Uporabniški pogovor:Hladnikm

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10.xsd" version="0.10" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikivir</sitename>
    <dbname>slwikisource</dbname>
    <base>https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.39.0-wmf.21</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikivir</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiviru</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Stran</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o strani</namespace>
      <namespace key="104" case="first-letter">Kazalo</namespace>
      <namespace key="105" case="first-letter">Pogovor o kazalu</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="2300" case="first-letter">Gadget</namespace>
      <namespace key="2301" case="first-letter">Gadget talk</namespace>
      <namespace key="2302" case="case-sensitive">Gadget definition</namespace>
      <namespace key="2303" case="case-sensitive">Gadget definition talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Hladnikm</title>
    <ns>3</ns>
    <id>5252</id>
    <revision>
      <id>206833</id>
      <parentid>203675</parentid>
      <timestamp>2022-07-23T04:14:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Rschen7754</username>
        <id>3491</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kategorija:Predlogi za hitro brisanje  */ nov razdelek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="62738" xml:space="preserve">==Pozdravljen na Slovenskem Wikiviru!==

Opazil sem sporočilo, pa žal malo prepozno. Moje mnenje je sledeče: vsi dodatni napotki so koristni in sodelovanje je dobrodošlo, nekatere, ki pa niso nujni lahko skrijemo s pomočjo gumba prikaži/skrij. Pomagam lahk tudi s pretvarjanjem pdf datotek v besedilo (končno imam vse programje). Svetujem ti uporabo orodja [[w:Wikipedija:Orodja|wikiEd]] (če se boš odločil povej, da pomagam) za lažje pretvarjanje html → wikitext. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 12:00, 15 maj 2007 (UTC)

:Ali bi se dalo sneti, urejati in pretvoriti tudi Luinove zaklenjene pdf-dokumente na Besedi, recimo Detelovo Malo življenje na http://www.omnibus.se/beseda/? Luin je lani umrl, pred tem pa je v pdf spravil tudi večino mojih digitaliziranih klasikov. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 12:51, 15 maj 2007 (UTC)
:Ravo to mislim, samo je treba stran za stranjo. Bo to v redu [[Predloga:Wikiprojekt slovensko leposlovje]], le logotip je malo zamenjan? --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 14:13, 15 maj 2007 (UTC)

Izpis ene strani:

PRI PASTIRJIH NA ŽABJEKU                             BESeDA
Pastirji so me gledali pisano in nezaupno, dokler jim
nisem kupil ãeenj. Po cesti jih je pripeljal moÏ poln
voz, za deset krajcarjev so se jih fantje nazobali, potem
se ulegli na travo in mi rekli, da mi bodo povedali odslej
vse, kar jih bom vpraal. Jaz se usedem na miljski kamen
in jim velim, naj mi povedo kaj o kaãah, ker sem neizre-
ãeno radoveden sliati kaj novega o golazni, katere se
nahaja toliko na tem pogorju, da je sprejelo morebiti
ravno od njih Wikiprojekt slovensko leposlovjsvoje ãudno ime. Veãina pastirjev odgovo-
ri, da ne vedo ni sami dosti in da je e to, kar jim je zna-
no, tako nespametno, da ni vredno praviti. To so vraÏe,
kvante, ãenãe starih bab, katerim ne verjemo in ãe bi jim
jih priel potrdit sam angel z nebes. Trije deãki, doma na
Kalu, JoÏek, Tonãek in Jernejãek, pa jezno zavrnejo to-
varie, kaj mi obetajo vse povedati in se tako hitro sku-
jajo, in me prosijo, da naj le pazljivo posluam, bodo mi
razloÏili vse natanko, kako moã imajo kaãe in kaj so Ïe
ljudem dobrega in hudega storile. Vse morebiti ne bo
res, dosti reãi pa je dokazanih, kajti so jih ãuli od mater,
tet, starih moÏ in drugih takih ljudi, ki bi se raje v jezik
vgriznili nego zlagali.

Potrebna bo še menjav kodnega nabora šumnikov - pdf, datoteke so zaščitene proti kopiranju zato v tistem programu, ki ga uporabljam ponavadi ne dela. --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 14:19, 15 maj 2007 (UTC)

::Tisti š-ji bodo verjetno problem. Imam sicer veliko besedil brez strešic, ki so jih pripravili slepi, vendar je vstavljanje strešic peš naporno in bi bilo bolje opraviti to z dobrim programom. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:46, 15 maj 2007 (UTC)

Niti ni tako težko, samo kodni nabor je treba zamenjati. Škoda za Lunina. Sem se čudil, ker sem mu letos že pisal, če lahko kopiramo besedila iz njegovih pdf datotek. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 15:38, 15 maj 2007 (UTC)

Ali bo [[Predloga:Wikiprojekt slovensko leposlovje|tole]] boljše od [http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Predloga:Wikiprojekt_slovensko_leposlovje&amp;oldid=4546 tega]. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 15:45, 15 maj 2007 (UTC)

:Majčkeno sem jo popravil, kako se potem sklicujem nanjo? --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 15:56, 15 maj 2007 (UTC)

::Tako: ''&lt;nowiki&gt;{{Wikiprojekt slovensko leposlovje}}&lt;/nowiki&gt;''. Opazil sem, da si naložil nekaj slik v javni lasti. Te naloagamo v [[:Commons:Glavna stran|projekt Wikimedijina Zbirka]], za dostopnost na vseh Wikipedijah in Wikivirih... Slike, ki pa so namenjene le za nekomercialne namene (poštena uporaba), npr. razni logotipi, nalagamo sem. Uporaba je enaka. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 16:01, 15 maj 2007 (UTC)

:::vem, tiste slike, za katere domnevam, da bodo zanimive še za koga, dajem v wikimedijo, manj pomembne pa iz lenobe sem. se bom popravil. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:09, 15 maj 2007 (UTC)

== [[Jerica]] ==
Bi se dalo kje preveriti nevidne dele? (P.S.: Da se odstraniti zaščito knjig iz Omnibusove Besede. Če rabiš pomoč, reci.) --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 19:57, 22 junij 2007 (UTC)

: Imam še grobi prepis Jerice iz Zbranega dela -- bom kar sam razrešil rdeče dele. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 11:45, 24 junij 2007 (UTC)

:: Hvala. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 14:36, 26 junij 2007 (UTC)

== [[Predloga:Naslov]] - razširjena sintaksa ==

Nekaj novih parametrov, ki jih lahko uporabiš pri predlogi naslov:
* ni_avtorja — uporablja se za dela, ki nimajo znanega avtorja,
* info=ne — če je vrednost enaka ne, potem se dodatne inforamcije ne pokažejo:
** izdano=leto izdaje
** licenca=privzeto javna last / uporabiš lahko še CC in GFDL
** obdelano=označi od 1 (veliko napak) do 4 (večkrat pregledano več urejevalcev, besedilo je brez slovničnih in tehničnih napak)
** spisano=razne opombe o digitalizatorju...
** opombe=povzetek, uvod, druge opombe

Zgled:
&lt;pre&gt;
{{naslov
| prejšnji= A
| naslednji= C
| naslov= B
| poglavje=Abeceda
| ni_avtorja = 
| info =
| izdano=1004 pr. nš. št.
| licenca=javna last
| obdelano=4
| spisano=Digitaliziral XJ
| opombe=Abeceda izvira iz ... Preberite si članek na Wikipediji ...
}}&lt;/pre&gt;

Rezultat:
{{naslov
| prejšnji= A
| naslednji= C
| naslov= B
| poglavje=Abeceda
| ni_avtorja = 
| info=
| izdano=1004 pr. nš. št.
| licenca=javna last
| obdelano=4
| spisano=Digitaliziral XJ
| opombe=Abeceda izvira iz ... Preberite si članek na Wikipediji ...
}}

Zadeva pri pesmih ne pride v poštev, pri večjih projektih kot so romani pa je obvezna. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 15:16, 5. februar 2008 (UTC)

: Poskusil sem vnesti podatke o delu pri Pajkovi, pa mi ne gre in sem vrnil na prejšnje stanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 13:12, 6. februar 2008 (UTC)

::Oglejte si primer na strani [[Palček]] in/ali [[Mojca Pokrajculja]], ki sta jih vnesli študentki enega izmed projektov, jaz pa sem dodal predlogo. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 15:55, 7. februar 2008 (UTC)

== Funkcija dvojnega pogleda ==

Odslej lahko pri projektu uporabljate funkcijo dvojnega pogleda, ki se nahaja v imenskem prostoru stran. Zadeva je pri prepisovanju zelo koristna, ob posodobitvi programja pa bo v celoti poslovenjena.

Primer urejanja:
http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Page:Geschichte_des_Dt_Buchhandels_1_02.djvu/3&amp;action=edit
http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Index:Geschichte_des_Dt_Buchhandels_1_02.djvu/3&amp;action=edit

Stvar je sila preprosta: na Zbirko najprej naložite sliko ali — bolje — djvu datoteko. Na Wikiviru namesto Slika:Ime datoteke.xxy vpišete Stran:Ime datoteke.xxy/ŠT.STRANI in kliknete na gumb za urejanje. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 19:15, 7. februar 2008 (UTC)
:Kolikor vem delujejo dudi PDFi, a zadeve žal še nisem poskusil. --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 19:19, 7. februar 2008 (UTC)
::S pdf-ji mi nikakor ne uspe, poskusil sem z Jerica.pdf, ki sem jo naložil na Zbirko in hotel urejati v Wikiviru. Daljših pdf-jev, npr. 23 MB, pa v Zbirko ni mogoče nalagati. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 15:47, 28. februar 2008 (UTC)

== Kosovel ==

V kateri pesniški zbirki je bila objavljena pesem ''[[Kons. Brzojavno]]''? Ali so bile lepljenke objavljene posebej v ''[[Integrali '26|Integralih '26]]''?--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 17:44, 8. februar 2008 (UTC)

: Srečko Kosovel, Zbrano delo 2 [uredil in opombe napisal Anton Ocvirk]. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1964-1977 (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev). V ponedeljek jo potrebujem na predavanju. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 15:59, 9. februar 2008 (UTC)

:: Aja, lepljenke so objavljene v Integralih nekje na sredi, v kazalu jih pa med pesmimi ni, ker imajo očitno status ilustracije. Kons. Brzojavno sem zdaj prestavil pod naslov Zbrano delo, 2. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 17:40, 9. februar 2008 (UTC)

Slike bi bilo bolj smiselno nalagati na [[:commons:Glavna stran|Zbirko]], razen če niso v javni lasti.--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 18:20, 9. februar 2008 (UTC)
:Glej npr. [[commons:Image:Kosovel Kons5.jpg]]. --[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 18:52, 9. februar 2008 (UTC)

::Za kakršnokoli datoteko, ki jo naložiš na katerikoli wikimedijin projekt, moraš dodati licenco (npr. GDFL, avtorske pravice so potekle, pod pogoji poštene uporabe ...). Ne vem, če lahko uporabiš [[:Slika:Sferično zrcalo.jpg]] iz omnibusa. Če nima avtorskih pravic (avtor je po moje namreč obdelovalec slike in ne Kosovel v tem primeru), bi jo bilo pa bolje naložiti na Zbirko.--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 14:10, 12. februar 2008 (UTC)

:::Franko Luin (Omnibus) je najbrž prekopiral to reč iz Integralov; pogledal sem v Kosovelovo Mojo pesem (1976), kjer je skoraj identična slika -- težko si predstavljam protest kakšnega stavca iz tistega časa. Postaviti pa poševnega teksta v Wikivir sam ne znam. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 18:25, 19. februar 2008 (UTC)

== Administratorstvo ==

Če se strinjaš bi te predlagal za administratorja, da imaš lahko nekaj več nadzora nad delom študentov in drugih. S tem statusom pridobiš npr. vračanje urejanj z enim klikom, blokiranje, brisanje, zaščite strani, urejanje zaščitenih strani, ogledovanje izbrisanih strani, ipd. je pa potem malo več odgovornosti na tebi. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 13:08, 17. junij 2008 (UTC)
 
:Kaj več časa na WP kot zdaj mi administriranje ne bi smelo vzeti, ker si tega ne morem privoščiti, odgovornost pa lahko prevzamem. Ekspertno pomoč bom seveda še vedno potreboval. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:53, 20. junij 2008 (UTC)

:OK: [[Wikivir:Prošnje_za_administratorstvo]]. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 16:08, 22. junij 2008 (UTC)

Sedaj si administrator.--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 08:34, 24. september 2008 (UTC)
: O, fajn, kje naj si ogledam svoje dolžnosti in vse drugo, kar moram vedeti v tej funkciji?  --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 15:14, 24. september 2008 (UTC)

Najpomembnejše pri administratorstvu je zaupanje, ki ga uživaš med ostalimi uporabniki :) Drugače pa od tehničnih funkcij pridejo najbolj v upoštev brisanje in obnavljanje izbrisanih strani, blokiranje uporabniških računov (če za njimi stojijo kakšni vandali), in zaklepanje člankov (če so bili spet na delu vandali). Z vsemi temu funkcijami lahko upravljaš s pomočjo zavihkov zgoraj. Mogoče je še kakšna stvar, kot naprimer dostop do urejanja MediaWiki strani (za prevajanje vmesnika), a te preidejo res redko v uporabo.

Čestitke za administratorstvo. Glede na to, kako požrtvovalno sodeluješ na Wikiviru, je vsekakor prav, da si tu gori &quot;prvi med enakimi&quot;, kakor se reče. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 18:38, 18. november 2008 (UTC)

== Poglavja ==

Malo sem se poigral s predlogami za poglavja, tako da so sedaj na voljo naslednje predloge:

* &lt;nowiki&gt;{{poglavja}}&lt;/nowiki&gt;
* &lt;nowiki&gt;{{poglavja s piko}}&lt;/nowiki&gt;
* &lt;nowiki&gt;{{rimska poglavja}}&lt;/nowiki&gt;
* &lt;nowiki&gt;{{rimska poglavja s piko}}&lt;/nowiki&gt;

Vse prav dobro delujejo. Nekaj člankov z že vključenimi predlogami sem popravil/posodobil. Pod lipo si omenil Tavčarjev roman 4000 in problem z njegovim oštevilčevanjem. V ta namen nameravam narediti še dve novi predlogi, prva bo imela zapis &quot;Poglavje 1&quot;, druga pa &quot;1. poglavje&quot;. Potem pa bo - mislim da - res dovolj kombinacij. Čeprav, obstaja še možnost, ki je uporabljena v delu [[O, ta testament]]. Zanj pa še nimam ideje, kako ga očediti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 18:38, 18. november 2008 (UTC)

Na angleški WIkipediji so mi dali eno rešitev: kadar hočeš imeti seznam poglavij (Vsebina) brez številk spredaj, napišeš '''&lt;nowiki&gt;&lt;div class=&quot;nonumtoc&quot;&gt;__TOC__&lt;/div&gt;&lt;/nowiki&gt;''', in sicer takoj po Predlogi:Naslov (podatki o delu). Za primer glej trenutno ureditev članka [[O, ta testament]] (tudi kodo) in pa zadnjo ureditev Tadeje Rozman [http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=O,_ta_testament&amp;oldid=14886]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 12:15, 23. november 2008 (UTC)
:O hvala, sem dal povezavo na tole informacijo kar med navodila za sodelavce pri projektu. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 21:18, 27. november 2008 (UTC)
::Namesto &lt;nowiki&gt;&lt;div class=&quot;nonumtoc&quot;&gt;__TOC__&lt;/div&gt;&lt;/nowiki&gt;, raje upotrabljajte {{tl|neoštevilčena poglavja}}. Več navodil je cicer na [[Predloga:poglavja]]. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])&lt;/small&gt; 09:30, 29. november 2008 (UTC)


[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] je na mojo prošnjo skombiniral še: 

&lt;nowiki&gt;== Prvo poglavje&lt;br&gt;&lt;br&gt; Starodavni Muhobor ==&lt;/nowiki&gt;

in s podčrtano varianto

&lt;nowiki&gt;== &lt;u&gt;Prvo poglavje&lt;/u&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt; Starodavni Muhobor ==&lt;/nowiki&gt;

za tak primer, kot je v [[Muhoborci]]h (poglavja, oštevilčena z besedo + naslov poglavij). Zraven uporabite predlogo &lt;nowiki&gt;{{neoštevilčena poglavja}}&lt;/nowiki&gt;. --[[Uporabnik:Petra Jordan|Petra Jordan]] 12:12, 19. avgust 2009 (UTC)

==POMOČ==

zanima me kje lahko dodam besedilo v wikiviru, saj ne najdem navodil. Sanja
: Navodila so na dnu [[Slovenska leposlovna klasika]] in na pogovorni strani te lokacije: [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika]] --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 09:43, 14. december 2008 (UTC)

== Prevajanje ==

Pozdravljen!

Po mojem znanju se na Filozofski fakulteti šolajo tudi bodoči prevajalci. V glavo mi je šinila ideja, da bi ti lahko (podobno kot študentje v okviru tvojega projekta) prevajali besedila (''le'' tista, ki še niso prevedena v slovenščino) iz angleškega/nemškega/... Wikivira ([[:en:Main page|Wikisource]]) ter tako bodisi pridobili višjo oceno bodisi kaj zaslužili. Kaj meniš (fino bi bilo, da idejo posreduješ dotičnim osebam)? --'''[[Uporabnik:Smihael|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Smihael|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]])&lt;/small&gt; 13:27, 21. januar 2009 (UTC)
: Dobra ideja, jo dam takoj na forum Slovlit (http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit), ki ga berejo tudi kolegi prevajalci. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 15:35, 22. januar 2009 (UTC)

:: Kako to, da teme ne najdem v arhivu sporočil (ali obstaja časovna zakasnitev)? lp, --'''[[Uporabnik:Smihael|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Smihael|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]])&lt;/small&gt; 19:17, 23. januar 2009 (UTC)

== [[Wikivir:Napiši članek]] ==
Kako se ti zdi ta pripomoček za začetnike na Wikiviru? Predlogi/pohvale/graje? Bi mi pomagal s pisanjem manjajočih tekstov (tam kjer piše:  &lt;code&gt;... tu pride besedilo ...&lt;/code&gt;)? Veliko sem si pomagal tudi z namigi na projektni strani tvojega projekta. lp, --'''[[Uporabnik:Smihael|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Smihael|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]])&lt;/small&gt; 19:17, 23. januar 2009 (UTC)
: Fino, ga preizkusimo v seminarju na začetku naslednjega semestra. Brez uspeha iščem, kje je potrebna pomoč, prosim za link. --- Vabilo prevajalcem sem objavil malo pozneje še z enim drugim: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/002846.html . Prišel je tudi že odziv ene izmed njih (i.samide na gmail.com): &quot;najprej najlepsa hvala za posredovanje - in ja, tudi jaz sem se letos (zakaj ne ze prej, hja, dobro vprašanje) odločila, da pri svojih vajah iz prevajanja naredim nekaj koristnega - za &quot;širšo skupnost&quot;, kot se temu reče. S tem da nismo začeli z viri, ampak z enciklopedičnimi članki. Na wikipedii sem - skupaj z enim angažiranim študentom - poiskala nemške avtorje (in avtorice:)), če je bilo le mogoče, sem vzela članke, ki so uvrščeni pod &quot;exzellenter Artikel&quot; - in resnično jih je cela vrsta zelo dobrih - zdaj pa si je vsak izbral &quot;svojega&quot; in ga prevaja v slovenščino. Druga faza bo &quot;tandemska&quot; - v paru si bodo pregledovali besedila - nato sledi uredniška , vsemu pa bo sledil seveda še literarnovedni raziskovalni del - da bodo poiskali obstoječe slovenske prevode, slovensko sekundarno literaturo o avtorju, morebitne povezave s Slovenci itd. In seveda bomo nato postavili to tudi na splet [...] In ja, seveda pa je tudi wikisource krasna zadeva, bom razmislila o tem naslednje leto. [...]&quot; --- Za začetek bo, kajne? --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 22:08, 23. januar 2009 (UTC)

::Npr. [[Wikivir:Napiši_članek/avtor|tukaj]]. Z odzivom pa sem zadovoljen. Tudi če bo zadeva stekla nekoliko kasneje je v redu, saj se zelo dolgo ni nič premaknilo. lp, --'''[[Uporabnik:Smihael|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Smihael|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]])&lt;/small&gt; 09:21, 24. januar 2009 (UTC)

:::Vidim, da imate pri projektu kar nekaj besedil v razdelku ''Pod avtorsko zaporo''. Na tej strani zbiramo posebna dovoljenja za objavo; sestavljeno pa je tudi vzorčno pismo: [[Wikivir:Posebna dovoljenja za objavo]]. lp, --'''[[Uporabnik:Smihael|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Smihael|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]])&lt;/small&gt; 10:05, 24. januar 2009 (UTC)

::::Še eno obvestilce: [[Wikivir:Zbirka neobjavljenih pesmi]]. Wikivir ima neskončen potencial ... lp, --'''[[Uporabnik:Smihael|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Smihael|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]])&lt;/small&gt; 11:11, 24. januar 2009 (UTC)
::::: Takole bo nagovarjanje veliko lažje in bolj uspešno! Oboje razširjam po srenji: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2009/002847.html --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:44, 24. januar 2009 (UTC)

Silda mi piše:

From: &quot;Kasilda Bedenk&quot; &lt;k.bedenk@24e.at&gt;&lt;br&gt;
To: &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;&lt;br&gt;
Sent: Sunday, January 25, 2009 11:25 PM&lt;br&gt;
Subject: Prevajanje za Wikivir

Dragi Miran, veckrat sem se ze hotela oglasiti, sedaj me je koncno spodbudil Miha, ki je v slovlitovih porocilih 290/5 predlagal, da bi pri prevajanju za Wikivir sodelovali tudi studenti prevajalstva. Ceprav sem sedaj v Gradcu (ze sedmo leto), imam tudi tukaj studente slavistike in prevajalstva, ki so materni govorci slovenscine in sposobni prevajanja ter bi radi sodelovali pri delu za Wikivir. Jaz jim bom pa rada pri tem pomagala in vodila. Mi lahko posljes kaksna navodila oz. podrobnejse podatke, kje najdemo besedila. Kliknila sem na naslov v Mihovem sporocilu, pa se je odprla le prazna stran. Ker se zimski semester pravkar izteka, letni pa se zacne 1. 3. 09, bomo delo lahko zastavili sele marca. Lep pozdrav iz Gradca, Silda

Kasilda Bedenk, prof., Univ.-Lektorin, Karl-Franzens-Universität Graz

Ali bi ji lahko odprl primerno projektno stran z linki na nemške tekste? --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 19:09, 26. januar 2009 (UTC)

:[[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]]. lp, --'''[[Uporabnik:Smihael|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Smihael|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]])&lt;/small&gt; 20:08, 26. januar 2009 (UTC)

== Beseda ==

Kaj se je zgodilo z [http://www.omnibus.se/beseda/ Besedo], da ne dela več. Vem, da stvaritelj ni več živ, kdo skrbi za stran in ali se PDFe, da še kje dobiti? --'''[[Uporabnik:Smihael|Miha]]''' &lt;small&gt;([[Posebno:Contributions/Smihael|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]])&lt;/small&gt; 09:22, 25. januar 2009 (UTC)
:Žal z Luinovo vdovo in sinom, ki sta obetala vzdrževati zbirko, ne najdem več stika. Večino njegovih besedil imam spravljeno doma: nekaj jih je že konvertiranih in popravljenih v Wikiviru, ena na to še čakajo, tretji del pa so besedila še živih ali prepozno umrlih avtorjev, ki jih imamo na seznamu, vendar je treba zanje prej pridobiti dovoljenja avtorjev. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 13:40, 25. januar 2009 (UTC)

:: To, da ne najdeš stika, pomeni, da ne najdeš skupnega jezika, ali morda dobesedno to, da nimaš kontaktnega naslova, kamor bi mu pisal? Če je to drugo, bi rekel, da najdeš sinov kontakt [http://article.gmane.org/gmane.comp.search.snowball/966 tule]. Razmišljal sem takole: 1) povezave ''Besede'' kažejo na neobstoječi naslov npr. &lt;nowiki&gt;http://www.luin.se/beseda/136-3.pdf&lt;/nowiki&gt;, 2) strežnik [http://www.luin.se/janko.luin.nu/Blogg/Archive.html luin.se] obstaja in po preusmeritvi sodeč ima na njem blog neki Janko, 3) Janko je preveč slovensko ime, da to ne bi bil kak Luinov dedič, 4) Google mi za &quot;Janko Luin&quot; najde [http://article.gmane.org/gmane.comp.search.snowball/966 že omenjeno stran]. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:Romanm|pogovor]]) 21:06, 3. februar 2009 (UTC)

::: O hvala, sem mu že pisal in poročam o odgovoru. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 08:22, 6. februar 2009 (UTC)

From: &quot;Janko Luin&quot; &lt;janko@luin.se&gt;&lt;br&gt;
To: &quot;Siol Miran Hladnik&quot; &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;&lt;br&gt;
Cc: &quot;Ulla Luin&quot; &lt;ulla@luin.se&gt;&lt;br&gt;
Sent: Tuesday, May 05, 2009 10:40 PM&lt;br&gt;
Subject: Re: beseda&lt;br&gt;
&lt;br&gt;
Dear Miran,&lt;br&gt;
&lt;br&gt;
As far as I am concerned, you are free to republish the texts he  
prepared. Although as you have said before, younger works which are  
still under copyright would also require the authors' permission.
&lt;br&gt;
Kind Regards&lt;br&gt;
Janko Luin

== Poimenovanje kategorije ==

Zdravo. Zanima me, kakšno bi bilo bolj ustrezno ime [[:Kategorija:Dela po tipu|Kategorije:Dela po tipu]] - nisem si na gotovem, a zdi sem, da se v slovenski stroki uporablja ''po zvrsti'' (torej književni zvrsti), mogoče celo ''po obliki''. Treba pa je tudi upoštevati, da se bodo v bodoče pojavljale nove &quot;zvrsti&quot;, ne nujno književne, naprimer razni ustavni zakoni in tako naprej. [[:Kategorija:Dela po žanru]] pa že obstaja. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 00:58, 3. februar 2009 (UTC)

Še tole bi vprašal: Ali je smiselno ustvariti kategoriji Epika in Lirika, in če je, v katero od zgornjih dveh kategorij bi spadali? Saj, morda bi moral to vedeti, a sem sedaj že malo zmeden od vse mogoče kategorizacije. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 00:58, 3. februar 2009 (UTC)

:Sem tudi sam že premišljal o tem. Epika in lirika sta preveč zastareli kategoriji in nič kaj prida uporabni, če že, potem raje proza in poezija. Podobno je z zvrstmi, vrstami, oblikami in tipi. Težko si npr. predstavljam, da bi se pisci na Wikiviru  naučili razlikovati med tipi in oblikami. Saj imajo ti izrazi svoje leksikonske definicije, vendar se žal razlikuje od stroke do stroke, drugače npr. v slovenistiki kot pri primerjalni književnosti. Dela po žanru se mi zdi najbolj nevtralno in univerzalno uporabno, bodisi z literarnega bodisi jezikoslovnega stališča. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 20:00, 3. februar 2009 (UTC)

Miran, ker vidim, da prispevaš iz novega računa (ali pa je to smao napaka: na Wikiviru sicer prispevaš kot [[Uporanik:Mhladnik]]) bi ju veljalo združiti. Ali naj podam zahtevek naprej? lp, --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] 08:55, 19. februar 2009 (UTC)
:Imel sem dve imeni, eno za wikivir, drugo za wikipedijo, pred dnevi pa sem poskrbel za skupno uporabniško ime za vse wikije, pri čemer je eno ime postalo odveč. A ga lahko ukineš? Hvala! Župančič se bo junija sprostil za javno rabo -- bom kar zdaj začel delati reklamo za njegovo digitalizacijo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 08:16, 21. februar 2009 (UTC)

::Aha. Računa je potrebno združiti, zlasti ker imaš na starem administratorske pravice in kopico prispevkov. Bom poskrbel, da se bo uredilo. Nimam dovolj pravic:  Me pa veseli za Župančiča. lp, --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] 19:25, 21. februar 2009 (UTC)
:::Wailerju: uzurpacijo izvedeš z orodjem: [[Posebno:RenameUser]] aja in še to: [[ Wikivir:Prošnje_za_administratorstvo]]. lp, --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] 19:38, 21. februar 2009 (UTC)

::::Vse ok, ampak kater račun naj preimenujem?--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 20:35, 21. februar 2009 (UTC)
:::::Mhladnik → Hladnikm --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] 11:46, 22. februar 2009 (UTC)
:::::Vseeno, samo da podatki ostanejo. Kar se pa Župančiča tiče, sem se žal zmotil za deset let. Od 1949 do 2008 namreč ni 70, amak 60 let, in bo treba še &quot;malo&quot; počakati ;-( --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 07:07, 22. februar 2009 (UTC)

::::Očitno ne morem, ker mi pravi, da uporabnik že obstaja. Strani za združitev račun pa ne najdem oz. ne obstaja. Zdaj, če izbrišem en račun, se bodo izbrisali tudi podatki ...--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 19:27, 22. februar 2009 (UTC)

Peš sem prestavil uporabniški pogovor z Mhladnik na Hladnikm. Zdaj Mhladnik lahko zbrišem. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 21:37, 24. februar 2009 (UTC)

== Pesme za pokušino ==

Pozdravljeni! Zanima me, do kolikšne mere moram biti zvesta originalu Vodnikovih pesmi pri 'prepisovanju' le-teh
oziroma ali razen sičnikov in šumnikov 'spremenim, popravim' pesmi po trenutno veljavnem pravopisu.
Že vnaprej najlepša hvala, --[[Uporabnik:Tanja.bolko|Tanja.bolko]] 17:27, 2. april 2009 (UTC)Tanja Bolko
:Kadar gre za prepis iz konkretne knjižne izdaje, potem natanko tako, kot je tam, z vsemi akcenti ipd. V glavi je treba navesti vir. Napravite posebno stran s kazalom zbirke in potem vnašate vsako pesem na svojo stran. Grobo prebrano besedilo v guglu je kar uporabno, kajne [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&amp;dq=valentin%20vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl&amp;pg=PA3&amp;output=text]? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 07:23, 3. april 2009 (UTC)

== Nemška besedila ==

Pozdravljen,

na slovenski Wikivir (=Wikivir v slovenskem jeziku) načeloma na sodijo besedila v nemščini, če tudi so dela slovenskih avtorjev (tu mislim predvsem na [[Nezbrano_delo_Franceta_Prešerna#Nem.C5.A1ke_pesmi|Prešernove nemške pesmi). Namesto, tega se na našem Wikiviru naredi povezavo z uporabo predloge  {{tl|v jeziku}} (glej na primer [[Slutnje]]) na nemškega, kjer naj se nahajajo besedila.  Predlogo {{tl|naslov}} pa naj se v članku kar pusti zaradi preglednosti.
lp, --[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] 08:49, 19. april 2009 (UTC)

:Ko bo nemški Prešeren urejen, poskrbimo za prenos ali še bolje za njegovo kopijo na nemškem Wikiviru. Trenutno pa se zdi pomembno, da najdemo pod Prešernovim imenom tudi nemške tekste, saj bi bila podoba začetkov slovenske književnosti brez njih zelo okrnjena. Danes samoumevne jezikovne meje v 19. stoletju sploh niso bile tako zelo razvidne. Kaj bomo napravili z besedili v več jezikih? In kaj s tistimi, ko so napol slovenska napol hrvaška? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 16:29, 11. avgust 2009 (UTC)

==Pomoč==
pozdravljeni!
Na wikivir sem dodala pesmi Simona Gregorčiča Moč ljubezni in Domovini (teksti za prvi letnik slovenistov). Opazila sem, da ju ni več, namesto njiju pa sta deli drugih dveh avtorjev, ki imata enak naslov. Zanima me, kje najdem pesmi oziroma ali jih ponovno napišem. Prav tako ju ni več pri Gregorčičevih Poezijah oziroma se tam nahaja napačno besedilo. 
Lep pozdrav --[[Uporabnik:Maja|Maja]] 12:27, 3. junij 2009 (UTC)
:Obe pesmi vam je Matjaž Zaplotnik že uskladil z drugimi, ki majo enak naslov: Moč ljubezni je zdaj pod naslovom Moč ljubezni (Simon Gregorčič) -- kar sem popravil tudi pri kazalu vaših vnosov --, Domovini pa je ostala pod istim naslovom in je preimenovana Cimpermanova pesem z istim naslovom. To je tudi vzorec za ravnanje v drugih takih primerih. Preverite pred tipkanjem, če tak naslov članka že obstaja. Poglejte še, kako poenotiti kategorije. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 14:18, 8. junij 2009 (UTC)

== Dodajanje literarnih del ==

Pozdravljeni,
ker sem nova in še ne čisto domača z wikivirom, me zanima, kako vem, da neko literarno delo še ni v obdelavi. Opazila sem namreč, da manjkajo nekatera dela (npr. Tavčarjeva in Kersnikova), ki niso pod avtorsko zaporo. Se pri tem orientiram po objavljenem seznamu in kar začnem s pretipkavanjem?

lp, --[[Uporabnik:Andrejaz|Andrejaz]] 11:31, 11. avgust 2009 (UTC)

:Ker seznam objav slovenskih klaskov v LZ, DS in drugih revijah, ki jih digitalizirajo na http://www.dlib.si, še ni napravljen in ker se tu pojavljajo vedno nova besedila, zanesljivo vedeti, kaj vse je že bilo preskenirano, ne moremo. Ažurirani seznam vsega dostopnega je v delu (http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/slovenskaliteratura/prikaz.aspx). Ker imamo na srečo dovolj že digitaliziranih tekstov, dajemo trenutno prednost njim, v naslednji fazi pa se lotimo še skeniranja belih lis pri klasikih. Tipkanje pride v poštev le pri rokopisih in zelo starih besedilih, za vse drugo bo grobo prepoznavanje teksta opravil stroj. Za posamezne vroče besedilne želje se seveda dogovorimo sproti; nekaj več Tavčarja je še na http://lit.ijs.si/leposl.html, vendar bo za konverzijo tistega v wikivir še čas. Priporočam torej urejanje že postavljenih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 12:47, 11. avgust 2009 (UTC)

== Marsktéri romar gre v Rim, v Kompostélje ==

Živijo. Zanima me, na kateri romarski kraj misli Prešeren v sonetu [[Marsktéri romar gre v Rim, v Kompostélje]], ko pravi ''tje, kjer svet' Antón Jezúsa varje''. Morda padovansko baziliko ali kakšno slovensko cerkev? Hvala, --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 09:05, 11. avgust 2010 (UTC)
: Pri Kompostelji je jasno, da gre za [[:en:Santiago di Compostela|Santiago di Compostela]], pri sv. Antonu pa Slodnjakove opombe v Prešernovih Poezijah 1946, 252) ne dajo nobenega namiga. Svetemu Antonu Padovanskemu, ki ga upodabljajo z Jezusom v naročju, in sv. Antonu Puščavniku (tega upodabljajo s pujskom) je namreč posvečeno 59 slovenskih cerkva, skoraj povsod pa imata kakšen kip ali sliko. Seznama slovenskih cerkev po svetnikih, iz katerega bi lahko ugibali naprej, žal ne najdem.--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 08:31, 15. avgust 2010 (UTC)

== Prva slovenska knjiga ==

Nekoliko razmišljam o v slovenski kulturi zelo razširjenem pojmu &quot;prva slovenska knjiga&quot;. Po pravici povedano mi gre malo na živce, ker se vedno govori o &quot;slovenski&quot; zgolj kot o knjigi v slovenščini, beseda &quot;knjiga&quot; pa je pojmovana kot oblika tiskovine, ne pa kot literarno delo. Skratka preozko gledanje na stvar.

Tako bi potem Trubarjev Katekizem ne mogel biti slovenska knjiga, saj ga ni napisal sam, ker ga je napisalo cerkveno učiteljstvo. Trubar ga je samo prevedel. Morda tudi malo priredil, skrajšal? (podrobne okoliščine nastanka mi niso znane). Se pravi, njegov Abecednik pa lahko smatramo za &quot;slovensko&quot; knjigo, saj je njegovo avtorsko delo, njegov &quot;umotvor&quot;.

Kaj pa če vzamemo pod pojmom &quot;slovenska knjiga&quot; tisto knjigo, ki jo je (sam) napisal nek &quot;slovenski&quot; avtor, pa ne glede nato, v katerem jeziku ali pisavi. Katera bi potlej bila prva? Na hitro sem preveril nekaj avtorjev - možnih kandidatov: [[:w:Žiga Herberstein|Žiga Herberstein]], [[:w:Georgius de Sclavonia|Georgius de Sclavonia]], [[:w:Bernard Pergerl|Bernard Pergerl]], [[:w:Andrej Perlah|Andrej Perlah]], [[:w:Herman Koroški|Herman Koroški]] in gotovo še kakšen, pa ne vem zanj. Pa da ne pozabim še na Celjsko kroniko, kakšne trubadurske pesmi... --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] 18:02, 2. april 2011 (UTC)

:Uh, Janez, vprašanje je kompleksno. 1. Prvenstvo je vedno relativno in bolj stvar družbenega dogovora kot objektivnih meritev (po objektivnih kriterijih so prva slov. pesniška zbirka Knoblove Štiri pare kratkočasnih pesmi, 1801, za šolo pač Vodnikove Pesme za pokušino, 1906). Odraža konceptualizacijo kulture/znanosti/duhovnega življenja kot športne dejavnosti, je zato omejeno veljavno in uporabno bolj za potrebe šolske vzgoje in popularne kulture (npr. naštej tri največje slovenske pesnike -- 3 točke) kot za resno družbeno refleksijo. 2. Vrednotenje kulturne preteklosti je podvrženo spremembam: npr. danes je bolj &quot;politično korektno&quot; govoriti o prebivalcih Slovenije kot o Slovencih. V slovenski literarni zgodovini v skladu s tem prihaja do zavesti, da je treba enakopravno obravnavati slovensko/nemško/latinsko/srbsko/cigansko ... književnost na Slovenskem. 3. Obstaja več razumevanj slovenstva, zato tudi več različnih datacij prvenstva tega ali onega pojava: radikalnemu katoliku ni ljubo poudarjanje Trubarjevega knjižnega prvenstva, tistemu, ki utemeljuje privilegije za pripadnike svoje nacije v slavni zgodovini, ne paše zgodovinsko dejstvo, da pred drugo polovico 19. stoletja ni bilo nobene široke slovenske zavesti (pa tudi nemške, italijanske ... ne), ampak le zavest deželne pripadnosti; komur hodi na živce slovansko/balkansko/zakarpatsko sorodstvo, bo slovenske prvence iskal pri Venetih in Etruščanih. 

:Seveda lahko mirno posvojimo Herbersteine, Auersperge, Apfaltrerje in jih celo poslovenimo v Žige in Vajkarde, tako kot smo popularnega prevajanega Christopha Schmida ponašili v Krištofa Šmida, vendar nas potem ne sme motiti, če si na enak način Nemci prisvojijo svoj kos Prešerna, kompletno Karlinovo, Noordunga, Pregla itd. Evropska kultura se je diferencirala v nacionalno ekskluzivne variatne šele v drugi polovici 19. stoletja. Držim pesti, da smo že ven iz tega obdobja in da ne pademo nazaj v čas &quot;rojstva nacij&quot;, ki je sicer spodbudil to, čemur ponosno rečemo nacionalna kultura, vendar mimogrede tudi obe svetovni vojni. Iz neekskluzivnega novodobnega duha smo se odločili za slovenske literarne zgodovinarje proglasiti vse po vrsti od Slovencev po krvi in jeziku mimo Slovencev samo po krvi ali samo po jeziku do tujcev, ki se ukvarjajo s slovensko književnostjo v svojih jezikih. In zdaj lahko za vsako od naštetih kategorij določamo svoje prvake. Bodi tako diferencirano tudi na področju besedne umetnosti (v slovenščini in v drugih jezikih), cerkvene in posvetne literature, oplatničene knjige, elektronske knjige ... --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 13:05, 5. april 2011 (UTC)

== Glasi domorodni ==


Pozdravljeni profesor,

jaz sem že končala s svojim delom pesmi Glasi domorodni, tako da jih lahko pregledate, 
če je dobro narejeno.

Lep pozdrav,

Maja Svetlin


== Katera izdaja ==

Pozdravljeni!

Urejam [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]] in med viri najdem izdajo iz Luinove zbirke in tisto iz Slovenskega naroda, ki se od prve precej razlikuje. Da ne bom popravljala napačno, vas vprašam za nasvet.

Lp, --[[Uporabnik:Spela.antloga|Špela Antloga]] 11:53, 12. september 2012 (UTC)

:Je že v prav, tega je treba popraviti po Luinu, varianto iz SN pa bo Domen še postavil pod nov naslov in jo bo treba popraviti posebej. V glavi naj bo link nanjo: &lt;nowiki&gt;[[Na devinski skali (SN)|Na devinski skali]]&lt;/nowiki&gt;. Za variante bo glavo tekstov še priredil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:10, 12. september 2012 (UTC)

== O Leskovšku ==

Pozdravljeni,

opozorila bi, da [[Vojščaki skozi čas]] Žige Leskovška ne sodijo ravno med leposlovje, ker gre v sestavku za navajanje filmov in stripov, v katerih se pojavljajo samuraji. Poleg tega se ob besedilu sprašujem tudi, do katere mere ga še lahko popravljam in kdaj bi šlo že za pretiravanje, ker tu niso problem samo za slovnične napake - stavki so prekratki, besede si sledijo v napačnem zaporedju, avtor nepregledno skače z ene teme na drugo ipd. - še najlažje presodite sami, če si spis na hitro preletite.

Hvala za odgovor in lep pozdrav,
Barbara Leban
:ne, seveda ni leposlovje, ampak študija o stripih, tj. &quot;literarnozgodovinski&quot; prispevek. ja, vem, jezikovno problematično, vendar obenem vir podatkov za kakšen članek na wp-ji. tu izjemoma ne gre za korekturo, ampak za lekturo. Če je tudi po vsebinski plati zmedeno, obračunajte storjeno in pustite.--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 05:32, 26. september 2012 (UTC)

==Neveljavna dovoljenja==
Prosim, glej [[Wikivir:Pod lipo#Predlog za brisanje]]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ([[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]) 15:25, 13. november 2012 (UTC)

== Avtorske pravice za Miška Kranjca ==

[[Posebno:KajSePovezujeSem/Miško_Kranjec|Nekaj dela Miška Kranjca]] je, ki verjetno kršijo avtorske pravice (umrl 1983). Ali obstajajo kakšna posebna dovoljenja? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:57, 17. julij 2014 (UTC)

: Pri delih, ki so še pod avtorsko zaporo, vendar so bila postavljena v okviru dLibove digitalizacije časopisov, ki si je za to pridobila pravico, se v rubriki Licecna sklicujemo na dLib. Takih poznanih avtorjev je še nekaj, še več pa je besedil brez avtorskega imena ali brez podatkov o avtorjevi smrti. Pri treh Kranjčevih bersedilih je bila licenca narobe označena; sem pravkar popravil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 05:13, 18. julij 2014 (UTC)

Lahko mogoče preveriš še za ta dela:

* [[Posebno:KajSePovezujeSem/Predloga:Izbrisano zaradi pravnih težav]] (5 x Desa Muck, 1 x Ivan Malavašič)
* [https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Anica_in_grozovite%C5%BE&amp;action=edit&amp;redlink=1 Anica in grozovitež] (zaenkrat izbrisano kot copyvio)
* [https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Posebno%3ADnevnik&amp;type=delete&amp;user=Wailer&amp;page=&amp;year=2009&amp;month=1&amp;tagfilter= Pesmi iz Gradnikovih Poezij] (zaenkrat izbrisano kot copyvio)

--[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:06, 21. julij 2014 (UTC)

:Za Gradnika lahko povem, da je dedič proti kakršni koli objavi na spletu in da tudi na Wikiviru njegova objava ne pride v poštev, za mladinske avtorje, ki so jih postavljali na PeF (Muck, Malavašič itd.) pa ne vem; od nekaterih so pridobili dovoljenja, vendar bi bilo treba preveriti od primera do primera; v dvomnih primerih bi rekel, da se pobriše. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 05:44, 23. julij 2014 (UTC)

== Dvojno administratorstvo ==

Moram te obvestiti, da sem uredil tvoj status administratorja na Wikiviru. Imel si namreč edinstven primer, da si na enem projektu imel kar dve administratorstvi - kot Hladnikm in Mhladnik. Na Meti sem zato [[m:Steward_requests/Permissions#Hladnikm@sl.wikisource|zaprosil]], da to uredijo, tako da so status na starem uporabniškem imenu [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ALog&amp;type=&amp;user=&amp;page=User%3AMhladnik%40slwikisource&amp;year=&amp;month=-1&amp;tagfilter=&amp;hide_review_log=1&amp;hide_thanks_log=0 odpravili]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:20, 4. avgust 2014 (UTC)

: O hvala, nisem vedel za te svoje privilegije :) --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 04:58, 5. avgust 2014 (UTC)

Še ena administratorska zadeva: Na Meti sem dal prošnjo za podaljšanje administratorstva za vas tri (da ne bo Wikiverza še eno leto brez admina), vendar zahtevajo še strinjanje s ponovno kandidaturo. Če se strinjaš, prosim potrdi na [[v:Wikiverza:Prošnje za administratorstvo#Trenutne prošnje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:01, 14. avgust 2014 (UTC)

: Postopek se je na Meti uspešno [[m:Steward requests/Permissions#MZaplotnik, Xyxyx &amp; Hladnikm@slwikiversity|zaključil]], tako da ima Slovenska Wikiverza tri nove-stare administratorje. Po pravici povedano nisem vedel, kako bo vse skupaj šlo čez in res se je pojavilo nekaj manjših vozlov. Kakorkoli, za eno leto je sedaj potrjeno. Čestitke in veliko uspeha pri delu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:13, 20. avgust 2014 (UTC)

== Avtorji s sorodniki ==

Razmišljam, da bi ustvaril kategorijo &quot;Avtorji s sorodniki&quot; ali &quot;Avtorji, ki so si v sorodu&quot;, notri pa bi dal na primer Ivana in Izidorja Cankarja, brata Cimpermana, Lovra Tomana in Josipino, &quot;literarno dinastijo&quot; Kozak... Ne vem, kaj misliš... se ti zdi to že preveč trivialno ali je mogoče vseeno zanimivo? Nujno seveda ni. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:51, 11. avgust 2014 (UTC)
:Na Wikipediji na sorodstvene zveze med literati (in drugače znamenitimi sorodniki) opozarjamo v življenjepisnem delu gesel, kategorije, ki bi jih povezovala, pa ni. Na Wikiviru povezuje dela enega avtorja kategorija z avtorjevim imenom, povezava med opusi sorodstveno povezanih oseb pa je razen v posameznih primerih (npr. Leopold in Primož Suhodolčan, kjer sin nadaljuje z dogodivščinami očetovih literarnih junakov) šibka. Bolj bi se mi zdela smiselna kategorija Osebnosti v sorodu na Wikipediji, kjer pa jo do neke mere nadomeščajo razločitveni članki o osebah z istim priimkom. Ne, trivialno tako povezovanje ni, le na Wikiviru nekako ne vidim njegovega smisla. In v katero koleno seči pri povezovanju (Finžgar je npr. daljnji Prešernov sorodnik, Janez Bogataj pa Jalnov); če sežemo dovolj nazaj, se vsak znajde v taki ali drugačni sorodstveni povezavi.  --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 13:16, 11. avgust 2014 (UTC)

== Navednice in pomišljaji ==

[[Uporabnik:Dbc334|Dbc334]] mi je navednice, ki sem jih vnesla v tekst (»xxxx«), spremenjene v «xxxx»? Primer: [[Špijon]]. Sem spregledala kakšna nova navodila glede tega oz. jih narobe razumem? Že res, da so take navednice v tekstu, toda ali se ne piše raje standardnih? Podobno me zanima glede dolgih pomišljajev – popravljali (vsaj za lani lahko rečem) ste jih popravljali v srednje (primer: [[Vihar (Slovenec 1911)]]), kar se mi zdi smiselno, saj so v funkciji standardnih pomišljajev, [[Uporabnik:Dbc334|Dbc334]] pa mi jih popravlja nazaj v daljše. Kaj torej naredimo z dolgimi pomišljaji? Vprašanje sem pustila tudi na Forumu za sugestije, vprašanja in odgovore našega projekta, a ker ni tako &quot;aktualen&quot; vprašam raje še tukaj.--[[Uporabnik:Nikabajec|NikaB]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 19:45, 8. september 2014 (UTC)
:Nika, ločila poenostavljamo po današnjem pravopisu zato, da gre hitreje. Starejše ko je besedilo in večjo ko ima težo, bolj je pomembna natančnost pri reprodukciji njegovih pravopisnih in tipografskih lastnosti. Domen naša besedila pripravlja tudi za tekstnokritične izdaje pri ZRC SAZU, kjer je pomembna tudi oznaka preloma tiskane strani ipd., zato višjo stopnjo natančnosti, kot je določena v naših dogovorih, kar hvaležno sprejmimo. --[[Posebno:Prispevki/92.60.31.53|92.60.31.53]] 18:29, 9. september 2014 (UTC)

== Žalostna, komu neznana je resnica, da sem žejen ==

V članku [[Žalostna, komu neznana je resnica, da sem žejen]] je malo nejasno opredeljeno avtorstvo, saj je kot avtor napisan [[Ivan Rob]], v opombi spodaj pa je navedeno, da gre za Prešernovo pesem. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:54, 4. marec 2015 (UTC)

:Zdaj je malo bolj razumljivo. Na pogovorno stran sem postavil neposodobljen zapis pesmi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:35, 4. marec 2015 (UTC)

Izvirni zapis sem dal kar v osnovni članek. Se pravi, potem Ivan Rob ni avtor te pesmi, ali pač? Na Robovi strani je povezava nanjo, na Prešernovi pa je med zbranim delom ni nikjer. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:52, 4. marec 2015 (UTC)

:Dodal sem, da je avtor parodije na Prešernovo gazelo Žalostna komú neznana je resnica, de jo ljubim, Ivan Rob. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 21:48, 4. marec 2015 (UTC)

== Wikivir:Marija Kern ==

Poskusno sem ustvaril stran z življenjepisom [[Wikivir:Marija Kern]]. Namen je ohraniti wikipedijski članek, ki je bil izbrisan. Po svoje se mi zdi škoda, da bi podatke zavrgli zaradi &quot;nepomembnosti&quot; in podobno, saj morda koga vseeno zanimajo. Ne vem... če se ti zdi ideja vredu, jo ohranimo, sicer bom stran izbrisal - kot rečeno, je &quot;samo za probo&quot;. Še druga možnost pa je, da se kar na Wikiverzi taki članki ohranjajo ([[v:Marija Kern]]). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:15, 8. marec 2015 (UTC)

: [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez]], tudi sam sem bolj za ohranitev informacij, ki se v tem trenutku zdijo morebiti marsikomu odveč. Če so na Wikipediji moteče, je rezervni prostor res na Wikiverzi, kjer taki članki pogosto nastajajo, še bolje pa (kadar so biografski podatki o avtorju skopi in niso za samostojen članek in kadar ima avtor svoje tekste na Wikiviru), če spremljajo kar avtorjev profil na Wikiviru, recimo v glavi članka, v opombi ali na pogovorni strani. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:27, 9. marec 2015 (UTC)

Wikiverza se sliši res bolj priročna za take članke. Bom jih poskušal nekaj slogovno urediti za potrebe Wikivira. Pri nas naj se samo doda povezava v glavi članka:

&lt;nowiki&gt;| wikipedija = v:Marija Kern&lt;/nowiki&gt;

--[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:29, 9. marec 2015 (UTC)

== Obvestilo o poenotenju računov ==

Na [[MediaWiki:Sitenotice]] sem shranil obvestilo o poenotenju računov. Ali bi lahko še na Wikiverzo shranil to obvestilo na tamkajšnji [[v:MediaWiki:Sitenotice]]? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:26, 24. marec 2015 (UTC)

Če lahko zdaj še pobrišeš obvestilo... --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:28, 16. april 2015 (UTC)

== Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine ==

Pri urejanju člankov, kot je [[Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine]], si lahko pomagaš tudi s programčki, ki omogočajo funkcijo &quot;Najdi in zamenjaj&quot;. Jaz uporabljam naprimer kar spletnega na [http://textmechanic.co/Find-and-Replace-Text.html Textmechanic.co]. Da ni treba vsakega gesla posebej urejat, vneseš na primer naslednje:

V polje &quot;Find this&quot; vneseš piko z navpičnim presledkom (enter):

&lt;nowiki&gt;.
&lt;/nowiki&gt;


V polje &quot;Replace with&quot; pa vneseš piko z dvema navpičnima presledkoma in tri apostrofe:

.

&lt;nowiki&gt;'''&lt;/nowiki&gt;

V tretje polje pa vneseš besedilo, ki ga spreminjaš. Morda uporabljaš tudi program [[en:w:Wikipedia:AutoWikiBrowser|AutoWikiBrowser]], ki - kolikor vem - tudi omogoča ista opravila, vendar sam ga še nisem preizkusil, ker pri meni ne dela (uporabljam Ubuntu). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:37, 16. avgust 2015 (UTC)

:Hvala za pomoč. Sam take serijske zamenjave opravim kar v Wordu ali Notepadu (s ctrl+h in z &lt;code&gt;^p&lt;/code&gt; za odstavek, le pri raznolikih nizih moram potem kaj popraviti še ročno. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 13:27, 16. avgust 2015 (UTC)

== Povezava na Wikipedijo ==

Včeraj sem za test v predlogo {{tl|Naslov}} dodal parameter &quot;wikipedija&quot; za povezovanje z wikipedijskimi članki. Lahko preveriš na primer članek [[Slovo od mladosti]], kako se ti kaj zdi. Morda je vseeno povezava malo preveč &quot;zadržana&quot;. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 09:34, 15. januar 2016 (UTC)
:Fino! Ja, res je manj kričeče, se bodo že navadili najti in klikniti na povezavo. Pred leti so bile vrstične ikone z zunanjimi povezavami odsvetovane/prepovedane, npr. za Geopedijo ali dLib &amp;ndash; upam, da je to preseženo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 05:54, 16. januar 2016 (UTC)

== Razločitve priimkov ==

Se ti zdi smiselno, da se naredijo razločitvene strani priimkov, na primer [[Zupančič]], notri pa se potem napišejo avtorji, ki jih Wikivir že vsebuje: Beno Zupančič, Francka Zupančič, Lara Zupančič? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:19, 18. februar 2016 (UTC)

:Seveda, tako kot na Wikipediji bi to prišlo zelo prav, posebej pri tistih pogostejših. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:09, 18. februar 2016 (UTC)

Dobro. Tole je nastalo za začetek: [[Predloga:Priimek]] in [[:Kategorija:Priimki]]. Če je karkoli za preimenovati, popraviti slog ali kaj podobnega, je dobro, da se zdaj popravi, da upoštevam pri prihodnjih razločitvah. Popravki dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 00:49, 19. februar 2016 (UTC)
: Lepo! Nobene potrebe po popravkih ne vidim trenutno. Sam takih predlog žal ne znam pripraviti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:54, 19. februar 2016 (UTC)

== Anketa ==

Če smem, bi te prosil, da [[Wikivir:Pod lipo#Anketa o sistemskem času|pod lipo]] nekoliko pogledaš anketo, ki je trenutno v teku, in se - po želji seveda - vpišeš spodaj. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 10:40, 1. avgust 2016 (UTC)

== Iz zapiskov kosmatega reveža ==

Pozdravljeni,
sporočam, da sem zaključila z urejanjem podlistka [[Iz zapiskov kosmatega reveža]].

Lp, [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]

== Neberljivo ==

Pozdrav,
zanima me, kako ukrepati, če določeni deli besedil v časopisih iz dLiba niso berljivi? Trenutno popravljam Kačevega [[Moloh|Moloha]].

Lp, [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]

:V takem primeru sta dve možnosti: a) pretipkati neberljivo, b) skenirati in prepoznati dotične odstavke v knjižnem natisu ali ponatisu, ki ga ima knjižnica (obstajajo celo aplikacije za OCR na mobiju). V obeh primerih je treba za take pasuse upoštevati višjo (tipkarsko) tarifo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:49, 12. februar 2018 (CET)

Hvala za odgovor, bom posegla po knjižni obliki. To najbrž naredim tudi v primeru, če v besedilu zasledim napake v posameznem delu, ki so posledica tiska (pomešane vrstice, ponavljanje ipd.)? -- [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
:Ja, tako je. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:51, 12. februar 2018 (CET)

== Kedaj je g. nadlogar največ prestal ==

Zadnji del [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal|tega teksta]] manjka. Preverila sem naslednjo številko Slovenca (241), a konca ni. Morda sploh ni bil objavljen?

[[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]

:Še sam sem preveril in ni nadaljevanja. Ker se tekst lepo zaključi, je napoved nadaljevanja najbrž po pomoti. Malo sem še pošaril po glavi prispevka, sicer pa, Špela, lepo opravljeno! Svoj podpis napraviš s klikom na ikono svinčnika v zgornjem meniju ali z zaporedjem &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt;, tako kot jaz zdajle: --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 14:08, 16. marec 2018 (CET)

Super, hvala!
--[[Uporabnik:Rikša|Rikša]] ([[Uporabniški pogovor:Rikša|pogovor]]) 14:21, 16. marec 2018 (CET)

== Kategorija:Dela po temi ==

Trenutno je v [[:Kategorija:Dela po temi|Kategoriji:Dela po temi]] še zelo malo podkategorij. Dobro bi bilo, da bi vsak študent svojemu objavljenemu delu dodal tudi tematske kategorije – neke vrste ključne besede, pač po svoji presoji, kaj se mu zdi, da bi izpostavil. Same kategorije lahko tudi sam naknadno shranjujem, ko zagledam rdečo povezavo. Je možno, da bi se tudi ta &quot;običaj&quot; uvedel? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:12, 3. avgust 2018 (CEST)
:Vem, zelo nam manjka tematski indeks slovenske književnosti. Bom za naprej (in za nazaj) naročal piscem gesel tudi to, tako kot imamo v bazi zgodovinskega romana in kmečke povesti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 22:07, 3. avgust 2018 (CEST)

== Jutro (časnik) ==

Lahko nekoliko preveriš letnice izhajanj za časopise [[Jutro (časnik)]]? Ko klikneš posamezne članke, se letnice namreč ne ujemajo, tudi v primerjavi s [[w:Jutro (razločitev)]]. Moral bi popravit razločitveno stran in kategorizacijo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:11, 10. oktober 2019 (CEST)

: Nekaj sem popravil, tako na Wikiviru kot na razločitveni strani na Wikipediji, upam, da je zdaj malo bolje. Veliko je še neizpisanih letnikov ... --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:42, 10. oktober 2019 (CEST)

Dve stvari še:

* V [[:Kategorija:Časopisi|Kategoriji:Časopisi]] pri nekaterih vnosih piše v oklepaju časopis, pri nekaterih pa časnik (kot tudi pri novem članku [[Gorica (časnik)]]). Zdi se mi dobro to poenotit v ''časopis'', ne glede, o kako starem časniku/časopisu govorimo. Je to vredu?
* Ustvaril sem razločitvi [[Zvonček]] in [[w:Zvonček]]. Pod tem imenom sta obstajali dve reviji, ena pred 2. svetovno vojno in druga od leta 2002. Bi lahko za prvo dopisal letnici izhajanja (glej [[:Kategorija:Zvonček]])? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:24, 23. oktober 2019 (CEST)

: [[Uporabnik:Janezdrilc]], Zvončka 1900&amp;ndash;1939 sem dodal med škrbinske strani, verjetno pa bo zdaj treba preimenovati še kategorijo. Z združitvijo kategorij Časnik in Časopis pa imam težave. Časniki so dnevnoinformativno časopisje (SN, Slovenec, Jutro, Gorica ...), časopisi pa so take ali drugačne revije, ki se od časnikov razlikujejo po formatu, specifični vsebini (literarne, čebelarske, planinske ...) in po tempu izhajanja (tedensko, mesečno), npr. Ljubljanski zvon, Zvonček, Ženski svet. Podlistke imajo npr. samo časniki, časopisi pa ne. Krovni izraz bi bil torej Časopisje, podrejeni kategoriji pa Časniki in Časopisi. Mogoče pa je, da je v posameznem primeru publikacijo na Wikiviru kdo narobe označil, saj včasih njenega statusa ni mogoče prav jasno določiti. V vsakdanjem jeziku te izraze uporabljamo sinonimno, bibliotekarji pa med njimi razlikujejo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 23. oktober 2019 (CEST)

Hvala. Zvonček sem [[:Kategorija:Zvonček (1900)|prekategoriziral]]. Glede oznake časnik/časopis sem mislil samo to, da pri nekaterih piše na primer ''Svoboda (časopis)'', pri nekaterih pa ''Železar (časnik)''. Ampak, vredu, če obstaja ta razlika v pomenskem odtenku, lahko ostanejo različne oznake. Iz praktičnih razlogov se mi zdi vseeno dobro imeti vse v eni sami kategoriji, to je Kategorija:Časopisi, da je bolj poenostavljeno za povprečnega iskalca. Če pa vseeno meniš, da bi bilo poleg te treba ustvariti tudi Kategorijo:Časniki, jo seveda lahko, in poženemo Cat-a-lot za prekategoriziranje ustreznih člankov. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 
22:37, 24. oktober 2019 (CEST)

::Ah ne, razlikovanje, ki je v zavesti samo peščici, ne bi bilo smiselno, kategorija Časopisi za obe vrsti časopisja je čisto v redu. Kazal ''Zvončka'' za zdaj še nimam v načrtu, prej so na vrsti ameriški in štajerski časopisi in literarne revije. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:37, 25. oktober 2019 (CEST)

== Predavanje za bibliotekarje 7. aprila 2020 preko [https://meet.jit.si/ spletnega razreda jit.si] ==

===Uvod===

*[https://www.youtube.com/watch?v=oEBH_peRlXQ Popravljalci sveta, moje TEDx predavanje na Youtubu]
*Pogled v Wikivirovo delavnico: [[Posebno:ZadnjeSpremembe]]
*[[Glavna stran|Wikivir]], [[:w:Glavna stran|Wikipedija]], [[:v:Glavna stran|Wikiverza]], [[:c:Glavna stran|Wikimedia Commons]], [[:b:Nova pisarija|Wikiknjige]] ... in najnovejši: [[:d:Wikidata:Glavna stran|Wikipodatki]]!
*[[:m:Glavna stran|Fondacija Wikimedia]], [https://tools.wmflabs.org/pageviews/?project=sl.wikisource.org&amp;platform=all-access&amp;agent=user&amp;redirects=0&amp;start=2020-03-16&amp;end=2020-04-05&amp;pages=Viso%C5%A1ka_kronika statistika: ogled Visoške kronike v drugi polovici marca 2020]
*Glavni wikijevski principi: stava na znanje, prispevanje (namesto jemanja), sodelovanje (skupinskost), omejitev avtorskega ega, mednarodna primerljivost, zastonj (javna last), neodvisnost, odprtost sleherniku (zaupljivost). 
*Kdo stoji za wikiji?

===Wikiji na FF===

*2006 na zgodovini in na slovenistiki
*Wikiverza: množično tipkanje podlistkov; diplomske naloge z bibliografijami leposlovja v časnikih
*ministrska podpora Wikiviru
*167.700 gesel na Wikipediji: wpja je indikator preživetne sposobnosti jezikov
*projekt inovativnih IKT-metod na UL žal wikijev ni prepoznal kot prednostnega medija, ki šolo povezuje z življenjem, stroke odpira javnosti in goji odgovorno aktivno državljanstvo

===Projekt Planinski vestnik===

* [[:w:Planinski vestnik|Planinski vestnik]] na Wikipediji
* urednik PV [[:w:Vladimir Habjan|Vlado Habjan]] - Haubi
* [[Planinski vestnik]] na Wikiviru
* [[Pogovor:Planinski vestnik|Pogovorna stran Planinskega vestnika na Wikiviru]]
* zavihki: stran, pogovor, uredi, zgodovina, preimenuj ipd.
* kako delamo naslove, alineje, odstavke, ležeči in krepki črkovni rez, zlasti pa povezave dveh sort: notranje &lt;nowiki&gt;[[xxxx]]&lt;/nowiki&gt; in zunanje &lt;nowiki&gt;[http://karkoližestojivurlju.html polinkana beseda]&lt;/nowiki&gt;
* poglejmo v drobovje enega članka, npr. kar [[Osveta (Rado Murnik)]] (kaj se je dogajalo s člankom v zadnjem času)
* ... ali pa v Mlakarjeve [[Črtice s potovanja hudomušnega Janka]]
* predloga za glavo: &lt;nowiki&gt;{{Predloga:Naslov-mp}}&lt;/nowiki&gt; [[Predloga:Naslov-mp]]; stopnja obdelave 1&amp;ndash;4
* poglejmo v vir črtice na dLibu; na kaj linkamo: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VTBY29E3/94578229-2c7e-4929-881b-a0cb7a541aca/PDF ali http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTBY29E3 ali na link, ki se pojavi v iskalni v brskalnikovi iskalni vrstici ali direktno na pdf?
::najkrajše je takole &lt;nowiki&gt;| vir= {{fc|dlib|VTBY29E3|s=1-2|dLib 9}}&lt;/nowiki&gt;
*kako iščemo posamezne številke na dLibu: &quot;Planinski vestnik&quot; 1901 12 &gt; [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9DSGJQR PV 1901, št. 12]; kadar iščemo posamezne članke, avtorje ali dele teksta v revijah, obkljukamo &quot;iskanje po celotnem besedilu&quot; v okencu desno od iskalnega polja na dLibu
*veselo oznanilo: v času kolere je na dLibu spet brez težav dosegljiv golobesedilni format txt!!!
*se da dodati še kako kategorijo: humor? vojna?

===Nasveti ===

*če že delamo kazala, izpišimo čim več enot, kar ne pride v poštev za postavitev na Wikivir, pač ne opremimo z oglatimi oklepaji
*ločevanje med leposlovjem in neleposlovjem je pogosto problematično, že razlagam, zakaj ... &amp;ndash; ne obremenjujmo se preveč s tem, namesto tega raje pametno izberimo več primernih žanrskih oznak (potopis, dnevnik, spomini ...)
*ne oklevaj z vprašanjem adminu, kolegom, profesorici, meni, ko si v dvomih
*upoštevaj popravke Janeza Drilca, Yerpa, ker imajo znanje in rutino
*sproti odpravljaj vandalizem na Wikiviru

Srečno s PV in z drugimi wikizadevami! --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 21:41, 6. april 2020 (CEST) (saj res, kako sem se podpisal tule?)

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

== [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje]]  ==

Hi, could you please take a look at the deletion requests in the above category? '''[[User:Rschen7754|Rs]][[User talk:Rschen7754|chen]][[Special:Contributions/Rschen7754|7754]]''' 06:14, 23. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>3w4yhhbrw4la97nl3m10siuzmnsl8fq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Objavljene pesmi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>31745</id>
    <revision>
      <id>206824</id>
      <parentid>206817</parentid>
      <timestamp>2022-07-22T14:26:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4936" xml:space="preserve">
CIZARELSKE (1911)
*[[Bog ve ?]]
*[[Galusu]]
*[[Golobčku]]
*[[Kukavci]]
*[[Maj (Vera Albreht)]]
*[[ME CIZARE]]
*[[Obrito jagnje]]
*[[Šinkovec]]
*[[Tebi posvečeno]] 
*[[Ukazi (''Da ne smem'')]]
*[[Ukazi (''Levo kreni'')]]
*[[Vihar (Vera Albreht)]]
*[[Za mizo v Čimborasu]]
*[[Pri Cizari]], 1911

PRVENKE (1912-1913)
*[[Aurikel]], 1912
*[[Spomin (''Pri smreki'')]], 1912
*[[Glej!]], 1913
*[[Mi dva]], 1913 
*[[To hudir je]], 1913

VELIKA VOJNA (1914-1919)
*[[Begunke]], 1918
*[[Rdeči križ]], 1918
*[[Vrnitev (''Na griču'')]], 1918
*[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919
*[[Naša jesen]], 1919

PESMI 1919-1937)
*[[Bela noč]], 1919
*[[Mati toži:]], 1919
*[[Na Bledu]], 1919
*[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919
*[[Rdeči nagelj]], 1919
*[[Spomin (''Kadar od daleč'']], 1919
*[[V marcu]], 1919
*[[Na ulici]], 1920
*[[Ko na večer vse tiho pride  mrak….]], 1923
*[[Le eno je res …]], 1923
*[[Pesem časa]], 1923
*[[Na gori]], 1924
*[[O, rodni dom …]], 1924
*[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925
*[[V tujini]], 1925
*[[Mladosti]], 1925
*[[Na božični večer]], 1925
*[[Pogovor (Vera Albreht)]], 1925
*[[Tebi (Najlepšo pesem))]], 1925
*[[Med mano je in tabo …]], 1925
*[[Med nami]], 1926
*[[Umrlemu prijatelju]], 1926
*[[Pomladna (Ali vidiš)]], 1927
*[[Ukrajinski sonet]], 1928
*[[Jesenska pesem ( )]], 1928
*[[Dani]], 1929
*[[Mrtvi prijateljici], 1930
*[[Na Bledu 1933]]


PESMI [1945-1970]

Pozna pisma I. , 1950.
Pozna pisma II. , 1950.
Pomlad (Vera Albreht), 1952.
Odlomek iz pisma, 1952.
Kakteja, 1952.
Kip (Vera Albreht), 1958.
Krt (Vera Albreht), 1958.
Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu
Vintgar,
Razmišljanja literarnega zgodovinarjajne tercine Jožetu Šmitu]], 1965.
Lačno srce, 1969

Luciji Liefeldtowi, 1971.
V ravensbriški mrtvašnici, ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983
*[[Vrnitev (Materi)]]
*[[Igu Grudnu v spomin]], 1948

*[[Kako te čakam]], 1963
*[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964
*[[Ostalo vse tako je]], 1965

*[[Njemu]]
Ko mene več ne bo
*[[Še bodo cvele …]]
*[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
*[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945.
*[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]] [kasneje naslov Transport], 1947.

*[[Oblakom bom zapela]]
*[[Pesem žene]]

*[[Preko noči]]
*[[Prišel si mi na pot]]
*[[Odlomek iz pisma]]
*[[Hrepenenje]]


*[[Topola]]


*[[Ne ubežim]], 1968
*[[Vsakdanja pesem]], 1969


*[[Svojemu Rejencu]]
*[[Zakaj sedim v veseli družbi z vami]]

*[[Rekviem za psom]]
*[[Uporna pesem ]]
*[[Siva jutra ]]
*[[Njiva]]
*[[Moji materi]]
*[[V tej postelji je umrla moja mati]]


*[[Breza]]
*[[Zrumenela knjiga]]
*[[Resignacija]]
*[[Ugašajoče luči]]
*[[Nekomu kot n. pr. jaz]]
*[[Med nami]]
*[[Prezgodaj bo]]

'''Vsak dan na novo, tisoče že let'''
*[[Rojstvo dneva]]
*[[Poldan]]
*[[Mrak]]
*[[Tih je večer]]
*[[Večer v vrtu]]
*[[Poletna noč]]
*[[Prebujenje jezera]]
*[[Pomlad]]
*[[V marcu]]
*[[Pomladna prošnja]]

*[[Košnja]]
*[[Pred nevihto]]
*[[Tišina]]
*[[Jesenska pesem (1955)]]
*[[Ko v rosnih travah]]
*[[Jesenska pesem (1928)]]
*[[Zimska pokrajina]]
*[[Stekleno molčanje]]
'''O, kje ste časi neskaljene sreče?'''

*[[Balada o krvavi Micki]]
*[[Moto]]
*[[Akacija]]


Pomladna
Prišel si mi na pot
Odlomek iz pisma
Hrepenenje

Topola
Ne ubežim srca obupu

Oblakom bom zapela
Ne ubežim
Mladosti
Preko noči
Pesem žene
Svojemu Rejencu
Zakaj sedim v veseli družbi z vami
Vsakdanja pesem
Rekviem za psom
Uporna pesem
Siva jutra
Njiva
Moji materi
V tej postelji je umrla moja mati
Breza
Zrumenela knjiga
Resignacija
Ugašajoče luči
Nekomu kot n. pr. jaz
Med nami
Prezgodaj bo
Vsak dan na novo, tisoče že let

Rojstvo dneva
Poldan
Mrak
Tih je večer
Večer v vrtu
Poletna noč
Prebujenje jezera
Pomlad
V marcu
Pomladna prošnja
Košnja
Pred nevihto
Tišina
Jesenska pesem (1955)
Ko v rosnih travah
Jesenska pesem (1928)
Zimska pokrajina
Stekleno molčanje
O, kje ste časi neskaljene sreče?

Balada o krvavi Micki
Po pravici, po svobodi bo kričala Prva svetovna vojna

Istranke
Vrnitev
Meni se zdi, da prihaja pomlad
Naša jesen
Druga svetovna vojna

Oči
Podgrivke
Alarm
Krulikom (Halini Chorǫzini v album)
Bo konec
Pozna pisma III.
Pozna pisma IV.
Kdaj?
Kaj res so onkraj naše zarje zlate?

