ljubljani, ki je namenjena znanstvenemu raziskovanju, vzpostavljanju in vzdrževanju temeljnih digitalnih jezikovnih virov in jezikovnotehnoloških orodij za sodobni slovenski jezik, ki so praktično uporabni in preko spleta dostopni vsem uporabnikom slovenskega jezika v svetu. Center se zavzema za odprt dostop do jezikovnih podatkov, ki bi bili na voljo vsakomur. Da bi se približali uporabnikom in njihovim potrebam, nudijo tudi možnost soustvarjanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cjvt.si/|title=Center za jezikovne vire in tehnologije|accessdate=21. 10. 2021}}&lt;/ref&gt;

=== Nova slovnica sodobne standardne slovenščine ===
NSSSS je slovenski nacionalni projekt, katerega osnovni namen je bil raziskati jezikoslovne metodološke temelje celostne računalniške analize sodobne pisne in govorjene slovenščine, kakršna je zajeta v novih korpusih slovenskega jezika, in s tem zagotoviti osnovo za izdelavo novih empirično zasnovanih slovničnih opisov slovenskega jezika. S tem namenom so izdelali obsežne prosto dostopne korpusne baze podatkov, ki bodo neposredno uporabne tako pri izdelavi bodočih jezikovnotehnoloških orodij in aplikacij za slovenski jezik, kot tudi za jezikoslovno analizo realnega jezika, ki je prvi korak na poti do nove empirično zasnovane korpusne slovnice slovenskega jezika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova slovnica – Nova slovnica sodobne standardne slovenščine|url=https://slovnica.ijs.si/|accessdate=2021-10-21|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

=== Veliki angleško-slovenski slovar Oxford ===
[[Veliki angleško-slovenski slovar Oxford|''Veliki angleško-slovenski slovar Oxford'']] je slovar angleških besed in besednih zvez, ki celovito pokriva tudi obsežno angleško splošno besedišče in strokovno izrazje, vključuje britanske in ameriške različice besed, okrajšave ter lastna imena. Izšel je v dveh zvezkih pri založbi [[DZS]] v letih 2005 in 2006.

Namenjen je vsem slovenskim uporabnikom angleškega jezika, je temeljni priročnik tako za tehnične kot književne prevajalce, učitelje, študente in dijake, tudi za poslovneže in politike.

== Glej tudi ==

* [[Seznam slovenskih jezikoslovcev]]
* [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]
* [[Veliki angleško-slovenski slovar Oxford]]
* [[Trojina]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Viri ==

* Krek, Simon, 2003: Jezikovni priročniki in novi mediji. ''Jezik in slovstvo'' 3–4/2003. 29–46. ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/22567010 COBISS])

* [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=SIMON+KREK&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials COBISS]

* Simon Krek: https://www.cjvt.si/o-nas/sodelavci/simon-krek/&lt;nowiki/&gt;(Dostop 21. 10. 2021.)

* Spletna stran Simona Kreka: https://www.simonkrek.si/ (Dostop 21. 10. 2021.)

* Center za jezikovne vire in tehnologije: https://www.cjvt.si/ (Dostop 21. 10. 2021)

* Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: https://slovnica.ijs.si/&lt;nowiki/&gt;(Dostop 21. 10. 2021)
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Slovenski leksikografi]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
{{DEFAULTSORT:Krek_Simon}}</text>
      <sha1>l7q4xy3yts5kd9zylbrepl5l0bl7683</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mojca Schlamberger Brezar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>507145</id>
    <revision>
      <id>5748133</id>
      <parentid>5684091</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T14:02:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Potnikp</username>
        <id>204791</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dela in bibliografija */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11075" xml:space="preserve">
{{Infopolje Oseba|name=Mojca Schlamberger Brezar|death_date=|death_place=|image=|caption=}}
'''Mojca Schlamberger Brezar''', [[Slovenci|slovenska]] [[Jezikoslovec|jezikoslovka]], [[Prevajalec|prevajalka]] in univerzitetna [[Profesor|profesorica]] [[Francoščina|francoskega]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]], * [[31. januar]] [[1967]], [[Ljubljana]].
== Življenje in izobraževanje ==
Obiskovala je Srednjo šolo za družboslovje in splošno kulturo Vide Janežič oz. današnjo [[Gimnazija Poljane|Gimnazijo Poljane]], kjer je med drugim pridobila tudi znanje iz francoskega jezika. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti ter francoskega jezika in književnosti, tam je tudi magistrirala in doktorirala.

Kot [[Mladi raziskovalec|mlada raziskovalka]] je bila najprej zaposlena na Pedagoškem inštitutu Univerze v Ljubljani, potem pa na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete.

Doktorirala je iz študija francoskega jezikoslovja z delom ''Skladenjski in pragmatični povezovalci v francoskih utemeljevalnih besedilih.''

Od leta 2001 poučuje na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za prevajalstvo; od leta 2019 tudi njegova predstojnica.

Znanje francoskega in slovenskega jezika jo je popeljalo tudi v mednarodne vode, kot predavateljico na tujih univerzah, kot so: Univerza Toulona in Vara, Marc Bloch, City University of Hong Kong, na pariškem raziskovalnem inštitutu [[Institut national des langues et civilisations orientales|INALCO]] ipd.

Bila je izbrana za [[Dekan (šolstvo)|dekanjo]] Filozofske fakultete za obdobje od 2021 do 2025.

== Dela in bibliografija ==
Je avtorica in soavtorica številnih monografij, strokovnih in znanstvenih člankov, pa tudi mentorica diplomskih, magistrskih in doktorskih disertacij.

Med njena najpomembnejša dela spadata ''Bases de la morphologie pour locuteurs francophones'' in ''Parlons slovène''.

Naslovi nekaterih drugih pomembnejših del:

1. SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca: ''Nedoločniške skladenjske strukture v francoščini in slovenščini in njihovo prevajanje'' (članek)

2. SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca: ''Vloga povezovalcev v govorjenem diskurzu'' (članek)

3. SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca, PERKO, Gregor: ''Bases de la morphologie pour locuteurs francophones'' (monografija)

4. SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca: ''Povezovalci v francoščini: od teoretičnih izhodišč do analize v diskurzu'' (monografija)

5. SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca, POGAČNIK, Vladimir, PERKO, Gregor: ''Parlons slovène'' (monografija)

=== Diplomska naloga ===
V diplomski nalogi z naslovom ''Balada v tridesetih letih na Slovenskem'' se je avtorica posvetila razvoju [[Balada|balade]], predstavila avtorje, tematiko in mesto objave.

Prve balade lahko zaznamo že v ljudskem izročilu, prvič pa so se pod tem imenom pojavile v Grčiji nato v Franciji, na Danskem in v Angliji. Pri nas je njene začetke možno zaslediti s pesmimi o Lepi Vidi, Kralju Matjažu ter ženske balade, ki so se pri nas pojavile že v predfevdalnih časih.

V slovenščini uporabljamo pojem balada tako za francoske kot angleška dela, medtem ko se nam v angleščini ponujata dva ločena pojma, in sicer ''ballade'' za romanski in ''ballad'' za francoski izvor.

Avtorica je v svoje delo vključila vse balade v obdobju 1930–1940, ki so bile objavljene v slavističnih revijah Sodobnost, Dom in Svet, Ljubljanski zvon, Svoboda ipd. Tako na tematiko kot na količino objavljenih del v enem letu so močno vplivale zunanje politične situacije, v katerih so se ustvarjalci znašli ([[fašizem]], [[španska državljanska vojna]], [[Druga svetovna vojna|začetek druge svetovne vojne]] ...).

V slednjem obdobju je bilo na slovenskih tleh objavljenih manj kot 60 balad, kar je bilo za slovensko književnost kar veliko. V svojem delu je obravnavala socialne, eksistencialne, vojne, mitološke, satirične, idejne in tradicionalne balade.

=== Magistrska naloga ===
Magistrirala je iz slovenskega jezikoslovja leta 1997 z magistrsko nalogo ''Zgradba pogajalske komunikacije.'' Največjo pozornost je usmerila v pogajalske situacije, saj so se ji zdele zanimive tako v vsakdanjem življenju kot v javnem oz. službenem okolju. Opazovala je številna slovenska in francoska pogajalska besedila, na podlagi katerih je utemeljila temeljne značilnosti pogajalske komunikacije in njene analize.

Pri slednjem raziskovanju si je pomagala tudi s [[Pragmatika|pragmatično]] analizo po modelu Ženevske šole ter ''Teorije modalnosti'' ''in'' ''Dikove funkcijske slovnice''.

Zaznala je številne razlike med slovenskimi in francoskimi pogajalskimi situaciji na primer, da so si pri nas vsi pogajalci enakovredni, medtem ko v francoskih je opazila hierarhijo med nadrejenim moderatorjem in podrejenimi gosti. Prišla je do ugotovitve, da je pogajanje v komunikaciji zelo pomembno za doseganja soglasja, katere ključen del je tudi močna in pravilna argumentacija.

=== Doktorska naloga ===
Doktorska disertacija ''Skladenjski in pragmatični vidiki povezovalcev v francoskih argumentacijskih besedilih'' je temeljila na raziskovanju povezovalcev v francoskih besedilih. Usmerila se je na raziskovanje tako govorjenih kot zapisanih besedil v okviru dveh francoskih okroglih miz. Najpogostejši vezniki, ki jih je opazila, so bili: ''et'' – in, ''parce que'' – ker, ''alors'' in ''donc'' – torej, ''mais'' – ampak. Ugotovila je, da je v okroglih mizah izginila primarna funkcija slednjih in služijo za povezovanja pogovora.

== Projekti ==
Sodelovala je tudi v mnogih projektih oz. je bila njihova vodja, med katere štejemo: ''Slovenščina na daljavo'', ''Slovensko prevodoslovje – viri in raziskave'', ''Zasnova na korpusu temelječih slovarskih in slovničnih opisov slovenskega jezika'' in ''Proteus.'' Poleg tega pa sodeluje tudi v programski skupini ''Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave.''

=== Slovenščina na daljavo ===
Projekt je potekal med letoma 2001 in 2004 z namenom pomoči pri učenju slovenščine tistim, ki jim je sloveščina tuji jezik. Namenjen ni le začetnikom, temveč tudi tistim, ki si želijo svoje znanje le utrditi. Brezplačna spletna „učilnica“ je dostopna na povezavi www.e-slovenscina.si., na kateri se lahko tujci seznanjajo ne le z jezikom, temveč tudi s slovensko kulturo, kraji ipd.

=== Slovensko prevodoslovje – viri in raziskave ===
Pod vodstvom prof. dr. Špele Vintar je potekal projekt Slovensko povedoslovje – viri in raziskave, ki je obravnaval problem izvirnikov in prevodov posameznih besedil, saj se prevodi velikokrat razlikujejo od svojih izvirnikov. Izvedli so temeljne raziskave in izdelali  SPOOK – ''SlovenskI prevodoslovni korpus,'' v katerem so zajeli 95 leposlovnih del, od tega 23 slovenskih izvirnih romanov in ostalih tujih romanov, ki so bili prevedeni v slovenščino. Osredotočili so se na štiri jezike, in sicer nemščino, italijanščino, francoščino in angleščino.

=== Zasnova na korpusu temelječih slovarskih in slovničnih opisov slovenskega knjižnega jezika ===
Glavna ideja slednjega projekta je vodila sodelujoče ustvarjanja leksikalne podatkovne zbirke sodobnega slovenskega jezika, saj so ugotovili, da se je slovenščina kot aktiven jezik v letih od pisanja [[Slovenski pravopis|Slovenskega pravopisa]] in nastanka slovarja [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|SSKJ]] zelo spremenila. Nekatere besede so se namreč nehale uporabljati poleg tega pa so se razvile nove, ki niso zajete v teh dveh delih. Pa vendar se moramo vsi še vedno obračati na slednji deli kot utemeljiteljici slovenskega knjižnega jezika. 

=== Kontrastivna analiza diskurzivnih strategij v slovenščini in francoščini ===
Projekt, ki je potekal od leta 2002 – 2004 je analizirala govorni in zapisani diskurz, ki nam je v pomoč pri razumevanju komunikacije. Obravnavali so jo v treh delih: fonološki, skladenjsko-oblikoslovni in diskurzivni. Pomagali so si tudi s francoskimi in slovenskimi besedili ter rezultate primerjali z rezultati v korpusih ''[[FidaPLUS|FIDA]]'' in ''Trésor de langue française''.

=== Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave ===
Rdeča nit projekta je tekla v raziskovanju francoskega veznika ''mais'' v primerljivem korpusu ''FraSLoK'', v katerem se nahajajo francoska besedila in njihovi slovenski prevodi''.'' Prišli so do ugotovitve, da je število veznikov, ki izražajo nasprotje tako v slovenskih kot francoskih besedilih primerljivo, medtem ko so pri francoskih opazili večjo raznolikost besed veznika.

== Glej tudi ==

*[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]
* [[Jezikoslovje]]
* [[francoščina]] in [[slovenščina]]

== Viri in zunanje povezave ==

* ''FF UL, Oddelek za prevajalstvo'': &lt;https://prevajalstvo.ff.uni-lj.si/zaposleni/mojca-schlamberger-brezar&gt;. (Dostop 17. 10. 2021.)
* Schlamberger Brezar, Mojca in Perko, Gregor, 2011: ''La morphosyntaxe non-verbale''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
* ''FF UL, Dekanske volitve'': &lt;https://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/dekanske-volitve&gt;.	(Dostop 17. 10. 2021.)
* Schlamberger Brezar, Mojca, 2002: Le rôle syntaxique et pragmatique des connecteurs dans le discours argumentatif français. ''Linguistica'' 42/1. 90–110.
* Schlamberger Brezar, Mojca, 1996: ''Zgradba pogajalske komunikacije.'' Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
* ''Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik:'' &lt;http://centerslo.si/o-nas/projekt&gt;. (Dostop 21. 10. 2021.)
* Vintar, Špela (ur.), 2014: ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFOWKUNH Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo]''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
* ''Slovensko prevodoslovje: viri in raziskave'': &lt;http://lojze.lugos.si/spook/index.html&gt;. (Dostop 21. 10. 2021.)
* Gorjanc, Vojko, Krek, Simon in Gantar, Polona, 2005: Slovenska Leksikalna podatkovna zbirka. ''[[Jezik in slovstvo]]'' 50/2. 3–19.
* ''E-slovenščina'': &lt;http://www.e-slovenscina.si/&gt;. (Dostop 22. 10. 2021.)
* Schlamberger Brezar, Mojca, 1990/1991: ''Balada v tridesetih letih na Slovenskem''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
* ''Kontrastivna analiza diskurzivnih strategij v slovenščini in francoščini'': &lt;https://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=400&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;psize=1&amp;hits=1&amp;page=1&amp;count=&amp;search_term=mojca%20schlamberger%20brezar&amp;id=3285&amp;slng=&amp;order_by=&gt;. (Dostop 23. 10. 2021.)
* ''Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave'': &lt;https://www.sicris.si/public/jqm/rsr.aspx&amp;#x20;lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=306&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;psize=10&amp;hits=1&amp;page=1&amp;count=&amp;id=8032&amp;slng=&amp;search_term=mojca+schlamberger+brezar&amp;order_by=&gt;. (Dostop 23. 10. 2021.)

== Sklici ==
{{sklici}}{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenski filologi]]
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
{{DEFAULTSORT:Schlamberger_Brezar_Mojca}}</text>
      <sha1>p1ijgx2wxkgtcfypp3tfgcsfyvx697o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748134</id>
      <parentid>5748133</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T14:07:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Potnikp</username>
        <id>204791</id>
      </contributor>
      <comment>/* Diplomska naloga */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11076" xml:space="preserve">
{{Infopolje Oseba|name=Mojca Schlamberger Brezar|death_date=|death_place=|image=|caption=}}
'''Mojca Schlamberger Brezar''', [[Slovenci|slovenska]] [[Jezikoslovec|jezikoslovka]], [[Prevajalec|prevajalka]] in univerzitetna [[Profesor|profesorica]] [[Francoščina|francoskega]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]], * [[31. januar]] [[1967]], [[Ljubljana]].
== Življenje in izobraževanje ==
Obiskovala je Srednjo šolo za družboslovje in splošno kulturo Vide Janežič oz. današnjo [[Gimnazija Poljane|Gimnazijo Poljane]], kjer je med drugim pridobila tudi znanje iz francoskega jezika. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti ter francoskega jezika in književnosti, tam je tudi magistrirala in doktorirala.

Kot [[Mladi raziskovalec|mlada raziskovalka]] je bila najprej zaposlena na Pedagoškem inštitutu Univerze v Ljubljani, potem pa na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete.

Doktorirala je iz študija francoskega jezikoslovja z delom ''Skladenjski in pragmatični povezovalci v francoskih utemeljevalnih besedilih.''

Od leta 2001 poučuje na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za prevajalstvo; od leta 2019 tudi njegova predstojnica.

Znanje francoskega in slovenskega jezika jo je popeljalo tudi v mednarodne vode, kot predavateljico na tujih univerzah, kot so: Univerza Toulona in Vara, Marc Bloch, City University of Hong Kong, na pariškem raziskovalnem inštitutu [[Institut national des langues et civilisations orientales|INALCO]] ipd.

Bila je izbrana za [[Dekan (šolstvo)|dekanjo]] Filozofske fakultete za obdobje od 2021 do 2025.

== Dela in bibliografija ==
Je avtorica in soavtorica številnih monografij, strokovnih in znanstvenih člankov, pa tudi mentorica diplomskih, magistrskih in doktorskih disertacij.

Med njena najpomembnejša dela spadata ''Bases de la morphologie pour locuteurs francophones'' in ''Parlons slovène''.

Naslovi nekaterih drugih pomembnejših del:

1. SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca: ''Nedoločniške skladenjske strukture v francoščini in slovenščini in njihovo prevajanje'' (članek)

2. SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca: ''Vloga povezovalcev v govorjenem diskurzu'' (članek)

3. SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca, PERKO, Gregor: ''Bases de la morphologie pour locuteurs francophones'' (monografija)

4. SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca: ''Povezovalci v francoščini: od teoretičnih izhodišč do analize v diskurzu'' (monografija)

5. SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca, POGAČNIK, Vladimir, PERKO, Gregor: ''Parlons slovène'' (monografija)

=== Diplomska naloga ===
V diplomski nalogi z naslovom ''Balada v tridesetih letih na Slovenskem'' se je avtorica posvetila razvoju [[Balada|balade]], predstavila avtorje, tematiko in mesto objave.

Prve balade lahko zaznamo že v ljudskem izročilu, prvič pa so se pod tem imenom pojavile v Grčiji, nato v Franciji, na Danskem in v Angliji. Pri nas je njene začetke možno zaslediti s pesmimi o Lepi Vidi, Kralju Matjažu ter ženske balade, ki so se pri nas pojavile že v predfevdalnih časih.

V slovenščini uporabljamo pojem balada tako za francoske kot angleška dela, medtem ko se nam v angleščini ponujata dva ločena pojma, in sicer ''ballade'' za romanski in ''ballad'' za francoski izvor.

Avtorica je v svoje delo vključila vse balade v obdobju 1930–1940, ki so bile objavljene v slavističnih revijah Sodobnost, Dom in Svet, Ljubljanski zvon, Svoboda ipd. Tako na tematiko kot na količino objavljenih del v enem letu so močno vplivale zunanje politične situacije, v katerih so se ustvarjalci znašli ([[fašizem]], [[španska državljanska vojna]], [[Druga svetovna vojna|začetek druge svetovne vojne]] ...).

V slednjem obdobju je bilo na slovenskih tleh objavljenih manj kot 60 balad, kar je bilo za slovensko književnost kar veliko. V svojem delu je obravnavala socialne, eksistencialne, vojne, mitološke, satirične, idejne in tradicionalne balade.

=== Magistrska naloga ===
Magistrirala je iz slovenskega jezikoslovja leta 1997 z magistrsko nalogo ''Zgradba pogajalske komunikacije.'' Največjo pozornost je usmerila v pogajalske situacije, saj so se ji zdele zanimive tako v vsakdanjem življenju kot v javnem oz. službenem okolju. Opazovala je številna slovenska in francoska pogajalska besedila, na podlagi katerih je utemeljila temeljne značilnosti pogajalske komunikacije in njene analize.

Pri slednjem raziskovanju si je pomagala tudi s [[Pragmatika|pragmatično]] analizo po modelu Ženevske šole ter ''Teorije modalnosti'' ''in'' ''Dikove funkcijske slovnice''.

Zaznala je številne razlike med slovenskimi in francoskimi pogajalskimi situaciji na primer, da so si pri nas vsi pogajalci enakovredni, medtem ko v francoskih je opazila hierarhijo med nadrejenim moderatorjem in podrejenimi gosti. Prišla je do ugotovitve, da je pogajanje v komunikaciji zelo pomembno za doseganja soglasja, katere ključen del je tudi močna in pravilna argumentacija.

=== Doktorska naloga ===
Doktorska disertacija ''Skladenjski in pragmatični vidiki povezovalcev v francoskih argumentacijskih besedilih'' je temeljila na raziskovanju povezovalcev v francoskih besedilih. Usmerila se je na raziskovanje tako govorjenih kot zapisanih besedil v okviru dveh francoskih okroglih miz. Najpogostejši vezniki, ki jih je opazila, so bili: ''et'' – in, ''parce que'' – ker, ''alors'' in ''donc'' – torej, ''mais'' – ampak. Ugotovila je, da je v okroglih mizah izginila primarna funkcija slednjih in služijo za povezovanja pogovora.

== Projekti ==
Sodelovala je tudi v mnogih projektih oz. je bila njihova vodja, med katere štejemo: ''Slovenščina na daljavo'', ''Slovensko prevodoslovje – viri in raziskave'', ''Zasnova na korpusu temelječih slovarskih in slovničnih opisov slovenskega jezika'' in ''Proteus.'' Poleg tega pa sodeluje tudi v programski skupini ''Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave.''

=== Slovenščina na daljavo ===
Projekt je potekal med letoma 2001 in 2004 z namenom pomoči pri učenju slovenščine tistim, ki jim je sloveščina tuji jezik. Namenjen ni le začetnikom, temveč tudi tistim, ki si želijo svoje znanje le utrditi. Brezplačna spletna „učilnica“ je dostopna na povezavi www.e-slovenscina.si., na kateri se lahko tujci seznanjajo ne le z jezikom, temveč tudi s slovensko kulturo, kraji ipd.

=== Slovensko prevodoslovje – viri in raziskave ===
Pod vodstvom prof. dr. Špele Vintar je potekal projekt Slovensko povedoslovje – viri in raziskave, ki je obravnaval problem izvirnikov in prevodov posameznih besedil, saj se prevodi velikokrat razlikujejo od svojih izvirnikov. Izvedli so temeljne raziskave in izdelali  SPOOK – ''SlovenskI prevodoslovni korpus,'' v katerem so zajeli 95 leposlovnih del, od tega 23 slovenskih izvirnih romanov in ostalih tujih romanov, ki so bili prevedeni v slovenščino. Osredotočili so se na štiri jezike, in sicer nemščino, italijanščino, francoščino in angleščino.

=== Zasnova na korpusu temelječih slovarskih in slovničnih opisov slovenskega knjižnega jezika ===
Glavna ideja slednjega projekta je vodila sodelujoče ustvarjanja leksikalne podatkovne zbirke sodobnega slovenskega jezika, saj so ugotovili, da se je slovenščina kot aktiven jezik v letih od pisanja [[Slovenski pravopis|Slovenskega pravopisa]] in nastanka slovarja [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|SSKJ]] zelo spremenila. Nekatere besede so se namreč nehale uporabljati poleg tega pa so se razvile nove, ki niso zajete v teh dveh delih. Pa vendar se moramo vsi še vedno obračati na slednji deli kot utemeljiteljici slovenskega knjižnega jezika. 

=== Kontrastivna analiza diskurzivnih strategij v slovenščini in francoščini ===
Projekt, ki je potekal od leta 2002 – 2004 je analizirala govorni in zapisani diskurz, ki nam je v pomoč pri razumevanju komunikacije. Obravnavali so jo v treh delih: fonološki, skladenjsko-oblikoslovni in diskurzivni. Pomagali so si tudi s francoskimi in slovenskimi besedili ter rezultate primerjali z rezultati v korpusih ''[[FidaPLUS|FIDA]]'' in ''Trésor de langue française''.

=== Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave ===
Rdeča nit projekta je tekla v raziskovanju francoskega veznika ''mais'' v primerljivem korpusu ''FraSLoK'', v katerem se nahajajo francoska besedila in njihovi slovenski prevodi''.'' Prišli so do ugotovitve, da je število veznikov, ki izražajo nasprotje tako v slovenskih kot francoskih besedilih primerljivo, medtem ko so pri francoskih opazili večjo raznolikost besed veznika.

== Glej tudi ==

*[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]
* [[Jezikoslovje]]
* [[francoščina]] in [[slovenščina]]

== Viri in zunanje povezave ==

* ''FF UL, Oddelek za prevajalstvo'': &lt;https://prevajalstvo.ff.uni-lj.si/zaposleni/mojca-schlamberger-brezar&gt;. (Dostop 17. 10. 2021.)
* Schlamberger Brezar, Mojca in Perko, Gregor, 2011: ''La morphosyntaxe non-verbale''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
* ''FF UL, Dekanske volitve'': &lt;https://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/dekanske-volitve&gt;.	(Dostop 17. 10. 2021.)
* Schlamberger Brezar, Mojca, 2002: Le rôle syntaxique et pragmatique des connecteurs dans le discours argumentatif français. ''Linguistica'' 42/1. 90–110.
* Schlamberger Brezar, Mojca, 1996: ''Zgradba pogajalske komunikacije.'' Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
* ''Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik:'' &lt;http://centerslo.si/o-nas/projekt&gt;. (Dostop 21. 10. 2021.)
* Vintar, Špela (ur.), 2014: ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFOWKUNH Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo]''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
* ''Slovensko prevodoslovje: viri in raziskave'': &lt;http://lojze.lugos.si/spook/index.html&gt;. (Dostop 21. 10. 2021.)
* Gorjanc, Vojko, Krek, Simon in Gantar, Polona, 2005: Slovenska Leksikalna podatkovna zbirka. ''[[Jezik in slovstvo]]'' 50/2. 3–19.
* ''E-slovenščina'': &lt;http://www.e-slovenscina.si/&gt;. (Dostop 22. 10. 2021.)
* Schlamberger Brezar, Mojca, 1990/1991: ''Balada v tridesetih letih na Slovenskem''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
* ''Kontrastivna analiza diskurzivnih strategij v slovenščini in francoščini'': &lt;https://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=400&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;psize=1&amp;hits=1&amp;page=1&amp;count=&amp;search_term=mojca%20schlamberger%20brezar&amp;id=3285&amp;slng=&amp;order_by=&gt;. (Dostop 23. 10. 2021.)
* ''Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave'': &lt;https://www.sicris.si/public/jqm/rsr.aspx&amp;#x20;lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=306&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;psize=10&amp;hits=1&amp;page=1&amp;count=&amp;id=8032&amp;slng=&amp;search_term=mojca+schlamberger+brezar&amp;order_by=&gt;. (Dostop 23. 10. 2021.)

== Sklici ==
{{sklici}}{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenski filologi]]
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
{{DEFAULTSORT:Schlamberger_Brezar_Mojca}}</text>
      <sha1>7fq4fkdwxytm2gm2vr1qfqzsefbsbpi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748135</id>
      <parentid>5748134</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T14:08:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Potnikp</username>
        <id>204791</id>
      </contributor>
      <comment>/* Diplomska naloga */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11076" xml:space="preserve">
{{Infopolje Oseba|name=Mojca Schlamberger Brezar|death_date=|death_place=|image=|caption=}}
'''Mojca Schlamberger Brezar''', [[Slovenci|slovenska]] [[Jezikoslovec|jezikoslovka]], [[Prevajalec|prevajalka]] in univerzitetna [[Profesor|profesorica]] [[Francoščina|francoskega]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]], * [[31. januar]] [[1967]], [[Ljubljana]].
== Življenje in izobraževanje ==
Obiskovala je Srednjo šolo za družboslovje in splošno kulturo Vide Janežič oz. današnjo [[Gimnazija Poljane|Gimnazijo Poljane]], kjer je med drugim pridobila tudi znanje iz francoskega jezika. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti ter francoskega jezika in književnosti, tam je tudi magistrirala in doktorirala.

Kot [[Mladi raziskovalec|mlada raziskovalka]] je bila najprej zaposlena na Pedagoškem inštitutu Univerze v Ljubljani, potem pa na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete.

Doktorirala je iz študija francoskega jezikoslovja z delom ''Skladenjski in pragmatični povezovalci v francoskih utemeljevalnih besedilih.''

Od leta 2001 poučuje na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za prevajalstvo; od leta 2019 tudi njegova predstojnica.

Znanje francoskega in slovenskega jezika jo je popeljalo tudi v mednarodne vode, kot predavateljico na tujih univerzah, kot so: Univerza Toulona in Vara, Marc Bloch, City University of Hong Kong, na pariškem raziskovalnem inštitutu [[Institut national des langues et civilisations orientales|INALCO]] ipd.

Bila je izbrana za [[Dekan (šolstvo)|dekanjo]] Filozofske fakultete za obdobje od 2021 do 2025.

== Dela in bibliografija ==
Je avtorica in soavtorica številnih monografij, strokovnih in znanstvenih člankov, pa tudi mentorica diplomskih, magistrskih in doktorskih disertacij.

Med njena najpomembnejša dela spadata ''Bases de la morphologie pour locuteurs francophones'' in ''Parlons slovène''.

Naslovi nekaterih drugih pomembnejših del:

1. SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca: ''Nedoločniške skladenjske strukture v francoščini in slovenščini in njihovo prevajanje'' (članek)

2. SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca: ''Vloga povezovalcev v govorjenem diskurzu'' (članek)

3. SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca, PERKO, Gregor: ''Bases de la morphologie pour locuteurs francophones'' (monografija)

4. SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca: ''Povezovalci v francoščini: od teoretičnih izhodišč do analize v diskurzu'' (monografija)

5. SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca, POGAČNIK, Vladimir, PERKO, Gregor: ''Parlons slovène'' (monografija)

=== Diplomska naloga ===
V diplomski nalogi z naslovom ''Balada v tridesetih letih na Slovenskem'' se je avtorica posvetila razvoju [[Balada|balade]], predstavila avtorje, tematiko in mesto objave.

Prve balade lahko zaznamo že v ljudskem izročilu, prvič pa so se pod tem imenom pojavile v Grčiji, nato v Franciji, na Danskem in v Angliji. Pri nas je njene začetke možno zaslediti s pesmimi o Lepi Vidi, Kralju Matjažu ter ženske balade, ki so se pri nas pojavile že v predfevdalnih časih.

V slovenščini uporabljamo pojem balada tako za francoska kot angleška dela, medtem ko se nam v angleščini ponujata dva ločena pojma, in sicer ''ballade'' za romanski in ''ballad'' za francoski izvor.

Avtorica je v svoje delo vključila vse balade v obdobju 1930–1940, ki so bile objavljene v slavističnih revijah Sodobnost, Dom in Svet, Ljubljanski zvon, Svoboda ipd. Tako na tematiko kot na količino objavljenih del v enem letu so močno vplivale zunanje politične situacije, v katerih so se ustvarjalci znašli ([[fašizem]], [[španska državljanska vojna]], [[Druga svetovna vojna|začetek druge svetovne vojne]] ...).

V slednjem obdobju je bilo na slovenskih tleh objavljenih manj kot 60 balad, kar je bilo za slovensko književnost kar veliko. V svojem delu je obravnavala socialne, eksistencialne, vojne, mitološke, satirične, idejne in tradicionalne balade.

=== Magistrska naloga ===
Magistrirala je iz slovenskega jezikoslovja leta 1997 z magistrsko nalogo ''Zgradba pogajalske komunikacije.'' Največjo pozornost je usmerila v pogajalske situacije, saj so se ji zdele zanimive tako v vsakdanjem življenju kot v javnem oz. službenem okolju. Opazovala je številna slovenska in francoska pogajalska besedila, na podlagi katerih je utemeljila temeljne značilnosti pogajalske komunikacije in njene analize.

Pri slednjem raziskovanju si je pomagala tudi s [[Pragmatika|pragmatično]] analizo po modelu Ženevske šole ter ''Teorije modalnosti'' ''in'' ''Dikove funkcijske slovnice''.

Zaznala je številne razlike med slovenskimi in francoskimi pogajalskimi situaciji na primer, da so si pri nas vsi pogajalci enakovredni, medtem ko v francoskih je opazila hierarhijo med nadrejenim moderatorjem in podrejenimi gosti. Prišla je do ugotovitve, da je pogajanje v komunikaciji zelo pomembno za doseganja soglasja, katere ključen del je tudi močna in pravilna argumentacija.

=== Doktorska naloga ===
Doktorska disertacija ''Skladenjski in pragmatični vidiki povezovalcev v francoskih argumentacijskih besedilih'' je temeljila na raziskovanju povezovalcev v francoskih besedilih. Usmerila se je na raziskovanje tako govorjenih kot zapisanih besedil v okviru dveh francoskih okroglih miz. Najpogostejši vezniki, ki jih je opazila, so bili: ''et'' – in, ''parce que'' – ker, ''alors'' in ''donc'' – torej, ''mais'' – ampak. Ugotovila je, da je v okroglih mizah izginila primarna funkcija slednjih in služijo za povezovanja pogovora.

== Projekti ==
Sodelovala je tudi v mnogih projektih oz. je bila njihova vodja, med katere štejemo: ''Slovenščina na daljavo'', ''Slovensko prevodoslovje – viri in raziskave'', ''Zasnova na korpusu temelječih slovarskih in slovničnih opisov slovenskega jezika'' in ''Proteus.'' Poleg tega pa sodeluje tudi v programski skupini ''Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave.''

=== Slovenščina na daljavo ===
Projekt je potekal med letoma 2001 in 2004 z namenom pomoči pri učenju slovenščine tistim, ki jim je sloveščina tuji jezik. Namenjen ni le začetnikom, temveč tudi tistim, ki si želijo svoje znanje le utrditi. Brezplačna spletna „učilnica“ je dostopna na povezavi www.e-slovenscina.si., na kateri se lahko tujci seznanjajo ne le z jezikom, temveč tudi s slovensko kulturo, kraji ipd.

=== Slovensko prevodoslovje – viri in raziskave ===
Pod vodstvom prof. dr. Špele Vintar je potekal projekt Slovensko povedoslovje – viri in raziskave, ki je obravnaval problem izvirnikov in prevodov posameznih besedil, saj se prevodi velikokrat razlikujejo od svojih izvirnikov. Izvedli so temeljne raziskave in izdelali  SPOOK – ''SlovenskI prevodoslovni korpus,'' v katerem so zajeli 95 leposlovnih del, od tega 23 slovenskih izvirnih romanov in ostalih tujih romanov, ki so bili prevedeni v slovenščino. Osredotočili so se na štiri jezike, in sicer nemščino, italijanščino, francoščino in angleščino.

=== Zasnova na korpusu temelječih slovarskih in slovničnih opisov slovenskega knjižnega jezika ===
Glavna ideja slednjega projekta je vodila sodelujoče ustvarjanja leksikalne podatkovne zbirke sodobnega slovenskega jezika, saj so ugotovili, da se je slovenščina kot aktiven jezik v letih od pisanja [[Slovenski pravopis|Slovenskega pravopisa]] in nastanka slovarja [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|SSKJ]] zelo spremenila. Nekatere besede so se namreč nehale uporabljati poleg tega pa so se razvile nove, ki niso zajete v teh dveh delih. Pa vendar se moramo vsi še vedno obračati na slednji deli kot utemeljiteljici slovenskega knjižnega jezika. 

=== Kontrastivna analiza diskurzivnih strategij v slovenščini in francoščini ===
Projekt, ki je potekal od leta 2002 – 2004 je analizirala govorni in zapisani diskurz, ki nam je v pomoč pri razumevanju komunikacije. Obravnavali so jo v treh delih: fonološki, skladenjsko-oblikoslovni in diskurzivni. Pomagali so si tudi s francoskimi in slovenskimi besedili ter rezultate primerjali z rezultati v korpusih ''[[FidaPLUS|FIDA]]'' in ''Trésor de langue française''.

=== Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave ===
Rdeča nit projekta je tekla v raziskovanju francoskega veznika ''mais'' v primerljivem korpusu ''FraSLoK'', v katerem se nahajajo francoska besedila in njihovi slovenski prevodi''.'' Prišli so do ugotovitve, da je število veznikov, ki izražajo nasprotje tako v slovenskih kot francoskih besedilih primerljivo, medtem ko so pri francoskih opazili večjo raznolikost besed veznika.

== Glej tudi ==

*[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]
* [[Jezikoslovje]]
* [[francoščina]] in [[slovenščina]]

== Viri in zunanje povezave ==

* ''FF UL, Oddelek za prevajalstvo'': &lt;https://prevajalstvo.ff.uni-lj.si/zaposleni/mojca-schlamberger-brezar&gt;. (Dostop 17. 10. 2021.)
* Schlamberger Brezar, Mojca in Perko, Gregor, 2011: ''La morphosyntaxe non-verbale''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
* ''FF UL, Dekanske volitve'': &lt;https://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/dekanske-volitve&gt;.	(Dostop 17. 10. 2021.)
* Schlamberger Brezar, Mojca, 2002: Le rôle syntaxique et pragmatique des connecteurs dans le discours argumentatif français. ''Linguistica'' 42/1. 90–110.
* Schlamberger Brezar, Mojca, 1996: ''Zgradba pogajalske komunikacije.'' Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
* ''Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik:'' &lt;http://centerslo.si/o-nas/projekt&gt;. (Dostop 21. 10. 2021.)
* Vintar, Špela (ur.), 2014: ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFOWKUNH Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo]''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
* ''Slovensko prevodoslovje: viri in raziskave'': &lt;http://lojze.lugos.si/spook/index.html&gt;. (Dostop 21. 10. 2021.)
* Gorjanc, Vojko, Krek, Simon in Gantar, Polona, 2005: Slovenska Leksikalna podatkovna zbirka. ''[[Jezik in slovstvo]]'' 50/2. 3–19.
* ''E-slovenščina'': &lt;http://www.e-slovenscina.si/&gt;. (Dostop 22. 10. 2021.)
* Schlamberger Brezar, Mojca, 1990/1991: ''Balada v tridesetih letih na Slovenskem''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
* ''Kontrastivna analiza diskurzivnih strategij v slovenščini in francoščini'': &lt;https://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=400&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;psize=1&amp;hits=1&amp;page=1&amp;count=&amp;search_term=mojca%20schlamberger%20brezar&amp;id=3285&amp;slng=&amp;order_by=&gt;. (Dostop 23. 10. 2021.)
* ''Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave'': &lt;https://www.sicris.si/public/jqm/rsr.aspx&amp;#x20;lang=slv&amp;opdescr=search&amp;opt=2&amp;subopt=306&amp;code1=cmn&amp;code2=auto&amp;psize=10&amp;hits=1&amp;page=1&amp;count=&amp;id=8032&amp;slng=&amp;search_term=mojca+schlamberger+brezar&amp;order_by=&gt;. (Dostop 23. 10. 2021.)

== Sklici ==
{{sklici}}{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenski filologi]]
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
{{DEFAULTSORT:Schlamberger_Brezar_Mojca}}</text>
      <sha1>j51ypdm0g4tbjeqpbgrar2z5o4r5c2x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ana Zwitter Vitez</title>
    <ns>0</ns>
    <id>507509</id>
    <revision>
      <id>5748139</id>
      <parentid>5684940</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T14:51:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Potnikp</username>
        <id>204791</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenje */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10139" xml:space="preserve">{{Infobox Person|name=Ana Zwitter Vitez|birth_place=|image=
|caption=|citizenship=|notable_works=Slovenski govorni korpus GOS}}'''Ana Zwitter Vitez''', [[Slovenci|slovenska]] [[jezikoslovec|jezikoslovka]], [[Prevajalec|prevajalka]] in [[Univerzitetni profesor|univerzitetna profesorica]] [[Francoščina|francoskega]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]], * [[1980]]
== Življenje ==

Leta 2002 je na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] diplomirala iz francoskega jezika in književnosti ter novinarstva. Po opravljeni diplomi se je zaposlila na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]], na Oddelku za romanske jezike in književnost, kjer je opravljala delo asistentke pri predmetih modernega francoskega jezika. Magistrirala je v Parizu, na Univerzi Sorbonne Nouvelle – Paris III z delom ''Prosodie de l'échange oral en français et en slovène''. Svoj doktorski naziv je prejela na dveh univerzah, leta 2009 na Univerzi v Ljubljani in na Univerzi Sorbonne Nouvelle – Paris III z disertacijo ''Les stratégies et la structuration de l'oral sponatané en francais et en slovéne'' pod mentorstvom [[Mary-Annick Morel]] ter [[Vladimir Pogačnik|Vladimirja Pogačnika]]. 

Podoktorsko dejavnost je med letoma 2009 in 2014 opravljala pri [[Trojina|Zavodu za uporabno slovenistiko Trojina]], kjer je sodelovala pri koordinaciji slovenskega govornega korpusa ter razvijala raziskovalno področje ugotavljanja avtorstva besedil. Leta 2014 se je zaposlila na Oddelku za [[uporabno jezikoslovje]] na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]], kjer je pedagoško pokrivala  področja [[francoščina|modernega francoskega jezika]], prevajanja in [[jezikovne tehnologije|jezikovnih tehnologij]] ter vodila [[Center za jezike in medkulturno komunikacijo Univerze na Primorskem|Center za jezike UP]]. Od leta 2020 je zaposlena tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer predava pri predmetih s področij francoskega jezikovnega sistema in modernega francoskega jezika.

== Delo ==

Pedagoško pokriva področja francoskega jezikovnega sistema, jezikovne rabe (sociolingvistika, stilistika, leksikologija) in prevajanja (strokovna in znanstveno-tehnična besedila). Dejavna je predvsem na področju empiričnega raziskovanja sodobnih jezikovnih praks, ki vključuje [[korpusno jezikoslovje]], raziskovanje govorjenega diskurza in ugotavljanje avtorstva besedil. V okviru nacionalnega projekta Metode, viri in orodja za analizo nestandardne slovenščine je vodila sklop Govor in spletna slovenščina. Uspešno je zaključila podoktorski projekt Jezikovnotehnološke analize za ugotavljanje osebnega profila avtorja besedila, pri katerem je poseben poudarek namenila odkrivanju avtorjev sovražnega govora. V okviru projekta Candas, ki se izvaja v okviru [[Institut &quot;Jožef Stefan&quot;|Inštituta &quot;Jožef Štefan&quot;]] se ukvarja z jezikoslovno analizo medijskega poročanja o aktualnem družbenem dogajanju (migracije, korupcija, izzivi pandemije).

Leta 2012 je prejela priznanje Agencije za raziskovalno dejavnost RS za izjemne dosežke na področju humanistike. Kot članica programske skupine Teoretične in aplikativne raziskave jezikov je delovala v mednarodnih programskih in znanstvenih odborih Coldoc, eLex, Linguistica in Décoral (Sorbonne Nouvelle – Paris III). 

Leta 2021 je pri Ministrstvu za pravosodje RS postala prva [[Sodni tolmač|sodna izvedenka]] za področje forenzične analize pisnih besedil.

=== Slovenski govorni korpus GOS ===

[[Besedilni korpus|Slovenski govorni korpus GOS]] zajema posebnosti govorne komunikacije. GOS danes obsega transkripcije okoli 120 posnetkov govora iz vsakdanjega življenja - posnetki javnih in zasebnih pogovorov v najrazličnejših okoliščinah, med najrazličnejšimi sogovorci. Gre predvsem za raziskovanje slovenskega govora v splošni rabi. Vključuje raziskovanja iz področja [[dialektologija|dialektologije]], [[retorika|retorike]] ter profiliranja govorcev. 

Ana Zwitter Vitez pravi, da moramo za razpravljanje o dejanskem stanju javnega diskurza, le-tega raziskovati sistematično, pri čemur moramo biti pozorni na okoliščine tvorjenja in specifike tipičnih profilov udeležencev javnih sporazumevalnih položajev. &lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt; Ana Zwitter Vitez. [http://docplayer.si/193222181-Ana-zwitter-vitez-javni-diskurz-in-profil-govorcev-oblikoskladenjska-in-leksikalna-analiza-korpusa-gos.html Javni diskurz in profil govorcev: oblikoskladenjska in leksikalna analiza korpusa Gos] Ur. Hotimir Tivadar. ''Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest.'' Ljubljana: FF, 2019 (Obdobja, 38). 255–266. &lt;/ref&gt;
 
Zaradi bliskovitega razvoja in neprestanega spreminjanja jezika, govorni korpus spremlja in popisuje splošno rabo jezika, mešanje narečij, slengov in jezikov na področju modernega sporazumevanja. GOS je namenjen vsem, ki želijo raziskovati govorjeno slovenščino, iz najrazličnejših vidikov. Posnetki govora, so zbrani tako, da bi bil korpus čim bolj reprezentativen za današnjo govorjeno slovenščino v najpogostejših vsakdanjih situacijah. Razvrščeni so v kategorije - najprej javni in nejavni, nato podrobneje na informativne, izobraževalne, razvedrilne, zasebne in nezasebne. Ključna je tudi delitev na medije, ki zajemajo radio, televizijo, telefon in osebni stik. Baza podatkov Slovenskega govornega korpusa GOS tako vsebuje posnetke pogovornega zapisa govora, standardizirani zapis govora, standardiziran zapis avtomatsko dodanih podatkov o osnovni obliki in oblikoslovnih lastnostih besed, podatke o situaciji, kjer je bil narejen posnetek ter podatke o govorcu. 

Poznavanje aktualne govorice ter profiliranje govorcev je danes med aktualnejšimi panogami jezikoslovnega proučevanja, iz pretežno tržno naravnanih motivov. Modernejše generacije so zaznamovane z ogromno količino dnevno nastajajočih pisanih in govorjenih besedil najrazličnejše kvalitete, ki so lahko dostopne na družbenih omrežjih. Ta besedila lahko poznavalci avtomatsko odbirajo, zajemajo, analizirajo in kategorizirajo ter jih tako uporabijo za potrebe profiliranja uporabnikov. V zameno za brezplačno uporabo omenjenih platform (npr. Skype, WhatsApp,  Facebook  Messenger) uporabniki  privolijo  v  spremljanje njihovih pogovorov in besedil,  ki  so  podjetjem  v  pomoč  pri  gradnji  modelov  za  avtomatsko  analizo govora  in  profiliranja govorcev. Podjetja tako dostopajo do podatkov z učinkovitimi orodji za njihovo uporabo ter izpeljanim znanjem o profilih jezikovnih uporabnikov. Sistematično  jezikoslovno  preučevanje  različnih  profilov  govorcev  bo  omogočilo boljše  razumevanje dejanskega  stanja  javnega  diskurza  v  slovenskem  jezikovnem prostoru, s čimer bo jezikoslovje pomembno prispevalo k analizi in pojasnjevanju stereotipov, povezanih z jezikom opazovanih sociodemografskih profilov govorcev. &lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Jezikovni korpus tako služi kot sredstvo za sledenje spremembam na področju zasebnega in javnega diskurza, dotakne se specifike avtorstva besedil in hkrati opozarja na potrebo po modernizaciji pravorečja, saj s svojo zbirko podatkov dokazuje in opozarja na aktivne spremembe na področju govorjenega jezika.
 
Ana Zwitter Vitez je avtorica Govornega korpusa GOS kot zbirke podatkov.

== Bibliografija ==

* Zwitter Vitez, Ana. Forenzična analiza pisnih besedil v sodnem postopku. Pravosodni bilten 41/2, 2020. {{COBISS|ID=39376643}}
* Zwitter Vitez, Ana. Le discours politique et l'expression de l'opinion sur Twitter: analyse syntaxique, lexicale et orthographique.Plemenitaš, Katja (ur.), Marvin, Tatjana (ur.). Prepričevalna moč sodobnega političnega in medijskega diskurza. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2020. 157-170.
* Zwitter Vitez, Ana. Enota analize spontanega govora: interakcija prozodije, pragmatike in skladnje. [[Jezik in slovstvo]] 63/2-3. 157-175. {{COBISS|ID=68755042}}
* Arhar Holdt, Špela, Čibej, Jaka, Zwitter Vitez, Ana. Value of language-related questions and comments in digital media for lexicographical user research. International journal of lexicography 30/3, 2017. 285-308. {{COBISS|ID=60439138}}
* Zwitter Vitez, Ana. Les moyens stratégiques pour prendre la parole en français et en slovène. Vestnik za tuje jezike 6/1, 2004. 63-77. {{COBISS|ID=56746594}}
* Verdonik, Darinka, Kosem, Iztok, Zwitter Vitez, Ana, Krek, Simon, Stabej, Marko. Compilation, transcription and usage of a reference speech corpus: the case of the Slovene corpus GOS. Language resources and evaluation 47/4, 2013. 1031-1048.{{COBISS|ID=16771606}}
* Zwitter Vitez, Ana. Le décryptage de l'auteur anonyme: l'affaire des électeurs en survêtements. Linguistica 53/1, 2013. 91-101. {{COBISS|ID=51943522}}
* Zwitter Vitez, Ana. Authorship attribution: specifics for Slovene. Slavia Centralis 5/1, 2012. 75-85. {{COBISS|ID=263537920}}
* Zwitter Vitez, Ana. Principes narratifs dans l'échange oral spontané et leurs spécificités en slovène et en français. Linguistica 48, 2008. 49-58. {{COBISS|ID=38795106}}
* Vitez, Primož, Zwitter Vitez, Ana. Problem prozodične analize spontanega govora. Jezik in slovstvo 49/6, 2004. 3-24. {{COBISS|ID=28019554}}
* Zwitter Vitez, Ana. Les stratégies intonatives à l'échange oral en slovène et en français. Linguistica 42, 2002. 121-130. {{COBISS|ID=20647778}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih jezikoslovcev]]
* [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]
* [[Trojina]]

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
*[https://www.fhs.upr.si/sl/zaposleni/zwitter-ana doc. dr. Ana Zwitter Vitez]. Fakulteta za humanistične študije
*[https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/ana-zwitter-vitez doc. dr. Ana Zwitter Vitez]. FF. Uni. Lj.
*[https://www.trojina.si/sodelavci/ana-zwitter-vitez/ Profil] na Trojina.si
*[http://videolectures.net/ana_zwitter_vitez/ Posnetki] na Videolectures.net

{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Slovenski leksikografi]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Parizu]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
{{DEFAULTSORT:Zwitter_Vitez_Ana}}</text>
      <sha1>o6vl7y2davukmyss3zp57hizkkjgo05</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alenka Jelovšek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>507941</id>
    <revision>
      <id>5748184</id>
      <parentid>5599566</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:38:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Potnikp</username>
        <id>204791</id>
      </contributor>
      <comment>/* Srbohrvatizmi nekoč in danes: analiza tiska med letoma 1945 in 2005 */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9089" xml:space="preserve">{{primarni viri}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Alenka Jelovšek''', [[Slovenci|slovenska]] [[Jezikoslovec|jezikoslovka]], * [[10. april]] [[1984]], [[Ljubljana]].

Deluje kot [[Znanstvena sodelavka|znanstveni sodelavec]] na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] in [[Raziskovalec|raziskovalka]] pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja.

== Delo in izobraževanje ==
Alenka Jelovšek je raziskovalka zgodovine slovenskega jezika. Od leta 2014 je zaposlena kot raziskovalka v ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. V svojih raziskavah se osredotoča na slovenski knjižni jezik 16. stoletja, predvsem na razvoj pravopisnih norm in osebnih zaimkov; poleg tega raziskuje razvoj oblik nagovora v slovenščini skozi zgodovino. Pri svojem delu preizkuša možnosti uporabe sodobnih jezikovnih tehnologij za analizo zgodovinskih besedil. 

Po letu 2003, ko je maturirala na Gimnaziji Ravne na Koroškem, se je vpisala na študij slovenščine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] in na študij novinarstva na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede v Ljubljani]], ter leta 2009 iz obeh smeri diplomirala. Leto kasneje je na Filozofski fakulteti diplomirala tudi iz splošnega [[Jezikoslovje|jezikoslovja]], nato od leta 2011 do 2012 delala kot asistentka za zgodovino jezika na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], potem pa leta 2014 diplomirala še iz [[Zgodovina|zgodovine]]. Še isto leto je napisala [[Doktorat|doktorat]] na temo Osebni zaimki v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja.

==Diplomska dela==

===Srbohrvatizmi nekoč in danes: analiza tiska med letoma 1945 in 2005===
Alenka Jelovšek je svojo drugo diplomsko delo napisala leta 2009 v sklopu Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V diplomskem delu je analizirala gradivo [[Delo (časopis)|Delo]], ki je leta 2009 veljalo za najbolj zastopan slovenski časnik. Avtorica je raziskovala tudi predhodnik časnika Delo: [[Slovenski poročevalec]]. V diplomskem delu je predstavila slovensko razmerje do [[Srbohrvaščina|srbohrvaških]] prevzetih besed, vse od začetka slovenskega knjižnega jezika do sodobnosti (do leta 2005). Natančneje se je osredotočila na obravnavanje obdobja po drugi svetovni vojni. Rabo srbohrvatizmov je v tem obdobju preverjala v gradivu iz časopisa Delo. Osnovna hipoteza je bila zastavljena nekoliko obširneje, ni izključno izpostavljala enega publicističnega besedila, tudi ne izrecno časa po drugi svetovni vojni. Postavila je hipotezo, da je obseg pojavljanja srbohrvatizmov v novinarskih besedilih odvisen od sočasnega jezikovnega in političnega odnosa piscev do srbohrvaščine in njenih govorcev ter od stopnje javne razprave o jezikovnih vprašanjih, povezanih s prevzemanjem izrazov tega jezika.
S svojim raziskovanjem je Alenka Jelovšek uspela dokazati, da so družbeno-politične razmere in jezikovnokulturna prizadevanja vplivala na obseg uporabe prevzetih srbohrvaških besed v časniku Delu in predhodniku Slovenskem poročevalcu.

==Doktorska dela==

===Osebni zaimki v jeziku protestantskih piscev 16. stoletja===
Leta 2014 je Alenka Jelovšek napisala doktorsko disertacijo z naslovom Osebni zaimki v jeziku protestantskih piscev 16. stoletja. Z njenim delom so bili slovenski osebni zaimki prvič izčrpno obravnavani. V disertaciji so predstavljene pisna, oblikovna in oblikoskladenjska podoba osebnih zaimkov slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju. Avtorica je raziskala in popisala vse različice iz tega obdobja in določila razmerja med njimi na podlagi izpisa del slovenskih avtorjev – pomembnejši so [[Primož Trubar]], [[Jurij Dalmatin]] in [[Sebastijan Krelj]]. Osredotoči se na zgodovinski razvoj osebnih zaimkov in na spremembe, ki so nastajale med njim. Predstavi tudi pomenske in oblikovne značilnosti osebnih zaimkov s poudarkom na definicijah zaimkov, splošni jezikoslovni teoriji in pomenskem ter morfološkem kriteriju za delitev zaimkov. Raziskuje posebnosti in na podlagi ohranjenih slovenskih rokopisov
predstavi splošen pregled oblikovnega razvoja osebnih zaimkov od indoevropskega prajezika prek praslovanščine do slovenščine druge polovice 16. stoletja. Alenka Jelovšek v sklepu doktorske disertacije izpostavi dvojničnost, ki je posledica predvsem narečne podlage avtorjev in njihovih pogledov na jezikovno normo, pa tudi postopne pluralizacije dvojinskih oblik. 
Njeno raziskovanje za diplomsko disertacijo je prispevalo k rešitvam, ki so bile vpomoč takrat nastajajočega Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja.

==Projekti in publikacije==

===Gorske bukve 1582===
Kot urednica sodelovala pri Gorskih bukvah 1582, prevodu štajerskega gorskega zakona (1543), ki ga je leta 1582 pripravil Andrej Recelj. Gre za dokument t.i. gorskega prava, ki je urejalo razmerje na vinogradniških zemljiščih od srednjega veka do 19. stoletja. Ker se je na gorskih zborih na slovenskem ozemlju v pravnem uradovanju uporabljala slovenščina, je skozi stoletja nastalo več prevodov nemškega besedila štajerskega gorskega zakona iz leta 1543. Dotični zakon si v slovenski zgodovini zasluži posebno mesto kot najstarejše ohranjeno zakonsko besedilo v slovenskem jeziku in kot eno najstarejših slovenskih besedil s posvetno vsebino sploh. Poleg tega gre za najdaljše ohranjeno slovensko besedilo katoliškega avtorja iz 16. stoletja, ki nam omogoča vsaj delni vpogled v jezik, kot se je vzporedno s knjižnim jezikom protestantov v tem obdobju oblikoval v katoliških krogih, ter hkrati osvetljuje razmerje med pisnim in sočasnim govorjenim jezikom. Prinaša tudi bogato besedišče, ki ga je prevajalec črpal iz ljudskih izrazov v zvezi z vinogradništvomter iz tradicije ustnega sodstva, zlasti gorskega prava, v okviru katerega se je izoblikovalo slovensko pravno izrazje. Monografija poleg kritičnega prepisa in jezikovne posodobitve prinaša tudi več razprav, ki besedilo in njegovega avtorja ter sam rokopis osvetljujejo z literarnozgodovinskega, zgodovinskega, jezikoslovnega in pravnozgodovinskega vidika, predstavljen pa je tudi zgodovinski pomen zemljišč, podvrženih gorskemu pravu, v kraju, kjer je v času prevajanja deloval prevajalec Gorskih bukev.

===Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja===
Alenka Jelovšek je raziskovalka pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Prvi zvezek slovarja je bil v knjižni obliki izdan 7. septembra 2021 pri založbi Zrc . Gre za doslej najobsežnejši in najnatančnejši zgodovinski slovar kakega obdobja slovenskega knjižnega jezika. Prvi zvezek slovarja (A–D) vsebuje 3027 slovarskih sestavkov, od tega 2061 razlagalnih in 966 kazalčnih. Opisanih je 3414 pomenov iztočnic. Je razlagalni zgodovinski slovar in prinaša popoln popis pomenskih, slogovnih, oblikoslovnih, glasoslovnih, večkrat pa tudi skladenjskih pojavov pri posamezni iztočnici.
Slovarski korpus predstavljajo vsa slovenska besedila ohranjenih natisnjenih del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja od leta 1550 do 1595 in slovenski del večjezičnih [[Hieronim Megiser|Megiserjevih]] slovarjev (1592, 1603). Temelj za izdelavo prvega dela slovarja je listkovni korpus, v katerem je vsaka beseda sobesedilno prikazana v vsakokratni rabi.
V zadnji fazi je bil dopolnjen z digitalnim Korpusom 16, ki obsega prepise 45 knjižnih del na 12.945 straneh.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in zunanje povezave ==

* Jelovšek, Alenka, 2009: ''Srbohrvatizmi nekoč in danes: Analiza tiska med letoma 1945 in 2005''. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
* Jelovšek, Alenka, 2011: Polvikanje v slovenščini v luči starejših pisnih virov. Weiss, Peter (ur.): ''Jezikoslovni zapiski: zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovška''. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 73–89.
* Jelovšek, Alenka, 2014: ''Osebni zaimki v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: doktorska disertacija''. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
* ''Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU'': &lt;https://isjfr.zrc-sazu.si/sl&gt;. (Dostop 6. 11. 2021.) 
* ''Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Alenka Jelovšek'': &lt;https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/node/6866&gt;. (Dostop 6. 11. 2021.) 
* ''Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Gorske bukve 1582'': &lt;https://isllv.zrc-sazu.si/sl/publikacije/gorske-bukve-1582&gt;. (Dostop 6. 11. 2021.)
* ''Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU , Izšel je Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja'': &lt;https://www.zrc-sazu.si/sl/novice/izsel-je-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-16-stoletja&gt;. (Dostop 6. 11. 2021.)
* ''Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Predstavitev'': &lt;https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/predstavitev&gt;. (Dostop 6. 11. 2021.)

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Jelovšek, Alenka}}
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]</text>
      <sha1>ozg938tqsevmeg3b1dzjo0xg6f3ha7t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748187</id>
      <parentid>5748184</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:46:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Potnikp</username>
        <id>204791</id>
      </contributor>
      <comment>/* Gorske bukve 1582 */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9090" xml:space="preserve">{{primarni viri}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Alenka Jelovšek''', [[Slovenci|slovenska]] [[Jezikoslovec|jezikoslovka]], * [[10. april]] [[1984]], [[Ljubljana]].

Deluje kot [[Znanstvena sodelavka|znanstveni sodelavec]] na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] in [[Raziskovalec|raziskovalka]] pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja.

== Delo in izobraževanje ==
Alenka Jelovšek je raziskovalka zgodovine slovenskega jezika. Od leta 2014 je zaposlena kot raziskovalka v ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. V svojih raziskavah se osredotoča na slovenski knjižni jezik 16. stoletja, predvsem na razvoj pravopisnih norm in osebnih zaimkov; poleg tega raziskuje razvoj oblik nagovora v slovenščini skozi zgodovino. Pri svojem delu preizkuša možnosti uporabe sodobnih jezikovnih tehnologij za analizo zgodovinskih besedil. 

Po letu 2003, ko je maturirala na Gimnaziji Ravne na Koroškem, se je vpisala na študij slovenščine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] in na študij novinarstva na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede v Ljubljani]], ter leta 2009 iz obeh smeri diplomirala. Leto kasneje je na Filozofski fakulteti diplomirala tudi iz splošnega [[Jezikoslovje|jezikoslovja]], nato od leta 2011 do 2012 delala kot asistentka za zgodovino jezika na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]], potem pa leta 2014 diplomirala še iz [[Zgodovina|zgodovine]]. Še isto leto je napisala [[Doktorat|doktorat]] na temo Osebni zaimki v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja.

==Diplomska dela==

===Srbohrvatizmi nekoč in danes: analiza tiska med letoma 1945 in 2005===
Alenka Jelovšek je svojo drugo diplomsko delo napisala leta 2009 v sklopu Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V diplomskem delu je analizirala gradivo [[Delo (časopis)|Delo]], ki je leta 2009 veljalo za najbolj zastopan slovenski časnik. Avtorica je raziskovala tudi predhodnik časnika Delo: [[Slovenski poročevalec]]. V diplomskem delu je predstavila slovensko razmerje do [[Srbohrvaščina|srbohrvaških]] prevzetih besed, vse od začetka slovenskega knjižnega jezika do sodobnosti (do leta 2005). Natančneje se je osredotočila na obravnavanje obdobja po drugi svetovni vojni. Rabo srbohrvatizmov je v tem obdobju preverjala v gradivu iz časopisa Delo. Osnovna hipoteza je bila zastavljena nekoliko obširneje, ni izključno izpostavljala enega publicističnega besedila, tudi ne izrecno časa po drugi svetovni vojni. Postavila je hipotezo, da je obseg pojavljanja srbohrvatizmov v novinarskih besedilih odvisen od sočasnega jezikovnega in političnega odnosa piscev do srbohrvaščine in njenih govorcev ter od stopnje javne razprave o jezikovnih vprašanjih, povezanih s prevzemanjem izrazov tega jezika.
S svojim raziskovanjem je Alenka Jelovšek uspela dokazati, da so družbeno-politične razmere in jezikovnokulturna prizadevanja vplivala na obseg uporabe prevzetih srbohrvaških besed v časniku Delu in predhodniku Slovenskem poročevalcu.

==Doktorska dela==

===Osebni zaimki v jeziku protestantskih piscev 16. stoletja===
Leta 2014 je Alenka Jelovšek napisala doktorsko disertacijo z naslovom Osebni zaimki v jeziku protestantskih piscev 16. stoletja. Z njenim delom so bili slovenski osebni zaimki prvič izčrpno obravnavani. V disertaciji so predstavljene pisna, oblikovna in oblikoskladenjska podoba osebnih zaimkov slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju. Avtorica je raziskala in popisala vse različice iz tega obdobja in določila razmerja med njimi na podlagi izpisa del slovenskih avtorjev – pomembnejši so [[Primož Trubar]], [[Jurij Dalmatin]] in [[Sebastijan Krelj]]. Osredotoči se na zgodovinski razvoj osebnih zaimkov in na spremembe, ki so nastajale med njim. Predstavi tudi pomenske in oblikovne značilnosti osebnih zaimkov s poudarkom na definicijah zaimkov, splošni jezikoslovni teoriji in pomenskem ter morfološkem kriteriju za delitev zaimkov. Raziskuje posebnosti in na podlagi ohranjenih slovenskih rokopisov
predstavi splošen pregled oblikovnega razvoja osebnih zaimkov od indoevropskega prajezika prek praslovanščine do slovenščine druge polovice 16. stoletja. Alenka Jelovšek v sklepu doktorske disertacije izpostavi dvojničnost, ki je posledica predvsem narečne podlage avtorjev in njihovih pogledov na jezikovno normo, pa tudi postopne pluralizacije dvojinskih oblik. 
Njeno raziskovanje za diplomsko disertacijo je prispevalo k rešitvam, ki so bile vpomoč takrat nastajajočega Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja.

==Projekti in publikacije==

===Gorske bukve 1582===
Kot urednica sodelovala pri Gorskih bukvah 1582, prevodu štajerskega gorskega zakona (1543), ki ga je leta 1582 pripravil Andrej Recelj. Gre za dokument t.i. gorskega prava, ki je urejalo razmerje na vinogradniških zemljiščih od srednjega veka do 19. stoletja. Ker se je na gorskih zborih na slovenskem ozemlju v pravnem uradovanju uporabljala slovenščina, je skozi stoletja nastalo več prevodov nemškega besedila štajerskega gorskega zakona iz leta 1543. Dotični zakon si v slovenski zgodovini zasluži posebno mesto kot najstarejše ohranjeno zakonsko besedilo v slovenskem jeziku in kot eno najstarejših slovenskih besedil s posvetno vsebino sploh. Poleg tega gre za najdaljše ohranjeno slovensko besedilo katoliškega avtorja iz 16. stoletja, ki nam omogoča vsaj delni vpogled v jezik, kot se je vzporedno s knjižnim jezikom protestantov v tem obdobju oblikoval v katoliških krogih, ter hkrati osvetljuje razmerje med pisnim in sočasnim govorjenim jezikom. Prinaša tudi bogato besedišče, ki ga je prevajalec črpal iz ljudskih izrazov v zvezi z vinogradništvom ter iz tradicije ustnega sodstva, zlasti gorskega prava, v okviru katerega se je izoblikovalo slovensko pravno izrazje. Monografija poleg kritičnega prepisa in jezikovne posodobitve prinaša tudi več razprav, ki besedilo in njegovega avtorja ter sam rokopis osvetljujejo z literarnozgodovinskega, zgodovinskega, jezikoslovnega in pravnozgodovinskega vidika, predstavljen pa je tudi zgodovinski pomen zemljišč, podvrženih gorskemu pravu, v kraju, kjer je v času prevajanja deloval prevajalec Gorskih bukev.

===Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja===
Alenka Jelovšek je raziskovalka pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Prvi zvezek slovarja je bil v knjižni obliki izdan 7. septembra 2021 pri založbi Zrc . Gre za doslej najobsežnejši in najnatančnejši zgodovinski slovar kakega obdobja slovenskega knjižnega jezika. Prvi zvezek slovarja (A–D) vsebuje 3027 slovarskih sestavkov, od tega 2061 razlagalnih in 966 kazalčnih. Opisanih je 3414 pomenov iztočnic. Je razlagalni zgodovinski slovar in prinaša popoln popis pomenskih, slogovnih, oblikoslovnih, glasoslovnih, večkrat pa tudi skladenjskih pojavov pri posamezni iztočnici.
Slovarski korpus predstavljajo vsa slovenska besedila ohranjenih natisnjenih del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja od leta 1550 do 1595 in slovenski del večjezičnih [[Hieronim Megiser|Megiserjevih]] slovarjev (1592, 1603). Temelj za izdelavo prvega dela slovarja je listkovni korpus, v katerem je vsaka beseda sobesedilno prikazana v vsakokratni rabi.
V zadnji fazi je bil dopolnjen z digitalnim Korpusom 16, ki obsega prepise 45 knjižnih del na 12.945 straneh.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in zunanje povezave ==

* Jelovšek, Alenka, 2009: ''Srbohrvatizmi nekoč in danes: Analiza tiska med letoma 1945 in 2005''. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
* Jelovšek, Alenka, 2011: Polvikanje v slovenščini v luči starejših pisnih virov. Weiss, Peter (ur.): ''Jezikoslovni zapiski: zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovška''. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 73–89.
* Jelovšek, Alenka, 2014: ''Osebni zaimki v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: doktorska disertacija''. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
* ''Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU'': &lt;https://isjfr.zrc-sazu.si/sl&gt;. (Dostop 6. 11. 2021.) 
* ''Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Alenka Jelovšek'': &lt;https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/node/6866&gt;. (Dostop 6. 11. 2021.) 
* ''Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Gorske bukve 1582'': &lt;https://isllv.zrc-sazu.si/sl/publikacije/gorske-bukve-1582&gt;. (Dostop 6. 11. 2021.)
* ''Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU , Izšel je Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja'': &lt;https://www.zrc-sazu.si/sl/novice/izsel-je-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-16-stoletja&gt;. (Dostop 6. 11. 2021.)
* ''Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Predstavitev'': &lt;https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/predstavitev&gt;. (Dostop 6. 11. 2021.)

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Jelovšek, Alenka}}
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]</text>
      <sha1>b0kqnc7o9vpm9xb0bssydqulhfkskyw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Urška Sešek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>508082</id>
    <revision>
      <id>5748194</id>
      <parentid>5712883</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:03:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Potnikp</username>
        <id>204791</id>
      </contributor>
      <comment>/* Doktorska disertacija */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8652" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Urška Sešek|alma_mater=[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]}}

'''Urška Sešek''', [[Slovenci|slovenska]] predavateljica, [[Jezikoslovec|jezikoslovka]] in [[Pedagogika|pedagoginja]], * [[1973]]

Do leta 2018 je bila zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ponuja pomoč učencem z učnimi težavami in splošne inštrukcije.

== Življenjepis ==
Po končanem srednjem šolanju je pridobila naziv ekonomsko-komercialni tehnik in se vpisala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto v Ljubljani]], smer angleški jezik in nemški jezik. [[Diploma|Diplomirala]] je leta 1996 in se leta 1997 podiplomsko izpopolnjevala v [[ZDA|Združenih državah Amerike]].  

Od leta 1997 je delala na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za anglistiko, kjer je poučevala predmete v okviru študija angleškega jezika, med njimi tudi ameriško kulturo in prevajanje. Kasneje se je posvetila predvsem vedi o učenju in poučevanju jezika in [[Magister|magistrirala]] leta 1999 na temo razvijanje veščine pisanja pri učencih. Leta 2006 je [[Doktorat|doktorirala]] na temo poklicnih znanj, ki jih potrebuje dober učitelj angleščine, in kako iz tega izhajati pri njegovem usposabljanju.  

Med poučevanjem na Filozofski fakulteti je bila zadolžena za praktično usposabljanje študentov, bodočih učiteljev angleščine. Pisala je študijske programe, vodila izpopolnjevanja za učitelje in urejala študentske izmenjave v tujini. Bila je mentorica več diplomantov in štirih podiplomskih študentov.  

Leta 2015 je ocenjevala doktorat na pedagoški fakulteti na [[Univerza v Edinburgu|Univerzi v Edinburgu]]. Predavala je tudi na rednih in izrednih študijskih programih na Inštitutu in akademiji za multimedije in na Teološki fakulteti. 

== Delo ==

=== Doktorska disertacija ===

''Načrtovanje razvijanja jezikovne zmožnosti bodočih učiteljev angleščine kot tujega jezika'' je [[Disertacija|doktorska disertacija]] Urške Sešek, ki je bila objavljena leta 2005. Delo govori o izhodišču za zagotavljanje dobro usposobljenih učiteljev angleščine in načrtovanjem programa za njihovo usposobljanje. 

Obravnava znanje, ki ga ima oz. bi ga moral imeti učitelj [[Angleščina|angleškega jezika]] v [[21. stoletje|21. stoletju]] in programe za izobraževanje učiteljev, ker je kakovost izobraževanja družbe odvisna od kakovostnih učiteljev. V Sloveniji so posebnega pomena učitelji tujih jezikov, predvsem angleščine, saj postaja znanje angleščine eno najpomembnejših 'tehničnih' znanj v družbah.

Kakovostno usposabljanje je pomembno tudi zaradi zaposlovanja diplmantov na pedagoških programih in ker je angleščina predmet skoraj vseh izobraževalnih programov v državi. 

Postavlja se vprašanje, ali je potrebno sposobnost in sestavo učiteljevega dela in usposobljanja raziskovati, če je v to problematika v slovenskem prostoru in če je, kakšne so lahko izboljšave. 

V zadnjih desetletjih je angleščina preplavila našo družbo, kar je povzročilo, da se je dvignil nivo znanja tega jezika. 

Eno izmed vprašanj je tudi, ali ni učiteljevo znanje angleščine nekoliko izgubilo na pomenu, saj učenci niso več izpostavljeni samo njegovemu govorjenju ampak tudi pravilni in pristni angleščini v obliki televizije, poslušanju glasbe, brskanja po internetu ... Zagotovo pa se je v Sloveniji, predvsem po 50. letu prejšnjega stoletja, znanje angleščine razširilo z vidika števila ljudi, ki jezik govorijo oz. pišejo in vidika kakovosti.

=== Magistrska naloga===

'' Pisne zmožnosti študentov angleščine '' je [[Magister|magistrska naloga]] Urške Sešek iz leta 1999. Ukvarja se z razvijanjem veščin pisanja slovenskih učencev angleškega jezika.

Prvo poglavje vsebuje primerjavo pisanja maternega jezika in tujega jezika s tremi pogledi: pisanje kot proces ubesedenja misli, pisanje kot besedilo in pisanje kot družbena praksa. Predstavljene so tri ravni pisanja:

* Psihomotorična raven

* Ubesedovalna raven; obravnava predpostavko, da je pisanje v tujem jeziku težje kot v maternem.

* Besedilna raven; povezovanje stavkov v večje miselne sklope.

Drugo poglavje obravnava pristop k učenju pisanja, tretje se ukvarja s povratnimi informacijami piscu na pisni izdelek, poudarjeno je, da se s preučevanjem in vrednotenjem besedil v [[Jezikoslovje|jezikoslovju]] ukvarja [[Besediloslovje|besediloslovje]]. 

V četrtem poglavju je predstavljeno raziskovalno pedagoško delo, ki je temeljilo na poučevanju pisanja. Avtorica je preučevala, kakšne učinke imajo metode, ki se uporabljajo za usmerjanje učenčevega procesa pisanja, to so: pisni odziv učitelja, ustni posvet učitelja in učenca o pisnem izdelku ter odziv sošolca.

Za obvladovanje pisanja je potrebna čim višja raven sposobnosti nadzorovanja in zavedanja svojih miselnih procesov. Učinkovita je metoda procesnega pisanja pri kateri gre za ločevanje faz vrednotenja in proizvajanja. V sklopu tega obstaja več tehnik oblikovanja misli, kot so: vprašanja o temi, prosto pisanje, 'možganska nevihta'.

=== Spodbujanje kulture raziskovanja in inoviranja pri pouku skozi proces vseživljenjskega učenja učiteljev ===

Projekt je izšel leta 2010, pri njem pa je sodelovalo 7 avtorjev. Govori o ustvarjalnosti in kreativnosti v izobraževanju. V okviru projekta so analizirali stanje na področju ustvarjalnosti in inovativnosti v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji in ga primerjali z nekaterimi tujimi državami. Raziskava je pokazala, da so pedagoški delavci v slovenskih šolah zelo naklonjeni inovativnemu delu.

=== Nastajanje metabesedilnih prvin kot vidik procesa pisanja ===

Članek je bil leta 2007 objavljen v reviji Jezik in slovstvo in govori o raziskovanju metabesedilnosti. Opisuje eksperiment, pri katerem je avtorica s pomočniki opazovala dva pisca pri pisanju določenega besedila, nato pa je te besedili analizirala z vidika rabe metabesedilnih prvin. 
Metabesedilo je veja jezikoslovja in vsebuje prvine, s pomočjo katerih vodi pisec bralca skozi besedilo in z njim vzpostavlja dialog. 

Avtorica je predvidevala, da metabesedilne prvine nastajajo v poznejših fazah procesa pisanja.

== Bibliografija ==

Sešek, Urška, 1999: ''Pisne zmožnosti študentov angleščine : magistrska naloga iz didaktike angleškega pouka''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, univerza v Ljubljani. ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/11691362 COBISS])

Sešek, Urška, 2005: ''Načrtovanje razvijanja jezikovne zmožnosti bodočih učiteljev angleščine kot tujega jezika : doktorska disertacija''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, univerza v Ljubljani. ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/226644992 COBISS])

Sešek, Urška, 2007: Nastajanje metabesedilnih prvin kot vidik procesnega pisanja. ''Jezik in slovstvo'' 52/3-4. 131–144. ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A9NHLZQ3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dnastajanje+metabesedilnih+prvin+kot+vidik+procesa+pisanja%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 dLib])

Kropar, Petra, 2012: ''Korpusna analiza metabesedilnih elementov''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Skela, Janez, 2004-2006: ''Opredelitev tujejezikovne sporazumevalne zmožnosti v Skupnem evropskem jezikovnem okviru''. Raziskovalni projekt ARRS. ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILCO2GDH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dskela%2c+janez%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 dLib])

Valenčič Zuljan, Milena, 2008-2010: ''Spodbujanje kulture raziskovanja in inoviranja pri pouku skozi proces vseživljenjskega učenja učiteljev''. Raziskovalni projekt ARRS. ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EREX4XJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dspodbujanje+kulture+raziskovanja+in+inoviranja+pri+pouku%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 dLib])

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
== Viri ==

* [https://radio.ognjisce.si/sl/229/oddaje/31942/ucenje-je-eden-od-najosnovnejsih-procesov-v-clovekovem-zivljenju-in-nujen-za-prezivetje.htm Učenje je eden od najosnovnejših procesov v človekovem življenju in nujen za preživetje]. 27. avgust 2020. ''radio.ognjisce.si''. pridobljeno 11. november 2021
*[https://www.ucenjezursko.si/kdo-sem/ Kdo sem]. ''ucenjezursko.si.'' pridobljeno 11. november 2021
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Slovenski slovenisti]]
[[Kategorija:Slovenski anglisti]]
[[Kategorija:Slovenski pedagogi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
{{DEFAULTSORT:Sešek_Urška}}</text>
      <sha1>jltdjgx86ds728tigfckq2kxcmt8uf6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika čistka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>509590</id>
    <revision>
      <id>5748136</id>
      <parentid>5618499</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T14:10:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>PP v uvodu</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9266" xml:space="preserve">{{Infobox civilian attack|title=Velika čistka|date=1936–1938|perps=[[Josif Stalin]], [[NKVD]] ([[Genrih Jagoda]], [[Nikolaj Ježov]], [[Lavrentij Berija]], [[Ivan Serov]] in drugi), [[Vjačeslav Molotov]], [[Andrej Višinski]], [[Lazar Kaganovič]], [[Kliment Vorošilov]], [[Robert Eikhe]] in drugi|injuries=|fatalities=700.000 do 1 milijona&lt;ref name=&quot;EllmanComment&quot;&gt;{{cite journal|last=Ellman|first=Michael|date=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|journal=Europe-Asia Studies|volume=54|issue=7|pages=1151–1172|doi=10.1080/0966813022000017177|quote=The best estimate that can currently be made of the number of repression deaths in 1937–38 is the range 950,000–1.2 million, i.e. about a million. This is the estimate which should be used by historians, teachers and journalists concerned with twentieth century Russian—and world—history|s2cid=43510161}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;(višje ocene se prekrivajo z vsaj 116.000&lt;ref name=&quot;EllmanComment&quot;/&gt; žrtvami v [[Gulag|Gulagih]])|type={{plainlist|
*[[Nagla usmrtitev]]
*[[Masaker]]
*[[Množični umor]]
*[[Etnično čiščenje]]
}}|timezone=|time=|target=Politični naspotniki, [[Trockizem|trockisti]], voditelji [[Rdeča armada|Rdeče armade]], [[kulak|kulaki]], [[etnične manjšine]], verski aktivisti in voditelji|partof=[[Čistke v Komunistični partiji Sovjetske zveze|čistke Boljševikov]]|coordinates=|location=[[Sovjetska zveza]]|map_caption=|caption=Prebivalci [[Vinnica|Vinnice]] iščejo sorodnike med posmrtnimi ostanki žrtev [[Pokol v Vinnici|pokola v Vinnici]], 1937|alt=|image=Vinnycia16.jpg|motive=Odpravljanje političnih nasprotnikov, {{sfn|Conquest|2008|p=[https://archive.org/details/greatterror00robe/page/53 53]}} utrjevanje oblasti,&lt;ref&gt;{{cite journal|title=Certainty, Probability, and Stalin's Great Party Purge|author=Brett Homkes|year=2004|url=https://scholarworks.gvsu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1032&amp;context=mcnair|volume=8|issue=1|journal=McNair Scholars Journal|page=13}}&lt;/ref&gt; strah pred kontrarevolucijo,{{sfn|Harris|2017|p=16}} strah pred infiltracijo stranke&lt;ref name=&quot;James Harris 1941&quot;&gt;James Harris, &quot;Encircled by Enemies: Stalin's Perceptions of the Capitalist World, 1918–1941,&quot; ''Journal of Strategic Studies'' 30#3 [2007]: 513–545.&lt;/ref&gt;}}'''Velika čistka''' ali '''veliki teror''' ({{lang-ru|Большой террор}}), znana tudi kot '''leto '37''' ({{lang-ru|37-ой год|translit=Tridtsat sedmoi god|label=none}}), znana tudi kot '''Ježovščina''' ('obdobje [[Nikolaj Ježov|Ježova]]'),&lt;ref&gt;In [[Russian historiography]], the period of the most intense purge, 1937–1938, is called '''''Yezhovshchina''''' ([[Literal translation|lit.]] 'Yezhov phenomenon'), after [[Nikolai Yezhov]], the head of the [[NKVD]].&lt;/ref&gt; je bila kampanja, ki jo je sprožil sovjetski komunistični voditelj [[Josif Stalin]], za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva [[Lev Trocki|Leva Trockija]] in političnih tekmecev. Čistka je potekala med letoma 1936 in 1938.{{sfn|Gellately|2007}}

Po smrti [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] leta 1924 je v [[Komunistična partija Sovjetske zveze|komunistični partiji]] nastal oblastni vakuum, naslediti so ga skušalo različni uveljavljeni ljudje iz časa Leninove vlade. Generalni sekretar partije Josif Stalin je premagal politične nasprotnike in do leta 1928 prevzel nadzor nad komunistično partijo.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Editors|first=History com|title=Joseph Stalin|url=https://www.history.com/topics/russia/joseph-stalin|access-date=2021-12-02|website=HISTORY|language=en}}&lt;/ref&gt; Sprva je bilo Stalinovo vodenje splošno sprejeto, doktrina »[[socializem v eni državi]]« pa je postala uveljavljena politika partije. Vendar so v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja partijski uradniki začeli izgubljati zaupanje v njegovo vodenje zaradi [[Sovjetska lakota 1932—1933|katastrof kolektivizacije]] in omejenega uspeha [[Prva petletka|prve petletke]]. Zaradi teh političnih neuspehov so Stalinovi tekmeci, kot je bil Lev Trocki, poskušali preusmeriti stranko stran od Stalinovega poveljevanja.

V tem ozračju dvomov in sumničenj so leta 1934 umorili priljubljenega visokega uradnika [[Sergej Kirov|Sergeja Kirova]]. Njegova smrt je bila povod za preiskavo, ki je razkrila mrežo članov partije, ki so delovali proti Stalinu, vključno z več Stalinovimi tekmeci.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Who Killed Kirov? &quot;The Crime of the Century&quot; {{!}} Wilson Center|url=https://www.wilsoncenter.org/publication/who-killed-kirov-the-crime-the-century|access-date=2021-12-03|website=www.wilsoncenter.org|language=en}}&lt;/ref&gt; Številni aretirani v zvezi z umorom Kirova so priznali, da so nameravali ubiti tudi Stalina, vključno z visokimi partijskimi uradniki.&lt;ref&gt;{{Cite book|last=R|first=People's Comissariat Of Justice Of The U. S. S.|url=https://www.amazon.com/Anti-Soviet-Trotskyites-Military-Collegium-Verbatim/dp/B0711N78KN|title=Anti-Soviet &quot;Bloc of Rights and Trotskyites&quot; Heard before the Military Collegium of the Supreme Court of the U. S. S. R. , Verbatim Report|date=1938-01-01|publisher=People's Comissariat of Justice of the U. S. S. R.}}&lt;/ref&gt; Zgodovinarji dvomijo o utemeljenosti teh trditev, kljub temu pa se strinjajo, da je bila Kirovova smrt točka, na kateri je Stalin ukrepal in začel s čistkami.&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Knight|first=Amy|title=Who Killed Kirov|publisher=Hill &amp; Wang|year=1999}}&lt;/ref&gt;

Leta 1936 je Stalinova paranoja dosegla vrhunec. Strah pred izgubo položaja, morebitna vrnitev Trockija in naraščajoča grožnja [[Fašizem|fašizma]] z zahoda&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2015-06-18|title=The Great Terror|url=http://soviethistory.msu.edu/1936-2/the-great-terror/|access-date=2021-12-02|website=Seventeen Moments in Soviet History|language=en-US}}&lt;/ref&gt; so ga spodbudili k odobritvi velike čistke. Čistke je večinoma izvajal [[NKVD]] (Ljudski komisariat za notranje zadeve), tajna policija ZSSR. Začetne faze čistk so bile usmerjene v samo sovjetsko vlado. NKVD je začel odstranjevati osrednje partijsko vodstvo, stare boljševike, državne uradnike in regionalne partijske šefe. Sčasoma so čistke zajele tudi [[Rdeča armada|Rdečo armado]] in vrhovno vojaško poveljstvo, kar je imelo katastrofalen učinek na celotno vojsko.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Rethinking Stalin's Purge of the Red Army, 1937-38 {{!}} University Press of Kansas Blog|url=http://universitypressblog.dept.ku.edu/uncategorized/rethinking-stalins-purge-of-the-red-army-1937-38/|access-date=2021-12-03|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=|url=https://www.cambridge.org/core/services/aop-cambridge-core/content/view/ABBEDEFC36C8903615BEEB02D3AB2CBD/S0037677900146224a.pdf/div-class-title-the-impact-of-the-great-purges-on-the-peopleandapos-s-commissariat-of-foreign-affairs-div.pdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Ko se je obseg čistk začel širiti, je vseprisoten sum saboterjev in [[Protirevolucionarji|protirevolucionarjev]] začel vplivati na civilno življenje. NKVD se je začel osredotočati na nekatere etnične manjšine, kot so bili [[volški Nemci]], ki so bili podvrženi prisilnim deportacijam in skrajni represiji. Med čistko je NKVD za utrjevanje nadzora nad civilisti pogosto uporabljal zapor, mučenje, nasilna zaslišanja in samovoljne usmrtitve.{{sfn|Figes|2007|pp=227–315}}

Leta 1938 je Stalin spremenil svoje stališče glede čistk in izjavil, da so bili notranji sovražniki odstranjeni. Stalin je kritiziral NKVD zaradi izvajanja množičnih usmrtitev in nato usmrtil [[Genrih Jagoda|Genriha Jagodo]] in [[Nikolaj Ježov|Nikolaja Ježova]], ki sta vodila NKVD v letih čistk. Čeprav je bilo velike čistke konec, se je vzdušje nezaupanja in vsesplošnega nadzora nadaljevalo še desetletja po njej. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v veliki čistki (1936-1938) umrlo približno 700.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{Citation|title=Introduction: the Great Purges as history|date=1985-04-26|url=http://dx.doi.org/10.1017/cbo9780511572616.002|work=Origins of the Great Purges|pages=1–9|publisher=Cambridge University Press|doi=10.1017/cbo9780511572616.002|isbn=9780521259217|access-date=2021-12-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Homkes|first=Brett|date=2004|title=Certainty, Probability, and Stalin's Great Purge|url=https://scholarworks.gvsu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1032&amp;context=mcnair|journal=McNair Scholars Journal}}&lt;/ref&gt; Sam izraz &quot;velika čistka&quot; je populariziral zgodovinar [[Robert Conquest]] v svoji knjigi ''[[Veliki teror (knjiga)|Veliki teror]]'' (ang. ''The Great Terror)'' iz leta 1968. Naslov je aluzija na obdobje [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], v angleščini znana kot Reign of Terror (slo. [[jakobinska diktatura]]).&lt;ref name=&quot;Rappaport2&quot;&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=lsKClpnX8qwC|title=Joseph Stalin: A Biographical Companion|author=Helen Rappaport|year=1999|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1576070840|page=110|access-date=29 September 2015}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Množični poboji v komunizmu]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Množični poboji v komunizmu]]
[[Kategorija:Leto 1936]]
[[Kategorija:Leto 1937]]
[[Kategorija:Leto 1938]]</text>
      <sha1>d10k1jdu3j60e6uldxg2rr2vjjpl74u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>510000</id>
    <revision>
      <id>5748456</id>
      <parentid>5747550</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:04:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>razširitev, dodanih več informacij iz ang wiki, dodano infopolje ter preneseni sklici in zunanje povezave</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30802" xml:space="preserve">'''Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi''' je izvajala vlada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] od leta 1930 do 1952 po naročilu sovjetskega voditelja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] in pod vodstvom uradnika [[NKVD]] [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentija Berije]]. Razvrsti se lahko v naslednje široke kategorije: deportacije »protisovjetskih« kategorij prebivalstva (pogosto označenih za »sovražnike delavstva«), deportacije celotnih narodov, selitev delovne sile in organizirane migracije v nasprotnih smereh za zapolnitev etnično očiščenih ozemelj. [[Dekulakizacija]] je bil prvi dogodek, kjer je bil deportiran ves razred, medtem ko je deportacija sovjetskih [[Korejci|Korejcev]] leta 1937 pomenila posebne etnične deportacije celotne narodnosti.&lt;ref name=&quot;ellman&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Ellman|first=Michael|year=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|volume=54|issue=7|pages=1151–1172|doi=10.1080/0966813022000017177|jstor=826310|archive-url=https://web.archive.org/web/20180427044908/https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|archive-date=27 April 2018|journal=Europe-Asia Studies|url-status=dead|s2cid=43510161}}&lt;/ref&gt;

{{Infopolje Napad na civiliste|title=Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|image=Karte Entkulakisierung.png|caption=Glavni tokovi prisilnega preseljevanja med [[Dekulakizacija|dekulakizacijo]] (1930-1931)|perpetrators=[[Josif Stalin]], [[NKVD]], [[Lavrentij Berija]]|date=1930–1952|location=[[Sovjetska zveza]] in okupirana sovjetska ozemlja|victims=800.000–1.500.000}}

V večini primerov so bili cilji premalo poseljena oddaljena območja. To vključuje deportacije nesovjetskih državljanov iz držav zunaj ZSSR v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Ocenjuje se, da so prisilne razselitve skupno prizadele vsaj 6 milijonov ljudi.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Werth|first=Nicolas|title=Stalinism and Nazism: History and Memory Compared|editor-first1=Henry|editor-last1=Rousso|editor-first2=Richard Joseph|editor-last2=Golsan|publisher=University of Nebraska Press|year=2004|lccn=2003026805|isbn=9780803290006|chapter=Strategies of Violence in the Stalinist USSR|chapter-url=https://books.google.com/books?id=CIt7fMp30sAC&amp;pg=PA73}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Poljan|first=Pavel|year=2004|title=Against Their Will: The History and Geography of Forced Migrations in the USSR|location=Budapest|publisher=Central European University Press|isbn=978-9-639-24168-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rosefielde83&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Red Holocaust|last=Rosefielde|first=Steven|year=2009|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-77757-5|page=[https://archive.org/details/redholocaust00rose/page/n101 83]}}&lt;/ref&gt; Od tega je bilo v letih 1930–1931 razseljenih 1,8 milijona kulakov, v letih 1932–39 1,0 milijona kmetov in etničnih manjšin, v letih 1940–52 pa približno 3,5 milijona pripadnikov etničnih manjšin.&lt;ref name=&quot;ellman&quot; /&gt;

V sovjetskih arhivih je zabeleženih 390.000 smrtnih žrtev med prisilno razselitvijo kulakov in do 400.000 smrti oseb, deportiranih v prisilna naselja v štiridesetih letih 20. stoletja;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Pohl|first=J. Otto|title=The Stalinist Penal System|date=1997|publisher=McFarland|isbn=0786403365}}&lt;/ref&gt; po drugi strani zgodovinar Nicolas Werth skupno število ljudi, ki so umrli zaradi deportacij, ocenjuje na 1 do 1,5 milijona.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Sodobni zgodovinarji te deportacije označujejo kot [[zločin proti človeštvu]] in etnično preganjanje. Dvoje deportacij z najvišjo stopnjo umrljivosti, deportacijo [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]] ter deportacijo [[Čečenija|Čečenov]] in [[Ingušetija|Ingušev]], so [[Ukrajina]], tri druge države in [[Evropski parlament]] priznala kot [[genocid]].&lt;ref name=&quot;Rosefielde83&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;europarl&quot;&gt;[http://www.unpo.org/article/438 UNPO: Chechnya: European Parliament recognizes the genocide of the Chechen People in 1944]&lt;/ref&gt; 26. aprila 1991 je Vrhovni sovjet [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]] pod vodstvom predsednika [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] sprejel zakon o rehabilitaciji zatiranih narodov, katere 2. člen je vse množične deportacije obsodil kot »Stalinovo politiko klevetanja in genocida«.&lt;ref name=&quot;perovic&quot;&gt;{{cite book|title=Perovic, Jeronim (2018). From Conquest to Deportation: The North Caucasus under Russian Rule. Oxford University Press. ISBN 9780190934675. OCLC 1083957407.|pages=320|isbn=9780190934675|url=https://books.google.com/books?id=O19gDwAAQBAJ&amp;pg=PA320|last1=Perovic|first1=Jeronim|date=June 2018}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska zveza je izvajala tudi razselitve na okupiranih ozemljih, pri čemer je med deportacijami, poboji ter internacijami in prisilnim delom v taboriščih umrlo več kot 50.000 ljudi iz [[Baltske države|baltskih držav]] in 300.000 do 360.000 izgnanih [[Nemci|Nemcev]] iz vzhodne Evrope.&lt;ref name=&quot;Erlebenisberichte 1989, pp. 40&quot;&gt;Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)&lt;/ref&gt;

== Deportacije družbenih skupin ==
[[Kulaki]] so bili skupina razmeroma premožnih kmetov in so uporabljali ta izraz razrednega sistema v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]], Sovjetski Rusiji in zgodnji Sovjetski zvezi. Bili so najštevilčnejša skupina, ki jo je izgnala Sovjetska zveza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://gulaghistory.org/exhibits/nps/onlineexhibit/stalin/crimes.php|title=Gulag: Soviet Forced Labor Camps and the Struggle for Freedom|publisher=Gulaghistory.org|access-date=17 February 2015|archive-date=5 November 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071105114641/http://gulaghistory.org/exhibits/nps/onlineexhibit/stalin/crimes.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Preseljevanje ljudi, ki so bili uradno označeni za kulake, se je nadaljevalo do začetka leta 1950, vključno z več večjimi skupinami: 5. septembra 1951 je sovjetska vlada ukazala deportacijo kulakov iz Litovske SSR zaradi &quot;sovražnih dejanj proti kolhozom&quot;, kar je bila ena zadnjih preselitev tiste družbena skupina.{{sfn|Bugay|1996|p=166}}

Veliko število kulakov, ne glede na njihovo narodnost, je bilo preseljenih v [[Sibirija|Sibirijo]] in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]]. Po podatkih iz sovjetskih arhivov, ki so bili objavljeni leta 1990, je bilo v letih 1930 in 1931 v delovne kolonije in taborišča poslanih 1.803.392 ljudi, na cilj pa jih je prišlo le 1.317.022. Deportacije v manjšem obsegu so se nadaljevale po letu 1931. Število kulakov in njihovih sorodnikov, ki so umrli v delovnih kolonijah od leta 1932 do 1940, je bilo 389.521.&lt;ref&gt;[http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090114220819/http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html|date=14 January 2009}}&lt;/ref&gt; Skupno število deportiranih je sporno. Previdne ocene predpostavljajo, da je bilo deportiranih 1.679.528–1.803.392 ljudi, medtem ko najvišje ocene pravijo,{{Sfn|Viola|2007|p=32}} da je bilo do leta 1937 deportiranih 15 milijonov kulakov in njihovih družin ter da je med deportacijo veliko ljudi umrlo, vendar celotno število ni znano.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite book|title=Stalin: The Court of the Red Tsar|last=Sebag Montefiore|first=Simon|publisher=W&amp;N|year=2014|isbn=978-1780228358|pages=84|quote=By 1937, 18,5 million were collevtivized but there were now only 19.9 million households: 5.7 million households, perhaps 15 million persons, had been deported, many of them dead}}&lt;/ref&gt;

== Operacije proti etničnim manjšinam ==
[[Slika:Soviet occupation of Bessarabia and Northern Bukovina 03.jpg|sličica|258x258_pik|Vlak z deportiranimi romunskimi begunci po sovjetski aneksiji Besarabije.]]
V tridesetih letih 20. stoletja se je kategorizacija tako imenovanih sovražnikov ljudstva premaknila z običajnih [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninističnih]], razrednih izrazov, kot je kulak, na etnične.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998}}.&lt;/ref&gt; Delna odstranitev potencialno problematičnih etničnih skupin je bila tehnika, ki jo je dosledno uporabljal sovjetski diktator [[Josif Stalin]] med svojim vladanjem:&lt;ref&gt;{{Harvnb|Pohl|1999}}.&lt;/ref&gt; samo med letoma 1935 in 1938 je bilo na deportiranih vsaj deset različnih narodnosti.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998|p=815}}. Poles, Germans, Finns, Estonians, Latvians, Koreans, Italians, Chinese, Kurds, and Iranians.&lt;/ref&gt; [[Operacija Barbarossa|Nemška invazija na Sovjetsko zvezo]] je povzročila množično stopnjevanje sovjetskega etničnega čiščenja.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998|p=820}}.&lt;/ref&gt;

Deportacija [[Korejci|Korejcev]] v Sovjetski zvezi, prvotno načrtovana leta 1926, sprožena leta 1930 in izvedena leta 1937, je bila prva množična selitev celotne narodnosti v Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;{{cite book|author=J. Otto Pohl|title=Ethnic Cleansing in the USSR, 1937–1949|url=https://books.google.com/books?id=SnLANpCfDn4C|year=1999|publisher=Greenwood Press|isbn=978-0-313-30921-2|pages=9–20}}&lt;/ref&gt; Skoraj vsa sovjetska populacija etničnih Korejcev (171.781 oseb) je bila oktobra 1937 prisilno preseljena z ruskega [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]] na nenaseljena območja Kazaške SSR in Uzbekistanske SSR.&lt;ref&gt;[http://www.novayagazeta.ru/data/2009/063/22.html First deportation and the &quot;Effective manager&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090620231557/http://www.novayagazeta.ru/data/2009/063/22.html|date=20 June 2009}}, [[Novaya gazeta]], by [[Pavel Polian|Pavel Polyan]] and Nikolai Pobol&lt;/ref&gt;

Če pogledamo celotno obdobje Stalinove vladavine, lahko naštejemo deportirane manjšine: [[Poljaki|Poljake]] (1939–1941 in 1944–1945), Kolske [[Norvežani|Norvežane]] (1940–1942), [[Romuni|Romune]] (1941 in 1944–1953), [[Estonci|Estonce]], [[Latvijci|Latvijce]] in [[Litovci|Litovce]] (1941 in 1945), Povolški [[Nemci]] (1941–1945), Ingrijski [[Finci]] (1929–1931 in 1935–1939), Finci v Kareliji (1940–1941, 1944), Krimski [[Tatari]], Krimski [[Grki]] (1944) in Kavkaški Grki (1949–50), [[Kalmiki]], [[Balkarci]], Krimski [[Italijani]], [[Karačajci]], mešketski [[Turki]], [[Karapapaki]], daljnovzhodni [[Korejci]] (1937), [[Čečeni]] in [[Inguši]] (1944). Tik pred, med in takoj po drugi svetovni vojni je Stalin izvedel vrsto deportacij velikega obsega, ki so močno vplivale na etnični zemljevid Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|author=Stephen Wheatcroft|publisher=Sovietinfo.tripod.com|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; Ocenjuje se, da je bilo med letoma 1941 in 1949 skoraj 3,3 milijona deportiranih v [[Sibirija|Sibirijo]] in srednjeazijske republike.&lt;ref&gt;{{cite book|author=Philip Boobbyer|title=The Stalin Era|url=https://books.google.com/books?id=lYMsIE5KjmMC&amp;pg=PA130|year=2000|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-415-18298-0|page=130}}&lt;/ref&gt; Po nekaterih ocenah je do 43 % preseljenega prebivalstva umrlo zaradi  bolezni in podhranjenosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.hawaii.edu/powerkills/USSR.TAB1B.GIF|format=GIF|title=Table 1B : Soviet Transit, Camp and Deportation Death Rates|publisher=Hawaii.edu|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Zahodne aneksije in deportacije 1939—1941 ===
[[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Sovjetski predsednik Josif Stalin in poveljnik NKVD Lavrentij Berija. Oba sta bila odgovorna za množične deportacije etničnih manjšin.]]
Po [[Poljska kampanja (1939)|sovjetski invaziji na Poljsko]], ki je sledila po uspešni nemški invaziji, ki je zaznamovala začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1939, je Sovjetska zveza priključila vzhodne dele okupirane Poljske. V letih 1939–1941 je sovjetski režim deportiral 1,45 milijona ljudi, ki so živeli na priključenih ozemljih. Po podatkih poljskih zgodovinarjev je bilo 63,1 % teh ljudi Poljakov in 7,4 % [[Judje|Judov]].&lt;ref&gt;Poland's Holocaust, Tadeusz Piotrowski, 1998 {{ISBN|0-7864-0371-3}}, P.14&lt;/ref&gt; Prej je veljalo, da je okoli 1,0 milijon poljskih državljanov umrlo v rokah Sovjetov,&lt;ref&gt;Franciszek Proch, Poland's Way of the Cross, New York 1987 P.146&lt;/ref&gt; nedavno pa poljski zgodovinarji, ki temeljijo predvsem na poizvedbah v sovjetskih arhivih, ocenjujejo število smrtnih žrtev na približno 350.000 ljudi, deportiranih v letih 1939–1945.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.projectinposterum.org/docs/european_WWII_casualties.htm|title=European WWII Casualties|publisher=Project InPosterum|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.warsawuprising.com/paper/wrobel2.htm|title=Piotr Wrobel. The Devil's Playground: Poland in World War II|publisher=Warsawuprising.com|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;

Enako je sledilo v baltskih republikah [[Latvija|Latviji]], [[Litva|Litvi]] in ​​[[Estonija|Estoniji]].&lt;ref&gt;[http://www.am.gov.lv/en/latvia/History-of-Occupation/briefing-paper4/] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070709020049/http://www.am.gov.lv/en/latvia/History-of-Occupation/briefing-paper4/|date=9 July 2007}}&lt;/ref&gt; Ocenjuje se, da je bilo v letih 1940–1953 iz [[Baltik|Baltika]] deportiranih več kot 200.000 ljudi. Poleg tega so jih najmanj 75.000 poslali v koncentracijska taborišča [[Gulag]]. 10 % celotne odrasle baltske populacije je bilo deportiranih ali poslanih v taborišča za prisilno delo.&lt;ref&gt;[http://www.ahtg.net/TpA/baltstat.html]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090420175950/http://www.ahtg.net/TpA/baltstat.html|date=20 April 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|title=Taigi veebimüük &amp;#124; Taig.ee|publisher=Rel.ee|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20010301223347/http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|archive-date=1 March 2001}}&lt;/ref&gt; Leta 1989 so domači Latvijci predstavljali le 52 % prebivalstva svoje države. V Estoniji je bila številka 62 %.&lt;ref&gt;Laar, M. (2009). The Power of Freedom. Central and Eastern Europe after 1945. Centre for European Studies, p. 36. {{ISBN|978-9949-18-858-1}}&lt;/ref&gt; V Litvi je bil položaj boljši, ker so se migranti, poslani v to državo, dejansko preselili na nekdanje območje [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]], ki v nasprotju s prvotnimi načrti nikoli ni postalo del Litve.&lt;ref&gt;Misiunas, Romuald J. and Rein Taagepera. (1983). Baltic States: The Years of Dependence, 1940–1980. University of California Press. Hurst and Berkeley.&lt;/ref&gt;

Podobno so bili [[Romuni]] iz regije [[Chernivtsi]] in [[Moldavija|Moldavije]] deportirani v velikem številu, ki se giblje od 200.000 do 400.000.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.east-west-wg.org/cst/cst-mold/bessara.html|title=east-west-wg.org|publisher=east-west-wg.org|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140913005040/http://www.east-west-wg.org/cst/cst-mold/bessara.html|archive-date=13 September 2014}}&lt;/ref&gt; 

=== Druga svetovna vojna 1941—1945 ===
[[Slika:Iš Lietuvos į Dalstrojų.png|sličica|273x273_pik|Pot ljudi, deportiranih iz [[Litva|Litve]] v oddaljene regije Daljnega vzhoda, oddaljene do 9700 km.]]
Med drugo svetovno vojno, zlasti v letih 1943–44, je sovjetska vlada izvedla vrsto deportacij. Približno 1,9 milijona ljudi je bilo izgnanih v Sibirijo in srednjeazijske republike. Uradna razloga za te deportacije sta bila veleizdajalska kolaboracija z okupatorskimi Nemci in protisovjetski upor. Od približno 183.000 krimskih Tatarov jih je 20.000 ali 10 % celotnega prebivalstva služilo v nemških bataljonih.&lt;ref&gt;Alexander Statiev, &quot;The Nature of Anti-Soviet Armed Resistance, 1942–44&quot;, ''[[Kritika (journal)|Kritika]]: Explorations in Russian and Eurasian History'' (Spring 2005) 285–318&lt;/ref&gt; Zato so Sovjeti po vojni množično preseljevali tudi Tatare.&lt;ref&gt;A. Bell-Fialkoff, A Brief History of Ethnic Cleansing. Foreign Affairs, 1993, 110–122&lt;/ref&gt; [[Vjačeslav Molotov]] je to odločitev utemeljil z besedami: »Dejstvo je, da smo med vojno prejemali poročila o množični izdaji. Bataljoni Kavkazijcev so nam nasprotovali na frontah in nas napadali od zadaj. Bilo je vprašanje življenja in smrti; ni bilo časa raziščite podrobnosti. Seveda so trpeli nedolžni. Vendar menim, da smo glede na okoliščine ravnali pravilno.&quot;&lt;ref&gt;Chuev, Feliks. Molotov Remembers. Chicago: I. R. Dee, 1993, p. 195&lt;/ref&gt; Zgodovinar [[Ian Gray]] piše: &quot;Nemci so do muslimanskih narodov vodili skoraj paternalistično politiko. Karačajci, Balkarci, Inguši, Čečeni, Kalmuki in Krimski Tatari so do neke mere kazali pronemške naklonjenosti. Šele nagel umik Nemcev s Kavkaza po [[Bitka za Stalingrad|bitki pri Stalingradu]] jim je preprečil organiziranje muslimanskega ljudstva za učinkovito protisovjetsko Nemci pa so se glasno hvalili, da so na Kavkazu za seboj pustili močno »peto kolono«.&lt;ref&gt;Grey, Ian. Stalin, Man of History. London: Weidenfeld and Nicolson, 1979, p. 373&lt;/ref&gt;

Povolški Nemci&lt;ref&gt;[http://www.volgagermans.net/volgagermans/Volga%20German%20Deportation.htm] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090806104429/http://www.volgagermans.net/volgagermans/Volga%20German%20Deportation.htm|date=6 August 2009}}&lt;/ref&gt; in drugih sedem (neslovanskih) narodnosti [[Krim (polotok)|Krima]]&lt;ref&gt;[http://www.euronet.nl/users/sota/statshist.html] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091015035819/http://www.euronet.nl/users/sota/statshist.html|date=15 October 2009}}&lt;/ref&gt;in severnega [[Kavkaz|Kavkaza]] so bili deportirani: Krimski Tatari, Kalmiki, Čečeni, Inguši, Balkarci, Karačajci in Mešketski Turki.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/3509933.stm|title=Europe &amp;#124; Remembering Stalin's deportations|work=BBC News|date=23 February 2004|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; Vsi krimski Tatari so bili 18. maja 1944 v obliki kolektivne kazni množično deportirani kot posebni naseljenci v [[Uzbekistan]] in druge oddaljene dele Sovjetske zveze. Po podatkih NKVD jih je v naslednjem letu in pol v izgnanstvu umrlo skoraj 20 %. Krimskotatarski aktivisti poročajo, da je ta številka skoraj 46 %.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Jean-Christophe Peuch|url=http://www.rferl.org/featuresarticle/2005/05/1350f316-420a-4a90-b42e-b59fe9fcc8e5.html|title=World War II – 60 Years After: For Victims of Stalin's Deportations, War Lives On|publisher=Rferl.org|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/not_in_website/syndication/monitoring/media_reports/1995670.stm|title=MEDIA REPORTS &amp;#124; Crimean Tatars mark wartime deportations|work=BBC News|date=18 May 2002|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; 

Druge manjšine, izseljene iz obalnega območja [[Črno morje|Črnega morja]], so [[Bolgari]], Krimski [[Grki]], [[Romuni]] in [[Armenci]].

Sovjetska zveza je deportirala tudi ljudi z okupiranih ozemelj, kot so baltske države, Poljska in ozemlja, ki so jih zasedli Nemci. Študija, ki jo je leta 1974 objavila nemška vlada, je ocenila število nemških civilnih žrtev zločinov med izgonom Nemcev po drugi svetovni vojni med letoma 1945 in 1948 na več kot 600.000, s približno 400.000 smrtnimi žrtvami na območjih vzhodno od [[Odra|Odre]] in [[Neisse]] (približno 120.000 v dejanjih neposrednega nasilja, večinoma s strani sovjetskih čet, pa tudi s strani Poljakov, 60.000 v poljskih in 40.000 v sovjetskih koncentracijskih taboriščih ali zaporih, večinoma zaradi lakote in bolezni, in 200.000 smrti med civilisti, deportiranimi na prisilno delo Nemcev v Sovjetsko zvezo), 130.000 na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] (od tega 100.000 v taboriščih) in 80.000 v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] (od tega 15.000 do 20.000 zaradi nasilja izven in v taboriščih ter 59.000 smrti zaradi lakote in bolezni v taboriščih).&lt;ref name=&quot;Erlebenisberichte 1989, pp. 402&quot;&gt;Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)&lt;/ref&gt;

Do januarja 1953 je v Kazahstanski sovjetski socialistični republiki prebivalo 988.373 posebnih naseljencev, vključno s 444.005 Nemci, 244.674 Čečeni, 95.241 Korejci, 80.844 Inguši in drugi. Kot posledica teh deportacij so Kazahstanci predstavljali le 30 % prebivalstva svoje matične republike.{{sfn|Pavlenko|2008|p=170}}

== Usmrtitve in deportacije v povojnem obdobju ==
[[Slika:Rumsiskes jurta.jpg|sličica|245x245_pik|Bivališče, značilno za nekatere deportirane v Sibirijo, v muzeju v Rumšiškėsu v Litvi.]]
Po koncu druge svetovne vojne je bilo nemško prebivalstvo Kaliningrajske oblasti, nekdanje Vzhodne Prusije, izgnano, prazno območje pa so ponovno naselili sovjetski državljani, predvsem Rusi.

Poljska in Sovjetska Ukrajina sta izvajali izmenjave prebivalstva; Poljaki, ki so prebivali vzhodno od vzpostavljene meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo, so bili deportirani na Poljsko (približno 2.100.000 ljudi), Ukrajinci, ki so prebivali zahodno od vzpostavljene meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo, pa so bili deportirani v Sovjetsko Ukrajino. Preselitev prebivalstva v sovjetsko Ukrajino je potekala od septembra 1944 do aprila 1946 (približno 450.000 ljudi). Nekaj ​​Ukrajincev (približno 200.000 ljudi) je bolj ali manj prostovoljno zapustilo jugovzhodno Poljsko (med leti 1944 in 1945).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.migrationeducation.org/13.0.html|title=MIGRATION CITIZENSHIP EDUCATION – Forced migration in the 20th century|publisher=Migrationeducation.org|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151021014423/http://www.migrationeducation.org/13.0.html|archive-date=21 October 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Politika deportacij po Stalinovi smrti ===
25. februarja 1956 je [[Nikita Hruščov]] v svojem govoru »[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]«, kjer je med drugim razkril Stalinove zločine, obsodil tudi deportacije kot kršitev [[Leninizem|leninističnih]] načel:&lt;blockquote&gt;Toliko bolj pošastna so dejanja, katerih pobudnik je bil Stalin in so kršitev osnovnih leninističnih načel nacionalne politike sovjetske države. Mislimo na množične deportacije celih narodov iz njihovih domačih krajev... Te deportacijske akcije niso narekovali nobeni vojaški premisleki. Tako je bila že konec leta 1943, ko je prišlo do trajnega preboja na frontah, ... sprejeta in izvršena odločitev o deportaciji vseh Karačajevcev z ozemlja, kjer so živeli. V istem obdobju, konec decembra 1943, je ista usoda doletela celotno prebivalstvo avtonomne republike Kalmik. Marca so bili vsi čečenski in inguški narodi deportirani in Čečensko-inguška avtonomna republika je bila likvidirana. Aprila 1944 so bili vsi Balkarci deportirani v daljne kraje z ozemlja Kalbino-Balkarske avtonomne republike, sama republika pa se je preimenovala v Avtonomno Kabardinsko republiko.&lt;/blockquote&gt;Po tajnem poročilu sovjetskega ministrstva za notranje zadeve iz decembra 1965 je bilo v letih 1940–1953 iz [[Moldavija|Moldavije]] deportiranih 46.000 ljudi, iz [[Belorusija|Belorusije]] 61.000, [[Ukrajina|Ukrajine]] 571.000, [[Litva|Litve]] 119.000, [[Latvija|Latvije]] 53.000 in [[Estonija|Estonije]] 33.000.{{sfn|Mawdsley|1998|p=73}} 

== Število žrtev ==
Število smrtnih žrtev, pripisanih deportiranim ljudem, ki so živeli v izgnanstvu, je precejšnje. Vzroki za tako demografsko katastrofo so v slabem podnebju Sibirije in Kazahstana, bolezni, podhranjenosti, delovnem izkoriščanju, ki je trajalo tudi do 12 ur na dan, pa tudi v pomanjkanju kakršnih koli ustreznih bivališč ali nastanitev za deportirane ljudi. Na splošno se domneva, da se število smrtnih žrtev, ki jih je povzročil ta selitveni preobrat, giblje od 800.000{{Sfn|Grieb|2014|p=930}} do 1.500.000.{{Sfn|Werth|2004|p=73}}

Delna dokumentacija v arhivih [[NKVD]] je pokazala, da je bila stopnja umrljivosti teh deportiranih etničnih skupin precejšnja. Mešketski Turki so imeli 14,6-odstotno stopnjo umrljivosti, Kalmiki 17,4-odstotno, prebivalci Krima 19,6-odstotno, medtem ko so imeli Čečeni, Inguši in drugi prebivalci severnega Kavkaza najvišjo stopnjo umrljivosti, ki je dosegla 23,7-odstotno.{{sfn|Buckley|Ruble|Hofmann|2008|p=207}} NKVD ni zabeležil prevelikega števila smrti za deportirane sovjetske Korejce, vendar se ocene njihove umrljivosti gibljejo od 10 %&lt;ref name=&quot;Gwangju&quot;&gt;{{cite news|work=[[Gwangju News]]|url=https://gwangjunewsgic.com/features/korea-in-the-world-uzbekistan/|title=Korea: In the World – Uzbekistan|date=10 October 2013|access-date=23 May 2021}}&lt;/ref&gt; do 16,3 %.{{sfn|Chang|2018|p=157}}

== Zgodovinski pogledi ==
Številni zgodovinarji, vključno z ruskim zgodovinarjem [[Pavel Polian|Pavlom Polianom{{sfn|Polian|2004|pp=125–126}}]] in litovsko sodelavko raziskovalke na univerzi Yale Violeto Davoliūtė,{{sfn|Davoliūtė|2014|p=29}} menijo, da so te množične deportacije civilistov zločin proti človeštvu. Pogosto jih opisujejo tudi kot sovjetsko etnično čiščenje.{{sfn|Morris|2004|p=751–766}}{{sfn|Kotljarchuk|2014|p=53}}{{Sfn|Ellman|2002|p=1159}} [[Terry Martin]] z univerze Harvard ugotavlja:&lt;blockquote&gt;... ista načela, ki so vodila sovjetsko izgradnjo naroda, so lahko vodila in so vodila do etničnega čiščenja in etničnega terorja nad omejenim naborom stigmatiziranih narodnosti, medtem ko so za večino nestigmatiziranih narodnosti ostale politike izgradnje države.&lt;/blockquote&gt;Nemški zgodovinar [[Philipp Ther]],{{Sfn|Ther|2014|p=118}} profesor [[Anthony James Joes]],{{Sfn|Joes|2010|p=357}} ameriški novinar [[Eric Margolis]],{{Sfn|Margolis|2008|p=277}} kanadski politolog [[Adam Jones]],{{Sfn|Jones|2016|p=203}} profesor islamske zgodovine na univerzi [[Massachusetts]],{{Sfn|Williams|2015|p=67}} [[Dartmouth Brian Glyn Williams]],{{Sfn|Fredholm|2000|p=315}} učenjaka [[Michael Fredholm]] in [[Fanny E. Bryan]] {{sfn|Bryan|1984|p=99}}sta prav tako obravnavala razselitev prebivalstva Čečenov in Ingušev kot zločin genocida. Nemški raziskovalni novinar [[Lutz Kleveman]] je deportacije Čečenov in Ingušev primerjal s &quot;počasnim genocidom&quot;.{{sfn|Kleveman|2002|p=87}}

12. decembra 2015 je ukrajinski parlament izdal resolucijo, s katero je deportacijo krimskih Tatarov priznal kot genocid in določil 18. maj kot &quot;Dan spomina na žrtve genocida nad Krimskimi Tatari.&quot;&lt;ref name=&quot;ukgeno&quot;&gt;[[Population transfer in the Soviet Union#Radio Free Europe|Radio Free Europe, 21 January 2016]]&lt;/ref&gt; Parlament Latvije je deportacijo krimskih Tatarov prav tako priznal za genocid.&lt;ref name=&quot;latgeno&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.saeima.lv/en/news/saeima-news/27891-foreign-affairs-committee-adopts-a-statement-on-the-75th-anniversary-of-deportation-of-crimean-tatars-recognising-the-event-as-genocide|title=Foreign Affairs Committee adopts a statement on the 75th anniversary of deportation of Crimean Tatars, recognising the event as genocide|date=24 April 2019|publisher=[[Saeima]]|access-date=11 May 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;latgeno2&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.rferl.org/a/latvian-lawmakers-label-1944-deportation-of-crimean-tatars-as-act-of-genocide/29933467.html|title=Latvian Lawmakers Label 1944 Deportation Of Crimean Tatars As Act Of Genocide|date=2019-05-09|website=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|access-date=2019-05-10}}&lt;/ref&gt; Enako je 6. junija 2019 storil litovski parlament.&lt;ref name=&quot;lithugenod&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.baltictimes.com/lithuanian_parliament_recognizes_soviet_crimes_against_crimean_tatars_as_genocide/|title=Lithuanian parliament recognizes Soviet crimes against Crimean Tatars as genocide|date=6 June 2019|newspaper=[[The Baltic Times]]|access-date=6 June 2019}}&lt;/ref&gt; Kanadski parlament je 10. junija 2019 sprejel predlog, s katerim je deportacijo krimskih Tatarov iz leta 1944 priznal kot genocid, ki ga je storil sovjetski diktator Stalin,&lt;ref name=&quot;canogeno&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.facebook.com/BorysWrz/posts/earlier-today-delivering-the-good-news-to-iconic-crimean-tatar-leader-mustafa-dz/10156820037778558/|archive-url=https://ghostarchive.org/iarchive/facebook/6713503557/10156820037778558|archive-date=2022-02-26|url-access=limited|title=Borys Wrzesnewskyj|website=[[Facebook]]}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ganoex&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.ukrweekly.com/uwwp/foreign-affairs-committee-passes-motion-by-wrzesnewskyj-on-crimean-tatar-genocide/|title=Foreign Affairs Committee passes motion by Wrzesnewskyj on Crimean Tatar genocide}}&lt;/ref&gt; in določil 18. maj za dan spomina na žrtve tega genocida. Deportacijo Čečenov in Ingušev je [[Evropski parlament]] leta 2004 priznal za genocid:&lt;ref name=&quot;Europarl&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.unpo.org/article/438|publisher=[[Unrepresented Nations and Peoples Organization]]|title=Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944|date=27 February 2004|access-date=23 May 2012|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120604125012/http://www.unpo.org/article/438|archive-date=4 June 2012|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;blockquote&gt;... meni, da deportacija celotnega čečenskega ljudstva v Srednjo Azijo 23. februarja 1944 po Stalinovem ukazu predstavlja dejanje genocida v smislu Četrte haaške konvencije iz leta 1907 in Konvencije o preprečevanju in zatiranju zločinov genocida, ki ga je Generalna skupščina ZN sprejela 9. decembra 1948.&lt;/blockquote&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.latvians.com/en/Reading/TheseNamesAccuse/ThNA-00-OurFamilies.php These Names Accuse (Soviet Deportations in Latvia)]
* [http://www.latvians.com/en/Reading/TheseNamesAccuse/ThNA-08-Appendix-1.php Baltic Deportation Instructions] – Full text, English
* [https://www.loc.gov/exhibits/archives/depo.html DEPORTATIONS] Revelations from the Russian Archives at the [[:en:Library_of_Congress|Library of Congress]]
* [http://www.unpo.org/article.php?id=438 Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944]
* [http://findarticles.com/p/articles/mi_m3955/is_n8_v48/ai_19298459/pg_3 The scale and nature of German and Soviet repression and mass killings, 1930–45]
* [https://web.archive.org/web/20160303205122/http://demoscope.ru/weekly/2004/0147/biblio01.php Эдиев Д.М. Демографические потери депортированных народов СССР. Ставрополь, 2003]
* [http://tadeuszromer.com/ Polish deportees in the USSR] List compiled in 1941 by [[:en:Tadeusz_Romer|Tadeusz Romer]], the Polish ambassador to Japan

[[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Politična represija]]
[[Kategorija:Zločini proti človeštvu]]</text>
      <sha1>jxhbri1w575p8vrxx8wpvaeoszg3nuw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748458</id>
      <parentid>5748456</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:04:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30802" xml:space="preserve">'''Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi''' je izvajala vlada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] od leta 1930 do 1952 po naročilu sovjetskega voditelja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] in pod vodstvom uradnika [[NKVD]] [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentija Berije]]. Razvrsti se lahko v naslednje široke kategorije: deportacije »protisovjetskih« kategorij prebivalstva (pogosto označenih za »sovražnike delavstva«), deportacije celotnih narodov, selitev delovne sile in organizirane migracije v nasprotnih smereh za zapolnitev etnično očiščenih ozemelj. [[Dekulakizacija]] je bil prvi dogodek, kjer je bil deportiran ves razred, medtem ko je deportacija sovjetskih [[Korejci|Korejcev]] leta 1937 pomenila posebne etnične deportacije celotne narodnosti.&lt;ref name=&quot;ellman&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Ellman|first=Michael|year=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|volume=54|issue=7|pages=1151–1172|doi=10.1080/0966813022000017177|jstor=826310|archive-url=https://web.archive.org/web/20180427044908/https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|archive-date=27 April 2018|journal=Europe-Asia Studies|url-status=dead|s2cid=43510161}}&lt;/ref&gt;

{{Infopolje Napad na civiliste|title=Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|image=Karte Entkulakisierung.png|caption=Glavni tokovi prisilnega preseljevanja med [[Dekulakizacija|dekulakizacijo]] (1930-1931)|perpetrators=[[Josif Stalin]], [[NKVD]], [[Lavrentij Berija]]|date=1930–1952|location=[[Sovjetska zveza]] in okupirana sovjetska ozemlja|victims=800.000–1.500.000}}

V večini primerov so bili cilji premalo poseljena oddaljena območja. To vključuje deportacije nesovjetskih državljanov iz držav zunaj ZSSR v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Ocenjuje se, da so prisilne razselitve skupno prizadele vsaj 6 milijonov ljudi.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Werth|first=Nicolas|title=Stalinism and Nazism: History and Memory Compared|editor-first1=Henry|editor-last1=Rousso|editor-first2=Richard Joseph|editor-last2=Golsan|publisher=University of Nebraska Press|year=2004|lccn=2003026805|isbn=9780803290006|chapter=Strategies of Violence in the Stalinist USSR|chapter-url=https://books.google.com/books?id=CIt7fMp30sAC&amp;pg=PA73}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Poljan|first=Pavel|year=2004|title=Against Their Will: The History and Geography of Forced Migrations in the USSR|location=Budapest|publisher=Central European University Press|isbn=978-9-639-24168-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rosefielde83&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Red Holocaust|last=Rosefielde|first=Steven|year=2009|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-77757-5|page=[https://archive.org/details/redholocaust00rose/page/n101 83]}}&lt;/ref&gt; Od tega je bilo v letih 1930–1931 razseljenih 1,8 milijona kulakov, v letih 1932–39 1,0 milijona kmetov in etničnih manjšin, v letih 1940–52 pa približno 3,5 milijona pripadnikov etničnih manjšin.&lt;ref name=&quot;ellman&quot; /&gt;

V sovjetskih arhivih je zabeleženih 390.000 smrtnih žrtev med prisilno razselitvijo kulakov in do 400.000 smrti oseb, deportiranih v prisilna naselja v štiridesetih letih 20. stoletja;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Pohl|first=J. Otto|title=The Stalinist Penal System|date=1997|publisher=McFarland|isbn=0786403365}}&lt;/ref&gt; po drugi strani zgodovinar Nicolas Werth skupno število ljudi, ki so umrli zaradi deportacij, ocenjuje na 1 do 1,5 milijona.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Sodobni zgodovinarji te deportacije označujejo kot [[zločin proti človeštvu]] in etnično preganjanje. Dvoje deportacij z najvišjo stopnjo umrljivosti, deportacijo [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]] ter deportacijo [[Čečenija|Čečenov]] in [[Ingušetija|Ingušev]], so [[Ukrajina]], tri druge države in [[Evropski parlament]] priznala kot [[genocid]].&lt;ref name=&quot;Rosefielde83&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;europarl&quot;&gt;[http://www.unpo.org/article/438 UNPO: Chechnya: European Parliament recognizes the genocide of the Chechen People in 1944]&lt;/ref&gt; 26. aprila 1991 je Vrhovni sovjet [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]] pod vodstvom predsednika [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] sprejel zakon o rehabilitaciji zatiranih narodov, katere 2. člen je vse množične deportacije obsodil kot »Stalinovo politiko klevetanja in genocida«.&lt;ref name=&quot;perovic&quot;&gt;{{cite book|title=Perovic, Jeronim (2018). From Conquest to Deportation: The North Caucasus under Russian Rule. Oxford University Press. ISBN 9780190934675. OCLC 1083957407.|pages=320|isbn=9780190934675|url=https://books.google.com/books?id=O19gDwAAQBAJ&amp;pg=PA320|last1=Perovic|first1=Jeronim|date=June 2018}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska zveza je izvajala tudi razselitve na okupiranih ozemljih, pri čemer je med deportacijami, poboji ter internacijami in prisilnim delom v taboriščih umrlo več kot 50.000 ljudi iz [[Baltske države|baltskih držav]] in 300.000 do 360.000 izgnanih [[Nemci|Nemcev]] iz vzhodne Evrope.&lt;ref name=&quot;Erlebenisberichte 1989, pp. 40&quot;&gt;Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)&lt;/ref&gt;

== Deportacije družbenih skupin ==
[[Kulaki]] so bili skupina razmeroma premožnih kmetov in so uporabljali ta izraz razrednega sistema v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]], Sovjetski Rusiji in zgodnji Sovjetski zvezi. Bili so najštevilčnejša skupina, ki jo je izgnala Sovjetska zveza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://gulaghistory.org/exhibits/nps/onlineexhibit/stalin/crimes.php|title=Gulag: Soviet Forced Labor Camps and the Struggle for Freedom|publisher=Gulaghistory.org|access-date=17 February 2015|archive-date=5 November 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071105114641/http://gulaghistory.org/exhibits/nps/onlineexhibit/stalin/crimes.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Preseljevanje ljudi, ki so bili uradno označeni za kulake, se je nadaljevalo do začetka leta 1950, vključno z več večjimi skupinami: 5. septembra 1951 je sovjetska vlada ukazala deportacijo kulakov iz Litovske SSR zaradi &quot;sovražnih dejanj proti kolhozom&quot;, kar je bila ena zadnjih preselitev tiste družbene skupine.{{sfn|Bugay|1996|p=166}}

Veliko število kulakov, ne glede na njihovo narodnost, je bilo preseljenih v [[Sibirija|Sibirijo]] in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]]. Po podatkih iz sovjetskih arhivov, ki so bili objavljeni leta 1990, je bilo v letih 1930 in 1931 v delovne kolonije in taborišča poslanih 1.803.392 ljudi, na cilj pa jih je prišlo le 1.317.022. Deportacije v manjšem obsegu so se nadaljevale po letu 1931. Število kulakov in njihovih sorodnikov, ki so umrli v delovnih kolonijah od leta 1932 do 1940, je bilo 389.521.&lt;ref&gt;[http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090114220819/http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html|date=14 January 2009}}&lt;/ref&gt; Skupno število deportiranih je sporno. Previdne ocene predpostavljajo, da je bilo deportiranih 1.679.528–1.803.392 ljudi, medtem ko najvišje ocene pravijo,{{Sfn|Viola|2007|p=32}} da je bilo do leta 1937 deportiranih 15 milijonov kulakov in njihovih družin ter da je med deportacijo veliko ljudi umrlo, vendar celotno število ni znano.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite book|title=Stalin: The Court of the Red Tsar|last=Sebag Montefiore|first=Simon|publisher=W&amp;N|year=2014|isbn=978-1780228358|pages=84|quote=By 1937, 18,5 million were collevtivized but there were now only 19.9 million households: 5.7 million households, perhaps 15 million persons, had been deported, many of them dead}}&lt;/ref&gt;

== Operacije proti etničnim manjšinam ==
[[Slika:Soviet occupation of Bessarabia and Northern Bukovina 03.jpg|sličica|258x258_pik|Vlak z deportiranimi romunskimi begunci po sovjetski aneksiji Besarabije.]]
V tridesetih letih 20. stoletja se je kategorizacija tako imenovanih sovražnikov ljudstva premaknila z običajnih [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninističnih]], razrednih izrazov, kot je kulak, na etnične.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998}}.&lt;/ref&gt; Delna odstranitev potencialno problematičnih etničnih skupin je bila tehnika, ki jo je dosledno uporabljal sovjetski diktator [[Josif Stalin]] med svojim vladanjem:&lt;ref&gt;{{Harvnb|Pohl|1999}}.&lt;/ref&gt; samo med letoma 1935 in 1938 je bilo na deportiranih vsaj deset različnih narodnosti.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998|p=815}}. Poles, Germans, Finns, Estonians, Latvians, Koreans, Italians, Chinese, Kurds, and Iranians.&lt;/ref&gt; [[Operacija Barbarossa|Nemška invazija na Sovjetsko zvezo]] je povzročila množično stopnjevanje sovjetskega etničnega čiščenja.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998|p=820}}.&lt;/ref&gt;

Deportacija [[Korejci|Korejcev]] v Sovjetski zvezi, prvotno načrtovana leta 1926, sprožena leta 1930 in izvedena leta 1937, je bila prva množična selitev celotne narodnosti v Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;{{cite book|author=J. Otto Pohl|title=Ethnic Cleansing in the USSR, 1937–1949|url=https://books.google.com/books?id=SnLANpCfDn4C|year=1999|publisher=Greenwood Press|isbn=978-0-313-30921-2|pages=9–20}}&lt;/ref&gt; Skoraj vsa sovjetska populacija etničnih Korejcev (171.781 oseb) je bila oktobra 1937 prisilno preseljena z ruskega [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]] na nenaseljena območja Kazaške SSR in Uzbekistanske SSR.&lt;ref&gt;[http://www.novayagazeta.ru/data/2009/063/22.html First deportation and the &quot;Effective manager&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090620231557/http://www.novayagazeta.ru/data/2009/063/22.html|date=20 June 2009}}, [[Novaya gazeta]], by [[Pavel Polian|Pavel Polyan]] and Nikolai Pobol&lt;/ref&gt;

Če pogledamo celotno obdobje Stalinove vladavine, lahko naštejemo deportirane manjšine: [[Poljaki|Poljake]] (1939–1941 in 1944–1945), Kolske [[Norvežani|Norvežane]] (1940–1942), [[Romuni|Romune]] (1941 in 1944–1953), [[Estonci|Estonce]], [[Latvijci|Latvijce]] in [[Litovci|Litovce]] (1941 in 1945), Povolški [[Nemci]] (1941–1945), Ingrijski [[Finci]] (1929–1931 in 1935–1939), Finci v Kareliji (1940–1941, 1944), Krimski [[Tatari]], Krimski [[Grki]] (1944) in Kavkaški Grki (1949–50), [[Kalmiki]], [[Balkarci]], Krimski [[Italijani]], [[Karačajci]], mešketski [[Turki]], [[Karapapaki]], daljnovzhodni [[Korejci]] (1937), [[Čečeni]] in [[Inguši]] (1944). Tik pred, med in takoj po drugi svetovni vojni je Stalin izvedel vrsto deportacij velikega obsega, ki so močno vplivale na etnični zemljevid Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|author=Stephen Wheatcroft|publisher=Sovietinfo.tripod.com|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; Ocenjuje se, da je bilo med letoma 1941 in 1949 skoraj 3,3 milijona deportiranih v [[Sibirija|Sibirijo]] in srednjeazijske republike.&lt;ref&gt;{{cite book|author=Philip Boobbyer|title=The Stalin Era|url=https://books.google.com/books?id=lYMsIE5KjmMC&amp;pg=PA130|year=2000|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-415-18298-0|page=130}}&lt;/ref&gt; Po nekaterih ocenah je do 43 % preseljenega prebivalstva umrlo zaradi  bolezni in podhranjenosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.hawaii.edu/powerkills/USSR.TAB1B.GIF|format=GIF|title=Table 1B : Soviet Transit, Camp and Deportation Death Rates|publisher=Hawaii.edu|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Zahodne aneksije in deportacije 1939—1941 ===
[[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Sovjetski predsednik Josif Stalin in poveljnik NKVD Lavrentij Berija. Oba sta bila odgovorna za množične deportacije etničnih manjšin.]]
Po [[Poljska kampanja (1939)|sovjetski invaziji na Poljsko]], ki je sledila po uspešni nemški invaziji, ki je zaznamovala začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1939, je Sovjetska zveza priključila vzhodne dele okupirane Poljske. V letih 1939–1941 je sovjetski režim deportiral 1,45 milijona ljudi, ki so živeli na priključenih ozemljih. Po podatkih poljskih zgodovinarjev je bilo 63,1 % teh ljudi Poljakov in 7,4 % [[Judje|Judov]].&lt;ref&gt;Poland's Holocaust, Tadeusz Piotrowski, 1998 {{ISBN|0-7864-0371-3}}, P.14&lt;/ref&gt; Prej je veljalo, da je okoli 1,0 milijon poljskih državljanov umrlo v rokah Sovjetov,&lt;ref&gt;Franciszek Proch, Poland's Way of the Cross, New York 1987 P.146&lt;/ref&gt; nedavno pa poljski zgodovinarji, ki temeljijo predvsem na poizvedbah v sovjetskih arhivih, ocenjujejo število smrtnih žrtev na približno 350.000 ljudi, deportiranih v letih 1939–1945.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.projectinposterum.org/docs/european_WWII_casualties.htm|title=European WWII Casualties|publisher=Project InPosterum|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.warsawuprising.com/paper/wrobel2.htm|title=Piotr Wrobel. The Devil's Playground: Poland in World War II|publisher=Warsawuprising.com|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;

Enako je sledilo v baltskih republikah [[Latvija|Latviji]], [[Litva|Litvi]] in ​​[[Estonija|Estoniji]].&lt;ref&gt;[http://www.am.gov.lv/en/latvia/History-of-Occupation/briefing-paper4/] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070709020049/http://www.am.gov.lv/en/latvia/History-of-Occupation/briefing-paper4/|date=9 July 2007}}&lt;/ref&gt; Ocenjuje se, da je bilo v letih 1940–1953 iz [[Baltik|Baltika]] deportiranih več kot 200.000 ljudi. Poleg tega so jih najmanj 75.000 poslali v koncentracijska taborišča [[Gulag]]. 10 % celotne odrasle baltske populacije je bilo deportiranih ali poslanih v taborišča za prisilno delo.&lt;ref&gt;[http://www.ahtg.net/TpA/baltstat.html]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090420175950/http://www.ahtg.net/TpA/baltstat.html|date=20 April 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|title=Taigi veebimüük &amp;#124; Taig.ee|publisher=Rel.ee|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20010301223347/http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|archive-date=1 March 2001}}&lt;/ref&gt; Leta 1989 so domači Latvijci predstavljali le 52 % prebivalstva svoje države. V Estoniji je bila številka 62 %.&lt;ref&gt;Laar, M. (2009). The Power of Freedom. Central and Eastern Europe after 1945. Centre for European Studies, p. 36. {{ISBN|978-9949-18-858-1}}&lt;/ref&gt; V Litvi je bil položaj boljši, ker so se migranti, poslani v to državo, dejansko preselili na nekdanje območje [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]], ki v nasprotju s prvotnimi načrti nikoli ni postalo del Litve.&lt;ref&gt;Misiunas, Romuald J. and Rein Taagepera. (1983). Baltic States: The Years of Dependence, 1940–1980. University of California Press. Hurst and Berkeley.&lt;/ref&gt;

Podobno so bili [[Romuni]] iz regije [[Chernivtsi]] in [[Moldavija|Moldavije]] deportirani v velikem številu, ki se giblje od 200.000 do 400.000.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.east-west-wg.org/cst/cst-mold/bessara.html|title=east-west-wg.org|publisher=east-west-wg.org|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140913005040/http://www.east-west-wg.org/cst/cst-mold/bessara.html|archive-date=13 September 2014}}&lt;/ref&gt; 

=== Druga svetovna vojna 1941—1945 ===
[[Slika:Iš Lietuvos į Dalstrojų.png|sličica|273x273_pik|Pot ljudi, deportiranih iz [[Litva|Litve]] v oddaljene regije Daljnega vzhoda, oddaljene do 9700 km.]]
Med drugo svetovno vojno, zlasti v letih 1943–44, je sovjetska vlada izvedla vrsto deportacij. Približno 1,9 milijona ljudi je bilo izgnanih v Sibirijo in srednjeazijske republike. Uradna razloga za te deportacije sta bila veleizdajalska kolaboracija z okupatorskimi Nemci in protisovjetski upor. Od približno 183.000 krimskih Tatarov jih je 20.000 ali 10 % celotnega prebivalstva služilo v nemških bataljonih.&lt;ref&gt;Alexander Statiev, &quot;The Nature of Anti-Soviet Armed Resistance, 1942–44&quot;, ''[[Kritika (journal)|Kritika]]: Explorations in Russian and Eurasian History'' (Spring 2005) 285–318&lt;/ref&gt; Zato so Sovjeti po vojni množično preseljevali tudi Tatare.&lt;ref&gt;A. Bell-Fialkoff, A Brief History of Ethnic Cleansing. Foreign Affairs, 1993, 110–122&lt;/ref&gt; [[Vjačeslav Molotov]] je to odločitev utemeljil z besedami: »Dejstvo je, da smo med vojno prejemali poročila o množični izdaji. Bataljoni Kavkazijcev so nam nasprotovali na frontah in nas napadali od zadaj. Bilo je vprašanje življenja in smrti; ni bilo časa raziščite podrobnosti. Seveda so trpeli nedolžni. Vendar menim, da smo glede na okoliščine ravnali pravilno.&quot;&lt;ref&gt;Chuev, Feliks. Molotov Remembers. Chicago: I. R. Dee, 1993, p. 195&lt;/ref&gt; Zgodovinar [[Ian Gray]] piše: &quot;Nemci so do muslimanskih narodov vodili skoraj paternalistično politiko. Karačajci, Balkarci, Inguši, Čečeni, Kalmuki in Krimski Tatari so do neke mere kazali pronemške naklonjenosti. Šele nagel umik Nemcev s Kavkaza po [[Bitka za Stalingrad|bitki pri Stalingradu]] jim je preprečil organiziranje muslimanskega ljudstva za učinkovito protisovjetsko Nemci pa so se glasno hvalili, da so na Kavkazu za seboj pustili močno »peto kolono«.&lt;ref&gt;Grey, Ian. Stalin, Man of History. London: Weidenfeld and Nicolson, 1979, p. 373&lt;/ref&gt;

Povolški Nemci&lt;ref&gt;[http://www.volgagermans.net/volgagermans/Volga%20German%20Deportation.htm] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090806104429/http://www.volgagermans.net/volgagermans/Volga%20German%20Deportation.htm|date=6 August 2009}}&lt;/ref&gt; in drugih sedem (neslovanskih) narodnosti [[Krim (polotok)|Krima]]&lt;ref&gt;[http://www.euronet.nl/users/sota/statshist.html] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091015035819/http://www.euronet.nl/users/sota/statshist.html|date=15 October 2009}}&lt;/ref&gt;in severnega [[Kavkaz|Kavkaza]] so bili deportirani: Krimski Tatari, Kalmiki, Čečeni, Inguši, Balkarci, Karačajci in Mešketski Turki.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/3509933.stm|title=Europe &amp;#124; Remembering Stalin's deportations|work=BBC News|date=23 February 2004|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; Vsi krimski Tatari so bili 18. maja 1944 v obliki kolektivne kazni množično deportirani kot posebni naseljenci v [[Uzbekistan]] in druge oddaljene dele Sovjetske zveze. Po podatkih NKVD jih je v naslednjem letu in pol v izgnanstvu umrlo skoraj 20 %. Krimskotatarski aktivisti poročajo, da je ta številka skoraj 46 %.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Jean-Christophe Peuch|url=http://www.rferl.org/featuresarticle/2005/05/1350f316-420a-4a90-b42e-b59fe9fcc8e5.html|title=World War II – 60 Years After: For Victims of Stalin's Deportations, War Lives On|publisher=Rferl.org|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/not_in_website/syndication/monitoring/media_reports/1995670.stm|title=MEDIA REPORTS &amp;#124; Crimean Tatars mark wartime deportations|work=BBC News|date=18 May 2002|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; 

Druge manjšine, izseljene iz obalnega območja [[Črno morje|Črnega morja]], so [[Bolgari]], Krimski [[Grki]], [[Romuni]] in [[Armenci]].

Sovjetska zveza je deportirala tudi ljudi z okupiranih ozemelj, kot so baltske države, Poljska in ozemlja, ki so jih zasedli Nemci. Študija, ki jo je leta 1974 objavila nemška vlada, je ocenila število nemških civilnih žrtev zločinov med izgonom Nemcev po drugi svetovni vojni med letoma 1945 in 1948 na več kot 600.000, s približno 400.000 smrtnimi žrtvami na območjih vzhodno od [[Odra|Odre]] in [[Neisse]] (približno 120.000 v dejanjih neposrednega nasilja, večinoma s strani sovjetskih čet, pa tudi s strani Poljakov, 60.000 v poljskih in 40.000 v sovjetskih koncentracijskih taboriščih ali zaporih, večinoma zaradi lakote in bolezni, in 200.000 smrti med civilisti, deportiranimi na prisilno delo Nemcev v Sovjetsko zvezo), 130.000 na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] (od tega 100.000 v taboriščih) in 80.000 v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] (od tega 15.000 do 20.000 zaradi nasilja izven in v taboriščih ter 59.000 smrti zaradi lakote in bolezni v taboriščih).&lt;ref name=&quot;Erlebenisberichte 1989, pp. 402&quot;&gt;Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)&lt;/ref&gt;

Do januarja 1953 je v Kazahstanski sovjetski socialistični republiki prebivalo 988.373 posebnih naseljencev, vključno s 444.005 Nemci, 244.674 Čečeni, 95.241 Korejci, 80.844 Inguši in drugi. Kot posledica teh deportacij so Kazahstanci predstavljali le 30 % prebivalstva svoje matične republike.{{sfn|Pavlenko|2008|p=170}}

== Usmrtitve in deportacije v povojnem obdobju ==
[[Slika:Rumsiskes jurta.jpg|sličica|245x245_pik|Bivališče, značilno za nekatere deportirane v Sibirijo, v muzeju v Rumšiškėsu v Litvi.]]
Po koncu druge svetovne vojne je bilo nemško prebivalstvo Kaliningrajske oblasti, nekdanje Vzhodne Prusije, izgnano, prazno območje pa so ponovno naselili sovjetski državljani, predvsem Rusi.

Poljska in Sovjetska Ukrajina sta izvajali izmenjave prebivalstva; Poljaki, ki so prebivali vzhodno od vzpostavljene meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo, so bili deportirani na Poljsko (približno 2.100.000 ljudi), Ukrajinci, ki so prebivali zahodno od vzpostavljene meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo, pa so bili deportirani v Sovjetsko Ukrajino. Preselitev prebivalstva v sovjetsko Ukrajino je potekala od septembra 1944 do aprila 1946 (približno 450.000 ljudi). Nekaj ​​Ukrajincev (približno 200.000 ljudi) je bolj ali manj prostovoljno zapustilo jugovzhodno Poljsko (med leti 1944 in 1945).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.migrationeducation.org/13.0.html|title=MIGRATION CITIZENSHIP EDUCATION – Forced migration in the 20th century|publisher=Migrationeducation.org|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151021014423/http://www.migrationeducation.org/13.0.html|archive-date=21 October 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Politika deportacij po Stalinovi smrti ===
25. februarja 1956 je [[Nikita Hruščov]] v svojem govoru »[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]«, kjer je med drugim razkril Stalinove zločine, obsodil tudi deportacije kot kršitev [[Leninizem|leninističnih]] načel:&lt;blockquote&gt;Toliko bolj pošastna so dejanja, katerih pobudnik je bil Stalin in so kršitev osnovnih leninističnih načel nacionalne politike sovjetske države. Mislimo na množične deportacije celih narodov iz njihovih domačih krajev... Te deportacijske akcije niso narekovali nobeni vojaški premisleki. Tako je bila že konec leta 1943, ko je prišlo do trajnega preboja na frontah, ... sprejeta in izvršena odločitev o deportaciji vseh Karačajevcev z ozemlja, kjer so živeli. V istem obdobju, konec decembra 1943, je ista usoda doletela celotno prebivalstvo avtonomne republike Kalmik. Marca so bili vsi čečenski in inguški narodi deportirani in Čečensko-inguška avtonomna republika je bila likvidirana. Aprila 1944 so bili vsi Balkarci deportirani v daljne kraje z ozemlja Kalbino-Balkarske avtonomne republike, sama republika pa se je preimenovala v Avtonomno Kabardinsko republiko.&lt;/blockquote&gt;Po tajnem poročilu sovjetskega ministrstva za notranje zadeve iz decembra 1965 je bilo v letih 1940–1953 iz [[Moldavija|Moldavije]] deportiranih 46.000 ljudi, iz [[Belorusija|Belorusije]] 61.000, [[Ukrajina|Ukrajine]] 571.000, [[Litva|Litve]] 119.000, [[Latvija|Latvije]] 53.000 in [[Estonija|Estonije]] 33.000.{{sfn|Mawdsley|1998|p=73}} 

== Število žrtev ==
Število smrtnih žrtev, pripisanih deportiranim ljudem, ki so živeli v izgnanstvu, je precejšnje. Vzroki za tako demografsko katastrofo so v slabem podnebju Sibirije in Kazahstana, bolezni, podhranjenosti, delovnem izkoriščanju, ki je trajalo tudi do 12 ur na dan, pa tudi v pomanjkanju kakršnih koli ustreznih bivališč ali nastanitev za deportirane ljudi. Na splošno se domneva, da se število smrtnih žrtev, ki jih je povzročil ta selitveni preobrat, giblje od 800.000{{Sfn|Grieb|2014|p=930}} do 1.500.000.{{Sfn|Werth|2004|p=73}}

Delna dokumentacija v arhivih [[NKVD]] je pokazala, da je bila stopnja umrljivosti teh deportiranih etničnih skupin precejšnja. Mešketski Turki so imeli 14,6-odstotno stopnjo umrljivosti, Kalmiki 17,4-odstotno, prebivalci Krima 19,6-odstotno, medtem ko so imeli Čečeni, Inguši in drugi prebivalci severnega Kavkaza najvišjo stopnjo umrljivosti, ki je dosegla 23,7-odstotno.{{sfn|Buckley|Ruble|Hofmann|2008|p=207}} NKVD ni zabeležil prevelikega števila smrti za deportirane sovjetske Korejce, vendar se ocene njihove umrljivosti gibljejo od 10 %&lt;ref name=&quot;Gwangju&quot;&gt;{{cite news|work=[[Gwangju News]]|url=https://gwangjunewsgic.com/features/korea-in-the-world-uzbekistan/|title=Korea: In the World – Uzbekistan|date=10 October 2013|access-date=23 May 2021}}&lt;/ref&gt; do 16,3 %.{{sfn|Chang|2018|p=157}}

== Zgodovinski pogledi ==
Številni zgodovinarji, vključno z ruskim zgodovinarjem [[Pavel Polian|Pavlom Polianom{{sfn|Polian|2004|pp=125–126}}]] in litovsko sodelavko raziskovalke na univerzi Yale Violeto Davoliūtė,{{sfn|Davoliūtė|2014|p=29}} menijo, da so te množične deportacije civilistov zločin proti človeštvu. Pogosto jih opisujejo tudi kot sovjetsko etnično čiščenje.{{sfn|Morris|2004|p=751–766}}{{sfn|Kotljarchuk|2014|p=53}}{{Sfn|Ellman|2002|p=1159}} [[Terry Martin]] z univerze Harvard ugotavlja:&lt;blockquote&gt;... ista načela, ki so vodila sovjetsko izgradnjo naroda, so lahko vodila in so vodila do etničnega čiščenja in etničnega terorja nad omejenim naborom stigmatiziranih narodnosti, medtem ko so za večino nestigmatiziranih narodnosti ostale politike izgradnje države.&lt;/blockquote&gt;Nemški zgodovinar [[Philipp Ther]],{{Sfn|Ther|2014|p=118}} profesor [[Anthony James Joes]],{{Sfn|Joes|2010|p=357}} ameriški novinar [[Eric Margolis]],{{Sfn|Margolis|2008|p=277}} kanadski politolog [[Adam Jones]],{{Sfn|Jones|2016|p=203}} profesor islamske zgodovine na univerzi [[Massachusetts]],{{Sfn|Williams|2015|p=67}} [[Dartmouth Brian Glyn Williams]],{{Sfn|Fredholm|2000|p=315}} učenjaka [[Michael Fredholm]] in [[Fanny E. Bryan]] {{sfn|Bryan|1984|p=99}}sta prav tako obravnavala razselitev prebivalstva Čečenov in Ingušev kot zločin genocida. Nemški raziskovalni novinar [[Lutz Kleveman]] je deportacije Čečenov in Ingušev primerjal s &quot;počasnim genocidom&quot;.{{sfn|Kleveman|2002|p=87}}

12. decembra 2015 je ukrajinski parlament izdal resolucijo, s katero je deportacijo krimskih Tatarov priznal kot genocid in določil 18. maj kot &quot;Dan spomina na žrtve genocida nad Krimskimi Tatari.&quot;&lt;ref name=&quot;ukgeno&quot;&gt;[[Population transfer in the Soviet Union#Radio Free Europe|Radio Free Europe, 21 January 2016]]&lt;/ref&gt; Parlament Latvije je deportacijo krimskih Tatarov prav tako priznal za genocid.&lt;ref name=&quot;latgeno&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.saeima.lv/en/news/saeima-news/27891-foreign-affairs-committee-adopts-a-statement-on-the-75th-anniversary-of-deportation-of-crimean-tatars-recognising-the-event-as-genocide|title=Foreign Affairs Committee adopts a statement on the 75th anniversary of deportation of Crimean Tatars, recognising the event as genocide|date=24 April 2019|publisher=[[Saeima]]|access-date=11 May 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;latgeno2&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.rferl.org/a/latvian-lawmakers-label-1944-deportation-of-crimean-tatars-as-act-of-genocide/29933467.html|title=Latvian Lawmakers Label 1944 Deportation Of Crimean Tatars As Act Of Genocide|date=2019-05-09|website=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|access-date=2019-05-10}}&lt;/ref&gt; Enako je 6. junija 2019 storil litovski parlament.&lt;ref name=&quot;lithugenod&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.baltictimes.com/lithuanian_parliament_recognizes_soviet_crimes_against_crimean_tatars_as_genocide/|title=Lithuanian parliament recognizes Soviet crimes against Crimean Tatars as genocide|date=6 June 2019|newspaper=[[The Baltic Times]]|access-date=6 June 2019}}&lt;/ref&gt; Kanadski parlament je 10. junija 2019 sprejel predlog, s katerim je deportacijo krimskih Tatarov iz leta 1944 priznal kot genocid, ki ga je storil sovjetski diktator Stalin,&lt;ref name=&quot;canogeno&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.facebook.com/BorysWrz/posts/earlier-today-delivering-the-good-news-to-iconic-crimean-tatar-leader-mustafa-dz/10156820037778558/|archive-url=https://ghostarchive.org/iarchive/facebook/6713503557/10156820037778558|archive-date=2022-02-26|url-access=limited|title=Borys Wrzesnewskyj|website=[[Facebook]]}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ganoex&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.ukrweekly.com/uwwp/foreign-affairs-committee-passes-motion-by-wrzesnewskyj-on-crimean-tatar-genocide/|title=Foreign Affairs Committee passes motion by Wrzesnewskyj on Crimean Tatar genocide}}&lt;/ref&gt; in določil 18. maj za dan spomina na žrtve tega genocida. Deportacijo Čečenov in Ingušev je [[Evropski parlament]] leta 2004 priznal za genocid:&lt;ref name=&quot;Europarl&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.unpo.org/article/438|publisher=[[Unrepresented Nations and Peoples Organization]]|title=Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944|date=27 February 2004|access-date=23 May 2012|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120604125012/http://www.unpo.org/article/438|archive-date=4 June 2012|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;blockquote&gt;... meni, da deportacija celotnega čečenskega ljudstva v Srednjo Azijo 23. februarja 1944 po Stalinovem ukazu predstavlja dejanje genocida v smislu Četrte haaške konvencije iz leta 1907 in Konvencije o preprečevanju in zatiranju zločinov genocida, ki ga je Generalna skupščina ZN sprejela 9. decembra 1948.&lt;/blockquote&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.latvians.com/en/Reading/TheseNamesAccuse/ThNA-00-OurFamilies.php These Names Accuse (Soviet Deportations in Latvia)]
* [http://www.latvians.com/en/Reading/TheseNamesAccuse/ThNA-08-Appendix-1.php Baltic Deportation Instructions] – Full text, English
* [https://www.loc.gov/exhibits/archives/depo.html DEPORTATIONS] Revelations from the Russian Archives at the [[:en:Library_of_Congress|Library of Congress]]
* [http://www.unpo.org/article.php?id=438 Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944]
* [http://findarticles.com/p/articles/mi_m3955/is_n8_v48/ai_19298459/pg_3 The scale and nature of German and Soviet repression and mass killings, 1930–45]
* [https://web.archive.org/web/20160303205122/http://demoscope.ru/weekly/2004/0147/biblio01.php Эдиев Д.М. Демографические потери депортированных народов СССР. Ставрополь, 2003]
* [http://tadeuszromer.com/ Polish deportees in the USSR] List compiled in 1941 by [[:en:Tadeusz_Romer|Tadeusz Romer]], the Polish ambassador to Japan

[[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Politična represija]]
[[Kategorija:Zločini proti človeštvu]]</text>
      <sha1>cx50iy9m59i7wh8aru3w033x2vfrtwl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748459</id>
      <parentid>5748458</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:06:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30809" xml:space="preserve">'''Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi''' je izvajala vlada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] od leta 1930 do 1952 po naročilu sovjetskega voditelja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] in pod vodstvom uradnika [[NKVD]] [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentija Berije]]. Razvrsti se lahko v naslednje široke kategorije: deportacije »protisovjetskih« kategorij prebivalstva (pogosto označenih za »sovražnike delavstva«), deportacije celotnih narodov, selitev delovne sile in organizirane migracije v nasprotnih smereh za zapolnitev etnično očiščenih ozemelj. [[Dekulakizacija]] je bil prvi dogodek, kjer je bil deportiran ves razred, medtem ko je deportacija sovjetskih [[Korejci|Korejcev]] leta 1937 pomenila posebne etnične deportacije celotne narodnosti.&lt;ref name=&quot;ellman&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Ellman|first=Michael|year=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|volume=54|issue=7|pages=1151–1172|doi=10.1080/0966813022000017177|jstor=826310|archive-url=https://web.archive.org/web/20180427044908/https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|archive-date=27 April 2018|journal=Europe-Asia Studies|url-status=dead|s2cid=43510161}}&lt;/ref&gt;

{{Infopolje Napad na civiliste|title=Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|image=Karte Entkulakisierung.png|caption=Glavni tokovi prisilnega preseljevanja med [[Dekulakizacija|dekulakizacijo]] (1930-1931)|perpetrators=[[Josif Stalin]], [[NKVD]], [[Lavrentij Berija]]|date=1930–1952|location=[[Sovjetska zveza]] in okupirana sovjetska ozemlja|victims=800.000–1.500.000}}

V večini primerov so bili cilji premalo poseljena oddaljena območja. To vključuje deportacije nesovjetskih državljanov iz držav zunaj ZSSR v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Ocenjuje se, da so prisilne razselitve skupno prizadele vsaj 6 milijonov ljudi.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Werth|first=Nicolas|title=Stalinism and Nazism: History and Memory Compared|editor-first1=Henry|editor-last1=Rousso|editor-first2=Richard Joseph|editor-last2=Golsan|publisher=University of Nebraska Press|year=2004|lccn=2003026805|isbn=9780803290006|chapter=Strategies of Violence in the Stalinist USSR|chapter-url=https://books.google.com/books?id=CIt7fMp30sAC&amp;pg=PA73}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Poljan|first=Pavel|year=2004|title=Against Their Will: The History and Geography of Forced Migrations in the USSR|location=Budapest|publisher=Central European University Press|isbn=978-9-639-24168-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rosefielde83&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Red Holocaust|last=Rosefielde|first=Steven|year=2009|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-77757-5|page=[https://archive.org/details/redholocaust00rose/page/n101 83]}}&lt;/ref&gt; Od tega je bilo v letih 1930–1931 razseljenih 1,8 milijona kulakov, v letih 1932–39 1,0 milijona kmetov in etničnih manjšin, v letih 1940–52 pa približno 3,5 milijona pripadnikov etničnih manjšin.&lt;ref name=&quot;ellman&quot; /&gt;

V sovjetskih arhivih je zabeleženih 390.000 smrtnih žrtev med prisilno razselitvijo kulakov in do 400.000 smrti oseb, deportiranih v prisilna naselja v štiridesetih letih 20. stoletja;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Pohl|first=J. Otto|title=The Stalinist Penal System|date=1997|publisher=McFarland|isbn=0786403365}}&lt;/ref&gt; po drugi strani zgodovinar Nicolas Werth skupno število ljudi, ki so umrli zaradi deportacij, ocenjuje na 1 do 1,5 milijona.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Sodobni zgodovinarji te deportacije označujejo kot [[zločin proti človeštvu]] in etnično preganjanje. Dvoje deportacij z najvišjo stopnjo umrljivosti, deportacijo [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]] ter deportacijo [[Čečenija|Čečenov]] in [[Ingušetija|Ingušev]], so [[Ukrajina]], tri druge države in [[Evropski parlament]] priznala kot [[genocid]].&lt;ref name=&quot;Rosefielde83&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;europarl&quot;&gt;[http://www.unpo.org/article/438 UNPO: Chechnya: European Parliament recognizes the genocide of the Chechen People in 1944]&lt;/ref&gt; 26. aprila 1991 je Vrhovni sovjet [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]] pod vodstvom predsednika [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] sprejel zakon o rehabilitaciji zatiranih narodov, katere 2. člen je vse množične deportacije obsodil kot »Stalinovo politiko klevetanja in genocida«.&lt;ref name=&quot;perovic&quot;&gt;{{cite book|title=Perovic, Jeronim (2018). From Conquest to Deportation: The North Caucasus under Russian Rule. Oxford University Press. ISBN 9780190934675. OCLC 1083957407.|pages=320|isbn=9780190934675|url=https://books.google.com/books?id=O19gDwAAQBAJ&amp;pg=PA320|last1=Perovic|first1=Jeronim|date=June 2018}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska zveza je izvajala tudi razselitve na okupiranih ozemljih, pri čemer je med deportacijami, poboji ter internacijami in prisilnim delom v taboriščih umrlo več kot 50.000 ljudi iz [[Baltske države|baltskih držav]] in 300.000 do 360.000 izgnanih [[Nemci|Nemcev]] iz vzhodne Evrope.&lt;ref name=&quot;Erlebenisberichte 1989, pp. 40&quot;&gt;Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)&lt;/ref&gt;

== Deportacije družbenih skupin ==
[[Kulaki]] so bili skupina razmeroma premožnih kmetov in so uporabljali ta izraz razrednega sistema v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]], Sovjetski Rusiji in zgodnji Sovjetski zvezi. Bili so najštevilčnejša skupina, ki jo je izgnala Sovjetska zveza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://gulaghistory.org/exhibits/nps/onlineexhibit/stalin/crimes.php|title=Gulag: Soviet Forced Labor Camps and the Struggle for Freedom|publisher=Gulaghistory.org|access-date=17 February 2015|archive-date=5 November 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071105114641/http://gulaghistory.org/exhibits/nps/onlineexhibit/stalin/crimes.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Preseljevanje ljudi, ki so bili uradno označeni za kulake, se je nadaljevalo do začetka leta 1950, vključno z več večjimi skupinami: 5. septembra 1951 je sovjetska vlada ukazala deportacijo kulakov iz Litovske SSR zaradi &quot;sovražnih dejanj proti kolhozom&quot;, kar je bila ena zadnjih preselitev tiste družbene skupine.{{sfn|Bugay|1996|p=166}}

Veliko število kulakov, ne glede na njihovo narodnost, je bilo preseljenih v [[Sibirija|Sibirijo]] in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]]. Po podatkih iz sovjetskih arhivov, ki so bili objavljeni leta 1990, je bilo v letih 1930 in 1931 v delovne kolonije in taborišča poslanih 1.803.392 ljudi, na cilj pa jih je prišlo le 1.317.022. Deportacije v manjšem obsegu so se nadaljevale po letu 1931. Število kulakov in njihovih sorodnikov, ki so umrli v delovnih kolonijah od leta 1932 do 1940, je bilo 389.521.&lt;ref&gt;[http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090114220819/http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html|date=14 January 2009}}&lt;/ref&gt; Skupno število deportiranih je sporno. Previdne ocene predpostavljajo, da je bilo deportiranih 1.679.528–1.803.392 ljudi, medtem ko najvišje ocene pravijo,{{Sfn|Viola|2007|p=32}} da je bilo do leta 1937 deportiranih 15 milijonov kulakov in njihovih družin ter da je med deportacijo veliko ljudi umrlo, vendar celotno število ni znano.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite book|title=Stalin: The Court of the Red Tsar|last=Sebag Montefiore|first=Simon|publisher=W&amp;N|year=2014|isbn=978-1780228358|pages=84|quote=By 1937, 18,5 million were collevtivized but there were now only 19.9 million households: 5.7 million households, perhaps 15 million persons, had been deported, many of them dead}}&lt;/ref&gt;

== Operacije proti etničnim manjšinam ==
[[Slika:Soviet occupation of Bessarabia and Northern Bukovina 03.jpg|sličica|258x258_pik|Vlak z deportiranimi romunskimi begunci po sovjetski aneksiji Besarabije.]]
V tridesetih letih 20. stoletja se je kategorizacija tako imenovanih sovražnikov ljudstva premaknila z običajnih [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninističnih]], razrednih izrazov, kot je kulak, na etnične.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998}}.&lt;/ref&gt; Delna odstranitev potencialno problematičnih etničnih skupin je bila tehnika, ki jo je dosledno uporabljal sovjetski diktator [[Josif Stalin]] med svojim vladanjem:&lt;ref&gt;{{Harvnb|Pohl|1999}}.&lt;/ref&gt; samo med letoma 1935 in 1938 je bilo deportiranih vsaj deset različnih narodnosti.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998|p=815}}. Poles, Germans, Finns, Estonians, Latvians, Koreans, Italians, Chinese, Kurds, and Iranians.&lt;/ref&gt; [[Operacija Barbarossa|Nemška invazija na Sovjetsko zvezo]] leta 1941 je povzročila množično stopnjevanje sovjetskega etničnega čiščenja.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998|p=820}}.&lt;/ref&gt;

Deportacija [[Korejci|Korejcev]] v Sovjetski zvezi, prvotno načrtovana leta 1926, sprožena leta 1930 in izvedena leta 1937, je bila prva množična selitev celotne narodnosti v Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;{{cite book|author=J. Otto Pohl|title=Ethnic Cleansing in the USSR, 1937–1949|url=https://books.google.com/books?id=SnLANpCfDn4C|year=1999|publisher=Greenwood Press|isbn=978-0-313-30921-2|pages=9–20}}&lt;/ref&gt; Skoraj vsa sovjetska populacija etničnih Korejcev (171.781 oseb) je bila oktobra 1937 prisilno preseljena z ruskega [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]] na nenaseljena območja Kazaške SSR in Uzbekistanske SSR.&lt;ref&gt;[http://www.novayagazeta.ru/data/2009/063/22.html First deportation and the &quot;Effective manager&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090620231557/http://www.novayagazeta.ru/data/2009/063/22.html|date=20 June 2009}}, [[Novaya gazeta]], by [[Pavel Polian|Pavel Polyan]] and Nikolai Pobol&lt;/ref&gt;

Če pogledamo celotno obdobje Stalinove vladavine, lahko naštejemo deportirane manjšine: [[Poljaki|Poljake]] (1939–1941 in 1944–1945), Kolske [[Norvežani|Norvežane]] (1940–1942), [[Romuni|Romune]] (1941 in 1944–1953), [[Estonci|Estonce]], [[Latvijci|Latvijce]] in [[Litovci|Litovce]] (1941 in 1945), Povolški [[Nemci]] (1941–1945), Ingrijski [[Finci]] (1929–1931 in 1935–1939), Finci v Kareliji (1940–1941, 1944), Krimski [[Tatari]], Krimski [[Grki]] (1944) in Kavkaški Grki (1949–50), [[Kalmiki]], [[Balkarci]], Krimski [[Italijani]], [[Karačajci]], mešketski [[Turki]], [[Karapapaki]], daljnovzhodni [[Korejci]] (1937), [[Čečeni]] in [[Inguši]] (1944). Tik pred, med in takoj po drugi svetovni vojni je Stalin izvedel vrsto deportacij velikega obsega, ki so močno vplivale na etnični zemljevid Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|author=Stephen Wheatcroft|publisher=Sovietinfo.tripod.com|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; Ocenjuje se, da je bilo med letoma 1941 in 1949 skoraj 3,3 milijona deportiranih v [[Sibirija|Sibirijo]] in srednjeazijske republike.&lt;ref&gt;{{cite book|author=Philip Boobbyer|title=The Stalin Era|url=https://books.google.com/books?id=lYMsIE5KjmMC&amp;pg=PA130|year=2000|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-415-18298-0|page=130}}&lt;/ref&gt; Po nekaterih ocenah je do 43 % preseljenega prebivalstva umrlo zaradi  bolezni in podhranjenosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.hawaii.edu/powerkills/USSR.TAB1B.GIF|format=GIF|title=Table 1B : Soviet Transit, Camp and Deportation Death Rates|publisher=Hawaii.edu|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Zahodne aneksije in deportacije 1939—1941 ===
[[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Sovjetski predsednik Josif Stalin in poveljnik NKVD Lavrentij Berija. Oba sta bila odgovorna za množične deportacije etničnih manjšin.]]
Po [[Poljska kampanja (1939)|sovjetski invaziji na Poljsko]], ki je sledila po uspešni nemški invaziji, ki je zaznamovala začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1939, je Sovjetska zveza priključila vzhodne dele okupirane Poljske. V letih 1939–1941 je sovjetski režim deportiral 1,45 milijona ljudi, ki so živeli na priključenih ozemljih. Po podatkih poljskih zgodovinarjev je bilo 63,1 % teh ljudi Poljakov in 7,4 % [[Judje|Judov]].&lt;ref&gt;Poland's Holocaust, Tadeusz Piotrowski, 1998 {{ISBN|0-7864-0371-3}}, P.14&lt;/ref&gt; Prej je veljalo, da je okoli 1,0 milijon poljskih državljanov umrlo v rokah Sovjetov,&lt;ref&gt;Franciszek Proch, Poland's Way of the Cross, New York 1987 P.146&lt;/ref&gt; nedavno pa poljski zgodovinarji, ki temeljijo predvsem na poizvedbah v sovjetskih arhivih, ocenjujejo število smrtnih žrtev na približno 350.000 ljudi, deportiranih v letih 1939–1945.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.projectinposterum.org/docs/european_WWII_casualties.htm|title=European WWII Casualties|publisher=Project InPosterum|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.warsawuprising.com/paper/wrobel2.htm|title=Piotr Wrobel. The Devil's Playground: Poland in World War II|publisher=Warsawuprising.com|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;

Enako je sledilo v baltskih republikah [[Latvija|Latviji]], [[Litva|Litvi]] in ​​[[Estonija|Estoniji]].&lt;ref&gt;[http://www.am.gov.lv/en/latvia/History-of-Occupation/briefing-paper4/] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070709020049/http://www.am.gov.lv/en/latvia/History-of-Occupation/briefing-paper4/|date=9 July 2007}}&lt;/ref&gt; Ocenjuje se, da je bilo v letih 1940–1953 iz [[Baltik|Baltika]] deportiranih več kot 200.000 ljudi. Poleg tega so jih najmanj 75.000 poslali v koncentracijska taborišča [[Gulag]]. 10 % celotne odrasle baltske populacije je bilo deportiranih ali poslanih v taborišča za prisilno delo.&lt;ref&gt;[http://www.ahtg.net/TpA/baltstat.html]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090420175950/http://www.ahtg.net/TpA/baltstat.html|date=20 April 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|title=Taigi veebimüük &amp;#124; Taig.ee|publisher=Rel.ee|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20010301223347/http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|archive-date=1 March 2001}}&lt;/ref&gt; Leta 1989 so domači Latvijci predstavljali le 52 % prebivalstva svoje države. V Estoniji je bila številka 62 %.&lt;ref&gt;Laar, M. (2009). The Power of Freedom. Central and Eastern Europe after 1945. Centre for European Studies, p. 36. {{ISBN|978-9949-18-858-1}}&lt;/ref&gt; V Litvi je bil položaj boljši, ker so se migranti, poslani v to državo, dejansko preselili na nekdanje območje [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]], ki v nasprotju s prvotnimi načrti nikoli ni postalo del Litve.&lt;ref&gt;Misiunas, Romuald J. and Rein Taagepera. (1983). Baltic States: The Years of Dependence, 1940–1980. University of California Press. Hurst and Berkeley.&lt;/ref&gt;

Podobno so bili [[Romuni]] iz regije [[Chernivtsi]] in [[Moldavija|Moldavije]] deportirani v velikem številu, ki se giblje od 200.000 do 400.000.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.east-west-wg.org/cst/cst-mold/bessara.html|title=east-west-wg.org|publisher=east-west-wg.org|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140913005040/http://www.east-west-wg.org/cst/cst-mold/bessara.html|archive-date=13 September 2014}}&lt;/ref&gt; 

=== Druga svetovna vojna 1941—1945 ===
[[Slika:Iš Lietuvos į Dalstrojų.png|sličica|273x273_pik|Pot ljudi, deportiranih iz [[Litva|Litve]] v oddaljene regije Daljnega vzhoda, oddaljene do 9700 km.]]
Med drugo svetovno vojno, zlasti v letih 1943–44, je sovjetska vlada izvedla vrsto deportacij. Približno 1,9 milijona ljudi je bilo izgnanih v Sibirijo in srednjeazijske republike. Uradna razloga za te deportacije sta bila veleizdajalska kolaboracija z okupatorskimi Nemci in protisovjetski upor. Od približno 183.000 krimskih Tatarov jih je 20.000 ali 10 % celotnega prebivalstva služilo v nemških bataljonih.&lt;ref&gt;Alexander Statiev, &quot;The Nature of Anti-Soviet Armed Resistance, 1942–44&quot;, ''[[Kritika (journal)|Kritika]]: Explorations in Russian and Eurasian History'' (Spring 2005) 285–318&lt;/ref&gt; Zato so Sovjeti po vojni množično preseljevali tudi Tatare.&lt;ref&gt;A. Bell-Fialkoff, A Brief History of Ethnic Cleansing. Foreign Affairs, 1993, 110–122&lt;/ref&gt; [[Vjačeslav Molotov]] je to odločitev utemeljil z besedami: »Dejstvo je, da smo med vojno prejemali poročila o množični izdaji. Bataljoni Kavkazijcev so nam nasprotovali na frontah in nas napadali od zadaj. Bilo je vprašanje življenja in smrti; ni bilo časa raziščite podrobnosti. Seveda so trpeli nedolžni. Vendar menim, da smo glede na okoliščine ravnali pravilno.&quot;&lt;ref&gt;Chuev, Feliks. Molotov Remembers. Chicago: I. R. Dee, 1993, p. 195&lt;/ref&gt; Zgodovinar [[Ian Gray]] piše: &quot;Nemci so do muslimanskih narodov vodili skoraj paternalistično politiko. Karačajci, Balkarci, Inguši, Čečeni, Kalmuki in Krimski Tatari so do neke mere kazali pronemške naklonjenosti. Šele nagel umik Nemcev s Kavkaza po [[Bitka za Stalingrad|bitki pri Stalingradu]] jim je preprečil organiziranje muslimanskega ljudstva za učinkovito protisovjetsko Nemci pa so se glasno hvalili, da so na Kavkazu za seboj pustili močno »peto kolono«.&lt;ref&gt;Grey, Ian. Stalin, Man of History. London: Weidenfeld and Nicolson, 1979, p. 373&lt;/ref&gt;

Povolški Nemci&lt;ref&gt;[http://www.volgagermans.net/volgagermans/Volga%20German%20Deportation.htm] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090806104429/http://www.volgagermans.net/volgagermans/Volga%20German%20Deportation.htm|date=6 August 2009}}&lt;/ref&gt; in drugih sedem (neslovanskih) narodnosti [[Krim (polotok)|Krima]]&lt;ref&gt;[http://www.euronet.nl/users/sota/statshist.html] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091015035819/http://www.euronet.nl/users/sota/statshist.html|date=15 October 2009}}&lt;/ref&gt;in severnega [[Kavkaz|Kavkaza]] so bili deportirani: Krimski Tatari, Kalmiki, Čečeni, Inguši, Balkarci, Karačajci in Mešketski Turki.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/3509933.stm|title=Europe &amp;#124; Remembering Stalin's deportations|work=BBC News|date=23 February 2004|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; Vsi krimski Tatari so bili 18. maja 1944 v obliki kolektivne kazni množično deportirani kot posebni naseljenci v [[Uzbekistan]] in druge oddaljene dele Sovjetske zveze. Po podatkih NKVD jih je v naslednjem letu in pol v izgnanstvu umrlo skoraj 20 %. Krimskotatarski aktivisti poročajo, da je ta številka skoraj 46 %.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Jean-Christophe Peuch|url=http://www.rferl.org/featuresarticle/2005/05/1350f316-420a-4a90-b42e-b59fe9fcc8e5.html|title=World War II – 60 Years After: For Victims of Stalin's Deportations, War Lives On|publisher=Rferl.org|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/not_in_website/syndication/monitoring/media_reports/1995670.stm|title=MEDIA REPORTS &amp;#124; Crimean Tatars mark wartime deportations|work=BBC News|date=18 May 2002|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; 

Druge manjšine, izseljene iz obalnega območja [[Črno morje|Črnega morja]], so [[Bolgari]], Krimski [[Grki]], [[Romuni]] in [[Armenci]].

