Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.25 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk 4 2166 207802 207786 2022-08-23T13:20:10Z Hvalah 8948 /* Besedila za urejanje v letu 2022 */ wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska leposlovna klasika |tema=Digitalizacija slovenske leposlovne klasike |mentor=[[Uporabnik:Hladnikm|red. prof. dr. Miran Hladnik ''Hladnikm'']] |koordinator=[[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael Simonič]] |sodelovanje=študenti [[w:Filozofska fakulteta|FF]] |nadrejeni= |sorodni1=Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil |sorodni2=Besedila za ZRC SAZU }} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaela Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman''': št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Ureja: [[Uporabnik: Nusavesd|Nuša Vešligaj]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Ureja: [[Uporabnik:Doris_Jeretina|Doris Jeretina]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Hvalah|Hana Hvala]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Ureja: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] Ureja: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Ureja: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 40-44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Ureja: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Ureja: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Ureja:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] *''[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Ureja: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Po solčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Bele zvezde]], Slovenec 1942 in 1943 * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Domačija v cvetju]], Slovenec 1943 *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 *J. E. Polák: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1943 * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Anton Terbovec|A. J. Terbovec]]: [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] *[[Andrejčkov Jože|Josip Podmilšak]]: [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] - Ureja: Urh Ferlež *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Ureja: [[Tejacec|Teja Čeč]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} Ureja: [[Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *J. Stritar: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Ureja: Uroš Ferrari Stojanović *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Ureja: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *A. M. Bašič:[[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Ureja: [[Uporabnik:MašaKrajnc|Maša Krajnc]] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik:Maša Milčinski|Maša Milčinski]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] (pdf še pride) *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan (Slovenski narod)|Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Josip Stritar]], [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovenskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910². * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (²1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] 67sy37uckdp7omhjgi6ax245j7tup7p 5 2994 207801 207203 2022-08-23T13:13:07Z Hvalah 8948 /* Sodelavke in sodelavci leta 2022 */ wikitext text/x-wiki Izbrani smo bili na razpisu MK za 2014–2017. Obseg popravljanja je 2,5 mio besed na leto za 5000 eur. Novi interesenti za sodelovanje se javite januarja 2015 in se vpišite na seznam na dnu strani. O poteku projekta se obveščamo preko foruma [http://www.ijs.si/listinfo/slovlit SlovLit.] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:33, 14. avgust 2014 (UTC) ==[[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Smernice|Smernice projekta]]== Projekt se podreja smernicam na Wikiviru (v okvirju spodaj), ob delu pa so se skozi leta oblikovale dodatne ali natančnejše '''[[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Smernice|projektne smernice]]''', do katerih prideš s klikom na zgornji naslov. {{Pravila}} *[https://ride.i-d-e.de/issues/issue-8/wikisource/ recenzija sorodnega projekta na nemškem Wikisource] == [[Wikivir:Forum|Forum za sugestije, vprašanja in odgovore]]== == Napotki == S seznama si izberite besedilo z naslovom v modrem in v glavi dokumenta preverite, v kolikšni meri in do kod je že popravljeno. Če boste kliknili na naslov v rdeči barvi, se vam odpre prazen list za pretipkavanje besedila. Pri strojno prebranih besedilih zeleni kvadratek v rubriki Stopnja obdelave pomeni, da je že do konca korigirano, zapolnjeni trije, dva ali en sam kvadratek (v oranžni, vijoličasti ali lila barvi) pa vas kličejo k popravljanju. Najprej po besedilu in v zavihku pogledate, do kod je prišel predhodni popravljalec oziroma da ni prav zdaj pri popravljanju. Če se z besedilom v zadnjem času ni ukvarjal nihče ali si ga ni kdo rezerviral, je na razpolago za vaše posege. Besedilo korigirate po predlogi (link nanjo je v glavi dokumenta). V eni polovici zaslona odprite sliko besedila, v drugi polovici pa njegov tekst v Wikiviru. Kliknite zavihek in se lotite popravljanja. Odstavek napravite s prazno vrstico, popravite (ne)stičnost pri ločilih, poenotite narekovaje in pomišljaje, razvozlajte poškodovana ali narobe razbrana mesta ipd. Naslove poglavij opremite z dvema enačajema spredaj in zadaj: <nowiki>== Naslov ==</nowiki>. Najbolj očitne tiskarske napake v originalu popravite, pravopisne posebnosti, vključno z akcenti, pa zvesto ohranite. Večinoma nam gre za neredigirano obliko besedil, zato so za predlogo prvi natisi ali kritična izdaja v Zbranih delih. Zgledujte se pri dokončanih besedilih. Za začetne serijske zamenjave je besedilo dobro prekopirati v urejevalnik in ga potem naložiti nazaj v Wikivir. Če se vam kaj zakomplicira, v zgodovini strani s klikom na »razveljavi« vedno lahko vrnete stanje dokumenta nazaj v prejšnjo fazo. <font color=green>Ob naslovih v rdeči barvi je ponekod povezava na spletno lokacijo, kjer to besedilo najdemo v različnih formatih. Pri Googlu in Archive.org so v formatu txt, pri dLibu pa v pdf-ju in html-ju. Prekopirajmo jih od tam (v celoti ali po straneh, če drugače ne gre) v prazen dokument, ki se odpre, ko kliknemo na rdeči naslov. Pri dLibu ponekod kopiranje iz pdf-jev ne gre, zato si pomagamo s html-jem. Ker bomo besedila najprej urejali v Wordu, jih tja skopiramo takole: Urejanje > Posebno lepljenje > Neoblikovano besedilo. Prazne vrstice vrinemo v besedilo s serijsko zamenjavo: ^p > ^p^p. Potem besedila še opremimo z glavo in nogo kot pri drugih iz tega vira.</font> <font color=purple>Da se znebite opozorila o kršenju avtorskih pravic, pri besedilih, katerih avtorji so umrli pred več kot 70 leti, v glavo dokumentov dodajte vrstico *| dovoljenje=javna last pri tistih, katerih avtorji so umrli pred manj kot 70 leti (poguglajte vsakega avtorja in preverite letnico njegove smrti!) in smo jih sneli s portala dLib, pa *| dovoljenje=dLib Možnosti za besedila, ki so jih prispevali avtorji sami, so še: *| dovoljenje=S pisnim dovoljenjem *| dovoljenje=Z ustnim dovoljenjem *| dovoljenje=Z dovoljenjem </font> S klikom na naslov (v modri barvi) odprete grobo prepoznano besedilo z napakami, s klikom na povezavo pa sliko besedila. Zožite okni tako, da bo slika v eni polovici zaslona, tekst pa v drugi. S klikom na zavihek {{zavihek|uredi stran}} se odpre besedilo za popravljanje. Popravljate ga lahko neposredno ali pa ga prekopirate v urejevalnik, ki ste ga navajeni, in ga potem popravljenega prekopirate nazaj v isto Wikivirovo okno; prej se prepričajte, da s svojim delom ne boste prepisali popravkov, ki jih je medtem v potu svojega obraza že vnesel kdo drug (gl. zavihek {{zavihek|zgodovina}}). Da do takih nesporazumov ne bi prihajalo, v glavo vpišete svoje ime [npr. »trenutno ureja Mica Kovačeva«] in si tako rezervirate besedilo in čas. <font color="green">'''Rezervirajte si vsakič samo eno besedilo, tj. tisto, ki ga imate v obdelavi!'''</font> Minimalno znanje, potrebno za urejanje, dobite v poglavju Pomoč v meniju na levi. Zgledujete se lahko tudi po drugih besedilih, npr. pri [[Kmetska smrt|Kmetski smrti]] Janka Kersnika, ki si jo odprete v dodatnem oknu. Kako je narejena, se vam razkrije pod zavihkom <uredi stran>, kakšne popravke vse je doživela, pa v zavihku <zgodovina> (klikni na besedo ''prej'' in pokazale se bodo vse spremembe v kliknjeni verziji). Sicer pa v težavah smete računati na instantno pomoč orakljev, gurujev, wikifenov in drugih digitalnokulturnih udarnikov. Veliko veselja! --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:50, 19 junij 2007 (UTC) Za rezervacijo strani lahko uporabite tudi ukaz <nowiki>{{v delu}}</nowiki>. --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' <small>([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])</small> 19:50, 19 junij 2007 (UTC) Med dokončanimi besedili rade ostanejo naslednje skrite napake, zato jih pred zaključkom preverite: * 1 namesto l (enica namesto malega el) * veliki I namesto malega l (el) * 0 namesto O (ničla namesto velikega oja) * presledki pred vejico, vprašajem, klicajem, zaključnim narekovajem (v wordu z eno potezo!) * presledki za začetnim narekovajem * dve vejici namesto spodnjega narekovaja * presledki med pikami dvopičja * naslednjič dalje / konec prihodnjič > črtate * odpravite nepotrebne delitve besed * poenotite narekovaje * ločite med vezaji in pomišljaji * če se sredi besedila pojavi moder okvir, je to posledica presledka na začetku vrstice * preverite odstavčno členjenje * preverite enotno oblikovanje naslovov poglavij (po možnosti ne v verzalkah! * odpravite dvojne ali trojne razmike med odstavki z eno samo prazno vrstico * zamenjajte wordova tropičja z navadnimi tremi pikami oz. ukinite presledke med pikami . . . > ... * opombe uredite po zgledu drugega poglavja v Jurčičevem [[Ivan Erazem Tatenbah#Drugo poglavje|Ivanu Erazmu Tatanbahu]] takole: <nowiki><ref>Tekst opombe tik za besedilom, na katerega se nanaša.</ref></nowiki>; na koncu besedila z <nowiki><references /></nowiki> določite, kje se bo tekst samodejno zaporedno oštevilčenih opomb pojavil. * opombe ob robu (margini) vnesete takole: <nowiki>{{vrstica|Kako je Jošt Schwarzkobler žalostno umrl}}</nowiki>, gl. npr. [[Visoška kronika]] * razprti tisk ne pride v poštev, zato ukinite presledke med črkami in besedo raje oblikujte tako: <nowiki>{{razprto|xxxx}}</nowiki> Poiščite napake in jih odpravite. Redno preverjajte Zgodovino strani in Pogovor k članku. Vsaka pesem je načeloma samostojno besedilo in ne poglavje v zbirki (glej [[Wikivir:Slogovni priročnik|Slogovni priročnik]]). V prozi vložene pesmi začnite s <nowiki><poem></nowiki> in končajte s <nowiki></poem></nowiki>, v desno pa jih pomaknete s ::::: na začetku vrstic. Besedilo centrirate s <nowiki><center>xxxxx</center></nowiki>, v desni rob (npr. moto na začetku poglavja ali podpis na dnu pisma) pa ga pomaknete s <nowiki><p align=right>xxx</p></nowiki>. Besedila opremite z glavo in nogo, kot je to videti pri dokončanih besedilih (glej [[Wikivir:Slogovni priročnik|Slogovni priročnik]]), v glavo vnesete natančne bibliografske podatke o predlogi, ga označite s številko 4, ko je dokončano (ki na zaslonu da zeleni kvadratek), in njegov naslov prekopirajte v seznam vseh avtorjevih del. Kadar je geslo o delu tudi v Wikipediji, pokažete nanj v glavi dokumenta s predlogo <nowiki>{{Wikipedija}}</nowiki>. V Wikipediji pa v poglavju Viri dodate predlogo <nowiki>{{Wikivir}}</nowiki>; glej npr. [[Krst pri Savici]]. <font color=green>'''Na vrh pogovorne strani vsakega besedila vnesete vrstico <nowiki>{{Wikiprojekt slovensko leposlovje}}</nowiki>'''</font>, v nadaljevanju pa lahko besedilo komentirate ali poročate o svojem bralskem doživetju. Slovenska literarna klasika (kanonizirana in trivialna) je namreč redko predmet naših bralskih odločitev in vaša bralska izkušnja bo mogoče komu prišla prav. Če pa so vaše wikiambicije večje, lahko v okviru projekta Romani [[w:Wikipedija:WikiProjekt Romani|Wikipedija:WikiProjekt Romani]] po vzorcu drugih gesel tam poskrbite za sistematičen opis besedila: povzetek, bibliografski podatki, interpretacija, kritike, literarnozgovinska umestitev ...). Ko se pri posameznem avtorju nabere več del, napravite stran z njegovo bibliografijo, prim. [[Ivan Cankar]]. Dopolnite to bibliografijo z delom, ki ste ga popravili. <font color=green>Z naraščanjem števila besedil narašča tudi število identičnih naslovov, npr. Pesmi, Poezije, Pomlad, Jeseni, Sonet ... V izogib zmešnjavi zato naslove konkretizirajmo takole: <nowiki>[[Pesmi (Stritar)|Pesmi]]</nowiki> ali <nowiki>[[Pesmi (1869)|Pesmi]]</nowiki>. Konfliktni naslov spremenimo preko zavihka {{zavihek|prestavi}}.</font> *[[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Smernice#Prelomi strani|Kako označimo prelome strani]] == Literarne revije == Besedila iz ''Ljubljanskega zvona'' in ''Doma in sveta'' poišči na http://www.dlib.si, od tam iz pdf-dokumenta prekopiraj golo besedilo (in če to ne gre, iz predogleda -- ikona A) in ga popravi. Vstavi še glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijami. Pri naslovih, ki imajo v oklepaju dodano (LZ), prej preveri, če se besedilo iz ''Ljubljanskega zvona'' razlikuje od besedila, ki je že na Wikiviru iz kakšne poznejše redakcije. Kadar razlike niso velike, se bolj splača vzeti za izhodišče že redigirano besedilo in razlike vpisati vanj. Kontaktiraj me v primeru dvomov. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 07:40, 3. junij 2010 (UTC) -- Poglavja, ki v dLib manjkajo, pridobi z archive.org, kjer so LZ digitalizirali po letnikih [http://www.archive.org/search.php?query=zvon%20%20AND%20mediatype%3Atexts]<br> == Oblikovanje poglavij == Pri številnih poglavjih, označenih z rimskimi številkami, uporabite predlogo <nowiki>{{rimska poglavja|17}}</nowiki>. Dvojnih številk pri poglavjih se znebimo s predlogo <nowiki>{{neoštevilčena poglavja}}</nowiki>. Za več možnosti glej [[Uporabniški pogovor:Hladnikm#Poglavja]] in [[Predloga:Poglavja]]. == Urejanje avtorskih opusov == Zdaj je pospleten že tolikšen del avtorskih opusov, da bi bilo nujno pod avtorjevim imenom oblikovati celoten (abecedni in/ali kronološki) seznam njegovega dela in naslovov krajših besedil v njihovih knjigah: pri klasikih (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev) po kazalu knjig, pri ostalih po Cobissu in bibliografijah v SBL in drugih enciklopedijah (prim. [[Rado Murnik]]). Tako se bo bolj jasno pokazalo, kaj vse je treba še postoriti za njihovo digitalno slavo. Trud za oblikovanje seznamov se bo vrednotil individualno. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 07:41, 23. oktober 2008 (UTC) --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 15:10, 4. julij 2008 (UTC); --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 15:20, 25. julij 2008 (UTC); --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 15:54, 14. avgust 2008 (UTC); --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 09:10, 23. avgust 2008 (UTC) --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 13:01, 11. avgust 2009 (UTC) == Avtorske pravice == Na seznamu so nekateri avtorji (denimo [[Ivan Zorec]]), katerih dela še niso v javni lasti. Ali imamo res dovoljenje dedičev za objavo pod [[:w:GFDL|GFDL]]? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:Romanm|pogovor]]) 09:26, 5. november 2008 (UTC) : Hm, res je, mali greh imamo nad sabo. Tudi pri Prežihu in Finžgarju in še kje, kjer dediči niso zoprni. Prežih se je celo zavzemal za kolektivno lastništvo :) Na dLibu je s skeniranjem literarnih revij postalo javno dostopno zelo veliko mlajših besedil, leposlovnih in strokovnih, celjska knjižnica je npr. poskrbela za kompletnega Vladimirja Levstika, kar je pohvale vredno in bi moralo biti zgled za produktivnejši odnos do intelektualnih proizvodov, kot ga zapoveduje preživeti in nesimpatični copyright. Če se pojavijo težave, seveda nemudoma umaknemo, sicer pa mislim, da ne smemo biti bolj papeški od papeža (tj. od avtorske agencije). --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 18:22, 16. avgust 2009 (UTC), --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 07:12, 5. september 2009 (UTC) Pri besedilih na dLib-u, katerih avtor še ni mrtev 70 let, v glavi zapišemo <nowiki>|licenca=dLib</nowiki>, pri drugih pa preprosto <nowiki>|licenca=javna last</nowiki>. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:32, 1. julij 2013 (UTC) : Glej tudi [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2010/003359.html Evropsko listino o javni rabi]. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 15:38, 13. maj 2010 (UTC) == Kategorizacija prispevkov == Zdaj ko imamo besedil v Wikiviru že kar nekaj, lahko začnemo z njihovim sortiranjem po različnih ključih. To počnemo z vnosom kategorij na dnu članka. Večinoma so sortirane samo pod imenom njihovega avtorja, npr. <nowiki>[[Kategorija:France Prešeren]]</nowiki>, še bolj pa bo uporabno, če bodo popisane tudi po stoletjih, letu, jeziku, nacionalni, vrstni, žanrski pripadnosti, tematiki, pesniški obliki, po mestu objave (založba, zbirka ali časopis) ipd. in se bo dalo tako priklikati npr. do vseh slovenskih pesmi v nemškem jeziku iz 19. stoletja. Sezname primernih kategorij bo treba šele oblikovati, že zdaj pa lahko za uvrstitev na dnu vsakega dela izbiramo izmed naslednjih oznak (nekatere izmed njih imajo že vsebino, druge še ne): *<nowiki>[[Kategorija:Dela leta xxxx]]</nowiki> (po letu) *<nowiki>[[Kategorija:Silvin Sardenko]]</nowiki> (po avtorju) *<nowiki>[[Kategorija:Pesniške zbirke]] [[Kategorija:Drame]] (po zvrsteh)</nowiki> *<nowiki>[[Kategorija:V angleščini]] [[Kategorija:V nemščini]] [[Kategorija: V hrvaščini]] ipd. (po jeziku)</nowiki> *<nowiki>[[Kategorija:Kulinarika]] [[Kategorija:Slovarji]] [[Kategorija:Slovnice]] [Kategorija:Naravoslovje]] ipd. (po disciplinah)</nowiki> *<nowiki>[[Kategorija:Soneti]] [[Kategorija:Elegije]] [[Kategorija:Epigrami]] [[Kategorija:Sonetni venci]] [[Kategorija:Epske pesnitve]] [[Kategorija:Romani]] [[Kategorija:Povesti]] [[Kategorija:Novele]] [[Kategorija:Kratka proza]] ipd. (po vrstah)</nowiki> *<nowiki>[[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Kmečke povesti]] [[Kategorija:Vojni romani]] [[Kategorija:Rodbinske kronike]] [[Kategorija:Pokrajinske povesti]] itd. (po žanrih)</nowiki> *<nowiki>[[Kategorija:Poetološka tematika]] [[Kategorija:Bivanjska tematika]] [[Kategorija:Socialna tematika]] [[Kategorija:Ljubezenska tematika]] ipd.</nowiki> *<nowiki>[[Kategorija:Zdravice]] [[Kategorija:Molitve]] [[Kategorija:Novoletne]] ipd. (še vedno po motiviki)</nowiki> *<nowiki>[[Kategorija:Žensko avtorstvo]] [[Kategorija:Mladinska književnost]] [[Kategorija:Gejevska književnost]] [[Kategorija:Slovstvena folklora]] (po interesnih skupinah)</nowiki> *<nowiki>[[Kategorija:Rokopisi]] [[Kategorija:Prevodi]] [[Kategorija:Variante]] (po tipu)</nowiki> *<nowiki>[[Kategorija:Ljubljanski zvon]] [[Kategorija:Dom in svet]] [[Kategorija:Slovenske večernice]] [[Kategorija:Podlistki]] [[Kategorija:Mohorjeva družba]] [[Kategorija:Kres]] [[Kategorija:Slovenski glasnik]] itd. (po mestu objave)</nowiki> *<nowiki>[[Kategorija:Koroška književnost]] [[Kategorija:Primorska književnost]] [[Kategorija:Prekmurska književnost]] itd. (po pokrajini)</nowiki> *<nowiki>[[Kategorija:Bohoričica]] [[Kategorija:Metelčica]] [[Kategorija:Narečni zapis]] itd. (po pisavi oz. pravopisu)</nowiki> Začasni zgled je [[Prešeren|Prešernova]] pesem [[Obschon die Lieder aus dem Vaterlande]]. Splošno sprejete oznake za konkretna dela dobite v Cobissu, v literarnih zgodovinah in leksikonih. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 08:30, 16. november 2008 (UTC) == Ministrska podpora == Popravljanje strojno grobo prebranih besedil v Wikivirovem projektu Slovenska leposlovna klasika se od 2008 dalje podpira Ministrstvo za kulturo, kar omogoča honoriranje študentskih korektur. Pred delom se s klikom na povezavo v desnem zgornjem kotu registirate in se prijavite. Ko z besedilom končate, v rubriki Stopnja obdelave spremenite številko v 4 in uspeh objavite na Slovlitu (http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit) in v tabelo [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur|Evidenca opravljenih korektur]]. Ko se nabere toliko, da je vredno obračunati, najbolje pa za vse opravljeno delo v enem kosu novembra, koordinatorju sporočite naslove in količino opravljenega dela v besedah ter kategorijo: a) pretipkano besedilo (recimo da zmorete 1500 besed na uro), b) popravljanje zelo nasmetenega besedila (predvidevamo, da v eni uri očistite 2250 besed) ali c) popravljanje besedila z malo napakami (pribl. 3750 besed v eni uri). Zainteresirani študentje se javite po epošti in dostavite študentsko napotnico v kabinet # 218 na Aškerčevi 2. Korigiranje za višjo oceno in honorar se izključujeta, lahko pa se lotite korektur najprej za višjo oceno, potem ko vam zadeva steče in vas zasvoji, pa še za honorar. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:31, 16. junij 2008 (UTC), --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:17, 1. julij 2013 (UTC) == Evidentiranje korektur == *[[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur|Evidenca opravljenih korektur]] === Kako z napotnico === Besedila bo pregledoval in obračunaval Domen (dbc334 pri gmail.com). Tekste za obračun vnesite v tabelo [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur]]. Jemljite prosim v delo vse tri težavnostne kategorije besedil in sporočite, če se vam tarifa zdi za kakšno besedilo neprimerna. Tarife za tipkanje ne moremo kaj dosti spreminjati, ker je določena na trgu. Po možnosti vpisujte besedila, ko so popravljena v celoti. Za delo si naročite stalno študentsko napotnico pri [http://www.studentski-servis.com/ e-Študentskem Servisu, ŠS, d. o. o.]. Kot delodajalec naj bo na napotnici navedena Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana (matična št. 5141796000, davčna št. 81642946). Kot vrsto dela pa je treba napisati vnos in urejanje besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:14, 2. september 2012 (UTC) --[[Uporabnik:Petra Jordan|Petra Jordan]] ([[Uporabniški pogovor:Petra Jordan|pogovor]]) 10:11, 3. september 2012 (UTC) --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] ([[Uporabniški pogovor:Dbc334|pogovor]]) 12:51, 20. julij 2014 (UTC) ===Tarife=== * 4500 besed/uro – zelo lahko besedilo (prozna besedila iz Luinove zbirke, kjer je treba samo vnesti odstavke in morebiti popraviti kakšen akcent) * 3750 besed/uro – lahko besedilo, npr. v dLibovi zbirki * 2250 besed/uro – srednje nasmeteno ali samo oblikovno zelo zahtevno besedilo (opombe, didaskalije, kurziv, krepko ...) * 1500 besed/uro – močno nasmeteno, oblikovno težko besedilo oziroma pretipkavanje * oblikovanje glave + noge – glej spodaj * kopiranje enega nadaljevanja – glej spodaj * oblikovanje in dopolnjevanje avtorjevega profila na Wikiviru z novimi teksti – glej spodaj [[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 17:51, 20. junij 2008 (UTC); --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 06:04, 28. julij 2009 (UTC), --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:03, 1. julij 2013 (UTC) Urejanje glave in noge doda 0,15 ure, kopiranje enega nadaljevanja besedila pa 0,05 ure. Vpisu števila kopiranih nadaljevanj besedila je v evidenci korektur namenjen stolpec ''Št. kopiranj''. V primeru, da ste v evidenci v isti vrstici navedli več besedil ali skupino besedil, v omenjeni stolpec zapišite kar seštevek kopiranih nadaljevanj. Popravljavci naj teh ur ne prištevaju stolpcu s številom ur, ker jih bomo obračunali naknadno. Oblikovanje in dopolnjevanje avtorjevega profila obračunavamo individualno glede na opravljene ure. Popravljavci naj v evidenco vpišejo, kateri profil so urejali in koliko ur so za to porabili. Polje s številom besed in tarifo naj ostane prazno. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] ([[Uporabniški pogovor:Dbc334|pogovor]]) 12:16, 30. september 2013 (UTC) ===Kako dobim število besed v članku=== V zgodovini strani je na vrhu zapisan obseg besedila v številu znakov, ki jim rečejo zlogi. Približno število besed dobimo, če to število delimo s 6, kolikor je povprečno število znakov na besedo. Natančno število besed pa dobimo, če besedilo v urejevalnem načinu skopiramo v Word in si v spodnji vrstici preberemo njegovo statistiko. Če bi v Wordu pregledovali besedilo brez glave, noge in kodiranja, bi dobili nekaj manj besed. ===Udeleženi 2008=== * Tanja Radovič <tanja.tu na gmail.com>, * Melita Grajn <melita.grajn na yahoo.com>, * Luka Pavlin <luka.pavlin na telemach.net>, * Mojca Pipan <pipan.mojca na gmail.com>, * Saša Straus <sasa.straus na siol.net>, * Simona Bertoncelj <simona.bertoncelj na siol.net>, * Nežka Klavžar <neza.klavzar na gmail.com>, * Urša Čehovin <ursacehovin na gmail.com>, * Anja Miklavčič <anja.miklavcic na omegaic.net>, * Borivoj Bogovac <odisejevich na gmail.com>, * Tadeja Rožman <tadeja.rozman na triera.net>, * Jože Šemrov <joze.semrov pri gmail.com>, * Anita Hernja <anita.hernja pri gmail.com>. * Ilona Jerič <ilonajeric na gmail.com> === Kdo je popravljal leta 2009 === * [[Uporabnik:Plamenček|Luka Pavlin]] <luka.pavlin na telemach.net> * Mojca Pipan <pipan.mojca na gmail.com> * [[Uporabnik:Petra Jordan|Petra Jordan]] <jordan.petra na gmail.com> * Anja Paulič * [[Uporabnik:AnjaMik|Anja Miklavčič]] <anja.miklavcic na praprotnik.net> * [[Uporabnik:SanjaB|Sanja Berend]] <berend_sanja na yahoo.com> * [[Uporabnik:Petin30|Ilona Jerič]] <ilonajeric na gmail.com> * Sara Terčon * [[Uporabnik:Tatjana Gjerkeš|Tatjana Gjerkeš]] <tgjerkes na gmail.com> * Nina Tramšek * [[Uporabnik:kaaatja|Katja Breznik]] <kaaatja na gmail.com> * Eva Ravlen * [[Uporabnik:Podlasica|Martin Hauptman]] * Maja Štefančič * [[Uporabnik:Andrejaz|Andreja Zalokar]] <azalokar na gmail.com> * Patricija Dokl * [[Uporabnik: Ložar|Nejc Ložar]] <nejc.lozar na gmail.com> * [[Uporabnik: Anja|Anja Mugerli]] <anja.mugerli na gmail.com> * [[Uporabnik: Tjaša|Tjaša Škrinjar]] <skrinjar.tjasa na gmail.com> * Zala Pavšič <kirkica na gmail.com> * [[Uporabnik:Tanja|Tanja Radovič]] <tanja.tu na gmail.com> * [[Uporabnik: Jana Murovec|Jana Murovec]] * [[Uporabnik: Blaz Zabel|Blaz Zabel]] * [[Uporabnik:Meleelo|Mojca Železnik]] <mojca.ze na gamil.com> * [[Uporabnik: Nina Stankovic|Nina Stankovic]] <nina.stankovic na siol.net> * [[Uporabnik: Tadeja Rozman|Tadeja Rožman]] * Tjaša Durn <durn.tjasa@gmail.com> * Nina Peterka <nina.peterka@gmail.com> === Kdo vse popravlja 2010 === (Dodaj še svoje ime in uporabniško ime!) * [[Uporabnik:Petin30|Ilona Jerič]] <ilonajeric na gmail.com> * [[Uporabnik:AnjaMik|Anja Miklavčič]] <anja.miklavcic na praprotnik.net> * [[Uporabnik:Feelgood|Domen Babič]] <domen.babic@gmail.com> * [[Uporabnik:PipanMojca|Mojca Pipan]] <pipan.mojca na gmail.com> * [[Uporabnik: TjašaDurn]] <durn.tjasa na gmail.com> * [[Uporabnik:Nina Stankovic|Nina Stankovic]] <nina.stankovic na siol.net> * [[Uporabnik:Mirjam|Mirjam Resman]] <mirjam.polda@gmail.com> * [[Uporabnik:MajaD|Maja Dichlberger]] <dichlberger.maja na gmail.com> * [[Uporabnik:Tatjana Gjerkeš|Tatjana Gjerkeš]] <tgjerkes na gmail.com> * [[Uporabnik:Tanja|Tanja Radovič]] <tanja.tu na gmail.com> * [[Uporabnik:lovrencict|Tanita Lovrenčič]] <lovrencict na gmail.com> * [[Uporabnik:lovrencict|Maja Antosiewicz Škraba]] <maja.antosiewicz na gmail.com> === Popravljalci 2011 === * [[Uporabnik:Katja Peganc|Katja Peganc]] <katja.peganc na gmail.com> * [[Uporabnik:Magicdog|Urška Bister]] <urska.bister na gmail.com> * [[Uporabnik:Tanja|Tanja]] <tanja.tu na gmail.com> * [[Uporabnik:Urška Nemanič|Urška Nemanič]] <urska.nemanic na gmail.com> * [[Uporabnik:Tadeja Rozman|Tadeja Rožman]] <tadeja.rozzman pri gmail.com> * [[Uporabnik:Karmen Jordan|Karmen Jordan]] <karmenjordan na gmail.com> * [[Uporabnik:Tanja.bolko|Tanja Bolko]] <tanja.bolko na gmail.com> * [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] <bolko.anja na gmail.com> * [[Uporabnik:Martina Dokl|Martina Dokl]] <martina.dokl na gmail.com> * [[Uporabnik:Nejapevec|Neja Pevec]] <neja.pevec na gmail.com> * [[Uporabnik:Tea Erjavec|Tea Erjavec]] <tea.erjavec na gmail.com> * [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] <bajec.nika na gmail.com> * [[Uporabnik:Ninatramsek|Nina Tramšek]] <nina.tramsek na hotmail.com> * [[Uporabnik:H3llyka|Maruša Pangeršič]] <marusa.pangersic na siol.net> * [[Uporabnik:Alenka.zitnik|Alenka Žitnik]] <zitnik.alenka na gmail.com> * [[Uporabnik:M8urja|Marjeta Burja]] <marjeta.burja na gmail.com> * [[Uporabnik:Bibastar|Adrijana Biba Starman]] <biba.starman na gmail.com> * [[Uporabnik:AnjaMik|Anja Miklavčič]] <miklavcic.anja na gmail.com> * [[Uporabnik:Barbara|Barbara Leban]] <bar.leban na gmail.com> * [[Uporabnik:Lovrencict|Tanita Lovrenčič]] <lovrencict na gmail.com> * [[Uporabnik:Maja nemec|Maja Nemec]] <maja.neme na gmail.com> * [[Uporabnik:Nadja Susič|Nadja Susič]] <nadja.susic na gmail.com> * [[Uporabnik:Spela.antloga|Špela Antloga]] <spela.antloga na gmail.com> * [[Uporabnik:Maja Urbanc|Maja Urbanc]] <maja.urbanc na gmail.com> * [[Uporabnik:Drejc|Drejc Kokošar]] <drejc.kokosar na gmail.com> * [[Uporabnik:TanjaV|Tanja Vučkovac]] <vuckovac.tanja na gmail.com> * [[Uporabnik:Petin30|Ilona Jerič]] <ilonajeric na gmail.com> * [[Uporabnik:Neza Pahovnik|Neža Pahovnik]] <nezapahovnik na gmail.com> * [[Uporabnik:Rok Dovjak|Rok Dovjak]] <rok.dovjak na gmail.com> * [[Uporabnik:Madi|Maja Dichlberger]] <dichlberger.maja na gmail.com> * [[Uporabnik:Spetra|Petra Špeh]] <pierina.specchi na gmail.com> * [[Uporabnik:Patricija dokl|Patricija Dokl]] <patricia.dokl@yahoo.com> * [[Uporabnik:MajaAŠ|Maja Antosiewicz Škraba]] <maja.antosiewicz na gmail.com> * [[Uporabnik:Nina Stankovic|Nina Stankovic]] <nina.stankovic na siol.net> * [[Uporabnik:Anzet|Anže Toni]] <anze.toni na gmail.com> * [[Uporabnik:Barbara Koren|Barbara Koren]] <barbara.koren.p na gmail.com> Drage wvjevke, kakor sem nekaterim že napisal, kar na delo: samo po eno besedilo hkrati. Letos imamo dva strožja nadzornika, ubogajte njune napotke. Na tejle pogovorni strani projekta je [[Wikivir:Forum|link na forum]], kjer bomo sproti razjasnili vse dileme, kakšno reč pa lahko tudi po e-pošti. Dobrodošli tudi dodatni popravljalci s študentskimi napotnicami. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 13:37, 12. julij 2011 (UTC) (na pogovornih straneh se podpisujte tako kot jaz zdajle s klikom na ikono peresa v menijski vrstici ali takole: <nowiki>--~~~~</nowiki>). Urno tarifo smo povečali na 4 evre. V veri, da bodo teksti zato še natančneje pregledani. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] 18:13, 1. avgust 2011 (UTC) === Korektorji v letu 2012=== * [[Uporabnik:Nejapevec|Neja Pevec]] <neja.pevec na gmail.com> * [[Uporabnik:Spela.antloga|Špela Antloga]] <spela.antloga na gmail.com> * [[Uporabnik:Madi|Maja Dichlberger]] <dichlberger.maja na gmail.com> * [[Uporabnik:AlenkaLah|Alenka Laharnar]] <alenka.laharnar na gmail.com> * [[Uporabnik:TanjaRa.|Tanja Radovič]] <tanja.tu na gmail.com> * [[Uporabnik:Magicdog|Urška Bister]] <urska.bister na gmail.com> * [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] <bajec.nika na gmail.com> * [[Uporabnik:Nina Stankovic|Nina Stankovic]] <nina.stankovic na siol.net> * [[Uporabnik:Barbara|Barbara Leban]] <bar.leban na gmail.com> * [[Uporabnik:Ksenija Sedej|Ksenija]] <ksenija.sedej na gmail.com> * [[Uporabnik:Pbozic|Primož Božič]] <primoz.bozic90 na gmail.com> * [[Uporabnik:IZrnec|Ines Zrnec]] <ines.zrnec na gmail.com> * [[Uporabnik:Tea Erjavec|Tea Erjavec]] <tea.erjavec na gmail.com> * [[Uporabnik:Kaja Vastič|Kaja Vastič]] * [[Uporabnik:Meta Primožič|Meta Primožič]] <meta.primozic na gmail.com> * [[Uporabnik:Alenka.zitnik|Alenka Žitnik]] <zitnik.alenka na gmail.com> * [[Uporabnik:DorotejaPiber|Doroteja Piber]] <doroteja.piber na gmail.com> * [[Uporabnik:MojcaZe|Mojca Železnik]] <mojca.ze na gmail.com> * [[Uporabnik:Jana C.|Jana Crnkovič]] <jana_crnkovic@hotmail.com> * [[Uporabnik:Anzet|Anže Toni]] <anze.toni na gmail.com> ===Tipkarji v letu 2013=== * [[Uporabnik:UrškaPečkaj|Urška Pečkaj]] <urskapeckaj pri gmail.com> * [[Uporabnik:Nina Stankovic|Nina Stankovic]] <nina.stankovic pri siol.net> * [[Uporabnik:Maruška Agrež|Maruška Agrež]] <agrez.maruska pri gmail.com> * [[Uporabnik:Maja Sečnjak|Maja Sečnjak]] <secnjak15 pri gmail.com> * [[Uporabnik:Mtopole|Marija Topole]] <marija.topole pri gmail.com> * [[Uporabnik:Urska.vranjek|Urška Vranjek]] <urska.vranjek pri gmail.com> * [[Uporabnik:Maja Kos|Maja Kos]] <maya.kos pri gmail.com> * [[Uporabnik:Tereza Zorenč|Tereza Zorenč]] <tereza.zorenc pri gmail.com> * [[Uporabnik:Ngrabec|Natalija Grabec]] <natalija.grabec pri gmail.com> * [[Uporabnik:Ana Gorinšek|Ana Gorinšek]] <ana.gorinsek pri gmail.com> * [[Uporabnik:Katarina Gomboc|Katarina Gomboc]] <katarina.gomboc pri hotmail.com> * [[Uporabnik:Katja Pahler|Katja Pahler]] <katja.pahler pri gmail.com> * [[Uporabnik:Kaja Dragoljević|Kaja Dragoljević]] <kaja.dragoljevic pri gmail.com> * [[Uporabnik:Anamari Mavrin|Anamari Mavrin]] <mavrinana pri gmail.com> * [[Uporabnik:Lilijana Podvinšek|Lilijana Podvinšek]] <lili.podvinsek pri gmail.com> * [[Uporabnik:Barbara Kopač|Barbara Kopač]] <barby.kopac pri gmail.com> * [[Uporabnik:Tramte Mojca|Tramte Mojca]] <mojca.tramte pri gmail.com> * [[Uporabnik:Urska Kobe|Urska Kobe]] <urska.kobe pri gmail.com> * [[Uporabnik:Polona Otoničar|Polona Otoničar]] <polona.otonicar pri gmail.com> * [[Uporabnik:Jana Šter|Jana Šter]] <jana_ster pri yahoo.com> * [[Uporabnik:Urška Potočnik|Urška Potočnik]] <urska.smile pri gmail.com> * [[Uporabnik:Barbara|Barbara Leban]] <bar.leban pri gmail.com> * [[Uporabnik:Kitkat|Katja Piuzi]] <piuzikatja pri yahoo.com> * [[Uporabnik:Ana Marija Lednik|Ana Marija Lednik]] <anamarija.lednik pri gmail.com> * [[Uporabnik:Magdalena Kluk|Magdalena Kluk]] <kluk.magdalena pri gmail.com> * [[Uporabnik:Flyway14|Kaja Žvanut]] <kaja.zvanut pri gmail.com> * [[Uporabnik:Venčeslava|Vesna Rogl]] <vesnarogl pri hotmail.com> * [[Uporabnik:TjašaMislej|Tjaša Mislej]] <t.mislej pri gmail.com> * [[Uporabnik:Sasamaj|Saša Majdič]] <sasi.majdic pri gmail.com> * Gašper Tomažin <tomazin.gasper pri gmail.com> * [[Uporabnik:Brinade|Brina Devetak]] <brina.9ak pri gmail.com> * [[Uporabnik:rastlinica|Ajda Gabrič]] <ajda.gabric pri gmail.com> * [[Uporabnik:Luka Krošl|Luka Krošl]] <luka.krosl123 pri gmail.com> * [[Uporabnik:Spela.antloga|Špela Antloga]] <spela.antloga pri gmail.com> * [[Uporabnik:Artemida|Maja Rajh]] <maja0409 pri gmail.com> * [[Uporabnik:Maruša Rezar|Maruša Rezar]] <marusa.rezar pri gmail.com> * [[Uporabnik:Neza.knapic|Neža Knapič]] <neza.knapic pri gmail.com> * [[Uporabnik:Katjaogi|Katja Ogorevc]] <katjaogi pri gmail.com> * [[Uporabnik:Ereshkigal|Jasna Pavlin]] <jasna.krasna pri hotmail.com> * [[Uporabnik:Tadeja Rozman|Tadeja Rozman]] <tadeja.rozzman pri gmail.com> * [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] <urska.bister pri gmail.com> ; Izbrani: * [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] <bajec.nika pri gmail.com> * [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] <bon.mija pri yahoo.com> * [[Uporabnik:Jasna|Jasna Černjak]] <jasna.cernjak pri gmail.com> * [[Uporabnik:Madi|Maja Dichlberger]] <dichlberger.maja pri gmail.com> * [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] <nastja.klajnsek pri gmail.com> * [[Uporabnik:Tjašica|Tjaša Langerholc]] <tjasa.langerholc pri gmail.com> * [[Uporabnik:Monikalusin|Monika Lušin]] <monika.lusin pri gmail.com> * [[Uporabnik:Mateja2|Mateja Novak]] <novakmat pri gmail.com> * [[Uporabnik:Lucija Pikš|Lucija Pikš]] <lucijapiks pri gmail.com> * [[Uporabnik:Sara|Sara Prezelj]] <sara.prezelj pri gmail.com> * [[Uporabnik:Dusar|Duša Race]] <race.dusa pri gmail.com> * [[Uporabnik:Anže Slana|Anže Slana]] <anze.slana pri gmail.com> * [[Uporabnik:Minca2|Minca Šegula]] <mincasegula pri gmail.com> * [[Uporabnik:Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] <sinkovec.simona pri gmail.com> * [[Uporabnik:Anzet|Anže Toni]] <anze.toni pri gmail.com> * [[Uporabnik:Maja Vehar|Maja Vehar]] <maja.vehar pri gmail.com> * [[Uporabnik:ZadEva|Eva Zadravec]] <ewa.zadravec pri gmail.com> * [[Uporabnik:KatjaZ|Katja Zver]] <zver.katja pri gmail.com> * [[Uporabnik:Alenka.zitnik|Alenka Žitnik]] <zitnik.alenka pri gmail.com> K delu na projektu ste povabljeni Mateja Novak, Monika Lušin, Simona Šinkovec, Maja Vehar, Anže Toni, Jasna Černjak, Katja Zver, Maja Dichlberger, Anže Slana, Eva Zadravec, Sara Prezelj, Nastja Klajnšek, Nika Bajec, Tjaša Langerholc, Alenka Žitnik, Minca Šegula, Duša Race, Lucija Pikš, Mija Bon, ki ste pozorno prebrali navodila in se sproti prilagajali svežim dogovorom. Prav lahko se zgodi, da kdo od sprejetih zboli, se naveliča, obupa ali najde kakšno bolj lukrativno zaposlitev, zato spodbujam tudi tiste, ki se niste držali navodil (Katarina Gomboc, Barbara Leban, Jana Šter, Natalija Grabec, Špela Antloga, Urška Vranjek, Tadeja Rozman, Kaja Dragoljevič, Anamari Mavrin, Anamarija Lednik, Ajda Gabrič), da natančneje preberete navodila, ki jih dnevno osvežujemo, v skladu z njimi popravite svoje izdelke in se tako kvalificirate za sodelavce, ki bodo nadomestili utrujene in padle. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:09, 8. julij 2013 (UTC), --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:02, 8. julij 2013 (UTC), --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:15, 12. julij 2013 (UTC) ===Interesenti za korekture 2014=== * [[Uporabnik:Anzet|Anže Toni]] <anze.toni pri gmail.com> * [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] <urska.bister pri gmail.com> * [[Uporabnik:Sara|Sara Prezelj]] <sara.prezelj pri gmail.com> * [[Uporabnik:Alenka.zitnik|Alenka Žitnik]] <zitnik.alenka pri gmail.com> * [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] <nastja.klajnsek@gmail.com> * [[Uporabnik:Anže Slana|Anže Slana]] <anze.slana pri gmail.com> * [[Uporabnik:KatjaZ|Katja Zver]] <zver.katja pri gmail.com> * [[Uporabnik:Minca2|Minca Šegula]] <mincasegula pri gmail.com> * [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] <bon.mija pri yahoo.com> * [[Uporabnik:DorotejaPiber|Doroteja Piber]] <doroteja.piber pri gmail.com> * [[Uporabnik:Bskaza|Barbara Skaza]] <skaza.barbara pri gmail.com> * [[Uporabnik:Jasna|Jasna Černjak]] <jasna.cernjak pri gmail.com> * [[Uporabnik:Spela.antloga|Špela Antloga]] <spela.antloga pri gmail.com> * [[Uporabnik:Franci Vaupotič|Franci Vaupotič]] <vaupoticf@gmail.com> * [[Uporabnik:Nejapevec|Neja Pevec]] <neja.pevec pri gmail.com> * [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] <sinkovec.simona pri gmail.com> * [[Uporabnik:Nina Ditmajer|Nina Ditmajer]] <nina.ditmajer pri gmail.com> * [[Uporabnik:Dusar|Duša Race]] <race.dusa pri gmail.com> * [[Uporabnik:Tjaša Langerholc|Tjaša Langerholc]] <tjasa.langerholc pri gmail.com> ====Novinci za testiranje==== * [[Uporabnik:Urska.vranjek|Urška Vranjek]] <urska.vranjek pri gmail.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:amlednik|Ana Marija Lednik]] <anamarija.lednik pri gmail.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:urskapotocnik|Urška Potočnik]] <urska.smile@gmail.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:Nina Stankovic|Nina Stankovic]] <nina.stankovic pri siol.net> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] <bajec.nika pri gmail.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:Špelca Bradeško|Špelca Bradeško]] <trcekspela pri gmail.com> * [[Uporabnik:Maja Škufca|Maja Škufca]] <skufca.maja pri gmail.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:Kristina Anželj|Kristina Anželj]] <kristina.anzelj pri gmail.com> * [[Uporabnik:Polona Otoničar|Polona Otoničar]] <polona.otonicar pri gmail.com> * [[Uporabnik:BojicN|Nastja Bojić]] <nastja.bojic@gmail.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:MancaMusic|Manca Mušič]] <manca.msc pri gmail.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:NinaPusnar|Nina Pušnar]] <nina.tramsek@yahoo.com> * [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] <erika.moze pri gmail.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:JanjaRibic|Janja Ribič]] <jancheek pri gmail.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:Medox Grin|Metka Medved]] <medoxgrin pri gmail.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] <jana_ster@yahoo.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:Tlogar|Tadeja Logar]] <deja.logar@gmail.com> * [[Uporabnik:Vesna Rogl|Vesna Rogl]] <vesnica941@gmail.com> * [[Uporabnik:HorvatM|Matej Horvat]] <matej.horvat pri guest.arnes.si> * [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] <nusa.scuka pri gmail.com> * [[Uporabnik: mkos|Maja Kos]] <maya.kos pri gmail.com> ===Korekture 2015=== Projekt nadaljujemo že januarja. Interesenti, zapišite svoja imena na seznam. Novince bomo pred sprejemom preizkusili. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:38, 3. oktober 2014 (UTC) --- Novinci (to ste vsi brez izkušenj z Wikivirom) na seznamu [[:v:sl:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Tipkanje]] (bolj proti dnu) izberite prosti podlistek (v enem kosu) in ga čez konec tedna postavite in uredite po navodilih, ki jih najdete na tej isti strani. Sporočite mi, ko boste gotovi. Komur je tipkanje že potrdila demonstratorka, preizkusa ne potrebuje in naj kar začne z delom na [[Slovenska leposlovna klasika#Posamezna besedila]]. Besedil zlepa ne bo zmanjkalo, razpoložljivega denarja pa bo za letos predvidoma hitro konec, zato brž. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:30, 16. januar 2015 (UTC) * [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] <nastja.klajnsek@gmail.com> * [[Uporabnik:Dusar|Duša Race]] <race.dusa pri gmail.com> * [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] <bajec.nika pri gmail.com> * [[Uporabnik:JanjaRibic|Janja Ribič]] <jancheek pri gmail.com> * [[Uporabnik:Urska.vranjek|Urška Vranjek]] <urska.vranjek pri gmail.com> * [[Uporabnik:Rok Mrvič|Rok Mrvič]] <mrvic.rok pri gmail.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:KatjaZ|Katja Zver]] <zver.katja pri gmail.com> * [[Uporabnik:Minca2|Minca Šegula]] <mincasegula pri gmail.com> * [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] <sinkovec.simona pri gmail.com> * [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] <bon.mija pri yahoo.com> * [[Uporabnik:Petra Ivanetič|Petra Ivanetič]] <petraivanetic@gmail.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:DorotejaPiber|Doroteja Piber]] <doroteja.piber@gmail.com> * [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] <urska.smile@gmail.com> * [[Uporabnik:zitnik.alenkak|Alenka Žitnik]] <zitnik.alenka@gmail.com> * [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] <jana_ster@yahoo.com> * [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] <erika.moze@gmail.com> * [[Uporabnik:Sara|Sara Prezelj]] <sara.prezelj pri gmail.com> * [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] <barby.kopac@gmail.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:LidijaR|Lidija Rezoničnik]] <lidija.rezonicnik@gmail.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] <mk.majakovac pri gmail.com> * [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] <bolko.anja pri gmail.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:ZadEva|Eva Zadravec]] <ewa.zadravec pri gmail.com> * [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] <kerstin.kurincic@gmail.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] <anja.pirnat pri gmail.com> {{opravljeno}} * [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] <urska.bister pri gmail.com> ===Korekture 2016=== Tarifa bo usklajena s Študentskim servisom in bo znašala, preračunana na čas, 4,50 eur/uro. Interesenti za postavljanje in korigiranje besedil se podpišite spodaj po zgledu prejšnjih let, novinci dodajte za svojim imenom oznako NOVA ali NOV. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 14:47, 13. september 2015 (UTC) * [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] <urska.bister pri gmail.com> * [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] <sinkovec.simona pri gmail.com> * [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] <bon.mija pri yahoo.com> * [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] <nastja.klajnsek pri gmail.com> * [[Uporabnik:KatjaZ|Katja Zver]] <zver.katja pri gmail.com> * [[Uporabnik:Rok Mrvič|Rok Mrvič]] <mrvic.rok pri gmail.com> * [[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] < mk.majakovac pri gmailu> * [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] < erika.moze pri gmailu> * [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] <urska.potocnik12 pri gmail.com> * [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] <bolko.anja pri gmail.com> * [[Uporabnik:ZadEva|Eva Zadravec]] <ewa.zadravec pri gmail.com> * [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] <jana_ster pri yahoo.com> * [[Uporabnik:Justina L.|Justina Lušin]] <justina.lusin pri gmail.com> NOVA {{opravljeno}} * [[Uporabnik:Kaja Dragoljević|Kaja Dragoljević]] <kaja.dragoljevic pri gmail.com> NOVA * [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] <hana.furlan.7 pri gmail.com> NOVA * [[Uporabnik:Martina Toplišek|Martina Toplišek]] <tinatoplisek pri gmail.com> NOVA * [[Uporabnik:Monikalusin|Monika Lušin]] <monika.lusin pri gmail.com> * [[Uporabnik:Saraprezelj|Sara Prezelj]] <sara.prezelj pri gmail.com> * [[Uporabnik:Kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] <kerstin.kurincic pri gmail.com> * [[Uporabnik:alenka.zitnik|Alenka Žitnik]] <zitnik.alenka pri gmail.com> * [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] <vrtacicmatjaz pri gmail.com> NOV * [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] <anja.pirnat pri gmail.com> * [[Uporabnik:JanjaRibic|Janja Ribič]] <janjaribic11 pri gmail.com> ===Korektorji leta 2017=== *[[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] <ana.plantan95 pri gmail.com> NOVA *[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] <bon.mija pri yahoo.com> *[[Uporabnik:Fizelj|Martin Filipič]] <martin.filipic pri gmail.com> NOV *[[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] <jana_ster pri yahoo.com> *[[Uporabnik: Urskapotocnik|Urška Potočnik]] <urska.smile pri gmail.com> *[[Uporabnik: PolonaPahor|Polona Pahor]] <pahor.polona pri gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: Tjasa Grom|Tjaša Grom]] <grom.tjasa pri gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: Polona Logar|Polona Logar]] <polona.logar1 pri gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: Patricija Berglez|Patricija Berglez]] <patricija.berglez pri gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: Ana Pestotnik|Ana Pestotnik]] <ana.pestotnik pri gmail.com> NOVA *[[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] <sinkovec.simona pri gmail.com> *[[Uporabnik: Kaja Nakani|Kaja Nakani]] <kajanakani pri gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: Barbara Šut|Barbara šut]] <sut.barbara pri gmail.com> NOVA *[[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] <bolko.anja pri gmail.com> *[[Uporabnik:JanjaRibic|Janja Ribič]] <janjaribic11 pri gmail.com> *[[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] <tejacec18 pri gmail.com> NOVA *[[Uporabnik:UTercon|Urša Terčon]] <ursa.tercon@hotmail.com> NOVA *[[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] <erika.moze pri gmail.com> *[[Uporabnik:Barbssal|Barbara Batagelj]] <barbara.batagelj@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik:nk356|Nastja Klajnšek]] <nastja.klajnsek@gmail.com> *[[Uporabnik:Anonimo~slwiki|Mateja Lovrečič]] <mlovrecic pri gmail.com> NOVA ===Sodelavci leta 2018=== *[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] <bon.mija pri yahoo.com> *[[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] <ferlez.urh pri gmail.com> nov :) *[[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] <sinkovec.simona pri gmail.com> *[[Uporabnik: Tjasa Grom|Tjaša Grom]] <grom.tjasa pri gmail.com> *[[Uporabnik: ElaMori|Ela Mori]] <moriela998 pri gmail.com> *[[Uporabnik: BojicN|Nastja Bojić]] <nastja.bojic@gmail.com> *[[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] <rajhlara@gmail.com> *[[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] <ana.plantan95 pri gmail.com> *[[Uporabnik:UTercon|Urša Terčon]] <ursa.tercon@hotmail.com> *[[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] <tejacec18@gmail.com> *[[Uporabnik:Jurij5|Jure Plut]] <jplut96 pri gmail.com> NOV *[[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] <nina.krajnc1@gmail.com> *[[Uporabnik: PolonaPahor|Polona Pahor]] <pahor.polona@gmail.com> *[[Uporabnik: Rikša|Špela Habulin]] <spelahabulin@gmail.com> *[[Uporabnik: Evatravnik|EvaTravnik]] <eva.travnik@gmail.com> *[[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] <jana_ster@yahoo.com> *[[Uporabnik: Masamajcen|Maša Majcen]] <maa.majcen@gmail.com> nova *[[Uporabnik: Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]] <nika.sustersic@gmail.com> nova :) *[[Uporabnik: AmadeaKovicJ|Amadea Kovič]] <kovicamadea70@gmail.com> *[[Uporabnik: Žepap|Sindi Papež]] <sindi.papez@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: MKos|Maja Kos]] <maya.kos pri gmail.com> *[[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] <mihasever98@gmail.com> nov ===Sodelavci leta 2019=== *[[Uporabnik: tapata|Miha Rus]] <miha.ciril.rus@gmail.com> nov *[[Uporabnik: tapata|Janez Novak]] <novakov@gmail.com> nov *[[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] <mihasever98@gmail.com> *[[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] <ferlez.urh@gmail.com> *[[Uporabnik: TamaraSterk|Tamara Šterk]] <tayra.sterk@hotmail.com> nova *[[Uporabnik: Anja Muha|Anja Muha]] <anja.muha@gmail.com> nova *[[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] <nina.krajnc1@gmail.com> *[[Uporabnik:Maša Milčinski|Maša Milčinski]] <masa.milcinski@gmail.com> *[[Uporabnik:MašaKrajnc|Maša Krajnc]] <masa.krajnc.99@gmail.com> *[[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] <spelahabulin@gmail.com> *[[Uporabin:Tejacec|Teja Čeč]] <tejacec18@gmail.com> *[[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] <sustersic.nika@gmail.com> *[[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]] <neza.kocnik@gmail.com> *[[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] <rajhlara@gmail.com> *[[Uporabnik:Erika Primc|Erika Primc]] <erika.primc@gmail.com> nova *[[Uporabnik:Lararojc13|Lara Rojc]] <lararojc13@gmail.com> nova *[[Uporabnik:Anaule|Ana Ule]] <ana.ule1998@gmail.com> nova *[[Uporabnik:Polonap|Polona Podbersič]] <polona.podbersic@gmail.com> nova *[[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] <sinkovec.simona pri gmail.com> *[[Uporabnik:kristina.klara|Kristina Klara Čušin]] <cusin.kristina@gmail.com> *[[Uporabnik:Lucija L|Lucija Lebar]] <lebarlucija@gmail.com> *[[Uporabnik:Lucija Karničar|Lucija Karničar]] <lucija.karnicar@gmail.com> nova *[[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] <anja.antloga@gmail.com> *[[Uporabnik:Pia Rednak|Pia Rednak]] <pia.rednak@gmail.com> nova *[[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] <ana.plantan95 pri gmail.com> *[[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] <klemencicema@gmail.com> nova *[[Uporabnik: Marija Poklukar|Marija Poklukar]] <marija.poklukar321@gmail.com> nova *[[Uporabnik:UTercon|Urša Terčon]] <ursa.tercon@hotmail.com> *[[Uporabnik: Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] <jozef.poklukar123@gmail.com> nov ===Sodelavci leta 2020=== *[[Uporabnik: Nastja Bitenc|Nastja Bitenc]] <nastja.bitenc@gmail.com> *[[Uporabnik: Martina Poklukar|Martina Poklukar]] <martina.poklukar321@gmail.com> nova *[[Uporabnik: Nnnika|Nika Janežič]] <nika.janezic1@gmail.com> nova *[[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] <sinkovec.simona pri gmail.com> *[[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] <mihasever98@gmail.com> *[[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] <klemencicema@gmail.com> *[[Uporabnik:Uros ferrari stojanovic|Uroš Ferrari Stojanović]] <uros.ferrari.stojanovic@gmail.com> *[[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] <sustersic.nika@gmail.com> *[[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] <tejacec18@gmail.com> *[[Uporabnik: Mdr156|Mihaela Lozar]] <mihaela.lozar@gmail.com> *[[Uporabnik: Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] <klemencic.tinkara@gmail.com> nova *[[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] <ana.plantan95 pri gmail.com> ===Sodelavci leta 2021=== *Nežka Černe Gec *[[Uporabnik: JeraKrečič|Jera Krečič]] <jerakrecic@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: Horvathzala|Zala Horvath]] <zala.horvath123@gmail.com> NOVA *[[ Uporabnik: Uršula Gačnik|Uršula Gačnik]] <urs.gacnik@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: Nastja Bitenc|Nastja Bitenc]] <nastja.bitenc@gmail.com> *[[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] <sinkovec.simona pri gmail.com> *[[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] <sustersic.nika@gmail.com> *[[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] <klemencicema@gmail.com> *[[Uporabnik:Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] <marusazlebir@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] <amadejapipan5@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] <evica.ule@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik:Maja Peklenik|Maja Peklenik]] <peklenikmaja@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik:Anika Logar|Anika Logar]] <logar.anika@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik:Mojca Klinc|Mojca Klinc]] <mojca.klinc99@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik:Jana Frank|Jana Frank]] <jana.7473@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: Marjana.godesa|Marjana Godeša]] <marjacna09@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: Nika.sostaric|Nika Šoštarič]] <sostaric.nika4@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: Martina Poklukar|Martina Poklukar]] <martina.poklukar321@gmail.com> *[[Uporabnik:UTercon|Urša Terčon]] <ursa.tercon@hotmail.com> *[[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] <ana.plantan95 pri gmail.com> *[[Uporabnik:Špela Mehič|Špela Mehić]] <spela.mehic@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: Patricija Berglez|Patricija Berglez]] <patricija.berglez@gmail.com> *[[Uporabnik: Katja Strgar|Katja Strgar]] <katja.strgar@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: PolonaPahor|Polona Pahor]] <pahor.polona@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: Lea Lešek Povšič|Lea Lešek Povšič]] <leseklea@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: Klara Koražija|Klara Koražija]] <korazijaklara@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] <mihasever98@gmail.com> *[[Uporabnik:ZalaOkorn| Zala Okorn]] <zala.okorn1@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik:NikaJanjič|Nika janjič]] <janjic.nika@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] <ferlez.urh@gmail.com> *[[Uporabnik:Spelahorvath|Špela Horváth]] <spella.horvat@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] <kanavincek1@gmail.com> NOVA *[[Uporabnik: Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] <klemencic.tinkara@gmail.com> ===Sodelavke in sodelavci leta 2022=== *[[Uporabnik: TysheaAnai|Tyshea Anai Drab]] <tyshea.anai@outlook.com> *[[Uporabnik: Jana Zorko|Jana Zorko]] <janca.zorko@gmail.com> nova *[[Eva Karolina Soršak|Eva Karolina Soršak]] <evak.sorsak@gmail.com> *[[Uporabnik: Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] <marusazlebir@gmail.com> *[[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] <anabelzugan7@gmail.com> *[[Uporabnik: Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] <sinkovec.simona@gmail.com> *[[Uporabnik: UTercon|Urša Terčon]] <ursa.tercon@hotmail.com> *[[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] <mihasever98@gmail.com> *[[Uporabnik: Lovro Rizmal|Lovro Rizmal]] <lrizmal@gmail.com> *[[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] <klemencicema@gmail.com> *[[Uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] <evica.ule@gmail.com> *[[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]] <julija.tratnik@gmail.com> *[[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] <klemencic.tinkara@gmail.com> *[[Uporabnik:NaKa.ja|Kaja Nakani]] <kajanakani@gmail.com> *[[Uporabnik:Nusavesd|Nuša Vešligaj]] <nusa.vesligaj12@gmail.com> *[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] <tinaraj2001@gmail.com> nova *[[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] <tea.stezinar@gmail.com> nova *[[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] <lea.stezinar@gmail.com> nova *[[Uporabnik:Jakobkmetic|Jakob Kmetič]] <jakob.kmetic98@gmail.com> nov *[[Uporabnik:TamaraSterk|Tamara Šterk]] <tayra.sterk@hotmail.com> nova *[[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] <katarina.spr97@gmail.com> nova *[[Uporabnik:Taja Jereb|Taja Jereb]] <jerebtaja@gmail.com> nova *[[Uporabnik:Globacnikpia|Pia Globačnik]] <globacnik.p@gmail.com> *[[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] <veronika.springer123@gmail.com> nova *[[Uporabnik:Drozinaa|Ana Drožina]] <ana.drozina@yahoo.com> nova *[[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] <kanavincek1@gmail.com> *[[Uporabnik:Hvalah|Hana Hvala]] <hanny2424@gmail.com> nova r6n666rq8mcoya82feuj6exmjnz68pb 0 30778 207815 207734 2022-08-24T11:30:05Z Rupark 4478 /* 1874 */ wikitext text/x-wiki {{wikipedija|Kmetijske in rokodelske novice}} '''''Kmetijske in rokodelske novice''''' so izhajale med letoma 1843 in 1903 enkrat na teden, med letoma 1852 in 1857 pa dvakrat tedensko. Pokrivale so gospodarstvo in kmetijstvo, glavni urednik je bil do leta 1881 [[Janez Bleiweis]]. {{Letniki|1843|1903}} ==1843== '''Proza''' *[[Sreča in nesreča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BK6OCJQW 27.12.] ''' Poezija ''' *[[Blaž Potočnik]]: [[Mlatizhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CWY3019 2.8.] *[[Franc Malavašič]]: [[Ozhe nafh so odvernenje martranja shival]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IFH5XZ0X 16.8.] *[[Krajnizhan]]: [[Novim slovenfkim novizam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-THIQW96V 6.9.] *[[Bernard Tomšič]]: [[Jek novic od pokrajine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUSV97S1 20.9.] *[[Franc Malavašič]]: [[Nar lepfhi imena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7LFVXPP 4.10.] *[[Valentin Stanič]]: [[Domazha shivina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K5G3D4Y6 8.11.] *S.: [[Jesenske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8YY5Q1M 6.12.] *P. B.: [[Zhefka prediza Slovenfkim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8YY5Q1M 6.12.] *[[Franc Malavašič]]: [[Slovo od leta 1843]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OC1FMQ0H 27.12.] ''' Narava in družba''' *[[Franc Pirc]]: [[Pismo gospoda Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4S23YECN 26.7.] *[[Višnjagorski]]: [[Luna (Višnjagorski)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OLV60H5R 20.12.] ==1844== [[Kategorija:Časopisi]] [[Kategorija:Kmetijske in rokodelske novice| ]] '''Proza''' *[[Denkov Tone]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-99XVGD89 3.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CYBQ7HFM 10.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D9SZRG15 17.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9PT7KKX 24.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XUG2DYKC 31.1.] *[[L-c]]: [[Dota vboge neveste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HL7ITINO 4.9.] *[[Jure Sodevski]]: [[Divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZHDEXWV 25.9.] *[[Robida]]: [[Obogatenje brez copernije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HN8335P7 2.10.] *[[V-i]]: [[Povedka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-78256DP4 30.10.] *[[Kdor kako delo zna in ga rad dela, je bolji, kakor da bi imel zlate v mošnji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T05J2XT4.12.] '''Poezija''' *[[Franc Malavašič]]: [[Kmetijfke in rokodelfke Novize vhm fvojim prijatlam in podpornikam sa novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TDVSJ291 3.1.] *[[Jernej Marouhnik]]: [[Popravilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1YX3N6OL 17.1.] *[[Valentin Stanič]]: [[Kmet fvojimu finu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-39ZOXTI5 31.1.] *[[S.]]: [[Zimske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8LY8PPG 14.2.] *[[A. Praprotnik]]: [[Njega dni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UD8J2IOP 21.2.] *[[Vihnjaforz]]: [[Ljubljanfki kovazhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYVO60Z8 6.3.] *[[She eno vofhilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZBAGRZSV 20.3.] *[[S.]]: [[Sirotek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-54VXQG4J 27.3.] *[[S.]]: [[Pirhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JTSDN5Q0 3.3.] *[[Anton Žakelj]]: [[Pesem v setvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8JUPF4ZL 10.4.] *[[J.S.]]: [[Pesem v setvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TJUUVKDL 10.4.] *[[Juri Varl]]: [[Ob rojftnim dnevu-19.Malitravna-prefvitliga Zefarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L4KYLJZ0 17.4.] *[[S.G.]]: [[Sveti Juri]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXV321HU 24.4.] *[[A. Krempl]]: [[Zadovoljen kmetič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-04TPHWIX 1.5.] *[[Valentin Stanič]]: [[Orazh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFK4O1VO 1.5.] *[[S.]]: [[Spomladanske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W9RIPVBB 8.5.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Sadovolni Krajnz]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WGU5GGDI 15.5.] *[[S.]]: [[Kratka molitvica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OLHO3KW 22.5.] *[[Mirko Poženčan]]: [[Pastirska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C5GSPO8F 29.5.] *[[Franc Malavašič]]: [[Oče na smertni postelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q365NXT6 12.6.] *[[Venec hvaležnosti in spoštovanja Gospodu Janezu K. Kersniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0JNM6NEE 3.7.] *[[J. Maroušnik]]: [[Vesel kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U9DNFNS6 10.7.] *[[France Prešeren]]: [[Kerst per Savizi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLWGL7QL 17.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XC2UOVZB 24.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9G3ZX6NX 31.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XQ7WKTO1 7.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6S6VEIRQ 14.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46S6TZUP 21.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34ASVUVJ 28.8.] *[[S.]]: [[Poletne misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKFMDZNC 14.8.] *[[Franc Malavašič]]: [[Bodite, kakor čbele!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNF325VA 25.9.] *[[S.]]: [[Njih visokosti, presvitlimu gospodu Joanu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YN1OFGGJ 2.10.] *[[P.]]: [[Gornika up]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KJ4IIE7E 16.9.] *[[Gospodu Koseskitu pesniku Slovenije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JV0X690V 6.11.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Pesem od verliga moža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OD03VRWI 13.11.] *[[Pogled v Štajersko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NM7BNB06 20.11.] *[[S.]]: [[Tri cvetlice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BM7TSX4 27.11.] *[[Dragutin Dežman]]: [[Žalovanje ob smerti Franca Hladnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T05J2XT 4.12.] *[[V. Stanig]]: [[Pefem po dokonzhanim poljfkim delu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VL6JLR6J 11.12.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Divji lovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QYY38H37 18.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QDD3FOBI 25.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Grof Orsad Počić]]: [[Napoved bukev (knjig.)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6NXFNNAF 10.4.] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TJ1NTOP 8.5.] *[[Slavjanska antologija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1MNC4] *[[Nekaj od Slovencov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7F5WBMZM 30.10.] *[[Napoved novih bukev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BM7TSX4 27.11.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Janez Bleiweis]]: [[Jezikoflovni raslog]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79HK38V5 24.4.] *[[Jure Sodevski]]: [[Pohlevno uprašanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D83AGGO3 16.10.] '''Prevod''' *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Orjaška jigrača]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ZLOYVLL 9.9.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Grof Habsbugrski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D2WJFI1H 18.9.] ''' Narava in družba''' *[[Franc Pirc]]: [[Dopis gospoda Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GIXVYVTZ 8.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1N95AOXF 15.5.] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Kako se ima v hudi uri zaderžati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GIXVYVTZ 12.6.] *[[Nov popis Jeruzalema in bližnih svetih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7QY8EHM 6.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0AQX34KB 13.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NM7BNB06 20.11.] ==1845== '''Proza''' *[[Vifhnjagorz]]: [[Kratkozhafniza]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAK9XEYW 15.1.] *[[Jovan Vesel Koseski]]:[[V jamo pade, kdor drugemu jamo koplje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REHJNST2 21.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZF21FO5 28.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8GPZGZNO 4.6.][http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EIV7IYK2 11.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RLGNX5ZE 18.6.] '''Poezija''' *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa mefec Prosinez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZONKWZ9S 1.1.] *[[S.]]: [[Novice svojim bravcam ob novim letu 1845]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YY542W1X 1.1.] *[[A. Pirnat]]: [[Kmetovavec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCEF1NH4 22.2.] *[[Blagorodnimu gospodu L. Martinaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AS20C5I1 29.2.] *[[Dragutin Dežman]]: [[Predica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWPH15FM 5.2.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Svezhan ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWPH15FM 5.2.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Zima]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YMTS5E2O 12.2.] *[[Bernard Tomšič]]: [[Gorenci - Dolenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KC1E4M4Y 19.2.] *[[Miroslav Vilher]]: [[Predčutki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W62TV3IX 26.2.] *[[Šerf]]: [[Domorodcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EHU9C0DX 5.3.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Sufhez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZ2UJV17 5.3.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Legenda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3LNUI08X 12.3.] *[[S.]]: [[Hvaležnost slovenskih mladenčev njih veličanstvu cesarju Ferdinandu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3MD3SZ41 19.3.] *[[Šmarski]]: [[Posvečenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4TGRJK68 26.3.] *[[Dragotin Dežman]]: [[Zvonček]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2KS9D2VN 2.4.] *[[Jože Hašnik]]: [[Božje varstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PA0VCAYW 9.4.] *[[France Prešeren]]: [[Pesem od železne ceste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OVR9Z4DB 16.4.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Sveftiga Slovenza pefem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W43MAGM4 23.4.] *[[Domanjko]]: [[Spoznanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ZJPV19C 30.4.] *[[Valentin Stanič]]: [[Pesem deklice, ki je v šolo šla]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HVS12V56 7.5.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Velkitraven]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6ZIB2I6 7.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Slovenkam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WC6M0ML 14.5.] *[[Iskre]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R9TK672G 21.5.] *[[K. Klemenc]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-92JOEPLL 21.5.] *[[France Prešeren]]: [[Kaj se sme, in more peti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVH7EDFM 28.5.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Roshnizvet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BDK014YH 4.6.] *[[J. Drobnič]]: [[Kmeta svet za zdravje in zadovoljnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QR2CAO20 4.6.] *[[A. Pirnat]]: [[Kje dom je moj?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WKNS95EO 11.6.] *[[D.]]: [[Hrepenenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ZO1FMIY 18.6.] *[[Kresni žarki spoštovanju gospoda Janeza K. Kersnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UL8WYBBO 25.6.] *[[Visokočastitljivimu gospodu gospodu Janezu N. Hradeckitu ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-08FIYD71 2.7.] *[[Jože Hašnik]]: [[Močan vrh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZGP9W2M 9.7.] *[[Anton Žakelj]]: [[Razne pota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKZZNNBY 30.7.] *[[Luka Jeran]]: [[Skopulja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4WJY62G1 6.8.] *[[O.]]: [[Tolažba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-38PC56U2 13.8.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Hzhi na grobu matere]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XF32THBF 20.8.] *[[Karel Dežman]]: [[Rožekar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PNLTSISW 27.8.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Raj zgubljen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JGH1QURQ 3.9.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa mefez Kimovez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W2I98ICP 3.9.] *[[Jožef Šmarski Orešnik ]]: [[Hvala kmetijskiga življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MH9X6DR2 17.9.] *[[Anton Žakelj]]: [[Zaničevavcam pevcov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3RWGI8HO 24.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Dobrova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JWJ1D0GX 1.10.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa rnefez Kosoperfk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXU7FJXQ 1.10.] *[[R.]]: [[Bazen ali pravlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HP1HBLAP 8.10.] *[[O.]]: [[Krajnskih učencov pesim o začetku šolskiga leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZVU8Q692 8.10.] *[[Miha Kastelic]]: [[Zaterti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWIG82XJ 22.10.] *[[France Prešeren]]: [[Memento mori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SYMYFMG 29.10.] *[Sv. Rupret]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IDW5C3HJ 5.11.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Vojaška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQ6F6GHP 12.11.] *[[Z.]]: [[Baron Cojz Žiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOA97LEI 19.11.] *[[Luka Jeran]]: [[Žalovanje stariga očeta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCWPJ7X5 26.11.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa mefez Gruden]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1VAIR1JT 3.12.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Navada železna srajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VG430RFF 3.12.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Stari kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K9KIUV60 24.12.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Bravcam h koncu leta v spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L1G0Q3XT 31.12.] *[[France Prešeren]]: [[Ob fheft in dvajfeti obletnizi fmerti gofpoda Valentina Vodnika]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BF5C328W št. 8.1.] *[[Pravlica]] (pr. [[Valentin Vodnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-08BHUYBX 15.10] '''Prevod''' *[[Friedrich Schiller]]: [[Hoja na plavž]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU18SZHD 16.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5E60EW64 23.7.] *[[Friedrich Schiller]]: [[Vodotop]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGJ687UP 10.12.] *[[F. Rihtar]]: [[Sanja Cesarja Friderika IV. v letu 1459 ali osnovanje Ljubljanske škofije]] (pr. [[P.H.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9Y704YCA 17.12.] *[[Alessandro Manzoni]]: [[Božič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LH1DLIX4 8.1.] '''Dramatika''' *[[Pogovor zdraviga in bolniga kamna na tlaku zraven hiš (trotoir) v nekim mestu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FN5RHLB9 7.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A81808OH 14.5.] *[[Jashirk]]: [[Pogovor kmetifhkiga ozheta s fvojim naravoflovja suzhenim finam, v mefzu Roshnizvetu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YWDXPQEG 25.6.] '''Članki o leposlovju''' *[[Cafov]]: [[Pozdravec vsem Slovencom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WCZBT71U 15.1.] *[[Novo, celo posebno veselje za vse Slovence]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LK41V775 19.2.] *[[Dr. B.]]: [[Pregled slavijanskiga knjiženstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N7IEO5FC 17.9.] *[[Dr. Bleiweis]]: [[Na eni strani smešna, na drugi resnična]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XAQT6BHH 29.10.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Matija Majer]]: [[Novicam k novimu letu iz Celovca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TZGFLVWR 1.1.] *[[Jožef Grahek]]: [[Beseda "koj"]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1MPKX6W 13.8.] *[[Prošnja mesca Listopada na tiste Slovence, ki ga Listovgnoj imenujejo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I5O4S2BI 26.11.] *[[Jernej Medved]]: [[Odgovor na vprašanje: ali je beseda korun prava slovenska beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TYBW7CGN 26.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IFOT95F 3.12.] *[[Ne korun ampak krompir]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VIR1FQVC 24.12.] ''' Narava in družba''' *[[Ptiči so veliki dobrotniki kmetijstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79YVBD9W 1.1., 15.1., 29.1.] *[[Jurij Kobe]]: [[Beli Krajnci unkraj Kerke in Save od Kostanjevice do Jesenic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-18AD1UGB 8.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G89E86VC 22.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CM1YUWS0 29.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5RUT2B1Y 19.2.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Stari Teržič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XBY8VRE7 29.1.] *[[Premišljevanje štajerskiga kmetovavca kaj de ima štajerska dežela od železne ceste pričakovati?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BTS9M4E4 29.1.] *[[Karel Robida]]: [[Postopači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XBY8VRE7 26.2., 2.4.] *[[P. Musy]]: [[V mladosti je treba skerbeti, kako si svoje dni pošteno kruh služiti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8BQCF1S 19.3.] *[[Franc Lizen]]: [[Pomnoženje gojzdov ali borštov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QH2UXKLU 9.4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7WXGAZR 16.4.] *[[Ignacij Knoblehar]]: [[Izpis iz lista častniga gosp. Ignacija Knobleharja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QH2UXKLU 9.4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7WXGAZR 16.4.] *[[Jožef Bevk]]: [[Huda zima na Blokah in raba šmečev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RT53BJUO 16.4., 23.4.] *[[Kako se dajo pušave v bolji stan popraviti?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MKH0121P 7.5.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Teržič (sedanji čas)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8J7668V5 14.5.] *[[Franc Pirc]]: [[Poslednje pismo gospoda Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KNG7SDGO 28.5.] *[[Matija Vertovec]]: [[Hvaležnost visoko postavljeniga sina do svojih kmetiških staršev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F95MSWP4 2.7.] *[[Slatine ali rimske toplice v Gleihenbergu na Štajarskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWFBX19K 30.7.] *[[Dober svet za izrejenje otrok]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P145UPHE 13.8.] *[[Matija Premuta]]: [[Slovensko pismo iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IABJW8IH 20.8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CMVOV30K 27.8.] *[[Nekaj od kmetijstva pri Kinezih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AE6UQH84 22.10.] *[[M. J. Fesl]]: [[Kopitar (spomenik na Dunaju)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G7NQ8QOX 12.11.] *[[Franc Pirc]]: [[Vinoreja in vinščina v Premski komisii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7O2GEZ6 19.11., 26.11.] ==1846== '''Proza''' *[[Nekatere prigodbe iz življenja dveh umnih kmetovavcov, Janeza in Mete]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J092SEM9 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9WX5UM73 11.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z44BDS2R 18.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIJBK0B2 25.2.] *[[J. Muhodolski]]: [[Kdor v igri sreče iše, V oblak si stavlja hiše]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGK5YC1G 11.2.] *[[L. Sevčan]]: [[Strah je po sredi votel, po krajeh ga nič ni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDA6ABTO 2.9.] *[[Matevž]]: [[Jurčik gre na ptuje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GKB6JD7 9.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Zamolčič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCGL4CHE 16.9.] '''Poezija''' *[[J. Schulz]]: [[Vošila Novic ob novim letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O2VED4GQ 7.1.] *[[n.]]: [[Žalostin glas v spomin rajnciga visokočastljiviga gospoda Jakopa Dolenca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BSTAMBF3 14.1.] *[[Franc Kraner]]: [[Oče in sinek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E5M46X4R 21.1.] *[[n.]]: [[Ave Marija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B02C8Y50 28.1.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Mlinarič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MBFUXVZQ 4.2.] *[[J. W-g.]]: [[Pravdarji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDWEISRX 11.2.] *[[k.]]: [[Perjatlu k popotvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VLGGI64M 18.2.] *[[France Prešeren]]: [[V spomin Matija Čopa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U67V60J0 25.2.] *[[Starc gre snubit]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIJBK0B2 25.2.] *[[Anton Žakelj]]: [[Pepelnična]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1OAIDBOV 4.3.] *[[Gospodu Matiju Vertovcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHNYU51Y 1.4.] *[[Pesem o zvonu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZH33E8T 18.3.] *[[n.]]: [[Perva Davidova pesem posevečena stoletnimu godu Jožeta Justina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DG6AO3IB] *[[O. osmošolc]]: [[Veliki petik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8XR9L90 8.4.] *[[O. osmošolc]]: [[Velika nedelja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G8VBRTZS 8.4.] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Blagor našimu cesarju!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MZP8U3ZP 15.4.] *[[Spomin hvaležnosti in spoštovanja visokočastitimu gospodu gospodu Antonu Melcerju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEMURIXI 22.4.] *[[Jovan Vesel Koseski]]:[[Boj z drakonam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTYCZOEW 6.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M6RWLEBK 13.5.] *[[Č.]]: [[Življenja namen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCPUFFNB 20.5.] *[[Č.]]: [[Najdena domovina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCPUFFNB 20.5.] *[[n.]]: [[Oče in sinovi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XKGXWIHQ 3.6.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Perva vožnja na železnici skoz slovensko zemljo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U5I69G8J 17.6.] *[[Oliban]]: [[Ozir v nebo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C14HWZR6 1.7.] *[[P.H.]]: [[S. Hermagora in s. Fortunat, mučenca in stara slovenska aposteljna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZNESHQ6B 15.7.] *[[Na grobu prečastitljiviga Janeza N. Hradeckita]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEV40PG6 22.7.] *[[Slava svetlemu knezu in milostljivemu vladiku gospodu gospodu Antonu Slomšeku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USA47XPH 29.7.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Kdo je mar?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYCZQLH0 5.8.] *[[Franc Malavašič]]: [[Miloš Kabilovič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-523EMID2 19.8.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Puhličar pride čez več let spet domu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQ09E8H4 16.9.] *[[Č.]]: [[V spomin slovenskiga junaka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7K0JOAG3 23.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Na Semiči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XI7ZOM13 30.9.] *[[Oliban]]: [[Hvala dreves]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2JKHYUS6 7.10.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Šege]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQTJD431 14.10.] *[[Franc Malavašič]]: [[Nemilost ptičjiga lova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7R7JBGKC 9.12.] *[[N.]]: [[Preklinjevavcem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2DSDT5C2 9.12.] *[[P.]]: [[Sveti Martin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OBZCNZ1C 11.11.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Prediška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R6UJH03V 25.11.] *[[Franc Malavašič]]: [[Prilike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9VZZUVT 9.12.] *[[P.H.]]: [[Svet obogateti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYHDZT24 9.12.] *[[Mlin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WJ2L1UHF 23.12.] *[[Franc Malavašič]]: [[Gospod, pri nas ostani!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1330BMTQ 30.12.] '''Prevod''' *[[Rokovica]], (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]) št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M6SUMUZ4 10.6.] *[[Schiller]]: [[Vrednost žen]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-92ZKVF8Q 8.7.] *[[Sirotice]] (pr. [[Cigale]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P22XXDOT 12.8.] *[[Pohlep oslepi]], (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T14ZKUQ226.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BRNW21O6 2.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NU9CH83H 9.9.] *[[kruha pa tudi nauka za uboge]] (pr. [[C.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J6JI6T1Z 23.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-90KSFU0Y 30.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAOQ2H12 7.10.] *[[Schiller]]: [[Besedne vere]] (pr. [[P.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGAVW3DX 21.10.] *[[Gabriel Romanovič Deržavin]]: [[Oda Bog]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79NDEJAV 16.12.] *[[Renatus Munster]]: [[Vera]] (pr. [[N.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-71DVBQVL 16.12.] *[[Ž.]]: [[Sanja na Božič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07VR8OK0 7.1.] *[[Cigale]]: [[Vejčice poduk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZHEBFLB6 14.1.] *[[Anton Žakelj]]: [[Vdova siroti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GDKXFV4V 27.5.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Milanko Delimarič]]: [[Vljudna prošnja na Novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LR4Q7G6 21.1.] *[[Proglas zastran noviga slovenskiga slovnika in in slovnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIJBK0B2 25.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-01X9AAAQ 4.3.] *[[Jernej Medved]]: [[Korun je živa slovenska beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCBBCYQF 1.4.] *[[Nekoliko slovenskih besed, ki se bolj poredkoma slišijo na Kranjskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8UTIOERU 14.10.] *[[Za učitelje kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O6ARZJH4 11.11.] *[[Zahvaljne drobtinice na koncu leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TXXURL4Z 16.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Slovenske pesmi v Ljubljanskim gledišu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LIN9E1V 18.2.] *[[Kratek pregled novih slovenskih knjig]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPDXSVO0 15.7.] *[[Misli v krasnih ali lepih umetnostih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8UTIOERU 14.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-114RUXYY 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-711L90HQ 4.11.] *[[Bohemia]]: [[Nova slovanska knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYHDZT24 9.12.] ''' Narava in družba''' *[[Janez Bleiweis]]: [[Pismo gosp. Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZD4L82T9 21.1.] *[[Popis tamnice (jetnišnice) v Gradiški na Soči ali živi in mertvi vlahani Slovenci od kodi so?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S9BCSAE6 4.3.] *[[Andrej Skopec]]: [[Dopis gosp. misijonarja Skopca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N2ABV8OR 1.4.] *[[Od previdnosti božje za ohranjenje vsakiga naroda na zemlji ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CDQCGIY 1.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BBO373P3 8.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YKZA1YKW 15.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-62VN00V2 22.4.] *[[Slovenski spomenik na 22. Rožniga cveta 1593. Dan svetiga Ahacja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B4JEBCG4 24.6.] *[[Matevž Ravnikar]]: [[Pervi seljaki na Slovenskim ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K6QBHFT6 24.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZCDWB8SF 1.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WRWZT51V 8.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X7KEN7PR 15.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3TT8KUFO 22.7.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Toplice per Šmarjeti blizo Novomesta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UBTGQMR0 1.7.] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Anton Martin Slomšek, po milosti Božji knez ino škof lavantinski pozdravim svoje ljube ovčice in vsem vernim lavantinske škofije srečo in vse dobro od Boga želim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UX3AC7QF 12.8.] *[[Krajnski misijonar Ignaci Knoblehar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDZ4DKFJ 26.8.] *[[Vesela vest]] (o Slomšku), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H0DLI3KD 29.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-082CRH4J 5.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-082CRH4J 12.8.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Cesta čez Ljubelj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZGMNE8OG 16.9.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Prevertanje ali prekopanje Ljubelja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XTGU5IOC 30.9.] *[[Nekaj iz življenja slavniga gosp. F. A. Ciglerja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEMGTLTN 4.11.] *[[Od kod imajo desetine, tlaka in gosposkini davki svoj začetek?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3EU5VQEE 11.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHT3QGH3 18.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U5E8468R 25.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W4QLYSFW 2.12.] *[[Alojzjeviše v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SL34T6OH 11.11.] *[[Žalostna prigodba v Idrijskim rudniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KEC7CGM 18.11.] *[[Peter Klepec, silni slovenski junak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ODYM8STG 16.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUFSULMO 23.12.] ==1847== '''Proza''' *[[Larnavti]]: [[Pustna povest]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XL3DZWYU 10.2.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Še ena povest od Petra Klepca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPFWW02K 26.5.] *[[Skopuh in siromak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2E5JH4WT 18.8.] *[[Podkorenčan|Juri Volc]]: [[Doktor Skaza ali pravdar Seligrabič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UAD7F7O 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U4FAT28S 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FTU60J5Q 8.9.] *[[Andrej Skopec]]: [[Spomin na otročje leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6GLHFSH9 20.10.] '''Poezija''' *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Novice bravcam ob novim letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-674WON87 6.1.] *[[n.]]: [[Žalostin glas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TP90J22] *[[France Prešeren]]: [[Pevcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K80FC7E0 20.1.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Zakon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNX19NCT 27.1.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOB5OF74 10.2.] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Starčik posvetuhu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PF63RP70 17.2.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Ne sodi!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1PM2ZEAY 24.2.] *[[S.]]: [[Sreča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZGYKSWZD 3.3.] *[[P.H.]]: [[V spomin sv. Cirila in Metoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJFYWEDK 10.3.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Planinar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEOXQ6K4 17.3.] *[[č.]]: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NTI3RRDN 24.3.] *[[Mihovil Golob]]: [[Gostija v Ljutomerskim gradu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZBO29TL 31.3.] *[[France Malavašič]]: [[Sanje cesarja Rudolfa I]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DLWFNFIK 14.4.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Prašanje, odgovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKNHB5X0 21.4.] *[[MiIostljivimu prečestitimu gospodu gospodu Jerneju Legatu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XE5BCEMG 28.4.] *[[Slovenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JJ1UXA5N 28.4.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Fantovska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q1NPCB5Y 5.5.] *[[č.]]: [[Erazem Ravbar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J4JC5OCF 12.5.] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Sneg od lani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HCH2WOV7 19.5.] *[[Zdravica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0WUXDQH 26.5.] *[[Solzica Novic rajncimu visokozaslužnimu gospodu Balantu Staniču]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C7KV4N2N 2.6.] *[[Vprašanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8CSMNWEM 9.6.] *[[J. Ur.]]: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCVGJQE3 16.6.] *[[Hvaležin spomin na dan sv. Alojzj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4LJCFWRA 23.6.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Sprememba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USBT4ZDO 30.6.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Kresnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VS1UTPT3 7.7.] *[[Cigale]]: [[Kavka in petelin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UTKF524 14.7.] *[[Gosenca v prosu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CERDOVG 21.7.] *[[Začarana puška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WH4E91MP 28.7.] *[[Hvala čej si?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KRNNR6U 18.8.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Prerokovanje vremena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8TZJGB6E 1.9.] *[[Kamnogorski|Lovro Toman]]: [[Prostost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8V5HLEBS 8.9.] *[[Alenka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GZS9790D 22.9.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Pevec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C229N26V 29.9.] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Starček kraljiču]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RY5TT44R 6.10.] *[[Zabavljica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZP7LI8R 13.10.] *[[Miha Kastelic]]: [[Nedolžnim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CU1NX2OJ 20.10.] *[[Franc Malavašič]]: [[Slovo od c. k. slavniga krajnskiga regimenta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X5X61DW0 3.11.] *[[Pevca slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIW0VCND 10.11.] *[[Franc Malavašič]]: [[V spomin stotniga rojstniga dneva barona Žiga Cojza]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XOT9NGQ 24.11.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Ibikovi žerjavi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2RS7KPUB 8.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-04EHY6XA] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Sirota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T888IRND 22.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Uredništvo]]: [[Oznanilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQ33JIJV 20.1.] *[[Slovensko pesništvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-64ZQYX80 17.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KF8FYEH9 24.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QBZM2UN 3.3.] *[[Žalostno oznanilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCXV1W3G 12.5.] *[[V slovenskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ID3XFNM 27.10.] *[[V slovenskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5XK0K6W9 17.11.] *[[Oznanilo šestiga tečaja Novic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JQ314JY 1.12.] *[[Bleiweis]]: [[Življenje ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-APIAL2M2 22.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBDK26OM 29.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Uredništvo]]: [[Predgovorček zastran Novičniga pravopisa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EA88CSF] *[[Matija Majer]]: [[Slovenske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ID4MYZ73] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ESNOGWHI] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LAQBN7MD] *[[Franc Malavašič]]: [[Slovenski jezik med vsimi slovanskimi narečji za petje nar bolj pripraven]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RDE8TTP] *[[Radislav]]: [[Slovenščina na Koroškim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYXNV1K1 9.6.] *[[Slovstvene novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8APR3UD 23.6.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OAQCEYK4 10.11.] *[[Slovstvene novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YZH6N1T 8.12.] '''Prevod''' *[[Anton Klesheim]]: [[Angeljček]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TZ30J2O8 13.1.] *[[Anton Klesheim]]: [[Starost spoštujte]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GL1VBR9L 3.2.] *[[Anton Klesheim]]: [[Kaj je čudo?]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A84L3TSW 7.4.] *[[Krogotek]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12CVLA06 25.8.] *[[Anton Klesheim]]: [[Rožica in Metulj]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QR381ZO7 15.9.] *[[Anton Klesheim]]: [[Pot v toplejši deželo]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9VMWAY4 27.10.] *[[Friedrich Schiller]]: [[Na pogorišu koliseuma]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6D22JTGB 29.12.] ''' Narava in družba''' *[[Josip Drobnič]]: [[Netek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FW79AVMM 10.2.] *[[Kratka razlaga nove c. k. postave]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C59SAQOP 17.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDR9CVE6 24.3.] *[[Kratek zapopadek postav za družino]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZGK6P9FB 27.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E246OEM1 3.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q65AYP9N 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OKQLC5CM 17.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KG61ZFTJ 24.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QBZM2UN 3.3.] *[[Pijančevanje – huda človeška kuga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QBZM2UN 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZM7GYPG 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C59SAQOP 17.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDR9CVE6 24.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YC2L6HLC 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AG3QGS8Y 7.4.] *[[Iz dveh pisem gosp. Andreja Skopca, misijonarja v Ameriki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ES3YXDTF 17.3.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Pletenje slamnjekov na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDR9CVE6 24.3.] *[[Ignacij Knoblehar]]: [[Dopis gospoda misijonarja Ignacja Knobleharja iz turške Azije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PTU0XZMC 21.4.] *[[Friderik Baraga]]: [[Pismo iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JHAKKPZU 5.5.] *[[Matija Vertovec]]: [[Zvezdoslovje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6IQY40CG 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPFWW02K 2.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-D1HE3H36 9.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UB3WGCUS 16.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O404ENSM 23.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IZNV9637 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKKENTYA 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7RC0TCYO 14.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TKQTIVM0 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WH4E91MP 28.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L5NC2VW4 11.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6UAD7F7O 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FTU60J5Q 8.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RS6PLE84 22.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQSFAMMF 6.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q3LZXCJ3 13.10.] *[[Pogled v gornje kraje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TKQTIVM0 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WH4E91MP 28.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RCQ44KYA 4.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L5NC2VW4 11.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4WZ0CT0J 18.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6UAD7F7O 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U4FAT28S 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FTU60J5Q 8.9.] *[[Anton Wolf]]: [[Nesreča (premogovnik Hrastnik)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KRO99ZNX 8.9.] *[[Jurij Kobe]]: [[Beli Krajnci unkraj hribov Gorjancov in Kočevarjev ob reki Kolpi od Metlike do Osilnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q3LZXCJ3 13.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FDPXJZL7 20.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYG6QDLM 27.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1KIQFQHU 3.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OAQCEYK4 10.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G5KCHQPD 17.11.] *[[Krajnskim lenuham in potepuham je postelja postlana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SYG6QDLM 27.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1KIQFQHU 3.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G5KCHQPD 17.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QPP53NE5 24.11.] *[[Ignacij Knoblehar]]: [[Gospod Ignaci Knoblehar, misijonar v Afriki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G5KCHQPD 17.11.] *[[Andrej Zdešar]]: [[Dopis iz Istrije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C2SYKI5U 1.12.] *[[Gašper Švab]]: [[Življenje rajnciga korarja gosp. Valentina Stanića]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-APIAL2M2 22.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBDK26OM 29.12.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Premišljevanje na pogorišu koliseuma v Ljubljani]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VF4DFUE8 29.12.] ==1848== ''' Proza ''' *[[Basni in pravlice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-95X1UDK9 1.3.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8IQTU8UJ 27.9.] ''' Poezija ''' *[[Ob novim letom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HO7QXIXZ 5.1.] *[[Matija Veljavec]]: [[Seničica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2YYBXQ0 12.1.] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IZVWFOEA 12.1.] *[[Andrej Likar]]: [[Zdihljej domovini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ARQ3KM4O 26.1.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Triglavu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HDZXH8UL 2.2.] *[[Ilirija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXJTBKZN 9.2.] *[[Matija Valjavec]]: [[Edini dol]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9AVKT3O1 23.2.] *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZUIEXZQ 1.3.] *[[Jožef Žemlja]]: [[Godec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YPWZGZ7B 1.3.] *[[Kajetan Hueber]]: [[Bleško jezero]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9KZSUBTS 8.3.] *[[Andrej Likar]]: [[S. Magdalena na Gori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNP1ZZSK 15.3.] *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EQ1WSKPX 12.4.] *[[Fran Jeriša]]: [[Ljubljanski učenci svojim junaškim bratam na Dunaju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GSC0JGTF 12.4.] *[[Miha Kastelic]]: [[Pesem Ljubljanske narodne straže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XP7BH9XM 12.4.] *[[Franc Malavašič]]: [[Aleluja!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWEWERYA 19.4.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Svobodni Lenart]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QDDIAD20 26.4.] *[[France Prešeren]]: [[Zdravljica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9JWAEOHS 26.4.] *[[Slovencam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9U54VL41 3.5.] *[[Matija Valjavec]]: [[Drevo v cvetji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P1IZ0C0D 10.5.] *[[Lovro Toman]]: [[Edinost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6YE9Y54K 17.5.] *[[Andrej Pirnat]]: [[Presvitlimu našimu Cesarju milimu očetu FERDINANDU PERVIMU]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRHEFNFC 24.5.] *[[Andrej Likar]]: [[Pozdrav Slovenii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EA3YJTO 31.5.] *[[Bernard Tomšič]]: [[Prošnja učiteljev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D8S2XX6R 28.6.] *[[Andrej Likar]]: [[Hvala petja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGOGG9F9 5.7.] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Korun]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9TN9A86M 12.7.] *[[Matija Veljavec]]: [[Znamenja dežja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ML8RLDUM 19.7.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovenije zmaga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJDYT62N 2.8.] *[[Jožef Žemlja]]: [[Sedim sinov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5G0D025 9.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5G0D025 16.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9V3Q7SO4 23.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VM94AHXU] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWKC4DSN 6.9.] *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QMWLVVCZ 30.8.] *[[V tolažbo zatiranim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-69CAZ03I 27.9.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Naprej, slavenski Jug]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8UVCG51L 11.10] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Naše barve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGHJ6J4K 18.10] *[[Lovro Toman]]: [[Austrije zvezda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36GT5E5J 1.11.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Divji lov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2DOWQ1VF 15.11.] *[[Moj svet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELV7QN43 22.11.] *[[Lovro Toman]]: [[Slovenskim dekletam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JR4505DB 29.11.] *[[Slavljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWOCU5UO 20.12.] *[[Estrajh za vse]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GOLS9ZX 27.12.] ''' Prevod ''' *[[Pokora poredniga sina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6VW7A5T 19.1.] *[[Mirko Bogovič]]: [[Domorodci?]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AK692HD 26.7.] *[[Mirko Bogovič]]: [[Serce moje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HR74CERS 13.12.] *[[Minljivost stvari - večnost kreposti]] (pr. [[France Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L76H5V39 16.2.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Kako bomo konstitucijo po slovensko imenovali]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CBY52GH 5.4.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Prošnje krajnskih deželnih stanov v rečeh slovenskiga naroda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ALQ35VAQ 12.4.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Slovenski jezik ni otrok]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BM339K52 3.5.] *[[Kako bomo konstitucijo po slovensko imenovali ?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7IK9VMF 3.5.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Skušnja uči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JXG0VJHE 24.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Dobrovolska ob času sedanje vojaške nabere]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8NP8YCNX 7.6.] *[[Franc Cegnar]]: [[Večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RN81M5OP 21.6.] *[[Fran Metelko]]: [[Odgovor]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6XOJ0Z78 celotno besedilo] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P81BNTUY 19.7.] *[[Janez Bleiweis]]: [[V rečéh slovenskiga pravopisa]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EISZ36UA celotno besedilo] *[[Poménki zastran vprašanja v besednih rečeh Slovenije]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3DTBCNHW celotno besedilo] *[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G47QPBC6 23.8.] *[[Juri Volc|Podkorenčan]]: [[Zahvala vprašavcov zastran besed]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SOD5GS56 6.9.] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IAPE0AHD 20.9.] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JAOJN3AE 4.10.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Povedanje od slovenskiga jezika]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL celotno besedilo] *[[Peter Hitzinger]]: [[Staroslovenski spominki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6B60YFSZ 1.11.] *[[Fran Metelko]]: [[Opomba k sostavku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FVSN8FZ9 8.11.] *[[Svoboda ali sloboda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FALIWJAV 22.11.] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6IZPI44E 20.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GOLS9ZX 27.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Krajnska Čbelica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2HK35VWX 9.2.] *[[Slovenske reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ED5LAL9 10.5.] *[[Andrej Likar]]: [[Prošnja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USDX3M0A 10.5.] *[[Slovenske reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OQYRQZ37 31.5.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Županova Micka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2IJQDA73 19.7.] *[[Pogreški device orleanske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PQM2X4O2 27.9.] *[[Slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S456RP9T 4.10.] *[[Slovenske imena meseov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACZAUJWT 13.9.] '''O statusu slovenščine''' *[[Mihael Ambrož]]: [[Želja Slovencov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6W3QC8IG 19.4.] *[[Vseučiliša nam je v Ljubljani potréba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VTSB1PV5 31.5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8GGCCK3Z 7.6.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Kako in koliko bi bil slovenski jezik precej v šole in kancelije vpeljati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MVOTDAM 14.6.] *[[Slovenske narodne šole na spodnjim Štajarskim]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUE2UXN celotno besedilo] *[[Mihael Ambrož]]: [[Kako bi se naš jezik v šole in v kancelije vpeljal?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E1GPGB0N 28.6.] *[[Oroslav Caf]]: [[Beseda za Slovensko vseučiliše v Ljubljani iz Štajarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99TNQVXN 28.6.] *[[Peter Kozler]]: [[Odperto pismice gosp. Ambrožu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TUC2W2DH 5.7.] *[[Jurij Volc]]: [[Kako bi se slovenski jesik v šole spravil?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB2CAM49 5.7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-58D4H0IF 12.7.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovenski jezik v starih časih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7SM32NC 19.7.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Še ena beseda k sostavkam k vpeljanju slovenšine v pisarnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2VPF91T 2.8.] *[[Za kogá se potegujejo Novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UOEQKRNK 23.8.] *[[Peter Hitzinger]]: [[V slovenskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SL7YQHK4 6.9.] *[[Janez Bučar]]: [[Odgovor na besedo gosp. P. Hicingerja zavoljo vpeljanja slovenšine v pisarnice]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KZPT9HX celotno besedilo] *[[Nar veči zaderžek omikanja slovenskiga ljudstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F2KRACW9 23.8.] ''' Pregovori ''' *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5YJNRL7E 19.4.] *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GC2C7UM6 26.4.] *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNM2W5GC 5.] *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KKLZZHCR 27.9.] *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PWYEFXSD 25.10] *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J4OJ3YMO 20.12.] ''' Gledališče ''' *[[Nova slovenska igra]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFFNVHWS 29.11.] *[[Iz Ljubljanskiga gledišča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPX81FNY 6.12.] ''' Narava in družba''' *[[Andrej Zdešar]]: [[Istrijanski Slovenci med Teržaškim in Reškim morjem]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ODLW782Y celotno besedilo] *[[Oroslav Caf]]: [[Kmet na Tominskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TMKAL5KG 15.3.] *[[Iz Dolenskiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5HONHNZG 29.3.] *[[Anton Koderman]]: [[Slovenskim vinorednikam]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LNM4NBZY celotno besedilo] *[[Oroslav Caf]]: [[Prerokovanje Slovencam poleg Soče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQEOTBTY 12.4.] *[[Janez Cerer]]: [[Nekaj od davkov]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQEOTBTY celotno besedilo] *[[Jožef Orel]]: [[Šol in šolnikov po deželi nikar ne pozabite]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VTSB1PV5 31.5.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Poprava nekterih misel in besedi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XZ89O460 14.6.] *[[Perva velika skupšina slovenskiga zbora v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-66VT69TX 14.6.] *[[Deželni zbor v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF9HIXYY 21.6.] *[[Oglas iz močirja]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LI4H6P27 celotno besedilo] *[[Janez Bleiweis]]: [[Slovensko družtvo v Ljubljani]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KCPN8BMV celotno besedilo] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Kaj delajo šolski gospodje po Štajarskim?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXGWFPNA 28.6.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Spomin na Koroško Belo in njeno kislo vodo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XBRE5OZP 19.7.] *[[Jožef Orel]]: [[Odgovor na oglas iz močirja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJRFX1EP 26.7.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Spomín popotovanja na sv. Višarje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V0ZBJ4QH 6.9.] *[[Ljubljačanje, Krajnci, Karlovec in Zagreb]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUBWC4L9 13.9.] *[[Kajetan Hueber]]: [[Mengeš vasem in mestam lep izgled]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E40QQA63 13.9.] *[[Nekaj od Serbije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0Q8KT9B0 27.9.] *[[Oroslav Caf]]: [[Slovenska obleka pravih Pesničarjev na Štajarskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EHJ3T4GG 11.10.] *[[Veselíca v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G6U1TOEY 11.10.] *[[Jožef Bevk]]: [[Misli zastran bire]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8QQ41DR celotno besedilo] *[[Janez Cigler]]: [[Ozir na pretečene čase na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JS4ELETZ 22.11.] *[[Nov denar v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YASXK9IJ 22.11.] *[[Jurij Kobe]]: [[Domorodne reči verlim rodoljubam v prevdark]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MMCSM88M celotno besedilo] ''' Marčna revolucija''' *[[Janez Bleiweis]]: [[Slava slava našimu presvitlimu Cesarju Ferdinandu Pervimu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TXT4217P 22.3.] *[[Matija Majer]]: [[Slava Bogu v višavah in na Zemlji mir ljudem dobrega serca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RS22WTE9 29.3.] *[[Ljubljanska mestna gosposka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5HONHNZG 29.3.] *[[Opomin in svarilo]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RS22WTE9 celotno besedilo] *[[Janez Bleiweis]]: [[Oglas kmetam zavoljo tlake, desetine in drugih gruntnih gosposkinih dacij]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UYW5VGJG 12.4.] *[[Martin Semrajc]], [[Anton Globočnik]]: [[Mili bratje Slovenski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YQYLR8TP 12.4.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Odperto pismice krajnskih poslancov vsim Slovencam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D2XJ2NZ2 19.4.] *[[Poslušajte, kaj se zdaj na Dunaji godí]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0HXBKZE3 19.4.] *[[Davorin Terstenjak]]: [[Bratje Slovenci po Krajnski, Koroški in Štajarski deželi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-D99XI956 19.4.] *[[Janez Stein]]: [[Dopis iz Kanalske doline]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-41U9CYF6 26.4.] *[[Mojim slovenskim bratam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5XF4BDAJ 3.5.] *[[Mi Ferdinand Pervi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PXMIZ2J8 3.5.] *[[Ustavno pismo Avstrijanskega cesarstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HW43PA8Q 3.5.] *[[Kmetje varite se šuntarjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ4EROMO 17.5.] *[[Povabilo Slovanam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YVN7GAYS 17.5.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Moje misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PN0NX5BV 17.5.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Kakošne poslance bomo za Dunaj volili?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZG3SFNMN 24.5.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Napoved perviga deržavniga zbora na Dunaji 26. dan tega mesca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2IMSZT9 7.6.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Kaj se je zgodilo v Smeledniku?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UBD0INHT 14.6.] *[[Imena mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SZBF80N8 14.6.] *[[Deržavni zbor na Dunaji se bliža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7T7190HQ 14.6.] *[[Laží po kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UIFN88J0 21.6.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Odperto pismo iz Dunaja vsim Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YWFUG90M 12.7.] *[[Odperto pismice krajnskim poslancam na Dunaji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LBBB3LZG 26.7.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Odperto pismice vsim Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-57CI1ZN3 26.7.] *[[Iz Frankforta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KLTV9JRM 26.7.] *[[Juri Podrebernicki]]: [[Zakaj hodijo kmetje na Dunaj po laží?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XCAT3FJR 9.8.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Odperto pismice Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2DNBDNAT 16.8.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Cesar so na Dunaj nazaj prišli!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDVXSLFQ 23.8.] *[[Za kogá se potegujejo Novice zastran desetine in tlake]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QBNREYPQ 30.8.] *[[Jovan Stanković]]: [[Kako se Madžari v sedanjim boji s Serbljani obnašajo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZ0LBN3G 30.8.] *[[Sklep deržavniga zbora na Dunaji v kmetijskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4CQ51TV 6.9.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Iz Dunaja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-51BHMM7A 6.9.] *[[Mi Ferdinand Pervi, ustavni Cesar Avstrijanski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LWGI9HFE 13.9.] *[[Peter Kozler]]: [[Zemljišni ali gruntni davek na Štajarskim in Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KH6WXBUS 20.9.] *[[Tudi kmet in rokodelec se zdej po postavi gospoda imenujeta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZXL18C4R 20.9.] *[[Še ena beseda zastran narodne straže kmetam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O6253SJ0 20.9.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Koroški in štajarski deželni stanovi in prihodnje avstrijansko cesarstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SS620UQG 27.9.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Kratko razjasnjenje čez sklep deržavniga zbora zavoljo kmetijskih reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SENQXM1Y 4.10.] *[[Belo - modro - rudeče barve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RAQ9XDJT 4.10.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Drugo razjasnjenje zastran kmetijskih reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JD2LKU0K 11.10.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Kurent je oživel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SLQ53ZNI 11.10.] *[[Vsim Slovencam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EMGKUEXL 18.10.] *[[Carl Codelli]]: [[Lovske in ribške pravice]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX68G3DY celotno besedilo] *[[Prizadevanje Nemcov in njih misli od Slovanov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YL65VL9 1.11.] *[[Slovenskim poslancam v deržavnim zboru!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCWFPU33 8.11.] *[[Ivan Navratil]]: [[Šuntarji na kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZRF92CM 8.11.] *[[Rotar]]: [[Pazite ljubi bratje Slovenci!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G53Y64WQ 8.11.] *[[Ban Jelačič Slovanski Lipi v Pragi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2CYMG3ZC 8.11.] *[[Pervi prihodnji opravki deržavniga zbora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8L7U5WX 15.11.], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AQTZ2E4F 22.11.], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D90NKFAE 29.11.] *[[Slovenci!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79DTCT39 22.11.] *[[Od Dunajskiga deržavniga zbora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TBLDF4WV 22.11.] *[[Vaše c. k. Veličanstvo!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FLUCDGX4 29.11.] *[[Slovenci, ali boste s tém zadovoljni?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I0VMJW2E 6.12.] *[[Kaj se v deržavnim zboru godí]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZ25O2O2 6.12.] *[[Nar novejši in nar imenitniši novica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE8AIFZG 6.12.] *[[Opomin krajnskim kmetam zastran gojzdnih služnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMJJOY7K 13.12.] *[[Premišljevanje čez odstop cesarja Ferdinanda I. in nastop cesarja Franca Jožefa I.]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RH9LKTDD 13.12.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Odgovor Novícam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GF4PQKR9 13.12.] *[[Slovenskim poslancam v prevdark]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJAWGVCA 13.12.] *[[Carl Codelli]]: [[Serčni opomin našim kmetam]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RING1QGP celotno besedilo] *[[Slovo od stariga leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PPXC0KCK 27.12.] ==1849== '''Poezija''' *[[Luka Jeran]]: [[Vošila Novic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YUTLAX1M 3.1.] *[[Matija Šnajder]]: [[Poserčenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R2ETRQTB 10.1.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovanska doba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XNM42LV 17.1.] *[[Č. G.]]: [[Komu bom ustregel?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8MS7KHJ 31.1.] *[[Miha Kastelic]]: [[Na grobu slavniga pesnik Franceta Prešerna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0HZM61FL 14.2.] *[[M. Veljavec]]: [[Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWI55TGD 21.2.] *[[France Prešeren]]: [[Ljubljančanam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EXUSGTV 7.3.] *[[Gospodu L.Tomanu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1AQ65ZX 21.3.] *[[Žalostni glas zvonov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCYJF1NG 28.3.] *[[Dekletam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0Y7CCNDD 4.4.] *[[Lovre Toman]]: [[Človek brez rodoljubja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IHEWD84C 11.4.] *[[Franc Cegnar]]: [[Planinski lovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9LZ6CZ5O 18.4.] *[[Matevž Ravnikar]]: [[Na Janeški gori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJXR5U8S 25.4.] *č: [[Zvest prijatel zdravilo življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1BUNWH2 16.5.] *[[Jožef Virk]]: [[Slava Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ZFZMW6U 23.5.] *[[Lavdon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6TOA8N7 30.5.] *J. Št: [[Zdihljeji po miru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UNK6F0B8 6.6.] *[[Hitzinger Peter|Podlipski]]: [[Pomenki o novih časih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMVDT64D 13.6.] *[[Miroslav]]: [[Vodila pridnim kmetovavcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSWGQTFO 13.6.] *[[Kresni žarki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MVTY3R95 27.6.] *[[Jožef Virk]]: [[Slovenci smo!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RW5GCY07 4.7.] *[[Matija Valjavec]]: [[Poletni večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N24H6699 11.7.] *[[Cigler Janez|Višnjagorc]]: [[Zmota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M19OFZGB 25.7.] *[[Hitzinger Peter|Podlipski]]: [[Kje Slovenija živi?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XDMEQ5QP 1.8.] *[[Jožef Virk]]: [[Slovensko dekle]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8G4V13Z 8.8.] *[[Hitzinger Peter|Podlipski]]: [[Slovenija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSS3X0XO 22.8.] *[[M. Valjavec]]: [[Seničice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WGH7N02T 12.9.] *[[Govorica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9CKA3E 19.9.] *[[Narodna pesem na Cesarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q4PVYVHF 19.9.] *[[Jela Tom.]]: [[Prijaznost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4S7M1HUL 3.10.] *[[Godovnica cesarjeva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RR142M47 3.10.] *[[Visokospoštovanimu gospodu Lukatu Martinaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IN6H3J2L 24.10.] *[[Ivan Dravotin Šamperl]]: [[Kazavec ceste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V7PBN2PD 31.10.] *Miroslav [[Vodniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ONXJNT3 7.11.] *Jaka [[Jezična igračica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSMMBSRD 12.12.] *M. [[Čehovin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MOGQIDYB 19.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Janez Bleiweis]]: [[Žalostno oznanilo in prijazno povabilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-82AWLFFP 14.2.] *[[Dr. Wildnerjeve bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z5SN3YJ6 21.2.] *[[Napoved novih lepopisnih bukev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75MZRE5L 29.8.] *[[Nove slovenske bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MAZ64FE 23.5.] *[[Nova slovanska knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NKJA8NFX 4.7.] *[[Nove slovenske knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYONKSS5 19.9.] *[[Nova knjižnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IEKM1LV8 7.11.] *[[Oznanilo imenitne nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRIKHRVQ 3.10.] *[[Priporočilo novih bukev za mladost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFG368KO 18.7.] '''Proza''' *[[J. Zepič]]: [[Povedka od Ljubjanskiga dohtarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Z0M8RH7 7.2.] *[[Kralj kmečkih zapravljivcov in njegovih pet ministrov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H1EZQH3S 28.2.] *[[Odkritoserčne misli nekiga kmeta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UUQLOSUV 28.2.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JI6JD676 27.6.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61BWUVHY 11.7.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-259GHLTO 18.7.] *[[K.]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A9W83HI9 8.8.] *[[K.]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8PDLWQ6 15.8.] *[[O.]]: [[Resnična smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JYZLPPWO 29.8.] *[[Jožef Virk]]: [[Le hitro v černe bukve ž njim!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K920BKW8 29.8.] *[[K.]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P6H77A06 5.9.] *[[Resnična prigodba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFO01ED3 10.10.] *[[Dopis Krajnskiga, Jurčeta Jurčetu na Dunaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C0IQQKNQ 17.10] !!! ALI JE TO PROZA?? *[[Pogovori v gostivnici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPQCPSQZ 24.10.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDOUN3XB 28.11.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5BN1F7NN 12.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Opomin bravcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6PZVPBMO 03.01.] *[[Mihael Peternel]]: [[Ktere imena mescov so prave?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWV63USJ 3.1.] (celotno besedilo) *[[Jožef Poklukar]]: [[Kako dolgo še ne bomo lažnivosti svojiga pravopisa slovo dali]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IIQB4IG2 10.1.] (celotno besedilo) *[[Franc Serafin Metelko]]: [[Sloven ali Slovan, pa ne Slavjan ali Slavijan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CYVBOSSH 17.1.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PLHEVTO2 23.5.] *[[Lavdon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6TOA8N7 30.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Od slovenskih napisov na pismih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N39ECECV 29.8.] *[[D.]]: [[Zastran slovenskih imen mescov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YL7EG0PA 12.9.] *[[Vikencij Paulavič Ravinski]]: [[Še nekaj zastran imena Slovan ali Slavjan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YS2YA5ZR 7.11.] *[[Zdihljeji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49EC6H8I 14.11.] *[[Janez Hašnik]]: [[Kdor je silen, več dobi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B0GB9EZD 21.11.] *[[Odgovor zastran ,,skutnika."]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7QMT3VIO 26.12.] *[[Hicinger Peter|Podlipski]]: [[Mala slovenska stran s zlo razločnim jezikam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8S4710GV 12.12.] '''Pregovori''' *[[Janez Zupan]]: [[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MJNW411C 7.3.] *[[Janez Zupan]]: [[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2C550C8F 18.4.] *[[Matevž Ravnikar]]: [[Stari slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2FJ83HQE 25.4.] *[[Kmetijski poduki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKE45446 6.6.] '''Uganke''' *[[France Prešeren]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V2AJE28L 14.3.] '''O statusu slovenščine''' *[[Slovenci-slovenski jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI 3.1.] *[[Alojzij Reš]]: [[Gospodu in njegovim pomagavcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BDCRLMSD 9.5.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Pišmo, kakor smo pisali!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKII5XM1 16.5.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJW71VPF 16.5.] (celotno besedilo) *[[Kako naj bi se postave in druge oznanila v slovenski jezik prestavljale, de bo prav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MXKAC5SW 6.6.] (celotno besedilo) *[[Janez Bleiweis]]: [[Odperto pismice gosp.profesorju R. v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5DCOC5E9 20.6.] *[[Oglas slovanske knjigarnice v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRJIT3K8 11.7.] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Dolžnost svoj jezik spoštovati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CSVVMVXA 18.7.] (celotno besedilo) *[[U.]]: [[Slovenska drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0D1SD69L 29.8.] *[[Kako bi se dala v vsaki soseski bukvarnica napraviti?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7XS8CN0B 5.9.] (celotno besedilo) *[[Dobrovoljic]]: [[Slovenska drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-391KO1SU 3.10.] *[[Uren kovač Slovenskih besed]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R7WAPI6 31.10.] *[[Vesel naj bo, kdor brati zna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L9N8V7E 14.11.] (celotno besedilo) *[[Slovenci!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6CILL5ZX 21.11.] *[[Nekaj zastran deržavniga zakonika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZYAOAQG 19.12.] (celotno besedilo) '''Prevodi''' *[[Friedrich Schiller]]: [[Iz Mesinske Neveste]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LDNXO596 9.5.] '''Gledališče''' *[[Oznanilo slovenske igre v Ljubljanskim gledišu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CKGZPMF6 5.9.] ''' Narava in družba''' *[[Mihael Mrvič]]: [[Rimljanska cesta skozi gojzd Hrušico]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KTGDRLY 3.1.] *[[Kaj imajo naši kmetje noviga začeti, in kaj stariga obderžati?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MSU4AP26 17.1.] (celotno besedilo) *[[Janez Pirnat]]: [[Dopis slovenskiga vojaka iz Laškiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6MO2RFV 31.1.] *[[Od regrutiranja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M22XSRON 28.2.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Moje misli Slovencam v prevdarek!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZJY2PYK 28.2.] *[[Volitve za Frankobrod na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T2QRXLNV 7.3.] *[[Nova vstava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHGTPVYZ 14.3.] *[[Luka Jeran]]: [[Slovaki ali Slovenci na Ogerskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZ8AUNM0 14.3.] *[[Nova postava zastran lovskih pravic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHTDAQ1D 21.3.] *[[Svila (žida) in kupčija z njo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OP9S228L 21.3.] *[[Povabílo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HA3CAT58 21.3.] *[[Ljubljana na Koroškim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZRC800R 21.3.] *[[Prisežni možje in prisežne sodbe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5W5SJQMG 28.3.] *[[Postava zastran odkupljenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JXDR0CM1 4.4.] (celotno besedilo) *[[Janez Bleiweis]]: [[Spomin na Dunaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4WB7DRA5 11.4.] *[[Kakó se v druzih deželah z odkupljenjem desetine, tlake in drugih davšin ravná]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IRMH9VCX 18.4.] *[[Fidelis Terpinc]]: [[Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Fid. Terpinc)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q07TUH5B 18.4.] *[[Prijatelski pogovori s kmeti in mestniki v novih rečéh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-88WJ4VPH 25.4.] (celotno besedilo) *[[Jožef Orel]]: [[Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Jožef Orel)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFQCUA62 25.4.] *[[Hironim Ullrich]]: [[Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Hironim Ullrich)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-838ZGF59 2.5.] (celotno besedilo) *[[Zedinjenje krajnske, goriške in istrijanske dežele v eno kronino deželo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZUIXHO6B 27.6.] (celotno besedilo) *[[Vabílo k učenim natoroslovskim pogovoram v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUZI7WVT 27.6.] (celotno besedilo) *[[V ktere politiške in sodniške kantone bo Krajnska dežela v prihodnje razdeljena?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B09B1XQ1 4.7.] *[[Kako se kolere ogibati, in kako takrat živeti, de bo prav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60AN8M1A 11.7.] *[[Še nekaj zastran zjedinjenja Krajnske dežele z Goriško in Istrijansko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1OVQCK9O 11.7.] *[[Od novih politiških gosposk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R1X3VVQ 11.7.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Kako s človekam ravnati, kteriga je kolera napadla in kjer ni zdravnika na pomoč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPPOWJC8 18.7.] *[[Le pravično!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGR4SBMI 18.7.] *[[Andrej Fleischmann]]: [[Natoroznanstvo je vsakimu človeku silno potrebno]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SBAOVOIY 25.7.] (celotno besedilo) *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Nasprotnikam slovenstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-02XCQPO6 1.8.] (celotno besedilo) *[[J. Korban]]: [[Kratek ozir na Poljance]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34HCTFQL 8.8.] *[[Daljni pogovori v Ljubljanskim muzeumu 22. rožnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SCLZVGT 8.8.] (celotno besedilo) *[[Jožef Virk]]: [[Šolska veselica v Ulimjim na Štajarskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K3V0PDTY 8.8.] *[[Prošnja Ljubljanske mestne srenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQ8L0TR0 15.8.] *[[Miroslav Vilhar]]: [[Zgornjim Pivčenam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UN4LS2X 22.8.] *[[Potréba zdravilske šole v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MGXEZ3V 5.9.] *[[Daljni pogovori v Ljubljanskim muzeumu mesca maliga serpana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-94NDAQS6 12.9.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Nekaj od kmetijstva na Laškim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MHUUEN8V 19.9.] *[[Častitim komisíjam za nove sodniške in politiške vradnike na Koroškim in Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0RC945L1 19.9.] *[[Ponovljen rodoljubin klic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-640BYAQ8 26.9.] *[[Oroslav Caf]]: [[Glas iz Štajarskiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QLCJE6LZ 26.9.] *[[Potreba slovenskih šol po deželi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GITQ3K9W 3.10.] *[[Novi cesarski patent za gruntne in hišne davke za prihodnje léto 1850]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PSUCOUFS 17.10.] *[[Jožef Resnik]]: [[Žalostni stan učiteljev po deželi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8WDW7XDX 24.10.] *[[Nekoliko iz ministerskiga načerta, kakó naj bi se prihodnjič gimnazijalne in realne šole po Avstrijanskim vravnale]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HV6OCCVK 31.10.] *[[Večerni natoroslovski pogovori v Ljubljanskim muzeumu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJC0LVEY 14.11.] (celotno besedilo) *[[Deželna komísija za izpeljavo zemljišniga oprostenja za Krajnsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVHJ7RMZ 21.11.] *[[V zadevah slovenske enakopravnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-957U93W2 5.12.] *[[Kako so se sedanje avstrijanske dežele skupej zbrale]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-50N2B4XB 12.12.] (celotno besedilo) *[[Kaj Slovencam manjka?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NC6T20OE 26.12.] ==1850== '''Poezija''' *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Posvečeno bodi tvoje ime!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-70Q25P7A 23.1.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Obetje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q4WOFW2E 30.1.] *[["Iz visoke pesmi J. Koseskiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UOCZBTU7 27.2.] *[[Miroslav Vilhar]]: [[Vesoljnimu svetu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S2L0J0XF 3.4.] *[[Jovan Vesel Koseski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L76AD34F] *[[Kamnogorski]]: [[Žaljice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5R58B23Y 29.5.] *[[L. Kamnogorski]]: [[Radecki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NC9S610M 24.7.] *[[Ivan Dragotin Šamperl]]: [[Žirovnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LVCTXQAS 11.9.] *[[Lovro Toman]]: [[Zdravlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YWXNJAC 20.11] '''Proza''' *[[Andrej Praprotnik]]: [[Kmet, ki se je v 14 dneh brati in pisati naučil]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TBR5Q7BM 16.1.] *[[Smešna pa resnična prigoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A2RDGJNH] *[[Kaj kmetje v neki vasi store, da bi se jim les ne kradel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7WLPXE05 18.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q3VRCOB1 25.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Ali po novim ali po starim?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q0TNJ1GW 2.10.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[J. Kapelle]]: [[Zastran besede skutnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D3C8N0TM 23.1.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[ Skythae, Skuti, Skutje ali Skutniki, in Skythia, Skutje, Skutija, Skutško ali Skutno]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RMXA439Z 30.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AGBT9CH8 27.2.] (celotno besedilo) *[[Od omike slovenskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IH07PZG7 12.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OG6K32UO 19.6.] *[[Jurij Grabrijan]]: [[Srenja ali županija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RIQ990J7 31.7.] *[[Jurij Grabrijan]]: [[Pomenki v besedah župan županija nadžupan nadžupanija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P874Y49N 11.9.] (celotno besedilo) *[[Še eno oglasilo zastran besede „župan“ in „nadžupan“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KP2JG5B6 9.10.] (celotno besedilo) *[[K pomenkam zastran besede „županija“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RPKZPXMO 9.10.] *[[Jernej Lenček]]: [[Nasvet novih mesečnih imen za vse Slovane]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-233P6SMB 20.11.] '''Članki o leposlovju''' *[[Janez Levc]]: [[Slovenski lepopisni izgledi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAGRSFNO 6.3.] *[[L. Kamnogorski]]: [[O Prešernovim spomeniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MW4YC2VH 10.4.] *[[Nova knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKJ10LRA 5.6.] *[[Stefan, srečni kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFZH7C2W 16.10] *[[Živkov]]: [[Nova slovenska knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BREOI0W5 4.12.] '''O statusu slovenščine''' *[[En izgled, kako potrebno je, de se vradniške oznanila po deželi v domačim jeziku pošiljajo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8896R7HA] *[[Novičar iz slovenskih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BM6VHGPO 11.9.] *[[Josip Mencl Venceslav]]: [[Stari zoperniki mlade slovenšine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7R4OPEH2] *[[Kdaj bojo kantonske poglavarstva s županijami v slovenskih krajih svoje opravíla v domačim jezika obravnovati začele?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-23OTO9Z5 2.10.] *[[Zastran pripravnosti slovenskiga jezika za sodnijske zapisnike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QM2E76SP 20.11.] (celotno besedilo) *[[Novičar iz slovenskih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PQ2TJPNC 24.12.] '''Prevodi''' *[[Iz Šafarikovega Narodopisa]]: [[Pravlica od stvaritve sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTTWDC9L 2.1.] *V-c: [[Kmet pravi, kaj de bi ne tel biti]] (pr. [[J. Kastelit]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSFOJQL6 9.1.] *[[Slovenske narodske pesmi v nemško prestavljene]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P5GTQBBS 30.10.] (celotno besedilo) '''Gledališče''' *[[Slovensko glediše]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZZZ0U0P 10.4.] *sn: [[Slovenski igri v Ljubljanskim gledišu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWU7O6PS 26.6.] *Vr: [[Čudne umetnosti brez copernije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CT7XWS4H 3.7.] '''Narava in družba''' *[[Misli o novim letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOBGGQ52B 2.1.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Od kod so prišli Slovani v svoje sedanje kraje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4K1072G5 2.1.] (celotno besedilo) *[[Mihael Ambrož]]: [[Od zemljišne odveze]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJNDNRQ4 9.1.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Kmetijstvo in obertništvo vkupej]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FLTH899H 16.1.] *[[Začetek kovaške in živinozdravske šole v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P0M4ZS8T 16.1.] (celotno besedilo) *[[Korel Ullepič]], [[Ernest Lehmann]]: [[Naznanilo predsedništva deželne komisije za oprostenje zemljiš na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBHCWD51 30.1.] *[[Telegraf ali daljnopisnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SNNKE252 6.2.] (celotno besedilo) *[[Mihael Ambrož]]: [[Od zemljišne odveze na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NNYVX00W 6.2.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od davšin gostačev in bajtarjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N8SQ2NOI 13.2.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od vodnih činžev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OVRJCCII 20.2.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od tlake za ribštvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KHQ2SAA 27.2.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od povišanja činža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4TBN3C8L 6.3.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Potreba novih srenjskih naprav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XEDBVKF 13.3.] *[[Pregled hudodelstev, ki so bile dopernešene v mnogih deželah našiga cesarstva v 4 létih, to je, v létu 1845, 1846, 1847 in 1848]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HTQWS72V 13.3.] (celotno besedilo) *[[Mihael Ambrož]]: [[Nove fužine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XS145DV0 20.3.] *[[Jernej Arko]]: [[Nesreča ognja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PD1YLDLB 20.3.] *[[Ali bojo imele srenje velike in težavne opravíla ali ne?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7PX46B67 27.3.] (celotno besedilo) *[[Jožef Bevk]]: [[Popis Cerkniškiga jezera na Notrajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRKSI2E3 3.4.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od oprostenja zemljiš]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5REX0HM0 10.4.] *[[Lovro Toman]]: [[O Prešernovim spominku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MW4YC2VH 10.4.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Splošno razjasnjenje zastran davšin, ktere bi imele nehati brez odškodovanja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A9E3P0HN 17.4.] (celotno besedilo) *[[Ktere opravke je krajnska deželna komisija za odvezo zemljiš o poslednjih kvatrih dokončala]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDBP6QDS 24.4.] *[[Od fabrik v Ljubljani in okoli Ljubljane]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WFZIYWZO 24.4.] *[[Prihod cesarja Franca Jožefa v Ljubljano]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ON7AMNXK 15.5.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od mitnih in kupnih gruntov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K5OFWTEG 15.5.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od kantonskih cést]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JROSVXDF 15.5.] (celotno besedilo) *[[Korístnost rastljínoznanstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VL7CYA9W 22.5.] (celotno besedilo) *[[Kako bojo sodbe po novih postavah?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M9V8RP2R 29.5.] (celotno besedilo) *[[Mihael Ambrož]]: [[Prijazen svèt v zadévah zemljišniga oprostenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F7DKWOBL 5.6.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Še nekaj od zemljišniga oprostenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I5Z9LWPV 19.6.] *[[Jožef Orel]]: [[Dobrovoljna beseda, kako naj se kmet pri odkupovavnih komisijah grajšinskih davšin zaderží, kteri se želí škode varovati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DXYY20YX 26.6.] (celotno besedilo) *[[Mihael Ambrož]]: [[Satan ljuliko seje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HMU78HN4 26.6.] *[[Miha Debelak]]: [[Dopis iz Istrije 3.7.1850]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2SYKI5U 3.7.] *[[Andrej Einspieler]]: [[Omika in izobraženje Slovencev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5TGRWYP2 10.7.] (celotno besedilo) *[[Jurij Kosmač]]: [[Franc Ant. žlahtni Steinberg]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IEGRTEUD 10.7.] *[[Nekaj od očitnih sodb po novih vstavnih postavah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQV3LI3M 31.7.] *[[Svèt našim županíjam po Slovenskim, kako naj bi se po izgledu ptujih deželá nove postave zoper ogenj vstanovile]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZKCD0VG 7.8.] (celotno besedilo) *[[Vesela prihodnost Krasa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B2QJ3CGH 7.8.] *[[Ljubljanskimu močvirju se nova vesela danica bliší]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RL4CC526 14.8.] *[[Nekaj od šol po kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EN35QFRV 21.8.] *[[Popotovanje skozi podzemeljske jame in votlíne v Planini in na Krasu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NS0OWA1 21.8.] (celotno besedilo) *[[Matija Vertovec]]: [[Ipavska bórja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VCNUMD8A 4.9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8G78JJU 16.10.] (celotno besedilo) *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovesnost v jami pod Malim gradam pri Planini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2T7CGSUM 11.9.] (celotno besedilo) *[[Janez Bleiweis]]: [[Spomín popotovanja po Štajarskim in Gorenskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GYS87K40 25.9.] (celotno besedilo) *[[Jožef Koller]]: [[Kakó pustimu Krasu vesélo prihodnost vstanoviti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J3IF0KRG 2.10.] (celotno besedilo) *[[Andrej Fleišman]]: [[Goli in pusti Kras v 3 létih v mlade in seženj visoke boršte spreoberniti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y3LS2I7J 30.10.] (celotno besedilo) *[[Jožef Juri Strossmayer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CRI8Z8T0 6.11.] (celotno besedilo) *[[Perve očitne porotne sodbe v Celju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63QX51HA 27.11.] *[[Poslednja beseda o starim letu zavoljo zemljišniga oprostenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z9ITDFQ8 24.12.] ==1851== '''Poezija''' *[[Podlipski]]: [[Za novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONK81YTD 1.1.] *[[Novoletne pesmice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3RPGXMUF 8.1.] *[[P-n]]: [[Snubač na ponudbo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKN03M3I 29.1.] *[[Janez Trdina]]: [[Zadnje besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-24WE7D90 12.3.] *[[Kobe]]: [[Narodna pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KFSC7OZ3 23.4.