Umrlemu prijatelju
Dani
Vrnitev (Materi)
Igu Grudnu v spomin
Na drugem bregu (Franu Albrehtu)

Kako te čakam
Kako prehodim sama naj zdaj pota
Kmalu bo leto že, kar je obstala
Ostalo vse tako je
Njemu
Ko mene več ne bo

Še bodo cvele …

PESMI [1945-1970]
*[[Pozna pisma I. ]], 1950.
*[[Pozna pisma II. ]], 1950.

*[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952.
*[[Odlomek iz pisma]], 1952.
*[[Kakteja]], 1952.
*[[Kip (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Krt (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]]
*[[Vintgar]], 
*[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]]jne tercine Jožetu Šmitu]], 1965.
*[[Lačno srce]], 1969


*[[Luciji Liefeldtowi]], 1971.
*[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983</text>
      <sha1>ehoq85cyjh1z3ujxr5l292yzx9mjicy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206825</id>
      <parentid>206824</parentid>
      <timestamp>2022-07-22T14:45:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5031" xml:space="preserve">
'''CIZARELSKE''' (1911)
*[[Bog ve ?]]
*[[Galusu]]
*[[Golobčku]]
*[[Kukavci]]
*[[Maj (Vera Albreht)]]
*[[ME CIZARE]]
*[[Obrito jagnje]]
*[[Šinkovec]]
*[[Tebi posvečeno]] 
*[[Ukazi (''Da ne smem'')]]
*[[Ukazi (''Levo kreni'')]]
*[[Vihar (Vera Albreht)]]
*[[Za mizo v Čimborasu]]
*[[Pri Cizari]], 1911

'''PRVENKE''' (1912-1913)
*[[Aurikel]], 1912
*[[Spomin (''Pri smreki'')]], 1912
*[[Glej!]], 1913
*[[Mi dva]], 1913 
*[[To hudir je]], 1913

'''VELIKA VOJNA''' (1914-1919)
*[[Begunke]], 1918
*[[Rdeči križ]], 1918
*[[Vrnitev (''Na griču'')]], 1918
*[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919
*[[Naša jesen]], 1919

'''PESMI 1919-1937'''
*[[Bela noč]], 1919
*[[Mati toži:]], 1919
*[[Na Bledu]], 1919
*[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919
*[[Rdeči nagelj]], 1919
*[[Spomin (''Kadar od daleč'']], 1919
*[[V marcu]], 1919
*[[Na ulici]], 1920
*[[Ko na večer vse tiho pride  mrak….]], 1923
*[[Le eno je res …]], 1923
*[[Pesem časa]], 1923
*[[Na gori]], 1924
*[[O, rodni dom …]], 1924
*[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925
*[[V tujini]], 1925
*[[Mladosti]], 1925
*[[Na božični večer]], 1925
*[[Pogovor (Vera Albreht)]], 1925
*[[Tebi (Najlepšo pesem))]], 1925
*[[Med mano je in tabo …]], 1925
*[[Med nami]], 1926
*[[Umrlemu prijatelju]], 1926
*[[Pomladna (Ali vidiš)]], 1927
*[[Ukrajinski sonet]], 1928
*[[Jesenska pesem ( )]], 1928
*[[Dani]], 1929
*[[Mrtvi prijateljici], 1930
*[[Na Bledu 1933]]


'''PESMI [1945-1970]'''
*[[Pozna pisma I. ]], 1950.
*[[Pozna pisma II. ]], 1950.

*[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952.
*[[Odlomek iz pisma]], 1952.
*[[Kakteja]], 1952.
*[[Kip (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Krt (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]]
*[[Vintgar]], 
*[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]]jne tercine Jožetu Šmitu]], 1965.
*[[Lačno srce]], 1969


*[[Luciji Liefeldtowi]], 1971.
*[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983
*[[Vrnitev (Materi)]]
*[[Igu Grudnu v spomin]], 1948

*[[Kako te čakam]], 1963
*[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964
*[[Ostalo vse tako je]], 1965

*[[Njemu]]
Ko mene več ne bo
*[[Še bodo cvele …]]
*[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
*[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945.
*[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]] [kasneje naslov Transport], 1947.

*[[Oblakom bom zapela]]
*[[Pesem žene]]

*[[Preko noči]]
*[[Prišel si mi na pot]]
*[[Odlomek iz pisma]]
*[[Hrepenenje]]


*[[Topola]]


*[[Ne ubežim]], 1968
*[[Vsakdanja pesem]], 1969


*[[Svojemu Rejencu]]
*[[Zakaj sedim v veseli družbi z vami]]

*[[Rekviem za psom]]
*[[Uporna pesem ]]
*[[Siva jutra ]]
*[[Njiva]]
*[[Moji materi]]
*[[V tej postelji je umrla moja mati]]


*[[Breza]]
*[[Zrumenela knjiga]]
*[[Resignacija]]
*[[Ugašajoče luči]]
*[[Nekomu kot n. pr. jaz]]
*[[Med nami]]
*[[Prezgodaj bo]]

'''Vsak dan na novo, tisoče že let'''
*[[Rojstvo dneva]]
*[[Poldan]]
*[[Mrak]]
*[[Tih je večer]]
*[[Večer v vrtu]]
*[[Poletna noč]]
*[[Prebujenje jezera]]
*[[Pomlad]]
*[[V marcu]]
*[[Pomladna prošnja]]

*[[Košnja]]
*[[Pred nevihto]]
*[[Tišina]]
*[[Jesenska pesem (1955)]]
*[[Ko v rosnih travah]]
*[[Jesenska pesem (1928)]]
*[[Zimska pokrajina]]
*[[Stekleno molčanje]]
'''O, kje ste časi neskaljene sreče?'''

*[[Balada o krvavi Micki]]
*[[Moto]]
*[[Akacija]]


Pomladna
Prišel si mi na pot
Odlomek iz pisma
Hrepenenje

Topola
Ne ubežim srca obupu

Oblakom bom zapela
Ne ubežim
Mladosti
Preko noči
Pesem žene
Svojemu Rejencu
Zakaj sedim v veseli družbi z vami
Vsakdanja pesem
Rekviem za psom
Uporna pesem
Siva jutra
Njiva
Moji materi
V tej postelji je umrla moja mati
Breza
Zrumenela knjiga
Resignacija
Ugašajoče luči
Nekomu kot n. pr. jaz
Med nami
Prezgodaj bo
Vsak dan na novo, tisoče že let

Rojstvo dneva
Poldan
Mrak
Tih je večer
Večer v vrtu
Poletna noč
Prebujenje jezera
Pomlad
V marcu
Pomladna prošnja
Košnja
Pred nevihto
Tišina
Jesenska pesem (1955)
Ko v rosnih travah
Jesenska pesem (1928)
Zimska pokrajina
Stekleno molčanje
O, kje ste časi neskaljene sreče?

Balada o krvavi Micki
Po pravici, po svobodi bo kričala Prva svetovna vojna

Istranke
Vrnitev
Meni se zdi, da prihaja pomlad
Naša jesen
Druga svetovna vojna

Oči
Podgrivke
Alarm
Krulikom (Halini Chorǫzini v album)
Bo konec
Pozna pisma III.
Pozna pisma IV.
Kdaj?
Kaj res so onkraj naše zarje zlate?

Umrlemu prijatelju
Dani
Vrnitev (Materi)
Igu Grudnu v spomin
Na drugem bregu (Franu Albrehtu)

Kako te čakam
Kako prehodim sama naj zdaj pota
Kmalu bo leto že, kar je obstala
Ostalo vse tako je
Njemu
Ko mene več ne bo

Še bodo cvele …

PESMI [1945-1970]
*[[Pozna pisma I. ]], 1950.
*[[Pozna pisma II. ]], 1950.

*[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952.
*[[Odlomek iz pisma]], 1952.
*[[Kakteja]], 1952.
*[[Kip (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Krt (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]]
*[[Vintgar]], 
*[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]]jne tercine Jožetu Šmitu]], 1965.
*[[Lačno srce]], 1969


*[[Luciji Liefeldtowi]], 1971.
*[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983</text>
      <sha1>kvni3hy7nf9tqmo94n1xp08pazfplx8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206826</id>
      <parentid>206825</parentid>
      <timestamp>2022-07-22T14:53:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5128" xml:space="preserve">
'''CIZARELSKE''' (1911)
*[[Bog ve ?]]
*[[Galusu]]
*[[Golobčku]]
*[[Kukavci]]
*[[Maj (Vera Albreht)]]
*[[ME CIZARE]]
*[[Obrito jagnje]]
*[[Šinkovec]]
*[[Tebi posvečeno]] 
*[[Ukazi (''Da ne smem'')]]
*[[Ukazi (''Levo kreni'')]]
*[[Vihar (Vera Albreht)]]
*[[Za mizo v Čimborasu]]
*[[Pri Cizari]], 1911

'''PRVENKE''' (1912-1913)
*[[Aurikel]], 1912
*[[Spomin (''Pri smreki'')]], 1912
*[[Glej!]], 1913
*[[Mi dva]], 1913 
*[[To hudir je]], 1913

'''VELIKA VOJNA''' (1914-1919)
*[[Begunke]], 1918
*[[Rdeči križ]], 1918
*[[Vrnitev (''Na griču'')]], 1918
*[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919
*[[Naša jesen]], 1919

'''PESMI 1919-1937'''
*[[Bela noč]], 1919
*[[Mati toži:]], 1919
*[[Na Bledu]], 1919
*[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919
*[[Rdeči nagelj]], 1919
*[[Spomin (''Kadar od daleč'']], 1919
*[[V marcu]], 1919
*[[Na ulici]], 1920
*[[Ko na večer vse tiho pride  mrak….]], 1923
*[[Le eno je res …]], 1923
*[[Pesem časa]], 1923
*[[Na gori]], 1924
*[[O, rodni dom …]], 1924
*[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925
*[[V tujini]], 1925
*[[Mladosti]], 1925
*[[Na božični večer]], 1925
*[[Pogovor (Vera Albreht)]], 1925
*[[Tebi (Najlepšo pesem))]], 1925
*[[Med mano je in tabo …]], 1925
*[[Med nami]], 1926
*[[Umrlemu prijatelju]], 1926
*[[Pomladna (Ali vidiš)]], 1927
*[[Ukrajinski sonet]], 1928
*[[Jesenska pesem (Pobrana polja)]], 1928
*[[Dani]], 1929
*[[Mrtvi prijateljici], 1930
*[[Na Bledu 1933]]

'''Druga svetovna vojna'''

'''PESMI [1945-1970]'''
*[[Igu Grudnu v spomin]], 1948
*[[Kakteja]], 1952.
*[[Odlomek iz pisma]], 1952.
*[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952.
*[[Pozna pisma I. ]], 1950.
*[[Pozna pisma II. ]], 1950.
*[[Pozna pisma III. ]], 1950.
*[[Pozna pisma IV. ]], 1950.

*[[Kip (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Krt (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]]
*[[Vintgar]], 
*[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]]jne tercine Jožetu Šmitu]], 1965.
*[[Lačno srce]], 1969

*[[Luciji Liefeldtowi]], 1971.
*[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983
*[[Vrnitev (Materi)]]

*[[Kako te čakam]], 1963
*[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964
*[[Ostalo vse tako je]], 1965

*[[Njemu]]
Ko mene več ne bo
*[[Še bodo cvele …]]
*[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
*[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945.
*[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]] [kasneje naslov Transport], 1947.

*[[Oblakom bom zapela]]
*[[Pesem žene]]

*[[Preko noči]]
*[[Prišel si mi na pot]]
*[[Odlomek iz pisma]]
*[[Hrepenenje]]


*[[Topola]]


*[[Ne ubežim]], 1968
*[[Vsakdanja pesem]], 1969


*[[Svojemu Rejencu]]
*[[Zakaj sedim v veseli družbi z vami]]

*[[Rekviem za psom]]
*[[Uporna pesem ]]
*[[Siva jutra ]]
*[[Njiva]]
*[[Moji materi]]
*[[V tej postelji je umrla moja mati]]


*[[Breza]]
*[[Zrumenela knjiga]]
*[[Resignacija]]
*[[Ugašajoče luči]]
*[[Nekomu kot n. pr. jaz]]
*[[Med nami]]
*[[Prezgodaj bo]]

'''Vsak dan na novo, tisoče že let'''
*[[Rojstvo dneva]]
*[[Poldan]]
*[[Mrak]]
*[[Tih je večer]]
*[[Večer v vrtu]]
*[[Poletna noč]]
*[[Prebujenje jezera]]
*[[Pomlad]]
*[[V marcu]]
*[[Pomladna prošnja]]

*[[Košnja]]
*[[Pred nevihto]]
*[[Tišina]]
*[[Jesenska pesem (1955)]]
*[[Ko v rosnih travah]]
*[[Jesenska pesem (1928)]]
*[[Zimska pokrajina]]
*[[Stekleno molčanje]]
'''O, kje ste časi neskaljene sreče?'''

*[[Balada o krvavi Micki]]
*[[Moto]]
*[[Akacija]]


Pomladna
Prišel si mi na pot
Odlomek iz pisma
Hrepenenje

Topola
Ne ubežim srca obupu

Oblakom bom zapela
Ne ubežim
Mladosti
Preko noči
Pesem žene
Svojemu Rejencu
Zakaj sedim v veseli družbi z vami
Vsakdanja pesem
Rekviem za psom
Uporna pesem
Siva jutra
Njiva
Moji materi
V tej postelji je umrla moja mati
Breza
Zrumenela knjiga
Resignacija
Ugašajoče luči
Nekomu kot n. pr. jaz
Med nami
Prezgodaj bo
Vsak dan na novo, tisoče že let

Rojstvo dneva
Poldan
Mrak
Tih je večer
Večer v vrtu
Poletna noč
Prebujenje jezera
Pomlad
V marcu
Pomladna prošnja
Košnja
Pred nevihto
Tišina
Jesenska pesem (1955)
Ko v rosnih travah
Jesenska pesem (1928)
Zimska pokrajina
Stekleno molčanje
O, kje ste časi neskaljene sreče?

Balada o krvavi Micki
Po pravici, po svobodi bo kričala Prva svetovna vojna

Istranke
Vrnitev
Meni se zdi, da prihaja pomlad
Naša jesen
Druga svetovna vojna

Oči
Podgrivke
Alarm
Krulikom (Halini Chorǫzini v album)
Bo konec
Pozna pisma III.
Pozna pisma IV.
Kdaj?
Kaj res so onkraj naše zarje zlate?

Umrlemu prijatelju
Dani
Vrnitev (Materi)
Igu Grudnu v spomin
Na drugem bregu (Franu Albrehtu)

Kako te čakam
Kako prehodim sama naj zdaj pota
Kmalu bo leto že, kar je obstala
Ostalo vse tako je
Njemu
Ko mene več ne bo

Še bodo cvele …

PESMI [1945-1970]
*[[Pozna pisma I. ]], 1950.
*[[Pozna pisma II. ]], 1950.

*[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952.
*[[Odlomek iz pisma]], 1952.
*[[Kakteja]], 1952.
*[[Kip (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Krt (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]]
*[[Vintgar]], 
*[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]]jne tercine Jožetu Šmitu]], 1965.
*[[Lačno srce]], 1969


*[[Luciji Liefeldtowi]], 1971.
*[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983</text>
      <sha1>148f37234k9if5oaeloulvk1o8hy7h4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206827</id>
      <parentid>206826</parentid>
      <timestamp>2022-07-22T14:56:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3772" xml:space="preserve">
'''CIZARELSKE''' (1911)
*[[Bog ve ?]]
*[[Galusu]]
*[[Golobčku]]
*[[Kukavci]]
*[[Maj (Vera Albreht)]]
*[[ME CIZARE]]
*[[Obrito jagnje]]
*[[Šinkovec]]
*[[Tebi posvečeno]] 
*[[Ukazi (''Da ne smem'')]]
*[[Ukazi (''Levo kreni'')]]
*[[Vihar (Vera Albreht)]]
*[[Za mizo v Čimborasu]]
*[[Pri Cizari]], 1911

'''PRVENKE''' (1912-1913)
*[[Aurikel]], 1912
*[[Spomin (''Pri smreki'')]], 1912
*[[Glej!]], 1913
*[[Mi dva]], 1913 
*[[To hudir je]], 1913

'''VELIKA VOJNA''' (1914-1919)
*[[Begunke]], 1918
*[[Rdeči križ]], 1918
*[[Vrnitev (''Na griču'')]], 1918
*[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919
*[[Naša jesen]], 1919

'''PESMI 1919-1937'''
*[[Bela noč]], 1919
*[[Mati toži:]], 1919
*[[Na Bledu]], 1919
*[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919
*[[Rdeči nagelj]], 1919
*[[Spomin (''Kadar od daleč'']], 1919
*[[V marcu]], 1919
*[[Na ulici]], 1920
*[[Ko na večer vse tiho pride  mrak….]], 1923
*[[Le eno je res …]], 1923
*[[Pesem časa]], 1923
*[[Na gori]], 1924
*[[O, rodni dom …]], 1924
*[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925
*[[V tujini]], 1925
*[[Mladosti]], 1925
*[[Na božični večer]], 1925
*[[Pogovor (Vera Albreht)]], 1925
*[[Tebi (Najlepšo pesem))]], 1925
*[[Med mano je in tabo …]], 1925
*[[Med nami]], 1926
*[[Umrlemu prijatelju]], 1926
*[[Pomladna (Ali vidiš)]], 1927
*[[Ukrajinski sonet]], 1928
*[[Jesenska pesem (Pobrana polja)]], 1928
*[[Dani]], 1929
*[[Mrtvi prijateljici], 1930
*[[Na Bledu 1933]]

'''Druga svetovna vojna'''

'''PESMI [1945-1970]'''
*[[Igu Grudnu v spomin]], 1948
*[[Kakteja]], 1952.
*[[Odlomek iz pisma]], 1952.
*[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952.
*[[Pozna pisma I. ]], 1950.
*[[Pozna pisma II. ]], 1950.
*[[Pozna pisma III. ]], 1950.
*[[Pozna pisma IV. ]], 1950.

*[[Kip (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Krt (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]]
*[[Vintgar]], 
*[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]]jne tercine Jožetu Šmitu]], 1965.
*[[Lačno srce]], 1969

*[[Luciji Liefeldtowi]], 1971.
*[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983
*[[Vrnitev (Materi)]]

*[[Kako te čakam]], 1963
*[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964
*[[Ostalo vse tako je]], 1965

*[[Njemu]]
Ko mene več ne bo
*[[Še bodo cvele …]]
*[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
*[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945.
*[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]] [kasneje naslov Transport], 1947.

*[[Oblakom bom zapela]]
*[[Pesem žene]]

*[[Preko noči]]
*[[Prišel si mi na pot]]
*[[Odlomek iz pisma]]
*[[Hrepenenje]]


*[[Topola]]


*[[Ne ubežim]], 1968
*[[Vsakdanja pesem]], 1969


*[[Svojemu Rejencu]]
*[[Zakaj sedim v veseli družbi z vami]]

*[[Rekviem za psom]]
*[[Uporna pesem ]]
*[[Siva jutra ]]
*[[Njiva]]
*[[Moji materi]]
*[[V tej postelji je umrla moja mati]]


*[[Breza]]
*[[Zrumenela knjiga]]
*[[Resignacija]]
*[[Ugašajoče luči]]
*[[Nekomu kot n. pr. jaz]]
*[[Med nami]]
*[[Prezgodaj bo]]

*[[Rojstvo dneva]]
*[[Poldan]]
*[[Mrak]]
*[[Tih je večer]]
*[[Večer v vrtu]]
*[[Poletna noč]]
*[[Prebujenje jezera]]
*[[Pomlad]]
*[[V marcu]]
*[[Pomladna prošnja]]

*[[Košnja]]
*[[Pred nevihto]]
*[[Tišina]]
*[[Jesenska pesem (1955)]]
*[[Ko v rosnih travah]]
*[[Jesenska pesem (1928)]]
*[[Zimska pokrajina]]
*[[Stekleno molčanje]]

*[[Balada o krvavi Micki]]
*[[Moto]]
*[[Akacija]]


PESMI [1945-1970]
*[[Pozna pisma I. ]], 1950.
*[[Pozna pisma II. ]], 1950.

*[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952.
*[[Odlomek iz pisma]], 1952.
*[[Kakteja]], 1952.
*[[Kip (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Krt (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]]
*[[Vintgar]], 
*[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]]jne tercine Jožetu Šmitu]], 1965.
*[[Lačno srce]], 1969


*[[Luciji Liefeldtowi]], 1971.
*[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983</text>
      <sha1>gqhbr6fm3vimihdal417oucwbbnrh47</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206828</id>
      <parentid>206827</parentid>
      <timestamp>2022-07-22T15:00:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4658" xml:space="preserve">
'''CIZARELSKE''' (1911)
*[[Bog ve ?]]
*[[Galusu]]
*[[Golobčku]]
*[[Kukavci]]
*[[Maj (Vera Albreht)]]
*[[ME CIZARE]]
*[[Obrito jagnje]]
*[[Šinkovec]]
*[[Tebi posvečeno]] 
*[[Ukazi (''Da ne smem'')]]
*[[Ukazi (''Levo kreni'')]]
*[[Vihar (Vera Albreht)]]
*[[Za mizo v Čimborasu]]
*[[Pri Cizari]], 1911

'''PRVENKE''' (1912-1913)
*[[Aurikel]], 1912
*[[Spomin (''Pri smreki'')]], 1912
*[[Glej!]], 1913
*[[Mi dva]], 1913 
*[[To hudir je]], 1913

'''VELIKA VOJNA''' (1914-1919)
*[[Begunke]], 1918
*[[Rdeči križ]], 1918
*[[Vrnitev (''Na griču'')]], 1918
*[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919
*[[Naša jesen]], 1919

'''PESMI 1919-1937'''
*[[Bela noč]], 1919
*[[Mati toži:]], 1919
*[[Na Bledu]], 1919
*[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919
*[[Rdeči nagelj]], 1919
*[[Spomin (''Kadar od daleč'']], 1919
*[[V marcu]], 1919
*[[Na ulici]], 1920
*[[Ko na večer vse tiho pride  mrak….]], 1923
*[[Le eno je res …]], 1923
*[[Pesem časa]], 1923
*[[Na gori]], 1924
*[[O, rodni dom …]], 1924
*[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925
*[[V tujini]], 1925
*[[Mladosti]], 1925
*[[Na božični večer]], 1925
*[[Pogovor (Vera Albreht)]], 1925
*[[Tebi (Najlepšo pesem))]], 1925
*[[Med mano je in tabo …]], 1925
*[[Med nami]], 1926
*[[Umrlemu prijatelju]], 1926
*[[Pomladna (Ali vidiš)]], 1927
*[[Ukrajinski sonet]], 1928
*[[Jesenska pesem (Pobrana polja)]], 1928
*[[Dani]], 1929
*[[Mrtvi prijateljici], 1930
*[[Na Bledu 1933]]

'''Druga svetovna vojna'''

'''PESMI [1945-1970]'''
*[[Igu Grudnu v spomin]], 1948
*[[Kakteja]], 1952.
*[[Odlomek iz pisma]], 1952.
*[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952.
*[[Pozna pisma I. ]], 1950.
*[[Pozna pisma II. ]], 1950.
*[[Pozna pisma III. ]], 1950.
*[[Pozna pisma IV. ]], 1950.

*[[Kip (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Krt (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]]
*[[Vintgar]], 
*[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]]jne tercine Jožetu Šmitu]], 1965.
*[[Lačno srce]], 1969

*[[Luciji Liefeldtowi]], 1971.
*[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983
*[[Vrnitev (Materi)]]

*[[Kako te čakam]], 1963
*[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964
*[[Ostalo vse tako je]], 1965

*[[Njemu]]
Ko mene več ne bo
*[[Še bodo cvele …]]
*[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
*[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945.
*[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]] [kasneje naslov Transport], 1947.

*[[Oblakom bom zapela]]
*[[Pesem žene]]

*[[Preko noči]]
*[[Prišel si mi na pot]]
*[[Odlomek iz pisma]]
*[[Hrepenenje]]


*[[Topola]]


*[[Ne ubežim]], 1968
*[[Vsakdanja pesem]], 1969


*[[Svojemu Rejencu]]
*[[Zakaj sedim v veseli družbi z vami]]

*[[Rekviem za psom]]
*[[Uporna pesem ]]
*[[Siva jutra ]]
*[[Njiva]]
*[[Moji materi]]
*[[V tej postelji je umrla moja mati]]


*[[Breza]]
*[[Zrumenela knjiga]]
*[[Resignacija]]
*[[Ugašajoče luči]]
*[[Nekomu kot n. pr. jaz]]
*[[Med nami]]
*[[Prezgodaj bo]]

*[[Rojstvo dneva]]
*[[Poldan]]
*[[Mrak]]
*[[Tih je večer]]
*[[Večer v vrtu]]
*[[Poletna noč]]
*[[Prebujenje jezera]]
*[[Pomlad]]
*[[V marcu]]
*[[Pomladna prošnja]]

*[[Košnja]]
*[[Pred nevihto]]
*[[Tišina]]
*[[Jesenska pesem (1955)]]
*[[Ko v rosnih travah]]
*[[Jesenska pesem (1928)]]
*[[Zimska pokrajina]]
*[[Stekleno molčanje]]

*[[Balada o krvavi Micki]]
*[[Moto]]
*[[Akacija]]


PESMI [1945-1970]
*[[Pozna pisma I. ]], 1950.
*[[Pozna pisma II. ]], 1950.

*[[Pomlad (Vera Albreht)]], 1952.
*[[Odlomek iz pisma]], 1952.
*[[Kakteja]], 1952.
*[[Kip (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Krt (Vera Albreht)]], 1958.
*[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]]
*[[Vintgar]], 
*[[Razmišljanja literarnega zgodovinarja]]jne tercine Jožetu Šmitu]], 1965.
*[[Lačno srce]], 1969


*[[Luciji Liefeldtowi]], 1971.
*[[V ravensbriški mrtvašnici]], ali V mrtvašnici Ravensbrücka, 1983


*[[Rdeči nagelj]], 1919

PELIN
*[[Na gori]]
*[[O, rodni dom …]]
*[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]]
*[[V tujini]], 1925
*[[Mladosti]], 1925
*[[Na božični večer]], 1925
*[[Pogovor]], 1925
*[[Tebi (Najlepšo pesem)]], 1925
*[[Med mano je in tabo …]], 1925
*[[Med nami]], 1926
*[[Umrlemu prijatelju]], 1926
*[[Pomladna (Ali vidiš cvetje)]], 1927
*[[    ]],
*[[Na Bledu 1933]], 1933
*[[Vrnitev]]
*[[Oči]]
*[[Podgrivke]]
*[[Alarm]]
*[[Krulikom (Halini Chorǫzini v album)]]
*[[Bo konec]]
*[[Pozna pisma I.]]pozna, 1950
*[[Pozna pisma II.]]pozna, 1950
*[[Pozna pisma III.]]pozna, 1950
*[[Pozna pisma IV.]], 1950
*[[Kdaj?]]
*[[Dani]], 1929
*[[Vrnitev (Materi)]]
*[[Igu Grudnu v spomin]], 1948
*[[Kako te čakam]], 1963
*[[Kako prehodim sama naj zdaj pota]]
*[[Kmalu bo leto že, kar je obstala]], 1964
*[[Ostalo vse tako je]], 1965
*[[Njemu]]
*[[Še bodo cvele …]]</text>
      <sha1>rjcwi5y32rdbt5pj980rgs1qhbw0ceb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nekaj za tobakarje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>36675</id>
    <revision>
      <id>206836</id>
      <parentid>198273</parentid>
      <timestamp>2022-07-23T11:25:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3700" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov= Nekaj za tobakarje
| izdano= ''{{mp|delo|Primorski list}}'' 1. julij 1896 (4/19), 84
| vir= {{fc|dlib|HFINYEQA|s=84|dLib}}
| obdelano=3
| dovoljenje= javna last
}}

Glejte ga, kako moško prestavlja noge! Ni, kar si bodi: sitnih učiteljev se mu ni treba več bati, oče ga pa tudi ne vidijo. Poceni so sicer svalčice, dve za en krajcar, najlepše tudi ne diše, dim pa le dado in to je, kar hoče dečko, ki je pred kratkim nehal držati se matere za krilo. Kaditi znati je dandanes potrebno; kako bi sicer shajal finančni minister: velika dobrota zanj, da mu človek vže zgodaj v mladosti da zaslužka; sol mu ne prinaša toliko. Kaj bi rekel, kam bi se djal, ko bi se ponovilo preganjanje tobaka, kakeršno je bilo tistikrat, ko so ljudje vprvič spoznali, da nos ni samo za smrčanje, ampak tudi za dimnik dober, kako pa je bilo takrat? Morebiti bo koga zanimalo nekoliko zgodovine o početka .žlahtne travice, po domače tobaka.

Začnimo z Angležko. Dne 27. julija 1586 je admiral Frančišek Drake pripeljal na Angležko v Plymoutk prve tabakarje iz Virginije.

Vse je vkopaj drlo, ko se je zvedelo, da ti možje, v posebnih posodicah žgo tobakovo rastlino in spušajo skozi nos in usta oblake dima: vse jih je gledalo, smejalo se jim, čudilo se jim – posnemalo jih, kolikor jih je moglo; tobak je bil namreč tedaj dražji, kaker dandanes, dobiti se ga je moglo le od admirala Drakeja. Da je bilo marisikomu slabo po kadenju, ni da bi še le pripovedoval, saj je dandanes treba tobakarskemu začetniku boriti se z enako nadlogo. Tobakarjem se je pri tem tudi marisikaj smešnega prigodilo: nekega Valterja Raleigha je služabnik polil z vodo, misleč, da se je njegov gospod vžgal, ker ga je dobil v oblakih tobakovega dima.

Kajenje tobaka se je nagloma širilo po Angleškem, Tobakova rastlina je postala imenitno trgovinsko blago; na otoku Kubi, Trinidadu in v zahodni Indiji so si kupičili bogastvo pridelovalci tobakove rastline.

Ali kakor vsaka stvar, tako je tudi tobak kmalu našel svoje sovražnike. Prvi in najimenitniši mej njimi je angleški kralj sam, Jakob I., ki je spisal kar celo knjigo zoper tobak in njegove častilce: knjiga ima naslov: thecounterblaste to tobacco: po naše: veter proti tobaku. Kraljevi pisatelj je v tem spisu naslikal svojim kadečim podložnikom strašno podobo nasledkov te strasti: popisal jim je, kako se jim po plučah saje nabirajo. Vender ni dosti opravil s prvo knjigo; zato je spisal kmalu drugo, pod imenom »hiso kapnus« t. j. sovražnik tobaka. V njej prispodablja kajenje tobaka peklu, kar takole dokazuje: prvič je kajenje dim, kar so tudi vse nečimernosti sveta; drugič je enako drugim strastem, ki delajo človeka sužnjega; tretjič vpijanjuje kajenje in meša glavo, kaker vse druge nečimernosti sveta; četrtič, kedor kadi, nikakor ne more opustiti te navade, je, kakor bi bil zacopran: isto moramo reči o strasteh; petič je kajenje po svojem bistvu enaku peklu, ker je smrdeča nagnjusna reč. Koncem svoje knjige piše kralj Jakob: Ako imate moji podložniki še kaj sramežljivosti v sebi, opustite to razvado, ki se je v sramoti rodila, iz nevednosti sprejela, po neumnosti razširila, ki kliče božjo jezo nad vas, ki kvari zdravje, kali družinski mir, ponižuje ljudstvo: opustite navado, ki je nosu neprijetna, možganom in plučam špodljiva, ki je vsled svojih črnih oblakov popolnoma enaka peklenskemu dimu. Pa ne samo pisal je Jakob zoper tobak, naložil je tobakarjem tudi hude kazni: ljudi nižega stanu je dal tepsti, višega rodu pa bosonoge in z ostriženo brado izgnati iz Londona.

[[Kategorija:Primorski list]]
[[Kategorija:Dela leta 1896]]
[[Kategorija:Kratka proza]]</text>
      <sha1>4rq9yu17uhmkylkuok50mls3ulz3ub1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zamolčani verzi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>37759</id>
    <revision>
      <id>206835</id>
      <parentid>198267</parentid>
      <timestamp>2022-07-23T11:21:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <comment>vrnil zbrisano vsebino, potem ko sem spremenil licenco</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5680" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov= Zamolčani verzi
| poglavje= 
| avtor= Vid Ambrožič
| opombe= 
| obdelano= 4
| spisano=Pretipkala  Manja Belina.
| vir= ''Naša moč'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NHCS6IHR dlib 22.5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH6KWCSV  dLib 5. 6. 1919]
|licenca=dLib
}}

==V celici.==
(Maja 1918.)

&lt;poem&gt;
Zunaj je življenje,
zunaj je pomlad;
gora je zelena,
cvetje klije s trat.

Ptički žvrgolijo
svóbodni, prostí;
jaz pa v tihi celi
štejem dolge dni.

Celica je moja
tiha kakor grob,
solnce, luči vanjo
je zabranjen vstop.

Okence edino
je zamreženo;
s prahom, pajčevino
je prepreženo.

Zid umazan, mrzel,
ta je moj mejaš,
dolg čas moj tovariš,
mrčes moj pajdaš.

Postelja so tla mi
vzglavje na deskah;
vrata mi zapira
dvojnati zapah!

Vendar nisem kradel
ropal ne moril,
ter človeški družbi
nič nevaren bil.

Tudi domovine
svoje nisem izdal;
saj sem trikrat zanjo
v ogenj se podal!

Srébrni mi dala
hrabrostni je znak.
Izdajalec njen ni
torej tak vojak!

— Kaj tedaj sem storil
da kot ropar, tat,
dihati zdaj moram,
tu zapora smrad?

Švabu sem povedal
pikrih par resnic,
narodu pomoči
hotel do pravic!

In zato mi stopil
švabski birokrat,
je na neupogljivi
in uporni vrat.

Ter me tri nedelje
dˈjal pod varni ključ,
srkat zrak jetniški
v blagor mojih pljuč.

Toda ni me vklonil,
nikdar me ne bo;
ni duha mi vklenil,
če mi je telo!

Tisoč src sorodnih
zunaj jih imam,
akoravno v tihi
celici sem sam!
&lt;/poem&gt;

==Preki sôd.==
(Judenburški dogodki maja 1918.)

&lt;poem&gt;
Solnce zemljo pomlajeno
boža raz nebesni svôd,
a nad našimi glavami
plava preki sod ...

— Tam pod bregom, pod zelenim
trava pordečila je;
tam za zidom božje njive
zrasla pa gomila je.

Iz omreženih zre celic
mnog prepaden, bled obraz;
zunaj pa se v vsej krasoti
smeje maj — najlepši čas ... —
&lt;/poem&gt;

==Zima v maju==
(Spomin na 18. maj 1918.)

&lt;poem&gt;
Maj v prelestnem svojem čaru
bedni zemlji se smehlja;
cvet opojni duh svoj širi,
ptiček poje, gozd šumlje.

— Ko vse krog življenje klije
dvojno bridka zdi se smrt;
v zlatem solncu ves ožarjen
mračno zije grob odprt.

Ali užaljena »pravica«
je brez milosti; za greh
tri življenja v spravo hoče
ravno v maja zlatih dneh.

»Z Bogom, solnce zlatožarno,
z Bogom, dom in beli svet!
Z Bogom, dragi za gorami! —
Govorijo brez besed ...«

Salvi dve — zelena trava
hipoma se pordeči;
troje mladih mož se zgrudi —
krivdo je omila kri.

— Naša kri je poškropila
tuje zemlje mladi cvet. —
Bog sodnik jim milši bodi
kakor ta jim bil je svet!
&lt;/poem&gt;

==Jetnik==
(Maj 1918.)

&lt;poem&gt;
Kostanj je ozélenel,
tájnostno šumi;
bezeg se je razcvetel
ter sladko duhti.

Bele stéze sevajo
iz zelenih trat,
ptičice prepevajo:
Prišla je pomlad.

Tam po parku šeta se
mlad, zaljubljen par,
veseli življenja se
slednja živa stvar.

— Skoz omrežje gosto zre
nekdo v solnčni dan;
tésno mu pri srcu je,
tésen mu je stan.

Živega so v celice
grob zakopali,
solnca, luči, svobode
ga oropali!

Zunaj vigred in mladost —
omamljen sladkih sanj
svet smeji se srečen prost.
Kdo se zmeni zanj? ...
&lt;/poem&gt;

==Pasji dnevi==
(1. avgusta 1918)

&lt;poem&gt;
Pratika začetek
kaže pasjih dni;
to resnica meni
letos se ne zdi.

Pasje dni imamo
štiri leta že
in življenja pasje
večkrat i — ime!

Vojna, glad in tuga
vse nas tlači k tlom;
marsikdo zamenjal
bi z veseljem s psom!
&lt;/poem&gt;

==Iver==
(10. avgusta 1918.)

&lt;poem&gt;
Pamet naša zahteva miru
— kaj ni že klanja zadosti? —
kruha hoče želodec naš,
srce hrepeni po prostosti!

S patriotizmom nam pamet slepé,
ker nese magnatom in bogatincem;
želodec z obljubami nam tešé,
a srcu grozijo s — svincem! ...
&lt;/poem&gt;

==Na pragu petega vojnega leta==
(26. julija 1918.)

&lt;poem&gt;
Štiri leta vojne groze,
boja, smrti je za nami;
tisoče nedolžnih bitij
že počiva v tihi jami.

Čvrsti mladci brezštevilni
zdaj so bedni pohabljenci;
udi gumnati, leseni ...
njih so lavorovi venci!

Naše rože — deve zorne
trga kleta tuja roka — —.
Žena plaka sama. — Kdo bo
skrbel zanjo in otroka?

Bela mesta — razvaline,
sela mična — pogorišča,
polje plodno — poteptano,
vrti žlahtni so grobišča!

Komur še sta prizanesla
meč in krogla, glad ga davi;
kmalu zgledale v Evropi
ko v saharski bo puščavi!

Leto mine — vojna neče,
peto že se nam odpira,
a na temnem nebu niti
zarje, zlatega ni mira.

Ljudstva se obup polašča,
strah in groza vsega stvarstva.
Ne čemu bori se — zna pa,
kdo je tega kriv barbarstva.

Dandanes, kdo še verjame,
da se gre za domovino?
— Par ljudi, pohlep in zloba
vsega kriva sta edino.
&lt;/poem&gt;

RAZPOLOŽENJE ZA BOLJŠEVIZEM.

==Bruck ob Muri==
(10. junija 1918.)

&lt;poem&gt;
Kjer se Mura temnooka,
združi s svojo mlajšo sestro,
z bistro Murico med hribi
mestece sameva pestro.
Ob železni kači, ktera
s severom nam veže jug;
to je novi dom moj — Bruck.

Mesto belo — in veselo,
starodavno — staroslavno;
mesto živo — in vabljivo.
Bela cerkev, črni grad
in planinski cvet in hlad;
krasna lega — za poeta,
nizka cena — za dekleta!

Svež in čist planinski zrak,
cvet planinskih divni vonj,
tega dosti ima vsak,
kar je glavno — vse zastonj!
Tukaj dobro je za pljuča,
toda za želodec slabo!
In kdor rad in dobro ruča,
težke mošnje nima s sabo,
tukaj sem ne hodi naj
in posebno ne sedaj!

Pa saj taka je povsod;
pojdi v kteri hočeš kot
dandanes, ko nam nemila
vojna vse je ugonobila!

Dosti hvale, baharije,
a še več pa — beračije!
Malo kruha, dosti zmag —
celi svet naj vzame vrag!
&lt;/poem&gt;

[[Kategorija: V javni lasti]]
[[Kategorija: 20. stoletje]]
[[Kategorija: Dela-Z]]
[[Kategorija: Vid Ambrožič]]</text>
      <sha1>emap836qjcxi6lox3t27dsmfgrpt3mf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovensko gledališče</title>
    <ns>0</ns>
    <id>38892</id>
    <revision>
      <id>206837</id>
      <parentid>206619</parentid>
      <timestamp>2022-07-23T11:34:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>UrsGa</username>
        <id>8212</id>
      </contributor>
      <comment>/* Narodna čitalnica ljubljanska. */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="365866" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov= Slovensko gledališče. &lt;br&gt; Zgodovina gledaliških predstav in dramatične književnosti slovenske. &lt;br&gt; S četrimi slikami.
| normaliziran naslov= Slovensko gledališče
| avtor= Anton Trstenjak (1853){{!}}Anton Trstenjak
| opombe= 
| izdano = {{mp|delo|Dramatično društvo v Ljubljani}}, {{mp|leto|1892}}
| vir= {{fc|dlib|PGK6BXDE|s=1–205|dLib}}
| dovoljenje= javna last
| obdelano=1
}}

[[File:Deželno gledališče v Ljubljani.png|Deželno gledališče v Ljubljani]]

===Uvod.===
Leta 1789. igrala se je v Ljubljani prva slovenska igra, znana Linhartova veseloigra »Županova Micika«. Leta 1889. praznovati bi nam tedaj bilo stoletnico slovenske igre. Toda to praznovanje se je odložilo radi tega, ker nismo imeli gledališkega poslopja, ter je sklenilo Dramatično društvo počakati, da se sezida novo deželno gledališče. Deželno gledališče dozidalo se je, in tako bi bilo Slovencem praznovati dvojno slavnost: stoletnico Linhartove igre in otvoritev novega deželnega gledališča. V tem času pa je stopilo Dramatično društvo v dvajset in peto leto svojega obstoja in življenja, in tako praznujemo trojno slavnost.

Vsi ti momenti so zelo važni za slovensko dramatiko, kajti kažejo nam, da ima slovenska dramatika in da je dovršila dve dobi. Prva doba šteje se od Linharta do rojstva Dramatičnega društva; druga doba sega do petindvajsetletnice Dramatičnega društva, in tretja doba pričenja se z otvoritvijo novega deželnega gledališča. Prvo dobo znači, da so se slovenske predstave pojavljale sporadično in malokdaj; druga doba je doba diletantizma; šele tretji dobi je sojeno, da se otrese diletantskih povojev, da se ustanovi stalno slovensko gledališče s stalnim igralskim stanom. Vse te nade pa so tesno spojene z usodo novega deželnega gledališča, v katerem bodo zavladale drugačne razmere, nego so vladale v starem deželnem gledališču. V starem gledališču ob Ljubljanici gospodovala je jedino nemška stranka ljubljanska. Nemci so bili posestniki lož, ki jih niso oddajati hoteli Slovencem niti za drag denar ne za slovenske predstave, tako da so Slovenci morali igrati ob praznih ložah. Nemški sestavljeni deželni odbor dal je gledališče v popolno oblast nemškemu gledališkemu vodji, {{prelom strani}}kateri je igral v njem{{redakcija| |,}} kolikorkrat je hotel. Slovenci so tudi prirejali gledališke predstave v starem deželnem gledališču, toda večkrat, nego četirikrat na mesec igrati, niso dobili ves čas pravice od deželnega odbora kranjskega! Naravno je, da se vsled toli nepovoljnih odnošajev ni mogla slovenska dramatika tako uspešno razvijati, kakor bi se razvijala, ako se jej ne bi pristrizale peroti. Glavna stvar je, da se mnogokrat igra. To so spoznali naši nasprotniki, in zategadelj nam niso dovolili večkrat nego samo četirikrat na mesec igrati. Ali ko bi vsaj zmiraj tako ostalo! Bili so časi, ko smo smeli le dvakrat nastopiti na mesec v starem deželnem gledališču. Bili so časi še hujši, ko smo smeli samo jedenkrat na mesec igrati, in bili so časi, ko nismo smeli nobenkrat igrati, dočim se je nemška gledališka dražba šopirila v srcu Slovenije. Britki so bili to časi. Dramatično društvo jih je prestalo in danes se jih le spominja. A da jih je prestalo, k temu je pripomoglo slovensko rodoljubje.

Koj v prvem početku zbralo se je okrog Dramatičnega društva lepo število rodoljubkinj in rodoljubov, katerim je odbor Dramatičnega društva dajal uloge. Ti so se jih naučili in koj igrali. Velika večina igrala je brezplačno; in to je, kar je najbolj pospeševalo slovensko gledališče. Ako bi ne bilo te izredne požrtvovalnosti, ne bi slovensko gledališče bilo danes na oni stopinji, na kateri je. Mladi pisatelji prelagali so pridno igre, in tako se je v kratki dobi mnogo storilo. Mnogo rodoljubov, ki so še v Ljubljani, ali so se raztresli po svetu, bili so nekdaj na slovenskem odru. Župan stolnega mesta ljubljanskega, velecenjeni gosp. Peter Grasselli, visoki častniki in uradniki, odlični trgovci, meščani, obrtniki, ki še danes žive mej nami ali pa jih že pokriva črna zemlja, vsi so delovali v prvi dobi Dramatičnega društva in delovali so požrtvovalno. Vsled tega moramo reči, da je slovensko gledališče uzraslo na požrtvovalnem rodoljubju blagih sinov našega naroda, da se je slovensko gledališče zmatralo za naroden zavod, namenjen narodni prosveti, kateri zavod so uzdržavali člani slovenskih rodovin, ne pa kak igralski stan.

Z novim deželnim gledališčem pričelo se bode novo življenje. V njem se bode ustanovil stan, kateremu se bode zdelo kot bajka, kadar bode čul, da so nekdaj igralci iz rodoljubja igrali. Nemci ne bodo izključni posestniki lož, in ako se ne varamo, bode v novi hiši gospodoval oni, čegar je. Slovenci bodo smeli igrati,{{prelom strani}}kolikorkrat bodo hoteli, in vsled tega se bode dejanjski osnovalo toli željeno stalno slovensko gledališče v Ljubljani.

Novo zavetišče slovenske Talíje bodrilo bode igralce, oduševljevalo pa bode tudi slovenske pisatelje – in to je želeti – da bodo pridneje obdelovali dramatsko polje. Tako pričakujemo, da se bode jel bujno razvijati oni del našega pesništva, ki ima največ upliva na narodno in društveno življenje. Novo deželno gledališče pa je tudi kras in čast dežele. Deželni inženir in občinski svetovalec gosp. Jan Vladimir {{razprto|Hraský}}, po čegar načrtu se je zidalo gledališče, ter njega drug gosp. Anton {{razprto|Hrubý}}, ustvarila sta nam monumentalno zgradbo te vrste, ki dela čast njima in ki uzbuja veselje in ponos vsemu slovenskemu narodu. Vsaj jaz si ne morem misliti človeka, ki bi tu mimo
šel in se ne bi razveselil videč, káko trdnjavo slovenske narodnosti imamo tu Slovenci káko glasnico plemenitosti in blagosti, prosvete in napredka ima narod slovenski.

Odbor Dramatičnega društva v Ljubljani naročil mi je, da ob otvoritvi novega deželnega gledališča ter ob petindvajsetletnici Dramatičnega društva podam nekoliko črtic o razvoju slovenskega gledališča. Te naloge poprijel sem se rad, vender pa sem se koj uveril, da bi slika ne bila popolna, ako bi se oziral le na delovanje Dramatičnega društva in ne bi uvaževal dobe pred Dramatičnim društvom. Vsled tega razširil sem si delo in sem popisal vsaj v glavnih potezah tudi one gledališke igre, ki so se igrale v Ljubljani pri jezuvitih, kakor tudi one, ki so jih prirejali nemški komedijantje in igralci v naši Ljubljani. Tako sem mislil ustreči onim, ki se zanimajo za zgodovino gledaliških predstav v Ljubljani.

V {{razprto|Ljubljani}}, meseca avgusta 1892. 
{{prelom strani}}
==Del I.== 
{{prelom strani}}
Kje je stal v Ljubljani prvi gledališki oder, o tem nimamo poročila, in kdaj se je prvič igralo, o tem tudi ni nič zapisanega. Izkopane razvaline na Mirju l. 1714. pokazale so, da je že stara Emona imela amflteater, in sicer na istem bregu Ljubljanice, na katerem je stalo staro deželno gledališče. To je vse, kar vemo o rimskem gledališču v naši deželi. Ko so prišli Rimljani v naše kraje, prinesli so nam svojo kulturo. V Pulju postavili so si amflteater, katerega sledovi so se ohranili do naših dni. 

Po takem smemo trditi, da je naprava amfiteatra bila znana v naših krajih, in je tudi verojetno, da so se pri nas prirejale zabave po njih načinu. Tako si tudi razlagamo poročilo Dolničarjevo, ki piše&lt;ref&gt;Epitome chronologica continens res memorabiles nobilis et antiquissimae urbis Labacencis.&lt;/ref&gt;: »An. 1097 solennes ludi navales super fluvium Labacum aestate instituti, copiosos spectantium oculos festivali laetitia replerent«. Te igre na reki Ljubljanici bile so brez dvojbe podobne igram v rimski areni, v katerih so se predstavljale pomorske bitke. Nagon do dramatičnega predstavljanja raznovrstnih momentov iz človeškega življenja je tako mogočen, da je silil ljudi, da so predstavljali dramatično, kakor so živeli.
Tako ima vsaka doba znamenje svojega duševnega obzorja. Vitezi so imeli svoje »ludos equestres«. Ko pa se je utemeljilo meščanstvo in so širši krogi dobili neko javno obliko in so
postali zgodovinski činitelj, podali in ustanovili so nam temelj, na katerem se je jelo razvijati ono, kar mi danes zovemo gledališka igra.

{{prelom strani}}
===Gledališče pri jezuvitih, pasijonske igre in sprevodi na veliki petek.===

H koncu 16. veka pojavile so se v Ljubljani duhovne komedije, to so dramatične igre, katerim je bila snov uzeta iz svetega pisma.&lt;ref&gt; Duhovne igre postale so iz velikonočnih iger, katerim nahajamo sled že v desetem stoletju. &lt;/ref&gt; Te komedije, ki so takorekoč predhodnice gledaliških predstav, četudi ne v današnjem zmislu, bile so zvečine pisane v latinskem jeziku, pozneje tudi v nemškem, kakor je bilo tedaj v navadi, ko je še mogočno vladala latinščina kot izobraževalno sredstvo. V prvem času teh iger znane so nam slovenske pasijonske igre, katere so napravljali od l. 1721. kapucini v Škofji Loki. Te igre upravičujejo nas, da izpregovorimo obširneje o postanku komedij in da si tako razjasnimo dobo, ki je prezanimljiva za kulturne odnošaje naših prednikov, katerih življenje in mišljenje se je razvijalo pod uplivom latinskega in nemškega duha. To pa storimo radi tega, da bodemo tembolj znali uvaževati zasluge onih Slovencev, ki so nam prvi priborili mesto slovenski besedi na javnem odru. 

Energični škof Hren povabil je jezuvite v Ljubljano, da bi mu ti pomagali udušiti protestantstvo na Kranjskem. Tako so prišli prvi jezuviti v Ljubljano l. 1596. kot antireformatorji, ki so tudi preuzeli vse latinske šole v Ljubljani. Nastanili so se najprej v frančiškanskem, potem v avguštinskem samostanu (kjer je zdaj sv. Jakoba cerkev). Tu so sezidali kolegij, s katerim so združili semenišče in konvikt. V konviktu so uzgajali revne mladeniče za namene svojega reda, sprejemali pa so tudi vanj sinove bogatih in plemenitih rodbin. Šole so si osnovali po svojih potrebah. Njih stališče je že tako bilo težavno nasproti meščanom in ljudstvu in zategadelj so se trudili pridobiti si simpatije vseh krogov. Da so jim bili prijazni kranjski stanovi, priča to, ker so jim odpustili davke. Drugače je bilo njih stališče nasproti takozvanernu javnemu mnenju. Da bi pridobili ljudstvo, jeli so snovati bratovščine, kar je bilo tem laže, ker so bili tedanji meščani v zvezi s štajarskimi bratovščinami, in jeli so negovati v šoli {{razprto|komedijo}} &lt;ref&gt; August Dimitz: Geschichte Krains von der altesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Laibach 1875. III. str. 458 in 1876 IV. &lt;/ref&gt;, in to je ono, kar se ni gojilo v {{prelom strani}} nobeni šoli. S komedijo imeli so svoje posebne namene. S predstavljanjem dramatičnih del imel si je učenec pridobiti sigurnost v javnih nastopih ter lepe oblike v kretanju. S predstavami, ki so bile javne, hoteli so si jezuviti pridobiti prijatelje v občinstvu. Te predstave so privabile mnogo gledalcev, ki so občudovali sijajne kostume in dekoracije (kar je bilo glavno) in spretnost mladih igralcev ter so v tem videli sijajne uspehe redovske odgoje. Jezuviti uzdržavali so tudi v svojem semenišču pevce in godce (n. pr. discantista, altista, bassista, fidicen, tubicen, trombonista, organista, tubista, violinista, fagotista itd.). Komedije prirejali so jezuviti koncem šolskega leta, tako, kar nam je znano, že l. 1602.&lt;ref&gt; P. v. Radics: Aelteste Geschichte des Laibacher Theaters (Blätter aus Krain. VII. Jahrg. 1863. Nr. 18). &lt;/ref&gt;). O tej priliki je kak cerkveni dostojanstvenik delil nagrade.

O vseh komedijah niso se ohranila poročila. Ko je n. pr. nevesta kralja Ferdinanda III., infantinja Marija Ana, hči Filipa III, potovala (1631) iz Trsta skozi Ljubljano, predstavljali so jezuviti njej na čast komedijo: »{{razprto|Rachel pulchra}}«, v kateri na koncu Paris izroči kneginji zlato jabolko v slavo lepote; dokaz, da so se tudi pobožni očetje znali laskati. V predpustu dajali so takozvano »{{razprto|Prugelkomedie}}« (l. 1635 »Priscianus vapulans«). Sicer je tudi bila zastopana veseloigra{{redakcija| |.}} Malone vsak učitelj v jezuvitskem kolegiju spisal je vsako leto komedijo, kateri je bila snov uzeta iz svetega pisma, redkokdaj iz mitologije in zgodovine. Tudi naš zgodovinar Ljudevit {{razprto|Schönleben}}, čegar oče je bil ljubljanski župan, spisal je komedijo: »{{razprto|Haeresi s fulminata, seu Anastasius Orienti s Tyrannus Haereticus}}&lt;ref&gt; Rokopis se nahaja v knjižnici Auerspergovi v Ljubljani. &lt;/ref&gt;, ki se je predstavljala dne 2. in 3. maja 1651. Igrališče bil je kolegij (area Collegii), auditorium, tudi šolske sobe, poleti pa Podturen, ki ga je škof Hren podaril jezuvitom.

Jezuvitska drama bila je navadno pisana v latinskem jeziku; o nemški komediji imamo poročilo, da je na veliko soboto 1635 bila nemška predstava v cerkvi: »{{razprto|Christus Todeskampf im Garten}}«. Dne 14. marca 1660 seje predstavljala v nemškem jeziku »{{razprto|Passionsdrama}}« pred velikim oltarjem v cerkvi pri jezuvitih.

Na tak način imelo je ljudstvo predstave malone povsod. Dijaki, ki so se mnogo bavili z igranjem, postali so bolj igralci, {{prelom strani}} nego dijaki. Mnogi so „podivjali&quot; ter so se poskušali tudi javno na ulicah, tako da patres tega niso zabranjevali, nego so dopuščali ubogim dijakom pobirati darove za petje ali komedijo na javnih prostorih. S temi pouličnimi komedijami bili so spojeni tepeži in poboji, radi tega se je magistrat zelo trudil odpraviti poulično komedijo. Toda to se ni dalo. Dijaki so preradi ponočevali, pijančevali in kvartali, ter so se prepogostoma tepli z vojaki po uzgledu nemških dijakov tedanje dobe (po tridesetletni vojski). Da so ti tepeži bili krvavi, mislimo si lahko po tem, ker so v tem času (1645) hodili Ljubljančani oboroženi s sabljami. Navadni postopači posnemali so dijake in so tudi prirejali komedije – na ulici.

Tak uspeh, kakor so ga imeli jezuviti s svojimi komedijami, moral je obodriti druge v posnemo. In res so kapucini, kateri so imeli dober aparat, namreč bratovščino Redemptoris mundi, aranžovali z izredno spretnostjo jednako komedijo. Zasnovali so l. 1598. povodom kuge, ki je razsajala po vsem Kranjskem, in osobito v Ljubljani, javen sprevod, ki se je vršil na veliki petek vsako leto z velikim sijajem. Rečena bratovščina obljubila je prirediti na veliki petek »{{razprto|sprevod s predstavo britkega trpljenja in smrti našega Odrešenika}}«. Ta sprevod bil je drag, in bratovščina ni ga mogla več časa uprizoriti radi nedostatnih sredstev. Pobožen meščan, neki Troppenau, volil je družbi potrebno svoto in je tako omogočil, da se je prvi sprevod vršil dne 24. marca 1617&lt;ref&gt; Vrhovec J.: Die wohllöbl. landesfürstl. Hauptstadt Laibach. Laibach 1886, str. 199. &lt;/ref&gt; »na veliko tolažbo krščanskih duš«. Kjer je zdaj »Zvezda«, stala je takrat kapucinska cerkev, kateri je l. 1607. položil temeljni kamen škof Tomaž Hren. Od tod je šel ta sloveči sprevod na veliki petek, najprej po Gospodskih ulicah, potem čez Novi (sedaj Turjaški) Trg, po Čevljarskih ulicah preko Čevljarskega mosta na sv. Jakoba Trg; od tod po Starem Trgu in Glavnem Trgu k Frančiškanom (kjer je zdaj gimnazij). Tu se je obrnil ter je krenil po Špitalskih in Gledaliških ulicah v kapucinsko cerkev. S početka so Krista predstavljale osobe visokega plemstva, pozneje pa najeti ljudje. Jude so predstavljali Krakovčani in Trnovčani, pozneje najeti ljudje. 

Te predstave Kristusovega trpljenja slovele so tako zelo, da so jih ljudje prihajali od daleč gledat in občudovat, ter so se ž njimi ponašali Ljubljančani trdeč, da ni takih v vsem nemškem{{prelom strani}} cesarstvu. Oznanjal se je ljubljanski sprevod s prižnice v farah: Préserje, Vrhnika, Polhov Gradec, Brezovec, Dóbrova, Šent Vid, Šmartno, Komenda, Dol, Jhan, Šmarije, Vodice, Ig in Prežganje. Sprevod se je vršil po noči. Meščani so svetili s svečami in bakljami, zmatrajoč to opravilo za največjo čast. Sprevodoma predstavljalo se je trpljenje Kristovo in kak prizor iz starega in novega zakona, »welches alles theils getragen, theils geführt, theils aber gehend zu Fuss oder reitend zu Pferde den andächtigen Zuschauern gezeigt wurde«. V sprevodu so korakali eremiti, pobožni ljudje so se bičali (disciplinanti et flagellanti) ter mnogi so za pokoro nosili velike križe. Odlični meščani nosili so božji grob. Sprevod je vodil duhovnik, ki je nosil kos sv. križa, na katerem je Kristus umrl. Ta dan je prihajalo mnogo tujcev v Ljubljano, ki so vsi zatrjevali, da niso nikjer videli tako lepega, pobožnega in dolgega sprevoda.

Največ zaslug za ta sprevod ima bratovščina Redemptoris mundi, ki je tudi o drugih prilikah prirejala sprevode. Tako n. p. 22. junija, ko je bil sin Ferdinanda III. (21. maja 1653) izvoljen za rimskega kralja. Kapucini niso ostali pri procesijah, dajali so tudi dramo, gotovo kot tekmeci jezuvitom. Nekaj časa skrbeli so za te sprevode tudi kapucini, ki pa so se radi velikih troškov skoro naveličali. Tudi so se pritoževali, da obleko, ki je izključno namenjena le za sprevode, nosijo predstavljalci tudi o delavnikih ter se tako prvotni značaj sprevoda izgublja. Sčasoma so se jeli obotavljati tudi meščani, ker so se sramovali nositi sveti grob. Ker se je sprevod vršil po noči, dogajale so se nerednosti in nerodnosti, tako da ga je prepovedala Marija Terezija dne 22. oktobra 1773., a vlada to prepoved izvršila l. 1778. Prepoved so razglasili bobnarji in se je tudi objavila na vseh mestnih vratih.

Sprevoda so se udeleževale vse družbe z zastavami. Sveče dala jim je bratovščina Redemptoris. Stale so gld. 10–. Delavci so popili 100 bokalov vina, ki je stalo gld. 15–, in pojedli so kruha za gld. 250. Račun tesarja je iznašal gld. 1154, toliko so zaslužili tudi slikarji, krojači gld. 506, dekoraterji gld. 506. Petrinarji&lt;ref&gt; Tako so se zvali svetni duhovniki, po apostolu Petru imenovani. &lt;/ref&gt;, ki so spremljali procesijo, dobili so gld. 2–, toliko tudi godci in deželni trobentači. Cerkovnik sv. Nikolaja dobil je gld. 1–.
{{prelom strani}}
Ljubljanska drama imela je tudi upliv na deželo. L. 1730. predstavljalo se je v Kranju: »Das Leiden unseres Herrn und Heilands Jesu Christi«. Vollständig vorgebracht. N. B. Welches zu Krainburg auf dem offentlichen Platze den 6. April 1730 als ein schmerzenvolles Tragöd, allen nichfohne haufigen Thränen ist vorgestellt worden.

Jednake sprevode so napravljali kapucini tudi v {{razprto|Novem Mestu}} in {{razprto|Škofji Loki}}. Do danes se pasijonske igre niso ohranile nikjer na Slovenskem; niso se tako globoko ukoreninile, kakór na Nemškem n. pr. v Ober-Ammergau na Bavarskem. Največjo važnost imajo za nas od vseh pasijonske igre v {{razprto|Škofji Loki}}, katere so napravljali škofjeloški kapucini od l. 1721, in sicer ne samo radi njih izvornosti in nenavadne obsežnosti, temveč tudi zato, {{razprto|ker so se vršile v slovenskem jeziku in so potakem prvi začetek narodne slovenske dramatike}}. Teh pasijonskih iger v Škofjiloki niso uprizarjali tujci, ampak slovenski meščani in kmetje iz vasi okrog Loke. Gospodu {{razprto|Antonu Koblarju}} gre velika zasluga in hvala, da nam je iz rokopisne knjige z naslovom: {{razprto|Instructio pro Processione Locopolitana in die Parasceues}}; ki
jo hrani kapucinski arhiv v Škofji Loki, natanko popisal slovenske pasijonske igre v Škofji Loki. Toda dajmo besedo našemu izvestitelju.&lt;ref&gt; Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Drugi letnik. V Ljubljani 1892, str. 115–125. &lt;/ref&gt; 

V tej knjigi je zabeležen ves spev, kateri so med potjo recitovale delujoče osobe. Spev iznaša nad 1000 slovenskih in par nemških stihov. Knjiga obsega tudi zgodovino in red sprevoda. Večkrat je loški glavar Anton pl. Ecker kapucinom izrazil željo, naj napravijo sprevod (procesijo) v počeščenje in spomin britkega trpljenja Jezusovega, kakor imajo drugod. Obečal je podpore kot predstojnik nadbratovščine presvetega Rešnjega Telesa v Loki. Graški kapucinski provincijal o. Krištof usliši njegovo prošnjo in podeli dovoljenje za sprevod l. 1720. Začnó se delati priprave. Udje omenjene bratovščine, ki so glavni pomočniki kapucinom, zavežejo se plačevati na leto po 50 gld. nem. velj. (blizu 60 gld. dež. velj.) za napravo obleke. Oglasé se tudi mnogi drugi dobrotniki. O. Romualda izvolijo za reditelja sprevodu. Dolžnost ima pripraviti vse potrebno, določiti osobe za posamne podobe ter razposlati povabila župnikom, vojakom i. t. d. Na {{prelom strani}} sredipostno nedeljo so vsako leto župniki okrog Loke in po selški in poljanski dolini s prižnice priporočali ljudem, naj se brž oglasé v Loki pri kapucinih tisti, ki hočejo imeti kaj opravka pri sprevodu, posebno jezdeci in vojaki. Kdor pa le utegne, naj gre gledat na veliki petek v Loko, kako se bode predstavljalo Kristusovo trpljenje v žívih podobah.

O. Romuald je sestavil sprevodni red in najbrže tudi zložil (ali pa na slovenski preložil) ves spev, katerega oblika kaže, da je tačas ležalo slovensko pesništvo še v otročjih, jezik pa v trdih nemških povójih. Nekoliko teh pesmic podamo pozneje za poskušnjo.

Predno preidemo k natančnemu opisu trinajstih (ali štirinajstih) podob vsega sprevoda, naj ob kratkem razložimo po o. Romualdovi razlagi njih pomen in zvezo. 1.) Adam greši. Nasledki greha. 2.) Posebno hud nasledek greha je smrt. Vse mora umreti, od papeža in kralja do berača. Nekateri umrjó celò večne smrti, pridejo v pekel. Vse to dela napačna ljubezen. 3.) Tej nasproti je pa Jezus postavil pravo ljubezen, ko se nam je zapustil pri zadnji večerji v jed, s katero se moremo braniti grehu. 4.) Samson se je sicer junaški boril in kot jetnik sovražnike uničil, 5.) ali še bolj junaški se je borila ljubezen božja z grehom, ko je Jezus potil krvavi pot, 6.) bil bičan in zasramovan ter 7.) kronan s trnjem 8{{redakcija| |.}}) Sv. Jeronim je pretakal solze. Grešnik, tudi ti toči solze pokore! 9{{redakcija| |.}} ) Takó Kristusa mučijo, da ni več človeku podoben (Ecce Homo!). 10.) Kristus pa premaga greh, umirajoč na križu. S to ljubeznijo do ljudij želi pridobiti si vse dele svetá. 11.) Jezusa ljubijo pobožne žene, ki ga spremljajo na krvavem potu, posebno prežaljena mati. 12.) Skrinja zaveze je predpodoba Kristusovega groba. 13.) Žaluj, o grešnik! pri Kristusovem grobu, da bodeš enkrat ž njim slavil zmago. 

Sprevod se je dvignil vsak veliki petek ob štirih popoldne izpred kapucinov, ko je bila končana pridiga pri sv. Jakobu, in se je pomikal po loškem mestu v nastopnem redu:

Naprej gre vodnik sprevodu, oblečen v rudečo kuto, in v roki drži palico z zvezdo. Za njim na belcu jaha smrt z bobnicami (Hörpauken). Nato mož v črni kuti nese veliko črno zastavo, katere čopek drži črno oblečen deček.

I. podoba: {{razprto|Raj in padec prvih starišev}}. (Predstavljajo jo udje bratovščine Odrešenika sveta, ali pa ljudje iz Reteč in Gorenje Vasi. Nosi jo 20 mož.) Vsaka osoba recituje svojo pes{{prelom strani}}mico in vrsté se takó: Angelj z mečem; hudič; Eva; Adam; 2 angelja; Adamovi otroci. Kovaška bratovščina (ceh): dva angelja gresta peš; prvi nese kelih, drugi mošnjo za denar. Lončarska in zidarska bratovščina z dvema angeljema; prvi nese vrvi, drugi meč. Čevljarska bratovščina z dvema angeljema; prvi nese šibo, drugi steber. Pékovska bratovščina z dvema angeljema; jeden nese suknjo, drugi ključe. Mesarska bratovščina z dvema angeljema; prvi nese gobo, drugi lestvico, in slednjič krojaška bratovščina, pri kateri prvi angelj nese krono in drugi petelina.

II. podoba: {{razprto|Smrt}}. (Predstavljajo Žabničani.) Zmagonosno sedi smrt na belcu: na glavi nosi lovorov venec in oborožena je s pušico. Vspored: Smrt na konju. Duhovna smrtna kónjica: Smrt s peščeno uro na konju; papež; dva kardinala; škof; dva kanonika v višnjavi obleki; papežev poslanec; kanonik v rudeči obleki; župnik; dva kapelana. Svetna smrtna konjiča: Smrt z zastavo; cesar; dva plemiča (Edelknaben): kralj; dva plemiča; nadvojvoda; dva volilna kneza; grof; baron; gospod ali deželni plemenitaš; plemenitnik; meščan; župan; kmet; berač. Vsi ti jahajo; papež, cesar in kralj posamič, drugi pa po trije skupaj. Smrtna pehôta pride nato vsa peš, namreč smrt s koso in za
njo druge velike in male smrti.

[Podoba: {{razprto|Pekel}}. (Ta oddelek se je utaknil prvič l. 1734) Vrsté se: Lucifer s hudičevo kónjico; hudič starček; hudič z zastavo; hudič z drevesom; štirje hudiči vlečejo pogubljeno dušo na verigi; lucifer z dvema hudičema; lucifer; hudiča. Šest vélikih aposteljnov v rudečih oblačilih; dva dečka v belih oblačilih z oljkinima vejama v rokah pojeta hosana (nemški in slovenski); Kristus jaha na oslu; zopet dva dečka z oljkinima vejama; šest vélikih aposteljnov v rudečih oblačilih.]

III. podoba: {{razprto|Zadnja večerja}}. Podobo peljeta dva konja. (Po navadi ju je posojeval gospod Kosen.) Na odra je Kristus z 12 aposteljni, ki po vrsti recitujejo, kar se je godilo pri zadnji večerji.

IV. podoba: {{razprto|Samson}}. (Vojaki imajo železne oklepe.) Vrsta je taka: Polkovnik na konju: dva narednika (Feldwebel) s helebardama, jahata na oslicah; dva tamborja-pešca in med njima piskač; 12 mož s sulicami (po trije v vrsti), pol granadirske (ali pozneje dragonske) konjiče; Samson; 12 mož s sulicami (po trije v vrsti); zopet pol granadirske (dragonske) kónjice. 
{{prelom strani}}
V. podoba: {{razprto|Krvavi pot}}. (Igralci so doma iz Dorfarjev in Cerngroba.) Žalostno oljsko goro nese 16 mož. Na odru je 6 osob: Kristus, poteč krvavi pot, in o angeljev. Judeža Iškarijota privedejo hudiči; dalje tambor-pešec; dečki, kolikor jih je moč dobiti, da gredo pred Judi v svoji obleki z namazanimi obrazi in poleni v rokah; štirje farizeji na konjih v rudečih kapah; ujetega Kristusa vedó štirje veliki Judje; velika duhovna Ana in Kajfež na konjih, vsak z dvema levitoma; nato prijaha Pilat z dvema žlahtičema, od katerih prvi nese medénico (Giessbecken) in majoliko (kangljo), drugi pabrisalko; dva farizeja na konjih. Kristus v beli obleki, vedó ga štirje Judje; Herod na konju in poleg njega dva žlahtiča.

VI. podoba: {{razprto|Bičanje}}. (Igralci so iz Pevna in Moškrina, nekatera leta pa iz Zminca in Bódovelj.) Podobo sestavlja pet osob in nosi jo 16 mož. Na odru so trije judje (ki Kristusa bičajo) in dva angelja. Za tem pa pridejo pokorniki in križenosci. 

VII. podoba: {{razprto|Kronanje}}. Uloge sta preuzeli vasi Stari Dvor in Virmaše.) Na odru, kateri nosi 16 mož, je 7 mladeničev. Štirje so oblečeni za angelje in trije za Jude. Besedo imajo vse osobe, kakor tudi v prejšnji podobi, razven Kristusa.

VIII. podoba: {{razprto|Jeronim}}. (Zastopane so vasi: Gosteče, Pungert in Hosta.) Tu koraka žalostno Jeronim in recituje. Za njim pride 16 črno oblečenih puščavnikov z rudečimi križi na ramenih in potem nekaj drugih pokornikov. 

IX. podoba: {{razprto|Ecce Homo!}} (Predstavljajo prebivalci Trnja in Veštra.) Oder, na katerem je sedem osob, nosi 20 mož. Na njem se vidijo: Pilat, dva Juda, farizej in dva angelja. Pilat prelomi palico in jo vrže pred Kristusa. Prijahajo štirje farizeji s črnimi klobuki. Potem pride voz, na katerem ležita dva križa za razbojnika. Judje privedó razbojnika skupaj zvezana, a ne store jima nič žalega. Dalje prikorakajo: Veronika; Kristus, obložen s križem, in ob straneh dva ali trije Judje; žalostna Mati božja; Marija Magdalena; Marija Salome; Marija Kleofe in druga Marija; prijaha še pol turške konjiče in zadnji v tej podobi je Longin na konju.

X. podoba: {{razprto|Kristu s na križu}}. (Igralci so Sušani in Tračani.) Podobo peljejo trije konji in šest mož jih vódi. Pod križem sta Magdalena in poželenje (Cupido), zadaj pa štiri osobe, ki predstavljajo Evropo, Ameriko, Azijo in Afriko. (Avstralija jim sprva še ni bila znana.) 
{{prelom strani}}
XI. podoba: {{razprto|Mati božja sedem žalosti}} . (Igralci so doma s Fare in iz Vinkeljna{{redakcija| |.}}) Oder nesejo možje in na njem je pet osob: Marija z dvema angeljemi; poželenje in Janez Evangelist. Pride še nekaj križenoscev in pokornikov, na koncu pa dva plemiča; prvi nese na blazini žezlo in drugi krono; za tema David s harfo, in zadnji je žlahtič, nesóč plašč.

XII. podoba: {{razprto|Skrinj a zaveze}} . Nesó jo štirje leviti in dva levita gresta ob strani s kadilnicama v rokah. (Doma so ti leviti iz Vincarjev.)