Sovjetska zveza je deportirala tudi ljudi z okupiranih ozemelj, kot so baltske države, Poljska in ozemlja, ki so jih zasedli Nemci. Študija, ki jo je leta 1974 objavila nemška vlada, je ocenila število nemških civilnih žrtev zločinov med izgonom Nemcev po drugi svetovni vojni med letoma 1945 in 1948 na več kot 600.000, s približno 400.000 smrtnimi žrtvami na območjih vzhodno od [[Odra|Odre]] in [[Neisse]] (približno 120.000 v dejanjih neposrednega nasilja, večinoma s strani sovjetskih čet, pa tudi s strani Poljakov, 60.000 v poljskih in 40.000 v sovjetskih koncentracijskih taboriščih ali zaporih, večinoma zaradi lakote in bolezni, in 200.000 smrti med civilisti, deportiranimi na prisilno delo Nemcev v Sovjetsko zvezo), 130.000 na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] (od tega 100.000 v taboriščih) in 80.000 v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] (od tega 15.000 do 20.000 zaradi nasilja izven in v taboriščih ter 59.000 smrti zaradi lakote in bolezni v taboriščih).&lt;ref name=&quot;Erlebenisberichte 1989, pp. 402&quot;&gt;Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)&lt;/ref&gt;

Do januarja 1953 je v Kazahstanski sovjetski socialistični republiki prebivalo 988.373 posebnih naseljencev, vključno s 444.005 Nemci, 244.674 Čečeni, 95.241 Korejci, 80.844 Inguši in drugi. Kot posledica teh deportacij so Kazahstanci predstavljali le 30 % prebivalstva svoje matične republike.{{sfn|Pavlenko|2008|p=170}}

== Usmrtitve in deportacije v povojnem obdobju ==
[[Slika:Rumsiskes jurta.jpg|sličica|245x245_pik|Bivališče, značilno za nekatere deportirane v Sibirijo, v muzeju v Rumšiškėsu v Litvi.]]
Po koncu druge svetovne vojne je bilo nemško prebivalstvo Kaliningrajske oblasti, nekdanje Vzhodne Prusije, izgnano, prazno območje pa so ponovno naselili sovjetski državljani, predvsem Rusi.

Poljska in Sovjetska Ukrajina sta izvajali izmenjave prebivalstva; Poljaki, ki so prebivali vzhodno od vzpostavljene meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo, so bili deportirani na Poljsko (približno 2.100.000 ljudi), Ukrajinci, ki so prebivali zahodno od vzpostavljene meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo, pa so bili deportirani v Sovjetsko Ukrajino. Preselitev prebivalstva v sovjetsko Ukrajino je potekala od septembra 1944 do aprila 1946 (približno 450.000 ljudi). Nekaj ​​Ukrajincev (približno 200.000 ljudi) je bolj ali manj prostovoljno zapustilo jugovzhodno Poljsko (med leti 1944 in 1945).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.migrationeducation.org/13.0.html|title=MIGRATION CITIZENSHIP EDUCATION – Forced migration in the 20th century|publisher=Migrationeducation.org|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151021014423/http://www.migrationeducation.org/13.0.html|archive-date=21 October 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Politika deportacij po Stalinovi smrti ===
25. februarja 1956 je [[Nikita Hruščov]] v svojem govoru »[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]«, kjer je med drugim razkril Stalinove zločine, obsodil tudi deportacije kot kršitev [[Leninizem|leninističnih]] načel:&lt;blockquote&gt;Toliko bolj pošastna so dejanja, katerih pobudnik je bil Stalin in so kršitev osnovnih leninističnih načel nacionalne politike sovjetske države. Mislimo na množične deportacije celih narodov iz njihovih domačih krajev... Te deportacijske akcije niso narekovali nobeni vojaški premisleki. Tako je bila že konec leta 1943, ko je prišlo do trajnega preboja na frontah, ... sprejeta in izvršena odločitev o deportaciji vseh Karačajevcev z ozemlja, kjer so živeli. V istem obdobju, konec decembra 1943, je ista usoda doletela celotno prebivalstvo avtonomne republike Kalmik. Marca so bili vsi čečenski in inguški narodi deportirani in Čečensko-inguška avtonomna republika je bila likvidirana. Aprila 1944 so bili vsi Balkarci deportirani v daljne kraje z ozemlja Kalbino-Balkarske avtonomne republike, sama republika pa se je preimenovala v Avtonomno Kabardinsko republiko.&lt;/blockquote&gt;Po tajnem poročilu sovjetskega ministrstva za notranje zadeve iz decembra 1965 je bilo v letih 1940–1953 iz [[Moldavija|Moldavije]] deportiranih 46.000 ljudi, iz [[Belorusija|Belorusije]] 61.000, [[Ukrajina|Ukrajine]] 571.000, [[Litva|Litve]] 119.000, [[Latvija|Latvije]] 53.000 in [[Estonija|Estonije]] 33.000.{{sfn|Mawdsley|1998|p=73}} 

== Število žrtev ==
Število smrtnih žrtev, pripisanih deportiranim ljudem, ki so živeli v izgnanstvu, je precejšnje. Vzroki za tako demografsko katastrofo so v slabem podnebju Sibirije in Kazahstana, bolezni, podhranjenosti, delovnem izkoriščanju, ki je trajalo tudi do 12 ur na dan, pa tudi v pomanjkanju kakršnih koli ustreznih bivališč ali nastanitev za deportirane ljudi. Na splošno se domneva, da se število smrtnih žrtev, ki jih je povzročil ta selitveni preobrat, giblje od 800.000{{Sfn|Grieb|2014|p=930}} do 1.500.000.{{Sfn|Werth|2004|p=73}}

Delna dokumentacija v arhivih [[NKVD]] je pokazala, da je bila stopnja umrljivosti teh deportiranih etničnih skupin precejšnja. Mešketski Turki so imeli 14,6-odstotno stopnjo umrljivosti, Kalmiki 17,4-odstotno, prebivalci Krima 19,6-odstotno, medtem ko so imeli Čečeni, Inguši in drugi prebivalci severnega Kavkaza najvišjo stopnjo umrljivosti, ki je dosegla 23,7-odstotno.{{sfn|Buckley|Ruble|Hofmann|2008|p=207}} NKVD ni zabeležil prevelikega števila smrti za deportirane sovjetske Korejce, vendar se ocene njihove umrljivosti gibljejo od 10 %&lt;ref name=&quot;Gwangju&quot;&gt;{{cite news|work=[[Gwangju News]]|url=https://gwangjunewsgic.com/features/korea-in-the-world-uzbekistan/|title=Korea: In the World – Uzbekistan|date=10 October 2013|access-date=23 May 2021}}&lt;/ref&gt; do 16,3 %.{{sfn|Chang|2018|p=157}}

== Zgodovinski pogledi ==
Številni zgodovinarji, vključno z ruskim zgodovinarjem [[Pavel Polian|Pavlom Polianom{{sfn|Polian|2004|pp=125–126}}]] in litovsko sodelavko raziskovalke na univerzi Yale Violeto Davoliūtė,{{sfn|Davoliūtė|2014|p=29}} menijo, da so te množične deportacije civilistov zločin proti človeštvu. Pogosto jih opisujejo tudi kot sovjetsko etnično čiščenje.{{sfn|Morris|2004|p=751–766}}{{sfn|Kotljarchuk|2014|p=53}}{{Sfn|Ellman|2002|p=1159}} [[Terry Martin]] z univerze Harvard ugotavlja:&lt;blockquote&gt;... ista načela, ki so vodila sovjetsko izgradnjo naroda, so lahko vodila in so vodila do etničnega čiščenja in etničnega terorja nad omejenim naborom stigmatiziranih narodnosti, medtem ko so za večino nestigmatiziranih narodnosti ostale politike izgradnje države.&lt;/blockquote&gt;Nemški zgodovinar [[Philipp Ther]],{{Sfn|Ther|2014|p=118}} profesor [[Anthony James Joes]],{{Sfn|Joes|2010|p=357}} ameriški novinar [[Eric Margolis]],{{Sfn|Margolis|2008|p=277}} kanadski politolog [[Adam Jones]],{{Sfn|Jones|2016|p=203}} profesor islamske zgodovine na univerzi [[Massachusetts]],{{Sfn|Williams|2015|p=67}} [[Dartmouth Brian Glyn Williams]],{{Sfn|Fredholm|2000|p=315}} učenjaka [[Michael Fredholm]] in [[Fanny E. Bryan]] {{sfn|Bryan|1984|p=99}}sta prav tako obravnavala razselitev prebivalstva Čečenov in Ingušev kot zločin genocida. Nemški raziskovalni novinar [[Lutz Kleveman]] je deportacije Čečenov in Ingušev primerjal s &quot;počasnim genocidom&quot;.{{sfn|Kleveman|2002|p=87}}

12. decembra 2015 je ukrajinski parlament izdal resolucijo, s katero je deportacijo krimskih Tatarov priznal kot genocid in določil 18. maj kot &quot;Dan spomina na žrtve genocida nad Krimskimi Tatari.&quot;&lt;ref name=&quot;ukgeno&quot;&gt;[[Population transfer in the Soviet Union#Radio Free Europe|Radio Free Europe, 21 January 2016]]&lt;/ref&gt; Parlament Latvije je deportacijo krimskih Tatarov prav tako priznal za genocid.&lt;ref name=&quot;latgeno&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.saeima.lv/en/news/saeima-news/27891-foreign-affairs-committee-adopts-a-statement-on-the-75th-anniversary-of-deportation-of-crimean-tatars-recognising-the-event-as-genocide|title=Foreign Affairs Committee adopts a statement on the 75th anniversary of deportation of Crimean Tatars, recognising the event as genocide|date=24 April 2019|publisher=[[Saeima]]|access-date=11 May 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;latgeno2&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.rferl.org/a/latvian-lawmakers-label-1944-deportation-of-crimean-tatars-as-act-of-genocide/29933467.html|title=Latvian Lawmakers Label 1944 Deportation Of Crimean Tatars As Act Of Genocide|date=2019-05-09|website=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|access-date=2019-05-10}}&lt;/ref&gt; Enako je 6. junija 2019 storil litovski parlament.&lt;ref name=&quot;lithugenod&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.baltictimes.com/lithuanian_parliament_recognizes_soviet_crimes_against_crimean_tatars_as_genocide/|title=Lithuanian parliament recognizes Soviet crimes against Crimean Tatars as genocide|date=6 June 2019|newspaper=[[The Baltic Times]]|access-date=6 June 2019}}&lt;/ref&gt; Kanadski parlament je 10. junija 2019 sprejel predlog, s katerim je deportacijo krimskih Tatarov iz leta 1944 priznal kot genocid, ki ga je storil sovjetski diktator Stalin,&lt;ref name=&quot;canogeno&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.facebook.com/BorysWrz/posts/earlier-today-delivering-the-good-news-to-iconic-crimean-tatar-leader-mustafa-dz/10156820037778558/|archive-url=https://ghostarchive.org/iarchive/facebook/6713503557/10156820037778558|archive-date=2022-02-26|url-access=limited|title=Borys Wrzesnewskyj|website=[[Facebook]]}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ganoex&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.ukrweekly.com/uwwp/foreign-affairs-committee-passes-motion-by-wrzesnewskyj-on-crimean-tatar-genocide/|title=Foreign Affairs Committee passes motion by Wrzesnewskyj on Crimean Tatar genocide}}&lt;/ref&gt; in določil 18. maj za dan spomina na žrtve tega genocida. Deportacijo Čečenov in Ingušev je [[Evropski parlament]] leta 2004 priznal za genocid:&lt;ref name=&quot;Europarl&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.unpo.org/article/438|publisher=[[Unrepresented Nations and Peoples Organization]]|title=Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944|date=27 February 2004|access-date=23 May 2012|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120604125012/http://www.unpo.org/article/438|archive-date=4 June 2012|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;blockquote&gt;... meni, da deportacija celotnega čečenskega ljudstva v Srednjo Azijo 23. februarja 1944 po Stalinovem ukazu predstavlja dejanje genocida v smislu Četrte haaške konvencije iz leta 1907 in Konvencije o preprečevanju in zatiranju zločinov genocida, ki ga je Generalna skupščina ZN sprejela 9. decembra 1948.&lt;/blockquote&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.latvians.com/en/Reading/TheseNamesAccuse/ThNA-00-OurFamilies.php These Names Accuse (Soviet Deportations in Latvia)]
* [http://www.latvians.com/en/Reading/TheseNamesAccuse/ThNA-08-Appendix-1.php Baltic Deportation Instructions] – Full text, English
* [https://www.loc.gov/exhibits/archives/depo.html DEPORTATIONS] Revelations from the Russian Archives at the [[:en:Library_of_Congress|Library of Congress]]
* [http://www.unpo.org/article.php?id=438 Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944]
* [http://findarticles.com/p/articles/mi_m3955/is_n8_v48/ai_19298459/pg_3 The scale and nature of German and Soviet repression and mass killings, 1930–45]
* [https://web.archive.org/web/20160303205122/http://demoscope.ru/weekly/2004/0147/biblio01.php Эдиев Д.М. Демографические потери депортированных народов СССР. Ставрополь, 2003]
* [http://tadeuszromer.com/ Polish deportees in the USSR] List compiled in 1941 by [[:en:Tadeusz_Romer|Tadeusz Romer]], the Polish ambassador to Japan

[[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Politična represija]]
[[Kategorija:Zločini proti človeštvu]]</text>
      <sha1>2d2m579jig224otc3ifnrxzc5ex41qs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748462</id>
      <parentid>5748459</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:07:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30810" xml:space="preserve">'''Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi''' je izvajala vlada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] od leta 1930 do 1952 po naročilu sovjetskega voditelja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] in pod vodstvom uradnika [[NKVD]] [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentija Berije]]. Razvrsti se lahko v naslednje široke kategorije: deportacije »protisovjetskih« kategorij prebivalstva (pogosto označenih za »sovražnike delavstva«), deportacije celotnih narodov, selitev delovne sile in organizirane migracije v nasprotnih smereh za zapolnitev etnično očiščenih ozemelj. [[Dekulakizacija]] je bil prvi dogodek, kjer je bil deportiran ves razred, medtem ko je deportacija sovjetskih [[Korejci|Korejcev]] leta 1937 pomenila posebne etnične deportacije celotne narodnosti.&lt;ref name=&quot;ellman&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Ellman|first=Michael|year=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|volume=54|issue=7|pages=1151–1172|doi=10.1080/0966813022000017177|jstor=826310|archive-url=https://web.archive.org/web/20180427044908/https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|archive-date=27 April 2018|journal=Europe-Asia Studies|url-status=dead|s2cid=43510161}}&lt;/ref&gt;

{{Infopolje Napad na civiliste|title=Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|image=Karte Entkulakisierung.png|caption=Glavni tokovi prisilnega preseljevanja med [[Dekulakizacija|dekulakizacijo]] (1930-1931)|perpetrators=[[Josif Stalin]], [[NKVD]], [[Lavrentij Berija]]|date=1930–1952|location=[[Sovjetska zveza]] in okupirana sovjetska ozemlja|victims=800.000–1.500.000}}

V večini primerov so bili cilji premalo poseljena oddaljena območja. To vključuje deportacije nesovjetskih državljanov iz držav zunaj ZSSR v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Ocenjuje se, da so prisilne razselitve skupno prizadele vsaj 6 milijonov ljudi.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Werth|first=Nicolas|title=Stalinism and Nazism: History and Memory Compared|editor-first1=Henry|editor-last1=Rousso|editor-first2=Richard Joseph|editor-last2=Golsan|publisher=University of Nebraska Press|year=2004|lccn=2003026805|isbn=9780803290006|chapter=Strategies of Violence in the Stalinist USSR|chapter-url=https://books.google.com/books?id=CIt7fMp30sAC&amp;pg=PA73}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Poljan|first=Pavel|year=2004|title=Against Their Will: The History and Geography of Forced Migrations in the USSR|location=Budapest|publisher=Central European University Press|isbn=978-9-639-24168-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rosefielde83&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Red Holocaust|last=Rosefielde|first=Steven|year=2009|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-77757-5|page=[https://archive.org/details/redholocaust00rose/page/n101 83]}}&lt;/ref&gt; Od tega je bilo v letih 1930–1931 razseljenih 1,8 milijona kulakov, v letih 1932–39 1,0 milijona kmetov in etničnih manjšin, v letih 1940–52 pa približno 3,5 milijona pripadnikov etničnih manjšin.&lt;ref name=&quot;ellman&quot; /&gt;

V sovjetskih arhivih je zabeleženih 390.000 smrtnih žrtev med prisilno razselitvijo kulakov in do 400.000 smrti oseb, deportiranih v prisilna naselja v štiridesetih letih 20. stoletja;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Pohl|first=J. Otto|title=The Stalinist Penal System|date=1997|publisher=McFarland|isbn=0786403365}}&lt;/ref&gt; po drugi strani zgodovinar Nicolas Werth skupno število ljudi, ki so umrli zaradi deportacij, ocenjuje na 1 do 1,5 milijona.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Sodobni zgodovinarji te deportacije označujejo kot [[zločin proti človeštvu]] in etnično preganjanje. Dvoje deportacij z najvišjo stopnjo umrljivosti, deportacijo [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]] ter deportacijo [[Čečenija|Čečenov]] in [[Ingušetija|Ingušev]], so [[Ukrajina]], tri druge države in [[Evropski parlament]] priznala kot [[genocid]].&lt;ref name=&quot;Rosefielde83&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;europarl&quot;&gt;[http://www.unpo.org/article/438 UNPO: Chechnya: European Parliament recognizes the genocide of the Chechen People in 1944]&lt;/ref&gt; 26. aprila 1991 je Vrhovni sovjet [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]] pod vodstvom predsednika [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] sprejel zakon o rehabilitaciji zatiranih narodov, katere 2. člen je vse množične deportacije obsodil kot »Stalinovo politiko klevetanja in genocida«.&lt;ref name=&quot;perovic&quot;&gt;{{cite book|title=Perovic, Jeronim (2018). From Conquest to Deportation: The North Caucasus under Russian Rule. Oxford University Press. ISBN 9780190934675. OCLC 1083957407.|pages=320|isbn=9780190934675|url=https://books.google.com/books?id=O19gDwAAQBAJ&amp;pg=PA320|last1=Perovic|first1=Jeronim|date=June 2018}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska zveza je izvajala tudi razselitve na okupiranih ozemljih, pri čemer je med deportacijami, poboji ter internacijami in prisilnim delom v taboriščih umrlo več kot 50.000 ljudi iz [[Baltske države|baltskih držav]] in 300.000 do 360.000 izgnanih [[Nemci|Nemcev]] iz vzhodne Evrope.&lt;ref name=&quot;Erlebenisberichte 1989, pp. 40&quot;&gt;Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)&lt;/ref&gt;

== Deportacije družbenih skupin ==
[[Kulaki]] so bili skupina razmeroma premožnih kmetov in so uporabljali ta izraz razrednega sistema v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]], Sovjetski Rusiji in zgodnji Sovjetski zvezi. Bili so najštevilčnejša skupina, ki jo je izgnala Sovjetska zveza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://gulaghistory.org/exhibits/nps/onlineexhibit/stalin/crimes.php|title=Gulag: Soviet Forced Labor Camps and the Struggle for Freedom|publisher=Gulaghistory.org|access-date=17 February 2015|archive-date=5 November 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071105114641/http://gulaghistory.org/exhibits/nps/onlineexhibit/stalin/crimes.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Preseljevanje ljudi, ki so bili uradno označeni za kulake, se je nadaljevalo do začetka leta 1950, vključno z več večjimi skupinami: 5. septembra 1951 je sovjetska vlada ukazala deportacijo kulakov iz Litovske SSR zaradi &quot;sovražnih dejanj proti kolhozom&quot;, kar je bila ena zadnjih preselitev tiste družbene skupine.{{sfn|Bugay|1996|p=166}}

Veliko število kulakov, ne glede na njihovo narodnost, je bilo preseljenih v [[Sibirija|Sibirijo]] in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]]. Po podatkih iz sovjetskih arhivov, ki so bili objavljeni leta 1990, je bilo v letih 1930 in 1931 v delovne kolonije in taborišča poslanih 1.803.392 ljudi, na cilj pa jih je prišlo le 1.317.022. Deportacije v manjšem obsegu so se nadaljevale po letu 1931. Število kulakov in njihovih sorodnikov, ki so umrli v delovnih kolonijah od leta 1932 do 1940, je bilo 389.521.&lt;ref&gt;[http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090114220819/http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html|date=14 January 2009}}&lt;/ref&gt; Skupno število deportiranih je sporno. Previdne ocene predpostavljajo, da je bilo deportiranih 1.679.528–1.803.392 ljudi, medtem ko najvišje ocene pravijo,{{Sfn|Viola|2007|p=32}} da je bilo do leta 1937 deportiranih 15 milijonov kulakov in njihovih družin ter da je med deportacijo veliko ljudi umrlo, vendar celotno število ni znano.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite book|title=Stalin: The Court of the Red Tsar|last=Sebag Montefiore|first=Simon|publisher=W&amp;N|year=2014|isbn=978-1780228358|pages=84|quote=By 1937, 18,5 million were collevtivized but there were now only 19.9 million households: 5.7 million households, perhaps 15 million persons, had been deported, many of them dead}}&lt;/ref&gt;

== Operacije proti etničnim manjšinam ==
[[Slika:Soviet occupation of Bessarabia and Northern Bukovina 03.jpg|sličica|258x258_pik|Vlak z deportiranimi romunskimi begunci po sovjetski aneksiji Besarabije.]]
V tridesetih letih 20. stoletja se je kategorizacija tako imenovanih sovražnikov ljudstva premaknila z običajnih [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninističnih]], razrednih izrazov, kot je kulak, na etnične.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998}}.&lt;/ref&gt; Delna odstranitev potencialno problematičnih etničnih skupin je bila tehnika, ki jo je dosledno uporabljal sovjetski diktator [[Josif Stalin]] med svojim vladanjem:&lt;ref&gt;{{Harvnb|Pohl|1999}}.&lt;/ref&gt; samo med letoma 1935 in 1938 je bilo deportiranih vsaj deset različnih narodnosti.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998|p=815}}. Poles, Germans, Finns, Estonians, Latvians, Koreans, Italians, Chinese, Kurds, and Iranians.&lt;/ref&gt; [[Operacija Barbarossa|Nemška invazija na Sovjetsko zvezo]] leta 1941 je povzročila množično stopnjevanje sovjetskega etničnega čiščenja.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998|p=820}}.&lt;/ref&gt;

Deportacija [[Korejci|Korejcev]] v Sovjetski zvezi, prvotno načrtovana leta 1926, sprožena leta 1930 in izvedena leta 1937, je bila prva množična selitev celotne narodnosti v Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;{{cite book|author=J. Otto Pohl|title=Ethnic Cleansing in the USSR, 1937–1949|url=https://books.google.com/books?id=SnLANpCfDn4C|year=1999|publisher=Greenwood Press|isbn=978-0-313-30921-2|pages=9–20}}&lt;/ref&gt; Skoraj vsa sovjetska populacija etničnih Korejcev (171.781 ljudi) je bila oktobra 1937 prisilno preseljena z ruskega [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]] na nenaseljena območja Kazaške SSR in Uzbekistanske SSR.&lt;ref&gt;[http://www.novayagazeta.ru/data/2009/063/22.html First deportation and the &quot;Effective manager&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090620231557/http://www.novayagazeta.ru/data/2009/063/22.html|date=20 June 2009}}, [[Novaya gazeta]], by [[Pavel Polian|Pavel Polyan]] and Nikolai Pobol&lt;/ref&gt;

Če pogledamo celotno obdobje Stalinove vladavine, lahko naštejemo deportirane manjšine: [[Poljaki|Poljake]] (1939–1941 in 1944–1945), Kolske [[Norvežani|Norvežane]] (1940–1942), [[Romuni|Romune]] (1941 in 1944–1953), [[Estonci|Estonce]], [[Latvijci|Latvijce]] in [[Litovci|Litovce]] (1941 in 1945), Povolški [[Nemci]] (1941–1945), Ingrijski [[Finci]] (1929–1931 in 1935–1939), Finci v Kareliji (1940–1941, 1944), Krimski [[Tatari]], Krimski [[Grki]] (1944) in Kavkaški Grki (1949–50), [[Kalmiki]], [[Balkarci]], Krimski [[Italijani]], [[Karačajci]], mešketski [[Turki]], [[Karapapaki]], daljnovzhodni [[Korejci]] (1937), [[Čečeni]] in [[Inguši]] (1944). Tik pred, med in takoj po drugi svetovni vojni je Stalin izvedel vrsto deportacij velikega obsega, ki so močno vplivale na etnični zemljevid Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|author=Stephen Wheatcroft|publisher=Sovietinfo.tripod.com|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; Ocenjuje se, da je bilo med letoma 1941 in 1949 skoraj 3,3 milijona deportiranih v [[Sibirija|Sibirijo]] in srednjeazijske republike.&lt;ref&gt;{{cite book|author=Philip Boobbyer|title=The Stalin Era|url=https://books.google.com/books?id=lYMsIE5KjmMC&amp;pg=PA130|year=2000|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-415-18298-0|page=130}}&lt;/ref&gt; Po nekaterih ocenah je do 43 % preseljenega prebivalstva umrlo zaradi  bolezni in podhranjenosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.hawaii.edu/powerkills/USSR.TAB1B.GIF|format=GIF|title=Table 1B : Soviet Transit, Camp and Deportation Death Rates|publisher=Hawaii.edu|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Zahodne aneksije in deportacije 1939—1941 ===
[[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Sovjetski predsednik Josif Stalin in poveljnik NKVD Lavrentij Berija. Oba sta bila odgovorna za množične deportacije etničnih manjšin.]]
Po [[Poljska kampanja (1939)|sovjetski invaziji na Poljsko]], ki je sledila po uspešni nemški invaziji, ki je zaznamovala začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1939, je Sovjetska zveza priključila vzhodne dele okupirane Poljske. V letih 1939–1941 je sovjetski režim deportiral 1,45 milijona ljudi, ki so živeli na priključenih ozemljih. Po podatkih poljskih zgodovinarjev je bilo 63,1 % teh ljudi Poljakov in 7,4 % [[Judje|Judov]].&lt;ref&gt;Poland's Holocaust, Tadeusz Piotrowski, 1998 {{ISBN|0-7864-0371-3}}, P.14&lt;/ref&gt; Prej je veljalo, da je okoli 1,0 milijon poljskih državljanov umrlo v rokah Sovjetov,&lt;ref&gt;Franciszek Proch, Poland's Way of the Cross, New York 1987 P.146&lt;/ref&gt; nedavno pa poljski zgodovinarji, ki temeljijo predvsem na poizvedbah v sovjetskih arhivih, ocenjujejo število smrtnih žrtev na približno 350.000 ljudi, deportiranih v letih 1939–1945.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.projectinposterum.org/docs/european_WWII_casualties.htm|title=European WWII Casualties|publisher=Project InPosterum|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.warsawuprising.com/paper/wrobel2.htm|title=Piotr Wrobel. The Devil's Playground: Poland in World War II|publisher=Warsawuprising.com|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;

Enako je sledilo v baltskih republikah [[Latvija|Latviji]], [[Litva|Litvi]] in ​​[[Estonija|Estoniji]].&lt;ref&gt;[http://www.am.gov.lv/en/latvia/History-of-Occupation/briefing-paper4/] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070709020049/http://www.am.gov.lv/en/latvia/History-of-Occupation/briefing-paper4/|date=9 July 2007}}&lt;/ref&gt; Ocenjuje se, da je bilo v letih 1940–1953 iz [[Baltik|Baltika]] deportiranih več kot 200.000 ljudi. Poleg tega so jih najmanj 75.000 poslali v koncentracijska taborišča [[Gulag]]. 10 % celotne odrasle baltske populacije je bilo deportiranih ali poslanih v taborišča za prisilno delo.&lt;ref&gt;[http://www.ahtg.net/TpA/baltstat.html]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090420175950/http://www.ahtg.net/TpA/baltstat.html|date=20 April 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|title=Taigi veebimüük &amp;#124; Taig.ee|publisher=Rel.ee|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20010301223347/http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|archive-date=1 March 2001}}&lt;/ref&gt; Leta 1989 so domači Latvijci predstavljali le 52 % prebivalstva svoje države. V Estoniji je bila številka 62 %.&lt;ref&gt;Laar, M. (2009). The Power of Freedom. Central and Eastern Europe after 1945. Centre for European Studies, p. 36. {{ISBN|978-9949-18-858-1}}&lt;/ref&gt; V Litvi je bil položaj boljši, ker so se migranti, poslani v to državo, dejansko preselili na nekdanje območje [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]], ki v nasprotju s prvotnimi načrti nikoli ni postalo del Litve.&lt;ref&gt;Misiunas, Romuald J. and Rein Taagepera. (1983). Baltic States: The Years of Dependence, 1940–1980. University of California Press. Hurst and Berkeley.&lt;/ref&gt;

Podobno so bili [[Romuni]] iz regije [[Chernivtsi]] in [[Moldavija|Moldavije]] deportirani v velikem številu, ki se giblje od 200.000 do 400.000.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.east-west-wg.org/cst/cst-mold/bessara.html|title=east-west-wg.org|publisher=east-west-wg.org|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140913005040/http://www.east-west-wg.org/cst/cst-mold/bessara.html|archive-date=13 September 2014}}&lt;/ref&gt; 

=== Druga svetovna vojna 1941—1945 ===
[[Slika:Iš Lietuvos į Dalstrojų.png|sličica|273x273_pik|Pot ljudi, deportiranih iz [[Litva|Litve]] v oddaljene regije Daljnega vzhoda, oddaljene do 9700 km.]]
Med drugo svetovno vojno, zlasti v letih 1943–44, je sovjetska vlada izvedla vrsto deportacij. Približno 1,9 milijona ljudi je bilo izgnanih v Sibirijo in srednjeazijske republike. Uradna razloga za te deportacije sta bila veleizdajalska kolaboracija z okupatorskimi Nemci in protisovjetski upor. Od približno 183.000 krimskih Tatarov jih je 20.000 ali 10 % celotnega prebivalstva služilo v nemških bataljonih.&lt;ref&gt;Alexander Statiev, &quot;The Nature of Anti-Soviet Armed Resistance, 1942–44&quot;, ''[[Kritika (journal)|Kritika]]: Explorations in Russian and Eurasian History'' (Spring 2005) 285–318&lt;/ref&gt; Zato so Sovjeti po vojni množično preseljevali tudi Tatare.&lt;ref&gt;A. Bell-Fialkoff, A Brief History of Ethnic Cleansing. Foreign Affairs, 1993, 110–122&lt;/ref&gt; [[Vjačeslav Molotov]] je to odločitev utemeljil z besedami: »Dejstvo je, da smo med vojno prejemali poročila o množični izdaji. Bataljoni Kavkazijcev so nam nasprotovali na frontah in nas napadali od zadaj. Bilo je vprašanje življenja in smrti; ni bilo časa raziščite podrobnosti. Seveda so trpeli nedolžni. Vendar menim, da smo glede na okoliščine ravnali pravilno.&quot;&lt;ref&gt;Chuev, Feliks. Molotov Remembers. Chicago: I. R. Dee, 1993, p. 195&lt;/ref&gt; Zgodovinar [[Ian Gray]] piše: &quot;Nemci so do muslimanskih narodov vodili skoraj paternalistično politiko. Karačajci, Balkarci, Inguši, Čečeni, Kalmuki in Krimski Tatari so do neke mere kazali pronemške naklonjenosti. Šele nagel umik Nemcev s Kavkaza po [[Bitka za Stalingrad|bitki pri Stalingradu]] jim je preprečil organiziranje muslimanskega ljudstva za učinkovito protisovjetsko Nemci pa so se glasno hvalili, da so na Kavkazu za seboj pustili močno »peto kolono«.&lt;ref&gt;Grey, Ian. Stalin, Man of History. London: Weidenfeld and Nicolson, 1979, p. 373&lt;/ref&gt;

Povolški Nemci&lt;ref&gt;[http://www.volgagermans.net/volgagermans/Volga%20German%20Deportation.htm] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090806104429/http://www.volgagermans.net/volgagermans/Volga%20German%20Deportation.htm|date=6 August 2009}}&lt;/ref&gt; in drugih sedem (neslovanskih) narodnosti [[Krim (polotok)|Krima]]&lt;ref&gt;[http://www.euronet.nl/users/sota/statshist.html] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091015035819/http://www.euronet.nl/users/sota/statshist.html|date=15 October 2009}}&lt;/ref&gt;in severnega [[Kavkaz|Kavkaza]] so bili deportirani: Krimski Tatari, Kalmiki, Čečeni, Inguši, Balkarci, Karačajci in Mešketski Turki.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/3509933.stm|title=Europe &amp;#124; Remembering Stalin's deportations|work=BBC News|date=23 February 2004|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; Vsi krimski Tatari so bili 18. maja 1944 v obliki kolektivne kazni množično deportirani kot posebni naseljenci v [[Uzbekistan]] in druge oddaljene dele Sovjetske zveze. Po podatkih NKVD jih je v naslednjem letu in pol v izgnanstvu umrlo skoraj 20 %. Krimskotatarski aktivisti poročajo, da je ta številka skoraj 46 %.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Jean-Christophe Peuch|url=http://www.rferl.org/featuresarticle/2005/05/1350f316-420a-4a90-b42e-b59fe9fcc8e5.html|title=World War II – 60 Years After: For Victims of Stalin's Deportations, War Lives On|publisher=Rferl.org|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/not_in_website/syndication/monitoring/media_reports/1995670.stm|title=MEDIA REPORTS &amp;#124; Crimean Tatars mark wartime deportations|work=BBC News|date=18 May 2002|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; 

Druge manjšine, izseljene iz obalnega območja [[Črno morje|Črnega morja]], so [[Bolgari]], Krimski [[Grki]], [[Romuni]] in [[Armenci]].

Sovjetska zveza je deportirala tudi ljudi z okupiranih ozemelj, kot so baltske države, Poljska in ozemlja, ki so jih zasedli Nemci. Študija, ki jo je leta 1974 objavila nemška vlada, je ocenila število nemških civilnih žrtev zločinov med izgonom Nemcev po drugi svetovni vojni med letoma 1945 in 1948 na več kot 600.000, s približno 400.000 smrtnimi žrtvami na območjih vzhodno od [[Odra|Odre]] in [[Neisse]] (približno 120.000 v dejanjih neposrednega nasilja, večinoma s strani sovjetskih čet, pa tudi s strani Poljakov, 60.000 v poljskih in 40.000 v sovjetskih koncentracijskih taboriščih ali zaporih, večinoma zaradi lakote in bolezni, in 200.000 smrti med civilisti, deportiranimi na prisilno delo Nemcev v Sovjetsko zvezo), 130.000 na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] (od tega 100.000 v taboriščih) in 80.000 v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] (od tega 15.000 do 20.000 zaradi nasilja izven in v taboriščih ter 59.000 smrti zaradi lakote in bolezni v taboriščih).&lt;ref name=&quot;Erlebenisberichte 1989, pp. 402&quot;&gt;Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)&lt;/ref&gt;

Do januarja 1953 je v Kazahstanski sovjetski socialistični republiki prebivalo 988.373 posebnih naseljencev, vključno s 444.005 Nemci, 244.674 Čečeni, 95.241 Korejci, 80.844 Inguši in drugi. Kot posledica teh deportacij so Kazahstanci predstavljali le 30 % prebivalstva svoje matične republike.{{sfn|Pavlenko|2008|p=170}}

== Usmrtitve in deportacije v povojnem obdobju ==
[[Slika:Rumsiskes jurta.jpg|sličica|245x245_pik|Bivališče, značilno za nekatere deportirane v Sibirijo, v muzeju v Rumšiškėsu v Litvi.]]
Po koncu druge svetovne vojne je bilo nemško prebivalstvo Kaliningrajske oblasti, nekdanje Vzhodne Prusije, izgnano, prazno območje pa so ponovno naselili sovjetski državljani, predvsem Rusi.

Poljska in Sovjetska Ukrajina sta izvajali izmenjave prebivalstva; Poljaki, ki so prebivali vzhodno od vzpostavljene meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo, so bili deportirani na Poljsko (približno 2.100.000 ljudi), Ukrajinci, ki so prebivali zahodno od vzpostavljene meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo, pa so bili deportirani v Sovjetsko Ukrajino. Preselitev prebivalstva v sovjetsko Ukrajino je potekala od septembra 1944 do aprila 1946 (približno 450.000 ljudi). Nekaj ​​Ukrajincev (približno 200.000 ljudi) je bolj ali manj prostovoljno zapustilo jugovzhodno Poljsko (med leti 1944 in 1945).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.migrationeducation.org/13.0.html|title=MIGRATION CITIZENSHIP EDUCATION – Forced migration in the 20th century|publisher=Migrationeducation.org|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151021014423/http://www.migrationeducation.org/13.0.html|archive-date=21 October 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Politika deportacij po Stalinovi smrti ===
25. februarja 1956 je [[Nikita Hruščov]] v svojem govoru »[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]«, kjer je med drugim razkril Stalinove zločine, obsodil tudi deportacije kot kršitev [[Leninizem|leninističnih]] načel:&lt;blockquote&gt;Toliko bolj pošastna so dejanja, katerih pobudnik je bil Stalin in so kršitev osnovnih leninističnih načel nacionalne politike sovjetske države. Mislimo na množične deportacije celih narodov iz njihovih domačih krajev... Te deportacijske akcije niso narekovali nobeni vojaški premisleki. Tako je bila že konec leta 1943, ko je prišlo do trajnega preboja na frontah, ... sprejeta in izvršena odločitev o deportaciji vseh Karačajevcev z ozemlja, kjer so živeli. V istem obdobju, konec decembra 1943, je ista usoda doletela celotno prebivalstvo avtonomne republike Kalmik. Marca so bili vsi čečenski in inguški narodi deportirani in Čečensko-inguška avtonomna republika je bila likvidirana. Aprila 1944 so bili vsi Balkarci deportirani v daljne kraje z ozemlja Kalbino-Balkarske avtonomne republike, sama republika pa se je preimenovala v Avtonomno Kabardinsko republiko.&lt;/blockquote&gt;Po tajnem poročilu sovjetskega ministrstva za notranje zadeve iz decembra 1965 je bilo v letih 1940–1953 iz [[Moldavija|Moldavije]] deportiranih 46.000 ljudi, iz [[Belorusija|Belorusije]] 61.000, [[Ukrajina|Ukrajine]] 571.000, [[Litva|Litve]] 119.000, [[Latvija|Latvije]] 53.000 in [[Estonija|Estonije]] 33.000.{{sfn|Mawdsley|1998|p=73}} 

== Število žrtev ==
Število smrtnih žrtev, pripisanih deportiranim ljudem, ki so živeli v izgnanstvu, je precejšnje. Vzroki za tako demografsko katastrofo so v slabem podnebju Sibirije in Kazahstana, bolezni, podhranjenosti, delovnem izkoriščanju, ki je trajalo tudi do 12 ur na dan, pa tudi v pomanjkanju kakršnih koli ustreznih bivališč ali nastanitev za deportirane ljudi. Na splošno se domneva, da se število smrtnih žrtev, ki jih je povzročil ta selitveni preobrat, giblje od 800.000{{Sfn|Grieb|2014|p=930}} do 1.500.000.{{Sfn|Werth|2004|p=73}}

Delna dokumentacija v arhivih [[NKVD]] je pokazala, da je bila stopnja umrljivosti teh deportiranih etničnih skupin precejšnja. Mešketski Turki so imeli 14,6-odstotno stopnjo umrljivosti, Kalmiki 17,4-odstotno, prebivalci Krima 19,6-odstotno, medtem ko so imeli Čečeni, Inguši in drugi prebivalci severnega Kavkaza najvišjo stopnjo umrljivosti, ki je dosegla 23,7-odstotno.{{sfn|Buckley|Ruble|Hofmann|2008|p=207}} NKVD ni zabeležil prevelikega števila smrti za deportirane sovjetske Korejce, vendar se ocene njihove umrljivosti gibljejo od 10 %&lt;ref name=&quot;Gwangju&quot;&gt;{{cite news|work=[[Gwangju News]]|url=https://gwangjunewsgic.com/features/korea-in-the-world-uzbekistan/|title=Korea: In the World – Uzbekistan|date=10 October 2013|access-date=23 May 2021}}&lt;/ref&gt; do 16,3 %.{{sfn|Chang|2018|p=157}}

== Zgodovinski pogledi ==
Številni zgodovinarji, vključno z ruskim zgodovinarjem [[Pavel Polian|Pavlom Polianom{{sfn|Polian|2004|pp=125–126}}]] in litovsko sodelavko raziskovalke na univerzi Yale Violeto Davoliūtė,{{sfn|Davoliūtė|2014|p=29}} menijo, da so te množične deportacije civilistov zločin proti človeštvu. Pogosto jih opisujejo tudi kot sovjetsko etnično čiščenje.{{sfn|Morris|2004|p=751–766}}{{sfn|Kotljarchuk|2014|p=53}}{{Sfn|Ellman|2002|p=1159}} [[Terry Martin]] z univerze Harvard ugotavlja:&lt;blockquote&gt;... ista načela, ki so vodila sovjetsko izgradnjo naroda, so lahko vodila in so vodila do etničnega čiščenja in etničnega terorja nad omejenim naborom stigmatiziranih narodnosti, medtem ko so za večino nestigmatiziranih narodnosti ostale politike izgradnje države.&lt;/blockquote&gt;Nemški zgodovinar [[Philipp Ther]],{{Sfn|Ther|2014|p=118}} profesor [[Anthony James Joes]],{{Sfn|Joes|2010|p=357}} ameriški novinar [[Eric Margolis]],{{Sfn|Margolis|2008|p=277}} kanadski politolog [[Adam Jones]],{{Sfn|Jones|2016|p=203}} profesor islamske zgodovine na univerzi [[Massachusetts]],{{Sfn|Williams|2015|p=67}} [[Dartmouth Brian Glyn Williams]],{{Sfn|Fredholm|2000|p=315}} učenjaka [[Michael Fredholm]] in [[Fanny E. Bryan]] {{sfn|Bryan|1984|p=99}}sta prav tako obravnavala razselitev prebivalstva Čečenov in Ingušev kot zločin genocida. Nemški raziskovalni novinar [[Lutz Kleveman]] je deportacije Čečenov in Ingušev primerjal s &quot;počasnim genocidom&quot;.{{sfn|Kleveman|2002|p=87}}

12. decembra 2015 je ukrajinski parlament izdal resolucijo, s katero je deportacijo krimskih Tatarov priznal kot genocid in določil 18. maj kot &quot;Dan spomina na žrtve genocida nad Krimskimi Tatari.&quot;&lt;ref name=&quot;ukgeno&quot;&gt;[[Population transfer in the Soviet Union#Radio Free Europe|Radio Free Europe, 21 January 2016]]&lt;/ref&gt; Parlament Latvije je deportacijo krimskih Tatarov prav tako priznal za genocid.&lt;ref name=&quot;latgeno&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.saeima.lv/en/news/saeima-news/27891-foreign-affairs-committee-adopts-a-statement-on-the-75th-anniversary-of-deportation-of-crimean-tatars-recognising-the-event-as-genocide|title=Foreign Affairs Committee adopts a statement on the 75th anniversary of deportation of Crimean Tatars, recognising the event as genocide|date=24 April 2019|publisher=[[Saeima]]|access-date=11 May 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;latgeno2&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.rferl.org/a/latvian-lawmakers-label-1944-deportation-of-crimean-tatars-as-act-of-genocide/29933467.html|title=Latvian Lawmakers Label 1944 Deportation Of Crimean Tatars As Act Of Genocide|date=2019-05-09|website=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|access-date=2019-05-10}}&lt;/ref&gt; Enako je 6. junija 2019 storil litovski parlament.&lt;ref name=&quot;lithugenod&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.baltictimes.com/lithuanian_parliament_recognizes_soviet_crimes_against_crimean_tatars_as_genocide/|title=Lithuanian parliament recognizes Soviet crimes against Crimean Tatars as genocide|date=6 June 2019|newspaper=[[The Baltic Times]]|access-date=6 June 2019}}&lt;/ref&gt; Kanadski parlament je 10. junija 2019 sprejel predlog, s katerim je deportacijo krimskih Tatarov iz leta 1944 priznal kot genocid, ki ga je storil sovjetski diktator Stalin,&lt;ref name=&quot;canogeno&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.facebook.com/BorysWrz/posts/earlier-today-delivering-the-good-news-to-iconic-crimean-tatar-leader-mustafa-dz/10156820037778558/|archive-url=https://ghostarchive.org/iarchive/facebook/6713503557/10156820037778558|archive-date=2022-02-26|url-access=limited|title=Borys Wrzesnewskyj|website=[[Facebook]]}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ganoex&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.ukrweekly.com/uwwp/foreign-affairs-committee-passes-motion-by-wrzesnewskyj-on-crimean-tatar-genocide/|title=Foreign Affairs Committee passes motion by Wrzesnewskyj on Crimean Tatar genocide}}&lt;/ref&gt; in določil 18. maj za dan spomina na žrtve tega genocida. Deportacijo Čečenov in Ingušev je [[Evropski parlament]] leta 2004 priznal za genocid:&lt;ref name=&quot;Europarl&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.unpo.org/article/438|publisher=[[Unrepresented Nations and Peoples Organization]]|title=Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944|date=27 February 2004|access-date=23 May 2012|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120604125012/http://www.unpo.org/article/438|archive-date=4 June 2012|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;blockquote&gt;... meni, da deportacija celotnega čečenskega ljudstva v Srednjo Azijo 23. februarja 1944 po Stalinovem ukazu predstavlja dejanje genocida v smislu Četrte haaške konvencije iz leta 1907 in Konvencije o preprečevanju in zatiranju zločinov genocida, ki ga je Generalna skupščina ZN sprejela 9. decembra 1948.&lt;/blockquote&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.latvians.com/en/Reading/TheseNamesAccuse/ThNA-00-OurFamilies.php These Names Accuse (Soviet Deportations in Latvia)]
* [http://www.latvians.com/en/Reading/TheseNamesAccuse/ThNA-08-Appendix-1.php Baltic Deportation Instructions] – Full text, English
* [https://www.loc.gov/exhibits/archives/depo.html DEPORTATIONS] Revelations from the Russian Archives at the [[:en:Library_of_Congress|Library of Congress]]
* [http://www.unpo.org/article.php?id=438 Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944]
* [http://findarticles.com/p/articles/mi_m3955/is_n8_v48/ai_19298459/pg_3 The scale and nature of German and Soviet repression and mass killings, 1930–45]
* [https://web.archive.org/web/20160303205122/http://demoscope.ru/weekly/2004/0147/biblio01.php Эдиев Д.М. Демографические потери депортированных народов СССР. Ставрополь, 2003]
* [http://tadeuszromer.com/ Polish deportees in the USSR] List compiled in 1941 by [[:en:Tadeusz_Romer|Tadeusz Romer]], the Polish ambassador to Japan

[[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Politična represija]]
[[Kategorija:Zločini proti človeštvu]]</text>
      <sha1>fn94w7wuzo8aqoocus3cyy7h2sl6dhk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748463</id>
      <parentid>5748462</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:08:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30829" xml:space="preserve">'''Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi''' je izvajala vlada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] od leta 1930 do 1952 po naročilu sovjetskega voditelja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] in pod vodstvom uradnika [[NKVD]] [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentija Berije]]. Razvrsti se lahko v naslednje široke kategorije: deportacije »protisovjetskih« kategorij prebivalstva (pogosto označenih za »sovražnike delavstva«), deportacije celotnih narodov, selitev delovne sile in organizirane migracije v nasprotnih smereh za zapolnitev etnično očiščenih ozemelj. [[Dekulakizacija]] je bil prvi dogodek, kjer je bil deportiran ves razred, medtem ko je deportacija sovjetskih [[Korejci|Korejcev]] leta 1937 pomenila posebne etnične deportacije celotne narodnosti.&lt;ref name=&quot;ellman&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Ellman|first=Michael|year=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|volume=54|issue=7|pages=1151–1172|doi=10.1080/0966813022000017177|jstor=826310|archive-url=https://web.archive.org/web/20180427044908/https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|archive-date=27 April 2018|journal=Europe-Asia Studies|url-status=dead|s2cid=43510161}}&lt;/ref&gt;

{{Infopolje Napad na civiliste|title=Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|image=Karte Entkulakisierung.png|caption=Glavni tokovi prisilnega preseljevanja med [[Dekulakizacija|dekulakizacijo]] (1930-1931)|perpetrators=[[Josif Stalin]], [[NKVD]], [[Lavrentij Berija]]|date=1930–1952|location=[[Sovjetska zveza]] in okupirana sovjetska ozemlja|victims=800.000–1.500.000}}

V večini primerov so bili cilji premalo poseljena oddaljena območja. To vključuje deportacije nesovjetskih državljanov iz držav zunaj ZSSR v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Ocenjuje se, da so prisilne razselitve skupno prizadele vsaj 6 milijonov ljudi.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Werth|first=Nicolas|title=Stalinism and Nazism: History and Memory Compared|editor-first1=Henry|editor-last1=Rousso|editor-first2=Richard Joseph|editor-last2=Golsan|publisher=University of Nebraska Press|year=2004|lccn=2003026805|isbn=9780803290006|chapter=Strategies of Violence in the Stalinist USSR|chapter-url=https://books.google.com/books?id=CIt7fMp30sAC&amp;pg=PA73}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Poljan|first=Pavel|year=2004|title=Against Their Will: The History and Geography of Forced Migrations in the USSR|location=Budapest|publisher=Central European University Press|isbn=978-9-639-24168-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rosefielde83&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Red Holocaust|last=Rosefielde|first=Steven|year=2009|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-77757-5|page=[https://archive.org/details/redholocaust00rose/page/n101 83]}}&lt;/ref&gt; Od tega je bilo v letih 1930–1931 razseljenih 1,8 milijona kulakov, v letih 1932–39 1,0 milijona kmetov in etničnih manjšin, v letih 1940–52 pa približno 3,5 milijona pripadnikov etničnih manjšin.&lt;ref name=&quot;ellman&quot; /&gt;

V sovjetskih arhivih je zabeleženih 390.000 smrtnih žrtev med prisilno razselitvijo kulakov in do 400.000 smrti oseb, deportiranih v prisilna naselja v štiridesetih letih 20. stoletja;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Pohl|first=J. Otto|title=The Stalinist Penal System|date=1997|publisher=McFarland|isbn=0786403365}}&lt;/ref&gt; po drugi strani zgodovinar Nicolas Werth skupno število ljudi, ki so umrli zaradi deportacij, ocenjuje na 1 do 1,5 milijona.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Sodobni zgodovinarji te deportacije označujejo kot [[zločin proti človeštvu]] in etnično preganjanje. Dvoje deportacij z najvišjo stopnjo umrljivosti, deportacijo [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]] ter deportacijo [[Čečenija|Čečenov]] in [[Ingušetija|Ingušev]], so [[Ukrajina]], tri druge države in [[Evropski parlament]] priznala kot [[genocid]].&lt;ref name=&quot;Rosefielde83&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;europarl&quot;&gt;[http://www.unpo.org/article/438 UNPO: Chechnya: European Parliament recognizes the genocide of the Chechen People in 1944]&lt;/ref&gt; 26. aprila 1991 je Vrhovni sovjet [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]] pod vodstvom predsednika [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] sprejel zakon o rehabilitaciji zatiranih narodov, katere 2. člen je vse množične deportacije obsodil kot »Stalinovo politiko klevetanja in genocida«.&lt;ref name=&quot;perovic&quot;&gt;{{cite book|title=Perovic, Jeronim (2018). From Conquest to Deportation: The North Caucasus under Russian Rule. Oxford University Press. ISBN 9780190934675. OCLC 1083957407.|pages=320|isbn=9780190934675|url=https://books.google.com/books?id=O19gDwAAQBAJ&amp;pg=PA320|last1=Perovic|first1=Jeronim|date=June 2018}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska zveza je izvajala tudi razselitve na okupiranih ozemljih, pri čemer je med deportacijami, poboji ter internacijami in prisilnim delom v taboriščih umrlo več kot 50.000 ljudi iz [[Baltske države|baltskih držav]] in 300.000 do 360.000 izgnanih [[Nemci|Nemcev]] iz vzhodne Evrope.&lt;ref name=&quot;Erlebenisberichte 1989, pp. 40&quot;&gt;Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)&lt;/ref&gt;

== Deportacije družbenih skupin ==
[[Kulaki]] so bili skupina razmeroma premožnih kmetov in so uporabljali ta izraz razrednega sistema v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]], Sovjetski Rusiji in zgodnji Sovjetski zvezi. Bili so najštevilčnejša skupina, ki jo je izgnala Sovjetska zveza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://gulaghistory.org/exhibits/nps/onlineexhibit/stalin/crimes.php|title=Gulag: Soviet Forced Labor Camps and the Struggle for Freedom|publisher=Gulaghistory.org|access-date=17 February 2015|archive-date=5 November 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071105114641/http://gulaghistory.org/exhibits/nps/onlineexhibit/stalin/crimes.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Preseljevanje ljudi, ki so bili uradno označeni za kulake, se je nadaljevalo do začetka leta 1950, vključno z več večjimi skupinami: 5. septembra 1951 je sovjetska vlada ukazala deportacijo kulakov iz Litovske SSR zaradi &quot;sovražnih dejanj proti kolhozom&quot;, kar je bila ena zadnjih preselitev tiste družbene skupine.{{sfn|Bugay|1996|p=166}}

Veliko število kulakov, ne glede na njihovo narodnost, je bilo preseljenih v [[Sibirija|Sibirijo]] in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]]. Po podatkih iz sovjetskih arhivov, ki so bili objavljeni leta 1990, je bilo v letih 1930 in 1931 v delovne kolonije in taborišča poslanih 1.803.392 ljudi, na cilj pa jih je prišlo le 1.317.022. Deportacije v manjšem obsegu so se nadaljevale po letu 1931. Število kulakov in njihovih sorodnikov, ki so umrli v delovnih kolonijah od leta 1932 do 1940, je bilo 389.521.&lt;ref&gt;[http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090114220819/http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html|date=14 January 2009}}&lt;/ref&gt; Skupno število deportiranih je sporno. Previdne ocene predpostavljajo, da je bilo deportiranih 1.679.528–1.803.392 ljudi, medtem ko najvišje ocene pravijo,{{Sfn|Viola|2007|p=32}} da je bilo do leta 1937 deportiranih 15 milijonov kulakov in njihovih družin ter da je med deportacijo veliko ljudi umrlo, vendar celotno število ni znano.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite book|title=Stalin: The Court of the Red Tsar|last=Sebag Montefiore|first=Simon|publisher=W&amp;N|year=2014|isbn=978-1780228358|pages=84|quote=By 1937, 18,5 million were collevtivized but there were now only 19.9 million households: 5.7 million households, perhaps 15 million persons, had been deported, many of them dead}}&lt;/ref&gt;

== Operacije proti etničnim manjšinam ==
[[Slika:Soviet occupation of Bessarabia and Northern Bukovina 03.jpg|sličica|258x258_pik|Vlak z deportiranimi romunskimi begunci po sovjetski aneksiji Besarabije.]]
V tridesetih letih 20. stoletja se je kategorizacija tako imenovanih sovražnikov ljudstva premaknila z običajnih [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninističnih]], razrednih izrazov, kot je kulak, na etnične.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998}}.&lt;/ref&gt; Delna odstranitev potencialno problematičnih etničnih skupin je bila tehnika, ki jo je dosledno uporabljal sovjetski diktator [[Josif Stalin]] med svojim vladanjem:&lt;ref&gt;{{Harvnb|Pohl|1999}}.&lt;/ref&gt; samo med letoma 1935 in 1938 je bilo deportiranih vsaj deset različnih narodnosti.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998|p=815}}. Poles, Germans, Finns, Estonians, Latvians, Koreans, Italians, Chinese, Kurds, and Iranians.&lt;/ref&gt; [[Operacija Barbarossa|Nemška invazija na Sovjetsko zvezo]] leta 1941 je povzročila množično stopnjevanje sovjetskega etničnega čiščenja.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998|p=820}}.&lt;/ref&gt;

Deportacija [[Korejci|Korejcev]] v Sovjetski zvezi, prvotno načrtovana leta 1926, sprožena leta 1930 in izvedena leta 1937, je bila prva množična selitev celotne narodnosti v Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;{{cite book|author=J. Otto Pohl|title=Ethnic Cleansing in the USSR, 1937–1949|url=https://books.google.com/books?id=SnLANpCfDn4C|year=1999|publisher=Greenwood Press|isbn=978-0-313-30921-2|pages=9–20}}&lt;/ref&gt; Skoraj vsa sovjetska populacija etničnih Korejcev (171.781 ljudi) je bila oktobra 1937 prisilno preseljena z ruskega [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]] na nenaseljena območja Kazaške SSR in Uzbekistanske SSR.&lt;ref&gt;[http://www.novayagazeta.ru/data/2009/063/22.html First deportation and the &quot;Effective manager&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090620231557/http://www.novayagazeta.ru/data/2009/063/22.html|date=20 June 2009}}, [[Novaya gazeta]], by [[Pavel Polian|Pavel Polyan]] and Nikolai Pobol&lt;/ref&gt;

Če pogledamo celotno obdobje Stalinove vladavine, lahko naštejemo deportirane manjšine: [[Poljaki|Poljake]] (1939–1941 in 1944–1945), Kolske [[Norvežani|Norvežane]] (1940–1942), [[Romuni|Romune]] (1941 in 1944–1953), [[Estonci|Estonce]], [[Latvijci|Latvijce]] in [[Litovci|Litovce]] (1941 in 1945), Povolški [[Nemci]] (1941–1945), Ingrijski [[Finci]] (1929–1931 in 1935–1939), Finci v Kareliji (1940–1941, 1944), Krimski [[Tatari]], Krimski [[Grki]] (1944) in Kavkaški Grki (1949–50), [[Kalmiki]], [[Balkarci]], Krimski [[Italijani]], [[Karačajci]], mešketski [[Turki]], [[Karapapaki]], daljnovzhodni [[Korejci]] (1937), [[Čečeni]] in [[Inguši]] (1944). Tik pred, med in takoj po drugi svetovni vojni je Stalin izvedel vrsto deportacij velikega obsega, ki so močno vplivale na etnični zemljevid Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|author=Stephen Wheatcroft|publisher=Sovietinfo.tripod.com|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; Ocenjuje se, da je bilo med letoma 1941 in 1949 skoraj 3,3 milijona deportiranih v [[Sibirija|Sibirijo]] in srednjeazijske republike.&lt;ref&gt;{{cite book|author=Philip Boobbyer|title=The Stalin Era|url=https://books.google.com/books?id=lYMsIE5KjmMC&amp;pg=PA130|year=2000|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-415-18298-0|page=130}}&lt;/ref&gt; Po nekaterih ocenah je do 43 % preseljenega prebivalstva umrlo zaradi  bolezni in podhranjenosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.hawaii.edu/powerkills/USSR.TAB1B.GIF|format=GIF|title=Table 1B : Soviet Transit, Camp and Deportation Death Rates|publisher=Hawaii.edu|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Zahodne aneksije in deportacije 1939—1941 ===
[[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Sovjetski predsednik Josif Stalin in poveljnik NKVD Lavrentij Berija (spredaj na stolu). Oba sta bila odgovorna za množične deportacije etničnih manjšin.]]
Po [[Poljska kampanja (1939)|sovjetski invaziji na Poljsko]], ki je sledila po uspešni nemški invaziji, ki je zaznamovala začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1939, je Sovjetska zveza priključila vzhodne dele okupirane Poljske. V letih 1939–1941 je sovjetski režim deportiral 1,45 milijona ljudi, ki so živeli na priključenih ozemljih. Po podatkih poljskih zgodovinarjev je bilo 63,1 % teh ljudi Poljakov in 7,4 % [[Judje|Judov]].&lt;ref&gt;Poland's Holocaust, Tadeusz Piotrowski, 1998 {{ISBN|0-7864-0371-3}}, P.14&lt;/ref&gt; Prej je veljalo, da je okoli 1,0 milijon poljskih državljanov umrlo v rokah Sovjetov,&lt;ref&gt;Franciszek Proch, Poland's Way of the Cross, New York 1987 P.146&lt;/ref&gt; nedavno pa poljski zgodovinarji, ki temeljijo predvsem na poizvedbah v sovjetskih arhivih, ocenjujejo število smrtnih žrtev na približno 350.000 ljudi, deportiranih v letih 1939–1945.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.projectinposterum.org/docs/european_WWII_casualties.htm|title=European WWII Casualties|publisher=Project InPosterum|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.warsawuprising.com/paper/wrobel2.htm|title=Piotr Wrobel. The Devil's Playground: Poland in World War II|publisher=Warsawuprising.com|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;

Enako je sledilo v baltskih republikah [[Latvija|Latviji]], [[Litva|Litvi]] in ​​[[Estonija|Estoniji]].&lt;ref&gt;[http://www.am.gov.lv/en/latvia/History-of-Occupation/briefing-paper4/] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070709020049/http://www.am.gov.lv/en/latvia/History-of-Occupation/briefing-paper4/|date=9 July 2007}}&lt;/ref&gt; Ocenjuje se, da je bilo v letih 1940–1953 iz [[Baltik|Baltika]] deportiranih več kot 200.000 ljudi. Poleg tega so jih najmanj 75.000 poslali v koncentracijska taborišča [[Gulag]]. 10 % celotne odrasle baltske populacije je bilo deportiranih ali poslanih v taborišča za prisilno delo.&lt;ref&gt;[http://www.ahtg.net/TpA/baltstat.html]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090420175950/http://www.ahtg.net/TpA/baltstat.html|date=20 April 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|title=Taigi veebimüük &amp;#124; Taig.ee|publisher=Rel.ee|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20010301223347/http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|archive-date=1 March 2001}}&lt;/ref&gt; Leta 1989 so domači Latvijci predstavljali le 52 % prebivalstva svoje države. V Estoniji je bila številka 62 %.&lt;ref&gt;Laar, M. (2009). The Power of Freedom. Central and Eastern Europe after 1945. Centre for European Studies, p. 36. {{ISBN|978-9949-18-858-1}}&lt;/ref&gt; V Litvi je bil položaj boljši, ker so se migranti, poslani v to državo, dejansko preselili na nekdanje območje [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]], ki v nasprotju s prvotnimi načrti nikoli ni postalo del Litve.&lt;ref&gt;Misiunas, Romuald J. and Rein Taagepera. (1983). Baltic States: The Years of Dependence, 1940–1980. University of California Press. Hurst and Berkeley.&lt;/ref&gt;

Podobno so bili [[Romuni]] iz regije [[Chernivtsi]] in [[Moldavija|Moldavije]] deportirani v velikem številu, ki se giblje od 200.000 do 400.000.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.east-west-wg.org/cst/cst-mold/bessara.html|title=east-west-wg.org|publisher=east-west-wg.org|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140913005040/http://www.east-west-wg.org/cst/cst-mold/bessara.html|archive-date=13 September 2014}}&lt;/ref&gt; 

=== Druga svetovna vojna 1941—1945 ===
[[Slika:Iš Lietuvos į Dalstrojų.png|sličica|273x273_pik|Pot ljudi, deportiranih iz [[Litva|Litve]] v oddaljene regije Daljnega vzhoda, oddaljene do 9700 km.]]
Med drugo svetovno vojno, zlasti v letih 1943–44, je sovjetska vlada izvedla vrsto deportacij. Približno 1,9 milijona ljudi je bilo izgnanih v Sibirijo in srednjeazijske republike. Uradna razloga za te deportacije sta bila veleizdajalska kolaboracija z okupatorskimi Nemci in protisovjetski upor. Od približno 183.000 krimskih Tatarov jih je 20.000 ali 10 % celotnega prebivalstva služilo v nemških bataljonih.&lt;ref&gt;Alexander Statiev, &quot;The Nature of Anti-Soviet Armed Resistance, 1942–44&quot;, ''[[Kritika (journal)|Kritika]]: Explorations in Russian and Eurasian History'' (Spring 2005) 285–318&lt;/ref&gt; Zato so Sovjeti po vojni množično preseljevali tudi Tatare.&lt;ref&gt;A. Bell-Fialkoff, A Brief History of Ethnic Cleansing. Foreign Affairs, 1993, 110–122&lt;/ref&gt; [[Vjačeslav Molotov]] je to odločitev utemeljil z besedami: »Dejstvo je, da smo med vojno prejemali poročila o množični izdaji. Bataljoni Kavkazijcev so nam nasprotovali na frontah in nas napadali od zadaj. Bilo je vprašanje življenja in smrti; ni bilo časa raziščite podrobnosti. Seveda so trpeli nedolžni. Vendar menim, da smo glede na okoliščine ravnali pravilno.&quot;&lt;ref&gt;Chuev, Feliks. Molotov Remembers. Chicago: I. R. Dee, 1993, p. 195&lt;/ref&gt; Zgodovinar [[Ian Gray]] piše: &quot;Nemci so do muslimanskih narodov vodili skoraj paternalistično politiko. Karačajci, Balkarci, Inguši, Čečeni, Kalmuki in Krimski Tatari so do neke mere kazali pronemške naklonjenosti. Šele nagel umik Nemcev s Kavkaza po [[Bitka za Stalingrad|bitki pri Stalingradu]] jim je preprečil organiziranje muslimanskega ljudstva za učinkovito protisovjetsko Nemci pa so se glasno hvalili, da so na Kavkazu za seboj pustili močno »peto kolono«.&lt;ref&gt;Grey, Ian. Stalin, Man of History. London: Weidenfeld and Nicolson, 1979, p. 373&lt;/ref&gt;

Povolški Nemci&lt;ref&gt;[http://www.volgagermans.net/volgagermans/Volga%20German%20Deportation.htm] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090806104429/http://www.volgagermans.net/volgagermans/Volga%20German%20Deportation.htm|date=6 August 2009}}&lt;/ref&gt; in drugih sedem (neslovanskih) narodnosti [[Krim (polotok)|Krima]]&lt;ref&gt;[http://www.euronet.nl/users/sota/statshist.html] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091015035819/http://www.euronet.nl/users/sota/statshist.html|date=15 October 2009}}&lt;/ref&gt;in severnega [[Kavkaz|Kavkaza]] so bili deportirani: Krimski Tatari, Kalmiki, Čečeni, Inguši, Balkarci, Karačajci in Mešketski Turki.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/3509933.stm|title=Europe &amp;#124; Remembering Stalin's deportations|work=BBC News|date=23 February 2004|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; Vsi krimski Tatari so bili 18. maja 1944 v obliki kolektivne kazni množično deportirani kot posebni naseljenci v [[Uzbekistan]] in druge oddaljene dele Sovjetske zveze. Po podatkih NKVD jih je v naslednjem letu in pol v izgnanstvu umrlo skoraj 20 %. Krimskotatarski aktivisti poročajo, da je ta številka skoraj 46 %.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Jean-Christophe Peuch|url=http://www.rferl.org/featuresarticle/2005/05/1350f316-420a-4a90-b42e-b59fe9fcc8e5.html|title=World War II – 60 Years After: For Victims of Stalin's Deportations, War Lives On|publisher=Rferl.org|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/not_in_website/syndication/monitoring/media_reports/1995670.stm|title=MEDIA REPORTS &amp;#124; Crimean Tatars mark wartime deportations|work=BBC News|date=18 May 2002|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; 

Druge manjšine, izseljene iz obalnega območja [[Črno morje|Črnega morja]], so [[Bolgari]], Krimski [[Grki]], [[Romuni]] in [[Armenci]].

Sovjetska zveza je deportirala tudi ljudi z okupiranih ozemelj, kot so baltske države, Poljska in ozemlja, ki so jih zasedli Nemci. Študija, ki jo je leta 1974 objavila nemška vlada, je ocenila število nemških civilnih žrtev zločinov med izgonom Nemcev po drugi svetovni vojni med letoma 1945 in 1948 na več kot 600.000, s približno 400.000 smrtnimi žrtvami na območjih vzhodno od [[Odra|Odre]] in [[Neisse]] (približno 120.000 v dejanjih neposrednega nasilja, večinoma s strani sovjetskih čet, pa tudi s strani Poljakov, 60.000 v poljskih in 40.000 v sovjetskih koncentracijskih taboriščih ali zaporih, večinoma zaradi lakote in bolezni, in 200.000 smrti med civilisti, deportiranimi na prisilno delo Nemcev v Sovjetsko zvezo), 130.000 na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] (od tega 100.000 v taboriščih) in 80.000 v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] (od tega 15.000 do 20.000 zaradi nasilja izven in v taboriščih ter 59.000 smrti zaradi lakote in bolezni v taboriščih).&lt;ref name=&quot;Erlebenisberichte 1989, pp. 402&quot;&gt;Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)&lt;/ref&gt;

Do januarja 1953 je v Kazahstanski sovjetski socialistični republiki prebivalo 988.373 posebnih naseljencev, vključno s 444.005 Nemci, 244.674 Čečeni, 95.241 Korejci, 80.844 Inguši in drugi. Kot posledica teh deportacij so Kazahstanci predstavljali le 30 % prebivalstva svoje matične republike.{{sfn|Pavlenko|2008|p=170}}

== Usmrtitve in deportacije v povojnem obdobju ==
[[Slika:Rumsiskes jurta.jpg|sličica|245x245_pik|Bivališče, značilno za nekatere deportirane v Sibirijo, v muzeju v Rumšiškėsu v Litvi.]]
Po koncu druge svetovne vojne je bilo nemško prebivalstvo Kaliningrajske oblasti, nekdanje Vzhodne Prusije, izgnano, prazno območje pa so ponovno naselili sovjetski državljani, predvsem Rusi.

Poljska in Sovjetska Ukrajina sta izvajali izmenjave prebivalstva; Poljaki, ki so prebivali vzhodno od vzpostavljene meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo, so bili deportirani na Poljsko (približno 2.100.000 ljudi), Ukrajinci, ki so prebivali zahodno od vzpostavljene meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo, pa so bili deportirani v Sovjetsko Ukrajino. Preselitev prebivalstva v sovjetsko Ukrajino je potekala od septembra 1944 do aprila 1946 (približno 450.000 ljudi). Nekaj ​​Ukrajincev (približno 200.000 ljudi) je bolj ali manj prostovoljno zapustilo jugovzhodno Poljsko (med leti 1944 in 1945).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.migrationeducation.org/13.0.html|title=MIGRATION CITIZENSHIP EDUCATION – Forced migration in the 20th century|publisher=Migrationeducation.org|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151021014423/http://www.migrationeducation.org/13.0.html|archive-date=21 October 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Politika deportacij po Stalinovi smrti ===
25. februarja 1956 je [[Nikita Hruščov]] v svojem govoru »[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]«, kjer je med drugim razkril Stalinove zločine, obsodil tudi deportacije kot kršitev [[Leninizem|leninističnih]] načel:&lt;blockquote&gt;Toliko bolj pošastna so dejanja, katerih pobudnik je bil Stalin in so kršitev osnovnih leninističnih načel nacionalne politike sovjetske države. Mislimo na množične deportacije celih narodov iz njihovih domačih krajev... Te deportacijske akcije niso narekovali nobeni vojaški premisleki. Tako je bila že konec leta 1943, ko je prišlo do trajnega preboja na frontah, ... sprejeta in izvršena odločitev o deportaciji vseh Karačajevcev z ozemlja, kjer so živeli. V istem obdobju, konec decembra 1943, je ista usoda doletela celotno prebivalstvo avtonomne republike Kalmik. Marca so bili vsi čečenski in inguški narodi deportirani in Čečensko-inguška avtonomna republika je bila likvidirana. Aprila 1944 so bili vsi Balkarci deportirani v daljne kraje z ozemlja Kalbino-Balkarske avtonomne republike, sama republika pa se je preimenovala v Avtonomno Kabardinsko republiko.&lt;/blockquote&gt;Po tajnem poročilu sovjetskega ministrstva za notranje zadeve iz decembra 1965 je bilo v letih 1940–1953 iz [[Moldavija|Moldavije]] deportiranih 46.000 ljudi, iz [[Belorusija|Belorusije]] 61.000, [[Ukrajina|Ukrajine]] 571.000, [[Litva|Litve]] 119.000, [[Latvija|Latvije]] 53.000 in [[Estonija|Estonije]] 33.000.{{sfn|Mawdsley|1998|p=73}} 

== Število žrtev ==
Število smrtnih žrtev, pripisanih deportiranim ljudem, ki so živeli v izgnanstvu, je precejšnje. Vzroki za tako demografsko katastrofo so v slabem podnebju Sibirije in Kazahstana, bolezni, podhranjenosti, delovnem izkoriščanju, ki je trajalo tudi do 12 ur na dan, pa tudi v pomanjkanju kakršnih koli ustreznih bivališč ali nastanitev za deportirane ljudi. Na splošno se domneva, da se število smrtnih žrtev, ki jih je povzročil ta selitveni preobrat, giblje od 800.000{{Sfn|Grieb|2014|p=930}} do 1.500.000.{{Sfn|Werth|2004|p=73}}

Delna dokumentacija v arhivih [[NKVD]] je pokazala, da je bila stopnja umrljivosti teh deportiranih etničnih skupin precejšnja. Mešketski Turki so imeli 14,6-odstotno stopnjo umrljivosti, Kalmiki 17,4-odstotno, prebivalci Krima 19,6-odstotno, medtem ko so imeli Čečeni, Inguši in drugi prebivalci severnega Kavkaza najvišjo stopnjo umrljivosti, ki je dosegla 23,7-odstotno.{{sfn|Buckley|Ruble|Hofmann|2008|p=207}} NKVD ni zabeležil prevelikega števila smrti za deportirane sovjetske Korejce, vendar se ocene njihove umrljivosti gibljejo od 10 %&lt;ref name=&quot;Gwangju&quot;&gt;{{cite news|work=[[Gwangju News]]|url=https://gwangjunewsgic.com/features/korea-in-the-world-uzbekistan/|title=Korea: In the World – Uzbekistan|date=10 October 2013|access-date=23 May 2021}}&lt;/ref&gt; do 16,3 %.{{sfn|Chang|2018|p=157}}

== Zgodovinski pogledi ==
Številni zgodovinarji, vključno z ruskim zgodovinarjem [[Pavel Polian|Pavlom Polianom{{sfn|Polian|2004|pp=125–126}}]] in litovsko sodelavko raziskovalke na univerzi Yale Violeto Davoliūtė,{{sfn|Davoliūtė|2014|p=29}} menijo, da so te množične deportacije civilistov zločin proti človeštvu. Pogosto jih opisujejo tudi kot sovjetsko etnično čiščenje.{{sfn|Morris|2004|p=751–766}}{{sfn|Kotljarchuk|2014|p=53}}{{Sfn|Ellman|2002|p=1159}} [[Terry Martin]] z univerze Harvard ugotavlja:&lt;blockquote&gt;... ista načela, ki so vodila sovjetsko izgradnjo naroda, so lahko vodila in so vodila do etničnega čiščenja in etničnega terorja nad omejenim naborom stigmatiziranih narodnosti, medtem ko so za večino nestigmatiziranih narodnosti ostale politike izgradnje države.&lt;/blockquote&gt;Nemški zgodovinar [[Philipp Ther]],{{Sfn|Ther|2014|p=118}} profesor [[Anthony James Joes]],{{Sfn|Joes|2010|p=357}} ameriški novinar [[Eric Margolis]],{{Sfn|Margolis|2008|p=277}} kanadski politolog [[Adam Jones]],{{Sfn|Jones|2016|p=203}} profesor islamske zgodovine na univerzi [[Massachusetts]],{{Sfn|Williams|2015|p=67}} [[Dartmouth Brian Glyn Williams]],{{Sfn|Fredholm|2000|p=315}} učenjaka [[Michael Fredholm]] in [[Fanny E. Bryan]] {{sfn|Bryan|1984|p=99}}sta prav tako obravnavala razselitev prebivalstva Čečenov in Ingušev kot zločin genocida. Nemški raziskovalni novinar [[Lutz Kleveman]] je deportacije Čečenov in Ingušev primerjal s &quot;počasnim genocidom&quot;.{{sfn|Kleveman|2002|p=87}}

12. decembra 2015 je ukrajinski parlament izdal resolucijo, s katero je deportacijo krimskih Tatarov priznal kot genocid in določil 18. maj kot &quot;Dan spomina na žrtve genocida nad Krimskimi Tatari.&quot;&lt;ref name=&quot;ukgeno&quot;&gt;[[Population transfer in the Soviet Union#Radio Free Europe|Radio Free Europe, 21 January 2016]]&lt;/ref&gt; Parlament Latvije je deportacijo krimskih Tatarov prav tako priznal za genocid.&lt;ref name=&quot;latgeno&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.saeima.lv/en/news/saeima-news/27891-foreign-affairs-committee-adopts-a-statement-on-the-75th-anniversary-of-deportation-of-crimean-tatars-recognising-the-event-as-genocide|title=Foreign Affairs Committee adopts a statement on the 75th anniversary of deportation of Crimean Tatars, recognising the event as genocide|date=24 April 2019|publisher=[[Saeima]]|access-date=11 May 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;latgeno2&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.rferl.org/a/latvian-lawmakers-label-1944-deportation-of-crimean-tatars-as-act-of-genocide/29933467.html|title=Latvian Lawmakers Label 1944 Deportation Of Crimean Tatars As Act Of Genocide|date=2019-05-09|website=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|access-date=2019-05-10}}&lt;/ref&gt; Enako je 6. junija 2019 storil litovski parlament.&lt;ref name=&quot;lithugenod&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.baltictimes.com/lithuanian_parliament_recognizes_soviet_crimes_against_crimean_tatars_as_genocide/|title=Lithuanian parliament recognizes Soviet crimes against Crimean Tatars as genocide|date=6 June 2019|newspaper=[[The Baltic Times]]|access-date=6 June 2019}}&lt;/ref&gt; Kanadski parlament je 10. junija 2019 sprejel predlog, s katerim je deportacijo krimskih Tatarov iz leta 1944 priznal kot genocid, ki ga je storil sovjetski diktator Stalin,&lt;ref name=&quot;canogeno&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.facebook.com/BorysWrz/posts/earlier-today-delivering-the-good-news-to-iconic-crimean-tatar-leader-mustafa-dz/10156820037778558/|archive-url=https://ghostarchive.org/iarchive/facebook/6713503557/10156820037778558|archive-date=2022-02-26|url-access=limited|title=Borys Wrzesnewskyj|website=[[Facebook]]}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ganoex&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.ukrweekly.com/uwwp/foreign-affairs-committee-passes-motion-by-wrzesnewskyj-on-crimean-tatar-genocide/|title=Foreign Affairs Committee passes motion by Wrzesnewskyj on Crimean Tatar genocide}}&lt;/ref&gt; in določil 18. maj za dan spomina na žrtve tega genocida. Deportacijo Čečenov in Ingušev je [[Evropski parlament]] leta 2004 priznal za genocid:&lt;ref name=&quot;Europarl&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.unpo.org/article/438|publisher=[[Unrepresented Nations and Peoples Organization]]|title=Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944|date=27 February 2004|access-date=23 May 2012|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120604125012/http://www.unpo.org/article/438|archive-date=4 June 2012|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;blockquote&gt;... meni, da deportacija celotnega čečenskega ljudstva v Srednjo Azijo 23. februarja 1944 po Stalinovem ukazu predstavlja dejanje genocida v smislu Četrte haaške konvencije iz leta 1907 in Konvencije o preprečevanju in zatiranju zločinov genocida, ki ga je Generalna skupščina ZN sprejela 9. decembra 1948.&lt;/blockquote&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.latvians.com/en/Reading/TheseNamesAccuse/ThNA-00-OurFamilies.php These Names Accuse (Soviet Deportations in Latvia)]
* [http://www.latvians.com/en/Reading/TheseNamesAccuse/ThNA-08-Appendix-1.php Baltic Deportation Instructions] – Full text, English
* [https://www.loc.gov/exhibits/archives/depo.html DEPORTATIONS] Revelations from the Russian Archives at the [[:en:Library_of_Congress|Library of Congress]]
* [http://www.unpo.org/article.php?id=438 Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944]
* [http://findarticles.com/p/articles/mi_m3955/is_n8_v48/ai_19298459/pg_3 The scale and nature of German and Soviet repression and mass killings, 1930–45]
* [https://web.archive.org/web/20160303205122/http://demoscope.ru/weekly/2004/0147/biblio01.php Эдиев Д.М. Демографические потери депортированных народов СССР. Ставрополь, 2003]
* [http://tadeuszromer.com/ Polish deportees in the USSR] List compiled in 1941 by [[:en:Tadeusz_Romer|Tadeusz Romer]], the Polish ambassador to Japan

[[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Politična represija]]
[[Kategorija:Zločini proti človeštvu]]</text>
      <sha1>7nhance4y3yd47jmn25mnk2iecb5nlp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748464</id>
      <parentid>5748463</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:09:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30842" xml:space="preserve">'''Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi''' je izvajala vlada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] od leta 1930 do 1952 po naročilu sovjetskega voditelja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] in pod vodstvom uradnika [[NKVD]] [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentija Berije]]. Razvrsti se lahko v naslednje široke kategorije: deportacije »protisovjetskih« kategorij prebivalstva (pogosto označenih za »sovražnike delavstva«), deportacije celotnih narodov, selitev delovne sile in organizirane migracije v nasprotnih smereh za zapolnitev etnično očiščenih ozemelj. [[Dekulakizacija]] je bil prvi dogodek, kjer je bil deportiran ves razred, medtem ko je deportacija sovjetskih [[Korejci|Korejcev]] leta 1937 pomenila posebne etnične deportacije celotne narodnosti.&lt;ref name=&quot;ellman&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Ellman|first=Michael|year=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|volume=54|issue=7|pages=1151–1172|doi=10.1080/0966813022000017177|jstor=826310|archive-url=https://web.archive.org/web/20180427044908/https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|archive-date=27 April 2018|journal=Europe-Asia Studies|url-status=dead|s2cid=43510161}}&lt;/ref&gt;

{{Infopolje Napad na civiliste|title=Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|image=Karte Entkulakisierung.png|caption=Glavni tokovi prisilnega preseljevanja med [[Dekulakizacija|dekulakizacijo]] (1930-1931)|perpetrators=[[Josif Stalin]], [[NKVD]], [[Lavrentij Berija]]|date=1930–1952|location=[[Sovjetska zveza]] in okupirana sovjetska ozemlja|victims=800.000–1.500.000}}

V večini primerov so bili cilji premalo poseljena oddaljena območja. To vključuje deportacije nesovjetskih državljanov iz držav zunaj ZSSR v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Ocenjuje se, da so prisilne razselitve skupno prizadele vsaj 6 milijonov ljudi.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Werth|first=Nicolas|title=Stalinism and Nazism: History and Memory Compared|editor-first1=Henry|editor-last1=Rousso|editor-first2=Richard Joseph|editor-last2=Golsan|publisher=University of Nebraska Press|year=2004|lccn=2003026805|isbn=9780803290006|chapter=Strategies of Violence in the Stalinist USSR|chapter-url=https://books.google.com/books?id=CIt7fMp30sAC&amp;pg=PA73}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Poljan|first=Pavel|year=2004|title=Against Their Will: The History and Geography of Forced Migrations in the USSR|location=Budapest|publisher=Central European University Press|isbn=978-9-639-24168-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rosefielde83&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Red Holocaust|last=Rosefielde|first=Steven|year=2009|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-77757-5|page=[https://archive.org/details/redholocaust00rose/page/n101 83]}}&lt;/ref&gt; Od tega je bilo v letih 1930–1931 razseljenih 1,8 milijona kulakov, v letih 1932–39 1,0 milijona kmetov in etničnih manjšin, v letih 1940–52 pa približno 3,5 milijona pripadnikov etničnih manjšin.&lt;ref name=&quot;ellman&quot; /&gt;

V sovjetskih arhivih je zabeleženih 390.000 smrtnih žrtev med prisilno razselitvijo kulakov in do 400.000 smrti oseb, deportiranih v prisilna naselja v štiridesetih letih 20. stoletja;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Pohl|first=J. Otto|title=The Stalinist Penal System|date=1997|publisher=McFarland|isbn=0786403365}}&lt;/ref&gt; po drugi strani zgodovinar Nicolas Werth skupno število ljudi, ki so umrli zaradi deportacij, ocenjuje na 1 do 1,5 milijona.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Sodobni zgodovinarji te deportacije označujejo kot [[zločin proti človeštvu]] in etnično preganjanje. Dvoje deportacij z najvišjo stopnjo umrljivosti, deportacijo [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]] ter deportacijo [[Čečenija|Čečenov]] in [[Ingušetija|Ingušev]], so [[Ukrajina]], tri druge države in [[Evropski parlament]] priznala kot [[genocid]].&lt;ref name=&quot;Rosefielde83&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;europarl&quot;&gt;[http://www.unpo.org/article/438 UNPO: Chechnya: European Parliament recognizes the genocide of the Chechen People in 1944]&lt;/ref&gt; 26. aprila 1991 je Vrhovni sovjet [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]] pod vodstvom predsednika [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] sprejel zakon o rehabilitaciji zatiranih narodov, katere 2. člen je vse množične deportacije obsodil kot »Stalinovo politiko klevetanja in genocida«.&lt;ref name=&quot;perovic&quot;&gt;{{cite book|title=Perovic, Jeronim (2018). From Conquest to Deportation: The North Caucasus under Russian Rule. Oxford University Press. ISBN 9780190934675. OCLC 1083957407.|pages=320|isbn=9780190934675|url=https://books.google.com/books?id=O19gDwAAQBAJ&amp;pg=PA320|last1=Perovic|first1=Jeronim|date=June 2018}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska zveza je izvajala tudi razselitve na okupiranih ozemljih, pri čemer je med deportacijami, poboji ter internacijami in prisilnim delom v taboriščih umrlo več kot 50.000 ljudi iz [[Baltske države|baltskih držav]] in 300.000 do 360.000 izgnanih [[Nemci|Nemcev]] iz vzhodne Evrope.&lt;ref name=&quot;Erlebenisberichte 1989, pp. 40&quot;&gt;Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)&lt;/ref&gt;

== Deportacije družbenih skupin ==
[[Kulaki]] so bili skupina razmeroma premožnih kmetov in so uporabljali ta izraz razrednega sistema v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]], Sovjetski Rusiji in zgodnji Sovjetski zvezi. Bili so najštevilčnejša skupina, ki jo je izgnala Sovjetska zveza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://gulaghistory.org/exhibits/nps/onlineexhibit/stalin/crimes.php|title=Gulag: Soviet Forced Labor Camps and the Struggle for Freedom|publisher=Gulaghistory.org|access-date=17 February 2015|archive-date=5 November 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071105114641/http://gulaghistory.org/exhibits/nps/onlineexhibit/stalin/crimes.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Preseljevanje ljudi, ki so bili uradno označeni za kulake, se je nadaljevalo do začetka leta 1950, vključno z več večjimi skupinami: 5. septembra 1951 je sovjetska vlada ukazala deportacijo kulakov iz Litovske SSR zaradi &quot;sovražnih dejanj proti kolhozom&quot;, kar je bila ena zadnjih preselitev tiste družbene skupine.{{sfn|Bugay|1996|p=166}}

Veliko število kulakov, ne glede na njihovo narodnost, je bilo preseljenih v [[Sibirija|Sibirijo]] in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]]. Po podatkih iz sovjetskih arhivov, ki so bili objavljeni leta 1990, je bilo v letih 1930 in 1931 v delovne kolonije in taborišča poslanih 1.803.392 ljudi, na cilj pa jih je prišlo le 1.317.022. Deportacije v manjšem obsegu so se nadaljevale po letu 1931. Število kulakov in njihovih sorodnikov, ki so umrli v delovnih kolonijah od leta 1932 do 1940, je bilo 389.521.&lt;ref&gt;[http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090114220819/http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html|date=14 January 2009}}&lt;/ref&gt; Skupno število deportiranih je sporno. Previdne ocene predpostavljajo, da je bilo deportiranih 1.679.528–1.803.392 ljudi, medtem ko najvišje ocene pravijo,{{Sfn|Viola|2007|p=32}} da je bilo do leta 1937 deportiranih 15 milijonov kulakov in njihovih družin ter da je med deportacijo veliko ljudi umrlo, vendar celotno število ni znano.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite book|title=Stalin: The Court of the Red Tsar|last=Sebag Montefiore|first=Simon|publisher=W&amp;N|year=2014|isbn=978-1780228358|pages=84|quote=By 1937, 18,5 million were collevtivized but there were now only 19.9 million households: 5.7 million households, perhaps 15 million persons, had been deported, many of them dead}}&lt;/ref&gt;

== Operacije proti etničnim manjšinam ==
[[Slika:Soviet occupation of Bessarabia and Northern Bukovina 03.jpg|sličica|258x258_pik|Vlak z deportiranimi romunskimi begunci po sovjetski aneksiji Besarabije.]]
V tridesetih letih 20. stoletja se je kategorizacija tako imenovanih sovražnikov ljudstva premaknila z običajnih [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninističnih]], razrednih izrazov, kot je kulak, na etnične.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998}}.&lt;/ref&gt; Delna odstranitev potencialno problematičnih etničnih skupin je bila tehnika, ki jo je dosledno uporabljal sovjetski diktator [[Josif Stalin]] med svojim vladanjem:&lt;ref&gt;{{Harvnb|Pohl|1999}}.&lt;/ref&gt; samo med letoma 1935 in 1938 je bilo deportiranih vsaj deset različnih narodnosti.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998|p=815}}. Poles, Germans, Finns, Estonians, Latvians, Koreans, Italians, Chinese, Kurds, and Iranians.&lt;/ref&gt; [[Operacija Barbarossa|Nemška invazija na Sovjetsko zvezo]] leta 1941 je povzročila množično stopnjevanje sovjetskega etničnega čiščenja.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998|p=820}}.&lt;/ref&gt;

Deportacija [[Korejci|Korejcev]] v Sovjetski zvezi, prvotno načrtovana leta 1926, sprožena leta 1930 in izvedena leta 1937, je bila prva množična selitev celotne narodnosti v Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;{{cite book|author=J. Otto Pohl|title=Ethnic Cleansing in the USSR, 1937–1949|url=https://books.google.com/books?id=SnLANpCfDn4C|year=1999|publisher=Greenwood Press|isbn=978-0-313-30921-2|pages=9–20}}&lt;/ref&gt; Skoraj vsa sovjetska populacija etničnih Korejcev (171.781 ljudi) je bila oktobra 1937 prisilno preseljena z ruskega [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]] na nenaseljena območja Kazaške SSR in Uzbekistanske SSR.&lt;ref&gt;[http://www.novayagazeta.ru/data/2009/063/22.html First deportation and the &quot;Effective manager&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090620231557/http://www.novayagazeta.ru/data/2009/063/22.html|date=20 June 2009}}, [[Novaya gazeta]], by [[Pavel Polian|Pavel Polyan]] and Nikolai Pobol&lt;/ref&gt;

Če pogledamo celotno obdobje Stalinove vladavine, lahko naštejemo deportirane manjšine: [[Poljaki|Poljake]] (1939–1941 in 1944–1945), Kolske [[Norvežani|Norvežane]] (1940–1942), [[Romuni|Romune]] (1941 in 1944–1953), [[Estonci|Estonce]], [[Latvijci|Latvijce]] in [[Litovci|Litovce]] (1941 in 1945), Povolški [[Nemci]] (1941–1945), Ingrijski [[Finci]] (1929–1931 in 1935–1939), Finci v Kareliji (1940–1941, 1944), Krimski [[Tatari]], Krimski [[Grki]] (1944) in Kavkaški Grki (1949–50), [[Kalmiki]], [[Balkarci]], Krimski [[Italijani]], [[Karačajci]], mešketski [[Turki]], [[Karapapaki]], daljnovzhodni [[Korejci]] (1937), [[Čečeni]] in [[Inguši]] (1944). Tik pred, med in takoj po drugi svetovni vojni je Stalin izvedel vrsto deportacij velikega obsega, ki so močno vplivale na etnični zemljevid Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|author=Stephen Wheatcroft|publisher=Sovietinfo.tripod.com|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; Ocenjuje se, da je bilo med letoma 1941 in 1949 skoraj 3,3 milijona deportiranih v [[Sibirija|Sibirijo]] in srednjeazijske republike.&lt;ref&gt;{{cite book|author=Philip Boobbyer|title=The Stalin Era|url=https://books.google.com/books?id=lYMsIE5KjmMC&amp;pg=PA130|year=2000|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-415-18298-0|page=130}}&lt;/ref&gt; Po nekaterih ocenah je do 43 % preseljenega prebivalstva umrlo zaradi  bolezni in podhranjenosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.hawaii.edu/powerkills/USSR.TAB1B.GIF|format=GIF|title=Table 1B : Soviet Transit, Camp and Deportation Death Rates|publisher=Hawaii.edu|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Zahodne aneksije in deportacije 1939—1941 ===
[[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Sovjetski predsednik Josif Stalin in poveljnik NKVD Lavrentij Berija (spredaj na stolu). Oba sta bila odgovorna za množične deportacije etničnih manjšin.]]
Po [[Poljska kampanja (1939)|sovjetski invaziji na Poljsko]], ki je sledila po uspešni nemški invaziji, ki je zaznamovala začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1939, je Sovjetska zveza priključila vzhodne dele okupirane Poljske. V letih 1939–1941 je sovjetski režim deportiral 1,45 milijona ljudi, ki so živeli na priključenih ozemljih. Po podatkih poljskih zgodovinarjev je bilo 63,1 % teh ljudi Poljakov in 7,4 % [[Judje|Judov]].&lt;ref&gt;Poland's Holocaust, Tadeusz Piotrowski, 1998 {{ISBN|0-7864-0371-3}}, P.14&lt;/ref&gt; Prej je veljalo, da je okoli 1,0 milijon poljskih državljanov umrlo v rokah Sovjetov,&lt;ref&gt;Franciszek Proch, Poland's Way of the Cross, New York 1987 P.146&lt;/ref&gt; nedavno pa poljski zgodovinarji, ki temeljijo predvsem na poizvedbah v sovjetskih arhivih, ocenjujejo število smrtnih žrtev na približno 350.000 ljudi, deportiranih v letih 1939–1945.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.projectinposterum.org/docs/european_WWII_casualties.htm|title=European WWII Casualties|publisher=Project InPosterum|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.warsawuprising.com/paper/wrobel2.htm|title=Piotr Wrobel. The Devil's Playground: Poland in World War II|publisher=Warsawuprising.com|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;

Enako je sledilo v baltskih republikah [[Latvija|Latviji]], [[Litva|Litvi]] in ​​[[Estonija|Estoniji]].&lt;ref&gt;[http://www.am.gov.lv/en/latvia/History-of-Occupation/briefing-paper4/] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070709020049/http://www.am.gov.lv/en/latvia/History-of-Occupation/briefing-paper4/|date=9 July 2007}}&lt;/ref&gt; Ocenjuje se, da je bilo v letih 1940–1953 iz [[Baltik|Baltika]] deportiranih več kot 200.000 ljudi. Poleg tega so jih najmanj 75.000 poslali v koncentracijska taborišča [[Gulag]]. 10 % celotne odrasle baltske populacije je bilo deportiranih ali poslanih v taborišča za prisilno delo.&lt;ref&gt;[http://www.ahtg.net/TpA/baltstat.html]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090420175950/http://www.ahtg.net/TpA/baltstat.html|date=20 April 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|title=Taigi veebimüük &amp;#124; Taig.ee|publisher=Rel.ee|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20010301223347/http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|archive-date=1 March 2001}}&lt;/ref&gt; Leta 1989 so domači Latvijci predstavljali le 52 % prebivalstva svoje države. V Estoniji je bila številka prebivalstva 62 %.&lt;ref&gt;Laar, M. (2009). The Power of Freedom. Central and Eastern Europe after 1945. Centre for European Studies, p. 36. {{ISBN|978-9949-18-858-1}}&lt;/ref&gt; V Litvi je bil položaj boljši, ker so se migranti, poslani v to državo, dejansko preselili na nekdanje območje [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]], ki v nasprotju s prvotnimi načrti nikoli ni postalo del Litve.&lt;ref&gt;Misiunas, Romuald J. and Rein Taagepera. (1983). Baltic States: The Years of Dependence, 1940–1980. University of California Press. Hurst and Berkeley.&lt;/ref&gt;

Podobno so bili [[Romuni]] iz regije [[Chernivtsi]] in [[Moldavija|Moldavije]] deportirani v velikem številu, ki se giblje od 200.000 do 400.000.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.east-west-wg.org/cst/cst-mold/bessara.html|title=east-west-wg.org|publisher=east-west-wg.org|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140913005040/http://www.east-west-wg.org/cst/cst-mold/bessara.html|archive-date=13 September 2014}}&lt;/ref&gt; 

=== Druga svetovna vojna 1941—1945 ===
[[Slika:Iš Lietuvos į Dalstrojų.png|sličica|273x273_pik|Pot ljudi, deportiranih iz [[Litva|Litve]] v oddaljene regije Daljnega vzhoda, oddaljene do 9700 km.]]
Med drugo svetovno vojno, zlasti v letih 1943–44, je sovjetska vlada izvedla vrsto deportacij. Približno 1,9 milijona ljudi je bilo izgnanih v Sibirijo in srednjeazijske republike. Uradna razloga za te deportacije sta bila veleizdajalska kolaboracija z okupatorskimi Nemci in protisovjetski upor. Od približno 183.000 krimskih Tatarov jih je 20.000 ali 10 % celotnega prebivalstva služilo v nemških bataljonih.&lt;ref&gt;Alexander Statiev, &quot;The Nature of Anti-Soviet Armed Resistance, 1942–44&quot;, ''[[Kritika (journal)|Kritika]]: Explorations in Russian and Eurasian History'' (Spring 2005) 285–318&lt;/ref&gt; Zato so Sovjeti po vojni množično preseljevali tudi Tatare.&lt;ref&gt;A. Bell-Fialkoff, A Brief History of Ethnic Cleansing. Foreign Affairs, 1993, 110–122&lt;/ref&gt; [[Vjačeslav Molotov]] je to odločitev utemeljil z besedami: »Dejstvo je, da smo med vojno prejemali poročila o množični izdaji. Bataljoni Kavkazijcev so nam nasprotovali na frontah in nas napadali od zadaj. Bilo je vprašanje življenja in smrti; ni bilo časa raziščite podrobnosti. Seveda so trpeli nedolžni. Vendar menim, da smo glede na okoliščine ravnali pravilno.&quot;&lt;ref&gt;Chuev, Feliks. Molotov Remembers. Chicago: I. R. Dee, 1993, p. 195&lt;/ref&gt; Zgodovinar [[Ian Gray]] piše: &quot;Nemci so do muslimanskih narodov vodili skoraj paternalistično politiko. Karačajci, Balkarci, Inguši, Čečeni, Kalmuki in Krimski Tatari so do neke mere kazali pronemške naklonjenosti. Šele nagel umik Nemcev s Kavkaza po [[Bitka za Stalingrad|bitki pri Stalingradu]] jim je preprečil organiziranje muslimanskega ljudstva za učinkovito protisovjetsko Nemci pa so se glasno hvalili, da so na Kavkazu za seboj pustili močno »peto kolono«.&lt;ref&gt;Grey, Ian. Stalin, Man of History. London: Weidenfeld and Nicolson, 1979, p. 373&lt;/ref&gt;

Povolški Nemci&lt;ref&gt;[http://www.volgagermans.net/volgagermans/Volga%20German%20Deportation.htm] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090806104429/http://www.volgagermans.net/volgagermans/Volga%20German%20Deportation.htm|date=6 August 2009}}&lt;/ref&gt; in drugih sedem (neslovanskih) narodnosti [[Krim (polotok)|Krima]]&lt;ref&gt;[http://www.euronet.nl/users/sota/statshist.html] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091015035819/http://www.euronet.nl/users/sota/statshist.html|date=15 October 2009}}&lt;/ref&gt;in severnega [[Kavkaz|Kavkaza]] so bili deportirani: Krimski Tatari, Kalmiki, Čečeni, Inguši, Balkarci, Karačajci in Mešketski Turki.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/3509933.stm|title=Europe &amp;#124; Remembering Stalin's deportations|work=BBC News|date=23 February 2004|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; Vsi krimski Tatari so bili 18. maja 1944 v obliki kolektivne kazni množično deportirani kot posebni naseljenci v [[Uzbekistan]] in druge oddaljene dele Sovjetske zveze. Po podatkih NKVD jih je v naslednjem letu in pol v izgnanstvu umrlo skoraj 20 %. Krimskotatarski aktivisti poročajo, da je ta številka skoraj 46 %.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Jean-Christophe Peuch|url=http://www.rferl.org/featuresarticle/2005/05/1350f316-420a-4a90-b42e-b59fe9fcc8e5.html|title=World War II – 60 Years After: For Victims of Stalin's Deportations, War Lives On|publisher=Rferl.org|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/not_in_website/syndication/monitoring/media_reports/1995670.stm|title=MEDIA REPORTS &amp;#124; Crimean Tatars mark wartime deportations|work=BBC News|date=18 May 2002|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; 

Druge manjšine, izseljene iz obalnega območja [[Črno morje|Črnega morja]], so [[Bolgari]], Krimski [[Grki]], [[Romuni]] in [[Armenci]].

Sovjetska zveza je deportirala tudi ljudi z okupiranih ozemelj, kot so baltske države, Poljska in ozemlja, ki so jih zasedli Nemci. Študija, ki jo je leta 1974 objavila nemška vlada, je ocenila število nemških civilnih žrtev zločinov med izgonom Nemcev po drugi svetovni vojni med letoma 1945 in 1948 na več kot 600.000, s približno 400.000 smrtnimi žrtvami na območjih vzhodno od [[Odra|Odre]] in [[Neisse]] (približno 120.000 v dejanjih neposrednega nasilja, večinoma s strani sovjetskih čet, pa tudi s strani Poljakov, 60.000 v poljskih in 40.000 v sovjetskih koncentracijskih taboriščih ali zaporih, večinoma zaradi lakote in bolezni, in 200.000 smrti med civilisti, deportiranimi na prisilno delo Nemcev v Sovjetsko zvezo), 130.000 na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] (od tega 100.000 v taboriščih) in 80.000 v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] (od tega 15.000 do 20.000 zaradi nasilja izven in v taboriščih ter 59.000 smrti zaradi lakote in bolezni v taboriščih).&lt;ref name=&quot;Erlebenisberichte 1989, pp. 402&quot;&gt;Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)&lt;/ref&gt;

Do januarja 1953 je v Kazahstanski sovjetski socialistični republiki prebivalo 988.373 posebnih naseljencev, vključno s 444.005 Nemci, 244.674 Čečeni, 95.241 Korejci, 80.844 Inguši in drugi. Kot posledica teh deportacij so Kazahstanci predstavljali le 30 % prebivalstva svoje matične republike.{{sfn|Pavlenko|2008|p=170}}

== Usmrtitve in deportacije v povojnem obdobju ==
[[Slika:Rumsiskes jurta.jpg|sličica|245x245_pik|Bivališče, značilno za nekatere deportirane v Sibirijo, v muzeju v Rumšiškėsu v Litvi.]]
Po koncu druge svetovne vojne je bilo nemško prebivalstvo Kaliningrajske oblasti, nekdanje Vzhodne Prusije, izgnano, prazno območje pa so ponovno naselili sovjetski državljani, predvsem Rusi.

Poljska in Sovjetska Ukrajina sta izvajali izmenjave prebivalstva; Poljaki, ki so prebivali vzhodno od vzpostavljene meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo, so bili deportirani na Poljsko (približno 2.100.000 ljudi), Ukrajinci, ki so prebivali zahodno od vzpostavljene meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo, pa so bili deportirani v Sovjetsko Ukrajino. Preselitev prebivalstva v sovjetsko Ukrajino je potekala od septembra 1944 do aprila 1946 (približno 450.000 ljudi). Nekaj ​​Ukrajincev (približno 200.000 ljudi) je bolj ali manj prostovoljno zapustilo jugovzhodno Poljsko (med leti 1944 in 1945).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.migrationeducation.org/13.0.html|title=MIGRATION CITIZENSHIP EDUCATION – Forced migration in the 20th century|publisher=Migrationeducation.org|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151021014423/http://www.migrationeducation.org/13.0.html|archive-date=21 October 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Politika deportacij po Stalinovi smrti ===
25. februarja 1956 je [[Nikita Hruščov]] v svojem govoru »[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]«, kjer je med drugim razkril Stalinove zločine, obsodil tudi deportacije kot kršitev [[Leninizem|leninističnih]] načel:&lt;blockquote&gt;Toliko bolj pošastna so dejanja, katerih pobudnik je bil Stalin in so kršitev osnovnih leninističnih načel nacionalne politike sovjetske države. Mislimo na množične deportacije celih narodov iz njihovih domačih krajev... Te deportacijske akcije niso narekovali nobeni vojaški premisleki. Tako je bila že konec leta 1943, ko je prišlo do trajnega preboja na frontah, ... sprejeta in izvršena odločitev o deportaciji vseh Karačajevcev z ozemlja, kjer so živeli. V istem obdobju, konec decembra 1943, je ista usoda doletela celotno prebivalstvo avtonomne republike Kalmik. Marca so bili vsi čečenski in inguški narodi deportirani in Čečensko-inguška avtonomna republika je bila likvidirana. Aprila 1944 so bili vsi Balkarci deportirani v daljne kraje z ozemlja Kalbino-Balkarske avtonomne republike, sama republika pa se je preimenovala v Avtonomno Kabardinsko republiko.&lt;/blockquote&gt;Po tajnem poročilu sovjetskega ministrstva za notranje zadeve iz decembra 1965 je bilo v letih 1940–1953 iz [[Moldavija|Moldavije]] deportiranih 46.000 ljudi, iz [[Belorusija|Belorusije]] 61.000, [[Ukrajina|Ukrajine]] 571.000, [[Litva|Litve]] 119.000, [[Latvija|Latvije]] 53.000 in [[Estonija|Estonije]] 33.000.{{sfn|Mawdsley|1998|p=73}} 

== Število žrtev ==
Število smrtnih žrtev, pripisanih deportiranim ljudem, ki so živeli v izgnanstvu, je precejšnje. Vzroki za tako demografsko katastrofo so v slabem podnebju Sibirije in Kazahstana, bolezni, podhranjenosti, delovnem izkoriščanju, ki je trajalo tudi do 12 ur na dan, pa tudi v pomanjkanju kakršnih koli ustreznih bivališč ali nastanitev za deportirane ljudi. Na splošno se domneva, da se število smrtnih žrtev, ki jih je povzročil ta selitveni preobrat, giblje od 800.000{{Sfn|Grieb|2014|p=930}} do 1.500.000.{{Sfn|Werth|2004|p=73}}

Delna dokumentacija v arhivih [[NKVD]] je pokazala, da je bila stopnja umrljivosti teh deportiranih etničnih skupin precejšnja. Mešketski Turki so imeli 14,6-odstotno stopnjo umrljivosti, Kalmiki 17,4-odstotno, prebivalci Krima 19,6-odstotno, medtem ko so imeli Čečeni, Inguši in drugi prebivalci severnega Kavkaza najvišjo stopnjo umrljivosti, ki je dosegla 23,7-odstotno.{{sfn|Buckley|Ruble|Hofmann|2008|p=207}} NKVD ni zabeležil prevelikega števila smrti za deportirane sovjetske Korejce, vendar se ocene njihove umrljivosti gibljejo od 10 %&lt;ref name=&quot;Gwangju&quot;&gt;{{cite news|work=[[Gwangju News]]|url=https://gwangjunewsgic.com/features/korea-in-the-world-uzbekistan/|title=Korea: In the World – Uzbekistan|date=10 October 2013|access-date=23 May 2021}}&lt;/ref&gt; do 16,3 %.{{sfn|Chang|2018|p=157}}

== Zgodovinski pogledi ==
Številni zgodovinarji, vključno z ruskim zgodovinarjem [[Pavel Polian|Pavlom Polianom{{sfn|Polian|2004|pp=125–126}}]] in litovsko sodelavko raziskovalke na univerzi Yale Violeto Davoliūtė,{{sfn|Davoliūtė|2014|p=29}} menijo, da so te množične deportacije civilistov zločin proti človeštvu. Pogosto jih opisujejo tudi kot sovjetsko etnično čiščenje.{{sfn|Morris|2004|p=751–766}}{{sfn|Kotljarchuk|2014|p=53}}{{Sfn|Ellman|2002|p=1159}} [[Terry Martin]] z univerze Harvard ugotavlja:&lt;blockquote&gt;... ista načela, ki so vodila sovjetsko izgradnjo naroda, so lahko vodila in so vodila do etničnega čiščenja in etničnega terorja nad omejenim naborom stigmatiziranih narodnosti, medtem ko so za večino nestigmatiziranih narodnosti ostale politike izgradnje države.&lt;/blockquote&gt;Nemški zgodovinar [[Philipp Ther]],{{Sfn|Ther|2014|p=118}} profesor [[Anthony James Joes]],{{Sfn|Joes|2010|p=357}} ameriški novinar [[Eric Margolis]],{{Sfn|Margolis|2008|p=277}} kanadski politolog [[Adam Jones]],{{Sfn|Jones|2016|p=203}} profesor islamske zgodovine na univerzi [[Massachusetts]],{{Sfn|Williams|2015|p=67}} [[Dartmouth Brian Glyn Williams]],{{Sfn|Fredholm|2000|p=315}} učenjaka [[Michael Fredholm]] in [[Fanny E. Bryan]] {{sfn|Bryan|1984|p=99}}sta prav tako obravnavala razselitev prebivalstva Čečenov in Ingušev kot zločin genocida. Nemški raziskovalni novinar [[Lutz Kleveman]] je deportacije Čečenov in Ingušev primerjal s &quot;počasnim genocidom&quot;.{{sfn|Kleveman|2002|p=87}}

12. decembra 2015 je ukrajinski parlament izdal resolucijo, s katero je deportacijo krimskih Tatarov priznal kot genocid in določil 18. maj kot &quot;Dan spomina na žrtve genocida nad Krimskimi Tatari.&quot;&lt;ref name=&quot;ukgeno&quot;&gt;[[Population transfer in the Soviet Union#Radio Free Europe|Radio Free Europe, 21 January 2016]]&lt;/ref&gt; Parlament Latvije je deportacijo krimskih Tatarov prav tako priznal za genocid.&lt;ref name=&quot;latgeno&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.saeima.lv/en/news/saeima-news/27891-foreign-affairs-committee-adopts-a-statement-on-the-75th-anniversary-of-deportation-of-crimean-tatars-recognising-the-event-as-genocide|title=Foreign Affairs Committee adopts a statement on the 75th anniversary of deportation of Crimean Tatars, recognising the event as genocide|date=24 April 2019|publisher=[[Saeima]]|access-date=11 May 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;latgeno2&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.rferl.org/a/latvian-lawmakers-label-1944-deportation-of-crimean-tatars-as-act-of-genocide/29933467.html|title=Latvian Lawmakers Label 1944 Deportation Of Crimean Tatars As Act Of Genocide|date=2019-05-09|website=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|access-date=2019-05-10}}&lt;/ref&gt; Enako je 6. junija 2019 storil litovski parlament.&lt;ref name=&quot;lithugenod&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.baltictimes.com/lithuanian_parliament_recognizes_soviet_crimes_against_crimean_tatars_as_genocide/|title=Lithuanian parliament recognizes Soviet crimes against Crimean Tatars as genocide|date=6 June 2019|newspaper=[[The Baltic Times]]|access-date=6 June 2019}}&lt;/ref&gt; Kanadski parlament je 10. junija 2019 sprejel predlog, s katerim je deportacijo krimskih Tatarov iz leta 1944 priznal kot genocid, ki ga je storil sovjetski diktator Stalin,&lt;ref name=&quot;canogeno&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.facebook.com/BorysWrz/posts/earlier-today-delivering-the-good-news-to-iconic-crimean-tatar-leader-mustafa-dz/10156820037778558/|archive-url=https://ghostarchive.org/iarchive/facebook/6713503557/10156820037778558|archive-date=2022-02-26|url-access=limited|title=Borys Wrzesnewskyj|website=[[Facebook]]}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ganoex&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.ukrweekly.com/uwwp/foreign-affairs-committee-passes-motion-by-wrzesnewskyj-on-crimean-tatar-genocide/|title=Foreign Affairs Committee passes motion by Wrzesnewskyj on Crimean Tatar genocide}}&lt;/ref&gt; in določil 18. maj za dan spomina na žrtve tega genocida. Deportacijo Čečenov in Ingušev je [[Evropski parlament]] leta 2004 priznal za genocid:&lt;ref name=&quot;Europarl&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.unpo.org/article/438|publisher=[[Unrepresented Nations and Peoples Organization]]|title=Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944|date=27 February 2004|access-date=23 May 2012|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120604125012/http://www.unpo.org/article/438|archive-date=4 June 2012|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;blockquote&gt;... meni, da deportacija celotnega čečenskega ljudstva v Srednjo Azijo 23. februarja 1944 po Stalinovem ukazu predstavlja dejanje genocida v smislu Četrte haaške konvencije iz leta 1907 in Konvencije o preprečevanju in zatiranju zločinov genocida, ki ga je Generalna skupščina ZN sprejela 9. decembra 1948.&lt;/blockquote&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.latvians.com/en/Reading/TheseNamesAccuse/ThNA-00-OurFamilies.php These Names Accuse (Soviet Deportations in Latvia)]
* [http://www.latvians.com/en/Reading/TheseNamesAccuse/ThNA-08-Appendix-1.php Baltic Deportation Instructions] – Full text, English
* [https://www.loc.gov/exhibits/archives/depo.html DEPORTATIONS] Revelations from the Russian Archives at the [[:en:Library_of_Congress|Library of Congress]]
* [http://www.unpo.org/article.php?id=438 Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944]
* [http://findarticles.com/p/articles/mi_m3955/is_n8_v48/ai_19298459/pg_3 The scale and nature of German and Soviet repression and mass killings, 1930–45]
* [https://web.archive.org/web/20160303205122/http://demoscope.ru/weekly/2004/0147/biblio01.php Эдиев Д.М. Демографические потери депортированных народов СССР. Ставрополь, 2003]
* [http://tadeuszromer.com/ Polish deportees in the USSR] List compiled in 1941 by [[:en:Tadeusz_Romer|Tadeusz Romer]], the Polish ambassador to Japan

[[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Politična represija]]
[[Kategorija:Zločini proti človeštvu]]</text>
      <sha1>j4p5vgegy3igsqpq1b6hzproc13fnrk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748466</id>
      <parentid>5748464</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:11:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30851" xml:space="preserve">'''Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi''' je izvajala vlada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] od leta 1930 do 1952 po naročilu sovjetskega voditelja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] in pod vodstvom uradnika [[NKVD]] [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentija Berije]]. Razvrsti se lahko v naslednje široke kategorije: deportacije »protisovjetskih« kategorij prebivalstva (pogosto označenih za »sovražnike delavstva«), deportacije celotnih narodov, selitev delovne sile in organizirane migracije v nasprotnih smereh za zapolnitev etnično očiščenih ozemelj. [[Dekulakizacija]] je bil prvi dogodek, kjer je bil deportiran ves razred, medtem ko je deportacija sovjetskih [[Korejci|Korejcev]] leta 1937 pomenila posebne etnične deportacije celotne narodnosti.&lt;ref name=&quot;ellman&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Ellman|first=Michael|year=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|volume=54|issue=7|pages=1151–1172|doi=10.1080/0966813022000017177|jstor=826310|archive-url=https://web.archive.org/web/20180427044908/https://pdfs.semanticscholar.org/d4ac/a67ff06f3902c7b95b9eff2562f223f16c2b.pdf|archive-date=27 April 2018|journal=Europe-Asia Studies|url-status=dead|s2cid=43510161}}&lt;/ref&gt;

{{Infopolje Napad na civiliste|title=Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|image=Karte Entkulakisierung.png|caption=Glavni tokovi prisilnega preseljevanja med [[Dekulakizacija|dekulakizacijo]] (1930-1931)|perpetrators=[[Josif Stalin]], [[NKVD]], [[Lavrentij Berija]]|date=1930–1952|location=[[Sovjetska zveza]] in okupirana sovjetska ozemlja|victims=800.000–1.500.000}}

V večini primerov so bili cilji premalo poseljena oddaljena območja. To vključuje deportacije nesovjetskih državljanov iz držav zunaj ZSSR v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Ocenjuje se, da so prisilne razselitve skupno prizadele vsaj 6 milijonov ljudi.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Werth|first=Nicolas|title=Stalinism and Nazism: History and Memory Compared|editor-first1=Henry|editor-last1=Rousso|editor-first2=Richard Joseph|editor-last2=Golsan|publisher=University of Nebraska Press|year=2004|lccn=2003026805|isbn=9780803290006|chapter=Strategies of Violence in the Stalinist USSR|chapter-url=https://books.google.com/books?id=CIt7fMp30sAC&amp;pg=PA73}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Poljan|first=Pavel|year=2004|title=Against Their Will: The History and Geography of Forced Migrations in the USSR|location=Budapest|publisher=Central European University Press|isbn=978-9-639-24168-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rosefielde83&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Red Holocaust|last=Rosefielde|first=Steven|year=2009|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-77757-5|page=[https://archive.org/details/redholocaust00rose/page/n101 83]}}&lt;/ref&gt; Od tega je bilo v letih 1930–1931 razseljenih 1,8 milijona kulakov, v letih 1932–39 1,0 milijona kmetov in etničnih manjšin, v letih 1940–52 pa približno 3,5 milijona pripadnikov etničnih manjšin.&lt;ref name=&quot;ellman&quot; /&gt;

V sovjetskih arhivih je zabeleženih 390.000 smrtnih žrtev med prisilno razselitvijo kulakov in do 400.000 smrti oseb, deportiranih v prisilna naselja v štiridesetih letih 20. stoletja;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Pohl|first=J. Otto|title=The Stalinist Penal System|date=1997|publisher=McFarland|isbn=0786403365}}&lt;/ref&gt; po drugi strani zgodovinar Nicolas Werth skupno število ljudi, ki so umrli zaradi deportacij, ocenjuje na 1 do 1,5 milijona.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Sodobni zgodovinarji te deportacije označujejo kot [[zločin proti človeštvu]] in etnično preganjanje. Dvoje deportacij z najvišjo stopnjo umrljivosti, deportacijo [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]] ter deportacijo [[Čečenija|Čečenov]] in [[Ingušetija|Ingušev]], so [[Ukrajina]], tri druge države in [[Evropski parlament]] priznala kot [[genocid]].&lt;ref name=&quot;Rosefielde83&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;europarl&quot;&gt;[http://www.unpo.org/article/438 UNPO: Chechnya: European Parliament recognizes the genocide of the Chechen People in 1944]&lt;/ref&gt; 26. aprila 1991 je Vrhovni sovjet [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]] pod vodstvom predsednika [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] sprejel zakon o rehabilitaciji zatiranih narodov, katere 2. člen je vse množične deportacije obsodil kot »Stalinovo politiko klevetanja in genocida«.&lt;ref name=&quot;perovic&quot;&gt;{{cite book|title=Perovic, Jeronim (2018). From Conquest to Deportation: The North Caucasus under Russian Rule. Oxford University Press. ISBN 9780190934675. OCLC 1083957407.|pages=320|isbn=9780190934675|url=https://books.google.com/books?id=O19gDwAAQBAJ&amp;pg=PA320|last1=Perovic|first1=Jeronim|date=June 2018}}&lt;/ref&gt;

Sovjetska zveza je izvajala tudi razselitve na okupiranih ozemljih, pri čemer je med deportacijami, poboji ter internacijami in prisilnim delom v taboriščih umrlo več kot 50.000 ljudi iz [[Baltske države|baltskih držav]] in 300.000 do 360.000 izgnanih [[Nemci|Nemcev]] iz vzhodne Evrope.&lt;ref name=&quot;Erlebenisberichte 1989, pp. 40&quot;&gt;Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)&lt;/ref&gt;

== Deportacije družbenih skupin ==
[[Kulaki]] so bili skupina razmeroma premožnih kmetov in so uporabljali ta izraz razrednega sistema v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]], Sovjetski Rusiji in zgodnjem obdobju Sovjetske zveze. Bili so najštevilčnejša skupina, ki jo je izgnala Sovjetska zveza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://gulaghistory.org/exhibits/nps/onlineexhibit/stalin/crimes.php|title=Gulag: Soviet Forced Labor Camps and the Struggle for Freedom|publisher=Gulaghistory.org|access-date=17 February 2015|archive-date=5 November 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071105114641/http://gulaghistory.org/exhibits/nps/onlineexhibit/stalin/crimes.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Preseljevanje ljudi, ki so bili uradno označeni za kulake, se je nadaljevalo do začetka leta 1950, vključno z več večjimi skupinami: 5. septembra 1951 je sovjetska vlada ukazala deportacijo kulakov iz Litovske SSR zaradi &quot;sovražnih dejanj proti kolhozom&quot;, kar je bila ena zadnjih preselitev tiste družbene skupine.{{sfn|Bugay|1996|p=166}}

Veliko število kulakov, ne glede na njihovo narodnost, je bilo preseljenih v [[Sibirija|Sibirijo]] in [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]]. Po podatkih iz sovjetskih arhivov, ki so bili objavljeni leta 1990, je bilo v letih 1930 in 1931 v delovne kolonije in taborišča poslanih 1.803.392 ljudi, na cilj pa jih je prišlo le 1.317.022. Deportacije v manjšem obsegu so se nadaljevale po letu 1931. Število kulakov in njihovih sorodnikov, ki so umrli v delovnih kolonijah od leta 1932 do 1940, je bilo 389.521.&lt;ref&gt;[http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090114220819/http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html|date=14 January 2009}}&lt;/ref&gt; Skupno število deportiranih je sporno. Previdne ocene predpostavljajo, da je bilo deportiranih 1.679.528–1.803.392 ljudi, medtem ko najvišje ocene pravijo,{{Sfn|Viola|2007|p=32}} da je bilo do leta 1937 deportiranih 15 milijonov kulakov in njihovih družin ter da je med deportacijo veliko ljudi umrlo, vendar celotno število ni znano.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite book|title=Stalin: The Court of the Red Tsar|last=Sebag Montefiore|first=Simon|publisher=W&amp;N|year=2014|isbn=978-1780228358|pages=84|quote=By 1937, 18,5 million were collevtivized but there were now only 19.9 million households: 5.7 million households, perhaps 15 million persons, had been deported, many of them dead}}&lt;/ref&gt;

== Operacije proti etničnim manjšinam ==
[[Slika:Soviet occupation of Bessarabia and Northern Bukovina 03.jpg|sličica|258x258_pik|Vlak z deportiranimi romunskimi begunci po sovjetski aneksiji Besarabije.]]
V tridesetih letih 20. stoletja se je kategorizacija tako imenovanih sovražnikov ljudstva premaknila z običajnih [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninističnih]], razrednih izrazov, kot je kulak, na etnične.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998}}.&lt;/ref&gt; Delna odstranitev potencialno problematičnih etničnih skupin je bila tehnika, ki jo je dosledno uporabljal sovjetski diktator [[Josif Stalin]] med svojim vladanjem:&lt;ref&gt;{{Harvnb|Pohl|1999}}.&lt;/ref&gt; samo med letoma 1935 in 1938 je bilo deportiranih vsaj deset različnih narodnosti.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998|p=815}}. Poles, Germans, Finns, Estonians, Latvians, Koreans, Italians, Chinese, Kurds, and Iranians.&lt;/ref&gt; [[Operacija Barbarossa|Nemška invazija na Sovjetsko zvezo]] leta 1941 je povzročila množično stopnjevanje sovjetskega etničnega čiščenja.&lt;ref&gt;{{Harvnb|Martin|1998|p=820}}.&lt;/ref&gt;

Deportacija [[Korejci|Korejcev]] v Sovjetski zvezi, prvotno načrtovana leta 1926, sprožena leta 1930 in izvedena leta 1937, je bila prva množična selitev celotne narodnosti v Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;{{cite book|author=J. Otto Pohl|title=Ethnic Cleansing in the USSR, 1937–1949|url=https://books.google.com/books?id=SnLANpCfDn4C|year=1999|publisher=Greenwood Press|isbn=978-0-313-30921-2|pages=9–20}}&lt;/ref&gt; Skoraj vsa sovjetska populacija etničnih Korejcev (171.781 ljudi) je bila oktobra 1937 prisilno preseljena z ruskega [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]] na nenaseljena območja Kazaške SSR in Uzbekistanske SSR.&lt;ref&gt;[http://www.novayagazeta.ru/data/2009/063/22.html First deportation and the &quot;Effective manager&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090620231557/http://www.novayagazeta.ru/data/2009/063/22.html|date=20 June 2009}}, [[Novaya gazeta]], by [[Pavel Polian|Pavel Polyan]] and Nikolai Pobol&lt;/ref&gt;

Če pogledamo celotno obdobje Stalinove vladavine, lahko naštejemo deportirane manjšine: [[Poljaki|Poljake]] (1939–1941 in 1944–1945), Kolske [[Norvežani|Norvežane]] (1940–1942), [[Romuni|Romune]] (1941 in 1944–1953), [[Estonci|Estonce]], [[Latvijci|Latvijce]] in [[Litovci|Litovce]] (1941 in 1945), Povolški [[Nemci]] (1941–1945), Ingrijski [[Finci]] (1929–1931 in 1935–1939), Finci v Kareliji (1940–1941, 1944), Krimski [[Tatari]], Krimski [[Grki]] (1944) in Kavkaški Grki (1949–50), [[Kalmiki]], [[Balkarci]], Krimski [[Italijani]], [[Karačajci]], mešketski [[Turki]], [[Karapapaki]], daljnovzhodni [[Korejci]] (1937), [[Čečeni]] in [[Inguši]] (1944). Tik pred, med in takoj po drugi svetovni vojni je Stalin izvedel vrsto deportacij velikega obsega, ki so močno vplivale na etnični zemljevid Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|author=Stephen Wheatcroft|publisher=Sovietinfo.tripod.com|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; Ocenjuje se, da je bilo med letoma 1941 in 1949 skoraj 3,3 milijona deportiranih v [[Sibirija|Sibirijo]] in srednjeazijske republike.&lt;ref&gt;{{cite book|author=Philip Boobbyer|title=The Stalin Era|url=https://books.google.com/books?id=lYMsIE5KjmMC&amp;pg=PA130|year=2000|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-415-18298-0|page=130}}&lt;/ref&gt; Po nekaterih ocenah je do 43 % preseljenega prebivalstva umrlo zaradi  bolezni in podhranjenosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.hawaii.edu/powerkills/USSR.TAB1B.GIF|format=GIF|title=Table 1B : Soviet Transit, Camp and Deportation Death Rates|publisher=Hawaii.edu|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Zahodne aneksije in deportacije 1939—1941 ===
[[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Sovjetski predsednik Josif Stalin in poveljnik NKVD Lavrentij Berija (spredaj na stolu). Oba sta bila odgovorna za množične deportacije etničnih manjšin.]]
Po [[Poljska kampanja (1939)|sovjetski invaziji na Poljsko]], ki je sledila po uspešni nemški invaziji, ki je zaznamovala začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1939, je Sovjetska zveza priključila vzhodne dele okupirane Poljske. V letih 1939–1941 je sovjetski režim deportiral 1,45 milijona ljudi, ki so živeli na priključenih ozemljih. Po podatkih poljskih zgodovinarjev je bilo 63,1 % teh ljudi Poljakov in 7,4 % [[Judje|Judov]].&lt;ref&gt;Poland's Holocaust, Tadeusz Piotrowski, 1998 {{ISBN|0-7864-0371-3}}, P.14&lt;/ref&gt; Prej je veljalo, da je okoli 1,0 milijon poljskih državljanov umrlo v rokah Sovjetov,&lt;ref&gt;Franciszek Proch, Poland's Way of the Cross, New York 1987 P.146&lt;/ref&gt; nedavno pa poljski zgodovinarji, ki temeljijo predvsem na poizvedbah v sovjetskih arhivih, ocenjujejo število smrtnih žrtev na približno 350.000 ljudi, deportiranih v letih 1939–1945.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.projectinposterum.org/docs/european_WWII_casualties.htm|title=European WWII Casualties|publisher=Project InPosterum|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.warsawuprising.com/paper/wrobel2.htm|title=Piotr Wrobel. The Devil's Playground: Poland in World War II|publisher=Warsawuprising.com|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;

Enako je sledilo v baltskih republikah [[Latvija|Latviji]], [[Litva|Litvi]] in ​​[[Estonija|Estoniji]].&lt;ref&gt;[http://www.am.gov.lv/en/latvia/History-of-Occupation/briefing-paper4/] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070709020049/http://www.am.gov.lv/en/latvia/History-of-Occupation/briefing-paper4/|date=9 July 2007}}&lt;/ref&gt; Ocenjuje se, da je bilo v letih 1940–1953 iz [[Baltik|Baltika]] deportiranih več kot 200.000 ljudi. Poleg tega so jih najmanj 75.000 poslali v koncentracijska taborišča [[Gulag]]. 10 % celotne odrasle baltske populacije je bilo deportiranih ali poslanih v taborišča za prisilno delo.&lt;ref&gt;[http://www.ahtg.net/TpA/baltstat.html]  {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090420175950/http://www.ahtg.net/TpA/baltstat.html|date=20 April 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|title=Taigi veebimüük &amp;#124; Taig.ee|publisher=Rel.ee|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20010301223347/http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|archive-date=1 March 2001}}&lt;/ref&gt; Leta 1989 so domači Latvijci predstavljali le 52 % prebivalstva svoje države. V Estoniji je bila številka prebivalstva 62 %.&lt;ref&gt;Laar, M. (2009). The Power of Freedom. Central and Eastern Europe after 1945. Centre for European Studies, p. 36. {{ISBN|978-9949-18-858-1}}&lt;/ref&gt; V Litvi je bil položaj boljši, ker so se migranti, poslani v to državo, dejansko preselili na nekdanje območje [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]], ki v nasprotju s prvotnimi načrti nikoli ni postalo del Litve.&lt;ref&gt;Misiunas, Romuald J. and Rein Taagepera. (1983). Baltic States: The Years of Dependence, 1940–1980. University of California Press. Hurst and Berkeley.&lt;/ref&gt;

Podobno so bili [[Romuni]] iz regije [[Chernivtsi]] in [[Moldavija|Moldavije]] deportirani v velikem številu, ki se giblje od 200.000 do 400.000.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.east-west-wg.org/cst/cst-mold/bessara.html|title=east-west-wg.org|publisher=east-west-wg.org|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140913005040/http://www.east-west-wg.org/cst/cst-mold/bessara.html|archive-date=13 September 2014}}&lt;/ref&gt; 

=== Druga svetovna vojna 1941—1945 ===
[[Slika:Iš Lietuvos į Dalstrojų.png|sličica|273x273_pik|Pot ljudi, deportiranih iz [[Litva|Litve]] v oddaljene regije Daljnega vzhoda, oddaljene do 9700 km.]]
Med drugo svetovno vojno, zlasti v letih 1943–44, je sovjetska vlada izvedla vrsto deportacij. Približno 1,9 milijona ljudi je bilo izgnanih v Sibirijo in srednjeazijske republike. Uradna razloga za te deportacije sta bila veleizdajalska kolaboracija z okupatorskimi Nemci in protisovjetski upor. Od približno 183.000 krimskih Tatarov jih je 20.000 ali 10 % celotnega prebivalstva služilo v nemških bataljonih.&lt;ref&gt;Alexander Statiev, &quot;The Nature of Anti-Soviet Armed Resistance, 1942–44&quot;, ''[[Kritika (journal)|Kritika]]: Explorations in Russian and Eurasian History'' (Spring 2005) 285–318&lt;/ref&gt; Zato so Sovjeti po vojni množično preseljevali tudi Tatare.&lt;ref&gt;A. Bell-Fialkoff, A Brief History of Ethnic Cleansing. Foreign Affairs, 1993, 110–122&lt;/ref&gt; [[Vjačeslav Molotov]] je to odločitev utemeljil z besedami: »Dejstvo je, da smo med vojno prejemali poročila o množični izdaji. Bataljoni Kavkazijcev so nam nasprotovali na frontah in nas napadali od zadaj. Bilo je vprašanje življenja in smrti; ni bilo časa raziščite podrobnosti. Seveda so trpeli nedolžni. Vendar menim, da smo glede na okoliščine ravnali pravilno.&quot;&lt;ref&gt;Chuev, Feliks. Molotov Remembers. Chicago: I. R. Dee, 1993, p. 195&lt;/ref&gt; Zgodovinar [[Ian Gray]] piše: &quot;Nemci so do muslimanskih narodov vodili skoraj paternalistično politiko. Karačajci, Balkarci, Inguši, Čečeni, Kalmuki in Krimski Tatari so do neke mere kazali pronemške naklonjenosti. Šele nagel umik Nemcev s Kavkaza po [[Bitka za Stalingrad|bitki pri Stalingradu]] jim je preprečil organiziranje muslimanskega ljudstva za učinkovito protisovjetsko Nemci pa so se glasno hvalili, da so na Kavkazu za seboj pustili močno »peto kolono«.&lt;ref&gt;Grey, Ian. Stalin, Man of History. London: Weidenfeld and Nicolson, 1979, p. 373&lt;/ref&gt;

Povolški Nemci&lt;ref&gt;[http://www.volgagermans.net/volgagermans/Volga%20German%20Deportation.htm] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090806104429/http://www.volgagermans.net/volgagermans/Volga%20German%20Deportation.htm|date=6 August 2009}}&lt;/ref&gt; in drugih sedem (neslovanskih) narodnosti [[Krim (polotok)|Krima]]&lt;ref&gt;[http://www.euronet.nl/users/sota/statshist.html] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091015035819/http://www.euronet.nl/users/sota/statshist.html|date=15 October 2009}}&lt;/ref&gt;in severnega [[Kavkaz|Kavkaza]] so bili deportirani: Krimski Tatari, Kalmiki, Čečeni, Inguši, Balkarci, Karačajci in Mešketski Turki.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/3509933.stm|title=Europe &amp;#124; Remembering Stalin's deportations|work=BBC News|date=23 February 2004|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; Vsi krimski Tatari so bili 18. maja 1944 v obliki kolektivne kazni množično deportirani kot posebni naseljenci v [[Uzbekistan]] in druge oddaljene dele Sovjetske zveze. Po podatkih NKVD jih je v naslednjem letu in pol v izgnanstvu umrlo skoraj 20 %. Krimskotatarski aktivisti poročajo, da je ta številka skoraj 46 %.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Jean-Christophe Peuch|url=http://www.rferl.org/featuresarticle/2005/05/1350f316-420a-4a90-b42e-b59fe9fcc8e5.html|title=World War II – 60 Years After: For Victims of Stalin's Deportations, War Lives On|publisher=Rferl.org|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/not_in_website/syndication/monitoring/media_reports/1995670.stm|title=MEDIA REPORTS &amp;#124; Crimean Tatars mark wartime deportations|work=BBC News|date=18 May 2002|access-date=17 February 2015}}&lt;/ref&gt; 

Druge manjšine, izseljene iz obalnega območja [[Črno morje|Črnega morja]], so [[Bolgari]], Krimski [[Grki]], [[Romuni]] in [[Armenci]].

Sovjetska zveza je deportirala tudi ljudi z okupiranih ozemelj, kot so baltske države, Poljska in ozemlja, ki so jih zasedli Nemci. Študija, ki jo je leta 1974 objavila nemška vlada, je ocenila število nemških civilnih žrtev zločinov med izgonom Nemcev po drugi svetovni vojni med letoma 1945 in 1948 na več kot 600.000, s približno 400.000 smrtnimi žrtvami na območjih vzhodno od [[Odra|Odre]] in [[Neisse]] (približno 120.000 v dejanjih neposrednega nasilja, večinoma s strani sovjetskih čet, pa tudi s strani Poljakov, 60.000 v poljskih in 40.000 v sovjetskih koncentracijskih taboriščih ali zaporih, večinoma zaradi lakote in bolezni, in 200.000 smrti med civilisti, deportiranimi na prisilno delo Nemcev v Sovjetsko zvezo), 130.000 na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] (od tega 100.000 v taboriščih) in 80.000 v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] (od tega 15.000 do 20.000 zaradi nasilja izven in v taboriščih ter 59.000 smrti zaradi lakote in bolezni v taboriščih).&lt;ref name=&quot;Erlebenisberichte 1989, pp. 402&quot;&gt;Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)&lt;/ref&gt;

Do januarja 1953 je v Kazahstanski sovjetski socialistični republiki prebivalo 988.373 posebnih naseljencev, vključno s 444.005 Nemci, 244.674 Čečeni, 95.241 Korejci, 80.844 Inguši in drugi. Kot posledica teh deportacij so Kazahstanci predstavljali le 30 % prebivalstva svoje matične republike.{{sfn|Pavlenko|2008|p=170}}

== Usmrtitve in deportacije v povojnem obdobju ==
[[Slika:Rumsiskes jurta.jpg|sličica|245x245_pik|Bivališče, značilno za nekatere deportirane v Sibirijo, v muzeju v Rumšiškėsu v Litvi.]]
Po koncu druge svetovne vojne je bilo nemško prebivalstvo Kaliningrajske oblasti, nekdanje Vzhodne Prusije, izgnano, prazno območje pa so ponovno naselili sovjetski državljani, predvsem Rusi.

Poljska in Sovjetska Ukrajina sta izvajali izmenjave prebivalstva; Poljaki, ki so prebivali vzhodno od vzpostavljene meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo, so bili deportirani na Poljsko (približno 2.100.000 ljudi), Ukrajinci, ki so prebivali zahodno od vzpostavljene meje med Poljsko in Sovjetsko zvezo, pa so bili deportirani v Sovjetsko Ukrajino. Preselitev prebivalstva v sovjetsko Ukrajino je potekala od septembra 1944 do aprila 1946 (približno 450.000 ljudi). Nekaj ​​Ukrajincev (približno 200.000 ljudi) je bolj ali manj prostovoljno zapustilo jugovzhodno Poljsko (med leti 1944 in 1945).&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.migrationeducation.org/13.0.html|title=MIGRATION CITIZENSHIP EDUCATION – Forced migration in the 20th century|publisher=Migrationeducation.org|access-date=17 February 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151021014423/http://www.migrationeducation.org/13.0.html|archive-date=21 October 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Politika deportacij po Stalinovi smrti ===
25. februarja 1956 je [[Nikita Hruščov]] v svojem govoru »[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]«, kjer je med drugim razkril Stalinove zločine, obsodil tudi deportacije kot kršitev [[Leninizem|leninističnih]] načel:&lt;blockquote&gt;Toliko bolj pošastna so dejanja, katerih pobudnik je bil Stalin in so kršitev osnovnih leninističnih načel nacionalne politike sovjetske države. Mislimo na množične deportacije celih narodov iz njihovih domačih krajev... Te deportacijske akcije niso narekovali nobeni vojaški premisleki. Tako je bila že konec leta 1943, ko je prišlo do trajnega preboja na frontah, ... sprejeta in izvršena odločitev o deportaciji vseh Karačajevcev z ozemlja, kjer so živeli. V istem obdobju, konec decembra 1943, je ista usoda doletela celotno prebivalstvo avtonomne republike Kalmik. Marca so bili vsi čečenski in inguški narodi deportirani in Čečensko-inguška avtonomna republika je bila likvidirana. Aprila 1944 so bili vsi Balkarci deportirani v daljne kraje z ozemlja Kalbino-Balkarske avtonomne republike, sama republika pa se je preimenovala v Avtonomno Kabardinsko republiko.&lt;/blockquote&gt;Po tajnem poročilu sovjetskega ministrstva za notranje zadeve iz decembra 1965 je bilo v letih 1940–1953 iz [[Moldavija|Moldavije]] deportiranih 46.000 ljudi, iz [[Belorusija|Belorusije]] 61.000, [[Ukrajina|Ukrajine]] 571.000, [[Litva|Litve]] 119.000, [[Latvija|Latvije]] 53.000 in [[Estonija|Estonije]] 33.000.{{sfn|Mawdsley|1998|p=73}} 

== Število žrtev ==
Število smrtnih žrtev, pripisanih deportiranim ljudem, ki so živeli v izgnanstvu, je precejšnje. Vzroki za tako demografsko katastrofo so v slabem podnebju Sibirije in Kazahstana, bolezni, podhranjenosti, delovnem izkoriščanju, ki je trajalo tudi do 12 ur na dan, pa tudi v pomanjkanju kakršnih koli ustreznih bivališč ali nastanitev za deportirane ljudi. Na splošno se domneva, da se število smrtnih žrtev, ki jih je povzročil ta selitveni preobrat, giblje od 800.000{{Sfn|Grieb|2014|p=930}} do 1.500.000.{{Sfn|Werth|2004|p=73}}

Delna dokumentacija v arhivih [[NKVD]] je pokazala, da je bila stopnja umrljivosti teh deportiranih etničnih skupin precejšnja. Mešketski Turki so imeli 14,6-odstotno stopnjo umrljivosti, Kalmiki 17,4-odstotno, prebivalci Krima 19,6-odstotno, medtem ko so imeli Čečeni, Inguši in drugi prebivalci severnega Kavkaza najvišjo stopnjo umrljivosti, ki je dosegla 23,7-odstotno.{{sfn|Buckley|Ruble|Hofmann|2008|p=207}} NKVD ni zabeležil prevelikega števila smrti za deportirane sovjetske Korejce, vendar se ocene njihove umrljivosti gibljejo od 10 %&lt;ref name=&quot;Gwangju&quot;&gt;{{cite news|work=[[Gwangju News]]|url=https://gwangjunewsgic.com/features/korea-in-the-world-uzbekistan/|title=Korea: In the World – Uzbekistan|date=10 October 2013|access-date=23 May 2021}}&lt;/ref&gt; do 16,3 %.{{sfn|Chang|2018|p=157}}

== Zgodovinski pogledi ==
Številni zgodovinarji, vključno z ruskim zgodovinarjem [[Pavel Polian|Pavlom Polianom{{sfn|Polian|2004|pp=125–126}}]] in litovsko sodelavko raziskovalke na univerzi Yale Violeto Davoliūtė,{{sfn|Davoliūtė|2014|p=29}} menijo, da so te množične deportacije civilistov zločin proti človeštvu. Pogosto jih opisujejo tudi kot sovjetsko etnično čiščenje.{{sfn|Morris|2004|p=751–766}}{{sfn|Kotljarchuk|2014|p=53}}{{Sfn|Ellman|2002|p=1159}} [[Terry Martin]] z univerze Harvard ugotavlja:&lt;blockquote&gt;... ista načela, ki so vodila sovjetsko izgradnjo naroda, so lahko vodila in so vodila do etničnega čiščenja in etničnega terorja nad omejenim naborom stigmatiziranih narodnosti, medtem ko so za večino nestigmatiziranih narodnosti ostale politike izgradnje države.&lt;/blockquote&gt;Nemški zgodovinar [[Philipp Ther]],{{Sfn|Ther|2014|p=118}} profesor [[Anthony James Joes]],{{Sfn|Joes|2010|p=357}} ameriški novinar [[Eric Margolis]],{{Sfn|Margolis|2008|p=277}} kanadski politolog [[Adam Jones]],{{Sfn|Jones|2016|p=203}} profesor islamske zgodovine na univerzi [[Massachusetts]],{{Sfn|Williams|2015|p=67}} [[Dartmouth Brian Glyn Williams]],{{Sfn|Fredholm|2000|p=315}} učenjaka [[Michael Fredholm]] in [[Fanny E. Bryan]] {{sfn|Bryan|1984|p=99}}sta prav tako obravnavala razselitev prebivalstva Čečenov in Ingušev kot zločin genocida. Nemški raziskovalni novinar [[Lutz Kleveman]] je deportacije Čečenov in Ingušev primerjal s &quot;počasnim genocidom&quot;.{{sfn|Kleveman|2002|p=87}}

12. decembra 2015 je ukrajinski parlament izdal resolucijo, s katero je deportacijo krimskih Tatarov priznal kot genocid in določil 18. maj kot &quot;Dan spomina na žrtve genocida nad Krimskimi Tatari.&quot;&lt;ref name=&quot;ukgeno&quot;&gt;[[Population transfer in the Soviet Union#Radio Free Europe|Radio Free Europe, 21 January 2016]]&lt;/ref&gt; Parlament Latvije je deportacijo krimskih Tatarov prav tako priznal za genocid.&lt;ref name=&quot;latgeno&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.saeima.lv/en/news/saeima-news/27891-foreign-affairs-committee-adopts-a-statement-on-the-75th-anniversary-of-deportation-of-crimean-tatars-recognising-the-event-as-genocide|title=Foreign Affairs Committee adopts a statement on the 75th anniversary of deportation of Crimean Tatars, recognising the event as genocide|date=24 April 2019|publisher=[[Saeima]]|access-date=11 May 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;latgeno2&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.rferl.org/a/latvian-lawmakers-label-1944-deportation-of-crimean-tatars-as-act-of-genocide/29933467.html|title=Latvian Lawmakers Label 1944 Deportation Of Crimean Tatars As Act Of Genocide|date=2019-05-09|website=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|access-date=2019-05-10}}&lt;/ref&gt; Enako je 6. junija 2019 storil litovski parlament.&lt;ref name=&quot;lithugenod&quot;&gt;{{Cite news|url=https://www.baltictimes.com/lithuanian_parliament_recognizes_soviet_crimes_against_crimean_tatars_as_genocide/|title=Lithuanian parliament recognizes Soviet crimes against Crimean Tatars as genocide|date=6 June 2019|newspaper=[[The Baltic Times]]|access-date=6 June 2019}}&lt;/ref&gt; Kanadski parlament je 10. junija 2019 sprejel predlog, s katerim je deportacijo krimskih Tatarov iz leta 1944 priznal kot genocid, ki ga je storil sovjetski diktator Stalin,&lt;ref name=&quot;canogeno&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.facebook.com/BorysWrz/posts/earlier-today-delivering-the-good-news-to-iconic-crimean-tatar-leader-mustafa-dz/10156820037778558/|archive-url=https://ghostarchive.org/iarchive/facebook/6713503557/10156820037778558|archive-date=2022-02-26|url-access=limited|title=Borys Wrzesnewskyj|website=[[Facebook]]}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ganoex&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.ukrweekly.com/uwwp/foreign-affairs-committee-passes-motion-by-wrzesnewskyj-on-crimean-tatar-genocide/|title=Foreign Affairs Committee passes motion by Wrzesnewskyj on Crimean Tatar genocide}}&lt;/ref&gt; in določil 18. maj za dan spomina na žrtve tega genocida. Deportacijo Čečenov in Ingušev je [[Evropski parlament]] leta 2004 priznal za genocid:&lt;ref name=&quot;Europarl&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.unpo.org/article/438|publisher=[[Unrepresented Nations and Peoples Organization]]|title=Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944|date=27 February 2004|access-date=23 May 2012|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120604125012/http://www.unpo.org/article/438|archive-date=4 June 2012|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;blockquote&gt;... meni, da deportacija celotnega čečenskega ljudstva v Srednjo Azijo 23. februarja 1944 po Stalinovem ukazu predstavlja dejanje genocida v smislu Četrte haaške konvencije iz leta 1907 in Konvencije o preprečevanju in zatiranju zločinov genocida, ki ga je Generalna skupščina ZN sprejela 9. decembra 1948.&lt;/blockquote&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.latvians.com/en/Reading/TheseNamesAccuse/ThNA-00-OurFamilies.php These Names Accuse (Soviet Deportations in Latvia)]
* [http://www.latvians.com/en/Reading/TheseNamesAccuse/ThNA-08-Appendix-1.php Baltic Deportation Instructions] – Full text, English
* [https://www.loc.gov/exhibits/archives/depo.html DEPORTATIONS] Revelations from the Russian Archives at the [[:en:Library_of_Congress|Library of Congress]]
* [http://www.unpo.org/article.php?id=438 Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944]
* [http://findarticles.com/p/articles/mi_m3955/is_n8_v48/ai_19298459/pg_3 The scale and nature of German and Soviet repression and mass killings, 1930–45]
* [https://web.archive.org/web/20160303205122/http://demoscope.ru/weekly/2004/0147/biblio01.php Эдиев Д.М. Демографические потери депортированных народов СССР. Ставрополь, 2003]
* [http://tadeuszromer.com/ Polish deportees in the USSR] List compiled in 1941 by [[:en:Tadeusz_Romer|Tadeusz Romer]], the Polish ambassador to Japan

[[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Politična represija]]
[[Kategorija:Zločini proti človeštvu]]</text>
      <sha1>fyelne2gh8blo3iqz4l9oiw8pf4r5kb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miša Čermak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>510678</id>
    <revision>
      <id>5748276</id>
      <parentid>5737771</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T20:04:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Bibliografija */ [[WP:NI]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9922" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Miša Čermak''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarstvo|novinarka]] in [[tekstopisec|tekstopiska]], * [[23. julij]] [[1957]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]].

== Življenje in kariera ==
Delala je kot glasbena novinarka. Kot predstavniki Slovenije (poleg Mirana Rudana in Pop Designa) so tik pred razpadom Jugoslavije sodelovali v srbskem Novem Sadu s pesmijo ''Kadar sem sama'' - pele so Alenka Godec, Marta Zore, Mojca Vižentin. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-biti-je-ljubiti-5842/|title=Miša Čermak: Biti je ljubiti |accessdate=14. 8. 2021 |date=14. 8. 2021 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Sodelovala je tudi na nekaterih slovenskih pesemskih izborih. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/misa-cermak-ze-veliko-let-sledim-sebi-in-sem-si-zvesta/|title=Miša Čermak: Že veliko let sledim sebi in sem si zvesta |accessdate=19. 8. 2022 |date=19. 8. 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
* ''Besede ljubezni'' (Ljubljana, 2003)
* ''Jaz sem ljubezen'' (oktober 2014)

== Dela ==
* [[Alenka Godec]] - ''Ljubim to ljubezen'' &lt;small&gt;(Vojko Sfiligoj/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)&lt;/small&gt; (1995)
* [[Alenka Godec]] - ''Ne pozabi na stare čase'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Jani Hace)&lt;/small&gt; (2010)
* [[Alenka Godec]], [[Oto Pestner]] - ''To noč'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
* Barbara Čokl - ''Druga ženska'' &lt;small&gt;(Dečo Žgur/Miša Čermak/Nada Žgur)&lt;/small&gt; (1989)
* [[Damjana Golavšek]], Hot Hot Hot - ''Nocoj ljubila bi se s teboj'' &lt;small&gt;(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak, Miha Grošelj)&lt;/small&gt;
* Damjana Golavšek - ''Prijatelj'' &lt;small&gt;(Karel Novak/Miša Čermak/Karel Novak)&lt;/small&gt; (1991)
* [[Darja Švajger]] - ''Molitev'' &lt;small&gt;([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])&lt;/small&gt; (2006, 2010)
* [[Faraoni]] - ''Drugačen'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Hrepenenje'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; (2007)
* Faraoni - ''Lahko bi ostal'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Ne bom pozabil na stare čase'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin, Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Ne vdaj se'' &lt;small&gt;(Pietro Pocecco/Miša Čermak/Edoardo Meola)&lt;/small&gt; (2002)
* Faraoni - ''Noč vina'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Pozabljen dan'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Ti in jaz'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Ti nisi sam'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* Faraoni - ''Vse, kar imam'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin, Ferdinand Maraž/Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt;
* [[Gašper Rifelj]] - ''In si ti'' &lt;small&gt;(Gašper Rifelj/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* [[Helena Blagne]] - ''Ker ga ljubim''/''Ker ljubim ga'' &lt;small&gt;(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)&lt;/small&gt; (1996)
* [[Helena Blagne]] - ''Zaljubljena'' &lt;small&gt;(Matjaž Vlašič/Miša Čermak/Boštjan Grabnar, Matjaž Vlašič)&lt;/small&gt; (1996)
* [[Irena Vrčkovnik]] - ''Pojem pesem'' &lt;small&gt;(Igor Podpečan/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt; (1991)
* [[Marta Zore]] - ''Le s teboj'' &lt;small&gt;(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)&lt;/small&gt;
* [[Marta Zore]] - ''Meni si življenje'' &lt;small&gt;(Miran Juvan/Miša Čermak/Miran Juvan)&lt;/small&gt;
* Marta Zore - ''Ne bom'' &lt;small&gt;(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* Marta Zore - ''Nekje, kjer se je ustavil čas'' &lt;small&gt;(Tomaž Borsan/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
* Marta Zore - ''Ni mi žal'' &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt; (1998)
* Marta Zore - ''Pesem je vse, kar sem'' &lt;small&gt;(Miran Juvan/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt; (1998)
* Marta Zore - ''Pozabil si na vse'' &lt;small&gt;(Miran Juvan/Marta Zore, Miša Čermak/Miran Juvan)&lt;/small&gt;
* [[Marta Zore]], [[Vili Resnik]] - ''Vse, kar sva bila'' &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt; (1996)
* [[Nina Pušlar]] - ''Spomin srca'' &lt;small&gt;(Martin Štibernik/Miša Čermak)&lt;/small&gt; (2013)
* [[Nuša Derenda]] - ''Luč'' &lt;small&gt;([[Omar Naber]]/Miša Čermak/Franci Zabukovec, Miha Gorše, [[Omar Naber]], [[Patrik Greblo]])&lt;/small&gt; (2005, 2006)
* [[Slavko Ivančić]] - ''Moja ljubezen'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt; (2003)
* Slavko Ivančić - ''Nekje na pol poti'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Enzo Hrovatin, Miša Čermak/Enzo Hrovatin)&lt;/small&gt; (2007)
* [[Tatjana Dremelj]] - ''Svobodna sem'' &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* [[Tatjana Dremelj]] - ''Življenje'' &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;

== Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil ==
=== [[Melodije morja in sonca]] ===
* [[Melodije morja in sonca 1988|1988]]: [[Marta Zore]] - ''Ti'' &lt;small&gt;(Matjaž Murko, Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
** Nagrada strokovne žirije za najobetavnejšo izvajalko
* [[Melodije morja in sonca 1989|1989]]: Damjana Golavšek - ''Rojstvo'' &lt;small&gt;(Matjaž Murko/Miša Čermak/Tomaž Kozlevčar)&lt;/small&gt;
** Nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko
* [[Melodije morja in sonca 1993|1993]]: Alenka Godec - ''Zdaj se vračam'' &lt;small&gt;(Matjaž Murko/Miša Čermak/Primož Grašič)&lt;/small&gt;
* '''[[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: Faraoni - ''Mi ljudje smo kot morje'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Faraoni)&lt;/small&gt;'''
** Nagrada občinstva
* '''[[Melodije morja in sonca 1995|1995]]: Marta Zore - ''Še si tu'' &lt;small&gt;(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)&lt;/small&gt;'''
** Nagrada občinstva
* [[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: Victory - ''Ne briga me'' &lt;small&gt;(Miran Vlahovič/Miša Čermak/Martin Štibernik)&lt;/small&gt;
* [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Polona Furlan - ''Naj živi'' &lt;small&gt;(Miha Mihelčič/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti
* '''[[Melodije morja in sonca 2009|2009]]: Jazz Station - ''Delam, kar se ne sme'' &lt;small&gt;(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Primož Grašič, Gaber Radojevič)&lt;/small&gt;'''
** Nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo glasbo, velika nagrada

=== [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije]] ===
* [[Pesem Evrovizije 1989|1989]]: Caffe, Mojca in Marta - ''Kadar sem sama'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Emil Spruk)&lt;/small&gt;
=== [[EMA]] ===
* [[EMA 1993|1993]]: E. T. - ''Svet za oba'' &lt;small&gt;(Tomaž Kozlevčar/Miša Čermak/Jože Privšek)&lt;/small&gt; 
** 8. mesto &lt;small&gt;(49 točk)&lt;/small&gt;
* 1993: Alenka Godec - ''Tisti si ti'' &lt;small&gt;(Matjaž Murko/Miša Čermak/Milan Ferlež, Jože Hauko)&lt;/small&gt;
** 3. mesto &lt;small&gt;(81 točk)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1995|1995]]: Faraoni - ''Ljubezen je'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
** 4. mesto &lt;small&gt;(102 točki)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1996|1996]]: Roberto - ''Nisi, nisva'' &lt;small&gt;(Elvis Dobrilovič, Roberto/Miša Čermak)&lt;/small&gt;
** 11. mesto &lt;small&gt;(3 točke)&lt;/small&gt;
* 1996: Marta Zore - ''Pojdi z njo'' &lt;small&gt;(Marta Zore/Miša Čermak/Miran Juvan)&lt;/small&gt;
** 3. mesto &lt;small&gt;(74 točk)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1998|1998]]: Gianni Rijavec in Vladimir Čadež - ''Pusti času čas'' &lt;small&gt;(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
** 2. mesto &lt;small&gt;(6103 točke)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1999|1999]]: Gianni Rijavec &amp; Vladimir Čadež - ''Ljubezen je le ena'' &lt;small&gt;(Gianni Rijavec/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
** 8. mesto &lt;small&gt;(21 točk)&lt;/small&gt;

=== [[Slovenska popevka]] ===
* [[Slovenska popevka 1999|1999]]: Rok Šošter - ''Nekdo v meni'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2000|2000]]: Tulio Furlanič &amp; Yesterday - ''Nocoj joče neko srce'' &lt;small&gt;(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)&lt;/small&gt;
** 13. mesto &lt;small&gt;(557 glasov)&lt;/small&gt;
* 2000: Rok Šošter - ''Močnejši kot prej'' &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2001|2001]]: Ana Dežman - ''Rada bi'' &lt;small&gt;(Patrik Greblo/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
** 2. mesto &lt;small&gt;(5328 glasov)&lt;/small&gt;, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma
* [[Slovenska popevka 2002|2002]]: Malala (Tina Kovačič) - ''Človek'' &lt;small&gt;(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)&lt;/small&gt;
** 12. mesto &lt;small&gt;(714 glasov)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2007|2007]]: Slavko Ivančić - ''Kdo si'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
** 14. mesto &lt;small&gt;(304 glasov)&lt;/small&gt;
* [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Gašper Rifelj - ''Ti veš'' &lt;small&gt;(Goran Belenko/Miša Čermak/Lojze Krajnčan)&lt;/small&gt;
** 2. mesto &lt;small&gt;(1499 glasov)&lt;/small&gt;, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo
* [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Slavko Ivančić in Manca Izmajlova - ''Zdaj'' &lt;small&gt;(Gaber Radojevič/Miša Čermak/Jaka Pucihar)&lt;/small&gt;
** 3. mesto

=== [[Hit festival]] ===
* [[Hit festival|2000]]: Rok Šošter - ''Verjemi vase'' &lt;small&gt;(Enzo Hrovatin/Miša Čermak/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
** 1. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo
* [[Hit festival|2001]]: Malala - ''Ko je eno vse'' &lt;small&gt;(Marino Legovič/Miša Čermak/Marino Legovič)&lt;/small&gt;
** 2. do 3. nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo
* [[Hit festival|2004]]: Meta Močnik, Edvin Fliser in Pepel in kri - ''Verjemi srcu'' &lt;small&gt;(Edvin Fliser/Miša Čermak/Vojko Sfiligoj)&lt;/small&gt;
=== Festival slovenskega šansona ===
* 2001: [[Eva Škofič Maurer]] - ''Izštevanka'' &lt;small&gt;([[Patrik Greblo]]/Miša Čermak/[[Patrik Greblo]])&lt;/small&gt;
* 2009: Barbara Čokl - ''Ljubim'' &lt;small&gt;([[Tomaž Kozlevčar]]/Miša Čermak/[[Tomaž Kozlevčar]])&lt;/small&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{škrbina-glasbenik}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Čermak, Miša}}
[[Kategorija:Slovenski tekstopisci]]
[[Kategorija:Slovenski glasbeni novinarji]]</text>
      <sha1>k37z7ual6n39ub1z0ea8x2791ox86wg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Medarski jazbec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>511929</id>
    <revision>
      <id>5748448</id>
      <parentid>5691112</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:54:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Obnašanje in ekologija */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23770" xml:space="preserve">{{Taxobox
| name = Medardski jazbec
| fossil_range = Srednji [[pliocen]] – nedavno
| image = Mellivora capensis in Howletts Wild Animal Park.jpg
| image_width = 250px
| image_caption = | status = LC
| status_system = iucn3.1
| status_ref = &lt;ref name=iucn&gt;{{cite iucn |title=''Mellivora capensis'' |author=Do Linh San, E. |author2=Begg, C. |author3=Begg, K. |author4=Abramov, A.V. |date=2016 |page=e.T41629A45210107 |doi=10.2305/IUCN.UK.2016-1.RLTS.T41629A45210107.en |access-date=19 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Carnivora]] (zveri)
| familia = [[Mustelidae]] (kune)
| subfamilia = [[Mellivorinae]]'' (medarski jazbeci)
| genus = [[Mellivora]]
| species = '''''M. capensis'''''
| binomial =  ''Mellivora capensis''
| authority = ([[Johann Christian Daniel von Schreber|Schreber]], 1776)
| display_parents = 2
| range_map = Mellivora capensis distribution.png
| range_map_caption = Razširjenost
}}
'''Medarski jazbec'''  ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mellivora capensis''''') je [[sesalec]], razširjen v Afriki, jugozahodni Aziji in na indijski podcelini. Zaradi široke razširjenosti in pojavljanja v različnih [[habitat]]ih je na [[Rdeči seznam IUCN|Rdečem seznamu IUCN]] uvrščen kot [[najmanj ogrožena vrsta]].

Je edina živa vrsta v rodu ''[[Mellivora]]'' in v [[kune|kunji]] poddružini ''[[Mellivorinae]]''. Medarski jazbec kljub svojemu imenu ni zelo podoben drugim vrstam [[jazbec]]a; namesto tega ima več anatomskih podobnosti s [[podlasice|podlasicami]]. Je predvsem [[mesojedci|mesojeda]] vrsta in ima malo naravnih plenilcev zaradi svoje debele kože, moči in divjih obrambnih sposobnosti.

== Taksonomija ==
[[File:Caperatelskeleton.jpg|thumb|Okostje iz Muséum national d'histoire naturelle]]
''Viverra capensis'' je bilo [[Dvočlensko poimenovanje|znanstveno ime]], ki ga je leta 1777 uporabil [[Johann Christian Daniel von Schreber]], ki je opisal kožo medarskega jazbeca z [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]].&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Schreber |first1=J. C. D. |chapter=Das Stinkbinksen |title=Die Säugethiere in Abbildungen nach der Natur mit Beschreibungen |date=1777 |pages=450–451 |location=Erlangen |publisher=Wolfgang Walther |chapter-url=https://archive.org/stream/SaYugthiereAbbiIIISchr#page/450/mode/2up}}&lt;/ref&gt; ''Mellivorae'' je kot ime za rod predlagal Gottlieb Conrad Christian Storr leta 1780.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Storr |first1=G. C. C. |year=1780 |title=Prodromus methodi mammalium |location=Tübingen |publisher=Reiss |page=34 |chapter=''Mellivorae'' |chapter-url=https://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10968413_00036.html}}&lt;/ref&gt; 

Mellivorina je kot ime plemena predlagal John Edward Gray leta 1865.&lt;ref name = &quot;Gray1825&quot;&gt;{{cite journal|last1=Gray |first1=J. E. |title= Revision of the genera and species of Mustelidae contained in the British Museum |journal= Proceedings of the Zoological Society of London |year=1865 |pages=100–154 |url=https://archive.org/details/proceedingsofgen65zool/page/102}}&lt;/ref&gt; ''Mellivora capensis'' – ''mel'' pomeni med, ''voro'' pa oboževati, ''Capensis'' označuje provinco Cape v Južni Afriki.

Medarski jazbec je edina vrsta iz [[Rod (biologija)|rodu]] ''Mellivora''. Čeprav je bil v 1860-ih dodeljen poddružini jazbeca, ''Melinae'', zdaj splošno soglasno velja, da ima le malo podobnosti z ''Melinae''. Veliko tesneje je povezan s poddružino kune ''Guloninae'', poleg tega pa mu je dodeljena lastna poddružina ''Mellivorinae''.&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Koepfli KP |title=Multigene phylogeny of the Mustelidae: Resolving relationships, tempo and biogeographic history of a mammalian adaptive radiation |journal=BMC Biol. |volume=6 |pages=4–5 |year=2008 |pmid=18275614 |doi=10.1186/1741-7007-6-10 |pmc=2276185 |author2=Deere KA |author3=Slater GJ |display-authors=3 |last4=Begg |first4=Colleen |last5=Begg |first5=Keith |last6=Grassman |first6=Lon |last7=Lucherini |first7=Mauro |last8=Veron |first8=Geraldine |last9=Wayne |first9=Robert K}}&lt;/ref&gt; Razlike med ''Mellivorinae'' in ''Guloninae'' vključujejo razlike v njunih formulah zob. Čeprav ne spada v isto poddružino kot [[rosomah]]i, ki so rod velikih in netipičnih ''Guloninae'', je medarski jazbec mogoče obravnavati kot drugo, analogno obliko velike podlasice ali dihurja.

=== Evolucija ===
Vrsta se je prvič pojavila v srednjem [[pliocen]]u v Aziji.&lt;ref name=&quot;s1209&quot;&gt;{{Harvnb|Heptner|Sludskii|2002|pp=1209–1210}}&lt;/ref&gt; Znani so številni izumrli sorodniki, ki segajo vsaj 7 milijonov let nazaj v pozni [[miocen]]. Sem spadajo ''Mellivora benfieldi'' iz Južne Afrike in Italije, ''Promellivora'' iz Pakistana in ''Howellictis'' iz Čada. Bolj oddaljeni sorodniki so ''Eomellivora'', ki do se razvili v več različnih vrst tako v starem kot v Novem svetu, in velikanski, dolgonogi ''Ekorus'' iz Kenije.&lt;ref name=Valenciano2020&gt;{{cite journal |last1= Valenciano |first1= A. |last2= Govender |first2= R. |date= July 2020 |title= New fossils of ''Mellivora benfieldi'' (Mammalia, Carnivora, Mustelidae) from Langebaanweg, 'E' Quarry (South Africa, Early Pliocene) : re-evaluation of the African Neogene Mellivorines |journal= Journal of Vertebrate Paleontology |volume= 40 |issue= 4 |pages= e1817754 |doi= 10.1080/02724634.2020.1817754|s2cid= 227249176 }}&lt;/ref&gt;

=== Podvrsta ===
V 19. in 20. stoletju je bilo opisanih in predlaganih kot podvrsta 16 zooloških osebkov medarskega jazbeca.&lt;ref name= Vanderhaar&gt;{{cite journal |author=Vanderhaar, J. M. |author2=Yeen Ten Hwang|title=''Mellivora capensis'' |journal=Mammalian Species |date=2003 |issue=721 |pages=1–8 |url=https://academic.oup.com/mspecies/article-pdf/doi/10.1644/0.721.1/8071650/721-1.pdf |doi=10.1644/0.721.1|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;Od leta 2005 je 12 podvrst priznanih kot veljavni taksoni.&lt;ref&gt; Wozencraft, W. C. (2005). &quot;Species Mellivora capensis&quot;.[http://www.departments.bucknell.edu/biology/resources/msw3/browse.asp?id=14001293] In Wilson, D. E.; Reeder, D. M. (eds.). Mammal Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference (3rd ed.).[ https://books.google.si/books?id=JgAMbNSt8ikC&amp;pg=PA612&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false] Johns Hopkins University Press. p. 612. ISBN 978-0-8018-8221-0. OCLC 62265494.
&lt;/ref&gt; Točke, ki jih je treba upoštevati pri dodeljevanju različnih podvrst, vključujejo velikost in obseg beline ali sivine na hrbtni strani.&lt;ref name=&quot;r123&quot;&gt;{{Harvnb|Rosevear|1974|p=123}}&lt;/ref&gt;
In the 19th and 20th centuries, 16 zoological specimens of the honey badger were described and proposed as subspecies.[8] As of 2005, 12 subspecies are recognised as valid taxa.[9] Points taken into consideration in assigning different subspecies include size and the extent of whiteness or greyness on the back.[10]
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:80%;&quot;
|- style=&quot;background:#115a6c;&quot;
!Podvrsta in avtor
!Opis
!Rang
!Sinonim
|- style=&quot;vertical-align: top;&quot;
|'''Kapski jazbec''' (''M. c. capensis'') (Schreber, 1776)
[[File:Cape ratel.jpg|150 px]]
|
|Južna in jugozahodna Afrika
|&lt;small&gt;''mellivorus'' ([[Georges Cuvier|Cuvier]], 1798)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;''ratel'' (Sparrman, 1777)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;''typicus'' (Smith, 1833)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;''vernayi'' (Roberts, 1932)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;vertical-align: top;&quot;
|'''Indijski jazbec''' (''M. c. indica'') ([[Robert Kerr (writer)|Kerr]], 1792)
[[File:Indian ratel.jpg|150 px]]
|Od ''capensis'' se razlikuje po manjši velikosti, svetlejšem krznu in manj izrazitem stranskem belem traku, ki ločuje zgornjo belo in spodnjo črno površino telesa.&lt;ref name=&quot;p458&quot;&gt;{{Harvnb|Pocock|1941|p=458}}&lt;/ref&gt;
|Zahodna Srednja Azija proti severu do [[Ustjurtska planota|Ustjurtske planote]] in vzhodno do [[Amu Darja|Amu Darje]]. Zunaj nekdanje Sovjetske zveze obsega [[Afganistan]], Iran (razen jugozahodnega dela), zahodni [[Pakistan]] in zahodno [[Indija|Indijo]]
|&lt;small&gt;''mellivorus'' (Bennett, 1830)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;''ratel'' (Horsfield, 1851)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;''ratelus'' (Fraser, 1862)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;vertical-align: top;&quot;
|'''Nepalski jazbec''' (''M. c. inaurita'') ([[Brian Houghton Hodgson|Hodgson]], 1836)
|Od indice se razlikuje po daljši, veliko bolj volneni dlaki in po poraščenih dlakah na petah&lt;ref name=&quot;p462&quot;&gt;{{Harvnb|Pocock|1941|p=462}}&lt;/ref&gt;
|[[Nepal]] in sosednja območja vzhodno od njega
|
|- style=&quot;vertical-align: top;&quot;
|'''White-backed ratel''' (''M. c. leuconota'') ([[Philip Sclater|Sclater]], 1867)
|Celotna zgornja stran od obraza do polovice repa je čista kremasto bela z malo primesi črnih dlak&lt;ref name=&quot;r126&quot;&gt;{{Harvnb|Rosevear|1974|pp=126–127}}&lt;/ref&gt;
|Zahodna Afrika, južni [[Maroko]], nekdanji francoski Kongo
|
|- style=&quot;vertical-align: top;&quot;
|'''Črni jazbec''' (''M. c. cottoni'') ([[Richard Lydekker|Lydekker]], 1906)
[[File:Smit.Vellivora cottoni.jpg|150px]]
|Dlaka je običajno popolnoma črna, s tankimi in ostrimi dlakami.
|[[Gana]], severovzhodni Kongo
|&lt;small&gt;''sagulata'' (Hollister, 1910)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;vertical-align: top;&quot;
|'''Jazbec s Čadskega jezera''' (''M. c. concisa'') ([[Oldfield Thomas|Thomas]] in [[Robert Charles Wroughton|Wroughton]], 1907)
|Dlaka na hrbtu je večinoma sestavljena iz zelo dolgih, čisto belih ščetin med dolgo, fino, črno poddlako. Njegova značilnost od drugih podvrst je pomanjkanje običajnih belih ščetin v ledvenem predelu
|Območja [[Sahel]]a in [[Sudan]]a, vse do [[Somalija|Somalije]].
|&lt;small&gt;''brockmani'' (Wroughton and Cheesman, 1920)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
&lt;small&gt;''buchanani'' (Thomas, 1925)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;vertical-align: top;&quot;
|'''Pegasti jazbec''' (''M. c. signata'') ([[Reginald Innes Pocock|Pocock]], 1909)
|Čeprav je njegova koža običajno gosta bela nad krošnjo, se ta bleda barva začne redčiti po vratu in ramenih ter se nadaljuje do zadnjice, kjer zbledi v črno. Ima dodaten spodnji molar na levi strani čeljusti
|Sierra Leone
|
|- style=&quot;vertical-align: top;&quot;
|'''Etiopski jazbec''' (''M. c. abyssinica'') ([[Ned Hollister|Hollister]], 1910)
|
|[[Etiopija]]
|
|- style=&quot;vertical-align: top;&quot;
|'''Perzijski jazbec''' (''M. c. wilsoni'') ([[Robert Ernest Cheesman|Cheesman]], 1920)
|
|Jugozahodni [[Iran]] in [[Irak]]
|
|- style=&quot;vertical-align: top;&quot;
|'''Kenijski jazbec''' (''M. c. maxwelli'') (Thomas, 1923)
|
|[[Kenija]]
|
|- style=&quot;vertical-align: top;&quot;
|'''Arabski jazbec''' (''M. c. pumilio'') Pocock, 1946&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Pocock, I. R. |year=1946 |title=External and cranial characters of some rare Asiatic mammals recently exhibited by the Society |journal=Proceedings of the Zoological Society of London |volume=115 |issue=3–4 |pages=310–318|doi=10.1111/j.1096-3642.1946.tb00094.x }}&lt;/ref&gt;
|
|[[Hadramaut]], južna Arabija
|
|- style=&quot;vertical-align: top;&quot;
|'''Turkmenski jazbec''' (''M. c. buechneri'') Baryshnikov, 2000
|Podobna podvrsti indica in inaurita, vendar ga odlikujeta večja velikost in ožja postorbitalna zožitev&lt;ref name=&quot;Catalogo ratel&quot;&gt;{{cite journal |author=Baryshnikov, G. |year=2000 |title=A new subspecies of the honey badger ''Mellivora capensis'' from Central Asia |journal=Acta Theriologica |volume=45 |issue=1 |pages=45–55 |url=https://www.researchgate.net/publication/271322595|doi=10.4098/AT.arch.00-5 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;
|[[Turkmenistan]]
|
|}

== Opis ==
[[File:MSU V2P1b - Mellivora capensis skull.png|upright|thumb| Lobanja, kot jo ilustrira N. N. Kondakov]]
Medarski jazbec ima precej dolgo telo, vendar je izrazito debelo in široko po hrbtu. Njegova koža je izjemno ohlapna in omogoča, da se v njej prosto obrača in zvija. Koža okoli vratu je debela 6 milimetrov, kar je prilagoditev za boj proti sorodnikom.&lt;ref name=&quot;k87&quot;&gt;{{Harvnb|Kingdon|1989|p=87}}&lt;/ref&gt; Glava je majhna in ravna, s kratkim gobcem. Oči so majhne, ušesa pa malo več kot izbokline na koži, še ena možna prilagoditev za preprečevanje poškodb med bojem.