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Mojimu narodu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFYMKA8S 30.4.] *[[Matija Valjavec]]: [[Na planini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CQBW2KZS 11.6.] *[[Jožef Žemlja]]: [[Poletni večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJWUIX3S 18.6.] *[[Miroslav]]: [[Sveta gora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S77CD9MA 25.6.] *[[Miroslav]]: [[Moj vertič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLB21I0R 2.7.] *[[Miroslav]]: [[Kitica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RE7A0UYL 9.7.] *[[Urban Jarnik]]: št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4PQ3LJBA 23.7.] *[[Narodska pesem iz Liburnie]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2HULTU4R 6.8.] *[[Narodska pesem iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SVU9BWE2 13.8.] *[[Narodska pesem iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANNBKSZP 3.9.] *[[Narodska pesem iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MRS1BY32 22.10.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5DZK53IN 26.11.] *[[Ko solnce prot večeru umirajoče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5JSPOTO 17.12.] *[[France Prešeren]]: [[Naj se učenost in ime]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5JSPOTO 17.12.] '''Proza''' *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MRNPN21 1.1.] *J.Š.: [[Umniga kmetovavca bukvarnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A553R3GL 12.3.] *[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KUT37M7M 21.5.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6N3KNRR ] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6N3KNRR 6.8.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Nova knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MIT7VQ0X 1.1.] *[[Slovenske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8N7GZR6 29.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFARY5E3 5.2.] *[[Jeran]]: [[K slovenskimu berilu za pervi razred]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCLEDNL6 18.3.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZALGPAYI], *[[K stari zgodovini slovenskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH7OI26O 28.5.] *[[V jezikoslovnih zadévah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4TWYF3JF 18.6.] *[[Naznanilo prihodnje izdaje noviga, občno-slovanskiga zraven tudi nemškiga, francoskiga in laškiga, in po dopustljivosti okoljšin tudi vesolniga ali celosvetniga alfabeta s priloženo kratko predlago samiga slovenskiga v poskušnjo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WCQ0DSYE 2.7.] *[[O zadevi slovenskiga pravopisa tujih beséd]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6K0APOLJ 9.7.] (celotno besedilo) *[[Podlipski]]: [[Kdo kaj ne sme, in kdo ne]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9P6SHDKJ 30.7.] *[[O zadevah eniga samiga slovanskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WNH177P0 13.8.] (celotno besedilo) *[[Oroslav Caf]]: [[Staroslovenski in vseslovanski književni jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TG2M4TRB 8.10.] (celotno besedilo) *[[Književni jezik nemški - in pa književni jezik slovanski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q2N3R3M9 5.11.] '''O statusu slovenščine''' *[[Jakoslav Prifarski]]: [[Nekaj od ljudskih šol na Krajnskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MZAVB0XE 5.2.] *[[Slovensko berilo za 1 gimnazijalni razred]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4AEONJZJ 26.2.] *[[Kako bi se mi Slovenci v književnim jeziku zjedinili?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HAPEV7WY 2.4.] (celotno besedilo) *[[Odgovor na vprašanje besed „Slovén“, „župan“, „župnik“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QHCXECJV 2.4.] *[[Ptuji jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WO7Q4R1H 2.4.] (celotno besedilo) *[[Slovansko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S0DMXCJS 16.4.] *[[Nikar obupati zavolj pravične obveljave slovenskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IL6M14X1 28.5.] *[[Novičar iz slovanskih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHI3QAWU 5.11.] *[[Jugoslavenska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNIP0F3R 24.12.] '''Prevodi''' *[[Gorska žena in radovednot žena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZ6ITJB1 21.5.] *[[Friedrich Schiller]]: [[Mesinska nevesta]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JQDKPGYI 17.9.] '''Gledališče''' *Xp: [[Iz Celja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZWF59Y4 10.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Gospodam pisateljem in založnikam slovenskih Knjig]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N9YDII80 29.1.] *[[Nekaj iz Vesne]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N3ASU2OR 5.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CWC1QADL] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HEV32WQQ 26.2.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Zastran Linhartoviga nagrobniga spominka]], št. [[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7LE6YR6H 26.3.]] *[[Anton Janežič]]: [[Književna novica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8B5ZP9TD 17.12.] '''Narava in družba''' *[[Jožef Koller]]: [[Potreba gore in hribe boljši obdelovati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPJ2E7I2 1.1.] (celotno besedilo) *[[Naznaník novih postav, ktere je bolj sploh vediti potreba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2P8WCO18 1.1.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Dobrovoljen svet, kako se je v županijskih zborih obnašati in govoriti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EHLIBZTB 1.1.] *[[Od Bohinja kàj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEGIBX4I 8.1.] (celotno besedilo) *[[Nova dacna ali mitna tarífa za vse dežele avstrijanskiga cesarstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61U83SGK 15.1.] (celotno besedilo) *[[Kaj so notárji?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-764JKZ00 5.2.] *[[Jožef Koller]]: [[Razgled tega, kar se je dozdaj zastran pogojzdenja Krasa očitno razglasilo in priporočilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA8E9YQU 12.2.] (celotno besedilo) *[[Opravila notárjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CA8JQE4U 12.2.] *[[Premišljevanje o porotnih sodbah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQCKG1W9 12.3.] (celotno besedilo) *[[Kdo hodi no Dunaj trape lovit in zakaj se pusté naši kmetje sleparjem trapati?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P3VGPC1D 2.4.] *[[Glas iz Krasa za obdelanje Krasa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XEO6XT9C 2.4.] (celotno besedilo) *[[Cesarski ukáz zastran naprave odškodninskiga zaklada za oprostene zemljiša]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3563CDS 23.4.] *[[Od ljudskih šol po slovenskih deželah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0XFV5JON 23.4.] (celotno besedilo) *[[Pogled po slovenskim svetu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KKLICY01 14.5.] *[[Franc Pirc]]: [[Dopis iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PS0FRIEM 28.5.] *[[Nova postava za nastánjenje vojakov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J6ZH6QLN 4.6.] (celotno besedilo) *[[Andrej Švegel]]: [[Od podzemeljskih jam na Gorenskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-881R2SKK 4.6.] *[[Mili glas iz Notranjiga v gojzdnih zadevah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-89S1CQGO 11.6.] *[[Franc Pirc]]: [[Še en dopis g. Pirca iz Amerike 11.6.1851]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJ3CBFD5 11.6.] *[[Matevž Ravnikar]]: [[Razposeljenje pervih ljudí v slavjanskim obziru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8F4FTDMR 11.6.] (celotno besedilo) *[[Franc Pirc]]: [[Še en dopis g. Pirca iz Amerike 25.6.1851]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U3UNUGQV 25.6.] *[[Kako rokodélski stan na boljši pripraviti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XYPUNHSE 9.7.] *[[Naš vék in pa gosence]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JFLJV27W 9.7.] (celotno besedilo) *[[Spomín na Ljubljano in Krajnsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEI4PXA0 16.7.] (celotno besedilo) *[[Sončni mrak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YXWN1V3O 23.7.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Ne kradi!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-53ZC33H7 6.8.] (celotno besedilo) *[[Pogled po Senožeški okolici na Notrajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IUGAX09C 17.9.] *[[En večer na gori nad Soderšico]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1SNG0G1C 24.9.] (celotno besedilo) *[[Matija Vertovec]]: [[Poslednje pismo rajnciga gospod Vertovca vredniku Novíc]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CO3S6A49 1.10.] *[[Še nekoliko od zamaknjene na gori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZU7EEH0 15.10.] *[[O zadevah poglavnih ljudskih šol na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YDDAJBYD 12.11.] (celotno besedilo) *[[Pogled v Černagoro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4KVC94C 3.12.] (celotno besedilo) *[[Še nekaj od zamaknjenih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RVXD6RTR 10.12.] *[[Jurij Kobe]]: [[Pogled na „mirno goro“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5D0AAYQL 24.12.] ==1852== '''Poezija''' *[[Novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7R7TONOK 3.1.] *č: [[Minljivost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CP6B39HW 10.1.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Pesmica o snegu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EOGRC5YT 17.1.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodna pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCTGAOU0 14.2.] *P.H.: [[Zadovoljni kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIOO822L 7.2.] *[[Tolažba pozimi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LGER9FUC 18.2.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodna pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Z8J99HA 25.2.] *[[Jožef Virk]]: [[Prave sreče dom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCEZD6XZ 28.2.] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Iskrenim Slovencom]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ2PTVTF 3.3.] *č.: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XM2UXPYU 10.3.] *[[Narodska pesmica iz Liburnie]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZX0INJQ 13.3.] *[[Matevž Ravnikar|Poženčan]]: [[Traven]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S67S021M 17.3.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodna pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0S5S961Z 20.3.] *dr. A. [[Njega dni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8OPAOWF 24.3.] *[[Domovina]]: [[Iskrice hvaležnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQA4YGM0 3.4.] *M. H. [Pirhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YRGNXACE 7.4.] *[[Matija Valjavec]]: [[Kmet v risu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-INHVWOZ1 10.4.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6FY43ZXK 14.4.] *[[Kaj je prijatel?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BT2UR8A2 17.4.] *[[Anton Žakelj|Rodoljubski]]: [[Gorica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BL73DH5S 21.4.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Moj dom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2SZK2JR5 24.4.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITGQKSPP 1.5.] *[[Matija Valjavec]]: [[Mila Tičica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1M8AA2H1 5.5.] *I-č [[Zapuščena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CIOMGWKY 8.5.] *r [[Sreče dom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C3HHMI9L 12.5.] *J. V. [[Basen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZNYZG2VR 22.5.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Proklelje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2EZFCU61 26.5.] *[[Miroslav]]: [[Postojnska jama]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VABKRITT 29.5.] *C. [[Od kdaj pregovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-45Y65LQE 1.6.] *C. [[Od kdaj pregovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-45Y65LQE 5.6.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Nesrečnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGOKCP35 9.6.] *[[Zagorska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8V79SYIX 12.6.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Nanos]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOI9S1LS 16.6.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6W21U6G 19.6.] *J. D. [[Zlati čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3J9NVK2U 23.6.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HXJ5PYC 26.6.] *[[Miroslav]]: [[Slep rojen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PIHOOUER 30.6.] *C-r [[Ob posvečenju spominka dr. Prešerna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RCML7WK6 7.7.] *[[Anton Žakelj|Rodoljubski]]: [[Slavec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JESZQBVK 14.7.] *[[Anton Žakelj|Rodoljubski]]: [[Mojstru pevcov!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BRYBDSX9 17.7.] *-e- [[Mladeneč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OY72V6F5 21.7.] *[[Slaven na Laškim]]: [[Mravlja in kobilica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-01PZT5YM 28.7.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E68XW0H 31.7.] *[[Svetec Luka|Podgorski]]: [[Hvala vinske tertice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GVCMJV7J 4.8.] *[[Kraljič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LW7A5L1Z 18.9.] *J. W-g. [[Ovca in ternjev germ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2LOP75N2 3.11.] *Narodna slovenska pesem [[Voznik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7SQEATI 6.11.] *[[Miroslav]]: [[Pesem od železne ceste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77U3MZ3Q 13.11.] *C. [[Kaznovana skopuha]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ONIEVWR 15.12.] *[[Rodoljubski]]: [[Slovenskimu narodu!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16C1VCFU 22.12.] *[[Ivan Kukuljevič Sakcinski]]: [[Koleda k novemu letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWI6CS8W 29.12.] *[[Vuk]]: [[Serbsko klagovanje za mertvimi]] (pr. [[Kobe]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVZZG59R 21.4.]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Y05139P 28.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-70HOL01W 2.5.] '''Leposlovje v narečju ali tujem jeziku''' *[[Iz Orave na slovenskem Ogerskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSXYCR66 25.8.] '''Proza''' *[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D6K6NRGE 25.2.] *[[Kaj je boljši?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCHR76Z 24.3.] *[[Drobtinice za kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CKTS8D38 16.6.] *[[Franc Domicelj]]: [[Drobtinice za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RE4Z51ID 30.6.] *Z-c [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N3YJWGQ8 28.7.] *St. [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A5YXN40J 20.11.] *K-č [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V7MVWQ1E 27.11.] *[[Podučnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSZD2DXS 14.12.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JHOC1KSB 4.12.] *V-i [[Kratkočasna podučnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6JJNYMK5 8.12.] *[[Janez Parapat]]: [[Kratkočasne povesti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0B062TAO 11.12.] '''Biografije''' *[[Življenje slavnih Slovanov - Juri Vega]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9EYO94D6 1.5.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Miklavž Kopernik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GXBOON7P 19.5.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Ivan Gundulič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SX7EN0EG 19.6.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Nikolaj Mihailov Karamazin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ME79Y34P 10.7.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Jožef Dobrovski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XSZUR5GE 21.7.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Janez Vajkard Valvazor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ZJCNKBP 11.8.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Jan Amos Komenski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8X06ERLA 18.9.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Jan Amos Komenski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O69N3PWC 22.9.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Jernej Kopitar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T7T62TXV 2.10.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Jernej Kopitar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9N8MDBQB 6.10.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Igraci Krasicki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U3MXD2P6 16.10.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Mihael Vasiljevič Lomonosov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AIY4DF6J 13.11.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Gabriel Romanovič Deržavin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NSMYXY7E 27.11.] '''Potopis''' *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....1.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z7CZ46X8 21.4.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....2.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QE4GS8IL 24.4.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....3.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y2LXYY3S 28.4.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....4.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WTYGRGS6 1.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....5.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPEMHUH3 5.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....6.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWNJFODZ 8.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....7.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0SSK3JL2 12.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....8.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SMVAVCU9 15.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....9.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJBCAMK7 19.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....10.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SMVAVCU9 22.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....11.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UIN6TDGL 26.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....12.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EWRR06F2 29.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....13.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4BU1JTR 1.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....14.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACPID7YS 5.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....15.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E2B1TNJ3 9.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....16.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EAEOK8LA 12.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....17.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2ZQH03B 16.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....18.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OIII22KQ 19.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....19.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWM8QAY8 23.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....20.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KJA4JPR3 26.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....1.pismo....2.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZS9BYVZ3 14.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....3.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EG98DCVR 17.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....4.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N2E9LH07 21.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....5.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPKLOO4K 24.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....6.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F3G3NNFP 28.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....7.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VLUWWH1E 31.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....8.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNO0VJ1 4.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....9.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASE18IQF 7.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....10.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QRP8MOJK 11.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....11.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-90E7GBJE 14.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....12.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-70CRYI96 18.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....13.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1IH04129 21.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....14.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XE6N5T2 25.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....15.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LHEFHHQD 28.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....16.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GCJBOVKG 1.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....17.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HA4E8JVI 4.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....18.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V8MVUYIC 8.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....19.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QRP8MOJK 11.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....20.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WB3FEVAJ 15.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....21.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O8CCX04R 18.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....22.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-853T5DOH 22.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....23.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ7ED5NZ 25.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....24.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKREFVPE 29.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....25.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FXBRCCKQ 2.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....26.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RF330OTR 6.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....27.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LX6OY3D 9.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....28.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1O763Q9V 13.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....29.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U6S33DA8 16.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....30.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YS8FTHAH 20.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....31.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HJNRX1Z 23.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....32.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I3NOZ36F 27.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....33.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FX6DIWHV 30.10.] '''Uganke''' *[[Matija Valjavec]]: [[Žegen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4YJCYXI 28.4.] '''Smešnice''' *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K8RHNRFJ 13.11.] *[[Neven]]: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZ7R6JPF 18.12.] '''Prevodi''' *[[Marko Kraljevič i Musa kesedžija]] (pr. [[Fran Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XH8B2FQ6 21.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J3Y7314U 24.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXO6U38Z 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RKC74YGT 31.1.] *[[Graničar]], (pr. [[Cegnar]]), št.[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SB8MURMM 21.2.] *[[Karl Šneider]]: [[Roža]] (pr. [[ Fran Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S5SXJ5ZB 6.3.] *[[Boleslav Jablosnki]]: [[Sodni dan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLGI243G 3.7.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Ona]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8K9XZ4E0 7.8.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Davidova Harfa]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ZJCNKBP 11.8.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Onkraj groba]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BUVKSFJM 14.8.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Divja gazela]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CY25GO9S 18.8.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Jokajte o njih!]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IF4EP19I 21.8.] *[[Homer]]: [[Devetnajste bukve Homerove Iliade]], (pr. [[Jovan Vesel-Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEJETOM4 28.8.][http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BP4ULO7N 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHHBCDP 4.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q6XTELKX 8.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB9DNBHC 11.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KKKH7C5 15.9.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Ob Jordani]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX5UNSSR 22.9.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Hephtova hči]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ3Q44HI 25.9.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Na grobi]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RTPYJ3F4 29.9.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Moj duh je mračen]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YSLP0RB9 2.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Nje smehljej]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H0AG95UF 6.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Dodelal si!]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SDEGVA1W 9.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Savlova pesem pred zadnjo bitvo]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SDEGVA1W 13.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Savl]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PDI9KRLD 16.10.]¸ *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Vse je prazno! previ pridigar]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XIW5VTD 20.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Življenje duha 1, 2]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-677CS94I 23.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Življenje duha 3, 4]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JEH4ANME 27.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Vid Belščacarja]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06GY779F 30.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Luni]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJ3SMGD0 17.11.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Očitovavcu]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJ3SMGD0 17.11.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - XIX]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VUNR5VH2 20.11.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Na da ko je Tit Jeruzalem sesul]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8BJ24U9 24.11.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Ujeti pevec]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U071YBL3 1.12.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Pobitva Sennacheriba]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M8L9G46P 8.12.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Iz Joba]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXIKWDE6 11.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QGT7ONWV 3.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-976UYKZ9 10.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0OY15HVB 14.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3QUDF8N 17.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S60TT7E6 21.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MN62YQ68 24.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BNSGEFG7 28.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYJP54EY 31.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KC73DWG 11.2.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SFUUYZO 14.2.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BAF1JHUA 21.2.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I3RI6OME 3.3.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BVEBI56M 6.3.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGWRVP1G 17.3.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE41X71Z 27.3.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G64Y4825 3.3.] *[[Jurij Kobe]]: [[Kakošna knjiga je nam na kmetih sada j naj bolj potrebna?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1WHIVI6 3.3.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0OWFWTP 31.3.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28REP1HW 3.4.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ8Z2CO3 14.4.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6C4KMB8 21.4.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C49L9PBN 1.5.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XIORXCYY 8.5.] *[[St.]]: [[Nekaj o slovenskih pesmih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NX7BW5ZQ 15.5.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXUJXE4 22.5.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5O38I1S5 29.5.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N9ZKCS60 9.6.] *[[Nove slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8V79SYIX 12.6.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN0YZOOA 16.6.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEYU8VNN 23.6.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PSZ8VS5X 30.6.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PSZ8VS5X 3.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YODVYLIY 10.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZD374HOP 17.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JO0LLZ25 21.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QH9NC9C 24.7.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JTTQQ943 24.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FHU4UVO0 31.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z77JIKBR 7.8.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SWFFEO61 14.8.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWWQEDIK 25.8.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIRXROIF 4.9.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3FR907MR 11.9.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0XGAN71K 22.9.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PX2N2WAJ 25.9.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N84HLSSP 2.10.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-56875GAH 9.10.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8HEKOLC 30.10.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VO2ICFD1 10.11.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8Q81B93E 17.11.] *B. [[Slovstvo o povestnici domači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-670IG1RG 24.11.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWS5O9TG 27.11.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HID06YL6 1.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QEZLK1IR 4.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCPU873J 8.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MWJ0Q0FV 18.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZDVOJ8GM 22.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GHT1J2Y 25.12.] [[Nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85C27ZR6 25.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPHVTWGY 29.12.] '''O statusu slovenščine''' *[[O zadevah društva sv. Mohora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQ33WW2P 7.7.] *[[V zadevah knjig, po društvu sv. Mohora izdanih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWQY6A5L 28.7.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4VVJHS6A 7.8.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4OZUX1SJ 27.10.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZP7GB0X 18.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Pomenki o "Zori"]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2PWVFZ0 31.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LXC1YX76 4.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K0ADD0F6 7.2.] *[[Opazka jezikoslovna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D9LSW8KP 4.2.] *[[Slovenčič]]: [[Jezikoslovske stvarice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5UOHBHW6 9.6.] *[[Andrej Likar]]: [[Slovenske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVU1SNH1 31.7.] *[[Andrej Likar]]: [[Slovenske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9EXJJI8W 4.8.] *[[Dostavek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NRGR5V39 4.9.] *[[O slovenskem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYZZU787 30.10] *[[Podlipski]]: [[Besedica o kovanji novih besed]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZ9V56C1] *[[Jakob Volčič]]: [[Nektere Liburnske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PX42TI24 11.12.] *[[Jakob Volčič]]: [[Nektere Liburnske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K62HHOW9 18.12.] '''Narava in družba''' *[[Premišljevanje kako se prihodnjič povodnjim ubraniti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2RI47MJD 3.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NGBSW6GU 4.2.] (celotno besedilo v dveh delih) *[[Napoleonovci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGBMXF7D 3.1.] *[[Pravíla po kterih se ima prihodnje vladanje v kronovinah austrianskiga cesarstva vstanoviti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2JODSVE3 7.1.] (celotno besedilo) *[[Ozir na oprostenje zemljiš na Krajnskim v letu 1851]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DAY9N5GA 14.1.] ==1853== '''Poezija''' *[[H.]]: [[Glosa za novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJT8V6JL 1.1.] *[[Miroslav]]: [[Kaj maram!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QEBXLB82 12.1.] *A. Ž.: [[Mlada Breda]] (pr. [[Anastazi Grun]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36WFWGX2 19.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQ4P80JG 22.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ETQIURA 26.1.] *-r: [[Up]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEQIQEQT 9.2.] *[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Klepec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] *P. H.: [[Podobe življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U1OC6GZV 2.3.] *[[Slavus Ambidravus]]: [[Gospodu Davorinu Terstenjaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y0BL6BFO 30.3.] *[[Slava umetniku!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7CVLPQJR 2.4.] *[[Josip Radonievič]]: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8B6YJCRW 6.4.] *[[Tolažba tužnemu sercu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMX8A0PN 9.4.] *[[Smert]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W5B1JUAB 13.4.] *[[Narodna pesmica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U48BFTKF 16.4.] *[[Jaka Zupan]]: [[Cesar Karl VI]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4Q91RZAO 4.5.] *K. C. K.: [[Besedna zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4OHPIKRX 18.5.] *[[Huda ura]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POC9YJPU 25.5.] *-č.: [[Pesmica o pomladi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-24MEVSDY 15.6.] *-č..: [[Onem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36RINNCD 2.7.] *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SLJ1XPWP 2.7.] *[[Kaj so solze?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UN310FY4 6.7.] *[[.....r]]: [[Prijatel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-62Q9XWAR 25.6.] *[[Večeren sprehod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T1OH2OV4 20.7.] *-č.: [[Mladenčem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O6AUHLTQ 10.8.] *[[Josip Novak]]: [[Sveti Matija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-08N7YBFB 27.8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4BSMFXI 31.8.] *[[Delitev Jakšicev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSESE8K2 10.9.] *[[Delitev Jakšicev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0EYIWVZE 14.9.] *[[Josip Novak]]: [[Želja po domačii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RK4ABF5S 5.10.] *[[Andrej Kančnik]]: [[Zgodba na Krasu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QVE065KV 19.10.] *[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Samopašnikom!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2PXK9IGC 22.10] *T....r.: [[O večernici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S0FIZUDS 19.11.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Strah za strah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SRTNYX5G 3.12.] *[[Jožef Schwegel]]: [[Gorska cvetlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XNBDZ5D 17.12.] *[[Jožef Dernač]]: [[Svet večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8TJVN5F 24.12.] *[[Jaka Zupan]]: [[Krajnc obdolževan hrovatenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3NJXFAO 28.12.] * ***: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZSF4U3S 31.12.] '''Proza''' *[[Jure Sodevski]]: [[Slovenske starice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWOJXKIG 1.1.] *[[Preklic stare moriti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IVRVYK5 8.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TVACS6OW 12.1.] *[[Neven]]: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URWIXO41 15.1.] *[[C-r.]]: [[Povestnice za kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRRHSBIX 26.1.] *[[Janko Pajk]]: [[Podučna povest za naše kmetovavce]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L8WLHEX0 29.1.] *[[Jurij Kobe]]: [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NEXQY1J 29.1.] *[[Janko Pajk]]: [[Podučna povest za naše kmetovavce]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KGBHU0FQ 2.2.] *M. J.: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L72ZDMIX 19.2.] *[[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CGHR6163 6.4.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6I7NAA2 27.7.] *K.: [[Kratkočasnice zvirne iz narečij]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NTSLDURV 6.8.] *Dan. Ilir.: [[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8KI058AY 17.8.] *[[Narodska povest]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUF8X3CZ 21.9.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8P3C566 24.9.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDI31ZT4 12.10.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IIXH5IQ1 15.10.] *Dr B: [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9AZZ0FG 19.10.] *[[Drobtinčica življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DWMQW86I 2.11.] '''Biografije''' *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Fr. M. Appendini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRE9MN31 12.2.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Franc Andrej Cigler]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRE9MN31 26.2.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Jan Kolar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7F9NR9HV 16.3.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Ivan Popovič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8Q343GIP 9.4.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Dominik Zlatarič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRBDZOKX 14.5.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Tomaž Dolinar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPRAMH4E 18.6.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Ivan Raic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5BZWT627 10.8.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Ivan Andrejevič Krilov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KF55QFN4 10.9.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Jan Svatopluk Presl]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P5WJCHR6 1.10.] '''Prevodi''' *[[Nehvaležni sinovi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F1IIF1QE 8.1.] *Po nemškem: [[Umirajoči labud]] (pr. L-r.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L5QER3CY 29.1.] *Po češkem [[Furha]]: [[Pesem čeških muzikantov]] *Po češkem [[Zimsko spanje prirode]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-48EC6DW0 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q2VNSXWY 2.3.] *Po nemškem [[Stari človek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49GYIMIE 20.4.] *[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Rak, labud in ščuka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIUWR6GF 27.4.] *Ruska narodna [[Jetnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TU2MXZ4P 11.5.] *Serbska narodna [[Smert Marka Kraljeviča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99A8GI5B 14.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HHUAHVI0 18.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PAY8RCGJ 21.5.] *Litvanska narodna: [[Lipova Harfa]] (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPCWZGMH 28.5.] *[[Karl Muller]]: [[Obertnijske čertice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UZ0O9I88 16.7.] *Po nemškem: [[Čudna smert tatu]] (pr. [[J. H.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2Z10KXP 21.9.] *Serbska narodna: [[Oranje Kraljeviča Marka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MBLLUEFO 12.10.] *Serbska narodna: [[Solnce in dekle]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZL32LIDO 2.11.] *Orientalsko: [[Reka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L1NC01YE 23.11.] *Orientalsko: [[Vprašanja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W7C92I8V 7.12.] '''Leposlovje v tujem jeziku ali narečju''' *A. Ž.: [[Mlada Breda]] (pr. [[Anastazi Grun]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36WFWGX2 19.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQ4P80JG 22.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ETQIURA 26.1.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZSUTXE4Y 4.6.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZL551BC 8.6.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B37BNCYO 11.6.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBW6D6WU 18.6.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZHLPSFH 29.6.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9TO5CFO5 13.7.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWJOVPXN 3.8..] *[[Balatino jezero]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQ6C3R12 24.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QW49WVWQ 28.9.] '''O statusu slovenščine''' *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH7JMIYX 19.3.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZC9MYQCE 16.4.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XD2ZGKXD 13.8.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU7RAXHO 5.10.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQG8Y6SH 15.10.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URV2F3US 22.10.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Narodopisni in jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-340RS1Y4 29.1.] *[[Narodopisni in jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KGBHU0FQ 2.2.] *[[Narodopisni in jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIYK1S58 5.2.] *J.V.: [[Jezikoslovske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZQ15ZAX 4.5.] *J.V.: [[Jezikoslovske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JH68M4RP 15.6.] *[[Ivan Navratil]]: [[Jezikoslovni pogovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LDHCX919 7.9.] *[[Graberski]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3JOP89U 10.9.] *[[Ivan Navratil]]: [[Kupa ali Kolpa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7IL7A07 10.9.] *[[Juri Kobe]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9EVYYD0 21.9.] *[[Ivan Navratil]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z29E0IKV 8.10.] *[[Matej Cigale]]: [[Drobtinca iz slovenske slovnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZJBINE3 12.10.] *[[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CRQ496WC 19.10.] *[[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFEV2IBT 22.10.] *[[Davorin Terstenjak]]: [[Jezikoslovna drobtinčica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W9Z1U3AW 2.11.] *[[Anton Oliban]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K36KBD3J 9.11.] *[[Franc Serafin Metelko]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PGS5NQZI 16.11.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9JVRQG8O 23.11.] *[[Juri Kobe]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OU4GRWHX 26.11.] '''Izreki in smešnice''' *[[Zlati izreki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JGZ8HF1G 14.5.] *[[Zlate resnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RJ1N0LYJ 9.7.] *[[Zlati izreki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G0SGQXP2 10.9.] *[[Zlati izreki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0CYZ6HH3 17.9.] *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QGZ790D 26.11.] *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKZXURIG 31.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YJCJP40Y 29.1.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RXCN5XST 2.2.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D3F7RQTD 9.2.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T2QE5WMI 12.2.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZEFVGV0 19.2.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YB5K5PGR 23.2.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HA0J0CUN 5.3.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QAJLEO8E 12.3.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9SXXUNAO 26.3.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNBKWGNP 6.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GYO73TVE 13.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9KNGRUVE 20.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9WMJIPFR 30.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SOEVNRRG 4.5.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W4GDEGBD 11.5.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRQH7307 18.5.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2CD4CV4 8.6.] *[[Terstenjak]]: [[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IM074LZM 22.6.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FPJ3X722 6.7.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IIZDAWEN 16.7.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROUS5VZH 27.7.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LPTOUS0I 6.8.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B95DZV28 10.8.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RVPDYZ8Y 13.8.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XK4DLXJW 20.8.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDZWOHQR 7.9.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNHCEZ3W 7.9.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0TXE1EB 17.9.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUPB0566 5.10.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KZENRBJ9 19.10.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WVUZY5L6 22.10.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8F6O7N4 29.10.] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F2ZHW706 12.11.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NF7A7TQ4 23.11.] *[[Družtvo sv. Mohora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BTZKWGVU 17.12.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CUPT6ERX 21.12.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMZ0YKK4 28.12.] ==1854== '''Poezija''' *[[Peter Hitzinger]]: [[Novo in staro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3J3JS77M 4.1.] * *[[Jakob Burja]]: [[Prerokovanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-43SVHLZE 11.1.] *[[Domače šege]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N31VHIUH 15.2.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Limbarska gora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34NNH7UL 8.4.] *[[Slovenski pisavnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NH1L001U 22.3.] *[[Jož. Dernač]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRN8B0H3 15.4.] *[[Vojtek Kurnik]]: [[Prihod pomladi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C4PW92BP 6.5.] *[[Bernard Tomšič]]: [[Izplačana prevzetnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3TY2EFUK 31.5.] *[[V. O.-n.]]: [[Napitnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LC5LF0MK 3.6.] *[[Lovro Toman]]: [[Slovenije dar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y48820T2 10.6.] *[[Matija Valjavec]]: [[Kam in kje?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KLSIHJES 14.6.] *[[Ivanu Koseskimu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RETKS01 24.6.] *[[Josip Stritar]]: [[Josipini Turnogradski na prerani grob]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J7XQM9VH 28.6.] *[[Matija Valjavec]]: [[Zaperta smert]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQFCKK1M 1. 7.] *[[Fran Levstik]]: [[Hrepenenje mladega pesnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7FJAARXF 5.7.] *[[Franc Blažič]]: [[Stergar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ORLQ3ZD0 8.7.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Moj vertec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K183ZDPM 12.7.] *[[Matija Valjavec]]: [[Žnjica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F3X8Z9MQ 22.7.] *Janez: [[Pesem veselih mlatičev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-447F74IL 29.7.] *Znojemski: [[Slovenski stric]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX2Y9OOF 2.8.] *Znojemski: [[Slovenski abece]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX2Y9OOF 2.8.] *[[Matija Valjavec]]: [[Rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LK1X65BG 16.8.] *P.H.: [[Žanjice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AHENERQ5 19.8.] *Znojemski: [[Čerka in duh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9KQJK7V 23.8.] *Znojemski: [[De gustibus non est disputandum]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9KQJK7V 23.8.] *[[Vodičan]]: [[Ni ga veselja za moje serce]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ER8MWGMQ 9.9.] *Znojemski: [[Pogovor dveh Slovencev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9Y477VLK 16.9.] *[[J. Štefan]]: [[Novice nekaterim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJCWO2WH 20.9.] *[[Jurij Vodovnik]]: [[Juri Vodovnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J32UZEZY 23.9.] *[[Jurij Vodovnik]]: [[Pohorske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PWJRHNFR 27.9.] *[[V. Kurnik]]: [[Slovo planinarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6E0189AN 30.9.] *J.G.: [[Slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FAA6TADG 7.10.] *i.: [[Našim pevcom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D8QCDD42 14.10.] *[[Josip Novak]]: [[Prodani sin in spokorjeni razbojnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A36KEE5B 21.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BBG7VA8 25.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X37O5691 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TH08SW6P 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PGMW5H8O 4.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGUC3ZZM 8.11.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Pozimi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KDFKOPN1 9.12.] *[[Presvitlemu knezu Antoniju Alojziju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7WDQC3TO 16.12.] *[[Znojemski]]: [[Celtogermansko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJTZ2WD8 27. 12.] '''Proza''' *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCA2AH0A 7.4.] *[[Kratkočasnice iz rusovsko-turške vojske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-10OQZ538 8.4.] *[[Kratkočasno berilo: Lot jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QANARC1I 26.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ME8LO6D3 29.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UD1DSKVQ 3.5.] *Višnjagorski: [[Podučno-kratkočasne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YM1ABRZH 20.5.] *[[Vuk Štefanovič]]: [[Kratkočasne berilo: Pametna sodba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Z6M4KG7 31.5.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R0BOS9XT] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C3DHIS0Z 19.7.] *B: [[Tiho tiho]] ,št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J56FDHXL 2.8.] *L.D.: [[Železnica v kuhnji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J56FDHXL 2.8.] *M: [[Resnična zgodba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J56FDHXL 2.8.] *[[Jernej Levičnik]]: [[Zajterk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD8UD47P 9.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7HYQLGLZ 13.9.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-29CRRWGT 20.9.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2LLL8S42 23.9.] *[[Janez Trdina]]: [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CQOTG5Z6 4.10.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E72JK6I7 11.10.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNS8OECK 28.10] *Cvetko: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BSTRL13L 16.12.] *Nev.: [[Kratkočasneice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F26G31NN 27.12.] '''Prevodi''' *[[Clemens Brentano]]: [[Za poduk in kratki čas: Malo in veliko]] (pr. [[J Kuk]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SUD5SJT0 12.7.] *[[Grof in mlinarjeva hči]] (pr. [[J. Stefan]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YXG2ZIA7 26.7.] '''Jezikoslovna tematika''' *[[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I5LSI6K0] *M-O.: [[Slovstvine reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R4RD6N26 26.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYDARCGD 30.8.] *[[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z5ONWBG0 6.9.] *[[Vprašanje za slovenski slovnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GRLPBW5 16.9.] *[[Janez Šolar]]: [[Slovstvine reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-38JK5AR3 23.9.] *[[J. Navratil]]: [[Slovstvine reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2EKJSGO9 4.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OQS1IC61 11.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8VOPNAW 15.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GUCH4W0E 22.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYHO0K0G 29.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQFAI7MV 9.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRQ7YGRP 23.12.] *M.: [[Še nekaj o doveršivnih glagolih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPAPO55Z 20.12.] *[[Davorin Terstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T26BML9N 27.12.] *[[Starodomače slovstvo]], št.[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NX0KATVK 18.10.] '''Članki o leposlovju''' *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IG3U1BR2 5.8.] *[[Lovro Toman]]: [[O literarni zapuščini Josipine Turnogradske Tomanove]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AX138TD2 26.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYDARCGD 30.8.] *[[Nove slovenske bukvice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CW7NH1N 2.9.] *[[Žiga Zois]]: [[Starodomače slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C0ESSH3S 21.10.] ==1855== '''Poezija''' *[[Znojemski]]: [[Koleda za novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XR6A3KTQ 3.1.] *[[Verli mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-50HNEW2J 6.1.] *[[Cesarska pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YSNL2959 10.1.] *[[Matija Valjavec]]: [[Mati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MCEODNF9 20.1.] *[[Frančišek Svetličič]]: [[Ob vojski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RAK0WKLA 24.1.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Nevestni lišp]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XR6JABN 27.1.] *[[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8SUFBY43 3.2.] *[[Neza Stempiharjeva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DKTYSJI 10.2.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Drobtinčica Vodnikova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7HR0P34K 10.2.] *[[Josip Novak]]: [[Osoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SA2CWUIO 17.2.] *[[Znojemski]]: [[Verba movent, exempla trahunt]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R254ZB36 21. 2.] *[[Kako v Slavonii jokaje se za merliči tožujejo: Na grobu maternem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R0A8AOOK 3.3.] . *[[O veselem rojstvu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S495SQFX 7.3.] *X: [[Mraknjenje sonca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EDHW4U0I 10.3.] *[[Zaklad]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAR3KUNQ 14.3.] *[[Matija Valjavec]]: [[Tica pivka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-96PPJ0M5 17.3.] *Znojemski: [[Res dobrovoljka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5JQ5IKHQ 28.3.] *J. M-i-r.: [[Kaznjena kletev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6V7EMBJL 4.4.] *[[Josip Radoniević]]: [[Rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-89XSN4Z1 14.4.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Rodetovi sinovi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRPM6YDC 18.4.] *J. M-i-r.: [[Plačilo sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M5C2GIU 12.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Radi pojimo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6A97NVCZ 19.5.] *X: [[Angelj tužnih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3V7VIYL2 26.5.] *[[Svetlemu knezu dr. Andreju Gollmayr-ju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KAFH1GMP 2. 6.] *J. M-i-r.: [[Presajena rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DBUWY16 9.6.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Slavček pozimi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KNPWS0BH 20.6.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Kresnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LUQGK5R1 4.7.] *X.: [[Meglenica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ML4LI7JP 14.7.] *J. M-i-r.: [[Kolikor glav toliko misel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YJILMQB 21.7.] *r.: [[Luni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VH50E7IL 28.7.] *Jankomir: [[Bolje derži ga, kot lovi ga!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UIRPDSZ 1.8.] *[[Frančišek Svetličič]]: [[Mornar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXWYQN0L 25.8.] *Jankomir: [[Ticam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-19R9S1ZG 29.8.] *[[Simon Jenko]]: [[Divja rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z0UTA94B 8.9.] *[[M.V.|Matija Valjavec]]: [[O 24. godu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G8SB6GA 15.9.] *[[Simon Jenko]]: [[Vila Zlatinka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-22AIHZQI 22.9.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Udovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHP8RB6T 26.9.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Opravljivcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OLYWODAM 13.10.] *[[J. Novak]]: [[Izgled]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WSJQ3H7O 20.10.] *[[Lovro Toman]]: [[M. Langus-u!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBE48WXU 3.11.] *[[Matija Valjavec|M. Kračmanov]]: [[Naglica se rada kazni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCMTSM4G 7.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-THRPYWJW 10.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYCXWFD9 14.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RFUFPXHQ 17.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JS9NP8GD 28.11.] *[[Iskrice veselja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W2WWGZVZ 24.11.] *[[Rodoljub Ledinski|Anton Žakelj]]: [[Enako naključje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WH27X50D 1.12.] *[[Rodoljub Ledinski|Anton Žakelj]]: [[Živa roža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F2Z09PNG 8.12.] *k.: [[Lenčica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFRN5PY9 15.12.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7SV9O5A3 22.12.] '''Proza''' *[[Kratkočasno berilo: Gospod uči hlapca, hlapec uči gospoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WV1MD85M 10.3.] *[[Berači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2TW5P0MP 14.3.] *[[Kersting vidi s perstiinsliši z roko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V4XIR1IE 28.3.] *Ivan T...: [[Potopis vodene kapljice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9OVLS6UP 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3HRTRITJ 4.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BH8EN2X2 11.4.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4D2F7B3I] *[[Komu je pel?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZVXVOD50 14.4.] *J.M.: [[Nori pa muhasti Janž]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6STDJSLH 18.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVZZG59R 21.4.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8W16EOAS 25.4.] *Novomeščanski: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZDOZS42Z 26.5.] *[[J. Pavalec]]: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYJ75F2U 9.6.] *[[Prostonarodna zastavica iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6JIUJ44F 20.6.] *[[Balant. S. Teržičanski]]: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-13NRLH77 27.6.] *[[J. Dernač]]: [[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMJ5LIID 30.6.] *[[P. Viktor M.]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EU81BDGJ 4.7.] *[[Poljanski]]: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE6P6GPM 11.7.] *[[Dolžnišnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-95I7ZYE1 14.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K7S0GT4E 18.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CMOME927 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWB4Q4ST 25.7.] *D-č.: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HBLW16TK 21.7.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E3U30O2S 11.8.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N67WBA7S 15.8.] *J.Š.: [[Za poduk in kfratek čas: Domači svetovavci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MCGSBA2V 6.10.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7EMVXTL9 10.10.] *Zoridanov: [[Rusovski car Nikolaj in pa njegova hči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ1EZLT 12.12.] *[[Nada in spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9RUY6H3O 8.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ1EZLT 12.12.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTT0L91I 15.12.] *[[Jožef bevk|Križnogorski]]: [[Navada pijančevanja je železna srajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FGP6NXP1 19.12.] *[[Kuk]]: [[Povest domača zraven pa še košček prošnje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G2RGFES9 22.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *J.N.: [[Slovstvini pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFU6XZML 6.1.] *[[Slovstvini pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07VD27KV 13.1.] *[[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-13RNUO82 10.1.] *[[Pavalec]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DTFTXZT3 17.2.] *[[J. Šolar]]: [[Od doveršivnih glagolov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RI6U0NRU 14.2.] *[[Nasvet višje slovničnice sodnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G36CXWFG 24.2.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M1BT3LFH 7.3.] *[[O slovniškej sodnii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AFX9GTSY 28.4.] *[[Kako v Slavonii jokaje se za merliči tožujejo: Na grobu maternem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R0A8AOOK 3.3.] *[[Ciringer]]: [[Jezikoslovna drobtinčica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PYPEURF6 10.3.] *[[Kratkočasna povestnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PY8M7V3E 5.5.] *[[Jezikoslovne zadeve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B4ABGGXY 26.5.] *[[O slovstvinih zadevah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U62LRCI1 8.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SIMSPWX8 11.8.] *[[Cigale]]: [[Drobtinica iz slovenske slovnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73YEKNRI 18.8.] *[[Jezikoslovna zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUA6SQJJ 15.9.] *[[Peter Hitzinger]]: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJQVJXUU 22.9.] [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-57UKNVAZ 26.9.] *[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VK3BUGPS 6.10.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3YZ855MC 17.10.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0FNVLSUS 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-THRPYWJW 10.11.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TOCY8738 24.11.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovniška drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VSBVR9UL 24.11.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AIZLYXC5 5.12.] *[[Jezikoslovne drobtinčice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q6GPK2R2 29.12.] '''O statusu slovenščine''' *[[Odkritoserčna beseda o izurjevanji učiteljev za ljudske in glavne šole]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BDOW13CP 29.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06MG84LS 5.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X4BCH8HA 8.9.] '''Prevod''' *[[Sova in orel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AOHRSRTK 24.2.] srbska narodna *[[Za kratek čas - pa tudi za poduk]], (pr. [[G.M. in Novomeščanski]]) št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O99LCJEL 13.6.] *[[Za poduk in kratek čas]], (pr. [[Jože Novomeščanski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAGDKMSK 23.6.] *[[Srbska narodna]]: [[Ženitva kneza Lazara]] (pr. [[M.V.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QGACRHO6 23.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U643QITW 27.6.] *[[Srbska narodna pripovedka]]: [[Vladko in mertvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H1GL1I26 4.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XUWSFQM8 7.7.] *[[Čertice iz življenja rajnega ruskega cara Nikolaja I.]] (pr. [[Jernej Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KUWF8CF4 4.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDQE8JXF 13.10.] *[[Aleksander Sergejevič Puškin]]: [[Misli in želja]] (pr. [[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R47FJLML 10.10.] *[[Anastazij Grun]]: [[Cvetje in petje]] (pr. [[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BXO6LENE 27.10.] *[[Srbska narodna]]: [[Huda baba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYCXWFD9 14.11.] *[[Po angleškem]]: [[Hafedove sanje ali narobe svet]] (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R8TNN52J 15.12.] *[[Srbska narodna pesem]]: [[Svetniki delijo blagoslove]] (pr. F.C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C6BF6GID 19.12.] *[[Srbska narodna pripovedka]]: [[Od očeta treh sinov, kteremu se desno oko smeja, levo pa joka]] (pr. Slov.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9SWWTQDB 29.12.] '''Leposlovje v narečju ali tujem jeziku''' *[[Narodna pjesma hrvatska]] (pr. [[Jure Frankolin]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HFWID3Z3 11.4.] '''Leposlovje v časnikih''' *[[Pevoljub]]: [[Nekaj o slovenskih pesmih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AKJFENKK 14.2.] *a-n: [[Odkritoserčna beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WAOKV3DM 21.2.] *J.J.: [[Tihe želje in še en nadležen svet za nameček družtvu sv. Mohora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MSUBV4AY 24.2.] *[[O spisovanji dobrih slovenskih knjig]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CMJ5C3G5 7.3.] *[[Matija Valjavec]]: [[Tica pivka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-96PPJ0M5 17.3.] *[[]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASGNJN1B 30.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BA3TRILE 2.6.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3R8HCPUH 28.7.] *[[Mihael Stojan]]: [[Prošnja zastran Drobtinic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-84L4DDQQ 5.9.] *A.M.: [[Beseda o slovenskem knjigoteržtviu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5D6EBCFP 19.9.] *[[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MJWP855U 19.9.] *[[Slovensko slovstvo]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N69B2WYD 17.11.] ==1856== '''Poezija''' *[[Novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZSKRUPF 2.1.] *[[Vojteh Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BXYWBIH 5.1.] *[[Borovčan]]: [[Pesem starega Kranjca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S2FLNZ3M 16.1.] *Narodna: [[Narodna pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JR63SMJV 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZZII51Q 20.2.] *[[Slovenska narodna pravljica]]: [[Mlinar na smertni postelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7TYZ0DR 27.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VC9SHWGX 1.3.] *[[Jankomir|Janez Mencinger]]: [[Oprana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQY1JTUJ 8.3.] *[[France Zakrajšek]]: [[Bogomil in Meta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I74DASH6 15.3.] *[[Vojteh Kurnik]]: [[Prebrisani kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKFSKMWC 22.3.] *[[Janez Mencinger|Jankomir]]: [[Studencu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-620QK9XP 26.3.] *[[Cegnar]]: [[Zornici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UB6JKPQN 16.4.] *[[Simon Jenko]]: [[Mati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AAHRYVJT 19.4.] *[[Janez Mencinger|Jankomir]]: [[Veslarji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I61VU666 26.4.] *Lavromir: [[Zlatica v Bogatinu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46IBAAWP 7.5.] *[[S. Jenko]]: [[Sprehod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2M4UA0FC 10.5.] *o.: [[Marsikak dan mojega življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DZSDAF9 14.5.] *Ž.: [[Dolga mi je njiva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W1IR74PO 24.5.] *Slavomir: [[Domotožnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7HJTLH2M 24.5.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Pepelnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASTA6YT4 11.6.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Domovina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASTA6YT4 11.6.] *[[Lovro Toman]]: [[Ivanu Koseskimu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USDGD4HG 25.6.] *[[Prečastitemu gospodu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDMFR6LD 28.6.] *[[Zdravica junaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAF3QR1C 5.7.] *F. Z.: [[Oglas od Soče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L0JRJ355 5.7.] *r.: [[Žalost pa veselje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NQ89CR5Y 19.7.] *D.: [[Pri koscu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3FYF18WP 23.7.] *[[Znojemski]]: [[Stara in nova slovenšina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TYQVUC8F 26.7.] * S. J. [[Naj bo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9S7IRLB 30.7.] *narodna: [[Minica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0V8J8VML 2.8.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Vilkovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WSQEJZB0 13.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MR5ONEP 16.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQV5U2HJ 20.8.] * [[Jože Novak]]: [[Obletnica Francetu Domicelj-nu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MEWXF95P 23. 8.] * [[Vojteh Kurnik]]: [[Rokodelec popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X19C99PQ 27. 8.] *[[Vojteh Kurnik]]: [[Pod oknom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OQM2VU5H 6.9.] *[[France Zakrajšek]]: [[Menedi in Blaženka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-80JFCBJW 10.9.] *J. H.lla: [[Slovo!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-94JDVDAA 10.9.] *[[Josip Novak]]: [[Novi svet in stari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77DOG27I 13.9.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[ob vodi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K7JYUNH7 24.9.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Tolažba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NIBKS1Q7 4.10.] *ljudska: [[Zdravica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UD5FEDHH 8.10.] *[[Rožica v dolini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9X0EIAT 15.10.] *[[V. Kurnik]]: [[Lovska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVKRTBJR 18.10.] *[[Zapisal M.V.]]: [[Narodna iz Kleč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A2Q79D6F 25.10.] *[[Fran Cegnar]]: [[Na grobih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPQ1J2ZF 1.11.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YUGDTJ1V 5.11.] *P.H.: [[Kovaška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17QCP192 8.11.] *[[Hicinger]]: [[Bitva na Vipavskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BCI7CVE 12. 11.] *narodne pesmi: [[Narodne prislovice iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:. DOC-WFD1OMAZ 12.11.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Sisek rešen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0Q834RT6 15.11.] *[[Lovro Toman]]: [[Presvitli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XE7D55L 19.11.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Ponižen pozdrav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P6RVPTAM 22.11.] *[[Hicinger]]: [[Cesar in cesarica v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REN985I5 26. 11.] *[[Slovenske narodne pesme po Varadžinski okolici in po bližnjem Štajerskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63BQUKK1 6.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FXJHQQEB 29.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGR1SB6A 3.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YKEIHB3V 10.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8H2IDDOV 20.12.] *[[Vilen Vilhar]]: [[Dve drevesi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NGA98R7S 27.12.] *[[Bile]]: [[Bistriška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FYD2WHQN 31.12.] '''Proza''' *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KU0YHNDM 26.1.] *[[Jurij Kobe]]: [[Ahmet Methemir in njegov sin Abdala]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-30ECSJPK 2.2.] *Narodni pravljici: [[Milošnje in pa beračenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRD81QOX 9.2.] *A.D.: [[Kakor je, je dobro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQU26JG1 20.2.] *T.: [[Čuden klobuk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNE2SR4G 8.3.] *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MKRS0CJ5 12.3.] *[[Čuden domuhod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ECZVNRTD 9.4.] *[[Kakor bo Bog hotel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MUBZKAGS 23.7.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0HXENNWN 12.4.] *L-r.: [[Drobtinice za kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8PAXNQG 16.4.] *J.T.: [[Trap]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWQTHQPD 23.4.] *[[Čebela in osa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R85T6SQ 18.6.] *[[Narodna pravlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UNPVPOX8 28.6.] *[[Konj in vol]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M3SFR60F 5.7.] *narodna pripovest: [[Narodna pripovest od kovača]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X9Y7HRSE 16.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ACB2207 19.7.] *Pivčan: [[Zvestoba psa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FAHZ4LT6 26.7.] *[[Sekira in gojzd]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HDGWMNJJ 26.7.] *[[Belec je lepši in boljši]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PFOL7DQ5 30.7.] *narodna pravljica: [[Vuk Rimljan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-88UXF4Y6 9.8.] *narodna pravljica: [[Laž i prilačič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQU9K38S 23.8.] *narodna pravljica: [[Tri brati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O5MRV6T5 23.8.] *[[Pobratimstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAUDXYR3 27.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3P9632A6 30.8.] *[[J. Levičnik]]: [[Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1VGWXVYE 13.9.] *P-ski: [[Dober mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E3TF4T9 11.10.] *B-n.: [[Na rovtah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M78566QN 11.10.] *[[Bog daj bebcom pamet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FUD90T8E 22.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKAZQW9V 25.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W9QCLIV3 1.11.] *[[J. Kuk]]: [[Žalostna prememba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XSZT8L8O 1.11.] *[[Pivčan]]: [[Strah je v sredi votel, na krajih ga pa nič ni, ali pa je - pes]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E4091TO9 5.11.] *narodna pravljica: [[Ternovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PS4Y5R4E 8.11.] *č-ki: [[Kervava dolina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1OJGYD0C 22.11.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Cesar in Cesarica v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REN985I5 26.11.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H2X9QP8Z 10.12.] *[[V. Dragan]]: [[Nesrečen nasledek vraže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y29VLUPI 20.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2VETY8BS 2.1.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WT372UBK 9.1.] *[[Andrej Likar]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFN61ZIA 12.1.] *[[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4L76XJTB 19.1.] *J.V.: [[Jezikoslovne drobtinčice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-84O4HE2Y 5.3.] *[[jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LHI5R9OV 15.3.] *[[Cigale]]: [[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROIDCPT6 26.3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Odgovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C53QQO1J 2.4.] *P.H.: [[Odgovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7P3AYK2G 23.4.] *[[Dostavek k pretresu beril]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-54CD58RB 3.5.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne čertice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JT4F8HAX 11.6.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-58WDFLCW 28.6.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A5BKBBGU 9.7.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A23GF1LB 13.9.] *[[Janez Šolar]]: [[Šolske stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZSDOJURU 27.9.] *[[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFLCUP6F 8.10.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IHVI2L2A 15.10.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Narodski in jezični otoki med Slovenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGDHIHTD 22.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKAZQW9V 25.10.] *[[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36EZQWGY 29.10.] *[[Kako naj se pišejo slovenske lastne imena ?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GV4KBEPD 3.12.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I67BGRRN 13.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QMLNP888 17.12.] *[[Neposredno speljevalo iz glagolov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FAD00KHY 31.12.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G8Y3K7R0 31.12.] '''Članki o leposlovju''' *J.Š.: [[Življenjopis]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANR9ZKCP 16.1.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASTA6YT4 11.6.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJJTGTQ6 28.6.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D6H2LJ2T 26.7.] *[[Slovstine stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z7NCUGZ2 6.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-149BZFFG 10.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MH53PY3L 17.9.] *[[Ferdo Kočevar|Žavčanin]]: [[Lepoznanske stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CV86HLN 1.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2O6ONGY6 4.10.] '''Prevod''' *[[Adam Mickiewicz]]: [[Farys]] (pr. [[Matija Valjavec|Kračmanov]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-37RQ86VN 2.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CUYQXXVV 6.2.] *[[Hammer]]: [[Kaznjena lakomnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWERV11P 29.3.] *srbske narodne pesmi: [[Mati svetega Petra]] (pr. [[c.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WUILW5YH 5.4.] *srbska narodna pesem: [[Uzrokprestave sedeža serbskega patrijarha v Carigrad]] (pr. [[Jurij Kobe]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0M285FC4 30.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40QP0YE7 3.5.] *[[Serčna žena]], (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FNTDZYU7 3.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKAWS6B9 10.5.] *srbska narodna pesem: [[Hudobni sin]] (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REB561SC 17.5.] *litvanska: [[Mali vojak]] (pr. Fr. Z-k.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0QV5PHXE 21.5.] *srbska narodna pesem: [[Zakriti ničesa ne moremo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROGNU4YL 12.7.] *srbska narodna pesem: [[Kosovska deklica]] (pr. [[C.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QSYKJWW 3.9.] *[[Solnčeva sestra in paša tiranin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46GE725B 1.10.] *Iz spisov ruskega mornarskega časnika J.: [[Sablja]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CD2I823V 29.10.] *[[Znamnje svetega križa]] (pr. [[Jos. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MUNUYD7U 19.11.] *[[Herder]]: [[Rojstvo gospodovo]] (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-887RYLJL 24.12.] '''Potopis''' *[[Popotni spominki: Dva dni v Goratanu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BFBD6GH 25.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POXPXDXB 28.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E17U9BJ 2.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9DRZ961K 5.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CH0YWHZ 9.7.] *[[Janez Bilc]]: [[Popis bistriške doline na Notranjskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8CXE38P9 12.7.] ==1857== '''Proza''' *[[Davorin Trstenjak]]: [[Novo leto 1824]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RMFI69BF 3.1.] *[[Ivan Tušek]]: [[Tiči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MKSKVL4 14.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0EH2QBIB 17.1.] *[[Juri Pavalec]]: [[Čudna pa resnična prigoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LBU9L1J 21.7.] *[[Zgubljeno zopet najdeno]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WFHKLTNK 28.1.] *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WR2AZTK5 14.2.] *[[Janko Vijanski]]: [[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZJ19DTL7 18.2.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M2XHWFID 21.2.] *[[J. Bilc]]: [[Pravlica od kurenta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M8ZW1R4W 28.2.] *[[Vicko Dragan]]: [[Spoznanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HXA9FN9D 4.3.] *[[Janko Vijanski]]: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B3XPT0TM 7.3.] *[[L. Bovič]]: [[Čudna ura]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RXTBU0N4 11.3.] *J.M.: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TKMUWGMG 18.3.] *[[Nekaj od beračev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YX87NK1R 25.3.] *[[A. J-n.]] [[Smešnice, pa ne izmišljene]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7GUUWK81 1.4.] *[[Matija Valjavec]]: [[Pripovedka o somovici ali o "jelenskem zelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CVKAEJLR 8.4.] *[[Fran Erjavec]]: [[Veliki petek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4NXQWEYU 8.4.] *[[Vicko Dragan]]: [[Slutnja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KZZ6PLDE 11.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K7VUOB8V 15.4.] *[[J. Levičnik]]: [[Kdo izmder vas je nar večji lenuh?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WS9B54V9 15.4.] *[[Matija Valjavec]]: [[Pripovedka od starega Viničkega grada]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NSOFDKAJ 18.4.] *[[Cestnikov]]: [[Kakošne ima vrag parklje?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB5JNQRF 18.4.] *J.M.: [[Pripovedka od štirih kramarjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQD568S1 22.4.] *A.K. Cestnikov: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MXA2JFF 25.4.] *[[Car in kmetica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R01VACEX 29.4.] *A.K. Cestnikov: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CXVT0G7V 29.4.] *[[J. Levičnik]]: [[Hudodelnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-666BS8VN 6.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E004NL6 16.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6FDIDUC8 20.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELIOYV0Z 23.5.] *[[Kračmanov]]: [[Osel in lesica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HHJTI5PD 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E004NL6 16.5.] *[[Janko Vijanski]]: [[Lakomni kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILG9IF6I 16.5.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZSWL5ZB3 23.5.] *[[Očetova kletva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U70IQT1U 30.5.] *A.K. Cestnikov: [[Banica in kmetica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWQZD5LM 6.6.] *[[Pivčan]]: [[Iz zgodb domačih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AWPU22MN 13.6.] *[[Janko Vijanski]]: [[Narodne pravlice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1P2BKWZQ 13.6.] *[[Mačoha in pastorka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NIMJ3IAR 4.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XC6O93UP 8.7.] *[[Janez Šurman]]: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RTWH15G5 15.8.] *[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MZQZE5SC 9.9.] *[[Fran Erjavec]]: [[Fakir]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBKXK7CK 23.9.] *[[Kakošen bo konec zemlje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-877DHTV6 26.9.] *[[Jurij Kobe]]: [[Kapitan Terbukovič in Rusinja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQXZ33GX 3.10.] *[[Trije sini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2PW1L37A 17.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWO8BJ6R 21.10.] *[[Dvojčka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U6YLNLAG 24.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0HA5OQ1 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRR1JID8 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W0PWQYAZ 7.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RGNN3ZSP 11.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BVEYOKBO 18.11.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFI17CSG 25.11.] *[[Vicko Dragan]]: [[Sveta vera]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PNMCO57N 16.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHUKPIIW 19.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QFURHL98 23.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8XUASVYH 30.12.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDZ5FJP1 19.12.] *[[J. Kobe]]: [[Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QP3W930U 19.12.] '''Poezija''' *[[Josip Novak]]: [[Novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-439BCEVO 3.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6T8255F1 10.1.] *[[Janez Mencinger Mir| Janko Mir]]: [[Prilika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CD8HFWRC 17.1.] *[[Janez Mencinger Mir|Janko Mir]]: [[Zvezdica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M21TP80C 17.1.] *[[S. Jenko]]: [[Zimski dan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K3YD7GQ4 21.1.] *[[S. Jenko]]: [[Zimski večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O22GUT3L 24.1.] *[[Volk Rimljan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMSF5652 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C47QA9EC 31.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F7H0NXCU 4.2.] *[[Fran Svetličič]]: [[Čudno jezero]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ALX9V9AE 7.2.] *[[Vilen Vilhar]]: [[Svarjenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LYL3YLN 14.2.] *[[Simon Jenko]]: [[Noč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-395X64P0 14.2.] *[[Simon Jenko]]: [[Pogreb]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ND8SV3FU 21.2.] *V.K.K: [[Beg pred plohom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRNJ5FV5 25.2.] *Narodna: [[Knez Jure in gospa lahna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJSMA8CV 28.2.] *[[Nju veličanstvoma]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RHH78R40 14.3.] *[[Simon Jenko]]: [[Lilije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AY246K3B 28.3.] *[[Lovro Toman]]: [[Terstenjak-u in Hicinger-ju!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HOV5X6AM 8.4.] *[[Primožu Križniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7P7SOUGO 15.4.] *[[Vojtek Kurnik]]: [[Teržiška dolina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UTUFU9R9 25.4.] *[[Kukovica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HQ5OJ3WQ 29.4.] *[[Zdravica narodne istriške]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-87H6XVJH 2.5.] *Po narodni pripovedki: [[Osel kralj zverin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUSG6ZMA 9.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Terpin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8QLTS5XV 30.5.] *[[Franc Zakrajšek]]: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRUICV4G 3.6.] *[[Janez Bilc]]: [[Pastirska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SF64TOHJ 13.6.] *[[Vojtek Kurnik]]: [[Lan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGWE4MDM 17.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRS9VMN2 20.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5IG7NJMA 24.6.] *[[Janko Vijanski]]: [[Serca sile]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8XFSFWX 27.6.] *[[Od mladenčev i devojčic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POGARJCL 1.7.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Indijar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77YYS7YH 11.7.] *[[J. Geršakov]]: [[Slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CHECE88F 18.7.] *[[V. Kurnik]]: [[Železna cesta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JF4FEM06 29.7.] *F.C.: [[V spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BRD6QN1 1.8.] *[[Žalosten starček]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IJUVGVB8 5.8.] *Jože: [[Šaljiva pesmica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O994P12V 8.8.] *[[Fran Cegnar]]: [[Zarji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F7YQ1A5D 12.8.] *[[Fran Svetličič]]: [[Zgubljena zvezda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CX2T8XG6 15.8.] *[[Pesem o suši leta 1834]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KLKADM1D 19.8.] *[[Kračmanov]]: [[Tiček in tičica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMWY4A6F 26.8.] *[[Vojteh Kurnik]]: [[Vinski brat]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SS3AFJRF 5.9.] *[[Matija Valjavec]]: [[Bratovska ljubezen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XZVNN6ZS 9.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Svetega Mihela vaga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9EOI8F7 16.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4Q5JGP53 19.9.] *V.K.: [[Vračilo sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G4AVB9HP 26.9.] *[[Kobe]]: [[Tužna ženitev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WCKFK0WV 3.10.] *J.V.: [[Narodska pesem v Liburniji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OH8IQRSB 16.12.] '''Jezikoslovje''' *[[Ali telica ali telček?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M9GOONGO] *[[J. Bilc]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCNHJJ4Y 24.1.] *[[Pomeniti v zadevah slovenskega slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q62DDVUY 24.1.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-810W78RP 31.1.] *[[Juri Strebenc]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E42TE78V 4.2.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3KAOL48 28.2.] *[[Sekolovski]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C5F3R5ST 4.3.] *[[Matej Cigale]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1GAAOQP0 11.3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jedna želja v zadevi našega slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7JEAT5TU 18.3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Še nekaj zastran našega slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QF23YHNO 25.3.] *[[Sekolovski]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQTH5LZF 28.3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Etimologične drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYTS6720 4.4.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Etimologične drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSWJY0B7 8.4.] *[[Janko Vijanski]]: [[Etimološke drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4ZL2591 25.4.] *[[Ivan Tušek]]: [[Domače pripovedke]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRED3U3B 2.5.] *[[Vprašanje in prošnja zastran slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TB3EL56P 13.6.] *[[Enrik Rešek]]: [[O besedi rod-a-o]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1NSRGS1 24.6.] *J.Š.: [[Nekaj za čiščenje slovenskega jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EH1EQPAD 11.7.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-69EV8JNG 11.7.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D2KY2BCP 1.8.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-09HAGG3E 16.9.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgododovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HKJP9NIZ 19.9.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VA2W034O 30.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EJSVUQ3I 3.10.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ZFG585E 7.10.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWODNDZN 10.10.] *[[Jurij Kobe]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OPHUXTYV 21.11.] '''Leposlovje v cirilici''' *[[Andrej Likar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TBKPT9KG 21.10.] *[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B02JC0VW 11.11.] *[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZZQS6JWP 28.11.] *[[Jakob Sajovec]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8XNAWMS 30.12.] *[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KMTR130T 26.9.] '''O statusu slovenskega jezika''' *[[Zoridanov]]: [[Koliko koristi to, da se vpeljuje v slovenske šole po kmetih začetni nauk nemškega jezika?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MEGAM072 30.9.] '''Potopis''' *[[Jakob Sajovic]]: [[Potpis po Istri od Tersta do Pazina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3OL7T4Y 21.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LX0QKQXU 24.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0HA5OQ1 28.10.] *[[Ivan Kuk]]: [[O spominu Vodnikovem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XS8XFP4M 18.11.] '''Članki o leposlovju''' *[[Ferdo Kočevar|Žavčanin]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VA5BV6P 7.3.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QFPVST7S 29.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PS4NES0F 6.5.] *[[O zadevah naše kniževnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VMP3D9C3 9.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.] *[[Slovanske narodne pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ESQ0AJL 16.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6FDIDUC8 20.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELIOYV0Z 23.5.] *[[Matija Majar]]: [[Naše slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-05AJDQXQ 30.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N8Z344YI 3.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UA4B63WW 6.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KO86BROD 10.6.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-962ZNESB 7.10.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DFI4O6ML 17.10.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TL5QIZLU 21.10.] *[[E. H. Costa]]: [[Zastran bukev v Vodnikov spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WC2MXJZ8 11.11.] *[[Etbin Henrik Costa]]: [[O Vodnikovih zadevah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M70FPSPZ 18.11.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-30QJXA84 25.11.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XI8JL9GU 9.12.] *[[Davorin Trstenjak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QP3W930U 23.12.] '''Prevodi''' *[[Grimm]]: [[Srečen Anže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJJJWYLK 14.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0EH2QBIB 17.1.] *[[Levičnik]]: [[Prizori iz gledišča sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MRONFIU4 18.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-42Y0SO5Y 21.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4YV8C0VS 25.2.] *[[Adam Mickiewicz]]: [[Stepe Akermanske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-74D250L2 22.4.] *[[Adam Mickiewicz]]: [[Morska tihota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2MV3TZTT 16.5.] *[[Furch]]: [[Oj, predragi vi možje]] (pr. [[Mandelc]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELIOYV0Z 23.5.] *[[Adam Mickiewicz]]: [[Vožnja po morji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AYCMUMON 27.5.] *Srbska narodna pripovedka: [[Deklica cesarja premodri]] (pr. Ivan), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NOOY9UXA 11.7.] *[[Mathisson]]: [[Žalostnica na razvalinah nekega grada zapeta]] (pr. [[France Zakrajšek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PJDCQ97L 12.9.] *Srbska narodna: [[Učenec]] (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXWH35OU] *Srbska narodna: [[Žena bogatega Gavana]] (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUY5D0OE 14.11.] *[[Predčutja]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LSMFJ61J 9.12.] '''Tujejezično leposlovje''' *[[Pripovest o Kraljeviču Marku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R467NFTZ 9.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E004NL6 16.5.] *[[Kračmanov]]: [[Pripovedka o Fašenku in Vuzmu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UV0KMRBI 3.6.] *[[Kračmanov]]: [[Narodne drobnjave]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQYQR1QJ 27.6.] *Pesem v zagrebškem in varaždinskem narečju: [[Of protuletja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CHU3G30X 4.7.] *Pesem v zagrebškem in varaždinskem narečju: [[Od vremenitosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JXCDMFUD 7.10.] *Pesem v zagrebškem in varaždinskem narečju: [[Od zajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MY4A1ZUP 14.10.] ==1858== '''Proza''' *[[Lovro Toman]]: [[Povodni mož in divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLFMVQ7R 6.1.] *[[Lovro Toman]]: [[Divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLFMVQ7R 6.1.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKI3DJHZ 6.1.] *Narodna pravljica: [[Svet večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWQSDZQ8 6.1.] *[[Vicko Dragan]]: [[Slovenske humoreske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AEJGLIG 20.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U98XNJ6 27.1.] *Po narodnih pravljicah spisal [[Vicko Dragan]]: [[Slovenske humoreske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEM7JZ1A 3.3.] *[[G. Krek]]: [[Divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0ZPPMXN 17.3.] *Po narodnih pravljicah spisal [[Vicko Dragan]]: [[Ženitva v Verbovcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZBA5B3O5 74.] *Po narodnih pravljicah spisal [[Cestnikov]]: [[Zvit kovač]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IZVAPUFS 14.4.] *Po narodnih pravljicah spisal [[Vicko Dragan]]: [[Priprave za ženitve v Verbovcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y695ULA5 28.4.] *[[Fran Malavašič]]: [[Lupina in jedro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MW4HMKDN 12.5.] *[[Boljarka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PANLG4YE 19.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KI1KM4G 2.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHVQR7J5 9.6.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Slovensko-horvaška povest]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] *Narodna pripovedka, spisal [[Cestnikov]]: [[Tat, da malo takih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ARUG2LQB 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O0BJJNYC 14.7.] *Narodna pripovedka, spisal [[Kračmanov]]: [[Od Torkle ali Torklje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9BVLFG9M 14.7.] *Narodna pripovedka, spisal [[Kračmanov]]: [[Od divjih deklet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9BVLFG9M 14.7.] *[[Janko Vijanski]]: [[Čudna lipa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8WMZ3AO1 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J21OJIVG 28.7.] *Narodska pripovedka, [[Janez Cerkvenikov]]: [[Korant]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PM1C49P9 4.8.] *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7COP04E 18.8.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XS37TAXT 25.8.] *[[Peter Hitzinger]]: [[odi nekaj iz slovenskega basnoslovja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q2LH2CWY 25.8.] *Narodna pripovedka, zapisal [[Kračmanov]]: [[Škatla, daj jesti daj piti, a ti klobuk, vudri zdaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U84FO4PR 1.9.] *Narodna pripovedka, spisal [[M. Kračmanov]]: [[Žaba poči, gospa vun poskoči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-164GZR12 8.9.] *Narodna pripovedka, spisal [[Franc Malavašič]]: [[Še ena pravljica o rojenicah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GV3DE8XR 15.9] *Narodna pripovedka, spisal [[Franc Malavašič]]: [[O Torki ali Torklji kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GV3DE8XR 15.9] *Narodna pripovedka, spisal [[Peter Hitzinger]]: [[Pripoved od Pvčka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1O8BNJ5 11.8.] *Narodna pripovedka, spisal [[Peter Hitzinger]]: [[Divji in povodni mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1O8BNJ5 11.8.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZJQDFEN 22.9.] *[[Franc Malavašič]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9C523JTY 6.10.] *[[J. Levičnik]]: [[Sultan in berač]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EHYX5QB 27.10.] *Narodna pripovedka: [[O kresniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O4Q2QUXU 24.11.] *[[Žavčanin|Ferdo Kočevar]]: [[Mlinarjev Janez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KMZFXJLW 8.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0FWSCAXQ 15.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3I62PZW8 22.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MPRPH8C 29.12.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONRKN22Q 15.12.] *Zapisal [[Janko Vijanski]]: [[Narodna pravlica]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K4YGX6Y 29.12.] '''Poezija''' *[[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RXEL65D4 13.1.] *[[Jože Virk]]: [[V spomin Vodnikovega godu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1YLDE9R3 3.2.] *[[Lovro Toman]]: [[Življenje luč je]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49GFUEAB 10.2.] *[[Fran Cegnar]]: [[Pesem starca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B2RWIL2E 24.2.] *[[Fran Malavašič]]: [[Sloga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YV5P75QQ 3.3.] *[[Fran Cegnar]]: [[Pesem slepca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-269WLDMJ 24.3.] *[[Podvinski]]: [[Zgimba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCZYXXV0 31.3.] *[[V. Kurnik]]: [[Veliki kovači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CB7KCV0X 7.4.] *[[Kerške pesmi za pokušnjo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y7TF5K05 5.5.] *[[France Cegnar]]: [[Vinska terta in oblaki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LMJGYUCA 12.5.] *[[Poženčan]]: [[Pri žaljah Krajnskega mesta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TJ0AZ5JG 9. 6.] *Narodna iz idrijskih hribov: [[Ribčeva ljubica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-30YWUQM6 16.6.] *[[Rodoljub Ledinski|Anton Žakelj]]: [[Angel in dete]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79N06T10 23.6.] *Narodna pesem iz varaždinske okolice, popisal [[Kračmanov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NB4EAAF7 30.6.] *[[Josip Novak]]: [[Žalostinka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.] *[[Zoper Turke]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8EBSF9F 7.7] *[[Fran Cegnar]]: [[Vezilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFUIYI00 14.7.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Lizuni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XTMF4M2Y 11.8.] *[[Jožef Šuc]]: [[Vsred glasov raznih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-65W71S4Y 18.8.] *[[Slovenski narod o rojstvu pervega Cesarjeviča avstrijanskega]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UPSXGMZA 25.8.] *[[Gregor Krek]]: [[Radost mladega pesnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZTJISZ9C 8.9.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MSM4R7XK 8.9.] *Nabral [[Jakob Volčič]]: [[Narodne pesmi iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWUI8REU 15.9.] *[[Franc Malavašič]]: [[Repata zvezda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0DCAZ5BB 29.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Z Bogom!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EPS9D2D 6.10.] *[[Gregor Krek]]: [[Slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USZ67J57 13.10.] *[[Fran Cegnar]]: [[Marljivim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RG30SYZC 20.10.] *P.: [[Moč ljubezni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-82C73LFI 27.10.] *Narodna: [[Narodna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA189VRO 10.11.] *[[Gregor Krek]]: [[Zvezdi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MMC41LX6 24.11.] *[[Fran Cegnar]]: [[Sanj nemilosrdnega kneza]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8J2RWQAX 8.12.] *Narodna pesem iz Liburnije: [[Bog skuša Marka spriko mora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCGKL9Y9 15.12.] *Kerška narodna, zapisal [[J. Črnčić]]: [[Koledva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GK1H56XY 22.12.] *[[Josipina Turnogradska Tomanova]]: [[Donova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXQQQKYE 29.12.] *Narodna pesem iz Liburnije, zapisal [[Volčič]]: [[Kako je u raju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GII472YS 29.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Davorin Trstenjak]]: [[Narodne povesti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAVN9EN 20.1.] *[[Lovro Toman]]: [[O Vodnikovem godu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3646VBT 27.1.] *[[E.H. Costa]]: [[Bukve Vodniku v spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4XVBBB6 3.2.] *[[Slovesnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49GFUEAB 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0AY68DQ 17.2.] *[[Peter Hitzinger]]: [[O izdaji Vodnikovih pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0AY68DQ 17.2.] *[[O Glasniku kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXAV5YO1 12.5.] *[[Matija Majar]]: [[Pomenki o domačih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PXJ4VUC7 23.6.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Nekoliko kritike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCVP3K6S 15.9.] *[[Gregor Krek]]: [[Cena pesem narodnih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WKTK4POJ 15.9.] *[[Odgovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QD742BKQ 10.11.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B24VWWY7 17.11.] *[[Hitzinger]]: [[Še nekoliko kritike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RDG0F5HO 17.11.] *[[Nekaj od narodnih pesem in napevov Slovanov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AL9C5DIK 22.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Fran Levstik]]: [[Napake slovenskega pisanja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA 6.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGMHU2RY 13.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8C6GAX0B 20.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U98XNJ6 27.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9IHLRN1 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROW81FID 24.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G17DDD4J 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2JVNLWL 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBZBK9IU 24.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1FHZKSVY 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LG1EC6ZZ 28.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XO8PCS8N 5.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHVQR7J5 9.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NUN4ZD8 16.6.] *[[Kobe]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JAZRCB07 12.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ETPTEPHE 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O0BJJNYC 14.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7SL7N07F 15.9] *[[Peter Hitzinger]]: [[Zgledi slovenščine iz 16. stoletja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8EBSF9F 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G62X99X2 4.8.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Kaj nas oziroma na povestnico]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AA6XA2GS 21.7.] *[[Gregor Krek]]: [[O naši književnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NGT0ZCJA 4.8.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne črtice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LG9QT2DF 22.9.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5IV8KX43 6.10.] *[[O panonskem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VLDTFNEJ 20.10.] '''Prevodi''' *[[Tistim nekaj, ki radi v lotrijo stavijo]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T7SCNMKS 13.1.] *[[Spomin]] (pr. [[G. Krek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A0LWLDFE 21.7.] *srbska narodna pesem: (pr. [[Jurij Kobe]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WS9F0X6M 28.7.] *iz poljščine: [[Goslar]] (pr. [[Gregor Krek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKR82CTB 22.9.] *[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Triskov kaftan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MPRPH8C 29.12.] *[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Dva prijatla]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MPRPH8C 29.12.] '''Potopis''' *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po zahodnem ali po jutrovih deželah v letu 1857]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46EMYJR3 20.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U98XNJ6 27.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IO9KLU4 3.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9IHLRN1 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0AY68DQ 17.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G17DDD4J 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2JVNLWL 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2C6D0FM7 17.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBZBK9IU 24.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1FHZKSVY 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GOBR5WF9 7.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUGXPX30 14.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PU6YENJF 21.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LG1EC6ZZ 28.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XO8PCS8N 5.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9E3XCY0J 12.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7H6EZ9VP 19.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KI1KM4G 2.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHVQR7J5 9.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NUN4ZD8 16.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-24L49R19 23.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ETPTEPHE 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T1O1TVPE 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J21OJIVG 28.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G62X99X2 4.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQOALEBC 11.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-65W71S4Y 18.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-89M59KAR 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KEN9IVYD 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1MMBP01 8.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7SL7N07F 15.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WPZXVLL4 22.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONY4NOCG 29.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K4XU0PU6 6.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3IJAVMB5 13.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-433FB7WV 20.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8FU3HEA 27.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FTUY8CYW 3.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26CCSJFQ 10.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EW6KSP7N 17.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5BIUK9EQ 24.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LLCL4CY1 1.12.] *[[Iz Ljubljane do Žirov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8IY2J9IT 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.] '''Leposlovje v cirilici''' *[[Jakob Sajovec]]: [[Kratkočasnica za poskušujo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFS38W8E 17.2.] *[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NWHAN5P 13.10.] '''Leposlovje v tujih jezikih''' *Hrvaška narodna: [[Majka i sin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I962BQCI 6.1.] Cestnikov zapisal *Narodna pripovedka iz okolice Varaždina, nabral [[Kračmanov]]: [[O vučjem pastiru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HTMULV2B 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2JVNLWL 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2C6D0FM7 17.3.] *Narodna pripovedka: [[O Petru Breboriču in veliki mali nedelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TA5JKED6 16.6.] ==1859== '''Proza''' *J. V-c.: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q1WU6E5C 12.1.] *Narodna pripovedka, zapisal [[B. Raičev]]: [[Neman in Belana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE7T2WDI 19.1.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN4O9DAA 2.2.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UM7N5C3 16.2.] *[[Burgermeister]]: [[Kratkočasno berilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5YL4573G 16.2.] *Narodna pripovedka, zapisal [[Raičev]]: [[Balin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25SKL9Q4 2.3.] *[[Slovenske narodne pripovedke o velikem Vouvelu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AT8NHXLA 16.3.] *[[Cestnikov]]: [[Horvatsko bobnanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2859EDI3 23.3.] *[[Ni nesreče brez sreče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XEPP8BQI 30.3.] *Pravljica iz Kranjskega: [[Škratelj v podobi mačka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SE00QALB 30.3.] *[[Poženčan]]: [[Strahu željan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I0YMAQI3 6.4.] *Pravljica iz Kranjskega: [[Škratelj pomočnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-72QYUHXF 6.4.] *D.: [[Strah za Cekinovim gradom nad Ljubljano]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P7N26PXU 11.5.] *[[Pavalec]]: [[Spreobrnjeni oče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RMMO7LYV 11.5.] *[[Josip Levičnik]]: [[Gizdalin in čevljar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KNVJ8RJG 18.5.] *[[Ukleti osel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D9URWSJG 1.6.] *Pravljice iz Kranskega: [[Rudokop na černi persti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WU6FP89U 8.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9G0OF0M3 15.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRVLFPRB 22.6.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Sosedov zagovor]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9RLTLDV 6.7.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C4MX32TE 20.7.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RDFPN6DO 27.7.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5LX9E8E 3.8.] *[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q8SYCX0F 20.7.] *[[Vraža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4F9STY99 17.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQVKHVPJ 24.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9KTP4K1 31.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPQT9EWF 7.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12B95BDE 14.9.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KC2M9Z38 24.8.] *Narodna pravljica. zapisal [[Joško Iskrač]]: [[Zakaj ima sveti Lukež vola?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5T9GVGU5 14.9.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PIYAD7BO 14.9.] *Narodna pravljica, zapisal [[Joško Iskrač]]: [[Bela pošast Landeškega grada na Frankolovem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C039LUCR 14.9.] *Narodna pravljica, zapisal [[Joško Iskrač]]: [[Če si ti hudič, jaz sem pa tudi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LUIXP99N 2.11.] *Narodna pripovedka, zapisal [[Levičnik]]: [[Narodska pripovedka o Savi, Dravi in Soči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HTB9GBG 2.11.] *[[Joško Iskrač]]: [[Trije bratje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYH6CCRD 2.11.] *J.F.Št.: [[Redka bolezen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3CP9575U 7.12.] *[[Joško Iskrač]]: [[Boj pri svetem Miklavžu na Dobrni na Koroškem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W5VGFSO8 7.12.] *[[Janko Vijanski]]: [[Gradišče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P3LOWMUZ 21.12.] *[[Joško Iskrač]]: [[Dnarji za not]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0MJO088E 28.12.] '''Poezija''' *[[Fran Malavašič]]: [[Spomin in up]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UTSU84SW 5.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5XZEBH38 26.1.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Vodnikov spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WRPOA8JM 9.2.] *[[Malenski]]: [[Predpustnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8EEQK2QH 16.2.] *[[Fran Malavašič]]: [[Zvončki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSQ65PNV 2.3.] *Zapisal S.: [[Kadar nevesta slovo jemlje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JFE2Y4GQ 9.3.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Prehudi oče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KUAE401K 9.3.] *Zapisal S.: [[Kadar se nevesti daruje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JFE2Y4GQ 9.3.] *[[Gregor Krek]]: [[Osoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LM2DKZVJ 6.4.] *Zapisal [[Volčič]]: [[Narodna iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BYOURJPU 13.4.] *[[Tribus luctantibus quartus]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EAGGPWYU 27.4.] *[[Poženčan]]: [[Zlate jabolka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IR0CFQHX 27.4.] *[[Matija Valjavec]]: [[Vojak na Laškem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G5CNIX0C 18.5.] *[[Visokočastitemu gospodu korarju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-18A5DGMC 22. 6.] *Narodna Kranjska: [[Sirota Jerica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9EJD957 1.6.] *[[Anton Umek Okiški]]: [[Spomladi doma]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3W3OGWMO 6.7.] *Narodna pesem, zapisal [[Jernej Uršič]]: [[Lavdon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U60CUAT3 13.7.] *Slovenska narodna pesem, zapisal [[Josip Levičnik]]: [[Marjetica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V8HWF7LA 20.7.] *[[Pivčan]]: [[Poletni večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T9KVRGZS 3.8.] *[[Hajduška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1PQQVBX6 10.8.] *[[Raztergana struna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7RT40ZO 14.9.] *Slovenska narodna, zapisal [Levičnik]: [[Brat sestro najde]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3DLC0ON 21.9.] *R.B.: [[Slovenci ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3DLC0ON 21.9.] *[[Gregor Krek]]: [[Spremenjena žalost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A381UZ8G 26.10.] *Zapisal [[Črnčić]]: [[Kerška narodna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U25H7EWK 2.11.] *[[J. Tomaževic]]: [[Slovo od ptičev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DAYSYNXG 16.11.] *[[Fran Malavašič]]: [[Stari pivček]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YD444EWI 23.11.] *Narodna pesem iz Poljan: [[Izgovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2Z5RG74 14.12.] *[[Fran Malavašič]]: [[Sivi lasje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZFNNQNX 21.12.] *[[Fran Cegnar]]: [[Različne misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CB5S3BNP 28.12.] '''O statusu slovenskega jezika''' *[[Janez Trdina]]: [[Glasi o cesarskem ukazu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BR5YQVAM 5.10.] *[[Matija Majar]]: [[Glasi o cesarskem ukazu, ki določuje učbeni jezik v različnih deželah našega cesarstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZELF4381 30.11.] '''Prevodi''' *Arabska pravljica: [[Zakaj je morje slano]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AT8NHXLA 16.3.] *[[Kadar je žakelj prepoln, se razveže]] (pr. [[X.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AT8NHXLA 16.3.] *[[Chateaubriand]]: [[Atala]] (pr. [[Mihael Verne]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCIW1EBR 4.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1DEIXQM 11.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BADGAA5L 18.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16BHOSB0 25.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GF498VVA 1.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CF6LGK6J 8.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9G0OF0M3 15.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRVLFPRB 22.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XY5SBGG7 29.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LVIII1VW 6.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MV9J7RBB 13.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y56D3LWR 20.7.] *Hrvaška historična povest: [[Ljudevit vojdovda horvatski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S5E45BUP 10.8.] *[[Starši! Bodite pazljivi pri ženitvah svojih otrok]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40EZ0UO7 12.10.] *[[E.L. Bulwer]]: [[Moder zdravnik]] (pr. X.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6CVDMI9 19.10.] *[[Bonafont]]: [[Bil je mož beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8J99WXZR 26.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ETFO7PP4 9.11.] '''Članki o leposlovju''' *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HO76DRP 26.1.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JK3NMK0Y 2.3.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC8TYBHK 13.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VIO4LVM5 20.4.] *[[E.H. Costa]]: [[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LYZZV83V 22.6.] *[[Od slovenskih pesmi kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVX3PV7J 20.7.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MER0648I 27.7.] *[[Zalokar]]: [[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SP6V4DXB 7.9.] *[[Slovstvine zadeve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FHFAZGIT 12.10.] *[[Nove bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K51KUNNG 19.10.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Nove bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8W2XLMW1 26.10.] *[[Slovstvo domače]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FPXLMBRI 30.11.] *[[Slovansko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7Q6Q5N2 28.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4HT3UAYT 12.1.] *[[Cigale]]: [[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NAGAQ5OC 23.2.] *[[Zgodovinsko-jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE1CYZWK 6.4.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Zgodovinsko-jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7GDVEJ3N 27.4.] *[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R77O27R 16.11.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HAPLEQA5 14.12.] *[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3Z3N8005 28.12.] '''Leposlovje v narečju ali tujem jeziku''' *Narodna pripovest, zapisal [[Volčič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1M4BVBK0 12.1.] ==1860== '''Proza''' *L.D.: [[Šmešnice pa vraže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0YYINTLW 11.1.] *[[J. France Štrukel]]: [[Stari mravljinec gre svojega starega prijatla v Šiško obiskat]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0RILQYIX 25.1.] *Fr. Šrol: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHMJG5FQ 1.2.] *Š.: [[Kako nekdo svoje kolje v Goricah pozna?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ASQPRX4 1.2.] *J.F. Št.: [[Mladi mravljinec s svojo materjo roma na grob svojega očeta. — Silne priprave za vojsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W4J1OIDI 8.2.] *Po narodni pripovedki: [[Spominek pri lipah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACMJYN1Q 15.2.] *Narodna: [[Ako Bog da]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HD2ZDZF 22.2.] *Novela po narodni kranjski povedki: [[Slovenski Leander]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBEHPUCE 29.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWVXR7A3 7.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R4LO3ON 14.3.] *[[Nožarjev]]: [[Tik tak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HO1MHIMC 22.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76UFJSOI 29.2.] *Š.: [[Ena resnična, druga pa pravljica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NCUYBBIX 7.3.] *J.M.P.: [[Vsi imajo prav, pa vendar gre vse napak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MRJ9J7WO 11.4.] *Fr. Šrol.: [[Kaj je Vičekov Drašek vidil po svetu?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-415SW2NA 18.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XL4AT658 25.4.] *[[Dva draga kamna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VUI8DW0D 18.4.] *J. V-c.: [[Ste že vidili tako?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXREGHZX 2.5.] *Kranjska narodna pripovedka, nabral J.F. Št.: [[Strah v kočevskem gradu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7F7224BF 30.5.] *Narodna pripovedka iz Štajerksega, nabral [[Kračmanov]]: [[Modra deklina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGUNFFXN 27.6.] *Fr. Šrol: [[Kratkočasno berilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTU04HD5 29.8.] *[[Smešna vraža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TR45J7JN 19.9.] *[[Dve leti ali konobi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7V6WY3AI 17.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RGUHFWTA 24.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y3CQZDXS 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VM1Z7MS9 7.11.] *[[Višnjogorski]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G89BF9YL 14.11.] *[[J. T-šč.]]: [[Lomenčani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWGH2ZOY 28.11.] *[[J. Levičnik]]: [[Domače ptice — ptuji čivk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1FWFJJL 19.12.] '''Poezija''' *[[Matija Majar]]: [[Slava spevana svetima apostoloma slavenskima]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P51T0DXT 4.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Rokodelska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X1VQROP8 4.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Rotarski fant]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X1VQROP8 4.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Zadovoljni Teržičan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X1VQROP8 4.1.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Naprej]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F9AO524D 11.1.] *[[Fran Cegnar]]: [[Kosec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IGEPFZT5 25.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USUW8XDQ 25.1.] *[[F. G.]]: [[V spomin Vodnikov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRYPYEY7 1. 2.] *[[V. Kurnik]]: [[Pekvata krača]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZF7UM85X 8.2.] *[[V. Kurnik]]: [[Gomiljski zdravnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AIYXFA7T 15.2.] *[[Miroslav Vilhar]]: [[Župan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8NZJG3H 22.2.] *[[V. Kurnik]]: [[V spomin Matiju Hribarju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76UFJSOI 29.2.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Zdravniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MIF2HZSX 7.3.] *[[Miroslav Vilhar]]: [[Na jezeru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GTR2JSXF 7.3.] *[[Gregor Krek]]: [[Prešernu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SA09V7OY 14.3.] *J.F.Št.: [[Kervava bitva in konec vojne]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW505H1E 14.3.] *[[Fran Cegnar]]: [[Različne misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1IE2NB7Y 21.3.] *Narodne pesmi iz hotenske okolice, zapisal [[Lovro Slanov]]: [[Dobrovoljni kosci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRCNXWCQ 28.3.] *Narodna iz Kranjskega: [[Gospod Baroda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASC5SEHZ 11.4.] *[[Karl Kalinger]]: [[Na maternem grobu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Z9MX6J3 2.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Mati in rojnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BM98Z8AD 9.5.] *Narodne pesmi hotenske okolice, zapisal [[Lovro Slanov]]: [[Svatom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-COQRJ52K 16.5.] *[[V. Kurnik]]: [[Senožeška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E99T1A0M 20.6.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Simbiljno prerokovanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SY69XZM3 27.6.] *[[Jerneju Vidmarju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-02L581EQ 4.7.] *[[Miroslav]]: [[Svobodi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NIB70CPU 4.7.] *[[Primorska kresnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3Z7MB1CC 11.7.] *[[V. Kurnik]]: [[Vesela novica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWYTMH33 18.7.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Gorensko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FK45QO7G 25.7.] *Narodna pripovedka, zapisal A.Š.: [[Peter Klepec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5HBLQ0RG 1.8.] *[[Karol Kalliger]]: [[Dolenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYN9J9S7 8.8.] *[[Gregor Krek]]: [[Jesenske žalostinke]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I3R2XQ56 12.9.] *Kranjska narodna pesem: [[Hribec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AXUGH09S 19.9.] *Kranjska narodna pesem: [[Jerica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AXUGH09S 19.9.] *[[Njegove milosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XD82G9Q4 17.10.] *[[Nožarjev]]: [[Domočutstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SWUU7PBD 31.10.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Jezikoslovne posebnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WO76M95 4.4.] *[[Lovro Primčkov]]: [[Slovniška drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-APV3MFMR 23.8.] '''O statusu slovenskega jezika''' *[[Janez Trdina]]: [[Glasi o cesarskem ukazu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YRTEEG9H 11.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BQUJGKS 18.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROBAED1R 25.1.] *[[Narodnost in slovenščina v Gorici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N18UO5UX 21.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q6L3JGM7 28.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOOW6651 4.4.] *[[O živi potrebi slovenskega pisanja v kancelijah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V8X9K48O 25.4.] *[[Statistika slovenskih učnikov za srednje učilišča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0MJD994F 8.8.] *[[J. Bilc]]: [[O notranjih opetotavnih glagolih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7S8O7PT 7.11.] '''Članki o leposlovju''' *[[A.K. Cestnikov]]: [[Slovensko slovstvo v letu 1859]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A41PVKV5 4.1.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DWQQYACM 18.1.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWO50N99 22.2.] *[[Kako nekateri spisujejo bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3V8RK53L 14.3.] *[[Nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WJRRWA9I 23.5.] *[[Nova knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-67AU6LXX 13.6.] *[[Nove slovenske bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-91O7E901 10.10.] *[[Žavčanin]]: [[Slovenske narodne potrebe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQZ6FGJE 21.11.] '''Prevodi''' *[[Herder]]: [[Trije prijatli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BBYZRPVI 1.2.] *[[Samci]] (pr. [[Lovro Slanov]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-883JYQIE 2.5.] *[[Mlada Litvanka]] (pr. [[Fran ]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3PTGZJN1 6.6.] *[[Gasparo Gozzi]]: [[Skopuhove čižme]] (pr. Lovro P.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FYR094ST 20.6.] *[[Irving]]: [[John Bul]] (pr. [[Lovro Primčkov]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ5VFTYZ 25.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E1ME0RQ6 1.8.] *[[Homer]]: [[Iliada XVI. spev]] (pr. [[Jože Ljubič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7W2J2H9F 5.9.] *[[Seidl]]: [[Sreče zvonček]] (pr. [[France Zakrajšek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWG7NEKC 7.11.] *Ruska: [[Trije levi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQKK1H8D 5.12.] '''Potopis''' *[[Potovanje dijakov v Karlovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKGJI4GD 16.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E8FBOH0 23.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-80SKQ82Q 30.5.] *[[Radoniević]]: [[Iz Tersta v Aleksandrijo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UH6WGD04 6.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5J7UN7CN 13.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-44Y8B1R1 20.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVQKF33Q 27.6.] *[[Na Snežnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4AXTS8WZ 5.9.] '''Leposlovje v cirilici''' *[[Matija Majar]]: [[Slava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P51T0DXT 4.1.] '''Leposlovje v tujem jeziku ali v narečju''' *Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[Žena vučiča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEF559GL 21.3.] *Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[Nezadovoljna žena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEF559GL 21.3.] *Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[ Sudjenice obsudile bogatašu siramasnu ženu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AEP88CAR 28.3.] *Narodne pesmice isterskih otrok, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NX60UFAX 18.4.] *Narodna povest isterska, zapisal J.V.: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CU2WEJSZ 23.5.] *Isterka pripovedka: [[Vile rojenice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7KR3ACZS 20.6.] *Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[Iz čega se gdo narodi, vu onom mora vumreti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVOSV2L8 11.7.] *Narodne pesmice isterskih otrok, zapisal J.V.: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LSMR89AX 1.8.] *[[Homer]]: [[Ilijada XVI. spev]] (pr. [[J. Ljubič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P41ANRY1 7.11.] ==1861== '''Proza''' *[[Turki in raja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TMQ2JUKQ 2.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U77XRMT 9.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FY5KH6AU 27.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MLMS1NEC 6.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I961REHR 20.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-74LZWJP0 27.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SI05J6CB 3.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1O5B4701 10.4.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UDM2Z7O 2.1.] *[[Balantinov]]: [[Zastavica zgodovinska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PKZ95IQ4 20.3.] *[[Francoz vali jajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GL2YKWBM 3.4.] *[[Jakob Bohinc]]: [[Prilika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGP0UMBP 12.6.] *[[Kranjskogoski]]: [[Železni močnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OUPMWIBQ 12.6.] *[[Kdor po svetu gre, marsikaj izve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J7I8JUT9 7.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGYOFJGR 14.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQDCG5UB 25.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFUPBRGI 2.10.] *Joško Ikr.: [[Pravljice od landeškega grada na Frankolovem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6PYNQQF 13.11.] *L.St.: [[Segač, prerok litijski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1FJCU4OL 11.12.] *[[Leon Engelman|Nožarjev]]: [[Govor gospe ničle]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G8POK5LZ 11.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CB09UQDR 18.12.] *[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Radovednost kaznovana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVH8NLLB 25.12.] *[[Prijazno k sebi vi ste nas vabili]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGYOFJGR 14.8.] '''Poezija''' *[[Miroslav]]: [[Bistri može]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6XAM8D4E 6.2.] *[[Gregor Krek]]: [[Slovenci čase tužne so živeli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CA4VGOXX 13.2.] *[[Josipu Samsu na Kozini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SI05J6CB 3.4.] *[[Narodne pesmi iz okolice Loškega potoka, zapisal Jan. Vesnin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXX9MABI 10.4.] *[[J. Stičan]]: [[Slutje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EETJGJJ0 17.4.] *[[M. Vesel]]: [[Lizun]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B99RIKK9 1.5.] *[[J. Severjev]]: [[Pomlad in jesen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQDYVZ5P 8.5.] *[[V. Kurnik]]: [[Godec pod lipo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQI89LEE 22.5.] *[[M. Vesel]]: [[Oda moji kravi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7QZT56JX 5.6.] *[[Balantinov]]: [[Kdo je ta junak?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFW4LFRD 12.6.] *[[Nožarjev]]: [[Na šolske praznike!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-673KNQL8 31.7.] *[[Zupan]]: [[Pod zlatimi očesi nobene straže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WGJC9NVV 7.8.] *[[Vsakemu svoje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2IDC6YCD 23.10.] *[[Anton Umek|Okiški]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QLZD9W9 6.11.] *[[Anton Umek|Okiški]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D8X0RV2B 27.11.] *[[Miroslav]]: [[Hrast in lipa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YD9B2O6R 4.12.] *[[Hvala malih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F9GS8BO2 4.12.] *J.M.: [[Pozdrav čitanoci ljubljanskoj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S01AIGD2 11.12.] '''Dramatika''' *[[V šoli graničarski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LLZO77RX 19.6.] '''Leposlovje v tujem jeziku ali v narečju''' *[[Burgermeister]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17AYJ3CT 30.10.] '''O statusu slovenskega jezika''' *[[Slovenščina v cesarskih pisarnicah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4HD6CVFB 29.5.] *[[O slovenskem govornem (parlamentarnem) jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P3IJX1A0 19.6.] *[[Parlamenti slovenski jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1P6CMN17 3.7.] *[[Oglas o svlovenskem parlamentarnem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-35TX2II4 31.7.] *[[Slovenščini v bran zoper njene protivnike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KWB81TW 28.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXLKT9QO 4.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKD3WPP0 11.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0QI9GQDR 18.9.] *[[Cegnar]]: [[Parlamentarni jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-015ELC2X 20.11.] '''Članki o leposlovju''' *[[A.K.Cestnikov]]: [[Slovensko slovstvo v letu 1860]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6JNPPCY6 16.1.] *J.M.: [[Slovanska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJJTJ1KL 20.2.] *[[Slovanska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5K2L7ULC 13.3.] *[[Nove pesme]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKOYMJVB 20.3.] *[[Jugoslavenska književnost in hrvaški ustav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FOEK59KD 17.4.] *[[Slovstvo srbsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MEBYQBUI 17.4.] *[[Nove pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EGCYFA31 8.5.] *[[Nove slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTUKW2V6 5.6.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WU2OCUJD 24.7.] *[[Književnost jugoslovenska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9B12ZSKD 7.8.] *[[Jankovič]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZFHIRDY 2.10.] *[[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TKBOPQXS 2.10.] *[[Naše slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XF1NB3PH 20.11.] *Valt. Zamik: [[Pisma slovenskega turista]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1TE6MF5 4.12.] *[[Nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S47H9RY4 11.12.] '''Prevod''' *[[Heine]]: [[Belsazar]] (pr. [[France Zakrajšek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6I9V8FWV 2.1.] *[[Karanfil]] (pr. [[Jernej Križaj|Severjev]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7PG8RSG 15.5.] *[[Hvaležnost Angleža]] (pr. [[Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XCZ7TDD 23.10.] *[[Mladi hudodelnik]] (pr. A. Zup.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T1NYCKRF 20.11.] *Iz srbskega koledarja spisal A.: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OMOLJXF0 11.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7QW4TPRS 2.1.] *[[Kaj je panslavizem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GCP0TM3Z 20.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FY5KH6AU 27.2.] *[[Dobrohotna jezikoslovna opomena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOK2OK4G 28.8.] *[[Anton Janežič]]: [[Prošnja do slov. jezikoslovcov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73SGATWY 30.10.] *[[Drobtinčice o ptujih besedah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T97FPNR9 30.10.] *[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OTCDS0U1 6.11.] ==1862== '''Proza''' *[[Čez trideset let]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2DFRND1 8.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZQH49J3 15.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DQP2GKPG 22.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QL1B3JSW 29.1.] *[[Jakob Gomilšak]]: [[Radojuri]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Q6RLG9M 5.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y9O9BFZ4 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XUFNY9EJ 19.2.] *[[Potovanje iz otročjih let v starost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PCIGM0XD 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-064Y1N7B 19.3.] *[[Žolepah - Sučava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-64JPU7VA 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FUGB97XS 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-064Y1N7B 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E2CY1RTW 9.4.] *[[Podgorec in breskve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EBMW8MPP 23.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M9VX3OKY 30.4.] *[[Valentin Zarnik]]: [[Originali iz domačega življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8134DSN 14.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25WNVKBV 21.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDA83FE7 28.5.] *Kranjska narodna, zapisal [[Luka Svetec|Podgoriški]]: [[Vojaški begun]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EP22M14V 4.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6LCRJXIF 11.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CARR6UTE 18.6.] *[[Valentin Zarnik]]: [[Matevž lisica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C95MAKX1 11.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CARR6UTE 18.6.] *[[Sprehod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JPSXFO1 25.6.] *[[Valentin Zarnik]]: [[Čudni možje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S16CLXBX 2.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6IN4VEP 16.