XIII. podoba: {{razprto|Grob Kristusov}}. Grob nese 14 mož, loških meščanov, oblečenih v rudeče kute. Ob straneh gre šest starejšin v črnih plaščih s plamenicami v rokah. Potem pridejo godci,&lt;ref&gt; V sprevodni knjigi leži še list z notami. &lt;/ref&gt; za njimi duhovščina: starološki župnik itd. in na koncu verno ljudstvo.

V tem redu se je sprevod vrnil zopet h kapucinom, kjer so odložili igralci obleko. Vsa naprava je stala zeló veliko svoto, kar se lahko razvidi iz tega, da so imeli shranjenih v loškem samostanu 278 oblek za sprevod. Naprošeni so bili ljudje, vesti se pobožno in ne kakor pustne seme, prebivalci mesta pa, da naj počedijo ulice in trge ter razsvetlé okna pri hišah, koder pojde sprevod.

Igralci so se morali naučiti na pamet vsak svojo pesmico, ki se je prilegala njihovi ulogi in pomagala pojasnjevati prizor. Ponavljali so te pesmice med potjo, posebno na postajah. Njih oblika je za naše čase mnogo predivja in prerobata in tudi jezik razodeva vse književne slabosti svojega časa. Evo nekoliko podob:
&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''I. podoba: Angelj z mečem.'''
''Is Paradisha tega ueſseliga lushtniga kraia,''
''Poberite se Adam inu Eva, uam Angelz shraia,''
''Sakai tvkai uas ie ta kazha mozhnu sapelalla,''
''Inu uaſa s uelikimi nadlogami obdalla,''
''Tukai ie samu to prebiualishe te nadolsnosti,''
''Katero ste ui tukai skusi greh sgubilli,''
''Poberite se tadai h ti veliki reunosti,''
''V kateri bote nozh inu dan upilli.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''I. podoba: Angelj s kelihom.'''
''Leſsem, leſsem, ô zhlouek moi,''
''Spomisli kai ie sturu greh toi,''{{prelom strani}}
''Is grenkiga pye Jesus keliha,''
''Sa uola tebe greshnika,''
''Keruaui pott od niega gre,''
''Sa tebe tozhi millu solsé.''
''O zhlouek dokler se she sdrou,''
''Sposnai dobroto Boshia prou!''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''I. podoba: Angelj z denarno mošnjo.'''
''O zhudu zhes uſse zhudesa,''
''Zhudite se ui Vnebeſsa,''
''Srebernikou trideſseti,''
''Ozke Judas sa Jesusa uſseti,''
''Diuiza Maria bi ga nadalla,''
''Sa uaſs uolni suet nikar napredalla.''
''Ti greshnik, ti ga paJc predash,''
''Ter sa en Maihen losht ga kiekai dash,''
''O greshnik vezh uezh ie ureden,''
''Leto dobru ue eden sleden,''
''Leto o greshnik prou premisli,''
''Ter mozhnu u serze perfisni.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''I. podoba: Angelj s šibo.'''
''Sibe, gaishle Angel noſsem,''
''Tebe greshnik lubesniu proſsim,''
''Jenei hitru uezh greshiti,''
''Inu nimash Jesusa s grehi biti,''
''Kateri ie sate uſso soio kry preliu,''
''De bi tebi ô Greshnik ta uezhni leben sadobiu.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''I. podoba: Angelj s petelinom.'''
''S petelinam se nam kashe,''
''Kaku Peter trikrat lashe,''
''Petelinova stima''
''Petra k pokuri opomina,''
''O greshnik tebe tud ain tizhe,''
''Ter k sueti pokuri klizhe,''
''Odpre prou toia ushefsa''
''Taku poidesh u sueta Nebeſsa.''
''Diuiza Maria na pomozh klizhi inu prſsi,''
''Katera naſs useli v serzi noſsi.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
{{prelom strani}}
&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''II. podoba: Pogubljena duša.'''
''Prekleta uhra inu zhaſs,''
''Kir sem roiena billa,''
''Prekleta pott taistih gaſs,''
''Kir me ie Mati noſsilla,''
''Bulshi bi blu de bi se biu''
''Na suet rodiu en kamen,''
''Koker en zhlouek, ki pride shiu''
''Noter v paklenske Jame,''
''Prekleta bodi ta lubefsen,''
''V katera sem se udalla,''
''Kir me ie v tako boleſsen''
''Inu martre perpelalla.''
''Preklet bodi od mene uſsakh grech,''
''Kir sem ga billa sturilla.''
''Sakai sem ga dershalla sa en smech''
''Ter sem mo peruolilla. Itd.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''II. podoba: Hudiči.'''
''Sdei sdei se bomo mi nad tabo mashuali,''
''Tebe dauilli, martralli inu teptalli,''
''V peklenskem ogne moresh ti s name uezhnu goreite,''
''Zhes toia uola nasha peſsem peite,''
''Pekeu si ti sa tui lohn sadobilla,''
''U tem kier se nam toku sueistu shlusilla.''
''Allegro, bratlhie, s ketnami ia dobru ueshimo''
''S nasech kremplou ia uezh naspustimo,''
''Ona nas ima unasich martrach troshtat,''
''V goreze smolle se more s nami Roshtat.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''III. podoba: Kristus pri zadnji večerji.'''
''Vſsamite tadai to ie moie shiu tellu,''
''Kateru bode sa uosh uolni suet terpellu,''
''Uſsamite tudi ta kelih, v katerim ie moia praua krij,''
''Inu preſsmislite de uash moister za uafs rad smeri terpij,''
''Zhe bote s zhistem serzam iedli inu pilli,''
''Taku se bote na uezhne zhase ueſselili. Itd.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''VI. podoba: Judje, ki Jezusa bičajo.'''
Prvi Jud:
''Hola Bratie pogleite to terda shilla''
''Kakcu se mu bode okuli herbta ouilla,''{{prelom strani}}
''Ozhem ga taku resmesart, koku eno shiuino,''
''De le bomo saslishali kai ima sa eno stimo.''
Drugi Jud:
''Le uedre po herbtu de bode uſse odpertu''
''Is gaislilami restepeno inu is ostrogami resbodeno''
''Negou diaine ie letto dobro saslushillu''
''De se bode to negouo truplu is keruio potillu.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''VII. podoba: Angelj I.'''
''Ah shalast preuelika oh skriunost pokrita,''
''Ah milost Boshia ie s kriuio polita,''
''Ti moi Jesus se pustish sternam kronat''
''Jeno malu kateri spouni tebi sa to lonat,''
''To zhisto inu suetu oblizhie''
''Katero ufse greshnilce k sebi klizhe,''
''Je naisrazheno strashno ieno groſsnu plauo''
''Ter od shlakou inu tepeina uſse keruauo.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''VII. podoba: Jud III.'''
''Na kolenih o lubesniui bratie iest klezliim,''
''Ter mu norze inu figo usobe mollim,''
''Koker enimu ternoumu krallo uſsa zhast dam,''
''On pa sedij koker en lipou Jesus sam. Itd.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''IX. podoba: Žalostna Mati božja.'''
''O salost preuelika,''
''Poglei zlouelc tuoiga odreshenika''
''S kai senimi tesauami ie on obdan''
''H te smerte toku grosnu pellan.''
''Ta theshki krish more on uleizhe''
''Zhe uozhe tebe suoio gnado obleizhe. Itd.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''IX. podoba: Longin.'''
''Sdei se uidi kai pomaga tebi toie gouorieine''
''Katero ni drugiga bilu, koker en pustu sdeine,''
''Rekozh de si Syn eniga prauiga shiuiga boga''
''Jeno drusiga nemaio uerieti, koker tebe samiga. Itd.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;'''XI. podoba: Cupido.'''
''Kdo je biu uoisak letta''
''Kateri ie premagou Boga,''
''Boga taku mozhno raniu.
''Nobeden ni toko mozhen biu,'' {{prelom strani}}
''Koker ta lubesen uelika''''
''Je suesalla bres usega strikha
''Tega, kter namore ranen bitte;''
''Se ie pustou od mene suesatte ieno ranitte''
''Sa ta grech sadoste strite,''
''Tega suesanga odreshite.''&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;

===Prihod nemških komedijantov v Ljubljano. Predstave v mestni in deželni hiši.===

Največ zaslug za dramatiko sploh pridobil si je Volk Engelbreht Auersperg (rojen 22. decembra 1610., umrl 28. aprila 1673). Za njegove dobe stale so na vrhuncu ljubljanske predstave. Na Nemškem se je naudušil za nemško komedijo, v Italiji pa se je ogrel za laško opero, ter je oboje pridno gojil v Ljubljani. Zajedno pa je tudi podpiral jezuvitsko dramo ter tudi uplival, da so jezuviti koncem 18. veka jeli gojiti nemško dramo.

Volk Engelbreht Auersperg ustanovil je gledališče v svojem knežjem dvorcu&lt;ref&gt;Sezidal ga je l. 1642.&lt;/ref&gt; v Gospodskih ulicah v Ljubljani, kjer se je igralo po zimi v veliki dvorani. V tej dvorani (sedaj registratura c. kr. knjigovodstva), od vrh do tal slikani al fresco, prirejali so jezuviti svoje šolske drame in tu so igrali tudi visokonemški komedijanti. Po leti pa se je igralo v nalašč napravljenem paviljonu na vrtu, ki je segal od Auerspergovega dvora do nunskega vrta na Tržaški cesti.

Ž njegovo spodbudo sezidali so deželni stanovi jezuvitom {{razprto|novi konvikt}} (denašnjo reduto) na svoje troške. To je spodbudilo J. {{razprto|Zeleniča}}, katerega še Dolničar l. 1701. hvali, da je spisal latinsko dramo »{{razprto|Theodosius iunior}}«, ki so jo igrali jezuviti dne 5. avgusta 1658 deželnim stanovom v zahvalo.

V svojo dvorano in paviljon vabil je Volk Engelbreht nemške komedijante, ki so začeli zahajati v Ljubljano že v prvi polovici 17. veka. Ti komedijanti našli so v kranjskih stanovih prave oboževatelje. Že l. 1633. nahajamo zabeležen znesek gld. 45.50, ki so ga dobili »visokonemški« komedijanti v podporo. L. 1662. prišli so v Ljubljano »visokonemški« komedijati iz Inomosta tern so predstavljali komedijo »{{razprto|Christlicher Actaeon}}«. V tej{{prelom strani}} drami nahajamo celo »balet zveri« in »pojavljenje Kristusa v oblakih«. Duša vsemu gibanju bil je, kakor sem rekel, Volk Engelbreht Auersperg, ki je z dnem 6. aprila 1649, ko je postal deželni glavar, bil glavni pokrovitelj nemški dramatiki. Kako naklonjen je bil komedijam, priča nam svota, ki je zabeležena v deželnem zapisniku z leta 1671. Tu čitamo namreč, da so stanovi dovolili 1000 goldinarjev »rektorju« za uprizorjenje komedije, kar kaže, s kakim sijajem so se prirejale komedije in da se je gledalo le na unanji blesk. Istega leta dobivali so že nemški komedijanti stalno letno podporo.

Naravno je, da je Volk Engelbreht dobrodejno uplival na razvoj drame, in njegov upliv se je tudi kazal v tej dobi, v kateri se je pojavila zgodovinska drama. Slušatelji retorike ljubljanskega liceja igrali so dne 20. februvarja 1659 zgodovinsko dramo: »{{razprto|Fadingers Bauernaufstand}}«. (Latinski naslov:
»Palinodia, quam rebelles superioris Austriae ruricolae post longiorem suam insolentiam debellati cecinerunt«.) Jezik je latinski, le tu pa tam nemški »Knittelreim«. L. 1662. čitamo že o »{{razprto|Acti o de Maria Stuarta}}«. Iz 17. veka imamo tudi prvo dramo iz domače zgodovine, namreč: »{{razprto|Victoria Carnioliae ab Auerperg et Eggenberg contra Turcos repontata}}«. To dramo, v kateri se slavi zmaga pri Sisku (dne 22. junija 1593), predstavljali so dijaki dne 21. februvarja 1685 vsled inicijative jezuvitov.

Iz 17. veka imamo nemško komedijo: »{{razprto|Der verirrte Soldat, oder Der Glücks-Probirstein}}«.&lt;ref&gt;Rokopis se nahaja v licejalni knjižnici ljubljanski. Na svitlo dal P. v. Radics l. 1865 v Zagrebu.&lt;/ref&gt; Spisala sta jo naša rojaka Martin Höndler in Melhior Harrer v vezani in nevezani besedi ter sta jo posvetila grofu Volku Engelbrehtu Auerspergu. Drama spada v dobo 1650–1673. Vsled te drame vemo vsaj, kakšne so bile nemške drame.

Leto 1660. važno je radi tega, ker se je v tem času igralo v Ljubljani v latinskem in nemškem jeziku {{razprto|in se je tega leta pojavila v Ljubljani prva laška opera. Pela se je namreč prvič dne 10. julija}} (im Pallhaus), torej deset let prej{{redakcija|,| }} nego prva pariška opera. Dolničar nam poroča, da je l. 1695. neki Lah nastopil v gledališki igri.&lt;ref&gt;Thalberg, str. 89: Hoc loco non omitendum, quod Histrio quidam, Italus natione, f. Rochus nuncupatus in theatrali ludo ab Academia Labacensi juventute hoc anno solomnius solito exhibito, saltus invisos hactenus, cum stupore omnium exhibuerit.&lt;/ref&gt; Leta 1700. bilo je{{prelom strani}} po poročilu Bolničarja v veliki dvorani knežjega dvora »laško gledališče«.&lt;ref&gt;Thalberg: Drama Italicum in Aula principum ab Auersperg, sala majori theatraliter exhibitum, maximum spectatorum meruit applausum.&lt;/ref&gt;)

Mala soba v mestni hiši bila je {{razprto|najstarejši gledališki oder}}.&lt;ref&gt;Die wohllöbl, landesfürstl. Hauptstadt Laibach.&lt;/ref&gt; Takozvani »visokonemški« igralci prihajali so že zgodaj v Ljubljano in so si napravili gledališki oder v mestni hiši. Kakšni so bili ti igralci? Zvečine propadli služabniki, brivci, natakarji, pisarji in dijaki. Tem ljudem je dramatično polje najbolj ugajalo. Mnogo niso ponujali in mnogo  niso zahtevali. Ivan {{razprto|Brenner}} kupil si je l. 1750. pravico igrati na trgu. (Kasperlschwank). Znano nam je, da je bilo l. 1709. gledališče v mestni hiši. Nemške burke pa so Ljubljančani tako pridno obiskavali, da so ostali nemški komedijanti v Ljubljani dlje časa, nego je bilo škofu ljubo. L. 1730. pritožil se je škof pri dvoru, da so neki inozemski komedijanti prirejali javne igre v predpustu l. 1730. in še prej ter da so jih nadaljevali tudi o postu l. 1730. pod pretvezo, da so to duhovne igre. Ljudstvo da se pohujšuje. Škof je to že javil po svojem generalnem vikarju vicdomu&lt;ref&gt;Pravico za predstavljanje dajal je namreč vicdom.&lt;/ref&gt;, kot načelniku oblasti, kateri je bil magistrat podrejen, ter je dobil na to le »škandalozen« odgovor. Vicdom se je zagovarjal. Rekel je, da so isti igralci igrali iste komedije pred tremi leti v Gradcu in pred dvema letoma v Solnogradu, torej so se vršile te igre v duhovnih mestih. Generalnemu vikarju je le rekel, da se komedije vrše vselej le po službi božji ter se jih zvečine udeležuje plemstvo. »V istini,« pravi vicdom, »bil sem sam navzočen pri vseh četirih komedijah, katere so se predstavljale spodbudno in duhovito ter so podobne bolj oratorio nego komediji{{redakcija|.|«.}}

Ustopnina v mestni sobi bila je 17,{{redakcija| |}}7 in 3 kr. 

Pred letom 1765., ko še ni bilo v Ljubljani stalnega gledališkega odra, prirejali so nemški komedijanti svoje komedije tudi v deželni hiši. Tako nam je znano, da se je dalo l. 1765. 13 oper in 8 komedij v deželni hiši. Kakor v mestni hiši, dovoljevalo se je tudi tukaj, da so se kazali različni »umetniki«. L. 1758. kazal je tu neki holandski »umetnik« znanstvene in mehanične umotvore. Udeležba je bila velika, toda od udeležencev plačalo jih je le 43 ustopnino, dočim je ostali niso hoteli plačati. Odhajajoč iz Ljubljane dobil je »umetnik« od magistrata dekret, »damit er es bei Gelegenheit auch in anderen Städten zeigen könne«.
{{prelom strani}}

===Prva slovenska predstava.===

Sedemnajsti vek bil je za Ljubljano posebno zanimljiv. Latinska drama je pojenjavala, zahajali pa so tem gošče k nam nemški komedijanti iz Južne Nemčije, iz Solnograda in Gradca. Zgodaj so se udomačili tudi italijanski operisti, kateri so se izredno prikupili kranjskemu plemstvu. Bilo je torej v 17. veku v Ljubljani zelo živahno. Igralo se je latinski in nemški, in sicer pri jezuvitih (v kolegiju in Pod Turnom), nemški komedijanti so razveseljevali kranjske stanove v knežjem dvoru, meščan se je zabaval pri komedijah v mestni in deželni hiši, ostalo prosto ljudstvo pa je uživalo komedije, ki so jih prodajali nemški komedijanti na javnem trgu.

Slovenski jezik ni imel v kranjskih stanovih, ki so imeli krmilo dežele v rokah, niti gojiteljev niti zagovornikov. Naš jezik je bil zaničevan, bil je jezik, o katerem poroča Valvasor kot tolmač one dobe, »{{razprto|dass die windische Sprache von den Dorfzungen und anderen gemeinen Lippen gesprochen wurde}}«. Slovenski jezik, ki ga je uzbudila reformacija, ni imel v 17. veku tolike podpore, kakor v prejšnjih časih. V šolah, katere so preuzeli jezuviti, ni zamrla slovenščina in tudi ni mogla zamreti, že radi dijakov ne, ki so bili sinovi kmečkih roditeljev. Tudi takrat so silili s kmetov v ljubljanske šole, katere so se že prenapolnile. L. 1636. n. pr. bilo je v jezuvitskih šolah 544 dijakov! V srcu kmečkih sinov tlela je ljubezen do materinega jezika, in kakor so videli nemške komedije, tako so tudi slovenski dijaki hoteli napraviti slovensko predstavo prostemu ljudstvu. Da so ti dijaki bili zelo revni, umeje se samo ob sebi in letopisec to še posebe omenja. {{razprto|Predstava je bila dne 6. februvarja 1670}}, in sicer izven mesta, Pod Turnom. Igrali so nekaj dni »raj« in lingua vernacula, t. j. v slovenskem jeziku. Kakor se samo ob sebi umeje, dobili so dovoljenje za predstavo od svojih predstojnikov jezuvitov. Jednako predstavo hoteli so dijaki prirediti že prej, toda radi izgredov, ki so jih imeli na vesti dijaki, niso dobili dovoljenja. L. 1670 bila je tedaj prva slovenska predstava. Potem pa nimamo več nego sto let nobenega glasu, da bi se kdaj igralo slovenski.
{{prelom strani}}

===Staro deželno gledališče.===

Leta 1765. pričakovali so v Ljubljani deželni stanovi prihod cesarja Josipa II., kateremu na čast so mislili prirediti gledališko predstavo. Ker pa še ni bilo stalnega gledališča, pomagali so si v zadregi s tem, da so uporabili staro jahalnico. Na četirih stenah te jahalnice postavili so gledališče. Zidati se je jelo koncem meseca junija in je bila vsa stavba gotova v šestih mesecih. Stavbo je izvršil deželni stavbeni mojster Lovro Prager pod vodstvom deželnega stavbenega in gledališkega nadzornika Josipa Leopolda Wieserja von Berg. Unanja dolgost je iznašala 20 sežnjev, širokost 9 sežnjev in 4 čevlje; oder je bil 8 sežnjev in 9 palcev širok in 5 sežnjev globok. Lož je bilo v početku 50. Jedno ložo podarili so stanovi magistratu, ker so jim mestni očetje preskrbeli za stavbo potreben les v nižjo ceno. Vsa notranja oprava bila je lesena. Rečene lože pa mestni očetje niso imeli dolgo časa. Magistrat gospodaril je slabo in cesarica Marija Terezija podredila ga je okrožnemu uradu, ki je to ložo prodal na javni dražbi za 501 goldinar. Gledališče je obsegalo prostora za 850 ljudi, kar je bilo za one čase, ko je Ljubljana štela 8000 duš, prav mnogo. Vsi troški so iznašali gld. 11.378 41¼. Najstarejši inventar, ki nam je znan iz leta 1775., kaže nam tedanje skromne potrebe, kajti vse bogastvo gledališča bilo je 8 dekoracij! Leta 1846. se je gledališče prezidalo in prenovilo; 52 loži ste se pomnožili na 69. Stavbene troške so plačali stanovi, ki so kot posestniki lož jeli prodajati lože in so delali dobro kupčijo. Najdražja loža l. 1776. stala je gld. 150–; tudi nam je znano, da so se l. 1776. prodale tri lože po gld. 30–. Te lože prodajali so zdaj po 1000 gld., po 1200 gld., in tudi po 1500 gld. Prezidano gledališče obsegalo je prostora za okrog 1000 duš.&lt;ref&gt;Illyrisches Blatt 1846: „Das Ständ. Theatergebäude in Laibach&quot;.&lt;/ref&gt; 

Staro deželno gledališče pogorelo je dne 17. februvarja 1887. V deželnem gledališču gospodarili so Nemci. Nemške družbe prihajale so v Ljubljano in so prirejale tu predstave, a laški pevci utaborili so se tu z laško opero. Italijani prinesli so v Ljubljano tudi balet. L. 1773. imel je balet 3 plesalke in 3 plesalce. Balet je posebno ugajal Ljubljančanom, da so po italijanskem uzgledu jeli prirejati o predpustu znani »corso«. Leta 1824. pojavile so se {{razprto|žive podobe}} iz biblijske in rimske zgodovine.
{{prelom strani}}
Ni nam naloga, niti nam ne more biti namen, podajati na drobno, kakšne so bile nemške predstave.&lt;ref&gt;Čitaj o tem: »100 Jahre der Laibacher Bühne«. Blätter aus Krain 1865, IX. letnik. Spisal Avgust Dimitz.&lt;/ref&gt; Mi hočemo le omeniti, da že l. 1801–1803 nahajamo na gledaliških listih imena Schiller (Rauber, Kabale und Liebe), Shakespeare (Hamlet, Macbet, Kralj Lear), poleg katerih sta mogočno vladala Kotzebu in Iffland. Predstave &lt;ref&gt;Naj navedemo nekatere ravnatelje iz prve dobe. Ti so bili n. pr.: {{razprto|Bustolli}} (1769; prva znana nemška predstava istega leta: »Die verfolgte Unbekannte«); {{razprto|Jurij Wilhem}} (okolo 1780, ki je poleg igrokaza gojil opero in balet); {{razprto|Emanuel Schikaneder}} (1780); {{razprto|Zöllner}} (jeseni 1785); {{razprto|Friedel}} (1786, ki je od tod odšel na Dunaj ter tam v Stahrenbergovi hiši na Widnu ustanovil gledališče); {{razprto|Viljem Frasel}} (1800 do 14. februvar. 1801); {{razprto|Schantroch}} (1801–1803 in l. 1805); {{razprto|Frasel in Josipina Scholz}} (1805 do 15. februvar. 1807); {{razprto|Fran Ks. Deutsch}} (1814–1815); {{razprto|Lor. Gindl}} (1814); {{razprto|Karol Weidinger}} (1818–1821); {{razprto|Gloggl}} (1831–1832). Leta 1829 jele so se dajati Rajmundove igre. {{razprto|Funk}} (1836–1839); {{razprto|Neufeld}} (1840); {{razprto|Ebell}} (1842–1843); {{razprto|Ebell &amp; Rosenschön}} (1843–1844); Rosenschön (1844–1845); {{razprto|Thomé}} in {{razprto|Funk}} (1845–1847).&lt;/ref&gt; so se dajale pogostoma. Tako je n. pr. bilo leta 1803/4 99 predstav in leta 1806. pa 70. V desetih letih (1836–1845) bilo je 1458 predstav. Najbolj obiskana je bila predstava: Lumpaci Vagabund (5. jan. 1837); v gledališču je bilo 797 osob. Dne 17. septembra 1839 je bilo pri »Normi« 767 osob. Največ slavja si je pridobila laška opera.

Stanje prvih nemških igralcev označuje nam najbolje nekega igralca pogodba iz leta 1792, ki se je ohranila v mestnem arhivu. Igralcu Vondraški, ki se je obvezal v igrokazu in opereti preuzeti uloge, dobro se jih učiti in igrati, kakor tudi v baletu »figurirati«, obečal je ravnatelj od dne odhoda iz Brna tedensko gažo 6 goldinarjev, pa le tedaj, kadar se bo igralo, sicer polovico. Vondraški pa ni ugajalo v Ljubljani; popihal jo je in je odnesel
s seboj{{redakcija|;|:}} 2 para starih čevljev, 1 rdeče in črno vezen oprsnik, 2 para usnjatih rokavic, 2 para nogavic, 1 britev in še malo jednake ropotije. Taka je bila Vondraškova garderoba. Vondraška je zapustil v Ljubljani mnogo dolgov in je uzel tudi s seboj od nekega urarja veliko žepno uro, ne da bi jo plačal.

===Zoisova doba.===

&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;right&quot;&gt;»Mat' Krajna imela
Sinu ljubšega ni.«&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
Proti koncu osemnajstega veka imeli so Slovenci moža, okolo katerega se je osredotočilo industrijsko in duševno gibanje. Ta mož je bil {{razprto|Žiga Zois}}{{redakcija| |,}} baron Edelštajnski, {{razprto|ustvar{{prelom strani}}ilnik velike industrije slovenske in oživitelj književnega gibanja}}. Njemu gre hvala, da se je slovenska književnost pouzdignila; njemu gre zasluga, da nam je obudil pisatelja kakor {{razprto|Linharta}}, {{razprto|Vodnika}}, {{razprto|Kopitarja}} in druge.

Obitelj Zoisova je iz Švice. Oče našega Zoisa, Mihael Angelo Zois, prišel je v Ljubljano početkom 18. veka in je tu ustanovil l. 1735. trgovino z železnino in jeklenino.

Žiga Zois porodil se je 23. novembra {{redakcija|1647|1747}}. leta v Trstu, drugega zakona najstarejši sin Mihaela Angela in gospe Ivane roj. pl. Kapusove{{redakcija| |.}} Šolal se je v prvi mladosti v Ljubljani, potem ga je oče poslal v Reggio. Toda le malo časa je bival v Italiji. Oče ga je poklical domu ter ga namenil trgovini. Bistroumni mladenič posvetil se je popolnoma trgovstvu, poleg tega pa se je pridno učil modroslovju, naravoslovju, matematiki, mineralogiji in kemiji. Učitelja sta mu bila jezuvit {{razprto|Gabrijel Gruber}} in {{razprto|Jos. Maffei}}.

Kakor oče, tržil je tudi on z železnino in jeklenino po Laškem in za morjem, kjer so kranjske proizvode močno cenili. Leta 1775. in 1777. pretila je Zoisovi trgovini velika opasnost. Nenadoma so priplule v Sredozemno in Jadransko morje ruske in švedske ladije s svojim železjem, ki je bilo boljše od Zoisovega. Da bi ohranil kranjsko in koroško železnino in jeklenino, dal si je prinesti v Ljubljano tuje železnine, zbral je rudarsko društvo{{redakcija|,| }} in je skrbel, da se je pri njem kovala ravno taka železnina in jeklenina. Sam je šel na Nemško, Holandsko, Francosko in v Italijo ter je v tujini proučaval svojstva železnine. Posvetoval se je s trgovci in strokovnjaki. Obiskal je imenitne rudarije unanjih držav in se temeljito poučil v rudarstvu. V lepem Bohinju pričelo se je zopet v Zojsovem rudokopu novo življenje.

Tako je Zois srečno izpodbil rusko in švedsko konkurencijo ter je postal prvi industrijalec kranjske dežele. V zvezi je bil z učenimi društvi, tako v Berolinu. Mineraloška zbirka v našem deželnem muzeju, katero so takrat občudovali domačini in tujci, njegovo je darilo.

Vsled svojega obilnega bogastva mogel je podpirati znanost in umetnost. Čutil se je iskrenega Slovana in mu je bila jedina misel, kako bi obudil slovensko književnost. Zbral je okrog sebe mlade ljudi ter jih veledušno podpiral. V njegovem salonu so se shajali Kumerdej, Japelj, Penzel, Ravnikar, Metelko, Linhart, Vodnik, Kopitar in drugi; v njegovem salonu se je govorilo le slovenski. 
{{prelom strani}} 
Žiga Zois je bil vsled tega, ker je zbiral okrog sebe slovenske pisatelje in ker jim je s svojim modrim svetom odkazoval pot delovanja, bodreč jih neprestano, mož neprecenljive važnosti. Jako dobro ga ocenjuje naslednje pismo: »Baron Z.(ois) ist das {{razprto|Centrum der Cultur in Krain}}. Er ist nicht nur Freund und Beförderer, sondern auch im hohen Grade Kenner des Slavischen. Glagolitisch und cyrilisch lieset er fertiger als die Herrn von Métier selbst. Beinahe jährlich um Ostern kommen ital. Opern nach Laibach: {{razprto|Für dies e pflegte B}}. {{razprto|Z}}. {{razprto|in früheren Jahren immer die beliebtern Arien ins Krainische zu übersetzen}}, und der Versuch fiel nicht unriihmlich aus, selbst die Wälschen fanden es {{razprto|cantabilissimo}}, nicht so das deutsche«. (Jagić: Briefwechsel zwischen Dobrovsky und Kopitar 1808–1822. Berlin 1885).

Žiga Zois spoznal je važnost gledališča in kot dobremu Slovencu se je krivo zdelo, ko je pomislil, kako se {{redakcija|šopiri|šopirita}} v deželnem gledališču laščina in nemščina. Slovenska književnost pa ni imela v tem času nobenega proizvoda za oder. {{razprto|Jakob Zupan}} , učitelj in organist v Kamniku, zložil je sicer okolo leta 1780. opero: »{{razprto|Belin}}«, kateri je spisal libreto pater {{razprto|Janez Damascen}}. Toda o tej operi ne vemo nič več, kot samo to. Da se je opera pela, o tem nimamo pozitivnih podatkov, vender se misli, da se je pela. (Šafařík: Geschichte der südslavischen Literatur.) Orgljavec {{razprto|Repeš}} in župnik ljubljanski {{razprto|Redeskini}} jela sta nabirati slovenske pesmi z napevi in zbirko je tiskal Trattner na Dunaju. Kakšne so bile te pesmi, uganemo lahko iz zbirke, ki jo je izdal Maksimilijan Redeskini v Ljubljani leta 1775. Tu pravi sam skladatelj, da jih je zato dal na svetlo, »da bi se tiste zaljubljene, grde popevke vsem iz glave spravile«. Zois torej ni imel proizvodov za oder Ako je hotel spraviti slovensko besedo na oder, moral se je sam poprijeti dela. In to je tudi storil. Skladal je pesmi, ki so jih potem peli italijanski operisti v deželnem gledališču z velikim uspehom. »{{razprto|Ko se časi nihče ni nadejal}}«, poroča nam Kopitar, »{{razprto|da se bode pela slovenska pesmica mej laškimi, začel je pevec ali pevka sredi spevoigre popevati domačo pesmico, ki jo je zložil Zois, in v parterju in ložah donel je vesel hrup in plosk, da ni moči popisati}}.« Slovenske napeve so peli italijanski operisti mej leti 1770–1780. Toda Zois se ni zadovoljeval z napevi; hotel je spraviti na oder slovensko{{prelom strani}} igro in je prigovarjal Linhartu, naj on kaj spiše. Za igralce ga ni skrbelo. Igrati igro morali so Linhartova soproga, sorodniki in drugi prijatelji Zoisovi, a sam Linhart moral je biti – šepetalec. Tako je nastala prva slovenska veseloigra: »{{razprto|Županova Micika}}«, katero je predelal Linhart po Richterjevi: »Feldmühle«.

Dne 28. decembra 1789&lt;ref&gt;Slovenska Talija, {{redakcija|1|1.}} zvezek, piše poročevalec, da se je igrala »{{razprto|Županova Micika}}« leta 1790, kar pa ni res.&lt;/ref&gt; predstavljala se je Linhartova »{{razprto|Županova Micika}}«.&lt;ref&gt;Laibacher Wochenblatt 1806, št. 33 in 34: »Das Stück wurde auf dem städtischen Theater zu Laibach von einer Privatgesellschaft aufgeführt, und erhielt, wie es sich natürlich erwarten liess, den ungetheiltesten Beifall des Publicums.«&lt;/ref&gt; Igrali so jo diletantje iz najboljših krogov: Pershone: Tulpenheim, en shlahtni gospod ({{razprto|Desselbrunner}}), Shternfeldovka, ena mlada bogata vdova (gčn. G. pl. {{razprto|Garzarolli}}), Monkof, Tulpenheimov perjatel (Dr. {{razprto|Makoviz}}, Linhartov svak), Jaka, shupan (Dr. {{razprto|Merk}}, pozneje dvorni svetnik na Dunaju; Mizka, njegova hzher (gospa {{razprto|Linhartova}}); Anshe, Mizken shenen (Dr. {{razprto|Piller}}); Glashek, en shribar (Dr. {{razprto|Repič}}); Šepetalec bil je {{razprto|Linhart}} sam. Igra je ugajala izredno. »Laibacher Zeitung« poroča z dne 29. decembra 1789: »Gestern haben unsere Theaterfreunde abermal die Schaubühne betreten und uns zugleich den überzeugendsten Beweis geliefert, dass auch die krainische Sprache Biegsamkeit, Geschmeidigkeit, Nachdruck und Melodie genug besitze und sich gleich der russischen, böhmischen und polnischen Sprache in Thaliens Munde gar gut hören lasse ... »{{razprto|Shupanov a Mizka}}« oder »{{razprto|Marie, des Dorfrichter s Tochter}}«, eigentlich das bekannte Lustspiel: »Die Feldmühle«, frei und ganz nach dem Costume der krainischen Nation bearbeitet. Die treffliche Ueberseteung gab diesem Stücke alle innerliche Vollkommenheit, und die schon bekannte Kunst dieser Schauspieler und Schauspielerinnen übertraf alle Erwartung des Publicums. Euch, meine Herren und Frauen dieser Gesellschaft, dankt nicht nur der Arme aus Herzensfülle (predstava je bila v korist revežem); auch die ganze Nation ist stolz auf Euch und wird Euch in den Jahrbüchern der Literatur verewigen und sagen: Diese waren es, {{razprto|die den Grund zur Vervollkommnung ihrer Mullersprache gelegt und sie auch für den Soccus brauchbar gemacht haben}}«.

Iz tega poročila vidimo, da „Županova Micika&quot;, ki se je predstavljala dne 28. decembra 1789, ni bila prv a slovenska{{prelom strani}} predstava. Gotovo je, da so naši igralci že prej kdaj nastopili – seveda v isti igri.

Leta 1790. zagledal je beli dan Linhartov: »{{razprto|Ta veseli dan ali Matiček se ženi}}«, veseloigra iz francoščine po Beaumarchaisu&lt;ref&gt;Linhart je tudi spisal nemško žaloigro: »{{razprto|Miss Jenny Löwe}}«. (Tragedija{{redakcija| |,}} tiskana leta 1780 pri Stadeju v Augsburgu. Radics: Aelteste Geschichte des Laibacher Theaters). (Blätter aus Krain 1865: 100 Jahre der Laibacher Bühne 1765–1865.)&lt;/ref&gt; La folle Journée ou le mariage de Figaro. (Leta 1840. Smole na novo izdal).

Obče je znano, kako blagodejno je uplival Žiga Zois na slovenske pisatelje svoje dobe. Zoisov salon bil je pravo narodno ognjišče, ki je ogrelo mlade Slovence za slovensko besedo. Kdor je zahajal v Zoisovo družbo, moral je biti Slovenec, moral je čutiti in delati slovenski. Linhart, ki je prej pisal nemški, opustil je nemščino, ter je s slovenskimi predelavami tujih iger prvi zasadil slovensko besedo na gledališki oder: {{razprto|ustvaril nam je slovenski oder}}.
&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;»Steze je pustil nemškega Parnasa
In pisal zgodbe kranjske star'ga časa;
Komu Matiček, hči župana,
Ki mar' mu je Slovenstvo, nista znana?
Slavili, dokler mrtvi se zbudijo,
Domači bosta ga Talija, Klijo«.&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
Tako slavi naš Prešern Linharta in slavimo ga mi danes, ko je Županova Micika več nego sto let stara. In čim večjo starost bode imela, tem več vredna bode nam Slovencem, ker nam bode pričala o utemeljitelju slovenskega gledališča.

Valentin Vodnik postal je vsled modre kritike in vsled res prijateljskih svetov Slovencem tak, kakor ga je modri Zois učil. Brez dvojbe je tudi njega privel Zois na dramatično polje.

Tudi Valentin Vodnik je moral kaj storiti za slovensko gledališče in je poslovenil Kotzebua igro »{{razprto|Hahnenschlag}}« pod naslovom »{{razprto|Tinček Petelinček}}«. Ta igra je pisana v verzih (Novice 1865, str. 20) in so jo igrali otroci leta 1803. v ljubljanskem deželnem gledališču.&lt;ref&gt;Laibacher Wochenblatt, 1806, št. 33 in 34 (als Zugabe zur Edel von Kleinmayerschen Laibacher Zeitung poroča: Im Sommer 1803 wurde auf dem Theater zu Laibach von einer Kindergesellschaft eine Umarbeitung von Kotzebues Hahnenschlag, unter dem Titel: ‘Tinzhek Petelinzhek’ mit Gesang aufgeführt. Hierin herrscht schon eine reinere und gebildetere Sprache (misli na Antona Linharta) und sehr viel Naives aus unserer Kinderwelt. Es ist in der That Schade, dass dieses artige Stück noch Manuscript ist.&lt;/ref&gt;
{{prelom strani}}
Ko je leta 1797, dne 17. februvarja šel nadvojvoda Karol iz Italije (bližal se je Bonaparte) skozi Ljubljano na Dunaj, bila je zvečer gledališka predstava (seveda nemška). O tej priliki se je pela v gledališču cesarska pesem, kateri je na koncu pridejal Vodnik strofo:
&lt;poem&gt;
&lt;p align=&quot;center&quot;&gt;Terka nam Francoz na vrata,
Dobri Fronc za nas skerbi,
Pošle svojga ljubga brata,
Korel rešit nas hiti.
Z'nami sta ęstrajska orla!
Premagajta vękomej!
Var' Bog Fronca, vari Korla,
Sręčo, zdravje Bog jim dej!&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
Že l. 1779. je Žiga Zois ohromel v nogah (v Rimu), vender je toliko okreval, da je mogel obiskavati svoje rudarije v Bohinju in na Štajarskem. L. 1789. pa je tako obolel, da ni mogel več ozdraveti in od l. 1797. ni več stopil iz hiše. 22 let prebil je v
postelji ali v vozičku, kateri si je dal po svojem načrtu narediti. Tako je prenašal teško življenje in teške muke, vender pa še vedno delujoč za blagor naroda našega. L. 1805., po odhodu Francozov, hranil je pet tednov brez vsega plačila{{redakcija|,| }} 300 bolnih vojakov z govejim mesom in vinom, za koji človekoljubni čin ter za druga dela bil je odlikovan z zaslužnim komanderskim križem Leopoldovega reda. Umrl je 10. novembra 1819.

Po Zoisovi smrti zapustila je slovenska muza deželno gledališče za dolgo časa. Ni bilo več moža, ki bi budil rojake na delo in ki bi imel toliko upliva, kakor ga je imel Zois, da bi spravil slovensko besedo na oder. S Zoisom zamrla je slovenska dramatika{{redakcija|,| }} in se je preporodila šele leta 1848. Do tega časa, in
to je bilo dolgo in predolgo, pa {{redakcija|je gospodovala|sta gospodovali}} v deželnem gledališču nemščina in italijanščina.

Da je nemška dramatika uspevala v Ljubljani, za to so skrbeli vsi merodavni krogi, ki so z nemškim gledališčem izvrševali, kakor so mislili in še danes mislijo, važno kulturno delo v naši slovenski deželi. Z nemščino na odru širili so nemški duh in so pazili strogo že v prvem početku, da se poleg nemške ni gojila slovenska dramatika. Še leta 1865. poudarjal je Avg. Dimitz&lt;ref&gt;Blätter aus Krain.&lt;/ref&gt; kulturno važnost(!) nemškega gledališča za Slovence ter je milostivo omenil, da se poleg nemške muze more razvijati tudi slovenska po načelu jednakopravnosti. Dolgo časa, do{{prelom strani}} leta 1867. niso storili Slovenci odločilnega koraka v prospeh slovenskemu gledališču. Ko se je rečenega leta zasnovalo Dramatično društvo, nastopilo je javno zahtevajoč odločno prostora slovenski besedi na javnem odru. Prva borba bila je težavna in grenka{{redakcija|,| }} in danes trdimo po pravici, da je slovensko občinstvo bilo samo krivo. Obiskavalo je nemške predstave ter tako jedino omogočevalo{{redakcija| |,}} kakor takrat, tako tudi danes, da se je uzdrževalo in da se še uzdržuje nemško gledališče v Ljubljani. Da je to resnica, temu je priča vsa doba, temu so zgodovinska priča beneficije nemških igralcev. Ko je imel l. 1806. znani komik Scholz beneficijo, izbral si je burko: »Spitzkopfs Abenteuer oder die Tochter der Nacht«. Naznanil je občinstvu to beneficijo z besedami: »{{razprto|H nucu Wenceslausa Scholza}}. {{razprto|Spicoglauska pošast ali hčer te noči}}«, ter je nagovoril občinstvo v slovenskem jeziku. Scholz je gotovo dobro vedel, da se bode prikupil občinstvu najbolj s slovensko besedo. Nasproti Nemcem ni se mu gotovo bilo treba tako ponižati.

Naše besede potrjuje še naslednji slučaj, ki priča, da so se nemški igralci posluževali slovenske besede kot vade. Nemški igralci igrali so dne 28. marca 1822 v korist Iv. B. Dittmayerju »{{razprto|Kranjsko kratkočasnost}}«: »{{razprto|Golfani Starec}}«, kratkočasnost (=veseloigra) u enimu Delu is Nemškiga prestavleno od Kozebua. Kakšen jezik so govorili ti nemški pijonirji, tega ne vemo; pač pa si lahko mislimo, da so ga mučili na vse pretege. Zanimljivo je, da je na gledališkem listu beseda »demoiselle« prevedena z besedo: »{{razprto|punca}}«. Dr. Jan. Bleiweis našel je mej starimi bukvami ta gledališki list, ki je bil rdeče tiskan takole: Dans bo igran: »{{razprto|Golfani Starec}}« – kratkočasnost v enimu Delu is Nemškiga prestavleno ot Kocebua: Ljudje: Komednin gospodar, pride kakor Kellnar in kakor godec ... gospod Flor. – Micka, njegova žena ... punca Fischer. – Godernavec, oskerbnik ... gospod Wilchelm. — Janez, hlapc, Janez Dittmayer.« (Novice, list 29. 1848).

Iz jednakih razlogov izbirali so si nemški igralci za svoje beneficije igre{{redakcija| |,}} uzete iz kranjske zgodovine. Mej drugimi igrala se je (1803–1804): »{{razprto|Thiätra}}«, das Heldenmädchen von Bisohoflack von A. S. (Supančič?){{redakcija| |.}}
{{prelom strani}}

===Slovensko društvo v Ljubljani.===

Po Zoizu in Linhartu ní se dolgo nihče brigal za slovensko dramatiko. Še pred preporodom slovenske književnosti, to je leta 1840., izdal je {{razprto|Andrej Smole}} svojega »Varha«, s čegar trudom se je istega leta tudi natisnil »Matiček se ženi«, in sicer obe igri v gajici. »Varha« je poslovenil Smole iz angleščine po Garricku. — Prvak naših pesnikov Fr. Prešern poje v »Novi pisariji«: »Tragedija se tudi nam obeta«, kar nam priča, da se je pesnik bavil z mislijo spisati tragedijo. S preporodom naše književnosti jeli so pisatelji obdelovati vse književne stroke in nahajamo tudi na dramatičnem polju nekaj pridnih delavcev. {{razprto|Koseski}} je preložil Schillerjevo »{{razprto|Devico orleansko}}« (priloga Novicam 1842); leta 1849. je poslovenil prvo dejanje »{{razprto|Mesinske neveste}}«. Bernard {{razprto|Tomšić}} spisal je leta 1845. izvorno veseloigro v treh dejanjih: »{{razprto|Lahkoverni}}« (Jakić, Zagreb 1864) in je pozneje poslovenil jednodejanjca: »{{razprto|Ravni pot najboljši pot}}«. {{razprto|Fran Malavašič}} (umrl 28. jan. 1863 v 45. letu svoje dobe) podal nam je leta 1848. dva igrokaza »{{razprto|Nekdaj in zdaj}}« in »{{razprto|Edinost}}« ter je poleg Kotzebua poslovenil veseloigro v jednem dejanju: »{{razprto|Stiska}}«. {{razprto|Matija Valjavec Kračmanov}} poslovenil je po Goetheju: »{{razprto|Ifigenija v Tavriji}}« (Slovenija 1849); leta 1849. nastopil je {{razprto|Fran Cegnar}} s prevodom opere v treh dejanjih »{{razprto|Campa}}« in Mosenthalove igre »{{razprto|Debora}}« (1850); potem je še pridno deloval in je pozneje preložil več Schillerjevih del (»{{razprto|Marija Stuart}}«, Cvetje 1868, »{{razprto|Viljem Tel}}«, Cvetje 1862, »{{razprto|Valenštajno v ostrog}}«, Eger 1864). Leta 1850. izšla je pri Giontiniju v Ljubljani junaška igra v dveh dejanjih od Ivana Kukuljeviča: »{{razprto|Juran in Sofija}}{{redakcija| |«}} ali »{{razprto|Turki pri Sisku}}«, potem: »{{razprto|Štepan Šubič}}« ali: »{{razprto|Bela IV. na Hrvaškem}}«. V Celju pa sta tudi l. 1850. zagledali svetlo dve igri; »{{razprto|Dvoboj}}« in »{{razprto|Raztresenca}}«, kateri je priredil J. Drobnič. Isti marljivi pisatelj je izdajal zbirko igrokazov z naslovom: {{razprto|Venec gledaliških iger}} (pri Leykamu v Gradcu) in je v tej zbirki prišlo na svetlo: »{{razprto|Drevar ali beli gaber}}«, značajna slika v dveh delih, po Kaiserju predelal J. D., potem »{{razprto|Pravi Slovenec}}« (2. vez), veseloigra v jednem dejanju, po nemškem predelal J. D. V to dobo spada {{razprto|Miroslava Vilharja}} spevoigra: {{razprto|Jamska Ivanka}} in v tej dobi je že nastal {{razprto|Malavašičev}} prevod Raupachove igre: »{{razprto|Mlinar in njegov a hči}}«. 
{{prelom strani}}
Na tak način sestavljali so pisatelji slovenski repertoar, to je skrbeli so za prevode gledaliških iger. Koliko se je mogel s temi pripravami okoristiti slovenski oder, to bodemo videli na predstavah, ki jih je priredilo Slovensko društvo in pozneje Čitalnica ljubljanska. Naravno pa je, da n. pr. Schillerjevim tragedijam niso mogli biti kos – diletantje.

Ko so leta 1848. zasijali avstrijskim narodom prvi žarki svobode, prebudili so se tudi Slovenci. Toda še pred tem letom jelo se je razvijati društveno življenje – izven slovenskih pokrajin, kajti doma ni še bilo onega domorodnega ognja, ki ga je treba za narodna kulturna podjetja. Mladi Slovenci so hodili na Dunaj na vseučilišče. Na Dunaju so se seznanili z drugimi Slovani, kateri so se že bolj zavedali svoje narodnosti, in tako so naši dunajski Slovenci prenesli iskro domoljubja preko Dunaja v Ljubljano. Že leta 1844. priredili so Slovani skupno prvi {{razprto|slovanski ples}} v jožefstadtskem gledališču na Dunaju, na katerem plesu je zastopal Slovence {{razprto|Peter Kozler}}. Drugi ples je bil l. 1845. v dvorani gostilnice »pri hruški« na Kostanjevici (Landstrasse), potem pa l. 1846. in 1847. S plesi so se vrstile tudi besede. Jos. Apih&lt;ref&gt; »Slovenci in 1848. leto«. Izdala Matica Slovenska l. 1888.&lt;/ref&gt; pripoveduje nam o taki besedi (l. 1846/47) jako mično epizodo, ki zaslužuje, da jo zabeležimo. Slovani so se pripravljali prirediti besedo. Čehom to podjetje ni delalo preglavice; imeli so Erlna, prvega tenorista dunajske dvorske opere, ali Jugoslovanom je šlo trdo, ker niso imeli nobenega pevca. Konečno, po dolgem iskanju, posreči se Slovencem zvedeti, da je tajnik moškega pevskega društva dunajskega Kranjec. Na tega rojaka, bil je to F. Legat, uradnik pri dvornem računskem vodstvu, brat bivšega novomeškega kanonika K. Legata, obrnili so se ter ga prosili, naj pri prihodnji besedi reši čast Slovencem. Ker pa ni bilo slovenskih pesni, ponudil mu je dotičnik svojo zbirko dijaških pesni. Iz te zbirke izbral si je F. Legat »{{razprto|Popotnika}}«, pridržavši si pravico, da si melodijo sam preskrbí. Rečena pesem je prevod nemške pesmi: »Ich komme vom Gebirge her«, in Fr. Legat jo je pel po melodiji neke normanske romance. Gledališka dvorana v Josefstadtu, kjer je bila beseda, bila je občinstva natlačena, toda nobena pesen ni tako naudušila občinstva, kakor »Popotnik«, tako da jo je Legat moral ponoviti. Krasen, nepozaben je bil ta večer; radosti se je vsem topilo srce, ko so v pozni uri korakali čez »Glacis«{{prelom strani}} na Kostanjevico. Dunajske novine niso mogle prehvaliti slovenske narodne pesmi in mojsterskega pevca. »Novice« so koj obljubile, da prineso melodijo za prilogo prihodnji številki. Ta vest pa je spravila dunajske Slovence v nemalo zadrego, ker so se bali, da bi se zvedelo, da so spravili na Dunaju dozdevno slovensko narodno pesem na oder s čisto tujo melodijo. Fr. Legat moral je brž preskrbeti prepis nove melodije, za dve uri je že bila na pošti. Bleiweis jo je priobčil v »Novicah« in tudi na Dunaju so jo morali natisniti ter jo razdeliti mej mnogobrojne obitelji, ki so se za njo zanimale. Resnično čudna usoda nemške pesmi v slovenski besedi s francosko melodijo! 

V občni narodni naudušenosti, ki je ugodno uplivala z Dunaja in Gradca, porodilo se je v Ljubljani »{{razprto|Slovensko društvo}}«. To velevažno društvo, v prvem času imenovano Slovenski zbor, osnovalo se je začasno dne 25. aprila 1848. Slovenskemu društvu bil je namen »{{razprto|omikanje slovenskega jezika in pouzdiga slovenske narodnosti}}«. Ta obširen namen je izvrševalo na različne načine. Skrbelo je za pouzdigo šolstva; izdajati je jelo narodne pesmi: »{{razprto|Slovensk o grlico}}«; bavilo se je s politiko; {{razprto|osobit o pa si je postavilo nalogo prirejati besede in gledališke predstave}} ter si je ravno v tem pogledu pridobilo znatnih zaslug, ker je tem potom najuspešneje netilo narodno zavest. V obče moramo reči, da je bilo delovanje društva namenjeno v to: pridobiti veljavo slovenskemu jeziku v javnem in privatnem življenju.

Na čelu društvu je bil dr. {{razprto|Janez Bleiweis}} kot vodja, tajnik pa je bil marljivi pisatelj {{razprto|Fran Malavašič}}. 

Nas seveda zanimajo v prvi vrsti besede in gledališke predstave, kakšne da so bile! Videli smo namreč, s kako težavo so prišli Slovenci na Dunaju do pesmi in melodije; zdaj pa, ko še ni bilo priprav, lotilo se je Slovensko društvo besed in predstav. In kako smelo je nastopilo! Brez potrebnega repertoarja, brez napevov, izreklo se je društvo, da hoče ustanoviti narodno gledališče v Ljubljani. (Illyr. Blatt, 1848. št. 100.) Postavilo si je torej nalogo, katero še danes izvršujemo in katere še nismo izvršili. S svojo naudušenostjo je elektrizovalo vse kroge, da se je vsa Ljubljana čutila slovensko in da je vsa Ljubljana prav za prav imela le jednega nemčurja, kateremu so naredili mačjo godbo in mu je o tisti priliki pel Žiga Bučar:
&lt;poem&gt;
&lt;p align=center&gt;»Geh lieber aus dem Land,
Du machst uns so nur Schand«{{prelom strani}}&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
po znani melodiji:
&lt;poem&gt;
&lt;p align=center&gt;»Gehe lieber in ein Kloster
Und bete ein Paternoster«.&lt;/p&gt;
&lt;/poem&gt;
Leta 1849. je na Rožniku Filharmoniško društvo nauduševalo občinstvo s slovenskimi pesmimi. Pl. Höffern, vrli slovenski pevec, predlagal je, naj se uvede v Ljubljani slovenski ples, vender so ta predlog, četudi so ga nekateri odborniki odobravali »načeloma«, drugi odločno obsojali in zavrgli. Neki Fr. pl. {{razprto|Scio}} otvoril je plesno šolo (1848), v kateri je tudi učil »kolo«.

Vseh besed in predstav, ki jih je priredilo Slovensko društvo, bilo je 12. Vršile so se v deželnem gledališču. 

{{razprto|Prva beseda}} bila je dne 30. maja 1848 na čast cesarjevemu godu. Uspeh bil je velikanski. »Novice« (list 23.) uskliknile so naudušeno: »Hvala Bogu! da smo spet enkrat, in sicer iz globočin src mile glase svoje domovine v gledišču peti slišali, da smo se smeli spet enkrat na glas veseliti po dolgem trpljenju! Slava in hvala Ferdinandu, ki so nam to neprecenljivo veselje dodelili in nas sovražnih spon oteli, katere so nam toliko let branile v svoji domači hiši materin jezik govoriti in prepevati. Slava, slava Ferdinandu!«

Na programu te besede bilo je petje in deklamacije. Za napravo besede pridobil si je največ zaslug J. {{razprto|Bučar}}, oče našega opernega pevca, g. Frana {{razprto|Bučarja}}. Kamilo {{razprto|Mašek}}, učitelj ljubljanske muzikalne šole, in {{razprto|Fleišman}} skrbela sta za napeve, katere sta takorekoč sproti skladala za vsako besedo. Najprvo se je pela pesem {{razprto|Potočnikova}}: »{{razprto|Slava našemu cesarju}}« (zbor), potem »{{razprto|Dolenjska}}«, tudi {{razprto|Potočnikova}}; {{razprto|Antona Slomška}} pesem »{{razprto|Veselja dom}}« pela je gospica; nadalje se je pelo: »{{razprto|Slovenca dom}}«, {{razprto|Pesem slovenskih narodnih stražnikov}}« (Malavašič-Fleišman, zbor), »{{razprto|Mornar}}« (Prešeren-Fleišman), »{{razprto|V spomin Vodniku}}« (Prešeren-Fleišman); »{{razprto|Duh slovenski}}« (zbor); »{{razprto|Vojaška}}« (Koseski), deklamoval je modroslovec Ivan {{razprto|Mahkot}}, sedaj c. kr. vladni svetnik v Ljubljani in voditelj c. kr. okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico; »{{razprto|Veršac}}«, deklamoval bržkone isti. Tu mi je omeniti, da ima Dramatično društvo slovenski trak, ki ga je nosil modroslovec Ivan Mahkot, ko je nastopil prvič kot deklamator. G. Ivan Mahkot bil je tako izvrsten govornik, da mu je tedanji nemški gledališki vodja, ki ga je videl in slišal deklamovati, koj ponudil angažma za Monakovo. V zboru je izvrstno sodeloval {{prelom strani}} mej drugimi g. {{razprto|Matija Šuštaršič}}, svak g. dr. J. Mencingerja, odličnega rodoljuba in odvetnika v Krškem.

Dr. Janez Bleiweis, ki je vestno poročal o vseh besedah in predstavah, sklenil je svoje poročilo z besedami: »Vsak dober Kranjec je zadovoljen gledišče zapustil z voščilom, da bi nam Slovenski zbor enako veselico spet kmalo napravil.«&lt;ref&gt;S temi in naslednjimi podatki popravil sem pomote, ki se nahajajo glede besed in predstav v letih 1848–1850 pri pisateljih, ki so nam do danes o tem poročali, kakor: P. v. {{razprto|Radics}}: »{{razprto|Der verirrte Soldat}}« 1865 in »Slovenska Talija«, zv. I.&lt;/ref&gt; Spoznavati se je jela važnost besed, in sam Bleiweis poudarja (»Novice« 1848), »{{razprto|da je jeden izmed najgotovejših in najpotrebnejših pripomočkov za pouzdigo domačega jezika ta, da ga spravim o v pesmih ali v govoru v gledališče}}.«

{{razprto|Druga beseda}} bila je dne 19. junija 1848, tudi v deželnem gledališču. Pri tej besedi je sodelovalo mnogo gospic in gospodov, katerim gre čast in hvala cele domovine.(»Novice«.) V gledališče je privrelo še več občinstva, nego k prvi besedi, tako da je bil v gledališču »silni drenj«, znamenje, da je Ljubljančanom slovenska beseda prav po volji. Pelo se je in deklamovalo. Gospica {{razprto|Planinec}} je govorila poslednji govor Ivanke iz »{{razprto|Device orleanske}}«, in je ta deklamacija silno ugajala. Modroslovec {{razprto|Ivan Mahkot}} deklamoval je Koseskega pesem: »{{razprto|Kdo je mar}}«, z izvenrednim uspehom. Nekaj pesmi se je igralo na klavirju. Neki gospod je pel Fleišmanovo skladbo »{{razprto|Pod oknom}}«. Nadalje so se pele pesmi «{{razprto|Popotnik}}« (čveterospev); »{{razprto|Jaz sem mlada IIirka}}« (pel ženski zbor); »{{razprto|Tri pesmice vjedni}}«; dve pesmi hrvaškega skladatelja J. Padovca: »{{razprto|Moje jutro}}« in »{{razprto|Moje drago}}«, pela je gospica {{razprto|Sporer}}, hči protomedika dr. Jurija Sporerja. Potem: »{{razprto|Slovenca dom}}« (pesem); pesem: »{{razprto|Bleško jezero}}«&lt;ref&gt;Priobčena v »Novicah« 1848, list 10.&lt;/ref&gt; (K. Hueber-Mašek), pele so gospice dvakrat. Posebe mi je tu omeniti dveh pesmi, namreč »{{razprto|Dolenjska zdravica}}« in »{{razprto|Zvonikarjeva}}« (Blaža Potočnika). Obe pesmi peli so Krakovčani z izrednim uspehom. Ti Krakovčani, katerih pradedje so že pri kapucinskih predstavah v 17. veku igrali znatno ulogo, bili so navadni ljudje, toda z izvrstnimi glasovi. »Novice« posebno hvalijo njih imenitne {{razprto|visoke}} (tenorje) in {{razprto|globoke}} (bas) glase. Jeden izmed njih je imel tako visok glas, da bi mu Dunajčanje, če bi bil v pevski umetnosti izučen, dali gotovo najmenj pet tisoč goldinarjev na leto plačila, zakaj čisti visoki glasi {{prelom strani}}so redki, ker jih glediški pevci zvečine skoro {{razprto|zapojó}}, pa tudi {{razprto|zapijó}}.

{{razprto|Prva gledališka predstava}} bila je dne 8. julija 1848. Igrala se je Linhartova »{{razprto|Županova Micika}}« v korist šentviškim pogorelcem pri Zatičini. Igra se je slavno obnesla; gledališče je bilo navzlic hudi vročini polno. Igro je nekoliko popravil M. {{razprto|Kastelec}}. Čisti dohodek je iznašal 120 goldinarjev. Predstava je naudušila vse rojake in nepopisno veselje, kateremu je dal duška Bleiweis v svojih »Novicah«, zavladalo je po vsej Ljubljani. »{{razprto|Hvala Bogu}}«, pravi Bleiweis, »{{razprto|da smo po težava h prišli na tist o stopinjo, na kateri so naši stariši že pred 58 leti stali , ko so smeli, kakor zdaj mi, Županovo Miciko igrati}}.« Leta 1848. bilo je še ljudi, kateri so bili pri predstavi »Županove Micike« leta 1789. »Stara gospa«, piše Bleiweis v »Novicah«, »katera se še z veseljem spominja prvikrat igrane »Micike«, povedala mi je, da že vsi tedanji igralci v grobu počivajo. Imenitni igralci pa so bili vsi, in – Bog jim daj večni mir in pokoj – gotovo so bili tudi iskreni Slovenci. — Tulpenhajm bil je lastnik suknarske fabrike v Selu poleg Ljubljane, g. {{razprto|Deselbruner}}; Sternfeldovka je bila žena pl. g. {{razprto|Garcarolija}}; Monkof je bil g. {{razprto|Makovic}}, zdravnik in Linhartov svak; Jaka, župan, bil je dr. {{razprto|Morak}}&lt;ref&gt;A. Dimitz navaja v svoji zgodovini »dr. Merka«, v »Blätter aus Krain« pa »dr. Moraka«. Dr. J. Bleiweis (»Novice«) navaja ime »dr. Morak«.&lt;/ref&gt; (pozneje c. kr. dvorni svetnik na Dunaju); Micika je bila gospa {{razprto|Linhartova}} žena; Anže je bil dr. {{razprto|Piller}}; Glažek pa dr. {{razprto|Repič}}; – šepetalec je bil g. {{razprto|Linhart}} sam.« Vidi se, da je stara gospa dr. J. Bleiweisu, kateri še ni vedel, kaj je pisala o tej igri »Laibacher Zeitung« l. 1789., dobro poročala. Ustnemu poročilu gospodov, kateri so videli »Miciko« l. 1848., kakor gosp. računski nadsvetnik {{razprto|Jakob Zabukovec}} in g. {{razprto|Ivan Mahkot}}, ki je sam igral{{redakcija| |,}} zahvaljujem, da so mi povedali, kdo je igral Miciko tega leta (1848). Sternfeldovka bila je gospa Schöppel, soproga poznejšega dvornega svetnika; Jaka, župan, bil je {{razprto|Ivan Mahkot}}, Micika bila je {{razprto|Leopoldina Krsnikova}}, hči profesorja Krsnika; Anže je bil {{razprto|Žiga Bučar}}, pozneje zdravnik v Novem Mestu; šepetalec je bil dijak Janez {{razprto|Zorin}}, ki je šepetal tudi pri vseh poznejših predstavah.

Igra je imela sijajen uspeh. Pred igro bilo je nekaj pevskih {{redakcija|toček|točk}}, katere so izvajali izvrstni pevci. Te pesmi so bile: »{{razprto|Ilirski}}{{prelom strani}} {{razprto|kor}}«, »{{razprto|Hčere svet}}« (Tomažičeva, ki pa ni nič ugajala). Posebe omeniti mi je pesmi: »{{razprto|Kje so tiste rožice}}«. Pela jo je izborno gospica {{razprto|Lika}} (Angelika) {{razprto|Pič}} , hči sestre Schöppelnove. Blaža Potočnika pesem: »{{razprto|Planinar}}«, pel je {{razprto|Höffern}}{{redakcija| |,}} {{razprto|vitez Saalfeldski}}, ki je bil takrat avskultant in je pozneje 1876(?) umrl c. kr. vladni svétnik v Ljubljani. Höffern bil je izvrsten baritonist. Še danes se spominjajo ljudje, kako je izvrstno pel v gledišču pesem: »{{razprto|Rudeči sarafan}}«, Popotnik&quot;, »{{razprto|Stari Kranjec}}« in »{{razprto|Kde dom je moj}}.« Ta večer nastopili so spet vrli Krakovčani ter so peli pesem: »{{razprto|Gorenjsk a smešnica}}«. Bržko so se na odru pokazali v lepih oblekah, pozdravilo jih je občinstvo naudušeno. »Kako pa je to,« upraša Bleiweis, ki je na vse ostro pazil, »da jih je bilo ta večer mnogo manj, kot prvikrat? Ali jih je kdo zdražil? Pred ko ne! Zakaj duhovi razprtije trudijo se danes, kjerkoli morejo, edinost in spravo podkopati.«

Dne 6. septembra 1848 predstavljali sta se dve igri: »{{razprto|Golfani starec}}« in »{{razprto|Županova Micika}}« (drugič). Igro: »{{razprto|Golfani starec}}« priredil je {{razprto|Ivan Babnik}}. Dr. Romača je igral Ivan Mahkot. V tem času je besnela bitka za barve; vsled tega se je pokazal dr. Romač v nasprotni obleki: imel je rumene hlače, rdeči naprsnik in modri frak. Gledališče je bilo polno. 

Neobičajen uspeh je imela prihodnja predstava, prirejena na čast občnemu zboru Slovenskega zbora. To je bilo {{razprto|dne}} 22. {{razprto|novembra}} 1848 in se je igrala burka s petjem »{{razprto|Tat v mlinu}}« ali »{{razprto|Slovenec in Nemec}}«.&lt;ref&gt;L. 1850. predstavljala se je ta burka tudi v Idriji.&lt;/ref&gt; Češki je to burko spisal {{razprto|Štepanek}}. Zgodovina prevoda je zanimljiva. Ko je prof. {{razprto|Kleeman}} prišel v Ljubljano za gimnazijskega ravnatelja, uvidel je, da mu je treba znati slovenski. Jel se je učiti slovenski. J. Kosmač bil mu je učitelj. Ker je Kleeman znal češki, jel je s Kosmačem prevajati burko »Tat v mlinu«. Prevod je bil skoro gotov in sta ga izročila Bleiweisu, da ga priredi za predstavo. Bleiweis je popravil tekst, Fleišman pa je zložil petje, in burka je šla koj na deske. Vse je zopet vrelo v gledališče. O polu sedmih ni bilo moči priti v gledišče; več gospa si je v veliki gneči obleko strgalo in zlatnino s sebe izgubilo, predno so mogle na svoje sedeže priti. Čez 200 ljudi moralo se je vrniti, ker niso dobili prostora; mnogi pa so se zadovoljili s tem, da so stali zunaj pred vrati ter tu poslušali. Vročina pa je bila taka, da ni moči dopovedati, kdor ni sam skusil. Ljudje so kar omedlevali. Ko so pevci zapeli{{prelom strani}} pesem koscev, treslo se je gledališče od ropota ginjenih poslušalcev. Duh narodni se je unel. (»Novice« 1848.)

Uloge so bile tako razdeljene: Graščinski oskrbnik – g. C. (Cetel); Tomaž, mlinar – {{razprto|Ivan Mahkot}}; Katrica — gospica {{razprto|Lavoslava Krsnikova}}, ki je izvrstno pela pri kolovratu Poženčanovo pesem: »{{razprto|Predišk}}a« (natisnena v »Novicah« 1846, list 47.)&lt;ref&gt;Vrlo pevko Lavoslavo Krsnikovo pokopali so na binkoštno nedeljo l. 1850.&lt;/ref&gt;; Javornik, študent – {{razprto|vitez Höffern}}, ki je pel izborno pesem »Starega Kranjca« (Kaj doživel sem na sveti); Aron Mavšel – {{razprto|Oparnik}}, takrat avskultant; Mihec (Nemec), prvi mlinarski hlapec – {{razprto|Žiga Bučar}}; Anička, gospica K .......; Doroteja – gospica M. (Martinakova), ki še zdaj živi v Ljubljani; desetnik – {{razprto|Karol Krsnik}}. (Umrl v Bolonji 1857.)

Burka je imela tako lep uspeh, da se je ponavljala {{razprto|dne}} 29. {{razprto|novembra}} 1848.

Zadnja predstava v tem letu bila je {{razprto|dne}} 4. {{razprto|decembra}} in se je igrala Kotzebujeva burka: »{{razprto|Zmešnjava čez zmešnjavo}}« v Ivana Babnika prevodu. Burka ni ugajala Bleiweisu, ki je odločno zahteval, da ne pride več na deske. (Nahajali so se v njej izrazi, kakor svinja in jednaki.) Vsled tega se je unela žurnalistična vojska mej »Novicami« in časnikom »Illyrisches Blatt« (Kordeš). Bleiweis je zahteval, da niti prostak ne sme rabiti surovih besed, dočim je Kordeš to zagovarjal.

Leta 1849. se je predstavljal, in sicer {{razprto|dne}} 24. {{razprto|januvarja}}:
»{{razprto|Veseli dan}}« ali: »{{razprto|Matiček se ženi}}«. Makso {{razprto|Raab}} bil je Matiček, igrala pa je tudi gospa {{razprto|Matavškova}} , soproga c. kr. okrajnega sodnika v Ljubljani. Gledališče je bilo spet polno. Čisti dohodek predstave je iznašal 124 goldinarjev.

{{razprto|Dne}} 15. {{razprto|februvarja 1849}} bila je predstava na spomin Valentinu Vodniku. {{razprto|Karol Dežman}} spisal je za ta večer {{razprto|prolog}}. Moški zbor je pel »{{razprto|Husitsko}}«. Igrala se je igra: »{{razprto|Slave venec}}«, potem pa se je deklamovala predigra iz »{{razprto|Device orleanske}}«. Tibodarc bil je {{razprto|Ivan Mahkot}}; Ivana – gospica {{razprto|Planinec}}; starec – {{razprto|vitez Höffern}} . (Poročevalec z bojišča).

{{razprto|Dne}} 10. {{razprto|septembra}} 1849 predstavljala se je igra:
»{{razprto|Dobro jutro}}«, prevedena iz češkega. Glavno ulogo je igral {{razprto|Žiga Bučar}}. Medičar ({{razprto|Goršič}}) pel je dve pesmi s sijajnim uspehom. Urednik petju in igri bil je dr. J. {{razprto|Bučar}}.
{{prelom strani}}
{{razprto|Dne}} 15. {{razprto|decembra}} 1849 se je predstavljala Josipa bana
Jelačića igra: »{{razprto|Rodrigo in Elvira}}« (ali: »Hochverrath und
Biürgertreue«), dramatična slika v treh oddelkih. Predstava ni imela nobenega uspeha. Igro je spisal Jelačić, ko še ni prekoračil dvajsetega leta. Predstava se je vršila v nemškem jeziku, le igralka gospica {{razprto|Vesel}}, {{redakcija|član|članica}} nemškega gledišča, deklamovati bi imela monolog iz 4. dejanja »Device orleanske« v slovenskem
jeziku in kostumu. Toda deklamacija je izostala radi razpora z nemškim vodjo. Ista igralka deklamovala je dne 19. oktobra 1849 v nemškem gledališču: »{{razprto|Pesem od vrliga moža}}« (Bürger-Koseski) in »{{razprto|Kaj je ljubezen}}«.

{{razprto|Zadnja predstava}}, ki jo je priredilo Slovensko društvo, bila je {{razprto|dne}} 19. {{razprto|junija}} 1850 na čast deželnemu glavarju grofu Chorinskemu. Igrali sta se dve igri: »{{razprto|Kljukec je od smrti ustal}}« in »{{razprto|Udova in udovec}}«. Čisti dohodek predstave bil je namenjen v korist pogorelcem na Kranjskem in nesrečnim bratom na Štajarskem, po povodnji poškodovanim. Z zadovoljstvom omenjajo »Novice«, da smo s poslednjo igro – poslovenil jo je sam BIeiweis − storili znaten korak. Do zdaj so bile vse igre uzete iz prostega ljudstva; v ti igri pa se je pokazalo, da znamo tudi kaj več igrati, kakor samo proste reči. Pri tej predstavi je nastopila tudi gospodičina Lujiza {{razprto|Oblak}}, hči tedanjega ljubljanskega odvetnika dr. Oblaka, še zdaj živeča na Dunaju. 

Poleg teh predstav imelo je Slovensko društvo tudi v svojih prostorih zabave, pri katerih se je pelo in govorilo. Tako je v Virantovi hiši, kjer je imelo društvo svoje shode, o polunoči deklamoval Karol Dežman svojo pesem: »{{razprto|Slava Slavjanom}}«; Ivan Mahkot pa je tu deklamoval Koseskega »{{razprto|Puško začarano}}« in »{{razprto|Nemškutarja}}«. Ko se je društvo l. 1849. preselilo k Virantu, priredilo je na novega leta dan besedo v svojem novem stanišču. Pri besedi, katere so se udeležili mnogoštevilno hrvaški častniki, sodeloval je umetnik {{razprto|Eller}} in umetnica {{razprto|Michelli}}.