Medarski jazbec ima kratke in močne noge s petimi prsti na vsaki nogi. Stopala so oborožena z zelo močnimi kremplji, ki so kratki na zadnjih nogah in izjemno dolgi na sprednjih. Je delno plantigradna žival, katere [[podplat]]i so debelo oblazinjeni in goli do [[zapestje|zapestja]]. [[Rep]] je kratek in je pokrit z dolgimi dlakami, razen pod osnovo.

Medarski jazbeci so največje kopenske [[kune]] v Afriki. Odrasli merijo od 23 do 28 cm  v višino ramen in 55–77 cm v dolžino telesa, rep pa doda še 12–30 cm. Samice so manjše od samcev. V Afriki samci tehtajo od 9 do 16 kg, medtem ko samice v povprečju tehtajo od 5 do 10 kg. Po različnih študijah so poročali o povprečni teži odraslih jazbecev z različnih območij med 6,4 do 12 kg, z mediano približno 9 kg. To ga umešča kot tretjega največjega znanega jazbeca, za evropskim jazbecem in prašičjim jazbecem, in četrtega največjega obstoječega kopenskega kunčja za dodatno še rosomaha. Vendar pa so poročali o povprečni teži treh divjih samic iz Iraka 18 kg, kar je približno tipična teža samcev evropskega jazbeca v pozni jeseni, kar kaže, da lahko v ugodnih razmerah dosežejo veliko večjo od tipičnih velikosti. Vendar pa sta bila odrasla samica in dva samca v Indiji razmeroma majhna, s svojo težo 6,4 kg in mediano 8,4 kg. Dolžina lobanje je 13,9–14,5 cm pri samcih in 13 cm pri samicah.
Obstajata dva para [[mlečna žleza|mlečnih žlez]].&lt;ref name=&quot;p456&quot;&gt;{{Harvnb|Pocock|1941|p=456}}&lt;/ref&gt; Medarski jazbec ima analno vrečko, ki je nenavadna med kunami, ki je obrnjena, kar je lastnost, ki jo delijo hijene in mungosi. Vonj vrečke naj bi bil &quot;zadušljiv&quot; in bi lahko pomagal pri umirjanju čebel pri napadu na čebelnjake.&lt;ref name=&quot;k89&quot;&gt;{{Harvnb|Kingdon|1989|p=89}}&lt;/ref&gt;

Lobanja je le malo podobna lobanji evropskega jazbeca in je zelo podobna večji različici lobanje marmornatega dihurja. Lobanja je zelo trdno zgrajena, pri odraslih pa ni sledu neodvisne kostne strukture. Možganski ovoj je širši kot pri psih.
[[File:Ratelteeth.jpg|upright|thumb|left|Zobje]]

Zobna formula je: 3.1.3.13.1.3.1.. Zobje pogosto kažejo znake nepravilnega razvoja, pri čemer so nekateri zobje izjemno majhni, postavljeni pod nenavadnimi koti ali pa jih sploh ni. Medarski jazbeci podvrste ''signata'' imajo drugi spodnji molar na levi strani čeljusti, ne pa na desni. Čeprav se prehranjuje pretežno z mehko hrano, so lični zobje medarskega jazbeca pogosto obrabljeni. Zobje so za mesojede živali izjemno kratki. Jezik ima ostre, nazaj usmerjene papile, ki mu pomagajo pri predelavi trde hrane.

Zimska dlaka je dolga (v spodnjem delu hrbta je dolga 40–50 mm) in je sestavljena iz redkih, grobih dlak, podobnih ščetinam, z minimalno poddlako. Dlake so še redkejše na bokih, trebuhu in dimljah. Poletna dlaka je krajša (na hrbtu je dolga le 15 mm) in še redkejša, trebuh pa je napol gol. Strani glave in spodnjega dela telesa so čisto črni. Velik bel pas pokriva zgornji del telesa, od vrha glave do dna repa. Medarski jazbeci podvrste ''cottoni'' so edinstveni po tem, da so popolnoma črni.&lt;ref name=&quot;s1213&quot;&gt;{{Harvnb|Heptner|Sludskii|2002|p=1213}}&lt;/ref&gt;

== Obnašanje in ekologija ==
[[File:Honey badger, Mellivora capensis, carrying young pup in her mouth at Kgalagadi Transfrontier Park, Northern Cape, South Africa (34870371095).jpg|thumb|Odrasel osebek, ki nosi mladiča, v čezmejnem parku Kgalagadi v Južni Afriki]]
Medarski jazbec je večinoma samotar, vendar so ga opazili tudi v Afriki, da bi lovil v parih v času gnezditvene sezone v maju. Uporablja tudi stare rove [[Podzemska svinjka|aardvark]], svinje bradavičarke in termitnjake.&lt;ref name=&quot;r117&quot;&gt;{{Harvnb|Rosevear|1974|pp=117–118}}&lt;/ref&gt; Je izkušen kopač, ki lahko v 10 minutah izkoplje predore v trda tla. Te jame imajo običajno samo en vhod, običajno so dolge le 1–3 m z gnezdilno komoro, ki ni obložena s posteljnino.

Medarski jazbec je znan po svoji moči, divjosti in žilavosti. Znano je, da divje in neustrašno napada skoraj vse druge vrste, ko je pobeg nemogoč in domnevno odganja celo veliko večje plenilce, kot sta lev in hijena. Čebelji piki, peresa ježevca in živalski ugrizi le redko prodrejo v njihovo kožo. Če konji, govedo ali [[kafrski bivol]]i vdrejo v jamo medarskega jazbeca, jih bo napadel. V narodnem parku Kalahari Gemsbok je medarskega jazbeca ubil [[lev]]. V provinci Cape je potencialni plen [[Afriški leopard|afriškega leoparda]]. Afriški skalni pitoni, [[nilski krokodil]]i in [[lisasta hijena|lisaste hijene]] občasno plenijo tudi medarske jazbece.

=== Prehrana ===
[[File:Indian Honey Badger Drinking Water from natural stream.jpg|thumb|Indijski medeni jazbec napitki iz naravnega potoka]]
Medarski jazbec ima poleg rosomaha najmanj specializirano prehrano družine kun. Do velikega dela hrane dostopa tako, da jo izkoplje iz rovov. Pogosto napade [[čebelnjak]]e v iskanju čebeljih ličink in medu. Hrani se tudi z [[žuželke|žuželkami]], žabami, [[želve|želvami]], [[kuščarji]], [[glodavci]], [[kače|kačami]], pticami in jajci. Poje tudi jagodičevje, [[korenina|korenine]] in čebulice. Ko išče zelenjavo, dviguje kamne ali trga lubje z dreves. Nekateri posamezniki so bili celo opaženi, da preganjajo levje mladiče. Požre vse dele svojega plena, vključno s kožo, dlako, perjem, mesom in kostmi, hrano pa drži s prednjimi šapami. Hrani se s širokim naborom vretenčarjev in zdi se, da se prehranjuje predvsem z majhnimi [[vretenčarji]]. Medarski jazbeci, ki so jih preučevali v čezmejnem parku Kgalagadi, so plenili večinoma gekone in skinke (47,9 % vrst plena), [[skakači|skakače]] in druge [[miši]] (39,7 % plena). Večino njegovega plena so sestavljale vrste, ki tehtajo več kot 100 g, kot so kobre, mladi afriški skalni piton in južnoafriški zajec. V Kalahariju so opazili tudi medarske jazbece, ki so napadali domače ovce in koze ter ubijali in jedli črne mambe. Sumili so, da je medarski jazbec razbil lupine šotorskih želv v Nama Karoo. V Indiji naj bi medarski jazbeci izkopavali človeška trupla.

=== Razmnoževanje ===
O vzrejnih navadah medarskega jazbeca je malo znanega. Njegovo obdobje brejosti naj bi trajalo šest mesecev, običajno ima za posledico dva mladiča, ki se skotita slepa. Njegova življenjska doba v divjini ni znana, čeprav je znano, da posamezniki v ujetništvu živijo približno 24 let. Glas medarskega jazbeca je hripav zvok &quot;khrya-ya-ya-ya&quot;. Pri parjenju samci oddajajo glasne zvoke godrnjanja. Mladiči se oglasijo kot žalobno cviljenje. Ko se soočijo s psi, jazbeci kričijo kot medvedji mladiči.

== Razprostranjenost in habitat ==
[[File:Honey Badger Mellivora capensis Jerusalem Al Quds by Prof Dr Norman Ali Khalaf 2013.jpg|thumb|Honey badger in the Jerusalem Biblical Zoo]]
Medarski jazbec se razprostira po večini podsaharske Afrike, od Zahodnega Rta, Južne Afrike, do južnega Maroka in jugozahodne Alžirije ter zunaj Afrike preko Arabije, Irana in zahodne Azije do Turkmenistana in Indijskega polotoka. Znano je, da sega od morske gladine do kar 2600 m nadmorske višine v maroškem visokem Atlasu in 4000 m v gorovju Bale v Etiopiji.

== Odnosi z ljudmi ==
Medarski jazbeci pogosto postanejo resni plenilci perutnine. Zaradi njihove moči in vztrajnosti jih je težko odvrniti. Znano je, da trgajo debele deske iz kokošnjakov ali kopljejo pod kamnite temelje. Presežek usmrtitev je pogost med temi dogodki, pri čemer je en incident povzročil smrt 17 moškatnih ra (''Cairina moschata'') in 36 piščancev.

Zaradi žilavosti in ohlapnosti njihove kože je medarske jazbece zelo težko ubiti s psi. Njihovo kožo je težko prodreti, njena ohlapnost pa jim omogoča, da se zvijajo in obrnejo proti svojim napadalcem, ko jih držijo. Edini varen oprijem medarskega jazbeca je na zadnji strani vratu. Koža je tudi dovolj trda, da se lahko upre več udarcem mačeto. Edini zanesljiv način, da jih hitro ubijete, je udarec s palico v lobanjo ali strel v glavo s pištolo, saj je njihova koža skoraj neprepustna za puščice in sulice.&lt;ref name=&quot;r116&quot;&gt;{{Harvnb|Rosevear|1974|p=116}}&lt;/ref&gt;

Med britansko okupacijo Basre leta 2007 so se med lokalnm prebivalstvom pojavile govorice o &quot;ljudoždercih&quot;, vključno z obtožbami, da so te zveri izpustile britanske čete, kar so Britanci kategorično zanikali.&lt;ref&gt;Philp, Catherine (12 July 2007), [http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/iraq/article2062085.ece &quot;Bombs, guns, gangs – now Basra falls prey to the monster badger&quot;], ''The Times''&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BBC2007&quot;&gt;BBC News (12 July 2007) &quot;[http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/6295138.stm British blamed for Basra badgers]&quot;, BBC&lt;/ref&gt; Tiskovni predstavnik britanske vojske je dejal, da so jazbeci »domači v regiji, vendar redki v Iraku« in »so običajno nevarni za ljudi le, če jih izzovejo«.[53] Direktor veterinarske bolnišnice v Basri Mushtaq Abdul-Mahdi je potrdil, da so medarske jazbece na tem območju opazili že leta 1986. Namestnik dekana veterinarske fakultete v Basri, Ghazi Yaqub Azzam, je špekuliral, da so »jazbece gnali proti mestu zaradi poplav v močvirju severno od Basre.« Dogodek je bil v zahodnem tisku objavljen v sezoni 2007.&lt;ref name=newssources&gt;Weaver, M. (12 July 2007), &quot;[http://blogs.guardian.co.uk/news/archives/2007/07/12/basra_badger_rumour_mill.html Basra badger rumour mill]&quot;, ''The Guardian''&lt;/ref&gt;

Poročali so tudi, da je medarski jazbec v Indiji izkopal človeška trupla.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Pocock|first=R. I.|title=Fauna of British India |volume=((Volume 2. Mammals)) |publisher=Taylor and Francis |year=1941 |location=London |chapter=''Mellivora capensis'' (Schreber) |pages=456–466 |chapter-url=https://archive.org/details/PocockMammalia2/page/n491/mode/2up}}&lt;/ref&gt; V Keniji je medarski jazbec glavni prenašalec [[steklina|stekline]].&lt;ref name=&quot;Kruuk2002&quot;&gt;{{cite book |author=Kruuk, H. |title=Hunter and Hunted: Relationships between Carnivores and People |url=https://books.google.com/books?id=gyzIrGBrcaMC&amp;pg=PA94 |year=2002 |publisher=Cambridge University Press |page=94 |isbn=978-0-521-89109-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Chong, W. K. [http://searg.info/fichiers/articles/1993050058L.PDF RABIES IN KENYA], Southern and Eastern African Rabies Group&lt;/ref&gt; in domneva se, da pomembno prispeva k silvatičnemu ciklu bolezni.&lt;ref name=&quot;Spinage2012&quot;&gt;{{cite book |author=Spinage, C. A. |year=2012 |title=African Ecology: Benchmarks and Historical Perspectives |url=https://books.google.com/books?id=d3vOHF8PNKkC&amp;pg=PA1141 |publisher=Springer |page=1141 |isbn=978-3-642-22871-1}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Reference ==
* {{cite book |last=Ewer |first=R. F. |year=1973 |title=The Carnivores |publisher=Cornell University Press |url=https://books.google.com/books?id=IETMd3-lSlkC&amp;pg=PA98 |isbn=978-0-8014-8493-3}}
* {{cite book |last1=Heptner |first1=V. G. |last2=Sludskii |first2=A. A. |year=2002 |title=Mammals of the Soviet Union. Vol. II, part 1b, Carnivores (Mustelidae) |url=https://archive.org/details/mammalsofsov212001gept |location=Washington, D.C. |publisher=Smithsonian Institution Libraries and National Science Foundation |isbn=978-90-04-08876-4}}
* {{cite book|last=Kingdon|first=J. |url=https://books.google.com/books?id=bQjh35ER6ggC&amp;pg=PR7|title=East African mammals |volume=((Volume 3 : an atlas of evolution in Africa)) |publisher=University of Chicago Press |place=Chicago |year=1989|isbn=978-0-226-43721-7}}
* {{cite book|last=Rosevear|first=D. R. |url=https://archive.org/details/carnivoresofwest00rose|title=The Carnivores of West Africa |location=London |publisher= British Museum (Natural History)|year=1974|isbn=978-0-565-00723-2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Mellivora capensis.}}
{{Taxonbar|from=Q173128}}

[[Kategorija:Kune]]
[[Kategorija:Sesalci Afrike]]
[[Kategorija:Sesalci Azije]]
[[Kategorija: Taksoni, opisani leta 1776]]</text>
      <sha1>g9hplhtcz3lejvq4lny1u5iypfa9n6g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Soko 522</title>
    <ns>0</ns>
    <id>512264</id>
    <revision>
      <id>5748149</id>
      <parentid>5746142</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:39:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9783" xml:space="preserve">{|{{Infobox Aircraft Begin
|name=SOKO 522
|image=BAM-47-Soko 522.jpg
|caption=Šolsko vojaško letalo Soko 522}}{{Infobox Aircraft Type
|type=[[Šolsko vojaško letalo]] in [[jurišnik]]
|manufacturer=[[SOKO]]
|designer=[[Ivo Šoštarič]]
|first flight=19.junij 1955
|introduced=23.april 1958
|retired=1978
|status=Upokojen
|primary user=Jugoslovansko vojno letalstvo
|more users=
|produced=1958-1961
|number built=110+2 prototipa
|unit cost=Soko 522 &lt;br&gt; [[$]]100.000  1958 ($0.9M 2020)
|developed from=[[North American T-6 Texan]], &lt;br&gt; Utva 213 Vihor
|developed into = [[SOKO G-2 Galeb]]
|variants with their own articles=

}}
|}
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika2.jpg|thumb|Soko 522 v muzeju Beograd]]
[[Slika:Soko 522 01.jpg|sličica|Soko 522]]
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika3.jpg|thumb|522 v muzeju Beograd]]
'''Soko 522''' je batni [[Šolsko vojaško letalo|šolski vojaški trenažer]] in lahki [[jurišnik]] Jugoslovanskega vojnega letalstva proizveden v družbi Soko v Mostarju. Letalo je namenjeno za bojno šolanje vojaških pilotov o streljanju, raketiranju in bombardiranju, letenju formacij in [[Akrobatsko letalo|akrobacij]]. Skonstruiran je bil pod vodstvom Slovenca [[Ivo Šoštarič|Iva Šoštariča]]. Glavni uporabnik je bila vojaška letalska akademija v [[Letališče Zadar|Zadru]]. Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski ameriški [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] in 2 12.7 mm ter podkrilne nosilce. 

==Operativna uporaba==
Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski ameriški [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] R-1340-AN-1 Wasp s spremenljivim korakom propelerja Hamilton Standard 12D40 in uvlačljivim glavnim podvozjem obrožen je z 2 mitraljezoma M3 [[Browning M2|Browning]] 12.7 mm in 4 x 25 kg bombam ali 2 x 50 kg bombi ali 2 nevodeni raketi SCAR ali HVAR. Dovoljeni manevri z letalom 522: Spirala, Borbeni zavoj, Split S (1/2 valjčka in 1/2 lupinga), Luping, Immelmann, Valjček, Sveder (kovit).

Soko 522 je bil namenjen zamenjavi lesenega letala Utva 213 Vihor od leta 1958 dalje in je bil narejen na osnovi ameriškega [[Šolsko vojaško letalo|šolskega letala]] [[North American T-6 Texan]]. Leta 1966 so začeli letala Soko 522 zamenjevati z reaktivnimi šolskimi letali [[SOKO G-2 Galeb]]. Soko 522 je v primerjavi z letalom [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]] imel drugačen odvoda zraka za hlajenje motorja. Posledice so povečan hrup, tresljaji in slabše hlajenje motorja. V Letalskem testnem centru so opravili obsežna razvojna testiranja v letu in s sodelovanjem strokovnih služb Letalskega inštituta problem rešili z izvedenimi modifikacijami. Letalo 522 je letalu T-6 Texan zelo podobno po letalnih lastnostih, s tem da je ugodnejše pri vzletanju in pristajanju. Texan/Harvard je zaradi velikega giroskopskega momenta propelerja in vrtljivih delov motorja med vzletom in pristankom pobegnil na stran. Na 522 je bilo to rešeno s fiksiranjem repnega kolesa, v srednjem položaju (v ravnini simetrije), med vzletom in pristankom (originalno: repni točak ukočen).

Remontni zavod JRV so bili usposobljeni za preglede in popravila letala 522 in njegovega motorja na vseh ravneh. Večjih težav z odpovedmi in okvarami ni bilo. Pri propelerjih ni bilo tako. Mnogi od njih so bili uporabljeni v vojni in po popravilu vrnjeni v rezervne zaloge. Težava je v tem, da so bili med vojno odmontirani iz ameriških letal, ki so z njimi pristala na zemljo brez podvozja, kar je zvilo krake propelerja, v vojnih razmerah je njihovo popravilo potekalo s hladnim ravnanjem, kar je povzročilo utrujenost materiala napetosti ter zmanjšalo odpornost na obremenitve. Konice takih propelerjev so se med letom zlomile. V šolskem centru v Zadru je bilo več primerov tovrstnih nesreč in katastrof. Strokovne službe za letalske materiale Letalsko tehničnega inštituta so to težavo rešile z metodo termičnega sproščanja materiala oz. so propelerje tudi rezali in jih skrajšali, da bi omilili ta problem, žal po originalnih delih iz [[Združene države Amerike|ZDA]] niso posegali, ki bi rešili težave.

Letalo je imelo 28V DC električni sistem z 1,2 KW generatorjem M-3, ki je bil gnan preko multiplikatorja s frekvenco 2500-4500 rpm, voltage regulator je RN-100 in uravnaval napetost med 26,5-28,5V. Akumulator 12A30 je bil 24V kapacitete 30Ah. 

Notranji rezervoarji letala so imeli kapaciteto 283 litrov bencina, poleg tega je imelo možnost koriščenja dodatnega zunanjega rezervoarja kapacitete 137 litrov goriva, tako je imel skupno kapaciteto goriva 420 litrov. 

Poraba goriva je znašala pri hitrosti 253 km/h (137kts) in režimu križarjenja 23.5 InHg, 2000 RPM, 33 GPH oz. 125 litrov na uro. V režimu vzpenjanja oz. trajne dovoljene moči 32.5 InHg, 2200 RPM, 60GPH oz. 227 litrov na uro, v režimu vzleta (poln plin) 36 InHg, 2250 RPM, 78 GPH oz. 295 litrov na uro maksimalni dovoljen čas režima je 5 minut (vzletna moč). Uporabljal je lahko že 95 oktanski bencin ali standardni 100 oktanski (Avgas 100LL modri), v primeru uporabe 90 oktanskega bencina je motor smel razviti samo 67% moči oz. 400 konjev (režim polnjenja 26 InHg).

== Zanimivosti ==
Soko 522 je bil množično uporabljen v vojaških filmih: Jugoslovanski: Bitka na Neretvi 1969, Ameriški: Kelly's Heroes 1970 in Jugoslovanski: Partizanska eskadrilja 1979.

== Uporabniki ==
; {{YUG}}
* Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana SFRJ
**460. eskadrila lake borbene avijacije (1961-67.)
**461. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**462. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**463. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**464. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**465. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)

== Specifikacije ==
[[File:High-Velocity Aircraft Rockets (HVAR) on a US Navy aircraft carrier c1945.jpg|thumb|HVAR 5&quot; rakete]]
[[File:AD Skyraider launching HVARs 1955.JPG|thumb|Izstrelitev raket HVAR 5&quot;]]
[[File:2.25-Inch SCAR.png|thumb|SCAR 2.25&quot; raketa]]
[[File:TDU-11B target rocket.jpg|thumb|HVAR 5&quot; raketa]]

{{Specifikacije letala
&lt;!-- če ne razumete kako uporabiti to predlogo, vprašajte o tem na pogovorni strani te predloge. --&gt;
| jet or prop?     = prop
| ref = ''Upravljanje avionom 522''
&lt;!-- Splošne karakteristike --&gt;
| crew         = 1 učenec + 1 inštruktor
| capacity     = 
| payload main = 
| payload alt  = 
| payload more = 
| length main  =8.773 m 
| length alt   =28 ft 9.32 In
| span main    =11 m 
| span alt     =36 ft 1.07 In
| height main  =3.69 m   
| height alt   =12 ft 1.28 In 
| area main    =17.98  m 2 
| area alt     = 193.53 ft2 square foot
| airfoil      = 23018 koren 23012 konica
| aspect ratio = 6,73
| empty weight main  =2017kg 
| empty weight alt   = 4 447 lbs
| loaded weight main = 
| loaded weight alt  = 
| useful load main   = 
| useful load alt    = 
| max takeoff weight main = 2,680 kg
| max takeoff weight alt = 5 908 lbs
| more general    = 
'''Load Factor:''' +4G, -1.5G
| engine (prop)   = 
| type of prop    = Kompresorski Pratt &amp; Whitney R-1340-AN-1 Wasp 392kg
| number of props = 1
| power main      = vzletna moč 600 BHP pri 2250 rpm in 36 InHg pri 95 oktanih &lt;br&gt; trajna moč 550 BHP pri 2200 rpm in 32.5 InHg in max 400 BHP pri 2000 rpm in 26 InHg na 90 oktanih
| power alt       = 
| power original  = 
| propellers      = Hamilton Standard 12D40
| number of propellers per engine = 
| propeller diameter main = 2,754 m
| propeller diameter alt  = 108.42 In
| max speed main    = 333 km/h (1115 ft AMSL, 36InHg, 2200RPM)
| max speed alt     = 180 kts
| max speed more    = 
| cruise speed main = 
| cruise speed alt  = 
| cruise speed more = 
| stall speed main  = 142 km/h
| stall speed alt   = 77 kts
| stall speed more  = &lt;br&gt; * 126 km/h (68 kts) landing configuration
| never exceed speed main = 440 km/h
| never exceed speed alt  = 238 kts
| range main        = 605 km
| range alt         = 327 NM
| range more        = 22.5 InHg, 1650RPM, 222km/h, ft, 2h 40'
| combat radius main= 302 km 
| combat radius alt = 163 NM
| combat radius more= 31 InHg, 2200 RPM, 320km/h, 6500 ft, 0h 56min
| ferry range main  = 825km z zunanjim rezervarjem pri 208 km/h (112kts)
| ferry range alt   = 445 NM
| ferry range more  = 
| endurance         = 2h 46' (pri 22 InHg, 1600 RPM, 214km/h, 5000 ft) 
| ceiling main      = 5,070m
| ceiling alt       = 16 630 ft seriska
| ceiling more      = 5 425 m absolutna
| climb rate main   = 6,1 m/s
| climb rate alt    = 1200 fpm
| climb rate more   = čas penjanja do servisne višine FL166 31min 15sec 
| sink rate main    = 
| sink rate alt     = 
| sink rate more    = 
| loading main      = 111.902 kg/ m2
| loading alt       = 
| thrust/weight     = 
| power/mass main   = 0.22  kg/hp
| power/mass alt    = 
| more performance  = 
*'''Takeoff roll:''' 384 m
*'''Landing roll:''' 589 m
*'''Takeoff distance to 50 ft (15 m):''' 519 m
*'''Landing distance from 50 ft (15 m):''' 939 m
*'''Max hitrost zakrilc :'''198 km/h (107 kts)
*'''Max hitrost premikanja koles:''' 220 km/h (120 kts)
*'''Pristajalna hitrost:''' 140 - 185 km/h (75-100 kts)
| guns     = &lt;br/&gt; 2 x [[M2 Browning|M3 Browning .50 (12.7 mm)]] 150 nabojev (strelivo 39,5 kg) domet 4,8-6,6 km, &lt;br&gt; 1 x Fotokamera KFM-C-45 1000 okvirjev
| bombs    = &lt;br/&gt; 2 x 50 kg bombe, *4 x 25 kg bombe
| rockets  = &lt;br/&gt; 2 x nevodeni raketi SCAR 2.25&quot; (rakete 10,8 kg), &lt;br&gt; 2 x nevodeni raketi HVAR-5&quot; (rakete 133,6 kg)
| missiles = 
| hardpoints = 
| hardpoint capacity = 
| hardpoint rockets  = 
| hardpoint missiles = 
| hardpoint bombs    = 
| hardpoint other    = 
| avionics = 
*radio AN-ARC-3, VKT 100-156 Mhz doseg 45km na 1000ft, 200km na 10 000ft
*radiokompas AN-ARN-6 100-1750 khZ ali AD-722 
}}


[[Kategorija:Letala SOKO]]
[[Kategorija:Lahki jurišniki]]
[[Kategorija:Šolska vojaška letala]]</text>
      <sha1>iwbvys1stb1r6dpz0iz36n92z21b6pg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748151</id>
      <parentid>5748149</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:45:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9815" xml:space="preserve">{|{{Infobox Aircraft Begin
|name=SOKO 522
|image=BAM-47-Soko 522.jpg
|caption=Šolsko vojaško letalo Soko 522}}{{Infobox Aircraft Type
|type=[[Šolsko vojaško letalo]] in [[jurišnik]]
|manufacturer=[[SOKO]]
|designer=[[Ivo Šoštarič]]
|first flight=19.junij 1955
|introduced=23.april 1958
|retired=1978
|status=Upokojen
|primary user=Jugoslovansko vojno letalstvo
|more users=
|produced=1958-1961
|number built=110+2 prototipa
|unit cost=Soko 522 &lt;br&gt; [[$]]100.000  1958 ($0.9M 2020)
|developed from=[[North American T-6 Texan]], &lt;br&gt; Utva 213 Vihor
|developed into = [[SOKO G-2 Galeb]]
|variants with their own articles=

|national origin=[[Jugoslavija]]}}
|}
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika2.jpg|thumb|Soko 522 v muzeju Beograd]]
[[Slika:Soko 522 01.jpg|sličica|Soko 522]]
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika3.jpg|thumb|522 v muzeju Beograd]]
'''Soko 522''' je batni [[Šolsko vojaško letalo|šolski vojaški trenažer]] in lahki [[jurišnik]] Jugoslovanskega vojnega letalstva proizveden v družbi Soko v Mostarju. Letalo je namenjeno za bojno šolanje vojaških pilotov o streljanju, raketiranju in bombardiranju, letenju formacij in [[Akrobatsko letalo|akrobacij]]. Skonstruiran je bil pod vodstvom Slovenca [[Ivo Šoštarič|Iva Šoštariča]]. Glavni uporabnik je bila vojaška letalska akademija v [[Letališče Zadar|Zadru]]. Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski ameriški [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] in 2 12.7 mm ter podkrilne nosilce. 

==Operativna uporaba==
Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski ameriški [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] R-1340-AN-1 Wasp s spremenljivim korakom propelerja Hamilton Standard 12D40 in uvlačljivim glavnim podvozjem obrožen je z 2 mitraljezoma M3 [[Browning M2|Browning]] 12.7 mm in 4 x 25 kg bombam ali 2 x 50 kg bombi ali 2 nevodeni raketi SCAR ali HVAR. Dovoljeni manevri z letalom 522: Spirala, Borbeni zavoj, Split S (1/2 valjčka in 1/2 lupinga), Luping, Immelmann, Valjček, Sveder (kovit).

Soko 522 je bil namenjen zamenjavi lesenega letala Utva 213 Vihor od leta 1958 dalje in je bil narejen na osnovi ameriškega [[Šolsko vojaško letalo|šolskega letala]] [[North American T-6 Texan]]. Leta 1966 so začeli letala Soko 522 zamenjevati z reaktivnimi šolskimi letali [[SOKO G-2 Galeb]]. Soko 522 je v primerjavi z letalom [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]] imel drugačen odvoda zraka za hlajenje motorja. Posledice so povečan hrup, tresljaji in slabše hlajenje motorja. V Letalskem testnem centru so opravili obsežna razvojna testiranja v letu in s sodelovanjem strokovnih služb Letalskega inštituta problem rešili z izvedenimi modifikacijami. Letalo 522 je letalu T-6 Texan zelo podobno po letalnih lastnostih, s tem da je ugodnejše pri vzletanju in pristajanju. Texan/Harvard je zaradi velikega giroskopskega momenta propelerja in vrtljivih delov motorja med vzletom in pristankom pobegnil na stran. Na 522 je bilo to rešeno s fiksiranjem repnega kolesa, v srednjem položaju (v ravnini simetrije), med vzletom in pristankom (originalno: repni točak ukočen).

Remontni zavod JRV so bili usposobljeni za preglede in popravila letala 522 in njegovega motorja na vseh ravneh. Večjih težav z odpovedmi in okvarami ni bilo. Pri propelerjih ni bilo tako. Mnogi od njih so bili uporabljeni v vojni in po popravilu vrnjeni v rezervne zaloge. Težava je v tem, da so bili med vojno odmontirani iz ameriških letal, ki so z njimi pristala na zemljo brez podvozja, kar je zvilo krake propelerja, v vojnih razmerah je njihovo popravilo potekalo s hladnim ravnanjem, kar je povzročilo utrujenost materiala napetosti ter zmanjšalo odpornost na obremenitve. Konice takih propelerjev so se med letom zlomile. V šolskem centru v Zadru je bilo več primerov tovrstnih nesreč in katastrof. Strokovne službe za letalske materiale Letalsko tehničnega inštituta so to težavo rešile z metodo termičnega sproščanja materiala oz. so propelerje tudi rezali in jih skrajšali, da bi omilili ta problem, žal po originalnih delih iz [[Združene države Amerike|ZDA]] niso posegali, ki bi rešili težave.

Letalo je imelo 28V DC električni sistem z 1,2 KW generatorjem M-3, ki je bil gnan preko multiplikatorja s frekvenco 2500-4500 rpm, voltage regulator je RN-100 in uravnaval napetost med 26,5-28,5V. Akumulator 12A30 je bil 24V kapacitete 30Ah. 

Notranji rezervoarji letala so imeli kapaciteto 283 litrov bencina, poleg tega je imelo možnost koriščenja dodatnega zunanjega rezervoarja kapacitete 137 litrov goriva, tako je imel skupno kapaciteto goriva 420 litrov. 

Poraba goriva je znašala pri hitrosti 253 km/h (137kts) in režimu križarjenja 23.5 InHg, 2000 RPM, 33 GPH oz. 125 litrov na uro. V režimu vzpenjanja oz. trajne dovoljene moči 32.5 InHg, 2200 RPM, 60GPH oz. 227 litrov na uro, v režimu vzleta (poln plin) 36 InHg, 2250 RPM, 78 GPH oz. 295 litrov na uro maksimalni dovoljen čas režima je 5 minut (vzletna moč). Uporabljal je lahko že 95 oktanski bencin ali standardni 100 oktanski (Avgas 100LL modri), v primeru uporabe 90 oktanskega bencina je motor smel razviti samo 67% moči oz. 400 konjev (režim polnjenja 26 InHg).

== Zanimivosti ==
Soko 522 je bil množično uporabljen v vojaških filmih: Jugoslovanski: Bitka na Neretvi 1969, Ameriški: Kelly's Heroes 1970 in Jugoslovanski: Partizanska eskadrilja 1979.

== Uporabniki ==
; {{YUG}}
* Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana SFRJ
**460. eskadrila lake borbene avijacije (1961-67.)
**461. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**462. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**463. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**464. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**465. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)

== Specifikacije ==
[[File:High-Velocity Aircraft Rockets (HVAR) on a US Navy aircraft carrier c1945.jpg|thumb|HVAR 5&quot; rakete]]
[[File:AD Skyraider launching HVARs 1955.JPG|thumb|Izstrelitev raket HVAR 5&quot;]]
[[File:2.25-Inch SCAR.png|thumb|SCAR 2.25&quot; raketa]]
[[File:TDU-11B target rocket.jpg|thumb|HVAR 5&quot; raketa]]

{{Specifikacije letala
&lt;!-- če ne razumete kako uporabiti to predlogo, vprašajte o tem na pogovorni strani te predloge. --&gt;
| jet or prop?     = prop
| ref = ''Upravljanje avionom 522''
&lt;!-- Splošne karakteristike --&gt;
| crew         = 1 učenec + 1 inštruktor
| capacity     = 
| payload main = 
| payload alt  = 
| payload more = 
| length main  =8.773 m 
| length alt   =28 ft 9.32 In
| span main    =11 m 
| span alt     =36 ft 1.07 In
| height main  =3.69 m   
| height alt   =12 ft 1.28 In 
| area main    =17.98  m 2 
| area alt     = 193.53 ft2 square foot
| airfoil      = 23018 koren 23012 konica
| aspect ratio = 6,73
| empty weight main  =2017kg 
| empty weight alt   = 4 447 lbs
| loaded weight main = 
| loaded weight alt  = 
| useful load main   = 
| useful load alt    = 
| max takeoff weight main = 2,680 kg
| max takeoff weight alt = 5 908 lbs
| more general    = 
'''Load Factor:''' +4G, -1.5G
| engine (prop)   = 
| type of prop    = Kompresorski Pratt &amp; Whitney R-1340-AN-1 Wasp 392kg
| number of props = 1
| power main      = vzletna moč 600 BHP pri 2250 rpm in 36 InHg pri 95 oktanih &lt;br&gt; trajna moč 550 BHP pri 2200 rpm in 32.5 InHg in max 400 BHP pri 2000 rpm in 26 InHg na 90 oktanih
| power alt       = 
| power original  = 
| propellers      = Hamilton Standard 12D40
| number of propellers per engine = 
| propeller diameter main = 2,754 m
| propeller diameter alt  = 108.42 In
| max speed main    = 333 km/h (1115 ft AMSL, 36InHg, 2200RPM)
| max speed alt     = 180 kts
| max speed more    = 
| cruise speed main = 
| cruise speed alt  = 
| cruise speed more = 
| stall speed main  = 142 km/h
| stall speed alt   = 77 kts
| stall speed more  = &lt;br&gt; * 126 km/h (68 kts) landing configuration
| never exceed speed main = 440 km/h
| never exceed speed alt  = 238 kts
| range main        = 605 km
| range alt         = 327 NM
| range more        = 22.5 InHg, 1650RPM, 222km/h, ft, 2h 40'
| combat radius main= 302 km 
| combat radius alt = 163 NM
| combat radius more= 31 InHg, 2200 RPM, 320km/h, 6500 ft, 0h 56min
| ferry range main  = 825km z zunanjim rezervarjem pri 208 km/h (112kts)
| ferry range alt   = 445 NM
| ferry range more  = 
| endurance         = 2h 46' (pri 22 InHg, 1600 RPM, 214km/h, 5000 ft) 
| ceiling main      = 5,070m
| ceiling alt       = 16 630 ft seriska
| ceiling more      = 5 425 m absolutna
| climb rate main   = 6,1 m/s
| climb rate alt    = 1200 fpm
| climb rate more   = čas penjanja do servisne višine FL166 31min 15sec 
| sink rate main    = 
| sink rate alt     = 
| sink rate more    = 
| loading main      = 111.902 kg/ m2
| loading alt       = 
| thrust/weight     = 
| power/mass main   = 0.22  kg/hp
| power/mass alt    = 
| more performance  = 
*'''Takeoff roll:''' 384 m
*'''Landing roll:''' 589 m
*'''Takeoff distance to 50 ft (15 m):''' 519 m
*'''Landing distance from 50 ft (15 m):''' 939 m
*'''Max hitrost zakrilc :'''198 km/h (107 kts)
*'''Max hitrost premikanja koles:''' 220 km/h (120 kts)
*'''Pristajalna hitrost:''' 140 - 185 km/h (75-100 kts)
| guns     = &lt;br/&gt; 2 x [[M2 Browning|M3 Browning .50 (12.7 mm)]] 150 nabojev (strelivo 39,5 kg) domet 4,8-6,6 km, &lt;br&gt; 1 x Fotokamera KFM-C-45 1000 okvirjev
| bombs    = &lt;br/&gt; 2 x 50 kg bombe, *4 x 25 kg bombe
| rockets  = &lt;br/&gt; 2 x nevodeni raketi SCAR 2.25&quot; (rakete 10,8 kg), &lt;br&gt; 2 x nevodeni raketi HVAR-5&quot; (rakete 133,6 kg)
| missiles = 
| hardpoints = 
| hardpoint capacity = 
| hardpoint rockets  = 
| hardpoint missiles = 
| hardpoint bombs    = 
| hardpoint other    = 
| avionics = 
*radio AN-ARC-3, VKT 100-156 Mhz doseg 45km na 1000ft, 200km na 10 000ft
*radiokompas AN-ARN-6 100-1750 khZ ali AD-722 
}}


[[Kategorija:Letala SOKO]]
[[Kategorija:Lahki jurišniki]]
[[Kategorija:Šolska vojaška letala]]</text>
      <sha1>3ztvn0tis6dykkmhcaplqxkdmnun6j2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748152</id>
      <parentid>5748151</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:46:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9836" xml:space="preserve">{|{{Infobox Aircraft Begin
|name=SOKO 522
|image=BAM-47-Soko 522.jpg
|caption=Šolsko vojaško letalo Soko 522}}{{Infobox Aircraft Type
|type=[[Šolsko vojaško letalo]] in [[jurišnik]]
|manufacturer=[[SOKO]]
|designer=[[Ivo Šoštarič]]
|first flight=19.junij 1955
|introduced=23.april 1958
|retired=1978
|status=Upokojen
|primary user=Jugoslovansko vojno letalstvo
|more users=
|produced=1958-1961
|number built=110+2 prototipa
|unit cost=Soko 522 &lt;br&gt; [[$]]100.000  1958 ($0.9M 2020)
|developed from=[[North American T-6 Texan]], &lt;br&gt; Utva 213 Vihor
|developed into = [[SOKO G-2 Galeb]]
|variants with their own articles=

|national origin=[[Jugoslavija]]}}
|}
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika2.jpg|thumb|Soko 522 v muzeju Beograd]]
[[Slika:Soko 522 01.jpg|sličica|Soko 522]]
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika3.jpg|thumb|522 v muzeju Beograd]]
'''Soko 522''' je batni [[Šolsko vojaško letalo|šolski vojaški trenažer]] in lahki [[jurišnik]] Jugoslovanskega vojnega letalstva proizveden v družbi Soko v Mostarju. Letalo je namenjeno za bojno šolanje vojaških pilotov o streljanju, raketiranju in bombardiranju, letenju formacij in [[Akrobatsko letalo|akrobacij]]. Skonstruiran je bil pod vodstvom Slovenca [[Ivo Šoštarič|Iva Šoštariča]]. Glavni uporabnik je bila vojaška letalska akademija v [[Letališče Zadar|Zadru]]. Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski ameriški [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] in dva 12.7 mm mitraljeza ter podkrilne nosilce orožja. 

==Operativna uporaba==
Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski ameriški [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] R-1340-AN-1 Wasp s spremenljivim korakom propelerja Hamilton Standard 12D40 in uvlačljivim glavnim podvozjem obrožen je z 2 mitraljezoma M3 [[Browning M2|Browning]] 12.7 mm in 4 x 25 kg bombam ali 2 x 50 kg bombi ali 2 nevodeni raketi SCAR ali HVAR. Dovoljeni manevri z letalom 522: Spirala, Borbeni zavoj, Split S (1/2 valjčka in 1/2 lupinga), Luping, Immelmann, Valjček, Sveder (kovit).

Soko 522 je bil namenjen zamenjavi lesenega letala Utva 213 Vihor od leta 1958 dalje in je bil narejen na osnovi ameriškega [[Šolsko vojaško letalo|šolskega letala]] [[North American T-6 Texan]]. Leta 1966 so začeli letala Soko 522 zamenjevati z reaktivnimi šolskimi letali [[SOKO G-2 Galeb]]. Soko 522 je v primerjavi z letalom [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]] imel drugačen odvoda zraka za hlajenje motorja. Posledice so povečan hrup, tresljaji in slabše hlajenje motorja. V Letalskem testnem centru so opravili obsežna razvojna testiranja v letu in s sodelovanjem strokovnih služb Letalskega inštituta problem rešili z izvedenimi modifikacijami. Letalo 522 je letalu T-6 Texan zelo podobno po letalnih lastnostih, s tem da je ugodnejše pri vzletanju in pristajanju. Texan/Harvard je zaradi velikega giroskopskega momenta propelerja in vrtljivih delov motorja med vzletom in pristankom pobegnil na stran. Na 522 je bilo to rešeno s fiksiranjem repnega kolesa, v srednjem položaju (v ravnini simetrije), med vzletom in pristankom (originalno: repni točak ukočen).

Remontni zavod JRV so bili usposobljeni za preglede in popravila letala 522 in njegovega motorja na vseh ravneh. Večjih težav z odpovedmi in okvarami ni bilo. Pri propelerjih ni bilo tako. Mnogi od njih so bili uporabljeni v vojni in po popravilu vrnjeni v rezervne zaloge. Težava je v tem, da so bili med vojno odmontirani iz ameriških letal, ki so z njimi pristala na zemljo brez podvozja, kar je zvilo krake propelerja, v vojnih razmerah je njihovo popravilo potekalo s hladnim ravnanjem, kar je povzročilo utrujenost materiala napetosti ter zmanjšalo odpornost na obremenitve. Konice takih propelerjev so se med letom zlomile. V šolskem centru v Zadru je bilo več primerov tovrstnih nesreč in katastrof. Strokovne službe za letalske materiale Letalsko tehničnega inštituta so to težavo rešile z metodo termičnega sproščanja materiala oz. so propelerje tudi rezali in jih skrajšali, da bi omilili ta problem, žal po originalnih delih iz [[Združene države Amerike|ZDA]] niso posegali, ki bi rešili težave.

Letalo je imelo 28V DC električni sistem z 1,2 KW generatorjem M-3, ki je bil gnan preko multiplikatorja s frekvenco 2500-4500 rpm, voltage regulator je RN-100 in uravnaval napetost med 26,5-28,5V. Akumulator 12A30 je bil 24V kapacitete 30Ah. 

Notranji rezervoarji letala so imeli kapaciteto 283 litrov bencina, poleg tega je imelo možnost koriščenja dodatnega zunanjega rezervoarja kapacitete 137 litrov goriva, tako je imel skupno kapaciteto goriva 420 litrov. 

Poraba goriva je znašala pri hitrosti 253 km/h (137kts) in režimu križarjenja 23.5 InHg, 2000 RPM, 33 GPH oz. 125 litrov na uro. V režimu vzpenjanja oz. trajne dovoljene moči 32.5 InHg, 2200 RPM, 60GPH oz. 227 litrov na uro, v režimu vzleta (poln plin) 36 InHg, 2250 RPM, 78 GPH oz. 295 litrov na uro maksimalni dovoljen čas režima je 5 minut (vzletna moč). Uporabljal je lahko že 95 oktanski bencin ali standardni 100 oktanski (Avgas 100LL modri), v primeru uporabe 90 oktanskega bencina je motor smel razviti samo 67% moči oz. 400 konjev (režim polnjenja 26 InHg).

== Zanimivosti ==
Soko 522 je bil množično uporabljen v vojaških filmih: Jugoslovanski: Bitka na Neretvi 1969, Ameriški: Kelly's Heroes 1970 in Jugoslovanski: Partizanska eskadrilja 1979.

== Uporabniki ==
; {{YUG}}
* Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana SFRJ
**460. eskadrila lake borbene avijacije (1961-67.)
**461. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**462. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**463. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**464. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**465. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)

== Specifikacije ==
[[File:High-Velocity Aircraft Rockets (HVAR) on a US Navy aircraft carrier c1945.jpg|thumb|HVAR 5&quot; rakete]]
[[File:AD Skyraider launching HVARs 1955.JPG|thumb|Izstrelitev raket HVAR 5&quot;]]
[[File:2.25-Inch SCAR.png|thumb|SCAR 2.25&quot; raketa]]
[[File:TDU-11B target rocket.jpg|thumb|HVAR 5&quot; raketa]]

{{Specifikacije letala
&lt;!-- če ne razumete kako uporabiti to predlogo, vprašajte o tem na pogovorni strani te predloge. --&gt;
| jet or prop?     = prop
| ref = ''Upravljanje avionom 522''
&lt;!-- Splošne karakteristike --&gt;
| crew         = 1 učenec + 1 inštruktor
| capacity     = 
| payload main = 
| payload alt  = 
| payload more = 
| length main  =8.773 m 
| length alt   =28 ft 9.32 In
| span main    =11 m 
| span alt     =36 ft 1.07 In
| height main  =3.69 m   
| height alt   =12 ft 1.28 In 
| area main    =17.98  m 2 
| area alt     = 193.53 ft2 square foot
| airfoil      = 23018 koren 23012 konica
| aspect ratio = 6,73
| empty weight main  =2017kg 
| empty weight alt   = 4 447 lbs
| loaded weight main = 
| loaded weight alt  = 
| useful load main   = 
| useful load alt    = 
| max takeoff weight main = 2,680 kg
| max takeoff weight alt = 5 908 lbs
| more general    = 
'''Load Factor:''' +4G, -1.5G
| engine (prop)   = 
| type of prop    = Kompresorski Pratt &amp; Whitney R-1340-AN-1 Wasp 392kg
| number of props = 1
| power main      = vzletna moč 600 BHP pri 2250 rpm in 36 InHg pri 95 oktanih &lt;br&gt; trajna moč 550 BHP pri 2200 rpm in 32.5 InHg in max 400 BHP pri 2000 rpm in 26 InHg na 90 oktanih
| power alt       = 
| power original  = 
| propellers      = Hamilton Standard 12D40
| number of propellers per engine = 
| propeller diameter main = 2,754 m
| propeller diameter alt  = 108.42 In
| max speed main    = 333 km/h (1115 ft AMSL, 36InHg, 2200RPM)
| max speed alt     = 180 kts
| max speed more    = 
| cruise speed main = 
| cruise speed alt  = 
| cruise speed more = 
| stall speed main  = 142 km/h
| stall speed alt   = 77 kts
| stall speed more  = &lt;br&gt; * 126 km/h (68 kts) landing configuration
| never exceed speed main = 440 km/h
| never exceed speed alt  = 238 kts
| range main        = 605 km
| range alt         = 327 NM
| range more        = 22.5 InHg, 1650RPM, 222km/h, ft, 2h 40'
| combat radius main= 302 km 
| combat radius alt = 163 NM
| combat radius more= 31 InHg, 2200 RPM, 320km/h, 6500 ft, 0h 56min
| ferry range main  = 825km z zunanjim rezervarjem pri 208 km/h (112kts)
| ferry range alt   = 445 NM
| ferry range more  = 
| endurance         = 2h 46' (pri 22 InHg, 1600 RPM, 214km/h, 5000 ft) 
| ceiling main      = 5,070m
| ceiling alt       = 16 630 ft seriska
| ceiling more      = 5 425 m absolutna
| climb rate main   = 6,1 m/s
| climb rate alt    = 1200 fpm
| climb rate more   = čas penjanja do servisne višine FL166 31min 15sec 
| sink rate main    = 
| sink rate alt     = 
| sink rate more    = 
| loading main      = 111.902 kg/ m2
| loading alt       = 
| thrust/weight     = 
| power/mass main   = 0.22  kg/hp
| power/mass alt    = 
| more performance  = 
*'''Takeoff roll:''' 384 m
*'''Landing roll:''' 589 m
*'''Takeoff distance to 50 ft (15 m):''' 519 m
*'''Landing distance from 50 ft (15 m):''' 939 m
*'''Max hitrost zakrilc :'''198 km/h (107 kts)
*'''Max hitrost premikanja koles:''' 220 km/h (120 kts)
*'''Pristajalna hitrost:''' 140 - 185 km/h (75-100 kts)
| guns     = &lt;br/&gt; 2 x [[M2 Browning|M3 Browning .50 (12.7 mm)]] 150 nabojev (strelivo 39,5 kg) domet 4,8-6,6 km, &lt;br&gt; 1 x Fotokamera KFM-C-45 1000 okvirjev
| bombs    = &lt;br/&gt; 2 x 50 kg bombe, *4 x 25 kg bombe
| rockets  = &lt;br/&gt; 2 x nevodeni raketi SCAR 2.25&quot; (rakete 10,8 kg), &lt;br&gt; 2 x nevodeni raketi HVAR-5&quot; (rakete 133,6 kg)
| missiles = 
| hardpoints = 
| hardpoint capacity = 
| hardpoint rockets  = 
| hardpoint missiles = 
| hardpoint bombs    = 
| hardpoint other    = 
| avionics = 
*radio AN-ARC-3, VKT 100-156 Mhz doseg 45km na 1000ft, 200km na 10 000ft
*radiokompas AN-ARN-6 100-1750 khZ ali AD-722 
}}


[[Kategorija:Letala SOKO]]
[[Kategorija:Lahki jurišniki]]
[[Kategorija:Šolska vojaška letala]]</text>
      <sha1>0uuleq726w720zg9msnp8yu4glc9ted</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748153</id>
      <parentid>5748152</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:48:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9891" xml:space="preserve">{|{{Infobox Aircraft Begin
|name=SOKO 522
|image=BAM-47-Soko 522.jpg
|caption=Šolsko vojaško letalo Soko 522}}{{Infobox Aircraft Type
|type=[[Šolsko vojaško letalo]] in [[jurišnik]]
|manufacturer=[[SOKO]]
|designer=[[Ivo Šoštarič]]
|first flight=19.junij 1955
|introduced=23.april 1958
|retired=1978
|status=Upokojen
|primary user=Jugoslovansko vojno letalstvo
|more users=
|produced=1958-1961
|number built=110+2 prototipa
|unit cost=Soko 522 &lt;br&gt; [[$]]100.000  1958 ($0.9M 2020)
|developed from=[[North American T-6 Texan]], &lt;br&gt; Utva 213 Vihor
|developed into = [[SOKO G-2 Galeb]]
|variants with their own articles=

|national origin=[[Jugoslavija]]}}
|}
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika2.jpg|thumb|Soko 522 v muzeju Beograd]]
[[Slika:Soko 522 01.jpg|sličica|Soko 522]]
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika3.jpg|thumb|522 v muzeju Beograd]]
'''Soko 522''' je batni [[Šolsko vojaško letalo|šolski vojaški trenažer]] in lahki [[jurišnik]] Jugoslovanskega vojnega letalstva proizveden v družbi Soko v Mostarju. Letalo je namenjeno za bojno šolanje vojaških pilotov o streljanju, raketiranju in bombardiranju, letenju formacij in [[Akrobatsko letalo|akrobacij]]. Skonstruiran je bil pod vodstvom Slovenca [[Ivo Šoštarič|Iva Šoštariča]]. Glavni uporabnik je bila vojaška letalska akademija v [[Letališče Zadar|Zadru]]. Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski [[Združene države Amerike|ameriški]] [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] in dva 12.7 mm [[Browning M2|Browning]] mitraljeza ter podkrilne nosilce orožja. 

==Operativna uporaba==
Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski ameriški [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] R-1340-AN-1 Wasp s spremenljivim korakom propelerja Hamilton Standard 12D40 in uvlačljivim glavnim podvozjem obrožen je z 2 mitraljezoma M3 [[Browning M2|Browning]] 12.7 mm in 4 x 25 kg bombam ali 2 x 50 kg bombi ali 2 nevodeni raketi SCAR ali HVAR. Dovoljeni manevri z letalom 522: Spirala, Borbeni zavoj, Split S (1/2 valjčka in 1/2 lupinga), Luping, Immelmann, Valjček, Sveder (kovit).

Soko 522 je bil namenjen zamenjavi lesenega letala Utva 213 Vihor od leta 1958 dalje in je bil narejen na osnovi ameriškega [[Šolsko vojaško letalo|šolskega letala]] [[North American T-6 Texan]]. Leta 1966 so začeli letala Soko 522 zamenjevati z reaktivnimi šolskimi letali [[SOKO G-2 Galeb]]. Soko 522 je v primerjavi z letalom [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]] imel drugačen odvoda zraka za hlajenje motorja. Posledice so povečan hrup, tresljaji in slabše hlajenje motorja. V Letalskem testnem centru so opravili obsežna razvojna testiranja v letu in s sodelovanjem strokovnih služb Letalskega inštituta problem rešili z izvedenimi modifikacijami. Letalo 522 je letalu T-6 Texan zelo podobno po letalnih lastnostih, s tem da je ugodnejše pri vzletanju in pristajanju. Texan/Harvard je zaradi velikega giroskopskega momenta propelerja in vrtljivih delov motorja med vzletom in pristankom pobegnil na stran. Na 522 je bilo to rešeno s fiksiranjem repnega kolesa, v srednjem položaju (v ravnini simetrije), med vzletom in pristankom (originalno: repni točak ukočen).

Remontni zavod JRV so bili usposobljeni za preglede in popravila letala 522 in njegovega motorja na vseh ravneh. Večjih težav z odpovedmi in okvarami ni bilo. Pri propelerjih ni bilo tako. Mnogi od njih so bili uporabljeni v vojni in po popravilu vrnjeni v rezervne zaloge. Težava je v tem, da so bili med vojno odmontirani iz ameriških letal, ki so z njimi pristala na zemljo brez podvozja, kar je zvilo krake propelerja, v vojnih razmerah je njihovo popravilo potekalo s hladnim ravnanjem, kar je povzročilo utrujenost materiala napetosti ter zmanjšalo odpornost na obremenitve. Konice takih propelerjev so se med letom zlomile. V šolskem centru v Zadru je bilo več primerov tovrstnih nesreč in katastrof. Strokovne službe za letalske materiale Letalsko tehničnega inštituta so to težavo rešile z metodo termičnega sproščanja materiala oz. so propelerje tudi rezali in jih skrajšali, da bi omilili ta problem, žal po originalnih delih iz [[Združene države Amerike|ZDA]] niso posegali, ki bi rešili težave.

Letalo je imelo 28V DC električni sistem z 1,2 KW generatorjem M-3, ki je bil gnan preko multiplikatorja s frekvenco 2500-4500 rpm, voltage regulator je RN-100 in uravnaval napetost med 26,5-28,5V. Akumulator 12A30 je bil 24V kapacitete 30Ah. 

Notranji rezervoarji letala so imeli kapaciteto 283 litrov bencina, poleg tega je imelo možnost koriščenja dodatnega zunanjega rezervoarja kapacitete 137 litrov goriva, tako je imel skupno kapaciteto goriva 420 litrov. 

Poraba goriva je znašala pri hitrosti 253 km/h (137kts) in režimu križarjenja 23.5 InHg, 2000 RPM, 33 GPH oz. 125 litrov na uro. V režimu vzpenjanja oz. trajne dovoljene moči 32.5 InHg, 2200 RPM, 60GPH oz. 227 litrov na uro, v režimu vzleta (poln plin) 36 InHg, 2250 RPM, 78 GPH oz. 295 litrov na uro maksimalni dovoljen čas režima je 5 minut (vzletna moč). Uporabljal je lahko že 95 oktanski bencin ali standardni 100 oktanski (Avgas 100LL modri), v primeru uporabe 90 oktanskega bencina je motor smel razviti samo 67% moči oz. 400 konjev (režim polnjenja 26 InHg).

== Zanimivosti ==
Soko 522 je bil množično uporabljen v vojaških filmih: Jugoslovanski: Bitka na Neretvi 1969, Ameriški: Kelly's Heroes 1970 in Jugoslovanski: Partizanska eskadrilja 1979.

== Uporabniki ==
; {{YUG}}
* Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana SFRJ
**460. eskadrila lake borbene avijacije (1961-67.)
**461. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**462. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**463. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**464. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**465. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)

== Specifikacije ==
[[File:High-Velocity Aircraft Rockets (HVAR) on a US Navy aircraft carrier c1945.jpg|thumb|HVAR 5&quot; rakete]]
[[File:AD Skyraider launching HVARs 1955.JPG|thumb|Izstrelitev raket HVAR 5&quot;]]
[[File:2.25-Inch SCAR.png|thumb|SCAR 2.25&quot; raketa]]
[[File:TDU-11B target rocket.jpg|thumb|HVAR 5&quot; raketa]]

{{Specifikacije letala
&lt;!-- če ne razumete kako uporabiti to predlogo, vprašajte o tem na pogovorni strani te predloge. --&gt;
| jet or prop?     = prop
| ref = ''Upravljanje avionom 522''
&lt;!-- Splošne karakteristike --&gt;
| crew         = 1 učenec + 1 inštruktor
| capacity     = 
| payload main = 
| payload alt  = 
| payload more = 
| length main  =8.773 m 
| length alt   =28 ft 9.32 In
| span main    =11 m 
| span alt     =36 ft 1.07 In
| height main  =3.69 m   
| height alt   =12 ft 1.28 In 
| area main    =17.98  m 2 
| area alt     = 193.53 ft2 square foot
| airfoil      = 23018 koren 23012 konica
| aspect ratio = 6,73
| empty weight main  =2017kg 
| empty weight alt   = 4 447 lbs
| loaded weight main = 
| loaded weight alt  = 
| useful load main   = 
| useful load alt    = 
| max takeoff weight main = 2,680 kg
| max takeoff weight alt = 5 908 lbs
| more general    = 
'''Load Factor:''' +4G, -1.5G
| engine (prop)   = 
| type of prop    = Kompresorski Pratt &amp; Whitney R-1340-AN-1 Wasp 392kg
| number of props = 1
| power main      = vzletna moč 600 BHP pri 2250 rpm in 36 InHg pri 95 oktanih &lt;br&gt; trajna moč 550 BHP pri 2200 rpm in 32.5 InHg in max 400 BHP pri 2000 rpm in 26 InHg na 90 oktanih
| power alt       = 
| power original  = 
| propellers      = Hamilton Standard 12D40
| number of propellers per engine = 
| propeller diameter main = 2,754 m
| propeller diameter alt  = 108.42 In
| max speed main    = 333 km/h (1115 ft AMSL, 36InHg, 2200RPM)
| max speed alt     = 180 kts
| max speed more    = 
| cruise speed main = 
| cruise speed alt  = 
| cruise speed more = 
| stall speed main  = 142 km/h
| stall speed alt   = 77 kts
| stall speed more  = &lt;br&gt; * 126 km/h (68 kts) landing configuration
| never exceed speed main = 440 km/h
| never exceed speed alt  = 238 kts
| range main        = 605 km
| range alt         = 327 NM
| range more        = 22.5 InHg, 1650RPM, 222km/h, ft, 2h 40'
| combat radius main= 302 km 
| combat radius alt = 163 NM
| combat radius more= 31 InHg, 2200 RPM, 320km/h, 6500 ft, 0h 56min
| ferry range main  = 825km z zunanjim rezervarjem pri 208 km/h (112kts)
| ferry range alt   = 445 NM
| ferry range more  = 
| endurance         = 2h 46' (pri 22 InHg, 1600 RPM, 214km/h, 5000 ft) 
| ceiling main      = 5,070m
| ceiling alt       = 16 630 ft seriska
| ceiling more      = 5 425 m absolutna
| climb rate main   = 6,1 m/s
| climb rate alt    = 1200 fpm
| climb rate more   = čas penjanja do servisne višine FL166 31min 15sec 
| sink rate main    = 
| sink rate alt     = 
| sink rate more    = 
| loading main      = 111.902 kg/ m2
| loading alt       = 
| thrust/weight     = 
| power/mass main   = 0.22  kg/hp
| power/mass alt    = 
| more performance  = 
*'''Takeoff roll:''' 384 m
*'''Landing roll:''' 589 m
*'''Takeoff distance to 50 ft (15 m):''' 519 m
*'''Landing distance from 50 ft (15 m):''' 939 m
*'''Max hitrost zakrilc :'''198 km/h (107 kts)
*'''Max hitrost premikanja koles:''' 220 km/h (120 kts)
*'''Pristajalna hitrost:''' 140 - 185 km/h (75-100 kts)
| guns     = &lt;br/&gt; 2 x [[M2 Browning|M3 Browning .50 (12.7 mm)]] 150 nabojev (strelivo 39,5 kg) domet 4,8-6,6 km, &lt;br&gt; 1 x Fotokamera KFM-C-45 1000 okvirjev
| bombs    = &lt;br/&gt; 2 x 50 kg bombe, *4 x 25 kg bombe
| rockets  = &lt;br/&gt; 2 x nevodeni raketi SCAR 2.25&quot; (rakete 10,8 kg), &lt;br&gt; 2 x nevodeni raketi HVAR-5&quot; (rakete 133,6 kg)
| missiles = 
| hardpoints = 
| hardpoint capacity = 
| hardpoint rockets  = 
| hardpoint missiles = 
| hardpoint bombs    = 
| hardpoint other    = 
| avionics = 
*radio AN-ARC-3, VKT 100-156 Mhz doseg 45km na 1000ft, 200km na 10 000ft
*radiokompas AN-ARN-6 100-1750 khZ ali AD-722 
}}


[[Kategorija:Letala SOKO]]
[[Kategorija:Lahki jurišniki]]
[[Kategorija:Šolska vojaška letala]]</text>
      <sha1>d3nevr939c4bob4scd7al9mr5m8mzuc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748156</id>
      <parentid>5748153</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:52:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9937" xml:space="preserve">{|{{Infobox Aircraft Begin
|name=SOKO 522
|image=BAM-47-Soko 522.jpg
|caption=Šolsko vojaško letalo Soko 522}}{{Infobox Aircraft Type
|type=[[Šolsko vojaško letalo]] in [[jurišnik]]
|manufacturer=[[SOKO]]
|designer=[[Ivo Šoštarič]]
|first flight=19.junij 1955
|introduced=23.april 1958
|retired=1978
|status=Upokojen
|primary user=Jugoslovansko vojno letalstvo
|more users=
|produced=1958-1961
|number built=110+2 prototipa
|unit cost=Soko 522 &lt;br&gt; [[$]]100.000  1958 ($0.9M 2020)
|developed from=[[North American T-6 Texan]], &lt;br&gt; Utva 213 Vihor
|developed into = [[SOKO G-2 Galeb]]
|variants with their own articles=

|national origin=[[Jugoslavija]]}}
|}
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika2.jpg|thumb|Soko 522 v muzeju Beograd]]
[[Slika:Soko 522 01.jpg|sličica|Soko 522]]
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika3.jpg|thumb|522 v muzeju Beograd]]
'''Soko 522''' je batni [[Šolsko vojaško letalo|šolski vojaški trenažer]] in lahki [[jurišnik]] Jugoslovanskega vojnega letalstva proizveden v družbi Soko v Mostarju. Letalo je namenjeno za nadaljnjo in bojno šolanje vojaških pilotov o navigaciji, izvidovanju, slikanju, letenju formacij, [[Akrobatsko letalo|akrobacij]], streljanju, bombardiranju in raketiranju. Skonstruiran je bil pod vodstvom Slovenca [[Ivo Šoštarič|Iva Šoštariča]]. Glavni uporabnik je bila vojaška letalska akademija v [[Letališče Zadar|Zadru]]. Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski [[Združene države Amerike|ameriški]] [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] in dva 12.7 mm [[Browning M2|Browning]] mitraljeza ter podkrilne nosilce orožja. 

==Operativna uporaba==
Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski ameriški [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] R-1340-AN-1 Wasp s spremenljivim korakom propelerja Hamilton Standard 12D40 in uvlačljivim glavnim podvozjem obrožen je z 2 mitraljezoma M3 [[Browning M2|Browning]] 12.7 mm in 4 x 25 kg bombam ali 2 x 50 kg bombi ali 2 nevodeni raketi SCAR ali HVAR. Dovoljeni manevri z letalom 522: Spirala, Borbeni zavoj, Split S (1/2 valjčka in 1/2 lupinga), Luping, Immelmann, Valjček, Sveder (kovit).

Soko 522 je bil namenjen zamenjavi lesenega letala Utva 213 Vihor od leta 1958 dalje in je bil narejen na osnovi ameriškega [[Šolsko vojaško letalo|šolskega letala]] [[North American T-6 Texan]]. Leta 1966 so začeli letala Soko 522 zamenjevati z reaktivnimi šolskimi letali [[SOKO G-2 Galeb]]. Soko 522 je v primerjavi z letalom [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]] imel drugačen odvoda zraka za hlajenje motorja. Posledice so povečan hrup, tresljaji in slabše hlajenje motorja. V Letalskem testnem centru so opravili obsežna razvojna testiranja v letu in s sodelovanjem strokovnih služb Letalskega inštituta problem rešili z izvedenimi modifikacijami. Letalo 522 je letalu T-6 Texan zelo podobno po letalnih lastnostih, s tem da je ugodnejše pri vzletanju in pristajanju. Texan/Harvard je zaradi velikega giroskopskega momenta propelerja in vrtljivih delov motorja med vzletom in pristankom pobegnil na stran. Na 522 je bilo to rešeno s fiksiranjem repnega kolesa, v srednjem položaju (v ravnini simetrije), med vzletom in pristankom (originalno: repni točak ukočen).

Remontni zavod JRV so bili usposobljeni za preglede in popravila letala 522 in njegovega motorja na vseh ravneh. Večjih težav z odpovedmi in okvarami ni bilo. Pri propelerjih ni bilo tako. Mnogi od njih so bili uporabljeni v vojni in po popravilu vrnjeni v rezervne zaloge. Težava je v tem, da so bili med vojno odmontirani iz ameriških letal, ki so z njimi pristala na zemljo brez podvozja, kar je zvilo krake propelerja, v vojnih razmerah je njihovo popravilo potekalo s hladnim ravnanjem, kar je povzročilo utrujenost materiala napetosti ter zmanjšalo odpornost na obremenitve. Konice takih propelerjev so se med letom zlomile. V šolskem centru v Zadru je bilo več primerov tovrstnih nesreč in katastrof. Strokovne službe za letalske materiale Letalsko tehničnega inštituta so to težavo rešile z metodo termičnega sproščanja materiala oz. so propelerje tudi rezali in jih skrajšali, da bi omilili ta problem, žal po originalnih delih iz [[Združene države Amerike|ZDA]] niso posegali, ki bi rešili težave.

Letalo je imelo 28V DC električni sistem z 1,2 KW generatorjem M-3, ki je bil gnan preko multiplikatorja s frekvenco 2500-4500 rpm, voltage regulator je RN-100 in uravnaval napetost med 26,5-28,5V. Akumulator 12A30 je bil 24V kapacitete 30Ah. 

Notranji rezervoarji letala so imeli kapaciteto 283 litrov bencina, poleg tega je imelo možnost koriščenja dodatnega zunanjega rezervoarja kapacitete 137 litrov goriva, tako je imel skupno kapaciteto goriva 420 litrov. 

Poraba goriva je znašala pri hitrosti 253 km/h (137kts) in režimu križarjenja 23.5 InHg, 2000 RPM, 33 GPH oz. 125 litrov na uro. V režimu vzpenjanja oz. trajne dovoljene moči 32.5 InHg, 2200 RPM, 60GPH oz. 227 litrov na uro, v režimu vzleta (poln plin) 36 InHg, 2250 RPM, 78 GPH oz. 295 litrov na uro maksimalni dovoljen čas režima je 5 minut (vzletna moč). Uporabljal je lahko že 95 oktanski bencin ali standardni 100 oktanski (Avgas 100LL modri), v primeru uporabe 90 oktanskega bencina je motor smel razviti samo 67% moči oz. 400 konjev (režim polnjenja 26 InHg).

== Zanimivosti ==
Soko 522 je bil množično uporabljen v vojaških filmih: Jugoslovanski: Bitka na Neretvi 1969, Ameriški: Kelly's Heroes 1970 in Jugoslovanski: Partizanska eskadrilja 1979.

== Uporabniki ==
; {{YUG}}
* Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana SFRJ
**460. eskadrila lake borbene avijacije (1961-67.)
**461. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**462. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**463. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**464. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**465. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)

== Specifikacije ==
[[File:High-Velocity Aircraft Rockets (HVAR) on a US Navy aircraft carrier c1945.jpg|thumb|HVAR 5&quot; rakete]]
[[File:AD Skyraider launching HVARs 1955.JPG|thumb|Izstrelitev raket HVAR 5&quot;]]
[[File:2.25-Inch SCAR.png|thumb|SCAR 2.25&quot; raketa]]
[[File:TDU-11B target rocket.jpg|thumb|HVAR 5&quot; raketa]]

{{Specifikacije letala
&lt;!-- če ne razumete kako uporabiti to predlogo, vprašajte o tem na pogovorni strani te predloge. --&gt;
| jet or prop?     = prop
| ref = ''Upravljanje avionom 522''
&lt;!-- Splošne karakteristike --&gt;
| crew         = 1 učenec + 1 inštruktor
| capacity     = 
| payload main = 
| payload alt  = 
| payload more = 
| length main  =8.773 m 
| length alt   =28 ft 9.32 In
| span main    =11 m 
| span alt     =36 ft 1.07 In
| height main  =3.69 m   
| height alt   =12 ft 1.28 In 
| area main    =17.98  m 2 
| area alt     = 193.53 ft2 square foot
| airfoil      = 23018 koren 23012 konica
| aspect ratio = 6,73
| empty weight main  =2017kg 
| empty weight alt   = 4 447 lbs
| loaded weight main = 
| loaded weight alt  = 
| useful load main   = 
| useful load alt    = 
| max takeoff weight main = 2,680 kg
| max takeoff weight alt = 5 908 lbs
| more general    = 
'''Load Factor:''' +4G, -1.5G
| engine (prop)   = 
| type of prop    = Kompresorski Pratt &amp; Whitney R-1340-AN-1 Wasp 392kg
| number of props = 1
| power main      = vzletna moč 600 BHP pri 2250 rpm in 36 InHg pri 95 oktanih &lt;br&gt; trajna moč 550 BHP pri 2200 rpm in 32.5 InHg in max 400 BHP pri 2000 rpm in 26 InHg na 90 oktanih
| power alt       = 
| power original  = 
| propellers      = Hamilton Standard 12D40
| number of propellers per engine = 
| propeller diameter main = 2,754 m
| propeller diameter alt  = 108.42 In
| max speed main    = 333 km/h (1115 ft AMSL, 36InHg, 2200RPM)
| max speed alt     = 180 kts
| max speed more    = 
| cruise speed main = 
| cruise speed alt  = 
| cruise speed more = 
| stall speed main  = 142 km/h
| stall speed alt   = 77 kts
| stall speed more  = &lt;br&gt; * 126 km/h (68 kts) landing configuration
| never exceed speed main = 440 km/h
| never exceed speed alt  = 238 kts
| range main        = 605 km
| range alt         = 327 NM
| range more        = 22.5 InHg, 1650RPM, 222km/h, ft, 2h 40'
| combat radius main= 302 km 
| combat radius alt = 163 NM
| combat radius more= 31 InHg, 2200 RPM, 320km/h, 6500 ft, 0h 56min
| ferry range main  = 825km z zunanjim rezervarjem pri 208 km/h (112kts)
| ferry range alt   = 445 NM
| ferry range more  = 
| endurance         = 2h 46' (pri 22 InHg, 1600 RPM, 214km/h, 5000 ft) 
| ceiling main      = 5,070m
| ceiling alt       = 16 630 ft seriska
| ceiling more      = 5 425 m absolutna
| climb rate main   = 6,1 m/s
| climb rate alt    = 1200 fpm
| climb rate more   = čas penjanja do servisne višine FL166 31min 15sec 
| sink rate main    = 
| sink rate alt     = 
| sink rate more    = 
| loading main      = 111.902 kg/ m2
| loading alt       = 
| thrust/weight     = 
| power/mass main   = 0.22  kg/hp
| power/mass alt    = 
| more performance  = 
*'''Takeoff roll:''' 384 m
*'''Landing roll:''' 589 m
*'''Takeoff distance to 50 ft (15 m):''' 519 m
*'''Landing distance from 50 ft (15 m):''' 939 m
*'''Max hitrost zakrilc :'''198 km/h (107 kts)
*'''Max hitrost premikanja koles:''' 220 km/h (120 kts)
*'''Pristajalna hitrost:''' 140 - 185 km/h (75-100 kts)
| guns     = &lt;br/&gt; 2 x [[M2 Browning|M3 Browning .50 (12.7 mm)]] 150 nabojev (strelivo 39,5 kg) domet 4,8-6,6 km, &lt;br&gt; 1 x Fotokamera KFM-C-45 1000 okvirjev
| bombs    = &lt;br/&gt; 2 x 50 kg bombe, *4 x 25 kg bombe
| rockets  = &lt;br/&gt; 2 x nevodeni raketi SCAR 2.25&quot; (rakete 10,8 kg), &lt;br&gt; 2 x nevodeni raketi HVAR-5&quot; (rakete 133,6 kg)
| missiles = 
| hardpoints = 
| hardpoint capacity = 
| hardpoint rockets  = 
| hardpoint missiles = 
| hardpoint bombs    = 
| hardpoint other    = 
| avionics = 
*radio AN-ARC-3, VKT 100-156 Mhz doseg 45km na 1000ft, 200km na 10 000ft
*radiokompas AN-ARN-6 100-1750 khZ ali AD-722 
}}


[[Kategorija:Letala SOKO]]
[[Kategorija:Lahki jurišniki]]
[[Kategorija:Šolska vojaška letala]]</text>
      <sha1>pfqbtjqhhue5axmg5lxu715qh0j78r1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748160</id>
      <parentid>5748156</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:53:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <comment>/* Specifikacije */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9931" xml:space="preserve">{|{{Infobox Aircraft Begin
|name=SOKO 522
|image=BAM-47-Soko 522.jpg
|caption=Šolsko vojaško letalo Soko 522}}{{Infobox Aircraft Type
|type=[[Šolsko vojaško letalo]] in [[jurišnik]]
|manufacturer=[[SOKO]]
|designer=[[Ivo Šoštarič]]
|first flight=19.junij 1955
|introduced=23.april 1958
|retired=1978
|status=Upokojen
|primary user=Jugoslovansko vojno letalstvo
|more users=
|produced=1958-1961
|number built=110+2 prototipa
|unit cost=Soko 522 &lt;br&gt; [[$]]100.000  1958 ($0.9M 2020)
|developed from=[[North American T-6 Texan]], &lt;br&gt; Utva 213 Vihor
|developed into = [[SOKO G-2 Galeb]]
|variants with their own articles=

|national origin=[[Jugoslavija]]}}
|}
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika2.jpg|thumb|Soko 522 v muzeju Beograd]]
[[Slika:Soko 522 01.jpg|sličica|Soko 522]]
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika3.jpg|thumb|522 v muzeju Beograd]]
'''Soko 522''' je batni [[Šolsko vojaško letalo|šolski vojaški trenažer]] in lahki [[jurišnik]] Jugoslovanskega vojnega letalstva proizveden v družbi Soko v Mostarju. Letalo je namenjeno za nadaljnjo in bojno šolanje vojaških pilotov o navigaciji, izvidovanju, slikanju, letenju formacij, [[Akrobatsko letalo|akrobacij]], streljanju, bombardiranju in raketiranju. Skonstruiran je bil pod vodstvom Slovenca [[Ivo Šoštarič|Iva Šoštariča]]. Glavni uporabnik je bila vojaška letalska akademija v [[Letališče Zadar|Zadru]]. Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski [[Združene države Amerike|ameriški]] [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] in dva 12.7 mm [[Browning M2|Browning]] mitraljeza ter podkrilne nosilce orožja. 

==Operativna uporaba==
Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski ameriški [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] R-1340-AN-1 Wasp s spremenljivim korakom propelerja Hamilton Standard 12D40 in uvlačljivim glavnim podvozjem obrožen je z 2 mitraljezoma M3 [[Browning M2|Browning]] 12.7 mm in 4 x 25 kg bombam ali 2 x 50 kg bombi ali 2 nevodeni raketi SCAR ali HVAR. Dovoljeni manevri z letalom 522: Spirala, Borbeni zavoj, Split S (1/2 valjčka in 1/2 lupinga), Luping, Immelmann, Valjček, Sveder (kovit).

Soko 522 je bil namenjen zamenjavi lesenega letala Utva 213 Vihor od leta 1958 dalje in je bil narejen na osnovi ameriškega [[Šolsko vojaško letalo|šolskega letala]] [[North American T-6 Texan]]. Leta 1966 so začeli letala Soko 522 zamenjevati z reaktivnimi šolskimi letali [[SOKO G-2 Galeb]]. Soko 522 je v primerjavi z letalom [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]] imel drugačen odvoda zraka za hlajenje motorja. Posledice so povečan hrup, tresljaji in slabše hlajenje motorja. V Letalskem testnem centru so opravili obsežna razvojna testiranja v letu in s sodelovanjem strokovnih služb Letalskega inštituta problem rešili z izvedenimi modifikacijami. Letalo 522 je letalu T-6 Texan zelo podobno po letalnih lastnostih, s tem da je ugodnejše pri vzletanju in pristajanju. Texan/Harvard je zaradi velikega giroskopskega momenta propelerja in vrtljivih delov motorja med vzletom in pristankom pobegnil na stran. Na 522 je bilo to rešeno s fiksiranjem repnega kolesa, v srednjem položaju (v ravnini simetrije), med vzletom in pristankom (originalno: repni točak ukočen).

Remontni zavod JRV so bili usposobljeni za preglede in popravila letala 522 in njegovega motorja na vseh ravneh. Večjih težav z odpovedmi in okvarami ni bilo. Pri propelerjih ni bilo tako. Mnogi od njih so bili uporabljeni v vojni in po popravilu vrnjeni v rezervne zaloge. Težava je v tem, da so bili med vojno odmontirani iz ameriških letal, ki so z njimi pristala na zemljo brez podvozja, kar je zvilo krake propelerja, v vojnih razmerah je njihovo popravilo potekalo s hladnim ravnanjem, kar je povzročilo utrujenost materiala napetosti ter zmanjšalo odpornost na obremenitve. Konice takih propelerjev so se med letom zlomile. V šolskem centru v Zadru je bilo več primerov tovrstnih nesreč in katastrof. Strokovne službe za letalske materiale Letalsko tehničnega inštituta so to težavo rešile z metodo termičnega sproščanja materiala oz. so propelerje tudi rezali in jih skrajšali, da bi omilili ta problem, žal po originalnih delih iz [[Združene države Amerike|ZDA]] niso posegali, ki bi rešili težave.

Letalo je imelo 28V DC električni sistem z 1,2 KW generatorjem M-3, ki je bil gnan preko multiplikatorja s frekvenco 2500-4500 rpm, voltage regulator je RN-100 in uravnaval napetost med 26,5-28,5V. Akumulator 12A30 je bil 24V kapacitete 30Ah. 

Notranji rezervoarji letala so imeli kapaciteto 283 litrov bencina, poleg tega je imelo možnost koriščenja dodatnega zunanjega rezervoarja kapacitete 137 litrov goriva, tako je imel skupno kapaciteto goriva 420 litrov. 

Poraba goriva je znašala pri hitrosti 253 km/h (137kts) in režimu križarjenja 23.5 InHg, 2000 RPM, 33 GPH oz. 125 litrov na uro. V režimu vzpenjanja oz. trajne dovoljene moči 32.5 InHg, 2200 RPM, 60GPH oz. 227 litrov na uro, v režimu vzleta (poln plin) 36 InHg, 2250 RPM, 78 GPH oz. 295 litrov na uro maksimalni dovoljen čas režima je 5 minut (vzletna moč). Uporabljal je lahko že 95 oktanski bencin ali standardni 100 oktanski (Avgas 100LL modri), v primeru uporabe 90 oktanskega bencina je motor smel razviti samo 67% moči oz. 400 konjev (režim polnjenja 26 InHg).

== Zanimivosti ==
Soko 522 je bil množično uporabljen v vojaških filmih: Jugoslovanski: Bitka na Neretvi 1969, Ameriški: Kelly's Heroes 1970 in Jugoslovanski: Partizanska eskadrilja 1979.

== Uporabniki ==
; {{YUG}}
* Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana SFRJ
**460. eskadrila lake borbene avijacije (1961-67.)
**461. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**462. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**463. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**464. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**465. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)

== Specifikacije ==
[[File:High-Velocity Aircraft Rockets (HVAR) on a US Navy aircraft carrier c1945.jpg|thumb|HVAR 5&quot; rakete]]
[[File:AD Skyraider launching HVARs 1955.JPG|thumb|Izstrelitev raket HVAR 5&quot;]]
[[File:2.25-Inch SCAR.png|thumb|SCAR 2.25&quot; raketa]]
[[File:TDU-11B target rocket.jpg|thumb|HVAR 5&quot; raketa]]

{{Specifikacije letala
&lt;!-- če ne razumete kako uporabiti to predlogo, vprašajte o tem na pogovorni strani te predloge. --&gt;
| jet or prop?     = prop
| ref = ''Upravljanje avionom 522''
&lt;!-- Splošne karakteristike --&gt;
| crew         = 1 učenec + 1 inštruktor
| capacity     = 
| payload main = 
| payload alt  = 
| payload more = 
| length main  =8.773 m 
| length alt   =28 ft 9.32 In
| span main    =11 m 
| span alt     =36 ft 1.07 In
| height main  =3.69 m   
| height alt   =12 ft 1.28 In 
| area main    =17.98  m 2 
| area alt     = 193.53 ft2 square foot
| airfoil      = 23018 koren 23012 konica
| aspect ratio = 6,73
| empty weight main  =2017kg 
| empty weight alt   = 4 447 lbs
| loaded weight main = 
| loaded weight alt  = 
| useful load main   = 
| useful load alt    = 
| max takeoff weight main = 2,680 kg
| max takeoff weight alt = 5 908 lbs
| more general    = 
'''Load Factor:''' +4G, -1.5G
| engine (prop)   = 
| type of prop    = Kompresorski Pratt &amp; Whitney R-1340-AN-1 Wasp 392kg
| number of props = 1
| power main      = vzletna moč 600 BHP pri 2250 rpm in 36 InHg pri 95 oktanih &lt;br&gt; trajna moč 550 BHP pri 2200 rpm in 32.5 InHg in max 400 BHP pri 2000 rpm in 26 InHg na 90 oktanih
| power alt       = 
| power original  = 
| propellers      = Hamilton Standard 12D40
| number of propellers per engine = 
| propeller diameter main = 2,754 m
| propeller diameter alt  = 108.42 In
| max speed main    = 333 km/h (1115 ft AMSL, 36InHg, 2200RPM)
| max speed alt     = 180 kts
| max speed more    = 
| cruise speed main = 
| cruise speed alt  = 
| cruise speed more = 
| stall speed main  = 142 km/h
| stall speed alt   = 77 kts
| stall speed more  = &lt;br&gt; * 126 km/h (68 kts) landing configuration
| never exceed speed main = 440 km/h
| never exceed speed alt  = 238 kts
| range main        = 605 km
| range alt         = 327 NM
| range more        = 22.5 InHg, 1650RPM, 222km/h, ft, 2h 40'
| combat radius main= 302 km 
| combat radius alt = 163 NM
| combat radius more= 31 InHg, 2200 RPM, 320km/h, 6500 ft, 0h 56min
| ferry range main  = 825km z zunanjim rezervarjem pri 208 km/h (112kts)
| ferry range alt   = 445 NM
| ferry range more  = 
| endurance         = 2h 46' (pri 22 InHg, 1600 RPM, 214km/h, 5000 ft) 
| ceiling main      = 5,070m
| ceiling alt       = 16 630 ft seriska
| ceiling more      = 5 425 m absolutna
| climb rate main   = 6,1 m/s
| climb rate alt    = 1200 fpm
| climb rate more   = čas penjanja do servisne višine FL166 31min 15sec 
| sink rate main    = 
| sink rate alt     = 
| sink rate more    = 
| loading main      = 111.902 kg/ m2
| loading alt       = 
| thrust/weight     = 
| power/mass main   = 0.22  kg/hp
| power/mass alt    = 
| more performance  = 
*'''Takeoff roll:''' 384 m
*'''Landing roll:''' 589 m
*'''Takeoff distance to 50 ft (15 m):''' 519 m
*'''Landing distance from 50 ft (15 m):''' 939 m
*'''Max hitrost zakrilc :'''198 km/h (107 kts)
*'''Max hitrost premikanja koles:''' 220 km/h (120 kts)
*'''Pristajalna hitrost:''' 140 - 185 km/h (75-100 kts)
| guns     = &lt;br/&gt; 2 x [[M2 Browning|M3 Browning .50 (12.7 mm)]] 150 nabojev (strelivo 39,5 kg) domet 4,8-6,6 km, &lt;br&gt; 1 x Fotokamera KFM-C-45 1000 okvirjev
| bombs    = 2 x 50 kg bombe, 
4 x 25 kg bombe
| rockets  = &lt;br/&gt; 2 x nevodeni raketi SCAR 2.25&quot; (rakete 10,8 kg), &lt;br&gt; 2 x nevodeni raketi HVAR-5&quot; (rakete 133,6 kg)
| missiles = 
| hardpoints = 
| hardpoint capacity = 
| hardpoint rockets  = 
| hardpoint missiles = 
| hardpoint bombs    = 
| hardpoint other    = 
| avionics = 
*radio AN-ARC-3, VKT 100-156 Mhz doseg 45km na 1000ft, 200km na 10 000ft
*radiokompas AN-ARN-6 100-1750 khZ ali AD-722 
}}


[[Kategorija:Letala SOKO]]
[[Kategorija:Lahki jurišniki]]
[[Kategorija:Šolska vojaška letala]]</text>
      <sha1>qw9id701h6rimj3q6a8u1r1533q6ejc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748161</id>
      <parentid>5748160</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:54:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9932" xml:space="preserve">{|{{Infobox Aircraft Begin
|name=SOKO 522
|image=BAM-47-Soko 522.jpg
|caption=Šolsko vojaško letalo Soko 522}}{{Infobox Aircraft Type
|type=[[Šolsko vojaško letalo]] in [[jurišnik]]
|manufacturer=[[SOKO]]
|designer=[[Ivo Šoštarič]]
|first flight=19.junij 1955
|introduced=23.april 1958
|retired=1978
|status=Upokojen
|primary user=Jugoslovansko vojno letalstvo
|more users=
|produced=1958-1961
|number built=110+2 prototipa
|unit cost=Soko 522 &lt;br&gt; [[$]]100.000  1958 ($0.9M 2020)
|developed from=[[North American T-6 Texan]], &lt;br&gt; Utva 213 Vihor
|developed into = [[SOKO G-2 Galeb]]
|variants with their own articles=

|national origin=[[Jugoslavija]]}}
|}
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika2.jpg|thumb|Soko 522 v muzeju Beograd]]
[[Slika:Soko 522 01.jpg|sličica|Soko 522]]
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika3.jpg|thumb|522 v muzeju Beograd]]
'''Soko 522''' je batni [[Šolsko vojaško letalo|šolski vojaški trenažer]] in lahki [[jurišnik]] Jugoslovanskega vojnega letalstva proizveden v družbi Soko v Mostarju. Letalo je namenjeno za nadaljnjo in bojno šolanje vojaških pilotov o navigaciji, izvidovanju, slikanju, letenju formacij, [[Akrobatsko letalo|akrobacij]], streljanju, bombardiranju in raketiranju. Skonstruiran je bil pod vodstvom Slovenca [[Ivo Šoštarič|Iva Šoštariča]]. Glavni uporabnik je bila vojaška letalska akademija v [[Letališče Zadar|Zadru]]. Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski [[Združene države Amerike|ameriški]] [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] in dva 12.7 mm [[Browning M2|Browning]] mitraljeza ter podkrilne nosilce orožja. 

==Operativna uporaba==
Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski ameriški [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] R-1340-AN-1 Wasp s spremenljivim korakom propelerja Hamilton Standard 12D40 in uvlačljivim glavnim podvozjem obrožen je z 2 mitraljezoma M3 [[Browning M2|Browning]] 12.7 mm in 4 x 25 kg bombam ali 2 x 50 kg bombi ali 2 nevodeni raketi SCAR ali HVAR. Dovoljeni manevri z letalom 522: Spirala, Borbeni zavoj, Split S (1/2 valjčka in 1/2 lupinga), Luping, Immelmann, Valjček, Sveder (kovit).

Soko 522 je bil namenjen zamenjavi lesenega letala Utva 213 Vihor od leta 1958 dalje in je bil narejen na osnovi ameriškega [[Šolsko vojaško letalo|šolskega letala]] [[North American T-6 Texan]]. Leta 1966 so začeli letala Soko 522 zamenjevati z reaktivnimi šolskimi letali [[SOKO G-2 Galeb]]. Soko 522 je v primerjavi z letalom [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]] imel drugačen odvoda zraka za hlajenje motorja. Posledice so povečan hrup, tresljaji in slabše hlajenje motorja. V Letalskem testnem centru so opravili obsežna razvojna testiranja v letu in s sodelovanjem strokovnih služb Letalskega inštituta problem rešili z izvedenimi modifikacijami. Letalo 522 je letalu T-6 Texan zelo podobno po letalnih lastnostih, s tem da je ugodnejše pri vzletanju in pristajanju. Texan/Harvard je zaradi velikega giroskopskega momenta propelerja in vrtljivih delov motorja med vzletom in pristankom pobegnil na stran. Na 522 je bilo to rešeno s fiksiranjem repnega kolesa, v srednjem položaju (v ravnini simetrije), med vzletom in pristankom (originalno: repni točak ukočen).

Remontni zavod JRV so bili usposobljeni za preglede in popravila letala 522 in njegovega motorja na vseh ravneh. Večjih težav z odpovedmi in okvarami ni bilo. Pri propelerjih ni bilo tako. Mnogi od njih so bili uporabljeni v vojni in po popravilu vrnjeni v rezervne zaloge. Težava je v tem, da so bili med vojno odmontirani iz ameriških letal, ki so z njimi pristala na zemljo brez podvozja, kar je zvilo krake propelerja, v vojnih razmerah je njihovo popravilo potekalo s hladnim ravnanjem, kar je povzročilo utrujenost materiala napetosti ter zmanjšalo odpornost na obremenitve. Konice takih propelerjev so se med letom zlomile. V šolskem centru v Zadru je bilo več primerov tovrstnih nesreč in katastrof. Strokovne službe za letalske materiale Letalsko tehničnega inštituta so to težavo rešile z metodo termičnega sproščanja materiala oz. so propelerje tudi rezali in jih skrajšali, da bi omilili ta problem, žal po originalnih delih iz [[Združene države Amerike|ZDA]] niso posegali, ki bi rešili težave.

Letalo je imelo 28V DC električni sistem z 1,2 KW generatorjem M-3, ki je bil gnan preko multiplikatorja s frekvenco 2500-4500 rpm, voltage regulator je RN-100 in uravnaval napetost med 26,5-28,5V. Akumulator 12A30 je bil 24V kapacitete 30Ah. 

Notranji rezervoarji letala so imeli kapaciteto 283 litrov bencina, poleg tega je imelo možnost koriščenja dodatnega zunanjega rezervoarja kapacitete 137 litrov goriva, tako je imel skupno kapaciteto goriva 420 litrov. 

Poraba goriva je znašala pri hitrosti 253 km/h (137kts) in režimu križarjenja 23.5 InHg, 2000 RPM, 33 GPH oz. 125 litrov na uro. V režimu vzpenjanja oz. trajne dovoljene moči 32.5 InHg, 2200 RPM, 60GPH oz. 227 litrov na uro, v režimu vzleta (poln plin) 36 InHg, 2250 RPM, 78 GPH oz. 295 litrov na uro maksimalni dovoljen čas režima je 5 minut (vzletna moč). Uporabljal je lahko že 95 oktanski bencin ali standardni 100 oktanski (Avgas 100LL modri), v primeru uporabe 90 oktanskega bencina je motor smel razviti samo 67% moči oz. 400 konjev (režim polnjenja 26 InHg).

== Zanimivosti ==
Soko 522 je bil množično uporabljen v vojaških filmih: Jugoslovanski: Bitka na Neretvi 1969, Ameriški: Kelly's Heroes 1970 in Jugoslovanski: Partizanska eskadrilja 1979.

== Uporabniki ==
; {{YUG}}
* Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana SFRJ
**460. eskadrila lake borbene avijacije (1961-67.)
**461. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**462. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**463. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**464. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**465. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)

== Specifikacije ==
[[File:High-Velocity Aircraft Rockets (HVAR) on a US Navy aircraft carrier c1945.jpg|thumb|HVAR 5&quot; rakete]]
[[File:AD Skyraider launching HVARs 1955.JPG|thumb|Izstrelitev raket HVAR 5&quot;]]
[[File:2.25-Inch SCAR.png|thumb|SCAR 2.25&quot; raketa]]
[[File:TDU-11B target rocket.jpg|thumb|HVAR 5&quot; raketa]]

{{Specifikacije letala
&lt;!-- če ne razumete kako uporabiti to predlogo, vprašajte o tem na pogovorni strani te predloge. --&gt;
| jet or prop?     = prop
| ref = ''Upravljanje avionom 522''
&lt;!-- Splošne karakteristike --&gt;
| crew         = 1 učenec + 1 inštruktor
| capacity     = 
| payload main = 
| payload alt  = 
| payload more = 
| length main  =8.773 m 
| length alt   =28 ft 9.32 In
| span main    =11 m 
| span alt     =36 ft 1.07 In
| height main  =3.69 m   
| height alt   =12 ft 1.28 In 
| area main    =17.98  m 2 
| area alt     = 193.53 ft2 square foot
| airfoil      = 23018 koren 23012 konica
| aspect ratio = 6,73
| empty weight main  =2017kg 
| empty weight alt   = 4 447 lbs
| loaded weight main = 
| loaded weight alt  = 
| useful load main   = 
| useful load alt    = 
| max takeoff weight main = 2,680 kg
| max takeoff weight alt = 5 908 lbs
| more general    = 
'''Load Factor:''' +4G, -1.5G
| engine (prop)   = 
| type of prop    = Kompresorski Pratt &amp; Whitney R-1340-AN-1 Wasp 392kg
| number of props = 1
| power main      = vzletna moč 600 BHP pri 2250 rpm in 36 InHg pri 95 oktanih &lt;br&gt; trajna moč 550 BHP pri 2200 rpm in 32.5 InHg in max 400 BHP pri 2000 rpm in 26 InHg na 90 oktanih
| power alt       = 
| power original  = 
| propellers      = Hamilton Standard 12D40
| number of propellers per engine = 
| propeller diameter main = 2,754 m
| propeller diameter alt  = 108.42 In
| max speed main    = 333 km/h (1115 ft AMSL, 36InHg, 2200RPM)
| max speed alt     = 180 kts
| max speed more    = 
| cruise speed main = 
| cruise speed alt  = 
| cruise speed more = 
| stall speed main  = 142 km/h
| stall speed alt   = 77 kts
| stall speed more  = &lt;br&gt; * 126 km/h (68 kts) landing configuration
| never exceed speed main = 440 km/h
| never exceed speed alt  = 238 kts
| range main        = 605 km
| range alt         = 327 NM
| range more        = 22.5 InHg, 1650RPM, 222km/h, ft, 2h 40'
| combat radius main= 302 km 
| combat radius alt = 163 NM
| combat radius more= 31 InHg, 2200 RPM, 320km/h, 6500 ft, 0h 56min
| ferry range main  = 825km z zunanjim rezervarjem pri 208 km/h (112kts)
| ferry range alt   = 445 NM
| ferry range more  = 
| endurance         = 2h 46' (pri 22 InHg, 1600 RPM, 214km/h, 5000 ft) 
| ceiling main      = 5,070m
| ceiling alt       = 16 630 ft seriska
| ceiling more      = 5 425 m absolutna
| climb rate main   = 6,1 m/s
| climb rate alt    = 1200 fpm
| climb rate more   = čas penjanja do servisne višine FL166 31min 15sec 
| sink rate main    = 
| sink rate alt     = 
| sink rate more    = 
| loading main      = 111.902 kg/ m2
| loading alt       = 
| thrust/weight     = 
| power/mass main   = 0.22  kg/hp
| power/mass alt    = 
| more performance  = 
*'''Takeoff roll:''' 384 m
*'''Landing roll:''' 589 m
*'''Takeoff distance to 50 ft (15 m):''' 519 m
*'''Landing distance from 50 ft (15 m):''' 939 m
*'''Max hitrost zakrilc :'''198 km/h (107 kts)
*'''Max hitrost premikanja koles:''' 220 km/h (120 kts)
*'''Pristajalna hitrost:''' 140 - 185 km/h (75-100 kts)
| guns     = &lt;br/&gt; 2 x [[M2 Browning|M3 Browning .50 (12.7 mm)]] 150 nabojev (strelivo 39,5 kg) domet 4,8-6,6 km, &lt;br&gt; 1 x Fotokamera KFM-C-45 1000 okvirjev
| bombs    = 
2 x 50 kg bombe, 
4 x 25 kg bombe
| rockets  = &lt;br/&gt; 2 x nevodeni raketi SCAR 2.25&quot; (rakete 10,8 kg), &lt;br&gt; 2 x nevodeni raketi HVAR-5&quot; (rakete 133,6 kg)
| missiles = 
| hardpoints = 
| hardpoint capacity = 
| hardpoint rockets  = 
| hardpoint missiles = 
| hardpoint bombs    = 
| hardpoint other    = 
| avionics = 
*radio AN-ARC-3, VKT 100-156 Mhz doseg 45km na 1000ft, 200km na 10 000ft
*radiokompas AN-ARN-6 100-1750 khZ ali AD-722 
}}


[[Kategorija:Letala SOKO]]
[[Kategorija:Lahki jurišniki]]
[[Kategorija:Šolska vojaška letala]]</text>
      <sha1>8v0un9xn2hhhmq8xfzy0rb9rv6pbl2i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748163</id>
      <parentid>5748161</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:56:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9941" xml:space="preserve">{|{{Infobox Aircraft Begin
|name=SOKO 522
|image=BAM-47-Soko 522.jpg
|caption=Šolsko vojaško letalo Soko 522}}{{Infobox Aircraft Type
|type=[[Šolsko vojaško letalo]] in [[jurišnik]]
|manufacturer=[[SOKO]]
|designer=[[Ivo Šoštarič]]
|first flight=19.junij 1955
|introduced=23.april 1958
|retired=1978
|status=Upokojen
|primary user=Jugoslovansko vojno letalstvo
|more users=
|produced=1958-1961
|number built=110+2 prototipa
|unit cost=Soko 522 &lt;br&gt; [[$]]100.000  1958 ($0.9M 2020)
|developed from=[[North American T-6 Texan]], &lt;br&gt; Utva 213 Vihor
|developed into = [[SOKO G-2 Galeb]]
|variants with their own articles=

|national origin=[[Jugoslavija]]}}
|}
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika2.jpg|thumb|Soko 522 v muzeju Beograd]]
[[Slika:Soko 522 01.jpg|sličica|Soko 522]]
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika3.jpg|thumb|522 v muzeju Beograd]]
'''Soko 522''' je batni [[Šolsko vojaško letalo|šolski vojaški trenažer]] in lahki [[jurišnik]] Jugoslovanskega vojnega letalstva proizveden v družbi Soko v Mostarju. Letalo je namenjeno za nadaljnjo in bojno šolanje vojaških pilotov o navigaciji, izvidovanju, slikanju, letenju formacij, [[Akrobatsko letalo|akrobacij]], streljanju, bombardiranju in raketiranju. Skonstruiran je bil pod vodstvom Slovenca [[Ivo Šoštarič|Iva Šoštariča]]. Glavni uporabnik je bila vojaška letalska akademija v [[Letališče Zadar|Zadru]]. Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski [[Združene države Amerike|ameriški]] [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] in dva 12.7 mm [[Browning M2|Browning]] mitraljeza ter podkrilne nosilce orožja. 

==Operativna uporaba==
Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski ameriški [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] R-1340-AN-1 Wasp s spremenljivim korakom propelerja Hamilton Standard 12D40 in uvlačljivim glavnim podvozjem obrožen je z 2 mitraljezoma M3 [[Browning M2|Browning]] 12.7 mm in 4 x 25 kg bombam ali 2 x 50 kg bombi ali 2 nevodeni raketi SCAR ali HVAR. Dovoljeni manevri z letalom 522: Spirala, Borbeni zavoj, Split S (1/2 valjčka in 1/2 lupinga), Luping, Immelmann, Valjček, Sveder (kovit).

Soko 522 je bil namenjen zamenjavi lesenega letala Utva 213 Vihor od leta 1958 dalje in je bil narejen na osnovi ameriškega [[Šolsko vojaško letalo|šolskega letala]] [[North American T-6 Texan]]. Leta 1966 so začeli letala Soko 522 zamenjevati z reaktivnimi šolskimi letali [[SOKO G-2 Galeb]]. Soko 522 je v primerjavi z letalom [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]] imel drugačen odvoda zraka za hlajenje motorja. Posledice so povečan hrup, tresljaji in slabše hlajenje motorja. V Letalskem testnem centru so opravili obsežna razvojna testiranja v letu in s sodelovanjem strokovnih služb Letalskega inštituta problem rešili z izvedenimi modifikacijami. Letalo 522 je letalu T-6 Texan zelo podobno po letalnih lastnostih, s tem da je ugodnejše pri vzletanju in pristajanju. Texan/Harvard je zaradi velikega giroskopskega momenta propelerja in vrtljivih delov motorja med vzletom in pristankom pobegnil na stran. Na 522 je bilo to rešeno s fiksiranjem repnega kolesa, v srednjem položaju (v ravnini simetrije), med vzletom in pristankom (originalno: repni točak ukočen).

Remontni zavod JRV so bili usposobljeni za preglede in popravila letala 522 in njegovega motorja na vseh ravneh. Večjih težav z odpovedmi in okvarami ni bilo. Pri propelerjih ni bilo tako. Mnogi od njih so bili uporabljeni v vojni in po popravilu vrnjeni v rezervne zaloge. Težava je v tem, da so bili med vojno odmontirani iz ameriških letal, ki so z njimi pristala na zemljo brez podvozja, kar je zvilo krake propelerja, v vojnih razmerah je njihovo popravilo potekalo s hladnim ravnanjem, kar je povzročilo utrujenost materiala napetosti ter zmanjšalo odpornost na obremenitve. Konice takih propelerjev so se med letom zlomile. V šolskem centru v Zadru je bilo več primerov tovrstnih nesreč in katastrof. Strokovne službe za letalske materiale Letalsko tehničnega inštituta so to težavo rešile z metodo termičnega sproščanja materiala oz. so propelerje tudi rezali in jih skrajšali, da bi omilili ta problem, žal po originalnih delih iz [[Združene države Amerike|ZDA]] niso posegali, ki bi rešili težave.

Letalo je imelo 28V DC električni sistem z 1,2 KW generatorjem M-3, ki je bil gnan preko multiplikatorja s frekvenco 2500-4500 rpm, voltage regulator je RN-100 in uravnaval napetost med 26,5-28,5V. Akumulator 12A30 je bil 24V kapacitete 30Ah. 

Notranji rezervoarji letala so imeli kapaciteto 283 litrov bencina, poleg tega je imelo možnost koriščenja dodatnega zunanjega rezervoarja kapacitete 137 litrov goriva, tako je imel skupno kapaciteto goriva 420 litrov. 

Poraba goriva je znašala pri hitrosti 253 km/h (137kts) in režimu križarjenja 23.5 InHg, 2000 RPM, 33 GPH oz. 125 litrov na uro. V režimu vzpenjanja oz. trajne dovoljene moči 32.5 InHg, 2200 RPM, 60GPH oz. 227 litrov na uro, v režimu vzleta (poln plin) 36 InHg, 2250 RPM, 78 GPH oz. 295 litrov na uro maksimalni dovoljen čas režima je 5 minut (vzletna moč). Uporabljal je lahko že 95 oktanski bencin ali standardni 100 oktanski (Avgas 100LL modri), v primeru uporabe 90 oktanskega bencina je motor smel razviti samo 67% moči oz. 400 konjev (režim polnjenja 26 InHg).

== Zanimivosti ==
Soko 522 je bil množično uporabljen v vojaških filmih: Jugoslovanski: Bitka na Neretvi 1969, Ameriški: Kelly's Heroes 1970 in Jugoslovanski: Partizanska eskadrilja 1979.

== Uporabniki ==
; {{YUG}}
* Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana SFRJ
**460. eskadrila lake borbene avijacije (1961-67.)
**461. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**462. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**463. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**464. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**465. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)

== Specifikacije ==
[[File:High-Velocity Aircraft Rockets (HVAR) on a US Navy aircraft carrier c1945.jpg|thumb|HVAR 5&quot; rakete]]
[[File:AD Skyraider launching HVARs 1955.JPG|thumb|Izstrelitev raket HVAR 5&quot;]]
[[File:2.25-Inch SCAR.png|thumb|SCAR 2.25&quot; raketa]]
[[File:TDU-11B target rocket.jpg|thumb|HVAR 5&quot; raketa]]

{{Specifikacije letala
&lt;!-- če ne razumete kako uporabiti to predlogo, vprašajte o tem na pogovorni strani te predloge. --&gt;
| jet or prop?     = prop
| ref = ''Upravljanje avionom 522''
&lt;!-- Splošne karakteristike --&gt;
| crew         = 1 učenec + 1 inštruktor
| capacity     = 
| payload main = 
| payload alt  = 
| payload more = 
| length main  =8.773 m 
| length alt   =28 ft 9.32 In
| span main    =11 m 
| span alt     =36 ft 1.07 In
| height main  =3.69 m   
| height alt   =12 ft 1.28 In 
| area main    =17.98  m 2 
| area alt     = 193.53 ft2 square foot
| airfoil      = 23018 koren 23012 konica
| aspect ratio = 6,73
| empty weight main  =2017kg 
| empty weight alt   = 4 447 lbs
| loaded weight main = 
| loaded weight alt  = 
| useful load main   = 
| useful load alt    = 
| max takeoff weight main = 2,680 kg
| max takeoff weight alt = 5 908 lbs
| more general    = 
'''Load Factor:''' +4G, -1.5G
| engine (prop)   = 
| type of prop    = Kompresorski Pratt &amp; Whitney R-1340-AN-1 Wasp 392kg
| number of props = 1
| power main      = vzletna moč 600 BHP pri 2250 rpm in 36 InHg pri 95 oktanih &lt;br&gt; trajna moč 550 BHP pri 2200 rpm in 32.5 InHg in max 400 BHP pri 2000 rpm in 26 InHg na 90 oktanih
| power alt       = 
| power original  = 
| propellers      = Hamilton Standard 12D40
| number of propellers per engine = 
| propeller diameter main = 2,754 m
| propeller diameter alt  = 108.42 In
| max speed main    = 333 km/h (1115 ft AMSL, 36InHg, 2200RPM)
| max speed alt     = 180 kts
| max speed more    = 
| cruise speed main = 
| cruise speed alt  = 
| cruise speed more = 
| stall speed main  = 142 km/h
| stall speed alt   = 77 kts
| stall speed more  = &lt;br&gt; * 126 km/h (68 kts) landing configuration
| never exceed speed main = 440 km/h
| never exceed speed alt  = 238 kts
| range main        = 605 km
| range alt         = 327 NM
| range more        = 22.5 InHg, 1650RPM, 222km/h, ft, 2h 40'
| combat radius main= 302 km 
| combat radius alt = 163 NM
| combat radius more= 31 InHg, 2200 RPM, 320km/h, 6500 ft, 0h 56min
| ferry range main  = 825km z zunanjim rezervarjem pri 208 km/h (112kts)
| ferry range alt   = 445 NM
| ferry range more  = 
| endurance         = 2h 46' (pri 22 InHg, 1600 RPM, 214km/h, 5000 ft) 
| ceiling main      = 5,070m
| ceiling alt       = 16 630 ft seriska
| ceiling more      = 5 425 m absolutna
| climb rate main   = 6,1 m/s
| climb rate alt    = 1200 fpm
| climb rate more   = čas penjanja do servisne višine FL166 31min 15sec 
| sink rate main    = 
| sink rate alt     = 
| sink rate more    = 
| loading main      = 111.902 kg/ m2
| loading alt       = 
| thrust/weight     = 
| power/mass main   = 0.22  kg/hp
| power/mass alt    = 
| more performance  = 
*'''Takeoff roll:''' 384 m
*'''Landing roll:''' 589 m
*'''Takeoff distance to 50 ft (15 m):''' 519 m
*'''Landing distance from 50 ft (15 m):''' 939 m
*'''Max hitrost zakrilc :'''198 km/h (107 kts)
*'''Max hitrost premikanja koles:''' 220 km/h (120 kts)
*'''Pristajalna hitrost:''' 140 - 185 km/h (75-100 kts)
| guns     = &lt;br/&gt; 2 x [[M2 Browning|M3 Browning .50 (12.7 mm)]] 150 nabojev (strelivo 39,5 kg) domet 4,8-6,6 km, &lt;br&gt; 1 x Fotokamera KFM-C-45 1000 okvirjev
| bombs    = &lt;br/&gt; 2 x 50 kg bombe, &lt;br&gt; 4 x 25 kg bombe
| rockets  = &lt;br/&gt; 2 x nevodeni raketi SCAR 2.25&quot; (rakete 10,8 kg), &lt;br&gt; 2 x nevodeni raketi HVAR-5&quot; (rakete 133,6 kg)
| missiles = 
| hardpoints = 
| hardpoint capacity = 
| hardpoint rockets  = 
| hardpoint missiles = 
| hardpoint bombs    = 
| hardpoint other    = 
| avionics = 
*radio AN-ARC-3, VKT 100-156 Mhz doseg 45km na 1000ft, 200km na 10 000ft
*radiokompas AN-ARN-6 100-1750 khZ ali AD-722 
}}


[[Kategorija:Letala SOKO]]
[[Kategorija:Lahki jurišniki]]
[[Kategorija:Šolska vojaška letala]]</text>
      <sha1>sz4rd8xi8ywaits57taljpcbw8eq9cd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748164</id>
      <parentid>5748163</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:01:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9947" xml:space="preserve">{|{{Infobox Aircraft Begin
|name=SOKO 522
|image=BAM-47-Soko 522.jpg
|caption=Šolsko vojaško letalo Soko 522}}{{Infobox Aircraft Type
|type=[[Šolsko vojaško letalo]] in [[jurišnik]]
|manufacturer=[[SOKO]]
|designer=[[Ivo Šoštarič]]
|first flight=19.junij 1955
|introduced=23.april 1958
|retired=1978
|status=Upokojen
|primary user=Jugoslovansko vojno letalstvo
|more users=
|produced=1958-1961
|number built=110+2 prototipa
|unit cost=Soko 522 &lt;br&gt; [[$]]100.000  1958 ($0.9M 2020)
|developed from=[[North American T-6 Texan]], &lt;br&gt; Utva 213 Vihor
|developed into = [[SOKO G-2 Galeb]]
|variants with their own articles=

|national origin=[[Jugoslavija]]}}
|}
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika2.jpg|thumb|Soko 522 v muzeju Beograd]]
[[Slika:Soko 522 01.jpg|sličica|Soko 522]]
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika3.jpg|thumb|522 v muzeju Beograd]]
'''Soko 522''' je batni [[Šolsko vojaško letalo|šolski vojaški trenažer]] in lahki [[jurišnik]] Jugoslovanskega vojnega letalstva proizveden v družbi Soko v Mostarju. Letalo je namenjeno za nadaljnjo in bojno šolanje vojaških pilotov o navigaciji, izvidovanju, slikanju, letenju formacij, [[Akrobatsko letalo|akrobacij]], streljanju, bombardiranju in raketiranju. Skonstruiran je bil pod vodstvom Slovenca [[Ivo Šoštarič|Iva Šoštariča]]. Glavni uporabnik je bila vojaška letalska akademija v [[Letališče Zadar|Zadru]]. Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski [[Združene države Amerike|ameriški]] [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] in dva 12.7 mm [[Browning M2|Browning]] mitraljeza ter podkrilne nosilce orožja. 

==Operativna uporaba==
Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski ameriški [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] R-1340-AN-1 Wasp s spremenljivim korakom propelerja Hamilton Standard 12D40 in uvlačljivim glavnim podvozjem obrožen je z 2 mitraljezoma M3 [[Browning M2|Browning]] 12.7 mm in 4 x 25 kg bombam ali 2 x 50 kg bombi ali 2 nevodeni raketi SCAR ali HVAR. Dovoljeni manevri z letalom 522: Spirala, Borbeni zavoj, Split S (1/2 valjčka in 1/2 lupinga), Luping, Immelmann, Valjček, Sveder (kovit).

Soko 522 je bil namenjen zamenjavi lesenega letala Utva 213 Vihor od leta 1958 dalje in je bil narejen na osnovi ameriškega [[Šolsko vojaško letalo|šolskega letala]] [[North American T-6 Texan]]. Leta 1966 so začeli letala Soko 522 zamenjevati z reaktivnimi šolskimi letali [[SOKO G-2 Galeb]]. Soko 522 je v primerjavi z letalom [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]] imel drugačen odvoda zraka za hlajenje motorja. Posledice so povečan hrup, tresljaji in slabše hlajenje motorja. V Letalskem testnem centru so opravili obsežna razvojna testiranja v letu in s sodelovanjem strokovnih služb Letalskega inštituta problem rešili z izvedenimi modifikacijami. Letalo 522 je letalu T-6 Texan zelo podobno po letalnih lastnostih, s tem da je ugodnejše pri vzletanju in pristajanju. Texan/Harvard je zaradi velikega giroskopskega momenta propelerja in vrtljivih delov motorja med vzletom in pristankom pobegnil na stran. Na 522 je bilo to rešeno s fiksiranjem repnega kolesa, v srednjem položaju (v ravnini simetrije), med vzletom in pristankom (originalno: repni točak ukočen).

Remontni zavod JRV so bili usposobljeni za preglede in popravila letala 522 in njegovega motorja na vseh ravneh. Večjih težav z odpovedmi in okvarami ni bilo. Pri propelerjih ni bilo tako. Mnogi od njih so bili uporabljeni v vojni in po popravilu vrnjeni v rezervne zaloge. Težava je v tem, da so bili med vojno odmontirani iz ameriških letal, ki so z njimi pristala na zemljo brez podvozja, kar je zvilo krake propelerja, v vojnih razmerah je njihovo popravilo potekalo s hladnim ravnanjem, kar je povzročilo utrujenost materiala napetosti ter zmanjšalo odpornost na obremenitve. Konice takih propelerjev so se med letom zlomile. V šolskem centru v Zadru je bilo več primerov tovrstnih nesreč in katastrof. Strokovne službe za letalske materiale Letalsko tehničnega inštituta so to težavo rešile z metodo termičnega sproščanja materiala oz. so propelerje tudi rezali in jih skrajšali, da bi omilili ta problem, žal po originalnih delih iz [[Združene države Amerike|ZDA]] niso posegali, ki bi rešili težave.

Letalo je imelo 28V DC električni sistem z 1,2 KW generatorjem M-3, ki je bil gnan preko multiplikatorja s frekvenco 2500-4500 rpm, voltage regulator je RN-100 in uravnaval napetost med 26,5-28,5V. Akumulator 12A30 je bil 24V kapacitete 30Ah. 

Notranji rezervoarji letala so imeli kapaciteto 283 litrov bencina, poleg tega je imelo možnost koriščenja dodatnega zunanjega rezervoarja kapacitete 137 litrov goriva, tako je imel skupno kapaciteto goriva 420 litrov. 

Poraba goriva je znašala pri hitrosti 253 km/h (137kts) in režimu križarjenja 23.5 InHg, 2000 RPM, 33 GPH oz. 125 litrov na uro. V režimu vzpenjanja oz. trajne dovoljene moči 32.5 InHg, 2200 RPM, 60GPH oz. 227 litrov na uro, v režimu vzleta (poln plin) 36 InHg, 2250 RPM, 78 GPH oz. 295 litrov na uro maksimalni dovoljen čas režima je 5 minut (vzletna moč). Uporabljal je lahko že 95 oktanski bencin ali standardni 100 oktanski (Avgas 100LL modri), v primeru uporabe 90 oktanskega bencina je motor smel razviti samo 67% moči oz. 400 konjev (režim polnjenja 26 InHg).

== Zanimivosti ==
Soko 522 je bil množično uporabljen v vojaških filmih: Jugoslovanski: Bitka na Neretvi 1969, Ameriški: Kelly's Heroes 1970 in Jugoslovanski: Partizanska eskadrilja 1979.

== Uporabniki ==
; {{YUG}}
* Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana SFRJ
**460. eskadrila lake borbene avijacije (1961-67.)
**461. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**462. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**463. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**464. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**465. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)

== Specifikacije ==
[[File:High-Velocity Aircraft Rockets (HVAR) on a US Navy aircraft carrier c1945.jpg|thumb|HVAR 5&quot; rakete]]
[[File:AD Skyraider launching HVARs 1955.JPG|thumb|Izstrelitev raket HVAR 5&quot;]]
[[File:2.25-Inch SCAR.png|thumb|SCAR 2.25&quot; raketa]]
[[File:TDU-11B target rocket.jpg|thumb|HVAR 5&quot; raketa]]

{{Specifikacije letala
&lt;!-- če ne razumete kako uporabiti to predlogo, vprašajte o tem na pogovorni strani te predloge. --&gt;
| jet or prop?     = prop
| ref = ''Upravljanje avionom 522''
&lt;!-- Splošne karakteristike --&gt;
| crew         = 1 učenec + 1 inštruktor
| capacity     = 
| payload main = 
| payload alt  = 
| payload more = 
| length main  =8.773 m 
| length alt   =28 ft 9.32 In
| span main    =11 m 
| span alt     =36 ft 1.07 In
| height main  =3.69 m   
| height alt   =12 ft 1.28 In 
| area main    =17.98  m 2 
| area alt     = 193.53 ft2 square foot
| airfoil      = 23018 koren 23012 konica
| aspect ratio = 6,73
| empty weight main  =2017kg 
| empty weight alt   = 4 447 lbs
| loaded weight main = 
| loaded weight alt  = 
| useful load main   = 
| useful load alt    = 
| max takeoff weight main = 2,680 kg
| max takeoff weight alt = 5 908 lbs
| more general    = 
'''Load Factor:''' +4G, -1.5G
| engine (prop)   = 
| type of prop    = Kompresorski Pratt &amp; Whitney R-1340-AN-1 Wasp 392kg
| number of props = 1
| power main      = vzletna moč 600 BHP pri 2250 rpm in 36 InHg pri 95 oktanih &lt;br&gt; trajna moč 550 BHP pri 2200 rpm in 32.5 InHg in max 400 BHP pri 2000 rpm in 26 InHg na 90 oktanih
| power alt       = 
| power original  = 
| propellers      = Hamilton Standard 12D40
| number of propellers per engine = 
| propeller diameter main = 2,754 m
| propeller diameter alt  = 108.42 In
| max speed main    = 333 km/h (1115 ft AMSL, 36InHg, 2200RPM)
| max speed alt     = 180 kts
| max speed more    = 
| cruise speed main = 
| cruise speed alt  = 
| cruise speed more = 
| stall speed main  = 142 km/h
| stall speed alt   = 77 kts
| stall speed more  = &lt;br&gt; * 126 km/h (68 kts) landing configuration
| never exceed speed main = 440 km/h
| never exceed speed alt  = 238 kts
| range main        = 605 km
| range alt         = 327 NM
| range more        = 22.5 InHg, 1650RPM, 222km/h, ft, 2h 40'
| combat radius main= 302 km 
| combat radius alt = 163 NM
| combat radius more= 31 InHg, 2200 RPM, 320km/h, 6500 ft, 0h 56min
| ferry range main  = 825km z zunanjim rezervarjem pri 208 km/h (112kts)
| ferry range alt   = 445 NM
| ferry range more  = 
| endurance         = 2h 46' (pri 22 InHg, 1600 RPM, 214km/h, 5000 ft) 
| ceiling main      = 5,070m
| ceiling alt       = 16 630 ft seriska
| ceiling more      = 5 425 m absolutna
| climb rate main   = 6,1 m/s
| climb rate alt    = 1200 fpm
| climb rate more   = čas penjanja do servisne višine FL166 31min 15sec 
| sink rate main    = 
| sink rate alt     = 
| sink rate more    = 
| loading main      = 111.902 kg/ m2
| loading alt       = 
| thrust/weight     = 
| power/mass main   = 0.22  kg/hp
| power/mass alt    = 
| more performance  = 
*'''Takeoff roll:''' 384 m
*'''Landing roll:''' 589 m
*'''Takeoff distance to 50 ft (15 m):''' 519 m
*'''Landing distance from 50 ft (15 m):''' 939 m
*'''Max hitrost zakrilc :'''198 km/h (107 kts)
*'''Max hitrost premikanja koles:''' 220 km/h (120 kts)
*'''Pristajalna hitrost:''' 140 - 185 km/h (75-100 kts)
| guns     = &lt;br/&gt; 2 x [[M2 Browning|M3 Browning .50 (12.7 mm)]] 150 nabojev (strelivo 39,5 kg) domet 4,8-6,6 km, &lt;br&gt; 
| bombs    = &lt;br/&gt; 2 x 50 kg bombe, &lt;br&gt; 4 x 25 kg bombe
| rockets  = &lt;br/&gt; 2 x nevodeni raketi SCAR 2.25&quot; (rakete 10,8 kg), &lt;br&gt; 2 x nevodeni raketi HVAR-5&quot; (rakete 133,6 kg)
| missiles = 
| hardpoints = &lt;br/&gt; 1 x fotokamera KFM-C-45 1000 okvirjev
| hardpoint capacity = 
| hardpoint rockets  = 
| hardpoint missiles = 
| hardpoint bombs    = 
| hardpoint other    = 
| avionics = 
*radio AN-ARC-3, VKT 100-156 Mhz doseg 45km na 1000ft, 200km na 10 000ft
*radiokompas AN-ARN-6 100-1750 khZ ali AD-722 
}}


[[Kategorija:Letala SOKO]]
[[Kategorija:Lahki jurišniki]]
[[Kategorija:Šolska vojaška letala]]</text>
      <sha1>p771pvqh8lz12qsq5ozdmispvngzsv3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748166</id>
      <parentid>5748164</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:03:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10019" xml:space="preserve">{|{{Infobox Aircraft Begin
|name=SOKO 522
|image=BAM-47-Soko 522.jpg
|caption=Šolsko vojaško letalo Soko 522}}{{Infobox Aircraft Type
|type=[[Šolsko vojaško letalo]] in [[jurišnik]]
|manufacturer=[[SOKO]]
|designer=[[Ivo Šoštarič]]
|first flight=19.junij 1955
|introduced=23.april 1958
|retired=1978
|status=Upokojen
|primary user=Jugoslovansko vojno letalstvo
|more users=
|produced=1958-1961
|number built=110+2 prototipa
|unit cost=Soko 522 &lt;br&gt; [[$]]100.000  1958 ($0.9M 2020)
|developed from=[[North American T-6 Texan]], &lt;br&gt; Utva 213 Vihor
|developed into = [[SOKO G-2 Galeb]]
|variants with their own articles=

|national origin=[[Jugoslavija]]}}
|}
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika2.jpg|thumb|Soko 522 v muzeju Beograd]]
[[Slika:Soko 522 01.jpg|sličica|Soko 522]]
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika3.jpg|thumb|522 v muzeju Beograd]]
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|522 zunaj v muzeju Beograd]]
'''Soko 522''' je batni [[Šolsko vojaško letalo|šolski vojaški trenažer]] in lahki [[jurišnik]] Jugoslovanskega vojnega letalstva proizveden v družbi Soko v Mostarju. Letalo je namenjeno za nadaljnjo in bojno šolanje vojaških pilotov o navigaciji, izvidovanju, slikanju, letenju formacij, [[Akrobatsko letalo|akrobacij]], streljanju, bombardiranju in raketiranju. Skonstruiran je bil pod vodstvom Slovenca [[Ivo Šoštarič|Iva Šoštariča]]. Glavni uporabnik je bila vojaška letalska akademija v [[Letališče Zadar|Zadru]]. Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski [[Združene države Amerike|ameriški]] [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] in dva 12.7 mm [[Browning M2|Browning]] mitraljeza ter podkrilne nosilce orožja. 

==Operativna uporaba==
Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski ameriški [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] R-1340-AN-1 Wasp s spremenljivim korakom propelerja Hamilton Standard 12D40 in uvlačljivim glavnim podvozjem obrožen je z 2 mitraljezoma M3 [[Browning M2|Browning]] 12.7 mm in 4 x 25 kg bombam ali 2 x 50 kg bombi ali 2 nevodeni raketi SCAR ali HVAR. Dovoljeni manevri z letalom 522: Spirala, Borbeni zavoj, Split S (1/2 valjčka in 1/2 lupinga), Luping, Immelmann, Valjček, Sveder (kovit).

Soko 522 je bil namenjen zamenjavi lesenega letala Utva 213 Vihor od leta 1958 dalje in je bil narejen na osnovi ameriškega [[Šolsko vojaško letalo|šolskega letala]] [[North American T-6 Texan]]. Leta 1966 so začeli letala Soko 522 zamenjevati z reaktivnimi šolskimi letali [[SOKO G-2 Galeb]]. Soko 522 je v primerjavi z letalom [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]] imel drugačen odvoda zraka za hlajenje motorja. Posledice so povečan hrup, tresljaji in slabše hlajenje motorja. V Letalskem testnem centru so opravili obsežna razvojna testiranja v letu in s sodelovanjem strokovnih služb Letalskega inštituta problem rešili z izvedenimi modifikacijami. Letalo 522 je letalu T-6 Texan zelo podobno po letalnih lastnostih, s tem da je ugodnejše pri vzletanju in pristajanju. Texan/Harvard je zaradi velikega giroskopskega momenta propelerja in vrtljivih delov motorja med vzletom in pristankom pobegnil na stran. Na 522 je bilo to rešeno s fiksiranjem repnega kolesa, v srednjem položaju (v ravnini simetrije), med vzletom in pristankom (originalno: repni točak ukočen).

Remontni zavod JRV so bili usposobljeni za preglede in popravila letala 522 in njegovega motorja na vseh ravneh. Večjih težav z odpovedmi in okvarami ni bilo. Pri propelerjih ni bilo tako. Mnogi od njih so bili uporabljeni v vojni in po popravilu vrnjeni v rezervne zaloge. Težava je v tem, da so bili med vojno odmontirani iz ameriških letal, ki so z njimi pristala na zemljo brez podvozja, kar je zvilo krake propelerja, v vojnih razmerah je njihovo popravilo potekalo s hladnim ravnanjem, kar je povzročilo utrujenost materiala napetosti ter zmanjšalo odpornost na obremenitve. Konice takih propelerjev so se med letom zlomile. V šolskem centru v Zadru je bilo več primerov tovrstnih nesreč in katastrof. Strokovne službe za letalske materiale Letalsko tehničnega inštituta so to težavo rešile z metodo termičnega sproščanja materiala oz. so propelerje tudi rezali in jih skrajšali, da bi omilili ta problem, žal po originalnih delih iz [[Združene države Amerike|ZDA]] niso posegali, ki bi rešili težave.

Letalo je imelo 28V DC električni sistem z 1,2 KW generatorjem M-3, ki je bil gnan preko multiplikatorja s frekvenco 2500-4500 rpm, voltage regulator je RN-100 in uravnaval napetost med 26,5-28,5V. Akumulator 12A30 je bil 24V kapacitete 30Ah. 

Notranji rezervoarji letala so imeli kapaciteto 283 litrov bencina, poleg tega je imelo možnost koriščenja dodatnega zunanjega rezervoarja kapacitete 137 litrov goriva, tako je imel skupno kapaciteto goriva 420 litrov. 

Poraba goriva je znašala pri hitrosti 253 km/h (137kts) in režimu križarjenja 23.5 InHg, 2000 RPM, 33 GPH oz. 125 litrov na uro. V režimu vzpenjanja oz. trajne dovoljene moči 32.5 InHg, 2200 RPM, 60GPH oz. 227 litrov na uro, v režimu vzleta (poln plin) 36 InHg, 2250 RPM, 78 GPH oz. 295 litrov na uro maksimalni dovoljen čas režima je 5 minut (vzletna moč). Uporabljal je lahko že 95 oktanski bencin ali standardni 100 oktanski (Avgas 100LL modri), v primeru uporabe 90 oktanskega bencina je motor smel razviti samo 67% moči oz. 400 konjev (režim polnjenja 26 InHg).

== Zanimivosti ==
Soko 522 je bil množično uporabljen v vojaških filmih: Jugoslovanski: Bitka na Neretvi 1969, Ameriški: Kelly's Heroes 1970 in Jugoslovanski: Partizanska eskadrilja 1979.

== Uporabniki ==
; {{YUG}}
* Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana SFRJ
**460. eskadrila lake borbene avijacije (1961-67.)
**461. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**462. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**463. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**464. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**465. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)

== Specifikacije ==
[[File:High-Velocity Aircraft Rockets (HVAR) on a US Navy aircraft carrier c1945.jpg|thumb|HVAR 5&quot; rakete]]
[[File:AD Skyraider launching HVARs 1955.JPG|thumb|Izstrelitev raket HVAR 5&quot;]]
[[File:2.25-Inch SCAR.png|thumb|SCAR 2.25&quot; raketa]]
[[File:TDU-11B target rocket.jpg|thumb|HVAR 5&quot; raketa]]

{{Specifikacije letala
&lt;!-- če ne razumete kako uporabiti to predlogo, vprašajte o tem na pogovorni strani te predloge. --&gt;
| jet or prop?     = prop
| ref = ''Upravljanje avionom 522''
&lt;!-- Splošne karakteristike --&gt;
| crew         = 1 učenec + 1 inštruktor
| capacity     = 
| payload main = 
| payload alt  = 
| payload more = 
| length main  =8.773 m 
| length alt   =28 ft 9.32 In
| span main    =11 m 
| span alt     =36 ft 1.07 In
| height main  =3.69 m   
| height alt   =12 ft 1.28 In 
| area main    =17.98  m 2 
| area alt     = 193.53 ft2 square foot
| airfoil      = 23018 koren 23012 konica
| aspect ratio = 6,73
| empty weight main  =2017kg 
| empty weight alt   = 4 447 lbs
| loaded weight main = 
| loaded weight alt  = 
| useful load main   = 
| useful load alt    = 
| max takeoff weight main = 2,680 kg
| max takeoff weight alt = 5 908 lbs
| more general    = 
'''Load Factor:''' +4G, -1.5G
| engine (prop)   = 
| type of prop    = Kompresorski Pratt &amp; Whitney R-1340-AN-1 Wasp 392kg
| number of props = 1
| power main      = vzletna moč 600 BHP pri 2250 rpm in 36 InHg pri 95 oktanih &lt;br&gt; trajna moč 550 BHP pri 2200 rpm in 32.5 InHg in max 400 BHP pri 2000 rpm in 26 InHg na 90 oktanih
| power alt       = 
| power original  = 
| propellers      = Hamilton Standard 12D40
| number of propellers per engine = 
| propeller diameter main = 2,754 m
| propeller diameter alt  = 108.42 In
| max speed main    = 333 km/h (1115 ft AMSL, 36InHg, 2200RPM)
| max speed alt     = 180 kts
| max speed more    = 
| cruise speed main = 
| cruise speed alt  = 
| cruise speed more = 
| stall speed main  = 142 km/h
| stall speed alt   = 77 kts
| stall speed more  = &lt;br&gt; * 126 km/h (68 kts) landing configuration
| never exceed speed main = 440 km/h
| never exceed speed alt  = 238 kts
| range main        = 605 km
| range alt         = 327 NM
| range more        = 22.5 InHg, 1650RPM, 222km/h, ft, 2h 40'
| combat radius main= 302 km 
| combat radius alt = 163 NM
| combat radius more= 31 InHg, 2200 RPM, 320km/h, 6500 ft, 0h 56min
| ferry range main  = 825km z zunanjim rezervarjem pri 208 km/h (112kts)
| ferry range alt   = 445 NM
| ferry range more  = 
| endurance         = 2h 46' (pri 22 InHg, 1600 RPM, 214km/h, 5000 ft) 
| ceiling main      = 5,070m
| ceiling alt       = 16 630 ft seriska
| ceiling more      = 5 425 m absolutna
| climb rate main   = 6,1 m/s
| climb rate alt    = 1200 fpm
| climb rate more   = čas penjanja do servisne višine FL166 31min 15sec 
| sink rate main    = 
| sink rate alt     = 
| sink rate more    = 
| loading main      = 111.902 kg/ m2
| loading alt       = 
| thrust/weight     = 
| power/mass main   = 0.22  kg/hp
| power/mass alt    = 
| more performance  = 
*'''Takeoff roll:''' 384 m
*'''Landing roll:''' 589 m
*'''Takeoff distance to 50 ft (15 m):''' 519 m
*'''Landing distance from 50 ft (15 m):''' 939 m
*'''Max hitrost zakrilc :'''198 km/h (107 kts)
*'''Max hitrost premikanja koles:''' 220 km/h (120 kts)
*'''Pristajalna hitrost:''' 140 - 185 km/h (75-100 kts)
| guns     = &lt;br/&gt; 2 x [[M2 Browning|M3 Browning .50 (12.7 mm)]] 150 nabojev (strelivo 39,5 kg) domet 4,8-6,6 km, &lt;br&gt; 
| bombs    = &lt;br/&gt; 2 x 50 kg bombe, &lt;br&gt; 4 x 25 kg bombe
| rockets  = &lt;br/&gt; 2 x nevodeni raketi SCAR 2.25&quot; (rakete 10,8 kg), &lt;br&gt; 2 x nevodeni raketi HVAR-5&quot; (rakete 133,6 kg)
| missiles = 
| hardpoints = &lt;br/&gt; 1 x fotokamera KFM-C-45 1000 okvirjev
| hardpoint capacity = 
| hardpoint rockets  = 
| hardpoint missiles = 
| hardpoint bombs    = 
| hardpoint other    = 
| avionics = 
*radio AN-ARC-3, VKT 100-156 Mhz doseg 45km na 1000ft, 200km na 10 000ft
*radiokompas AN-ARN-6 100-1750 khZ ali AD-722 
}}


[[Kategorija:Letala SOKO]]
[[Kategorija:Lahki jurišniki]]
[[Kategorija:Šolska vojaška letala]]</text>
      <sha1>cfs5negdp0tltyzowl0tx9tr05lreh0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748311</id>
      <parentid>5748166</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:41:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zanimivosti */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10114" xml:space="preserve">{|{{Infobox Aircraft Begin
|name=SOKO 522
|image=BAM-47-Soko 522.jpg
|caption=Šolsko vojaško letalo Soko 522}}{{Infobox Aircraft Type
|type=[[Šolsko vojaško letalo]] in [[jurišnik]]
|manufacturer=[[SOKO]]
|designer=[[Ivo Šoštarič]]
|first flight=19.junij 1955
|introduced=23.april 1958
|retired=1978
|status=Upokojen
|primary user=Jugoslovansko vojno letalstvo
|more users=Jugoslovanska filmska industrija
|produced=1958-1961
|number built=110+2 prototipa
|unit cost=Soko 522 &lt;br&gt; [[$]]100.000  1958 ($0.9M 2020)
|developed from=[[North American T-6 Texan]], &lt;br&gt; Utva 213 Vihor
|developed into = [[SOKO G-2 Galeb]]
|variants with their own articles=

|national origin=[[Jugoslavija]]}}
|}
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika2.jpg|thumb|Soko 522 v muzeju Beograd]]
[[Slika:Soko 522 01.jpg|sličica|Soko 522]]
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika3.jpg|thumb|522 v muzeju Beograd]]
[[File:522uMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|522 zunaj v muzeju Beograd]]
'''Soko 522''' je batni [[Šolsko vojaško letalo|šolski vojaški trenažer]] in lahki [[jurišnik]] Jugoslovanskega vojnega letalstva proizveden v družbi Soko v Mostarju. Letalo je namenjeno za nadaljnjo in bojno šolanje vojaških pilotov o navigaciji, izvidovanju, slikanju, letenju formacij, [[Akrobatsko letalo|akrobacij]], streljanju, bombardiranju in raketiranju. Skonstruiran je bil pod vodstvom Slovenca [[Ivo Šoštarič|Iva Šoštariča]]. Glavni uporabnik je bila vojaška letalska akademija v [[Letališče Zadar|Zadru]]. Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski [[Združene države Amerike|ameriški]] [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] in dva 12.7 mm [[Browning M2|Browning]] mitraljeza ter podkrilne nosilce orožja. 

==Operativna uporaba==
Letalo ima 9-valjni 22 litrski 600-konjski ameriški [[radialni motor]] [[Pratt &amp; Whitney]] R-1340-AN-1 Wasp s spremenljivim korakom propelerja Hamilton Standard 12D40 in uvlačljivim glavnim podvozjem obrožen je z 2 mitraljezoma M3 [[Browning M2|Browning]] 12.7 mm in 4 x 25 kg bombam ali 2 x 50 kg bombi ali 2 nevodeni raketi SCAR ali HVAR. Dovoljeni manevri z letalom 522: Spirala, Borbeni zavoj, Split S (1/2 valjčka in 1/2 lupinga), Luping, Immelmann, Valjček, Sveder (kovit).

Soko 522 je bil namenjen zamenjavi lesenega letala Utva 213 Vihor od leta 1958 dalje in je bil narejen na osnovi ameriškega [[Šolsko vojaško letalo|šolskega letala]] [[North American T-6 Texan]]. Leta 1966 so začeli letala Soko 522 zamenjevati z reaktivnimi šolskimi letali [[SOKO G-2 Galeb]]. Soko 522 je v primerjavi z letalom [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]] imel drugačen odvoda zraka za hlajenje motorja. Posledice so povečan hrup, tresljaji in slabše hlajenje motorja. V Letalskem testnem centru so opravili obsežna razvojna testiranja v letu in s sodelovanjem strokovnih služb Letalskega inštituta problem rešili z izvedenimi modifikacijami. Letalo 522 je letalu T-6 Texan zelo podobno po letalnih lastnostih, s tem da je ugodnejše pri vzletanju in pristajanju. Texan/Harvard je zaradi velikega giroskopskega momenta propelerja in vrtljivih delov motorja med vzletom in pristankom pobegnil na stran. Na 522 je bilo to rešeno s fiksiranjem repnega kolesa, v srednjem položaju (v ravnini simetrije), med vzletom in pristankom (originalno: repni točak ukočen).

Remontni zavod JRV so bili usposobljeni za preglede in popravila letala 522 in njegovega motorja na vseh ravneh. Večjih težav z odpovedmi in okvarami ni bilo. Pri propelerjih ni bilo tako. Mnogi od njih so bili uporabljeni v vojni in po popravilu vrnjeni v rezervne zaloge. Težava je v tem, da so bili med vojno odmontirani iz ameriških letal, ki so z njimi pristala na zemljo brez podvozja, kar je zvilo krake propelerja, v vojnih razmerah je njihovo popravilo potekalo s hladnim ravnanjem, kar je povzročilo utrujenost materiala napetosti ter zmanjšalo odpornost na obremenitve. Konice takih propelerjev so se med letom zlomile. V šolskem centru v Zadru je bilo več primerov tovrstnih nesreč in katastrof. Strokovne službe za letalske materiale Letalsko tehničnega inštituta so to težavo rešile z metodo termičnega sproščanja materiala oz. so propelerje tudi rezali in jih skrajšali, da bi omilili ta problem, žal po originalnih delih iz [[Združene države Amerike|ZDA]] niso posegali, ki bi rešili težave.

Letalo je imelo 28V DC električni sistem z 1,2 KW generatorjem M-3, ki je bil gnan preko multiplikatorja s frekvenco 2500-4500 rpm, voltage regulator je RN-100 in uravnaval napetost med 26,5-28,5V. Akumulator 12A30 je bil 24V kapacitete 30Ah. 

Notranji rezervoarji letala so imeli kapaciteto 283 litrov bencina, poleg tega je imelo možnost koriščenja dodatnega zunanjega rezervoarja kapacitete 137 litrov goriva, tako je imel skupno kapaciteto goriva 420 litrov. 

Poraba goriva je znašala pri hitrosti 253 km/h (137kts) in režimu križarjenja 23.5 InHg, 2000 RPM, 33 GPH oz. 125 litrov na uro. V režimu vzpenjanja oz. trajne dovoljene moči 32.5 InHg, 2200 RPM, 60GPH oz. 227 litrov na uro, v režimu vzleta (poln plin) 36 InHg, 2250 RPM, 78 GPH oz. 295 litrov na uro maksimalni dovoljen čas režima je 5 minut (vzletna moč). Uporabljal je lahko že 95 oktanski bencin ali standardni 100 oktanski (Avgas 100LL modri), v primeru uporabe 90 oktanskega bencina je motor smel razviti samo 67% moči oz. 400 konjev (režim polnjenja 26 InHg).

== Zanimivosti ==
Soko 522 je bil množično uporabljen v vojaških filmih: Bitka na Neretvi 1969, Kelly's Heroes 1970, Eine Armee Gretchen 1972,  Sutjeska 1973, Cross of Iron 1977,  Partizanska eskadrilja 1979''',''' Lili Marleen 1981, Daleko nebo 1982.

== Uporabniki ==
; {{YUG}}
* Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana SFRJ
**460. eskadrila lake borbene avijacije (1961-67.)
**461. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**462. eskadrila lake borbene avijacije (1961-68, 1973-77.)
**463. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**464. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)
**465. eskadrila lake borbene avijacije (1961–66.)

== Specifikacije ==
[[File:High-Velocity Aircraft Rockets (HVAR) on a US Navy aircraft carrier c1945.jpg|thumb|HVAR 5&quot; rakete]]
[[File:AD Skyraider launching HVARs 1955.JPG|thumb|Izstrelitev raket HVAR 5&quot;]]
[[File:2.25-Inch SCAR.png|thumb|SCAR 2.25&quot; raketa]]
[[File:TDU-11B target rocket.jpg|thumb|HVAR 5&quot; raketa]]

{{Specifikacije letala
&lt;!-- če ne razumete kako uporabiti to predlogo, vprašajte o tem na pogovorni strani te predloge. --&gt;
| jet or prop?     = prop
| ref = ''Upravljanje avionom 522''
&lt;!-- Splošne karakteristike --&gt;
| crew         = 1 učenec + 1 inštruktor
| capacity     = 
| payload main = 
| payload alt  = 
| payload more = 
| length main  =8.773 m 
| length alt   =28 ft 9.32 In
| span main    =11 m 
| span alt     =36 ft 1.07 In
| height main  =3.69 m   
| height alt   =12 ft 1.28 In 
| area main    =17.98  m 2 
| area alt     = 193.53 ft2 square foot
| airfoil      = 23018 koren 23012 konica
| aspect ratio = 6,73
| empty weight main  =2017kg 
| empty weight alt   = 4 447 lbs
| loaded weight main = 
| loaded weight alt  = 
| useful load main   = 
| useful load alt    = 
| max takeoff weight main = 2,680 kg
| max takeoff weight alt = 5 908 lbs
| more general    = 
'''Load Factor:''' +4G, -1.5G
| engine (prop)   = 
| type of prop    = Kompresorski Pratt &amp; Whitney R-1340-AN-1 Wasp 392kg
| number of props = 1
| power main      = vzletna moč 600 BHP pri 2250 rpm in 36 InHg pri 95 oktanih &lt;br&gt; trajna moč 550 BHP pri 2200 rpm in 32.5 InHg in max 400 BHP pri 2000 rpm in 26 InHg na 90 oktanih
| power alt       = 
| power original  = 
| propellers      = Hamilton Standard 12D40
| number of propellers per engine = 
| propeller diameter main = 2,754 m
| propeller diameter alt  = 108.42 In
| max speed main    = 333 km/h (1115 ft AMSL, 36InHg, 2200RPM)
| max speed alt     = 180 kts
| max speed more    = 
| cruise speed main = 
| cruise speed alt  = 
| cruise speed more = 
| stall speed main  = 142 km/h
| stall speed alt   = 77 kts
| stall speed more  = &lt;br&gt; * 126 km/h (68 kts) landing configuration
| never exceed speed main = 440 km/h
| never exceed speed alt  = 238 kts
| range main        = 605 km
| range alt         = 327 NM
| range more        = 22.5 InHg, 1650RPM, 222km/h, ft, 2h 40'
| combat radius main= 302 km 
| combat radius alt = 163 NM
| combat radius more= 31 InHg, 2200 RPM, 320km/h, 6500 ft, 0h 56min
| ferry range main  = 825km z zunanjim rezervarjem pri 208 km/h (112kts)
| ferry range alt   = 445 NM
| ferry range more  = 
| endurance         = 2h 46' (pri 22 InHg, 1600 RPM, 214km/h, 5000 ft) 
| ceiling main      = 5,070m
| ceiling alt       = 16 630 ft seriska
| ceiling more      = 5 425 m absolutna
| climb rate main   = 6,1 m/s
| climb rate alt    = 1200 fpm
| climb rate more   = čas penjanja do servisne višine FL166 31min 15sec 
| sink rate main    = 
| sink rate alt     = 
| sink rate more    = 
| loading main      = 111.902 kg/ m2
| loading alt       = 
| thrust/weight     = 
| power/mass main   = 0.22  kg/hp
| power/mass alt    = 
| more performance  = 
*'''Takeoff roll:''' 384 m
*'''Landing roll:''' 589 m
*'''Takeoff distance to 50 ft (15 m):''' 519 m
*'''Landing distance from 50 ft (15 m):''' 939 m
*'''Max hitrost zakrilc :'''198 km/h (107 kts)
*'''Max hitrost premikanja koles:''' 220 km/h (120 kts)
*'''Pristajalna hitrost:''' 140 - 185 km/h (75-100 kts)
| guns     = &lt;br/&gt; 2 x [[M2 Browning|M3 Browning .50 (12.7 mm)]] 150 nabojev (strelivo 39,5 kg) domet 4,8-6,6 km, &lt;br&gt; 
| bombs    = &lt;br/&gt; 2 x 50 kg bombe, &lt;br&gt; 4 x 25 kg bombe
| rockets  = &lt;br/&gt; 2 x nevodeni raketi SCAR 2.25&quot; (rakete 10,8 kg), &lt;br&gt; 2 x nevodeni raketi HVAR-5&quot; (rakete 133,6 kg)
| missiles = 
| hardpoints = &lt;br/&gt; 1 x fotokamera KFM-C-45 1000 okvirjev
| hardpoint capacity = 
| hardpoint rockets  = 
| hardpoint missiles = 
| hardpoint bombs    = 
| hardpoint other    = 
| avionics = 
*radio AN-ARC-3, VKT 100-156 Mhz doseg 45km na 1000ft, 200km na 10 000ft
*radiokompas AN-ARN-6 100-1750 khZ ali AD-722 
}}


[[Kategorija:Letala SOKO]]
[[Kategorija:Lahki jurišniki]]
[[Kategorija:Šolska vojaška letala]]</text>
      <sha1>gmyzj94k0u3aakunomqxa7etahyv38q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Michael Ben David</title>
    <ns>0</ns>
    <id>512579</id>
    <revision>
      <id>5748191</id>
      <parentid>5648129</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:57:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nebotigatreba7</username>
        <id>197086</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenje */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1538" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|native_name=מיכאל בן דוד|birth_date=|birth_place=|occupation={{hlist|pevec}}|Name=Michael Ben David|Origin=Izrael}}
'''Michael Ben David''' ({{Jezik-he|מיכאל בן דוד}}), [[Izraelci|izraelski]] [[pevec]] * [[26. julij]] [[1996]]

== Življenje ==
Michael Ben David je drugi najstarejši izmed petih otrok, rojenih očetu [[Gruzinci|Gruzijcu]] in mami [[Rusi|Ruski]] [[Ukrajinci|Ukrajinki]]. Odraščal je v Petach Tikwu, predmestju [[Tel Aviv|Tel Aviva]]. Že v mladosti je vzbujal pozornost s svojim izrazitim pevskim talentom kot tudi z glasnim glasom. Michael je opravljal tudi vojaški rok v tajni enoti izraelskega obrambnega ministrstva. Zatem je začel študirati igro na dramski šoli ''Beit Zvi'' v Ramat Ganu. Leta 2022 je sodeloval pri izraelski različici ''The Voice'', na kateri je zmagal s pesmijo ''I.M''. ter tako postal predstavnik Izraela na [[Pesem Evrovizije 2022|Pesmi Evrovizije 2022]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/michael-ben-david-will-go-to-eurovision-for-israel|title=Michael Ben-David wins 'The X Factor Israel', will go to Eurovision 🇮🇱|date=5. februar 2022|accessdate=5. februar 2022}}&lt;/ref&gt; Nastopil je v drugem polfinalu, vendar se ni uvrstil v finale saj je končal na 13. mestu s 61 točkami.

== Diskografija ==

* Don't &lt;small&gt;(2022)&lt;/small&gt;
* I.M. &lt;small&gt;(2022)&lt;/small&gt;

== Sklici ==
[[Kategorija:Izraelski pevci]]
[[Kategorija:Evrovizijski pevci]]
&lt;references /&gt;{{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:David, Michael Ben}}</text>
      <sha1>st1w26klbf74qp6y4sqyyusdg8uaihx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rok Možič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>513254</id>
    <revision>
      <id>5748192</id>
      <parentid>5653406</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:00:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gustekkk</username>
        <id>214495</id>
      </contributor>
      <comment>...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3641" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{Infopolje Športnik|name=Rok Možič|image=&lt;!-- WD --&gt;|nickname=RM9|nationality=Slovenian|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;|birth_place=&lt;!-- WD --&gt;|height=meter pa cevap|weight=&lt;!-- {{convert|}} (yyyy) --&gt;|website=https://www.rokmozic.com/|sport=Odbojka|position=[[Sprejemalec (odbojka)|Sprejemalec]]|club=Verona Volley|updated=20 februar 2022}}
'''Rok Možič''', [[Slovenci|slovenski]] [[odbojkar]], * [[17. januar]] [[2002]], [[Maribor]], [[Slovenija]].

'''Osebno'''

Rok Možič prihaja iz odbojkarske družine. Njegov oče je nekdanji odbojkar in sedaj odbojkarski trener Peter Možič. Njegova mama Mojca Možič je prav tako igrala odbojko na profesionalni ravni.

Rok je obiskoval Osnovno šolo bratov Polančičev v Mariboru. Uspešno je zaključil maturo na [[II. gimnazija Maribor|II. gimnaziji Maribor]], kjer je obiskoval športni razred. Nato je opravil sprejemne izpite na [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za Šport v Ljubljani]], vendar šolanja na fakulteti zaradi profesionalne odbojkarske kariere ni nadaljeval.


'''Klubska kariera'''

Rok Možič je začel trenirati odbojko pri 7 letih, ko je zabeležena njegova prva registracija pri OK Maribor. Od svojega 11 leta je z ekipo OK Maribor osvojil kar osem naslovov državnih prvakov. Ob osvojenih naslovih kadetskih in mladinskih prvakov z OK Maribor se lahko pohvali z naslovom najboljšega igralca finala. Do prihoda v člansko ekipo Maribora so bili Rokovi trenerji Peter Možič, Alen Kranjc, Teo Pajnik in Jurij Čopi. V članski ekipi OK Maribor je bil njegov trener Sebastijan Škorc. V sezoni 2019/2020 je s člansko ekipo OK Maribor osvojil četrto mesto v državnem prvenstvu. Rok je bil razglašen za najboljšega igralca državnega prvenstva po rednem delu (največ osvojenih točk). V sezoni 2020/2021 je Rok z OK Maribor slavil naslov državnih prvakov. V ligi MEVZA so v finalu z ekipo osvojili drugo mesto. Rok je postal točkovno najbolj uspešen igralec tako v državnem prvenstvu kot v ligi MEVZA. Leta 2021 je poleti podpisal dvoletno pogodbo z italijanskim prvoligašem Verona Volley. Leto 2021 je zaključil kot točkovno najuspešnejši igralec italijanske lige. 

'''Reprezentanca'''

Rok je od malih nog član slovenske odbojkarske reprezentance. S kadetsko reprezentanco Slovenije je slavil naslov srednjeevropskih prvakov. Pri 16 letih se je prvič pridružil pripravam članske reprezentance (širši seznam), ki se je v Kranjski Gori pripravljala za svetovno prvenstvo. Leta 2021 je s člansko odbojkarsko reprezentanco osvojil naslov evropskih podprvakov. V ligi narodov je istega leta skupaj s soigralci svoj krstni nastop v Ligi narodov zaključil na četrtem mestu. 

'''Odbojka na mivki'''

Rok je v odbojki na mivki osvojil skupno 12 naslovov državnega prvaka. Leta 2018 je skupaj z Žigo Kumrom postal tudi državni članski podprvak, s čimer sta si mlada fanta priborila nastop na turnirju svetovne serije. V odbojki na mivki je nato postal še evropski podprvak do 18 let. V letu 2021 je s soigralcem Rokom Bračkom postal evropski prvak v odbojki na mivki v kategoriji do 20 let. 

'''Nagrade'''

V letu 2019 je bil razglašen za najperspektivnejšega športnika mesta Maribor. Leta 2021 ga je Društvo športnih novinarjev razglasilo za najbolj obetavno športno osebnost leta v Sloveniji. Istega leta je Rok postal še Večerov športnik Štajerske.

== Zunanje povezave ==
* {{official|https://www.rokmozic.com/}}
* {{facebook|rokmozic9}}
* {{instagram|rok_mozic9}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Možič, Rok}}
[[Kategorija:Slovenski odbojkarji]]
[[Kategorija:Slovenski odbojkarski reprezentanti]]</text>
      <sha1>atqs2fhiargvbcc98w9p3nmhvqt6xi3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748235</id>
      <parentid>5748192</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:26:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/Gustekkk|Gustekkk]] ([[User talk:Gustekkk|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Sporti|Sporti]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3630" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{Infopolje Športnik|name=Rok Možič|image=&lt;!-- WD --&gt;|nickname=RM9|nationality=Slovenian|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;|birth_place=&lt;!-- WD --&gt;|height=200|weight=&lt;!-- {{convert|}} (yyyy) --&gt;|website=https://www.rokmozic.com/|sport=Odbojka|position=[[Sprejemalec (odbojka)|Sprejemalec]]|club=Verona Volley|updated=20 februar 2022}}
'''Rok Možič''', [[Slovenci|slovenski]] [[odbojkar]], * [[17. januar]] [[2002]], [[Maribor]], [[Slovenija]].

'''Osebno'''

Rok Možič prihaja iz odbojkarske družine. Njegov oče je nekdanji odbojkar in sedaj odbojkarski trener Peter Možič. Njegova mama Mojca Možič je prav tako igrala odbojko na profesionalni ravni.

Rok je obiskoval Osnovno šolo bratov Polančičev v Mariboru. Uspešno je zaključil maturo na [[II. gimnazija Maribor|II. gimnaziji Maribor]], kjer je obiskoval športni razred. Nato je opravil sprejemne izpite na [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za Šport v Ljubljani]], vendar šolanja na fakulteti zaradi profesionalne odbojkarske kariere ni nadaljeval.


'''Klubska kariera'''

Rok Možič je začel trenirati odbojko pri 7 letih, ko je zabeležena njegova prva registracija pri OK Maribor. Od svojega 11 leta je z ekipo OK Maribor osvojil kar osem naslovov državnih prvakov. Ob osvojenih naslovih kadetskih in mladinskih prvakov z OK Maribor se lahko pohvali z naslovom najboljšega igralca finala. Do prihoda v člansko ekipo Maribora so bili Rokovi trenerji Peter Možič, Alen Kranjc, Teo Pajnik in Jurij Čopi. V članski ekipi OK Maribor je bil njegov trener Sebastijan Škorc. V sezoni 2019/2020 je s člansko ekipo OK Maribor osvojil četrto mesto v državnem prvenstvu. Rok je bil razglašen za najboljšega igralca državnega prvenstva po rednem delu (največ osvojenih točk). V sezoni 2020/2021 je Rok z OK Maribor slavil naslov državnih prvakov. V ligi MEVZA so v finalu z ekipo osvojili drugo mesto. Rok je postal točkovno najbolj uspešen igralec tako v državnem prvenstvu kot v ligi MEVZA. Leta 2021 je poleti podpisal dvoletno pogodbo z italijanskim prvoligašem Verona Volley. Leto 2021 je zaključil kot točkovno najuspešnejši igralec italijanske lige. 

'''Reprezentanca'''

Rok je od malih nog član slovenske odbojkarske reprezentance. S kadetsko reprezentanco Slovenije je slavil naslov srednjeevropskih prvakov. Pri 16 letih se je prvič pridružil pripravam članske reprezentance (širši seznam), ki se je v Kranjski Gori pripravljala za svetovno prvenstvo. Leta 2021 je s člansko odbojkarsko reprezentanco osvojil naslov evropskih podprvakov. V ligi narodov je istega leta skupaj s soigralci svoj krstni nastop v Ligi narodov zaključil na četrtem mestu. 

'''Odbojka na mivki'''

Rok je v odbojki na mivki osvojil skupno 12 naslovov državnega prvaka. Leta 2018 je skupaj z Žigo Kumrom postal tudi državni članski podprvak, s čimer sta si mlada fanta priborila nastop na turnirju svetovne serije. V odbojki na mivki je nato postal še evropski podprvak do 18 let. V letu 2021 je s soigralcem Rokom Bračkom postal evropski prvak v odbojki na mivki v kategoriji do 20 let. 

'''Nagrade'''

V letu 2019 je bil razglašen za najperspektivnejšega športnika mesta Maribor. Leta 2021 ga je Društvo športnih novinarjev razglasilo za najbolj obetavno športno osebnost leta v Sloveniji. Istega leta je Rok postal še Večerov športnik Štajerske.

== Zunanje povezave ==
* {{official|https://www.rokmozic.com/}}
* {{facebook|rokmozic9}}
* {{instagram|rok_mozic9}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Možič, Rok}}
[[Kategorija:Slovenski odbojkarji]]
[[Kategorija:Slovenski odbojkarski reprezentanti]]</text>
      <sha1>tv71j7nscjwon30vg40kqbb8vs5wnbd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Formula 1 sezona 2022</title>
    <ns>0</ns>
    <id>515068</id>
    <revision>
      <id>5748158</id>
      <parentid>5726182</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T15:52:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Koledar dirk */dp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17638" xml:space="preserve">{{trenutni sportni dogodek | slika=Motorsport current event.svg}}
'''Sezona Formule 1 2022''' je triinsedemdeseta sezona [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule]] 1 pod okriljem [[FIA|FIE]]. Začela se je [[20. marec|20. marca]] [[2022]] z dirko za {{Vn|Bahrajna|2022}}, končala pa se bo [[20. november|20. novembra]] 2022 z dvaindvajseto dirko sezone za {{Vn|Abu Dabija|2022}}.