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ISMK1XL6 30.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1B1ZFBA3 6.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V6PRRLR 15.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MS05CDIZ 5.11.] *[[Višnjegorski]]: [[Nemčeva domačija kje je]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTDMEGBO 19.11.] *[[Valentin Zarnik]]: [[Pater Jeriho]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YV81RXHI 17.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V1UOZ6V5 24.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SIM54YJ6 31.12.] '''O gledališču''' *[[Rodoljub]]: [[O narodnem gledališču na Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BEYMXYJ 23.7.] '''Poezija''' *F.J.: [[Pogum]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJQOPUW6 1.1.] *R.B.: [[SLAVA ANTONU MARTINU SLOMŠKU]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPB7RJOS 15.1.] *[[Stare slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-71Z7X1PL 5.2.] *[[Anton Umek|Okiški]]: [[Pevec buditelj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F4Y6RQSA 12.2.] *[[Venceslav Lipoljub]]: [[Gazelica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABCWF19N 19.2.] *[[Okiški|Anton Umek]]: [[Zlata Praga in bela Ljubljana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C82F1V6R 5.3.] *[[Anton Grabič]]: [[AEIOU]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9BAGXVKA 2.4.] *[[Slovo žolcpoharskim planinam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E2CY1RTW 9.4.] *[[Še ena pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQUOFQ2O 7.5.] *[[Slava vam, slava, vi vrli rojaki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQUOFQ2O 7.5.] *[[Miroslav]]: [[Našim vojakom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EP22M14V 4.6.] *[[Stabat mater]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6LCRJXIF 11.6.] *[[V spomin J.P. Vijanskemu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QLHBUEK5 25.6.] *[[Hilar]]: [[Burka o kavani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7G2JADIR 16.7.] *D.: [[Narod moj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WLIW9KZN 30.7.] *[[Obvaruj Bog vas, ljubezniva leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-461QPL8H 6.8.] *[[Gregor Krek]]: [[Kaj da mi srce v veselji plava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEO3J5I1 30.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOUOIHLR 20.8] *[[A. Marušič]]: [[Prekletstvo in blagoslov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YNSMPED5 17.9.] *[[Jurij Grabrijan]]: [[Kranjska Slovenija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-099RLLL0 24.9.] *[[Malica G.]]: [[Prostost srca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U57NTZ91 1.10.] *[[Alfonz Vilhar]]: [[Pri dovršenji šolskega leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DH1QGH79 22.10.] *[[Frančiška K.]]: [[Na goro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YUPMT6YH 29.10.] *[[Anica]]: [[Žal in veselje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZE9INI2J 12.11.] *[[Klara R.]]: [[Mojim sestricam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FTZZU5KN 19.11.] *[[Poženčan]]: [[Nekdanji tovarši, kje ste?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4Q9KTJE 26.11.] *[[Ivanka Ipavska]]: [[Slovenka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4Q9KTJE 26.11.] *[[Fužinski]]: [[Sveti Miklavž]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EGWCM14F 3.12.] *[[Anton Grabič]]: [[Kratek prepir in hitra sprava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4UZ7RQWW 10.12.] *[[Ivanka Ipavska]]: [[Slovenka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2Q0A8O5J 10.12.] *[[Klara R.]]: [[Mojim prijatlom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F8X7EUWB 31.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Zakaj "Novice" izpuščajo tihi e in pišejo črko r kot samoglasnek?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NROJBQN 29.1.] *[[Luka Svetec|Podgorski]] : [[Slovnični pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60DI3WA8 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FUGB97XS 12.3.] *[[Slovenski jezik pa "Krajnska špraha]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-33J4P9CW 2.4.] *[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Še nekaj o parlamentarnem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JPZK85NR 23.4.] *[[Fran Cegnar]]: [[Jezikoslovne drobitnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IKB0KP3J 30.4.] *[[Helfertov spis - pa matrni jezik v šolah na Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGB31NC6 30.4.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ERD26IS 14.5.] *[[Fran Levstik]]: [[Še nekaj o imenih naših krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEO3J5I1 30.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOUOIHLR 20.8.] *[[Janko Pajk]]: [[Nekateri fonetični zakoni našega jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A27BL8F2 24.9.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Je li čitavnica slovenska beseda?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C0DAMFKD 15.10.] *[[Anton janežič]]: [[Nova slovenska slovnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZDVO6M07 22.10.] *[[Janko Pajk]]: [[Nekateri fonetični zakoni našega jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EH0V2A0A 12.11.] *[[Fran Levstik]]: [[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DX2P2OWH 26.11.] *[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Členki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCXF3ZD2 3.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-64HYSLGG 17.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Anton Kos|Cestnikov]]: [[Pregled slovenskega slovstva v letu 1861]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EOG4R378 1.1.] *[[Anton Kos|Cestnikov]]: [[Tri domorodne želje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9FNPK1D7 15.1.] *[[Jugoslavensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RP08MLJ9 29.1.] *[[Jugoslavenska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IJ1IWNJ7 5.2.] *[[Domače pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XUXZQFCK 9.4.] *[[Jugoslovanska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FKJCQFKV 16.4.] *[[Jugoslovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3MWZNQ93 25.6.] *[[Fran Cegnar]]: [[Svet, kako bi se našemu slovstvu pomagalo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYKL5BQD 22.10.] *[[Slovenska umetnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3WSEDCLM 12.11.] '''Prevod''' *[[Gottlieb Konrad Pfeffel]]: [[Basni]] (pr. [[Hilarius|Matej Frelih]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ14MHSR 26.3.] *[[Čelakovski]]: [[Nekim pisateljem]] (pr. F.Sl.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U7GC2OO5 19.11.] *[[Nočarski zmaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUI08VDI 8.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V6PRRLR 15.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PWQ3J5PR 12.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8333JNR 10.12.] '''Leposlovje v tujem jeziku''' *Narodne pesmi isterske, zapisal J.V.: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PQFN6Q91 16.4.] *[[Monolog anga, k" noče Cimber bite]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I6N30OXB 16.4.] ==1863== '''Proza''' *[[Josip Levičnik]]: [[Slava in ljubezen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V5KN0GNF 21.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNCRNO88 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34CU7E17 11.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06VPZ04N 25.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TGGIRGXV 8.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFC3ROF0 29.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5XCGJOC 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DJ2JSXQ2 27.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W5JS27X7 15.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUIPO18W 29.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HT305AV7 19.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H6QXOB1F 2.9.] *[[Spomini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AWW77FR8 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOH94898 11.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P37LTECC 18.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VA8GFJV 25.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GNDV4FQD 1.4.] *[[J. Zavojšček]]: [[Spomini na deda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZQKRYV3 12.8.] *[[Silvulanski]]: [[Ujec koča še živi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1PTD72TX 26.8.] *[[J. Zavojšček]]: [[Pozimski večer na slovenski preji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KN45RC2O 9.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WKDORXTO 16.9.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOGIQHVR 23.9.] *[[J. Zavojšček]]: [[Jama, po kteri se pride na drugi svet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WWOGVO7O 14.10.] *[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-871XKL0E 21.10.] *[[J. Zavojšček]]: [[Kaj se v Križmanovem prerokovanji poveduje o kralju Matjažu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DB4YQ048 28.10.] '''Poezija''' *[[Dobrovoljna novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ICKB92U 7.1.] *[[Ljudevit Tomšič]]: [[H godu blagorodnega gospoda Ivana Macuna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-90WXVKP7 28.1.] *[[J. Frankolski]]: [[Veronika Desenička]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACE6ZBR2 4.2.] *[[Janez Bilc]]: [[Slovenija oživljena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5EM1FHC 18.2.] *[[J. Frankolski]]: [[Življenje in dan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B4IK7CGT 25.2.] *[[Janez Bilc]]: [[Sv. Cirilu in Metodu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N23SKS1G 11.3.] *[[Klara R.]]: [[Mila zima]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U03TVGDS 18.3.] *Narodna pripovedka: [[Zormanov vojaki iz Kranja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V4ZAWQUY 25.3.] *[[Gregor Krek]]: [[Dan za dnevom urno v večnost mine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXQJMGBF 15.4.] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Kos]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WV810DKR 3.6.] *[[Schiller]]: [[Vrednost žensk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DQAJF4UC 1.7.] *Narodne pesmi goriških Slovencev: [[O svetega zakona]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L81IDL2B 22.7.] *[[Preteklosti neizmerno dolgi čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PWDRG6S 23.9.] *[[Gosp. dr. Lavriču za slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HY12HTZR 11.11.] *V.L.: [[Govor pri besedi 21. oktobra]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HY12HTZR 11.11.] *[[Andrej Prarpotnik]]: [[Cvetice ljube je umorila slana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D69T62H 25.11.] *[[Josip Novak]]: [[Slovstvena drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4HSWYUUQ 2.12.] '''Dramatika''' *[[Soseskine kase na kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DJ2JSXQ2 27.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-71VJS6JD 24.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DQAJF4UC 1.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6M44SJ15 12.8.] '''Članki o leposlovju''' *P. Ladislav: [[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRVEF2MZ 7.1.] *[[Ladislav Hrovat]]: [[Životopisi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A73VH58M 14.1.] *[[Anton Kos|Cestnikov]]: [[Slovensko slovstvo v letu 1862]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WJK91COG 21.1.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OKM33I3Z 25.2.] *[[Nova dela jugoslavenske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D5UICLPI 8.4.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UTJL3LUM 13.5.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWF0519Z 8.7.] *[[Slovstvo slovensko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D0AE7FO 22.7.] *[[Slovstvo jugoslavensko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QM0OKMKX 19.8.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZHW5BIEG 2.9.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ICGEZMBF 16.9.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T9TFAGY4 7.10.] *[[Lukšič]]: [[Jugoslovansko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SB4T9KQ8 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9TWXWSB0 4.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HY12HTZR 11.11.] *[[Jugoslavensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JIFHB4FZ 9.12.] *[[Fran Cegnar]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LYDIK2QO 16.12.] '''Prevod''' *[[Ognjeslav Ostrožinski]]: [[Ljubosumnost]] (pr. [[Franc Valentin Slemenik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YSERFA7D 8.7.] *[[Chocholoušek]]: [[Črnogorci]] (pr. [[Fr.Jaroslav]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9KZ7Y9ER 18.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D69T62H 25.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPNODDIC 2.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40E71Y93 9.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KCVW1I6 16.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDXYTU06 23.12.] *[[Schiller]]: [[Valenstajnov tabor]] (pr. [[Fr. Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDXYTU06 23.12.] '''Življenjepis''' *[[J. Kosmač]]: [[Življenjopisne črtice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YI8KA9RE 21.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SG37TMZC 28.10.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Ladislav Horvat]]: [[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LR48VP3 11.2.] *[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[O slovenskem naglasku ali akcentu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85EHKZ3C 18.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06VPZ04N 25.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AWW77FR8 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GNDV4FQD 1.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TGGIRGXV 8.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CVQQEJ1Q 22.4.] *[[Oče naš v vseh slovanskih jezikih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5YBIBOYG 5.3.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DZHKB46 7.10.] *[[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZLSKS64 7.10.] *[[Vrdelski]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YF2EKX6C 21.10.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O8R91IXD 16.12.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E1SAQBGO 30.12.] ==1864== '''Proza''' *[[Fr. Peterlin]]: [[Škratelj]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C1KFNJ5U 15. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FINUYEXW 22. 6] *[[Fr. Peterlin]]: [[Rojenice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GY40DPCM 1. 6. ] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Očetova ljubezen]] [http://www.dlib.si/details/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3LZLAEHS 6. 7.] *Zduški: [[Gluhonema šivilja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZTQB1EUG 27. 7.] *[[Resnična kratkočasnica]]: [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PYA98ZQU 30. 3.] *[[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-94J321K2 6. 4.] *F. O. P.: [[Zakaj ni na Krasu studencev? ]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPNY9ORZ 30. 11.] *[[Kopica pripovedk iz življenja cesarja Jožefa II.]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GT9GHSK2 13. 1] *[[Lovre Stepišnik]]: [[Pohorske pripovedke: Rojenice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z0E4B3UC 13. 7.] *[[Fran Levstik]]: [[Zatoženi sosamoglasnik]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HH170OF 2. 3.] *Dr. Ž.: [[Tri dni v Zagrebu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKL0X7P4 28. 9.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M2OSLY8Y 5. 10.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8MOYQ30 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2U7F0WO 19. 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKGRK819 2. 11.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I6RXOJ1E 16. 11.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2J3E95YT 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIP2MQ0S 7. 12.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHTR7EJK 14. 12.] *[[Jože Žlindrovič]]: [[Pisma slovenskega učenika svojemu bratu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MJCTSU1D 3. 2.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFGKP6WI 17. 2. ] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HH170OF 2. 3.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S8UA485P 20. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9PD4NM9 27. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZK8AON3P 18.5.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-09U2DADL 15. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4N0W1LYL 20. 7.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CEMIY6H6 10. 8.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKL0X7P4 28. 9.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8MOYQ30 12. 10.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2U7F0WO 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HMXB45TG 9. 11.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMPO1KK4 23. 11.] *[[Jurčkov Matevž]]: [[Domače čenčarije iz Kamnika]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N8Q4BWR4 6. 4.] *[[J. Tomše]]: [[Spomini iz mojega življenja na suhem in na morji]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ALMM0090 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4N0W1LYL 20. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V3C6S55O 27. 7.] '''Poezija''' *[[Dobrovoljka v letu 1864]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AD62WQVW 6. 1.] *[[Vprašanje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JKLO37J3 17. 2.] *S.: [[Nekteri Kranjci]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M1S40Z8F 24. 2.] *[[Klara R.]]: [[Oda kavi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JW8C109N 9. 3.] *Tičkomil: [[Tičja tožba]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06HK8LZI 6. 4.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Kar ljubim]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GY40DPCM 25. 5.] *[[Miroslav]]: [[Najbolja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SPZ8DV5J 1. 6.] *Suški: [[Svakinji dve le naprej!]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XYEEDNZS 15. 6. ] *[[Majarčičeva]]: [[Miroslavu odgovor]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XY2YKL50 22. 6.] *[[France Zakrajšek]]: [[Nekteri nameni]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HC3KEK7 29. 6.] *[[France Zakrajšek]]: [[Lipež]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDAQ9DMH 29. 6.] *[[France Zakrajšek]]: [[Najeti kritikovavec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDAQ9DMH 29. 6.] *R .. i: [[O jutru]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AEXSRB94 27. 7.] *R .. i: [[O poldne]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AEXSRB94 27. 7.] *[[Dr. Gr. Krek|Gregor Krek]]: [[Nada]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1OAJYQ7 3. 8.] *F. Č. P.: [[Mati dete zibaje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21P734X2 21. 9.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Aforizmi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9EH14FXC 19. 10.] *A. D.: [[Junakova prošnja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1GNENU9Q 26. 10.] *[[Matevž Lotrič]]: [[Mladi mornar]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B1RFUZE6 2. 11.] *[[Fr. Svetličič|France Svetličič]]: [[Hrušica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DTMVSQIC 30. 11.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Roža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6XP7SCI 7. 12.] *[[Anton Grabič]]: [[Pesem od zlate poroke]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QNRNJ6DN 21. 12.] '''Poezija v tujem jeziku''' *[[J. Sundečić|Jovan Sundečić]]: [[Tri zrna]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OUGRRH1O 4. 5.] *[[Napoleon Špun-Strižić]]: [[Sokol i njegova majka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I6RXOJ1E 16. 11.] '''Prevodi''' *[[Prokop Chocholoušek]] (posl.: [[Luka Svetec|Podgorski]]): [[Harač]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E00L2DH 20. 1.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1O19ZU7L 27. 1.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KJ7WSAIX 10. 2.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QSGJZL1U 24. 2.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EOZO1838 16. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3A2QFQOP 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TI0COZM 13. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S8UA485P 20. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9PD4NM9 27. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZK8AON3P 18. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EDA3YG48 8. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDAQ9DMH 29. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V3C6S55O 27. 7.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DLX11LHA 24. 8.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EB27OEPD 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=/URN:NBN:SI:DOC-498NOQAE 21. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKL0X7P4 28. 9.] *[[Odlomek: Romeo in Julija ]] (posl.: J. Z.) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-59PQM7PI 16. 3.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPOMFPM8 23. 3.] *[[Moj dom]] (posl.: S) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW7MGMCA 13. 4.] '''Uganka''' *[[Smešna zastavica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9GRVIBNG 24. 2.] ==1865== '''Proza''' *[[Zapeljivec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K4OHJP7E 18. 1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZLPSJ6WC 25. 1.] , [URN:NBN:SI:DOC-16ZYOGXI 8. 2.] *Senožeški: [[Mož z dvema ženama in pa sto in sedemdeset let stari parament]] [URN:NBN:SI:DOC-UDKMC3NT 8. 3.] *[[Smešnica]] [URN:NBN:SI:DOC-VOVEWF2F 18. 10.] *[[Čudna večerna godba]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UHOVXFZE 14. 6.] *J. V.: [[Vraže Pučke (ljudske) iz Istre]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AO1Q16UQ 21. 6.] *Nr. 11: [[Kurentovanje v Jaski]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-69WXEITM 5. 7.] *[[Jože Žlindrovič]]: [[Pisma slovenskega učenika]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQTBOGZ 25. 1.] *[[Josip Levičnik]]: [[Podgrobje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KZEPEBOP 29. 3.] *[[Juri Pavalec]]: [[Misli na dan vseh vernih duš]] [URN:NBN:SI:DOC-N0SSRR39 1. 11.] *[[Jakob Gomilšak|J. Gomilšak]]: [[O volkodlaku]] [URN:NBN:SI:DOC-MX664DC7 1. 2.], [URN:NBN:SI:DOC-16ZYOGXI 8.2.] *[[Valentin Zarnik]]: [[En teden na Dolenskem]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B58NULMJ 6.9.] *Alojzi: [[Pisma iz Srbije o Srbii]] [URN:NBN:SI:DOC-16ZYOGXI 8.2.] *[[Nova pisma iz Srbije o Srbii]] *[[France Kastelec]]: [[Pisma iz Mehike: 1. Pismo,]] [URN:NBN:SI:DOC-HF6JRNHB 3. 5.] '''Poezija''' *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Nezvesto listje]] [URN:NBN:SI:DOC-T38ADT5H 1. 2.] *[[Volkodlak]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-460ZZ9EH 8. 2.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Aforizmi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4966PKZJ 8. 2.] *[[J. Volčić]]: [[Narodni običaji istrski]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GDRM5REV 15. 2.] *-- f --: [[Očetu Bernardu]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2IQMABIJ 1. 3.] *[[Na straži ]](iz zapuščine [[Matevža Lotriča]]) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AOVSUC6A 8. 3.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Cvetna nedelja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KANJV8BY 5. 4.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Prilike]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN4PPHZP 31. 5.] *[[G. Višečki]]: [[Pevčev dom]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Znamenje ljubezni]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Narobe pevec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Bob v steno]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Strašna Sanja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Priletnemu bedaku]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Marsikteremu pesniku]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[Ivanka K]].: [[Svoji domovini]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRK744VL 14. 6.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Marnja brez imena]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUPBWZTZ 28. 6.] *[[Ivanka K.]]: [[Pozdrav]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ8N6FOD 2. 8.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Materni jezik]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JPO84Z1V 23. 8.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Aforizmi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JPO84Z1V 23. 8.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Žensko življenje in ženska ljubezen]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-59MLMN5J 11. 10.] *[[Josip Cimperman|J. Cimperman]]: [[Pesnik]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMY7NQGY 1. 11.] *[[Valentin Orožen|V. Orožen]]: [[Vojaški oče naš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PDREEUMR 29. 3.] '''Poezija v tujem jeziku''' *[[Koledva]] [[(Iz Gologorice v Istri)]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTZHJKNV 11. 1.] '''Prevodi''' *[[Smrt pravičnega]] (posl.: [[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WWKAV3NP7 12. 4.] *[[Silvestrova noč ]](posl.: G. Višečki) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDUHZAAH 4. 1.] ==1866== '''Proza''' *P: [[Kratkočasnice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2YX0Q5AK 21. 3.] *P. H.: [[Trst in njegovo obmestje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3D9E8SH 28. 3.] , [URN:NBN:SI:DOC-RE2HNGP2 4. 4.], [URN:NBN:SI:DOC-QG6Z9QL8 11. 4.] *[[Smešnica]]: [[»Žnidar« ne pa »krojač«]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0OLTM3OH 11. 7.] *[[Kratkočasnica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-53Y1YEMA 3. 10.] *[[Pripovedke Zilske]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GDDMPKLQ 26. 12] *[[Dr. Jože Orel]]: [[Popotne opazke na Krasu]] [URN:NBN:SI:DOC-W1WR9P2E 17. 10.] *[[Jakob Gomilšak|Šak]]: [[Boj za puro. Resnice in laži za predpust]] [URN:NBN:SI:DOC-YNTZF38E 10. 1.] *[[France Kadilnik]]: [[Izhod na Triglav]] [URN:NBN:SI:DOC-4HHDHZBF 22. 8.] *[[Dr. J. Podliščekov]]: [[Potopis iz Srbije]] [URN:NBN:SI:DOC-HSHPTF8U 27. 6.],[URN:NBN:SI:DOC-S3U6IC2K 4. 7.] , [URN:NBN:SI:DOC-U8HXTLFT 11. 7.],[URN:NBN:SI:DOC-E486GPIV 18. 7.], [URN:NBN:SI:DOC-4LI7BPWF 25. 7.], [URN:NBN:SI:DOC-CUTKM057 1. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-XQKT9489 8. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-I4ZZXSVK 15. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-8MNV9OAF 5. 9.], [URN:NBN:SI:DOC-DR6K97NJ 12. 9.] *[[Kaj je svoboda? Dobrovoljne besedice kmetom slovenskim]] [URN:NBN:SI:DOC-GE5LXVT6 23. 5.] *[[Jože Košir]]: [[Pisma iz Amerike]] [URN:NBN:SI:DOC-N2ZA98T9 21. 3.] '''Poezija''' *[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Slovenija Vodniku]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NUU0KI5 14. 2.] *[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Neizmernemu bitju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JW755VG2 28. 3.] *[[Josip Cimperman]]: [[Gazela]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEQAAA2S 2. 5.] *[[F. Meden]]: [[Spomladanska]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZVJEJNU2 16. 5.] *[[Josip Cimperman]]: [[Sonet]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RAUTYZU6 6. 6.] *[[Josip Cimperman]]: [[Pozdrav in prisega (posvečeno gospe Luizi Pesjak)]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PIWWKLEZ 27. 6.] *[[France Zakrajšek]]: [[Zvečer na hribu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MB3AVU4 5. 9.] *[[Naši »po modi« domorodci. (Iz Karlovačk. Viestnika)]] [URN:NBN:SI:DOC-DR6K97NJ 12. 9.] *[[France Zakrajšek]]: [[Tresličnik]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-252K2O2Y 24. 10.] *[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Detinska ljubezen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IMDC2PB8 31. 10.] *[[F. Meden]]: [[Jesenska]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJHVQE3M 14. 11] *[[France V.]]: [[Moja struna]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQZ8NRQF 28. 11.] *[[Janezu Nečaseku]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4VD535Y4 12. 12.] '''Prevod''' *[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Cvetice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V61FKG5M 25. 4.] '''Dramatika''' *[[France Zakrajšek|F. Zakrajšek]]: [[Odlomek iz predigre k tragediji »Marija Antonijeta«]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9V999M00 21. 3.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOAX9C1K 4. 4.] ==1867== '''Proza''' *[[Jakob Gomilšak|Šak]]: [[Francozi v Bobovcu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILADYW0Z 27. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-1S6X21V2 3. 4.] , [URN:NBN:SI:DOC-G2NIEB18 17. 4.], [URN:NBN:SI:DOC-ES4D4FSP 22. 5.] *[[Ivan Zarnik]]: [[Kako so v Begunjah na Notranjskem Turka za vselej odpodili]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R7QQ7BWQ 12. 6.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Brglez]] [URN:NBN:SI:DOC-NQ2H4FBE 26. 6.], [URN:NBN:SI:DOC-0I54RFIX 3. 7.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Vojska Panonov z Rimljani]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KMNVZ9H 10. 7.] *[[Ivan Zarnik]]: [[Franc Ljubljančič – Strah Turkom]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E9XWN1O 21. 8.] *[[Valentin Zarnik|Dr. V. Zarnik]]: [[I. Slovenski Nikodem]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S2KJJSTR 25. 9.] *[[Janez Volčić|J. Volčić]]: [[Narodne mrvice iz Istre]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z 30. 1.] *[[Na poletnem sprehodu iz Londona v Avstrijo in nazaj]] [URN:NBN:SI:DOC-7W8KFVA1 18. 12.], [URN:NBN:SI:DOC-TSTKUQJF 24. 12.] '''Poezija''' *[[Janez Bilc]]: [[O novem letu]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQ51VU4E 2. 1.] *[[Janez Volčić|J. Volčić]]: [[Otročja pesem sv. Jelene]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z 30. 1.] *[[Janez Volčić|J. Volčić]]: [[Zakaj sever hišo mete]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z 30. 1.] *H. V.: [[Zelenica – železnica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z 30. 1.] *[[France Svetličič|Fr. Svetličič]]: [[Na mravljiškem vrtu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ONWLQB3 17. 7.] *[[France Zakrajšek|Fr. Z.]]: [[Jaz imam čedno ljubico]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWK38EWC 23. 10.] *[[Jože Šemic]]: [[Srcu v nesreči]] [URN:NBN:SI:DOC-W092WK4R 30. 10.] *[[V. Kurnik]]: [[Striček dobersvet]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DEM0UA4T 18. 12.] '''Poezija v tujem jeziku''' *[[Sve za milu narodnost]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S87IT78I 20. 3.] '''Prevodi''' *[[France V.]]: [[Dalibor]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUXROMSG 16. 1.] *[[Slovo]] (posl. M. K.) [URN:NBN:SI:DOC-UQ64U4LE 10. 4.] ==1868== '''Proza''' *[[Valentin Zarnik|Dr. V. Zarnik]]: [[Originali iz domačega življenja]] [http://www.dlib.si/?URN=/URN:NBN:SI:DOC-BMIN281K 1. 1.] *[[Ivan Tomšić]]: [[Deklica bolj zvita nego car]] [https://www.dlib.si/?URN=/URN:NBN:SI:DOC-GXIAJU1V 8. 1.] *[[Valentin Zarnik|Dr. V. Zarnik]]: [[I. Slovenski Nikodem]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V4GUOVT 12. 2.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZXZ088F0 19. 2.] *[[Janez Zajec]]: [[Geologičen izhod]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8TAI4R4 29. 4.] *J. F. St.: [[Kovač iz pasjega brda]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P4UZMCFM 10. 6.] *[[Kratkočasnica]] [URN:NBN:SI:DOC-QC905EQR 15. 4.] *[[Smešnica]]: [[Dve uri v nemškem taboru]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RPIMKBUF 22. 7.] *[[France Zakrajšek|Fr. Z.]]:[[Uhanček pri mlinu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AN04O2DR 30. 9.] *[[Kratkočasnica, pa tudi podučnica]] [URN:NBN:SI:DOC-7U7GR1NV 2. 9.] *[[France Zakrajšek|Fr. Zakrajšek]]: [[Dobri veseljaki]] [URN:NBN:SI:DOC-GSJE8X9V 21. 10.] *[[Ivan Tomšič]]: [[Šest tednov na Dunaji, ali gospodarsko-kmetijska šola za učitelje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6O5HE6L 28. 10.] , [URN:NBN:SI:DOC-B7ZRNTSF 4. 11.], [URN:NBN:SI:DOC-FX80XZDY 2. 12.], [URN:NBN:SI:DOC-LK5NMSPQ 16. 12.], [URN:NBN:SI:DOC-MKVPBI56 23. 12], [URN:NBN:SI:DOC-YAQXBNY2 30. 12.] *[[Ivan Zarnik]]:[[Juri Štrkelj najde zaklad]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACW7GZA7 22. 1.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGA3Q13V 29. 1.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGA3Q13V 5. 2.] *[[France Zakrajšek]]: [[Klepetuljevič Kvasinski]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AG10EP7F 2. 9.] *[[Kmetijske kratkočasnice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2HSIFLVM 29.7.] *[[Listi iz Londona]] [URN:NBN:SI:DOC-D136KNVU 5. 2.] *Istrijanec: [[Pismo gospe doktarice (Evlalije) Lilienweisove iz B. svojemu možu, državnemu poslancu na Dunaji]] [URN:NBN:SI:DOC-R5FBWLMM 9. 12.] '''Poezija''' *[[V. Kurnik]]: [[Čast poštenim siromakom!]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GXIAJU1V 8. 1.] *[[France Zakrajšek|Fr. Zakrajšek]]: [[Gašpar pa njegova svoboda]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N3QWSBI0 11. 3.] *[[Jaka Premisl]]: [[Jožefu Marnu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NORMQJKB 18. 3.] *[[Jernej Pirnat]]: [[Priprosta pesmica od šol]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-92DLIV1F 10. 6.] *[[France Zakrajšek|Fr. Z – k.]]: [[Napisi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N806S11B 8. 7.] *[[Našim]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XP7UE5ZD 14. 10.] *[[France Zakrajšek|Franjo Zakrajski]]: [[Napisi]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C9FVA7UM 11. 11.] *[[France Zakrajšek|Franjo Zakrajski]]: [[Mlademu pevcu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQQO2LL0 9. 12.] *[[Janez Bilc|J. Bilc]]: [[Na grobu Antona Kosa]] [URN:NBN:SI:DOC-LK5NMSPQ 16. 12.] *[[Suze]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VV2XV3TY 7. 10.] *[[Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke]] (priobčuje [[Ferdo Kočevar]]): [[Legenda]] [URN:NBN:SI:DOC-X9P5DMIN 23. 9.] *[[Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke]] (priobčuje [[Ferdo Kočevar]]): [[Bernekajev grad]] [URN:NBN:SI:DOC-CSIAR6QQ 19. 8.] *[[Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke]] (priobčuje [[Ferdo Kočevar]]) [URN:NBN:SI:DOC-MR97IQHJ 22. 7.] ,[URN:NBN:SI:DOC-JAOHFPRG 5. 8.] '''Poezija v tujem jeziku''' *[[Gjura Klarić]]: [[Slovenci]] [URN:NBN:SI:DOC-CI8NVWYA 24. 6.] '''Prevodi''' *[[Kratkočasne in podučne drobtinice]] (posl: [[Mihajlov Šimonović]]) [URN:NBN:SI:DOC-C3CAPETL 22. 4.] *»Burja brije, drevje poka …« (posl. [[L. J.]]) [URN:NBN:SI:DOC-T4U88GPM 25. 11.] *[[J. Levičnik]]: [[Ženitnina]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BA30UCLH 26. 2.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-56B7C4WE 4. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-6V1JI126 11. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-NORMQJKB 18. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-83LH8AGW 25. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-78FHQSOU 1. 4.] *[[Harambaša]] (posl.[[Jos. Levičnik]]) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5X8P1EOU 5. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-OV4KKKB1 12. 8.],[URN:NBN:SI:DOC-CSIAR6QQ 19. 8.],[URN:NBN:SI:DOC-9CFYM9ZT 26. 8.] '''Dramatika''' *[[Burkica: Oger tehta Rusa]] [URN:NBN:SI:DOC-ZR333WHB 30. 9.] ==1869== '''Proza''' *[[Jurca na Beneškem]]: [[Baba ima zlodjevo glavo]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXV0GO7S 24. 3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Župan (Davorin Trstenjak)]] (Etimološko in pravno-zgodovinska črtica) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THMYSCDF 19. 5.] *[[Dragojla Jarnević]], posl. [[Josip Levičnik]]: [[Prijateljici (Dragojla Jarnević)]] (novela) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUUWJDID celotno besedilo] (9. 6., 16. 6., 23. 6., 7. 7., 14. 7., 28. 7., 4. 8., 18. 8., 25. 8., 1. 9., 8. 9., 15. 9., 22. 9., 29. 9., 6. 10.) *[[V zedinjeni je moč]] (prilika) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDVLFCYQ 8. 9.] '''Poezija''' *[[Josip Cimperman]]: [[Iz življenja za življenje]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8WJ0Q7Z 20. 1.], [https://sl.wikisource.org/wiki/Iz_%C5%BEivljenja_za_%C5%BEivljenje wikivir] *[[J. Premisl]]: [[Nekdanjemu ljubljanskemu učitelju o Njegovem za-me osodepolnem godu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BVSY0MT 24. 3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Najimenitniša slovenska narodna pesem mitičnega zadržja]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52CTH6AC 1. 9.],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5KX1FP4P 8. 9.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V0JFT8 15. 9.] *[[Josip Cimperman]]: [[Domovini]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUUWJDID 9. 6.], [https://sl.wikisource.org/wiki/Domovini_(Josip_Cimperman) wikivir] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Nemškutar]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K809P6FK 18. 8.], [https://sl.wikisource.org/wiki/Nem%C5%A1kutar wikivir] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Visoka pesem]] (Uvod + Oče naš, Ki v nebesih si, Posvečeno bodi tvoje ime, Vlada tvoja pridi nam, Vlada tvoja zgodi se, Daj nam dnes potrebno vse, Odpusti krivde nam, Skusbi ne prepuščaj nas, Tvoje vse na vekomaj), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6RYM7UJ8 celotno besedilo] (6. 10., 13. 10., 27. 10., 3. 11, 10. 11., 17. 11., 24. 11., 1. 12., 8. 12., 15. 12.), [https://sl.wikisource.org/wiki/Visoka_pesem_(Jovan_Vesel_Koseski) wikivir] *[[Fr. Svetličič]]: [[Zaklad na hudem polji]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MC54E2UE 22. 12.] '''Tuja (prevedena) leposlovna dela''' *[[Adelbert von Chamisso]]: [[Rusko – Puškinovih Petero]] [[I. Ribič in zlata ribica]], [[II. Kavkazki vjetnik]], [[III. Mertva carevna in sedmero vitezov]], [[IV. Bakčisarajski vodomet]], [[V. Car Saltan in knez Gvidon]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MC9YMNAD celotno besedilo] (3. 1., 27. 1., 3. 2., 17. 2., 24. 2, 3. 3, 17. 3., 24. 3., 31. 3. 7. 4. 21. 4., 28. 4., 5. 5., 12. 5., 19. 5., 26. 5, 2. 6.), [https://sl.m.wikisource.org/wiki/Rusko_-_Pu%C5%A1kinovih_petero wikivir] *[[Prokop Chocholoušek]] (posl.: [[Podgoričan]]): [[Krvina]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRG4HN6M celotno besedilo] (10. 2., 24. 2., 10. 3., 31. 3., 7. 4., 14. 4., 21. 4.) '''Polliterarno''' *[[Zabavnica za novo leto 1869]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVSS0UH5 6. 1.] *[[Prečestitemu gospodu Monsignoru L. Jeranu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QK4TKYGV 9. 6.] *Robič: [[Prirido- in jezikoslovna črtica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z6PSA7TC 29. 9.] ==1870== '''Proza''' *[[Ferdo Kočevar]]: [[Medved in dren]] (basen), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8Z4NIJU 9. 2.] *[[Fran Zakrajšek|Fr. Zakrajski]]: [[Napis (Fran Zakrajšek)]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3ZZNNYG 3. 8.] *A.K. Poženčan: [[Eno noč na gorenskih planinah]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42JBA90S 14. 9.] *[[Davorin Bole]]: [[Črtice o Pavliha-Zvonovcih]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5SPM2NX 5. 10.] '''Poezija''' *[[Novemu letu 1870]] (najverjetneje urednik), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNJJO6UZ 5. 1.] *Ivan G.: [[Dr. Henrik Hosta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W985NGEX 4. 5.] *M. T.: [[Kralj Matjaž (M. T.)]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ED58YNEC 8. 6.] *[[Fran Zakrajšek|Fr. Zakrajšek]]: [[Napoleonove sanje na St.Heleni]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNINJS6D celotno besedilo] (22. 6., 29. 6., 6. 7., 13. 7.) *Rogaćki: [[Pesem Slovanska]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLH3RHZB 20. 7.] *[[Vojteh Kurnik|V. Kurnik]]: [[Pesem (Vojteh Kurnik)]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FV5193B 27. 7.] *[[Luiza Pesjakova|Lujiza Pesjakova]]: [[Robertu Endlicherju]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7HYWLFRH 3. 8.] *Poženćan: [[V spomin dr. Lovro Tomanove]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPBIZN9U 24. 8.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Mojim rojakom]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SF7QU27L 21. 9.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Vojaški stan]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F7MJJMVX 28. 9.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Vojakovo slovo]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCI0JVC2 5. 10.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Prisega]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJSR1AUY 12. 10.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Pozdrav domovini]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJSR1AUY 12. 10.] *Ivan G.: [[Na grobu Avguste Kosove]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQZJY4PG 2. 11.] *[[Luiza Pesjakova|Lujiza Pesjakova]]: [[Čitalnica svojim!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQZJY4PG 2. 11.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Hrepenenje po domu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2TAXH0U 9. 11.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Osrčba]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZPKVB41 16. 11.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Odhod iz tujega]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOXCBZLA 23. 11.] *[[Luiza Pesjakova|Lujiza Pesjakova]]: [[Slovenske pesmi]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDUS8O7R 30. 11.] '''Tuja (prevedena) poezija''' *J. V.: [[Baba i runo, narodna istrijska]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HISSFTTJ 19. 1.] *[[Ivan Mažuranić]]: [[Smrt Smail - Age Čengića]], poslovenil Janez Bilc: I. Agovanje 23. 3., II. Nočnik, 30. 3., III. Truma, 6. 4., 13. 4., 20. 4., 27. 4., 4. 5., 11. 5., 18. 5., IV. Harač 18. 5., V. Osoda 18. 5. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVX97SZV celotno besedilo] '''Polliterarno''' *Pučki Prij.: [[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRJ9HWE3 20. 4.] *Pučki Prij.: [[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIXP1UEE 28. 9.] *Pučki Prij.: [[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRHPRQDZ 14. 12.] ==1871== '''Poezija''' *[[Janez Bilc]]: [[O novem letu 1871]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EQ9MRYG 4. 1.] *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Vodniku na čast]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAX9S8Z2 8. 2.] *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[23. junij 1871]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILW7N5Z4 28. 6.] *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Sv. Katarina]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0O6CKDIM 5. 7.] *[[Franc Cimperman|Fr. Cimperman]]: [[Ljubav do doma (Franc Cimperman)]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU9OMCG 2. 8.] '''Tuja (prevedena) poezija *[[Propast srca]]: (prosto po hrvaščini posnel [[Josip Levičnik]]), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2OZSBTD 8. 3., 15. 3., 29. 3., 5. 4., 19. 4., 26. 4., 10. 5.] *[[Plavaj ladja!]]: [[Iz čeških pesmi Vacslava Poka Podebradskega]], poslovenila [[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KUQSCQP 5. 4.] '''Polliterarno *[[Kratkočasnice]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QDPZCSMT 1. 11.] ==1872== '''Proza''' *[[Pivčan]]: [[Ustanovitev Prage]] (zgodovinska črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W2YKE4BB 3. 4.] '''Poezija''' *Iv. Z.: [[Umrli deklici]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCXW7YF8 10. 1.] *[[Posvetnjakom in liberalcem namesto 'larme' za pust]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPW5XYO7 7. 2.] *[[Blaže Pernišek]]: [[Gospodar v rezitev!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYGWELZ7 27. 3.] *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Prolog operete Gorenjski slavček]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LN2D6DG4 1. 5.] '''Polliterarno''' *[[Za pustni čas kaj]]: [[Smešnica, pa čisto resnična]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVR8EWIS 31. 1.] *[[Franc Jaroslav Štrukelj|Fr. Jaroslav]]: [[Politične pridige]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0IUC0M 14. 2.] *[[Josip L. Železodolski]]: [[Potopisni listi slovenskega učitelja svojimu pobratmu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-887SLVSN 21. 2.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8RJ2CDE 28. 2.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNYB2BS0 6. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YYPFCJCS 13. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XI7GXUF 20. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHB82USD 27. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9EUQVZV 3. 4., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TK9SPK33 10. 4., str. 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B30PQW0 17. 4., str. 4], [https://www.dlib.si/detailsURN:NBN:SI:DOC-D10KXLZ5 1. 5., str. 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H762PAY5 15. 5., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HA3A5BZM 22. 5., str. 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH3IPR4X 5. 6., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F3ZP189H 12. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XW1LBCRZ 19. 6., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHSZY66E 26. 6., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE5P6RL3 3. 7., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JW6LXENQ 10. 7., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTLIO0X 24. 7., str. 2] *Miroslav.: [[Za smeh in kratek čas]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X2Z3RXB2 10. 7.] *[[Vilelm Potočnik]]: [[Iz Trsta v vzhodno Azijo]] (potopisna črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I6OMB6EH 14. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YW5N4DNL 4. 9., str. 4] ==1873== '''Proza''' *[[A.D. Pivčanin]]: [[Odprto pismo gospodu prof. L. Gariboldiju]] (zgodovinska črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1HZ6SRA 19. 2., 26. 2., 5. 3.] *Vred.: [[Kmetska basen iz Istre]]: [[Lisica i peteh]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YN8DTM6P 26. 2.] *[[Zabavno berilo]]: [[Kaj pomeni beseda 'kandidat']] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KZXZ236 8. 10.] *[['Vaterl']]: [[Bismark in peklenšček]], zabavno berilo, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IW1CS9IR 15. 10.] *[[Zabavno berilo]]: [[Branjevci omike]], celotno besedilo [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UCG45P 5. 11., 12. 11.] '''Poezija''' *Narodna: [[Hči i mati]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ9GBKFC 26. 2.] *[[Janičarska]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P696K7XH 10. 9.] '''Polliterarno''' *Uganjka zastavice v 8. listu, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0XKOSA36 26. 2.] *[[Zastavica za kratek čas]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZKW0GS 19. 2.] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K25PT5BI 5. 3.] *Uganjka zastavice v 10. listu, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSQYI1KU 12. 3.] *[[Pučki Prij.]]: [[Kratkočasnice (Pučki. Prij.)]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZKW0GS 19. 2.],[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2SOAJE5M 12. 11.] ==1874== '''Proza''' *[[Josip Levičnik]]: [[Dvojni sveti večer]] (novelica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6X7BREP celotno besedilo] (7. 1., 14. 1., 21. 1., 5. 2.) *Nešuklje: [[Žaba žabica]] (črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBECDNNG 11. 2.] *[[Jakob Alešovec]]: [[Moj pes (Jakob Alešovec)]] (smešnica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVF31GP1 celotno besedilo] (11. 3., 18. 3, 25. 3., 1. 4., 8. 4., 15. 4., 22. 4., 29. 4., 6. 5., 13. 5., 20. 5., 27. 5., 3. 6., 10. 6., 17.6., 24. 6, 1. 7., 8. 7, 15. 7., 22. 7.) *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja]] I. [[Poštne nakaznice]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLNN9I9O celotno besedilo] (29. 7., 5. 8., 12. 8., 19. 8., 2. 9., 16. 9.), [https://sl.wikisource.org/wiki/Po%C5%A1tne_nakaznice wikivir] *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja]] II. [[Poštarica na Prelazu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8B2Y00WS 30. 9.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8Q66Z3F6, 7. 10. str 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHYI35RV 14. 10., str. 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0NRBEMC 21. 10., str.3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0F48SC1 4. 11., str. 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I0LK2U0Q 18. 11., str 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVG1TRU9 2. 12., str 5], [https://sl.wikisource.org/wiki/Po%C5%A1tarica_na_Prelazu wikivir] *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja]] III. [[Ponarejeni bankovci]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JW6AE3K celotno besedilo] (9. 12., 16. 12.) [https://sl.wikisource.org/wiki/Ponarejeni_bankovci_(Jakob_Ale%C5%A1ovec) wikivir] *[[Josip Levičnik]]: [[Janez Pl. Kobencl]] (Cobenzl) – [[Slavni Kranjec]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIQ7ZII celotno besedilo] (8. 4., 15. 4.) *J. V.: [[Mat i sin]] (narodna smešnica iz Istre), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPGR16QL 15. 4.] '''Poezija''' *[[Hraboslav Perme]]: [[Staro leto – Novemu!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWNE176H 7. 1.] '''Polliterarno''' *Fr. Wiesthalter: [[Jovan Vesel Koseski i njegova dela]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JHHDIC6 celotno besedilo] (2. 9., 9. 9., 16. 9.) ==1875== '''Proza''' *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja III. Ponarejeni bankovci]] (nadaljevanje), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JW6AE3K celotno besedilo] (6. 1., 20. 1., 27. 1., 10. 2., 3. 3., 10. 3., 24. 3., 28. 4., 12. 5., 26. 5.), [https://sl.wikisource.org/wiki/Ponarejeni_bankovci_(Jakob_Ale%C5%A1ovec) wikivir] *[[Jakob Alešovec]]: [[Obrazi iz domačega življenja]]; Slovenska rodovina [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPH25X3P celotno besedilo] (2. 6., 16. 6., 30. 6., 14. 7., 21. 7.) *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja IV. Policijski komisar]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPLRKX92 celotno besedilo] (28. 7., 4. 8., 11. 8., 25. 8., 1. 9., 15. 9., 22. 9., 6. 10., 13. 10., 20. 10., 27. 10., 10. 11., 17. 11.), [https://sl.wikisource.org/wiki/Policijski_komisar wikivir] *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja V. Mati ga izda]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J162JV6R 1. 12., 8. 12., 22. 12.], [https://sl.wikisource.org/wiki/Mati_ga_izda wikivir] '''Poezija''' *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Gospe Korneliji Šolmajerjevi]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M7Z2KH87 3. 2.] *[[Peter Hicinger]]: [[Turjaški Hervard]] (balada), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GY59WUAO celotno besedilo] (12. 5., 19. 5.) *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Živel mož je, od Boga poslan, ki je Ivan bil imenovan]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-90J139YV 30. 6.] *[[Sava in Drava]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7IY82RM5 28.7.] *[[Pod Siskom]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7IY82RM5 28. 7.] *[[Iz Korytkove zbirke]]: [[Ravbar]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDTH2ROK 22. 9.] *[[Radoslav]]: [[Prečastitemu zlatomašniku Juriju Grabrijanu, vitezu Franc Jožefovega reda]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP72Q44X 22. 9.] '''Polliterarno''' *J. L. [[Od kod letošnja huda zima?]] (zabavna kratkočasnica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN4AR5ZH 31.3.] *[[Mož se z ženo prepira]] (besedna zastavica, kratkočasnica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JBGWEAL 30. 6.] *[[Matija Valjavec|M. Valjavec]]: [[Sedem laži (Matija Valjavec)]] (kratkočasnice), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-126NU635 3. 11.]   ==1876== '''Proza''' *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja V. Mati ga izda]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J162JV6R celotno besedilo] 5. 1., 19. 1., 2. 2., 16. 2., 8. 3., 22. 3., 29. 3., 5. 4., 3. 5., 24. 5., 7. 6., 14. 6., 28. 6., 9. 8., [https://sl.wikisource.org/wiki/Mati_ga_izda wikivir] *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja VI. Sodba večne pravice]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J162JV6R celotno besedilo] 12. 7., 9. 8., 29. 8., 13. 9., 11. 10., 25. 10., 15. 11, 13. 12., 20. 12., 27. 12., [https://sl.wikisource.org/wiki/Sodba_ve%C4%8Dne_pravice wikivir] *J. A.: [[Kranjica med Turki]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJPVQY8H 9. 8.] '''Poezija''' *J. V.: [[Ponudna devojka]] (istrska narodna), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MDSEIVS 15. 3.] *[[Josip Cimperman]]: [[Velikonočno premišljevanje]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-72TNT8YM 19. 4.] *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Palackemu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTS95J40 26. 4.] *[[Narodna otročja pesmica za dež]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TZO1IHP 2. 8.] '''Tuja poezija/Polliterarno''' *[[Dubrovačko radničko društvo]]: [[Čestitka baronu Jovanoviću]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7ZZDHMOI 1. 11.] '''Dramatika''' *J. A.: [[Pogovor Ljubljanskega 'turčina', Slovana in pravičnega Nemca o dogodbah na jugu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5DJMSQ2 2. 8.] ==1887== '''Proza''' *[[Matija Rant]]: [[Pri sosedu]], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RUG0Q1RS celotno besedilo] (št. 24. 8., 31. 8., 7. 9.) *[[H. B. Venceljnov]]: [[Nasledki »šnopsa«]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6W36YPMC celotno besedilo] (št. 14. 9., 21. 9., 28. 9., 5. 10., 12. 10., 19. 10., 26. 10., 2. 11., 9. 11., 23. 11., 7. 12., 14. 12., 21. 12., 28. 12. (1887) 4. 1., 11. 1., 18. 1., 8. 2., 15. 2., 22. 2., 29. 2., 21. 3., 28. 3., 4. 4., 18. 4., 9. 5., 20. 6., 27. 6., 11. 7., 18. 7., 25. 7., 1. 8., 15. 8., 29. 8., 5. 9., 12. 9., 19. 9., 26. 9., 3. 10., 10. 10., 24. 10., 31. 10., 14. 11., 28. 11., 19. 12., 27. 12. (1888) 2. 1. 1889) ==1888== '''Poezija''' *[[Hvalnica cesarju ob praznovanju štiridesetletnice cesarja Franca Jožefa I.]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOJ7WOR4 1. 8.] *[[Josip Levičnik]]: [[V spomin praznovanja preslavne štiridesetletnice Presvitlega Vladarja in Cesarja Franca Jožefa I.]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YO6AFH93 15. 8.] '''Proza''' *[[H. B. Venceljnov]]: [[Čujte, o čem se pogovarjata Štefan in Gašper!]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FN2VT9G 4. 1.] ==1889== '''Proza''' *[[Jakob Dimnik]]: [[Ivan baron Kobencelj]]: Zgodovinska slika, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4UCH6R1U celotno besedilo] (št. 9. 1., 16. 1.) ==1890== / ==1891== '''Proza''' *L.: [[Pripovedka o brinjevi jagodi]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OH6VG60J 7. 1.] *L.: [[Iz kmetov v mesto]]: Slika iz življenja naših dni, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTV5D7EB celotno besedilo] (št. 28. 1., 4. 2., 11. 2.) ==1892== '''Proza''' *[[Lov na lokomotivo]]: Povest iz ameriškega življenja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CJ4C4MJH 1. 1.] *[[D. N. Certelejev]]: [[Iranska pravljica]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LX969MF3 4. 3.] *[[G. P. Miller]]: [[Gjulindžar-Sara]]: Vztočna legenda, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHE4CZIV 18. 3.] *[[Solnčni mrak]]: Danska povest, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8WWJ2HZ celotno besedilo] (št. 8. 4., 14. 4., 22. 4.) ==1893== '''Proza''' *[[P. N. Polevoj]]: [[Proroške sanje]]: Božična povest, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQRLD4XW celotno besedilo] (št. 13. 1., 20. 1., 27. 1.) ==1894== / ==1895== '''Poezija''' *[[Anton Hribar]]: [[Pomagaj nam premili car]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3TBT53GW 10. 5.] '''Proza''' *[[N. P. Makarov]]: [[Varšavski spomini iz 1830. leta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MRTRF9D celotno besedilo] (št. 29. 11., 6. 12., 13. 12., 20. 12., 27. 12. (1895) 3. 1., 10. 1., 17. 1., 24. 1., 7. 2., 14. 2., 21. 2., 13. 3., 20. 3., 27. 3., 24. 4., 8. 5., 15. 5. 1896) ==1896== '''Proza''' *[[E. Šreknik]]: [[Krištof Kolumb]]: Zgodovinski roman, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YWN3GDP6 celotno besedilo] (št. 19. 6., 26. 6., 3. 7., 10. 7., 17. 7., 24. 7., 31. 7., 7. 8., 14. 8., 21. 8., 28. 8., 7. 9., 11. 9., 18. 9., 25. 9., 2. 10., 9. 10., 16. 10., 23. 10., 30. 10., 6. 11., 17. 11., 4. 12., 11. 12., 18. 12., 25. 12. (1896) 1. 1., 9. 1., 15. 1., 22. 1., 29. 1., 5. 2., 12. 2., 19. 2., 26. 2., 5. 3., 12. 3., 19. 3. 1897) *[[»Dati in vzeti«]]: ruska narodna bajka, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYGQ5B0J 16. 10.] ==1897== '''Proza''' *F. Š.: [[Naš gospod učitelj]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W5XQL3JU 8. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ANIS16Z7 15. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LP91IK8 22. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QUPHK5M 29. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E20YZ85N 5. 2.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQB9RC03 12. 2.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1K8PO2C 19. 2.] *[[Iz abhaških legend]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWK4SCV6 celotno besedilo] (št. 16. 4., 23. 4.) *[[Aleksandr Aleksandrovič Bestužev]] (Marlinski): [[Strašno prorokovanje]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQ5230NR celotno besedilo] (št. 28. 5., 4. 6., 11. 6.) *[[Julij Bučar]]: [[Kočevec in volk]]: Humoreska, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQ4HY14D celotno besedilo] (št. 2. 7., 9. 7.) *[[Julij Bučar]]: [[Usoda]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ZEUFQT7 23. 7.] *[[Julij Zeyer]]: [[Sreča]]: Čarobna pripovedka, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z3GN9KA celotno besedilo] (št. 3. 9., 10. 9., 17. 9., 24. 9., 1. 10., 8. 10., 15. 10., 22. 10., 29. 10.) *[[Ehegaray]]: [[Kaj hočeš postati?]]: satirična črtica, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V559SW5 17. 9.] *[[Josef Holeček]]: [[Kako sem izpovedoval Turke]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOS28RTO celotno besedilo] (št. 5. 11., 11. 11.) *[[Valeria Morzkowska]]: [[Žalostna svatba]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9W1UVIRK celotno besedilo] (št. 19. 11., 26. 11., 3. 12., 10. 12.) ==1898== '''Proza''' *[[J. Rakičan]]: [[Prvo stanovanje]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8166FAPT celotno besedilo] (št. 28. 1., 8. 2.) *[[Človeško življenje]]: Pravljica iz jutrovih dežel, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PY62UXAQ 4. 3.] *[[Lev Nikolajevič Tolstoj]]: [[Ivan Durak]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86UYQ4NX celotno besedilo] (št. 24. 3., 1. 4., 8. 4., 13. 4., 22. 4.) *[[L. Podnanosec]]: [[O pravem času...]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7CN4GAL celotno besedilo] (št. 13. 5., 20. 5., 27. 5., 3. 6.) *[[Ljud. Klopčič]] (Lajoš): [[V mraku]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQN6U9WI 29. 7.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BPN2PGUU 5. 8.] *[[Václav Beneš Třebízský]]: [[Vaški Jakobin]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZ4N1R01 celotno besedilo] (št. 19. 8., 26. 8., 2. 9., 9. 9.) *[[Aleksander Sergejevič Puškin]]: [[Povesti pokojnega Ivana Petroviča]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1LD8O3 celotno besedilo] ( št. 16. 9., 23. 9., 30. 9., 7. 10.) *Rudolf: [[Fortunatus]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4U3PR7NW 14. 10.] *[[Ivan Pucelj]] (Laščan): [[Početek romana]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5XK9C4F3 celotno besedilo] ( št. 21. 10., 28. 10) *[[Anton Leban]] (Mozirski): [[Žalostna – Fanika]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4N5NHG2F celotno besedilo] ( št. 4. 11., 11. 11., 18. 11.) *[[Vilem Mrštik]]: [[Gospodična Ema]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7UQZR23Q celotno besedilo] ( št. 2. 12., 9. 12., 16. 12., 23. 12.) *[[Podbradski]]: [[Črtica iz življenja dunajskega slovenskega visokošolca]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UV44B7D2 30. 12.] ==1899== '''Proza''' *[[Václav Beneš Třebízský]]: [[Vodnikova nevesta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU1KOM16 celotno besedilo] (št. 6. 1., 13. 1., 20. 1., 27. 1., 3. 2., 10. 2., 24. 2. 3. 3., 10. 3., 17. 3., 24. 3., 31. 3., 7. 4.) ==1900== '''Proza''' *[[Alois Jirásek]]: [[V tujih službah]]: Kos češke anabase, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIBJSJ92 5. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6R4BCNUD 26. 1.] *[[Mark Twain]]: [[Kako je obogatel Cecil Rhodes]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YYKSIIED 23. 3.] *[[Vladimir Korolenko]]: [[Kaj se je Makaru sanjalo]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0INZI4PA celotno besedilo] (št. 3. 2., 9. 2., 16. 2., 23. 2., 2. 3.) *[[E. A. Salias]]: [[Čarovnik]]: Historični roman, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESXPJ7JE celotno besedilo] (št. 6. 4., 13. 4., 20. 4., 27. 4., 4. 5., 11. 5., 18. 5., 25. 5., 1. 6., 8. 6., 15. 6., 22. 6., 29. 6., 6. 7., 13. 7., 20. 7., 27. 7., 3. 8., 10. 8., 17. 8., 24. 8., 31. 8.) *[[Georges Ohnet]]: [[Labudova pesem]]: Novela, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYY0MK52 celotno besedilo] (št. 7. 9., 14. 9., 21. 9., 28. 9., 5. 10., 12. 10.) *[[Maksim Bjelinski]]: [[Tovarišici]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNXJUOUM celotno besedilo] (št. 19. 10., 26. 10.) *[[Žiga Laykauf]] (Mozirski): [[Ob mejniku stoletja]]: Vizija, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JHYNV90 2. 11.] *[[Bjørnstjerne Bjørnson]]: [[Oče]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGVOVGOP 9. 11.] *[[N. L. Leskov]]: [[Koza]]: Dogodek iz otročjih let, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U16PCZVT celotno besedilo] (št. 9. 11., 16. 11.) *[[Ček]]: [[Košarica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKEDUZ1T celotno besedilo] (št. 16. 11., 23. 11.) *[[Fr. Kraljič]]: [[Iz strijčevega dnevnika]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVB19D88 celotno besedilo] (št. 23. 11., 30.11.) *[[Vid K.]]: [[Samomorilec]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDYGX5YU 7. 12.] *[[Bjørnstjerne Bjørnson]]: [[Iz sela Bergen]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLZGALR 7. 12.] *[[Fr. Drenik]]: [[O Frideriku Baragi]]: Spominske črtice, narekovala Antonija Drenik (rojena Baraga), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GK41UNZI 14. 12.] *[[Kračmanov Zmago]]: [[Osveta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2SFC2A3 celotno besedilo] (št. 14. 12., 21. 12.) *[[Henryk Sienkiewicz]]: [[Godec Janko]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TFABRQV7 celotno besedilo] (št. 21. 12., 28. 12.) ==1901== '''Proza''' *[[Anton Pavlovič Čehov]]: [[Črevljar pa škrat]]: Božična povest, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57SCJ3AZ 4. 1.] *[[Čez petdeset let]]: Bajka, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y70YZ1FW celotno besedilo] (št. 11. 1., 18. 1., 25. 1.) *[[O. Storoženko]]: [[Ne o pravem času]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-217IMNOK celotno besedilo] (št. 1. 2., 8. 2.) *[[Zofka Kveder]]: [[Ded]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GATA8R2S 8. 3.] *[[Davorin T. O.]]: [[Henrijeta]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APJMYX5W 15. 3.] *[[Viktor Nikolajev]]: [[Spomina vreden dogodek]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUKQ78TI celotno besedilo] (št. 22. 3., 29. 3., 5. 4.) *[[Josip S.]]: [[Julija]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJ5OJPWG celotno besedilo] (št. 12. 4., 19. 4.) *[[Prepozno!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DS0NV1D0 celotno besedilo] (št. 26. 4., 3. 5.) *[[Na obrežju]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HG4SDC04 celotno besedilo] (št. 10. 5., 17. 5.) *[[Ček]]: [[Iz našega parka]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YSW8V9V4 24. 5.] *M. C.: [[Mlada bogatinka]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WMFXE25L celotno besedilo] (št. 31. 5., 7. 6.) *[[Milan Cvetkovič]]: [[Tragikomedija]]: Povest iz prosvitljenskega stoletja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8WRSBU3 14. 6.] *[[Janko Leskovar]]: [[Misel na večnost]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HU6MGLU 21. 6.] *[[Nikolaj Aleksandrovič Lejkin]]: [[Na iskanju stanovanja]]: Slika iz St. Peterburga, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A9T50FMW 28. 6.] *[[Sladkovič]]: [[Ob osmih zvečer!]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VVMYYR 5. 7.] *A. Prop–: [[Nepričakovani]]: Črtica iz kmetskega življenja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJUM4ADS 5. 7.] *[[Octave Rosa]]: [[Ljubim vas!]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZTXNGC4 19. 7.] *[[Carlot Gottfrid Reuling]]: [[Vest]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MP7JWE 26. 7.] *[[Inkognito]]: Humoreska, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVT0BQ0R 2. 8.] *[[Franc Govekar]]: [[Kako je Guzelj umiral]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB5FJQLU 9. 8.] *[[Usoda]]: Slika iz življenja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KV33ETUX 16. 8.] *[[Slika]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V7PKF088 16. 8.] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Okrajni zdravnik]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U9A2C7EW celotno besedilo] (št. 13. 9., 20. 9., 27. 9., 4. 10., 11. 10., 18. 10.) *[[Stari peruvanski zakladi]]: "O nekem starem Indijancu, kateremu je neki španski uradnik izkazal posebno dobroto", pripoveduje Sir Spencer, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGE461K 27. 9.] *[[Emil Zola]]: [[Vila Amorosa]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VEKWJZ8 25. 10.] *[[O vremenu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-408KE166 celotno besedilo] (št. 1. 11., 8. 11.) *Maksimiljan: [[Po smrti]]: Sentimentalna črtica, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26Z3FQ4V 15. 11.] *[[Ideal – neideal]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7AISE9HZ 22. 11.] *[[Ignacij Nikolajevič Potapenko]]: [[Oktava]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DVYZVW celotno besedilo] (št. 29. 11., 6. 12., 13. 12.) *[[Anton Pavlovič Čehov]]: [[Prevara]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RN25BQBC 20. 12.] *[[Jelica Ichenhauser]]: [[Dve zaroki]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GD4H2PKX 27. 12.] ==1902== '''Proza''' *[[Anna Reháková]]: [[Le domu!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MIGXVY2C celotno besedilo] (št. 3. 1., 10. 1., 17. 1.) *[[Zgubljeni brat]]: Povest iz Long Islanda, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EP6K6THR 24. 1.] *[[Ivan Pucelj]]: [[Zjutraj]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEHWW2IU 31. 1.] *[[Lev Nikolajevič Tolstoj]]: [[Kako si je zlodej zaslužil krajec kruha]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7L5FE85R 31. 1.] *[[Lev Nikolajevič Tolstoj]]: [[Gasi, dokler tli!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYTH8DAZ celotno besedilo] (št. 7. 2., 14. 2.) *[[grof A. V. Sollogub]]: [[Svetlana]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLQT09UR celotno besedilo] (št. 21. 2., 28. 2., 7. 3.) *[[Dmitrij Sergejevič Merežkovskij]]: [[Vitez za kolovratom]]: Novela 15. veka, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LA6GSR8Y celotno besedilo] (št. 14. 3., 21. 3., 28. 3.) *[[Gabriela Preissova]]: [[Sneg]]: Slika s Korotana, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPKDPWIA celotno besedilo] (št. 4. 4., 11. 4.) *[[Václav Beneš Třebízský]]: [[Črni kirasirji]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ8CQVX5 celotno besedilo] (št. 18. 4., 25. 4., 2. 5., 9. 5., 16. 5.) *[[Rob]]: Črtica iz prošlosti, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70ZD4KL3 23. 5.] *[[Ignacij Nikolajevič Potapenko]]: [[Greh starega Martina]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBBJMS4K celotno besedilo] (št. 23. 5., 30. 5.) *[[Gabriele D' Annunzio]]: [[Marija Pomagaj]]: odlomek iz romana Il Trionfo della morte, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJ7XOJ6 celotno besedilo] (št. 6.6., 13. 6., 20. 6.) *[[Jan Neruda]]: [[Kam z njim?]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMOONNHK 27. 6.] *[[Iz česa je stvarnik ustvaril ženo]]: arabska legenda, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41H6XQ2W 27. 6.] *[[Etbin Kristan]]: [[Zaupnik]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3N9I8LA celotno besedilo] (št. 4. 7., 11. 7., 18. 7.) *[[Franc Govekar]]: [[Pri studencu]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3N9I8LA 1. 8.] *[[Jules Lemaître]]: [[Zvon]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTZGZB5A 8. 8.] *F. Š.: [[Hroščar]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAHZST8R 29. 8.] *[[Rostoslav Vasilič]]: [[Minka]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7F3SSRG celotno besedilo] (št. 12. 9., 19. 9.) *[[Karel Jaromír Erben]]: [[Dolgin, širokin in bistrovidec]]: Slovenska basen, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XROZ12TO celotno besedilo] (št. 26. 9., 30. 9.) *[[Anica Ahačič]]: [[Ta bode pravi]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0SGVGLT0 10. 10.] *[[Ob Donavi]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X98CLDH2 celotno besedilo] (št. 17. 10., 24. 10., 31. 10., 7. 11., 14. 11.) *[[Kitajska basen]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7RPKMVQ 5. 12.] *[[Guy de Maupassant]]: [[Morilec]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GAJ0SBH 12. 12.] *[[Ivan Neruda]]: [[Maček]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3X105KZI 19. 12.] *[[Anton Pavlovič Čehov]]: [[Album]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKJJMXV0 26. 12.] 5dadvbja1ipoi740r8k1w483v46ywuv 207816 207815 2022-08-24T11:32:10Z Rupark 4478 /* 1875 */ wikitext text/x-wiki {{wikipedija|Kmetijske in rokodelske novice}} '''''Kmetijske in rokodelske novice''''' so izhajale med letoma 1843 in 1903 enkrat na teden, med letoma 1852 in 1857 pa dvakrat tedensko. Pokrivale so gospodarstvo in kmetijstvo, glavni urednik je bil do leta 1881 [[Janez Bleiweis]]. {{Letniki|1843|1903}} ==1843== '''Proza''' *[[Sreča in nesreča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BK6OCJQW 27.12.] ''' Poezija ''' *[[Blaž Potočnik]]: [[Mlatizhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CWY3019 2.8.] *[[Franc Malavašič]]: [[Ozhe nafh so odvernenje martranja shival]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IFH5XZ0X 16.8.] *[[Krajnizhan]]: [[Novim slovenfkim novizam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-THIQW96V 6.9.] *[[Bernard Tomšič]]: [[Jek novic od pokrajine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUSV97S1 20.9.] *[[Franc Malavašič]]: [[Nar lepfhi imena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7LFVXPP 4.10.] *[[Valentin Stanič]]: [[Domazha shivina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K5G3D4Y6 8.11.] *S.: [[Jesenske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8YY5Q1M 6.12.] *P. B.: [[Zhefka prediza Slovenfkim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8YY5Q1M 6.12.] *[[Franc Malavašič]]: [[Slovo od leta 1843]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OC1FMQ0H 27.12.] ''' Narava in družba''' *[[Franc Pirc]]: [[Pismo gospoda Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4S23YECN 26.7.] *[[Višnjagorski]]: [[Luna (Višnjagorski)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OLV60H5R 20.12.] ==1844== [[Kategorija:Časopisi]] [[Kategorija:Kmetijske in rokodelske novice| ]] '''Proza''' *[[Denkov Tone]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-99XVGD89 3.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CYBQ7HFM 10.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D9SZRG15 17.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9PT7KKX 24.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XUG2DYKC 31.1.] *[[L-c]]: [[Dota vboge neveste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HL7ITINO 4.9.] *[[Jure Sodevski]]: [[Divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZHDEXWV 25.9.] *[[Robida]]: [[Obogatenje brez copernije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HN8335P7 2.10.] *[[V-i]]: [[Povedka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-78256DP4 30.10.] *[[Kdor kako delo zna in ga rad dela, je bolji, kakor da bi imel zlate v mošnji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T05J2XT4.12.] '''Poezija''' *[[Franc Malavašič]]: [[Kmetijfke in rokodelfke Novize vhm fvojim prijatlam in podpornikam sa novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TDVSJ291 3.1.] *[[Jernej Marouhnik]]: [[Popravilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1YX3N6OL 17.1.] *[[Valentin Stanič]]: [[Kmet fvojimu finu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-39ZOXTI5 31.1.] *[[S.]]: [[Zimske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8LY8PPG 14.2.] *[[A. Praprotnik]]: [[Njega dni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UD8J2IOP 21.2.] *[[Vihnjaforz]]: [[Ljubljanfki kovazhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYVO60Z8 6.3.] *[[She eno vofhilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZBAGRZSV 20.3.] *[[S.]]: [[Sirotek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-54VXQG4J 27.3.] *[[S.]]: [[Pirhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JTSDN5Q0 3.3.] *[[Anton Žakelj]]: [[Pesem v setvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8JUPF4ZL 10.4.] *[[J.S.]]: [[Pesem v setvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TJUUVKDL 10.4.] *[[Juri Varl]]: [[Ob rojftnim dnevu-19.Malitravna-prefvitliga Zefarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L4KYLJZ0 17.4.] *[[S.G.]]: [[Sveti Juri]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXV321HU 24.4.] *[[A. Krempl]]: [[Zadovoljen kmetič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-04TPHWIX 1.5.] *[[Valentin Stanič]]: [[Orazh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFK4O1VO 1.5.] *[[S.]]: [[Spomladanske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W9RIPVBB 8.5.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Sadovolni Krajnz]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WGU5GGDI 15.5.] *[[S.]]: [[Kratka molitvica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OLHO3KW 22.5.] *[[Mirko Poženčan]]: [[Pastirska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C5GSPO8F 29.5.] *[[Franc Malavašič]]: [[Oče na smertni postelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q365NXT6 12.6.] *[[Venec hvaležnosti in spoštovanja Gospodu Janezu K. Kersniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0JNM6NEE 3.7.] *[[J. Maroušnik]]: [[Vesel kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U9DNFNS6 10.7.] *[[France Prešeren]]: [[Kerst per Savizi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLWGL7QL 17.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XC2UOVZB 24.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9G3ZX6NX 31.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XQ7WKTO1 7.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6S6VEIRQ 14.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46S6TZUP 21.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34ASVUVJ 28.8.] *[[S.]]: [[Poletne misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKFMDZNC 14.8.] *[[Franc Malavašič]]: [[Bodite, kakor čbele!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNF325VA 25.9.] *[[S.]]: [[Njih visokosti, presvitlimu gospodu Joanu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YN1OFGGJ 2.10.] *[[P.]]: [[Gornika up]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KJ4IIE7E 16.9.] *[[Gospodu Koseskitu pesniku Slovenije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JV0X690V 6.11.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Pesem od verliga moža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OD03VRWI 13.11.] *[[Pogled v Štajersko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NM7BNB06 20.11.] *[[S.]]: [[Tri cvetlice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BM7TSX4 27.11.] *[[Dragutin Dežman]]: [[Žalovanje ob smerti Franca Hladnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T05J2XT 4.12.] *[[V. Stanig]]: [[Pefem po dokonzhanim poljfkim delu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VL6JLR6J 11.12.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Divji lovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QYY38H37 18.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QDD3FOBI 25.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Grof Orsad Počić]]: [[Napoved bukev (knjig.)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6NXFNNAF 10.4.] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TJ1NTOP 8.5.] *[[Slavjanska antologija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1MNC4] *[[Nekaj od Slovencov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7F5WBMZM 30.10.] *[[Napoved novih bukev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BM7TSX4 27.11.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Janez Bleiweis]]: [[Jezikoflovni raslog]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79HK38V5 24.4.] *[[Jure Sodevski]]: [[Pohlevno uprašanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D83AGGO3 16.10.] '''Prevod''' *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Orjaška jigrača]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ZLOYVLL 9.9.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Grof Habsbugrski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D2WJFI1H 18.9.] ''' Narava in družba''' *[[Franc Pirc]]: [[Dopis gospoda Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GIXVYVTZ 8.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1N95AOXF 15.5.] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Kako se ima v hudi uri zaderžati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GIXVYVTZ 12.6.] *[[Nov popis Jeruzalema in bližnih svetih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7QY8EHM 6.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0AQX34KB 13.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NM7BNB06 20.11.] ==1845== '''Proza''' *[[Vifhnjagorz]]: [[Kratkozhafniza]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAK9XEYW 15.1.] *[[Jovan Vesel Koseski]]:[[V jamo pade, kdor drugemu jamo koplje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REHJNST2 21.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZF21FO5 28.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8GPZGZNO 4.6.][http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EIV7IYK2 11.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RLGNX5ZE 18.6.] '''Poezija''' *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa mefec Prosinez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZONKWZ9S 1.1.] *[[S.]]: [[Novice svojim bravcam ob novim letu 1845]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YY542W1X 1.1.] *[[A. Pirnat]]: [[Kmetovavec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCEF1NH4 22.2.] *[[Blagorodnimu gospodu L. Martinaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AS20C5I1 29.2.] *[[Dragutin Dežman]]: [[Predica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWPH15FM 5.2.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Svezhan ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWPH15FM 5.2.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Zima]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YMTS5E2O 12.2.] *[[Bernard Tomšič]]: [[Gorenci - Dolenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KC1E4M4Y 19.2.] *[[Miroslav Vilher]]: [[Predčutki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W62TV3IX 26.2.] *[[Šerf]]: [[Domorodcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EHU9C0DX 5.3.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Sufhez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZ2UJV17 5.3.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Legenda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3LNUI08X 12.3.] *[[S.]]: [[Hvaležnost slovenskih mladenčev njih veličanstvu cesarju Ferdinandu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3MD3SZ41 19.3.] *[[Šmarski]]: [[Posvečenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4TGRJK68 26.3.] *[[Dragotin Dežman]]: [[Zvonček]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2KS9D2VN 2.4.] *[[Jože Hašnik]]: [[Božje varstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PA0VCAYW 9.4.] *[[France Prešeren]]: [[Pesem od železne ceste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OVR9Z4DB 16.4.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Sveftiga Slovenza pefem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W43MAGM4 23.4.] *[[Domanjko]]: [[Spoznanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ZJPV19C 30.4.] *[[Valentin Stanič]]: [[Pesem deklice, ki je v šolo šla]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HVS12V56 7.5.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Velkitraven]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6ZIB2I6 7.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Slovenkam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WC6M0ML 14.5.] *[[Iskre]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R9TK672G 21.5.] *[[K. Klemenc]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-92JOEPLL 21.5.] *[[France Prešeren]]: [[Kaj se sme, in more peti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVH7EDFM 28.5.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Roshnizvet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BDK014YH 4.6.] *[[J. Drobnič]]: [[Kmeta svet za zdravje in zadovoljnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QR2CAO20 4.6.] *[[A. Pirnat]]: [[Kje dom je moj?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WKNS95EO 11.6.] *[[D.]]: [[Hrepenenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ZO1FMIY 18.6.] *[[Kresni žarki spoštovanju gospoda Janeza K. Kersnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UL8WYBBO 25.6.] *[[Visokočastitljivimu gospodu gospodu Janezu N. Hradeckitu ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-08FIYD71 2.7.] *[[Jože Hašnik]]: [[Močan vrh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZGP9W2M 9.7.] *[[Anton Žakelj]]: [[Razne pota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKZZNNBY 30.7.] *[[Luka Jeran]]: [[Skopulja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4WJY62G1 6.8.] *[[O.]]: [[Tolažba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-38PC56U2 13.8.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Hzhi na grobu matere]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XF32THBF 20.8.] *[[Karel Dežman]]: [[Rožekar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PNLTSISW 27.8.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Raj zgubljen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JGH1QURQ 3.9.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa mefez Kimovez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W2I98ICP 3.9.] *[[Jožef Šmarski Orešnik ]]: [[Hvala kmetijskiga življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MH9X6DR2 17.9.] *[[Anton Žakelj]]: [[Zaničevavcam pevcov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3RWGI8HO 24.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Dobrova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JWJ1D0GX 1.10.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa rnefez Kosoperfk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXU7FJXQ 1.10.] *[[R.]]: [[Bazen ali pravlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HP1HBLAP 8.10.] *[[O.]]: [[Krajnskih učencov pesim o začetku šolskiga leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZVU8Q692 8.10.] *[[Miha Kastelic]]: [[Zaterti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWIG82XJ 22.10.] *[[France Prešeren]]: [[Memento mori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SYMYFMG 29.10.] *[Sv. Rupret]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IDW5C3HJ 5.11.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Vojaška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQ6F6GHP 12.11.] *[[Z.]]: [[Baron Cojz Žiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOA97LEI 19.11.] *[[Luka Jeran]]: [[Žalovanje stariga očeta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCWPJ7X5 26.11.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa mefez Gruden]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1VAIR1JT 3.12.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Navada železna srajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VG430RFF 3.12.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Stari kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K9KIUV60 24.12.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Bravcam h koncu leta v spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L1G0Q3XT 31.12.] *[[France Prešeren]]: [[Ob fheft in dvajfeti obletnizi fmerti gofpoda Valentina Vodnika]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BF5C328W št. 8.1.] *[[Pravlica]] (pr. [[Valentin Vodnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-08BHUYBX 15.10] '''Prevod''' *[[Friedrich Schiller]]: [[Hoja na plavž]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU18SZHD 16.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5E60EW64 23.7.] *[[Friedrich Schiller]]: [[Vodotop]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGJ687UP 10.12.] *[[F. Rihtar]]: [[Sanja Cesarja Friderika IV. v letu 1459 ali osnovanje Ljubljanske škofije]] (pr. [[P.H.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9Y704YCA 17.12.] *[[Alessandro Manzoni]]: [[Božič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LH1DLIX4 8.1.] '''Dramatika''' *[[Pogovor zdraviga in bolniga kamna na tlaku zraven hiš (trotoir) v nekim mestu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FN5RHLB9 7.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A81808OH 14.5.] *[[Jashirk]]: [[Pogovor kmetifhkiga ozheta s fvojim naravoflovja suzhenim finam, v mefzu Roshnizvetu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YWDXPQEG 25.6.] '''Članki o leposlovju''' *[[Cafov]]: [[Pozdravec vsem Slovencom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WCZBT71U 15.1.] *[[Novo, celo posebno veselje za vse Slovence]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LK41V775 19.2.] *[[Dr. B.]]: [[Pregled slavijanskiga knjiženstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N7IEO5FC 17.9.] *[[Dr. Bleiweis]]: [[Na eni strani smešna, na drugi resnična]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XAQT6BHH 29.10.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Matija Majer]]: [[Novicam k novimu letu iz Celovca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TZGFLVWR 1.1.] *[[Jožef Grahek]]: [[Beseda "koj"]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1MPKX6W 13.8.] *[[Prošnja mesca Listopada na tiste Slovence, ki ga Listovgnoj imenujejo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I5O4S2BI 26.11.] *[[Jernej Medved]]: [[Odgovor na vprašanje: ali je beseda korun prava slovenska beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TYBW7CGN 26.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IFOT95F 3.12.] *[[Ne korun ampak krompir]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VIR1FQVC 24.12.] ''' Narava in družba''' *[[Ptiči so veliki dobrotniki kmetijstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79YVBD9W 1.1., 15.1., 29.1.] *[[Jurij Kobe]]: [[Beli Krajnci unkraj Kerke in Save od Kostanjevice do Jesenic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-18AD1UGB 8.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G89E86VC 22.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CM1YUWS0 29.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5RUT2B1Y 19.2.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Stari Teržič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XBY8VRE7 29.1.] *[[Premišljevanje štajerskiga kmetovavca kaj de ima štajerska dežela od železne ceste pričakovati?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BTS9M4E4 29.1.] *[[Karel Robida]]: [[Postopači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XBY8VRE7 26.2., 2.4.] *[[P. Musy]]: [[V mladosti je treba skerbeti, kako si svoje dni pošteno kruh služiti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8BQCF1S 19.3.] *[[Franc Lizen]]: [[Pomnoženje gojzdov ali borštov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QH2UXKLU 9.4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7WXGAZR 16.4.] *[[Ignacij Knoblehar]]: [[Izpis iz lista častniga gosp. Ignacija Knobleharja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QH2UXKLU 9.4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7WXGAZR 16.4.] *[[Jožef Bevk]]: [[Huda zima na Blokah in raba šmečev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RT53BJUO 16.4., 23.4.] *[[Kako se dajo pušave v bolji stan popraviti?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MKH0121P 7.5.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Teržič (sedanji čas)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8J7668V5 14.5.] *[[Franc Pirc]]: [[Poslednje pismo gospoda Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KNG7SDGO 28.5.] *[[Matija Vertovec]]: [[Hvaležnost visoko postavljeniga sina do svojih kmetiških staršev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F95MSWP4 2.7.] *[[Slatine ali rimske toplice v Gleihenbergu na Štajarskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWFBX19K 30.7.] *[[Dober svet za izrejenje otrok]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P145UPHE 13.8.] *[[Matija Premuta]]: [[Slovensko pismo iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IABJW8IH 20.8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CMVOV30K 27.8.] *[[Nekaj od kmetijstva pri Kinezih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AE6UQH84 22.10.] *[[M. J. Fesl]]: [[Kopitar (spomenik na Dunaju)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G7NQ8QOX 12.11.] *[[Franc Pirc]]: [[Vinoreja in vinščina v Premski komisii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7O2GEZ6 19.11., 26.11.] ==1846== '''Proza''' *[[Nekatere prigodbe iz življenja dveh umnih kmetovavcov, Janeza in Mete]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J092SEM9 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9WX5UM73 11.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z44BDS2R 18.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIJBK0B2 25.2.] *[[J. Muhodolski]]: [[Kdor v igri sreče iše, V oblak si stavlja hiše]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGK5YC1G 11.2.] *[[L. Sevčan]]: [[Strah je po sredi votel, po krajeh ga nič ni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDA6ABTO 2.9.] *[[Matevž]]: [[Jurčik gre na ptuje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GKB6JD7 9.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Zamolčič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCGL4CHE 16.9.] '''Poezija''' *[[J. Schulz]]: [[Vošila Novic ob novim letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O2VED4GQ 7.1.] *[[n.]]: [[Žalostin glas v spomin rajnciga visokočastljiviga gospoda Jakopa Dolenca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BSTAMBF3 14.1.] *[[Franc Kraner]]: [[Oče in sinek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E5M46X4R 21.1.] *[[n.]]: [[Ave Marija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B02C8Y50 28.1.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Mlinarič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MBFUXVZQ 4.2.] *[[J. W-g.]]: [[Pravdarji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDWEISRX 11.2.] *[[k.]]: [[Perjatlu k popotvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VLGGI64M 18.2.] *[[France Prešeren]]: [[V spomin Matija Čopa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U67V60J0 25.2.] *[[Starc gre snubit]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIJBK0B2 25.2.] *[[Anton Žakelj]]: [[Pepelnična]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1OAIDBOV 4.3.] *[[Gospodu Matiju Vertovcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHNYU51Y 1.4.] *[[Pesem o zvonu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZH33E8T 18.3.] *[[n.]]: [[Perva Davidova pesem posevečena stoletnimu godu Jožeta Justina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DG6AO3IB] *[[O. osmošolc]]: [[Veliki petik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8XR9L90 8.4.] *[[O. osmošolc]]: [[Velika nedelja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G8VBRTZS 8.4.] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Blagor našimu cesarju!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MZP8U3ZP 15.4.] *[[Spomin hvaležnosti in spoštovanja visokočastitimu gospodu gospodu Antonu Melcerju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEMURIXI 22.4.] *[[Jovan Vesel Koseski]]:[[Boj z drakonam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTYCZOEW 6.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M6RWLEBK 13.5.] *[[Č.]]: [[Življenja namen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCPUFFNB 20.5.] *[[Č.]]: [[Najdena domovina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCPUFFNB 20.5.] *[[n.]]: [[Oče in sinovi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XKGXWIHQ 3.6.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Perva vožnja na železnici skoz slovensko zemljo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U5I69G8J 17.6.] *[[Oliban]]: [[Ozir v nebo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C14HWZR6 1.7.] *[[P.H.]]: [[S. Hermagora in s. Fortunat, mučenca in stara slovenska aposteljna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZNESHQ6B 15.7.] *[[Na grobu prečastitljiviga Janeza N. Hradeckita]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEV40PG6 22.7.] *[[Slava svetlemu knezu in milostljivemu vladiku gospodu gospodu Antonu Slomšeku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USA47XPH 29.7.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Kdo je mar?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYCZQLH0 5.8.] *[[Franc Malavašič]]: [[Miloš Kabilovič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-523EMID2 19.8.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Puhličar pride čez več let spet domu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQ09E8H4 16.9.] *[[Č.]]: [[V spomin slovenskiga junaka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7K0JOAG3 23.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Na Semiči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XI7ZOM13 30.9.] *[[Oliban]]: [[Hvala dreves]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2JKHYUS6 7.10.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Šege]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQTJD431 14.10.] *[[Franc Malavašič]]: [[Nemilost ptičjiga lova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7R7JBGKC 9.12.] *[[N.]]: [[Preklinjevavcem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2DSDT5C2 9.12.] *[[P.]]: [[Sveti Martin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OBZCNZ1C 11.11.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Prediška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R6UJH03V 25.11.] *[[Franc Malavašič]]: [[Prilike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9VZZUVT 9.12.] *[[P.H.]]: [[Svet obogateti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYHDZT24 9.12.] *[[Mlin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WJ2L1UHF 23.12.] *[[Franc Malavašič]]: [[Gospod, pri nas ostani!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1330BMTQ 30.12.] '''Prevod''' *[[Rokovica]], (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]) št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M6SUMUZ4 10.6.] *[[Schiller]]: [[Vrednost žen]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-92ZKVF8Q 8.7.] *[[Sirotice]] (pr. [[Cigale]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P22XXDOT 12.8.] *[[Pohlep oslepi]], (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T14ZKUQ226.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BRNW21O6 2.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NU9CH83H 9.9.] *[[kruha pa tudi nauka za uboge]] (pr. [[C.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J6JI6T1Z 23.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-90KSFU0Y 30.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAOQ2H12 7.10.] *[[Schiller]]: [[Besedne vere]] (pr. [[P.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGAVW3DX 21.10.] *[[Gabriel Romanovič Deržavin]]: [[Oda Bog]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79NDEJAV 16.12.] *[[Renatus Munster]]: [[Vera]] (pr. [[N.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-71DVBQVL 16.12.] *[[Ž.]]: [[Sanja na Božič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07VR8OK0 7.1.] *[[Cigale]]: [[Vejčice poduk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZHEBFLB6 14.1.] *[[Anton Žakelj]]: [[Vdova siroti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GDKXFV4V 27.5.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Milanko Delimarič]]: [[Vljudna prošnja na Novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LR4Q7G6 21.1.] *[[Proglas zastran noviga slovenskiga slovnika in in slovnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIJBK0B2 25.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-01X9AAAQ 4.3.] *[[Jernej Medved]]: [[Korun je živa slovenska beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCBBCYQF 1.4.] *[[Nekoliko slovenskih besed, ki se bolj poredkoma slišijo na Kranjskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8UTIOERU 14.10.] *[[Za učitelje kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O6ARZJH4 11.11.] *[[Zahvaljne drobtinice na koncu leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TXXURL4Z 16.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Slovenske pesmi v Ljubljanskim gledišu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LIN9E1V 18.2.] *[[Kratek pregled novih slovenskih knjig]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPDXSVO0 15.7.] *[[Misli v krasnih ali lepih umetnostih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8UTIOERU 14.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-114RUXYY 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-711L90HQ 4.11.] *[[Bohemia]]: [[Nova slovanska knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYHDZT24 9.12.] ''' Narava in družba''' *[[Janez Bleiweis]]: [[Pismo gosp. Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZD4L82T9 21.1.] *[[Popis tamnice (jetnišnice) v Gradiški na Soči ali živi in mertvi vlahani Slovenci od kodi so?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S9BCSAE6 4.3.] *[[Andrej Skopec]]: [[Dopis gosp. misijonarja Skopca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N2ABV8OR 1.4.] *[[Od previdnosti božje za ohranjenje vsakiga naroda na zemlji ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CDQCGIY 1.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BBO373P3 8.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YKZA1YKW 15.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-62VN00V2 22.4.] *[[Slovenski spomenik na 22. Rožniga cveta 1593. Dan svetiga Ahacja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B4JEBCG4 24.6.] *[[Matevž Ravnikar]]: [[Pervi seljaki na Slovenskim ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K6QBHFT6 24.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZCDWB8SF 1.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WRWZT51V 8.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X7KEN7PR 15.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3TT8KUFO 22.7.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Toplice per Šmarjeti blizo Novomesta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UBTGQMR0 1.7.] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Anton Martin Slomšek, po milosti Božji knez ino škof lavantinski pozdravim svoje ljube ovčice in vsem vernim lavantinske škofije srečo in vse dobro od Boga želim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UX3AC7QF 12.8.] *[[Krajnski misijonar Ignaci Knoblehar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDZ4DKFJ 26.8.] *[[Vesela vest]] (o Slomšku), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H0DLI3KD 29.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-082CRH4J 5.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-082CRH4J 12.8.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Cesta čez Ljubelj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZGMNE8OG 16.9.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Prevertanje ali prekopanje Ljubelja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XTGU5IOC 30.9.] *[[Nekaj iz življenja slavniga gosp. F. A. Ciglerja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEMGTLTN 4.11.] *[[Od kod imajo desetine, tlaka in gosposkini davki svoj začetek?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3EU5VQEE 11.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHT3QGH3 18.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U5E8468R 25.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W4QLYSFW 2.12.] *[[Alojzjeviše v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SL34T6OH 11.11.] *[[Žalostna prigodba v Idrijskim rudniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KEC7CGM 18.11.] *[[Peter Klepec, silni slovenski junak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ODYM8STG 16.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUFSULMO 23.12.] ==1847== '''Proza''' *[[Larnavti]]: [[Pustna povest]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XL3DZWYU 10.2.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Še ena povest od Petra Klepca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPFWW02K 26.5.] *[[Skopuh in siromak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2E5JH4WT 18.8.] *[[Podkorenčan|Juri Volc]]: [[Doktor Skaza ali pravdar Seligrabič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UAD7F7O 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U4FAT28S 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FTU60J5Q 8.9.] *[[Andrej Skopec]]: [[Spomin na otročje leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6GLHFSH9 20.10.] '''Poezija''' *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Novice bravcam ob novim letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-674WON87 6.1.] *[[n.]]: [[Žalostin glas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TP90J22] *[[France Prešeren]]: [[Pevcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K80FC7E0 20.1.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Zakon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNX19NCT 27.1.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOB5OF74 10.2.] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Starčik posvetuhu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PF63RP70 17.2.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Ne sodi!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1PM2ZEAY 24.2.] *[[S.]]: [[Sreča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZGYKSWZD 3.3.] *[[P.H.]]: [[V spomin sv. Cirila in Metoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJFYWEDK 10.3.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Planinar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEOXQ6K4 17.3.] *[[č.]]: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NTI3RRDN 24.3.] *[[Mihovil Golob]]: [[Gostija v Ljutomerskim gradu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZBO29TL 31.3.] *[[France Malavašič]]: [[Sanje cesarja Rudolfa I]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DLWFNFIK 14.4.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Prašanje, odgovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKNHB5X0 21.4.] *[[MiIostljivimu prečestitimu gospodu gospodu Jerneju Legatu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XE5BCEMG 28.4.] *[[Slovenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JJ1UXA5N 28.4.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Fantovska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q1NPCB5Y 5.5.] *[[č.]]: [[Erazem Ravbar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J4JC5OCF 12.5.] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Sneg od lani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HCH2WOV7 19.5.] *[[Zdravica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0WUXDQH 26.5.] *[[Solzica Novic rajncimu visokozaslužnimu gospodu Balantu Staniču]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C7KV4N2N 2.6.] *[[Vprašanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8CSMNWEM 9.6.] *[[J. Ur.]]: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCVGJQE3 16.6.] *[[Hvaležin spomin na dan sv. Alojzj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4LJCFWRA 23.6.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Sprememba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USBT4ZDO 30.6.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Kresnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VS1UTPT3 7.7.] *[[Cigale]]: [[Kavka in petelin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UTKF524 14.7.] *[[Gosenca v prosu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CERDOVG 21.7.] *[[Začarana puška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WH4E91MP 28.7.] *[[Hvala čej si?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KRNNR6U 18.8.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Prerokovanje vremena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8TZJGB6E 1.9.] *[[Kamnogorski|Lovro Toman]]: [[Prostost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8V5HLEBS 8.9.] *[[Alenka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GZS9790D 22.9.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Pevec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C229N26V 29.9.] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Starček kraljiču]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RY5TT44R 6.10.] *[[Zabavljica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZP7LI8R 13.10.] *[[Miha Kastelic]]: [[Nedolžnim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CU1NX2OJ 20.10.] *[[Franc Malavašič]]: [[Slovo od c. k. slavniga krajnskiga regimenta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X5X61DW0 3.11.] *[[Pevca slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIW0VCND 10.11.] *[[Franc Malavašič]]: [[V spomin stotniga rojstniga dneva barona Žiga Cojza]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XOT9NGQ 24.11.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Ibikovi žerjavi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2RS7KPUB 8.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-04EHY6XA] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Sirota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T888IRND 22.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Uredništvo]]: [[Oznanilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQ33JIJV 20.1.] *[[Slovensko pesništvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-64ZQYX80 17.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KF8FYEH9 24.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QBZM2UN 3.3.] *[[Žalostno oznanilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCXV1W3G 12.5.] *[[V slovenskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ID3XFNM 27.10.] *[[V slovenskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5XK0K6W9 17.11.] *[[Oznanilo šestiga tečaja Novic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JQ314JY 1.12.] *[[Bleiweis]]: [[Življenje ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-APIAL2M2 22.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBDK26OM 29.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Uredništvo]]: [[Predgovorček zastran Novičniga pravopisa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EA88CSF] *[[Matija Majer]]: [[Slovenske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ID4MYZ73] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ESNOGWHI] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LAQBN7MD] *[[Franc Malavašič]]: [[Slovenski jezik med vsimi slovanskimi narečji za petje nar bolj pripraven]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RDE8TTP] *[[Radislav]]: [[Slovenščina na Koroškim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYXNV1K1 9.6.] *[[Slovstvene novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8APR3UD 23.6.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OAQCEYK4 10.11.] *[[Slovstvene novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YZH6N1T 8.12.] '''Prevod''' *[[Anton Klesheim]]: [[Angeljček]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TZ30J2O8 13.1.] *[[Anton Klesheim]]: [[Starost spoštujte]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GL1VBR9L 3.2.] *[[Anton Klesheim]]: [[Kaj je čudo?]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A84L3TSW 7.4.] *[[Krogotek]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12CVLA06 25.8.] *[[Anton Klesheim]]: [[Rožica in Metulj]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QR381ZO7 15.9.] *[[Anton Klesheim]]: [[Pot v toplejši deželo]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9VMWAY4 27.10.] *[[Friedrich Schiller]]: [[Na pogorišu koliseuma]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6D22JTGB 29.12.] ''' Narava in družba''' *[[Josip Drobnič]]: [[Netek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FW79AVMM 10.2.] *[[Kratka razlaga nove c. k. postave]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C59SAQOP 17.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDR9CVE6 24.3.] *[[Kratek zapopadek postav za družino]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZGK6P9FB 27.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E246OEM1 3.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q65AYP9N 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OKQLC5CM 17.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KG61ZFTJ 24.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QBZM2UN 3.3.] *[[Pijančevanje – huda človeška kuga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QBZM2UN 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZM7GYPG 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C59SAQOP 17.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDR9CVE6 24.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YC2L6HLC 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AG3QGS8Y 7.4.] *[[Iz dveh pisem gosp. Andreja Skopca, misijonarja v Ameriki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ES3YXDTF 17.3.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Pletenje slamnjekov na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDR9CVE6 24.3.] *[[Ignacij Knoblehar]]: [[Dopis gospoda misijonarja Ignacja Knobleharja iz turške Azije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PTU0XZMC 21.4.] *[[Friderik Baraga]]: [[Pismo iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JHAKKPZU 5.5.] *[[Matija Vertovec]]: [[Zvezdoslovje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6IQY40CG 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPFWW02K 2.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-D1HE3H36 9.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UB3WGCUS 16.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O404ENSM 23.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IZNV9637 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKKENTYA 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7RC0TCYO 14.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TKQTIVM0 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WH4E91MP 28.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L5NC2VW4 11.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6UAD7F7O 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FTU60J5Q 8.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RS6PLE84 22.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQSFAMMF 6.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q3LZXCJ3 13.10.] *[[Pogled v gornje kraje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TKQTIVM0 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WH4E91MP 28.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RCQ44KYA 4.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L5NC2VW4 11.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4WZ0CT0J 18.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6UAD7F7O 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U4FAT28S 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FTU60J5Q 8.9.] *[[Anton Wolf]]: [[Nesreča (premogovnik Hrastnik)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KRO99ZNX 8.9.] *[[Jurij Kobe]]: [[Beli Krajnci unkraj hribov Gorjancov in Kočevarjev ob reki Kolpi od Metlike do Osilnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q3LZXCJ3 13.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FDPXJZL7 20.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYG6QDLM 27.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1KIQFQHU 3.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OAQCEYK4 10.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G5KCHQPD 17.11.] *[[Krajnskim lenuham in potepuham je postelja postlana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SYG6QDLM 27.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1KIQFQHU 3.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G5KCHQPD 17.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QPP53NE5 24.11.] *[[Ignacij Knoblehar]]: [[Gospod Ignaci Knoblehar, misijonar v Afriki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G5KCHQPD 17.11.] *[[Andrej Zdešar]]: [[Dopis iz Istrije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C2SYKI5U 1.12.] *[[Gašper Švab]]: [[Življenje rajnciga korarja gosp. Valentina Stanića]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-APIAL2M2 22.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBDK26OM 29.12.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Premišljevanje na pogorišu koliseuma v Ljubljani]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VF4DFUE8 29.12.] ==1848== ''' Proza ''' *[[Basni in pravlice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-95X1UDK9 1.3.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8IQTU8UJ 27.9.] ''' Poezija ''' *[[Ob novim letom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HO7QXIXZ 5.1.] *[[Matija Veljavec]]: [[Seničica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2YYBXQ0 12.1.] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IZVWFOEA 12.1.] *[[Andrej Likar]]: [[Zdihljej domovini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ARQ3KM4O 26.1.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Triglavu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HDZXH8UL 2.2.] *[[Ilirija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXJTBKZN 9.2.] *[[Matija Valjavec]]: [[Edini dol]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9AVKT3O1 23.2.] *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZUIEXZQ 1.3.] *[[Jožef Žemlja]]: [[Godec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YPWZGZ7B 1.3.] *[[Kajetan Hueber]]: [[Bleško jezero]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9KZSUBTS 8.3.] *[[Andrej Likar]]: [[S. Magdalena na Gori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNP1ZZSK 15.3.] *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EQ1WSKPX 12.4.] *[[Fran Jeriša]]: [[Ljubljanski učenci svojim junaškim bratam na Dunaju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GSC0JGTF 12.4.] *[[Miha Kastelic]]: [[Pesem Ljubljanske narodne straže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XP7BH9XM 12.4.] *[[Franc Malavašič]]: [[Aleluja!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWEWERYA 19.4.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Svobodni Lenart]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QDDIAD20 26.4.] *[[France Prešeren]]: [[Zdravljica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9JWAEOHS 26.4.] *[[Slovencam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9U54VL41 3.5.] *[[Matija Valjavec]]: [[Drevo v cvetji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P1IZ0C0D 10.5.] *[[Lovro Toman]]: [[Edinost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6YE9Y54K 17.5.] *[[Andrej Pirnat]]: [[Presvitlimu našimu Cesarju milimu očetu FERDINANDU PERVIMU]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRHEFNFC 24.5.] *[[Andrej Likar]]: [[Pozdrav Slovenii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EA3YJTO 31.5.] *[[Bernard Tomšič]]: [[Prošnja učiteljev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D8S2XX6R 28.6.] *[[Andrej Likar]]: [[Hvala petja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGOGG9F9 5.7.] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Korun]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9TN9A86M 12.7.] *[[Matija Veljavec]]: [[Znamenja dežja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ML8RLDUM 19.7.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovenije zmaga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJDYT62N 2.8.] *[[Jožef Žemlja]]: [[Sedim sinov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5G0D025 9.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5G0D025 16.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9V3Q7SO4 23.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VM94AHXU] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWKC4DSN 6.9.] *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QMWLVVCZ 30.8.] *[[V tolažbo zatiranim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-69CAZ03I 27.9.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Naprej, slavenski Jug]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8UVCG51L 11.10] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Naše barve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGHJ6J4K 18.10] *[[Lovro Toman]]: [[Austrije zvezda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36GT5E5J 1.11.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Divji lov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2DOWQ1VF 15.11.] *[[Moj svet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELV7QN43 22.11.] *[[Lovro Toman]]: [[Slovenskim dekletam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JR4505DB 29.11.] *[[Slavljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWOCU5UO 20.12.] *[[Estrajh za vse]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GOLS9ZX 27.12.] ''' Prevod ''' *[[Pokora poredniga sina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6VW7A5T 19.1.] *[[Mirko Bogovič]]: [[Domorodci?]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AK692HD 26.7.] *[[Mirko Bogovič]]: [[Serce moje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HR74CERS 13.12.] *[[Minljivost stvari - večnost kreposti]] (pr. [[France Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L76H5V39 16.2.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Kako bomo konstitucijo po slovensko imenovali]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CBY52GH 5.4.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Prošnje krajnskih deželnih stanov v rečeh slovenskiga naroda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ALQ35VAQ 12.4.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Slovenski jezik ni otrok]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BM339K52 3.5.] *[[Kako bomo konstitucijo po slovensko imenovali ?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7IK9VMF 3.5.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Skušnja uči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JXG0VJHE 24.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Dobrovolska ob času sedanje vojaške nabere]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8NP8YCNX 7.6.] *[[Franc Cegnar]]: [[Večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RN81M5OP 21.6.] *[[Fran Metelko]]: [[Odgovor]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6XOJ0Z78 celotno besedilo] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P81BNTUY 19.7.] *[[Janez Bleiweis]]: [[V rečéh slovenskiga pravopisa]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EISZ36UA celotno besedilo] *[[Poménki zastran vprašanja v besednih rečeh Slovenije]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3DTBCNHW celotno besedilo] *[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G47QPBC6 23.8.] *[[Juri Volc|Podkorenčan]]: [[Zahvala vprašavcov zastran besed]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SOD5GS56 6.9.] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IAPE0AHD 20.9.] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JAOJN3AE 4.10.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Povedanje od slovenskiga jezika]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL celotno besedilo] *[[Peter Hitzinger]]: [[Staroslovenski spominki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6B60YFSZ 1.11.] *[[Fran Metelko]]: [[Opomba k sostavku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FVSN8FZ9 8.11.] *[[Svoboda ali sloboda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FALIWJAV 22.11.] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6IZPI44E 20.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GOLS9ZX 27.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Krajnska Čbelica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2HK35VWX 9.2.] *[[Slovenske reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ED5LAL9 10.5.] *[[Andrej Likar]]: [[Prošnja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USDX3M0A 10.5.] *[[Slovenske reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OQYRQZ37 31.5.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Županova Micka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2IJQDA73 19.7.] *[[Pogreški device orleanske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PQM2X4O2 27.9.] *[[Slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S456RP9T 4.10.] *[[Slovenske imena meseov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACZAUJWT 13.9.] '''O statusu slovenščine''' *[[Mihael Ambrož]]: [[Želja Slovencov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6W3QC8IG 19.4.] *[[Vseučiliša nam je v Ljubljani potréba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VTSB1PV5 31.5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8GGCCK3Z 7.6.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Kako in koliko bi bil slovenski jezik precej v šole in kancelije vpeljati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MVOTDAM 14.6.] *[[Slovenske narodne šole na spodnjim Štajarskim]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUE2UXN celotno besedilo] *[[Mihael Ambrož]]: [[Kako bi se naš jezik v šole in v kancelije vpeljal?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E1GPGB0N 28.6.] *[[Oroslav Caf]]: [[Beseda za Slovensko vseučiliše v Ljubljani iz Štajarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99TNQVXN 28.6.] *[[Peter Kozler]]: [[Odperto pismice gosp. Ambrožu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TUC2W2DH 5.7.] *[[Jurij Volc]]: [[Kako bi se slovenski jesik v šole spravil?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB2CAM49 5.7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-58D4H0IF 12.7.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovenski jezik v starih časih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7SM32NC 19.7.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Še ena beseda k sostavkam k vpeljanju slovenšine v pisarnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2VPF91T 2.8.] *[[Za kogá se potegujejo Novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UOEQKRNK 23.8.] *[[Peter Hitzinger]]: [[V slovenskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SL7YQHK4 6.9.] *[[Janez Bučar]]: [[Odgovor na besedo gosp. P. Hicingerja zavoljo vpeljanja slovenšine v pisarnice]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KZPT9HX celotno besedilo] *[[Nar veči zaderžek omikanja slovenskiga ljudstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F2KRACW9 23.8.] ''' Pregovori ''' *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5YJNRL7E 19.4.] *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GC2C7UM6 26.4.] *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNM2W5GC 5.] *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KKLZZHCR 27.9.] *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PWYEFXSD 25.10] *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J4OJ3YMO 20.12.] ''' Gledališče ''' *[[Nova slovenska igra]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFFNVHWS 29.11.] *[[Iz Ljubljanskiga gledišča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPX81FNY 6.12.] ''' Narava in družba''' *[[Andrej Zdešar]]: [[Istrijanski Slovenci med Teržaškim in Reškim morjem]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ODLW782Y celotno besedilo] *[[Oroslav Caf]]: [[Kmet na Tominskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TMKAL5KG 15.3.] *[[Iz Dolenskiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5HONHNZG 29.3.] *[[Anton Koderman]]: [[Slovenskim vinorednikam]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LNM4NBZY celotno besedilo] *[[Oroslav Caf]]: [[Prerokovanje Slovencam poleg Soče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQEOTBTY 12.4.] *[[Janez Cerer]]: [[Nekaj od davkov]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQEOTBTY celotno besedilo] *[[Jožef Orel]]: [[Šol in šolnikov po deželi nikar ne pozabite]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VTSB1PV5 31.5.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Poprava nekterih misel in besedi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XZ89O460 14.6.] *[[Perva velika skupšina slovenskiga zbora v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-66VT69TX 14.6.] *[[Deželni zbor v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF9HIXYY 21.6.] *[[Oglas iz močirja]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LI4H6P27 celotno besedilo] *[[Janez Bleiweis]]: [[Slovensko družtvo v Ljubljani]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KCPN8BMV celotno besedilo] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Kaj delajo šolski gospodje po Štajarskim?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXGWFPNA 28.6.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Spomin na Koroško Belo in njeno kislo vodo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XBRE5OZP 19.7.] *[[Jožef Orel]]: [[Odgovor na oglas iz močirja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJRFX1EP 26.7.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Spomín popotovanja na sv. Višarje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V0ZBJ4QH 6.9.] *[[Ljubljačanje, Krajnci, Karlovec in Zagreb]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUBWC4L9 13.9.] *[[Kajetan Hueber]]: [[Mengeš vasem in mestam lep izgled]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E40QQA63 13.9.] *[[Nekaj od Serbije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0Q8KT9B0 27.9.] *[[Oroslav Caf]]: [[Slovenska obleka pravih Pesničarjev na Štajarskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EHJ3T4GG 11.10.] *[[Veselíca v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G6U1TOEY 11.10.] *[[Jožef Bevk]]: [[Misli zastran bire]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8QQ41DR celotno besedilo] *[[Janez Cigler]]: [[Ozir na pretečene čase na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JS4ELETZ 22.11.] *[[Nov denar v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YASXK9IJ 22.11.] *[[Jurij Kobe]]: [[Domorodne reči verlim rodoljubam v prevdark]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MMCSM88M celotno besedilo] ''' Marčna revolucija''' *[[Janez Bleiweis]]: [[Slava slava našimu presvitlimu Cesarju Ferdinandu Pervimu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TXT4217P 22.3.] *[[Matija Majer]]: [[Slava Bogu v višavah in na Zemlji mir ljudem dobrega serca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RS22WTE9 29.3.] *[[Ljubljanska mestna gosposka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5HONHNZG 29.3.] *[[Opomin in svarilo]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RS22WTE9 celotno besedilo] *[[Janez Bleiweis]]: [[Oglas kmetam zavoljo tlake, desetine in drugih gruntnih gosposkinih dacij]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UYW5VGJG 12.4.] *[[Martin Semrajc]], [[Anton Globočnik]]: [[Mili bratje Slovenski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YQYLR8TP 12.4.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Odperto pismice krajnskih poslancov vsim Slovencam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D2XJ2NZ2 19.4.] *[[Poslušajte, kaj se zdaj na Dunaji godí]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0HXBKZE3 19.4.] *[[Davorin Terstenjak]]: [[Bratje Slovenci po Krajnski, Koroški in Štajarski deželi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-D99XI956 19.4.] *[[Janez Stein]]: [[Dopis iz Kanalske doline]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-41U9CYF6 26.4.] *[[Mojim slovenskim bratam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5XF4BDAJ 3.5.] *[[Mi Ferdinand Pervi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PXMIZ2J8 3.5.] *[[Ustavno pismo Avstrijanskega cesarstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HW43PA8Q 3.5.] *[[Kmetje varite se šuntarjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ4EROMO 17.5.] *[[Povabilo Slovanam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YVN7GAYS 17.5.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Moje misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PN0NX5BV 17.5.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Kakošne poslance bomo za Dunaj volili?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZG3SFNMN 24.5.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Napoved perviga deržavniga zbora na Dunaji 26. dan tega mesca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2IMSZT9 7.6.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Kaj se je zgodilo v Smeledniku?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UBD0INHT 14.6.] *[[Imena mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SZBF80N8 14.6.] *[[Deržavni zbor na Dunaji se bliža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7T7190HQ 14.6.] *[[Laží po kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UIFN88J0 21.6.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Odperto pismo iz Dunaja vsim Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YWFUG90M 12.7.] *[[Odperto pismice krajnskim poslancam na Dunaji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LBBB3LZG 26.7.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Odperto pismice vsim Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-57CI1ZN3 26.7.] *[[Iz Frankforta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KLTV9JRM 26.7.] *[[Juri Podrebernicki]]: [[Zakaj hodijo kmetje na Dunaj po laží?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XCAT3FJR 9.8.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Odperto pismice Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2DNBDNAT 16.8.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Cesar so na Dunaj nazaj prišli!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDVXSLFQ 23.8.] *[[Za kogá se potegujejo Novice zastran desetine in tlake]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QBNREYPQ 30.8.] *[[Jovan Stanković]]: [[Kako se Madžari v sedanjim boji s Serbljani obnašajo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZ0LBN3G 30.8.] *[[Sklep deržavniga zbora na Dunaji v kmetijskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4CQ51TV 6.9.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Iz Dunaja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-51BHMM7A 6.9.] *[[Mi Ferdinand Pervi, ustavni Cesar Avstrijanski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LWGI9HFE 13.9.] *[[Peter Kozler]]: [[Zemljišni ali gruntni davek na Štajarskim in Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KH6WXBUS 20.9.] *[[Tudi kmet in rokodelec se zdej po postavi gospoda imenujeta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZXL18C4R 20.9.] *[[Še ena beseda zastran narodne straže kmetam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O6253SJ0 20.9.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Koroški in štajarski deželni stanovi in prihodnje avstrijansko cesarstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SS620UQG 27.9.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Kratko razjasnjenje čez sklep deržavniga zbora zavoljo kmetijskih reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SENQXM1Y 4.10.] *[[Belo - modro - rudeče barve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RAQ9XDJT 4.10.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Drugo razjasnjenje zastran kmetijskih reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JD2LKU0K 11.10.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Kurent je oživel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SLQ53ZNI 11.10.] *[[Vsim Slovencam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EMGKUEXL 18.10.] *[[Carl Codelli]]: [[Lovske in ribške pravice]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX68G3DY celotno besedilo] *[[Prizadevanje Nemcov in njih misli od Slovanov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YL65VL9 1.11.] *[[Slovenskim poslancam v deržavnim zboru!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCWFPU33 8.11.] *[[Ivan Navratil]]: [[Šuntarji na kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZRF92CM 8.11.] *[[Rotar]]: [[Pazite ljubi bratje Slovenci!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G53Y64WQ 8.11.] *[[Ban Jelačič Slovanski Lipi v Pragi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2CYMG3ZC 8.11.] *[[Pervi prihodnji opravki deržavniga zbora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8L7U5WX 15.11.], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AQTZ2E4F 22.11.], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D90NKFAE 29.11.] *[[Slovenci!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79DTCT39 22.11.] *[[Od Dunajskiga deržavniga zbora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TBLDF4WV 22.11.] *[[Vaše c. k. Veličanstvo!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FLUCDGX4 29.11.] *[[Slovenci, ali boste s tém zadovoljni?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I0VMJW2E 6.12.] *[[Kaj se v deržavnim zboru godí]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZ25O2O2 6.12.] *[[Nar novejši in nar imenitniši novica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE8AIFZG 6.12.] *[[Opomin krajnskim kmetam zastran gojzdnih služnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMJJOY7K 13.12.] *[[Premišljevanje čez odstop cesarja Ferdinanda I. in nastop cesarja Franca Jožefa I.]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RH9LKTDD 13.12.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Odgovor Novícam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GF4PQKR9 13.12.] *[[Slovenskim poslancam v prevdark]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJAWGVCA 13.12.] *[[Carl Codelli]]: [[Serčni opomin našim kmetam]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RING1QGP celotno besedilo] *[[Slovo od stariga leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PPXC0KCK 27.12.] ==1849== '''Poezija''' *[[Luka Jeran]]: [[Vošila Novic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YUTLAX1M 3.1.] *[[Matija Šnajder]]: [[Poserčenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R2ETRQTB 10.1.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovanska doba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XNM42LV 17.1.] *[[Č. G.]]: [[Komu bom ustregel?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8MS7KHJ 31.1.] *[[Miha Kastelic]]: [[Na grobu slavniga pesnik Franceta Prešerna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0HZM61FL 14.2.] *[[M. Veljavec]]: [[Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWI55TGD 21.2.] *[[France Prešeren]]: [[Ljubljančanam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EXUSGTV 7.3.] *[[Gospodu L.Tomanu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1AQ65ZX 21.3.] *[[Žalostni glas zvonov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCYJF1NG 28.3.] *[[Dekletam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0Y7CCNDD 4.4.] *[[Lovre Toman]]: [[Človek brez rodoljubja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IHEWD84C 11.4.] *[[Franc Cegnar]]: [[Planinski lovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9LZ6CZ5O 18.4.] *[[Matevž Ravnikar]]: [[Na Janeški gori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJXR5U8S 25.4.] *č: [[Zvest prijatel zdravilo življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1BUNWH2 16.5.] *[[Jožef Virk]]: [[Slava Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ZFZMW6U 23.5.] *[[Lavdon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6TOA8N7 30.5.] *J. Št: [[Zdihljeji po miru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UNK6F0B8 6.6.] *[[Hitzinger Peter|Podlipski]]: [[Pomenki o novih časih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMVDT64D 13.6.] *[[Miroslav]]: [[Vodila pridnim kmetovavcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSWGQTFO 13.6.] *[[Kresni žarki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MVTY3R95 27.6.] *[[Jožef Virk]]: [[Slovenci smo!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RW5GCY07 4.7.] *[[Matija Valjavec]]: [[Poletni večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N24H6699 11.7.] *[[Cigler Janez|Višnjagorc]]: [[Zmota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M19OFZGB 25.7.] *[[Hitzinger Peter|Podlipski]]: [[Kje Slovenija živi?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XDMEQ5QP 1.8.] *[[Jožef Virk]]: [[Slovensko dekle]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8G4V13Z 8.8.] *[[Hitzinger Peter|Podlipski]]: [[Slovenija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSS3X0XO 22.8.] *[[M. Valjavec]]: [[Seničice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WGH7N02T 12.9.] *[[Govorica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9CKA3E 19.9.] *[[Narodna pesem na Cesarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q4PVYVHF 19.9.] *[[Jela Tom.]]: [[Prijaznost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4S7M1HUL 3.10.] *[[Godovnica cesarjeva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RR142M47 3.10.] *[[Visokospoštovanimu gospodu Lukatu Martinaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IN6H3J2L 24.10.] *[[Ivan Dravotin Šamperl]]: [[Kazavec ceste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V7PBN2PD 31.10.] *Miroslav [[Vodniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ONXJNT3 7.11.] *Jaka [[Jezična igračica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSMMBSRD 12.12.] *M. [[Čehovin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MOGQIDYB 19.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Janez Bleiweis]]: [[Žalostno oznanilo in prijazno povabilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-82AWLFFP 14.2.] *[[Dr. Wildnerjeve bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z5SN3YJ6 21.2.] *[[Napoved novih lepopisnih bukev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75MZRE5L 29.8.] *[[Nove slovenske bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MAZ64FE 23.5.] *[[Nova slovanska knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NKJA8NFX 4.7.] *[[Nove slovenske knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYONKSS5 19.9.] *[[Nova knjižnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IEKM1LV8 7.11.] *[[Oznanilo imenitne nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRIKHRVQ 3.10.] *[[Priporočilo novih bukev za mladost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFG368KO 18.7.] '''Proza''' *[[J. Zepič]]: [[Povedka od Ljubjanskiga dohtarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Z0M8RH7 7.2.] *[[Kralj kmečkih zapravljivcov in njegovih pet ministrov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H1EZQH3S 28.2.] *[[Odkritoserčne misli nekiga kmeta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UUQLOSUV 28.2.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JI6JD676 27.6.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61BWUVHY 11.7.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-259GHLTO 18.7.] *[[K.]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A9W83HI9 8.8.] *[[K.]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8PDLWQ6 15.8.] *[[O.]]: [[Resnična smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JYZLPPWO 29.8.] *[[Jožef Virk]]: [[Le hitro v černe bukve ž njim!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K920BKW8 29.8.] *[[K.]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P6H77A06 5.9.] *[[Resnična prigodba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFO01ED3 10.10.] *[[Dopis Krajnskiga, Jurčeta Jurčetu na Dunaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C0IQQKNQ 17.10] !!! ALI JE TO PROZA?? *[[Pogovori v gostivnici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPQCPSQZ 24.10.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDOUN3XB 28.11.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5BN1F7NN 12.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Opomin bravcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6PZVPBMO 03.01.] *[[Mihael Peternel]]: [[Ktere imena mescov so prave?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWV63USJ 3.1.] (celotno besedilo) *[[Jožef Poklukar]]: [[Kako dolgo še ne bomo lažnivosti svojiga pravopisa slovo dali]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IIQB4IG2 10.1.] (celotno besedilo) *[[Franc Serafin Metelko]]: [[Sloven ali Slovan, pa ne Slavjan ali Slavijan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CYVBOSSH 17.1.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PLHEVTO2 23.5.] *[[Lavdon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6TOA8N7 30.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Od slovenskih napisov na pismih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N39ECECV 29.8.] *[[D.]]: [[Zastran slovenskih imen mescov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YL7EG0PA 12.9.] *[[Vikencij Paulavič Ravinski]]: [[Še nekaj zastran imena Slovan ali Slavjan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YS2YA5ZR 7.11.] *[[Zdihljeji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49EC6H8I 14.11.] *[[Janez Hašnik]]: [[Kdor je silen, več dobi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B0GB9EZD 21.11.] *[[Odgovor zastran ,,skutnika."]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7QMT3VIO 26.12.] *[[Hicinger Peter|Podlipski]]: [[Mala slovenska stran s zlo razločnim jezikam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8S4710GV 12.12.] '''Pregovori''' *[[Janez Zupan]]: [[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MJNW411C 7.3.] *[[Janez Zupan]]: [[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2C550C8F 18.4.] *[[Matevž Ravnikar]]: [[Stari slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2FJ83HQE 25.4.] *[[Kmetijski poduki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKE45446 6.6.] '''Uganke''' *[[France Prešeren]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V2AJE28L 14.3.] '''O statusu slovenščine''' *[[Slovenci-slovenski jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI 3.1.] *[[Alojzij Reš]]: [[Gospodu in njegovim pomagavcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BDCRLMSD 9.5.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Pišmo, kakor smo pisali!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKII5XM1 16.5.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJW71VPF 16.5.] (celotno besedilo) *[[Kako naj bi se postave in druge oznanila v slovenski jezik prestavljale, de bo prav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MXKAC5SW 6.6.] (celotno besedilo) *[[Janez Bleiweis]]: [[Odperto pismice gosp.profesorju R. v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5DCOC5E9 20.6.] *[[Oglas slovanske knjigarnice v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRJIT3K8 11.7.] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Dolžnost svoj jezik spoštovati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CSVVMVXA 18.7.] (celotno besedilo) *[[U.]]: [[Slovenska drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0D1SD69L 29.8.] *[[Kako bi se dala v vsaki soseski bukvarnica napraviti?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7XS8CN0B 5.9.] (celotno besedilo) *[[Dobrovoljic]]: [[Slovenska drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-391KO1SU 3.10.] *[[Uren kovač Slovenskih besed]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R7WAPI6 31.10.] *[[Vesel naj bo, kdor brati zna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L9N8V7E 14.11.] (celotno besedilo) *[[Slovenci!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6CILL5ZX 21.11.] *[[Nekaj zastran deržavniga zakonika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZYAOAQG 19.12.] (celotno besedilo) '''Prevodi''' *[[Friedrich Schiller]]: [[Iz Mesinske Neveste]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LDNXO596 9.5.] '''Gledališče''' *[[Oznanilo slovenske igre v Ljubljanskim gledišu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CKGZPMF6 5.9.] ''' Narava in družba''' *[[Mihael Mrvič]]: [[Rimljanska cesta skozi gojzd Hrušico]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KTGDRLY 3.1.] *[[Kaj imajo naši kmetje noviga začeti, in kaj stariga obderžati?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MSU4AP26 17.1.] (celotno besedilo) *[[Janez Pirnat]]: [[Dopis slovenskiga vojaka iz Laškiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6MO2RFV 31.1.] *[[Od regrutiranja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M22XSRON 28.2.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Moje misli Slovencam v prevdarek!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZJY2PYK 28.2.] *[[Volitve za Frankobrod na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T2QRXLNV 7.3.] *[[Nova vstava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHGTPVYZ 14.3.] *[[Luka Jeran]]: [[Slovaki ali Slovenci na Ogerskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZ8AUNM0 14.3.] *[[Nova postava zastran lovskih pravic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHTDAQ1D 21.3.] *[[Svila (žida) in kupčija z njo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OP9S228L 21.3.] *[[Povabílo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HA3CAT58 21.3.] *[[Ljubljana na Koroškim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZRC800R 21.3.] *[[Prisežni možje in prisežne sodbe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5W5SJQMG 28.3.] *[[Postava zastran odkupljenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JXDR0CM1 4.4.] (celotno besedilo) *[[Janez Bleiweis]]: [[Spomin na Dunaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4WB7DRA5 11.4.] *[[Kakó se v druzih deželah z odkupljenjem desetine, tlake in drugih davšin ravná]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IRMH9VCX 18.4.] *[[Fidelis Terpinc]]: [[Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Fid. Terpinc)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q07TUH5B 18.4.] *[[Prijatelski pogovori s kmeti in mestniki v novih rečéh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-88WJ4VPH 25.4.] (celotno besedilo) *[[Jožef Orel]]: [[Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Jožef Orel)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFQCUA62 25.4.] *[[Hironim Ullrich]]: [[Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Hironim Ullrich)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-838ZGF59 2.5.] (celotno besedilo) *[[Zedinjenje krajnske, goriške in istrijanske dežele v eno kronino deželo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZUIXHO6B 27.6.] (celotno besedilo) *[[Vabílo k učenim natoroslovskim pogovoram v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUZI7WVT 27.6.] (celotno besedilo) *[[V ktere politiške in sodniške kantone bo Krajnska dežela v prihodnje razdeljena?