To je delovanje Slovenskega društva na polju slovenske dramatike. Iz vsega vidimo, da je Slovensko društvo mnogo storilo na tem polju. Pokazalo je poznejšim rojakom pot, na katerem jim je bilo nadaljevati započeto delo. Njega delovanje pa je tudi bilo rodoljubno, kajti dobiček, ki so ga donašale predstave, obračalo je v dobrodelne namene. Takisto požrtvovalni so bili igralci in pevci. Jedino, kar jim je dalo društvo, bilo je to{{redakcija|.|,}} da jih je zdaj pa zdaj po predstavi pogostilo »Pri slonu«. Društvo 
{{prelom strani}}je uživalo simpatije naroda; naklanjali so mu denarne podpore
(dohodke veselic), Miroslav Vilhar mu je dal prodajo »Jamske Ivanke«, in le tako moglo je društvo uspešno delovati. Toda žal, da ni moglo neprenehoma delovati! Dana ustava se je krčila od leta do leta bolj in bolj ter morila prosto duševno gibanje, tako da je s 31. decembrom l. 1851., ko je bila odpravljena, zadala smrtni udarec slovenskemu gibanju.

===Gledališko društvo.===

Lepi uspehi slovenskih gledaliških predstav morali so obodriti Slovence, da so začeli misliti na ustanovitev stalnega slovenskega gledališča v Ljubljani. Z domoljubnimi silami in diletanti ne more se postaviti temelj stalnemu gledališču.

Leopold {{razprto|Kordeš}}, bivši urednik časnika »Laibacher Zeitung«, bil je prvi, ki je v tem časniku izprožil hvalevredno in imenitno misel za pouzdigo slovenskega jezika, {{razprto|da bi se v Ljubljani ustanovilo slovensko gledališče s stalnimi igralci}}, kateri bi po zimi igrali v Ljubljani, po leti pa bi hodili igrat na Štajarsko, Goriško, Tržaško ter v druge slovenske kraje. Kordeš je poudarjal važnost gledališča za narodni razvoj in se je sklicaval na to, da imajo vsi narodi Avstrije svoja gledališča, zakaj bi ga mi ne imeli. Novo podjetje je mislil osnovati na delnicah po 10 goldinarjev ter je računil, da bi bilo dovolj 100 delnic, kar pa se je Bleiweisu zdelo premalo. Podpise za delnice sprejemala sta {{razprto|Kordeš}} in {{razprto|Babnik}}. Za podpise se je posebno trudil {{razprto|Zupan}}, ki je trdil, da jih sam 100 nabere.

In res. Do meseca aprila 1850 podpisalo se je že 100 delnic za slovensko gledališče, tako da je že dne 1. marca bil {{razprto|prvi zbor}}, na katerem je Kordeš razodel svoje misli. Zbor pa Kordeševega načrta ni sprejel, nego je izvolil odbor 7 mož, katerim je izročil vodstvo »{{razprto|denarnih in umetalnih zadev}}«. V odbor so bili voljeni: {{razprto|Holcer}}, kupec in posestnik; dr. {{razprto|Strupi}}; {{razprto|Ambrož}}, posestnik; dr. {{razprto|Klun}}; dr. {{razprto|J. Bleiweis}}; {{razprto|Debevec}}, posestnik in kupec; Balant {{razprto|Zupan}}, kup. pomočnik; za namestnike pa: {{razprto|Šreyer}}, kupec; {{razprto|Eržen}}, zdravnik; {{razprto|Lavrič}}, c. kr. kantonski sodnik. Temu odboru je bila dana naloga izdelati načrt. 
{{prelom strani}}
Dne 4. aprila sešli so se spet člani v občni zbor, na katerem so se osnovali po novem načrtu. Za predsednika društvu izvolili so {{razprto|Karola Holcerja}}, njemu za namestnika dr. Strupija in za tajnika Ambroža in dr. Kluna. Odbor se je razdelil v dva odseka: 1.) {{razprto|odsek za denarno oskrbništvo}} (Holcer, Debevec, Šreyer in Eržen), 2.) {{razprto|odsek za umetalna opravila}} (vsi ostali odborniki). Načrta, {{redakcija|t. j.|tj.}} pravil niso še izdelali, pač pa se je sklenilo izdati posebne liste za nabiro delnic.

Stvar je ugodno napredovala, kajti oglašali so se rojaki tudi od zunaj, ki so podpisavali delnice. Dne 4. maja zbral se je odbor deležnikov slovenskega gledališča in se je posvetoval in dognal postave ({{redakcija|t. j.|tj.}} pravila) za napravo gledališča, katere so se dne 26. maja predložile občnemu zboru v pretres in potrjenje. Ko bi se tako ustanovilo društvo, zmatralo je za svojo prvo skrb, razpisati darila za najboljše izvorne slovenske igre. Ne morem, a da ne bi o tej priliki omenil, da takrat, kakor tudi pozneje, ta pot ni bila prava. Kdo bi že takrat mogel zahtevati slovenskih iger! Za prevode dobrih iger moralo bi se skrbeti in pridobiti dovoljno igralno osobje; to bi bilo v prvi vrsti potrebno. Z izvornimi igrami ne uzdržuje se nobeno gledališče.

Kakor ni bilo drugače pričakovati, tako se je tudi zgodilo. Ni se oglasilo dosti, pa tudi ne dostojno število dobrih igralcev, ki bi se za plačilo pri stalnem slovenskem gledališču »udinjali«. Kaj je tedaj bilo treba storiti? Odbor se je zopet zatekel k stari zstemi in je sklenil povabiti rodoljubne gospodičine in gospode, ki so že večkrat iz čiste ljubezni do slovenskega jezika igrali. Ker pa ni imel l. 1850. nobenega repertoarja, sklenil je odborm skrbeti za »izvrstnejše« igre. Tako je kupil žaloigro: »{{razprto|Mlinar in njegov a hči}}« za 30 goldinarjev in od Fr. Cegnarja »{{razprto|Deboro}}« ravno za isto ceno.

»{{razprto|Postave akcijniga društva za ustanovite v slovenskega glediša v Ljubljani}}«, katere je potrdil občni zbor dne 26. maja, 1850, nahajajo se natisnene v dokladnem listu k 23. listu »Novic« 1850. Pravila so dobro sestavljena. V istem dokladnem listu javlja odbor deležnikom, da se je začelo uplačevanje delnic; tudi se tu nahaja razglas vsem, ki hočejo kot igralci ali igralke slovenskemu gledišču pristopiti.

Delnice se niso uplačevale, igralcev se tudi ni oglasilo zadosti, in vsled tega je lepo zasnovano podjetje jelo hirati in je konečno popolnoma zaspalo. 
{{prelom strani}}
Narodno gibanje v Ljubljani pa ni ostalo brez upliva na zunaj. Vse se je začelo zavedati in posnemati Ljubljano. Tako so dne 30. julija 1850 celjski dijaki priredili gledališko predstavo v celjskem mestnem gledališču. Igrali so igro »{{razprto|Raztresenca}}«, ki je isto leto pri Jeretinu na svetlo prišla. {{razprto|Kar je značajno za tedanje, a zanimlji o za današnje društvene odnošaje celjske, je to, da so ti mladi igralci, razven jednega, bili sinovi čisto nemških roditeljev}}. Proti koncu istega leta igrala se je tudi v Idriji burka »{{razprto|Tat v mlinu}}«.

===Narodna čitalnica ljubljanska.===

Vodnikova stoletnica, ki se je praznovala 1858. leta, imela je za društveno življenje jako ugodne posledice. Rojaki so čutili, kako živo jim je potreba društvenih shodov, v katerih bi se posvetovali o skupnih stvareh. Dr. Lovro Toman, kateri je izprožil in vodil Vodnikovo slavnost, pridobil si je zato nevenljivih zaslug. Vsak je predobro vedel, da morajo zopet zasijati žarki svobode, ki so tako naglo potemneli z letom 1850. In za to novo dobo treba se je bilo resno pripravljati. In res! Leta 1860. začelo se je ustavno življenje v Avstriji, začela se je doba svobodnega razvijanja tudi po Slovenskem.

Rodoljubi jeli so se spet krepko potezati za slovenščino, in da niso v javnem življenju imeli lahkega posla, to lahko verujemo. Nasprotnikov slovenščine bilo je še mnogo in premnogo, in ti nasprotniki niso niti trpeli, da svoj jezik zovemo {{razprto|slovenski}}. Saj je Krommer dne 13. februvarja 1863 zahteval v deželnem zboru kranjskem, da naj se naš jezik zove {{razprto|kranjski}} jezik in da v naši deželi nima slovenščina nič opraviti. V tej dobi približevali so se pisatelji Hrvatom, opuščaje »{{razprto|domačo}}« slovenščino Vodnikovo in Prešernovo, kar pa je Grün dne 28. januvarja v seji deželnega zbora odločno grajal in je rekel: Ljubljana se ima obračati na Dunaj, pa ne v Zagreb, Beligrad ali Cetinje, in se mora sedanja slovenščina zopet prestaviti na »kranjski« jezik. Borba za slovenščino bila je torej huda in rodoljubi so se le trudili spraviti slovenščino v javnost. Tako je deželni poslanec Jože Zagorec, ko je govoril slovenski, priporočal to drugim poslancem. V deželnem zboru je vsak slovenski predlog padel ter{{prelom strani}} dr. J. Bleiweis z rojaki ni mogel niti toliko doseči, da se slovenski govori priobčujo v slovenskem jeziku.

Pod zaščito ustavne jednakopravnosti jela so se snovati društva, zlasti so se porajale čitalnice. Te čitalnice niso bile nič drugega, nego nadaljevanje delovanja Slovenskega društva in jednakih društev, ki so nastala l. 1848. Tako vemo, da so si rodoljubi v Gorici osnovali l. 1848. {{razprto|slovansk o čitalnico}}, katera se je razlikovala od Slovenskega društva v tem, da se ni bavila s politiko, ampak je skrbela za prospeh društvenega življenja. (»Illyr. Blatt« 1848, št. 44). »Novice« same izprožile so misel
o snovanju »bukvarnic« v vsaki soseski, kakor so takrat čitalnice imenovali, in da so jih ubogali rodoljubi, temu nam je priča kmet Jurij {{razprto|Lečnik}}. V neki vasi blizu Slovenjega Gradca bila je že l. 1849. bukvarnica (čitalnica). V omenjenem selu živel je
šestdesetletni starec, z imenom Jurij Lečnik, pri katerem so se vsako nedeljo in vsak praznik shajali kmetje, da so brali slovenske časopise ali pa so jih brati poslušali. Jurij Lečnik bil je naročen na vse slovenske časopise. Malavašičev »Pravi Slovenec«, kateri nam poroča o tem na strani 240, l. 1849., omenja: »Sploh pa moramo našim štajarskim bratom čast dati, da se v vsakem oziru veliko bolj goreče domorodce kažejo{{redakcija|,| }} kakor marsikje.«

Za duševno in društveno življenje bila je najvažnejša narodna čitalnica ljubljanska, ki je bila osnovana dne 30. avg. 1861. Ona je bila središče in shajališče slovenskih prvakov. V njej so se shajali odlični rodoljubi in pisatelji štajarski, koroški in primorski ter se posvetovali z ljubljanskimi rodoljubi o narodnih in književnih stvareh. Vse, kar se je storilo skupno za narodno življenje, izhajalo je iz čitalnice. Prvi predsednik ljubljanski čitalnici bil je Ambrož, skoro potem dr. Janez BIeiweis, torej
ravno mož, ki je idejo gledališkega društva presadil na skromni oder čitalnične dvorane.

Blagodejni duh, ki je oživljal narodno življenje v ljubljanski čitalnici, uplival je koristno na vso Slovenijo, in tako vidimo, da so se po vsem Slovenskem predramili rojaki ter so jeli ustanavljati čitalnice. Čitalnice so kar nastajale in že koncem leta 1869. bilo je 58 čitalnic na slovenski zemlji.

Narodna čitalnica ljubljanska bila je torej središče vsega narodnega življenja. Ker pa je bila jedino narodno ognjišče v Ljubljani, imela je tudi obširno nalogo. Skrbela je za zabave,{{prelom strani}} prirejala je besede, gojila je petje in glasbo ter tudi dramatiko. Koliko in koli raznovrstno delovanje! V svojem početku izvrševala je to mnogostransko nalogo zelo sijajno, toda pokazalo se je koj, čimbolj se je razvijala, da je čitalnica kot taka pretesen okvir za vse stroke.

Pokazala se je potreba, da je dramatiko treba posebe gojiti in da je Slovencem treba glasbenega zavoda. Tako je postalo Dramatično društvo, ki se je posvetilo dramatiki; tako je nastala Glasbena Matica, ki si je izbrala glasbo kot posebno stroko. Danes, ko oboje društvo uspešno deluje, smemo pač po vsej pravici reči, da sme čitalnica ljubljanska biti ponosna na svoje posestrime po vsem Slovenskem in da sme posebe biti ponosna na to, da sta iž nje nastali toli važni društvi: Dramatično društvo in Glasbena Matica.

Pri veselicah in besedah, ki jih je prirejala ljubljanska čitalnica, ugajale so najbolj deklamacije, petje in gledališke pred stave. Zlasti slovenska dramatika, ki je bila pregnana iz deželnega gledališča v Ljubljani, našla je v tej čitalnici pribežavališče in varno zavetišče. Ljubljanska čitalnica bila je tudi gledališče, četudi skromno, brez vsake priprave, ali bilo je vender, kjer so se mogle prirejati slovenske dramatične predstave. Zasobniki so igrali, kakor so znali, igrali so brez repertoarja, to je napravljati so si ga morali sami, kajti dr. Janeza Bleiweisa zbirka bila je premajhna in vender je bila poleg Miroslava Vilharja iger vse, kar je imela dramatična književnost slovenska. Bilo je torej potrebno, da so se za vsako predstavo posebe prestavljale igre; in tako ni čudo, da je i prelagatelj sam igral na odru.

Ljubljanska čitalnica priredila je do novembra 1867. leta na svojem odru 23 gledaliških predstav. To je bilo do onega časa, predno se je osnovalo Dramatično društvo. Rodoljubi po vsej Sloveniji pozdravljali so te predstave naudušeno ter so hvalili, da je bila najlepša misel, ki se je v tem času porodila v Ljubljani, da se je začelo po čitalnicah igrati v domačem jeziku. Mož, ki je pridno prelagal igre ter jih sam dobro igral; mož, ki je največ storil, da se je igralo na odru ljubljanske čitalnice, ta mož je bil Jakob {{razprto|Zabukovec}}, zdaj c. kr računski nadsvetovalec v Ljubljani. G. Jakob Zabukovec pripomogel je največ, da so se jele prirejati igre. Za prvo gledališko predstavo v čitalnici preložil je »{{razprto|Domači prepir}}« ({{redakcija|Kotzebu|Kotzebue}}: »Der häus{{prelom strani}}liche Zwist«) in je sam izvrstno predstavljal soseda. Preložil je še naslednje igre: »{{razprto|Gostilnica na pošti}}« (po Goldoniju); »{{razprto|Snubači}}« (Ein Mann von vierzig Jahren); »{{razprto|Popotnika}}« (Ein Zimmer zu zwei Betten); »{{razprto|Advokata}}«; »{{razprto|Selški brivec}}« (spevoigra). G. J. Zabukovec prelagal je kar sproti za vsako predstavo; bodril je rojake, naj osnujo društvo, katero bi se bavilo jedino le s prirejanjem iger.

Na dramatskem polju, kjer še ni bilo toliko proizvodov, da bi zadoščali za gledališki repertoar, jeli so pisatelji pridno delovati. Videli so namreč, da je slovenskemu odru treba iger, in zategadelj je mnogokateri poskusil, kako bi koristil dramatski književnosti, oziroma slovenskemu gledališču. Vsled tega je ta oduševljena doba obrodila marsikateri sad, ki se ni dal porabiti za oder.

L. 1864. jel je dr. {{razprto|Janez Bleiweis}} izdajati zbirko iger, v kateri je priobčil naslednje igre: 1.) {{razprto|Županova Micika}}, 1864, 2.) {{razprto|Domači prepir}}, 3.) {{razprto|Strup}}, veseloigra v 1 dej., 1865, 4.) {{razprto| Svitoslav Zajček}}, 1865, 5.) {{razprto|Bob iz Kranja}}.

Leta 1865. začel je {{razprto|Miroslav Vilhar}} izdajati zbirko gledaliških iger in je od te zbirke izšlo 6 zvezkov, in sicer: I. zvezek: »{{razprto|Detelja}}«, izvorna šaloigra v 1 dej., 1865; II. zvezek: »{{razprto|Župan}}«, izv. šaloigra v 2 delih, 1865; III. zvezek: »{{razprto|Filozof}}«, šaloigra po angleški, 1865; IV. zvezek: »{{razprto|Igra piké}}« (Une partie piquét), šaloigra v 1 dejanju, svobodno po francoski, 1865; V. zvezek: »{{razprto|Servus Petelinček}}« (Servus Herr Stützerl), šaloigra v 1 dejanju, 1865; VI. zvezek: »{{razprto|Pošten a deklica}}«, šaloigra v 1 delu, 1866. V »{{razprto|Slogi}}« priobčil je šaloigro: »{{razprto|Slep ni lep}}«. &lt;ref&gt;Junak te igre bil je neki sluga »Pri slonu«.&lt;/ref&gt; Kakor so se Vilharjeve pesmi najprej pele v domačem kraju, n. pr. v Senožečah (pri Zelenu), tako so se tudi njegove igre igrale v Gorici, Ilirski Bistrici (v čitalnici), Postojini. Sam M. Vilhar je preložil še nekaj iger (»Striček«, »To sem bil jaz« in dr.).

Leta 1865. priobčila je tudi »{{razprto|Zgodnja Danica}}« Frana {{razprto|Silvestra igrokaz}} v jednem dejanju: »{{razprto|Izgubljeni sin}}«.

Nadalje nam je zabeležiti naslednje pisatelje na polju dramatične književnosti. {{razprto|Bogoslav Rogački}} spisal je izvorno igro v dveh dejanjih: »{{razprto|Kateri bo}}« (izdal Jeretin v Celju, novo
izdajo preskrbel l. 1892. D. Hribar v Celju), in je poslovenil po Kotzebuju opereto »{{razprto|Tičnik}}«, kateri je glasbo zložil {{razprto|Benjamin Ipavec}}. Ta opereta se je večkrat igrala in je bila vselej z{{prelom strani}} burnim ploskom sprejeta. {{razprto|Fran Remec}} spisal je igrokaz v dveh dejanjih: »{{razprto|Samo, prvi kralj slovenski}}«, potem pa še izvorno burko v treh dejanjih: »Trapasti Juri«. V almanahu »Nanosu«, ki ga je izdal leta 1862. Janko (Puckmeister) Vijanski, nahajamo {{razprto|Antona Kosa Cestnikovega}} izvorno šaloigro v dveh dejanjih: »{{razprto|Strast in krepost}}«. Izmed pisateljev izvornih iger imenovati nam je dalje J. {{razprto|Bilca}}, ki je sestavil dramatičen prizor »{{razprto|Slovenija oživljena}}«, potem {{razprto|Ljudevita Tomšiča}} in njegove izvorne veseloigre v dveh dejanjih:
»Lahkoumna Emica« (Slovanski Jug 1868). Od istega pisatelja imamo v rokopisu izvorno veseloigro v jednem dejanju: »{{razprto|Spekel se je}}«, in v treh dejanjih s petjem: »{{razprto|Šilo za ognjilo}}« ali »{{razprto|Danes meni jutri tebi}}«, in konečno burko v
jednem dejanju (poslovenjeno): »{{razprto|Morilci v Kravjej dolini}}«. {{razprto|Anton Klodič}} izdal je v Gorici (pri Seitzu l. 1868.) izvorno veseloigro v treh dejanjih »{{razprto|Novi svet}}«, potem »{{razprto|Materin blagoslov}}«. Od J. Alešovca, jako plodovitega pisatelja in prelagatelja, imamo šaloigro v jednem dejanju: »{{razprto|Kdo je tat}}«, izvorno veseloigro s petjem: »{{razprto|Naselniki}}«, burko v treh dejanjih: »{{razprto|Ne vem}}«. Njegovo delo je
„Dimež&quot;, potem prevod „Lumpaci Vagabunda' in še mnogih
drugih iger, ki jih naštevamo pozneje. Od Frana Celestin a
imamo igro v treh dejanjih: „Roza&quot;, a^od J. Ogrinca : „V Ljubljano j o dajmo&quot;. Vicko Dragan je priobčil v Koledarju Matice 1867 komedijo v jednem dejanju „Vrbovča n poboljš a
svojeglavn o ženko&quot;; H. Penn: „Ilija Gregorič, kmečki kralj&quot;,
žaloigra v 4 dejanjih s petjem in Melodramo, M. Maj ar:,,Jagodice&quot;,
igra v jednem dejanju. Vredni so, da jih imenujemo, še tile pisatelji: Fr. Zakrajšek , („Ma,rija Antonijeta&quot;, izv. žaloigra v petih
dejanjih, „Stričnik kot stric&quot;, veseloigra v jednem dejanju, po
Schillerju. rLažnjivi stric&quot;); Jane z Globočni k („Pravica ne prestane&quot;, izv. igra,v treh dejanjih, „Pra-v3a&quot;, veseloigra v jednem
dejanju po Benediksu, „Zakonske nadloge', veseloigra v dveh
delih po Benediksu, „Svojeglavneži&quot;' — prevod); J. L i p e ž (,,Car
Lazarjeva smrt&quot;, žaloigra, odlomek tiskan v Glasniku); Fr. J arosla v (,,Slovenski Jurček&quot;, izv. šaloigra v tceh dejanjih); Fr.
Severja n (,.Smrt zedini ljubeča srca&quot;, izv. žaloigra v treh dejanjih); J. Kosma č („Kovačeva Minka&quot;, veseloigra v jednem dejanju, „Hvaležni sin&quot;, veseloigra v jednem dejanju, prevod); Sreb oški-Petrli n („Modrost in pravica&quot;, izv. igra v jednem dejanju; „Tragična&quot;, žaloigra' v jednem dejanju, po 
~&gt;-i 48
nemškem; „Zaušnica po vsaki ceni&quot;, šaloigra v jednem dejanju po
nemškem).
Osobito prelagatelji so bili pridni, kakor :JanezGlobočni k
(„Zakonske nadloge&quot;, »Lakomnik&quot;, igra v treh dejanjih, iz angleščine). Jakoba Zabukovca smo že prej omenili. Matij a
Valjave c ( »Ajant&quot;, Cvetje 1864, „Ifigenija v Tavriju&quot;, »Sin
divjine&quot;, po Halmu); M. Same c (»Belizar&quot;, opera v četirih dejanjih; „Krivnja&quot;, žaloigra v četirih dejanjih, spisal Miiller,
»Pijanec&quot;, šaloigra v treh dejanjih po Kotzebuju, „Trip&quot;, šaloigra
v treh dejanjih po nemškem); Valenti n Mandel c („Bog Vas
sprimi&quot;, „Faust&quot; I. del, »Išče se odgojnik&quot;, »Gospod Zamuda&quot;,
»Moja zvezda&quot;, »Na kosilu bom pri svoji materi&quot;, »Pesek v oči&quot;,
.Ženski jok&quot;, „Klobuk&quot;, „St!&quot;, „Doktor Robin&quot;) ; dr. Matij a
Prelog(»Črni Peter&quot;,Lercher 1866, »Zakonskasol&quot;,Lercher 1866);
J. Žepi č (»Čudodelni klobuk&quot;, po Klioperi; „Pozabljenec&quot;, veseloigra v jednem dejanju po Kotzebuju); Josi p Star e (»Najprej
mati&quot;, .Stara mesto mlade&quot;, „Ženin od gladi&quot;, »Gospod Čapek&quot;,
»Telegram&quot;, »PožigalČeva hči&quot; in „Norišnica v I. nadstropju&quot;);
Josi p Nolli (»Po polnoči&quot;, »Graščak in oskrbnik&quot;, , Pri glasoviru&quot;, iz francoščine, ,.Godčeve pesmi'-, „ Afrikanka&quot;, „Gluh mora
biti&quot;, „V spanju&quot;); Dragoti n Šavper l (»Hamlet&quot;); Fr. Rebe c
(»Jurčkove prikazni&quot;, »Na mostu&quot;, gluma v jednem dejanju, po
Klicperi, »Žurnalisti&quot;); J. Navrati l (»Kljukec je od smrti ustal&quot;,
burka v jednem dejanju od Kotzebuja); Lujiz a Pesjakov a
(»Na Koprivniku&quot;, izv.; »Strup&quot;, »Svitoslav Zajček&quot;, »Zabavljica&quot;
in ,,Pokojni moj&quot;);Fr . Marn (»Nikolaj Zrinski&quot;, trag. v petih
dejanjih po Kornerju, »Inserat&quot;, veseloigra v treh dejanjih, češki Sabina) ; M. M a j a r; P e t e r G r a s s e 11 i (KI icpera: „ Roho vin čtverrohy«,
veseloigra v jednem dejanju); D. Bole , Novomešča n (»Kovač&quot;,
igra v jednem dejanju, »Repatnica&quot;, šaloigra v jednem dejanju,
po Ifflandu); Makarovi č (»Češki godec&quot;, igra v petih dejanjih);
Fran Podobni k (»Blaga mati&quot;, igrokaz v treh dejanjih, »Kar
se ne stori, se tudi ne zve&quot;, igra v jednem dejanju, „Nesrečni
denar&quot;, veseloigra v treh dejanjih, po povesti izdelal); Iva n
Rak (preložil Schillerjeve „Razbojnike&quot;), L. Leskove c (»Romeo
in Julija&quot;); J. Križa j Severje v (»Tomaž Mor&quot;, žaloigra v
petih dejanjih, spisal Silvio Pellico, Cvetje 1866, »Frančiška z
Rimini&quot;, tragedija v petih dejanjih, spisal Silvio Pellico); J. Mohorčič , Andre j čko v Jože , Podgorsk i („Zlato ne blaži&quot;,
dram. prizor po Klicperi), N. Dol in ar in še nekaj drugih. 
49 Sr*~
Z vsakim letom pojavljali so se novi pisatelji in prelagatelji
toda ker se njih imena nahajajo v izkazu gledaliških predstav
slovenskih, ne navajamo jih tu od sebe. Mnogo iger je izdalo
Dramatično društvo v „Slo vensk i Talij i&quot;.
Neminljivih zaslug za slovensko gledališče pridobili so si
slovenski skladatelji. Že leta 1848., ko še ni bilo slovenskih
skladeb toliko, da bi se mogle prirejati pevske slavnosti, nastopila sta Kamil o Maše k in Juri j Fleišma n ter sta spravila
na javni oder svoje skladbe slovenskih pesni. Za njima je nastopil Riha r na glasbenem polju. Za gledališko glasbo skrbeli
so čitalnični zborovodje, ki so zajedno opravljali službo dirigenta
v slovenskem gledališču. Zborovodja F a b i a n, rodom Čeh, vodil
je čitalniški zbor od početka do polovice leta 1866; Leop. B e 1 a r
deloval je 1866, potem je nastopil Vacla v Prohaska . Za
glasbeni del so skrbeli Anton N e d v e d, Davorin Jenko ,
dr. Benjamin Ipavec , Heidrich , Anton Foerster .
Od malega prehajali so skladatelji do večjega. Mirosla v
Vilha r podal nam je spevoigro: „ Jamsk a Ivanka&quot;. 1 )
Miroslav Vilhar je spisal .Jamsk o Ivanko &quot; v Gradcu najprvo v nemškem jeziku (Johanna von Luegg), in jo je sam
uglasbil. Nemški prevod je tudi ponudil ravnatelju nemškega
gledališča. L. 1866. predstavljala se je z velikim uspehom četirikrat zaporedoma v deželnem gledališču in v čitalnici Ipavčeva
opereta: „Tičnik&quot;. Dr. B. Ipavca najnovejše delo je spevoigra
v treh dejanjih: »Teharsk i plemiči&quot;. Libreto je spisal
Anton Funtek . Skoro potem zložil je Anton Foerster opereto:
„Gorenjsk i slavček&quot; .
Prirejati predstave pomagal je „Južn i Sokol&quot;. Ker so
se v prvem početku dajale kratke burke ali veseloigre, preuzemal
je tudi „Sokol&quot; katero točko ter je pridno telovadil. Od svojega
postanka pa do 7. aprila 1867 priredila je narodna čitalnica
ljubljanska 36 gledaliških predstav, od katerih je 4 priredila
združena z „Južnim Sokolom&quot;, 2 predstavi je dal sam „Južni
Sokol&quot;, 2 pa je napravil Pe n s pomočjo čitalniških diletantov.
Evo teh predstav.3)
») „Jamsk a Ivanka&quot;. Izvorna domorodna igra s pesmami v treh
dejanjih od Miroslava Vilharja. V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. 1860.
Posvečena Slovenskemu društvu.
2) P. pl. Radics omenja v knjigi: „Der verirrt e Soldat&quot;, čitalničnih
predstav, toda nepopolno, kar bodi s tem popravljeno. 
Slovenske predstave v čitalnični dvorani in v starem deželnem gledališču.
Let a 1S61.
1. Na Štefanjo. Parlament slovenski. Predstavljalo je 12 ,,poslancev&quot;, od katerih je vsak zagovarjal, daje narečje
njegovega kraja najlepše. Parlament pa je z večino sklenil, govor bodi tak, kakor je pisanje.
Let a 1862 .
2. 12. januv. Parlament slovenski.
3. 7. decemb. Prerokovanje vremena v prihodnjem letu. Spisal
Blaž Potočnik. Predstavljali dve gospici.
Muha in krop. Zložil J. Poklukar.
Viljem Tel, I. del. Čitalo je to delo 14 gospodov in
1 gospa. Čitanje se je nadaljevalo 14. in končalo
21. decembra.
Let a 1863 .
4. 4. januv. Domači prepir. (Kreg med ženo in možem, „Der
hausliche Zwist&quot;.) Po Kotzebuju poslovenil Jakob
Zabulcovec. Soseda je igral g. J. Zabukovec, moža
g. Fran Ravnihar, ženo pa gospica Tomanova, zdaj
omožena Coloretto.
5. 2. februv Vodnik, Zois, Linhart ali Slovenija oživljena.
Dramatičen prizor. Zložil J. Bile. (Predstavljano
na čast Vodniku.) Prizor je tiskan v „Glasniku&quot;
in „Novicah&quot; 1. 1863.
6. 8. marca. Udova in udovec. Holbein, poslovenil dr. Janez Bleiiveis. Predstava na čast Cirilu in Metodu. Udovo
je igrala gospica Tomanova.
7. 29. marca. Starost slabost. Po nemškem poslovenil I. Drobnic.
(Leykam Gradec, 1859. Venec gled. iger 2 vez.)
8. 6. decemb. Snubači. Šaloigra, poslovenil Jakob Zabukovec, ki je
bil z velikim ploskom klican.
9. 20. decemb. Dobro jutro Šaljiva igra, češki spisal VI. K. Klicpera.
To igro v jednem dejanju poslovenil je Čeh Dr.
Kleeman, gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, ko se
je učil slovenski z J. Kosmačem, skriptorjem licejske knjižnice ljubljanske. Isti Kleeman je tudi
poslovenil igro: Tat v mlinu. 
-*4 51 &amp;&lt;-
Let a 1864 .
10. 2. februv. Devica orleanska. Samogovor iz 4. dejanja. Deklamovala s spremljevanjem orkestra gospica Ema
Tomanova, zdaj učiteljica v Gorici. (Beseda Vodniku
v čast.)
11. 21. februv. Pravda. Šaloigra v jednem dejanju, po Benediksu poslovenil J. Globocnik, magistratni komisar. Matiča
je igral g. Koblar in Vrbovca g. Per.
12. 6. marca. Filozof. Šaloigra, v jednem dejanju. Poslovenil Miroslav
Vilhar. Gospica Matilda Hrovatinova (še živi) in
dr. Bleiweis igrala sta izvrstno; nadalje gospica
Klot. Žagarjeva (Minka), g. Wolf (Komar), g. Steinmec (strežaj), zdaj lesni trgovec v Bosni.
Domači prepir. Soseda je igral g. Jakob Zabukovec,
moža g. Fran Ravnikar, ženo gospica Hermina Tomanova.
13. 13. marca. Zupanova Micika. Igro je popravil dr. Janez Bleiiceis.
Glažka je igral g. Brahsler, župana g Peter Grasselli, Miciko gospica Nollijeva (zdaj soproga g.
Kagnusa), Anžeta g. Fran Vidic, (ki je pel Fleišmanovo: „Kranjski fantje, mi smo mi&quot;), Tulpenheima (Siissheima) g. Ivan Tisen, Monkofa („Windberga&quot;) g. Fr. Drenik, „ Podgorsko&quot; (Sternfeldovko)
gospica H. Tomanova.
14. 20. novemb. Popotnika. Poslovenil Jak. Zabukovec. Popotnika
sta bila gg. T in Z natakar
g. Vidic.
15. 26. decemb. Strup. Veseloigra, poslovenila po nemškem Lujiza
Pesjalcova. Ljudmila gospica T. E., Božidar g. R.,
Mati Ljudmilina gospica T. H.
Kljukec je od smrti ustal. Burka. Poslovenil I.
Navratil. Godrnjač g. Koblar, Kljukec g. Brahsler.
16. 31. decemb. Advokata. Komična opereta Schubertova. Priredil
„Južni Sokol&quot; v čitalnični dvorani.
Ulajnar od koprolu. (Priredil Jos. Nolli).
Let a 1865 .
17. 26. marca. Svistoslav Zajček — („Rothe Ha,are&quot;). Prosto poslovenila Lujiza Pesjakom. Na novo je nastopila 
gospica Roza Frohlichova kot Ivanka in dr. Hinko
Dolenec kot stotnik.
18. 2. aprila. Advokata. Po Schubertu. Poslovenil Jakob Zabukovec.
Igra pike. Poslovenil M. Vilhar. Odlikovala se je
igralka gospica M. Hohnova, (še živi v Ljubljani),
ki je 1864 prvič nastopila.
19. 16. aprila. Bob iz Kranja. Češki VI. V. Klicpera. Javna predstava v deželnem gledališču. Priredila čitalnica
in „ Južni Sokol&quot; v korist siromakom Notranjcem.
Petje zložil Fabian. Ivana Bilca prolog je govorila
gospica Ema Tomanova. Gospica Angela Stergarjeva,
hči dr. Stergarja, kije nalašč prišla v Ljubljano, pela
je Ipavčevi pesmi „Lahk o noč &quot; in „Ostan i
pr i meni&quot;. Ona in nje sestra Gabrijela peli sta
dvospev iz Mozartove opere „Nozze di Figaro&quot;,
poslednja je še pela Strakoševo arijo: „D'amor e
giubilo&quot;. Gospica Dragoila Milanova je prišla
iz Zagreba in je igrala in pela „Potinj o i z
Kranja&quot;. Polonico je igrala gospica Ana Nollijeva, Matiče je bil g. Josip Nolli, mojster Tomaž
g. Peter Grasselli, odrtnik Grabež g. P. Drahsler. —
Gledališče je bilo polno; prišlo je tudi mnogo
ljudi s kmetov. Čisti dohodek predstave je bil
105 gld. 68 kr.
20. 11. maja. Advokata. (Na čast prvemu občnemu zboru „Slovenske Matice&quot;).
21.26. novemb. Viljem Tel, 2. prizor v 3. dejanju. Ljudmila gospica Ema Tomanova; Janko g. Fran Vidic.
22. 2. decemb. Krst pri Savici. Prešernu v spomin priredil Penn
v javnem gledališču. Sodelovali: Gospica Frohlichova, gg. Nolli, Drahsler in Penn.
23. 9. decemb. Krst pri Savici.
24.17. decemb. Strijček. Šaloigra v treh dejanjih, poslovenil M.
Vilhar. Sodelovali so: Gospici Frohlichova in Nollijeva in gg. Koblar, Drahsler, Nikomed Ravnikar,
c. kr. sod. pristav, Zupančič in Tisen ml.
25. 31. decemb. Ta večer je imel „Južni Sokol&quot; besedo v
čitalnici in se je igrala Levstikova šaloigra v jednem dejanju. 
-+S 63 e*~
Let a 1866 .
26. 4. februv. Tičnik. Opereta v jednem dejanju, po Kotzebuju
poslovenil Bogoslav Rogacki, uglasbil dr. Benjamin
Ipavec. Osobe: Poljanec g. Vojteh Valenta; Ljuboslava gospica Roza Frohlichova; Zorinka, hišina gospica Ivana Podkrajškova; Blaž Zelenkovič
g. Anton Jentl; Ključar g. Viktor Coloretto. (Beseda
v spomin V. Vodniku.)
27. 25. februv. Tičnik. V čitalnici.
28. 18. marca. V gostilnici na pošti. Po Goldonijevi poslovenil
Jakob Zabukovec. Odlikovala se je igralka Frohlichova kot Ljudmila. Dvospev iz Verdijeve opere
„Attila&quot;, pela gg. Fr. Vidic in V. Coloretto.
29. 2. aprila. Tičnik. Čitalnica združena s „Sokolom&quot; v pripomoč
ubogim Dolenjcem v javnem gledališču. Sodelovali : Gospici Roza Frohlichova, Miza Srapkova, soproga c. kr. rač. svetnika Haubitza, in gg. A. Jentl,
V. Valenta, V. Coloretto. Eliza Srapkova nastopila
je prvič kot hišina. Čisti dohodek 415 gld. 37 kr.
Dvospev iz Verdijeve opere „Attila&quot;.
30. 15. aprila. Kljukec je od smrti ustal. Igrala gg. Drahsler in
Koblar. Predstava je bila v gledišču; priredila jo je
čitalnica z „Južnim Sokolom&quot;. Bilo je tudi petje.
Gospoda Fr. Vidic in V. Coleretto sta delala marmorn e kipe.
31. 27. sept. Tičnik. V čitalnici. Gospici Roza Frohlichova in Eliza
Srapkova.
32. 21. oktob. Slep ni lep. Šaloigra, spisal M. Vilhar. (Odlikoval se
osobito g. Jos. Nolli.) Predstavo je napravil v čitalnici »Južni Sokol&quot; v spomin svoje tretje obletnice.
33. 28. oktob. črni Peter. Poslovenil dr. M. Prelog. Sodelovali
gospica Marija Prelihova, zdaj v Mariboru, gg. Peter
Grasselli in Josip Nolli.
Let a 1867 .
34. 3. februv. Slovenija oživljena. Zois g. Drahsler-, Vodnik g.
Koblar.
35. 24. marca. Zakonska sol. Poslovenil dr. M. Prelog.
36. 7. aprila. Ultra. Veseloigra. Prvič meglene podobe. 
Vse igre, izimši one, ki so bile že prej prevedene, prevajale so se sproti in so takorekoč „gorki&quot; prevodi prihajali na
oder. Vse predstave so se vršile v veliki dvorani čitalnice, le
igra „Domači prepir&quot;, ki je bila prva dramatična predstava
(dne 4. januvarja 1863) igrala se je v sobi, kjer je (v gosp. Fr.
Ks. Souvana hiši, Šelenburgove ulice) imela čitalnica do junija
1. 1892. svojo bralno sobo. Vse predstave so bile ogromno obiskovane, tako da je n. pr. dne 3. februvarja 1864 bilo pri pred
stavi čez 500 ljudi. Jedenkrat je bilo v vseh prostorih čez 800 ljudi.
Bliskoma se je raznesel glas po vsem Slovenskem o izvrstnih zabavah in besedah, ki jih je prirejala čitalnica svojim članom. Koj po ljubljanski čitalnici jele so se snovati posestrime.
Mariborska leta 1861., in koj potem tržaška (1861) in celjska
1862 osnovana, vse so posegale po repertoarju ljubljanske čitalnice. Čitalnica v Vipavi, osnovana 1864, predstavljala je »Viljema Tela&quot; (1. prizor), v Celju predstavljali sta se 1. 1864. igri:
»Raztresenca&quot; in »Domači prepir&quot;, v Kranju igrali so 1. 1865. »Župana&quot;; v Novem Mestu 1. 1866. »Strup&quot; in »Domači prepir&quot;, v
Mariboru 1. 1866. »Igro pike&quot; in »Črni Peter&quot;.
Dne 7. aprila 1867 bila je v čitalnici zadnja gledališka predstava. Istina je, da je še pozneje čitalnica prirejala gledališke
igre, toda do dne 7. aprila skrbela je ona jedina za gledališke
predstave; in kako dobro se je organizovala, vidimo iz tega, ker
je imela poleg zbora svoj orkester, pri katerem so sodelovali
sami mladi rodoljubi. Skrb za nadaljnje prirejanje gledaliških
predstav preuzelo je v tem času ustanovljeno Dramatično
društvo, katerega pravila je potrdila c. kr. deželna vlada
z dopisom z dne 18. aprila 1867, štev. 1222. Dr. Janez Bleiweis
bil je gotovo najboljši tolmač javnega mnenja, ko je novo društvo pozdravil (»Novice&quot;, št. 19, 1867) dne 8. maja z naslednjimi
prijaznimi besedami: „Rojaki, zopet je odprto novo polje delavnosti, ki bode na veliko korist vsemu slovenskemu narodu. Naj
se krepko in čvrsto razvije mlado društvo in požene novo cvetje na
polju slovenskega slovstva in domače umetnosti. Božja pomoč!&quot;

==Del II.==
{{prelom strani}}
===Snovanje Dramatičnega društva v Ljubljani.===
obri uspehi na čitalničnem odru napotili so mlade rodoljube, da so se poprijeli resno misli ob ustanovitvi Dramatičnega društva ter so jeli resno premišljevati, kako bi
raztresene moči zbrali ter osnovali stalno slovensko gledališče.
Združili so se v misli, da je treba osnovati društvo, ki bi imelo
namen gojiti slovensko dramatiko ter skrbeti posebe za tisek
dramatičnih del in za ustanovitev rednih slovenskih gledaliških
predstav v Ljubljani.
Na dan 15. novembra 1866. leta sešli so se v Ljubljani
mladi rodoljubi v prvo posvetovanje. Ti rodoljubi so bili:
Drahsle r Pavel, trgovski pomočnik; dr. Karol Gestrin, odvetniški koncipijent; Peter Grasselli, hišni posestnik; Fran
Levstik , pisatelj; Josip Nolli , pravnik; dr. Josip Poklukar ,
notarski koncipijent; Eduvard Pour , trgovec; Ravni h ar Fran,
deželni uradnik; Josip Stare , ph. cand.; Luka Svetec , magistratni komisar; Vojteh Val e nt a, magistratni uradnik; Dragotin Žagar , c. kr. uradnik. Ti rodoljubi bili so začasen odborin so si izbrali za predsednika Luko Sve t ca, za podpredsednika Petra Grassellija , za tajnika Josipa Nollij a in za blagajnika Dragotina Žagarja.
Prvo delo bilo je odboru sestaviti pravila. Prvi načrt pravil
sestavil je Josip Stare , zdaj kr. profesor v Zagrebu, kije svoje
poročilo predložil odboru. Na osnovi tega načrta napravili so
potem uzajemno Josip Stare, Peter Grasselli in Josip Nolli
pravila. Ta pravila je odbor odobril, a Luka Svetec dobil je
nalog, predložiti jih c. kr. deželnemu predsedstvu v potrjenje.
Njega Veličanstvo blagoizvolilo je s previšnjim sklepom z
dne 2. marca 1867 dovoliti, da se napravi Dramatično društvo
v Ljubljani, slavno predsedstvo c. kr. deželne vlade pa je 
- H 58 1*-
potrdilo dne 18. aprila 1867 pravila, Namen društvu bil je:
vsestranski podpirati in pospeševati slovensko dramatiko; torej
skrbeti, da se razvije slovenska dramatična književnost, in je v
ta namen začelo izdajati gledališke igre. Nadalje je bil društvu
namen, ustanoviti svojo dramatično učilnico, napravljati glediške
predstave ter osnovati dramatično knjižnico in omisliti posebno
opravo. Člani so se ločili: v predstavljajoče, pisalne, podporne
in častne. Dolžnost predstavljajočih članov bila je, da so se
redno udeleževali skušenj in da so preuzemali odločene jim
uloge; dolžnost pisateljev pa je bila, spisovati društvu primerne
knjige.
Ker je vlada zahtevala nekaterih prenaredeb, odobril je
prvi občni zbor te prenaredbe. To priliko je porabil Fran Levstik
ter je predlagal, naj se mej drugim tudi jasneje določi, kaj je
dramatična učilnica, kaj knjižnica in naj se odbor pomnoži na
20 članov. Te prenaredbe je sprejel prvi občni zbor. Pozneje se
je pokazalo, da je to število odbornikov preveliko, in zategadelj
in tudi radi drugih določeb preosnovalo se je društvo 1. 1872.
in je prenarejena pravila odobrila c. kr. deželna vlada z odlokom
z dne 31. maja 1872. Po teh novih pravilih šteje odbor le 12
članov. Konečno se je še Dramatično društvo popolnoma prenaredilo 1. 1891. in to s posebnim ozirom na novo deželno gledališče.
Po teh pravilih sestavljen je odbor iz 9 članov, ki morajo vsi
prebivati v Ljubljani. Društvo ima svojega predsednika, tajnika
in blagajnika. Za posebna opravila voli se iz odbora igraln i
odse k p eter i h .članov, ki skrbi za sestavo repertoarja; izbira
in presoja igre ter jih pripravlja za prihodnjo gledališko dobo.
Dalje se voli intendancij a treh članov, katera določa dnevni
repertoar ter vodi predstave. Celokupni odbor je ravnateljstvo.
Brž po ustanovitvi društva izdal je odbor (dne l.maja 1867)
tiskano vabilo na pristop k Dramatiškemu društvu, kakor se je
takrat zvalo. V tem vabilu naznanja se Slovencem radostna
novica, da je Njega Veličanstvo potrdilo novo društvo; priobčuje
se poglavitna vsebina pravil, in konečno vabi odbor vse ljubitelje
slovenske umetnosti, vse častitelje veličastne modrice Talije, da
obilno in brez odloga pristopijo k novem društvu. „Evo&quot;, nadaljuje se v vabilu, »dragi rojaki, novo polje, kjer bo skušal slovenski genij mlade svoje peruti. Kar so izvrstni domorodci že
dolgo želeli, kar se jim je pa le z malim uspehom izpolnjevalo,
ker so bile posamezne moči preslabe, skusimo zdaj z združenimi 
-M 59
močmi. Položim o temel j narodnem u gledišču , katero
bo bistrega uma slovenskega vredno, katero bo prijeten dom za
narodno razveseljevanje, šola lepih nravov in čiste narodne
besede ter budilno zrcalo plemenitih čustev in dejanj človeških.
Blag na,men, ki si ga je društvo postavilo, ta nam bodi uspešno
priporočilo pri vseh prijateljih slovenskega naroda.&quot;
Prav toplo pa se priporoča društvo v podporo čitalnicam
po Slovenskem, katerim bo društva napredek in obilen sad dramatske umetnosti posebe v korist. In da je bilo in da je danes
Dramatično društvo čitalnicam v korist, to vemo in vidimo, ko
Dramatično društvo s »Slovensko Talijo&quot;, t. j. zbirko dramatičnih
iger, ki jo daje na svetlo (do zdaj 57jvezkov), omogočuje čitalnicam, da lahko prirejajo glediške predstave.
Kak uspeh je imelo vabilo k pristopu? Še precej po voljen.
Prva skrb osnovalnemu odboru bila je iskati novemu društvu
članov: igralnih, pisalnih in podpornih. Člani so pristopali le
polagoma, posebno redko so se oglašali člani iz unanjih krajev.
Razmerno mnogo je imelo društvo članov igralnih in podpornih.
Naslednja razpredelnica nam kaže stanje članov v prvih
letih društvenega obstoja.
Let a
Člano v
Let a Ukupe
igralnih podpornih
Ukupe
1867/68 30 138 168
1868/69 31 190 221
1869/70 64 239 303
1870/71 68 304 372
1872/73 18 319 337
1873/74 28 308 336
1874/75 28 335 363
1875/76 332
1876/77 318
1877/78 276
1878/79 227
1879/80 235
1880/81 221 
-H 60 HVsak član je plačeval na leto po 1 goldinar, podporni člani
po 2 goldinarja. Kar se tiče števila članov v poznejših letih, ni
se to število mnogo izpreminjalo in ostaje zvečine v jednakih
mejah.
Začasni odbor imel je 23 sej, prvo dne 15. novembra 1. 1866.
in zadnjo dne 17. junija 1868. Dne 25. septembra 1867 preselil
se je Josip Stare v Osek in tako je izgubilo društvo jednega
najboljših odbornikov. Dne 5. februvarja 1868 odložil je Luka
Svetec predsedništvo, ker mu je opravilo državnega poslanstva
branilo, da svoje dolžnosti kot društven predsednik ni mogel
tako opravljati, kakor bi rad in kakor bi mlado društvo potrebovalo. Vsled tega vodil je seje podpredsednik Peter Grasselli,
in, ako on ni utegnil, namestnik mu dr. Josip Poklukar. Namesto
Jos. Stareta in Luke Svetca bila sta v prvem občnem zboru
dne 15. marca 1868 voljena v odbor dr. Karol Bleiweis in Ivan
Murnik.
Prvemu občnemu zboru bilo se je mnogo baviti s pretresovanjem pravil, ker je zahtevala vlada nekaterih prenaredeb,
in zategadelj ni se še volil nov odbor. Šele v izrednem občnem
zboru, ki je bil dne 21. junija 1868 ob 1/211. uri v čitalnični
dvorani, volil se je prvi odbor 20 članov in je bil izvoljen za
predsednika Fran Levstik , za blagajnika Dragotin Žagar ; v
odbor pa: Dragotin_£ole, Fran Cegnar, Pavel Drahsler, Dr. Karol
Bleiweis, Peter Grasselli, Emil Guttman, Josip Jurčič, Jurij Kozina,
Ivan Murnik, Josip Nolli, dr. Fr. Papež, dr. Josip Poklukar,
Eduvard Pour, Fr. Ravnihar, Josip Stritar, Jan Vavru, Vojteh
Valenta, Jakob Zabukovec.
Novoizvoljeni odbor volil je iz svoje srede za podpredsednika Petra Grassellij a in za tajnika prof. Jurija Kozino .
Toda predsednik in tajnik uztrajala sta le nekaj mesecev v odborništvu in sta ju vsled tega namestovala P. Grasselli in
Jos. Nolli; prvi je vodil društvo, drugi pa je nadomeščal tajnika. 

===Slovenci v starem deželnem gledališču.===
starem deželnem gledališču, ki je stalo na mestu, kjer
stoji danes „Tonhallea, bila je leta 1789. prva slovenska
^«•53= predstava. Igrala se je takrat Anton a Linhart a veseloigra „Županov a Micika u z jako velikim uspehom. Od te
dobe, četudi se je zdaj pa zdaj slišala slovenska beseda na javnem
odru, vender do leta 1848. ne moremo govoriti o slovenskih gledaliških predstavah, ker jih sploh ni bilo. Šele leta 1848. začelo
je »Slovensko društvo v Ljubljani&quot; prirejati besede in gledališke
predstave v starem deželnem gledališču; vender ko je društvo
nehalo delovati leta 1851., prestale so tudi gledališke predstave
slovenske. Z narodno čitalnico ljubljansko obudile so se spet
predstave; a tudi čitalnica smela je malokdaj nastopiti v deželnem gledališču.
V starem deželnem gledališču šopirila se je ves čas samooblastno nemška muza, dočim je slovenska muza zaman trkala
na vrata starega deželnega gledališča ter prosila v njem vsaj
majhnega prostorčka za se. Ostati je morala pred vrati ter
koprneti in dolgo čakati onega, ki bi jej odprl vrata v domačo
hišo. Dramatično društvo, ki se je osnovalo leta 1867. z namenom, da bi prirejalo gledališke predstave ter ustanovilo v
Ljubljani stalno slovensko gledališče, zahtevalo je energično ustopa
v stari hram umetnosti. Toda tudi ono je trkalo dolgo zaman. Mogočni Nemec imel je gluha ušesa za nas.
Dramatično društvo je vse svoje mlade sile uporabilo v to,
kako da osvoji hišo, do katere je imelo polno pravico. Koj v
tretji seji osnovalnega odbora Dramatičnega društva dne 25. aprila
1867 izrazil je odbornik Dragoti n Žaga r željo, naj bi se brž
ko mogoče igralo v deželnem gledališču. Upal je, kakor je upal
vsak rodoljub, -da se tej želji ne bodo upirali Nemci, saj je že
leta 1865. dr. Janez Bleiweis izrekel v deželnem zboru isto željo,
kateri je pritrdila večina tedanjega nemškega deželnega zbora
kranjskega, namreč da se jedenkra t na tede n sme igrati
slovenski v deželnem gledališču. Upati je smel torej vsled te izjave tudi odbor Dramatičnega druš.tva, da se mu izpolni ta želja
in da se mu ne bode kratila pravica igranja v deželnem zavodu.
Odbor se je jel dogovarjati in pogajati z deželnim odborom,
kateri mu je z dopisom z dne 26. maja 1868, št. 1646 
62 S*-
naznanil, da se je deželni odbor pogodil z vodjo nemškega gledališča tako, da podjetnik, to je nemški gledališki vodja, prepusti
gledališče deželnemu odboru vsa k mese c jedenkra t za slovenske gledališke predstave Dramatičnega društva proti temu,
da ono da nemškem u podjetnik u polovic o čisteg a
dohodk a tisteg a večera. Vsled tega se je Fran Ravnihar
pogajal v imenu društva z nemškim podjetnikom Zollnerjem, ki
je imel jedini pravico dajati predstave v deželnem gledališču
vsled pogodbe z deželnim odborom kranjskim, in je poročal, d a
je Zollne r volj e prepustiti gledališč e Dramatič -
nemu društv u jedenkra t na mese c za polovic o čisteg a dohodk a tisteg a večera . Za to se je pa Zollner
zavezal, da društvu brez vsakega povračila prepusti svojo pripravno
gledališko obleko in tiste člane svojega orkestra, ki so v njegovi
službi. Nemški vodja pa je bil še toliko oprezen, da je odstopil
vsak dan razven sobote in nedelje, ki sta, kakor znano, dva najboljša gledališka dneva.
Odbor Dramatičnega društva je uvidel, da si ne more pridobiti deželnega gledališča, in je radi tega leta 1867. in 1868.
prirejal svoje predstave v ljubljanski čitalnici. Istina je, da sta
bili dve slovenski predstavi leta 1868. v gledališču, ali ti sta
bili v mesecu maju, torej izven gledališke dobe, ko je že odšel
Zollner s svojo družbo. Jedna teh predstav bila je dne 3. maj a
1867., druga pa 16. maj a 1867. Prvo je priredila čitalnica združena s Sokolom in Dramatičnim društvom.')
V 22. seji dne 2. junija 1868 posvetoval se je osnovalni
odbor o tem, kako naj se odgovori deželnemu odboru. Seja je
bila precej živa. Odbornik Fran Ravniha r rekel je, deželnemu
odboru naj se odgovori, da se to, kar dovoljuje deželni odbor,
zdi Dramatičnemu društvu »strašno kumerno &quot; in da odbor ne
sme biti zadovoljen s to ponudbo. Odbornik Pete r Grassell i
izjavil se je odločno, naj se ta stvar poroča prvemu občnemu
zboru in naj se tam reče, da društvo ne bode nikako r igralo
pod pogoji, kakor jih je sklenil deželni odbor v pogodbi s Zollnerjem. Društvena naloga ni delati tlako; po predlogu deželnega
odbora delali bi le sramotno tlako. Vsled teh izjav sklene odbor
') Prva društvena predstava bila je v čitalnici dne 24. oktobra 1867.
(Glej: ,,Predstave Dramatičnega društva&quot;, j Četrta društvena predstava je
bila 15. marca 1868. Igral se je ..Inserat&quot;; sodelovali pa so gg.: Koblar,
Grasselli, Valenta, Nolli, Lesjak, Hohnova, Prelihova in Brusova. 
- H 63 S+-
Dramatičnega društva, predložiti vso stvar prvemu občnemu
zboru in si izvoli v to poročevalca Ivan a Murnika.
Ta občni zbor bil je dne 21. junija 1868. 1. Poročevalec
Ivan Murnik pojasnil je odborovo stališče, da društvo ne more
sprejeti rečene ponudbe. Le jeden odbornik tolmačil si je stvar
nekoliko hladneje, kar pa je Frana Levstik a tako razgrelo,
da se je izjavil in rekel: „Strmeč stoji občni zbor pred ponudbo
deželnega odbora, ki se daje društvu, katero je važnejše, nego je
čitalnica, Sokol in celo Matica. Dramatičnemu društvu je namen
gojiti in spešiti najplemenitejšo umetnost, dramatiko Ves svet
čisla narode, ki so dospeli v tej umetnosti do visoke stopinje
ter so uzgled drugim narodom. Mi nočemo nikogar preganjati,
nikomur kratiti pravic, temveč zopet ponižno in pohlevno prosimo
prostorčka v hiši, ki je naša. Naš narod slovenski prosi dom^,
v svoji lastni hiši. Da bi slovenska muza delala tlako nemškemu
vodji, da bi mu mi plačevali še davek za to, tega ne. Če moramo plačevati za milost, ki se nam izkazuje, davek v hiši, ki
je naša, ostanemo raji pred vrati. Dramatično društvo mora
imeti ta ponos, da izreče, da neče stopiti v hišo s takimi po
goji&quot;. Ta govor Levstikov bil je burno sprejet. Pri glasovanju je
bilo 28 članov za predlog poročevalčev, 2 pa zoper njega.
To izjavo občnega zbora naznanil je odbor Dramatičnega
društva deželnemu odboru. Da odbor ni imel uspeha, umeje se
samo ob sebi. Vsled tega je društvo prirejalo predstave v čitalnici, katera je svojega otroka ljubeznjivo čuvala.
Prv o in drug o let o svojeg a obstank a (od 1867.
malon e do konc a 1869.) tore j ni igral o Dramatičn o
društv o v deželne m gledališču. 1 ) Šele tretje leto (1869/70)
dovolil je deželni odbor, da sme društv o uporabiti deželn o gledališč e po jedn o nedelj o na mesec . Društvo
se je s to pravico izkoristilo in je priredilo svojo prvo redno
predstavo v deželnem gledališču dne 10. oktobr a let a 1869.
ter j e s tem dnevo m položil o temeljn i kame n daljšemu razvoj u slovenskeg a gledališča . Predstava se je
otvorila s prologom in igrala se je igra „Inserat&quot;. To leto igralo
je društvo jednajstkrat; 9 predstav priredilo je v deželnem gledališču, 2 pa v čitalnici.
M Fran Gerbi&lt;5 priredil je v gledališču dva koncerta, in sicer dne
3. in 16 maja 1868. 
Slovenske predstave so tako močno naudušile občinstvo, da
je vse vrelo v gledališče in je bilo oduševljenje splošno, kakor
leta 1848. Pri predstavi dne 21. novembra 1869 bilo je gledališče popolnoma natlačeno in so ljudje iz preddvora gledali v
gledališče, drugega občinstva pa je bilo vse polno na cesti. Le
osem demonstrativnih lož bilo je praznih. Kakor so bili Slovenci
oduševljeni, ravno tako so bili nemški posestniki lož zagrizeni
ter niso svojih lož marali dati Slovencem v porabo niti za drag
denar. Znana gospa] Janeževa bahala se je v svoji zagrizenosti do Slovencev, da niti za 1000 goldinarjev ne da svoje lože
Slovencem.
Poleg slobodne uporabe gledališča dobilo je društvo še denarno podporo od deželnega zbora in dovoljenje, da sme prihodnje leto (1870/71) igrati po trikra t na mesec . Marsikateri rodoljub dvojil je o tem, da bi društvo moglo prirediti
po tri predstave na mesec. In vender jih je priredilo v dobi od
2. oktobra 1870 do 30. aprila 1871 ukupe 23 predstav ter je na
ta način najsijajneje preverilo dvojljivce, da se z dobro, uztrajno
voljo mnogo doseže, če ne vse.
S prošnjo z dne 18. septembra 1868. prosilo je Dramatično
društvo podpore ter je svojo prošnjo utemeljilo s tem, ker se iz
deželnega zaklada vsako leto obilno podpira nemško gledališče,
naj deželni zbor tudi narodnemu zavodu ne odreče podpore. Na
to je odgovoril deželni odbor z odpisom z dne 14. marca
1869, štev. 833 ter naznanil, da ima glede podpore za slovenske
igrokaze po sklepih deželnega zbora kranjskega XIII. seje dne
18. septembra in XXI. seje dne 3. oktobra 1868, deželni odbor
nalogo, poročati slavnemu deželnemu zboru v prihodnji zborbi,
kako se ima obračati za leto 1869/70 podpora iz domestikalnega
zaloga za obstoječe gledališče in za slovenske gledališke stvari
in da se ima deželni odbor pri pogajanju z'gledališkimi najemniki za leto 1869/70 kolikor mogoče ozirati na Dramatično društvo.
Za prirejanje slovenskih predstav imelo je to toliko uspeha, da
je društvo za leto 1869/70 dobilo pravic o igrati po j e d e n -
kra t na mese c v deželne m gledališču , le glede denarne
podpore ni se mogel najti način, kakšno podporo naj bi dal deželni odbor Dramatičnemu društvu. Deželni odbor uprašal je z
dopisom z dne 14. marca 1869 štev. 833, naj društvo pove, kateri način podpore bi več koristil Dramatičnemu društvu, ali
razpis nagrad za izvorne slovenske igre, ali za prevode, ali za 
napravo gledališke šole. Na ta dopis odgovorilo je Dramatično
društvo z dopisom z dne 5. julija 1869, da j e društv u glavni
in konečn i name n ustanoviti staln o narodn o gledališč e v Ljubljani ter da mu je v dosego tega namena
treba 1.) dobrega igralnega osobja in 2.) zanimljivega repertoarja.
Društvo je nadalje naznanilo, da se otvori dramatična šola,
v kateri se bodo izobraževale mlade moči za igranje; a da
se pomnoži slovenski repertoar, naj slavni deželni odbor razpiše
darila za dramatične umotvore slovenske, in sicer: dve darili za
izvorna dela, dve pa za prevode, toda le slovanskih izvornikov,
in naj se presojevanje iger prepusti Dramatičnemu društvu.
Dramatičnemu društvu je priskočil v tem na pomoč dr. Valentin Zarni k in je v seji deželnega zbora kranjskega dne
22. septembra 1869 predlagal, naj deželni zbor dovoli Dramatičnemu društvu podpore 1600 gld.; in sicer:
1.) 500 gld. za uzdržavanje učilnice;
2.) 1100 gld. razpiše naj se 6 daril:
a) 250 gld. za izvorno žaloigro,
b) 250 gld. za izvoren igrokaz; predmet tema igrama
mora biti iz slovenske ali obče slovanske zgodovine
ali iz slovanskega življenja;
c) 2n0 gld. za opereto;
č) 200 gld. za opereto;
d) 75 gld. za libreto;
e) 75 gld. za libreto.
Glede tega predlagal je deželni odbor, naj se Zamikov predlog sprejme s pristavkom, da pogoje razpisa sestavi deželni odbor,
kateremu bodi tudi nalog, prisoditi darila po nasvetu zvedencev,
katere deželni odbor sam izvoli in poupraša. Z dopisom z dne
3. februvarja 1870., štev. 4637, naznanil je deželni odbor društvu,
da je Zamikov predlog bil sprejet s pristavkom deželnega odbora,
ter je naročil Dramatičnemu društvu, da pred začetkom prihodnje
zborbe poroča natanko o nasledkih te podpore, posebno pa o
gledališki učilnici.
Dramatično društvo razpisalo je darila. Došlo mu je 11
iger; te je predložilo deželnemu odboru, kateri jih je vrnil društvu s prošnjo, naj odbor pregleda igre ter natanko utemeljene
razsodbe predloži deželnemu odboru. Presoditi 11 iger in predložiti spisane razsodbe bilo je samo na sebi ogromno delo, zakaj
odbor je mogel te razsodbe predložiti šele dne 13. novembra 1872. 
O tej priliki nam je omeniti, da je izvrsten in vesten presojevalec bil profesor g. Jos. Stritar,' ki je pisal obširne kritike in jih pošiljal društvu. Sploh se je g. Stritar zelo brigal za
razvoj naše dramatike in je v svojem „Zvonu&quot; poročal o vsem,
karkoli se je pojavilo na dramatičnem polju. Dajal je dobre svete
društvu in pisateljem. Na podlagi presoj priporočal je odbor deželnemu odbru izvorno tragedijo: „Zet a carj a Lazarja&quot;, ki
je bila med vsemi najboljša. Deželni odbor ni nobeni igri prisodil darila, in je sploh prvo darilo dobil gosp. Anto n Foer -
ste r za svojo opereto „Gorenjski slavček&quot;. Podeljeno podporo 1600 gld. porabilo je društvo za uzdržavanje dramatične
učilnice, za nakup iger, spevoiger, muzikalij; sploh so se ž njo
poravnali troški slovenskih gledaliških predstav.
To razmerje mej deželnim odborom in Dramatičnim društvom ni bilo prav osnovano. Že to, da se je deželni odbor postavil za dramaturga Dramatičnemu društvu, ni moglo koristno
uplivati. Vsi pogovori mej deželnim odborom in društvom vršili
so se pismeno, a ne ustno, kar je bilo uzrok, da se je presojevanje iger zavlačevalo od leta do leta. Društvo je sicer za
vsako malenkost, radi katere se je moralo obrniti do deželnega
odbora, moralo uložiti pismeno prošnjo, kar je naravno znatno
oviralo vse poslovanje in delovanje. Ako je n. pr. prosilo igralnega dne, moralo je pismeno prositi in tudi čakati pismenega
odloka. Društvo je obilo posla imelo s predstavami. Toda ne
samo za dramaturga, tudi za gospodarja se je postavljal deželni
odbor, kajti nakazoval je podporo le za dramatične namene, to
je zvečine le za nagrade izvornih iger, in če je društvo naročilo kako igro pri knjigotržcu, moralo je to naznaniti deželnemu
odboru; da, deželni odbor je celo z dopisom z dne 21. oktobra
1879, št. 6020 (Deschmann) zahteval, da mu Dramatično društvo
naznani, katera dramatična dela naj bi se kupila za pomnožitev
nje knjižnice Dramatičnega društva. Leta 1880. n. pr. moralo je
društvo poročati, katera dela so se naročila pri Kleinmayer &amp;
Bambergu za svoto 100 gld.! Ko je Dramatično društvo leta
1879. (z ulogo z dne 20. decembra) prosilo nagrade za razpis
resnega igrokaza, poročal je deželni odbor z dopisom z dne 24. aprila
1880. leta, štev. 324, (deželni glavar je bil takrat Kaltenegger),
da je deželni odbor sklenil v svoji seji dne 26. marca 1880. leta:
da mor a resn i igroka z biti uze t le iz kranjske ,
ali pa iz avstrijsk e zgodovine , ne pa iz slovensk e 
—H! 67 !Hali slovansk e zgodovine , kako r je želel o društvo ,
ter j e deželn i odbo r odločn o dostavil , da ostan e
pr i tem sklepu. Kaj je bilo komu do razvoja slovensk e
dramatike! Znamo, da nas niso marali, a da bode deželni odbor
s takimi nazori stopil med svet, tega gotovo ni nihče pričakoval,
zakaj večno se je osmešil, zahtevajoč, da pesnik ne sme snovi
svojim delom zajemati iz slovanske zgodovine!
Da je društvo sploh moglo kaj storiti za gledališke predstave, zahvaliti se ima temu, ker je imelo že prva leta delaven
odbor. Na čelu društvu je stal mož, ki je kot izboren igralec
storil mnogo za pouzdigo slovenskega gledališča. Ta mož je g.
Pete r Grasselli, zdaj župan stolnega mesta Ljubljane. Njemu
na strani je bil tajnik gosp. Josip Nolli , operni pevec in zdaj
sotrudnik „Slovenskega Naroda&quot;, ki je zelo marljivo oskrboval
društvena opravila od začetka društva do jeseni 1. 1875., ko se
je preselil v Zagreb. Taka močna stebra slovenske dramatike
bila sta pač trdna zaslomba mlademu društvu. Delovala sta
kot odbornika in sodelovala kot igralca.
V početku prvega naudušenja za slovensko gledališče oklenile so se društva dame in gospodje mlade rodoljubke in mladi
rodoljubi. Vojteh Val en t a, Anton Foerster , Schantl,
A. Heidrich in Stock l vodili so glasbeni del. V prvi dobi
delovali so na slovenskih deskah mej drugimi tile gospodje in
dame: Vojteh Valenta, Pavel Drahsler, Peregrin Kajzel, Štefan
Filapič (tenorist), Ivan Meden (tenorist), Jakob Rus, Juvančič,
Julij Šušteršič, Anton Jeločnik, Avgust Koblar, Ivan Tisen, Ivan
Kramarič, Jurij Eržen, Jakob Trdina, Andrej Jekovec, Špindler,
Ivan Gabršek, Adolf Šubert, Anton Gril, Avgust Pucihar, Fran
Schmidt, Josip in Simon Paternoster, I. Pogačar, Vincencij Vizjak,
Fran Šturm st.; Dragoila Odijeva, A. Neugebauerjeva, Albina
Brusova (Valentova), Antonija Rosova (Svetkova), Ivanka Jamnikova, Cilka Podkrajškova, Pavlina Namretova, Amalija Rahnetova,
Antonija in Terezija Bonačeva, Albina Balsova, Josipina Kremžarjeva, Navmanova, E. Ihanova, Felicitas in Matilda Tumova^
Marija in Franja Finkova, Marija Potočnikova, Franja Pardubska)
Fr. Vrelčeva, Ana Piskarjeva, Zdenka Erbežnikova, Melanija Hohnova
Ivana in Franja Svetkova, Ivana Vrtnikova. Na slovenskem odru
uzrasla je g. G. Nigrinova , ki je danes prva igralka srbskega
gledališča v Belem Gradu. Res ogromno je bilo s početka igralno
osobje.
6* 
-H 68 ptrTako je n. pr.
leta 1868. imelo društvo 16 igralcev in 14 igralk = 30
„ 1869. „ „ . 19 „ „ 12 , = 31
,, 1870. „ „ 36 „ „ g8 „ =6 4
„ 1871. , „ 46 „ „ 22 „ =6 8
S takim aparatom moglo je društvo uspešno delovati.
Garderobo je dobivalo iz Zagreba od narodnega gledališča posredovanjem pokojnega Frana Erjavca, ki je bil takrat profesor v
Zagrebu. Vender se je skoro pokazalo, da tak požrtovalen aparat, kakor je dober, vender ni tak, kakeršnega potrebuje gledališče. Od neangažovanih igralcev ne more se zahtevati, da bi igrali,
kadar bi društvo hotelo, zategadelj je društvo mislilo angažovati
stalno osobje z mesečno plačo ter skrbeti za to, da bi se kolikor mogoče večkat igralo. Toda ravno v tem pogledu je naletelo na silne zapreke.
Kakor sem že omenil, prvi dve leti ni društvo moglo izposlovati niti toliko, da bi vsaj po jedenkrat na mesec igralo v
deželnem gledališču. Šele tretje leto (1869/70) smelo je igrati
po jedenkrat na mesec. Za dobo od 1. septembra 1870 do cvetne
nedelje 1871 prosilo je društvo 4 predstav na mesec, a deželni odbor je dovolil z dopisom z dne 26. marca 1870 (deželni
glavar Wurzbach), da sme Dramatično društvo igrati vsak mesec le trikrat, in sicer dve nedelji (ali dva praznika) in delavnik, ki ga izvoli odbor. Istočasno naznanil je deželni odbor,
da je skrajšal obrok, v katerem ima društvo naznanjati svoje
predstave, na jeden teden pred vsako predstavo. Dramatično
društvo imelo je pravico do vseh sedežev, le do lož ne in ne do
10% od drugih na dan slovenskih predstav danih predstav.
Dramatično društvo je torej smelo porabiti gledališke prostore,
izimš i lož e gledališkeg a zaklada , katere ie dobival
nemški vodja v porabo tudi za slovenske predstave. Vsled tega
je imelo društvo vsako leto škode do 300 gld., nemškemu podjetniku pa iz tega ni izviral nikakeršen dobiček. Za leto 1869.
in potem vsako leto prosilo je Dramatično društvo, naj mu deželni odbor onih 13 lož, ki jih je imel gledališki zaklad, prepusti
za slovenske predstave. Nemci itak niso obiskavali slovenskih
predstav, in svojih lož nemški najemniki, četudi so jih prosili
Slovenci, niso hoteli dati za nobeden denar za slovenske predstave, tako da so lože pri slovenskih predstavah bile zvečine
prazne . Kako malo je bil deželni odbor naklonjen Dramatič-
-*S 69 lenemu društvu, oziroma slovenskemu gledališču, vidi se iz tega,
da je Dramatično društvo dolgih šest let zaman prosilo lož deželnega zaklada, zakaj šele leta 1874. dovolil je deželni odbor,
da sme Dramatično društvo porabiti rečene lože pri slovenskih
predstavah. S tem je doseglo društvo vsaj nekaj.
Za gledališko dobo 1871/72 prepustil je deželni odbor gledališče vsak mesec četirikra t za slovenske predstave, in sicer
dve nedelji ali dva praznika in dva delavnika. Pravico dneve
določevati pridržal si je deželni odbor! Ker Dramatično društvo
ni dobilo onih 13 lož gledališkega zaklada, prosilo je, naj se mu
prepustita vsaj oni dve loži, ki jih ima vsak gledališki podjetnik. Društvo niti teh lož ni dobilo! V tem letu (1871/72) priredilo je društvo 32 predstav.
Šesto leto svojega obstoja, t. j. za d6bo 1872/73, imelo je
Dramatično društvo deželne podpore 2400 gld. in je prosilo igrati
šestkrat na mesec . Mlado društvo hotelo se je razširiti in
razvijati, a deželni odbor dovolil mu je igrati le četirikrat na
mesec, in sicer dve nedelji ali dva praznika in dva delavnika.
Pravico določevati dneve pridržal si je deželni odbor. Deželni
odbor je naznanil, da mora društvo vsako predstavo j ede n
tede n naprej napovedati deželnemu odboru, dalje ima društvo
pravico do sedežev, a da bi se prepustile deželn e lož e
društvu v porabo pri slovenskih predstavah, tega o tedanji h
razmera h (deželni glavar je bil Auersperg) deželni odbor ni
mogel dovoliti. V obče mi je tu omeniti, da ve č ko četir i
dnev e na mese c ni nikda r dal deželn i odbo r Dramatičnem u društvu, pa č pa se j e zgodilo , da deželn i
odbor , dokle r j e bil sestavlje n iz Nemcev , ni bil
nikda r prijaze n Slovencem , in j e poznej e skrči l
podpor o in dnev e slovenskem u gledališču . Vseh slovenskih predstav je bilo to leto 34. Društvo je imelo 9 angažovanih igralcev, ostalim so se določevale igralne nagrade. Brez
nagrade je sodelovalo 5 igralnih moči.
Šesto društveno leto bilo je sicer usodepolno. Na občnem
zboru leta 1873. (meseca junija) poročal je blagajnik g. Dragotin
Žaga r o denarnem stanju ter je omenil, da so društvena pasiva
narasla na 900 gld. in da vestno sestavljeni proračun kaže strahoviti primankljaj 4668 gld. 23 kr. Tolažil je občni zbor, da mej
dohodke proračuna ni sprejeta deželna podpora, katera je iznašala
za preteklo leto 2400 gld. in katere se je nadejati društvu tudi 
v prihodnje, ter da še ni ušteta zaostala društvenina; vender se
kaže deficit 1700 gld.
Huda katastrofa se je bližala, ki je hotela uničiti vse, kar
je storilo društvo v petih letih. Vender odbor je imel mirno
vest, ker je ni sam zakrivil. Deficit je nastal iz finančne krize
tega leta; vseobčni „krah&quot; uplival je na to, da so predstave
bile slabeje obiskavane. Vsakdo bi pričakoval, da pomore dežela
mlademu društvu na noge; in vender se to ni zgodilo. Društvo
si je moralo pomagati samo. Osnoval se je podporn i odbor ,
ki je imel nalogo podpirati sposobne moči slovenskega gledališča
v poletnem času in izuriti kolikor mogoče novih moči. Ta odbor
ustavil je to svoje delo ter je razpisal narodn o subskripcij o
po vse j Sloveniji . Apeloval je na rodoljubno slovensko razumništvo, da s prispevki omogoči društva obstanek; razposlal je
nad 500 pisem naj odličnejšim rodoljubom z vabilom, da pristopijo v Dramatično društvo. Odbor je celo mislil napraviti ar eno,
v kateri bi se igralo po leti ter bi se tako povečali dohodki, da
bi se mogel s tolikimi žrtvami ustanovljeni zavod tudi v bodoče
častno uzdržavati.
Poziv slovenskim domorodcem imel je sijajen uspeh. Vsi
domorodci brez razločka stanu in političnega mišljenja polagali
so darove na Talijin žrtvenik, in tako je bil v treh mesecih
deficit poravnan, društvo pa rešeno svojega propada. Društvo si
je oddahnilo, storilo je svojo sveto dolžnost, ker si je na vse
kriplje trudilo ohraniti do boljših časov to malo trohico narodne
ravnopravnosti v deželnem gledališču kranjskem. Po vsej Sloveniji nabralo se je do 1800 gld., le na onih 500 vabilnih pisem
pristopila sta društvu le dv a nova člana, tako da se blagajnikova želja, da bi društvo imelo vsaj 1000 zanesljivih podpornikov,
ni izpolnila in še ostane tudi dalje pium desiderium vseh blagajnikov Dramatičnega društva.
V gledališki dobi 1873/74 priredilo je društvo 31 predstav
v deželnem gledališču; imelo pa je deželne podpore 2400 gld.
Igralnih moči bilo je angažovanih 7, ostalim so se dajale igralne
nagrade. Brez nagrade sodelovalo je 7 igralnih moči. Kakor
prejšnja leta, darovali so društvu tudi to leto in pozneje nekateri
rodoljubi knjige in garderobo.
V dobi 1874/75 izgubilo je društvo več dobrih igralnih
moči; vender je priredilo 30 predstav v deželnem gledališču.
Igralo se je četirikrat na mesec. Deželne podpore je imelo 
-HI 71 S*—
2400 gld. Navzlic temu borilo se je društvo z velikimi težavami,
podporni odbor, ki je uzdržaval dramatično šolo, moral je v ta
namen nabirati doneske to in prihodnja leta. Unanji člani niso
plačevali društvenine, a poleg tega slovensko občinstvo ni več
tako marljivo obiskavalo slovenskih predstav, kakor je bilo v
prvih letih navada, in je to bilo največ krivo, da je Dramatično
društvo jelo bolehati na deficitu. Igralnih moči je bilo angažovanih 6, ostalim so se dajale nagrade. Brez nagrade je sodelovalo
18 igralnih in pevskih moči.
Radi popolnitve igralnih moči pričele so se v dobi 1875/76
predstave šel6 meseca novembra 1875. Društvo je napravilo
predstav 28. Dežela je dala podpore 2400 gld. in 200 gld. kot
nadomestilo za 13 gledaliških lož. Podporni odbor nabral je za
uzdržavanje dramatične učilnice 130 gld. Igralnih moči je bilo
angažovanih 7 in 1 kapelnik, drugi so dobivali nagrade; nekoliko jih je sodelovalo brezplačno.
Nič ugodneje ni pričelo društvo gledališke dobe 1876/77.
Predstave so se pričele šele z novembrom 1876 in to radi
obravnav s posamičnimi igralnimi močmi, s katerimi so se morale skleniti take pogodbe, da niso preobčutno zadele društva
in da so ugajale sodelujočim osobam. Predstav je bilo 25. Deželna podpora 2400 gld., namestek za 13 gledaliških lož 171 gld.
62Va kr. Podporni odbor je nabral 130 gld. 80 kr. Igralnih moči
je bilo angažovanih 6 in 1 kapelnik.
V dobi 1877/78 bile so angažovane samo tri igralne moči
in kapelnik. Stari igralci so odhajali, novi niso mogli hitro napredovati, in tako je odbor teško nadomeščal stare sile. Hvalevredno je torej omeniti g. Juvančiča , ki je več let brezplačno
igral, in g. Antona Jeločnika , ki je več let brezplačno igral
in vodil režijo ter je bil radi tega pravi steber slovenskemu
gledališču. Predstav je bilo 23. Deželne podpore 2400 gld. ter
namestek za 11 gledaliških lož 241 gld. 23 kr. Podporni odbor
je tudi nabral znatno svoto (139 gld. 21 kr.). Igralnih moči je
bilo angažovanih 3, drugi so igrali proti nagradi, malo njih brezplačno. Veliko število podpornih članov je izstopilo, ker odbor je
izbrisal vse one, ki so bili že mnogo let na dolgu z letnino.
Do zdaj je Dramatično društvo vsaj častno životarilo poleg
podpore deželnega odbora. Toda društvo je dohitel še hujši
udarec, nego 1. 1873. Deželn i zbo r kranjsk i skrčil j e
1. 1878. podpor o na 1000 gld. te r je s tem zada l smrto -
72 K -
nosen udare c slovenskem u gledališču . S tako majhno
podporo ni moglo društvo plačevati igralcev in zato je konec
septembra 1. 1878. odpustilo vse glavne igralne moči. Tako so
ostavili slovenski oder: Fran Schmidt, Dragoila Odijeva, kapelnik
in pevovodja Stockl je že prejšnje leto zapustil Ljubljano, slovo
so dali slovenskim deskam Vincencij Vizjak, Josip Paternoster,
Cilka Podkrajškova umrla je 1. 1879., mladi igralci, ki so kaj
obetali, porazšli so se. Slovenski oder je osirotel vsled nebrižnje
deželnega odbora kranjskega. Tako se je zgodilo, da društv o
1. 1878/79 ni priredil o noben e javn e predstave . Deželni
odbor pa je to skrčeno podporo še posebe krstil z naslovom:
„v podpor o slovenski h literarni h in dramatični h
namenov&quot;, in sicer: 600 gld. slovenskim dramatičnim igram1),
300 gld. za tisek, 100 gld. za društveno knjižnico. Kakor se
vidi, za predstave niti vinarja ne.
Dramatično društvo ni si vedelo pomagati. Jelo se je pogajati z Ludwigom , ravnateljem nemškega gledališča v Ljubljani, ali ne bi hotel on nadaljevati slovenskih predstav pod
tem uvetom, da bi mu Dramatično društvo za ta čas prepustilo
svojo garderobo, knjižnico, svoje lože in jeden del deželne podpore. Nemški vodja je to ponudbo velikodušno odklonil.
Na tak način uničen je bil trud prejšnjih let. One igralne
moči, ki si jih je društvo odgojilo, porazgubile so se; slovensko
gledališče je bilo brez igralcev, in ako je Dramatično društvo
hotelo misliti na predstave, moralo je pričeti z diletanti; moralo
je z nova pričeti. In te britke izkušnje ni si moglo prihraniti!
Po dolgem odmoru zbralo je okrog sebe nekaj novih igralnih
moči (gospa Gutnikova , Cerar , E. Skaberne , Gutnik,
Gizela Nigrinova ) in društvu so priskočile na pomoč starejše
&quot;moči: A. Jeločnik , Valent a Brusova , P. Kajzel, Namretova . Toda starejše moči so skoro odstopile, tako da so se
predstave od I. 1880. do I. 1883. prirejale le z diletanti. Prva
diletantska predstava bila je 11. januvarja 1. 1880. in so tega
leta bile Ie tri predstave.
Od onih 1000 gld., dovoljenih za 1. 1880., izplačalo se je
društvu le 400 gld. Poleg tega je treba omeniti, da se je slovenskega občinstva ljubezen do Dramatičnega društva močno ohladila.
') Odbor je razpisal nagrado 600 gld. slovenskim dramatičnim igram,
in sicer 400 gld. za večjo dramo iz kranjske ali sploh avstrijske zgodovine
— to je bil pogoj deželnega odbora — in 200 gld. za najboljšo veseloigro. 
73 H -
Hud udarec je bil Dramatičnemu društvu tudi to, da je
smelo le dvakrat na mesec igrati. Deželni odbor je polagoma
nazaj jemal, kar je malo prej dal, ker je imel očividen namen
ne podpirati slovensko gledališče.
Slovenske predstave so v tem času bile redke:
Leta 1880/81 bilo jih je 4 Leta 1883/84 bilo jih je 13
„ 1881/82 „ „ „10 „ 1884/85 „ „ „ 12
* 1882/83 „ „ , 6 „ 1885/86 „ „ , 13
Ker je moralo vse nazadovati, potem se ne bodemo čudili,
ako čitamo 1. 1881. imena slovenskih igralcev na nemškoslovenskem, torej dvojezičnem gledališkem listu.
V takih okolnostih je čisto naravno, da se je ljubezen
občinstva do Dramatičnega društva močno ohladila, saj ni
društvo, kateremu so vrat zadrgnili, moglo dati občinstvu to,
česar je želelo. Deželni odbor je to dobro videl in ker ni mogel
nakazati vse one neznatne podpore, pozval je z dopisom z
dne 23. novembra 1880, štev. 5836 društvo, da bi bilo jako primerno, č e bi društv o izdal o kak o dobr o knjig o zabavn e ali poučn e vsebine , ali pa, če bi se dala
nagrada kakem u nadar j ene mu domačem u pisatelju ,
da bi izdal znanstven o delo. V ta namen dovolil bi
deželni odbor nagrade 60Q gld., katera svota je ostala po odštetih
300 gld. za izdavanje knjig in po odštetih 100 gld. za knjižnico
od podpore za 1. 1880. temu (Dramatičnemu) društvu odmerjene!
Kako napačno. Bilo bi pač bolje, ko bi se deželni odbor obrnil
s tem dopisom do Matice Slovenske. Ona izdaje poučne, zabavne
in znanstvene knjige, Dramatično društvo pa prireja gledališke
predstave. Vsled rečenega poziva predlagalo je Dramatično
društvo, da bi se ta podpora obrnila v namen, da se porabi
kot nagrada pisatelju, ki bi spisal slovensko poetiko. Najbolj
primeren društvenim nameram bil bi estetičen spis o sami
dramatični poeziji. Toda tak spis bil bi premalo obširen in premalo bi se mogel opirati na slovensko dramatično književnost,
katere je le malo. Z druge strani pa živo potrebuje naša književnost take knjige, iz katere bi posebno mladina srednjih šol
zajemala estetičen pouk v vsej poeziji.
Z dopisom z dne 9. septembra 1881, št. 5107 odgovoril je
deželni odbor na to, da se njemu važneje zdi to, kar je že prej
izrekel, nego izdava poetike, vender pa, da ustreže želji društva,
privoli temu ter izrazi željo, naj odbor brž ko mogoče najde in 
-m 74 Kimenuje pisatelja poetike; ki naj predloži natančen načrt tega
dela. V tem zmislu se je vršilo dopisovanje, pisarilo se je vse
leto, za gledališče pa se ni storilo nič, in poetika se tudi ni
izdala. Deželni odbor je celo zahteval, da se mu predloži načrt
poetike. Ne vem, kam je mislil, ko se je hotel baviti s presojo
poetike! Z dopisom z dne 21. oktobra 1879, štev. 6020 naznanil
je deželni odbor, naj se razpišejo nagrade za slovenske igrokaze,
kateri se mu morajo predložiti v presojo. Dramatično društvo
je razpisalo darila, oglasili so se pisatelji z izvornimi igrami,
katere so se izročile deželnemu odboru. Tako je deželni odbor
spet postal dramaturg slovenskemu gledališču. Pisarilo se je
mnogo, za slovenske predstave pa se ni storilo nič. Društvo se
je moralo baviti s stvarmi, ki so ga odvračale od pravega
namena. Odbor je nasvetoval, naj deželni odbor določi nagrado
dvema relativno najboljšima igrama. In kaj je storil deželni
odbor? Dal ni nobene nagrade, in slovenski pisatelji so odšli —
prazni. Prepričan sem trdno, ko bi deželni odbor od vodje nemškega gledališča, kateremu je dajal več podpore, nego nam,
zahteval to, kar je zahteval od odbora Dramatičnega društva,
ne bi nemški vodja mogel prirejati predstav.
Kakor ves narod slovenski, dohitela je tudi Dramatično
društvo britka izguba Umrla sta dva zaslužna moža za slovensko dramatiko: Josip Jurčič in dr. Janez Bleiweis. Smrt je
tudi pokosila marljivega prelagatelja Viktorja Eržena.
Kakor sem že omenil, prepustil je deželni odbor gledališče
Dramatičnemu društvu za dobo 1882/83 le dvakra t na
mesec , jedno nedeljo in jeden delavnik. Z obžalovanjem uzelo
je društvo to na znanje videč, da se mu kratijo pravice jedino
le na dobiček nemškemu gledališču. Deželni odbor je krčil
predstave, manjšal podporo in je leta 1882. predramil slovensko
poetiko! Polemizoval je z odborom Dramatičnega društva o tem,
ali naj se spiše po uzgledu Gottschallove ali Minkuitzove
poetike, in je konečno, ker se ni mogel ogreti za poetiko, nasve -
tova l in opozori l odbo r na izdaj o popoln e zbirke ,
in ako mogoč e s pojasnjevalnim i pristavki , slovenskih narodni h pesen. Za to delo bil bi deželni odbor pripravljen dovoliti veliko večjo podporo, nego pa za izdajo poetike.
Prekarakteristično! Kje pa so slovenske gledališke predstave?
Deželni odbor dovolil je z dopisom z dne 30. novembra 1883.
društvu dve predstavi na mesec s tem dostavkom, da se ima 
-* l 75 &amp;«-
Dramatičn o društv o rad i slovenski h predsta v
vsa k mese c tolik o popre j sporazumet i z vod -
stvo m nemškeg a gledališča , predn o se na de -
želn i odbo r za dovoljenj e obrn e in dnev e slo -
venski h gledališki h predsta v se m (deželnemu odboru)
naznani , da mor e deželn i odbo r dovoljenj e dn i
slovenski h predsta v vodstv u nemškeg a gleda -
lišč a ose m dni popre j napovedati&quot;. Kakor vidimo,
povrnili so se zopet Zollnerjevi časi. Slovenska dramatika ni
imela pričakovati nič dobrega v starem deželnem gledališču.
Vidi se, da se Dramatično društvo ni držalo tega navodila,
radi tega je deželni odbor z dne 30. oktobra 1. 1886. opozoril
društvo na pogodbo z ravnateljem Schulzem: „Bezuglich der
fur slovenische Vorstellungen reservirten Tage wird bestimmt,
dass dieselben so rechtzeitig vom Dramatischen Verein im Einvernehmen mit dem Theaterdirector Julius Schulz dem Landesausschusse in Vorschlag zu bringen sein werden, auf dass der
Landesausschuss dem Unternehmer dieselben stets 3 Tage vorher
definitiv bezeichne, damit die Unternehmung in der Eintheilung
des Repertoirs nicht beirrt werde.&quot;
To so bili prežalostni časi za slovensko gledališče. Toliko
zaprek od vseh strani, tako malo naklonjenosti od nemških deželnih odbornikov, da mora človeka srce boleti. Sam Bog ni
mogel trpeti, da se godi Slovencem tolika krivica; poslal je ogenj
na staro gledišče, in tako je zgorelo deželno gledališče dne
17. februvarja 1887. Pogorelo je gledališče, v katerem niso Slovenci smeli igrati, kolikorkrat so želeli. Pogorele pa so tudi
pravice nemških posestnikov lož.1) Vse je zgorelo. Nemško gledališče od onega časa ni imelo pravega zavetišča v Ljubljani, a
Dramatično društvo preselilo se je v svojo staro čitalnico ljubljansko, kjer je prirejalo predstave do letos, ko se je preselilo v
novo deželno gledališče, katero, tako vsaj upamo, namenjeno je
v prvi vrsti slovenskemu narodu, in le jedino slovenskemu narodu v prosveto in slovenski dramatiki v prospeh.
') Posestniki lož v starem gledališču hoteli so svoje pravice do lož
prenesti tudi v novo deželno gledališče. Deželni odbor ni jim priznal te
pravice, in zategadelj so se obrnili do višjega upravnega sodišča, katero
pa je st.var tako razsodilo, da posestniki lož, to so Nemci, ne morejo prenesti svojih pravic v novo deželno gledališče. 
-*f 76 &amp;&lt;—
===Dramatična književnost.===