==Dirkači in moštva==
{{Glava za dirkače in moštva F1|2022}}
|-
|data-sort-value=&quot;Alfa&quot;|{{flagg|cnxa|Switzerland}}Alfa Romeo F1 Team [[PKN Orlen|Orlen]]
!nowrap |[[Alfa Romeo in Formula One|Alfa Romeo]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|[[Alfa Romeo C42|C42]]&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Alfa Romeo clear up confusion over name of 2022 car|url=https://racingnews365.com/alfa-romeo-clear-up-confusion-over-name-of-2022-car|access-date=2022-02-01|website=RacingNews365|language=en}}&lt;/ref&gt;
|Ferrari 066/7
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|24&lt;br&gt;77
|{{flagg|cnxa|China}}[[Guanju Žou]]&lt;br&gt;{{flagg|cnxa|Finland}}[[Valtteri Bottas]]
|-
|data-sort-value=&quot;Scuderia Alpha&quot;|{{flagg|cnxa|Italy}}Scuderia AlphaTauri
!nowrap|[[Scuderia AlphaTauri|AlphaTauri]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
||[[AlphaTauri AT03|AT03]]&lt;ref name=&quot;AT03&quot;&gt;{{cite web|url=https://scuderia.alphatauri.com/en/at03/ |title=Scuderia AlphaTauri AT03 |publisher=Scuderia AlphaTauri |accessdate=18 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|{{nowrap|Red Bull RBPTH001}}&lt;ref name=&quot;AT03&quot;/&gt;
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|10&lt;br&gt;22
|{{flagg|cnxa|France}}[[Pierre Gasly]]&lt;br&gt;{{flagg|cnxa|Japan}}[[Juki Cunoda]]
|-
|data-sort-value=&quot;BWT&quot;|{{flagg|cnxa|France}}[[BWT (company)|BWT]] Alpine F1 Team&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://en.media.alpinecars.com/news/bwt-and-alpine-f1-team-combine-forces-in-strategic-partnership-aimed-at-sustainability-drive-50ef-989c5.html|title=BWT and Alpine F1 Team combine forces in strategic partnership aimed at sustainability drive|website=Alpinecars.com|date=11 February 2022|access-date=11 February 2022}}&lt;/ref&gt;
![[Alpine F1 Team|Alpine]]-[[Renault in Formula One|Renault]]
|[[Alpine A522|A522]]&lt;ref&gt;{{Cite tweet|number=1484505176761319428|user=AlpineF1Team|title=Attention: This 𝙞𝙨 the sound of our fire-up 💥|author=Alpine F1 Team|author-link=Alpine F1 Team|date=21 January 2022|access-date=21 January 2021|language=en}}&lt;/ref&gt;
|Renault E-Tech RE22&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.alpinecars.com/en/formula-1/alpine-a522/|title=Alpine A522|website=Alpinecars.com|access-date=21 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|14&lt;br&gt;31
|Nowrap|{{flagg|cnxa|Spain}}[[Fernando Alonso]]&lt;br&gt;{{flagg|cnxa|France}}[[Esteban Ocon]]
|-
|nowrap data-sort-value=&quot;Aston&quot;|{{flagg|cnxa|United Kingdom}}Aston Martin [[Saudi Aramco|Aramco]] [[Cognizant]] F1 Team&lt;ref&gt;{{Cite web|title=AMF1 and Aramco enter a long-term strategic partnership|url=https://www.astonmartinf1.com/en-GB/news/announcement/amf1-and-aramco-enter-a-long-term-strategic-partnership|date=3 February 2022|website=Aston Martin Aramco Cognizant F1 Team}}&lt;/ref&gt;
!nowrap|[[Aston Martin in Formula One|Aston Martin]] [[Saudi Aramco|Aramco]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]]
|[[Aston Martin AMR22|AMR22]]&lt;ref&gt;{{Cite tweet|number=1481913987386257415|user=AstonMartinF1|title=The journey continues. 10.02.22. 💚 #AMR22|author=Aston Martin Cognizant F1 Team|author-link=Aston Martin in Formula One|date=14 January 2022|access-date=14 January 2021|language=en}}&lt;/ref&gt;
|{{nowrap|Mercedes-AMG F1 M13}}
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|27&lt;br&gt;5&lt;br&gt;18
|{{flagg|cnxa|Germany}}[[Nico Hülkenberg]]&lt;br&gt;{{flagg|cnxa|Germany}}[[Sebastian Vettel]]&lt;br&gt;{{flagg|cnxa|Canada}}[[Lance Stroll]]
|-
|data-sort-value=&quot;Scuderia Fer&quot;|{{flagg|cnxa|Italy}}Scuderia Ferrari
![[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|[[Ferrari F1-75|F1-75]]&lt;ref name=&quot;F1-75&quot;&gt;{{cite web |title=F1-75, the New Ferrari Single-Seater |url=https://www.ferrari.com/en-GB/formula1/singleseater-2022 |publisher=Ferrari |access-date=18 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|Ferrari 066/7&lt;ref name=&quot;F1-75&quot;/&gt;
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot; |16&lt;br&gt;55
|{{flagg|cnxa|Monaco}}[[Charles Leclerc]]&lt;br&gt;{{flagg|cnxa|Spain}}[[Carlos Sainz Jr.]]
|-
|data-sort-value=&quot;Haas&quot;|{{flagg|cnxa|United States}}Haas F1 Team
![[Haas F1 Team|Haas]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|[[Haas VF-22|VF-22]]&lt;ref name=&quot;VF-22&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.haasf1team.com/season/machine/vf-22 |title=VF-22 |publisher=Haas F1 Team |accessdate=18 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|Ferrari 066/7&lt;ref name=&quot;VF-22&quot;/&gt;
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|20&lt;br&gt;47
|nowrap|{{flagg|cnxa|Denmark}}[[Kevin Magnussen]]&lt;br&gt;{{flagg|cnxa|Germany}}[[Mick Schumacher]]
|-
|scope=&quot;row&quot; data-sort-value=&quot;McL&quot;|{{flagg|cnxa|United Kingdom}}McLaren F1 Team
!scope=&quot;row&quot; nowrap|[[McLaren]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]]
|[[McLaren MCL36|MCL36]]&lt;ref name=&quot;MCL36&quot;&gt;{{Cite web |date=2022-02-11 |title=McLaren MCL36A Technical Specification |url=https://www.mclaren.com/racing/2022/car-launch/mclaren-mcl36-technical-specification/ |website=[[McLaren|McLaren Racing]] |publisher=[[McLaren|McLaren Racing Ltd.]] |accessdate=18 February 2022}}&lt;/ref&gt;
||Mercedes-AMG F1 M13&lt;ref name=&quot;MCL36&quot;/&gt;
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|3&lt;br&gt;4
|{{flagg|cnxa|Australia}}[[Daniel Ricciardo]]&lt;br&gt;{{flagg|cnxa|United Kingdom}}[[Lando Norris]]
|-
|data-sort-value=&quot;Merc&quot;|{{nowrap|{{flagg|cnxa|Germany}}Mercedes-AMG [[Petronas]] F1 Team}}
![[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]
|nowrap|[[Mercedes W13|F1 W13]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|date=23 December 2021|title=Haas homologates chassis as Merc fires up for '22|url=https://racer.com/2021/12/23/haas-homologates-chassis-as-merc-fires-up-for-22/|access-date=23 December 2021|website=RACER|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
|Mercedes-AMG F1 M13
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|44&lt;br&gt;63
|{{flagg|cnxa|United Kingdom}}[[Lewis Hamilton]]&lt;br&gt;{{flagg|cnxa|United Kingdom}}[[George Russell (racing driver)|George Russell]]
|-
|data-sort-value=&quot;Oracle&quot;|{{flagg|cnxa|Austria}}[[Oracle Corporation|Oracle]] Red Bull Racing&lt;ref&gt;{{Cite news|date=2022-02-09|title=Motor racing-Oracle signs F1 title sponsorship deal with Red Bull|language=en|work=Financial Post|url=https://financialpost.com/pmn/business-pmn/motor-racing-oracle-signs-f1-title-sponsorship-deal-with-red-bull|access-date=2022-02-09}}&lt;/ref&gt;
!{{nowrap|[[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]}}
|[[Red Bull Racing RB18|RB18]]&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Join Us For The Launch Of RB18|url=https://www.redbullracing.com/int-en/join-us-for-the-launch-of-rb18|date=14 January 2022|access-date=14 January 2022|website=www.redbullracing.com|author=Red Bull Racing|language=en}}&lt;/ref&gt;
|{{nowrap|Red Bull RBPTH001}}&lt;ref name=&quot;RedBull-engine&quot;&gt;{{cite web|title=Red Bull agree deal to run Honda engine technology until 2025|url=https://www.formula1.com/en/latest/article.breaking-red-bull-agree-deal-to-run-honda-engine-technology-until-2025.3wmTSMrtsv6miuwqApz8IT.html|website=Formula1.com|date=15 February 2021|access-date=15 February 2021|archive-date=15 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210215215037/https://www.formula1.com/en/latest/article.breaking-red-bull-agree-deal-to-run-honda-engine-technology-until-2025.3wmTSMrtsv6miuwqApz8IT.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Autosport Red Bull badged Honda engines&quot;&gt;{{Cite news|url= https://www.autosport.com/f1/news/hondas-sakura-facility-will-supply-red-bull-f1-engines-in-2022/6624598/ |title= Honda's Sakura facility will supply Red Bull F1 engines in 2022 |last= Smith |first= Luke |date=3 July 2021|access-date= 18 July 2021 |work= [[Autosport]]}}&lt;/ref&gt;
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|1&lt;br&gt;11
|{{flagg|cnxa|Netherlands}}[[Max Verstappen]]&lt;br&gt;{{flagg|cnxa|Mexico}}[[Sergio Pérez]]
|-
|data-sort-value=&quot;Will&quot;|{{flagg|cnxa|United Kingdom}}Williams Racing
![[Williams Grand Prix Engineering|Williams]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]]
|[[Williams FW44|FW44]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.formula1.com/en/latest/article.williams-announce-launch-date-for-2022-fw44-challenger.3IAXw0tBmrCLWdhTMftPUP.html|title=Williams announce launch date for 2022 FW44 challenger|website=Formula1.com|date=8 February 2022|access-date=8 February 2022}}&lt;/ref&gt;
|Mercedes-AMG F1 M13&lt;ref&gt;{{cite news|last1=Horton|first1=Phillip|url=https://motorsportweek.com/news/id/24415|title=Williams extends Mercedes F1 power unit deal through 2025|date=13 September 2019|work=MotorSport Week|access-date=13 September 2019|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921211835/https://motorsportweek.com/news/id/24415|archive-date=21 September 2019}}&lt;/ref&gt;
|{{Pirelli}}
|style=&quot;text-align:center&quot;|6&lt;br&gt;23
|{{flagg|cnxa|Canada}}[[Nicholas Latifi]]&lt;br&gt;{{flagg|cnxa|Thailand}}[[Alexander Albon]]
|-class=&quot;sortbottom&quot;
|colspan=&quot;7&quot; style=&quot;background-color:#EAECF0;text-align:center&quot;|'''Viri:'''&lt;ref&gt;Official entry lists:
*{{cite web |url=https://www.fia.com/sites/default/files/decision-document/2022%20Bahrain%20Grand%20Prix%20-%20Entry%20List.pdf |title=2022 Bahrain Grand Prix – Entry List |publisher=[[Fédération Internationale de l'Automobile]] |date=18 March 2022 |access-date=18 March 2022 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.fia.com/events/fia-formula-one-world-championship/season-2022/2022-fia-formula-one-world-championship-entry |title=2022 FIA Formula One World Championship – Entry List |publisher=[[Fédération Internationale de l'Automobile]] |date=18 March 2022 |access-date=18 March 2022}}&lt;/ref&gt;
|}

== Koledar dirk ==
{{Glava za Velike nagrade F1}}
|-
! 1
| {{ikonazastave|Bahrajn}} [[Velika nagrada Bahrajna|Bahrajn]]
| [[Bahrain International Circuit|Bahrain]]
| [[20. marec]]
|data-sort-value=&quot;LEC&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]]
|data-sort-value=&quot;LEC&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]]
|data-sort-value=&quot;LEC&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]]
|data-sort-value=&quot;FER&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Bahrajna 2022|Poročilo]]
|-
! 2
| {{ikonazastave|Saudova Arabija}} [[Velika nagrada Saudove Arabije|Saudova Arabija]]
| [[Jeddah Street Circuit|Jeddah]]
| [[27. marec]]
|data-sort-value=&quot;PER&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|MEX}} [[Sergio Pérez]]
|data-sort-value=&quot;LEC&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]]
|data-sort-value=&quot;VER&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]]
|data-sort-value=&quot;RED&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| [[Velika nagrada Saudove Arabije 2022|Poročilo]]
|-
! 3
| {{ikonazastave|Australia}} [[Velika nagrada Avstralije|Avstralija]]
| [[Melbourne Grand Prix Circuit|Albert Park]]
| [[10. april]]
|data-sort-value=&quot;LEC&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]]
|data-sort-value=&quot;LEC&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]]
|data-sort-value=&quot;LEC&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]]
|data-sort-value=&quot;FER&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Avstralije 2022|Poročilo]]
|-
! 4
| {{ikonazastave|Italija}} [[Velika nagrada Emilije - Romanje|Emilija - Romanja]]
| [[Autodromo Enzo e Dino Ferrari|Imola]]
| [[24. april]]
|data-sort-value=&quot;VER&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]]
|data-sort-value=&quot;VER&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]]
|data-sort-value=&quot;VER&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]]
|data-sort-value=&quot;RED&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| [[Velika nagrada Emilije - Romanje 2022|Poročilo]]
|-
! 5
| {{ikonazastave|USA}} [[Velika nagrada Miamija|Miami]]
| [[Miami International Autodrome|Miami]]
| [[8. maj]]
|data-sort-value=&quot;LEC&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]]
|data-sort-value=&quot;VER&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]]
|data-sort-value=&quot;VER&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]]
|data-sort-value=&quot;RED&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| [[Velika nagrada Miamija 2022|Poročilo]]
|-
! 6
| {{ikonazastave|Spain}} [[Velika nagrada Španije|Španija]]
| [[Circuit de Catalunya|Catalunya]]
| [[22. maj]]
|data-sort-value=&quot;LEC&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]]
|data-sort-value=&quot;PER&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|MEX}} [[Sergio Pérez]]
|data-sort-value=&quot;VER&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]]
|data-sort-value=&quot;RED&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| [[Velika nagrada Španije 2022|Poročilo]]
|-
! 7
| {{ikonazastave|Monako}} [[Velika nagrada Monaka|Monako]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[29. maj]]
|data-sort-value=&quot;LEC&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]]
|data-sort-value=&quot;NOR&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|GBR}} [[Lando Norris]]
|data-sort-value=&quot;PER&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|MEX}} [[Sergio Pérez]]
|data-sort-value=&quot;RED&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| [[Velika nagrada Monaka 2022|Poročilo]]
|-
! 8
| {{ikonazastave|AZE}} [[Velika nagrada Azerbajdžana|Azerbajdžan]]
| [[Mestno dirkališče Baku|Baku]]
| [[12. junij]]
|data-sort-value=&quot;LEC&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]] 
|data-sort-value=&quot;PER&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|MEX}} [[Sergio Pérez]] 
|data-sort-value=&quot;VER&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]]
|data-sort-value=&quot;RED&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| [[Velika nagrada Azerbajdžana 2022|Poročilo]]
|-
! 9
| {{ikonazastave|CAN}} [[Velika nagrada Kanade|Kanada]]
| [[Circuit Gilles Villeneuve|Montreal]]
| [[19. junij]]
|data-sort-value=&quot;LEC&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]] 
|data-sort-value=&quot;SAI&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|ESP}}[[Carlos Sainz Jr.]] 
|data-sort-value=&quot;VER&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]]
|data-sort-value=&quot;RED&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] 
| [[Velika nagrada Kanade 2022|Poročilo]]
|-
! 10
| {{ikonazastave|UK}} [[Velika nagrada Velike Britanije|V. Britanija]]
| [[Silverstone Circuit|Silverstone]]
| [[3. julij]]
|data-sort-value=&quot;SAI&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|ESP}} [[Carlos Sainz Jr.]]
|{{flagg|cxxlo|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
|{{flagg|cxxlo|ESP}} [[Carlos Sainz Jr.]]
|{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Velike Britanije 2022|Poročilo]]
|-
! 11
| {{ikonazastave|AUT}} [[Velika nagrada Avstrije|Avstrija]]
| [[Red Bull Ring|Spielberg]]
| [[10. julij]]
| {{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]]
| {{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]]
| {{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]]
| {{flagg|cxxlo|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Avstrije 2022|Poročilo]]
|-
! 12
| {{ikonazastave|FRA}} [[Velika nagrada Francije|Francija]]
| [[Circuit Paul Ricard|Paul Ricard]]
| [[24. julij]]
| data-sort-value=&quot;LEC&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|MON}} [[Charles Leclerc]]
| data-sort-value=&quot;SAI&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|ESP}} [[Carlos Sainz Jr.]]
| data-sort-value=&quot;VER&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]]
| data-sort-value=&quot;RED&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| [[Velika nagrada Francije 2022|Poročilo]]
|-
! 13
| {{ikonazastave|Hungary}} [[Velika nagrada Madžarske|Madžarska]]
| [[Hungaroring]]
| [[31. julij]]
| data-sort-value=&quot;RUS&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|GBR}} [[George Russell (dirkač)|George Russell]]
| data-sort-value=&quot;HAM&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
| data-sort-value=&quot;VER&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]]
| data-sort-value=&quot;RED&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| [[Velika nagrada Madžarske 2022|Poročilo]]
|-
! 14
| {{ikonazastave|Belgium}} [[Velika nagrada Belgije|Belgija]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa]]
| [[28. avgust]]
| data-sort-value=&quot;SAI&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|ESP}} [[Carlos Sainz Jr.]] 
| data-sort-value=&quot;VER&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]]
| data-sort-value=&quot;VER&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]]
| data-sort-value=&quot;RED&quot; nowrap|{{flagg|cxxlo|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]]
| [[Velika nagrada Belgije 2022|Poročilo]]
|-
! 15
| {{ikonazastave|NED}} [[Velika nagrada Nizozemske|Nizozemska]]
| [[Circuit Park Zandvoort|Zandvoort]]
| [[4. september]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Nizozemske 2022|Poročilo]]
|-
! 16
| {{ikonazastave|Italija}} [[Velika nagrada Italije|Italija]]
| [[Autodromo Nazionale Monza|Monza]]
| [[11. september]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Italije 2022|Poročilo]]
|-
! 17
| {{ikonazastave|Singapore}} [[Velika nagrada Singapurja|Singapur]]
| [[Marina Bay Street Circuit|Marina Bay]]
| [[2. oktober]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Singapurja 2022|Poročilo]]
|-
! 18
| {{ikonazastave|Japan}} [[Velika nagrada Japonske|Japonska]]
| [[Suzuka Circuit|Suzuka]]
| [[9. oktober]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Japonske 2022|Poročilo]]
|-
! 19
| {{ikonazastave|USA}} [[Velika nagrada ZDA|ZDA]]
| [[Circuit of the Americas|Americas]] 
| [[23. oktober]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada ZDA 2022|Poročilo]]
|-
! 20
| {{ikonazastave|MEX}} [[Velika nagrada Mehike|Mehika]]
| [[Autódromo Hermanos Rodríguez|México]]
| [[30. oktober]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Mehike 2022|Poročilo]]
|-
! 21
| {{ikonazastave|Brazil}} [[Velika nagrada Sao Paula|Sao Paulo]]
| [[Autódromo José Carlos Pace|Interlagos]] 
| [[13. november]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Sao Paula 2022|Poročilo]]
|-
! 22
| {{ikonazastave|United Arab Emirates}} [[Velika nagrada Abu Dabija|Abu Dabi]]
| [[Dirkališče Yas Marina|Yas Marina]]
| [[20. november]]
| 
| 
| 
| 
| [[Velika nagrada Abu Dabija 2022|Poročilo]]
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{kategorija v Zbirki|2022 in Formula One}}

{{Moštva Formule 1}}
{{Prvenstvo Formule 1}}

[[Kategorija:Sezone Formule 1|2022]]
[[Kategorija:2022 v športu]]</text>
      <sha1>cyy2mmhtmshpxdhdw6qg9amcohlunhh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Spodek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>517690</id>
    <revision>
      <id>5748384</id>
      <parentid>5745418</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T07:24:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Šport */ +1</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3676" xml:space="preserve">{{Infopolje Prizorišče
| name                   = 
| native_name            = 
| native_name_lang       = 
| nickname               = 
| logo_image             = 
| logo_size              = 
| logo_alt               = 
| logo_caption           = 
| image                  = Katowice Spodek- Nowa elewacja.jpg
| image_size             = 
| image_upright          = 
| image_alt              = 
| caption                = 
| image_map              = 
| map_size               = 
| map_alt                = 
| map_caption            = 
| pushpin_map            = 
| pushpin_mapsize        = 
| pushpin_map_caption    = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_relief         = 
| fullname               = 
| former names           = 
| address                = Aleja Korfantego 35
| city                   = [[Katovice]]
| country                = {{zastava|Poljska}}
| location               = 
| coordinates            = {{Koord novi|50.266111|19.025278|type:landmark|display=inline,title}}
| elevation              = &lt;!-- {{cvt|...|ft|m}} or {{cvt|...|m|ft}} --&gt;
| publictransit          = 
| parking                = 
| owner                  = 
| operator               = 
| designation            = 
| type                   = 
| genre                  = 
| seating_type           = 
| suites                 = 
| capacity               = 11.016
| record_attendance      = 
| dimensions             = 
| field_shape             = 
| acreage                = 
| surface                = 
| scoreboard             = 
| screens                = 
| currentuse             = 
| production             = 
| broke_ground           = 
| built                  = 1964–1971
| opened                 = {{Začetni datum|1971|05|08|df=y}}
| renovated              = 
| expanded               = 
| closed                 = 
| demolished             = 
| rebuilt                = 
| yearsactive            = 
| cost                   = 
| architect              = 
| builder                = 
| project_manager        = 
| structural engineer    = 
| services engineer      = 
| general_contractor     = 
| main_contractors       = 
| tenants                = 
| website                = &lt;!-- {{URL|example.com}} --&gt;
| embedded               = 
}}

'''Spodek''' je večnamenska prireditvena dvorana v [[Katovice|Katovicah]] na [[Poljska|Poljskem]]. Namenjena je predvsem športnim in kulturnim dogodkom. Dvorana ima 11.016 sedežev. Zgrajena je bila v letih 1964–1971.

== Dogodki ==
=== Šport ===
* [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 1975]]
* [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1976]]
* [[Evropsko prvenstvo v košarki 2009]]
* [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2014]]
* [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2016]]
* [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2016]] (1. Divizija)
* [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2017]]
* [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021]]
* [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2022]]

=== Koncerti ===
V dvorani so med drugim nastopili: [[Metallica]], [[Mike Oldfield]], [[Rammstein]], [[Jean-Michel Jarre]], [[Pearl Jam]], [[Depeche Mode]], [[Genesis]], [[Leonard Cohen]], [[Slash]], [[Eric Clapton]], [[Green Day]] in [[Modern Talking]].

== Viri ==
* [https://handball23.com/arenas/spodek-3/ Spodek &amp;#8211; IHF 2023 World Men&amp;#039;s Championship] {{Ikona en}}
* [https://katowice.naszemiasto.pl/katowice-spodek-konczy-50-lat-to-symbol-miasta-i-arena/ar/c1-8267654 Katowice. Spodek kończy 50 lat. To symbol miasta i arena największych sportowych i muzycznych wydarzeń] {{Ikona pl}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Športne dvorane]]
[[Kategorija:Športni objekti na Poljskem]]‎
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1971]]
[[Kategorija:Katovice]]</text>
      <sha1>gsr4s4v0ahqm40scf304k3r0opadu0z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>520059</id>
    <revision>
      <id>5748113</id>
      <parentid>5727233</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T12:48:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>obisk predsednika Islandije</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16109" xml:space="preserve">[[Slika:Außenminister Alexander Schallenberg in Laibach 06.06.2022 (52130996806).jpg|sličica|[[Alexander Schallenberg]] in Tanja Fajon (junij 2022)]]
'''Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon''' je kronološki seznam srečanj in obiskov [[Tanja Fajon|Tanje Fajon]], ministrice za zunanje zadeve v času [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlade Republike Slovenije]]. Zajeta so uradna srečanja s predstavniki tujih držav in organizacij, veleposlaniki niso všteti. 

== Srečanja v Sloveniji ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;8%&quot; |Datum
! width=&quot;8%&quot; |Kraj
! width=&quot;28%&quot; |Gostje
! width=&quot;18%&quot; |Gostitelj v Sloveniji
! width=&quot;35%&quot; |Opombe
! width=&quot;3%&quot; |Sklic
|-
! colspan=&quot;6&quot; |
==== &lt;big&gt;2022&lt;/big&gt; ====
|-
|6. junij
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Schallenberg]], minister za zunanje zadeve
|{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Tanja Fajon]], ministrica za zunanje zadeve
|Obisk avstrijskega zunanjega ministra v Sloveniji. Z ministrico Fajon sta govorila o dvostranskih zadevah, vojni v Ukrajini in evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Schallenberga sta sprejela tudi premier Golob in predsednik republike Pahor.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Minister za zunanje zadeve dr. Logar na srečanju z madžarskim zunanjim ministrom Szijjártóm o ukrepih pri soočanju s pandemijo koronavirusa in sodelovanju pri zagotavljanju transportnih koridorjev {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-03-16-minister-za-zunanje-zadeve-dr-logar-na-srecanju-z-madzarskim-zunanjim-ministrom-szijjartom-o-ukrepih-pri-soocanju-s-pandemijo-koronavirusa-in-sodelovanju-pri-zagotavljanju-transportnih-koridorjev/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|7. junij
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Olena Kondratjuk]], podpredsednica ukrajinske [[Vrhovna rada|Vrhovne rade]] 
|{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Urška Klakočar Zupančič]], predsednica državnega zbora
|Sprejem ob obisku podpredsednice ukrajinskega parlamenta.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon s podpredsednico ukrajinske Vrhovne rade Kondratiuk o evropski perspektivi Ukrajine {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-07-ministrica-fajon-s-podpredsednico-ukrajinske-vrhovne-rade-kondratiuk-o-evropski-perspektivi-ukrajine/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|14. junij
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Luksemburg|variant=|size=}} [[Jean Asselborn]], zunanji minister Luksemburga
|{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Tanja Fajon]], ministrica za zunanje zadeve
|Obisk zunanjega ministra Velikega vojvodstva Luksemburg v Sloveniji.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon z luksemburškim zunanjim ministrom Asselbornom o krepitvi sodelovanja med državami jedrne Evrope {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-14-ministrica-fajon-z-luksemburskim-zunanjim-ministrom-asselbornom-o-krepitvi-sodelovanja-med-drzavami-jedrne-evrope/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|28. avgust
|[[Ljubljana]]
|{{flagicon|Islandija|variant=|size=}} [[Guðni Thorlacius Jóhannesson]], predsednik Islandije
{{flagicon|Islandija|variant=|size=}} [[Þórdís Kolbrún R. Gylfadóttir]], ministrica za zunanje zadeve Islandije
|{{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[Borut Pahor]], predsednik države
|Udeležba na pogovorih z delegacijo predsednika Islandije ob njegovem uradnem obisku v Sloveniji. Članica delegacije je bila tudi zunanja ministrica [[Þórdís Kolbrún R. Gylfadóttir|Gylfadóttir]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Pahor ob obisku islandskega predsednika izpostavil medsebojno naklonjenost med državama|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-pahor-ob-obisku-islandskega-predsednika-izpostavil-medsebojno-naklonjenost-med-drzavama/638564|website=rtvslo.si|accessdate=2022-08-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}

== Uradni, delovni in drugi obiski v tujini ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;8%&quot; |Datum
! width=&quot;11%&quot; |Država
!Kraj
!Gostitelj in ostali državniki
! width=&quot;35%&quot; |Opombe
! width=&quot;3%&quot; |Sklic
|-
! colspan=&quot;6&quot; |
==== &lt;big&gt;2022&lt;/big&gt; ====
|-
|10. junij
|{{zastava|Grčija}}
|[[Solun]]
|{{flagicon|Grčija|variant=|size=}} [[Nikos Dendias]], zunanji minister Grčije
'''Bilateralna srečanja ob robu'''

{{flagicon|Albanija|variant=|size=}} [[Olta Xhaçka]], zunanja ministrica Albanije&lt;br&gt;{{flagicon|Črna gora|variant=|size=}} [[Ranko Krivokapić]], zunanji minister Črne gore&lt;br&gt;{{flagicon|Makedonija|variant=|size=}} [[Bujar Osmani]], zunanji minister Severne Makedonije&lt;br&gt;{{flagicon|Srbija|variant=|size=}} [[Nikola Selaković]], zunanji minister Srbije
|Zunanja ministrica Tanja Fajon se je s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] v Solunu udeležila Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi. Ob robu se je srečala z zunanjimi ministri Albanije, Črne gore, Severne Makedonije in Srbije.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zunanja ministrica Fajon na prvi službeni poti v tujino zagotovila nadaljnjo slovensko podporo širitvi EU {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-10-zunanja-ministrica-fajon-na-prvi-sluzbeni-poti-v-tujino-zagotovila-nadaljnjo-slovensko-podporo-siritvi-eu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|20.–21. junij
|{{zastava|Evropska unija}}
|[[Luksemburg]]
|{{flagicon|Evropska unija|variant=|size=}} [[Josep Borrell]], visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
{{flagicon|Francija|variant=|size=}} [[Catherine Colonna]], zunanja ministrica Francije
|Prva udeležba zunanje ministrice Tanje Fajon na rednem zasedanju. Osrednje teme zasedanja so bile ruska agresija na Ukrajino in njene posledice na prehransko varnost, Egipt in Rog Afrike. Pred zasedanjem Sveta EU so se ministri na povabilo Italije in Finske neformalno srečali s predsednikom Mednarodnega obora [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Petrom Maurerjem. Ob robu zasedanja se je Fajonova bilateralno sestala tudi s francosko kolegico.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet EU za zunanje zadeve o ruski agresiji na Ukrajino in slovenskem predlogu glede dodelitve statusa EU kandidatke za Bosno in Hercegovino {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-20-svet-eu-za-zunanje-zadeve-o-ruski-agresiji-na-ukrajino-in-slovenskem-predlogu-glede-dodelitve-statusa-eu-kandidatke-za-bosno-in-hercegovino/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na zasedanju Sveta EU za splošne zadeve o razmerah v Ukrajini in prihodnosti Evrope {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-21-ministrica-fajon-na-zasedanju-sveta-eu-za-splosne-zadeve-o-razmerah-v-ukrajini-in-prihodnosti-evrope/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|28.–30. junij
|{{zastava|NATO}}{{zastava|Španija}}
|[[Madrid]]
|{{flagicon|NATO|variant=|size=}} [[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar zveze NATO

{{flagicon|Španija|variant=|size=}} [[Filip VI. Španski|Filip VI]]., španski kralj

'''Dvostranska srečanja ob robu'''

{{flagicon|Islandija|variant=|size=}} [[Þórdís Kolbrún R. Gylfadóttir]], zunanja ministrica Islandije

{{flagicon|Danska|variant=|size=}} [[Jeppe Kofod]], zunanji minister Danske

{{flagicon|Jordanija|variant=|size=}} [[Ajman Safadi]], zunanji minister Jordanije

{{flagicon|Češka|variant=|size=}} [[Jan Lipavský]], zunanji minister Češke

{{flagicon|Norveška|variant=|size=}} [[Anniken Scharning Huitfeldt]], zunanja ministrica Norveške

{{flagicon|Gruzija|variant=|size=}} [[Ilio Darčiašvili]], zunanji minister Gruzije
|Zunanja minsitrica Tanja Fajon se je kot članica delegacije premierja Roberta Goloba udeležila zasedanja zveze NATO. Sodelovala je tudi na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov članic Nata ter v razpravi ministric za zunanje zadeve in obrambo na temo žensk, miru in varnosti (WPS). Opravila je tudi več dvostranskih srečanj.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na vrhu Nata o sodelovanju zavezništva s partnerji ter vlogi žensk pri miru in varnosti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-30-ministrica-fajon-na-vrhu-nata-o-sodelovanju-zaveznistva-s-partnerji-ter-vlogi-zensk-pri-miru-in-varnosti/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|1. julij
|{{zastava|Nemčija}}
|[[Berlin]]
|{{flagicon|Nemčija|variant=|size=}} [[Annalena Baerbock]], zunanja ministrica Nemčije
|Ministrica Tanja Fajon se je mudila na obisku v Zvezni republiki Nemčiji, kjer jo je sprejela zunanja ministrica Annalena Baerbock. Ministrici sta med drugim podpisali Skupni akcijski načrt med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo za obdobje 2022-2024. Fajonova se je tekom obiska sestala tudi s predstavniki Zveznega združenja nemške industrije.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi dvostranski obisk ministrice Fajon v Berlinu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-01-prvi-dvostranski-obisk-ministrice-fajon-v-berlinu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|6. julij
|{{zastava|Hrvaška}}
|[[Zagreb]]
|{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Gordan Grlić Radman]], zunanji minister Hrvaške
{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Zoran Milanović]]. predsednik Hrvaške

{{flagicon|Hrvaška|variant=|size=}} [[Andrej Plenković]], predsednik vlade Hrvaške
|Obisk zunanje ministrice Fajonove na Hrvaškem, kjer jo je sprejel tamkajšnji zunanji minister, ločeno sestala pa se je tudi s predsednikoma republike in vlade. Ministrica je obiskala tudi prostore veleposlaništva v Zagrebu in se srečala s predstavniki slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na prvem obisku v Zagrebu o krepitvi dobrososedskih odnosov {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-06-ministrica-fajon-na-prvem-obisku-v-zagrebu-o-krepitvi-dobrososedskih-odnosov/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tanja Fajon po obisku v Zagrebu: Hrvaška ima v Sloveniji prijateljico in zaveznico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-po-obisku-v-zagrebu-hrvaska-ima-v-sloveniji-prijateljico-in-zaveznico/633364|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|12.-13. julij
|{{zastava|Madžarska}}
|[[Monošter]].
[[Budimpešta]]
|{{flagicon|Madžarska|variant=|size=}} [[Péter Szijjártó|Peter Szijjárto]], zunanji minister Madžarske
{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Schallenberg]], minister za zunanje zadeve

{{flagicon|Češka|variant=|size=}} [[Jan Lipavský]], zunanji minister Češke

{{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} [[Ivan Korčok]], zunanji minister Slovaške
|Ministrica Tanja Fajon se je prvič udeležila srečanja pobude Central 5, ki jo je gostil madžarski zunanji minister [[Péter Szijjártó|Szijjárto]]. Dan pred srečanjem se je Fajonova v Monoštru sestala s predstavniki slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Udeležili so se ga zagovornica slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu [[Erika Köleš-Kiss]], predsednik Državne slovenske samouprave [[Karel Holec]] in [[Andrea Kovacs]], predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministri skupine C5 na pobudo ministrice Fajon podpisali pismo v podporo širitvi EU na Zahodni Balkan {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-13-ministri-skupine-c5-na-pobudo-ministrice-fajon-podpisali-pismo-v-podporo-siritvi-eu-na-zahodni-balkan/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na srečanju s predstavniki Slovencev v Porabju pozdravila solidarnost in zagon skupnosti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-12-ministrica-fajon-na-srecanju-s-predstavniki-slovencev-v-porabju-pozdravila-solidarnost-in-zagon-skupnosti/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|27. julij
|{{zastava|Ukrajina}}
|[[Kijev]]
|{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Dmitro Kuleba]], zunanji minister Ukrajine
{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Denis Šmigal]], predsednik vlade Ukrajine

{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Vitali Kličko]], župan Kijeva

{{flagicon|Ukrajina|variant=|size=}} [[Sergij Civkač]], direktor ukrajinske agencije za investicije
|Zunanja ministrica se je mudila na obisku v Ukrajini, v času [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije nanjo]]. Na 10-urnem obisku je zagotovila nadaljnjo slovensko podporo in pomoč Ukrajini, tako pri soočanju s katastrofalnimi posledicami ruske agresije kot tudi pri premagovanju ovir na poti EU integracij.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na obisku v Kijevu o nadaljnji podpori in pomoči Ukrajini {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-27-ministrica-fajon-na-obisku-v-kijevu-o-nadaljnji-podpori-in-pomoci-ukrajini/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fajon: Ukrajina pričakuje politično pomoč Slovenije tudi v prihodnje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-ukrajina-pricakuje-politicno-pomoc-slovenije-tudi-v-prihodnje/635573|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.-2. avgust
|{{zastava|OZN}}
|[[New York]]
|{{flagicon|OZN|variant=|size=}} [[António Guterres|Antonio Guterres]], generalni sekretar OZN
'''Srečanja ob robu'''

{{flagicon|Belgija|variant=|size=}} [[Hadja Lahbib]], zunanja ministrica Belgije

{{flagicon|ZDA|variant=|size=}} [[Antony Blinken]], državni sekretar ZDA

{{flagicon|Argentina|variant=|size=}} [[Santiago Cafiero]], zunanji minister Argentine

{{flagicon|Švica|variant=|size=}} [[Ignazio Cassis]], predsednik Švice
|Ministrica se je v New Yorku udeležila otvoritvenega zasedanja Desete pregledne konference pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, prav tako se je udeležila zasedanja Stockholmske pobude za jedrsko razoroževanje. Ob tem je opravila več dvostranskih srečanj ob robu, mdr. z ameriškim državnim sekretarjem.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na 10. pregledni Konferenci pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-08-01-ministrica-fajon-na-10-pregledni-konferenci-pogodbenic-pogodbe-o-nesirjenju-jedrskega-orozja/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-08-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na zasedanju Stockholmske pobude za jedrsko razoroževanje {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-08-02-ministrica-fajon-na-zasedanju-stockholmske-pobude-za-jedrsko-razorozevanje/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-08-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|24. avgust
|{{zastava|Avstrija}}
|[[Alpbach]]
|{{flagicon|Avstrija|variant=|size=}} [[Alexander Schallenberg]], minister za zunanje zadeve
|Udeležba na Evropskem forumu Alpbach, ki na Tirolskem potekal pod naslovom &lt;nowiki&gt;''Nova Evropa''&lt;/nowiki&gt;.
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ministrica Fajon na forumu Alpbach o geopolitičnem prebujenju EU {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-08-24-ministrica-fajon-na-forumu-alpbach-o-geopoliticnem-prebujenju-eu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-08-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Προεδρία ΥΠΕΞ Ν. Δένδια στην Υπουργική Σύνοδο Διαδικασίας Συνεργασίας Νοτιοανατολικής Ευρώπης-SEECP- Συνάντηση με ΥΠΕΞ Σλοβενίας.jpg|alt=|Tanja Fajon in grški zunanji minister (junij 2022)
Slika:Vrh NATO (52183781786).jpg|alt=|Vrh zveze NATO v Madridu (junij 2022)
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==

* [[Pobuda Central 5]]
* [[Seznam državniških obiskov Boruta Pahorja]]
* [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]]
* [[Seznam obiskov ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja|Seznam obiskov zunanjega ministra Anžeta Logarja]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve/ Stran Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije]

[[Kategorija:Tanja Fajon]]
[[Kategorija:Seznami državniških obiskov|Fajon, Tanja]]
[[Kategorija:Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>4teeiywtivguxjrb2jr9vt5ty0fxi2o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Množični poboji zapornikov NKVD</title>
    <ns>0</ns>
    <id>520620</id>
    <revision>
      <id>5748451</id>
      <parentid>5712513</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:59:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>links added</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17401" xml:space="preserve">{{lektura}}
[[Slika:Emblema NKVD.svg|sličica|357x357_pik|Grb NKVD]]
'''Množični poboji zapornikov NKVD''' so bili vrsta množičnih usmrtitev političnih zapornikov, ki jih je izvajala sovjetska tajna policija [[NKVD]], po [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]], predvsem na [[Poljska|Poljskem]], v [[Ukrajina|Ukrajini]], v baltskih državah in [[Besarabija|Besarabiji]]. Po začetku [[Operacija Barbarossa|nemške invazije na Sovjetsko zvezo]] 22. junija 1941 bi morale enote NKVD evakuirati politične zapornike v notranjost [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], vendar je bil prenagljen umik [[Rdeča armada|Rdeče armade]], pomanjkanje prevoza in drugih zalog ter splošno neupoštevanje pravnih postopkov je pogosto pomenilo, da so bili zaporniki usmrčeni.&lt;ref name=&quot;Berkhoffpage14&quot;&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=nd9WzIkTJrAC&amp;q=8789+prisoners&amp;pg=PA14|title=Harvest of Despair|first=Karel Cornelis|last=Berkhoff|page=14|isbn=0674020782|year=2004|access-date=2013-12-30}}&lt;/ref&gt;  

Ocene števila smrtnih žrtev v pobojih na lokacijah pobijanja se razlikujejo; skoraj 9.000 v Ukrajinski sovjetski socialistični republiki, 20.000–30.000 na vzhodu Poljske (danes del Zahodne Ukrajine),&lt;ref name=&quot;Piotrowski1998&quot;&gt;{{cite book|last=Piotrowski|first=Tadeusz|author-link=Tadeusz Piotrowski (sociologist)|year=1998|title=Poland's Holocaust|location=Jefferson|publisher=McFarland|isbn=0-7864-0371-3|url=https://books.google.com/books?id=NBbnrEMswbUC&amp;q=%22summary+executions%22|format=Google Books preview|quote=McFarland, 2007 [https://books.google.ca/books?id=NBbnrEMswbUC reprint], (Google Books search inside). {{ISBN|0786429135}}.}}&lt;/ref&gt; pri čemer je skupno število doseglo približno 100.000 žrtev izvensodnih usmrtitev v nekaj tednih.&lt;ref name=&quot;Social Catastrophe&quot;&gt;[[Robert Gellately]]. ''Lenin, Stalin, and Hitler: The Age of Social Catastrophe.'' [[Alfred A. Knopf|Knopf]], 2007 {{ISBN|1-4000-4005-1}} p. 391&lt;/ref&gt; 

== Ozadje ==
Začetek [[Operacija Barbarossa|operacije Barbarossa]] je presenetil [[NKVD]], katere taborišča in zapori na ozemljih, ki jih je Sovjetska zveza priključila po paktu [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Molotov-Ribbentrop]], so bila polni političnih zapornikov. V okupirani vzhodni [[Poljska|Poljski]] je NKVD dobila ukaz za evakuacijo in likvidacijo več kot 140.000 zapornikov. V [[Ukrajina|Ukrajini]] in zahodni [[Belorusija|Belorusiji]] je bilo 60.000 ljudi prisiljenih evakuirati peš. Po uradnem sovjetskem štetju je bilo v zaporih ubitih več kot 9.800 ljudi, 1.443 jih je bilo usmrčenih v procesu evakuacije, 59 jih je bilo ubitih zaradi poskusa pobega, 23 jih je bilo ubitih z nemškimi bombami in 1.057 jih je umrlo zaradi drugih vzrokov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://translate.google.ca/translate?hl=en&amp;sl=ru&amp;tl=en&amp;u=http%3A%2F%2Fwww.pseudology.org%2FGULAG%2FGlava09.htm&amp;anno=2|title=Никита Васильевич Петров. История империи &quot;Гулаг&quot;|trans-title=History of the &quot;Gulag&quot; Empire|publisher=Pseudology.org|work=Chapter 9|access-date=2013-12-30}}&lt;/ref&gt;

&quot;Ni samo število usmrčenih,&quot; je o umorih zapisal zgodovinar [[Yury Boshyk]], ki ga je citiral [[Orest Subtelny]], &quot;ampak tudi način njihove smrti je šokiral ljudstvo. Ko so družine aretiranih hitele v zapore po sovjetski evakuaciji so bili zgroženi, ko so našli trupla, tako močno pohabljena, da jih ni bilo mogoče identificirati. Očitno je bilo, da so številne zapornike tudi sistematično mučili pred smrtjo, drugi pa so bili množično pobiti.&quot;&lt;ref name=&quot;Rhodes&quot;&gt;{{cite book|author=[[Richard Rhodes]]|year=2002|title=Masters of Death: The SS-Einsatzgruppen and the Invention of the Holocaust|publisher=[[Alfred A. Knopf]]|location=New York|isbn=0-375-40900-9|url=https://archive.org/details/mastersofdeathss00rhod}} The invasion surprised the NKVD, whose jails and prisons in the annexed territories, despite earlier deportations, were crowded with political prisoners. Rather than releasing their prisoners as they hurriedly retreated during the first week of the war, the Soviet secret police killed most of them. In the first week of the invasion, the NKVD prisoner executions totaled some 10,000 in western Ukraine and more than 9,000 in [[Vinnytsia]], eastward toward [[Kiev]]. Comparable numbers of prisoners were executed in eastern Poland, [[Byelorussian Soviet Socialist Republic|Byelorussia]], [[Lithuania]], [[Latvia]], and [[Estonia]]. The Soviet areas had already sustained hundreds of thousands of executions during the 1937–1938 [[Great Purge]].&lt;/ref&gt; 

Približno dve tretjini od 150.000 zapornikov sta bili umorjeni; večino preostalih so pripeljali v notranjost Sovjetske zveze, nekatere pa so zapustili v zaporih, če ni bilo časa za usmrtitev, drugim pa je uspelo pobegniti.&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=ubWQW24RiqsC&amp;pg=PA81|title=The Greatest Battle|first=Andrew|last=Nagorski|date=18 September 2007|author-link=Andrew Nagorski|page=84|isbn=9781416545736|access-date=2013-12-30}}&lt;/ref&gt; 

== Pokoli ==
NKVD je ubila ujetnike v mnogih krajih od [[Poljska|Poljske]] do [[Krim (polotok)|Krima]].&lt;ref name=&quot;Kirimal&quot;&gt;Edige Kirimal, [http://www.iccrimea.org/historical/crimeanturks.html &quot;Complete Destruction of National Groups as Groups - The Crimean Turks&quot;], from ''Genocide in the USSR: Studies in Group Destruction'' (1958), published by the Institute for the Study of the USSR in [[Munich]].&lt;/ref&gt; Takoj po začetku nemške invazije je NKVD začela z usmrtitvijo velikega števila zapornikov v večini svojih zaporov, preostale pa je evakuirala v pohodih smrti. Večinoma so bili to politični zaporniki, ki so bili zaprti in usmrčeni brez sojenja. Poboje so pozneje raziskale okupacijske nemške oblasti in so bile uporabljene v protisovjetski in protijudovski propagandi. Po vojni in v zadnjih letih so oblasti [[Nemčija|Nemčije]], [[Poljska|Poljske]], [[Belorusija|Belorusije]] in [[Izrael|Izraela]] odkrile najmanj 25 zaporov, v katerih so bili pobiti zaporniki, in veliko večje število množičnih usmrtitev.&lt;ref name=&quot;From_Peace&quot;&gt;{{cite book|author=[[Militargeschichtliches Forschungsamt]] &lt;!-- (corporate author) --&gt;|author2=Gottfried Schramm|author3=[[Jan T. Gross]]|author4=Manfred Zeidler|title=From Peace to War: Germany, Soviet Russia and the World, 1939-1941|year=1997|editor=Bernd Wegner|editor-link=Bernd Wegner|pages=47–79|publisher=Berghahn Books|isbn=1-57181-882-0|url=https://books.google.com/books?id=7odfDAlO64UC&amp;q=Lvov&amp;pg=PA77|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt;

=== Belorusija ===

* [[Pokol Chervyen]] blizu [[Minsk|Minska]]: konec junija je NKVD začela evakuacijo vseh zaporov v Minsku. Med 24. in 27. junijem je bilo v Chervyenu in med pohodi smrti ubitih najmanj 1000 ljudi.&lt;ref name=&quot;genocid&quot;&gt;{{cite web|url=http://genocid.lt/UserFiles/File/Atmintinos_datos/2011/20110617_cervene.pdf|title=Politinių kalinių žudynės Červenėje|date=17 June 2011|work=Atmintinos datos|publisher=[[Lietuvos gyventojų genocido ir rezistencijos tyrimo centras]]|language=lt|access-date=19 August 2018}}&lt;/ref&gt;

* [[Hlybokaye]] (Głębokie na predvojni Poljski), blizu Vitebska: 24. junija je NKVD usmrtila približno 800 zapornikov, večinoma poljskih državljanov. Več tisoč jih je umrlo med smrtnim pohodom v Nikolaevo pri Ulli.&lt;ref name=&quot;Berezwecz&quot;&gt;{{in lang|pl}} Encyklopedia PWN, ''[http://encyklopedia.pwn.pl/7010_1.html BEREZWECZ] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060515190106/http://encyklopedia.pwn.pl/7010_1.html|date=2006-05-15}}''&lt;/ref&gt; 

* [[Hrodna]] (Grodno na predvojni Poljski): 22. junija 1941 je NKVD usmrtila več deset ljudi v lokalnem zaporu. Množična usmrtitev preostalih 1700 ujetnikov ni bila mogoča zaradi napredovanja nemške vojske in hitrega umika krvnikov NKVD. 

* [[Vileyka]] (Wilejka na predvojni Poljski): več deset ljudi, večinoma političnih zapornikov, bolnih in ranjenih, je bilo usmrčenih pred odhodom sovjetske straže 24. junija 1941.&lt;ref name=&quot;Siedlecki&quot;&gt;{{cite book|author=Julian Siedlecki|others=[[Edward Bernard Raczyński|Edward Raczyński]]|title=Losy Polaków w ZSRR w latach 1939-1986|year=1990|edition=3|publisher=Gryf Publications|location=London|page=59|language=pl}} as cited in: {{cite journal|author=Tadeusz Krahel|title=Zginęli w końcu czerwca 1941 roku|url=http://www.bialystok.opoka.org.pl/czas/arch1/art/kaplani.htm|url-status=dead|journal=Czas Miłosierdzia|archive-url=https://web.archive.org/web/20190601180256/http://www.bialystok.opoka.org.pl/czas/arch1/art/kaplani.htm|archive-date=2019-06-01|access-date=2006-06-02}}&lt;/ref&gt; 

=== Estonija ===

* [[Pokol v Tartuju]]: 9. julija 1941 je bilo v zaporu v [[Tartu|Tartuju]] in na dvorišču Sive hiše ustreljenih 193 pripornikov; njihova trupla so bila odložena v neoznačene grobove in v zaporniški vodnjak.&lt;ref&gt;Steenie Harvey, [http://www.expatexchange.com/lib.cfm?articleID=2265&amp;start=1732&amp;page=1 &quot;The Dark Side of Tartu&quot;], at ExpatExchange.com&lt;/ref&gt;[[Slika:Victims of Soviet NKVD in Tartu, Estonia, 1941 - 001.jpg|sličica|Žrtve NKVD-ja v [[Tartu|Tartuju]] v Estoniji, julij 194]]

=== Litva ===

* [[Vilna]] (Wilno na predvojni Poljski): po nemški invaziji je NKVD pobila veliko število zapornikov zloglasnega zapora Lukiškės. 

* [[Pokol v Rainiaiju]] pri Telšiaiju: 24. junija in naslednjega dne je bilo ubitih do 79 političnih zapornikov.

* Zapor [[Pravieniškės]] blizu [[Kaunas|Kaunasa]]: junija 1941 je NKVD umorila 260 političnih zapornikov in vse litovsko delovno osebje v zaporu. 

* Litovski ujetniki so bili evakuirani v Belorusijo, nekateri pa so bili umorjeni, na primer v pokolu v Chervyenu in blizu Bigosova. 

=== Poljska ===
Do leta 1941 je bil velik del etnično poljskega prebivalstva, ki je živelo pod sovjetsko oblastjo v vzhodni polovici Poljske, že deportiran v oddaljena območja Sovjetske zveze. Drugi, vključno z velikim številom poljskih civilistov drugih narodnosti (večinoma [[Belorusi]] in [[Ukrajinci]]), so bili zaprti v začasnih zaporih v mestih regije, kjer so čakali na deportacijo bodisi v zapore NKVD v [[Moskva|Moskvi]] ali v [[Gulag]]. Ocenjuje se, da je bilo od 13 milijonov ljudi, ki so živeli na vzhodu Poljske, približno pol milijona zaprtih, od tega je bilo več kot 90 % moških. Tako je bilo v času nemške ofenzive zaprtih približno 10 % odraslih moških.&lt;ref name=&quot;From_Peace2&quot;&gt;{{cite book|author=[[Militargeschichtliches Forschungsamt]] &lt;!-- (corporate author) --&gt;|author2=Gottfried Schramm|author3=[[Jan T. Gross]]|author4=Manfred Zeidler|title=From Peace to War: Germany, Soviet Russia and the World, 1939-1941|year=1997|editor=Bernd Wegner|editor-link=Bernd Wegner|pages=47–79|publisher=Berghahn Books|isbn=1-57181-882-0|url=https://books.google.com/books?id=7odfDAlO64UC&amp;q=Lvov&amp;pg=PA77|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Mnogi so umrli v zaporih zaradi mučenja ali zanemarjanja. Metode mučenja so vključevale opekline žrtev v vreli vodi ter odrezovanje ušes, nosov in prstov. [[Timothy Snyder]] ocenjuje, da je NKVD po nemški invaziji na ZSSR leta 1941 usmrtila približno 9.817 zaprtih poljskih državljanov.&lt;ref&gt;{{citation|author-link=Timothy Snyder|last=Snyder|first=Timothy|title=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin|publisher=[[Basic Books]]|year=2010|isbn=978-0-465-00239-9|page=194}}&lt;/ref&gt;

* Množična grobišča javnih usmrtitev, ki jih je izvedla NKVD na predvojni Poljski, se danes nahajajo v [[Litva|Litvi]], Belorusiji in Ukrajini. 

=== Ukrajina ===

* [[Berezhany]] (Brzeżany na predvojni Poljski) pri Ternopilu (Tarnopol): med 22. junijem in 1. julijem je straža lokalnega zapora NKVD usmrtila približno 300 poljskih državljanov, med njimi tudi veliko število Ukrajincev.

* [[Doneck Rutchenkovo ​​polje]]

* [[Dubno]] (na predvojni Poljski): Vsi zaporniki v trinadstropnem zaporu Dubno, vključno z ženskami in otroki, so bili usmrčeni. 

* [[Ivano-Frankivsk]] (Stanisławów na predvojni Poljski): NKVD je ubila več kot 500 poljskih ujetnikov (vključno s 150 ženskami z več deset otroki) in jih pokopala v več množičnih grobiščih v Dem'ianiv Lazu.

* [[Tragedija v Harkovu]]: 1200 zapornikov je bilo živo zažganih.

[[Slika:Bundesarchiv Bild 146-1981-150-34A, Russland, Identifizierung ermordeter Volksdeutscher.jpg|sličica|269x269_pik|Svojci družin med identifikacijo etničnih Nemcev, umorjenih v zaporu GPU v Ternopilu,10. julija 1941.]]

* [[Lutsk]] (Łuck na predvojni Poljski): Potem, ko so zapor zadele nemške bombe, so sovjetske oblasti vsem političnim zapornikom obljubile amnestijo, da bi preprečile pobeg. Ko so jih odpeljali ven, so jih ustrelili sovjetski tanki. Rekli so jim: &quot;Tisti, ki so še živi, ​​naj vstanejo.&quot; Približno 370 jih je vstalo in jim je bilo ukazano, da so si sami izkopali grobove, nato pa so jih tudi umorili. Nacistično zunanje ministrstvo je trdilo, da je bilo ubitih 1.500 Ukrajincev, medtem ko sta SS in nacistična vojaška obveščevalna služba trdila, da je bilo ubitih 4.000 ljudi. 

* [[Lvov|Lviv]] (Lwów na predvojni Poljski): poboji v tem mestu so se začeli takoj po nemškem napadu, 22. junija in se nadaljevali do 28. junija, vrhunec pa so dosegli v [[Lvov|Lvivu]]. &lt;ref name=&quot;Berkhoffpage142&quot;&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=nd9WzIkTJrAC&amp;q=8789+prisoners&amp;pg=PA14|title=Harvest of Despair|first=Karel Cornelis|last=Berkhoff|page=14|isbn=0674020782|year=2004|access-date=2013-12-30}}&lt;/ref&gt;NKVD je usmrtila več tisoč zapornikov v številnih začasnih zaporih. Med pogostimi načini pobijanja so bili ustrelitev zapornikov v celicah, pobijanje z [[Granata|granatami]], vrženimi v celice, ali izstradanjem v kleteh zaporov. Nekateri so bili ubiti preprosto z bajoneti. Ocenjuje se, da je bilo na ta način umorjenih več kot 4000 ljudi, medtem ko je število preživelih ocenjeno na približno 270.&lt;ref name=&quot;Gałkiewicz_2001&quot;&gt;{{cite journal|last=Gałkiewicz|first=Anna|year=2001|title=Informacja o śledztwach prowadzonych w OKŚZpNP w Łodzi w sprawach o zbrodnie popełnione przez funkcjonariuszy sowieckiego aparatu terroru|url=http://ipn.gov.pl/pl/publikacje/biuletyn-ipn/9582,nr-72001.html|journal=Biuletyn Instytut Pamięci Narodowej / IPN|language=pl|issue=7 - August 2001|at=pp. 20ff|access-date=1 August 2016}}&lt;/ref&gt; Ukrajinski upor je za kratek čas prisilil NKVD k umiku, vendar se je ta kmalu vrnila, da bi pobila preostale ujetnike v njihovih celicah.&lt;ref name=&quot;Social Catastrophe2&quot;&gt;[[Robert Gellately]]. ''Lenin, Stalin, and Hitler: The Age of Social Catastrophe.'' [[Alfred A. Knopf|Knopf]], 2007 {{ISBN|1-4000-4005-1}} p. 391&lt;/ref&gt; V nadaljevanju so študenti medicine opisali prizor v enem od zaporov: &quot;Z dvorišča so vrata vodila v velik prostor, od zgoraj navzdol napolnjen s trupli. Spodnji so bili še topli. Žrtve so bile stare od 15 do 60 let, vendar je bila večina starih od 20 do 35 let. Ležali so v različnih pozah, z odprtimi očmi in maskami groze na obrazu. Med njimi je bilo veliko žensk. Na levi steni so bili križani trije moški, komaj pokriti z oblačili ramena, z odrezanimi moškimi organi. Pod njimi na tleh v napol sedečih, nagnjenih položajih – dve nuni s temi organi v ustih. Žrtve krutosti NKVD-ja so ubijali s streljanjem v usta ali zatilje. Toda večina jih je bila z bajonetom zabodena v trebuh. Nekateri so bili goli ali na pol goli, drugi v strganih oblačilih. En moški je bil v kravati, s katero je bil zavezan okrog njegovega vratu.&quot;&lt;ref&gt;[http://www.cdvr.org.ua/content/lviv-museum-recounts-soviet-massacres &quot;Lviv museum recounts Soviet massacres&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190115065512/http://www.cdvr.org.ua/content/lviv-museum-recounts-soviet-massacres|date=2019-01-15}}, Natalia A. Feduschak. CDVR. 2010. Retrieved 6 feb 2017&lt;/ref&gt; 

* [[Sambir]] (Sambor na predvojni Poljski): 570 ubitih. 

* [[Simferopol]]: 31. oktobra je NKVD ustrelila številne ljudi v mestnem zaporu.

* [[Jalta]]: 4. novembra je NKVD postrelila vse zapornike v mestnih zaporih.&lt;ref name=&quot;Kirimal2&quot;&gt;Edige Kirimal, [http://www.iccrimea.org/historical/crimeanturks.html &quot;Complete Destruction of National Groups as Groups - The Crimean Turks&quot;], from ''Genocide in the USSR: Studies in Group Destruction'' (1958), published by the Institute for the Study of the USSR in [[Munich]].&lt;/ref&gt;

Sovjetska statistika za 78 ukrajinskih zaporov:&lt;ref&gt;Тимофеев В. Г. Уголовно-исполнительная система России: цифры, факты и события. Учебное пособие. — Чебоксары, 1999&lt;/ref&gt;

* 45.569 evkuiranih 

* 8.789 ubitih v zaporih

* 48 ubitih beguncev

* 123 zakonito ubitih

* 55 nezakonito ubitih

* 3.536 preživelih 

=== Rusija ===

* [[Orjol|Oryol]]: Septembra 1941 je bilo v Medvedevskem gozdu blizu Orola ubitih več kot 150 političnih zapornikov (med njimi [[Christian Rakovsky]], [[Maria Spiridonova]], [[Olga Kameneva]] in [[Dmitri Pletnyov]]).

* [[Kujbišev, Rusija|Kujbišev]]: 28. oktobra 1941 je bilo v vasi [[Barbysh]] v Kujbiševu brez sojenja ustreljenih 20 visokih častnikov bivše Rdeče armade in partijskih funkcionarjev.

== Glej tudi ==

* [[Množični poboji v komunizmu]]

* [[Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi]]

* [[Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:NKVD]]
[[Kategorija:Politična represija v Sovjetski zvezi]]
[[Kategorija:Množični poboji v komunizmu]]
[[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]]</text>
      <sha1>bh8cvl0398xfvwtsjitwudbfe3bmd4c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748471</id>
      <parentid>5748451</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:16:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>2004ana</username>
        <id>146315</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17397" xml:space="preserve">{{lektura}}
[[Slika:Emblema NKVD.svg|sličica|357x357_pik|Grb NKVD]]
'''Množični poboji zapornikov NKVD''' so bili vrsta množičnih usmrtitev političnih zapornikov, ki jih je izvajala sovjetska tajna policija [[NKVD]], po [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]], predvsem na [[Poljska|Poljskem]], v [[Ukrajina|Ukrajini]], v baltskih državah in [[Besarabija|Besarabiji]]. Po začetku [[Operacija Barbarossa|nemške invazije na Sovjetsko zvezo]] 22. junija 1941 bi morale enote NKVD evakuirati politične zapornike v notranjost [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], vendar je bil prenagljen umik [[Rdeča armada|Rdeče armade]], pomanjkanje prevoza in drugih zalog ter splošno neupoštevanje pravnih postopkov je pogosto pomenilo, da so bili zaporniki usmrčeni.&lt;ref name=&quot;Berkhoffpage14&quot;&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=nd9WzIkTJrAC&amp;q=8789+prisoners&amp;pg=PA14|title=Harvest of Despair|first=Karel Cornelis|last=Berkhoff|page=14|isbn=0674020782|year=2004|access-date=2013-12-30}}&lt;/ref&gt;  

Ocene števila smrtnih žrtev v pobojih na lokacijah pobijanja se razlikujejo; skoraj 9.000 v Ukrajinski sovjetski socialistični republiki, 20.000–30.000 na vzhodu Poljske (danes del Zahodne Ukrajine),&lt;ref name=&quot;Piotrowski1998&quot;&gt;{{cite book|last=Piotrowski|first=Tadeusz|author-link=Tadeusz Piotrowski (sociologist)|year=1998|title=Poland's Holocaust|location=Jefferson|publisher=McFarland|isbn=0-7864-0371-3|url=https://books.google.com/books?id=NBbnrEMswbUC&amp;q=%22summary+executions%22|format=Google Books preview|quote=McFarland, 2007 [https://books.google.ca/books?id=NBbnrEMswbUC reprint], (Google Books search inside). {{ISBN|0786429135}}.}}&lt;/ref&gt; pri čemer je skupno število doseglo približno 100.000 žrtev izvensodnih usmrtitev v nekaj tednih.&lt;ref name=&quot;Social Catastrophe&quot;&gt;[[Robert Gellately]]. ''Lenin, Stalin, and Hitler: The Age of Social Catastrophe.'' [[Alfred A. Knopf|Knopf]], 2007 {{ISBN|1-4000-4005-1}} p. 391&lt;/ref&gt; 

== Ozadje ==
Začetek [[Operacija Barbarossa|operacije Barbarossa]] je presenetil [[NKVD]], katere taborišča in zapori na ozemljih, ki jih je Sovjetska zveza priključila po paktu [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Molotov-Ribbentrop]], so bila polni političnih zapornikov. V okupirani vzhodni [[Poljska|Poljski]] je NKVD dobila ukaz za evakuacijo in likvidacijo več kot 140.000 zapornikov. V [[Ukrajina|Ukrajini]] in zahodni [[Belorusija|Belorusiji]] je bilo 60.000 ljudi prisiljenih evakuirati peš. Po uradnem sovjetskem štetju je bilo v zaporih ubitih več kot 9.800 ljudi, 1.443 jih je bilo usmrčenih v procesu evakuacije, 59 jih je bilo ubitih zaradi poskusa pobega, 23 jih je bilo ubitih z nemškimi bombami in 1.057 jih je umrlo zaradi drugih vzrokov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://translate.google.ca/translate?hl=en&amp;sl=ru&amp;tl=en&amp;u=http%3A%2F%2Fwww.pseudology.org%2FGULAG%2FGlava09.htm&amp;anno=2|title=Никита Васильевич Петров. История империи &quot;Гулаг&quot;|trans-title=History of the &quot;Gulag&quot; Empire|publisher=Pseudology.org|work=Chapter 9|access-date=2013-12-30}}&lt;/ref&gt;

&quot;Ni samo število usmrčenih,&quot; je o umorih zapisal zgodovinar [[Yury Boshyk]], ki ga je citiral [[Orest Subtelny]], &quot;ampak tudi način njihove smrti je šokiral ljudstvo. Ko so družine aretiranih hitele v zapore po sovjetski evakuaciji so bili zgroženi, ko so našli trupla, tako močno pohabljena, da jih ni bilo mogoče identificirati. Očitno je bilo, da so številne zapornike tudi sistematično mučili pred smrtjo, drugi pa so bili množično pobiti.&quot;&lt;ref name=&quot;Rhodes&quot;&gt;{{cite book|author=[[Richard Rhodes]]|year=2002|title=Masters of Death: The SS-Einsatzgruppen and the Invention of the Holocaust|publisher=[[Alfred A. Knopf]]|location=New York|isbn=0-375-40900-9|url=https://archive.org/details/mastersofdeathss00rhod}} The invasion surprised the NKVD, whose jails and prisons in the annexed territories, despite earlier deportations, were crowded with political prisoners. Rather than releasing their prisoners as they hurriedly retreated during the first week of the war, the Soviet secret police killed most of them. In the first week of the invasion, the NKVD prisoner executions totaled some 10,000 in western Ukraine and more than 9,000 in [[Vinnytsia]], eastward toward [[Kiev]]. Comparable numbers of prisoners were executed in eastern Poland, [[Byelorussian Soviet Socialist Republic|Byelorussia]], [[Lithuania]], [[Latvia]], and [[Estonia]]. The Soviet areas had already sustained hundreds of thousands of executions during the 1937–1938 [[Great Purge]].&lt;/ref&gt; 

Približno dve tretjini od 150.000 zapornikov sta bili umorjeni; večino preostalih so pripeljali v notranjost Sovjetske zveze, nekatere pa so zapustili v zaporih, če ni bilo časa za usmrtitev, drugim pa je uspelo pobegniti.&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=ubWQW24RiqsC&amp;pg=PA81|title=The Greatest Battle|first=Andrew|last=Nagorski|date=18 September 2007|author-link=Andrew Nagorski|page=84|isbn=9781416545736|access-date=2013-12-30}}&lt;/ref&gt; 

== Pokoli ==
NKVD je ubila ujetnike v mnogih krajih od [[Poljska|Poljske]] do [[Krim (polotok)|Krima]].&lt;ref name=&quot;Kirimal&quot;&gt;Edige Kirimal, [http://www.iccrimea.org/historical/crimeanturks.html &quot;Complete Destruction of National Groups as Groups - The Crimean Turks&quot;], from ''Genocide in the USSR: Studies in Group Destruction'' (1958), published by the Institute for the Study of the USSR in [[Munich]].&lt;/ref&gt; Takoj po začetku nemške invazije je NKVD začela z usmrtitvijo velikega števila zapornikov v večini svojih zaporov, preostale pa je evakuirala v pohodih smrti. Večinoma so bili to politični zaporniki, ki so bili zaprti in usmrčeni brez sojenja. Poboje so pozneje raziskale okupacijske nemške oblasti in so bile uporabljene v protisovjetski in protijudovski propagandi. Po vojni in v zadnjih letih so oblasti [[Nemčija|Nemčije]], [[Poljska|Poljske]], [[Belorusija|Belorusije]] in [[Izrael|Izraela]] odkrile najmanj 25 zaporov, v katerih so bili pobiti zaporniki, in veliko večje število množičnih usmrtitev.&lt;ref name=&quot;From_Peace&quot;&gt;{{cite book|author=[[Militargeschichtliches Forschungsamt]] &lt;!-- (corporate author) --&gt;|author2=Gottfried Schramm|author3=[[Jan T. Gross]]|author4=Manfred Zeidler|title=From Peace to War: Germany, Soviet Russia and the World, 1939-1941|year=1997|editor=Bernd Wegner|editor-link=Bernd Wegner|pages=47–79|publisher=Berghahn Books|isbn=1-57181-882-0|url=https://books.google.com/books?id=7odfDAlO64UC&amp;q=Lvov&amp;pg=PA77|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt;

=== Belorusija ===

* [[Pokol Chervyen]] blizu [[Minsk|Minska]]: konec junija je NKVD začela evakuacijo vseh zaporov v Minsku. Med 24. in 27. junijem je bilo v Chervyenu in med pohodi smrti ubitih najmanj 1000 ljudi.&lt;ref name=&quot;genocid&quot;&gt;{{cite web|url=http://genocid.lt/UserFiles/File/Atmintinos_datos/2011/20110617_cervene.pdf|title=Politinių kalinių žudynės Červenėje|date=17 June 2011|work=Atmintinos datos|publisher=[[Lietuvos gyventojų genocido ir rezistencijos tyrimo centras]]|language=lt|access-date=19 August 2018}}&lt;/ref&gt;

* [[Hlybokaye]] (Głębokie na predvojni Poljski), blizu Vitebska: 24. junija je NKVD usmrtila približno 800 zapornikov, večinoma poljskih državljanov. Več tisoč jih je umrlo med smrtnim pohodom v Nikolaevo pri Ulli.&lt;ref name=&quot;Berezwecz&quot;&gt;{{in lang|pl}} Encyklopedia PWN, ''[http://encyklopedia.pwn.pl/7010_1.html BEREZWECZ] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060515190106/http://encyklopedia.pwn.pl/7010_1.html|date=2006-05-15}}''&lt;/ref&gt; 

* [[Hrodna]] (Grodno na predvojni Poljski): 22. junija 1941 je NKVD usmrtila več deset ljudi v lokalnem zaporu. Množična usmrtitev preostalih 1700 ujetnikov ni bila mogoča zaradi napredovanja nemške vojske in hitrega umika krvnikov NKVD. 

* [[Vileyka]] (Wilejka na predvojni Poljski): več deset ljudi, večinoma političnih zapornikov, bolnih in ranjenih, je bilo usmrčenih pred odhodom sovjetske straže 24. junija 1941.&lt;ref name=&quot;Siedlecki&quot;&gt;{{cite book|author=Julian Siedlecki|others=[[Edward Bernard Raczyński|Edward Raczyński]]|title=Losy Polaków w ZSRR w latach 1939-1986|year=1990|edition=3|publisher=Gryf Publications|location=London|page=59|language=pl}} as cited in: {{cite journal|author=Tadeusz Krahel|title=Zginęli w końcu czerwca 1941 roku|url=http://www.bialystok.opoka.org.pl/czas/arch1/art/kaplani.htm|url-status=dead|journal=Czas Miłosierdzia|archive-url=https://web.archive.org/web/20190601180256/http://www.bialystok.opoka.org.pl/czas/arch1/art/kaplani.htm|archive-date=2019-06-01|access-date=2006-06-02}}&lt;/ref&gt; 

=== Estonija ===

* [[Pokol v Tartuju]]: 9. julija 1941 je bilo v zaporu v [[Tartu|Tartuju]] in na dvorišču Sive hiše ustreljenih 193 pripornikov; njihova trupla so bila odložena v neoznačene grobove in v zaporniški vodnjak.&lt;ref&gt;Steenie Harvey, [http://www.expatexchange.com/lib.cfm?articleID=2265&amp;start=1732&amp;page=1 &quot;The Dark Side of Tartu&quot;], at ExpatExchange.com&lt;/ref&gt;[[Slika:Victims of Soviet NKVD in Tartu, Estonia, 1941 - 001.jpg|sličica|Žrtve NKVD-ja v [[Tartu|Tartuju]] v Estoniji, julij 194]]

=== Litva ===

* [[Vilna]] (Wilno na predvojni Poljski): po nemški invaziji je NKVD pobila veliko število zapornikov zloglasnega zapora Lukiškės. 

* [[Pokol v Rainiaiju]] pri Telšiaiju: 24. junija in naslednjega dne je bilo ubitih do 79 političnih zapornikov.

* Zapor [[Pravieniškės]] blizu [[Kaunas|Kaunasa]]: junija 1941 je NKVD umorila 260 političnih zapornikov in vse litovsko delovno osebje v zaporu. 

* Litovski ujetniki so bili evakuirani v Belorusijo, nekateri pa so bili umorjeni, na primer v pokolu v Chervyenu in blizu Bigosova. 

=== Poljska ===
Do leta 1941 je bil velik del etnično poljskega prebivalstva, ki je živelo pod sovjetsko oblastjo v vzhodni polovici Poljske, že deportiran v oddaljena območja Sovjetske zveze. Drugi, vključno z velikim številom poljskih civilistov drugih narodnosti (večinoma [[Belorusi]] in [[Ukrajinci]]), so bili zaprti v začasnih zaporih v mestih regije, kjer so čakali na deportacijo bodisi v zapore NKVD v [[Moskva|Moskvi]] ali v [[Gulag]]. Ocenjuje se, da je bilo od 13 milijonov ljudi, ki so živeli na vzhodu Poljske, približno pol milijona zaprtih, od tega je bilo več kot 90 % moških. Tako je bilo v času nemške ofenzive zaprtih približno 10 % odraslih moških.&lt;ref name=&quot;From_Peace2&quot;&gt;{{cite book|author=[[Militargeschichtliches Forschungsamt]] &lt;!-- (corporate author) --&gt;|author2=Gottfried Schramm|author3=[[Jan T. Gross]]|author4=Manfred Zeidler|title=From Peace to War: Germany, Soviet Russia and the World, 1939-1941|year=1997|editor=Bernd Wegner|editor-link=Bernd Wegner|pages=47–79|publisher=Berghahn Books|isbn=1-57181-882-0|url=https://books.google.com/books?id=7odfDAlO64UC&amp;q=Lvov&amp;pg=PA77|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; Mnogi so umrli v zaporih zaradi mučenja ali zanemarjanja. Metode mučenja so vključevale opekline žrtev v vreli vodi ter odrezovanje ušes, nosov in prstov. [[Timothy Snyder]] ocenjuje, da je NKVD po nemški invaziji na ZSSR leta 1941 usmrtila približno 9.817 zaprtih poljskih državljanov.&lt;ref&gt;{{citation|author-link=Timothy Snyder|last=Snyder|first=Timothy|title=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin|publisher=[[Basic Books]]|year=2010|isbn=978-0-465-00239-9|page=194}}&lt;/ref&gt;

Množična grobišča javnih usmrtitev, ki jih je izvedla NKVD na predvojni Poljski, se danes nahajajo v [[Litva|Litvi]], Belorusiji in Ukrajini.

=== Ukrajina ===

* [[Berezhany]] (Brzeżany na predvojni Poljski) pri Ternopilu (Tarnopol): med 22. junijem in 1. julijem je straža lokalnega zapora NKVD usmrtila približno 300 poljskih državljanov, med njimi tudi veliko število Ukrajincev.

* [[Doneck Rutchenkovo ​​polje]]

* [[Dubno]] (na predvojni Poljski): Vsi zaporniki v trinadstropnem zaporu Dubno, vključno z ženskami in otroki, so bili usmrčeni. 

* [[Ivano-Frankivsk]] (Stanisławów na predvojni Poljski): NKVD je ubila več kot 500 poljskih ujetnikov (vključno s 150 ženskami z več deset otroki) in jih pokopala v več množičnih grobiščih v Dem'ianiv Lazu.

* [[Tragedija v Harkovu]]: 1200 zapornikov je bilo živo zažganih.

* [[Lutsk]] (Łuck na predvojni Poljski): Potem, ko so zapor zadele nemške bombe, so sovjetske oblasti vsem političnim zapornikom obljubile amnestijo, da bi preprečile pobeg. Ko so jih odpeljali ven, so jih ustrelili sovjetski tanki. Rekli so jim: &quot;Tisti, ki so še živi, ​​naj vstanejo.&quot; Približno 370 jih je vstalo in jim je bilo ukazano, da so si sami izkopali grobove, nato pa so jih tudi umorili. Nacistično zunanje ministrstvo je trdilo, da je bilo ubitih 1.500 Ukrajincev, medtem ko sta SS in nacistična vojaška obveščevalna služba trdila, da je bilo ubitih 4.000 ljudi.

* [[Lvov|Lviv]] (Lwów na predvojni Poljski): poboji v tem mestu so se začeli takoj po nemškem napadu, 22. junija in se nadaljevali do 28. junija, vrhunec pa so dosegli v [[Lvov|Lvivu]]. &lt;ref name=&quot;Berkhoffpage142&quot;&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=nd9WzIkTJrAC&amp;q=8789+prisoners&amp;pg=PA14|title=Harvest of Despair|first=Karel Cornelis|last=Berkhoff|page=14|isbn=0674020782|year=2004|access-date=2013-12-30}}&lt;/ref&gt;NKVD je usmrtila več tisoč zapornikov v številnih začasnih zaporih. Med pogostimi načini pobijanja so bili ustrelitev zapornikov v celicah, pobijanje z [[Granata|granatami]], vrženimi v celice, ali izstradanjem v kleteh zaporov. Nekateri so bili ubiti preprosto z bajoneti. Ocenjuje se, da je bilo na ta način umorjenih več kot 4000 ljudi, medtem ko je število preživelih ocenjeno na približno 270.&lt;ref name=&quot;Gałkiewicz_2001&quot;&gt;{{cite journal|last=Gałkiewicz|first=Anna|year=2001|title=Informacja o śledztwach prowadzonych w OKŚZpNP w Łodzi w sprawach o zbrodnie popełnione przez funkcjonariuszy sowieckiego aparatu terroru|url=http://ipn.gov.pl/pl/publikacje/biuletyn-ipn/9582,nr-72001.html|journal=Biuletyn Instytut Pamięci Narodowej / IPN|language=pl|issue=7 - August 2001|at=pp. 20ff|access-date=1 August 2016}}&lt;/ref&gt; Ukrajinski upor je za kratek čas prisilil NKVD k umiku, vendar se je ta kmalu vrnila, da bi pobila preostale ujetnike v njihovih celicah.&lt;ref name=&quot;Social Catastrophe2&quot;&gt;[[Robert Gellately]]. ''Lenin, Stalin, and Hitler: The Age of Social Catastrophe.'' [[Alfred A. Knopf|Knopf]], 2007 {{ISBN|1-4000-4005-1}} p. 391&lt;/ref&gt; V nadaljevanju so študenti medicine opisali prizor v enem od zaporov: &quot;Z dvorišča so vrata vodila v velik prostor, od zgoraj navzdol napolnjen s trupli. Spodnji so bili še topli. Žrtve so bile stare od 15 do 60 let, vendar je bila večina starih od 20 do 35 let. Ležali so v različnih pozah, z odprtimi očmi in maskami groze na obrazu. Med njimi je bilo veliko žensk. Na levi steni so bili križani trije moški, komaj pokriti z oblačili ramena, z odrezanimi moškimi organi. Pod njimi na tleh v napol sedečih, nagnjenih položajih – dve nuni s temi organi v ustih. Žrtve krutosti NKVD-ja so ubijali s streljanjem v usta ali zatilje. Toda večina jih je bila z bajonetom zabodena v trebuh. Nekateri so bili goli ali na pol goli, drugi v strganih oblačilih. En moški je bil v kravati, s katero je bil zavezan okrog njegovega vratu.&quot;&lt;ref&gt;[http://www.cdvr.org.ua/content/lviv-museum-recounts-soviet-massacres &quot;Lviv museum recounts Soviet massacres&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190115065512/http://www.cdvr.org.ua/content/lviv-museum-recounts-soviet-massacres|date=2019-01-15}}, Natalia A. Feduschak. CDVR. 2010. Retrieved 6 feb 2017&lt;/ref&gt; 

* [[Sambir]] (Sambor na predvojni Poljski): 570 ubitih.

* [[Simferopol]]: 31. oktobra je NKVD ustrelila številne ljudi v mestnem zaporu.

* [[Jalta]]: 4. novembra je NKVD postrelila vse zapornike v mestnih zaporih.&lt;ref name=&quot;Kirimal2&quot;&gt;Edige Kirimal, [http://www.iccrimea.org/historical/crimeanturks.html &quot;Complete Destruction of National Groups as Groups - The Crimean Turks&quot;], from ''Genocide in the USSR: Studies in Group Destruction'' (1958), published by the Institute for the Study of the USSR in [[Munich]].&lt;/ref&gt;

[[Slika:Bundesarchiv Bild 146-1981-150-34A, Russland, Identifizierung ermordeter Volksdeutscher.jpg|sličica|269x269_pik|Svojci družin med identifikacijo etničnih Nemcev, umorjenih v zaporu GPU v Ternopilu,10. julija 1941.]]


Sovjetska statistika za 78 ukrajinskih zaporov:&lt;ref&gt;Тимофеев В. Г. Уголовно-исполнительная система России: цифры, факты и события. Учебное пособие. — Чебоксары, 1999&lt;/ref&gt;

* 45.569 evkuiranih 

* 8.789 ubitih v zaporih

* 48 ubitih beguncev

* 123 zakonito ubitih

* 55 nezakonito ubitih

* 3.536 preživelih 

=== Rusija ===

* [[Orjol|Oryol]]: Septembra 1941 je bilo v Medvedevskem gozdu blizu Orola ubitih več kot 150 političnih zapornikov (med njimi [[Christian Rakovsky]], [[Maria Spiridonova]], [[Olga Kameneva]] in [[Dmitri Pletnyov]]).

* [[Kujbišev, Rusija|Kujbišev]]: 28. oktobra 1941 je bilo v vasi [[Barbysh]] v Kujbiševu brez sojenja ustreljenih 20 visokih častnikov bivše Rdeče armade in partijskih funkcionarjev.

== Glej tudi ==

* [[Množični poboji v komunizmu]]

* [[Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi]]

* [[Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:NKVD]]
[[Kategorija:Politična represija v Sovjetski zvezi]]
[[Kategorija:Množični poboji v komunizmu]]
[[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]]</text>
      <sha1>nvu9a9b6q36l24unkn5t4qnkvdejl3n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Frans Jeppsson Wall</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521172</id>
    <revision>
      <id>5748329</id>
      <parentid>5731243</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:27:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5635" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
|Name=Frans
|image=ESC2016 - Sweden Meet &amp; Greet 06.jpg
|image_size=
|alt=|caption=Jeppsson Wall leta 2016
|birth_name=Frans Jeppsson Wall
|birth_date=&lt;!-- wd --&gt;
|birth_place=&lt;!-- wd --&gt;
|Genre={{hlist|[[Pop]]|[[folktronika]]}}
|occupation=&lt;!-- wd --&gt;
|Instrument=
|Years_active=2006-danes
|Label=
|Associated_acts={{hlist|[[Elias (band)|Elias]]}}
|website=
}}
'''Frans Jeppsson Wall''', bolj znan kot '''Frans''', [[Švedi|švedski]] [[pevec]] in [[besedilopisec]], *[[19. december]] [[1998]].

== Zgodnje življenje ==
Frans se je rodil v [[Ystad|Ystadu]] na [[Švedska|Švedskem]]. Njegov očetu Mark je rojen v Nigeriji mami Nigerijki in očetu Britancu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Född i Nigeria, bott i England, bosatt i Sverige|url=http://www.ystadsallehanda.se/sport/fodd-i-nigeria-bott-i-england-bosatt-i-sverige|accessdate=16 March 2016|website=Ystads Allehanda|language=sv}}&lt;/ref&gt; Pri osmih letih se je očetova družina preselila v [[London]]. Fransova mama je Švedinja. Odraščal je dvojezično, angleško in švedsko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mårtensson|first=Ulf|date=26 February 2016|title=Frukost med Mello-Frans|url=http://www.ystadsallehanda.se/kultur-noje/frukost-med-mello-frans/|accessdate=12 March 2016|website=Ystads Allehanda|language=sv}}&lt;/ref&gt; Pri 15 letih je v Londonu na šoli Norwood eno leto študiral glasbo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vad hände med Frans som sjöng Zlatanlåten?|url=http://sverigesradio.se/sida/artikel.aspx?programid=86&amp;artikel=5898017|accessdate=13 March 2016|publisher=[[Sveriges Radio]]|language=sv}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Frans Jeppsson Wall: 'Jag var rädd att det här skulle hända'|url=http://www.aftonbladet.se/nojesbladet/melodifestivalen/article22401400.ab|accessdate=13 March 2016|website=[[Aftonbladet]]|language=sv}}&lt;/ref&gt; Frans ima sestro dvojčici po imenu Filippa  in mlajšega brata po imenu Casper.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mårtensson|first=Ulf|date=12 March 2016|title=Frans: Jag är i chocktillstånd|url=http://www.ystadsallehanda.se/kultur-noje/frans-jag-ar-i-chocktillstand/|accessdate=13 March 2016|website=Ystads Allehanda|language=sv}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
Frans se je leta 2016 udeležil švedskega nacionalnega evrovizijskega izbora [[Melodifestivalen 2016]] s pesmijo »If I Were Sorry«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.svtplay.se/klipp/6795841/frans-if-i-were-sorry|title=Frans – If I Were Sorry|website=[[SVT Play]]|publisher=[[Sveriges Television|SVT]]|accessdate=29 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160229231545/http://www.svtplay.se/klipp/6795841/frans-if-i-were-sorry|archivedate=29 February 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;expressen.se&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.expressen.se/noje/melodifestivalen/molly-sanden-och-frans-till-final/|title=Molly Sandén och Frans vidare till final i Melodifestivalen – Melodifestivalen|website=[[Expressen]]|accessdate=29 February 2016|language=sv}}&lt;/ref&gt; Nastopil je v četrtem polfinalu, dne 27. februarja 2016, in se uvrstil v finale, v katerem je dne 12. marca 2016 s 156 točkami zmagal&lt;ref name=&quot;expressen.se&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://wiwibloggs.com/2016/03/11/melodifestivalen-audience-results/131921/|title=Melodifestivalen Audience Results: Frans Wins in Landslide|first=Angus|last=Quinn|website=[[Wiwibloggs]]|accessdate=12 March 2016}}&lt;/ref&gt; in nato zastopal Švedsko na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki je prav tako potekalo v Stockholmu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://wiwibloggs.com/2016/03/12/melodifestivalen-2016-results-frans-wins-sorry/132108/|title=Melodifestivalen 2016 results: Frans wins with &quot;If I Were Sorry&quot;|first=William Lee|last=Adams|website=Wiwibloggs|accessdate=12 March 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://esctoday.com/110660/sweden-wins-melodifestivalen-2016/|title=Eurovision Sweden: Frans wins Melodifestivalen 2016!|publisher=esctoday.com|accessdate=12 March 2016}}&lt;/ref&gt; Frans je pri 17 letih postal drugi najmlajši zmagovalec Melodifestivalena po [[Carola Häggkvist|Caroli Häggkvist]], ki je bila leta 1983 stara 16 let, ko je zmagala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.svt.se/kultur/musik/arets-vinnare-av-melodifestivalen|title=Frans överlägsen segrare i finalen|publisher=SVT|accessdate=12 March 2016|language=sv}}&lt;/ref&gt; V finalu Evrovizije se je pesem »If I Were Sorry« uvrstila na skupno peto mesto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.svd.se/ukraina-skrallde-och-favoriten-kom-forst-trea/om/eurovision-song-contest-2016|title=Ukraina skrällde och favoriten kom först trea|date=14 May 2016|website=SvD.se|accessdate=14 May 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-36295168|title=Ukraine's Jamala wins Eurovision 2016|website=BBC News|accessdate=15 May 2016}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==

=== Albumi ===

* »Da Man« &lt;small&gt;(2006)&lt;/small&gt;
* »Present« &lt;small&gt;(2020)&lt;/small&gt;

=== Pesmi ===

* »Kul med Jul« &lt;small&gt;(2006)&lt;/small&gt;
* »Fotbollsfest« &lt;small&gt;(skupaj s [[Elias (band)|Elias]]) (2008)&lt;/small&gt;
* »If I Were Sorry« &lt;small&gt;(2016)&lt;/small&gt;
* »Young Like Us« &lt;small&gt;(2016)&lt;/small&gt;
* »Liar« &lt;small&gt;(2017)&lt;/small&gt;
* »One Floor Down« &lt;small&gt;(2019)&lt;/small&gt;
* »Snakes« &lt;small&gt;(2019)&lt;/small&gt;
* »Do It Like You Mean It« &lt;small&gt;(skupaj s &lt;span style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;[[Yoel905]]&lt;/span&gt;) (2019)&lt;/small&gt;
* »Amsterdam« &lt;small&gt;(2019)&lt;/small&gt;
* »Ada« &lt;small&gt;(2019)&lt;/small&gt;
* »One a Wave« &lt;small&gt;(2020)&lt;/small&gt;
* »Monday« &lt;small&gt;(2020)&lt;/small&gt;
* »Mm mm mm« &lt;small&gt;(2020)&lt;/small&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Švedski pevci]]
[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]</text>
      <sha1>ke5lpo5sbl9e8elxy9ffrwbdbunb1qs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748330</id>
      <parentid>5748329</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:28:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5637" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
|Name=Frans
|image=ESC2016 - Sweden Meet &amp; Greet 06.jpg
|image_size=
|alt=|caption=Jeppsson Wall leta 2016
|birth_name=Frans Jeppsson Wall
|birth_date=&lt;!-- wd --&gt;
|birth_place=&lt;!-- wd --&gt;
|Genre={{hlist|[[pop]]|[[folktronika]]}}
|occupation=&lt;!-- wd --&gt;
|Instrument=
|Years_active=2006−danes
|Label=
|Associated_acts={{hlist|[[Elias (band)|Elias]]}}
|website=
}}
'''Frans Jeppsson Wall''', bolj znan kot '''Frans''', [[Švedi|švedski]] [[pevec]] in [[besedilopisec]], *[[19. december]] [[1998]].

== Zgodnje življenje ==
Frans se je rodil v [[Ystad|Ystadu]] na [[Švedska|Švedskem]]. Njegov očetu Mark je rojen v Nigeriji mami Nigerijki in očetu Britancu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Född i Nigeria, bott i England, bosatt i Sverige|url=http://www.ystadsallehanda.se/sport/fodd-i-nigeria-bott-i-england-bosatt-i-sverige|accessdate=16 March 2016|website=Ystads Allehanda|language=sv}}&lt;/ref&gt; Pri osmih letih se je očetova družina preselila v [[London]]. Fransova mama je Švedinja. Odraščal je dvojezično, angleško in švedsko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mårtensson|first=Ulf|date=26 February 2016|title=Frukost med Mello-Frans|url=http://www.ystadsallehanda.se/kultur-noje/frukost-med-mello-frans/|accessdate=12 March 2016|website=Ystads Allehanda|language=sv}}&lt;/ref&gt; Pri 15 letih je v Londonu na šoli Norwood eno leto študiral glasbo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vad hände med Frans som sjöng Zlatanlåten?|url=http://sverigesradio.se/sida/artikel.aspx?programid=86&amp;artikel=5898017|accessdate=13 March 2016|publisher=[[Sveriges Radio]]|language=sv}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Frans Jeppsson Wall: 'Jag var rädd att det här skulle hända'|url=http://www.aftonbladet.se/nojesbladet/melodifestivalen/article22401400.ab|accessdate=13 March 2016|website=[[Aftonbladet]]|language=sv}}&lt;/ref&gt; Frans ima sestro dvojčici po imenu Filippa  in mlajšega brata po imenu Casper.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mårtensson|first=Ulf|date=12 March 2016|title=Frans: Jag är i chocktillstånd|url=http://www.ystadsallehanda.se/kultur-noje/frans-jag-ar-i-chocktillstand/|accessdate=13 March 2016|website=Ystads Allehanda|language=sv}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
Frans se je leta 2016 udeležil švedskega nacionalnega evrovizijskega izbora [[Melodifestivalen 2016]] s pesmijo »If I Were Sorry«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.svtplay.se/klipp/6795841/frans-if-i-were-sorry|title=Frans – If I Were Sorry|website=[[SVT Play]]|publisher=[[Sveriges Television|SVT]]|accessdate=29 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160229231545/http://www.svtplay.se/klipp/6795841/frans-if-i-were-sorry|archivedate=29 February 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;expressen.se&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.expressen.se/noje/melodifestivalen/molly-sanden-och-frans-till-final/|title=Molly Sandén och Frans vidare till final i Melodifestivalen – Melodifestivalen|website=[[Expressen]]|accessdate=29 February 2016|language=sv}}&lt;/ref&gt; Nastopil je v četrtem polfinalu, dne 27. februarja 2016, in se uvrstil v finale, v katerem je dne 12. marca 2016 s 156 točkami zmagal&lt;ref name=&quot;expressen.se&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://wiwibloggs.com/2016/03/11/melodifestivalen-audience-results/131921/|title=Melodifestivalen Audience Results: Frans Wins in Landslide|first=Angus|last=Quinn|website=[[Wiwibloggs]]|accessdate=12 March 2016}}&lt;/ref&gt; in nato zastopal Švedsko na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki je prav tako potekalo v Stockholmu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://wiwibloggs.com/2016/03/12/melodifestivalen-2016-results-frans-wins-sorry/132108/|title=Melodifestivalen 2016 results: Frans wins with &quot;If I Were Sorry&quot;|first=William Lee|last=Adams|website=Wiwibloggs|accessdate=12 March 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://esctoday.com/110660/sweden-wins-melodifestivalen-2016/|title=Eurovision Sweden: Frans wins Melodifestivalen 2016!|publisher=esctoday.com|accessdate=12 March 2016}}&lt;/ref&gt; Frans je pri 17 letih postal drugi najmlajši zmagovalec Melodifestivalena po [[Carola Häggkvist|Caroli Häggkvist]], ki je bila leta 1983 stara 16 let, ko je zmagala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.svt.se/kultur/musik/arets-vinnare-av-melodifestivalen|title=Frans överlägsen segrare i finalen|publisher=SVT|accessdate=12 March 2016|language=sv}}&lt;/ref&gt; V finalu Evrovizije se je pesem »If I Were Sorry« uvrstila na skupno peto mesto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.svd.se/ukraina-skrallde-och-favoriten-kom-forst-trea/om/eurovision-song-contest-2016|title=Ukraina skrällde och favoriten kom först trea|date=14 May 2016|website=SvD.se|accessdate=14 May 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-36295168|title=Ukraine's Jamala wins Eurovision 2016|website=BBC News|accessdate=15 May 2016}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==

=== Albumi ===

* »Da Man« &lt;small&gt;(2006)&lt;/small&gt;
* »Present« &lt;small&gt;(2020)&lt;/small&gt;

=== Pesmi ===

* »Kul med Jul« &lt;small&gt;(2006)&lt;/small&gt;
* »Fotbollsfest« &lt;small&gt;(skupaj s [[Elias (band)|Elias]]) (2008)&lt;/small&gt;
* »If I Were Sorry« &lt;small&gt;(2016)&lt;/small&gt;
* »Young Like Us« &lt;small&gt;(2016)&lt;/small&gt;
* »Liar« &lt;small&gt;(2017)&lt;/small&gt;
* »One Floor Down« &lt;small&gt;(2019)&lt;/small&gt;
* »Snakes« &lt;small&gt;(2019)&lt;/small&gt;
* »Do It Like You Mean It« &lt;small&gt;(skupaj s &lt;span style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;[[Yoel905]]&lt;/span&gt;) (2019)&lt;/small&gt;
* »Amsterdam« &lt;small&gt;(2019)&lt;/small&gt;
* »Ada« &lt;small&gt;(2019)&lt;/small&gt;
* »One a Wave« &lt;small&gt;(2020)&lt;/small&gt;
* »Monday« &lt;small&gt;(2020)&lt;/small&gt;
* »Mm mm mm« &lt;small&gt;(2020)&lt;/small&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Švedski pevci]]
[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]</text>
      <sha1>ijr5zbm3qe7zut16ppdpr7sjk2jtfhg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lokalne volitve v Sloveniji 2022</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521750</id>
    <revision>
      <id>5748207</id>
      <parentid>5746784</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:26:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Preostale občine */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17981" xml:space="preserve">{| border=0 class=&quot;toccolours float-right&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;&quot;
! bgcolor=#C9C0BB colspan=2 align=&quot;center&quot; | Lokalne volitve v Sloveniji 2022
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=2 | 
|-
| '''Prvi krog:''' || align=right|20. november 2022 &amp;nbsp;
|-
| '''Drugi krog:''' || align=right|4. december 2022 &amp;nbsp;
|-
| '''Mestne občine:''' || align=right|12 &amp;nbsp;
|-
| '''Ostale občine:''' || align=right|200 &amp;nbsp;
|-
| '''Vseh občin:''' || align=right|212 &amp;nbsp;
|-
| '''Udeležba:''' || align=right|&lt;small&gt;TBD&lt;/small&gt; &amp;nbsp;
|-
| '''Odstotek:''' || align=right|&lt;small&gt;TBD&lt;/small&gt; &amp;nbsp;
|-
| bgcolor=#C9C0BB colspan=2 align=&quot;center&quot; | Prejšnje volitve
|-
| '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] &amp;nbsp;
|}

'''Lokalne volitve 2022''' bodo redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Volilo se bo v vseh 212 slovenskih občinah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-28|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 20. novembra 2022, drugi krog pa 4. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2022 časovnica {{!}} Javni sektor|url=https://www.seja.si/33/lokalne-volitve-2022-casovnica-uniqueiduchxzASYZNadUWko01ae5E0IMW4w-8nhjAfKtmfKBkk/?uri_view_type=4|website=www.seja.si|accessdate=2022-07-28}}&lt;/ref&gt;

== Bodoči župani ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
![[Mestna občina Maribor|Maribor]]
![[Mestna občina Kranj|Kranj]]
![[Mestna občina Koper|Koper]]
![[Mestna občina Celje|Celje]]
![[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
![[Mestna občina Velenje|Velenje]]
![[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
![[Mestna občina Krško|Krško]]
![[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
![[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
![[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
|-
|width=130|[[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat_of_arms_of_Maribor_(2020).svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat_of_Arm_of_Kranj.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coa_Koper.grb.svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat_of_arm_of_Celje.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:COA-Novo_mesto.gif|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat_of_arm_of_Velenje.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Krško.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Ptuj-grb.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:MS_seal.svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Slovenj_Gradec_grb.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|-
|293.822
|112.682
|57.065
|52.630
|49.540
|37.587
|33.656
|31.884
|26.224
|23.530
|18.758
|16.591
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|}

=== Navadne občine s preko 20,000 prebivalcev ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:64%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Občina Domžale|Domžale]]
![[Občina Kamnik|Kamnik]]
![[Občina Slovenska Bistrica|Sl. Bistrica]]
![[Občina Brežice|Brežice]]
![[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
![[Občina Jesenice|Jesenice]]
![[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
![[Občina Žalec|Žalec]]
|-
|width=130|[[Slika:Domžale.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Grb Kamnika.svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Slovenska Bistrica.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:BreziceGRB.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat of arms of Škofja Loka.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat of arms of Jesenice.gif|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat of arms of Grosuplje.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Občina Žalec grb.gif|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|-
|36.675
|29.925
|24.462
|24.051
|22.667
|21.340
|21.314
|21.210
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=140 align=left|[[Slika:Ajdovščina.png|16px]] [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
!width=140|[[Slika:Ankaran Grb - Coat of Arms.svg|16px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]]
!width=140|[[Slika:Apače.svg|16px]] [[Občina Apače|Apače]]
!width=140|[[Slika:Beltinci.png|16px]] [[Občina Beltinci|Beltinci]]
!width=140|[[Slika:Benedikt.png|16px]] [[Občina Benedikt|Benedikt]]
!width=140|[[Slika:Grb - Občina Bistrica ob Sotli brez napisa.jpg|16px]] [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arm of Bled.png|16px]] [[Občina Bled|Bled]]
!width=140|[[Slika:Bloke.png|16px]] [[Občina Bloke|Bloke]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Bohinj.png|15px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arms of Borovnica.png|16px]] [[Občina Borovnica|Borovnica]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Bovec.png|16px]] [[Občina Bovec|Bovec]]
!width=140|[[Slika:Braslovče.png|16px]] [[Občina Braslovče|Braslovče]]
!width=140|[[Slika:Brda.png|16px]] [[Občina Brda|Brda]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Brezovica.png|16px]] [[Občina Brezovica|Brezovica]]
!width=140|[[Slika:Cankova.png|16px]] [[Občina Cankova|Cankova]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|16px]] [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Cerknica.png|16px]] [[Občina Cerknica|Cerknica]]
!width=140|[[Slika:Cerkno.png|14px]] [[Občina Cerkno|Cerkno]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Cerkvenjak.png|16px]] [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Cirkulane.png|16px]] [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
!width=140|[[Slika:Črenšovci CoA.png|16px]] [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
!width=140|[[Slika:Črna na Koroškem.png|16px]] [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
!width=140|[[Slika:Črnomelj.svg|16px]] [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
!width=140|[[Slika:Destrnik.png|16px]] [[Občina Destrnik|Destrnik]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Wappen Divaca.jpg|16px]] [[Občina Divača|Divača]]
!width=140|[[Slika:DobjeGrb.png|16px]] [[Občina Dobje|Dobje]]
!width=140|[[Slika:Dobrepolje.png|16px]] [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Dobrna.png|16px]] [[Občina Dobrna|Dobrna]]
!width=140|[[Slika:Dobrova-Polhov Gradec.png|16px]] [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Pol. Gradec]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Dobrovnik.png|16px]] [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
!width=140|[[Slika:Dol pri Ljubljani.png|16px]] [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Dolenjske Toplice.png|16px]] [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Dornava.png|16px]] [[Občina Dornava|Dornava]]
!width=140|[[Slika:Dravograd.png|16px]] [[Občina Dravograd|Dravograd]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Duplek.gif|16px]] [[Občina Duplek|Duplek]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arm of Gorenja vas-Poljane.png|16px]] [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
!width=140|[[Slika:Gorišnica.png|16px]] [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arm of Gorje.png|16px]] [[Občina Gorje|Gorje]]
!width=140|[[Slika:Gornja radgona grb.png|16px]] [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
!width=140|[[Slika:Gornji Grad.svg|16px]] [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Gornji Petrovci.png|16px]] [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Občina Grad.png|16px]] [[Občina Grad|Grad]]
!width=140|[[Slika:Hajdina.png|16px]] [[Občina Hajdina|Hajdina]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Hoče-Slivnica.png|16px]] [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
!width=140|[[Slika:Hodoš grb.png|16px]] [[Občina Hodoš|Hodoš]]
!width=140|[[Slika:Horjul.png|16px]] [[Občina Horjul|Horjul]]
!width=140|[[Slika:Coat of arm of Hrastnik.png|16px]] [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arms of Hrpelje-Kozina.png|16px]] [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Idrija.png|16px]] [[Občina Idrija|Idrija]]
!width=140|[[Slika:Ig.Grb.png|16px]] [[Občina Ig|Ig]]
!width=140|[[Slika:COA-Ilirska Bistrica.gif|16px]] [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Ivančna Gorica.png|16px]] [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
!width=140|[[Slika:Coat of arm Izola.png|16px]] [[Občina Izola|Izola]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Jezersko.png|16px]] [[Občina Jezersko|Jezersko]]
!width=140|[[Slika:Juršinci.png|16px]] [[Občina Juršinci|Juršinci]]
!width=140|[[Slika:Kanal ob Soči.png|16px]] [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Kidričevo.png|16px]] [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
!width=140|[[Slika:Kobarid.png|16px]] [[Občina Kobarid|Kobarid]]
!width=140|[[Slika:Kobilje.png|16px]] [[Občina Kobilje|Kobilje]]
!width=140|[[Slika:COA-Kočevje.gif|16px]] [[Občina Kočevje|Kočevje]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arms of Komen.gif|16px]] [[Občina Komen|Komen]]
!width=140|[[Slika:Komenda.png|16px]] [[Občina Komenda|Komenda]]
!width=140|[[Slika:Coat of arm of Kostanjevica na Krki.png|16px]] [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
!width=140|[[Slika:Kostel.png|16px]] [[Občina Kostel|Kostel]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Kozje.png|16px]] [[Občina Kozje|Kozje]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Kranjska Gora.png|16px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
!width=140|[[Slika:Občina Križevci grb.png|16px]] [[Občina Križevci|Križevci]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Kungota.png|16px]] [[Občina Kungota|Kungota]]
!width=140|[[Slika:Kuzma.png|16px]] [[Občina Kuzma|Kuzma]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Laško.png|16px]] [[Občina Laško|Laško]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Lenart.png|16px]] [[Občina Lenart|Lenart]]
!width=140|[[Slika:Lendava.grb.png|16px]] [[Občina Lendava|Lendava]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Litija.png|16px]] [[Občina Litija|Litija]]
!width=140|[[Slika:Ljubno.png|16px]] [[Občina Ljubno|Ljubno]]
!width=140|[[Slika:Ljutomer grb.png|16px]] [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
!width=140|[[Slika:Logatec.grb.png|16px]] [[Občina Logatec|Logatec]]
!width=140|[[Slika:Log-Dragomer.wappen.png|16px]] [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
!width=140|[[Slika:COA-Loška Dolina.gif|16px]] [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
!width=140|[[Slika:COA-Loški Potok.gif|16px]] [[Občina Loški Potok|Loški Potok]]
!width=140|[[Slika:COA-Lovrenc na Pohorju.gif|16px]] [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Luce grb.png|16px]] [[Občina Luče|Luče]]
!width=140|[[Slika:Lukovica.grb.png|16px]] [[Občina Lukovica|Lukovica]]
!width=140|[[Slika:COA-Majšperk.gif|16px]] [[Občina Majšperk|Majšperk]]
!width=140|[[Slika:Grb Občine Makole.jpg|16px]] [[Občina Makole|Makole]]
!width=140|[[Slika:COA-Markovci.gif|16px]] [[Občina Markovci|Markovci]]
!width=140|[[Slika:Medvode.png|16px]] [[Občina Medvode|Medvode]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Mengeš.png|16px]] [[Občina Mengeš|Mengeš]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Metlika.png|16px]] [[Občina Metlika|Metlika]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Mežica.png|16px]] [[Občina Mežica|Mežica]]
!width=140|[[Slika:Miklavž na Dravskem polju.png|16px]] [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]]
!width=140|[[Slika:Miren-Kostanjevica.png|16px]] [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
!width=140|[[Slika:Mirnagrb.png|16px]] [[Občina Mirna|Mirna]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Mirna Peč.png|16px]] [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
!width=140|[[Slika:Mislinja.png|16px]] [[Občina Mislinja|Mislinja]]
!width=140|[[Slika:Grb Občine Mokronog-Trebelno.png|16px]] [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
!width=140|[[Slika:Moravče.png|16px]] [[Občina Moravče|Moravče]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
!width=140|[[Občina Mozirje|Mozirje]]
!width=140|[[Občina Muta|Muta]]
!width=140|[[Občina Naklo|Naklo]]
!width=140|[[Občina Nazarje|Nazarje]]
!width=140|[[Občina Odranci|Odranci]]
!width=140|[[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
!width=140|[[Občina Ormož|Ormož]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Osilnica|Osilnica]]
!width=140|[[Občina Pesnica|Pesnica]]
!width=140|[[Občina Piran|Piran]]
!width=140|[[Občina Pivka|Pivka]]
!width=140|[[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
!width=140|[[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
!width=140|[[Občina Podvelka|Podvelka]]
!width=140|[[Občina Poljčane|Poljčane]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Polzela|Občina Polzela]]
!width=140|[[Občina Postojna|Občina Postojna]]
!width=140|[[Občina Prebold|Občina Prebold]]
!width=140|[[Občina Preddvor|Preddvor]]
!width=140|[[Občina Prevalje|Prevalje]]
!width=140|[[Občina Puconci|Puconci]]
!width=140|[[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
!width=140|[[Občina Radeče|Radeče]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Radenci|Radenci]]
!width=140|[[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
!width=140|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
!width=140|[[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
!width=140|[[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
!width=140|[[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
!width=140|[[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
!width=140|[[Občina Ribnica|Ribnica]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
!width=140|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
!width=140|[[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
!width=140|[[Občina Rogatec|Rogatec]]
!width=140|[[Občina Ruše|Ruše]]
!width=140|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
!width=140|[[Občina Semič|Semič]]
!width=140|[[Občina Sevnica|Sevnica]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Sežana|Sežana]]
!width=140|[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
!width=140|[[Občina Sodražica|Sodražica]]
!width=140|[[Občina Solčava|Solčava]]
!width=140|[[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
!width=140|[[Občina Starše|Starše]]
!width=140|[[Občina Straža|Straža]]
!width=140|[[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]]
!width=140|[[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]]
!width=140|[[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
!width=140|[[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]]
!width=140|[[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
!width=140|[[Občina Šalovci|Šalovci]]
!width=140|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
!width=140|[[Občina Šenčur|Šenčur]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
!width=140|[[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
!width=140|[[Občina Šentjur|Šentjur]]
!width=140|[[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
!width=140|[[Občina Škocjan|Škocjan]]
!width=140|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
!width=140|[[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
!width=140|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
!width=140|[[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
!width=140|[[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
!width=140|[[Občina Štore|Štore]]
!width=140|[[Občina Tabor|Tabor]]
!width=140|[[Občina Tišina|Tišina]]
!width=140|[[Občina Tolmin|Tolmin]]
!width=140|[[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
!width=140|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
!width=140|[[Občina Trzin|Trzin]]
!width=140|[[Občina Tržič|Tržič]]
!width=140|[[Občina Turnišče|Turnišče]]
!width=140|[[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
!width=140|[[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
!width=140|[[Občina Veržej|Veržej]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Videm|Videm]]
!width=140|[[Občina Vipava|Vipava]]
!width=140|[[Občina Vitanje|Vitanje]]
!width=140|[[Občina Vodice|Vodice]]
!width=140|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
!width=140|[[Občina Vransko|Vransko]]
!width=140|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
!width=140|[[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
!width=140|[[Občina Zavrč|Zavrč]]
!width=140|[[Občina Zreče|Zreče]]
!width=140|[[Občina Železniki|Železniki]]
!width=140|[[Občina Žetale|Žetale]]
!width=140|[[Občina Žiri|Žiri]]
!width=140|[[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
!width=140|[[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|}

== Volilne aktivnosti ==
[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Rok, s katerim začno teči volilna opravila, je določila za 22. avgust 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič: Prvi krog predsedniških volitev bo 23. oktobra|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/izjava-predsednice-dz-urske-klakocar-zupancic-po-razpisu-volitev/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-28|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič bo predsedniške in lokalne volitve razpisala v sredo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/urska-klakocar-zupancic-bo-jutri-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve/|website=N1|date=2022-07-19|accessdate=2022-07-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
&lt;references /&gt;

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2022 v politiki]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]</text>
      <sha1>tko7ik7e0i07kqyez4ywre1ytxuakan</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748208</id>
      <parentid>5748207</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:33:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Preostale občine */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18241" xml:space="preserve">{| border=0 class=&quot;toccolours float-right&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;&quot;
! bgcolor=#C9C0BB colspan=2 align=&quot;center&quot; | Lokalne volitve v Sloveniji 2022
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=2 | 
|-
| '''Prvi krog:''' || align=right|20. november 2022 &amp;nbsp;
|-
| '''Drugi krog:''' || align=right|4. december 2022 &amp;nbsp;
|-
| '''Mestne občine:''' || align=right|12 &amp;nbsp;
|-
| '''Ostale občine:''' || align=right|200 &amp;nbsp;
|-
| '''Vseh občin:''' || align=right|212 &amp;nbsp;
|-
| '''Udeležba:''' || align=right|&lt;small&gt;TBD&lt;/small&gt; &amp;nbsp;
|-
| '''Odstotek:''' || align=right|&lt;small&gt;TBD&lt;/small&gt; &amp;nbsp;
|-
| bgcolor=#C9C0BB colspan=2 align=&quot;center&quot; | Prejšnje volitve
|-
| '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] &amp;nbsp;
|}

'''Lokalne volitve 2022''' bodo redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Volilo se bo v vseh 212 slovenskih občinah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-28|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 20. novembra 2022, drugi krog pa 4. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2022 časovnica {{!}} Javni sektor|url=https://www.seja.si/33/lokalne-volitve-2022-casovnica-uniqueiduchxzASYZNadUWko01ae5E0IMW4w-8nhjAfKtmfKBkk/?uri_view_type=4|website=www.seja.si|accessdate=2022-07-28}}&lt;/ref&gt;

== Bodoči župani ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
![[Mestna občina Maribor|Maribor]]
![[Mestna občina Kranj|Kranj]]
![[Mestna občina Koper|Koper]]
![[Mestna občina Celje|Celje]]
![[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
![[Mestna občina Velenje|Velenje]]
![[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
![[Mestna občina Krško|Krško]]
![[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
![[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
![[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
|-
|width=130|[[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat_of_arms_of_Maribor_(2020).svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat_of_Arm_of_Kranj.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coa_Koper.grb.svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat_of_arm_of_Celje.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:COA-Novo_mesto.gif|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat_of_arm_of_Velenje.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Krško.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Ptuj-grb.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:MS_seal.svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Slovenj_Gradec_grb.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|-
|293.822
|112.682
|57.065
|52.630
|49.540
|37.587
|33.656
|31.884
|26.224
|23.530
|18.758
|16.591
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|}

=== Navadne občine s preko 20,000 prebivalcev ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:64%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Občina Domžale|Domžale]]
![[Občina Kamnik|Kamnik]]
![[Občina Slovenska Bistrica|Sl. Bistrica]]
![[Občina Brežice|Brežice]]
![[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
![[Občina Jesenice|Jesenice]]
![[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
![[Občina Žalec|Žalec]]
|-
|width=130|[[Slika:Domžale.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Grb Kamnika.svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Slovenska Bistrica.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:BreziceGRB.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat of arms of Škofja Loka.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat of arms of Jesenice.gif|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat of arms of Grosuplje.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Občina Žalec grb.gif|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|-
|36.675
|29.925
|24.462
|24.051
|22.667
|21.340
|21.314
|21.210
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=140 align=left|[[Slika:Ajdovščina.png|16px]] [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
!width=140|[[Slika:Ankaran Grb - Coat of Arms.svg|16px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]]
!width=140|[[Slika:Apače.svg|16px]] [[Občina Apače|Apače]]
!width=140|[[Slika:Beltinci.png|16px]] [[Občina Beltinci|Beltinci]]
!width=140|[[Slika:Benedikt.png|16px]] [[Občina Benedikt|Benedikt]]
!width=140|[[Slika:Grb - Občina Bistrica ob Sotli brez napisa.jpg|16px]] [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arm of Bled.png|16px]] [[Občina Bled|Bled]]
!width=140|[[Slika:Bloke.png|16px]] [[Občina Bloke|Bloke]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Bohinj.png|15px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arms of Borovnica.png|16px]] [[Občina Borovnica|Borovnica]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Bovec.png|16px]] [[Občina Bovec|Bovec]]
!width=140|[[Slika:Braslovče.png|16px]] [[Občina Braslovče|Braslovče]]
!width=140|[[Slika:Brda.png|16px]] [[Občina Brda|Brda]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Brezovica.png|16px]] [[Občina Brezovica|Brezovica]]
!width=140|[[Slika:Cankova.png|16px]] [[Občina Cankova|Cankova]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|16px]] [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Cerknica.png|16px]] [[Občina Cerknica|Cerknica]]
!width=140|[[Slika:Cerkno.png|14px]] [[Občina Cerkno|Cerkno]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Cerkvenjak.png|16px]] [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Cirkulane.png|16px]] [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
!width=140|[[Slika:Črenšovci CoA.png|16px]] [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
!width=140|[[Slika:Črna na Koroškem.png|16px]] [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
!width=140|[[Slika:Črnomelj.svg|16px]] [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
!width=140|[[Slika:Destrnik.png|16px]] [[Občina Destrnik|Destrnik]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Wappen Divaca.jpg|16px]] [[Občina Divača|Divača]]
!width=140|[[Slika:DobjeGrb.png|16px]] [[Občina Dobje|Dobje]]
!width=140|[[Slika:Dobrepolje.png|16px]] [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Dobrna.png|16px]] [[Občina Dobrna|Dobrna]]
!width=140|[[Slika:Dobrova-Polhov Gradec.png|16px]] [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Pol. Gradec]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Dobrovnik.png|16px]] [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
!width=140|[[Slika:Dol pri Ljubljani.png|16px]] [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Dolenjske Toplice.png|16px]] [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Dornava.png|16px]] [[Občina Dornava|Dornava]]
!width=140|[[Slika:Dravograd.png|16px]] [[Občina Dravograd|Dravograd]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Duplek.gif|16px]] [[Občina Duplek|Duplek]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arm of Gorenja vas-Poljane.png|16px]] [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
!width=140|[[Slika:Gorišnica.png|16px]] [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arm of Gorje.png|16px]] [[Občina Gorje|Gorje]]
!width=140|[[Slika:Gornja radgona grb.png|16px]] [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
!width=140|[[Slika:Gornji Grad.svg|16px]] [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Gornji Petrovci.png|16px]] [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Občina Grad.png|16px]] [[Občina Grad|Grad]]
!width=140|[[Slika:Hajdina.png|16px]] [[Občina Hajdina|Hajdina]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Hoče-Slivnica.png|16px]] [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
!width=140|[[Slika:Hodoš grb.png|16px]] [[Občina Hodoš|Hodoš]]
!width=140|[[Slika:Horjul.png|16px]] [[Občina Horjul|Horjul]]
!width=140|[[Slika:Coat of arm of Hrastnik.png|16px]] [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arms of Hrpelje-Kozina.png|16px]] [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Idrija.png|16px]] [[Občina Idrija|Idrija]]
!width=140|[[Slika:Ig.Grb.png|16px]] [[Občina Ig|Ig]]
!width=140|[[Slika:COA-Ilirska Bistrica.gif|16px]] [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Ivančna Gorica.png|16px]] [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
!width=140|[[Slika:Coat of arm Izola.png|16px]] [[Občina Izola|Izola]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Jezersko.png|16px]] [[Občina Jezersko|Jezersko]]
!width=140|[[Slika:Juršinci.png|16px]] [[Občina Juršinci|Juršinci]]
!width=140|[[Slika:Kanal ob Soči.png|16px]] [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Kidričevo.png|16px]] [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
!width=140|[[Slika:Kobarid.png|16px]] [[Občina Kobarid|Kobarid]]
!width=140|[[Slika:Kobilje.png|16px]] [[Občina Kobilje|Kobilje]]
!width=140|[[Slika:COA-Kočevje.gif|16px]] [[Občina Kočevje|Kočevje]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arms of Komen.gif|16px]] [[Občina Komen|Komen]]
!width=140|[[Slika:Komenda.png|16px]] [[Občina Komenda|Komenda]]
!width=140|[[Slika:Coat of arm of Kostanjevica na Krki.png|16px]] [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
!width=140|[[Slika:Kostel.png|16px]] [[Občina Kostel|Kostel]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Kozje.png|16px]] [[Občina Kozje|Kozje]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Kranjska Gora.png|16px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
!width=140|[[Slika:Občina Križevci grb.png|16px]] [[Občina Križevci|Križevci]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Kungota.png|16px]] [[Občina Kungota|Kungota]]
!width=140|[[Slika:Kuzma.png|16px]] [[Občina Kuzma|Kuzma]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Laško.png|16px]] [[Občina Laško|Laško]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Lenart.png|16px]] [[Občina Lenart|Lenart]]
!width=140|[[Slika:Lendava.grb.png|16px]] [[Občina Lendava|Lendava]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Litija.png|16px]] [[Občina Litija|Litija]]
!width=140|[[Slika:Ljubno.png|16px]] [[Občina Ljubno|Ljubno]]
!width=140|[[Slika:Ljutomer grb.png|16px]] [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
!width=140|[[Slika:Logatec.grb.png|16px]] [[Občina Logatec|Logatec]]
!width=140|[[Slika:Log-Dragomer.wappen.png|16px]] [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
!width=140|[[Slika:COA-Loška Dolina.gif|16px]] [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
!width=140|[[Slika:COA-Loški Potok.gif|16px]] [[Občina Loški Potok|Loški Potok]]
!width=140|[[Slika:COA-Lovrenc na Pohorju.gif|16px]] [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Luce grb.png|16px]] [[Občina Luče|Luče]]
!width=140|[[Slika:Lukovica.grb.png|16px]] [[Občina Lukovica|Lukovica]]
!width=140|[[Slika:COA-Majšperk.gif|16px]] [[Občina Majšperk|Majšperk]]
!width=140|[[Slika:Grb Občine Makole.jpg|16px]] [[Občina Makole|Makole]]
!width=140|[[Slika:COA-Markovci.gif|16px]] [[Občina Markovci|Markovci]]
!width=140|[[Slika:Medvode.png|16px]] [[Občina Medvode|Medvode]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Mengeš.png|16px]] [[Občina Mengeš|Mengeš]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Metlika.png|16px]] [[Občina Metlika|Metlika]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Mežica.png|16px]] [[Občina Mežica|Mežica]]
!width=140|[[Slika:Miklavž na Dravskem polju.png|16px]] [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]]
!width=140|[[Slika:Miren-Kostanjevica.png|16px]] [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
!width=140|[[Slika:Mirnagrb.png|16px]] [[Občina Mirna|Mirna]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Mirna Peč.png|16px]] [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
!width=140|[[Slika:Mislinja.png|16px]] [[Občina Mislinja|Mislinja]]
!width=140|[[Slika:Grb Občine Mokronog-Trebelno.png|16px]] [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
!width=140|[[Slika:Moravče.png|16px]] [[Občina Moravče|Moravče]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Moravske Toplice grb.gif|16px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Mozirje.png|16px]] [[Občina Mozirje|Mozirje]]
!width=140|[[Slika:Grb.Muta.png|16px]] [[Občina Muta|Muta]]
!width=140|[[Slika:Coat of arm of Naklo.gif|16px]] [[Občina Naklo|Naklo]]
!width=140|[[Slika:Nazarje.png|16px]] [[Občina Nazarje|Nazarje]]
!width=140|[[Slika:Odranci.png|16px]] [[Občina Odranci|Odranci]]
!width=140|[[Slika:Oplotnica.png|16px]] [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
!width=140|[[Slika:Ormož.png|16px]] [[Občina Ormož|Ormož]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Osilnica|Osilnica]]
!width=140|[[Občina Pesnica|Pesnica]]
!width=140|[[Občina Piran|Piran]]
!width=140|[[Občina Pivka|Pivka]]
!width=140|[[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
!width=140|[[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
!width=140|[[Občina Podvelka|Podvelka]]
!width=140|[[Občina Poljčane|Poljčane]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Polzela|Občina Polzela]]
!width=140|[[Občina Postojna|Občina Postojna]]
!width=140|[[Občina Prebold|Občina Prebold]]
!width=140|[[Občina Preddvor|Preddvor]]
!width=140|[[Občina Prevalje|Prevalje]]
!width=140|[[Občina Puconci|Puconci]]
!width=140|[[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
!width=140|[[Občina Radeče|Radeče]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Radenci|Radenci]]
!width=140|[[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
!width=140|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
!width=140|[[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
!width=140|[[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
!width=140|[[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
!width=140|[[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
!width=140|[[Občina Ribnica|Ribnica]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
!width=140|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
!width=140|[[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
!width=140|[[Občina Rogatec|Rogatec]]
!width=140|[[Občina Ruše|Ruše]]
!width=140|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
!width=140|[[Občina Semič|Semič]]
!width=140|[[Občina Sevnica|Sevnica]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Sežana|Sežana]]
!width=140|[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
!width=140|[[Občina Sodražica|Sodražica]]
!width=140|[[Občina Solčava|Solčava]]
!width=140|[[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
!width=140|[[Občina Starše|Starše]]
!width=140|[[Občina Straža|Straža]]
!width=140|[[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]]
!width=140|[[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]]
!width=140|[[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
!width=140|[[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]]
!width=140|[[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
!width=140|[[Občina Šalovci|Šalovci]]
!width=140|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
!width=140|[[Občina Šenčur|Šenčur]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
!width=140|[[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
!width=140|[[Občina Šentjur|Šentjur]]
!width=140|[[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
!width=140|[[Občina Škocjan|Škocjan]]
!width=140|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
!width=140|[[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
!width=140|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
!width=140|[[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
!width=140|[[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
!width=140|[[Občina Štore|Štore]]
!width=140|[[Občina Tabor|Tabor]]
!width=140|[[Občina Tišina|Tišina]]
!width=140|[[Občina Tolmin|Tolmin]]
!width=140|[[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
!width=140|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
!width=140|[[Občina Trzin|Trzin]]
!width=140|[[Občina Tržič|Tržič]]
!width=140|[[Občina Turnišče|Turnišče]]
!width=140|[[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
!width=140|[[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
!width=140|[[Občina Veržej|Veržej]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Videm|Videm]]
!width=140|[[Občina Vipava|Vipava]]
!width=140|[[Občina Vitanje|Vitanje]]
!width=140|[[Občina Vodice|Vodice]]
!width=140|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
!width=140|[[Občina Vransko|Vransko]]
!width=140|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
!width=140|[[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
!width=140|[[Občina Zavrč|Zavrč]]
!width=140|[[Občina Zreče|Zreče]]
!width=140|[[Občina Železniki|Železniki]]
!width=140|[[Občina Žetale|Žetale]]
!width=140|[[Občina Žiri|Žiri]]
!width=140|[[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
!width=140|[[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|}

== Volilne aktivnosti ==
[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Rok, s katerim začno teči volilna opravila, je določila za 22. avgust 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič: Prvi krog predsedniških volitev bo 23. oktobra|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/izjava-predsednice-dz-urske-klakocar-zupancic-po-razpisu-volitev/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-28|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič bo predsedniške in lokalne volitve razpisala v sredo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/urska-klakocar-zupancic-bo-jutri-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve/|website=N1|date=2022-07-19|accessdate=2022-07-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
&lt;references /&gt;

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2022 v politiki]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]</text>
      <sha1>8nobihwlcq7g37l6hco9i67wo2qdu9y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748215</id>
      <parentid>5748208</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:44:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Preostale občine */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18790" xml:space="preserve">{| border=0 class=&quot;toccolours float-right&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;&quot;
! bgcolor=#C9C0BB colspan=2 align=&quot;center&quot; | Lokalne volitve v Sloveniji 2022
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=2 | 
|-
| '''Prvi krog:''' || align=right|20. november 2022 &amp;nbsp;
|-
| '''Drugi krog:''' || align=right|4. december 2022 &amp;nbsp;
|-
| '''Mestne občine:''' || align=right|12 &amp;nbsp;
|-
| '''Ostale občine:''' || align=right|200 &amp;nbsp;
|-
| '''Vseh občin:''' || align=right|212 &amp;nbsp;
|-
| '''Udeležba:''' || align=right|&lt;small&gt;TBD&lt;/small&gt; &amp;nbsp;
|-
| '''Odstotek:''' || align=right|&lt;small&gt;TBD&lt;/small&gt; &amp;nbsp;
|-
| bgcolor=#C9C0BB colspan=2 align=&quot;center&quot; | Prejšnje volitve
|-
| '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] &amp;nbsp;
|}

'''Lokalne volitve 2022''' bodo redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Volilo se bo v vseh 212 slovenskih občinah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-28|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 20. novembra 2022, drugi krog pa 4. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2022 časovnica {{!}} Javni sektor|url=https://www.seja.si/33/lokalne-volitve-2022-casovnica-uniqueiduchxzASYZNadUWko01ae5E0IMW4w-8nhjAfKtmfKBkk/?uri_view_type=4|website=www.seja.si|accessdate=2022-07-28}}&lt;/ref&gt;

== Bodoči župani ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
![[Mestna občina Maribor|Maribor]]
![[Mestna občina Kranj|Kranj]]
![[Mestna občina Koper|Koper]]
![[Mestna občina Celje|Celje]]
![[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
![[Mestna občina Velenje|Velenje]]
![[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
![[Mestna občina Krško|Krško]]
![[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
![[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
![[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
|-
|width=130|[[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat_of_arms_of_Maribor_(2020).svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat_of_Arm_of_Kranj.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coa_Koper.grb.svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat_of_arm_of_Celje.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:COA-Novo_mesto.gif|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat_of_arm_of_Velenje.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Krško.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Ptuj-grb.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:MS_seal.svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Slovenj_Gradec_grb.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|-
|293.822
|112.682
|57.065
|52.630
|49.540
|37.587
|33.656
|31.884
|26.224
|23.530
|18.758
|16.591
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|}

=== Navadne občine s preko 20,000 prebivalcev ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:64%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
![[Občina Domžale|Domžale]]
![[Občina Kamnik|Kamnik]]
![[Občina Slovenska Bistrica|Sl. Bistrica]]
![[Občina Brežice|Brežice]]
![[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
![[Občina Jesenice|Jesenice]]
![[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
![[Občina Žalec|Žalec]]
|-
|width=130|[[Slika:Domžale.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Grb Kamnika.svg|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Slovenska Bistrica.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:BreziceGRB.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat of arms of Škofja Loka.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat of arms of Jesenice.gif|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Coat of arms of Grosuplje.png|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|width=130|[[Slika:Občina Žalec grb.gif|sredina|brezokvirja|70x70px]]
|-
|36.675
|29.925
|24.462
|24.051
|22.667
|21.340
|21.314
|21.210
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!width=140 align=left|[[Slika:Ajdovščina.png|16px]] [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
!width=140|[[Slika:Ankaran Grb - Coat of Arms.svg|16px]] [[Občina Ankaran|Ankaran]]
!width=140|[[Slika:Apače.svg|16px]] [[Občina Apače|Apače]]
!width=140|[[Slika:Beltinci.png|16px]] [[Občina Beltinci|Beltinci]]
!width=140|[[Slika:Benedikt.png|16px]] [[Občina Benedikt|Benedikt]]
!width=140|[[Slika:Grb - Občina Bistrica ob Sotli brez napisa.jpg|16px]] [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arm of Bled.png|16px]] [[Občina Bled|Bled]]
!width=140|[[Slika:Bloke.png|16px]] [[Občina Bloke|Bloke]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Bohinj.png|15px]] [[Občina Bohinj|Bohinj]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arms of Borovnica.png|16px]] [[Občina Borovnica|Borovnica]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Bovec.png|16px]] [[Občina Bovec|Bovec]]
!width=140|[[Slika:Braslovče.png|16px]] [[Občina Braslovče|Braslovče]]
!width=140|[[Slika:Brda.png|16px]] [[Občina Brda|Brda]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Brezovica.png|16px]] [[Občina Brezovica|Brezovica]]
!width=140|[[Slika:Cankova.png|16px]] [[Občina Cankova|Cankova]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|16px]] [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Cerknica.png|16px]] [[Občina Cerknica|Cerknica]]
!width=140|[[Slika:Cerkno.png|14px]] [[Občina Cerkno|Cerkno]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Cerkvenjak.png|16px]] [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Cirkulane.png|16px]] [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
!width=140|[[Slika:Črenšovci CoA.png|16px]] [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
!width=140|[[Slika:Črna na Koroškem.png|16px]] [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
!width=140|[[Slika:Črnomelj.svg|16px]] [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
!width=140|[[Slika:Destrnik.png|16px]] [[Občina Destrnik|Destrnik]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Wappen Divaca.jpg|16px]] [[Občina Divača|Divača]]
!width=140|[[Slika:DobjeGrb.png|16px]] [[Občina Dobje|Dobje]]
!width=140|[[Slika:Dobrepolje.png|16px]] [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Dobrna.png|16px]] [[Občina Dobrna|Dobrna]]
!width=140|[[Slika:Dobrova-Polhov Gradec.png|16px]] [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Pol. Gradec]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Dobrovnik.png|16px]] [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
!width=140|[[Slika:Dol pri Ljubljani.png|16px]] [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Dolenjske Toplice.png|16px]] [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Dornava.png|16px]] [[Občina Dornava|Dornava]]
!width=140|[[Slika:Dravograd.png|16px]] [[Občina Dravograd|Dravograd]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Duplek.gif|16px]] [[Občina Duplek|Duplek]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arm of Gorenja vas-Poljane.png|16px]] [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
!width=140|[[Slika:Gorišnica.png|16px]] [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arm of Gorje.png|16px]] [[Občina Gorje|Gorje]]
!width=140|[[Slika:Gornja radgona grb.png|16px]] [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
!width=140|[[Slika:Gornji Grad.svg|16px]] [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Gornji Petrovci.png|16px]] [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Občina Grad.png|16px]] [[Občina Grad|Grad]]
!width=140|[[Slika:Hajdina.png|16px]] [[Občina Hajdina|Hajdina]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Hoče-Slivnica.png|16px]] [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
!width=140|[[Slika:Hodoš grb.png|16px]] [[Občina Hodoš|Hodoš]]
!width=140|[[Slika:Horjul.png|16px]] [[Občina Horjul|Horjul]]
!width=140|[[Slika:Coat of arm of Hrastnik.png|16px]] [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arms of Hrpelje-Kozina.png|16px]] [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Idrija.png|16px]] [[Občina Idrija|Idrija]]
!width=140|[[Slika:Ig.Grb.png|16px]] [[Občina Ig|Ig]]
!width=140|[[Slika:COA-Ilirska Bistrica.gif|16px]] [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Ivančna Gorica.png|16px]] [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
!width=140|[[Slika:Coat of arm Izola.png|16px]] [[Občina Izola|Izola]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Jezersko.png|16px]] [[Občina Jezersko|Jezersko]]
!width=140|[[Slika:Juršinci.png|16px]] [[Občina Juršinci|Juršinci]]
!width=140|[[Slika:Kanal ob Soči.png|16px]] [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Kidričevo.png|16px]] [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
!width=140|[[Slika:Kobarid.png|16px]] [[Občina Kobarid|Kobarid]]
!width=140|[[Slika:Kobilje.png|16px]] [[Občina Kobilje|Kobilje]]
!width=140|[[Slika:COA-Kočevje.gif|16px]] [[Občina Kočevje|Kočevje]]
!width=140|[[Slika:Coat of Arms of Komen.gif|16px]] [[Občina Komen|Komen]]
!width=140|[[Slika:Komenda.png|16px]] [[Občina Komenda|Komenda]]
!width=140|[[Slika:Coat of arm of Kostanjevica na Krki.png|16px]] [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
!width=140|[[Slika:Kostel.png|16px]] [[Občina Kostel|Kostel]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Kozje.png|16px]] [[Občina Kozje|Kozje]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Kranjska Gora.png|16px]] [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
!width=140|[[Slika:Občina Križevci grb.png|16px]] [[Občina Križevci|Križevci]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Kungota.png|16px]] [[Občina Kungota|Kungota]]
!width=140|[[Slika:Kuzma.png|16px]] [[Občina Kuzma|Kuzma]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Laško.png|16px]] [[Občina Laško|Laško]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Lenart.png|16px]] [[Občina Lenart|Lenart]]
!width=140|[[Slika:Lendava.grb.png|16px]] [[Občina Lendava|Lendava]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Litija.png|16px]] [[Občina Litija|Litija]]
!width=140|[[Slika:Ljubno.png|16px]] [[Občina Ljubno|Ljubno]]
!width=140|[[Slika:Ljutomer grb.png|16px]] [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
!width=140|[[Slika:Logatec.grb.png|16px]] [[Občina Logatec|Logatec]]
!width=140|[[Slika:Log-Dragomer.wappen.png|16px]] [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
!width=140|[[Slika:COA-Loška Dolina.gif|16px]] [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
!width=140|[[Slika:COA-Loški Potok.gif|16px]] [[Občina Loški Potok|Loški Potok]]
!width=140|[[Slika:COA-Lovrenc na Pohorju.gif|16px]] [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Luce grb.png|16px]] [[Občina Luče|Luče]]
!width=140|[[Slika:Lukovica.grb.png|16px]] [[Občina Lukovica|Lukovica]]
!width=140|[[Slika:COA-Majšperk.gif|16px]] [[Občina Majšperk|Majšperk]]
!width=140|[[Slika:Grb Občine Makole.jpg|16px]] [[Občina Makole|Makole]]
!width=140|[[Slika:COA-Markovci.gif|16px]] [[Občina Markovci|Markovci]]
!width=140|[[Slika:Medvode.png|16px]] [[Občina Medvode|Medvode]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Mengeš.png|16px]] [[Občina Mengeš|Mengeš]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Metlika.png|16px]] [[Občina Metlika|Metlika]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Mežica.png|16px]] [[Občina Mežica|Mežica]]
!width=140|[[Slika:Miklavž na Dravskem polju.png|16px]] [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Drav. polju]]
!width=140|[[Slika:Miren-Kostanjevica.png|16px]] [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
!width=140|[[Slika:Mirnagrb.png|16px]] [[Občina Mirna|Mirna]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Mirna Peč.png|16px]] [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
!width=140|[[Slika:Mislinja.png|16px]] [[Občina Mislinja|Mislinja]]
!width=140|[[Slika:Grb Občine Mokronog-Trebelno.png|16px]] [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
!width=140|[[Slika:Moravče.png|16px]] [[Občina Moravče|Moravče]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Moravske Toplice grb.gif|16px]] [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Mozirje.png|16px]] [[Občina Mozirje|Mozirje]]
!width=140|[[Slika:Grb.Muta.png|16px]] [[Občina Muta|Muta]]
!width=140|[[Slika:Coat of arm of Naklo.gif|16px]] [[Občina Naklo|Naklo]]
!width=140|[[Slika:Nazarje.png|16px]] [[Občina Nazarje|Nazarje]]
!width=140|[[Slika:Odranci.png|16px]] [[Občina Odranci|Odranci]]
!width=140|[[Slika:Oplotnica.png|16px]] [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
!width=140|[[Slika:Ormož.png|16px]] [[Občina Ormož|Ormož]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Osilnica.png|16px]] [[Občina Osilnica|Osilnica]]
!width=140|[[Slika:Pesnica.png|16px]] [[Občina Pesnica|Pesnica]]
!width=140|[[Slika:Wappen piran.svg|16px]] [[Občina Piran|Piran]]
!width=140|[[Slika:Pivka.Grb.png|16px]] [[Občina Pivka|Pivka]]
!width=140|[[Slika:Podčetrtek.gif|16px]] [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
!width=140|[[Slika:Podlehnik.png|16px]] [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
!width=140|[[Slika:Podvelka.png|16px]] [[Občina Podvelka|Podvelka]]
!width=140|[[Slika:Poljčane.png|16px]] [[Občina Poljčane|Poljčane]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Slika:Polzela.png|16px]] [[Občina Polzela|Občina Polzela]]
!width=140|[[Slika:COA-Postojna.gif|16px]] [[Občina Postojna|Občina Postojna]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Prebold.png|16px]] [[Občina Prebold|Občina Prebold]]
!width=140|[[Slika:Coat of arm of Preddvor.png|16px]] [[Občina Preddvor|Preddvor]]
!width=140|[[Slika:COA-Prevalje.gif|16px]] [[Občina Prevalje|Prevalje]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Puconci.png|16px]] [[Občina Puconci|Puconci]]
!width=140|[[Slika:Coat of arms of Rače-Fram.png|16px]] [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
!width=140|[[Slika:Wappen Radeče.png|16px]] [[Občina Radeče|Radeče]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Radenci|Radenci]]
!width=140|[[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
!width=140|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
!width=140|[[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
!width=140|[[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
!width=140|[[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
!width=140|[[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
!width=140|[[Občina Ribnica|Ribnica]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
!width=140|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
!width=140|[[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
!width=140|[[Občina Rogatec|Rogatec]]
!width=140|[[Občina Ruše|Ruše]]
!width=140|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
!width=140|[[Občina Semič|Semič]]
!width=140|[[Občina Sevnica|Sevnica]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Sežana|Sežana]]
!width=140|[[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
!width=140|[[Občina Sodražica|Sodražica]]
!width=140|[[Občina Solčava|Solčava]]
!width=140|[[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
!width=140|[[Občina Starše|Starše]]
!width=140|[[Občina Straža|Straža]]
!width=140|[[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Sl. goricah]]
!width=140|[[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Sl. goricah]]
!width=140|[[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
!width=140|[[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Sl. goricah]]
!width=140|[[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
!width=140|[[Občina Šalovci|Šalovci]]
!width=140|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
!width=140|[[Občina Šenčur|Šenčur]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
!width=140|[[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
!width=140|[[Občina Šentjur|Šentjur]]
!width=140|[[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
!width=140|[[Občina Škocjan|Škocjan]]
!width=140|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
!width=140|[[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
!width=140|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
!width=140|[[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
!width=140|[[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
!width=140|[[Občina Štore|Štore]]
!width=140|[[Občina Tabor|Tabor]]
!width=140|[[Občina Tišina|Tišina]]
!width=140|[[Občina Tolmin|Tolmin]]
!width=140|[[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
!width=140|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
!width=140|[[Občina Trzin|Trzin]]
!width=140|[[Občina Tržič|Tržič]]
!width=140|[[Občina Turnišče|Turnišče]]
!width=140|[[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
!width=140|[[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
!width=140|[[Občina Veržej|Veržej]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Videm|Videm]]
!width=140|[[Občina Vipava|Vipava]]
!width=140|[[Občina Vitanje|Vitanje]]
!width=140|[[Občina Vodice|Vodice]]
!width=140|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
!width=140|[[Občina Vransko|Vransko]]
!width=140|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
!width=140|[[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
!width=140|[[Občina Zavrč|Zavrč]]
!width=140|[[Občina Zreče|Zreče]]
!width=140|[[Občina Železniki|Železniki]]
!width=140|[[Občina Žetale|Žetale]]
!width=140|[[Občina Žiri|Žiri]]
!width=140|[[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
!width=140|[[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|}

== Volilne aktivnosti ==
[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Rok, s katerim začno teči volilna opravila, je določila za 22. avgust 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič: Prvi krog predsedniških volitev bo 23. oktobra|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/izjava-predsednice-dz-urske-klakocar-zupancic-po-razpisu-volitev/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-28|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič bo predsedniške in lokalne volitve razpisala v sredo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/urska-klakocar-zupancic-bo-jutri-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve/|website=N1|date=2022-07-19|accessdate=2022-07-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
&lt;references /&gt;

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2022 v politiki]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]</text>
      <sha1>d1ovcuw8afn4gkclrg14vwhk6wgiwk2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stalinistična represija v Mongoliji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522262</id>
    <revision>
      <id>5748122</id>
      <parentid>5748067</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T13:20:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13745" xml:space="preserve">[[Slika:Purge victims statue.jpg|sličica|289x289_pik|Spomenik v Ulaanbaatarju, posvečen v spomin na žrtve stalinistične represije.]]{{v delu}}'''Stalinistična represija v Mongoliji''' (mongolsko: '''Их Хэлмэгдүүлéт,''' '''Ikh Khelmegdüülelt''', &quot;'''velika represija'''&quot;) se nanaša na 18-mesečno obdobje povečanega političnega nasilja in preganjanja v [[Mongolija|Mongolski ljudski republiki]] med letoma 1937 in 1939, v času [[Stalinizem|stalinizma]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Kaplonski|first=Christopher|title=Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire|url=https://www.academia.edu/8855875|journal=Inner Asia|language=en|volume=7|pages=209|issn=1464-8172}}&lt;/ref&gt; Represija je bila razširitev [[Josif Stalin|Stalinovih]] čistk (znanih tudi kot [[velika čistka]]), ki so se izvajale po vsej [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] približno v istem času. Sovjetski uslužbenci sovjetske tajne policije [[NKVD]] so pod nominalnim vodstvom mongolskega dejanskega voditelja [[Khorloogiin Choibalsan|Khorloogiina Choibalsana]] preganjali na tisoče posameznikov in organizacij, ki so jih označevali kot grožnje mongolski revoluciji in naraščajočemu sovjetskemu vplivu v državi. Tako kot v Sovjetski zvezi so metode zatiranja vključevale mučenje, nazorna sojenja, usmrtitve in zapore v oddaljenih taboriščih za prisilno delo, pogosto v sovjetskih [[Gulag|gulagih]]. Ocene smrtnih žrtev se razlikujejo, vendar je bilo usmrčenih nekje med 20.000 in 35.000 ljudi, ki so jih sovjetski komunisti obravnavali za &quot;sovražnike revolucije&quot;, kar je predstavljalo tri do pet odstotkov celotnega prebivalstva [[Mongolija|Mongolije]] v tistem času.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Kuromiya|first1=Hiroaki|date=July 2014|title=Stalin's Great Terror and the Asian Nexus|journal=Europe-Asia Studies|volume=66|issue=5|page=787|doi=10.1080/09668136.2014.910940|s2cid=154720143}}&lt;/ref&gt; Med žrtvami so bili obtoženi zagovarjanja tibetanskega [[Budizem|budizma]], pan-mongolskega [[Nacionalizem|nacionalizma]] in pro-japonskih čustev. Največ žrtev so utrpeli budistična duhovščina, aristokrati, politični nasprotniki ter etnični Burjati in Kazahi.

== Ozadje ==

=== Predhodno obdobje: 1921—1934 ===
Po mongolski revoluciji leta 1921 so notranji spopadi znotraj vladajoče Mongolske ljudske revolucionarne stranke (MPRP) povzročili več valov nasilnih političnih čistk, ki so jih pogosto spodbujali in jim pomagali Kominterna ali sovjetski agenti in vladni svetovalci. Avgusta 1922 so [[Dogsomyn Bodoo]], prvi predsednik vlade revolucionarnega obdobja, in 14 drugih usmrtili brez sojenja, potem ko so pod mučenjem, ki so ga izvajali sovjetski agenti priznali, da so sodelovali pri strmoglavljenju vlade. Dve leti pozneje je bil Bodoojev glavni obtoževalec, [[Soliin Danzan]], usmrčen med tretjim partijskim kongresom zaradi zastopanja &quot;buržoaznih interesov&quot;. Leta 1928 je bilo več vidnih članov MPRP, vključno z [[Ajvaagiin Danzan|Ajvaagiinom Danzanom]], [[Jamsrangiin Tseveen|Jamsrangiinom Tseveenom]], [[Tseren-Ochiryn Dambadorj|Tserenom-Ochirynom Dambadorjem]] in [[Navaandorjiin Jadambaa|Navaandorjiinom Jadambaom]], zaprtih ali izgnanih v obsežni čistki osumljenih desničarjev, ko je država izvedla svoje &quot;levičarsko obdobje&quot; hitrejše kolektivizacije in razlastitve zemljišča, in preganjanje [[Budizem|budistične]] cerkve. Potem ko so ti drastični ukrepi povzročili ljudske vstaje po vsej državi leta 1932, je bilo več najbolj trdovratnih levičarjev MPRP, vključno z [[Zolbingiin Shijee|Zolbingiinom Shijeejem]], [[Ölziin Badrakh|Ölziinom Badrakhom]] in premierom [[Tsengeltiin Jigjidjav|Tsengeltiinom Jigjidjavom]], obtoženih, uradno izključenih iz partije in pozneje usmrčenih med veliko stalinistično represijo.

V letih 1933–34, kar velja za generalne priprave za čistke v letih 1937–1939, so bili generalni sekretar MPRP [[Jambyn Lkhümbe]] in drugi člani MPRP, lažno obtoženi zarote z japonskimi vohuni. Več kot 1500 ljudi je bilo zaprtih in 56 je bilo usmrčenih. Situacijo v državi je deloma spodbudila japonska invazija na sosednjo [[Mandžurija|Mandžurijo]] leta 1931. Za obrambo pred morebitno japonsko vojaško ekspanzijo na sovjetski [[Daljni vzhod]] je sovjetski predsednik Stalin poskušal politično stabilizirati Mongolijo z odpravo opozicije vladi, ki jo je podpirala [[Sovjetska zveza]], in zagotovitvijo sporazuma, ki je dovoljeval nastanitev enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]] v državi.

== Represija ==
V naslednjih treh letih so sovjetski mentorji na ministrstvu za notranje zadeve pripravljali priprave pri načrtovanju in izvajanju bližajočih se čistk, ki jih je izvedel sovjetski diktator [[Josif Stalin]]. Pod vodstvom svojega sovjetskega kolega [[Matvey Petrovič Chopyak|Matveya Petroviča Chopyaka]] je Čojbalsan maja 1936 dal spremeniti pravila odbora za notranje zadeve, da bi olajšali pridržanje visokih politikov brez predhodnega posvetovanja s političnimi nadrejenimi. Kmalu zatem je bilo aretiranih 23 visoko pozicioniranih menihov zaradi sodelovanja v &quot;kontrarevolucionarnem centru&quot;. Po enoletnem sojenju so jih javno usmrtili v začetku oktobra 1937. Ko je mongolski generalni tožilec protestiral proti njihovemu pregonu, so tudi njega aretirali in nato ustrelili.

Avgusta 1937 je 36-letni maršal [[Gelegdorjiin Demid]] umrl v sumljivih okoliščinah, zaradi česar je Čojbasan napredoval dvojno vlogo edinega vrhovnega poveljnika mongolske vojske in ministra za obrambo. Naslednji dan je Čojbasan kot notranji minister izdal ukaz 366, ki je izjavil, da so mnogi v Mongoliji &quot;padli pod vpliv japonskih vohunov in provokatorjev.&quot; Istega meseca je Stalin, vznemirjen zaradi napredovanja japonske vojske v Mandžuriji, ukazal namestitev 30.000 vojakov Rdeče armade v Mongoliji in poslal veliko sovjetsko delegacijo v [[Ulan Bator]] pod vodstvom namestnika sovjetskega komisarja NKVD [[Mihail Frinovski|Mihaila Frinovskega]]. Frinovsky, obtožen sprožitve nasilnih čistk, ki jih je tako učinkovito izvajal v Sovjetski zvezi pod vodstvom šefa NKVD [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Nikolaja Ježova]], je Čojbasan izročil seznam 115 protirevolucionarjev in japonskih kolaborantov, pri čemer je priporočil, naj jih usmrtijo. Frinovsky je s pomočjo sovjetskih svetovalcev, ki so že bili vključeni v notranje ministrstvo, pripravil usmrtitveni seznam; priprava seznamov za aretacije in sestavljanje Komisije za izredne čistke, trojice v slogu NKVD (ki jo je vodil Čojbasan, z ministrom za pravosodje Tserendorjem in nekdanjim sekretarjem MPRP [[Dorjjavy Luvsansharav|Dorjjavynom Luvsansharavom]]), ki je vodila primere aretacij, preiskave in nazorna sojenja, ki so vključevala »lame, vohunjenje in protirevolucijo. Aretacija 65 visokih vladnih uradnikov v noči na 10. september 1937 je nakazala resen začetek čistk. Vsi so bili obtoženi vohunjenja za Japonsko kot del zarote Genden-Demid in večina je izmišljene obtožbe priznala pod intenzivnim mučenjem. Prvo nazorno sojenje je bilo izvedeno v Ulan Batorju od 18. do 20. oktobra 1937. Od 14 obtoženih jih je bilo 13, vključno z nekdanjim predsednikom vlade (1921) in glavnim upravnikom samostana [[Manzushir Sambadondogii Tserendor|Manzushir Sambadondogiinom Tserendorjem]], obsojenih na smrt. 

Sledil je val nasilja, ki je trajal skoraj 18 mesecev. Čojbasanova služba je odobrila in izvedla usmrtitev več kot 18.000 protirevolucionarjev. Menihi, ki niso bili usmrčeni, so bili vpoklicani v mongolske oborožene sile ali kako drugače prisilno najeti, medtem ko je bilo v državi porušenih in uničenih 746 samostanov. Na tisoče disidentskih intelektualcev, političnih in vladnih uradnikov, označenih za &quot;sovražnike revolucije&quot;, ter etničnih Burjatov in Kazahstancev je bilo prav tako aretiranih in ubitih. Usmrtili so približno 25 oseb z najvišjih položajev v partiji in vladi, 187 iz vojaškega vodstva, 36 od 51 članov Centralnega komiteja. Čojbalsan je po ruskem vzoru odprl koncentracijska taborišča [[Gulag]] na podeželju, da bi zaprl disidente, medtem ko so druge pripeljali v Gulage v Sovjetski zvezi. Ker je NKVD učinkovito upravljala čistke z uprizarjanjem nakaznih sodnih procesov in izvajanjem usmrtitev, je bil Čojbasan, pogosto pijan, včasih prisoten med mučenjem in zasliševanjem osumljenih protirevolucionarjev, vključno s starimi prijatelji in tovariši. Čojbasan je izdal ukaze NKVD o usmrtitvah, včasih osebno vodene usmrtitve. Dodal je tudi imena političnih sovražnikov na sezname za aretacije NKVD zgolj zato, da bi poravnal stare račune. Kljub temu, tudi ko je poskušal prizanesti žrtvam s priporočili prizanesljivosti v določenih primerih, so častniki NKVD pogosto preglasili njegovo odločitev. 

=== Konec velike represije ===
Čojbalsan, ki je bil pod stresom, je šest mesecev (avgust 1938 – januar 1939) okreval in se posvetoval s Klimentom Vorošilovom, Nikolajem Ježovom in Stalinom v Moskvi in ​​Sočiju, medtem ko so agenti NKVD in uradniki notranjega ministrstva izvajali operacije čistk iz Ulan Batorja. Ko se je vrnil v Mongolijo, je Čojbalsan sledil sovjetskim navodilom in dal usmrtiti zelo priljubljenega premierja Amarja.  Čojbalsan je trdil, da je &quot;pomagal protivladnim zarotnikom, nasprotoval njihovi aretaciji in zanemarjal obrambo meja. Izdal je svojo državo in bil izdajalec revolucije.&quot; Po usklajeni propagandni kampanji je bil Amar aretiran 7. marca 1939 in poslan v Sovjetsko zvezo, kjer mu je kasneje sodili in ga usmrtili. 
Po usmrtitvi je Čojbalsan postal nesporni vodja Mongolije, hkrati pa je bil predsednik vlade, minister za notranje zadeve, minister za vojno in vrhovni poveljnik mongolskih oboroženih sil. Zavarovan na svojem položaju je Čojbalsan končal teror aprila 1939 z izjavo, da so ekscesne čistke izvajali preveč vneti partijski funkcionarji, medtem ko je bil odsoten v Sovjetski zvezi, a da je nadzoroval aretacije pravih &quot;izdajalcev&quot;. Uradna krivda za čistke je padla na namestnika ministra za notranje zadeve Nasantogtoha in njegovega nekdanjega sovjetskega vodjo Kičikova. Kasneje so aretirali in usmrtili tudi druge privržence čistke, vključno z Luvsansharavom, Bayasgalanom, Dashtsevegom in Luvsandorjem. Dansranbilegiin Dogsom in Darizavyn Losol, zadnja dva živa člana (poleg Čojbalsana samega) od prvotnih sedmih ustanovnih članov MPRP, sta bila tudi aretirana. Dogsom je bil usmrčen leta 1941. Losol je umrl v sovjetskem zaporu, preden je njegov primer prišel na sojenje.   

== Zapuščina ==
Do konca čistk v začetku leta 1939 je bil celoten sloj mongolske družbe dejansko iztrebljen, medtem ko je velik del mongolske kulturne dediščine ostal v ruševinah. Približno 18.000 državljanov je bilo obsojenih na smrt, na tisoče drugih pa je bilo prisilno aretiranih in vpoklicanih v mongolsko vojsko.  Uničenih in porušenih je bilo več kot 700 budističnih samostanov. Revolucionarni razred stare garde, ki je veljal za močno nacionalističnega, je bil odstranjen; usmrčenih je bilo petindvajset oseb z najvišjih položajev v partiji in vladi (vključno z nekdanjima premierjema Peljidiinom Gendenom in Anandynom Amarjem), 187 iz vojaškega vodstva in 36 od 51 članov Centralnega komiteja. Čojbalsan je postal nesporni vodja Mongolije ob podpori sovjetskih svetovalcev, vse večje prisotnosti Rdeče armade v državi in ​​mlajših aparatčikov, ki so bili tesneje povezani s Sovjetsko zvezo, kot je bodoči voditelj Yumjaagiin Tsedenbal. 
Pozneje po koncu stalinističnih represij je bil kakršen koli javni diskurz o tem odsvetovan ali obsojen. V času njegove smrti leta 1952 so Choibalsana na splošno objokovali kot junaka, domoljuba in nazadnje mučenika za mongolsko neodvisnost. Ostanki njegovega močnega kulta osebnosti, pa tudi uspešna prizadevanja njegovega naslednika Tsendenbala, da bi oviral prizadevanja za &quot;destalinizacijo&quot;, ki bi lahko razkrila čistke, so pomagali utrditi pozitivno mnenje, ki so ga številni Mongolci imeli do svojega nekdanjega voditelja. Nekateri učenjaki menijo, da je nagnjenost Mongolovcev, da se izogibajo obtoževanju Čojbalsana za čistke, dejansko poskus, da bi se oprostili tega, kar se je zgodilo. Javna jeza nad nasiljem čistk pade predvsem na Sovjetsko zvezo in NKVD, pri čemer se na Čojbalsana sočutno (če ne patetično) gleda kot na marioneto, ki nima veliko izbire, kot da sledi navodilom Moskve ali pa doleti usodo svojih predhodnikov Gendena in Amarja. 
S koncem komunistične vladavine leta 1990 pa je prišlo do ponovnega preučevanja komunistične dobe, zlasti stalinistične represije, in zdi se, da poskušajo nekateri Mongolci preteklost države razumeti v splošnejšem kontekstu. Leta 1991 so v bližini Möröna odkrili množično grobišče posmrtnih ostankov menihov, usmrčenih med represijo, in leta 2003 v Ulan Batorju. Izkopali so trupla na stotine usmrčenih civilistov, vsi so bili ubiti z enim samim strelom v lobanjo. Istočasno so si različne skupine prizadevale obnoviti številne templje in samostane, ki so bili uničeni med represijami.
== Glej tudi ==

* [[Stalinistična represija]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [http://www.chriskaplonski.com/downloads/PreludeToViolence.pdf Prelude to Violence: Show trials and state power in 1930s Mongolia] by Christopher Kaplonski
* [http://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=5152 A Forgotten Purge] by Timothy May, Department of History, [[:en:University_of_Wisconsin–Madison|University of Wisconsin–Madison]]
* [http://www.infomongolia.com/index.php?songolt=content&amp;task=content_item&amp;id=1762 The Day of Commemoration, 2011, Ulaanbaatar, Mongolia]

[[Kategorija:Stalinizem]]
[[Kategorija:Zgodovina Mongolije]]
[[Kategorija:Velika čistka]]</text>
      <sha1>2lgxmcfnsuktbkpw7jwr5k4tkz6f302</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748123</id>
      <parentid>5748122</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T13:30:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>urejanje in popravki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13892" xml:space="preserve">[[Slika:Purge victims statue.jpg|sličica|289x289_pik|Spomenik v Ulaanbaatarju, posvečen v spomin na žrtve stalinistične represije.]]{{v delu}}'''Stalinistična represija v Mongoliji''' (mongolsko: '''Их Хэлмэгдүүлéт,''' '''Ikh Khelmegdüülelt''', &quot;'''velika represija'''&quot;) se nanaša na 18-mesečno obdobje povečanega političnega nasilja in preganjanja v [[Mongolija|Mongolski ljudski republiki]] med letoma 1937 in 1939, v času [[Stalinizem|stalinizma]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Kaplonski|first=Christopher|title=Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire|url=https://www.academia.edu/8855875|journal=Inner Asia|language=en|volume=7|pages=209|issn=1464-8172}}&lt;/ref&gt; Represija je bila razširitev [[Josif Stalin|Stalinovih]] čistk (znanih tudi kot [[velika čistka]]), ki so se izvajale po vsej [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] približno v istem času. Sovjetski uslužbenci sovjetske tajne policije [[NKVD]] so pod nominalnim vodstvom mongolskega dejanskega voditelja [[Khorloogiin Choibalsan|Khorloogiina Choibalsana]] preganjali na tisoče posameznikov in organizacij, ki so jih označevali kot grožnje mongolski revoluciji in naraščajočemu sovjetskemu vplivu v državi. Tako kot v Sovjetski zvezi so metode zatiranja vključevale mučenje, nazorna sojenja, usmrtitve in zapore v oddaljenih taboriščih za prisilno delo, pogosto v sovjetskih [[Gulag|gulagih]]. Ocene smrtnih žrtev se razlikujejo, vendar je bilo usmrčenih nekje med 20.000 in 35.000 ljudi, ki so jih sovjetski komunisti obravnavali za &quot;sovražnike revolucije&quot;, kar je predstavljalo tri do pet odstotkov celotnega prebivalstva [[Mongolija|Mongolije]] v tistem času.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Kuromiya|first1=Hiroaki|date=July 2014|title=Stalin's Great Terror and the Asian Nexus|journal=Europe-Asia Studies|volume=66|issue=5|page=787|doi=10.1080/09668136.2014.910940|s2cid=154720143}}&lt;/ref&gt; Med žrtvami so bili obtoženi zagovarjanja tibetanskega [[Budizem|budizma]], pan-mongolskega [[Nacionalizem|nacionalizma]] in pro-japonskih čustev. Največ žrtev so utrpeli budistična duhovščina, aristokrati, politični nasprotniki ter etnični Burjati in Kazahi.

== Ozadje ==

=== Predhodno obdobje: 1921—1934 ===
Po mongolski revoluciji leta 1921 so notranji spopadi znotraj vladajoče Mongolske ljudske revolucionarne stranke (MPRP) povzročili več valov nasilnih političnih čistk, ki so jih pogosto spodbujali in jim pomagali Kominterna ali sovjetski agenti in vladni svetovalci. Avgusta 1922 so [[Dogsomyn Bodoo]], prvi predsednik vlade revolucionarnega obdobja, in 14 drugih usmrtili brez sojenja, potem ko so pod mučenjem, ki so ga izvajali sovjetski agenti priznali, da so sodelovali pri strmoglavljenju vlade. Dve leti pozneje je bil Bodoojev glavni obtoževalec, [[Soliin Danzan]], usmrčen med tretjim partijskim kongresom zaradi zastopanja &quot;buržoaznih interesov&quot;. Leta 1928 je bilo več vidnih članov MPRP, vključno z [[Ajvaagiin Danzan|Ajvaagiinom Danzanom]], [[Jamsrangiin Tseveen|Jamsrangiinom Tseveenom]], [[Tseren-Ochiryn Dambadorj|Tserenom-Ochirynom Dambadorjem]] in [[Navaandorjiin Jadambaa|Navaandorjiinom Jadambaom]], zaprtih ali izgnanih v obsežni čistki osumljenih desničarjev, ko je država izvedla svoje &quot;levičarsko obdobje&quot; hitrejše kolektivizacije in razlastitve zemljišča, in preganjanje [[Budizem|budistične]] cerkve. Potem ko so ti drastični ukrepi povzročili ljudske vstaje po vsej državi leta 1932, je bilo več najbolj trdovratnih levičarjev MPRP, vključno z [[Zolbingiin Shijee|Zolbingiinom Shijeejem]], [[Ölziin Badrakh|Ölziinom Badrakhom]] in premierom [[Tsengeltiin Jigjidjav|Tsengeltiinom Jigjidjavom]], obtoženih, uradno izključenih iz partije in pozneje usmrčenih med veliko stalinistično represijo.

V letih 1933–34, kar velja za generalne priprave za čistke v letih 1937–1939, so bili generalni sekretar MPRP [[Jambyn Lkhümbe]] in drugi člani MPRP, lažno obtoženi zarote z japonskimi vohuni. Več kot 1500 ljudi je bilo zaprtih in 56 je bilo usmrčenih. Situacijo v državi je deloma spodbudila japonska invazija na sosednjo [[Mandžurija|Mandžurijo]] leta 1931. Za obrambo pred morebitno japonsko vojaško ekspanzijo na sovjetski [[Daljni vzhod]] je sovjetski predsednik Stalin poskušal politično stabilizirati Mongolijo z odpravo opozicije vladi, ki jo je podpirala [[Sovjetska zveza]], in zagotovitvijo sporazuma, ki je dovoljeval nastanitev enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]] v državi.

== Represija ==
V naslednjih treh letih so sovjetski mentorji na ministrstvu za notranje zadeve pripravljali priprave pri načrtovanju in izvajanju bližajočih se čistk, ki jih je izvedel sovjetski diktator [[Josif Stalin]]. Pod vodstvom svojega sovjetskega kolega [[Matvey Petrovič Chopyak|Matveya Petroviča Chopyaka]] je Čojbalsan maja 1936 dal spremeniti pravila odbora za notranje zadeve, da bi olajšali pridržanje visokih politikov brez predhodnega posvetovanja s političnimi nadrejenimi. Kmalu zatem je bilo aretiranih 23 visoko pozicioniranih menihov zaradi sodelovanja v &quot;kontrarevolucionarnem centru&quot;. Po enoletnem sojenju so jih javno usmrtili v začetku oktobra 1937. Ko je mongolski generalni tožilec protestiral proti njihovemu pregonu, so tudi njega aretirali in nato ustrelili.

Avgusta 1937 je 36-letni maršal [[Gelegdorjiin Demid]] umrl v sumljivih okoliščinah, zaradi česar je Čojbasan napredoval dvojno vlogo edinega vrhovnega poveljnika mongolske vojske in ministra za obrambo. Naslednji dan je Čojbasan kot notranji minister izdal ukaz 366, ki je izjavil, da so mnogi v Mongoliji &quot;padli pod vpliv japonskih vohunov in provokatorjev.&quot; Istega meseca je Stalin, vznemirjen zaradi napredovanja japonske vojske v Mandžuriji, ukazal namestitev 30.000 vojakov Rdeče armade v Mongoliji in poslal veliko sovjetsko delegacijo v [[Ulan Bator]] pod vodstvom namestnika sovjetskega komisarja NKVD [[Mihail Frinovski|Mihaila Frinovskega]]. Frinovsky, obtožen sprožitve nasilnih čistk, ki jih je tako učinkovito izvajal v Sovjetski zvezi pod vodstvom šefa NKVD [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Nikolaja Ježova]], je Čojbasan izročil seznam 115 protirevolucionarjev in japonskih kolaborantov, pri čemer je priporočil, naj jih usmrtijo. Frinovsky je s pomočjo sovjetskih svetovalcev, ki so že bili vključeni v notranje ministrstvo, pripravil usmrtitveni seznam; priprava seznamov za aretacije in sestavljanje Komisije za izredne čistke, trojice v slogu NKVD (ki jo je vodil Čojbasan, z ministrom za pravosodje Tserendorjem in nekdanjim sekretarjem MPRP [[Dorjjavy Luvsansharav|Dorjjavynom Luvsansharavom]]), ki je vodila primere aretacij, preiskave in nazorna sojenja, ki so vključevala »lame, vohunjenje in protirevolucijo. Aretacija 65 visokih vladnih uradnikov v noči na 10. september 1937 je nakazala resen začetek čistk. Vsi so bili obtoženi vohunjenja za Japonsko kot del zarote Genden-Demid in večina je izmišljene obtožbe priznala pod intenzivnim mučenjem. Prvo nazorno sojenje je bilo izvedeno v Ulan Batorju od 18. do 20. oktobra 1937. Od 14 obtoženih jih je bilo 13, vključno z nekdanjim predsednikom vlade (1921) in glavnim upravnikom samostana [[Manzushir Sambadondogii Tserendor|Manzushir Sambadondogiinom Tserendorjem]], obsojenih na smrt. 

Sledil je val nasilja, ki je trajal skoraj 18 mesecev. Čojbasanova služba je odobrila in izvedla usmrtitev več kot 18.000 protirevolucionarjev. Menihi, ki niso bili usmrčeni, so bili vpoklicani v mongolske oborožene sile ali kako drugače prisilno najeti, medtem ko je bilo v državi porušenih in uničenih 746 samostanov. Na tisoče disidentskih intelektualcev, političnih in vladnih uradnikov, označenih za &quot;sovražnike revolucije&quot;, ter etničnih Burjatov in Kazahstancev je bilo prav tako aretiranih in ubitih. Usmrtili so približno 25 oseb z najvišjih položajev v partiji in vladi, 187 iz vojaškega vodstva, 36 od 51 članov Centralnega komiteja. Čojbalsan je po ruskem vzoru odprl koncentracijska taborišča [[Gulag]] na podeželju, da bi zaprl disidente, medtem ko so druge pripeljali v Gulage v Sovjetski zvezi. Ker je NKVD učinkovito upravljala čistke z uprizarjanjem nakaznih sodnih procesov in izvajanjem usmrtitev, je bil Čojbasan, pogosto pijan, včasih prisoten med mučenjem in zasliševanjem osumljenih protirevolucionarjev, vključno s starimi prijatelji in tovariši. Čojbasan je izdal ukaze NKVD o usmrtitvah, včasih osebno vodene usmrtitve. Dodal je tudi imena političnih sovražnikov na sezname za aretacije NKVD zgolj zato, da bi poravnal stare račune. Kljub temu, tudi ko je poskušal prizanesti žrtvam s priporočili prizanesljivosti v določenih primerih, so častniki NKVD pogosto preglasili njegovo odločitev. 

=== Konec velike represije ===
Čojbalsan, ki je bil pod [[Stres|stresom]], je šest mesecev (avgust 1938 – januar 1939) okreval in se posvetoval s [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Klimentom Vorošilovom]], [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Nikolajem Ježovom]] in Stalinom v [[Moskva|Moskvi]] in ​​[[Soči, Rusija|Sočiju]], medtem ko so agenti NKVD in uradniki notranjega ministrstva izvajali čistke v [[Ulan Bator|Ulan Batorja]]. Ko se je vrnil v Mongolijo, je Čojbalsan sledil sovjetskim navodilom in dal usmrtiti Mongolijskega premierja Amarja, ki je bil v državi tudi zelo priljubljen. Čojbalsan je trdil, da je &quot;pomagal protivladnim zarotnikom, nasprotoval njihovi aretaciji, zanemarjal obrambo meja ter izdal svojo državo in bil izdajalec revolucije.&quot; Po usklajeni propagandni kampanji je bil Amar aretiran 7. marca 1939 in poslan v Sovjetsko zvezo, kjer mu je kasneje sodili in ga usmrtili.  

Po usmrtitvi je Čojbalsan postal nesporni vodja Mongolije, hkrati pa je bil tudi predsednik vlade, minister za notranje zadeve, minister za vojno in vrhovni poveljnik mongolskih oboroženih sil. Zavarovan na svojem položaju je Čojbalsan aprila 1939 končal teror z izjavo, da so ekscesne čistke izvajali preveč vneti partijski funkcionarji, medtem ko je bil odsoten v Sovjetski zvezi, a da je nadzoroval aretacije pravih &quot;izdajalcev&quot;. Uradna krivda za čistke je padla na namestnika ministra za notranje zadeve Nasantogtoha in njegovega nekdanjega sovjetskega vodjo Kičikova. Kasneje so aretirali in usmrtili tudi druge privržence čistk, vključno z Luvsansharavom, Bayasgalanom, Dashtsevegom in Luvsandorjem. [[Dansranbilegiin Dogsom]] in [[Darizavyn Losol]], zadnja dva še živa člana (poleg Čojbalsana samega) od prvotnih sedmih ustanovnih članov MPRP, sta bila pravtako aretirana. Dogsom je bil usmrčen leta 1941. Losol je umrl v sovjetskem zaporu, preden so mu začeli soditi.  

== Zapuščina ==
Do konca čistk v začetku leta 1939 je bil celoten sloj mongolske družbe dejansko iztrebljen, medtem ko je velik del mongolske kulturne dediščine ostal v ruševinah. Približno 18.000 državljanov je bilo obsojenih na smrt, na tisoče drugih pa je bilo prisilno aretiranih in vpoklicanih v mongolsko vojsko.  Uničenih in porušenih je bilo več kot 700 budističnih samostanov. Revolucionarni razred stare garde, ki je veljal za močno nacionalističnega, je bil odstranjen; usmrčenih je bilo petindvajset oseb z najvišjih položajev v partiji in vladi (vključno z nekdanjima premierjema Peljidiinom Gendenom in Anandynom Amarjem), 187 iz vojaškega vodstva in 36 od 51 članov Centralnega komiteja. Čojbalsan je postal nesporni vodja Mongolije ob podpori sovjetskih svetovalcev, vse večje prisotnosti Rdeče armade v državi in ​​mlajših aparatčikov, ki so bili tesneje povezani s Sovjetsko zvezo, kot je bodoči voditelj Yumjaagiin Tsedenbal. 
Pozneje po koncu stalinističnih represij je bil kakršen koli javni diskurz o tem odsvetovan ali obsojen. V času njegove smrti leta 1952 so Choibalsana na splošno objokovali kot junaka, domoljuba in nazadnje mučenika za mongolsko neodvisnost. Ostanki njegovega močnega kulta osebnosti, pa tudi uspešna prizadevanja njegovega naslednika Tsendenbala, da bi oviral prizadevanja za &quot;destalinizacijo&quot;, ki bi lahko razkrila čistke, so pomagali utrditi pozitivno mnenje, ki so ga številni Mongolci imeli do svojega nekdanjega voditelja. Nekateri učenjaki menijo, da je nagnjenost Mongolovcev, da se izogibajo obtoževanju Čojbalsana za čistke, dejansko poskus, da bi se oprostili tega, kar se je zgodilo. Javna jeza nad nasiljem čistk pade predvsem na Sovjetsko zvezo in NKVD, pri čemer se na Čojbalsana sočutno (če ne patetično) gleda kot na marioneto, ki nima veliko izbire, kot da sledi navodilom Moskve ali pa doleti usodo svojih predhodnikov Gendena in Amarja. 
S koncem komunistične vladavine leta 1990 pa je prišlo do ponovnega preučevanja komunistične dobe, zlasti stalinistične represije, in zdi se, da poskušajo nekateri Mongolci preteklost države razumeti v splošnejšem kontekstu. Leta 1991 so v bližini Möröna odkrili množično grobišče posmrtnih ostankov menihov, usmrčenih med represijo, in leta 2003 v Ulan Batorju. Izkopali so trupla na stotine usmrčenih civilistov, vsi so bili ubiti z enim samim strelom v lobanjo. Istočasno so si različne skupine prizadevale obnoviti številne templje in samostane, ki so bili uničeni med represijami.
== Glej tudi ==

* [[Stalinistična represija]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [http://www.chriskaplonski.com/downloads/PreludeToViolence.pdf Prelude to Violence: Show trials and state power in 1930s Mongolia] by Christopher Kaplonski
* [http://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=5152 A Forgotten Purge] by Timothy May, Department of History, [[:en:University_of_Wisconsin–Madison|University of Wisconsin–Madison]]
* [http://www.infomongolia.com/index.php?songolt=content&amp;task=content_item&amp;id=1762 The Day of Commemoration, 2011, Ulaanbaatar, Mongolia]

[[Kategorija:Stalinizem]]
[[Kategorija:Zgodovina Mongolije]]
[[Kategorija:Velika čistka]]</text>
      <sha1>eu8hpoyelujbb392dv1gdceevcjj2cd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748125</id>
      <parentid>5748123</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T13:40:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>popravki in notranje povezave</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13984" xml:space="preserve">[[Slika:Purge victims statue.jpg|sličica|289x289_pik|Spomenik v Ulaanbaatarju, posvečen v spomin na žrtve stalinistične represije.]]{{v delu}}'''Stalinistična represija v Mongoliji''' (mongolsko: '''Их Хэлмэгдүүлéт,''' '''Ikh Khelmegdüülelt''', &quot;'''velika represija'''&quot;) se nanaša na 18-mesečno obdobje povečanega političnega nasilja in preganjanja v [[Mongolija|Mongolski ljudski republiki]] med letoma 1937 in 1939, v času [[Stalinizem|stalinizma]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Kaplonski|first=Christopher|title=Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire|url=https://www.academia.edu/8855875|journal=Inner Asia|language=en|volume=7|pages=209|issn=1464-8172}}&lt;/ref&gt; Represija je bila razširitev [[Josif Stalin|Stalinovih]] čistk (znanih tudi kot [[velika čistka]]), ki so se izvajale po vsej [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] približno v istem času. Sovjetski uslužbenci sovjetske tajne policije [[NKVD]] so pod nominalnim vodstvom mongolskega dejanskega voditelja [[Khorloogiin Choibalsan|Khorloogiina Choibalsana]] preganjali na tisoče posameznikov in organizacij, ki so jih označevali kot grožnje mongolski revoluciji in naraščajočemu sovjetskemu vplivu v državi. Tako kot v Sovjetski zvezi so metode zatiranja vključevale mučenje, nazorna sojenja, usmrtitve in zapore v oddaljenih taboriščih za prisilno delo, pogosto v sovjetskih [[Gulag|gulagih]]. Ocene smrtnih žrtev se razlikujejo, vendar je bilo usmrčenih nekje med 20.000 in 35.000 ljudi, ki so jih sovjetski komunisti obravnavali za &quot;sovražnike revolucije&quot;, kar je predstavljalo tri do pet odstotkov celotnega prebivalstva [[Mongolija|Mongolije]] v tistem času.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Kuromiya|first1=Hiroaki|date=July 2014|title=Stalin's Great Terror and the Asian Nexus|journal=Europe-Asia Studies|volume=66|issue=5|page=787|doi=10.1080/09668136.2014.910940|s2cid=154720143}}&lt;/ref&gt; Med žrtvami so bili obtoženi zagovarjanja tibetanskega [[Budizem|budizma]], pan-mongolskega [[Nacionalizem|nacionalizma]] in pro-japonskih čustev. Največ žrtev so utrpeli budistična duhovščina, aristokrati, politični nasprotniki ter etnični Burjati in Kazahi.

== Ozadje ==

=== Predhodno obdobje: 1921—1934 ===
Po mongolski revoluciji leta 1921 so notranji spopadi znotraj vladajoče Mongolske ljudske revolucionarne stranke (MPRP) povzročili več valov nasilnih političnih čistk, ki so jih pogosto spodbujali in jim pomagali Kominterna ali sovjetski agenti in vladni svetovalci. Avgusta 1922 so [[Dogsomyn Bodoo]], prvi predsednik vlade revolucionarnega obdobja, in 14 drugih usmrtili brez sojenja, potem ko so pod mučenjem, ki so ga izvajali sovjetski agenti priznali, da so sodelovali pri strmoglavljenju vlade. Dve leti pozneje je bil Bodoojev glavni obtoževalec, [[Soliin Danzan]], usmrčen med tretjim partijskim kongresom zaradi zastopanja &quot;buržoaznih interesov&quot;. Leta 1928 je bilo več vidnih članov MPRP, vključno z [[Ajvaagiin Danzan|Ajvaagiinom Danzanom]], [[Jamsrangiin Tseveen|Jamsrangiinom Tseveenom]], [[Tseren-Ochiryn Dambadorj|Tserenom-Ochirynom Dambadorjem]] in [[Navaandorjiin Jadambaa|Navaandorjiinom Jadambaom]], zaprtih ali izgnanih v obsežni čistki osumljenih desničarjev, ko je država izvedla svoje &quot;levičarsko obdobje&quot; hitrejše kolektivizacije in razlastitve zemljišča, in preganjanje [[Budizem|budistične]] cerkve. Potem ko so ti drastični ukrepi povzročili ljudske vstaje po vsej državi leta 1932, je bilo več najbolj trdovratnih levičarjev MPRP, vključno z [[Zolbingiin Shijee|Zolbingiinom Shijeejem]], [[Ölziin Badrakh|Ölziinom Badrakhom]] in premierom [[Tsengeltiin Jigjidjav|Tsengeltiinom Jigjidjavom]], obtoženih, uradno izključenih iz partije in pozneje usmrčenih med veliko stalinistično represijo.

V letih 1933–34, kar velja za generalne priprave za čistke v letih 1937–1939, so bili generalni sekretar MPRP [[Jambyn Lkhümbe]] in drugi člani MPRP, lažno obtoženi zarote z japonskimi vohuni. Več kot 1500 ljudi je bilo zaprtih in 56 je bilo usmrčenih. Situacijo v državi je deloma spodbudila japonska invazija na sosednjo [[Mandžurija|Mandžurijo]] leta 1931. Za obrambo pred morebitno japonsko vojaško ekspanzijo na sovjetski [[Daljni vzhod]] je sovjetski predsednik Stalin poskušal politično stabilizirati Mongolijo z odpravo opozicije vladi, ki jo je podpirala [[Sovjetska zveza]], in zagotovitvijo sporazuma, ki je dovoljeval nastanitev enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]] v državi.

== Represija ==
V naslednjih treh letih so sovjetski mentorji na ministrstvu za notranje zadeve pripravljali priprave pri načrtovanju in izvajanju bližajočih se čistk, ki jih je izvedel sovjetski diktator [[Josif Stalin]]. Pod vodstvom svojega sovjetskega kolega [[Matvey Petrovič Chopyak|Matveya Petroviča Chopyaka]] je Čojbalsan maja 1936 dal spremeniti pravila odbora za notranje zadeve, da bi olajšali pridržanje visokih politikov brez predhodnega posvetovanja s političnimi nadrejenimi. Kmalu zatem je bilo aretiranih 23 visoko pozicioniranih menihov zaradi sodelovanja v &quot;kontrarevolucionarnem centru&quot;. Po enoletnem sojenju so jih javno usmrtili v začetku oktobra 1937. Ko je mongolski generalni tožilec protestiral proti njihovemu pregonu, so tudi njega aretirali in nato ustrelili.

Avgusta 1937 je 36-letni maršal [[Gelegdorjiin Demid]] umrl v sumljivih okoliščinah, zaradi česar je Čojbasan napredoval dvojno vlogo edinega vrhovnega poveljnika mongolske vojske in ministra za obrambo. Naslednji dan je Čojbasan kot notranji minister izdal ukaz 366, ki je izjavil, da so mnogi v Mongoliji &quot;padli pod vpliv japonskih vohunov in provokatorjev.&quot; Istega meseca je Stalin, vznemirjen zaradi napredovanja japonske vojske v Mandžuriji, ukazal namestitev 30.000 vojakov Rdeče armade v Mongoliji in poslal veliko sovjetsko delegacijo v [[Ulan Bator]] pod vodstvom namestnika sovjetskega komisarja NKVD [[Mihail Frinovski|Mihaila Frinovskega]]. Frinovsky, obtožen sprožitve nasilnih čistk, ki jih je tako učinkovito izvajal v Sovjetski zvezi pod vodstvom šefa NKVD [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Nikolaja Ježova]], je Čojbasan izročil seznam 115 protirevolucionarjev in japonskih kolaborantov, pri čemer je priporočil, naj jih usmrtijo. Frinovsky je s pomočjo sovjetskih svetovalcev, ki so že bili vključeni v notranje ministrstvo, pripravil usmrtitveni seznam; priprava seznamov za aretacije in sestavljanje Komisije za izredne čistke, trojice v slogu NKVD (ki jo je vodil Čojbasan, z ministrom za pravosodje Tserendorjem in nekdanjim sekretarjem MPRP [[Dorjjavy Luvsansharav|Dorjjavynom Luvsansharavom]]), ki je vodila primere aretacij, preiskave in nazorna sojenja, ki so vključevala »lame, vohunjenje in protirevolucijo. Aretacija 65 visokih vladnih uradnikov v noči na 10. september 1937 je nakazala resen začetek čistk. Vsi so bili obtoženi vohunjenja za Japonsko kot del zarote Genden-Demid in večina je izmišljene obtožbe priznala pod intenzivnim mučenjem. Prvo nazorno sojenje je bilo izvedeno v Ulan Batorju od 18. do 20. oktobra 1937. Od 14 obtoženih jih je bilo 13, vključno z nekdanjim predsednikom vlade (1921) in glavnim upravnikom samostana [[Manzushir Sambadondogii Tserendor|Manzushir Sambadondogiinom Tserendorjem]], obsojenih na smrt. 

Sledil je val nasilja, ki je trajal skoraj 18 mesecev. Čojbasanova služba je odobrila in izvedla usmrtitev več kot 18.000 protirevolucionarjev. Menihi, ki niso bili usmrčeni, so bili vpoklicani v mongolske oborožene sile ali kako drugače prisilno najeti, medtem ko je bilo v državi porušenih in uničenih 746 samostanov. Na tisoče disidentskih intelektualcev, političnih in vladnih uradnikov, označenih za &quot;sovražnike revolucije&quot;, ter etničnih Burjatov in Kazahstancev je bilo prav tako aretiranih in ubitih. Usmrtili so približno 25 oseb z najvišjih položajev v partiji in vladi, 187 iz vojaškega vodstva, 36 od 51 članov Centralnega komiteja. Čojbalsan je po ruskem vzoru odprl koncentracijska taborišča [[Gulag]] na podeželju, da bi zaprl disidente, medtem ko so druge pripeljali v Gulage v Sovjetski zvezi. Ker je NKVD učinkovito upravljala čistke z uprizarjanjem nakaznih sodnih procesov in izvajanjem usmrtitev, je bil Čojbasan, pogosto pijan, včasih prisoten med mučenjem in zasliševanjem osumljenih protirevolucionarjev, vključno s starimi prijatelji in tovariši. Čojbasan je izdal ukaze NKVD o usmrtitvah, včasih osebno vodene usmrtitve. Dodal je tudi imena političnih sovražnikov na sezname za aretacije NKVD zgolj zato, da bi poravnal stare račune. Kljub temu, tudi ko je poskušal prizanesti žrtvam s priporočili prizanesljivosti v določenih primerih, so častniki NKVD pogosto preglasili njegovo odločitev. 