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B09B1XQ1 4.7.] *[[Kako se kolere ogibati, in kako takrat živeti, de bo prav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60AN8M1A 11.7.] *[[Še nekaj zastran zjedinjenja Krajnske dežele z Goriško in Istrijansko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1OVQCK9O 11.7.] *[[Od novih politiških gosposk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R1X3VVQ 11.7.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Kako s človekam ravnati, kteriga je kolera napadla in kjer ni zdravnika na pomoč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPPOWJC8 18.7.] *[[Le pravično!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGR4SBMI 18.7.] *[[Andrej Fleischmann]]: [[Natoroznanstvo je vsakimu človeku silno potrebno]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SBAOVOIY 25.7.] (celotno besedilo) *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Nasprotnikam slovenstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-02XCQPO6 1.8.] (celotno besedilo) *[[J. Korban]]: [[Kratek ozir na Poljance]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34HCTFQL 8.8.] *[[Daljni pogovori v Ljubljanskim muzeumu 22. rožnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SCLZVGT 8.8.] (celotno besedilo) *[[Jožef Virk]]: [[Šolska veselica v Ulimjim na Štajarskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K3V0PDTY 8.8.] *[[Prošnja Ljubljanske mestne srenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQ8L0TR0 15.8.] *[[Miroslav Vilhar]]: [[Zgornjim Pivčenam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UN4LS2X 22.8.] *[[Potréba zdravilske šole v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MGXEZ3V 5.9.] *[[Daljni pogovori v Ljubljanskim muzeumu mesca maliga serpana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-94NDAQS6 12.9.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Nekaj od kmetijstva na Laškim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MHUUEN8V 19.9.] *[[Častitim komisíjam za nove sodniške in politiške vradnike na Koroškim in Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0RC945L1 19.9.] *[[Ponovljen rodoljubin klic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-640BYAQ8 26.9.] *[[Oroslav Caf]]: [[Glas iz Štajarskiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QLCJE6LZ 26.9.] *[[Potreba slovenskih šol po deželi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GITQ3K9W 3.10.] *[[Novi cesarski patent za gruntne in hišne davke za prihodnje léto 1850]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PSUCOUFS 17.10.] *[[Jožef Resnik]]: [[Žalostni stan učiteljev po deželi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8WDW7XDX 24.10.] *[[Nekoliko iz ministerskiga načerta, kakó naj bi se prihodnjič gimnazijalne in realne šole po Avstrijanskim vravnale]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HV6OCCVK 31.10.] *[[Večerni natoroslovski pogovori v Ljubljanskim muzeumu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJC0LVEY 14.11.] (celotno besedilo) *[[Deželna komísija za izpeljavo zemljišniga oprostenja za Krajnsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVHJ7RMZ 21.11.] *[[V zadevah slovenske enakopravnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-957U93W2 5.12.] *[[Kako so se sedanje avstrijanske dežele skupej zbrale]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-50N2B4XB 12.12.] (celotno besedilo) *[[Kaj Slovencam manjka?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NC6T20OE 26.12.] ==1850== '''Poezija''' *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Posvečeno bodi tvoje ime!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-70Q25P7A 23.1.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Obetje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q4WOFW2E 30.1.] *[["Iz visoke pesmi J. Koseskiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UOCZBTU7 27.2.] *[[Miroslav Vilhar]]: [[Vesoljnimu svetu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S2L0J0XF 3.4.] *[[Jovan Vesel Koseski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L76AD34F] *[[Kamnogorski]]: [[Žaljice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5R58B23Y 29.5.] *[[L. Kamnogorski]]: [[Radecki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NC9S610M 24.7.] *[[Ivan Dragotin Šamperl]]: [[Žirovnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LVCTXQAS 11.9.] *[[Lovro Toman]]: [[Zdravlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YWXNJAC 20.11] '''Proza''' *[[Andrej Praprotnik]]: [[Kmet, ki se je v 14 dneh brati in pisati naučil]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TBR5Q7BM 16.1.] *[[Smešna pa resnična prigoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A2RDGJNH] *[[Kaj kmetje v neki vasi store, da bi se jim les ne kradel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7WLPXE05 18.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q3VRCOB1 25.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Ali po novim ali po starim?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q0TNJ1GW 2.10.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[J. Kapelle]]: [[Zastran besede skutnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D3C8N0TM 23.1.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[ Skythae, Skuti, Skutje ali Skutniki, in Skythia, Skutje, Skutija, Skutško ali Skutno]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RMXA439Z 30.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AGBT9CH8 27.2.] (celotno besedilo) *[[Od omike slovenskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IH07PZG7 12.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OG6K32UO 19.6.] *[[Jurij Grabrijan]]: [[Srenja ali županija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RIQ990J7 31.7.] *[[Jurij Grabrijan]]: [[Pomenki v besedah župan županija nadžupan nadžupanija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P874Y49N 11.9.] (celotno besedilo) *[[Še eno oglasilo zastran besede „župan“ in „nadžupan“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KP2JG5B6 9.10.] (celotno besedilo) *[[K pomenkam zastran besede „županija“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RPKZPXMO 9.10.] *[[Jernej Lenček]]: [[Nasvet novih mesečnih imen za vse Slovane]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-233P6SMB 20.11.] '''Članki o leposlovju''' *[[Janez Levc]]: [[Slovenski lepopisni izgledi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAGRSFNO 6.3.] *[[L. Kamnogorski]]: [[O Prešernovim spomeniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MW4YC2VH 10.4.] *[[Nova knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKJ10LRA 5.6.] *[[Stefan, srečni kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFZH7C2W 16.10] *[[Živkov]]: [[Nova slovenska knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BREOI0W5 4.12.] '''O statusu slovenščine''' *[[En izgled, kako potrebno je, de se vradniške oznanila po deželi v domačim jeziku pošiljajo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8896R7HA] *[[Novičar iz slovenskih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BM6VHGPO 11.9.] *[[Josip Mencl Venceslav]]: [[Stari zoperniki mlade slovenšine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7R4OPEH2] *[[Kdaj bojo kantonske poglavarstva s županijami v slovenskih krajih svoje opravíla v domačim jezika obravnovati začele?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-23OTO9Z5 2.10.] *[[Zastran pripravnosti slovenskiga jezika za sodnijske zapisnike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QM2E76SP 20.11.] (celotno besedilo) *[[Novičar iz slovenskih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PQ2TJPNC 24.12.] '''Prevodi''' *[[Iz Šafarikovega Narodopisa]]: [[Pravlica od stvaritve sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTTWDC9L 2.1.] *V-c: [[Kmet pravi, kaj de bi ne tel biti]] (pr. [[J. Kastelit]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSFOJQL6 9.1.] *[[Slovenske narodske pesmi v nemško prestavljene]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P5GTQBBS 30.10.] (celotno besedilo) '''Gledališče''' *[[Slovensko glediše]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZZZ0U0P 10.4.] *sn: [[Slovenski igri v Ljubljanskim gledišu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWU7O6PS 26.6.] *Vr: [[Čudne umetnosti brez copernije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CT7XWS4H 3.7.] '''Narava in družba''' *[[Misli o novim letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOBGGQ52B 2.1.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Od kod so prišli Slovani v svoje sedanje kraje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4K1072G5 2.1.] (celotno besedilo) *[[Mihael Ambrož]]: [[Od zemljišne odveze]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJNDNRQ4 9.1.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Kmetijstvo in obertništvo vkupej]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FLTH899H 16.1.] *[[Začetek kovaške in živinozdravske šole v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P0M4ZS8T 16.1.] (celotno besedilo) *[[Korel Ullepič]], [[Ernest Lehmann]]: [[Naznanilo predsedništva deželne komisije za oprostenje zemljiš na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBHCWD51 30.1.] *[[Telegraf ali daljnopisnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SNNKE252 6.2.] (celotno besedilo) *[[Mihael Ambrož]]: [[Od zemljišne odveze na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NNYVX00W 6.2.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od davšin gostačev in bajtarjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N8SQ2NOI 13.2.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od vodnih činžev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OVRJCCII 20.2.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od tlake za ribštvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KHQ2SAA 27.2.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od povišanja činža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4TBN3C8L 6.3.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Potreba novih srenjskih naprav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XEDBVKF 13.3.] *[[Pregled hudodelstev, ki so bile dopernešene v mnogih deželah našiga cesarstva v 4 létih, to je, v létu 1845, 1846, 1847 in 1848]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HTQWS72V 13.3.] (celotno besedilo) *[[Mihael Ambrož]]: [[Nove fužine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XS145DV0 20.3.] *[[Jernej Arko]]: [[Nesreča ognja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PD1YLDLB 20.3.] *[[Ali bojo imele srenje velike in težavne opravíla ali ne?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7PX46B67 27.3.] (celotno besedilo) *[[Jožef Bevk]]: [[Popis Cerkniškiga jezera na Notrajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRKSI2E3 3.4.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od oprostenja zemljiš]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5REX0HM0 10.4.] *[[Lovro Toman]]: [[O Prešernovim spominku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MW4YC2VH 10.4.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Splošno razjasnjenje zastran davšin, ktere bi imele nehati brez odškodovanja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A9E3P0HN 17.4.] (celotno besedilo) *[[Ktere opravke je krajnska deželna komisija za odvezo zemljiš o poslednjih kvatrih dokončala]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDBP6QDS 24.4.] *[[Od fabrik v Ljubljani in okoli Ljubljane]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WFZIYWZO 24.4.] *[[Prihod cesarja Franca Jožefa v Ljubljano]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ON7AMNXK 15.5.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od mitnih in kupnih gruntov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K5OFWTEG 15.5.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od kantonskih cést]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JROSVXDF 15.5.] (celotno besedilo) *[[Korístnost rastljínoznanstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VL7CYA9W 22.5.] (celotno besedilo) *[[Kako bojo sodbe po novih postavah?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M9V8RP2R 29.5.] (celotno besedilo) *[[Mihael Ambrož]]: [[Prijazen svèt v zadévah zemljišniga oprostenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F7DKWOBL 5.6.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Še nekaj od zemljišniga oprostenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I5Z9LWPV 19.6.] *[[Jožef Orel]]: [[Dobrovoljna beseda, kako naj se kmet pri odkupovavnih komisijah grajšinskih davšin zaderží, kteri se želí škode varovati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DXYY20YX 26.6.] (celotno besedilo) *[[Mihael Ambrož]]: [[Satan ljuliko seje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HMU78HN4 26.6.] *[[Miha Debelak]]: [[Dopis iz Istrije 3.7.1850]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2SYKI5U 3.7.] *[[Andrej Einspieler]]: [[Omika in izobraženje Slovencev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5TGRWYP2 10.7.] (celotno besedilo) *[[Jurij Kosmač]]: [[Franc Ant. žlahtni Steinberg]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IEGRTEUD 10.7.] *[[Nekaj od očitnih sodb po novih vstavnih postavah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQV3LI3M 31.7.] *[[Svèt našim županíjam po Slovenskim, kako naj bi se po izgledu ptujih deželá nove postave zoper ogenj vstanovile]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZKCD0VG 7.8.] (celotno besedilo) *[[Vesela prihodnost Krasa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B2QJ3CGH 7.8.] *[[Ljubljanskimu močvirju se nova vesela danica bliší]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RL4CC526 14.8.] *[[Nekaj od šol po kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EN35QFRV 21.8.] *[[Popotovanje skozi podzemeljske jame in votlíne v Planini in na Krasu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NS0OWA1 21.8.] (celotno besedilo) *[[Matija Vertovec]]: [[Ipavska bórja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VCNUMD8A 4.9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8G78JJU 16.10.] (celotno besedilo) *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovesnost v jami pod Malim gradam pri Planini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2T7CGSUM 11.9.] (celotno besedilo) *[[Janez Bleiweis]]: [[Spomín popotovanja po Štajarskim in Gorenskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GYS87K40 25.9.] (celotno besedilo) *[[Jožef Koller]]: [[Kakó pustimu Krasu vesélo prihodnost vstanoviti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J3IF0KRG 2.10.] (celotno besedilo) *[[Andrej Fleišman]]: [[Goli in pusti Kras v 3 létih v mlade in seženj visoke boršte spreoberniti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y3LS2I7J 30.10.] (celotno besedilo) *[[Jožef Juri Strossmayer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CRI8Z8T0 6.11.] (celotno besedilo) *[[Perve očitne porotne sodbe v Celju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63QX51HA 27.11.] *[[Poslednja beseda o starim letu zavoljo zemljišniga oprostenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z9ITDFQ8 24.12.] ==1851== '''Poezija''' *[[Podlipski]]: [[Za novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONK81YTD 1.1.] *[[Novoletne pesmice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3RPGXMUF 8.1.] *[[P-n]]: [[Snubač na ponudbo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKN03M3I 29.1.] *[[Janez Trdina]]: [[Zadnje besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-24WE7D90 12.3.] *[[Kobe]]: [[Narodna pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KFSC7OZ3 23.4.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Mojimu narodu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFYMKA8S 30.4.] *[[Matija Valjavec]]: [[Na planini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CQBW2KZS 11.6.] *[[Jožef Žemlja]]: [[Poletni večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJWUIX3S 18.6.] *[[Miroslav]]: [[Sveta gora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S77CD9MA 25.6.] *[[Miroslav]]: [[Moj vertič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLB21I0R 2.7.] *[[Miroslav]]: [[Kitica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RE7A0UYL 9.7.] *[[Urban Jarnik]]: št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4PQ3LJBA 23.7.] *[[Narodska pesem iz Liburnie]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2HULTU4R 6.8.] *[[Narodska pesem iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SVU9BWE2 13.8.] *[[Narodska pesem iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANNBKSZP 3.9.] *[[Narodska pesem iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MRS1BY32 22.10.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5DZK53IN 26.11.] *[[Ko solnce prot večeru umirajoče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5JSPOTO 17.12.] *[[France Prešeren]]: [[Naj se učenost in ime]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5JSPOTO 17.12.] '''Proza''' *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MRNPN21 1.1.] *J.Š.: [[Umniga kmetovavca bukvarnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A553R3GL 12.3.] *[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KUT37M7M 21.5.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6N3KNRR ] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6N3KNRR 6.8.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Nova knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MIT7VQ0X 1.1.] *[[Slovenske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8N7GZR6 29.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFARY5E3 5.2.] *[[Jeran]]: [[K slovenskimu berilu za pervi razred]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCLEDNL6 18.3.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZALGPAYI], *[[K stari zgodovini slovenskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH7OI26O 28.5.] *[[V jezikoslovnih zadévah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4TWYF3JF 18.6.] *[[Naznanilo prihodnje izdaje noviga, občno-slovanskiga zraven tudi nemškiga, francoskiga in laškiga, in po dopustljivosti okoljšin tudi vesolniga ali celosvetniga alfabeta s priloženo kratko predlago samiga slovenskiga v poskušnjo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WCQ0DSYE 2.7.] *[[O zadevi slovenskiga pravopisa tujih beséd]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6K0APOLJ 9.7.] (celotno besedilo) *[[Podlipski]]: [[Kdo kaj ne sme, in kdo ne]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9P6SHDKJ 30.7.] *[[O zadevah eniga samiga slovanskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WNH177P0 13.8.] (celotno besedilo) *[[Oroslav Caf]]: [[Staroslovenski in vseslovanski književni jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TG2M4TRB 8.10.] (celotno besedilo) *[[Književni jezik nemški - in pa književni jezik slovanski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q2N3R3M9 5.11.] '''O statusu slovenščine''' *[[Jakoslav Prifarski]]: [[Nekaj od ljudskih šol na Krajnskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MZAVB0XE 5.2.] *[[Slovensko berilo za 1 gimnazijalni razred]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4AEONJZJ 26.2.] *[[Kako bi se mi Slovenci v književnim jeziku zjedinili?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HAPEV7WY 2.4.] (celotno besedilo) *[[Odgovor na vprašanje besed „Slovén“, „župan“, „župnik“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QHCXECJV 2.4.] *[[Ptuji jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WO7Q4R1H 2.4.] (celotno besedilo) *[[Slovansko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S0DMXCJS 16.4.] *[[Nikar obupati zavolj pravične obveljave slovenskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IL6M14X1 28.5.] *[[Novičar iz slovanskih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHI3QAWU 5.11.] *[[Jugoslavenska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNIP0F3R 24.12.] '''Prevodi''' *[[Gorska žena in radovednot žena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZ6ITJB1 21.5.] *[[Friedrich Schiller]]: [[Mesinska nevesta]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JQDKPGYI 17.9.] '''Gledališče''' *Xp: [[Iz Celja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZWF59Y4 10.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Gospodam pisateljem in založnikam slovenskih Knjig]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N9YDII80 29.1.] *[[Nekaj iz Vesne]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N3ASU2OR 5.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CWC1QADL] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HEV32WQQ 26.2.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Zastran Linhartoviga nagrobniga spominka]], št. [[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7LE6YR6H 26.3.]] *[[Anton Janežič]]: [[Književna novica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8B5ZP9TD 17.12.] '''Narava in družba''' *[[Jožef Koller]]: [[Potreba gore in hribe boljši obdelovati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPJ2E7I2 1.1.] (celotno besedilo) *[[Naznaník novih postav, ktere je bolj sploh vediti potreba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2P8WCO18 1.1.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Dobrovoljen svet, kako se je v županijskih zborih obnašati in govoriti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EHLIBZTB 1.1.] *[[Od Bohinja kàj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEGIBX4I 8.1.] (celotno besedilo) *[[Nova dacna ali mitna tarífa za vse dežele avstrijanskiga cesarstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61U83SGK 15.1.] (celotno besedilo) *[[Kaj so notárji?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-764JKZ00 5.2.] *[[Jožef Koller]]: [[Razgled tega, kar se je dozdaj zastran pogojzdenja Krasa očitno razglasilo in priporočilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA8E9YQU 12.2.] (celotno besedilo) *[[Opravila notárjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CA8JQE4U 12.2.] *[[Premišljevanje o porotnih sodbah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQCKG1W9 12.3.] (celotno besedilo) *[[Kdo hodi no Dunaj trape lovit in zakaj se pusté naši kmetje sleparjem trapati?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P3VGPC1D 2.4.] *[[Glas iz Krasa za obdelanje Krasa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XEO6XT9C 2.4.] (celotno besedilo) *[[Cesarski ukáz zastran naprave odškodninskiga zaklada za oprostene zemljiša]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3563CDS 23.4.] *[[Od ljudskih šol po slovenskih deželah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0XFV5JON 23.4.] (celotno besedilo) *[[Pogled po slovenskim svetu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KKLICY01 14.5.] *[[Franc Pirc]]: [[Dopis iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PS0FRIEM 28.5.] *[[Nova postava za nastánjenje vojakov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J6ZH6QLN 4.6.] (celotno besedilo) *[[Andrej Švegel]]: [[Od podzemeljskih jam na Gorenskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-881R2SKK 4.6.] *[[Mili glas iz Notranjiga v gojzdnih zadevah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-89S1CQGO 11.6.] *[[Franc Pirc]]: [[Še en dopis g. Pirca iz Amerike 11.6.1851]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJ3CBFD5 11.6.] *[[Matevž Ravnikar]]: [[Razposeljenje pervih ljudí v slavjanskim obziru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8F4FTDMR 11.6.] (celotno besedilo) *[[Franc Pirc]]: [[Še en dopis g. Pirca iz Amerike 25.6.1851]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U3UNUGQV 25.6.] *[[Kako rokodélski stan na boljši pripraviti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XYPUNHSE 9.7.] *[[Naš vék in pa gosence]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JFLJV27W 9.7.] (celotno besedilo) *[[Spomín na Ljubljano in Krajnsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEI4PXA0 16.7.] (celotno besedilo) *[[Sončni mrak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YXWN1V3O 23.7.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Ne kradi!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-53ZC33H7 6.8.] (celotno besedilo) *[[Pogled po Senožeški okolici na Notrajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IUGAX09C 17.9.] *[[En večer na gori nad Soderšico]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1SNG0G1C 24.9.] (celotno besedilo) *[[Matija Vertovec]]: [[Poslednje pismo rajnciga gospod Vertovca vredniku Novíc]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CO3S6A49 1.10.] *[[Še nekoliko od zamaknjene na gori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZU7EEH0 15.10.] *[[O zadevah poglavnih ljudskih šol na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YDDAJBYD 12.11.] (celotno besedilo) *[[Pogled v Černagoro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4KVC94C 3.12.] (celotno besedilo) *[[Še nekaj od zamaknjenih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RVXD6RTR 10.12.] *[[Jurij Kobe]]: [[Pogled na „mirno goro“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5D0AAYQL 24.12.] ==1852== '''Poezija''' *[[Novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7R7TONOK 3.1.] *č: [[Minljivost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CP6B39HW 10.1.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Pesmica o snegu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EOGRC5YT 17.1.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodna pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCTGAOU0 14.2.] *P.H.: [[Zadovoljni kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIOO822L 7.2.] *[[Tolažba pozimi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LGER9FUC 18.2.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodna pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Z8J99HA 25.2.] *[[Jožef Virk]]: [[Prave sreče dom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCEZD6XZ 28.2.] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Iskrenim Slovencom]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ2PTVTF 3.3.] *č.: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XM2UXPYU 10.3.] *[[Narodska pesmica iz Liburnie]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZX0INJQ 13.3.] *[[Matevž Ravnikar|Poženčan]]: [[Traven]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S67S021M 17.3.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodna pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0S5S961Z 20.3.] *dr. A. [[Njega dni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8OPAOWF 24.3.] *[[Domovina]]: [[Iskrice hvaležnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQA4YGM0 3.4.] *M. H. [Pirhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YRGNXACE 7.4.] *[[Matija Valjavec]]: [[Kmet v risu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-INHVWOZ1 10.4.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6FY43ZXK 14.4.] *[[Kaj je prijatel?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BT2UR8A2 17.4.] *[[Anton Žakelj|Rodoljubski]]: [[Gorica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BL73DH5S 21.4.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Moj dom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2SZK2JR5 24.4.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITGQKSPP 1.5.] *[[Matija Valjavec]]: [[Mila Tičica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1M8AA2H1 5.5.] *I-č [[Zapuščena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CIOMGWKY 8.5.] *r [[Sreče dom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C3HHMI9L 12.5.] *J. V. [[Basen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZNYZG2VR 22.5.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Proklelje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2EZFCU61 26.5.] *[[Miroslav]]: [[Postojnska jama]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VABKRITT 29.5.] *C. [[Od kdaj pregovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-45Y65LQE 1.6.] *C. [[Od kdaj pregovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-45Y65LQE 5.6.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Nesrečnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGOKCP35 9.6.] *[[Zagorska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8V79SYIX 12.6.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Nanos]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOI9S1LS 16.6.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6W21U6G 19.6.] *J. D. [[Zlati čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3J9NVK2U 23.6.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HXJ5PYC 26.6.] *[[Miroslav]]: [[Slep rojen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PIHOOUER 30.6.] *C-r [[Ob posvečenju spominka dr. Prešerna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RCML7WK6 7.7.] *[[Anton Žakelj|Rodoljubski]]: [[Slavec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JESZQBVK 14.7.] *[[Anton Žakelj|Rodoljubski]]: [[Mojstru pevcov!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BRYBDSX9 17.7.] *-e- [[Mladeneč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OY72V6F5 21.7.] *[[Slaven na Laškim]]: [[Mravlja in kobilica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-01PZT5YM 28.7.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E68XW0H 31.7.] *[[Svetec Luka|Podgorski]]: [[Hvala vinske tertice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GVCMJV7J 4.8.] *[[Kraljič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LW7A5L1Z 18.9.] *J. W-g. [[Ovca in ternjev germ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2LOP75N2 3.11.] *Narodna slovenska pesem [[Voznik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7SQEATI 6.11.] *[[Miroslav]]: [[Pesem od železne ceste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77U3MZ3Q 13.11.] *C. [[Kaznovana skopuha]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ONIEVWR 15.12.] *[[Rodoljubski]]: [[Slovenskimu narodu!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16C1VCFU 22.12.] *[[Ivan Kukuljevič Sakcinski]]: [[Koleda k novemu letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWI6CS8W 29.12.] *[[Vuk]]: [[Serbsko klagovanje za mertvimi]] (pr. [[Kobe]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVZZG59R 21.4.]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Y05139P 28.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-70HOL01W 2.5.] '''Leposlovje v narečju ali tujem jeziku''' *[[Iz Orave na slovenskem Ogerskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSXYCR66 25.8.] '''Proza''' *[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D6K6NRGE 25.2.] *[[Kaj je boljši?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCHR76Z 24.3.] *[[Drobtinice za kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CKTS8D38 16.6.] *[[Franc Domicelj]]: [[Drobtinice za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RE4Z51ID 30.6.] *Z-c [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N3YJWGQ8 28.7.] *St. [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A5YXN40J 20.11.] *K-č [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V7MVWQ1E 27.11.] *[[Podučnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSZD2DXS 14.12.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JHOC1KSB 4.12.] *V-i [[Kratkočasna podučnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6JJNYMK5 8.12.] *[[Janez Parapat]]: [[Kratkočasne povesti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0B062TAO 11.12.] '''Biografije''' *[[Življenje slavnih Slovanov - Juri Vega]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9EYO94D6 1.5.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Miklavž Kopernik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GXBOON7P 19.5.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Ivan Gundulič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SX7EN0EG 19.6.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Nikolaj Mihailov Karamazin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ME79Y34P 10.7.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Jožef Dobrovski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XSZUR5GE 21.7.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Janez Vajkard Valvazor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ZJCNKBP 11.8.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Jan Amos Komenski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8X06ERLA 18.9.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Jan Amos Komenski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O69N3PWC 22.9.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Jernej Kopitar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T7T62TXV 2.10.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Jernej Kopitar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9N8MDBQB 6.10.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Igraci Krasicki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U3MXD2P6 16.10.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Mihael Vasiljevič Lomonosov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AIY4DF6J 13.11.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Gabriel Romanovič Deržavin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NSMYXY7E 27.11.] '''Potopis''' *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....1.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z7CZ46X8 21.4.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....2.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QE4GS8IL 24.4.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....3.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y2LXYY3S 28.4.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....4.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WTYGRGS6 1.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....5.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPEMHUH3 5.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....6.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWNJFODZ 8.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....7.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0SSK3JL2 12.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....8.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SMVAVCU9 15.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....9.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJBCAMK7 19.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....10.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SMVAVCU9 22.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....11.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UIN6TDGL 26.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....12.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EWRR06F2 29.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....13.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4BU1JTR 1.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....14.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACPID7YS 5.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....15.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E2B1TNJ3 9.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....16.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EAEOK8LA 12.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....17.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2ZQH03B 16.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....18.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OIII22KQ 19.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....19.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWM8QAY8 23.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....20.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KJA4JPR3 26.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....1.pismo....2.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZS9BYVZ3 14.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....3.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EG98DCVR 17.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....4.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N2E9LH07 21.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....5.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPKLOO4K 24.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....6.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F3G3NNFP 28.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....7.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VLUWWH1E 31.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....8.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNO0VJ1 4.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....9.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASE18IQF 7.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....10.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QRP8MOJK 11.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....11.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-90E7GBJE 14.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....12.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-70CRYI96 18.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....13.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1IH04129 21.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....14.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XE6N5T2 25.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....15.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LHEFHHQD 28.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....16.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GCJBOVKG 1.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....17.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HA4E8JVI 4.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....18.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V8MVUYIC 8.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....19.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QRP8MOJK 11.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....20.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WB3FEVAJ 15.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....21.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O8CCX04R 18.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....22.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-853T5DOH 22.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....23.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ7ED5NZ 25.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....24.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKREFVPE 29.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....25.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FXBRCCKQ 2.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....26.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RF330OTR 6.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....27.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LX6OY3D 9.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....28.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1O763Q9V 13.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....29.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U6S33DA8 16.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....30.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YS8FTHAH 20.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....31.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HJNRX1Z 23.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....32.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I3NOZ36F 27.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....33.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FX6DIWHV 30.10.] '''Uganke''' *[[Matija Valjavec]]: [[Žegen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4YJCYXI 28.4.] '''Smešnice''' *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K8RHNRFJ 13.11.] *[[Neven]]: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZ7R6JPF 18.12.] '''Prevodi''' *[[Marko Kraljevič i Musa kesedžija]] (pr. [[Fran Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XH8B2FQ6 21.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J3Y7314U 24.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXO6U38Z 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RKC74YGT 31.1.] *[[Graničar]], (pr. [[Cegnar]]), št.[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SB8MURMM 21.2.] *[[Karl Šneider]]: [[Roža]] (pr. [[ Fran Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S5SXJ5ZB 6.3.] *[[Boleslav Jablosnki]]: [[Sodni dan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLGI243G 3.7.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Ona]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8K9XZ4E0 7.8.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Davidova Harfa]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ZJCNKBP 11.8.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Onkraj groba]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BUVKSFJM 14.8.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Divja gazela]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CY25GO9S 18.8.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Jokajte o njih!]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IF4EP19I 21.8.] *[[Homer]]: [[Devetnajste bukve Homerove Iliade]], (pr. [[Jovan Vesel-Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEJETOM4 28.8.][http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BP4ULO7N 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHHBCDP 4.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q6XTELKX 8.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB9DNBHC 11.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KKKH7C5 15.9.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Ob Jordani]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX5UNSSR 22.9.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Hephtova hči]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ3Q44HI 25.9.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Na grobi]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RTPYJ3F4 29.9.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Moj duh je mračen]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YSLP0RB9 2.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Nje smehljej]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H0AG95UF 6.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Dodelal si!]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SDEGVA1W 9.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Savlova pesem pred zadnjo bitvo]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SDEGVA1W 13.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Savl]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PDI9KRLD 16.10.]¸ *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Vse je prazno! previ pridigar]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XIW5VTD 20.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Življenje duha 1, 2]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-677CS94I 23.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Življenje duha 3, 4]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JEH4ANME 27.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Vid Belščacarja]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06GY779F 30.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Luni]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJ3SMGD0 17.11.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Očitovavcu]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJ3SMGD0 17.11.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - XIX]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VUNR5VH2 20.11.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Na da ko je Tit Jeruzalem sesul]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8BJ24U9 24.11.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Ujeti pevec]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U071YBL3 1.12.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Pobitva Sennacheriba]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M8L9G46P 8.12.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Iz Joba]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXIKWDE6 11.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QGT7ONWV 3.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-976UYKZ9 10.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0OY15HVB 14.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3QUDF8N 17.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S60TT7E6 21.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MN62YQ68 24.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BNSGEFG7 28.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYJP54EY 31.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KC73DWG 11.2.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SFUUYZO 14.2.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BAF1JHUA 21.2.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I3RI6OME 3.3.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BVEBI56M 6.3.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGWRVP1G 17.3.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE41X71Z 27.3.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G64Y4825 3.3.] *[[Jurij Kobe]]: [[Kakošna knjiga je nam na kmetih sada j naj bolj potrebna?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1WHIVI6 3.3.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0OWFWTP 31.3.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28REP1HW 3.4.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ8Z2CO3 14.4.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6C4KMB8 21.4.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C49L9PBN 1.5.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XIORXCYY 8.5.] *[[St.]]: [[Nekaj o slovenskih pesmih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NX7BW5ZQ 15.5.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXUJXE4 22.5.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5O38I1S5 29.5.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N9ZKCS60 9.6.] *[[Nove slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8V79SYIX 12.6.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN0YZOOA 16.6.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEYU8VNN 23.6.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PSZ8VS5X 30.6.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PSZ8VS5X 3.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YODVYLIY 10.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZD374HOP 17.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JO0LLZ25 21.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QH9NC9C 24.7.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JTTQQ943 24.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FHU4UVO0 31.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z77JIKBR 7.8.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SWFFEO61 14.8.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWWQEDIK 25.8.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIRXROIF 4.9.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3FR907MR 11.9.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0XGAN71K 22.9.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PX2N2WAJ 25.9.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N84HLSSP 2.10.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-56875GAH 9.10.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8HEKOLC 30.10.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VO2ICFD1 10.11.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8Q81B93E 17.11.] *B. [[Slovstvo o povestnici domači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-670IG1RG 24.11.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWS5O9TG 27.11.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HID06YL6 1.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QEZLK1IR 4.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCPU873J 8.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MWJ0Q0FV 18.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZDVOJ8GM 22.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GHT1J2Y 25.12.] [[Nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85C27ZR6 25.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPHVTWGY 29.12.] '''O statusu slovenščine''' *[[O zadevah društva sv. Mohora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQ33WW2P 7.7.] *[[V zadevah knjig, po društvu sv. Mohora izdanih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWQY6A5L 28.7.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4VVJHS6A 7.8.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4OZUX1SJ 27.10.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZP7GB0X 18.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Pomenki o "Zori"]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2PWVFZ0 31.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LXC1YX76 4.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K0ADD0F6 7.2.] *[[Opazka jezikoslovna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D9LSW8KP 4.2.] *[[Slovenčič]]: [[Jezikoslovske stvarice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5UOHBHW6 9.6.] *[[Andrej Likar]]: [[Slovenske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVU1SNH1 31.7.] *[[Andrej Likar]]: [[Slovenske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9EXJJI8W 4.8.] *[[Dostavek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NRGR5V39 4.9.] *[[O slovenskem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYZZU787 30.10] *[[Podlipski]]: [[Besedica o kovanji novih besed]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZ9V56C1] *[[Jakob Volčič]]: [[Nektere Liburnske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PX42TI24 11.12.] *[[Jakob Volčič]]: [[Nektere Liburnske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K62HHOW9 18.12.] '''Narava in družba''' *[[Premišljevanje kako se prihodnjič povodnjim ubraniti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2RI47MJD 3.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NGBSW6GU 4.2.] (celotno besedilo v dveh delih) *[[Napoleonovci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGBMXF7D 3.1.] *[[Pravíla po kterih se ima prihodnje vladanje v kronovinah austrianskiga cesarstva vstanoviti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2JODSVE3 7.1.] (celotno besedilo) *[[Ozir na oprostenje zemljiš na Krajnskim v letu 1851]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DAY9N5GA 14.1.] ==1853== '''Poezija''' *[[H.]]: [[Glosa za novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJT8V6JL 1.1.] *[[Miroslav]]: [[Kaj maram!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QEBXLB82 12.1.] *A. Ž.: [[Mlada Breda]] (pr. [[Anastazi Grun]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36WFWGX2 19.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQ4P80JG 22.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ETQIURA 26.1.] *-r: [[Up]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEQIQEQT 9.2.] *[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Klepec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] *P. H.: [[Podobe življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U1OC6GZV 2.3.] *[[Slavus Ambidravus]]: [[Gospodu Davorinu Terstenjaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y0BL6BFO 30.3.] *[[Slava umetniku!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7CVLPQJR 2.4.] *[[Josip Radonievič]]: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8B6YJCRW 6.4.] *[[Tolažba tužnemu sercu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMX8A0PN 9.4.] *[[Smert]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W5B1JUAB 13.4.] *[[Narodna pesmica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U48BFTKF 16.4.] *[[Jaka Zupan]]: [[Cesar Karl VI]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4Q91RZAO 4.5.] *K. C. K.: [[Besedna zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4OHPIKRX 18.5.] *[[Huda ura]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POC9YJPU 25.5.] *-č.: [[Pesmica o pomladi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-24MEVSDY 15.6.] *-č..: [[Onem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36RINNCD 2.7.] *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SLJ1XPWP 2.7.] *[[Kaj so solze?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UN310FY4 6.7.] *[[.....r]]: [[Prijatel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-62Q9XWAR 25.6.] *[[Večeren sprehod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T1OH2OV4 20.7.] *-č.: [[Mladenčem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O6AUHLTQ 10.8.] *[[Josip Novak]]: [[Sveti Matija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-08N7YBFB 27.8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4BSMFXI 31.8.] *[[Delitev Jakšicev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSESE8K2 10.9.] *[[Delitev Jakšicev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0EYIWVZE 14.9.] *[[Josip Novak]]: [[Želja po domačii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RK4ABF5S 5.10.] *[[Andrej Kančnik]]: [[Zgodba na Krasu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QVE065KV 19.10.] *[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Samopašnikom!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2PXK9IGC 22.10] *T....r.: [[O večernici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S0FIZUDS 19.11.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Strah za strah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SRTNYX5G 3.12.] *[[Jožef Schwegel]]: [[Gorska cvetlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XNBDZ5D 17.12.] *[[Jožef Dernač]]: [[Svet večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8TJVN5F 24.12.] *[[Jaka Zupan]]: [[Krajnc obdolževan hrovatenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3NJXFAO 28.12.] * ***: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZSF4U3S 31.12.] '''Proza''' *[[Jure Sodevski]]: [[Slovenske starice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWOJXKIG 1.1.] *[[Preklic stare moriti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IVRVYK5 8.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TVACS6OW 12.1.] *[[Neven]]: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URWIXO41 15.1.] *[[C-r.]]: [[Povestnice za kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRRHSBIX 26.1.] *[[Janko Pajk]]: [[Podučna povest za naše kmetovavce]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L8WLHEX0 29.1.] *[[Jurij Kobe]]: [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NEXQY1J 29.1.] *[[Janko Pajk]]: [[Podučna povest za naše kmetovavce]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KGBHU0FQ 2.2.] *M. J.: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L72ZDMIX 19.2.] *[[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CGHR6163 6.4.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6I7NAA2 27.7.] *K.: [[Kratkočasnice zvirne iz narečij]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NTSLDURV 6.8.] *Dan. Ilir.: [[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8KI058AY 17.8.] *[[Narodska povest]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUF8X3CZ 21.9.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8P3C566 24.9.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDI31ZT4 12.10.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IIXH5IQ1 15.10.] *Dr B: [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9AZZ0FG 19.10.] *[[Drobtinčica življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DWMQW86I 2.11.] '''Biografije''' *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Fr. M. Appendini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRE9MN31 12.2.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Franc Andrej Cigler]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRE9MN31 26.2.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Jan Kolar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7F9NR9HV 16.3.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Ivan Popovič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8Q343GIP 9.4.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Dominik Zlatarič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRBDZOKX 14.5.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Tomaž Dolinar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPRAMH4E 18.6.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Ivan Raic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5BZWT627 10.8.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Ivan Andrejevič Krilov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KF55QFN4 10.9.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Jan Svatopluk Presl]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P5WJCHR6 1.10.] '''Prevodi''' *[[Nehvaležni sinovi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F1IIF1QE 8.1.] *Po nemškem: [[Umirajoči labud]] (pr. L-r.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L5QER3CY 29.1.] *Po češkem [[Furha]]: [[Pesem čeških muzikantov]] *Po češkem [[Zimsko spanje prirode]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-48EC6DW0 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q2VNSXWY 2.3.] *Po nemškem [[Stari človek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49GYIMIE 20.4.] *[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Rak, labud in ščuka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIUWR6GF 27.4.] *Ruska narodna [[Jetnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TU2MXZ4P 11.5.] *Serbska narodna [[Smert Marka Kraljeviča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99A8GI5B 14.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HHUAHVI0 18.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PAY8RCGJ 21.5.] *Litvanska narodna: [[Lipova Harfa]] (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPCWZGMH 28.5.] *[[Karl Muller]]: [[Obertnijske čertice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UZ0O9I88 16.7.] *Po nemškem: [[Čudna smert tatu]] (pr. [[J. H.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2Z10KXP 21.9.] *Serbska narodna: [[Oranje Kraljeviča Marka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MBLLUEFO 12.10.] *Serbska narodna: [[Solnce in dekle]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZL32LIDO 2.11.] *Orientalsko: [[Reka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L1NC01YE 23.11.] *Orientalsko: [[Vprašanja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W7C92I8V 7.12.] '''Leposlovje v tujem jeziku ali narečju''' *A. Ž.: [[Mlada Breda]] (pr. [[Anastazi Grun]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36WFWGX2 19.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQ4P80JG 22.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ETQIURA 26.1.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZSUTXE4Y 4.6.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZL551BC 8.6.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B37BNCYO 11.6.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBW6D6WU 18.6.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZHLPSFH 29.6.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9TO5CFO5 13.7.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWJOVPXN 3.8..] *[[Balatino jezero]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQ6C3R12 24.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QW49WVWQ 28.9.] '''O statusu slovenščine''' *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH7JMIYX 19.3.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZC9MYQCE 16.4.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XD2ZGKXD 13.8.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU7RAXHO 5.10.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQG8Y6SH 15.10.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URV2F3US 22.10.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Narodopisni in jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-340RS1Y4 29.1.] *[[Narodopisni in jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KGBHU0FQ 2.2.] *[[Narodopisni in jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIYK1S58 5.2.] *J.V.: [[Jezikoslovske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZQ15ZAX 4.5.] *J.V.: [[Jezikoslovske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JH68M4RP 15.6.] *[[Ivan Navratil]]: [[Jezikoslovni pogovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LDHCX919 7.9.] *[[Graberski]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3JOP89U 10.9.] *[[Ivan Navratil]]: [[Kupa ali Kolpa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7IL7A07 10.9.] *[[Juri Kobe]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9EVYYD0 21.9.] *[[Ivan Navratil]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z29E0IKV 8.10.] *[[Matej Cigale]]: [[Drobtinca iz slovenske slovnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZJBINE3 12.10.] *[[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CRQ496WC 19.10.] *[[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFEV2IBT 22.10.] *[[Davorin Terstenjak]]: [[Jezikoslovna drobtinčica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W9Z1U3AW 2.11.] *[[Anton Oliban]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K36KBD3J 9.11.] *[[Franc Serafin Metelko]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PGS5NQZI 16.11.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9JVRQG8O 23.11.] *[[Juri Kobe]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OU4GRWHX 26.11.] '''Izreki in smešnice''' *[[Zlati izreki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JGZ8HF1G 14.5.] *[[Zlate resnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RJ1N0LYJ 9.7.] *[[Zlati izreki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G0SGQXP2 10.9.] *[[Zlati izreki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0CYZ6HH3 17.9.] *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QGZ790D 26.11.] *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKZXURIG 31.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YJCJP40Y 29.1.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RXCN5XST 2.2.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D3F7RQTD 9.2.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T2QE5WMI 12.2.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZEFVGV0 19.2.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YB5K5PGR 23.2.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HA0J0CUN 5.3.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QAJLEO8E 12.3.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9SXXUNAO 26.3.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNBKWGNP 6.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GYO73TVE 13.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9KNGRUVE 20.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9WMJIPFR 30.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SOEVNRRG 4.5.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W4GDEGBD 11.5.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRQH7307 18.5.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2CD4CV4 8.6.] *[[Terstenjak]]: [[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IM074LZM 22.6.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FPJ3X722 6.7.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IIZDAWEN 16.7.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROUS5VZH 27.7.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LPTOUS0I 6.8.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B95DZV28 10.8.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RVPDYZ8Y 13.8.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XK4DLXJW 20.8.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDZWOHQR 7.9.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNHCEZ3W 7.9.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0TXE1EB 17.9.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUPB0566 5.10.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KZENRBJ9 19.10.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WVUZY5L6 22.10.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8F6O7N4 29.10.] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F2ZHW706 12.11.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NF7A7TQ4 23.11.] *[[Družtvo sv. Mohora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BTZKWGVU 17.12.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CUPT6ERX 21.12.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMZ0YKK4 28.12.] ==1854== '''Poezija''' *[[Peter Hitzinger]]: [[Novo in staro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3J3JS77M 4.1.] * *[[Jakob Burja]]: [[Prerokovanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-43SVHLZE 11.1.] *[[Domače šege]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N31VHIUH 15.2.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Limbarska gora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34NNH7UL 8.4.] *[[Slovenski pisavnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NH1L001U 22.3.] *[[Jož. Dernač]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRN8B0H3 15.4.] *[[Vojtek Kurnik]]: [[Prihod pomladi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C4PW92BP 6.5.] *[[Bernard Tomšič]]: [[Izplačana prevzetnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3TY2EFUK 31.5.] *[[V. O.-n.]]: [[Napitnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LC5LF0MK 3.6.] *[[Lovro Toman]]: [[Slovenije dar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y48820T2 10.6.] *[[Matija Valjavec]]: [[Kam in kje?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KLSIHJES 14.6.] *[[Ivanu Koseskimu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RETKS01 24.6.] *[[Josip Stritar]]: [[Josipini Turnogradski na prerani grob]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J7XQM9VH 28.6.] *[[Matija Valjavec]]: [[Zaperta smert]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQFCKK1M 1. 7.] *[[Fran Levstik]]: [[Hrepenenje mladega pesnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7FJAARXF 5.7.] *[[Franc Blažič]]: [[Stergar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ORLQ3ZD0 8.7.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Moj vertec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K183ZDPM 12.7.] *[[Matija Valjavec]]: [[Žnjica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F3X8Z9MQ 22.7.] *Janez: [[Pesem veselih mlatičev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-447F74IL 29.7.] *Znojemski: [[Slovenski stric]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX2Y9OOF 2.8.] *Znojemski: [[Slovenski abece]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX2Y9OOF 2.8.] *[[Matija Valjavec]]: [[Rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LK1X65BG 16.8.] *P.H.: [[Žanjice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AHENERQ5 19.8.] *Znojemski: [[Čerka in duh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9KQJK7V 23.8.] *Znojemski: [[De gustibus non est disputandum]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9KQJK7V 23.8.] *[[Vodičan]]: [[Ni ga veselja za moje serce]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ER8MWGMQ 9.9.] *Znojemski: [[Pogovor dveh Slovencev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9Y477VLK 16.9.] *[[J. Štefan]]: [[Novice nekaterim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJCWO2WH 20.9.] *[[Jurij Vodovnik]]: [[Juri Vodovnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J32UZEZY 23.9.] *[[Jurij Vodovnik]]: [[Pohorske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PWJRHNFR 27.9.] *[[V. Kurnik]]: [[Slovo planinarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6E0189AN 30.9.] *J.G.: [[Slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FAA6TADG 7.10.] *i.: [[Našim pevcom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D8QCDD42 14.10.] *[[Josip Novak]]: [[Prodani sin in spokorjeni razbojnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A36KEE5B 21.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BBG7VA8 25.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X37O5691 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TH08SW6P 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PGMW5H8O 4.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGUC3ZZM 8.11.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Pozimi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KDFKOPN1 9.12.] *[[Presvitlemu knezu Antoniju Alojziju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7WDQC3TO 16.12.] *[[Znojemski]]: [[Celtogermansko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJTZ2WD8 27. 12.] '''Proza''' *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCA2AH0A 7.4.] *[[Kratkočasnice iz rusovsko-turške vojske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-10OQZ538 8.4.] *[[Kratkočasno berilo: Lot jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QANARC1I 26.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ME8LO6D3 29.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UD1DSKVQ 3.5.] *Višnjagorski: [[Podučno-kratkočasne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YM1ABRZH 20.5.] *[[Vuk Štefanovič]]: [[Kratkočasne berilo: Pametna sodba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Z6M4KG7 31.5.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R0BOS9XT] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C3DHIS0Z 19.7.] *B: [[Tiho tiho]] ,št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J56FDHXL 2.8.] *L.D.: [[Železnica v kuhnji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J56FDHXL 2.8.] *M: [[Resnična zgodba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J56FDHXL 2.8.] *[[Jernej Levičnik]]: [[Zajterk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD8UD47P 9.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7HYQLGLZ 13.9.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-29CRRWGT 20.9.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2LLL8S42 23.9.] *[[Janez Trdina]]: [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CQOTG5Z6 4.10.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E72JK6I7 11.10.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNS8OECK 28.10] *Cvetko: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BSTRL13L 16.12.] *Nev.: [[Kratkočasneice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F26G31NN 27.12.] '''Prevodi''' *[[Clemens Brentano]]: [[Za poduk in kratki čas: Malo in veliko]] (pr. [[J Kuk]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SUD5SJT0 12.7.] *[[Grof in mlinarjeva hči]] (pr. [[J. Stefan]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YXG2ZIA7 26.7.] '''Jezikoslovna tematika''' *[[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I5LSI6K0] *M-O.: [[Slovstvine reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R4RD6N26 26.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYDARCGD 30.8.] *[[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z5ONWBG0 6.9.] *[[Vprašanje za slovenski slovnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GRLPBW5 16.9.] *[[Janez Šolar]]: [[Slovstvine reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-38JK5AR3 23.9.] *[[J. Navratil]]: [[Slovstvine reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2EKJSGO9 4.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OQS1IC61 11.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8VOPNAW 15.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GUCH4W0E 22.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYHO0K0G 29.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQFAI7MV 9.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRQ7YGRP 23.12.] *M.: [[Še nekaj o doveršivnih glagolih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPAPO55Z 20.12.] *[[Davorin Terstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T26BML9N 27.12.] *[[Starodomače slovstvo]], št.[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NX0KATVK 18.10.] '''Članki o leposlovju''' *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IG3U1BR2 5.8.] *[[Lovro Toman]]: [[O literarni zapuščini Josipine Turnogradske Tomanove]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AX138TD2 26.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYDARCGD 30.8.] *[[Nove slovenske bukvice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CW7NH1N 2.9.] *[[Žiga Zois]]: [[Starodomače slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C0ESSH3S 21.10.] ==1855== '''Poezija''' *[[Znojemski]]: [[Koleda za novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XR6A3KTQ 3.1.] *[[Verli mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-50HNEW2J 6.1.] *[[Cesarska pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YSNL2959 10.1.] *[[Matija Valjavec]]: [[Mati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MCEODNF9 20.1.] *[[Frančišek Svetličič]]: [[Ob vojski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RAK0WKLA 24.1.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Nevestni lišp]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XR6JABN 27.1.] *[[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8SUFBY43 3.2.] *[[Neza Stempiharjeva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DKTYSJI 10.2.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Drobtinčica Vodnikova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7HR0P34K 10.2.] *[[Josip Novak]]: [[Osoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SA2CWUIO 17.2.] *[[Znojemski]]: [[Verba movent, exempla trahunt]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R254ZB36 21. 2.] *[[Kako v Slavonii jokaje se za merliči tožujejo: Na grobu maternem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R0A8AOOK 3.3.] . *[[O veselem rojstvu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S495SQFX 7.3.] *X: [[Mraknjenje sonca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EDHW4U0I 10.3.] *[[Zaklad]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAR3KUNQ 14.3.] *[[Matija Valjavec]]: [[Tica pivka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-96PPJ0M5 17.3.] *Znojemski: [[Res dobrovoljka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5JQ5IKHQ 28.3.] *J. M-i-r.: [[Kaznjena kletev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6V7EMBJL 4.4.] *[[Josip Radoniević]]: [[Rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-89XSN4Z1 14.4.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Rodetovi sinovi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRPM6YDC 18.4.] *J. M-i-r.: [[Plačilo sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M5C2GIU 12.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Radi pojimo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6A97NVCZ 19.5.] *X: [[Angelj tužnih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3V7VIYL2 26.5.] *[[Svetlemu knezu dr. Andreju Gollmayr-ju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KAFH1GMP 2. 6.] *J. M-i-r.: [[Presajena rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DBUWY16 9.6.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Slavček pozimi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KNPWS0BH 20.6.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Kresnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LUQGK5R1 4.7.] *X.: [[Meglenica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ML4LI7JP 14.7.] *J. M-i-r.: [[Kolikor glav toliko misel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YJILMQB 21.7.] *r.: [[Luni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VH50E7IL 28.7.] *Jankomir: [[Bolje derži ga, kot lovi ga!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UIRPDSZ 1.8.] *[[Frančišek Svetličič]]: [[Mornar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXWYQN0L 25.8.] *Jankomir: [[Ticam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-19R9S1ZG 29.8.] *[[Simon Jenko]]: [[Divja rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z0UTA94B 8.9.] *[[M.V.|Matija Valjavec]]: [[O 24. godu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G8SB6GA 15.9.] *[[Simon Jenko]]: [[Vila Zlatinka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-22AIHZQI 22.9.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Udovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHP8RB6T 26.9.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Opravljivcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OLYWODAM 13.10.] *[[J. Novak]]: [[Izgled]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WSJQ3H7O 20.10.] *[[Lovro Toman]]: [[M. Langus-u!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBE48WXU 3.11.] *[[Matija Valjavec|M. Kračmanov]]: [[Naglica se rada kazni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCMTSM4G 7.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-THRPYWJW 10.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYCXWFD9 14.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RFUFPXHQ 17.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JS9NP8GD 28.11.] *[[Iskrice veselja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W2WWGZVZ 24.11.] *[[Rodoljub Ledinski|Anton Žakelj]]: [[Enako naključje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WH27X50D 1.12.] *[[Rodoljub Ledinski|Anton Žakelj]]: [[Živa roža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F2Z09PNG 8.12.] *k.: [[Lenčica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFRN5PY9 15.12.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7SV9O5A3 22.12.] '''Proza''' *[[Kratkočasno berilo: Gospod uči hlapca, hlapec uči gospoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WV1MD85M 10.3.] *[[Berači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2TW5P0MP 14.3.] *[[Kersting vidi s perstiinsliši z roko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V4XIR1IE 28.3.] *Ivan T...: [[Potopis vodene kapljice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9OVLS6UP 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3HRTRITJ 4.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BH8EN2X2 11.4.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4D2F7B3I] *[[Komu je pel?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZVXVOD50 14.4.] *J.M.: [[Nori pa muhasti Janž]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6STDJSLH 18.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVZZG59R 21.4.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8W16EOAS 25.4.] *Novomeščanski: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZDOZS42Z 26.5.] *[[J. Pavalec]]: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYJ75F2U 9.6.] *[[Prostonarodna zastavica iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6JIUJ44F 20.6.] *[[Balant. S. Teržičanski]]: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-13NRLH77 27.6.] *[[J. Dernač]]: [[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMJ5LIID 30.6.] *[[P. Viktor M.]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EU81BDGJ 4.7.] *[[Poljanski]]: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE6P6GPM 11.7.] *[[Dolžnišnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-95I7ZYE1 14.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K7S0GT4E 18.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CMOME927 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWB4Q4ST 25.7.] *D-č.: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HBLW16TK 21.7.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E3U30O2S 11.8.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N67WBA7S 15.8.] *J.Š.: [[Za poduk in kfratek čas: Domači svetovavci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MCGSBA2V 6.10.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7EMVXTL9 10.10.] *Zoridanov: [[Rusovski car Nikolaj in pa njegova hči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ1EZLT 12.12.] *[[Nada in spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9RUY6H3O 8.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ1EZLT 12.12.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTT0L91I 15.12.] *[[Jožef bevk|Križnogorski]]: [[Navada pijančevanja je železna srajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FGP6NXP1 19.12.] *[[Kuk]]: [[Povest domača zraven pa še košček prošnje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G2RGFES9 22.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *J.N.: [[Slovstvini pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFU6XZML 6.1.] *[[Slovstvini pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07VD27KV 13.1.] *[[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-13RNUO82 10.1.] *[[Pavalec]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DTFTXZT3 17.2.] *[[J. Šolar]]: [[Od doveršivnih glagolov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RI6U0NRU 14.2.] *[[Nasvet višje slovničnice sodnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G36CXWFG 24.2.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M1BT3LFH 7.3.] *[[O slovniškej sodnii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AFX9GTSY 28.4.] *[[Kako v Slavonii jokaje se za merliči tožujejo: Na grobu maternem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R0A8AOOK 3.3.] *[[Ciringer]]: [[Jezikoslovna drobtinčica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PYPEURF6 10.3.] *[[Kratkočasna povestnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PY8M7V3E 5.5.] *[[Jezikoslovne zadeve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B4ABGGXY 26.5.] *[[O slovstvinih zadevah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U62LRCI1 8.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SIMSPWX8 11.8.] *[[Cigale]]: [[Drobtinica iz slovenske slovnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73YEKNRI 18.8.] *[[Jezikoslovna zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUA6SQJJ 15.9.] *[[Peter Hitzinger]]: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJQVJXUU 22.9.] [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-57UKNVAZ 26.9.] *[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VK3BUGPS 6.10.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3YZ855MC 17.10.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0FNVLSUS 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-THRPYWJW 10.11.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TOCY8738 24.11.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovniška drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VSBVR9UL 24.11.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AIZLYXC5 5.12.] *[[Jezikoslovne drobtinčice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q6GPK2R2 29.12.] '''O statusu slovenščine''' *[[Odkritoserčna beseda o izurjevanji učiteljev za ljudske in glavne šole]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BDOW13CP 29.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06MG84LS 5.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X4BCH8HA 8.9.] '''Prevod''' *[[Sova in orel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AOHRSRTK 24.2.] srbska narodna *[[Za kratek čas - pa tudi za poduk]], (pr. [[G.M. in Novomeščanski]]) št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O99LCJEL 13.6.] *[[Za poduk in kratek čas]], (pr. [[Jože Novomeščanski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAGDKMSK 23.6.] *[[Srbska narodna]]: [[Ženitva kneza Lazara]] (pr. [[M.V.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QGACRHO6 23.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U643QITW 27.6.] *[[Srbska narodna pripovedka]]: [[Vladko in mertvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H1GL1I26 4.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XUWSFQM8 7.7.] *[[Čertice iz življenja rajnega ruskega cara Nikolaja I.]] (pr. [[Jernej Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KUWF8CF4 4.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDQE8JXF 13.10.] *[[Aleksander Sergejevič Puškin]]: [[Misli in želja]] (pr. [[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R47FJLML 10.10.] *[[Anastazij Grun]]: [[Cvetje in petje]] (pr. [[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BXO6LENE 27.10.] *[[Srbska narodna]]: [[Huda baba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYCXWFD9 14.11.] *[[Po angleškem]]: [[Hafedove sanje ali narobe svet]] (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R8TNN52J 15.12.] *[[Srbska narodna pesem]]: [[Svetniki delijo blagoslove]] (pr. F.C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C6BF6GID 19.12.] *[[Srbska narodna pripovedka]]: [[Od očeta treh sinov, kteremu se desno oko smeja, levo pa joka]] (pr. Slov.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9SWWTQDB 29.12.] '''Leposlovje v narečju ali tujem jeziku''' *[[Narodna pjesma hrvatska]] (pr. [[Jure Frankolin]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HFWID3Z3 11.4.] '''Leposlovje v časnikih''' *[[Pevoljub]]: [[Nekaj o slovenskih pesmih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AKJFENKK 14.2.] *a-n: [[Odkritoserčna beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WAOKV3DM 21.2.] *J.J.: [[Tihe želje in še en nadležen svet za nameček družtvu sv. Mohora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MSUBV4AY 24.2.] *[[O spisovanji dobrih slovenskih knjig]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CMJ5C3G5 7.3.] *[[Matija Valjavec]]: [[Tica pivka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-96PPJ0M5 17.3.] *[[]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASGNJN1B 30.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BA3TRILE 2.6.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3R8HCPUH 28.7.] *[[Mihael Stojan]]: [[Prošnja zastran Drobtinic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-84L4DDQQ 5.9.] *A.M.: [[Beseda o slovenskem knjigoteržtviu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5D6EBCFP 19.9.] *[[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MJWP855U 19.9.] *[[Slovensko slovstvo]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N69B2WYD 17.11.] ==1856== '''Poezija''' *[[Novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZSKRUPF 2.1.] *[[Vojteh Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BXYWBIH 5.1.] *[[Borovčan]]: [[Pesem starega Kranjca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S2FLNZ3M 16.1.] *Narodna: [[Narodna pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JR63SMJV 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZZII51Q 20.2.] *[[Slovenska narodna pravljica]]: [[Mlinar na smertni postelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7TYZ0DR 27.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VC9SHWGX 1.3.] *[[Jankomir|Janez Mencinger]]: [[Oprana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQY1JTUJ 8.3.] *[[France Zakrajšek]]: [[Bogomil in Meta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I74DASH6 15.3.] *[[Vojteh Kurnik]]: [[Prebrisani kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKFSKMWC 22.3.] *[[Janez Mencinger|Jankomir]]: [[Studencu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-620QK9XP 26.3.] *[[Cegnar]]: [[Zornici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UB6JKPQN 16.4.] *[[Simon Jenko]]: [[Mati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AAHRYVJT 19.4.] *[[Janez Mencinger|Jankomir]]: [[Veslarji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I61VU666 26.4.] *Lavromir: [[Zlatica v Bogatinu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46IBAAWP 7.5.] *[[S. Jenko]]: [[Sprehod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2M4UA0FC 10.5.] *o.: [[Marsikak dan mojega življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DZSDAF9 14.5.] *Ž.: [[Dolga mi je njiva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W1IR74PO 24.5.] *Slavomir: [[Domotožnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7HJTLH2M 24.5.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Pepelnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASTA6YT4 11.6.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Domovina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASTA6YT4 11.6.] *[[Lovro Toman]]: [[Ivanu Koseskimu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USDGD4HG 25.6.] *[[Prečastitemu gospodu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDMFR6LD 28.6.] *[[Zdravica junaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAF3QR1C 5.7.] *F. Z.: [[Oglas od Soče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L0JRJ355 5.7.] *r.: [[Žalost pa veselje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NQ89CR5Y 19.7.] *D.: [[Pri koscu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3FYF18WP 23.7.] *[[Znojemski]]: [[Stara in nova slovenšina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TYQVUC8F 26.7.] * S. J. [[Naj bo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9S7IRLB 30.7.] *narodna: [[Minica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0V8J8VML 2.8.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Vilkovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WSQEJZB0 13.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MR5ONEP 16.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQV5U2HJ 20.8.] * [[Jože Novak]]: [[Obletnica Francetu Domicelj-nu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MEWXF95P 23. 8.] * [[Vojteh Kurnik]]: [[Rokodelec popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X19C99PQ 27. 8.] *[[Vojteh Kurnik]]: [[Pod oknom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OQM2VU5H 6.9.] *[[France Zakrajšek]]: [[Menedi in Blaženka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-80JFCBJW 10.9.] *J. H.lla: [[Slovo!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-94JDVDAA 10.9.] *[[Josip Novak]]: [[Novi svet in stari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77DOG27I 13.9.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[ob vodi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K7JYUNH7 24.9.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Tolažba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NIBKS1Q7 4.10.] *ljudska: [[Zdravica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UD5FEDHH 8.10.] *[[Rožica v dolini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9X0EIAT 15.10.] *[[V. Kurnik]]: [[Lovska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVKRTBJR 18.10.] *[[Zapisal M.V.]]: [[Narodna iz Kleč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A2Q79D6F 25.10.] *[[Fran Cegnar]]: [[Na grobih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPQ1J2ZF 1.11.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YUGDTJ1V 5.11.] *P.H.: [[Kovaška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17QCP192 8.11.] *[[Hicinger]]: [[Bitva na Vipavskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BCI7CVE 12. 11.] *narodne pesmi: [[Narodne prislovice iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:. DOC-WFD1OMAZ 12.11.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Sisek rešen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0Q834RT6 15.11.] *[[Lovro Toman]]: [[Presvitli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XE7D55L 19.11.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Ponižen pozdrav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P6RVPTAM 22.11.] *[[Hicinger]]: [[Cesar in cesarica v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REN985I5 26. 11.] *[[Slovenske narodne pesme po Varadžinski okolici in po bližnjem Štajerskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63BQUKK1 6.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FXJHQQEB 29.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGR1SB6A 3.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YKEIHB3V 10.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8H2IDDOV 20.12.] *[[Vilen Vilhar]]: [[Dve drevesi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NGA98R7S 27.12.] *[[Bile]]: [[Bistriška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FYD2WHQN 31.12.] '''Proza''' *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KU0YHNDM 26.1.] *[[Jurij Kobe]]: [[Ahmet Methemir in njegov sin Abdala]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-30ECSJPK 2.2.] *Narodni pravljici: [[Milošnje in pa beračenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRD81QOX 9.2.] *A.D.: [[Kakor je, je dobro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQU26JG1 20.2.] *T.: [[Čuden klobuk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNE2SR4G 8.3.] *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MKRS0CJ5 12.3.] *[[Čuden domuhod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ECZVNRTD 9.4.] *[[Kakor bo Bog hotel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MUBZKAGS 23.7.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0HXENNWN 12.4.] *L-r.: [[Drobtinice za kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8PAXNQG 16.4.] *J.T.: [[Trap]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWQTHQPD 23.4.] *[[Čebela in osa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R85T6SQ 18.6.] *[[Narodna pravlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UNPVPOX8 28.6.] *[[Konj in vol]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M3SFR60F 5.7.] *narodna pripovest: [[Narodna pripovest od kovača]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X9Y7HRSE 16.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ACB2207 19.7.] *Pivčan: [[Zvestoba psa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FAHZ4LT6 26.7.] *[[Sekira in gojzd]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HDGWMNJJ 26.7.] *[[Belec je lepši in boljši]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PFOL7DQ5 30.7.] *narodna pravljica: [[Vuk Rimljan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-88UXF4Y6 9.8.] *narodna pravljica: [[Laž i prilačič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQU9K38S 23.8.] *narodna pravljica: [[Tri brati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O5MRV6T5 23.8.] *[[Pobratimstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAUDXYR3 27.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3P9632A6 30.8.] *[[J. Levičnik]]: [[Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1VGWXVYE 13.9.] *P-ski: [[Dober mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E3TF4T9 11.10.] *B-n.: [[Na rovtah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M78566QN 11.10.] *[[Bog daj bebcom pamet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FUD90T8E 22.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKAZQW9V 25.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W9QCLIV3 1.11.] *[[J. Kuk]]: [[Žalostna prememba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XSZT8L8O 1.11.] *[[Pivčan]]: [[Strah je v sredi votel, na krajih ga pa nič ni, ali pa je - pes]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E4091TO9 5.11.] *narodna pravljica: [[Ternovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PS4Y5R4E 8.11.] *č-ki: [[Kervava dolina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1OJGYD0C 22.11.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Cesar in Cesarica v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REN985I5 26.11.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H2X9QP8Z 10.12.] *[[V. Dragan]]: [[Nesrečen nasledek vraže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y29VLUPI 20.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2VETY8BS 2.1.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WT372UBK 9.1.] *[[Andrej Likar]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFN61ZIA 12.1.] *[[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4L76XJTB 19.1.] *J.V.: [[Jezikoslovne drobtinčice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-84O4HE2Y 5.3.] *[[jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LHI5R9OV 15.3.] *[[Cigale]]: [[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROIDCPT6 26.3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Odgovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C53QQO1J 2.4.] *P.H.: [[Odgovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7P3AYK2G 23.4.] *[[Dostavek k pretresu beril]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-54CD58RB 3.5.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne čertice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JT4F8HAX 11.6.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-58WDFLCW 28.6.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A5BKBBGU 9.7.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A23GF1LB 13.9.] *[[Janez Šolar]]: [[Šolske stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZSDOJURU 27.9.] *[[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFLCUP6F 8.10.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IHVI2L2A 15.10.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Narodski in jezični otoki med Slovenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGDHIHTD 22.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKAZQW9V 25.10.] *[[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36EZQWGY 29.10.] *[[Kako naj se pišejo slovenske lastne imena ?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GV4KBEPD 3.12.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I67BGRRN 13.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QMLNP888 17.12.] *[[Neposredno speljevalo iz glagolov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FAD00KHY 31.12.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G8Y3K7R0 31.12.] '''Članki o leposlovju''' *J.Š.: [[Življenjopis]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANR9ZKCP 16.1.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASTA6YT4 11.6.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJJTGTQ6 28.6.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D6H2LJ2T 26.7.] *[[Slovstine stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z7NCUGZ2 6.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-149BZFFG 10.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MH53PY3L 17.9.] *[[Ferdo Kočevar|Žavčanin]]: [[Lepoznanske stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CV86HLN 1.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2O6ONGY6 4.10.] '''Prevod''' *[[Adam Mickiewicz]]: [[Farys]] (pr. [[Matija Valjavec|Kračmanov]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-37RQ86VN 2.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CUYQXXVV 6.2.] *[[Hammer]]: [[Kaznjena lakomnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWERV11P 29.3.] *srbske narodne pesmi: [[Mati svetega Petra]] (pr. [[c.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WUILW5YH 5.4.] *srbska narodna pesem: [[Uzrokprestave sedeža serbskega patrijarha v Carigrad]] (pr. [[Jurij Kobe]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0M285FC4 30.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40QP0YE7 3.5.] *[[Serčna žena]], (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FNTDZYU7 3.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKAWS6B9 10.5.] *srbska narodna pesem: [[Hudobni sin]] (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REB561SC 17.5.] *litvanska: [[Mali vojak]] (pr. Fr. Z-k.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0QV5PHXE 21.5.] *srbska narodna pesem: [[Zakriti ničesa ne moremo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROGNU4YL 12.7.] *srbska narodna pesem: [[Kosovska deklica]] (pr. [[C.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QSYKJWW 3.9.] *[[Solnčeva sestra in paša tiranin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46GE725B 1.10.] *Iz spisov ruskega mornarskega časnika J.: [[Sablja]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CD2I823V 29.10.] *[[Znamnje svetega križa]] (pr. [[Jos. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MUNUYD7U 19.11.] *[[Herder]]: [[Rojstvo gospodovo]] (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-887RYLJL 24.12.] '''Potopis''' *[[Popotni spominki: Dva dni v Goratanu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BFBD6GH 25.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POXPXDXB 28.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E17U9BJ 2.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9DRZ961K 5.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CH0YWHZ 9.7.] *[[Janez Bilc]]: [[Popis bistriške doline na Notranjskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8CXE38P9 12.7.] ==1857== '''Proza''' *[[Davorin Trstenjak]]: [[Novo leto 1824]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RMFI69BF 3.1.] *[[Ivan Tušek]]: [[Tiči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MKSKVL4 14.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0EH2QBIB 17.1.] *[[Juri Pavalec]]: [[Čudna pa resnična prigoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LBU9L1J 21.7.] *[[Zgubljeno zopet najdeno]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WFHKLTNK 28.1.] *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WR2AZTK5 14.2.] *[[Janko Vijanski]]: [[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZJ19DTL7 18.2.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M2XHWFID 21.2.] *[[J. Bilc]]: [[Pravlica od kurenta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M8ZW1R4W 28.2.] *[[Vicko Dragan]]: [[Spoznanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HXA9FN9D 4.3.] *[[Janko Vijanski]]: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B3XPT0TM 7.3.] *[[L. Bovič]]: [[Čudna ura]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RXTBU0N4 11.3.] *J.M.: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TKMUWGMG 18.3.] *[[Nekaj od beračev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YX87NK1R 25.3.] *[[A. J-n.]] [[Smešnice, pa ne izmišljene]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7GUUWK81 1.4.] *[[Matija Valjavec]]: [[Pripovedka o somovici ali o "jelenskem zelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CVKAEJLR 8.4.] *[[Fran Erjavec]]: [[Veliki petek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4NXQWEYU 8.4.] *[[Vicko Dragan]]: [[Slutnja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KZZ6PLDE 11.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K7VUOB8V 15.4.] *[[J. Levičnik]]: [[Kdo izmder vas je nar večji lenuh?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WS9B54V9 15.4.] *[[Matija Valjavec]]: [[Pripovedka od starega Viničkega grada]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NSOFDKAJ 18.4.] *[[Cestnikov]]: [[Kakošne ima vrag parklje?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB5JNQRF 18.4.] *J.M.: [[Pripovedka od štirih kramarjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQD568S1 22.4.] *A.K. Cestnikov: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MXA2JFF 25.4.] *[[Car in kmetica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R01VACEX 29.4.] *A.K. Cestnikov: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CXVT0G7V 29.4.] *[[J. Levičnik]]: [[Hudodelnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-666BS8VN 6.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E004NL6 16.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6FDIDUC8 20.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELIOYV0Z 23.5.] *[[Kračmanov]]: [[Osel in lesica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HHJTI5PD 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E004NL6 16.5.] *[[Janko Vijanski]]: [[Lakomni kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILG9IF6I 16.5.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZSWL5ZB3 23.5.] *[[Očetova kletva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U70IQT1U 30.5.] *A.K. Cestnikov: [[Banica in kmetica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWQZD5LM 6.6.] *[[Pivčan]]: [[Iz zgodb domačih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AWPU22MN 13.6.] *[[Janko Vijanski]]: [[Narodne pravlice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1P2BKWZQ 13.6.] *[[Mačoha in pastorka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NIMJ3IAR 4.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XC6O93UP 8.7.] *[[Janez Šurman]]: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RTWH15G5 15.8.] *[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MZQZE5SC 9.9.] *[[Fran Erjavec]]: [[Fakir]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBKXK7CK 23.9.] *[[Kakošen bo konec zemlje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-877DHTV6 26.9.] *[[Jurij Kobe]]: [[Kapitan Terbukovič in Rusinja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQXZ33GX 3.10.] *[[Trije sini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2PW1L37A 17.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWO8BJ6R 21.10.] *[[Dvojčka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U6YLNLAG 24.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0HA5OQ1 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRR1JID8 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W0PWQYAZ 7.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RGNN3ZSP 11.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BVEYOKBO 18.11.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFI17CSG 25.11.] *[[Vicko Dragan]]: [[Sveta vera]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PNMCO57N 16.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHUKPIIW 19.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QFURHL98 23.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8XUASVYH 30.12.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDZ5FJP1 19.12.] *[[J. Kobe]]: [[Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QP3W930U 19.12.] '''Poezija''' *[[Josip Novak]]: [[Novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-439BCEVO 3.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6T8255F1 10.1.] *[[Janez Mencinger Mir| Janko Mir]]: [[Prilika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CD8HFWRC 17.1.] *[[Janez Mencinger Mir|Janko Mir]]: [[Zvezdica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M21TP80C 17.1.] *[[S. Jenko]]: [[Zimski dan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K3YD7GQ4 21.1.] *[[S. Jenko]]: [[Zimski večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O22GUT3L 24.1.] *[[Volk Rimljan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMSF5652 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C47QA9EC 31.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F7H0NXCU 4.2.] *[[Fran Svetličič]]: [[Čudno jezero]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ALX9V9AE 7.2.] *[[Vilen Vilhar]]: [[Svarjenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LYL3YLN 14.2.] *[[Simon Jenko]]: [[Noč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-395X64P0 14.2.] *[[Simon Jenko]]: [[Pogreb]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ND8SV3FU 21.2.] *V.K.K: [[Beg pred plohom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRNJ5FV5 25.2.] *Narodna: [[Knez Jure in gospa lahna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJSMA8CV 28.2.] *[[Nju veličanstvoma]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RHH78R40 14.3.] *[[Simon Jenko]]: [[Lilije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AY246K3B 28.3.] *[[Lovro Toman]]: [[Terstenjak-u in Hicinger-ju!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HOV5X6AM 8.4.] *[[Primožu Križniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7P7SOUGO 15.4.] *[[Vojtek Kurnik]]: [[Teržiška dolina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UTUFU9R9 25.4.] *[[Kukovica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HQ5OJ3WQ 29.4.] *[[Zdravica narodne istriške]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-87H6XVJH 2.5.] *Po narodni pripovedki: [[Osel kralj zverin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUSG6ZMA 9.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Terpin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8QLTS5XV 30.5.] *[[Franc Zakrajšek]]: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRUICV4G 3.6.] *[[Janez Bilc]]: [[Pastirska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SF64TOHJ 13.6.] *[[Vojtek Kurnik]]: [[Lan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGWE4MDM 17.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRS9VMN2 20.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5IG7NJMA 24.6.] *[[Janko Vijanski]]: [[Serca sile]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8XFSFWX 27.6.] *[[Od mladenčev i devojčic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POGARJCL 1.7.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Indijar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77YYS7YH 11.7.] *[[J. Geršakov]]: [[Slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CHECE88F 18.7.] *[[V. Kurnik]]: [[Železna cesta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JF4FEM06 29.7.] *F.C.: [[V spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BRD6QN1 1.8.] *[[Žalosten starček]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IJUVGVB8 5.8.] *Jože: [[Šaljiva pesmica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O994P12V 8.8.] *[[Fran Cegnar]]: [[Zarji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F7YQ1A5D 12.8.] *[[Fran Svetličič]]: [[Zgubljena zvezda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CX2T8XG6 15.8.] *[[Pesem o suši leta 1834]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KLKADM1D 19.8.] *[[Kračmanov]]: [[Tiček in tičica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMWY4A6F 26.8.] *[[Vojteh Kurnik]]: [[Vinski brat]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SS3AFJRF 5.9.] *[[Matija Valjavec]]: [[Bratovska ljubezen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XZVNN6ZS 9.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Svetega Mihela vaga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9EOI8F7 16.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4Q5JGP53 19.9.] *V.K.: [[Vračilo sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G4AVB9HP 26.9.] *[[Kobe]]: [[Tužna ženitev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WCKFK0WV 3.10.] *J.V.: [[Narodska pesem v Liburniji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OH8IQRSB 16.12.] '''Jezikoslovje''' *[[Ali telica ali telček?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M9GOONGO] *[[J. Bilc]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCNHJJ4Y 24.1.] *[[Pomeniti v zadevah slovenskega slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q62DDVUY 24.1.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-810W78RP 31.1.] *[[Juri Strebenc]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E42TE78V 4.2.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3KAOL48 28.2.] *[[Sekolovski]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C5F3R5ST 4.3.] *[[Matej Cigale]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1GAAOQP0 11.3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jedna želja v zadevi našega slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7JEAT5TU 18.3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Še nekaj zastran našega slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QF23YHNO 25.3.] *[[Sekolovski]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQTH5LZF 28.3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Etimologične drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYTS6720 4.4.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Etimologične drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSWJY0B7 8.4.] *[[Janko Vijanski]]: [[Etimološke drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4ZL2591 25.4.] *[[Ivan Tušek]]: [[Domače pripovedke]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRED3U3B 2.5.] *[[Vprašanje in prošnja zastran slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TB3EL56P 13.6.] *[[Enrik Rešek]]: [[O besedi rod-a-o]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1NSRGS1 24.6.] *J.Š.: [[Nekaj za čiščenje slovenskega jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EH1EQPAD 11.7.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-69EV8JNG 11.7.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D2KY2BCP 1.8.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-09HAGG3E 16.9.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgododovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HKJP9NIZ 19.9.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VA2W034O 30.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EJSVUQ3I 3.10.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ZFG585E 7.10.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWODNDZN 10.10.] *[[Jurij Kobe]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OPHUXTYV 21.11.] '''Leposlovje v cirilici''' *[[Andrej Likar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TBKPT9KG 21.10.] *[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B02JC0VW 11.11.] *[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZZQS6JWP 28.11.] *[[Jakob Sajovec]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8XNAWMS 30.12.] *[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KMTR130T 26.9.] '''O statusu slovenskega jezika''' *[[Zoridanov]]: [[Koliko koristi to, da se vpeljuje v slovenske šole po kmetih začetni nauk nemškega jezika?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MEGAM072 30.9.] '''Potopis''' *[[Jakob Sajovic]]: [[Potpis po Istri od Tersta do Pazina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3OL7T4Y 21.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LX0QKQXU 24.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0HA5OQ1 28.10.] *[[Ivan Kuk]]: [[O spominu Vodnikovem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XS8XFP4M 18.11.] '''Članki o leposlovju''' *[[Ferdo Kočevar|Žavčanin]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VA5BV6P 7.3.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QFPVST7S 29.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PS4NES0F 6.5.] *[[O zadevah naše kniževnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VMP3D9C3 9.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.] *[[Slovanske narodne pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ESQ0AJL 16.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6FDIDUC8 20.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELIOYV0Z 23.5.] *[[Matija Majar]]: [[Naše slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-05AJDQXQ 30.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N8Z344YI 3.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UA4B63WW 6.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KO86BROD 10.6.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-962ZNESB 7.10.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DFI4O6ML 17.10.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TL5QIZLU 21.10.] *[[E. H. Costa]]: [[Zastran bukev v Vodnikov spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WC2MXJZ8 11.11.] *[[Etbin Henrik Costa]]: [[O Vodnikovih zadevah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M70FPSPZ 18.11.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-30QJXA84 25.11.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XI8JL9GU 9.12.] *[[Davorin Trstenjak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QP3W930U 23.12.] '''Prevodi''' *[[Grimm]]: [[Srečen Anže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJJJWYLK 14.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0EH2QBIB 17.1.] *[[Levičnik]]: [[Prizori iz gledišča sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MRONFIU4 18.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-42Y0SO5Y 21.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4YV8C0VS 25.2.] *[[Adam Mickiewicz]]: [[Stepe Akermanske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-74D250L2 22.4.] *[[Adam Mickiewicz]]: [[Morska tihota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2MV3TZTT 16.5.] *[[Furch]]: [[Oj, predragi vi možje]] (pr. [[Mandelc]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELIOYV0Z 23.5.] *[[Adam Mickiewicz]]: [[Vožnja po morji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AYCMUMON 27.5.] *Srbska narodna pripovedka: [[Deklica cesarja premodri]] (pr. Ivan), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NOOY9UXA 11.7.] *[[Mathisson]]: [[Žalostnica na razvalinah nekega grada zapeta]] (pr. [[France Zakrajšek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PJDCQ97L 12.9.] *Srbska narodna: [[Učenec]] (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXWH35OU] *Srbska narodna: [[Žena bogatega Gavana]] (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUY5D0OE 14.11.] *[[Predčutja]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LSMFJ61J 9.12.] '''Tujejezično leposlovje''' *[[Pripovest o Kraljeviču Marku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R467NFTZ 9.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E004NL6 16.5.] *[[Kračmanov]]: [[Pripovedka o Fašenku in Vuzmu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UV0KMRBI 3.6.] *[[Kračmanov]]: [[Narodne drobnjave]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQYQR1QJ 27.6.] *Pesem v zagrebškem in varaždinskem narečju: [[Of protuletja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CHU3G30X 4.7.] *Pesem v zagrebškem in varaždinskem narečju: [[Od vremenitosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JXCDMFUD 7.10.] *Pesem v zagrebškem in varaždinskem narečju: [[Od zajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MY4A1ZUP 14.10.] ==1858== '''Proza''' *[[Lovro Toman]]: [[Povodni mož in divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLFMVQ7R 6.1.] *[[Lovro Toman]]: [[Divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLFMVQ7R 6.1.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKI3DJHZ 6.1.] *Narodna pravljica: [[Svet večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWQSDZQ8 6.1.] *[[Vicko Dragan]]: [[Slovenske humoreske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AEJGLIG 20.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U98XNJ6 27.1.] *Po narodnih pravljicah spisal [[Vicko Dragan]]: [[Slovenske humoreske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEM7JZ1A 3.3.] *[[G. Krek]]: [[Divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0ZPPMXN 17.3.] *Po narodnih pravljicah spisal [[Vicko Dragan]]: [[Ženitva v Verbovcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZBA5B3O5 74.] *Po narodnih pravljicah spisal [[Cestnikov]]: [[Zvit kovač]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IZVAPUFS 14.4.] *Po narodnih pravljicah spisal [[Vicko Dragan]]: [[Priprave za ženitve v Verbovcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y695ULA5 28.4.] *[[Fran Malavašič]]: [[Lupina in jedro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MW4HMKDN 12.5.] *[[Boljarka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PANLG4YE 19.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KI1KM4G 2.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHVQR7J5 9.6.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Slovensko-horvaška povest]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] *Narodna pripovedka, spisal [[Cestnikov]]: [[Tat, da malo takih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ARUG2LQB 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O0BJJNYC 14.7.] *Narodna pripovedka, spisal [[Kračmanov]]: [[Od Torkle ali Torklje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9BVLFG9M 14.7.] *Narodna pripovedka, spisal [[Kračmanov]]: [[Od divjih deklet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9BVLFG9M 14.7.] *[[Janko Vijanski]]: [[Čudna lipa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8WMZ3AO1 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J21OJIVG 28.7.] *Narodska pripovedka, [[Janez Cerkvenikov]]: [[Korant]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PM1C49P9 4.8.] *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7COP04E 18.8.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XS37TAXT 25.8.] *[[Peter Hitzinger]]: [[odi nekaj iz slovenskega basnoslovja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q2LH2CWY 25.8.] *Narodna pripovedka, zapisal [[Kračmanov]]: [[Škatla, daj jesti daj piti, a ti klobuk, vudri zdaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U84FO4PR 1.9.] *Narodna pripovedka, spisal [[M. Kračmanov]]: [[Žaba poči, gospa vun poskoči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-164GZR12 8.9.] *Narodna pripovedka, spisal [[Franc Malavašič]]: [[Še ena pravljica o rojenicah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GV3DE8XR 15.9] *Narodna pripovedka, spisal [[Franc Malavašič]]: [[O Torki ali Torklji kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GV3DE8XR 15.9] *Narodna pripovedka, spisal [[Peter Hitzinger]]: [[Pripoved od Pvčka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1O8BNJ5 11.8.] *Narodna pripovedka, spisal [[Peter Hitzinger]]: [[Divji in povodni mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1O8BNJ5 11.8.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZJQDFEN 22.9.] *[[Franc Malavašič]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9C523JTY 6.10.] *[[J. Levičnik]]: [[Sultan in berač]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EHYX5QB 27.10.] *Narodna pripovedka: [[O kresniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O4Q2QUXU 24.11.] *[[Žavčanin|Ferdo Kočevar]]: [[Mlinarjev Janez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KMZFXJLW 8.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0FWSCAXQ 15.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3I62PZW8 22.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MPRPH8C 29.12.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONRKN22Q 15.12.] *Zapisal [[Janko Vijanski]]: [[Narodna pravlica]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K4YGX6Y 29.12.] '''Poezija''' *[[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RXEL65D4 13.1.] *[[Jože Virk]]: [[V spomin Vodnikovega godu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1YLDE9R3 3.2.] *[[Lovro Toman]]: [[Življenje luč je]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49GFUEAB 10.2.] *[[Fran Cegnar]]: [[Pesem starca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B2RWIL2E 24.2.] *[[Fran Malavašič]]: [[Sloga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YV5P75QQ 3.3.] *[[Fran Cegnar]]: [[Pesem slepca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-269WLDMJ 24.3.] *[[Podvinski]]: [[Zgimba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCZYXXV0 31.3.] *[[V. Kurnik]]: [[Veliki kovači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CB7KCV0X 7.4.] *[[Kerške pesmi za pokušnjo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y7TF5K05 5.5.] *[[France Cegnar]]: [[Vinska terta in oblaki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LMJGYUCA 12.5.] *[[Poženčan]]: [[Pri žaljah Krajnskega mesta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TJ0AZ5JG 9. 6.] *Narodna iz idrijskih hribov: [[Ribčeva ljubica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-30YWUQM6 16.6.] *[[Rodoljub Ledinski|Anton Žakelj]]: [[Angel in dete]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79N06T10 23.6.] *Narodna pesem iz varaždinske okolice, popisal [[Kračmanov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NB4EAAF7 30.6.] *[[Josip Novak]]: [[Žalostinka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.] *[[Zoper Turke]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8EBSF9F 7.7] *[[Fran Cegnar]]: [[Vezilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFUIYI00 14.7.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Lizuni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XTMF4M2Y 11.8.] *[[Jožef Šuc]]: [[Vsred glasov raznih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-65W71S4Y 18.8.] *[[Slovenski narod o rojstvu pervega Cesarjeviča avstrijanskega]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UPSXGMZA 25.8.] *[[Gregor Krek]]: [[Radost mladega pesnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZTJISZ9C 8.9.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MSM4R7XK 8.9.] *Nabral [[Jakob Volčič]]: [[Narodne pesmi iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWUI8REU 15.9.] *[[Franc Malavašič]]: [[Repata zvezda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0DCAZ5BB 29.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Z Bogom!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EPS9D2D 6.10.] *[[Gregor Krek]]: [[Slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USZ67J57 13.10.] *[[Fran Cegnar]]: [[Marljivim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RG30SYZC 20.10.] *P.: [[Moč ljubezni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-82C73LFI 27.10.] *Narodna: [[Narodna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA189VRO 10.11.] *[[Gregor Krek]]: [[Zvezdi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MMC41LX6 24.11.] *[[Fran Cegnar]]: [[Sanj nemilosrdnega kneza]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8J2RWQAX 8.12.] *Narodna pesem iz Liburnije: [[Bog skuša Marka spriko mora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCGKL9Y9 15.12.] *Kerška narodna, zapisal [[J. Črnčić]]: [[Koledva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GK1H56XY 22.12.] *[[Josipina Turnogradska Tomanova]]: [[Donova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXQQQKYE 29.12.] *Narodna pesem iz Liburnije, zapisal [[Volčič]]: [[Kako je u raju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GII472YS 29.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Davorin Trstenjak]]: [[Narodne povesti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAVN9EN 20.1.] *[[Lovro Toman]]: [[O Vodnikovem godu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3646VBT 27.1.] *[[E.H. Costa]]: [[Bukve Vodniku v spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4XVBBB6 3.2.] *[[Slovesnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49GFUEAB 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0AY68DQ 17.2.] *[[Peter Hitzinger]]: [[O izdaji Vodnikovih pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0AY68DQ 17.2.] *[[O Glasniku kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXAV5YO1 12.5.] *[[Matija Majar]]: [[Pomenki o domačih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PXJ4VUC7 23.6.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Nekoliko kritike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCVP3K6S 15.9.] *[[Gregor Krek]]: [[Cena pesem narodnih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WKTK4POJ 15.9.] *[[Odgovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QD742BKQ 10.11.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B24VWWY7 17.11.] *[[Hitzinger]]: [[Še nekoliko kritike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RDG0F5HO 17.11.] *[[Nekaj od narodnih pesem in napevov Slovanov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AL9C5DIK 22.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Fran Levstik]]: [[Napake slovenskega pisanja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA 6.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGMHU2RY 13.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8C6GAX0B 20.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U98XNJ6 27.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9IHLRN1 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROW81FID 24.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G17DDD4J 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2JVNLWL 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBZBK9IU 24.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1FHZKSVY 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LG1EC6ZZ 28.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XO8PCS8N 5.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHVQR7J5 9.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NUN4ZD8 16.6.] *[[Kobe]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JAZRCB07 12.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ETPTEPHE 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O0BJJNYC 14.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7SL7N07F 15.9] *[[Peter Hitzinger]]: [[Zgledi slovenščine iz 16. stoletja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8EBSF9F 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G62X99X2 4.8.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Kaj nas oziroma na povestnico]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AA6XA2GS 21.7.] *[[Gregor Krek]]: [[O naši književnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NGT0ZCJA 4.8.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne črtice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LG9QT2DF 22.9.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5IV8KX43 6.10.] *[[O panonskem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VLDTFNEJ 20.10.] '''Prevodi''' *[[Tistim nekaj, ki radi v lotrijo stavijo]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T7SCNMKS 13.1.] *[[Spomin]] (pr. [[G. Krek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A0LWLDFE 21.7.] *srbska narodna pesem: (pr. [[Jurij Kobe]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WS9F0X6M 28.7.] *iz poljščine: [[Goslar]] (pr. [[Gregor Krek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKR82CTB 22.9.] *[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Triskov kaftan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MPRPH8C 29.12.] *[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Dva prijatla]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MPRPH8C 29.12.] '''Potopis''' *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po zahodnem ali po jutrovih deželah v letu 1857]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46EMYJR3 20.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U98XNJ6 27.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IO9KLU4 3.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9IHLRN1 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0AY68DQ 17.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G17DDD4J 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2JVNLWL 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2C6D0FM7 17.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBZBK9IU 24.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1FHZKSVY 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GOBR5WF9 7.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUGXPX30 14.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PU6YENJF 21.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LG1EC6ZZ 28.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XO8PCS8N 5.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9E3XCY0J 12.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7H6EZ9VP 19.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KI1KM4G 2.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHVQR7J5 9.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NUN4ZD8 16.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-24L49R19 23.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ETPTEPHE 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T1O1TVPE 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J21OJIVG 28.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G62X99X2 4.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQOALEBC 11.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-65W71S4Y 18.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-89M59KAR 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KEN9IVYD 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1MMBP01 8.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7SL7N07F 15.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WPZXVLL4 22.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONY4NOCG 29.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K4XU0PU6 6.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3IJAVMB5 13.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-433FB7WV 20.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8FU3HEA 27.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FTUY8CYW 3.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26CCSJFQ 10.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EW6KSP7N 17.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5BIUK9EQ 24.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LLCL4CY1 1.12.] *[[Iz Ljubljane do Žirov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8IY2J9IT 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.] '''Leposlovje v cirilici''' *[[Jakob Sajovec]]: [[Kratkočasnica za poskušujo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFS38W8E 17.2.] *[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NWHAN5P 13.10.] '''Leposlovje v tujih jezikih''' *Hrvaška narodna: [[Majka i sin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I962BQCI 6.1.] Cestnikov zapisal *Narodna pripovedka iz okolice Varaždina, nabral [[Kračmanov]]: [[O vučjem pastiru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HTMULV2B 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2JVNLWL 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2C6D0FM7 17.3.] *Narodna pripovedka: [[O Petru Breboriču in veliki mali nedelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TA5JKED6 16.6.] ==1859== '''Proza''' *J. V-c.: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q1WU6E5C 12.1.] *Narodna pripovedka, zapisal [[B. Raičev]]: [[Neman in Belana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE7T2WDI 19.1.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN4O9DAA 2.2.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UM7N5C3 16.2.] *[[Burgermeister]]: [[Kratkočasno berilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5YL4573G 16.2.] *Narodna pripovedka, zapisal [[Raičev]]: [[Balin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25SKL9Q4 2.3.] *[[Slovenske narodne pripovedke o velikem Vouvelu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AT8NHXLA 16.3.] *[[Cestnikov]]: [[Horvatsko bobnanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2859EDI3 23.3.] *[[Ni nesreče brez sreče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XEPP8BQI 30.3.] *Pravljica iz Kranjskega: [[Škratelj v podobi mačka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SE00QALB 30.3.] *[[Poženčan]]: [[Strahu željan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I0YMAQI3 6.4.] *Pravljica iz Kranjskega: [[Škratelj pomočnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-72QYUHXF 6.4.] *D.: [[Strah za Cekinovim gradom nad Ljubljano]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P7N26PXU 11.5.] *[[Pavalec]]: [[Spreobrnjeni oče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RMMO7LYV 11.5.] *[[Josip Levičnik]]: [[Gizdalin in čevljar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KNVJ8RJG 18.5.] *[[Ukleti osel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D9URWSJG 1.6.] *Pravljice iz Kranskega: [[Rudokop na černi persti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WU6FP89U 8.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9G0OF0M3 15.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRVLFPRB 22.6.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Sosedov zagovor]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9RLTLDV 6.7.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C4MX32TE 20.7.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RDFPN6DO 27.7.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5LX9E8E 3.8.] *[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q8SYCX0F 20.7.] *[[Vraža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4F9STY99 17.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQVKHVPJ 24.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9KTP4K1 31.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPQT9EWF 7.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12B95BDE 14.9.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KC2M9Z38 24.8.] *Narodna pravljica. zapisal [[Joško Iskrač]]: [[Zakaj ima sveti Lukež vola?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5T9GVGU5 14.9.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PIYAD7BO 14.9.] *Narodna pravljica, zapisal [[Joško Iskrač]]: [[Bela pošast Landeškega grada na Frankolovem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C039LUCR 14.9.] *Narodna pravljica, zapisal [[Joško Iskrač]]: [[Če si ti hudič, jaz sem pa tudi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LUIXP99N 2.11.] *Narodna pripovedka, zapisal [[Levičnik]]: [[Narodska pripovedka o Savi, Dravi in Soči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HTB9GBG 2.11.] *[[Joško Iskrač]]: [[Trije bratje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYH6CCRD 2.11.] *J.F.Št.: [[Redka bolezen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3CP9575U 7.12.] *[[Joško Iskrač]]: [[Boj pri svetem Miklavžu na Dobrni na Koroškem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W5VGFSO8 7.12.] *[[Janko Vijanski]]: [[Gradišče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P3LOWMUZ 21.12.] *[[Joško Iskrač]]: [[Dnarji za not]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0MJO088E 28.12.] '''Poezija''' *[[Fran Malavašič]]: [[Spomin in up]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UTSU84SW 5.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5XZEBH38 26.1.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Vodnikov spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WRPOA8JM 9.2.] *[[Malenski]]: [[Predpustnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8EEQK2QH 16.2.] *[[Fran Malavašič]]: [[Zvončki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSQ65PNV 2.3.] *Zapisal S.: [[Kadar nevesta slovo jemlje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JFE2Y4GQ 9.3.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Prehudi oče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KUAE401K 9.3.] *Zapisal S.: [[Kadar se nevesti daruje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JFE2Y4GQ 9.3.] *[[Gregor Krek]]: [[Osoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LM2DKZVJ 6.4.] *Zapisal [[Volčič]]: [[Narodna iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BYOURJPU 13.4.] *[[Tribus luctantibus quartus]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EAGGPWYU 27.4.] *[[Poženčan]]: [[Zlate jabolka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IR0CFQHX 27.4.] *[[Matija Valjavec]]: [[Vojak na Laškem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G5CNIX0C 18.5.] *[[Visokočastitemu gospodu korarju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-18A5DGMC 22. 6.] *Narodna Kranjska: [[Sirota Jerica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9EJD957 1.6.] *[[Anton Umek Okiški]]: [[Spomladi doma]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3W3OGWMO 6.7.] *Narodna pesem, zapisal [[Jernej Uršič]]: [[Lavdon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U60CUAT3 13.7.] *Slovenska narodna pesem, zapisal [[Josip Levičnik]]: [[Marjetica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V8HWF7LA 20.7.] *[[Pivčan]]: [[Poletni večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T9KVRGZS 3.8.] *[[Hajduška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1PQQVBX6 10.8.] *[[Raztergana struna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7RT40ZO 14.9.] *Slovenska narodna, zapisal [Levičnik]: [[Brat sestro najde]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3DLC0ON 21.9.] *R.B.: [[Slovenci ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3DLC0ON 21.9.] *[[Gregor Krek]]: [[Spremenjena žalost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A381UZ8G 26.10.] *Zapisal [[Črnčić]]: [[Kerška narodna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U25H7EWK 2.11.] *[[J. Tomaževic]]: [[Slovo od ptičev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DAYSYNXG 16.11.] *[[Fran Malavašič]]: [[Stari pivček]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YD444EWI 23.11.] *Narodna pesem iz Poljan: [[Izgovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2Z5RG74 14.12.] *[[Fran Malavašič]]: [[Sivi lasje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZFNNQNX 21.12.] *[[Fran Cegnar]]: [[Različne misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CB5S3BNP 28.12.] '''O statusu slovenskega jezika''' *[[Janez Trdina]]: [[Glasi o cesarskem ukazu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BR5YQVAM 5.10.] *[[Matija Majar]]: [[Glasi o cesarskem ukazu, ki določuje učbeni jezik v različnih deželah našega cesarstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZELF4381 30.11.] '''Prevodi''' *Arabska pravljica: [[Zakaj je morje slano]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AT8NHXLA 16.3.] *[[Kadar je žakelj prepoln, se razveže]] (pr. [[X.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AT8NHXLA 16.3.] *[[Chateaubriand]]: [[Atala]] (pr. [[Mihael Verne]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCIW1EBR 4.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1DEIXQM 11.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BADGAA5L 18.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16BHOSB0 25.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GF498VVA 1.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CF6LGK6J 8.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9G0OF0M3 15.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRVLFPRB 22.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XY5SBGG7 29.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LVIII1VW 6.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MV9J7RBB 13.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y56D3LWR 20.7.] *Hrvaška historična povest: [[Ljudevit vojdovda horvatski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S5E45BUP 10.8.] *[[Starši! Bodite pazljivi pri ženitvah svojih otrok]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40EZ0UO7 12.10.] *[[E.L. Bulwer]]: [[Moder zdravnik]] (pr. X.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6CVDMI9 19.10.] *[[Bonafont]]: [[Bil je mož beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8J99WXZR 26.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ETFO7PP4 9.11.] '''Članki o leposlovju''' *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HO76DRP 26.1.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JK3NMK0Y 2.3.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC8TYBHK 13.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VIO4LVM5 20.4.] *[[E.H. Costa]]: [[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LYZZV83V 22.6.] *[[Od slovenskih pesmi kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVX3PV7J 20.7.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MER0648I 27.7.] *[[Zalokar]]: [[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SP6V4DXB 7.9.] *[[Slovstvine zadeve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FHFAZGIT 12.10.] *[[Nove bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K51KUNNG 19.10.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Nove bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8W2XLMW1 26.10.] *[[Slovstvo domače]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FPXLMBRI 30.11.] *[[Slovansko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7Q6Q5N2 28.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4HT3UAYT 12.1.] *[[Cigale]]: [[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NAGAQ5OC 23.2.] *[[Zgodovinsko-jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE1CYZWK 6.4.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Zgodovinsko-jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7GDVEJ3N 27.4.] *[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R77O27R 16.11.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HAPLEQA5 14.12.] *[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3Z3N8005 28.12.] '''Leposlovje v narečju ali tujem jeziku''' *Narodna pripovest, zapisal [[Volčič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1M4BVBK0 12.1.] ==1860== '''Proza''' *L.D.: [[Šmešnice pa vraže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0YYINTLW 11.1.] *[[J. France Štrukel]]: [[Stari mravljinec gre svojega starega prijatla v Šiško obiskat]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0RILQYIX 25.1.] *Fr. Šrol: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHMJG5FQ 1.2.] *Š.: [[Kako nekdo svoje kolje v Goricah pozna?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ASQPRX4 1.2.] *J.F. Št.: [[Mladi mravljinec s svojo materjo roma na grob svojega očeta. — Silne priprave za vojsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W4J1OIDI 8.2.] *Po narodni pripovedki: [[Spominek pri lipah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACMJYN1Q 15.2.] *Narodna: [[Ako Bog da]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HD2ZDZF 22.2.] *Novela po narodni kranjski povedki: [[Slovenski Leander]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBEHPUCE 29.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWVXR7A3 7.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R4LO3ON 14.3.] *[[Nožarjev]]: [[Tik tak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HO1MHIMC 22.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76UFJSOI 29.2.] *Š.: [[Ena resnična, druga pa pravljica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NCUYBBIX 7.3.] *J.M.P.: [[Vsi imajo prav, pa vendar gre vse napak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MRJ9J7WO 11.4.] *Fr. Šrol.: [[Kaj je Vičekov Drašek vidil po svetu?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-415SW2NA 18.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XL4AT658 25.4.] *[[Dva draga kamna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VUI8DW0D 18.4.] *J. V-c.: [[Ste že vidili tako?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXREGHZX 2.5.] *Kranjska narodna pripovedka, nabral J.F. Št.: [[Strah v kočevskem gradu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7F7224BF 30.5.] *Narodna pripovedka iz Štajerksega, nabral [[Kračmanov]]: [[Modra deklina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGUNFFXN 27.6.] *Fr. Šrol: [[Kratkočasno berilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTU04HD5 29.8.] *[[Smešna vraža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TR45J7JN 19.9.] *[[Dve leti ali konobi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7V6WY3AI 17.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RGUHFWTA 24.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y3CQZDXS 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VM1Z7MS9 7.11.] *[[Višnjogorski]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G89BF9YL 14.11.] *[[J. T-šč.]]: [[Lomenčani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWGH2ZOY 28.11.] *[[J. Levičnik]]: [[Domače ptice — ptuji čivk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1FWFJJL 19.12.] '''Poezija''' *[[Matija Majar]]: [[Slava spevana svetima apostoloma slavenskima]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P51T0DXT 4.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Rokodelska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X1VQROP8 4.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Rotarski fant]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X1VQROP8 4.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Zadovoljni Teržičan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X1VQROP8 4.1.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Naprej]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F9AO524D 11.1.] *[[Fran Cegnar]]: [[Kosec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IGEPFZT5 25.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USUW8XDQ 25.1.] *[[F. G.]]: [[V spomin Vodnikov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRYPYEY7 1. 2.] *[[V. Kurnik]]: [[Pekvata krača]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZF7UM85X 8.2.] *[[V. Kurnik]]: [[Gomiljski zdravnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AIYXFA7T 15.2.] *[[Miroslav Vilhar]]: [[Župan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8NZJG3H 22.2.] *[[V. Kurnik]]: [[V spomin Matiju Hribarju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76UFJSOI 29.2.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Zdravniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MIF2HZSX 7.3.] *[[Miroslav Vilhar]]: [[Na jezeru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GTR2JSXF 7.3.] *[[Gregor Krek]]: [[Prešernu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SA09V7OY 14.3.] *J.F.Št.: [[Kervava bitva in konec vojne]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW505H1E 14.3.] *[[Fran Cegnar]]: [[Različne misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1IE2NB7Y 21.3.] *Narodne pesmi iz hotenske okolice, zapisal [[Lovro Slanov]]: [[Dobrovoljni kosci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRCNXWCQ 28.3.] *Narodna iz Kranjskega: [[Gospod Baroda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASC5SEHZ 11.4.] *[[Karl Kalinger]]: [[Na maternem grobu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Z9MX6J3 2.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Mati in rojnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BM98Z8AD 9.5.] *Narodne pesmi hotenske okolice, zapisal [[Lovro Slanov]]: [[Svatom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-COQRJ52K 16.5.] *[[V. Kurnik]]: [[Senožeška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E99T1A0M 20.6.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Simbiljno prerokovanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SY69XZM3 27.6.] *[[Jerneju Vidmarju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-02L581EQ 4.7.] *[[Miroslav]]: [[Svobodi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NIB70CPU 4.7.] *[[Primorska kresnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3Z7MB1CC 11.7.] *[[V. Kurnik]]: [[Vesela novica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWYTMH33 18.7.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Gorensko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FK45QO7G 25.7.] *Narodna pripovedka, zapisal A.