====A. Izvorna dela.====

ajhni so bili prvi začetki na polju dramatične književnosti. Ni se pojavilo mnogo pisateljev, a da se jih je
pojavilo vsaj nekaj, to je zasluga Dramatičnega društva.
Ko je to društvo vsaj toliko doseglo, da je moglo prirejati redne
gledališke predstave, obodrilo je s tem mlade pisatelje, da so se
poskusili na dramatičnem polju. Iž njih proizvodov pa se je koj
razvidelo, da so se premalo ozirali na vse one pogoje, na katere
se je opirati dramatičnemu pisatelju. Čisto nekaj drugega je
pisati za gledališče, a čisto nekaj drugega pisati igre za čitanje.
Ta razlika je velika, zakaj kdor se ni popolnoma seznanil z gle-
- dališko dramsko tehniko, ustvari teško takih proizvodov, kateri
bi ustrezali zahtevam gledaliških desek. Gledališče in dramatični pisatelj sta tako tesno spojena, da ne more drug uspevati
brez drugega in da smemo trditi, da se bode naša dramatična
književnost le tedaj pouzdignila, kadar bodemo imeli dobro urejeno gledališče. Poglejmo si v tem oziru češko dramatično književnost. Še pred tridesetimi leti je bila češka dramatična književnost razmerno neznatna in šele od onega časa, ko so si Čehi
osnovali stalno gledališče, zlasti pa od one dobe, ko so si postavili „ Narodno divadlo&quot;, razcvita se njih dramatična književnost tako bujno in toli bogato, da je na češkem repertoarju zadostno in častno zastopana. Takisto je s češko dramatično
glasbo, katera je danes na tolikem vrhuncu dovršnosti, da tekmuje z drugimi narodi in da jih celo prekaša. Češka opera je
danes ravno tako svetovna in moderna, kakor nemška in italijanska.
Ako se ozremo po slovenski glasbi, to vemo sicer, da je
orgljavec Jakob Zupa n okolo leta 1780. zložil opero „Belin&quot;,
toda kakšna je bila ta prva opera slovenska, o tem ne moremo
soditi. Dolgo časa po Zupanu ni se pojavil nobeden operni skladatelj. Kašpar Mašek (1794—1873) zložil je opereto: „Die
Strafbaren&quot;, opero „Emina &quot; in „Di e Unbekannten&quot;.
Sin njegov Kamilo Mašek (1830—1859) pa je sestavil overturo
k mfelodramu „Judita&quot;. Do leta 1848. ni sploh bilo slovenskega
gledališča, in kaj če operni skladatelja svojim glasbotvorom, ako ga
ne more spraviti na deske? To se je jasno pokazalo pri Miroslavu
Vilharju, ki je še pred letom 1848. spisal spevoigro, kateri je sam 
napravil libreto tudi v nemškem jeziku, nadejaje se na ta način,
da jo spravi na nemške deske v Ljubljani. Pozneje je to spevoigro
zagrnil v slovenski jezik in jo je krstil z imenom: »Jamska
Ivanka&quot;. Kakor znano, uzrasel je ta umotvor na domači
zemlji in je že radi tega to hvalevredno. Vilharjeva spevoigra
je svoj čas jako ugajala, še bolj pa uspevala, ko ji je popravil
glasbo znani kapelnik Schantl , kateri jo je instrumentoval.
Z dobo čitalnice ljubljanske nastopil je na našem glasbenem
polju dr. Benjami n Ipave c z opereto: »TičnikJ , katera se
je pela prvič leta 1866. Isti pisatelj je zložil spevoigro v treh dejanjih: »Teharski plemiči&quot;, ki se bode pela letos (1892)
prvič. Libreto temu delu je spisa) g. Anto n Funt e k. Snov ji
je uzeta iz naše zgodovine in sicer razpravlja o tistem zgodovinskem dogodku, kako in zakaj je celjski grof oplemenitil Teharčane. Vrli skladatelj je ne samo obogatil našo glasbeno
književnost, ampak uvaževal je naše skromne razmere in je
svoje delo poklonil Dramatičnemu društvu v Ljubljani. Anto n
Stockl spisal je glasbo k »Čarovnici&quot;. Naš vrli rojak v
Davori n Jenko , zdaj kapelnik srbskega gledališča v Belem
Gradu, usglasbil je leta 1882. opereto »Vračar a ili Baba
Hrka&quot;, ki seje predstavljala prvič dne 3. maja 1. 1882. v Belem
Gradu s tako lepim uspehom, da se je igrala četirikrat zaporedoma. Še drug srečen pojav zabeležiti je na glasbenem polju.
G. Anto n Foerste r je zložil opereto: »Gorenjski slavček&quot;,
kateri je spisala libreto gospa Pesjako v a. Tudi predmet ti
opereti je iz domačega življenja. Prvotni libreto je prenaredila
pisateljica in tudi skladatelj je svoje delo znatno preustrojil.
G. Anto n Foerste r je dalje zložil petje k igri :„ Mater in blagoslov&quot;, instrumentovalje spevoigro „Kralj V o ndr a XXVI.&quot; in dr.
S tem bi našteli vse, kar se je pojavilo na našem dramatičnoglasbenem polju. Malo je to; zlasti so presledki od jednega
dela do drugega predolgi; vender pa smemo tudi to po pravici
radostno zabeležiti. A kaj nam obeta bodočnost? Lepi hram
umetnosti se je otvoril, in slovenski skladatelji so povabljeni,
da v njem častno tekmujo in da pouzdignejo slovensko umetnost. Upamo, da nam bodočnost obudi skladatelje v marljivejše
delovanje; saj imajo zdaj širno polje, imajo lep umetnosten hram,
kjer se bodo lahko dostojno kazali slovenskemu narodu. Naš
skladatelj gosp. Fran Gerbi c piše tudi opero, ki jo bode skoro
dogotovil; in da bi se tudi drugi oglasili, to je naša srčna želja. 
Ko je Dramatično društvo jelo prirejati gledališke predstave,
gojilo je poleg drame opero in opereto. V prvem času seveda
dajalo je take stvari, ki so bile primerne mlademu odru. Kar
se tiče pevteev in pevk, pomagalo si je z domačimi silami, ker
ni moglo angažovati izšolanih opernih pevcev. Toda omeniti
nam je pri tem, da so te sile bile res izborne. Sodelovali so v
prvem času pevci: Ivan Meden , Josip Nolli , Josip Pater -
noster , Vojteh Valenta , Avgust Puciha r in dr., katerim
so se pridružile vrle pevke: Pavla Namretova , Antonija baronica Neugebauerjeva , Dragoila 0 d i j e v a, Antonija R o sova,
E. Štembergova , Ana Piskarjev a in dr. V najnovejšem
času, s prihodom gosp. Frana Gerbica v Ljubljano, dobilo je slovensko gledališče dve izvrstni pevki: gospo Milko Gerbicev o
in gospodičino Lujizo Daneševo .
Kar se tiče skladateljev, zastopana so bila. do zdaj na našem repertoarju imena: Adam, Miiller, Conradi, Offenbach, Brandl,
Gumbert, Suppe, Titi, Zaje, Blodek, Verdi. Poleg tega pa so
kapelniki našega društva: Anton Stockl, Schantl, Anton Foerster in Šincelj, Fran Gerbic za posebne prilike skladali in skrbeli
za instrumentovanje. Imena rečenih skladateljev, katerih dramatičnoglasbena dela so se dajala na slovenskem odru, označujo
in kažejo nam kakovost dramatične glasbe, na slovenskem odru
negovane. Ta opomnja je splošna, zakaj omeniti in poudariti mi
je posebe, da so se že v početku društvenega delovanja pele
arije iz modernih oper in da se je v zadnjem času začela poleg
operete gojiti opera. Zasluga v tem pogledu gre gospodu F r a n u
Gerbidu, ki je na vabilo Dramatičnega društva, Glasbene
Matice in Narodne čitalnice ljubljanske prišel iz Levova v Ljubljano in je tu ustanovil slovensko opero. Ustanoviti pa slovensko
opero bilo mu je tem laže, ker je privedel s seboj soprogo, gospo
Milko Gerbicevo in nje sestro gospodičino Lujizo Daneševo, ki
sta obe izvrstni operni pevki. Poleg njiju skrbelo je Dramatično
društvo tudi za pevce in je v preteklem letu deloval na našem
odru gospod Fran Bučar z zelo ugodnim uspehom. Po svojih
skromnih gmotnih podporah dosegli smo danes vsaj toliko, da
imamo v Ljubljani zagotovljeno opero, t. j. da se je vsaj ustanovila
podlaga, na kateri lahko kaj naredimo, in da smo Slovenci danes
jedini na slovanskem jugu, ki imamo in uzdržujemo svojo opero.
S preporodom slovenske književnosti pojavila se je tudi izvorna dramatika. Z BIeiweisovimi »Novicami0, ustanovljenimi 
-^g 79 Spleta 1843., pojavili so se prvi dramatični pisatelji naši. „ Novice&quot;
so blagodejno uplivale na občno književno gibanje. 0 Prešernovi
tragediji ne vem žal nič več, nego to, da jo je pesnik bržkone
spisal in da se nam nje rokopis ni — ohranil. Bernard Tomši č spisal je že leta 1845. svoje „Lahkoverneže&quot;, (tiskani
1864 pri Jakiču v Zagrebu), a Fran Malavaši č leta 1848. dve
igri: »Nekda j in zdaj &quot; in „Edinost&quot;.
Še prej je spisal Davorin Trstenja k (Vicko Dragan),
namreč 1 1837., dramo v treh činih: „ Nevest a z otok a
Cypros&quot;, prvi čin slovenski, ostala dva pa po Stanka Vraza
nasvetu ilirski Toda rokopis, poslan v Zagreb, bil je policijski
konfiskovan in uničen. Od Trstenjaka imamo dalje melodramsko
pesem „V o d n i k&quot;, opero „L a d a'1, katero ima v rokah g. dr. Benjamin Ipavec, in komedijo: ,.Kako si j e Vr b o vča n svoj o
svojeglavn o ženk o poboljšal&quot;. (Koledar Matice Slovenske 1867.)
Živahnejše delovanje pričelo je šele po letu 1860. Pojavili
so se pisatelji izvornih iger slovenskih: Bogoslav Roga č ki,
(župnik Miha Lendovšek) spisal je igro v dveh dejanjih: „Kater i
bo?&quot;. J. Bil e je sestavil dramatičen prizor „Slovenij a oživ -
lje n a&quot;, ki je bil priljubljen repertoarski komad čitalnice ljubljanske. Fran Reme c podal nam je igrokaz v treh dejanjih:
„Samo , prv i kral j &quot;slovenski&quot;, in izvorno Burko v treh
dejanjih „Trapasti Juri&quot;. Nadalje so nam podali: Anton
Kos šaloigro v dveh dejanjih: „Stras t in krep o Ljudevit
Tomši č izvorno veseloigro v dveh dejanjih: „ La h ko umn a
Emica&quot;, veseloigro v jednem dejanju „ S peke l se je &quot; in
veseloigro v treh dejanjih s petjem: ,, Šil o 3 a ognjil o ali
dane s men i jutr i tebi&quot;; Anton Klodi č veseloigro v treh
dejanjih: „Novi svet&quot; in „Materin blagosfov&quot;; J. Poki u kar („Muha in krop&quot;); Josip Lavri č (Mikeljnov) igro v
dveh delih: „Pleme'nit a osveta&quot;; I. Lipe ž žaloigro: „Car
Lazarjev a smrt&quot;, Blaž Potočni k (,/Prerokovanje vremena
v prihodnjem letu&quot;); Lujiza Pesjako v a („Na Koprivniku&quot;,
,.Gorenjski slavček&quot;); Fr. Silveste r („Izgubljeni sin&quot;);M. Maja r
(„Jagodice&quot;); Fran Zakrajše k („Marija Antonijeta&quot;); Janez
G1 o b o č n i k („Pravica ne prestane&quot;, igra v treh dejanjih);
J. Kosma č („Kovačeva Minka&quot;, veseloigra v jednem dejanju);
Sreboški-Petrlin („Modrost in pravica&quot;, igra v jednem dejanju);
Fran Potočni k („Dan slave ali krščanskoturška vojska&quot;); 
80 S
J. M ohorči č (,,Obljuba madoni&quot;, izv. drama v dveh dejanjih)-
Fr. Štrukel j (Fr. Jaroslav) (..Slovenski Jurček&quot;, šaloigra v
treh dejanjih); Saverja n („Smrt zedini ljubeča srca&quot;, izv.
žaloigra v treh dejanjih); Ivan Vil h ar („Grof Inkaj&quot;, izv. burka
4 v jednem dejanju); Fran R e b e c („Spokorjena žena&quot;, veseloigra v
jednem dejanju, po Vicko Draganovem načrtu v koledarju „Matice
Slovenske&quot;); Ivan Gabrše k („Zaigrano ime&quot;); Fran Konča n
(„Župan&quot;, igrokaz v štirih dejanjih); Anton Kode r („Pavlina&quot;,
izv. žaloigra v petih dejanjih); Tone Turku š „Vojska in mir&quot;,
melodrama v treh dejanjih); Ivan Vrhove c („Prepir radi sobe&quot;,
izv. veseloigra v jednem dejanju; „Ali si jo zadel?&quot;, izv. šaloigra v
dveh dejanjih); Lipe H a d e r 1 a p (,,Hektor in Andromaha&quot;, dramatičen prizor. 1874; „Hajduci&quot;, libreto); Josip Nolli („Komisionar
Nr. 1.&quot;, soloprizor; „Pred plesom&quot;, soloprizor).
Teh pisateljev prvi dramatični poskusi bili so hvalevredni,
dasi sploh z manjšo srečo izvršeni. Igre teh prvih začetnikov
niso se — vsaj večina njih ne — predstavljale na javnem odru in
večina njih tudi tiskom ni prišla na svetlo.
Tem lepši uspeh je dosegel s svojimi igrami Mirosla v
Vilhar . Njega izvorne igre: »Detelja&quot;, „Župan&quot;, „Pošten a
deklica&quot;, „Slep ni lep&quot;, predstavljale so se v rojstvenem
kraju pesnikovem in po raznih čitalnicah. Snov jim je uzeta iz
pristnega domačega življenja, in ker izhajajo iz narodnega srca,
šle so tudi narodu do srca, kadar so se igrale. V rokopisu se še
nahaja šaloigra: „Kdor prej pride, prej melje&quot;.
Vender ko je nastopil mladi pisatelj Jos. Ogrine c s svojo
veseloigro: „V Ljubljan o j o dajmo&quot;, prekosil je ž njo vse
svoje vrstnike in predhodnike.. Ogrinec je posegel v pravo narodno
življenje in je to pravo sveže življenje z igro presadil na oder.
Naslikal nam je prave narodne značaje, res take, kakeršni so v
istini, in zategadelj se je prikupil na odru in ostane s svojim
delom na slovenskem odru še bodoče čase. Ogrinčeva veseloigra spada navzlic temu, da ni v tehniki dovršena, mej najboljše proizvode naše dramatične književnosti. Od J. Ogrinc a
imamo še glumo v jednem dejanju: ,,K j e j e m e j a ?&quot; (Slov. Talija)
in v rokopisu izvorno dramo v štirih dejanjih: „Hudi Kljukec&quot;.
Leta 1869. zagledala je svetlo Frana Celestin a igra v
treh dejanjih „Roza&quot;. To igro spisal je naš zaslužni pisatelj po
Molierjevem uzgledu v verzih. 
Gledališki pisatelj v pravem pomenu besede nastopil je
Jakob Aleš -ovec . Pisal je neutrudno izvorne igre in neumorno
prelagal iz tujih jezikov. Njegove izvorne igre so se zvečine
igrale na našem odru z dobrim uspehom in so zvečine ostale v
rokopisu. Te igre so: „Kdo je •tat?&quot;, ..Naselniki&quot;^ „Ne vem&quot;,
burka v treh dejanjih, ^upeKarjeiTogleduh^saloigra v jednem dejanju, „Podlaga zakonske&quot;J'šreČe&quot;, izvorna veseloigra v jednem
dejanju, „Frahčozje v Kamniku''j~Izvorna zgodovinska igra, „Dimež&quot;
izvorna igra s petjem TTTvetTcIejanjih in petih podobahrs prečl-&quot;
igro (godba Anton Stockla) in konečno ,, Čarovnica&quot;, izvorna
komična opereta, „Nemški ne znajo&quot;, izv&lt;5rna burka v jednem
dejanju, »Postrešček in komisionar&quot; (kuplet).
Tudi izvrstni romanopisec Josip Jurči č spisal je tragedijo
,.Veronika Deseniška&quot;, kateri je uzeta snov iz domače zgodovine. Tragedija je sama po sebi dobra, vender je preepska in
tudi v tehniki ne ustreza zahtevam moderne drame. Krasen
uspeh je Jurčič dosegel s svojo tragedijo v petih dejanjih:
„Tugomer&quot;, (Slovenska knjižnica, III. zvezek, izdal Jos. Jurčič
v Ljubljani 1876), ki je pravo klasično delo. O sedemdesetletnici
Bleiweisovi, ki se je praznovala dne 19. novembra 1878. leta,
igrala se je slavljencu na čast izvorna veseloigra „Berite Novice!&quot;,
ki sta jo spisala Josip Jurči č in Janko Kersnik.
Mnogo nam je ustvaril na dramatičnem polju na| izborni
pesnik Josi p Stritar . Od njega ima naša književnost celo vrsto
prizornih spisov, pri katerih, kadar jih čitamo, nehote mislimo,
zakaj nam pesnik ni podal kakega večjega dela. Ves IV. zvezek „Zbranih spisov Stritarjevih&quot; obsega prizorne spise, in ti so:
1.)' „Pismo&quot;, 2.) „Kita&quot;, 3.) »Otročji bazar&quot;, 4.) „Pri večerji&quot;, 5.) »Oderuh&quot;, podoba iz kmečkega življenja, G.) „Zapravljivec&quot;, podoba iz
kmečkega življenja, 7.) »Najemnina&quot;, podoba iz mestnega življenja,
8.) »Rejenka&quot;, podoba iz kmečkega življenja, 9.) »Iz Bosne&quot;, 10.) »Očetovo pismo&quot;, 11.) »Očetov god&quot;, 12.) »Kosana&quot;, 13.) »Klara&quot;, podoba
iz življenja velikomestnega, 14.)» Zorko&quot;, podoba iz dijaškega življenja. 15.) »Po velikem požaru&quot;, slika iz življenja dunajskega, 16.) »Nedolžen!&quot;, 17.) »Pravo junaštvo!&quot;, podoba iz kmečkega življenja,
18.) »Klasične podobe&quot;, 19.) »Apostrof&quot;, 20.) »Ljubezen&quot;, 21.) »Živalski pogovori&quot;, 22.) »Zimske podobe&quot;.
Mirko S o 11 a n spisal je izvoren igrokaz v petih dejanjih
„Mo ž beseda&quot;, ki je prišel na svetlo 1. 1876. (Natisnila 
82 |4-
tiskarnica družbe sv. Mohorja v Celovcu, 16°, str. 117. V založbi
Jurija Lercherja v Ljubljani.)
Iz najnovejšega časa imenovati nam je še zelo marljivega
in plodovitega pisatelja, dr. Josip a Vošnjaka . Tudi od njega
imamo celo vrsto iger, katerih nekatere so se že igrale na slovenskem odru, ostale pa je pisatelj izročil v rokopisu Dramatičnemu društvu. Te igre so: 1.) „K Vodnikovi slavnosti&quot;, dramatičen prizor v jednem dejanju, izšla v Ljubljani 1. 1889. pod naslovom: »Svoji k svojim&quot;; 2.) »Pene&quot;, veseloigra v treh dejanjih,
rokopis; 3.) »Ministrovo pismo&quot;, veseloigra v dveh dejanjih,
rokopis; 4.) »Svoji \ svojim&quot;, prizor iz kmečkega življenja v
jednem dejanju, Koledar Družbe Sv. Mohorja 1890; 5.) »Za orehovo senco&quot;, prizor iz kmečkega življenja v jednem dejanju,
Koledar Družbe Sv. Mohorja 1891; 6.) „Ženska zmaga&quot; veseloigra v treh dejanjih, rokopis; 7.) »Doktor Dragan&quot;, drama v petih dejanjih, rokopis; 8.) »Lepa Vida&quot;, drama v petih dejanjih,
rokopis; 9.) »Pred sto leti&quot;, dramatičen prizor v dveh delih.
Dramatično društvo ima že nekaj časa v rokopisu Davorina Hostnik a veseloigro: »Dokto r Grom&quot;. Ignacij Borštnik je spisal »Ni moj ukus&quot;, »Oto k in Struga&quot;, »Star i
Ilija&quot;, narodna igra v treh dejanjih, in je konečno za oder
priredil Jurčičevo »Veroniko Deseniško&quot;.
Nadalje nam je še imenovati nekaj pisateljev. F. Š. (Fran
Škofic, c. kr. okrajni sodnik v Škofji Loki, f 1892) priobčil je
dramatično povest v petih dejanjih: »Gospod s Preseka &quot;
(Ljublj. Zvon 1886); Alfonz Pire c — tudi s književnim imenom
Planinec — spisal je dve igri: »To j e moj a maksima&quot;, vesela igra v jednem dejanju (Ljublj. Zvon 1887) in »Čegav a
bode&quot;, vesela igra v dveh dejanjih (Ljublj. Zvon 1888). Neki
R. Vtorej je priobčil »Sentimentalca,&quot; (Ljublj Zvon 1889).
Leta 1889. izšla je v Gorici šaloigra v jednem dejanju »Loterist&quot;, ki jo je spisal Anton Zavrtanek . Brezniko v podal
nam je dramatski poskus »Na preužitku &quot; (Slovan 1886), Ivan J
F ajd i ga pa se je poskusil s slikama »Oče&quot; in »Stan in
Stana&quot; (oboje „Slovan&quot; 1886.0
') Na dramatičnem polju so se tudi poskusili: Jože Iskrač (Frankolski) (»Andrej Turjaški&quot;, igra v petih dejanjih); J. L. („Lenora&quot;, igra v
treh dejanjih s petjem); Bogomil Trzinski (»Kralj Matijaž&quot;, libreto v jednem
dejanju); Jak. Pfemisl t. j. Bedenek („Slavomil in Jovana&quot;, žaloigra v štirih dejaj njih); Klenič Jože (»Zeta carja Lazarja ali Bitva na Kosovempolju&quot;, žaloigra
v petih dejanjih); Robič Maksimilijan (»Viljem grof Slavata&quot;, igra v treh 
- H 83
Še v začetku tega poglavja, in sicer na tistem mestu, kjer
govorim o prvih dramatičnih pisateljih slovenskih, omeniti mi
je bilo neznanega pisatelja, čegar rokopisna drama je za našo
književnost velike važnosti.
Za Vodnika živel je na Koroškem mož, bil je bržkone duhovnik, ki se je takisto, kakor Vodnik, bavil s pesništvom. Mož,
čegar ime nam je žal neznano, zlagal je pesmi, razmotraval je
jezikoslovna uprašanja in spisal je dramo Bil je goreč rodoljub,
gorečnejši Slovan, nego Vodnik, in tudi glede jezika in oblike
je dovršenejši od Vodnika.
V. A. Globočnik1) poročal je v praški „Politik&quot;, daje dobil
rokopis, ki je zdaj njegova svojina, v hiši krojača Janeza Bizjaka
v Podkloštru blizu Trbiža na Koroškem. Imela ga je gospodinja,
ki ga je dobila od svojega starega očeta. Na naslovnem listu,
384 strani obsegajočega zvezka, v četvorki, zapisano je: „Basne.
Tud sa poskushino&quot;. Spodaj je zapisano: „Wrata 12 Octobrs
1817&quot;. Basne so pisane v Vratih mej Trbižem in Beljakom, kjer
je pisatelj živel; toda pisane so v narečju, ki se govori okrog
Velikovca. Na drugem listu je zapisano „En Wiva t Ilyry&quot;,
kar priča, da je mož bil goreč rodoljub Na tretjem listu začenjajo se pesmi, katerih je 42. V njih opeva pesnik svoja narodna
čustva; naglaša odločneje, da je Slovan, nego Vodnik; toži, da
se Slovenci preveč nemški uče; slavi Trubarja, Zoisa, Dobrovskega in — Napoleona I. Neznani pesnik veruje ..v slovansko
bodočnost ter pravi, da bodo vse one zemlje, ki so bile nekdaj
slovanske in so zdaj ponemčene, spet postale slovanske.
Na strani 171. začenja se drugi del rokopisa. In ta del
nas posebno zanima. V tem delu nahaja se drama, kateri je
naslov: „Ulrich Graf Zellsky . Ena igra v treh aktah&quot;. Drama
je pisana v peterostopnih jambih; snov je uzeta iz narodne
zgodovine naše in je prav za prav dramatizovana narodna pesem,
ki se še danes popeva po Štirskem in Koroškem. Dasi drama
sama na sebi ni sestavljena po pravilih dramske tehnike, česar
glede na ono dobo sploh in glede na našo književnost posebe
ne moremo niti zahtevati, vender zaslužuje, da nje vrednost
više cenimo. Kar se tiče jezika, izpolnjuje pesnik književno
dejanjih); dr. Albin Poznik (»Listonoša ali ljubezen je slepa&quot;, igra v jednem
dejanju); Luka Vranic („Lastavici&quot;, veseloigra v Štirih dejanjih, last
»Narodne Tiskarne&quot;); Štefan Lapajne („Stric iz Amerike&quot;, veseloigra s petjem v treh dejanjih); Grabrijan („Prepir o ženitvi&quot;, opereta, glasbo zložil
Anton Hribar) in dr.
') »Slovenski Narod&quot;, 1888, štev. 48.
6* 
-•S 84 H -
praznino mej Vodnikom in Prešernom, in kar se dostaje dela
samega, je „Ulrich Graf Zellskyu prva slovensk a izvorn a
drama.
Tretji del rokopisa začenja se od strani 314 in razpravlja
o jezikoslovnih stvareh.
Tako smo naveli vsa izvorna dela na polju slovenske
dramatične književnosti. Želeti bi bilo, da bi slovenski pisatelji
bolj gojili dramatično umetnost, zlasti zdaj, ko imamo krasno
deželno gledališče in ko bodemo potrebovali za slovenski repertoar vedno več izvornih iger. Mladi pisatelji naj bodo uverjeni,
da imajo v Dramatičnem društvu v Ljubljani, kateremu je namen
in naloga uzdržavati slovensko gledališče, vernega in zdušnega
pospešnika dramatične umetnosti. Dramatično društvo hoče
skrbeti, da se mladih pisateljev igre spravijo na slovenske deske
in da se uprizorijo dostojno na vse strani.
Vredno se mi zdi omeniti še jedne strani, ki je važna pa
tudi zanimljiva. Važno je, kakšne nagrade so dobivali prvi dramatični pisatelji. V prvem početku svojega delovanja ni moglo
Dramatično društvo dajati velikih nagrad, ker ni imelo samo
sredstev. Josip Ogrinec dobil je od društva za veseloigro „V Ljubljano jo dajmo&quot; 45 goldinarjev, dr. Fran Celestin za igro „Roza&quot;
nagrado 40 goldinarjev in kapelnik Schantl za glasbo Vilharjeve
„ Jamske Ivanke&quot; 50 goldinarjev.

====B. Prevodi====

Za repertoar slovenskega gledališča so marljivo skrbeli prelagatelji. Dramatično društvo potrebovalo je za svoje predstave
mnogo prevodov. Hvalevredno je omeniti, da so se že prvi prelagatelji ozirali na slovansko, osobito na češko književnost ter
so mnogo prelagali iz bratskih nam književnosti. Dramatičnega
društva odbor pa je tudi sam vedno poudarjal, da je slovenskim pisateljem treba iger iskati v lepi dramatični književnosti
češki. Seveda za repertoar tudi to ni zadoščalo. Mnogo se je
prelagalo iz nemščine, potem tudi iz francoščine, in kar je posebno važno, hoditi smo začeli v najnovejšem času k Francozom
po veseloigre. Sploh so na slovenskem repertoarju bila zastopana
imena: Kotzebue, Iffland, Benedix, Nestroy, Moser, Kaiser, Raimund, Mosenthal, Rosen, Birch - Pfeiffer, G. Putlitz, L' Arronge,
Schonthan, Golcloni, Girardin, Labiche, Grandjean, Mellesville, Hennequin, Scribe, G. Lemoine, Premaray, 0. Feuillet, V. Sardou, 
85 KGeorges Ohnet, Šamberk, Sabina, A. Fredro, Klicpera, Kraševski,
Pfleger- Moravsky, Korenovsky, Kaj. Tyl, Jerabek, Jos. Štolba,
J. Vrchlicky, Batucky, Stroupežnicky, Jan Vavra, Karol Pippich,
Gogol, Palm, Kukuljevic, Trifkovič, E. Tomič in dr.
Na slovenskih deskah bili so že Schillerjevi »Razbojniki&quot;
(v prevodu Jos. Nollija), bil je tudi že Ibsen; le prvak vseh dramatičnih pisateljev, Shakespeare, ni še mogel priti na naše deske
v slovenskem prevodu. Profesor dr. Karo l Glase r ima za tisek
pripravljene dve Shakespearjevi'igri: »Rome o in Julija &quot; (tretje
dejanje priobčil »Ljubljanski Zvon&quot; 1. 1889.) in „Kralj Lear&quot;.
Lepa je vrsta prelagateljev, ki so delovali za Dramatično
društvo v Ljubljani, oziroma za slovensko gledališče. Njih imena
in prevode naj navedemo po vrsti.
A. K.:
Zrcalo ali pusti to.1) Šaloigra v jednem dejanju. (Kotzebue.)
Andrej čkov Jože. (Podmilšak 1845—1874):
Damoklejev meč.
Kmet milijonar ali deklica iz čarovne dežele. (Ferd. Raimund.)
Kodrovičeve poslednje ure. Soloprizor s petjem.
Krojač in čevljar ali žegnanje na Dobrovi. Gluma s petjem
in plesom v treh dejanjih. (Jos. Štolba.)
Nepravi, a vender pravi. (Hocke.)
Pred lovsko hišo. Opereta.
Sam ne ve, kaj hoče.
Slepi mladenič. Romant. igrokaz v treh dejanjih. (J. K. Tyl.)
Suknjo dol.
Trdoglava žena. (J. K. Tyl.)
Umetnost in narava.
Alešovec Jakob:
Cannebas. Opereta.
Cigan. Igra iz narodnega življenja v jednem delu z godbo
in petjem.
Čevljar baron. (Rud. Hahn.)
Dokler ni pravega.
Doktor in frizer. Burka s petjem v dveh dejanjih. (Fr. Kaiser.)
Doktor in postrešček.
Eno uro doktor.
») Pri vsaki igri ne navajam imena pisateljevega. Imena pisateljev
imenujem pri poglavju: »Predstave Dramatičnega društva&quot;,.kjer naštevam
igre in njih pisatelje, oziroma prelagatelje. 
n
Krčmarica. Igra v treh delih z godbo in petjem. (Kaiser.)
Ljubica na strehi. Komična opereta v jednem dejanju.
Lumpaci Vagabund ali Zanikerna trojica. Spisal J. Nestroy.
Marjeta. Burka za jedno osobo s petjem in godbo.
Medeni tedni. (Horn.)
Na kmetih. („Landluft geniessen&quot;. Godba Vojteh Valentova.)
Pavliha ali burka čez burko. (J. Nestroy: Eulenspiegel, oder:
Schabernack iiber Schabernack.)
Po plesu pozabljeni.
Postrešček št. 20. Šaloigra s petjem v treh dejanjih.
Pred zverinjakom.
Pri meni bodi!
Prvikrat v gledališču. Burka v jednem dejanju. (Friedr. Kaiser.)
Raztrgani. (Nestroy.)
Strah v kuhinji.
Tambur v Puebli.
Trdoglavec ali gosposko in kmečko.
Univerzalni dedič.
Uzbujeni lev.
Visoki C.
Vojaški fantje, mi smo mi.
Zaroka v kleti.
Živomrtva zakonska.
A. M.:
V čakalnici prvega razreda. Veseloigra v jednem dejanju.
Spisal Hugo Miiller.
Babnik Fran:
Beli lasje — mlado srce. (Henry Murger.)
Izgubljena hči. Igra v petih dejanjih. (Colman.)
Žalost in veselje. Igra v četirih dejanjih. (Iz nemškega.)
Babnik Ivan:
Goljufani starec. Kratkočasna igra v jednem dejanju. (Po
francoskem.)
Zmešnjava čez zmešnjavo. Burka v jednem dejanju. (Kotzebue.)
Bartol G.:
Pota javnega mnenja. Veseloigra v petih dejanjih. (Jefabek.)
Bavdek J. (Ulčarjev, I. B. M.):
Babica. (Grillparzer.)
Eduvard na Škotskem ali begunova noč. Zgodovinska drama
v treh dejanjih.
, JO 
-H 87 h -
Gojilišče. Opereta v dveh dejanjih. (Suppe.)
Indijanci na Angleškem. Veseloigra v treh dejanjih.
Madlena. Opera v jednem dejanju. (Iz francoščine Godba Weidt.)
Mesečnica.
Morja in ljubezni valovi. (Grillparzer.)
Noč pred ženitvijo.
Vino, žene, petje,
Bedenek Jakob :
Gosi in goske.
Revček Andrej ček.
Benkovič Vekoslav:
Adrienne Lecouvreur. Drama v petih dejanjih. (Scribe in
Legouve. Nemški Otto Randolf.)
Dalila. Drama v Jštirih dejanjih. (Oct. Feuillet.)
Diletantje. Veseloigra v štirih dejanjih. (Jul. Rosen.)
Dve tašči.
Moj Mirko. Narodna igra v treh dejanjih. (Adolf L' Arronge:
„Mein Leopold&quot;.)
Pot v srce. (Kotzebue.) Rokopis kamniške čitalnice.
Prodana ljubezen. (Jan Neruda.) Rokopis kamniške čitalnice.
Putifarjeva žena. (M. Schumann.) Rokopis kamniške čitalnice.
Strijc bogatin. (E. Henle.)
Zlati pajek. Šaloigra v četirih dejanjih. (Fr. Schonthan: „Die
goldene Spinne&quot;.)
Bezenšek Anton:
Dva listka. Veseloigra v jednem dejanju.
Bleiweis dr. Janez:
Udova in udovec.
Županova Micika. Kratkočasna igra s petjem v dveh aktih. Po
Linhartovi predelal. V Ljubljani. Natisnil Jož. Blaznik. 1864.
Bleiweis dr. Karol:
Ne kliči vraga!
Bole Davorin:
Nadgozdarjeva družina. Igra v petih dejanjih. (Iffland: „Die
Jager&quot;.)
Najemnik Ženof iz Rovt. Veseloigra v petih dejanjih. (Kotzebue.)
Mutec.
Pot skozi okno.
Uskok.
K1 T 
-+S 88 te*~
Borštnik Ignacij :
Bratranec.
Kastor in Poluks.
Milord Cartouche.
Nervozne ženske.
Njegova gospa se brije. (M. Bohm.)
Ponesrečena glavna skušnja.
Putifarjeva žena.
Zlobna šala.
Cegnar Fran:
Campa. Opera v treh dejanjih. .
Debora.
Marija Stuart. (Celovec, Cvetje 1861.)
Valenštajnov ostrog.
Viljem Tel. (Celovec 1862)
Cimperman Josip:
Čarobne gosli. Opereta Offenbachova.
Deklica elizondska.
Donna Diana.
Edda.
Lepa Španjolka. Spevoigra v jednem dejanju. Godba Low.
Maščevalec.
Materin blagoslov. (Godba A. Stockl, pozneje A. Foerster.)
Mladi kandidat. Komična opereta.
Montjoye. Igrokaz v četirih dejanjih. (Oct. Feuillet.)
Ogenj ni igrača.
Opalek pred sodbo.
Pijerot in Vijoleta. Opereta. Predstavljala se prvič 1. 1870.
Pot po nevesto. Opereta.
Precijoza.
Prenočišče v Granadi. Opera v dveh dejanjih. (C Kreutzer.)
Roža Saint-Flourska.
Skrivnost ljubezni. Opereta Miillerjeva.
Soprog pred durmi. Opereta v jednem dejanju (Offenbach.) '
Šola ljubezni. Opereta.
Tihotapec.
Ujetniki carevne..
Zmešnjava na zmešnjavo.
Žila.
(Popravlja Mandelčev prevod Goethejevega „Fausta&quot;.) 
Damascen-Zupan:
Belin. Opera v jednem dejanju.
Debevec Josip:
Teške ribe.
Dolinar N.:
Žlahte Veseloigra v jednem dejanju.
Drobnič Josip (1812-1861):
Dvoboj:
Drevar ali beli gaber. Značajna podobšina v dveh delih. Po
F. Kaiserovem r Junker und Knecht&quot; za Slovence pripravil I. D. (Venec gledišnih iger. Gradec. Natis A. Leykamovih dedičev. 18.r
i9.)
Juran in Sofija ali Turki pri Sisku. Junaška igra v treh
dejanjih. (Dve igri za slovensko glediše. I. Prestavil iz
ilirskega slovensk rodoljub. V Ljubljani 1850. V založbi
in na prodaj pri Janezu Giontiniju, bukvarju v Ljubljani.)
Pravi Slovenec.
Raztresenca
Starost slabost.
Štepan Šubid ali Bela IV. na Hervaškim&quot;, (pozneje pod
imenom ,,0sveta&quot;.) Igra v dveh dejanjih. (Dve igri za slovensko glediše. II. V Ljubljani. 1850.)
Eržen Viktor, rojen 4. junija 1857, umrl 31. oktobra 1881.
Dragocena ovratnica. Veseloigra v jednem dejanju, po italijanski: „11 vezzo d' opali\
Igralka. Veseloigra v jednem dejanju po Fournieru.
Izbiralka. Veseloigra v treh dejanjih s petjem. Spisal Kosta
Trifkovic.
Jedina hči. Veseloigra v dveh dejanjih, po A. Fredru.
Pol vina, pol vode. Veseloigra v jednem dej. Spisal K. Trifkovic.
Pes in mačka. Veseloigra v jednem dejanju.
Štempihar mlajši. Gluma v. jednem dejanju po Bellyju.
Zapirajte vrata! Šaloigra v jednem dejanju, italijanski spisal
G. P. Cesenate.
Faganelj Josip:
Propast 'roda Premislovskega. Tragedija v štirih dejanjih.
(B. Ferd. Mikovec )
Laska Rafaelova. Igrokaz v treh dejanjih. (Fr. Ad. Šubert.)
F. M.:
Ultra, Veseloigra v jednem dejanju. (F. Šamberk.) 
92 H -
Indijska Talija, zbirka indijskih glediških iger. Zvezek I.
„Urvaši&quot;, indijska drama Kalidasova, str. 105, Trst 1885,
Tiskarnica Dolenčeva. Zvezek II.: „Malavika in Agnomitna&quot;
indijska drama Kalidasova, Trst 1886, 8&quot;, str. 100.
Globočnik Janez:
Lakomnik. Igra v treh dejanjih. Po angleškem.
Pravda. Veseloigra v jednem dejanju. (Benedix: „Der Process&quot;.)
Svojeglavneži.
Zakonske nadloge. Veseloigra v dveh delih. (Benedix.)
Gombarov J. S. (J. Skuhala):
Angel j miru.
Grabrijan:
Dobro jutro! (KI. V. Klicpera)
Preostro se skrha. Iz nemščine.
Grasselli Peter:
Rohovin čtverrohj. (KI. V. Klicpera.)
Grosser Katarina:
Srečkova prisega. Veseloigra v jednem dejanju. (Henrik
Murger.)
Grumov Ivan:
Mlekarica. Šaloigra v jednem dejanju.
Haderlap Filip:
Oj ti možje! (Jul. Rosen: O diese Manner!)
Romeo in Julija.
Hiti Josip:
Ilija Gregorič, kmečki kralj. Spisal Penn. .
Hostnik Davorin (Davoroslav H):
Cvrček.
Dva gospoda pa jeden sluga, (Goldoni.)
Doktor Faustova kapica. (F. Hopp.)
Kozarec vode. (Scribe.)
Krojač Fips.
Laž. Šaloigra. (J Kriiger.)
Lowoodska sirota.
Marijana.
Marie - Jeanne.
Petrograd in Plevna ali ruska vojska. Igrokaz v petih
dejanjih. P. V. Wichmann.
Star samec. 
-HI 93 K -
Tepkarjev zet. Veseloigra v četirih dejanjih. Spisal Emile
Augier in Jules Sardeau.
Ubožnost ni napaka. (Ostrovski.)
Hochtel Barbka (nje oče je bil c. kr. notar v Ljutomeru):
Star vojak in njegova rejenka. Glediška igra v dveh dejanjih.
Izdal Ivan Tomšič: Gledališke igre za slovensko mladino.
I. zvezek. V Ljubljani 1875. (Ponatis iz „ Vrtca&quot;.) Jezik v
tej igri je popravil Fran Levstik.
Hrabroslav V. N. :
Edda.
Illonovič J.:
Kralj Vondra XXVI., ali žalosten konec vesele pojedine, ali
strašna osveta. Velika romantično-heroično-tragična opera
v treh aktih. Češki zložil J. Illner. V Ljubljani. Tisek in
zaloga Rozalije Eger 1869 M. 8°, str. 15.
Iv. A.:
Rad bi pri gledišču pel. Komičen prizor s petjem. Po nemškem.
Ivanovič Davorin:
Julij Tarentski. Žaloigra v petih dejanjih. (A. Leisewitz.)
Janežič dr. K.:
Skopuh, po Molierju.
Japelj Jurij (1744—1807):
Artaxerxes. Spevoigra Metastasijeva.
J A. P.:
Ljubica na strehi.
J. M :
Oproščeni jetnik. Šaloigra v jednem dejanju. Po nemškem.
J. P. (Janko Pajk):
Romeo in Julija Drugi čin, 2. prizor; tretji čin, 2. prizor. Zora 1875.
Jeločnik Anton:
Sredstva ljubezni. Veseloigra v jednem dejanju. Francoski
izvornik. Po Karola Treumanna nemški prestavi.
Jesenko Drag. &amp; Borštnik Ig.:
Mesto in vas. (Charl. Birch-Pfeiffer.)
Kalan Ivan .
Banditje.
Bisernica.
Cigan. Spisal Fr. Kaiser. (Godba Antona Stockla.)
Clavigo. Žaloigra v petih dejanjih. (Goethe.)
Cousin Jaques.
* 
-+S 94
Ena se joče, druga se smeje.
Ena se mora omožiti.
Garibaldi.
Gringoire.
Kdor se poslednji smeje.
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v treh dejanjih. (L '
Anzengruber: „Der Meineidbauer&quot;.)
A Marija Magdalena. (Hebbel.)
Meščanski general. (Goethe.)
Perzijski šžl.
Pot k sreči. Veseloigra v petih dejanjih. (Schiller: „Der
Parasit&quot;.)
Prestop žene.
Same zapreke.
Satan.
Tri vile.
Zakleti princ. (Plotz.)
Zakotni pisar.
Židovi. Veseloigra v jednem dejanju. (G. E. Lessing.)
Kleeman - Bleiweis:
Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec. (J. N. Štepanek.)
Kleeman (J. K.):
Dobro jutro. Veseloigra v jednem dejanju. (Klicpera.)
Kock Ivan N.:
Serežan. Hrvatska opereta. Zložil Ivan N. Kock.
Končan Fran (P. L.):
Čevljarska učenca. (Berla.)
Denar sveta vladar. (Godba Antona Stockla.)
Marcel.
Nezgode starega mladenča.
Oče so rekli, da le.
Pod mikroskopom. Veseloigra v treh dejanjih. (Julij Rosen.)
Slab papir ali bankovčarji na razvalinah. (Kaiser.)
Trije klobuki. Burka v treh dejanjih. (Alfred Hennequin.)
Trnje in lavor.
V čakalnici III. razreda. Burka s petjem v jednem dejanju.
(H. Salingre. Godba R. Bialova.)
Kopitar Valentin:
Fužinar. Igrokaz v četirih dejanjih. (Georges Ohnet.)
* 
- H 95 H -
Koseski:
Devica Orleanska.
Mesinska nevesta.
Kosmač Jurij:
Hvaležni sin. Veseloigra v jednem dejanju.
Kranjec Ivan:
Okamenelo srce. Veseloigra, v treh dejanjih. Spisal Leo d i
Castelnuovo.
Kranjec Leopold Martin:
Mrzi žene. Šaloigra v jednem činu. (Benedix.)
Muka nedolžnega. Šaloigra v dveh dejanjih. Po francoskem.
Pastorka. Igra v dveh dejanjih. (C. A Seidel.)
Križaj Jernej (Severjev 1838—1890):
Frančiška z Rimini. (Zora 1873 )
Tomaž Mor. Žalostna igra v petih dejanjih. Spisal Silvio
Pellico. V Celovcu. Na svitlo dalo uredništvo „Slovenskega
Glasnika&quot;. 1866.
Križman Josip:
Antigona. Žalostna igra v petih dejanjih. Spisal Vittorio
Alfieri. Izšla v Mariboru 1876. (Pajkova tiskarnica.) •
Laharnar Anton.
Bolniška postrežnica. Veseloigra v jednem dejanju (Dupaty.)
v
Lapajne Štefan:
Dve strinji za eno. Veseloigra v dveh dejanjih. Po nemškem
predelal.
Revni pesnik. Igra v jednem dejanju.
Lapajne Vinko:
Vrban Debeluhar ali na Dunaj po nevesto.
Lavrič Josip (L. Mikeljnov):
Philota. (Lessing.)
Leskovec L.:
Romeo in Julija.
Leveč Anton (Bistriški):
Ko varstvo in ljubezen.
Star korporal.
Levstik Fran:
Serežan. Hrvaška opereta v jednem dejanju. (Ivan N. Kock.) 
96 s-fLinhart Anton:
Veseli dan ali Matiček se ženi. Komedija v petih delih.
Blaznik 1840.
Županova Micika. Kratkočasna igra s petjem v dveh aktih
Makarovič J :
Češki godec.
Malavašic Fran (Prostoslav Milko):
Mlinar in njegova hči.
Stiska. Veseloigra v jednem dejanju. (Kotzebue: Die Brandschatzungen.)
Malovrh Miroslav:
Francoskopruska vojska. (Kosta Trifkovič.)
Knjižničar. Burka. (Moser.)
Snubitev. (Evg. Tomič.)
Šolski nadzornik. (Kosta Trifkovič.)
Mandelc Valentin:
Bog Vas sprimi! ali Kdaj pojdete domu?
Do'ktor Robin.
Faust I.
Gospod Zamuda
Išče se odgojnik.
Klobuk.
Lornjon.
Moja zvezda.
Na kosilu bom pri svoji materi.
Pesek v oči. (Labiche in Martin.)
Št!
Ženski jok.
Mam Fran:
Inserat. Veseloigra v treh dejanjih. (Kar. Sabina.)
Nikolaj .Urinski. Žalostna igra v petih dejanjih. (Korner.)
Marn Henrik :
Večerna ura. Drama v jednem dejanju. Po nemškem.
Martinec A.:
Neutolaženci. Veseloigra v treh dejanjih. Francoski: »Les
portraits de la marquise&quot;. Spisal Oct. Feuillet, poleg
nemške predelave.
Osodna baroka. Šaloigra s petjem v treh dejanjih. (A. Cornelius.)
Osodna petica. Veseloigra v jednem dejanju. (Clairville.) 
- M 97 *« -
Miklavec:
Noče nasprotovati. Veseloigra v jednem dejanju. (Iz srbščine.)
M. K.:
Le naravnost. Veseloigra v jednem dejanju. Po nemškem.
M. Lipoljub:
Oče in sin. Veseloigra v jednem dejanju. Po angleškem.
Prej natisnena pod imenom »Filozof&quot;.
Mohorčič Ivan:
Bekarjeva istorija ali na poroke večer. Spevoigra v jednem
dejanju. Jacobson: »Beckers Geschichte&quot;. (Predstavljala
se je tudi z imenom: „Bobnarjeva istorija&quot;.)
Dajte mi surko. (J. Kolar.)
Egmont. (Goethe.)
Gorilla. Burka v treh dejanjih. (Češki J. Wenzig.)
Malomeške klepetulje. Burka v četirih dejanjih. (Karol Sabina.)
Obžetnica.
Ona me ljubi.
Poglavje I., II. in III.
Princ iz Arkadije. Šaloigra v jednem dejanju. (Sedlicki.)
Snubitev brez uspeha. Veseloigra v dveh dejanjih. (F. R. Hocke.)
M. P.:
Kosilce in kosilo. Šala v jednem dejanju. Češki J. Wenzig.
Huda žena. (Spisal Alberto Nota.)
Navratil Ivan:
Kljukecje od smrti ustal. Burka v jednem dejanju. (Kotzebue.)
Nerat Miroslav:
Otva. Spisal H. Ibsen.
Nolli Josip:
Afrikanka. Komičen prizor s petjem in godbo. (L. Giinther.)
Čitalnica pri branjevki. Burka v jednem dejanju. Po Alks.
Bergena igri: „Eine Vorlesung bei der Hausmeisterin&quot;.
Gluh mora biti.
Godčeve pesmi. (Rudolf Kneisel.)
Graščak in oskrbnik.
Po polnoči.
Pri glasoviru. (Po francoskem.)
Razbojniki. (Schiller.)
Strežaj, kakor mora biti. Komičen prizor priredil.
V spanju. 
98 U -
Novomeščan (Pater Kokalj):
Kovač. Igra v jednem dejanju.
Repatnica. Šaloigra v jednem dejanju. (Iffland.)
Oblak F :
Čuden dogodek. Veseloigra v treh dejanjih. (Goldoni.)
Ogrinec Josip:
Hiša slabega glasu.
Kje je meja?
Na kmetih. Spisal Th. Megerle. Godba V. Valenta in A. Stockl.
Na Osojah.
Pojdimo na Dunaj!
Sveti večer na straži.
Zapravljivec. (Ferd. Raimund.)
Zaročevalna napoved na kmetih.
P.
Ali plavaj ali utoni!
Srečno novo leto!
Pajk F.:
Vozel v robcu. Veseloigra v jednem dejanju.
Pecirep Josip:
Rokavica. Romant. igra v jednem dejanju. (Schiller.)
Perušek R :
Nevarnost v odlogu. (T. Gassmann.)
Pesjakova Lujiza:
Pokojni moj.
Strup.
Svitoslav Zajček. (Rudeči lasje.) Veseloigra v jednem dejanju.
(M. A. Grandjean.)
Zabavljica.
Petričič Vaso mL:
Svilnati robec. (Srbski: Božidar Borgjoški.)
Pintar Luka:
Majhna zmotnjava. (L. Angely.)
Nič otrok.
Popolna žena.
Prepozno.
Prijetno iznenadenje.
Tonica.
Podgoriški (L. Gorenjec, a ne Podgorski; Podgorski je L. Svetec):
Zlato ne blaži Dramatična drobtinica. Spisal KI. V. Klicpera. 
99 H -
Podgornik Anton:
Drugo lice. Veseloigra v četirih dejanjih. (Oscar Blumenthal:
„Das zweite Gesicht&quot;.)
Podobnik Fran:
Blaga mati. Igrokaz v treh dejanjih s predigro
Kar se ne stori, se tudi ne zve. Igrokaz v jednem dejanju.
Nesrečni denar. Veseloigra v treh dejanjih. Po povesti izdelal.
Potočnik Fran:
Banova surka. Igra v jednem dejanju. (Kotzebue)
Prelog dr. Matija (1813- 1872):
Črni Peter. (Tiskano v Ljubljani 1866.)
Zakonska sol. (Tiskano v Mariboru 1867.)
Prešern Valentin in Umek A. — Okiški. (Prešern Val. umrl
turški polkovni zdravnik v Šumli okoli 1. 1870 ):
Karolčkova prva ljubezen.
Osem dni pameten. (Pohl.)
Pogumne Gorenjke. Zgodovinski romant. obraz iz časa, ko so
Francozi gospodarili po Iliriji, v treh dejanjih. Lj. Germonik.
Strehar.
Pristavški J. R :
Prodano spanje. Romantično-konična pravljica s petjem in
plesom v treh činih po M. &lt;0fSaphirjevi pesmi jednakega
imena spisal Karol Haffner.
Radovič J.:
Lažnik in njegov sin. Gluma v jednem dejanju.
Rak Ivan.
Razbojniki. (Schiller.)
Rebec Fran:
Jurčkove prikazni. Veseloigra s petjem v petih dej. (J. K. Tyl.)
'Na mostu. Gluma v jednem dejanju. (Klicpera.)
Žurnalisti. Veseloigra v treh dejanjih.
Remec, Fran Josip:
Praznične sanje veljajo do obeda. (A. N. Ostrovski.)
Resman I. A. (Ivan Ameriški):
Odkrila je srce.
Rogački Bogoslav (Miha Lendovšek):
Tičnik.
R. P.:
Gospoda Kodelja pridige izza gardin.
Osodepolna snubitev. (G. Putlitz.) 
-H 100 fr*-
Teodolinda. Glurna v jednem činu. (I. B. v. Schweit.zer.)
Ženska borba.
Ržen M. H.:
Ljubeznjiva soseda. Burka s petjem v jednem dejanju.
(Julij Findeisen.)
Samec Makso:
Belizar. Opera. Donizetti.
Krivnja. Žalostna igra v štirih dejanjih. (Miiller.)
Pijanec. Šaloigra v treh dejanjih. (Kotzebue.)
Trip. Šaloigra v treh dejanjih. Po nemškem.
Savskij F.:
Bukovska goska. Veseloigra v jednem dejanju.
Pastarica. Burka v jednem dejanju. (Nemški: Gartner.)
Schmidt Fran:
Alfons ali velikodušni morski kapitan. (Po francoskem.)
Hišna gospodinja. Veseloigra v dveh dejanjih. (W. Friedrich.)
Namestnik. Veseloigra v jednem dejanju. Po francoskem
izvorniku nemški priredil Louis Julius.
Tri barve. Veseloigra v treh dejanjih. Po Desnoyerju od W.
Friedricha.
Ubožan plemenitaš.
Urice kramljanja. Veseloigra v jednem dejanju. (T. Gassmann.)
Velikodušni morski kapitan.
Zmota za 30.000 forintov.
Smole Andrej:
Varuh. Komedija v dveh dej. Po angleškem. Tiskal Blaznik. 1840.
Sreboški-Petrlin:
Tragična. Veseloigra v jednem dejanju. Iz nemščine.
Zaušnica po vsaki ceni.
S. S.:
Jednajsta zapoved. Veseloigra v treh dejanjih. (F. F.Šamberk.)
Stare Josip:
Blaznica v prvem nadstropju.
Gospod Čapek.
Ljubljanski postopač. (Češki J. K. Tyl.)
Najprej mati.
Požigalčeva hči.
Stara mesto mlade.
Telegram.
Ženin od gladi. 
-&gt;S 101
Stemberg M.:
Gradiček ali Prekanjen. Šaloigra v jednem dej. (Kotzebue.)
Sušnik Anton:
Bankrotar. Igra iz meščanskega življenja v petih dejanjih.
(J. K. Tyl.)
Benefica. (Šamberk.)
Čeljad. Veseloigra v jednem dejanju. (Benedix.)
Sklenica čaja.
Trije faraoni. Veseloigra v jednem dejanju. (Jos. J. Kolar.)
v
Savperl Dragotin:
Hamlet, kraljevič danski. (Zora 1874.)
Tavčar Ivan :
Dva zeta.
Ni ljubosumen.
Tekavčič Fran:
Hiša poleg glavne ceste. (Kotzebue.)
Tomšič Bernard:
Ravni pot najboljši pot.
Tomšič Ljudevit:
Morilci v Kravjej dolini.
Trnovec Bogdan:
William Ratcliff.
Trstenjak Anton:
Čarovnica pri jezeru.
Doktor Blažič.
Svetinova hči.
Valjavec Matija:
Ajant. Žaloigra po Sofoklu.
Ifigenija v Tauriju. (Goethe.)
Sin divjine. Dramatična podoba v petih dejanjih. (Halm.)
Vesel Ivan:
Revizor. (Gogol.)
Vidic Oto.
Zadnji list. (V. Sardou.)
Vilhar Alfons.
Materin rojstni dan. Igra v treh dejanjih.
Vilhar Miroslav:
Filozof (tudi pod imenom „Oče in sin&quot;.)
Igra pike.
Pomota. Veseloigra v jednem dejanju. 
Servus Petelinček. Šaloigra v jednem dejanju.
Striček.
To sem bil jaz. (Spisal Ivan Hutt.)
Vodnik Valentin:
Tinček Petelinček.
Volkar Hrabroslav:
Sprejeto! (Nemški Karol Heigel.)
Vrhovec Ivan:
Dvema gospodoma služim.
Ena suknja pa četiri roke. Šaloigra.
V. V.:
Nevarni sosed. Veseloigra v jednem dejanju. (Natisnena v
»Slovenski Taliji&quot; z naslovom: »Krojač Fips&quot;. (Kotzebue.)
Zabukovec Jakob:
Advokata.
Domači prepir.
Gostilnica na pošti.
Neznani varuh. Veseloigra v jednem dejanju. (Scribe.)
Popotnika.
Selški brivec.
Snubači.
Zakrajšek Fran:
Lažnjivi stric.
Stričnik kot stric. Veseloigra v treh dejanjih. (Schiller.)
Železnikar Ivan:
Danes bomo tiči. Burka s petjem v štirih dejanjih. (J. Nestroy:
»Einen Jux will er sich machen&quot;.)
Zepič B.:
Čudodelni klobuk. (KI. V. Klicpera.)
Pozabljenec. Veseloigra v jednem dejanju. (Kotzebue.)
Žitek dr. Vladimir:
Vse za dame.
Preložene so še naslednje igre:
Bob iz Kranja.
Brati ne zna. (M. A. Grandjean.)
Domoželjnost. Igra v treh dejanjih. (Ric. Castelvecchio.)
Genovefa. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal Frid. Hebbel
Krojač in čevljar. Spisal dr. J. Štolba.
Mina Barnhelmska. (Lessing.)
Monsieur et madame Denis. Opereta. (Ernst—Offenbach.) 
Nezgoda na straži. Opereta. Nessl-C-Barbieri.
Ponočnjaki. Opereta v jednem dejanju. Nessl-Zaje.
Sovražnik ženstva. Šaloigra v treh dejanjih. Lessing.
Rojstni list. Iz nemškega.
Štirje temperamenti.
V nedeljo pri gledališki kasi.