=== Konec velike represije ===
Čojbalsan, ki je bil pod [[Stres|stresom]], je šest mesecev (avgust 1938 – januar 1939) okreval in se posvetoval s [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Klimentom Vorošilovom]], [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Nikolajem Ježovom]] in Stalinom v [[Moskva|Moskvi]] in ​​[[Soči, Rusija|Sočiju]], medtem ko so agenti NKVD in uradniki notranjega ministrstva izvajali čistke v [[Ulan Bator|Ulan Batorja]]. Ko se je vrnil v Mongolijo, je Čojbalsan sledil sovjetskim navodilom in dal usmrtiti Mongolijskega premierja Amarja, ki je bil v državi tudi zelo priljubljen. Čojbalsan je trdil, da je &quot;pomagal protivladnim zarotnikom, nasprotoval njihovi aretaciji, zanemarjal obrambo meja ter izdal svojo državo in bil izdajalec revolucije.&quot; Po usklajeni propagandni kampanji je bil Amar aretiran 7. marca 1939 in poslan v Sovjetsko zvezo, kjer mu je kasneje sodili in ga usmrtili.  

Po usmrtitvi je Čojbalsan postal nesporni vodja Mongolije, hkrati pa je bil tudi predsednik vlade, minister za notranje zadeve, minister za vojno in vrhovni poveljnik mongolskih oboroženih sil. Zavarovan na svojem položaju je Čojbalsan aprila 1939 končal teror z izjavo, da so ekscesne čistke izvajali preveč vneti partijski funkcionarji, medtem ko je bil odsoten v Sovjetski zvezi, a da je nadzoroval aretacije pravih &quot;izdajalcev&quot;. Uradna krivda za čistke je padla na namestnika ministra za notranje zadeve Nasantogtoha in njegovega nekdanjega sovjetskega vodjo Kičikova. Kasneje so aretirali in usmrtili tudi druge privržence čistk, vključno z Luvsansharavom, Bayasgalanom, Dashtsevegom in Luvsandorjem. [[Dansranbilegiin Dogsom]] in [[Darizavyn Losol]], zadnja dva še živa člana (poleg Čojbalsana samega) od prvotnih sedmih ustanovnih članov MPRP, sta bila pravtako aretirana. Dogsom je bil usmrčen leta 1941. Losol je umrl v sovjetskem zaporu, preden so mu začeli soditi.  

== Zapuščina ==
Do konca čistk v začetku leta 1939 je bil celoten sloj mongolske družbe dejansko iztrebljen, medtem ko je velik del mongolske kulturne dediščine ostal v ruševinah. Približno 18.000 državljanov je bilo obsojenih na smrt, na tisoče drugih pa je bilo aretiranih in vpoklicanih v mongolsko vojsko. Uničenih in porušenih je bilo več kot 700 budističnih samostanov. Revolucionarni razred stare garde, ki je veljal za močno nacionalističnega, je bil zatrt; usmrčenih je bilo petindvajset ljudi z najvišjih položajev v partiji in vladi (vključno z nekdanjima premierjema [[Peljidiin Genden|Peljidiinom Gendenom]] in [[Anandy Amar|Anandynom Amarjem]]), 187 iz vojaškega vodstva in 36 od 51 članov Centralnega komiteja. Čojbalsan je postal neposredni voditelj Mongolije ob podpori sovjetskih svetovalcev in vse večje prisotnosti Rdeče armade v državi. 

Pozneje po koncu stalinistične represije je bil kakršen koli javni diskurz o tem odsvetovan ali obsojen. V času njegove smrti leta 1952 so Čojbalsana na splošno objokovali kot junaka, domoljuba in nazadnje mučenika za mongolsko neodvisnost. Ostanki njegovega močnega kulta osebnosti, pa tudi uspešna prizadevanja njegovega naslednika Tsendenbala, da bi oviral prizadevanja za &quot;[[Destalinizacija|destalinizacijo]]&quot;, ki bi lahko razkrila čistke, so pomagali utrditi pozitivno mnenje, ki so ga številni Mongolci imeli do svojega nekdanjega predsednika. Nekateri učenjaki menijo, da je nagnjenost Mongolovcev, da se izogibajo obtoževanju Čojbalsana za čistke, dejansko poskus, da bi se oprostili tega, kar se je zgodilo. Javna jeza nad nasiljem čistk je padla predvsem na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in [[NKVD]], pri čemer se na Čojbalsana sočutno (če ne patetično) gleda kot na marioneto, ki ni imel veliko izbire, kot da sledi navodilom Moskve ali pa, da ga doleti ista usoda svojih predhodnikov Gendena in Amarja. 

S koncem komunistične vladavine leta 1990 pa je prišlo do ponovnega preučevanja komunističnega obdobja, zlasti stalinistične represije, in zdi se, da poskušajo nekateri Mongolci preteklost države razumeti v splošnejšem kontekstu. Leta 1991 so v bližini [[Mörön|Möröna]] odkrili množično grobišče posmrtnih ostankov menihov, usmrčenih med stalinistično represijo, leta 2003 pa so v Ulan Batorju našli še eno množično grobišče usmrčenih menihov. Izkopali so trupla na stotine usmrčenih civilistov, vsi so bili ubiti z enim samim strelom v [[Lobanja|lobanjo]]. Istočasno so si različne skupine prizadevale obnoviti številne templje in samostane, ki so bili uničeni med stalinistični represijo. 


== Glej tudi ==

* [[Stalinistična represija]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [http://www.chriskaplonski.com/downloads/PreludeToViolence.pdf Prelude to Violence: Show trials and state power in 1930s Mongolia] by Christopher Kaplonski
* [http://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=5152 A Forgotten Purge] by Timothy May, Department of History, [[:en:University_of_Wisconsin–Madison|University of Wisconsin–Madison]]
* [http://www.infomongolia.com/index.php?songolt=content&amp;task=content_item&amp;id=1762 The Day of Commemoration, 2011, Ulaanbaatar, Mongolia]

[[Kategorija:Stalinizem]]
[[Kategorija:Zgodovina Mongolije]]
[[Kategorija:Velika čistka]]</text>
      <sha1>84zt8es1jwlsik9ab03rr0fjkyxh7nk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748126</id>
      <parentid>5748125</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T13:41:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13983" xml:space="preserve">[[Slika:Purge victims statue.jpg|sličica|289x289_pik|Spomenik v Ulaanbaatarju, posvečen v spomin na žrtve stalinistične represije.]]{{v delu}}'''Stalinistična represija v Mongoliji''' (mongolsko: '''Их Хэлмэгдүүлéт,''' '''Ikh Khelmegdüülelt''', &quot;'''velika represija'''&quot;) se nanaša na 18-mesečno obdobje povečanega političnega nasilja in preganjanja v [[Mongolija|Mongolski ljudski republiki]] med letoma 1937 in 1939, v času [[Stalinizem|stalinizma]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Kaplonski|first=Christopher|title=Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire|url=https://www.academia.edu/8855875|journal=Inner Asia|language=en|volume=7|pages=209|issn=1464-8172}}&lt;/ref&gt; Represija je bila razširitev [[Josif Stalin|Stalinovih]] čistk (znanih tudi kot [[velika čistka]]), ki so se izvajale po vsej [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] približno v istem času. Sovjetski uslužbenci sovjetske tajne policije [[NKVD]] so pod nominalnim vodstvom mongolskega dejanskega voditelja [[Khorloogiin Choibalsan|Khorloogiina Choibalsana]] preganjali na tisoče posameznikov in organizacij, ki so jih označevali kot grožnje mongolski revoluciji in naraščajočemu sovjetskemu vplivu v državi. Tako kot v Sovjetski zvezi so metode zatiranja vključevale mučenje, nazorna sojenja, usmrtitve in zapore v oddaljenih taboriščih za prisilno delo, pogosto v sovjetskih [[Gulag|gulagih]]. Ocene smrtnih žrtev se razlikujejo, vendar je bilo usmrčenih nekje med 20.000 in 35.000 ljudi, ki so jih sovjetski komunisti obravnavali za &quot;sovražnike revolucije&quot;, kar je predstavljalo tri do pet odstotkov celotnega prebivalstva [[Mongolija|Mongolije]] v tistem času.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Kuromiya|first1=Hiroaki|date=July 2014|title=Stalin's Great Terror and the Asian Nexus|journal=Europe-Asia Studies|volume=66|issue=5|page=787|doi=10.1080/09668136.2014.910940|s2cid=154720143}}&lt;/ref&gt; Med žrtvami so bili obtoženi zagovarjanja tibetanskega [[Budizem|budizma]], pan-mongolskega [[Nacionalizem|nacionalizma]] in pro-japonskih čustev. Največ žrtev so utrpeli budistična duhovščina, aristokrati, politični nasprotniki ter etnični Burjati in Kazahi.

== Ozadje ==

=== Predhodno obdobje: 1921—1934 ===
Po mongolski revoluciji leta 1921 so notranji spopadi znotraj vladajoče Mongolske ljudske revolucionarne stranke (MPRP) povzročili več valov nasilnih političnih čistk, ki so jih pogosto spodbujali in jim pomagali Kominterna ali sovjetski agenti in vladni svetovalci. Avgusta 1922 so [[Dogsomyn Bodoo]], prvi predsednik vlade revolucionarnega obdobja, in 14 drugih usmrtili brez sojenja, potem ko so pod mučenjem, ki so ga izvajali sovjetski agenti priznali, da so sodelovali pri strmoglavljenju vlade. Dve leti pozneje je bil Bodoojev glavni obtoževalec, [[Soliin Danzan]], usmrčen med tretjim partijskim kongresom zaradi zastopanja &quot;buržoaznih interesov&quot;. Leta 1928 je bilo več vidnih članov MPRP, vključno z [[Ajvaagiin Danzan|Ajvaagiinom Danzanom]], [[Jamsrangiin Tseveen|Jamsrangiinom Tseveenom]], [[Tseren-Ochiryn Dambadorj|Tserenom-Ochirynom Dambadorjem]] in [[Navaandorjiin Jadambaa|Navaandorjiinom Jadambaom]], zaprtih ali izgnanih v obsežni čistki osumljenih desničarjev, ko je država izvedla svoje &quot;levičarsko obdobje&quot; hitrejše kolektivizacije in razlastitve zemljišča, in preganjanje [[Budizem|budistične]] cerkve. Potem ko so ti drastični ukrepi povzročili ljudske vstaje po vsej državi leta 1932, je bilo več najbolj trdovratnih levičarjev MPRP, vključno z [[Zolbingiin Shijee|Zolbingiinom Shijeejem]], [[Ölziin Badrakh|Ölziinom Badrakhom]] in premierom [[Tsengeltiin Jigjidjav|Tsengeltiinom Jigjidjavom]], obtoženih, uradno izključenih iz partije in pozneje usmrčenih med veliko stalinistično represijo.

V letih 1933–34, kar velja za generalne priprave za čistke v letih 1937–1939, so bili generalni sekretar MPRP [[Jambyn Lkhümbe]] in drugi člani MPRP, lažno obtoženi zarote z japonskimi vohuni. Več kot 1500 ljudi je bilo zaprtih in 56 je bilo usmrčenih. Situacijo v državi je deloma spodbudila japonska invazija na sosednjo [[Mandžurija|Mandžurijo]] leta 1931. Za obrambo pred morebitno japonsko vojaško ekspanzijo na sovjetski [[Daljni vzhod]] je sovjetski predsednik Stalin poskušal politično stabilizirati Mongolijo z odpravo opozicije vladi, ki jo je podpirala [[Sovjetska zveza]], in zagotovitvijo sporazuma, ki je dovoljeval nastanitev enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]] v državi.

== Represija ==
V naslednjih treh letih so sovjetski mentorji na ministrstvu za notranje zadeve pripravljali priprave pri načrtovanju in izvajanju bližajočih se čistk, ki jih je izvedel sovjetski diktator [[Josif Stalin]]. Pod vodstvom svojega sovjetskega kolega [[Matvey Petrovič Chopyak|Matveya Petroviča Chopyaka]] je Čojbalsan maja 1936 dal spremeniti pravila odbora za notranje zadeve, da bi olajšali pridržanje visokih politikov brez predhodnega posvetovanja s političnimi nadrejenimi. Kmalu zatem je bilo aretiranih 23 visoko pozicioniranih menihov zaradi sodelovanja v &quot;kontrarevolucionarnem centru&quot;. Po enoletnem sojenju so jih javno usmrtili v začetku oktobra 1937. Ko je mongolski generalni tožilec protestiral proti njihovemu pregonu, so tudi njega aretirali in nato ustrelili.

Avgusta 1937 je 36-letni maršal [[Gelegdorjiin Demid]] umrl v sumljivih okoliščinah, zaradi česar je Čojbasan napredoval dvojno vlogo edinega vrhovnega poveljnika mongolske vojske in ministra za obrambo. Naslednji dan je Čojbasan kot notranji minister izdal ukaz 366, ki je izjavil, da so mnogi v Mongoliji &quot;padli pod vpliv japonskih vohunov in provokatorjev.&quot; Istega meseca je Stalin, vznemirjen zaradi napredovanja japonske vojske v Mandžuriji, ukazal namestitev 30.000 vojakov Rdeče armade v Mongoliji in poslal veliko sovjetsko delegacijo v [[Ulan Bator]] pod vodstvom namestnika sovjetskega komisarja NKVD [[Mihail Frinovski|Mihaila Frinovskega]]. Frinovsky, obtožen sprožitve nasilnih čistk, ki jih je tako učinkovito izvajal v Sovjetski zvezi pod vodstvom šefa NKVD [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Nikolaja Ježova]], je Čojbasan izročil seznam 115 protirevolucionarjev in japonskih kolaborantov, pri čemer je priporočil, naj jih usmrtijo. Frinovsky je s pomočjo sovjetskih svetovalcev, ki so že bili vključeni v notranje ministrstvo, pripravil usmrtitveni seznam; priprava seznamov za aretacije in sestavljanje Komisije za izredne čistke, trojice v slogu NKVD (ki jo je vodil Čojbasan, z ministrom za pravosodje Tserendorjem in nekdanjim sekretarjem MPRP [[Dorjjavy Luvsansharav|Dorjjavynom Luvsansharavom]]), ki je vodila primere aretacij, preiskave in nazorna sojenja, ki so vključevala »lame, vohunjenje in protirevolucijo. Aretacija 65 visokih vladnih uradnikov v noči na 10. september 1937 je nakazala resen začetek čistk. Vsi so bili obtoženi vohunjenja za Japonsko kot del zarote Genden-Demid in večina je izmišljene obtožbe priznala pod intenzivnim mučenjem. Prvo nazorno sojenje je bilo izvedeno v Ulan Batorju od 18. do 20. oktobra 1937. Od 14 obtoženih jih je bilo 13, vključno z nekdanjim predsednikom vlade (1921) in glavnim upravnikom samostana [[Manzushir Sambadondogii Tserendor|Manzushir Sambadondogiinom Tserendorjem]], obsojenih na smrt. 

Sledil je val nasilja, ki je trajal skoraj 18 mesecev. Čojbasanova služba je odobrila in izvedla usmrtitev več kot 18.000 protirevolucionarjev. Menihi, ki niso bili usmrčeni, so bili vpoklicani v mongolske oborožene sile ali kako drugače prisilno najeti, medtem ko je bilo v državi porušenih in uničenih 746 samostanov. Na tisoče disidentskih intelektualcev, političnih in vladnih uradnikov, označenih za &quot;sovražnike revolucije&quot;, ter etničnih Burjatov in Kazahstancev je bilo prav tako aretiranih in ubitih. Usmrtili so približno 25 oseb z najvišjih položajev v partiji in vladi, 187 iz vojaškega vodstva, 36 od 51 članov Centralnega komiteja. Čojbalsan je po ruskem vzoru odprl koncentracijska taborišča [[Gulag]] na podeželju, da bi zaprl disidente, medtem ko so druge pripeljali v Gulage v Sovjetski zvezi. Ker je NKVD učinkovito upravljala čistke z uprizarjanjem nakaznih sodnih procesov in izvajanjem usmrtitev, je bil Čojbasan, pogosto pijan, včasih prisoten med mučenjem in zasliševanjem osumljenih protirevolucionarjev, vključno s starimi prijatelji in tovariši. Čojbasan je izdal ukaze NKVD o usmrtitvah, včasih osebno vodene usmrtitve. Dodal je tudi imena političnih sovražnikov na sezname za aretacije NKVD zgolj zato, da bi poravnal stare račune. Kljub temu, tudi ko je poskušal prizanesti žrtvam s priporočili prizanesljivosti v določenih primerih, so častniki NKVD pogosto preglasili njegovo odločitev. 

=== Konec velike represije ===
Čojbalsan, ki je bil pod [[Stres|stresom]], je šest mesecev (avgust 1938 – januar 1939) okreval in se posvetoval s [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Klimentom Vorošilovom]], [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Nikolajem Ježovom]] in Stalinom v [[Moskva|Moskvi]] in ​​[[Soči, Rusija|Sočiju]], medtem ko so agenti NKVD in uradniki notranjega ministrstva izvajali čistke v [[Ulan Bator|Ulan Batorja]]. Ko se je vrnil v Mongolijo, je Čojbalsan sledil sovjetskim navodilom in dal usmrtiti Mongolijskega premierja Amarja, ki je bil v državi tudi zelo priljubljen. Čojbalsan je trdil, da je &quot;pomagal protivladnim zarotnikom, nasprotoval njihovi aretaciji, zanemarjal obrambo meja ter izdal svojo državo in bil izdajalec revolucije.&quot; Po usklajeni propagandni kampanji je bil Amar aretiran 7. marca 1939 in poslan v Sovjetsko zvezo, kjer mu je kasneje sodili in ga usmrtili.  

Po usmrtitvi je Čojbalsan postal nesporni vodja Mongolije, hkrati pa je bil tudi predsednik vlade, minister za notranje zadeve, minister za vojno in vrhovni poveljnik mongolskih oboroženih sil. Zavarovan na svojem položaju je Čojbalsan aprila 1939 končal teror z izjavo, da so ekscesne čistke izvajali preveč vneti partijski funkcionarji, medtem ko je bil odsoten v Sovjetski zvezi, a da je nadzoroval aretacije pravih &quot;izdajalcev&quot;. Uradna krivda za čistke je padla na namestnika ministra za notranje zadeve Nasantogtoha in njegovega nekdanjega sovjetskega vodjo Kičikova. Kasneje so aretirali in usmrtili tudi druge privržence čistk, vključno z Luvsansharavom, Bayasgalanom, Dashtsevegom in Luvsandorjem. [[Dansranbilegiin Dogsom]] in [[Darizavyn Losol]], zadnja dva še živa člana (poleg Čojbalsana samega) od prvotnih sedmih ustanovnih članov MPRP, sta bila pravtako aretirana. Dogsom je bil usmrčen leta 1941. Losol je umrl v sovjetskem zaporu, preden so mu začeli soditi.  

== Zapuščina ==
Do konca čistk v začetku leta 1939 je bil celoten sloj mongolske družbe dejansko iztrebljen, medtem ko je velik del mongolske kulturne dediščine ostal v ruševinah. Približno 18.000 državljanov je bilo obsojenih na smrt, na tisoče drugih pa je bilo aretiranih in vpoklicanih v mongolsko vojsko. Uničenih in porušenih je bilo več kot 700 budističnih samostanov. Revolucionarni razred stare garde, ki je veljal za močno nacionalističnega, je bil zatrt; usmrčenih je bilo petindvajset ljudi z najvišjih položajev v partiji in vladi (vključno z nekdanjima premierjema [[Peljidiin Genden|Peljidiinom Gendenom]] in [[Anandy Amar|Anandynom Amarjem]]), 187 iz vojaškega vodstva in 36 od 51 članov Centralnega komiteja. Čojbalsan je postal neposredni voditelj Mongolije ob podpori sovjetskih svetovalcev in vse večje prisotnosti Rdeče armade v državi. 

Pozneje po koncu stalinistične represije je bil kakršen koli javni diskurz o tem odsvetovan ali obsojen. V času njegove smrti leta 1952 so Čojbalsana na splošno objokovali kot junaka, domoljuba in nazadnje mučenika za mongolsko neodvisnost. Ostanki njegovega močnega kulta osebnosti, pa tudi uspešna prizadevanja njegovega naslednika Tsendenbala, da bi oviral prizadevanja za &quot;[[Destalinizacija|destalinizacijo]]&quot;, ki bi lahko razkrila čistke, so pomagali utrditi pozitivno mnenje, ki so ga številni Mongolci imeli do svojega nekdanjega predsednika. Nekateri učenjaki menijo, da je nagnjenost Mongolovcev, da se izogibajo obtoževanju Čojbalsana za čistke, dejansko poskus, da bi se oprostili tega, kar se je zgodilo. Javna jeza nad nasiljem čistk je padla predvsem na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in [[NKVD]], pri čemer se na Čojbalsana sočutno (če ne patetično) gleda kot na marioneto, ki ni imel veliko izbire, kot da sledi navodilom Moskve ali pa, da ga doleti ista usoda svojih predhodnikov Gendena in Amarja. 

S koncem komunistične vladavine leta 1990 pa je prišlo do ponovnega preučevanja komunističnega obdobja, zlasti stalinistične represije, in zdi se, da poskušajo nekateri Mongolci preteklost države razumeti v splošnejšem kontekstu. Leta 1991 so v bližini [[Mörön|Möröna]] odkrili množično grobišče posmrtnih ostankov menihov, usmrčenih med stalinistično represijo, leta 2003 pa so v Ulan Batorju našli še eno množično grobišče usmrčenih menihov. Izkopali so trupla na stotine usmrčenih civilistov, vsi so bili ubiti z enim samim strelom v [[Lobanja|lobanjo]]. Istočasno so si različne skupine prizadevale obnoviti številne templje in samostane, ki so bili uničeni med stalinistični represijo. 

== Glej tudi ==

* [[Stalinistična represija]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [http://www.chriskaplonski.com/downloads/PreludeToViolence.pdf Prelude to Violence: Show trials and state power in 1930s Mongolia] by Christopher Kaplonski
* [http://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=5152 A Forgotten Purge] by Timothy May, Department of History, [[:en:University_of_Wisconsin–Madison|University of Wisconsin–Madison]]
* [http://www.infomongolia.com/index.php?songolt=content&amp;task=content_item&amp;id=1762 The Day of Commemoration, 2011, Ulaanbaatar, Mongolia]

[[Kategorija:Stalinizem]]
[[Kategorija:Zgodovina Mongolije]]
[[Kategorija:Velika čistka]]</text>
      <sha1>b6f94adzs6bw5fabyt3wl471cp6rch8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748127</id>
      <parentid>5748126</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T13:41:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13983" xml:space="preserve">[[Slika:Purge victims statue.jpg|sličica|289x289_pik|Spomenik v Ulaanbaatarju, posvečen v spomin na žrtve stalinistične represije.]]{{v delu}}'''Stalinistična represija v Mongoliji''' (mongolsko: '''Их Хэлмэгдүүлéт,''' '''Ikh Khelmegdüülelt''', &quot;'''velika represija'''&quot;) se nanaša na 18-mesečno obdobje povečanega političnega nasilja in preganjanja v [[Mongolija|Mongolski ljudski republiki]] med letoma 1937 in 1939, v času [[Stalinizem|stalinizma]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Kaplonski|first=Christopher|title=Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire|url=https://www.academia.edu/8855875|journal=Inner Asia|language=en|volume=7|pages=209|issn=1464-8172}}&lt;/ref&gt; Represija je bila razširitev [[Josif Stalin|Stalinovih]] čistk (znanih tudi kot [[velika čistka]]), ki so se izvajale po vsej [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] približno v istem času. Sovjetski uslužbenci sovjetske tajne policije [[NKVD]] so pod nominalnim vodstvom mongolskega dejanskega voditelja [[Khorloogiin Choibalsan|Khorloogiina Choibalsana]] preganjali na tisoče posameznikov in organizacij, ki so jih označevali kot grožnje mongolski revoluciji in naraščajočemu sovjetskemu vplivu v državi. Tako kot v Sovjetski zvezi so metode zatiranja vključevale mučenje, nazorna sojenja, usmrtitve in zapore v oddaljenih taboriščih za prisilno delo, pogosto v sovjetskih [[Gulag|gulagih]]. Ocene smrtnih žrtev se razlikujejo, vendar je bilo usmrčenih nekje med 20.000 in 35.000 ljudi, ki so jih sovjetski komunisti obravnavali za &quot;sovražnike revolucije&quot;, kar je predstavljalo tri do pet odstotkov celotnega prebivalstva [[Mongolija|Mongolije]] v tistem času.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Kuromiya|first1=Hiroaki|date=July 2014|title=Stalin's Great Terror and the Asian Nexus|journal=Europe-Asia Studies|volume=66|issue=5|page=787|doi=10.1080/09668136.2014.910940|s2cid=154720143}}&lt;/ref&gt; Med žrtvami so bili obtoženi zagovarjanja tibetanskega [[Budizem|budizma]], pan-mongolskega [[Nacionalizem|nacionalizma]] in pro-japonskih čustev. Največ žrtev so utrpeli budistična duhovščina, aristokrati, politični nasprotniki ter etnični Burjati in Kazahi.

== Ozadje ==

=== Predhodno obdobje: 1921—1934 ===
Po mongolski revoluciji leta 1921 so notranji spopadi znotraj vladajoče Mongolske ljudske revolucionarne stranke (MPRP) povzročili več valov nasilnih političnih čistk, ki so jih pogosto spodbujali in jim pomagali Kominterna ali sovjetski agenti in vladni svetovalci. Avgusta 1922 so [[Dogsomyn Bodoo]], prvi predsednik vlade revolucionarnega obdobja, in 14 drugih usmrtili brez sojenja, potem ko so pod mučenjem, ki so ga izvajali sovjetski agenti priznali, da so sodelovali pri strmoglavljenju vlade. Dve leti pozneje je bil Bodoojev glavni obtoževalec, [[Soliin Danzan]], usmrčen med tretjim partijskim kongresom zaradi zastopanja &quot;buržoaznih interesov&quot;. Leta 1928 je bilo več vidnih članov MPRP, vključno z [[Ajvaagiin Danzan|Ajvaagiinom Danzanom]], [[Jamsrangiin Tseveen|Jamsrangiinom Tseveenom]], [[Tseren-Ochiryn Dambadorj|Tserenom-Ochirynom Dambadorjem]] in [[Navaandorjiin Jadambaa|Navaandorjiinom Jadambaom]], zaprtih ali izgnanih v obsežni čistki osumljenih desničarjev, ko je država izvedla svoje &quot;levičarsko obdobje&quot; hitrejše kolektivizacije in razlastitve zemljišča, in preganjanje [[Budizem|budistične]] cerkve. Potem ko so ti drastični ukrepi povzročili ljudske vstaje po vsej državi leta 1932, je bilo več najbolj trdovratnih levičarjev MPRP, vključno z [[Zolbingiin Shijee|Zolbingiinom Shijeejem]], [[Ölziin Badrakh|Ölziinom Badrakhom]] in premierom [[Tsengeltiin Jigjidjav|Tsengeltiinom Jigjidjavom]], obtoženih, uradno izključenih iz partije in pozneje usmrčenih med veliko stalinistično represijo.

V letih 1933–34, kar velja za generalne priprave na čistke v letih 1937–1939, so bili generalni sekretar MPRP [[Jambyn Lkhümbe]] in drugi člani MPRP, lažno obtoženi zarote z japonskimi vohuni. Več kot 1500 ljudi je bilo zaprtih in 56 je bilo usmrčenih. Situacijo v državi je deloma spodbudila japonska invazija na sosednjo [[Mandžurija|Mandžurijo]] leta 1931. Za obrambo pred morebitno japonsko vojaško ekspanzijo na sovjetski [[Daljni vzhod]] je sovjetski predsednik Stalin poskušal politično stabilizirati Mongolijo z odpravo opozicije vladi, ki jo je podpirala [[Sovjetska zveza]], in zagotovitvijo sporazuma, ki je dovoljeval nastanitev enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]] v državi.

== Represija ==
V naslednjih treh letih so sovjetski mentorji na ministrstvu za notranje zadeve pripravljali priprave pri načrtovanju in izvajanju bližajočih se čistk, ki jih je izvedel sovjetski diktator [[Josif Stalin]]. Pod vodstvom svojega sovjetskega kolega [[Matvey Petrovič Chopyak|Matveya Petroviča Chopyaka]] je Čojbalsan maja 1936 dal spremeniti pravila odbora za notranje zadeve, da bi olajšali pridržanje visokih politikov brez predhodnega posvetovanja s političnimi nadrejenimi. Kmalu zatem je bilo aretiranih 23 visoko pozicioniranih menihov zaradi sodelovanja v &quot;kontrarevolucionarnem centru&quot;. Po enoletnem sojenju so jih javno usmrtili v začetku oktobra 1937. Ko je mongolski generalni tožilec protestiral proti njihovemu pregonu, so tudi njega aretirali in nato ustrelili.

Avgusta 1937 je 36-letni maršal [[Gelegdorjiin Demid]] umrl v sumljivih okoliščinah, zaradi česar je Čojbasan napredoval dvojno vlogo edinega vrhovnega poveljnika mongolske vojske in ministra za obrambo. Naslednji dan je Čojbasan kot notranji minister izdal ukaz 366, ki je izjavil, da so mnogi v Mongoliji &quot;padli pod vpliv japonskih vohunov in provokatorjev.&quot; Istega meseca je Stalin, vznemirjen zaradi napredovanja japonske vojske v Mandžuriji, ukazal namestitev 30.000 vojakov Rdeče armade v Mongoliji in poslal veliko sovjetsko delegacijo v [[Ulan Bator]] pod vodstvom namestnika sovjetskega komisarja NKVD [[Mihail Frinovski|Mihaila Frinovskega]]. Frinovsky, obtožen sprožitve nasilnih čistk, ki jih je tako učinkovito izvajal v Sovjetski zvezi pod vodstvom šefa NKVD [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Nikolaja Ježova]], je Čojbasan izročil seznam 115 protirevolucionarjev in japonskih kolaborantov, pri čemer je priporočil, naj jih usmrtijo. Frinovsky je s pomočjo sovjetskih svetovalcev, ki so že bili vključeni v notranje ministrstvo, pripravil usmrtitveni seznam; priprava seznamov za aretacije in sestavljanje Komisije za izredne čistke, trojice v slogu NKVD (ki jo je vodil Čojbasan, z ministrom za pravosodje Tserendorjem in nekdanjim sekretarjem MPRP [[Dorjjavy Luvsansharav|Dorjjavynom Luvsansharavom]]), ki je vodila primere aretacij, preiskave in nazorna sojenja, ki so vključevala »lame, vohunjenje in protirevolucijo. Aretacija 65 visokih vladnih uradnikov v noči na 10. september 1937 je nakazala resen začetek čistk. Vsi so bili obtoženi vohunjenja za Japonsko kot del zarote Genden-Demid in večina je izmišljene obtožbe priznala pod intenzivnim mučenjem. Prvo nazorno sojenje je bilo izvedeno v Ulan Batorju od 18. do 20. oktobra 1937. Od 14 obtoženih jih je bilo 13, vključno z nekdanjim predsednikom vlade (1921) in glavnim upravnikom samostana [[Manzushir Sambadondogii Tserendor|Manzushir Sambadondogiinom Tserendorjem]], obsojenih na smrt. 

Sledil je val nasilja, ki je trajal skoraj 18 mesecev. Čojbasanova služba je odobrila in izvedla usmrtitev več kot 18.000 protirevolucionarjev. Menihi, ki niso bili usmrčeni, so bili vpoklicani v mongolske oborožene sile ali kako drugače prisilno najeti, medtem ko je bilo v državi porušenih in uničenih 746 samostanov. Na tisoče disidentskih intelektualcev, političnih in vladnih uradnikov, označenih za &quot;sovražnike revolucije&quot;, ter etničnih Burjatov in Kazahstancev je bilo prav tako aretiranih in ubitih. Usmrtili so približno 25 oseb z najvišjih položajev v partiji in vladi, 187 iz vojaškega vodstva, 36 od 51 članov Centralnega komiteja. Čojbalsan je po ruskem vzoru odprl koncentracijska taborišča [[Gulag]] na podeželju, da bi zaprl disidente, medtem ko so druge pripeljali v Gulage v Sovjetski zvezi. Ker je NKVD učinkovito upravljala čistke z uprizarjanjem nakaznih sodnih procesov in izvajanjem usmrtitev, je bil Čojbasan, pogosto pijan, včasih prisoten med mučenjem in zasliševanjem osumljenih protirevolucionarjev, vključno s starimi prijatelji in tovariši. Čojbasan je izdal ukaze NKVD o usmrtitvah, včasih osebno vodene usmrtitve. Dodal je tudi imena političnih sovražnikov na sezname za aretacije NKVD zgolj zato, da bi poravnal stare račune. Kljub temu, tudi ko je poskušal prizanesti žrtvam s priporočili prizanesljivosti v določenih primerih, so častniki NKVD pogosto preglasili njegovo odločitev. 

=== Konec velike represije ===
Čojbalsan, ki je bil pod [[Stres|stresom]], je šest mesecev (avgust 1938 – januar 1939) okreval in se posvetoval s [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Klimentom Vorošilovom]], [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Nikolajem Ježovom]] in Stalinom v [[Moskva|Moskvi]] in ​​[[Soči, Rusija|Sočiju]], medtem ko so agenti NKVD in uradniki notranjega ministrstva izvajali čistke v [[Ulan Bator|Ulan Batorja]]. Ko se je vrnil v Mongolijo, je Čojbalsan sledil sovjetskim navodilom in dal usmrtiti Mongolijskega premierja Amarja, ki je bil v državi tudi zelo priljubljen. Čojbalsan je trdil, da je &quot;pomagal protivladnim zarotnikom, nasprotoval njihovi aretaciji, zanemarjal obrambo meja ter izdal svojo državo in bil izdajalec revolucije.&quot; Po usklajeni propagandni kampanji je bil Amar aretiran 7. marca 1939 in poslan v Sovjetsko zvezo, kjer mu je kasneje sodili in ga usmrtili.  

Po usmrtitvi je Čojbalsan postal nesporni vodja Mongolije, hkrati pa je bil tudi predsednik vlade, minister za notranje zadeve, minister za vojno in vrhovni poveljnik mongolskih oboroženih sil. Zavarovan na svojem položaju je Čojbalsan aprila 1939 končal teror z izjavo, da so ekscesne čistke izvajali preveč vneti partijski funkcionarji, medtem ko je bil odsoten v Sovjetski zvezi, a da je nadzoroval aretacije pravih &quot;izdajalcev&quot;. Uradna krivda za čistke je padla na namestnika ministra za notranje zadeve Nasantogtoha in njegovega nekdanjega sovjetskega vodjo Kičikova. Kasneje so aretirali in usmrtili tudi druge privržence čistk, vključno z Luvsansharavom, Bayasgalanom, Dashtsevegom in Luvsandorjem. [[Dansranbilegiin Dogsom]] in [[Darizavyn Losol]], zadnja dva še živa člana (poleg Čojbalsana samega) od prvotnih sedmih ustanovnih članov MPRP, sta bila pravtako aretirana. Dogsom je bil usmrčen leta 1941. Losol je umrl v sovjetskem zaporu, preden so mu začeli soditi.  

== Zapuščina ==
Do konca čistk v začetku leta 1939 je bil celoten sloj mongolske družbe dejansko iztrebljen, medtem ko je velik del mongolske kulturne dediščine ostal v ruševinah. Približno 18.000 državljanov je bilo obsojenih na smrt, na tisoče drugih pa je bilo aretiranih in vpoklicanih v mongolsko vojsko. Uničenih in porušenih je bilo več kot 700 budističnih samostanov. Revolucionarni razred stare garde, ki je veljal za močno nacionalističnega, je bil zatrt; usmrčenih je bilo petindvajset ljudi z najvišjih položajev v partiji in vladi (vključno z nekdanjima premierjema [[Peljidiin Genden|Peljidiinom Gendenom]] in [[Anandy Amar|Anandynom Amarjem]]), 187 iz vojaškega vodstva in 36 od 51 članov Centralnega komiteja. Čojbalsan je postal neposredni voditelj Mongolije ob podpori sovjetskih svetovalcev in vse večje prisotnosti Rdeče armade v državi. 

Pozneje po koncu stalinistične represije je bil kakršen koli javni diskurz o tem odsvetovan ali obsojen. V času njegove smrti leta 1952 so Čojbalsana na splošno objokovali kot junaka, domoljuba in nazadnje mučenika za mongolsko neodvisnost. Ostanki njegovega močnega kulta osebnosti, pa tudi uspešna prizadevanja njegovega naslednika Tsendenbala, da bi oviral prizadevanja za &quot;[[Destalinizacija|destalinizacijo]]&quot;, ki bi lahko razkrila čistke, so pomagali utrditi pozitivno mnenje, ki so ga številni Mongolci imeli do svojega nekdanjega predsednika. Nekateri učenjaki menijo, da je nagnjenost Mongolovcev, da se izogibajo obtoževanju Čojbalsana za čistke, dejansko poskus, da bi se oprostili tega, kar se je zgodilo. Javna jeza nad nasiljem čistk je padla predvsem na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in [[NKVD]], pri čemer se na Čojbalsana sočutno (če ne patetično) gleda kot na marioneto, ki ni imel veliko izbire, kot da sledi navodilom Moskve ali pa, da ga doleti ista usoda svojih predhodnikov Gendena in Amarja. 

S koncem komunistične vladavine leta 1990 pa je prišlo do ponovnega preučevanja komunističnega obdobja, zlasti stalinistične represije, in zdi se, da poskušajo nekateri Mongolci preteklost države razumeti v splošnejšem kontekstu. Leta 1991 so v bližini [[Mörön|Möröna]] odkrili množično grobišče posmrtnih ostankov menihov, usmrčenih med stalinistično represijo, leta 2003 pa so v Ulan Batorju našli še eno množično grobišče usmrčenih menihov. Izkopali so trupla na stotine usmrčenih civilistov, vsi so bili ubiti z enim samim strelom v [[Lobanja|lobanjo]]. Istočasno so si različne skupine prizadevale obnoviti številne templje in samostane, ki so bili uničeni med stalinistični represijo. 

== Glej tudi ==

* [[Stalinistična represija]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [http://www.chriskaplonski.com/downloads/PreludeToViolence.pdf Prelude to Violence: Show trials and state power in 1930s Mongolia] by Christopher Kaplonski
* [http://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=5152 A Forgotten Purge] by Timothy May, Department of History, [[:en:University_of_Wisconsin–Madison|University of Wisconsin–Madison]]
* [http://www.infomongolia.com/index.php?songolt=content&amp;task=content_item&amp;id=1762 The Day of Commemoration, 2011, Ulaanbaatar, Mongolia]

[[Kategorija:Stalinizem]]
[[Kategorija:Zgodovina Mongolije]]
[[Kategorija:Velika čistka]]</text>
      <sha1>88hh7lwt8851co8akv8ccw0jra2xj48</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748221</id>
      <parentid>5748127</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:00:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>preneseni še sklici in slika</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18707" xml:space="preserve">[[Slika:Purge victims statue.jpg|sličica|289x289_pik|Spomenik v Ulaanbaatarju, posvečen v spomin na žrtve stalinistične represije.]]{{v delu}}'''Stalinistična represija v Mongoliji''' (mongolsko: '''Их Хэлмэгдүүлéт,''' '''Ikh Khelmegdüülelt''', &quot;'''velika represija'''&quot;) se nanaša na 18-mesečno obdobje povečanega političnega nasilja in preganjanja v [[Mongolija|Mongolski ljudski republiki]] med letoma 1937 in 1939, v času [[Stalinizem|stalinizma]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Kaplonski|first=Christopher|title=Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire|url=https://www.academia.edu/8855875|journal=Inner Asia|language=en|volume=7|pages=209|issn=1464-8172}}&lt;/ref&gt; Represija je bila razširitev [[Josif Stalin|Stalinovih]] čistk (znanih tudi kot [[velika čistka]]), ki so se izvajale po vsej [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] približno v istem času. Sovjetski uslužbenci sovjetske tajne policije [[NKVD]] so pod nominalnim vodstvom mongolskega dejanskega voditelja [[Khorloogiin Choibalsan|Khorloogiina Choibalsana]] preganjali na tisoče posameznikov in organizacij, ki so jih označevali kot grožnje mongolski revoluciji in naraščajočemu sovjetskemu vplivu v državi. Tako kot v Sovjetski zvezi so metode zatiranja vključevale mučenje, nazorna sojenja, usmrtitve in zapore v oddaljenih taboriščih za prisilno delo, pogosto v sovjetskih [[Gulag|gulagih]]. Ocene smrtnih žrtev se razlikujejo, vendar je bilo usmrčenih nekje med 20.000 in 35.000 ljudi, ki so jih sovjetski komunisti obravnavali za &quot;sovražnike revolucije&quot;, kar je predstavljalo tri do pet odstotkov celotnega prebivalstva [[Mongolija|Mongolije]] v tistem času.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Kuromiya|first1=Hiroaki|date=July 2014|title=Stalin's Great Terror and the Asian Nexus|journal=Europe-Asia Studies|volume=66|issue=5|page=787|doi=10.1080/09668136.2014.910940|s2cid=154720143}}&lt;/ref&gt; Med žrtvami so bili obtoženi zagovarjanja tibetanskega [[Budizem|budizma]], pan-mongolskega [[Nacionalizem|nacionalizma]] in pro-japonskih čustev. Največ žrtev so utrpeli budistična duhovščina, aristokrati, politični nasprotniki ter etnični Burjati in Kazahi.

== Ozadje ==

=== Predhodno obdobje: 1921—1934 ===
Po mongolski revoluciji leta 1921 so notranji spopadi znotraj vladajoče Mongolske ljudske revolucionarne stranke (MPRP) povzročili več valov nasilnih političnih čistk, ki so jih pogosto spodbujali in jim pomagali Kominterna ali sovjetski agenti in vladni svetovalci. Avgusta 1922 so [[Dogsomyn Bodoo]], prvi predsednik vlade revolucionarnega obdobja, in 14 drugih usmrtili brez sojenja, potem ko so pod mučenjem, ki so ga izvajali sovjetski agenti priznali, da so sodelovali pri strmoglavljenju vlade.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Historical Dictionary of Mongolia|last=Sanders|first=Alan J. K.|publisher=Scarecrow Press|year=2010|isbn=978-0-8108-7452-7|location=Lanham|pages=113}}&lt;/ref&gt; Dve leti pozneje je bil Bodoojev glavni obtoževalec, [[Soliin Danzan]], usmrčen med tretjim partijskim kongresom zaradi zastopanja &quot;buržoaznih interesov&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire|last=Atwood|first=Christopher|publisher=Facts on File inc.|year=2004|isbn=978-0-8160-4671-3|location=New York|pages=[https://archive.org/details/encyclopediaofmo0000atwo/page/130 130]|url=https://archive.org/details/encyclopediaofmo0000atwo/page/130}}&lt;/ref&gt; Leta 1928 je bilo več vidnih članov MPRP, vključno z [[Ajvaagiin Danzan|Ajvaagiinom Danzanom]], [[Jamsrangiin Tseveen|Jamsrangiinom Tseveenom]], [[Tseren-Ochiryn Dambadorj|Tserenom-Ochirynom Dambadorjem]] in [[Navaandorjiin Jadambaa|Navaandorjiinom Jadambaom]], zaprtih ali izgnanih v obsežni čistki osumljenih desničarjev, ko je država izvedla svoje &quot;levičarsko obdobje&quot; hitrejše kolektivizacije in razlastitve zemljišča, in preganjanje [[Budizem|budistične]] cerkve. Potem ko so ti drastični ukrepi povzročili ljudske vstaje po vsej državi leta 1932, je bilo več najbolj trdovratnih levičarjev MPRP, vključno z [[Zolbingiin Shijee|Zolbingiinom Shijeejem]], [[Ölziin Badrakh|Ölziinom Badrakhom]] in premierom [[Tsengeltiin Jigjidjav|Tsengeltiinom Jigjidjavom]], obtoženih,&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Modern History of Mongolia|last1=Bawden|last2=Bawden|first2=C. R.|publisher=Routledge|year=1989|isbn=978-0-7103-0800-9|edition=2nd|pages=326|language=en}}&lt;/ref&gt; uradno izključenih iz partije in pozneje usmrčenih med veliko stalinistično represijo.

V letih 1933–34, kar velja za generalne priprave na čistke v letih 1937–1939, so bili generalni sekretar MPRP [[Jambyn Lkhümbe]] in drugi člani MPRP, lažno obtoženi zarote z japonskimi vohuni. Več kot 1500 ljudi je bilo zaprtih in 56 je bilo usmrčenih.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book|last1=Baabar|url=https://books.google.com/books?id=xEpxAAAAMAAJ&amp;q=mongolia+purges|title=Twentieth Century Mongolia|last2=Baabar|first2=Bat-Ėrdėniĭn|date=1999|publisher=White Horse|isbn=978-1-874267-40-9|pages=355|language=en}}&lt;/ref&gt; Situacijo v državi je deloma spodbudila japonska invazija na sosednjo [[Mandžurija|Mandžurijo]] leta 1931. Za obrambo pred morebitno japonsko vojaško ekspanzijo na sovjetski [[Daljni vzhod]] je sovjetski predsednik Stalin poskušal politično stabilizirati Mongolijo z odpravo opozicije vladi, ki jo je podpirala [[Sovjetska zveza]], in zagotovitvijo sporazuma, ki je dovoljeval nastanitev enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]] v državi.

== Velika represija ==
[[Slika:Horloogiyn Choybalsan.jpg|sličica|Horlogijn Čojbalsan.]]
V naslednjih treh letih so sovjetski mentorji na ministrstvu za notranje zadeve pripravljali priprave pri načrtovanju in izvajanju bližajočih se čistk, ki jih je izvedel sovjetski diktator [[Josif Stalin]]. Pod vodstvom svojega sovjetskega kolega [[Matvey Petrovič Chopyak|Matveya Petroviča Chopyaka]] je Čojbalsan maja 1936 dal spremeniti pravila odbora za notranje zadeve, da bi olajšali pridržanje visokih politikov brez predhodnega posvetovanja s političnimi nadrejenimi.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite book|last1=Baabar|url=https://books.google.com/books?id=xEpxAAAAMAAJ&amp;q=mongolia+purges|title=Twentieth Century Mongolia|last2=Baabar|first2=Bat-Ėrdėniĭn|date=1999|publisher=White Horse|isbn=978-1-874267-40-9|pages=355|language=en}}&lt;/ref&gt; Kmalu zatem je bilo aretiranih 23 visoko pozicioniranih menihov zaradi sodelovanja v &quot;kontrarevolucionarnem centru&quot;. Po enoletnem sojenju so jih javno usmrtili v začetku oktobra 1937. Ko je mongolski generalni tožilec protestiral proti njihovemu pregonu, so tudi njega aretirali in nato ustrelili.&lt;ref name=&quot;Baabar 1999, p. 355&quot;&gt;Baabar 1999, p. 355&lt;/ref&gt;

Avgusta 1937 je 36-letni maršal [[Gelegdorjiin Demid]] umrl v sumljivih okoliščinah, zaradi česar je Čojbasan napredoval dvojno vlogo edinega vrhovnega poveljnika mongolske vojske in ministra za obrambo.&lt;ref name=&quot;Baabar 1999, p. 3552&quot;&gt;Baabar 1999, p. 355&lt;/ref&gt; Naslednji dan je Čojbasan kot notranji minister izdal ukaz 366, ki je izjavil, da so mnogi v Mongoliji &quot;padli pod vpliv japonskih vohunov in provokatorjev.&quot;&lt;ref&gt;Baabar 1999, p. 359&lt;/ref&gt; Istega meseca je Stalin, vznemirjen zaradi napredovanja japonske vojske v Mandžuriji, ukazal namestitev 30.000 vojakov Rdeče armade v Mongoliji in poslal veliko sovjetsko delegacijo v [[Ulan Bator]] pod vodstvom namestnika sovjetskega komisarja NKVD [[Mihail Frinovski|Mihaila Frinovskega]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Sabloff|first=Paula L. W.|url=https://books.google.com/books?id=-ppdDBSPgLEC&amp;q=mongolia+purges&amp;pg=PA46|title=Modern Mongolia: Reclaiming Genghis Khan|date=2001|publisher=UPenn Museum of Archaeology|isbn=978-0-924171-90-1|pages=46|language=en}}&lt;/ref&gt; Frinovsky, obtožen sprožitve nasilnih čistk, ki jih je tako učinkovito izvajal v Sovjetski zvezi pod vodstvom šefa NKVD [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Nikolaja Ježova]], je Čojbasan izročil seznam 115 protirevolucionarjev in japonskih kolaborantov, pri čemer je priporočil, naj jih usmrtijo. Frinovsky je s pomočjo sovjetskih svetovalcev, ki so že bili vključeni v notranje ministrstvo, pripravil usmrtitveni seznam; priprava seznamov za aretacije in sestavljanje Komisije za izredne čistke, trojice v slogu NKVD (ki jo je vodil Čojbasan, z ministrom za pravosodje Tserendorjem in nekdanjim sekretarjem MPRP [[Dorjjavy Luvsansharav|Dorjjavynom Luvsansharavom]]), ki je vodila primere aretacij, preiskave in nazorna sojenja, ki so vključevala »lame, vohunjenje in protirevolucijo.&lt;ref&gt;Baabar 1999, p. 361: quoting N. Erdene-Ochir, &quot;Extra-Special Commission&quot;, Ardyn Erh, No. 153, 1991&lt;/ref&gt; Aretacija 65 visokih vladnih uradnikov v noči na 10. september 1937 je nakazala resen začetek čistk. Vsi so bili obtoženi vohunjenja za Japonsko kot del zarote Genden-Demid in večina je izmišljene obtožbe priznala pod intenzivnim mučenjem. Prvo nazorno sojenje je bilo izvedeno v Ulan Batorju od 18. do 20. oktobra 1937. Od 14 obtoženih jih je bilo 13, vključno z nekdanjim predsednikom vlade (1921) in glavnim upravnikom samostana [[Manzushir Sambadondogii Tserendor|Manzushir Sambadondogiinom Tserendorjem]], obsojenih na smrt.&lt;ref&gt;Baabar 1999, p. 361&lt;/ref&gt; 

Sledil je val nasilja, ki je trajal skoraj 18 mesecev. Čojbasanova služba je odobrila in izvedla usmrtitev več kot 18.000 protirevolucionarjev. Menihi, ki niso bili usmrčeni, so bili vpoklicani v mongolske oborožene sile ali kako drugače prisilno najeti, medtem ko je bilo v državi porušenih in uničenih 746 samostanov.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Palmer|first=James|title=The Bloody White Baron|year=2008|location=London|publisher=Faber and Faber|isbn=978-0-571-23023-5|pages=237}}&lt;/ref&gt; Na tisoče disidentskih intelektualcev, političnih in vladnih uradnikov, označenih za &quot;sovražnike revolucije&quot;, ter etničnih Burjatov in Kazahstancev je bilo prav tako aretiranih in ubitih. Usmrtili so približno 25 oseb z najvišjih položajev v partiji in vladi, 187 iz vojaškega vodstva, 36 od 51 članov Centralnega komiteja.&lt;ref name=&quot;Baabar 1999, p. 362&quot;&gt;Baabar 1999, p. 362&lt;/ref&gt; Čojbalsan je po ruskem vzoru odprl koncentracijska taborišča [[Gulag]] na podeželju, da bi zaprl disidente, medtem ko so druge pripeljali v Gulage v Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Sandag|first=Shagdariin|title=Poisoned arrows: The Stalin-Choibalsan Mongolian massacres, 1921-1941|year=2000|publisher=University of Michigan|isbn=978-0-8133-3710-4|pages=[https://archive.org/details/poisonedarrowsst00sand/page/70 70]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/poisonedarrowsst00sand/page/70}}&lt;/ref&gt; Ker je NKVD učinkovito upravljala čistke z uprizarjanjem nakaznih sodnih procesov in izvajanjem usmrtitev,&lt;ref name=&quot;Baabar 1999, p. 358&quot;&gt;Baabar 1999, p. 358&lt;/ref&gt; je bil Čojbasan, pogosto pijan, včasih prisoten med mučenjem in zasliševanjem osumljenih protirevolucionarjev, vključno s starimi prijatelji in tovariši.&lt;ref name=&quot;Becker 1992, p. 95&quot;&gt;Becker 1992, p. 95&lt;/ref&gt; Čojbasan je izdal ukaze NKVD o usmrtitvah, včasih osebno vodene usmrtitve.&lt;ref name=&quot;Becker 1992, p. 952&quot;&gt;Becker 1992, p. 95&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Baabar 1999, p. 3582&quot;&gt;Baabar 1999, p. 358&lt;/ref&gt; Dodal je tudi imena političnih sovražnikov na sezname za aretacije NKVD zgolj zato, da bi poravnal stare račune. Kljub temu, tudi ko je poskušal prizanesti žrtvam s priporočili prizanesljivosti v določenih primerih, so častniki NKVD pogosto preglasili njegovo odločitev.&lt;ref&gt;{{cite web|last=BBC Films|title=Secrets of the Steppe|url=https://www.youtube.com/watch?v=7RBYhZ7JDCI|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211212/7RBYhZ7JDCI|archive-date=2021-12-12|url-status=live}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt; 

=== Konec velike represije ===
Čojbalsan, ki je bil pod [[Stres|stresom]], je šest mesecev (avgust 1938 – januar 1939) okreval in se posvetoval s [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Klimentom Vorošilovom]], [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Nikolajem Ježovom]] in Stalinom v [[Moskva|Moskvi]] in ​​[[Soči, Rusija|Sočiju]], medtem ko so agenti NKVD in uradniki notranjega ministrstva izvajali čistke v [[Ulan Bator|Ulan Batorja]]. Ko se je vrnil v Mongolijo, je Čojbalsan sledil sovjetskim navodilom in dal usmrtiti Mongolijskega premierja Amarja, ki je bil v državi tudi zelo priljubljen. Čojbalsan je trdil, da je &quot;pomagal protivladnim zarotnikom, nasprotoval njihovi aretaciji, zanemarjal obrambo meja ter izdal svojo državo in bil izdajalec revolucije.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coox|first=Alvin D.|author-link=Alvin Coox|title=Nomonhan: Japan Against Russia, 1939, Volumes 1-2|year=1990|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-1835-6|pages=170}}&lt;/ref&gt; Po usklajeni propagandni kampanji je bil Amar aretiran 7. marca 1939 in poslan v Sovjetsko zvezo, kjer mu je kasneje sodili in ga usmrtili.  

Po usmrtitvi je Čojbalsan postal nesporni vodja Mongolije, hkrati pa je bil tudi predsednik vlade, minister za notranje zadeve, minister za vojno in vrhovni poveljnik mongolskih oboroženih sil. Zavarovan na svojem položaju je Čojbalsan aprila 1939 končal teror z izjavo, da so ekscesne čistke izvajali preveč vneti partijski funkcionarji, medtem ko je bil odsoten v Sovjetski zvezi, a da je nadzoroval aretacije pravih &quot;izdajalcev&quot;. Uradna krivda za čistke je padla na namestnika ministra za notranje zadeve Nasantogtoha in njegovega nekdanjega sovjetskega vodjo Kičikova. Kasneje so aretirali in usmrtili tudi druge privržence čistk, vključno z Luvsansharavom, Bayasgalanom, Dashtsevegom in Luvsandorjem. [[Dansranbilegiin Dogsom]] in [[Darizavyn Losol]], zadnja dva še živa člana (poleg Čojbalsana samega) od prvotnih sedmih ustanovnih članov MPRP, sta bila pravtako aretirana. Dogsom je bil usmrčen leta 1941.&lt;ref&gt;Baabar 1999, p. 370&lt;/ref&gt; Losol je umrl v sovjetskem zaporu, preden so mu začeli soditi.  

== Zapuščina ==
Do konca čistk v začetku leta 1939 je bil celoten sloj mongolske družbe dejansko iztrebljen,&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=gghukpfrRdAC&amp;q=thirty+thousand+bullets&amp;pg=PT234|title=Historical Injustice and Democratic Transition in Eastern Asia and Northern Europe: Ghosts at the Table of Democracy|last1=Christie|first1=Kenneth|last2=Cribb|first2=Robert|date=2003-08-29|publisher=Routledge|isbn=9781135789688|pages=156|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Christopher|first=Kaplonski|year=2004|title=Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire|url=https://www.academia.edu/8855875|journal=Inner Asia|language=en|volume=7|pages=210|issn=1464-8172}}&lt;/ref&gt; medtem ko je velik del mongolske kulturne dediščine ostal v ruševinah. Približno 18.000 državljanov je bilo obsojenih na smrt, na tisoče drugih pa je bilo aretiranih in vpoklicanih v mongolsko vojsko.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://archive.org/details/poisonedarrowsst00sand/page/154|title=Poisoned Arrows: The Stalin-choibalsan Mongolian Massacres, 1921-1941|last1=Sandag|first1=Shagdariin|last2=Kendall|first2=Harry|date=1999-12-09|publisher=Westview Press|isbn=9780813337104|pages=[https://archive.org/details/poisonedarrowsst00sand/page/154 154]|language=en|url-access=registration}}&lt;/ref&gt; Uničenih in porušenih je bilo več kot 700 budističnih samostanov. Revolucionarni razred stare garde, ki je veljal za močno nacionalističnega, je bil zatrt; usmrčenih je bilo petindvajset ljudi z najvišjih položajev v partiji in vladi (vključno z nekdanjima premierjema [[Peljidiin Genden|Peljidiinom Gendenom]] in [[Anandy Amar|Anandynom Amarjem]]), 187 iz vojaškega vodstva in 36 od 51 članov Centralnega komiteja. Čojbalsan je postal neposredni voditelj Mongolije ob podpori sovjetskih svetovalcev in vse večje prisotnosti Rdeče armade v državi. 

Pozneje po koncu stalinistične represije je bil kakršen koli javni diskurz o tem odsvetovan ali obsojen.&lt;ref&gt;Kenneth Christie, Robert Cribb, Robert B. Cribb 2002, pg 161&lt;/ref&gt; V času njegove smrti leta 1952 so Čojbalsana na splošno objokovali kot junaka, domoljuba in nazadnje mučenika za mongolsko neodvisnost. Ostanki njegovega močnega kulta osebnosti, pa tudi uspešna prizadevanja njegovega naslednika Tsendenbala, da bi oviral prizadevanja za &quot;[[Destalinizacija|destalinizacijo]]&quot;, ki bi lahko razkrila čistke, so pomagali utrditi pozitivno mnenje, ki so ga številni Mongolci imeli do svojega nekdanjega predsednika. Nekateri učenjaki menijo, da je nagnjenost Mongolovcev, da se izogibajo obtoževanju Čojbalsana za čistke, dejansko poskus, da bi se oprostili tega, kar se je zgodilo.&lt;ref&gt;Kenneth Christie, Robert Cribb, Robert B. Cribb 2002, pg 162&lt;/ref&gt; Javna jeza nad nasiljem čistk je padla predvsem na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in [[NKVD]], pri čemer se na Čojbalsana sočutno (če ne patetično) gleda kot na marioneto, ki ni imel veliko izbire, kot da sledi navodilom Moskve ali pa, da ga doleti ista usoda svojih predhodnikov Gendena in Amarja. 

S koncem komunistične vladavine leta 1990 pa je prišlo do ponovnega preučevanja komunističnega obdobja, zlasti stalinistične represije, in zdi se, da poskušajo nekateri Mongolci preteklost države razumeti v splošnejšem kontekstu. Leta 1991 so v bližini [[Mörön|Möröna]] odkrili množično grobišče posmrtnih ostankov menihov, usmrčenih med stalinistično represijo,&lt;ref name=&quot;Buddhist Grave&quot;&gt;[https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9D0CE7D81538F930A15753C1A967958260 Mass Buddhist Grave Reported in Mongolia] [[The New York Times]], October 1991&lt;/ref&gt; leta 2003 pa so v Ulan Batorju našli še eno množično grobišče usmrčenih menihov.&lt;ref name=&quot;Mass grave&quot;&gt;[http://www.rte.ie/news/2003/0612/mongolia.html Mass grave uncovered in Mongolia] RTÉ News, Thursday, 12 June 2003&lt;/ref&gt; Izkopali so trupla na stotine usmrčenih civilistov, vsi so bili ubiti z enim samim strelom v [[Lobanja|lobanjo]].&lt;ref name=&quot;Mass grave2&quot;&gt;[http://www.rte.ie/news/2003/0612/mongolia.html Mass grave uncovered in Mongolia] RTÉ News, Thursday, 12 June 2003&lt;/ref&gt;Istočasno so si različne skupine prizadevale obnoviti številne templje in samostane, ki so bili uničeni med stalinistični represijo. 

== Glej tudi ==

* [[Stalinistična represija]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [http://www.chriskaplonski.com/downloads/PreludeToViolence.pdf Prelude to Violence: Show trials and state power in 1930s Mongolia] by Christopher Kaplonski
* [http://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=5152 A Forgotten Purge] by Timothy May, Department of History, [[:en:University_of_Wisconsin–Madison|University of Wisconsin–Madison]]
* [http://www.infomongolia.com/index.php?songolt=content&amp;task=content_item&amp;id=1762 The Day of Commemoration, 2011, Ulaanbaatar, Mongolia]

[[Kategorija:Stalinizem]]
[[Kategorija:Zgodovina Mongolije]]
[[Kategorija:Velika čistka]]</text>
      <sha1>gc1v8qgvzi2n65f67ksrcld530por8b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748253</id>
      <parentid>5748221</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:44:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Zm05gamer</username>
        <id>180058</id>
      </contributor>
      <comment>končano</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18697" xml:space="preserve">[[Slika:Purge victims statue.jpg|sličica|289x289_pik|Spomenik v Ulaanbaatarju, posvečen v spomin na žrtve stalinistične represije.]]'''Stalinistična represija v Mongoliji''' (mongolsko: '''Их Хэлмэгдүүлéт,''' '''Ikh Khelmegdüülelt''', &quot;'''velika represija'''&quot;) se nanaša na 18-mesečno obdobje povečanega političnega nasilja in preganjanja v [[Mongolija|Mongolski ljudski republiki]] med letoma 1937 in 1939, v času [[Stalinizem|stalinizma]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Kaplonski|first=Christopher|title=Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire|url=https://www.academia.edu/8855875|journal=Inner Asia|language=en|volume=7|pages=209|issn=1464-8172}}&lt;/ref&gt; Represija je bila razširitev [[Josif Stalin|Stalinovih]] čistk (znanih tudi kot [[velika čistka]]), ki so se izvajale po vsej [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] približno v istem času. Sovjetski uslužbenci sovjetske tajne policije [[NKVD]] so pod nominalnim vodstvom mongolskega dejanskega voditelja [[Khorloogiin Choibalsan|Khorloogiina Choibalsana]] preganjali na tisoče posameznikov in organizacij, ki so jih označevali kot grožnje mongolski revoluciji in naraščajočemu sovjetskemu vplivu v državi. Tako kot v Sovjetski zvezi so metode zatiranja vključevale mučenje, nazorna sojenja, usmrtitve in zapore v oddaljenih taboriščih za prisilno delo, pogosto v sovjetskih [[Gulag|gulagih]]. Ocene smrtnih žrtev se razlikujejo, vendar je bilo usmrčenih nekje med 20.000 in 35.000 ljudi, ki so jih sovjetski komunisti obravnavali za &quot;sovražnike revolucije&quot;, kar je predstavljalo tri do pet odstotkov celotnega prebivalstva [[Mongolija|Mongolije]] v tistem času.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Kuromiya|first1=Hiroaki|date=July 2014|title=Stalin's Great Terror and the Asian Nexus|journal=Europe-Asia Studies|volume=66|issue=5|page=787|doi=10.1080/09668136.2014.910940|s2cid=154720143}}&lt;/ref&gt; Med žrtvami so bili obtoženi zagovarjanja tibetanskega [[Budizem|budizma]], pan-mongolskega [[Nacionalizem|nacionalizma]] in pro-japonskih čustev. Največ žrtev so utrpeli budistična duhovščina, aristokrati, politični nasprotniki ter etnični Burjati in Kazahi.

== Ozadje ==

=== Predhodno obdobje: 1921—1934 ===
Po mongolski revoluciji leta 1921 so notranji spopadi znotraj vladajoče Mongolske ljudske revolucionarne stranke (MPRP) povzročili več valov nasilnih političnih čistk, ki so jih pogosto spodbujali in jim pomagali Kominterna ali sovjetski agenti in vladni svetovalci. Avgusta 1922 so [[Dogsomyn Bodoo]], prvi predsednik vlade revolucionarnega obdobja, in 14 drugih usmrtili brez sojenja, potem ko so pod mučenjem, ki so ga izvajali sovjetski agenti priznali, da so sodelovali pri strmoglavljenju vlade.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Historical Dictionary of Mongolia|last=Sanders|first=Alan J. K.|publisher=Scarecrow Press|year=2010|isbn=978-0-8108-7452-7|location=Lanham|pages=113}}&lt;/ref&gt; Dve leti pozneje je bil Bodoojev glavni obtoževalec, [[Soliin Danzan]], usmrčen med tretjim partijskim kongresom zaradi zastopanja &quot;buržoaznih interesov&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire|last=Atwood|first=Christopher|publisher=Facts on File inc.|year=2004|isbn=978-0-8160-4671-3|location=New York|pages=[https://archive.org/details/encyclopediaofmo0000atwo/page/130 130]|url=https://archive.org/details/encyclopediaofmo0000atwo/page/130}}&lt;/ref&gt; Leta 1928 je bilo več vidnih članov MPRP, vključno z [[Ajvaagiin Danzan|Ajvaagiinom Danzanom]], [[Jamsrangiin Tseveen|Jamsrangiinom Tseveenom]], [[Tseren-Ochiryn Dambadorj|Tserenom-Ochirynom Dambadorjem]] in [[Navaandorjiin Jadambaa|Navaandorjiinom Jadambaom]], zaprtih ali izgnanih v obsežni čistki osumljenih desničarjev, ko je država izvedla svoje &quot;levičarsko obdobje&quot; hitrejše kolektivizacije in razlastitve zemljišča, in preganjanje [[Budizem|budistične]] cerkve. Potem ko so ti drastični ukrepi povzročili ljudske vstaje po vsej državi leta 1932, je bilo več najbolj trdovratnih levičarjev MPRP, vključno z [[Zolbingiin Shijee|Zolbingiinom Shijeejem]], [[Ölziin Badrakh|Ölziinom Badrakhom]] in premierom [[Tsengeltiin Jigjidjav|Tsengeltiinom Jigjidjavom]], obtoženih,&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Modern History of Mongolia|last1=Bawden|last2=Bawden|first2=C. R.|publisher=Routledge|year=1989|isbn=978-0-7103-0800-9|edition=2nd|pages=326|language=en}}&lt;/ref&gt; uradno izključenih iz partije in pozneje usmrčenih med veliko stalinistično represijo.

V letih 1933–34, kar velja za generalne priprave na čistke v letih 1937–1939, so bili generalni sekretar MPRP [[Jambyn Lkhümbe]] in drugi člani MPRP, lažno obtoženi zarote z japonskimi vohuni. Več kot 1500 ljudi je bilo zaprtih in 56 je bilo usmrčenih.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book|last1=Baabar|url=https://books.google.com/books?id=xEpxAAAAMAAJ&amp;q=mongolia+purges|title=Twentieth Century Mongolia|last2=Baabar|first2=Bat-Ėrdėniĭn|date=1999|publisher=White Horse|isbn=978-1-874267-40-9|pages=355|language=en}}&lt;/ref&gt; Situacijo v državi je deloma spodbudila japonska invazija na sosednjo [[Mandžurija|Mandžurijo]] leta 1931. Za obrambo pred morebitno japonsko vojaško ekspanzijo na sovjetski [[Daljni vzhod]] je sovjetski predsednik Stalin poskušal politično stabilizirati Mongolijo z odpravo opozicije vladi, ki jo je podpirala [[Sovjetska zveza]], in zagotovitvijo sporazuma, ki je dovoljeval nastanitev enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]] v državi.

== Velika represija ==
[[Slika:Horloogiyn Choybalsan.jpg|sličica|Horlogijn Čojbalsan.]]
V naslednjih treh letih so sovjetski mentorji na ministrstvu za notranje zadeve pripravljali priprave pri načrtovanju in izvajanju bližajočih se čistk, ki jih je izvedel sovjetski diktator [[Josif Stalin]]. Pod vodstvom svojega sovjetskega kolega [[Matvey Petrovič Chopyak|Matveya Petroviča Chopyaka]] je Čojbalsan maja 1936 dal spremeniti pravila odbora za notranje zadeve, da bi olajšali pridržanje visokih politikov brez predhodnega posvetovanja s političnimi nadrejenimi.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite book|last1=Baabar|url=https://books.google.com/books?id=xEpxAAAAMAAJ&amp;q=mongolia+purges|title=Twentieth Century Mongolia|last2=Baabar|first2=Bat-Ėrdėniĭn|date=1999|publisher=White Horse|isbn=978-1-874267-40-9|pages=355|language=en}}&lt;/ref&gt; Kmalu zatem je bilo aretiranih 23 visoko pozicioniranih menihov zaradi sodelovanja v &quot;kontrarevolucionarnem centru&quot;. Po enoletnem sojenju so jih javno usmrtili v začetku oktobra 1937. Ko je mongolski generalni tožilec protestiral proti njihovemu pregonu, so tudi njega aretirali in nato ustrelili.&lt;ref name=&quot;Baabar 1999, p. 355&quot;&gt;Baabar 1999, p. 355&lt;/ref&gt;

Avgusta 1937 je 36-letni maršal [[Gelegdorjiin Demid]] umrl v sumljivih okoliščinah, zaradi česar je Čojbasan napredoval dvojno vlogo edinega vrhovnega poveljnika mongolske vojske in ministra za obrambo.&lt;ref name=&quot;Baabar 1999, p. 3552&quot;&gt;Baabar 1999, p. 355&lt;/ref&gt; Naslednji dan je Čojbasan kot notranji minister izdal ukaz 366, ki je izjavil, da so mnogi v Mongoliji &quot;padli pod vpliv japonskih vohunov in provokatorjev.&quot;&lt;ref&gt;Baabar 1999, p. 359&lt;/ref&gt; Istega meseca je Stalin, vznemirjen zaradi napredovanja japonske vojske v Mandžuriji, ukazal namestitev 30.000 vojakov Rdeče armade v Mongoliji in poslal veliko sovjetsko delegacijo v [[Ulan Bator]] pod vodstvom namestnika sovjetskega komisarja NKVD [[Mihail Frinovski|Mihaila Frinovskega]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Sabloff|first=Paula L. W.|url=https://books.google.com/books?id=-ppdDBSPgLEC&amp;q=mongolia+purges&amp;pg=PA46|title=Modern Mongolia: Reclaiming Genghis Khan|date=2001|publisher=UPenn Museum of Archaeology|isbn=978-0-924171-90-1|pages=46|language=en}}&lt;/ref&gt; Frinovsky, obtožen sprožitve nasilnih čistk, ki jih je tako učinkovito izvajal v Sovjetski zvezi pod vodstvom šefa NKVD [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Nikolaja Ježova]], je Čojbasan izročil seznam 115 protirevolucionarjev in japonskih kolaborantov, pri čemer je priporočil, naj jih usmrtijo. Frinovsky je s pomočjo sovjetskih svetovalcev, ki so že bili vključeni v notranje ministrstvo, pripravil usmrtitveni seznam; priprava seznamov za aretacije in sestavljanje Komisije za izredne čistke, trojice v slogu NKVD (ki jo je vodil Čojbasan, z ministrom za pravosodje Tserendorjem in nekdanjim sekretarjem MPRP [[Dorjjavy Luvsansharav|Dorjjavynom Luvsansharavom]]), ki je vodila primere aretacij, preiskave in nazorna sojenja, ki so vključevala »lame, vohunjenje in protirevolucijo.&lt;ref&gt;Baabar 1999, p. 361: quoting N. Erdene-Ochir, &quot;Extra-Special Commission&quot;, Ardyn Erh, No. 153, 1991&lt;/ref&gt; Aretacija 65 visokih vladnih uradnikov v noči na 10. september 1937 je nakazala resen začetek čistk. Vsi so bili obtoženi vohunjenja za Japonsko kot del zarote Genden-Demid in večina je izmišljene obtožbe priznala pod intenzivnim mučenjem. Prvo nazorno sojenje je bilo izvedeno v Ulan Batorju od 18. do 20. oktobra 1937. Od 14 obtoženih jih je bilo 13, vključno z nekdanjim predsednikom vlade (1921) in glavnim upravnikom samostana [[Manzushir Sambadondogii Tserendor|Manzushir Sambadondogiinom Tserendorjem]], obsojenih na smrt.&lt;ref&gt;Baabar 1999, p. 361&lt;/ref&gt; 

Sledil je val nasilja, ki je trajal skoraj 18 mesecev. Čojbasanova služba je odobrila in izvedla usmrtitev več kot 18.000 protirevolucionarjev. Menihi, ki niso bili usmrčeni, so bili vpoklicani v mongolske oborožene sile ali kako drugače prisilno najeti, medtem ko je bilo v državi porušenih in uničenih 746 samostanov.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Palmer|first=James|title=The Bloody White Baron|year=2008|location=London|publisher=Faber and Faber|isbn=978-0-571-23023-5|pages=237}}&lt;/ref&gt; Na tisoče disidentskih intelektualcev, političnih in vladnih uradnikov, označenih za &quot;sovražnike revolucije&quot;, ter etničnih Burjatov in Kazahstancev je bilo prav tako aretiranih in ubitih. Usmrtili so približno 25 oseb z najvišjih položajev v partiji in vladi, 187 iz vojaškega vodstva, 36 od 51 članov Centralnega komiteja.&lt;ref name=&quot;Baabar 1999, p. 362&quot;&gt;Baabar 1999, p. 362&lt;/ref&gt; Čojbalsan je po ruskem vzoru odprl koncentracijska taborišča [[Gulag]] na podeželju, da bi zaprl disidente, medtem ko so druge pripeljali v Gulage v Sovjetski zvezi.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Sandag|first=Shagdariin|title=Poisoned arrows: The Stalin-Choibalsan Mongolian massacres, 1921-1941|year=2000|publisher=University of Michigan|isbn=978-0-8133-3710-4|pages=[https://archive.org/details/poisonedarrowsst00sand/page/70 70]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/poisonedarrowsst00sand/page/70}}&lt;/ref&gt; Ker je NKVD učinkovito upravljala čistke z uprizarjanjem nakaznih sodnih procesov in izvajanjem usmrtitev,&lt;ref name=&quot;Baabar 1999, p. 358&quot;&gt;Baabar 1999, p. 358&lt;/ref&gt; je bil Čojbasan, pogosto pijan, včasih prisoten med mučenjem in zasliševanjem osumljenih protirevolucionarjev, vključno s starimi prijatelji in tovariši.&lt;ref name=&quot;Becker 1992, p. 95&quot;&gt;Becker 1992, p. 95&lt;/ref&gt; Čojbasan je izdal ukaze NKVD o usmrtitvah, včasih osebno vodene usmrtitve.&lt;ref name=&quot;Becker 1992, p. 952&quot;&gt;Becker 1992, p. 95&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Baabar 1999, p. 3582&quot;&gt;Baabar 1999, p. 358&lt;/ref&gt; Dodal je tudi imena političnih sovražnikov na sezname za aretacije NKVD zgolj zato, da bi poravnal stare račune. Kljub temu, tudi ko je poskušal prizanesti žrtvam s priporočili prizanesljivosti v določenih primerih, so častniki NKVD pogosto preglasili njegovo odločitev.&lt;ref&gt;{{cite web|last=BBC Films|title=Secrets of the Steppe|url=https://www.youtube.com/watch?v=7RBYhZ7JDCI|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211212/7RBYhZ7JDCI|archive-date=2021-12-12|url-status=live}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt; 

=== Konec velike represije ===
Čojbalsan, ki je bil pod [[Stres|stresom]], je šest mesecev (avgust 1938 – januar 1939) okreval in se posvetoval s [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Klimentom Vorošilovom]], [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Nikolajem Ježovom]] in Stalinom v [[Moskva|Moskvi]] in ​​[[Soči, Rusija|Sočiju]], medtem ko so agenti NKVD in uradniki notranjega ministrstva izvajali čistke v [[Ulan Bator|Ulan Batorja]]. Ko se je vrnil v Mongolijo, je Čojbalsan sledil sovjetskim navodilom in dal usmrtiti Mongolijskega premierja Amarja, ki je bil v državi tudi zelo priljubljen. Čojbalsan je trdil, da je &quot;pomagal protivladnim zarotnikom, nasprotoval njihovi aretaciji, zanemarjal obrambo meja ter izdal svojo državo in bil izdajalec revolucije.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Coox|first=Alvin D.|author-link=Alvin Coox|title=Nomonhan: Japan Against Russia, 1939, Volumes 1-2|year=1990|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-1835-6|pages=170}}&lt;/ref&gt; Po usklajeni propagandni kampanji je bil Amar aretiran 7. marca 1939 in poslan v Sovjetsko zvezo, kjer mu je kasneje sodili in ga usmrtili.  

Po usmrtitvi je Čojbalsan postal nesporni vodja Mongolije, hkrati pa je bil tudi predsednik vlade, minister za notranje zadeve, minister za vojno in vrhovni poveljnik mongolskih oboroženih sil. Zavarovan na svojem položaju je Čojbalsan aprila 1939 končal teror z izjavo, da so ekscesne čistke izvajali preveč vneti partijski funkcionarji, medtem ko je bil odsoten v Sovjetski zvezi, a da je nadzoroval aretacije pravih &quot;izdajalcev&quot;. Uradna krivda za čistke je padla na namestnika ministra za notranje zadeve Nasantogtoha in njegovega nekdanjega sovjetskega vodjo Kičikova. Kasneje so aretirali in usmrtili tudi druge privržence čistk, vključno z Luvsansharavom, Bayasgalanom, Dashtsevegom in Luvsandorjem. [[Dansranbilegiin Dogsom]] in [[Darizavyn Losol]], zadnja dva še živa člana (poleg Čojbalsana samega) od prvotnih sedmih ustanovnih članov MPRP, sta bila pravtako aretirana. Dogsom je bil usmrčen leta 1941.&lt;ref&gt;Baabar 1999, p. 370&lt;/ref&gt; Losol je umrl v sovjetskem zaporu, preden so mu začeli soditi.  

== Zapuščina ==
Do konca čistk v začetku leta 1939 je bil celoten sloj mongolske družbe dejansko iztrebljen,&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=gghukpfrRdAC&amp;q=thirty+thousand+bullets&amp;pg=PT234|title=Historical Injustice and Democratic Transition in Eastern Asia and Northern Europe: Ghosts at the Table of Democracy|last1=Christie|first1=Kenneth|last2=Cribb|first2=Robert|date=2003-08-29|publisher=Routledge|isbn=9781135789688|pages=156|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Christopher|first=Kaplonski|year=2004|title=Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire|url=https://www.academia.edu/8855875|journal=Inner Asia|language=en|volume=7|pages=210|issn=1464-8172}}&lt;/ref&gt; medtem ko je velik del mongolske kulturne dediščine ostal v ruševinah. Približno 18.000 državljanov je bilo obsojenih na smrt, na tisoče drugih pa je bilo aretiranih in vpoklicanih v mongolsko vojsko.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://archive.org/details/poisonedarrowsst00sand/page/154|title=Poisoned Arrows: The Stalin-choibalsan Mongolian Massacres, 1921-1941|last1=Sandag|first1=Shagdariin|last2=Kendall|first2=Harry|date=1999-12-09|publisher=Westview Press|isbn=9780813337104|pages=[https://archive.org/details/poisonedarrowsst00sand/page/154 154]|language=en|url-access=registration}}&lt;/ref&gt; Uničenih in porušenih je bilo več kot 700 budističnih samostanov. Revolucionarni razred stare garde, ki je veljal za močno nacionalističnega, je bil zatrt; usmrčenih je bilo petindvajset ljudi z najvišjih položajev v partiji in vladi (vključno z nekdanjima premierjema [[Peljidiin Genden|Peljidiinom Gendenom]] in [[Anandy Amar|Anandynom Amarjem]]), 187 iz vojaškega vodstva in 36 od 51 članov Centralnega komiteja. Čojbalsan je postal neposredni voditelj Mongolije ob podpori sovjetskih svetovalcev in vse večje prisotnosti Rdeče armade v državi. 

Pozneje po koncu stalinistične represije je bil kakršen koli javni diskurz o tem odsvetovan ali obsojen.&lt;ref&gt;Kenneth Christie, Robert Cribb, Robert B. Cribb 2002, pg 161&lt;/ref&gt; V času njegove smrti leta 1952 so Čojbalsana na splošno objokovali kot junaka, domoljuba in nazadnje mučenika za mongolsko neodvisnost. Ostanki njegovega močnega kulta osebnosti, pa tudi uspešna prizadevanja njegovega naslednika Tsendenbala, da bi oviral prizadevanja za &quot;[[Destalinizacija|destalinizacijo]]&quot;, ki bi lahko razkrila čistke, so pomagali utrditi pozitivno mnenje, ki so ga številni Mongolci imeli do svojega nekdanjega predsednika. Nekateri učenjaki menijo, da je nagnjenost Mongolovcev, da se izogibajo obtoževanju Čojbalsana za čistke, dejansko poskus, da bi se oprostili tega, kar se je zgodilo.&lt;ref&gt;Kenneth Christie, Robert Cribb, Robert B. Cribb 2002, pg 162&lt;/ref&gt; Javna jeza nad nasiljem čistk je padla predvsem na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in [[NKVD]], pri čemer se na Čojbalsana sočutno (če ne patetično) gleda kot na marioneto, ki ni imel veliko izbire, kot da sledi navodilom Moskve ali pa, da ga doleti ista usoda svojih predhodnikov Gendena in Amarja. 

S koncem komunistične vladavine leta 1990 pa je prišlo do ponovnega preučevanja komunističnega obdobja, zlasti stalinistične represije, in zdi se, da poskušajo nekateri Mongolci preteklost države razumeti v splošnejšem kontekstu. Leta 1991 so v bližini [[Mörön|Möröna]] odkrili množično grobišče posmrtnih ostankov menihov, usmrčenih med stalinistično represijo,&lt;ref name=&quot;Buddhist Grave&quot;&gt;[https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9D0CE7D81538F930A15753C1A967958260 Mass Buddhist Grave Reported in Mongolia] [[The New York Times]], October 1991&lt;/ref&gt; leta 2003 pa so v Ulan Batorju našli še eno množično grobišče usmrčenih menihov.&lt;ref name=&quot;Mass grave&quot;&gt;[http://www.rte.ie/news/2003/0612/mongolia.html Mass grave uncovered in Mongolia] RTÉ News, Thursday, 12 June 2003&lt;/ref&gt; Izkopali so trupla na stotine usmrčenih civilistov, vsi so bili ubiti z enim samim strelom v [[Lobanja|lobanjo]].&lt;ref name=&quot;Mass grave2&quot;&gt;[http://www.rte.ie/news/2003/0612/mongolia.html Mass grave uncovered in Mongolia] RTÉ News, Thursday, 12 June 2003&lt;/ref&gt;Istočasno so si različne skupine prizadevale obnoviti številne templje in samostane, ki so bili uničeni med stalinistični represijo. 

== Glej tudi ==

* [[Stalinistična represija]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [http://www.chriskaplonski.com/downloads/PreludeToViolence.pdf Prelude to Violence: Show trials and state power in 1930s Mongolia] by Christopher Kaplonski
* [http://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=5152 A Forgotten Purge] by Timothy May, Department of History, [[:en:University_of_Wisconsin–Madison|University of Wisconsin–Madison]]
* [http://www.infomongolia.com/index.php?songolt=content&amp;task=content_item&amp;id=1762 The Day of Commemoration, 2011, Ulaanbaatar, Mongolia]

[[Kategorija:Stalinizem]]
[[Kategorija:Zgodovina Mongolije]]
[[Kategorija:Velika čistka]]</text>
      <sha1>a0c30gj4autl99fs3ygt3x5ujze4hy4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Yvan Keller</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522499</id>
    <revision>
      <id>5748349</id>
      <parentid>5743803</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T04:53:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>angleški prevod vzdevka je nesmiseln tule</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6596" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Yvan Keller
|birth_date=&lt;!-- wd --&gt;
|birth_place=&lt;!-- wd --&gt;
|death_date=&lt;!-- wd --&gt;
|death_place=&lt;!-- wd --&gt;
|occupation=&lt;!-- wd --&gt;
}}
'''Yvan Keller''', [[Francozi|francoski]] [[serijski morilec]], * [[13. december]] [[1960]], † [[22. september]] [[2006]].

Zaradi načina izvajanja umorov je dobil vzdevek »morilec z blazino« ({{Jezik-fr|le tueur à l'oreiller}}).

== Zgodnje življenje ==
Yvan Keller se je rodil 13. decembra 1960 v [[Wittenheim|Wittenheimu]] v francoskem departmaju [[Haut-Rhin]]. Njegova starša sta bila izdelovalca košar in sta imela 8 otrok. Njegov oče Joseph je bil tudi zaposlen v rudnikih kalijeve soli v [[Alzacija|Alzaciji]]. Keller je odraščal v precej nestabilni družini. Njegova mama je umrla pri 49 letih in oče ga je silil v trdo delo, da so lahko preživeli.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|date=20 October 2012|title=Yvan Keller, le &quot;tueur à l'oreiller&quot;|url=https://clairecorgnou.wordpress.com/2012/10/20/yvan-keller-le-tueur-a-loreiller/|journal=Blog de Claire Corgnou|language=fr|access-date=26 November 2018}}&lt;/ref&gt;

Yvana so pri 17 letih aretirali in obsodili na 10 let zapora zaradi kraje.

== Življenje ==
Avgusta leta 1989 je bil Keller izpuščen iz zapora. Preselil se je v [[Mulhouse]] v stanovanje starega dvorca v mirnem predelu ter stran od mestnega središča. Postal je krajinski vrtnar in ustanovil majhno podjetje, imenovano Alsa-Jardin. Stranke so bile z njegovim delom zelo zadovoljne. Živel je skromno z žensko po imenu Marina, vendar sta se kasneje ločila in našel je novo dekle, Séverine.

Marina je kasneje povedala, da jo je Yvan silil v prostitucijo, ker je nenehno potreboval denar zaradi svoje ljubezni do razkošja, igralnic, konjskih dirk, odličnih restavracij in znanih hotelov. Eden od njegovih prijateljev pa je o njem povedal, da ko je bil v razmerju s svojo drugo ženo Séverine, je bila ona že v razmerju z drugim moškim in ko je to Yvan izvedel, je odšel k moškemu domov in mu v usta vtaknil pištolo ter mu zagrozil, naj Séverine pusti pri miru.&lt;ref name=&quot;libé1&quot;&gt;{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, &quot;criminel du siècle&quot; bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}&lt;/ref&gt;

Kellerjevi sosedje so rekli, da je bil zelo ustrežljiv, prijazen in ljubeč do živali, do svoje družine pa je bil neusmiljen in nasilen.&lt;ref name=&quot;libé12&quot;&gt;{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, &quot;criminel du siècle&quot; bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}&lt;/ref&gt;

== Žrtve ==
Januarja leta 1994 so v Burnhaupt-le-Hautu prebivalko ulice Basse Street Marie Winterholer našli mrtvo v svoji postelji, ležečo na hrbtu. Zdravnik je ugotovil, da je šlo za naravno smrt in izdal dovoljenje za pokop.

Dne 12. marca 1994 se je moški po imenu Germain na ulici Basse 11 odločil obiskati svojo 86-letno mater Ernestine Mang. Tik za vrati je presenečen našel staro napravo za delanje masla, ki je bila že leta shranjena v hišni kleti. Nato je našel svojo mamo mrtvo v postelji, ležečo na hrbtu. Presenetilo ga je, da je bila posteljnina brezhibno postlana, saj se je Ernestina zaradi težav s kolki težko premikala. Zaradi tega je bil Germain prepričan, da ni ona premaknila naprave za maslo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grunge.com/724290/how-many-victims-did-the-pillow-killer-yvan-keller-really-have/|title=How Many Victims Did The 'Pillow Killer' Yvan Keller Really Have?}}&lt;/ref&gt;

Dne 27. aprila 1994 so na ulici Basse 22 našli mrtvo v svoji postelji na hrbtu obrnjeno tudi 77-letno Augusto Wassmer. Opazili niso nobenega vloma, vendar je njena hči Marie-Françoise Roecklin ugotovila, da je bila postelja predobro postlana. Obdukcija se je končala s smrtjo zaradi [[Srčni zastoj|zastoja srca]], verjetno »zaradi velikega strahu«. Kasneje je hči opazila, da sta izginila Augustina bančna kartica in ključ od hiše ter da je bila kartica uporabljena v Mulhouseu za tri dvige.

Po aretaciji je Keller priznal umor 150 ljudi.&lt;ref name=&quot;libé13&quot;&gt;{{Navedi časopis|date=14 October 2006|title=Yvan Keller, &quot;criminel du siècle&quot; bien sous tous rapports|url=https://www.liberation.fr/societe/2006/10/14/yvan-keller-criminel-du-siecle-bien-sous-tous-rapports_54313|journal=[[Libération (journal)|Libération]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}&lt;/ref&gt; Yvan Keller je bil vpleten v 23 umorov starih gospa, vendar je bil osumljen, da jih je ubil 40.&lt;ref name=&quot;libé13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|date=27 May 2013|title=Tueur en série : l'affaire Yvan Keller est définitivement close|url=http://www.leparisien.fr/faits-divers/tueur-en-serie-l-affaire-yvan-keller-est-definitivement-close-27-05-2013-2840493.php|journal=[[Le Parisien]]|language=fr|access-date=26 November 2018}}&lt;/ref&gt;

Kot krajinski vrtnar je Keller zlahka našel hiše svojih žrtev. Ubijal je stare ljudi, da bi lahko ukradel njihove dragocenosti, kot so denar, slike in dragulji, ki jih je kasneje preprodal. Vsakič je ponovil isti scenarij: svoje žrtve je zadušil v njihovi postelji, nato pa posteljo predelal do popolnosti, da je izgledala kot naravna smrt.

== Aretacija ==
Med letoma 1993 in 2003 je bil Yvan Keller trikrat obtožen, vendar je šele tretja preiskava privedla do njegove aretacije. Keller je hitro priznal in število žrtev dvignil na 150 ter priznal, da je bil aktiven v [[Alzacija|Alzaciji]], [[Švica|Švici]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. Obtožen je bil le petih smrti, treh v Haut-Rhinu leta 1994 in dveh v [[Bas-Rhin|Bas-Rhinu]]. Če bi mu dokazali vseh 150 umorov, bi bil to najhujši francoski serijski morilec 20. stoletja. &lt;ref&gt;{{Navedi časopis|date=27 May 2013|title=La fin de l'affaire du tueur en série alsacien Yvan Keller ?|url=https://www.lalsace.fr/actualite/2013/05/27/vers-la-fin-de-l-affaire-du-tueur-en-serie-alsacien-yvan-keller|journal=[[L'Alsace]]|access-date=26 November 2018}}&lt;/ref&gt;

== Smrt ==
Dne 22. septembra 2006 je Yvan Keller storil samomor na višjem sodišču v Mulhouseu. Ubil se je z vezalkami, ki jih je prepletel v vrv. Njegove zadnje besede so bile »Samo hotel sem biti ljubljen«.

== Sklici ==

{{sklici|1}}

[[Kategorija:Serijski morilci]]
[[Kategorija:Francoski kriminalci]]
[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]
{{DEFAULTSORT:Keller, Yvan}}</text>
      <sha1>biy7aramc062qit4ytzfyri50790qwq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franc Kopatin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522844</id>
    <revision>
      <id>5748351</id>
      <parentid>5747114</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T05:04:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{avtobiografija}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3656" xml:space="preserve">{{avtobiografija}}
{{Infopolje Oseba
|name    =Franc Kopatin
|birth_date=13.2.1948|birth_place=Podnanos|image   =Kopatin Franc.jpg
|citizenship=Slovenija|occupation=Menedžer}}

Slovenski gospodarstvenik, nogometaš in nogometni funkcionar.
= Življenje in delo =

==== Mladost ====
Franc Kopatin se je rodil v Podnanosu, kjer je obiskoval prve 4 razrede osnovne šole. Višje razrede osnovne šole je obiskoval v Vipavi, nato pa v Ajdovščini končal Srednjo ekonomsko šolo. Takoj po srednji šoli se je leta 1968 zaposlil v Luki Koper nato pa odšel k vojakom v šolo rezervnih oficirjev v Bilečo. Po vrnitvi pa nadaljeval študij na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru.

==== Poslovna pot ====
Po vrnitvi iz Luke Koper je nadaljeval poslovno kariero v komercialni službi Tovarne pohištva LIPA, kjer je ostal 5 let. Po 18. letih dela na Splošno kovinskem podjetju v  Ajdovščini, kjer je bil 12 let vodja komerciale, je leta 1989 ustanovil podjetje za oskrbo zdrastva COMBIC d.o.o. kjer je bil direktor 20 let, to je do upokojitve. Je tudi ustanovni član Lions kluba Nova Gorica.

==== Nogometna kariera ====
Nogometno pot je Franc Kopatin začel v NK Vipava, kjer je igral za vse mlajše selekcije in za člansko ekipo. V času službovanja v Luki Koper je bil eno leto član NK Koper, nato pa se leta 1969 registriral za NK Primorje. Zaradi hude poškodbe noge na tekmi leta 1975 je bil primoran zaključiti svojo igralsko kariero.

==== Nogometno funkcionarska kariera ====
Od leta 1972 – 2004 je bil Franc Kopatin neprekinjeno, več kot 30 let član IO NK Primorja. V letih od 1981 – 1984 je bil predsednik NK Primorja. Bil je aktiven tudi v MNZ Nova Gorica in bil tam 8 let podpredsednik, v obdobju 2002 - 2014 pa predsednik medobčinske nogometne zveze Nova Gorica.

V obdobju 1976 – 1980 je bil predsednik finančne komisije NZS in 1980 – 1984 predsednik finančne komisije FSJ. V NZS je bil več mandatov tudi predsednik mednarodne in mladinske komisije. V obdobjih 2009 – 2015 je bil Franc Kopatin podpredsednik Nogometne zveze Slovenije. Bil je delegat na več kongresih FIFA in UEFA.

==== Priznanja ====
1975 -  Plaketa občine Ajdovščina ob 30. letnici telesne kulture

1994 – Priznanje za 20 let dela v Lionizmu

1996 – Plaketa Nogometne zveze Slovenije

2012 – Plaketa mesta Gradiška /IT/ in CONI province Gorica / IT/

2018 – Priznanje »Častni član NZS«

2022 – Bloudkova plaketa leta 2021 za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa

==== Publikacije ====
1997 - Zbornik ob 75. letnici nogometa v Ajdovščini

2014 – Zbornik ob 20. letnici Lions kluba Nova Gorica

2020 – Zbornik ob 30. Letnici družbe COMBIC d.o.o.

2022 – Avtobiografski roman »Nogomet je življenje«

== Viri ==
https://www.gov.si/novice/2022-02-11-znani-so-prejemniki-bloudkovih-priznanj-za-leto-2021/

https://www.delo.si/sport/nogomet/aleksander-ceferin-ta-knjiga-je-vec-kot-spomin-funkcionarja/

https://www.robin.si/sport/knjiga-franca-kopatina-v-ajdovscino-privabila-aleksandra-ceferina/

https://www.sta.si/3029224/nogomet-francu-kopatinu-pomeni-celo-zivljenje

https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2022042612481851/nogometno_zivljenje_franca_kopatina_zapisano_v_avtobiografski_knjigi_/

https://www.nzs.si/novica/Volilna_komisija_NZS_objavila_seznam_kandidatur?id=43840

https://www.ajdovscina.si/arhiv_vseh_objav/2022042215334823/

https://www.worldcat.org/title/nogometni-klub-primorje-ajdovscina-1921-1966-75-let/oclc/442885434

https://www.primorske.si/sport/nogomet-je-zivljenje-v-knjigi&lt;nowiki/&gt;{{v sorodnikih}}

[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1948|Franc Kopatin]]</text>
      <sha1>52hw9kov2fi2gppv6dkefzqw2ppct7e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Drachten</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522884</id>
    <revision>
      <id>5748352</id>
      <parentid>5746162</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T05:09:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>--pretiravanje s slikami, ktgr</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7172" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje|name=Drachten|settlement_type=[[mesto]]|image_skyline=Drachten, monumentaal pand aan de Noordkade 52 GM0090-31 foto4 2015-05-10 13.36.jpg|image_alt=|image_caption=|image_flag=Drachten vlag.svg|flag_alt=|image_seal=|seal_alt=|image_shield=Drachten wapen.svg|shield_alt=|nickname=|motto=|image_map=LocatieDrachten.png|map_alt=|map_caption=Lokacija v [[Smallingerland]], [[Frizija]], [[Nizozemska]]|pushpin_map=Nizozemska&lt;!-- the name of a location map as per http://en.wikipedia.org/wiki/Template:Location_map --&gt;|pushpin_label_position=levo|pushpin_mapsize=250|pushpin_map_caption=Lokacija na Nizozemskem|coor_pinpoint=|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Država|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1= [[Frizija]]|subdivision_type2=[[Občina]]|subdivision_name2= [[Smallingerland]]|established_title=|established_date=|founder=|seat_type=|seat=|government_footnotes=|leader_party=|leader_title=|leader_name=|unit_pref=Metric
&lt;!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --&gt;
&lt;!-- for references: use &lt;ref&gt; tags --&gt;|area_footnotes=|area_magnitude=&lt;!-- &lt;ref&gt; &lt;/ref&gt; --&gt;|area_note=|area_water_percent=|area_rank=|area_blank1_title=|area_blank2_title=&lt;!-- square kilometers --&gt;|area_total_km2=|area_land_km2=|area_water_km2=|area_urban_km2=|area_rural_km2=|area_metro_km2=|area_blank1_km2=|area_blank2_km2=&lt;!-- hectares --&gt;|area_total_ha=|area_land_ha=|area_water_ha=|area_urban_ha=|area_rural_ha=|area_metro_ha=|area_blank1_ha=|area_blank2_ha=|length_km=|width_km=|dimensions_footnotes=|elevation_footnotes=|elevation_m=|population_as_of=|population_footnotes=|population_total=45186|population_density_km2=auto|population_note=|population_demonym=|timezone1=[[srednjeevropski čas|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[srednjeevropski poletni čas|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=Poštna številka|postal_code=9200-07|area_code_type=Omrežna skupina|area_code=0512|iso_code=|website=|footnotes=}}

'''Drachten''' ( {{IPA-nl|ˈdrɑxtə(n)|-|nl-Drachten.ogg}}) je mesto na severu [[Nizozemska|Nizozemske]]. Nahaja se v občini Smallingerland, [[Frizija]]. Januarja 2017 &lt;ref&gt;[https://www.smallingerland.nl/Int/Drachten-en-de-dorpen/Bevolkingscijfers.html Bevolkingscijfers] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171107022936/https://www.smallingerland.nl/Int/Drachten-en-de-dorpen/Bevolkingscijfers.html|date=2017-11-07}} - Smallingerland&lt;/ref&gt; je imelo približno 45.186 prebivalcev in je [[Frizija|drugo največje]] mesto v provinci Frizija.

== Zgodovina ==
=== Začetki ===
[[Slika:Road_green.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/69/Road_green.JPG/170px-Road_green.JPG|sličica|levo|Zelena cesta ]]
Drachten se je začel kot majhna skupnost na vzhodni strani reke Drait (ali Dracht). Tam so zgodnji naseljenci začeli izsuševati zemljo, da bi jo uporabili za kmetijstvo. Ko je proces izsuševanja napredoval, so se prebivalci začeli seliti dlje proti vzhodu, da bi izsušeno zemljo &amp;#x2014; nekdanja [[Barje|šotišča]] &amp;#x2014; izkoristili za [[kmetijstvo]] .

Okoli leta 1200 je bila zgrajena majhna kamnita cerkev. Uporabljali so jo še 200 let pozneje, dokler narasle vode niso pregnale ljudi še dlje proti vzhodu.

Do leta 1550 so bile nizozemske zaloge šote izčrpane. Šota je postala pomemben vir energije ne le za zasebna gospodinjstva, ampak tudi za industrijo. Potrebe v hitro rastoči nizozemski provinci v 17. stoletju so bile večje, kot jih je lahko zagotovila Frizija. Večina transporta je potekala po vodi, pogosto z vlačilnimi ladjami. Izkoriščanje šote je za številne vasi pomenilo dobrodošlo dejavnost, čeprav se večina dohodka ni stekala v žepe težavnih izkopavalcev šote. Leta 1641 so kmetje v severnem in južnem Drachtenu sklenili sporazum z bogatimi prebivalci [[Haag|Haaga]], »Drachten Associates«. Eden od teh dninarjev je bil [[Haag|haaški]] poslovnež Passchier Hendriks Bolleman. Sporazum je določal, da je bil izkop šote v Smallingerlandu namenjen nizozemski industriji. Za prevoz z ladjo je bilo treba zgraditi [[Prekop|kanal]] Drachtster Compagnonsvaart in dva stranska kanala. V enem letu je vsak dan kopalo 800 delavcev. In tam, kjer so ljudje preživljali dneve, so sledili drugi dogodki, kot so stanovanja, skladišča, hostli in podjetja. Čeprav je bil gospodarski uspeh rezanja šote kratkotrajen (privedel je celo do finančnega propada Passchierja Bollemana), je spodbudil ustanovitev Drachtena.

Drachtstervaart je pripeljal ladje, ladje pa niso pripeljale samo povratnega tovora, ampak tudi lastno storitveno dejavnost: vrvarne, mizarske delavnice in kovačnice. Leta 1746 je bila na Langewijku ustanovljena prva prava ladjedelnica, sprva samo za gradnjo lesenih ploščadi, po letu 1895 pa tudi za ladje z železnim trupom. Leta 1902 je na Drachtstervaartu sledila druga ladjedelnica.

=== Drachten raste ===
Ob kanalu so zgradili lokale, trgovine, ladjedelniške objekte in javne službe, kot je [[Vrv|žičnica]]. Okoli leta 1830 je bila zgrajena mestna hiša, notar pa se je preselil iz bližnje Oudege v Drachten.

Industrija šote v Drachtenu je trajala 200 let. Ko se je končalo, so ostali revnejši delavci; nekateri so postali mali kmetje, a večina jih ni imela uspeha.

=== Pospešena rast ===
V povojnem obdobju med letoma 1950 in 1991 je Drachten v povprečju naraščal za 1000 prebivalcev letno. K tej rasti je veliko prispeval prihod podjetja [[Philips]]. Danes v Drachtenu živi približno 45.000 ljudi; njegova glavna industrijska proizvodnja vključuje električne izdelke, transportno opremo, stroje, hrano, kemikalije in pohištvo.&lt;ref name=&quot;brit&quot;&gt;{{Navedi enciklopedijo|title=Drachten|date=2007-09-11|encyclopedia=Britannica|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/170670/Drachten|accessdate=2013-12-23}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[Slika:Drachten-plaats-OpenTopo.jpg|sličica|levo|Zemljevid Drachtena iz leta 2014]]
Drachten se nahaja v občini Smallingerland na vzhodu province [[Frizija|Frizije]] na severu [[Nizozemska|Nizozemske]]. [[Leeuwarden]] je 35 km severozahodno, Groningen 45 km severovzhodno in Heerenveen 24 km jugozahodno.

Nahaja se ob vodni poti Wijde Ee, ki se izliva v večji Prinses Margriet Kanaal. Obkrožajo ga številna majhna mesta; njegovo okolje sestavljajo nižine z gozdovi in šotnimi barji ter bližnjimi jezeri.&lt;ref name=&quot;brit&quot;/&gt;

== Kultura ==
V Drachtenu je gledališče De Lawei z glasbeno, plesno in dramsko šolo De Meldij. Tu sta tudi pop oder Iduna in kino De Bios.

Nočno življenje poteka predvsem v [[De Kaden|De Kadenu]], soseski v središču, ki je razdeljena na dve ulici: Noordkade in Zuidkade. Soseska se nahaja v središču-zahodu in meji na okrožja: Noordoost, De Bouwen in De Wiken/oost. De Kaden je hkrati nakupovalno območje in zabaviščni center. De Kaden ima več kavarn/barov, diskotek, picerij, restavracij in okrepčevalnic. [[Muzej Drachten]] (imenovan tudi Muzej Dr8888) se nahaja v nekdanjem samostanu.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.dragten.nl Dragten.nl], spletna stran o zgodovinskem Drachtenu

[[Kategorija:Frizija]]
[[Kategorija:Mesta na Nizozemskem]]</text>
      <sha1>05rbi09l8heukbhiamgpdtm0obltcat</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Szlovenszki abecedár</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522997</id>
    <revision>
      <id>5748350</id>
      <parentid>5747694</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T04:56:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slovenščina</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3755" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name          = Szlovenszki abecedár
| title_orig    = 
| translator    = 
| image         = [[Slika:Szlovenszki Abecedar.JPG|200px]]
| image_caption = 
| author        = [[Mihael Bakoš]]
| illustrator   = 
| cover_artist  = 
| country       = [[Madžarska|Ogrska]], [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenska krajina]]
| language      = [[prekmurščina]]
| series        = 
| genre         = 
| publisher     = Simon Peter Weber, [[Bratislava]]
| release_date  = [[1786]]
| english_release_date =
| media_type    = 
| pages         = 24 strani
| isbn          = 
| preceded_by   = 
| followed_by   = 
}}
'''''Szlovenszki abecedár''''' ''(Slovenski abecednik)'' je [[luteranizem|evangeličanski]] učbenik [[Mihael Bakoš|Mihaela Bakoša]] v [[prekmurščina|prekmurščini]] iz 1786. ''Szlovenszki abecedár'' je deloma samostojno delo, deloma je popravljen ponatis prvega prekmurskega učbenika [[Abeczedarium Szlowenszko|''Abeczedarium Szlowenszko'']] iz 1725.

Prvi tiskani knjigi v prekmurščini [[Mali katechismus|''Mali katechismus'']] in ''Abeczedarium Szlowenszko'' sta položili temelje prekmurski književnosti, čeprav sta bili pod močnim [[kajkavščina|kajkavskim]] jezikovnim vplivom. Bakoš je v svojem učbeniku in katekizmu (''Győrſzki Kátekizmus,'' 1796) odstranil nepotrebne kajkavizme, ki jih je nadomeščal z domačimi prekmurskimi izrazi. Tako ima Bakoš pomembno vlogo v nadaljnjem razvijanju [[knjižna prekmurščina|knjižne prekmurščine]], ki jo je kodificiral njegov predhodnik [[Štefan Küzmič]]. Küzmič je tudi napisal učbenik v prekmurskem jeziku leta 1752, ampak ta knjiga ni ohranjena, zato ni znano ali je vplivala na Bakoševo delo ali pa je Bakoš tudi to knjigo popravil s svojim učbenikom.

Bakošev učbenik je bil natisnjen leta 1786 v [[Bratislava|Bratislavi]] (danes [[Slovaška]]), v tiskarni obrtnika transilvansko-saškega porekla Simona Petra Weberja pod naslovom ''Szlovenszki abecedár za drouvno deczo vö stámpani.'' Avtor ni naveden v knjigi. Bakoš sam izpriča o svojem avtorstvu v svojih pismih, v katerih je zapisal postopke nastajanja učbenika. V pismih je razvidno, da so potrebovali učbenik ne samo otroci, ampak tudi odrasli. Bakoš je menil, da bi lahko dosegli večjo popolnost pri protestantskem bogoslužju, če ponudijo abecednik tudi vernikom.

Učbenik poučuje način pisanja, branja in pravopisa ter vsebuje besedila (pesmi in kratke odlomke iz [[Sveto pismo|Svetega pisma]] kot npr. [[Psalmi|psalme]]). Nekatere pesmi so bile objavljene v Bakoševem največjem delu, v veliki prekmurski evangeličanski pesmarici ''Nouvi Gráduvál'' (1789).

Na koncu knjige je vključen kratek latinsko-prekmurski slovarček.

{{Navedek|'''Moudri Knig 9. tála.'''&lt;br/&gt;
Oh Boug Ocsákov moji, ino Goſzpoud vſze dobroute! ki ſzi po rejcsi tvojoj vſza ſztvouro, ino ſzi po modrouſzti tvojoj csloveka napravo, dabi goſzpodüvo nad vſzákim ſtere ſzo od tébe ſztvorjene. Dáj meni to modrouſzt, ſtera je okouli tvojega ſztoucza, i ne vr'zi me vö zracsuna ſzinouv tvoji. Ár ſzam jaſz ſzluga tvoj, i tvoje ſzlü'zbenicze ſzin, nemocsen cslovik i krátkoga 'zitka. Posli záto doli ſztvoji ſzvéti nebéſz, i od ſztoucza dike tvoje poslijo doli, da bode prí meni, i zmenom de delala, naj morem razmeti, ka je prijétno pred tebov. Amen.}}

== Literatura ==
* Ivan Škafar: Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715 do 1919. [[Ljubljana]] 1978.
* Mateja Huber (2017): Predgovor faksimilam knjige ''Szlovenszki abecedár'' (1786). {{ISBN|978-961-6579-37-7}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskanih knjig (1715–1951)]]
{{prekmurščina}}
[[Kategorija:Prekmurske evangeličanske knjige]]
[[Kategorija:Dela leta 1786]]</text>
      <sha1>6a1ze9rhl914upwvy682t572nwll2rd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Timotej Novaković</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523024</id>
    <revision>
      <id>5748183</id>
      <parentid>5747808</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T16:35:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; +[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]; ±[[Kategorija:Gledališče]]→[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3731" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{infopolje oseba}}
'''Timotej Novaković''', [[Slovenija|slovenski]] [[gledališki igralec]], * [[18. oktober]] [[1995]], [[Ljubljana]].

== Življenjepis ==

Timotej Novaković se je rodil leta 1995 v Ljubljani. Leta 2015 se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, smer dramska igra, kjer je štiri leta študiral pod mentorstvom Sebastijana Horvata in Nataše Barbare Gračner. Diplomiral je s predstavo ''Olympia Stadion'' v režiji Maše Pelko v vlogah Sanjina, Baby Anastasie (OTMA) in Otroka.

Že tekom študija je nastopil v predstavi ''Hlapci'' v režiji Janeza Pipana. V svoji profesionalni karieri pa je v kratkem času sodeloval že z mnogimi vidnejšimi in pomembnejšimi režiserji našega časa, kot so [[Dragan Živadinov]], [[Matjaž Berger]], [[Alen Jelen]] itd.

Poleg zelo širokega opusa predstav je Timotej Novaković nastopil tudi na mnogih prireditvah, literarnih večerih, različnih televizijskih oddajah, radijski igri in serijah. Dve leti zapored je nastopil na večeru z nominiranci za Rožančevo nagrado (najpomembnejša nagrada za esejistično delo) in na podelitvi le te, tri leta zapored pa na podelitvi Deklice s piščalko, najpomembnejše nagrade za dosežke v polju znanosti in umetnosti na področju kočevske regije. Pojavil se je tudi v radijski igri ''Jaz, Batman'', risanki ''Lužasta zabava'' in pa seriji ''Sekirca v med''.

== Vloge v gledališču ==

=== Gledališke predstave ===

* 2017. '''Mladenič'''; Ivan Cankar: ''HLAPCI'', r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana 
* 2020. '''Princ'''; Nika Korenjak: ''FANTAZMA GRANDE'', r. Aljoša Živadinov Zupančič, AGRFT 
* 2021. '''Igralec'''; po motivih drame Življenje je sen Calderóna de la Barce: ''FINALIZEM::PRAPRODUKT'', r. Dragan Živadinov, Osmoza 
* 2021. '''Josip Vidmar'''; po motivih biografije Edvarda Kocbeka avtorja Andreja Inkreta: ''IN STOLETJE BO ZARDELO. PRIMER KOCBEK'', r. Matjaž Berger, Anton Podbevšek Teater, SNG Nova - Gorica in Galerija Božidar Jakac 
* 2021. '''Mutec'''; po motivih drame Življenje je sen Calderóna de la Barce: ''FINALIZEM::FONEMI'', r. Dragan Živadinov, Osmoza 
* 2021. '''Lukas''', Timotej, Kevin; Julien Daillère: ''ZGODBE GRDE DEKLICE'', r. Alen Jelen, ŠKUC in Gledališče Toneta Čufarja Jesenice 
* 2021. '''MC'''; po verzih Thomasa S. Eliota in replikah Sarah Kane: ''PRAZNOTE::G-0'', r. Dragan Živadinov, Osmoza 
* 2022. '''Gary'''; Mark Ravenhill: ''SHOPPING AND FUCKING'', r. Brina Klampfer, Mini teater 
* 2022. '''Zaporniki'''; Vitomil Zupan: ''LEVITAN''. Primer Vitomil Zupan, r. Matjaž Berger, Anton Podbevšek Teater 
* 2022. '''Julij Moskovič''', '''Oton Baumgarten'''; Vinko Moderndorfer: ''JUDOVSKO ŽIVLJENJE V LJUBLJANI'', r. Yonatan Esterkin, Mini Teater

=== Avtorski projekti ===

* 2019. '''Performer'''; CYPHER, r. Žigan Krajnčan, Flota 
* 2021. '''Odvečen'''; PHYSIS, r. Bojan Jablanovec, Via Negativa

== Nagrade ==

* '''Jury Award - Full lenght - 2nd place''' na 5th UK International Radio Drama Festival za radijsko igro ''Žrtve radia BUM BUM'' (2019)
* '''Nagrada občinstva za najboljšo predstavo festivala''' na festivalu Teden Slovenske drame za predstavo ''In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek'' (2022)

== Reference ==

# https://sigledal.org/geslo/Timotej_Novakovi%C4%87
# https://www.ludliteratura.si/avtor/timotej-novakovic/
# https://zdus.si/timotej-novakovic/
# https://bsf.si/sl/ime/timotej-novakovic/
# http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=20658&amp;l=0&lt;br /&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Timotej Novaković}}
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>rbfv0xhktwv6cu5wim061sxmbjas452</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748361</id>
      <parentid>5748183</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T05:24:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>menjana oznaka, NPOV</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3729" xml:space="preserve">{{avtobiografija}}
{{infopolje oseba}}
'''Timotej Novaković''', [[Slovenija|slovenski]] [[gledališki igralec]], * [[18. oktober]] [[1995]], [[Ljubljana]].

== Življenjepis ==

Timotej Novaković se je rodil leta 1995 v Ljubljani. Leta 2015 se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani]], smer dramska igra, kjer je štiri leta študiral pod mentorstvom Sebastijana Horvata in Nataše Barbare Gračner. Diplomiral je s predstavo ''Olympia Stadion'' v režiji Maše Pelko v vlogah Sanjina, Baby Anastasie (OTMA) in Otroka.

Tekom študija je nastopil v predstavi ''Hlapci'' v režiji Janeza Pipana. V svoji profesionalni karieri je sodeloval z režiserji, kot so [[Dragan Živadinov]], [[Matjaž Berger]], [[Alen Jelen]] itd.

Poleg zelo širokega opusa predstav je Timotej Novaković nastopil tudi na različnih prireditvah, literarnih večerih, različnih televizijskih oddajah, radijski igri in serijah. Dve leti zapored je nastopil na večeru z nominiranci za Rožančevo nagrado (najpomembnejša nagrada za esejistično delo) in na podelitvi le te, tri leta zapored pa na podelitvi Deklice s piščalko, najpomembnejše nagrade za dosežke v polju znanosti in umetnosti na področju kočevske regije. Pojavil se je tudi v radijski igri ''Jaz, Batman'', risanki ''Lužasta zabava'' in pa seriji ''Sekirca v med''.

== Vloge v gledališču ==

=== Gledališke predstave ===

* 2017. '''Mladenič'''; Ivan Cankar: ''HLAPCI'', r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana 
* 2020. '''Princ'''; Nika Korenjak: ''FANTAZMA GRANDE'', r. Aljoša Živadinov Zupančič, AGRFT 
* 2021. '''Igralec'''; po motivih drame Življenje je sen Calderóna de la Barce: ''FINALIZEM::PRAPRODUKT'', r. Dragan Živadinov, Osmoza 
* 2021. '''Josip Vidmar'''; po motivih biografije Edvarda Kocbeka avtorja Andreja Inkreta: ''IN STOLETJE BO ZARDELO. PRIMER KOCBEK'', r. Matjaž Berger, Anton Podbevšek Teater, SNG Nova - Gorica in Galerija Božidar Jakac 
* 2021. '''Mutec'''; po motivih drame Življenje je sen Calderóna de la Barce: ''FINALIZEM::FONEMI'', r. Dragan Živadinov, Osmoza 
* 2021. '''Lukas''', Timotej, Kevin; Julien Daillère: ''ZGODBE GRDE DEKLICE'', r. Alen Jelen, ŠKUC in Gledališče Toneta Čufarja Jesenice 
* 2021. '''MC'''; po verzih Thomasa S. Eliota in replikah Sarah Kane: ''PRAZNOTE::G-0'', r. Dragan Živadinov, Osmoza 
* 2022. '''Gary'''; Mark Ravenhill: ''SHOPPING AND FUCKING'', r. Brina Klampfer, Mini teater 
* 2022. '''Zaporniki'''; Vitomil Zupan: ''LEVITAN''. Primer Vitomil Zupan, r. Matjaž Berger, Anton Podbevšek Teater 
* 2022. '''Julij Moskovič''', '''Oton Baumgarten'''; Vinko Moderndorfer: ''JUDOVSKO ŽIVLJENJE V LJUBLJANI'', r. Yonatan Esterkin, Mini Teater

=== Avtorski projekti ===

* 2019. '''Performer'''; CYPHER, r. Žigan Krajnčan, Flota 
* 2021. '''Odvečen'''; PHYSIS, r. Bojan Jablanovec, Via Negativa

== Nagrade ==

* '''Jury Award - Full lenght - 2nd place''' na 5th UK International Radio Drama Festival za radijsko igro ''Žrtve radia BUM BUM'' (2019)
* '''Nagrada občinstva za najboljšo predstavo festivala''' na festivalu Teden Slovenske drame za predstavo ''In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek'' (2022)

== Reference ==

# https://sigledal.org/geslo/Timotej_Novakovi%C4%87
# https://www.ludliteratura.si/avtor/timotej-novakovic/
# https://zdus.si/timotej-novakovic/
# https://bsf.si/sl/ime/timotej-novakovic/
# http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=20658&amp;l=0&lt;br /&gt;

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Novaković, Timotej}}
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>0h19z76a7aurunkeme8vt5sjfere7g4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marezige: 100 let od marežganskega upora, 470 let župnije Marezige</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523026</id>
    <revision>
      <id>5748267</id>
      <parentid>5747997</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T19:10:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pp uv</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1969" xml:space="preserve">{{brez virov}}
{{Infopolje Knjiga
| author            = Adelina Pahor, Ingrid Celestina
| language          = Slovenščina
| country           = Slovenija
| publisher         = Libris
| isbn              = 978-961-6618-72-4
| pub_date          = 2021
| genre             = zgodovinska knjiga
| image             = Marezige-naslovnica.jpg
| URL               = https://www.libris.si/p2-61620/marezige-100-let-od-marezganskega-upora470-let-zupnije
}}

'''Marezige: 100 let od marežganskega upora, 470 let župnije Marezige''' je zgodovinski [[zbornik]] širšega [[Istra|istrskega]] prostora od prazgodovine do današnjih dni s poudarki na vasi [[Marezige]]. Razdeljen je na štiri velika obdobja, ki so vsaka po svoje oblikovala ljudi in krajino. Zbornik je še posebej zanimiv z vidika zgodovine cerkve na tem območju, saj so prvič objavljena arhivska gradiva iz škofijskih arhivov v [[Škofija Koper|Kopru]] in [[Škofija Trst|Trstu]] od leta 1550 dalje. Poročila dajejo vpogled v vsakdanje življenje tistega časa. 

Zaradi maloštevilnosti zgodovinskih virov, ki se nanašajo na marežgansko področje (arhivi so pogoreli v II. svetovni vojni), so ta gradiva dobila mesto v posebnem poglavju o župniji Marezige in v prilogi o starodavni župniji [[Truške]]. Zbornik vsebuje izvirno slikovno in fotografsko gradivo. 

=== Vsebina po poglavjih ===

* Darko Darovec: MAREZIGE V STARIH ČASIH
* Martin Šuštar: ŽUPNIJA MAREZIGE 
* Salvator Žitko: OD PADCA BENEŠKE REPUBLIKE DO I. SVETOVNE VOJNE 
* Salvator Žitko: OD VOJNE DO VOJNE 
* Salvator Žitko: DRUGA VOJNA 1941−1945 
* Adelina Pahor: O STARI VERI IN STARIH ŠEGAH 
* Adelina Pahor: O ZDRAVSTVU 
* Petra Trošt: PO LETU 1945 
* PRILOGI: ŽUPNIJA TRUŠKE, CADASTRE NATIONAL (del)

=== Povezave ===
* Uradna stran knjige: https://www.libris.si/p2-61620/marezige-100-let-od-marezganskega-upora470-let-zupnije

[[Kategorija:Zgodovinske knjige]]
[[Kategorija:Knjige leta 2021]]
[[Kategorija:Marezige]]</text>
      <sha1>c2av491ja1asvjirt5v5m3tw1kmm07q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Joel Rifkin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523027</id>
    <revision>
      <id>5748106</id>
      <parentid>5747895</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T12:13:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SportiBot</username>
        <id>86399</id>
      </contributor>
      <comment>{{normativna kontrola}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14872" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Joel David Rifkin''', [[Američani|ameriški]] [[serijski morilec]], * [[20. januar]] [[1959]], [[New York]].

== Zgodnje življenje ==
Ko se je Rifkin rodil sta bila oba njegova starša študenta. Njegov biološki oče pa je bil kasneje vojaški veteran. Njegova biološka starša sta ga 14. februarja 1959, ko je bil star tri tedne, dala v posvojitev. Posvojil ga je premožnejši par iz [[Long Island, New York|Long Islanda]] v [[New York (zvezna država)|New Yorku]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://archives.zinester.com/56505/63063.html|title=The Drifter, Joel Rifkin|accessdate=2007-03-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051216082934/http://archives.zinester.com/56505/63063.html|archivedate=2005-12-16}}&lt;/ref&gt;

Rifkin je bil v šoli med slabšimi zaradi učnih težav, bil pa je tudi nepriljubljen med sošolci zaradi slabšega navezovanja stikov in prijateljstev.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Serial Killer Files: The Who, What, Where, How, and Why of the World's Most Terrifying Murderers|year=2003|publisher=Ballantine Books|last=Schechter|first=Harold|page=[https://archive.org/details/serialkillerfile00sche/page/163 163]|isbn=0-345-46566-0|url=https://archive.org/details/serialkillerfile00sche/page/163}}&lt;/ref&gt; Leta 1977 je maturiral na srednji šoli East Meadow, nato pa je obiskoval predavanja še na več univerzah, vendar šolanja ni nikoli dokončal. Po končani šoli se je Rifkin samozaposlil kot krajinar.&lt;ref name=&quot;badseed&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Russell Kasindorf|first=Jeanie|date=1993-08-09|title=The Bad Seed|url=https://books.google.com/books?id=yyYAAAAAMBAJ&amp;q=August%209%2C%201993%20new%20york%20magazine&amp;pg=PA38|magazine=[[New York Magazine]]|volume=26|issue=31|pages=42–3}}&lt;/ref&gt;

20. februarja 1987 je njegov očim Bernard storil samomor s predoziranjem zdravil, saj je več mesecev trpel za rakom na prostati.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Eftimiades|first=Maria|title=Garden of Graves: The Shocking True Story of Long Island Serial Killer Joel Rifkin|date=February 11, 2014|publisher=St. Martin's Publishing Group|isbn=9781466863125|pages=281|url=https://books.google.com/books?id=1ayfAgAAQBAJ|accessdate=October 31, 2019}}&lt;/ref&gt;

22. avgusta 1987 je bil Rifkin aretiran med napadom na prostitutko v [[Hempstead|Hempsteadu v New Yorku]], potem ko je policistki pod krinko ponudil denar za seks.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=N.Y. police are led to two bodies 10 other cases may be involved|url=https://www.baltimoresun.com/news/bs-xpm-1993-06-30-1993181175-story.html|website=Baltimore Sun|publisher=baltimoresun.com|date=June 30, 1993|accessdate=October 31, 2019}}&lt;/ref&gt;

== Umori ==
Rifkin je svoj prvi umor zagrešil 20. februarja 1989, ko je ubil Heidi Balch na njenem domu v East Meadowu. Nato je njeno telo razkosal in ji odstranil zobe in konice prstov. Njeno glavo pa je položil v pločevinko z barvo, ki jo je pustil v gozdu na igrišču za golf v [[Hopewell, New Jersey|Hopewellu v New Jerseyju]]. Njene noge, preostali trup in roke pa je odvrgel proti bolj severno v East River v okolici New Yorka. Heidiono truplo so odkrili dne 5. marca 1989, ko so njeno odrezano glavo najšli na golf igrišču pri sedmi luknji. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nj.com/mercer/2013/03/severed_head_found_on_hopewell.html|title=Woman whose severed head was found on Hopewell golf course in 1989 is identified|last=Zdan|first=Alex|date=March 26, 2013|accessdate=February 21, 2021}}&lt;/ref&gt; Njeno truplo in ostale dele so pa najši 8. aprila istega leta  v Pequonnock Creeku blizu [[Jefferson Township, New Jersey|Jefferson Townshipa v New Jerseyju]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Severed head found in New Jersey in '89 ID'd, linked to serial killer|url=https://www.foxnews.com/us/severed-head-found-in-new-jersey-in-89-idd-linked-to-serial-killer|website=foxnews.com|publisher=Fox News|date=March 27, 2013|accessdate=October 31, 2019}}&lt;/ref&gt; Njene posmrtne ostanke pa so identificirali šele leta 2013. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Heidi Balch Identified: Severed Head Found On Golf Course Was Serial Killer Joel Rifkin's First Victim|url=https://www.huffingtonpost.com/2013/03/27/heidi-balch-head-golf-course-joel-rifkin_n_2965531.html|accessdate=2018-05-30|work=[[Huffington Post]]|date=2013-03-27}}&lt;/ref&gt;

V naslednjih štirih letih naj bi Rifkin ubil še 16 žensk. &lt;ref name=&quot;people&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20106909,00.html|title=The Quiet Man|last=Eftimiades|first=Maria|date=1993-12-06|website=[[People (magazine)|People]]|accessdate=2009-06-04}}&lt;/ref&gt; Po aretaciji leta 1993 je bil vpleten tudi v Heidin umor. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1994/03/24/nyregion/accused-serial-killer-on-li-called-a-suspect-in-1989-slaying-of-a-woman.html|title=Accused Serial Killer on L.I. Called a Suspect in 1989 Slaying of a Woman|date=March 24, 1994|website=New York Times|accessdate=February 21, 2021}}&lt;/ref&gt; Leta 2013 so preiskovalci po ponovnih zaslišanjih ugotovili, da sta Heidi in ženska, ki jo je opisal kot svojo prvo žrtev ista oseba. &lt;ref name=&quot;newsday130327&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Joel Rifkin's first victim ID'd from severed head, was Heidi Balch, cops say|work=[[Newsday]]|date=2013-03-27|url=http://www.newsday.com/news/region-state/joel-rifkin-s-first-victim-id-d-from-severed-head-was-heidi-balch-cops-say-1.4923587|accessdate=2013-04-30}}&lt;/ref&gt;

Dne 24. junija 1993 je Rifkin pobral Tiffany Bresciani, ki je bila prostitutka, ki je delala na [[Manhattan|Manhattnu]]. Tiffany je bila takrat s svojim fantom [[Dave Rubinstein|Davom Rubinsteinom]], ki mu je rekla, da se bo vrnila čez 20 minut. Ko se ni vrnila, je Rubinstein poklical policijo in jim predal opis Mazdinega [[Poltovornjak|poltovornjaka]] iz  leta 1984, ki ga je vozil Rifkin. &lt;ref name=&quot;Bresciani1&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Smith|first=Andrew|url=https://www.newsday.com/long-island/joel-rifkin-serial-killer-anniversary-1.19459882|title=25 years after Joel Rifkin's arrest, key players look back at the case|work=[[Newsday]]|date=2018-06-27|accessdate=2018-10-22}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;badseed2&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Russell Kasindorf|first=Jeanie|date=1993-08-09|title=The Bad Seed|url=https://books.google.com/books?id=yyYAAAAAMBAJ&amp;q=August%209%2C%201993%20new%20york%20magazine&amp;pg=PA38|magazine=[[New York Magazine]]|volume=26|issue=31|pages=42–3}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Simmonds, Jeremy.&lt;/ref&gt;

== Aretacija in sojenje ==
Dne 28. junija 1993 so državni policisti, ki so patruljirali na Southern State Parkway na Long Islandu, opazili poltovornjak brez registrske tablice, na njem je bila tudi ponjava in ko so jo odstranili so pod njo našli truplo. &lt;ref&gt;name=&quot;Bresciani1&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Smith|first=Andrew|url=https://www.newsday.com/long-island/joel-rifkin-serial-killer-anniversary-1.19459882|title=25 years after Joel Rifkin's arrest, key players look back at the case|work=[[Newsday]]|date=2018-06-27|accessdate=2018-10-22}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bresciani2&quot;&gt;Simmonds, Jeremy.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kasindorf, Jeanie Russell.&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je bil spoznan za krivega devetih točk [[Umor|umora druge stopnje]] in obsojen na 203 leta do doživljenjske kazni v zaporu. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2011/04/22/nyregion/long-island-serial-killer-gets-a-personality-profile.html|title=Bright, Careful and Sadistic: Profiling Long Island's Mystery Serial Killer|last=Baker|first=Al|last2=Fernandez|first2=Manny|date=April 22, 2011|website=New York Times|accessdate=February 21, 2021}}&lt;/ref&gt;

== Življenje v zaporu ==
Upravitelji zapora so se leta 1996 odločili, da bo bil Rifkin sam v celici in, da bo zaprt 23 ur na dan, saj je Rifkin bil tako razvpit, da bi lahko bila njegova prisotnost zapornike motita. Več kot štiri leta je preživel v samici, nato so ga premestili v zapor v okrožju Clinton v New Yorku. Rifkin je kasneje zapor tožil in trdil, da je bil njihov način, da je sam v samici in da je toliko časa zaprt protiustaven. Leta 2000 je državno prizivno sodišče odločilo, da v zaporu niso kršili njegovih ustavnih pravic, ko so ga namestili v izolacijo. &lt;ref name=&quot;Bio&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Joel Rifkin|year=2012|work=[[Biography.com]]|url=http://www.biography.com/people/joel-rifkin-11930477|accessdate=2012-07-31}}&lt;/ref&gt;

== Znane žrtve ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Žrtve
!Opombe
|-
|Heidi &quot;Susie&quot; Balch (25)
|Ostanki najdeni leta 1989. Identificirana marca 2013. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Newcomb|first=Alyssa|title=How Police Identified Severed Head After 24-Year Mystery|url=https://abcnews.go.com/blogs/headlines/2013/03/how-police-identified-severed-head-after-24-year-mystery|website=abcnews.go.com|publisher=ABC News|date=March 27, 2013|accessdate=November 1, 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|Julie Blackbird
|Ostanki niso bili nikoli najdeni
|-
|Barbara Jacobs (31)
|Ostanki so bili najdeni 14. julija 1991 v reki Hudson. &lt;ref name=&quot;Schemo1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1993/07/03/nyregion/in-serial-killer-inquiry-doubts-arise-on-prostitute-link.html|title=In Serial-Killer Inquiry, Doubts Arise on Prostitute Link|website=New York Times|date=July 3, 1993|accessdate=February 21, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430164120/http://www.nytimes.com/1993/07/03/nyregion/in-serial-killer-inquiry-doubts-arise-on-prostitute-link.html|archivedate=April 30, 2011}}&lt;/ref&gt;
|-
|Mary Ellen DeLuca (22)
|Ostanki so bili najdeni 1. oktobra 1991 v Cornwallu v New Yorku. &lt;ref name=&quot;Marks&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Marks|first=Peter|title=Three States Investigating Tale of Killing|url=https://www.nytimes.com/1993/07/01/nyregion/three-states-investigating-tale-of-killing.html|website=[[The New York Times]]|date=July 1, 1993|accessdate=October 31, 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Rabinovitz&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Rabinovitz|first=Jonathan|title=3 More Victims of Serial Killer Are Identified|url=https://www.nytimes.com/1993/07/04/nyregion/3-more-victims-of-serial-killer-are-identified.html|website=[[The New York Times]]|date=July 4, 1993|accessdate=October 31, 2019}}&lt;/ref&gt;
Identificirana 4. julija 1993. &lt;ref name=&quot;Rabinovitz&quot; /&gt;
|-
|Yun Lee (31)
|Ostanki so bili najdeni 23. septembra 1991 v East River pri otoku Randalls. &lt;ref name=&quot;Marks&quot; /&gt;
|-
|?
|Nikoli identificirana, posmrtni ostanki nikoli najdeni
|-
|Lorraine Orvieto (28)
|Ostanki najdeni 11. julija 1992 v Coney Island Creeku. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Thousands of Missing-Persons Cases|url=https://www.nytimes.com/1993/07/25/nyregion/thousands-of-missing-persons-cases.html|website=New York Times|date=July 25, 1993|accessdate=October 31, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100108094134/http://www.nytimes.com/1993/07/25/nyregion/thousands-of-missing-persons-cases.html|archivedate=January 8, 2010}}&lt;/ref&gt; Identificirana 4. julija 1993. &lt;ref name=&quot;Rabinovitz&quot; /&gt;
|-
|Mary Ann Holloman (39)
|Ostanki so bili najdeni 9. julija 1992 v Coney Island Creeku. &lt;ref name=&quot;Schemo2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1993/07/08/nyregion/state-police-link-possible-18th-victim-to-suspect-in-slayings.html|title=State Police Link Possible 18th Victim to Suspect in Slayings|website=New York Times|date=July 8, 1993|accessdate=February 21, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150526084852/http://www.nytimes.com/1993/07/08/nyregion/state-police-link-possible-18th-victim-to-suspect-in-slayings.html|archivedate=May 26, 2015}}&lt;/ref&gt;
|-
|?
|Identiteta ostaja anonimna. Najdena marca 1992 &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.websleuths.com/forums/threads/ny-sayville-wht-hispfem-25-39-up11852-nude-in-dumpster-poss-joel-rifkin-victim-mar92.565039/|title=NY - NY - Sayville, WHT/HispFem 25-39, UP11852, nude in dumpster, poss Joel Rifkin victim, Mar'92}}&lt;/ref&gt;
|-
|Iris Sanchez (25)
|Ostanki so bili najdeni 29. junija 1993 v bližini mednarodnega letališča John F. Kennedy. &lt;ref name=&quot;Marks&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=McQuiston|first=John|title=Reporter's Notebook; The Sad, Angry Vigils at Rifkin's Court Hearings|url=https://www.nytimes.com/1993/11/14/nyregion/reporter-s-notebook-the-sad-angry-vigils-at-rifkin-s-court-hearings.html|website=New York Times|date=November 14, 1993|accessdate=February 21, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150526092314/http://www.nytimes.com/1993/11/14/nyregion/reporter-s-notebook-the-sad-angry-vigils-at-rifkin-s-court-hearings.html|archivedate=May 26, 2015}}&lt;/ref&gt;
|-
|Anna Lopez (33)
|Ostanki so bili najdeni 25. maja 1992 v Pattersonu v New Yorku. &lt;ref name=&quot;Marks&quot; /&gt;
|-
|Violet O'Neill (21)
|Ostanki, najdeni julija 1992 v Harlem River blizu Governors Islanda. Identificiran septembra 1993. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Marks|first=Peter|title=Police Identify 13th Body As Victim of L.I. Killer|url=https://www.nytimes.com/1993/09/03/nyregion/police-identify-13th-body-as-victim-of-li-killer.html|website=[[The New York Times]]|date=September 3, 1993|accessdate=November 1, 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|Mary Catherine Williams (31)
|Ostanki najdeni 21. decembra 1992 v Yorktownu v New Yorku. &lt;ref name=&quot;Schemo2&quot; /&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=18TH VICTIM TIED TO SUSPECT IN SERIAL KILLINGS, POLICE SAY|url=https://www.sun-sentinel.com/news/fl-xpm-1993-07-07-9301220696-story.html|website=sun-sentinel|publisher=Sun Sentinel|date=July 7, 1993|accessdate=November 1, 2019}}&lt;/ref&gt; Identificirana 6. julija 1993. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Faison|first=Seth|title=14th Body Is Linked to Suspect in Serial Killings, Police Say|url=https://www.nytimes.com/1993/07/07/nyregion/14th-body-is-linked-to-suspect-in-serial-killings-police-say.html|website=[[The New York Times]]|date=July 7, 1993|accessdate=November 1, 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|Jenny Soto (23)
|Ostanki so bili najdeni 17. novembra 1992 na obali Harlem River v južnem [[Bronx|Bronxu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=McLarin|first=Kimberly J.|title=One Name on a Roll Call of Death|url=https://www.nytimes.com/1993/07/03/nyregion/one-name-on-a-roll-call-of-death.html|website=[[The New York Times]]|date=July 3, 1993|accessdate=November 1, 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|Leah Evans (28)
|Ostanki so bili najdeni 9. maja 1993 v Northamptonu v okrožju Suffolk v New Yorku. &lt;ref name=&quot;Marks&quot; /&gt;
|-
|Lauren Marquez (28)
|Ostanki so bili najdeni 29. junija 1993 v Long Island Central Pine Barrens v okrožju Suffolk v New Yorku. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rifkin Pleads Not Guilty In Deaths of Two Women|url=https://www.nytimes.com/1993/10/01/nyregion/rifkin-pleads-not-guilty-in-deaths-of-two-women.html|website=[[The New York Times]]|date=October 1, 1993|accessdate=February 21, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150526081526/http://www.nytimes.com/1993/10/01/nyregion/rifkin-pleads-not-guilty-in-deaths-of-two-women.html|archivedate=May 26, 2015}}&lt;/ref&gt; 
Identificirana 20. avgusta 1993.
|-
|Tiffany Bresciani (22)
|Truplo najdeno 28. junija 1993 v zadnjem delu Rifkinovega poltovornjaka
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Rifkin, Joel}}
[[Kategorija:Ameriški serijski morilci]]</text>
      <sha1>far09y4dh8oqkk9cn3pggl4ssxjhf9g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Spaladium Arena</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523029</id>
    <revision>
      <id>5748108</id>
      <parentid>5747833</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T12:13:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SportiBot</username>
        <id>86399</id>
      </contributor>
      <comment>{{normativna kontrola}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7628" xml:space="preserve">{{Infopolje Prizorišče|name=Spaladium Arena|image=Spaladium Arena 1.JPG|location=[[Split]], [[Hrvaška]]|coordinates={{coord|43|31|28|N|16|26|09|E|region:HR_type:landmark|display=inline,title}}|opened={{Start date and age|2008|12|28|df=y}}&lt;ref name=&quot;jutarnji.hr&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/stajala-je-80-milijuna-eura-napravljena-je-za-420-dana-najbolja-je-u-hrvatskoj-i-jedva-prezivljava-15030181|title = Jutarnji list - Stajala je 80 milijuna eura. Napravljena je za 420 dana. Najbolja je u Hrvatskoj. I jedva preživljava|date = 7 November 2020}}&lt;/ref&gt;|owner=Sportski Grad TPN d.o.o.|operator=[[Comcast Spectacor#Global Spectrum|Global Spectrum]] Europe|cost=70 milijonov [[Euro|€]]&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.poslovni.hr/vijesti/zatvorena-spaladium-arena-grad-ne-placa-najamninu-duguje-21-mil-kn-214852|title = Zatvorena Spaladium arena: Grad ne plaća najamninu, duguje 21 mil. Kn!}}&lt;/ref&gt;|architect=[[3LHD]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.archdaily.com/14896/spaladium-center-3lhd-architects/|title=Spaladium Center / 3LHD architects|date=20 February 2009|publisher=ArchDaily|access-date=19 November 2012}}&lt;/ref&gt;|tenants=[[Hrvaška moška košarkarska reprezentanca|Košarkarska reprezentanca Hrvaške]] {{small|(izbrane tekme)}}&lt;br /&gt;[[Hrvaška rokometna reprezentanca]] {{small|(izbrane tekme)}}|capacity=12,339 &lt;small&gt;([[boks]])&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;10,941 &lt;small&gt;([[košarka]], [[rokomet]], [[futsal]], [[tenis]])&lt;/small&gt;|website={{URL|1=http://spaladiumarena.hr/}}}}

'''Spaladium Arena''' je večnamenska [[Arena|pokrita dvorana]] v [[Split|Splitu]] na Hrvaškem. Odprli so jo decembra 2008, januarja 2009 pa je že gostila [[Svetovno prvenstvo v rokometu|svetovno moško rokometno prvenstvo]].&lt;ref name=&quot;uefa&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Spaladium Arena, Split|date=2 July 2011|url=http://www.uefa.com/futsaleuro/news/newsid=1652777.html|publisher=UEFA|accessdate=26 August 2012}}&lt;/ref&gt; Prvenstvo bo dvorana znova gostila leta [[Svetovno prvenstvo v rokometu za moške 2025|2025]].

Dvorana je bila od avgusta 2013 zaprta več kot eno let, saj njeni upravljavci niso zmogli pokrivati stroškov vzdrževanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.slobodnadalmacija.hr/Split/tabid/72/articleType/ArticleView/articleId/217489/Default.aspx|title=Gradu biže milijuni: konzorcij više ne može platit odštetu za Arenu|website=[[Slobodna Dalmacija]]|date=2 August 2013|language=hr|accessdate=8 March 2014}}&lt;/ref&gt; Ponovno je bila odprta s koncertom Severine decembra 2013.&lt;ref name=&quot;severina-slobodna&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Evo kako iznutra izgleda Spaladium Arena nakon što je mjesecima bila zatvorena|date=5 December 2013|language=Croatian|accessdate=14 May 2015|url=http://www.slobodnadalmacija.hr/Split/tabid/72/articleType/ArticleView/articleId/229498/Default.aspx|website=[[Slobodna Dalmacija]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;severina-novilist&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Severina u Spaladium Areni pred 14.000 obožavatelja|date=7 December 2013|language=hr|accessdate=14 May 2015|url=http://www.novilist.hr/Scena/Glazba/Severina-u-Spaladium-Areni-pred-14.000-obozavatelja|website=[[Novi list]]}}&lt;/ref&gt; Od leta 2020 je dvorana večinoma nerabljena.&lt;ref name=&quot;jutarnji.hr&quot;/&gt;

== Koncerti in dogodki ==

* [[Ministrstvo za zvok|Ministry of Sound]]: novoletna zabava; 31. december 2009 – 1. januar 2010 &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Set2split presents Nye with Ministry Of Sound at Spaladium Arena, Split|url=http://www.residentadvisor.net/event.aspx?132429|publisher=residentadvisor.net|accessdate=27 March 2011}}&lt;/ref&gt;
* [[Zdravko Čolić]] je imel razprodan koncert 14. februarja 2010&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.slobodnadalmacija.hr/Spektakli/tabid/79/articleType/ArticleView/articleId/91915/Default.aspx|title=Slobodna Dalmacija - Prosvjed u Mirkovcima zbog namjere lovaca da ubijaju napuštene kućne ljubimce|date=14 March 2010}}&lt;/ref&gt;
* [[Jelena Rozga]] je na [[Bižuterija Tour|turneji Bižuterija]] imela razprodan koncert 11. februarja 2011 &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://dnevnik.hr/showbizz/glazba/jelena-rozga-prva-zena-koja-je-rasprodala-spaladium-arenu.html|title=Sve tajne prve žene koja je rasprodala Spaladium Arenu|trans-title=All the secrets of the first woman who sold out the Spaladium Arena|website=[[Dnevnik HRT|Dnevnik]]|language=hr|first=Martina|last=Podgorski|date=12 February 2011|accessdate=20 May 2022}}&lt;/ref&gt;
* [[Severina Vučković]] je na [[Dobrodošao u Klub Tour|turneji Dobrodošao u Klub]] odigrala razprodan koncert; 6. december 2013 &lt;ref name=&quot;severina-slobodna&quot;/&gt;
* [[Dubioza kolektiv]] je koncertirala 1. marca 2014&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SHOWS {{!}} dubioza.org|url=http://dubioza.org/events/|website=dubioza.org|accessdate=2016-02-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160106192141/http://dubioza.org/events/|archivedate=January 6, 2016}}&lt;/ref&gt;
* [[Željko Joksimović]] je imel koncert 8. marca 2014&lt;ref name=&quot;joksimovic&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://zeljkojoksimovic.rs/?attachment_id=5038|publisher=[[Željko Joksimović]]|language=Serbian|date=9 March 2014|accessdate=14 May 2015|title=SPLIT, 080314. KONCERT ZELJKA JOKSIMOVICA U SPALADIUM ARENI.}}&lt;/ref&gt;
* [[Marko Perković - Thompson|Marko Perković Thompson]] je imel koncert 23. decembra 2014&lt;ref name=&quot;thompson&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.vecernji.hr/estrada/spektaklom-u-spaladium-areni-thompson-zavrsio-turneju-ora-et-labora-981025|website=[[Večernji list]]|language=Croatian|date=24 December 2014|accessdate=14 May 2015|title=Spektaklom u Spaladium Areni Thompson završio turneju 'Ora et labora'}}&lt;/ref&gt;
* [[Đorđe Balašević]] je imel koncert 22. maja 2015&lt;ref name=&quot;balasevic&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://split.com.hr/novosti/zabava/dorde-balasevic-22-svibnja-u-spaladium-areni|website=Split.com.hr|language=Croatian|date=23 March 2015|accessdate=14 May 2015|title=Đorđe Balašević 22. svibnja u Spaladium areni!}}&lt;/ref&gt;
* [[Iron Maiden]] so imeli koncert na svoji turneji Book of Souls 27. julija 2016&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.setlist.fm/setlist/iron-maiden/2016/spaladium-arena-split-croatia-1bff6168.html|title=Iron Maiden Setlist at Spaladium Arena, Split}}&lt;/ref&gt;
* [[maja berovic|Maya Berović]] je imela koncert na turneji Pravo Vreme 31. marca 2019&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slobodnadalmacija.hr/mozaik/showbizz/clanak/id/596386/ipak-nije-rasprodala-spaladium-arenu-maya-berovic-kasnila-na-veliki-splitski-koncert-gotovo-dva-sata-3000-ljudi-pjevalo-s-popularnom-folk-zvijezdom|title=Slobodna Dalmacija - Ipak nije rasprodala Spaladium Arenu: Maya Berović kasnila na veliki splitski koncert gotovo dva sata, 3000 ljudi pjevalo s popularnom folk zvijezdom|date=31 March 2019}}&lt;/ref&gt;
* [[Severina Vučković|Severina]] je v okviru ''Magic Toura'' odigrala razprodan koncert; 16. november 2019

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Spaladium Arena empty.jpg|Prazna arena
Slika:Spaladium Arena - WHC 2009 Opening Ceremony.jpg|Otvoritvena slovesnost [[Svetovno prvenstvo v rokometu 2009|svetovnega moškega prvenstva v rokometu 2009]]
Slika:Spaladium Arena full.jpg|Navijači na tribunah
Slika:Spaladium Arena View Floor Level.JPG|Notranjost
Slika:Spaladium Arena Sports Hall.JPG|Športna dvorana
Slika:Spaladium Arena Exterior.JPG|Zunanjost
Slika:4 kafića - futsal turnament - Spaladium Arena.jpg|Turnir v malem nogometu
Slika:Haiti benefit concert - Spaladium Arena.jpg|Dobrodelni koncert za Haiti, rekordna udeležba
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam pokritih dvoran na Hrvaškem]]
* [[Seznam pokritih dvoran v Evropi]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Športne dvorane]]
[[Kategorija:Šport v Splitu]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Splitu]]</text>
      <sha1>8hpcub9bzl1hvunf8vfs2rsfm5qlris</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Lista Dušana Papeža</title>
    <ns>1</ns>
    <id>523037</id>
    <revision>
      <id>5748265</id>
      <parentid>5747956</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T19:07:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vedno zelo blizu? */ Odgovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1654" xml:space="preserve">== Vedno zelo blizu? ==

@[[Uporabnik:Markus.z.si|Markus.z.si]]: V [https://www.kamnik.info/lokalno-politicno-presenecenje-dusan-papez-in-marjan-sarec-podpisala-partnerski-sporazum-o-sodelovanju/ tem] članku je navedeno, da sta bila v kampanji nasprotnika, njun podpis sorazuma pa je opisan kot presenečenje. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 21:58, 27. avgust 2022 (CEST)

:Se opravicujem. To je 100% moja napaka. Sem ne natancno napisal. In ja, na volitvah sta bila nasprotnika.  [[Uporabnik:Markus.z.si|Markus.z.si]] ([[Uporabniški pogovor:Markus.z.si|pogovor]]) 22:38, 27. avgust 2022 (CEST)

Je ta lista sploh [[Wikipedija:Pomembnost|dovolj pomembna]] za omembo v Wikipediji? Razen zapisov v lokalnih medijih ne najdem nobene omembe. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:07, 27. avgust 2022 (CEST)

:To je zelo dobro vprasanje. Ce povem resnico, mislim, da ne. Koker ste rekli samk lokalni mediji. Vendar mislim, da opstajajo enako ne pomembne zadeve na Wikepediji. [[Uporabnik:Markus.z.si|Markus.z.si]] ([[Uporabniški pogovor:Markus.z.si|pogovor]]) 22:34, 27. avgust 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:Markus.z.si|Markus.z.si]]: Če meniš da članek ne ustreza kateremu izmed kriterijev, ga predlagaj za brisanje ([[WP:PZB]]). '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:07, 28. avgust 2022 (CEST)

Verjetno res ni dovolj pomembna ...  [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 23:43, 27. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>ncoi178mgdyatxztdty41db2pikxuo8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Félix Tshisekedi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523038</id>
    <revision>
      <id>5748107</id>
      <parentid>5747921</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T12:13:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SportiBot</username>
        <id>86399</id>
      </contributor>
      <comment>{{normativna kontrola}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23912" xml:space="preserve">
{{Infobox officeholder|name=Félix Tshisekedi|image=Sergio Mattarella Félix Tshisekedi al Quirinale 2021 (2) (cropped).jpg|caption=Tshisekedi in 2021|office=[[Seznam predsednikov Demokratične republike Kongo|Predsednik demokratične republike Kongo]]|primeminister=|vice-premierministre=[[Kitenge Yesu]]|term_start=24. januar 2019|term_end=|succeeding=|predecessor=[[Joseph Kabila]]|successor=|office1=|term_start1=|term_end1=|predecessor1=|successor1=|birth_name=|birth_date={{birth date and age|df=y|1963|6|13}}|birth_place=Léopoldville, [[Kinšasa]] [[Republika Kongo]]|parents=[[Étienne Tshisekedi]]&lt;br&gt;Marthe Kasalu Jibikila|death_date=|death_place=|spouse=[[Denise Nyakéru Tshisekedi]]|party=Unija za demokratičen in socialni napredek|website=https://presidence.cd|honorific_prefix=|office2=[[Afriška unija|Predsednik Afriške unije]]|predecessor2=[[Cyril Ramaphosa]]|successor2=[[Macky Sall]]|termstart2=6. februar 2021|termend2=5. februar 2022|premier=[[Bruno Tshibala]]&lt;br /&gt;[[Sylvestre Ilunga]]&lt;br /&gt;[[Jean-Michel Sama Lukonde]]}}

'''Félix Antoine Tshisekedi Tshilombo''',&lt;ref name=&quot;voa1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.voaafrique.com/a/felix-tshisekedi-ivesti-candiadt-du-parti-historique-d-opposition-en-rdc/4325220.html|title=Félix Tshisekedi investi candidat du parti historique d'opposition UDPS en RDC|publisher=[[Voice of America]]|date=31 March 2018|accessdate=25 May 2018|language=fr}}&lt;/ref&gt; [[Seznam kongovskih politikov|kongovski politik]]; * [[13. junij]] [[1963]]&lt;ref name=&quot;jeunafr1&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.jeuneafrique.com/mag/444636/politique/rdc-felix-tshisekedi-nom-pere/|title=RDC : Félix Tshisekedi, au nom du père|work=[[Jeune Afrique]]|last=Boisselet|first=Pierre|date=15 June 2017|accessdate=26 May 2018|language=fr}}&lt;/ref&gt; 

25. januarja 2019 je postal [[Predsednik Demokratične republike Kongo|predsednik]] [[Vzhodni Kongo|Demokratične republike Kongo]].&lt;ref name=&quot;jeuneafrique.com&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jeuneafrique.com/716053/politique/rdc-felix-tshisekedi-sinstalle-dans-le-bureau-presidentiel/|title=RDC : Félix Tshisekedi s'installe dans le bureau présidentiel|website=JeuneAfrique.com|date=25 January 2019|language=fr-FR|accessdate=2019-05-25}}&lt;/ref&gt; Je vodja [[Unija za demokracijo in socialni napredek (Demokratična republika Kongo)|Unije za demokracijo in socialni napredek]] (UDPS), najstarejše in največje stranke v DR Kongo,&lt;ref name=&quot;bloom1&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2018-05-25/congo-opposition-leaders-mull-unity-candidate-for-delayed-vote|title=Congo Opposition Leaders Mull Unity Candidate for Delayed Vote|work=[[Bloomberg News]]|last=Clowes|first=William|date=25 May 2018|accessdate=25 May 2018}}&lt;/ref&gt; na tej funkciji je nasledil svojega pokojnega očeta [[Étienne Tshisekedi|Étienna Tshisekedija]], trikratnega [[Predsednik vlade Demokratične republike Kongo|predsednika vlade Zaira]] in vodjo opozicije med vladavino od [[Mobutu Sese Seko|Mobutuja Sese Seka]]. Tshisekedi je bil kandidat stranke UDPS za predsednika na splošnih volitvah decembra 2018, kjer je zmagal navkljub ugotovljenim nepravilnostim več organizacij za spremljanje volitev in drugih opozicijskih strank. Opozicijski politik [[Martin Fayulu]] je pravno izpodbijal izzid volitev, a je Ustavno sodišče DR Konga potrdilo njegovo zmago. Je pa bil Tshisekedi obtožen dogovora s svojim predhodnikom [[Joseph Kabila|Josephom Kabilo]]. Volitve so pomenile prvi [[Miren prehod oblasti|miren prehod oblasti,]] odkar je država leta 1960 postala neodvisna od Belgije.

Ker je koalicija [[Skupna fronta za Kongo]] (FCC), ki je povezana s Kabilo, še vedno nadzorovala parlament in guvernerje provinc, je bila Tshisekedijeva zmožnost vladanja ali celo imenovanja novega [[Predsednik vlade Demokratične republike Kongo|predsednika vlade]] v prve pol leta omejena. Za šefa kabineta je imenoval svojega koalicijskega partnerja in političnega težkokategornika [[Vital Kamerhe|Vitala Kamerheja]], ki ga je najprej predlagal za premierja, a ni imel parlamentarne podpore za njegovo imenovanje.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.africanews.com/2019/01/29/drc-president-tshisekedi-names-coalition-ally-as-chief-of-staff/|title=DRC president Tshisekedi names coalition ally as Chief of Staff|accessdate=29 January 2019|work=Africanews|date=29 January 2019}}&lt;/ref&gt; Maja 2019 je dosegel dogovor z večino v parlamentu, ki je bila usklajena s Kabilo, za imenovanje [[Sylvestre Ilunga|Sylvestra Ilunge]] za mesto premierja.&lt;ref name=&quot;dw&quot;&gt;[https://www.dw.com/en/experienced-technocrat-to-head-government-of-the-democratic-republic-of-congo/a-48818736 Experienced technocrat to head government of the Democratic Republic of Congo]. Deutsche Welle, 21 May 2019&lt;/ref&gt; 27. julija 2019 so se pogajanja med Tshisekedijem in parlamentom končno končala in se dogovorili o oblikovanju nove vlade.&lt;ref&gt;[https://www.news24.com/Africa/News/dr-congo-rivals-forge-government-pact-7-months-after-polls-20190726 DR Congo rivals forge government pact 7 months after polls]. News24, 27 July 2019&lt;/ref&gt;

== Mladost in izobraževanje ==
Tshisekedi, pripadnik etnične skupine [[Ljudje Luba|Luba]], se je rodil v [[Kinšasa|Kinšasi]] 13. junija 1963 materi Marthe in očetu [[Étienne Tshisekedi|Étiennu Tshisekediju]], ki je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja predsednik vlade Zaira.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Williame, Jean-Claude|title=Zaire: Predicament and Prospects|year=1997|publisher=DIANE Publishing|isbn=0-7881-7042-2|page=3|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt; V mladosti je imel udobno življenje v prestolnici, a ko je njegov oče v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovil UDPS in javno nasprotoval [[Mobutu Sese Seko|Mobutuju]], ga je bil Félix prisiljen spremljati v hišni pripor v njegovi rodni vasi v osrednjem Kasaïju. To je prekinilo njegov študij. Leta 1985 je Mobutu njemu, njegovi materi in bratom dovolil, da zapustijo Kasaï. Nato je živel v [[Bruselj|Bruslju]] v [[Belgija|Belgiji]], kjer je delal priložnostna dela in postal aktiven član UDPS.&lt;ref name=&quot;jeunafr1&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.jeuneafrique.com/mag/444636/politique/rdc-felix-tshisekedi-nom-pere/|title=RDC : Félix Tshisekedi, au nom du père|work=[[Jeune Afrique]]|last=Boisselet|first=Pierre|date=15 June 2017|accessdate=26 May 2018|language=fr}}&lt;cite class=&quot;citation news cs1 cs1-prop-foreign-lang-source&quot; data-ve-ignore=&quot;true&quot; id=&quot;CITEREFBoisselet2017&quot;&gt;Boisselet, Pierre (15 June 2017). [http://www.jeuneafrique.com/mag/444636/politique/rdc-felix-tshisekedi-nom-pere/ &quot;RDC : Félix Tshisekedi, au nom du père&quot;]. ''[[Jeune Afrique]]'' (in French)&lt;span class=&quot;reference-accessdate&quot;&gt;. Retrieved &lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;26 May&lt;/span&gt; 2018&lt;/span&gt;.&lt;/cite&gt;
[[Category:CS1 French-language sources (fr)]]&lt;/ref&gt;

== Politična kariera ==
Konec leta 2008 je bil Tshisekedi imenovan za nacionalnega sekretarja UDPS za zunanje odnose.&lt;ref name=&quot;politico1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.politico.cd/actualite/la-une/2016/12/23/felix-tshisekedi-premier-ministre-a-place-de-samy-badibanga.html#|title=Félix Tshisekedi Premier ministre à la place de Samy Badibanga?|website=Politico.cd|date=23 December 2016|accessdate=25 May 2018|language=fr}}&lt;/ref&gt; Novembra 2011 je dobil sedež v [[Narodna skupščina (Demokratična republika Kongo)|državni skupščini]] kot zastopnik mesta Mbuji Mayi v provinci Kasai-Oriental. Poslanskega mesta ni zasedel, navedel je ponarejene volitve, in njegov mandat je bil razveljavljen zaradi &quot;[[Absentizem|absentizma]]&quot;.&lt;ref name=&quot;politico1&quot; /&gt;

Maja 2013 je zavrnil mesto poročevalca pri Neodvisni nacionalni volilni komisiji (CENI) z besedami, da ne želi odložiti svoje politične kariere&lt;ref&gt;&quot; ''Je ne tiens pas à mettre ma carrière politique entre parenthèses'' &quot;&lt;/ref&gt;, saj 17. člen CENI onemogoča članstvo tistim, ki so člani političnih formacij.&lt;ref name=&quot;politico1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.politico.cd/actualite/la-une/2016/12/23/felix-tshisekedi-premier-ministre-a-place-de-samy-badibanga.html#|title=Félix Tshisekedi Premier ministre à la place de Samy Badibanga?|website=Politico.cd|date=23 December 2016|accessdate=25 May 2018|language=fr}}&lt;cite class=&quot;citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source&quot; data-ve-ignore=&quot;true&quot;&gt;[http://www.politico.cd/actualite/la-une/2016/12/23/felix-tshisekedi-premier-ministre-a-place-de-samy-badibanga.html# &quot;Félix Tshisekedi Premier ministre à la place de Samy Badibanga?&quot;]. ''Politico.cd'' (in French). 23 December 2016&lt;span class=&quot;reference-accessdate&quot;&gt;. Retrieved &lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;25 May&lt;/span&gt; 2018&lt;/span&gt;.&lt;/cite&gt;
[[Category:CS1 French-language sources (fr)]]&lt;/ref&gt;

Oktobra 2016 je Tshisekedi postal namestnik generalnega sekretarja UDPS.&lt;ref name=&quot;politico1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.politico.cd/actualite/la-une/2016/12/23/felix-tshisekedi-premier-ministre-a-place-de-samy-badibanga.html#|title=Félix Tshisekedi Premier ministre à la place de Samy Badibanga?|website=Politico.cd|date=23 December 2016|accessdate=25 May 2018|language=fr}}&lt;cite class=&quot;citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source&quot; data-ve-ignore=&quot;true&quot;&gt;[http://www.politico.cd/actualite/la-une/2016/12/23/felix-tshisekedi-premier-ministre-a-place-de-samy-badibanga.html# &quot;Félix Tshisekedi Premier ministre à la place de Samy Badibanga?&quot;]. ''Politico.cd'' (in French). 23 December 2016&lt;span class=&quot;reference-accessdate&quot;&gt;. Retrieved &lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;25 May&lt;/span&gt; 2018&lt;/span&gt;.&lt;/cite&gt;
[[Category:CS1 French-language sources (fr)]]&lt;/ref&gt; 31. marca 2018 je bil po očetovi smrti 1. februarja 2017 izvoljen na čelo stranke,&lt;ref name=&quot;herald1&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.herald.co.zw/tshisekedis-son-leads-drcs-main-opposition-party/|title=Tshisekedi's son leads DRC's main opposition party|work=[[The Herald (Zimbabwe)|The Herald]]|date=2 April 2018|accessdate=25 May 2018}}&lt;/ref&gt; istega dne pa bil na njeni listi nominiran kot kandidat za predsednika na volitvah decembra 2018.&lt;ref name=&quot;voa1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.voaafrique.com/a/felix-tshisekedi-ivesti-candiadt-du-parti-historique-d-opposition-en-rdc/4325220.html|title=Félix Tshisekedi investi candidat du parti historique d'opposition UDPS en RDC|publisher=[[Voice of America]]|date=31 March 2018|accessdate=25 May 2018|language=fr}}&lt;cite class=&quot;citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source&quot; data-ve-ignore=&quot;true&quot;&gt;[https://www.voaafrique.com/a/felix-tshisekedi-ivesti-candiadt-du-parti-historique-d-opposition-en-rdc/4325220.html &quot;Félix Tshisekedi investi candidat du parti historique d'opposition UDPS en RDC&quot;] (in French). [[Glas Amerike|Voice of America]]. 31 March 2018&lt;span class=&quot;reference-accessdate&quot;&gt;. Retrieved &lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;25 May&lt;/span&gt; 2018&lt;/span&gt;.&lt;/cite&gt;
[[Category:CS1 French-language sources (fr)]]&lt;/ref&gt;

10. januarja 2019 je bilo objavljeno, da je Tshisekedi na volitvah decembra 2018 osvojil položaj predsednika DR Konga.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-46819303|title=Opposition named winner in DR Congo poll|date=10 January 2019|work=BBC News|accessdate=10 January 2019}}&lt;/ref&gt; Premagal je še enega opozicijskega voditelja, [[Martin Fayulu|Martina Fayuluja]], in [[Emmanuel Ramazani Shadary|Emmanuela Ramazanija Šadarja]], ki ga je podpiral odhajajoči predsednik Kabila, ki je bil predsednik 18 let. Fayulu, drugouvrščeni, se je pritožil zaradi prirejanja in izpodbijal rezultate volitev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.npr.org/2019/01/09/683830171/surprise-winner-of-congolese-election-is-an-opposition-leader|title=Surprise Winner of Congolese Election Is An Opposition Leader|website=NPR|first=Richard|last=Gonzales|first2=Matthew S.|last2=Schwartz|accessdate=10 January 2019}}&lt;/ref&gt; 19. januarja je ustavno sodišče zavrnilo pritožbo in Tshisekedija uradno izvolilo za predsednika.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Bujakera|first=Stanys|title=Congo top court declares Tshisekedi winner of presidential poll|url=https://www.reuters.com/article/us-congo-election/congo-top-court-declares-tshisekedi-winner-of-presidential-poll-idUSKCN1PE007?il=0|accessdate=20 January 2019|work=Reuters|date=19 January 2019}}&lt;/ref&gt; Kot predsednik je prisegel 24. januarja 2019,&lt;ref name=&quot;inaug&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://af.reuters.com/article/drcNews/idAFL8N1ZN4X9|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190125020306/https://af.reuters.com/article/drcNews/idAFL8N1ZN4X9|archivedate=25 January 2019|title=REFILE-Opposition leader Felix Tshisekedi sworn in as Congo president|date=24 January 2019}}&lt;/ref&gt; naslednji dan je nastopil funkcijo.&lt;ref name=&quot;jeuneafrique.com&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jeuneafrique.com/716053/politique/rdc-felix-tshisekedi-sinstalle-dans-le-bureau-presidentiel/|title=RDC : Félix Tshisekedi s'installe dans le bureau présidentiel|website=JeuneAfrique.com|date=25 January 2019|language=fr-FR|accessdate=2019-05-25}}&lt;cite class=&quot;citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source&quot; data-ve-ignore=&quot;true&quot;&gt;[https://www.jeuneafrique.com/716053/politique/rdc-felix-tshisekedi-sinstalle-dans-le-bureau-presidentiel/ &quot;RDC : Félix Tshisekedi s'installe dans le bureau présidentiel&quot;]. ''JeuneAfrique.com'' (in French). 25 January 2019&lt;span class=&quot;reference-accessdate&quot;&gt;. Retrieved &lt;span class=&quot;nowrap&quot;&gt;25 May&lt;/span&gt; 2019&lt;/span&gt;.&lt;/cite&gt;
[[Category:CS1 French-language sources (fr)]]&lt;/ref&gt; Prvič po osamosvojitvi Konga leta 1960 je prehod oblasti na opozicijo potekal [[Mirno prenesena oblast|mirno]].