Š.: [[Peter Klepec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5HBLQ0RG 1.8.] *[[Karol Kalliger]]: [[Dolenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYN9J9S7 8.8.] *[[Gregor Krek]]: [[Jesenske žalostinke]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I3R2XQ56 12.9.] *Kranjska narodna pesem: [[Hribec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AXUGH09S 19.9.] *Kranjska narodna pesem: [[Jerica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AXUGH09S 19.9.] *[[Njegove milosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XD82G9Q4 17.10.] *[[Nožarjev]]: [[Domočutstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SWUU7PBD 31.10.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Jezikoslovne posebnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WO76M95 4.4.] *[[Lovro Primčkov]]: [[Slovniška drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-APV3MFMR 23.8.] '''O statusu slovenskega jezika''' *[[Janez Trdina]]: [[Glasi o cesarskem ukazu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YRTEEG9H 11.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BQUJGKS 18.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROBAED1R 25.1.] *[[Narodnost in slovenščina v Gorici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N18UO5UX 21.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q6L3JGM7 28.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOOW6651 4.4.] *[[O živi potrebi slovenskega pisanja v kancelijah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V8X9K48O 25.4.] *[[Statistika slovenskih učnikov za srednje učilišča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0MJD994F 8.8.] *[[J. Bilc]]: [[O notranjih opetotavnih glagolih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7S8O7PT 7.11.] '''Članki o leposlovju''' *[[A.K. Cestnikov]]: [[Slovensko slovstvo v letu 1859]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A41PVKV5 4.1.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DWQQYACM 18.1.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWO50N99 22.2.] *[[Kako nekateri spisujejo bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3V8RK53L 14.3.] *[[Nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WJRRWA9I 23.5.] *[[Nova knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-67AU6LXX 13.6.] *[[Nove slovenske bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-91O7E901 10.10.] *[[Žavčanin]]: [[Slovenske narodne potrebe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQZ6FGJE 21.11.] '''Prevodi''' *[[Herder]]: [[Trije prijatli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BBYZRPVI 1.2.] *[[Samci]] (pr. [[Lovro Slanov]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-883JYQIE 2.5.] *[[Mlada Litvanka]] (pr. [[Fran ]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3PTGZJN1 6.6.] *[[Gasparo Gozzi]]: [[Skopuhove čižme]] (pr. Lovro P.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FYR094ST 20.6.] *[[Irving]]: [[John Bul]] (pr. [[Lovro Primčkov]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ5VFTYZ 25.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E1ME0RQ6 1.8.] *[[Homer]]: [[Iliada XVI. spev]] (pr. [[Jože Ljubič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7W2J2H9F 5.9.] *[[Seidl]]: [[Sreče zvonček]] (pr. [[France Zakrajšek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWG7NEKC 7.11.] *Ruska: [[Trije levi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQKK1H8D 5.12.] '''Potopis''' *[[Potovanje dijakov v Karlovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKGJI4GD 16.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E8FBOH0 23.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-80SKQ82Q 30.5.] *[[Radoniević]]: [[Iz Tersta v Aleksandrijo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UH6WGD04 6.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5J7UN7CN 13.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-44Y8B1R1 20.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVQKF33Q 27.6.] *[[Na Snežnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4AXTS8WZ 5.9.] '''Leposlovje v cirilici''' *[[Matija Majar]]: [[Slava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P51T0DXT 4.1.] '''Leposlovje v tujem jeziku ali v narečju''' *Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[Žena vučiča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEF559GL 21.3.] *Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[Nezadovoljna žena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEF559GL 21.3.] *Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[ Sudjenice obsudile bogatašu siramasnu ženu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AEP88CAR 28.3.] *Narodne pesmice isterskih otrok, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NX60UFAX 18.4.] *Narodna povest isterska, zapisal J.V.: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CU2WEJSZ 23.5.] *Isterka pripovedka: [[Vile rojenice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7KR3ACZS 20.6.] *Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[Iz čega se gdo narodi, vu onom mora vumreti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVOSV2L8 11.7.] *Narodne pesmice isterskih otrok, zapisal J.V.: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LSMR89AX 1.8.] *[[Homer]]: [[Ilijada XVI. spev]] (pr. [[J. Ljubič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P41ANRY1 7.11.] ==1861== '''Proza''' *[[Turki in raja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TMQ2JUKQ 2.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U77XRMT 9.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FY5KH6AU 27.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MLMS1NEC 6.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I961REHR 20.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-74LZWJP0 27.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SI05J6CB 3.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1O5B4701 10.4.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UDM2Z7O 2.1.] *[[Balantinov]]: [[Zastavica zgodovinska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PKZ95IQ4 20.3.] *[[Francoz vali jajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GL2YKWBM 3.4.] *[[Jakob Bohinc]]: [[Prilika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGP0UMBP 12.6.] *[[Kranjskogoski]]: [[Železni močnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OUPMWIBQ 12.6.] *[[Kdor po svetu gre, marsikaj izve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J7I8JUT9 7.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGYOFJGR 14.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQDCG5UB 25.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFUPBRGI 2.10.] *Joško Ikr.: [[Pravljice od landeškega grada na Frankolovem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6PYNQQF 13.11.] *L.St.: [[Segač, prerok litijski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1FJCU4OL 11.12.] *[[Leon Engelman|Nožarjev]]: [[Govor gospe ničle]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G8POK5LZ 11.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CB09UQDR 18.12.] *[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Radovednost kaznovana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVH8NLLB 25.12.] *[[Prijazno k sebi vi ste nas vabili]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGYOFJGR 14.8.] '''Poezija''' *[[Miroslav]]: [[Bistri može]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6XAM8D4E 6.2.] *[[Gregor Krek]]: [[Slovenci čase tužne so živeli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CA4VGOXX 13.2.] *[[Josipu Samsu na Kozini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SI05J6CB 3.4.] *[[Narodne pesmi iz okolice Loškega potoka, zapisal Jan. Vesnin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXX9MABI 10.4.] *[[J. Stičan]]: [[Slutje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EETJGJJ0 17.4.] *[[M. Vesel]]: [[Lizun]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B99RIKK9 1.5.] *[[J. Severjev]]: [[Pomlad in jesen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQDYVZ5P 8.5.] *[[V. Kurnik]]: [[Godec pod lipo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQI89LEE 22.5.] *[[M. Vesel]]: [[Oda moji kravi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7QZT56JX 5.6.] *[[Balantinov]]: [[Kdo je ta junak?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFW4LFRD 12.6.] *[[Nožarjev]]: [[Na šolske praznike!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-673KNQL8 31.7.] *[[Zupan]]: [[Pod zlatimi očesi nobene straže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WGJC9NVV 7.8.] *[[Vsakemu svoje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2IDC6YCD 23.10.] *[[Anton Umek|Okiški]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QLZD9W9 6.11.] *[[Anton Umek|Okiški]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D8X0RV2B 27.11.] *[[Miroslav]]: [[Hrast in lipa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YD9B2O6R 4.12.] *[[Hvala malih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F9GS8BO2 4.12.] *J.M.: [[Pozdrav čitanoci ljubljanskoj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S01AIGD2 11.12.] '''Dramatika''' *[[V šoli graničarski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LLZO77RX 19.6.] '''Leposlovje v tujem jeziku ali v narečju''' *[[Burgermeister]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17AYJ3CT 30.10.] '''O statusu slovenskega jezika''' *[[Slovenščina v cesarskih pisarnicah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4HD6CVFB 29.5.] *[[O slovenskem govornem (parlamentarnem) jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P3IJX1A0 19.6.] *[[Parlamenti slovenski jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1P6CMN17 3.7.] *[[Oglas o svlovenskem parlamentarnem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-35TX2II4 31.7.] *[[Slovenščini v bran zoper njene protivnike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KWB81TW 28.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXLKT9QO 4.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKD3WPP0 11.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0QI9GQDR 18.9.] *[[Cegnar]]: [[Parlamentarni jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-015ELC2X 20.11.] '''Članki o leposlovju''' *[[A.K.Cestnikov]]: [[Slovensko slovstvo v letu 1860]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6JNPPCY6 16.1.] *J.M.: [[Slovanska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJJTJ1KL 20.2.] *[[Slovanska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5K2L7ULC 13.3.] *[[Nove pesme]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKOYMJVB 20.3.] *[[Jugoslavenska književnost in hrvaški ustav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FOEK59KD 17.4.] *[[Slovstvo srbsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MEBYQBUI 17.4.] *[[Nove pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EGCYFA31 8.5.] *[[Nove slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTUKW2V6 5.6.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WU2OCUJD 24.7.] *[[Književnost jugoslovenska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9B12ZSKD 7.8.] *[[Jankovič]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZFHIRDY 2.10.] *[[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TKBOPQXS 2.10.] *[[Naše slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XF1NB3PH 20.11.] *Valt. Zamik: [[Pisma slovenskega turista]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1TE6MF5 4.12.] *[[Nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S47H9RY4 11.12.] '''Prevod''' *[[Heine]]: [[Belsazar]] (pr. [[France Zakrajšek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6I9V8FWV 2.1.] *[[Karanfil]] (pr. [[Jernej Križaj|Severjev]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7PG8RSG 15.5.] *[[Hvaležnost Angleža]] (pr. [[Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XCZ7TDD 23.10.] *[[Mladi hudodelnik]] (pr. A. Zup.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T1NYCKRF 20.11.] *Iz srbskega koledarja spisal A.: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OMOLJXF0 11.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7QW4TPRS 2.1.] *[[Kaj je panslavizem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GCP0TM3Z 20.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FY5KH6AU 27.2.] *[[Dobrohotna jezikoslovna opomena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOK2OK4G 28.8.] *[[Anton Janežič]]: [[Prošnja do slov. jezikoslovcov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73SGATWY 30.10.] *[[Drobtinčice o ptujih besedah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T97FPNR9 30.10.] *[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OTCDS0U1 6.11.] ==1862== '''Proza''' *[[Čez trideset let]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2DFRND1 8.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZQH49J3 15.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DQP2GKPG 22.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QL1B3JSW 29.1.] *[[Jakob Gomilšak]]: [[Radojuri]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Q6RLG9M 5.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y9O9BFZ4 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XUFNY9EJ 19.2.] *[[Potovanje iz otročjih let v starost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PCIGM0XD 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-064Y1N7B 19.3.] *[[Žolepah - Sučava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-64JPU7VA 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FUGB97XS 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-064Y1N7B 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E2CY1RTW 9.4.] *[[Podgorec in breskve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EBMW8MPP 23.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M9VX3OKY 30.4.] *[[Valentin Zarnik]]: [[Originali iz domačega življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8134DSN 14.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25WNVKBV 21.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDA83FE7 28.5.] *Kranjska narodna, zapisal [[Luka Svetec|Podgoriški]]: [[Vojaški begun]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EP22M14V 4.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6LCRJXIF 11.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CARR6UTE 18.6.] *[[Valentin Zarnik]]: [[Matevž lisica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C95MAKX1 11.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CARR6UTE 18.6.] *[[Sprehod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JPSXFO1 25.6.] *[[Valentin Zarnik]]: [[Čudni možje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S16CLXBX 2.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6IN4VEP 16.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ISMK1XL6 30.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1B1ZFBA3 6.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V6PRRLR 15.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MS05CDIZ 5.11.] *[[Višnjegorski]]: [[Nemčeva domačija kje je]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTDMEGBO 19.11.] *[[Valentin Zarnik]]: [[Pater Jeriho]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YV81RXHI 17.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V1UOZ6V5 24.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SIM54YJ6 31.12.] '''O gledališču''' *[[Rodoljub]]: [[O narodnem gledališču na Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BEYMXYJ 23.7.] '''Poezija''' *F.J.: [[Pogum]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJQOPUW6 1.1.] *R.B.: [[SLAVA ANTONU MARTINU SLOMŠKU]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPB7RJOS 15.1.] *[[Stare slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-71Z7X1PL 5.2.] *[[Anton Umek|Okiški]]: [[Pevec buditelj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F4Y6RQSA 12.2.] *[[Venceslav Lipoljub]]: [[Gazelica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABCWF19N 19.2.] *[[Okiški|Anton Umek]]: [[Zlata Praga in bela Ljubljana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C82F1V6R 5.3.] *[[Anton Grabič]]: [[AEIOU]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9BAGXVKA 2.4.] *[[Slovo žolcpoharskim planinam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E2CY1RTW 9.4.] *[[Še ena pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQUOFQ2O 7.5.] *[[Slava vam, slava, vi vrli rojaki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQUOFQ2O 7.5.] *[[Miroslav]]: [[Našim vojakom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EP22M14V 4.6.] *[[Stabat mater]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6LCRJXIF 11.6.] *[[V spomin J.P. Vijanskemu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QLHBUEK5 25.6.] *[[Hilar]]: [[Burka o kavani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7G2JADIR 16.7.] *D.: [[Narod moj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WLIW9KZN 30.7.] *[[Obvaruj Bog vas, ljubezniva leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-461QPL8H 6.8.] *[[Gregor Krek]]: [[Kaj da mi srce v veselji plava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEO3J5I1 30.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOUOIHLR 20.8] *[[A. Marušič]]: [[Prekletstvo in blagoslov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YNSMPED5 17.9.] *[[Jurij Grabrijan]]: [[Kranjska Slovenija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-099RLLL0 24.9.] *[[Malica G.]]: [[Prostost srca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U57NTZ91 1.10.] *[[Alfonz Vilhar]]: [[Pri dovršenji šolskega leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DH1QGH79 22.10.] *[[Frančiška K.]]: [[Na goro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YUPMT6YH 29.10.] *[[Anica]]: [[Žal in veselje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZE9INI2J 12.11.] *[[Klara R.]]: [[Mojim sestricam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FTZZU5KN 19.11.] *[[Poženčan]]: [[Nekdanji tovarši, kje ste?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4Q9KTJE 26.11.] *[[Ivanka Ipavska]]: [[Slovenka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4Q9KTJE 26.11.] *[[Fužinski]]: [[Sveti Miklavž]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EGWCM14F 3.12.] *[[Anton Grabič]]: [[Kratek prepir in hitra sprava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4UZ7RQWW 10.12.] *[[Ivanka Ipavska]]: [[Slovenka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2Q0A8O5J 10.12.] *[[Klara R.]]: [[Mojim prijatlom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F8X7EUWB 31.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Zakaj "Novice" izpuščajo tihi e in pišejo črko r kot samoglasnek?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NROJBQN 29.1.] *[[Luka Svetec|Podgorski]] : [[Slovnični pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60DI3WA8 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FUGB97XS 12.3.] *[[Slovenski jezik pa "Krajnska špraha]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-33J4P9CW 2.4.] *[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Še nekaj o parlamentarnem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JPZK85NR 23.4.] *[[Fran Cegnar]]: [[Jezikoslovne drobitnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IKB0KP3J 30.4.] *[[Helfertov spis - pa matrni jezik v šolah na Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGB31NC6 30.4.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ERD26IS 14.5.] *[[Fran Levstik]]: [[Še nekaj o imenih naših krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEO3J5I1 30.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOUOIHLR 20.8.] *[[Janko Pajk]]: [[Nekateri fonetični zakoni našega jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A27BL8F2 24.9.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Je li čitavnica slovenska beseda?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C0DAMFKD 15.10.] *[[Anton janežič]]: [[Nova slovenska slovnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZDVO6M07 22.10.] *[[Janko Pajk]]: [[Nekateri fonetični zakoni našega jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EH0V2A0A 12.11.] *[[Fran Levstik]]: [[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DX2P2OWH 26.11.] *[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Členki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCXF3ZD2 3.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-64HYSLGG 17.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Anton Kos|Cestnikov]]: [[Pregled slovenskega slovstva v letu 1861]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EOG4R378 1.1.] *[[Anton Kos|Cestnikov]]: [[Tri domorodne želje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9FNPK1D7 15.1.] *[[Jugoslavensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RP08MLJ9 29.1.] *[[Jugoslavenska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IJ1IWNJ7 5.2.] *[[Domače pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XUXZQFCK 9.4.] *[[Jugoslovanska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FKJCQFKV 16.4.] *[[Jugoslovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3MWZNQ93 25.6.] *[[Fran Cegnar]]: [[Svet, kako bi se našemu slovstvu pomagalo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYKL5BQD 22.10.] *[[Slovenska umetnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3WSEDCLM 12.11.] '''Prevod''' *[[Gottlieb Konrad Pfeffel]]: [[Basni]] (pr. [[Hilarius|Matej Frelih]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ14MHSR 26.3.] *[[Čelakovski]]: [[Nekim pisateljem]] (pr. F.Sl.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U7GC2OO5 19.11.] *[[Nočarski zmaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUI08VDI 8.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V6PRRLR 15.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PWQ3J5PR 12.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8333JNR 10.12.] '''Leposlovje v tujem jeziku''' *Narodne pesmi isterske, zapisal J.V.: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PQFN6Q91 16.4.] *[[Monolog anga, k" noče Cimber bite]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I6N30OXB 16.4.] ==1863== '''Proza''' *[[Josip Levičnik]]: [[Slava in ljubezen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V5KN0GNF 21.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNCRNO88 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34CU7E17 11.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06VPZ04N 25.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TGGIRGXV 8.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFC3ROF0 29.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5XCGJOC 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DJ2JSXQ2 27.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W5JS27X7 15.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUIPO18W 29.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HT305AV7 19.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H6QXOB1F 2.9.] *[[Spomini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AWW77FR8 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOH94898 11.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P37LTECC 18.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VA8GFJV 25.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GNDV4FQD 1.4.] *[[J. Zavojšček]]: [[Spomini na deda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZQKRYV3 12.8.] *[[Silvulanski]]: [[Ujec koča še živi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1PTD72TX 26.8.] *[[J. Zavojšček]]: [[Pozimski večer na slovenski preji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KN45RC2O 9.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WKDORXTO 16.9.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOGIQHVR 23.9.] *[[J. Zavojšček]]: [[Jama, po kteri se pride na drugi svet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WWOGVO7O 14.10.] *[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-871XKL0E 21.10.] *[[J. Zavojšček]]: [[Kaj se v Križmanovem prerokovanji poveduje o kralju Matjažu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DB4YQ048 28.10.] '''Poezija''' *[[Dobrovoljna novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ICKB92U 7.1.] *[[Ljudevit Tomšič]]: [[H godu blagorodnega gospoda Ivana Macuna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-90WXVKP7 28.1.] *[[J. Frankolski]]: [[Veronika Desenička]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACE6ZBR2 4.2.] *[[Janez Bilc]]: [[Slovenija oživljena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5EM1FHC 18.2.] *[[J. Frankolski]]: [[Življenje in dan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B4IK7CGT 25.2.] *[[Janez Bilc]]: [[Sv. Cirilu in Metodu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N23SKS1G 11.3.] *[[Klara R.]]: [[Mila zima]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U03TVGDS 18.3.] *Narodna pripovedka: [[Zormanov vojaki iz Kranja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V4ZAWQUY 25.3.] *[[Gregor Krek]]: [[Dan za dnevom urno v večnost mine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXQJMGBF 15.4.] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Kos]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WV810DKR 3.6.] *[[Schiller]]: [[Vrednost žensk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DQAJF4UC 1.7.] *Narodne pesmi goriških Slovencev: [[O svetega zakona]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L81IDL2B 22.7.] *[[Preteklosti neizmerno dolgi čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PWDRG6S 23.9.] *[[Gosp. dr. Lavriču za slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HY12HTZR 11.11.] *V.L.: [[Govor pri besedi 21. oktobra]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HY12HTZR 11.11.] *[[Andrej Prarpotnik]]: [[Cvetice ljube je umorila slana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D69T62H 25.11.] *[[Josip Novak]]: [[Slovstvena drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4HSWYUUQ 2.12.] '''Dramatika''' *[[Soseskine kase na kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DJ2JSXQ2 27.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-71VJS6JD 24.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DQAJF4UC 1.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6M44SJ15 12.8.] '''Članki o leposlovju''' *P. Ladislav: [[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRVEF2MZ 7.1.] *[[Ladislav Hrovat]]: [[Životopisi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A73VH58M 14.1.] *[[Anton Kos|Cestnikov]]: [[Slovensko slovstvo v letu 1862]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WJK91COG 21.1.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OKM33I3Z 25.2.] *[[Nova dela jugoslavenske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D5UICLPI 8.4.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UTJL3LUM 13.5.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWF0519Z 8.7.] *[[Slovstvo slovensko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D0AE7FO 22.7.] *[[Slovstvo jugoslavensko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QM0OKMKX 19.8.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZHW5BIEG 2.9.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ICGEZMBF 16.9.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T9TFAGY4 7.10.] *[[Lukšič]]: [[Jugoslovansko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SB4T9KQ8 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9TWXWSB0 4.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HY12HTZR 11.11.] *[[Jugoslavensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JIFHB4FZ 9.12.] *[[Fran Cegnar]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LYDIK2QO 16.12.] '''Prevod''' *[[Ognjeslav Ostrožinski]]: [[Ljubosumnost]] (pr. [[Franc Valentin Slemenik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YSERFA7D 8.7.] *[[Chocholoušek]]: [[Črnogorci]] (pr. [[Fr.Jaroslav]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9KZ7Y9ER 18.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D69T62H 25.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPNODDIC 2.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40E71Y93 9.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KCVW1I6 16.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDXYTU06 23.12.] *[[Schiller]]: [[Valenstajnov tabor]] (pr. [[Fr. Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDXYTU06 23.12.] '''Življenjepis''' *[[J. Kosmač]]: [[Življenjopisne črtice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YI8KA9RE 21.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SG37TMZC 28.10.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Ladislav Horvat]]: [[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LR48VP3 11.2.] *[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[O slovenskem naglasku ali akcentu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85EHKZ3C 18.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06VPZ04N 25.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AWW77FR8 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GNDV4FQD 1.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TGGIRGXV 8.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CVQQEJ1Q 22.4.] *[[Oče naš v vseh slovanskih jezikih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5YBIBOYG 5.3.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DZHKB46 7.10.] *[[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZLSKS64 7.10.] *[[Vrdelski]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YF2EKX6C 21.10.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O8R91IXD 16.12.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E1SAQBGO 30.12.] ==1864== '''Proza''' *[[Fr. Peterlin]]: [[Škratelj]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C1KFNJ5U 15. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FINUYEXW 22. 6] *[[Fr. Peterlin]]: [[Rojenice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GY40DPCM 1. 6. ] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Očetova ljubezen]] [http://www.dlib.si/details/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3LZLAEHS 6. 7.] *Zduški: [[Gluhonema šivilja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZTQB1EUG 27. 7.] *[[Resnična kratkočasnica]]: [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PYA98ZQU 30. 3.] *[[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-94J321K2 6. 4.] *F. O. P.: [[Zakaj ni na Krasu studencev? ]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPNY9ORZ 30. 11.] *[[Kopica pripovedk iz življenja cesarja Jožefa II.]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GT9GHSK2 13. 1] *[[Lovre Stepišnik]]: [[Pohorske pripovedke: Rojenice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z0E4B3UC 13. 7.] *[[Fran Levstik]]: [[Zatoženi sosamoglasnik]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HH170OF 2. 3.] *Dr. Ž.: [[Tri dni v Zagrebu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKL0X7P4 28. 9.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M2OSLY8Y 5. 10.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8MOYQ30 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2U7F0WO 19. 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKGRK819 2. 11.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I6RXOJ1E 16. 11.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2J3E95YT 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIP2MQ0S 7. 12.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHTR7EJK 14. 12.] *[[Jože Žlindrovič]]: [[Pisma slovenskega učenika svojemu bratu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MJCTSU1D 3. 2.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFGKP6WI 17. 2. ] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HH170OF 2. 3.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S8UA485P 20. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9PD4NM9 27. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZK8AON3P 18.5.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-09U2DADL 15. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4N0W1LYL 20. 7.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CEMIY6H6 10. 8.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKL0X7P4 28. 9.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8MOYQ30 12. 10.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2U7F0WO 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HMXB45TG 9. 11.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMPO1KK4 23. 11.] *[[Jurčkov Matevž]]: [[Domače čenčarije iz Kamnika]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N8Q4BWR4 6. 4.] *[[J. Tomše]]: [[Spomini iz mojega življenja na suhem in na morji]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ALMM0090 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4N0W1LYL 20. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V3C6S55O 27. 7.] '''Poezija''' *[[Dobrovoljka v letu 1864]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AD62WQVW 6. 1.] *[[Vprašanje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JKLO37J3 17. 2.] *S.: [[Nekteri Kranjci]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M1S40Z8F 24. 2.] *[[Klara R.]]: [[Oda kavi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JW8C109N 9. 3.] *Tičkomil: [[Tičja tožba]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06HK8LZI 6. 4.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Kar ljubim]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GY40DPCM 25. 5.] *[[Miroslav]]: [[Najbolja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SPZ8DV5J 1. 6.] *Suški: [[Svakinji dve le naprej!]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XYEEDNZS 15. 6. ] *[[Majarčičeva]]: [[Miroslavu odgovor]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XY2YKL50 22. 6.] *[[France Zakrajšek]]: [[Nekteri nameni]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HC3KEK7 29. 6.] *[[France Zakrajšek]]: [[Lipež]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDAQ9DMH 29. 6.] *[[France Zakrajšek]]: [[Najeti kritikovavec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDAQ9DMH 29. 6.] *R .. i: [[O jutru]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AEXSRB94 27. 7.] *R .. i: [[O poldne]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AEXSRB94 27. 7.] *[[Dr. Gr. Krek|Gregor Krek]]: [[Nada]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1OAJYQ7 3. 8.] *F. Č. P.: [[Mati dete zibaje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21P734X2 21. 9.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Aforizmi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9EH14FXC 19. 10.] *A. D.: [[Junakova prošnja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1GNENU9Q 26. 10.] *[[Matevž Lotrič]]: [[Mladi mornar]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B1RFUZE6 2. 11.] *[[Fr. Svetličič|France Svetličič]]: [[Hrušica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DTMVSQIC 30. 11.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Roža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6XP7SCI 7. 12.] *[[Anton Grabič]]: [[Pesem od zlate poroke]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QNRNJ6DN 21. 12.] '''Poezija v tujem jeziku''' *[[J. Sundečić|Jovan Sundečić]]: [[Tri zrna]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OUGRRH1O 4. 5.] *[[Napoleon Špun-Strižić]]: [[Sokol i njegova majka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I6RXOJ1E 16. 11.] '''Prevodi''' *[[Prokop Chocholoušek]] (posl.: [[Luka Svetec|Podgorski]]): [[Harač]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E00L2DH 20. 1.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1O19ZU7L 27. 1.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KJ7WSAIX 10. 2.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QSGJZL1U 24. 2.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EOZO1838 16. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3A2QFQOP 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TI0COZM 13. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S8UA485P 20. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9PD4NM9 27. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZK8AON3P 18. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EDA3YG48 8. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDAQ9DMH 29. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V3C6S55O 27. 7.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DLX11LHA 24. 8.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EB27OEPD 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=/URN:NBN:SI:DOC-498NOQAE 21. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKL0X7P4 28. 9.] *[[Odlomek: Romeo in Julija ]] (posl.: J. Z.) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-59PQM7PI 16. 3.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPOMFPM8 23. 3.] *[[Moj dom]] (posl.: S) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW7MGMCA 13. 4.] '''Uganka''' *[[Smešna zastavica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9GRVIBNG 24. 2.] ==1865== '''Proza''' *[[Zapeljivec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K4OHJP7E 18. 1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZLPSJ6WC 25. 1.] , [URN:NBN:SI:DOC-16ZYOGXI 8. 2.] *Senožeški: [[Mož z dvema ženama in pa sto in sedemdeset let stari parament]] [URN:NBN:SI:DOC-UDKMC3NT 8. 3.] *[[Smešnica]] [URN:NBN:SI:DOC-VOVEWF2F 18. 10.] *[[Čudna večerna godba]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UHOVXFZE 14. 6.] *J. V.: [[Vraže Pučke (ljudske) iz Istre]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AO1Q16UQ 21. 6.] *Nr. 11: [[Kurentovanje v Jaski]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-69WXEITM 5. 7.] *[[Jože Žlindrovič]]: [[Pisma slovenskega učenika]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQTBOGZ 25. 1.] *[[Josip Levičnik]]: [[Podgrobje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KZEPEBOP 29. 3.] *[[Juri Pavalec]]: [[Misli na dan vseh vernih duš]] [URN:NBN:SI:DOC-N0SSRR39 1. 11.] *[[Jakob Gomilšak|J. Gomilšak]]: [[O volkodlaku]] [URN:NBN:SI:DOC-MX664DC7 1. 2.], [URN:NBN:SI:DOC-16ZYOGXI 8.2.] *[[Valentin Zarnik]]: [[En teden na Dolenskem]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B58NULMJ 6.9.] *Alojzi: [[Pisma iz Srbije o Srbii]] [URN:NBN:SI:DOC-16ZYOGXI 8.2.] *[[Nova pisma iz Srbije o Srbii]] *[[France Kastelec]]: [[Pisma iz Mehike: 1. Pismo,]] [URN:NBN:SI:DOC-HF6JRNHB 3. 5.] '''Poezija''' *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Nezvesto listje]] [URN:NBN:SI:DOC-T38ADT5H 1. 2.] *[[Volkodlak]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-460ZZ9EH 8. 2.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Aforizmi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4966PKZJ 8. 2.] *[[J. Volčić]]: [[Narodni običaji istrski]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GDRM5REV 15. 2.] *-- f --: [[Očetu Bernardu]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2IQMABIJ 1. 3.] *[[Na straži ]](iz zapuščine [[Matevža Lotriča]]) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AOVSUC6A 8. 3.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Cvetna nedelja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KANJV8BY 5. 4.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Prilike]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN4PPHZP 31. 5.] *[[G. Višečki]]: [[Pevčev dom]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Znamenje ljubezni]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Narobe pevec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Bob v steno]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Strašna Sanja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Priletnemu bedaku]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Marsikteremu pesniku]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[Ivanka K]].: [[Svoji domovini]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRK744VL 14. 6.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Marnja brez imena]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUPBWZTZ 28. 6.] *[[Ivanka K.]]: [[Pozdrav]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ8N6FOD 2. 8.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Materni jezik]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JPO84Z1V 23. 8.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Aforizmi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JPO84Z1V 23. 8.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Žensko življenje in ženska ljubezen]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-59MLMN5J 11. 10.] *[[Josip Cimperman|J. Cimperman]]: [[Pesnik]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMY7NQGY 1. 11.] *[[Valentin Orožen|V. Orožen]]: [[Vojaški oče naš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PDREEUMR 29. 3.] '''Poezija v tujem jeziku''' *[[Koledva]] [[(Iz Gologorice v Istri)]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTZHJKNV 11. 1.] '''Prevodi''' *[[Smrt pravičnega]] (posl.: [[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WWKAV3NP7 12. 4.] *[[Silvestrova noč ]](posl.: G. Višečki) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDUHZAAH 4. 1.] ==1866== '''Proza''' *P: [[Kratkočasnice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2YX0Q5AK 21. 3.] *P. H.: [[Trst in njegovo obmestje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3D9E8SH 28. 3.] , [URN:NBN:SI:DOC-RE2HNGP2 4. 4.], [URN:NBN:SI:DOC-QG6Z9QL8 11. 4.] *[[Smešnica]]: [[»Žnidar« ne pa »krojač«]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0OLTM3OH 11. 7.] *[[Kratkočasnica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-53Y1YEMA 3. 10.] *[[Pripovedke Zilske]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GDDMPKLQ 26. 12] *[[Dr. Jože Orel]]: [[Popotne opazke na Krasu]] [URN:NBN:SI:DOC-W1WR9P2E 17. 10.] *[[Jakob Gomilšak|Šak]]: [[Boj za puro. Resnice in laži za predpust]] [URN:NBN:SI:DOC-YNTZF38E 10. 1.] *[[France Kadilnik]]: [[Izhod na Triglav]] [URN:NBN:SI:DOC-4HHDHZBF 22. 8.] *[[Dr. J. Podliščekov]]: [[Potopis iz Srbije]] [URN:NBN:SI:DOC-HSHPTF8U 27. 6.],[URN:NBN:SI:DOC-S3U6IC2K 4. 7.] , [URN:NBN:SI:DOC-U8HXTLFT 11. 7.],[URN:NBN:SI:DOC-E486GPIV 18. 7.], [URN:NBN:SI:DOC-4LI7BPWF 25. 7.], [URN:NBN:SI:DOC-CUTKM057 1. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-XQKT9489 8. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-I4ZZXSVK 15. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-8MNV9OAF 5. 9.], [URN:NBN:SI:DOC-DR6K97NJ 12. 9.] *[[Kaj je svoboda? Dobrovoljne besedice kmetom slovenskim]] [URN:NBN:SI:DOC-GE5LXVT6 23. 5.] *[[Jože Košir]]: [[Pisma iz Amerike]] [URN:NBN:SI:DOC-N2ZA98T9 21. 3.] '''Poezija''' *[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Slovenija Vodniku]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NUU0KI5 14. 2.] *[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Neizmernemu bitju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JW755VG2 28. 3.] *[[Josip Cimperman]]: [[Gazela]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEQAAA2S 2. 5.] *[[F. Meden]]: [[Spomladanska]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZVJEJNU2 16. 5.] *[[Josip Cimperman]]: [[Sonet]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RAUTYZU6 6. 6.] *[[Josip Cimperman]]: [[Pozdrav in prisega (posvečeno gospe Luizi Pesjak)]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PIWWKLEZ 27. 6.] *[[France Zakrajšek]]: [[Zvečer na hribu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MB3AVU4 5. 9.] *[[Naši »po modi« domorodci. (Iz Karlovačk. Viestnika)]] [URN:NBN:SI:DOC-DR6K97NJ 12. 9.] *[[France Zakrajšek]]: [[Tresličnik]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-252K2O2Y 24. 10.] *[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Detinska ljubezen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IMDC2PB8 31. 10.] *[[F. Meden]]: [[Jesenska]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJHVQE3M 14. 11] *[[France V.]]: [[Moja struna]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQZ8NRQF 28. 11.] *[[Janezu Nečaseku]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4VD535Y4 12. 12.] '''Prevod''' *[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Cvetice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V61FKG5M 25. 4.] '''Dramatika''' *[[France Zakrajšek|F. Zakrajšek]]: [[Odlomek iz predigre k tragediji »Marija Antonijeta«]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9V999M00 21. 3.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOAX9C1K 4. 4.] ==1867== '''Proza''' *[[Jakob Gomilšak|Šak]]: [[Francozi v Bobovcu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILADYW0Z 27. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-1S6X21V2 3. 4.] , [URN:NBN:SI:DOC-G2NIEB18 17. 4.], [URN:NBN:SI:DOC-ES4D4FSP 22. 5.] *[[Ivan Zarnik]]: [[Kako so v Begunjah na Notranjskem Turka za vselej odpodili]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R7QQ7BWQ 12. 6.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Brglez]] [URN:NBN:SI:DOC-NQ2H4FBE 26. 6.], [URN:NBN:SI:DOC-0I54RFIX 3. 7.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Vojska Panonov z Rimljani]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KMNVZ9H 10. 7.] *[[Ivan Zarnik]]: [[Franc Ljubljančič – Strah Turkom]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E9XWN1O 21. 8.] *[[Valentin Zarnik|Dr. V. Zarnik]]: [[I. Slovenski Nikodem]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S2KJJSTR 25. 9.] *[[Janez Volčić|J. Volčić]]: [[Narodne mrvice iz Istre]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z 30. 1.] *[[Na poletnem sprehodu iz Londona v Avstrijo in nazaj]] [URN:NBN:SI:DOC-7W8KFVA1 18. 12.], [URN:NBN:SI:DOC-TSTKUQJF 24. 12.] '''Poezija''' *[[Janez Bilc]]: [[O novem letu]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQ51VU4E 2. 1.] *[[Janez Volčić|J. Volčić]]: [[Otročja pesem sv. Jelene]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z 30. 1.] *[[Janez Volčić|J. Volčić]]: [[Zakaj sever hišo mete]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z 30. 1.] *H. V.: [[Zelenica – železnica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z 30. 1.] *[[France Svetličič|Fr. Svetličič]]: [[Na mravljiškem vrtu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ONWLQB3 17. 7.] *[[France Zakrajšek|Fr. Z.]]: [[Jaz imam čedno ljubico]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWK38EWC 23. 10.] *[[Jože Šemic]]: [[Srcu v nesreči]] [URN:NBN:SI:DOC-W092WK4R 30. 10.] *[[V. Kurnik]]: [[Striček dobersvet]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DEM0UA4T 18. 12.] '''Poezija v tujem jeziku''' *[[Sve za milu narodnost]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S87IT78I 20. 3.] '''Prevodi''' *[[France V.]]: [[Dalibor]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUXROMSG 16. 1.] *[[Slovo]] (posl. M. K.) [URN:NBN:SI:DOC-UQ64U4LE 10. 4.] ==1868== '''Proza''' *[[Valentin Zarnik|Dr. V. Zarnik]]: [[Originali iz domačega življenja]] [http://www.dlib.si/?URN=/URN:NBN:SI:DOC-BMIN281K 1. 1.] *[[Ivan Tomšić]]: [[Deklica bolj zvita nego car]] [https://www.dlib.si/?URN=/URN:NBN:SI:DOC-GXIAJU1V 8. 1.] *[[Valentin Zarnik|Dr. V. Zarnik]]: [[I. Slovenski Nikodem]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V4GUOVT 12. 2.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZXZ088F0 19. 2.] *[[Janez Zajec]]: [[Geologičen izhod]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8TAI4R4 29. 4.] *J. F. St.: [[Kovač iz pasjega brda]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P4UZMCFM 10. 6.] *[[Kratkočasnica]] [URN:NBN:SI:DOC-QC905EQR 15. 4.] *[[Smešnica]]: [[Dve uri v nemškem taboru]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RPIMKBUF 22. 7.] *[[France Zakrajšek|Fr. Z.]]:[[Uhanček pri mlinu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AN04O2DR 30. 9.] *[[Kratkočasnica, pa tudi podučnica]] [URN:NBN:SI:DOC-7U7GR1NV 2. 9.] *[[France Zakrajšek|Fr. Zakrajšek]]: [[Dobri veseljaki]] [URN:NBN:SI:DOC-GSJE8X9V 21. 10.] *[[Ivan Tomšič]]: [[Šest tednov na Dunaji, ali gospodarsko-kmetijska šola za učitelje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6O5HE6L 28. 10.] , [URN:NBN:SI:DOC-B7ZRNTSF 4. 11.], [URN:NBN:SI:DOC-FX80XZDY 2. 12.], [URN:NBN:SI:DOC-LK5NMSPQ 16. 12.], [URN:NBN:SI:DOC-MKVPBI56 23. 12], [URN:NBN:SI:DOC-YAQXBNY2 30. 12.] *[[Ivan Zarnik]]:[[Juri Štrkelj najde zaklad]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACW7GZA7 22. 1.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGA3Q13V 29. 1.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGA3Q13V 5. 2.] *[[France Zakrajšek]]: [[Klepetuljevič Kvasinski]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AG10EP7F 2. 9.] *[[Kmetijske kratkočasnice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2HSIFLVM 29.7.] *[[Listi iz Londona]] [URN:NBN:SI:DOC-D136KNVU 5. 2.] *Istrijanec: [[Pismo gospe doktarice (Evlalije) Lilienweisove iz B. svojemu možu, državnemu poslancu na Dunaji]] [URN:NBN:SI:DOC-R5FBWLMM 9. 12.] '''Poezija''' *[[V. Kurnik]]: [[Čast poštenim siromakom!]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GXIAJU1V 8. 1.] *[[France Zakrajšek|Fr. Zakrajšek]]: [[Gašpar pa njegova svoboda]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N3QWSBI0 11. 3.] *[[Jaka Premisl]]: [[Jožefu Marnu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NORMQJKB 18. 3.] *[[Jernej Pirnat]]: [[Priprosta pesmica od šol]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-92DLIV1F 10. 6.] *[[France Zakrajšek|Fr. Z – k.]]: [[Napisi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N806S11B 8. 7.] *[[Našim]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XP7UE5ZD 14. 10.] *[[France Zakrajšek|Franjo Zakrajski]]: [[Napisi]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C9FVA7UM 11. 11.] *[[France Zakrajšek|Franjo Zakrajski]]: [[Mlademu pevcu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQQO2LL0 9. 12.] *[[Janez Bilc|J. Bilc]]: [[Na grobu Antona Kosa]] [URN:NBN:SI:DOC-LK5NMSPQ 16. 12.] *[[Suze]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VV2XV3TY 7. 10.] *[[Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke]] (priobčuje [[Ferdo Kočevar]]): [[Legenda]] [URN:NBN:SI:DOC-X9P5DMIN 23. 9.] *[[Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke]] (priobčuje [[Ferdo Kočevar]]): [[Bernekajev grad]] [URN:NBN:SI:DOC-CSIAR6QQ 19. 8.] *[[Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke]] (priobčuje [[Ferdo Kočevar]]) [URN:NBN:SI:DOC-MR97IQHJ 22. 7.] ,[URN:NBN:SI:DOC-JAOHFPRG 5. 8.] '''Poezija v tujem jeziku''' *[[Gjura Klarić]]: [[Slovenci]] [URN:NBN:SI:DOC-CI8NVWYA 24. 6.] '''Prevodi''' *[[Kratkočasne in podučne drobtinice]] (posl: [[Mihajlov Šimonović]]) [URN:NBN:SI:DOC-C3CAPETL 22. 4.] *»Burja brije, drevje poka …« (posl. [[L. J.]]) [URN:NBN:SI:DOC-T4U88GPM 25. 11.] *[[J. Levičnik]]: [[Ženitnina]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BA30UCLH 26. 2.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-56B7C4WE 4. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-6V1JI126 11. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-NORMQJKB 18. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-83LH8AGW 25. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-78FHQSOU 1. 4.] *[[Harambaša]] (posl.[[Jos. Levičnik]]) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5X8P1EOU 5. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-OV4KKKB1 12. 8.],[URN:NBN:SI:DOC-CSIAR6QQ 19. 8.],[URN:NBN:SI:DOC-9CFYM9ZT 26. 8.] '''Dramatika''' *[[Burkica: Oger tehta Rusa]] [URN:NBN:SI:DOC-ZR333WHB 30. 9.] ==1869== '''Proza''' *[[Jurca na Beneškem]]: [[Baba ima zlodjevo glavo]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXV0GO7S 24. 3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Župan (Davorin Trstenjak)]] (Etimološko in pravno-zgodovinska črtica) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THMYSCDF 19. 5.] *[[Dragojla Jarnević]], posl. [[Josip Levičnik]]: [[Prijateljici (Dragojla Jarnević)]] (novela) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUUWJDID celotno besedilo] (9. 6., 16. 6., 23. 6., 7. 7., 14. 7., 28. 7., 4. 8., 18. 8., 25. 8., 1. 9., 8. 9., 15. 9., 22. 9., 29. 9., 6. 10.) *[[V zedinjeni je moč]] (prilika) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDVLFCYQ 8. 9.] '''Poezija''' *[[Josip Cimperman]]: [[Iz življenja za življenje]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8WJ0Q7Z 20. 1.], [https://sl.wikisource.org/wiki/Iz_%C5%BEivljenja_za_%C5%BEivljenje wikivir] *[[J. Premisl]]: [[Nekdanjemu ljubljanskemu učitelju o Njegovem za-me osodepolnem godu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BVSY0MT 24. 3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Najimenitniša slovenska narodna pesem mitičnega zadržja]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52CTH6AC 1. 9.],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5KX1FP4P 8. 9.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V0JFT8 15. 9.] *[[Josip Cimperman]]: [[Domovini]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUUWJDID 9. 6.], [https://sl.wikisource.org/wiki/Domovini_(Josip_Cimperman) wikivir] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Nemškutar]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K809P6FK 18. 8.], [https://sl.wikisource.org/wiki/Nem%C5%A1kutar wikivir] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Visoka pesem]] (Uvod + Oče naš, Ki v nebesih si, Posvečeno bodi tvoje ime, Vlada tvoja pridi nam, Vlada tvoja zgodi se, Daj nam dnes potrebno vse, Odpusti krivde nam, Skusbi ne prepuščaj nas, Tvoje vse na vekomaj), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6RYM7UJ8 celotno besedilo] (6. 10., 13. 10., 27. 10., 3. 11, 10. 11., 17. 11., 24. 11., 1. 12., 8. 12., 15. 12.), [https://sl.wikisource.org/wiki/Visoka_pesem_(Jovan_Vesel_Koseski) wikivir] *[[Fr. Svetličič]]: [[Zaklad na hudem polji]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MC54E2UE 22. 12.] '''Tuja (prevedena) leposlovna dela''' *[[Adelbert von Chamisso]]: [[Rusko – Puškinovih Petero]] [[I. Ribič in zlata ribica]], [[II. Kavkazki vjetnik]], [[III. Mertva carevna in sedmero vitezov]], [[IV. Bakčisarajski vodomet]], [[V. Car Saltan in knez Gvidon]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MC9YMNAD celotno besedilo] (3. 1., 27. 1., 3. 2., 17. 2., 24. 2, 3. 3, 17. 3., 24. 3., 31. 3. 7. 4. 21. 4., 28. 4., 5. 5., 12. 5., 19. 5., 26. 5, 2. 6.), [https://sl.m.wikisource.org/wiki/Rusko_-_Pu%C5%A1kinovih_petero wikivir] *[[Prokop Chocholoušek]] (posl.: [[Podgoričan]]): [[Krvina]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRG4HN6M celotno besedilo] (10. 2., 24. 2., 10. 3., 31. 3., 7. 4., 14. 4., 21. 4.) '''Polliterarno''' *[[Zabavnica za novo leto 1869]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVSS0UH5 6. 1.] *[[Prečestitemu gospodu Monsignoru L. Jeranu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QK4TKYGV 9. 6.] *Robič: [[Prirido- in jezikoslovna črtica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z6PSA7TC 29. 9.] ==1870== '''Proza''' *[[Ferdo Kočevar]]: [[Medved in dren]] (basen), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8Z4NIJU 9. 2.] *[[Fran Zakrajšek|Fr. Zakrajski]]: [[Napis (Fran Zakrajšek)]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3ZZNNYG 3. 8.] *A.K. Poženčan: [[Eno noč na gorenskih planinah]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42JBA90S 14. 9.] *[[Davorin Bole]]: [[Črtice o Pavliha-Zvonovcih]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5SPM2NX 5. 10.] '''Poezija''' *[[Novemu letu 1870]] (najverjetneje urednik), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNJJO6UZ 5. 1.] *Ivan G.: [[Dr. Henrik Hosta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W985NGEX 4. 5.] *M. T.: [[Kralj Matjaž (M. T.)]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ED58YNEC 8. 6.] *[[Fran Zakrajšek|Fr. Zakrajšek]]: [[Napoleonove sanje na St.Heleni]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNINJS6D celotno besedilo] (22. 6., 29. 6., 6. 7., 13. 7.) *Rogaćki: [[Pesem Slovanska]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLH3RHZB 20. 7.] *[[Vojteh Kurnik|V. Kurnik]]: [[Pesem (Vojteh Kurnik)]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FV5193B 27. 7.] *[[Luiza Pesjakova|Lujiza Pesjakova]]: [[Robertu Endlicherju]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7HYWLFRH 3. 8.] *Poženćan: [[V spomin dr. Lovro Tomanove]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPBIZN9U 24. 8.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Mojim rojakom]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SF7QU27L 21. 9.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Vojaški stan]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F7MJJMVX 28. 9.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Vojakovo slovo]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCI0JVC2 5. 10.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Prisega]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJSR1AUY 12. 10.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Pozdrav domovini]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJSR1AUY 12. 10.] *Ivan G.: [[Na grobu Avguste Kosove]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQZJY4PG 2. 11.] *[[Luiza Pesjakova|Lujiza Pesjakova]]: [[Čitalnica svojim!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQZJY4PG 2. 11.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Hrepenenje po domu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2TAXH0U 9. 11.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Osrčba]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZPKVB41 16. 11.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Odhod iz tujega]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOXCBZLA 23. 11.] *[[Luiza Pesjakova|Lujiza Pesjakova]]: [[Slovenske pesmi]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDUS8O7R 30. 11.] '''Tuja (prevedena) poezija''' *J. V.: [[Baba i runo, narodna istrijska]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HISSFTTJ 19. 1.] *[[Ivan Mažuranić]]: [[Smrt Smail - Age Čengića]], poslovenil Janez Bilc: I. Agovanje 23. 3., II. Nočnik, 30. 3., III. Truma, 6. 4., 13. 4., 20. 4., 27. 4., 4. 5., 11. 5., 18. 5., IV. Harač 18. 5., V. Osoda 18. 5. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVX97SZV celotno besedilo] '''Polliterarno''' *Pučki Prij.: [[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRJ9HWE3 20. 4.] *Pučki Prij.: [[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIXP1UEE 28. 9.] *Pučki Prij.: [[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRHPRQDZ 14. 12.] ==1871== '''Poezija''' *[[Janez Bilc]]: [[O novem letu 1871]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EQ9MRYG 4. 1.] *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Vodniku na čast]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAX9S8Z2 8. 2.] *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[23. junij 1871]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILW7N5Z4 28. 6.] *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Sv. Katarina]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0O6CKDIM 5. 7.] *[[Franc Cimperman|Fr. Cimperman]]: [[Ljubav do doma (Franc Cimperman)]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU9OMCG 2. 8.] '''Tuja (prevedena) poezija *[[Propast srca]]: (prosto po hrvaščini posnel [[Josip Levičnik]]), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2OZSBTD 8. 3., 15. 3., 29. 3., 5. 4., 19. 4., 26. 4., 10. 5.] *[[Plavaj ladja!]]: [[Iz čeških pesmi Vacslava Poka Podebradskega]], poslovenila [[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KUQSCQP 5. 4.] '''Polliterarno *[[Kratkočasnice]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QDPZCSMT 1. 11.] ==1872== '''Proza''' *[[Pivčan]]: [[Ustanovitev Prage]] (zgodovinska črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W2YKE4BB 3. 4.] '''Poezija''' *Iv. Z.: [[Umrli deklici]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCXW7YF8 10. 1.] *[[Posvetnjakom in liberalcem namesto 'larme' za pust]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPW5XYO7 7. 2.] *[[Blaže Pernišek]]: [[Gospodar v rezitev!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYGWELZ7 27. 3.] *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Prolog operete Gorenjski slavček]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LN2D6DG4 1. 5.] '''Polliterarno''' *[[Za pustni čas kaj]]: [[Smešnica, pa čisto resnična]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVR8EWIS 31. 1.] *[[Franc Jaroslav Štrukelj|Fr. Jaroslav]]: [[Politične pridige]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0IUC0M 14. 2.] *[[Josip L. Železodolski]]: [[Potopisni listi slovenskega učitelja svojimu pobratmu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-887SLVSN 21. 2.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8RJ2CDE 28. 2.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNYB2BS0 6. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YYPFCJCS 13. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XI7GXUF 20. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHB82USD 27. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9EUQVZV 3. 4., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TK9SPK33 10. 4., str. 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B30PQW0 17. 4., str. 4], [https://www.dlib.si/detailsURN:NBN:SI:DOC-D10KXLZ5 1. 5., str. 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H762PAY5 15. 5., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HA3A5BZM 22. 5., str. 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH3IPR4X 5. 6., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F3ZP189H 12. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XW1LBCRZ 19. 6., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHSZY66E 26. 6., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE5P6RL3 3. 7., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JW6LXENQ 10. 7., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTLIO0X 24. 7., str. 2] *Miroslav.: [[Za smeh in kratek čas]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X2Z3RXB2 10. 7.] *[[Vilelm Potočnik]]: [[Iz Trsta v vzhodno Azijo]] (potopisna črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I6OMB6EH 14. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YW5N4DNL 4. 9., str. 4] ==1873== '''Proza''' *[[A.D. Pivčanin]]: [[Odprto pismo gospodu prof. L. Gariboldiju]] (zgodovinska črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1HZ6SRA 19. 2., 26. 2., 5. 3.] *Vred.: [[Kmetska basen iz Istre]]: [[Lisica i peteh]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YN8DTM6P 26. 2.] *[[Zabavno berilo]]: [[Kaj pomeni beseda 'kandidat']] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KZXZ236 8. 10.] *[['Vaterl']]: [[Bismark in peklenšček]], zabavno berilo, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IW1CS9IR 15. 10.] *[[Zabavno berilo]]: [[Branjevci omike]], celotno besedilo [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UCG45P 5. 11., 12. 11.] '''Poezija''' *Narodna: [[Hči i mati]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ9GBKFC 26. 2.] *[[Janičarska]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P696K7XH 10. 9.] '''Polliterarno''' *Uganjka zastavice v 8. listu, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0XKOSA36 26. 2.] *[[Zastavica za kratek čas]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZKW0GS 19. 2.] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K25PT5BI 5. 3.] *Uganjka zastavice v 10. listu, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSQYI1KU 12. 3.] *[[Pučki Prij.]]: [[Kratkočasnice (Pučki. Prij.)]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZKW0GS 19. 2.],[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2SOAJE5M 12. 11.] ==1874== '''Proza''' *[[Josip Levičnik]]: [[Dvojni sveti večer]] (novelica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6X7BREP celotno besedilo] (7. 1., 14. 1., 21. 1., 5. 2.) *Nešuklje: [[Žaba žabica]] (črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBECDNNG 11. 2.] *[[Jakob Alešovec]]: [[Moj pes (Jakob Alešovec)]] (smešnica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVF31GP1 celotno besedilo] (11. 3., 18. 3, 25. 3., 1. 4., 8. 4., 15. 4., 22. 4., 29. 4., 6. 5., 13. 5., 20. 5., 27. 5., 3. 6., 10. 6., 17.6., 24. 6, 1. 7., 8. 7, 15. 7., 22. 7.) *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja]] I. [[Poštne nakaznice]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLNN9I9O celotno besedilo] (29. 7., 5. 8., 12. 8., 19. 8., 2. 9., 16. 9.), [https://sl.wikisource.org/wiki/Po%C5%A1tne_nakaznice wikivir] *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja]] II. [[Poštarica na Prelazu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8B2Y00WS 30. 9.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8Q66Z3F6, 7. 10. str 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHYI35RV 14. 10., str. 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0NRBEMC 21. 10., str.3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0F48SC1 4. 11., str. 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I0LK2U0Q 18. 11., str 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVG1TRU9 2. 12., str 5], [https://sl.wikisource.org/wiki/Po%C5%A1tarica_na_Prelazu wikivir] *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja]] III. [[Ponarejeni bankovci]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JW6AE3K celotno besedilo] (9. 12., 16. 12.) [https://sl.wikisource.org/wiki/Ponarejeni_bankovci_(Jakob_Ale%C5%A1ovec) wikivir] *[[Josip Levičnik]]: [[Janez Pl. Kobencl]] (Cobenzl) – [[Slavni Kranjec]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIQ7ZII celotno besedilo] (8. 4., 15. 4.) *J. V.: [[Mat i sin]] (narodna smešnica iz Istre), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPGR16QL 15. 4.] '''Poezija''' *[[Hraboslav Perme]]: [[Staro leto – Novemu!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWNE176H 7. 1.] '''Polliterarno''' *Fr. Wiesthalter: [[Jovan Vesel Koseski i njegova dela]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JHHDIC6 celotno besedilo] (2. 9., 9. 9., 16. 9.) ==1875== '''Proza''' *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja]] III. [[Ponarejeni bankovci]] (nadaljevanje), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JW6AE3K celotno besedilo] (6. 1., 20. 1., 27. 1., 10. 2., 3. 3., 10. 3., 24. 3., 28. 4., 12. 5., 26. 5.), [https://sl.wikisource.org/wiki/Ponarejeni_bankovci_(Jakob_Ale%C5%A1ovec) wikivir] *[[Jakob Alešovec]]: [[Obrazi iz domačega življenja]]; Slovenska rodovina [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPH25X3P celotno besedilo] (2. 6., 16. 6., 30. 6., 14. 7., 21. 7.) *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja]] IV. [[Policijski komisar]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPLRKX92 celotno besedilo] (28. 7., 4. 8., 11. 8., 25. 8., 1. 9., 15. 9., 22. 9., 6. 10., 13. 10., 20. 10., 27. 10., 10. 11., 17. 11.), [https://sl.wikisource.org/wiki/Policijski_komisar wikivir] *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja]] V. [[Mati ga izda]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J162JV6R 1. 12., 8. 12., 22. 12.], [https://sl.wikisource.org/wiki/Mati_ga_izda wikivir] '''Poezija''' *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Gospe Korneliji Šolmajerjevi]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M7Z2KH87 3. 2.] *[[Peter Hicinger]]: [[Turjaški Hervard]] (balada), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GY59WUAO celotno besedilo] (12. 5., 19. 5.) *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Živel mož je, od Boga poslan, ki je Ivan bil imenovan]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-90J139YV 30. 6.] *[[Sava in Drava]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7IY82RM5 28.7.] *[[Pod Siskom]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7IY82RM5 28. 7.] *[[Iz Korytkove zbirke]]: [[Ravbar]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDTH2ROK 22. 9.] *[[Radoslav]]: [[Prečastitemu zlatomašniku Juriju Grabrijanu, vitezu Franc Jožefovega reda]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP72Q44X 22. 9.] '''Polliterarno''' *J. L. [[Od kod letošnja huda zima?]] (zabavna kratkočasnica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN4AR5ZH 31.3.] *[[Mož se z ženo prepira]] (besedna zastavica, kratkočasnica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JBGWEAL 30. 6.] *[[Matija Valjavec|M. Valjavec]]: [[Sedem laži (Matija Valjavec)]] (kratkočasnice), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-126NU635 3. 11.]   ==1876== '''Proza''' *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja V. Mati ga izda]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J162JV6R celotno besedilo] 5. 1., 19. 1., 2. 2., 16. 2., 8. 3., 22. 3., 29. 3., 5. 4., 3. 5., 24. 5., 7. 6., 14. 6., 28. 6., 9. 8., [https://sl.wikisource.org/wiki/Mati_ga_izda wikivir] *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja VI. Sodba večne pravice]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J162JV6R celotno besedilo] 12. 7., 9. 8., 29. 8., 13. 9., 11. 10., 25. 10., 15. 11, 13. 12., 20. 12., 27. 12., [https://sl.wikisource.org/wiki/Sodba_ve%C4%8Dne_pravice wikivir] *J. A.: [[Kranjica med Turki]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJPVQY8H 9. 8.] '''Poezija''' *J. V.: [[Ponudna devojka]] (istrska narodna), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MDSEIVS 15. 3.] *[[Josip Cimperman]]: [[Velikonočno premišljevanje]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-72TNT8YM 19. 4.] *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Palackemu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTS95J40 26. 4.] *[[Narodna otročja pesmica za dež]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TZO1IHP 2. 8.] '''Tuja poezija/Polliterarno''' *[[Dubrovačko radničko društvo]]: [[Čestitka baronu Jovanoviću]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7ZZDHMOI 1. 11.] '''Dramatika''' *J. A.: [[Pogovor Ljubljanskega 'turčina', Slovana in pravičnega Nemca o dogodbah na jugu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5DJMSQ2 2. 8.] ==1887== '''Proza''' *[[Matija Rant]]: [[Pri sosedu]], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RUG0Q1RS celotno besedilo] (št. 24. 8., 31. 8., 7. 9.) *[[H. B. Venceljnov]]: [[Nasledki »šnopsa«]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6W36YPMC celotno besedilo] (št. 14. 9., 21. 9., 28. 9., 5. 10., 12. 10., 19. 10., 26. 10., 2. 11., 9. 11., 23. 11., 7. 12., 14. 12., 21. 12., 28. 12. (1887) 4. 1., 11. 1., 18. 1., 8. 2., 15. 2., 22. 2., 29. 2., 21. 3., 28. 3., 4. 4., 18. 4., 9. 5., 20. 6., 27. 6., 11. 7., 18. 7., 25. 7., 1. 8., 15. 8., 29. 8., 5. 9., 12. 9., 19. 9., 26. 9., 3. 10., 10. 10., 24. 10., 31. 10., 14. 11., 28. 11., 19. 12., 27. 12. (1888) 2. 1. 1889) ==1888== '''Poezija''' *[[Hvalnica cesarju ob praznovanju štiridesetletnice cesarja Franca Jožefa I.]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOJ7WOR4 1. 8.] *[[Josip Levičnik]]: [[V spomin praznovanja preslavne štiridesetletnice Presvitlega Vladarja in Cesarja Franca Jožefa I.]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YO6AFH93 15. 8.] '''Proza''' *[[H. B. Venceljnov]]: [[Čujte, o čem se pogovarjata Štefan in Gašper!]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FN2VT9G 4. 1.] ==1889== '''Proza''' *[[Jakob Dimnik]]: [[Ivan baron Kobencelj]]: Zgodovinska slika, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4UCH6R1U celotno besedilo] (št. 9. 1., 16. 1.) ==1890== / ==1891== '''Proza''' *L.: [[Pripovedka o brinjevi jagodi]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OH6VG60J 7. 1.] *L.: [[Iz kmetov v mesto]]: Slika iz življenja naših dni, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTV5D7EB celotno besedilo] (št. 28. 1., 4. 2., 11. 2.) ==1892== '''Proza''' *[[Lov na lokomotivo]]: Povest iz ameriškega življenja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CJ4C4MJH 1. 1.] *[[D. N. Certelejev]]: [[Iranska pravljica]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LX969MF3 4. 3.] *[[G. P. Miller]]: [[Gjulindžar-Sara]]: Vztočna legenda, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHE4CZIV 18. 3.] *[[Solnčni mrak]]: Danska povest, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8WWJ2HZ celotno besedilo] (št. 8. 4., 14. 4., 22. 4.) ==1893== '''Proza''' *[[P. N. Polevoj]]: [[Proroške sanje]]: Božična povest, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQRLD4XW celotno besedilo] (št. 13. 1., 20. 1., 27. 1.) ==1894== / ==1895== '''Poezija''' *[[Anton Hribar]]: [[Pomagaj nam premili car]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3TBT53GW 10. 5.] '''Proza''' *[[N. P. Makarov]]: [[Varšavski spomini iz 1830. leta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MRTRF9D celotno besedilo] (št. 29. 11., 6. 12., 13. 12., 20. 12., 27. 12. (1895) 3. 1., 10. 1., 17. 1., 24. 1., 7. 2., 14. 2., 21. 2., 13. 3., 20. 3., 27. 3., 24. 4., 8. 5., 15. 5. 1896) ==1896== '''Proza''' *[[E. Šreknik]]: [[Krištof Kolumb]]: Zgodovinski roman, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YWN3GDP6 celotno besedilo] (št. 19. 6., 26. 6., 3. 7., 10. 7., 17. 7., 24. 7., 31. 7., 7. 8., 14. 8., 21. 8., 28. 8., 7. 9., 11. 9., 18. 9., 25. 9., 2. 10., 9. 10., 16. 10., 23. 10., 30. 10., 6. 11., 17. 11., 4. 12., 11. 12., 18. 12., 25. 12. (1896) 1. 1., 9. 1., 15. 1., 22. 1., 29. 1., 5. 2., 12. 2., 19. 2., 26. 2., 5. 3., 12. 3., 19. 3. 1897) *[[»Dati in vzeti«]]: ruska narodna bajka, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYGQ5B0J 16. 10.] ==1897== '''Proza''' *F. Š.: [[Naš gospod učitelj]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W5XQL3JU 8. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ANIS16Z7 15. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LP91IK8 22. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QUPHK5M 29. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E20YZ85N 5. 2.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQB9RC03 12. 2.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1K8PO2C 19. 2.] *[[Iz abhaških legend]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWK4SCV6 celotno besedilo] (št. 16. 4., 23. 4.) *[[Aleksandr Aleksandrovič Bestužev]] (Marlinski): [[Strašno prorokovanje]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQ5230NR celotno besedilo] (št. 28. 5., 4. 6., 11. 6.) *[[Julij Bučar]]: [[Kočevec in volk]]: Humoreska, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQ4HY14D celotno besedilo] (št. 2. 7., 9. 7.) *[[Julij Bučar]]: [[Usoda]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ZEUFQT7 23. 7.] *[[Julij Zeyer]]: [[Sreča]]: Čarobna pripovedka, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z3GN9KA celotno besedilo] (št. 3. 9., 10. 9., 17. 9., 24. 9., 1. 10., 8. 10., 15. 10., 22. 10., 29. 10.) *[[Ehegaray]]: [[Kaj hočeš postati?]]: satirična črtica, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V559SW5 17. 9.] *[[Josef Holeček]]: [[Kako sem izpovedoval Turke]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOS28RTO celotno besedilo] (št. 5. 11., 11. 11.) *[[Valeria Morzkowska]]: [[Žalostna svatba]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9W1UVIRK celotno besedilo] (št. 19. 11., 26. 11., 3. 12., 10. 12.) ==1898== '''Proza''' *[[J. Rakičan]]: [[Prvo stanovanje]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8166FAPT celotno besedilo] (št. 28. 1., 8. 2.) *[[Človeško življenje]]: Pravljica iz jutrovih dežel, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PY62UXAQ 4. 3.] *[[Lev Nikolajevič Tolstoj]]: [[Ivan Durak]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86UYQ4NX celotno besedilo] (št. 24. 3., 1. 4., 8. 4., 13. 4., 22. 4.) *[[L. Podnanosec]]: [[O pravem času...]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7CN4GAL celotno besedilo] (št. 13. 5., 20. 5., 27. 5., 3. 6.) *[[Ljud. Klopčič]] (Lajoš): [[V mraku]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQN6U9WI 29. 7.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BPN2PGUU 5. 8.] *[[Václav Beneš Třebízský]]: [[Vaški Jakobin]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZ4N1R01 celotno besedilo] (št. 19. 8., 26. 8., 2. 9., 9. 9.) *[[Aleksander Sergejevič Puškin]]: [[Povesti pokojnega Ivana Petroviča]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1LD8O3 celotno besedilo] ( št. 16. 9., 23. 9., 30. 9., 7. 10.) *Rudolf: [[Fortunatus]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4U3PR7NW 14. 10.] *[[Ivan Pucelj]] (Laščan): [[Početek romana]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5XK9C4F3 celotno besedilo] ( št. 21. 10., 28. 10) *[[Anton Leban]] (Mozirski): [[Žalostna – Fanika]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4N5NHG2F celotno besedilo] ( št. 4. 11., 11. 11., 18. 11.) *[[Vilem Mrštik]]: [[Gospodična Ema]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7UQZR23Q celotno besedilo] ( št. 2. 12., 9. 12., 16. 12., 23. 12.) *[[Podbradski]]: [[Črtica iz življenja dunajskega slovenskega visokošolca]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UV44B7D2 30. 12.] ==1899== '''Proza''' *[[Václav Beneš Třebízský]]: [[Vodnikova nevesta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU1KOM16 celotno besedilo] (št. 6. 1., 13. 1., 20. 1., 27. 1., 3. 2., 10. 2., 24. 2. 3. 3., 10. 3., 17. 3., 24. 3., 31. 3., 7. 4.) ==1900== '''Proza''' *[[Alois Jirásek]]: [[V tujih službah]]: Kos češke anabase, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIBJSJ92 5. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6R4BCNUD 26. 1.] *[[Mark Twain]]: [[Kako je obogatel Cecil Rhodes]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YYKSIIED 23. 3.] *[[Vladimir Korolenko]]: [[Kaj se je Makaru sanjalo]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0INZI4PA celotno besedilo] (št. 3. 2., 9. 2., 16. 2., 23. 2., 2. 3.) *[[E. A. Salias]]: [[Čarovnik]]: Historični roman, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESXPJ7JE celotno besedilo] (št. 6. 4., 13. 4., 20. 4., 27. 4., 4. 5., 11. 5., 18. 5., 25. 5., 1. 6., 8. 6., 15. 6., 22. 6., 29. 6., 6. 7., 13. 7., 20. 7., 27. 7., 3. 8., 10. 8., 17. 8., 24. 8., 31. 8.) *[[Georges Ohnet]]: [[Labudova pesem]]: Novela, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYY0MK52 celotno besedilo] (št. 7. 9., 14. 9., 21. 9., 28. 9., 5. 10., 12. 10.) *[[Maksim Bjelinski]]: [[Tovarišici]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNXJUOUM celotno besedilo] (št. 19. 10., 26. 10.) *[[Žiga Laykauf]] (Mozirski): [[Ob mejniku stoletja]]: Vizija, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JHYNV90 2. 11.] *[[Bjørnstjerne Bjørnson]]: [[Oče]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGVOVGOP 9. 11.] *[[N. L. Leskov]]: [[Koza]]: Dogodek iz otročjih let, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U16PCZVT celotno besedilo] (št. 9. 11., 16. 11.) *[[Ček]]: [[Košarica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKEDUZ1T celotno besedilo] (št. 16. 11., 23. 11.) *[[Fr. Kraljič]]: [[Iz strijčevega dnevnika]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVB19D88 celotno besedilo] (št. 23. 11., 30.11.) *[[Vid K.]]: [[Samomorilec]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDYGX5YU 7. 12.] *[[Bjørnstjerne Bjørnson]]: [[Iz sela Bergen]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLZGALR 7. 12.] *[[Fr. Drenik]]: [[O Frideriku Baragi]]: Spominske črtice, narekovala Antonija Drenik (rojena Baraga), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GK41UNZI 14. 12.] *[[Kračmanov Zmago]]: [[Osveta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2SFC2A3 celotno besedilo] (št. 14. 12., 21. 12.) *[[Henryk Sienkiewicz]]: [[Godec Janko]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TFABRQV7 celotno besedilo] (št. 21. 12., 28. 12.) ==1901== '''Proza''' *[[Anton Pavlovič Čehov]]: [[Črevljar pa škrat]]: Božična povest, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57SCJ3AZ 4. 1.] *[[Čez petdeset let]]: Bajka, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y70YZ1FW celotno besedilo] (št. 11. 1., 18. 1., 25. 1.) *[[O. Storoženko]]: [[Ne o pravem času]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-217IMNOK celotno besedilo] (št. 1. 2., 8. 2.) *[[Zofka Kveder]]: [[Ded]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GATA8R2S 8. 3.] *[[Davorin T. O.]]: [[Henrijeta]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APJMYX5W 15. 3.] *[[Viktor Nikolajev]]: [[Spomina vreden dogodek]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUKQ78TI celotno besedilo] (št. 22. 3., 29. 3., 5. 4.) *[[Josip S.]]: [[Julija]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJ5OJPWG celotno besedilo] (št. 12. 4., 19. 4.) *[[Prepozno!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DS0NV1D0 celotno besedilo] (št. 26. 4., 3. 5.) *[[Na obrežju]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HG4SDC04 celotno besedilo] (št. 10. 5., 17. 5.) *[[Ček]]: [[Iz našega parka]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YSW8V9V4 24. 5.] *M. C.: [[Mlada bogatinka]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WMFXE25L celotno besedilo] (št. 31. 5., 7. 6.) *[[Milan Cvetkovič]]: [[Tragikomedija]]: Povest iz prosvitljenskega stoletja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8WRSBU3 14. 6.] *[[Janko Leskovar]]: [[Misel na večnost]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HU6MGLU 21. 6.] *[[Nikolaj Aleksandrovič Lejkin]]: [[Na iskanju stanovanja]]: Slika iz St. Peterburga, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A9T50FMW 28. 6.] *[[Sladkovič]]: [[Ob osmih zvečer!]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VVMYYR 5. 7.] *A. Prop–: [[Nepričakovani]]: Črtica iz kmetskega življenja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJUM4ADS 5. 7.] *[[Octave Rosa]]: [[Ljubim vas!]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZTXNGC4 19. 7.] *[[Carlot Gottfrid Reuling]]: [[Vest]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MP7JWE 26. 7.] *[[Inkognito]]: Humoreska, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVT0BQ0R 2. 8.] *[[Franc Govekar]]: [[Kako je Guzelj umiral]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB5FJQLU 9. 8.] *[[Usoda]]: Slika iz življenja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KV33ETUX 16. 8.] *[[Slika]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V7PKF088 16. 8.] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Okrajni zdravnik]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U9A2C7EW celotno besedilo] (št. 13. 9., 20. 9., 27. 9., 4. 10., 11. 10., 18. 10.) *[[Stari peruvanski zakladi]]: "O nekem starem Indijancu, kateremu je neki španski uradnik izkazal posebno dobroto", pripoveduje Sir Spencer, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGE461K 27. 9.] *[[Emil Zola]]: [[Vila Amorosa]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VEKWJZ8 25. 10.] *[[O vremenu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-408KE166 celotno besedilo] (št. 1. 11., 8. 11.) *Maksimiljan: [[Po smrti]]: Sentimentalna črtica, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26Z3FQ4V 15. 11.] *[[Ideal – neideal]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7AISE9HZ 22. 11.] *[[Ignacij Nikolajevič Potapenko]]: [[Oktava]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DVYZVW celotno besedilo] (št. 29. 11., 6. 12., 13. 12.) *[[Anton Pavlovič Čehov]]: [[Prevara]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RN25BQBC 20. 12.] *[[Jelica Ichenhauser]]: [[Dve zaroki]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GD4H2PKX 27. 12.] ==1902== '''Proza''' *[[Anna Reháková]]: [[Le domu!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MIGXVY2C celotno besedilo] (št. 3. 1., 10. 1., 17. 1.) *[[Zgubljeni brat]]: Povest iz Long Islanda, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EP6K6THR 24. 1.] *[[Ivan Pucelj]]: [[Zjutraj]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEHWW2IU 31. 1.] *[[Lev Nikolajevič Tolstoj]]: [[Kako si je zlodej zaslužil krajec kruha]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7L5FE85R 31. 1.] *[[Lev Nikolajevič Tolstoj]]: [[Gasi, dokler tli!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYTH8DAZ celotno besedilo] (št. 7. 2., 14. 2.) *[[grof A. V. Sollogub]]: [[Svetlana]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLQT09UR celotno besedilo] (št. 21. 2., 28. 2., 7. 3.) *[[Dmitrij Sergejevič Merežkovskij]]: [[Vitez za kolovratom]]: Novela 15. veka, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LA6GSR8Y celotno besedilo] (št. 14. 3., 21. 3., 28. 3.) *[[Gabriela Preissova]]: [[Sneg]]: Slika s Korotana, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPKDPWIA celotno besedilo] (št. 4. 4., 11. 4.) *[[Václav Beneš Třebízský]]: [[Črni kirasirji]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ8CQVX5 celotno besedilo] (št. 18. 4., 25. 4., 2. 5., 9. 5., 16. 5.) *[[Rob]]: Črtica iz prošlosti, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70ZD4KL3 23. 5.] *[[Ignacij Nikolajevič Potapenko]]: [[Greh starega Martina]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBBJMS4K celotno besedilo] (št. 23. 5., 30. 5.) *[[Gabriele D' Annunzio]]: [[Marija Pomagaj]]: odlomek iz romana Il Trionfo della morte, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJ7XOJ6 celotno besedilo] (št. 6.6., 13. 6., 20. 6.) *[[Jan Neruda]]: [[Kam z njim?]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMOONNHK 27. 6.] *[[Iz česa je stvarnik ustvaril ženo]]: arabska legenda, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41H6XQ2W 27. 6.] *[[Etbin Kristan]]: [[Zaupnik]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3N9I8LA celotno besedilo] (št. 4. 7., 11. 7., 18. 7.) *[[Franc Govekar]]: [[Pri studencu]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3N9I8LA 1. 8.] *[[Jules Lemaître]]: [[Zvon]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTZGZB5A 8. 8.] *F. Š.: [[Hroščar]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAHZST8R 29. 8.] *[[Rostoslav Vasilič]]: [[Minka]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7F3SSRG celotno besedilo] (št. 12. 9., 19. 9.) *[[Karel Jaromír Erben]]: [[Dolgin, širokin in bistrovidec]]: Slovenska basen, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XROZ12TO celotno besedilo] (št. 26. 9., 30. 9.) *[[Anica Ahačič]]: [[Ta bode pravi]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0SGVGLT0 10. 10.] *[[Ob Donavi]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X98CLDH2 celotno besedilo] (št. 17. 10., 24. 10., 31. 10., 7. 11., 14. 11.) *[[Kitajska basen]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7RPKMVQ 5. 12.] *[[Guy de Maupassant]]: [[Morilec]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GAJ0SBH 12. 12.] *[[Ivan Neruda]]: [[Maček]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3X105KZI 19. 12.] *[[Anton Pavlovič Čehov]]: [[Album]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKJJMXV0 26. 12.] su7j9zmxzkzxgdr5zefc4ndkz6i7b74 207817 207816 2022-08-24T11:33:21Z Rupark 4478 /* 1876 */ wikitext text/x-wiki {{wikipedija|Kmetijske in rokodelske novice}} '''''Kmetijske in rokodelske novice''''' so izhajale med letoma 1843 in 1903 enkrat na teden, med letoma 1852 in 1857 pa dvakrat tedensko. Pokrivale so gospodarstvo in kmetijstvo, glavni urednik je bil do leta 1881 [[Janez Bleiweis]]. {{Letniki|1843|1903}} ==1843== '''Proza''' *[[Sreča in nesreča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BK6OCJQW 27.12.] ''' Poezija ''' *[[Blaž Potočnik]]: [[Mlatizhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CWY3019 2.8.] *[[Franc Malavašič]]: [[Ozhe nafh so odvernenje martranja shival]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IFH5XZ0X 16.8.] *[[Krajnizhan]]: [[Novim slovenfkim novizam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-THIQW96V 6.9.] *[[Bernard Tomšič]]: [[Jek novic od pokrajine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUSV97S1 20.9.] *[[Franc Malavašič]]: [[Nar lepfhi imena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7LFVXPP 4.10.] *[[Valentin Stanič]]: [[Domazha shivina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K5G3D4Y6 8.11.] *S.: [[Jesenske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8YY5Q1M 6.12.] *P. B.: [[Zhefka prediza Slovenfkim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8YY5Q1M 6.12.] *[[Franc Malavašič]]: [[Slovo od leta 1843]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OC1FMQ0H 27.12.] ''' Narava in družba''' *[[Franc Pirc]]: [[Pismo gospoda Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4S23YECN 26.7.] *[[Višnjagorski]]: [[Luna (Višnjagorski)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OLV60H5R 20.12.] ==1844== [[Kategorija:Časopisi]] [[Kategorija:Kmetijske in rokodelske novice| ]] '''Proza''' *[[Denkov Tone]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-99XVGD89 3.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CYBQ7HFM 10.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D9SZRG15 17.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9PT7KKX 24.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XUG2DYKC 31.1.] *[[L-c]]: [[Dota vboge neveste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HL7ITINO 4.9.] *[[Jure Sodevski]]: [[Divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZHDEXWV 25.9.] *[[Robida]]: [[Obogatenje brez copernije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HN8335P7 2.10.] *[[V-i]]: [[Povedka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-78256DP4 30.10.] *[[Kdor kako delo zna in ga rad dela, je bolji, kakor da bi imel zlate v mošnji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T05J2XT4.12.] '''Poezija''' *[[Franc Malavašič]]: [[Kmetijfke in rokodelfke Novize vhm fvojim prijatlam in podpornikam sa novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TDVSJ291 3.1.] *[[Jernej Marouhnik]]: [[Popravilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1YX3N6OL 17.1.] *[[Valentin Stanič]]: [[Kmet fvojimu finu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-39ZOXTI5 31.1.] *[[S.]]: [[Zimske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8LY8PPG 14.2.] *[[A. Praprotnik]]: [[Njega dni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UD8J2IOP 21.2.] *[[Vihnjaforz]]: [[Ljubljanfki kovazhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYVO60Z8 6.3.] *[[She eno vofhilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZBAGRZSV 20.3.] *[[S.]]: [[Sirotek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-54VXQG4J 27.3.] *[[S.]]: [[Pirhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JTSDN5Q0 3.3.] *[[Anton Žakelj]]: [[Pesem v setvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8JUPF4ZL 10.4.] *[[J.S.]]: [[Pesem v setvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TJUUVKDL 10.4.] *[[Juri Varl]]: [[Ob rojftnim dnevu-19.Malitravna-prefvitliga Zefarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L4KYLJZ0 17.4.] *[[S.G.]]: [[Sveti Juri]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXV321HU 24.4.] *[[A. Krempl]]: [[Zadovoljen kmetič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-04TPHWIX 1.5.] *[[Valentin Stanič]]: [[Orazh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFK4O1VO 1.5.] *[[S.]]: [[Spomladanske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W9RIPVBB 8.5.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Sadovolni Krajnz]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WGU5GGDI 15.5.] *[[S.]]: [[Kratka molitvica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OLHO3KW 22.5.] *[[Mirko Poženčan]]: [[Pastirska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C5GSPO8F 29.5.] *[[Franc Malavašič]]: [[Oče na smertni postelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q365NXT6 12.6.] *[[Venec hvaležnosti in spoštovanja Gospodu Janezu K. Kersniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0JNM6NEE 3.7.] *[[J. Maroušnik]]: [[Vesel kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U9DNFNS6 10.7.] *[[France Prešeren]]: [[Kerst per Savizi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLWGL7QL 17.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XC2UOVZB 24.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9G3ZX6NX 31.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XQ7WKTO1 7.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6S6VEIRQ 14.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46S6TZUP 21.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34ASVUVJ 28.8.] *[[S.]]: [[Poletne misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKFMDZNC 14.8.] *[[Franc Malavašič]]: [[Bodite, kakor čbele!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNF325VA 25.9.] *[[S.]]: [[Njih visokosti, presvitlimu gospodu Joanu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YN1OFGGJ 2.10.] *[[P.]]: [[Gornika up]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KJ4IIE7E 16.9.] *[[Gospodu Koseskitu pesniku Slovenije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JV0X690V 6.11.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Pesem od verliga moža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OD03VRWI 13.11.] *[[Pogled v Štajersko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NM7BNB06 20.11.] *[[S.]]: [[Tri cvetlice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BM7TSX4 27.11.] *[[Dragutin Dežman]]: [[Žalovanje ob smerti Franca Hladnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T05J2XT 4.12.] *[[V. Stanig]]: [[Pefem po dokonzhanim poljfkim delu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VL6JLR6J 11.12.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Divji lovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QYY38H37 18.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QDD3FOBI 25.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Grof Orsad Počić]]: [[Napoved bukev (knjig.)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6NXFNNAF 10.4.] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TJ1NTOP 8.5.] *[[Slavjanska antologija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1MNC4] *[[Nekaj od Slovencov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7F5WBMZM 30.10.] *[[Napoved novih bukev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BM7TSX4 27.11.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Janez Bleiweis]]: [[Jezikoflovni raslog]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79HK38V5 24.4.] *[[Jure Sodevski]]: [[Pohlevno uprašanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D83AGGO3 16.10.] '''Prevod''' *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Orjaška jigrača]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ZLOYVLL 9.9.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Grof Habsbugrski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D2WJFI1H 18.9.] ''' Narava in družba''' *[[Franc Pirc]]: [[Dopis gospoda Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GIXVYVTZ 8.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1N95AOXF 15.5.] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Kako se ima v hudi uri zaderžati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GIXVYVTZ 12.6.] *[[Nov popis Jeruzalema in bližnih svetih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7QY8EHM 6.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0AQX34KB 13.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NM7BNB06 20.11.] ==1845== '''Proza''' *[[Vifhnjagorz]]: [[Kratkozhafniza]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAK9XEYW 15.1.] *[[Jovan Vesel Koseski]]:[[V jamo pade, kdor drugemu jamo koplje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REHJNST2 21.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZF21FO5 28.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8GPZGZNO 4.6.][http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EIV7IYK2 11.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RLGNX5ZE 18.6.] '''Poezija''' *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa mefec Prosinez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZONKWZ9S 1.1.] *[[S.]]: [[Novice svojim bravcam ob novim letu 1845]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YY542W1X 1.1.] *[[A. Pirnat]]: [[Kmetovavec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCEF1NH4 22.2.] *[[Blagorodnimu gospodu L. Martinaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AS20C5I1 29.2.] *[[Dragutin Dežman]]: [[Predica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWPH15FM 5.2.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Svezhan ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWPH15FM 5.2.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Zima]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YMTS5E2O 12.2.] *[[Bernard Tomšič]]: [[Gorenci - Dolenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KC1E4M4Y 19.2.] *[[Miroslav Vilher]]: [[Predčutki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W62TV3IX 26.2.] *[[Šerf]]: [[Domorodcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EHU9C0DX 5.3.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Sufhez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZ2UJV17 5.3.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Legenda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3LNUI08X 12.3.] *[[S.]]: [[Hvaležnost slovenskih mladenčev njih veličanstvu cesarju Ferdinandu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3MD3SZ41 19.3.] *[[Šmarski]]: [[Posvečenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4TGRJK68 26.3.] *[[Dragotin Dežman]]: [[Zvonček]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2KS9D2VN 2.4.] *[[Jože Hašnik]]: [[Božje varstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PA0VCAYW 9.4.] *[[France Prešeren]]: [[Pesem od železne ceste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OVR9Z4DB 16.4.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Sveftiga Slovenza pefem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W43MAGM4 23.4.] *[[Domanjko]]: [[Spoznanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ZJPV19C 30.4.] *[[Valentin Stanič]]: [[Pesem deklice, ki je v šolo šla]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HVS12V56 7.5.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Velkitraven]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6ZIB2I6 7.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Slovenkam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WC6M0ML 14.5.] *[[Iskre]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R9TK672G 21.5.] *[[K. Klemenc]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-92JOEPLL 21.5.] *[[France Prešeren]]: [[Kaj se sme, in more peti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVH7EDFM 28.5.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Roshnizvet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BDK014YH 4.6.] *[[J. Drobnič]]: [[Kmeta svet za zdravje in zadovoljnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QR2CAO20 4.6.] *[[A. Pirnat]]: [[Kje dom je moj?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WKNS95EO 11.6.] *[[D.]]: [[Hrepenenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ZO1FMIY 18.6.] *[[Kresni žarki spoštovanju gospoda Janeza K. Kersnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UL8WYBBO 25.6.] *[[Visokočastitljivimu gospodu gospodu Janezu N. Hradeckitu ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-08FIYD71 2.7.] *[[Jože Hašnik]]: [[Močan vrh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZGP9W2M 9.7.] *[[Anton Žakelj]]: [[Razne pota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKZZNNBY 30.7.] *[[Luka Jeran]]: [[Skopulja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4WJY62G1 6.8.] *[[O.]]: [[Tolažba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-38PC56U2 13.8.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Hzhi na grobu matere]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XF32THBF 20.8.] *[[Karel Dežman]]: [[Rožekar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PNLTSISW 27.8.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Raj zgubljen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JGH1QURQ 3.9.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa mefez Kimovez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W2I98ICP 3.9.] *[[Jožef Šmarski Orešnik ]]: [[Hvala kmetijskiga življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MH9X6DR2 17.9.] *[[Anton Žakelj]]: [[Zaničevavcam pevcov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3RWGI8HO 24.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Dobrova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JWJ1D0GX 1.10.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa rnefez Kosoperfk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXU7FJXQ 1.10.] *[[R.]]: [[Bazen ali pravlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HP1HBLAP 8.10.] *[[O.]]: [[Krajnskih učencov pesim o začetku šolskiga leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZVU8Q692 8.10.] *[[Miha Kastelic]]: [[Zaterti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWIG82XJ 22.10.] *[[France Prešeren]]: [[Memento mori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SYMYFMG 29.10.] *[Sv. Rupret]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IDW5C3HJ 5.11.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Vojaška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQ6F6GHP 12.11.] *[[Z.]]: [[Baron Cojz Žiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOA97LEI 19.11.] *[[Luka Jeran]]: [[Žalovanje stariga očeta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCWPJ7X5 26.11.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa mefez Gruden]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1VAIR1JT 3.12.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Navada železna srajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VG430RFF 3.12.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Stari kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K9KIUV60 24.12.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Bravcam h koncu leta v spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L1G0Q3XT 31.12.] *[[France Prešeren]]: [[Ob fheft in dvajfeti obletnizi fmerti gofpoda Valentina Vodnika]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BF5C328W št. 8.1.] *[[Pravlica]] (pr. [[Valentin Vodnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-08BHUYBX 15.10] '''Prevod''' *[[Friedrich Schiller]]: [[Hoja na plavž]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU18SZHD 16.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5E60EW64 23.7.] *[[Friedrich Schiller]]: [[Vodotop]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGJ687UP 10.12.] *[[F. Rihtar]]: [[Sanja Cesarja Friderika IV. v letu 1459 ali osnovanje Ljubljanske škofije]] (pr. [[P.H.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9Y704YCA 17.12.] *[[Alessandro Manzoni]]: [[Božič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LH1DLIX4 8.1.] '''Dramatika''' *[[Pogovor zdraviga in bolniga kamna na tlaku zraven hiš (trotoir) v nekim mestu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FN5RHLB9 7.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A81808OH 14.5.] *[[Jashirk]]: [[Pogovor kmetifhkiga ozheta s fvojim naravoflovja suzhenim finam, v mefzu Roshnizvetu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YWDXPQEG 25.6.] '''Članki o leposlovju''' *[[Cafov]]: [[Pozdravec vsem Slovencom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WCZBT71U 15.1.] *[[Novo, celo posebno veselje za vse Slovence]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LK41V775 19.2.] *[[Dr. B.]]: [[Pregled slavijanskiga knjiženstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N7IEO5FC 17.9.] *[[Dr. Bleiweis]]: [[Na eni strani smešna, na drugi resnična]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XAQT6BHH 29.10.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Matija Majer]]: [[Novicam k novimu letu iz Celovca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TZGFLVWR 1.1.] *[[Jožef Grahek]]: [[Beseda "koj"]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1MPKX6W 13.8.] *[[Prošnja mesca Listopada na tiste Slovence, ki ga Listovgnoj imenujejo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I5O4S2BI 26.11.] *[[Jernej Medved]]: [[Odgovor na vprašanje: ali je beseda korun prava slovenska beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TYBW7CGN 26.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IFOT95F 3.12.] *[[Ne korun ampak krompir]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VIR1FQVC 24.12.] ''' Narava in družba''' *[[Ptiči so veliki dobrotniki kmetijstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79YVBD9W 1.1., 15.1., 29.1.] *[[Jurij Kobe]]: [[Beli Krajnci unkraj Kerke in Save od Kostanjevice do Jesenic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-18AD1UGB 8.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G89E86VC 22.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CM1YUWS0 29.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5RUT2B1Y 19.2.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Stari Teržič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XBY8VRE7 29.1.] *[[Premišljevanje štajerskiga kmetovavca kaj de ima štajerska dežela od železne ceste pričakovati?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BTS9M4E4 29.1.] *[[Karel Robida]]: [[Postopači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XBY8VRE7 26.2., 2.4.] *[[P. Musy]]: [[V mladosti je treba skerbeti, kako si svoje dni pošteno kruh služiti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8BQCF1S 19.3.] *[[Franc Lizen]]: [[Pomnoženje gojzdov ali borštov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QH2UXKLU 9.4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7WXGAZR 16.4.] *[[Ignacij Knoblehar]]: [[Izpis iz lista častniga gosp. Ignacija Knobleharja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QH2UXKLU 9.4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7WXGAZR 16.4.] *[[Jožef Bevk]]: [[Huda zima na Blokah in raba šmečev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RT53BJUO 16.4., 23.4.] *[[Kako se dajo pušave v bolji stan popraviti?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MKH0121P 7.5.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Teržič (sedanji čas)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8J7668V5 14.5.] *[[Franc Pirc]]: [[Poslednje pismo gospoda Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KNG7SDGO 28.5.] *[[Matija Vertovec]]: [[Hvaležnost visoko postavljeniga sina do svojih kmetiških staršev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F95MSWP4 2.7.] *[[Slatine ali rimske toplice v Gleihenbergu na Štajarskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWFBX19K 30.7.] *[[Dober svet za izrejenje otrok]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P145UPHE 13.8.] *[[Matija Premuta]]: [[Slovensko pismo iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IABJW8IH 20.8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CMVOV30K 27.8.] *[[Nekaj od kmetijstva pri Kinezih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AE6UQH84 22.10.] *[[M. J. Fesl]]: [[Kopitar (spomenik na Dunaju)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G7NQ8QOX 12.11.] *[[Franc Pirc]]: [[Vinoreja in vinščina v Premski komisii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7O2GEZ6 19.11., 26.11.] ==1846== '''Proza''' *[[Nekatere prigodbe iz življenja dveh umnih kmetovavcov, Janeza in Mete]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J092SEM9 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9WX5UM73 11.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z44BDS2R 18.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIJBK0B2 25.2.] *[[J. Muhodolski]]: [[Kdor v igri sreče iše, V oblak si stavlja hiše]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGK5YC1G 11.2.] *[[L. Sevčan]]: [[Strah je po sredi votel, po krajeh ga nič ni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDA6ABTO 2.9.] *[[Matevž]]: [[Jurčik gre na ptuje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GKB6JD7 9.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Zamolčič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCGL4CHE 16.9.] '''Poezija''' *[[J. Schulz]]: [[Vošila Novic ob novim letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O2VED4GQ 7.1.] *[[n.]]: [[Žalostin glas v spomin rajnciga visokočastljiviga gospoda Jakopa Dolenca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BSTAMBF3 14.1.] *[[Franc Kraner]]: [[Oče in sinek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E5M46X4R 21.1.] *[[n.]]: [[Ave Marija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B02C8Y50 28.1.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Mlinarič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MBFUXVZQ 4.2.] *[[J. W-g.]]: [[Pravdarji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDWEISRX 11.2.] *[[k.]]: [[Perjatlu k popotvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VLGGI64M 18.2.] *[[France Prešeren]]: [[V spomin Matija Čopa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U67V60J0 25.2.] *[[Starc gre snubit]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIJBK0B2 25.2.] *[[Anton Žakelj]]: [[Pepelnična]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1OAIDBOV 4.3.] *[[Gospodu Matiju Vertovcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHNYU51Y 1.4.] *[[Pesem o zvonu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZH33E8T 18.3.] *[[n.]]: [[Perva Davidova pesem posevečena stoletnimu godu Jožeta Justina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DG6AO3IB] *[[O. osmošolc]]: [[Veliki petik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8XR9L90 8.4.] *[[O. osmošolc]]: [[Velika nedelja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G8VBRTZS 8.4.] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Blagor našimu cesarju!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MZP8U3ZP 15.4.] *[[Spomin hvaležnosti in spoštovanja visokočastitimu gospodu gospodu Antonu Melcerju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEMURIXI 22.4.] *[[Jovan Vesel Koseski]]:[[Boj z drakonam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTYCZOEW 6.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M6RWLEBK 13.5.] *[[Č.]]: [[Življenja namen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCPUFFNB 20.5.] *[[Č.]]: [[Najdena domovina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCPUFFNB 20.5.] *[[n.]]: [[Oče in sinovi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XKGXWIHQ 3.6.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Perva vožnja na železnici skoz slovensko zemljo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U5I69G8J 17.6.] *[[Oliban]]: [[Ozir v nebo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C14HWZR6 1.7.] *[[P.H.]]: [[S. Hermagora in s. Fortunat, mučenca in stara slovenska aposteljna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZNESHQ6B 15.7.] *[[Na grobu prečastitljiviga Janeza N. Hradeckita]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEV40PG6 22.7.] *[[Slava svetlemu knezu in milostljivemu vladiku gospodu gospodu Antonu Slomšeku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USA47XPH 29.7.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Kdo je mar?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYCZQLH0 5.8.] *[[Franc Malavašič]]: [[Miloš Kabilovič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-523EMID2 19.8.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Puhličar pride čez več let spet domu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQ09E8H4 16.9.] *[[Č.]]: [[V spomin slovenskiga junaka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7K0JOAG3 23.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Na Semiči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XI7ZOM13 30.9.] *[[Oliban]]: [[Hvala dreves]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2JKHYUS6 7.10.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Šege]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQTJD431 14.10.] *[[Franc Malavašič]]: [[Nemilost ptičjiga lova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7R7JBGKC 9.12.] *[[N.]]: [[Preklinjevavcem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2DSDT5C2 9.12.] *[[P.]]: [[Sveti Martin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OBZCNZ1C 11.11.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Prediška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R6UJH03V 25.11.] *[[Franc Malavašič]]: [[Prilike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9VZZUVT 9.12.] *[[P.H.]]: [[Svet obogateti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYHDZT24 9.12.] *[[Mlin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WJ2L1UHF 23.12.] *[[Franc Malavašič]]: [[Gospod, pri nas ostani!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1330BMTQ 30.12.] '''Prevod''' *[[Rokovica]], (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]) št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M6SUMUZ4 10.6.] *[[Schiller]]: [[Vrednost žen]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-92ZKVF8Q 8.7.] *[[Sirotice]] (pr. [[Cigale]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P22XXDOT 12.8.] *[[Pohlep oslepi]], (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T14ZKUQ226.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BRNW21O6 2.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NU9CH83H 9.9.] *[[kruha pa tudi nauka za uboge]] (pr. [[C.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J6JI6T1Z 23.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-90KSFU0Y 30.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAOQ2H12 7.10.] *[[Schiller]]: [[Besedne vere]] (pr. [[P.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGAVW3DX 21.10.] *[[Gabriel Romanovič Deržavin]]: [[Oda Bog]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79NDEJAV 16.12.] *[[Renatus Munster]]: [[Vera]] (pr. [[N.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-71DVBQVL 16.12.] *[[Ž.]]: [[Sanja na Božič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07VR8OK0 7.1.] *[[Cigale]]: [[Vejčice poduk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZHEBFLB6 14.1.] *[[Anton Žakelj]]: [[Vdova siroti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GDKXFV4V 27.5.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Milanko Delimarič]]: [[Vljudna prošnja na Novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LR4Q7G6 21.1.] *[[Proglas zastran noviga slovenskiga slovnika in in slovnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIJBK0B2 25.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-01X9AAAQ 4.3.] *[[Jernej Medved]]: [[Korun je živa slovenska beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCBBCYQF 1.4.] *[[Nekoliko slovenskih besed, ki se bolj poredkoma slišijo na Kranjskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8UTIOERU 14.10.] *[[Za učitelje kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O6ARZJH4 11.11.] *[[Zahvaljne drobtinice na koncu leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TXXURL4Z 16.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Slovenske pesmi v Ljubljanskim gledišu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LIN9E1V 18.2.] *[[Kratek pregled novih slovenskih knjig]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPDXSVO0 15.7.] *[[Misli v krasnih ali lepih umetnostih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8UTIOERU 14.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-114RUXYY 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-711L90HQ 4.11.] *[[Bohemia]]: [[Nova slovanska knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYHDZT24 9.12.] ''' Narava in družba''' *[[Janez Bleiweis]]: [[Pismo gosp. Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZD4L82T9 21.1.] *[[Popis tamnice (jetnišnice) v Gradiški na Soči ali živi in mertvi vlahani Slovenci od kodi so?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S9BCSAE6 4.3.] *[[Andrej Skopec]]: [[Dopis gosp. misijonarja Skopca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N2ABV8OR 1.4.] *[[Od previdnosti božje za ohranjenje vsakiga naroda na zemlji ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CDQCGIY 1.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BBO373P3 8.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YKZA1YKW 15.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-62VN00V2 22.4.] *[[Slovenski spomenik na 22. Rožniga cveta 1593. Dan svetiga Ahacja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B4JEBCG4 24.6.] *[[Matevž Ravnikar]]: [[Pervi seljaki na Slovenskim ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K6QBHFT6 24.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZCDWB8SF 1.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WRWZT51V 8.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X7KEN7PR 15.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3TT8KUFO 22.7.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Toplice per Šmarjeti blizo Novomesta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UBTGQMR0 1.7.] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Anton Martin Slomšek, po milosti Božji knez ino škof lavantinski pozdravim svoje ljube ovčice in vsem vernim lavantinske škofije srečo in vse dobro od Boga želim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UX3AC7QF 12.8.] *[[Krajnski misijonar Ignaci Knoblehar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDZ4DKFJ 26.8.] *[[Vesela vest]] (o Slomšku), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H0DLI3KD 29.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-082CRH4J 5.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-082CRH4J 12.8.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Cesta čez Ljubelj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZGMNE8OG 16.9.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Prevertanje ali prekopanje Ljubelja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XTGU5IOC 30.9.] *[[Nekaj iz življenja slavniga gosp. F. A. Ciglerja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEMGTLTN 4.11.] *[[Od kod imajo desetine, tlaka in gosposkini davki svoj začetek?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3EU5VQEE 11.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHT3QGH3 18.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U5E8468R 25.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W4QLYSFW 2.12.] *[[Alojzjeviše v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SL34T6OH 11.11.] *[[Žalostna prigodba v Idrijskim rudniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KEC7CGM 18.11.] *[[Peter Klepec, silni slovenski junak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ODYM8STG 16.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUFSULMO 23.12.] ==1847== '''Proza''' *[[Larnavti]]: [[Pustna povest]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XL3DZWYU 10.2.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Še ena povest od Petra Klepca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPFWW02K 26.5.] *[[Skopuh in siromak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2E5JH4WT 18.8.] *[[Podkorenčan|Juri Volc]]: [[Doktor Skaza ali pravdar Seligrabič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UAD7F7O 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U4FAT28S 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FTU60J5Q 8.9.] *[[Andrej Skopec]]: [[Spomin na otročje leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6GLHFSH9 20.10.] '''Poezija''' *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Novice bravcam ob novim letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-674WON87 6.1.] *[[n.]]: [[Žalostin glas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TP90J22] *[[France Prešeren]]: [[Pevcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K80FC7E0 20.1.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Zakon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNX19NCT 27.1.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOB5OF74 10.2.] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Starčik posvetuhu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PF63RP70 17.2.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Ne sodi!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1PM2ZEAY 24.2.] *[[S.]]: [[Sreča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZGYKSWZD 3.3.] *[[P.H.]]: [[V spomin sv. Cirila in Metoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJFYWEDK 10.3.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Planinar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEOXQ6K4 17.3.] *[[č.]]: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NTI3RRDN 24.3.] *[[Mihovil Golob]]: [[Gostija v Ljutomerskim gradu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZBO29TL 31.3.] *[[France Malavašič]]: [[Sanje cesarja Rudolfa I]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DLWFNFIK 14.4.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Prašanje, odgovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKNHB5X0 21.4.] *[[MiIostljivimu prečestitimu gospodu gospodu Jerneju Legatu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XE5BCEMG 28.4.] *[[Slovenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JJ1UXA5N 28.4.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Fantovska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q1NPCB5Y 5.5.] *[[č.]]: [[Erazem Ravbar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J4JC5OCF 12.5.] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Sneg od lani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HCH2WOV7 19.5.] *[[Zdravica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0WUXDQH 26.5.] *[[Solzica Novic rajncimu visokozaslužnimu gospodu Balantu Staniču]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C7KV4N2N 2.6.] *[[Vprašanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8CSMNWEM 9.6.] *[[J. Ur.]]: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCVGJQE3 16.6.] *[[Hvaležin spomin na dan sv. Alojzj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4LJCFWRA 23.6.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Sprememba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USBT4ZDO 30.6.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Kresnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VS1UTPT3 7.7.] *[[Cigale]]: [[Kavka in petelin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UTKF524 14.7.] *[[Gosenca v prosu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CERDOVG 21.7.] *[[Začarana puška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WH4E91MP 28.7.] *[[Hvala čej si?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KRNNR6U 18.8.] *[[Blaž Potočnik]]: [[Prerokovanje vremena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8TZJGB6E 1.9.] *[[Kamnogorski|Lovro Toman]]: [[Prostost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8V5HLEBS 8.9.] *[[Alenka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GZS9790D 22.9.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Pevec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C229N26V 29.9.] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Starček kraljiču]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RY5TT44R 6.10.] *[[Zabavljica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZP7LI8R 13.10.] *[[Miha Kastelic]]: [[Nedolžnim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CU1NX2OJ 20.10.] *[[Franc Malavašič]]: [[Slovo od c. k. slavniga krajnskiga regimenta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X5X61DW0 3.11.] *[[Pevca slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIW0VCND 10.11.] *[[Franc Malavašič]]: [[V spomin stotniga rojstniga dneva barona Žiga Cojza]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XOT9NGQ 24.11.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Ibikovi žerjavi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2RS7KPUB 8.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-04EHY6XA] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Sirota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T888IRND 22.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Uredništvo]]: [[Oznanilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQ33JIJV 20.1.] *[[Slovensko pesništvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-64ZQYX80 17.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KF8FYEH9 24.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QBZM2UN 3.3.] *[[Žalostno oznanilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCXV1W3G 12.5.] *[[V slovenskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ID3XFNM 27.10.] *[[V slovenskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5XK0K6W9 17.11.] *[[Oznanilo šestiga tečaja Novic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JQ314JY 1.12.] *[[Bleiweis]]: [[Življenje ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-APIAL2M2 22.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBDK26OM 29.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Uredništvo]]: [[Predgovorček zastran Novičniga pravopisa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EA88CSF] *[[Matija Majer]]: [[Slovenske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ID4MYZ73] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ESNOGWHI] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LAQBN7MD] *[[Franc Malavašič]]: [[Slovenski jezik med vsimi slovanskimi narečji za petje nar bolj pripraven]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RDE8TTP] *[[Radislav]]: [[Slovenščina na Koroškim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYXNV1K1 9.6.] *[[Slovstvene novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8APR3UD 23.6.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OAQCEYK4 10.11.] *[[Slovstvene novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YZH6N1T 8.12.] '''Prevod''' *[[Anton Klesheim]]: [[Angeljček]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TZ30J2O8 13.1.] *[[Anton Klesheim]]: [[Starost spoštujte]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GL1VBR9L 3.2.] *[[Anton Klesheim]]: [[Kaj je čudo?]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A84L3TSW 7.4.] *[[Krogotek]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12CVLA06 25.8.] *[[Anton Klesheim]]: [[Rožica in Metulj]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QR381ZO7 15.9.] *[[Anton Klesheim]]: [[Pot v toplejši deželo]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9VMWAY4 27.10.] *[[Friedrich Schiller]]: [[Na pogorišu koliseuma]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6D22JTGB 29.12.] ''' Narava in družba''' *[[Josip Drobnič]]: [[Netek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FW79AVMM 10.2.] *[[Kratka razlaga nove c. k. postave]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C59SAQOP 17.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDR9CVE6 24.3.] *[[Kratek zapopadek postav za družino]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZGK6P9FB 27.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E246OEM1 3.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q65AYP9N 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OKQLC5CM 17.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KG61ZFTJ 24.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QBZM2UN 3.3.] *[[Pijančevanje – huda človeška kuga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QBZM2UN 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZM7GYPG 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C59SAQOP 17.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDR9CVE6 24.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YC2L6HLC 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AG3QGS8Y 7.4.] *[[Iz dveh pisem gosp. Andreja Skopca, misijonarja v Ameriki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ES3YXDTF 17.3.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Pletenje slamnjekov na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDR9CVE6 24.3.] *[[Ignacij Knoblehar]]: [[Dopis gospoda misijonarja Ignacja Knobleharja iz turške Azije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PTU0XZMC 21.4.] *[[Friderik Baraga]]: [[Pismo iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JHAKKPZU 5.5.] *[[Matija Vertovec]]: [[Zvezdoslovje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6IQY40CG 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPFWW02K 2.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-D1HE3H36 9.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UB3WGCUS 16.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O404ENSM 23.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IZNV9637 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKKENTYA 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7RC0TCYO 14.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TKQTIVM0 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WH4E91MP 28.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L5NC2VW4 11.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6UAD7F7O 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FTU60J5Q 8.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RS6PLE84 22.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQSFAMMF 6.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q3LZXCJ3 13.10.] *[[Pogled v gornje kraje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TKQTIVM0 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WH4E91MP 28.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RCQ44KYA 4.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L5NC2VW4 11.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4WZ0CT0J 18.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6UAD7F7O 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U4FAT28S 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FTU60J5Q 8.9.] *[[Anton Wolf]]: [[Nesreča (premogovnik Hrastnik)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KRO99ZNX 8.9.] *[[Jurij Kobe]]: [[Beli Krajnci unkraj hribov Gorjancov in Kočevarjev ob reki Kolpi od Metlike do Osilnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q3LZXCJ3 13.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FDPXJZL7 20.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYG6QDLM 27.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1KIQFQHU 3.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OAQCEYK4 10.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G5KCHQPD 17.11.] *[[Krajnskim lenuham in potepuham je postelja postlana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SYG6QDLM 27.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1KIQFQHU 3.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G5KCHQPD 17.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QPP53NE5 24.11.] *[[Ignacij Knoblehar]]: [[Gospod Ignaci Knoblehar, misijonar v Afriki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G5KCHQPD 17.11.] *[[Andrej Zdešar]]: [[Dopis iz Istrije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C2SYKI5U 1.12.] *[[Gašper Švab]]: [[Življenje rajnciga korarja gosp. Valentina Stanića]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-APIAL2M2 22.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBDK26OM 29.12.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Premišljevanje na pogorišu koliseuma v Ljubljani]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VF4DFUE8 29.12.] ==1848== ''' Proza ''' *[[Basni in pravlice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-95X1UDK9 1.3.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8IQTU8UJ 27.9.] ''' Poezija ''' *[[Ob novim letom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HO7QXIXZ 5.1.] *[[Matija Veljavec]]: [[Seničica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2YYBXQ0 12.1.] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IZVWFOEA 12.1.] *[[Andrej Likar]]: [[Zdihljej domovini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ARQ3KM4O 26.1.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Triglavu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HDZXH8UL 2.2.] *[[Ilirija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXJTBKZN 9.2.] *[[Matija Valjavec]]: [[Edini dol]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9AVKT3O1 23.2.] *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZUIEXZQ 1.3.] *[[Jožef Žemlja]]: [[Godec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YPWZGZ7B 1.3.] *[[Kajetan Hueber]]: [[Bleško jezero]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9KZSUBTS 8.3.] *[[Andrej Likar]]: [[S. Magdalena na Gori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNP1ZZSK 15.3.] *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EQ1WSKPX 12.4.] *[[Fran Jeriša]]: [[Ljubljanski učenci svojim junaškim bratam na Dunaju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GSC0JGTF 12.4.] *[[Miha Kastelic]]: [[Pesem Ljubljanske narodne straže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XP7BH9XM 12.4.] *[[Franc Malavašič]]: [[Aleluja!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWEWERYA 19.4.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Svobodni Lenart]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QDDIAD20 26.4.] *[[France Prešeren]]: [[Zdravljica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9JWAEOHS 26.4.] *[[Slovencam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9U54VL41 3.5.] *[[Matija Valjavec]]: [[Drevo v cvetji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P1IZ0C0D 10.5.] *[[Lovro Toman]]: [[Edinost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6YE9Y54K 17.5.] *[[Andrej Pirnat]]: [[Presvitlimu našimu Cesarju milimu očetu FERDINANDU PERVIMU]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRHEFNFC 24.5.] *[[Andrej Likar]]: [[Pozdrav Slovenii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EA3YJTO 31.5.] *[[Bernard Tomšič]]: [[Prošnja učiteljev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D8S2XX6R 28.6.] *[[Andrej Likar]]: [[Hvala petja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGOGG9F9 5.7.] *[[Emanuel Tomšič]]: [[Korun]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9TN9A86M 12.7.] *[[Matija Veljavec]]: [[Znamenja dežja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ML8RLDUM 19.7.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovenije zmaga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJDYT62N 2.8.] *[[Jožef Žemlja]]: [[Sedim sinov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5G0D025 9.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5G0D025 16.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9V3Q7SO4 23.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VM94AHXU] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWKC4DSN 6.9.] *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QMWLVVCZ 30.8.] *[[V tolažbo zatiranim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-69CAZ03I 27.9.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Naprej, slavenski Jug]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8UVCG51L 11.10] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Naše barve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGHJ6J4K 18.10] *[[Lovro Toman]]: [[Austrije zvezda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36GT5E5J 1.11.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Divji lov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2DOWQ1VF 15.11.] *[[Moj svet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELV7QN43 22.11.] *[[Lovro Toman]]: [[Slovenskim dekletam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JR4505DB 29.11.] *[[Slavljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWOCU5UO 20.12.] *[[Estrajh za vse]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GOLS9ZX 27.12.] ''' Prevod ''' *[[Pokora poredniga sina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6VW7A5T 19.1.] *[[Mirko Bogovič]]: [[Domorodci?]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AK692HD 26.7.] *[[Mirko Bogovič]]: [[Serce moje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HR74CERS 13.12.] *[[Minljivost stvari - večnost kreposti]] (pr. [[France Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L76H5V39 16.2.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Kako bomo konstitucijo po slovensko imenovali]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CBY52GH 5.4.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Prošnje krajnskih deželnih stanov v rečeh slovenskiga naroda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ALQ35VAQ 12.4.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Slovenski jezik ni otrok]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BM339K52 3.5.] *[[Kako bomo konstitucijo po slovensko imenovali ?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7IK9VMF 3.5.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Skušnja uči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JXG0VJHE 24.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Dobrovolska ob času sedanje vojaške nabere]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8NP8YCNX 7.6.] *[[Franc Cegnar]]: [[Večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RN81M5OP 21.6.] *[[Fran Metelko]]: [[Odgovor]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6XOJ0Z78 celotno besedilo] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P81BNTUY 19.7.] *[[Janez Bleiweis]]: [[V rečéh slovenskiga pravopisa]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EISZ36UA celotno besedilo] *[[Poménki zastran vprašanja v besednih rečeh Slovenije]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3DTBCNHW celotno besedilo] *[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G47QPBC6 23.8.] *[[Juri Volc|Podkorenčan]]: [[Zahvala vprašavcov zastran besed]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SOD5GS56 6.9.] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IAPE0AHD 20.9.] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JAOJN3AE 4.10.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Povedanje od slovenskiga jezika]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL celotno besedilo] *[[Peter Hitzinger]]: [[Staroslovenski spominki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6B60YFSZ 1.11.] *[[Fran Metelko]]: [[Opomba k sostavku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FVSN8FZ9 8.11.] *[[Svoboda ali sloboda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FALIWJAV 22.11.] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6IZPI44E 20.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GOLS9ZX 27.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Krajnska Čbelica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2HK35VWX 9.2.] *[[Slovenske reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ED5LAL9 10.5.] *[[Andrej Likar]]: [[Prošnja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USDX3M0A 10.5.] *[[Slovenske reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OQYRQZ37 31.5.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Županova Micka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2IJQDA73 19.7.] *[[Pogreški device orleanske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PQM2X4O2 27.9.] *[[Slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S456RP9T 4.10.] *[[Slovenske imena meseov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACZAUJWT 13.9.] '''O statusu slovenščine''' *[[Mihael Ambrož]]: [[Želja Slovencov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6W3QC8IG 19.4.] *[[Vseučiliša nam je v Ljubljani potréba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VTSB1PV5 31.5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8GGCCK3Z 7.6.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Kako in koliko bi bil slovenski jezik precej v šole in kancelije vpeljati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MVOTDAM 14.6.] *[[Slovenske narodne šole na spodnjim Štajarskim]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUE2UXN celotno besedilo] *[[Mihael Ambrož]]: [[Kako bi se naš jezik v šole in v kancelije vpeljal?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E1GPGB0N 28.6.] *[[Oroslav Caf]]: [[Beseda za Slovensko vseučiliše v Ljubljani iz Štajarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99TNQVXN 28.6.] *[[Peter Kozler]]: [[Odperto pismice gosp. Ambrožu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TUC2W2DH 5.7.] *[[Jurij Volc]]: [[Kako bi se slovenski jesik v šole spravil?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB2CAM49 5.7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-58D4H0IF 12.7.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovenski jezik v starih časih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7SM32NC 19.7.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Še ena beseda k sostavkam k vpeljanju slovenšine v pisarnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2VPF91T 2.8.] *[[Za kogá se potegujejo Novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UOEQKRNK 23.8.] *[[Peter Hitzinger]]: [[V slovenskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SL7YQHK4 6.9.] *[[Janez Bučar]]: [[Odgovor na besedo gosp. P. Hicingerja zavoljo vpeljanja slovenšine v pisarnice]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KZPT9HX celotno besedilo] *[[Nar veči zaderžek omikanja slovenskiga ljudstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F2KRACW9 23.8.] ''' Pregovori ''' *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5YJNRL7E 19.4.] *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GC2C7UM6 26.4.] *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNM2W5GC 5.] *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KKLZZHCR 27.9.] *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PWYEFXSD 25.10] *[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J4OJ3YMO 20.12.] ''' Gledališče ''' *[[Nova slovenska igra]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFFNVHWS 29.11.] *[[Iz Ljubljanskiga gledišča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPX81FNY 6.12.] ''' Narava in družba''' *[[Andrej Zdešar]]: [[Istrijanski Slovenci med Teržaškim in Reškim morjem]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ODLW782Y celotno besedilo] *[[Oroslav Caf]]: [[Kmet na Tominskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TMKAL5KG 15.3.] *[[Iz Dolenskiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5HONHNZG 29.3.] *[[Anton Koderman]]: [[Slovenskim vinorednikam]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LNM4NBZY celotno besedilo] *[[Oroslav Caf]]: [[Prerokovanje Slovencam poleg Soče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQEOTBTY 12.4.] *[[Janez Cerer]]: [[Nekaj od davkov]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQEOTBTY celotno besedilo] *[[Jožef Orel]]: [[Šol in šolnikov po deželi nikar ne pozabite]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VTSB1PV5 31.5.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Poprava nekterih misel in besedi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XZ89O460 14.6.] *[[Perva velika skupšina slovenskiga zbora v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-66VT69TX 14.6.] *[[Deželni zbor v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF9HIXYY 21.6.] *[[Oglas iz močirja]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LI4H6P27 celotno besedilo] *[[Janez Bleiweis]]: [[Slovensko družtvo v Ljubljani]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KCPN8BMV celotno besedilo] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Kaj delajo šolski gospodje po Štajarskim?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXGWFPNA 28.6.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Spomin na Koroško Belo in njeno kislo vodo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XBRE5OZP 19.7.] *[[Jožef Orel]]: [[Odgovor na oglas iz močirja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJRFX1EP 26.7.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Spomín popotovanja na sv. Višarje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V0ZBJ4QH 6.9.] *[[Ljubljačanje, Krajnci, Karlovec in Zagreb]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUBWC4L9 13.9.] *[[Kajetan Hueber]]: [[Mengeš vasem in mestam lep izgled]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E40QQA63 13.9.] *[[Nekaj od Serbije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0Q8KT9B0 27.9.] *[[Oroslav Caf]]: [[Slovenska obleka pravih Pesničarjev na Štajarskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EHJ3T4GG 11.10.] *[[Veselíca v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G6U1TOEY 11.10.] *[[Jožef Bevk]]: [[Misli zastran bire]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8QQ41DR celotno besedilo] *[[Janez Cigler]]: [[Ozir na pretečene čase na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JS4ELETZ 22.11.] *[[Nov denar v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YASXK9IJ 22.11.] *[[Jurij Kobe]]: [[Domorodne reči verlim rodoljubam v prevdark]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MMCSM88M celotno besedilo] ''' Marčna revolucija''' *[[Janez Bleiweis]]: [[Slava slava našimu presvitlimu Cesarju Ferdinandu Pervimu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TXT4217P 22.3.] *[[Matija Majer]]: [[Slava Bogu v višavah in na Zemlji mir ljudem dobrega serca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RS22WTE9 29.3.] *[[Ljubljanska mestna gosposka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5HONHNZG 29.3.] *[[Opomin in svarilo]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RS22WTE9 celotno besedilo] *[[Janez Bleiweis]]: [[Oglas kmetam zavoljo tlake, desetine in drugih gruntnih gosposkinih dacij]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UYW5VGJG 12.4.] *[[Martin Semrajc]], [[Anton Globočnik]]: [[Mili bratje Slovenski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YQYLR8TP 12.4.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Odperto pismice krajnskih poslancov vsim Slovencam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D2XJ2NZ2 19.4.] *[[Poslušajte, kaj se zdaj na Dunaji godí]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0HXBKZE3 19.4.] *[[Davorin Terstenjak]]: [[Bratje Slovenci po Krajnski, Koroški in Štajarski deželi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-D99XI956 19.4.] *[[Janez Stein]]: [[Dopis iz Kanalske doline]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-41U9CYF6 26.4.] *[[Mojim slovenskim bratam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5XF4BDAJ 3.5.] *[[Mi Ferdinand Pervi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PXMIZ2J8 3.5.] *[[Ustavno pismo Avstrijanskega cesarstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HW43PA8Q 3.5.] *[[Kmetje varite se šuntarjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ4EROMO 17.5.] *[[Povabilo Slovanam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YVN7GAYS 17.5.] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Moje misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PN0NX5BV 17.5.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Kakošne poslance bomo za Dunaj volili?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZG3SFNMN 24.5.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Napoved perviga deržavniga zbora na Dunaji 26. dan tega mesca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2IMSZT9 7.6.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Kaj se je zgodilo v Smeledniku?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UBD0INHT 14.6.] *[[Imena mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SZBF80N8 14.6.] *[[Deržavni zbor na Dunaji se bliža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7T7190HQ 14.6.] *[[Laží po kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UIFN88J0 21.6.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Odperto pismo iz Dunaja vsim Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YWFUG90M 12.7.] *[[Odperto pismice krajnskim poslancam na Dunaji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LBBB3LZG 26.7.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Odperto pismice vsim Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-57CI1ZN3 26.7.] *[[Iz Frankforta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KLTV9JRM 26.7.] *[[Juri Podrebernicki]]: [[Zakaj hodijo kmetje na Dunaj po laží?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XCAT3FJR 9.8.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Odperto pismice Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2DNBDNAT 16.8.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Cesar so na Dunaj nazaj prišli!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDVXSLFQ 23.8.] *[[Za kogá se potegujejo Novice zastran desetine in tlake]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QBNREYPQ 30.8.] *[[Jovan Stanković]]: [[Kako se Madžari v sedanjim boji s Serbljani obnašajo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZ0LBN3G 30.8.] *[[Sklep deržavniga zbora na Dunaji v kmetijskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4CQ51TV 6.9.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Iz Dunaja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-51BHMM7A 6.9.] *[[Mi Ferdinand Pervi, ustavni Cesar Avstrijanski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LWGI9HFE 13.9.] *[[Peter Kozler]]: [[Zemljišni ali gruntni davek na Štajarskim in Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KH6WXBUS 20.9.] *[[Tudi kmet in rokodelec se zdej po postavi gospoda imenujeta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZXL18C4R 20.9.] *[[Še ena beseda zastran narodne straže kmetam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O6253SJ0 20.9.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Koroški in štajarski deželni stanovi in prihodnje avstrijansko cesarstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SS620UQG 27.9.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Kratko razjasnjenje čez sklep deržavniga zbora zavoljo kmetijskih reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SENQXM1Y 4.10.] *[[Belo - modro - rudeče barve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RAQ9XDJT 4.10.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Drugo razjasnjenje zastran kmetijskih reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JD2LKU0K 11.10.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Kurent je oživel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SLQ53ZNI 11.10.] *[[Vsim Slovencam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EMGKUEXL 18.10.] *[[Carl Codelli]]: [[Lovske in ribške pravice]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX68G3DY celotno besedilo] *[[Prizadevanje Nemcov in njih misli od Slovanov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YL65VL9 1.11.] *[[Slovenskim poslancam v deržavnim zboru!