====C. Slovenska Talija.====
Dramatično društvo v Ljubljani daje na svetlo »Slovensko
Talijo&quot;, zbirko dramatičnih del in iger. Od leta 1867. pa do
leta 1891. izšle so v tej zbirki naslednje igre:
Ali plava j ali utoni! V italijanščini spisal Leo di Castelnuovo, poslovenil P. Zv. 48., 1880.
Belin. Opereta v jednem dejanju. Zv. 6., 1868.
Berit e »Novice&quot;. Veseloigra v jednem dejanju. Spisala J. K.
in J. J. Zv. 44., 1879.
Blaznic a v prve m nadstropju . Veseloigra v jednem dejanju.
Češki spisal F. F. Šamberk, poslovenil Jos. Stare. Zv. 48., 1880.
Bog Vas spr i mi! Kdajpojdetedomu ? Veseloigra v jednem
dejanju. Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 4., 1868.
Brati ne zna. Burka v jednem dejanju. Po M. A. Grandjeanu.
Zv. 25., 1874.
C vrč e k. Slika iz kmetskega življenja v petih dejanjih. Po Charlotte Birch-Pfeifferjevi poslovenil Dav. Hostnik. Zv. 3B., 1877.
Damokleje v meč . Gluma v jednem dejanju. Nemški spisal
Gustav zu Putlitz. Zv. 51., 1881.
Deborah. Narodna igra v štirih dejanjih. Spisal Dr. S. H.
Mosenthal. Poslovenil Fr. Cegnar. Zv. 52., 1883.
Dobr o jutro ! Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. Iz češkega.
Zv. 4., 1867.
Dokto r Robin. Igra v jednem dejanju. Po francoski: »Le
docteur Robin&quot;, comedie-vaudeville, en un aete, par Jules
des Premaray, poslovenil Val. Mandelc. Zv. 38., 1877.
Donn a Diana. Veseloigra v treh dejanjih. Španjski spisal Don
Avguštin Moreto. Po C. A. Westovi predelavi poslovenil
Jos. Cimperman. Zv. 28. in 29., 1875.
Dragocen a ovratnica . Veseloigra v jednem dejanju. Po
italijanski: ,.Ilvezzo d' opali&quot;,preložil Vik. Eržen. Zv. 50., 1881.
Dva gospod a pa jede n sluga. Burka s petjem v jednem
dejanju Po Goldoniju poslovenil Dav. Hostnik. Zv. 41., 1878. 
D v a zeta. Veseloigra v jednem dejanju. Poleg nemškega predelal za slovensko gledališče I. T. Zv. 44., 1879.
Edda. Drama v četirih dejanjih. Spisal Jos. Weilen. Preložil
Jos. Cimperman. Zv. 51., 1882.
Ena se joče , drug a se smeje ! Igrokaz v štirih dejanjih
Po francoskem Dumanoira in Keraniona. nemški predelal
H. Laube. Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 33., 1876.
Ena se mor a omožiti ! Veseloigra v jednem dejanju. Spisal
H. Uhde. Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 43., 1878.
Eno uro doktor . Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec. Zv. 50., 1881.
Francoskoprusk a vojska . Šaljiva igra v jednem dejanju. Spisal Kosta Trifkovič. Poslovenil Miroslav Malovrh.
Zv. 51., 1882.
Garibaldi . Gluma v jednem dejanju. Spisal Julij Rosen. Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 33., 1876.
Glu h mor a biti. Burka v jednem dejanju. Poleg francoskega
„Le deux sourds&quot; od J. Moinauxa, v nemški 0. F. Eirichovi
prestavi „Taub muss er sein&quot; poslovenil Josip Nolli.
Zv. 30., 1875.
Gorenjsk i slavček . Lirična opereta v dveh dejanjih. Spisala
Lujiza Pesjakova. Godbo zložil Anton Foerster. Zv. 19., 1872.
Gospa , ki j e bil a v Parizu . Veseloigra v treh dejanjih
Po G. pl. Moserju poslovenil Josip Gecelj. Zv. 24., 1873.
Gospod a Ko de l j a pridig e izz a gard i n. Veseloigra v
jednem činu. Spisal G.pl. Moser. Poslovenil R. P. Zv. 26., 1874.
Gospo d Čape k ali Ka j me nihč e ne pozna ? Veseloigra
v jednem dejanju. Poljski spisal grof Aleksander Fredro.
Poslovenil Josip Stare. Zv. 6., 1868.
Gospo d regisseur . Šaljiv prizor. Češki spisal J. J. Stankovsk^. Poslovenil J. A, N. (Resman in Nolli.) Zv. 17., 1870.
Gospo d Zamud a ali Kak o hitr o min e čas ! Igra v
jednem dejanju. V francoščini spisal L. B. Picard. Poslovenil
Val. Mandelc. Zv. 46., 1879.
Grašča k in oskrbnik . Igrokaz v štirih dejanjih. Poljski
spisal J. Kraševski. Poslovenil Josip Nolli. Zv. 9., 1869.
G r i n g o i r e. Igrokaz v jednem dejanju. Spisal Th. de Banville.
Poslovenil Ivan Kalan. Zv. 43., 1878.
Igralka . Veseloigra v jednem dejanju. Prosto po Fournierju
poslovenil Viktor Eržen. Zv. 41., 1878. 
-&gt;Š 105
Išč e se od g o j ni k. Igra v dveh dejanjih. Po francoski: „0n
demande un gouverneur&quot;, comedie en deux actes par A.
Decourcele &amp; Jaime fils. Poslovenil Valentin Mandelc.
Zv. 13., 1870.
Izbira l k a. Veseloigra v treh dejanjih s petjem. Spisal Kosta
Trifkovid Preložil Viktor Eržen. Zv. 49., 1881.
Kdo r se poslednj i smeje ! Gluma v jednem dejanju. Spisala
Marija Knaufova. Preložil Ivan Kalan. Zv. 52., 1884.
K j e j e meja ? Izvorna gluma v jednem dejanju. Spisal Josip
Ogrinec. Zv. 46., 1879.
Klobuk . Veseloigra v jednem dejanju. Po francoskem E. de
Girardina poslovenil Valentin Mandelc. Zv. 12., 1869.
Kovarstv o in ljubezen . Žaloigra iz meščanskega življenja
v petih dejanjih. Po Schillerjevi tragediji: »Cabale und Liebe&quot;
poslovenil Anton Leveč, stud. iur. na Dunaju. Zv. 27., 1874.
Kozare c vode . Veseloigra v petih dejanjih. Francoski spisal
Scribe. Poslovenil Davorin Hostnik. Zv. 40., 1878.
Kroja č Fip s ali Nevarn i sosed . Burka v jednem dejanju.
Poslovenil D. Hostnik. Zv. 46., 1879.
KrstpriSavici . Dramatična scena po Fr. Prešernu. Zv. 1.1868.
Lornjon . Igra v jednem dejanju. Po francoski: „Le lorgnon&quot;,
comedie-vaudeville en un acte par E. Scribe. Poslovenil
Valentin Mandelc. Zv. 23., 1873.
Lowoodsk a sirota . Igrokaz v dveh oddelkih in četirih
dejanjih. Po Currer Bellovem romanu nemški spisala Charlotte Birch-Pfeiffer. Poslovenil Dav. Hostnik. Zv. 37., 1877.
Marij a Magdalena . Žaloigra iz meščanskega življenja v
treh dejanjih. Spisal Friderik Hebbel. Poslovenil Janko
Kalan. Zv. 34., 1876.
Marijana . Slika iz ljudskega življenja v petih dejanjih. Francoski spisala Dennery in Mallian. Poslovenil Dav. Hostnik.
Zv. 47., 1879.
Materi n blagoslo v ali Nov a Chonchon . Igra s petjem
v petih dejanjih. Preložil Jos. Cimperman. Zv. 51., 1882.
Mlina r in njegov a hči. Žalostna igra v petih aktih. Po
E. Raupachu poslovenil Fr. Malavašič. Zv. 3., 1867.
Moj a zvezda . Igra v jednem dejanju. Spisal M. E. Scribe.
Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 45., 1879.
M u t e c. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Davorin BolS,
Zv. 15., 1870. 
106 K -
Na kosil u bo m pri svoj i materi. Igra v jednem dejanju.
Po francoski: „Je dine chez ma mšre&quot;, comedie en un acte
par A. Decourcelle &amp; L. Thiboust. Poslovenil Val. Mandelc.
Zv. 25 , 1873.
Na mostu . Gluma v jednem dejanju. Iz češkega po Klicperi
poslovenil Fr. Rebec. Zv. 2., 1867.
Na 0so j ah. Narodni igrokaz v petih dejanjih. („Der Sonnwendhof.&quot;) Po S. H. Mosenthalu. Poslovenil J. Ogrinec Zv. 51., 1882.
Nemšk i ne znajo . Burka v jednem dejanju. Spisal Jakob
Alešovec. Zv. 45., 1879.
N i č otrok . Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Julij Rosen.
Poslovenil * * * Zv. 53., 1886.
Oč e so rekli , da le! Gluma s petjem v jednem dejanju.
Spisala G. pl. Moser in A. L' Arronge. Preložil Fr. Končan.
Godba R. Bialova. Zv. 52., 1884.
Ogenj ni igrača . Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Gustav
Putlitz. Poslovenil Josip Cimperman. Zv. 32., 1876.
Ona me ljubi ! Veseloigra v dveh dejanjih. Češki spisal
G Pfleger-Moravsky. Poslovenil J. Mohorčič. Zv. 17., 1870.
Oproščen i jetnik . Šaloigra v jednem dejanju. Po nemškem
poslovenil J. M. Zv. 7., 1868.
Perzijsk i šal. Šaloigra v jednem dejanju. Spisal Aleksander
Dumas. Preložil Ivan Kalan. Zv. 52., 1884.
Pese k v oči. Igra v dveh dejanjih. Po francoski: „La poudre
aux yeux&quot; poslovenil Valentin Mandelc. Zv. 39., 1877.
P e s in mačka . Veseloigra v jednem dejanju. Prosto po francoskem poslovenil Zmagoslav Eržen. Zv. 35., 1876.
Poglavj e I., II. in III. Veseloigra v jednem dejanju. Češki
spisal G. Pfleger-Moravsky. Poslovenil J. Mohorčič. Zv. 15., 1870.
Pokojn i moj ! Šaloigra v jednem dejanju. Po francoski: „Mon
premier!&quot;, comedie en un acte par N. Fournier &amp; G. Bondon
Poslovenila Lujiza Pesjakova. Zv. 23., 1873.
Po l vina , po l vode . Veseloigra v jednem dejanju. Spisal
Kosta Trifkovid, preložil Viktor Eržen. Zv. 50., 1881.
Popoln a žena. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Karol
Gorlitz. Preložil * * * Zv. 54., 1888.
Požigalčev a hči. Resna igra v petih dejanjih. Češki spisal
Jos. K. Tyl. Poslovenil Josip Stare. Zv. 20., 1871.
Prečij o z a. Igrokaz v četirih dejanjih. Nemški spisal Pij Aleksander Wolff. Preložil Josip Cimperman. Zv. 50., 1881. 
107 K -
Prepozno ! Igrokaz v dveh dejanjih, preložen iz nemščine.
Zv. 53., 1886.
Prijetn o iznenadenje . Burka v jednem dejanju. Spisal
Viljem Frerking. Preložil * * * Zv. 53., 1886.
Priročn a knjig a za gledišk e diletante . Zv. 1., 1868.
Prolo g pri odporu (odpretju) gledišča. I. A. Zv. 1., 1868.
Ravn i po t najboljši'pot. Veseloigra v jednem dejanju.
Svobodno poslovenil Brnard Tomšič, bivši učitelj v Vinici
1852. Zv. 5., 1868.
Revče k Andre j ček. Narodna igra s petjem v petih dejanjih.
(Nemški: ,,'s Nullerl&quot;,spisalKarolMorre.)Poslovenil J.Bedenek.
Zv. 57., 1891.
R fiii z o r. Komedija v petih dejanjih. Ruski spisal Nikolaj
Vasiljevič Gogol. Preložil Ivan Vesel. Zv. 52., 1884.
Rodoljubj a zmaga. Dvogovor, opisan po 2. prizoru 3. dejanja
Schillerjevega Viljem Tela. Zv. 1., 1868.
Roza. Igra v treh dejanjih. Spisal dr. Fr. Celestin. Zv. 11., 1869.
Sam e zapreke . Gluma v jednem dejanju. Po W. Friedrichu.
Preložil Ivan Kalan. Zv. 52., 1884.
Sam ne ve, ka j hoče . Dramatična gluma v jednem in */s dejanja. Poslovenil Andrejčkov Jože. Zv. 16-, 1870. (Nemški
spisal B. A. Herrmann)
Serežan. Hrvatska opereta v jednem dejanju. Besede in glasbo
sestavil Ivan N. Kock. Zv. 10., 1869.
Slovenij a oživljena . Dramatična scena. Zložil J. Bile. Osobe:
Vodnik, Zojz, Linhart. Zv. 1., 1868.
Src e j e odkrila. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Ivan
Ameriški. (Resman.) Zv. 35., 1876. (Nemški: Sie hat ihr Herz
entdeckt, Wolfg. Miiller v. Konigswinter.)
Srečn o nov o leto ! Šaljiva igra v jednem dejanju. Po srbski
igri Koste Trifkoviča: »Čestitam&quot; poslovenil P. Zv. 50.. 1881.
Star a mest o mlade . Veseloigra v jednem dejanju. Poljski
spisal J. Korzenovski. Poslovenil Josip Stare. Zv. 42., 1878.
Star samec . Podoba iz življenja v dveh dejanjih. Po Octave
Feuilletu poslovenil Davorin Hostnik. Zv. 42., 1878.
Svetinov a hči. Igrokaz v treh činih. Po Adolfa Wilbrandta
igrokazu: „Die Tochter des Herrn Fabricius&quot; poslovenil
Anton Trstenjak. Zv. 56., 1890.
Svojeglavneži . Veseloigra v jednem dejanju. Prosto poslovenil
. Janez Globočnik. Z v. 10., 1869. 
108 Sr&lt;—
Šolski nadzornik . Veseloigra v jednem dejanju s petjem.
Spisal KostaTrifkovic. Poslovenil Mirosl. Malovrh. Zv.51., 1882.
Št! Igra v dveh dejanjih. V francoščini spisal E. Scribe. Poslovenil Val. Mandelc. Zv. 48, 1880.
Štempiha r mlajši. Gluma v jednem dejanju. Spisal G. Belly.
Preložil V. Eržen. Zv. 49., 1881.
Teharsk i plemiči. Spevoigra v treh dejanjih. Spisal Anton
Funtek. Uglasbil dr. Benjamin Ipavec. Zv. 55., 1890.
Telegram. Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal G. PflegerMoravsky. Poslovenil Josip Stare. Zv. 16., 1870.
Tešk e ribe. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Mihael Balucki.
Poslovenil Josip Debevec. Zv. 54., 1888.
Tičnik. Kratkočasna'spevoigra v jednem dejanju. Prosto poslovenil B. Rogački. Glasbo zložil dr. Benjamin Ipavec. Zv. 12.1869.
T oni ca. Drama v treh dejanjih. Spisal Božidar Korner. Poslovenil Svitoslav Pintar, stud. phil. Zv. 48, 1880.
To sem bil jaz ! Šaloigra v jednem dejanju. Po nemški: „Das
war ich!&quot; prenaredil Miroslav Vilhar. Zv. 5., 1868.
Tr i vile. Veseloigra v dveh dejanjih. Po W. Friedrichu poslovenil Ivan Kalan. Zv. 35., 1876. (Drei Feen, oder: Die Jagd
nach dem Gliick, nach Bayard.)
Trnj e in lavo r ali Neznan i umotvor . Drama v dveh
dejanjih. Po Lefontu poslovenil F. Končan. Zv. 38., 1877.
Udov a in udovec . Veseloigra v jednem dejanju. Svobodno
poslovenil dr. Janez Blehveis. Zv. 18., 1870. (Die Wittwe
und der Wittwer, oder: Treue — bis — in den Tod Frei
nach Gellert, v. Holbein.)
Ujetnik carevne . Veseloigra v dveh dejanjih. Po Bayardu
preložil Jos. Cimperman. Zv. 50., 1881.
Ultra! Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal F. Šamberk.
Poslovenil F. M. Zv. 2., 1867.
Umetnos t in narava. Veseloigra v štirih dejanjih. Po A. Albiniju poslovenil Andrejčkov Jože. Zv. 21., 1871.
Uskok. Šaloigra v jednem dejanju. Poslovenil Dav. Bole. Zv. 18., 1870.
Veronik a Deseniška. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Josip
Jurčič. Zv. 53., 1886.
Visok i C. Veseloigra v jednem dejanju. Po M. A. Grandjeanu,
poslovenil Jakob Alešovec. Zv. 19., 1872.
V Ljubljan o j o dajmo ! Izvorna veseloigra v treh dejanjih.
Spisal Josip Ogrinec. Zv. 8., 1869. 
-*3 109 H -
V spanju. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Julij Rosen.
Poslovenil Josip Nolli. Zv. 26., 1874.
Willia m Ratcliff. Tragedija v jednem dejanju. Spisal Heinrich
Heine. Prevel Bogdan Trnovec. Zv. 30., 1875.
Zabavljica . Veseloigra v jednem dejanju. Nemški spisal M. A.
Grandjean. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. Zv. 14., 1870.
Zakonsk e nadloge . Veseloigra v jednem dejanju. Po Benediksu poslovenil Janez Globočnik. Zv. 14., 1870.
Zapirajt e vrata ! Šaloigra v jednem dejanju. Italijanski spisal
G. P. Cesenate. Preložil V. E. Zv. 51., 1881.
Zapravljivec . Čarobni igrokaz v treh dejanjih. Po Ferd. Raimundu poslovenil J. Ogrinec. Zv. 22., 1871.
Zmešnjav a če z zmešnjavo . Burka v petih dejanjih. Spisal
A. Kotzebue. Preložil Jos. Cimperman. Zv. 49., 1880.
Ženi n od gladi. Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal
Jan Neruda. Poslovenil Josip Stare. Zv. 7., 1868.
Žensk a borba. Veseloigra v treh dejanjih. Po Olfersovi nemški
prestavi E. Scribovega dela poslovenil R. P. Zv. 31., 1875.
Žensk i jok. Igra v jednem dejanju. Po francoski: „Les femmes
qui pleurent&quot;, par Siraudin &amp; Thiboust poslovenil Val. Mandelc. Zv. 45., 1879.
Žila. Veseloigra v dveh dejanjih. Spisal Josip Marij Babo. Preložil Josip Cimperman. Zv. 50., 1881.

===Predstave Dramatičnega društva od 24. oktobra leta 1867. do 24. aprila 1892.===

a bi se videlo, kakšne igre je prirejalo in koliko jih je do
zdaj priredilo Dramatično društvo, podajem pregled vseh
gledaliških predstav po kronologiškem redu.
Mnogo iger slovenskega repertoarja izdalo se je v »Slovensk i Talij i&quot;, zbirki dramatičnih del in iger, katero daje na
svetlo Dramatično društvo in katero dobivajo društveni člani
brezplačno. »Slovenske Talije&quot; izšlo je do zdaj 57 zvezkov. Ta
zbirka je posebno dobro došla čitalnicam, ki prirejajo gledališke
predstave. Poleg te zbirke ima še Dramatično društvo do 400
rokopisov svojega repertoarja s prepisanimi ulogami za igralno 
- n 110 S*-
osobje. Nadalje ima knjižnico raznovrstnih dramatičnih del iz vseh
književnosti in precejšnje število opernega in operetnega notnega
gradiva. Za gledališče je to neprecenljive vrednosti, kakor tudi
garderoba, s katero se je preskrbelo društvo še precej dobro.
Koj v začetku svojega delovanja stopilo je Dramatično
društvo v tesno zvezo z deželnim gledališčem v Zagrebu. Posredovanjem prof. Fr. Erjavca in Fr. Gerbica dobivalo je naše
društvo od intendancije deželnega gledališča v Zagrebu na posodo
potrebno garderobo. V najnovejšem času pa smo sklenili zelo
važno zvezo z „Narodnim divadlom&quot; v Pragi. Ta zveza je za
naše društvo neprecenljive važnosti Iz Prage dobivamo drago:
cene kostume na posodo, s Prago spaja nas iskrena duševna
zveza. Gospod Fr. A. Šubert, ravnatelj kralj, češkega deželnega
in Narodnega divadla v Pragi, je najboljši prijatelj našemu gledališču, ki toplo podpira namen Dramatičnega društva. Naši igralci
zahajajo o počitnicah v Prago in nahajajo v ravnatelju in režiserjih najboljše učitelje in svetovalce. Vse to blagodejno upliva
na napredek slovenskih igralcev; in zlasti sedaj, ko si je Narodno
divadlo letos ustanovilo dramatično šolo, pozdravljamo to šolo
tudi mi Slovenci od srca, ker smo uverjeni, da bode tudi nam
prinašala obilo sadu.
Od onega časa, ko se je otvorilo Narodno divadlo in ko so
Slovenci jeli prirejati posebne vlake v Prago, uplivalo je občevanje s Čehi najblagodejneje na naše razmere. Čehi so nam naše
obiske vračali in nam jih še vračajo; tudi mi zahajamo pogostoma v Prago, in tako smo se seznanili s češkimi rodoljubi in
sklenili ž njimi pravo češkoslovensko uzajemnost. Naši pisatelji
seznanili so se s češkimi, in to je važno. Marljivi naš prelagatelj
g. Fran Gestrin stopil je v zvezo z zdanjimi dramatičnimi pisatelji češkimi in je mnogo čeških iger preložil na slovenski jezik
S prevodi čeških iger obogatili smo si slovenski repertoar v
velikem številu. Še drugo važno stran ima naša zveza. Kakor
znano, zahtevajo pisatelji od gledaliških podjetnikov prevodilne
nagrade in tantijeme za uprizoritev svojih iger. To je čisto pravilno in ne more biti drugače. Češki pisatelji pa so v tem oziru
posebna izjema. Da bi nam pokazali, kako jim je do napredka
slovenske dramatike in da nam hočejo le koristiti, niso zahtevali
in ne zahtevajo danes nagrad svojim delom. Dovoljujo, da se
prelagajo njih dela in da se igrajo na javnem odru — in vse to
brezplačno. 
111 8*-
====A. Predstave.====
I. leto. 1867.
1 24. okt. Na mostu. Povodom občnega zbora Čitalnica
c. kr. kmetijske družbe kranjske.
2 24. nov. Repatnica. Šaloigra v jednem dejanju.
Iffland. Poslovenil Novomeščan.
3 8. dec. Filozof. Veseloigra v jednem dejanju. „
Po angleškem poslovenil M, Vilhar.
1868.
4 15. marc. Inserat ali išče se nevesta. n
5 29. „ Na kosilu bom pri svoji materi. n
6 3 maja Moja zvezda. Scribe-Mandelc. (Gerbičev Deželno 3 maja
koncert.) gledališče
7 16. „ Bog Vas sprimi! Kdaj poj dete domu? n
Poslovenil V. Mandelc. (Gerbičev
koncert.)
II. leto. 1868.
8 14. avg. Filozof. Čitalnica
Ultra.
9 14. sept. Igra pike. n
Ravni pot najboljši pot.
10 4. okt. Črni Peter. (Heidrichov koncert.) v
11 8. nov. Domači prepir. n
12 22. nov. Zakonske nadloge. n
13 6. dec. Krst pri Savici. n
14 22. „ Gospod regisseur. n
Ženin od gladi.
Advokata.
1869.
15 14. marc. Dobro jutro! v
16 2. maja Bob iz Kranja. (Koncert gospe Odijeve.) »
(Čitalnica je pridno prirejala gledališke predstave, ki so bile n. pr. dne 31. decembra
1868: „ Kralj VondraXXVL&quot;, 28. februvarja
1869: „Novci za diplomo&quot;, priredili dijaki
na slavo Vodniku in Prešernu, 14. marca
1869: „Dobro jutro&quot;.) 
-*S 112 H -
III. leto 1869.
17 10. okt. Prolog. (Dohodek predstave 256 gld.) Deželno
gledališče Inserat ali išče se nevesta. Veseloigra v
Deželno
gledališče
treh dejanjih. Češki K. Sabina, poslovenil Fr. Mam.
18 21. nov. Zupanova Micika.
Serešan. Opereta. Zložil Ivan N. Kock.
19 5. dec. Servus Petelincek. Čitalnica
20 19. . Gospocl Gapek. Aleksander Fredro-Jos.
Stare.
Ticnik, (Opereta.)
1870.
Deželno
gledališče
21 23. jan. Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec. n
22 20. febr. Kralj Vondra XXVI. Prvič v čitalnici
31. decembra 1868. Šaljiva opera
od Jos. Illnerja. Instr. Foerster.
»
23 20. marc. V Ljubljano jo dajmo! Veseloigra v treh
dejanjih. Jos. Ogrinec.
Serešan.
n
24 10. apr. Strijcek. Veseloigra v treh dejanjih.
Benedix - Mir. Vilhar.
n
25 18. „ Pri glasoviru. Po francoskem poslovenil
J. Nolli.
Ultra! Veseloigra v jednem dejanju.
Češki F. Šamberk.
Pijerot in Vijoleta. Komična opereta,
poslovenil J. Cimperman.
n
26 1. maja Domači prepir. Veseloigra v jednem
dejanju.
Pot skozi okno. Po francoskem poslovenil
D. Bole, Veseloigra v jednem dejanju.
Pijerot in Vijoleta. Komična opereta v
jednem dejanju. Poslovenil J. Cimperman. Godba Adam.
n
27 2. febr. Vodnik v Olimpu. Alegorija Davorina
Trstenjaka.
Čitalnica 
113 l&lt;-
28 2. okt.
29
30
15.
23.
31
32
1. nov.
20
33 1. dec.
GloPel
IV. leto. 1870.
Prolog. J. Cimperman. (Prv a redn a
predstav a v deželne m gle -
dališču.)
Klobuk.
Žalost, besede in napev M Vilharja.
Iz opere: Čarobna piščalka, arija.
Duet iz „La traviata&quot;. Pela NeugeV
bauerjeva in Meden.
Na mostu. Burka v jednem dejanju.
Klicpera. Poslovenil Fr. Rebec.
Graščak in oskrbnik.
Svojeglavneži. Poslovenil Janez
bočnik. (Prva resna igra.)
nAlzira&quot;, recitativ in arija.
Strune. Napev K. Maškov.
nLa traviatarecitativ in arija.
Ivan Meden.
nPerivoji&quot;, duet Pela Neugebauerjeva
in V. Val en ta.
Dobro jutro!
Mlinar hi njegova hči.
(Prva tragedija na slovenskem odru. Dohodek 244 gld. 05 kr. Nemške predstave
isti dan prej dohodek 60 gld. 47 kr.)
Pot skozi okno.
Zivomrtva zakonska.
Skrivnost ljubezni. Opereta v jednem
dejanju. Poslovenil J. Cimperman.
Godba A. Miiller.
Prolog.
Poprej mati.
Kam? Pesem. Napev K. Maškov.
Mornar. Prešern - Fleišman.
„ Ločitev&quot;. Duet. Po Prešernovih pesmih
»Zapuščena&quot; in „Ukaziu, za sopran
in tenor zložil K. Mašek.
Banova surka.
Deželno
gledališče 
34 10. dec.
35
36
18.
37 3. jan.
38 14.
39
40
41
22.
5. febr.
16.
Pesek v oči. Veseloigra v jednem dejanju. Labiche in Martin. Poslovenil
V. Mandelc.
Romanca iz opere: Vesele žene vindsorske.
Pijerot in Vijoleta.
Matiček se zrni.
Medeni tedni. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
Sveti večer na straži. Igra s petjem v
jednem dejanju. Poslovenil J. Ogrinec.
Čarobne gosli. Opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Cimperman.
Godba J. Offenbach.
1871.
Skrivnost ljubezni. Opereta.
Faust in Margareta. Komičen prizor.
Predstavljal Jos. Nolli. Instrum.
J. Schantl.
Strah v kuhinji. Burka s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
Boža. Igra v treh dejanjih. Spisal dr. Fr.
Celestin.
Ljubica na strehi. Komična opereta v
jednem dejanju Poslovenil J. A. P.
Godba Conradi.
Čevljar baron. Burka s petjem v treh
dejanjih. Rudolf Hahn. Poslovenil
J. Alešovec. Godba T. Hauptner.
Lumpaci Vagabund. Burka s petjem v
treh dejanjih. Nestroy. Poslovenil
v J. Alešovec. Godba Adolf Miiller.
Čarobne gosli.
Eno uro doktor. Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
Zaročevalna napoved na kmetih. Spevoigra
v jednem dejanju. Po Artur Mtillerju,
poslovenil J. Ogrinec. Godba Conradi. 
42 26. febr. Filozof. Veseloigra v jednem dejanju
Poslovenil M. Vilhar.
Čarobni strelec. Arija, pel Ivan Meden.
Čevljar baron.
Deželno
gledališCe
43 5. marc. Telegram. Veseloigra v jednem dejanju.
Češki Pfleger-Moravskj. Poslovenil
Jos. Stare.
Po plesu pozabljeni. Šaloigra v jednem
dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
Pred lovsko hišo. Eleg. opereta v jednem dejanju. Češki J. Hausmann.
Poslovenil Andrejčkov Jože.
44 19. „ Ona me ljubi. Veseloigra v dveh dejanjih. Pfleger-Moravsky. Poslovenil
I. Mohorčič.
Mladi kandidat. Komična opereta v
dveh dejanjih. Poslovenil J. Cimperman. Godba A. Conradi.
n
45 30 „ Jamska Ivanka. Spevoigra v treh dejanjih. Mir. Vilhar. Godba M. Vilhar
in J. Schantl.
i,
46 10. apr. Jamska Ivanka. a
47 16. „ Pismo. Dramatičen prizor. Boris Miran.
Damoklejev meč. Burka v jednem dejanju. Poslovenil Andrejčkov Jože.
Mladi kandidat. Komična opereta v
dveh dejanjih.
a
48 22. „ „ Trovatore&quot;. Prizor iz 4. dejanja opere.
V Ljubljano jo dajmo!
a
49 27. „ Odkrila je srce. Veseloigra v jednem
dejanju. * Poslovenil J. A. Resman.
Bel Otelo. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil I. Gabršek.
Živomrtva zakonska. Burka v jednem
dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
a
50 30. „ Dijamant. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil I. Gabršek.
a
8* 
116 K -
Lucia di Lammermoor. Arija in prizor
iz zadnjega dejanja. Donizetti. Pela
Iv. Meden in A. Heidrich.
Suknjo dol. Burka v jednem dejanju.
Poslovenil Andrej čko v Jože.
V. leto. 1871.
51 26. sept. Ni ljubosumen. Veseloigra v jednem
dejanju. Poslovenil Iv. Tavčar.
Princ iz Arkadije. Burka s petjem v jednem dejanju. Po češkem I. Mohorčič.
Deželno
gledališče
52 1. okt. Doktor in postrešcek. Burka s petjem v
treh dejanjih. Poslovenil J. Alešovec.
n
53 7- „ Zabavljica. Veseloigra v jednem dejanju. Grandjean, poslovenila Lujiza
Pesjakova.
Eno uro doktor. Burka v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
n
54 15. „ Sam ne ve, kaj hoče. Šaloigra v jednem
dejanju. Poslovenil Andrejčkov Jože.
Tat v mlinu ali Slovenec in Nemec.
»j
55 24. „ Išče se odgojnik. Igra s petjem v dveh
dejanjih. Po francoskem Valentin
Mandelc.
Pred zverinjakom. Gluma s petjem v
jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
»
56 1. nov. Mlinar in njegova hci.
»
57 9. „ Štirje temperamenti. Prizor s petjem.
Predstavljal Julij Šušteršič.
Lažnjivi strijc. Veseloigra v treh dejanjih. Picard: „Encore des menechmes&quot;. Poslovenil Fr. Zakrajšek.
D
56 19. „ Jurckove prikazni. Čarobna igra s petjem. Češki J. K. Tyl. Poslovenil Fr.
Rebec.
n
59 28. „ Eudeci lasje. (Glej: Svitoslav Zajček.)
Poslovenila Lujiza Pesjakova. 
Poglavje Z, II. in III. Veseloigra v jednem dejanju. Po češkem I. Mohorčič.
Vlino, žene 'petje. Komična opereta v
jednem dejanju. Poslovenil J. Bavdek Godba Low.
60 3. dec. Krst pri Savici. Dramatičen prizor.
Deželno
gledališče
Štepan Subic. Igrokaz v treh dejanjih.
Deželno
gledališče
Spisal Iv. Kukuljevid.
61 14. „ Zaroka v kleti. Komična opereta v dveh
dejanjih. Poslovenil J. Alešovec.
Godba H. Weidt.
Črni Peter. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil dr. Matija Prelog.
d
62 21. „ Umetnost in narava. Veseloigra v štirih
dejanjih. A. Albini. Poslovenil Andrejčkov Jože.
63 26. „ Noe pred ženitvijo. Opereta v jednem
dejanju. Poslovenil J. Bavdek. Godba
W. C. Low.
Uskok. Burka v jednem dejanju. Poslovenil Dav. Bole.
Sveti večer na straži. Igra s petjem v
jednem dejanju. Poslovenil J. Ogrinec.
1872.
«
64 6. jan. Ob žetvi. Veseloigra s petjem v dveh
dejanjih. Poljski Korzenowsky. Poslovenil I. Mohorčič.
Ticnik.
65 13. „ Krojač in čevljar. Burka s petjem v
treh dejanjih. Spisal Jos. Štolba.
it
66 21. „ Lumpaci Vagabund. ii
67 27. „ Karolckova prva ljubezen. Veseloigra v
jednem dejanju. Poslovenil Val.
Prešern.
Pot po nevesto. Opereta v jednem dejanju. Poslovenil Jos. Cimperman.
Godba A. E. Titi.
ii 
68 2. febr. Sveti večer na straži.
Zaroka v kleti.
Deželno
gledališče
69 8. „ Raztrgani. Burka s petjem v treh dejanjih. Nestroy: „Der Zerrissene&quot;.
Poslovenil J. Alešovec.
ii
70 18. „ Prvikrat v gledišču. Burka v jednem dejanju. F. Kaiser. Poslovenil J. Alešovec.
Pot po nevesto.
71 24. „ Zapravljivec. Čarovna igra s petjem v
treh dejanjih. Ferd. Raimund. Poslovenil J. Ogrinec. Godba I. Miiller.
»i
72 2. marc. Edvard na Škotskem. Zgodovinska drama
v treh dejanjih. Poslovenil J.
Bavdek.
Zarocevalna napoved na kmetih.
i,
73 10. „ Soprog pred durmi. Komična opereta v
jednem dejanju. Po francoskem.
Godba J. Offenbach.
Vdova in udovec. Veseloigra v jednem
dejanju. Poslovenil dr. J. Bleiweis.
Vino, ženske, petje.
»
74 25. „ Podlaga zakonske sreče. Veseloigra v
jednem dejanju. Spisal J. Alešovec.
Selški brivec. Komična opera v dveh
dejanjih. Poslovenil J. Zabukovec.
Godba Jan. Schenk.
H
75 1. apr. Zapravljivec. ii
76 14. „ Strijček. ii
; 77 20. „ Turki pri Sisku. Junaška igra s petjem
v treh dejanjih. I. Kukuljevič. Napevi V. Valenta.
ii
78 25. „ Inserat ali Išče se nevesta. ii
79 27. „ Prolog. Spisala L. Pesjakova. Govorila
C. Podkrajškova.
Gorenjski slavcek. Lirična opereta v
dveh dejanjih. Spisala L. Pesjakova
Godba A. Foerster.
ii 
119 K -
80 28. apr. Gorenjski slavček. (Drugič.) Deželno
Udova in udovec. gledališCe
81 2. maja Zupanova Micika. n
V nedeljo pri gledališki kasi.
Medeni tedni.
82 5 „ Turki pri Sisku ali Juran i Sofija. n
VI. leto. 1872.
83 25. sept. Ženski jok. Veseloigra v jednem dejanju. ii
Po francoskem V. Mandelc.
Zupanova Micika.
84 6 okt. Norišnica v I. nadstropju. Veseloigra v ii
jednem dejanju. F. Šamberk. Poslovenil Jos. Stare.
Faust in Marjetica.
To sem bil jaz! Šaloigra v jednem dejanju. IvanHutt. Poslovenil M. Vilhar.
85 12. „ St! Igra v dveh dejanjih. E. Scribe: ii
„Chut&quot;. Poslovenil Val. Mandelc.
Bel Otelo.
86 20. „ Čevljar baron. ii
Sprejeto! Šaloigra v jednem dejanju.
K. Heigel. Poslovenil H. Volkar.
87 26. „ Ljubljanski postopač. Slika iz meščan- ii
skega življenja. Spisal J. Kajetan Tyl.
88 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii
89 6. „ Dajte mi surko! Šaloigra v treh de- ii
janjih. Češki J. Kolčir. Poslovenil I.
Mohorčič.
Na poroke večer. Spevoigra v jednem
dejanju. Po „Beckers Geschichte&quot;,
poslovenil Ivan Mohorčič. Godba
Conradi.
90 18. „ Jurckove prikazni. ii
91 24. „ Nepravi, a vender pravi! Burka v dveh ii
dejanjih. J. R. Hocke. Poslovenil
Andrej čkov Jože. 
92
93
94
95
97
98
99
100
101
102
2. dec.
10. „
15.
26.
96 6. jan.
13. „
20. „
26. „
4. febr.
9. „
17. „
Skrivnost ljubezni. Opereta v jednem
dejanju. Ferd. Gumbert.
Jamska Ivanka.
Pogumne Gorenjke. Zgodovinska igra v
treh dejanjih. L. Germonik: „Die
Weiber von Veldes&quot;. Poslovenil
Okiški-Prešern. Godba A. Khom.
Umetnost in narava.
Na Osojah. Igrokaz v petih dejanjih. S.
H. Mosenthal: „Der Sonnvvendhof&quot;.
Poslovenil Jos. Ogrinec.
1873.
Pri meni bodi! Komična spevoigra v
jednem dejanju. C A. Paul. Poslovenil
J. Alešovec. Godba A. Conradi.
Ravni pot najboljši pot. Veseloigra v
jednem dejanju. Poslovenil B. Tomšič.
Vino, ženske, petje.
Zapravljivec.
Univerzalni dedič. Veseloigra s petjem v
dveh dejanjih. Poslovenil J. Alešovec.
Ob pol sedmih. A. Hopf.
Pri meni bodi!
Danes bomo tiči. Burka s petjem v štirih dejanjih. Nestroy: „Einen Jux
will er sich machen&quot;. Poslovenil
Iv. Železnikar.
Gospod Zamuda. Igrokaz v jednem dejanju. L. B. Picard: „ Monsieur Musard&quot;. V. Mandelc.
Uzbujeni lev. Komična opereta v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
Godba Ivan Brandl.
Lumpaci Vagabund.
Doktor in frizer. Burka s petjem v
dveh dejanjih. Fr. Kaiser. Poslovenil
J. Alešovec. 
121 i
Dokler ni pravega! Opereta v jednem
dejanju. Poslovenil Jakob Alešovec.
Godba Ferd. Gumbert.
103 23. febr. Čitalnica pri branjevki. Burka v jednem
dejanju. Poslovenil J. N.
Kralj Vondra XXVI.
Deželno
gledališče
104 3. marc. Obljuba madoni. Drama v dveh dejanjih. Spisal I. Mohorčič.
TJzbujeni lev.
105 10. „ Marie Jeanne. Drama v petih dejanjih.
Dennery in Mallian. Poslovenil Davorin Hostnik. •
»i
106 16. „ Tambor v Pnebli. Slika s petjem v treh
dejanjih. Po nemškem J. Alešovec.
n
107 25. „ Edda. Žaloigra v štirih dejanjih. Jos.
Weilen. Poslovenil V. N. Hrabroslav.
M
108 1. apr. Jamska Ivanka. n
109 14. „ Pesek v oči.
TJzbujeni lev.
D
110 17. „ Marie • Jeanne. i,
111 24. „ Požigalčeva Mi. Igra s petjem v petih
dejanjih. Jos. K. Tyl. Poslovenil Jos
Stare.
112 27. „ Na Osojah. i»
113 3. maja Štepan Subic.
Pijerot in Vijoleta.
tj
114 4. „ Telegram.
Komisijonar Nro. I. Prizor s petjem.
Sestavil in predstavljal Jos. Nolli.
Krojač Fips. Burka s petjem v jednem
dejanju. Poslovenil H. Davoroslav.
ti
115 11. „ Dimež, strah kranjske dežele. Igra s petjem v dveh dejanjih in petih podobah. Spisal J. Alešovec.
»i
116 11. jun. Na kmetih. Igrokaz s petjem v treh dedejanjih. Th. Megerle. Poslovenil
Jos. Ogrinec.
)) 
VII. leto 1873.
117 5. okt. Trdoglavec. Igra s petjem v treh dejanjih. Poslovenil J. Alešovec.
Deželno
gledališCe
118 13. „ Graščak in oskrbnik. »
119 20. „ Gospa, ki je bila v Parizu. Veseloigra
v treh dejanjih. G. pl. Moser. Poslovenil Jos. Gecelj.
ii
120 26. „ Star korporal. Igra v petih dejanjih.
Po nemškem predelal A. L. Bistriški.
ii
121 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii
122
|
8. „
•
Nevarnost v odlogu. Veseloigra v dveh
dejanjih. Po francoskem poslovenil
R. Perušek.
Tihotapec. Opereta v jednem dejanju.
J. Offenbach: „Der Schmuggler&quot;. Poslovenil J. Cimperman.
ii
123 15. „ Visoki C. Veseloigra v jednem dejanju.
M- A. Grandjean. Poslovenil J. Alešovec.
Na kosilu bom• pri svoji materi. Igrokaz
v jednem dejanju. „Je dine chez ma
mere&quot;. Poslovenil V. Mandelc.
Večer pred ženitvijo. Komična opereta
v jednem dejanju od W. C. Lowa.
Poslovenil J. Bavdek.
ii
124 23. „ Danes bomo tiči. ii
125 1. dec. Zapravljivec. ii
126 6. „ Krojač Fips.
Znamenja ljubezni. Veseloigra v jednem
dejanju. G. Putlitz. Poslovenil Jos.
Gecelj.
Maščevalec. Komična opereta v jednem
dejanju. Poslovenil Jos. Cimperman.
Godba M. J. Legouix.
n
127 14. „ Doktor in komisijonar. Burka s petjem
v treh dejanjih. Poslovenil Jakob
Alešovec.
ii 
123 K -
128 21. dec. Hiša slabega glasu. Igrokaz s petjem v
treh dejanjih. F. Kaiser: „Ein verrufenes Haus&quot;. Poslovenil J. Ogrinec.
Deželno
gledališče
129 25. „ PožigaUeva hči. Igrokaz s petjem v treh
dejanjih. Jos. K. Tyl. Poslovenil
Josip Stare.
1874.
ti
130 6. jan. Trdoglava žena. Čarovna igra s petjem
v 3 dejanjih. Jos. K. Tyl. Poslovenil Andrejčkov Jože.
H
131 12. „ Ti si angelj. Veseloigra v treh dejanjih.
J. Rosen. Poslovenil Jos. Gecelj.
Pri meni bodi! Komična spevoigra.
Godba A. Conradi.
n
132 17. „ Zblaznela je. Igrokaz v dveh dejanjih.
Melesville: „EUe est folle&quot;. Predelal
Lembert. Poslovenil Jos. Gecelj
Bekarjeva istorija. Spevoigra v jednem
dejanju. E. Jacobson. Poslovenil I.
Mohorčič. Godba A. Conradi.
II
133 25. „ Pogumne Gorenjke. it
134 5. febr. Doktor Robin. Veseloigra v jednem dejanju. Jules de Premaray. Poslovenil V. Mandelc.
Uzbujeni lev.
D
135 10. „ Slab papir ali bankovčarji na razvalinah.
Narodna igra s petjem v treh dejanjih. Fr. Kaiser. Poslovenil Fr. Končan. Godba Karol Kleiber.
ti
136 15. „ Lumpaci Vagabund. n
137 22. „ Brati ne zna. Burka v jednem dejanju.
Grandjean.
Selški brivec.
JI
138 1. marc. Edda. ii
139 7- „ Osem dni pameten. Veseloigra v jednem
dejanju. E. Pohl. Poslovenil V. Prešern.
n 
124 S*-
Marcel. Drama v jednem dejanju. Sardeau
in Docourcelle. Poslovenil Fr. Končan.
Na deželi. Burka s petjem v jednem
dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
140 18. marc. Maščevalec. Deželno
Teodolinda. Veseloigra v jednem dejagledališče
nju. I. B. pl. Schweitzer. Poslovenil R. P.
Skrivnost ljubezni.
141 25. „ Nezgode starega mladenča. Burka s pet- n
jem v 3 dejanjih. Nestroy. Poslovenil Fr. Končan.
142 6. apr. Godčeve pesmi. Narodna igra s petjem
v petih dejanjih. R. Kneisel. Poslovenil J. Nolli. Godba Ferd. Gumbert.
143 9. „ Sovraštvo med brati in sprava. Igrokaz ii
v dveh dejanjih. Spisal Jos. Gecelj.
Visoki C.
144 12. „ Afrikanka. Prizor s petjem od L. Giin- ii
• therja. Predstavljal Josip Nolli.
Strah v kuhinji. Burka s petjem v jednem dejanju. Poslovenil J. Alešovec.
145 19. „ Debora. Narodna igra v štirih dejanjih. d
Mosenthal. Poslovenil Fr. Cegnar.
146 26. „ V čakalnici 1. razreda. Veseloigra v iijednem dejanju. Hugo Miiller. Poslovenil A. M.
Čevljar baron.
147 3. maja Nasledki skrivnostne prisege. Igrokaz v ii
štirih dejanjih. Birch - Pfeiffer : „Der
/ Goldbauer&quot;. Poslovenil J. Gecelj.
VIII. leto 1874.
148 25. okt. Trije klobuki. Burka v treh dejanjih. »i
A.Hennequin. Poslovenil Fr. Končan.
149 1. nov. Mlinar in njegova hči. »
150 7- « Igralka. Veseloigra v jednem dejanju. n
Poslovenil V. Eržen. 
14. „
22. „
2. dec.
12. „
20
26.
jan.
11.
18.
24. „
7. feb.
Vojaški fantje, mi smo mi! Soloprizor
s petjem. Poslovenil J. Alešovec.
Eno uro doktor. Burka v jednem dejanju. Adolf Reich. Poslovenil J. Alešovec.
Pes in mačka. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil iz francoščine V.
Eržen.
Lažnik in njegov sin. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil I. Radovič.
Skrivnost ljubezni.
Marie-Jeanne.
Trnje in lavor. Drama v dveh dejanjih.
Lefont. Poslovenil Fr. Končan.
Deklica elizondska. Komična opereta v
jednem dejanju. J. Offenbach. Poslovenil J. Cimperman
Jedina hči. Veseloigra v dveh dejanjih
Alek. Fredro. Poslovenil V. Eržen.
Roza Saint Flourska. Komična opereta
v jednem dejanju. Offenbach. Poslovenil J. Cimperman.
Zakotni pisar. Veseloigra v štirih dejanjih. A. Winterfeld. Poslovenil I.
Kalan.
Zakleti princ. Burka v treh dejanjih.
J. Plotz. Poslovenil I. Kalan.
1875.
Godčeve pesmi.
Cousin Jaques. Veseloigra v treh dejanjih. L. Leroy. Poslovenil I. Kalan.
Garibaldi. Burka v jednem dejanju. J.
Rosen. Poslovenil I. Kalan.
Obžetnica. Veseloigra s petjem v dveh
dejanjih. Korzenowsky. I. Mohorčič.
Star korporal.
Lumpaci Vagabund. 
126 K -
162 15. febr. Kdor se poslednji smeje! Veseloigra v
jednem dejanju. Spisala Marija Knauf.
Poslovenil I. Kalan.
Gospoda Kodelja pridige izza gardin.
Veseloigra v jednem dejanju. 6. pl.
Moser. Poslovenil R. P.
Krojač Fips.
Deželno
gledališče
163 22. ,, Debora. II
164 28. „ Denar, sreta vladar. Burka s petjem
v treh dejanjih. F. Kaiser. Poslovenil
I. Končan.
&gt;t
165 6. marc. Perzijski Ml. Šaloigra v jednem dejanju. A. Dumas Poslovenil Ivan
Kalan.
Sklenica čaja. Veseloigra v jednem dejanju. Thiboust. Poslovenil Anton
Sušnik.
Mesečnica. Komična opereta v jednem
dejanju Poslovenil I. Ulčarjev. Godba
Ivan pl. Zajec.
ii
166 14. „ Čevljar baron. u
167 18. „ Zapravljivec. ii
168 29. „ Bisernica. Igrokaz s petjem v dveh
dejanjih. C. pl. Holtei. Poslovenil
Iv. Kalan.
II
169 4. apr. Nezgode starega mladenča. Burka s petjem v treh dejanjih.
ii
170 U. ,. Razbojniki. Igrokaz v petih dejanjih.
Friedr. Schiller. Poslovenil J. Nolli
n
171 18. „ Tambor v Puebli. u
172 22. „ Nasledki skrivnostne prisege n
173 25. „ Gluh mora biti. Burka v jednem dejanju. „Le deux sourds&quot;. Poslovenil
Jos. Nolli.
Zblaznela je.
II
174 29. „ Benefica. Burka v jednem dejanju. F.
Šamberk. Poslovenil Anton Sušnik.
Pes in mačka.
ii 
-&gt;i 127 S*-
175
176
177
182
183
184
185
186
2. maja
6.
178
179
180
181
30. okt.
1. nov.
9. „
15.
21. „
2. dec.
8. „
18.
28. „
Vino, ženske, petje.
Francozi v Kamniku. Zgodovinska igra
v treh dejanjih in osmih podobah.
Spisal J. Alešovec.
Ena se joče, druga se smeje. Igrokaz v
štirih dejanjih. Poleg francoskega
po Laubejevi predelavi poslovenil
I. Kalan.
Čevljarska učenca. Burka s petjem v
treh dejanjih. Aloj. Berla: „Unsere
Lehrbuben&quot;. Predelal Fr. Končan.
Godba F. Stenzel.
IX. leto. 1875.
Pokojni moj. Šaloigra v jednem dejanju.
„Mon premier&quot;. Poslovenila L. Pesjakova.
Mlinar in njegova hči.
Ženska borba. Veseloigra v treh dejanjih. Poslovenil R. P.
Strehar. Veseloigra s petjem v petih
podobah. Louis Angely: „Der Dachdecker&quot;. Poslovenil Val. Prešern.
Godba J. Alešovec. Instrum. Ant.
Stockl.
Na Osojah.
Edda.
Tri vile. Veseloigra v dveh dejanjih.
Po Bayardu W. Friedrich: „Drei
Feen&quot;. Poslovenil I. Kalan.
Hisina. Burka s petjem v jednem dejanju. E. Jacobson. Poslovenil J.
Gecelj. Instrum. A. Stockl.
Ogenj ni igrača. Veseloigra v treh dejanjih. Gust. Putlitz. Poslovenil Jos.
Cimperman.
Gospa, ki je bila v Parizu.
Dokler ni pvavega.
Deželno
gledališče 
-+S 128 f*-
1876.
187 6. jan. Čevljarska licenca. Deželno
188 10. „ Zaroka v kleti.
Kdor se poslednji smeje!
gledališče
189 16. „ Danes bomo tiči. n
190 23. „ Lumpaci Vagabund. &gt;1
191 6. febr. Satan Gluma v treh dejanjih. Jul.
Rosen. Poslovenil I. Kalan.
Hišina.
»1
192 14. „ Pes in mačka.
Kje je meja ? Gluma s petjem v jednem dejanju. Spisal Pribislav Ogrinec. Napev A. Stockl
Same zapreke. Burka v jednem dejanju. W. Friedrich. Poslovenil I.
Kalan.
j»
193 22 „ Cvrček. Slika v petih dejanjih. BirchPfeiffer. Poslovenil Dav. Hostnik.
11
194 27. „ Pogumne Gorenjke. 11
195 7 marc. Ena se joče, druga se smeje. Igrokaz v
štirih dejanjih. Dumanoir in Keranion.
Po Laubeju poslovenil I Kalan.
11
196 14. „ Srečen oče. Veseloigra v treh dejanjih
Gorner. Poslovenil J. Gecelj.
11
197 19. „ Pozigalčeva hči. !&gt;
198 26. „ Materin blagoslov. Igra v petih dejanjih.
G. Lemoine. Poslovenil Jos. Cimperman.
i&gt;
199 2. apr. Čarovnica. Izvorna komična opereta.
Spisal J. Alešovec. Godba A. Stockl.
Krojač Fips. A Kotzebue. Poslovenil
D. Hostnik.
11
200 17. „ Cerkvenodolski župnik. Narodna igra s
petjem v štirih dejanjih. L. Gruber.
J. Gecelj. Godba A. Stockl.
11
201 23. „ Zmota za 30.000 gld. Veseloigra v treh
dejanjih. J. Rosen: „Kanonenfutter&quot;.
Poslovenil Fr. Schmidt.
11 
~&gt;4 129 h -
202 30. apr. Pariški potepuh. Veseloigra v štirih de- Deželno
janjih. Ba,yard in Vanderburch. Pregledališče
delal Teod. Dunkel : ,.Der Pariser
Taugenichts&quot;. Poslovenil Jos. Gecelj.
203 3. mnja Dva gospoda pa jeden sluga. Vaudeville
v jednem dejanju. Goldoni. Poslovenil Dav. Hostnik. Godba A. Stockl.
Čarobne gosli. Opereta v jednem dejanju. Besede Karol Treumann. Godba
J. Offenbach.
204 7. „ Doktor Faustova kapica. Burka s petjem „
v treh dejanjih F. Hopp. Poslovenil
Dav. Hostnik. Godba M. Hebenstreit.
205 14. „ Cvrček. v
X leto 1876
206 1. nov. Mlinar in njegova hči. „
207 10. „ Cigan. Igra s petjem v dveh dejanjih n
in petih podobah. Frid. Kaiser. Po- 1
slovenil Janko Kalan. Godba A.
Stockl.
208 19. „ Loumdska sirota. Igrokaz v štirih dej. n
Birch-Pfeiffer. Poslovenil D. Hostnik.
209 27. „ Ena se mora omoziti. Veseloigra v jed- n
nem dejanju. Poslovenil Iv. Kalan.
Išče si imena. Šaloigra v jednem dejanju. M. A. Grandjean. Poslovenil
J. Gecelj.
Doktor Bobin. Veseloigra v jednem dejanju. Jules de Premaray. Poslovenil
V. Mandelc.
210 3. dec. Materin blagoslov. Igra s petjem v „
petih dejanjih. G. Lemoine. Pošlo
venil Jos Cimperman.
2L1 9 „ Antiksantipa ali borbo zenstvu. Veselo- N
igra v petih dejanjih. R. Kneisel.
Poslovenil Jos Gecelj. •
212 17. „ Doktor Faustova kapica. H 
213 22 dec. Zblaznela je. Igrokaz v dveh dejanjih. Deželno
Melesville. Predelal Lembert. Preložil gledališče
Jos. Gecelj.
1877.
214 2. jan. Ujetniki carevne. Veseloigra v dveh de
janjih. Bayard. Preložil Jos. Cimperman.
Opalek pred sodbo. Prizor s petjem v
jednem dejanju. H. Salingre. Poslovenil Jos. Cimperman.
215 7. „ Danes bomo tiči. ii
216 21. „ Pavliha. Šaloigra s petjem v štirih ii
dejanjih. I. Nestroy. Preložil J.
Alešovec. Godba A. Stockl.
217 30. „ Kovarstvo in ljubezen. Zaloigra v petih de- 13
janjih. Schiller. Poslovenil A. Leveč.
218 6. febr. Debora. 11
219 11. „ Čevljar baron. 11
220 18. „ V Ljubljano jo dajmo ! 11
Krojač Fips.
221 27. „ Banditje. Veseloigra v štirih dejanjih. ' 11
Roderih Benedix. Poslovenil Janko
Kalan.
222 5. marc. Marie Jeanne. 11
223 11. „ Hišina. (Ob 4. uri popoludne.) 11
224 11. „ Srce je odkrila. (Ob 7. uri zvečer.) Ve- 11
seloigra v jednem dejanju. Poslovenil
Ivan Ameriški.
Kdor se poslednji smeje !
225 18. „ Kovarstvo in ljubezen. »1
226 2. apr. Zapravljivec. »
227 8. „ Velikodušni morski kapitan. Igrokaz v JI
treh dejanjih. Po francoskem Fr.
Schmidt
228 15. „ Na kosilu bom pri svoji materi. 7)
Trnje in lavor.
229 22. „ Dimež, strah kranjske dežele. 11
230 29 „ Lumpaci Vugabund. 11 
- H 131
231
232
233
234
1. nov.
10. „
18.
27 .,
235
236
237
4. dec.
10.
17.
238 23. „
239
240
241
242
6. jan.
15. „
20. „
27. „
XI. leto. 1877.
Mlinar in njegova lici.
Kolikor glav, toliko zelja. Veseloigra v
treh dejanjih. J. Rosen: „Fromme
Wiinsche&quot;. Poslovenil Jos. Gecelj.
Krcmarica ali Gospodsko ali kmetsko.
Igra s petjem v treh dejanjih. Fr.
Kaiser. Poslovenil J. Alešovec.
Prestop žene. Igrokaz v treh dejanjih.
Girardin. Poslovenil I. Kalan iz nemščine: „Die Schuld einer Frau&quot;.
Gluh mora biti. Burka v jednem dejanju. I. Moinax: „Le deux sourds&quot;.
Poslovenil iz nemščine Jos. Nolli.
Čarovnica. Komična opereta v dveh
dejanjih. Spisal J. Alešovec. Godba
A. Stockl.
Lowoodska sirota.
Umetnost in narava. Veseloigra v štirih
dejanjih. A. Albini. Poslovenil Andrejčkov Jože.
Na kmetih. Igrokaz s petjem v treh dejanjih. Th. Megerle. Poslovenil Jos
Ogrinec. Godba Vojteh Valenta.
1878
Nasledki skrivnostne prisege.
Ubožan plemenitaš. (Romžtn mladega
moža.) Igrokaz v petih dejanjih. Oct.
Feuillet. Poslovenil iz nemščine po
Juinu in P. J. Reinhardu Fr. Schmidt.
Robert in Bertram. (Vesela vagabunda.)
Burka s petjem v štirih oddelkih.
Gust. Raeder. Poslovenil Jos. Gecelj.
Doktor in frizer. Šaloigra s petjem v
dveh dejanjih. Frid. Kaiser. Poslovenil J. Alešovec. Godba Barbierjeva. 
132 KPes in mačka. Deželno i
243 5. febr. Srečen oče. gledališče
244 1 12. „ Alfons. (Velikodušni morski kapitan)
Igrokaz v treh dejanjih. Poslovenil
iz francoščine Fr. Schmidt.
24B 19. „ Ob žetvi. Veseloigra s petjem v dveh 11
dejanjih. Korzenowski. Poslovenil I.
Mohorčič. Godba J. Mayer.
Beli lasje — mlado srce. Veseloigra v
jednem dejanju. Henry Murger. Poslovenil Fr. Babnik.
246 24 „ Robert in Bertram.
247 3. marc. Pavliha ali burka čez burko. 11
248 10. „ Petrograd in Plevna ali ruska vojska. 11
Igra v petih dejanjih. P. V. Wichmann. Poslovenil D. H.
249 19. „ Požigalčeva hči. 11
250 27. „ Nepravi, a vender pravi. Burka v dveh 11
dejanjih. F. R. Hocke. Poslovenil
Andrejčkov Jože.
Pri meni bodi! Komična opereta v jednem dejanju. C. A. Paul. Poslovenil
J. Alešovec Godba A. Conradi.
251 7. apr. Dan slave ali krščanskoturška vojska. 11
Izv žaloigra v štirih dejanjih. Spisal
Fr. Potočnik.
252 22. „. Turki pri Sisku. Junaška igra s petjem 11
v treh dejanjih. Spisal I. Kukuljevic.
!
 253 28. „ Marija ali hči polkovna. Opereta v dveh „
dejanjih. Saint-Georges in Bayard. •
Po nemškem: „Die Tochter des
Regiments&quot;. Poslovenil Jos. Gecelj.
Godba Donizetti in A. Muller.
XII. leto. 1878.
1879.
1
XIII. leto. 1879 
-s-i 133 §-&lt;—
1880.
254 11. jan. Ogenj ni igrača. Veseloigra v treh de- Čitalnica
janjih. Gustav Putlitz. Poslovenil
Jos. Cimperman.
255 7. marc. Igralka. Veseloigra v jednem dejanju. Deželno
Fournier. Poslovenil V. Eržen.
gledališče
256 4. apr. Strijček. Veseloigra v treh dejanjih.
Benedix. Poslovenil Mir. Vilhar.
XIV. leto. 1880.
257 21. nov. Banditje.
258 19. dec. Umetnost in narava.
1881.
259 23. jan. Oče so rekli, da le! Gluma s petjem v
jednem dejanju. Po nemškem Fr.
Končan.
XV. leto. 1881.
260 6. nov.
Zmešnjava na zmešnjavo. Burka v petih
dejanjih. A Kotzebue Preložil Jos.
Cimperman.
261 21. „ Zapirajte vrata! Šaloigra v jednem de- u
janju. G. P. Cesenate. Preložil V. E.
Eno uro doktor.
Krojač Fips. Burka v jednem dejanju.
Kotzebue. Poslovenil D. Hostnik.
262 8. dec. Karolčkova prva ljubezen. Veseloigra v 11
jednem dejanju. Poslovenil Val.
Prešern.
V Ljubljano jo dajmo!
263 19. „ Dijamant. 1»
Ena se mora omožiti.
Brati ne zna. Burka v jednem dejanju.
Po Grandjeanu.
Garibaldi.
1882.
264 6. jan. Na Osojah. J?
265 23. „ Strijček. 
266 2. febr. Debora. Deželno
267 5. marc. Damoklejev meč. gledališče
Zupanova Micika.
268 3. apr. Snubitev. Veseloigra v treh dejanjih. »
Spisal E. Tomic. Preložil Miroslav
Malovrh.
269 23. „ Edda. ii
XVI. leto. 1882.
'270 10. dec. Šolski nadzornik. Veseloigra v jednem Čitalnica
dejanju. Kosta Trifkovič. Poslovenil
Miroslav Malovrh.
Oče so rekli, da le!
Svojeglamezi. Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil Janez Globočnik.
1883
271 6. jan Nasledki skrivnostne prisege Birch-Pfeif- Deželno
. jan
fer: „Der Goldbauer&quot;.
gledališče
272 2. febr. Požigalčeva hči. ii
273 5. marc. Marcel. Drama v jednem dejanju. Po ii
francoskem Fr. Končan.
Jedina hči. Veseloigra v dveh dejanjih.
Aleks. Fredro. Poslovenil V. Eržen.
274 19. „ Cvrček. ii
27B 26. „ Stempihar mlajši. Gluma v jednem deii
janju. Poslovenil V. Eržen.
XVII. leto. 1883.
i
276 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii
277 19. „ Alfons. ii
278 8. dec. Bisernica. ii
279 22. „ Trnje in lavor. ii
Zakonska sol.
1884.
280 6. jan. Marijana. Igrokaz v petih dejanjih. Den- ,,
nery in Mallian. Preložil D. Hostnik.
281 19. „ V Ljubljano jo dajmo! 11
282 3. feb. Zapravljivec. 11 
283
284
285
286
287
288
289
290
i 291
292
! 293
294
295
296
297
298
| 299
300
301
302
303
-+S 135
Danes bomo tiči.
Zapravljivec.
Zupanova Micika.
Pri meni bodi!
Baron Trenk. Igrokaz s petjem in plesom
v štirih dejanjih. Spisal J. E. Tomic
Poslovenil J. Gecelj. Godba Iv. pl.
Zajec.
Baron Trenk.
Bisernica.
XVIII. leto 1884.
Cvrček.
Jamska Ivanka. Izv. spevoigra v treh
delih. Spisal M.Vilhar. Godba Schantl.
Jamska Ivanka.
Mlinar in njegova hči.
Dva gospoda pa jedrn sluga. Burka s
petjem v jednem dejanju. Goldoni.
Preložil D. Hostnik.
Doktor Bobin. Igra v jednem dejanju.
Jules de Premaray. Poslovenil V.
Mandelc.
Na Osojah.
Zrinji. Žaloigra v petih dejanjih. Teod.
Korner. Poslovenil Jos. Gecelj.
1885.
Danes bomo tiči.
Srečen oče.
Zapravljivec.
Zmešnjava na zmešnjavo.
Banditje.
Telegram.
XIX leto. 1885.
Ženski jok. Igrokaz v jednem dejanju. Siraudin in Thiboust: „Les femmes qui
pleurent&quot;. Poslovenil V. Mandelc.
Mlinar in njegova hči. 
-HI 136 H -
304 18. nov. Moja zvezda. Veseloigra v jednem de- Deželno
janju. M. E. Scribe. Poslovenil V. gledališče
Mandelc.
V spanju. Veseloigra v jednem dejanju
Jul. Rosen. Poslovenil Jos. Nolli.
305 6. dec. Star korporal. Igrokaz v petih dejanjih. »
Karol Juinin P J. Reinhard, nekoliko
po Dumanoirju, preložil A. L. Bistriški.
Melodram Iv. pl. Zajec. Petje A. Stockl.
306 19. „ Srce je odkrila. M
Nemški ne znajo. Burka v jednem dejanju. Spisal Jak. Alešovec.
Damoklejev meč. Gluma v jednem dejanju. Gust. Putlitz. Poslovenil I. I.
1886
307 5. jan. Trnje in lavor. 11
Kdor se poslednji smeje!
308 24. „ Pozigalčeva hči. n
309 13. febr. Cousin Jaques. Veseloigra v treh de- „
janjih. Po L. Leroyu poslovenil I.
Kalan.
310 21. „ Tambor v Puebli. n
311 14. marc. Robert in Bertram. »
: 312 27. „ Robert in Bertram. n
313 4. apr. Ukročena trmoglavost. Igrokaz v štirih n
dejanjih. Charlotte Birch- Pfeiffer:
„Der Goldbauer&quot;. Poslovenil Jos.
Gecelj.
XX leto. 1886.
314 31. julija Debora. (Režijo predstav preuzel Ig. n
Borštnik.)
315 26. sept. Francoskopruska vojska. Burka v jednem n
dejanju. Kosta Trifkovic. Poslovenil
&quot;M&quot; M
316 17. okt.
IVI. iVi.
Nezgode starega mladenča. Burka s petjem n
v treh dejanjih. Nestroy. Poslovenil
Fr. Končan.
- Ž- « ' 
-s-i 137 I&quot;*—
317 1. nov. Mlinar in njegova hči. Deželno
318 18. „ Teške ribe. Veseloigra v treh dejanjih.
Mihael Balucki. Poslovenil J. Debevec
gledališče
319 8. dec. Ponesrečena glavna sknšnja. Komična
slika. Priredil Ig. Borštnik.
Gluh mora biti.
»
320 22. „ Kovarstvo in ljubezen. Žaloigra v petih
dejanjih. Schiller. Poslovenil Ant.
Leveč.
1887.
u
321 9. jan. Revizor. Komedija v petih delih. N.
Vasil. Gogol. Preložil Iv. Vesel.
n
322 25. „ Mesečnica. (K a p e 1 n i k G e r b i &amp;) Komična
opereta v jednem dejanju. Poslovenil
Bavdek Ulčarjev. Godba Zajec.
Išče se odgojnik. Igrokaz v dveh delih.
Po „On demande un gouverneuer&quot;.
Poslovenil V. Mandelc.
n
323 6. febr. Danes bomo tiči.
(Opomnja. Dne 17. februvarja 1887.1. pogorelo
je deželno gledališče v Ljubljani.)
n
321 27. „ Francoskopruska vojska.
Prijetno iznenadenje. Burka v jednem
dejanju. V. Frerking.
Gringoire. Igrokaz v jednem dejanju.
Th. de Banville. Poslovenil I. Kalan.
Čitalnica
325 6. marc. Mesečnica. (Praznovanje dvajsetletnice.)
Gringoire,
n
326 20. „ Zblaznela je.
Pes in mačka.
327 27. „ Zmešnjava na zmešnjavo. »»
328 3. apr. Kdor se poslednji smeje!
Zblaznela je.
i)
329 24. „ Pijerot in Vijoleta. Komična opereta v
jednem dejanju. Spisal Ant Adam.
Preložil Jos. Cimperman.
Žila. Veseloigra v dveh dejanjih. Jos.
Marij Babo. Preložil Jos. Cimperman.
t) 
-H! 138 *&lt;-
330 30. apr.
!
Pijerot in Vijoleta. Čitalnica
Popolna žena. Veseloigra v jednem dejanju. Karol Gorlitz. Preložil L.
Pintar.
XXI. leto. 1887.
331 1. nov. Mlinar in njegova hči. ti
332 2 » Mlinar in njegova hci. ii
333 6. » Ženska borba. Veseloigra v treh deii
janjih. Poslovenil R. P.
| 334 13. it Banditje. n
335 20 ti Mesečnica. it
Oče so rekli, da le!
336 4. dec. Revček Andrejček. Narodna igra s petit
jem v petih dejanjih. Karol Morre :
„'s Nullerl&quot;. Poslovenil J. Bedenek.
337 8 n Revček Andrejček. „
! 338 11. it Njegova gospa se brije. Veseloigra v n
jednem dejanju. Preložil Ig. Borštnik.
Ena se mora omožiti.
Popolna žena.
339 18. u Kovarstvo in ljubezen. n
340 26. it TeŠke ribe. ii
1888.
34' 6. jan. Deklica elizondska.
Prvi beli las. Igrokaz v jednem dejanju.
Gassmann. Preložil J. Gecelj.
Svojeglavneži.
342 8. u Lowoodska sirota.
343 22. ii Strijček. it
344 26. 11 Mutec.
Egmont. (5. dejanje, 2. prizor.)
Zapravljivec. (2. dejanje, 5., 6. in 7.
prizor.)
Na Osojah. (5. dejanje, 4., 5. in 6.
prizor.)
345 29. 'i Deklica elizondska. n
1
Stempihar mlajši. 
I 316 19. febr. Otok in Struga. Igrokaz v štirih de- Čitalnica
janjih. Po dr. Iv. Tavčarja noveleti
aramatizoval Ig. Borštnik.
l 347 26.' „ : Uzbujeni lev. i«
Gringoire.
348 4. marc. Revček Andrejček. n
349 10. „ Gospa, ki je bila v Parizu. n
Sam ne ve, kaj hoče.
350 18. „ Uzbujeni lev. ii
Prvikrat v gledališču.
• 351 19. „ Prestop žene. n
Ženski jok.
352 2. apr. Ženska borba. n
353 15. „ Gosi in goske. Burka v petih dejanjih n
Mih. Balucki. Iz poljščine preložil
na češki Arnošt Schwab-Polabsky;
iz češčine Jak. Bedenek.
354 22. „ Tilnik. 1}
Prvikrat v gledališču.
355 12. maja Cvrček. J?
356 13. „ Debora. u
XXII. leto. 1888.
357 9. sept. Revček Andrejček.
358 23. „ Svetinova hči. Igrokaz v treh dejanjih.
Adolf Wilbrandt: „Die Tochter des
Herrn Fabricius&quot;. Poslovenil Anton
Trstenjak.
359 7. okt. Revizor. &gt;1
360 14. „ Ena se joče, druga se smeje. »1
361 21. „ Nezgode starega samca.
362 1. nov. Mlinar in njegova hči. »1
363 4. „ Jednajsta zapoved. Burka v treh deja- n
njih. Fran Šamberk. Poslovenil S. S.
364 11. „ Pot po nevesto. 1»
Kdor se poslednji smeje!
365 18. „ Mesto in vas. Igrokaz v petih dejanjih. j?
1
Birch-Pfeiffer. 
140 S*-
366 25. nov. Gosi in goske. Čitalnica
£67 2. dec. Svetinova hči. n
368 8. „ Nezgode starega samca. »
369 9. „ Uzbujeni lev. (Opereta.) »t
Ne kliči vraga!
370 16. „ Marijana. 51
371 26. „ Pot po nevesto. 11
V spanju.
372 30. „ Revček Andrejček. 11
1889.
373 6. jan. Otok in Struga. 11
374 12. „ Srečen oče. 11 '
375 20. „ Mesečnica. (Opereta.) 11
Moja zvezda.
376 27. „ Čarovnica pri jezeru. Narodna drama v 11
4 dejanjih. Fr. Nissl: „Die Zauberin
am Stein&quot;. Poslovenil Anton Trstenjak.
377 10. febr. Srečen oče. 11
378 17. „ Lowoodska sirota. JJ
379 24. „ Uzbujeni lev. JJ
Na kosilu bom pri svoji materi.
380 10. marc. Pene. Izvorna veseloigra v treh deja- JJ
njih. Spisal J. Skalec (dr. J. Vošnjak).
381 17. „ Vrban Debeluhar ali Na Dunaj po ne- JJ
vesto. Burka v petih dejanjih. Poslovenil Vinko Lapajne.
382 19. „ Mesto in vas. 11
383 25. „ V vodnjaku. Opera v jednem dejanju !
in dveh oddelkih. Spisal R. S. Poslovenil Fr. Gerbic. Glasba Viljem
Blodek.
384 31. „ V vodnjaku. JJ
XXIII. leto. 1889.
385 29. junija Mesečnica. JJ
Svoji k svojim! Veseloigra v jednem
dejanju. Spisal dr. Jos. Vošnjak.
• j 
-&gt;-Š 141 §-&lt;-
386 6. okt. Vodno društvo. Veseloigra v treh dejanjih. Dr. J. Štolba. Preložil Fr. Gestrin
Čitalnica
387 13. „ Kastor in Poluks Veseloigra v treh dejanjih. K. pl. Kohlenegg. Poslovenil
Ig. Borštnik.
Išče se odgojnik.
M
388 20. „ Ministrovo pismo. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal dr. Jos. Vošnjak.
Ne kliči vraga!
11
1
389 1. nov. Mlinar in njegova hči. ii j
390 3. „ Milord Cartouche. Veseloigra v jednem
dejanju. Kohlenegg. Preložil Ignacij
Borštnik.
Pot po nevesto.
ii
391 10. „ Čarovnica pri jezeru. ii
392 17. „ Strijc bogatin. Veseloigra v petih dejanjih. Spisala E. Henle. Preložil Vekoslav Benkovič.
&quot;
393 24. „ Služabnik svojega gospoda. Drama v petih dejanjih. Dr. Fr. V. Jerabek. Poslovenil Fran Gestrin.
n •
394 8. dec. Dve tašči. Veseloigra v jednem dejanju
Poslovenil Vekoslav Benkovič.
Cannebas. Komična opereta v jednem
dejanju. Glasba Fr. pl. Suppe. Preložil J. Alešovec.
n
395 15. „ Eevčelc Andrejček. n
396 22. „ Doktor Blažič. Veseloigra v petih dejanjih. Adolf L' Arronge: »Doktor
Klaus&quot;; poslovenil Anton Trstenjak.
ii
397 26. „ Ali right! Veseloigra v jednem dejanju.
Dr. Jos. Štolba. Prestavil Ivan Gornik (Fr. Gestrin).
Cannebas.
1890.
n&quot;
398 1. jan. Jednajsta zapoved. 11
399 5. „ Na 0 soj ah. 11
4 0 0 6. „ Strijc bogatin. 11 
142 K -
401 12. jan. Pot po nevesto. Čitalnica
Nič otrok. Veseloigra v jednem dejanju.
Jul. Rosen. Poslovenil * * *
402 19. „ Prepozno. Igrokaz v dveh dejanjih.
Šolski nadzornik. Veseloigra v jednem
dejanju. K. Trifkovič. Poslovenil
M M.
403 26. „ Ogenj ni igrača. 55
404 2. febr. Danes bomo tiči. 55
405 9. „ Pojdimo na Dunaj! Burka v štirih de- 55
janjih. Poleg francoskega „La Cagnotte&quot; priredil J. Ogrinec.
406 23. „ Ali right! &quot;5
Cannebas.
407 1. marc. Zlobna šala. Igrokaz v petih dejanjih. 55
Teod. Wehl: „Ein Bubenstreich&quot;.
Poslovenil Ig. Borštnik.
408 9. „ V vodnjaku. 55
409 16. „ Gospod Grobski. Značajna slika v treh 55
dejanjih. Lad. Stroupežnicky. Preložil Fr. Gestrin
410 19. „ Pojdimo na Dunaj! 5J
411 23. „ Vodno društvo.
412 25. „ Damoklejev meč. 55
Stempihar mlajši.
413 30. „ Alfons. 55
414 30. apr. Miklavž. Opera v dveh dejanjih. Spisal 51
Sabina. Preložil Fr. Gestrin. Glasba
J. R. Rozkošny.
415 4. maja Miklavž 55
XXIV. leto 1890.
416 1. nov. Mlinar in njegova hči. »?
417 9. „ Umetnost in narava. 55
418 16. „ Stari Ilija. Narodni igrokaz v treh de- 55
janjih. Spisal Ig. Borštnik. Glasba
And Vavken.
419 23. „ Marija Magdalena. Žaloigra v treh de- 55
janjih. Frid. Hebbel. Poslovenil I. K. 
-&gt;Š 143
420 30. nov. Slovenec in Nemec ali Tat v mlinu. Čitalnica
421 7. dec. Zlati pajek. Veseloigra v štirih dejanjih. n
Fr. pl. Schonthan. Preložil Vekoslav
Benkovič.
422 8. „ Revček Andrejček. i i
423 17. „ Šolski nadzornik. i i '
Gluh mora biti.
424 21. „ Zlati pajek. i i
425 26. „ Gospod Grobski. i i
1891.
426 4. jan. Naš prijatelj Njeklužev. Drama v petih n
dejanjih. Al. J. Palm. Preložil Fran
Gestrin.
; 427 6. „ Mesečnica. i i
Nad prepadom. Drama v jednem dejanju. Jaroslav Vrchlicky. Preložil
Ivan Gornik.
428 11. „ Zakotni pisar. i i
429 18. Čevljar baron. n
430 25. „ Trnje in lavor. i i
Ni mej ukus. Dramatična šaloigra. Spisal Ig. Borštnik.
431 2. febr. Čevljar baron. n - j
432 8. „ Slovenec in Nemec ali Tat v mlinu. i i
433 15. „ Debora. i i
434 22. „ Svilnati robec. Šaloigra v treh dejanjih. »
Božid. Borgjoški. Poslovenil Vaso
Petričic ml.
435 1. marc. Zarota v kleti. 1 ?
Vse za dame. Veseloigra v jednem dejanju. Po francoskem poslovenil dr.
VI. Žitek.
436 19. „ Nasledki skrivnostne prisege. J I
437 22. „ Materin blagoslov ali Nova Chonchon. ' J
•438 5. apr. Gospa, ki je bila v Parizu. 1 »
439 12- „ Bisernica. J 1
440 19. „ Zapravljivec. &quot; i 
-&gt;•1 144 fr*-
XXV. leto 1891
441 4. okt. Zadnji list. Veseloigra v treh dejanjih. Čitalnica
Francoski Vikt. Sardou. Poslovenil
Fran Gestrin.
442 11. „ V Ljubljano jo dajmo!
443 18. „ Uzbujeni lev. Komična opereta. i&gt;
Bratranec. Burka v jednem dejanju
Češki dr. Jos. Štolba. Poslovenil Ig.
Borštnik.
444 25. „ Trije klobuki.
445 . 1. nov. Mlinar in njegova hči,
440 8. „ Loivoodska sirota. JJ
Evgen Onjcgin. Opera Čajkovskega.
Arija Lenskega, Pel Fr. Bučar.
447 15. „ Ženski boj. &quot;1
448 22. V vodnjaku. Opera. jj
449 29. „ Dalila. Drama v štirih dejanjih. Octave i\
Feuillet. Poslovenil V. Benkovič.
450 6. dec. Konkurzi gospoda notarja. Veseloigra v jj
treh dejanjih. Jan Vavra. Poslovenil
Ivan Gornik.
4&quot;)1 8. „ Pot po nevesto. Komična opereta v
Dve tašči.
452 13. Revček Andrejček. jj
453 20. „ Ubožan plemič. &lt;&gt;
454 26. „ Cannebas. Komična opereta. »
Prvikrat v gledališču.
455 27. „ V vodnjaku ji
1892
456 1. jan. Strijc bogatin. u
457 3. „ Pojdimo na Dunaj! ji
458 6. „ Mesečnica. Komična opereta. jj
Popolna žena.
459 10. „ Slovenec in Nemec ali Tat v mlinu. n
460 17. „ Strijček. jj
461 24. „ Vragovi zapiski. L. Schneider. Poslove- jj
nil Fr. Gestrin.
462 31. „ Uzbujeni lev. jj 
145 H -
febr.
14.
21.
28.
6. marc.
13.
19.
20.
25.
27.
3.
' 10.
18.
24.
apr.
Medved snubač. Veseloigra v jednem dejanju. Ruski Viktor Krylov (Aleksandrov) Preložil A P.
Cvrček.
Mornarji na krov! Komična opereta v
jednem dejanju. Spisal I. L Harrisch.
Uglasbil I pl. Zajec. Poslovenil
Gerbid.
Ali right!
Revček Andrejček.
Materin blagoslov ali Nova Chonchon.
Vrban Debeluhar. s
Trubadur. Opera v štirih dejanjih. J.
Verdi. II dejanje: prizor Manrica in
Azucene. IV. dejanje: prvi, tretji in
poslednji prizor. (V hrvaškem jeziku.)
Mornarji na krov!
Fužinar. Igrokaz v štirih dejanjih. Georges Ohnet. Poslovenil Val. Kopitar.
Trubadur.
Puščavnikov zvonček. (Les dragons de
Villars.) Opera v treh dejanjih. Aime
Maillart. Drugo dejanje, prvi in drugi
prizor. Pelo se je v češkem jeziku.
Diletantje. Veseloigra v štirih dejanjih.
Jul. Rosen. Poslovenil V. Benkovič.
Codrillo. Opera v jednem dejanju. Zložil Rud. Wurmb. Poslovenil Fr. Gerbic
Putifarjeva šena. Burka v jednem dejanju.
A. Gorner. Poslovenil Ig. Borštnik.
Nora. Igrokaz v treh dejanjih. Henrik
Ibsen. Poslovenil Fr. Svoboda
Čevljar baron.
Nervozne ženske. Veseloigra v treh dejanjih. Blum in Raoul Toche. Poslovenil Ig. Borštnik.
Lumpaci Vagabundus.
Čevljarska učenca. 
Ste v. 1. Dr. pr. 17.
Deželno gledališč e v Ljubljani.
V nedeljo 10. oktobra 1869
naprav i
V7
svojo prvo letošnjo predstavo:
SLAVNOSTNI PROLOG.
Potem:
Išče se
UEVESTA .
Veseloigra v 3 dejanjih, po češkem izvirniku K. Sabine, poslovenil Fr. Marn.
Osobe :
Vasilij, veliki posestnik.
Julija, njegova hči.
Helena, njena tetka.
Vid, zdravnik.
Karol, kupčijsk agent.
Dejanje v Ljubljani. Čas sedanji
Jaroslav, kandidat filozofije.
Marija, hišna pri Heleni.
Matej, voznik Vasilijev.
Vaclav, hišnik.
Vstopnina :
Parter in lože 35 kr. Fauteuil v parterji 65 kr. Sedež v parterji
55 kr. Sedež na galerii 35 kr. Galerija 15 kr.
V 4 T Abonirani sedeži ne veljajo pri tej predstavi.
Kasa se odpre ob pol 6 uri. Začetek ob 7. uri zvečer.
Sedeži se dobivajo pri gledališki kasi od 10.—12. ure zjutraj,
in zvečer od pol 6. ure naprej.
Tisk Egerjev v Ljubljani.
Facsimil e prv e društvene predstav e v deželnem gledališč a
dne 10. oktobr a 1869. 
147 $4-
V dobi petindvajsetih let priredilo je torej Dramatično
društvo 477 gledaliških predstav. Na vsako leto prihaja le 19
predstav. Ker gledališka doba traje vsako leto le šest mesecev,
računimo tri predstave v vsakem mesecu. Te številke jasno
kažejo, da se je premalo igralo in da to število predstav gotovo
ni zadoščalo dejanjskim potrebam ljubljanskega občinstva.
Na našem odru vlada jezik slovenski. Vender mi je omeniti,
da se je na našem odru pelo tudi v hrvaškem in češkem jeziku.
To je bilo zadnje leto, ko smo spravili na oder Verdijevega
»Trubadurja&quot;. Te opere notno gradivo za soliste in zbor dobili
smo od deželnega gledališča zagrebškega. Vsi operni solisti:
gospa Milka Gerbiceva, gospodičina Lujiza Daneševa in gospod
Fran Bučar, zmožni so hrvaškega jezika in ni jim delalo nobene
preglavice peti »Trubadurja&quot; v Šenoininem prevodu. V češkem
jeziku peli so se odlomki iz „Puščavnikovega zvončka&quot;.
Kar se tiče moje razpredelnice gledaliških predstav, omeniti
mi je naslednje. Dramatično društvo nima gledaliških listov od
prvih predstav, ker so se porazgubili. Sestavil sem imenik predstav po društvenih zapiskih in po podatkih, ki se nahajajo po
slovenskih časnikih Najprvo zabeležena je tekoča številka predstave, potem dan predstave, naslov igre, ime pisatelja, oziroma
pisatelja in prelagatelja, in konečno kraj, kjer se je vršila predstava, v čitalnici ljubljanski ali v deželnem gledališču. Tudi se
tu pa tam kaka predstava ni vršila tistega dne, kakor je tiskano
na gledališkem listu. Dotična predstava se je n. pr. odpovedala
vsled kake ovire, in ker je gledališki list bil tiskan, priklopil se
je zbirki gledaliških listov. Konečno mi je še omeniti, da so na
gledaliških listih večkrat napačno pisana imena pisateljev. Vse
to sem uvaževal in popravil.
Na prvih gledaliških listih niso se tiskala imena igralnega
osobja. Do 18. aprila 1. 1870. ne nahajamo imen igralcev in
igralk tiskanih na gledališkem listu. Le malokateri gledališki list
pred letom 1870. je naznanjal občinstvu imena igralcev in igralk.
Tako se je ohranil gledališki list od 15. marca 1868., ko se je
igrala igra: „Inserat\ s popolnimi imeni igralnega osobja. Od
18. aprila 1. 1870. počenši tiskali so se gledališki listi s popolnimi
imeni igralnega osobja. Da se vidi, kakšni so bili prvi gledališki
listi, priobčujem facsimile gledališkega lista z dne 10. oktobra 1869. 
-&gt;•§ 148 &lt;H
====B. Sodelujoči člani Dramatičnega društva v Ljubljani 1867–1892.====
A lt Ivan. Igralec 1868—1878. (Bil je po obrtu rokovičar.)
Androin a Anton. Igralec 1872—1873.
Ar k o. 1870.
Baje c Viktor. Igralec in pevec 1886—1891.
Balsov a Albina. Igralka 1868—1870. Prvič nastopila 1. maja
1870 („Pot skozi okno&quot;).
Bar na so v a Amalija. Igralka in pevka (solo) 1870—1875. Priredila koncert v gledišču dn6 29. marca 1869.
Baš Lovro. 1872—1875.
Bele. 1871.
Bezeg. 1872—1877.
Bezgovec . 1873—1876.
Bled ko. 1875—1876.
Bona č A. Igralec 1876—1885.
Bonačev a Antonija. Zborska pevka 1872 — 1875.
Bonačev a Franja. 1872.
Bonačev a Terezija. Igralka in zborska pevka 1869 — 1876.
Borštni k Ignacij (Gorazd). Režiser, igralec in učitelj dramatične šole.
Brak (Pajsar Josip). Pevec 1883—1884. Učil se je na dunajskem
konservatoriju. Ne dovršivši študij, umrl je v Ljubljani dne
22. oktobra 1891. v 26. letu svoje dobe.
Brank e Ivan. Pevec 1875.
Brlogarjev a Antonija. Igralka 1876—1877.
Bro s Ivan 1870. (Bil je trgovski-pomočnik.)
Brusov a Albina. (Valenta Brusova.) Igralka 1869—1873.
Buča r Fran (Pavel). Operni pevec. Bil je angažovan za dobo
1891 — 1892. Pel je pa že pred to dobo v našem gledališču.
Učil se je na praškem konservatoriju.
Castald o Aleksander (Dolhar). 1870.
Colorett o Viktor. Pevec 1868. Mnogo deloval pri čitalnici ljubljanski.
Daneševa Lujiza. Operna pevka. Sodeluje kot.pevka pri Dramatičnem društvu od leta 1887. Učenka g. Frana Gerbica
na lvovskem konservatoriju leta 1882/85.
Danil o (Cerar Anton). Igralec od leta 1877.
Danilov a (Gostič-Cerar). Igralka.
Dobravčin . 1876—1877. 
-&gt;-i 149 S+-
Dolene o Fran. Igralec in pevec, zdaj trgovec v Mariboru.
1869—1873.
Dolharjev a Lucija. Zborska pevka. 1868.
Dominik. Igralec 1868.
Drahsle r Pavel. Igralec 1867—1873.
Dreni k Fran. Igralec. 1867—1871.
Dubski. Igralec 1874-1875.
Dzimskova . 1871 — 1872.
Engelhartov a A. 1869—1875.
Engelhartov a N. 1873 — 1874.
Engelnova Loti. 1868—1870.
Eržen Gregor. Igralec in pevec. 1868—1868. (Po obrtu čevljar.)
Filapi č Štefan. Igralec in pevec 1868—1872. Prvič kot Eldorado v šaljivi igri „Kralj Vondra&quot; dne 31. decembra 1868 pri
čitalnični besedi, potem v „Tičniku&quot;. Bil je deželni uradnik.
Finkov a Franja. Igralka in zborska pevka 1868—1872.
Finkov a Marija. Zborska pevka 1868—1870.
Foerste r Anton. Prva leta Dramatičnega društva učitelj zborovega petja. Skladal je mnogo za društvo. Njegovih skladeb
in instrumentacij omenjam v tej knjigi.
Frohlichov a Evgenija. Igrala na gosli Vieutempsove arije 1868.
Gabršek Ivan. Igralec 1869—1873.- Bil je zasobni uradnik.
Umrl kot občinski tajnik na Vranskem.
Gajetov a I. Zborska pevka 1871 — 1872.
Gecelj Josip (Kocelj). Igralec in režiser 1869—1889.
Gerbi c Fran. Kapelnik Dramatičnega društva od 1. 1887. Fran
Gerbic je mnogo deloval v tujini, največ pri Slovanih. Njegovo delovanje kot opernega pevca opišem naj v kratkih
črticah. Praški konservatorij dal je s svojimi opernimi gojenci za izpit Mozartovo opero „Titus&quot; v laškem jeziku, v
kateri je pel naslovno ulogo. Po prvem dejanju čestital mu
je slavni glasbeni zgodovinar in estetik dr. Ambros rekoč:
„Jako me veseli, da Vam moreni v imenu odbora konservatorijskega čestitati na izrednem uspehu. Vse ste nas iznenadili. V svoji karijeri delali bodete čast praškemu konservatoriju.&quot; Pel je prve tenorjeve uloge v naslednjih operah: Hugenoti, Robert vrag, Afričanka, Židovka, Lohengrin,
Aida, Trovator, Ernani, Rigoletto, Maškarni ples od Verdija
in od Aubera, Nema iz Portici, Lucrezia Borgia, Favorita,
Belizar, Norma, Seviljski brivec, Ruy Blas, Začarani strelec, 
Don Juan, Začarana postranka (Zauberflote), Titus, Fidelio,
Faust, Vesele žene vindzorske, Marta, Alessandro Stradella
(obe tenorjevi ulogi), Ciganka, Undina, Lejla, Zrinjski, Boisijska
čarobnica, Mislav, Sej slav ljuti, Ban Leget i. dr., ne broječ
mnogih operet, v katerih je v začetku nastopal, ker
takrat niso še v Zagrebu imeli opere. Imel je poleg teh še
mnogo opernih ulog v svojem repertoarju, katerih pa na odru
ni pel, ker se one opere niso pele na glediščih, kjer je bil
angažovan, nekaj pa jih je pel tudi lirični tenor. Uloge učil
se je ponajveč brez kakega inštrumenta na tiho, da si je
glas čuval vedoč, da skušnje s polnim glasom utrudijo
organ. Učiti se je mogel na vsakem kraju. Tako se je naučil n. pr., ko je popotoval v Augsburg, med potjo sem in
tja v vagonu tenorjevo ulogo iz opere Lucija di 'Lammermoor. Največ truda prizadejalo mu je s početka, ko je,
nevešč poljščini, moral preučiti repertoar v poljskem jeziku
v Lvovu. Poljski jezik je Nepoljaku jako težaven. Skoro
pa je premagal tudi to teškočo, tako da se je naučil ulogo
Eleazarja iz opere »Židovka&quot;, katera se prišteva med najtežje in največje, v il dneh, za kar navadno pevec rabi
nad mesec dni. Izmed ulog, v katere je segal njegov repertoar,
pel je največkrat Fausta od Gounoda, katero ulogo je jedino
v Zagrebu pel nad 60krat. Kako je pel in predstavljal to
ulogo, je v živem spominu še sedaj zagrebškemu občinstvu.
Iz Zagreba odšel je v svoj rojstni kraj, kjer je prestal teško
bolezen, katera ga je odtegnila dve leti gledišču. Po bolezni
pel je v dvorni operi na Dunaju. Tedanji intendant baron
Hoffmann čestital mu je po skušnji: „Vi imate jako lep glas
z izvrstno italijansko šolo&quot;. Ker ni imel takrat praznega
mesta za prvega tenorja, ponudil mu je mesto za druge
tenorjeve uloge z jako lepo gažo. Svetoval mu je pa sam,
naj rajši tega mesta ne sprejme, češ da je potem teško
popeti se na istem zavodu do prvih ulog. Svetoval mu je
iti na kako manjše nemško gledišče, da si tam napravi
nemški repertoar in da se potem oglasi. Tako je tudi storil.
Sprejel je angažma v Ulmu na Virtemberškem. Nastopil
je tam v operi Hugenoti v ulogi Raoula. Občinstvo ga je
odlikovalo z burnim ploskom, kritika pa je pisala, da že
gotovo 30 let niso imeli jednakega tenorista. Hitro se je
tam udomačil. Občinstvo bilo mu je jako ljubeznjivo, dasi-
lBl inravno je vedelo, da je Slovan. Došlo mu je tam mnogo
ponudeb na velika in tudi dvorna gledišča, sprejel pa je ponudbo za gledišče v Lvovu, želeč delati zopet na slovanskem
odru in se tako priučiti tudi poljskemu jeziku. Ponudbo za
rusko opero v Kijevu, katero je imel in je bil takorekoč
še tam angažovan pred svojim odhodom v Zagreb, odklonil
je. V Lvovu nastopil je tudi v operi Hugenoti ter si
koj občinstvo in kritiko s tem nastopom osvojil. Tu je
tudi svojo operno karijero končal. Izgubil je tam svojega
sinčka. Da je -moral dete, katero mu je ravnokar v rokah
za večno zaspalo, iz rok položiti in ravnopotjo iti v gledišče,
kjer je pel v operi Hugenoti težavno tenorjevo ulogo, tega ni
mogel pozabiti. Tožil je radi usode svojega stanu, katera
ga neobčutno sili prepevati tedaj, ko mu je srce krvavelo
in plakalo. Sklenil je, ako se mu ponudi prilika, zapustiti
gledališko karijero Taka prilika se mu je tudi koj ponudila.
Za nesrečne rodbine, katere so pri strašnem požaru komične opere v Beču izgubile toliko dragih svojih, prirejali so
se po vsi državi dobrodelni koncerti. Tudi v Lvovu se je
priredil v to svrho koncert, v katerem je sodeloval Gerbič.
Imel je v tem koncertu tako izreden uspeh, da mu je sloveči klavirni virtuoz vitez Mikuli, kateri je bil tedaj ravnatelj na lvovskem konservatoriju, ponudil mesto profesorja
za solopetje ter pevovodje društvenega zbora. To ponudbo
je sprejel. Sodeloval je na tem zavodu in nastopal tudi v
mnogih koncertih kot solopevec. Razven tega pa je imel
toliko privatnih lekcij, da ni imel celi dan proste ure. Kakor
v Zagrebu, prišel je tudi v Lvovu z naj odličnejšimi krogi v
dotiko ter je poučeval v teh krogih solovo petje, t. n. pr.
v Zagrebu banove hčere, v Lvovu pa hčere c. kr gališkega
namestnika, sedanjega ministra viteza Zaleskega i. dr. V
palači kneza Sapiehe bile so večkrat soareje, h katerim je bil
povabljen s svojo soprogo. Še predno je nastopil službo na
konservatoriju, naučil je na prošnjo ravnateljevo društven
konservatorijski zbor svojo kompozicijo »Slovanski brod&quot;,
katero so peli v društvenem koncertu konservatorijskem.
Uspeh pri odličnem občinstvu, katero zahaja v te koncerte,
bil je povoljen, kakor si je le mogel želeti. Od tistega časa
pele so se mnoge druge njegove skladbe v slovenskem jeziku
v različnih koncertih ter so imele jednaki uspeh in še sedaj 
se prepevajo tam v pevskih društvih njegovi zbori. Ko je
bil štiri leta na konservatoriju, dobil je vabilo od Glasbene
Matice v Ljubljani, naj bi preuzel vodstvo društvene glasbene šole. Ni ga mamila plača, združena s to ponudbo, v
Ljubljano. Le ljubezen do domovine in želja, po svoji moči
pripomoči k razvitku domače glasbene umetnosti, bil je
nagib, da je zapustil častno umetniško mesto v Lvovu in
se napotil v Ljubljano navzlic temu, da mu je ponudilo
ravnateljstvo konservatorijsko, ako ne opusti konservatorija, plačo povišati za 600 gld. in razven tega mu še dati
5O°/0 od vse učnine njegovih gojencev, kar bi bilo skupaj samo
že več iznašalo, nego cela plača, katera mu je ustanovljena
v Ljubljani. Toda dal je besedo; obljubi svoji ostal je veren
in šel v Ljubljano. Od njegovih gojencev solopetja, katere
je izuril, zauzema mnogo njih odlična mesta na gledališčih.
Naj tukaj imenujem le nekatere. Tako je njegov gojenec
gosp. Florjanskv, junaški tenor na češkem narodnem gledališču v Pragi; gosp. Alma bil je angažovan kot liričen tenor
na dvorni operi v Beču, gospodičina Weiner je altistka opere
v Hamburgu, gospa Bočkaj operetna pevka v Karltheatru
v Beču i. t. d. Gospod Fedyczkowski, basbariton, kateri je
angažovan za naše narodno gledišče v Ljubljani, je tudi
njegov gojenec iz lvovskega konservatorija. Pred svojim
odhodom v konservatorij v Prago deloval je na to, da se
je v Ilirski Bistrici osnovala narodna čitalnica. Še pred
tem pa je osnoval tam društvo diletantov. To društvo je
predstavljalo že 1863. leta glediške igre, v katerih je sam
nastopil in katere so občinstvu jako ugajale ter je unemale za narodno stvar V Cerknici, v svojem rojstnem kraju,
kjer je od početka osnovanja čitalnice njen predsednik,
izimši jedno leto, prirejal je za društvenike mnogo koncertov in glediških predstav, katere je vodil ter tudi
sam s svojo soprogo in svakinjo gospodičino Daneševo v
njih sodeloval. V domovini koncertoval je v Ljubljani, v
Trstu, v Gorici, v Kranju, v Novem Mestu, v Ilirski Bistrici,
v Postojini, v Cerknici, na Bledu i. t. d. V Trstu pel je dvakrat v oratoriju »Štirje letni časi&quot; od Haydna in jedenkrat v
oratoriju „E!ijas&quot; od Mendelssohna. Občinstvo in kritika v
vseh listih odlikovala sta ga, kakor s? umetnik le more želeti.
Leta 1880. je s svojo soprogo nastopil tudi v operi „Frei-
153 S+-
schutz&quot; od Webra v ljubljanskem gledališču. Tedanji ravnatelj nemškega gledišča brzojavil mu je potem še nekolikokrat, da bi nastopil še v kaki operi; on pa je ponudbo
odklonil. Bilo mu je le do tega, da je vsaj jedenkrat, ako
ne na slovenskih, a to na ljubljanskih deskah nastopil v
operi pred svojimi rojaki. Takrat ni bilo slovensko gledišče
tako razvito, da bi bil mogel pri nas v operi nastopiti. —
Fran Gerbic je častni član deželnega gledališča v Zagrebu.
Razven častnega članstva zagrebškega gledališča ima tudi
diplomo, s katero gaje imenoval „Zemaljski glasbeni zavod&quot;
v Zagrebu za njegovo delovanje na glasbenem polju svojim
častnim članom; dalje je častni član cerkniške čitalnice.
Gerbicev a Milka. Operna pevka. Pri Dramatičnem društvu od
1. 1887.
Gorjupov a Ivana. Igralka, prvič 29. marca 1868 (Vodnik v
Olimpu). Delovala tudi 1. 1870.
Gornikov a Marija. 1873—1875.
Gostičev a Gustika (Danilova). Igralka in pevka. Nastopila
prvič 24. januvarja 1886 v »Požigalčevi hčeri&quot;.
Grassell i Peter. Prva leta Dramatičnega društva sam igral in
s svojim izbornim igranjem mnogo pripomogel k lepemu
uspehu slovenskih gledaliških predstav.
Gril Fran. Zborski pevec 1875 — 1878. (Bil je črkostavec.)
Gril Anton. Igralec 1867 — 1877. (Trgovski pomočnik.)
Gutnik Anton. Igralec in pevec 1880.
Gutnikov a (Mancetova). Igralka 1877—1882.
Hajnriha r Marija. Igralka 1869.
Heidric h Anton. Pevec in učitelj zborskega petja. 1868—1871.
Hočeva r Anton. Zborski pevec 1873—1874.
Hofmanov a Julija. Igralka 1867 — 1869.
H oh nov a Melanija. Igralka. Igrala tudi večkrat na klavirju.
1867-1875.
Hohnov a Olga. Igralka 1868—1869.
Hora k Eduvard. Igralec 1868-1869. Prvič 26. decembra 1868.
v igri »Ženin od gladi&quot;.
Horakov a Marija, zdaj soproga ces. svetnika Ivana Murnika.
Nastopila prvič 22. novembra 1868, potem 26. decembra v
igri: »Ženin od gladi&quot;, potem v igri: »Zakonske nadloge&quot;.
Hrcvat. Igralec 1871. (Bil je trgovski pomočnik.)
Ihanov a Avgusta. Pevka 1868—1873. 
-»•i 154 K—
Ihanov a Eliza. Igralka in pevka 1863—1876. Zdaj je pevka
v stolni cerkvi v Ljubljani.
Jagričeva . Igralka. Prvič nastopila 14. septembra 1868.
Jak Avgust. Zborski pevec 1868—1872. (Trgovec.)
Jakov a Matilda. Igralka 1868.
Jamnikov a Ivanka (Tomanova). Igralka 1867 — 1874.
Jekove c Andrej. Igralec 1871 — 1876. (Bil je zasobni uradnik.
Zdaj učitelj v Kamni Gorici.)
Jeločni k Anton (Slobodin, Antončič). Igralec, nastopil prvič v
igri: „Dobro jutro&quot; L 1869. Bil tudi režiser in deloval do
leta 1886.
Jelovše k Jerta pl. Fichtenau . Pevka 1868.
Jenčič . Igralec 1868.
Jeni č Vekoslav. Nastopil kot gost 1890—1891.
Jereb Ivan. 1869—1870. (Zavarovalni agent.)
Ješe. 1878.
Juvanči č Ivan. Igralec 1869 — 1877.
Kaj zel Peregrin. Prvi slovenski komik. Deloval prva leta društvenega delovanja. Odličen trgovec in občinski svetovalec,
umrl 22. februvarja 1892.
Kam Ivan. Igralec in pevec 1868—1870. (Čitalnični gostilničar.)
Klerov a Amalija. Igralka 1868—1870.
Kobilc a Jakob. Igralec 1868. Zdaj trgovec v Celju.
Kobla r Avgust. Dober komik 1867—1869. Zdaj uradnik pri
državni železnici v Ljubljani.
Koma r Fran Zborski pevec 1872 — 1875.
Korick i Josip. Zborski pevec in igralec 1872—1873.
Kozak. Igralec 1887-1889.
Kraje c Ivan. 1870—1871. (Črkostavec.)
Kramari č Ivan. Igralec 1869—1875. (Trgovski pomočnik. Zdaj
stotnik pri deželnih brambovcih.)
Kremžarjev a Josipina. Igralka 1868—1870.
Križa j Janko. Igralec 1869 — 1872. (Železniški uradnik.)
K ur al t Fran. Pevec 1868.
Kuraltov a Marija. 1868—1869.
Lamove c Ivan. 1872—1874.
Ledarjev a Emilija. Igralka 1874—1876.
Lega t Fran. 1872.
Lega t Vekoslav. Igralec 1869—1874. (Zdaj vodja tiskarnice
Družbe Sv. Mohorja v Celovcu.) 
155 H -
Logičel c Fran (Hajek). 1809.
Lovši n Fran. Igralec od 1. 1887.
Luznarjev a Alojzija. 1872—1873.
Magoli č Ljudevik. Igralec 1876 — 1878.
Marolt Avgust. Igralec 1876.
Maškov a E. Pevka 1868.
Meden Ivan. Operni pevec 1869—188G.
Megla č (Pianecki). Pevec. Nastopil 25. marca 1889 kot Jurij v
operi: „V vodnjaku•'.
Miheljač . 1873.
Mulače k Fran. Zborski pevec 1869 - 1874.
Mulače k Ivan. Igralec 1870—1875. (Trgovski pomočnik.)
Nagelnov a A. Igralka 1869—1875.
Nagelnov a J. 1870.
Namretov a Pavla. Igralka in pevka 1S72—1880.
Naumanov a A. Igralka 1870—1871.
Neugebauerjev a bar. Antonija. Pevka in igralka 1868—1875.
Nastopila prvič v gledišču 19. decembra 1869 kot Ljuboslava v „Tičniku&quot;.
Nigrinov a Avgusta. Igralka. Nastopila prvič v igri: „Lowoodska
sirota&quot; 1. 1876 v čitalnici. Leta 1812 odšla je v Beli Grad
in deluje od te dobe pri srbskem gledališču v Belem Gradu.
Nigrinov a Matilda Igralka in pevka 1877.
Nigrinov a Marija. Igralka. Nastopila je prvič v igri: Srce je
odkrila&quot; I. 1875.
Nigrinov a Gizela. Igralka in pevka 1877.
Nollijev a (Vrelčeva) Franja. Igralka 1872—1875.
Nolli Josip. Operni pevec pri Dramatičnem društvu od leta
1867—1875.
Noll i Srečko. Pevec 1868—1873.
Oblak Josip. 1868 — 1869. (Notarski solicitator.)
Obreza Marija. 1868—1869.
Odijev a Dragojila. Operna pevka, igralka in učiteljica na dramatični šoli 1868—1878.
O meje č Ferko. 1868 — 1869. (Deželni uradnik.)
Orel Viktor. 1868 -1869.
Pajk Janko. Igralec 1874—1883.
Pajsa r Josip (Brak). Pevec 1883 — 1884.
Pardubsk a Franja. Igralka 1871—1874.
Paternoste r Antonija Zborska pevka 1872—1875. 
156 S*~
Paternoste r Josip (Gorenjec). Pevec in igralec 1869—1878.
Paternoste r Simon. Igralec in pevec 1869—1875.
Pavlin o va Avrelija. Zborska pevka 1871 — 1872.
Pavli nov a Marija. 1869.
Pavše k Anton. 1874-1875.
Pavškov a Amalija. 1871 — 1876.
Pavše k Josip. Pevec od 1. 1876.
Pelan Anton. Igralec 1877 - 1878.
Perda n Ivan. Igralec in pevec od I. 1884.
Pesja k Ana. Pela v trospevu iz opere „Lucrezia Borgia&quot; 1. 1868.
Petri č Ernest Igralec 1883 — 1885.
Petrinsk a (Klečeva). Igralka 1882—1884.
Piskarjev a Ana. Pevka 1872 - 1875.
Podčereno v Šimen. 1868—1873.
Podkrajškov a Cecilija. Igralka. Nastopila prvič dne 10. decembra 1870. leta v igri: „Pesek v oči&quot;. Umrla dne
28. marca 1879.
Podobni k Fran. Igralec in šepetalec 1869 — 1873.
Podmilšak . 1871.
Podmirsk a 1888 1889.
Poga č ar Ivan. Igralec in pevec 1870—1871.
Polansk a (Engelhart). Igralka 1882.
Poličarje v Anton (Razinger) 1870.
Potočnikov a Marija. Igralka 1871 — 1873.
Prelesni k Anton. Igralec 1868 — 1869. (Zdaj deželni oficijal.)
Prelihov a Marija. Igralka 1867—1868.
Prosen Josip. Igralec 1872—1874.
Pnciha r Avgust. Pevec in igralec 1868—1875.
Rahnetov a Amalija. Igralka in zborska pevka 1868—1875.
Rahnetov a Nežika. Zborska pevka 1872—1875.
Ravni h ar Fran. Igralec 1868. (Deželni blagajnik.)
Rbežnikov a Zdenka Igralka in pevka 1870—1872.
Rebol j Rudolf. Igralec 1873—1875.
Re s man Ivan. 1868 — 1871. (Železniški uradnik.)
Ros a Antonija, soproga računskega svetnika g. Antona Svetka,
nastopila prvič dne 1. oktobra 1871. 1. kot Lenka v „ Doktor
in postrešček&quot;. 1871-1874.
Rudolf. 1880.
R us Jakob. Igralec in pevec 1869 — 1887.
Schantl I, c. kr. kapelnik, vodja orkestra in petja. 1868—1872. 
-H 157
Schuber t (Šuberfc) Adolf. Igralec 1872—1874.
Schmid t Fran. Igralec 1869-1878. (Zasobni učitelj.)
Semi č Ljudevit. 1871.
Skabern e E 1880.
Slavčev a Marica (Nachtigall). Igralka. Prvič nastopila 11. novembra 1888. 1. kot hišina v igri: „Kdor se poslednji smeje!&quot;
Slavk o (Ravnikar Fran). Igralec in pevec 1884 — 1890.
Smola. 1872.
Sos s Miroslav. Igralec. 1872—1875.
Souvanov a Roza. Pevka. (Romanca iz „Tičnika&quot;). 18G8.
Stock l Anton. Kapelnik in pevovodja 1869 - 1877.
Sušnik. 1871.
Svetkov a Ivana. Igralka in zborska pevka 1868 — 1873.
Svetkov a Franja. Igralka in zborska pevka 1868—1873.
Šega. 1888—1889.
Šmidt. Učiteljica šole.
Šolmaje r Kornelija. Deklamovalka 1868.
Šrapkova . Eliza. Pevka 1869.
Š tam c ar Avgust. Pevec od 1. 1884.
Štembergov a Gabrijela. Pevka 1872.
Štrk. 1877- 1878.
Št up ar Fran. 1872—1873. (Zdaj železniški uradnik v Lescah).
Štupa r Srečko. 1873- 1875.
Štur m Fr. st. 1869—1881.
Šturm ml. Od 1. 1881.
Šturm Ivan ml. 1874—1881.
Šturmova .
Šuklj e Fran. Igralec 1868—1869.
Šušterši č Julij (Sršen) Igralec 1868 do danes; prvič 10. oktobra
1869 („Išče se nevesta&quot;).
Š vaj g ar Josip. Igralec 1870—1871. (Steklar. Odšel v Ameriko).
Šventnerjeva . Igralka. Prvič nastopila dne 24. oktobra 1867
kot „Alenčica&quot; v igri: „Na Mostu&quot;, potem v „Filozofu&quot;,
„Bog vas sprimi&quot;.
Tekalčev a Vekoslava. 1872 1878. (Zdaj živi v Ljubljani.)
Tekavči č Marija. 1883.
Tisen Ivan. Igralec in pevec 1867—1871. (Trgovski pomočnik.)
Tomanov a Ema. 1868—1869.
Trdin a Jakob. Zborski pevec 1868—1875. (Zdaj hranilnični
kontrolor v Ptuju). 
-Mš 158 S*-
Trdina Ivan. Zborski pevec 1872 — 1875.
Trdina Fran. Zborski pevec 1872.
Trdinova. 1876—1878.
Trnovec . 1872—1873.
Trtnik Fran. 1868-^1869. (Deželni uradnik).
Tumov a Felicitas. Zborska pevka. 1868— 1871. (Zdaj omožena
Kokalj.)
Tumov a Matilda. Igralka in pevka. 1868 — 1873. (Soproga g.
učitelja Razingerja).
Unčan Josip (Mestek). 1870 — 1878.
Urbanec . 1877—1878.
Urbanči č Zdravko. Igralec in pevec.
Valent a Vojteh. Pevec, igralec in pevovodja 1. 1868—1869. Pel
1868. 1. z Gerbičem in A. Pesjakovo trospev iz Donizzetove
opere: „Lucrezia Borgia&quot;. Pel pri besedah čitalničnih, kot
igralec nastopil prvič v »Filozofu&quot; dne 4. decembra 1867.
Umrl dne 19. decembra 1891.
Velikajn e And. Igralec 1871 -1873. (Čitalnični kavarnar).
Veger Peter. Operni pevec. 1871.
Vernikova . 1885.
Verovše k st. 1883-1888.
Verovše k Anton od 1. 1887.
Vidi c Fran. 1868/09—1870. (Trgovec.)
Vizja k Vincenc (Trnovec). Igralec. 1872—1877.
Volt a Valenta. Igralec 1868—1875. (Čevljar.)
Vrbančeva . 1884—1885.
Vrelčev a Franja. (Nolli-Vrelčeva). Igralka 1871—1875.
Vrtnarjeva . 1887—1888.
Vrtnikov a Ivana. 1868—1886.
Zanoška r Josip. Zborski pevec 1872—1873. (Deželni oficijal.)
Zoretičeva . Igralka 1871—1878.
Z v o nar j ev a Zofija (Borštnik-Zvonarjeva). Igralka. Nastopila
prvič dne 10. decembra 1882.1. kot Jelica v igri: »Šolski
nadzornik&quot;.
Zupanec . 1873.
Zupančev a M. iz Vipave. Igralka. Prvič nastopila 20. novembra 1870. 1. kot markiza („Pot skozi okno&quot;.)
Žaga r Dragotin. Igralec 1867—1870. Nastopil prvič dne 4. decembra 1867. 1. v „Filozofu&quot;. 
-*8 159