[[Južna Afrika]] je Tshisekediju 20. januarja čestitala za izvolitev, čeprav sta [[Afriška unija]] in [[Evropska unija]] opozorili na dvome o rezultatu, ki ga je objavilo ustavno sodišče.&lt;ref name=&quot;news24&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.news24.com/Africa/News/sa-urges-all-parties-to-accept-tshisekedis-drc-win-20190120|title=SA urges 'all parties' to accept Tshisekedi's DRC win|accessdate=20 January 2019|work=News24}}&lt;/ref&gt; Ko je Tshisekedi prisegel, so poročali, da bo član Kabiline koalicije izbran za predsednika vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.wsj.com/articles/felix-tshisekedi-is-sworn-in-as-congolese-president-11548356987|title=Félix Tshisekedi Is Sworn In as Congolese President|first=Gabriele|last=Steinhauser|first2=Laurence|last2=Norman|date=24 January 2019|website=The Wall Street Journal}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.france24.com/en/20190124-dr-congo-inauguration-felix-tshisekedi-president-kabila-legacy-analysis-fayulu|title=DR Congo: Tshisekedi takes office, but Kabila's legacy casts long shadow|date=24 January 2019|website=France 24|first=Hermann|last=Boko}}&lt;/ref&gt;

Tshisekedi je 13. marca 2019 podpisal odlok o pomilostitvi približno 700 zapornikov, vključno z zaprtimi političnimi nasprotniki Kabile. Ta odločitev je sledila njegovi obljubi, da bo dovolil vrnitev izgnancev, dano teden dni prej.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.npr.org/2019/03/13/703255306/new-congolese-president-pardons-about-700-political-prisoners|title=New Congolese President Pardons About 700 Political Prisoners|website=NPR.org|first=Richard|last=Gonzales|accessdate=14 March 2019}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Secretary_Pompeo_Meets_With_DRC_President_Tshisekedi_(46615782065).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6a/Secretary_Pompeo_Meets_With_DRC_President_Tshisekedi_%2846615782065%29.jpg/220px-Secretary_Pompeo_Meets_With_DRC_President_Tshisekedi_%2846615782065%29.jpg|levo|sličica| Félix Tshisekedi z ameriškim državnim sekretarjem [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]], april 2019]]
V začetku leta 2019 so potekala pogajanja med Tshisekedijem in Kabilino koalicijo FCC, ki je nadzorovala državni zbor in senat. Konec aprila je ''[[Jeune Afrique]]'' poročal, da je Kabila predlagal Tshisekediju direktorja rudarske družbe [[Albert Yuma|Alberta Yumo]] za kandidata za predsednika vlade. Yuma podpira nov rudarski zakonik, sprejet leta 2018, zaradi katerega je [[Demokratična republika Kongo]] prišla v spor z mednarodnimi rudarskimi podjetji, Tshisekedi pa je bil pod tujim pritiskom, da ga ni imenoval.&lt;ref&gt;Bujakera Tshiamala, Stanis (23 April 2019). [https://www.jeuneafrique.com/766354/politique/rdc-joseph-kabila-renonce-a-imposer-albert-yuma-a-la-primature/ RDC : Joseph Kabila renonce à imposer Albert Yuma à la primature] {{In lang|fr}}. ''[[Jeune Afrique]]''.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.theeastafrican.co.ke/news/africa/Felix-tshisekedi-turned-down-joseph-kbila-PM-pick/4552902-5063776-11us1f1/index.html Congo president turned down predecessor's PM pick: source]. ''The East African''. Published 9 April 2019.&lt;/ref&gt; Civilna družba Južnega Kivuja je Tshisekediju za premierja priporočila vodjo njegovega kabineta Vitala Kamerheja.&lt;ref&gt;[https://www.mediacongo.net/article-actualite-50354_sud_kivu_la_societe_civile_appelle_felix_tshisekedi_a_nommer_vital_kamerhe_premier_ministre.html Sud-Kivu : la société civile appelle Félix Tshisekedi à nommer Vital Kamerhe Premier ministre] {{In lang|fr}}. ''MediaCongo.net''. Published 23 April 2019.&lt;/ref&gt; Tshisekedi je mesece nadaljeval delo z ministri Kabilove vlade, saj mu je razmerje moči v parlamentu onemogočalo spremembe. Soočal se je z izzivi pri vprašanjih s [[Kivu konflikt|konfliktom v Kivuju]] in izbruhom ebole v regiji.&lt;ref&gt;[https://www.theeastafrican.co.ke/news/africa/Security-concerns-mark-Tshisekedi-s-first-tour-of-DR-Congo/4552902-5083928-116phkz/index.html Security issues dominate Tshisekedi's first tour of DR Congo]. ''The East African''. Published 23 April 2019.&lt;/ref&gt; V začetku marca je Tshisekedi začel program za izboljšanje infrastrukture, prometa, izobraževanja, stanovanj, komunikacij, zdravja, vode in kmetijstva.&lt;ref&gt;[https://www.dw.com/en/drcs-felix-tshisekedi-still-a-president-without-a-cabinet/a-48588554 DRC's Felix Tshisekedi still a president without a cabinet]. Deutsche Welle, 3 May 2019&lt;/ref&gt;

Tudi večino guvernerjev provinc so osvojili s Kabilo povezani kandidati.&lt;ref&gt;[https://www.channelnewsasia.com/news/world/tshisekedi-seeks-to-assert-authority-over-pro-kabila-governors-11529680 Tshisekedi seeks to assert authority over pro-Kabila governors]. Channel News Asia, 13 May 2019&lt;/ref&gt;

20. maja 2019 je Tshisekedi dosegel dogovor s koalicijo FCC in Kabilo ter za predsednika vlade imenoval kariernega javnega uslužbenca [[Sylvestre Ilunga|Silvestra Ilungo]]. Ilunga je svojo politično kariero začel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in bil pred njegovim strmoglavljenjem leta 1997 na številnih mestih v vladi pod vodstvom [[Mobutu Sese Seko|Mobutuja Sese Seka]]. Je tudi zaveznik Kabile.&lt;ref&gt;[http://en.rfi.fr/africa/20190521-new-drc-prime-minister-sylvestre-ilunga-professor-and-politician New DRC Prime Minister Sylvestre Ilunga is a political and professor]. Radio France International, 21 May 2019&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.yahoo.com/news/dr-congo-political-heavyweight-moise-katumbi-returns-home-135221830.html|title=DR Congo PM appointed under 'political agreement' with Kabila|website=Yahoo News|date=20 May 2019|accessdate=21 January 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.france24.com/en/20190520-dr-congos-tshisekedi-names-new-prime-minister DR Congo's Tshisekedi names new prime minister]. France24, 20 May 2019&lt;/ref&gt; Konec julija 2019 je Tshisekedi s parlamentom dosegel dogovor o oblikovanju nove vlade. Ilungova nova vlada bi vključevala 65 članov, 48 ministrov in 17 namestnikov ministrov, ki naj bi bili razdeljeni med [[Skupna fronta za Kongo|FCC]], ki je usklajen s Kabilo, in Tshisekedijevo zvezo CACH. Večina ministrstev je pripadla FCC, vključno s tremi od šestih najpomembnejših ([[obramba]], pravosodje in [[finance]]), medtem ko so portfelji za zunanje zadeve, [[notranje zadeve]] in proračun pripadli Tshisekedijevim zaveznikom.&lt;ref&gt;[https://www.reuters.com/article/us-congo-politics/congo-president-and-predecessor-agree-on-division-of-cabinet-posts-idUSKCN1UL1UD Congo president and predecessor agree on division of cabinet posts]. Reuters, 26 July 2019&lt;/ref&gt;
[[Slika:President_Biden_and_President_of_DR_Congo_Tshisekedi_at_the_2021_G20_Rome_summit.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/President_Biden_and_President_of_DR_Congo_Tshisekedi_at_the_2021_G20_Rome_summit.jpg/220px-President_Biden_and_President_of_DR_Congo_Tshisekedi_at_the_2021_G20_Rome_summit.jpg|sličica| Tshisekedi in ameriški predsednik [[Joe Biden]] na [[Vrh G20 v Rimu 2021|vrhu G20 2021 v Rimu]], oktober 2021]]
Potem ko je zaradi boja za oblast razpadla koalicija z zavezniki Tshisekedijevega predhodnika in pridobili številne poslance, je bil Ilunga prisiljen zapustiti položaj in Tshisekedi je 15. februarja 2021 za naslednika imenoval vodjo Gécamines [[Jean-Michel Sama Lukonde|Jean-Michela Sama Lukondeja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DR Congo names Jean-Michel Sama Lukonde new prime minister after power struggle|url=https://www.news24.com/news24/africa/news/dr-congo-names-jean-michel-sama-lukonde-new-prime-minister-after-power-struggle-20210215|accessdate=2021-02-17|website=News24|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

12. aprila 2021, ko je premier Sama Lukonde sestavil novo vlado, je Tshisekedi uradno končal svojo dveletno koalicijo s Kabilo in njegovimi zavezniki. Na nacionalni televiziji je Tshisekedijev tiskovni predstavnik [[Kasongo Mwema Yamba Yamba]] napovedal številna nova imenovanja, vključno z imenovanjem [[Antoinette N'Samba Kalambayi]] za ministrico za rudarstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=2021-04-12|title=Two Years After Vote, Congo's President Gets His Own Government|language=en|work=Bloomberg.com|first=Michael J.|last=Kavanagh|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-04-12/new-government-shifts-congo-s-power-balance-to-tshisekedi|accessdate=2021-04-28}}&lt;/ref&gt; Predsednik je uspel odstaviti zadnje preostale elemente svoje vlade, ki so bili zvesti Kabili. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://chargedaffairs.org/felix-tshisekedis-newly-independent-agenda-for-the-drc-modernizer-or-strongman-2-0/|title=Felix Tshisekedi's Newly-Independent Agenda for the DRC: Modernizer or Strongman 2.0?|date=26 May 2021}}&lt;/ref&gt;

Tshisekedi je pozval k pregledu rudarskih pogodb, ki jih je s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] podpisal njegov predhodnik [[Joseph Kabila]],&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=DRC’s Tshisekedi has secured his power base: now it’s time to deliver|url=https://theconversation.com/drcs-tshisekedi-has-secured-his-power-base-now-its-time-to-deliver-170282|work=[[The Conversation (website)|The Conversation]]|date=27 October 2021}}&lt;/ref&gt; zlasti večmilijardne pogodbe Sicomines 'rudnine za infrastrukturo'.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Congo Reviews $6.2 Billion China Mining Deal as Criticism Grows|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-09-28/congo-reviews-6-2-billion-china-mining-deal-as-criticism-grows|work=Bloomberg|date=28 September 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=China Cash Flowed Through Congo Bank to Former President’s Cronies|url=https://www.bloomberg.com/news/features/2021-11-28/africa-s-biggest-data-leak-reveals-china-money-role-in-kabila-s-congo-looting|work=Bloomberg|date=28 November 2021}}&lt;/ref&gt;

Tshisekedi je v prvem večjem dogovoru podnebnega vrha COP26 obljubil, da bo do leta 2030 končal in preusmeril [[krčenje gozdov v Demokratični republiki Kongo]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=COP26 summit: DRC president pledges to fight deforestation of the Congo basin|url=https://www.africanews.com/2021/11/02/cop26-summit-drc-president-pledges-to-fight-deforestation-of-the-congo-basin/|work=Africanews|date=2 November 2021}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Seznam predsednikov Demokratične republike Kongo|Seznam voditeljev držav Demokratične republike Kongo]]

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}}
* Quotations related to Félix Tshisekedi at Wikiquote
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1963]]
[[Kategorija:Kongovski politiki]]
[[Kategorija:Predsedniki Konga]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>g72qpwhg05nwrpp3k58vrji84dsn1ph</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zahodni Slovani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523047</id>
    <revision>
      <id>5748219</id>
      <parentid>5748083</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:48:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3933" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group            = Zahodni Slovani
| native_name      = &lt;small&gt;Słowianie Zachodni ([[poljsko]])&lt;br /&gt;Západní Slované ([[češko]])&lt;br /&gt;Západní Slovania ([[slovaško]])&lt;br /&gt;Zôpôdni Słowiónie ([[kašubsko]])&lt;br /&gt;Pódwjacorne Słowjany ([[dolnjesrbščina|dolnjesrbsko]])&lt;br /&gt;Zapadni Słowjenjo ([[gornjesrbščina|gornjesrbsko]])&lt;/small&gt;
| image            = [[Slika:West Slavic Europe.svg|300px]]
| caption          = '''Zeleno''': Države, v katerih so zahodnoslovanski jeziki nacionalni jeziki &lt;br&gt; '''Temno sivo''': Države, v katerih so nacionalni jeziki drugi slovanski jeziki
| pop              = glej [[:#Prebivalstvo]]
| related          = [[Slovani]] 
| regions          = [[Srednja Evropa]], zgodovinsko [[Zahodna Evropa]],&lt;br /&gt;zdaj  [[Vzhodna Evropa]]
| rels             = [[Katolištvo]]&lt;br /&gt;([[Poljaki]], [[Slovaki]], [[Šlezijci]], [[Kašubi]], Moravci, [[Lužiški Srbi]] in manjšina [[Čehi|Čehov]]&lt;br /&gt;[[Protestantizem]]&lt;br&gt; manjšina Lužiških Srbov,&lt;br /&gt; [[Brezverstvo|Brezverni]] &lt;br&gt; večina Čehov
}}

'''Zahodni Slovani''' so [[Slovani|slovanski narodi]], ki govorijo [[Zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanske jezike]].&lt;ref name=ref1&gt;Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.). [https://bigenc.ru/ethnology/text/3625013 ''Slavs'']. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gołąb, Zbigniew (1992). [https://archive.org/stream/04GolabTheOriginsOfTheSlavs/The%20origins%20of%20the%20Slavs%20a%20linguist%27s%20view_djvu.txt ''The Origins of the Slavs: A Linguist's View'']. Columbus, Ohio: Slavica Publishers. str. 12–13.&lt;/ref&gt; Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.&lt;ref name=ref1/&gt; Zahodnoslovanski jeziki so se med 10. in 14. stoletjem razvejali v svoje zgodovinsko izpričane oblike.&lt;ref&gt;Sergey Skorvid (2015). Yury Osipov (ur.). [https://bigenc.ru/linguistics/text/3625253 ''Slavic languages'']. Great Russian Encyclopedia. Vol. 30. str. 396—397—389.&lt;/ref&gt;

Zahodnoslovanske jezike zdaj govorijo [[Poljaki]], [[Čehi]], [[Slovaki]] in [[Lužiški Srbi]].&lt;ref&gt;Butcher, Charity (2019). ''The handbook of cross-border ethnic and religious affinities''. London. str. 90. ISBN 9781442250222.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vico, Giambattista (2004). ''Statecraft: the deeds of Antonio Carafa'' = (De rebus gestis Antonj Caraphaei). New York: P. Lang. str. 374. ISBN 9780820468280. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hart, Anne (2003). ''The beginner's guide to interpreting ethnic DNA origins for family history: how Ashkenazi, Sephardi, Mizrahi &amp; Europeans are related to everyone else''. New York, N.Y.: iUniverse. str. 57.ISBN 9780595283064.&lt;/ref&gt; Od 12. stoletja naprej se je večina zahodnih Slovanov spreobrnila v [[Katolištvo|rimskokatoliško vero]], s čimer je prišla pod kulturni vpliv latinske cerkve, prevzela [[Latinica|latinico]] in bila bolj vključena v kulturni in intelektualni razvoj zahodne Evrope kot [[Slovani|Vzhodni Slovani]], ki so sprejeli [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno krščanstvo]] in [[Cirilica|cirilico]].&lt;ref&gt;Wiarda, Howard J. (2013). ''Culture and foreign policy: the neglected factor in international relations''. Burlington.  Ashgate. str. 39. ISBN 9781317156048.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dunn, Dennis J. (2017). ''The Catholic Church and Soviet Russia, 1917-39''. New York. str. 8–9.ISBN 9781315408859.&lt;/ref&gt;

Jezikovno se zahodnoslovansko skupino skovanskih jezikov lahko razdeli na tri podskupine: lehitsko, vključno s poljščino, kašubsko s kašubščino, izumrlimi polabskimi in pomorjanskimi jeziki in lužiško srbščino ter češko-slovaško.&lt;ref&gt;''Bohemia and Poland''. Chapter 20. atr.  512-513. V Timothy Reuter. ''The New Cambridge Medieval History: c. 900-c.1024''. 2000.&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]
[[Kategorija:Slovani]]</text>
      <sha1>q6tivgtdyz8qfsedysfe17oidq855gj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748220</id>
      <parentid>5748219</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:50:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>popravek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3933" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group            = Zahodni Slovani
| native_name      = &lt;small&gt;Słowianie Zachodni ([[poljsko]])&lt;br /&gt;Západní Slované ([[češko]])&lt;br /&gt;Západní Slovania ([[slovaško]])&lt;br /&gt;Zôpôdni Słowiónie ([[kašubsko]])&lt;br /&gt;Pódwjacorne Słowjany ([[dolnjesrbščina|dolnjesrbsko]])&lt;br /&gt;Zapadni Słowjenjo ([[gornjesrbščina|gornjesrbsko]])&lt;/small&gt;
| image            = [[Slika:West Slavic Europe.svg|300px]]
| caption          = '''Zeleno''': Države, v katerih so zahodnoslovanski jeziki nacionalni jeziki &lt;br&gt; '''Temno sivo''': Države, v katerih so nacionalni jeziki drugi slovanski jeziki
| pop              = glej [[:#Prebivalstvo]]
| related          = [[Slovani]] 
| regions          = [[Srednja Evropa]], zgodovinsko [[Zahodna Evropa]],&lt;br /&gt;zdaj  [[Vzhodna Evropa]]
| rels             = [[Katolištvo]]&lt;br /&gt;([[Poljaki]], [[Slovaki]], [[Šlezijci]], [[Kašubi]], Moravci, [[Lužiški Srbi]] in manjšina [[Čehi|Čehov]]&lt;br /&gt;[[Protestantizem]]&lt;br&gt; manjšina Lužiških Srbov,&lt;br /&gt; [[Brezverstvo|Brezverni]] &lt;br&gt; večina Čehov
}}

'''Zahodni Slovani''' so [[Slovani|slovanski narodi]], ki govorijo [[Zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanske jezike]].&lt;ref name=ref1&gt;Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.). [https://bigenc.ru/ethnology/text/3625013 ''Slavs'']. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gołąb, Zbigniew (1992). [https://archive.org/stream/04GolabTheOriginsOfTheSlavs/The%20origins%20of%20the%20Slavs%20a%20linguist%27s%20view_djvu.txt ''The Origins of the Slavs: A Linguist's View'']. Columbus, Ohio: Slavica Publishers. str. 12–13.&lt;/ref&gt; Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.&lt;ref name=ref1/&gt; Zahodnoslovanski jeziki so se med 10. in 14. stoletjem razvejali v svoje zgodovinsko izpričane oblike.&lt;ref&gt;Sergey Skorvid (2015). Yury Osipov (ur.). [https://bigenc.ru/linguistics/text/3625253 ''Slavic languages'']. Great Russian Encyclopedia. Vol. 30. str. 396—397—389.&lt;/ref&gt;

Zahodnoslovanske jezike zdaj govorijo [[Poljaki]], [[Čehi]], [[Slovaki]] in [[Lužiški Srbi]].&lt;ref&gt;Butcher, Charity (2019). ''The handbook of cross-border ethnic and religious affinities''. London. str. 90. ISBN 9781442250222.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vico, Giambattista (2004). ''Statecraft: the deeds of Antonio Carafa'' = (De rebus gestis Antonj Caraphaei). New York: P. Lang. str. 374. ISBN 9780820468280. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hart, Anne (2003). ''The beginner's guide to interpreting ethnic DNA origins for family history: how Ashkenazi, Sephardi, Mizrahi &amp; Europeans are related to everyone else''. New York, N.Y.: iUniverse. str. 57.ISBN 9780595283064.&lt;/ref&gt; Od 12. stoletja naprej se je večina zahodnih Slovanov spreobrnila v [[Katolištvo|rimskokatoliško vero]], s čimer je prišla pod kulturni vpliv latinske cerkve, prevzela [[Latinica|latinico]] in bila bolj vključena v kulturni in intelektualni razvoj zahodne Evrope kot [[Slovani|Vzhodni Slovani]], ki so sprejeli [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno krščanstvo]] in [[Cirilica|cirilico]].&lt;ref&gt;Wiarda, Howard J. (2013). ''Culture and foreign policy: the neglected factor in international relations''. Burlington.  Ashgate. str. 39. ISBN 9781317156048.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dunn, Dennis J. (2017). ''The Catholic Church and Soviet Russia, 1917-39''. New York. str. 8–9.ISBN 9781315408859.&lt;/ref&gt;

Jezikovno se zahodnoslovansko skupino slovanskih jezikov lahko razdeli na tri podskupine: lehitsko, vključno s poljščino, kašubsko s kašubščino, izumrlimi polabskimi in pomorjanskimi jeziki in lužiško srbščino ter češko-slovaško.&lt;ref&gt;''Bohemia and Poland''. Chapter 20. atr.  512-513. V Timothy Reuter. ''The New Cambridge Medieval History: c. 900-c.1024''. 2000.&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]
[[Kategorija:Slovani]]</text>
      <sha1>cq63jlb02lsium9eoi5lcboxi93tquz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748222</id>
      <parentid>5748220</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:07:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */ zgodovina</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6439" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group            = Zahodni Slovani
| native_name      = &lt;small&gt;Słowianie Zachodni ([[poljsko]])&lt;br /&gt;Západní Slované ([[češko]])&lt;br /&gt;Západní Slovania ([[slovaško]])&lt;br /&gt;Zôpôdni Słowiónie ([[kašubsko]])&lt;br /&gt;Pódwjacorne Słowjany ([[dolnjesrbščina|dolnjesrbsko]])&lt;br /&gt;Zapadni Słowjenjo ([[gornjesrbščina|gornjesrbsko]])&lt;/small&gt;
| image            = [[Slika:West Slavic Europe.svg|300px]]
| caption          = '''Zeleno''': Države, v katerih so zahodnoslovanski jeziki nacionalni jeziki &lt;br&gt; '''Temno sivo''': Države, v katerih so nacionalni jeziki drugi slovanski jeziki
| pop              = glej [[:#Prebivalstvo]]
| related          = [[Slovani]] 
| regions          = [[Srednja Evropa]], zgodovinsko [[Zahodna Evropa]],&lt;br /&gt;zdaj  [[Vzhodna Evropa]]
| rels             = [[Katolištvo]]&lt;br /&gt;([[Poljaki]], [[Slovaki]], [[Šlezijci]], [[Kašubi]], Moravci, [[Lužiški Srbi]] in manjšina [[Čehi|Čehov]]&lt;br /&gt;[[Protestantizem]]&lt;br&gt; manjšina Lužiških Srbov,&lt;br /&gt; [[Brezverstvo|Brezverni]] &lt;br&gt; večina Čehov
}}

'''Zahodni Slovani''' so [[Slovani|slovanski narodi]], ki govorijo [[Zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanske jezike]].&lt;ref name=ref1&gt;Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.). [https://bigenc.ru/ethnology/text/3625013 ''Slavs'']. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gołąb, Zbigniew (1992). [https://archive.org/stream/04GolabTheOriginsOfTheSlavs/The%20origins%20of%20the%20Slavs%20a%20linguist%27s%20view_djvu.txt ''The Origins of the Slavs: A Linguist's View'']. Columbus, Ohio: Slavica Publishers. str. 12–13.&lt;/ref&gt; Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.&lt;ref name=ref1/&gt; Zahodnoslovanski jeziki so se med 10. in 14. stoletjem razvejali v svoje zgodovinsko izpričane oblike.&lt;ref&gt;Sergey Skorvid (2015). Yury Osipov (ur.). [https://bigenc.ru/linguistics/text/3625253 ''Slavic languages'']. Great Russian Encyclopedia. Vol. 30. str. 396—397—389.&lt;/ref&gt;

Zahodnoslovanske jezike zdaj govorijo [[Poljaki]], [[Čehi]], [[Slovaki]] in [[Lužiški Srbi]].&lt;ref&gt;Butcher, Charity (2019). ''The handbook of cross-border ethnic and religious affinities''. London. str. 90. ISBN 9781442250222.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vico, Giambattista (2004). ''Statecraft: the deeds of Antonio Carafa'' = (De rebus gestis Antonj Caraphaei). New York: P. Lang. str. 374. ISBN 9780820468280. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hart, Anne (2003). ''The beginner's guide to interpreting ethnic DNA origins for family history: how Ashkenazi, Sephardi, Mizrahi &amp; Europeans are related to everyone else''. New York, N.Y.: iUniverse. str. 57.ISBN 9780595283064.&lt;/ref&gt; Od 12. stoletja naprej se je večina zahodnih Slovanov spreobrnila v [[Katolištvo|rimskokatoliško vero]], s čimer je prišla pod kulturni vpliv latinske cerkve, prevzela [[Latinica|latinico]] in bila bolj vključena v kulturni in intelektualni razvoj zahodne Evrope kot [[Slovani|Vzhodni Slovani]], ki so sprejeli [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno krščanstvo]] in [[Cirilica|cirilico]].&lt;ref&gt;Wiarda, Howard J. (2013). ''Culture and foreign policy: the neglected factor in international relations''. Burlington.  Ashgate. str. 39. ISBN 9781317156048.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dunn, Dennis J. (2017). ''The Catholic Church and Soviet Russia, 1917-39''. New York. str. 8–9.ISBN 9781315408859.&lt;/ref&gt;

Jezikovno se zahodnoslovansko skupino slovanskih jezikov lahko razdeli na tri podskupine: lehitsko, vključno s poljščino, kašubsko s kašubščino, izumrlimi polabskimi in pomorjanskimi jeziki in lužiško srbščino ter češko-slovaško.&lt;ref&gt;''Bohemia and Poland''. Chapter 20. atr.  512-513. V Timothy Reuter. ''The New Cambridge Medieval History: c. 900-c.1024''. 2000.&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
V [[Srednji vek|srednjem veku]] se je ime Vendi, izpeljano verjetno iz rimskodobnih [[Veneti|Venetov]], morda nanašalo na slovanska ljudstva.&lt;ref name=ref1/&gt; Primarni viri, kot sta ''[[Fredegarjeva kronika]]'' in ''Historia Langobardorum'' [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], v svoji etnografski terminologiji niso niti jasni niti dosledni. Ime Vendi ali Veneti se lahko  nanaša na slovansko ljudstvo, predslovansko ljudstvo ali na ozemlje in ne na prebivalstvo, zato je še vedno predmet znanstvenih razprav.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 141–144, 152–153.&lt;/ref&gt; 

Širjenje Slovanov se je začelo v 5. stoletju. Do 6. stoletja so se skupine, ki so postale zahodna, vzhodna in južna slovanska skupina, verjetno geografsko že ločile. Zgodnji moderni zgodovinopisci, kot sta Penzel (1777) in Palacky (1827) so trdili, da je [[Samo (kralj)|Samovo]] &quot;kraljestvo&quot; prva neodvisna slovanska država v zgodovini, se pravi da so Fredegarjev  zapis vzeli za resničnega.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 143.&lt;/ref&gt;  Curta (1997) je trdil, da besedilo ni tako preprosto: po Fredegarju so bili Vendi ''gens'' (ljudstvo z istim prednikom), Sclavini (Slovani) pa ''genus'' (rod)  in &quot;slovanskega&quot; ''gensa'' sploh ni bilo.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 152–153. &lt;/ref&gt; Vendi se pojavljajo zlasti v političnem kontekstu: Vendi, ne Slovani, so postavili Sama za svojega kralja.&lt;ref&gt; Curta 1997, str. 152.&lt;/ref&gt; Drugi med domnevno najzgodnejše  zahodnoslovanske države vključujejo kneževino Moravsko (8. stoletje–833), kneževino Nitra (8. stoletje–833) in [[Velikomoravska|Velikmoravsko]] (833–ok. 907).  

Christiansen (1997) je na ozemlju od zaledja [[Kiel]]a do [[Visla|Visle]], vključno z otoki Fehmarn, Poel, [[Rügen]], [[Usedom]] in Wollin v 11. stoletju prepoznal naslednja zahodnoslovanska plemena: Vagre, Obodrite (ali Abotriti), Polabci, Ljutičane ali Vilzijce, Ruge ali Rane, Sorabe, Lužičane, Poljake in Pomorjance. Slednji so se kasneje razdelili na Pomereljce in Kašube.&lt;ref&gt;Christiansen, Erik (1997). The Northern Crusades. London: Penguin Books. str. 41. ISBN 0-14-026653-4. &lt;/ref&gt; V srednjem veku so zahodnoslovanska ljudstva po [[vendska križarska vojna|vendski križarski vojni]] prišla pod oblast [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in postala predmet germanizacije. Polabski jezik se je ohranil do začetka 19. stoletja v današnji nemški zvezni deželo [[Spodnja Saška]].&lt;ref&gt;[https://www.britannica.com/eb/topic-466672/Polabian-language  ''Polabian language''].&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]
[[Kategorija:Slovani]]</text>
      <sha1>2autyrq66teho8xk38wgmccfbloullo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748223</id>
      <parentid>5748222</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:14:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */ urejanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6504" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group            = Zahodni Slovani
| native_name      = &lt;small&gt;Słowianie Zachodni ([[poljsko]])&lt;br /&gt;Západní Slované ([[češko]])&lt;br /&gt;Západní Slovania ([[slovaško]])&lt;br /&gt;Zôpôdni Słowiónie ([[kašubsko]])&lt;br /&gt;Pódwjacorne Słowjany ([[dolnjesrbščina|dolnjesrbsko]])&lt;br /&gt;Zapadni Słowjenjo ([[gornjesrbščina|gornjesrbsko]])&lt;/small&gt;
| image            = [[Slika:West Slavic Europe.svg|300px]]
| caption          = '''Zeleno''': Države, v katerih so zahodnoslovanski jeziki nacionalni jeziki &lt;br&gt; '''Temno sivo''': Države, v katerih so nacionalni jeziki drugi slovanski jeziki
| pop              = glej [[:#Prebivalstvo]]
| related          = [[Slovani]] 
| regions          = [[Srednja Evropa]], zgodovinsko [[Zahodna Evropa]],&lt;br /&gt;zdaj  [[Vzhodna Evropa]]
| rels             = [[Katolištvo]]&lt;br /&gt;([[Poljaki]], [[Slovaki]], [[Šlezijci]], [[Kašubi]], Moravci, [[Lužiški Srbi]] in manjšina [[Čehi|Čehov]]&lt;br /&gt;[[Protestantizem]]&lt;br&gt; manjšina Lužiških Srbov,&lt;br /&gt; [[Brezverstvo|Brezverni]] &lt;br&gt; večina Čehov
}}

'''Zahodni Slovani''' so [[Slovani|slovanski narodi]], ki govorijo [[Zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanske jezike]].&lt;ref name=ref1&gt;Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.). [https://bigenc.ru/ethnology/text/3625013 ''Slavs'']. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gołąb, Zbigniew (1992). [https://archive.org/stream/04GolabTheOriginsOfTheSlavs/The%20origins%20of%20the%20Slavs%20a%20linguist%27s%20view_djvu.txt ''The Origins of the Slavs: A Linguist's View'']. Columbus, Ohio: Slavica Publishers. str. 12–13.&lt;/ref&gt; Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.&lt;ref name=ref1/&gt; Zahodnoslovanski jeziki so se med 10. in 14. stoletjem razvejali v svoje zgodovinsko izpričane oblike.&lt;ref&gt;Sergey Skorvid (2015). Yury Osipov (ur.). [https://bigenc.ru/linguistics/text/3625253 ''Slavic languages'']. Great Russian Encyclopedia. Vol. 30. str. 396—397—389.&lt;/ref&gt;

Zahodnoslovanske jezike zdaj govorijo [[Poljaki]], [[Čehi]], [[Slovaki]] in [[Lužiški Srbi]].&lt;ref&gt;Butcher, Charity (2019). ''The handbook of cross-border ethnic and religious affinities''. London. str. 90. ISBN 9781442250222.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vico, Giambattista (2004). ''Statecraft: the deeds of Antonio Carafa'' = (De rebus gestis Antonj Caraphaei). New York: P. Lang. str. 374. ISBN 9780820468280. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hart, Anne (2003). ''The beginner's guide to interpreting ethnic DNA origins for family history: how Ashkenazi, Sephardi, Mizrahi &amp; Europeans are related to everyone else''. New York, N.Y.: iUniverse. str. 57.ISBN 9780595283064.&lt;/ref&gt; Od 12. stoletja naprej se je večina zahodnih Slovanov spreobrnila v [[Katolištvo|rimskokatoliško vero]], s čimer je prišla pod kulturni vpliv latinske cerkve, prevzela [[Latinica|latinico]] in bila bolj vključena v kulturni in intelektualni razvoj zahodne Evrope kot [[Slovani|Vzhodni Slovani]], ki so sprejeli [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno krščanstvo]] in [[Cirilica|cirilico]].&lt;ref&gt;Wiarda, Howard J. (2013). ''Culture and foreign policy: the neglected factor in international relations''. Burlington.  Ashgate. str. 39. ISBN 9781317156048.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dunn, Dennis J. (2017). ''The Catholic Church and Soviet Russia, 1917-39''. New York. str. 8–9.ISBN 9781315408859.&lt;/ref&gt;

Jezikovno se zahodnoslovansko skupino slovanskih jezikov lahko razdeli na tri podskupine: lehitsko, vključno s poljščino, kašubsko s kašubščino, izumrlimi polabskimi in pomorjanskimi jeziki in lužiško srbščino ter češko-slovaško.&lt;ref&gt;''Bohemia and Poland''. Chapter 20. atr.  512-513. V Timothy Reuter. ''The New Cambridge Medieval History: c. 900-c.1024''. 2000.&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
V [[Srednji vek|srednjem veku]] se je ime Vendi, izpeljano verjetno iz rimskodobnih [[Veneti|Venetov]], morda nanašalo na slovanska ljudstva.&lt;ref name=ref1/&gt; Primarni viri, kot sta ''[[Fredegarjeva kronika]]'' in [[''Historia Langobardorum'']] [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], v svoji etnografski terminologiji niso niti jasni niti dosledni. Ime Vendi ali Veneti se lahko  nanaša na slovansko ljudstvo, predslovansko ljudstvo ali na ozemlje in ne na prebivalstvo, zato je še vedno predmet znanstvenih razprav.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 141–144, 152–153.&lt;/ref&gt; 

Širjenje Slovanov se je začelo v 5. stoletju. Do 6. stoletja so se skupine, ki so postale zahodna, vzhodna in južna slovanska skupina, verjetno geografsko že ločile. Zgodnji moderni zgodovinopisci, kot sta Penzel (1777) in Palacky (1827) so trdili, da je [[Samo (kralj)|Samovo]] &quot;kraljestvo&quot; prva neodvisna slovanska država v zgodovini, se pravi da so Fredegarjev  zapis vzeli za resničnega.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 143.&lt;/ref&gt;  Curta (1997) je trdil, da besedilo ni tako preprosto: po Fredegarju so bili Vendi ''gens'' (ljudstvo z istim prednikom), Sclavini (Slovani) pa ''genus'' (rod)  in &quot;slovanskega&quot; ''gensa'' sploh ni bilo.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 152–153. &lt;/ref&gt; Vendi se pojavljajo zlasti v političnem kontekstu: Vendi, ne Slovani, so postavili [[Samo (kralj)|Sama]] za svojega kralja.&lt;ref&gt; Curta 1997, str. 152.&lt;/ref&gt; Drugi med domnevno najzgodnejše  zahodnoslovanske države vključujejo [[Velikomoravska|Kneževino Moravsko]] (8. stoletje–833), [[Kneževina Nitra|Kneževino Nitra]] (8. stoletje–833) in [[Velikomoravska|Velikmoravsko]] (833–ok. 907).  

Christiansen (1997) je na ozemlju od zaledja [[Kiel]]a do [[Visla|Visle]], vključno z otoki Fehmarn, Poel, [[Rügen]], [[Usedom]] in Wollin v 11. stoletju prepoznal naslednja zahodnoslovanska plemena: Vagre, Obodrite (ali Abotriti), Polabci, Ljutičane ali Vilzijce, Ruge ali Rane, Sorabe, Lužičane, Poljake in Pomorjance. Slednji so se kasneje razdelili na Pomereljce in Kašube.&lt;ref&gt;Christiansen, Erik (1997). ''The Northern Crusades''. London: Penguin Books. str. 41. ISBN 0-14-026653-4. &lt;/ref&gt; V srednjem veku so zahodnoslovanska ljudstva po [[Vendska križarska vojna|vendski križarski vojni]] prišla pod oblast [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in postala predmet germanizacije. Polabski jezik se je ohranil do začetka 19. stoletja v današnji nemški zvezni deželo [[Spodnja Saška]].&lt;ref&gt;[https://www.britannica.com/eb/topic-466672/Polabian-language  ''Polabian language''].&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]
[[Kategorija:Slovani]]</text>
      <sha1>31thnlm8oli19kq602eubzgjzd9kb1d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748364</id>
      <parentid>5748223</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T05:36:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */ združevanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8345" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group            = Zahodni Slovani
| native_name      = &lt;small&gt;Słowianie Zachodni ([[poljsko]])&lt;br /&gt;Západní Slované ([[češko]])&lt;br /&gt;Západní Slovania ([[slovaško]])&lt;br /&gt;Zôpôdni Słowiónie ([[kašubsko]])&lt;br /&gt;Pódwjacorne Słowjany ([[dolnjesrbščina|dolnjesrbsko]])&lt;br /&gt;Zapadni Słowjenjo ([[gornjesrbščina|gornjesrbsko]])&lt;/small&gt;
| image            = [[Slika:West Slavic Europe.svg|300px]]
| caption          = '''Zeleno''': Države, v katerih so zahodnoslovanski jeziki nacionalni jeziki &lt;br&gt; '''Temno sivo''': Države, v katerih so nacionalni jeziki drugi slovanski jeziki
| pop              = glej [[:#Prebivalstvo]]
| related          = [[Slovani]] 
| regions          = [[Srednja Evropa]], zgodovinsko [[Zahodna Evropa]],&lt;br /&gt;zdaj  [[Vzhodna Evropa]]
| rels             = [[Katolištvo]]&lt;br /&gt;([[Poljaki]], [[Slovaki]], [[Šlezijci]], [[Kašubi]], Moravci, [[Lužiški Srbi]] in manjšina [[Čehi|Čehov]]&lt;br /&gt;[[Protestantizem]]&lt;br&gt; manjšina Lužiških Srbov,&lt;br /&gt; [[Brezverstvo|Brezverni]] &lt;br&gt; večina Čehov
}}

'''Zahodni Slovani''' so [[Slovani|slovanski narodi]], ki govorijo [[Zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanske jezike]].&lt;ref name=ref1&gt;Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.). [https://bigenc.ru/ethnology/text/3625013 ''Slavs'']. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gołąb, Zbigniew (1992). [https://archive.org/stream/04GolabTheOriginsOfTheSlavs/The%20origins%20of%20the%20Slavs%20a%20linguist%27s%20view_djvu.txt ''The Origins of the Slavs: A Linguist's View'']. Columbus, Ohio: Slavica Publishers. str. 12–13.&lt;/ref&gt; Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.&lt;ref name=ref1/&gt; Zahodnoslovanski jeziki so se med 10. in 14. stoletjem razvejali v svoje zgodovinsko izpričane oblike.&lt;ref&gt;Sergey Skorvid (2015). Yury Osipov (ur.). [https://bigenc.ru/linguistics/text/3625253 ''Slavic languages'']. Great Russian Encyclopedia. Vol. 30. str. 396—397—389.&lt;/ref&gt;

Zahodnoslovanske jezike zdaj govorijo [[Poljaki]], [[Čehi]], [[Slovaki]] in [[Lužiški Srbi]].&lt;ref&gt;Butcher, Charity (2019). ''The handbook of cross-border ethnic and religious affinities''. London. str. 90. ISBN 9781442250222.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vico, Giambattista (2004). ''Statecraft: the deeds of Antonio Carafa'' = (De rebus gestis Antonj Caraphaei). New York: P. Lang. str. 374. ISBN 9780820468280. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hart, Anne (2003). ''The beginner's guide to interpreting ethnic DNA origins for family history: how Ashkenazi, Sephardi, Mizrahi &amp; Europeans are related to everyone else''. New York, N.Y.: iUniverse. str. 57.ISBN 9780595283064.&lt;/ref&gt; Od 12. stoletja naprej se je večina zahodnih Slovanov spreobrnila v [[Katolištvo|rimskokatoliško vero]], s čimer je prišla pod kulturni vpliv latinske cerkve, prevzela [[Latinica|latinico]] in bila bolj vključena v kulturni in intelektualni razvoj zahodne Evrope kot [[Slovani|Vzhodni Slovani]], ki so sprejeli [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno krščanstvo]] in [[Cirilica|cirilico]].&lt;ref&gt;Wiarda, Howard J. (2013). ''Culture and foreign policy: the neglected factor in international relations''. Burlington.  Ashgate. str. 39. ISBN 9781317156048.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dunn, Dennis J. (2017). ''The Catholic Church and Soviet Russia, 1917-39''. New York. str. 8–9.ISBN 9781315408859.&lt;/ref&gt;

Jezikovno se zahodnoslovansko skupino slovanskih jezikov lahko razdeli na tri podskupine: lehitsko, vključno s poljščino, kašubsko s kašubščino, izumrlimi polabskimi in pomorjanskimi jeziki in lužiško srbščino ter češko-slovaško.&lt;ref&gt;''Bohemia and Poland''. Chapter 20. atr.  512-513. V Timothy Reuter. ''The New Cambridge Medieval History: c. 900-c.1024''. 2000.&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
V [[Srednji vek|srednjem veku]] se je ime Vendi, izpeljano verjetno iz rimskodobnih [[Veneti|Venetov]], morda nanašalo na slovanska ljudstva.&lt;ref name=ref1/&gt; Primarni viri, kot sta ''[[Fredegarjeva kronika]]'' in ''[[Historia Langobardorum]]'' [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], v svoji etnografski terminologiji niso niti jasni niti dosledni. Ime Vendi ali Veneti se lahko  nanaša na slovansko ljudstvo, predslovansko ljudstvo ali na ozemlje in ne na prebivalstvo, zato je še vedno predmet znanstvenih razprav.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 141–144, 152–153.&lt;/ref&gt; 

Širjenje Slovanov se je začelo v 5. stoletju. Do 6. stoletja so se skupine, ki so postale zahodna, vzhodna in južna slovanska skupina, verjetno geografsko že ločile. Zgodnji moderni zgodovinopisci, kot sta Penzel (1777) in Palacky (1827) so trdili, da je [[Samo (kralj)|Samovo]] &quot;kraljestvo&quot; prva neodvisna slovanska država v zgodovini, se pravi da so Fredegarjev  zapis vzeli za resničnega.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 143.&lt;/ref&gt;  Curta (1997) je trdil, da besedilo ni tako preprosto: po Fredegarju so bili Vendi ''gens'' (ljudstvo z istim prednikom), Sclavini (Slovani) pa ''genus'' (rod)  in &quot;slovanskega&quot; ''gensa'' sploh ni bilo.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 152–153. &lt;/ref&gt; Vendi se pojavljajo zlasti v političnem kontekstu: Vendi, ne Slovani, so postavili [[Samo (kralj)|Sama]] za svojega kralja.&lt;ref&gt; Curta 1997, str. 152.&lt;/ref&gt; Drugi med domnevno najzgodnejše  zahodnoslovanske države vključujejo [[Velikomoravska|Kneževino Moravsko]] (8. stoletje–833), [[Kneževina Nitra|Kneževino Nitra]] (8. stoletje–833) in [[Velikomoravska|Velikmoravsko]] (833–ok. 907).  

Christiansen (1997) je na ozemlju od zaledja [[Kiel]]a do [[Visla|Visle]], vključno z otoki Fehmarn, Poel, [[Rügen]], [[Usedom]] in Wollin v 11. stoletju prepoznal naslednja zahodnoslovanska plemena: Vagre, Obodrite (ali Abotrite), Polabci, Ljutičane ali Vilzijce, Ruge ali Rane, Sorabe, Lužičane, Poljake in Pomorjance. Slednji so se kasneje razdelili na Pomereljce in Kašube.&lt;ref&gt;Christiansen, Erik (1997). ''The Northern Crusades''. London: Penguin Books. str. 41. ISBN 0-14-026653-4. &lt;/ref&gt; V srednjem veku so zahodnoslovanska ljudstva po [[Vendska križarska vojna|vendski križarski vojni]] prišla pod oblast [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in postala predmet germanizacije. Polabski jezik se je ohranil do začetka 19. stoletja v današnji nemški zvezni deželi [[Spodnja Saška]].&lt;ref&gt;[https://www.britannica.com/eb/topic-466672/Polabian-language  ''Polabian language''].&lt;/ref&gt;

==Grupiranje==
Zahodne Slovane so večkrat poskušali združiti v podskupine po različnih merilih, vključno z geografskimi, zgodovinskimi in jezikovnimi.
===Grupiranje Bavarskega geografa===
Leta  845 je [[Bavarski geograf]] naredil seznam zahodnoslovanskih plemen, živečih na ozemlju sedanje Poljske, Češke, Nemčije in Danske:&lt;ref name=ref16&gt;Krzysztof Tomasz Witczak (2013). [https://www.academia.edu/6870884 &quot;Poselstwo ruskie w państwie niemieckim w roku 839: Kulisy śledztwa w świetle danych Geografa Bawarskiego&quot;]. ''Slavia Orientalis'' (poljsko in angleško). '''62''' (1): 25–43. &lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Pos.
!Latinslo ime leta 845
!Poslovenjeno ime
!Št. slovanskih naselij (gord) 
|-
| 1
| '''Nortabtrezi'''
| Severni  [[Obodriti]]
|53
|-
|  2
| '''Uuilci'''
| [[Veleti]]
| 95
|-
|  7
| '''Hehfeldi'''
| [[Heveljani]]
| 8
|-
| 14
| '''Osterabtrezi'''
| Vzhodni [[Obodriti]]
| 100
|-
|  15
| '''Miloxi'''
| [[Milceni]]&lt;ref name=&quot;Witczak&quot;/&gt;
| 67
|-
| 16
| '''Phesnuzi'''
| Besunzani&lt;ref name=&quot;Witczak&quot;/&gt;
| 70
|-
|  17
|  '''Thadesi'''
| Dadosezani&lt;ref name=&quot;Witczak&quot;/&gt;
|  200
|-
|  18
|  '''Glopeani'''
|  [[Goplani]]
|  400
|-
|  33
|  '''Lendizi'''
|  [[Lendzjani]]
|  98
|-
|  34
|  '''Thafnezi'''
| /
|  257
|-
|  36
|  '''Prissani'''
| [[Prižičani]]
|  70
|-
|  37
|  '''Uelunzani'''
| [[Volini]]
| 70
|-
|  38
|  '''Bruzi'''
| 
| /
|-
| 48
| '''Uuislane'''
| [[Vislani]]
| /
|-
| 49
| '''Sleenzane'''
| [[Šlezijski]]
| 15
|-
| 50
| '''Lunsizi'''
| [[Lužiški Srbi]]
| 30
|-
|  51
| '''Dadosesani'''
| Tadezi&lt;ref name=&quot;Witczak&quot;/&gt;
|  20
|-
| 52
| '''Milzane'''
| [[Milčani]]
| 30
|-
|  53
| '''Besunzane'''
| Fesnuzi&lt;ref name=&quot;Witczak&quot;/&gt;
| 2
|-
| 56
| '''Lupiglaa'''
| Lupigołi&lt;ref name=&quot;Witczak&quot;/&gt;
| 30
|-
| 57
| '''Opolini'''
| [[Opoljani]]
| 20
|-
| 58
| '''Golensizi'''
| [[Golenšiči]]
| 5
|-
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]
[[Kategorija:Slovani]]</text>
      <sha1>lho0kjykev9ts4bepmoqb87rg1bfqqz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748365</id>
      <parentid>5748364</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T05:39:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Grupiranje Bavarskega geografa */ ref</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8320" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group            = Zahodni Slovani
| native_name      = &lt;small&gt;Słowianie Zachodni ([[poljsko]])&lt;br /&gt;Západní Slované ([[češko]])&lt;br /&gt;Západní Slovania ([[slovaško]])&lt;br /&gt;Zôpôdni Słowiónie ([[kašubsko]])&lt;br /&gt;Pódwjacorne Słowjany ([[dolnjesrbščina|dolnjesrbsko]])&lt;br /&gt;Zapadni Słowjenjo ([[gornjesrbščina|gornjesrbsko]])&lt;/small&gt;
| image            = [[Slika:West Slavic Europe.svg|300px]]
| caption          = '''Zeleno''': Države, v katerih so zahodnoslovanski jeziki nacionalni jeziki &lt;br&gt; '''Temno sivo''': Države, v katerih so nacionalni jeziki drugi slovanski jeziki
| pop              = glej [[:#Prebivalstvo]]
| related          = [[Slovani]] 
| regions          = [[Srednja Evropa]], zgodovinsko [[Zahodna Evropa]],&lt;br /&gt;zdaj  [[Vzhodna Evropa]]
| rels             = [[Katolištvo]]&lt;br /&gt;([[Poljaki]], [[Slovaki]], [[Šlezijci]], [[Kašubi]], Moravci, [[Lužiški Srbi]] in manjšina [[Čehi|Čehov]]&lt;br /&gt;[[Protestantizem]]&lt;br&gt; manjšina Lužiških Srbov,&lt;br /&gt; [[Brezverstvo|Brezverni]] &lt;br&gt; večina Čehov
}}

'''Zahodni Slovani''' so [[Slovani|slovanski narodi]], ki govorijo [[Zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanske jezike]].&lt;ref name=ref1&gt;Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.). [https://bigenc.ru/ethnology/text/3625013 ''Slavs'']. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gołąb, Zbigniew (1992). [https://archive.org/stream/04GolabTheOriginsOfTheSlavs/The%20origins%20of%20the%20Slavs%20a%20linguist%27s%20view_djvu.txt ''The Origins of the Slavs: A Linguist's View'']. Columbus, Ohio: Slavica Publishers. str. 12–13.&lt;/ref&gt; Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.&lt;ref name=ref1/&gt; Zahodnoslovanski jeziki so se med 10. in 14. stoletjem razvejali v svoje zgodovinsko izpričane oblike.&lt;ref&gt;Sergey Skorvid (2015). Yury Osipov (ur.). [https://bigenc.ru/linguistics/text/3625253 ''Slavic languages'']. Great Russian Encyclopedia. Vol. 30. str. 396—397—389.&lt;/ref&gt;

Zahodnoslovanske jezike zdaj govorijo [[Poljaki]], [[Čehi]], [[Slovaki]] in [[Lužiški Srbi]].&lt;ref&gt;Butcher, Charity (2019). ''The handbook of cross-border ethnic and religious affinities''. London. str. 90. ISBN 9781442250222.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vico, Giambattista (2004). ''Statecraft: the deeds of Antonio Carafa'' = (De rebus gestis Antonj Caraphaei). New York: P. Lang. str. 374. ISBN 9780820468280. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hart, Anne (2003). ''The beginner's guide to interpreting ethnic DNA origins for family history: how Ashkenazi, Sephardi, Mizrahi &amp; Europeans are related to everyone else''. New York, N.Y.: iUniverse. str. 57.ISBN 9780595283064.&lt;/ref&gt; Od 12. stoletja naprej se je večina zahodnih Slovanov spreobrnila v [[Katolištvo|rimskokatoliško vero]], s čimer je prišla pod kulturni vpliv latinske cerkve, prevzela [[Latinica|latinico]] in bila bolj vključena v kulturni in intelektualni razvoj zahodne Evrope kot [[Slovani|Vzhodni Slovani]], ki so sprejeli [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno krščanstvo]] in [[Cirilica|cirilico]].&lt;ref&gt;Wiarda, Howard J. (2013). ''Culture and foreign policy: the neglected factor in international relations''. Burlington.  Ashgate. str. 39. ISBN 9781317156048.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dunn, Dennis J. (2017). ''The Catholic Church and Soviet Russia, 1917-39''. New York. str. 8–9.ISBN 9781315408859.&lt;/ref&gt;

Jezikovno se zahodnoslovansko skupino slovanskih jezikov lahko razdeli na tri podskupine: lehitsko, vključno s poljščino, kašubsko s kašubščino, izumrlimi polabskimi in pomorjanskimi jeziki in lužiško srbščino ter češko-slovaško.&lt;ref&gt;''Bohemia and Poland''. Chapter 20. atr.  512-513. V Timothy Reuter. ''The New Cambridge Medieval History: c. 900-c.1024''. 2000.&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
V [[Srednji vek|srednjem veku]] se je ime Vendi, izpeljano verjetno iz rimskodobnih [[Veneti|Venetov]], morda nanašalo na slovanska ljudstva.&lt;ref name=ref1/&gt; Primarni viri, kot sta ''[[Fredegarjeva kronika]]'' in ''[[Historia Langobardorum]]'' [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], v svoji etnografski terminologiji niso niti jasni niti dosledni. Ime Vendi ali Veneti se lahko  nanaša na slovansko ljudstvo, predslovansko ljudstvo ali na ozemlje in ne na prebivalstvo, zato je še vedno predmet znanstvenih razprav.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 141–144, 152–153.&lt;/ref&gt; 

Širjenje Slovanov se je začelo v 5. stoletju. Do 6. stoletja so se skupine, ki so postale zahodna, vzhodna in južna slovanska skupina, verjetno geografsko že ločile. Zgodnji moderni zgodovinopisci, kot sta Penzel (1777) in Palacky (1827) so trdili, da je [[Samo (kralj)|Samovo]] &quot;kraljestvo&quot; prva neodvisna slovanska država v zgodovini, se pravi da so Fredegarjev  zapis vzeli za resničnega.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 143.&lt;/ref&gt;  Curta (1997) je trdil, da besedilo ni tako preprosto: po Fredegarju so bili Vendi ''gens'' (ljudstvo z istim prednikom), Sclavini (Slovani) pa ''genus'' (rod)  in &quot;slovanskega&quot; ''gensa'' sploh ni bilo.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 152–153. &lt;/ref&gt; Vendi se pojavljajo zlasti v političnem kontekstu: Vendi, ne Slovani, so postavili [[Samo (kralj)|Sama]] za svojega kralja.&lt;ref&gt; Curta 1997, str. 152.&lt;/ref&gt; Drugi med domnevno najzgodnejše  zahodnoslovanske države vključujejo [[Velikomoravska|Kneževino Moravsko]] (8. stoletje–833), [[Kneževina Nitra|Kneževino Nitra]] (8. stoletje–833) in [[Velikomoravska|Velikmoravsko]] (833–ok. 907).  

Christiansen (1997) je na ozemlju od zaledja [[Kiel]]a do [[Visla|Visle]], vključno z otoki Fehmarn, Poel, [[Rügen]], [[Usedom]] in Wollin v 11. stoletju prepoznal naslednja zahodnoslovanska plemena: Vagre, Obodrite (ali Abotrite), Polabci, Ljutičane ali Vilzijce, Ruge ali Rane, Sorabe, Lužičane, Poljake in Pomorjance. Slednji so se kasneje razdelili na Pomereljce in Kašube.&lt;ref&gt;Christiansen, Erik (1997). ''The Northern Crusades''. London: Penguin Books. str. 41. ISBN 0-14-026653-4. &lt;/ref&gt; V srednjem veku so zahodnoslovanska ljudstva po [[Vendska križarska vojna|vendski križarski vojni]] prišla pod oblast [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in postala predmet germanizacije. Polabski jezik se je ohranil do začetka 19. stoletja v današnji nemški zvezni deželi [[Spodnja Saška]].&lt;ref&gt;[https://www.britannica.com/eb/topic-466672/Polabian-language  ''Polabian language''].&lt;/ref&gt;

==Grupiranje==
Zahodne Slovane so večkrat poskušali združiti v podskupine po različnih merilih, vključno z geografskimi, zgodovinskimi in jezikovnimi.
===Grupiranje Bavarskega geografa===
Leta  845 je [[Bavarski geograf]] naredil seznam zahodnoslovanskih plemen, živečih na ozemlju sedanje Poljske, Češke, Nemčije in Danske:&lt;ref name=ref16&gt;Krzysztof Tomasz Witczak (2013). [https://www.academia.edu/6870884 &quot;Poselstwo ruskie w państwie niemieckim w roku 839: Kulisy śledztwa w świetle danych Geografa Bawarskiego&quot;]. ''Slavia Orientalis'' (poljsko in angleško). '''62''' (1): 25–43.&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Pos.
!Latinslo ime leta 845
!Poslovenjeno ime
!Št. slovanskih naselij (gord) 
|-
| 1
| '''Nortabtrezi'''
| Severni  [[Obodriti]]
|53
|-
|  2
| '''Uuilci'''
| [[Veleti]]
| 95
|-
|  7
| '''Hehfeldi'''
| [[Heveljani]]
| 8
|-
| 14
| '''Osterabtrezi'''
| Vzhodni [[Obodriti]]
| 100
|-
|  15
| '''Miloxi'''
| [[Milceni]]&lt;ref name=ref16/&gt;
| 67
|-
| 16
| '''Phesnuzi'''
| Besunzani&lt;ref name=ref16/&gt;
| 70
|-
|  17
|  '''Thadesi'''
| Dadosezani&lt;ref name=ref16/&gt;
|  200
|-
|  18
|  '''Glopeani'''
|  [[Goplani]]
|  400
|-
|  33
|  '''Lendizi'''
|  [[Lendzjani]]
|  98
|-
|  34
|  '''Thafnezi'''
| /
|  257
|-
|  36
|  '''Prissani'''
| [[Prižičani]]
|  70
|-
|  37
|  '''Uelunzani'''
| [[Volini]]
| 70
|-
|  38
|  '''Bruzi'''
| 
| /
|-
| 48
| '''Uuislane'''
| [[Vislani]]
| /
|-
| 49
| '''Sleenzane'''
| [[Šlezijski]]
| 15
|-
| 50
| '''Lunsizi'''
| [[Lužiški Srbi]]
| 30
|-
|  51
| '''Dadosesani'''
| Tadezi&lt;ref name=ref16/&gt;
|  20
|-
| 52
| '''Milzane'''
| [[Milčani]]
| 30
|-
|  53
| '''Besunzane'''
| Fesnuzi&lt;ref name=ref16/&gt;
| 2
|-
| 56
| '''Lupiglaa'''
| Lupigołi&lt;ref name=ref16/&gt;
| 30
|-
| 57
| '''Opolini'''
| [[Opoljani]]
| 20
|-
| 58
| '''Golensizi'''
| [[Golenšiči]]
| 5
|-
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]
[[Kategorija:Slovani]]</text>
      <sha1>1dzxdav3jzvxbzg3aw8ziuimia6534r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748366</id>
      <parentid>5748365</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T05:42:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Grupiranje */ slika</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8421" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group            = Zahodni Slovani
| native_name      = &lt;small&gt;Słowianie Zachodni ([[poljsko]])&lt;br /&gt;Západní Slované ([[češko]])&lt;br /&gt;Západní Slovania ([[slovaško]])&lt;br /&gt;Zôpôdni Słowiónie ([[kašubsko]])&lt;br /&gt;Pódwjacorne Słowjany ([[dolnjesrbščina|dolnjesrbsko]])&lt;br /&gt;Zapadni Słowjenjo ([[gornjesrbščina|gornjesrbsko]])&lt;/small&gt;
| image            = [[Slika:West Slavic Europe.svg|300px]]
| caption          = '''Zeleno''': Države, v katerih so zahodnoslovanski jeziki nacionalni jeziki &lt;br&gt; '''Temno sivo''': Države, v katerih so nacionalni jeziki drugi slovanski jeziki
| pop              = glej [[:#Prebivalstvo]]
| related          = [[Slovani]] 
| regions          = [[Srednja Evropa]], zgodovinsko [[Zahodna Evropa]],&lt;br /&gt;zdaj  [[Vzhodna Evropa]]
| rels             = [[Katolištvo]]&lt;br /&gt;([[Poljaki]], [[Slovaki]], [[Šlezijci]], [[Kašubi]], Moravci, [[Lužiški Srbi]] in manjšina [[Čehi|Čehov]]&lt;br /&gt;[[Protestantizem]]&lt;br&gt; manjšina Lužiških Srbov,&lt;br /&gt; [[Brezverstvo|Brezverni]] &lt;br&gt; večina Čehov
}}

'''Zahodni Slovani''' so [[Slovani|slovanski narodi]], ki govorijo [[Zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanske jezike]].&lt;ref name=ref1&gt;Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.). [https://bigenc.ru/ethnology/text/3625013 ''Slavs'']. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gołąb, Zbigniew (1992). [https://archive.org/stream/04GolabTheOriginsOfTheSlavs/The%20origins%20of%20the%20Slavs%20a%20linguist%27s%20view_djvu.txt ''The Origins of the Slavs: A Linguist's View'']. Columbus, Ohio: Slavica Publishers. str. 12–13.&lt;/ref&gt; Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.&lt;ref name=ref1/&gt; Zahodnoslovanski jeziki so se med 10. in 14. stoletjem razvejali v svoje zgodovinsko izpričane oblike.&lt;ref&gt;Sergey Skorvid (2015). Yury Osipov (ur.). [https://bigenc.ru/linguistics/text/3625253 ''Slavic languages'']. Great Russian Encyclopedia. Vol. 30. str. 396—397—389.&lt;/ref&gt;

Zahodnoslovanske jezike zdaj govorijo [[Poljaki]], [[Čehi]], [[Slovaki]] in [[Lužiški Srbi]].&lt;ref&gt;Butcher, Charity (2019). ''The handbook of cross-border ethnic and religious affinities''. London. str. 90. ISBN 9781442250222.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vico, Giambattista (2004). ''Statecraft: the deeds of Antonio Carafa'' = (De rebus gestis Antonj Caraphaei). New York: P. Lang. str. 374. ISBN 9780820468280. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hart, Anne (2003). ''The beginner's guide to interpreting ethnic DNA origins for family history: how Ashkenazi, Sephardi, Mizrahi &amp; Europeans are related to everyone else''. New York, N.Y.: iUniverse. str. 57.ISBN 9780595283064.&lt;/ref&gt; Od 12. stoletja naprej se je večina zahodnih Slovanov spreobrnila v [[Katolištvo|rimskokatoliško vero]], s čimer je prišla pod kulturni vpliv latinske cerkve, prevzela [[Latinica|latinico]] in bila bolj vključena v kulturni in intelektualni razvoj zahodne Evrope kot [[Slovani|Vzhodni Slovani]], ki so sprejeli [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno krščanstvo]] in [[Cirilica|cirilico]].&lt;ref&gt;Wiarda, Howard J. (2013). ''Culture and foreign policy: the neglected factor in international relations''. Burlington.  Ashgate. str. 39. ISBN 9781317156048.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dunn, Dennis J. (2017). ''The Catholic Church and Soviet Russia, 1917-39''. New York. str. 8–9.ISBN 9781315408859.&lt;/ref&gt;

Jezikovno se zahodnoslovansko skupino slovanskih jezikov lahko razdeli na tri podskupine: lehitsko, vključno s poljščino, kašubsko s kašubščino, izumrlimi polabskimi in pomorjanskimi jeziki in lužiško srbščino ter češko-slovaško.&lt;ref&gt;''Bohemia and Poland''. Chapter 20. atr.  512-513. V Timothy Reuter. ''The New Cambridge Medieval History: c. 900-c.1024''. 2000.&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
V [[Srednji vek|srednjem veku]] se je ime Vendi, izpeljano verjetno iz rimskodobnih [[Veneti|Venetov]], morda nanašalo na slovanska ljudstva.&lt;ref name=ref1/&gt; Primarni viri, kot sta ''[[Fredegarjeva kronika]]'' in ''[[Historia Langobardorum]]'' [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], v svoji etnografski terminologiji niso niti jasni niti dosledni. Ime Vendi ali Veneti se lahko  nanaša na slovansko ljudstvo, predslovansko ljudstvo ali na ozemlje in ne na prebivalstvo, zato je še vedno predmet znanstvenih razprav.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 141–144, 152–153.&lt;/ref&gt; 

Širjenje Slovanov se je začelo v 5. stoletju. Do 6. stoletja so se skupine, ki so postale zahodna, vzhodna in južna slovanska skupina, verjetno geografsko že ločile. Zgodnji moderni zgodovinopisci, kot sta Penzel (1777) in Palacky (1827) so trdili, da je [[Samo (kralj)|Samovo]] &quot;kraljestvo&quot; prva neodvisna slovanska država v zgodovini, se pravi da so Fredegarjev  zapis vzeli za resničnega.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 143.&lt;/ref&gt;  Curta (1997) je trdil, da besedilo ni tako preprosto: po Fredegarju so bili Vendi ''gens'' (ljudstvo z istim prednikom), Sclavini (Slovani) pa ''genus'' (rod)  in &quot;slovanskega&quot; ''gensa'' sploh ni bilo.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 152–153. &lt;/ref&gt; Vendi se pojavljajo zlasti v političnem kontekstu: Vendi, ne Slovani, so postavili [[Samo (kralj)|Sama]] za svojega kralja.&lt;ref&gt; Curta 1997, str. 152.&lt;/ref&gt; Drugi med domnevno najzgodnejše  zahodnoslovanske države vključujejo [[Velikomoravska|Kneževino Moravsko]] (8. stoletje–833), [[Kneževina Nitra|Kneževino Nitra]] (8. stoletje–833) in [[Velikomoravska|Velikmoravsko]] (833–ok. 907).  

Christiansen (1997) je na ozemlju od zaledja [[Kiel]]a do [[Visla|Visle]], vključno z otoki Fehmarn, Poel, [[Rügen]], [[Usedom]] in Wollin v 11. stoletju prepoznal naslednja zahodnoslovanska plemena: Vagre, Obodrite (ali Abotrite), Polabci, Ljutičane ali Vilzijce, Ruge ali Rane, Sorabe, Lužičane, Poljake in Pomorjance. Slednji so se kasneje razdelili na Pomereljce in Kašube.&lt;ref&gt;Christiansen, Erik (1997). ''The Northern Crusades''. London: Penguin Books. str. 41. ISBN 0-14-026653-4. &lt;/ref&gt; V srednjem veku so zahodnoslovanska ljudstva po [[Vendska križarska vojna|vendski križarski vojni]] prišla pod oblast [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in postala predmet germanizacije. Polabski jezik se je ohranil do začetka 19. stoletja v današnji nemški zvezni deželi [[Spodnja Saška]].&lt;ref&gt;[https://www.britannica.com/eb/topic-466672/Polabian-language  ''Polabian language''].&lt;/ref&gt;

==Grupiranje==
[[Slika:West slavs 9th-10th c..png|right|thumb|300px|Zahodnoslovanska plemena v 9. in 10. stoletju]]
Zahodne Slovane so večkrat poskušali združiti v podskupine po različnih merilih, vključno z geografskimi, zgodovinskimi in jezikovnimi.
===Grupiranje Bavarskega geografa===
Leta  845 je [[Bavarski geograf]] naredil seznam zahodnoslovanskih plemen, živečih na ozemlju sedanje Poljske, Češke, Nemčije in Danske:&lt;ref name=ref16&gt;Krzysztof Tomasz Witczak (2013). [https://www.academia.edu/6870884 &quot;Poselstwo ruskie w państwie niemieckim w roku 839: Kulisy śledztwa w świetle danych Geografa Bawarskiego&quot;]. ''Slavia Orientalis'' (poljsko in angleško). '''62''' (1): 25–43.&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Št.
!Latinslo ime leta 845
!Poslovenjeno ime
!Št. slovanskih naselij (gord) 
|-
| 1
| '''Nortabtrezi'''
| Severni  [[Obodriti]]
|53
|-
|  2
| '''Uuilci'''
| [[Veleti]]
| 95
|-
|  7
| '''Hehfeldi'''
| [[Heveljani]]
| 8
|-
| 14
| '''Osterabtrezi'''
| Vzhodni [[Obodriti]]
| 100
|-
|  15
| '''Miloxi'''
| [[Milceni]]&lt;ref name=ref16/&gt;
| 67
|-
| 16
| '''Phesnuzi'''
| Besunzani&lt;ref name=ref16/&gt;
| 70
|-
|  17
|  '''Thadesi'''
| Dadosezani&lt;ref name=ref16/&gt;
|  200
|-
|  18
|  '''Glopeani'''
|  [[Goplani]]
|  400
|-
|  33
|  '''Lendizi'''
|  [[Lendzjani]]
|  98
|-
|  34
|  '''Thafnezi'''
| /
|  257
|-
|  36
|  '''Prissani'''
| [[Prižičani]]
|  70
|-
|  37
|  '''Uelunzani'''
| [[Volini]]
| 70
|-
|  38
|  '''Bruzi'''
| 
| /
|-
| 48
| '''Uuislane'''
| [[Vislani]]
| /
|-
| 49
| '''Sleenzane'''
| [[Šlezijski]]
| 15
|-
| 50
| '''Lunsizi'''
| [[Lužiški Srbi]]
| 30
|-
|  51
| '''Dadosesani'''
| Tadezi&lt;ref name=ref16/&gt;
|  20
|-
| 52
| '''Milzane'''
| [[Milčani]]
| 30
|-
|  53
| '''Besunzane'''
| Fesnuzi&lt;ref name=ref16/&gt;
| 2
|-
| 56
| '''Lupiglaa'''
| Lupigołi&lt;ref name=ref16/&gt;
| 30
|-
| 57
| '''Opolini'''
| [[Opoljani]]
| 20
|-
| 58
| '''Golensizi'''
| [[Golenšiči]]
| 5
|-
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]
[[Kategorija:Slovani]]</text>
      <sha1>04fxyi7cg8fv1s6ehlguezldvcwoh57</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748368</id>
      <parentid>5748366</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T05:50:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Grupiranje */ Druga grupiranja</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8636" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group            = Zahodni Slovani
| native_name      = &lt;small&gt;Słowianie Zachodni ([[poljsko]])&lt;br /&gt;Západní Slované ([[češko]])&lt;br /&gt;Západní Slovania ([[slovaško]])&lt;br /&gt;Zôpôdni Słowiónie ([[kašubsko]])&lt;br /&gt;Pódwjacorne Słowjany ([[dolnjesrbščina|dolnjesrbsko]])&lt;br /&gt;Zapadni Słowjenjo ([[gornjesrbščina|gornjesrbsko]])&lt;/small&gt;
| image            = [[Slika:West Slavic Europe.svg|300px]]
| caption          = '''Zeleno''': Države, v katerih so zahodnoslovanski jeziki nacionalni jeziki &lt;br&gt; '''Temno sivo''': Države, v katerih so nacionalni jeziki drugi slovanski jeziki
| pop              = glej [[:#Prebivalstvo]]
| related          = [[Slovani]] 
| regions          = [[Srednja Evropa]], zgodovinsko [[Zahodna Evropa]],&lt;br /&gt;zdaj  [[Vzhodna Evropa]]
| rels             = [[Katolištvo]]&lt;br /&gt;([[Poljaki]], [[Slovaki]], [[Šlezijci]], [[Kašubi]], Moravci, [[Lužiški Srbi]] in manjšina [[Čehi|Čehov]]&lt;br /&gt;[[Protestantizem]]&lt;br&gt; manjšina Lužiških Srbov,&lt;br /&gt; [[Brezverstvo|Brezverni]] &lt;br&gt; večina Čehov
}}

'''Zahodni Slovani''' so [[Slovani|slovanski narodi]], ki govorijo [[Zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanske jezike]].&lt;ref name=ref1&gt;Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.). [https://bigenc.ru/ethnology/text/3625013 ''Slavs'']. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gołąb, Zbigniew (1992). [https://archive.org/stream/04GolabTheOriginsOfTheSlavs/The%20origins%20of%20the%20Slavs%20a%20linguist%27s%20view_djvu.txt ''The Origins of the Slavs: A Linguist's View'']. Columbus, Ohio: Slavica Publishers. str. 12–13.&lt;/ref&gt; Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.&lt;ref name=ref1/&gt; Zahodnoslovanski jeziki so se med 10. in 14. stoletjem razvejali v svoje zgodovinsko izpričane oblike.&lt;ref&gt;Sergey Skorvid (2015). Yury Osipov (ur.). [https://bigenc.ru/linguistics/text/3625253 ''Slavic languages'']. Great Russian Encyclopedia. Vol. 30. str. 396—397—389.&lt;/ref&gt;

Zahodnoslovanske jezike zdaj govorijo [[Poljaki]], [[Čehi]], [[Slovaki]] in [[Lužiški Srbi]].&lt;ref&gt;Butcher, Charity (2019). ''The handbook of cross-border ethnic and religious affinities''. London. str. 90. ISBN 9781442250222.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vico, Giambattista (2004). ''Statecraft: the deeds of Antonio Carafa'' = (De rebus gestis Antonj Caraphaei). New York: P. Lang. str. 374. ISBN 9780820468280. &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Hart, Anne (2003). ''The beginner's guide to interpreting ethnic DNA origins for family history: how Ashkenazi, Sephardi, Mizrahi &amp; Europeans are related to everyone else''. New York, N.Y.: iUniverse. str. 57.ISBN 9780595283064.&lt;/ref&gt; Od 12. stoletja naprej se je večina zahodnih Slovanov spreobrnila v [[Katolištvo|rimskokatoliško vero]], s čimer je prišla pod kulturni vpliv latinske cerkve, prevzela [[Latinica|latinico]] in bila bolj vključena v kulturni in intelektualni razvoj zahodne Evrope kot [[Slovani|Vzhodni Slovani]], ki so sprejeli [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno krščanstvo]] in [[Cirilica|cirilico]].&lt;ref&gt;Wiarda, Howard J. (2013). ''Culture and foreign policy: the neglected factor in international relations''. Burlington.  Ashgate. str. 39. ISBN 9781317156048.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dunn, Dennis J. (2017). ''The Catholic Church and Soviet Russia, 1917-39''. New York. str. 8–9.ISBN 9781315408859.&lt;/ref&gt;

Jezikovno se zahodnoslovansko skupino slovanskih jezikov lahko razdeli na tri podskupine: lehitsko, vključno s poljščino, kašubsko s kašubščino, izumrlimi polabskimi in pomorjanskimi jeziki in lužiško srbščino ter češko-slovaško.&lt;ref&gt;''Bohemia and Poland''. Chapter 20. atr.  512-513. V Timothy Reuter. ''The New Cambridge Medieval History: c. 900-c.1024''. 2000.&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
V [[Srednji vek|srednjem veku]] se je ime Vendi, izpeljano verjetno iz rimskodobnih [[Veneti|Venetov]], morda nanašalo na slovanska ljudstva.&lt;ref name=ref1/&gt; Primarni viri, kot sta ''[[Fredegarjeva kronika]]'' in ''[[Historia Langobardorum]]'' [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], v svoji etnografski terminologiji niso niti jasni niti dosledni. Ime Vendi ali Veneti se lahko  nanaša na slovansko ljudstvo, predslovansko ljudstvo ali na ozemlje in ne na prebivalstvo, zato je še vedno predmet znanstvenih razprav.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 141–144, 152–153.&lt;/ref&gt; 

Širjenje Slovanov se je začelo v 5. stoletju. Do 6. stoletja so se skupine, ki so postale zahodna, vzhodna in južna slovanska skupina, verjetno geografsko že ločile. Zgodnji moderni zgodovinopisci, kot sta Penzel (1777) in Palacky (1827) so trdili, da je [[Samo (kralj)|Samovo]] &quot;kraljestvo&quot; prva neodvisna slovanska država v zgodovini, se pravi da so Fredegarjev  zapis vzeli za resničnega.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 143.&lt;/ref&gt;  Curta (1997) je trdil, da besedilo ni tako preprosto: po Fredegarju so bili Vendi ''gens'' (ljudstvo z istim prednikom), Sclavini (Slovani) pa ''genus'' (rod)  in &quot;slovanskega&quot; ''gensa'' sploh ni bilo.&lt;ref&gt;Curta 1997, str. 152–153. &lt;/ref&gt; Vendi se pojavljajo zlasti v političnem kontekstu: Vendi, ne Slovani, so postavili [[Samo (kralj)|Sama]] za svojega kralja.&lt;ref&gt; Curta 1997, str. 152.&lt;/ref&gt; Drugi med domnevno najzgodnejše  zahodnoslovanske države vključujejo [[Velikomoravska|Kneževino Moravsko]] (8. stoletje–833), [[Kneževina Nitra|Kneževino Nitra]] (8. stoletje–833) in [[Velikomoravska|Velikmoravsko]] (833–ok. 907).  

Christiansen (1997) je na ozemlju od zaledja [[Kiel]]a do [[Visla|Visle]], vključno z otoki Fehmarn, Poel, [[Rügen]], [[Usedom]] in Wollin v 11. stoletju prepoznal naslednja zahodnoslovanska plemena: Vagre, Obodrite (ali Abotrite), Polabci, Ljutičane ali Vilzijce, Ruge ali Rane, Sorabe, Lužičane, Poljake in Pomorjance. Slednji so se kasneje razdelili na Pomereljce in Kašube.&lt;ref&gt;Christiansen, Erik (1997). ''The Northern Crusades''. London: Penguin Books. str. 41. ISBN 0-14-026653-4. &lt;/ref&gt; V srednjem veku so zahodnoslovanska ljudstva po [[Vendska križarska vojna|vendski križarski vojni]] prišla pod oblast [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in postala predmet germanizacije. Polabski jezik se je ohranil do začetka 19. stoletja v današnji nemški zvezni deželi [[Spodnja Saška]].&lt;ref&gt;[https://www.britannica.com/eb/topic-466672/Polabian-language  ''Polabian language''].&lt;/ref&gt;

==Grupiranje==
[[Slika:West slavs 9th-10th c..png|right|thumb|300px|Zahodnoslovanska plemena v 9. in 10. stoletju]]
Zahodne Slovane so večkrat poskušali združiti v podskupine po različnih merilih, vključno z geografskimi, zgodovinskimi in jezikovnimi.
===Grupiranje Bavarskega geografa===
Leta  845 je [[Bavarski geograf]] naredil seznam zahodnoslovanskih plemen, živečih na ozemlju sedanje Poljske, Češke, Nemčije in Danske:&lt;ref name=ref16&gt;Krzysztof Tomasz Witczak (2013). [https://www.academia.edu/6870884 &quot;Poselstwo ruskie w państwie niemieckim w roku 839: Kulisy śledztwa w świetle danych Geografa Bawarskiego&quot;]. ''Slavia Orientalis'' (poljsko in angleško). '''62''' (1): 25–43.&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Št.
!Latinslo ime leta 845
!Poslovenjeno ime
!Št. slovanskih naselij (gord) 
|-
| 1
| '''Nortabtrezi'''
| Severni  [[Obodriti]]
|53
|-
|  2
| '''Uuilci'''
| [[Veleti]]
| 95
|-
|  7
| '''Hehfeldi'''
| [[Heveljani]]
| 8
|-
| 14
| '''Osterabtrezi'''
| Vzhodni [[Obodriti]]
| 100
|-
|  15
| '''Miloxi'''
| [[Milceni]]&lt;ref name=ref16/&gt;
| 67
|-
| 16
| '''Phesnuzi'''
| Besunzani&lt;ref name=ref16/&gt;
| 70
|-
|  17
|  '''Thadesi'''
| Dadosezani&lt;ref name=ref16/&gt;
|  200
|-
|  18
|  '''Glopeani'''
|  [[Goplani]]
|  400
|-
|  33
|  '''Lendizi'''
|  [[Lendzjani]]
|  98
|-
|  34
|  '''Thafnezi'''
| /
|  257
|-
|  36
|  '''Prissani'''
| [[Prižičani]]
|  70
|-
|  37
|  '''Uelunzani'''
| [[Volini]]
| 70
|-
|  38
|  '''Bruzi'''
| 
| /
|-
| 48
| '''Uuislane'''
| [[Vislani]]
| /
|-
| 49
| '''Sleenzane'''
| [[Šlezijski]]
| 15
|-
| 50
| '''Lunsizi'''
| [[Lužiški Srbi]]
| 30
|-
|  51
| '''Dadosesani'''
| Tadezi&lt;ref name=ref16/&gt;
|  20
|-
| 52
| '''Milzane'''
| [[Milčani]]
| 30
|-
|  53
| '''Besunzane'''
| Fesnuzi&lt;ref name=ref16/&gt;
| 2
|-
| 56
| '''Lupiglaa'''
| Lupigołi&lt;ref name=ref16/&gt;
| 30
|-
| 57
| '''Opolini'''
| [[Opoljani]]
| 20
|-
| 58
| '''Golensizi'''
| [[Golenšiči]]
| 5
|-
|}

===Druga grupiranja===
Zahodnoslovanska plemena so po plemenski pripadnosti združena v tri glavne skupine: lehitsko, ćeško-slovaško in lužiškosrbsko. V iste skupine so združena tudi po jezikovnem kriteriju.

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]
[[Kategorija:Slovani]]</text>
      <sha1>7gx21hbn5gttr81yw7be6pu6l0bg1ym</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Channing Tatum</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523048</id>
    <revision>
      <id>5748257</id>
      <parentid>5748097</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:47:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>tn</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34237" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|children=1|occupation={{Hlist|Igralec|producent}}|spouse(s)={{marriage|[[Jenna Dewan]]|2009|2019|end=divorce}}|years_active=2000–danes}}

'''Channing Matthew Tatum''', [[Američani|ameriški]] [[igralec (umetnik)|igralec]] in [[maneken]], * [[26. april]] [[1980]], [[Cullman, Alabama|Cullman]], [[Alabama]], [[Združene države Amerike]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|year=2013|title=Monitor|magazine=[[Entertainment Weekly]]|issue=1255/1256|page=31}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Allmovie&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://allmovie.com/artist/channing-tatum-419915|title=Channing Tatum&amp;nbsp;— Overview|last=Albertson|first=Cammila|website=[[Allmovie]]|accessdate=May 9, 2009}}&lt;/ref&gt;

Tatum se je kot filmski igralec prvič predstavil v drami ''Trener Carter'' (2005), leta 2006 pa je doživel svojo prebojno vlogo v plesnem filmu ''Odpleši svoje sanje''. Večjo pozornost je pridobil z glavnima vlogama v komični drami ''Vroči Mike'' (2012) in njenem nadaljevanju ''Vroči Mike XXL'' (2015) – slednjega je tudi produciral – ter v akcijski komediji ''21 Jump Street'' (2012) in njenem nadaljevanju ''22 Jump Street'' (2014).

Tatum je nastopil tudi kot Duke v akcijskem filmu ''G. I. Joe: Vzpon kobre'' (2009) in njegovem nadaljevanju ''G. I. Joe: Maščevanje'' (2013). Med njegovimi drugimi filmi so ''Mlada nogometašica'' (2006), ''Napad na Belo hišo'' (2013), ''Foxcatcher'' (2014), ''[[Podlih osem]]'' (2015), ''Ave, Cezar!'' (2016), ''Loganovi srečneži'' (2017) in ''Izgubljeno mesto'' (2022). Tatum je kot igralec, producent in sorežiser sodeloval tudi v cestnem filmu  ''Pes'' (2022). Revija ''[[Time]]'' ga je leta 2022 uvrstila med [[Time 100|100 najvplivnejših ljudi na svetu]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=23 May 2022|title=Channing Tatum Is on the 2022 TIME 100 List|url=https://time.com/collection/100-most-influential-people-2022/6177792/channing-tatum/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|access-date=31 May 2022}}&lt;/ref&gt;

== Zgodnje življenje ==
Tatum se je rodil 26. aprila 1980 v Cullmanu v Alabami letalski delavki Kay Tatum (rojeni Faust) in gradbenemu delavcu Glennu Tatumu.&lt;ref name=&quot;Allmovie&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;engaged&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://people.com/celebrity/channing-tatum-is-engaged/|title=Channing Tatum Is Engaged|date=September 7, 2008|website=[[People (magazine)|People]]|accessdate=March 13, 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Channing Tatum: The G.I. Joe star is ready for action|url=http://www.elle.com/Pop-Culture/Celebrity-Spotlight/Channing-Tatum|website=Elle|date=July 16, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100706180430/http://www.elle.com/Pop-Culture/Celebrity-Spotlight/Channing-Tatum|archivedate=July 6, 2010}}&lt;/ref&gt; Ima sestro Paige. Večinoma je angleškega porekla.&lt;ref&gt;{{YouTube|title=CHANNING TATUM &amp; JAMIE BELL fun interview for The Eagle}}&lt;/ref&gt;

Njegova družina se je preselila v Pascagoulo v državi Mississippi, ko je bil star šest let. Odraščal je v zalivu blizu reke Pascagoula, kjer je živel v podeželskem okolju.&lt;ref name=&quot;hometowns&quot;&gt;{{Navedi splet|website=Channing Tatum Unwrapped|url=http://channingtatumunwrapped.com/2009/04/channing-tatum-video-of-the-week-chans-new-interview-on-cws-new-york-morning-news|title=Channing Tatum Video of the Week: Chan's New 'Fighting' Interview on CW's New York Morning News|accessdate=April 20, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181012214513/http://channingtatumunwrapped.com/2009/04/channing-tatum-video-of-the-week-chans-new-interview-on-cws-new-york-morning-news/|archivedate=October 12, 2018}}&lt;/ref&gt;

Tatum je razkril, da se je med odraščanjem soočal z [[Motnja aktivnosti in pozornosti|motnjo pomanjkanja pozornosti]] (ADD) in [[Disleksija|disleksijo]], kar je vplivalo na njegovo sposobnost, da se dobro znajde v šoli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=IN THE PRESS: Channing Tatum Covers February 2010 Details|url=http://channingtatumunwrapped.com/2010/01/in-the-press-channing-tatum-covers-february-2010-details-magazine|website=Channing Tatum Unwrapped|date=January 12, 2010|accessdate=January 26, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180410091107/http://channingtatumunwrapped.com/2010/01/in-the-press-channing-tatum-covers-february-2010-details-magazine/|archivedate=April 10, 2018}}&lt;/ref&gt; Med odraščanjem je treniral [[Ameriški nogomet|nogomet]], ameriški nogomet, atletiko  in bejzbol. Povedal je, da so bila &quot;dekleta vedno [njegova] največja motnja v šoli.&quot; Kot otrok je treniral tudi [[Kitajske borilne veščine|kung fu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/movies/2009/04/19/2009-04-19_channing_tatum_fighting_gi_joe.html|title=Channing Tatum: New star puts up his dukes in 'Fighting' and his Duke in 'G.I. Joe'|last=Salamone|first=Gina|date=April 19, 2009|website=[[Daily News (New York)|Daily News]]|location=New York|accessdate=May 9, 2009}}&lt;/ref&gt;

Večino najstniških let je preživel na območju Tampe,sprva je obiskoval srednjo šolo Gaither . Njegovi starši so od njega želeli več truda in so mu dali na izbiro zasebno srednjo šolo ali pa vojaško šolo; odločil se je za katoliško srednjo šolo Tampa, kjer je diplomiral leta 1998 in bil izbran za najboljšega atleta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://movies.yahoo.com/movie/contributor/1808597021/bio|title=Channing Tatum biography|website=movies.yahoo.com|accessdate=September 26, 2011}}&lt;/ref&gt; Kasneje je z nogometno štipendijo obiskoval Glenville State College v Glenvillu v Zahodni Virginiji, a je študij opustil. &lt;ref name=&quot;producer&quot;&gt;{{Navedi splet|title=GQ|url=https://www.gq.com/entertainment/celebrities/200907/gi-joe-channing-tatum-photos-video-lisa-depaulo?currentPage=2|website=Channing Tatum Won the Lottery|date=July 2009|accessdate=January 10, 2017}}&lt;/ref&gt; Vrnil se je domov in začel opravljati priložnostna dela.

''Us Weekly'' je poročal, da je približno v tem času Tatum pustil službo krovca in začel delati kot slačifant v lokalnem nočnem klubu &quot;Chan Crawford&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://perezhilton.com/2009-08-11-channing-tatums-sizzling-secret-stripper-past|title=VIDEO: Channing Tatum's Sizzling Stripper Past|date=August 11, 2009|website=[[PerezHilton.com]]|accessdate=October 15, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;buds&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Channing Tatum's former stripper buds slam 'Magic Mike' star|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/tv-movies/channing-tatum-stripper-buds-slam-magic-mike-star-claiming-experiences-article-1.1097726|last=Ethan Sacks|date=June 18, 2012|accessdate=January 26, 2014}}&lt;/ref&gt; Leta 2010 je za avstralski časopis povedal, da želi posneti film o svojih izkušnjah&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.smh.com.au/news/entertainment/film/channing-tatums-stripper-past/2010/01/18/1263663043846.html|work=The Sydney Morning Herald|title=Channing Tatum's stripper past|date=January 18, 2010}}&lt;/ref&gt; Ta ideja je vodila do filma ''Čarobni Mike''.&lt;ref name=&quot;buds&quot; /&gt; Tatum se je preselil v Miami, kjer ga je odkrila iskalka manekenskih talentov.

== Kariera ==

=== Zgodnje delo ===
Leta 2000 je bil Tatum po avdiciji v [[Orlando|Orlandu na Floridi]] prvič izbran za vlogo plesalca v videospotu [[Ricky Martin|Rickyja Martina]]&lt;ref name=&quot;Allmovie&quot;/&gt; za pesem »She Bangs«; za delo je prejel 400 dolarjev. Prve izkušnje v modni industriji je pridobil kot model za znane znamke, kot sta Armani in Abercrombie &amp; Fitch. Kmalu se je preusmeril v televizijske oglase in leta 2002 posnel nacionalne oglase za Mountain Dew in Pepsi. Kasneje je podpisal pogodbo s Page 305 (Page Parkes Modeling Agency), manekensko agencijo v [[Miami|Miamiju]]. Al David ga je izbral za revijo ''Vogue'' in kmalu zatem se je pojavil v kampanjah za Abercrombie &amp;amp;amp; Fitch, Nautica, Dolce &amp;amp;amp; Gabbana, American Eagle Outfitters in Emporio Armani. Revija ''Tear Sheet'' ga je oktobra 2001 izbrala za enega od&quot;50 najlepših obrazov&quot; revije. Tatum je podpisal pogodbo s Ford Models v New Yorku.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Channing Tatum|url=https://models.com/people/channing-tatum|accessdate=February 5, 2017|publisher=models.com}}&lt;/ref&gt;

=== 2006–2012 ===
[[Slika:Channing-Tatum-Unwrapped-Fighting-Press-Junket-04-2009.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0d/Channing-Tatum-Unwrapped-Fighting-Press-Junket-04-2009.jpg/170px-Channing-Tatum-Unwrapped-Fighting-Press-Junket-04-2009.jpg|levo|sličica| Tatum leta 2009]]
Leta 2006 je Tatum skupaj [[Amanda Bynes|Amando Bynes]] zaigral v filmu ''Mlada nogometašica'', ki ga je ''Business Insider'' označil za »najboljšo Shakespearovo priredbo po '10 Things I Hate About You'«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.businessinsider.com/shes-the-man-shakespeare-movie-2016-9|title='She's the Man' is the greatest modern Shakespearean remake|work=Business Insider|accessdate=September 12, 2017}}&lt;/ref&gt; Kasneje istega leta je Tatum zaigral ob svoji nekdanji ženi Jenni Dewan v filmu ''Odpleši svoje sanje'', ki je bila njegova prelomna vloga. Čeprav je bil film deležen številnih kritik je po vsem svetu zaslužil 115 milijonov dolarjev.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|title=Channing Tatum's 10 Best Roles|url=https://www.rollingstone.com/movies/news/channing-tatums-10-best-roles-20130628|magazine=Rolling Stone|access-date=September 12, 2017}}&lt;/ref&gt;

Leta 2008 je Tatum sodeloval v filmu režiserke Kimberly Peirce ''Vrnitev na bojišče'' o vojakih, ki se vračajo domov iz vojne v [[Iraška vojna|Iraku]], in v filmu režiserja Stuarta Townsenda ''Bitka v Seattlu'' o protestu leta 1999 zaradi srečanja [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]] v [[Seattle, Washington|Seattlu]]. Igral je tudi v kratkem filmu ''The Trap'' režiserke Rite Wilson.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rita Wilson|url=http://www.womensconference.org/rita-wilson|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100914140548/http://www.womensconference.org/rita-wilson|archivedate=September 14, 2010|website=womensconference.org|accessdate=May 30, 2013}}&lt;/ref&gt;

Tatum in Dito Montiel, ki sta sodelovala pri filmu ''Vodič po svetnikih'', sta ponovno združila moči pri akcijski drami ''Borba'' za Rogue Pictures. Igral je Seana McArthurja, mladeniča, ki se preživlja s preprodajo vstopnic v New Yorku. Nato je 2009 je nastopil v kriminalni drami Public Enemies scenarista, režiserja in producenta Michaela Manna, kjer je igral ameriškega gangsterja Pretty Boya Floyda iz 30. let prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;{{cite news|title=Channing Tatum's 10 Best Roles|url=https://www.rollingstone.com/movies/news/channing-tatums-10-best-roles-20130628|access-date=February 5, 2017|publisher=rollingstone.com}}&lt;/ref&gt; Istega leta je zaigral kot Duke v filmu ''G. I. Joe: Vzpon Kobre'', igranem filmu studia Paramount Pictures, ki temelji na priljubljenih Hasbrojevih akcijskih likih. Tatum sprva ni želel sprejeti vloge, saj se je bal, da bo film poveličeval vojno, vendar si je po branju scenarija premislil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://collider.com/entertainment/interviews/article.asp/aid/7306/tcid/1|title=Channing Tatum talks G.I. JOE and PUBLIC ENEMIES|publisher=Collider.com|date=March 16, 2008|access-date=February 22, 2012}}&lt;/ref&gt; Igral je vojaka v filmu Dragi John, ki temelji na priljubljeni uspešnici Nicholasa Sparksa.&lt;ref&gt;{{cite news|title=Dear John|url=https://www.rogerebert.com/reviews/dear-john-2010|access-date=February 5, 2017}}&lt;/ref&gt; Kasneje je izjavil, da je vlogo sprejel, da bi se učil od režiserja Lasseja Hallströma, saj se ni nikoli učil v igralski šoli.&lt;ref&gt;{{cite web|last=Nudd|first=Tim|title=Channing Tatum: 'I Know I'm Not the Best Actor'|url=https://people.com/movies/channing-tatum-i-know-im-not-the-best-actor/|work=[[People (magazine)|People]]|access-date=March 13, 2019|date=January 12, 2012}}&lt;/ref&gt;

V intervjuju za revijo ''Details'', objavljenem v začetku leta 2012, je Tatum dejal, da želi producirati vse filme, v katerih igra: &quot;Resnično ne želim biti več v nobenem filmu, ki ga ne produciram. Razen če je to z enim od 10 režiserjev, s katerimi res želim sodelovati, nočem, da ne bi bil v osrčju ustvarjanja.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Channing Tatum's production plan|url=https://www.google.com/hostednews/ukpress/article/ALeqM5jNCiqSJlZbkMF69IJKQ5Iuv0sM8Q?docId=N0927521326297107895A|website=The Press Association|accessdate=January 19, 2012|date=January 11, 2012}}&lt;/ref&gt; On, njegova žena Dewan in njun produkcijski partner Reid Carolin so leta 2010 podpisali dvoletno produkcijsko pogodbo z Relativity Media za vse filme, ki jih bodo morda ustvarjali v tem času.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=McClintock|first=Pamela|title=Relativity inks deal with Channing Tatum|url=https://www.variety.com/article/VR1118028441|website=[[Variety (magazine)|Variety]]|accessdate=February 11, 2012|date=December 3, 2010}}&lt;/ref&gt; Leta 2012 je Tatum gostil ''Saturday Night Live''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://channingtatumunwrapped.com/2012/02/check-out-channing-tatum-on-saturday-night-live|title=Saturday Night Live Recap|publisher=Channing Tatum Unwrapped|date=February 5, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180625213614/http://channingtatumunwrapped.com/2012/02/check-out-channing-tatum-on-saturday-night-live|archivedate=June 25, 2018|accessdate=May 27, 2012}}&lt;/ref&gt; in se pojavil v štirih filmih. Sodeloval je pri akcijskem trilerju Stevena Soderbergha ''Izdana'', ''Zaobljuba ljubezni'' z [[Rachel McAdams]] in ''21 Jump Street'' (filmska priredba istoimenske TV serije ) z Jonahom Hillom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://channingtatumunwrapped.com/category/movies/21-jump-street|title=Tatum 21 Jump Street|publisher=Channing Tatum Unwrapped|date=November 10, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812062907/http://channingtatumunwrapped.com/category/movies/21-jump-street/|archivedate=August 12, 2018|accessdate=November 26, 2011}}&lt;/ref&gt;

Tatum je igral tudi v ''Vročem Mikeu'', filmu, ki temelji na njegovih osemmesečnih izkušnjah kot slačifant na Floridi. Film je režiral Soderbergh,&lt;ref name=&quot;deadline1&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.deadline.com/2011/04/steven-soderbergh-reveals-retirement-plan-to-sportscaster|work=[[Deadline Hollywood]]|title=Hold Off on the Retirement Party! Steven Soderbergh Takes on New Pic Inspired by Channing Tatum's Stripper Days|first=Mike|last=Fleming|date=April 29, 2011|accessdate=May 22, 2012}}&lt;/ref&gt; koproducirala sta ga Tatum in Soderbergh, Tatum pa je igral Mikea. Mike je glavni nastopajoči v moškem striptiz klubu v Tampi na Floridi, ki pod svoje okrilje vzame mlajšega plesalca ([[Alex Pettyfer]]), da mu pokaže, kako se vrteti &quot;na odru in zunaj njega&quot;.&lt;ref name=&quot;deadline1&quot; /&gt; Tatumovi soigralci v filmu so Matt Bomer, Joe Manganiello in Matthew McConaughey.&lt;ref name=&quot;deadline1&quot; /&gt;

Novembra 2012 je revija ''People'' Tatuma razglasila za najbolj seksi moškega na svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://celebrity.uk.msn.com/features/channing-tatum-is-peoples-sexiest-man-alive-1|title=Channing Tatum is People's Sexiest Man Alive|publisher=[[MSN]]|date=November 13, 2012|accessdate=November 14, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131213192208/http://celebrity.uk.msn.com/features/channing-tatum-is-peoples-sexiest-man-alive-1|archivedate=December 13, 2013}}&lt;/ref&gt;

=== 2013–danes ===
[[Slika:Channing_Tatum_by_Gage_Skidmore_3.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8d/Channing_Tatum_by_Gage_Skidmore_3.jpg/190px-Channing_Tatum_by_Gage_Skidmore_3.jpg|sličica| Tatum na mednarodnem dogodku Comic-Con v San Diegu, 2017]]
Tatum je nastopil v ''Stranskih učinkih'' Stevena Soderbergha z Rooneyjem Marom in [[Jude Law|Judom Lawom]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.hollywood.com/news/Rooney_Mara_Joins_Channing_Tatum_Jude_Lawin_Steven_Soderberghs_Side_Effects/15338293|title=Rooney Mara Joins Channing Tatum, Jude Law in Steven Soderbergh's 'Side Effects'|last=Arbeiter|first=Michael|date=January 30, 2012|website=Hollywood.com|accessdate=February 11, 2012}}&lt;/ref&gt;

V igralski zasedbi, ki je vključevala [[Dwayne Johnson|Dwaynea Johnsona]] in [[Bruce Willis|Brucea Willisa]], je ponovno je odigral svojo vlogo Conrada S. Hauserja/Duka v ''G. I. Joe: Maščevanje'', nadaljevanju ''GI Joe: Vzpon Kobre'' iz leta 2009. Izid je bil prvotno načrtovan 29. junija 2012, a je bil prestavljen na marec 2013, da bi ga pretvorili v 3D in dodali več prizorov za lik, ki je bil ubit na začetku filma.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.deadline.com/2012/05/big-problems-behind-g-i-joe-2s-big-delay|title=Big Problems Behind 'G.I. Joe 2's Big Delay|last=Finke|first=Nikki|authorlink=Nikki Finke|date=May 29, 2012|website=Deadline Hollywood|accessdate=June 15, 2012}}&lt;/ref&gt; Tatum je kasneje dejal, da ni želel nastopiti v nadaljevanju in je vesel, da so njegov lik ubili.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Vilanova|first=John|date=June 13, 2014|title='22 Jump Street': We bro out with Jonah Hill and Channing Tatum|url=https://ew.com/article/2014/06/13/22-jump-street-channing-tatum-jonah-hill-interview/|magazine=Entertainment Weekly|access-date=March 13, 2019}}&lt;/ref&gt; Tudi leta 2013 se je pojavil v drugem akcijskem filmu, ''Napad na Belo hišo''.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/channing-tatum-talks-star-white-324079|title=Channing Tatum in Talks to Star in 'White House Down'|last=Kit|first=Borys|date=May 14, 2012|work=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=June 15, 2019}}&lt;/ref&gt;

Ponovil je svojo vlogo iz filma ''21 Jump Street'' v njegovem nadaljevanju, ''22 Jump Street'', ki je izšlo 13. junija 2014. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.variety.com/article/VR1118051581?refCatId=13|title=Sony books '21 Jump Street' sequel|last=Oldham|first=Stuary|date=March 16, 2012|work=[[Variety (magazine)|Variety]]|accessdate=March 17, 2012|publisher=[[Reed Business Information]]|last2=Sneider|first2=Jeff}}&lt;/ref&gt;

Leta 2014 je s Stevom Carellom zaigral v filmu ''Foxcatcher'', zgodbi o Johnu du Pontu, ki je imel shizofrenijo in je ubil olimpijskega rokoborca Dava Schultza, brata olimpijskega zmagovalca, ki ga igra Tatum.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://latimesblogs.latimes.com/movies/2011/10/steve-carell-foxcatcher-channing-tatum-bennett-miller.html|title=Channing Tatum, Steve Carell costar and ...Oscar contender?|last=Zeitchik|first=Steven|date=October 18, 2011|website=[[Los Angeles Times]]|accessdate=February 11, 2012}}&lt;/ref&gt; Tatum naj bi odigral vlogo Remyja LeBeauja/Gambita v solo filmu, postavljenem v filmsko vesolje Možje X, ki naj bi ga produciral,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/channing-tatum-play-gambit-x-703621|title=Channing Tatum to Play Gambit in X-Men Spinoff|date=May 13, 2014|website=The Hollywood Reporter|accessdate=May 13, 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://deadline.com/2014/10/channing-tatum-gambit-marvel-comics-x-men-josh-zetumer-1201268949/|title=Channing Tatum's 'X-Men' Character 'Gambit' Spinoff Moving Forward|date=October 31, 2014|website=Deadline Hollywood|accessdate=October 31, 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Lawrence|first=Derek|date=October 12, 2017|title=Channing Tatum's X-Men spin-off Gambit lands director, release date|url=https://ew.com/movies/2017/10/12/channing-tatum-gambit-release-date/|magazine=Entertainment Weekly|access-date=October 13, 2017}}&lt;/ref&gt; vendar je bilo snemanje filma maja 2019 odpovedano. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://collider.com/gambit-movie-dead/|title='Gambit' Is Dead; Disney Drops the X-Men Spinoff from the Schedule|last=Goldberg|first=Matt|date=May 7, 2019|website=Collider|accessdate=May 7, 2019}}&lt;/ref&gt; Tatum je kot režiser debitiral pri filmu ''Pes'', komediji o cestnem potovanju nekdanjega vojaškega rangerja in njegovega psa, v kateri je igral glavno vlogo in jo posnel skupaj z rednim sodelavcem Reidom Carolinom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|first=Mike Jr|last=Fleming|last2=Grater|first2=Tom|date=2019-11-05|title=Channing Tatum To Star As Army Ranger In Road-Trip Comedy 'Dog' &amp; Co-Direct With Reid Carolin – AFM|url=https://deadline.com/2019/11/channing-tatum-road-trip-comedy-dog-co-direct-reid-carolin-filmnation-caa-pact-for-sales-1202778079/|accessdate=2021-04-29|website=Deadline|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

=== Prihajajoči filmi ===
''Hollywood Reporter'' je novembra 2020 poročal, da naj bi Tatum zaigral v filmu z neznanim naslovom, in ga opisal kot &quot;sodoben šaljiv triler&quot;, navdahnjen sklasičnimi filmi o pošastih Universala, ki ga bosta producirala Phil Lord in Chris Miller.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2020-11-20|title=Channing Tatum Re-Teams with Phil Lord, Chris Miller for Universal Monster Movie|url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/channing-tatum-re-teams-with-phil-lord-chris-miller-for-universal-monster-movie|accessdate=2021-04-29|website=The Hollywood Reporter|language=en}}&lt;/ref&gt; Decembra 2020 je ''Variety'' potrdil, da bo Tatum igral ob [[Sandra Bullock|Sandri Bullock]] v romantičnem akcijskem pustolovskem filmu [[Paramount Pictures]] ''Izgubljeno mesto''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Donnelly|first=Brent Lang,Matt|last2=Lang|first2=Brent|last3=Donnelly|first3=Matt|date=2020-12-28|title=Channing Tatum in Final Talks to Join Sandra Bullock in 'The Lost City of D' (EXCLUSIVE)|url=https://variety.com/2020/film/news/channing-tatum-sandra-bullock-lost-city-of-d-1234844359/|accessdate=2021-04-29|website=Variety|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Nedavno je njegovo produkcijsko podjetje Free Association podpisalo prvo pogodbo z [[Metro-Goldwyn-Mayer|MGM]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2021-03-03|title=Channing Tatum Shingle Free Association Signs First Look Deal With MGM|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/channing-tatum-shingle-free-association-signs-first-look-deal-with-mgm|accessdate=2021-04-29|website=The Hollywood Reporter|language=en}}&lt;/ref&gt;

Junija 2021 naj bi Tatum zaigral v trilerju ''Pussy Island,'' ki zaznamuje režiserski prvenec Zoë Kravitz.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://deadline.com/2021/06/zoe-kravitz-directing-debut-pussy-island-channing-tatum-tech-billionaire-mysterious-tropical-island-compound-movie-hot-cannes-package-1234775409/|title=Zoë Kravitz To Make Directing Debut On 'Pussy Island'; Channing Tatum Playing Tech Billionaire With Mysterious Tropical Island: Hot Cannes Package|first=Mike Jr.|last=Fleming|date=15 June 2021|work=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt; Novembra 2021 je dobil vlogo v drami brez naslova po resnični zgodbi s Tomom Hardyjem v režiji Georgea Nolfija.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://deadline.com/2021/11/channing-tatum-tom-hardy-afghanistan-evacuation-universal-movie-george-nolfi-script-1234870585/|title=Channing Tatum, Tom Hardy In Universal Deal For George Nolfi-Scripted Afghanistan Evacuation Pic|first=Mike Jr.|last=Fleming|date=9 November 2021|work=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt; Tatum se bo vrnil kot Mike Lane v ''Magic Mike's Last Dance'' s Stevenom Soderberghom kot režiserjem, ki bo ekskluzivno premierno prikazan na HBO Max.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://deadline.com/2021/11/channing-tatum-steven-soderbergh-reid-carolin-magic-mikes-last-dance-warner-bros-1234881189/|title=Channing Tatum And Steven Soderbergh Return For 'Magic Mike's Last Dance' At Warner Bros.|first=Justin|last=Kroll|date=29 November 2021|work=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt; Igral bo v remakeu nemškega filma ''System Crasher'', ki je izšel leta 2019.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://deadline.com/2022/02/channing-tatum-mgm-remake-german-film-system-crasher-free-association-the-picture-company-producing-dog-1234956606/|title=MGM Remaking German Sensation 'System Crasher' With Channing Tatum To Star; His Free Association Producing With The Picture Company|first=Mike Jr.|last=Fleming|date=18 February 2022|publisher=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt;

=== 33andOut Productions ===
Tatum je ustanovil dve produkcijski podjetji, 33andOut Productions&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://channingtatumunwrapped.com/category/personal/33-and-out|title=33andout Productions, Inc.|publisher=Channingtatumunwrapped.com|accessdate=February 22, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181215123423/http://channingtatumunwrapped.com/category/personal/33-and-out|archivedate=December 15, 2018}}&lt;/ref&gt; in Iron Horse Entertainment.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://channingtatumunwrapped.com/category/personal/iron-horse-productions|title=Iron Horse Entertainment, LLC|publisher=Channingtatumunwrapped.com|accessdate=February 22, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120301090323/http://channingtatumunwrapped.com/category/personal/iron-horse-productions/|archivedate=March 1, 2012}}&lt;/ref&gt; Njuna prva produkcija je bil dokumentarni film ''Earth Made of Glass'' .

=== Knjige ===
Tatum je napisal dve slikanici. Prva, ''Ena in edina Sparkella'' (2021), je bila v tednu, ko je izšla, na prvem mestu med otroškimi slikanicami &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwAVo&quot;&gt;New York Timesa&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt; . &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Children's Picture Books - Best Sellers - Books - May 23, 2021 - The New York Times|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/books/best-sellers/2021/05/23/picture-books/|accessdate=2022-02-18|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; ''Ena in edina Sparkella naredi načrt'' bo izšla leta 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The One and Only Sparkella Makes a Plan|url=https://us.macmillan.com/books/9781250750761/theoneandonlysparkellamakesaplan|accessdate=2022-02-18|website=Macmillan|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Osebno življenje ==
[[Slika:Channing_Tatum,_Jenna_Dewan_2012.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fe/Channing_Tatum%2C_Jenna_Dewan_2012.jpg/190px-Channing_Tatum%2C_Jenna_Dewan_2012.jpg|sličica| Tatum in njegova bivša žena Jenna Dewan na [[Peabodyjeva nagrada|71. letni kosilu ob podelitvi nagrad Peabody]], 2012]]
Leta 2006 je Tatum na snemanju filma ''Odpleši svoje sanje'' spoznal igralko Jenno Dewan, s katero se je poročila 11. julija 2009 v Malibuju v Kaliforniji.&lt;ref name=&quot;marriage&quot;&gt;{{Navedi splet|title=CONGRATS to the New Mr. and Mrs. Tatum!!!|url=http://channingtatumunwrapped.com/2009/07/congrats-to-the-new-mr-and-mrs-tatum|publisher=Channing Tatum official website|accessdate=July 11, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190327090350/http://channingtatumunwrapped.com/2009/07/congrats-to-the-new-mr-and-mrs-tatum/|archivedate=March 27, 2019}}&lt;/ref&gt; Imata eno hčerko, rojeno leta 2013.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.usmagazine.com/celebrity-news/news/channing-tatum-and-jenna-dewan-tatums-baby-gender-201326|title=Channing Tatum and Jenna Dewan-Tatum's Baby: It's a Girl!|publisher=Us Weekly|date=June 2, 2013|accessdate=June 3, 2013|first=Brittany|last=Galla}}&lt;/ref&gt; 2. aprila 2018 je par naznanil, da se ločujeta.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://people.com/movies/channing-tatum-jenna-dewan-split-nearly-nine-years-marriage/|title=Channing Tatum and Jenna Dewan Split After Nearly 9 Years of Marriage|work=People|accessdate=April 3, 2018}}&lt;/ref&gt; Šest mesecev kasneje je Dewan vložila zahtevo za ločitev od Tatuma.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jenna Dewan Files for Divorce From Channing Tatum|url=https://www.eonline.com/news/925840/jenna-dewan-files-for-divorce-from-channing-tatum|website=E! Online|accessdate=October 27, 2018|date=October 26, 2018}}&lt;/ref&gt; Ločitev je bila zaključena novembra 2019.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.tmz.com/2019/11/20/channing-tatum-jenna-dewan-legally-single-divorce/|title=Channing Tatum, Jenna Dewan Are Legally Single, Divorce Final|date=November 20, 2019|publisher=[[TMZ]]|accessdate=February 16, 2020}}&lt;/ref&gt;

Tatum je bil v letih 2018–2020 par z angleško pevko Jessie J.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Hautman|first=Nicholas|title=Channing Tatum and Jessie J Split After More Than 1 Year Together|url=https://www.usmagazine.com/celebrity-news/news/channing-tatum-jessie-j-split-after-more-than-1-year-together/|website=[[Us Weekly]]|publisher=[[American Media, Inc.]]|accessdate=December 21, 2019|location=United States|date=December 19, 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jessie J Professes Love for Channing Tatum and Shares PDA Video After Instagram Drama|url=https://www.eonline.com/news/1115755/jessie-j-professes-love-for-channing-tatum-and-shares-pda-video-after-instagram-drama|website=[[E! News]]|accessdate=January 25, 2020|date=January 25, 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Channing Tatum and Jessie J split after dating on and off for almost 2 years. Here's a timeline of their relationship.|url=https://www.insider.com/channing-tatum-jessie-j-dating-relationship-timeline#:~:text=Channing%20Tatum%20and%20Jessie%20J%20reportedly%20dated%20on%20and%20off,post%20mentioning%20%22single%20life.%22|website=Insider|accessdate=25 September 2021}}&lt;/ref&gt; Leta 2021 je začel hoditi z Zoe Kravitz.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Channing Tatum and Zoe Kravitz's Relationship Timeline|url=https://www.usmagazine.com/celebrity-news/pictures/channing-tatum-zoe-kravitzs-relationship-timeline/|website=[[Us Weekly]]|accessdate=September 25, 2021|first=Sarah|last=Hearon|date=September 14, 2021}}&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Leto
!Naslov v angleščini
!Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; |Opombe
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |2005
|''Coach Carter''
|Jason Lyle
|
|-
|''Havoc''
|Nick
|
|-
|''Supercross''
|Rowdy Sparks
|
|-
|''War of the Worlds''
|Fant v cerkvi
|Nepotrjeno
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |2006
|''She's the Man''
|Duke Orsino
|
|-
|''Step Up''
|Tyler Gage
|
|-
|''A Guide to Recognizing Your Saints''
|Mladi Antonio
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |2007
|''The Trap''
|Greg
|Kratki film
|-
|''Battle in Seattle''
|Johnson
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |2008
|''Step Up 2: The Streets''
|Tyler Gage
|&quot;Cameo&quot; vloga
|-
|''Stop-Loss''
|Steve Shriver
|
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |2009
|''Fighting''
|Shawn MacArthur
|
|-
|''Public Enemies''
|Pretty boy Floyd
|
|-
|''G.I. Joe: The Rise of Cobra''
|Conrad S. Hauser/Duke
|
|-
|2010
|''Dear John''
|John Tyree
|
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |2011
|''The Dilemma''
|Zip
|
|-
|''The Son of No One''
|Jonathan &quot;Milk&quot; White
|
|-
|''The Eagle''
|Marcus Flavius Aquila
|
|-
|''10 Years''
|Jake Bills
|Tudi producent
|-
|''Haywire''
|Aaron
|
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |2012
|''The Vow''
|Leo Collins
|
|-
|''21 Jump Street''
|Greg Jenko
|Tudi izvršni direktor
|-
|''Magic Mike''
|Michael &quot;Vroči Mike&quot; Lane
|Tudi producent
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |2013
|''Side Effects''
|Martin Taylor
|
|-
|''G.I. Joe: Retaliation''
|Conrad S. Hauser / Duke
|
|-
|''This Is the End''
|sam
|&quot;Cameo&quot; vloga
|-
|''White House Down''
|John Cale
|Tudi izvršni direktor
|-
|''Don Jon''
|Connor Verreaux
|&quot;Cameo&quot; vloga
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |2014
|''The Lego Movie''
|[[Superman]]
|Glasovna vloga
|-
|''Foxcatcher''
|Mark Schultz
|
|-
|''22 Jump Street''
|Greg Jenko
|Tudi producent
|-
|''The Book of Life''
|Joaquin Mondragon Jr.
|Glasovna vloga
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |2015
|''Jupiter Ascending''
|Caine Wise
|
|-
|''Magic Mike XXL''
|Michael &quot;Vroči Mike&quot; Lane
|Tudi producent
|-
|''[[Podlih osem|The Hateful Eight]]''
|Jody Domergue
|
|-
|2016
|''Hail, Caesar!''
|Burt Gurney
|
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |2017
|''The Lego Batman Movie''
| rowspan=&quot;2&quot; |Superman
|Glasovna vloga
|-
|''Dark Hoser''
|Glasovna vloga, kratki film
|-
|''Logan Lucky''
|Jimmy Logan
|Tudi producent
|-
|''Kingsman: The Golden Circle''
|Tequila
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.comingsoon.net/movies/news/686591-channing-tatum-spotted-filming-kingsman-the-golden-circle#/slide/1|title=Channing Tatum Spotted Filming Kingsman: The Golden Circle!|date=May 15, 2016|website=ComingSoon.net|accessdate=May 16, 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|2018
|''Smallfoot''
|Migo
| rowspan=&quot;2&quot; |Glasovna vloga
|-
|2019
|''The Lego Movie 2: The Second Part''
|Superman
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |2021
|''America: The Motion Picture''
|[[George Washington]]
|Glasovna vloga, tudi producent
|-
|''Free Guy''
|Revenjamin Buttons
|&quot;Cameo&quot; vloga
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |2022
|''Dog''
|Army Ranger Jackson Briggs
|Tudi režiser in producent
|-
|''The Lost City''
|Alan Caprison / Dash McMahon
|
|-
|''Bullet Train''
|Potnik na vlaku
|
|-
|V nastajanju
|''Pussy Island''
|Slater King
|Snemanje v teku
|}

=== Televizija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Leto
! Naslov v angleščini
! Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 2004
| ''[[Na kraju zločina: Miami|CSI: Miami]]''
| Bob Davenport
| Epizoda: &quot;Pro Per&quot;
|-
| 2012
|''Saturday Night Live''
| sam (gostitelj)
| Epizoda: &quot;Channing Tatum/Bon Iver &quot;
|-
| 2014
| ''[[Simpsonovi|The Simpsons]]''
| sam (glas)
| Epizoda: &quot; Steal this episode&quot;
|-
| 2016
| ''Lip Sync Battle''
| sam
| Epizoda: &quot;Channing Tatum vs. Jenna Dewan-Tatum &quot;
|-
| 2017
| ''Tovariš detektiv''
| Gregor Angel (glas)
| 6 epizod; tudi izvršni producent
|}

=== Producent ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Leto
! Naslov v angleščini
! Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 2010
|''Earth Made of Glass''
| Izvršni producent
| Dokumentarec
|-
| 2018–danes
| ''Step Up''
| Izvršni producent
| Televizijske serije
|-
| 2018
| ''6 Balloons''
| Producent
| Igrani film
|-
| 2021–2022
| ''Finding Magic Mike''
| Izvršni producent
| Televizijske serije
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | V nastajanju
| style=&quot;background:#FFFFCC;&quot; | ''Spaceman''
| Producent
| Postprodukcija, igrani film
|-
| style=&quot;background:#FFFFCC;&quot; | ''Nenaslovljeni projekt v okviru Space X/HBO''
| Izvršni producent
| Omejena serija&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Elon Musk's SpaceX Subject Of HBO Limited Series In Works From Channing Tatum's Free Association|url=https://deadline.com/2020/10/elon-musk-spacex-hbo-series-doug-jung-channing-tatum-producer-1234595802/|last=Andreeva|first=Nellie|last2=Hipes|first2=Patrick|website=[[Deadline Hollywood]]|date=October 12, 2020}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Glasbeni videoposnetki ===
{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot;
! scope=&quot;col&quot; |leto
! scope=&quot;col&quot; | Naslov
! scope=&quot;col&quot; | Umetnik
|-
| 2000
| &quot;She bangs&quot;
| [[Ricky Martin]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2006
| &quot;(When You Gonna) Give It Up to Me&quot;
| [[Sean Paul]] s Keyshio Cole
|-
| &quot;Get up&quot;
| Ciara s Chamillionairejem
|-
| 2013
| &quot;(I Wanna) Channing All Over Your Tatum&quot;
| Jamie Foxx in Channing Tatum z Jimmyjem Kimmelom
|-
| 2017
| &quot;Beautiful Trauma&quot;
| [[Pink|Roza]]
|-
|}

== Reference ==
{{Sklici|30em}}

== Zunanje povezave ==
* {{IMDb-ime|1475594}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Tatum, Channing}}
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški filmski producenti]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški fotomodeli]]
[[Kategorija:Ameriški plesalci]]
[[Kategorija:Angleški Američani]]</text>
      <sha1>121r447ybmo7a6q75spefzwfet3un1j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748354</id>
      <parentid>5748257</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T05:17:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Knjige */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34204" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|children=1|occupation={{Hlist|Igralec|producent}}|spouse(s)={{marriage|[[Jenna Dewan]]|2009|2019|end=divorce}}|years_active=2000–danes}}

'''Channing Matthew Tatum''', [[Američani|ameriški]] [[igralec (umetnik)|igralec]] in [[maneken]], * [[26. april]] [[1980]], [[Cullman, Alabama|Cullman]], [[Alabama]], [[Združene države Amerike]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|year=2013|title=Monitor|magazine=[[Entertainment Weekly]]|issue=1255/1256|page=31}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Allmovie&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://allmovie.com/artist/channing-tatum-419915|title=Channing Tatum&amp;nbsp;— Overview|last=Albertson|first=Cammila|website=[[Allmovie]]|accessdate=May 9, 2009}}&lt;/ref&gt;

Tatum se je kot filmski igralec prvič predstavil v drami ''Trener Carter'' (2005), leta 2006 pa je doživel svojo prebojno vlogo v plesnem filmu ''Odpleši svoje sanje''. Večjo pozornost je pridobil z glavnima vlogama v komični drami ''Vroči Mike'' (2012) in njenem nadaljevanju ''Vroči Mike XXL'' (2015) – slednjega je tudi produciral – ter v akcijski komediji ''21 Jump Street'' (2012) in njenem nadaljevanju ''22 Jump Street'' (2014).

Tatum je nastopil tudi kot Duke v akcijskem filmu ''G. I. Joe: Vzpon kobre'' (2009) in njegovem nadaljevanju ''G. I. Joe: Maščevanje'' (2013). Med njegovimi drugimi filmi so ''Mlada nogometašica'' (2006), ''Napad na Belo hišo'' (2013), ''Foxcatcher'' (2014), ''[[Podlih osem]]'' (2015), ''Ave, Cezar!'' (2016), ''Loganovi srečneži'' (2017) in ''Izgubljeno mesto'' (2022). Tatum je kot igralec, producent in sorežiser sodeloval tudi v cestnem filmu  ''Pes'' (2022). Revija ''[[Time]]'' ga je leta 2022 uvrstila med [[Time 100|100 najvplivnejših ljudi na svetu]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=23 May 2022|title=Channing Tatum Is on the 2022 TIME 100 List|url=https://time.com/collection/100-most-influential-people-2022/6177792/channing-tatum/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|access-date=31 May 2022}}&lt;/ref&gt;

== Zgodnje življenje ==
Tatum se je rodil 26. aprila 1980 v Cullmanu v Alabami letalski delavki Kay Tatum (rojeni Faust) in gradbenemu delavcu Glennu Tatumu.&lt;ref name=&quot;Allmovie&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;engaged&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://people.com/celebrity/channing-tatum-is-engaged/|title=Channing Tatum Is Engaged|date=September 7, 2008|website=[[People (magazine)|People]]|accessdate=March 13, 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Channing Tatum: The G.I. Joe star is ready for action|url=http://www.elle.com/Pop-Culture/Celebrity-Spotlight/Channing-Tatum|website=Elle|date=July 16, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100706180430/http://www.elle.com/Pop-Culture/Celebrity-Spotlight/Channing-Tatum|archivedate=July 6, 2010}}&lt;/ref&gt; Ima sestro Paige. Večinoma je angleškega porekla.&lt;ref&gt;{{YouTube|title=CHANNING TATUM &amp; JAMIE BELL fun interview for The Eagle}}&lt;/ref&gt;

Njegova družina se je preselila v Pascagoulo v državi Mississippi, ko je bil star šest let. Odraščal je v zalivu blizu reke Pascagoula, kjer je živel v podeželskem okolju.&lt;ref name=&quot;hometowns&quot;&gt;{{Navedi splet|website=Channing Tatum Unwrapped|url=http://channingtatumunwrapped.com/2009/04/channing-tatum-video-of-the-week-chans-new-interview-on-cws-new-york-morning-news|title=Channing Tatum Video of the Week: Chan's New 'Fighting' Interview on CW's New York Morning News|accessdate=April 20, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181012214513/http://channingtatumunwrapped.com/2009/04/channing-tatum-video-of-the-week-chans-new-interview-on-cws-new-york-morning-news/|archivedate=October 12, 2018}}&lt;/ref&gt;

Tatum je razkril, da se je med odraščanjem soočal z [[Motnja aktivnosti in pozornosti|motnjo pomanjkanja pozornosti]] (ADD) in [[Disleksija|disleksijo]], kar je vplivalo na njegovo sposobnost, da se dobro znajde v šoli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=IN THE PRESS: Channing Tatum Covers February 2010 Details|url=http://channingtatumunwrapped.com/2010/01/in-the-press-channing-tatum-covers-february-2010-details-magazine|website=Channing Tatum Unwrapped|date=January 12, 2010|accessdate=January 26, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180410091107/http://channingtatumunwrapped.com/2010/01/in-the-press-channing-tatum-covers-february-2010-details-magazine/|archivedate=April 10, 2018}}&lt;/ref&gt; Med odraščanjem je treniral [[Ameriški nogomet|nogomet]], ameriški nogomet, atletiko  in bejzbol. Povedal je, da so bila &quot;dekleta vedno [njegova] največja motnja v šoli.&quot; Kot otrok je treniral tudi [[Kitajske borilne veščine|kung fu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/movies/2009/04/19/2009-04-19_channing_tatum_fighting_gi_joe.html|title=Channing Tatum: New star puts up his dukes in 'Fighting' and his Duke in 'G.I. Joe'|last=Salamone|first=Gina|date=April 19, 2009|website=[[Daily News (New York)|Daily News]]|location=New York|accessdate=May 9, 2009}}&lt;/ref&gt;

Večino najstniških let je preživel na območju Tampe,sprva je obiskoval srednjo šolo Gaither . Njegovi starši so od njega želeli več truda in so mu dali na izbiro zasebno srednjo šolo ali pa vojaško šolo; odločil se je za katoliško srednjo šolo Tampa, kjer je diplomiral leta 1998 in bil izbran za najboljšega atleta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://movies.yahoo.com/movie/contributor/1808597021/bio|title=Channing Tatum biography|website=movies.yahoo.com|accessdate=September 26, 2011}}&lt;/ref&gt; Kasneje je z nogometno štipendijo obiskoval Glenville State College v Glenvillu v Zahodni Virginiji, a je študij opustil. &lt;ref name=&quot;producer&quot;&gt;{{Navedi splet|title=GQ|url=https://www.gq.com/entertainment/celebrities/200907/gi-joe-channing-tatum-photos-video-lisa-depaulo?currentPage=2|website=Channing Tatum Won the Lottery|date=July 2009|accessdate=January 10, 2017}}&lt;/ref&gt; Vrnil se je domov in začel opravljati priložnostna dela.

''Us Weekly'' je poročal, da je približno v tem času Tatum pustil službo krovca in začel delati kot slačifant v lokalnem nočnem klubu &quot;Chan Crawford&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://perezhilton.com/2009-08-11-channing-tatums-sizzling-secret-stripper-past|title=VIDEO: Channing Tatum's Sizzling Stripper Past|date=August 11, 2009|website=[[PerezHilton.com]]|accessdate=October 15, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;buds&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Channing Tatum's former stripper buds slam 'Magic Mike' star|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/tv-movies/channing-tatum-stripper-buds-slam-magic-mike-star-claiming-experiences-article-1.1097726|last=Ethan Sacks|date=June 18, 2012|accessdate=January 26, 2014}}&lt;/ref&gt; Leta 2010 je za avstralski časopis povedal, da želi posneti film o svojih izkušnjah&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.smh.com.au/news/entertainment/film/channing-tatums-stripper-past/2010/01/18/1263663043846.html|work=The Sydney Morning Herald|title=Channing Tatum's stripper past|date=January 18, 2010}}&lt;/ref&gt; Ta ideja je vodila do filma ''Čarobni Mike''.&lt;ref name=&quot;buds&quot; /&gt; Tatum se je preselil v Miami, kjer ga je odkrila iskalka manekenskih talentov.

== Kariera ==

=== Zgodnje delo ===
Leta 2000 je bil Tatum po avdiciji v [[Orlando|Orlandu na Floridi]] prvič izbran za vlogo plesalca v videospotu [[Ricky Martin|Rickyja Martina]]&lt;ref name=&quot;Allmovie&quot;/&gt; za pesem »She Bangs«; za delo je prejel 400 dolarjev. Prve izkušnje v modni industriji je pridobil kot model za znane znamke, kot sta Armani in Abercrombie &amp; Fitch. Kmalu se je preusmeril v televizijske oglase in leta 2002 posnel nacionalne oglase za Mountain Dew in Pepsi. Kasneje je podpisal pogodbo s Page 305 (Page Parkes Modeling Agency), manekensko agencijo v [[Miami|Miamiju]]. Al David ga je izbral za revijo ''Vogue'' in kmalu zatem se je pojavil v kampanjah za Abercrombie &amp;amp;amp; Fitch, Nautica, Dolce &amp;amp;amp; Gabbana, American Eagle Outfitters in Emporio Armani. Revija ''Tear Sheet'' ga je oktobra 2001 izbrala za enega od&quot;50 najlepših obrazov&quot; revije. Tatum je podpisal pogodbo s Ford Models v New Yorku.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Channing Tatum|url=https://models.com/people/channing-tatum|accessdate=February 5, 2017|publisher=models.com}}&lt;/ref&gt;

=== 2006–2012 ===
[[Slika:Channing-Tatum-Unwrapped-Fighting-Press-Junket-04-2009.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0d/Channing-Tatum-Unwrapped-Fighting-Press-Junket-04-2009.jpg/170px-Channing-Tatum-Unwrapped-Fighting-Press-Junket-04-2009.jpg|levo|sličica| Tatum leta 2009]]
Leta 2006 je Tatum skupaj [[Amanda Bynes|Amando Bynes]] zaigral v filmu ''Mlada nogometašica'', ki ga je ''Business Insider'' označil za »najboljšo Shakespearovo priredbo po '10 Things I Hate About You'«.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.businessinsider.com/shes-the-man-shakespeare-movie-2016-9|title='She's the Man' is the greatest modern Shakespearean remake|work=Business Insider|accessdate=September 12, 2017}}&lt;/ref&gt; Kasneje istega leta je Tatum zaigral ob svoji nekdanji ženi Jenni Dewan v filmu ''Odpleši svoje sanje'', ki je bila njegova prelomna vloga. Čeprav je bil film deležen številnih kritik je po vsem svetu zaslužil 115 milijonov dolarjev.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|title=Channing Tatum's 10 Best Roles|url=https://www.rollingstone.com/movies/news/channing-tatums-10-best-roles-20130628|magazine=Rolling Stone|access-date=September 12, 2017}}&lt;/ref&gt;

Leta 2008 je Tatum sodeloval v filmu režiserke Kimberly Peirce ''Vrnitev na bojišče'' o vojakih, ki se vračajo domov iz vojne v [[Iraška vojna|Iraku]], in v filmu režiserja Stuarta Townsenda ''Bitka v Seattlu'' o protestu leta 1999 zaradi srečanja [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]] v [[Seattle, Washington|Seattlu]]. Igral je tudi v kratkem filmu ''The Trap'' režiserke Rite Wilson.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rita Wilson|url=http://www.womensconference.org/rita-wilson|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100914140548/http://www.womensconference.org/rita-wilson|archivedate=September 14, 2010|website=womensconference.org|accessdate=May 30, 2013}}&lt;/ref&gt;

Tatum in Dito Montiel, ki sta sodelovala pri filmu ''Vodič po svetnikih'', sta ponovno združila moči pri akcijski drami ''Borba'' za Rogue Pictures. Igral je Seana McArthurja, mladeniča, ki se preživlja s preprodajo vstopnic v New Yorku. Nato je 2009 je nastopil v kriminalni drami Public Enemies scenarista, režiserja in producenta Michaela Manna, kjer je igral ameriškega gangsterja Pretty Boya Floyda iz 30. let prejšnjega stoletja.&lt;ref&gt;{{cite news|title=Channing Tatum's 10 Best Roles|url=https://www.rollingstone.com/movies/news/channing-tatums-10-best-roles-20130628|access-date=February 5, 2017|publisher=rollingstone.com}}&lt;/ref&gt; Istega leta je zaigral kot Duke v filmu ''G. I. Joe: Vzpon Kobre'', igranem filmu studia Paramount Pictures, ki temelji na priljubljenih Hasbrojevih akcijskih likih. Tatum sprva ni želel sprejeti vloge, saj se je bal, da bo film poveličeval vojno, vendar si je po branju scenarija premislil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://collider.com/entertainment/interviews/article.asp/aid/7306/tcid/1|title=Channing Tatum talks G.I. JOE and PUBLIC ENEMIES|publisher=Collider.com|date=March 16, 2008|access-date=February 22, 2012}}&lt;/ref&gt; Igral je vojaka v filmu Dragi John, ki temelji na priljubljeni uspešnici Nicholasa Sparksa.&lt;ref&gt;{{cite news|title=Dear John|url=https://www.rogerebert.com/reviews/dear-john-2010|access-date=February 5, 2017}}&lt;/ref&gt; Kasneje je izjavil, da je vlogo sprejel, da bi se učil od režiserja Lasseja Hallströma, saj se ni nikoli učil v igralski šoli.&lt;ref&gt;{{cite web|last=Nudd|first=Tim|title=Channing Tatum: 'I Know I'm Not the Best Actor'|url=https://people.com/movies/channing-tatum-i-know-im-not-the-best-actor/|work=[[People (magazine)|People]]|access-date=March 13, 2019|date=January 12, 2012}}&lt;/ref&gt;

V intervjuju za revijo ''Details'', objavljenem v začetku leta 2012, je Tatum dejal, da želi producirati vse filme, v katerih igra: &quot;Resnično ne želim biti več v nobenem filmu, ki ga ne produciram. Razen če je to z enim od 10 režiserjev, s katerimi res želim sodelovati, nočem, da ne bi bil v osrčju ustvarjanja.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Channing Tatum's production plan|url=https://www.google.com/hostednews/ukpress/article/ALeqM5jNCiqSJlZbkMF69IJKQ5Iuv0sM8Q?docId=N0927521326297107895A|website=The Press Association|accessdate=January 19, 2012|date=January 11, 2012}}&lt;/ref&gt; On, njegova žena Dewan in njun produkcijski partner Reid Carolin so leta 2010 podpisali dvoletno produkcijsko pogodbo z Relativity Media za vse filme, ki jih bodo morda ustvarjali v tem času.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=McClintock|first=Pamela|title=Relativity inks deal with Channing Tatum|url=https://www.variety.com/article/VR1118028441|website=[[Variety (magazine)|Variety]]|accessdate=February 11, 2012|date=December 3, 2010}}&lt;/ref&gt; Leta 2012 je Tatum gostil ''Saturday Night Live''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://channingtatumunwrapped.com/2012/02/check-out-channing-tatum-on-saturday-night-live|title=Saturday Night Live Recap|publisher=Channing Tatum Unwrapped|date=February 5, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180625213614/http://channingtatumunwrapped.com/2012/02/check-out-channing-tatum-on-saturday-night-live|archivedate=June 25, 2018|accessdate=May 27, 2012}}&lt;/ref&gt; in se pojavil v štirih filmih. Sodeloval je pri akcijskem trilerju Stevena Soderbergha ''Izdana'', ''Zaobljuba ljubezni'' z [[Rachel McAdams]] in ''21 Jump Street'' (filmska priredba istoimenske TV serije ) z Jonahom Hillom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://channingtatumunwrapped.com/category/movies/21-jump-street|title=Tatum 21 Jump Street|publisher=Channing Tatum Unwrapped|date=November 10, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812062907/http://channingtatumunwrapped.com/category/movies/21-jump-street/|archivedate=August 12, 2018|accessdate=November 26, 2011}}&lt;/ref&gt;

Tatum je igral tudi v ''Vročem Mikeu'', filmu, ki temelji na njegovih osemmesečnih izkušnjah kot slačifant na Floridi. Film je režiral Soderbergh,&lt;ref name=&quot;deadline1&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.deadline.com/2011/04/steven-soderbergh-reveals-retirement-plan-to-sportscaster|work=[[Deadline Hollywood]]|title=Hold Off on the Retirement Party! Steven Soderbergh Takes on New Pic Inspired by Channing Tatum's Stripper Days|first=Mike|last=Fleming|date=April 29, 2011|accessdate=May 22, 2012}}&lt;/ref&gt; koproducirala sta ga Tatum in Soderbergh, Tatum pa je igral Mikea. Mike je glavni nastopajoči v moškem striptiz klubu v Tampi na Floridi, ki pod svoje okrilje vzame mlajšega plesalca ([[Alex Pettyfer]]), da mu pokaže, kako se vrteti &quot;na odru in zunaj njega&quot;.&lt;ref name=&quot;deadline1&quot; /&gt; Tatumovi soigralci v filmu so Matt Bomer, Joe Manganiello in Matthew McConaughey.&lt;ref name=&quot;deadline1&quot; /&gt;

Novembra 2012 je revija ''People'' Tatuma razglasila za najbolj seksi moškega na svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://celebrity.uk.msn.com/features/channing-tatum-is-peoples-sexiest-man-alive-1|title=Channing Tatum is People's Sexiest Man Alive|publisher=[[MSN]]|date=November 13, 2012|accessdate=November 14, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131213192208/http://celebrity.uk.msn.com/features/channing-tatum-is-peoples-sexiest-man-alive-1|archivedate=December 13, 2013}}&lt;/ref&gt;

=== 2013–danes ===
[[Slika:Channing_Tatum_by_Gage_Skidmore_3.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8d/Channing_Tatum_by_Gage_Skidmore_3.jpg/190px-Channing_Tatum_by_Gage_Skidmore_3.jpg|sličica| Tatum na mednarodnem dogodku Comic-Con v San Diegu, 2017]]
Tatum je nastopil v ''Stranskih učinkih'' Stevena Soderbergha z Rooneyjem Marom in [[Jude Law|Judom Lawom]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.hollywood.com/news/Rooney_Mara_Joins_Channing_Tatum_Jude_Lawin_Steven_Soderberghs_Side_Effects/15338293|title=Rooney Mara Joins Channing Tatum, Jude Law in Steven Soderbergh's 'Side Effects'|last=Arbeiter|first=Michael|date=January 30, 2012|website=Hollywood.com|accessdate=February 11, 2012}}&lt;/ref&gt;

V igralski zasedbi, ki je vključevala [[Dwayne Johnson|Dwaynea Johnsona]] in [[Bruce Willis|Brucea Willisa]], je ponovno je odigral svojo vlogo Conrada S. Hauserja/Duka v ''G. I. Joe: Maščevanje'', nadaljevanju ''GI Joe: Vzpon Kobre'' iz leta 2009. Izid je bil prvotno načrtovan 29. junija 2012, a je bil prestavljen na marec 2013, da bi ga pretvorili v 3D in dodali več prizorov za lik, ki je bil ubit na začetku filma.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.deadline.com/2012/05/big-problems-behind-g-i-joe-2s-big-delay|title=Big Problems Behind 'G.I. Joe 2's Big Delay|last=Finke|first=Nikki|authorlink=Nikki Finke|date=May 29, 2012|website=Deadline Hollywood|accessdate=June 15, 2012}}&lt;/ref&gt; Tatum je kasneje dejal, da ni želel nastopiti v nadaljevanju in je vesel, da so njegov lik ubili.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Vilanova|first=John|date=June 13, 2014|title='22 Jump Street': We bro out with Jonah Hill and Channing Tatum|url=https://ew.com/article/2014/06/13/22-jump-street-channing-tatum-jonah-hill-interview/|magazine=Entertainment Weekly|access-date=March 13, 2019}}&lt;/ref&gt; Tudi leta 2013 se je pojavil v drugem akcijskem filmu, ''Napad na Belo hišo''.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/channing-tatum-talks-star-white-324079|title=Channing Tatum in Talks to Star in 'White House Down'|last=Kit|first=Borys|date=May 14, 2012|work=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=June 15, 2019}}&lt;/ref&gt;

Ponovil je svojo vlogo iz filma ''21 Jump Street'' v njegovem nadaljevanju, ''22 Jump Street'', ki je izšlo 13. junija 2014. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.variety.com/article/VR1118051581?refCatId=13|title=Sony books '21 Jump Street' sequel|last=Oldham|first=Stuary|date=March 16, 2012|work=[[Variety (magazine)|Variety]]|accessdate=March 17, 2012|publisher=[[Reed Business Information]]|last2=Sneider|first2=Jeff}}&lt;/ref&gt;

Leta 2014 je s Stevom Carellom zaigral v filmu ''Foxcatcher'', zgodbi o Johnu du Pontu, ki je imel shizofrenijo in je ubil olimpijskega rokoborca Dava Schultza, brata olimpijskega zmagovalca, ki ga igra Tatum.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://latimesblogs.latimes.com/movies/2011/10/steve-carell-foxcatcher-channing-tatum-bennett-miller.html|title=Channing Tatum, Steve Carell costar and ...Oscar contender?|last=Zeitchik|first=Steven|date=October 18, 2011|website=[[Los Angeles Times]]|accessdate=February 11, 2012}}&lt;/ref&gt; Tatum naj bi odigral vlogo Remyja LeBeauja/Gambita v solo filmu, postavljenem v filmsko vesolje Možje X, ki naj bi ga produciral,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/channing-tatum-play-gambit-x-703621|title=Channing Tatum to Play Gambit in X-Men Spinoff|date=May 13, 2014|website=The Hollywood Reporter|accessdate=May 13, 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://deadline.com/2014/10/channing-tatum-gambit-marvel-comics-x-men-josh-zetumer-1201268949/|title=Channing Tatum's 'X-Men' Character 'Gambit' Spinoff Moving Forward|date=October 31, 2014|website=Deadline Hollywood|accessdate=October 31, 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Lawrence|first=Derek|date=October 12, 2017|title=Channing Tatum's X-Men spin-off Gambit lands director, release date|url=https://ew.com/movies/2017/10/12/channing-tatum-gambit-release-date/|magazine=Entertainment Weekly|access-date=October 13, 2017}}&lt;/ref&gt; vendar je bilo snemanje filma maja 2019 odpovedano. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://collider.com/gambit-movie-dead/|title='Gambit' Is Dead; Disney Drops the X-Men Spinoff from the Schedule|last=Goldberg|first=Matt|date=May 7, 2019|website=Collider|accessdate=May 7, 2019}}&lt;/ref&gt; Tatum je kot režiser debitiral pri filmu ''Pes'', komediji o cestnem potovanju nekdanjega vojaškega rangerja in njegovega psa, v kateri je igral glavno vlogo in jo posnel skupaj z rednim sodelavcem Reidom Carolinom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|first=Mike Jr|last=Fleming|last2=Grater|first2=Tom|date=2019-11-05|title=Channing Tatum To Star As Army Ranger In Road-Trip Comedy 'Dog' &amp; Co-Direct With Reid Carolin – AFM|url=https://deadline.com/2019/11/channing-tatum-road-trip-comedy-dog-co-direct-reid-carolin-filmnation-caa-pact-for-sales-1202778079/|accessdate=2021-04-29|website=Deadline|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

=== Prihajajoči filmi ===
''Hollywood Reporter'' je novembra 2020 poročal, da naj bi Tatum zaigral v filmu z neznanim naslovom, in ga opisal kot &quot;sodoben šaljiv triler&quot;, navdahnjen sklasičnimi filmi o pošastih Universala, ki ga bosta producirala Phil Lord in Chris Miller.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2020-11-20|title=Channing Tatum Re-Teams with Phil Lord, Chris Miller for Universal Monster Movie|url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/channing-tatum-re-teams-with-phil-lord-chris-miller-for-universal-monster-movie|accessdate=2021-04-29|website=The Hollywood Reporter|language=en}}&lt;/ref&gt; Decembra 2020 je ''Variety'' potrdil, da bo Tatum igral ob [[Sandra Bullock|Sandri Bullock]] v romantičnem akcijskem pustolovskem filmu [[Paramount Pictures]] ''Izgubljeno mesto''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Donnelly|first=Brent Lang,Matt|last2=Lang|first2=Brent|last3=Donnelly|first3=Matt|date=2020-12-28|title=Channing Tatum in Final Talks to Join Sandra Bullock in 'The Lost City of D' (EXCLUSIVE)|url=https://variety.com/2020/film/news/channing-tatum-sandra-bullock-lost-city-of-d-1234844359/|accessdate=2021-04-29|website=Variety|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Nedavno je njegovo produkcijsko podjetje Free Association podpisalo prvo pogodbo z [[Metro-Goldwyn-Mayer|MGM]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2021-03-03|title=Channing Tatum Shingle Free Association Signs First Look Deal With MGM|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/channing-tatum-shingle-free-association-signs-first-look-deal-with-mgm|accessdate=2021-04-29|website=The Hollywood Reporter|language=en}}&lt;/ref&gt;

Junija 2021 naj bi Tatum zaigral v trilerju ''Pussy Island,'' ki zaznamuje režiserski prvenec Zoë Kravitz.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://deadline.com/2021/06/zoe-kravitz-directing-debut-pussy-island-channing-tatum-tech-billionaire-mysterious-tropical-island-compound-movie-hot-cannes-package-1234775409/|title=Zoë Kravitz To Make Directing Debut On 'Pussy Island'; Channing Tatum Playing Tech Billionaire With Mysterious Tropical Island: Hot Cannes Package|first=Mike Jr.|last=Fleming|date=15 June 2021|work=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt; Novembra 2021 je dobil vlogo v drami brez naslova po resnični zgodbi s Tomom Hardyjem v režiji Georgea Nolfija.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://deadline.com/2021/11/channing-tatum-tom-hardy-afghanistan-evacuation-universal-movie-george-nolfi-script-1234870585/|title=Channing Tatum, Tom Hardy In Universal Deal For George Nolfi-Scripted Afghanistan Evacuation Pic|first=Mike Jr.|last=Fleming|date=9 November 2021|work=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt; Tatum se bo vrnil kot Mike Lane v ''Magic Mike's Last Dance'' s Stevenom Soderberghom kot režiserjem, ki bo ekskluzivno premierno prikazan na HBO Max.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://deadline.com/2021/11/channing-tatum-steven-soderbergh-reid-carolin-magic-mikes-last-dance-warner-bros-1234881189/|title=Channing Tatum And Steven Soderbergh Return For 'Magic Mike's Last Dance' At Warner Bros.|first=Justin|last=Kroll|date=29 November 2021|work=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt; Igral bo v remakeu nemškega filma ''System Crasher'', ki je izšel leta 2019.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://deadline.com/2022/02/channing-tatum-mgm-remake-german-film-system-crasher-free-association-the-picture-company-producing-dog-1234956606/|title=MGM Remaking German Sensation 'System Crasher' With Channing Tatum To Star; His Free Association Producing With The Picture Company|first=Mike Jr.|last=Fleming|date=18 February 2022|publisher=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt;

=== 33andOut Productions ===
Tatum je ustanovil dve produkcijski podjetji, 33andOut Productions&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://channingtatumunwrapped.com/category/personal/33-and-out|title=33andout Productions, Inc.|publisher=Channingtatumunwrapped.com|accessdate=February 22, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181215123423/http://channingtatumunwrapped.com/category/personal/33-and-out|archivedate=December 15, 2018}}&lt;/ref&gt; in Iron Horse Entertainment.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://channingtatumunwrapped.com/category/personal/iron-horse-productions|title=Iron Horse Entertainment, LLC|publisher=Channingtatumunwrapped.com|accessdate=February 22, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120301090323/http://channingtatumunwrapped.com/category/personal/iron-horse-productions/|archivedate=March 1, 2012}}&lt;/ref&gt; Njuna prva produkcija je bil dokumentarni film ''Earth Made of Glass'' .

=== Knjige ===
Tatum je napisal dve slikanici. Prva, ''Ena in edina Sparkella'' (2021), je bila v tednu, ko je izšla, na prvem mestu med otroškimi slikanicami ''New York Timesa''.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Children's Picture Books - Best Sellers - Books - May 23, 2021 - The New York Times|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/books/best-sellers/2021/05/23/picture-books/|accessdate=2022-02-18|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; ''Ena in edina Sparkella naredi načrt'' bo izšla leta 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The One and Only Sparkella Makes a Plan|url=https://us.macmillan.com/books/9781250750761/theoneandonlysparkellamakesaplan|accessdate=2022-02-18|website=Macmillan|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Osebno življenje ==
[[Slika:Channing_Tatum,_Jenna_Dewan_2012.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fe/Channing_Tatum%2C_Jenna_Dewan_2012.jpg/190px-Channing_Tatum%2C_Jenna_Dewan_2012.jpg|sličica| Tatum in njegova bivša žena Jenna Dewan na [[Peabodyjeva nagrada|71. letni kosilu ob podelitvi nagrad Peabody]], 2012]]
Leta 2006 je Tatum na snemanju filma ''Odpleši svoje sanje'' spoznal igralko Jenno Dewan, s katero se je poročila 11. julija 2009 v Malibuju v Kaliforniji.&lt;ref name=&quot;marriage&quot;&gt;{{Navedi splet|title=CONGRATS to the New Mr. and Mrs. Tatum!!!|url=http://channingtatumunwrapped.com/2009/07/congrats-to-the-new-mr-and-mrs-tatum|publisher=Channing Tatum official website|accessdate=July 11, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190327090350/http://channingtatumunwrapped.com/2009/07/congrats-to-the-new-mr-and-mrs-tatum/|archivedate=March 27, 2019}}&lt;/ref&gt; Imata eno hčerko, rojeno leta 2013.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.usmagazine.com/celebrity-news/news/channing-tatum-and-jenna-dewan-tatums-baby-gender-201326|title=Channing Tatum and Jenna Dewan-Tatum's Baby: It's a Girl!|publisher=Us Weekly|date=June 2, 2013|accessdate=June 3, 2013|first=Brittany|last=Galla}}&lt;/ref&gt; 2. aprila 2018 je par naznanil, da se ločujeta.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://people.com/movies/channing-tatum-jenna-dewan-split-nearly-nine-years-marriage/|title=Channing Tatum and Jenna Dewan Split After Nearly 9 Years of Marriage|work=People|accessdate=April 3, 2018}}&lt;/ref&gt; Šest mesecev kasneje je Dewan vložila zahtevo za ločitev od Tatuma.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jenna Dewan Files for Divorce From Channing Tatum|url=https://www.eonline.com/news/925840/jenna-dewan-files-for-divorce-from-channing-tatum|website=E! Online|accessdate=October 27, 2018|date=October 26, 2018}}&lt;/ref&gt; Ločitev je bila zaključena novembra 2019.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.tmz.com/2019/11/20/channing-tatum-jenna-dewan-legally-single-divorce/|title=Channing Tatum, Jenna Dewan Are Legally Single, Divorce Final|date=November 20, 2019|publisher=[[TMZ]]|accessdate=February 16, 2020}}&lt;/ref&gt;

Tatum je bil v letih 2018–2020 par z angleško pevko Jessie J.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Hautman|first=Nicholas|title=Channing Tatum and Jessie J Split After More Than 1 Year Together|url=https://www.usmagazine.com/celebrity-news/news/channing-tatum-jessie-j-split-after-more-than-1-year-together/|website=[[Us Weekly]]|publisher=[[American Media, Inc.]]|accessdate=December 21, 2019|location=United States|date=December 19, 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jessie J Professes Love for Channing Tatum and Shares PDA Video After Instagram Drama|url=https://www.eonline.com/news/1115755/jessie-j-professes-love-for-channing-tatum-and-shares-pda-video-after-instagram-drama|website=[[E! News]]|accessdate=January 25, 2020|date=January 25, 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Channing Tatum and Jessie J split after dating on and off for almost 2 years. Here's a timeline of their relationship.|url=https://www.insider.com/channing-tatum-jessie-j-dating-relationship-timeline#:~:text=Channing%20Tatum%20and%20Jessie%20J%20reportedly%20dated%20on%20and%20off,post%20mentioning%20%22single%20life.%22|website=Insider|accessdate=25 September 2021}}&lt;/ref&gt; Leta 2021 je začel hoditi z Zoe Kravitz.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Channing Tatum and Zoe Kravitz's Relationship Timeline|url=https://www.usmagazine.com/celebrity-news/pictures/channing-tatum-zoe-kravitzs-relationship-timeline/|website=[[Us Weekly]]|accessdate=September 25, 2021|first=Sarah|last=Hearon|date=September 14, 2021}}&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Leto
!Naslov v angleščini
!Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; |Opombe
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |2005
|''Coach Carter''
|Jason Lyle
|
|-
|''Havoc''
|Nick
|
|-
|''Supercross''
|Rowdy Sparks
|
|-
|''War of the Worlds''
|Fant v cerkvi
|Nepotrjeno
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |2006
|''She's the Man''
|Duke Orsino
|
|-
|''Step Up''
|Tyler Gage
|
|-
|''A Guide to Recognizing Your Saints''
|Mladi Antonio
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |2007
|''The Trap''
|Greg
|Kratki film
|-
|''Battle in Seattle''
|Johnson
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |2008
|''Step Up 2: The Streets''
|Tyler Gage
|&quot;Cameo&quot; vloga
|-
|''Stop-Loss''
|Steve Shriver
|
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |2009
|''Fighting''
|Shawn MacArthur
|
|-
|''Public Enemies''
|Pretty boy Floyd
|
|-
|''G.I. Joe: The Rise of Cobra''
|Conrad S. Hauser/Duke
|
|-
|2010
|''Dear John''
|John Tyree
|
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |2011
|''The Dilemma''
|Zip
|
|-
|''The Son of No One''
|Jonathan &quot;Milk&quot; White
|
|-
|''The Eagle''
|Marcus Flavius Aquila
|
|-
|''10 Years''
|Jake Bills
|Tudi producent
|-
|''Haywire''
|Aaron
|
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |2012
|''The Vow''
|Leo Collins
|
|-
|''21 Jump Street''
|Greg Jenko
|Tudi izvršni direktor
|-
|''Magic Mike''
|Michael &quot;Vroči Mike&quot; Lane
|Tudi producent
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |2013
|''Side Effects''
|Martin Taylor
|
|-
|''G.I. Joe: Retaliation''
|Conrad S. Hauser / Duke
|
|-
|''This Is the End''
|sam
|&quot;Cameo&quot; vloga
|-
|''White House Down''
|John Cale
|Tudi izvršni direktor
|-
|''Don Jon''
|Connor Verreaux
|&quot;Cameo&quot; vloga
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |2014
|''The Lego Movie''
|[[Superman]]
|Glasovna vloga
|-
|''Foxcatcher''
|Mark Schultz
|
|-
|''22 Jump Street''
|Greg Jenko
|Tudi producent
|-
|''The Book of Life''
|Joaquin Mondragon Jr.
|Glasovna vloga
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |2015
|''Jupiter Ascending''
|Caine Wise
|
|-
|''Magic Mike XXL''
|Michael &quot;Vroči Mike&quot; Lane
|Tudi producent
|-
|''[[Podlih osem|The Hateful Eight]]''
|Jody Domergue
|
|-
|2016
|''Hail, Caesar!''
|Burt Gurney
|
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |2017
|''The Lego Batman Movie''
| rowspan=&quot;2&quot; |Superman
|Glasovna vloga
|-
|''Dark Hoser''
|Glasovna vloga, kratki film
|-
|''Logan Lucky''
|Jimmy Logan
|Tudi producent
|-
|''Kingsman: The Golden Circle''
|Tequila
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.comingsoon.net/movies/news/686591-channing-tatum-spotted-filming-kingsman-the-golden-circle#/slide/1|title=Channing Tatum Spotted Filming Kingsman: The Golden Circle!|date=May 15, 2016|website=ComingSoon.net|accessdate=May 16, 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|2018
|''Smallfoot''
|Migo
| rowspan=&quot;2&quot; |Glasovna vloga
|-
|2019
|''The Lego Movie 2: The Second Part''
|Superman
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |2021
|''America: The Motion Picture''
|[[George Washington]]
|Glasovna vloga, tudi producent
|-
|''Free Guy''
|Revenjamin Buttons
|&quot;Cameo&quot; vloga
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |2022
|''Dog''
|Army Ranger Jackson Briggs
|Tudi režiser in producent
|-
|''The Lost City''
|Alan Caprison / Dash McMahon
|
|-
|''Bullet Train''
|Potnik na vlaku
|
|-
|V nastajanju
|''Pussy Island''
|Slater King
|Snemanje v teku
|}

=== Televizija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Leto
! Naslov v angleščini
! Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 2004
| ''[[Na kraju zločina: Miami|CSI: Miami]]''
| Bob Davenport
| Epizoda: &quot;Pro Per&quot;
|-
| 2012
|''Saturday Night Live''
| sam (gostitelj)
| Epizoda: &quot;Channing Tatum/Bon Iver &quot;
|-
| 2014
| ''[[Simpsonovi|The Simpsons]]''
| sam (glas)
| Epizoda: &quot; Steal this episode&quot;
|-
| 2016
| ''Lip Sync Battle''
| sam
| Epizoda: &quot;Channing Tatum vs. Jenna Dewan-Tatum &quot;
|-
| 2017
| ''Tovariš detektiv''
| Gregor Angel (glas)
| 6 epizod; tudi izvršni producent
|}

=== Producent ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Leto
! Naslov v angleščini
! Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 2010
|''Earth Made of Glass''
| Izvršni producent
| Dokumentarec
|-
| 2018–danes
| ''Step Up''
| Izvršni producent
| Televizijske serije
|-
| 2018
| ''6 Balloons''
| Producent
| Igrani film
|-
| 2021–2022
| ''Finding Magic Mike''
| Izvršni producent
| Televizijske serije
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | V nastajanju
| style=&quot;background:#FFFFCC;&quot; | ''Spaceman''
| Producent
| Postprodukcija, igrani film
|-
| style=&quot;background:#FFFFCC;&quot; | ''Nenaslovljeni projekt v okviru Space X/HBO''
| Izvršni producent
| Omejena serija&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Elon Musk's SpaceX Subject Of HBO Limited Series In Works From Channing Tatum's Free Association|url=https://deadline.com/2020/10/elon-musk-spacex-hbo-series-doug-jung-channing-tatum-producer-1234595802/|last=Andreeva|first=Nellie|last2=Hipes|first2=Patrick|website=[[Deadline Hollywood]]|date=October 12, 2020}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Glasbeni videoposnetki ===
{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot;
! scope=&quot;col&quot; |leto
! scope=&quot;col&quot; | Naslov
! scope=&quot;col&quot; | Umetnik
|-
| 2000
| &quot;She bangs&quot;
| [[Ricky Martin]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2006
| &quot;(When You Gonna) Give It Up to Me&quot;
| [[Sean Paul]] s Keyshio Cole
|-
| &quot;Get up&quot;
| Ciara s Chamillionairejem
|-
| 2013
| &quot;(I Wanna) Channing All Over Your Tatum&quot;
| Jamie Foxx in Channing Tatum z Jimmyjem Kimmelom
|-
| 2017
| &quot;Beautiful Trauma&quot;
| [[Pink|Roza]]
|-
|}

== Reference ==
{{Sklici|30em}}

== Zunanje povezave ==
* {{IMDb-ime|1475594}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Tatum, Channing}}
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški filmski producenti]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški fotomodeli]]
[[Kategorija:Ameriški plesalci]]
[[Kategorija:Angleški Američani]]</text>
      <sha1>89nrrhyaj6dfasqrfghyd2zulj8yumc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vlada Republike Srbije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523049</id>
    <revision>
      <id>5748116</id>
      <timestamp>2022-08-28T13:12:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1075945982|Government of Serbia]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6306" xml:space="preserve">{{Infopolje Izvršilna oblast|government_name=Vlada Republike Srbije|nativename=&lt;small&gt;Влада Републике Србије&lt;/small&gt;|border=|image=Vlada-eng.png|image2=Government of Serbia logo.svg|image_size2=250px|date_established={{Start date and age|2020|10|28|df=y}}&lt;br /&gt;{{small|(Vlada Republike Srbije)}}&lt;br /&gt;{{Start date and age|1992|04|27|df=y}}&lt;br /&gt;{{small|(kot Vlada Federativne republike Jugoslavije)}}&lt;br /&gt;{{Start date and age|1991|02|11|df=y}}&lt;br /&gt;{{small|(1. sklic vlade Srbije)}}|state=[[Srbija|Republika Srbija]]|polity=&lt;!-- if polity governed is not a state (e.g. subdivision of a state) --&gt;|leader_title=[[Predsednik vlade Srbije|Predsednik vlade]] (nominiran s strani [[Predsednik Srbije|predsednika republike]])|appointed=Državni zbor|main_organ=|ministries=18|responsible=Državni zbor|budget=278,71 milijona [[EUR|€]] {{small|(2020, planned)}}&lt;ref name=&quot;budget2020&quot;&gt;{{cite web |title=ЗАКОН О БУЏЕТУ РЕПУБЛИКЕ СРБИЈЕ ЗА 2020. ГОДИНУ |url=http://www.parlament.gov.rs/upload/archive/files/cir/pdf/zakoni/2019/BUDZET%202020.pdf |website=parlament.gov.rs |publisher=Народна скупштина Републике Србије |access-date=20 February 2020 |format=PDF}}&lt;/ref&gt;|address=Ulica Nemanjina 11, [[Beograd]]|url={{URL|www.srbija.gov.rs}}}}

'''Vlada Republike Srbije''' ({{Jezik-sr|Влада Републике Србије|Vlada Republike Srbije}}), običajno skrajšano '''srbska vlada''' ({{Jezik-sr|Српска Влада|Srpska Vlada}}), je [[Izvršilna oblast|izvršna veja]] oblasti v [[Srbija|Srbiji]].

O vladnih zadevah odloča kabinet ministrov, ki ga vodi [[Seznam predsednikov vlade Srbije|predsednik vlade]]. Vlada ima sedež v stavbi [[Stavba Ministrstva za finance Srbije|Ministrstva za finance Kraljevine Jugoslavije]].

== Pristojnost ==
V skladu z [[Ustava Republike Srbije|ustavo Srbije]] vlada:

* določa in vodi [[vodilo|javno politiko]]
* izvršuje zakone in druge splošne akte Državnega zbora
* Sprejema predpise in druge splošne akte za izvrševanje zakonov
* Predlaga državnemu zboru zakone in druge splošne akte ter daje mnenje o njih, če jih predloži drug predlagatelj.
* Usmerja in usklajuje delo organov javne uprave ter nadzoruje njihovo delo
* Opravlja druge naloge, določene z ustavo in zakonom

Prav tako je vlada odgovorna Narodni skupščini za politiko Republike Srbije, za izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov Narodne skupščine ter za delo organov državne uprave.
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Prevzeta pisarna
! predsednik vlade
! Zabava v pisarni&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt; {{Small|(leading)}}
|-
| 11. februar 1991
| [[Dragutin Zelenović]]
| rowspan=&quot;6&quot; | [[Socialistična partija Srbije|Socialistična stranka Srbije]]
|-
| 23. december 1992
| [[Radoman Božović]]
|-
| 10. februar 1993
| [[Nikola Šainović]]
|-
| 18. marec 1994
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Mirko Marjanović]]
|-
| 24. marec 1998
|-
| 25. oktober 2000
| [[Milomir Minić|Milomir Minič]]
|-
| 25. januar 2001
| [[Zoran Đinđić]]&lt;br /&gt;[[Zoran Živković]]
| [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]], [[Demokratska opozicija Srbije|koalicija DOS]]
|-
| 3. marec 2004
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Vojislav Koštunica]]
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Demokratska stranka Srbije]]
|-
| 15. maj 2007
|-
| 7. julij 2008
| [[Mirko Cvetković]]
| [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]]
|-
| 27. julij 2012
| [[Ivica Dačić]]
| rowspan=&quot;5&quot; | [[Srbska napredna stranka]]
|-
| 27. april 2014
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Aleksandar Vučić|Aleksandra Vučića]]
|-
| 11. avgust 2016
|-
| 29. junij 2017
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Ana Brnabić]]
|-
| 28. oktober 2020
|}

== Državne službe in uradi ==
Vlada Republike Srbije ima v okviru svojih ministrstev več kot 130 vladnih služb in institucij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.b92.net/biz/vesti/srbija.php?yyyy=2011&amp;mm=12&amp;dd=17&amp;nav_id=566448|title=Srbija rekorder u broju agencija|language=sr|publisher=B92|date=17 December 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.poverenik.org.rs/images/stories/katalog-organa/republicki-organi/republiceagencije-zavodi-idrugeorganizacije/cirrepagencijezavodidrugeorganizacije.doc|title=Republičke agencije, zavodi i druge organizacije|language=sr}}{{Slepa povezava|date=January 2020}}&lt;/ref&gt; Od decembra 2017 delujejo naslednje:&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Година LXXIII – број 61|url=http://www.pravno-informacioni-sistem.rs/SlGlasnikPortal/viewdoc?uuid=2d5a7f32-f678-4653-857c-e2a2f72ec75c|accessdate=18 December 2017|work=pravno-informacioni-sistem.rs|publisher=Službeni glasnik RS|date=23 June 2017|language=sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ODLUKA O MAKSIMALNOM BROJU ZAPOSLENIH NA NEODREĐENO VREME U SISTEMU DRŽAVNIH ORGANA, SISTEMU JAVNIH SLUŽBI, SISTEMU AUTONOMNE POKRAJINE VOJVODINE I SISTEMU LOKALNE SAMOUPRAVE ZA 2017. GODINU|url=http://www.paragraf.rs/izmene_i_dopune/080917-odluka_o_izmenama_i_dopunama_odluke_o_maksimalnom_broju_zaposlenih_na_neodredjeno_vreme_u_sistemu_drzavnih_organa.html|website=paragraf.rs|publisher=Službeni glasnik RS|language=sr}}&lt;/ref&gt;

* Urad generalnega sekretarja Vlade Srbije
* Urad za sodelovanje z mediji
* Agencija za upravljanje s človeškimi viri
* Letalska služba Vlade Srbije
* Direktorat za skupne zadeve republiških organov
* Koordinacijsko telo za občine [[Preševo]], [[Bujanovac]] in [[Medveđa]]
* Urad za nacionalno varnost in varovanje tajnih podatkov
* Urad za sodelovanje s civilno družbo
* Urad za revizijo sistema upravljanja sredstev Evropske unije
* Urad za človekove in manjšinske pravice
* Urad za Kosovo in Metohijo
* Urad za koordinacijo v procesu pogajanj z začasnimi institucijami samouprave v Prištini
* Urad Sveta za sodelovanje z Rusko federacijo in Ljudsko republiko Kitajsko
* Urad za nadzor drog
* Urad za upravljanje javnih naložb
* Urad za informatiko in elektronsko upravo

== Glej tudi ==

* [[Politika Srbije]]
* [[Volitve v Srbiji]]
* [[Narodna skupščina (Srbija)|Državni zbor Srbije]]
* [[Služba za upravljanje s človeškimi viri Vlade Srbije]]

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.srbija.gov.rs Uradna spletna stran Vlade Srbije]
* [http://rulers.org/serbgov.html srbska ministrstva itd.] na rulers.org
[[Kategorija:Vlada Srbije]]
[[Kategorija:Politika Srbije]]
[[Kategorija:Vlade po državah]]</text>
      <sha1>k6wx79azyu1glt6oigqrrm00b9yrgd5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748117</id>
      <parentid>5748116</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T13:13:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Pv21 je premaknil(-a) stran [[Vlada Srbije]] na [[Vlada Republike Srbije]]: polno ime</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6306" xml:space="preserve">{{Infopolje Izvršilna oblast|government_name=Vlada Republike Srbije|nativename=&lt;small&gt;Влада Републике Србије&lt;/small&gt;|border=|image=Vlada-eng.png|image2=Government of Serbia logo.svg|image_size2=250px|date_established={{Start date and age|2020|10|28|df=y}}&lt;br /&gt;{{small|(Vlada Republike Srbije)}}&lt;br /&gt;{{Start date and age|1992|04|27|df=y}}&lt;br /&gt;{{small|(kot Vlada Federativne republike Jugoslavije)}}&lt;br /&gt;{{Start date and age|1991|02|11|df=y}}&lt;br /&gt;{{small|(1. sklic vlade Srbije)}}|state=[[Srbija|Republika Srbija]]|polity=&lt;!-- if polity governed is not a state (e.g. subdivision of a state) --&gt;|leader_title=[[Predsednik vlade Srbije|Predsednik vlade]] (nominiran s strani [[Predsednik Srbije|predsednika republike]])|appointed=Državni zbor|main_organ=|ministries=18|responsible=Državni zbor|budget=278,71 milijona [[EUR|€]] {{small|(2020, planned)}}&lt;ref name=&quot;budget2020&quot;&gt;{{cite web |title=ЗАКОН О БУЏЕТУ РЕПУБЛИКЕ СРБИЈЕ ЗА 2020. ГОДИНУ |url=http://www.parlament.gov.rs/upload/archive/files/cir/pdf/zakoni/2019/BUDZET%202020.pdf |website=parlament.gov.rs |publisher=Народна скупштина Републике Србије |access-date=20 February 2020 |format=PDF}}&lt;/ref&gt;|address=Ulica Nemanjina 11, [[Beograd]]|url={{URL|www.srbija.gov.rs}}}}

'''Vlada Republike Srbije''' ({{Jezik-sr|Влада Републике Србије|Vlada Republike Srbije}}), običajno skrajšano '''srbska vlada''' ({{Jezik-sr|Српска Влада|Srpska Vlada}}), je [[Izvršilna oblast|izvršna veja]] oblasti v [[Srbija|Srbiji]].

O vladnih zadevah odloča kabinet ministrov, ki ga vodi [[Seznam predsednikov vlade Srbije|predsednik vlade]]. Vlada ima sedež v stavbi [[Stavba Ministrstva za finance Srbije|Ministrstva za finance Kraljevine Jugoslavije]].

== Pristojnost ==
V skladu z [[Ustava Republike Srbije|ustavo Srbije]] vlada:

* določa in vodi [[vodilo|javno politiko]]
* izvršuje zakone in druge splošne akte Državnega zbora
* Sprejema predpise in druge splošne akte za izvrševanje zakonov
* Predlaga državnemu zboru zakone in druge splošne akte ter daje mnenje o njih, če jih predloži drug predlagatelj.
* Usmerja in usklajuje delo organov javne uprave ter nadzoruje njihovo delo
* Opravlja druge naloge, določene z ustavo in zakonom

Prav tako je vlada odgovorna Narodni skupščini za politiko Republike Srbije, za izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov Narodne skupščine ter za delo organov državne uprave.
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Prevzeta pisarna
! predsednik vlade
! Zabava v pisarni&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt; {{Small|(leading)}}
|-
| 11. februar 1991
| [[Dragutin Zelenović]]
| rowspan=&quot;6&quot; | [[Socialistična partija Srbije|Socialistična stranka Srbije]]
|-
| 23. december 1992
| [[Radoman Božović]]
|-
| 10. februar 1993
| [[Nikola Šainović]]
|-
| 18. marec 1994
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Mirko Marjanović]]
|-
| 24. marec 1998
|-
| 25. oktober 2000
| [[Milomir Minić|Milomir Minič]]
|-
| 25. januar 2001
| [[Zoran Đinđić]]&lt;br /&gt;[[Zoran Živković]]
| [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]], [[Demokratska opozicija Srbije|koalicija DOS]]
|-
| 3. marec 2004
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Vojislav Koštunica]]
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Demokratska stranka Srbije]]
|-
| 15. maj 2007
|-
| 7. julij 2008
| [[Mirko Cvetković]]
| [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]]
|-
| 27. julij 2012
| [[Ivica Dačić]]
| rowspan=&quot;5&quot; | [[Srbska napredna stranka]]
|-
| 27. april 2014
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Aleksandar Vučić|Aleksandra Vučića]]
|-
| 11. avgust 2016
|-
| 29. junij 2017
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Ana Brnabić]]
|-
| 28. oktober 2020
|}

== Državne službe in uradi ==
Vlada Republike Srbije ima v okviru svojih ministrstev več kot 130 vladnih služb in institucij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.b92.net/biz/vesti/srbija.php?yyyy=2011&amp;mm=12&amp;dd=17&amp;nav_id=566448|title=Srbija rekorder u broju agencija|language=sr|publisher=B92|date=17 December 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.poverenik.org.rs/images/stories/katalog-organa/republicki-organi/republiceagencije-zavodi-idrugeorganizacije/cirrepagencijezavodidrugeorganizacije.doc|title=Republičke agencije, zavodi i druge organizacije|language=sr}}{{Slepa povezava|date=January 2020}}&lt;/ref&gt; Od decembra 2017 delujejo naslednje:&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Година LXXIII – број 61|url=http://www.pravno-informacioni-sistem.rs/SlGlasnikPortal/viewdoc?uuid=2d5a7f32-f678-4653-857c-e2a2f72ec75c|accessdate=18 December 2017|work=pravno-informacioni-sistem.rs|publisher=Službeni glasnik RS|date=23 June 2017|language=sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ODLUKA O MAKSIMALNOM BROJU ZAPOSLENIH NA NEODREĐENO VREME U SISTEMU DRŽAVNIH ORGANA, SISTEMU JAVNIH SLUŽBI, SISTEMU AUTONOMNE POKRAJINE VOJVODINE I SISTEMU LOKALNE SAMOUPRAVE ZA 2017. GODINU|url=http://www.paragraf.rs/izmene_i_dopune/080917-odluka_o_izmenama_i_dopunama_odluke_o_maksimalnom_broju_zaposlenih_na_neodredjeno_vreme_u_sistemu_drzavnih_organa.html|website=paragraf.rs|publisher=Službeni glasnik RS|language=sr}}&lt;/ref&gt;

* Urad generalnega sekretarja Vlade Srbije
* Urad za sodelovanje z mediji
* Agencija za upravljanje s človeškimi viri
* Letalska služba Vlade Srbije
* Direktorat za skupne zadeve republiških organov
* Koordinacijsko telo za občine [[Preševo]], [[Bujanovac]] in [[Medveđa]]
* Urad za nacionalno varnost in varovanje tajnih podatkov
* Urad za sodelovanje s civilno družbo
* Urad za revizijo sistema upravljanja sredstev Evropske unije
* Urad za človekove in manjšinske pravice
* Urad za Kosovo in Metohijo
* Urad za koordinacijo v procesu pogajanj z začasnimi institucijami samouprave v Prištini
* Urad Sveta za sodelovanje z Rusko federacijo in Ljudsko republiko Kitajsko
* Urad za nadzor drog
* Urad za upravljanje javnih naložb
* Urad za informatiko in elektronsko upravo

== Glej tudi ==

* [[Politika Srbije]]
* [[Volitve v Srbiji]]
* [[Narodna skupščina (Srbija)|Državni zbor Srbije]]
* [[Služba za upravljanje s človeškimi viri Vlade Srbije]]

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.srbija.gov.rs Uradna spletna stran Vlade Srbije]
* [http://rulers.org/serbgov.html srbska ministrstva itd.] na rulers.org
[[Kategorija:Vlada Srbije]]
[[Kategorija:Politika Srbije]]
[[Kategorija:Vlade po državah]]</text>
      <sha1>k6wx79azyu1glt6oigqrrm00b9yrgd5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748119</id>
      <parentid>5748117</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T13:13:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>kategorija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6313" xml:space="preserve">{{Infopolje Izvršilna oblast|government_name=Vlada Republike Srbije|nativename=&lt;small&gt;Влада Републике Србије&lt;/small&gt;|border=|image=Vlada-eng.png|image2=Government of Serbia logo.svg|image_size2=250px|date_established={{Start date and age|2020|10|28|df=y}}&lt;br /&gt;{{small|(Vlada Republike Srbije)}}&lt;br /&gt;{{Start date and age|1992|04|27|df=y}}&lt;br /&gt;{{small|(kot Vlada Federativne republike Jugoslavije)}}&lt;br /&gt;{{Start date and age|1991|02|11|df=y}}&lt;br /&gt;{{small|(1. sklic vlade Srbije)}}|state=[[Srbija|Republika Srbija]]|polity=&lt;!-- if polity governed is not a state (e.g. subdivision of a state) --&gt;|leader_title=[[Predsednik vlade Srbije|Predsednik vlade]] (nominiran s strani [[Predsednik Srbije|predsednika republike]])|appointed=Državni zbor|main_organ=|ministries=18|responsible=Državni zbor|budget=278,71 milijona [[EUR|€]] {{small|(2020, planned)}}&lt;ref name=&quot;budget2020&quot;&gt;{{cite web |title=ЗАКОН О БУЏЕТУ РЕПУБЛИКЕ СРБИЈЕ ЗА 2020. ГОДИНУ |url=http://www.parlament.gov.rs/upload/archive/files/cir/pdf/zakoni/2019/BUDZET%202020.pdf |website=parlament.gov.rs |publisher=Народна скупштина Републике Србије |access-date=20 February 2020 |format=PDF}}&lt;/ref&gt;|address=Ulica Nemanjina 11, [[Beograd]]|url={{URL|www.srbija.gov.rs}}}}

'''Vlada Republike Srbije''' ({{Jezik-sr|Влада Републике Србије|Vlada Republike Srbije}}), običajno skrajšano '''srbska vlada''' ({{Jezik-sr|Српска Влада|Srpska Vlada}}), je [[Izvršilna oblast|izvršna veja]] oblasti v [[Srbija|Srbiji]].

O vladnih zadevah odloča kabinet ministrov, ki ga vodi [[Seznam predsednikov vlade Srbije|predsednik vlade]]. Vlada ima sedež v stavbi [[Stavba Ministrstva za finance Srbije|Ministrstva za finance Kraljevine Jugoslavije]].