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCWFPU33 8.11.] *[[Ivan Navratil]]: [[Šuntarji na kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZRF92CM 8.11.] *[[Rotar]]: [[Pazite ljubi bratje Slovenci!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G53Y64WQ 8.11.] *[[Ban Jelačič Slovanski Lipi v Pragi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2CYMG3ZC 8.11.] *[[Pervi prihodnji opravki deržavniga zbora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8L7U5WX 15.11.], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AQTZ2E4F 22.11.], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D90NKFAE 29.11.] *[[Slovenci!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79DTCT39 22.11.] *[[Od Dunajskiga deržavniga zbora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TBLDF4WV 22.11.] *[[Vaše c. k. Veličanstvo!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FLUCDGX4 29.11.] *[[Slovenci, ali boste s tém zadovoljni?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I0VMJW2E 6.12.] *[[Kaj se v deržavnim zboru godí]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZ25O2O2 6.12.] *[[Nar novejši in nar imenitniši novica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE8AIFZG 6.12.] *[[Opomin krajnskim kmetam zastran gojzdnih služnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMJJOY7K 13.12.] *[[Premišljevanje čez odstop cesarja Ferdinanda I. in nastop cesarja Franca Jožefa I.]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RH9LKTDD 13.12.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Odgovor Novícam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GF4PQKR9 13.12.] *[[Slovenskim poslancam v prevdark]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJAWGVCA 13.12.] *[[Carl Codelli]]: [[Serčni opomin našim kmetam]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RING1QGP celotno besedilo] *[[Slovo od stariga leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PPXC0KCK 27.12.] ==1849== '''Poezija''' *[[Luka Jeran]]: [[Vošila Novic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YUTLAX1M 3.1.] *[[Matija Šnajder]]: [[Poserčenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R2ETRQTB 10.1.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovanska doba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XNM42LV 17.1.] *[[Č. G.]]: [[Komu bom ustregel?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8MS7KHJ 31.1.] *[[Miha Kastelic]]: [[Na grobu slavniga pesnik Franceta Prešerna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0HZM61FL 14.2.] *[[M. Veljavec]]: [[Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWI55TGD 21.2.] *[[France Prešeren]]: [[Ljubljančanam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EXUSGTV 7.3.] *[[Gospodu L.Tomanu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1AQ65ZX 21.3.] *[[Žalostni glas zvonov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCYJF1NG 28.3.] *[[Dekletam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0Y7CCNDD 4.4.] *[[Lovre Toman]]: [[Človek brez rodoljubja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IHEWD84C 11.4.] *[[Franc Cegnar]]: [[Planinski lovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9LZ6CZ5O 18.4.] *[[Matevž Ravnikar]]: [[Na Janeški gori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJXR5U8S 25.4.] *č: [[Zvest prijatel zdravilo življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1BUNWH2 16.5.] *[[Jožef Virk]]: [[Slava Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ZFZMW6U 23.5.] *[[Lavdon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6TOA8N7 30.5.] *J. Št: [[Zdihljeji po miru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UNK6F0B8 6.6.] *[[Hitzinger Peter|Podlipski]]: [[Pomenki o novih časih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMVDT64D 13.6.] *[[Miroslav]]: [[Vodila pridnim kmetovavcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSWGQTFO 13.6.] *[[Kresni žarki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MVTY3R95 27.6.] *[[Jožef Virk]]: [[Slovenci smo!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RW5GCY07 4.7.] *[[Matija Valjavec]]: [[Poletni večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N24H6699 11.7.] *[[Cigler Janez|Višnjagorc]]: [[Zmota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M19OFZGB 25.7.] *[[Hitzinger Peter|Podlipski]]: [[Kje Slovenija živi?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XDMEQ5QP 1.8.] *[[Jožef Virk]]: [[Slovensko dekle]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8G4V13Z 8.8.] *[[Hitzinger Peter|Podlipski]]: [[Slovenija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSS3X0XO 22.8.] *[[M. Valjavec]]: [[Seničice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WGH7N02T 12.9.] *[[Govorica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9CKA3E 19.9.] *[[Narodna pesem na Cesarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q4PVYVHF 19.9.] *[[Jela Tom.]]: [[Prijaznost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4S7M1HUL 3.10.] *[[Godovnica cesarjeva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RR142M47 3.10.] *[[Visokospoštovanimu gospodu Lukatu Martinaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IN6H3J2L 24.10.] *[[Ivan Dravotin Šamperl]]: [[Kazavec ceste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V7PBN2PD 31.10.] *Miroslav [[Vodniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ONXJNT3 7.11.] *Jaka [[Jezična igračica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSMMBSRD 12.12.] *M. [[Čehovin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MOGQIDYB 19.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Janez Bleiweis]]: [[Žalostno oznanilo in prijazno povabilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-82AWLFFP 14.2.] *[[Dr. Wildnerjeve bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z5SN3YJ6 21.2.] *[[Napoved novih lepopisnih bukev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75MZRE5L 29.8.] *[[Nove slovenske bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MAZ64FE 23.5.] *[[Nova slovanska knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NKJA8NFX 4.7.] *[[Nove slovenske knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYONKSS5 19.9.] *[[Nova knjižnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IEKM1LV8 7.11.] *[[Oznanilo imenitne nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRIKHRVQ 3.10.] *[[Priporočilo novih bukev za mladost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFG368KO 18.7.] '''Proza''' *[[J. Zepič]]: [[Povedka od Ljubjanskiga dohtarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Z0M8RH7 7.2.] *[[Kralj kmečkih zapravljivcov in njegovih pet ministrov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H1EZQH3S 28.2.] *[[Odkritoserčne misli nekiga kmeta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UUQLOSUV 28.2.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JI6JD676 27.6.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61BWUVHY 11.7.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-259GHLTO 18.7.] *[[K.]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A9W83HI9 8.8.] *[[K.]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8PDLWQ6 15.8.] *[[O.]]: [[Resnična smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JYZLPPWO 29.8.] *[[Jožef Virk]]: [[Le hitro v černe bukve ž njim!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K920BKW8 29.8.] *[[K.]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P6H77A06 5.9.] *[[Resnična prigodba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFO01ED3 10.10.] *[[Dopis Krajnskiga, Jurčeta Jurčetu na Dunaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C0IQQKNQ 17.10] !!! ALI JE TO PROZA?? *[[Pogovori v gostivnici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPQCPSQZ 24.10.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDOUN3XB 28.11.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5BN1F7NN 12.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Opomin bravcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6PZVPBMO 03.01.] *[[Mihael Peternel]]: [[Ktere imena mescov so prave?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWV63USJ 3.1.] (celotno besedilo) *[[Jožef Poklukar]]: [[Kako dolgo še ne bomo lažnivosti svojiga pravopisa slovo dali]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IIQB4IG2 10.1.] (celotno besedilo) *[[Franc Serafin Metelko]]: [[Sloven ali Slovan, pa ne Slavjan ali Slavijan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CYVBOSSH 17.1.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PLHEVTO2 23.5.] *[[Lavdon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6TOA8N7 30.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Od slovenskih napisov na pismih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N39ECECV 29.8.] *[[D.]]: [[Zastran slovenskih imen mescov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YL7EG0PA 12.9.] *[[Vikencij Paulavič Ravinski]]: [[Še nekaj zastran imena Slovan ali Slavjan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YS2YA5ZR 7.11.] *[[Zdihljeji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49EC6H8I 14.11.] *[[Janez Hašnik]]: [[Kdor je silen, več dobi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B0GB9EZD 21.11.] *[[Odgovor zastran ,,skutnika."]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7QMT3VIO 26.12.] *[[Hicinger Peter|Podlipski]]: [[Mala slovenska stran s zlo razločnim jezikam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8S4710GV 12.12.] '''Pregovori''' *[[Janez Zupan]]: [[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MJNW411C 7.3.] *[[Janez Zupan]]: [[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2C550C8F 18.4.] *[[Matevž Ravnikar]]: [[Stari slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2FJ83HQE 25.4.] *[[Kmetijski poduki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKE45446 6.6.] '''Uganke''' *[[France Prešeren]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V2AJE28L 14.3.] '''O statusu slovenščine''' *[[Slovenci-slovenski jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI 3.1.] *[[Alojzij Reš]]: [[Gospodu in njegovim pomagavcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BDCRLMSD 9.5.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Pišmo, kakor smo pisali!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKII5XM1 16.5.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJW71VPF 16.5.] (celotno besedilo) *[[Kako naj bi se postave in druge oznanila v slovenski jezik prestavljale, de bo prav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MXKAC5SW 6.6.] (celotno besedilo) *[[Janez Bleiweis]]: [[Odperto pismice gosp.profesorju R. v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5DCOC5E9 20.6.] *[[Oglas slovanske knjigarnice v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRJIT3K8 11.7.] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Dolžnost svoj jezik spoštovati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CSVVMVXA 18.7.] (celotno besedilo) *[[U.]]: [[Slovenska drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0D1SD69L 29.8.] *[[Kako bi se dala v vsaki soseski bukvarnica napraviti?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7XS8CN0B 5.9.] (celotno besedilo) *[[Dobrovoljic]]: [[Slovenska drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-391KO1SU 3.10.] *[[Uren kovač Slovenskih besed]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R7WAPI6 31.10.] *[[Vesel naj bo, kdor brati zna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L9N8V7E 14.11.] (celotno besedilo) *[[Slovenci!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6CILL5ZX 21.11.] *[[Nekaj zastran deržavniga zakonika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZYAOAQG 19.12.] (celotno besedilo) '''Prevodi''' *[[Friedrich Schiller]]: [[Iz Mesinske Neveste]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LDNXO596 9.5.] '''Gledališče''' *[[Oznanilo slovenske igre v Ljubljanskim gledišu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CKGZPMF6 5.9.] ''' Narava in družba''' *[[Mihael Mrvič]]: [[Rimljanska cesta skozi gojzd Hrušico]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KTGDRLY 3.1.] *[[Kaj imajo naši kmetje noviga začeti, in kaj stariga obderžati?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MSU4AP26 17.1.] (celotno besedilo) *[[Janez Pirnat]]: [[Dopis slovenskiga vojaka iz Laškiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6MO2RFV 31.1.] *[[Od regrutiranja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M22XSRON 28.2.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Moje misli Slovencam v prevdarek!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZJY2PYK 28.2.] *[[Volitve za Frankobrod na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T2QRXLNV 7.3.] *[[Nova vstava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHGTPVYZ 14.3.] *[[Luka Jeran]]: [[Slovaki ali Slovenci na Ogerskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZ8AUNM0 14.3.] *[[Nova postava zastran lovskih pravic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHTDAQ1D 21.3.] *[[Svila (žida) in kupčija z njo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OP9S228L 21.3.] *[[Povabílo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HA3CAT58 21.3.] *[[Ljubljana na Koroškim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZRC800R 21.3.] *[[Prisežni možje in prisežne sodbe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5W5SJQMG 28.3.] *[[Postava zastran odkupljenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JXDR0CM1 4.4.] (celotno besedilo) *[[Janez Bleiweis]]: [[Spomin na Dunaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4WB7DRA5 11.4.] *[[Kakó se v druzih deželah z odkupljenjem desetine, tlake in drugih davšin ravná]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IRMH9VCX 18.4.] *[[Fidelis Terpinc]]: [[Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Fid. Terpinc)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q07TUH5B 18.4.] *[[Prijatelski pogovori s kmeti in mestniki v novih rečéh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-88WJ4VPH 25.4.] (celotno besedilo) *[[Jožef Orel]]: [[Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Jožef Orel)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFQCUA62 25.4.] *[[Hironim Ullrich]]: [[Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Hironim Ullrich)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-838ZGF59 2.5.] (celotno besedilo) *[[Zedinjenje krajnske, goriške in istrijanske dežele v eno kronino deželo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZUIXHO6B 27.6.] (celotno besedilo) *[[Vabílo k učenim natoroslovskim pogovoram v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUZI7WVT 27.6.] (celotno besedilo) *[[V ktere politiške in sodniške kantone bo Krajnska dežela v prihodnje razdeljena?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B09B1XQ1 4.7.] *[[Kako se kolere ogibati, in kako takrat živeti, de bo prav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60AN8M1A 11.7.] *[[Še nekaj zastran zjedinjenja Krajnske dežele z Goriško in Istrijansko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1OVQCK9O 11.7.] *[[Od novih politiških gosposk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R1X3VVQ 11.7.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Kako s človekam ravnati, kteriga je kolera napadla in kjer ni zdravnika na pomoč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPPOWJC8 18.7.] *[[Le pravično!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGR4SBMI 18.7.] *[[Andrej Fleischmann]]: [[Natoroznanstvo je vsakimu človeku silno potrebno]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SBAOVOIY 25.7.] (celotno besedilo) *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Nasprotnikam slovenstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-02XCQPO6 1.8.] (celotno besedilo) *[[J. Korban]]: [[Kratek ozir na Poljance]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34HCTFQL 8.8.] *[[Daljni pogovori v Ljubljanskim muzeumu 22. rožnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SCLZVGT 8.8.] (celotno besedilo) *[[Jožef Virk]]: [[Šolska veselica v Ulimjim na Štajarskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K3V0PDTY 8.8.] *[[Prošnja Ljubljanske mestne srenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQ8L0TR0 15.8.] *[[Miroslav Vilhar]]: [[Zgornjim Pivčenam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UN4LS2X 22.8.] *[[Potréba zdravilske šole v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MGXEZ3V 5.9.] *[[Daljni pogovori v Ljubljanskim muzeumu mesca maliga serpana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-94NDAQS6 12.9.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Nekaj od kmetijstva na Laškim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MHUUEN8V 19.9.] *[[Častitim komisíjam za nove sodniške in politiške vradnike na Koroškim in Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0RC945L1 19.9.] *[[Ponovljen rodoljubin klic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-640BYAQ8 26.9.] *[[Oroslav Caf]]: [[Glas iz Štajarskiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QLCJE6LZ 26.9.] *[[Potreba slovenskih šol po deželi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GITQ3K9W 3.10.] *[[Novi cesarski patent za gruntne in hišne davke za prihodnje léto 1850]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PSUCOUFS 17.10.] *[[Jožef Resnik]]: [[Žalostni stan učiteljev po deželi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8WDW7XDX 24.10.] *[[Nekoliko iz ministerskiga načerta, kakó naj bi se prihodnjič gimnazijalne in realne šole po Avstrijanskim vravnale]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HV6OCCVK 31.10.] *[[Večerni natoroslovski pogovori v Ljubljanskim muzeumu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJC0LVEY 14.11.] (celotno besedilo) *[[Deželna komísija za izpeljavo zemljišniga oprostenja za Krajnsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVHJ7RMZ 21.11.] *[[V zadevah slovenske enakopravnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-957U93W2 5.12.] *[[Kako so se sedanje avstrijanske dežele skupej zbrale]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-50N2B4XB 12.12.] (celotno besedilo) *[[Kaj Slovencam manjka?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NC6T20OE 26.12.] ==1850== '''Poezija''' *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Posvečeno bodi tvoje ime!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-70Q25P7A 23.1.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Obetje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q4WOFW2E 30.1.] *[["Iz visoke pesmi J. Koseskiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UOCZBTU7 27.2.] *[[Miroslav Vilhar]]: [[Vesoljnimu svetu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S2L0J0XF 3.4.] *[[Jovan Vesel Koseski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L76AD34F] *[[Kamnogorski]]: [[Žaljice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5R58B23Y 29.5.] *[[L. Kamnogorski]]: [[Radecki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NC9S610M 24.7.] *[[Ivan Dragotin Šamperl]]: [[Žirovnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LVCTXQAS 11.9.] *[[Lovro Toman]]: [[Zdravlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YWXNJAC 20.11] '''Proza''' *[[Andrej Praprotnik]]: [[Kmet, ki se je v 14 dneh brati in pisati naučil]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TBR5Q7BM 16.1.] *[[Smešna pa resnična prigoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A2RDGJNH] *[[Kaj kmetje v neki vasi store, da bi se jim les ne kradel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7WLPXE05 18.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q3VRCOB1 25.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Ali po novim ali po starim?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q0TNJ1GW 2.10.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[J. Kapelle]]: [[Zastran besede skutnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D3C8N0TM 23.1.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[ Skythae, Skuti, Skutje ali Skutniki, in Skythia, Skutje, Skutija, Skutško ali Skutno]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RMXA439Z 30.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AGBT9CH8 27.2.] (celotno besedilo) *[[Od omike slovenskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IH07PZG7 12.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OG6K32UO 19.6.] *[[Jurij Grabrijan]]: [[Srenja ali županija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RIQ990J7 31.7.] *[[Jurij Grabrijan]]: [[Pomenki v besedah župan županija nadžupan nadžupanija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P874Y49N 11.9.] (celotno besedilo) *[[Še eno oglasilo zastran besede „župan“ in „nadžupan“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KP2JG5B6 9.10.] (celotno besedilo) *[[K pomenkam zastran besede „županija“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RPKZPXMO 9.10.] *[[Jernej Lenček]]: [[Nasvet novih mesečnih imen za vse Slovane]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-233P6SMB 20.11.] '''Članki o leposlovju''' *[[Janez Levc]]: [[Slovenski lepopisni izgledi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAGRSFNO 6.3.] *[[L. Kamnogorski]]: [[O Prešernovim spomeniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MW4YC2VH 10.4.] *[[Nova knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKJ10LRA 5.6.] *[[Stefan, srečni kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFZH7C2W 16.10] *[[Živkov]]: [[Nova slovenska knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BREOI0W5 4.12.] '''O statusu slovenščine''' *[[En izgled, kako potrebno je, de se vradniške oznanila po deželi v domačim jeziku pošiljajo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8896R7HA] *[[Novičar iz slovenskih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BM6VHGPO 11.9.] *[[Josip Mencl Venceslav]]: [[Stari zoperniki mlade slovenšine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7R4OPEH2] *[[Kdaj bojo kantonske poglavarstva s županijami v slovenskih krajih svoje opravíla v domačim jezika obravnovati začele?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-23OTO9Z5 2.10.] *[[Zastran pripravnosti slovenskiga jezika za sodnijske zapisnike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QM2E76SP 20.11.] (celotno besedilo) *[[Novičar iz slovenskih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PQ2TJPNC 24.12.] '''Prevodi''' *[[Iz Šafarikovega Narodopisa]]: [[Pravlica od stvaritve sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTTWDC9L 2.1.] *V-c: [[Kmet pravi, kaj de bi ne tel biti]] (pr. [[J. Kastelit]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSFOJQL6 9.1.] *[[Slovenske narodske pesmi v nemško prestavljene]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P5GTQBBS 30.10.] (celotno besedilo) '''Gledališče''' *[[Slovensko glediše]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZZZ0U0P 10.4.] *sn: [[Slovenski igri v Ljubljanskim gledišu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWU7O6PS 26.6.] *Vr: [[Čudne umetnosti brez copernije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CT7XWS4H 3.7.] '''Narava in družba''' *[[Misli o novim letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOBGGQ52B 2.1.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Od kod so prišli Slovani v svoje sedanje kraje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4K1072G5 2.1.] (celotno besedilo) *[[Mihael Ambrož]]: [[Od zemljišne odveze]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJNDNRQ4 9.1.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Kmetijstvo in obertništvo vkupej]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FLTH899H 16.1.] *[[Začetek kovaške in živinozdravske šole v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P0M4ZS8T 16.1.] (celotno besedilo) *[[Korel Ullepič]], [[Ernest Lehmann]]: [[Naznanilo predsedništva deželne komisije za oprostenje zemljiš na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBHCWD51 30.1.] *[[Telegraf ali daljnopisnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SNNKE252 6.2.] (celotno besedilo) *[[Mihael Ambrož]]: [[Od zemljišne odveze na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NNYVX00W 6.2.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od davšin gostačev in bajtarjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N8SQ2NOI 13.2.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od vodnih činžev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OVRJCCII 20.2.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od tlake za ribštvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KHQ2SAA 27.2.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od povišanja činža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4TBN3C8L 6.3.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Potreba novih srenjskih naprav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XEDBVKF 13.3.] *[[Pregled hudodelstev, ki so bile dopernešene v mnogih deželah našiga cesarstva v 4 létih, to je, v létu 1845, 1846, 1847 in 1848]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HTQWS72V 13.3.] (celotno besedilo) *[[Mihael Ambrož]]: [[Nove fužine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XS145DV0 20.3.] *[[Jernej Arko]]: [[Nesreča ognja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PD1YLDLB 20.3.] *[[Ali bojo imele srenje velike in težavne opravíla ali ne?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7PX46B67 27.3.] (celotno besedilo) *[[Jožef Bevk]]: [[Popis Cerkniškiga jezera na Notrajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRKSI2E3 3.4.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od oprostenja zemljiš]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5REX0HM0 10.4.] *[[Lovro Toman]]: [[O Prešernovim spominku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MW4YC2VH 10.4.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Splošno razjasnjenje zastran davšin, ktere bi imele nehati brez odškodovanja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A9E3P0HN 17.4.] (celotno besedilo) *[[Ktere opravke je krajnska deželna komisija za odvezo zemljiš o poslednjih kvatrih dokončala]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDBP6QDS 24.4.] *[[Od fabrik v Ljubljani in okoli Ljubljane]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WFZIYWZO 24.4.] *[[Prihod cesarja Franca Jožefa v Ljubljano]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ON7AMNXK 15.5.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od mitnih in kupnih gruntov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K5OFWTEG 15.5.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Od kantonskih cést]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JROSVXDF 15.5.] (celotno besedilo) *[[Korístnost rastljínoznanstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VL7CYA9W 22.5.] (celotno besedilo) *[[Kako bojo sodbe po novih postavah?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M9V8RP2R 29.5.] (celotno besedilo) *[[Mihael Ambrož]]: [[Prijazen svèt v zadévah zemljišniga oprostenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F7DKWOBL 5.6.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Še nekaj od zemljišniga oprostenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I5Z9LWPV 19.6.] *[[Jožef Orel]]: [[Dobrovoljna beseda, kako naj se kmet pri odkupovavnih komisijah grajšinskih davšin zaderží, kteri se želí škode varovati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DXYY20YX 26.6.] (celotno besedilo) *[[Mihael Ambrož]]: [[Satan ljuliko seje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HMU78HN4 26.6.] *[[Miha Debelak]]: [[Dopis iz Istrije 3.7.1850]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2SYKI5U 3.7.] *[[Andrej Einspieler]]: [[Omika in izobraženje Slovencev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5TGRWYP2 10.7.] (celotno besedilo) *[[Jurij Kosmač]]: [[Franc Ant. žlahtni Steinberg]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IEGRTEUD 10.7.] *[[Nekaj od očitnih sodb po novih vstavnih postavah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQV3LI3M 31.7.] *[[Svèt našim županíjam po Slovenskim, kako naj bi se po izgledu ptujih deželá nove postave zoper ogenj vstanovile]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZKCD0VG 7.8.] (celotno besedilo) *[[Vesela prihodnost Krasa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B2QJ3CGH 7.8.] *[[Ljubljanskimu močvirju se nova vesela danica bliší]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RL4CC526 14.8.] *[[Nekaj od šol po kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EN35QFRV 21.8.] *[[Popotovanje skozi podzemeljske jame in votlíne v Planini in na Krasu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NS0OWA1 21.8.] (celotno besedilo) *[[Matija Vertovec]]: [[Ipavska bórja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VCNUMD8A 4.9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8G78JJU 16.10.] (celotno besedilo) *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovesnost v jami pod Malim gradam pri Planini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2T7CGSUM 11.9.] (celotno besedilo) *[[Janez Bleiweis]]: [[Spomín popotovanja po Štajarskim in Gorenskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GYS87K40 25.9.] (celotno besedilo) *[[Jožef Koller]]: [[Kakó pustimu Krasu vesélo prihodnost vstanoviti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J3IF0KRG 2.10.] (celotno besedilo) *[[Andrej Fleišman]]: [[Goli in pusti Kras v 3 létih v mlade in seženj visoke boršte spreoberniti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y3LS2I7J 30.10.] (celotno besedilo) *[[Jožef Juri Strossmayer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CRI8Z8T0 6.11.] (celotno besedilo) *[[Perve očitne porotne sodbe v Celju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63QX51HA 27.11.] *[[Poslednja beseda o starim letu zavoljo zemljišniga oprostenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z9ITDFQ8 24.12.] ==1851== '''Poezija''' *[[Podlipski]]: [[Za novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONK81YTD 1.1.] *[[Novoletne pesmice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3RPGXMUF 8.1.] *[[P-n]]: [[Snubač na ponudbo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKN03M3I 29.1.] *[[Janez Trdina]]: [[Zadnje besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-24WE7D90 12.3.] *[[Kobe]]: [[Narodna pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KFSC7OZ3 23.4.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Mojimu narodu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFYMKA8S 30.4.] *[[Matija Valjavec]]: [[Na planini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CQBW2KZS 11.6.] *[[Jožef Žemlja]]: [[Poletni večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJWUIX3S 18.6.] *[[Miroslav]]: [[Sveta gora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S77CD9MA 25.6.] *[[Miroslav]]: [[Moj vertič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLB21I0R 2.7.] *[[Miroslav]]: [[Kitica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RE7A0UYL 9.7.] *[[Urban Jarnik]]: št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4PQ3LJBA 23.7.] *[[Narodska pesem iz Liburnie]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2HULTU4R 6.8.] *[[Narodska pesem iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SVU9BWE2 13.8.] *[[Narodska pesem iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANNBKSZP 3.9.] *[[Narodska pesem iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MRS1BY32 22.10.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5DZK53IN 26.11.] *[[Ko solnce prot večeru umirajoče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5JSPOTO 17.12.] *[[France Prešeren]]: [[Naj se učenost in ime]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5JSPOTO 17.12.] '''Proza''' *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MRNPN21 1.1.] *J.Š.: [[Umniga kmetovavca bukvarnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A553R3GL 12.3.] *[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KUT37M7M 21.5.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6N3KNRR ] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6N3KNRR 6.8.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Nova knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MIT7VQ0X 1.1.] *[[Slovenske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8N7GZR6 29.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFARY5E3 5.2.] *[[Jeran]]: [[K slovenskimu berilu za pervi razred]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCLEDNL6 18.3.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZALGPAYI], *[[K stari zgodovini slovenskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH7OI26O 28.5.] *[[V jezikoslovnih zadévah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4TWYF3JF 18.6.] *[[Naznanilo prihodnje izdaje noviga, občno-slovanskiga zraven tudi nemškiga, francoskiga in laškiga, in po dopustljivosti okoljšin tudi vesolniga ali celosvetniga alfabeta s priloženo kratko predlago samiga slovenskiga v poskušnjo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WCQ0DSYE 2.7.] *[[O zadevi slovenskiga pravopisa tujih beséd]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6K0APOLJ 9.7.] (celotno besedilo) *[[Podlipski]]: [[Kdo kaj ne sme, in kdo ne]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9P6SHDKJ 30.7.] *[[O zadevah eniga samiga slovanskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WNH177P0 13.8.] (celotno besedilo) *[[Oroslav Caf]]: [[Staroslovenski in vseslovanski književni jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TG2M4TRB 8.10.] (celotno besedilo) *[[Književni jezik nemški - in pa književni jezik slovanski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q2N3R3M9 5.11.] '''O statusu slovenščine''' *[[Jakoslav Prifarski]]: [[Nekaj od ljudskih šol na Krajnskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MZAVB0XE 5.2.] *[[Slovensko berilo za 1 gimnazijalni razred]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4AEONJZJ 26.2.] *[[Kako bi se mi Slovenci v književnim jeziku zjedinili?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HAPEV7WY 2.4.] (celotno besedilo) *[[Odgovor na vprašanje besed „Slovén“, „župan“, „župnik“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QHCXECJV 2.4.] *[[Ptuji jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WO7Q4R1H 2.4.] (celotno besedilo) *[[Slovansko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S0DMXCJS 16.4.] *[[Nikar obupati zavolj pravične obveljave slovenskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IL6M14X1 28.5.] *[[Novičar iz slovanskih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHI3QAWU 5.11.] *[[Jugoslavenska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNIP0F3R 24.12.] '''Prevodi''' *[[Gorska žena in radovednot žena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZ6ITJB1 21.5.] *[[Friedrich Schiller]]: [[Mesinska nevesta]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JQDKPGYI 17.9.] '''Gledališče''' *Xp: [[Iz Celja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZWF59Y4 10.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Gospodam pisateljem in založnikam slovenskih Knjig]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N9YDII80 29.1.] *[[Nekaj iz Vesne]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N3ASU2OR 5.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CWC1QADL] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HEV32WQQ 26.2.] *[[Janez Bleiweis]]: [[Zastran Linhartoviga nagrobniga spominka]], št. [[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7LE6YR6H 26.3.]] *[[Anton Janežič]]: [[Književna novica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8B5ZP9TD 17.12.] '''Narava in družba''' *[[Jožef Koller]]: [[Potreba gore in hribe boljši obdelovati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPJ2E7I2 1.1.] (celotno besedilo) *[[Naznaník novih postav, ktere je bolj sploh vediti potreba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2P8WCO18 1.1.] *[[Mihael Ambrož]]: [[Dobrovoljen svet, kako se je v županijskih zborih obnašati in govoriti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EHLIBZTB 1.1.] *[[Od Bohinja kàj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEGIBX4I 8.1.] (celotno besedilo) *[[Nova dacna ali mitna tarífa za vse dežele avstrijanskiga cesarstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61U83SGK 15.1.] (celotno besedilo) *[[Kaj so notárji?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-764JKZ00 5.2.] *[[Jožef Koller]]: [[Razgled tega, kar se je dozdaj zastran pogojzdenja Krasa očitno razglasilo in priporočilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA8E9YQU 12.2.] (celotno besedilo) *[[Opravila notárjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CA8JQE4U 12.2.] *[[Premišljevanje o porotnih sodbah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQCKG1W9 12.3.] (celotno besedilo) *[[Kdo hodi no Dunaj trape lovit in zakaj se pusté naši kmetje sleparjem trapati?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P3VGPC1D 2.4.] *[[Glas iz Krasa za obdelanje Krasa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XEO6XT9C 2.4.] (celotno besedilo) *[[Cesarski ukáz zastran naprave odškodninskiga zaklada za oprostene zemljiša]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3563CDS 23.4.] *[[Od ljudskih šol po slovenskih deželah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0XFV5JON 23.4.] (celotno besedilo) *[[Pogled po slovenskim svetu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KKLICY01 14.5.] *[[Franc Pirc]]: [[Dopis iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PS0FRIEM 28.5.] *[[Nova postava za nastánjenje vojakov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J6ZH6QLN 4.6.] (celotno besedilo) *[[Andrej Švegel]]: [[Od podzemeljskih jam na Gorenskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-881R2SKK 4.6.] *[[Mili glas iz Notranjiga v gojzdnih zadevah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-89S1CQGO 11.6.] *[[Franc Pirc]]: [[Še en dopis g. Pirca iz Amerike 11.6.1851]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJ3CBFD5 11.6.] *[[Matevž Ravnikar]]: [[Razposeljenje pervih ljudí v slavjanskim obziru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8F4FTDMR 11.6.] (celotno besedilo) *[[Franc Pirc]]: [[Še en dopis g. Pirca iz Amerike 25.6.1851]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U3UNUGQV 25.6.] *[[Kako rokodélski stan na boljši pripraviti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XYPUNHSE 9.7.] *[[Naš vék in pa gosence]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JFLJV27W 9.7.] (celotno besedilo) *[[Spomín na Ljubljano in Krajnsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEI4PXA0 16.7.] (celotno besedilo) *[[Sončni mrak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YXWN1V3O 23.7.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Ne kradi!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-53ZC33H7 6.8.] (celotno besedilo) *[[Pogled po Senožeški okolici na Notrajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IUGAX09C 17.9.] *[[En večer na gori nad Soderšico]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1SNG0G1C 24.9.] (celotno besedilo) *[[Matija Vertovec]]: [[Poslednje pismo rajnciga gospod Vertovca vredniku Novíc]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CO3S6A49 1.10.] *[[Še nekoliko od zamaknjene na gori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZU7EEH0 15.10.] *[[O zadevah poglavnih ljudskih šol na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YDDAJBYD 12.11.] (celotno besedilo) *[[Pogled v Černagoro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4KVC94C 3.12.] (celotno besedilo) *[[Še nekaj od zamaknjenih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RVXD6RTR 10.12.] *[[Jurij Kobe]]: [[Pogled na „mirno goro“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5D0AAYQL 24.12.] ==1852== '''Poezija''' *[[Novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7R7TONOK 3.1.] *č: [[Minljivost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CP6B39HW 10.1.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Pesmica o snegu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EOGRC5YT 17.1.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodna pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCTGAOU0 14.2.] *P.H.: [[Zadovoljni kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIOO822L 7.2.] *[[Tolažba pozimi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LGER9FUC 18.2.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodna pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Z8J99HA 25.2.] *[[Jožef Virk]]: [[Prave sreče dom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCEZD6XZ 28.2.] *[[Anton Martin Slomšek]]: [[Iskrenim Slovencom]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ2PTVTF 3.3.] *č.: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XM2UXPYU 10.3.] *[[Narodska pesmica iz Liburnie]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZX0INJQ 13.3.] *[[Matevž Ravnikar|Poženčan]]: [[Traven]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S67S021M 17.3.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodna pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0S5S961Z 20.3.] *dr. A. [[Njega dni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8OPAOWF 24.3.] *[[Domovina]]: [[Iskrice hvaležnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQA4YGM0 3.4.] *M. H. [Pirhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YRGNXACE 7.4.] *[[Matija Valjavec]]: [[Kmet v risu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-INHVWOZ1 10.4.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6FY43ZXK 14.4.] *[[Kaj je prijatel?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BT2UR8A2 17.4.] *[[Anton Žakelj|Rodoljubski]]: [[Gorica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BL73DH5S 21.4.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Moj dom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2SZK2JR5 24.4.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITGQKSPP 1.5.] *[[Matija Valjavec]]: [[Mila Tičica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1M8AA2H1 5.5.] *I-č [[Zapuščena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CIOMGWKY 8.5.] *r [[Sreče dom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C3HHMI9L 12.5.] *J. V. [[Basen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZNYZG2VR 22.5.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Proklelje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2EZFCU61 26.5.] *[[Miroslav]]: [[Postojnska jama]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VABKRITT 29.5.] *C. [[Od kdaj pregovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-45Y65LQE 1.6.] *C. [[Od kdaj pregovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-45Y65LQE 5.6.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Nesrečnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGOKCP35 9.6.] *[[Zagorska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8V79SYIX 12.6.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Nanos]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOI9S1LS 16.6.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6W21U6G 19.6.] *J. D. [[Zlati čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3J9NVK2U 23.6.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HXJ5PYC 26.6.] *[[Miroslav]]: [[Slep rojen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PIHOOUER 30.6.] *C-r [[Ob posvečenju spominka dr. Prešerna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RCML7WK6 7.7.] *[[Anton Žakelj|Rodoljubski]]: [[Slavec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JESZQBVK 14.7.] *[[Anton Žakelj|Rodoljubski]]: [[Mojstru pevcov!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BRYBDSX9 17.7.] *-e- [[Mladeneč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OY72V6F5 21.7.] *[[Slaven na Laškim]]: [[Mravlja in kobilica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-01PZT5YM 28.7.] *[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E68XW0H 31.7.] *[[Svetec Luka|Podgorski]]: [[Hvala vinske tertice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GVCMJV7J 4.8.] *[[Kraljič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LW7A5L1Z 18.9.] *J. W-g. [[Ovca in ternjev germ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2LOP75N2 3.11.] *Narodna slovenska pesem [[Voznik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7SQEATI 6.11.] *[[Miroslav]]: [[Pesem od železne ceste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77U3MZ3Q 13.11.] *C. [[Kaznovana skopuha]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ONIEVWR 15.12.] *[[Rodoljubski]]: [[Slovenskimu narodu!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16C1VCFU 22.12.] *[[Ivan Kukuljevič Sakcinski]]: [[Koleda k novemu letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWI6CS8W 29.12.] *[[Vuk]]: [[Serbsko klagovanje za mertvimi]] (pr. [[Kobe]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVZZG59R 21.4.]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Y05139P 28.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-70HOL01W 2.5.] '''Leposlovje v narečju ali tujem jeziku''' *[[Iz Orave na slovenskem Ogerskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSXYCR66 25.8.] '''Proza''' *[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D6K6NRGE 25.2.] *[[Kaj je boljši?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCHR76Z 24.3.] *[[Drobtinice za kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CKTS8D38 16.6.] *[[Franc Domicelj]]: [[Drobtinice za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RE4Z51ID 30.6.] *Z-c [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N3YJWGQ8 28.7.] *St. [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A5YXN40J 20.11.] *K-č [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V7MVWQ1E 27.11.] *[[Podučnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSZD2DXS 14.12.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JHOC1KSB 4.12.] *V-i [[Kratkočasna podučnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6JJNYMK5 8.12.] *[[Janez Parapat]]: [[Kratkočasne povesti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0B062TAO 11.12.] '''Biografije''' *[[Življenje slavnih Slovanov - Juri Vega]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9EYO94D6 1.5.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Miklavž Kopernik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GXBOON7P 19.5.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Ivan Gundulič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SX7EN0EG 19.6.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Nikolaj Mihailov Karamazin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ME79Y34P 10.7.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Jožef Dobrovski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XSZUR5GE 21.7.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Janez Vajkard Valvazor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ZJCNKBP 11.8.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Jan Amos Komenski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8X06ERLA 18.9.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Jan Amos Komenski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O69N3PWC 22.9.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Jernej Kopitar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T7T62TXV 2.10.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Jernej Kopitar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9N8MDBQB 6.10.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Igraci Krasicki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U3MXD2P6 16.10.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Mihael Vasiljevič Lomonosov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AIY4DF6J 13.11.] *[[Življenje slavnih Slovanov - Gabriel Romanovič Deržavin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NSMYXY7E 27.11.] '''Potopis''' *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....1.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z7CZ46X8 21.4.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....2.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QE4GS8IL 24.4.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....3.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y2LXYY3S 28.4.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....4.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WTYGRGS6 1.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....5.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPEMHUH3 5.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....6.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWNJFODZ 8.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....7.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0SSK3JL2 12.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....8.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SMVAVCU9 15.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....9.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJBCAMK7 19.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....10.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SMVAVCU9 22.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....11.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UIN6TDGL 26.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....12.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EWRR06F2 29.5.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....13.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4BU1JTR 1.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....14.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACPID7YS 5.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....15.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E2B1TNJ3 9.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....16.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EAEOK8LA 12.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....17.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2ZQH03B 16.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....18.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OIII22KQ 19.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....19.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWM8QAY8 23.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....20.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KJA4JPR3 26.6.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....1.pismo....2.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZS9BYVZ3 14.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....3.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EG98DCVR 17.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....4.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N2E9LH07 21.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....5.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPKLOO4K 24.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....6.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F3G3NNFP 28.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....7.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VLUWWH1E 31.7.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....8.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNO0VJ1 4.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....9.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASE18IQF 7.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....10.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QRP8MOJK 11.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....11.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-90E7GBJE 14.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....12.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-70CRYI96 18.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....13.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1IH04129 21.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....14.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XE6N5T2 25.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....15.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LHEFHHQD 28.8.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....16.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GCJBOVKG 1.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....17.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HA4E8JVI 4.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....18.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V8MVUYIC 8.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....19.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QRP8MOJK 11.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....20.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WB3FEVAJ 15.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....21.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O8CCX04R 18.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....22.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-853T5DOH 22.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....23.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ7ED5NZ 25.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....24.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKREFVPE 29.9.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....25.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FXBRCCKQ 2.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....26.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RF330OTR 6.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....27.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LX6OY3D 9.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....28.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1O763Q9V 13.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....29.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U6S33DA8 16.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....30.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YS8FTHAH 20.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....31.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HJNRX1Z 23.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....32.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I3NOZ36F 27.10.] *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....33.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FX6DIWHV 30.10.] '''Uganke''' *[[Matija Valjavec]]: [[Žegen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4YJCYXI 28.4.] '''Smešnice''' *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K8RHNRFJ 13.11.] *[[Neven]]: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZ7R6JPF 18.12.] '''Prevodi''' *[[Marko Kraljevič i Musa kesedžija]] (pr. [[Fran Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XH8B2FQ6 21.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J3Y7314U 24.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXO6U38Z 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RKC74YGT 31.1.] *[[Graničar]], (pr. [[Cegnar]]), št.[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SB8MURMM 21.2.] *[[Karl Šneider]]: [[Roža]] (pr. [[ Fran Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S5SXJ5ZB 6.3.] *[[Boleslav Jablosnki]]: [[Sodni dan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLGI243G 3.7.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Ona]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8K9XZ4E0 7.8.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Davidova Harfa]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ZJCNKBP 11.8.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Onkraj groba]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BUVKSFJM 14.8.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Divja gazela]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CY25GO9S 18.8.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Jokajte o njih!]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IF4EP19I 21.8.] *[[Homer]]: [[Devetnajste bukve Homerove Iliade]], (pr. [[Jovan Vesel-Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEJETOM4 28.8.][http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BP4ULO7N 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHHBCDP 4.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q6XTELKX 8.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB9DNBHC 11.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KKKH7C5 15.9.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Ob Jordani]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX5UNSSR 22.9.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Hephtova hči]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ3Q44HI 25.9.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Na grobi]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RTPYJ3F4 29.9.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Moj duh je mračen]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YSLP0RB9 2.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Nje smehljej]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H0AG95UF 6.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Dodelal si!]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SDEGVA1W 9.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Savlova pesem pred zadnjo bitvo]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SDEGVA1W 13.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Savl]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PDI9KRLD 16.10.]¸ *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Vse je prazno! previ pridigar]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XIW5VTD 20.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Življenje duha 1, 2]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-677CS94I 23.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Življenje duha 3, 4]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JEH4ANME 27.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Vid Belščacarja]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06GY779F 30.10.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Luni]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJ3SMGD0 17.11.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Očitovavcu]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJ3SMGD0 17.11.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - XIX]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VUNR5VH2 20.11.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Na da ko je Tit Jeruzalem sesul]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8BJ24U9 24.11.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Ujeti pevec]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U071YBL3 1.12.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Pobitva Sennacheriba]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M8L9G46P 8.12.] *[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Iz Joba]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXIKWDE6 11.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QGT7ONWV 3.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-976UYKZ9 10.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0OY15HVB 14.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3QUDF8N 17.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S60TT7E6 21.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MN62YQ68 24.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BNSGEFG7 28.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYJP54EY 31.1.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KC73DWG 11.2.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SFUUYZO 14.2.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BAF1JHUA 21.2.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I3RI6OME 3.3.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BVEBI56M 6.3.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGWRVP1G 17.3.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE41X71Z 27.3.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G64Y4825 3.3.] *[[Jurij Kobe]]: [[Kakošna knjiga je nam na kmetih sada j naj bolj potrebna?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1WHIVI6 3.3.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0OWFWTP 31.3.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28REP1HW 3.4.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ8Z2CO3 14.4.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6C4KMB8 21.4.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C49L9PBN 1.5.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XIORXCYY 8.5.] *[[St.]]: [[Nekaj o slovenskih pesmih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NX7BW5ZQ 15.5.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXUJXE4 22.5.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5O38I1S5 29.5.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N9ZKCS60 9.6.] *[[Nove slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8V79SYIX 12.6.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN0YZOOA 16.6.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEYU8VNN 23.6.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PSZ8VS5X 30.6.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PSZ8VS5X 3.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YODVYLIY 10.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZD374HOP 17.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JO0LLZ25 21.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QH9NC9C 24.7.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JTTQQ943 24.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FHU4UVO0 31.7.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z77JIKBR 7.8.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SWFFEO61 14.8.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWWQEDIK 25.8.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIRXROIF 4.9.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3FR907MR 11.9.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0XGAN71K 22.9.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PX2N2WAJ 25.9.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N84HLSSP 2.10.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-56875GAH 9.10.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8HEKOLC 30.10.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VO2ICFD1 10.11.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8Q81B93E 17.11.] *B. [[Slovstvo o povestnici domači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-670IG1RG 24.11.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWS5O9TG 27.11.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HID06YL6 1.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QEZLK1IR 4.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCPU873J 8.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MWJ0Q0FV 18.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZDVOJ8GM 22.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GHT1J2Y 25.12.] [[Nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85C27ZR6 25.12.] *[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPHVTWGY 29.12.] '''O statusu slovenščine''' *[[O zadevah društva sv. Mohora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQ33WW2P 7.7.] *[[V zadevah knjig, po društvu sv. Mohora izdanih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWQY6A5L 28.7.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4VVJHS6A 7.8.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4OZUX1SJ 27.10.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZP7GB0X 18.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Pomenki o "Zori"]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2PWVFZ0 31.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LXC1YX76 4.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K0ADD0F6 7.2.] *[[Opazka jezikoslovna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D9LSW8KP 4.2.] *[[Slovenčič]]: [[Jezikoslovske stvarice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5UOHBHW6 9.6.] *[[Andrej Likar]]: [[Slovenske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVU1SNH1 31.7.] *[[Andrej Likar]]: [[Slovenske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9EXJJI8W 4.8.] *[[Dostavek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NRGR5V39 4.9.] *[[O slovenskem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYZZU787 30.10] *[[Podlipski]]: [[Besedica o kovanji novih besed]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZ9V56C1] *[[Jakob Volčič]]: [[Nektere Liburnske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PX42TI24 11.12.] *[[Jakob Volčič]]: [[Nektere Liburnske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K62HHOW9 18.12.] '''Narava in družba''' *[[Premišljevanje kako se prihodnjič povodnjim ubraniti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2RI47MJD 3.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NGBSW6GU 4.2.] (celotno besedilo v dveh delih) *[[Napoleonovci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGBMXF7D 3.1.] *[[Pravíla po kterih se ima prihodnje vladanje v kronovinah austrianskiga cesarstva vstanoviti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2JODSVE3 7.1.] (celotno besedilo) *[[Ozir na oprostenje zemljiš na Krajnskim v letu 1851]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DAY9N5GA 14.1.] ==1853== '''Poezija''' *[[H.]]: [[Glosa za novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJT8V6JL 1.1.] *[[Miroslav]]: [[Kaj maram!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QEBXLB82 12.1.] *A. Ž.: [[Mlada Breda]] (pr. [[Anastazi Grun]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36WFWGX2 19.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQ4P80JG 22.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ETQIURA 26.1.] *-r: [[Up]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEQIQEQT 9.2.] *[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Klepec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] *P. H.: [[Podobe življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U1OC6GZV 2.3.] *[[Slavus Ambidravus]]: [[Gospodu Davorinu Terstenjaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y0BL6BFO 30.3.] *[[Slava umetniku!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7CVLPQJR 2.4.] *[[Josip Radonievič]]: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8B6YJCRW 6.4.] *[[Tolažba tužnemu sercu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMX8A0PN 9.4.] *[[Smert]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W5B1JUAB 13.4.] *[[Narodna pesmica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U48BFTKF 16.4.] *[[Jaka Zupan]]: [[Cesar Karl VI]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4Q91RZAO 4.5.] *K. C. K.: [[Besedna zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4OHPIKRX 18.5.] *[[Huda ura]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POC9YJPU 25.5.] *-č.: [[Pesmica o pomladi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-24MEVSDY 15.6.] *-č..: [[Onem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36RINNCD 2.7.] *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SLJ1XPWP 2.7.] *[[Kaj so solze?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UN310FY4 6.7.] *[[.....r]]: [[Prijatel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-62Q9XWAR 25.6.] *[[Večeren sprehod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T1OH2OV4 20.7.] *-č.: [[Mladenčem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O6AUHLTQ 10.8.] *[[Josip Novak]]: [[Sveti Matija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-08N7YBFB 27.8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4BSMFXI 31.8.] *[[Delitev Jakšicev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSESE8K2 10.9.] *[[Delitev Jakšicev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0EYIWVZE 14.9.] *[[Josip Novak]]: [[Želja po domačii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RK4ABF5S 5.10.] *[[Andrej Kančnik]]: [[Zgodba na Krasu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QVE065KV 19.10.] *[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Samopašnikom!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2PXK9IGC 22.10] *T....r.: [[O večernici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S0FIZUDS 19.11.] *[[Jožef Hašnik]]: [[Strah za strah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SRTNYX5G 3.12.] *[[Jožef Schwegel]]: [[Gorska cvetlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XNBDZ5D 17.12.] *[[Jožef Dernač]]: [[Svet večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8TJVN5F 24.12.] *[[Jaka Zupan]]: [[Krajnc obdolževan hrovatenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3NJXFAO 28.12.] * ***: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZSF4U3S 31.12.] '''Proza''' *[[Jure Sodevski]]: [[Slovenske starice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWOJXKIG 1.1.] *[[Preklic stare moriti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IVRVYK5 8.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TVACS6OW 12.1.] *[[Neven]]: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URWIXO41 15.1.] *[[C-r.]]: [[Povestnice za kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRRHSBIX 26.1.] *[[Janko Pajk]]: [[Podučna povest za naše kmetovavce]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L8WLHEX0 29.1.] *[[Jurij Kobe]]: [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NEXQY1J 29.1.] *[[Janko Pajk]]: [[Podučna povest za naše kmetovavce]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KGBHU0FQ 2.2.] *M. J.: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L72ZDMIX 19.2.] *[[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CGHR6163 6.4.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6I7NAA2 27.7.] *K.: [[Kratkočasnice zvirne iz narečij]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NTSLDURV 6.8.] *Dan. Ilir.: [[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8KI058AY 17.8.] *[[Narodska povest]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUF8X3CZ 21.9.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8P3C566 24.9.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDI31ZT4 12.10.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IIXH5IQ1 15.10.] *Dr B: [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9AZZ0FG 19.10.] *[[Drobtinčica življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DWMQW86I 2.11.] '''Biografije''' *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Fr. M. Appendini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRE9MN31 12.2.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Franc Andrej Cigler]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRE9MN31 26.2.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Jan Kolar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7F9NR9HV 16.3.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Ivan Popovič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8Q343GIP 9.4.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Dominik Zlatarič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRBDZOKX 14.5.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Tomaž Dolinar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPRAMH4E 18.6.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Ivan Raic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5BZWT627 10.8.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Ivan Andrejevič Krilov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KF55QFN4 10.9.] *[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Jan Svatopluk Presl]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P5WJCHR6 1.10.] '''Prevodi''' *[[Nehvaležni sinovi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F1IIF1QE 8.1.] *Po nemškem: [[Umirajoči labud]] (pr. L-r.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L5QER3CY 29.1.] *Po češkem [[Furha]]: [[Pesem čeških muzikantov]] *Po češkem [[Zimsko spanje prirode]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-48EC6DW0 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q2VNSXWY 2.3.] *Po nemškem [[Stari človek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49GYIMIE 20.4.] *[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Rak, labud in ščuka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIUWR6GF 27.4.] *Ruska narodna [[Jetnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TU2MXZ4P 11.5.] *Serbska narodna [[Smert Marka Kraljeviča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99A8GI5B 14.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HHUAHVI0 18.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PAY8RCGJ 21.5.] *Litvanska narodna: [[Lipova Harfa]] (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPCWZGMH 28.5.] *[[Karl Muller]]: [[Obertnijske čertice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UZ0O9I88 16.7.] *Po nemškem: [[Čudna smert tatu]] (pr. [[J. H.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2Z10KXP 21.9.] *Serbska narodna: [[Oranje Kraljeviča Marka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MBLLUEFO 12.10.] *Serbska narodna: [[Solnce in dekle]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZL32LIDO 2.11.] *Orientalsko: [[Reka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L1NC01YE 23.11.] *Orientalsko: [[Vprašanja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W7C92I8V 7.12.] '''Leposlovje v tujem jeziku ali narečju''' *A. Ž.: [[Mlada Breda]] (pr. [[Anastazi Grun]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36WFWGX2 19.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQ4P80JG 22.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ETQIURA 26.1.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZSUTXE4Y 4.6.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZL551BC 8.6.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B37BNCYO 11.6.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBW6D6WU 18.6.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZHLPSFH 29.6.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9TO5CFO5 13.7.] *[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWJOVPXN 3.8..] *[[Balatino jezero]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQ6C3R12 24.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QW49WVWQ 28.9.] '''O statusu slovenščine''' *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH7JMIYX 19.3.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZC9MYQCE 16.4.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XD2ZGKXD 13.8.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU7RAXHO 5.10.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQG8Y6SH 15.10.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URV2F3US 22.10.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Narodopisni in jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-340RS1Y4 29.1.] *[[Narodopisni in jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KGBHU0FQ 2.2.] *[[Narodopisni in jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIYK1S58 5.2.] *J.V.: [[Jezikoslovske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZQ15ZAX 4.5.] *J.V.: [[Jezikoslovske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JH68M4RP 15.6.] *[[Ivan Navratil]]: [[Jezikoslovni pogovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LDHCX919 7.9.] *[[Graberski]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3JOP89U 10.9.] *[[Ivan Navratil]]: [[Kupa ali Kolpa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7IL7A07 10.9.] *[[Juri Kobe]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9EVYYD0 21.9.] *[[Ivan Navratil]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z29E0IKV 8.10.] *[[Matej Cigale]]: [[Drobtinca iz slovenske slovnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZJBINE3 12.10.] *[[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CRQ496WC 19.10.] *[[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFEV2IBT 22.10.] *[[Davorin Terstenjak]]: [[Jezikoslovna drobtinčica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W9Z1U3AW 2.11.] *[[Anton Oliban]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K36KBD3J 9.11.] *[[Franc Serafin Metelko]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PGS5NQZI 16.11.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9JVRQG8O 23.11.] *[[Juri Kobe]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OU4GRWHX 26.11.] '''Izreki in smešnice''' *[[Zlati izreki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JGZ8HF1G 14.5.] *[[Zlate resnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RJ1N0LYJ 9.7.] *[[Zlati izreki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G0SGQXP2 10.9.] *[[Zlati izreki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0CYZ6HH3 17.9.] *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QGZ790D 26.11.] *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKZXURIG 31.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YJCJP40Y 29.1.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RXCN5XST 2.2.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D3F7RQTD 9.2.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T2QE5WMI 12.2.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZEFVGV0 19.2.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YB5K5PGR 23.2.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HA0J0CUN 5.3.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QAJLEO8E 12.3.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9SXXUNAO 26.3.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNBKWGNP 6.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GYO73TVE 13.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9KNGRUVE 20.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9WMJIPFR 30.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SOEVNRRG 4.5.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W4GDEGBD 11.5.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRQH7307 18.5.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2CD4CV4 8.6.] *[[Terstenjak]]: [[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IM074LZM 22.6.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FPJ3X722 6.7.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IIZDAWEN 16.7.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROUS5VZH 27.7.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LPTOUS0I 6.8.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B95DZV28 10.8.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RVPDYZ8Y 13.8.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XK4DLXJW 20.8.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDZWOHQR 7.9.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNHCEZ3W 7.9.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0TXE1EB 17.9.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUPB0566 5.10.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KZENRBJ9 19.10.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WVUZY5L6 22.10.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8F6O7N4 29.10.] *[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F2ZHW706 12.11.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NF7A7TQ4 23.11.] *[[Družtvo sv. Mohora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BTZKWGVU 17.12.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CUPT6ERX 21.12.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMZ0YKK4 28.12.] ==1854== '''Poezija''' *[[Peter Hitzinger]]: [[Novo in staro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3J3JS77M 4.1.] * *[[Jakob Burja]]: [[Prerokovanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-43SVHLZE 11.1.] *[[Domače šege]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N31VHIUH 15.2.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Limbarska gora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34NNH7UL 8.4.] *[[Slovenski pisavnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NH1L001U 22.3.] *[[Jož. Dernač]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRN8B0H3 15.4.] *[[Vojtek Kurnik]]: [[Prihod pomladi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C4PW92BP 6.5.] *[[Bernard Tomšič]]: [[Izplačana prevzetnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3TY2EFUK 31.5.] *[[V. O.-n.]]: [[Napitnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LC5LF0MK 3.6.] *[[Lovro Toman]]: [[Slovenije dar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y48820T2 10.6.] *[[Matija Valjavec]]: [[Kam in kje?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KLSIHJES 14.6.] *[[Ivanu Koseskimu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RETKS01 24.6.] *[[Josip Stritar]]: [[Josipini Turnogradski na prerani grob]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J7XQM9VH 28.6.] *[[Matija Valjavec]]: [[Zaperta smert]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQFCKK1M 1. 7.] *[[Fran Levstik]]: [[Hrepenenje mladega pesnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7FJAARXF 5.7.] *[[Franc Blažič]]: [[Stergar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ORLQ3ZD0 8.7.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Moj vertec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K183ZDPM 12.7.] *[[Matija Valjavec]]: [[Žnjica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F3X8Z9MQ 22.7.] *Janez: [[Pesem veselih mlatičev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-447F74IL 29.7.] *Znojemski: [[Slovenski stric]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX2Y9OOF 2.8.] *Znojemski: [[Slovenski abece]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX2Y9OOF 2.8.] *[[Matija Valjavec]]: [[Rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LK1X65BG 16.8.] *P.H.: [[Žanjice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AHENERQ5 19.8.] *Znojemski: [[Čerka in duh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9KQJK7V 23.8.] *Znojemski: [[De gustibus non est disputandum]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9KQJK7V 23.8.] *[[Vodičan]]: [[Ni ga veselja za moje serce]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ER8MWGMQ 9.9.] *Znojemski: [[Pogovor dveh Slovencev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9Y477VLK 16.9.] *[[J. Štefan]]: [[Novice nekaterim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJCWO2WH 20.9.] *[[Jurij Vodovnik]]: [[Juri Vodovnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J32UZEZY 23.9.] *[[Jurij Vodovnik]]: [[Pohorske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PWJRHNFR 27.9.] *[[V. Kurnik]]: [[Slovo planinarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6E0189AN 30.9.] *J.G.: [[Slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FAA6TADG 7.10.] *i.: [[Našim pevcom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D8QCDD42 14.10.] *[[Josip Novak]]: [[Prodani sin in spokorjeni razbojnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A36KEE5B 21.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BBG7VA8 25.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X37O5691 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TH08SW6P 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PGMW5H8O 4.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGUC3ZZM 8.11.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Pozimi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KDFKOPN1 9.12.] *[[Presvitlemu knezu Antoniju Alojziju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7WDQC3TO 16.12.] *[[Znojemski]]: [[Celtogermansko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJTZ2WD8 27. 12.] '''Proza''' *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCA2AH0A 7.4.] *[[Kratkočasnice iz rusovsko-turške vojske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-10OQZ538 8.4.] *[[Kratkočasno berilo: Lot jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QANARC1I 26.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ME8LO6D3 29.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UD1DSKVQ 3.5.] *Višnjagorski: [[Podučno-kratkočasne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YM1ABRZH 20.5.] *[[Vuk Štefanovič]]: [[Kratkočasne berilo: Pametna sodba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Z6M4KG7 31.5.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R0BOS9XT] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C3DHIS0Z 19.7.] *B: [[Tiho tiho]] ,št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J56FDHXL 2.8.] *L.D.: [[Železnica v kuhnji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J56FDHXL 2.8.] *M: [[Resnična zgodba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J56FDHXL 2.8.] *[[Jernej Levičnik]]: [[Zajterk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD8UD47P 9.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7HYQLGLZ 13.9.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-29CRRWGT 20.9.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2LLL8S42 23.9.] *[[Janez Trdina]]: [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CQOTG5Z6 4.10.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E72JK6I7 11.10.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNS8OECK 28.10] *Cvetko: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BSTRL13L 16.12.] *Nev.: [[Kratkočasneice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F26G31NN 27.12.] '''Prevodi''' *[[Clemens Brentano]]: [[Za poduk in kratki čas: Malo in veliko]] (pr. [[J Kuk]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SUD5SJT0 12.7.] *[[Grof in mlinarjeva hči]] (pr. [[J. Stefan]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YXG2ZIA7 26.7.] '''Jezikoslovna tematika''' *[[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I5LSI6K0] *M-O.: [[Slovstvine reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R4RD6N26 26.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYDARCGD 30.8.] *[[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z5ONWBG0 6.9.] *[[Vprašanje za slovenski slovnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GRLPBW5 16.9.] *[[Janez Šolar]]: [[Slovstvine reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-38JK5AR3 23.9.] *[[J. Navratil]]: [[Slovstvine reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2EKJSGO9 4.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OQS1IC61 11.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8VOPNAW 15.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GUCH4W0E 22.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYHO0K0G 29.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQFAI7MV 9.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRQ7YGRP 23.12.] *M.: [[Še nekaj o doveršivnih glagolih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPAPO55Z 20.12.] *[[Davorin Terstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T26BML9N 27.12.] *[[Starodomače slovstvo]], št.[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NX0KATVK 18.10.] '''Članki o leposlovju''' *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IG3U1BR2 5.8.] *[[Lovro Toman]]: [[O literarni zapuščini Josipine Turnogradske Tomanove]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AX138TD2 26.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYDARCGD 30.8.] *[[Nove slovenske bukvice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CW7NH1N 2.9.] *[[Žiga Zois]]: [[Starodomače slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C0ESSH3S 21.10.] ==1855== '''Poezija''' *[[Znojemski]]: [[Koleda za novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XR6A3KTQ 3.1.] *[[Verli mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-50HNEW2J 6.1.] *[[Cesarska pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YSNL2959 10.1.] *[[Matija Valjavec]]: [[Mati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MCEODNF9 20.1.] *[[Frančišek Svetličič]]: [[Ob vojski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RAK0WKLA 24.1.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Nevestni lišp]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XR6JABN 27.1.] *[[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8SUFBY43 3.2.] *[[Neza Stempiharjeva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DKTYSJI 10.2.] *[[Valentin Vodnik]]: [[Drobtinčica Vodnikova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7HR0P34K 10.2.] *[[Josip Novak]]: [[Osoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SA2CWUIO 17.2.] *[[Znojemski]]: [[Verba movent, exempla trahunt]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R254ZB36 21. 2.] *[[Kako v Slavonii jokaje se za merliči tožujejo: Na grobu maternem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R0A8AOOK 3.3.] . *[[O veselem rojstvu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S495SQFX 7.3.] *X: [[Mraknjenje sonca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EDHW4U0I 10.3.] *[[Zaklad]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAR3KUNQ 14.3.] *[[Matija Valjavec]]: [[Tica pivka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-96PPJ0M5 17.3.] *Znojemski: [[Res dobrovoljka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5JQ5IKHQ 28.3.] *J. M-i-r.: [[Kaznjena kletev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6V7EMBJL 4.4.] *[[Josip Radoniević]]: [[Rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-89XSN4Z1 14.4.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Rodetovi sinovi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRPM6YDC 18.4.] *J. M-i-r.: [[Plačilo sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M5C2GIU 12.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Radi pojimo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6A97NVCZ 19.5.] *X: [[Angelj tužnih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3V7VIYL2 26.5.] *[[Svetlemu knezu dr. Andreju Gollmayr-ju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KAFH1GMP 2. 6.] *J. M-i-r.: [[Presajena rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DBUWY16 9.6.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Slavček pozimi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KNPWS0BH 20.6.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Kresnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LUQGK5R1 4.7.] *X.: [[Meglenica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ML4LI7JP 14.7.] *J. M-i-r.: [[Kolikor glav toliko misel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YJILMQB 21.7.] *r.: [[Luni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VH50E7IL 28.7.] *Jankomir: [[Bolje derži ga, kot lovi ga!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UIRPDSZ 1.8.] *[[Frančišek Svetličič]]: [[Mornar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXWYQN0L 25.8.] *Jankomir: [[Ticam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-19R9S1ZG 29.8.] *[[Simon Jenko]]: [[Divja rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z0UTA94B 8.9.] *[[M.V.|Matija Valjavec]]: [[O 24. godu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G8SB6GA 15.9.] *[[Simon Jenko]]: [[Vila Zlatinka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-22AIHZQI 22.9.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Udovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHP8RB6T 26.9.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Opravljivcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OLYWODAM 13.10.] *[[J. Novak]]: [[Izgled]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WSJQ3H7O 20.10.] *[[Lovro Toman]]: [[M. Langus-u!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBE48WXU 3.11.] *[[Matija Valjavec|M. Kračmanov]]: [[Naglica se rada kazni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCMTSM4G 7.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-THRPYWJW 10.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYCXWFD9 14.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RFUFPXHQ 17.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JS9NP8GD 28.11.] *[[Iskrice veselja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W2WWGZVZ 24.11.] *[[Rodoljub Ledinski|Anton Žakelj]]: [[Enako naključje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WH27X50D 1.12.] *[[Rodoljub Ledinski|Anton Žakelj]]: [[Živa roža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F2Z09PNG 8.12.] *k.: [[Lenčica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFRN5PY9 15.12.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7SV9O5A3 22.12.] '''Proza''' *[[Kratkočasno berilo: Gospod uči hlapca, hlapec uči gospoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WV1MD85M 10.3.] *[[Berači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2TW5P0MP 14.3.] *[[Kersting vidi s perstiinsliši z roko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V4XIR1IE 28.3.] *Ivan T...: [[Potopis vodene kapljice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9OVLS6UP 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3HRTRITJ 4.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BH8EN2X2 11.4.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4D2F7B3I] *[[Komu je pel?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZVXVOD50 14.4.] *J.M.: [[Nori pa muhasti Janž]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6STDJSLH 18.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVZZG59R 21.4.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8W16EOAS 25.4.] *Novomeščanski: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZDOZS42Z 26.5.] *[[J. Pavalec]]: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYJ75F2U 9.6.] *[[Prostonarodna zastavica iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6JIUJ44F 20.6.] *[[Balant. S. Teržičanski]]: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-13NRLH77 27.6.] *[[J. Dernač]]: [[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMJ5LIID 30.6.] *[[P. Viktor M.]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EU81BDGJ 4.7.] *[[Poljanski]]: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE6P6GPM 11.7.] *[[Dolžnišnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-95I7ZYE1 14.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K7S0GT4E 18.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CMOME927 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWB4Q4ST 25.7.] *D-č.: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HBLW16TK 21.7.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E3U30O2S 11.8.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N67WBA7S 15.8.] *J.Š.: [[Za poduk in kfratek čas: Domači svetovavci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MCGSBA2V 6.10.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7EMVXTL9 10.10.] *Zoridanov: [[Rusovski car Nikolaj in pa njegova hči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ1EZLT 12.12.] *[[Nada in spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9RUY6H3O 8.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ1EZLT 12.12.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTT0L91I 15.12.] *[[Jožef bevk|Križnogorski]]: [[Navada pijančevanja je železna srajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FGP6NXP1 19.12.] *[[Kuk]]: [[Povest domača zraven pa še košček prošnje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G2RGFES9 22.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *J.N.: [[Slovstvini pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFU6XZML 6.1.] *[[Slovstvini pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07VD27KV 13.1.] *[[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-13RNUO82 10.1.] *[[Pavalec]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DTFTXZT3 17.2.] *[[J. Šolar]]: [[Od doveršivnih glagolov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RI6U0NRU 14.2.] *[[Nasvet višje slovničnice sodnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G36CXWFG 24.2.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M1BT3LFH 7.3.] *[[O slovniškej sodnii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AFX9GTSY 28.4.] *[[Kako v Slavonii jokaje se za merliči tožujejo: Na grobu maternem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R0A8AOOK 3.3.] *[[Ciringer]]: [[Jezikoslovna drobtinčica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PYPEURF6 10.3.] *[[Kratkočasna povestnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PY8M7V3E 5.5.] *[[Jezikoslovne zadeve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B4ABGGXY 26.5.] *[[O slovstvinih zadevah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U62LRCI1 8.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SIMSPWX8 11.8.] *[[Cigale]]: [[Drobtinica iz slovenske slovnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73YEKNRI 18.8.] *[[Jezikoslovna zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUA6SQJJ 15.9.] *[[Peter Hitzinger]]: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJQVJXUU 22.9.] [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-57UKNVAZ 26.9.] *[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VK3BUGPS 6.10.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3YZ855MC 17.10.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0FNVLSUS 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-THRPYWJW 10.11.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TOCY8738 24.11.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Slovniška drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VSBVR9UL 24.11.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AIZLYXC5 5.12.] *[[Jezikoslovne drobtinčice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q6GPK2R2 29.12.] '''O statusu slovenščine''' *[[Odkritoserčna beseda o izurjevanji učiteljev za ljudske in glavne šole]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BDOW13CP 29.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06MG84LS 5.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X4BCH8HA 8.9.] '''Prevod''' *[[Sova in orel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AOHRSRTK 24.2.] srbska narodna *[[Za kratek čas - pa tudi za poduk]], (pr. [[G.M. in Novomeščanski]]) št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O99LCJEL 13.6.] *[[Za poduk in kratek čas]], (pr. [[Jože Novomeščanski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAGDKMSK 23.6.] *[[Srbska narodna]]: [[Ženitva kneza Lazara]] (pr. [[M.V.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QGACRHO6 23.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U643QITW 27.6.] *[[Srbska narodna pripovedka]]: [[Vladko in mertvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H1GL1I26 4.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XUWSFQM8 7.7.] *[[Čertice iz življenja rajnega ruskega cara Nikolaja I.]] (pr. [[Jernej Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KUWF8CF4 4.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDQE8JXF 13.10.] *[[Aleksander Sergejevič Puškin]]: [[Misli in želja]] (pr. [[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R47FJLML 10.10.] *[[Anastazij Grun]]: [[Cvetje in petje]] (pr. [[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BXO6LENE 27.10.] *[[Srbska narodna]]: [[Huda baba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYCXWFD9 14.11.] *[[Po angleškem]]: [[Hafedove sanje ali narobe svet]] (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R8TNN52J 15.12.] *[[Srbska narodna pesem]]: [[Svetniki delijo blagoslove]] (pr. F.C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C6BF6GID 19.12.] *[[Srbska narodna pripovedka]]: [[Od očeta treh sinov, kteremu se desno oko smeja, levo pa joka]] (pr. Slov.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9SWWTQDB 29.12.] '''Leposlovje v narečju ali tujem jeziku''' *[[Narodna pjesma hrvatska]] (pr. [[Jure Frankolin]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HFWID3Z3 11.4.] '''Leposlovje v časnikih''' *[[Pevoljub]]: [[Nekaj o slovenskih pesmih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AKJFENKK 14.2.] *a-n: [[Odkritoserčna beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WAOKV3DM 21.2.] *J.J.: [[Tihe želje in še en nadležen svet za nameček družtvu sv. Mohora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MSUBV4AY 24.2.] *[[O spisovanji dobrih slovenskih knjig]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CMJ5C3G5 7.3.] *[[Matija Valjavec]]: [[Tica pivka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-96PPJ0M5 17.3.] *[[]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASGNJN1B 30.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BA3TRILE 2.6.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3R8HCPUH 28.7.] *[[Mihael Stojan]]: [[Prošnja zastran Drobtinic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-84L4DDQQ 5.9.] *A.M.: [[Beseda o slovenskem knjigoteržtviu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5D6EBCFP 19.9.] *[[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MJWP855U 19.9.] *[[Slovensko slovstvo]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N69B2WYD 17.11.] ==1856== '''Poezija''' *[[Novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZSKRUPF 2.1.] *[[Vojteh Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BXYWBIH 5.1.] *[[Borovčan]]: [[Pesem starega Kranjca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S2FLNZ3M 16.1.] *Narodna: [[Narodna pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JR63SMJV 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZZII51Q 20.2.] *[[Slovenska narodna pravljica]]: [[Mlinar na smertni postelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7TYZ0DR 27.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VC9SHWGX 1.3.] *[[Jankomir|Janez Mencinger]]: [[Oprana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQY1JTUJ 8.3.] *[[France Zakrajšek]]: [[Bogomil in Meta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I74DASH6 15.3.] *[[Vojteh Kurnik]]: [[Prebrisani kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKFSKMWC 22.3.] *[[Janez Mencinger|Jankomir]]: [[Studencu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-620QK9XP 26.3.] *[[Cegnar]]: [[Zornici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UB6JKPQN 16.4.] *[[Simon Jenko]]: [[Mati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AAHRYVJT 19.4.] *[[Janez Mencinger|Jankomir]]: [[Veslarji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I61VU666 26.4.] *Lavromir: [[Zlatica v Bogatinu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46IBAAWP 7.5.] *[[S. Jenko]]: [[Sprehod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2M4UA0FC 10.5.] *o.: [[Marsikak dan mojega življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DZSDAF9 14.5.] *Ž.: [[Dolga mi je njiva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W1IR74PO 24.5.] *Slavomir: [[Domotožnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7HJTLH2M 24.5.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Pepelnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASTA6YT4 11.6.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Domovina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASTA6YT4 11.6.] *[[Lovro Toman]]: [[Ivanu Koseskimu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USDGD4HG 25.6.] *[[Prečastitemu gospodu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDMFR6LD 28.6.] *[[Zdravica junaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAF3QR1C 5.7.] *F. Z.: [[Oglas od Soče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L0JRJ355 5.7.] *r.: [[Žalost pa veselje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NQ89CR5Y 19.7.] *D.: [[Pri koscu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3FYF18WP 23.7.] *[[Znojemski]]: [[Stara in nova slovenšina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TYQVUC8F 26.7.] * S. J. [[Naj bo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9S7IRLB 30.7.] *narodna: [[Minica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0V8J8VML 2.8.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Vilkovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WSQEJZB0 13.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MR5ONEP 16.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQV5U2HJ 20.8.] * [[Jože Novak]]: [[Obletnica Francetu Domicelj-nu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MEWXF95P 23. 8.] * [[Vojteh Kurnik]]: [[Rokodelec popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X19C99PQ 27. 8.] *[[Vojteh Kurnik]]: [[Pod oknom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OQM2VU5H 6.9.] *[[France Zakrajšek]]: [[Menedi in Blaženka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-80JFCBJW 10.9.] *J. H.lla: [[Slovo!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-94JDVDAA 10.9.] *[[Josip Novak]]: [[Novi svet in stari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77DOG27I 13.9.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[ob vodi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K7JYUNH7 24.9.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Tolažba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NIBKS1Q7 4.10.] *ljudska: [[Zdravica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UD5FEDHH 8.10.] *[[Rožica v dolini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9X0EIAT 15.10.] *[[V. Kurnik]]: [[Lovska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVKRTBJR 18.10.] *[[Zapisal M.V.]]: [[Narodna iz Kleč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A2Q79D6F 25.10.] *[[Fran Cegnar]]: [[Na grobih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPQ1J2ZF 1.11.] *[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YUGDTJ1V 5.11.] *P.H.: [[Kovaška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17QCP192 8.11.] *[[Hicinger]]: [[Bitva na Vipavskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BCI7CVE 12. 11.] *narodne pesmi: [[Narodne prislovice iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:. DOC-WFD1OMAZ 12.11.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Sisek rešen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0Q834RT6 15.11.] *[[Lovro Toman]]: [[Presvitli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XE7D55L 19.11.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Ponižen pozdrav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P6RVPTAM 22.11.] *[[Hicinger]]: [[Cesar in cesarica v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REN985I5 26. 11.] *[[Slovenske narodne pesme po Varadžinski okolici in po bližnjem Štajerskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63BQUKK1 6.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FXJHQQEB 29.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGR1SB6A 3.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YKEIHB3V 10.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8H2IDDOV 20.12.] *[[Vilen Vilhar]]: [[Dve drevesi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NGA98R7S 27.12.] *[[Bile]]: [[Bistriška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FYD2WHQN 31.12.] '''Proza''' *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KU0YHNDM 26.1.] *[[Jurij Kobe]]: [[Ahmet Methemir in njegov sin Abdala]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-30ECSJPK 2.2.] *Narodni pravljici: [[Milošnje in pa beračenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRD81QOX 9.2.] *A.D.: [[Kakor je, je dobro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQU26JG1 20.2.] *T.: [[Čuden klobuk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNE2SR4G 8.3.] *[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MKRS0CJ5 12.3.] *[[Čuden domuhod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ECZVNRTD 9.4.] *[[Kakor bo Bog hotel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MUBZKAGS 23.7.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0HXENNWN 12.4.] *L-r.: [[Drobtinice za kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8PAXNQG 16.4.] *J.T.: [[Trap]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWQTHQPD 23.4.] *[[Čebela in osa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R85T6SQ 18.6.] *[[Narodna pravlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UNPVPOX8 28.6.] *[[Konj in vol]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M3SFR60F 5.7.] *narodna pripovest: [[Narodna pripovest od kovača]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X9Y7HRSE 16.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ACB2207 19.7.] *Pivčan: [[Zvestoba psa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FAHZ4LT6 26.7.] *[[Sekira in gojzd]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HDGWMNJJ 26.7.] *[[Belec je lepši in boljši]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PFOL7DQ5 30.7.] *narodna pravljica: [[Vuk Rimljan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-88UXF4Y6 9.8.] *narodna pravljica: [[Laž i prilačič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQU9K38S 23.8.] *narodna pravljica: [[Tri brati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O5MRV6T5 23.8.] *[[Pobratimstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAUDXYR3 27.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3P9632A6 30.8.] *[[J. Levičnik]]: [[Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1VGWXVYE 13.9.] *P-ski: [[Dober mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E3TF4T9 11.10.] *B-n.: [[Na rovtah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M78566QN 11.10.] *[[Bog daj bebcom pamet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FUD90T8E 22.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKAZQW9V 25.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W9QCLIV3 1.11.] *[[J. Kuk]]: [[Žalostna prememba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XSZT8L8O 1.11.] *[[Pivčan]]: [[Strah je v sredi votel, na krajih ga pa nič ni, ali pa je - pes]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E4091TO9 5.11.] *narodna pravljica: [[Ternovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PS4Y5R4E 8.11.] *č-ki: [[Kervava dolina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1OJGYD0C 22.11.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Cesar in Cesarica v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REN985I5 26.11.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H2X9QP8Z 10.12.] *[[V. Dragan]]: [[Nesrečen nasledek vraže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y29VLUPI 20.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2VETY8BS 2.1.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WT372UBK 9.1.] *[[Andrej Likar]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFN61ZIA 12.1.] *[[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4L76XJTB 19.1.] *J.V.: [[Jezikoslovne drobtinčice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-84O4HE2Y 5.3.] *[[jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LHI5R9OV 15.3.] *[[Cigale]]: [[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROIDCPT6 26.3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Odgovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C53QQO1J 2.4.] *P.H.: [[Odgovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7P3AYK2G 23.4.] *[[Dostavek k pretresu beril]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-54CD58RB 3.5.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne čertice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JT4F8HAX 11.6.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-58WDFLCW 28.6.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A5BKBBGU 9.7.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A23GF1LB 13.9.] *[[Janez Šolar]]: [[Šolske stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZSDOJURU 27.9.] *[[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFLCUP6F 8.10.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IHVI2L2A 15.10.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Narodski in jezični otoki med Slovenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGDHIHTD 22.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKAZQW9V 25.10.] *[[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36EZQWGY 29.10.] *[[Kako naj se pišejo slovenske lastne imena ?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GV4KBEPD 3.12.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I67BGRRN 13.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QMLNP888 17.12.] *[[Neposredno speljevalo iz glagolov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FAD00KHY 31.12.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G8Y3K7R0 31.12.] '''Članki o leposlovju''' *J.Š.: [[Življenjopis]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANR9ZKCP 16.1.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASTA6YT4 11.6.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJJTGTQ6 28.6.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D6H2LJ2T 26.7.] *[[Slovstine stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z7NCUGZ2 6.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-149BZFFG 10.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MH53PY3L 17.9.] *[[Ferdo Kočevar|Žavčanin]]: [[Lepoznanske stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CV86HLN 1.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2O6ONGY6 4.10.] '''Prevod''' *[[Adam Mickiewicz]]: [[Farys]] (pr. [[Matija Valjavec|Kračmanov]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-37RQ86VN 2.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CUYQXXVV 6.2.] *[[Hammer]]: [[Kaznjena lakomnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWERV11P 29.3.] *srbske narodne pesmi: [[Mati svetega Petra]] (pr. [[c.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WUILW5YH 5.4.] *srbska narodna pesem: [[Uzrokprestave sedeža serbskega patrijarha v Carigrad]] (pr. [[Jurij Kobe]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0M285FC4 30.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40QP0YE7 3.5.] *[[Serčna žena]], (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FNTDZYU7 3.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKAWS6B9 10.5.] *srbska narodna pesem: [[Hudobni sin]] (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REB561SC 17.5.] *litvanska: [[Mali vojak]] (pr. Fr. Z-k.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0QV5PHXE 21.5.] *srbska narodna pesem: [[Zakriti ničesa ne moremo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROGNU4YL 12.7.] *srbska narodna pesem: [[Kosovska deklica]] (pr. [[C.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QSYKJWW 3.9.] *[[Solnčeva sestra in paša tiranin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46GE725B 1.10.] *Iz spisov ruskega mornarskega časnika J.: [[Sablja]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CD2I823V 29.10.] *[[Znamnje svetega križa]] (pr. [[Jos. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MUNUYD7U 19.11.] *[[Herder]]: [[Rojstvo gospodovo]] (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-887RYLJL 24.12.] '''Potopis''' *[[Popotni spominki: Dva dni v Goratanu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BFBD6GH 25.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POXPXDXB 28.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E17U9BJ 2.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9DRZ961K 5.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CH0YWHZ 9.7.] *[[Janez Bilc]]: [[Popis bistriške doline na Notranjskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8CXE38P9 12.7.] ==1857== '''Proza''' *[[Davorin Trstenjak]]: [[Novo leto 1824]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RMFI69BF 3.1.] *[[Ivan Tušek]]: [[Tiči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MKSKVL4 14.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0EH2QBIB 17.1.] *[[Juri Pavalec]]: [[Čudna pa resnična prigoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LBU9L1J 21.7.] *[[Zgubljeno zopet najdeno]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WFHKLTNK 28.1.] *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WR2AZTK5 14.2.] *[[Janko Vijanski]]: [[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZJ19DTL7 18.2.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M2XHWFID 21.2.] *[[J. Bilc]]: [[Pravlica od kurenta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M8ZW1R4W 28.2.] *[[Vicko Dragan]]: [[Spoznanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HXA9FN9D 4.3.] *[[Janko Vijanski]]: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B3XPT0TM 7.3.] *[[L. Bovič]]: [[Čudna ura]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RXTBU0N4 11.3.] *J.M.: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TKMUWGMG 18.3.] *[[Nekaj od beračev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YX87NK1R 25.3.] *[[A. J-n.]] [[Smešnice, pa ne izmišljene]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7GUUWK81 1.4.] *[[Matija Valjavec]]: [[Pripovedka o somovici ali o "jelenskem zelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CVKAEJLR 8.4.] *[[Fran Erjavec]]: [[Veliki petek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4NXQWEYU 8.4.] *[[Vicko Dragan]]: [[Slutnja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KZZ6PLDE 11.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K7VUOB8V 15.4.] *[[J. Levičnik]]: [[Kdo izmder vas je nar večji lenuh?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WS9B54V9 15.4.] *[[Matija Valjavec]]: [[Pripovedka od starega Viničkega grada]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NSOFDKAJ 18.4.] *[[Cestnikov]]: [[Kakošne ima vrag parklje?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB5JNQRF 18.4.] *J.M.: [[Pripovedka od štirih kramarjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQD568S1 22.4.] *A.K. Cestnikov: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MXA2JFF 25.4.] *[[Car in kmetica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R01VACEX 29.4.] *A.K. Cestnikov: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CXVT0G7V 29.4.] *[[J. Levičnik]]: [[Hudodelnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-666BS8VN 6.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E004NL6 16.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6FDIDUC8 20.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELIOYV0Z 23.5.] *[[Kračmanov]]: [[Osel in lesica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HHJTI5PD 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E004NL6 16.5.] *[[Janko Vijanski]]: [[Lakomni kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILG9IF6I 16.5.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZSWL5ZB3 23.5.] *[[Očetova kletva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U70IQT1U 30.5.] *A.K. Cestnikov: [[Banica in kmetica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWQZD5LM 6.6.] *[[Pivčan]]: [[Iz zgodb domačih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AWPU22MN 13.6.] *[[Janko Vijanski]]: [[Narodne pravlice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1P2BKWZQ 13.6.] *[[Mačoha in pastorka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NIMJ3IAR 4.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XC6O93UP 8.7.] *[[Janez Šurman]]: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RTWH15G5 15.8.] *[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MZQZE5SC 9.9.] *[[Fran Erjavec]]: [[Fakir]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBKXK7CK 23.9.] *[[Kakošen bo konec zemlje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-877DHTV6 26.9.] *[[Jurij Kobe]]: [[Kapitan Terbukovič in Rusinja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQXZ33GX 3.10.] *[[Trije sini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2PW1L37A 17.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWO8BJ6R 21.10.] *[[Dvojčka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U6YLNLAG 24.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0HA5OQ1 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRR1JID8 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W0PWQYAZ 7.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RGNN3ZSP 11.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BVEYOKBO 18.11.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFI17CSG 25.11.] *[[Vicko Dragan]]: [[Sveta vera]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PNMCO57N 16.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHUKPIIW 19.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QFURHL98 23.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8XUASVYH 30.12.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDZ5FJP1 19.12.] *[[J. Kobe]]: [[Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QP3W930U 19.12.] '''Poezija''' *[[Josip Novak]]: [[Novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-439BCEVO 3.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6T8255F1 10.1.] *[[Janez Mencinger Mir| Janko Mir]]: [[Prilika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CD8HFWRC 17.1.] *[[Janez Mencinger Mir|Janko Mir]]: [[Zvezdica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M21TP80C 17.1.] *[[S. Jenko]]: [[Zimski dan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K3YD7GQ4 21.1.] *[[S. Jenko]]: [[Zimski večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O22GUT3L 24.1.] *[[Volk Rimljan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMSF5652 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C47QA9EC 31.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F7H0NXCU 4.2.] *[[Fran Svetličič]]: [[Čudno jezero]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ALX9V9AE 7.2.] *[[Vilen Vilhar]]: [[Svarjenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LYL3YLN 14.2.] *[[Simon Jenko]]: [[Noč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-395X64P0 14.2.] *[[Simon Jenko]]: [[Pogreb]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ND8SV3FU 21.2.] *V.K.K: [[Beg pred plohom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRNJ5FV5 25.2.] *Narodna: [[Knez Jure in gospa lahna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJSMA8CV 28.2.] *[[Nju veličanstvoma]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RHH78R40 14.3.] *[[Simon Jenko]]: [[Lilije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AY246K3B 28.3.] *[[Lovro Toman]]: [[Terstenjak-u in Hicinger-ju!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HOV5X6AM 8.4.] *[[Primožu Križniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7P7SOUGO 15.4.] *[[Vojtek Kurnik]]: [[Teržiška dolina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UTUFU9R9 25.4.] *[[Kukovica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HQ5OJ3WQ 29.4.] *[[Zdravica narodne istriške]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-87H6XVJH 2.5.] *Po narodni pripovedki: [[Osel kralj zverin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUSG6ZMA 9.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Terpin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8QLTS5XV 30.5.] *[[Franc Zakrajšek]]: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRUICV4G 3.6.] *[[Janez Bilc]]: [[Pastirska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SF64TOHJ 13.6.] *[[Vojtek Kurnik]]: [[Lan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGWE4MDM 17.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRS9VMN2 20.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5IG7NJMA 24.6.] *[[Janko Vijanski]]: [[Serca sile]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8XFSFWX 27.6.] *[[Od mladenčev i devojčic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POGARJCL 1.7.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Indijar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77YYS7YH 11.7.] *[[J. Geršakov]]: [[Slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CHECE88F 18.7.] *[[V. Kurnik]]: [[Železna cesta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JF4FEM06 29.7.] *F.C.: [[V spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BRD6QN1 1.8.] *[[Žalosten starček]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IJUVGVB8 5.8.] *Jože: [[Šaljiva pesmica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O994P12V 8.8.] *[[Fran Cegnar]]: [[Zarji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F7YQ1A5D 12.8.] *[[Fran Svetličič]]: [[Zgubljena zvezda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CX2T8XG6 15.8.] *[[Pesem o suši leta 1834]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KLKADM1D 19.8.] *[[Kračmanov]]: [[Tiček in tičica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMWY4A6F 26.8.] *[[Vojteh Kurnik]]: [[Vinski brat]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SS3AFJRF 5.9.] *[[Matija Valjavec]]: [[Bratovska ljubezen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XZVNN6ZS 9.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Svetega Mihela vaga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9EOI8F7 16.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4Q5JGP53 19.9.] *V.K.: [[Vračilo sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G4AVB9HP 26.9.] *[[Kobe]]: [[Tužna ženitev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WCKFK0WV 3.10.] *J.V.: [[Narodska pesem v Liburniji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OH8IQRSB 16.12.] '''Jezikoslovje''' *[[Ali telica ali telček?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M9GOONGO] *[[J. Bilc]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCNHJJ4Y 24.1.] *[[Pomeniti v zadevah slovenskega slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q62DDVUY 24.1.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-810W78RP 31.1.] *[[Juri Strebenc]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E42TE78V 4.2.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3KAOL48 28.2.] *[[Sekolovski]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C5F3R5ST 4.3.] *[[Matej Cigale]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1GAAOQP0 11.3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jedna želja v zadevi našega slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7JEAT5TU 18.3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Še nekaj zastran našega slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QF23YHNO 25.3.] *[[Sekolovski]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQTH5LZF 28.3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Etimologične drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYTS6720 4.4.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Etimologične drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSWJY0B7 8.4.] *[[Janko Vijanski]]: [[Etimološke drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4ZL2591 25.4.] *[[Ivan Tušek]]: [[Domače pripovedke]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRED3U3B 2.5.] *[[Vprašanje in prošnja zastran slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TB3EL56P 13.6.] *[[Enrik Rešek]]: [[O besedi rod-a-o]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1NSRGS1 24.6.] *J.Š.: [[Nekaj za čiščenje slovenskega jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EH1EQPAD 11.7.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-69EV8JNG 11.7.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D2KY2BCP 1.8.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-09HAGG3E 16.9.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgododovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HKJP9NIZ 19.9.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VA2W034O 30.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EJSVUQ3I 3.10.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ZFG585E 7.10.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWODNDZN 10.10.] *[[Jurij Kobe]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OPHUXTYV 21.11.] '''Leposlovje v cirilici''' *[[Andrej Likar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TBKPT9KG 21.10.] *[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B02JC0VW 11.11.] *[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZZQS6JWP 28.11.] *[[Jakob Sajovec]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8XNAWMS 30.12.] *[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KMTR130T 26.9.] '''O statusu slovenskega jezika''' *[[Zoridanov]]: [[Koliko koristi to, da se vpeljuje v slovenske šole po kmetih začetni nauk nemškega jezika?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MEGAM072 30.9.] '''Potopis''' *[[Jakob Sajovic]]: [[Potpis po Istri od Tersta do Pazina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3OL7T4Y 21.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LX0QKQXU 24.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0HA5OQ1 28.10.] *[[Ivan Kuk]]: [[O spominu Vodnikovem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XS8XFP4M 18.11.] '''Članki o leposlovju''' *[[Ferdo Kočevar|Žavčanin]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VA5BV6P 7.3.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QFPVST7S 29.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PS4NES0F 6.5.] *[[O zadevah naše kniževnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VMP3D9C3 9.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.] *[[Slovanske narodne pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ESQ0AJL 16.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6FDIDUC8 20.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELIOYV0Z 23.5.] *[[Matija Majar]]: [[Naše slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-05AJDQXQ 30.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N8Z344YI 3.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UA4B63WW 6.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KO86BROD 10.6.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-962ZNESB 7.10.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DFI4O6ML 17.10.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TL5QIZLU 21.10.] *[[E. H. Costa]]: [[Zastran bukev v Vodnikov spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WC2MXJZ8 11.11.] *[[Etbin Henrik Costa]]: [[O Vodnikovih zadevah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M70FPSPZ 18.11.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-30QJXA84 25.11.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XI8JL9GU 9.12.] *[[Davorin Trstenjak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QP3W930U 23.12.] '''Prevodi''' *[[Grimm]]: [[Srečen Anže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJJJWYLK 14.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0EH2QBIB 17.1.] *[[Levičnik]]: [[Prizori iz gledišča sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MRONFIU4 18.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-42Y0SO5Y 21.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4YV8C0VS 25.2.] *[[Adam Mickiewicz]]: [[Stepe Akermanske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-74D250L2 22.4.] *[[Adam Mickiewicz]]: [[Morska tihota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2MV3TZTT 16.5.] *[[Furch]]: [[Oj, predragi vi možje]] (pr. [[Mandelc]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELIOYV0Z 23.5.] *[[Adam Mickiewicz]]: [[Vožnja po morji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AYCMUMON 27.5.] *Srbska narodna pripovedka: [[Deklica cesarja premodri]] (pr. Ivan), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NOOY9UXA 11.7.] *[[Mathisson]]: [[Žalostnica na razvalinah nekega grada zapeta]] (pr. [[France Zakrajšek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PJDCQ97L 12.9.] *Srbska narodna: [[Učenec]] (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXWH35OU] *Srbska narodna: [[Žena bogatega Gavana]] (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUY5D0OE 14.11.] *[[Predčutja]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LSMFJ61J 9.12.] '''Tujejezično leposlovje''' *[[Pripovest o Kraljeviču Marku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R467NFTZ 9.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E004NL6 16.5.] *[[Kračmanov]]: [[Pripovedka o Fašenku in Vuzmu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UV0KMRBI 3.6.] *[[Kračmanov]]: [[Narodne drobnjave]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQYQR1QJ 27.6.] *Pesem v zagrebškem in varaždinskem narečju: [[Of protuletja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CHU3G30X 4.7.] *Pesem v zagrebškem in varaždinskem narečju: [[Od vremenitosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JXCDMFUD 7.10.] *Pesem v zagrebškem in varaždinskem narečju: [[Od zajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MY4A1ZUP 14.10.] ==1858== '''Proza''' *[[Lovro Toman]]: [[Povodni mož in divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLFMVQ7R 6.1.] *[[Lovro Toman]]: [[Divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLFMVQ7R 6.1.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKI3DJHZ 6.1.] *Narodna pravljica: [[Svet večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWQSDZQ8 6.1.] *[[Vicko Dragan]]: [[Slovenske humoreske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AEJGLIG 20.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U98XNJ6 27.1.] *Po narodnih pravljicah spisal [[Vicko Dragan]]: [[Slovenske humoreske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEM7JZ1A 3.3.] *[[G. Krek]]: [[Divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0ZPPMXN 17.3.] *Po narodnih pravljicah spisal [[Vicko Dragan]]: [[Ženitva v Verbovcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZBA5B3O5 74.] *Po narodnih pravljicah spisal [[Cestnikov]]: [[Zvit kovač]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IZVAPUFS 14.4.] *Po narodnih pravljicah spisal [[Vicko Dragan]]: [[Priprave za ženitve v Verbovcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y695ULA5 28.4.] *[[Fran Malavašič]]: [[Lupina in jedro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MW4HMKDN 12.5.] *[[Boljarka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PANLG4YE 19.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KI1KM4G 2.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHVQR7J5 9.6.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Slovensko-horvaška povest]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] *Narodna pripovedka, spisal [[Cestnikov]]: [[Tat, da malo takih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ARUG2LQB 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O0BJJNYC 14.7.] *Narodna pripovedka, spisal [[Kračmanov]]: [[Od Torkle ali Torklje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9BVLFG9M 14.7.] *Narodna pripovedka, spisal [[Kračmanov]]: [[Od divjih deklet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9BVLFG9M 14.7.] *[[Janko Vijanski]]: [[Čudna lipa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8WMZ3AO1 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J21OJIVG 28.7.] *Narodska pripovedka, [[Janez Cerkvenikov]]: [[Korant]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PM1C49P9 4.8.] *[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7COP04E 18.8.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XS37TAXT 25.8.] *[[Peter Hitzinger]]: [[odi nekaj iz slovenskega basnoslovja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q2LH2CWY 25.8.] *Narodna pripovedka, zapisal [[Kračmanov]]: [[Škatla, daj jesti daj piti, a ti klobuk, vudri zdaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U84FO4PR 1.9.] *Narodna pripovedka, spisal [[M. Kračmanov]]: [[Žaba poči, gospa vun poskoči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-164GZR12 8.9.] *Narodna pripovedka, spisal [[Franc Malavašič]]: [[Še ena pravljica o rojenicah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GV3DE8XR 15.9] *Narodna pripovedka, spisal [[Franc Malavašič]]: [[O Torki ali Torklji kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GV3DE8XR 15.9] *Narodna pripovedka, spisal [[Peter Hitzinger]]: [[Pripoved od Pvčka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1O8BNJ5 11.8.] *Narodna pripovedka, spisal [[Peter Hitzinger]]: [[Divji in povodni mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1O8BNJ5 11.8.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZJQDFEN 22.9.] *[[Franc Malavašič]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9C523JTY 6.10.] *[[J. Levičnik]]: [[Sultan in berač]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EHYX5QB 27.10.] *Narodna pripovedka: [[O kresniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O4Q2QUXU 24.11.] *[[Žavčanin|Ferdo Kočevar]]: [[Mlinarjev Janez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KMZFXJLW 8.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0FWSCAXQ 15.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3I62PZW8 22.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MPRPH8C 29.12.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONRKN22Q 15.12.] *Zapisal [[Janko Vijanski]]: [[Narodna pravlica]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K4YGX6Y 29.12.] '''Poezija''' *[[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RXEL65D4 13.1.] *[[Jože Virk]]: [[V spomin Vodnikovega godu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1YLDE9R3 3.2.] *[[Lovro Toman]]: [[Življenje luč je]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49GFUEAB 10.2.] *[[Fran Cegnar]]: [[Pesem starca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B2RWIL2E 24.2.] *[[Fran Malavašič]]: [[Sloga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YV5P75QQ 3.3.] *[[Fran Cegnar]]: [[Pesem slepca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-269WLDMJ 24.3.] *[[Podvinski]]: [[Zgimba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCZYXXV0 31.3.] *[[V. Kurnik]]: [[Veliki kovači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CB7KCV0X 7.4.] *[[Kerške pesmi za pokušnjo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y7TF5K05 5.5.] *[[France Cegnar]]: [[Vinska terta in oblaki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LMJGYUCA 12.5.] *[[Poženčan]]: [[Pri žaljah Krajnskega mesta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TJ0AZ5JG 9. 6.] *Narodna iz idrijskih hribov: [[Ribčeva ljubica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-30YWUQM6 16.6.] *[[Rodoljub Ledinski|Anton Žakelj]]: [[Angel in dete]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79N06T10 23.6.] *Narodna pesem iz varaždinske okolice, popisal [[Kračmanov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NB4EAAF7 30.6.] *[[Josip Novak]]: [[Žalostinka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.] *[[Zoper Turke]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8EBSF9F 7.7] *[[Fran Cegnar]]: [[Vezilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFUIYI00 14.7.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Lizuni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XTMF4M2Y 11.8.] *[[Jožef Šuc]]: [[Vsred glasov raznih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-65W71S4Y 18.8.] *[[Slovenski narod o rojstvu pervega Cesarjeviča avstrijanskega]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UPSXGMZA 25.8.] *[[Gregor Krek]]: [[Radost mladega pesnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZTJISZ9C 8.9.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MSM4R7XK 8.9.] *Nabral [[Jakob Volčič]]: [[Narodne pesmi iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWUI8REU 15.9.] *[[Franc Malavašič]]: [[Repata zvezda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0DCAZ5BB 29.9.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Z Bogom!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EPS9D2D 6.10.] *[[Gregor Krek]]: [[Slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USZ67J57 13.10.] *[[Fran Cegnar]]: [[Marljivim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RG30SYZC 20.10.] *P.: [[Moč ljubezni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-82C73LFI 27.10.] *Narodna: [[Narodna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA189VRO 10.11.] *[[Gregor Krek]]: [[Zvezdi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MMC41LX6 24.11.] *[[Fran Cegnar]]: [[Sanj nemilosrdnega kneza]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8J2RWQAX 8.12.] *Narodna pesem iz Liburnije: [[Bog skuša Marka spriko mora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCGKL9Y9 15.12.] *Kerška narodna, zapisal [[J. Črnčić]]: [[Koledva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GK1H56XY 22.12.] *[[Josipina Turnogradska Tomanova]]: [[Donova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXQQQKYE 29.12.] *Narodna pesem iz Liburnije, zapisal [[Volčič]]: [[Kako je u raju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GII472YS 29.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Davorin Trstenjak]]: [[Narodne povesti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAVN9EN 20.1.] *[[Lovro Toman]]: [[O Vodnikovem godu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3646VBT 27.1.] *[[E.H. Costa]]: [[Bukve Vodniku v spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4XVBBB6 3.2.] *[[Slovesnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49GFUEAB 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0AY68DQ 17.2.] *[[Peter Hitzinger]]: [[O izdaji Vodnikovih pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0AY68DQ 17.2.] *[[O Glasniku kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXAV5YO1 12.5.] *[[Matija Majar]]: [[Pomenki o domačih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PXJ4VUC7 23.6.] *[[Peter Hitzinger]]: [[Nekoliko kritike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCVP3K6S 15.9.] *[[Gregor Krek]]: [[Cena pesem narodnih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WKTK4POJ 15.9.] *[[Odgovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QD742BKQ 10.11.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B24VWWY7 17.11.] *[[Hitzinger]]: [[Še nekoliko kritike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RDG0F5HO 17.11.] *[[Nekaj od narodnih pesem in napevov Slovanov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AL9C5DIK 22.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Fran Levstik]]: [[Napake slovenskega pisanja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA 6.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGMHU2RY 13.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8C6GAX0B 20.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U98XNJ6 27.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9IHLRN1 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROW81FID 24.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G17DDD4J 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2JVNLWL 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBZBK9IU 24.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1FHZKSVY 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LG1EC6ZZ 28.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XO8PCS8N 5.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHVQR7J5 9.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NUN4ZD8 16.6.] *[[Kobe]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JAZRCB07 12.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ETPTEPHE 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O0BJJNYC 14.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7SL7N07F 15.9] *[[Peter Hitzinger]]: [[Zgledi slovenščine iz 16. stoletja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8EBSF9F 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G62X99X2 4.8.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Kaj nas oziroma na povestnico]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AA6XA2GS 21.7.] *[[Gregor Krek]]: [[O naši književnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NGT0ZCJA 4.8.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne črtice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LG9QT2DF 22.9.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5IV8KX43 6.10.] *[[O panonskem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VLDTFNEJ 20.10.] '''Prevodi''' *[[Tistim nekaj, ki radi v lotrijo stavijo]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T7SCNMKS 13.1.] *[[Spomin]] (pr. [[G. Krek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A0LWLDFE 21.7.] *srbska narodna pesem: (pr. [[Jurij Kobe]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WS9F0X6M 28.7.] *iz poljščine: [[Goslar]] (pr. [[Gregor Krek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKR82CTB 22.9.] *[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Triskov kaftan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MPRPH8C 29.12.] *[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Dva prijatla]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MPRPH8C 29.12.] '''Potopis''' *[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po zahodnem ali po jutrovih deželah v letu 1857]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46EMYJR3 20.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U98XNJ6 27.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IO9KLU4 3.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9IHLRN1 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0AY68DQ 17.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G17DDD4J 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2JVNLWL 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2C6D0FM7 17.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBZBK9IU 24.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1FHZKSVY 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GOBR5WF9 7.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUGXPX30 14.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PU6YENJF 21.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LG1EC6ZZ 28.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XO8PCS8N 5.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9E3XCY0J 12.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7H6EZ9VP 19.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KI1KM4G 2.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHVQR7J5 9.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NUN4ZD8 16.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-24L49R19 23.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ETPTEPHE 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T1O1TVPE 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J21OJIVG 28.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G62X99X2 4.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQOALEBC 11.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-65W71S4Y 18.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-89M59KAR 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KEN9IVYD 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1MMBP01 8.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7SL7N07F 15.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WPZXVLL4 22.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONY4NOCG 29.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K4XU0PU6 6.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3IJAVMB5 13.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-433FB7WV 20.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8FU3HEA 27.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FTUY8CYW 3.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26CCSJFQ 10.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EW6KSP7N 17.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5BIUK9EQ 24.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LLCL4CY1 1.12.] *[[Iz Ljubljane do Žirov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8IY2J9IT 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.] '''Leposlovje v cirilici''' *[[Jakob Sajovec]]: [[Kratkočasnica za poskušujo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFS38W8E 17.2.] *[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NWHAN5P 13.10.] '''Leposlovje v tujih jezikih''' *Hrvaška narodna: [[Majka i sin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I962BQCI 6.1.] Cestnikov zapisal *Narodna pripovedka iz okolice Varaždina, nabral [[Kračmanov]]: [[O vučjem pastiru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HTMULV2B 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2JVNLWL 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2C6D0FM7 17.3.] *Narodna pripovedka: [[O Petru Breboriču in veliki mali nedelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TA5JKED6 16.6.] ==1859== '''Proza''' *J. V-c.: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q1WU6E5C 12.1.] *Narodna pripovedka, zapisal [[B. Raičev]]: [[Neman in Belana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE7T2WDI 19.1.] *[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN4O9DAA 2.2.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UM7N5C3 16.2.] *[[Burgermeister]]: [[Kratkočasno berilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5YL4573G 16.2.] *Narodna pripovedka, zapisal [[Raičev]]: [[Balin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25SKL9Q4 2.3.] *[[Slovenske narodne pripovedke o velikem Vouvelu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AT8NHXLA 16.3.] *[[Cestnikov]]: [[Horvatsko bobnanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2859EDI3 23.3.] *[[Ni nesreče brez sreče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XEPP8BQI 30.3.] *Pravljica iz Kranjskega: [[Škratelj v podobi mačka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SE00QALB 30.3.] *[[Poženčan]]: [[Strahu željan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I0YMAQI3 6.4.] *Pravljica iz Kranjskega: [[Škratelj pomočnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-72QYUHXF 6.4.] *D.: [[Strah za Cekinovim gradom nad Ljubljano]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P7N26PXU 11.5.] *[[Pavalec]]: [[Spreobrnjeni oče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RMMO7LYV 11.5.] *[[Josip Levičnik]]: [[Gizdalin in čevljar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KNVJ8RJG 18.5.] *[[Ukleti osel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D9URWSJG 1.6.] *Pravljice iz Kranskega: [[Rudokop na černi persti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WU6FP89U 8.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9G0OF0M3 15.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRVLFPRB 22.6.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Sosedov zagovor]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9RLTLDV 6.7.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C4MX32TE 20.7.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RDFPN6DO 27.7.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5LX9E8E 3.8.] *[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q8SYCX0F 20.7.] *[[Vraža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4F9STY99 17.