====C. Sodelujoči člani »Dramatičnega društva« v Ljubljani 1892–1893.====

I. Drama .
Angažovan o osobje.4 5
Režiser: Ig. Borštnik.
^Borštnik Ignacij,
^Borštnik - Zvonarjeva,
^Danilo (Cerar Anton), &lt;
^Danilova (Cerar Gustika),
Lovšin Fran,
Nigrinova Gizela
Perdan Fran,
Polakova Marija,
Slavčeva Marica,
Sršen (Šušteršič Julij),
Urbančič Zdravko,
jVerovšek Anton mL,
Sturm ml.
Neangažovan o osobje .
Andlovčeva Marija, Kozjakova Terezija,
Andlovec Ivan,
Bajec Ivan,
Bednarkova Ida,
Bergant Borivoj,
Boland Miroslav,
Čepon Ignacij,
Gecelj Dragotin,
Gostinčar Josip,
Jerom Henrik,
Karlič Fran,
Korenčan Ivan,
Korene Fran,
Kopitar Valentin.
Kuhel Makso,
Lindtner Henrik,
Malnarjeva Vekoslava,
Modic Janko,
Oblak Josip,
Orožen Ivan,
Pavškova Antonija,
Skarjevčeva Rozalija,
Slana Ivan,
Verovšek Josip st.,
Vidmar Anton,
Zor Miroslav.
Šturm Iv. ml.
Inspicijent.
Garderobije .
II . Opera .
Kapelnik: Fran Gerbič.
Solisti.^ .
Daneševa Lujiza,
Fedyczkowski Marcel,
Gerbiceva Milka,
Nigrinova Gizela,
Nolli Josip,
Pavšek Josip,
Perdan Fran. 
-~M? 160 -
Zbo r .$ t
Gospoda. Dame.
Črne Viljem,
Dražil Ivan,
Kotar Ivan,
Kramarič Karol,
Kunaver Andrej,
Mlakar Karol,
Oblak Matija,
Orožen Ivan,
Rus Fran,
Šprahman Ivan,
Urbančič Zdravko
Zirkelbach Ivan.
Bednarkova Ida,
Bitenčeva Vekoslava,
Flakova Gabrijela,
Globelnikova Josipina,
Jakševa Pavlina,
Majeski Ljudevita,
Mali Marija,
Malnarjeva Vekoslava,
Pavškova Antonija,
Pirčeva Ana,
Polakova Marija,
Rusova Pavla,
Simončičeva Ana.
Orkester .
Vojaški orkester domačega pešpolka baron Kuhn štev. 17.

===Dramatična šola.===

Ko se je osnovalo Dramatično društvo v Ljubljani, zbral je
§ j m njega odbor okrog sebe lepo število mladih rodoljubkinj in
rodoljubov ter jih naprosil, naj sodelujo pri slovenskih gledaliških predstavah. Nekaj igralnih moči, ki so se že poskusile na
čitalničnih deskah, prestopilo je k Dramatičnemu društvu. Pomagali
pa so tudi igrati sami odborniki. Mlade moči treba je bilo uvesti
na slovenske deske, treba jih je bilo vaditi v predstavljanju in
deklamaciji; treba jih je bilo sploh učiti vsemu, česar je bilo treba
vedeti neizkušenemu igralcu. Dramatično društvo potrebovalo je
izurjenih igralcev. Ker pa teh ni imelo in ker jih sploh ni moglo
angažovati od drugod, moralo si jih je samo izobraževati ter si
je v ta namen osnovalo dramatičn o šolo. Društven odbor
poudarjal je vedno, da more le vsled tega, ako ima društvo
dobro šolo in ako igralne moči angažuje s stalno plačo, napredovati slovensko gledališče. Uvidel pa je tudi, da je predstavljanje umetnost, kateri se je igralcu vsemu posvetiti in le njej
živeti, ako mu je uspešno delovati. Žal, da se Dramatično druDramatična šola. 
161 Hštvo vsled pretesnih sredstev ni moglo toliko uspeti, da bi se
njegovim igralcem z malo izjemo poleg predstavljanja ne bilo
treba baviti še s kakim obrtom.
Prva dramatična šola za gospice otvorila se je koncem
1. 1869. pod vodstvom gospe Dragojile Odijeve, ki je učila deklamacijo in predstavljanje. Pouka se je udeleževalo 11 gospic Za
pouk v petju bil je ustanovljen poseben oddelek, v katerem je
učil 12 gospodov gospod Anton Foerster. Tudi za učenje slovenskega jezika bil je napravljen poseben tečaj. Pevce je tudi vadil
v petju Vojteh Valenta. Ti tečaji nadaljevali so se vsako leto z
manjšimi, pozneje z daljšimi presledki. Leta 1870. učili so v
dramatični šoli deklamacijo in predstavljanje: v ženskem oddelku
gospa Odijeva, v moškem pa režiser g. Josip Nolli. Za petje je
spet bil poseben tečaj, v katerem so učili kapelnik J. Schantl,
potem Anton Heidrich in Anton Stockl Uspeh dramatične šole
pokazal se je jasno pri javnih društvenih predstavah, in moram
omeniti, da so predstave bile dobre dotlej, dokler je društvo
moglo uzdržavati dramatično šolo. Društven odbor bil je o tem
preverjen; nabiral je več let radodarne prispevke, s katerimi je
uzdržaval dramatično šolo. Leta 1870. osnovala se je deklamatorična in dramatična šola, katero je vodila znana mojsterica v
deklamovanju, gospa K. Šo 1 maj er j e v a, in je ta rodoljubka
dalje časa brezplačno poučevala gospodičine. S 15. julijem
1. 1871. začela se je spet dramatična šola, katero je vodil društven tajnik Josip Nolli.
Še na drug način skrbel je odbor za pouk. Brž ko se je
osnovalo društvo, sestavili so odborniki Peter Grasselli, Josip
Nolli in Josip Stare: „Priročn o knjig o za gledišk e diletante&quot;, katera je prišla na svetlo I. 1868. Ta knjiga bila je
mladim ljudem navodilo v predstavljanju ter ji je bil namen
uvesti začetnika igralca v vso tajnosti, s katerimi se je seznaniti
igralcu za vsak korak svojega umetniškega življenja.
Uzdržavanje dramatične šole stane denarja, a društvo žal
ni imelo toliko sredstev na razpolago, da bi moglo plačevati
učitelje, in deželna podpora bila je tudi premajhna. To je napotilo odbornike, da so ustanovili podporn i odbor , kateremu
je bila naloga, podpirati sposobne moči slovenskega gledišča v
poletnem času in izuriti kolikor mogoče novih moči. Ta podporni
odbor je nabiral radodarne prispevke do leta 1878. ter je ž njimi
uzdržaval dramatično šolo. S tem je omogočil, da se je drama-
-M 162 !•&lt;-
tična šola otvorila spet 1. 1874 (dne 15. junija) Ta šola je
obsegala tri razdelke; ž njo je naredilo društvo važen korak;
usposabljalo si je nove moči ter je tako skrbelo za namestnike
onih igralcev, ki so zapuščali slovenski oder. L 1875/76 delovali
so v dramatični šoli trije učitelji, boljše igralne moči; 1. 1876/77
dva učitelja in jedna učiteljica s stalno plačo. Uspeh te šole je
bil ugoden, posebno glede učenk, katere so nastopale pri javnih
predstavah z dobrim uspehom. Kakor danes, tako je bilo tudi
tedaj, da je taka šola privabila novih moči, kajti le na tak
način se je skrbelo za potrebni narastaj. V tem tiru razvijala
se je dramatična šola do leta 1879., to je do onega časa, ko je
deželni odbor odtegnil Dramatičnemu društvu deželno podporo
za uzdržavanje dramatične šole. Društvo je vsled tega odpustilo
vse igralce in igralke, malone dve leti ni priredilo nobene predstave, a da je bila tudi dramatična šola pokopana za več let,
umeje se samo ob sebi. Deželni odbor zahteval je od Dramatičnega društva vse drugo, nego ono, kar bi pospeševalo slovensko
gledališče Dajal je podporo, vender pa le „v literarn e namene&quot;, ne pa za dramatično šolo, saj je dosti karakteristično,
ako je zahteval, da naj Dramatično društvo izdaje poučne in
zabavne knjige in da naj izda zbirko slovenskih narodnih pesmi!
Brez dramatične šole bilo je društvo do 1. 1886. Dramatično
društvo je videlo, da brez učitelja ni uspeha, zato je 1. 1885.
poslalo na svoje troške na dunajski konservatorij igralca Ignacija
Borštnika, ki je bil na Dunaju leto dni. G. Ig. Borštnik vrnil se
je proti jeseni 1 1886. v Ljubljano. Poverila se mu je dramatična
šola, v kateri poučuje do danes z jako dobrim uspehom. Boljše
moči uporabljajo se za večje uloge in za epizodiste; iz večine
učencev dramatične šole pa se sestavlja komparzerija.
Leta 1886. povabila so narodna društva: Glasbena Matica,
narodna čitalnica ljubljanska in Dramatično društvo g. Frana
Gerbica. takrat profesorja na lvovskem konservatoriju, naj pride
v Ljubljano. G. Fran Gerbic je prišel in je preuzel pri Glasbeni
Matici mesto ravnatelja in učitelja, pri čitalnici mesto pevovodje
in pri Dramatičnem društvu mesto kapelnika. Mnogo so pridobila
naša društva s prihodom profesorja Fr. Gerbica v Ljubljani tudi
radi tega, ker je pri vedel s seboj dve izborni operni pevki, gospo
Milko Gerbicevo in nje sestro Lujizo Daneševo, po rodu Čehinji. 
-^-Ž 163
===Dobrotniki Dramatičnega društva v Ljubljani.===

^g^lovensko gledališče v Ljubljani je zavod, kateremu je prvi in
zadnji namen slovenska dramatična umetnost. Osnovali so
si ta zavod Slovenci sami v dobi, ko se je sploh oživelo društveno življenje pri nas; v dobi. ko so rodoljubi uvideli, da je
slovensko gledališče najvažnejši pripomoček k društvenemu in
kulturnemu razvoju naroda našega.
Uzdržavanje takega zavoda spojeno je z velikimi gmotnimi
žrtvami, ker gledališče sploh ni kako narodnogospodarsko podjetje, katero bi prinašalo gmotne koristi. Narod, kateri hoče
imeti vsaj nekoliko dostojno gledališče, mora žrtvovati v ta
namen precejšnje svote. V nas Slovencih žal niso prvi časi bili
ugodni slovenski dramatiki V teške spone bila je ukovana mlada
slovenska Talija; ni imela niti gledališkega poslopja na razpolago,
in ni imela krepke denarne podpore. Ni torej čudo, da tudi
slovensko občinstvo, ki je pridno polnilo gledališki dom, ni moglo
toliko pomagati, kolikor je društvo potrebovalo. Danes je hvala
Bogu, kakor v pisateljskih, tako tudi v merodavnih krogih,
zavladalo v tem pogledu boljše mnenje. Vsakdor je uverjen, da
je gledališče zavod, kateri se ne more razvijati brez znatne in
izdatne denarne podpore. Visoki deželni zbor kranjski zasvedočil
je to najjasneje s tem, da povečuje vsako leto podporo. Zdaj
daje dežela kranjska Dramatičnemu društvu redno letno podporo
8000 goldinarjev. Dežela kranjska je naš stalni podpornik. Njej
se je v novejšem času pridružil še drug stalni dobrotnik, to je
stolno mesto ljubljansko, katero nam daje redno podporo 1000 goldinarjev in katero nam je za otvoritev novega deželnega gledališča poklonilo še izredni prispevek 500 goldinarjev. Le s temi
podporami more Dramatično društvo prirejati javne gledališke
predstave.
Iskreni rodoljubi spominjajo se radi Dramatičnega društva
z darili in volili. Dr. Lovr o T o man volil je društvu 1000 goldinarjev v dolžnih pismih, dr. Ivan Cvaje r pa 500 goldinarjev
in Henri k Germe k 100 goldinarjev. Kot ustanovnik pristopilo
je Slavjansko blagotvoriteljno občestvo v Petrogradu s prispevkom
200 goldinarjev. Beneficijat Valenti n Ravnika r zapustil je
društvu 180 goldinarjev, Henri k Ničma n 50 goldinarjev, Fran
n» 
- H 164
Kotni k ml. 1000 goldinarjev; nadalje so darovali: Neime -
novan i 100 goldinarjev, Fran Ravnika r 100 goldinarjev,
dr. Valenti n Zarni k 384 goldinarjev. Preuzvišeni vladika
Josi p Juraj Strossmaye r spada tudi v vrsto naših dobrotnikov. Gospod Ivan Hriba r zavaroval se je 1. 1871. pri
,. Slavij i&quot; za 1000 goldinarjev in je zahteval, da se je izrecno pristavila pri dotični polici opomnja, da dobodo po njegovi smrti dediči
polovico, t. j. 500 goldinarjev, in Dramatično društvo v Ljubljani
drugo polovico.
Nemali dobrotniki društvu so ustanovniki, katerih je danes 33.
Z denarjem, ki se steka iz ustanovnine, kupilo je društvo obligacije ter si je tako osnovalo glavnico v znesku 1700 gld.
Ta glavnica je nedotična in smejo se rabiti le obresti za tekoče
potrebščine. Drugega zaklada nima do zdaj Dramatično društvo.
Po zdanjih pravilih sme društvo osnovati poseben zaklad za
onemogle igralce slovenskega gledališča. Tak zaklad je prepotreben. Temelj mu je položil prvi pisatelj teh vrstic z majhno
svotico, ki je naložena pri mestni hranilnici ljubljanski. 
-+S 16B R
===Imenik predsednikov, tajnikov in blagajnikov Dramatičnega društva 1807–1893.===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Leto !! Predsednik !! Tajnik !! Blagajnik
|-
| I. 1888/68 || Luka Svetec || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| II. 1869 || Fran Levstik || Jurij Kozina || Dragotin Žagar 
|-
| III. 1870 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| IV. 1871 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| V. 1872 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| VI. 1873 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| VII. 1874 || Peter Grasselli || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| VIII. 1875 || Ivan Murnik || Josip Nolli || Dragotin Žagar 
|-
| IX. 1876 || Ivan Murnik || Janko Kersnik || Dragotin Žagar 
|-
| X. 1877 || Ivan Murnik || Janko Kersnik || Dragotin Žagar 
|-
| XI. 1878 || Ivan Murnik || Janko Kersnik || Dr. Josip Stare 
|-
| XII. 1879 || Fran Potočnik || Janko Kersnik || Dr. Josip Stare 
|-
| XIII. 1880 ||Josip Jurčič || Matej Vodušek || Dr. Josip Stare 
|-
| XIV. 1881 || Ivan Murnik || Dr. Ivan Tavčar || Dr. Josip Stare 
|-
| XV. 1882 || Ivan Murnik || Ivan Trtnik || Dr. Josip Stare 
|-
| XVI. 1883 || Ivan Murnik || Ivan Trtnik || Dr. Josip Stare 
|-
| XVII. 1884 || Ivan Murnik || Ivan Trtnik || Dr. Josip Stare 
|-
| XVIII. 1885 || Dr. Josip Stare || Anton Trstenjak || Luka Robič 
|-
| XIX. 1886 || Dr. Josip Stare || Anton Trstenjak || Luka Robič 
|-
| XX. 1887 || Dr. Ivan Tavčar || Luka Pintar || Dr. Josip Stare 
|-
| XXI. 1888 || Dr. Ivan Tavčar || Luka Pintar || Dr. Josip Stare 
|-
| XXII. 1889 ||Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || Dr. Josip Stare 
|-
| XXIII. 1890 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || Dr. Josip Vošnjak 
|-
| XXIV. 1891 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || Dr. Josip Vošnjak 
|-
| XXV. 1892 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak ||Dr. Josip Vošnjak 
|-
| XXVI. 1893 || Dr. Ivan Tavčar || Anton Trstenjak || A. Trstenjak (začasno) 
|}
{{prelom strani}}