== Pristojnost ==
V skladu z [[Ustava Republike Srbije|ustavo Srbije]] vlada:

* določa in vodi [[vodilo|javno politiko]]
* izvršuje zakone in druge splošne akte Državnega zbora
* Sprejema predpise in druge splošne akte za izvrševanje zakonov
* Predlaga državnemu zboru zakone in druge splošne akte ter daje mnenje o njih, če jih predloži drug predlagatelj.
* Usmerja in usklajuje delo organov javne uprave ter nadzoruje njihovo delo
* Opravlja druge naloge, določene z ustavo in zakonom

Prav tako je vlada odgovorna Narodni skupščini za politiko Republike Srbije, za izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov Narodne skupščine ter za delo organov državne uprave.
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Prevzeta pisarna
! predsednik vlade
! Zabava v pisarni&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;&lt;br /&gt; {{Small|(leading)}}
|-
| 11. februar 1991
| [[Dragutin Zelenović]]
| rowspan=&quot;6&quot; | [[Socialistična partija Srbije|Socialistična stranka Srbije]]
|-
| 23. december 1992
| [[Radoman Božović]]
|-
| 10. februar 1993
| [[Nikola Šainović]]
|-
| 18. marec 1994
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Mirko Marjanović]]
|-
| 24. marec 1998
|-
| 25. oktober 2000
| [[Milomir Minić|Milomir Minič]]
|-
| 25. januar 2001
| [[Zoran Đinđić]]&lt;br /&gt;[[Zoran Živković]]
| [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]], [[Demokratska opozicija Srbije|koalicija DOS]]
|-
| 3. marec 2004
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Vojislav Koštunica]]
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Demokratska stranka Srbije]]
|-
| 15. maj 2007
|-
| 7. julij 2008
| [[Mirko Cvetković]]
| [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]]
|-
| 27. julij 2012
| [[Ivica Dačić]]
| rowspan=&quot;5&quot; | [[Srbska napredna stranka]]
|-
| 27. april 2014
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Aleksandar Vučić|Aleksandra Vučića]]
|-
| 11. avgust 2016
|-
| 29. junij 2017
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Ana Brnabić]]
|-
| 28. oktober 2020
|}

== Državne službe in uradi ==
Vlada Republike Srbije ima v okviru svojih ministrstev več kot 130 vladnih služb in institucij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.b92.net/biz/vesti/srbija.php?yyyy=2011&amp;mm=12&amp;dd=17&amp;nav_id=566448|title=Srbija rekorder u broju agencija|language=sr|publisher=B92|date=17 December 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.poverenik.org.rs/images/stories/katalog-organa/republicki-organi/republiceagencije-zavodi-idrugeorganizacije/cirrepagencijezavodidrugeorganizacije.doc|title=Republičke agencije, zavodi i druge organizacije|language=sr}}{{Slepa povezava|date=January 2020}}&lt;/ref&gt; Od decembra 2017 delujejo naslednje:&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Година LXXIII – број 61|url=http://www.pravno-informacioni-sistem.rs/SlGlasnikPortal/viewdoc?uuid=2d5a7f32-f678-4653-857c-e2a2f72ec75c|accessdate=18 December 2017|work=pravno-informacioni-sistem.rs|publisher=Službeni glasnik RS|date=23 June 2017|language=sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ODLUKA O MAKSIMALNOM BROJU ZAPOSLENIH NA NEODREĐENO VREME U SISTEMU DRŽAVNIH ORGANA, SISTEMU JAVNIH SLUŽBI, SISTEMU AUTONOMNE POKRAJINE VOJVODINE I SISTEMU LOKALNE SAMOUPRAVE ZA 2017. GODINU|url=http://www.paragraf.rs/izmene_i_dopune/080917-odluka_o_izmenama_i_dopunama_odluke_o_maksimalnom_broju_zaposlenih_na_neodredjeno_vreme_u_sistemu_drzavnih_organa.html|website=paragraf.rs|publisher=Službeni glasnik RS|language=sr}}&lt;/ref&gt;

* Urad generalnega sekretarja Vlade Srbije
* Urad za sodelovanje z mediji
* Agencija za upravljanje s človeškimi viri
* Letalska služba Vlade Srbije
* Direktorat za skupne zadeve republiških organov
* Koordinacijsko telo za občine [[Preševo]], [[Bujanovac]] in [[Medveđa]]
* Urad za nacionalno varnost in varovanje tajnih podatkov
* Urad za sodelovanje s civilno družbo
* Urad za revizijo sistema upravljanja sredstev Evropske unije
* Urad za človekove in manjšinske pravice
* Urad za Kosovo in Metohijo
* Urad za koordinacijo v procesu pogajanj z začasnimi institucijami samouprave v Prištini
* Urad Sveta za sodelovanje z Rusko federacijo in Ljudsko republiko Kitajsko
* Urad za nadzor drog
* Urad za upravljanje javnih naložb
* Urad za informatiko in elektronsko upravo

== Glej tudi ==

* [[Politika Srbije]]
* [[Volitve v Srbiji]]
* [[Narodna skupščina (Srbija)|Državni zbor Srbije]]
* [[Služba za upravljanje s človeškimi viri Vlade Srbije]]

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.srbija.gov.rs Uradna spletna stran Vlade Srbije]
* [http://rulers.org/serbgov.html srbska ministrstva itd.] na rulers.org
[[Kategorija:Vlada Srbije]]
[[Kategorija:Politika Srbije]]
[[Kategorija:Vlade po državah|Srbija]]</text>
      <sha1>mlfo4m1knki6twcmqmk6jeyfqyhtf4d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748120</id>
      <parentid>5748119</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T13:13:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pristojnost */ popravek prevoda</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6290" xml:space="preserve">{{Infopolje Izvršilna oblast|government_name=Vlada Republike Srbije|nativename=&lt;small&gt;Влада Републике Србије&lt;/small&gt;|border=|image=Vlada-eng.png|image2=Government of Serbia logo.svg|image_size2=250px|date_established={{Start date and age|2020|10|28|df=y}}&lt;br /&gt;{{small|(Vlada Republike Srbije)}}&lt;br /&gt;{{Start date and age|1992|04|27|df=y}}&lt;br /&gt;{{small|(kot Vlada Federativne republike Jugoslavije)}}&lt;br /&gt;{{Start date and age|1991|02|11|df=y}}&lt;br /&gt;{{small|(1. sklic vlade Srbije)}}|state=[[Srbija|Republika Srbija]]|polity=&lt;!-- if polity governed is not a state (e.g. subdivision of a state) --&gt;|leader_title=[[Predsednik vlade Srbije|Predsednik vlade]] (nominiran s strani [[Predsednik Srbije|predsednika republike]])|appointed=Državni zbor|main_organ=|ministries=18|responsible=Državni zbor|budget=278,71 milijona [[EUR|€]] {{small|(2020, planned)}}&lt;ref name=&quot;budget2020&quot;&gt;{{cite web |title=ЗАКОН О БУЏЕТУ РЕПУБЛИКЕ СРБИЈЕ ЗА 2020. ГОДИНУ |url=http://www.parlament.gov.rs/upload/archive/files/cir/pdf/zakoni/2019/BUDZET%202020.pdf |website=parlament.gov.rs |publisher=Народна скупштина Републике Србије |access-date=20 February 2020 |format=PDF}}&lt;/ref&gt;|address=Ulica Nemanjina 11, [[Beograd]]|url={{URL|www.srbija.gov.rs}}}}

'''Vlada Republike Srbije''' ({{Jezik-sr|Влада Републике Србије|Vlada Republike Srbije}}), običajno skrajšano '''srbska vlada''' ({{Jezik-sr|Српска Влада|Srpska Vlada}}), je [[Izvršilna oblast|izvršna veja]] oblasti v [[Srbija|Srbiji]].

O vladnih zadevah odloča kabinet ministrov, ki ga vodi [[Seznam predsednikov vlade Srbije|predsednik vlade]]. Vlada ima sedež v stavbi [[Stavba Ministrstva za finance Srbije|Ministrstva za finance Kraljevine Jugoslavije]].

== Pristojnost ==
V skladu z [[Ustava Republike Srbije|ustavo Srbije]] vlada:

* določa in vodi [[vodilo|javno politiko]]
* izvršuje zakone in druge splošne akte Državnega zbora
* Sprejema predpise in druge splošne akte za izvrševanje zakonov
* Predlaga državnemu zboru zakone in druge splošne akte ter daje mnenje o njih, če jih predloži drug predlagatelj.
* Usmerja in usklajuje delo organov javne uprave ter nadzoruje njihovo delo
* Opravlja druge naloge, določene z ustavo in zakonom

Prav tako je vlada odgovorna Narodni skupščini za politiko Republike Srbije, za izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov Narodne skupščine ter za delo organov državne uprave.

== Seznam vlad ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Začetek mandata
! Predsednik vlade
! Vladajoča stranka
|-
| 11. februar 1991
| [[Dragutin Zelenović]]
| rowspan=&quot;6&quot; | [[Socialistična partija Srbije|Socialistična stranka Srbije]]
|-
| 23. december 1992
| [[Radoman Božović]]
|-
| 10. februar 1993
| [[Nikola Šainović]]
|-
| 18. marec 1994
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Mirko Marjanović]]
|-
| 24. marec 1998
|-
| 25. oktober 2000
| [[Milomir Minić|Milomir Minič]]
|-
| 25. januar 2001
| [[Zoran Đinđić]]&lt;br /&gt;[[Zoran Živković]]
| [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]], [[Demokratska opozicija Srbije|koalicija DOS]]
|-
| 3. marec 2004
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Vojislav Koštunica]]
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Demokratska stranka Srbije]]
|-
| 15. maj 2007
|-
| 7. julij 2008
| [[Mirko Cvetković]]
| [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]]
|-
| 27. julij 2012
| [[Ivica Dačić]]
| rowspan=&quot;5&quot; | [[Srbska napredna stranka]]
|-
| 27. april 2014
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Aleksandar Vučić|Aleksandra Vučića]]
|-
| 11. avgust 2016
|-
| 29. junij 2017
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Ana Brnabić]]
|-
| 28. oktober 2020
|}

== Državne službe in uradi ==
Vlada Republike Srbije ima v okviru svojih ministrstev več kot 130 vladnih služb in institucij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.b92.net/biz/vesti/srbija.php?yyyy=2011&amp;mm=12&amp;dd=17&amp;nav_id=566448|title=Srbija rekorder u broju agencija|language=sr|publisher=B92|date=17 December 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.poverenik.org.rs/images/stories/katalog-organa/republicki-organi/republiceagencije-zavodi-idrugeorganizacije/cirrepagencijezavodidrugeorganizacije.doc|title=Republičke agencije, zavodi i druge organizacije|language=sr}}{{Slepa povezava|date=January 2020}}&lt;/ref&gt; Od decembra 2017 delujejo naslednje:&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Година LXXIII – број 61|url=http://www.pravno-informacioni-sistem.rs/SlGlasnikPortal/viewdoc?uuid=2d5a7f32-f678-4653-857c-e2a2f72ec75c|accessdate=18 December 2017|work=pravno-informacioni-sistem.rs|publisher=Službeni glasnik RS|date=23 June 2017|language=sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ODLUKA O MAKSIMALNOM BROJU ZAPOSLENIH NA NEODREĐENO VREME U SISTEMU DRŽAVNIH ORGANA, SISTEMU JAVNIH SLUŽBI, SISTEMU AUTONOMNE POKRAJINE VOJVODINE I SISTEMU LOKALNE SAMOUPRAVE ZA 2017. GODINU|url=http://www.paragraf.rs/izmene_i_dopune/080917-odluka_o_izmenama_i_dopunama_odluke_o_maksimalnom_broju_zaposlenih_na_neodredjeno_vreme_u_sistemu_drzavnih_organa.html|website=paragraf.rs|publisher=Službeni glasnik RS|language=sr}}&lt;/ref&gt;

* Urad generalnega sekretarja Vlade Srbije
* Urad za sodelovanje z mediji
* Agencija za upravljanje s človeškimi viri
* Letalska služba Vlade Srbije
* Direktorat za skupne zadeve republiških organov
* Koordinacijsko telo za občine [[Preševo]], [[Bujanovac]] in [[Medveđa]]
* Urad za nacionalno varnost in varovanje tajnih podatkov
* Urad za sodelovanje s civilno družbo
* Urad za revizijo sistema upravljanja sredstev Evropske unije
* Urad za človekove in manjšinske pravice
* Urad za Kosovo in Metohijo
* Urad za koordinacijo v procesu pogajanj z začasnimi institucijami samouprave v Prištini
* Urad Sveta za sodelovanje z Rusko federacijo in Ljudsko republiko Kitajsko
* Urad za nadzor drog
* Urad za upravljanje javnih naložb
* Urad za informatiko in elektronsko upravo

== Glej tudi ==

* [[Politika Srbije]]
* [[Volitve v Srbiji]]
* [[Narodna skupščina (Srbija)|Državni zbor Srbije]]
* [[Služba za upravljanje s človeškimi viri Vlade Srbije]]

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.srbija.gov.rs Uradna spletna stran Vlade Srbije]
* [http://rulers.org/serbgov.html srbska ministrstva itd.] na rulers.org
[[Kategorija:Vlada Srbije]]
[[Kategorija:Politika Srbije]]
[[Kategorija:Vlade po državah|Srbija]]</text>
      <sha1>oi2p2pwfwzb6slms51o8z4leriedecf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748121</id>
      <parentid>5748120</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T13:14:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Seznam vlad */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6270" xml:space="preserve">{{Infopolje Izvršilna oblast|government_name=Vlada Republike Srbije|nativename=&lt;small&gt;Влада Републике Србије&lt;/small&gt;|border=|image=Vlada-eng.png|image2=Government of Serbia logo.svg|image_size2=250px|date_established={{Start date and age|2020|10|28|df=y}}&lt;br /&gt;{{small|(Vlada Republike Srbije)}}&lt;br /&gt;{{Start date and age|1992|04|27|df=y}}&lt;br /&gt;{{small|(kot Vlada Federativne republike Jugoslavije)}}&lt;br /&gt;{{Start date and age|1991|02|11|df=y}}&lt;br /&gt;{{small|(1. sklic vlade Srbije)}}|state=[[Srbija|Republika Srbija]]|polity=&lt;!-- if polity governed is not a state (e.g. subdivision of a state) --&gt;|leader_title=[[Predsednik vlade Srbije|Predsednik vlade]] (nominiran s strani [[Predsednik Srbije|predsednika republike]])|appointed=Državni zbor|main_organ=|ministries=18|responsible=Državni zbor|budget=278,71 milijona [[EUR|€]] {{small|(2020, planned)}}&lt;ref name=&quot;budget2020&quot;&gt;{{cite web |title=ЗАКОН О БУЏЕТУ РЕПУБЛИКЕ СРБИЈЕ ЗА 2020. ГОДИНУ |url=http://www.parlament.gov.rs/upload/archive/files/cir/pdf/zakoni/2019/BUDZET%202020.pdf |website=parlament.gov.rs |publisher=Народна скупштина Републике Србије |access-date=20 February 2020 |format=PDF}}&lt;/ref&gt;|address=Ulica Nemanjina 11, [[Beograd]]|url={{URL|www.srbija.gov.rs}}}}

'''Vlada Republike Srbije''' ({{Jezik-sr|Влада Републике Србије|Vlada Republike Srbije}}), običajno skrajšano '''srbska vlada''' ({{Jezik-sr|Српска Влада|Srpska Vlada}}), je [[Izvršilna oblast|izvršna veja]] oblasti v [[Srbija|Srbiji]].

O vladnih zadevah odloča kabinet ministrov, ki ga vodi [[Seznam predsednikov vlade Srbije|predsednik vlade]]. Vlada ima sedež v stavbi [[Stavba Ministrstva za finance Srbije|Ministrstva za finance Kraljevine Jugoslavije]].

== Pristojnost ==
V skladu z [[Ustava Republike Srbije|ustavo Srbije]] vlada:

* določa in vodi [[vodilo|javno politiko]]
* izvršuje zakone in druge splošne akte Državnega zbora
* Sprejema predpise in druge splošne akte za izvrševanje zakonov
* Predlaga državnemu zboru zakone in druge splošne akte ter daje mnenje o njih, če jih predloži drug predlagatelj.
* Usmerja in usklajuje delo organov javne uprave ter nadzoruje njihovo delo
* Opravlja druge naloge, določene z ustavo in zakonom

Prav tako je vlada odgovorna Narodni skupščini za politiko Republike Srbije, za izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov Narodne skupščine ter za delo organov državne uprave.

== Seznam vlad ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Začetek mandata
! Predsednik vlade
! Vladajoča stranka
|-
| 11. februar 1991
| [[Dragutin Zelenović]]
| rowspan=&quot;6&quot; | [[Socialistična partija Srbije|Socialistična stranka Srbije]]
|-
| 23. december 1992
| [[Radoman Božović]]
|-
| 10. februar 1993
| [[Nikola Šainović]]
|-
| 18. marec 1994
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Mirko Marjanović]]
|-
| 24. marec 1998
|-
| 25. oktober 2000
| [[Milomir Minić|Milomir Minič]]
|-
| 25. januar 2001
| [[Zoran Đinđić]]&lt;br /&gt;[[Zoran Živković]]
| [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]], [[Demokratska opozicija Srbije|koalicija DOS]]
|-
| 3. marec 2004
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Vojislav Koštunica]]
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Demokratska stranka Srbije]]
|-
| 15. maj 2007
|-
| 7. julij 2008
| [[Mirko Cvetković]]
| [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]]
|-
| 27. julij 2012
| [[Ivica Dačić]]
| rowspan=&quot;5&quot; | [[Srbska napredna stranka]]
|-
| 27. april 2014
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Aleksandar Vučić]]
|-
| 11. avgust 2016
|-
| 29. junij 2017
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Ana Brnabić]]
|-
| 28. oktober 2020
|}

== Državne službe in uradi ==
Vlada Republike Srbije ima v okviru svojih ministrstev več kot 130 vladnih služb in institucij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.b92.net/biz/vesti/srbija.php?yyyy=2011&amp;mm=12&amp;dd=17&amp;nav_id=566448|title=Srbija rekorder u broju agencija|language=sr|publisher=B92|date=17 December 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.poverenik.org.rs/images/stories/katalog-organa/republicki-organi/republiceagencije-zavodi-idrugeorganizacije/cirrepagencijezavodidrugeorganizacije.doc|title=Republičke agencije, zavodi i druge organizacije|language=sr}}{{Slepa povezava|date=January 2020}}&lt;/ref&gt; Od decembra 2017 delujejo naslednje:&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Година LXXIII – број 61|url=http://www.pravno-informacioni-sistem.rs/SlGlasnikPortal/viewdoc?uuid=2d5a7f32-f678-4653-857c-e2a2f72ec75c|accessdate=18 December 2017|work=pravno-informacioni-sistem.rs|publisher=Službeni glasnik RS|date=23 June 2017|language=sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ODLUKA O MAKSIMALNOM BROJU ZAPOSLENIH NA NEODREĐENO VREME U SISTEMU DRŽAVNIH ORGANA, SISTEMU JAVNIH SLUŽBI, SISTEMU AUTONOMNE POKRAJINE VOJVODINE I SISTEMU LOKALNE SAMOUPRAVE ZA 2017. GODINU|url=http://www.paragraf.rs/izmene_i_dopune/080917-odluka_o_izmenama_i_dopunama_odluke_o_maksimalnom_broju_zaposlenih_na_neodredjeno_vreme_u_sistemu_drzavnih_organa.html|website=paragraf.rs|publisher=Službeni glasnik RS|language=sr}}&lt;/ref&gt;

* Urad generalnega sekretarja Vlade Srbije
* Urad za sodelovanje z mediji
* Agencija za upravljanje s človeškimi viri
* Letalska služba Vlade Srbije
* Direktorat za skupne zadeve republiških organov
* Koordinacijsko telo za občine [[Preševo]], [[Bujanovac]] in [[Medveđa]]
* Urad za nacionalno varnost in varovanje tajnih podatkov
* Urad za sodelovanje s civilno družbo
* Urad za revizijo sistema upravljanja sredstev Evropske unije
* Urad za človekove in manjšinske pravice
* Urad za Kosovo in Metohijo
* Urad za koordinacijo v procesu pogajanj z začasnimi institucijami samouprave v Prištini
* Urad Sveta za sodelovanje z Rusko federacijo in Ljudsko republiko Kitajsko
* Urad za nadzor drog
* Urad za upravljanje javnih naložb
* Urad za informatiko in elektronsko upravo

== Glej tudi ==

* [[Politika Srbije]]
* [[Volitve v Srbiji]]
* [[Narodna skupščina (Srbija)|Državni zbor Srbije]]
* [[Služba za upravljanje s človeškimi viri Vlade Srbije]]

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.srbija.gov.rs Uradna spletna stran Vlade Srbije]
* [http://rulers.org/serbgov.html srbska ministrstva itd.] na rulers.org
[[Kategorija:Vlada Srbije]]
[[Kategorija:Politika Srbije]]
[[Kategorija:Vlade po državah|Srbija]]</text>
      <sha1>qttf19rrprmh2h33i2ko7a0kjbxu5ms</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vlada Srbije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523050</id>
    <redirect title="Vlada Republike Srbije" />
    <revision>
      <id>5748118</id>
      <timestamp>2022-08-28T13:13:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>Pv21 je premaknil(-a) stran [[Vlada Srbije]] na [[Vlada Republike Srbije]]: polno ime</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Vlada Republike Srbije]]</text>
      <sha1>ak4025tm7jejyg5rlmwt9h0j4sc5bpw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hovi Star</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523051</id>
    <revision>
      <id>5748185</id>
      <timestamp>2022-08-28T16:40:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nebotigatreba7</username>
        <id>197086</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3329" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Hovi Star
| image            = ESC2016 - Israel Meet &amp; Greet 20.jpg
| caption          = Hovi Star in 2016
| birth_name       = Hovav Sekulets
| alias            = 
| birth_date       = {{birth date and age|1986|11|19|df=yes}}
| birth_place      = [[Haifa]], [[Izrael]]
| origin           = [[Izrael]]
| genre            = [[Pop]]
| years_active     = 2006-danes
| label            = 
| current_members  = 
| past_members     = 
| website          = {{url|hovistar.com}}
}}
'''Hovav Sekulets''' ({{Jezik-he|חובב סקולץ}}), znan pod umetniškim imenom '''Hovi Star''' ({{Jezik-he|חובי סטאר}}), [[Izraelci|izraelski]] [[pevec]] *[[19. november]] [[1986]] &lt;ref&gt;[http://www.mako.co.il/weekend-articles/Article-4e7862b1cd71351006.htm Mako: התעוררתי ככה בבוקר] {{In lang|he}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
Hovav Sekulets se je rodil v Haifi. Tri leta je deloval v [[Izraelske obrambne sile|izraelskih obrambnih silah]] in je bil član godbe IDF. Hovi se je izšolal za frizerja in vizažista in je pripadnik [[LGBT]] skupnosti. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://wiwibloggs.com/2016/04/10/hovi-star-at-eurovision-in-concert-ill-serve-it/137594/|title=Hovi Star at Eurovision in Concert: &quot;I'll serve it, bitch&quot;|last=Gallagher|first=Robyn|date=10 April 2016|accessdate=12 April 2016}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
Leta 2009 je sodeloval v 7. sezoni oddaje ''[[Kokhav Nolad]]''in se uvrstil na sedmo mesto. Hovi je tudi večkrat posodil glas za več hebrejsko sinhroniziranih filmov. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.hovistar.com/bio3|title=Bio - hovistar.com|website=www.hovistar.com|accessdate=2016-06-14}}&lt;/ref&gt;

=== Pesem Evrovizije ===
Leta 2015 je sodeloval v ''oddaji HaKokhav HaBa La'Eirovision'', ki služi kot izbor za izraelskega predstavnika na tekmovanju za pesem Evrovizije. Na izboru je zmagal in postal predstavnik Izraela. Izrael je zastopal na [[Pesem Evrovizije 2016|tekmovanju za pesem Evrovizije 2016]] v Stockholmu s pesmijo »Made of Stars«. &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=hovi_star_to_represent_israel_in_stockholm|title=Hovi Star to represent Israel in Stockholm|last=Paul Jordan|website=Eurovision.tv|accessdate=4 March 2016|archivedate=5 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305024844/http://www.eurovision.tv/page/news?id=hovi_star_to_represent_israel_in_stockholm}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.mako.co.il/tv-the-next-star/season3-articles/Article-4cf188fd79c3351006.htm Mako: יש לנו זוכה: חובי סטאר ייצג את ישראל באירוויזיון בשוודיה] {{In lang|he}}&lt;/ref&gt;

Hovi je nastopil v drugem polfinalu dne 12. maja in se v polfinalu uvrstil na sedmo mesto in se kvalificiral v finale. V finalu se je uvrstil na 14. mesto. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Diskografija ==

=== Pesmi ===

* »משחק באש« &lt;span style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;(Playing with Fire) &lt;small&gt;(2009)&lt;/small&gt;&lt;/span&gt;
* »בויפרנד« &lt;span style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;(Boyfriend) &lt;small&gt;(2010)&lt;/small&gt;&lt;/span&gt;
* »Something That I Want« &lt;small&gt;(2014)&lt;/small&gt;
* »Made of Stars« &lt;small&gt;(2016)&lt;/small&gt;
* »Silver Spoon« &lt;small&gt;(2019)&lt;/small&gt;

== Sklici ==


[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1986]]
[[Kategorija:Izraelski pevci]]
[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]</text>
      <sha1>sejw6i5cqnxn886szh5hpbbhins3m8r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748328</id>
      <parentid>5748185</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T22:23:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3355" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Hovi Star
| image            = ESC2016 - Israel Meet &amp; Greet 20.jpg
| caption          = Hovi Star in 2016
| birth_name       = Hovav Sekulets
| alias            = 
| birth_date       = {{birth date and age|1986|11|19|df=yes}}
| birth_place      = [[Haifa]], [[Izrael]]
| origin           = [[Izrael]]
| genre            = [[pop]]
| years_active     = 2006–danes
| label            = 
| current_members  = 
| past_members     = 
| website          = {{url|hovistar.com}}
}}
'''Hovav Sekulets''' ({{Jezik-he|חובב סקולץ}}), znan pod umetniškim imenom '''Hovi Star''' ({{Jezik-he|חובי סטאר}}), [[Izraelci|izraelski]] [[pevec]] *[[19. november]] [[1986]].&lt;ref&gt;[http://www.mako.co.il/weekend-articles/Article-4e7862b1cd71351006.htm Mako: התעוררתי ככה בבוקר] {{In lang|he}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
Hovav Sekulets se je rodil v Haifi. Tri leta je deloval v [[Izraelske obrambne sile|izraelskih obrambnih silah]] in je bil član godbe IDF. Hovi se je izšolal za frizerja in vizažista in je pripadnik [[LGBT]] skupnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://wiwibloggs.com/2016/04/10/hovi-star-at-eurovision-in-concert-ill-serve-it/137594/|title=Hovi Star at Eurovision in Concert: &quot;I'll serve it, bitch&quot;|last=Gallagher|first=Robyn|date=10 April 2016|accessdate=12 April 2016}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
Leta 2009 je sodeloval v 7. sezoni oddaje ''[[Kokhav Nolad]]''in se uvrstil na sedmo mesto. Hovi je tudi večkrat posodil glas za več hebrejsko sinhroniziranih filmov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.hovistar.com/bio3|title=Bio - hovistar.com|website=www.hovistar.com|accessdate=2016-06-14}}&lt;/ref&gt;

=== Pesem Evrovizije ===
Leta 2015 je sodeloval v oddaji ''HaKokhav HaBa La'Eirovision'', ki služi kot izbor za izraelskega predstavnika na tekmovanju za [[Pesem Evrovizije]]. Na izboru je zmagal in postal evrovizijski predstavnik Izraela. Izrael je zastopal na [[Pesem Evrovizije 2016|tekmovanju za pesem Evrovizije 2016]] v Stockholmu s pesmijo »Made of Stars«.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=hovi_star_to_represent_israel_in_stockholm|title=Hovi Star to represent Israel in Stockholm|last=Paul Jordan|website=Eurovision.tv|accessdate=4 March 2016|archivedate=5 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305024844/http://www.eurovision.tv/page/news?id=hovi_star_to_represent_israel_in_stockholm}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.mako.co.il/tv-the-next-star/season3-articles/Article-4cf188fd79c3351006.htm Mako: יש לנו זוכה: חובי סטאר ייצג את ישראל באירוויזיון בשוודיה] {{In lang|he}}&lt;/ref&gt;

Hovi je nastopil v drugem polfinalu dne 12. maja in se v polfinalu uvrstil na sedmo mesto ter se kvalificiral v finale. V finalu se je uvrstil na 14. mesto.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Diskografija ==

=== Pesmi ===

* »משחק באש« &lt;span style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;(Playing with Fire) &lt;small&gt;(2009)&lt;/small&gt;&lt;/span&gt;
* »בויפרנד« &lt;span style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;(Boyfriend) &lt;small&gt;(2010)&lt;/small&gt;&lt;/span&gt;
* »Something That I Want« &lt;small&gt;(2014)&lt;/small&gt;
* »Made of Stars« &lt;small&gt;(2016)&lt;/small&gt;
* »Silver Spoon« &lt;small&gt;(2019)&lt;/small&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1986]]
[[Kategorija:Izraelski pevci]]
[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]</text>
      <sha1>2f9m9x5qet9njvh7mzrzkr1mpp4viaz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748357</id>
      <parentid>5748328</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T05:22:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>angl. Sekulets = slov. Sekulec</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3360" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Hovi Star
| image            = ESC2016 - Israel Meet &amp; Greet 20.jpg
| caption          = Hovi Star in 2016
| birth_name       = Hovav Sekulec
| alias            = 
| birth_date       = {{birth date and age|1986|11|19|df=yes}}
| birth_place      = [[Haifa]], [[Izrael]]
| origin           = [[Izrael]]
| genre            = [[pop]]
| years_active     = 2006–danes
| label            = 
| current_members  = 
| past_members     = 
| website          = {{url|hovistar.com}}
}}
'''Hovav Sekulec''' ({{Jezik-he|חובב סקולץ}}), znan pod umetniškim imenom '''Hovi Star''' ({{Jezik-he|חובי סטאר}}), [[Izraelci|izraelski]] [[pevec]] *[[19. november]] [[1986]].&lt;ref&gt;[http://www.mako.co.il/weekend-articles/Article-4e7862b1cd71351006.htm Mako: התעוררתי ככה בבוקר] {{In lang|he}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
Hovav Sekulec se je rodil v Haifi. Tri leta je deloval v [[Izraelske obrambne sile|izraelskih obrambnih silah]] in je bil član godbe IDF. Hovi se je izšolal za [[frizer]]ja in [[vizažist]]a in je pripadnik [[LGBT]] skupnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://wiwibloggs.com/2016/04/10/hovi-star-at-eurovision-in-concert-ill-serve-it/137594/|title=Hovi Star at Eurovision in Concert: &quot;I'll serve it, bitch&quot;|last=Gallagher|first=Robyn|date=10 April 2016|accessdate=12 April 2016}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
Leta 2009 je sodeloval v 7. sezoni oddaje ''[[Kokhav Nolad]]''in se uvrstil na sedmo mesto. Hovi je tudi večkrat posodil glas za več hebrejsko sinhroniziranih filmov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.hovistar.com/bio3|title=Bio - hovistar.com|website=www.hovistar.com|accessdate=2016-06-14}}&lt;/ref&gt;

=== Pesem Evrovizije ===
Leta 2015 je sodeloval v oddaji ''HaKokhav HaBa La'Eirovision'', ki služi kot izbor za izraelskega predstavnika na tekmovanju za [[Pesem Evrovizije]]. Na izboru je zmagal in postal evrovizijski predstavnik Izraela. Izrael je zastopal na [[Pesem Evrovizije 2016|tekmovanju za pesem Evrovizije 2016]] v Stockholmu s pesmijo »Made of Stars«.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.eurovision.tv/page/news?id=hovi_star_to_represent_israel_in_stockholm|title=Hovi Star to represent Israel in Stockholm|last=Paul Jordan|website=Eurovision.tv|accessdate=4 March 2016|archivedate=5 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305024844/http://www.eurovision.tv/page/news?id=hovi_star_to_represent_israel_in_stockholm}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.mako.co.il/tv-the-next-star/season3-articles/Article-4cf188fd79c3351006.htm Mako: יש לנו זוכה: חובי סטאר ייצג את ישראל באירוויזיון בשוודיה] {{In lang|he}}&lt;/ref&gt;

Hovi je nastopil v drugem polfinalu dne 12. maja in se v polfinalu uvrstil na sedmo mesto ter se kvalificiral v finale. V finalu se je uvrstil na 14. mesto.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Diskografija ==

=== Pesmi ===

* »משחק באש« &lt;span style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;(Playing with Fire) &lt;small&gt;(2009)&lt;/small&gt;&lt;/span&gt;
* »בויפרנד« &lt;span style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;(Boyfriend) &lt;small&gt;(2010)&lt;/small&gt;&lt;/span&gt;
* »Something That I Want« &lt;small&gt;(2014)&lt;/small&gt;
* »Made of Stars« &lt;small&gt;(2016)&lt;/small&gt;
* »Silver Spoon« &lt;small&gt;(2019)&lt;/small&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1986]]
[[Kategorija:Izraelski pevci]]
[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]</text>
      <sha1>jb51ws6egypdyte5fw9fvwvl3g58fvk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hovav Sekulets</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523052</id>
    <redirect title="Hovi Star" />
    <revision>
      <id>5748186</id>
      <timestamp>2022-08-28T16:44:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nebotigatreba7</username>
        <id>197086</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Hovi Star]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Hovi Star]]</text>
      <sha1>ah0wl5uloavahbprg37b1k7uiz6uofm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vahagn Hačaturjan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523053</id>
    <revision>
      <id>5748201</id>
      <timestamp>2022-08-28T17:18:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1106657281|Vahagn Khachaturyan]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5926" xml:space="preserve">
{{Infopolje Funkcionar|name=Vahagn Khachaturyan|native_name={{small|Վահագն Խաչատուրյան}}|image=President of the Republic of Armenia Vahagn Khachaturyan (cropped).jpg|office=[[Predsednik Armenije]]|primeminister=|termstart=13. marec 2022|termend=|predecessor=[[Alen Simonjan]] (v. d.)|successor=|office1=[[Minister za visoko tehnologijo (Armenija)|Minister za visoko tehnologijo]]|primeminister1=|termstart1=4. avgust 2021|termend1=3. marec 2022|predecessor1=[[Hajk Čobanjan]]|successor1=Robert Hačatrjan|office2=[[Erevan|Župan Erevana]]|termstart2=4. december 1992|termend2=22. februar 1996|predecessor2=[[Hambardzum Galstjan]]|successor2=[[Ašot Mirzojan]]|birth_date={{birth date and age|1959|4|22|df=y}}|birth_place=[[Sisian]], [[Armenija]]|death_date=|death_place=|party=neodvisen|otherparty=ARC (2013–2017)|spouse=Anahit Minasjan|premier=[[Nikol Pašinjan]]|premier1=[[Nikol Pašinjan]]}}

'''Vahagn Garniki Hačaturjan''' ({{Jezik-hy|Վահագն Գառնիկի Խաչատուրյան}}), [[Seznam armenskih politikov|armenski politik]]; * [[22. april]] [[1959]], [[Sisian]].

Med letoma 1992 in 1996 je bil župan [[Erevan|Erevana]] in od leta 2021 do 2022 minister za visokotehnološko industrijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Former mayors of Yerevan|url=http://www.yerevan.am/3_115_%D4%B5%D6%80%D6%87%D5%A1%D5%B6%D5%AB%20%D5%B6%D5%A1%D5%AD%D5%AF%D5%AB%D5%B6%20%D6%84%D5%A1%D5%B2%D5%A1%D6%84%D5%A1%D5%BA%D5%A5%D5%BF%D5%B6%D5%A5%D6%80%D5%A8.html|publisher=Yerevan Municipality Official Website|accessdate=25 March 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.president.am/hy/decrees/item/5366/ Decrees of the President of the Republic]&lt;/ref&gt; 13. marca 2022 je postal [[predsednik Armenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.yerevan.am/edfiles/files/vahagnkhachatryan.pdf|publisher=Yerevan Municipality|accessdate=25 March 2013|language=hy}}&lt;/ref&gt; 

Do svojega odstopa leta 2017 je bil član Armenskega nacionalnega kongresa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=High-Tech minister addresses reports that he is ruling party's pick for presidency|url=https://armenpress.am/eng/news/1074332.html|accessdate=2022-02-03|website=armenpress.am|language=en}}&lt;/ref&gt; Vodil je listo stranke na volitvah v mestni svet Erevana leta 2013.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=ANC rep. Vahagn Khachatryan to run for Yerevan mayor?|url=http://www.panarmenian.net/eng/news/150443/|accessdate=25 March 2013|date=19 March 2013|agency=[[PanARMENIAN.Net]]}}&lt;/ref&gt; Trenutno je neodvisen politik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.parliament.am/deputies.php?sel=details&amp;ID=449&amp;lang=eng|title=National Assembly of Armenia &amp;#124; Official Web Site &amp;#124; parliament.am}}&lt;/ref&gt;

== Osebno življenje ==
Vahagn Hačaturjan se je rodil leta 1959 v [[Sisian|Sisianu]]. Je poročen in ima dva otroka. Poleg materne armenščine govori tudi [[rusko]] in [[angleško]].

== Zgodnja kariera ==
Leta 1980 je diplomiral na Erevanskem inštitutu za narodno gospodarstvo in pridobil naziv ekonomist. Od leta 1980 do 1982 je služil v [[Sovjetska armada|sovjetski vojski]]. Po končani državni službi je naslednje desetletje opravljal pedagoške dejavnosti na Inštitutu v Erevanu, prvih osem let je delal v podjetju &quot;HrazdanMash&quot; (Hrazdan Instrumental Production) kot ekonomist in nato do leta 1992 v tovarni &quot;Mars&quot; kot namestnik generalnega direktorja.

== Politična kariera ==
Med letoma 1990 in 1996 je bil član mestnega sveta Erevana, nato pa od leta 1992 do 1996 tudi župan mesta. Med letoma 1995 in 1999 je bil poslanec v [[Narodna skupščina Armenije|Armenski narodni skupščini]]. Od leta 1996 do 1998 je bil svetovalec predsednika Armenije [[Levon Ter-Petrosjan|Levona Ter-Petrosjana]]. Leta 2002 je bil podpredsednik Centra za politične vede, pravo in ekonomska raziskovanja. Avgusta 2021 je bil imenovan za ministra za visokotehnološko industrijo.

== Predsednik Armenije ==
[[Slika:Salome_Zourabichvili_and_Vahagn_Khachaturyan.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/Salome_Zourabichvili_and_Vahagn_Khachaturyan.jpg/220px-Salome_Zourabichvili_and_Vahagn_Khachaturyan.jpg|sličica| Srečanje [[Salome Zourabičvili]] in predsednika Hačaturjana v [[Tbilisi|Tbilisiju]], 30. maja 2022.]]
Po odstopu predsednika Armenije [[Armen Sargsyan|Armena Sarkissiana]] januarja 2022 je vladajoča [[Civilna pogodba (Armenija)|Stranka civilne pogodbe]] za predsednika predlagala Hačaturjana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Ghazanchyan|first=Siranush|date=2 February 2022|title=Vahagn Khachaturyan officially nominated for President of Armenia|url=https://en.armradio.am/2022/02/02/vahagn-khachaturyan-officially-nominated-for-president-of-armenia/|accessdate=2022-02-03|website=Public Radio of Armenia|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Armenski parlament ga je v drugem krogu glasovanja izvolil za predsednika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=3 March 2022|title=Vahagn Khachaturyan elected President of Armenia|url=https://armenpress.am/eng/news/1076998.html|accessdate=2022-03-03|website=armenpress.am|language=en}}&lt;/ref&gt; Slovesna inavguracija je potekala 13. marca 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2022-03-03|title=President-elect Vahagn Khachaturyan to be inaugurated in 10 days|url=https://armenpress.am/eng/news/1077001/|accessdate=2022-03-07|website=Armenpress|language=en}}&lt;/ref&gt;

Junija 2022 je obiskal [[Sankt Peterburg|Sanktpeterburški]] mednarodni gospodarski forum ob njegovi 25. obletnici.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.arabnews24.ca/en/World_news/205243.html|title=2022 St. Petersburg International Economic Forum: Day 1|date=15 June 2022}}&lt;/ref&gt;

== Članstvo ==

* 2000: Ustanovni član Centra za razvoj demokracije in civilne družbe ARMAT
* 2006: Ustanovni član družbenopolitične iniciative “Aylyntrank”
* 2019–2021: član uprave Armeconombank

== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Politiki v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1959]]
[[Kategorija:Predsedniki Armenije]]
[[Kategorija:Armenski politiki]]</text>
      <sha1>jnilx5x4zofqrrv7q956d99kh86wxtp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748202</id>
      <parentid>5748201</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:19:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Pv21 je premaknil(-a) stran [[Vahagn Khachaturyan]] na [[Vahagn Hačaturjan]]: slovenjen zapis priimka</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5926" xml:space="preserve">
{{Infopolje Funkcionar|name=Vahagn Khachaturyan|native_name={{small|Վահագն Խաչատուրյան}}|image=President of the Republic of Armenia Vahagn Khachaturyan (cropped).jpg|office=[[Predsednik Armenije]]|primeminister=|termstart=13. marec 2022|termend=|predecessor=[[Alen Simonjan]] (v. d.)|successor=|office1=[[Minister za visoko tehnologijo (Armenija)|Minister za visoko tehnologijo]]|primeminister1=|termstart1=4. avgust 2021|termend1=3. marec 2022|predecessor1=[[Hajk Čobanjan]]|successor1=Robert Hačatrjan|office2=[[Erevan|Župan Erevana]]|termstart2=4. december 1992|termend2=22. februar 1996|predecessor2=[[Hambardzum Galstjan]]|successor2=[[Ašot Mirzojan]]|birth_date={{birth date and age|1959|4|22|df=y}}|birth_place=[[Sisian]], [[Armenija]]|death_date=|death_place=|party=neodvisen|otherparty=ARC (2013–2017)|spouse=Anahit Minasjan|premier=[[Nikol Pašinjan]]|premier1=[[Nikol Pašinjan]]}}

'''Vahagn Garniki Hačaturjan''' ({{Jezik-hy|Վահագն Գառնիկի Խաչատուրյան}}), [[Seznam armenskih politikov|armenski politik]]; * [[22. april]] [[1959]], [[Sisian]].

Med letoma 1992 in 1996 je bil župan [[Erevan|Erevana]] in od leta 2021 do 2022 minister za visokotehnološko industrijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Former mayors of Yerevan|url=http://www.yerevan.am/3_115_%D4%B5%D6%80%D6%87%D5%A1%D5%B6%D5%AB%20%D5%B6%D5%A1%D5%AD%D5%AF%D5%AB%D5%B6%20%D6%84%D5%A1%D5%B2%D5%A1%D6%84%D5%A1%D5%BA%D5%A5%D5%BF%D5%B6%D5%A5%D6%80%D5%A8.html|publisher=Yerevan Municipality Official Website|accessdate=25 March 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.president.am/hy/decrees/item/5366/ Decrees of the President of the Republic]&lt;/ref&gt; 13. marca 2022 je postal [[predsednik Armenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.yerevan.am/edfiles/files/vahagnkhachatryan.pdf|publisher=Yerevan Municipality|accessdate=25 March 2013|language=hy}}&lt;/ref&gt; 

Do svojega odstopa leta 2017 je bil član Armenskega nacionalnega kongresa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=High-Tech minister addresses reports that he is ruling party's pick for presidency|url=https://armenpress.am/eng/news/1074332.html|accessdate=2022-02-03|website=armenpress.am|language=en}}&lt;/ref&gt; Vodil je listo stranke na volitvah v mestni svet Erevana leta 2013.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=ANC rep. Vahagn Khachatryan to run for Yerevan mayor?|url=http://www.panarmenian.net/eng/news/150443/|accessdate=25 March 2013|date=19 March 2013|agency=[[PanARMENIAN.Net]]}}&lt;/ref&gt; Trenutno je neodvisen politik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.parliament.am/deputies.php?sel=details&amp;ID=449&amp;lang=eng|title=National Assembly of Armenia &amp;#124; Official Web Site &amp;#124; parliament.am}}&lt;/ref&gt;

== Osebno življenje ==
Vahagn Hačaturjan se je rodil leta 1959 v [[Sisian|Sisianu]]. Je poročen in ima dva otroka. Poleg materne armenščine govori tudi [[rusko]] in [[angleško]].

== Zgodnja kariera ==
Leta 1980 je diplomiral na Erevanskem inštitutu za narodno gospodarstvo in pridobil naziv ekonomist. Od leta 1980 do 1982 je služil v [[Sovjetska armada|sovjetski vojski]]. Po končani državni službi je naslednje desetletje opravljal pedagoške dejavnosti na Inštitutu v Erevanu, prvih osem let je delal v podjetju &quot;HrazdanMash&quot; (Hrazdan Instrumental Production) kot ekonomist in nato do leta 1992 v tovarni &quot;Mars&quot; kot namestnik generalnega direktorja.

== Politična kariera ==
Med letoma 1990 in 1996 je bil član mestnega sveta Erevana, nato pa od leta 1992 do 1996 tudi župan mesta. Med letoma 1995 in 1999 je bil poslanec v [[Narodna skupščina Armenije|Armenski narodni skupščini]]. Od leta 1996 do 1998 je bil svetovalec predsednika Armenije [[Levon Ter-Petrosjan|Levona Ter-Petrosjana]]. Leta 2002 je bil podpredsednik Centra za politične vede, pravo in ekonomska raziskovanja. Avgusta 2021 je bil imenovan za ministra za visokotehnološko industrijo.

== Predsednik Armenije ==
[[Slika:Salome_Zourabichvili_and_Vahagn_Khachaturyan.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/Salome_Zourabichvili_and_Vahagn_Khachaturyan.jpg/220px-Salome_Zourabichvili_and_Vahagn_Khachaturyan.jpg|sličica| Srečanje [[Salome Zourabičvili]] in predsednika Hačaturjana v [[Tbilisi|Tbilisiju]], 30. maja 2022.]]
Po odstopu predsednika Armenije [[Armen Sargsyan|Armena Sarkissiana]] januarja 2022 je vladajoča [[Civilna pogodba (Armenija)|Stranka civilne pogodbe]] za predsednika predlagala Hačaturjana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Ghazanchyan|first=Siranush|date=2 February 2022|title=Vahagn Khachaturyan officially nominated for President of Armenia|url=https://en.armradio.am/2022/02/02/vahagn-khachaturyan-officially-nominated-for-president-of-armenia/|accessdate=2022-02-03|website=Public Radio of Armenia|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Armenski parlament ga je v drugem krogu glasovanja izvolil za predsednika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=3 March 2022|title=Vahagn Khachaturyan elected President of Armenia|url=https://armenpress.am/eng/news/1076998.html|accessdate=2022-03-03|website=armenpress.am|language=en}}&lt;/ref&gt; Slovesna inavguracija je potekala 13. marca 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2022-03-03|title=President-elect Vahagn Khachaturyan to be inaugurated in 10 days|url=https://armenpress.am/eng/news/1077001/|accessdate=2022-03-07|website=Armenpress|language=en}}&lt;/ref&gt;

Junija 2022 je obiskal [[Sankt Peterburg|Sanktpeterburški]] mednarodni gospodarski forum ob njegovi 25. obletnici.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.arabnews24.ca/en/World_news/205243.html|title=2022 St. Petersburg International Economic Forum: Day 1|date=15 June 2022}}&lt;/ref&gt;

== Članstvo ==

* 2000: Ustanovni član Centra za razvoj demokracije in civilne družbe ARMAT
* 2006: Ustanovni član družbenopolitične iniciative “Aylyntrank”
* 2019–2021: član uprave Armeconombank

== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Politiki v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1959]]
[[Kategorija:Predsedniki Armenije]]
[[Kategorija:Armenski politiki]]</text>
      <sha1>jnilx5x4zofqrrv7q956d99kh86wxtp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vahagn Khachaturyan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523054</id>
    <redirect title="Vahagn Hačaturjan" />
    <revision>
      <id>5748203</id>
      <timestamp>2022-08-28T17:19:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>Pv21 je premaknil(-a) stran [[Vahagn Khachaturyan]] na [[Vahagn Hačaturjan]]: slovenjen zapis priimka</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Vahagn Hačaturjan]]</text>
      <sha1>04su5lpd9b9dp63qfdeujzuos2pbdlj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Slika/35. teden 2022</title>
    <ns>10</ns>
    <id>523055</id>
    <revision>
      <id>5748211</id>
      <timestamp>2022-08-28T17:39:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>35. teden 2022</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="302" xml:space="preserve">&lt;center&gt;[[Slika:View of Krn (3).jpg|850px|Pogled na Krn]]&lt;br/&gt;'''Pogled na [[Krn]]''' s hriba [[Tonovcov grad]] nad [[Kobarid]]om&lt;/center&gt;
&lt;small class=navadnapovezava&gt;Avtor fotografije: [[:c:User:Tournasol7|Krzysztof Golik]]&lt;/small&gt;&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za izbrane slike 2022]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>hmbvaqw5w7t6ewdd0ik5s42ibjxgqzv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748217</id>
      <parentid>5748211</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T17:46:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>prava slika, Krn je bil že gor poleti</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="317" xml:space="preserve">&lt;center&gt;[[Slika:Julian Alps from Vrsic Pass (3).jpg|870px|Pogled na Julijske Alpe z Vršiča]]&lt;br/&gt;'''Pogled na [[Julijske Alpe]] z [[Vršič]]a&lt;/center&gt;
&lt;small class=navadnapovezava&gt;Avtor fotografije: [[:c:User:Tournasol7|Krzysztof Golik]]&lt;/small&gt;&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za izbrane slike 2022]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>p86kzclh6bpijfr5809l48j1p7rybqk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Camellia sinensis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523056</id>
    <redirect title="Čajevec (kamelija)" />
    <revision>
      <id>5748213</id>
      <timestamp>2022-08-28T17:41:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Čajevec (kamelija)]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Čajevec (kamelija)]]</text>
      <sha1>8vmd1v7b56p7zwyvxubbi1lf19rngkt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Slika/36. teden 2022</title>
    <ns>10</ns>
    <id>523057</id>
    <revision>
      <id>5748218</id>
      <timestamp>2022-08-28T17:48:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>36. teden 2022</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="523" xml:space="preserve">&lt;center&gt;[[Slika:Ceiling of the National Museum of Slovenia (Ljubljana).jpg|350px|Narodni muzej Slovenije]]&lt;br/&gt;'''Stropna freska na vhodu v [[Narodni muzej Slovenije]]''', delo slikarja [[Jurij Šubic|Jurija Šubica]]. Ob straneh so portretno upodobljeni [[Žiga Herberstein]], [[Žiga Zois]], [[Janez Vajkard Valvasor]] in [[Valentin Vodnik]].&lt;/center&gt;
&lt;br/&gt;
&lt;small class=navadnapovezava&gt;Avtor fotografije: [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]]&lt;/small&gt;&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za izbrane slike 2022]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>13bskve6immak5v28yzx57pe81hg00h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pravi čajevec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523058</id>
    <redirect title="Čajevec (kamelija)" />
    <revision>
      <id>5748232</id>
      <timestamp>2022-08-28T18:22:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Čajevec (kamelija)]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Čajevec (kamelija)]]</text>
      <sha1>8vmd1v7b56p7zwyvxubbi1lf19rngkt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Thea sinensis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523059</id>
    <redirect title="Čajevec (kamelija)" />
    <revision>
      <id>5748233</id>
      <timestamp>2022-08-28T18:22:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Čajevec (kamelija)]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Čajevec (kamelija)]]</text>
      <sha1>8vmd1v7b56p7zwyvxubbi1lf19rngkt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Abotriti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523060</id>
    <redirect title="Obodriti" />
    <revision>
      <id>5748234</id>
      <timestamp>2022-08-28T18:23:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Obodriti]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Obodriti]]</text>
      <sha1>lx3muw95oks54rcz9qco4jw52sbv7sj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zeleni škržatek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523061</id>
    <revision>
      <id>5748238</id>
      <timestamp>2022-08-28T18:32:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5834" xml:space="preserve">{{Taxobox
| name = Zeleni škržatek
| image = Empoasca vitis. Cicadellidae - Flickr - gailhampshire (1).jpg
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| ordo = [[Hemiptera]] (polkrilci)
| familia = [[Cicadellidae]] (mali škržatki)
| subfamilia = [[Typhlocybinae]]
| genus = ''[[Empoasca]]''
| species = '''''E. vitis'''''
| binomial = ''Empoasca vitis''
| binomial_authority = (Göthe, 1875)
}}

'''Zeleni škržatek''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Empoasca vitis''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[mali škržatki|malih škržatkov]], razširjena po večini [[Evropa|Evrope]] in [[Azija|Azije]] ter v delu [[Severna Afrika|Severne Afrike]] in znana kot [[škodljivec]] na več vrstah kulturnih rastlin.&lt;ref name=&quot;cabi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.plantwise.org/knowledgebank/datasheet/20862 |title=smaller green leafhopper |work=Plantwise Knowledge Bank |publisher=CAB International |accessdate=2022-08-28}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
3,1 do 4 mm dolg škržatek je bledozelene barve s prozornimi [[žuželčje krilo|krili]], tudi [[elitra|elitre]] so zelenkaste in prozorne.&lt;ref name=&quot;Alford2016&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Alford |first=David V. |year=2016 |title=Pests of Fruit Crops: A Colour Handbook |edition=2. |publisher=CRC Press |pages=52 |isbn=9781482254211}}&lt;/ref&gt; Prav tako so bledozelene [[nimfa (biologija)|nimfe]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://snl.no/potetsikade |title=Potetsikade |work=Store norsk leksikon |accessdate=2022-08-28}}&lt;/ref&gt; Te za razliko od odraslih ne skačejo aktivno, motnji se aktivno umaknejo z značilno hojo postrani.&lt;ref name=&quot;Alford2016&quot;/&gt;

Podobno kot pri ostalih škržatkih se pri dvorjenju zanašajo na [[Komunikacija živali|sporazumevanje]] z [[vibracija]]mi podlage. Samec spontano oddaja vibracijske signale v določenem vzorcu in skače naokrog dokler se ne znajde v bližini godne samice. Ta odgovarja na njegove signale, s čimer vzpostavita duet. Na podlagi odgovorov samec najde samico na gostiteljski rastlini, sledi dvorjenje z drugačnimi signali, temu pa nato parjenje.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Nieri |first=Rachele |last2=Mazzoni |first2=Valerio |title=The reproductive strategy and the vibrational duet of the leafhopper ''Empoasca vitis'' |journal=Insect Science |volume=25 |issue=5 |date=2017-05-16 |doi=10.1111/1744-7917.12454 |pages=869–882}}&lt;/ref&gt;

== Ekologija ==
Je polifaga vrsta, kar pomeni, da se lahko prehranjuje s številnimi vrstami gostiteljev. V svoji [[poddružina (biologija)|poddružini]], Typhlocybinae, je poseben, saj se prehranjuje z zabadanjem kljunca v [[floem]] namesto sesanja rastlinskih sokov iz [[mezofil]]a.&lt;ref name=&quot;cabi&quot;/&gt; Konec spomladi samice odlagajo [[jajce|jajčeca]] na spodnjo stran [[rastlinski list|listov]] gostitelja. Čez dva tedna se izležejo nimfe in se v naslednjih petih tednih štirikrat [[levitev|levijo]] do [[preobrazba (biologija)|preobrazbe]] v odraslo žival. Te se znova parijo in izležejo jajčeca v avgustu. Nov rod odraste in prezimi med listi vednozelenih rastlin, kot je [[bršljan]], v posebej ugodnih pogojih pa se lahko delno razvije še tretji rod.&lt;ref name=&quot;Alford2016&quot;/&gt;

S sesanjem na [[drevo|drevesnih]] gostiteljih običajno ne povzroča opaznih sprememb, na občutljivejših pa ob močnejši prisotnosti razbarvanje površine listov, porjavitev žil in ukrivljanje ter temnenje robov listov.&lt;ref name=&quot;cabi&quot;/&gt; Kot škodljivec je pomemben predvsem na [[vinska trta|vinski trti]] v Evropi in [[čajevec (kamelija)|pravem čajevcu]] v Aziji, pri slednjem lahko ob hudih izbruhih povzroči tudi do tretjino izpada pridelka.&lt;ref name=&quot;cabi&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Alford2016&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Decante |first=Damien |last2=van Helden |first2=Maarten |title=Population ecology of ''Empoasca vitis'' (Göthe) and ''Scaphoideus titanus'' (Ball) in Bordeaux vineyards: Influence of migration and landscape |journal=Crop Protection |volume=25 |issue=7 |year=2006 |doi=10.1016/j.cropro.2005.09.016 |pages=696–704}}&lt;/ref&gt; 

[[Pajki]], kot so [[skakači (pajki)|skakači]], so pomembni [[plenilec|plenilci]] zelenih škržatkov,&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Yang |first=Ting-bang |last2=Liu |first2=Jie |last3=Yuan |first3=Long-yu |last4=Zhang |first4=Yang |last5=Li |first5=Dai-qin |last6=Agnarsson |first6=Ingi |last7=Chen |first7=Jian |title=Molecular identification of spiders preying on ''Empoasca vitis'' in a tea plantation |journal=Scientific Reports |volume=7 |date=2017-08-10 |doi=10.1038/s41598-017-07668-w |page=7784}}&lt;/ref&gt; poleg tega pa so za [[biološki nadzor]] lahko uporabne tudi [[parazitoid]]ne osice vrste ''Anagrus atomus''.&lt;ref name=&quot;cabi&quot;/&gt;

V [[Slovenija|Sloveniji]] je vrsta razširjena v vseh vinorodnih območjih, vendar hujše škode ne povzroča, čeprav se lahko precej namnoži.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor-last1=Sket |editor-first1=Boris |editor-link1=Boris Sket |editor-last2=Gogala |editor-first2=Matija |editor-link2=Matija Gogala |editor-last3=Kuštor |editor-first3=Valerija |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=353}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Empoasca vitis|zeleni škržatek}}
* [http://dmitriev.speciesfile.org/taxahelp.asp?hc=19017&amp;key=Erythroneura&amp;lng=En Empoasca (Empoasca) vitis (Göthe, 1875)] - taksonomski znaki. ''3I Interactive Keys and Taxonomic Databases'', Dimitrij A. Dimitrijev

{{taxonbar|from=Q2972260}}

[[Kategorija:Mali škržatki]]
[[Kategorija:Škodljivci kmetijskih rastlin]]
[[Kategorija:Škodljivci vinske trte]]
[[Kategorija:Žuželke Afrike]]
[[Kategorija:Žuželke Azije]]
[[Kategorija:Žuželke Evrope]]
[[Kategorija:Žuželke Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1875]]</text>
      <sha1>bpwy26ylvc51af8be0mjiux1yajg7t7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748244</id>
      <parentid>5748238</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T18:35:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ekologija */ pnp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5864" xml:space="preserve">{{Taxobox
| name = Zeleni škržatek
| image = Empoasca vitis. Cicadellidae - Flickr - gailhampshire (1).jpg
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| ordo = [[Hemiptera]] (polkrilci)
| familia = [[Cicadellidae]] (mali škržatki)
| subfamilia = [[Typhlocybinae]]
| genus = ''[[Empoasca]]''
| species = '''''E. vitis'''''
| binomial = ''Empoasca vitis''
| binomial_authority = (Göthe, 1875)
}}

'''Zeleni škržatek''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Empoasca vitis''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[mali škržatki|malih škržatkov]], razširjena po večini [[Evropa|Evrope]] in [[Azija|Azije]] ter v delu [[Severna Afrika|Severne Afrike]] in znana kot [[škodljivec]] na več vrstah kulturnih rastlin.&lt;ref name=&quot;cabi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.plantwise.org/knowledgebank/datasheet/20862 |title=smaller green leafhopper |work=Plantwise Knowledge Bank |publisher=CAB International |accessdate=2022-08-28}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
3,1 do 4 mm dolg škržatek je bledozelene barve s prozornimi [[žuželčje krilo|krili]], tudi [[elitra|elitre]] so zelenkaste in prozorne.&lt;ref name=&quot;Alford2016&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Alford |first=David V. |year=2016 |title=Pests of Fruit Crops: A Colour Handbook |edition=2. |publisher=CRC Press |pages=52 |isbn=9781482254211}}&lt;/ref&gt; Prav tako so bledozelene [[nimfa (biologija)|nimfe]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://snl.no/potetsikade |title=Potetsikade |work=Store norsk leksikon |accessdate=2022-08-28}}&lt;/ref&gt; Te za razliko od odraslih ne skačejo aktivno, motnji se aktivno umaknejo z značilno hojo postrani.&lt;ref name=&quot;Alford2016&quot;/&gt;

Podobno kot pri ostalih škržatkih se pri dvorjenju zanašajo na [[Komunikacija živali|sporazumevanje]] z [[vibracija]]mi podlage. Samec spontano oddaja vibracijske signale v določenem vzorcu in skače naokrog dokler se ne znajde v bližini godne samice. Ta odgovarja na njegove signale, s čimer vzpostavita duet. Na podlagi odgovorov samec najde samico na gostiteljski rastlini, sledi dvorjenje z drugačnimi signali, temu pa nato parjenje.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Nieri |first=Rachele |last2=Mazzoni |first2=Valerio |title=The reproductive strategy and the vibrational duet of the leafhopper ''Empoasca vitis'' |journal=Insect Science |volume=25 |issue=5 |date=2017-05-16 |doi=10.1111/1744-7917.12454 |pages=869–882}}&lt;/ref&gt;

== Ekologija ==
Je polifaga vrsta, kar pomeni, da se lahko prehranjuje s številnimi vrstami gostiteljev. V svoji [[poddružina (biologija)|poddružini]], Typhlocybinae, je poseben, saj se prehranjuje z zabadanjem kljunca v [[floem]] namesto sesanja rastlinskih sokov iz [[mezofil]]a.&lt;ref name=&quot;cabi&quot;/&gt; Konec spomladi samice odlagajo [[jajce|jajčeca]] na spodnjo stran [[rastlinski list|listov]] gostitelja. Čez dva tedna se izležejo nimfe in se v naslednjih petih tednih štirikrat [[levitev|levijo]] do [[preobrazba (biologija)|preobrazbe]] v odraslo žival. Te se znova parijo in izležejo jajčeca v avgustu. Nov rod odraste in prezimi med listi vednozelenih rastlin, kot je [[bršljan]], v posebej ugodnih pogojih pa se lahko delno razvije še tretji rod.&lt;ref name=&quot;Alford2016&quot;/&gt;

S sesanjem na [[drevo|drevesnih]] gostiteljih običajno ne povzroča opaznih sprememb, na občutljivejših pa ob močnejši prisotnosti razbarvanje površine listov, porjavitev žil in ukrivljanje ter temnenje robov listov.&lt;ref name=&quot;cabi&quot;/&gt; Kot škodljivec je pomemben predvsem na [[vinska trta|vinski trti]] v Evropi in [[čajevec (kamelija)|pravem čajevcu]] v Aziji, pri slednjem lahko ob hudih izbruhih povzroči tudi do tretjino izpada pridelka.&lt;ref name=&quot;cabi&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Alford2016&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Decante |first=Damien |last2=van Helden |first2=Maarten |title=Population ecology of ''Empoasca vitis'' (Göthe) and ''Scaphoideus titanus'' (Ball) in Bordeaux vineyards: Influence of migration and landscape |journal=Crop Protection |volume=25 |issue=7 |year=2006 |doi=10.1016/j.cropro.2005.09.016 |pages=696–704}}&lt;/ref&gt; 

[[Pajki]], kot so [[skakači (pajki)|skakači]], so pomembni [[plenilec|plenilci]] zelenih škržatkov,&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Yang |first=Ting-bang |last2=Liu |first2=Jie |last3=Yuan |first3=Long-yu |last4=Zhang |first4=Yang |last5=Li |first5=Dai-qin |last6=Agnarsson |first6=Ingi |last7=Chen |first7=Jian |title=Molecular identification of spiders preying on ''Empoasca vitis'' in a tea plantation |journal=Scientific Reports |volume=7 |date=2017-08-10 |doi=10.1038/s41598-017-07668-w |page=7784}}&lt;/ref&gt; poleg tega pa so za [[Biološki nadzor škodljivcev|biološki nadzor]] lahko uporabne tudi [[parazitoid]]ne osice vrste ''Anagrus atomus''.&lt;ref name=&quot;cabi&quot;/&gt;

V [[Slovenija|Sloveniji]] je vrsta razširjena v vseh vinorodnih območjih, vendar hujše škode ne povzroča, čeprav se lahko precej namnoži.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor-last1=Sket |editor-first1=Boris |editor-link1=Boris Sket |editor-last2=Gogala |editor-first2=Matija |editor-link2=Matija Gogala |editor-last3=Kuštor |editor-first3=Valerija |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=353}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Empoasca vitis|zeleni škržatek}}
* [http://dmitriev.speciesfile.org/taxahelp.asp?hc=19017&amp;key=Erythroneura&amp;lng=En Empoasca (Empoasca) vitis (Göthe, 1875)] - taksonomski znaki. ''3I Interactive Keys and Taxonomic Databases'', Dimitrij A. Dimitrijev

{{taxonbar|from=Q2972260}}

[[Kategorija:Mali škržatki]]
[[Kategorija:Škodljivci kmetijskih rastlin]]
[[Kategorija:Škodljivci vinske trte]]
[[Kategorija:Žuželke Afrike]]
[[Kategorija:Žuželke Azije]]
[[Kategorija:Žuželke Evrope]]
[[Kategorija:Žuželke Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1875]]</text>
      <sha1>8wr8z7okg9wl9vdzqbpqb8819bo8cyq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748454</id>
      <parentid>5748244</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:01:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Opis */ slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5858" xml:space="preserve">{{Taxobox
| name = Zeleni škržatek
| image = Empoasca vitis. Cicadellidae - Flickr - gailhampshire (1).jpg
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| ordo = [[Hemiptera]] (polkrilci)
| familia = [[Cicadellidae]] (mali škržatki)
| subfamilia = [[Typhlocybinae]]
| genus = ''[[Empoasca]]''
| species = '''''E. vitis'''''
| binomial = ''Empoasca vitis''
| binomial_authority = (Göthe, 1875)
}}

'''Zeleni škržatek''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Empoasca vitis''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[mali škržatki|malih škržatkov]], razširjena po večini [[Evropa|Evrope]] in [[Azija|Azije]] ter v delu [[Severna Afrika|Severne Afrike]] in znana kot [[škodljivec]] na več vrstah kulturnih rastlin.&lt;ref name=&quot;cabi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.plantwise.org/knowledgebank/datasheet/20862 |title=smaller green leafhopper |work=Plantwise Knowledge Bank |publisher=CAB International |accessdate=2022-08-28}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
3,1 do 4 mm dolg škržatek je bledozelene barve s prozornimi [[žuželčje krilo|krili]], tudi [[elitra|elitre]] so zelenkaste in prozorne.&lt;ref name=&quot;Alford2016&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Alford |first=David V. |year=2016 |title=Pests of Fruit Crops: A Colour Handbook |edition=2. |publisher=CRC Press |pages=52 |isbn=9781482254211}}&lt;/ref&gt; Prav tako so bledozelene [[nimfa (biologija)|nimfe]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://snl.no/potetsikade |title=Potetsikade |work=Store norsk leksikon |accessdate=2022-08-28}}&lt;/ref&gt; Te za razliko od odraslih ne skačejo aktivno, motnji se aktivno umaknejo z značilno hojo postrani.&lt;ref name=&quot;Alford2016&quot;/&gt;

Podobno kot ostali škržatki se pri dvorjenju zanašajo na [[Komunikacija živali|sporazumevanje]] z [[vibracija]]mi podlage. Samec spontano oddaja vibracijske signale v določenem vzorcu in skače naokrog dokler se ne znajde v bližini godne samice. Ta odgovarja na njegove signale, s čimer vzpostavita duet. Na podlagi odgovorov samec najde samico na gostiteljski rastlini, sledi dvorjenje z drugačnimi signali, temu pa nato parjenje.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Nieri |first=Rachele |last2=Mazzoni |first2=Valerio |title=The reproductive strategy and the vibrational duet of the leafhopper ''Empoasca vitis'' |journal=Insect Science |volume=25 |issue=5 |date=2017-05-16 |doi=10.1111/1744-7917.12454 |pages=869–882}}&lt;/ref&gt;

== Ekologija ==
Je polifaga vrsta, kar pomeni, da se lahko prehranjuje s številnimi vrstami gostiteljev. V svoji [[poddružina (biologija)|poddružini]], Typhlocybinae, je poseben, saj se prehranjuje z zabadanjem kljunca v [[floem]] namesto sesanja rastlinskih sokov iz [[mezofil]]a.&lt;ref name=&quot;cabi&quot;/&gt; Konec spomladi samice odlagajo [[jajce|jajčeca]] na spodnjo stran [[rastlinski list|listov]] gostitelja. Čez dva tedna se izležejo nimfe in se v naslednjih petih tednih štirikrat [[levitev|levijo]] do [[preobrazba (biologija)|preobrazbe]] v odraslo žival. Te se znova parijo in izležejo jajčeca v avgustu. Nov rod odraste in prezimi med listi vednozelenih rastlin, kot je [[bršljan]], v posebej ugodnih pogojih pa se lahko delno razvije še tretji rod.&lt;ref name=&quot;Alford2016&quot;/&gt;

S sesanjem na [[drevo|drevesnih]] gostiteljih običajno ne povzroča opaznih sprememb, na občutljivejših pa ob močnejši prisotnosti razbarvanje površine listov, porjavitev žil in ukrivljanje ter temnenje robov listov.&lt;ref name=&quot;cabi&quot;/&gt; Kot škodljivec je pomemben predvsem na [[vinska trta|vinski trti]] v Evropi in [[čajevec (kamelija)|pravem čajevcu]] v Aziji, pri slednjem lahko ob hudih izbruhih povzroči tudi do tretjino izpada pridelka.&lt;ref name=&quot;cabi&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Alford2016&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Decante |first=Damien |last2=van Helden |first2=Maarten |title=Population ecology of ''Empoasca vitis'' (Göthe) and ''Scaphoideus titanus'' (Ball) in Bordeaux vineyards: Influence of migration and landscape |journal=Crop Protection |volume=25 |issue=7 |year=2006 |doi=10.1016/j.cropro.2005.09.016 |pages=696–704}}&lt;/ref&gt; 

[[Pajki]], kot so [[skakači (pajki)|skakači]], so pomembni [[plenilec|plenilci]] zelenih škržatkov,&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Yang |first=Ting-bang |last2=Liu |first2=Jie |last3=Yuan |first3=Long-yu |last4=Zhang |first4=Yang |last5=Li |first5=Dai-qin |last6=Agnarsson |first6=Ingi |last7=Chen |first7=Jian |title=Molecular identification of spiders preying on ''Empoasca vitis'' in a tea plantation |journal=Scientific Reports |volume=7 |date=2017-08-10 |doi=10.1038/s41598-017-07668-w |page=7784}}&lt;/ref&gt; poleg tega pa so za [[Biološki nadzor škodljivcev|biološki nadzor]] lahko uporabne tudi [[parazitoid]]ne osice vrste ''Anagrus atomus''.&lt;ref name=&quot;cabi&quot;/&gt;

V [[Slovenija|Sloveniji]] je vrsta razširjena v vseh vinorodnih območjih, vendar hujše škode ne povzroča, čeprav se lahko precej namnoži.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor-last1=Sket |editor-first1=Boris |editor-link1=Boris Sket |editor-last2=Gogala |editor-first2=Matija |editor-link2=Matija Gogala |editor-last3=Kuštor |editor-first3=Valerija |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=353}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Empoasca vitis|zeleni škržatek}}
* [http://dmitriev.speciesfile.org/taxahelp.asp?hc=19017&amp;key=Erythroneura&amp;lng=En Empoasca (Empoasca) vitis (Göthe, 1875)] - taksonomski znaki. ''3I Interactive Keys and Taxonomic Databases'', Dimitrij A. Dimitrijev

{{taxonbar|from=Q2972260}}

[[Kategorija:Mali škržatki]]
[[Kategorija:Škodljivci kmetijskih rastlin]]
[[Kategorija:Škodljivci vinske trte]]
[[Kategorija:Žuželke Afrike]]
[[Kategorija:Žuželke Azije]]
[[Kategorija:Žuželke Evrope]]
[[Kategorija:Žuželke Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1875]]</text>
      <sha1>4cqxfjrq7ipo5xzwbg9fxpypfj38lvw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Empoasca vitis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523062</id>
    <redirect title="Zeleni škržatek" />
    <revision>
      <id>5748240</id>
      <timestamp>2022-08-28T18:32:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Zeleni škržatek]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Zeleni škržatek]]</text>
      <sha1>ozts0dya6hvcfjo8bn2i63vvfe6kt8f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andrej Božič (menedžer)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523063</id>
    <revision>
      <id>5748295</id>
      <timestamp>2022-08-28T21:08:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>nov članek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3603" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Andrej Božič''', [[pravnik]] in [[menedžer]]. 16.1.1960, Brežice ([[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], sedaj [[Slovenija]]). Častni konzul [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] za Slovenijo, član upravnih odborov [[Združenje Manager|Združenja Manager Slovenija]]{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-bozic-prevzema-vodenje-zdruzenja-manager/|title=Andrej Božič prevzel vodenje Združenja manager|date=26.1.2022|accessdate=28.8.2022|website=Delo (časopis)|last=Kristan Fazarinc|first=Marjana}} in [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] (GZS) .

== Izobrazba ==
* 2017 Master of SQ and Quantum Leadership, Oxford Academy for Quantum Leadership by Danah Zohar, UK
* 2012 [[Nevrolingvistično programiranje|NLP]] Praktik, INLPTA-The International NLP Trainers Association 
* 2007 Enchanced Leadership Training,Center for Creative Leadership,Brusseles 
* 2000 Training for International Operations(TIO), IFL Institut for Management, Sigtuna,Švedska 
* 1987 podiplomska specializacija – študij marketinga in financ na Cleveland State University v ZDA 
* 1983 diplomiral na univerzitetnem programu na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] 
* 1984 maturiral na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] 

== Poslovna kariera == 
* 2022 - generalni direktor ZAVAS d.o.o.
* 2019 - 2022 član uprave [[Slovenski državni holding|SDH]] d.d. 
* 2017 - 2019 senior partner BB Consulting d.o.o. 
* 2010 - 2017 generalni direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarna Hrastnik d.o.o.]] 
* 2008 - 2009 direktor Mondi Frohnleiten GmbH, Frohnleiten, Avstrija, del skupine Mondi 
* 2005 - 2008 direktor Mondi Raubling GmbH, Raubling, Nemčija, del skupine Mondi 
* 2003 - 2004 predsednik uprave Droga d.d. 
* 2001 - 2003 direktor Iskra ERO d.o.o., Kranj, hčerinskega podjetja Korporacije HIDRIA iz Sp. Idrije 
* 1998 – 2001 direktor ABB SLOVENIJA, direktor za Slovenijo in ZR Jugoslavijo ABB Ltd Zuerich 
* 1994 – 1998 direktor podjetja GORIČANE, Tovarna papirja Medvode, d.d. 
* 1991 – 1993 direktor mešanega podjetja SAVA PAPIR Krško, joint venture podjetja papirnice LEYKAM MURZTALER AG, Avstrija in tovarno celuloze in papirja VIDEM Krško 
* 1990 – 1991 direktor mešanega podjetja VIDEM D ARCY INT.-joint venture Knox d'ArcyVidem 
* 1985 – 1989 vodja izvoza v tovarni celuloze in papirja VIDEM Krško 1983 – 1984 samostojni komercialist v izvoznem oddelku tovarne celuloze in papirja VIPAP VIDEM Krško 

== Nagrade ==
* 2017 Nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke 2016 Nagrada Združenja manager Slovenije – Manager leta 2016{{Navedi splet|url=https://nagrada.gzs.si/vsebina/Andrej-Bo%C5%BEi%C4%8D|title=GZS o nazivu Menedžer leta|accessdate=28.8.2022|publisher=GZS}} 
* 2012 Zlato priznanje [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]] za delo in dosežke na gospodarskem področju 
* 2012 Posebno priznanje [[Zlata nit]] za zgleden primer prestrukturiranja Steklarne Hrastnik
* 2012 Priznanje Naj direktor leta po izboru revije Kapital;Priznanje Paul Harris Fellow, Rotary International {{Navedi splet|url=https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/CV-Andrej-Bozic-sept2020.pdf|title=CV Andrej Božič|date=sep-2020|accessdate=28.8.2022|publisher=Združenje Manager}}  

== Viri ==
&lt;sklici/&gt;

== Zunanje povezave ==
* 

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Božič, Andrej}}

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Častni konzuli v Sloveniji]]</text>
      <sha1>8kc7pp1qo6rrsa2mkuypidho798wtj2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748299</id>
      <parentid>5748295</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:19:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3567" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Andrej Božič''', [[pravnik]] in [[menedžer]]. 16.1.1960, Brežice ([[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], sedaj [[Slovenija]]). Častni konzul [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] za Slovenijo, član upravnih odborov [[Združenje Manager|Združenja Manager Slovenija]]{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-bozic-prevzema-vodenje-zdruzenja-manager/|title=Andrej Božič prevzel vodenje Združenja manager|date=26.1.2022|accessdate=28.8.2022|website=Delo (časopis)}} in [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] (GZS) .

== Izobrazba ==
* 2017 Master of SQ and Quantum Leadership, Oxford Academy for Quantum Leadership by Danah Zohar, UK
* 2012 [[Nevrolingvistično programiranje|NLP]] Praktik, INLPTA-The International NLP Trainers Association 
* 2007 Enchanced Leadership Training,Center for Creative Leadership,Brusseles 
* 2000 Training for International Operations(TIO), IFL Institut for Management, Sigtuna,Švedska 
* 1987 podiplomska specializacija – študij marketinga in financ na Cleveland State University v ZDA 
* 1983 diplomiral na univerzitetnem programu na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] 
* 1984 maturiral na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] 

== Poslovna kariera == 
* 2022 - generalni direktor ZAVAS d.o.o.
* 2019 - 2022 član uprave [[Slovenski državni holding|SDH]] d.d. 
* 2017 - 2019 senior partner BB Consulting d.o.o. 
* 2010 - 2017 generalni direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarna Hrastnik d.o.o.]] 
* 2008 - 2009 direktor Mondi Frohnleiten GmbH, Frohnleiten, Avstrija, del skupine Mondi 
* 2005 - 2008 direktor Mondi Raubling GmbH, Raubling, Nemčija, del skupine Mondi 
* 2003 - 2004 predsednik uprave Droga d.d. 
* 2001 - 2003 direktor Iskra ERO d.o.o., Kranj, hčerinskega podjetja Korporacije HIDRIA iz Sp. Idrije 
* 1998 – 2001 direktor ABB SLOVENIJA, direktor za Slovenijo in ZR Jugoslavijo ABB Ltd Zuerich 
* 1994 – 1998 direktor podjetja GORIČANE, Tovarna papirja Medvode, d.d. 
* 1991 – 1993 direktor mešanega podjetja SAVA PAPIR Krško, joint venture podjetja papirnice LEYKAM MURZTALER AG, Avstrija in tovarno celuloze in papirja VIDEM Krško 
* 1990 – 1991 direktor mešanega podjetja VIDEM D ARCY INT.-joint venture Knox d'ArcyVidem 
* 1985 – 1989 vodja izvoza v tovarni celuloze in papirja VIDEM Krško 1983 – 1984 samostojni komercialist v izvoznem oddelku tovarne celuloze in papirja VIPAP VIDEM Krško 

== Nagrade ==
* 2017 Nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke 2016 Nagrada Združenja manager Slovenije – Manager leta 2016{{Navedi splet|url=https://nagrada.gzs.si/vsebina/Andrej-Bo%C5%BEi%C4%8D|title=GZS o nazivu Menedžer leta|accessdate=28.8.2022|publisher=GZS}} 
* 2012 Zlato priznanje [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]] za delo in dosežke na gospodarskem področju 
* 2012 Posebno priznanje [[Zlata nit]] za zgleden primer prestrukturiranja Steklarne Hrastnik
* 2012 Priznanje Naj direktor leta po izboru revije Kapital;Priznanje Paul Harris Fellow, Rotary International {{Navedi splet|url=https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/CV-Andrej-Bozic-sept2020.pdf|title=CV Andrej Božič|date=sep-2020|accessdate=28.8.2022|publisher=Združenje Manager}}  

== Viri ==
&lt;sklici/&gt;

== Zunanje povezave ==
* 

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Božič, Andrej}}

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Častni konzuli v Sloveniji]]</text>
      <sha1>e1nlr6dj8g01u7yxmuvuzsu1xbxsuk9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748302</id>
      <parentid>5748299</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:25:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nagrade */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3580" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Andrej Božič''', [[pravnik]] in [[menedžer]]. 16.1.1960, Brežice ([[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], sedaj [[Slovenija]]). Častni konzul [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] za Slovenijo, član upravnih odborov [[Združenje Manager|Združenja Manager Slovenija]]{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-bozic-prevzema-vodenje-zdruzenja-manager/|title=Andrej Božič prevzel vodenje Združenja manager|date=26.1.2022|accessdate=28.8.2022|website=Delo (časopis)}} in [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] (GZS) .

== Izobrazba ==
* 2017 Master of SQ and Quantum Leadership, Oxford Academy for Quantum Leadership by Danah Zohar, UK
* 2012 [[Nevrolingvistično programiranje|NLP]] Praktik, INLPTA-The International NLP Trainers Association 
* 2007 Enchanced Leadership Training,Center for Creative Leadership,Brusseles 
* 2000 Training for International Operations(TIO), IFL Institut for Management, Sigtuna,Švedska 
* 1987 podiplomska specializacija – študij marketinga in financ na Cleveland State University v ZDA 
* 1983 diplomiral na univerzitetnem programu na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] 
* 1984 maturiral na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] 

== Poslovna kariera == 
* 2022 - generalni direktor ZAVAS d.o.o.
* 2019 - 2022 član uprave [[Slovenski državni holding|SDH]] d.d. 
* 2017 - 2019 senior partner BB Consulting d.o.o. 
* 2010 - 2017 generalni direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarna Hrastnik d.o.o.]] 
* 2008 - 2009 direktor Mondi Frohnleiten GmbH, Frohnleiten, Avstrija, del skupine Mondi 
* 2005 - 2008 direktor Mondi Raubling GmbH, Raubling, Nemčija, del skupine Mondi 
* 2003 - 2004 predsednik uprave Droga d.d. 
* 2001 - 2003 direktor Iskra ERO d.o.o., Kranj, hčerinskega podjetja Korporacije HIDRIA iz Sp. Idrije 
* 1998 – 2001 direktor ABB SLOVENIJA, direktor za Slovenijo in ZR Jugoslavijo ABB Ltd Zuerich 
* 1994 – 1998 direktor podjetja GORIČANE, Tovarna papirja Medvode, d.d. 
* 1991 – 1993 direktor mešanega podjetja SAVA PAPIR Krško, joint venture podjetja papirnice LEYKAM MURZTALER AG, Avstrija in tovarno celuloze in papirja VIDEM Krško 
* 1990 – 1991 direktor mešanega podjetja VIDEM D ARCY INT.-joint venture Knox d'ArcyVidem 
* 1985 – 1989 vodja izvoza v tovarni celuloze in papirja VIDEM Krško 1983 – 1984 samostojni komercialist v izvoznem oddelku tovarne celuloze in papirja VIPAP VIDEM Krško 

== Nagrade ==
* 2017 Nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke 2016 Nagrada Združenja manager Slovenije – Manager leta 2016{{Navedi splet|url=https://nagrada.gzs.si/vsebina/Andrej-Bo%C5%BEi%C4%8D|title=GZS o nazivu Menedžer leta|date=16.9.2017|accessdate=28.8.2022|publisher=GZS}} 
* 2012 Zlato priznanje [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]] za delo in dosežke na gospodarskem področju 
* 2012 Posebno priznanje [[Zlata nit]] za zgleden primer prestrukturiranja Steklarne Hrastnik
* 2012 Priznanje Naj direktor leta po izboru revije Kapital;Priznanje Paul Harris Fellow, Rotary International {{Navedi splet|url=https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/CV-Andrej-Bozic-sept2020.pdf|title=CV Andrej Božič|date=sep-2020|accessdate=28.8.2022|publisher=Združenje Manager}}

== Viri ==
&lt;sklici/&gt;

== Zunanje povezave ==
* 

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Božič, Andrej}}

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Častni konzuli v Sloveniji]]</text>
      <sha1>04c00o0is9uyh2xq34ltaa8kjxg37ft</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748307</id>
      <parentid>5748302</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:29:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3636" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Andrej Božič''', [[pravnik]] in [[menedžer]]. 16.1.1960, Brežice ([[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], sedaj [[Slovenija]]). Častni konzul [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] za Slovenijo, član upravnih odborov [[Združenje Manager|Združenja Manager Slovenija]]{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-bozic-prevzema-vodenje-zdruzenja-manager/|title=Andrej Božič prevzel vodenje Združenja manager|date=26.1.2022|accessdate=28.8.2022|website=Delo (časopis)}} in [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] (GZS) .

== Izobrazba ==
* 2017 Master of SQ and Quantum Leadership, Oxford Academy for Quantum Leadership by Danah Zohar, UK
* 2012 [[Nevrolingvistično programiranje|NLP]] Praktik, INLPTA-The International NLP Trainers Association 
* 2007 Enchanced Leadership Training,Center for Creative Leadership,Brusseles 
* 2000 Training for International Operations(TIO), IFL Institut for Management, Sigtuna,Švedska 
* 1987 podiplomska specializacija – študij marketinga in financ na Cleveland State University v ZDA 
* 1983 diplomiral na univerzitetnem programu na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] 
* 1984 maturiral na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] 

== Poslovna kariera == 
* 2022 - generalni direktor ZAVAS d.o.o.
* 2019 - 2022 član uprave [[Slovenski državni holding|SDH]] d.d. 
* 2017 - 2019 senior partner BB Consulting d.o.o. 
* 2010 - 2017 generalni direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarna Hrastnik d.o.o.]] 
* 2008 - 2009 direktor Mondi Frohnleiten GmbH, Frohnleiten, Avstrija, del skupine Mondi 
* 2005 - 2008 direktor Mondi Raubling GmbH, Raubling, Nemčija, del skupine Mondi 
* 2003 - 2004 predsednik uprave Droga d.d. 
* 2001 - 2003 direktor Iskra ERO d.o.o., Kranj, hčerinskega podjetja Korporacije HIDRIA iz Sp. Idrije 
* 1998 – 2001 direktor ABB SLOVENIJA, direktor za Slovenijo in ZR Jugoslavijo ABB Ltd Zuerich 
* 1994 – 1998 direktor podjetja GORIČANE, Tovarna papirja Medvode, d.d. 
* 1991 – 1993 direktor mešanega podjetja SAVA PAPIR Krško, joint venture podjetja papirnice LEYKAM MURZTALER AG, Avstrija in tovarno celuloze in papirja VIDEM Krško 
* 1990 – 1991 direktor mešanega podjetja VIDEM D ARCY INT.-joint venture Knox d'ArcyVidem 
* 1985 – 1989 vodja izvoza v tovarni celuloze in papirja VIDEM Krško 1983 – 1984 samostojni komercialist v izvoznem oddelku tovarne celuloze in papirja VIPAP VIDEM Krško 

== Nagrade ==
* 2017 Nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke 2016 Nagrada Združenja manager Slovenije – Manager leta 2016{{Navedi splet|url=https://nagrada.gzs.si/vsebina/Andrej-Bo%C5%BEi%C4%8D|title=GZS o nazivu Menedžer leta|date=16.9.2017|accessdate=28.8.2022|publisher=GZS}} 
* 2012 Zlato priznanje [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]] za delo in dosežke na gospodarskem področju 
* 2012 Posebno priznanje [[Zlata nit]] za zgleden primer prestrukturiranja Steklarne Hrastnik
* 2012 Priznanje Naj direktor leta po izboru revije Kapital;Priznanje Paul Harris Fellow, Rotary International {{Navedi splet|url=https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/CV-Andrej-Bozic-sept2020.pdf|title=CV Andrej Božič|date=sep-2020|accessdate=28.8.2022|publisher=Združenje Manager}}

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {Kategorija v Zbirki|znotrajvrstično|Andrej Božič}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Božič, Andrej}}

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Častni konzuli v Sloveniji]]</text>
      <sha1>k3qfegjrushyu5yt1zp4av2qd2mepxn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748308</id>
      <parentid>5748307</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:30:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3638" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Andrej Božič''', [[pravnik]] in [[menedžer]]. 16.1.1960, Brežice ([[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], sedaj [[Slovenija]]). Častni konzul [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] za Slovenijo, član upravnih odborov [[Združenje Manager|Združenja Manager Slovenija]]{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-bozic-prevzema-vodenje-zdruzenja-manager/|title=Andrej Božič prevzel vodenje Združenja manager|date=26.1.2022|accessdate=28.8.2022|website=Delo (časopis)}} in [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] (GZS) .

== Izobrazba ==
* 2017 Master of SQ and Quantum Leadership, Oxford Academy for Quantum Leadership by Danah Zohar, UK
* 2012 [[Nevrolingvistično programiranje|NLP]] Praktik, INLPTA-The International NLP Trainers Association 
* 2007 Enchanced Leadership Training,Center for Creative Leadership,Brusseles 
* 2000 Training for International Operations(TIO), IFL Institut for Management, Sigtuna,Švedska 
* 1987 podiplomska specializacija – študij marketinga in financ na Cleveland State University v ZDA 
* 1983 diplomiral na univerzitetnem programu na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] 
* 1984 maturiral na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] 

== Poslovna kariera == 
* 2022 - generalni direktor ZAVAS d.o.o.
* 2019 - 2022 član uprave [[Slovenski državni holding|SDH]] d.d. 
* 2017 - 2019 senior partner BB Consulting d.o.o. 
* 2010 - 2017 generalni direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarna Hrastnik d.o.o.]] 
* 2008 - 2009 direktor Mondi Frohnleiten GmbH, Frohnleiten, Avstrija, del skupine Mondi 
* 2005 - 2008 direktor Mondi Raubling GmbH, Raubling, Nemčija, del skupine Mondi 
* 2003 - 2004 predsednik uprave Droga d.d. 
* 2001 - 2003 direktor Iskra ERO d.o.o., Kranj, hčerinskega podjetja Korporacije HIDRIA iz Sp. Idrije 
* 1998 – 2001 direktor ABB SLOVENIJA, direktor za Slovenijo in ZR Jugoslavijo ABB Ltd Zuerich 
* 1994 – 1998 direktor podjetja GORIČANE, Tovarna papirja Medvode, d.d. 
* 1991 – 1993 direktor mešanega podjetja SAVA PAPIR Krško, joint venture podjetja papirnice LEYKAM MURZTALER AG, Avstrija in tovarno celuloze in papirja VIDEM Krško 
* 1990 – 1991 direktor mešanega podjetja VIDEM D ARCY INT.-joint venture Knox d'ArcyVidem 
* 1985 – 1989 vodja izvoza v tovarni celuloze in papirja VIDEM Krško 1983 – 1984 samostojni komercialist v izvoznem oddelku tovarne celuloze in papirja VIPAP VIDEM Krško 

== Nagrade ==
* 2017 Nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke 2016 Nagrada Združenja manager Slovenije – Manager leta 2016{{Navedi splet|url=https://nagrada.gzs.si/vsebina/Andrej-Bo%C5%BEi%C4%8D|title=GZS o nazivu Menedžer leta|date=16.9.2017|accessdate=28.8.2022|publisher=GZS}} 
* 2012 Zlato priznanje [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]] za delo in dosežke na gospodarskem področju 
* 2012 Posebno priznanje [[Zlata nit]] za zgleden primer prestrukturiranja Steklarne Hrastnik
* 2012 Priznanje Naj direktor leta po izboru revije Kapital;Priznanje Paul Harris Fellow, Rotary International {{Navedi splet|url=https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/CV-Andrej-Bozic-sept2020.pdf|title=CV Andrej Božič|date=sep-2020|accessdate=28.8.2022|publisher=Združenje Manager}}

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki|znotrajvrstično|Andrej Božič}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Božič, Andrej}}

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Častni konzuli v Sloveniji]]</text>
      <sha1>3n9uwpozqn3xpzy7yp23dtvc3yrq7tv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748309</id>
      <parentid>5748308</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:30:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3636" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Andrej Božič''', [[pravnik]] in [[menedžer]]. 16.1.1960, Brežice ([[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], sedaj [[Slovenija]]). Častni konzul [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] za Slovenijo, član upravnih odborov [[Združenje Manager|Združenja Manager Slovenija]]{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-bozic-prevzema-vodenje-zdruzenja-manager/|title=Andrej Božič prevzel vodenje Združenja manager|date=26.1.2022|accessdate=28.8.2022|website=Delo (časopis)}} in [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] (GZS) .

== Izobrazba ==
* 2017 Master of SQ and Quantum Leadership, Oxford Academy for Quantum Leadership by Danah Zohar, UK
* 2012 [[Nevrolingvistično programiranje|NLP]] Praktik, INLPTA-The International NLP Trainers Association 
* 2007 Enchanced Leadership Training,Center for Creative Leadership,Brusseles 
* 2000 Training for International Operations(TIO), IFL Institut for Management, Sigtuna,Švedska 
* 1987 podiplomska specializacija – študij marketinga in financ na Cleveland State University v ZDA 
* 1983 diplomiral na univerzitetnem programu na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] 
* 1984 maturiral na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] 

== Poslovna kariera == 
* 2022 - generalni direktor ZAVAS d.o.o.
* 2019 - 2022 član uprave [[Slovenski državni holding|SDH]] d.d. 
* 2017 - 2019 senior partner BB Consulting d.o.o. 
* 2010 - 2017 generalni direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarna Hrastnik d.o.o.]] 
* 2008 - 2009 direktor Mondi Frohnleiten GmbH, Frohnleiten, Avstrija, del skupine Mondi 
* 2005 - 2008 direktor Mondi Raubling GmbH, Raubling, Nemčija, del skupine Mondi 
* 2003 - 2004 predsednik uprave Droga d.d. 
* 2001 - 2003 direktor Iskra ERO d.o.o., Kranj, hčerinskega podjetja Korporacije HIDRIA iz Sp. Idrije 
* 1998 – 2001 direktor ABB SLOVENIJA, direktor za Slovenijo in ZR Jugoslavijo ABB Ltd Zuerich 
* 1994 – 1998 direktor podjetja GORIČANE, Tovarna papirja Medvode, d.d. 
* 1991 – 1993 direktor mešanega podjetja SAVA PAPIR Krško, joint venture podjetja papirnice LEYKAM MURZTALER AG, Avstrija in tovarno celuloze in papirja VIDEM Krško 
* 1990 – 1991 direktor mešanega podjetja VIDEM D ARCY INT.-joint venture Knox d'ArcyVidem 
* 1985 – 1989 vodja izvoza v tovarni celuloze in papirja VIDEM Krško 1983 – 1984 samostojni komercialist v izvoznem oddelku tovarne celuloze in papirja VIPAP VIDEM Krško 

== Nagrade ==
* 2017 Nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke 2016 Nagrada Združenja manager Slovenije – Manager leta 2016{{Navedi splet|url=https://nagrada.gzs.si/vsebina/Andrej-Bo%C5%BEi%C4%8D|title=GZS o nazivu Menedžer leta|date=16.9.2017|accessdate=28.8.2022|publisher=GZS}} 
* 2012 Zlato priznanje [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]] za delo in dosežke na gospodarskem področju 
* 2012 Posebno priznanje [[Zlata nit]] za zgleden primer prestrukturiranja Steklarne Hrastnik
* 2012 Priznanje Naj direktor leta po izboru revije Kapital;Priznanje Paul Harris Fellow, Rotary International {{Navedi splet|url=https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/CV-Andrej-Bozic-sept2020.pdf|title=CV Andrej Božič|date=sep-2020|accessdate=28.8.2022|publisher=Združenje Manager}}

== Viri ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki|znotrajvrstično|Andrej Božič}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Božič, Andrej}}

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Častni konzuli v Sloveniji]]</text>
      <sha1>jmx3f4trmg5naajhpu8469rtywnrkrv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748310</id>
      <parentid>5748309</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:32:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3638" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Andrej Božič''', [[pravnik]] in [[menedžer]]. 16.1.1960, Brežice ([[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], sedaj [[Slovenija]]). Častni konzul [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] za Slovenijo, član upravnih odborov [[Združenje Manager|Združenja Manager Slovenija]]{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-bozic-prevzema-vodenje-zdruzenja-manager/|title=Andrej Božič prevzel vodenje Združenja manager|date=26.1.2022|accessdate=28.8.2022|website=Delo (časopis)}} in [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] (GZS) .

== Izobrazba ==
* 2017 Master of SQ and Quantum Leadership, Oxford Academy for Quantum Leadership by Danah Zohar, UK
* 2012 [[Nevrolingvistično programiranje|NLP]] Praktik, INLPTA-The International NLP Trainers Association 
* 2007 Enchanced Leadership Training,Center for Creative Leadership,Brusseles 
* 2000 Training for International Operations(TIO), IFL Institut for Management, Sigtuna,Švedska 
* 1987 podiplomska specializacija – študij marketinga in financ na Cleveland State University v ZDA 
* 1983 diplomiral na univerzitetnem programu na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] 
* 1984 maturiral na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] 

== Poslovna kariera == 
* 2022 - generalni direktor ZAVAS d.o.o.
* 2019 - 2022 član uprave [[Slovenski državni holding|SDH]] d.d. 
* 2017 - 2019 senior partner BB Consulting d.o.o. 
* 2010 - 2017 generalni direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarna Hrastnik d.o.o.]] 
* 2008 - 2009 direktor Mondi Frohnleiten GmbH, Frohnleiten, Avstrija, del skupine Mondi 
* 2005 - 2008 direktor Mondi Raubling GmbH, Raubling, Nemčija, del skupine Mondi 
* 2003 - 2004 predsednik uprave Droga d.d. 
* 2001 - 2003 direktor Iskra ERO d.o.o., Kranj, hčerinskega podjetja Korporacije HIDRIA iz Sp. Idrije 
* 1998 – 2001 direktor ABB SLOVENIJA, direktor za Slovenijo in ZR Jugoslavijo ABB Ltd Zuerich 
* 1994 – 1998 direktor podjetja GORIČANE, Tovarna papirja Medvode, d.d. 
* 1991 – 1993 direktor mešanega podjetja SAVA PAPIR Krško, joint venture podjetja papirnice LEYKAM MURZTALER AG, Avstrija in tovarno celuloze in papirja VIDEM Krško 
* 1990 – 1991 direktor mešanega podjetja VIDEM D ARCY INT.-joint venture Knox d'ArcyVidem 
* 1985 – 1989 vodja izvoza v tovarni celuloze in papirja VIDEM Krško 1983 – 1984 samostojni komercialist v izvoznem oddelku tovarne celuloze in papirja VIPAP VIDEM Krško 

== Nagrade ==
* 2017 Nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke 2016 Nagrada Združenja manager Slovenije – Manager leta 2016{{Navedi splet|url=https://nagrada.gzs.si/vsebina/Andrej-Bo%C5%BEi%C4%8D|title=GZS o nazivu Menedžer leta|date=16.9.2017|accessdate=28.8.2022|publisher=GZS}} 
* 2012 Zlato priznanje [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]] za delo in dosežke na gospodarskem področju 
* 2012 Posebno priznanje [[Zlata nit]] za zgleden primer prestrukturiranja Steklarne Hrastnik
* 2012 Priznanje Naj direktor leta po izboru revije Kapital;Priznanje Paul Harris Fellow, Rotary International {{Navedi splet|url=https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/CV-Andrej-Bozic-sept2020.pdf|title=CV Andrej Božič|date=sep-2020|accessdate=28.8.2022|publisher=Združenje Manager}}

== Viri ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki|znotrajvrstično|Andrej Božič}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Božič, Andrej}}

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Častni konzuli v Sloveniji]]</text>
      <sha1>od8n6zhslow5oubdvuqx3f48mjzr11q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748312</id>
      <parentid>5748310</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:41:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3617" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Andrej Božič''', [[pravnik]] in [[menedžer]]. 16.1.1960, Brežice ([[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], sedaj [[Slovenija]]). Častni konzul [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] za Slovenijo, član upravnih odborov [[Združenje Manager|Združenja Manager Slovenija]]{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-bozic-prevzema-vodenje-zdruzenja-manager/|title=Andrej Božič prevzel vodenje Združenja manager|date=26.1.2022|accessdate=28.8.2022|website=Delo (časopis)}} in [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] (GZS) .

== Izobrazba ==
* 2017 Master of SQ and Quantum Leadership, Oxford Academy for Quantum Leadership by Danah Zohar, UK
* 2012 [[Nevrolingvistično programiranje|NLP]] Praktik, INLPTA-The International NLP Trainers Association 
* 2007 Enchanced Leadership Training,Center for Creative Leadership,Brusseles 
* 2000 Training for International Operations(TIO), IFL Institut for Management, Sigtuna,Švedska 
* 1987 podiplomska specializacija – študij marketinga in financ na Cleveland State University v ZDA 
* 1983 diplomiral na univerzitetnem programu na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] 
* 1984 maturiral na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] 

== Poslovna kariera == 
* 2022 - generalni direktor ZAVAS d.o.o.
* 2019 - 2022 član uprave [[Slovenski državni holding|SDH]] d.d. 
* 2017 - 2019 senior partner BB Consulting d.o.o. 
* 2010 - 2017 generalni direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarna Hrastnik d.o.o.]] 
* 2008 - 2009 direktor Mondi Frohnleiten GmbH, Frohnleiten, Avstrija, del skupine Mondi 
* 2005 - 2008 direktor Mondi Raubling GmbH, Raubling, Nemčija, del skupine Mondi 
* 2003 - 2004 predsednik uprave Droga d.d. 
* 2001 - 2003 direktor Iskra ERO d.o.o., Kranj, hčerinskega podjetja Korporacije HIDRIA iz Sp. Idrije 
* 1998 – 2001 direktor ABB SLOVENIJA, direktor za Slovenijo in ZR Jugoslavijo ABB Ltd Zuerich 
* 1994 – 1998 direktor podjetja GORIČANE, Tovarna papirja Medvode, d.d. 
* 1991 – 1993 direktor mešanega podjetja SAVA PAPIR Krško, joint venture podjetja papirnice LEYKAM MURZTALER AG, Avstrija in tovarno celuloze in papirja VIDEM Krško 
* 1990 – 1991 direktor mešanega podjetja VIDEM D ARCY INT.-joint venture Knox d'ArcyVidem 
* 1985 – 1989 vodja izvoza v tovarni celuloze in papirja VIDEM Krško 1983 – 1984 samostojni komercialist v izvoznem oddelku tovarne celuloze in papirja VIPAP VIDEM Krško 

== Nagrade ==
* 2017 Nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke 2016 Nagrada Združenja manager Slovenije – Manager leta 2016{{Navedi splet|url=https://nagrada.gzs.si/vsebina/Andrej-Bo%C5%BEi%C4%8D|title=GZS o nazivu Menedžer leta|date=16.9.2017|accessdate=28.8.2022|publisher=GZS}} 
* 2012 Zlato priznanje [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]] za delo in dosežke na gospodarskem področju 
* 2012 Posebno priznanje [[Zlata nit]] za zgleden primer prestrukturiranja Steklarne Hrastnik
* 2012 Priznanje Naj direktor leta po izboru revije Kapital;Priznanje Paul Harris Fellow, Rotary International {{Navedi splet|url=https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/CV-Andrej-Bozic-sept2020.pdf|title=CV Andrej Božič|date=sep-2020|accessdate=28.8.2022|publisher=Združenje Manager}}

== Sklici==
* {{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Andrej Božič}}

{{DEFAULTSORT:Božič, Andrej}}

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Častni konzuli v Sloveniji]]</text>
      <sha1>cw3ciplcovydxqxa9ws5twmrrkxp0hr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748313</id>
      <parentid>5748312</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:42:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3615" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Andrej Božič''', [[pravnik]] in [[menedžer]]. 16.1.1960, Brežice ([[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], sedaj [[Slovenija]]). Častni konzul [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] za Slovenijo, član upravnih odborov [[Združenje Manager|Združenja Manager Slovenija]]{{navedi splet|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-bozic-prevzema-vodenje-zdruzenja-manager/|title=Andrej Božič prevzel vodenje Združenja manager|date=26.1.2022|accessdate=28.8.2022|website=Delo (časopis)}} in [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] (GZS) .

== Izobrazba ==
* 2017 Master of SQ and Quantum Leadership, Oxford Academy for Quantum Leadership by Danah Zohar, UK
* 2012 [[Nevrolingvistično programiranje|NLP]] Praktik, INLPTA-The International NLP Trainers Association 
* 2007 Enchanced Leadership Training,Center for Creative Leadership,Brusseles 
* 2000 Training for International Operations(TIO), IFL Institut for Management, Sigtuna,Švedska 
* 1987 podiplomska specializacija – študij marketinga in financ na Cleveland State University v ZDA 
* 1983 diplomiral na univerzitetnem programu na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] 
* 1984 maturiral na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] 

== Poslovna kariera == 
* 2022 - generalni direktor ZAVAS d.o.o.
* 2019 - 2022 član uprave [[Slovenski državni holding|SDH]] d.d. 
* 2017 - 2019 senior partner BB Consulting d.o.o. 
* 2010 - 2017 generalni direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarna Hrastnik d.o.o.]] 
* 2008 - 2009 direktor Mondi Frohnleiten GmbH, Frohnleiten, Avstrija, del skupine Mondi 
* 2005 - 2008 direktor Mondi Raubling GmbH, Raubling, Nemčija, del skupine Mondi 
* 2003 - 2004 predsednik uprave Droga d.d. 
* 2001 - 2003 direktor Iskra ERO d.o.o., Kranj, hčerinskega podjetja Korporacije HIDRIA iz Sp. Idrije 
* 1998 – 2001 direktor ABB SLOVENIJA, direktor za Slovenijo in ZR Jugoslavijo ABB Ltd Zuerich 
* 1994 – 1998 direktor podjetja GORIČANE, Tovarna papirja Medvode, d.d. 
* 1991 – 1993 direktor mešanega podjetja SAVA PAPIR Krško, joint venture podjetja papirnice LEYKAM MURZTALER AG, Avstrija in tovarno celuloze in papirja VIDEM Krško 
* 1990 – 1991 direktor mešanega podjetja VIDEM D ARCY INT.-joint venture Knox d'ArcyVidem 
* 1985 – 1989 vodja izvoza v tovarni celuloze in papirja VIDEM Krško 1983 – 1984 samostojni komercialist v izvoznem oddelku tovarne celuloze in papirja VIPAP VIDEM Krško 

== Nagrade ==
* 2017 Nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke 2016 Nagrada Združenja manager Slovenije – Manager leta 2016{{navedi splet|url=https://nagrada.gzs.si/vsebina/Andrej-Bo%C5%BEi%C4%8D|title=GZS o nazivu Menedžer leta|date=16.9.2017|accessdate=28.8.2022|publisher=GZS}} 
* 2012 Zlato priznanje [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]] za delo in dosežke na gospodarskem področju 
* 2012 Posebno priznanje [[Zlata nit]] za zgleden primer prestrukturiranja Steklarne Hrastnik
* 2012 Priznanje Naj direktor leta po izboru revije Kapital;Priznanje Paul Harris Fellow, Rotary International {{navedi splet|url=https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/CV-Andrej-Bozic-sept2020.pdf|title=CV Andrej Božič|date=sep-2020|accessdate=28.8.2022|publisher=Združenje Manager}}

== Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Andrej Božič}}

{{DEFAULTSORT:Božič, Andrej}}

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Častni konzuli v Sloveniji]]</text>
      <sha1>o2lkptt9pppguig463x2hshiidb0pvg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748314</id>
      <parentid>5748313</parentid>
      <timestamp>2022-08-28T21:45:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3648" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Andrej Božič''', [[pravnik]] in [[menedžer]]. 16.1.1960, Brežice ([[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], sedaj [[Slovenija]]). Častni konzul [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] za Slovenijo, član upravnih odborov [[Združenje Manager|Združenja Manager Slovenija]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-bozic-prevzema-vodenje-zdruzenja-manager/|title=Andrej Božič prevzel vodenje Združenja manager|date=26.1.2022|accessdate=28.8.2022|website=Delo (časopis)}}&lt;/ref&gt; in [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] (GZS) .

== Izobrazba ==
* 2017 Master of SQ and Quantum Leadership, Oxford Academy for Quantum Leadership by Danah Zohar, UK
* 2012 [[Nevrolingvistično programiranje|NLP]] Praktik, INLPTA-The International NLP Trainers Association 
* 2007 Enchanced Leadership Training,Center for Creative Leadership,Brusseles 
* 2000 Training for International Operations(TIO), IFL Institut for Management, Sigtuna,Švedska 
* 1987 podiplomska specializacija – študij marketinga in financ na Cleveland State University v ZDA 
* 1983 diplomiral na univerzitetnem programu na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] 
* 1984 maturiral na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] 

== Poslovna kariera == 
* 2022 - generalni direktor ZAVAS d.o.o.
* 2019 - 2022 član uprave [[Slovenski državni holding|SDH]] d.d. 
* 2017 - 2019 senior partner BB Consulting d.o.o. 
* 2010 - 2017 generalni direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarna Hrastnik d.o.o.]] 
* 2008 - 2009 direktor Mondi Frohnleiten GmbH, Frohnleiten, Avstrija, del skupine Mondi 
* 2005 - 2008 direktor Mondi Raubling GmbH, Raubling, Nemčija, del skupine Mondi 
* 2003 - 2004 predsednik uprave Droga d.d. 
* 2001 - 2003 direktor Iskra ERO d.o.o., Kranj, hčerinskega podjetja Korporacije HIDRIA iz Sp. Idrije 
* 1998 – 2001 direktor ABB SLOVENIJA, direktor za Slovenijo in ZR Jugoslavijo ABB Ltd Zuerich 
* 1994 – 1998 direktor podjetja GORIČANE, Tovarna papirja Medvode, d.d. 
* 1991 – 1993 direktor mešanega podjetja SAVA PAPIR Krško, joint venture podjetja papirnice LEYKAM MURZTALER AG, Avstrija in tovarno celuloze in papirja VIDEM Krško 
* 1990 – 1991 direktor mešanega podjetja VIDEM D ARCY INT.-joint venture Knox d'ArcyVidem 
* 1985 – 1989 vodja izvoza v tovarni celuloze in papirja VIDEM Krško 1983 – 1984 samostojni komercialist v izvoznem oddelku tovarne celuloze in papirja VIPAP VIDEM Krško 

== Nagrade ==
* 2017 Nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke 2016 Nagrada Združenja manager Slovenije – Manager leta 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nagrada.gzs.si/vsebina/Andrej-Bo%C5%BEi%C4%8D|title=GZS o nazivu Menedžer leta|date=16.9.2017|accessdate=28.8.2022|publisher=GZS}}&lt;/ref&gt; 
* 2012 Zlato priznanje [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]] za delo in dosežke na gospodarskem področju 
* 2012 Posebno priznanje [[Zlata nit]] za zgleden primer prestrukturiranja Steklarne Hrastnik
* 2012 Priznanje Naj direktor leta po izboru revije Kapital;Priznanje Paul Harris Fellow, Rotary International &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/CV-Andrej-Bozic-sept2020.pdf|title=CV Andrej Božič|date=sep-2020|accessdate=28.8.2022|publisher=Združenje Manager}}&lt;/ref&gt;

== Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Andrej Božič}}

{{DEFAULTSORT:Božič, Andrej}}

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Častni konzuli v Sloveniji]]</text>
      <sha1>6keifuf822ajyl3c1iqzy1bcu3ykifg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748353</id>
      <parentid>5748314</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T05:16:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{slog}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3783" xml:space="preserve">{{slog|razlog=bolj podoben CV-ju kot članku zaradi alinej namesto odstavkov}}
{{Infopolje oseba}}
'''Andrej Božič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[menedžer]], * [[16. januar]] [[1960]], [[Brežice]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] (sedaj [[Slovenija]]).

Deluje kot častni konzul [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] za Slovenijo in član upravnih odborov [[Združenje Manager|Združenja Manager Slovenija]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-bozic-prevzema-vodenje-zdruzenja-manager/|title=Andrej Božič prevzel vodenje Združenja manager|date=26.1.2022|accessdate=28.8.2022|website=Delo (časopis)}}&lt;/ref&gt; ter [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] (GZS).

== Izobrazba ==
* 2017 Master of SQ and Quantum Leadership, Oxford Academy for Quantum Leadership by Danah Zohar, UK
* 2012 [[Nevrolingvistično programiranje|NLP]] Praktik, INLPTA-The International NLP Trainers Association 
* 2007 Enchanced Leadership Training,Center for Creative Leadership,Brusseles 
* 2000 Training for International Operations(TIO), IFL Institut for Management, Sigtuna,Švedska 
* 1987 podiplomska specializacija – študij marketinga in financ na Cleveland State University v ZDA 
* 1983 diplomiral na univerzitetnem programu na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] 
* 1984 maturiral na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] 

== Poslovna kariera == 
* 2022 - generalni direktor ZAVAS d.o.o.
* 2019 - 2022 član uprave [[Slovenski državni holding|SDH]] d.d. 
* 2017 - 2019 senior partner BB Consulting d.o.o. 
* 2010 - 2017 generalni direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarna Hrastnik d.o.o.]] 
* 2008 - 2009 direktor Mondi Frohnleiten GmbH, Frohnleiten, Avstrija, del skupine Mondi 
* 2005 - 2008 direktor Mondi Raubling GmbH, Raubling, Nemčija, del skupine Mondi 
* 2003 - 2004 predsednik uprave Droga d.d. 
* 2001 - 2003 direktor Iskra ERO d.o.o., Kranj, hčerinskega podjetja Korporacije HIDRIA iz Sp. Idrije 
* 1998 – 2001 direktor ABB SLOVENIJA, direktor za Slovenijo in ZR Jugoslavijo ABB Ltd Zuerich 
* 1994 – 1998 direktor podjetja GORIČANE, Tovarna papirja Medvode, d.d. 
* 1991 – 1993 direktor mešanega podjetja SAVA PAPIR Krško, joint venture podjetja papirnice LEYKAM MURZTALER AG, Avstrija in tovarno celuloze in papirja VIDEM Krško 
* 1990 – 1991 direktor mešanega podjetja VIDEM D ARCY INT.-joint venture Knox d'ArcyVidem 
* 1985 – 1989 vodja izvoza v tovarni celuloze in papirja VIDEM Krško 1983 – 1984 samostojni komercialist v izvoznem oddelku tovarne celuloze in papirja VIPAP VIDEM Krško 

== Nagrade ==
* 2017 Nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke 2016 Nagrada Združenja manager Slovenije – Manager leta 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nagrada.gzs.si/vsebina/Andrej-Bo%C5%BEi%C4%8D|title=GZS o nazivu Menedžer leta|date=16.9.2017|accessdate=28.8.2022|publisher=GZS}}&lt;/ref&gt; 
* 2012 Zlato priznanje [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]] za delo in dosežke na gospodarskem področju 
* 2012 Posebno priznanje [[Zlata nit]] za zgleden primer prestrukturiranja Steklarne Hrastnik
* 2012 Priznanje Naj direktor leta po izboru revije Kapital;Priznanje Paul Harris Fellow, Rotary International &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/CV-Andrej-Bozic-sept2020.pdf|title=CV Andrej Božič|date=sep-2020|accessdate=28.8.2022|publisher=Združenje Manager}}&lt;/ref&gt;

== Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Andrej Božič}}

{{DEFAULTSORT:Božič, Andrej}}
[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Častni konzuli v Sloveniji]]</text>
      <sha1>23uofpf1x8ffsxajc8n6bmfhq1c08ux</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748378</id>
      <parentid>5748353</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T07:04:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nagrade */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3884" xml:space="preserve">{{slog|razlog=bolj podoben CV-ju kot članku zaradi alinej namesto odstavkov}}
{{Infopolje oseba}}
'''Andrej Božič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[menedžer]], * [[16. januar]] [[1960]], [[Brežice]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] (sedaj [[Slovenija]]).

Deluje kot častni konzul [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] za Slovenijo in član upravnih odborov [[Združenje Manager|Združenja Manager Slovenija]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-bozic-prevzema-vodenje-zdruzenja-manager/|title=Andrej Božič prevzel vodenje Združenja manager|date=26.1.2022|accessdate=28.8.2022|website=Delo (časopis)}}&lt;/ref&gt; ter [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] (GZS).

== Izobrazba ==
* 2017 Master of SQ and Quantum Leadership, Oxford Academy for Quantum Leadership by Danah Zohar, UK
* 2012 [[Nevrolingvistično programiranje|NLP]] Praktik, INLPTA-The International NLP Trainers Association 
* 2007 Enchanced Leadership Training,Center for Creative Leadership,Brusseles 
* 2000 Training for International Operations(TIO), IFL Institut for Management, Sigtuna,Švedska 
* 1987 podiplomska specializacija – študij marketinga in financ na Cleveland State University v ZDA 
* 1983 diplomiral na univerzitetnem programu na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] 
* 1984 maturiral na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] 

== Poslovna kariera == 
* 2022 - generalni direktor ZAVAS d.o.o.
* 2019 - 2022 član uprave [[Slovenski državni holding|SDH]] d.d. 
* 2017 - 2019 senior partner BB Consulting d.o.o. 
* 2010 - 2017 generalni direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarna Hrastnik d.o.o.]] 
* 2008 - 2009 direktor Mondi Frohnleiten GmbH, Frohnleiten, Avstrija, del skupine Mondi 
* 2005 - 2008 direktor Mondi Raubling GmbH, Raubling, Nemčija, del skupine Mondi 
* 2003 - 2004 predsednik uprave Droga d.d. 
* 2001 - 2003 direktor Iskra ERO d.o.o., Kranj, hčerinskega podjetja Korporacije HIDRIA iz Sp. Idrije 
* 1998 – 2001 direktor ABB SLOVENIJA, direktor za Slovenijo in ZR Jugoslavijo ABB Ltd Zuerich 
* 1994 – 1998 direktor podjetja GORIČANE, Tovarna papirja Medvode, d.d. 
* 1991 – 1993 direktor mešanega podjetja SAVA PAPIR Krško, joint venture podjetja papirnice LEYKAM MURZTALER AG, Avstrija in tovarno celuloze in papirja VIDEM Krško 
* 1990 – 1991 direktor mešanega podjetja VIDEM D ARCY INT.-joint venture Knox d'ArcyVidem 
* 1985 – 1989 vodja izvoza v tovarni celuloze in papirja VIDEM Krško 1983 – 1984 samostojni komercialist v izvoznem oddelku tovarne celuloze in papirja VIPAP VIDEM Krško 

== Nagrade ==
Na svoji poklicni poti je prejel številna priznanja, med drugim je prejemnik nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke (2017), nagrade Združenja manager Slovenije – Manager leta 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nagrada.gzs.si/vsebina/Andrej-Bo%C5%BEi%C4%8D|title=GZS o nazivu Menedžer leta|date=16.9.2017|accessdate=28.8.2022|publisher=GZS}}&lt;/ref&gt;, prejemnik zlatega priznanja [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]] za delo in dosežke na gospodarskem področju, posebnega priznanja [[Zlata nit]] za zgleden primer prestrukturiranja Steklarne Hrastnik in priznanje Naj direktor leta po izboru revije Kapital (vsa tir 2012). Prejel je tudi priznanje Paul Harris Fellow, Rotary International &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/CV-Andrej-Bozic-sept2020.pdf|title=CV Andrej Božič|date=sep-2020|accessdate=28.8.2022|publisher=Združenje Manager}}&lt;/ref&gt;

== Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Andrej Božič}}

{{DEFAULTSORT:Božič, Andrej}}
[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Častni konzuli v Sloveniji]]</text>
      <sha1>k7jrrcpbzqx3xd85qxr0jpb40j6alae</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748379</id>
      <parentid>5748378</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T07:09:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>/* Izobrazba */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3707" xml:space="preserve">{{slog|razlog=bolj podoben CV-ju kot članku zaradi alinej namesto odstavkov}}
{{Infopolje oseba}}
'''Andrej Božič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[menedžer]], * [[16. januar]] [[1960]], [[Brežice]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] (sedaj [[Slovenija]]).

Deluje kot častni konzul [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] za Slovenijo in član upravnih odborov [[Združenje Manager|Združenja Manager Slovenija]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-bozic-prevzema-vodenje-zdruzenja-manager/|title=Andrej Božič prevzel vodenje Združenja manager|date=26.1.2022|accessdate=28.8.2022|website=Delo (časopis)}}&lt;/ref&gt; ter [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] (GZS).

== Izobrazba ==
Formalno izobrazbo je pridobil na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] ter na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Podiplomsko specializacijo je zaključil na študiju marketinga in financ na Cleveland State University v ZDA. Leta 2017 je prejel naziv Master of SQ and Quantum Leadership, Oxford Academy for Quantum Leadership by Danah Zohar, UK, ter se udeležil tudi drugih izobraževanj.
Nosi tudi naziv [Nevrolingvistično programiranje|NLP]] praktik.

== Poslovna kariera == 
* 2022 - generalni direktor ZAVAS d.o.o.
* 2019 - 2022 član uprave [[Slovenski državni holding|SDH]] d.d. 
* 2017 - 2019 senior partner BB Consulting d.o.o. 
* 2010 - 2017 generalni direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarna Hrastnik d.o.o.]] 
* 2008 - 2009 direktor Mondi Frohnleiten GmbH, Frohnleiten, Avstrija, del skupine Mondi 
* 2005 - 2008 direktor Mondi Raubling GmbH, Raubling, Nemčija, del skupine Mondi 
* 2003 - 2004 predsednik uprave Droga d.d. 
* 2001 - 2003 direktor Iskra ERO d.o.o., Kranj, hčerinskega podjetja Korporacije HIDRIA iz Sp. Idrije 
* 1998 – 2001 direktor ABB SLOVENIJA, direktor za Slovenijo in ZR Jugoslavijo ABB Ltd Zuerich 
* 1994 – 1998 direktor podjetja GORIČANE, Tovarna papirja Medvode, d.d. 
* 1991 – 1993 direktor mešanega podjetja SAVA PAPIR Krško, joint venture podjetja papirnice LEYKAM MURZTALER AG, Avstrija in tovarno celuloze in papirja VIDEM Krško 
* 1990 – 1991 direktor mešanega podjetja VIDEM D ARCY INT.-joint venture Knox d'ArcyVidem 
* 1985 – 1989 vodja izvoza v tovarni celuloze in papirja VIDEM Krško 1983 – 1984 samostojni komercialist v izvoznem oddelku tovarne celuloze in papirja VIPAP VIDEM Krško 

== Nagrade ==
Na svoji poklicni poti je prejel številna priznanja, med drugim je prejemnik nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke (2017), nagrade Združenja manager Slovenije – Manager leta 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nagrada.gzs.si/vsebina/Andrej-Bo%C5%BEi%C4%8D|title=GZS o nazivu Menedžer leta|date=16.9.2017|accessdate=28.8.2022|publisher=GZS}}&lt;/ref&gt;, prejemnik zlatega priznanja [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]] za delo in dosežke na gospodarskem področju, posebnega priznanja [[Zlata nit]] za zgleden primer prestrukturiranja Steklarne Hrastnik in priznanje Naj direktor leta po izboru revije Kapital (vsa tir 2012). Prejel je tudi priznanje Paul Harris Fellow, Rotary International &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/CV-Andrej-Bozic-sept2020.pdf|title=CV Andrej Božič|date=sep-2020|accessdate=28.8.2022|publisher=Združenje Manager}}&lt;/ref&gt;

== Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Andrej Božič}}

{{DEFAULTSORT:Božič, Andrej}}
[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Častni konzuli v Sloveniji]]</text>
      <sha1>j14hzjlnpzfp4ro0s3ggut2nf5bnira</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748380</id>
      <parentid>5748379</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T07:10:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>/* Izobrazba */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3708" xml:space="preserve">{{slog|razlog=bolj podoben CV-ju kot članku zaradi alinej namesto odstavkov}}
{{Infopolje oseba}}
'''Andrej Božič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[menedžer]], * [[16. januar]] [[1960]], [[Brežice]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] (sedaj [[Slovenija]]).

Deluje kot častni konzul [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] za Slovenijo in član upravnih odborov [[Združenje Manager|Združenja Manager Slovenija]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-bozic-prevzema-vodenje-zdruzenja-manager/|title=Andrej Božič prevzel vodenje Združenja manager|date=26.1.2022|accessdate=28.8.2022|website=Delo (časopis)}}&lt;/ref&gt; ter [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] (GZS).

== Izobrazba ==
Formalno izobrazbo je pridobil na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] ter na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Podiplomsko specializacijo je zaključil na študiju marketinga in financ na Cleveland State University v ZDA. Leta 2017 je prejel naziv Master of SQ and Quantum Leadership, Oxford Academy for Quantum Leadership by Danah Zohar, UK, ter se udeležil tudi drugih izobraževanj.
Nosi tudi naziv [[Nevrolingvistično programiranje|NLP]] praktik.

== Poslovna kariera == 
* 2022 - generalni direktor ZAVAS d.o.o.
* 2019 - 2022 član uprave [[Slovenski državni holding|SDH]] d.d. 
* 2017 - 2019 senior partner BB Consulting d.o.o. 
* 2010 - 2017 generalni direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarna Hrastnik d.o.o.]] 
* 2008 - 2009 direktor Mondi Frohnleiten GmbH, Frohnleiten, Avstrija, del skupine Mondi 
* 2005 - 2008 direktor Mondi Raubling GmbH, Raubling, Nemčija, del skupine Mondi 
* 2003 - 2004 predsednik uprave Droga d.d. 
* 2001 - 2003 direktor Iskra ERO d.o.o., Kranj, hčerinskega podjetja Korporacije HIDRIA iz Sp. Idrije 
* 1998 – 2001 direktor ABB SLOVENIJA, direktor za Slovenijo in ZR Jugoslavijo ABB Ltd Zuerich 
* 1994 – 1998 direktor podjetja GORIČANE, Tovarna papirja Medvode, d.d. 
* 1991 – 1993 direktor mešanega podjetja SAVA PAPIR Krško, joint venture podjetja papirnice LEYKAM MURZTALER AG, Avstrija in tovarno celuloze in papirja VIDEM Krško 
* 1990 – 1991 direktor mešanega podjetja VIDEM D ARCY INT.-joint venture Knox d'ArcyVidem 
* 1985 – 1989 vodja izvoza v tovarni celuloze in papirja VIDEM Krško 1983 – 1984 samostojni komercialist v izvoznem oddelku tovarne celuloze in papirja VIPAP VIDEM Krško 

== Nagrade ==
Na svoji poklicni poti je prejel številna priznanja, med drugim je prejemnik nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke (2017), nagrade Združenja manager Slovenije – Manager leta 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nagrada.gzs.si/vsebina/Andrej-Bo%C5%BEi%C4%8D|title=GZS o nazivu Menedžer leta|date=16.9.2017|accessdate=28.8.2022|publisher=GZS}}&lt;/ref&gt;, prejemnik zlatega priznanja [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]] za delo in dosežke na gospodarskem področju, posebnega priznanja [[Zlata nit]] za zgleden primer prestrukturiranja Steklarne Hrastnik in priznanje Naj direktor leta po izboru revije Kapital (vsa tir 2012). Prejel je tudi priznanje Paul Harris Fellow, Rotary International &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/CV-Andrej-Bozic-sept2020.pdf|title=CV Andrej Božič|date=sep-2020|accessdate=28.8.2022|publisher=Združenje Manager}}&lt;/ref&gt;

== Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Andrej Božič}}

{{DEFAULTSORT:Božič, Andrej}}
[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Častni konzuli v Sloveniji]]</text>
      <sha1>40vk9q6k1c80d6k12lbr6or9eszowbm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748381</id>
      <parentid>5748380</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T07:11:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>slog je po moje sedaj ok. Poslovno pot ne bi dajal v stavke, razen če zbrišem nekaj postaj.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3629" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Andrej Božič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[menedžer]], * [[16. januar]] [[1960]], [[Brežice]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] (sedaj [[Slovenija]]).

Deluje kot častni konzul [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] za Slovenijo in član upravnih odborov [[Združenje Manager|Združenja Manager Slovenija]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-bozic-prevzema-vodenje-zdruzenja-manager/|title=Andrej Božič prevzel vodenje Združenja manager|date=26.1.2022|accessdate=28.8.2022|website=Delo (časopis)}}&lt;/ref&gt; ter [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] (GZS).

== Izobrazba ==
Formalno izobrazbo je pridobil na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] ter na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Podiplomsko specializacijo je zaključil na študiju marketinga in financ na Cleveland State University v ZDA. Leta 2017 je prejel naziv Master of SQ and Quantum Leadership, Oxford Academy for Quantum Leadership by Danah Zohar, UK, ter se udeležil tudi drugih izobraževanj.
Nosi tudi naziv [[Nevrolingvistično programiranje|NLP]] praktik.

== Poslovna kariera == 
* 2022 - generalni direktor ZAVAS d.o.o.
* 2019 - 2022 član uprave [[Slovenski državni holding|SDH]] d.d. 
* 2017 - 2019 senior partner BB Consulting d.o.o. 
* 2010 - 2017 generalni direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarna Hrastnik d.o.o.]] 
* 2008 - 2009 direktor Mondi Frohnleiten GmbH, Frohnleiten, Avstrija, del skupine Mondi 
* 2005 - 2008 direktor Mondi Raubling GmbH, Raubling, Nemčija, del skupine Mondi 
* 2003 - 2004 predsednik uprave Droga d.d. 
* 2001 - 2003 direktor Iskra ERO d.o.o., Kranj, hčerinskega podjetja Korporacije HIDRIA iz Sp. Idrije 
* 1998 – 2001 direktor ABB SLOVENIJA, direktor za Slovenijo in ZR Jugoslavijo ABB Ltd Zuerich 
* 1994 – 1998 direktor podjetja GORIČANE, Tovarna papirja Medvode, d.d. 
* 1991 – 1993 direktor mešanega podjetja SAVA PAPIR Krško, joint venture podjetja papirnice LEYKAM MURZTALER AG, Avstrija in tovarno celuloze in papirja VIDEM Krško 
* 1990 – 1991 direktor mešanega podjetja VIDEM D ARCY INT.-joint venture Knox d'ArcyVidem 
* 1985 – 1989 vodja izvoza v tovarni celuloze in papirja VIDEM Krško 1983 – 1984 samostojni komercialist v izvoznem oddelku tovarne celuloze in papirja VIPAP VIDEM Krško 

== Nagrade ==
Na svoji poklicni poti je prejel številna priznanja, med drugim je prejemnik nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke (2017), nagrade Združenja manager Slovenije – Manager leta 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nagrada.gzs.si/vsebina/Andrej-Bo%C5%BEi%C4%8D|title=GZS o nazivu Menedžer leta|date=16.9.2017|accessdate=28.8.2022|publisher=GZS}}&lt;/ref&gt;, prejemnik zlatega priznanja [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]] za delo in dosežke na gospodarskem področju, posebnega priznanja [[Zlata nit]] za zgleden primer prestrukturiranja Steklarne Hrastnik in priznanje Naj direktor leta po izboru revije Kapital (vsa tir 2012). Prejel je tudi priznanje Paul Harris Fellow, Rotary International &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/CV-Andrej-Bozic-sept2020.pdf|title=CV Andrej Božič|date=sep-2020|accessdate=28.8.2022|publisher=Združenje Manager}}&lt;/ref&gt;

== Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Andrej Božič}}

{{DEFAULTSORT:Božič, Andrej}}
[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Častni konzuli v Sloveniji]]</text>
      <sha1>jlyldxxr6hjdrac51tyh5not2983tec</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748387</id>
      <parentid>5748381</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T07:27:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nagrade */ datum</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3629" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Andrej Božič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[menedžer]], * [[16. januar]] [[1960]], [[Brežice]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] (sedaj [[Slovenija]]).

Deluje kot častni konzul [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] za Slovenijo in član upravnih odborov [[Združenje Manager|Združenja Manager Slovenija]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/andrej-bozic-prevzema-vodenje-zdruzenja-manager/|title=Andrej Božič prevzel vodenje Združenja manager|date=26.1.2022|accessdate=28.8.2022|website=Delo (časopis)}}&lt;/ref&gt; ter [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] (GZS).

== Izobrazba ==
Formalno izobrazbo je pridobil na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] ter na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Podiplomsko specializacijo je zaključil na študiju marketinga in financ na Cleveland State University v ZDA. Leta 2017 je prejel naziv Master of SQ and Quantum Leadership, Oxford Academy for Quantum Leadership by Danah Zohar, UK, ter se udeležil tudi drugih izobraževanj.
Nosi tudi naziv [[Nevrolingvistično programiranje|NLP]] praktik.

== Poslovna kariera == 
* 2022 - generalni direktor ZAVAS d.o.o.
* 2019 - 2022 član uprave [[Slovenski državni holding|SDH]] d.d. 
* 2017 - 2019 senior partner BB Consulting d.o.o. 
* 2010 - 2017 generalni direktor [[Steklarna Hrastnik|Steklarna Hrastnik d.o.o.]] 
* 2008 - 2009 direktor Mondi Frohnleiten GmbH, Frohnleiten, Avstrija, del skupine Mondi 
* 2005 - 2008 direktor Mondi Raubling GmbH, Raubling, Nemčija, del skupine Mondi 
* 2003 - 2004 predsednik uprave Droga d.d. 
* 2001 - 2003 direktor Iskra ERO d.o.o., Kranj, hčerinskega podjetja Korporacije HIDRIA iz Sp. Idrije 
* 1998 – 2001 direktor ABB SLOVENIJA, direktor za Slovenijo in ZR Jugoslavijo ABB Ltd Zuerich 
* 1994 – 1998 direktor podjetja GORIČANE, Tovarna papirja Medvode, d.d. 
* 1991 – 1993 direktor mešanega podjetja SAVA PAPIR Krško, joint venture podjetja papirnice LEYKAM MURZTALER AG, Avstrija in tovarno celuloze in papirja VIDEM Krško 
* 1990 – 1991 direktor mešanega podjetja VIDEM D ARCY INT.-joint venture Knox d'ArcyVidem 
* 1985 – 1989 vodja izvoza v tovarni celuloze in papirja VIDEM Krško 1983 – 1984 samostojni komercialist v izvoznem oddelku tovarne celuloze in papirja VIPAP VIDEM Krško 

== Nagrade ==
Na svoji poklicni poti je prejel številna priznanja, med drugim je prejemnik nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke (2017), nagrade Združenja manager Slovenije – Manager leta 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nagrada.gzs.si/vsebina/Andrej-Bo%C5%BEi%C4%8D|title=GZS o nazivu Menedžer leta|date=16.9.2017|accessdate=28.8.2022|publisher=GZS}}&lt;/ref&gt;, prejemnik zlatega priznanja [[Občina Hrastnik|Občine Hrastnik]] za delo in dosežke na gospodarskem področju, posebnega priznanja [[Zlata nit]] za zgleden primer prestrukturiranja Steklarne Hrastnik in priznanje Naj direktor leta po izboru revije Kapital (vsa tir 2012). Prejel je tudi priznanje Paul Harris Fellow, Rotary International &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Uploads/CV-Andrej-Bozic-sept2020.pdf|title=CV Andrej Božič|date=9.9.2020|accessdate=28.8.2022|publisher=Združenje Manager}}&lt;/ref&gt;

== Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Andrej Božič}}

{{DEFAULTSORT:Božič, Andrej}}
[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Častni konzuli v Sloveniji]]</text>
      <sha1>9pfa55kbvu94f1n2nxy9wr9w9yn2h3e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Adnnaziderje</title>
    <ns>3</ns>
    <id>523064</id>
    <revision>
      <id>5748356</id>
      <timestamp>2022-08-29T05:20:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>pozdrav</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3194" xml:space="preserve">{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
&lt;center&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno).

|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:

:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj!

Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.

|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].

|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če imaš še kakšno vprašanje:

:* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. 
:* v zvezi z delom v Wikipediji:
::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]],
::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] &lt;code&gt;#wikipedia-sl&lt;/code&gt; v omrežju [[Freenode]],
::* skupini &lt;code&gt;[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]&lt;/code&gt; v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]],
::* pošlji e-pošto na &lt;code&gt;info-sl (afna) wikimedia.org&lt;/code&gt; ali
::* se obrni kar name.

&lt;br /&gt;Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:20, 29. avgust 2022 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:20, 29. avgust 2022 (CEST)}}
|}{{Konec okvira}}</text>
      <sha1>02hr02jvn9xxan6hn1axmsrpd2135bx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hovav Sekulec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523065</id>
    <redirect title="Hovi Star" />
    <revision>
      <id>5748358</id>
      <timestamp>2022-08-29T05:22:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Hovi Star]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Hovi Star]]</text>
      <sha1>ah0wl5uloavahbprg37b1k7uiz6uofm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Timotejnovak333</title>
    <ns>3</ns>
    <id>523066</id>
    <revision>
      <id>5748359</id>
      <timestamp>2022-08-29T05:22:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>[[WP:KOI]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2320" xml:space="preserve">[[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, Timotejnovak333. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Timotejnovak333|o katerih si pisal]] v članku [[Timotej Novaković]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. 

Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov.  

Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov:

*'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi.
*'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev.
*'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih.
*'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]).

Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]].

Hvala.&lt;!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. --&gt;[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]&lt;!-- Template:uw-coi --&gt; — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:22, 29. avgust 2022 (CEST)</text>
      <sha1>fhgkoj6sfb4tobflj1d0lhob7ehundr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Ste vedeli/35. teden 2022</title>
    <ns>10</ns>
    <id>523067</id>
    <revision>
      <id>5748363</id>
      <timestamp>2022-08-29T05:30:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="984" xml:space="preserve">{{slikadesno|Slika:Sochi Autodrom, July 10, 2018 SkySat (cropped).jpg|res=120px|Avtodrom Soči}}
* ... je '''[[Avtodrom Soči]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; v ruskem letoviškem mestu [[Soči, Rusija|Soči]] kombinacija stalnega in uličnega dirkališča,
* ... je slovenska humanitarka '''[[Anita Ogulin]]''' za svoje delo prejela številna priznanja,
* ... je [[Mihael Bakoš]] svoj učbenik '''''[[Szlovenszki abecedár]]''''' v veliki meri očistil [[kajkavščina|kajkavizmov]] in s tem vplival na razvoj [[Prekmurski knjižni jezik|knjižne prekmurščine]],
* ... simetrija osnovnih [[fizika]]lnih procesov na nizkem nivoju preprečuje, da bi iz njih izpeljali [[drugi zakon termodinamike]], kar imenujemo '''[[Loschmidtov paradoks]]''',
* ... je ameriški igralec '''[[Channing Tatum]]''' pred prodorom v [[Hollywoodska filmska industrija|Hollywoodu]] med drugih delal kot slačifant, [[fotomodel]] in plesalec?&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge za ste vedeli 2022]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>8v8k6x7c5ds6xwv5qm4riqho3p6kfzi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Avstrijsko-turška vojna (1787-1791)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523068</id>
    <redirect title="Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)" />
    <revision>
      <id>5748370</id>
      <timestamp>2022-08-29T05:58:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="56" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)]]</text>
      <sha1>18vg6rqyi8rnncdhst2yu7ofwut74m3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kašubi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523069</id>
    <revision>
      <id>5748373</id>
      <timestamp>2022-08-29T06:18:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Infopolje Etnična skupina | group = Kašubi  | native_name = ''Kaszëbi''  | flag = [[Slika:Kashubian flag.svg|100px]] [[Slika:Kaszëbsczi Herb.png|100px]] | flag_caption = Zastava in grb Kašubije | population =  na Poljskem med 500.000 (2007)&lt;ref name=ref1&gt; {{cite web|url=http://www.ies.ee/iesp/grabowska.pdf |title=The Institute for European Studies, Ethnological institute of UW|access-date=16. avgusta 2012}}&lt;/ref&gt; in 570.000 (2005),&lt;ref name=ref2&gt;[http://instytut...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2142" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group = Kašubi 
| native_name = ''Kaszëbi'' 
| flag = [[Slika:Kashubian flag.svg|100px]] [[Slika:Kaszëbsczi Herb.png|100px]]
| flag_caption = Zastava in grb Kašubije
| population =  na Poljskem med 500.000 (2007)&lt;ref name=ref1&gt;
{{cite web|url=http://www.ies.ee/iesp/grabowska.pdf |title=The Institute for European Studies, Ethnological institute of UW|access-date=16. avgusta 2012}}&lt;/ref&gt; in 570.000 (2005),&lt;ref name=ref2&gt;[http://instytutkaszubski.republika.pl/pdfy/angielski.pdf &quot;The Kashubs Today: Culture-Language-Identity&quot;] (PDF). 2007. str. 8–9. Arhivirano iz izvirnika (PDF)  . marca 2016. Pridobljeno 9. aprila 2015.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=ref3&gt;[https://www.laender-analysen.de/polen/pdf/PolenAnalysen95.pdf &quot;Polen-Analysen. Die Kaschuben&quot;] (PDF). Länder-Analysen (nemško). Polen NR. 95: 10–13. september 2011.&lt;/ref&gt; od tega se jih 233.000&lt;ref name=ref4&gt;Gudaszewski, Grzegorz (november 2015). [https://stat.gov.pl/files/gfx/portalinformacyjny/pl/defaultaktualnosci/5670/22/1/1/struktura_narodowo-etniczna.pdf Struktura narodowo-etniczna, językowa i wyznaniowa ludności Polski. Narodowy Spis Powszechny Ludności i Mieszkań 2011] (PDF). Warsaw: Główny Urząd Statystyczny. str. 132–136. ISBN 978-83-7027-597-6.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref5&gt;[https://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/Przynaleznosc_narodowo-etniczna_w_2011_NSP.pdf Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011]. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29. 01. 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.&lt;/ref&gt; šteje za Kašube (2005)
| regions = {{flagcountry|Poljska}}&lt;br /&gt;{{flagcountry|Nemčija}}&lt;br /&gt;{{flagcountry|Združene države Amerike}} (diaspora)&lt;br /&gt;{{flagcountry|Kanada}} (diaspora)
| languages = [[kašubščina]], [[poljščina]]
| religions = [[Katolištvo|rimskokatoliška]], [[Protestantizem|protestantska]]
| image = Kashubians_2005.png
| image_caption = &lt;div style=&quot;text-align: left&gt;Poselitev Kašubov v Kašubiji (2005)&lt;/div&gt;
| related = [[Poljaki]] {{•}} Slovinci {{•}} [[Lužiški Srbi]]
}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Narodi]]</text>
      <sha1>ozh4fls65i34gbgljwwpqh351vy1off</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748374</id>
      <parentid>5748373</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T06:21:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>kategorija</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2151" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group = Kašubi 
| native_name = ''Kaszëbi'' 
| flag = [[Slika:Kashubian flag.svg|100px]] [[Slika:Kaszëbsczi Herb.png|100px]]
| flag_caption = Zastava in grb Kašubije
| population =  na Poljskem med 500.000 (2007)&lt;ref name=ref1&gt;
{{cite web|url=http://www.ies.ee/iesp/grabowska.pdf |title=The Institute for European Studies, Ethnological institute of UW|access-date=16. avgusta 2012}}&lt;/ref&gt; in 570.000 (2005),&lt;ref name=ref2&gt;[http://instytutkaszubski.republika.pl/pdfy/angielski.pdf &quot;The Kashubs Today: Culture-Language-Identity&quot;] (PDF). 2007. str. 8–9. Arhivirano iz izvirnika (PDF)  . marca 2016. Pridobljeno 9. aprila 2015.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=ref3&gt;[https://www.laender-analysen.de/polen/pdf/PolenAnalysen95.pdf &quot;Polen-Analysen. Die Kaschuben&quot;] (PDF). Länder-Analysen (nemško). Polen NR. 95: 10–13. september 2011.&lt;/ref&gt; od tega se jih 233.000&lt;ref name=ref4&gt;Gudaszewski, Grzegorz (november 2015). [https://stat.gov.pl/files/gfx/portalinformacyjny/pl/defaultaktualnosci/5670/22/1/1/struktura_narodowo-etniczna.pdf Struktura narodowo-etniczna, językowa i wyznaniowa ludności Polski. Narodowy Spis Powszechny Ludności i Mieszkań 2011] (PDF). Warsaw: Główny Urząd Statystyczny. str. 132–136. ISBN 978-83-7027-597-6.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref5&gt;[https://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/Przynaleznosc_narodowo-etniczna_w_2011_NSP.pdf Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011]. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29. 01. 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.&lt;/ref&gt; šteje za Kašube (2005)
| regions = {{flagcountry|Poljska}}&lt;br /&gt;{{flagcountry|Nemčija}}&lt;br /&gt;{{flagcountry|Združene države Amerike}} (diaspora)&lt;br /&gt;{{flagcountry|Kanada}} (diaspora)
| languages = [[kašubščina]], [[poljščina]]
| religions = [[Katolištvo|rimskokatoliška]], [[Protestantizem|protestantska]]
| image = Kashubians_2005.png
| image_caption = &lt;div style=&quot;text-align: left&gt;Poselitev Kašubov v Kašubiji (2005)&lt;/div&gt;
| related = [[Poljaki]] {{•}} Slovinci {{•}} [[Lužiški Srbi]]
}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]</text>
      <sha1>o1hroi2xsn8rcphyp28xksyrksbv8ij</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748377</id>
      <parentid>5748374</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T06:51:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3817" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group = Kašubi 
| native_name = ''Kaszëbi'' 
| flag = [[Slika:Kashubian flag.svg|100px]] [[Slika:Kaszëbsczi Herb.png|100px]]
| flag_caption = Zastava in grb Kašubije
| population =  na Poljskem med 500.000 (2007)&lt;ref name=ref1&gt;
{{cite web|url=http://www.ies.ee/iesp/grabowska.pdf |title=The Institute for European Studies, Ethnological institute of UW|access-date=16. avgusta 2012}}&lt;/ref&gt; in 570.000 (2005),&lt;ref name=ref2&gt;[http://instytutkaszubski.republika.pl/pdfy/angielski.pdf &quot;The Kashubs Today: Culture-Language-Identity&quot;] (PDF). 2007. str. 8–9. Arhivirano iz izvirnika (PDF)  . marca 2016. Pridobljeno 9. aprila 2015.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=ref3&gt;[https://www.laender-analysen.de/polen/pdf/PolenAnalysen95.pdf &quot;Polen-Analysen. Die Kaschuben&quot;] (PDF). Länder-Analysen (nemško). Polen NR. 95: 10–13. september 2011.&lt;/ref&gt; od tega se jih 233.000&lt;ref name=ref4&gt;Gudaszewski, Grzegorz (november 2015). [https://stat.gov.pl/files/gfx/portalinformacyjny/pl/defaultaktualnosci/5670/22/1/1/struktura_narodowo-etniczna.pdf Struktura narodowo-etniczna, językowa i wyznaniowa ludności Polski. Narodowy Spis Powszechny Ludności i Mieszkań 2011] (PDF). Warsaw: Główny Urząd Statystyczny. str. 132–136. ISBN 978-83-7027-597-6.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref5&gt;[https://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/Przynaleznosc_narodowo-etniczna_w_2011_NSP.pdf Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011]. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29. 01. 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.&lt;/ref&gt; šteje za Kašube (2005)
| regions = {{flagcountry|Poljska}}&lt;br /&gt;{{flagcountry|Nemčija}}&lt;br /&gt;{{flagcountry|Združene države Amerike}} (diaspora)&lt;br /&gt;{{flagcountry|Kanada}} (diaspora)
| languages = [[kašubščina]], [[poljščina]]
| religions = [[Katolištvo|rimskokatoliška]], [[Protestantizem|protestantska]]
| image = Kashubians_2005.png
| image_caption = &lt;div style=&quot;text-align: left&gt;Poselitev Kašubov v Kašubiji (2005)&lt;/div&gt;
| related = [[Poljaki]] {{•}} Slovinci {{•}} [[Lužiški Srbi]]
}}

'''Kašubi''' ([[Kašubščina|kašubsko]] Kaszëbi, [[poljsko]] Kaszubi, [[nemško]] Kaschuben)&lt;ref&gt;Chisholm, Hugh, ur. (1911). [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclopædia_Britannica/Kashubes ''&quot;Kashubes&quot;'']. Encyclopædia Britannica. Vol. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 693.&lt;/ref&gt; so [[Zahodni Slovani|zahodnoslovanski]] lehitski narod s [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno z njegovim vzhodnim delom ([[Pomerelija]]), v sedanji severovzhodni [[Poljska|Poljski]].&lt;ref&gt;Agata Grabowska, Pawel Ladykowski. ''The Change of the Kashubian Identity before Entering the EU''. 2002.&lt;/ref&gt; Območje njihove poselitve se imenuje Kašubija. Govorijo kašubski jezik,&lt;ref&gt;[https://www.gov.pl/web/mniejszosci-narodowe-i-etniczne/jezyk-kaszubski ''&quot;Język kaszubski - Mniejszości Narodowe i Etniczne&quot;'']. Pridobljeno 22. novembra 2020.&lt;/ref&gt; tesno povezan s poljščino. Kašubi so tesno povezani s Poljaki in včasih razvrščeni kot njihova podskupina. Kašubi so skupaj s Slovinci združeni v Pomorjane. Podobno sta zdaj izumrla slovinščina in kašubščina uvrščeni med pomorjanske jezike. Slovinščina se šteje za samostojem jezik, tesno povezan s kašubščino,&lt;ref name=ref9&gt;Dicky Gilbers, John A. Nerbonne, J. Schaeken. ''Languages in Contact''. Rodopi, 2000. str. 329. ISBN 90-420-1322-2.&lt;/ref&gt; ali za narečje kašubščine.&lt;ref&gt;Christina Yurkiw Bethin. ''Slavic Prosody: Language Change and Phonological Theory''. Cambridge University Press, 1998. str. 160ff. ISBN 0-521-59148-1.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Edward Stankiewicz. ''The Accentual Patterns of the Slavic Languages''. Stanford University Press, 1993. str. 291.  ISBN 0-8047-2029-0.&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]</text>
      <sha1>l98ln7zk9o0fy8hbiaaiixax6lb73l7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748382</id>
      <parentid>5748377</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T07:16:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */ izvor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4875" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group = Kašubi 
| native_name = ''Kaszëbi'' 
| flag = [[Slika:Kashubian flag.svg|100px]] [[Slika:Kaszëbsczi Herb.png|100px]]
| flag_caption = Zastava in grb Kašubije
| population =  na Poljskem med 500.000 (2007)&lt;ref name=ref1&gt;
{{cite web|url=http://www.ies.ee/iesp/grabowska.pdf |title=The Institute for European Studies, Ethnological institute of UW|access-date=16. avgusta 2012}}&lt;/ref&gt; in 570.000 (2005),&lt;ref name=ref2&gt;[http://instytutkaszubski.republika.pl/pdfy/angielski.pdf &quot;The Kashubs Today: Culture-Language-Identity&quot;] (PDF). 2007. str. 8–9. Arhivirano iz izvirnika (PDF)  . marca 2016. Pridobljeno 9. aprila 2015.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=ref3&gt;[https://www.laender-analysen.de/polen/pdf/PolenAnalysen95.pdf &quot;Polen-Analysen. Die Kaschuben&quot;] (PDF). Länder-Analysen (nemško). Polen NR. 95: 10–13. september 2011.&lt;/ref&gt; od tega se jih 233.000&lt;ref name=ref4&gt;Gudaszewski, Grzegorz (november 2015). [https://stat.gov.pl/files/gfx/portalinformacyjny/pl/defaultaktualnosci/5670/22/1/1/struktura_narodowo-etniczna.pdf Struktura narodowo-etniczna, językowa i wyznaniowa ludności Polski. Narodowy Spis Powszechny Ludności i Mieszkań 2011] (PDF). Warsaw: Główny Urząd Statystyczny. str. 132–136. ISBN 978-83-7027-597-6.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref5&gt;[https://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/Przynaleznosc_narodowo-etniczna_w_2011_NSP.pdf Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011]. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29. 01. 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.&lt;/ref&gt; šteje za Kašube (2005)
| regions = {{flagcountry|Poljska}}&lt;br /&gt;{{flagcountry|Nemčija}}&lt;br /&gt;{{flagcountry|Združene države Amerike}} (diaspora)&lt;br /&gt;{{flagcountry|Kanada}} (diaspora)
| languages = [[kašubščina]], [[poljščina]]
| religions = [[Katolištvo|rimskokatoliška]], [[Protestantizem|protestantska]]
| image = Kashubians_2005.png
| image_caption = &lt;div style=&quot;text-align: left&gt;Poselitev Kašubov v Kašubiji (2005)&lt;/div&gt;
| related = [[Poljaki]] {{•}} Slovinci {{•}} [[Lužiški Srbi]]
}}

'''Kašubi''' ([[Kašubščina|kašubsko]] Kaszëbi, [[poljsko]] Kaszubi, [[nemško]] Kaschuben)&lt;ref&gt;Chisholm, Hugh, ur. (1911). [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclopædia_Britannica/Kashubes ''&quot;Kashubes&quot;'']. Encyclopædia Britannica. Vol. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 693.&lt;/ref&gt; so [[Zahodni Slovani|zahodnoslovanski]] lehitski narod s [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno z njegovim vzhodnim delom ([[Pomerelija]]), v sedanji severovzhodni [[Poljska|Poljski]].&lt;ref&gt;Agata Grabowska, Pawel Ladykowski. ''The Change of the Kashubian Identity before Entering the EU''. 2002.&lt;/ref&gt; Območje njihove poselitve se imenuje Kašubija. Govorijo kašubski jezik,&lt;ref&gt;[https://www.gov.pl/web/mniejszosci-narodowe-i-etniczne/jezyk-kaszubski ''&quot;Język kaszubski - Mniejszości Narodowe i Etniczne&quot;'']. Pridobljeno 22. novembra 2020.&lt;/ref&gt; tesno povezan s poljščino. Kašubi so tesno povezani s Poljaki in včasih razvrščeni kot njihova podskupina. Kašubi so skupaj s Slovinci združeni v Pomorjane. Podobno sta zdaj izumrla slovinščina in kašubščina uvrščeni med pomorjanske jezike. Slovinščina se šteje za samostojem jezik, tesno povezan s kašubščino,&lt;ref name=ref9&gt;Dicky Gilbers, John A. Nerbonne, J. Schaeken. ''Languages in Contact''. Rodopi, 2000. str. 329. ISBN 90-420-1322-2.&lt;/ref&gt; ali za narečje kašubščine.&lt;ref&gt;Christina Yurkiw Bethin. ''Slavic Prosody: Language Change and Phonological Theory''. Cambridge University Press, 1998. str. 160ff. ISBN 0-521-59148-1.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Edward Stankiewicz. ''The Accentual Patterns of the Slavic Languages''. Stanford University Press, 1993. str. 291.  ISBN 0-8047-2029-0.&lt;/ref&gt;

==Izvor==
Kašubi so potomci slovanskih pomorjanskih plemen, ki so se po preseljevanju narodov naselila med [[Odra|Odro]] in [[Visla|Vislo]] in so bila v različnih obdobjih poljski in danski vazali. Med srednjeveško nemško poselitvijo Pomorjanskega (Ostsiedlung) se je večina slovanskih Pomorjancev asimilirala, v vzhodnem Pomorjanskem (Pomerelija)  pa se jih je nekaj obdržalo  in razvilo svoje običaje ter postali znani kot Kašubi.

Arabski pisec [[Al-Masudi]] iz 10. stoletja, ki se je zelo zanimal za nemuslimanska ljudstva, vključno z različnimi Slovani vzhodne Evrope, omenja ljudstvo Kuhsabin, ki so bili verjetno Kašubi. 

Najstarejša znana nedvoumna omemba Kašubije je iz 19. marca 1238. [[Papež Gregor IX.]] je takrat Bogislava I. omenil kot ''dux Cassubie'' – kašubskega vojvodo. Iz 13. stoletja je tudi pečat Barnima I., vojvode Pomorjanskega-Ščečina iz Pomorjanske vladarske hiše. Po izumrtju  Pomorjanske vladarske hiše  se je njihov vojvodski naslov prenesel na [[Švedska|Švedsko krono]], ki je nasledila Pomorjansko.

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]</text>
      <sha1>tgrspv0h6gkhaj8gwnrzeoxzw130sj8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748399</id>
      <parentid>5748382</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T07:57:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Izvor */ nadaljevanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8621" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group = Kašubi 
| native_name = ''Kaszëbi'' 
| flag = [[Slika:Kashubian flag.svg|100px]] [[Slika:Kaszëbsczi Herb.png|100px]]
| flag_caption = Zastava in grb Kašubije
| population =  na Poljskem med 500.000 (2007)&lt;ref name=ref1&gt;
{{cite web|url=http://www.ies.ee/iesp/grabowska.pdf |title=The Institute for European Studies, Ethnological institute of UW|access-date=16. avgusta 2012}}&lt;/ref&gt; in 570.000 (2005),&lt;ref name=ref2&gt;[http://instytutkaszubski.republika.pl/pdfy/angielski.pdf &quot;The Kashubs Today: Culture-Language-Identity&quot;] (PDF). 2007. str. 8–9. Arhivirano iz izvirnika (PDF)  . marca 2016. Pridobljeno 9. aprila 2015.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=ref3&gt;[https://www.laender-analysen.de/polen/pdf/PolenAnalysen95.pdf &quot;Polen-Analysen. Die Kaschuben&quot;] (PDF). Länder-Analysen (nemško). Polen NR. 95: 10–13. september 2011.&lt;/ref&gt; od tega se jih 233.000&lt;ref name=ref4&gt;Gudaszewski, Grzegorz (november 2015). [https://stat.gov.pl/files/gfx/portalinformacyjny/pl/defaultaktualnosci/5670/22/1/1/struktura_narodowo-etniczna.pdf Struktura narodowo-etniczna, językowa i wyznaniowa ludności Polski. Narodowy Spis Powszechny Ludności i Mieszkań 2011] (PDF). Warsaw: Główny Urząd Statystyczny. str. 132–136. ISBN 978-83-7027-597-6.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref5&gt;[https://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/Przynaleznosc_narodowo-etniczna_w_2011_NSP.pdf Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011]. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29. 01. 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.&lt;/ref&gt; šteje za Kašube (2005)
| regions = {{flagcountry|Poljska}}&lt;br /&gt;{{flagcountry|Nemčija}}&lt;br /&gt;{{flagcountry|Združene države Amerike}} (diaspora)&lt;br /&gt;{{flagcountry|Kanada}} (diaspora)
| languages = [[kašubščina]], [[poljščina]]
| religions = [[Katolištvo|rimskokatoliška]], [[Protestantizem|protestantska]]
| image = Kashubians_2005.png
| image_caption = &lt;div style=&quot;text-align: left&gt;Poselitev Kašubov v Kašubiji (2005)&lt;/div&gt;
| related = [[Poljaki]] {{•}} Slovinci {{•}} [[Lužiški Srbi]]
}}

'''Kašubi''' ([[Kašubščina|kašubsko]] Kaszëbi, [[poljsko]] Kaszubi, [[nemško]] Kaschuben)&lt;ref&gt;Chisholm, Hugh, ur. (1911). [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclopædia_Britannica/Kashubes ''&quot;Kashubes&quot;'']. Encyclopædia Britannica. Vol. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 693.&lt;/ref&gt; so [[Zahodni Slovani|zahodnoslovanski]] lehitski narod s [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno z njegovim vzhodnim delom ([[Pomerelija]]), v sedanji severovzhodni [[Poljska|Poljski]].&lt;ref&gt;Agata Grabowska, Pawel Ladykowski. ''The Change of the Kashubian Identity before Entering the EU''. 2002.&lt;/ref&gt; Območje njihove poselitve se imenuje Kašubija. Govorijo kašubski jezik,&lt;ref&gt;[https://www.gov.pl/web/mniejszosci-narodowe-i-etniczne/jezyk-kaszubski ''&quot;Język kaszubski - Mniejszości Narodowe i Etniczne&quot;'']. Pridobljeno 22. novembra 2020.&lt;/ref&gt; tesno povezan s poljščino. Kašubi so tesno povezani s Poljaki in včasih razvrščeni kot njihova podskupina. Kašubi so skupaj s Slovinci združeni v Pomorjane. Podobno sta zdaj izumrla slovinščina in kašubščina uvrščeni med pomorjanske jezike. Slovinščina se šteje za samostojem jezik, tesno povezan s kašubščino,&lt;ref name=ref9&gt;Dicky Gilbers, John A. Nerbonne, J. Schaeken. ''Languages in Contact''. Rodopi, 2000. str. 329. ISBN 90-420-1322-2.&lt;/ref&gt; ali za narečje kašubščine.&lt;ref&gt;Christina Yurkiw Bethin. ''Slavic Prosody: Language Change and Phonological Theory''. Cambridge University Press, 1998. str. 160ff. ISBN 0-521-59148-1.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Edward Stankiewicz. ''The Accentual Patterns of the Slavic Languages''. Stanford University Press, 1993. str. 291.  ISBN 0-8047-2029-0.&lt;/ref&gt;

==Izvor==
Kašubi so potomci slovanskih pomorjanskih plemen, ki so se po preseljevanju narodov naselila med [[Odra|Odro]] in [[Visla|Vislo]] in so bila v različnih obdobjih poljski in danski vazali. Med srednjeveško nemško poselitvijo Pomorjanskega (Ostsiedlung) se je večina slovanskih Pomorjancev asimilirala, v vzhodnem Pomorjanskem (Pomerelija)  pa se jih je nekaj obdržalo  in razvilo svoje običaje ter postali znani kot Kašubi.

Arabski pisec [[Al-Masudi]] iz 10. stoletja, ki se je zelo zanimal za nemuslimanska ljudstva, vključno z različnimi Slovani vzhodne Evrope, omenja ljudstvo Kuhsabin, ki so bili verjetno Kašubi. 

Najstarejša znana nedvoumna omemba Kašubije je iz 19. marca 1238. [[Papež Gregor IX.]] je takrat Bogislava I. omenil kot ''dux Cassubie'' – kašubskega vojvodo. Iz 13. stoletja je tudi pečat Barnima I., vojvode Pomorjanskega-Ščečina iz Pomorjanske vladarske hiše. Po izumrtju  Pomorjanske vladarske hiše  se je njihov vojvodski naslov prenesel na [[Švedska|Švedsko krono]], ki je nasledila Pomorjansko.

==Zgodovina Pomorjanskega==
Do konca 12. stoletja je velika večina prebivalcev Pomorjanskega govorila slovansko. Pokrajina je bila precej redko poseljena, z velikimi gozdnatimi površinami in pustimi zemljišči. V 13. stoletju se je v tej regiji začel nemški Ostsiedlung. Slovanski vojvode Pomorjanskega, kot je bil Barnim I. (1220–1278), so kljub temu, da so se imenovali ''dux Slavorum et Cassubie'', s podeljevanjem zemlje nemškim plemičem, menihom in duhovščini veliko prispevali k spremembi etnične strukture Pomorjanskega. Pripadniki slovanske vladarske dinastije so se začeli poročati z nemškimi princesami in se sčasoma kulturno germanizirali. Preprosto prebivalstvo se jim je odtujilo in njihovo kulturo je nadomestila kultura prišlekov. Vse to je pripeljalo do germanizacije večine slovanskih Pomorjancev in postopnega odmiranja njihovega slovanskega jezika. Asimilacija je bila postopna, od zahoda proti vzhodu.

Johannes Bugenhagen je zapisal, da je bila v začetku 16. stoletja nemško-slovanska jezikovna meja pri Koszalinu. V 17. stoletju je meja med območji z večinoma nemško govorečim in večinoma slovansko govorečim prebivalstvom potekala bolj ali manj po današnji meji med Zahodnopomorjanskim in Pomorjanskim vojvodstvom.

Leta 1612 je kartograf Eilhard Lubinus med izdelavo zemljevida Pomorjanskega na poti v Danzig ([[Gdansk]]) potoval iz Pollnowa proti Treblinu. Med bivanjem v graščini Stanislava Stenzela von Puttkamerja v Treblinu je v svojem dnevniku zapisal: ''&quot;Vstopili smo v slovansko poseljeno deželo, kar nas je zelo presenetilo&quot;''. Kasneje, ko se je iz Gdańska vračal v [[Szczecin]], je prespal v Wielki Wieśi pri Stolpu in ugotavljal: ''&quot;V celi vasi ne najdemo niti enega nemško govorečega&quot;'', kar mu je  povzročalo težave pri komuniciranju. V deželo, naseljeno s Slovani, je prišel tudi na potovanju Chocimina skozi Świerzno v Trzebielino. Tudi tam mu ni uspelo najti niti ene nemško govoreče osebe.

Več kot stoletje kasneje, v letih 1772–1778, je območje obiskal Johann Bernoulli. Opozoril je, da so bile vasi v lasti Otta Christopha von Podewilsa, kot so Dochow, Zipkow in Warbelin, naseljene izključno s slovansko govorečimi prebivalci. Opozoril je tudi, da si lokalni duhovniki in plemiči zelo prizadevajo iztrebiti slovanski jezik in svoje podložnike ponemčiti.&lt;ref&gt;Mordawski, Jan (2010). [https://bazhum.muzhp.pl/media//files/Acta_Cassubiana/Acta_Cassubiana-r2010-t12/Acta_Cassubiana-r2010-t12-s93-122/Acta_Cassubiana-r2010-t12-s93-122.pdf &quot;Stosunki etniczne w zachodniej części województwa pomorskiego&quot;] (PDF). ''Acta Cassubiana'' (poljsko). '''12''': 93–96.&lt;/ref&gt;

Brüggemann je leta 1779 zapisal, da območje vzhodno od reke Lupow naseljujejo ''&quot;čistokrvni Vendi&quot;'', medtem ko zahodno od te reke nekatera podeželska območja naseljujejo že napol ponemčeni ''&quot;Wendischdeutsche&quot;''.&lt;ref&gt;[http://www.ziemia.pttk.pl/Ziemia/Ziemia_NR_35_1911.pdf &quot;Z podróży na Pomorze&quot;] (PDF). ''Ziemia''. '''35''' (II): 573. 1911 – via www.ziemia.pttk.pl/Ziemia/.&lt;/ref&gt;

Morda najzgodnejši podatki o etnični strukturi Zahodne Prusije&lt;ref name=ref25&gt;Hassel, Georg (1823).  [https://books.google.si/books?id=31DMAJgQV28C&amp;pg=PA42&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false ''Statistischer Umriß der sämmtlichen europäischen und der vornehmsten außereuropäischen Staaten, in Hinsicht ihrer Entwickelung, Größe, Volksmenge, Finanz- und Militärverfassung, tabellarisch dargestellt; Erster Heft: Welcher die beiden großen Mächte Österreich und Preußen und den Deutschen Staatenbund darstellt'']. Verlag des Geographischen Instituts Weimar. str. 42.&lt;/ref&gt; in Daljnjega Pomorjanskega so iz popisov prebivalstva v letih 1817 do 1823.&lt;ref&gt;Hasel 1823, str.  31.&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]</text>
      <sha1>mlfajiu4aryxg3yoj5nolmbsfnxmdos</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748465</id>
      <parentid>5748399</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:10:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina Pomorjanskega */ nadaljevanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9434" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group = Kašubi 
| native_name = ''Kaszëbi'' 
| flag = [[Slika:Kashubian flag.svg|100px]] [[Slika:Kaszëbsczi Herb.png|100px]]
| flag_caption = Zastava in grb Kašubije
| population =  na Poljskem med 500.000 (2007)&lt;ref name=ref1&gt;
{{cite web|url=http://www.ies.ee/iesp/grabowska.pdf |title=The Institute for European Studies, Ethnological institute of UW|access-date=16. avgusta 2012}}&lt;/ref&gt; in 570.000 (2005),&lt;ref name=ref2&gt;[http://instytutkaszubski.republika.pl/pdfy/angielski.pdf &quot;The Kashubs Today: Culture-Language-Identity&quot;] (PDF). 2007. str. 8–9. Arhivirano iz izvirnika (PDF)  . marca 2016. Pridobljeno 9. aprila 2015.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=ref3&gt;[https://www.laender-analysen.de/polen/pdf/PolenAnalysen95.pdf &quot;Polen-Analysen. Die Kaschuben&quot;] (PDF). Länder-Analysen (nemško). Polen NR. 95: 10–13. september 2011.&lt;/ref&gt; od tega se jih 233.000&lt;ref name=ref4&gt;Gudaszewski, Grzegorz (november 2015). [https://stat.gov.pl/files/gfx/portalinformacyjny/pl/defaultaktualnosci/5670/22/1/1/struktura_narodowo-etniczna.pdf Struktura narodowo-etniczna, językowa i wyznaniowa ludności Polski. Narodowy Spis Powszechny Ludności i Mieszkań 2011] (PDF). Warsaw: Główny Urząd Statystyczny. str. 132–136. ISBN 978-83-7027-597-6.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref5&gt;[https://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/Przynaleznosc_narodowo-etniczna_w_2011_NSP.pdf Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011]. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29. 01. 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.&lt;/ref&gt; šteje za Kašube (2005)
| regions = {{flagcountry|Poljska}}&lt;br /&gt;{{flagcountry|Nemčija}}&lt;br /&gt;{{flagcountry|Združene države Amerike}} (diaspora)&lt;br /&gt;{{flagcountry|Kanada}} (diaspora)
| languages = [[kašubščina]], [[poljščina]]
| religions = [[Katolištvo|rimskokatoliška]], [[Protestantizem|protestantska]]
| image = Kashubians_2005.png
| image_caption = &lt;div style=&quot;text-align: left&gt;Poselitev Kašubov v Kašubiji (2005)&lt;/div&gt;
| related = [[Poljaki]] {{•}} Slovinci {{•}} [[Lužiški Srbi]]
}}

'''Kašubi''' ([[Kašubščina|kašubsko]] Kaszëbi, [[poljsko]] Kaszubi, [[nemško]] Kaschuben)&lt;ref&gt;Chisholm, Hugh, ur. (1911). [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclopædia_Britannica/Kashubes ''&quot;Kashubes&quot;'']. Encyclopædia Britannica. Vol. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 693.&lt;/ref&gt; so [[Zahodni Slovani|zahodnoslovanski]] lehitski narod s [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno z njegovim vzhodnim delom ([[Pomerelija]]), v sedanji severovzhodni [[Poljska|Poljski]].&lt;ref&gt;Agata Grabowska, Pawel Ladykowski. ''The Change of the Kashubian Identity before Entering the EU''. 2002.&lt;/ref&gt; Območje njihove poselitve se imenuje Kašubija. Govorijo kašubski jezik,&lt;ref&gt;[https://www.gov.pl/web/mniejszosci-narodowe-i-etniczne/jezyk-kaszubski ''&quot;Język kaszubski - Mniejszości Narodowe i Etniczne&quot;'']. Pridobljeno 22. novembra 2020.&lt;/ref&gt; tesno povezan s poljščino. Kašubi so tesno povezani s Poljaki in včasih razvrščeni kot njihova podskupina. Kašubi so skupaj s Slovinci združeni v Pomorjane. Podobno sta zdaj izumrla slovinščina in kašubščina uvrščeni med pomorjanske jezike. Slovinščina se šteje za samostojem jezik, tesno povezan s kašubščino,&lt;ref name=ref9&gt;Dicky Gilbers, John A. Nerbonne, J. Schaeken. ''Languages in Contact''. Rodopi, 2000. str. 329. ISBN 90-420-1322-2.&lt;/ref&gt; ali za narečje kašubščine.&lt;ref&gt;Christina Yurkiw Bethin. ''Slavic Prosody: Language Change and Phonological Theory''. Cambridge University Press, 1998. str. 160ff. ISBN 0-521-59148-1.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Edward Stankiewicz. ''The Accentual Patterns of the Slavic Languages''. Stanford University Press, 1993. str. 291.  ISBN 0-8047-2029-0.&lt;/ref&gt;

==Izvor==
Kašubi so potomci slovanskih pomorjanskih plemen, ki so se po preseljevanju narodov naselila med [[Odra|Odro]] in [[Visla|Vislo]] in so bila v različnih obdobjih poljski in danski vazali. Med srednjeveško nemško poselitvijo Pomorjanskega (Ostsiedlung) se je večina slovanskih Pomorjancev asimilirala, v vzhodnem Pomorjanskem (Pomerelija)  pa se jih je nekaj obdržalo  in razvilo svoje običaje ter postali znani kot Kašubi.

Arabski pisec [[Al-Masudi]] iz 10. stoletja, ki se je zelo zanimal za nemuslimanska ljudstva, vključno z različnimi Slovani vzhodne Evrope, omenja ljudstvo Kuhsabin, ki so bili verjetno Kašubi. 

Najstarejša znana nedvoumna omemba Kašubije je iz 19. marca 1238. [[Papež Gregor IX.]] je takrat Bogislava I. omenil kot ''dux Cassubie'' – kašubskega vojvodo. Iz 13. stoletja je tudi pečat Barnima I., vojvode Pomorjanskega-Ščečina iz Pomorjanske vladarske hiše. Po izumrtju  Pomorjanske vladarske hiše  se je njihov vojvodski naslov prenesel na [[Švedska|Švedsko krono]], ki je nasledila Pomorjansko.

==Zgodovina Pomorjanskega==
Do konca 12. stoletja je velika večina prebivalcev Pomorjanskega govorila slovansko. Pokrajina je bila precej redko poseljena, z velikimi gozdnatimi površinami in pustimi zemljišči. V 13. stoletju se je v tej regiji začel nemški Ostsiedlung. Slovanski vojvode Pomorjanskega, kot je bil Barnim I. (1220–1278), so kljub temu, da so se imenovali ''dux Slavorum et Cassubie'', s podeljevanjem zemlje nemškim plemičem, menihom in duhovščini veliko prispevali k spremembi etnične strukture Pomorjanskega. Pripadniki slovanske vladarske dinastije so se začeli poročati z nemškimi princesami in se sčasoma kulturno germanizirali. Preprosto prebivalstvo se jim je odtujilo in njihovo kulturo je nadomestila kultura prišlekov. Vse to je pripeljalo do germanizacije večine slovanskih Pomorjancev in postopnega odmiranja njihovega slovanskega jezika. Asimilacija je bila postopna, od zahoda proti vzhodu.

Johannes Bugenhagen je zapisal, da je bila v začetku 16. stoletja nemško-slovanska jezikovna meja pri Koszalinu. V 17. stoletju je meja med območji z večinoma nemško govorečim in večinoma slovansko govorečim prebivalstvom potekala bolj ali manj po današnji meji med Zahodnopomorjanskim in Pomorjanskim vojvodstvom.

Leta 1612 je kartograf Eilhard Lubinus med izdelavo zemljevida Pomorjanskega na poti v Danzig ([[Gdansk]]) potoval iz Pollnowa proti Treblinu. Med bivanjem v graščini Stanislava Stenzela von Puttkamerja v Treblinu je v svojem dnevniku zapisal: ''&quot;Vstopili smo v slovansko poseljeno deželo, kar nas je zelo presenetilo&quot;''. Kasneje, ko se je iz Gdańska vračal v [[Szczecin]], je prespal v Wielki Wieśi pri Stolpu in ugotavljal: ''&quot;V celi vasi ne najdemo niti enega nemško govorečega&quot;'', kar mu je  povzročalo težave pri komuniciranju. V deželo, naseljeno s Slovani, je prišel tudi na potovanju Chocimina skozi Świerzno v Trzebielino. Tudi tam mu ni uspelo najti niti ene nemško govoreče osebe.

Več kot stoletje kasneje, v letih 1772–1778, je območje obiskal Johann Bernoulli. Opozoril je, da so bile vasi v lasti Otta Christopha von Podewilsa, kot so Dochow, Zipkow in Warbelin, naseljene izključno s slovansko govorečimi prebivalci. Opozoril je tudi, da si lokalni duhovniki in plemiči zelo prizadevajo iztrebiti slovanski jezik in svoje podložnike ponemčiti.&lt;ref&gt;Mordawski, Jan (2010). [https://bazhum.muzhp.pl/media//files/Acta_Cassubiana/Acta_Cassubiana-r2010-t12/Acta_Cassubiana-r2010-t12-s93-122/Acta_Cassubiana-r2010-t12-s93-122.pdf &quot;Stosunki etniczne w zachodniej części województwa pomorskiego&quot;] (PDF). ''Acta Cassubiana'' (poljsko). '''12''': 93–96.&lt;/ref&gt;

Brüggemann je leta 1779 zapisal, da območje vzhodno od reke Lupow naseljujejo ''&quot;čistokrvni Vendi&quot;'', medtem ko zahodno od te reke nekatera podeželska območja naseljujejo že napol ponemčeni ''&quot;Wendischdeutsche&quot;''.&lt;ref&gt;[http://www.ziemia.pttk.pl/Ziemia/Ziemia_NR_35_1911.pdf &quot;Z podróży na Pomorze&quot;] (PDF). ''Ziemia''. '''35''' (II): 573. 1911 – via www.ziemia.pttk.pl/Ziemia/.&lt;/ref&gt;

Morda najzgodnejši podatki o etnični strukturi Zahodne Prusije&lt;ref name=ref25&gt;Hassel, Georg (1823).  [https://books.google.si/books?id=31DMAJgQV28C&amp;pg=PA42&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false ''Statistischer Umriß der sämmtlichen europäischen und der vornehmsten außereuropäischen Staaten, in Hinsicht ihrer Entwickelung, Größe, Volksmenge, Finanz- und Militärverfassung, tabellarisch dargestellt; Erster Heft: Welcher die beiden großen Mächte Österreich und Preußen und den Deutschen Staatenbund darstellt'']. Verlag des Geographischen Instituts Weimar. str. 42.&lt;/ref&gt; in Daljnjega Pomorjanskega so iz popisov prebivalstva v letih 1817 do 1823.&lt;ref&gt;Hasel 1823, str.  31.&lt;/ref&gt;

Geograf in zgodovinar Karl Andree (Leipzig 1831) piše, da ima Zahodna Prusija okoli 700.000 prebivalcev, od tega 50% Poljakov (350.000), 47% Nemcev (330.000) in 3% Judov (20.000). Kašube je prištel k Poljakom, Menonite pa k Nemcem.&lt;ref&gt;Andree, Karl (1831). [https://archive.org/details/bub_gb_xgUEAAAAYAAJ ''Polen: in geographischer, geschichtlicher und culturhistorischer Hinsicht'']. Verlag von Ludwig Schumann. str. 212.&lt;/ref&gt;

Sodobne študije kažejo, da je na začetku 19. stoletja v Zahodni Prusiji (Vzhodni Kašubiji) živelo okoli 170.000 Kašubov.