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQVKHVPJ 24.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9KTP4K1 31.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPQT9EWF 7.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12B95BDE 14.9.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KC2M9Z38 24.8.] *Narodna pravljica. zapisal [[Joško Iskrač]]: [[Zakaj ima sveti Lukež vola?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5T9GVGU5 14.9.] *[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PIYAD7BO 14.9.] *Narodna pravljica, zapisal [[Joško Iskrač]]: [[Bela pošast Landeškega grada na Frankolovem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C039LUCR 14.9.] *Narodna pravljica, zapisal [[Joško Iskrač]]: [[Če si ti hudič, jaz sem pa tudi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LUIXP99N 2.11.] *Narodna pripovedka, zapisal [[Levičnik]]: [[Narodska pripovedka o Savi, Dravi in Soči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HTB9GBG 2.11.] *[[Joško Iskrač]]: [[Trije bratje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYH6CCRD 2.11.] *J.F.Št.: [[Redka bolezen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3CP9575U 7.12.] *[[Joško Iskrač]]: [[Boj pri svetem Miklavžu na Dobrni na Koroškem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W5VGFSO8 7.12.] *[[Janko Vijanski]]: [[Gradišče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P3LOWMUZ 21.12.] *[[Joško Iskrač]]: [[Dnarji za not]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0MJO088E 28.12.] '''Poezija''' *[[Fran Malavašič]]: [[Spomin in up]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UTSU84SW 5.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5XZEBH38 26.1.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Vodnikov spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WRPOA8JM 9.2.] *[[Malenski]]: [[Predpustnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8EEQK2QH 16.2.] *[[Fran Malavašič]]: [[Zvončki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSQ65PNV 2.3.] *Zapisal S.: [[Kadar nevesta slovo jemlje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JFE2Y4GQ 9.3.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Prehudi oče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KUAE401K 9.3.] *Zapisal S.: [[Kadar se nevesti daruje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JFE2Y4GQ 9.3.] *[[Gregor Krek]]: [[Osoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LM2DKZVJ 6.4.] *Zapisal [[Volčič]]: [[Narodna iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BYOURJPU 13.4.] *[[Tribus luctantibus quartus]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EAGGPWYU 27.4.] *[[Poženčan]]: [[Zlate jabolka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IR0CFQHX 27.4.] *[[Matija Valjavec]]: [[Vojak na Laškem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G5CNIX0C 18.5.] *[[Visokočastitemu gospodu korarju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-18A5DGMC 22. 6.] *Narodna Kranjska: [[Sirota Jerica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9EJD957 1.6.] *[[Anton Umek Okiški]]: [[Spomladi doma]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3W3OGWMO 6.7.] *Narodna pesem, zapisal [[Jernej Uršič]]: [[Lavdon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U60CUAT3 13.7.] *Slovenska narodna pesem, zapisal [[Josip Levičnik]]: [[Marjetica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V8HWF7LA 20.7.] *[[Pivčan]]: [[Poletni večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T9KVRGZS 3.8.] *[[Hajduška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1PQQVBX6 10.8.] *[[Raztergana struna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7RT40ZO 14.9.] *Slovenska narodna, zapisal [Levičnik]: [[Brat sestro najde]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3DLC0ON 21.9.] *R.B.: [[Slovenci ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3DLC0ON 21.9.] *[[Gregor Krek]]: [[Spremenjena žalost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A381UZ8G 26.10.] *Zapisal [[Črnčić]]: [[Kerška narodna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U25H7EWK 2.11.] *[[J. Tomaževic]]: [[Slovo od ptičev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DAYSYNXG 16.11.] *[[Fran Malavašič]]: [[Stari pivček]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YD444EWI 23.11.] *Narodna pesem iz Poljan: [[Izgovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2Z5RG74 14.12.] *[[Fran Malavašič]]: [[Sivi lasje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZFNNQNX 21.12.] *[[Fran Cegnar]]: [[Različne misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CB5S3BNP 28.12.] '''O statusu slovenskega jezika''' *[[Janez Trdina]]: [[Glasi o cesarskem ukazu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BR5YQVAM 5.10.] *[[Matija Majar]]: [[Glasi o cesarskem ukazu, ki določuje učbeni jezik v različnih deželah našega cesarstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZELF4381 30.11.] '''Prevodi''' *Arabska pravljica: [[Zakaj je morje slano]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AT8NHXLA 16.3.] *[[Kadar je žakelj prepoln, se razveže]] (pr. [[X.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AT8NHXLA 16.3.] *[[Chateaubriand]]: [[Atala]] (pr. [[Mihael Verne]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCIW1EBR 4.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1DEIXQM 11.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BADGAA5L 18.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16BHOSB0 25.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GF498VVA 1.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CF6LGK6J 8.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9G0OF0M3 15.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRVLFPRB 22.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XY5SBGG7 29.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LVIII1VW 6.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MV9J7RBB 13.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y56D3LWR 20.7.] *Hrvaška historična povest: [[Ljudevit vojdovda horvatski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S5E45BUP 10.8.] *[[Starši! Bodite pazljivi pri ženitvah svojih otrok]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40EZ0UO7 12.10.] *[[E.L. Bulwer]]: [[Moder zdravnik]] (pr. X.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6CVDMI9 19.10.] *[[Bonafont]]: [[Bil je mož beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8J99WXZR 26.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ETFO7PP4 9.11.] '''Članki o leposlovju''' *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HO76DRP 26.1.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JK3NMK0Y 2.3.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC8TYBHK 13.4.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VIO4LVM5 20.4.] *[[E.H. Costa]]: [[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LYZZV83V 22.6.] *[[Od slovenskih pesmi kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVX3PV7J 20.7.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MER0648I 27.7.] *[[Zalokar]]: [[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SP6V4DXB 7.9.] *[[Slovstvine zadeve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FHFAZGIT 12.10.] *[[Nove bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K51KUNNG 19.10.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Nove bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8W2XLMW1 26.10.] *[[Slovstvo domače]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FPXLMBRI 30.11.] *[[Slovansko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7Q6Q5N2 28.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4HT3UAYT 12.1.] *[[Cigale]]: [[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NAGAQ5OC 23.2.] *[[Zgodovinsko-jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE1CYZWK 6.4.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Zgodovinsko-jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7GDVEJ3N 27.4.] *[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R77O27R 16.11.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HAPLEQA5 14.12.] *[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3Z3N8005 28.12.] '''Leposlovje v narečju ali tujem jeziku''' *Narodna pripovest, zapisal [[Volčič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1M4BVBK0 12.1.] ==1860== '''Proza''' *L.D.: [[Šmešnice pa vraže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0YYINTLW 11.1.] *[[J. France Štrukel]]: [[Stari mravljinec gre svojega starega prijatla v Šiško obiskat]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0RILQYIX 25.1.] *Fr. Šrol: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHMJG5FQ 1.2.] *Š.: [[Kako nekdo svoje kolje v Goricah pozna?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ASQPRX4 1.2.] *J.F. Št.: [[Mladi mravljinec s svojo materjo roma na grob svojega očeta. — Silne priprave za vojsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W4J1OIDI 8.2.] *Po narodni pripovedki: [[Spominek pri lipah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACMJYN1Q 15.2.] *Narodna: [[Ako Bog da]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HD2ZDZF 22.2.] *Novela po narodni kranjski povedki: [[Slovenski Leander]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBEHPUCE 29.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWVXR7A3 7.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R4LO3ON 14.3.] *[[Nožarjev]]: [[Tik tak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HO1MHIMC 22.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76UFJSOI 29.2.] *Š.: [[Ena resnična, druga pa pravljica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NCUYBBIX 7.3.] *J.M.P.: [[Vsi imajo prav, pa vendar gre vse napak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MRJ9J7WO 11.4.] *Fr. Šrol.: [[Kaj je Vičekov Drašek vidil po svetu?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-415SW2NA 18.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XL4AT658 25.4.] *[[Dva draga kamna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VUI8DW0D 18.4.] *J. V-c.: [[Ste že vidili tako?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXREGHZX 2.5.] *Kranjska narodna pripovedka, nabral J.F. Št.: [[Strah v kočevskem gradu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7F7224BF 30.5.] *Narodna pripovedka iz Štajerksega, nabral [[Kračmanov]]: [[Modra deklina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGUNFFXN 27.6.] *Fr. Šrol: [[Kratkočasno berilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTU04HD5 29.8.] *[[Smešna vraža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TR45J7JN 19.9.] *[[Dve leti ali konobi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7V6WY3AI 17.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RGUHFWTA 24.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y3CQZDXS 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VM1Z7MS9 7.11.] *[[Višnjogorski]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G89BF9YL 14.11.] *[[J. T-šč.]]: [[Lomenčani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWGH2ZOY 28.11.] *[[J. Levičnik]]: [[Domače ptice — ptuji čivk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1FWFJJL 19.12.] '''Poezija''' *[[Matija Majar]]: [[Slava spevana svetima apostoloma slavenskima]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P51T0DXT 4.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Rokodelska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X1VQROP8 4.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Rotarski fant]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X1VQROP8 4.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Zadovoljni Teržičan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X1VQROP8 4.1.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Naprej]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F9AO524D 11.1.] *[[Fran Cegnar]]: [[Kosec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IGEPFZT5 25.1.] *[[V. Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USUW8XDQ 25.1.] *[[F. G.]]: [[V spomin Vodnikov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRYPYEY7 1. 2.] *[[V. Kurnik]]: [[Pekvata krača]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZF7UM85X 8.2.] *[[V. Kurnik]]: [[Gomiljski zdravnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AIYXFA7T 15.2.] *[[Miroslav Vilhar]]: [[Župan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8NZJG3H 22.2.] *[[V. Kurnik]]: [[V spomin Matiju Hribarju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76UFJSOI 29.2.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Zdravniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MIF2HZSX 7.3.] *[[Miroslav Vilhar]]: [[Na jezeru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GTR2JSXF 7.3.] *[[Gregor Krek]]: [[Prešernu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SA09V7OY 14.3.] *J.F.Št.: [[Kervava bitva in konec vojne]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW505H1E 14.3.] *[[Fran Cegnar]]: [[Različne misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1IE2NB7Y 21.3.] *Narodne pesmi iz hotenske okolice, zapisal [[Lovro Slanov]]: [[Dobrovoljni kosci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRCNXWCQ 28.3.] *Narodna iz Kranjskega: [[Gospod Baroda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASC5SEHZ 11.4.] *[[Karl Kalinger]]: [[Na maternem grobu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Z9MX6J3 2.5.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Mati in rojnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BM98Z8AD 9.5.] *Narodne pesmi hotenske okolice, zapisal [[Lovro Slanov]]: [[Svatom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-COQRJ52K 16.5.] *[[V. Kurnik]]: [[Senožeška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E99T1A0M 20.6.] *[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Simbiljno prerokovanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SY69XZM3 27.6.] *[[Jerneju Vidmarju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-02L581EQ 4.7.] *[[Miroslav]]: [[Svobodi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NIB70CPU 4.7.] *[[Primorska kresnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3Z7MB1CC 11.7.] *[[V. Kurnik]]: [[Vesela novica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWYTMH33 18.7.] *[[Andrej Praprotnik]]: [[Gorensko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FK45QO7G 25.7.] *Narodna pripovedka, zapisal A.Š.: [[Peter Klepec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5HBLQ0RG 1.8.] *[[Karol Kalliger]]: [[Dolenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYN9J9S7 8.8.] *[[Gregor Krek]]: [[Jesenske žalostinke]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I3R2XQ56 12.9.] *Kranjska narodna pesem: [[Hribec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AXUGH09S 19.9.] *Kranjska narodna pesem: [[Jerica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AXUGH09S 19.9.] *[[Njegove milosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XD82G9Q4 17.10.] *[[Nožarjev]]: [[Domočutstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SWUU7PBD 31.10.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Jezikoslovne posebnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WO76M95 4.4.] *[[Lovro Primčkov]]: [[Slovniška drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-APV3MFMR 23.8.] '''O statusu slovenskega jezika''' *[[Janez Trdina]]: [[Glasi o cesarskem ukazu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YRTEEG9H 11.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BQUJGKS 18.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROBAED1R 25.1.] *[[Narodnost in slovenščina v Gorici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N18UO5UX 21.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q6L3JGM7 28.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOOW6651 4.4.] *[[O živi potrebi slovenskega pisanja v kancelijah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V8X9K48O 25.4.] *[[Statistika slovenskih učnikov za srednje učilišča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0MJD994F 8.8.] *[[J. Bilc]]: [[O notranjih opetotavnih glagolih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7S8O7PT 7.11.] '''Članki o leposlovju''' *[[A.K. Cestnikov]]: [[Slovensko slovstvo v letu 1859]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A41PVKV5 4.1.] *[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DWQQYACM 18.1.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWO50N99 22.2.] *[[Kako nekateri spisujejo bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3V8RK53L 14.3.] *[[Nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WJRRWA9I 23.5.] *[[Nova knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-67AU6LXX 13.6.] *[[Nove slovenske bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-91O7E901 10.10.] *[[Žavčanin]]: [[Slovenske narodne potrebe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQZ6FGJE 21.11.] '''Prevodi''' *[[Herder]]: [[Trije prijatli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BBYZRPVI 1.2.] *[[Samci]] (pr. [[Lovro Slanov]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-883JYQIE 2.5.] *[[Mlada Litvanka]] (pr. [[Fran ]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3PTGZJN1 6.6.] *[[Gasparo Gozzi]]: [[Skopuhove čižme]] (pr. Lovro P.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FYR094ST 20.6.] *[[Irving]]: [[John Bul]] (pr. [[Lovro Primčkov]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ5VFTYZ 25.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E1ME0RQ6 1.8.] *[[Homer]]: [[Iliada XVI. spev]] (pr. [[Jože Ljubič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7W2J2H9F 5.9.] *[[Seidl]]: [[Sreče zvonček]] (pr. [[France Zakrajšek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWG7NEKC 7.11.] *Ruska: [[Trije levi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQKK1H8D 5.12.] '''Potopis''' *[[Potovanje dijakov v Karlovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKGJI4GD 16.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E8FBOH0 23.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-80SKQ82Q 30.5.] *[[Radoniević]]: [[Iz Tersta v Aleksandrijo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UH6WGD04 6.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5J7UN7CN 13.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-44Y8B1R1 20.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVQKF33Q 27.6.] *[[Na Snežnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4AXTS8WZ 5.9.] '''Leposlovje v cirilici''' *[[Matija Majar]]: [[Slava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P51T0DXT 4.1.] '''Leposlovje v tujem jeziku ali v narečju''' *Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[Žena vučiča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEF559GL 21.3.] *Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[Nezadovoljna žena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEF559GL 21.3.] *Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[ Sudjenice obsudile bogatašu siramasnu ženu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AEP88CAR 28.3.] *Narodne pesmice isterskih otrok, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NX60UFAX 18.4.] *Narodna povest isterska, zapisal J.V.: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CU2WEJSZ 23.5.] *Isterka pripovedka: [[Vile rojenice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7KR3ACZS 20.6.] *Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[Iz čega se gdo narodi, vu onom mora vumreti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVOSV2L8 11.7.] *Narodne pesmice isterskih otrok, zapisal J.V.: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LSMR89AX 1.8.] *[[Homer]]: [[Ilijada XVI. spev]] (pr. [[J. Ljubič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P41ANRY1 7.11.] ==1861== '''Proza''' *[[Turki in raja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TMQ2JUKQ 2.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U77XRMT 9.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FY5KH6AU 27.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MLMS1NEC 6.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I961REHR 20.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-74LZWJP0 27.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SI05J6CB 3.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1O5B4701 10.4.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UDM2Z7O 2.1.] *[[Balantinov]]: [[Zastavica zgodovinska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PKZ95IQ4 20.3.] *[[Francoz vali jajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GL2YKWBM 3.4.] *[[Jakob Bohinc]]: [[Prilika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGP0UMBP 12.6.] *[[Kranjskogoski]]: [[Železni močnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OUPMWIBQ 12.6.] *[[Kdor po svetu gre, marsikaj izve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J7I8JUT9 7.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGYOFJGR 14.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQDCG5UB 25.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFUPBRGI 2.10.] *Joško Ikr.: [[Pravljice od landeškega grada na Frankolovem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6PYNQQF 13.11.] *L.St.: [[Segač, prerok litijski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1FJCU4OL 11.12.] *[[Leon Engelman|Nožarjev]]: [[Govor gospe ničle]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G8POK5LZ 11.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CB09UQDR 18.12.] *[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Radovednost kaznovana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVH8NLLB 25.12.] *[[Prijazno k sebi vi ste nas vabili]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGYOFJGR 14.8.] '''Poezija''' *[[Miroslav]]: [[Bistri može]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6XAM8D4E 6.2.] *[[Gregor Krek]]: [[Slovenci čase tužne so živeli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CA4VGOXX 13.2.] *[[Josipu Samsu na Kozini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SI05J6CB 3.4.] *[[Narodne pesmi iz okolice Loškega potoka, zapisal Jan. Vesnin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXX9MABI 10.4.] *[[J. Stičan]]: [[Slutje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EETJGJJ0 17.4.] *[[M. Vesel]]: [[Lizun]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B99RIKK9 1.5.] *[[J. Severjev]]: [[Pomlad in jesen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQDYVZ5P 8.5.] *[[V. Kurnik]]: [[Godec pod lipo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQI89LEE 22.5.] *[[M. Vesel]]: [[Oda moji kravi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7QZT56JX 5.6.] *[[Balantinov]]: [[Kdo je ta junak?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFW4LFRD 12.6.] *[[Nožarjev]]: [[Na šolske praznike!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-673KNQL8 31.7.] *[[Zupan]]: [[Pod zlatimi očesi nobene straže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WGJC9NVV 7.8.] *[[Vsakemu svoje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2IDC6YCD 23.10.] *[[Anton Umek|Okiški]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QLZD9W9 6.11.] *[[Anton Umek|Okiški]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D8X0RV2B 27.11.] *[[Miroslav]]: [[Hrast in lipa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YD9B2O6R 4.12.] *[[Hvala malih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F9GS8BO2 4.12.] *J.M.: [[Pozdrav čitanoci ljubljanskoj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S01AIGD2 11.12.] '''Dramatika''' *[[V šoli graničarski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LLZO77RX 19.6.] '''Leposlovje v tujem jeziku ali v narečju''' *[[Burgermeister]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17AYJ3CT 30.10.] '''O statusu slovenskega jezika''' *[[Slovenščina v cesarskih pisarnicah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4HD6CVFB 29.5.] *[[O slovenskem govornem (parlamentarnem) jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P3IJX1A0 19.6.] *[[Parlamenti slovenski jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1P6CMN17 3.7.] *[[Oglas o svlovenskem parlamentarnem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-35TX2II4 31.7.] *[[Slovenščini v bran zoper njene protivnike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KWB81TW 28.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXLKT9QO 4.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKD3WPP0 11.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0QI9GQDR 18.9.] *[[Cegnar]]: [[Parlamentarni jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-015ELC2X 20.11.] '''Članki o leposlovju''' *[[A.K.Cestnikov]]: [[Slovensko slovstvo v letu 1860]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6JNPPCY6 16.1.] *J.M.: [[Slovanska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJJTJ1KL 20.2.] *[[Slovanska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5K2L7ULC 13.3.] *[[Nove pesme]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKOYMJVB 20.3.] *[[Jugoslavenska književnost in hrvaški ustav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FOEK59KD 17.4.] *[[Slovstvo srbsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MEBYQBUI 17.4.] *[[Nove pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EGCYFA31 8.5.] *[[Nove slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTUKW2V6 5.6.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WU2OCUJD 24.7.] *[[Književnost jugoslovenska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9B12ZSKD 7.8.] *[[Jankovič]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZFHIRDY 2.10.] *[[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TKBOPQXS 2.10.] *[[Naše slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XF1NB3PH 20.11.] *Valt. Zamik: [[Pisma slovenskega turista]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1TE6MF5 4.12.] *[[Nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S47H9RY4 11.12.] '''Prevod''' *[[Heine]]: [[Belsazar]] (pr. [[France Zakrajšek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6I9V8FWV 2.1.] *[[Karanfil]] (pr. [[Jernej Križaj|Severjev]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7PG8RSG 15.5.] *[[Hvaležnost Angleža]] (pr. [[Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XCZ7TDD 23.10.] *[[Mladi hudodelnik]] (pr. A. Zup.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T1NYCKRF 20.11.] *Iz srbskega koledarja spisal A.: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OMOLJXF0 11.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7QW4TPRS 2.1.] *[[Kaj je panslavizem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GCP0TM3Z 20.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FY5KH6AU 27.2.] *[[Dobrohotna jezikoslovna opomena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOK2OK4G 28.8.] *[[Anton Janežič]]: [[Prošnja do slov. jezikoslovcov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73SGATWY 30.10.] *[[Drobtinčice o ptujih besedah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T97FPNR9 30.10.] *[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OTCDS0U1 6.11.] ==1862== '''Proza''' *[[Čez trideset let]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2DFRND1 8.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZQH49J3 15.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DQP2GKPG 22.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QL1B3JSW 29.1.] *[[Jakob Gomilšak]]: [[Radojuri]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Q6RLG9M 5.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y9O9BFZ4 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XUFNY9EJ 19.2.] *[[Potovanje iz otročjih let v starost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PCIGM0XD 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-064Y1N7B 19.3.] *[[Žolepah - Sučava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-64JPU7VA 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FUGB97XS 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-064Y1N7B 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E2CY1RTW 9.4.] *[[Podgorec in breskve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EBMW8MPP 23.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M9VX3OKY 30.4.] *[[Valentin Zarnik]]: [[Originali iz domačega življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8134DSN 14.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25WNVKBV 21.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDA83FE7 28.5.] *Kranjska narodna, zapisal [[Luka Svetec|Podgoriški]]: [[Vojaški begun]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EP22M14V 4.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6LCRJXIF 11.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CARR6UTE 18.6.] *[[Valentin Zarnik]]: [[Matevž lisica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C95MAKX1 11.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CARR6UTE 18.6.] *[[Sprehod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JPSXFO1 25.6.] *[[Valentin Zarnik]]: [[Čudni možje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S16CLXBX 2.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6IN4VEP 16.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ISMK1XL6 30.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1B1ZFBA3 6.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V6PRRLR 15.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MS05CDIZ 5.11.] *[[Višnjegorski]]: [[Nemčeva domačija kje je]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTDMEGBO 19.11.] *[[Valentin Zarnik]]: [[Pater Jeriho]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YV81RXHI 17.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V1UOZ6V5 24.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SIM54YJ6 31.12.] '''O gledališču''' *[[Rodoljub]]: [[O narodnem gledališču na Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BEYMXYJ 23.7.] '''Poezija''' *F.J.: [[Pogum]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJQOPUW6 1.1.] *R.B.: [[SLAVA ANTONU MARTINU SLOMŠKU]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPB7RJOS 15.1.] *[[Stare slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-71Z7X1PL 5.2.] *[[Anton Umek|Okiški]]: [[Pevec buditelj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F4Y6RQSA 12.2.] *[[Venceslav Lipoljub]]: [[Gazelica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABCWF19N 19.2.] *[[Okiški|Anton Umek]]: [[Zlata Praga in bela Ljubljana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C82F1V6R 5.3.] *[[Anton Grabič]]: [[AEIOU]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9BAGXVKA 2.4.] *[[Slovo žolcpoharskim planinam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E2CY1RTW 9.4.] *[[Še ena pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQUOFQ2O 7.5.] *[[Slava vam, slava, vi vrli rojaki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQUOFQ2O 7.5.] *[[Miroslav]]: [[Našim vojakom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EP22M14V 4.6.] *[[Stabat mater]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6LCRJXIF 11.6.] *[[V spomin J.P. Vijanskemu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QLHBUEK5 25.6.] *[[Hilar]]: [[Burka o kavani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7G2JADIR 16.7.] *D.: [[Narod moj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WLIW9KZN 30.7.] *[[Obvaruj Bog vas, ljubezniva leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-461QPL8H 6.8.] *[[Gregor Krek]]: [[Kaj da mi srce v veselji plava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEO3J5I1 30.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOUOIHLR 20.8] *[[A. Marušič]]: [[Prekletstvo in blagoslov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YNSMPED5 17.9.] *[[Jurij Grabrijan]]: [[Kranjska Slovenija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-099RLLL0 24.9.] *[[Malica G.]]: [[Prostost srca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U57NTZ91 1.10.] *[[Alfonz Vilhar]]: [[Pri dovršenji šolskega leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DH1QGH79 22.10.] *[[Frančiška K.]]: [[Na goro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YUPMT6YH 29.10.] *[[Anica]]: [[Žal in veselje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZE9INI2J 12.11.] *[[Klara R.]]: [[Mojim sestricam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FTZZU5KN 19.11.] *[[Poženčan]]: [[Nekdanji tovarši, kje ste?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4Q9KTJE 26.11.] *[[Ivanka Ipavska]]: [[Slovenka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4Q9KTJE 26.11.] *[[Fužinski]]: [[Sveti Miklavž]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EGWCM14F 3.12.] *[[Anton Grabič]]: [[Kratek prepir in hitra sprava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4UZ7RQWW 10.12.] *[[Ivanka Ipavska]]: [[Slovenka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2Q0A8O5J 10.12.] *[[Klara R.]]: [[Mojim prijatlom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F8X7EUWB 31.12.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Zakaj "Novice" izpuščajo tihi e in pišejo črko r kot samoglasnek?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NROJBQN 29.1.] *[[Luka Svetec|Podgorski]] : [[Slovnični pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60DI3WA8 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FUGB97XS 12.3.] *[[Slovenski jezik pa "Krajnska špraha]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-33J4P9CW 2.4.] *[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Še nekaj o parlamentarnem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JPZK85NR 23.4.] *[[Fran Cegnar]]: [[Jezikoslovne drobitnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IKB0KP3J 30.4.] *[[Helfertov spis - pa matrni jezik v šolah na Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGB31NC6 30.4.] *[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ERD26IS 14.5.] *[[Fran Levstik]]: [[Še nekaj o imenih naših krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEO3J5I1 30.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOUOIHLR 20.8.] *[[Janko Pajk]]: [[Nekateri fonetični zakoni našega jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A27BL8F2 24.9.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Je li čitavnica slovenska beseda?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C0DAMFKD 15.10.] *[[Anton janežič]]: [[Nova slovenska slovnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZDVO6M07 22.10.] *[[Janko Pajk]]: [[Nekateri fonetični zakoni našega jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EH0V2A0A 12.11.] *[[Fran Levstik]]: [[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DX2P2OWH 26.11.] *[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Členki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCXF3ZD2 3.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-64HYSLGG 17.12.] '''Članki o leposlovju''' *[[Anton Kos|Cestnikov]]: [[Pregled slovenskega slovstva v letu 1861]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EOG4R378 1.1.] *[[Anton Kos|Cestnikov]]: [[Tri domorodne želje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9FNPK1D7 15.1.] *[[Jugoslavensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RP08MLJ9 29.1.] *[[Jugoslavenska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IJ1IWNJ7 5.2.] *[[Domače pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XUXZQFCK 9.4.] *[[Jugoslovanska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FKJCQFKV 16.4.] *[[Jugoslovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3MWZNQ93 25.6.] *[[Fran Cegnar]]: [[Svet, kako bi se našemu slovstvu pomagalo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYKL5BQD 22.10.] *[[Slovenska umetnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3WSEDCLM 12.11.] '''Prevod''' *[[Gottlieb Konrad Pfeffel]]: [[Basni]] (pr. [[Hilarius|Matej Frelih]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ14MHSR 26.3.] *[[Čelakovski]]: [[Nekim pisateljem]] (pr. F.Sl.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U7GC2OO5 19.11.] *[[Nočarski zmaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUI08VDI 8.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V6PRRLR 15.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PWQ3J5PR 12.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8333JNR 10.12.] '''Leposlovje v tujem jeziku''' *Narodne pesmi isterske, zapisal J.V.: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PQFN6Q91 16.4.] *[[Monolog anga, k" noče Cimber bite]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I6N30OXB 16.4.] ==1863== '''Proza''' *[[Josip Levičnik]]: [[Slava in ljubezen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V5KN0GNF 21.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNCRNO88 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34CU7E17 11.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06VPZ04N 25.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TGGIRGXV 8.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFC3ROF0 29.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5XCGJOC 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DJ2JSXQ2 27.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W5JS27X7 15.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUIPO18W 29.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HT305AV7 19.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H6QXOB1F 2.9.] *[[Spomini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AWW77FR8 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOH94898 11.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P37LTECC 18.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VA8GFJV 25.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GNDV4FQD 1.4.] *[[J. Zavojšček]]: [[Spomini na deda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZQKRYV3 12.8.] *[[Silvulanski]]: [[Ujec koča še živi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1PTD72TX 26.8.] *[[J. Zavojšček]]: [[Pozimski večer na slovenski preji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KN45RC2O 9.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WKDORXTO 16.9.] *[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOGIQHVR 23.9.] *[[J. Zavojšček]]: [[Jama, po kteri se pride na drugi svet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WWOGVO7O 14.10.] *[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-871XKL0E 21.10.] *[[J. Zavojšček]]: [[Kaj se v Križmanovem prerokovanji poveduje o kralju Matjažu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DB4YQ048 28.10.] '''Poezija''' *[[Dobrovoljna novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ICKB92U 7.1.] *[[Ljudevit Tomšič]]: [[H godu blagorodnega gospoda Ivana Macuna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-90WXVKP7 28.1.] *[[J. Frankolski]]: [[Veronika Desenička]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACE6ZBR2 4.2.] *[[Janez Bilc]]: [[Slovenija oživljena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5EM1FHC 18.2.] *[[J. Frankolski]]: [[Življenje in dan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B4IK7CGT 25.2.] *[[Janez Bilc]]: [[Sv. Cirilu in Metodu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N23SKS1G 11.3.] *[[Klara R.]]: [[Mila zima]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U03TVGDS 18.3.] *Narodna pripovedka: [[Zormanov vojaki iz Kranja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V4ZAWQUY 25.3.] *[[Gregor Krek]]: [[Dan za dnevom urno v večnost mine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXQJMGBF 15.4.] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Kos]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WV810DKR 3.6.] *[[Schiller]]: [[Vrednost žensk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DQAJF4UC 1.7.] *Narodne pesmi goriških Slovencev: [[O svetega zakona]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L81IDL2B 22.7.] *[[Preteklosti neizmerno dolgi čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PWDRG6S 23.9.] *[[Gosp. dr. Lavriču za slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HY12HTZR 11.11.] *V.L.: [[Govor pri besedi 21. oktobra]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HY12HTZR 11.11.] *[[Andrej Prarpotnik]]: [[Cvetice ljube je umorila slana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D69T62H 25.11.] *[[Josip Novak]]: [[Slovstvena drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4HSWYUUQ 2.12.] '''Dramatika''' *[[Soseskine kase na kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DJ2JSXQ2 27.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-71VJS6JD 24.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DQAJF4UC 1.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6M44SJ15 12.8.] '''Članki o leposlovju''' *P. Ladislav: [[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRVEF2MZ 7.1.] *[[Ladislav Hrovat]]: [[Životopisi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A73VH58M 14.1.] *[[Anton Kos|Cestnikov]]: [[Slovensko slovstvo v letu 1862]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WJK91COG 21.1.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OKM33I3Z 25.2.] *[[Nova dela jugoslavenske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D5UICLPI 8.4.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UTJL3LUM 13.5.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWF0519Z 8.7.] *[[Slovstvo slovensko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D0AE7FO 22.7.] *[[Slovstvo jugoslavensko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QM0OKMKX 19.8.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZHW5BIEG 2.9.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ICGEZMBF 16.9.] *[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T9TFAGY4 7.10.] *[[Lukšič]]: [[Jugoslovansko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SB4T9KQ8 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9TWXWSB0 4.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HY12HTZR 11.11.] *[[Jugoslavensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JIFHB4FZ 9.12.] *[[Fran Cegnar]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LYDIK2QO 16.12.] '''Prevod''' *[[Ognjeslav Ostrožinski]]: [[Ljubosumnost]] (pr. [[Franc Valentin Slemenik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YSERFA7D 8.7.] *[[Chocholoušek]]: [[Črnogorci]] (pr. [[Fr.Jaroslav]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9KZ7Y9ER 18.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D69T62H 25.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPNODDIC 2.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40E71Y93 9.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KCVW1I6 16.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDXYTU06 23.12.] *[[Schiller]]: [[Valenstajnov tabor]] (pr. [[Fr. Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDXYTU06 23.12.] '''Življenjepis''' *[[J. Kosmač]]: [[Življenjopisne črtice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YI8KA9RE 21.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SG37TMZC 28.10.] '''Jezikoslovna vprašanja''' *[[Ladislav Horvat]]: [[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LR48VP3 11.2.] *[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[O slovenskem naglasku ali akcentu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85EHKZ3C 18.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06VPZ04N 25.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AWW77FR8 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GNDV4FQD 1.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TGGIRGXV 8.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CVQQEJ1Q 22.4.] *[[Oče naš v vseh slovanskih jezikih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5YBIBOYG 5.3.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DZHKB46 7.10.] *[[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZLSKS64 7.10.] *[[Vrdelski]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YF2EKX6C 21.10.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O8R91IXD 16.12.] *[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E1SAQBGO 30.12.] ==1864== '''Proza''' *[[Fr. Peterlin]]: [[Škratelj]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C1KFNJ5U 15. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FINUYEXW 22. 6] *[[Fr. Peterlin]]: [[Rojenice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GY40DPCM 1. 6. ] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Očetova ljubezen]] [http://www.dlib.si/details/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3LZLAEHS 6. 7.] *Zduški: [[Gluhonema šivilja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZTQB1EUG 27. 7.] *[[Resnična kratkočasnica]]: [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PYA98ZQU 30. 3.] *[[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-94J321K2 6. 4.] *F. O. P.: [[Zakaj ni na Krasu studencev? ]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPNY9ORZ 30. 11.] *[[Kopica pripovedk iz življenja cesarja Jožefa II.]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GT9GHSK2 13. 1] *[[Lovre Stepišnik]]: [[Pohorske pripovedke: Rojenice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z0E4B3UC 13. 7.] *[[Fran Levstik]]: [[Zatoženi sosamoglasnik]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HH170OF 2. 3.] *Dr. Ž.: [[Tri dni v Zagrebu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKL0X7P4 28. 9.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M2OSLY8Y 5. 10.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8MOYQ30 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2U7F0WO 19. 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKGRK819 2. 11.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I6RXOJ1E 16. 11.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2J3E95YT 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIP2MQ0S 7. 12.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHTR7EJK 14. 12.] *[[Jože Žlindrovič]]: [[Pisma slovenskega učenika svojemu bratu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MJCTSU1D 3. 2.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFGKP6WI 17. 2. ] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HH170OF 2. 3.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S8UA485P 20. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9PD4NM9 27. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZK8AON3P 18.5.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-09U2DADL 15. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4N0W1LYL 20. 7.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CEMIY6H6 10. 8.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKL0X7P4 28. 9.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8MOYQ30 12. 10.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2U7F0WO 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HMXB45TG 9. 11.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMPO1KK4 23. 11.] *[[Jurčkov Matevž]]: [[Domače čenčarije iz Kamnika]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N8Q4BWR4 6. 4.] *[[J. Tomše]]: [[Spomini iz mojega življenja na suhem in na morji]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ALMM0090 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4N0W1LYL 20. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V3C6S55O 27. 7.] '''Poezija''' *[[Dobrovoljka v letu 1864]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AD62WQVW 6. 1.] *[[Vprašanje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JKLO37J3 17. 2.] *S.: [[Nekteri Kranjci]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M1S40Z8F 24. 2.] *[[Klara R.]]: [[Oda kavi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JW8C109N 9. 3.] *Tičkomil: [[Tičja tožba]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06HK8LZI 6. 4.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Kar ljubim]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GY40DPCM 25. 5.] *[[Miroslav]]: [[Najbolja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SPZ8DV5J 1. 6.] *Suški: [[Svakinji dve le naprej!]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XYEEDNZS 15. 6. ] *[[Majarčičeva]]: [[Miroslavu odgovor]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XY2YKL50 22. 6.] *[[France Zakrajšek]]: [[Nekteri nameni]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HC3KEK7 29. 6.] *[[France Zakrajšek]]: [[Lipež]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDAQ9DMH 29. 6.] *[[France Zakrajšek]]: [[Najeti kritikovavec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDAQ9DMH 29. 6.] *R .. i: [[O jutru]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AEXSRB94 27. 7.] *R .. i: [[O poldne]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AEXSRB94 27. 7.] *[[Dr. Gr. Krek|Gregor Krek]]: [[Nada]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1OAJYQ7 3. 8.] *F. Č. P.: [[Mati dete zibaje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21P734X2 21. 9.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Aforizmi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9EH14FXC 19. 10.] *A. D.: [[Junakova prošnja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1GNENU9Q 26. 10.] *[[Matevž Lotrič]]: [[Mladi mornar]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B1RFUZE6 2. 11.] *[[Fr. Svetličič|France Svetličič]]: [[Hrušica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DTMVSQIC 30. 11.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Roža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6XP7SCI 7. 12.] *[[Anton Grabič]]: [[Pesem od zlate poroke]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QNRNJ6DN 21. 12.] '''Poezija v tujem jeziku''' *[[J. Sundečić|Jovan Sundečić]]: [[Tri zrna]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OUGRRH1O 4. 5.] *[[Napoleon Špun-Strižić]]: [[Sokol i njegova majka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I6RXOJ1E 16. 11.] '''Prevodi''' *[[Prokop Chocholoušek]] (posl.: [[Luka Svetec|Podgorski]]): [[Harač]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E00L2DH 20. 1.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1O19ZU7L 27. 1.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KJ7WSAIX 10. 2.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QSGJZL1U 24. 2.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EOZO1838 16. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3A2QFQOP 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TI0COZM 13. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S8UA485P 20. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9PD4NM9 27. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZK8AON3P 18. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EDA3YG48 8. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDAQ9DMH 29. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V3C6S55O 27. 7.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DLX11LHA 24. 8.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EB27OEPD 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=/URN:NBN:SI:DOC-498NOQAE 21. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKL0X7P4 28. 9.] *[[Odlomek: Romeo in Julija ]] (posl.: J. Z.) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-59PQM7PI 16. 3.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPOMFPM8 23. 3.] *[[Moj dom]] (posl.: S) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW7MGMCA 13. 4.] '''Uganka''' *[[Smešna zastavica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9GRVIBNG 24. 2.] ==1865== '''Proza''' *[[Zapeljivec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K4OHJP7E 18. 1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZLPSJ6WC 25. 1.] , [URN:NBN:SI:DOC-16ZYOGXI 8. 2.] *Senožeški: [[Mož z dvema ženama in pa sto in sedemdeset let stari parament]] [URN:NBN:SI:DOC-UDKMC3NT 8. 3.] *[[Smešnica]] [URN:NBN:SI:DOC-VOVEWF2F 18. 10.] *[[Čudna večerna godba]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UHOVXFZE 14. 6.] *J. V.: [[Vraže Pučke (ljudske) iz Istre]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AO1Q16UQ 21. 6.] *Nr. 11: [[Kurentovanje v Jaski]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-69WXEITM 5. 7.] *[[Jože Žlindrovič]]: [[Pisma slovenskega učenika]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQTBOGZ 25. 1.] *[[Josip Levičnik]]: [[Podgrobje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KZEPEBOP 29. 3.] *[[Juri Pavalec]]: [[Misli na dan vseh vernih duš]] [URN:NBN:SI:DOC-N0SSRR39 1. 11.] *[[Jakob Gomilšak|J. Gomilšak]]: [[O volkodlaku]] [URN:NBN:SI:DOC-MX664DC7 1. 2.], [URN:NBN:SI:DOC-16ZYOGXI 8.2.] *[[Valentin Zarnik]]: [[En teden na Dolenskem]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B58NULMJ 6.9.] *Alojzi: [[Pisma iz Srbije o Srbii]] [URN:NBN:SI:DOC-16ZYOGXI 8.2.] *[[Nova pisma iz Srbije o Srbii]] *[[France Kastelec]]: [[Pisma iz Mehike: 1. Pismo,]] [URN:NBN:SI:DOC-HF6JRNHB 3. 5.] '''Poezija''' *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Nezvesto listje]] [URN:NBN:SI:DOC-T38ADT5H 1. 2.] *[[Volkodlak]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-460ZZ9EH 8. 2.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Aforizmi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4966PKZJ 8. 2.] *[[J. Volčić]]: [[Narodni običaji istrski]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GDRM5REV 15. 2.] *-- f --: [[Očetu Bernardu]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2IQMABIJ 1. 3.] *[[Na straži ]](iz zapuščine [[Matevža Lotriča]]) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AOVSUC6A 8. 3.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Cvetna nedelja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KANJV8BY 5. 4.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Prilike]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN4PPHZP 31. 5.] *[[G. Višečki]]: [[Pevčev dom]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Znamenje ljubezni]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Narobe pevec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Bob v steno]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Strašna Sanja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Priletnemu bedaku]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[G. Višečki]]: [[Marsikteremu pesniku]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.] *[[Ivanka K]].: [[Svoji domovini]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRK744VL 14. 6.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Marnja brez imena]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUPBWZTZ 28. 6.] *[[Ivanka K.]]: [[Pozdrav]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ8N6FOD 2. 8.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Materni jezik]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JPO84Z1V 23. 8.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Aforizmi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JPO84Z1V 23. 8.] *[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Žensko življenje in ženska ljubezen]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-59MLMN5J 11. 10.] *[[Josip Cimperman|J. Cimperman]]: [[Pesnik]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMY7NQGY 1. 11.] *[[Valentin Orožen|V. Orožen]]: [[Vojaški oče naš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PDREEUMR 29. 3.] '''Poezija v tujem jeziku''' *[[Koledva]] [[(Iz Gologorice v Istri)]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTZHJKNV 11. 1.] '''Prevodi''' *[[Smrt pravičnega]] (posl.: [[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WWKAV3NP7 12. 4.] *[[Silvestrova noč ]](posl.: G. Višečki) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDUHZAAH 4. 1.] ==1866== '''Proza''' *P: [[Kratkočasnice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2YX0Q5AK 21. 3.] *P. H.: [[Trst in njegovo obmestje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3D9E8SH 28. 3.] , [URN:NBN:SI:DOC-RE2HNGP2 4. 4.], [URN:NBN:SI:DOC-QG6Z9QL8 11. 4.] *[[Smešnica]]: [[»Žnidar« ne pa »krojač«]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0OLTM3OH 11. 7.] *[[Kratkočasnica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-53Y1YEMA 3. 10.] *[[Pripovedke Zilske]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GDDMPKLQ 26. 12] *[[Dr. Jože Orel]]: [[Popotne opazke na Krasu]] [URN:NBN:SI:DOC-W1WR9P2E 17. 10.] *[[Jakob Gomilšak|Šak]]: [[Boj za puro. Resnice in laži za predpust]] [URN:NBN:SI:DOC-YNTZF38E 10. 1.] *[[France Kadilnik]]: [[Izhod na Triglav]] [URN:NBN:SI:DOC-4HHDHZBF 22. 8.] *[[Dr. J. Podliščekov]]: [[Potopis iz Srbije]] [URN:NBN:SI:DOC-HSHPTF8U 27. 6.],[URN:NBN:SI:DOC-S3U6IC2K 4. 7.] , [URN:NBN:SI:DOC-U8HXTLFT 11. 7.],[URN:NBN:SI:DOC-E486GPIV 18. 7.], [URN:NBN:SI:DOC-4LI7BPWF 25. 7.], [URN:NBN:SI:DOC-CUTKM057 1. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-XQKT9489 8. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-I4ZZXSVK 15. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-8MNV9OAF 5. 9.], [URN:NBN:SI:DOC-DR6K97NJ 12. 9.] *[[Kaj je svoboda? Dobrovoljne besedice kmetom slovenskim]] [URN:NBN:SI:DOC-GE5LXVT6 23. 5.] *[[Jože Košir]]: [[Pisma iz Amerike]] [URN:NBN:SI:DOC-N2ZA98T9 21. 3.] '''Poezija''' *[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Slovenija Vodniku]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NUU0KI5 14. 2.] *[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Neizmernemu bitju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JW755VG2 28. 3.] *[[Josip Cimperman]]: [[Gazela]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEQAAA2S 2. 5.] *[[F. Meden]]: [[Spomladanska]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZVJEJNU2 16. 5.] *[[Josip Cimperman]]: [[Sonet]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RAUTYZU6 6. 6.] *[[Josip Cimperman]]: [[Pozdrav in prisega (posvečeno gospe Luizi Pesjak)]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PIWWKLEZ 27. 6.] *[[France Zakrajšek]]: [[Zvečer na hribu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MB3AVU4 5. 9.] *[[Naši »po modi« domorodci. (Iz Karlovačk. Viestnika)]] [URN:NBN:SI:DOC-DR6K97NJ 12. 9.] *[[France Zakrajšek]]: [[Tresličnik]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-252K2O2Y 24. 10.] *[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Detinska ljubezen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IMDC2PB8 31. 10.] *[[F. Meden]]: [[Jesenska]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJHVQE3M 14. 11] *[[France V.]]: [[Moja struna]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQZ8NRQF 28. 11.] *[[Janezu Nečaseku]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4VD535Y4 12. 12.] '''Prevod''' *[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Cvetice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V61FKG5M 25. 4.] '''Dramatika''' *[[France Zakrajšek|F. Zakrajšek]]: [[Odlomek iz predigre k tragediji »Marija Antonijeta«]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9V999M00 21. 3.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOAX9C1K 4. 4.] ==1867== '''Proza''' *[[Jakob Gomilšak|Šak]]: [[Francozi v Bobovcu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILADYW0Z 27. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-1S6X21V2 3. 4.] , [URN:NBN:SI:DOC-G2NIEB18 17. 4.], [URN:NBN:SI:DOC-ES4D4FSP 22. 5.] *[[Ivan Zarnik]]: [[Kako so v Begunjah na Notranjskem Turka za vselej odpodili]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R7QQ7BWQ 12. 6.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Brglez]] [URN:NBN:SI:DOC-NQ2H4FBE 26. 6.], [URN:NBN:SI:DOC-0I54RFIX 3. 7.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Vojska Panonov z Rimljani]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KMNVZ9H 10. 7.] *[[Ivan Zarnik]]: [[Franc Ljubljančič – Strah Turkom]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E9XWN1O 21. 8.] *[[Valentin Zarnik|Dr. V. Zarnik]]: [[I. Slovenski Nikodem]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S2KJJSTR 25. 9.] *[[Janez Volčić|J. Volčić]]: [[Narodne mrvice iz Istre]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z 30. 1.] *[[Na poletnem sprehodu iz Londona v Avstrijo in nazaj]] [URN:NBN:SI:DOC-7W8KFVA1 18. 12.], [URN:NBN:SI:DOC-TSTKUQJF 24. 12.] '''Poezija''' *[[Janez Bilc]]: [[O novem letu]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQ51VU4E 2. 1.] *[[Janez Volčić|J. Volčić]]: [[Otročja pesem sv. Jelene]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z 30. 1.] *[[Janez Volčić|J. Volčić]]: [[Zakaj sever hišo mete]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z 30. 1.] *H. V.: [[Zelenica – železnica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z 30. 1.] *[[France Svetličič|Fr. Svetličič]]: [[Na mravljiškem vrtu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ONWLQB3 17. 7.] *[[France Zakrajšek|Fr. Z.]]: [[Jaz imam čedno ljubico]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWK38EWC 23. 10.] *[[Jože Šemic]]: [[Srcu v nesreči]] [URN:NBN:SI:DOC-W092WK4R 30. 10.] *[[V. Kurnik]]: [[Striček dobersvet]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DEM0UA4T 18. 12.] '''Poezija v tujem jeziku''' *[[Sve za milu narodnost]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S87IT78I 20. 3.] '''Prevodi''' *[[France V.]]: [[Dalibor]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUXROMSG 16. 1.] *[[Slovo]] (posl. M. K.) [URN:NBN:SI:DOC-UQ64U4LE 10. 4.] ==1868== '''Proza''' *[[Valentin Zarnik|Dr. V. Zarnik]]: [[Originali iz domačega življenja]] [http://www.dlib.si/?URN=/URN:NBN:SI:DOC-BMIN281K 1. 1.] *[[Ivan Tomšić]]: [[Deklica bolj zvita nego car]] [https://www.dlib.si/?URN=/URN:NBN:SI:DOC-GXIAJU1V 8. 1.] *[[Valentin Zarnik|Dr. V. Zarnik]]: [[I. Slovenski Nikodem]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V4GUOVT 12. 2.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZXZ088F0 19. 2.] *[[Janez Zajec]]: [[Geologičen izhod]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8TAI4R4 29. 4.] *J. F. St.: [[Kovač iz pasjega brda]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P4UZMCFM 10. 6.] *[[Kratkočasnica]] [URN:NBN:SI:DOC-QC905EQR 15. 4.] *[[Smešnica]]: [[Dve uri v nemškem taboru]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RPIMKBUF 22. 7.] *[[France Zakrajšek|Fr. Z.]]:[[Uhanček pri mlinu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AN04O2DR 30. 9.] *[[Kratkočasnica, pa tudi podučnica]] [URN:NBN:SI:DOC-7U7GR1NV 2. 9.] *[[France Zakrajšek|Fr. Zakrajšek]]: [[Dobri veseljaki]] [URN:NBN:SI:DOC-GSJE8X9V 21. 10.] *[[Ivan Tomšič]]: [[Šest tednov na Dunaji, ali gospodarsko-kmetijska šola za učitelje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6O5HE6L 28. 10.] , [URN:NBN:SI:DOC-B7ZRNTSF 4. 11.], [URN:NBN:SI:DOC-FX80XZDY 2. 12.], [URN:NBN:SI:DOC-LK5NMSPQ 16. 12.], [URN:NBN:SI:DOC-MKVPBI56 23. 12], [URN:NBN:SI:DOC-YAQXBNY2 30. 12.] *[[Ivan Zarnik]]:[[Juri Štrkelj najde zaklad]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACW7GZA7 22. 1.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGA3Q13V 29. 1.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGA3Q13V 5. 2.] *[[France Zakrajšek]]: [[Klepetuljevič Kvasinski]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AG10EP7F 2. 9.] *[[Kmetijske kratkočasnice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2HSIFLVM 29.7.] *[[Listi iz Londona]] [URN:NBN:SI:DOC-D136KNVU 5. 2.] *Istrijanec: [[Pismo gospe doktarice (Evlalije) Lilienweisove iz B. svojemu možu, državnemu poslancu na Dunaji]] [URN:NBN:SI:DOC-R5FBWLMM 9. 12.] '''Poezija''' *[[V. Kurnik]]: [[Čast poštenim siromakom!]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GXIAJU1V 8. 1.] *[[France Zakrajšek|Fr. Zakrajšek]]: [[Gašpar pa njegova svoboda]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N3QWSBI0 11. 3.] *[[Jaka Premisl]]: [[Jožefu Marnu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NORMQJKB 18. 3.] *[[Jernej Pirnat]]: [[Priprosta pesmica od šol]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-92DLIV1F 10. 6.] *[[France Zakrajšek|Fr. Z – k.]]: [[Napisi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N806S11B 8. 7.] *[[Našim]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XP7UE5ZD 14. 10.] *[[France Zakrajšek|Franjo Zakrajski]]: [[Napisi]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C9FVA7UM 11. 11.] *[[France Zakrajšek|Franjo Zakrajski]]: [[Mlademu pevcu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQQO2LL0 9. 12.] *[[Janez Bilc|J. Bilc]]: [[Na grobu Antona Kosa]] [URN:NBN:SI:DOC-LK5NMSPQ 16. 12.] *[[Suze]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VV2XV3TY 7. 10.] *[[Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke]] (priobčuje [[Ferdo Kočevar]]): [[Legenda]] [URN:NBN:SI:DOC-X9P5DMIN 23. 9.] *[[Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke]] (priobčuje [[Ferdo Kočevar]]): [[Bernekajev grad]] [URN:NBN:SI:DOC-CSIAR6QQ 19. 8.] *[[Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke]] (priobčuje [[Ferdo Kočevar]]) [URN:NBN:SI:DOC-MR97IQHJ 22. 7.] ,[URN:NBN:SI:DOC-JAOHFPRG 5. 8.] '''Poezija v tujem jeziku''' *[[Gjura Klarić]]: [[Slovenci]] [URN:NBN:SI:DOC-CI8NVWYA 24. 6.] '''Prevodi''' *[[Kratkočasne in podučne drobtinice]] (posl: [[Mihajlov Šimonović]]) [URN:NBN:SI:DOC-C3CAPETL 22. 4.] *»Burja brije, drevje poka …« (posl. [[L. J.]]) [URN:NBN:SI:DOC-T4U88GPM 25. 11.] *[[J. Levičnik]]: [[Ženitnina]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BA30UCLH 26. 2.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-56B7C4WE 4. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-6V1JI126 11. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-NORMQJKB 18. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-83LH8AGW 25. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-78FHQSOU 1. 4.] *[[Harambaša]] (posl.[[Jos. Levičnik]]) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5X8P1EOU 5. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-OV4KKKB1 12. 8.],[URN:NBN:SI:DOC-CSIAR6QQ 19. 8.],[URN:NBN:SI:DOC-9CFYM9ZT 26. 8.] '''Dramatika''' *[[Burkica: Oger tehta Rusa]] [URN:NBN:SI:DOC-ZR333WHB 30. 9.] ==1869== '''Proza''' *[[Jurca na Beneškem]]: [[Baba ima zlodjevo glavo]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXV0GO7S 24. 3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Župan (Davorin Trstenjak)]] (Etimološko in pravno-zgodovinska črtica) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THMYSCDF 19. 5.] *[[Dragojla Jarnević]], posl. [[Josip Levičnik]]: [[Prijateljici (Dragojla Jarnević)]] (novela) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUUWJDID celotno besedilo] (9. 6., 16. 6., 23. 6., 7. 7., 14. 7., 28. 7., 4. 8., 18. 8., 25. 8., 1. 9., 8. 9., 15. 9., 22. 9., 29. 9., 6. 10.) *[[V zedinjeni je moč]] (prilika) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDVLFCYQ 8. 9.] '''Poezija''' *[[Josip Cimperman]]: [[Iz življenja za življenje]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8WJ0Q7Z 20. 1.], [https://sl.wikisource.org/wiki/Iz_%C5%BEivljenja_za_%C5%BEivljenje wikivir] *[[J. Premisl]]: [[Nekdanjemu ljubljanskemu učitelju o Njegovem za-me osodepolnem godu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BVSY0MT 24. 3.] *[[Davorin Trstenjak]]: [[Najimenitniša slovenska narodna pesem mitičnega zadržja]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52CTH6AC 1. 9.],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5KX1FP4P 8. 9.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V0JFT8 15. 9.] *[[Josip Cimperman]]: [[Domovini]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUUWJDID 9. 6.], [https://sl.wikisource.org/wiki/Domovini_(Josip_Cimperman) wikivir] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Nemškutar]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K809P6FK 18. 8.], [https://sl.wikisource.org/wiki/Nem%C5%A1kutar wikivir] *[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Visoka pesem]] (Uvod + Oče naš, Ki v nebesih si, Posvečeno bodi tvoje ime, Vlada tvoja pridi nam, Vlada tvoja zgodi se, Daj nam dnes potrebno vse, Odpusti krivde nam, Skusbi ne prepuščaj nas, Tvoje vse na vekomaj), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6RYM7UJ8 celotno besedilo] (6. 10., 13. 10., 27. 10., 3. 11, 10. 11., 17. 11., 24. 11., 1. 12., 8. 12., 15. 12.), [https://sl.wikisource.org/wiki/Visoka_pesem_(Jovan_Vesel_Koseski) wikivir] *[[Fr. Svetličič]]: [[Zaklad na hudem polji]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MC54E2UE 22. 12.] '''Tuja (prevedena) leposlovna dela''' *[[Adelbert von Chamisso]]: [[Rusko – Puškinovih Petero]] [[I. Ribič in zlata ribica]], [[II. Kavkazki vjetnik]], [[III. Mertva carevna in sedmero vitezov]], [[IV. Bakčisarajski vodomet]], [[V. Car Saltan in knez Gvidon]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MC9YMNAD celotno besedilo] (3. 1., 27. 1., 3. 2., 17. 2., 24. 2, 3. 3, 17. 3., 24. 3., 31. 3. 7. 4. 21. 4., 28. 4., 5. 5., 12. 5., 19. 5., 26. 5, 2. 6.), [https://sl.m.wikisource.org/wiki/Rusko_-_Pu%C5%A1kinovih_petero wikivir] *[[Prokop Chocholoušek]] (posl.: [[Podgoričan]]): [[Krvina]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRG4HN6M celotno besedilo] (10. 2., 24. 2., 10. 3., 31. 3., 7. 4., 14. 4., 21. 4.) '''Polliterarno''' *[[Zabavnica za novo leto 1869]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVSS0UH5 6. 1.] *[[Prečestitemu gospodu Monsignoru L. Jeranu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QK4TKYGV 9. 6.] *Robič: [[Prirido- in jezikoslovna črtica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z6PSA7TC 29. 9.] ==1870== '''Proza''' *[[Ferdo Kočevar]]: [[Medved in dren]] (basen), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8Z4NIJU 9. 2.] *[[Fran Zakrajšek|Fr. Zakrajski]]: [[Napis (Fran Zakrajšek)]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3ZZNNYG 3. 8.] *A.K. Poženčan: [[Eno noč na gorenskih planinah]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42JBA90S 14. 9.] *[[Davorin Bole]]: [[Črtice o Pavliha-Zvonovcih]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5SPM2NX 5. 10.] '''Poezija''' *[[Novemu letu 1870]] (najverjetneje urednik), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNJJO6UZ 5. 1.] *Ivan G.: [[Dr. Henrik Hosta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W985NGEX 4. 5.] *M. T.: [[Kralj Matjaž (M. T.)]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ED58YNEC 8. 6.] *[[Fran Zakrajšek|Fr. Zakrajšek]]: [[Napoleonove sanje na St.Heleni]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNINJS6D celotno besedilo] (22. 6., 29. 6., 6. 7., 13. 7.) *Rogaćki: [[Pesem Slovanska]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLH3RHZB 20. 7.] *[[Vojteh Kurnik|V. Kurnik]]: [[Pesem (Vojteh Kurnik)]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FV5193B 27. 7.] *[[Luiza Pesjakova|Lujiza Pesjakova]]: [[Robertu Endlicherju]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7HYWLFRH 3. 8.] *Poženćan: [[V spomin dr. Lovro Tomanove]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPBIZN9U 24. 8.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Mojim rojakom]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SF7QU27L 21. 9.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Vojaški stan]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F7MJJMVX 28. 9.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Vojakovo slovo]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCI0JVC2 5. 10.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Prisega]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJSR1AUY 12. 10.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Pozdrav domovini]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJSR1AUY 12. 10.] *Ivan G.: [[Na grobu Avguste Kosove]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQZJY4PG 2. 11.] *[[Luiza Pesjakova|Lujiza Pesjakova]]: [[Čitalnica svojim!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQZJY4PG 2. 11.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Hrepenenje po domu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2TAXH0U 9. 11.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Osrčba]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZPKVB41 16. 11.] *[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Odhod iz tujega]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOXCBZLA 23. 11.] *[[Luiza Pesjakova|Lujiza Pesjakova]]: [[Slovenske pesmi]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDUS8O7R 30. 11.] '''Tuja (prevedena) poezija''' *J. V.: [[Baba i runo, narodna istrijska]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HISSFTTJ 19. 1.] *[[Ivan Mažuranić]]: [[Smrt Smail - Age Čengića]], poslovenil Janez Bilc: I. Agovanje 23. 3., II. Nočnik, 30. 3., III. Truma, 6. 4., 13. 4., 20. 4., 27. 4., 4. 5., 11. 5., 18. 5., IV. Harač 18. 5., V. Osoda 18. 5. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVX97SZV celotno besedilo] '''Polliterarno''' *Pučki Prij.: [[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRJ9HWE3 20. 4.] *Pučki Prij.: [[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIXP1UEE 28. 9.] *Pučki Prij.: [[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRHPRQDZ 14. 12.] ==1871== '''Poezija''' *[[Janez Bilc]]: [[O novem letu 1871]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EQ9MRYG 4. 1.] *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Vodniku na čast]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAX9S8Z2 8. 2.] *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[23. junij 1871]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILW7N5Z4 28. 6.] *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Sv. Katarina]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0O6CKDIM 5. 7.] *[[Franc Cimperman|Fr. Cimperman]]: [[Ljubav do doma (Franc Cimperman)]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU9OMCG 2. 8.] '''Tuja (prevedena) poezija *[[Propast srca]]: (prosto po hrvaščini posnel [[Josip Levičnik]]), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2OZSBTD 8. 3., 15. 3., 29. 3., 5. 4., 19. 4., 26. 4., 10. 5.] *[[Plavaj ladja!]]: [[Iz čeških pesmi Vacslava Poka Podebradskega]], poslovenila [[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KUQSCQP 5. 4.] '''Polliterarno *[[Kratkočasnice]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QDPZCSMT 1. 11.] ==1872== '''Proza''' *[[Pivčan]]: [[Ustanovitev Prage]] (zgodovinska črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W2YKE4BB 3. 4.] '''Poezija''' *Iv. Z.: [[Umrli deklici]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCXW7YF8 10. 1.] *[[Posvetnjakom in liberalcem namesto 'larme' za pust]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPW5XYO7 7. 2.] *[[Blaže Pernišek]]: [[Gospodar v rezitev!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYGWELZ7 27. 3.] *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Prolog operete Gorenjski slavček]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LN2D6DG4 1. 5.] '''Polliterarno''' *[[Za pustni čas kaj]]: [[Smešnica, pa čisto resnična]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVR8EWIS 31. 1.] *[[Franc Jaroslav Štrukelj|Fr. Jaroslav]]: [[Politične pridige]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0IUC0M 14. 2.] *[[Josip L. Železodolski]]: [[Potopisni listi slovenskega učitelja svojimu pobratmu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-887SLVSN 21. 2.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8RJ2CDE 28. 2.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNYB2BS0 6. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YYPFCJCS 13. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XI7GXUF 20. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHB82USD 27. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9EUQVZV 3. 4., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TK9SPK33 10. 4., str. 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B30PQW0 17. 4., str. 4], [https://www.dlib.si/detailsURN:NBN:SI:DOC-D10KXLZ5 1. 5., str. 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H762PAY5 15. 5., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HA3A5BZM 22. 5., str. 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH3IPR4X 5. 6., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F3ZP189H 12. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XW1LBCRZ 19. 6., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHSZY66E 26. 6., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE5P6RL3 3. 7., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JW6LXENQ 10. 7., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTLIO0X 24. 7., str. 2] *Miroslav.: [[Za smeh in kratek čas]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X2Z3RXB2 10. 7.] *[[Vilelm Potočnik]]: [[Iz Trsta v vzhodno Azijo]] (potopisna črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I6OMB6EH 14. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YW5N4DNL 4. 9., str. 4] ==1873== '''Proza''' *[[A.D. Pivčanin]]: [[Odprto pismo gospodu prof. L. Gariboldiju]] (zgodovinska črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1HZ6SRA 19. 2., 26. 2., 5. 3.] *Vred.: [[Kmetska basen iz Istre]]: [[Lisica i peteh]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YN8DTM6P 26. 2.] *[[Zabavno berilo]]: [[Kaj pomeni beseda 'kandidat']] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KZXZ236 8. 10.] *[['Vaterl']]: [[Bismark in peklenšček]], zabavno berilo, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IW1CS9IR 15. 10.] *[[Zabavno berilo]]: [[Branjevci omike]], celotno besedilo [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UCG45P 5. 11., 12. 11.] '''Poezija''' *Narodna: [[Hči i mati]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ9GBKFC 26. 2.] *[[Janičarska]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P696K7XH 10. 9.] '''Polliterarno''' *Uganjka zastavice v 8. listu, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0XKOSA36 26. 2.] *[[Zastavica za kratek čas]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZKW0GS 19. 2.] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K25PT5BI 5. 3.] *Uganjka zastavice v 10. listu, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSQYI1KU 12. 3.] *[[Pučki Prij.]]: [[Kratkočasnice (Pučki. Prij.)]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZKW0GS 19. 2.],[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2SOAJE5M 12. 11.] ==1874== '''Proza''' *[[Josip Levičnik]]: [[Dvojni sveti večer]] (novelica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6X7BREP celotno besedilo] (7. 1., 14. 1., 21. 1., 5. 2.) *Nešuklje: [[Žaba žabica]] (črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBECDNNG 11. 2.] *[[Jakob Alešovec]]: [[Moj pes (Jakob Alešovec)]] (smešnica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVF31GP1 celotno besedilo] (11. 3., 18. 3, 25. 3., 1. 4., 8. 4., 15. 4., 22. 4., 29. 4., 6. 5., 13. 5., 20. 5., 27. 5., 3. 6., 10. 6., 17.6., 24. 6, 1. 7., 8. 7, 15. 7., 22. 7.) *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja]] I. [[Poštne nakaznice]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLNN9I9O celotno besedilo] (29. 7., 5. 8., 12. 8., 19. 8., 2. 9., 16. 9.), [https://sl.wikisource.org/wiki/Po%C5%A1tne_nakaznice wikivir] *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja]] II. [[Poštarica na Prelazu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8B2Y00WS 30. 9.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8Q66Z3F6, 7. 10. str 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHYI35RV 14. 10., str. 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0NRBEMC 21. 10., str.3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0F48SC1 4. 11., str. 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I0LK2U0Q 18. 11., str 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVG1TRU9 2. 12., str 5], [https://sl.wikisource.org/wiki/Po%C5%A1tarica_na_Prelazu wikivir] *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja]] III. [[Ponarejeni bankovci]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JW6AE3K celotno besedilo] (9. 12., 16. 12.) [https://sl.wikisource.org/wiki/Ponarejeni_bankovci_(Jakob_Ale%C5%A1ovec) wikivir] *[[Josip Levičnik]]: [[Janez Pl. Kobencl]] (Cobenzl) – [[Slavni Kranjec]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIQ7ZII celotno besedilo] (8. 4., 15. 4.) *J. V.: [[Mat i sin]] (narodna smešnica iz Istre), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPGR16QL 15. 4.] '''Poezija''' *[[Hraboslav Perme]]: [[Staro leto – Novemu!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWNE176H 7. 1.] '''Polliterarno''' *Fr. Wiesthalter: [[Jovan Vesel Koseski i njegova dela]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JHHDIC6 celotno besedilo] (2. 9., 9. 9., 16. 9.) ==1875== '''Proza''' *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja]] III. [[Ponarejeni bankovci]] (nadaljevanje), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JW6AE3K celotno besedilo] (6. 1., 20. 1., 27. 1., 10. 2., 3. 3., 10. 3., 24. 3., 28. 4., 12. 5., 26. 5.), [https://sl.wikisource.org/wiki/Ponarejeni_bankovci_(Jakob_Ale%C5%A1ovec) wikivir] *[[Jakob Alešovec]]: [[Obrazi iz domačega življenja]]; Slovenska rodovina [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPH25X3P celotno besedilo] (2. 6., 16. 6., 30. 6., 14. 7., 21. 7.) *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja]] IV. [[Policijski komisar]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPLRKX92 celotno besedilo] (28. 7., 4. 8., 11. 8., 25. 8., 1. 9., 15. 9., 22. 9., 6. 10., 13. 10., 20. 10., 27. 10., 10. 11., 17. 11.), [https://sl.wikisource.org/wiki/Policijski_komisar wikivir] *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja]] V. [[Mati ga izda]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J162JV6R 1. 12., 8. 12., 22. 12.], [https://sl.wikisource.org/wiki/Mati_ga_izda wikivir] '''Poezija''' *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Gospe Korneliji Šolmajerjevi]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M7Z2KH87 3. 2.] *[[Peter Hicinger]]: [[Turjaški Hervard]] (balada), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GY59WUAO celotno besedilo] (12. 5., 19. 5.) *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Živel mož je, od Boga poslan, ki je Ivan bil imenovan]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-90J139YV 30. 6.] *[[Sava in Drava]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7IY82RM5 28.7.] *[[Pod Siskom]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7IY82RM5 28. 7.] *[[Iz Korytkove zbirke]]: [[Ravbar]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDTH2ROK 22. 9.] *[[Radoslav]]: [[Prečastitemu zlatomašniku Juriju Grabrijanu, vitezu Franc Jožefovega reda]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP72Q44X 22. 9.] '''Polliterarno''' *J. L. [[Od kod letošnja huda zima?]] (zabavna kratkočasnica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN4AR5ZH 31.3.] *[[Mož se z ženo prepira]] (besedna zastavica, kratkočasnica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JBGWEAL 30. 6.] *[[Matija Valjavec|M. Valjavec]]: [[Sedem laži (Matija Valjavec)]] (kratkočasnice), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-126NU635 3. 11.]   ==1876== '''Proza''' *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja]] V. [[Mati ga izda]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J162JV6R celotno besedilo] 5. 1., 19. 1., 2. 2., 16. 2., 8. 3., 22. 3., 29. 3., 5. 4., 3. 5., 24. 5., 7. 6., 14. 6., 28. 6., 9. 8., [https://sl.wikisource.org/wiki/Mati_ga_izda wikivir] *[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja]] VI. [[Sodba večne pravice]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J162JV6R celotno besedilo] 12. 7., 9. 8., 29. 8., 13. 9., 11. 10., 25. 10., 15. 11, 13. 12., 20. 12., 27. 12., [https://sl.wikisource.org/wiki/Sodba_ve%C4%8Dne_pravice wikivir] *J. A.: [[Kranjica med Turki]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJPVQY8H 9. 8.] '''Poezija''' *J. V.: [[Ponudna devojka]] (istrska narodna), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MDSEIVS 15. 3.] *[[Josip Cimperman]]: [[Velikonočno premišljevanje]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-72TNT8YM 19. 4.] *[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Palackemu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTS95J40 26. 4.] *[[Narodna otročja pesmica za dež]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TZO1IHP 2. 8.] '''Tuja poezija/Polliterarno''' *[[Dubrovačko radničko društvo]]: [[Čestitka baronu Jovanoviću]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7ZZDHMOI 1. 11.] '''Dramatika''' *J. A.: [[Pogovor Ljubljanskega 'turčina', Slovana in pravičnega Nemca o dogodbah na jugu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5DJMSQ2 2. 8.] ==1887== '''Proza''' *[[Matija Rant]]: [[Pri sosedu]], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RUG0Q1RS celotno besedilo] (št. 24. 8., 31. 8., 7. 9.) *[[H. B. Venceljnov]]: [[Nasledki »šnopsa«]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6W36YPMC celotno besedilo] (št. 14. 9., 21. 9., 28. 9., 5. 10., 12. 10., 19. 10., 26. 10., 2. 11., 9. 11., 23. 11., 7. 12., 14. 12., 21. 12., 28. 12. (1887) 4. 1., 11. 1., 18. 1., 8. 2., 15. 2., 22. 2., 29. 2., 21. 3., 28. 3., 4. 4., 18. 4., 9. 5., 20. 6., 27. 6., 11. 7., 18. 7., 25. 7., 1. 8., 15. 8., 29. 8., 5. 9., 12. 9., 19. 9., 26. 9., 3. 10., 10. 10., 24. 10., 31. 10., 14. 11., 28. 11., 19. 12., 27. 12. (1888) 2. 1. 1889) ==1888== '''Poezija''' *[[Hvalnica cesarju ob praznovanju štiridesetletnice cesarja Franca Jožefa I.]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOJ7WOR4 1. 8.] *[[Josip Levičnik]]: [[V spomin praznovanja preslavne štiridesetletnice Presvitlega Vladarja in Cesarja Franca Jožefa I.]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YO6AFH93 15. 8.] '''Proza''' *[[H. B. Venceljnov]]: [[Čujte, o čem se pogovarjata Štefan in Gašper!]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FN2VT9G 4. 1.] ==1889== '''Proza''' *[[Jakob Dimnik]]: [[Ivan baron Kobencelj]]: Zgodovinska slika, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4UCH6R1U celotno besedilo] (št. 9. 1., 16. 1.) ==1890== / ==1891== '''Proza''' *L.: [[Pripovedka o brinjevi jagodi]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OH6VG60J 7. 1.] *L.: [[Iz kmetov v mesto]]: Slika iz življenja naših dni, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTV5D7EB celotno besedilo] (št. 28. 1., 4. 2., 11. 2.) ==1892== '''Proza''' *[[Lov na lokomotivo]]: Povest iz ameriškega življenja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CJ4C4MJH 1. 1.] *[[D. N. Certelejev]]: [[Iranska pravljica]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LX969MF3 4. 3.] *[[G. P. Miller]]: [[Gjulindžar-Sara]]: Vztočna legenda, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHE4CZIV 18. 3.] *[[Solnčni mrak]]: Danska povest, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8WWJ2HZ celotno besedilo] (št. 8. 4., 14. 4., 22. 4.) ==1893== '''Proza''' *[[P. N. Polevoj]]: [[Proroške sanje]]: Božična povest, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQRLD4XW celotno besedilo] (št. 13. 1., 20. 1., 27. 1.) ==1894== / ==1895== '''Poezija''' *[[Anton Hribar]]: [[Pomagaj nam premili car]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3TBT53GW 10. 5.] '''Proza''' *[[N. P. Makarov]]: [[Varšavski spomini iz 1830. leta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MRTRF9D celotno besedilo] (št. 29. 11., 6. 12., 13. 12., 20. 12., 27. 12. (1895) 3. 1., 10. 1., 17. 1., 24. 1., 7. 2., 14. 2., 21. 2., 13. 3., 20. 3., 27. 3., 24. 4., 8. 5., 15. 5. 1896) ==1896== '''Proza''' *[[E. Šreknik]]: [[Krištof Kolumb]]: Zgodovinski roman, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YWN3GDP6 celotno besedilo] (št. 19. 6., 26. 6., 3. 7., 10. 7., 17. 7., 24. 7., 31. 7., 7. 8., 14. 8., 21. 8., 28. 8., 7. 9., 11. 9., 18. 9., 25. 9., 2. 10., 9. 10., 16. 10., 23. 10., 30. 10., 6. 11., 17. 11., 4. 12., 11. 12., 18. 12., 25. 12. (1896) 1. 1., 9. 1., 15. 1., 22. 1., 29. 1., 5. 2., 12. 2., 19. 2., 26. 2., 5. 3., 12. 3., 19. 3. 1897) *[[»Dati in vzeti«]]: ruska narodna bajka, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYGQ5B0J 16. 10.] ==1897== '''Proza''' *F. Š.: [[Naš gospod učitelj]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W5XQL3JU 8. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ANIS16Z7 15. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LP91IK8 22. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QUPHK5M 29. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E20YZ85N 5. 2.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQB9RC03 12. 2.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1K8PO2C 19. 2.] *[[Iz abhaških legend]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWK4SCV6 celotno besedilo] (št. 16. 4., 23. 4.) *[[Aleksandr Aleksandrovič Bestužev]] (Marlinski): [[Strašno prorokovanje]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQ5230NR celotno besedilo] (št. 28. 5., 4. 6., 11. 6.) *[[Julij Bučar]]: [[Kočevec in volk]]: Humoreska, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQ4HY14D celotno besedilo] (št. 2. 7., 9. 7.) *[[Julij Bučar]]: [[Usoda]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ZEUFQT7 23. 7.] *[[Julij Zeyer]]: [[Sreča]]: Čarobna pripovedka, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z3GN9KA celotno besedilo] (št. 3. 9., 10. 9., 17. 9., 24. 9., 1. 10., 8. 10., 15. 10., 22. 10., 29. 10.) *[[Ehegaray]]: [[Kaj hočeš postati?]]: satirična črtica, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V559SW5 17. 9.] *[[Josef Holeček]]: [[Kako sem izpovedoval Turke]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOS28RTO celotno besedilo] (št. 5. 11., 11. 11.) *[[Valeria Morzkowska]]: [[Žalostna svatba]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9W1UVIRK celotno besedilo] (št. 19. 11., 26. 11., 3. 12., 10. 12.) ==1898== '''Proza''' *[[J. Rakičan]]: [[Prvo stanovanje]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8166FAPT celotno besedilo] (št. 28. 1., 8. 2.) *[[Človeško življenje]]: Pravljica iz jutrovih dežel, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PY62UXAQ 4. 3.] *[[Lev Nikolajevič Tolstoj]]: [[Ivan Durak]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86UYQ4NX celotno besedilo] (št. 24. 3., 1. 4., 8. 4., 13. 4., 22. 4.) *[[L. Podnanosec]]: [[O pravem času...]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7CN4GAL celotno besedilo] (št. 13. 5., 20. 5., 27. 5., 3. 6.) *[[Ljud. Klopčič]] (Lajoš): [[V mraku]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQN6U9WI 29. 7.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BPN2PGUU 5. 8.] *[[Václav Beneš Třebízský]]: [[Vaški Jakobin]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZ4N1R01 celotno besedilo] (št. 19. 8., 26. 8., 2. 9., 9. 9.) *[[Aleksander Sergejevič Puškin]]: [[Povesti pokojnega Ivana Petroviča]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1LD8O3 celotno besedilo] ( št. 16. 9., 23. 9., 30. 9., 7. 10.) *Rudolf: [[Fortunatus]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4U3PR7NW 14. 10.] *[[Ivan Pucelj]] (Laščan): [[Početek romana]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5XK9C4F3 celotno besedilo] ( št. 21. 10., 28. 10) *[[Anton Leban]] (Mozirski): [[Žalostna – Fanika]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4N5NHG2F celotno besedilo] ( št. 4. 11., 11. 11., 18. 11.) *[[Vilem Mrštik]]: [[Gospodična Ema]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7UQZR23Q celotno besedilo] ( št. 2. 12., 9. 12., 16. 12., 23. 12.) *[[Podbradski]]: [[Črtica iz življenja dunajskega slovenskega visokošolca]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UV44B7D2 30. 12.] ==1899== '''Proza''' *[[Václav Beneš Třebízský]]: [[Vodnikova nevesta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU1KOM16 celotno besedilo] (št. 6. 1., 13. 1., 20. 1., 27. 1., 3. 2., 10. 2., 24. 2. 3. 3., 10. 3., 17. 3., 24. 3., 31. 3., 7. 4.) ==1900== '''Proza''' *[[Alois Jirásek]]: [[V tujih službah]]: Kos češke anabase, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIBJSJ92 5. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6R4BCNUD 26. 1.] *[[Mark Twain]]: [[Kako je obogatel Cecil Rhodes]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YYKSIIED 23. 3.] *[[Vladimir Korolenko]]: [[Kaj se je Makaru sanjalo]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0INZI4PA celotno besedilo] (št. 3. 2., 9. 2., 16. 2., 23. 2., 2. 3.) *[[E. A. Salias]]: [[Čarovnik]]: Historični roman, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESXPJ7JE celotno besedilo] (št. 6. 4., 13. 4., 20. 4., 27. 4., 4. 5., 11. 5., 18. 5., 25. 5., 1. 6., 8. 6., 15. 6., 22. 6., 29. 6., 6. 7., 13. 7., 20. 7., 27. 7., 3. 8., 10. 8., 17. 8., 24. 8., 31. 8.) *[[Georges Ohnet]]: [[Labudova pesem]]: Novela, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYY0MK52 celotno besedilo] (št. 7. 9., 14. 9., 21. 9., 28. 9., 5. 10., 12. 10.) *[[Maksim Bjelinski]]: [[Tovarišici]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNXJUOUM celotno besedilo] (št. 19. 10., 26. 10.) *[[Žiga Laykauf]] (Mozirski): [[Ob mejniku stoletja]]: Vizija, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JHYNV90 2. 11.] *[[Bjørnstjerne Bjørnson]]: [[Oče]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGVOVGOP 9. 11.] *[[N. L. Leskov]]: [[Koza]]: Dogodek iz otročjih let, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U16PCZVT celotno besedilo] (št. 9. 11., 16. 11.) *[[Ček]]: [[Košarica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKEDUZ1T celotno besedilo] (št. 16. 11., 23. 11.) *[[Fr. Kraljič]]: [[Iz strijčevega dnevnika]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVB19D88 celotno besedilo] (št. 23. 11., 30.11.) *[[Vid K.]]: [[Samomorilec]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDYGX5YU 7. 12.] *[[Bjørnstjerne Bjørnson]]: [[Iz sela Bergen]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLZGALR 7. 12.] *[[Fr. Drenik]]: [[O Frideriku Baragi]]: Spominske črtice, narekovala Antonija Drenik (rojena Baraga), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GK41UNZI 14. 12.] *[[Kračmanov Zmago]]: [[Osveta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2SFC2A3 celotno besedilo] (št. 14. 12., 21. 12.) *[[Henryk Sienkiewicz]]: [[Godec Janko]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TFABRQV7 celotno besedilo] (št. 21. 12., 28. 12.) ==1901== '''Proza''' *[[Anton Pavlovič Čehov]]: [[Črevljar pa škrat]]: Božična povest, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57SCJ3AZ 4. 1.] *[[Čez petdeset let]]: Bajka, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y70YZ1FW celotno besedilo] (št. 11. 1., 18. 1., 25. 1.) *[[O. Storoženko]]: [[Ne o pravem času]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-217IMNOK celotno besedilo] (št. 1. 2., 8. 2.) *[[Zofka Kveder]]: [[Ded]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GATA8R2S 8. 3.] *[[Davorin T. O.]]: [[Henrijeta]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APJMYX5W 15. 3.] *[[Viktor Nikolajev]]: [[Spomina vreden dogodek]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUKQ78TI celotno besedilo] (št. 22. 3., 29. 3., 5. 4.) *[[Josip S.]]: [[Julija]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJ5OJPWG celotno besedilo] (št. 12. 4., 19. 4.) *[[Prepozno!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DS0NV1D0 celotno besedilo] (št. 26. 4., 3. 5.) *[[Na obrežju]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HG4SDC04 celotno besedilo] (št. 10. 5., 17. 5.) *[[Ček]]: [[Iz našega parka]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YSW8V9V4 24. 5.] *M. C.: [[Mlada bogatinka]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WMFXE25L celotno besedilo] (št. 31. 5., 7. 6.) *[[Milan Cvetkovič]]: [[Tragikomedija]]: Povest iz prosvitljenskega stoletja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8WRSBU3 14. 6.] *[[Janko Leskovar]]: [[Misel na večnost]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HU6MGLU 21. 6.] *[[Nikolaj Aleksandrovič Lejkin]]: [[Na iskanju stanovanja]]: Slika iz St. Peterburga, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A9T50FMW 28. 6.] *[[Sladkovič]]: [[Ob osmih zvečer!]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VVMYYR 5. 7.] *A. Prop–: [[Nepričakovani]]: Črtica iz kmetskega življenja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJUM4ADS 5. 7.] *[[Octave Rosa]]: [[Ljubim vas!]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZTXNGC4 19. 7.] *[[Carlot Gottfrid Reuling]]: [[Vest]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MP7JWE 26. 7.] *[[Inkognito]]: Humoreska, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVT0BQ0R 2. 8.] *[[Franc Govekar]]: [[Kako je Guzelj umiral]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB5FJQLU 9. 8.] *[[Usoda]]: Slika iz življenja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KV33ETUX 16. 8.] *[[Slika]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V7PKF088 16. 8.] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Okrajni zdravnik]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U9A2C7EW celotno besedilo] (št. 13. 9., 20. 9., 27. 9., 4. 10., 11. 10., 18. 10.) *[[Stari peruvanski zakladi]]: "O nekem starem Indijancu, kateremu je neki španski uradnik izkazal posebno dobroto", pripoveduje Sir Spencer, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGE461K 27. 9.] *[[Emil Zola]]: [[Vila Amorosa]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VEKWJZ8 25. 10.] *[[O vremenu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-408KE166 celotno besedilo] (št. 1. 11., 8. 11.) *Maksimiljan: [[Po smrti]]: Sentimentalna črtica, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26Z3FQ4V 15. 11.] *[[Ideal – neideal]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7AISE9HZ 22. 11.] *[[Ignacij Nikolajevič Potapenko]]: [[Oktava]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DVYZVW celotno besedilo] (št. 29. 11., 6. 12., 13. 12.) *[[Anton Pavlovič Čehov]]: [[Prevara]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RN25BQBC 20. 12.] *[[Jelica Ichenhauser]]: [[Dve zaroki]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GD4H2PKX 27. 12.] ==1902== '''Proza''' *[[Anna Reháková]]: [[Le domu!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MIGXVY2C celotno besedilo] (št. 3. 1., 10. 1., 17. 1.) *[[Zgubljeni brat]]: Povest iz Long Islanda, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EP6K6THR 24. 1.] *[[Ivan Pucelj]]: [[Zjutraj]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEHWW2IU 31. 1.] *[[Lev Nikolajevič Tolstoj]]: [[Kako si je zlodej zaslužil krajec kruha]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7L5FE85R 31. 1.] *[[Lev Nikolajevič Tolstoj]]: [[Gasi, dokler tli!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYTH8DAZ celotno besedilo] (št. 7. 2., 14. 2.) *[[grof A. V. Sollogub]]: [[Svetlana]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLQT09UR celotno besedilo] (št. 21. 2., 28. 2., 7. 3.) *[[Dmitrij Sergejevič Merežkovskij]]: [[Vitez za kolovratom]]: Novela 15. veka, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LA6GSR8Y celotno besedilo] (št. 14. 3., 21. 3., 28. 3.) *[[Gabriela Preissova]]: [[Sneg]]: Slika s Korotana, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPKDPWIA celotno besedilo] (št. 4. 4., 11. 4.) *[[Václav Beneš Třebízský]]: [[Črni kirasirji]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ8CQVX5 celotno besedilo] (št. 18. 4., 25. 4., 2. 5., 9. 5., 16. 5.) *[[Rob]]: Črtica iz prošlosti, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70ZD4KL3 23. 5.] *[[Ignacij Nikolajevič Potapenko]]: [[Greh starega Martina]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBBJMS4K celotno besedilo] (št. 23. 5., 30. 5.) *[[Gabriele D' Annunzio]]: [[Marija Pomagaj]]: odlomek iz romana Il Trionfo della morte, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJ7XOJ6 celotno besedilo] (št. 6.6., 13. 6., 20. 6.) *[[Jan Neruda]]: [[Kam z njim?]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMOONNHK 27. 6.] *[[Iz česa je stvarnik ustvaril ženo]]: arabska legenda, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41H6XQ2W 27. 6.] *[[Etbin Kristan]]: [[Zaupnik]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3N9I8LA celotno besedilo] (št. 4. 7., 11. 7., 18. 7.) *[[Franc Govekar]]: [[Pri studencu]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3N9I8LA 1. 8.] *[[Jules Lemaître]]: [[Zvon]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTZGZB5A 8. 8.] *F. Š.: [[Hroščar]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAHZST8R 29. 8.] *[[Rostoslav Vasilič]]: [[Minka]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7F3SSRG celotno besedilo] (št. 12. 9., 19. 9.) *[[Karel Jaromír Erben]]: [[Dolgin, širokin in bistrovidec]]: Slovenska basen, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XROZ12TO celotno besedilo] (št. 26. 9., 30. 9.) *[[Anica Ahačič]]: [[Ta bode pravi]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0SGVGLT0 10. 10.] *[[Ob Donavi]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X98CLDH2 celotno besedilo] (št. 17. 10., 24. 10., 31. 10., 7. 11., 14. 11.) *[[Kitajska basen]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7RPKMVQ 5. 12.] *[[Guy de Maupassant]]: [[Morilec]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GAJ0SBH 12. 12.] *[[Ivan Neruda]]: [[Maček]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3X105KZI 19. 12.] *[[Anton Pavlovič Čehov]]: [[Album]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKJJMXV0 26. 12.] 9cdtoi0x6yek0xhcn2ej7gblveyltpc 0 31745 207798 207780 2022-08-23T12:04:36Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki '''CIZARELSKE'''<ref> ''Gospodična Cizara'' -- skrivni rokopisni list ljubljanskih licejk, ''Šolska kronika'', 27/2018, 93-108 </ref>''' *[[Bog ve?]], 1911 *[[Galusu]], 1911 *[[Maj (Kadar še videl sem)]], 1911 *[[Me Cizare]], 1911 *[[Obrito jagnje]], 1911 *[[Tebi posvečeno]], 1911 *[[Ukazi (Da ne smem)]], 1911 *[[Ukazi (Levo kreni)]], 1911 *[[Vihar]], 1911 *[[Vrabcu]], 1911 *[[Za mizo v Čimborasu]], 1911 *[[Pri Cizari]], 1911 '''PRVENKE''' (1912-1913) *[[Aurikel]], 1912 *[[Spomin (Pri smreki)]], 1912 *[[Glej!]], 1913 *[[Mi dva]], 1913 *[[To hudir je]], 1913 '''VELIKA VOJNA'''<ref>Istra v veliki vojni : glad, bolezni, smrt : študijski dan ob stoletnici prve svetovne vojne : mednarodna znanstvena konferenca : zbornik | slovenski, italijanski, hrvaški | 2014 zbornik | 2014</ref> ([1914-1919] *[[Begunke]], 1918 *[[Rdeči križ]], 1918 *[[Vrnitev (Na griču)]], 1918 *[[Meni se zdi, da prihaja pomlad]], 1919 *[[Naša jesen]], 1919 '''PESMI 1919-1937''' *[[Bela noč]], 1919 *[[Mati toži:]], 1919 *[[Na Bledu]], 1919 *[[Rada bila grm bi v pomladi …]], 1919 *[[Rdeči nagelj]], 1919 *[[Spomin (Kadar oddaleč)]], 1919 *[[V marcu]], 1919 *[[Na ulici]], 1920 *[[Ko na večer vse tiho pride mrak….]], 1923 *[[Le eno je res …]], 1923 *[[Pesem časa]], 1923 *[[Na gori]], 1924 *[[O, rodni dom …]], 1924 *[[Kot v belih čipkah zdaj češnje cvetó …]], 1925 *[[Med mano je in tabo …]], 1925 *[[Mladosti]], 1925 *[[Na božični večer]], 1925 *[[Pogovor (Kaj je najvišje]], 1925 *[[Tebi (Najlepšo pesem)]], 1925 *[[V tujini]], 1925 *[[Med nami]], 1926 *[[Umrlemu prijatelju]], 1926 *[[Pomladna (Ali vidiš)]], 1927 *[[Jesenska pesem (Pobrana polja)]], 1928 *[[Ukrajinski sonet]], 1928 *[[Dani]], 1929 *[[Mrtvi prijateljici]], 1930 *[[Na Bledu 1933]], 1933 *[[Moji materi]], 1934 *[[Uporna pesem]], 1934 *[[Na Bledu 1937]], 1937 '''Pesmi [1944-1970]''' *[[Dopis z Ravensbrücku]], 21. 6. 1945 *[[Neodposlano pismo, Žale]], 1.7.1945 *[[Neodposlano pismo]], 1945 *[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1945 *[[Ob vrnitvi, Padlemu partizanu Mihi Čopu]], 1947 *[[Korošicam umrlim v Ravensbrücku]], 1947 *[[Kdaj?]], 1950 *[[Njiva (Ko njiva)]], 1950 *[[Pozna pisma I.]], 1950 *[[Pozna pisma II.]], 1950 *[[Pozna pisma III.]], 1950 *[[Pozna pisma IV.]], 1950 *[[Kakteja]], 1952 *[[Odlomek iz pisma]], 1952 *[[Poletna noč (Skozi okno)]], 1952 *[[Pomlad (Na leski)]], 1952 *[[Prezgodaj bo]], 1952 *[[Tišina (Nobena veja)]], 1952 *[[Zimska pokrajina]], 1952 *[[Vrnitev (Materi)]], 1953 *[[Topola]], 1954 *[[Jesenska pesem (Meglice prosojne]], 1955 *[[Pred nevihto]], 1955 *[[Pred osvoboditvijo, V Nemčiji pomladi leta 1945]], 1956 *[[Kip (Z belimi očmi)]], 1958 *[[Krt(Dve mački)]], 1958 *[[Stekleno molčanje]], 1958 *[[Breza]], 1959 *[[Kako te čakam]], 1963 *[[Kako te čakam, Prijatelju Gradniku v spomin na Franceta]], 1963 *[[Ob alarmu]], 1963 *[[Alarm (V noč sirena)]], 1965 *[[Črne vrane]], 1965 *[[Krivda]], 1965 *[[Ne vprašujem]], 1965 *[[Nenapisano/Neodposlano pismo]], 1965 *[[Še včeraj]], 1965 *[[Za jubilejne tercine Jožetu Šmitu]], 1965 *[[Ne ubežim]], 1968 *[[Zima 1943]], 1968 *[[Vsakdanja pesem]], 1969 *[[Lačno srce]], 1969 *[[Severno nebo]], 1977 *[[Taborišče]], 1977 *[[Tulipani]], 1977 *[[Vem]], 1977, Antol slov pesnic 2 *[[Ravensbrüška pesem]], 1997 *[[Vintgar]], 2015 *[[V marcu]] *[[V mrtvašnici Ravensbrücka]], 1983 *[[Bo konec]] s4qkpve3a8gtdq9n3uk4fqk0laxi8p1 0 38995 207803 202927 2022-08-23T13:21:21Z Blaž Jakljevič 8629 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov= Velikonočna historija | avtor= Josip Premk | izdano= ''Slovenski narod'' 6. april 1912, 1 | vir= {{fc|dlib|19OM45TW|s=1|79|dlib}} | opombe=Spisal Jos. Premk. | dovoljenje= javna last}} Natanko opolnoči je potrkal na vrata prijatelj Davorin, ravno zadnji udarec dvanajste ure je zamolklo utihnil nad mestom, ko je pritisni na kljuko — in kakor je bila najina izba vsa bela in svetla od velikonočne mesečine, prav tako bel in svetel je bil tudi obraz prijatelja Davorina, ko je zamahnil z rokama po zraku in se zgrudil nato v star naslanjač, ko da je romal cel božji dan bogve kje ... »Končano! Vse končano! ...« Tako mrzel in trd je bil njegov glas, da sem se ga skoro prestrašil; in tudi njegove oči so gledale v tla mirno in trudno, samo tista temna poteza okrog njegovih ustnic, ki je govorila vedno o neki prikriti boli, se mu je spačiia v nekako zagonetno odurnost ... »Končano! Vse končano! »Pa zakaj in kako?« sem ga povpraševal plaho in globoko v prsih me je zaskelelo nekaj, kakor da nosim sam vso njegovo težko žalost. Tisti hip je pogledal proti oknu. Naravnost v njegov suhi obraz so lili lunini žarki in ko je trudno zatisnil trepalnice, sem videl obraz lzveličarja na Oljski gori. »Davorin, prijatelj moj! ...« Jecal sem in kolena so mi trepetala; prav počasi sem se sklonil k njemu in ga poljubil na potno čelo. In tisti hip se mi je zazdelo, da diši njegov polt po nečem hladnem in trohljivem, še enkrat sem se sklonil k njemu — in resnično: iz njegovega grla je vonjalo po gnilobi in tudi znoj, ki sem gapoljubil ni bil kakor pot vročih deklet, mrzel in neprijetno dišeče so mu polzele znojne kaplje po izsušenem obrazu. »Glej,« je izpregovoril naenkrat in me krčevito prijel za roko — »od mraka že sem blodil po lesu, po tisti poti za Rožnikom in še bogvekje, naposled pa sem se skesal in se nisem obesil. Ti me gledaš začudeno, seveda, no, takoj izveš vso to prečudno zgodbo. Pred dobrim letom že sem se srehajal nekoč po Vodmatu. Meni silno ugajajo tiste ponižne nizke hiše in tudi ljudje kakor sem ti že pravil. Takrat je bil lep večer, čisto rdeče je bilo nebo, kakor posejano s samimi rožami in sredi tiste večerne lepote sem se seznanil ž njo, ki me je z eno samo besedo privedla na čisto novo pot. Čudno je to in tebi se zdi mogoče celo smešno, ampak je resnica. Tisti trenotek je dobilo moje življenje svoj pravi pomen in jaz sem bil vesel in srečen do zvezd. Našel sem bitje, ki me je razumelo in takrat sem se preselil v to mirno izbo in skrival to svojo srečo celo pred teboj.Kajti bal sem se, da pride kdo, ki bo z eno samo besedo, z enim samim predrznim korakom uničil vse moje cilje in upe, ki sem jih gojil v svoji duši. Pa kaj bi tako na dolgo in široko, ko ti lahko povem čisto nakratko, da sem bil velik bedak!« »Kako to?« Pogledal me je z nasmehom in mi prikimal v globoki zamišljenosti. »Ti veš, čemu vprašuješ!« »Ne, ne vem!« Nato je nekoliko pomolčal in se zagledal v tla. »Da sem poslušal tebe,« je pričel mirneje — »bi bilo vse drugače. Ampak tvoji nazori o ženskah in vsem, so se mi zdeli vedno prestrupeni — danes sicer vem, da so pravični, pa danes je prepozno!« »Čemu prepozno, prijatelj? Čim več izkušenj, tem bolje — zaradi ene ženske pa še ni potreba obupati. Glej, jutri ali pravzaprav že danes — je velik praznik, Velika noč je in vsi trgi in vse ulice bodo polne te žlahtne robe. Kar izbiral boš lahko kakor limone pri branjevki — saj je vse komedija!« Gledal me je napol presenečeno, napol neverjetno, naposled pa se je nasmehnil. »Ampak taka prevara!« je skoro vzkliknil in se prijel za potno čelo. »Glej leto dni in še več mi je bila dobra in naklonjena, zdaj pa naenkrat kakor da je treščilo iz jasnega!« »Torej te je odslovila ali kako? Govori vendar, saj te skoro ne razumem!« Prijatelj Davorin je stopil po sobi gor in dol, nato pa obstal prav pred menoj in mi pogledal naravnost v oči. »Povem ti, ampak nikar se ne smej, vsaj nocoj še ne, ko žive vsi spomini v moji duši še tako živo in je rana še tako sveža.« »Ne bom se smejal, samo govori!« »Glej, jaz sem bil vedno sanjač in tako sem sanjaril tudi obnjeni strani. Deklamiral sem ji zaljubljene pesmi. Ji govoril o mesečnih nočeh in o dolgih lepih večerih, ko mislim nanjo in njene globoke lepe oči, ki mi jih ni pustila nikoli poljubiti. Meni se je zdela nebeško čista, plaha in sveta kakor je bila moja ljubezen. Kadar se nisem mogel več premagovati, sem se sklonil nad njeno drobno ročico in poljubljal konce njenih belih prstkov. O, da si jo slišal, kako nežno se je smejala ob takih trenotkih. Zahotelo se mi je sicer včasih, da bi jo poljubil na tiste drobne žametne ustnice in da bi jo poljubil silno ... silno ... pa sem se zbal in skoro se mi je zazdelo greh —« »O, Davorin, kdo te je vendar učil takih bedarij?!« »Ne vem,« je skimal in me pogledal silno otožno. »Torej je nisi nikoli poljubil?« »Nikoli!« In zopet je postal njegov obraz ves truden in bled. »In leto dni in še več sta se ljubila, oziroma poznala?« sem ga povpraševal z upravičeno neverjetnostjo. »Da leto dni in še več in zdaj je prišlo tako —« »Kako?« Podprl je glavo z obema rokama in je neprijetno zaškrtal z zobmi. »Kako sem se veselil te Velike noči,« je zavzdihnil — kakor otrok in šebolj. Bolan sem in bal sem se, da je ne doživim—« »No, in doživel si jo vendar!« Pogledal me je temno in skoro osorno, kakorda sem ga razžalil. »Da, doživel, ampak rajši bi videl, da bi je nikoli. Poslušaj! Za vsako najmanjšo stvar, ki mi jo je dala sem ji bil iz srca hvaležen, cvetke, ki jih je trgala na izprehodih nosim suhe vedno s seboj, pentje, ki jih je nosila v laseh in za Veliko noč mi je obljubila lep pozlačen piruh z vrezanimi črkami njenega imena, o, kako sem se ga veselil.« »,Ti si tako velik in neumen otrok,‘ je dejala z blaženim nasmehom pred kakimi štirinajstimi dnevi — ,in zato ti dam piruh o Veliki noči, da ga boš imel v spomin na najine vesele dni.‘« »In zdaj je prišla Velika noč, s temi nesrečnimi piruhi!« »Kaj ti ga ni dala?« sem ga povprašal radovedno, ker zgodba me je pričela resnično zanimati. » O, da.« je prikimal žalostno — »ampak zrobil sem ga na drobne kosce —« »To nisi storil lepo, prijatelj Davorin, ako si jo tako ljubil.« sem dostavil brez vsake prave misii, pač da sem moral kaj hudega izreči, kajti njegove oči so se iskrile v čudnem srdu. »Ti bi storil prav tako ako ne še huje.« je siknil in stisnil pesti. Čez nekaj časa pa je nadaljeval bolj mirno. »Popoldne jo posetim na njenem stanovanju in ji nesem knjige, ki jih je želela čitati. Vso pot sem misli samo na obljubljeni piruh in ogenj nebeški! Dobil sem ga, kakršnega pač nisem mislil. Ne samo piruh, prijatelj droben in okrogel, ampak nekaj takega kar je precej podobno — bobnu: Sedela je na divanu in natanko sem razločil, da je — blagoslovljena« »S kom?« sem ga povprašal osuplo. Davorin pa je zamahnil z rokama in skimal. »Pa kako ji je ime?« »Angela!« »In priimek?« sem prašal hlastno. »Trebnik.« je šepnil, jaz pa sem planil pokonci, kajti zdelo se mi je, da se je zavrtela vsa soba. »Davorin, povabim te za botra, kajti to je moje dekle!« Odprl je usta in je umolknil, kajti zunaj so se oglasili jutranji zvonovi velikonočnega vstajenja. »Bravo, bravo!« je zakričalo celo omizje, kajti Franc Svoboda, ki je pripovedoval pričujočo historijo je umolknil in se zadovoljno nasmehnil. [[Kategorija:V javni lasti]] [[Kategorija:Slovenski narod]] [[Kategorija:Kratka proza]] [[Kategorija: Dela leta 1912]] [[Kategorija: Josip Premk]] 67cakpl2syx2enfo01tg01wi7fv00f3 207804 207803 2022-08-23T13:22:32Z Blaž Jakljevič 8629 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov= Velikonočna historija | avtor= Josip Premk | izdano= ''Slovenski narod'' 6. april 1912, 1 | vir= {{fc|dlib|19OM45TW|s=1|79|dlib}} | opombe=Spisal Jos. Premk. | dovoljenje= javna last}} Natanko opolnoči je potrkal na vrata prijatelj Davorin, ravno zadnji udarec dvanajste ure je zamolklo utihnil nad mestom, ko je pritisni na kljuko — in kakor je bila najina izba vsa bela in svetla od velikonočne mesečine, prav tako bel in svetel je bil tudi obraz prijatelja Davorina, ko je zamahnil z rokama po zraku in se zgrudil nato v star naslanjač, ko da je romal cel božji dan bogve kje ... »Končano! Vse končano! ...« Tako mrzel in trd je bil njegov glas, da sem se ga skoro prestrašil; in tudi njegove oči so gledale v tla mirno in trudno, samo tista temna poteza okrog njegovih ustnic, ki je govorila vedno o neki prikriti boli, se mu je spačiia v nekako zagonetno odurnost ... »Končano! Vse končano! »Pa zakaj in kako?« sem ga povpraševal plaho in globoko v prsih me je zaskelelo nekaj, kakor da nosim sam vso njegovo težko žalost. Tisti hip je pogledal proti oknu. Naravnost v njegov suhi obraz so lili lunini žarki in ko je trudno zatisnil trepalnice, sem videl obraz lzveličarja na Oljski gori. »Davorin, prijatelj moj! ...« Jecal sem in kolena so mi trepetala; prav počasi sem se sklonil k njemu in ga poljubil na potno čelo. In tisti hip se mi je zazdelo, da diši njegov polt po nečem hladnem in trohljivem, še enkrat sem se sklonil k njemu — in resnično: iz njegovega grla je vonjalo po gnilobi in tudi znoj, ki sem gapoljubil ni bil kakor pot vročih deklet, mrzel in neprijetno dišeče so mu polzele znojne kaplje po izsušenem obrazu. »Glej,« je izpregovoril naenkrat in me krčevito prijel za roko — »od mraka že sem blodil po lesu, po tisti poti za Rožnikom in še bogvekje, naposled pa sem se skesal in se nisem obesil. Ti me gledaš začudeno, seveda, no, takoj izveš vso to prečudno zgodbo. Pred dobrim letom že sem se srehajal nekoč po Vodmatu. Meni silno ugajajo tiste ponižne nizke hiše in tudi ljudje kakor sem ti že pravil. Takrat je bil lep večer, čisto rdeče je bilo nebo, kakor posejano s samimi rožami in sredi tiste večerne lepote sem se seznanil ž njo, ki me je z eno samo besedo privedla na čisto novo pot. Čudno je to in tebi se zdi mogoče celo smešno, ampak je resnica. Tisti trenotek je dobilo moje življenje svoj pravi pomen in jaz sem bil vesel in srečen do zvezd. Našel sem bitje, ki me je razumelo in takrat sem se preselil v to mirno izbo in skrival to svojo srečo celo pred teboj.Kajti bal sem se, da pride kdo, ki bo z eno samo besedo, z enim samim predrznim korakom uničil vse moje cilje in upe, ki sem jih gojil v svoji duši. Pa kaj bi tako na dolgo in široko, ko ti lahko povem čisto nakratko, da sem bil velik bedak!« »Kako to?« Pogledal me je z nasmehom in mi prikimal v globoki zamišljenosti. »Ti veš, čemu vprašuješ!« »Ne, ne vem!« Nato je nekoliko pomolčal in se zagledal v tla. »Da sem poslušal tebe,« je pričel mirneje — »bi bilo vse drugače. Ampak tvoji nazori o ženskah in vsem, so se mi zdeli vedno prestrupeni — danes sicer vem, da so pravični, pa danes je prepozno!« »Čemu prepozno, prijatelj? Čim več izkušenj, tem bolje — zaradi ene ženske pa še ni potreba obupati. Glej, jutri ali pravzaprav že danes — je velik praznik, Velika noč je in vsi trgi in vse ulice bodo polne te žlahtne robe. Kar izbiral boš lahko kakor limone pri branjevki — saj je vse komedija!« Gledal me je napol presenečeno, napol neverjetno, naposled pa se je nasmehnil. »Ampak taka prevara!« je skoro vzkliknil in se prijel za potno čelo. »Glej leto dni in še več mi je bila dobra in naklonjena, zdaj pa naenkrat kakor da je treščilo iz jasnega!« »Torej te je odslovila ali kako? Govori vendar, saj te skoro ne razumem!« Prijatelj Davorin je stopil po sobi gor in dol, nato pa obstal prav pred menoj in mi pogledal naravnost v oči. »Povem ti, ampak nikar se ne smej, vsaj nocoj še ne, ko žive vsi spomini v moji duši še tako živo in je rana še tako sveža.« »Ne bom se smejal, samo govori!« »Glej, jaz sem bil vedno sanjač in tako sem sanjaril tudi obnjeni strani. Deklamiral sem ji zaljubljene pesmi. Ji govoril o mesečnih nočeh in o dolgih lepih večerih, ko mislim nanjo in njene globoke lepe oči, ki mi jih ni pustila nikoli poljubiti. Meni se je zdela nebeško čista, plaha in sveta kakor je bila moja ljubezen. Kadar se nisem mogel več premagovati, sem se sklonil nad njeno drobno ročico in poljubljal konce njenih belih prstkov. O, da si jo slišal, kako nežno se je smejala ob takih trenotkih. Zahotelo se mi je sicer včasih, da bi jo poljubil na tiste drobne žametne ustnice in da bi jo poljubil silno ... silno ... pa sem se zbal in skoro se mi je zazdelo greh —« »O, Davorin, kdo te je vendar učil takih bedarij?!« »Ne vem,« je skimal in me pogledal silno otožno. »Torej je nisi nikoli poljubil?« »Nikoli!« In zopet je postal njegov obraz ves truden in bled. »In leto dni in še več sta se ljubila, oziroma poznala?« sem ga povpraševal z upravičeno neverjetnostjo. »Da leto dni in še več in zdaj je prišlo tako —« »Kako?« Podprl je glavo z obema rokama in je neprijetno zaškrtal z zobmi. »Kako sem se veselil te Velike noči,« je zavzdihnil — kakor otrok in šebolj. Bolan sem in bal sem se, da je ne doživim—« »No, in doživel si jo vendar!« Pogledal me je temno in skoro osorno, kakorda sem ga razžalil. »Da, doživel, ampak rajši bi videl, da bi je nikoli. Poslušaj! Za vsako najmanjšo stvar, ki mi jo je dala sem ji bil iz srca hvaležen, cvetke, ki jih je trgala na izprehodih nosim suhe vedno s seboj, pentje, ki jih je nosila v laseh in za Veliko noč mi je obljubila lep pozlačen piruh z vrezanimi črkami njenega imena, o, kako sem se ga veselil.« »,Ti si tako velik in neumen otrok,‘ je dejala z blaženim nasmehom pred kakimi štirinajstimi dnevi — ,in zato ti dam piruh o Veliki noči, da ga boš imel v spomin na najine vesele dni.‘« »In zdaj je prišla Velika noč, s temi nesrečnimi piruhi!« »Kaj ti ga ni dala?« sem ga povprašal radovedno, ker zgodba me je pričela resnično zanimati. » O, da.« je prikimal žalostno — »ampak zrobil sem ga na drobne kosce —« »To nisi storil lepo, prijatelj Davorin, ako si jo tako ljubil.« sem dostavil brez vsake prave misii, pač da sem moral kaj hudega izreči, kajti njegove oči so se iskrile v čudnem srdu. »Ti bi storil prav tako ako ne še huje.« je siknil in stisnil pesti. Čez nekaj časa pa je nadaljeval bolj mirno. »Popoldne jo posetim na njenem stanovanju in ji nesem knjige, ki jih je želela čitati. Vso pot sem misli samo na obljubljeni piruh in ogenj nebeški! Dobil sem ga, kakršnega pač nisem mislil. Ne samo piruh, prijatelj droben in okrogel, ampak nekaj takega kar je precej podobno — bobnu: Sedela je na divanu in natanko sem razločil, da je — blagoslovljena« »S kom?« sem ga povprašal osuplo. Davorin pa je zamahnil z rokama in skimal. »Pa kako ji je ime?« »Angela!« »In priimek?« sem prašal hlastno. »Trebnik.« je šepnil, jaz pa sem planil pokonci, kajti zdelo se mi je, da se je zavrtela vsa soba. »Davorin, povabim te za botra, kajti to je moje dekle!« Odprl je usta in je umolknil, kajti zunaj so se oglasili jutranji zvonovi velikonočnega vstajenja. »Bravo, bravo!« je zakričalo celo omizje, kajti Franc Svoboda, ki je pripovedoval pričujočo historijo je umolknil in se zadovoljno nasmehnil. [[Kategorija:V javni lasti]] [[Kategorija:Slovenski narod]] [[Kategorija:Kratka proza]] [[Kategorija: Dela leta 1912]] [[Kategorija: Josip Premk]] 0dhagxdr7sjjmfk22d2s72npxijlah6 0 39529 207805 207771 2022-08-23T13:48:38Z Kana Vincek 5957 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Trojno gorjé. <br> Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 66/1-31; {{mp|leto|1932}} | vir = dLib {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|1}}, {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|2}}, {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|3}}, {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|4}}, {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|5}}, {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|6}}, {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|7}}, {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|8}}, {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|9}}, {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|10}}, {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|11}}, {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|12}}, {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|13}}, {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|14}}, {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|15}}, {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|16}}, {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|45}}, {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|46}}, {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|47}}, {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|48}}, {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|49}}, {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|50}}, {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|52}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = 3 }} == Uvod.== Za boljše umevanje naše povesti je potrebno, da označimo kratke vzroke kmečkega upora, ki je končal tako žalostno ter porazno leta 1573. Zgodovina beleži, da so se dvignili ter zahtevali spodnještajerski kmetje leta 1515 v očigled samolastnemu stiskanju od strani graščakov svojo staro pravdo. 80.000 (?) upornih podložnikov, med njimi mnogo iz območja tedanje velike župnije Pilštajn, se je zbralo omenjenega leta pri Brežicah. Upor je segal od Sotle do Lipnice. Zatrla sta ga z ognjem ter mečem pri Brežicah Žiga Dietrichstein in Jurij Herberstein. Že v tem prvem večjem uporu so bile glavna upora revolucijonarnega gibanja kmečke zveze (Bauernbund). Od baš imenovane nemške besede izhajajo tudi v slovenščini običajni izrazi punt — upor in puntati se — upirati se. Kot kazen za prvi punt so morali brežiški podložniki graditi novo cesto iz Brežic na Zdole, ki je dobila ime: puntarska cesta. Prihodnji veliki kmečki upor na Spodjem Štajerskem se je doigral leta 1573. O vzrokih tega upora beleži Gruden v »Zgodovini slovenskega naroda« sledeče: »Kakor vse prejšnje in poznejša revolucijonarne poskuse naših kmetov, so zakrivili tudi veliko kmetsko gibanje v začetku sedemdesetih let 16. stoletja velika bremena, naklade, davki, ki so se nakladali kmetom proti postavi, in samovoljno nečloveško ravnanje od strani gospode, ki je vsaki pravici bilo v obraz. — Zemljiški gospodje so takrat prav kruto izžemali podložne kmete, množili tlako, naklade, mitnino in uvoznino. In kar niso storili posestniki sami hudega kmetom, to so jim prizadjali grajski upravitelji (»flegarji« — Pfleger) in valpeti, ki se nam kažejo kot najhujši nasprotniki kmetov, ki jih je kmet s svojim sovraštvom še bolj zasledoval, kakor gospodo samo. Upori začetkom 16. stoletja, dasiravno niso imeli uspeha, so vendar močno dvignili stanovsko zavest med kmetskim ljudstvom, iskra nezadovoljnosti je tlela naprej, vedni boji s Turkom so nudili kmetom dovolj priložnosti, da so se uirili v orožju in si podžigali pogum; treba je bilo le še povoda, da se je bojna sila zatiranega ljudstva obrnila proti lastnim domačim tlačiteljem. Prvi nagib je došel to pot iz bližnje Slovonije.« Že na spomlad leta 1572 so organizirali kmetje iz Podsuseda, Stubice, Brdovca, Stupnika in Cesar grada v hrvaškem Zagorju kmečko zvezo, katere cilj je bil: oboroženi nastop proti neusmiljenemu stiskanju od strani zemljiške gospode. Prvotna hrvaška uporna gibanja so bila usmerjena proti Francu Tahu, poveljniku konjice v Kaniži, ki je bil solastnik Sused-grada ter Stubice in pri Slov. Bistrici je posedal graščino Stattenberg. Predno so se uprli kmetje Tahuvemu brezmejnemu nasilju z oboroženo silo, so poslali kmečko odposlanstvo na Dunaj k cesarju Maksimiljanu, kjer so iznesli pritožbe proti Francu Tahu in prosili odpomoči. Ker so bili odpuščeni odposlanci s cesarskega dvora s splošno tolažbo, kateri ni nikdar sledila resnična odpomoč, so obupali v kmečko zvezo organizirani kmetje, zagrabili so za orožje ter se lotili izsiljenja stare pravde. Iskra, ki je užgala punt leta 1573, je bilo ravnanje Franca Taha na Susedgradu in Stattenbergu. Seveda ni šlo le za kratko razburjenje vsled odpora podložnikov, ali za izjemno stanje, ki ga je hotel upeljati na svojih posestvih Tahi, da pokori neposlušne kmete, temveč njegova vlada pomenja silno izžemanje podložnega ljudstva in tiranstva, ki mu iščemu zaman primere. — Uporni kmetje so pozneje po iztrebljenju kmečke revolucije pred sodbo v Gradcu, Zagrebu ter na Dunaju odkrili strašno sliko Tahovih zločinov. Morda so izpovedi tu in tam kaj pretirane, a kar se je dognalo uradno, je grozno dovolj, da moremo razumeti obupni odpor podložnih kmetov, ki so mu bili izročeni na milost in nemilost. <center> '''* * *''' </center> == I. Poglavje. == V dobi naše povesti sta stala navpično nad potokom Bistrica na Pilštajnu na dveh skalah dva lepa grada: Pilštajn in Hartenštajn, od katerih ne stoji danes skoro niti kamen na kamenu. Oba grada sta bila dvenadstropni stavbi. Utrdbe je tvorila narava sama. Edina nevarnost bi jima bila grozila iz Bistriške doline, od koder sta bila nedostopna. Radi naravno ugodne lege sta bila brez običajnih srednjeveških jarkov in utrjenega obzidja. Grada sta bila nekaki letovišči za tedanjo gospodo, ki se je rada mudila v skritem zavetju na oddihih po vojnih naporih, se je tukaj lahko mirno vežbala v orožju in pripravljala za viteške borbe po večjih krajih. S stolpa Hartenštajna je moral biti divni razgled po mični dolini Bistrice do Kozjega. Bila sta prvotno last z ogromnimi posestvi vred pilštajnskih grofov. Že blažena Ema, rojena pilštajnska grofica, je zapustila leta 1042 pilštajnsko posest z gradovi vred tedaj ustanovljeni krški škofiji na Koroškem. Pilštajnski kmetje kot podaniki škofov so bili v vsakem oziru na boljšem nego drugi, katere je tlačanila posvetna gospoda. Osovraženi so pa bili ravno na Pilštajnu nekateri najemniki, upravitelji in valpeti. V letih zadnje kmečke vstaje je bil grad Hartenštajn v najemninski posesti Janeza plemenitega Helfenberg. Grad Pilštajn je bil nekaj let v precej razdrtem stanju in ga je pozidal ter temljito popravil krški škof Urban Sagstetter leta 1570. Pod pilštajnskim trgom ob Bistrici je vas Lesično s podružno cerkvijo Sv. Ulrika na jezeru, ki se omenja v listinah že leta 1394. Kraj se je imenoval Na jezeru, ker je morala biti cela zgornja dolina Bistrice nekoč pod vodo, dokler se ni gorski potok prejedel skozi skalnati pilštanjski hrib in si priboril odtok proti Kozjem, Podsredi ter Št. Petru pod Sv. gorami, kjer se izteka v Sotlo. Cerkev sv. Ulrika bi naj bila pozidana radi močvirnatih tal na pilotih. V Lesničnem so bile v časih naslednjih dogodkov velike grajske kovačnice na kladiva z vodnim pogonom. Podjetje je bilo na slovesu daleč na okrog za gospodarske potrebe in kot izdelovalnica orožja ter viteških oprem. Treba pomisliti, da so se vršili tedaj neprestani boji s Turkom in tudi posamezni graščaki so se bojevali med seboj. Kakor danes so obstojale tudi v srednjem veku tvornice za izdelovanje orožja, bojne opreme, smodnika in topov. Izdelovalnice orožja so morale biti kje na skritem in v dobro zavarovanem kraju, da sovražnik sploh ni zvedel zanje. Orožje je bila dragocenost, ročno delo, katerega so tudi dobro plačevali. Vodje tvornic so bili po večini Nemci, pomočniki kmečki sinovi, ki so že bili večkrat na vojnih pohodih kot spremljevalci grajske gospode, so na tujem marsikaj videli in so se odlikovali po zvestobi ter spretnosti. Grajski gospod je pustil svojega spremljevalca po par let kje v kaki večji mestni orožarni, da se je izvežbal v tej stroki in mu je potem doma staro orožje ter opremo snažil ter popravljal. Nove bojne opreme so naročevali graščaki le iz večjih tvornic, kjer so jih morali takoj plačati. Pri nakupu orožja ni šlo s silo. Leta 1571 je zavladalo po celi Bistriški dolini med podložnim kmetskim prebivalstvom veliko veselje, ko je prevzel vodstvo grajskih kovačnic domačin Pavel Šterc. Bil je rodom iz Žusma, kjer je bil njegov oče uslužbenec na tamošnjem gradu. Že v mladosti se je izučil kovaštva ter ključavničarstva. Pozneje je bil vojak konjenik, ki se je udeleževal pod poveljstvom v uvodu omenjenega Franca Taha na Ogrskem bojev proti Turkom. Ko je spoznal Tahi njegove ključavničarske zmožnosti na vojnih pohodih, ga je nastavil za nadzornika orožarne v Kaniži, kjer je bil sam poveljnik konjenice. Po Tahovem slovesu od vojne službe je prišel Šterc na njegov grad Stattenberg pri Slov. Bistrici, kjer je imel dovolj posla s popravljanjem starih in z izdelavo novih viteških oprem. Pri Tahu na Stattenbergu Šterc ni bil dolgo, ker mu ni plačeval obljubljenega zaslužka in ga je celo oplazil z bičem, ko je zahteval odločno zasluženo plačilo. Iz bojazni pred ječo v grajskem stolpu je orožar utekel iz Slov. Bistrice, pribežal v ožjo domovino in bil sprejet z odprtimi rokami od posestnika pilštajnskega gradu Hartenštajn Janeza plemenitega Helfenberg. Novi gospodar ga je poznal kot izvrstnega orožarja in ga namestil za vodjo kovačnic v Lesičnem. Ob prihodu v Lesično je bil Pavel Šterc star 32 let, visoke, lepe ter krepke postave in prijazno prikupljivega obraza. Že na zunaj mu je bilo poznati, da je služil vojake in imel posla z najbolj imenitno gospodo. Kljub samozavestnemu obnašanju ni bil ošaben, ampak nasprotno — gostobesedno postrežljiv napram vsakemu, ki je imel opravka v grajski delavnici. Ker je bila lesička orožarna obenem tudi kovačnica, je bil nje vodja v stalnem stiku s tamošnjimi kmeti, ki se niso mogli načuditi njegovi neprisiljeni domačnosti. Vsakemu kmetiču je segel v roko, mu obljubil popravilo ali novo naročilo in še izpraševal ga je, kako se mu godi in kako je kaj zadovoljen z grajsko gospodo. Kmalu si je pridobil zaupanje podložnikov daleč na okrog. Lesička kovačnica je bila polna ljudi, ki so dali zalužka, a zvedeli marsikatero novo iz bojev s Turki in iz tedaj že živečega kmečkega gibanja po drugod. Prijazni grajski kovač je znal ter videl veliko, bil je precej daleč po svetu in je znal podati doživljaje revnim domačinom kot rojen Žusemčan v njihovem materinem — slovenskem jeziku. Radovedni Pilštajnčani so kar migali z mustačami, ako jim je pripovedoval Pavel, kako so podili Turke po Ogrskem in Bosni in kaj je skusil v veliki državni orožarni v Kaniži. Še bolj nego s pripovedovanjem o podivjanih Turkih si je znal prikleniti nase srca tlačanov s slikanjem prebridke usode Tahovih kmetov iz območja Stattenberga pri Slov. Bistrici in zagorskega Podsuseda. Pri poslušanju trinoških zgodb so kmetje škripali z zobmi, dvigali pesti in prisegali, da bi bili oni že davno zaplesali s Tahom, ako bi bil njihov grajski gospod! Po celi dolini Bistrice so pripovedovali ljudje od osebe do osebe, kaj počenja s tlačani krvolok Tahi, ki mora imeti volčje srce ter vražjo glavo. Staro in mlado je večkrat jokalo na glas, ko so poročali kmečki gospodarji po povratku iz Lesične, kaj jim je zaupal grajski kovač o Tahu, katerega je sam služil več let kot vojak in gledal na lastne oči, kaj in kako ravna lintver v človeški podobi s podložnimi kmeti. Za Pavlovo slavo priljubljenosti je še skrbel enooki Belakov Andrej. Dolga leta je bil kovač v grajski orožarni. Pri odsekavanju žarečega železja na nakovalu mu je odletel kos v levo oko in ga oslepil. V zahvalo za tolikoletno zvesto delo so ga odpustili in se je klatil reva na starost okrog ter popravljal pri kmetih za hrano in stan poljedelsko orodje. Ko je zvedel novi delovodja za usodo starca, ga je poklical v delavnico, kjer mu je poveril službo hišnika. Pazil je na jez, pospravljal orodje, pometal, izprezal konje strank in skrbel, da je bil red pri hiši. Prejemal je plačilo, vžival prosto hrano in stanovanje in vsak dan mu je še kaj odpadlo kot napitnina v gotovem ter pijači. Stari Andrej je imel lahko opravilo in precej prostega časa, da Je raznašal po krčmah po Pilštajnu, kaj vse je videl ter doživel njegov nezabno dobri gospod. Ako je povedal v nedeljo po službi božji na Pilštajnu kako dobro o Tahu v krčmi pri Pištelaku zbranim kmetom, so mu plačevali ne po poličih — po pintih. Ako mu je zmanjkalo resnično prisluhnjenih novic iz kovačnice, je razpletel sam katero prav grozno, da je bila orgorčenost napram gospodi tem ljutejša in polni pinti na mizi. Enooki Andrej je bil ustno izročilo Tahovih grozot, ki se je ohranilo stoletja med narodom in katerega so veliko pozneje beležili zgodovinarji iz ljudskih vrst. Po jezični zaslugi Andreja Belaka je znano o Tahovem trinoštvu iz okolice Podsuseda in Stattenberga tole: Kadar je imel Tahi na Podsusedu starega konja, ki je bil nič vreden, ga je prodal kateremu izmed kmetov, o katerem je znal, da ima nekaj pod palcem. Ta ga je moral kupiti za ceno, ki jo je določil Tahi, sicer ga je prisilil v nakup s temnico in telesnimi kaznimi. Drugi pot se je pokvarilo Tahu 1000 veder vina. Porazdelil ga je med svoje podložnike in prisilil, da so ga kupili za ceno, ki jo je določil sam. Ako mu niso plačali vina, jim je odvzel konje in govejo živino. Kmetje so morali rediti Tahovo živino na svoje stroške. Ako je poginilo kako govedo, so mu morali povrniti škodo v denarju po njegovi cenitvi, ni pa sprejel v zameno drugega živinčeta. Enako so morali rediti in čuvati Tahovi kmetje njegove lovske pse in ako je kateri izmed njih poginil, so mu morali dati zanj vola. Zvišal je služnosti in naklade tako, da je tirjal od vsakega kmeta 22 čutar vina več, kakor so mu bili dolžni dajati. Svojih delavcev ni plačeval po več let. Večini je ugrabil ves imetek, konje ter govedo. Najhujše pa je bilo, da je oskrunjal Tahi s sinovi vred kmečko družinsko življenje. Pozval je svoje podložne na tlako, moške in ženske. A ženske, ki so mu bile všeč, je dal odvesti po svojem slugi na grad, kjer so postale žrtve njegove divje strasti. Znana so imena 14 deklet in žen, ki jih je vse oskrunil. Dve od teh nesrečnic sta bili na Brdovcu. Ena je bila hči Tomaža Mačkomelja, druga hči Pavla Jurkoviča. Poslednjo je imel zaprto dalje časa na Susedgradu. Ker se je oče Jurkovič obnesel za čast svojega otroka, mu je mladi Gabrijel Tahi razsekal lice in iztaknil oči. Enako kakor na Susedgradu in Stubici jo ravnal krvolok tudi s svojimi kmeti na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Tukaj si je izposojeval denar pri imovitejših podložnikih, a vse izposojene vsote je ostal na dolgu in gorje tistemu, ki se je drznil ponižno prositi, naj mu vrne denar. Z gorjačo ga je dal iztirati iz gradu ali pa vreči v ječo. Po stari navadi je imel zahtevati graščak tlako le za svoje osebne ali domače potrebščine, ne pa za obrtna ali druga podjetja, ki nesejo več ali manj dobička. V graščinskih zapisnikih je bilo natanko določeno, koliko dni v tednu mora tlačaniti kmet in kaka dela mora opravljati. Franc Tahi je zahteval proti stari pravdi izredno tlako, ne da bi bil kmeta ali rokodelca za to primerno odškodoval. Veliko škodo so trpeli kmetje, ki so nosili za tlako naprodaj ali vozili graščinske pridelke v Slov. Bistrico, Ptuj ali Celje. V mestih so bile strogo določene najvišje tržne cene, nad katerimi ni bilo dovoljeno prodajati živila. Toda Tahova graščina je brez ozira na tržni red zahtevala in jemala od kmetov višje določeni izkupiček. Tahi je ukazal Jurku iz Poljčan peljati dva soda karpov in ščuk v Ptuj in prodajati funt karpov po 8 krajcerjev, ščuke pa po 6 krajcarjev. Vrhutega mu je poginilo v poletnem času mnogo rib. Vzlic temu je moral kmet plačati graščaku polno določeno ceno 23 goldinarjev in ker se je obotavljal skraja, ga je dal vreči radi nepokorščine v ječo in ga mučil tako dolgo, da je plačal ves dolg. Tahi je pošiljal podložnike v mesta brez blaga in denarja, da so jemali zanj na up razno blago, ki so ga morali naposled sami plačati. Tem potom je dobival graščak razna sladila, dišave in najbolj draga vina iz Italije ter Španije. Tahi je preziral vse zapisane pravice in sklenjene pogodbe, neusmiljeno je odiral kmete in kočarje, vdove in sirote. Brez pravega vzroka je dal zdaj temu in onemu odgnati živino iz hleva, kakor konje, vole, krave, teleta, prašiče, koze in odpeljati žito, salo, platno, skrinje ter konjsko vprego. Kmet, ki je poslal hlapca s konjem na tlako, ni bil nikoli varen, da mu prižene žival zopet domov. Tahi je odpravil konja in hlapca s težko naloženim vozom iz Slov. Bistrice v Gradec, v Sused ali v kak drug kraj. Ako je šlo po sreči, se je vrnil čez par dni sam domov brez blaga in denarja. Tahova pravosodna oblast mu je bila le molzna krava, od katere je hotel imeti kar največji dobiček. Največje posilno sredstvo mu je bila grajska ječa v stolpu, kjer je ukrotil vsacega protivnika. Kdor je črhnil le besedico nevolje, tega je dal takoj zapreti zaradi nepokorščine in punta. Navadno se mu je kmet, katerega je nameraval odreti, že udal, če mu je le zagrozil z ječo. Kmetu Novaku iz Stare vasi pri Slov. Bistrici je prišla v noči lisica v kurnik. Domače je zbudil kurji kokodak in gospodar je šel pogledat k perutnini. Pri pogledu na človeka je utekla lisica kmetu med nogami in hotela uiti skozi planke na dvorišču. Novak tudi ni bil len in hajdi za drznico, katero je ujel baš za rep, ko se je rinila z vsemi silami skozi plot. Kmet je držal zajeti rep z vso močjo, lisica je hotela za vsako ceno v svobodo, je pač popustil rep in ostal v Novakovih rokah. Kako se je maščeval Novak iz Stare vasi nad lisico, se je razneslo kmalu po celi okolici. — Pozneje je baš stari Tahi ustrelil lisico brez repa in se čudil tej prikazni. Grajski lovec mu je rekel, če še hoče imeti rep v koži, ga mora tirjati od Novaka, ker on ga še vedno hrani. Radi izpulenja lisičjega repa je moral odnesti Novak na Stattenberg vse kure in še s palico jih je dobil, da ni mogel hoditi dalje časa na delo, ker je izmaknil drzno kradljivi divjačini rep. V grajski kovačnici v Lesničnem, ki je že bila tabor kmečke zveze in prekipevajoč lonec ljudske nevolje na gospodo, se je zgodila na mah sprememba. Na Hartenštajn sta prijezdila oba graščakova sina Žiga ter Adolf s celim spremstvom plemičev. Plemiška mladina si je ogledala v delavnici izdelano orožje in se čudila Pavlovi izredni spretnosti o tedaj tolikanj iskani ter čislani obrti. Ko je videla mladež v delovodji nekaj več nego obrtnika, ga je povabila skoro za stalno na grad. Le tu in tam je še prišel pogledat v Lesično in dal nova povelja za izdelavo viteške opreme. Ljudje so zvedeli kmalu, da je postal njihov ljubljenec iz Lesične kar celi vitez in učitelj mladih grofov v rabi orožja in v boju na konju. Po cele dneve je odmeval iz grajskega dvorišča žvenket orožja, peket konjskih kopit, krik ter navdušeno ploskanje z rokami. Včasih so prijezdile na Hartenštajn kar cele čete do ušes oborožene plemenite gospode. Ob prilikah večjih posetov je bilo na grajskem dvorišču posebno burno in celo v noči ob plamenih gorečih bakelj so se zaganjali plemiči na konjih eden proti drugemu in se suvali s topimi sulicami. Duša in središče vsega hrupnega dirindaja na grajskem dvoru je bil Pavel, ki je jezdil z mladimi grofi okrog v svetli viteški opremi. Kmetje so brž uganili, da ne pomeni neprestano zbiranje oborožene gospode za nje nič dobrega. Poročil o kakih turških vpadih ni bilo od nobene strani; pač pa so se širile govorice, da so hrvaški kmetje že parkrat napadli Tahovo najožjo žlahto iz Susedgrada in Stubice ter si pripomogli sami do obračuna in pravice. Kaj, ko bi tele gosposke fantiče vežbal grajski kovač, da bodo mlatili v kratkem po že itak do tal upognjenih kmečkih hrbtih? Bog znaj, če ni bila Pavlova prijaznost le vaba za blebetave jezike lahkovernih tlačanov? Zvedel je vse njihove težnje ter sovraštvo do nenasitne gospode in bo lahko pokazal s prstom na vsacega, ki je zabavljal na oblast in cesarja, ki ima za vse kmečke pritožbe le gluha ušesa! Kar strah je postalo hartenštajnske podložnike, kaj bo z marsikaterim izmed njih, če je grajski kovač poturica in jih bo izdal. Kakor je bila pred kratkim vera tlačanov v domačina Pavla Šterca trdna in si je štel vsakdo v čast, da si je iztresel srce vpričo izkušenega graščinskega uslužbenca, tako je sedaj preklinjal uro, ko je nasedel temu gosposkemu petolizcu, ki je bil med njimi navaden vohun v težkih časih bojev za staro pravdo. Javno ljudsko mnenje se je glasilo: Kar je kvantal Pavel o Tahu in njegovem trinoškem početju, je bil le trnek, na katerega je ujel pilštajnske ščuke, katere bo pomagal sam peči na grajskem ražnju. Kedo bi bil tudi zameril kmetom ta hipen preokret glede presoje poprejšnjega njihovega buditelja, ko ga že ni bilo tedne in tedne med nje. Če je pogledal v delavnice ob Bistrici, se mu je tako mudilo med mlade plemiče, da se je večkrat spodtaknil ob kakega kmečkega dobrega znanca, ne da bi ga bil pogledal, kaj še le ogovoril. Da je Pavel poturica ter ovaduh, je stalo trdno kot skala, saj bo še lizun spremenil vero. Povod za naslednje osumljenje je dala tale nova prikazen v pilštajnski fari: Domači vikar Kraft je moral odstopiti kar čez noč kaplanijo pri Sv. Trojici v Dobležičah čisto tujemu duhovniku, ki se je bil pritepel na Pilštajn nekod iz Koroške. Sam cesar ga je napodil iz službe, ker je oznanjal Lutrovo vero. In koj, ko se je prikazal na Pilštajnu, mu je nakazal graščak desetino deseterih posestnikov. Lutrovec je vabil Dobležičane v cerkev. Šlo jih je nekaj parkrat iz radovednosti, a so slišali le zmerjanje čez svetnike, Marijo, papeža ter katoliško cerkev in maše je bilo konec, kakor bi pihnil. Ljudje so se bali krivega preroka in še dobležičke cerkve so se ogibali, da bi jih kje ne premotil zlodej in jim ugrabil dediščino očetov — pravo sv. vero. Odkar se je naselila viteška gospoda na Hartenštajnu, je Lutrov duhoven skoro stalno v gradu, kjer ponavlja nedeljo za nedeljo zgoraj omenjena bogokletstva, pa mu vsi potrjujejo, da tako je prav in tako bo sedaj brez svetnikov, Marije, zakramentov, sv. maše ter papeža! In kedo prihaja v družbi grajskega kovača v Lesično v delavnice, če ne oni nebodigatreba Lutrov apostol, ker je seve za gospodo in proti kmetu. Ta bo sedaj lepa na Pilštajnu! Ker so lahkoverni tlačani zaupali svoj punt v mislih proti gospodi prijaznemu izdajalcu, jih bodo pometali v ječo in jim še tamkaj vsilili lutriš vero, ki je slabša od turške. Tako in enako so mislili in šepetali eden drugemu podložniki v neprestani bojazni, zdaj pa zdaj bode planil po njih grajski valpet z beriči in jih odtiral na odgovor radi punta proti oblasti in radi sile na spremembo vere. Po par mesecih sta zapustila Hartenštajn graščakova sina in se vrnila v Celje, kjer je bil njun oče v cesarski službi. Grajski kovač se je zopet preselil v Lesično in prevzel z vso vnemo vodstvo delavnic, ki daleč niso mogle dohajati vedno novih naročil glede orožja ter viteških oprem. Ubogi Pavel je gledal in se čudil, ko je naletel povsod le na tuje obraze. Kmetov sploh ni bilo več blizu, ko so zvedeli, kedo je zopet gospodar kovačnic. Še taisti, ki je moral v Lesično, je skušal, da je opravil hitro in se ni spustil z grajskim kovačem v noben drug razgovor kakor, kar je moral. Pavle si ni mogel razložiti preobrata iz tolike prijaznosti ter zaupljivosti v — strah ter pobeg pred njim. Uganko mu je pojasnil šele stari Belakov Andrej, kateremu se tudi ni nič boljše godilo nego Pavlu. Odkar se je klatila tod ta vražja gospoda in dolgopeti lutrovec, mu ni plačal nikdo niti enega polička, četudi je še tako zabavljal nad Taha ter plemenitaše po gradovih. Po tem razodetju je uvidel v življenju izšolani ter preizkušeni Šterc, da bo v sedanjih časih tihega in odkritega boja za staro pravdo nemogoče služiti gospodu in tlačanu. Za koga se je odločiti njemu, mu je bilo jasno, to mu je narekovala vest ter katoliška vera, saj je bil sin kmečke, slovenske in verne matere! Nikakor še ni bil pozabil udarca Tahovega biča. Kakor psa ga je bil oplazil ta pijavka kot plačilo za delo. Že davno zaceljena brazda mu je klicala v spomin osveto nad gospodo, kadarkoli si je potegnil z roko po obrazu. Vendar kaj je bila njemu storjena krivica v primeri s tisočerimi in tisočerimi, katerim je iztiskal grad kri ter solze iz kmetskih podložnikov! Ni bilo dovolj, da je zasužnjila graščina ubogo kmečko paro glede osebne svobode ter imetja, ne, še novo ter krivo vero mu je hotela usiliti in vkovati tudi kmečko vest ter dušo v verige grajske brezvestnosti! Pavel ni bil trstika, katero bi bil z lahkoto zibal sem ter tja veter dobrega zaslužka iz grajske blagajne, bil je neomajan hrast, kojega korenine so segale globoko v prepričanje, da kmet ni pes, ampak kristjan z res pravo dušo in neugnanim hrepenenjem po osebni svobodi ter pravici! Čeravno v grajski službi, je bil z vsakim utripljajem srca za kmeta in njegovo svobodo, pa koliko razočaranje! Bratje iz kmečkih vrst so ga osumili za izdajalca brez vsacega dokaza le radi dejstva: služba ga je iztrgala za nekaj časa iz njihove sredine in ga preselila iz kovačnice na grad! Tolažil se je s prastaro resnico, da je baš kmet tolikokrat prenagel z zaupanjem ter z obsodbo. S čisto in odkrito dušo si je pridobil zaupanje tlačanov, zagrešil ni ničesar, kar bi ga tiralo na pranger izdajstva, mirna vest, pravica ter resnica bodo zmagale in mu pridobile nazaj čast ljudskega buditelja! == II. Poglavje. == V letih, ko se je pripravljala zadnja kmečka vstaja, je štela pilštajnska župnija 19 podružnih cerkev. K Pilštajnu so spadale tedaj še tudi tele fare: Kozje, Buče, Olimje, Prevorje in Zagorje. Zgorajni zgodovinski podatki nam povedo, da je bila šentmihelska nedelja na Pilštajnu, ko so obhajali farnega patrona sv. Mihaela leta 1571, izredno dobro obiskano cerkveno slavlje. To nedeljo so prihiteli verniki k slovesni službi božji iz območja vseh podružnic in se je nabralo ljudstva, da ni bila premajhna samo farna hiša božja, da celo trg. Kjub dejstvu, da sta dičila Pilštajn dva lepa ter velika grada, trška naselbina ni bila razsežna, ker tudi ni mogla biti radi ozke lege na grebenu. Pač pa je bilo v trgu nekaj prav čednih in za tedanje razmere lepih in v denarnem oziru dobro podkovanih hiš. Pilštajn je bil središče cele Bistriške doline v cerkvenem ter vsakem oziru in kar se tiče trgovanja z živino. Na zelo stare trške pilštajnske pravice nas spominja še danes pranger nad rotovžem. Po sv. maši so imeli trški ter okoliški krčmarji preko glave opravka in tudi lep zaslužek jim je zapustila proslava farnega zaščitnika. Kmetje so jedli ter pili po gostilnah, se pogovarjali in izmenjavali med seboj novice. Ta dan se je zvedelo na Pilštajnu toliko kakor celo leto ne. Moški so prišli v svojih pogovorih o letini, živini ter sejmih kmalu na politiko o stari pravdi in so kar migali iz pekoče radovednosti z ušesi, ako je znal kateri glede tega vprašanja povedati kaj novega in kar je cikalo na škodo gospode. Šmihelska nedelja je bila dan za starega enookega Belakovega Andreja, ki je znal dražiti s svojimi novostmi ušesa in žepe radovednežev. Po vseh krčmah je kramal s pripovedovanjem o Tahovih grozodejstvih, ki so že obrodila javne nasilne punte med junaškimi hrvaškimi kmeti. Za Hrvati se bodo gotovo kmalu oglasili Slovenjebistričani in potem bo zavrelo med vsemi slovenskimi kmeti, ki se bodo združili z že obstoječo hrvaško puntarsko kmečko zvezo. Da so ga za te vesele in upanje na boljšo bodočnost obetajoče novice kmetje napajali, je razumljivo samo po sebi. Kmalu popoldne se je že bil napil žolna, da je razsajal,imel opravka s trškimi beriči in nočil v občinskem zaporu. Dolgi Grobinov Filip iz Buč je pripovedoval, da je bil v Kapelah pri Brežicah na sejmu. Videl in slišal je tamkaj slepega Hrvata, ki je pripovedoval še vse nekaj bolj strašnega o grozodejstvih ter pokvarjenosti hrvaške grajske gospode nego pijani Belak. Sejmarji so pustili živino in trgovino ter poslušali slepca, ki je strašno zgledal. Razlagal jim je, kaj so že dosegli Hrvati v borbi za staro pravdo in da bo treba tudi slovenskemu kmetu seči po kosi ter cepcu. On ni prav razumel vsega, kar je kričal Hrvat, ker je bil predaleč proč radi gneče. Ve pa, da roma slepi mož od kraja do kraja peš in da hoče celo v Gradec, kjer bo tožil graščaka, ki ga je oslepil. Vsi so želeli, da bi bil slepi trpin danes med njimi, ko jih je toliko zbranih, da bi slišali kaj in kako je v resnici s hrvaškim puntom. Takile razburljivi pomenki in še dober vinček sta poslušalce podkorajžila toliko, da bi bili koj pripravljeni, udariti na to vražje brezvestno in po volčje podivjano in krvoločno gospodo. Ženski spol se ni zmenil toliko za politiko, tega je le skrbelo, kaj bo z novo vero, v katero šunta in napeljava neznanec, ki se je vgnezdil pri cerkvi na Dobležičah. Skraja se je držal le grajskih, sedaj že lazi po kmetih. Njegovi nauki so tako bogokletni, da ne prizanaša s psovkami ne Mariji, ne svetnikom, ne sv. maši in najbolj pa blati rimskega papeža. Ljudje ga ne poslušajo radi, a iz hiše se ga ne upa nobeden pognati iz bojazni pred valpetom ter beričem. Ker mu je neki nemški Luter: sv. maša, svetnik, Marija in papež, naj mu tudi ta da desetino, saj onih od graščine mu izročenih 10 kmetov krog Sv. Trojice v Dobležičah je priseglo, da ne bodo dali koroškemu bogokletniku niti enega žitnega zrna in niti za požirek vinskega mošta. Proti večeru na šmihelsko nedeljo leta 1571 so bili vsi pilštanjski romarji za staro pravdo ter proti gospodi in za staro vero proti bogoskrunstvu lutrovstva! <center> ''' — ''' </center> Kmalu po šmihelski nedelji je buknilo po obširni pilštajnski fari, da se mudi v Lesičnem v kovačnici oni slepi Hrvat, o katerem je znal povedati na Šmihelovo Bučan, dolgopeti Grobinov Filip. Moški, ki so bili na žegnanju na fari in so sedaj čuli, da je mogoče videti ter slišati kmečkega mučenika iz sosedne Hrvaške, so našli koj kak poseben opravek in se podali v Lesično, kjer je že bilo ljudi kakor ob priliki večjega romanja. Na sredini zbranih je stal, oprt z obema rokama ob palico že starejši mož, visoke, a sključene postave, obraz ves razbrazdan od zaceljenih razrezov in mesto oči dve globoki — prazni jami, iz katerih so kapljale neprestano solze. Pogled na tega živega mrliča je bil pretresljiv še za tako kamenito srce. Kmetje iz Bistriške doline so jokali, že ko so zrli žrtev plemenitaškega tolovajstva, naravnost zatulili so od bolesti ter svetega gneva, ko se je starec zravnal in povedal prosečega glasu, da je on Pavel Jurkovič iz Brdovca v hrvaškem Zagorju in je spakedral njega krepkega moža v slepega prosjaka sin starega Franca Taha — prokleta gadina Gabrijel. Po teh uvodnih besedah je zašumelo med poslušalci. Eden drugemu so šepetali: »Grajski kovač in Belak nista lagala. Nista vohuna, ne poturice ali izdajice, čutita z nami za staro pravdo!