==Del III.==
{{prelom strani}}
===Novo deželno gledališče v Ljubljani.===
7. leta pogorelo stanovsko gle5gradi gledališko poslopje, nego
bilo mu je tudi do tega, da se dožene zasobnopravno uprašanje
posestnikov lož. Zato je ukrenil dne 22. oktobra 1888. leta, da je
ob deželnih troških sezidati novo gledališče, v katerem prestani
zasobnopravno razmerje, odbil pa je ponudbo nemškega gledališkega društva, da bi le-to zgradilo gledališče za 200.000 gld.,
ako plača dežela polovico, ako mu prepusti odločevalno uplivati
na grajenje in upravo novega gledališča, ako zagotovi prejšnjim
posestnikom lož za 20 let neomejeno pravico do njih ložne svojine,
in konečno, ako se odločijo slovenskim predstavam največ po
štirje dnevi na mesec. Zajedno je deželni zbor naročil deželnemu
odboru, da izplača posestnikom lož zavarovalne zneske po 300 gld.
in da se dogovori s strokovnjaki, ki bi izdelali načrte in proračune v največjem znesku 190.000 gld.
To naročilo so izvršili arhitekt Vladimi r Walte r iz Celja
in skupno deželni inženir J. V. H r a s k y in arhitekt A. J. H r u b f,
ki so meseca julija 1889. leta predložili svoje operate. Izkušena
veščaka v gledaliških zgradbah, arhitekta Fellner in Hellmer na
Dunaju, izjavila sta se izrecno za načrt Hrasky-Hruby . Odmerjen je bil za tisoč osob, gledališče bi imelo štiri nadstropja
in šestdeset lož; toda ker bi bilo treba za rečeni načrt okolo
240.000 gld., sklenilo se je, da napravita projektanta nov načrt,
o katerem se je konečno izrekla posebna komisija, da je pripraven
deželnemu zboru kranjskemu 
in da ne bode stal nad dovoljenih 190.000 gld Za stavbišče je
bil odločen cesarja Josipa trg, kateri je občina ljubljanska brezplačno prepustila za gledališče; toda pri krajevnem ogledu
dne 3. maja 1890. leta so se mnogi mejaši in drugi udeleženci
iz zdravstvenih in nravnoredarstvenih ozirov izrekli zoper gledališče na rečenem trgu, dasi ni bilo stavbinskotehniških zadržkov ; mimo tega si je zastopnik c. kr. finančnega ravnateljstva
pridržal pismen ugovor. Vender še predno je bil uložen, ponudilo
se je deželnemu odboru ugodno stavbišče, in sicer Mayerjev
dvorec na Tržaški cesti. Ker pa deželni odbor ni razpolagal s
potrebnim kreditom (35.000 gld ), obrnil se je do občinskega zastopa ljubljanskega, naj izpremeni svoj ukrep z dne 27. junija
1888. leta tako, da mestna občina v gotovini izplača svoj donesek, ker se ni uporabilo ustopljeno, 15.000 gld. cenjeno stavbišče na cesarja Josipa trgu. Mestni zastop je le nekoliko
ustregel tej prošnji in z oskromno večino dovolil 7500 gld. češ,
da novo stavbišče itak pripada katastralni občini spodnješišenski.
Ko je pa kranjska hranilnica dovolila 20.000 gld., bilo je vender
možno kupiti ponujeni prostor, le da so se morali še v marsičem
znižati stavbinski troški. Pod vodstvom vladnega svetovalca
J. Mahkot a se je potem dne 16. junija 1890. I. izvršil krajevni
ogled, in zvedenci so izrekli, da je novi prostor sosebno primeren
za gledališče. Deželni odbor je tedaj razpisal poglavitna dela in
jih oddal: 1 tvrdki G. Tonnies v Ljubljani zidarska dela za
67.000 gld. s pogojem, da do 1. novembra 1890 zgradbo pod
streho spravi ali pa da za vsak dan zamude 50 gld. globe plača;
2. družbi ljubljanskih kamnosekov (F. Toman, V. Čamernik, Al.
Vodnik) kamnoseška dela za 12.000 gld.; 3. tvrdki G. Tonnies v
Ljubljani tesarska dela za 5000 gld.; 4. Srečku Nolliju in J. Stadlerju v Ljubljani kleparska dela za 5500 gld-; 5. E. Hamerschmidtu v Ljubljani železne nosilce za 4600 gld.; 6. G. Gridlu
na Dunaju železne konstrukcije pri strehi in etažah za 20.000 gld.;
7. tvrdki Viljem Bruckner na Dunaju zračno kurjavo in ventilacijo za 5000 gld. Dne 23. julija 1890. leta je prejšnji posestnik
prodano stavbišče ustopil stavbinskemu vodstvu, dne 9. avgusta
istega leta se je pričelo izkopavanje, dne 13. avgusta podzidavanje, in dne 19. oktobra 1890. leta se je vpričo deželnega glavarja dr. Poklukarja in deželnih odbornikov položil temeljni
kamen, v katerega dvostenskem zakrovu od pločevine je shranjena
ustanovna listina s stavbinskimi načrti, času primernimi spisi in 
Glavna skupina nad portikom.
Genij, glasba in drama.
Kipar Vekoslav Gangl. • &lt;]] ;jj 
- H 172 I
novci. Temeljni kamen je uzidan v portalnem stebru na desni
strani v podnožni višini
Dasi je bilo vreme trajno ugodno, vender podjetnik Tonnies
ni mogel do izgovorjenega časa (do dne 1. novembra 1890. leta)
spraviti stavbe pod streho, potem pa je moralo zaradi poznega
letnega časa zidanje prestati. Istočasno zborujoči deželni zbor je
dne 11. novembra 1890. leta dovolil nov kredit za spopolnitve,
kakor jih je nasvetovalo stavbinsko vodstvo, uzprejel pa ni predloga poslanca Ivan a Hribarja , da bi se uvedla elektriška
razsvetljava. Kar se torej tega tiče, novi hram odičen s tolikimi
umetniškimi in stavbinskotehniškimi vrlinami, žal, zaostaje za
podobnimi zgradbami nove dobe. Na podlagi novega kredita —
tudi kranjska hranilnica je zopet darovala 6000 gld. za dobavo
dekoracij — razpisala so se ostala dela in so ta dela dobili:
1. Mizarska dela ljubljanska mizarska dražba Binder, Krimer,
Petrin, Tavčar, Dogan za 9000 gld. 2. Ključavničarska dela ključavničarska mojstra A. Ahčin in F Pil ko za 2500 gld. 3. Sobno
slikarstvo slikar K. Lipovšek v Ljubljani za 30;J gld. 4 Steklarska
dela tvrdka Fr. Kollmann v Ljubljani za 1200 gld. 5. Pleskarska
dela brata Eberl v Ljubljani za i600 gld. 6. Pečarska dela
A. Drelse v Ljubljani za 400 gld. 7. Konstruktivna ključavničarska
dela Avg. Žabkar v Ljubljani za 14.500 gld. 8. Gledališki podij
K. Binder v Ljubljani za 1200 gld. 9. Elektriške signale Antosiewicz v Ljubljani za 800 gld. 10. Dovod vodovoda G. Tonnies
v Ljubljani za 5000 gld 11. Uvedbo plinove razsvetljave plinarnica v Ljubljani za 7000 gld. 12. Glavni lestenec in lestenec
v fojeju tvrdka Rud. Kissling na Dunaju za 1200 gld. 13. Kandelabre i. dr. Leopold Tratnik v Ljubljani za 3300 gld. 14. Kiparska
in stukaturska dela, in sicer figuralno skupino na slemenu, 4
risalite, spomeniško ploščo v fojeju, ornamentna kleparska dela in
dr. tvrdka Fischer, Hasensteiner &amp; Bock na Dunaju za 6000 gld.
15. Glavno skupino na portiku in 2 podobi kipar Al. Gangl na
Dunaju za 5000 gld. 16. Ornamentalno in figuralno umetno slikarstvo poleg pozlačevanja v avditoriju in na fasadi tvrdka
Winter &amp; Richter na Dunaju za 8000 gld. 17. Glavno zaveso
akademični slikar A. Liebscher v Pragi za 1500 gld. 18. Dekoracije tvrdka J Kautskv &amp; Rottonara na Dunaju za 6000 gld.
19. Uzorce za oderske stroje izdelal je gledališki nadzornik c. kr.
dvornega gledališča na Dunaju B. Brettschneider za 800 gld.
20. Asfaltovanje Newchatel Asphalte Company za 1200 gld. 21. Po-
m hhištvo v avditoriju I. Mathian, c. kr. dvorni založnik v Ljubljani
za 6000 gld. 22. Draperije, preproge, odersko pohištvo i. t. d. Fr.
Doberlet v Ljubljani za 8000 gld. in dr
Gledališče se nam kaže od zunaj kot skupljena zgradba v
strogo italijanskem renesančnem zlogu, katere sleharni del je
uveljavljen po svojem pomenu in namenu. Tako je oddelek nad
pozoriščem z daleč razvedenimi slemeni, katera dičijo lire, višji
od krožne strehe nad gledalskim prostorom, ki se zopet uzpenja
nad strehe in atike stranskih prostorov; pred njim je zgrajen
veličastni veliki portik in takisto oba napiišča s svojima atikama kot označilom velikih uhodov. Veliki portik je podprt s
petorico mogočnih steberskih monolitov od brušenega svetojeronimskega kamena; nad njim počiva naglavni venec z ornamentnim friznim nakitom na zlatem dnu in bogato figuralno sleme.
Skupina na slemenu — kakor že rečeno, delo našega kiparja
Gangla — kaže krilatega genija, izklesanega od merlerskega
kamenja, katero se uspešno upira sleharnemu vremenu. Genij
drži v desnici plamenico visoko nadse, v levici pa ima lovor, s katerim venča alegoriji drame in glasbe. Figuralni timpanonski nakit
poočituje posveto novega poslopja, in sicer v tem zmislu, da je
dežela kranjska, ki je požrtvovalno zgradila Modricam dično svetišče, uprizorjena kot spešiteljica umetnosti; ta motiv izražajo
alegoriški puti in ženske podobe. Vse to delo, polno življenja,
izvršila je znana dunajska tvrdka Fischer, Haselsteiner &amp; Bock.
Iz istega umetniškega zavoda prihajajo tudi amorete, ki
sklepajo steberne razpostave na napuščih; vse štiri predstavljajo
igrokaz, petje, burko in dramo. Takisto je rečeni zavod izvršil
ves figuralni in ornamentni nakit na pročelju, izmed katerega
imenujemo zlasti razsohe nad svodi in štiri medaljone na zlatem
dnu — epos, tragedijo, opero in opereto.
V obe sedaj še prazni dolbini na glavnem pročelju se postavita dva figuralna umotvora kiparja Gangla, ozirajoča se na
pesništvo. Oba umotvora, posneta po načrtih, prinašamo, jeden
predstavlja tragedijo, a drugi veseloigro. Višje partije gledališkega
poslopja, n pr. napuščne atike, tambur in uzvišanost nad pozoriščem imajo ličen sgrafitni nakit, ki jako lepo razstavlja velike
zicline; zamislil in izvršil ga je slikar Richter.
Skozi tri velikouhodna vrata prideš v glavno pridvorje.
Kakor notranji prostori sploh, izvršeno je tudi to v plemenitih
renesančnih oblikah. Steberski monoliti od brušenega verone-
Veseloigra. 
Žaloigra. 
-H 176 laškega in kararskega marmorja, takisto lezene in stene od umetniško imitovanih kamenov nosijo arhitravni strop, v katerega poljih
se živobarveno ornamentno slikanje izborno ujema z bogatim
barvenim nakitom pristnega in imitovanega marmorja na stebrih
in stenah. Iz glavnega pridvorja drže na desni in levi strani
jednokrake stopnice do prvega reda. Ustopivši ugledaš baš pred
seboj uhode do hodnika v parter, med njimi pa je nameščena večerna blagajnica kot bogato razčlankan napušč v lesni arhitekturi.
Iz glavnega pridvorja prideš v širji parterni kuloar, kjer so na desni
in levi strani somerno razvrščeni uhodi do parternih sedežev in
stojišč, prostori za odlaganje oblek in mnogoštevilni izhodi za silo.
Pri vseh teh napravah se je kar najskrbneje gledalo na udobnost
in lepoto, zajedno pa na varnost gledališkega občinstva. Isto
uredbo vidiš povsod, bodisi da greš po omenjenih velikih stopnicah v prvi ali drugi red, bodisi da se napotiš po stranskih
stopnicah iz stranskih pridvorij v galerije — nikjer ni temnih
hodnikov ali kotov, povsod dovolj svetlobe, prostora in varnosti
Razvedrilu gledališkega občinstva je odločen foje v prvem
redu, katerega tri bogato okrašena balkonska vrata vidiš že na
glavnem pročelju. Ta foje je nekakšen ,.bijou&quot; svoje vrste in
vsekakor vreden, da si ga ogledaš. Marmorne stene nosijo zračen
strop z lunetami, v katerega srednjem polju kakor tudi v zaklinkih
sta slikarja Winter in Richter ustvarila izredno ukusne in zanimIjive groteske. 0 notranji opravi fojejevi bodi zlasti omenjen kamin
od kararskega marmorja z arhitektonsko bogato izvršeno spomeniško ploščo, na kateri navaja nastopni slovenski in nemški napis
ob kratkem zgodovino, zakaj in kako se je sezidalo novo gledališče:
„Ko je bilo od leta 1765. na Kongresnem trgu stoječe staro
deželno gledališče 1.1887. pogorelo, sklenil je deželni zbor vojvodine
Kranjske 1 1888. postaviti novo. Stavba se je začela za vlade
Njegovega Veličanstva cesarja Franc a Jožef a I. 1. 1890. in se
ob troških dežele kranjske ter s prispevki mestne občine ljubljanske
in kranjske hranilnice dogradila 1. 1892. Tega leta so bili Oton
Detel a deželni glavar, Iv Murni k, dr. Fr. Papež , dr. Ad. Schaffer , dr. Jos. Vo š nj a k deželni odborniki. Stavba seje zidala po načrtih deželnega inženirja J. V. Hraskega in arhitekta A. J. Hrubega.&quot;
Avditorij je v načrtu osnovan podkovasto; njega premer
iznaša v svetlobi 16 ni, dolžina osi do železne zavese 162 in.
Za prostorno razvitost sta značilni obe nadstropji in samostojno
izvedeni proscenij, katerega se dotikajo ostali prostori s krožnim 
stropom. Parter je sestavljen od uglobljenega orkestra v proscenijskem prostoru, normalno stopnjevito razdeljenem za 32 mož,
od 11 zdržema postavljenih foteljskih vrst s stranskimi ulicami
in od 176 poblazinjenih zaklopnih sedežev na vzmeteh, katerih
se dotikajo v ozadju parterna stojišča za 120 ljudi, katera pa
so s podprsjem popolnoma ločena od parternih sedežev. Poleg
tega vidimo v parterju na obeh straneh po šest zaprtih lož. Prvi
red ima zgolj lože, in sicer vseh skupaj 21; pri vseh je tretjina
odprta in ločena po ležečih konzolah-; samo proscenijske lože,
uveljavljene kot znamenit in sosebno značilen del arhitekture,
zaprte so popolnoma. Drugi red se kaže tribunasto; sredi njega
je takozvani balkon s 65 fotelji, ob straneh pa ima po 5 odprtih
in po 2 zaprti proscenijski loži. — Galerija je prav za prav
tribunasto nadaljevan balkon in se deli na dva dela: spodaj so
galerijski sedeži (105 furnovanih zaklopnih stolov), nad sedeži
pa so galerijska stojišča za 60 ljudi.
Strop nad avditorijem predstavlja šatorno streho, katera
se s šestimi bogato okrašenimi plastiškimi polstebri razpenja
med dvema obročema. Zunanji obroč tvori z glavnim vencem
vez, predrto s krožnimi svetlobnimi ploščami. Med polstebri so
razvrščena polja kakor razpeto šatorno platno, katero zračno
pritrjeno z vezmi, poočituje prosti razgled v sinji zrak. Na polja
sama je akademiški slikar Čech z umetniško roko nadihnil šest
alegorij drame, veseloigre, lirike, glasbe, plesa in slave. Srednji
krog oklepa za umetniško izvršenim nakitnim omrežjem ventilacijsko odprtino; prekrasen pozlačen bronast lestenec visi iž nje
in razširja rahlo svetlobo iz 36 plamenov.
Proscenij, sam na sebi arhitektonska celota, ima na stropu
frizno sliko, predstavljajočo glasbeno idilo; izvršil jo je isti slikar,
ki je naslikal podobe na stropu. V lunetah so školjkaste dolbine,
odločene za kipe; oživljata jih dve amoreti, in odičene so z
vencem in nadpisno ploščo. Na ložnih podprsjih drugega reda se
zdržema vije plastiški cvetičast nakit, lože prvega reda pa so
okrašene s konzolastimi prednicami, z markami in lirami v
ukladkih. Posamična nadstropja počivajo na harmoniških stebernih razpostavah, nasadke reprezentaeijskih lož pa nosijo bahantke in fauni. Ker sta obe reprezentacijski loži odločeni
državnim in deželnim dostojanstvenikom, dobila je vsaka svoje
primerno znamenje, in sicer loža na desni strani državni grb, ona
na levi strani pa deželnega. 
178 t^r
Avditorij je proti odru obmejen z bogato razčlankanim proscenijskim okvirom in s plastiškim, stukaturno izdelanim harlekinom. Barva in pozlačenje vsega avditorija, oboje je jako nežno
in ukusno; rahlo kremasta podprsja se kar najlepše ločijo od
živordečih tapet in draperij (delo F. Doberleta). Prekrasni utisek
še povišujejo pozlačene svetilke od brona (delo F. Tratnika), in
tako res vidiš pred seboj harmoniško celoto, ki je najlepši dokaz
o tvorni sili in umetniškem čustvu nje stvaritelja, arhitekta
Hrubega. In kakor se veščak in neveščak ne more načuditi zunanji arhitektoniki, tako zanimljiv, morda celo jedin svoje vrste
je nje notranji železni in betonski oder z obilimi drugimi konstrukcijami vred, kakeršne bi se bile teško dovršile, da ni vodila
njih izdelovanja preskušena roka in jeklena odločnost deželnega
inženirja Hraskega.
Oder je urejen popolnoma moderno in ustreza sleharnim zakonitim propisom o varnosti proti ognju. Svetloba proscenijske odprtine iznaša 9'5m, odrova globina 10 hi, z ozadjem 15w, odrova širina
pa 18 m. Odrov podij sam je razdeljen v 5 kulisnih ulic, ki so prirejene kot pogrezi in opravljene s kasetnimi zaklopnicami. oziroma
kasetami, tako da je moči ves podij ali dvigniti ali pogrezniti.
Njega strmina iznaša 30 cm. Gorenji oder s štirikrat etažovanimi
delavskim ihodniki in mostovi za justovanje visi na železni konstrukciji podstrešja; izvršila in opravila ga je z zaveso od valovite pločevine vred sloveča tvrdka Ig. Gridl na Dunaju. Prirejen
je za 23 prospektov, tri zavese, 16 stropnih zaves in 4 rampne
vlake; prospekti vise na žičnih vrveh in tramih za cevi od kovaškega železa. Vse železno strojevje gorenjega in spodnjega odra
je izdelala po načrtu deželnega inženirja Hraskega največja
ljubljanska ključarska delavnica Avg. Žabkarja, in sicer proti ponudbi Ig. Gridla za 6000 gld. ceneje. Domačim našim tvrdkam bi
bilo želeti jednake podjetnosti!
Vlaki se premikajo po vrveh z nasprotnimi težami, železna
zavesa pa z uzdigalom, katero je prirejeno tako, da zavesa zdajci
pade, ako bi nastala nevarnost. Kar se dostaje grmenja, treskanja,
dežja in vetra, izvršile so se pod vodstvom gledališkega in strojnega mojstra A. Bittnerja dotične priprave tako, da ustrezajo
vsem današnjim zahtevam. Da se je izboljšal pogled iz gledalskega prostora na jednolično valovito ploskev železne zavese,
obravnavana je le-ta bogato in umetniški v zlogu orijentskega
preprožnega uzorca. Veliko zaveso z motivom „Dežela kranjska 
-&gt;-1 179
se klanja umetnosti&quot; izdelal je znani zgodovinski slikar prof. Adolf
Liebscher v Pragi. Na njega sliki predstavljajo deželo kranjsko
alegoriške podobe, ozirajoče se na nje znamenitosti, slikovito
razvrščene ob Karnijoliji, pozdravljajo Modrice, ki prihajajo v deželo. Vse dekoracije z meddejanjsko zaveso je izvršila sloveča
umetniška delavnica J. Kautskega &amp; Rottonare na Dunaju; izdelane so tako izborno, da uzbujajo obče priznavanje. Gledališke
potrebščine je napravila tvrdka bratov Bittnerjev v Pragi, pohištvo
za oder se je izdelalo v delavnici F. Doberleta v Ljubljani, pohištvo v avditoriju pa v delavnici dvornega založnika J. Mathiana.
Kar se tiče svečave, zadoščati bode moral za prvo dobo plin,
zakaj gmotnih pomočkov ni bilo dovolj in mimo tega namerja
mestna občina ljubljanska itak uvesti osrednjo elektriško razsvetljavo. Kurjavo je oskrbela sloveča tvrdka W. Briicknerja na
Dunaju; sestavljena je od pet kaloiifer za zračno kurjavo. Ž njo
je združena ventilacija. Vodovod z mnogimi hidranti in pripravami za toaleto je uveden v vsem poslopju.
Stranski prostori na odru so ločeni za slovensko in nemško
igralno osobje. Vsega skupaj obsezajo dve veliki dvorani za gledališke preskušnje in prostore za oblačenje s 60 mizicami za
toaleto. Za kulise, prospekte, pohištvo i. t. d. je poskrbeno za
več let.
Ako se torej splošno ozremo na novo gledališče, priznati
moramo, da je veličastna zgradba, bodisi v celoti, bodisi v podrobnostih. Vsekakor ni iz lepa mesta v kronovini avstrijski, da
bi se ponašalo s takšnim gledališčem. Njega duševna stvaritelja,
deželni inženir Hrask^ in arhitekt Hruby , lahko sta povsem
ponosna na svoje delo — zgradila sta poslopje, katero je in ostane
jedna najlepših dik deželnega stolnega mesta ljubljanskega!
Za Dramatično društvo bilo je ves čas, kar se je stavilo
novo deželno gledališče, najvažnejše uprašanje, pod katerimi pogoji bode prirejalo predstave v novem zavodu. Odbor imel je
žalostne izkušnje v starem deželnem gledališču, v katerem ni
bilo prostora slovenski muzi, in je torej mislil le na to, kako
zagotoviti slovenskim predstavam svobodno razvijanje. Posvetoval in dogovarjal se je z deželnim odborom kranjskim glede
oddaje deželnega gledališča in moram priznati, da se je ustanovila podlaga svobodnemu razvijanju slovenskega gledališča. Da
bi se ne uvele stare neugodnosti, ki so vladale v starem zavodu,
dognalo se je, da se oddado lože posebe za slovenske in posebe
12* 
-»3 180 !•&lt;-
za nemške predstave, in to po dražbi. In tako se je tudi zgodilo.
Deželni odbor razpisal je dražbo lož, in je bila dražba za nemške
predstave dne 19. septembra I. 1892. Za 41 lož bila je izklicna
cena 5150 goldinarjev. Dražba je bila živa in se je skupilo
9662 goldinarjev. Dražba za slovenske lože bila je dne 20. septembra 1. 1892. Za 41 lož bila je izklicna cena 2060 goldinarjev,
dobilo pa se je 3467 goldinarjev. Za slovenske in nemške predstave skupilo se je torej 13 129 goldinarjev.
Odbor Dramatičnega društva zahteval je dva dni v tednu
za slovenske predstave. Deželni odbor kranjski je to dovolil in
tako bode Dramatično društvo v gledališki dobi 1892/93 igralo
po dvakrat na teden. Slovenske predstave bodo se vrstile tako:
prvi teden sreda — sobota, drugi teden četrtek — nedelja, tako
da bode vsaka druga nedelja slovenska. Kar se tiče praznikov,
katerih je v gledališki dobi šest do sedem, potegovalo se je
društvo za to, da se mu prepuste vsi prazniki. Doseglo pa tega
ni. Dovolili so se mu le trije prazniki v gledališki dobi 1892/93,
vender tako, da tisti teden, v katerem igra društvo na praznik,
izgubi dotično sredo, oziroma četrtek v istem tednu, torej le
zamenja praznik z delavnikom. Te tri praznike izbira si društvo
samo. Dramatičnemu društvu dovolilo se je tudi, da otvori novo
deželno gledališče s slovensko predstavo.
S ponosom gledamo na novo zavetišče slovenske Talije,
ker smo preverjeni, da smo si postavili zavod kulture slovenske.
Tudi smo preverjeni, da nas novi zavod naudahne z ono močjo,
katere nam je potreba v našem kulturnem boju za obstoj samega
sebe. Gledališče je najboljši pripomoček, da se oživi, razvije in
utrdi narodni duh v vseh stanovih naroda našega. Najlepših
vrlin šola je gledališče; tu se nam kaže človek, kakeršen bodi;
tu se poveličuje vse, kar je lepo in uzvišeno, blago in dobro, a
zaničuje se vse, kar je podlo, neplemenito in zlo. Ako bode naš
zavod vse to —in on bode vse to — potem bode izvrševal najlepše intencije našega naroda. Slovenski genij utabori se tu in
čuvaj nam narod slovenski!
Dramatično društvo otvorilo je novo deželno gledališče dne
29. septembra 1. 1892. Brez hrupa vršila se je otvoritev, vender
pa smo si bili vsi v svesti važnega koraka, ki smo ga storili ta
dan. Ta predstava bila je sploh prva v deželnem gledališču.
Najprvo je vojaški orkester igral overturo iz Glinkove opere:
„Ruslan in Ljudmila&quot;, potem je govoril gospod Ignacij Borštnik 
181 Kprolog, ki ga je za otvoritveno predstavo zložil naš pesnik gosp.
Anton Funtek. S prologom je bila spojena alegorija, katera nam
je predstavljala pomen večera. In naposled se je predstavljala
Josipa Jurčiča tragedija „Veronika Deseniška&quot;, katero je za oder
priredil društven režiser g. Ig. Borštnik. Gledališče je bilo polno;
do 800 ljudi bilo je ta večer navzočnih. Predstave se je udeležil deželni predsednik gospod baron Andrej Winkler s soprogo,
dalje deželni glavar gosp. Oto Detela in vsi deželni odborniki:
ces. svetnik Ivan Murnik, dr. Fr. Papež, dr. A. Schaffer in dr.
Josip Vošnjak, podžupan ljubljanski gosp. Vaso Petričič, predsednik trgovske in obrtniške zbornice gospod Ivan Perdan, slovensko razumništvo, najodličnejše dame ljubljanske. Mnogo odličnih rodoljubov došlo je iz bližnjih krajev.
Posebno razveselila nas je češka deputacija iz zlate matere
Prage. S posebno pozornostjo in ljubeznijo spremljajo Čehi vsak
korak v našem kulturnem življenju. Vesele se našemu napredku,
kakor svojemu. To so pokazali tudi ob otvoritvi novega deželnega gledališča našega. Iz Prage je došel k otvoritvi gosp. Fr.
A. Šubert, ravnatelj Narodnega divadla, gosp. Pecold , član
društva in vrhovni režiser gosp. Ko l ar.
Iz Zagreba prišel nas je pozdravit zastopnik „Viencatt
 g.
profesor Pa s ar i č in odposlanec časnika „Agramer Taglatt&quot;.
Po predstavi bil je shod v hotelu „Pri slonu&quot;.
Povodom otvoritve novega deželnega gledališča došli so
društvu naslednji brzojavni pozdravi:
Praha. Pfijmete od nas srdečne blahoprani k pamatne
dnešnl slavnosti Vaši, necht' pusobl novy ustav na prospech.
vlasti i narodu bratrskeho Č e s k y klub.
Praha. Klub svObodomysln}vch poslancu českvch raduje
se s Vami nad otevrenfm narodniho divadla Vašeho, preje v
uprimne slovanske vzajemnosti duležitemu tomuto kulturmmu
podniku nejlepšiho zdaru. J and a, mistopfedseda.
Praha. Znajlce z vlastni zkušenosti, jak samostatne narodni divadlo pusobi na rozvoj literatury a osvety, blahoprejeme
Vam v dnešnf pamatnv den k otevrem Vašeho zemskeho divadla
i vyslovujeme toužebne prani, aby št'astnym pusobenim svym
bylo utulnym stankem domacfmu Vašemu urnem a požehnamm
narodu, pomahajic mu dobivati narodni samostatnosti jeho! Na
zdar! Klu b poslanc u narodnfch . 
182 §&quot;SPraha. K pamatnemu pro Vas otevfem slovinskeho divadla
vyslovujeme pfanf, aby mlady ustav Vaš pracoval nejen ku zdaru
slovinskeho umžni nybrž celeho naroda.
Vybo r družstv a narodnih o divadla .
Praha. Umelecka beseda v Praze posula narodu slovinskemu sva nejuprimnejši a nejvrčlejši blahopranl ke dni otevreni
velkeho narodniho divadla slovinskeho at' zkveta ve prospech
umen! slovanskeho a vyplm poslani sve jako nejkrajnejšf bojovnfk
na jihu ohroženem. Vivat! Floreat! Crescat!
Sobčsla v Pinkas , starosta.
Praha. Prvm vstoupeni Vaše do chramu mus necht' jest
narodu Vašemu ke zdaru, čerpejte sflu z divadla v zapasech za
prava Vaše! Na zdar! Mžšfansk a besed a v Praze.
Praha. K dnešnlmu slavnostnfmu dni otevreni zemskeho
divadla, novemu dukazu stale rostouci sily a narodni energie
bratrskeho naroda slovinskeho hnmave studentske „Na zdar!&quot;
Akademickty čtenarsk y spolek v Praze.
Praga. Nemoreč udeležiti se osebno Vaši slavnosti, sem
navzočen vsaj duhom, naj Vas krepi Vaše gledališče v narodni
borbi za slovenski jezik in narod. Dr. Eiselt,
starosta malostranskega Sokola
v Pragi.
Siluvka na Moravč .
Šubrt, reditel narodniho divadla z Prahy nym
v Lublani.
Prosim tlumočlte vrouci pozdrav z Moravy, necht&quot; Vžm je
Vaše divadlo tou kolebkou i trunem povznešenf jako nam naš
zlat^ stanek nad Vltavou. Gabriel a Preisova ,
Luci e Bakešova ,
Luisa, Milena, Mari e
Jer&amp;bkova.
Praha. Prijmete bratrsky pozdrav a projev radosti naši
nad pokrokem osvety Vašich snah.
Redakc e „Hlasu Naroda&quot;.
Praha . Narodni divadlo bude zastoupeno reditelem a
vrchmm režiserem, hromadna navšteva usporadana bude pozdčji,
nyni z rozličnych pnčin nebylo možno. Naj napreduje Vaše gledališče, naj se bori za osveto in pravično reč slovensko, naj
Vas privodi k željenemu cilju, naj živi bratrski nam slovenski
narod! Dr. Kadlec . 
183 R
Chrudim . S uprimnou radosti vita dnes cely česk^ narod
zahajeni slovinskeho zemskeho divadla a preje ze srdce. aby
zkvetalo a mohutnelo jak drahv nam narod slovinsky. Češke dramaticke spisovatelstvo bude sledovati s nejvrelejšim zajmem
zdarmf vyvin dramaticke literatury slovinske a tšši se upfimne
na utužem bratrskych svazku narodni a umšlecke vzajemnosti!
Dr. Kare l Pippich .
Praha . Lid česky dnešni vvznamnf den slavi s Vami.
Bratrske blahopfanf Vam bratff. Slovo na Vašem jevišti mluvene
budiž zarukou večneho a slavneho života materskeho slova v
lidu Vašem. Redakc e »Narodni Politiky&quot;.
Praha. Bratnm Slovincum vyslovujeme v dnešni vvznamnv
den srdečne blahopfanf! Necht&quot; zk veta nej mladšf haluz dramatickeho
umšm slovanskeho, nechfdivadlo Vaše jest Vam jako nam naše bylo,
buditelem, udržovatelem nadšeni vlasteneckeho a posilou v težkem
boji Vašem za pravo narodni. Redakc e „Politik&quot;.
Olomonc . Reditelstvf a členstvo českeho divadla lidoveho
provolava k otevrem divadla slava a rozvoji slovinskeho umčm
narodmho „Na zdar.&quot; Hiibner , reditel.
Beli grad. Srdačno pozdravljamo narodno pozorište, vrelo
i čistilište narodnih ideja. Za književnu umjetničku zajednicu predsjednik Miličevič .
Bel i grad. Čestitamo ob otvoritvi slovenskega gledališča,
katero je velike važnosti za razvoj slovenske umetnosti in književnosti. Bog in sreča junaška!
Davorin Jenko , član kr. srbske
akademije, Nigrinova , članica kr.
srbskega narodnega pozorišta.
Beligrad. Čestitamo narodu povodom otvorenja novog
pozorišta. Redakcij a „Odjeka&quot;.
Zagreb . K današnjoj slavi cielog slovenskog naroda
kličem: Samo naprej! Anton, glumač i redatelj.
Sv. Iva n pri Trstu. Velikemu koraku narodnega napredka kliče srčni: „Na zdar!&quot; Braln o društvo.
Parterni sedež
V . vrsta štev. 3
&gt;C3
ca
E
ca
Deželno gledališče v Ljubljani.
Parterni sedež.
V. vrsta
3 Na desno Štev. 3
Facsimil e ustopni c v nove m deželne m gledališču ,
Deželno gledališč e y Ljubljani.
Parterni sedež
V . vrsta štev. 3
JBfBrez kupona je ustopnica neveljavna, 
S
P
I I
I
Št. 1. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr 478.
V četrtek, dne 29. septembra 1892.
Otvoritvena predstava.
Dramatično društvo v Ljubljani otvori deželno gledališče.
Program:
Overtura iz Glinkove opere ,,Ruslan in Ljudmila&quot;.
Prolog. Zložil Anton Funtek. Govori gospod Ig. Borštnik.
Alegorija.
Veronik a Beseniska .
Tragedija v petih dejanjih. Po Josipa Jurčiča izvorniku za gledališče predelal Ignacij
Borštnik. Igro uprizori reži ser gospod Ig. Borštnik.
O s o t&gt; e :
Deseničar, graščak na Desenicah — — — — gospod Verovšek st.
Veronika, njegova liči — — — — — gospa Borštnik-Zvonarjeva.
Teta Veroničina — — — — — — gospa Danilova.
Pater Tiburcij — — — — — — — gospod Perdan.
MIlan Vnkašin, obubožan plemič — — — — gospod Borštnik.
Soteščan, graščak v Soteski — — — — — gospod Sršen.
Herman, grof celjski — — — •— — — gospod Verovšek ml.
Friderik celjski, njegov sin — — — — — gospod Danilo.
Strežaj Hermanov — — — — — — gospod Gecelj.
,, Friderikov — — — — — — gospod Karlič.
Služkinja Veroničina — — — — — — gospica Slavčeva.
Sel— — — — — — — — — gospod Primjožič.
Predsednik sodišču — — — — — — gospod Lovšin.
Zagovornik — — — — — — — gospod Orožen.
Vitezi. Sodniki. Strežaji. Stražniki. Priče. Narod. Igra se vrši od 1. 1422. do 1. 1424.
— Prvo dejanje na Desenicah, drugo, tretje in prva polovica četrtega dejanja na
gradu Ostravcu ; ostalo v Celju.
Kostumi od Narodnega divadla&quot; v Pragi in od deželnega
gledališč a v Zagrebu. — Dekoracije sta napravila I . Kautsk y
&amp; Rottonara , c. kr. dvorna gledališka slikarja na Dunaju.
Rekviziti od bratov Bittnerjev. Strojni del vodi strojni mojster
g. V. Bittner.
Začetek točno ob 7. uri, konec ob 10. uri zvečer.
Prosimo priti v slavnostni obleki.
Dramatičn o društvo .
Pri predstavi svira orkester slavnega domačega pešpolka
baron Kuhn št. 17.
TJ stop3n.i:n.a, :
Parterni sedeži I. do III. vrste 1 gld. 50 kr. Parterni sedeži IV. do
XI. vrste 1 gld. Balkonski sedeži I. vrste 1 gld. Balkonski sedeži
II. in IIL vrste 80 kr. Ustopnina v lože 60 kr. Parterna stojišča
70 kr. Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži se dobivajo v čitalnični
trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici.
Blagajniča se odpre ob O. uri zvečer.
,,Narodna Tiskarna&quot; v Ljubljani.
Facsimile gledališkega lista za otvoritveno predstavo dne 29. septembra 1892. 
{{prelom strani}}
==Del IV.== 
{{prelom strani}}
===Gledališke predstave po Slovenskem.===

Prve, četudi skromne gledališke odre po Slovenskem, postavljali so nam tisti možje, ki so v obče kot pisatelji delovali
na dramatičnem polju. Od leta 1848. pričenši jelo se je
pri nas sploh razvijati javno društveno življenje, zlasti pa okrog
1. 1860. porajala so se narodna društva, v katerih so se zbirali
rodoljubi v posvetovanje svojih teženj in v zabavo svojih članov.
Ta društva, naše vrle čitalnice, so jasne točke na obzorju našega
društvenega gibanja in življenja. V čitalnicah se je pelo, govorilo
in deklamovalo in igrale so se majhne igre. Gojila se je torej
slovenska beseda na javnih mestih; krepil se je torej narodni
duh, ki se je probujal po čitalnicah; slovenska stran našega
bistva pokazovati se je jela na javnem mestu, in vse to, kakor
sem rekel v dobi, ko se je pričel naš narod potezati in boriti
na podlagi ustave za pravice in veljavo jezika in narodnosti svoje.
Še pred čitalnicami nahajamo mož, ki so kot pisatelji
delovali za slovensko gledališče. Na Štajarskem n. pr. so ravno
v tem pogledu prve korake storili naši dramatiki Davorin
Trstenjak, Josip Drobnič in dr. Matija Prelog. Ti možje so prelagali igre v namen, da so se igrale tam, kjer so živeli in delovali.
Ko je Davorin Trstenjak prišel 1. 1845. v Ljutomer za kapelana, našel je v tem prijaznem trgu dva moža, s katerima se
je brzo sprijateljil. Bila sta to zdravnik dr. Matija Prelog in
dekan Jaklin. Prvi je znan kot prelagatelj gledaliških iger, drugi
pa je bil zelo unet za prosveto slovenskega naroda. Blizu Ljutomera, na praneškem gradu živel je takrat dr. Gottweiss, bivši
profesor na mariborskem gimnaziju, mož, ki je bil za svojih mladih 
—&gt;1 188 H -
let nemški pesnik, vender pa jako goreč prijatelj slovenščini.
Dr. Gottweiss bilje zelo gostoljuben; bilje naročen na slovanske,
nemške, francoske in italijanske časnike. Ko se je preselil v
Ljutomer, zahajala sta k njemu Davorin Trstenjak in dr. Matija
Prelog. Dr. Got,tweiss je rad imel okrog sebe mlade naobražene
ljudi in jih je uspodbujal, naj ljubijo slovenščino. Skrbel je za
zabavo po zimi in je v ta namen ustanovil malo gledališče v
Ljutomeru. Dr. Matija Prelog bil je režiser, Davorin Trstenjak
dramaturg, dr. Got,tweiss pa intendant. Da sta Trstenjak in
Prelog bila že v oni dobi dobra, zavedna Slovana, izhaja od tod,
ker sta mnogo občevala s sosedno Hrvaško in ker sta se udeleževala ilirskega pokreta Prelog, ki se je porodil v Hrastju, v
fari sv. Križa nad Ljutomerom dne 27. oktobra 1813. leta'
obiskaval je varaždinski gimnazij in se je na tem hrvaškem
gimnaziju nauzel zgodaj narodnega duha Davorin Trstenjak pa
je itak slovel za Ilirca. Ta narodni duh, ki je ugodno uplival
s Hrvaškega na duševni pokret štajarskih Slovencev, pospeševal
je sploh narodno gibanje naše.
Nekega dne zaletelo se je neko gledališko krdelce z Ogrskega
v Ljutomer. Gottweissu usmilili so se ubogi glumači, sprejel
jih je v svoje stanovanje, v katerem so se dobro počutili in ga
niso ostavili dva meseca dni. Uprizorili so igrokaz „Griseldis&quot;,
in kakor je pravil sam D. Trstenjak, obnesla se je predstava
izborno. »Griseldis&quot; dobila je Javorjev venec, dramaturg in režiser
po deset steklenic najboljšega ljutomerčana. Na ljutomerskem
odru igrali so navadno nemške igre, in sicer zato, ker ni bilo
sposobnih domačih gledaliških moči in ker še takrat ni bilo
slovenskih iger. Le tu pa tam so zapeli kako slovensko pesem,
ki je živo ogrela vse domorodce. Takrat še prijazni trg ni bil
tako nemčurski, kakor je postal pozneje. Hvala Bogu, boljšajo
se danes razmere; čitalnica deluje uspešno in člani čitalnični
uprizarjajo gledališke igre.
Narodna stvar na Štajarskem pridobila je mnogo s premestitvijo labodske vladikovine s Koroškega v Maribor. Ne samo
da je bil nje glavar, Anton Martin Slomšek, izvrsten vladika in
rodoljub, nego ta premestitev privedla je mnogo rodoljubnih
duhovnikov v Maribor, ki so se tu usredotočili, združili in utaborili v narodno delovanje. Pod pokroviteljstvom Slomškovim
osnovala se je mariborska čitalnica, ki je bila tedaj jedino
narodno središče in ognjišče na Štajarskem. Tu so se čitali 
-»-3 189 iH—
spisi, tu so nastopali govorniki, in sam vladika Slomšek je
večkrat čital zanimljive stvari pred čitalničnim občinstvom. V
mariborski čitalnici je blagotvorno deloval dr. Matija Prelog, ki
je bil goreč deklamator, in ko si je čitalnica napravila oder,
izvrsten igralec komičnih ulog. Sam je preložil dve igri: „Črni
Peter&quot; in „Zakonska sol&quot;, in je poleg teh še mnogo drugih
spravil na čitalnični oder. Leta 1867. bil je izvoljen za predsednika in je to službo opravljal do svoje smrti dne 27. januvarja
1. 1872. V tem zmislu deluje mariborska čitalnica ves čas svojega
obstoja.
Istodobno, ko je prirejalo Slovensko društvo v Ljubljani
gledališke predstave v deželnem gledališču, bavil se je z dramatično književnostjo na Štajarskem duhovnik, čegar delovanje
je bilo posebne važnosti za književnost in gledališče. Ta duhovnik
je bil Josi p Drobnič , znani prelagatelj gledališčkih iger.
Njegovih iger smo že omenili; tu naj poudarimo, da je bil Josip
Drobnič spreten režiser, le žal, da mu ni bilo sojeno dalje časa
delovati v Celju.
Josip Drobnič se je porodil dne 18. aprila 1. 1812. v svetoemski župniji kraj Sotle. Kapelanoval je v Rogatcu, Dolu blizu
Laškega, v Artiču in Brežicah, torej ob meji hrvaški. Kakor
Davorin Trstenjak in dr. Kočevar, tako je bil tudi on velik prijatelj ilirstvu. Občujoč s Hrvati in takorekoč uzrasel v ilirskem
duhu, spisal je „ilirsko-nemško-italijanski slovar&quot; s slovnico
ilirskega jezika. — Dne 1. novembra 1849. prišel je za suplenta
na celjski gimnazij, na katerem je deloval do 7. marca 1. 1851.
Tu se je počutil v pravem svojem elementu. Na gimnaziju je bil
jako priljubljen učitelj. Jel je izdajati časopis: „Slovenska čbela,
berilo za obudo in omiko slovenskega duha&quot;; jel je pralagati
igre, osobito iz hrvaškega jezika; zbiral je okrog sebe dijake,
učil jih je igrati: povabil je Celjane, zakaj Celje je bilo takrat
bolj narodno, nego je sedaj, meščani in meščanke niso se sramovale igrati, in ko je imel potrebno igralno osobje, nastopil je
ž njim v celjskem mestnem gledališču. Josip Drobnič bil je
torej na Štajarskem prvi mož, ki je odprl hram slovenske Talije.
Najiskrenejši prijatelj slovenske muze bil je njegov učenec
Viktor Leitmeier, rojen Nemec, ki je igral izvrstno v slovenskem
gledališču celjskem.
Po Drobničevem trudu igrale so se v mestnem gledališču
celjskem naslednje igre: 
„ Dobro jutro!&quot; dne 30. novembra 1851; „Goljufani starec&quot;,
dne 14. decembra 1851; „Tat v mlinu&quot;, dne 1. januvarja 1852,
»Županova Micika&quot;, dne 7. marca 1852
Dne 1. januvarja 1. 1851. osnoval je s Hrašovcem celjsko
čitalnico. Hrašovec se je s tem zameril vladi in se je radi tega
moral umakniti mej Nemce. Drobniča je nadlegovala neozdravna
bolezen in je radi tega moral iti v začasen pokoj. Celje je ž
njima izgubilo svoja voditelja. In narodna stvar je s tem največ
trpela.
Ko je Josip Drobnič nekoliko okreval, prosil je službe v
savinjski dolini, a ni je mogel dobiti. Zamerilo se mu je najbolj,
da podpira „komedije&quot;. Moral si je torej iskati kruha, kjer je
mogel. Tako je učiteljeval nekaj časa v Trstu v Vehovarjevem
zavodu; svoje zadnje dni preživel je v Gradcu kot učitelj slovenščine na gimnaziju; poleg tega je sodeloval pri uredništvu
deželnega zakonika ter je pisal za nemške graške časnike Umrl
je dne 5. avgusta 1.1861. in je pokopan na steinfeldskem pokopališču.
Poleg bele Ljubljane ima svoje gledališče v deželi kranjski
mesto Idrija. Gledališče idrijsko bilo je zidano v zabavo uradnikom in delavcem idrijskega rudnika. Namenjeno je bilo nemški
muzi, toda nemščina se tu ni mnogo gojila. Od prvega uočetka
pa do 1. 1880. igralo se je nemški navadno trikrat na leto, in
sicer na predvečer sv. Ahacija, sv. Barbare in rojstnega dne
Njega Veličanstva. Zvečine so se igrale igre Kotzebujeve in
Nestroyeve.
Kolikor je meni znano, igralo se je v idrijskem gledališču
prvič slovenski leta 1850. in se je od tega Teta predstavljala
kaka slovenska igra vsako leto do 1. 1869. Igrale so se v tej
dobi naslednje igre:
1.) Dne 22. septembra 1850. Tat v mlinu. (V prid godbine
založnice).
2.) 13. oktobra 1850. Tat v mlinu.
3.) 31. julija 1853 Matiček se ženi, ali: Veseli dan.
4.) 17. avgusta 1855. Tat v mlinu.
5.) 17. avgusta 1856. Županova Micika.
6.) 21. junija 1857. Županova Micika.
7.) 16. maja 1861. Tat v mlinu.
8) 27. aprila 1862. Dvoboj in Raztresenca.
9.) 21. junija 1862. Raztresenca. 
10. 17. avgusta 1862. Juran in Sofija.
11.) 22. avgusta 1863. Juran in Sofija.
12.) 17. avgusta 1865 Župan.
13.) 17. avgusta 1866 Pravda.
14.) 7. junija 1868. Svitoslav Zajček. Pravda.
15.) 19. julija 1868. Pozabljivost (Raztresenca). Filozof.
16.) 6. junija 1869. Poštena deklica Ravni pot najboljši pot.
Da je idrijsko gledališče bilo zidano jedino v zabavo uradnikom in delavcem, to vidimo iz niskih ustopnin. Do leta 1869.
bile so cene za ložo 20 krajcarjev, za sedež v pritličju 10 krajcarjev. Danes so naslednje cene: za ložo 40 krajcarjev, za sedež
20 krajcarjev, za stojišče 10 krajcarjev. Pri gledaliških predstavah svira 16 mož rudniške godbe za plačo 5 gld. 50 kr.
V svojem prvem času imelo je gledališče lepo in precej
veliko garderobo, osobito mnogo čelad, oklepov, sulic in helebard.
Toda vse to se je prodalo starinarju kot staro železo. Ostalo
obleko pa so raznesli križem sveta nemški glumači, ko so gostovali v Idriji. Česar pa niso mogli ti odnesti, prodalo se je po
smešni ceni.
Od 1. 1869 pa do 1. 1880. ni se igralo nič slovenski. Rudnik
je imel nadsvetnika Nemca, ki ni dopuščal, da bi se v idrijskem
gledališču igralo v slovenskem jeziku. Prav to je napotilo in prisililo čitalnico, da si je napravila svoj oder, ki se še vedno rabi
v zimskih večerih za besede in veselice. Šele leta 1880. odprlo
se je zopet idrijsko gledališče slovenskim predstavam. Tega leta
dobil je namreč rudnik nadsvetnika Čeha Novaka, kateri je
bil prijatelj Slovencem in je rad videl, da se je v rudniškem
gledališču igralo slovenski. Istega leta vrnil se je z Dunaja gosp.
Vink o Lapajne , ki se je šolal v dunajski dramatični šoli.
Sam je jako nadarjen in izvrsten igralec ter zelo unet za slovensko dramatiko. Jel je pridno prirejati predstave in so se pod
njega vodstvom predstavljale poleg manjših te igre: Lumpaci
Vagabund 3krat, Bisernica 2krat, Čevljar baron 3krat, Marijana
lkrat, Mlinar in njegova hči 2krat, Vrban Debeluharjeva ženitev1)
lkrat, Revček Andrejček lkrat, Županova Micika 2krat, V Ljubljano jo dajmo! 2krat, Jednajsta zapoved lkrat, Svetinova hči lkrat.
Ker je v Idriji mnogo jako sposobnih igralnih moči, osnoval
je gosp. Vinko Lapajne jeseni 1. 1889. Dramatično društvo. To je
l
) Kotzebue: „Der Pachter Feldkummel von Tippelskirchen. Fastnachtsposse in 5 Acten.&quot; 
-h? 192
torej drugo dramatično društvo na Slovenskem. Danes šteje to
društvo: 20 ustanovnikov (po 2 gld na leto) in 30 podpornikov
(po 1 gld. 20 kr. na leto). Žal, da se tudi to društvo mora boriti
z raznimi zaprekami. Brž ko se je ustanovilo, priromali so
nemški glumači v Idrijo ter so pomladi 1. 1890. in v gledališki
dobi 1890/91 preuzeli gledališče. Navzlic temu razvija se društvo
krepko, k čemur je posebe pripomogel deželni odbor kranjski,
naklonivši mu 100 gld. podpore.
Za prirejanje gledaliških predstav pridobile so si mnogo
zaslug čitalnice po Slovenskem. Čitalnice so se snovale v zabavo
in prosveto. Ob zimskih praznikih in nedeljah ali pa o kaki
drugi posebni priliki prirejale so se zabave, pri kateri so čitalnični člani igrali kako igro. Kakor se je nekdaj čitalnica ljubljanska najbolj z igrami prikupila svojemu občinstvu, tako so
tudi čitalnice po vsem Slovenskem z gledališkimi igrami prirejale in prirejajo še danes najprijetnejše zabave svojim članom.
Člani zmatrajo se kot obitelj in je torej naravno, da jim ugajajo
zabave, zlasti igre, v katerih nastopajo njih sorodniki, prijatelji in
znanci. Povsod se igra pridno in smem reči, da je danes ni čitalnice na Slovenskem, katera bi ne spravila kake igre na oder.
Slovenskih čitalnic odri so priprosti. Nekoliko desek, in oder je
gotov. Nič posebnih priprav; igralci nastopajo v svojih oblekah.
Nemožno mi je omenjati vseh čitalnic. Našteti hočem vsaj
one, ki imajo večji oder. In to so čitalnice v Gorici, Trstu,
Nove m Mestu, Kamniku, Mariboru, Kranj u in Sevnici.
Jako pridno so igrali v goriški čitalnici, ki je ves čas kaj
lepo delovala in rodoljubom marsikatero zabavo priredila. Goriška čitalnica je zbirališče narodnih krogov goriških in iz oko
lice. Danes ima čitalnica jako lepo, prostorno dvorano, ki je
prikladna za prirejanje koncertov in gledaliških iger. Mnogo iger
se je že tu igralo, za kar ima največ zaslug gospod E r n e s t
KI a v žar, ki je sam mnogo in dobro igral.
Jako lep oder postavila si je čitalnica v Novem Mestu.
Igralke in igralci so najodličnejši člani novomeških krogov. Za
prirejanje iger pridobil si je mnogo zaslug gospod prof. Ivan
V r h o v e c.
V najnovejšem času igra se mnogo na kamniškem odru.
Tu večkrat nastopi v kaki igri nad 30 osob, kar je za Kamnik
jako mnogo. Igralno osobje je iz mladih rodoljubnih moči. Režiser
je neumorni gosp. I. Štele. 
193 s-*-
Tržaški Slovenci prirejali so prve gledališke predstave pri
veselicah v gostilnicah. Prva predstava v gledališču bila je dne
31.januvarja 1. 1880. in sicer v gledališču: „Fenice&quot;. Leta 1889.
osnoval se je dramatičen odbor kot poseben odsek tržaškega
»Sokola &quot; in je temu dramatičnemu odboru naloga, prirejati
gledališke predstave. Ta odbor priredil je prvo igro dne 14. aprila
leta 1889. »Domači prepir&quot;, in se je predstava vršila v hotelu
»Evropa&quot;.
Osobito radi igrajo v tržaški okolici. V Opčinah, Barkovljah,
Rojanu, Skednju in pri sv. Ivanu, na Proseku in drugod so
pevska društva in člani teh društev kaj radi-igrajo majhne igre.
Lepo dramatično preteklost ima mala Sevnica na Štajarskem.
Ko je še v tem kraju služboval gosp. Anto n Leveč , osnoval
je igralno društvo, napravil je gledališki oder in gledališče sevniško bilo je gotovo. Slučajno je hodil po onih krajih neki slikar
brez dela, in ker je gosp. Leveč potreboval človeka, ki bi mu
slikal kulise in prospekte, najel je tega postopača. Naudušeno
igralno društvo imelo je lepe uspehe. Toda, ko je gosp. A. Leveč
zapustil Sevnico, prestale so gledališke predstave. 
-*Š 194
===Slovenske pasijonske igre na Koroškem.===

$^|elovški „Mir&quot; poroča nam vsako leto o veliki noči o pasijonskih igrah, ki jih prirejajo slovenski kmetje v slovenskih
^š^* krajih naše Koroške. Ta poročila so navadno kratka; ne
poučujo nas o bistvu same stvari, ker poročevalci poročajo tako,
kakor se poroča o stvari, ki je vsakemu znana. Mene so ta poročila
zelo zanimala, in sem želel zvedeti kaj natančnega o slovenskih pasijonskih igrah na Koroškem, kakšne so te igre, kdaj so se uvedle
in kdo so predstavljalci. Gradiva žal nimamo nabranega, kulturni
preiskovalci niso se še bavili s tem predmetom, da bi nam kaj
spisali o tem. Ako sem torej hotel kaj zvedeti, moral sem pouprašati pri naših koroških rojakih, in mi je radostno priznati,
da sem dobil potrebnih podatkov povsod, kamor sem se obrnil.
V prvi vrsti se mi je zahvaliti gosp. profesorju Josipu Lendovšk u v Beljaku, ki mi je poslal četiri rokopise, takozvane
„komedij e od zelig a grenkig a terplenj a ino smerti
Jezus a Kristusa&quot;, ter mi je v obče mnogo poročal o igrah,
kar sem porabil v tem spisu. Nadalje izrekam iskreno zahvalo
župniku gozdanjskemu, prečastitemu gospodu Anton u Oblaku,
gospodoma profesorjema Janez u Scheinigg u in dr. Jakob u
Sketu in naposled vrlemu rodoljubu gospodu Vekoslav u
Leg a tu. Kar torej jaz poročam, zvedel sem od teh gospodov,
in upam, da ž njih dalj njo pomočjo dobodem potrebnih podatkov
za bodoči spis.
Najvažnejše uprašanje je, kdaj so nastale slovenske pasijonske igre na Koroškem in kdo je začel prelagati te igre. Da
slovenske pasijonske igre niso nič izvornega, o tem mi ni treba ni
govoriti. Na Štajarskem in Tirolskem, torej v deželah, ki mejašiti z našo Koroško, udomačile so se od nekdaj nemške pasijonske igre. Znane so torej bile prebivalcem na Koroškem, in
ako so jih hoteli imeti Slovenci na Koroškem, poseči jim je bilo
po nemški igri, preložiti jo in igrati. In tako se je tudi zgodilo.
Okoli leta 1810. živel je na Koroškem kmet, ki nam je
preložil prvi pasijonsko igro na slovenski jezik in je poleg tega
spisal še drugih stvari. To je bil Andre j Drabošnjak , doma
v Šentjurju na Strmcu (St. Georgen am Sternberg) nad vrbskim
jezerom. Žal, da o tem vrlem kmetu nimamo zadosti podatkov.
Kadar je Andrej Drabošnjak oral, imel je na vsakem koncu njive 
195 K—
knjigo, v katero je zapisaval svoje „rajme&quot;, katere je izumil pri
vsaki brazdi. Pravi se, da je A. Drabošnjak imel svojo tiskarnico,
v kateri je sam knjige tiskal; toda ne vem zakaj, vlada mu je
konfiskovala črke.
Andrej Drabošnjak bil je jako priden pisatelj. Glavno delo
mu je: „Komedij a od zel i ga grenki ga terplenj a in o
smerti Jesuf a Kriftuf a nafhig a ljubig a Gofpoda .
Popisano od Andre a Drabofniak a eniga pavra v Korantane,
is nemfhkiga v korofhko fhpraho v rajme napravlano. V letu 1818.&quot;
Preložil je torej to komedijo Andrej Drabošnjak 1. 1818. Drabošnjakovega rokopisa nimam pri rokah in tudi ne vem, ali se je
ohranil. Jaz imam četiri prepise Drabošnjakove komedije, katere
mi je poslal gosp. profesor Josip Lendovšek. Prvi je to komedijo
prepisal J. Š. (Jose f Schofmann ) leta 1841., drugi prepisovatelj je Anto n Unikar , kajžlar pri Sv. Rupertu 1. 1854., tretji
prepisovatelj je Jane z Tepan na Gozdanjih z leta 1881., in
konečno četrti prepisovatelj je Toma ž Aichholze r z leta 1888.
Ti prepisi so torej iz raznih dob in nam pričajo, da koroški naši
kmetje radi prepisujo Drabošnjakovo komedijo. Omeniti mi je,
da so vsi prepisi čedni in čitni. Vsak prepisovatelj je prepisaval v narečju svojega kraja. Komedija je pisana v „ raj mah&quot; in
dijalogu. V komediji nastopi čez 50 osob z ulogami in množica
judovskega naroda. Drabošnjakovo komedijo predstavljajo koroški
kmetje o veliki noči. Vredno bi bilo, da se rokopis tiskom priobči, in jaz bodem poskrbel, da se to skoro zgodi, in sicer v
Drabošnjakovem jeziku. Ker pa se Kristusovo trpljenje predstavlja vsako leto, bilo bi dobro, da nam kdo Drabošnjakov jezik
popravi ter vso komedijo uredi, a Družba sv. Mohorja naj bi jo
potem izdala v posebni knjižici. Ustregla bode gotovo igralcem,
da se jim ne bode treba mučiti s prepisavanjem ulog, ustregla
pa bode tudi razvoju jezika in književnosti.
Andrej Drabošnjak spisal je nadalje: »Trpljenj e devic e
Marije&quot; (Marijin pasijon) leta 1811. (Kres 1885.), ki pa ni v
„rajmah&quot; in tudi ne v dijalogu. Potem je od njega: „Bogati
mož&quot; (Der reiche Prasser), „Pastirc i ali Rojstv o Kristusovo &quot; in „Izgubljen i sin&quot;.
Vse te igre predstavljajo danes gozdanjski igralci. Poleg
teh iger spisal je Andrej Drabošnjak mnogo smešnic, mej katerimi so neki jako zanimljive njegove litanije. S tem sem popisal
vse književno delovanje slovenskega kmeta Andreja Drabošnjaka.
13* 
Prečastiti župnik gospod Anton Oblak poroča nam še, da je prav
stara igra slovenska na Koroškem: „Asver, Aman-Mardohej&quot;;
toda te igre ni še mogel dobiti, da bi mi jo poslal v pregled.
Upam, da se mu posreči najti tudi ta rokopis.
Drabošnjakovo komedijo začeli so igrati Gozdanjčanje okoli
1. 1842. in potem vsako sedmo ali deseto leto. Okoli leta 1862.
ustanovila se je nova družba v Maloščah (Malestig), ki je predstavljala Kristovo trpljenje pri Škocijanski cerkvi blizu grada
bekštanjskega. Ta družba pa je čez nekaj let zaspala. Od gozdanjske družbe ločili so se nekateri člani, preselivši se v lipško
župnijo (Lipa, Lind bei Velden) in ustanovili tam novo družbo. Te
dve družbi, gozdanjsk a in lipška, delujeti še danes. Gozdanjčanje igrali so doma le na korist cerkvi in v druge dobrodelne namene svoje župnije. Predstave so se jim dobro obnesle;
imeli so vselej dohodkov 200 do 300 goldinarjev. Gledalci so
prišli od vseh krajev. Potem so začeli hoditi v druge kraje in so
do danes igrali malone po vseh krajih slovenske Koroške. Doma
imajo na posebnem prostoru bajtico, v kateri imajo spravljene
vse priprave: oder, križ, obleko in dr. Gospod župnik Anton
Oblak videl jih je igrati in pravi, da so nekateri prav izvrstno
igrali, tako n. pr Gregor Vakonik, po domače Pek iz Črešnje
(Kristus), Andrej Kafer, po domače Šober iz Črešnje (Peter),
Jurij Lepušič, po domače Sončnik na Korenu (Judež). Vseh gozdanjskih igralcev je okoli 40; nekateri predstavljajo več osob.
Vsa igra vrši se natančno in gladko. Grozovit je sprevod na
Kalvarijo. Velikaši vsi na konjih — okoli 10 do 12 — spremljajo
obsojenega Kristusa na Kalvarijo. Stotnik zakliče: „Ali ste
kristijani, odkrijte se&quot; i. t. d. Ustopnina je navadno 20 krajcarjev.
Kakor sem že rekel, denar se pobira za zidanje ali popravljanje
domače cerkve. Igralci govore v narečju, kostume imajo malo
čudne in starikave, tako da so meščanom, ki hodijo gledat te igre,
bolj smešne, izimši nekoliko prizorov, za kmete pa imajo globok
pomen, ker se udeležujo igre s pobožnim duhom in veliko radovednostjo.
Slovenske igralce jeli so posnemati v zadnjem času tudi
nemški kmetje, ki stanujejo okoli Trga (Feldkirchen), vender
nemška družba ne uspeva tako dobro, kakor slovenska. Dočim
se Nemci posmehujejo predstavljalcem in se iž njih norčujejo,
opazujo Slovenci pri takih predstavah tiho Kristovo trpljenje ter
so zamišljeni v molitev. 
197 fr0 letošnji predstavi v Tinjah na Koroškem poroča »Mir*,
štev. 11. od 20. aprila 1892 takole: »Kakor je bilo v »Miru&quot;
naznanjeno, predstavljala se je v Tinjah dne 25. in 26. marca
t. 1. igra Kristusovega trpljenja. Igralci iz lipške fare nad Vrbo,
ki so že daleč po slovenskem Koroškem znani, izvršili so svojo
nalogo izvrstno. Posebno Kristus je vse hvale vreden. S svojo
resnostjo je ganil srca gledalcev. Prišlo je k igri iz vseh krajev
mnogo ljudi, a vender ne toliko, kolikor se je pričakovalo. Morda
so ljudje še premalo poznali zmožnost imenovanih igralcev,
morda pa je bila napovedana igra še premalo znana. Tudi slabi
poti so marsikoga odgnali. Igrali so tako lepo in ginljivo, da si
videl marsikoga solznih oči, ako je premišljal, kako grozovito je
moral naš Odrešenik še le v resnici trpeti. Grajati pa moram
nekatere ženske iz tinjske okolice, ki so se pri celi igri smejale
in tako nespodobno vedle, kakor da bi bile v gledišču. Taki
ljudje bili bi seveda rajši na plesišču in pri posvetnih veselicah,
nego pri resnobni, pobožni igri. Tudi se je veliko število gledalcev
iznebilo majhnega plačila 10 ali 20 krajcarjev s tem, da so si
igro od daleč, zunaj igrališča, ogledavali. Igralci imajo tudi svoje
troške za pot, igralna oblačila, živež i. t. d. Žalostno je in znamenje mrzlega srca in posvetnega duha, da imajo ljudje denarje
za ošabno obleko, posvetne in zapeljive veselice in druge nepotrebne reči, a za pobožne reči zdi se jim denarja škoda. Radi
tega ni se nam čuditi, da so vrli igralci svojo nevoljo očitno na
znanje dali &quot; 
Š t . 22.
Nova opera!
Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. m
V soboto, dne 10. decembra 1892.
Teharski plemiči.
Lirična opera v treh dejanjih. Spisal A Fantek. Uglasbil dr. Benjamin Ipavec. Kapelnik g. Fr. Gerbic. Režiser g. Jos. Nolli.
O S O B E:
Grof Urh celjski — — — — — — gospod Josip Nolli.
Pengar, župan teharski — — — — gospod Marcel Fedyczkowski.
Marjetica, njega hči — — — — — gospica Lujiza Daneševa.
Ivan, nje ženin — — — — — — — gospod Josip Pavšek.
Jerica — — — — — ____ _ gospa Milka Gerbiceva.
Romar — — — _ — — — — — gospod Fran Perdan.
Valentin, Ivanov prijatelj — — — — gospod Pran Trnovski.
Glasnik grofa celjskega — — — — — gospod Anton Verovšek.
Prvi | — — — — — gospod Anton Tekalčev.
Drugi j kmetski fant — — — — — gospod Josip Rus.
Tretji ) — — — — — gospod Ivan Orožen.
Grofov birič ____ _ _ — gospod Anton Savski.
Fantje, dekleta, starejšine, viteški sluge, biriči, spremstvo grofovo. Dejanje
se vrši na Teharjih sredi 15. stoletja.
J¥ovi kostumi. Novo dekoracijo Teliarjev naredila
tvrdka Kautsky &amp; Rottonara, c. kr. dvorna gleda«
liška slikarja na Dunaju.
Začetek točno ob polu 8. uri, konec pred 10. uro zvečer.
Dramatično društvo.
Pri predstavi svira orkester slavnega domačega pešpolka baron Kuhn št, 17.
Ustopnina :
Parterni sedeži I do III. vrste 90 kr. Parterni sedeži IV. do VIII. vrste 70 kr.
Parterni sedeži IX. do XI. vrste 60 kr. Balkonski sedeži I. vrste 70 kr,
Balkonski sedeži II. vrste 60 kr. Balkonski sedeži III. vrste 50 kr. Galerijski sedeži 40 kr. Ustopnina v lože 60 kr. Parterna stojišča 50 kr.
Dijaške ustopnice 30 kr. Galerijska stojišča 20 kr.
Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer
predstave pri blagajnici.
Prihodnja predstava bode v nedeljo dne 18. decembra 1892. 1.
Blagajnica se odpre ob 7. uri zvečer.
,,Narodna Tiskarna&quot; v Ljubljani.
Facsimile gledališkega lista prve slovenske opere Jeharsk i plemiči&quot; v soboto dne 10. decembra i89Z. 
Opomnje in popravki.
Na strani 37. navajam v opomnji ime „dr. Merk&quot;, „dr. Morak&quot;.
Dognano je, da se je predstavljalec župana v „Županovi Miciki&quot; zval
„dr. Merk&quot;, ki je bil pozneje c. kr. dvorni svetnik na Dunaju.
Na strani 75 omenjam spodaj pod črto, da je stvar glede lož rešilo
višje upravno sodišče. Ta stvar je šla drugim potem. Prvo je razsodilo
deželno sodišče v Ljubljani, potem nadsodišče v Gradcu in konečno
najvišje sodišče na Dunaju. Deželo kranjsko je zastopal dr. Alfons Mosche,
posestnike lož pa dr. pl. Makso Wurzbach.
V slovenskem zabavniku „Lada&quot;, ki je izšel leta 1864. v Mariboru,
natisnen je II. dejanja 2. nastop Shakespearjeve tragedije: „Romeo in
Julija&quot; v peterostopnih jambih. Poslovenil J. V. Jadravski.
Na strani 48., 2. vrsta od spodaj, čitaj „Po d goriški&quot; namesto
„Podgorski&quot;.
Na strani 52., 8. vrsta od zgoraj čitaj: „K1. V. Klicpera &quot; namesto
„V1. V. Klicpera&quot;.
Na strani. 66., 9. vrsta od spodaj prečrtaj prvo besedo v tej vrsti:
„nje&quot;.
Na strani 91., 6. vrsta od zgoraj čitaj: „Svatb a pr i svetilnica h
namesto „Svatba pri svetilnici&quot;.
Na strani 117., 3. vrsta od zgoraj čitaj: „Vino , ženske , petje&quot;,
namesto „VIino, žene petje&quot;.

[[Kategorija:Slovensko gledališče]]
[[Kategorija:Teatrologija]]
[[Kategorija:Dela leta 1892]]
[[Kategorija:Anton Trstenjak (1853)]]
[[Kategorija:Dramatično društvo]]</text>
      <sha1>15537bhoxuk3a5qhae5i5ngljoneivd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>O, rodni dom …</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39479</id>
    <revision>
      <id>206829</id>
      <timestamp>2022-07-22T15:18:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{naslov | prejšnji=  | naslednji=  | naslov= O, rodni dom | poglavje=  | avtor= Vera Albreht | opombe=  | obdelano= | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albrechtova, ''Ženski svet'', 1924, let. 2, št.10, str. 227. }}  &lt;poem&gt;O, rodni dom, kako sem jaz vsa v tebi! V daljavi in samoti sem najbližja                                   vsem tvojim vinskim gričem in poljem: od Svete Jedrti zvon potrkava, počasi se prebujajo Gorjanci, in v vi...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1900" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov= O, rodni dom
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano=
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Albrechtova, ''Ženski svet'', 1924, let. 2, št.10, str. 227.
}}

&lt;poem&gt;O, rodni dom, kako sem jaz vsa v tebi!
V daljavi in samoti sem najbližja                                  
vsem tvojim vinskim gričem in poljem:
od Svete Jedrti zvon potrkava,
počasi se prebujajo Gorjanci,
in v vinskih gričih, tam na Golobinku,
na Tolstem  in prijaznem Vinjem vrhu, 
že grozdje dozoreva, brenta čaka,
rdeča zidanica se v trtah smeje …
Zdaj kosci so prišli:
v poldanskem solncu,
v ubranem ritmu vsak si koso kleplje,
jaz te poznam, najlepša lepih pesmi!
Po cesti zvoženi, glej, voz se maje,
do vrha naložen, ker že dekleta
so žito v snope povezala.
Ožgane solnca, vse razgrete v lice
in z belim smehom stopajo ženjice …
Mlatiči so prišli, vsi fantje z Rake:
že raztrosili so zlato po skednju,
kako se polni, gospodar, tvoj hram!
Že težko dozoreva bela ajda,
na kupu v solncu že rmenijo buče,
koruza zlata že visi pod streho — 
ne bodo dolgi zimski vam večeri!
Na osušenem polju suha starka,
(še bližje ji je danes čelo zemlji!)
z uvelo roko nov krompir pobira;
a sosed znova že ledino orje,
da trudno mater zemljo pognoji,
saj vse, kar sprejme, stokrat obrodi.

O, rodni dom, kako sem jaz vsa v tebi!
Ti bajka, kadar iz noči,
za vitkimi topoli kraj potoka,
do naših hiš tvoj zvon se oglasi.
Takrat utihne vsaka druga pesem,
še tvoja v votlih vrbah se zgubi,
a ta tihota in samota
Gorjance, Krko oživi:
In vsi zakleti kralji in kraljične,
vse coprnice s Kleka in možje,
kosmati iz tihe pridejo vode …
In sojenice, rojenice, môre
se dvignejo čez polja in čez gore …
O, rodni dom, kako sem jaz vsa v tebi!
&lt;/poem&gt;


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osebnoizpovedne pesmi]</text>
      <sha1>stu69myuvw177haxi4ybfs1hslzutn9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39480</id>
    <revision>
      <id>206830</id>
      <timestamp>2022-07-22T15:36:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{naslov  | prejšnji=  | naslednji=  | naslov= Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó   | poglavje=  | avtor= Vera Albreht | opombe=  | obdelano=3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir=  Vera Albrechtova, Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó, ''Ženski svet'', 1925, let.3, št. 3, str. 135.  }}  &lt;poem&gt; Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó in v domovini moji so zdaj za vasjó v vinogradih breskve vzduhtele: in travnik zdi se...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="950" xml:space="preserve">{{naslov 
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov= Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó  
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano=3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}}
| vir=  Vera Albrechtova, Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó, ''Ženski svet'', 1925, let.3, št. 3, str. 135. 
}}

&lt;poem&gt;
Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó
in v domovini moji so zdaj za vasjó
v vinogradih breskve vzduhtele:
in travnik zdi se ti paradiž,
na oknu slamnatih naših hiš
že nagelj dekletu odganja,
živina na paši pozvanja,
zaprte so veže, prazen je hlev,
za plugom stopa sosed vesel,
vsa polja so oživela,
v Gorjancih je bukev zbrstela —
Kako bi ne bilo mi v srcu hudó ?
Kaj dom, po tebi mi je težkó,
bolnó mi srce je spomina ...
A moje noge so pretrudne nocoj,
da bi pohitela, moj dom, za teboj,
o zdravje, o domovina!&lt;/poem&gt;


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: osbnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>3r03swfc94276qcs4x81j93uhxae3wm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tri kokoške (Ivan Albreht)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39481</id>
    <revision>
      <id>206831</id>
      <timestamp>2022-07-22T23:15:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jzorko</username>
        <id>8638</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov = Tri kokoške | normaliziran naslov =  | avtor = Ivan Albrecht | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 21/261, 263–266; {{mp|leto|1928}} | vir = dLib [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="992" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Tri kokoške
| normaliziran naslov = 
| avtor = Ivan Albrecht
| opombe =
| izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 21/261, 263–266; {{mp|leto|1928}}
| vir = dLib [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 266]
| dovoljenje = dLib
}}</text>
      <sha1>pw44m4dx21id7m0ufovvg6247pfs4rm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>206832</id>
      <parentid>206831</parentid>
      <timestamp>2022-07-22T23:17:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jzorko</username>
        <id>8638</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7459" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Tri kokoške
| normaliziran naslov = 
| avtor = Ivan Albrecht
| opombe =
| izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 21/261, 263–266; {{mp|leto|1928}}
| vir = dLib [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 266]
| dovoljenje = dLib
}}

==I. Sveta Šembilja==

Če bi bilo človeku vse razodeto v naprej, bi moral skoprneti od groze; ako pa bi mu ostala prikrita docela vsa bodočnost, bi bilo spet čudno hudo zanj.

Nekaterim ljudem je pač od vekomaj dano, da več vedo nego drugi. Zapisano jim je v srce tako, da poznajo moč zelišč, da zamorejo preganjati uroke in slične hude reči, klicati duhove, gledati v času naprej in nazaj in še mnogo podobnih reči. Vendar so vse to samo neznatne malenkosti, ki ne pomenijo mnogo več nego nič. Človek ki mu ni dano kaj podobnega, je po navadi samsvoj in se ne meni posebno za svojo okolico. Ti ljudje so liki mladi zaljubljenci, ki nosijo silno srečo v duši in venomer trepečejo pred tujo roko, da bi je ne porušila. Zgodi se včasih, da niti ob smrtni uri ne razodenejo skrivnosti, ki so jim bile znane v življenju. Tako mine dobrota nezaužita in se mora zopet preliti tja, od koder je prišla, ter čakati, da jo režijo skrite moči iz verig.

Včasih pa se zgodi nekaj nenavadnega, kaj takega, česar se ne bi mogle nadejati živ krst pod solncem. Seveda je to silno redko—in kar more dosehmal pomniti beseda, ki gre od ust do ust, se je to zgodilo samo enkrat. Bilo pa je tisti čas, ko je je razodevala sveta Šembilja. Davno, davno je že tega, vendar je ni pozabila beseda in je ne bo nikoli; kajti Šembllja je govorila za vse ljudi, je pravila dobro in zlo, kakor ji je bilo dano in kot je vedela, da enkrat bo.

Ž njo samo je bilo tako:

Šembllja je bila imenitnega kralja postranska hči. Mati njena je bila Korošica, lepo dekle, polteno v srcu in pametno. Kralj jo je pa počasi le premotil tako daleč, da je mogel okusiti njeno lepoto. Vzel jo je k sebi in jo je tako zamrežil, da je bila po vsej priliki prava priležnica njegova.

Ko je začel naraščati čas in dekle ni bilo več za tako ljubezen, kakršne si je želel kralj, jo je pognal po svetu. Ona pa je čutila mater v sebi in ni hotela nikamor proč. Oprezovala je okrog gradu in psi in nerazsodne živali so ji nosile ostanke jedil, da se je mogla preživeti.

Tisti večer, ko so jo prijele bolečine, se je usmilil eden izmed kraljevih hlapcev in ji je dovolil, da je prenočila v listnjaku. Ko je zaplamtelo jutro, je zajokal otrok na svet. Bila je krepka deklica, na vsem telesu zdrava in lepo razvita, samo na nogah so namesto prstov štrleli krempljasti nastavki. Mati se je razjokala spričo tega znamenja in je plakala toliko časa, da je v solzah skopala dete. Potlej ga je posušila z lasmi in ga blagoslavljala s poljubi, dokler ni umrla od same grenke žalosti in bolečin. Zjutraj jo je našel hlapec, ležečo poleg spečega deteta. Vse drobno telesce otrokovo je pokrivala z lasmi in le obrazek je bil prost. Predno pa se je kdo dotaknil čudnega para, so javili zadevo kralju.

Zapeljivcu je precej prišlo na um, kako in kaj utegne biti vsa zadeva, pa je ostro zabičil vsem svojim Ijudem, naj ne omenjajo niti besede kraljici. Preoblekel se ja v hlapca in je stopil v listnjak. Ko je zagledal mrliča, ga je presunilo tako močno, da mu je za nekaj časa čisto vzelo besedo. Nazadnje pa si je le opomogel in je zaukazal kakor je bil vajen:

»Ženska je mrtva; izročite truplo zemlji, da bo imela duša pokoj! Dete opravite in ga dajte krstiti, da bo prejelo ime. Raste naj v gradu in naj ima vse, kar gre ljudem, ki prejemajo milost iz kraljevih rok.«

Komaj so dekle slišale to povelje, so začele brž živahen prepir o tem, kako naj bo otroku Ime.

»Tista svetnica naj bo njena patrona, ki danes praznuje svoj god!«

Res, res, otrok prinese ime v rokah. Če mu ne damo imena svetnice tistega dne, ko je bilo rojeno, ne bo sreče ž njim.«

Bilo je že vsem prav in po volji, ko se je nenadoma oglasil eden izmed hlapcev:

»Ali pa veste, kdaj je bilo dete rojeno? Lahko včeraj, lahko danes.«

Zdajci so vsi osupnili.

»Je res težko; noč jo je dala—kakor zlo dejanje na svet.«

»Pa bi ga nazvali po materi,« je svetovala neka dekla.

Vsem se je zdela misel dobra rešitev iz zadrege. Toda kdo naj pove ime materino? Dokler je živela rajna v solncu kraljevega greha, ni nihče slišal njenega imena. Bila je samo za kralja na svetu. Ko so jo pa pognali, se ni živ duh zmenil zanjo—in njeno ime je umrlo neizdano ž njo vred. Vse skrbi glede imena pa so v hipu obmolknile, ko je najbližji hlapec odstranil materine lase z otroka. Pojavile so se noge, ki zdaj niso kazale več samo krempljastih nastavkov, ampak že prav izrazite kremplje, kakršne imajo mestoma divje zveri.

»Kdo bo zdaj krstil otroka? Saj to je spak— ali pa le kaj hujšega.«

»Prikrijmo to nadlogo njegovo, da še nas ne obišče kaj zlega,« je svetovala dekla, ki je bila najstarejša med vsemi in je poznala le marsikaj na svetu.

Po tem nasvetu je služinčad res zamolčala otrokovo posebnost. Mater so pokopali po beraško in brez slovesnosti, otroka pa so nazvali Šembiljo, ne da bi bili sami prav vedeli, kako in zakaj. Kralju se je zdelo ime sicer čudno, vendar ni branil, ker se je bal, da ne bi zbudil kakega suma pri ženi.

»Za najdenko je dobro in za rejenko še celo prelepo,« je rekla kraljica, ki je rada kazala svojo moč in veljavnost, —in kralj ni zinil besede zoper to. Še po tem ni vprašal nikoli, kdo je pravzaprav dal otroku ime. Tako ja torej prišlo, da je imela Šembllja, kraljeva postranska hči, tako ime, kakršnega ni med svetniki.

Otrok je dobil služabnico, kakor jih imajo otroci imenitnih ljudi, in je rastel od dne do dne. Bilo ga je samo zdravje in moč. Ko je imela Šembilja deset let je bila še deklica, lepša in krepkejša nego so sicer dekleta pri osemnajstih. Skrivnost svojih krempljev pa je čuvala kakor devica svoj čar.

Z dekletom je rastlo šušljanje in govorice, ki so segale vedno bližje kraljeve dvojice. Šembilja sama. ki je bila nenavadno modra, je že zdavnaj vedela kako je ž njo, in je zaprisegla kralju maščevanje. Nosila je vedno koroško nošo, da bi s tem vzbujala zavest krivde v očetu, le krilo je bilo nenavadno dolgo: zadaj se je vleklo po tleh. spredaj pa se ji je mehurjasto gubalo okrog nog in je prikrivalo njeno skrivnost.

Ko je dopolnila Šembilja štirinajst let, je bila za las taka kakor kraljeva mladostna podoba. Govorica so zadobivale vedno zbadljivejšo obliko in so naposled prišle kraljici sami na uho. Kadar je pogledala dekle, je bila prepričana o njihovi resničnosti in je odločno zahtevala, da izgine z dvora kraljevega greha sad.</text>
      <sha1>b6vrdf8sas6is5wvplf9x7i6h4iivo8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mladosti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39482</id>
    <revision>
      <id>206834</id>
      <timestamp>2022-07-23T08:14:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alenka Župančič</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{naslov | prejšnji=  | naslednji=  | naslov=  Mladosti | poglavje=  | avtor= Vera Albreht | opombe=  | obdelano= 3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= CC-BY-SA-3.0 | vir= Vera Albrechtova, Mladosti, ''Ženski svet'', 1925, let. 3, št. 5, str. 132 }}  &lt;poem&gt;Čeprav si zgodaj mi pelina dala, čeprav zarana si me goljufala, čeprav si grenko mi spoznanje dala, mladost ti moja, tebi hvala, hvala!    V prevarah tvojih nada je ostala, v spoznanju novih sem resnic isk...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="996" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Mladosti
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 3
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir= Vera Albrechtova, Mladosti, ''Ženski svet'', 1925, let. 3, št. 5, str. 132
}}

&lt;poem&gt;Čeprav si zgodaj mi pelina dala,
čeprav zarana si me goljufala,
čeprav si grenko mi spoznanje dala,
mladost ti moja, tebi hvala, hvala!  

V prevarah tvojih nada je ostala,
v spoznanju novih sem resnic iskala,
v prevari nove cilje sem kovala,
s pelinom sladek si napoj mi dala.

Za vse, mladost ti moja, hvala hvala!    
Zdaj, ko ni več viharjev v duši moji,
ko ni več zarje v mojem hrepenenju, 
ko ni pelina več v mojem trpljenju,
 
zdaj vem, mladost, da tvoji težki boji:
prevare, sanje, up in hrepenenje,
so tiste svetle bajke, ki življenje
od davno jih pričara v pozni uri ...
 

&lt;/poem&gt;


[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija


  Mladosti: Vera Albrechtova, Ženski svet, 1925, let. 3, št. 5, str. 132</text>
      <sha1>ji9hsjf1h41460lvcpxr3areikyfisu</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>