Po pisanju Georga Hassela je bilo v celotni provinci Pommern v letih 1817-1819 65.000 slovansko govorečih prebivalcev. Njihovo število se je zaradii ponemčevanja stalno manjšalo. Po pisanju Stefana Ramułta jih je bilo leta 1892 samo še 15.000.

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]</text>
      <sha1>p8df5727vwbgs1zr9eq4jluby68663q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748476</id>
      <parentid>5748465</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T09:26:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */ jezik</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10557" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group = Kašubi 
| native_name = ''Kaszëbi'' 
| flag = [[Slika:Kashubian flag.svg|100px]] [[Slika:Kaszëbsczi Herb.png|100px]]
| flag_caption = Zastava in grb Kašubije
| population =  na Poljskem med 500.000 (2007)&lt;ref name=ref1&gt;
{{cite web|url=http://www.ies.ee/iesp/grabowska.pdf |title=The Institute for European Studies, Ethnological institute of UW|access-date=16. avgusta 2012}}&lt;/ref&gt; in 570.000 (2005),&lt;ref name=ref2&gt;[http://instytutkaszubski.republika.pl/pdfy/angielski.pdf &quot;The Kashubs Today: Culture-Language-Identity&quot;] (PDF). 2007. str. 8–9. Arhivirano iz izvirnika (PDF)  . marca 2016. Pridobljeno 9. aprila 2015.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=ref3&gt;[https://www.laender-analysen.de/polen/pdf/PolenAnalysen95.pdf &quot;Polen-Analysen. Die Kaschuben&quot;] (PDF). Länder-Analysen (nemško). Polen NR. 95: 10–13. september 2011.&lt;/ref&gt; od tega se jih 233.000&lt;ref name=ref4&gt;Gudaszewski, Grzegorz (november 2015). [https://stat.gov.pl/files/gfx/portalinformacyjny/pl/defaultaktualnosci/5670/22/1/1/struktura_narodowo-etniczna.pdf Struktura narodowo-etniczna, językowa i wyznaniowa ludności Polski. Narodowy Spis Powszechny Ludności i Mieszkań 2011] (PDF). Warsaw: Główny Urząd Statystyczny. str. 132–136. ISBN 978-83-7027-597-6.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref5&gt;[https://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/Przynaleznosc_narodowo-etniczna_w_2011_NSP.pdf Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011]. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29. 01. 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.&lt;/ref&gt; šteje za Kašube (2005)
| regions = {{flagcountry|Poljska}}&lt;br /&gt;{{flagcountry|Nemčija}}&lt;br /&gt;{{flagcountry|Združene države Amerike}} (diaspora)&lt;br /&gt;{{flagcountry|Kanada}} (diaspora)
| languages = [[kašubščina]], [[poljščina]]
| religions = [[Katolištvo|rimskokatoliška]], [[Protestantizem|protestantska]]
| image = Kashubians_2005.png
| image_caption = &lt;div style=&quot;text-align: left&gt;Poselitev Kašubov v Kašubiji (2005)&lt;/div&gt;
| related = [[Poljaki]] {{•}} Slovinci {{•}} [[Lužiški Srbi]]
}}

'''Kašubi''' ([[Kašubščina|kašubsko]] Kaszëbi, [[poljsko]] Kaszubi, [[nemško]] Kaschuben)&lt;ref&gt;Chisholm, Hugh, ur. (1911). [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclopædia_Britannica/Kashubes ''&quot;Kashubes&quot;'']. Encyclopædia Britannica. Vol. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 693.&lt;/ref&gt; so [[Zahodni Slovani|zahodnoslovanski]] lehitski narod s [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno z njegovim vzhodnim delom ([[Pomerelija]]), v sedanji severovzhodni [[Poljska|Poljski]].&lt;ref&gt;Agata Grabowska, Pawel Ladykowski. ''The Change of the Kashubian Identity before Entering the EU''. 2002.&lt;/ref&gt; Območje njihove poselitve se imenuje Kašubija. Govorijo kašubski jezik,&lt;ref&gt;[https://www.gov.pl/web/mniejszosci-narodowe-i-etniczne/jezyk-kaszubski ''&quot;Język kaszubski - Mniejszości Narodowe i Etniczne&quot;'']. Pridobljeno 22. novembra 2020.&lt;/ref&gt; tesno povezan s poljščino. Kašubi so tesno povezani s Poljaki in včasih razvrščeni kot njihova podskupina. Kašubi so skupaj s Slovinci združeni v Pomorjane. Podobno sta zdaj izumrla slovinščina in kašubščina uvrščeni med pomorjanske jezike. Slovinščina se šteje za samostojem jezik, tesno povezan s kašubščino,&lt;ref name=ref9&gt;Dicky Gilbers, John A. Nerbonne, J. Schaeken. ''Languages in Contact''. Rodopi, 2000. str. 329. ISBN 90-420-1322-2.&lt;/ref&gt; ali za narečje kašubščine.&lt;ref&gt;Christina Yurkiw Bethin. ''Slavic Prosody: Language Change and Phonological Theory''. Cambridge University Press, 1998. str. 160ff. ISBN 0-521-59148-1.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Edward Stankiewicz. ''The Accentual Patterns of the Slavic Languages''. Stanford University Press, 1993. str. 291.  ISBN 0-8047-2029-0.&lt;/ref&gt;

==Izvor==
Kašubi so potomci slovanskih pomorjanskih plemen, ki so se po preseljevanju narodov naselila med [[Odra|Odro]] in [[Visla|Vislo]] in so bila v različnih obdobjih poljski in danski vazali. Med srednjeveško nemško poselitvijo Pomorjanskega (Ostsiedlung) se je večina slovanskih Pomorjancev asimilirala, v vzhodnem Pomorjanskem (Pomerelija)  pa se jih je nekaj obdržalo  in razvilo svoje običaje ter postali znani kot Kašubi.

Arabski pisec [[Al-Masudi]] iz 10. stoletja, ki se je zelo zanimal za nemuslimanska ljudstva, vključno z različnimi Slovani vzhodne Evrope, omenja ljudstvo Kuhsabin, ki so bili verjetno Kašubi. 

Najstarejša znana nedvoumna omemba Kašubije je iz 19. marca 1238. [[Papež Gregor IX.]] je takrat Bogislava I. omenil kot ''dux Cassubie'' – kašubskega vojvodo. Iz 13. stoletja je tudi pečat Barnima I., vojvode Pomorjanskega-Ščečina iz Pomorjanske vladarske hiše. Po izumrtju  Pomorjanske vladarske hiše  se je njihov vojvodski naslov prenesel na [[Švedska|Švedsko krono]], ki je nasledila Pomorjansko.

==Zgodovina Pomorjanskega==
Do konca 12. stoletja je velika večina prebivalcev Pomorjanskega govorila slovansko. Pokrajina je bila precej redko poseljena, z velikimi gozdnatimi površinami in pustimi zemljišči. V 13. stoletju se je v tej regiji začel nemški Ostsiedlung. Slovanski vojvode Pomorjanskega, kot je bil Barnim I. (1220–1278), so kljub temu, da so se imenovali ''dux Slavorum et Cassubie'', s podeljevanjem zemlje nemškim plemičem, menihom in duhovščini veliko prispevali k spremembi etnične strukture Pomorjanskega. Pripadniki slovanske vladarske dinastije so se začeli poročati z nemškimi princesami in se sčasoma kulturno germanizirali. Preprosto prebivalstvo se jim je odtujilo in njihovo kulturo je nadomestila kultura prišlekov. Vse to je pripeljalo do germanizacije večine slovanskih Pomorjancev in postopnega odmiranja njihovega slovanskega jezika. Asimilacija je bila postopna, od zahoda proti vzhodu.

Johannes Bugenhagen je zapisal, da je bila v začetku 16. stoletja nemško-slovanska jezikovna meja pri Koszalinu. V 17. stoletju je meja med območji z večinoma nemško govorečim in večinoma slovansko govorečim prebivalstvom potekala bolj ali manj po današnji meji med Zahodnopomorjanskim in Pomorjanskim vojvodstvom.

Leta 1612 je kartograf Eilhard Lubinus med izdelavo zemljevida Pomorjanskega na poti v Danzig ([[Gdansk]]) potoval iz Pollnowa proti Treblinu. Med bivanjem v graščini Stanislava Stenzela von Puttkamerja v Treblinu je v svojem dnevniku zapisal: ''&quot;Vstopili smo v slovansko poseljeno deželo, kar nas je zelo presenetilo&quot;''. Kasneje, ko se je iz Gdańska vračal v [[Szczecin]], je prespal v Wielki Wieśi pri Stolpu in ugotavljal: ''&quot;V celi vasi ne najdemo niti enega nemško govorečega&quot;'', kar mu je  povzročalo težave pri komuniciranju. V deželo, naseljeno s Slovani, je prišel tudi na potovanju Chocimina skozi Świerzno v Trzebielino. Tudi tam mu ni uspelo najti niti ene nemško govoreče osebe.

Več kot stoletje kasneje, v letih 1772–1778, je območje obiskal Johann Bernoulli. Opozoril je, da so bile vasi v lasti Otta Christopha von Podewilsa, kot so Dochow, Zipkow in Warbelin, naseljene izključno s slovansko govorečimi prebivalci. Opozoril je tudi, da si lokalni duhovniki in plemiči zelo prizadevajo iztrebiti slovanski jezik in svoje podložnike ponemčiti.&lt;ref&gt;Mordawski, Jan (2010). [https://bazhum.muzhp.pl/media//files/Acta_Cassubiana/Acta_Cassubiana-r2010-t12/Acta_Cassubiana-r2010-t12-s93-122/Acta_Cassubiana-r2010-t12-s93-122.pdf &quot;Stosunki etniczne w zachodniej części województwa pomorskiego&quot;] (PDF). ''Acta Cassubiana'' (poljsko). '''12''': 93–96.&lt;/ref&gt;

Brüggemann je leta 1779 zapisal, da območje vzhodno od reke Lupow naseljujejo ''&quot;čistokrvni Vendi&quot;'', medtem ko zahodno od te reke nekatera podeželska območja naseljujejo že napol ponemčeni ''&quot;Wendischdeutsche&quot;''.&lt;ref&gt;[http://www.ziemia.pttk.pl/Ziemia/Ziemia_NR_35_1911.pdf &quot;Z podróży na Pomorze&quot;] (PDF). ''Ziemia''. '''35''' (II): 573. 1911 – via www.ziemia.pttk.pl/Ziemia/.&lt;/ref&gt;

Morda najzgodnejši podatki o etnični strukturi Zahodne Prusije&lt;ref name=ref25&gt;Hassel, Georg (1823).  [https://books.google.si/books?id=31DMAJgQV28C&amp;pg=PA42&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false ''Statistischer Umriß der sämmtlichen europäischen und der vornehmsten außereuropäischen Staaten, in Hinsicht ihrer Entwickelung, Größe, Volksmenge, Finanz- und Militärverfassung, tabellarisch dargestellt; Erster Heft: Welcher die beiden großen Mächte Österreich und Preußen und den Deutschen Staatenbund darstellt'']. Verlag des Geographischen Instituts Weimar. str. 42.&lt;/ref&gt; in Daljnjega Pomorjanskega so iz popisov prebivalstva v letih 1817 do 1823.&lt;ref&gt;Hasel 1823, str.  31.&lt;/ref&gt;

Geograf in zgodovinar Karl Andree (Leipzig 1831) piše, da ima Zahodna Prusija okoli 700.000 prebivalcev, od tega 50% Poljakov (350.000), 47% Nemcev (330.000) in 3% Judov (20.000). Kašube je prištel k Poljakom, Menonite pa k Nemcem.&lt;ref&gt;Andree, Karl (1831). [https://archive.org/details/bub_gb_xgUEAAAAYAAJ ''Polen: in geographischer, geschichtlicher und culturhistorischer Hinsicht'']. Verlag von Ludwig Schumann. str. 212.&lt;/ref&gt;

Sodobne študije kažejo, da je na začetku 19. stoletja v Zahodni Prusiji (Vzhodni Kašubiji) živelo okoli 170.000 Kašubov.

Po pisanju Georga Hassela je bilo v celotni provinci Pommern v letih 1817-1819 65.000 slovansko govorečih prebivalcev. Njihovo število se je zaradii ponemčevanja stalno manjšalo. Po pisanju Stefana Ramułta jih je bilo leta 1892 samo še 15.000.

==Jezik==
Leta 2011 je 180.100 prebivalcev izjavilo, da je njihov primarni jezik [[kašubščina]].&lt;ref&gt;[http://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/LUD_ludnosc_stan_str_dem_spo_NSP2011.pdf].&lt;/ref&gt;

Klasifikacija kašubščine kot jezika ali narečja je bila sporna.&lt;ref name=ref52&gt;Stephen Barbour, Cathie Carmichael. ''Language and Nationalism in Europe''. Oxford University Press, 2000. str. 199. ISBN 0-19-823671-9.&lt;/ref&gt;
Z diahronega vidika zgodovinskega jezikoslovja je kašubščina tako kot slovanščina, polabščina in poljščina lehitski zahodnoslovanski jezik, medtem ko je s sinhronega vidika eno od poljskih narečij.&lt;ref name=ref52/&gt; Glede na pretekle nacionalistične interese Nemcev in Poljakov v Kašubiji, Barbour in Carmichel pravita: ''&quot;Pri delitvi narečnega kontinuuma na ločene jezike, se vedno najde prostor za manipulacijo.&quot;''&lt;ref name=ref52/&gt;

Standardni kašubski jezik ne obstaja kljub poskusom, da bi ga ustvarili. V Kašubiji se govorijo različna narečja, ki se med seboj zelo razlikujejo.&lt;ref name=ref52/&gt; Na besednjak sta močno vplivali tako poljščina kot  nemščina.&lt;ref name=ref52/&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]</text>
      <sha1>j79vnso5ceuxhbfxms2wgxl9ki8wtmb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748514</id>
      <parentid>5748476</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:37:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Jezik */ izročilo</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12650" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group = Kašubi 
| native_name = ''Kaszëbi'' 
| flag = [[Slika:Kashubian flag.svg|100px]] [[Slika:Kaszëbsczi Herb.png|100px]]
| flag_caption = Zastava in grb Kašubije
| population =  na Poljskem med 500.000 (2007)&lt;ref name=ref1&gt;
{{cite web|url=http://www.ies.ee/iesp/grabowska.pdf |title=The Institute for European Studies, Ethnological institute of UW|access-date=16. avgusta 2012}}&lt;/ref&gt; in 570.000 (2005),&lt;ref name=ref2&gt;[http://instytutkaszubski.republika.pl/pdfy/angielski.pdf &quot;The Kashubs Today: Culture-Language-Identity&quot;] (PDF). 2007. str. 8–9. Arhivirano iz izvirnika (PDF)  . marca 2016. Pridobljeno 9. aprila 2015.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=ref3&gt;[https://www.laender-analysen.de/polen/pdf/PolenAnalysen95.pdf &quot;Polen-Analysen. Die Kaschuben&quot;] (PDF). Länder-Analysen (nemško). Polen NR. 95: 10–13. september 2011.&lt;/ref&gt; od tega se jih 233.000&lt;ref name=ref4&gt;Gudaszewski, Grzegorz (november 2015). [https://stat.gov.pl/files/gfx/portalinformacyjny/pl/defaultaktualnosci/5670/22/1/1/struktura_narodowo-etniczna.pdf Struktura narodowo-etniczna, językowa i wyznaniowa ludności Polski. Narodowy Spis Powszechny Ludności i Mieszkań 2011] (PDF). Warsaw: Główny Urząd Statystyczny. str. 132–136. ISBN 978-83-7027-597-6.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref5&gt;[https://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/Przynaleznosc_narodowo-etniczna_w_2011_NSP.pdf Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011]. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29. 01. 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.&lt;/ref&gt; šteje za Kašube (2005)
| regions = {{flagcountry|Poljska}}&lt;br /&gt;{{flagcountry|Nemčija}}&lt;br /&gt;{{flagcountry|Združene države Amerike}} (diaspora)&lt;br /&gt;{{flagcountry|Kanada}} (diaspora)
| languages = [[kašubščina]], [[poljščina]]
| religions = [[Katolištvo|rimskokatoliška]], [[Protestantizem|protestantska]]
| image = Kashubians_2005.png
| image_caption = &lt;div style=&quot;text-align: left&gt;Poselitev Kašubov v Kašubiji (2005)&lt;/div&gt;
| related = [[Poljaki]] {{•}} Slovinci {{•}} [[Lužiški Srbi]]
}}

'''Kašubi''' ([[Kašubščina|kašubsko]] Kaszëbi, [[poljsko]] Kaszubi, [[nemško]] Kaschuben)&lt;ref&gt;Chisholm, Hugh, ur. (1911). [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclopædia_Britannica/Kashubes ''&quot;Kashubes&quot;'']. Encyclopædia Britannica. Vol. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 693.&lt;/ref&gt; so [[Zahodni Slovani|zahodnoslovanski]] lehitski narod s [[Pomorjansko|Pomorjanskega]], vključno z njegovim vzhodnim delom ([[Pomerelija]]), v sedanji severovzhodni [[Poljska|Poljski]].&lt;ref&gt;Agata Grabowska, Pawel Ladykowski. ''The Change of the Kashubian Identity before Entering the EU''. 2002.&lt;/ref&gt; Območje njihove poselitve se imenuje Kašubija. Govorijo kašubski jezik,&lt;ref&gt;[https://www.gov.pl/web/mniejszosci-narodowe-i-etniczne/jezyk-kaszubski ''&quot;Język kaszubski - Mniejszości Narodowe i Etniczne&quot;'']. Pridobljeno 22. novembra 2020.&lt;/ref&gt; tesno povezan s poljščino. Kašubi so tesno povezani s Poljaki in včasih razvrščeni kot njihova podskupina. Kašubi so skupaj s Slovinci združeni v Pomorjane. Podobno sta zdaj izumrla slovinščina in kašubščina uvrščeni med pomorjanske jezike. Slovinščina se šteje za samostojem jezik, tesno povezan s kašubščino,&lt;ref name=ref9&gt;Dicky Gilbers, John A. Nerbonne, J. Schaeken. ''Languages in Contact''. Rodopi, 2000. str. 329. ISBN 90-420-1322-2.&lt;/ref&gt; ali za narečje kašubščine.&lt;ref&gt;Christina Yurkiw Bethin. ''Slavic Prosody: Language Change and Phonological Theory''. Cambridge University Press, 1998. str. 160ff. ISBN 0-521-59148-1.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Edward Stankiewicz. ''The Accentual Patterns of the Slavic Languages''. Stanford University Press, 1993. str. 291.  ISBN 0-8047-2029-0.&lt;/ref&gt;

==Izvor==
Kašubi so potomci slovanskih pomorjanskih plemen, ki so se po preseljevanju narodov naselila med [[Odra|Odro]] in [[Visla|Vislo]] in so bila v različnih obdobjih poljski in danski vazali. Med srednjeveško nemško poselitvijo Pomorjanskega (Ostsiedlung) se je večina slovanskih Pomorjancev asimilirala, v vzhodnem Pomorjanskem (Pomerelija)  pa se jih je nekaj obdržalo  in razvilo svoje običaje ter postali znani kot Kašubi.

Arabski pisec [[Al-Masudi]] iz 10. stoletja, ki se je zelo zanimal za nemuslimanska ljudstva, vključno z različnimi Slovani vzhodne Evrope, omenja ljudstvo Kuhsabin, ki so bili verjetno Kašubi. 

Najstarejša znana nedvoumna omemba Kašubije je iz 19. marca 1238. [[Papež Gregor IX.]] je takrat Bogislava I. omenil kot ''dux Cassubie'' – kašubskega vojvodo. Iz 13. stoletja je tudi pečat Barnima I., vojvode Pomorjanskega-Ščečina iz Pomorjanske vladarske hiše. Po izumrtju  Pomorjanske vladarske hiše  se je njihov vojvodski naslov prenesel na [[Švedska|Švedsko krono]], ki je nasledila Pomorjansko.

==Zgodovina Pomorjanskega==
Do konca 12. stoletja je velika večina prebivalcev Pomorjanskega govorila slovansko. Pokrajina je bila precej redko poseljena, z velikimi gozdnatimi površinami in pustimi zemljišči. V 13. stoletju se je v tej regiji začel nemški Ostsiedlung. Slovanski vojvode Pomorjanskega, kot je bil Barnim I. (1220–1278), so kljub temu, da so se imenovali ''dux Slavorum et Cassubie'', s podeljevanjem zemlje nemškim plemičem, menihom in duhovščini veliko prispevali k spremembi etnične strukture Pomorjanskega. Pripadniki slovanske vladarske dinastije so se začeli poročati z nemškimi princesami in se sčasoma kulturno germanizirali. Preprosto prebivalstvo se jim je odtujilo in njihovo kulturo je nadomestila kultura prišlekov. Vse to je pripeljalo do germanizacije večine slovanskih Pomorjancev in postopnega odmiranja njihovega slovanskega jezika. Asimilacija je bila postopna, od zahoda proti vzhodu.

Johannes Bugenhagen je zapisal, da je bila v začetku 16. stoletja nemško-slovanska jezikovna meja pri Koszalinu. V 17. stoletju je meja med območji z večinoma nemško govorečim in večinoma slovansko govorečim prebivalstvom potekala bolj ali manj po današnji meji med Zahodnopomorjanskim in Pomorjanskim vojvodstvom.

Leta 1612 je kartograf Eilhard Lubinus med izdelavo zemljevida Pomorjanskega na poti v Danzig ([[Gdansk]]) potoval iz Pollnowa proti Treblinu. Med bivanjem v graščini Stanislava Stenzela von Puttkamerja v Treblinu je v svojem dnevniku zapisal: ''&quot;Vstopili smo v slovansko poseljeno deželo, kar nas je zelo presenetilo&quot;''. Kasneje, ko se je iz Gdańska vračal v [[Szczecin]], je prespal v Wielki Wieśi pri Stolpu in ugotavljal: ''&quot;V celi vasi ne najdemo niti enega nemško govorečega&quot;'', kar mu je  povzročalo težave pri komuniciranju. V deželo, naseljeno s Slovani, je prišel tudi na potovanju Chocimina skozi Świerzno v Trzebielino. Tudi tam mu ni uspelo najti niti ene nemško govoreče osebe.

Več kot stoletje kasneje, v letih 1772–1778, je območje obiskal Johann Bernoulli. Opozoril je, da so bile vasi v lasti Otta Christopha von Podewilsa, kot so Dochow, Zipkow in Warbelin, naseljene izključno s slovansko govorečimi prebivalci. Opozoril je tudi, da si lokalni duhovniki in plemiči zelo prizadevajo iztrebiti slovanski jezik in svoje podložnike ponemčiti.&lt;ref&gt;Mordawski, Jan (2010). [https://bazhum.muzhp.pl/media//files/Acta_Cassubiana/Acta_Cassubiana-r2010-t12/Acta_Cassubiana-r2010-t12-s93-122/Acta_Cassubiana-r2010-t12-s93-122.pdf &quot;Stosunki etniczne w zachodniej części województwa pomorskiego&quot;] (PDF). ''Acta Cassubiana'' (poljsko). '''12''': 93–96.&lt;/ref&gt;

Brüggemann je leta 1779 zapisal, da območje vzhodno od reke Lupow naseljujejo ''&quot;čistokrvni Vendi&quot;'', medtem ko zahodno od te reke nekatera podeželska območja naseljujejo že napol ponemčeni ''&quot;Wendischdeutsche&quot;''.&lt;ref&gt;[http://www.ziemia.pttk.pl/Ziemia/Ziemia_NR_35_1911.pdf &quot;Z podróży na Pomorze&quot;] (PDF). ''Ziemia''. '''35''' (II): 573. 1911 – via www.ziemia.pttk.pl/Ziemia/.&lt;/ref&gt;

Morda najzgodnejši podatki o etnični strukturi Zahodne Prusije&lt;ref name=ref25&gt;Hassel, Georg (1823).  [https://books.google.si/books?id=31DMAJgQV28C&amp;pg=PA42&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false ''Statistischer Umriß der sämmtlichen europäischen und der vornehmsten außereuropäischen Staaten, in Hinsicht ihrer Entwickelung, Größe, Volksmenge, Finanz- und Militärverfassung, tabellarisch dargestellt; Erster Heft: Welcher die beiden großen Mächte Österreich und Preußen und den Deutschen Staatenbund darstellt'']. Verlag des Geographischen Instituts Weimar. str. 42.&lt;/ref&gt; in Daljnjega Pomorjanskega so iz popisov prebivalstva v letih 1817 do 1823.&lt;ref&gt;Hasel 1823, str.  31.&lt;/ref&gt;

Geograf in zgodovinar Karl Andree (Leipzig 1831) piše, da ima Zahodna Prusija okoli 700.000 prebivalcev, od tega 50% Poljakov (350.000), 47% Nemcev (330.000) in 3% Judov (20.000). Kašube je prištel k Poljakom, Menonite pa k Nemcem.&lt;ref&gt;Andree, Karl (1831). [https://archive.org/details/bub_gb_xgUEAAAAYAAJ ''Polen: in geographischer, geschichtlicher und culturhistorischer Hinsicht'']. Verlag von Ludwig Schumann. str. 212.&lt;/ref&gt;

Sodobne študije kažejo, da je na začetku 19. stoletja v Zahodni Prusiji (Vzhodni Kašubiji) živelo okoli 170.000 Kašubov.

Po pisanju Georga Hassela je bilo v celotni provinci Pommern v letih 1817-1819 65.000 slovansko govorečih prebivalcev. Njihovo število se je zaradii ponemčevanja stalno manjšalo. Po pisanju Stefana Ramułta jih je bilo leta 1892 samo še 15.000.

==Jezik==
Leta 2011 je 180.100 prebivalcev izjavilo, da je njihov primarni jezik [[kašubščina]].&lt;ref&gt;[http://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/LUD_ludnosc_stan_str_dem_spo_NSP2011.pdf].&lt;/ref&gt;

Klasifikacija kašubščine kot jezika ali narečja je bila sporna.&lt;ref name=ref52&gt;Stephen Barbour, Cathie Carmichael. ''Language and Nationalism in Europe''. Oxford University Press, 2000. str. 199. ISBN 0-19-823671-9.&lt;/ref&gt;
Z diahronega vidika zgodovinskega jezikoslovja je kašubščina tako kot slovanščina, polabščina in poljščina lehitski zahodnoslovanski jezik, medtem ko je s sinhronega vidika eno od poljskih narečij.&lt;ref name=ref52/&gt; Glede na pretekle nacionalistične interese Nemcev in Poljakov v Kašubiji, Barbour in Carmichel pravita: ''&quot;Pri delitvi narečnega kontinuuma na ločene jezike, se vedno najde prostor za manipulacijo.&quot;''&lt;ref name=ref52/&gt;

Standardni kašubski jezik ne obstaja kljub poskusom, da bi ga ustvarili. V Kašubiji se govorijo različna narečja, ki se med seboj zelo razlikujejo.&lt;ref name=ref52/&gt; Na besednjak sta močno vplivali tako poljščina kot  nemščina.&lt;ref name=ref52/&gt;

==Kulturno izročilo==
[[Slika:Szymbark chata traperów 31.12.09 p.jpg|thumb|250px|Tradicionalna lesena kašubska hiša; Szymbark, Pomorjansko vojvodstvo, Poljska]]
[[Slika:Kashubian embroidery of Zukowo school.jpg|thumb|left|200px|Kašubska vezenina iz Żukowske šole]]

Podobno kot v drugih delih Srednje in Vzhodne Evrope so bile kot alternativa palmovim listom sprejete  vrbove mačice, ker palmovih listov za praznovanje [[Cvetna nedelja|Cvetne nedelje]] ni bilo mogoče dobiti. Mačice so na Cvetno nedeljo blagoslovili duhovniki, potem pa so se farani med seboj udarjali z vrbovimi vejicami in govorili: ''&quot;Wierzba bije, jô nie bijã. Za tidzéń wiôldżi dzéń, za nocë trzë i trzë są Jastrë&quot;'' (''Vrba te tepe, ne jaz. Čez en teden, na veliki dan, čez tri in tri noči je [[Velika noč]]'').

Blagoslovljene mačice so obravnavali kot čar, ki lahko prepreči udar strele, varuje živali in spodbuja nabiranje medu. Verjeli so, da tudi ljudem prinašajo zdravje in srečo. Po tradiciji so na Cvetno nedeljo pogoltnili en vrbov popek za krepitev zdravja.

Po starem običaju so kašupski fantje na [[Velikonočni ponedeljek]] lovili dekleta in jih z brinovimi vejicami nežno šibali po nogah. To naj bi dekletom prineslo srečo v ljubezni. Lov  je običajno spremljalo fantovsko petje. Včasih so dekle šibali, ko je še ležala v postelji. Dekleta so fantom dajala pirhe.&lt;ref&gt;Malicki L. ''Rok obrzędowy na Kaszubach''. Wojewódzki Ośrodek Kultury, Gdańsk 1986. str. 35-39.&lt;/ref&gt;

[[Lončarstvo]], ena od starodavnih kašubskih obrti, se je ohranilo do danes. Znane so tudi kašubske vezenine in kašubski način  vezenja.  Pomembna nesnovna kulturna dediščina je Żukowska šola vezenja.

Kašube je leta 1987 obiskal [[papež Janez Pavel II.]] in jih pozval, naj ohranijo svoje tradicionalne vrednote, vključno z jezikom.&lt;ref&gt;Gustavsson S. ''Polish, Kashubian and Sorbian''. V ''The Baltic Sea Region: Cultures, Politics, Societies''. Uppsala University Library, 2002. str. 264–266.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://uu.diva-portal.org/smash/get/diva2:606396/FULLTEXT02]&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zahodni Slovani]]</text>
      <sha1>jij3en1jb6v7a2m22u4ha3wp8lufqcg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Svetovno prvenstvo v odbojki 2022</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523070</id>
    <revision>
      <id>5748383</id>
      <timestamp>2022-08-29T07:23:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18173" xml:space="preserve">{{Infopolje FIVB tournament
| competition     = Svetovno prvenstvo v odbojki
| other_titles    = Mistrzostwa Świata w Piłce Siatkowej Mężczyzn 2022&lt;br /&gt;Svetovno prvenstvo v odbojki 2022
| gender          = 
| continent       = svetovno
| year            = 2022
| logo            = 
| size            = 
| caption         = 
| host            = {{SLO}}, {{POL}}
| city            = 
| dates           = 26. avgust – 11. september
| teams           = [[#Qualification|24]]
| confederations  = 5
| venues          = [[#Venues|3]]
| cities          = 3
| champions       = 
| title_number    = 
| second          = 
| third           = 
| fourth          = 
| mvp             = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| setter          = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| outside_spikers = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]&lt;br&gt;{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| middle_blockers = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]&lt;br&gt;{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| opposite_spiker = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| libero          = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| matches         = 18
| attendance      = {{#expr: &lt;!-- Pool A --&gt; 1207+1785 &lt;!-- Pool B --&gt; +350+100+450+550 &lt;!-- Pool C --&gt; +4299+8969+5896+9087 &lt;!-- Pool D --&gt; +800+6986+1150+11112 &lt;!-- Pool E --&gt; +90+620 &lt;!-- Pool F --&gt; +130+600 &lt;!-- Final Round --&gt; }}
| best_scorer     = 
| best_spiker     = 
| best_blocker    = 
| best_server     = 
| best_setter     = 
| best_digger     = 
| best_receiver   = 
| website         = [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/ Uradna spletna stran prvenstva]
| last            = Svetovno prvenstvo v odbojki 2018
| next            = Svetovno prvenstvo v odbojki 2026
}}
'''Svetovno prvenstvo v odbojki 2022''' je 20. [[svetovno prvenstvo v odbojki]], ki poteka med [[26. avgust]]om in [[11. september|11. septembrom]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Poljska|Poljskem]], po odvzema prvenstva [[Rusija|Rusiji]] zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije na Ukrajino]]. V [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Arena Stožice|Areni Stožice]] bodo potekale štiri predtekmovalne skupine ter štiri tekme osmine finala in dve tekmi četrtfinala. Prestale predtekmovalne skupine bodo potekale v dvorani [[Spodek]] v [[Katovice|Katovicah]], kjer bo potekal tudi začetni del izločilnih bojev, polfinala, finale in tekma za tretje mesto pa v [[Arena Gliwice|Areni Gliwice]].&lt;ref name=&quot;newhosts&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.fivb.com/en/about/news/poland-and-slovenia-to-host-relocated-fivb?id=96851 |title=Poland and Slovenia to host relocated FIVB Volleyball Men's World Championship 2022 |date=15 April 2022 |publisher=[[Fédération Internationale de Volleyball|FIVB]] |access-date=15 April 2022}}&lt;/ref&gt;

==Prizorišča==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot; width=800
|-
!width=33%|Skupine A in C ter zaključni boji
!width=33%|Zaključni boji
!width=33%|Skupine B, D, E im F ter zaključni boji
|-
|{{flagdeco|POL}} '''[[Katovice]], Poljska'''
|{{flagdeco|POL}} '''[[Gliwice]], Poljska'''
|{{flagdeco|SLO}} '''[[Ljubljana]], Slovenija'''
|-
|[[Spodek]]
|[[Arena Gliwice]]
|[[Arena Stožice]]
|-
|Kapaciteta: '''11.036'''
|Kapaciteta: '''13.752'''
|Kapaciteta: '''12.480'''
|-
|[[File:Katowice-Spodek (4).jpg|200px]]
|[[File:Arena Gliwice, 2021 (2).jpg|200px]]
|[[File:Arena Stožice.jpg|200px]]
|-
!colspan=2|{{location map+ |float=center |Poland |width=200 |places=
{{location map~ |Poland |lat=50.25 |long=19 |label='''[[Katovice]]'''}}
{{location map~ |Poland |lat=50.283333 |long=18.666667 |label='''[[Gliwice]]''' |position=left}}
}}
!{{location map+ |float=center |Slovenia |width=200 |places=
{{location map~ |Slovenia |lat=46.0811962  |long=14.5195117 |label='''[[Ljubljana]]'''}}
}}
|}


==Predtekmovalne skupine==
{| class=&quot;wikitable&quot; width=800
|-
!width=25%|postavljeni
!width=25%|1. boben
!width=25%|2. boben
!width=25%|3. boben
|-
|
{{flagicon image|Flag of the Volleyball Federation of Russia.svg}} [[Ruska moška odbojkarska reprezentanca|VFR]] {{nowrap|(gostitelj; kasneje {{Tooltip|DQ|Disqualified}})}}&lt;br /&gt;
{{vb|BRA}} (1)&lt;br /&gt;
{{vb|POL}} (2) (sogostitelj)&lt;br /&gt;
{{vb|FRA}} (4)&lt;br /&gt;
{{vb|ITA}} (5)&lt;br /&gt;
{{vb|ARG}} (6)
|
{{vb|USA}} (7)&lt;br /&gt;
{{vb|SLO}} (8) (sogostitelj)&lt;br /&gt;
{{vb|SRB}} (9)&lt;br /&gt;
{{vb|IRI}} (10)&lt;br /&gt;
{{vb|JPN}} (11)&lt;br /&gt;
{{vb|CAN}} (12)
|
{{vb|CUB}} (13)&lt;br /&gt;
{{vb|TUN}} (14)&lt;br /&gt;
{{vb|NED}} (15)&lt;br /&gt;
{{vb|GER}} (16)&lt;br /&gt;
{{vb|MEX}} (17)&lt;br /&gt;
{{vb|TUR}} (18)
|
{{vb|EGY}} (19)&lt;br /&gt;
{{vb|QAT}} (20)&lt;br /&gt;
{{vb|BUL}} (21)&lt;br /&gt;
{{vb|CHN}} (22)&lt;br /&gt;
{{vb|PUR}} (24)&lt;br /&gt;
{{vb|CMR}} (25)
|}

;Draw
{| class=&quot;wikitable&quot; width=800
|-
!width=16%|Pool A
!width=16%|Pool B
!width=16%|Pool C
!width=16%|Pool D
!width=16%|Pool E
!width=16%|Pool F
|-
|&lt;s&gt;{{flagicon image|Flag of the Volleyball Federation of Russia.svg}} [[Ruska moška odbojkarska reprezentanca|VFR]]&lt;/s&gt;&lt;br /&gt;{{vb|UKR}}
|{{vb|BRA}}
|{{vb|POL}}
|{{vb|FRA}}
|{{vb|ITA}}
|{{vb|ARG}}
|-
|{{vb|SRB}}
|{{vb|JPN}}
|{{vb|USA}}
|{{vb|SLO}}
|{{vb|CAN}}
|{{vb|IRI}}
|-
|{{vb|TUN}}
|{{vb|CUB}}
|{{vb|MEX}}
|{{vb|GER}}
|{{vb|TUR}}
|{{vb|NED}}
|-
|{{vb|PUR}}
|{{vb|QAT}}
|{{vb|BUL}}
|{{vb|CMR}}
|{{vb|CHN}}
|{{vb|EGY}}
|}

==Predtekmovanje==
===Skupina A===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|TUN}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=56}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|SRB}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=78 |spl=67}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|UKR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=67 |spl=78}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|PUR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=56 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27 Aug|17:30|SPO|{{vb-rt|TUN}}|3–0|{{vb|PUR}}|25–19|25–17|25–20|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532288 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13464/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27 Aug|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|0–3|{{vb|SRB}}|26–28|21–25|20–25|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532440 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13465/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29 Aug|17:30|SPO|{{vb-rt|SRB}}|–|{{vb|PUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13476/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29 Aug|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|–|{{vb|TUN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13477/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31 Aug|17:30|SPO|{{vb-rt|SRB}}|–|{{vb|TUN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13488/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31 Aug|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|–|{{vb|PUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13489/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina B===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|BRA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=195 |spl=162|bc=ccffcc}} 
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|CUB}} |w3_0=0 |w3_1=1 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=204 |spl=206}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|JPN}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=130 |spl=128}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|QAT}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=1 |l0_3=1 |spw=139 |spl=172}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26 Aug|11:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|3–2|{{vb|CUB}}|31–33|21–25|25–16|25–17|18–16|12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531986 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13455/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26 Aug|14:00|AST|{{vb-rt|JPN}}|3–0|{{vb|QAT}}|25–20|25–18|25–15|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531887 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13456/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28 Aug|11:00|AST|{{vb-rt|CUB}}|3–1|{{vb|QAT}}|25–21|25–21|22–25|25–19||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532407 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13467/ Poročilo]}} 
{{Vb res 7|28 Aug|14:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|3–0|{{vb|JPN}}|25–21|25–18|25–16|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532465 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13468/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30 Aug|11:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|–|{{vb|QAT}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13479/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30 Aug|14:00|AST|{{vb-rt|JPN}}|–|{{vb|CUB}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13480/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina C===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|POL}} |w3_0=2 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=150 |spl=102 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|USA}} |w3_0=2 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=151|spl=117 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|BUL}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=119|spl=151}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|MEX}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=100 |spl=150}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26 Aug|17:30|SPO|{{vb-rt|USA}}|3–0|{{vb|MEX}}|25–18|25–20|25–12|||12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531967 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13458/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26 Aug|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|3–0|{{vb|BUL}}|25–12|25–20|25–20|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532047 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13459/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28 Aug|17:30|SPO|{{vb-rt|USA}}|3–0|{{vb|BUL}}|25–20|25–23|26–24|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532505 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13470/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28 Aug|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|3–0|{{vb|MEX}}|25–17|25–14|25–19|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532513 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13471/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30 Aug|17:30|SPO|{{vb-rt|MEX}}|–|{{vb|BUL}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13482/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30 Aug|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|–|{{vb|USA}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13483/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina D===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|FRA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=198 |spl=182 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|SLO}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=185 |spl=182}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|GER}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=152 |spl=140}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|CMR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=124 |spl=155}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26 Aug|17:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|3–0|{{vb|GER}}|25–22|28–26|26–24|||12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531968 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13457/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26 Aug|20:30|AST|{{vb-rt|SLO}}|3–0|{{vb|CMR}}|25–19|25–23|25–21|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532049 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13460/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28 Aug|17:30|AST|{{vb-rt|GER}}|3–0|{{vb|CMR}}|30–28|25–14|25–19|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532506 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13469/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28 Aug|20:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|3–2|{{vb|SLO}}|25–21|22–25|23–25|34–32|15–7|12=[https://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532526 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13472/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30 Aug|17:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|–|{{vb|CMR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13481/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30 Aug|20:30|AST|{{vb-rt|SLO}}|–|{{vb|GER}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13484/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina E===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|TUR}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=48}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|ITA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=89 |spl=68}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|CAN}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=68 |spl=89}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|CHN}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=48 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27 Aug|11:00|AST|{{vb-rt|TUR}}|3–0|{{vb|CHN}}|25–15|25–19|25–14|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532086 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13461/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27 Aug|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|3–0|{{vb|CAN}}|25–13|25–18|39–37|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532441 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13466/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29 Aug|11:00|AST|{{vb-rt|CAN}}|–|{{vb|CHN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13473/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29 Aug|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|–|{{vb|TUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13478/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31 Aug|14:00|AST|{{vb-rt|CAN}}|–|{{vb|TUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13486/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31 Aug|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|–|{{vb|CHN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13490/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina F===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|NED}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=55}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|IRI}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=130|spl=124}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|ARG}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=124|spl=130}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|EGY}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=55 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27 Aug|14:00|AST|{{vb-rt|NED}}|3–0|{{vb|EGY}}|25–17|25–22|25–16|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532152 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13462/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27 Aug|17:30|AST|{{vb-rt|ARG}}|2–3|{{vb|IRI}}|25–22|28–30|18–25|34–32|19–21|12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532324 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13463/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29 Aug|14:00|AST|{{vb-rt|ARG}}|–|{{vb|NED}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13474/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29 Aug|17:30|AST|{{vb-rt|IRI}}|–|{{vb|EGY}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13475/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31 Aug|11:00|AST|{{vb-rt|ARG}}|–|{{vb|EGY}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13485/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31 Aug|17:30|AST|{{vb-rt|IRI}}|–|{{vb|NED}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13487/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

==Zakljulčni boji==

{{#invoke:RoundN|N16
&lt;!-- parameters --&gt;
|RD1=Osmina finala
|RD2=Četrtfinale
|RD3=Polfinale
|RD4=Finale
|Consol=Za tretje mesto
|bold_winner=high
&lt;!-- Date-Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2 --&gt;
&lt;!-- round of 16 --&gt;
|3. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|1}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|16}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|3. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|8}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|9}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|5. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|4}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|13}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|5. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|5}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|12}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|4. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|2}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|15}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|4. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|7}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|10}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|6. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|3}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|14}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|6. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|6}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|11}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- quarter finals --&gt;
|7. september – [[Ljubljana]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|7. september – [[Ljubljana]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|8. september – [[Gliwice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|8. september – [[Gliwice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- semi finals --&gt;
|10. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|10. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- final --&gt;
|11. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- third place --&gt;
|11. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
}}

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:2022 v športu]]
[[Kategorija:Svetovna prvenstva v odbojki|2022]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Sloveniji]]
[[Kategorija:Športne prireditve na Poljskem]]</text>
      <sha1>49l030lulpyn1fdjwbbksh8w7ic0edh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748392</id>
      <parentid>5748383</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T07:39:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18244" xml:space="preserve">{{Infopolje FIVB tournament
| competition     = Svetovno prvenstvo v odbojki
| other_titles    = Mistrzostwa Świata w Piłce Siatkowej Mężczyzn 2022&lt;br /&gt;Svetovno prvenstvo v odbojki 2022
| gender          = 
| continent       = svetovno
| year            = 2022
| logo            = 
| size            = 
| caption         = 
| host            = {{SLO}}, {{POL}}
| city            = 
| dates           = 26. avgust – 11. september
| teams           = [[#Qualification|24]]
| confederations  = 5
| venues          = [[#Venues|3]]
| cities          = 3
| champions       = 
| title_number    = 
| second          = 
| third           = 
| fourth          = 
| mvp             = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| setter          = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| outside_spikers = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]&lt;br&gt;{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| middle_blockers = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]&lt;br&gt;{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| opposite_spiker = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| libero          = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| matches         = 18
| attendance      = {{#expr: &lt;!-- Pool A --&gt; 1207+1785 &lt;!-- Pool B --&gt; +350+100+450+550 &lt;!-- Pool C --&gt; +4299+8969+5896+9087 &lt;!-- Pool D --&gt; +800+6986+1150+11112 &lt;!-- Pool E --&gt; +90+620 &lt;!-- Pool F --&gt; +130+600 &lt;!-- Final Round --&gt; }}
| best_scorer     = 
| best_spiker     = 
| best_blocker    = 
| best_server     = 
| best_setter     = 
| best_digger     = 
| best_receiver   = 
| website         = [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/ Uradna spletna stran prvenstva]
| last            = Svetovno prvenstvo v odbojki 2018
| next            = Svetovno prvenstvo v odbojki 2026
}}
'''Svetovno prvenstvo v odbojki 2022''' je 20. [[svetovno prvenstvo v odbojki]], ki poteka med [[26. avgust]]om in [[11. september|11. septembrom]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Poljska|Poljskem]], po odvzema prvenstva [[Rusija|Rusiji]] zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije na Ukrajino]]. V [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Arena Stožice|Areni Stožice]] bodo potekale štiri predtekmovalne skupine ter štiri tekme osmine finala in dve tekmi četrtfinala. Prestale predtekmovalne skupine bodo potekale v dvorani [[Spodek]] v [[Katovice|Katovicah]], kjer bo potekal tudi začetni del izločilnih bojev, polfinala, finale in tekma za tretje mesto pa v [[Arena Gliwice|Areni Gliwice]].&lt;ref name=&quot;newhosts&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.fivb.com/en/about/news/poland-and-slovenia-to-host-relocated-fivb?id=96851 |title=Poland and Slovenia to host relocated FIVB Volleyball Men's World Championship 2022 |date=15 April 2022 |publisher=[[Fédération Internationale de Volleyball|FIVB]] |access-date=15 April 2022}}&lt;/ref&gt;

==Prizorišča==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot; width=800
|-
!width=33%|Skupine A in C ter zaključni boji
!width=33%|Zaključni boji
!width=33%|Skupine B, D, E im F ter zaključni boji
|-
|{{flagdeco|POL}} '''[[Katovice]], Poljska'''
|{{flagdeco|POL}} '''[[Gliwice]], Poljska'''
|{{flagdeco|SLO}} '''[[Ljubljana]], Slovenija'''
|-
|[[Spodek]]
|[[Arena Gliwice]]
|[[Arena Stožice]]
|-
|Kapaciteta: '''11.036'''
|Kapaciteta: '''13.752'''
|Kapaciteta: '''12.480'''
|-
|[[File:Katowice-Spodek (4).jpg|200px]]
|[[File:Arena Gliwice, 2021 (2).jpg|200px]]
|[[File:Arena Stožice.jpg|200px]]
|-
!colspan=2|{{location map+ |float=center |Poland |width=200 |places=
{{location map~ |Poland |lat=50.25 |long=19 |label='''[[Katovice]]'''}}
{{location map~ |Poland |lat=50.283333 |long=18.666667 |label='''[[Gliwice]]''' |position=left}}
}}
!{{location map+ |float=center |Slovenia |width=200 |places=
{{location map~ |Slovenia |lat=46.0811962  |long=14.5195117 |label='''[[Ljubljana]]'''}}
}}
|}


==Predtekmovalne skupine==
{| class=&quot;wikitable&quot; width=800
|-
!width=25%|postavljeni
!width=25%|1. boben
!width=25%|2. boben
!width=25%|3. boben
|-
|
{{flagicon image|Flag of the Volleyball Federation of Russia.svg}} [[Ruska moška odbojkarska reprezentanca|VFR]] {{nowrap|(gostitelj; kasneje {{Tooltip|DQ|Disqualified}})}}&lt;br /&gt;
{{vb|BRA}} (1)&lt;br /&gt;
{{vb|POL}} (2) (sogostitelj)&lt;br /&gt;
{{vb|FRA}} (4)&lt;br /&gt;
{{vb|ITA}} (5)&lt;br /&gt;
{{vb|ARG}} (6)
|
{{vb|USA}} (7)&lt;br /&gt;
{{vb|SLO}} (8) (sogostitelj)&lt;br /&gt;
{{vb|SRB}} (9)&lt;br /&gt;
{{vb|IRI}} (10)&lt;br /&gt;
{{vb|JPN}} (11)&lt;br /&gt;
{{vb|CAN}} (12)
|
{{vb|CUB}} (13)&lt;br /&gt;
{{vb|TUN}} (14)&lt;br /&gt;
{{vb|NED}} (15)&lt;br /&gt;
{{vb|GER}} (16)&lt;br /&gt;
{{vb|MEX}} (17)&lt;br /&gt;
{{vb|TUR}} (18)
|
{{vb|EGY}} (19)&lt;br /&gt;
{{vb|QAT}} (20)&lt;br /&gt;
{{vb|BUL}} (21)&lt;br /&gt;
{{vb|CHN}} (22)&lt;br /&gt;
{{vb|PUR}} (24)&lt;br /&gt;
{{vb|CMR}} (25)
|}

;Draw
{| class=&quot;wikitable&quot; width=800
|-
!width=16%|Pool A
!width=16%|Pool B
!width=16%|Pool C
!width=16%|Pool D
!width=16%|Pool E
!width=16%|Pool F
|-
|&lt;s&gt;{{flagicon image|Flag of the Volleyball Federation of Russia.svg}} [[Ruska moška odbojkarska reprezentanca|VFR]]&lt;/s&gt;&lt;br /&gt;{{vb|UKR}}
|{{vb|BRA}}
|{{vb|POL}}
|{{vb|FRA}}
|{{vb|ITA}}
|{{vb|ARG}}
|-
|{{vb|SRB}}
|{{vb|JPN}}
|{{vb|USA}}
|{{vb|SLO}}
|{{vb|CAN}}
|{{vb|IRI}}
|-
|{{vb|TUN}}
|{{vb|CUB}}
|{{vb|MEX}}
|{{vb|GER}}
|{{vb|TUR}}
|{{vb|NED}}
|-
|{{vb|PUR}}
|{{vb|QAT}}
|{{vb|BUL}}
|{{vb|CMR}}
|{{vb|CHN}}
|{{vb|EGY}}
|}

==Predtekmovanje==
===Skupina A===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|TUN}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=56}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|SRB}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=78 |spl=67}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|UKR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=67 |spl=78}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|PUR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=56 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|TUN}}|3–0|{{vb|PUR}}|25–19|25–17|25–20|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532288 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13464/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|0–3|{{vb|SRB}}|26–28|21–25|20–25|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532440 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13465/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|SRB}}|–|{{vb|PUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13476/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|–|{{vb|TUN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13477/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|SRB}}|–|{{vb|TUN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13488/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|–|{{vb|PUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13489/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina B===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|BRA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=195 |spl=162|bc=ccffcc}} 
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|CUB}} |w3_0=0 |w3_1=1 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=204 |spl=206}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|JPN}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=130 |spl=128}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|QAT}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=1 |l0_3=1 |spw=139 |spl=172}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|3–2|{{vb|CUB}}|31–33|21–25|25–16|25–17|18–16|12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531986 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13455/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|JPN}}|3–0|{{vb|QAT}}|25–20|25–18|25–15|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531887 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13456/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|CUB}}|3–1|{{vb|QAT}}|25–21|25–21|22–25|25–19||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532407 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13467/ Poročilo]}} 
{{Vb res 7|28. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|3–0|{{vb|JPN}}|25–21|25–18|25–16|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532465 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13468/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|–|{{vb|QAT}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13479/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|JPN}}|–|{{vb|CUB}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13480/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina C===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|POL}} |w3_0=2 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=150 |spl=102 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|USA}} |w3_0=2 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=151|spl=117 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|BUL}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=119|spl=151}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|MEX}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=100 |spl=150}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|USA}}|3–0|{{vb|MEX}}|25–18|25–20|25–12|||12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531967 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13458/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|3–0|{{vb|BUL}}|25–12|25–20|25–20|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532047 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13459/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|USA}}|3–0|{{vb|BUL}}|25–20|25–23|26–24|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532505 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13470/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|3–0|{{vb|MEX}}|25–17|25–14|25–19|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532513 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13471/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|MEX}}|–|{{vb|BUL}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13482/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|–|{{vb|USA}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13483/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina D===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|FRA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=198 |spl=182 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|SLO}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=185 |spl=182}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|GER}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=152 |spl=140}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|CMR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=124 |spl=155}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|3–0|{{vb|GER}}|25–22|28–26|26–24|||12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531968 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13457/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|SLO}}|3–0|{{vb|CMR}}|25–19|25–23|25–21|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532049 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13460/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|GER}}|3–0|{{vb|CMR}}|30–28|25–14|25–19|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532506 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13469/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|3–2|{{vb|SLO}}|25–21|22–25|23–25|34–32|15–7|12=[https://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532526 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13472/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|–|{{vb|CMR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13481/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|SLO}}|–|{{vb|GER}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13484/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina E===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|TUR}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=48}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|ITA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=89 |spl=68}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|CAN}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=68 |spl=89}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|CHN}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=48 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|TUR}}|3–0|{{vb|CHN}}|25–15|25–19|25–14|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532086 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13461/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|3–0|{{vb|CAN}}|25–13|25–18|39–37|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532441 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13466/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|CAN}}|–|{{vb|CHN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13473/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|–|{{vb|TUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13478/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|CAN}}|–|{{vb|TUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13486/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|–|{{vb|CHN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13490/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina F===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|NED}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=55}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|IRI}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=130|spl=124}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|ARG}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=124|spl=130}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|EGY}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=55 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|NED}}|3–0|{{vb|EGY}}|25–17|25–22|25–16|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532152 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13462/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|ARG}}|2–3|{{vb|IRI}}|25–22|28–30|18–25|34–32|19–21|12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532324 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13463/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|ARG}}|–|{{vb|NED}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13474/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|IRI}}|–|{{vb|EGY}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13475/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|ARG}}|–|{{vb|EGY}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13485/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|IRI}}|–|{{vb|NED}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13487/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

==Zaključni boji==

{{#invoke:RoundN|N16
&lt;!-- parameters --&gt;
|RD1=Osmina finala
|RD2=Četrtfinale
|RD3=Polfinale
|RD4=Finale
|Consol=Za tretje mesto
|bold_winner=high
&lt;!-- Date-Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2 --&gt;
&lt;!-- round of 16 --&gt;
|3. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|1}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|16}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|3. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|8}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|9}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|5. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|4}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|13}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|5. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|5}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|12}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|4. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|2}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|15}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|4. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|7}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|10}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|6. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|3}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|14}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|6. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|6}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|11}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- quarter finals --&gt;
|7. september – [[Ljubljana]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|7. september – [[Ljubljana]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|8. september – [[Gliwice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|8. september – [[Gliwice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- semi finals --&gt;
|10. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|10. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- final --&gt;
|11. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- third place --&gt;
|11. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
}}

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:2022 v športu]]
[[Kategorija:Svetovna prvenstva v odbojki|2022]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Sloveniji]]
[[Kategorija:Športne prireditve na Poljskem]]</text>
      <sha1>qlrg5n9j9cbtnc635smp1ai2yejrae6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748395</id>
      <parentid>5748392</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T07:52:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18253" xml:space="preserve">{{Infopolje FIVB tournament
| competition     = Svetovno prvenstvo v odbojki
| other_titles    = Mistrzostwa Świata w Piłce Siatkowej Mężczyzn 2022&lt;br /&gt;Svetovno prvenstvo v odbojki 2022
| gender          = 
| continent       = svetovno
| year            = 2022
| logo            = 
| size            = 
| caption         = 
| host            = {{SLO}}, {{POL}}
| city            = 
| dates           = 26. avgust – 11. september
| teams           = [[#Qualification|24]]
| confederations  = 5
| venues          = [[#Venues|3]]
| cities          = 3
| champions       = 
| title_number    = 
| second          = 
| third           = 
| fourth          = 
| mvp             = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| setter          = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| outside_spikers = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]&lt;br&gt;{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| middle_blockers = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]&lt;br&gt;{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| opposite_spiker = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| libero          = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| matches         = 18
| attendance      = {{#expr: &lt;!-- Pool A --&gt; 1207+1785 &lt;!-- Pool B --&gt; +350+100+450+550 &lt;!-- Pool C --&gt; +4299+8969+5896+9087 &lt;!-- Pool D --&gt; +800+6986+1150+11112 &lt;!-- Pool E --&gt; +90+620 &lt;!-- Pool F --&gt; +130+600 &lt;!-- Final Round --&gt; }}
| best_scorer     = 
| best_spiker     = 
| best_blocker    = 
| best_server     = 
| best_setter     = 
| best_digger     = 
| best_receiver   = 
| website         = [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/ Uradna spletna stran prvenstva]
| last            = Svetovno prvenstvo v odbojki 2018
| next            = Svetovno prvenstvo v odbojki 2026
}}
'''Svetovno prvenstvo v odbojki 2022''' je 20. [[svetovno prvenstvo v odbojki]], ki poteka med [[26. avgust]]om in [[11. september|11. septembrom]] [[2022]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Poljska|Poljskem]], po odvzema prvenstva [[Rusija|Rusiji]] zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije na Ukrajino]]. V [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Arena Stožice|Areni Stožice]] bodo potekale štiri predtekmovalne skupine ter štiri tekme osmine finala in dve tekmi četrtfinala. Prestale predtekmovalne skupine bodo potekale v dvorani [[Spodek]] v [[Katovice|Katovicah]], kjer bo potekal tudi začetni del izločilnih bojev, polfinala, finale in tekma za tretje mesto pa v [[Arena Gliwice|Areni Gliwice]].&lt;ref name=&quot;newhosts&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.fivb.com/en/about/news/poland-and-slovenia-to-host-relocated-fivb?id=96851 |title=Poland and Slovenia to host relocated FIVB Volleyball Men's World Championship 2022 |date=15 April 2022 |publisher=[[Fédération Internationale de Volleyball|FIVB]] |access-date=15 April 2022}}&lt;/ref&gt;

==Prizorišča==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot; width=800
|-
!width=33%|Skupine A in C ter zaključni boji
!width=33%|Zaključni boji
!width=33%|Skupine B, D, E im F ter zaključni boji
|-
|{{flagdeco|POL}} '''[[Katovice]], Poljska'''
|{{flagdeco|POL}} '''[[Gliwice]], Poljska'''
|{{flagdeco|SLO}} '''[[Ljubljana]], Slovenija'''
|-
|[[Spodek]]
|[[Arena Gliwice]]
|[[Arena Stožice]]
|-
|Kapaciteta: '''11.036'''
|Kapaciteta: '''13.752'''
|Kapaciteta: '''12.480'''
|-
|[[File:Katowice-Spodek (4).jpg|200px]]
|[[File:Arena Gliwice, 2021 (2).jpg|200px]]
|[[File:Arena Stožice.jpg|200px]]
|-
!colspan=2|{{location map+ |float=center |Poland |width=200 |places=
{{location map~ |Poland |lat=50.25 |long=19 |label='''[[Katovice]]'''}}
{{location map~ |Poland |lat=50.283333 |long=18.666667 |label='''[[Gliwice]]''' |position=left}}
}}
!{{location map+ |float=center |Slovenia |width=200 |places=
{{location map~ |Slovenia |lat=46.0811962  |long=14.5195117 |label='''[[Ljubljana]]'''}}
}}
|}


==Predtekmovalne skupine==
{| class=&quot;wikitable&quot; width=800
|-
!width=25%|postavljeni
!width=25%|1. boben
!width=25%|2. boben
!width=25%|3. boben
|-
|
{{flagicon image|Flag of the Volleyball Federation of Russia.svg}} [[Ruska moška odbojkarska reprezentanca|VFR]] {{nowrap|(gostitelj; kasneje {{Tooltip|DQ|Disqualified}})}}&lt;br /&gt;
{{vb|BRA}} (1)&lt;br /&gt;
{{vb|POL}} (2) (sogostitelj)&lt;br /&gt;
{{vb|FRA}} (4)&lt;br /&gt;
{{vb|ITA}} (5)&lt;br /&gt;
{{vb|ARG}} (6)
|
{{vb|USA}} (7)&lt;br /&gt;
{{vb|SLO}} (8) (sogostitelj)&lt;br /&gt;
{{vb|SRB}} (9)&lt;br /&gt;
{{vb|IRI}} (10)&lt;br /&gt;
{{vb|JPN}} (11)&lt;br /&gt;
{{vb|CAN}} (12)
|
{{vb|CUB}} (13)&lt;br /&gt;
{{vb|TUN}} (14)&lt;br /&gt;
{{vb|NED}} (15)&lt;br /&gt;
{{vb|GER}} (16)&lt;br /&gt;
{{vb|MEX}} (17)&lt;br /&gt;
{{vb|TUR}} (18)
|
{{vb|EGY}} (19)&lt;br /&gt;
{{vb|QAT}} (20)&lt;br /&gt;
{{vb|BUL}} (21)&lt;br /&gt;
{{vb|CHN}} (22)&lt;br /&gt;
{{vb|PUR}} (24)&lt;br /&gt;
{{vb|CMR}} (25)
|}

;Draw
{| class=&quot;wikitable&quot; width=800
|-
!width=16%|Pool A
!width=16%|Pool B
!width=16%|Pool C
!width=16%|Pool D
!width=16%|Pool E
!width=16%|Pool F
|-
|&lt;s&gt;{{flagicon image|Flag of the Volleyball Federation of Russia.svg}} [[Ruska moška odbojkarska reprezentanca|VFR]]&lt;/s&gt;&lt;br /&gt;{{vb|UKR}}
|{{vb|BRA}}
|{{vb|POL}}
|{{vb|FRA}}
|{{vb|ITA}}
|{{vb|ARG}}
|-
|{{vb|SRB}}
|{{vb|JPN}}
|{{vb|USA}}
|{{vb|SLO}}
|{{vb|CAN}}
|{{vb|IRI}}
|-
|{{vb|TUN}}
|{{vb|CUB}}
|{{vb|MEX}}
|{{vb|GER}}
|{{vb|TUR}}
|{{vb|NED}}
|-
|{{vb|PUR}}
|{{vb|QAT}}
|{{vb|BUL}}
|{{vb|CMR}}
|{{vb|CHN}}
|{{vb|EGY}}
|}

==Predtekmovanje==
===Skupina A===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|TUN}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=56}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|SRB}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=78 |spl=67}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|UKR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=67 |spl=78}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|PUR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=56 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|TUN}}|3–0|{{vb|PUR}}|25–19|25–17|25–20|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532288 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13464/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|0–3|{{vb|SRB}}|26–28|21–25|20–25|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532440 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13465/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|SRB}}|–|{{vb|PUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13476/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|–|{{vb|TUN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13477/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|SRB}}|–|{{vb|TUN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13488/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|–|{{vb|PUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13489/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina B===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|BRA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=195 |spl=162|bc=ccffcc}} 
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|CUB}} |w3_0=0 |w3_1=1 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=204 |spl=206}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|JPN}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=130 |spl=128}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|QAT}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=1 |l0_3=1 |spw=139 |spl=172}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|3–2|{{vb|CUB}}|31–33|21–25|25–16|25–17|18–16|12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531986 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13455/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|JPN}}|3–0|{{vb|QAT}}|25–20|25–18|25–15|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531887 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13456/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|CUB}}|3–1|{{vb|QAT}}|25–21|25–21|22–25|25–19||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532407 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13467/ Poročilo]}} 
{{Vb res 7|28. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|3–0|{{vb|JPN}}|25–21|25–18|25–16|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532465 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13468/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|–|{{vb|QAT}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13479/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|JPN}}|–|{{vb|CUB}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13480/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina C===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|POL}} |w3_0=2 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=150 |spl=102 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|USA}} |w3_0=2 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=151|spl=117 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|BUL}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=119|spl=151}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|MEX}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=100 |spl=150}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|USA}}|3–0|{{vb|MEX}}|25–18|25–20|25–12|||12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531967 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13458/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|3–0|{{vb|BUL}}|25–12|25–20|25–20|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532047 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13459/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|USA}}|3–0|{{vb|BUL}}|25–20|25–23|26–24|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532505 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13470/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|3–0|{{vb|MEX}}|25–17|25–14|25–19|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532513 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13471/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|MEX}}|–|{{vb|BUL}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13482/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|–|{{vb|USA}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13483/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina D===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|FRA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=198 |spl=182 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|SLO}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=185 |spl=182}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|GER}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=152 |spl=140}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|CMR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=124 |spl=155}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|3–0|{{vb|GER}}|25–22|28–26|26–24|||12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531968 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13457/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|SLO}}|3–0|{{vb|CMR}}|25–19|25–23|25–21|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532049 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13460/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|GER}}|3–0|{{vb|CMR}}|30–28|25–14|25–19|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532506 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13469/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|3–2|{{vb|SLO}}|25–21|22–25|23–25|34–32|15–7|12=[https://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532526 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13472/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|–|{{vb|CMR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13481/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|SLO}}|–|{{vb|GER}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13484/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina E===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|TUR}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=48}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|ITA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=89 |spl=68}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|CAN}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=68 |spl=89}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|CHN}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=48 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|TUR}}|3–0|{{vb|CHN}}|25–15|25–19|25–14|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532086 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13461/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|3–0|{{vb|CAN}}|25–13|25–18|39–37|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532441 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13466/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|CAN}}|–|{{vb|CHN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13473/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|–|{{vb|TUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13478/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|CAN}}|–|{{vb|TUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13486/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|–|{{vb|CHN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13490/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina F===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|NED}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=55}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|IRI}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=130|spl=124}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|ARG}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=124|spl=130}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|EGY}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=55 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|NED}}|3–0|{{vb|EGY}}|25–17|25–22|25–16|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532152 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13462/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|ARG}}|2–3|{{vb|IRI}}|25–22|28–30|18–25|34–32|19–21|12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532324 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13463/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|ARG}}|–|{{vb|NED}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13474/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|IRI}}|–|{{vb|EGY}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13475/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|ARG}}|–|{{vb|EGY}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13485/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|IRI}}|–|{{vb|NED}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13487/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

==Zaključni boji==

{{#invoke:RoundN|N16
&lt;!-- parameters --&gt;
|RD1=Osmina finala
|RD2=Četrtfinale
|RD3=Polfinale
|RD4=Finale
|Consol=Za tretje mesto
|bold_winner=high
&lt;!-- Date-Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2 --&gt;
&lt;!-- round of 16 --&gt;
|3. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|1}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|16}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|3. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|8}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|9}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|5. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|4}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|13}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|5. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|5}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|12}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|4. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|2}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|15}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|4. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|7}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|10}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|6. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|3}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|14}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|6. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|6}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|11}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- quarter finals --&gt;
|7. september – [[Ljubljana]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|7. september – [[Ljubljana]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|8. september – [[Gliwice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|8. september – [[Gliwice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- semi finals --&gt;
|10. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|10. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- final --&gt;
|11. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- third place --&gt;
|11. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
}}

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:2022 v športu]]
[[Kategorija:Svetovna prvenstva v odbojki|2022]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Sloveniji]]
[[Kategorija:Športne prireditve na Poljskem]]</text>
      <sha1>5fl8mhoa67sm49oknle22hmf5p9ks93</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748396</id>
      <parentid>5748395</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T07:52:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Športne prireditve v Ljubljani]]; +[[Kategorija:Šport v Katovicah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18334" xml:space="preserve">{{Infopolje FIVB tournament
| competition     = Svetovno prvenstvo v odbojki
| other_titles    = Mistrzostwa Świata w Piłce Siatkowej Mężczyzn 2022&lt;br /&gt;Svetovno prvenstvo v odbojki 2022
| gender          = 
| continent       = svetovno
| year            = 2022
| logo            = 
| size            = 
| caption         = 
| host            = {{SLO}}, {{POL}}
| city            = 
| dates           = 26. avgust – 11. september
| teams           = [[#Qualification|24]]
| confederations  = 5
| venues          = [[#Venues|3]]
| cities          = 3
| champions       = 
| title_number    = 
| second          = 
| third           = 
| fourth          = 
| mvp             = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| setter          = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| outside_spikers = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]&lt;br&gt;{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| middle_blockers = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]&lt;br&gt;{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| opposite_spiker = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| libero          = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| matches         = 18
| attendance      = {{#expr: &lt;!-- Pool A --&gt; 1207+1785 &lt;!-- Pool B --&gt; +350+100+450+550 &lt;!-- Pool C --&gt; +4299+8969+5896+9087 &lt;!-- Pool D --&gt; +800+6986+1150+11112 &lt;!-- Pool E --&gt; +90+620 &lt;!-- Pool F --&gt; +130+600 &lt;!-- Final Round --&gt; }}
| best_scorer     = 
| best_spiker     = 
| best_blocker    = 
| best_server     = 
| best_setter     = 
| best_digger     = 
| best_receiver   = 
| website         = [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/ Uradna spletna stran prvenstva]
| last            = Svetovno prvenstvo v odbojki 2018
| next            = Svetovno prvenstvo v odbojki 2026
}}
'''Svetovno prvenstvo v odbojki 2022''' je 20. [[svetovno prvenstvo v odbojki]], ki poteka med [[26. avgust]]om in [[11. september|11. septembrom]] [[2022]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Poljska|Poljskem]], po odvzema prvenstva [[Rusija|Rusiji]] zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije na Ukrajino]]. V [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Arena Stožice|Areni Stožice]] bodo potekale štiri predtekmovalne skupine ter štiri tekme osmine finala in dve tekmi četrtfinala. Prestale predtekmovalne skupine bodo potekale v dvorani [[Spodek]] v [[Katovice|Katovicah]], kjer bo potekal tudi začetni del izločilnih bojev, polfinala, finale in tekma za tretje mesto pa v [[Arena Gliwice|Areni Gliwice]].&lt;ref name=&quot;newhosts&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.fivb.com/en/about/news/poland-and-slovenia-to-host-relocated-fivb?id=96851 |title=Poland and Slovenia to host relocated FIVB Volleyball Men's World Championship 2022 |date=15 April 2022 |publisher=[[Fédération Internationale de Volleyball|FIVB]] |access-date=15 April 2022}}&lt;/ref&gt;

==Prizorišča==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot; width=800
|-
!width=33%|Skupine A in C ter zaključni boji
!width=33%|Zaključni boji
!width=33%|Skupine B, D, E im F ter zaključni boji
|-
|{{flagdeco|POL}} '''[[Katovice]], Poljska'''
|{{flagdeco|POL}} '''[[Gliwice]], Poljska'''
|{{flagdeco|SLO}} '''[[Ljubljana]], Slovenija'''
|-
|[[Spodek]]
|[[Arena Gliwice]]
|[[Arena Stožice]]
|-
|Kapaciteta: '''11.036'''
|Kapaciteta: '''13.752'''
|Kapaciteta: '''12.480'''
|-
|[[File:Katowice-Spodek (4).jpg|200px]]
|[[File:Arena Gliwice, 2021 (2).jpg|200px]]
|[[File:Arena Stožice.jpg|200px]]
|-
!colspan=2|{{location map+ |float=center |Poland |width=200 |places=
{{location map~ |Poland |lat=50.25 |long=19 |label='''[[Katovice]]'''}}
{{location map~ |Poland |lat=50.283333 |long=18.666667 |label='''[[Gliwice]]''' |position=left}}
}}
!{{location map+ |float=center |Slovenia |width=200 |places=
{{location map~ |Slovenia |lat=46.0811962  |long=14.5195117 |label='''[[Ljubljana]]'''}}
}}
|}


==Predtekmovalne skupine==
{| class=&quot;wikitable&quot; width=800
|-
!width=25%|postavljeni
!width=25%|1. boben
!width=25%|2. boben
!width=25%|3. boben
|-
|
{{flagicon image|Flag of the Volleyball Federation of Russia.svg}} [[Ruska moška odbojkarska reprezentanca|VFR]] {{nowrap|(gostitelj; kasneje {{Tooltip|DQ|Disqualified}})}}&lt;br /&gt;
{{vb|BRA}} (1)&lt;br /&gt;
{{vb|POL}} (2) (sogostitelj)&lt;br /&gt;
{{vb|FRA}} (4)&lt;br /&gt;
{{vb|ITA}} (5)&lt;br /&gt;
{{vb|ARG}} (6)
|
{{vb|USA}} (7)&lt;br /&gt;
{{vb|SLO}} (8) (sogostitelj)&lt;br /&gt;
{{vb|SRB}} (9)&lt;br /&gt;
{{vb|IRI}} (10)&lt;br /&gt;
{{vb|JPN}} (11)&lt;br /&gt;
{{vb|CAN}} (12)
|
{{vb|CUB}} (13)&lt;br /&gt;
{{vb|TUN}} (14)&lt;br /&gt;
{{vb|NED}} (15)&lt;br /&gt;
{{vb|GER}} (16)&lt;br /&gt;
{{vb|MEX}} (17)&lt;br /&gt;
{{vb|TUR}} (18)
|
{{vb|EGY}} (19)&lt;br /&gt;
{{vb|QAT}} (20)&lt;br /&gt;
{{vb|BUL}} (21)&lt;br /&gt;
{{vb|CHN}} (22)&lt;br /&gt;
{{vb|PUR}} (24)&lt;br /&gt;
{{vb|CMR}} (25)
|}

;Draw
{| class=&quot;wikitable&quot; width=800
|-
!width=16%|Pool A
!width=16%|Pool B
!width=16%|Pool C
!width=16%|Pool D
!width=16%|Pool E
!width=16%|Pool F
|-
|&lt;s&gt;{{flagicon image|Flag of the Volleyball Federation of Russia.svg}} [[Ruska moška odbojkarska reprezentanca|VFR]]&lt;/s&gt;&lt;br /&gt;{{vb|UKR}}
|{{vb|BRA}}
|{{vb|POL}}
|{{vb|FRA}}
|{{vb|ITA}}
|{{vb|ARG}}
|-
|{{vb|SRB}}
|{{vb|JPN}}
|{{vb|USA}}
|{{vb|SLO}}
|{{vb|CAN}}
|{{vb|IRI}}
|-
|{{vb|TUN}}
|{{vb|CUB}}
|{{vb|MEX}}
|{{vb|GER}}
|{{vb|TUR}}
|{{vb|NED}}
|-
|{{vb|PUR}}
|{{vb|QAT}}
|{{vb|BUL}}
|{{vb|CMR}}
|{{vb|CHN}}
|{{vb|EGY}}
|}

==Predtekmovanje==
===Skupina A===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|TUN}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=56}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|SRB}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=78 |spl=67}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|UKR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=67 |spl=78}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|PUR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=56 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|TUN}}|3–0|{{vb|PUR}}|25–19|25–17|25–20|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532288 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13464/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|0–3|{{vb|SRB}}|26–28|21–25|20–25|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532440 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13465/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|SRB}}|–|{{vb|PUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13476/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|–|{{vb|TUN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13477/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|SRB}}|–|{{vb|TUN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13488/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|–|{{vb|PUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13489/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina B===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|BRA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=195 |spl=162|bc=ccffcc}} 
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|CUB}} |w3_0=0 |w3_1=1 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=204 |spl=206}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|JPN}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=130 |spl=128}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|QAT}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=1 |l0_3=1 |spw=139 |spl=172}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|3–2|{{vb|CUB}}|31–33|21–25|25–16|25–17|18–16|12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531986 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13455/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|JPN}}|3–0|{{vb|QAT}}|25–20|25–18|25–15|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531887 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13456/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|CUB}}|3–1|{{vb|QAT}}|25–21|25–21|22–25|25–19||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532407 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13467/ Poročilo]}} 
{{Vb res 7|28. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|3–0|{{vb|JPN}}|25–21|25–18|25–16|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532465 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13468/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|–|{{vb|QAT}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13479/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|JPN}}|–|{{vb|CUB}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13480/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina C===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|POL}} |w3_0=2 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=150 |spl=102 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|USA}} |w3_0=2 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=151|spl=117 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|BUL}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=119|spl=151}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|MEX}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=100 |spl=150}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|USA}}|3–0|{{vb|MEX}}|25–18|25–20|25–12|||12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531967 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13458/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|3–0|{{vb|BUL}}|25–12|25–20|25–20|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532047 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13459/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|USA}}|3–0|{{vb|BUL}}|25–20|25–23|26–24|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532505 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13470/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|3–0|{{vb|MEX}}|25–17|25–14|25–19|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532513 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13471/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|MEX}}|–|{{vb|BUL}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13482/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|–|{{vb|USA}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13483/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina D===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|FRA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=198 |spl=182 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|SLO}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=185 |spl=182}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|GER}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=152 |spl=140}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|CMR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=124 |spl=155}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|3–0|{{vb|GER}}|25–22|28–26|26–24|||12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531968 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13457/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|SLO}}|3–0|{{vb|CMR}}|25–19|25–23|25–21|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532049 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13460/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|GER}}|3–0|{{vb|CMR}}|30–28|25–14|25–19|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532506 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13469/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|3–2|{{vb|SLO}}|25–21|22–25|23–25|34–32|15–7|12=[https://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532526 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13472/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|–|{{vb|CMR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13481/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|SLO}}|–|{{vb|GER}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13484/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina E===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|TUR}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=48}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|ITA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=89 |spl=68}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|CAN}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=68 |spl=89}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|CHN}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=48 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|TUR}}|3–0|{{vb|CHN}}|25–15|25–19|25–14|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532086 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13461/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|3–0|{{vb|CAN}}|25–13|25–18|39–37|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532441 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13466/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|CAN}}|–|{{vb|CHN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13473/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|–|{{vb|TUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13478/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|CAN}}|–|{{vb|TUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13486/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|–|{{vb|CHN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13490/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina F===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|NED}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=55}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|IRI}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=130|spl=124}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|ARG}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=124|spl=130}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|EGY}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=55 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|NED}}|3–0|{{vb|EGY}}|25–17|25–22|25–16|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532152 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13462/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|ARG}}|2–3|{{vb|IRI}}|25–22|28–30|18–25|34–32|19–21|12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532324 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13463/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|ARG}}|–|{{vb|NED}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13474/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|IRI}}|–|{{vb|EGY}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13475/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|ARG}}|–|{{vb|EGY}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13485/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|IRI}}|–|{{vb|NED}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13487/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

==Zaključni boji==

{{#invoke:RoundN|N16
&lt;!-- parameters --&gt;
|RD1=Osmina finala
|RD2=Četrtfinale
|RD3=Polfinale
|RD4=Finale
|Consol=Za tretje mesto
|bold_winner=high
&lt;!-- Date-Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2 --&gt;
&lt;!-- round of 16 --&gt;
|3. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|1}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|16}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|3. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|8}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|9}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|5. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|4}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|13}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|5. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|5}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|12}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|4. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|2}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|15}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|4. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|7}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|10}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|6. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|3}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|14}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|6. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|6}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|11}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- quarter finals --&gt;
|7. september – [[Ljubljana]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|7. september – [[Ljubljana]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|8. september – [[Gliwice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|8. september – [[Gliwice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- semi finals --&gt;
|10. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|10. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- final --&gt;
|11. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- third place --&gt;
|11. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
}}

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:2022 v športu]]
[[Kategorija:Svetovna prvenstva v odbojki|2022]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Sloveniji]]
[[Kategorija:Športne prireditve na Poljskem]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Ljubljani]]
[[Kategorija:Šport v Katovicah]]</text>
      <sha1>kkf1alvi9x1eaxcqe0r8ugyhg2fptqz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748398</id>
      <parentid>5748396</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T07:53:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Sklici */ {{Šport v Sloveniji}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18358" xml:space="preserve">{{Infopolje FIVB tournament
| competition     = Svetovno prvenstvo v odbojki
| other_titles    = Mistrzostwa Świata w Piłce Siatkowej Mężczyzn 2022&lt;br /&gt;Svetovno prvenstvo v odbojki 2022
| gender          = 
| continent       = svetovno
| year            = 2022
| logo            = 
| size            = 
| caption         = 
| host            = {{SLO}}, {{POL}}
| city            = 
| dates           = 26. avgust – 11. september
| teams           = [[#Qualification|24]]
| confederations  = 5
| venues          = [[#Venues|3]]
| cities          = 3
| champions       = 
| title_number    = 
| second          = 
| third           = 
| fourth          = 
| mvp             = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| setter          = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| outside_spikers = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]&lt;br&gt;{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| middle_blockers = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]&lt;br&gt;{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| opposite_spiker = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| libero          = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| matches         = 18
| attendance      = {{#expr: &lt;!-- Pool A --&gt; 1207+1785 &lt;!-- Pool B --&gt; +350+100+450+550 &lt;!-- Pool C --&gt; +4299+8969+5896+9087 &lt;!-- Pool D --&gt; +800+6986+1150+11112 &lt;!-- Pool E --&gt; +90+620 &lt;!-- Pool F --&gt; +130+600 &lt;!-- Final Round --&gt; }}
| best_scorer     = 
| best_spiker     = 
| best_blocker    = 
| best_server     = 
| best_setter     = 
| best_digger     = 
| best_receiver   = 
| website         = [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/ Uradna spletna stran prvenstva]
| last            = Svetovno prvenstvo v odbojki 2018
| next            = Svetovno prvenstvo v odbojki 2026
}}
'''Svetovno prvenstvo v odbojki 2022''' je 20. [[svetovno prvenstvo v odbojki]], ki poteka med [[26. avgust]]om in [[11. september|11. septembrom]] [[2022]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Poljska|Poljskem]], po odvzema prvenstva [[Rusija|Rusiji]] zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije na Ukrajino]]. V [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Arena Stožice|Areni Stožice]] bodo potekale štiri predtekmovalne skupine ter štiri tekme osmine finala in dve tekmi četrtfinala. Prestale predtekmovalne skupine bodo potekale v dvorani [[Spodek]] v [[Katovice|Katovicah]], kjer bo potekal tudi začetni del izločilnih bojev, polfinala, finale in tekma za tretje mesto pa v [[Arena Gliwice|Areni Gliwice]].&lt;ref name=&quot;newhosts&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.fivb.com/en/about/news/poland-and-slovenia-to-host-relocated-fivb?id=96851 |title=Poland and Slovenia to host relocated FIVB Volleyball Men's World Championship 2022 |date=15 April 2022 |publisher=[[Fédération Internationale de Volleyball|FIVB]] |access-date=15 April 2022}}&lt;/ref&gt;

==Prizorišča==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot; width=800
|-
!width=33%|Skupine A in C ter zaključni boji
!width=33%|Zaključni boji
!width=33%|Skupine B, D, E im F ter zaključni boji
|-
|{{flagdeco|POL}} '''[[Katovice]], Poljska'''
|{{flagdeco|POL}} '''[[Gliwice]], Poljska'''
|{{flagdeco|SLO}} '''[[Ljubljana]], Slovenija'''
|-
|[[Spodek]]
|[[Arena Gliwice]]
|[[Arena Stožice]]
|-
|Kapaciteta: '''11.036'''
|Kapaciteta: '''13.752'''
|Kapaciteta: '''12.480'''
|-
|[[File:Katowice-Spodek (4).jpg|200px]]
|[[File:Arena Gliwice, 2021 (2).jpg|200px]]
|[[File:Arena Stožice.jpg|200px]]
|-
!colspan=2|{{location map+ |float=center |Poland |width=200 |places=
{{location map~ |Poland |lat=50.25 |long=19 |label='''[[Katovice]]'''}}
{{location map~ |Poland |lat=50.283333 |long=18.666667 |label='''[[Gliwice]]''' |position=left}}
}}
!{{location map+ |float=center |Slovenia |width=200 |places=
{{location map~ |Slovenia |lat=46.0811962  |long=14.5195117 |label='''[[Ljubljana]]'''}}
}}
|}


==Predtekmovalne skupine==
{| class=&quot;wikitable&quot; width=800
|-
!width=25%|postavljeni
!width=25%|1. boben
!width=25%|2. boben
!width=25%|3. boben
|-
|
{{flagicon image|Flag of the Volleyball Federation of Russia.svg}} [[Ruska moška odbojkarska reprezentanca|VFR]] {{nowrap|(gostitelj; kasneje {{Tooltip|DQ|Disqualified}})}}&lt;br /&gt;
{{vb|BRA}} (1)&lt;br /&gt;
{{vb|POL}} (2) (sogostitelj)&lt;br /&gt;
{{vb|FRA}} (4)&lt;br /&gt;
{{vb|ITA}} (5)&lt;br /&gt;
{{vb|ARG}} (6)
|
{{vb|USA}} (7)&lt;br /&gt;
{{vb|SLO}} (8) (sogostitelj)&lt;br /&gt;
{{vb|SRB}} (9)&lt;br /&gt;
{{vb|IRI}} (10)&lt;br /&gt;
{{vb|JPN}} (11)&lt;br /&gt;
{{vb|CAN}} (12)
|
{{vb|CUB}} (13)&lt;br /&gt;
{{vb|TUN}} (14)&lt;br /&gt;
{{vb|NED}} (15)&lt;br /&gt;
{{vb|GER}} (16)&lt;br /&gt;
{{vb|MEX}} (17)&lt;br /&gt;
{{vb|TUR}} (18)
|
{{vb|EGY}} (19)&lt;br /&gt;
{{vb|QAT}} (20)&lt;br /&gt;
{{vb|BUL}} (21)&lt;br /&gt;
{{vb|CHN}} (22)&lt;br /&gt;
{{vb|PUR}} (24)&lt;br /&gt;
{{vb|CMR}} (25)
|}

;Draw
{| class=&quot;wikitable&quot; width=800
|-
!width=16%|Pool A
!width=16%|Pool B
!width=16%|Pool C
!width=16%|Pool D
!width=16%|Pool E
!width=16%|Pool F
|-
|&lt;s&gt;{{flagicon image|Flag of the Volleyball Federation of Russia.svg}} [[Ruska moška odbojkarska reprezentanca|VFR]]&lt;/s&gt;&lt;br /&gt;{{vb|UKR}}
|{{vb|BRA}}
|{{vb|POL}}
|{{vb|FRA}}
|{{vb|ITA}}
|{{vb|ARG}}
|-
|{{vb|SRB}}
|{{vb|JPN}}
|{{vb|USA}}
|{{vb|SLO}}
|{{vb|CAN}}
|{{vb|IRI}}
|-
|{{vb|TUN}}
|{{vb|CUB}}
|{{vb|MEX}}
|{{vb|GER}}
|{{vb|TUR}}
|{{vb|NED}}
|-
|{{vb|PUR}}
|{{vb|QAT}}
|{{vb|BUL}}
|{{vb|CMR}}
|{{vb|CHN}}
|{{vb|EGY}}
|}

==Predtekmovanje==
===Skupina A===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|TUN}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=56}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|SRB}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=78 |spl=67}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|UKR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=67 |spl=78}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|PUR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=56 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|TUN}}|3–0|{{vb|PUR}}|25–19|25–17|25–20|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532288 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13464/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|0–3|{{vb|SRB}}|26–28|21–25|20–25|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532440 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13465/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|SRB}}|–|{{vb|PUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13476/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|–|{{vb|TUN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13477/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|SRB}}|–|{{vb|TUN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13488/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|–|{{vb|PUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13489/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina B===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|BRA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=195 |spl=162|bc=ccffcc}} 
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|CUB}} |w3_0=0 |w3_1=1 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=204 |spl=206}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|JPN}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=130 |spl=128}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|QAT}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=1 |l0_3=1 |spw=139 |spl=172}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|3–2|{{vb|CUB}}|31–33|21–25|25–16|25–17|18–16|12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531986 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13455/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|JPN}}|3–0|{{vb|QAT}}|25–20|25–18|25–15|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531887 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13456/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|CUB}}|3–1|{{vb|QAT}}|25–21|25–21|22–25|25–19||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532407 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13467/ Poročilo]}} 
{{Vb res 7|28. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|3–0|{{vb|JPN}}|25–21|25–18|25–16|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532465 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13468/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|–|{{vb|QAT}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13479/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|JPN}}|–|{{vb|CUB}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13480/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina C===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|POL}} |w3_0=2 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=150 |spl=102 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|USA}} |w3_0=2 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=151|spl=117 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|BUL}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=119|spl=151}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|MEX}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=100 |spl=150}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|USA}}|3–0|{{vb|MEX}}|25–18|25–20|25–12|||12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531967 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13458/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|3–0|{{vb|BUL}}|25–12|25–20|25–20|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532047 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13459/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|USA}}|3–0|{{vb|BUL}}|25–20|25–23|26–24|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532505 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13470/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|3–0|{{vb|MEX}}|25–17|25–14|25–19|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532513 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13471/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|MEX}}|–|{{vb|BUL}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13482/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|–|{{vb|USA}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13483/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina D===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|FRA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=198 |spl=182 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|SLO}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=185 |spl=182}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|GER}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=152 |spl=140}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|CMR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=124 |spl=155}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|3–0|{{vb|GER}}|25–22|28–26|26–24|||12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531968 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13457/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|SLO}}|3–0|{{vb|CMR}}|25–19|25–23|25–21|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532049 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13460/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|GER}}|3–0|{{vb|CMR}}|30–28|25–14|25–19|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532506 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13469/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|3–2|{{vb|SLO}}|25–21|22–25|23–25|34–32|15–7|12=[https://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532526 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13472/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|–|{{vb|CMR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13481/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|SLO}}|–|{{vb|GER}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13484/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina E===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|TUR}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=48}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|ITA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=89 |spl=68}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|CAN}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=68 |spl=89}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|CHN}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=48 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|TUR}}|3–0|{{vb|CHN}}|25–15|25–19|25–14|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532086 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13461/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|3–0|{{vb|CAN}}|25–13|25–18|39–37|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532441 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13466/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|CAN}}|–|{{vb|CHN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13473/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|–|{{vb|TUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13478/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|CAN}}|–|{{vb|TUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13486/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|–|{{vb|CHN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13490/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina F===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|NED}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=55}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|IRI}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=130|spl=124}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|ARG}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=124|spl=130}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|EGY}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=55 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|NED}}|3–0|{{vb|EGY}}|25–17|25–22|25–16|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532152 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13462/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|ARG}}|2–3|{{vb|IRI}}|25–22|28–30|18–25|34–32|19–21|12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532324 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13463/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|ARG}}|–|{{vb|NED}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13474/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|IRI}}|–|{{vb|EGY}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13475/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|ARG}}|–|{{vb|EGY}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13485/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|IRI}}|–|{{vb|NED}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13487/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

==Zaključni boji==

{{#invoke:RoundN|N16
&lt;!-- parameters --&gt;
|RD1=Osmina finala
|RD2=Četrtfinale
|RD3=Polfinale
|RD4=Finale
|Consol=Za tretje mesto
|bold_winner=high
&lt;!-- Date-Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2 --&gt;
&lt;!-- round of 16 --&gt;
|3. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|1}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|16}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|3. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|8}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|9}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|5. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|4}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|13}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|5. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|5}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|12}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|4. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|2}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|15}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|4. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|7}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|10}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|6. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|3}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|14}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|6. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|6}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|11}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- quarter finals --&gt;
|7. september – [[Ljubljana]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|7. september – [[Ljubljana]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|8. september – [[Gliwice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|8. september – [[Gliwice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- semi finals --&gt;
|10. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|10. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- final --&gt;
|11. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- third place --&gt;
|11. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
}}

==Sklici==
{{sklici}}

{{Šport v Sloveniji}}

[[Kategorija:2022 v športu]]
[[Kategorija:Svetovna prvenstva v odbojki|2022]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Sloveniji]]
[[Kategorija:Športne prireditve na Poljskem]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Ljubljani]]
[[Kategorija:Šport v Katovicah]]</text>
      <sha1>nw6r6gb3afddevm00683tg9czz8n0ss</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748409</id>
      <parentid>5748398</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:13:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18359" xml:space="preserve">{{Infopolje FIVB tournament
| competition     = Svetovno prvenstvo v odbojki
| other_titles    = Mistrzostwa Świata w Piłce Siatkowej Mężczyzn 2022&lt;br /&gt;Svetovno prvenstvo v odbojki 2022
| gender          = 
| continent       = svetovno
| year            = 2022
| logo            = 
| size            = 
| caption         = 
| host            = {{SLO}}, {{POL}}
| city            = 
| dates           = 26. avgust – 11. september
| teams           = [[#Qualification|24]]
| confederations  = 5
| venues          = [[#Venues|3]]
| cities          = 3
| champions       = 
| title_number    = 
| second          = 
| third           = 
| fourth          = 
| mvp             = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| setter          = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| outside_spikers = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]&lt;br&gt;{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| middle_blockers = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]&lt;br&gt;{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| opposite_spiker = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| libero          = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| matches         = 18
| attendance      = {{#expr: &lt;!-- Pool A --&gt; 1207+1785 &lt;!-- Pool B --&gt; +350+100+450+550 &lt;!-- Pool C --&gt; +4299+8969+5896+9087 &lt;!-- Pool D --&gt; +800+6986+1150+11112 &lt;!-- Pool E --&gt; +90+620 &lt;!-- Pool F --&gt; +130+600 &lt;!-- Final Round --&gt; }}
| best_scorer     = 
| best_spiker     = 
| best_blocker    = 
| best_server     = 
| best_setter     = 
| best_digger     = 
| best_receiver   = 
| website         = [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/ Uradna spletna stran prvenstva]
| last            = Svetovno prvenstvo v odbojki 2018
| next            = Svetovno prvenstvo v odbojki 2026
}}
'''Svetovno prvenstvo v odbojki 2022''' je 20. [[svetovno prvenstvo v odbojki]], ki poteka med [[26. avgust]]om in [[11. september|11. septembrom]] [[2022]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Poljska|Poljskem]], po odvzemu prvenstva [[Rusija|Rusiji]] zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije na Ukrajino]]. V [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Arena Stožice|Areni Stožice]] bodo potekale štiri predtekmovalne skupine ter štiri tekme osmine finala in dve tekmi četrtfinala. Preostale predtekmovalne skupine bodo potekale v dvorani [[Spodek]] v [[Katovice|Katovicah]], kjer bo potekal tudi začetni del izločilnih bojev, polfinala, finale in tekma za tretje mesto pa v [[Arena Gliwice|Areni Gliwice]].&lt;ref name=&quot;newhosts&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.fivb.com/en/about/news/poland-and-slovenia-to-host-relocated-fivb?id=96851 |title=Poland and Slovenia to host relocated FIVB Volleyball Men's World Championship 2022 |date=15 April 2022 |publisher=[[Fédération Internationale de Volleyball|FIVB]] |access-date=15 April 2022}}&lt;/ref&gt;

==Prizorišča==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot; width=800
|-
!width=33%|Skupine A in C ter zaključni boji
!width=33%|Zaključni boji
!width=33%|Skupine B, D, E im F ter zaključni boji
|-
|{{flagdeco|POL}} '''[[Katovice]], Poljska'''
|{{flagdeco|POL}} '''[[Gliwice]], Poljska'''
|{{flagdeco|SLO}} '''[[Ljubljana]], Slovenija'''
|-
|[[Spodek]]
|[[Arena Gliwice]]
|[[Arena Stožice]]
|-
|Kapaciteta: '''11.036'''
|Kapaciteta: '''13.752'''
|Kapaciteta: '''12.480'''
|-
|[[File:Katowice-Spodek (4).jpg|200px]]
|[[File:Arena Gliwice, 2021 (2).jpg|200px]]
|[[File:Arena Stožice.jpg|200px]]
|-
!colspan=2|{{location map+ |float=center |Poland |width=200 |places=
{{location map~ |Poland |lat=50.25 |long=19 |label='''[[Katovice]]'''}}
{{location map~ |Poland |lat=50.283333 |long=18.666667 |label='''[[Gliwice]]''' |position=left}}
}}
!{{location map+ |float=center |Slovenia |width=200 |places=
{{location map~ |Slovenia |lat=46.0811962  |long=14.5195117 |label='''[[Ljubljana]]'''}}
}}
|}


==Predtekmovalne skupine==
{| class=&quot;wikitable&quot; width=800
|-
!width=25%|postavljeni
!width=25%|1. boben
!width=25%|2. boben
!width=25%|3. boben
|-
|
{{flagicon image|Flag of the Volleyball Federation of Russia.svg}} [[Ruska moška odbojkarska reprezentanca|VFR]] {{nowrap|(gostitelj; kasneje {{Tooltip|DQ|Disqualified}})}}&lt;br /&gt;
{{vb|BRA}} (1)&lt;br /&gt;
{{vb|POL}} (2) (sogostitelj)&lt;br /&gt;
{{vb|FRA}} (4)&lt;br /&gt;
{{vb|ITA}} (5)&lt;br /&gt;
{{vb|ARG}} (6)
|
{{vb|USA}} (7)&lt;br /&gt;
{{vb|SLO}} (8) (sogostitelj)&lt;br /&gt;
{{vb|SRB}} (9)&lt;br /&gt;
{{vb|IRI}} (10)&lt;br /&gt;
{{vb|JPN}} (11)&lt;br /&gt;
{{vb|CAN}} (12)
|
{{vb|CUB}} (13)&lt;br /&gt;
{{vb|TUN}} (14)&lt;br /&gt;
{{vb|NED}} (15)&lt;br /&gt;
{{vb|GER}} (16)&lt;br /&gt;
{{vb|MEX}} (17)&lt;br /&gt;
{{vb|TUR}} (18)
|
{{vb|EGY}} (19)&lt;br /&gt;
{{vb|QAT}} (20)&lt;br /&gt;
{{vb|BUL}} (21)&lt;br /&gt;
{{vb|CHN}} (22)&lt;br /&gt;
{{vb|PUR}} (24)&lt;br /&gt;
{{vb|CMR}} (25)
|}

;Draw
{| class=&quot;wikitable&quot; width=800
|-
!width=16%|Pool A
!width=16%|Pool B
!width=16%|Pool C
!width=16%|Pool D
!width=16%|Pool E
!width=16%|Pool F
|-
|&lt;s&gt;{{flagicon image|Flag of the Volleyball Federation of Russia.svg}} [[Ruska moška odbojkarska reprezentanca|VFR]]&lt;/s&gt;&lt;br /&gt;{{vb|UKR}}
|{{vb|BRA}}
|{{vb|POL}}
|{{vb|FRA}}
|{{vb|ITA}}
|{{vb|ARG}}
|-
|{{vb|SRB}}
|{{vb|JPN}}
|{{vb|USA}}
|{{vb|SLO}}
|{{vb|CAN}}
|{{vb|IRI}}
|-
|{{vb|TUN}}
|{{vb|CUB}}
|{{vb|MEX}}
|{{vb|GER}}
|{{vb|TUR}}
|{{vb|NED}}
|-
|{{vb|PUR}}
|{{vb|QAT}}
|{{vb|BUL}}
|{{vb|CMR}}
|{{vb|CHN}}
|{{vb|EGY}}
|}

==Predtekmovanje==
===Skupina A===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|TUN}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=56}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|SRB}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=78 |spl=67}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|UKR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=67 |spl=78}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|PUR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=56 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|TUN}}|3–0|{{vb|PUR}}|25–19|25–17|25–20|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532288 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13464/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|0–3|{{vb|SRB}}|26–28|21–25|20–25|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532440 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13465/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|SRB}}|–|{{vb|PUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13476/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|–|{{vb|TUN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13477/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|SRB}}|–|{{vb|TUN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13488/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|–|{{vb|PUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13489/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina B===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|BRA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=195 |spl=162|bc=ccffcc}} 
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|CUB}} |w3_0=0 |w3_1=1 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=204 |spl=206}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|JPN}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=130 |spl=128}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|QAT}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=1 |l0_3=1 |spw=139 |spl=172}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|3–2|{{vb|CUB}}|31–33|21–25|25–16|25–17|18–16|12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531986 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13455/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|JPN}}|3–0|{{vb|QAT}}|25–20|25–18|25–15|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531887 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13456/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|CUB}}|3–1|{{vb|QAT}}|25–21|25–21|22–25|25–19||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532407 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13467/ Poročilo]}} 
{{Vb res 7|28. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|3–0|{{vb|JPN}}|25–21|25–18|25–16|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532465 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13468/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|–|{{vb|QAT}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13479/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|JPN}}|–|{{vb|CUB}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13480/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina C===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|POL}} |w3_0=2 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=150 |spl=102 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|USA}} |w3_0=2 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=151|spl=117 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|BUL}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=119|spl=151}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|MEX}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=100 |spl=150}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|USA}}|3–0|{{vb|MEX}}|25–18|25–20|25–12|||12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531967 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13458/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|3–0|{{vb|BUL}}|25–12|25–20|25–20|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532047 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13459/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|USA}}|3–0|{{vb|BUL}}|25–20|25–23|26–24|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532505 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13470/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|3–0|{{vb|MEX}}|25–17|25–14|25–19|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532513 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13471/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|MEX}}|–|{{vb|BUL}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13482/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|–|{{vb|USA}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13483/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina D===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|FRA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=198 |spl=182 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|SLO}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=185 |spl=182}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|GER}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=152 |spl=140}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|CMR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=124 |spl=155}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|3–0|{{vb|GER}}|25–22|28–26|26–24|||12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531968 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13457/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|SLO}}|3–0|{{vb|CMR}}|25–19|25–23|25–21|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532049 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13460/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|GER}}|3–0|{{vb|CMR}}|30–28|25–14|25–19|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532506 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13469/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|3–2|{{vb|SLO}}|25–21|22–25|23–25|34–32|15–7|12=[https://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532526 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13472/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|–|{{vb|CMR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13481/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|SLO}}|–|{{vb|GER}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13484/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina E===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|TUR}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=48}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|ITA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=89 |spl=68}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|CAN}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=68 |spl=89}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|CHN}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=48 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|TUR}}|3–0|{{vb|CHN}}|25–15|25–19|25–14|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532086 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13461/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|3–0|{{vb|CAN}}|25–13|25–18|39–37|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532441 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13466/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|CAN}}|–|{{vb|CHN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13473/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|–|{{vb|TUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13478/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|CAN}}|–|{{vb|TUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13486/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|–|{{vb|CHN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13490/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina F===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|NED}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=55}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|IRI}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=130|spl=124}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|ARG}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=124|spl=130}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|EGY}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=55 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|NED}}|3–0|{{vb|EGY}}|25–17|25–22|25–16|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532152 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13462/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|ARG}}|2–3|{{vb|IRI}}|25–22|28–30|18–25|34–32|19–21|12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532324 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13463/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|ARG}}|–|{{vb|NED}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13474/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|IRI}}|–|{{vb|EGY}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13475/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|ARG}}|–|{{vb|EGY}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13485/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|IRI}}|–|{{vb|NED}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13487/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

==Zaključni boji==

{{#invoke:RoundN|N16
&lt;!-- parameters --&gt;
|RD1=Osmina finala
|RD2=Četrtfinale
|RD3=Polfinale
|RD4=Finale
|Consol=Za tretje mesto
|bold_winner=high
&lt;!-- Date-Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2 --&gt;
&lt;!-- round of 16 --&gt;
|3. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|1}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|16}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|3. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|8}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|9}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|5. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|4}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|13}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|5. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|5}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|12}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|4. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|2}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|15}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|4. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|7}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|10}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|6. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|3}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|14}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|6. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|6}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|11}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- quarter finals --&gt;
|7. september – [[Ljubljana]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|7. september – [[Ljubljana]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|8. september – [[Gliwice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|8. september – [[Gliwice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- semi finals --&gt;
|10. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|10. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- final --&gt;
|11. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- third place --&gt;
|11. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
}}

==Sklici==
{{sklici}}

{{Šport v Sloveniji}}

[[Kategorija:2022 v športu]]
[[Kategorija:Svetovna prvenstva v odbojki|2022]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Sloveniji]]
[[Kategorija:Športne prireditve na Poljskem]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Ljubljani]]
[[Kategorija:Šport v Katovicah]]</text>
      <sha1>dfdamn1wbb9yl6pf4t2jh3ipcjgp8zc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748410</id>
      <parentid>5748409</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:14:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Skupina D */ slika</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18598" xml:space="preserve">{{Infopolje FIVB tournament
| competition     = Svetovno prvenstvo v odbojki
| other_titles    = Mistrzostwa Świata w Piłce Siatkowej Mężczyzn 2022&lt;br /&gt;Svetovno prvenstvo v odbojki 2022
| gender          = 
| continent       = svetovno
| year            = 2022
| logo            = 
| size            = 
| caption         = 
| host            = {{SLO}}, {{POL}}
| city            = 
| dates           = 26. avgust – 11. september
| teams           = [[#Qualification|24]]
| confederations  = 5
| venues          = [[#Venues|3]]
| cities          = 3
| champions       = 
| title_number    = 
| second          = 
| third           = 
| fourth          = 
| mvp             = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| setter          = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| outside_spikers = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]&lt;br&gt;{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| middle_blockers = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]&lt;br&gt;{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| opposite_spiker = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| libero          = &lt;!--{{flagicon|}} [[]]--&gt;
| matches         = 18
| attendance      = {{#expr: &lt;!-- Pool A --&gt; 1207+1785 &lt;!-- Pool B --&gt; +350+100+450+550 &lt;!-- Pool C --&gt; +4299+8969+5896+9087 &lt;!-- Pool D --&gt; +800+6986+1150+11112 &lt;!-- Pool E --&gt; +90+620 &lt;!-- Pool F --&gt; +130+600 &lt;!-- Final Round --&gt; }}
| best_scorer     = 
| best_spiker     = 
| best_blocker    = 
| best_server     = 
| best_setter     = 
| best_digger     = 
| best_receiver   = 
| website         = [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/ Uradna spletna stran prvenstva]
| last            = Svetovno prvenstvo v odbojki 2018
| next            = Svetovno prvenstvo v odbojki 2026
}}
'''Svetovno prvenstvo v odbojki 2022''' je 20. [[svetovno prvenstvo v odbojki]], ki poteka med [[26. avgust]]om in [[11. september|11. septembrom]] [[2022]] v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Poljska|Poljskem]], po odvzemu prvenstva [[Rusija|Rusiji]] zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije na Ukrajino]]. V [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Arena Stožice|Areni Stožice]] bodo potekale štiri predtekmovalne skupine ter štiri tekme osmine finala in dve tekmi četrtfinala. Preostale predtekmovalne skupine bodo potekale v dvorani [[Spodek]] v [[Katovice|Katovicah]], kjer bo potekal tudi začetni del izločilnih bojev, polfinala, finale in tekma za tretje mesto pa v [[Arena Gliwice|Areni Gliwice]].&lt;ref name=&quot;newhosts&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.fivb.com/en/about/news/poland-and-slovenia-to-host-relocated-fivb?id=96851 |title=Poland and Slovenia to host relocated FIVB Volleyball Men's World Championship 2022 |date=15 April 2022 |publisher=[[Fédération Internationale de Volleyball|FIVB]] |access-date=15 April 2022}}&lt;/ref&gt;

==Prizorišča==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot; width=800
|-
!width=33%|Skupine A in C ter zaključni boji
!width=33%|Zaključni boji
!width=33%|Skupine B, D, E im F ter zaključni boji
|-
|{{flagdeco|POL}} '''[[Katovice]], Poljska'''
|{{flagdeco|POL}} '''[[Gliwice]], Poljska'''
|{{flagdeco|SLO}} '''[[Ljubljana]], Slovenija'''
|-
|[[Spodek]]
|[[Arena Gliwice]]
|[[Arena Stožice]]
|-
|Kapaciteta: '''11.036'''
|Kapaciteta: '''13.752'''
|Kapaciteta: '''12.480'''
|-
|[[File:Katowice-Spodek (4).jpg|200px]]
|[[File:Arena Gliwice, 2021 (2).jpg|200px]]
|[[File:Arena Stožice.jpg|200px]]
|-
!colspan=2|{{location map+ |float=center |Poland |width=200 |places=
{{location map~ |Poland |lat=50.25 |long=19 |label='''[[Katovice]]'''}}
{{location map~ |Poland |lat=50.283333 |long=18.666667 |label='''[[Gliwice]]''' |position=left}}
}}
!{{location map+ |float=center |Slovenia |width=200 |places=
{{location map~ |Slovenia |lat=46.0811962  |long=14.5195117 |label='''[[Ljubljana]]'''}}
}}
|}


==Predtekmovalne skupine==
{| class=&quot;wikitable&quot; width=800
|-
!width=25%|postavljeni
!width=25%|1. boben
!width=25%|2. boben
!width=25%|3. boben
|-
|
{{flagicon image|Flag of the Volleyball Federation of Russia.svg}} [[Ruska moška odbojkarska reprezentanca|VFR]] {{nowrap|(gostitelj; kasneje {{Tooltip|DQ|Disqualified}})}}&lt;br /&gt;
{{vb|BRA}} (1)&lt;br /&gt;
{{vb|POL}} (2) (sogostitelj)&lt;br /&gt;
{{vb|FRA}} (4)&lt;br /&gt;
{{vb|ITA}} (5)&lt;br /&gt;
{{vb|ARG}} (6)
|
{{vb|USA}} (7)&lt;br /&gt;
{{vb|SLO}} (8) (sogostitelj)&lt;br /&gt;
{{vb|SRB}} (9)&lt;br /&gt;
{{vb|IRI}} (10)&lt;br /&gt;
{{vb|JPN}} (11)&lt;br /&gt;
{{vb|CAN}} (12)
|
{{vb|CUB}} (13)&lt;br /&gt;
{{vb|TUN}} (14)&lt;br /&gt;
{{vb|NED}} (15)&lt;br /&gt;
{{vb|GER}} (16)&lt;br /&gt;
{{vb|MEX}} (17)&lt;br /&gt;
{{vb|TUR}} (18)
|
{{vb|EGY}} (19)&lt;br /&gt;
{{vb|QAT}} (20)&lt;br /&gt;
{{vb|BUL}} (21)&lt;br /&gt;
{{vb|CHN}} (22)&lt;br /&gt;
{{vb|PUR}} (24)&lt;br /&gt;
{{vb|CMR}} (25)
|}

;Draw
{| class=&quot;wikitable&quot; width=800
|-
!width=16%|Pool A
!width=16%|Pool B
!width=16%|Pool C
!width=16%|Pool D
!width=16%|Pool E
!width=16%|Pool F
|-
|&lt;s&gt;{{flagicon image|Flag of the Volleyball Federation of Russia.svg}} [[Ruska moška odbojkarska reprezentanca|VFR]]&lt;/s&gt;&lt;br /&gt;{{vb|UKR}}
|{{vb|BRA}}
|{{vb|POL}}
|{{vb|FRA}}
|{{vb|ITA}}
|{{vb|ARG}}
|-
|{{vb|SRB}}
|{{vb|JPN}}
|{{vb|USA}}
|{{vb|SLO}}
|{{vb|CAN}}
|{{vb|IRI}}
|-
|{{vb|TUN}}
|{{vb|CUB}}
|{{vb|MEX}}
|{{vb|GER}}
|{{vb|TUR}}
|{{vb|NED}}
|-
|{{vb|PUR}}
|{{vb|QAT}}
|{{vb|BUL}}
|{{vb|CMR}}
|{{vb|CHN}}
|{{vb|EGY}}
|}

==Predtekmovanje==
===Skupina A===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|TUN}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=56}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|SRB}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=78 |spl=67}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|UKR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=67 |spl=78}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|PUR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=56 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|TUN}}|3–0|{{vb|PUR}}|25–19|25–17|25–20|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532288 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13464/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|0–3|{{vb|SRB}}|26–28|21–25|20–25|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532440 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13465/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|SRB}}|–|{{vb|PUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13476/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|–|{{vb|TUN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13477/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|SRB}}|–|{{vb|TUN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13488/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|UKR}}|–|{{vb|PUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13489/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina B===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|BRA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=195 |spl=162|bc=ccffcc}} 
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|CUB}} |w3_0=0 |w3_1=1 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=204 |spl=206}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|JPN}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=130 |spl=128}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|QAT}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=1 |l0_3=1 |spw=139 |spl=172}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|3–2|{{vb|CUB}}|31–33|21–25|25–16|25–17|18–16|12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531986 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13455/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|JPN}}|3–0|{{vb|QAT}}|25–20|25–18|25–15|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531887 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13456/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|CUB}}|3–1|{{vb|QAT}}|25–21|25–21|22–25|25–19||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532407 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13467/ Poročilo]}} 
{{Vb res 7|28. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|3–0|{{vb|JPN}}|25–21|25–18|25–16|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532465 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13468/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|BRA}}|–|{{vb|QAT}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13479/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|JPN}}|–|{{vb|CUB}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13480/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina C===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|POL}} |w3_0=2 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=150 |spl=102 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|USA}} |w3_0=2 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=151|spl=117 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|BUL}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=119|spl=151}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|MEX}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=100 |spl=150}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|USA}}|3–0|{{vb|MEX}}|25–18|25–20|25–12|||12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531967 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13458/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|3–0|{{vb|BUL}}|25–12|25–20|25–20|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532047 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13459/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|USA}}|3–0|{{vb|BUL}}|25–20|25–23|26–24|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532505 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13470/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|3–0|{{vb|MEX}}|25–17|25–14|25–19|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532513 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13471/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|17:30|SPO|{{vb-rt|MEX}}|–|{{vb|BUL}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13482/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|20:30|SPO|{{vb-rt|POL}}|–|{{vb|USA}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13483/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

[[Slika:Tekma svetovnega odbojkarskega prvenstva med Slovenijo in Francijo (52316837902).jpg|thumb|right|240px|Tekma med [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenijo]] in [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francijo]]]]
===Skupina D===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|FRA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=198 |spl=182 |bc=ccffcc}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|SLO}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=185 |spl=182}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|GER}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=152 |spl=140}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|CMR}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=2 |spw=124 |spl=155}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|26. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|3–0|{{vb|GER}}|25–22|28–26|26–24|||12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256531968 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13457/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|26. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|SLO}}|3–0|{{vb|CMR}}|25–19|25–23|25–21|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532049 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13460/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|GER}}|3–0|{{vb|CMR}}|30–28|25–14|25–19|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532506 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13469/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|28. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|3–2|{{vb|SLO}}|25–21|22–25|23–25|34–32|15–7|12=[https://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532526 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13472/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|FRA}}|–|{{vb|CMR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13481/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|30. avg.|20:30|AST|{{vb-rt|SLO}}|–|{{vb|GER}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13484/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina E===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|TUR}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=48}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|ITA}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=89 |spl=68}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|CAN}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=68 |spl=89}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|CHN}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=48 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|TUR}}|3–0|{{vb|CHN}}|25–15|25–19|25–14|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532086 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13461/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|3–0|{{vb|CAN}}|25–13|25–18|39–37|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532441 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13466/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|CAN}}|–|{{vb|CHN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13473/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|–|{{vb|TUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13478/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|CAN}}|–|{{vb|TUR}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13486/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|21:15|AST|{{vb-rt|ITA}}|–|{{vb|CHN}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13490/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

===Skupina F===
{{Vb cl3 header}}
{{Vb cl9 team |p=1 |t={{vb|NED}} |w3_0=1 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=75 |spl=55}}
{{Vb cl9 team |p=2 |t={{vb|IRI}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=1 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=130|spl=124}}
{{Vb cl9 team |p=3 |t={{vb|ARG}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=1 |l1_3=0 |l0_3=0 |spw=124|spl=130}}
{{Vb cl9 team |p=4 |t={{vb|EGY}} |w3_0=0 |w3_1=0 |w3_2=0 |l2_3=0 |l1_3=0 |l0_3=1 |spw=55 |spl=75}}
|}

&lt;div style=&quot;overflow-x:auto; white-space:nowrap&quot;&gt;
{{Vb res start 7}}
{{Vb res 7|27. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|NED}}|3–0|{{vb|EGY}}|25–17|25–22|25–16|||12=[http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532152 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13462/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|27. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|ARG}}|2–3|{{vb|IRI}}|25–22|28–30|18–25|34–32|19–21|12= [http://www.fivb.org/vis2009/getdocument.asmx?no=256532324 P2] [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13463/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|14:00|AST|{{vb-rt|ARG}}|–|{{vb|NED}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13474/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|29. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|IRI}}|–|{{vb|EGY}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13475/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|11:00|AST|{{vb-rt|ARG}}|–|{{vb|EGY}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13485/ Poročilo]}}
{{Vb res 7|31. avg.|17:30|AST|{{vb-rt|IRI}}|–|{{vb|NED}}|–|–|–|||12= [https://en.volleyballworld.com/volleyball/competitions/men-world-championship-2022/schedule/13487/ Poročilo]}}
|}&lt;/div&gt;

==Zaključni boji==

{{#invoke:RoundN|N16
&lt;!-- parameters --&gt;
|RD1=Osmina finala
|RD2=Četrtfinale
|RD3=Polfinale
|RD4=Finale
|Consol=Za tretje mesto
|bold_winner=high
&lt;!-- Date-Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2 --&gt;
&lt;!-- round of 16 --&gt;
|3. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|1}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|16}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|3. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|8}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|9}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|5. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|4}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|13}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|5. september – [[Ljubljana]]|{{RDseed|5}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|12}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|4. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|2}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|15}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|4. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|7}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|10}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|6. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|3}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|14}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|6. september – [[Gliwice]]|{{RDseed|6}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;||{{RDseed|11}}&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- quarter finals --&gt;
|7. september – [[Ljubljana]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|7. september – [[Ljubljana]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|8. september – [[Gliwice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|8. september – [[Gliwice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- semi finals --&gt;
|10. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
|10. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- final --&gt;
|11. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
&lt;!-- third place --&gt;
|11. september – [[Katovice]]|&lt;!--{{vb|}}--&gt;||&lt;!--{{vb|}}--&gt;|
}}

==Sklici==
{{sklici}}

{{Šport v Sloveniji}}

[[Kategorija:2022 v športu]]
[[Kategorija:Svetovna prvenstva v odbojki|2022]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Sloveniji]]
[[Kategorija:Športne prireditve na Poljskem]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Ljubljani]]
[[Kategorija:Šport v Katovicah]]</text>
      <sha1>f6cld6jxbku0rez2zxbo5at7xh5ur4u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Vb cl3 header</title>
    <ns>10</ns>
    <id>523071</id>
    <revision>
      <id>5748385</id>
      <timestamp>2022-08-29T07:25:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="449" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable {{#if:{{{sort|}}}|sortable}}&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:90%&quot;
!rowspan=2 width=40|Poz.
!rowspan=2 width={{{width|220}}}|Ekipa
!colspan=2|Tekme
!rowspan=2 width=33|Toč
!colspan=3|Nizi
!colspan=3|Točke
|-
!width=33|Z
!width=33|P
!width=33|Z
!width=33|P
!width=50|Razm.
!width=33|Z
!width=33|P
!width=50|Razm.&lt;noinclude&gt;
|}
&lt;!-- Add interwiki links and categories here --&gt;
[[Kategorija:Odbojkarske predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>5qtm6mibrh0c5genrkubfjv1078zyxv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Vb cl9 team</title>
    <ns>10</ns>
    <id>523072</id>
    <revision>
      <id>5748386</id>
      <timestamp>2022-08-29T07:26:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2504" xml:space="preserve">&lt;includeonly&gt;|- style=&quot;text-align: center;&quot; {{#if:{{{bc|}}}|bgcolor={{{bc}}}|bgcolor=#F9F9F9}}
|{{#if: {{{p|}}}|{{{p}}} }}
|style=&quot;text-align: left;&quot;|{{#if: {{{nat|}}}|{{flagdeco|{{{nat}}}|{{{var|}}} }} }} {{#if: {{{t|}}}|{{{t}}} }}
|'''{{#expr: {{{w3_0|}}}. + {{{w3_1|}}}. + {{{w3_2|}}}. }}'''
|{{#expr: {{{l0_3|}}}. + {{{l1_3|}}}. + {{{l2_3|}}}. }}
|{{#expr: {{{w3_0}}}*3 + {{{w3_1}}}*3 + {{{w3_2}}}*2 + {{{l2_3}}} }}
|{{#expr: {{{w3_0}}}.*3 + {{{w3_1}}}.*3 + {{{w3_2}}}.*3 + {{{l2_3}}}.*2 + {{{l1_3}}}. }}
|{{#expr: {{{l0_3}}}.*3 + {{{l1_3}}}.*3 + {{{l2_3}}}.*3 + {{{w3_2}}}.*2 + {{{w3_1}}}. }}
|{{#ifeq: {{#expr: {{{l0_3}}}.*3 + {{{l1_3}}}.*3 + {{{l2_3}}}.*3 + {{{w3_2}}}.*2 + {{{w3_1}}}. }}|0|MAX|{{Round|{{#expr: ({{#expr: {{{w3_0}}}.*3 + {{{w3_1}}}.*3 + {{{w3_2}}}.*3 + {{{l2_3}}}.*2 + {{{l1_3}}}. }})/({{#expr: {{{l0_3}}}.*3 + {{{l1_3}}}.*3 + {{{l2_3}}}.*3 + {{{w3_2}}}.*2 + {{{w3_1}}}. }}) }}|3 }} }}
|{{#expr: {{#if: {{{spw|}}}|{{{spw}}} }} }}
|{{#expr: {{#if: {{{spl|}}}|{{{spl}}} }} }}
|{{#ifeq: {{#expr: {{{spl}}} }}|0|MAX|{{Round|{{#expr: {{#expr: {{{spw}}} }}/ {{#expr: {{{spl}}} }} }}|3 }} }}&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;
{{Documentation|content=&lt;templatedata&gt;
{
	&quot;params&quot;: {
		&quot;p&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;rank number&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;p=1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;t&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;team name; value can be string or template-based&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;t={{vb|GER}}&quot;
		},
		&quot;w3_0&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;number of matches won in 3-0 sets&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;w3_1&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;number of matches won in 3-1 sets&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;w3_2&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;number of matches won in 3-2 sets&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;l0_3&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;number of matches lost in 0-3 sets&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;l1_3&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;number of matches lost in 1-3 sets&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;l2_3&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;number of matches lost in 2-3 sets&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;spw&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;total set points won by the team&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;spl&quot;: {
			&quot;description&quot;: &quot;total set points lost by the team&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		}
	},
	&quot;description&quot;: &quot;Another modification of already plenty of Vb cl# team template.\nThe primary difference of this to the rest is that it automatically calculates the number of sets won and sets loss. Follows template {{Vb cl3 header}} ordering, where number of matches won is the main classification criteria.&quot;
}
&lt;/templatedata&gt;
[[Category:Odbojkarske predloge]]
}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>l6kc3euqde232l5dp6az6vxcxb5xf6p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Vb res start 7</title>
    <ns>10</ns>
    <id>523073</id>
    <revision>
      <id>5748388</id>
      <timestamp>2022-08-29T07:29:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="468" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot; width=95% style=&quot;border-collapse:collapse; font-size:90%&quot;
|-
!width=6%|Datum
!width=5%|Čas
!width=5%|Prizorišče
!{{#ifeq:{{{1&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|index|!!|}} style=&quot;text-align:right&quot; width=17%|
!width=5%|Rezultat
!style=&quot;text-align:left&quot; width=17%|
!width=6%|1. niz
!width=6%|2. niz
!width=6%|3. niz
!width=6%|4. niz
!width=6%|5. niz
!width=7%|Skupaj
!width=8%|Poročilo
|-&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Odbojkarske predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>70d1h97qo9cxxuzhircjemfkfsmgdiv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Vb res 7</title>
    <ns>10</ns>
    <id>523074</id>
    <revision>
      <id>5748389</id>
      <timestamp>2022-08-29T07:30:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2632" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;
{{Vb res start 7}}
&lt;/noinclude&gt;
|style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{1|}}}|{{{1}}}|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{2|}}}|{{{2}}}|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{3|}}}|{{{3}}}|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: right;&quot;|{{nowrap|{{#if: {{{4|}}}|{{#switch:{{{5}}}|3–0|3–1|3–2 = '''{{{4}}}'''|{{{4}}}}}|&amp;nbsp;}} {{#if: {{{nat1|}}}|{{flagdeco|{{{nat1}}} }} }} }}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{5|}}}|'''{{{5}}}'''|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: left;&quot;|{{nowrap|{{#if: {{{nat2|}}}|{{flagdeco|{{{nat2}}} }} }} {{#if: {{{6|}}}|{{#switch:{{{5}}}|0–3|1–3|2–3 = '''{{{6}}}'''|{{{6}}}}}|&amp;nbsp;}} }}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{7|}}}|{{{7}}}|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{8|}}}|{{{8}}}|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{9|}}}|{{{9}}}|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{10|}}}|{{{10}}}|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{11|}}}|{{{11}}}|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|'''{{#switch:&lt;!-- 
 --&gt;{{{7|}}}{{{8|}}}{{{9|}}}{{{10|}}}{{{11|}}}|=&amp;nbsp;|&lt;!-- 
 --&gt;{{#expr: {{#invoke:String|match|s={{{7}}}|^%d*|ignore_errors=true}}. + &lt;!-- 
 --&gt;{{#invoke:String|match|s={{{8}}}|^%d*|ignore_errors=true}}. + &lt;!-- 
 --&gt;{{#invoke:String|match|s={{{9}}}|^%d*|ignore_errors=true}}. + &lt;!-- 
 --&gt;{{#invoke:String|match|s={{{10}}}|^%d*|ignore_errors=true}}. + &lt;!-- 
 --&gt;{{#invoke:String|match|s={{{11}}}|^%d*|ignore_errors=true}}.}}–&lt;!-- 
 --&gt;{{#expr: {{#invoke:String|match|s={{{7}}}|%f[^–]%d*|ignore_errors=true}}. + &lt;!--
 --&gt;{{#invoke:String|match|s={{{8}}}|%f[^–]%d*|ignore_errors=true}}. + &lt;!--
 --&gt;{{#invoke:String|match|s={{{9}}}|%f[^–]%d*|ignore_errors=true}}. + &lt;!--
 --&gt;{{#invoke:String|match|s={{{10}}}|%f[^–]%d*|ignore_errors=true}}. + &lt;!--
 --&gt;{{#invoke:String|match|s={{{11}}}|%f[^–]%d*|ignore_errors=true}}.}}}}'''||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align:center;&quot;|{{#if: {{{12|}}}|{{{12}}}|&amp;nbsp;}}{{#if: {{{gset|}}}|&lt;br/&gt;
{{!}}-style=&quot;text-align:center; white-space:nowrap;&quot; {{#if:{{{bc|}}}|bgcolor={{{bc}}}|bgcolor=#F9F9F9}}
{{!}}colspan=3{{!}}'''Golden set'''
{{!}}style=&quot;text-align:right;&quot;{{!}}{{#ifexpr:{{#invoke:ustring|gsub|\{{{gset}}}|.-(%d*).-–(.*)|%1. &gt; %2.}}|'''{{{4}}}'''|{{{4}}} }} {{#if: {{{nat1|}}}|{{flagicon|{{{nat1}}} }} }}
{{!}}'''{{{gset}}}'''
{{!}}style=&quot;text-align:left;&quot;{{!}}{{#if: {{{nat2|}}}|{{flagicon|{{{nat2}}} }} }} {{#ifexpr: {{#invoke:ustring|gsub|\{{{gset}}}|.-(%d*).-–(.*)|%1. &lt; %2.}}|'''{{{6}}}'''|{{{6}}} }} }}
|-&lt;noinclude&gt;
|}
[[Kategorija:Odbojkarske predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>m4hyo7wf5b17lux3qaa5cei5njme3ev</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748406</id>
      <parentid>5748389</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:10:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2602" xml:space="preserve">&lt;noinclude&gt;
{{Vb res start 7}}
&lt;/noinclude&gt;
|style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{1|}}}|{{{1}}}|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{2|}}}|{{{2}}}|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{3|}}}|{{{3}}}|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: right;&quot;|{{nowrap|{{#if: {{{4|}}}|{{#switch:{{{5}}}|3–0|3–1|3–2 = '''{{{4}}}'''|{{{4}}}}}|&amp;nbsp;}} {{#if: {{{nat1|}}}|{{flagdeco|{{{nat1}}} }} }} }}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{5|}}}|'''{{{5}}}'''|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: left;&quot;|{{nowrap|{{#if: {{{nat2|}}}|{{flagdeco|{{{nat2}}} }} }} {{#if: {{{6|}}}|{{#switch:{{{5}}}|0–3|1–3|2–3 = '''{{{6}}}'''|{{{6}}}}}|&amp;nbsp;}} }}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{7|}}}|{{{7}}}|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{8|}}}|{{{8}}}|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{9|}}}|{{{9}}}|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{10|}}}|{{{10}}}|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|{{#if:{{{11|}}}|{{{11}}}|&amp;nbsp;}}||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align: center;&quot;|'''{{#switch:&lt;!-- 
 --&gt;{{{7|}}}{{{8|}}}{{{9|}}}{{{10|}}}{{{11|}}}|=&amp;nbsp;|&lt;!-- 
 --&gt;{{#expr: {{#invoke:Niz|match|s={{{7}}}|^%d*|ignore_errors=true}}. + &lt;!-- 
 --&gt;{{#invoke:Niz|match|s={{{8}}}|^%d*|ignore_errors=true}}. + &lt;!-- 
 --&gt;{{#invoke:Niz|match|s={{{9}}}|^%d*|ignore_errors=true}}. + &lt;!-- 
 --&gt;{{#invoke:Niz|match|s={{{10}}}|^%d*|ignore_errors=true}}. + &lt;!-- 
 --&gt;{{#invoke:Niz|match|s={{{11}}}|^%d*|ignore_errors=true}}.}}–&lt;!-- 
 --&gt;{{#expr: {{#invoke:Niz|match|s={{{7}}}|%f[^–]%d*|ignore_errors=true}}. + &lt;!--
 --&gt;{{#invoke:Niz|match|s={{{8}}}|%f[^–]%d*|ignore_errors=true}}. + &lt;!--
 --&gt;{{#invoke:Niz|match|s={{{9}}}|%f[^–]%d*|ignore_errors=true}}. + &lt;!--
 --&gt;{{#invoke:Niz|match|s={{{10}}}|%f[^–]%d*|ignore_errors=true}}. + &lt;!--
 --&gt;{{#invoke:Niz|match|s={{{11}}}|%f[^–]%d*|ignore_errors=true}}.}}}}'''||&lt;!-- 
 --&gt;style=&quot;text-align:center;&quot;|{{#if: {{{12|}}}|{{{12}}}|&amp;nbsp;}}{{#if: {{{gset|}}}|&lt;br/&gt;
{{!}}-style=&quot;text-align:center; white-space:nowrap;&quot; {{#if:{{{bc|}}}|bgcolor={{{bc}}}|bgcolor=#F9F9F9}}
{{!}}colspan=3{{!}}'''Golden set'''
{{!}}style=&quot;text-align:right;&quot;{{!}}{{#ifexpr:{{#invoke:ustring|gsub|\{{{gset}}}|.-(%d*).-–(.*)|%1. &gt; %2.}}|'''{{{4}}}'''|{{{4}}} }} {{#if: {{{nat1|}}}|{{flagicon|{{{nat1}}} }} }}
{{!}}'''{{{gset}}}'''
{{!}}style=&quot;text-align:left;&quot;{{!}}{{#if: {{{nat2|}}}|{{flagicon|{{{nat2}}} }} }} {{#ifexpr: {{#invoke:ustring|gsub|\{{{gset}}}|.-(%d*).-–(.*)|%1. &lt; %2.}}|'''{{{6}}}'''|{{{6}}} }} }}
|-&lt;noinclude&gt;
|}
[[Kategorija:Odbojkarske predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>c4orywgl3joq1973bc52918igpmc0wy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:RDseed</title>
    <ns>10</ns>
    <id>523075</id>
    <revision>
      <id>5748390</id>
      <timestamp>2022-08-29T07:31:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="160" xml:space="preserve">{{#invoke:RoundN|N2||&lt;onlyinclude&gt;{{#invoke:RoundN|seed}}&lt;/onlyinclude&gt;|1|{{#invoke:RoundN|seed|1}}|2}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Športne predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>7dd4sudq5heofxru6aigo6wi5tblf4k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Ustring</title>
    <ns>828</ns>
    <id>523076</id>
    <revision>
      <id>5748403</id>
      <timestamp>2022-08-29T08:07:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="893" xml:space="preserve">require('Module:No globals')
return setmetatable({}, {
	__index = function(t, k)
		local what = mw.ustring[k]
		if type(what) ~= &quot;function&quot; then
			return what
		end
		return function(frame)
			local fargs = frame.args
			local fargsused = { tag = true }
			local args = {}
			local str_i = 1
			while fargs['s' .. str_i] do
				fargsused['s' .. str_i] = true
				args[str_i] = fargs['s' .. str_i]
				str_i = str_i + 1
			end
			for i, v in ipairs(fargs) do
				fargsused[i] = true
				args[i + str_i - 1] = tonumber(v) or v:gsub(&quot;^\\&quot;, &quot;&quot;, 1)
			end
			if not fargs.tag then
				return (what(unpack(args)))		-- Outside parens truncate to first result avoiding tail call
			end
			local tagargs = {}
			for x, y in pairs(fargs) do
				if not fargsused[x] then tagargs[x] = y end
			end
			return frame:extensionTag{name = fargs.tag, content = what(unpack(args)), args = tagargs}
		end
	end
})</text>
      <sha1>43mk7f08s0ersn4iwx00lgtga7bopb7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2023</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523077</id>
    <revision>
      <id>5748434</id>
      <timestamp>2022-08-29T08:45:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1705" xml:space="preserve">{{prihodnji športni dogodek | slika=Ski current event.png| dogodek=prihodnji teniški turnir}}
{{Infopolje Mednarodno zimsko tekmovanje
| ime = Svetovno prvenstvo nordijskem smučanju
| leto = 2023
| leeto = 
| ostala_imena = 
| slika = 
| velikost = 
| pod_sliko = 
| gostiteljica = {{flag|SLO}}
| od_do = 22. februar – 5. marec 2019
| ekip = 
| prizorišče = [[Nordijski center Planica|Planica]]
| mesta = 
| zmagovalci = 
| ženski_prvak = 
| ostali_prvak = 
| štetje = 
| štetje2 = 
| štetje3 = 
| tekem = 
| športnikov = 
| obisk = 
| njb = 
| škm = 
| con = Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju
| pre = [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2021|Oberstdorf 2021]]
| nex = [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2025|Trondheim  2025]]
| posodobljeno = 
}}
'''Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2023''' bo 55. [[svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju]], ki bo potekalo med [[22. februar]]jem in [[5. marec|5. marcem]] [[2023]] v [[Nordijski center Planica|Planici]], [[Slovenija]], ki prvič gosti tekmovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/v-cetrtem-poskusu-le-uspelo-planici-svetovno-prvenstvo-2023/455264 |title=V četrtem poskusu le uspelo: Planici svetovno prvenstvo 2023 |accessdate=2018-05-17 |date=2022-08-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt; Tekmovanje bo potekalo v 25-ih disciplinah.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{official|https://www.planica2023.si/}}

{{Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju}}
{{Šport v Sloveniji}}
{{sport-stub}}

[[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|2023]]
[[Kategorija:2023 v športu]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Sloveniji]]
[[Kategorija:Planica]]</text>
      <sha1>4mtmkykoiu1sz9nmhn92lz6q48kw079</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748436</id>
      <parentid>5748434</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T08:45:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1723" xml:space="preserve">{{prihodnji športni dogodek | slika=Ski current event.png| dogodek=prihodnje tekmovanje v nordijskem smučanju}}
{{Infopolje Mednarodno zimsko tekmovanje
| ime = Svetovno prvenstvo nordijskem smučanju
| leto = 2023
| leeto = 
| ostala_imena = 
| slika = 
| velikost = 
| pod_sliko = 
| gostiteljica = {{flag|SLO}}
| od_do = 22. februar – 5. marec 2019
| ekip = 
| prizorišče = [[Nordijski center Planica|Planica]]
| mesta = 
| zmagovalci = 
| ženski_prvak = 
| ostali_prvak = 
| štetje = 
| štetje2 = 
| štetje3 = 
| tekem = 
| športnikov = 
| obisk = 
| njb = 
| škm = 
| con = Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju
| pre = [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2021|Oberstdorf 2021]]
| nex = [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2025|Trondheim  2025]]
| posodobljeno = 
}}
'''Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2023''' bo 55. [[svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju]], ki bo potekalo med [[22. februar]]jem in [[5. marec|5. marcem]] [[2023]] v [[Nordijski center Planica|Planici]], [[Slovenija]], ki prvič gosti tekmovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/v-cetrtem-poskusu-le-uspelo-planici-svetovno-prvenstvo-2023/455264 |title=V četrtem poskusu le uspelo: Planici svetovno prvenstvo 2023 |accessdate=2018-05-17 |date=2022-08-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt; Tekmovanje bo potekalo v 25-ih disciplinah.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{official|https://www.planica2023.si/}}

{{Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju}}
{{Šport v Sloveniji}}
{{sport-stub}}

[[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|2023]]
[[Kategorija:2023 v športu]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Sloveniji]]
[[Kategorija:Planica]]</text>
      <sha1>r81ra1kbamipbrp885i1i83vrmljybz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:2023 v športu</title>
    <ns>14</ns>
    <id>523078</id>
    <revision>
      <id>5748437</id>
      <timestamp>2022-08-29T08:46:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="77" xml:space="preserve">{{Športne kategorije po letih|202|3}}
{{Kategorija v Zbirki|2023 in sports}}</text>
      <sha1>2ljk7zofd6ycdbfxxv2ifaukzg1j8od</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Socializacija ekonomije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523080</id>
    <revision>
      <id>5748504</id>
      <timestamp>2022-08-29T10:05:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1899" xml:space="preserve">'''Socializacija ekonomije''' je bila [[fašizem|fašistična]] teorija o [[samouprava|samoupravljanju]] in porazdelitvi dohodka med zaposlenimi. Po [[Mussolini]]jevem mnenju je bil potreben prehod iz [[kapitalizem|kapitalističnega ekonomskega sistema]], ki je vladal pred letom 1922, v nov način [[gospodarstvo|gospodarstva]], v katerem bi vladala [[korporativizem]] in samouprava. Medtem ko so se v [[Kraljevina Italija|Kraljevini]] take ideje le s težavo uresničevale, je [[Veronski manifest]] [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]] odločno obnovil načrt za porazdelitev dohodkov med delavce, [[podržavljenje]] večjih [[industrija|industrij]] in vsesplošno pravico do dela in lastne bivalne enote. Ta program naj bi pridobil množično odobravanje italijanskega ljudstva.&lt;ref&gt;Veneruso, D.: ''Storia d'Italia dal Risorgimento alla Repubblica, vol. VI, L'Italia Fascista'', Il Mulino, Bologna 1996, stran 422&lt;/ref&gt; Dekret 12. februarja 1944 ga je strnil v pet osnovnih smernic: 
* možnost podržavljenja [[ekstraktivna industrija|ekstraktivne]] in [[energetska industrija|energetske industrije]], 
* ustanovitev [[izvršni svet|izvršnih odborov]] za organizacijo [[proizvodnja|proizvodnje]] in porazdelitve dobička, 
* ustanovitev upravnih svetov sestavljenih iz [[delničar]]jev in zaposlenih kadrov, 
* osebna odgovornost vodstva pred državnimi organi, 
* nova pravila za imenovanje [[sindikalist]]ov in vladnih komisarjev ter ustanovitev državnega telesa za [[financiranje|financiranja]].
Tako italijanski industrijalci kot nemški okupatorji so razumeli socializacijo ekonomije kot uvod v propad industrije,&lt;ref&gt;Deakin, F.W.: ''The Brutal Friendship, Mussolini, Hitler and the Fall of Italian Fascism'', Weidenfeld &amp; Nicolson, London 1962, stran 900&lt;/ref&gt; zato so načrti ostali le na papirju.

==Sklici==
{{sklici|1}}

[[Kategorija:Gospodarski nazori]]</text>
      <sha1>jv7lvaml6ikkolviwjyho3nzmor19ov</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Slavko.bucek</title>
    <ns>2</ns>
    <id>523081</id>
    <revision>
      <id>5748513</id>
      <timestamp>2022-08-29T10:35:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Slavko.bucek</username>
        <id>214513</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: '''dr. Slavko Buček'''  Po poklicu je doktor fizike ter profesor matematike in fizike.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="87" xml:space="preserve">'''dr. Slavko Buček'''

Po poklicu je doktor fizike ter profesor matematike in fizike.</text>
      <sha1>07vfsq1j89qdehpimoom34q5ciruohd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2021</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523082</id>
    <revision>
      <id>5748519</id>
      <timestamp>2022-08-29T10:58:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11025" xml:space="preserve">{{Infopolje Mednarodno zimsko tekmovanje
| ime = Svetovno prvenstvo nordijskem smučanju
| leto = 2019
| leeto = 
| ostala_imena = 
| slika = 
| velikost = 
| pod_sliko = 
| gostiteljica = {{flag|GER}}
| od_do = 24. februar – 7. marec 2019
| ekip = 
| prizorišče = [[Oberstdorf]]
| mesta = 
| zmagovalci = 
| ženski_prvak = 
| ostali_prvak = 
| štetje = 
| štetje2 = 
| štetje3 = 
| tekem = 
| športnikov = 
| obisk = 
| njb = 
| škm = 
| con = Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju
| pre = [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2019|Seefeld 2019]]
| nex = [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2023|Planica 2023]]
| posodobljeno = 
}}

'''Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2021''' je bilo 42. [[svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju]], ki je potekalo med [[24. februar]]jem in [[7. marec|7. marcem]] [[2021]] v [[Oberstdorf]]u, [[Nemčija]]. Oberstdorf je prvenstvo gostil že v letih [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1987|1987]] in [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2005|2005]]. Tekmovanja so potekala v 34-ih disciplinah.

== Dobitniki medalj ==
=== Smučarski teki ===
==== Moški ====
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
|Šprint&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2062/2021CC2062RL.pdf Men's sprint results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Johannes Høsflot Klæbo]]|NOR}} ||3:01,30
|{{flagmedalist|[[Erik Valnes]]|NOR}} ||3:01,96
|{{flagmedalist|[[Håvard Solås Taugbøl]]|NOR}} ||3:02,10
|-
|30 km skiatlon&lt;ref&gt;[http://medias1.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2064/2021CC2064RL.pdf Men's 30 kilometre pursuit results]&lt;/ref&gt;
|[[Aleksander Bolšunov]]&lt;br&gt;{{Flag|Russia|name=Smučarka zveza Rusije}} ||1:11:33,9
|{{flagmedalist|[[Simen Hegstad Krüger]]|NOR}} ||1:11:35,0
|{{flagmedalist|[[Hans Christer Holund]]|NOR}} ||1:11:35,6
|-
|Ekipni šprint&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2068/2021CC2068RLTF.pdf Men's team sprint results]&lt;/ref&gt;
|{{NOR}}&lt;br/&gt;[[Erik Valnes]]&lt;br/&gt;[[Johannes Høsflot Klæbo]] ||15:01,74
|{{FIN}}&lt;br/&gt;[[Ristomatti Hakola]]&lt;br/&gt;[[Joni Mäki]] ||15:03,42
|{{Flag|Russia|name=Smučarka zveza Rusije}}&lt;br&gt;[[Aleksander Bolšunov]]&lt;br&gt;[[Gleb Retivih]] ||15:03,83
|-
|15 km klasično&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2070/2021CC2070RL.pdf Men's 15 kilometre freestyle results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Hans Christer Holund]]|NOR}} ||33:48,7
|{{flagmedalist|[[Simen Hegstad Krüger]]|NOR}}||34:08,9
|{{flagmedalist|[[Harald Østberg Amundsen]]|NOR}} ||34:24,3
|-
|Štafeta 4 × 10 km&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2072/2021CC2072RL.pdf Men's 4 × 10 kilometre relay results]&lt;/ref&gt;
|{{NOR}}&lt;br/&gt;[[Pål Golberg]]&lt;br&gt;[[Emil Iversen]]&lt;br&gt;[[Hans Christer Holund]]&lt;br&gt;[[Johannes Høsflot Klæbo]] ||1:52:39,0
|{{Flag|Russia|name=Smučarka zveza Rusije}}&lt;br&gt;[[Aleksej Červotkin]]&lt;br&gt;[[Ivan Jakimuškin]]&lt;br&gt;[[Artem Malcev]]&lt;br&gt;[[Aleksander Bolšunov]] ||1:52:51,0
|{{FRA}}&lt;br/&gt;[[Hugo Lapalus]]&lt;br&gt;[[Maurice Manificat]]&lt;br&gt;[[Clément Parisse]]&lt;br&gt;[[Jules Lapierre]] ||1:53:51,6
|-
|50 km prosto&lt;ref&gt;[http://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2074/2021CC2074RL.pdf Men's 50 kilometre classical results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Emil Iversen]]|NOR}} ||2:10:52,9
|[[Aleksander Bolšunov]]&lt;br&gt;{{Flag|Russia|name=Smučarka zveza Rusije}} ||2:10:53,6
|{{flagmedalist|[[Simen Hegstad Krüger]]|NOR}} ||2:11:01,1
|}

====Ženske====
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
|Šprint&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2061/2021CC2061RL.pdf Women's sprint results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Jonna Sundling]]|SWE}} ||2:36,76
|{{flagmedalist|[[Maiken Caspersen Falla]]|NOR}} ||2:39,08
|{{flagmedalist|[[Anamarija Lampič]]|SVN}} ||2:39,11
|-
|15 km skiatlon&lt;ref&gt;[http://medias4.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2063/2021CC2063RL.pdf Women's 15 kilometre pursuit results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Therese Johaug]]|NOR}} ||38:35,5
|{{flagmedalist|[[Frida Karlsson]]|SWE}} ||39:05,5
|{{flagmedalist|[[Ebba Andersson (smučarska tekačica)|Ebba Andersson]]|SWE}} ||39.05,7
|-
|Ekipni šprint&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2067/2021CC2067RLTF.pdf Women's team sprint results]&lt;/ref&gt;
|{{SWE}}&lt;br&gt;[[Maja Dahlqvist]]&lt;br&gt;[[Jonna Sundling]] ||16:27,94
|{{SUI}}&lt;br&gt;[[Laurien van der Graaff]]&lt;br&gt;[[Nadine Fähndrich]]||16:28,89
|{{SLO}}&lt;br&gt;[[Eva Urevc]]&lt;br&gt;[[Anamarija Lampič]]||16:31,40
|-
|10 km klasično&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2069/2021CC2069RL.pdf Women's 10 kilometre freestyle results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Therese Johaug]]|NOR}} ||23:09,8
|{{flagmedalist|[[Frida Karlsson]]|SWE}} ||24:04,0
|{{flagmedalist|[[Ebba Andersson (smučarska tekačica)|Ebba Andersson]]|SWE}} ||24:16,7
|-
|Štafeta 4 × 5 km&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2071/2021CC2071RL.pdf Women's 4 × 5 kilometre relay results]&lt;/ref&gt;
|{{NOR}}&lt;br&gt;[[Tiril Udnes Weng]]&lt;br&gt;[[Heidi Weng]]&lt;br&gt;[[Therese Johaug]]&lt;br&gt;[[Helene Marie Fossesholm]] ||53:43,2
|{{Flag|Russia|name=Smučarka zveza Rusije}}&lt;br&gt;[[Jana Kirpičenko]]&lt;br&gt;[[Julija Stupak]]&lt;br&gt;[[Tatjana Sorina]]&lt;br&gt;[[Natalija Neprijajeva]] ||54:09,8
|{{FIN}}&lt;br&gt;[[Jasmi Joensuu]]&lt;br&gt;[[Johanna Matintalo]]&lt;br&gt;[[Riitta-Liisa Roponen]]&lt;br&gt;[[Krista Pärmäkoski]] ||54:29,4
|-
|30 km prosto&lt;ref&gt;[http://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2073/2021CC2073RL.pdf Women's 30 kilometre classical results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Therese Johaug]]|NOR}} ||1:24:56,3
|{{flagmedalist|[[Heidi Weng]]|NOR}} ||1:27:30,5
|{{flagmedalist|[[Frida Karlsson]]|SWE}} ||1:27:31,1
|}

=== Nordijska kombinacija ===
==== Moški ====
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
|10 km/velika skakalnica&lt;ref&gt;[http://data.fis-ski.com/pdf/2021/NK/4104/2021NK4104ROF.pdf Individual large hill/10 km results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Johannes Lamparter]]|AUT}} ||23:11,1
|{{flagmedalist|[[Jarl Magnus Riiber]]|NOR}} ||23:48,2
|{{flagmedalist|[[Akito Vatabe]]|JPN}} ||23:56,9
|-
|4 x 5 km/srednja skakalnica&lt;ref&gt;[http://data.fis-ski.com/pdf/2021/NK/4103/2021NK4103ROF.pdf Team normal hill/4 × 5 km results]&lt;/ref&gt;
|{{NOR}}&lt;br&gt;[[Espen Bjørnstad]]&lt;br&gt;[[Jørgen Graabak]]&lt;br&gt;[[Jens Lurås Oftebro]]&lt;br&gt;[[Jarl Magnus Riiber]] ||43:57,7
|{{GER}}&lt;br&gt;[[Terence Weber]]&lt;br&gt;[[Fabian Rießle]]&lt;br&gt;[[Eric Frenzel]]&lt;br&gt;[[Vinzenz Geiger]] ||44:40,4
|{{AUT}}&lt;br&gt;[[Johannes Lamparter]]&lt;br&gt;[[Lukas Klapfer]]&lt;br&gt;[[Mario Seidl]]&lt;br&gt;[[Lukas Greiderer]] ||44:46,8
|-
|10 km/srednja skakalnica&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/NK/4101/2021NK4101ROF.pdf Individual normal hill/10 km results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Jarl Magnus Riiber]]|NOR}} ||23:01,2
|{{flagmedalist|[[Ilkka Herola]]|FIN}} ||23:01,6
|{{flagmedalist|[[Jens Lurås Oftebro]]|NOR}} ||23:02,1
|-
|2 x 7,5 km/velika skakalnica&lt;ref&gt;[http://data.fis-ski.com/pdf/2021/NK/4105/2021NK4105ROF.pdf Team sprint large hill/2 × 7,5 km results]&lt;/ref&gt;
|{{AUT}}&lt;br&gt;[[Johannes Lamparter]]&lt;br&gt;[[Lukas Greiderer]] ||29:29,7
|{{NOR}}&lt;br&gt;[[Espen Andersen (nordijski kombinatorec)|Espen Andersen]]&lt;br&gt;[[Jarl Magnus Riiber]] ||30:09,3
|{{GER}}&lt;br&gt;[[Fabian Rießle]]&lt;br&gt;[[Eric Frenzel]] ||30:37,1
|}

==== Ženske ====
{|{{MedalistTable|type=Event|columns=2}}
|-
|5 km/srednja skakalnica&lt;ref&gt;[http://medias3.fis-ski.com/pdf/2021/NK/4102/2021NK4102ROF.pdf Women's individual normal hill/5 km results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Gyda Westvold Hansen]]|NOR}} ||13:10,4
|{{flagmedalist|[[Mari Leinan Lund]]|NOR}} ||13:24,2
|{{flagmedalist|[[Marte Leinan Lund]]|NOR}} ||13:39,2
|}

=== Smučarski skoki ===
==== Moški ====
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
|Srednja skakalnica&lt;ref&gt;[http://data.fis-ski.com/pdf/2021/JP/3115/2021JP3115RL.pdf Men's individual normal hill results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Piotr Żyła]]|POL}} ||268,8
|{{flagmedalist|[[Karl Geiger]]|GER}} ||265,2
|{{flagmedalist|[[Anže Lanišek]]|SLO}} ||261,5
|-
|Velika skakalnica&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/JP/3120/2021JP3120RL.pdf Men's individual large hill results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Stefan Kraft]]|AUT}} ||276,5
|{{flagmedalist|[[Robert Johansson]]|NOR}} ||272,1
|{{flagmedalist|[[Karl Geiger]]|GER}} ||267,4
|-
|Ekipno velika skakalnica&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/JP/3121/2021JP3121RL.pdf Men's team large hill results]&lt;/ref&gt;
|{{GER}}&lt;br&gt;[[Pius Paschke]]&lt;br&gt;[[Severin Freund]]&lt;br&gt;[[Markus Eisenbichler]]&lt;br&gt;[[Karl Geiger]] ||1046,6
|{{AUT}}&lt;br&gt;[[Philipp Aschenwald]]&lt;br&gt;[[Jan Hörl]]&lt;br&gt;[[Daniel Huber (smučarski skakalec)|Daniel Huber]]&lt;br&gt;[[Stefan Kraft]] ||1035,5
|{{POL}}&lt;br&gt;[[Piotr Żyła]]&lt;br&gt;[[Andrzej Stękała]]&lt;br&gt;[[Kamil Stoch]]&lt;br&gt;[[Dawid Kubacki]] ||1031,2
|}

====Ženske====
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
|Srednja skakalnica&lt;ref&gt;[http://medias3.fis-ski.com/pdf/2021/JP/3112/2021JP3112RL.pdf Women's individual normal hill results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Ema Klinec]]|SLO}} ||279,6
|{{flagmedalist|[[Maren Lundby]]|NOR}} ||276,5
|{{flagmedalist|[[Sara Takanaši]]|JPN}} ||276,3
|-
|Velika skakalnica&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/JP/3118/2021JP3118RL.pdf Women's individual large hill results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Maren Lundby]]|NOR}} ||296,6
|{{flagmedalist|[[Sara Takanaši]]|JPN}} ||287,9
|{{flagmedalist|[[Nika Križnar]]|SLO}} ||287,1
|-
|Ekipno srednja skakalnica&lt;ref&gt;[http://medias2.fis-ski.com/pdf/2021/JP/3113/2021JP3113RL.pdf Women's team normal hill results]&lt;/ref&gt;
|{{AUT}}&lt;br&gt;[[Daniela Iraschko-Stolz]]&lt;br&gt;[[Sophie Sorschag]]&lt;br&gt;[[Chiara Hölzl]]&lt;br&gt;[[Marita Kramer]] ||959,3
|{{SLO}}&lt;br&gt;[[Nika Križnar]]&lt;br&gt;[[Špela Rogelj]]&lt;br&gt;[[Urša Bogataj]]&lt;br&gt;[[Ema Klinec]] ||957,9
|{{NOR}}&lt;br&gt;[[Silje Opseth]]&lt;br&gt;[[Anna Odine Strøm]]&lt;br&gt;[[Thea Minyan Bjørseth]]&lt;br&gt;[[Maren Lundby]] ||942,1
|}

==== Mešano ====
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
|Ekipno srednja skakalnica&lt;ref&gt;[http://data.fis-ski.com/pdf/2021/JP/3116/2021JP3116RL.pdf Mixed team normal hill results]&lt;/ref&gt;
|{{GER}}&lt;br&gt;[[Katharina Althaus]]&lt;br&gt;[[Markus Eisenbichler]]&lt;br&gt;[[Anna Rupprecht]]&lt;br&gt;[[Karl Geiger]] ||1000,8 
|{{NOR}}&lt;br&gt;[[Silje Opseth]]&lt;br&gt;[[Robert Johansson]]&lt;br&gt;[[Maren Lundby]]&lt;br&gt;[[Halvor Egner Granerud]] ||995,6
|{{AUT}}&lt;br&gt;[[Marita Kramer]]&lt;br&gt;[[Michael Hayböck]]&lt;br&gt;[[Daniela Iraschko-Stolz]]&lt;br&gt;[[Stefan Kraft]] ||986,5 
|}

==Medalje po državah==
{{Medals table
 |caption        = 
 |host           = GER
 |flag_template  = flagcountry
 |event          = 
 |team           = 
 |gold_NOR = 13|silver_NOR = 11|bronze_NOR = 7
 |gold_AUT = 4 |silver_AUT = 1 |bronze_AUT = 2
 |gold_SWE = 2 |silver_SWE = 2 |bronze_SWE = 3
 |gold_GER = 2 |silver_GER = 2 |bronze_GER = 2 |host_GER = yes
 |gold_RSF = 1 |silver_RSF = 3 |bronze_RSF = 1 |name_RSF = {{Flag|Russia|name=Smučarka zveza Rusije}}
 |gold_SLO = 1 |silver_SLO = 1 |bronze_SLO = 4
 |gold_POL = 1 |silver_POL = 0 |bronze_POL = 1
 |gold_FIN = 0 |silver_FIN = 2 |bronze_FIN = 1
 |gold_JPN = 0 |silver_JPN = 1 |bronze_JPN = 2
 |gold_SUI = 0 |silver_SUI = 1 |bronze_SUI = 0
 |gold_FRA = 0 |silver_FRA = 0 |bronze_FRA = 1 
}}

==Sklici==
{{sklici|3}}

{{Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju}}

[[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|2021]]
[[Kategorija:2021 v športu]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Nemčiji]]
[[Kategorija:Oberstdorf]]</text>
      <sha1>noiz9x10seiyml1m8u6nmctyznmlxmp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5748520</id>
      <parentid>5748519</parentid>
      <timestamp>2022-08-29T10:58:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11024" xml:space="preserve">{{Infopolje Mednarodno zimsko tekmovanje
| ime = Svetovno prvenstvo nordijskem smučanju
| leto = 2019
| leeto = 
| ostala_imena = 
| slika = 
| velikost = 
| pod_sliko = 
| gostiteljica = {{flag|GER}}
| od_do = 24. februar – 7. marec 2019
| ekip = 
| prizorišče = [[Oberstdorf]]
| mesta = 
| zmagovalci = 
| ženski_prvak = 
| ostali_prvak = 
| štetje = 
| štetje2 = 
| štetje3 = 
| tekem = 
| športnikov = 
| obisk = 
| njb = 
| škm = 
| con = Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju
| pre = [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2019|Seefeld 2019]]
| nex = [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2023|Planica 2023]]
| posodobljeno = 
}}
'''Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2021''' je bilo 42. [[svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju]], ki je potekalo med [[24. februar]]jem in [[7. marec|7. marcem]] [[2021]] v [[Oberstdorf]]u, [[Nemčija]]. Oberstdorf je prvenstvo gostil že v letih [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1987|1987]] in [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2005|2005]]. Tekmovanja so potekala v 34-ih disciplinah.

== Dobitniki medalj ==
=== Smučarski teki ===
==== Moški ====
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
|Šprint&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2062/2021CC2062RL.pdf Men's sprint results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Johannes Høsflot Klæbo]]|NOR}} ||3:01,30
|{{flagmedalist|[[Erik Valnes]]|NOR}} ||3:01,96
|{{flagmedalist|[[Håvard Solås Taugbøl]]|NOR}} ||3:02,10
|-
|30 km skiatlon&lt;ref&gt;[http://medias1.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2064/2021CC2064RL.pdf Men's 30 kilometre pursuit results]&lt;/ref&gt;
|[[Aleksander Bolšunov]]&lt;br&gt;{{Flag|Russia|name=Smučarka zveza Rusije}} ||1:11:33,9
|{{flagmedalist|[[Simen Hegstad Krüger]]|NOR}} ||1:11:35,0
|{{flagmedalist|[[Hans Christer Holund]]|NOR}} ||1:11:35,6
|-
|Ekipni šprint&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2068/2021CC2068RLTF.pdf Men's team sprint results]&lt;/ref&gt;
|{{NOR}}&lt;br/&gt;[[Erik Valnes]]&lt;br/&gt;[[Johannes Høsflot Klæbo]] ||15:01,74
|{{FIN}}&lt;br/&gt;[[Ristomatti Hakola]]&lt;br/&gt;[[Joni Mäki]] ||15:03,42
|{{Flag|Russia|name=Smučarka zveza Rusije}}&lt;br&gt;[[Aleksander Bolšunov]]&lt;br&gt;[[Gleb Retivih]] ||15:03,83
|-
|15 km klasično&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2070/2021CC2070RL.pdf Men's 15 kilometre freestyle results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Hans Christer Holund]]|NOR}} ||33:48,7
|{{flagmedalist|[[Simen Hegstad Krüger]]|NOR}}||34:08,9
|{{flagmedalist|[[Harald Østberg Amundsen]]|NOR}} ||34:24,3
|-
|Štafeta 4 × 10 km&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2072/2021CC2072RL.pdf Men's 4 × 10 kilometre relay results]&lt;/ref&gt;
|{{NOR}}&lt;br/&gt;[[Pål Golberg]]&lt;br&gt;[[Emil Iversen]]&lt;br&gt;[[Hans Christer Holund]]&lt;br&gt;[[Johannes Høsflot Klæbo]] ||1:52:39,0
|{{Flag|Russia|name=Smučarka zveza Rusije}}&lt;br&gt;[[Aleksej Červotkin]]&lt;br&gt;[[Ivan Jakimuškin]]&lt;br&gt;[[Artem Malcev]]&lt;br&gt;[[Aleksander Bolšunov]] ||1:52:51,0
|{{FRA}}&lt;br/&gt;[[Hugo Lapalus]]&lt;br&gt;[[Maurice Manificat]]&lt;br&gt;[[Clément Parisse]]&lt;br&gt;[[Jules Lapierre]] ||1:53:51,6
|-
|50 km prosto&lt;ref&gt;[http://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2074/2021CC2074RL.pdf Men's 50 kilometre classical results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Emil Iversen]]|NOR}} ||2:10:52,9
|[[Aleksander Bolšunov]]&lt;br&gt;{{Flag|Russia|name=Smučarka zveza Rusije}} ||2:10:53,6
|{{flagmedalist|[[Simen Hegstad Krüger]]|NOR}} ||2:11:01,1
|}

====Ženske====
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
|Šprint&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2061/2021CC2061RL.pdf Women's sprint results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Jonna Sundling]]|SWE}} ||2:36,76
|{{flagmedalist|[[Maiken Caspersen Falla]]|NOR}} ||2:39,08
|{{flagmedalist|[[Anamarija Lampič]]|SVN}} ||2:39,11
|-
|15 km skiatlon&lt;ref&gt;[http://medias4.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2063/2021CC2063RL.pdf Women's 15 kilometre pursuit results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Therese Johaug]]|NOR}} ||38:35,5
|{{flagmedalist|[[Frida Karlsson]]|SWE}} ||39:05,5
|{{flagmedalist|[[Ebba Andersson (smučarska tekačica)|Ebba Andersson]]|SWE}} ||39.05,7
|-
|Ekipni šprint&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2067/2021CC2067RLTF.pdf Women's team sprint results]&lt;/ref&gt;
|{{SWE}}&lt;br&gt;[[Maja Dahlqvist]]&lt;br&gt;[[Jonna Sundling]] ||16:27,94
|{{SUI}}&lt;br&gt;[[Laurien van der Graaff]]&lt;br&gt;[[Nadine Fähndrich]]||16:28,89
|{{SLO}}&lt;br&gt;[[Eva Urevc]]&lt;br&gt;[[Anamarija Lampič]]||16:31,40
|-
|10 km klasično&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2069/2021CC2069RL.pdf Women's 10 kilometre freestyle results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Therese Johaug]]|NOR}} ||23:09,8
|{{flagmedalist|[[Frida Karlsson]]|SWE}} ||24:04,0
|{{flagmedalist|[[Ebba Andersson (smučarska tekačica)|Ebba Andersson]]|SWE}} ||24:16,7
|-
|Štafeta 4 × 5 km&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2071/2021CC2071RL.pdf Women's 4 × 5 kilometre relay results]&lt;/ref&gt;
|{{NOR}}&lt;br&gt;[[Tiril Udnes Weng]]&lt;br&gt;[[Heidi Weng]]&lt;br&gt;[[Therese Johaug]]&lt;br&gt;[[Helene Marie Fossesholm]] ||53:43,2
|{{Flag|Russia|name=Smučarka zveza Rusije}}&lt;br&gt;[[Jana Kirpičenko]]&lt;br&gt;[[Julija Stupak]]&lt;br&gt;[[Tatjana Sorina]]&lt;br&gt;[[Natalija Neprijajeva]] ||54:09,8
|{{FIN}}&lt;br&gt;[[Jasmi Joensuu]]&lt;br&gt;[[Johanna Matintalo]]&lt;br&gt;[[Riitta-Liisa Roponen]]&lt;br&gt;[[Krista Pärmäkoski]] ||54:29,4
|-
|30 km prosto&lt;ref&gt;[http://data.fis-ski.com/pdf/2021/CC/2073/2021CC2073RL.pdf Women's 30 kilometre classical results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Therese Johaug]]|NOR}} ||1:24:56,3
|{{flagmedalist|[[Heidi Weng]]|NOR}} ||1:27:30,5
|{{flagmedalist|[[Frida Karlsson]]|SWE}} ||1:27:31,1
|}

=== Nordijska kombinacija ===
==== Moški ====
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
|10 km/velika skakalnica&lt;ref&gt;[http://data.fis-ski.com/pdf/2021/NK/4104/2021NK4104ROF.pdf Individual large hill/10 km results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Johannes Lamparter]]|AUT}} ||23:11,1
|{{flagmedalist|[[Jarl Magnus Riiber]]|NOR}} ||23:48,2
|{{flagmedalist|[[Akito Vatabe]]|JPN}} ||23:56,9
|-
|4 x 5 km/srednja skakalnica&lt;ref&gt;[http://data.fis-ski.com/pdf/2021/NK/4103/2021NK4103ROF.pdf Team normal hill/4 × 5 km results]&lt;/ref&gt;
|{{NOR}}&lt;br&gt;[[Espen Bjørnstad]]&lt;br&gt;[[Jørgen Graabak]]&lt;br&gt;[[Jens Lurås Oftebro]]&lt;br&gt;[[Jarl Magnus Riiber]] ||43:57,7
|{{GER}}&lt;br&gt;[[Terence Weber]]&lt;br&gt;[[Fabian Rießle]]&lt;br&gt;[[Eric Frenzel]]&lt;br&gt;[[Vinzenz Geiger]] ||44:40,4
|{{AUT}}&lt;br&gt;[[Johannes Lamparter]]&lt;br&gt;[[Lukas Klapfer]]&lt;br&gt;[[Mario Seidl]]&lt;br&gt;[[Lukas Greiderer]] ||44:46,8
|-
|10 km/srednja skakalnica&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/NK/4101/2021NK4101ROF.pdf Individual normal hill/10 km results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Jarl Magnus Riiber]]|NOR}} ||23:01,2
|{{flagmedalist|[[Ilkka Herola]]|FIN}} ||23:01,6
|{{flagmedalist|[[Jens Lurås Oftebro]]|NOR}} ||23:02,1
|-
|2 x 7,5 km/velika skakalnica&lt;ref&gt;[http://data.fis-ski.com/pdf/2021/NK/4105/2021NK4105ROF.pdf Team sprint large hill/2 × 7,5 km results]&lt;/ref&gt;
|{{AUT}}&lt;br&gt;[[Johannes Lamparter]]&lt;br&gt;[[Lukas Greiderer]] ||29:29,7
|{{NOR}}&lt;br&gt;[[Espen Andersen (nordijski kombinatorec)|Espen Andersen]]&lt;br&gt;[[Jarl Magnus Riiber]] ||30:09,3
|{{GER}}&lt;br&gt;[[Fabian Rießle]]&lt;br&gt;[[Eric Frenzel]] ||30:37,1
|}

==== Ženske ====
{|{{MedalistTable|type=Event|columns=2}}
|-
|5 km/srednja skakalnica&lt;ref&gt;[http://medias3.fis-ski.com/pdf/2021/NK/4102/2021NK4102ROF.pdf Women's individual normal hill/5 km results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Gyda Westvold Hansen]]|NOR}} ||13:10,4
|{{flagmedalist|[[Mari Leinan Lund]]|NOR}} ||13:24,2
|{{flagmedalist|[[Marte Leinan Lund]]|NOR}} ||13:39,2
|}

=== Smučarski skoki ===
==== Moški ====
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
|Srednja skakalnica&lt;ref&gt;[http://data.fis-ski.com/pdf/2021/JP/3115/2021JP3115RL.pdf Men's individual normal hill results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Piotr Żyła]]|POL}} ||268,8
|{{flagmedalist|[[Karl Geiger]]|GER}} ||265,2
|{{flagmedalist|[[Anže Lanišek]]|SLO}} ||261,5
|-
|Velika skakalnica&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/JP/3120/2021JP3120RL.pdf Men's individual large hill results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Stefan Kraft]]|AUT}} ||276,5
|{{flagmedalist|[[Robert Johansson]]|NOR}} ||272,1
|{{flagmedalist|[[Karl Geiger]]|GER}} ||267,4
|-
|Ekipno velika skakalnica&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/JP/3121/2021JP3121RL.pdf Men's team large hill results]&lt;/ref&gt;
|{{GER}}&lt;br&gt;[[Pius Paschke]]&lt;br&gt;[[Severin Freund]]&lt;br&gt;[[Markus Eisenbichler]]&lt;br&gt;[[Karl Geiger]] ||1046,6
|{{AUT}}&lt;br&gt;[[Philipp Aschenwald]]&lt;br&gt;[[Jan Hörl]]&lt;br&gt;[[Daniel Huber (smučarski skakalec)|Daniel Huber]]&lt;br&gt;[[Stefan Kraft]] ||1035,5
|{{POL}}&lt;br&gt;[[Piotr Żyła]]&lt;br&gt;[[Andrzej Stękała]]&lt;br&gt;[[Kamil Stoch]]&lt;br&gt;[[Dawid Kubacki]] ||1031,2
|}

====Ženske====
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
|Srednja skakalnica&lt;ref&gt;[http://medias3.fis-ski.com/pdf/2021/JP/3112/2021JP3112RL.pdf Women's individual normal hill results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Ema Klinec]]|SLO}} ||279,6
|{{flagmedalist|[[Maren Lundby]]|NOR}} ||276,5
|{{flagmedalist|[[Sara Takanaši]]|JPN}} ||276,3
|-
|Velika skakalnica&lt;ref&gt;[https://data.fis-ski.com/pdf/2021/JP/3118/2021JP3118RL.pdf Women's individual large hill results]&lt;/ref&gt;
|{{flagmedalist|[[Maren Lundby]]|NOR}} ||296,6
|{{flagmedalist|[[Sara Takanaši]]|JPN}} ||287,9
|{{flagmedalist|[[Nika Križnar]]|SLO}} ||287,1
|-
|Ekipno srednja skakalnica&lt;ref&gt;[http://medias2.fis-ski.com/pdf/2021/JP/3113/2021JP3113RL.pdf Women's team normal hill results]&lt;/ref&gt;
|{{AUT}}&lt;br&gt;[[Daniela Iraschko-Stolz]]&lt;br&gt;[[Sophie Sorschag]]&lt;br&gt;[[Chiara Hölzl]]&lt;br&gt;[[Marita Kramer]] ||959,3
|{{SLO}}&lt;br&gt;[[Nika Križnar]]&lt;br&gt;[[Špela Rogelj]]&lt;br&gt;[[Urša Bogataj]]&lt;br&gt;[[Ema Klinec]] ||957,9
|{{NOR}}&lt;br&gt;[[Silje Opseth]]&lt;br&gt;[[Anna Odine Strøm]]&lt;br&gt;[[Thea Minyan Bjørseth]]&lt;br&gt;[[Maren Lundby]] ||942,1
|}

==== Mešano ====
{| {{MedalistTable|type=Disciplina|columns=2}}
|-
|Ekipno srednja skakalnica&lt;ref&gt;[http://data.fis-ski.com/pdf/2021/JP/3116/2021JP3116RL.pdf Mixed team normal hill results]&lt;/ref&gt;
|{{GER}}&lt;br&gt;[[Katharina Althaus]]&lt;br&gt;[[Markus Eisenbichler]]&lt;br&gt;[[Anna Rupprecht]]&lt;br&gt;[[Karl Geiger]] ||1000,8 
|{{NOR}}&lt;br&gt;[[Silje Opseth]]&lt;br&gt;[[Robert Johansson]]&lt;br&gt;[[Maren Lundby]]&lt;br&gt;[[Halvor Egner Granerud]] ||995,6
|{{AUT}}&lt;br&gt;[[Marita Kramer]]&lt;br&gt;[[Michael Hayböck]]&lt;br&gt;[[Daniela Iraschko-Stolz]]&lt;br&gt;[[Stefan Kraft]] ||986,5 
|}

==Medalje po državah==
{{Medals table
 |caption        = 
 |host           = GER
 |flag_template  = flagcountry
 |event          = 
 |team           = 
 |gold_NOR = 13|silver_NOR = 11|bronze_NOR = 7
 |gold_AUT = 4 |silver_AUT = 1 |bronze_AUT = 2
 |gold_SWE = 2 |silver_SWE = 2 |bronze_SWE = 3
 |gold_GER = 2 |silver_GER = 2 |bronze_GER = 2 |host_GER = yes
 |gold_RSF = 1 |silver_RSF = 3 |bronze_RSF = 1 |name_RSF = {{Flag|Russia|name=Smučarka zveza Rusije}}
 |gold_SLO = 1 |silver_SLO = 1 |bronze_SLO = 4
 |gold_POL = 1 |silver_POL = 0 |bronze_POL = 1
 |gold_FIN = 0 |silver_FIN = 2 |bronze_FIN = 1
 |gold_JPN = 0 |silver_JPN = 1 |bronze_JPN = 2
 |gold_SUI = 0 |silver_SUI = 1 |bronze_SUI = 0
 |gold_FRA = 0 |silver_FRA = 0 |bronze_FRA = 1 
}}

==Sklici==
{{sklici|3}}

{{Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju}}

[[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|2021]]
[[Kategorija:2021 v športu]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Nemčiji]]
[[Kategorija:Oberstdorf]]</text>
      <sha1>l655l43jwua7dmjxjlsoyc6qou7il3l</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>