« Že prvi nastop trinoško ustvarjenega slepca je preokrenil ljudsko nevoljo ter nezaupljivost v Pavla v navdušeno ljubezen in trdno zaupanje. Baš ta mož nam bo pomagal in nas vodil do nam ugrabljenih pravic. Pavel Šterc je že bil junak dneva, ko je nadaljeval zravnani slepec svojo žalostno povest. Počasi, premišljeno, brez običajnih zagorskih kletvic je razložil, za kaj prav za prav je prišlo v njegovem rojstnem kraju do kmečkega punta. Iz ust očividca so zvedeli kmetje, da je gospodovala v Susedgradu in Dolnji Stubici priljubljena rodbina Heningov, ki je izumrla v moškem kolenu že leta 1502. Pozneje so si prisvajali obsežna posetva sestre zadnjega Heninga, njihovi možje, sinovi in vnuki. Rodilo se je vprašanje, ali ima pravico do Susedgrada žensko potomstvo, ali pa podeljuje po starem zakonu kralj svobodno posestva, katerih gospodarji so izumrli v moškem kolenu. Po dolgoletnih pravdah je rešil kralj Ferdinand leta 1559. vprašanje tako, da je podelil polovico Susedgrada in Dolnje Stubice štajerskemu plemiču Andreju Teuffenbachu, ki je prejel po svoji materi Katarini ime Hening; drugo polovico pa ogrskemu bogatašu ter veljaku Andreju Batori, ki je tudi bil po svoji materi potomec Heningovcev. Še istega leta je zastavil Andrej Teuffenbach—Hening svojo polovico posestva v Stubici medvedgradskemu vlastelinu Ambrožu Gregorijancu, polovico Susedgrada pa deloma Andreju Batoriju, deloma svoji ženi Uršuli Meknitzer. Leta 1563. je umrl Teuffenbach brez moškega nasledstva. Preživela ga je žena Uršula Meknitzer s štirimi hčerami, katerim je bil glavni zaščitnik in pomočnik Ambrož Gregorijanec v Stubici in Medvedgradu. Andrej Batori, solastnik Susedgrada, ni bil nikdar na Hrvaškem, ker je bil na Ogrskem kraljevi sodnik. Radi tega je prodal 1.1564. vse svoje pravice na Susedgradu in Stubici za 50.000 goldinarjev Francu Tahu, poveljniku konjice v Kaniži. V slutnji, da prodaja ne bo po volji Uršuli Meknitzer in njenim hčeram, je dal upeljati novega kupca v posest proti običajem nenadoma in ponoči brez vednosti sosedov. To nenavadno postopanje je silno vznemirilo vdovo Uršulo, njene sorodnike in prijatelje. Proglasili so Franca Taha za vrinjenca, ki se je utihotapil med nje, in vložili ugovor proti prodaji in načinu vpeljevanja. Tahi se ni umaknil kar tako, ker ima kot star bojevnik vplivne sorodnike in pokrovitelje. Po brezuspešnih ugovorih se je razvila med njimi in vdovo Uršulo strašna borba za gospodstvo na Susedgradu. Skoraj vsa zapadna Slavonija se je razdvojila na dva tabora. Na Tahovi strani so bili: ban Erdedi, mogočni rodbini Alapičev in Keglevičev. Z Uršulo in njenim sorodstvom (Heningovci) so potegnili Ambrož Gregorijanec s svojim sinom Štefanom, Sekelji v Krapini in še knez Nikola Zrinski. In kakor velikaši se je razdvojilo tudi nižje plemstvo na Tahijevce in Heningovce. Eni so udarjali na druge s svojimi kmeti, drug drugemu so ščuvali podložnike. In tako so postali prepiri med plemstvom povod kmečkega gibanja. Ko se je bojeval Franc Tahi s Turki na Ogrskem, je zbrala vdova Uršula krog 800 tlačanov ter iztirala z njihovo pomočjo iz Susedgrada Tahovo rodbino. Ko se je nato dvignil ban Peter Erdedi, da kaznuje Uršulo z orožjem ter vrne Tahu Susedgrad, so zbrali njeni zetje z Ambrožem Gregorijancem 3000 seljakov in so razpršili 3. julija 1565 pod Susedgradom popolnoma bansko vojsko. Odpor Heningovcev je bil zaman, ker je bil Franc Tahi leta 1566. ponovno vpeljan v svojo polovico Susedgrada ter Stubice, drugo polovico pa je prevzela kraljeva oblast, dokler se ne konča pravda z vdovo Uršulo. Zdaj je začel Tahi neusmiljeno preganjati svoje nasprotnike, a strašno zatirati tudi kmete, ki so se bili borili proti njemu. Razpor zasebnega značaja se je vedno bolj širil. Bil je sprva omejen na Susedgrad ter Stubico, kjer se je zdelo kmetom vladarstvo Tahovo nepostavno in je bilo kljub temu kruto ter nasilno; a kmalu se je razširil tudi na druga gospodstva. Ko je zmagal Tahi svoje plemiške protivnike, je skušal z nasilstvom in strahovlado streti tudi odpor kmetov. Toda vse bi bili mi seljaki še pretrpeli, da nam ni ta volk v človeški podobi oskrunil celo naše najsvetejše — naše družinsko življenje. Da je temu res tako, evo mene, oslepljenega Pavla Jurkoviča iz Brdovca, ki je zgubil vid na obe oči, ker se je obnesel za čast svoje edine hčerke. Kar s tlake so odgnali grajski pandurji ji mojega otroka na Susedgrad, od koder ga ni bilo več domov. Koj smo zaznali, kaj in kako bo, saj stari Tahi in njegovi sinovi so že poprej onečastili iz naše okolice 14 deklet in žen. Ker otroka le in le ni bilo na spregled, sem stopil sam na grad Sused in prosil grajsko služinčad, naj me pelje pred gospodarja. Starega ni bilo doma, prišel je sin Gabrijel in me koj nahrulil, kako sem se sploh drznil, prestopiti grajski prag, spadam vendar v hlev med živino! Pri tem zasmehovanju je zavrelo po meni, stisnil sem pesti in za vpil: »Vi spadate z očetom vred v svinjak, jaz sem danes tukaj, da zahtevam zadoščenje za onečaščenje otroka, ki ječi že dneve kot mučenica v ječi!« Fante se je stresel od jeze, pordečil, zgrabil za meč in se pognal proti meni, da bi me zabodel. Z roko sem mu iztrgal rezilo, ga prelomil na kolenu in za sabljo bi bilo tudi po mladem plemenitku, da me ni lopnil nekdo z nekaj trdim zadaj po glavi. Udarec je bil tako silen, da sem se zgrudil v nezavest. Zbudili so me z mrzlimi polivi in spoznal sem, da sem zvezan na rokah in nogah. V obraz se mi je zarežal s peklensko zlobo, Bog mi grehe odpusti, plemiški vrag Gabrijel. Zabrusil mi je na glas, da mi ne vrne otroka, še bo z njo plašljivo golobico mnogo zabave, predno bo pomnila celo življenje, kaj znajo Tahi. Gledal me je po tem objasnilu škodoželjno in se divil nad mojo onemoglostjo, sem mu pač pljunil v obraz. Z ostankom zlomljenega meča se je zakadil v mene na tleh ležečega in začel suvati v mene z rezilom, kamor je pač zadel in med mesarjenjem je preklinjal nebo in zemljo in prisegel, da ne bom videl nikdar več vlačuge, kateri sem oče! Kaj se je godilo nadalje z menoj na gradu, ne vem, zavedel sem se šele po preteku nekaj dni na svojem domu, kjer so mi povedali, da mi je izkljuval grajski jastreb oči, me razsekal po obrazu ter telesu, otroka pa drži še sedaj v svojih vražjih krempljih! Ko sem stopil po mesecih zopet na noge, sem vzel v roke palico in naprosil soseda Peretičevega Ivico, da me vodi za roko iz kraja v kraj po celi Sloveniji do Gradca, kjer bom tožil Tahe za oskrumbo edine hčerke in radi meni prizadete najtežje telesne poškodbe. Gospoda bo sodila Tahe na papirju in to pravo zahtevam od kralja kot zadoščenje za ugrabljenje časti hčere in za iztaknjene oči. Krvavi in že dolgo zasluženi obračun bodo napravili s Tahi in njegovo družbo moji rojaki Zagorci in bratje Slovenci, ki vam je ženska čast svetost in vem, da je v vaših zdravih očeh mučenik oče, ki je moral plačati plemenitemu lopovu oskrumbo otroka z vedno izgubo — vida! Pri nobeni pridigi še niso ihteli moški Pilštajnčani tako na glas, ko ob tokratni razlagi, zakaj je že prišlo na Hrvaškem do krvave zahteve izročitve stare pravde in zakaj da mora priti prej ali slej do tega koraka tudi med štajerskemi kmeti. Ko se je poslavljal slepec od njih, da bi nadaljeval pot proti Planini in Celju, so mu do solz ginjeni in hvaležni poljubljali palico in roke. Vsak se je hotel vsaj dotakniti mučenika očeta, katerega je vražja gospoda oslepila, ko mu je že poprej ugrabila ter onečastila otroka! Še tako živ ter natančen opis Tahovih trinoštev bi ne bil tako podžgal priprostih tlačanov, kakor jih je resnica ter očividen rop oči ter ženske časti. Uporna iskra, ki je že dolgo tlela, je povest hrvaškega brata razpihala, bilo bi treba samo zaklicati: Nad brezsrčno gospodo! in cela tolikanj miroljubna Bistriška dolina bi se bila dvignila, da maščuje z ognjem in pobojem najbolj enostavne in najsvetejše človeške pravice! <center> '''* * *''' </center> == III. Poglavje. == Povest oslepljenega Pavla Jurkoviča je zapustisla splošno najglobokejši utis. Iz orisa razmer po drugod so uvideli Pilštajnčani, da so pri njih prav za prav nebesa v primeri s Tahijevim kraljestvom po hrvaškem Zagorju. Vsak je bil prepričan v dno duše, da jim je slikal grajski kovač pekel kmečkega tlačanstva mnogo znosneje, nego je bil v resnici. Grajska kovačnica v Lesičnem je oživela koj po odhodu nesrečnega Jurkoviča in Pavel je postal čez noč ognjišče, ob katerem so se ogrevali ter navduševali tlačani iz Bistriške doline na boj za staro pravdo. Vsi so govorili: Ako slačijo danes pri živih telesih graščaki kožo Hrvatom, bodo jutri tudi nam. Pomagati moramo eden drugemu. Tahijeva tlaka je hujša od turškega suženjstva. Oh, je imel Belakov Andrej zopet dobre čase ter pijače mesece naprej, ko je raznašal puntarske novice iz kovačnice po pilštajnskem trgu. Sedaj, ko je videl ter slišal slepega Jurkoviča, je slikal tudi lastno enooko slepoto kot posledico grajske brezsrčnosti in si priboril med domačimi mesto mučenika, v zahtevi po uresničenju klica: Za staro pravdo! Le nekdo ni bil nič kaj vesel, da se je tako naenkrat ter iznenada poživila kmečka politika krog delavnic v Lesičnem. Ta nekdo je bila Pištelakova Ema, edinka najboljšega in glede premoženja najbolj trdnega tržana. Ni bila na zunaj krasotica, ker je bila izredno velike ter močne postave, pač pa res prava Emica po srcu in mehko milem pogledu. Njena zunanjost je razodevala žensko moč ter nevstrašenost, njena beseda, oči in dekliški smehljaj so oznanjali, da še spavajo v njej vrline, dobrote ter globokosti materinega srca. Bili so tedaj trdi časi, ko je bila telesna moč v veljavi ter spoštovanju. Kdor je bil količkaj premožen in še na zunaj krepke postave, je nekaj pomenil. Pištelakova Ema je bila daleč na okrog na glasu, da njej ni najti para glede telesne moči in srčnih čednosti. Znano je bilo, da kot mladenka prelomi vsako konjsko podkev brez posebnega napora. Ako je izbruhnil prepir med vinjenimi gosti, je zadostoval njen glas ali žuganje s prstom, da so se prepirljivci pomirili v bojazni, da bi jih ne posadila na hladno in kot igračo dekliška roka. Domača in tuja grajska gospoda se je čudila njeni moči. Plemiči od daleč so jo vabili v grad, kjer je radevolje pokazala, da jej je podkev igrača in najtežji meč pero v roki. Ema je bila doma tudi na konju. Izurjenosti v sukanju na konju so jo zlahka navadili grajski orožarji, ki so pripovedovali gospodi bajne čine o orjaški Pilštajnčanki, kateri je vsak vitez v najtežji opremi lutka. Moči njenih rok se no more ustavljati še tako v rabi konja izvežban borec. Veliko stav je bilo dobljenih, ker mladostni tuji plemiči niso verjeli pravljici o goljatski trški deklici, dokler ni bil širokoustnež ob denarno stavo in se je še skotalil s konja po izmenjavi prvih sunkov z orjakinjo. Že par let pred prihodom Šterca v Lesično so bile vsakoletne viteške igre — takozvani turnirji na Pilštajnu dobro obiskani od tujega plemstva in največ radi radovednosti srečanja s trškim ženskim vitezom, ki je na občudovanje vseh številnih gledalcev zmagoval v viteških borbah z izredno močjo pa tudi s spretnostjo v ježi in radi dolge sulice, ki je bila prikrojena za to, da nasprotnika dvigne s sedla ter ga skotali na tla, ne pa rani ali celo smrtno prebode. Pištelakova Ema je bila na obeh pilštajnskih gradih junakinja in pogostokrat povabljena ob priliki obiskov ter viteških iger. Nikdo se je ni upal žaliti, ali se dotakniti njene dekliške časti že iz strahu ne, da bi ga samozavestna ter ponosna mladenka vpričo vseh ne stresla liki mačka miško in ga pozvala dejansko k dostojnosti. Pravi vitez po telesu, vitez dekliške modrosti, skromnosti in čednosti po duši je bila Pištelakova Ema na Pilštajnu in radi tega ljubjenec gospode, tržanov in kmetov podložnikov. Ji še ni bilo dvajset let, ko je bila javna tajnost, da je obviselo oko lepega grajskega kovača baš na Emi, ki se ni branila poštene ter v njenem mladostnem življenju tudi prve ljubezni. Ugajal jej je Pavel po obnašanju, kreposti ter spoštovanje vzbujajoči možatosti, ko se je oglasil prvič v očetovi krčmi. Srce se jej je zavrtelo v radostnem oboževanju ter prikrito hrepeneči ljubezni, ko ga je gledala kot pravega viteza na konju v blesteči bojni opremi. In takrat, ko je vežbal mlade plemiče v ježi ter rabi orožja, je bil tolikokrat pri njih in tedaj sta si tudi razodela, da sta že prav za prav čakala eden na drugega, da sta ter ostaneta za bodočnost življenja eno. Bile so to za Emo ure rajskega duhanja cvetja prve ljubezni, ki je obetala tudi življensko resnost, saj je imel Pavel tako lepo službo in povrh bi bil še vreden naslednik skrbnega, uglednega ter premožnega Pištelakovega očeta. Javnost je zrla s ponosom v to ljubezen, jo odobravala ter stavila drugim za vzgled. Odkar so bili odšli plemiči s Hartenštajna in je bil pognal slepi Hrvat med kmečki narod jabolko puntarske zavesti, je tudi Emin izvoljenec nekako zanemarjal trg. Mu je pač tudi prijalo, da si ga je zopet izbral priprosti ter tlačeni človek za vodjo ter odrešenika iz okovov grajskega jarma. V Emi je tlelo po ženski navadi precej samopašnosti in je hotela imeti Pavla le zase in ne da so se ogrevali ob njem še nešteti drugi. Morila jo je ljubosumnost, zakaj so mu drugi več kakor ona, kateri je obljubil spremstvo skozi celo življenje. In nazadnje je bila ona pač le prosta tržanka in ne tlačansko kmečko dekle; navduševanje na boj za staro pravdo ji je bilo tuje, ker ni okusila nikdar trdosti in neusmiljenosti grajske pete. Nekaj jej je še povrh šepetalo, da bi moral Pavel držati bolj z gospodo, pri kateri je uslužben tako dobro, nego s kmeti, ki so vsi uboge ter bojazljive pare, ki tudi vlečejo in se uravnavajo po trenutnem vetru splošnih govoric ter hujskarij. Kratko in malo: Ema je bila urezana ter prikrojena bolj po gosposko in želela isto tudi od preljubega ljudskega junaka Pavla. Ravnokar omenjene očitke mu je povedala večkrat očito in ga prosila, naj bo tak, kakor je bil še pred kratkim, ko je bil učitelj plemičev. Povrh je mešanje ter podžiganje ljudske nevolje zanj nevarno, ko je že enkrat okusil grajski korobač iz rok starega Taha na Stattenbergu. Preljubi je uvideval upravičenost Emine skrbi zanj in bi se bil gotovo oprijel njenih nasvetov, da mu ni pahnil v naročje celega ljudskega zaupanja slepec iz hrvaškega Zagorja. Ako je učil poprej izgovarjati kmete — a, mora sedaj ponavljati z njimi tudi — b! Vendar stari Jurkovič ga še ni toliko podžgal za boj proti krivicam priprostega človeka, še bolj ga je usmeril za ciljem ljudskih pravic slepčev vodnik Peretičev Ivica. Hrvata sta se mudila pri njem v Lesičnem par dni in je imel priložnosti dovolj, da ga je uvedel brihtni zaupnik zagorskega kmečkaga gibanja Ivica v podrobnosti punta, njega organizacije in mu razložil zahteve kmečke zveze. Zagorec je zaupal njemu kot vodji tihega upornega gibanja v Bistriški dolini med drugim tudi tole: Hrvaški uporni kmetje so si že izvolili v Stubici vrhovno vlado treh mož. Načelnik je Matija Gubec, imenovan beg, poleg njega še Pasanec in Ivan Mogaič. Vlada se sestaja z drugimi kmečkimi voditelji na posvete pod lipo pri cerkvi v Gornji Stubici, kjer izdaja ukaze in razglaša javne sodbe. Razen vlade je že urejena tudi vojska. Za vrhovnega poveljnika ali vojvodo je proglašen Ilija Gregorič, katerega sluša enajst kapitanov. Vojvoda Ilija je ustvarjen za vodjo kmečke vojske. Rodom je iz Ribnikov blizu Metlike na Kranjskem, s posestva grofa Štefana Frankopana. Ob priliki turškega navala na Kranjsko (1557) je bil ujet in odveden v robstvo. Ko je ušel Turčinom, se je nastanil v Brdovcu na Tahovi posesti. L. 1568 je bil drugič zajet od Turkov in odpeljan v Carigrad. Rešil se je tudi tokrat srečno jetništva in se vrnil nazaj v Brdovec. Radi pobega iz turškega suženjstva ga imenujejo splošno »Prebeg«. Ilija je seve izurjen vojak, služil je mnogo let v hrvaški krajini in pod vrhovnim poveljnikom Francem Lenkovičem in Semeničem. Kmetje so mu obljubili vrhovno poveljstvo pod pogojem, da se pridruži njihovi zvezi. To je storil tem raje, ker ima veliko jezo na Taha, ki mu je ugrabil ves imetek, v vrednosti 200 cekinov. Namen kmečke zveze je: rešiti podložnike iz oblasti plemiške gospode in radi tega jo imenujejo »moško punto ali puntarijo«. Zunanje znamenje upornikov je zimzelen ali bršljan, ki ga nosijo za klobukom. Kadar poziva »moška punta« občine (župe), da se jim pridružijo, jim pošljejo petelinovo pero, znamenje bojevitosti. Sprejem v »punto« je slovesen. Ako kdo prijavi pristop, mora stopiti v na tla začrtani krog, vzdigniti desno roko in priseči slovesno zvestobo in pokorščino poveljnikom. Punta bo gotovo dosegla, da bodo rešeni s časom vsi hrvaški in slovenski kmetje iz oblasti gospode. Odpravila bo vse uradnike, ki pobirajo davke in naklade, vse mitnice ter carinske postaje, da bo odprta trgovina in svoboden promet do morja. Ako bo boj uspešen in to mora biti, bodo osnovali kmetje skupno v Zagrebu cesarska vlado za vse hrvatsko-slovenske pokrajine. Pobirali bodo sami vse davke in naklade ter skrbeli za varnost Krajine, za katero se gospoda itak ne briga. Pokorni bodo le kralju in nadvojvodi, drugemu nikomur. To so bili nauki, načrti ter zahteve, katere je razlagal na dolgo ter široko puntar Ivica Peretič grajskemu kovaču in mu jih zasadil tako globoko v srce, da ni mogel odnehati — niti popustiti glede započete puntarije, ko ga je prosilo za to najljubše bitje na svetu — krepostna in že v dekliški mladosti dalekovidna Ema. Sicer jo je zagotavljal, da bo že zahajal večkrat v trg, a sedaj je preveč naročil v delavnici in pri izdelavi finejšega orožja in dragocenih oprem mora pač biti sam navzoč in prijeti za delo; v resnici pa je razmišljal ob količkaj prostem času o ustroju nove kmečke organizacije po Hrvaškem, ki ima tudi za cilj: odrešenje Slovencev. Pavel je bil že preveč v moških letih in mu ni bila dovolj le ljubezen do nedolžnega dekleta, njegov duh je silil tudi ven v javnost, med toliko stoletij od tujcev zatirani ter neusmiljeno izžemani kmečki narod. Čutil in videl je na lastne oči, da ga tukajšnji kmetje hočejo ter morajo imeti, da bo dosežen cilj zedinjenja s Hrvati, skupne osvoboditve ter tolikanj zaželjene samostojnosti. Vest mu ni le šepetala, ampak mu naravnost kričala, da je boj za svobodo, za staro pravdo in za kmečko pravično vlado več, nego neprestano ljubimkanje. Mož sicer rabi milino ženskega srca, narod in domovina tirjata in zahtevata od pravega moža tudi svoje! Nikakor ne smemo misliti, da bi se bilo razmerje med Pavlom in Emo radi udejstvovanja pri kmečkem gibanju ohladilo. Ravno nasprotno! Ema je začela s časom se bolj poglabljati v priprosto kmečko dušo in razumevati njene sto- in stoletne klice po odrešenju. Pavlov poduk o podrobnostih punta jej je odprl v marsičem oči, da se jej je začel prikupljati njen ljubi bolj kot kmečki kapitan, nego kot grajski vitez. Neznosne tlačanske razmere se morajo tako ali tako spremeniti in za slučaj prevrata bo kmet itak obračunal s plemstvom za vselej. Ob posinu kmečke svobode bode tudi njen ljubi in oboževani Pavel nekaj več nego grajski kovač ali Pištelakov krčmar na kamenitem pilštajnskem hribu. Baš ono, na kar je bila Ema na Pavla nekaj časa nekoliko nevoljna, je vzraslo veliko, lepo, oboževano in zaželjeno, da bi se le uresničilo čim preje. Kmečko gibanje Eme od Pavla ni odvrnilo, ampak jo prikovalo nanj z vsako mislijo in z vsakim utripom ponosnega dekliškega srca, da bo ravno ona žena kmečkega osvoboditelja, voditelja in — vladarja! == IV. Poglavje. == Da ples z brezobjestno gospodo ne bo omejen le na hrvaško Zagorje, ampak da se bodo pridružili puntu tudi štajerski kmetje, dokaz za to je dala Slov. Bistrica. Grajski kovač v Lesičnem je zvedel od tamošnjih somišljenikov in enooki Belak je oznanjal kmetom iz Bistriške doline, kako in kaj se je bilo doigralo pred kratkim na Tahovem štajerskem gradu na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Stari Andrej je že znal glavne obrise kmečke zmage in pripovedoval navdušeno takole: »Sem vam že razložil, da so vložili statenberški podložniki radi Tahovega nasilja, grozodejstev ter teptanja pravice pritožbo na vladarja Karola. Tudi v tem slučaju se je pokazalo, da vrana vrani ne izkljuje oči. Gospoda drži skupaj od graščaka do najmogočnejšega cesarja. Ovadba in zahteva Slovenjebistričanov po pravici je bila zavrnjena z najvišjega mesta. Kaj jo preostalo kmetom drugega nego samopomoč. Začeli so se shajati na tihem in so se posvetovali, kako bi se znebili neznosnega nasilja. Vse priprave so ostale gospodi prikrite in rodile večji uspeh, nogo so ga pričakovali uporniki. Puntarji se pri Stattenbergu niso posluževali niti sile, ampak so so polastili gradu prav na lahek način z zvijačo. Nikolaj Kopriva iz Makol pri Poljčanah je bil skraja ključar, potom sodnik in naposled deset let konjenik pri graščini. Ko je tirjal po trinajstletni službi plačilo v znesku 668 goldinarjev, mu je vzel Tahi prsni oklep, železne rokavice, dve puški in ga napodil. Miklavž Kopriva, ki je poznal osebno vse navade v gradu, je zvabil z zvijačo neprevidne grajske stražarje iz gradu, katerega so zasedli za napad pripravljeni kmetje. Žalibog so se zmagovalci zadovljili le s prednjimi grajskimi stenami ter zunanjim obzidjem. Trinogu so pustili nepoškodovano notranjščino. Gospod Pavel mi je pravil, da je grajska uprava na Stattenbergu dražja in krasnejša, kakor v marsikateri knežji palači. Vse stene soban so pregrnjene s finimi turškimi preprogami. V gosposki sobi je dragoceno orožje: sedla, meči okovani s srebrom, uzde z zlato žvalo, oklepi ter oprsniki. Na dolgem hodniku je dvanajst skrinj, ki so polne raznovrstega blaga: zlatnine in srebrnine. Bedasto prizanesljivi kmetje bi se bili lahko oškodovali z dragocenim pohištvom in drugimi stvarmi, a tega niso storili, ker so le želeli, rešiti se krutega tlačanstva, ne pa ropati tuje blago. Poročila že ima naš grajski kovač, da se bodo pridružili slovenjebistriški zmagovalci Hrvatom in pristopili k Gregoričevi kmečki vojski.« Ni še bil Belak dovolj razbobnal vesele novice s Stattenberga, že je bila nova na dnevnem redu. Vojvoda llija Gregorič je poslal v Bistriško dolino svojega odposlanca, ki se mudi v grajskih kovačnicah v Lesičnem že nekaj dni. In res! Ivica Peretič se je bil vrnil iz Gradca, kamor je bil odpeljal slepega Jurkoviča, da se pravda s Tahom in zahteva zaslišanje na najvišjem mestu radi oskrunitve ženske časti in najtežje telesne poškodbe. Ko je predal starega siromaka v prave roke, se je odpravil hitro domov v Brdovec, kamor je prinesel Gubčevi kmečki vladi in vojvodi Iliji Gregoriču najboljše vesti o upornem gibanju štajerskih kmetov. Vse je na nogah, le klica iz bojnega roga je treba in kmečko slovensko-hrvaška vojska se bo začela zbirati in oboroževati. Na zopetni poti iz Brdovca v Bistriško dolino je obiskal Peretič Bizeljsko in Pišece. Za Bizeljčane in Pišečane je sprejel čast kapitana Krištof Pustak iz Bizeljskega. Bizeljčani že ne hodijo na tlako in parkrat jih je že moral grajski oskrbnik pogostiti z jedjo in pijačo. Nobenega zanimanja za punt ne kaže trg Podsreda, pač pa cela okolica. Tako se je glasilo v kratkih obrisih poročilo o vstajnem gibanju iz ust Ivice Peretiča, ki je prinesel Pavlu Štercu lastnoročno pismo Ilije Gregoriča, v katerem ga imenuje za kapitana kmečke vojske iz cele Bistriške doline in mu naznanja tale vojni načrt za bližnjo prihodnost. Ko bo zbrana začetkom leta 1573 celotna kmečka vojska, se bo razdelila v tri dele. Eden bo pod Susedom, druga dva bosta taborila od Cesargrada do Zaboka preko Sotle v hrvaškem Zagorju. Vojvoda Gregorič sam se bo napotil z enim delom puntarjev proti Brežicam, kjer se mu bodo pridružili novi bojevniki. Tako pomnožena armada se bo razdelila v dve manjši. Prva bo prodirala preko Krškega in Kostanjevice proti Novemu mestu, med potom si bo pridruževala uporne kmete, se združila z Uskoki in se vrnila s pomnoženo silo preko Metlike k onemu delu kmečke vojske, ki se bo mudil pri Samoboru. Ilija Gregorič na čelu drugega oddelka bo marširal na Sevnico, Radeče, Laško, Celje do Vranskega in povsod nabiral bojevnike. Z nabranimi ojačenimi četami se bo vrnil preko Rogatca na Cesargrad. V Celju se bo odcepil od njegove vojske en oddelek, ki bo krenil preko Ljubljane do morja. On, kapitan Pavel Šterc, bo prejel pravočasno povelje, kam in kedaj se ima pridružiti s svojimi četami gibanju in premikanju kmečke vojske. Naznanja mu še, da bo oborožena punta s kiji, cepci, kosami, sekirami in drugim raznovrstnim poljskim orodjem. Iz dosedaj osvojenih gradov in plemiških dvorcev imajo zalogo sabelj, pušk ter par topov. V znak pristopa v moško punto mu naj pošlje za celo Bistriško dolino petelinovo pero, puntarji naj začnejo nositi za klobuki zimzelen ali bršljan in posebno slovesno se naj izvrši sprejem posameznih bojevnikov v punto po načinu, kakor mu ga bo opisal odposlanec Ivica Peretič iz Brdovca. Ob sklepu pisma je bil podpis: Ilija Gregorič, vojvoda. Ko je prečital Pavel Gregoričev bojni načrt ter navodila, je v splošnem kimal zadovoljno. Povdaril je pa Ivici in mu naročil, naj sporoči vojvodi, da vsebuje njegov načrt prehudo cepljenje moči, predno se je sploh udaril s sovražnikom. Predvsem bi bilo potrebno, plemenitaše v kaki večji bitki pošteno poraziti in nato še poiskati posamezne njihove oddelke, ki bodo hiteli na pomoč od vseh strani. S prvo odločilno zmago bi se tudi razvnel ter dvignil pogum, samozavest in strogi red kmečke vojske. Ako se bodo puntarji že koj začetkom preveč cepili, jih bodo v boju peizkušeni plemenitaški oddelki pozobali posamič kar za predjužnik ali malo južino. Nadalje bi še bila najnujnejša potreba zaplemba čim večjih zalog res pravega orožja. Kaj sta cepec, kosa, kij ali vile proti oklepu, sablji, sulici tor krogli! Po slovesu in odhodu hrvaškega odposlanca se je vršilo zbiranje puntarjev po Bistriški dolini in še dalje na desno in levo čisto očito. Po nedeljah so se vršili v Lesičnem pravi tabori kmečkih bojevnikov, kjer so si zatikali za klobuke bršljan, stopali v puntarski krog ter dvigali desnice k prisegi v znak slovesnega vstopa v »moško punto«. Marsikomu se bo zdelo čudno, kako da se nista zganila v očigled zbiranju puntarjev v grajskih delavnicah niti Hartenštajn in ne Pilštajn. Pilštajn je bil v neposredni lasti krškega škofa, je bil s posestjo vred precej v razsulu in tedanji upravitelj je držal na skrivaj s kmeti. Hartenštajnski »pfleger« je imel na razpolago le par beričev in ni upal poslati nobenega poročila najemniku in gospodu Helfenbergu v Celje. V splošnem so pa plemiči že znali, kaj se kuha med kmeti in so zbirali na raznih koncih ter krajih kmečke punte dobro oboroženo konjeništvo, s katerim bi lahko švigali v slučaju potrebe sem in tja. Kmetje iz Bistriške dolino so vreli kar trumoma pod zastavo svojega priljubljenega kapitana, ki ni bil samo kovač, ampak tudi v bojih s Turki preizkušen vojnik. Navdušenje za kmečko vojsko je bilo razumljivo, uboge kmečke pare so bile uverjene, da se bodo nad zmago z ničvrednim plemstvom uspešneje branili proti Turkom in si pomogli v gospodarskem oziru. Treba namreč pomisliti, da so bili Turki v dveh večjih pohodih popolnoma požgali ter uničili Spodnje Štajersko od Celja proti Brežicam in odvedli ljudstvo v sužnost. Leta 1476 je udrlo 20.000 Turkov preko Save pri Krškem na Štajersko. Na dan sv. Jakoba so se vsuli preko Podsrede, Planine, Šmarja pri Jelšah, Lemberga na Rogatec. Od tamkaj so vpadli na Hrvaško ter oplenili kraje okrog Krapine in Zagreba. Iz hrvaškega Zagorja so divjali zopet na Spodnji Štajer preko Kunšperga, Kozjega, Pilštajna na Sevnico, kjer so so združili preko Save s po Kranjskem požigajočimi turškimi četami. Združeni divjaki so zopet prekoračili Savo in se odpravili z neizmernim plenom in tisočerimi sužnji preko Št. Petra ter Cesargrada na Hrvaško in v svoja bosanska zatočišča. Drugi večji turški obisk v kraje naše povesti je bil na šmihelsko nedeljo leta 1494. Takrat so privreli Turki izpred Mokrič in Zagreba ter drveli pred Leskovec in samostan Pleterje, pred Studenice, na Pilštajn in Žusem, opustošili današnjo božjo pot Zagorje nad Pilštajnom in obiskali samostan v Žičah. Na Šmihelovo so polovili in pobili posebno veliko ljudi na Pilštajnu, kjer so obhajali iz vseh podružnih krajev dobro obiskano žegnanje. Razven teh dveh velikih turških roparskih pohodov je bilo še vse polno manjših, da si kmet, ki ni tičal za utrjenim gradom, sploh nikakor ni mogel odpomoči. Česar mu ni požgal Turek, mu je odnesel graščak, ki se je skrival ob času turške nevarnosti za debelim grajskim zidom na strmem hribu. Turški roparski oddelki na konjih se sploh niso spuščali v napade na utrjene gradove, ker so imeli veliko lažji posel z nezavarovanim kmetom in njegovim imetjem. Poleg turškega in grajskega biča je tirala v obup v tedanjih časih priprosti narod neusmiljena morilka kuga, ki je kosila med ljudmi in živino. Ako preudarimo le količkaj na kratko omenjena zla, ki so korobačila ubogega slovenskega in hrvaškega tlačana leto za letom z malenkostnimi presledki, si lahko razlagamo dejstvo, da je videl kmet izhod iz neznosnega in obupnega položaja edinole v oboroženem puntu proti vsemu, kar je bilo nad njim in večji del krivo obče tedanje bede. Grajski kovač Pavel Šterc je bil oboževan kapitan navdušene kmečke vojske iz cele Bistriške doline ter še daleč preko. Moška punta je prisegala v njegovo zmago in zboljšanje razmer. Pilštajnski ljudski pridigar pri Sv. Trojici v Dobležicah je bil prva žrtev zbiranja upornikov. Ko je gledal to opasno taborenje in vrvenje kmetskih ljudi, jim je omenil upor kmetov v Nemčiji. Nemški kmečki punt so zatrli plemiči z ognjem ter mečem. Od maja do julija leta 1525 so pobili 150.000 kmetov in 50.000 jih je moralo pobegniti z rodne grude v tujino in njih premoženje je bilo zapljenjeno. Povdaril je še, da utegne plemstvo zagosti isto krvavo polko tudi slovensko-hrvaškemu puntu. Radi teh besed so bili o zmagi prepričani uporniki tako razljuteni, da so požgali pri belem dnevu dobležičko kaplanijo, v kateri je prebival luteran, ki si je otel komaj in komaj golo življenje, ker je spal, ko je izbruhnil podtaknjen požar. Iz strahu pred ljudsko nevoljo je moral pobegniti za vselej iz teh krajev, ki so bili odločno za staro vero in stare pravice. == V. Poglavje. == Proti koncu leta 1572 je bila zbrana ter organizirana kmečka vojska po Bistriški dolini do izliva Bistrice v Sotlo pri Št. Petru pod Sv. gorami, v Pišecah ter po Bizeljskem do Brežic. Kapitan Pavel Šterc je obhodil vse glavne kraje, kjer je dajal sam vsa potrebna navodila in prisostvoval slovesni zaprisegi v moško punto. Ker je obolel bizeljski kapitan Krištof Pustak, je postavil mesto njega Filipa Višeriča iz Bizeljskega in za Pišečane, Zdolane ter Artičane Petra Zupana iz Vitne vasi. Resnični vodja celega tedaj za vojni pohod organiziranega upora je bil Pavel Šterc, ki je skrbel v lesičkih delavnicah po možnosti za orožje in ga delil med bolj brihtne in izurjene puntarje. Ob sklepu leta 1572 je lahko z mirno vestjo javil vojvodi Gregoriču, da ima pripravljenih 16.000 bojevnikov, ki samo čakajo od strani vrhovnega vodstva povelja, da odrinejo na zaukazano jim mesto, ali se pa priključijo glavni četi, ki je gotovo že tudi pod orožjem. Na zgornje poročilo je sprejel povelje, naj bo 4. februarja zjutraj že na Vidmu pri Krškem, kjer se bo sestal vojni svet, ki bo napravil odločilne sklepe. Njegovi bojevniki naj bodo pripravljeni na glas iz dolge lesene troblje, iz katere bo klicala pod zastavo Gregoričeva četa, ko bo marširala mimo Pilštajna na Planino in dalje. Vojvoda mu je še omenil v pismu, da so začeli Hrvati že krvavi ples krog Cesargrada. To za kmečko vojsko važno trdnjavo so osvojili po kratki oblegi, zaplenili mnogo pušk in streliva, grajskega ošabnega oskrbnika pa obglavili. Osvojeni Cesargrad pridno še bolj utrjujejo, tukaj bo glavna utrjena točka in skladišče orožja ter smodnika. Kapitan Pavel Šterc je bil izpeljal poverjeno mu nalogo. Treba je bilo upornike le še obiskovati, jih podžigati z besedo in jim zabičavati strogi red in pokorščino. Celi januar 1572 mu je bil na razpolago, da je lahko tem pogosteje posečal pilštajnski trg, kjer je koprnelo po njem srce nekake voditeljice ženskih puntaric — Pištelakove Eme. Ema je že dolgo gledala v izvoljenem le vojaškega poveljnika in po sigurni zmagi pa vladarja slovenskega Spodnjega Štajerja. Nikoli je ni oplazovala bojazen, kaj potem — ako bi kmečki puntarji podlegli s Pavlom vred in bi zagospodovalo nad kmeti plemstvo s turško neusmiljenostjo in robstvom. Kaj tacega ni mislil nikdo, kaj šele, da bi bil izrekel to na glas, ali celo verjel. Vse je bilo pripravljeno samo za zmago in za ljudsko vlado z vsemi zasanjanimi svobodščinami. Nekoliko je zagrabilo Emo vendar le za srce, ko jej je raztolmačil Pavel pravkar došlo povelje vojvode Gregoriča in da bo moral odriniti na vojni posvet na Videm. Koj mu je padla krog vratu in ga prosila, če sme z njim. Kar po pregledu kmečke vojske se bo vrnila nazaj domov. Pavel se je nasmehnil z zavrnitvijo, da nimajo ženske nobenega opravka tamkaj, kjer reže orožje pravico. Svojo radovednost z ozirom na bojevnike ter poveljnike moške punte bo itak lahko napasla tukaj doma, ko bo marširal del kmečke vojske pod trgom skozi Lesično proti Planini. Ema se je sicer zadovoljila s to tolažbo, bila je pa resnega mnenja, da bi mu ne delala sramote, ako bi se poskusila ob njegovi strani s plemiči za staro pravdo. Med obiski v trgu pri ljubi in med pripravami za pohod se je približal za Pavla čas odhoda na vojni posvet v Videm. Treba je bilo odriniti že tretjega februarja dopoldne, da bo sigurno ob pravem času na zaukazanem mestu. Poslovil se je za teh par dni odsotnosti od drage že na večer poprej, da bi ne kazal preveč rahločutnosti vpričo spremstva. Ema je sicer ihtela pri poslednjem poljubu, se vendar primeroma potolažila hitro, saj je šlo le za ločitev za kvečjemu par dni in potem bo njen prebljubi zopet nekaj časa pri njej. Dne 3. februarja zjutraj so se zbrali na dvorišču lesičke kovačnice tile puntarski bojevniki iz pilštajnske župnije, ki so tvorili Pavlovo spremstvo: Gubenšek Joža, Amon Martin, Kovačič Anton, Zakošek Miha in Toplišek Matija. Vsak je jezdil konja, imel meč, oprsnik, glavo zavarovano s čelado in sulico. Kapitan Šterc je bil oblečen kakor kak plemič na potovanju, viteško bojno opremo je nosil na konju njegov orožar Matija Toplišek. Pilštajnčani so gledali s ponosom na četo, ki je predpoldne omenjenega dne odjuckala proti Kozjemu in se ustavila šele prvič v Podsredi. Podsredčani tržani se še vedno niso odločili za punt. Pri pogledu na oboroženo četo, kateri je načeloval vitez, so bili uverjeni, da jezdi zopet kak plemič na grad, ki straži še danes dobro ohranjen precej visoko nad trgom. Ko je vojaštvo postalo na sredi trga in je začel Matija Toplišek klicati s trobljo na zbor, se je zganil podsreški moški ter ženski svet in stopil na plan iz radovednosti, kaj hočejo in kaj nameravajo tuji možje. Ko je bil trg poln, je stopil kapitan na sredino in oznanil z mogočnim glasom, da so oni prvi oddelek kmečke vojske iz Bistriške doline, ki je že zbrana in čaka le še na znamenje za odhod ter udar. Vse je že organizirano v slovensko-hrvaški moški punti, le od Podsredčanov se še ni zataknil doslej kljub prigovarjanju nobeden za klobuk bršljana ali zimzelena. On kapitan Pavel Šterc jih danes ne prosi, pač pa zapoveduje, da morajo biti tudi oni pripravljeni za pohod na boj za staro pravdo in se bodo priključili kmečki vojski, ki bo marširala skozi Podsredo čez par dni. Ako se no bodo pokorili, bo zapel celemu trgu rdeči petelin! Pavel je še zaklical: »Z Bogom, na svidenje za par dni,« se je zavihtel na konja, Toplišek je zatrobil v pokrepitev kapitanovih besed in šlo je naprej proti Koprivnici. Koprivničani in istotako Rajhenburžani so bili vsi za punt in pripravljeni, da pomnožijo na poziv kmečko vojsko. Ko je prijezdil kapitan na Videm, so bili obveščeni, da bo tamkaj zbirališče punte, a do tedaj še ni bilo nikogar in so bili Pilštajnčani prvi. Mosta preko Save, ki spaja danes Videm s Krškem, ni bilo v dobi kmečke vstaje. Promet osebni in blagovni se je vršil med levim ter desnim savskim bregom s pomočjo broda, ki je prepeljeval iz Štajerske na Krško polje iz Vrbine ob Savi pod Staro vasjo. Šterc je pregledal kot izurjen borec krajevni položaj in se čudil, da se bo zbirala kmečka vojska ne na prostrani Kranjski, ampak ozki štajerski strani. Gotovo je morala biti vojvodi Gregoriču pot ob levem bregu Save lažja ter sigurnejša nego ob desnem za razvoj bojnih čet in posebno še za bitko na konjih kot nalašč ustvarjeno Krško polje. Med opazovanjem kapitanu neznanih krajev je nastopil mrak. Zima leta 1573 ni bila ostra in še februarja je v nočeh le zmrzovalo brez snega. Proti polnoči od 3. na 4. februarja so začeli polniti Savsko dolino močni oddelki kmečke vojske, ki je 3. februarja brezuspešno navalila na brežiški grad. Napad je odbil upravitelj Gašper Possinger, ki je izstrelil med oblegalce tri krogle iz največjega topa. Kmetje so zahtevali od meščanov, da se jim udajo, ali pa obljubijo, da ne bodo nič proti njim učinili in jih v ta namen spuste v mesto. Ko so meščani to odbili, so začeli kmetje udarjati na mesto in so se maščevali nad poedinimi prebivalci. Brežice, ki so bile že po naravni legi in z obzidjem dobro zavarovane, so bile za kmečko vojsko veliko pretrd oreh in radi tega je tudi odkorakala po par brezuspešnih napadalnih poskusih proti prvemu zbirališču — Vidmu. Vojvoda Ilija Gregorič se ni mogel kapitanu Štercu dovolj načuditi, ko ga je zagledal pred seboj v viteški bojni opremi in tudi njegovo spremstvo je bilo oboroženo, kakor bi pripadalo plemiški armadi. Na žalost je zapazil Šterc že v noči, da je Ilijeva vojska druhal brez pravega strogo vojaškega reda, opremljena in oborožena, da se je naj sam Bog usmili! Puntarji so bili slabo oblečeni, napol obuti, orožje je imel vsak drugo, po največ nekaj prav nerodnega, kar je pač zagrabil v prvi naglici, ko mu je buknil na uho glas dolge lesene — bojne troblje, ki je klicala na odhod. Po kratkem razgovoru z vojvodo sta se podala oba poveljnika k počitku, da bosta sveža za glavni vojni posvet, ki se bo vršil 4. februarja predpoldne. Dan glavnega vojnega sveta 4. februar je pričel z lepim zimskim jutrom, nebo je bilo čisto kakor ribje oko. Za posvetovalni prostor je bil določen grič pri Vidmu, kjer pravijo danes na Resi, in odkoder je diven razgled po celem širnem Krškem polju. V spremstvu 19 kapitanov se je podal vojvoda Ilija Gregorič na Reso, kjer je še enkrat razgrnil pred svojim generalnim štabom bojni načrt. Drugo jutro 5. februarja bi se naj prepeljal večji del vojske okoli 2000 bojevnikov pod kapitanom Nikolajem Kupiničem na brodu ter splavih na desni breg Save v Krško. Saj grajski poveljnik v Krškem, mestni sodnik in meščani so že izročili upornikom mesto in brod ob Savi. Ilija Gregorič sam bo s četo 500 do 600 mož odrinil še danes popoldne iz Vidma proti Rajhenburgu in Sevnici, med potjo se mu bodo pridruževali štajerski puntarji in onih 16 tisoč mož, katere je imel zasigurane kapitan Pavel Šterc. Ko je vprašal vojvoda, če ima kateri od kapitanov k temu načrtu kaj pripomniti, se je oglasil edini Šterc k besedi. Bil je odločno proti cepitvi že itak kar najslabše oboroženih moči, predno je izvojevana kaka večja zmaga nad plemstvom. S kijem, sekiro, koso in drugim poljskim orodjem oborožen kmet ni za bitko na odprtem polju. Na Vidmu zbrani puntarji bi bili kvečjemu za obrambo kake soteske, kakor je n. pr. od Krškega do Rajhenburga, na Krškem polju bodo odrekli še prav posebno, ako se bo zakadila vanje dobro izurjena plemiška konjenica. Dejstvo je, da zbirajo tudi graščaki vojaštvo na raznih koncih upora in se bodo poslužili za napade na kmečko vojsko predvsem konjeništva, katerega je mogoče vreči po potrebi z vso naglico iz kraja v kraj. Po njegovem prepričanju bi pomenila sigurno zmago zasedba omenjene soteske, v katero bode moral ugrizniti nasprotnik, ako bo hotel zabraniti širjenje punta. Ako bodo kmetje le enkrat videli na lastne oči, da so kos plemiškim, jim bo vzrasel pogum, utrdil se bo med njimi vojaški red in po kaki večji zaplembi pravega bojnega orožja bi šele bilo misliti na prehod iz obrambe v napad. Štercovi pomisleki so bili edino pametni in bi bili prinesli kmetom sigurno zmago, ako bi ne bili zadeli na gluha ušesa. Vojvoda in ostali kapitani so bili za to, da se preplavi s puntom čim več pokrajin; ko bo vse v punti, se tudi plemstvo ne bo upalo postaviti v bran. Ilija Gregorič je prodrl s svojim že davno izdelanim načrtom in radi tega je bil prvi in zadnji glavni vojni posvet na Resi končan prav hitro. Popoldne sta odrinila vojvoda in Šterc s 500 moži proti Rajhenburgu, ostalih 2000 bojevnikov je še odpočivalo na Vidmu, da se pripeljejo v jutri 5. februarja na desni breg Save v Krško in začne pohod preko Krškega polja. == VI. Poglavje. == Ko se je pomikal Gregorič proti Rajhenburgu, mu je prihitel nasproti tamošnji grajski posestnik Welzer, ki mu je poklonil sod vina ter vola s prošnjo, naj mu ne uniči gradu ter posesti, saj je itak kmečke in ne plemiške krvi. Iz Rajhenburga so še marširali puntarji v noči v Sevnico, ki se jim je podala brez odpora. Tukaj se je utaborila kmečka vojska. Vojvoda in Šterc sta bila povabljena od gospe Klobner na posest Ruda, kjer so ju gostili dne 5. februarja vprav po knežje. Iz najbolj veselega razpoloženja ju je vzdramil na konju pridrveli sel iz Krškega, ki je prinesel strašno poročilo o porazu kmečke vojske pri Krškem. Uskoški poveljnik Thurn je pridrl preko Kostanjevice s približno 500 svojih ljudi in zadel na Kupiničeve čete, ki so se bile baš prepeljale preko Save in se razvrščale za nadaljnji pohod pa Krškem polju. Ko so zapazili kmetje v galopu proti njim drveče nasprotnike, so se zmajale njih vrste, se zagnale v beg in zatekle v Krško. Po prihodu Thurnovih pešcev je prodrla pehota z gornje strani v mesto, jezdeci so ga zavzeli od druge strani. Pričelo se je nepopisno strašno klanje, v katerem je padlo in utonilo v Savi 300 kmetov, vsi drugi so bežali ter se razkropili na vse strani. Po zmagi je uskoško vojaštvo grozno besnelo, ropalo ter požigalo. Sporočilo o tako naglem ter nepričakovanem porazu je tako presenetilo vojvodo, da se je zjokal kakor od Staršev tepen otrok. Zgodilo se je to, kar je dvakrat prerokoval kapitan Šterc. Pogreška glede cepljenja bojnih čet se ne bo dala več popraviti. Sedaj ni bilo niti misliti na kako nadaljnje prodiranje, treba je le še rešiti, kolikor je še sploh bilo mogoče. Za nobeno ceno v Sevnici zbrana kmečka vojska ni smela zvedeti o porazu, sicer se je polasti malodušnost in kmetje se bodo razleteli, predno so sploh videli nasprotnika. Vojvoda je sklenil, da bo krenil iz Sevnice na Planino in po Bistriški dolini do Št. Petra. Med potjo se mu bodo pridružili Štercovi bojevniki. Pri Št. Petru bo prekoračil na ta način ojačen Sotlo, dosegel kmečko trdnjavo Cesargrad, kjer bo privoščil pod zaščito dobro utrjene točke ljudem par dni počitka in odbrzel proti Dolnji Stubici, da ne doleti Matijo Gubca ista usoda, kakor je je postal deležen kapitan Kupinič. Že na Planini so zvedela Gregoričeva krdela ne le o plemiški zmagi v Krškem, ampak tudi o bitki med kmečko in plemiško vojsko pri Kerestincu in Mokricah. Plemiški vojski je tu načeloval banov namestnik Gašper Alapič, ki je kmete neusmiljeno razbil in razpršil. Pri Kerestincu in Mokricah je pobil Alapič s konjiki grofa Zrinjskega in drugimi četami 1000 kmetov. Po porazu so požgali Uskoki kakor Turki koče upornikov ter oplenili kmečke domove vsega imetka in živine. Kdo je bil raznesel ti strašni novici po kmečkem taboru od moža do moža, se danes ne da dognati. Posledica teh poročil je bila malodušnost, izguba zaupanja v vodstvo punta in kmetje so se pričeli razbegavati na vse strani in raznašati vesti, da je že konec kmečkega punta in sedaj bo sledila krvava »rihta« iz rok plemstva. S Planine se je pomaknila kmečka vojska proti Pilštajnu, kjer se je utaborila v Bistriški dolini in predvsem v Lesičnem. Ema je že pričakala Pavla pri kovačnicah, ga obsula z vprašanji in tiščala vanj s prošnjo, da tokrat bo šla z njim, naj to dovoli ali ne. Kapitan Šterc jo bil edini od vodij, ki še ni zgubil upanja v konečni uspeh. Računal je na priključitev k ostankom vojvodove vojske novih tisočev svežih puntarjev iz Št. Petra, Bizeljskega ter Pišec. Še vedno je bil mogoč pobeg preko Sotle in okrepitev glavnih kmečkih bojnih sil pri Dolnji Stubici. Emi je prikril dosedanje, po krivdi vodstva povzročene poraze, jo tolažil in jej prigovarjal, naj počaka lepo doma, saj bo prišlo kmalu do končne zmage in potem bosta itak za vselej skupaj. Komaj in komaj je odpravil junaškega dekleta iz tabora, kjer je bilo potrebno marsikaj urediti in pregnati plahost ter obup. Ob Bistriški dolini je kmečka vojska skrbno zastraženo nočila in hotela nadaljevati 7. februarja pot proti Kozjem. Že v noči od 6. na 7. februarja sta prejela Gregorič in Šterc sigurno zanesljivo obvestilo, da čakajo kmečko vojsko v Kozjem jezdeci Alapiča in Zrinjskega, kjer so oficirji v gosteh pri posestniku tamkajšnjega gradu Maksu plemenitemu Ruepp. Na kak spopad s preizkušenim in zmag vajenim plemiškim konjeništvom ni bilo niti misliti, in še najmanj na odprti ravnici proti Kozjem. Ni preostajalo druzega, nego zgodaj zjutraj zatrobiti na odhod preko pilštajnskega trga na Buče in z vso naglico v Št. Peter in preko Sotle. Ko se je pričelo daniti in so klicale kmečke bojevnike na noge troblje, so zasvetili na vseh hribih kresovi in zazvonili po cerkvah zvonovi. Pri tem pogledu je objel kmečki tabor obup! Vsakdo je vedel, kaj pomenita v tedanjih časih kres in plat zvona. Od ust do ust je šlo: »Turek je že v Kozjem in pridrvi zdaj pa zdaj nad nas!« Na srečo je že bilo izdano povelje za umik preko trga in dalje, ker sicer bi se bili kmetje itak razpršili v zapovedani smeri, v kateri so se upali ogniti Turkom. Prebridek je bil pohod ter umik 7. februarja zjutraj! Vsa spodbuda in tolažba iz ust vojvode ter kapitana sta bili zaman. Kmetje niso verjeli, da bi se bilo poslužilo plemstvo prekane s kresovi in zvonovi, da bi zbegali puntarje; vse je trdno verjelo, da je zadela obupanega kmeta poleg vseh šib še — turška! Na potu od Pilštajna do Št. Petra se ni pridružil klavernim ostankom še pred kratkim tolikanj ponosne punte nikdo. Pač pa je čakalo v Št. Petru dobrih sedem tisoč neoplašenih puntarjev, ki so le znali povedati, da so videli švigati po cesti ob Sotli na hrvaški strani plemiške jezdece, a jih je bilo le za malo južino in s temi bo lahek opravek. Bolj malodušna nega sveža pomoč sta bila vojvoda Gregorič in kapitan Šterc. Zavedala sta se, da je številčno od plemiške mnogo močnejša kmečka vojska kljub vsej previdnosti umika zašla baš v tem obsotelskem kotu v past. Iz smeri od Podsrede bodo pritisnili nad upornike konjeniki Alapiča ter Zrinjskega, prehod preko Sotle in umik na Cesargrad jim bodo preprečili hrvatsko-ogrski vojaki. Spopad na življenje in smrt je bil neizogiben. Ako se bo posrečilo upornikom izvojevati prehod preko Sotle, bodo rešeni in še prinesli pravočasno pomoč glavnemu delu kmečke vojske pri Dolnji Stubici; v nasprotnem slučaju jih bo objela majka smrt ali plemiška sužnost, ki bo hujša od turške! 8. februar leta 1573. je bil odločilen za celotni nadaljnji zaključek kmečkega upora. Že zgodaj predpoldne je bila razvrščena kmečka vojska v bojne vrste, katere je urejeval in navduševal kapitan Šterc na konju in v blesteči viteški opremi. Tisoč mož broječa rezerva je čakala pripravljena pred Št. Petrom za slučaj, da bi res nameravala napasti plemiška konjenica umikajočo se kmečko vojsko od zadaj, in ki je morala biti vsak čas tukaj iz Podsrede. Rezervi je zapovedoval vojvoda Gregorič. Ako si bo izvojevalo Šterčevo glavno krdelo prehod preko Sotle, mu bo sledila tudi rezerva. Med hribom Srebernik, pod katerim se vije Bistrica na šentpeterski strani v Sotlo, med Št. Petrom, Kunšpergom in Sotlo je lepa ravnica, kjer so sama rodovitna polja ter travniki. Ravan tvori nekak trikot, preko katerega je zapovedal kapitan Šterc prodiranje v strnjenih vrstah. Troblje so zabučale, zemlja je odmevala od trdih korakov, vsak je stisnil trdneje orožje in uprl pogled v poveljnika, ki je jezdil na čelu in kazal z golim mečem smer, v kateri je most preko Sotle. Komaj so bila puntarska krdela sredi ravnice, je pričelo trobiti tudi plemiško konjeništvo, galopirati preko mostu in se razvrščati ob Sotli na levo ter desno. Pri pogledu na bliskovito manevriranje sovražnika je zapovedal kmečki kapitan razdelitev bojne sile na tri dele: glavni s ciljem proti mostu, levi in desni vsak s svojo rezervo proti sovražniku, ki je tekal in se uvrščal na levo ter desno ob Sotli. Šterčeva razvrstitev je bila v naglici mojstrsko zadeta. Iz negotovega beganja sovražnika je bilo razbrati, da ga je ta nastop presenetil in da mu grozi nevarnost obkolitve na levem in desnem krilu. Ker se je spustila kmečka vojska v hitrejši korak, so tudi jezdeci spodbodli konje, da bi udarili na kmečke vrste nekoliko dalje proč od Sotle. Kapitan Šterc je skotalil z mogočnim zamahom s sabljo prvega jezdeca s konja in se zagozdil v gnječo, da bi napravil gaz klinu pešcev, ki je že tudi udrihal po konjenikih, kojih prvi in glavni naskok jo bil zaustavljen in predor kmečkih vrst že pri prvem srečanju onemogočen. Tudi ob levem in desnem krilu kmečke vojske jo bil odbit prvi konjeniški naval. Kapitan Šterc je imel srečo, da je izsekal z izurjenimi udarci s sabljo predor skozi sovražno konjenico, sledili so mu pešci in ogrožali s popolnim razcepom sovražnih sil, ki bodo prisiljene se umakniti v dveh polkrogih v Sotlo, saj drugega izhoda čez nekaj časa nikakor ne bo. Sigurna kmečka zmaga in popolen poraz plemiške konjenice se jo bližal z vso neizbežnostjo, ko so je razlegel topot konjskih kopit od Št. Petra. Liki jata jastrebov so frčali Alapičevi in Zrinjskega jezdeci, ki so že bili pomandrali kmečko rezervo na polju pred Št. Petrom, kmečki z neugnano silo zmagujoči vojski naravnost v hrbet. Popolno uničenje tako srečno se vojskujoče kmečke vojske je bilo neizbežno dejstvo, kakor hitro se je prikazal sovražnik še od zadaj. Ko so kmečke vrste zapazile, v kaki pasti da so, je pognal vsak orožje in si skušal oteti življenje s pobegom, ki je končal za večino kmečkih pešcev s preklano glavo. Po vpadu od zadaj je bila borba kratka, vpitje splošne zmede pretresljivo, po polju so se podili jezdeci za pešci, ki so stegovali zastonj roke in prosili milosti. Razljuteni plemiški divjaki so poznali le smrtonosne zamahljaje z meči, ki so bili itak boljši od ujetništva in poznejših kazni. Ko so si segli poveljniki zmagovitih konjenikov s hrvaške in štajerske strani po kratkem, a grozno krvavem boju s častitkami zmage v roke, je krilo šentpetersko ravan proti Sotli na tisoče pobitih kmetov, več sto jih je bilo ujetih in med njimi tudi ranjeni kapitan Pavel Šterc. Po zmagi so ugotovili, da je vodil konjeniški napad s hrvaške strani celjski okrožni poveljnik Jurij Schrattenbach, ki si je lastil tudi kmečke ujetnike in predvsem ranjenca v bleščeči viteški bojni opremi in z oprsnikom ter čelado zavarovanega mladeniča, ki mora biti po zunanjosti in posebno po obrazu sojeno, kak plemič, ki se je zgubil iz bojaželjnosti med puntarje. Nesrečni 8. februar 1573 je končal s smrtjo in robsko verigo za celotno kmečko moško punto. == VII. Poglavje. == Zmagovalci so dobro znali, da je jedro kmečke vojske pri Dolnji Stubici še nedotaknjeno in da še bodo imeli precej opravka, predno bo upor premagan, zatrt, udušen in glavni krivci pozvani na odgovor. Koj po šentpeterski zmagi so pustili mrliče nepokopane in se odpravljali na Hrvaško do konečne zmage. Ujetnike je prevzel celjski okrožni načelnik Schrattenbach, ki je imel na razpolago v Celju ječe. Nekaj ujetih kmetov bo moral odposlati v Gradec ter na Dunaj, kjer bodo zaslišani na najvišjih mestih, ki sta bili proti iztrebljenju zadnjega kmečkega punta z ognjem ter mečem od strani plemstva. Schrattenbachu je bilo predvsem za oba ujetnika v vprav viteških opremah, ta dva je hotel obdržati v Celju, da bi kaj preveč ne odkrila v Gradcu ter na Dunaju. Starejši od obeh zajetih kolovodij je imel težko rano na glavi, je bil globoko nezavesten in tega je bilo treba naložiti na voz, predno ga doleti kazen izpod krvnikove roke. Mlajši ni bil ranjen, ni pa maral dati na nobeno vprašanje odgovora. Neprestano je tiščal k ranjenemu tovarišu in jokal pri pogledu na njegovo opasno stanje. Dne 8. februarja zjutraj je zapustil Schrattenbachov oddelek Št. Peter z uklenjenimi ujetniki, z na voz naloženim težkoranjencem in se pomikal naglo preko Podčetrtka ter Šmarja proti Celju. Pogled na razcapane kmete v verigah je podučil ubogo ljudstvo ob cesti, kako je s kmečko punto in kaj čaka celi kmečki stan od strani podivjane in kmečke krvi pijane gospode. V Celju je bil po mestu nekak slovesen sprevod z ujetniki, katere so pometali v mestne ječe. Ranjenca na vozu so skrbno zložili, odkazana mu je bila bolniška postelj ter zdravniška pomoč. Schrattenbach je bil na vse kriplje radoveden, kdo je ta kmetavzarski plemenitaš, nad katerim si je hotel ohladiti svojo jezo in iztisniti iz njega vse podrobnosti kmečkega upora. Jetnike so pustili par dni v miru, da so se odpočili, predno so pričeli z zasliševanjem. Gosposki mladec ni maral dati niti na eno vprašanje odgovora. Poklicali so na pomoč natezalnico, ki mu tudi ni odprla ust, akoravno so mu pokali členki in je trpel z vso vdanostjo nadčloveške muke. Ker mučenje na natezalnici ni nič opravilo, je razbelil rabelj klešče, da bi ščipal nesrečnika po prsih in mu razvezal s to peklensko muko jezik. Krvnik je odskočil, kakor bi ga pičila kača, ko je razgalil mladeniču prsa. Po prestrašenem odskoku je kriknil iz polnega grla in pokazal sodniku na odkritje. Domnevani plemič je bila v moškega preoblečena ženska — zopet nova zagonetka. Prekinili so mučenje, odvedli razkrinkano v ječo in javili zadevo okrožnemu poveljniku. Schrattenbach je bil ves iz sebe, ko je čul, da ima pod ključem junaško žensko mesto plemiča. Nekoliko se je zamislil, nato pa ukazal preiskovalnemu sodniku, naj skuša uganko razvozljati s pomočjo ostalih zajetih kmetov, enemu ali drugemu bodo že znane razmere v puntarski vojski. Pri kmetih ni bila potrebna raba mučilnega orodja. Večina je poznala prav dobro kapitana Pavla Šterca, ki je bil po enoglasni izpovedi grajski kovač iz Lesičnega pod Pilštajnom in ne grof ali sploh plemenitnik. Nikdo ni znal, tudi s kruto pomočjo natezalnice ne, da bi se bila borila v prvih vrstah kmečke vojske v moškega preoblečena ženska. Sodnija in okrožni poveljnik sta bila sedaj ravno tako pred nepremostljivim jarkom uganke, kakor pred dolgotrajnim zaslišanjem kmetov. Eden od bolj brihtnih sodnikov je omenil, da mora biti skrivnostna ženska čisto gotovo v kaki zvezi z ranjenim kapitanom. Naj le počakajo, da se bo vodja pozdravil in potem mu naj nenadoma predstavijo ujetnico. Iz začudenja ter obnašanja kapitana, ki ne zna za jetnico, bodo razbrali, kaj da se skriva za puntarsko junakinjo. Da bi se ta predstava čim prej posrečila, je bil pridno na delu celjski pader Florijan, ki je lečil kapitana. Predno je Pavel okreval, je izpustilo celjsko sodišče na pritisk iz Gradca pretežno večino zajetih puntarjev. Pridržanih je bilo v zaporih še 42, ki so bili določeni, da bodo odpeljani v Gradec in na Dunaj, kjer bodo povedali, zakaj so se uprli in kdo jih je našuntal. Predno se je izvršila prepeljava, so morali poskrbeti jetnikom za obleko ter čevlje. Še do danes je ostalo zabeleženo v starih zapisnikih, da sta izgotovila za kmečke puntarje celjska čevljarja Lukež Noykher in Jurij Wagner 52 parov čevljev, krojača Jurij Šlišnek in Mihael Wolgemut 28 sukenj in 5 parov nogavic, klobučar Ivan Haidman 26 klobukov, ključavničar Ivan Winkler je napravil 41 železnih obročev, katere je pritrdil krog vratov puntarjev, in Pavel Šmid je skoval 24 klafter dolgo verigo, ki je imela 900 členov in s katero so bili kmetje vklenjeni kakor najbolj krvoločne zveri, in na ta način odpremljeni seve peš v Gradec in na Dunaj. Predstava Pištelakove Eme kapitanu Pavlu Štercu nikakor ni rodila zaželjenega uspeha. Oba sta se toliko premagala, da jima ni bilo niti na obrazu čitati, da sta po srcu eno. Sodniki so se čudili tej izredni trmi in preiskusili na kapitanu vsa tedaj običajna mučenja, ne da bi bili izsilili le eno besedo izpovedi, zakaj je poveljeval puntarjem in v kakem razmerju je do ujete upornice. Kakor pravi mučenec je trpel za sveto stvar, ki je ponesrečila brez njegove krivde. Znal je dobro, da bo zanj končal upor, ko ga bo objela smrt. Usmrtili ga bodo gotovo v Celju, za zaslišanje v Gradcu ali na Dunaju jim je bil preveč nevaren. Na vse je bil pripravljen, nikakor pa ni pričakoval tega, s čemur so mu ogrenili plemiški trinogi še zadnje trenutke življenja. Poslali so mu v ječo pismo, v katerem je stalo črno na belem, da se je rešil iz šentpeterske bitke edino vojvoda Ilija Gregorič s tovarišem Gušetičem. Ni se zatekel po pobegu k Matiju Gubcu v Stubico, ampak je begal nekaj časa po štajerskih gorah, potem se je hotel umakniti preko Slavonije v Bosno. Med Križevci in Ivaničem so ga vjeli krajiški vojaki in ga poslali na Dunaj na odgovor. Dne 9. februarja je bila glavna in usodna bitka v dolini, ki se razprostira med Stubičkimi toplicami in Dolnjo Stubico. Obležalo je mrtvih 5000 kmetov. Ujetnike so obešali na hiše ter drevesa; na eni hruški ob glavni cesti je viselo 16 nesrečnih kmetov. Od kolovodij je obležal na bojnem polju Mogaič; Gubec in Pasanec sta bila ujeta in odvedena v Zagreb. Dne 15. februarja so Pasaneca najprej po mukah in pred Gubčevimi očmi ubili. Gubcu so trgali z žarečimi kleščami z živega telesa meso. Na Markovem trgu v Zagrebu so ga posadili na razbeljeni železni prestol, mu pritisnili na glavo razbeljeno železno krono in mu slednjič kakor razbojniku razčetvorili telo. Tako je bil kaznovan za upor »kmečki kralj«. Ko je prečital pismo, kojega grozno vsebino je znal v naprej, so se odprla vrata in ječar je pahnil predenj junakinjo Emo, bičano do krvi in ranjeno od udarcev po celem telesu. Ta slednji prizor je bil preveč tudi za na zunaj liki jeklo trdo kapitanovo srce. Zaječal je na ves glas, se vrgel na tla in bi bil pobil škodoželjne sodnike in Schrattenbacha, da ga ni ovirala veriga, s katero je bil priklenjen na steno. Zadnje srečanje s tako neverjetno grozno pohabljeno Emo je bila za Pavla hujša muka, nego za Gubca žareče kronanje in razčetvorenje. Šele po zavesti popolnega propada kmečkega punta in po prikazanju več nego živalske osvete nad njegovo izvoljenko so ga obglavili kar v ječi, da ni zvedel nikdo na višjem mestu: Zakaj in kako je moral skloniti glavo pod meč smrti kapitan kmečke vojske — Pavel Šterc. == VIII. Poglavje. == Zmagovalci nad kmečko vojsko pri Št. Petru so odgnali s seboj le ujetnike, mrliče so pustili kar nepokopane, mudilo se jim je na Hrvaško, kjer jih je še čakal trd oreh upora pod poveljstvom Gubca. Bojno polje od vasi Št. Peter do Sotle je bilo posejano z mrliči. Celi kupi ubitih so ležali ob Sotli, kjer je danes Dobrinetov mlin. Pokolj se je bil doigral slučajno februarja, sicer bi bile izbruhnile vsled smradu kužne bolezni. Kmetje iz bližnje okolice bojišča so bili tako preplašeni, da se niso upali niti v bližino, kaj šele, da bi se bili lotili pokopavanja žrtev gosposke podivjanosti. Grad Kunšperg, ki je zrl liki orel s svojega zvišenega mesta na bojišče, je bil tedaj brez pravega najemnika in oskrbnika. Lastniki gradu so bili krški škofje, ki so dajali graščino v zakup proti plačevanju najemnine. V dobi zadnje kmečke vstaje je bil Kunšperg brez tedaj običajne močne roke. Kmetje iz kunšperške okolice po večini niso bili udeleženi pri puntu. Niso imeli za vstajo pravega vzroka, ko pa ni vihtel že skozi desetletja nobeden valpet biča nad njihovimi hrbti in jih ni preoblagal s tlako ter desetino. Sosed Kunšperga — hrvaški Cesargrad je bil še nekaj časa po bitki 8. februarja v rokah kmečkih puntarjev, ki so bili kmalu po izbruhu pobune obglavili oskrbnika. Štajersko in hrvaško območje s kmečko krvjo prepojenega bojnega polja je bilo brez prave bližnje oblasti. Št. Peter v Leskovcu tedaj ni bil samostojna župnija, spadal je kot vikarijat pod pilštajnsko materino faro. Zadnji šentpeterski vikar Mihael Feistricer je bil odstavljen leta 1570. Stolni prošt Tomaž Reutlinger opravičuje s stališča cerkvene oblasti njegovo odstavitev, češ: ni hotel plačevati davkov in niso našli pri njem ničesar, kar bi mu bili zarubili. Ne samo to, da ni sam odrajtoval, kar bi bil moral, še kmete je šuntal proti gosposki. Bil je pravi puntar nekaj let pred izbruhom kmečke vstaje. Odslovljenega Feistricerja, ki se je bil zatekel na Ogrsko, je nasledil šele leta 1595 vikar Gašper Demitrovič. Torej tudi duhovnika ni bilo, da bi bil poskrbel za krščanski pokop pobitih kmetov in vojakov. Vrane ter krokarji so opravljali skozi dva meseca posel pokopačev. Celi oblaki teh neprijaznih ptic so se podili po ravni med Št. Petrom ter Sotlo, kjer so se mastili med hrapavo zapotegnjenim krakanjem, dokler niso preostale le še bele kosti in ni bilo razločiti kdo je bil puntar in kdo od graščakov plačani Kajn stare pravde. Dne 9. februarja je bila poražena Gubčeva kmečka armada pri Stubici. Zmagovalci so se maščevali z nepopisno krutostjo nad še pri življenju preostalo kmečko rajo. Od kmetov obglavljenega oskrbnika na Cesargradu ni nasledil dolgo časa nikdo. Cesargrad je bil pozidan na dobro zavarovani višini ter nekaj tednov v kmečkih rokah. Strahopetna gospoda se je bala baš na tej naravno utrjeni točki puntarske zasede. Od pobite kmečke vojske so bile pri Št. Petru le še obrane kosti, ko se je upal na ogled bojnega polja novi cesargrajski oskrbnik. Na spomlad leta 1573, ko je bilo treba preorati obsotelsko polje in zaupati seme brazdam, so se podali kunšperški tržani in šentpeterski kmetje do koščenih preostankov vojnih žrtev. Celi teden so zbirali po pašnikih ter njivah kosti, jih nalagali na vozove in jih odvažali na kup za obzidje krog podružne cerkve sv. Jakoba v Kunšpergu. Pod gradom Kunšperg je bil v dobi naše povesti na ravni nekak trg istega imena. Na sredi naselbine je stala z obzidjem obdana cerkev sv. Jakoba, ki je propadla dobrih sto let za tem. Cesar Jožef II. jo je zaprl in je bila kmalu podrta do tal. Danes je samo še videti sledove zidu, ki je obdajal svetišče. Za cerkvenim zidom so izkopali globok skupen grob. V njega so znosili kosti, jih zagrebli in skrili z njim pod črno zemljo zadnje ostanke združenega slovensko-hrvaškega puntarskega duha. Njive ob Sotli so preorali, jih obsejali in zastonj prelita kmečka kri je pognojila le poljske pridelke. <center> '''― ― ―''' </center> Dva celjska mestna biriča sta odvedla do krvi ter kosti šibano nevesto obglavljenega kapitana kmečke vojske na večer po prestani kazni izven mestnega obzidja in jo prepustila usodi v smeri proti Teharju. Ko sta jo spustila pri mostu preko Voglajne, se je zgrudila po tleh. Kaj sramotni udarci bičanja, ti bi jej ne bili izpili zadnjih moči! Korobač gosposkih grozovitosti, ki je tepel v zadnjem času tako kruto njo ter Pavla, ta je strl popolnoma kmečko junakinjo, da so jej odpovedale brez tuje pomoči noge in se je globoko onesvestila. Še beriškim grčam je odtalila srce ženska onemoglost. Kaj sta hotela? Do pičice natanko sta morala izpolniti povelje gospoda okrožnega poveljnika, ki jima je bil zaukazal: »Če ne bo mogla kmečka psica od mosta sama dalje, naj pogine kje ob cesti!« Teharski kmet Farčnik, ki je vozil istega dopoldne za grajske pristave pri Bežigradu drva, se je vračal v noči z vprego preko voglajnskega mosta proti domu. V mesečni noči je zagledal človeka vznak in je presodil na prvi pogled, da gre za potepuškega pijanca ali za zločin. Stopil je z voza in se prestrašil, ko je uzrl do nezavesti zbito žensko, ki je jedva še prav na rahlo dihala. Prešinila ga je misel, da si je privoščil nečloveški čin maščevanja kak grajski pohotnež. Krščansko vzgojena vest mu je narekovala, da je treba nujne pomoči človeškemu bitju. Prav nič ni pomišljal, kako in kaj bi bilo treba ukreniti. Prav pošteno se je spotil pri nalaganju, a se ni zavedla, dasi so bili prijemi ter dvigi usmiljenega Samarijana prej vse drugo nego nežni. Doma pri Farčnikovih neznani nesrečnici niso vrgli slame kje v hlevu, postlali so jej v hiši svežo postelj in dolgo ugibali: Odkod je? Kdo in zakaj jo je zbil do krvi in na nekaterih mestih celo do kosti In jo prepustil usodi kar ob cesti? Pištelakova Ema je odprla oči šele naslednji dan krog poldne. Izpila je lonec ohlajenega mleka in spala celo noč. Tretje jutro se jej jo vrnil spomin, da je lahko izpovedala bolestno: Čegava je, kdo in zakaj jo je potopil v morje gorja in krivice. Farčnikovi so sicer znali o ponesrečeni kmečki vstaji, a le toliko, kolikor so bili slišali v Celju od onih, ki so videli na lastne oči ujete puntarje. Ko so zaznali dobri ljudje, koga je pobral hišni gospodar ob cesti, so stregli Emi kakor domači hčerki ter so oskrbeli iz mesta še zdravila za rane ter skeleče črne podplutbe. Za zamudo časa in za izdatke postrežbe se je oddolžila Ema z nad vse zanimivim pripovedovanjem dogodkov od prvih početkov upravičene pobune do njenega krvavega zaključka na šentpeterski ravni ob Sotli in v groznih celjskih ječah. Farčnikova hiša je postala kmalu zbirališče vseh za svobodo vnetih Teharčanov, ki bi se bili sigurno pridružili borbi za staro pravdo, ako bi bila korakala puntarska vojska mimo njih in jih pozvala na okrepitev kmečke bojne sile. Farčnikovi in z njimi vred cela teharska župnija ni pustila iz svoje srede s časom si opomogle kmečke junakinje, dokler ni prisijala in prižvrgolela pomlad s cvetjem ter ptičjim petjem. Šele bolj pozno na spomlad leta 1573 je zagledala Ema v varnem spremstvu teharskih dobrotnikov grada Hartenštajn in Pilštajn, čuvarja tedaj tolikanj razsežne župnije sv. Mihaela na Pilštajnu. Celjski okrožni načelnik Schrattenbach ni zvedel nikdar, kdo je pobral od njega kot psico opsovano junakinjo in jo ohranil slovenskemu narodu. Gospoda tedaj niti časa ni imela, da bi bila stikala še nadalje za krivci kmečke vstaje, dajali so jej preveč opravka neprestani turški vpadi, ki niso ogrožali le kmeta, ampak tudi z jarki in z obzidjem zavarovanega gospoda. Pilštajn, bi je objokaval že tedne glavnega junaka kmečke vojske z zaročenko domačinko, je ostrmel, ko se je pojavila v trgu kakor iz groba priklicana Ema. Šele po prepričanju, da ne gledajo v prikazen, ampak vidijo sorojakinjo — dušo zadnje kmečke vojske, so jej začeli domačini poljubljati roke kakor grajski gospodarici. Jokali so tržani od veselja in jo izpraševali o dogodkih po bitki pri Št. Petru in o usodi onih Pilštajnčanov, ki so morali iz Celja v verigah v Gradec in gotovo še tudi dalje v cesarski Dunaj. Kdo bi naj zadostil s par stavki toliki radovednosti? Ema je namignila nestrpnežem na dom v očetovo krčmo, kjer jej bodo pomagali z razlago strašnih dogodkov njeni najboljši spremljevalci Teharčani. Na pragu očetove hiše jo je sprejel grajski oskrbnik in jej pokinil v štibelc, ker mora zvedeti poprej ona, kaj se je odigralo v njeni odsotnosti pod domačim krovom. S toliko križev sneti Emi je bilo zaupano takoj po povratu, da so pokopali njenega očeta pred tremi tedni. Objela ter vzela ga je majka smrt iz žalosti po njej, o kateri ni bilo niti najmanjšega sporočila, da je še sploh živa. Vesti o njej so zatonile za celjskim mestnim obzidjem, ki navadno ne prizanaša kmečkim glavam. Imetje v gotovini je zapustil blagopokojni cerkvi, nepremičnine bi naj opravljala graščina in uporabljala dohodke za podporo trškim revežem. Prestop praga očetove hiše za Emo ni bil vhod v svetišče zaželjenega svidenja z edinim še dragim bitjem na svetu, ampak vstop pod križ smrti očeta, ki jo je tako ljubil, da je umrl iz neutolažljivega hrepenenja po njej. Oskrbnik je ni skušal gostobesedno tolažiti, že prvi pogled na vrnulo mu je razodel, da ima pred seboj žensko, ki je prestala v mučeniškem junaštvu nekaj več nego je izguba očeta! Teharčani so se pomudili nekaj dni na Pilštajnu in zaupali tržanom še mnogo več o prebridki Emini usodi, nego bi to bila ona v dekliški skromnosti. Raj starostne sreče je otvoril Emin nenadni pojav enookemu Belakovemu Andreju, ki je bil že do dobra prepričan, da mu je usojena le še beraška palica in na večer mrzli listnjak kot prenočišče. Po zlomu kmečkega punta so kazali Pilštajnčani nanj kot na enega glavnih krivcev, ki je zvabil s svojim jezikom toliko mož ter fantov pod gosposki meč smrti. S preobilno pijačo je bilo po šentpeterski bitki pri kraju, sam Bog, če sta bila suhi kruh in streha na noč. Vest o Eminem povratku je sprejel Andrej s polnim overjenjem v preobrat svoje žalostne usode. Se ga je napil pri Pištelaku že koj drugo predpoldne, ko je bil zvedel zjutraj, da je Ema zopet doma. Nobene pridige še ni bil poslušal tako verno, kakor povest Teharčanov o trinoški celjski sodbi nad ujetimi puntarji in o slučajni najdbi kmečke junakinje ob cesti v ranah in v nezavesti. Štorklanja s prosjaško palico, ponočnega prezebanja po parmah in dnevne žeje je bilo za Andreja konec. Kdo bi bil zameril napol slepemu starcu ukanje pri belem dnevu! Ema je vzela v lastne roke trško krčmo ter posest v okolici. Postala je znana doma in daleč naokrog kot iz groba vstala junakinja. <center> '''― ― ―''' </center> Siromak Andrej je že poskrbel, da se je govorilo ob shodih pri vseh številnih pilštajnskih podružnicah o njegovi darežljivi gospodarici — kapitanski Emi. Šmihelska nedelja leta 1573 je bila za pilštajnski trg velikanski tabor slovenskih in hrvaških kmečkih vernikov obojega spola. Hrvati onstran Sotle se niso mogli načuditi, ker se ni znašal nikdo od gospode nad podložniki iz območja obsotelskih štajerskih graščin. Glavnih in vodilnih hrvaških borcev za staro pravdo niso le pobili, pobesili ter jih žive spekli in sežigali na grmadah, celo njih žene, deca in sorodniki so postali ne le sužnji pobesnele gospode, da — počasni mučeniki, katere so trpinčili čisto po nedolžnem. Zagorski seljaki so bili enoglasnega mnenja: turško robstvo ni in ne more biti gorje od grajskega! In vendar je Turčin mohamedan, ki je naščuvan po svoji veri na morijo in trpinčenje; graščak pa celo — kristjan! Štajerski romarji so pojasnjevali Hrvatom, da spadajo gradovi ob obmejni Sotli pod škofovsko oblast. Posestniki krški škofje kažejo razumevanje za kmečke težnje. Baš radi tega, ker ne trpijo cerkveni dostojanstveniki odiranja in zatiranja kmečke raje, se menjavajo tako pogostoma najemniki škofove posesti. Za zadnji upor se ni zmenil niti eden od škofovih zaupnikov. Nobeden ni hitel z orožjem nad puntarje in tudi po nesrečni bitki pri Št. Petru ni navil tlačanskega ali desetinskega vijaka. Najemnik gleda, da le količkaj iztisne iz grunta ter gozdov dolžno najemnino, škof sam zahaja le redkokdaj v obsotelske kraje, usoda kmeta tod še ni prehuda. Če že ne šeta tlačan po izobilju, vsaj glede osebne svobode ni vkovan v grajske verige. Po glavni službi božji in po izmenjavi mnenj o položaju po zatrtem puntu tostran in onstran Sotle so navalili štajerski in posebno še zagorski romarji na Pištelakovo gostilno. Vsakdo se je potrudil, da bi videl vsaj od daleč junaško nevesto kapitana, ki je bil duša vstaje in je prelil zanjo mučeniško kri. V celi kmečki pobuni pa se je našla le ena, kapitana Pavla vredna zaročenka — pilštajnska Ema. Ni mu stala le ob strani v veri ter prepričanju na zmago stare pravde, borila se je z mečem v roki za seljaško svobodo in je bila bičana za odrešenje iz grajskega jarma. Zagorci so pozdravljali Emo liki boginjo. V posebno čast in odlikovanje si je štel oni zagorski kumek, kateremu je stisnil dekliški angel roko, ga lepo pogledal ali celo prijazno nagovoril. Šmihelsko nedeljo leta 1573 so praznovali na Pilštajnu pozno v noč v znamenju najožje bratske vzajemnosti med Slovenci in Hrvati. Prvi so tolažili, drugi so bili na romanju potolaženi in so se vračali na svoje več nego skromne domove v zavesti, da bo posinila tudi njim vsaj zora znosnosti, če že ne svobode! Stari Andrej je bil na večer šmihelske nedelje tako ganjen od te božje kapljice, da je jokal, pa zopet ga je nekaj pičilo, da se je kregal na sredi trga sam s seboj in robantil v noč, da je zmagala stara pravda po njegovih načrtih in napovedih. <center> '''― ― ―''' </center> Kaj pa kovačnice in orožarne ob Bistrici v Lesični? Po Pavlovem odhodu na punt za kmečko svobodo je samevala glede industrije Lesična precej časa. Odšli in razkropili so se vsi pomočniki in delavci domačini. Nekateri so se bali morebitne zmage pijane kmečke osvete, drugi so se bili udeležili vstaje in so padli kot najbolj razboriti bojevniki na obsotelski ravni pri Št. Petru. Lesičke kovačnice so bile za dolgo dobo let v zakupu celjskih grofov. Njih vrhovni gospodar je bil celjski okrožni poveljnik Schrattenbach. Ko je zvedel, kako mu je bil zaigral Pavel Šterc, je sklenil, da bo ubral za prihodnost glede mojstrov, pomočnikov in strokovnih delavcev povse drugačne strune. Vsi so mu svetovali, naj pošlje v tako važen obrat popolnoma tuje ljudi, ki bodo tamošnjim domačinom tujci po jeziku. Ako kmet ne bo razumel kovača in ta ne njega, bosta navezana drug na drugega le glede neobhodno potrebnega, spoprijateljila se pa ne bosta. Iz tega razloga so priromali lepega dne v Lesično trije trdo nemški delovodje in nad 20 ključavničarjev ter kovačev tudi Nemcev. Delovodje so bili bratje Štadler, izborni orožarji, in bivajo še danes njihovi potomci v okolici Št. Petra pod Sv. gorami. Nobeden od novodošlih ni bil luteran. Že prvo nedeljo po prihodu so bili vsi pri službi božji v pobožni molitvi in za vse vprav vzglednega obnašanja. Z vsemi domačini so bili prijazni, postrežljivi in so popravljali kmečko gospodarsko orodje izven delavnih ur. Delo v kovačnici je izredno oživelo. Celjska gospoda je prihajala z vedno novimi ter večjimi naročili, da bi napolnila skladišča orožja, ki je moralo biti pripravljeno za odbijanje neprestanih turških manjših in večjih navalov in roparskih vpadov. Z nastavitvijo Nemcev v Lesični je imel Schrattenbach toliko prav, da res niso sklepali pobratimij s Pilštajnčani. Bili so bolj ponosni. Če se je kateri zmotil v kako trško krčmo, je sedel ter pil sam zase. Nemec je ostal tujec in to je bilo po volji celjski gospodi. <center> '''― ― ―''' </center> Ko je odrinil kapitan Pavel Šterc 3. februarja iz Lesične na vojni pohod, ga je spremljalo pet dobro oboroženih Pilštajnčanov na konjih. Petorica je tvorila kapitanovo osebno stražo. Od teh spremljevalcev so padli štirje pri Št. Petru, ujet je bil kapitanov trobentač Matija Toplišek iz Dobležič. Iz Celja je bil poslan z drugimi ujetniki na dolgi verigi v Gradec. Po zaslišanju v Gradcu je odkresal z več drugimi neuklenjenih rok na Dunaj. Na obeh najvišjih mestih sama zasliševanja, zapisniki in privijanja na priznanje: Kmetje so hoteli navaliti na gradove in poklati nedolžno gospodo. Zadnje dni so bili kmečki jetniki na Dunaju celo prosti. Na novo so jih oblekli in obuli in so jih celo vodili posebni vodniki okrog po cesarskem mestu. Iz Dunaja v Celje so jih odpremili na od vojaštva zastraženih vozovih. V Celju je bilo vsakemu prosto, da jo je ubral svobodno, kamor je hotel. Tako je razkladal pilštajnskim tržanom Matija Toplišek, ki je ostal živ v bitki pri Št. Petru, prestal gosposko jetništvo v verigah, videl Gradec ter Dunaj in bil zopet doma kot skromen gruntar v Dobležičah. Mlad, zdrav in čil je trobil ob kapitanovi strani na upor; poln brazgotin, izmozgan od pomanjkanja ter pešhoje, sploh postaran na duši in telesu se je povrnil v svoje ljube Dobležiče. Toplišeka je priljubilo daleč na okrog dejstvo, ker je bil očividec Pavlovih junaštev na bojnem polju in mučeništva v celjski ječi. Njegove slavospeve si je vtisnil spominu posebno živo na pol slepi Andrej, ki je imel sedaj več nego dovolj za desetletja verodostojnega gradiva za pripovedovanje o slavi kmečkega junaka in junakinje. <center> '''― ― ―''' </center> Tak je bil položaj po z mečem vkročenem ter zatrtem zadnjem kmečkem puntu. Z naslednjimi leti je nastopila za kraje tostran in onstran Sotle doba najbolj slabih letin, povodenj, sploh vremenskih nesreč in strašnih kužnih bolezni. == IX. Poglavje. == V srednjem veku, ki je bil res tema za slovenske kraje, ni le požigal kmetu doma in ga gonil v sužnost Turek, ni vihtel nad njim samo biča tlake in desetine graščak, šibale so ga ter tirale v obup dolgotrajne vremenske nesreče, skrajno slabe letine in strah vseh strahov — neprizanesljiva morilka kuga. Da je bila doba srednjega veka za Slovence tolikokrat šiba božja, nam spričujejo še danes med narodom ohranjene pravljice o lakoti in kužna znamenja. Ob Sotli pripovedujejo stare matere deci o slabih letinah in pogubonosni lakoti v dobi tlake ter desetine. Vsak Obsotelčan še zna danes, kako so mlatili tedaj štirje mlatiči celi teden, a ni izdala mlatev niti za hleb kruha. Bolj ko je vžival človek jedi iz puhlega in neizdatnega žita, tem bolj je bil lačen. Komaj je odložil žlico ter vstal od mize, je že vpil, kako ga muči glad. Kar so ljudje zavžili v taistih hudih časih, ni imelo nobenega teka, bilo je brez božjega blagoslova. Običajno je bilo, da so vmesili kruh iz žitnih plev, posušenih hrušk, drnulj, da, celo srabot so strgali in nosili lubje v mline. Prišlo je bogznaj kolikokrat do pobojev za trdo kruhovo skorjo. Ako je posedal kdo le količkaj skrbno skritega živeža, ga je vžival skrivoma, da ga ne bi kdo videl in mu ga iztrgal. Ko je šlo za zadnja prgišča prehrane, se niso ozirali starši na deco in ne odrasli otroci na onemogle roditelje. V borbi za kruh in preživež je igrala pest glavno vlogo. Med ljudstvom so se ohranile le strahotne slike o pomanjkanju kruha; mesa itak ni bilo, ker so poginile domače živali lakote poprej nego ljudje. Sestre gladu so bile razne kužne bolezni in od teh najhujša in najbolj neprizanesljiva kazen božja — kuga. Kot spomin na kugo, ki je kosila med našimi predniki, so se ohranila po Sloveniji do današnjih dni kužna znamenja. Spomeniki na rešitev od kuge so si med seboj podobni in jih je poznati že koj na prvi pogled. Za temelj imajo podstavek, na katerem stoji soha. Vrh sohe krona kapelici podobna glavica s križem. Višina prič obče bolezenske morije se giblje med tremi in petimi metri. Starejša kužna znamenja so iz kamna, vitka, navpična in izdelana prav lično. Novejša so iz opeke, nerodna in vrhna kapelica je precej obsežna. V kapelici so kipi, največ pa slike: sv. križa, sv. Roka, Boštjana, Lenarta, Antona ter Jožefa. Precej umetniškega smisla je opaziti na starejših kužnih spomenikih, novejši so le bolj nerodno kmečko delo. Kuga je morila po Evropi zlasti v prvi polovici XIV. stoletja na različnih krajih. Po slovenskih krajih se je bila razpasla od začetka XVI. do XVIII. stoletja. Kot znak okuženja po kugi je veljala neznosna vročina v prsih in po trebuhu. Med žganjem po notranjosti so se začele za ušesi, na vratu, pod pazduho, pod komolci in koleni izpuščati modre bule, ali pa so se lotili celega telesa žgoči izpuščaji. Od kuge napadeni je veljal za izgubljenega. Proti tej bolezni ni poznal tedanji človek nobenega sredstva. Priprosto ljudstvo, meščani in grajska gospoda se je borila proti kugi predvsem na ta način, da se je ogibala z vso skrbjo okuženih krajev. Ljudje so dobro znali, da je kuga nalezljiva in jo prenese osebni stik z bolnikom. Kot splošna zdravniška sredstva so veljali in bili v rabi ti-le nasveti: Pij na tešče lastno vodo. To sredstvo prepodi iz želodca gnilobo in odpre jetra ter čreva. Ako zavohaš, da je zrak krog tebe okužen, drgni se pogosto ob kozla, ki močno smrdi, ali pa se pomudi večkrat na stranišču, kjer se tudi ne preganjajo po zraku dišave. Kot posebno sredstvo zoper kugo so slovele krastače. Lovili so jih navadni ljudje in zdravniki med šmarnimi mašami. Nalovljene so sušili na solncu in posušene stolkli na drobno. Na ta način dobljeni prah so si privezovali v vrečicah krog vratu in sta ga nosila na prsih kmet in gospod. Nekateri so si obesili krog vratu kar cele krote. Zopet drugi so napravljali iz teh ostudnih žab obliže in jih polagali na rane. Celo tako daleč so zablodili v praznoverju, da so krastače kuhali na mleku ali v kisu in so jih zavživali. Ker so pa bila našteta zdravniška sredstva brez učinkov, so se zatekali od kuge šibani ljudje k romanjem, molitvi, postu in k dobrim delom. Kot posebni priprošniki ter pomočniki zoper kužne bolezni so veljali: Mati božja, sv. Jožef, Rok, Boštjan, Ignacij, Frančišek Ksaver, Karol Boromejski in sv. Rozalija. Naštete svetnike so klicali ljudje posebno goreče na pomoč in so nosili pri sebi njih podobe. Kuga je veljala za posebno šibo božjo, katero je oznanil pojav nekaterih zvezd repatic, ki zastrupljajo zrak s svojim osvitljenim repom. Ob pojavih kuge so sežigali na grmadah čarovnice v prepričanju, da je to strašno zlo posledica čarovnij. Kuga je bila tako občuten korobač, da je skušala omiliti njene brezobzirne udarce tudi oblast. Prva odredba proti kugi je bila izdana leta 1374. Najvažnejše točke iz kugopobijajočega zakona so te-le: 1. Vsakega na kugi obolelega se mora odpraviti iz mesta venkaj na polja, da tamkaj ozdravi ali umrje. 2. Vsi oni, ki so bili v dotiki z okuženimi bolniki, morajo ostati ločeni od drugih dobrih deset dni. 3. Duhovniki, ki obiskujejo take bolnike, morajo naznaniti vsak slučaj takoj oblasti; sicer se jim zapleni premoženje in njih same pa sežge na grmadi. 4. Kdor prinese kugo, se mu zapleni premoženje. 5. Okuženim bolnikom strežejo posebni strežaji. Kdor bi še razven teh obiskoval okužence, se ga kaznuje s smrtjo in z izgubo premoženja. Iz naštetih kar najbolj strogih odredb jo razvidno, da je iztrebljala kuga prebivalstvo brez izjeme veliko krutejše nego še tako krvava vojna. Onemogočala je sejme in trgovino sploh. Izumrle so vasi, trgi in mesta. Nikdo se ni upal v bližino od kuge napadenega kraja, ker so smatrali za raznašalca kuge zrak, ki puhti ter se razširja iz kužnega gnezdišča daleč na okrog. Našteta zla, ki so sprejeta že od nekdaj kot najbolj goreča prošnja v litanije vseh svetnikov: lakota, kuga in vojska so obiskovale v naslednjih letih že od nekdaj revne kraje tostran in onstran Sotle. <center> '''― ― ―''' </center> Leta 1574 se je pojavilo v celotnem območju pražupnije Pilštajn toliko vsakojake divjačine, da niso pomnili kaj podobnega niti najstarejši ljudje. Divje svinje so ruvale kar pri belem dnevu po njivah in delale grajski ter kmečki posesti škodo. Nič manj drzni niso bili jeleni, srne ter zajčja zalega. Kmetom je bilo sicer dovoljeno, da so slobodno pobijali škodljivce, vendar je dohitela smrt le tu in tam kak posamezni komad in kaj je to zaleglo pri toliki nadlogi! Preplavljenje z divjačino so razlagali podeželski preroki kot nič kaj dobrega obetajoče znamenje. Napovedano je bilo, da bodo sledile divjim požeruhom še druge in občutnejše šibe božje. Zver je prvo oznanilo, da bodo obiskali kraje hudi časi. Glede divjačine ni kazalo drugega, nego da so začele prirejati graščine s pomočjo kmetov love v velikem obsegu. Ob takih prilikah so pobili ob robih gozdov vse, kar je priteklo lovcem pod strel iz puške ali loka, pred sulico ali pod meč. Posebno številno obiskan lov je bil organiziran ob priliki, ko je prišel nadzirat z novimi delovnimi močmi zasedene kovačnice ter orožarno v Lesični celjski okrožni načelnik gospod Schrattenbach. Visoki gospod je pripeljal že seboj številno spremstvo izbranih plemičev iz Savinjske doline. Na Pilštajnu so ga čakali obsotelski imenitniki. Določen je bil pogon za divjimi prašiči in jeleni od Lesične po takratnih pragozdih do Planine. Med strelce in lovce je bila uvrščena samo gospoda, le za voditelje psov, trobentače in gonjače so izbrali tudi bolj imovite kmete. Lovska družba je bila na konjih in peš, v lahkih oblekah, oborožena s težko nerodnimi puškami in loki. Najvišji gospodje so imeli le sulice in nože za posebno velike merjasce. Bistriška dolinica pod Pilštajnom in Hartenštajnom je odmevala od nemirnega pasjega laježa, dokler ni bilo gonjačem dano povelje na odhod za prvi pogon. Baš tedaj, ko so pričeli obkoljevati gonjači gozd nad Lesično, se je pojavila pri kovačnicah Pištelakova Ema. Njeni konji so potrebovali nove podkove, prišla je osebno pogledat, če je delo gotovo, da bi ga takoj plačala natančnim Nemcem. Vitezi lovci so že bili deloma na konjih poleg g. Schrattenbacha, ki se je motal jezde krog velikih kladiv na vodni pogon. Gospoda se je čudila lepo oblečeni, visoki ter krepki deklini, ki je kazala že na zunaj gosposko dostojanstvo. Lovci so jej napravili špalir, ko je stopila na rahlo smehljaje proti podkovni kovačnici. Tukaj so se trudili in mučili na vse mogoče načine, da bi prvič pribili železno obutev še na obe zadnji nogi lepe, močne in iskre žrebice. Oba hlapca držača sta bila prešibka, žival ju je odbrcnila vsikdar z izredno spretnostjo, ne da bi bila katerega kaj poškodovala. Niti zafajfanje gobca ni ukrotilo konjske živahnosti. Kovači so delali priprave, da bi položili žival na tla in jej dokazali na ta način, da je človeški razum nad živalsko močjo. Ravno tedaj se je prikazala pred kovačnico gospodarica Ema. Z roko je porinila na stran hlapca, potrepljala žrebico po zadnjem stegnu in že je tičala konjska noga v njenih železnih pesteh, oprta ob koleno. Ko je začutila razposajenka, da jej je mojster nova moč, ni niti poskusila več s kakimi brcami ali otresljaji. Kovaški pomočnik je neovirano pristopil in pomeril na rog še vročo podkev. Zbrana grajska gospoda je kar ostrmela pri pogledu na orjaško žensko moč in še celo v tako skriti grabi! Vse je Emi zaploskalo, vsak je skušal biti prav od blizu priča očividec, kako je zmogla deklina žrebico pri prvem podkovanju. Za podkovo na eni zadnji nogi je prišla brez odpora na vrsto še druga. Tudi sam velmožni g. Schrattenbach še ni bil videl kaj podobnega, da bi bila ena ženska močnejša nego dva hlapca in sploh cela podkovalna kovačnica. Ko je odvezovala Ema sveže in prvič podkovano žrebico, se jej je prikradel g. poveljnik na konju od zadaj, jo objel krog vratu, hotel jo je potegniti k sebi in se je že bil sklonil, da bi jej bil ukradel iznenada poljub. Dekle je spustila povodec, se obrnila, izvila iz objema in premerila na hrbtu prekrižanih rok od pet do glave gosposkega drzneža. Plemenitnik se je nasmehnil poredno in stegnil desnico, da bi uščipnil na rahlo plašljivo srno v rdeče lice. Presneto, se je tokrat urezal, kakor sigurno nikdar poprej in ne pozneje. Z bliskavico ga je popadla ena Emina roka pod vrat, druga za nogo, en dvig v polukrogu in trebušasti gospod je bil prestavljen od ženskih rok s konjskega hrbta na tla, da bi si bil skoraj odgriznil jezik od presenečenja. Lovska družba je prasnila v smeh, osmešeni žlahtnik je nameril kopje proti sramotilki. Ni utegnil niti suniti v silovitem vzvalovanju jeze, že je bila njegova sulica v Eminih rokah, ob njenem kolenu in sta odfrčala dva konca po zraku proti Bistrici. Pravkar opisani tri prizori so bili za plemenitaše več nego sto in sto viteških borb ter iger po gradovih in najbolj znamenitih mestih. Eni so ploskali, drugi strmeli, tretji so se krohotali, le g. Schrattenbach je obstal onemel na mestu, kamor ga je bila zapičila orjakinja. Oplazovali so ga čisto resni dvomi: Ali se je znosila nad njim nesmrtno sramotno navadna ženska, ali pa je razlilo nanj izredno moč kako nadnaravno bitje? Iz omotice začudenja ga je vzdramila Ema, ki je bila med tem pobrala na tleh staro podkev, prijela vsak konec z eno roko, jo prelomila brez posebnega truda na dvoje in pobrundala z vsakim kosom gospodu pod nosom. Razlom konjske podkve od ženskih rok in še povrh v lesički grabi je izzval ponovno ploskanje viteštva, navdušeno krikanje in strmenje. Nikdo ni bil prav opazil, kedaj in kako se je bil izmuzal pred tolikimi osramočeni Schrattenbach, zavil na konju proti gozdu, odkoder je zatrobil njegov spremljevalec na odhod na stojišča. Lovci so se razšli na večkratni klic troblje. Niti eden se ni drznil, da bi se bil dotaknil dekline, ki je obranila z goljatsko močjo, neustrašenostjo ter samozavestjo vpričo najbolj imenitne družbe žensko čast! Vitezi so jo le pozdravljali iz polnih grl, se ji klanjali in jej klicali na skorajšnje svidenje! Pištelakova Ema pa je znala dobro, komu se je bila osvetila za poraz v šentpeterski bitki, Pavlovo glavo in za sramotne udarce na lastnem telesu. Z najtoplejšim vzdihom se je zahvalila svoji grofovski patroni in sv. Mihaelu, da sta jo trenutno opogumila za nesurovo, a za v celem celjskem okrožju najvišjega gospoda bolj občutno maščevanje, kakor če bi ga bil kdo premagal z mečem, ali mu odrobil glavo! Dedec gosposki je prejel dovolj za celo življenje, a ne od viteške ― od ženske roke! Taisti dan ni prisostvoval g. okrožni poveljnik niti celemu prvemu pogonu. Po enem od spremljevalcev se je opravičil družbi in odjezdil z neznatnim spremstvom nazaj v Celje. Kako daleč se je bila raznesla vest o njegovem osramočenju od kmečko-ženske roke, ne beležijo zgodovinski zapiski. Dejstvo je, da ga ni bilo pri vsej radovednosti in gospodarski natančnosti nikoli več v Lesično. Več vitezom iz že omenjene celjske lovske družbe je dokazala Ema ob drugi priliki pogona za jeleni, da je pravo čudo tudi v rabi loka in pušice. Na več nego 70 korakov je pogodila jelena, da je takoj skleknil in obležal. Sicer ni pohajala po loviščih, a je le pokazala gospodi v Lesičnem na žrebici, Schrattenbachu, prelomljeni sulici in podkvi ter na tako daleč zadetem jelenu, da se veseli po pravici in zasluženju naziva: kmečka junakinja in kapitanova nevesta! Leta 1573 je povzročila preštevilna zverjad mnogo škode po poljih in nasadih, a zamaha s prerokovano šibo božjo še ni bilo istega leta. Leta 1574 so pričele že v zgodnji spomladi nevihte z nalivi in udari strele. Strele so pobijale ljudi na polju, živino na pašnikih in po travnikih, pogorelo je mnogo od strele užganih domačij. Komaj se je prikazal na nebu kak oblačec, že je treskalo ter grmelo, kakor bi se hotelo razliti po zemlji gorje iz jasnega. Kljub nevihtam in pogubonosnim švigom strele je bila dobra vinska in poljska letina. Vasi ob Bistrici so se veselile izbornega obroda, ker tamkaj ni palila suša in tudi nalivi so se odtekli vsikdar naglo brez posebne škode za poljske pridelke. Ljudje so pozabili v tem letu pri obilnem kruhu in pijači na prerokovanje o slabem pomenu preobilnega pojava divjačine. Leta 1575 so se pojavile radi premile zime po poljih miši, da je kar vse mrgolelo in si niso znali ljudje po nižavah nobene pomoči. Pa golazen je ugonobila le najbolj zgodnje pridelke in izginila nenadoma bogznaj kam. Kmetje so pridelali tudi v tem letu zadovoljivo za zimo, dasi je grozila z lakoto mišja nadloga. Leta 1576 je bilo pa na njivi, travniku in v vinogradu vsega več nego preveč. Ljudje so jedli, pili, se veselili in rajali, kakor da je bilo zapisano z vso sigurnostjo, da se bo raztegnilo leto izobilja v dobo sedmih svetopisemskih dobrih let. Preobilica vinske kaplje je rodila zločine pobojev. Nikdo se ni zmislil v tem letu na prerokbe o slabih časih, ki so že bile nekako namignjene po raznih opisanih udarcih šibe božje. Človek niti ne pomisli, ako se mu godi nekaj časa dobro, da bi utegnilo okreniti kolo sreče na slabše. Že spomlad leta 1577 je bila z malimi izjemami deževna. Poljska spomladna dela so bila opravljena v mokrotnem, po nižavah naravnost v blatu. Moča je pognala seno v izredno višino, da se je obetala živinorejcu najobilnejša košnja, če bo že žetev bolj puhla. Malodane tik pred seneno košnjo se je pooblačilo nebo kakor pred vesoljnim potopom. Nato so se odprle zatvornice neba, lilo, deževalo, pa zopet vlivalo je nad eden teden noč in dan. Kje je še bil kak izsušen potočec ali davno pozabljena graba, sta se napolnila, izstopila in pomešala s Sotlo, Bistrico, Bučo, Dramljo, Savo in Krko v eno ogromno jezero, ki je toliko dni raslo in le malenkostno odtekalo. Na srečo, da ni zalezla povodenj obsotelskih krajev iznenada, ampak polagoma, da sta si še lahko otela v nižavi golo življenje človek in domača živina. Sotla je odnesla po obeh straneh: posamezne hiše, domačije in cele vasi, ki so uživale že bogve koliko desetletij ob njenih bregovih rodovitno blagostanje. Ob Bistrici je bilo razdrtih več jezov, človeških bivališč se hudournik ni lotil vsled naglega odtoka. O košnji in žetvi po nižinah ni bilo niti govora. Travniki so bili oblateni za cele pednje na debelo, njive od valovja sam Bog si ga znaj kolikokrat premetane s pridelki vred. O kakih prihrankih glede človeške in živinske prehrane izza minule dobre letine v spodnjih krajih ni bilo ne sluha in ne duha. Štajerc in Zagorec, ki sta lani jedla, da ju je bolelo za ušesi in pila, da sta se božala ter bratila s palico in polenom, sta prosjačila to poletje po vrheh za slamo in semensko ajdo. Hribovci so pomagali za prvo silo, ker je hranil vrhovljan še vedno nekaj za oddajo na poplavljenega dolenjca. Vse je upalo na otavo in ajdo, ki sta obetali zimsko prehrano kljub dejstvu, da bosta druga košnja ter žetev precej pozni. Enaka, če ne še gorša povodenj kakor seno in poletno žetev je uničila tudi otavo in ajdo. Na jesen l.1577 je deževalo, curljalo in pršelo, dokler ni zapadel prav zgodaj debel sneg. Ob ves jesenski pridelek ni bil le poljanec, še celo gorjanec. Pokošena otava mu je segnila v dežju, ajdo in proso so zbili v tla nalivi, grozdje je popokalo ter segnilo, repo in korenje je pokril sneg, domovina blaženega krompirja je še bila tedaj neznana Amerika. Samo na pol nagnito sadje so ljudje zbirali in rezali, ga skrbno sušili in zaklepali v škrinje za zimo. Zima z debelo sneženo odejo pred durmi; človek in živina brez hrane in krme, da, tik ob Sotli celo brez zadostne strehe! Prerokovanja o lakoti in kugi niso le namigavala ter opominjala, da, razbijala so po vratih ter vpila, da bo joj na zimo in spomlad! Leta 1578 v zimi je pričelo, na spomlad je izbruhnilo najprej na hrvaški strani ob Sotli. Po spodnjih krajih se je bila raznesla strašna vest, da je prirogovilila v tolikanj vsled pomanjkanja udarjeno pokrajino črno progasta krava, kakor so si predstavljali ljudje neizbirčno in neusmiljeno morilko — kugo! Že na spomlad v letu 1578 ni prignal nobeden Zagorec kakega repa na sejm v Podčetrtek, k Sv. Petru, v Kapele, na Pilštajn ali na Planino. Par hrvaških sejmarjev, ki so se še upali na štajersko stran, je pripovedovalo strašne slučaje o neugnanem pojavu kuge pri ljudeh in pri živini. Najprej so začeli umirati ljudje nagloma med neznosnimi bolečinami in širjenjem smradu, in cepati živina nižje Zagreba. Z bliskavico je segla šiba kuge po celem Zagorju, koder je bila povzročila povodenj upostošenje in kjer se je bila usidrala lakota. Človek je na večer še zdrav, drugi dan se že zvija radi pekočega ognja v prsih ter po trebuhu in črevah. Na več mestih vzrastejo gnojne bule, smrt je še edino odrešenje iz peklenskih muk. Pri živini gre mnogo hitreje. Kmet naklene junce, se poda na njivo orat, nazaj pa privpije ves obupan, da sta se zgrudila mrtvi obe živali. Število človeških in živalskih žrtev je že tako naraslo, da jih ne utegnejo več pokopavati. Gospoda se je zaklenila za grajsko obzidje bolj skrbno nego pred Turčinom; narod pa pada, umira in tuli od lakote . . .! Kuga je že napodila v smrt cele družine, izpraznila domačije ter iztrebila vasi. Mrtev človek in žival obležita, kjer ju je zalotila smrt. Nikdo se niti ne zmeni, kdo bi naj bila nesrečna žrtev, kaj šele, da bi se je usmilil in jo zagrebel. Zrak po celem Zagorju je tako otrovan od kuge, da ga ne morejo očistiti nobene čarovnije. Staro Bibičko v Zelenjakih, ki je znala edina pomagati v tej bolezni ljudem in živini, je ukazal cesargrajski oskrbnik živo sežgati. Nekdo jo je bil ovadil radi čarovništva. Grajski beriči so dobili res pri njej: močerade, krastače, posušene kače in druga proti kugi obična zdravila. Obsodili so jo na prostem pod milim nebom na smrt na grmadi, ker je priklicala z zlodejevo pomočjo črno kugo v izstradane kraje. Nikdo si ni upal babure zagrabiti, da bi jo bil privezal na kup pripravljenih drv ter podkuril. Natirali so ženšče v njeno lastno bajto, zapahnili vrata ter upepelili kočuro s copernico vred. Kljub temu, da je uničil Bibičko ogenj z zdravili vred, kuga še hujše razsaja. Narod je uverjen, da bo udarila tudi po strahopetni gospodi. Štajerski gorenjci niso verjeli Zagorcem radi stare izkušnje: Hrvat rad pretirava vsako istino! Je bila že tedaj in je še danes navada, če pogori koča enemu zagorskemu seljaku, prosjačijo kar cela sela daleč naokrog kot pogorelci. Zagorec rad vzbuja sočutje, raznaša tisočkrat povečane novice, da zastonj pije in mu poskakuje srce, če drugega gane iz trte in domišljije izvita usoda. Nekaj pa je vendarle moralo bukniti med Hrvati, so govorili vrhovljani, sicer bi ne čepeli vsi doma kakor jazbeci v zimskem spanju. Pilštanjske tržane je še posebno grizla radovednost, kako in kaj je med brati onstran Sotle, da jih ni med nje na sejme in s suho robo po hišah. Enookega postopača Andreja so drezali tako dolgo, da je obljubil, da se bo podal na ogled od Zelenjakov do Klanjca in če bo treba, še tudi dalje do Krapine. Ema ga je preskrbela s pijačo in jedačo, da bi odganjal od sebe kugo, če bi jo res kje srečal. Oprtal si je Draša dve polni bisagi preko pleč, privezal za pas obilno čutaro starine, gorjačo v roke in adijo za kugo, da bo ustreženo trški radovednosti. Ogledniku se ni mudilo. Rabil je dva dni do Št. Petra, kjer je bil most preko Sotle in cesta do Klanjca ter razpotja po celem bednem spodnjem Zagorju. Komaj je prikrevsal v Dekmanci po štajerski strani v bližino Sotle, mu je nagnal koj prvi pogled na bratsko Zagorje mravljince plahosti po hrbtu. Ob Sotli ni bil pospravil nikdo razdejanj po zadnji povodnji. Travniki so bili še vsi v blatu, njive ne zorane in kakor daleč je seglo oko, nikjer setev in ne zelenja! Ko je vprašal Dekmančana, kedaj mislijo Hrvati na seneno košnjo in na obdelavo polja, se je nagovorjeni prekrižal, vzdihnil, se prijel za usta, začel bežati pred bisagarjem in šele v precejšnji oddaljenosti je kriknil na ves glas: »Kuga razsaja, raznašajo jo berači!« Ni bil Belakov Drečica bojazljivec, a takole obnašanje pred prekoračenjem Sotle mu ni bilo vseeno. V vas Št. Peter v Leskovcu sploh ni smel. Šentpeterska cerkev je bila obdana z visokim in močnim obzidjem. Bila je pripravljena kot utrdba za slučaje turških vpadov. S cerkvenega obzidja je vpil nanj stražar in mu zabijal v uho, da ne sme v vas, če mu je drago življenje! Saj se mu pozna že na bisagah, da je zagorski malhar, ki trosi z beračenjem kugo! Toraj bavbav s kugo ni bil plod hrvaške domišljije, prebridka istina, si je ponavljal v mislih pilštanjski izvidnik, ko je obrnil hrbet Št. Petru in zavil preko polj proti Sotli, kjer je bila poražena l.1573. nesrečna kmečka vojska. [[Kategorija:Slovenski gospodar]] [[Kategorija:Dela leta 1932]] [[Kategorija:Januš Golec]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:Časniki]] bny3k25v93cirs9vq4imw3q8njn1kdt 207807 207805 2022-08-23T14:25:13Z Kana Vincek 5957 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Trojno gorjé. <br> Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 66/1-31; {{mp|leto|1932}} | vir = dLib {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|1}}, {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|2}}, {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|3}}, {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|4}}, {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|5}}, {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|6}}, {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|7}}, {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|8}}, {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|9}}, {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|10}}, {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|11}}, {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|12}}, {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|13}}, {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|14}}, {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|15}}, {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|16}}, {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|17}}, {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|47}}, {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|48}}, {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|49}}, {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|50}}, {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|52}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = 3 }} == Uvod.== Za boljše umevanje naše povesti je potrebno, da označimo kratke vzroke kmečkega upora, ki je končal tako žalostno ter porazno leta 1573. Zgodovina beleži, da so se dvignili ter zahtevali spodnještajerski kmetje leta 1515 v očigled samolastnemu stiskanju od strani graščakov svojo staro pravdo. 80.000 (?) upornih podložnikov, med njimi mnogo iz območja tedanje velike župnije Pilštajn, se je zbralo omenjenega leta pri Brežicah. Upor je segal od Sotle do Lipnice. Zatrla sta ga z ognjem ter mečem pri Brežicah Žiga Dietrichstein in Jurij Herberstein. Že v tem prvem večjem uporu so bile glavna upora revolucijonarnega gibanja kmečke zveze (Bauernbund). Od baš imenovane nemške besede izhajajo tudi v slovenščini običajni izrazi punt — upor in puntati se — upirati se. Kot kazen za prvi punt so morali brežiški podložniki graditi novo cesto iz Brežic na Zdole, ki je dobila ime: puntarska cesta. Prihodnji veliki kmečki upor na Spodjem Štajerskem se je doigral leta 1573. O vzrokih tega upora beleži Gruden v »Zgodovini slovenskega naroda« sledeče: »Kakor vse prejšnje in poznejša revolucijonarne poskuse naših kmetov, so zakrivili tudi veliko kmetsko gibanje v začetku sedemdesetih let 16. stoletja velika bremena, naklade, davki, ki so se nakladali kmetom proti postavi, in samovoljno nečloveško ravnanje od strani gospode, ki je vsaki pravici bilo v obraz. — Zemljiški gospodje so takrat prav kruto izžemali podložne kmete, množili tlako, naklade, mitnino in uvoznino. In kar niso storili posestniki sami hudega kmetom, to so jim prizadjali grajski upravitelji (»flegarji« — Pfleger) in valpeti, ki se nam kažejo kot najhujši nasprotniki kmetov, ki jih je kmet s svojim sovraštvom še bolj zasledoval, kakor gospodo samo. Upori začetkom 16. stoletja, dasiravno niso imeli uspeha, so vendar močno dvignili stanovsko zavest med kmetskim ljudstvom, iskra nezadovoljnosti je tlela naprej, vedni boji s Turkom so nudili kmetom dovolj priložnosti, da so se uirili v orožju in si podžigali pogum; treba je bilo le še povoda, da se je bojna sila zatiranega ljudstva obrnila proti lastnim domačim tlačiteljem. Prvi nagib je došel to pot iz bližnje Slovonije.« Že na spomlad leta 1572 so organizirali kmetje iz Podsuseda, Stubice, Brdovca, Stupnika in Cesar grada v hrvaškem Zagorju kmečko zvezo, katere cilj je bil: oboroženi nastop proti neusmiljenemu stiskanju od strani zemljiške gospode. Prvotna hrvaška uporna gibanja so bila usmerjena proti Francu Tahu, poveljniku konjice v Kaniži, ki je bil solastnik Sused-grada ter Stubice in pri Slov. Bistrici je posedal graščino Stattenberg. Predno so se uprli kmetje Tahuvemu brezmejnemu nasilju z oboroženo silo, so poslali kmečko odposlanstvo na Dunaj k cesarju Maksimiljanu, kjer so iznesli pritožbe proti Francu Tahu in prosili odpomoči. Ker so bili odpuščeni odposlanci s cesarskega dvora s splošno tolažbo, kateri ni nikdar sledila resnična odpomoč, so obupali v kmečko zvezo organizirani kmetje, zagrabili so za orožje ter se lotili izsiljenja stare pravde. Iskra, ki je užgala punt leta 1573, je bilo ravnanje Franca Taha na Susedgradu in Stattenbergu. Seveda ni šlo le za kratko razburjenje vsled odpora podložnikov, ali za izjemno stanje, ki ga je hotel upeljati na svojih posestvih Tahi, da pokori neposlušne kmete, temveč njegova vlada pomenja silno izžemanje podložnega ljudstva in tiranstva, ki mu iščemu zaman primere. — Uporni kmetje so pozneje po iztrebljenju kmečke revolucije pred sodbo v Gradcu, Zagrebu ter na Dunaju odkrili strašno sliko Tahovih zločinov. Morda so izpovedi tu in tam kaj pretirane, a kar se je dognalo uradno, je grozno dovolj, da moremo razumeti obupni odpor podložnih kmetov, ki so mu bili izročeni na milost in nemilost. <center> '''* * *''' </center> == I. Poglavje. == V dobi naše povesti sta stala navpično nad potokom Bistrica na Pilštajnu na dveh skalah dva lepa grada: Pilštajn in Hartenštajn, od katerih ne stoji danes skoro niti kamen na kamenu. Oba grada sta bila dvenadstropni stavbi. Utrdbe je tvorila narava sama. Edina nevarnost bi jima bila grozila iz Bistriške doline, od koder sta bila nedostopna. Radi naravno ugodne lege sta bila brez običajnih srednjeveških jarkov in utrjenega obzidja. Grada sta bila nekaki letovišči za tedanjo gospodo, ki se je rada mudila v skritem zavetju na oddihih po vojnih naporih, se je tukaj lahko mirno vežbala v orožju in pripravljala za viteške borbe po večjih krajih. S stolpa Hartenštajna je moral biti divni razgled po mični dolini Bistrice do Kozjega. Bila sta prvotno last z ogromnimi posestvi vred pilštajnskih grofov. Že blažena Ema, rojena pilštajnska grofica, je zapustila leta 1042 pilštajnsko posest z gradovi vred tedaj ustanovljeni krški škofiji na Koroškem. Pilštajnski kmetje kot podaniki škofov so bili v vsakem oziru na boljšem nego drugi, katere je tlačanila posvetna gospoda. Osovraženi so pa bili ravno na Pilštajnu nekateri najemniki, upravitelji in valpeti. V letih zadnje kmečke vstaje je bil grad Hartenštajn v najemninski posesti Janeza plemenitega Helfenberg. Grad Pilštajn je bil nekaj let v precej razdrtem stanju in ga je pozidal ter temljito popravil krški škof Urban Sagstetter leta 1570. Pod pilštajnskim trgom ob Bistrici je vas Lesično s podružno cerkvijo Sv. Ulrika na jezeru, ki se omenja v listinah že leta 1394. Kraj se je imenoval Na jezeru, ker je morala biti cela zgornja dolina Bistrice nekoč pod vodo, dokler se ni gorski potok prejedel skozi skalnati pilštanjski hrib in si priboril odtok proti Kozjem, Podsredi ter Št. Petru pod Sv. gorami, kjer se izteka v Sotlo. Cerkev sv. Ulrika bi naj bila pozidana radi močvirnatih tal na pilotih. V Lesničnem so bile v časih naslednjih dogodkov velike grajske kovačnice na kladiva z vodnim pogonom. Podjetje je bilo na slovesu daleč na okrog za gospodarske potrebe in kot izdelovalnica orožja ter viteških oprem. Treba pomisliti, da so se vršili tedaj neprestani boji s Turkom in tudi posamezni graščaki so se bojevali med seboj. Kakor danes so obstojale tudi v srednjem veku tvornice za izdelovanje orožja, bojne opreme, smodnika in topov. Izdelovalnice orožja so morale biti kje na skritem in v dobro zavarovanem kraju, da sovražnik sploh ni zvedel zanje. Orožje je bila dragocenost, ročno delo, katerega so tudi dobro plačevali. Vodje tvornic so bili po večini Nemci, pomočniki kmečki sinovi, ki so že bili večkrat na vojnih pohodih kot spremljevalci grajske gospode, so na tujem marsikaj videli in so se odlikovali po zvestobi ter spretnosti. Grajski gospod je pustil svojega spremljevalca po par let kje v kaki večji mestni orožarni, da se je izvežbal v tej stroki in mu je potem doma staro orožje ter opremo snažil ter popravljal. Nove bojne opreme so naročevali graščaki le iz večjih tvornic, kjer so jih morali takoj plačati. Pri nakupu orožja ni šlo s silo. Leta 1571 je zavladalo po celi Bistriški dolini med podložnim kmetskim prebivalstvom veliko veselje, ko je prevzel vodstvo grajskih kovačnic domačin Pavel Šterc. Bil je rodom iz Žusma, kjer je bil njegov oče uslužbenec na tamošnjem gradu. Že v mladosti se je izučil kovaštva ter ključavničarstva. Pozneje je bil vojak konjenik, ki se je udeleževal pod poveljstvom v uvodu omenjenega Franca Taha na Ogrskem bojev proti Turkom. Ko je spoznal Tahi njegove ključavničarske zmožnosti na vojnih pohodih, ga je nastavil za nadzornika orožarne v Kaniži, kjer je bil sam poveljnik konjenice. Po Tahovem slovesu od vojne službe je prišel Šterc na njegov grad Stattenberg pri Slov. Bistrici, kjer je imel dovolj posla s popravljanjem starih in z izdelavo novih viteških oprem. Pri Tahu na Stattenbergu Šterc ni bil dolgo, ker mu ni plačeval obljubljenega zaslužka in ga je celo oplazil z bičem, ko je zahteval odločno zasluženo plačilo. Iz bojazni pred ječo v grajskem stolpu je orožar utekel iz Slov. Bistrice, pribežal v ožjo domovino in bil sprejet z odprtimi rokami od posestnika pilštajnskega gradu Hartenštajn Janeza plemenitega Helfenberg. Novi gospodar ga je poznal kot izvrstnega orožarja in ga namestil za vodjo kovačnic v Lesičnem. Ob prihodu v Lesično je bil Pavel Šterc star 32 let, visoke, lepe ter krepke postave in prijazno prikupljivega obraza. Že na zunaj mu je bilo poznati, da je služil vojake in imel posla z najbolj imenitno gospodo. Kljub samozavestnemu obnašanju ni bil ošaben, ampak nasprotno — gostobesedno postrežljiv napram vsakemu, ki je imel opravka v grajski delavnici. Ker je bila lesička orožarna obenem tudi kovačnica, je bil nje vodja v stalnem stiku s tamošnjimi kmeti, ki se niso mogli načuditi njegovi neprisiljeni domačnosti. Vsakemu kmetiču je segel v roko, mu obljubil popravilo ali novo naročilo in še izpraševal ga je, kako se mu godi in kako je kaj zadovoljen z grajsko gospodo. Kmalu si je pridobil zaupanje podložnikov daleč na okrog. Lesička kovačnica je bila polna ljudi, ki so dali zalužka, a zvedeli marsikatero novo iz bojev s Turki in iz tedaj že živečega kmečkega gibanja po drugod. Prijazni grajski kovač je znal ter videl veliko, bil je precej daleč po svetu in je znal podati doživljaje revnim domačinom kot rojen Žusemčan v njihovem materinem — slovenskem jeziku. Radovedni Pilštajnčani so kar migali z mustačami, ako jim je pripovedoval Pavel, kako so podili Turke po Ogrskem in Bosni in kaj je skusil v veliki državni orožarni v Kaniži. Še bolj nego s pripovedovanjem o podivjanih Turkih si je znal prikleniti nase srca tlačanov s slikanjem prebridke usode Tahovih kmetov iz območja Stattenberga pri Slov. Bistrici in zagorskega Podsuseda. Pri poslušanju trinoških zgodb so kmetje škripali z zobmi, dvigali pesti in prisegali, da bi bili oni že davno zaplesali s Tahom, ako bi bil njihov grajski gospod! Po celi dolini Bistrice so pripovedovali ljudje od osebe do osebe, kaj počenja s tlačani krvolok Tahi, ki mora imeti volčje srce ter vražjo glavo. Staro in mlado je večkrat jokalo na glas, ko so poročali kmečki gospodarji po povratku iz Lesične, kaj jim je zaupal grajski kovač o Tahu, katerega je sam služil več let kot vojak in gledal na lastne oči, kaj in kako ravna lintver v človeški podobi s podložnimi kmeti. Za Pavlovo slavo priljubljenosti je še skrbel enooki Belakov Andrej. Dolga leta je bil kovač v grajski orožarni. Pri odsekavanju žarečega železja na nakovalu mu je odletel kos v levo oko in ga oslepil. V zahvalo za tolikoletno zvesto delo so ga odpustili in se je klatil reva na starost okrog ter popravljal pri kmetih za hrano in stan poljedelsko orodje. Ko je zvedel novi delovodja za usodo starca, ga je poklical v delavnico, kjer mu je poveril službo hišnika. Pazil je na jez, pospravljal orodje, pometal, izprezal konje strank in skrbel, da je bil red pri hiši. Prejemal je plačilo, vžival prosto hrano in stanovanje in vsak dan mu je še kaj odpadlo kot napitnina v gotovem ter pijači. Stari Andrej je imel lahko opravilo in precej prostega časa, da Je raznašal po krčmah po Pilštajnu, kaj vse je videl ter doživel njegov nezabno dobri gospod. Ako je povedal v nedeljo po službi božji na Pilštajnu kako dobro o Tahu v krčmi pri Pištelaku zbranim kmetom, so mu plačevali ne po poličih — po pintih. Ako mu je zmanjkalo resnično prisluhnjenih novic iz kovačnice, je razpletel sam katero prav grozno, da je bila orgorčenost napram gospodi tem ljutejša in polni pinti na mizi. Enooki Andrej je bil ustno izročilo Tahovih grozot, ki se je ohranilo stoletja med narodom in katerega so veliko pozneje beležili zgodovinarji iz ljudskih vrst. Po jezični zaslugi Andreja Belaka je znano o Tahovem trinoštvu iz okolice Podsuseda in Stattenberga tole: Kadar je imel Tahi na Podsusedu starega konja, ki je bil nič vreden, ga je prodal kateremu izmed kmetov, o katerem je znal, da ima nekaj pod palcem. Ta ga je moral kupiti za ceno, ki jo je določil Tahi, sicer ga je prisilil v nakup s temnico in telesnimi kaznimi. Drugi pot se je pokvarilo Tahu 1000 veder vina. Porazdelil ga je med svoje podložnike in prisilil, da so ga kupili za ceno, ki jo je določil sam. Ako mu niso plačali vina, jim je odvzel konje in govejo živino. Kmetje so morali rediti Tahovo živino na svoje stroške. Ako je poginilo kako govedo, so mu morali povrniti škodo v denarju po njegovi cenitvi, ni pa sprejel v zameno drugega živinčeta. Enako so morali rediti in čuvati Tahovi kmetje njegove lovske pse in ako je kateri izmed njih poginil, so mu morali dati zanj vola. Zvišal je služnosti in naklade tako, da je tirjal od vsakega kmeta 22 čutar vina več, kakor so mu bili dolžni dajati. Svojih delavcev ni plačeval po več let. Večini je ugrabil ves imetek, konje ter govedo. Najhujše pa je bilo, da je oskrunjal Tahi s sinovi vred kmečko družinsko življenje. Pozval je svoje podložne na tlako, moške in ženske. A ženske, ki so mu bile všeč, je dal odvesti po svojem slugi na grad, kjer so postale žrtve njegove divje strasti. Znana so imena 14 deklet in žen, ki jih je vse oskrunil. Dve od teh nesrečnic sta bili na Brdovcu. Ena je bila hči Tomaža Mačkomelja, druga hči Pavla Jurkoviča. Poslednjo je imel zaprto dalje časa na Susedgradu. Ker se je oče Jurkovič obnesel za čast svojega otroka, mu je mladi Gabrijel Tahi razsekal lice in iztaknil oči. Enako kakor na Susedgradu in Stubici jo ravnal krvolok tudi s svojimi kmeti na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Tukaj si je izposojeval denar pri imovitejših podložnikih, a vse izposojene vsote je ostal na dolgu in gorje tistemu, ki se je drznil ponižno prositi, naj mu vrne denar. Z gorjačo ga je dal iztirati iz gradu ali pa vreči v ječo. Po stari navadi je imel zahtevati graščak tlako le za svoje osebne ali domače potrebščine, ne pa za obrtna ali druga podjetja, ki nesejo več ali manj dobička. V graščinskih zapisnikih je bilo natanko določeno, koliko dni v tednu mora tlačaniti kmet in kaka dela mora opravljati. Franc Tahi je zahteval proti stari pravdi izredno tlako, ne da bi bil kmeta ali rokodelca za to primerno odškodoval. Veliko škodo so trpeli kmetje, ki so nosili za tlako naprodaj ali vozili graščinske pridelke v Slov. Bistrico, Ptuj ali Celje. V mestih so bile strogo določene najvišje tržne cene, nad katerimi ni bilo dovoljeno prodajati živila. Toda Tahova graščina je brez ozira na tržni red zahtevala in jemala od kmetov višje določeni izkupiček. Tahi je ukazal Jurku iz Poljčan peljati dva soda karpov in ščuk v Ptuj in prodajati funt karpov po 8 krajcerjev, ščuke pa po 6 krajcarjev. Vrhutega mu je poginilo v poletnem času mnogo rib. Vzlic temu je moral kmet plačati graščaku polno določeno ceno 23 goldinarjev in ker se je obotavljal skraja, ga je dal vreči radi nepokorščine v ječo in ga mučil tako dolgo, da je plačal ves dolg. Tahi je pošiljal podložnike v mesta brez blaga in denarja, da so jemali zanj na up razno blago, ki so ga morali naposled sami plačati. Tem potom je dobival graščak razna sladila, dišave in najbolj draga vina iz Italije ter Španije. Tahi je preziral vse zapisane pravice in sklenjene pogodbe, neusmiljeno je odiral kmete in kočarje, vdove in sirote. Brez pravega vzroka je dal zdaj temu in onemu odgnati živino iz hleva, kakor konje, vole, krave, teleta, prašiče, koze in odpeljati žito, salo, platno, skrinje ter konjsko vprego. Kmet, ki je poslal hlapca s konjem na tlako, ni bil nikoli varen, da mu prižene žival zopet domov. Tahi je odpravil konja in hlapca s težko naloženim vozom iz Slov. Bistrice v Gradec, v Sused ali v kak drug kraj. Ako je šlo po sreči, se je vrnil čez par dni sam domov brez blaga in denarja. Tahova pravosodna oblast mu je bila le molzna krava, od katere je hotel imeti kar največji dobiček. Največje posilno sredstvo mu je bila grajska ječa v stolpu, kjer je ukrotil vsacega protivnika. Kdor je črhnil le besedico nevolje, tega je dal takoj zapreti zaradi nepokorščine in punta. Navadno se mu je kmet, katerega je nameraval odreti, že udal, če mu je le zagrozil z ječo. Kmetu Novaku iz Stare vasi pri Slov. Bistrici je prišla v noči lisica v kurnik. Domače je zbudil kurji kokodak in gospodar je šel pogledat k perutnini. Pri pogledu na človeka je utekla lisica kmetu med nogami in hotela uiti skozi planke na dvorišču. Novak tudi ni bil len in hajdi za drznico, katero je ujel baš za rep, ko se je rinila z vsemi silami skozi plot. Kmet je držal zajeti rep z vso močjo, lisica je hotela za vsako ceno v svobodo, je pač popustil rep in ostal v Novakovih rokah. Kako se je maščeval Novak iz Stare vasi nad lisico, se je razneslo kmalu po celi okolici. — Pozneje je baš stari Tahi ustrelil lisico brez repa in se čudil tej prikazni. Grajski lovec mu je rekel, če še hoče imeti rep v koži, ga mora tirjati od Novaka, ker on ga še vedno hrani. Radi izpulenja lisičjega repa je moral odnesti Novak na Stattenberg vse kure in še s palico jih je dobil, da ni mogel hoditi dalje časa na delo, ker je izmaknil drzno kradljivi divjačini rep. V grajski kovačnici v Lesničnem, ki je že bila tabor kmečke zveze in prekipevajoč lonec ljudske nevolje na gospodo, se je zgodila na mah sprememba. Na Hartenštajn sta prijezdila oba graščakova sina Žiga ter Adolf s celim spremstvom plemičev. Plemiška mladina si je ogledala v delavnici izdelano orožje in se čudila Pavlovi izredni spretnosti o tedaj tolikanj iskani ter čislani obrti. Ko je videla mladež v delovodji nekaj več nego obrtnika, ga je povabila skoro za stalno na grad. Le tu in tam je še prišel pogledat v Lesično in dal nova povelja za izdelavo viteške opreme. Ljudje so zvedeli kmalu, da je postal njihov ljubljenec iz Lesične kar celi vitez in učitelj mladih grofov v rabi orožja in v boju na konju. Po cele dneve je odmeval iz grajskega dvorišča žvenket orožja, peket konjskih kopit, krik ter navdušeno ploskanje z rokami. Včasih so prijezdile na Hartenštajn kar cele čete do ušes oborožene plemenite gospode. Ob prilikah večjih posetov je bilo na grajskem dvorišču posebno burno in celo v noči ob plamenih gorečih bakelj so se zaganjali plemiči na konjih eden proti drugemu in se suvali s topimi sulicami. Duša in središče vsega hrupnega dirindaja na grajskem dvoru je bil Pavel, ki je jezdil z mladimi grofi okrog v svetli viteški opremi. Kmetje so brž uganili, da ne pomeni neprestano zbiranje oborožene gospode za nje nič dobrega. Poročil o kakih turških vpadih ni bilo od nobene strani; pač pa so se širile govorice, da so hrvaški kmetje že parkrat napadli Tahovo najožjo žlahto iz Susedgrada in Stubice ter si pripomogli sami do obračuna in pravice. Kaj, ko bi tele gosposke fantiče vežbal grajski kovač, da bodo mlatili v kratkem po že itak do tal upognjenih kmečkih hrbtih? Bog znaj, če ni bila Pavlova prijaznost le vaba za blebetave jezike lahkovernih tlačanov? Zvedel je vse njihove težnje ter sovraštvo do nenasitne gospode in bo lahko pokazal s prstom na vsacega, ki je zabavljal na oblast in cesarja, ki ima za vse kmečke pritožbe le gluha ušesa! Kar strah je postalo hartenštajnske podložnike, kaj bo z marsikaterim izmed njih, če je grajski kovač poturica in jih bo izdal. Kakor je bila pred kratkim vera tlačanov v domačina Pavla Šterca trdna in si je štel vsakdo v čast, da si je iztresel srce vpričo izkušenega graščinskega uslužbenca, tako je sedaj preklinjal uro, ko je nasedel temu gosposkemu petolizcu, ki je bil med njimi navaden vohun v težkih časih bojev za staro pravdo. Javno ljudsko mnenje se je glasilo: Kar je kvantal Pavel o Tahu in njegovem trinoškem početju, je bil le trnek, na katerega je ujel pilštajnske ščuke, katere bo pomagal sam peči na grajskem ražnju. Kedo bi bil tudi zameril kmetom ta hipen preokret glede presoje poprejšnjega njihovega buditelja, ko ga že ni bilo tedne in tedne med nje. Če je pogledal v delavnice ob Bistrici, se mu je tako mudilo med mlade plemiče, da se je večkrat spodtaknil ob kakega kmečkega dobrega znanca, ne da bi ga bil pogledal, kaj še le ogovoril. Da je Pavel poturica ter ovaduh, je stalo trdno kot skala, saj bo še lizun spremenil vero. Povod za naslednje osumljenje je dala tale nova prikazen v pilštajnski fari: Domači vikar Kraft je moral odstopiti kar čez noč kaplanijo pri Sv. Trojici v Dobležičah čisto tujemu duhovniku, ki se je bil pritepel na Pilštajn nekod iz Koroške. Sam cesar ga je napodil iz službe, ker je oznanjal Lutrovo vero. In koj, ko se je prikazal na Pilštajnu, mu je nakazal graščak desetino deseterih posestnikov. Lutrovec je vabil Dobležičane v cerkev. Šlo jih je nekaj parkrat iz radovednosti, a so slišali le zmerjanje čez svetnike, Marijo, papeža ter katoliško cerkev in maše je bilo konec, kakor bi pihnil. Ljudje so se bali krivega preroka in še dobležičke cerkve so se ogibali, da bi jih kje ne premotil zlodej in jim ugrabil dediščino očetov — pravo sv. vero. Odkar se je naselila viteška gospoda na Hartenštajnu, je Lutrov duhoven skoro stalno v gradu, kjer ponavlja nedeljo za nedeljo zgoraj omenjena bogokletstva, pa mu vsi potrjujejo, da tako je prav in tako bo sedaj brez svetnikov, Marije, zakramentov, sv. maše ter papeža! In kedo prihaja v družbi grajskega kovača v Lesično v delavnice, če ne oni nebodigatreba Lutrov apostol, ker je seve za gospodo in proti kmetu. Ta bo sedaj lepa na Pilštajnu! Ker so lahkoverni tlačani zaupali svoj punt v mislih proti gospodi prijaznemu izdajalcu, jih bodo pometali v ječo in jim še tamkaj vsilili lutriš vero, ki je slabša od turške. Tako in enako so mislili in šepetali eden drugemu podložniki v neprestani bojazni, zdaj pa zdaj bode planil po njih grajski valpet z beriči in jih odtiral na odgovor radi punta proti oblasti in radi sile na spremembo vere. Po par mesecih sta zapustila Hartenštajn graščakova sina in se vrnila v Celje, kjer je bil njun oče v cesarski službi. Grajski kovač se je zopet preselil v Lesično in prevzel z vso vnemo vodstvo delavnic, ki daleč niso mogle dohajati vedno novih naročil glede orožja ter viteških oprem. Ubogi Pavel je gledal in se čudil, ko je naletel povsod le na tuje obraze. Kmetov sploh ni bilo več blizu, ko so zvedeli, kedo je zopet gospodar kovačnic. Še taisti, ki je moral v Lesično, je skušal, da je opravil hitro in se ni spustil z grajskim kovačem v noben drug razgovor kakor, kar je moral. Pavle si ni mogel razložiti preobrata iz tolike prijaznosti ter zaupljivosti v — strah ter pobeg pred njim. Uganko mu je pojasnil šele stari Belakov Andrej, kateremu se tudi ni nič boljše godilo nego Pavlu. Odkar se je klatila tod ta vražja gospoda in dolgopeti lutrovec, mu ni plačal nikdo niti enega polička, četudi je še tako zabavljal nad Taha ter plemenitaše po gradovih. Po tem razodetju je uvidel v življenju izšolani ter preizkušeni Šterc, da bo v sedanjih časih tihega in odkritega boja za staro pravdo nemogoče služiti gospodu in tlačanu. Za koga se je odločiti njemu, mu je bilo jasno, to mu je narekovala vest ter katoliška vera, saj je bil sin kmečke, slovenske in verne matere! Nikakor še ni bil pozabil udarca Tahovega biča. Kakor psa ga je bil oplazil ta pijavka kot plačilo za delo. Že davno zaceljena brazda mu je klicala v spomin osveto nad gospodo, kadarkoli si je potegnil z roko po obrazu. Vendar kaj je bila njemu storjena krivica v primeri s tisočerimi in tisočerimi, katerim je iztiskal grad kri ter solze iz kmetskih podložnikov! Ni bilo dovolj, da je zasužnjila graščina ubogo kmečko paro glede osebne svobode ter imetja, ne, še novo ter krivo vero mu je hotela usiliti in vkovati tudi kmečko vest ter dušo v verige grajske brezvestnosti! Pavel ni bil trstika, katero bi bil z lahkoto zibal sem ter tja veter dobrega zaslužka iz grajske blagajne, bil je neomajan hrast, kojega korenine so segale globoko v prepričanje, da kmet ni pes, ampak kristjan z res pravo dušo in neugnanim hrepenenjem po osebni svobodi ter pravici! Čeravno v grajski službi, je bil z vsakim utripljajem srca za kmeta in njegovo svobodo, pa koliko razočaranje! Bratje iz kmečkih vrst so ga osumili za izdajalca brez vsacega dokaza le radi dejstva: služba ga je iztrgala za nekaj časa iz njihove sredine in ga preselila iz kovačnice na grad! Tolažil se je s prastaro resnico, da je baš kmet tolikokrat prenagel z zaupanjem ter z obsodbo. S čisto in odkrito dušo si je pridobil zaupanje tlačanov, zagrešil ni ničesar, kar bi ga tiralo na pranger izdajstva, mirna vest, pravica ter resnica bodo zmagale in mu pridobile nazaj čast ljudskega buditelja! == II. Poglavje. == V letih, ko se je pripravljala zadnja kmečka vstaja, je štela pilštajnska župnija 19 podružnih cerkev. K Pilštajnu so spadale tedaj še tudi tele fare: Kozje, Buče, Olimje, Prevorje in Zagorje. Zgorajni zgodovinski podatki nam povedo, da je bila šentmihelska nedelja na Pilštajnu, ko so obhajali farnega patrona sv. Mihaela leta 1571, izredno dobro obiskano cerkveno slavlje. To nedeljo so prihiteli verniki k slovesni službi božji iz območja vseh podružnic in se je nabralo ljudstva, da ni bila premajhna samo farna hiša božja, da celo trg. Kjub dejstvu, da sta dičila Pilštajn dva lepa ter velika grada, trška naselbina ni bila razsežna, ker tudi ni mogla biti radi ozke lege na grebenu. Pač pa je bilo v trgu nekaj prav čednih in za tedanje razmere lepih in v denarnem oziru dobro podkovanih hiš. Pilštajn je bil središče cele Bistriške doline v cerkvenem ter vsakem oziru in kar se tiče trgovanja z živino. Na zelo stare trške pilštajnske pravice nas spominja še danes pranger nad rotovžem. Po sv. maši so imeli trški ter okoliški krčmarji preko glave opravka in tudi lep zaslužek jim je zapustila proslava farnega zaščitnika. Kmetje so jedli ter pili po gostilnah, se pogovarjali in izmenjavali med seboj novice. Ta dan se je zvedelo na Pilštajnu toliko kakor celo leto ne. Moški so prišli v svojih pogovorih o letini, živini ter sejmih kmalu na politiko o stari pravdi in so kar migali iz pekoče radovednosti z ušesi, ako je znal kateri glede tega vprašanja povedati kaj novega in kar je cikalo na škodo gospode. Šmihelska nedelja je bila dan za starega enookega Belakovega Andreja, ki je znal dražiti s svojimi novostmi ušesa in žepe radovednežev. Po vseh krčmah je kramal s pripovedovanjem o Tahovih grozodejstvih, ki so že obrodila javne nasilne punte med junaškimi hrvaškimi kmeti. Za Hrvati se bodo gotovo kmalu oglasili Slovenjebistričani in potem bo zavrelo med vsemi slovenskimi kmeti, ki se bodo združili z že obstoječo hrvaško puntarsko kmečko zvezo. Da so ga za te vesele in upanje na boljšo bodočnost obetajoče novice kmetje napajali, je razumljivo samo po sebi. Kmalu popoldne se je že bil napil žolna, da je razsajal,imel opravka s trškimi beriči in nočil v občinskem zaporu. Dolgi Grobinov Filip iz Buč je pripovedoval, da je bil v Kapelah pri Brežicah na sejmu. Videl in slišal je tamkaj slepega Hrvata, ki je pripovedoval še vse nekaj bolj strašnega o grozodejstvih ter pokvarjenosti hrvaške grajske gospode nego pijani Belak. Sejmarji so pustili živino in trgovino ter poslušali slepca, ki je strašno zgledal. Razlagal jim je, kaj so že dosegli Hrvati v borbi za staro pravdo in da bo treba tudi slovenskemu kmetu seči po kosi ter cepcu. On ni prav razumel vsega, kar je kričal Hrvat, ker je bil predaleč proč radi gneče. Ve pa, da roma slepi mož od kraja do kraja peš in da hoče celo v Gradec, kjer bo tožil graščaka, ki ga je oslepil. Vsi so želeli, da bi bil slepi trpin danes med njimi, ko jih je toliko zbranih, da bi slišali kaj in kako je v resnici s hrvaškim puntom. Takile razburljivi pomenki in še dober vinček sta poslušalce podkorajžila toliko, da bi bili koj pripravljeni, udariti na to vražje brezvestno in po volčje podivjano in krvoločno gospodo. Ženski spol se ni zmenil toliko za politiko, tega je le skrbelo, kaj bo z novo vero, v katero šunta in napeljava neznanec, ki se je vgnezdil pri cerkvi na Dobležičah. Skraja se je držal le grajskih, sedaj že lazi po kmetih. Njegovi nauki so tako bogokletni, da ne prizanaša s psovkami ne Mariji, ne svetnikom, ne sv. maši in najbolj pa blati rimskega papeža. Ljudje ga ne poslušajo radi, a iz hiše se ga ne upa nobeden pognati iz bojazni pred valpetom ter beričem. Ker mu je neki nemški Luter: sv. maša, svetnik, Marija in papež, naj mu tudi ta da desetino, saj onih od graščine mu izročenih 10 kmetov krog Sv. Trojice v Dobležičah je priseglo, da ne bodo dali koroškemu bogokletniku niti enega žitnega zrna in niti za požirek vinskega mošta. Proti večeru na šmihelsko nedeljo leta 1571 so bili vsi pilštanjski romarji za staro pravdo ter proti gospodi in za staro vero proti bogoskrunstvu lutrovstva! <center> ''' — ''' </center> Kmalu po šmihelski nedelji je buknilo po obširni pilštajnski fari, da se mudi v Lesičnem v kovačnici oni slepi Hrvat, o katerem je znal povedati na Šmihelovo Bučan, dolgopeti Grobinov Filip. Moški, ki so bili na žegnanju na fari in so sedaj čuli, da je mogoče videti ter slišati kmečkega mučenika iz sosedne Hrvaške, so našli koj kak poseben opravek in se podali v Lesično, kjer je že bilo ljudi kakor ob priliki večjega romanja. Na sredini zbranih je stal, oprt z obema rokama ob palico že starejši mož, visoke, a sključene postave, obraz ves razbrazdan od zaceljenih razrezov in mesto oči dve globoki — prazni jami, iz katerih so kapljale neprestano solze. Pogled na tega živega mrliča je bil pretresljiv še za tako kamenito srce. Kmetje iz Bistriške doline so jokali, že ko so zrli žrtev plemenitaškega tolovajstva, naravnost zatulili so od bolesti ter svetega gneva, ko se je starec zravnal in povedal prosečega glasu, da je on Pavel Jurkovič iz Brdovca v hrvaškem Zagorju in je spakedral njega krepkega moža v slepega prosjaka sin starega Franca Taha — prokleta gadina Gabrijel. Po teh uvodnih besedah je zašumelo med poslušalci. Eden drugemu so šepetali: »Grajski kovač in Belak nista lagala. Nista vohuna, ne poturice ali izdajice, čutita z nami za staro pravdo!« Že prvi nastop trinoško ustvarjenega slepca je preokrenil ljudsko nevoljo ter nezaupljivost v Pavla v navdušeno ljubezen in trdno zaupanje. Baš ta mož nam bo pomagal in nas vodil do nam ugrabljenih pravic. Pavel Šterc je že bil junak dneva, ko je nadaljeval zravnani slepec svojo žalostno povest. Počasi, premišljeno, brez običajnih zagorskih kletvic je razložil, za kaj prav za prav je prišlo v njegovem rojstnem kraju do kmečkega punta. Iz ust očividca so zvedeli kmetje, da je gospodovala v Susedgradu in Dolnji Stubici priljubljena rodbina Heningov, ki je izumrla v moškem kolenu že leta 1502. Pozneje so si prisvajali obsežna posetva sestre zadnjega Heninga, njihovi možje, sinovi in vnuki. Rodilo se je vprašanje, ali ima pravico do Susedgrada žensko potomstvo, ali pa podeljuje po starem zakonu kralj svobodno posestva, katerih gospodarji so izumrli v moškem kolenu. Po dolgoletnih pravdah je rešil kralj Ferdinand leta 1559. vprašanje tako, da je podelil polovico Susedgrada in Dolnje Stubice štajerskemu plemiču Andreju Teuffenbachu, ki je prejel po svoji materi Katarini ime Hening; drugo polovico pa ogrskemu bogatašu ter veljaku Andreju Batori, ki je tudi bil po svoji materi potomec Heningovcev. Še istega leta je zastavil Andrej Teuffenbach—Hening svojo polovico posestva v Stubici medvedgradskemu vlastelinu Ambrožu Gregorijancu, polovico Susedgrada pa deloma Andreju Batoriju, deloma svoji ženi Uršuli Meknitzer. Leta 1563. je umrl Teuffenbach brez moškega nasledstva. Preživela ga je žena Uršula Meknitzer s štirimi hčerami, katerim je bil glavni zaščitnik in pomočnik Ambrož Gregorijanec v Stubici in Medvedgradu. Andrej Batori, solastnik Susedgrada, ni bil nikdar na Hrvaškem, ker je bil na Ogrskem kraljevi sodnik. Radi tega je prodal 1.1564. vse svoje pravice na Susedgradu in Stubici za 50.000 goldinarjev Francu Tahu, poveljniku konjice v Kaniži. V slutnji, da prodaja ne bo po volji Uršuli Meknitzer in njenim hčeram, je dal upeljati novega kupca v posest proti običajem nenadoma in ponoči brez vednosti sosedov. To nenavadno postopanje je silno vznemirilo vdovo Uršulo, njene sorodnike in prijatelje. Proglasili so Franca Taha za vrinjenca, ki se je utihotapil med nje, in vložili ugovor proti prodaji in načinu vpeljevanja. Tahi se ni umaknil kar tako, ker ima kot star bojevnik vplivne sorodnike in pokrovitelje. Po brezuspešnih ugovorih se je razvila med njimi in vdovo Uršulo strašna borba za gospodstvo na Susedgradu. Skoraj vsa zapadna Slavonija se je razdvojila na dva tabora. Na Tahovi strani so bili: ban Erdedi, mogočni rodbini Alapičev in Keglevičev. Z Uršulo in njenim sorodstvom (Heningovci) so potegnili Ambrož Gregorijanec s svojim sinom Štefanom, Sekelji v Krapini in še knez Nikola Zrinski. In kakor velikaši se je razdvojilo tudi nižje plemstvo na Tahijevce in Heningovce. Eni so udarjali na druge s svojimi kmeti, drug drugemu so ščuvali podložnike. In tako so postali prepiri med plemstvom povod kmečkega gibanja. Ko se je bojeval Franc Tahi s Turki na Ogrskem, je zbrala vdova Uršula krog 800 tlačanov ter iztirala z njihovo pomočjo iz Susedgrada Tahovo rodbino. Ko se je nato dvignil ban Peter Erdedi, da kaznuje Uršulo z orožjem ter vrne Tahu Susedgrad, so zbrali njeni zetje z Ambrožem Gregorijancem 3000 seljakov in so razpršili 3. julija 1565 pod Susedgradom popolnoma bansko vojsko. Odpor Heningovcev je bil zaman, ker je bil Franc Tahi leta 1566. ponovno vpeljan v svojo polovico Susedgrada ter Stubice, drugo polovico pa je prevzela kraljeva oblast, dokler se ne konča pravda z vdovo Uršulo. Zdaj je začel Tahi neusmiljeno preganjati svoje nasprotnike, a strašno zatirati tudi kmete, ki so se bili borili proti njemu. Razpor zasebnega značaja se je vedno bolj širil. Bil je sprva omejen na Susedgrad ter Stubico, kjer se je zdelo kmetom vladarstvo Tahovo nepostavno in je bilo kljub temu kruto ter nasilno; a kmalu se je razširil tudi na druga gospodstva. Ko je zmagal Tahi svoje plemiške protivnike, je skušal z nasilstvom in strahovlado streti tudi odpor kmetov. Toda vse bi bili mi seljaki še pretrpeli, da nam ni ta volk v človeški podobi oskrunil celo naše najsvetejše — naše družinsko življenje. Da je temu res tako, evo mene, oslepljenega Pavla Jurkoviča iz Brdovca, ki je zgubil vid na obe oči, ker se je obnesel za čast svoje edine hčerke. Kar s tlake so odgnali grajski pandurji ji mojega otroka na Susedgrad, od koder ga ni bilo več domov. Koj smo zaznali, kaj in kako bo, saj stari Tahi in njegovi sinovi so že poprej onečastili iz naše okolice 14 deklet in žen. Ker otroka le in le ni bilo na spregled, sem stopil sam na grad Sused in prosil grajsko služinčad, naj me pelje pred gospodarja. Starega ni bilo doma, prišel je sin Gabrijel in me koj nahrulil, kako sem se sploh drznil, prestopiti grajski prag, spadam vendar v hlev med živino! Pri tem zasmehovanju je zavrelo po meni, stisnil sem pesti in za vpil: »Vi spadate z očetom vred v svinjak, jaz sem danes tukaj, da zahtevam zadoščenje za onečaščenje otroka, ki ječi že dneve kot mučenica v ječi!« Fante se je stresel od jeze, pordečil, zgrabil za meč in se pognal proti meni, da bi me zabodel. Z roko sem mu iztrgal rezilo, ga prelomil na kolenu in za sabljo bi bilo tudi po mladem plemenitku, da me ni lopnil nekdo z nekaj trdim zadaj po glavi. Udarec je bil tako silen, da sem se zgrudil v nezavest. Zbudili so me z mrzlimi polivi in spoznal sem, da sem zvezan na rokah in nogah. V obraz se mi je zarežal s peklensko zlobo, Bog mi grehe odpusti, plemiški vrag Gabrijel. Zabrusil mi je na glas, da mi ne vrne otroka, še bo z njo plašljivo golobico mnogo zabave, predno bo pomnila celo življenje, kaj znajo Tahi. Gledal me je po tem objasnilu škodoželjno in se divil nad mojo onemoglostjo, sem mu pač pljunil v obraz. Z ostankom zlomljenega meča se je zakadil v mene na tleh ležečega in začel suvati v mene z rezilom, kamor je pač zadel in med mesarjenjem je preklinjal nebo in zemljo in prisegel, da ne bom videl nikdar več vlačuge, kateri sem oče! Kaj se je godilo nadalje z menoj na gradu, ne vem, zavedel sem se šele po preteku nekaj dni na svojem domu, kjer so mi povedali, da mi je izkljuval grajski jastreb oči, me razsekal po obrazu ter telesu, otroka pa drži še sedaj v svojih vražjih krempljih! Ko sem stopil po mesecih zopet na noge, sem vzel v roke palico in naprosil soseda Peretičevega Ivico, da me vodi za roko iz kraja v kraj po celi Sloveniji do Gradca, kjer bom tožil Tahe za oskrumbo edine hčerke in radi meni prizadete najtežje telesne poškodbe. Gospoda bo sodila Tahe na papirju in to pravo zahtevam od kralja kot zadoščenje za ugrabljenje časti hčere in za iztaknjene oči. Krvavi in že dolgo zasluženi obračun bodo napravili s Tahi in njegovo družbo moji rojaki Zagorci in bratje Slovenci, ki vam je ženska čast svetost in vem, da je v vaših zdravih očeh mučenik oče, ki je moral plačati plemenitemu lopovu oskrumbo otroka z vedno izgubo — vida! Pri nobeni pridigi še niso ihteli moški Pilštajnčani tako na glas, ko ob tokratni razlagi, zakaj je že prišlo na Hrvaškem do krvave zahteve izročitve stare pravde in zakaj da mora priti prej ali slej do tega koraka tudi med štajerskemi kmeti. Ko se je poslavljal slepec od njih, da bi nadaljeval pot proti Planini in Celju, so mu do solz ginjeni in hvaležni poljubljali palico in roke. Vsak se je hotel vsaj dotakniti mučenika očeta, katerega je vražja gospoda oslepila, ko mu je že poprej ugrabila ter onečastila otroka! Še tako živ ter natančen opis Tahovih trinoštev bi ne bil tako podžgal priprostih tlačanov, kakor jih je resnica ter očividen rop oči ter ženske časti. Uporna iskra, ki je že dolgo tlela, je povest hrvaškega brata razpihala, bilo bi treba samo zaklicati: Nad brezsrčno gospodo! in cela tolikanj miroljubna Bistriška dolina bi se bila dvignila, da maščuje z ognjem in pobojem najbolj enostavne in najsvetejše človeške pravice! <center> '''* * *''' </center> == III. Poglavje. == Povest oslepljenega Pavla Jurkoviča je zapustisla splošno najglobokejši utis. Iz orisa razmer po drugod so uvideli Pilštajnčani, da so pri njih prav za prav nebesa v primeri s Tahijevim kraljestvom po hrvaškem Zagorju. Vsak je bil prepričan v dno duše, da jim je slikal grajski kovač pekel kmečkega tlačanstva mnogo znosneje, nego je bil v resnici. Grajska kovačnica v Lesičnem je oživela koj po odhodu nesrečnega Jurkoviča in Pavel je postal čez noč ognjišče, ob katerem so se ogrevali ter navduševali tlačani iz Bistriške doline na boj za staro pravdo. Vsi so govorili: Ako slačijo danes pri živih telesih graščaki kožo Hrvatom, bodo jutri tudi nam. Pomagati moramo eden drugemu. Tahijeva tlaka je hujša od turškega suženjstva. Oh, je imel Belakov Andrej zopet dobre čase ter pijače mesece naprej, ko je raznašal puntarske novice iz kovačnice po pilštajnskem trgu. Sedaj, ko je videl ter slišal slepega Jurkoviča, je slikal tudi lastno enooko slepoto kot posledico grajske brezsrčnosti in si priboril med domačimi mesto mučenika, v zahtevi po uresničenju klica: Za staro pravdo! Le nekdo ni bil nič kaj vesel, da se je tako naenkrat ter iznenada poživila kmečka politika krog delavnic v Lesičnem. Ta nekdo je bila Pištelakova Ema, edinka najboljšega in glede premoženja najbolj trdnega tržana. Ni bila na zunaj krasotica, ker je bila izredno velike ter močne postave, pač pa res prava Emica po srcu in mehko milem pogledu. Njena zunanjost je razodevala žensko moč ter nevstrašenost, njena beseda, oči in dekliški smehljaj so oznanjali, da še spavajo v njej vrline, dobrote ter globokosti materinega srca. Bili so tedaj trdi časi, ko je bila telesna moč v veljavi ter spoštovanju. Kdor je bil količkaj premožen in še na zunaj krepke postave, je nekaj pomenil. Pištelakova Ema je bila daleč na okrog na glasu, da njej ni najti para glede telesne moči in srčnih čednosti. Znano je bilo, da kot mladenka prelomi vsako konjsko podkev brez posebnega napora. Ako je izbruhnil prepir med vinjenimi gosti, je zadostoval njen glas ali žuganje s prstom, da so se prepirljivci pomirili v bojazni, da bi jih ne posadila na hladno in kot igračo dekliška roka. Domača in tuja grajska gospoda se je čudila njeni moči. Plemiči od daleč so jo vabili v grad, kjer je radevolje pokazala, da jej je podkev igrača in najtežji meč pero v roki. Ema je bila doma tudi na konju. Izurjenosti v sukanju na konju so jo zlahka navadili grajski orožarji, ki so pripovedovali gospodi bajne čine o orjaški Pilštajnčanki, kateri je vsak vitez v najtežji opremi lutka. Moči njenih rok se no more ustavljati še tako v rabi konja izvežban borec. Veliko stav je bilo dobljenih, ker mladostni tuji plemiči niso verjeli pravljici o goljatski trški deklici, dokler ni bil širokoustnež ob denarno stavo in se je še skotalil s konja po izmenjavi prvih sunkov z orjakinjo. Že par let pred prihodom Šterca v Lesično so bile vsakoletne viteške igre — takozvani turnirji na Pilštajnu dobro obiskani od tujega plemstva in največ radi radovednosti srečanja s trškim ženskim vitezom, ki je na občudovanje vseh številnih gledalcev zmagoval v viteških borbah z izredno močjo pa tudi s spretnostjo v ježi in radi dolge sulice, ki je bila prikrojena za to, da nasprotnika dvigne s sedla ter ga skotali na tla, ne pa rani ali celo smrtno prebode. Pištelakova Ema je bila na obeh pilštajnskih gradih junakinja in pogostokrat povabljena ob priliki obiskov ter viteških iger. Nikdo se je ni upal žaliti, ali se dotakniti njene dekliške časti že iz strahu ne, da bi ga samozavestna ter ponosna mladenka vpričo vseh ne stresla liki mačka miško in ga pozvala dejansko k dostojnosti. Pravi vitez po telesu, vitez dekliške modrosti, skromnosti in čednosti po duši je bila Pištelakova Ema na Pilštajnu in radi tega ljubjenec gospode, tržanov in kmetov podložnikov. Ji še ni bilo dvajset let, ko je bila javna tajnost, da je obviselo oko lepega grajskega kovača baš na Emi, ki se ni branila poštene ter v njenem mladostnem življenju tudi prve ljubezni. Ugajal jej je Pavel po obnašanju, kreposti ter spoštovanje vzbujajoči možatosti, ko se je oglasil prvič v očetovi krčmi. Srce se jej je zavrtelo v radostnem oboževanju ter prikrito hrepeneči ljubezni, ko ga je gledala kot pravega viteza na konju v blesteči bojni opremi. In takrat, ko je vežbal mlade plemiče v ježi ter rabi orožja, je bil tolikokrat pri njih in tedaj sta si tudi razodela, da sta že prav za prav čakala eden na drugega, da sta ter ostaneta za bodočnost življenja eno. Bile so to za Emo ure rajskega duhanja cvetja prve ljubezni, ki je obetala tudi življensko resnost, saj je imel Pavel tako lepo službo in povrh bi bil še vreden naslednik skrbnega, uglednega ter premožnega Pištelakovega očeta. Javnost je zrla s ponosom v to ljubezen, jo odobravala ter stavila drugim za vzgled. Odkar so bili odšli plemiči s Hartenštajna in je bil pognal slepi Hrvat med kmečki narod jabolko puntarske zavesti, je tudi Emin izvoljenec nekako zanemarjal trg. Mu je pač tudi prijalo, da si ga je zopet izbral priprosti ter tlačeni človek za vodjo ter odrešenika iz okovov grajskega jarma. V Emi je tlelo po ženski navadi precej samopašnosti in je hotela imeti Pavla le zase in ne da so se ogrevali ob njem še nešteti drugi. Morila jo je ljubosumnost, zakaj so mu drugi več kakor ona, kateri je obljubil spremstvo skozi celo življenje. In nazadnje je bila ona pač le prosta tržanka in ne tlačansko kmečko dekle; navduševanje na boj za staro pravdo ji je bilo tuje, ker ni okusila nikdar trdosti in neusmiljenosti grajske pete. Nekaj jej je še povrh šepetalo, da bi moral Pavel držati bolj z gospodo, pri kateri je uslužben tako dobro, nego s kmeti, ki so vsi uboge ter bojazljive pare, ki tudi vlečejo in se uravnavajo po trenutnem vetru splošnih govoric ter hujskarij. Kratko in malo: Ema je bila urezana ter prikrojena bolj po gosposko in želela isto tudi od preljubega ljudskega junaka Pavla. Ravnokar omenjene očitke mu je povedala večkrat očito in ga prosila, naj bo tak, kakor je bil še pred kratkim, ko je bil učitelj plemičev. Povrh je mešanje ter podžiganje ljudske nevolje zanj nevarno, ko je že enkrat okusil grajski korobač iz rok starega Taha na Stattenbergu. Preljubi je uvideval upravičenost Emine skrbi zanj in bi se bil gotovo oprijel njenih nasvetov, da mu ni pahnil v naročje celega ljudskega zaupanja slepec iz hrvaškega Zagorja. Ako je učil poprej izgovarjati kmete — a, mora sedaj ponavljati z njimi tudi — b! Vendar stari Jurkovič ga še ni toliko podžgal za boj proti krivicam priprostega človeka, še bolj ga je usmeril za ciljem ljudskih pravic slepčev vodnik Peretičev Ivica. Hrvata sta se mudila pri njem v Lesičnem par dni in je imel priložnosti dovolj, da ga je uvedel brihtni zaupnik zagorskega kmečkaga gibanja Ivica v podrobnosti punta, njega organizacije in mu razložil zahteve kmečke zveze. Zagorec je zaupal njemu kot vodji tihega upornega gibanja v Bistriški dolini med drugim tudi tole: Hrvaški uporni kmetje so si že izvolili v Stubici vrhovno vlado treh mož. Načelnik je Matija Gubec, imenovan beg, poleg njega še Pasanec in Ivan Mogaič. Vlada se sestaja z drugimi kmečkimi voditelji na posvete pod lipo pri cerkvi v Gornji Stubici, kjer izdaja ukaze in razglaša javne sodbe. Razen vlade je že urejena tudi vojska. Za vrhovnega poveljnika ali vojvodo je proglašen Ilija Gregorič, katerega sluša enajst kapitanov. Vojvoda Ilija je ustvarjen za vodjo kmečke vojske. Rodom je iz Ribnikov blizu Metlike na Kranjskem, s posestva grofa Štefana Frankopana. Ob priliki turškega navala na Kranjsko (1557) je bil ujet in odveden v robstvo. Ko je ušel Turčinom, se je nastanil v Brdovcu na Tahovi posesti. L. 1568 je bil drugič zajet od Turkov in odpeljan v Carigrad. Rešil se je tudi tokrat srečno jetništva in se vrnil nazaj v Brdovec. Radi pobega iz turškega suženjstva ga imenujejo splošno »Prebeg«. Ilija je seve izurjen vojak, služil je mnogo let v hrvaški krajini in pod vrhovnim poveljnikom Francem Lenkovičem in Semeničem. Kmetje so mu obljubili vrhovno poveljstvo pod pogojem, da se pridruži njihovi zvezi. To je storil tem raje, ker ima veliko jezo na Taha, ki mu je ugrabil ves imetek, v vrednosti 200 cekinov. Namen kmečke zveze je: rešiti podložnike iz oblasti plemiške gospode in radi tega jo imenujejo »moško punto ali puntarijo«. Zunanje znamenje upornikov je zimzelen ali bršljan, ki ga nosijo za klobukom. Kadar poziva »moška punta« občine (župe), da se jim pridružijo, jim pošljejo petelinovo pero, znamenje bojevitosti. Sprejem v »punto« je slovesen. Ako kdo prijavi pristop, mora stopiti v na tla začrtani krog, vzdigniti desno roko in priseči slovesno zvestobo in pokorščino poveljnikom. Punta bo gotovo dosegla, da bodo rešeni s časom vsi hrvaški in slovenski kmetje iz oblasti gospode. Odpravila bo vse uradnike, ki pobirajo davke in naklade, vse mitnice ter carinske postaje, da bo odprta trgovina in svoboden promet do morja. Ako bo boj uspešen in to mora biti, bodo osnovali kmetje skupno v Zagrebu cesarska vlado za vse hrvatsko-slovenske pokrajine. Pobirali bodo sami vse davke in naklade ter skrbeli za varnost Krajine, za katero se gospoda itak ne briga. Pokorni bodo le kralju in nadvojvodi, drugemu nikomur. To so bili nauki, načrti ter zahteve, katere je razlagal na dolgo ter široko puntar Ivica Peretič grajskemu kovaču in mu jih zasadil tako globoko v srce, da ni mogel odnehati — niti popustiti glede započete puntarije, ko ga je prosilo za to najljubše bitje na svetu — krepostna in že v dekliški mladosti dalekovidna Ema. Sicer jo je zagotavljal, da bo že zahajal večkrat v trg, a sedaj je preveč naročil v delavnici in pri izdelavi finejšega orožja in dragocenih oprem mora pač biti sam navzoč in prijeti za delo; v resnici pa je razmišljal ob količkaj prostem času o ustroju nove kmečke organizacije po Hrvaškem, ki ima tudi za cilj: odrešenje Slovencev. Pavel je bil že preveč v moških letih in mu ni bila dovolj le ljubezen do nedolžnega dekleta, njegov duh je silil tudi ven v javnost, med toliko stoletij od tujcev zatirani ter neusmiljeno izžemani kmečki narod. Čutil in videl je na lastne oči, da ga tukajšnji kmetje hočejo ter morajo imeti, da bo dosežen cilj zedinjenja s Hrvati, skupne osvoboditve ter tolikanj zaželjene samostojnosti. Vest mu ni le šepetala, ampak mu naravnost kričala, da je boj za svobodo, za staro pravdo in za kmečko pravično vlado več, nego neprestano ljubimkanje. Mož sicer rabi milino ženskega srca, narod in domovina tirjata in zahtevata od pravega moža tudi svoje! Nikakor ne smemo misliti, da bi se bilo razmerje med Pavlom in Emo radi udejstvovanja pri kmečkem gibanju ohladilo. Ravno nasprotno! Ema je začela s časom se bolj poglabljati v priprosto kmečko dušo in razumevati njene sto- in stoletne klice po odrešenju. Pavlov poduk o podrobnostih punta jej je odprl v marsičem oči, da se jej je začel prikupljati njen ljubi bolj kot kmečki kapitan, nego kot grajski vitez. Neznosne tlačanske razmere se morajo tako ali tako spremeniti in za slučaj prevrata bo kmet itak obračunal s plemstvom za vselej. Ob posinu kmečke svobode bode tudi njen ljubi in oboževani Pavel nekaj več nego grajski kovač ali Pištelakov krčmar na kamenitem pilštajnskem hribu. Baš ono, na kar je bila Ema na Pavla nekaj časa nekoliko nevoljna, je vzraslo veliko, lepo, oboževano in zaželjeno, da bi se le uresničilo čim preje. Kmečko gibanje Eme od Pavla ni odvrnilo, ampak jo prikovalo nanj z vsako mislijo in z vsakim utripom ponosnega dekliškega srca, da bo ravno ona žena kmečkega osvoboditelja, voditelja in — vladarja! == IV. Poglavje. == Da ples z brezobjestno gospodo ne bo omejen le na hrvaško Zagorje, ampak da se bodo pridružili puntu tudi štajerski kmetje, dokaz za to je dala Slov. Bistrica. Grajski kovač v Lesičnem je zvedel od tamošnjih somišljenikov in enooki Belak je oznanjal kmetom iz Bistriške doline, kako in kaj se je bilo doigralo pred kratkim na Tahovem štajerskem gradu na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Stari Andrej je že znal glavne obrise kmečke zmage in pripovedoval navdušeno takole: »Sem vam že razložil, da so vložili statenberški podložniki radi Tahovega nasilja, grozodejstev ter teptanja pravice pritožbo na vladarja Karola. Tudi v tem slučaju se je pokazalo, da vrana vrani ne izkljuje oči. Gospoda drži skupaj od graščaka do najmogočnejšega cesarja. Ovadba in zahteva Slovenjebistričanov po pravici je bila zavrnjena z najvišjega mesta. Kaj jo preostalo kmetom drugega nego samopomoč. Začeli so se shajati na tihem in so se posvetovali, kako bi se znebili neznosnega nasilja. Vse priprave so ostale gospodi prikrite in rodile večji uspeh, nogo so ga pričakovali uporniki. Puntarji se pri Stattenbergu niso posluževali niti sile, ampak so so polastili gradu prav na lahek način z zvijačo. Nikolaj Kopriva iz Makol pri Poljčanah je bil skraja ključar, potom sodnik in naposled deset let konjenik pri graščini. Ko je tirjal po trinajstletni službi plačilo v znesku 668 goldinarjev, mu je vzel Tahi prsni oklep, železne rokavice, dve puški in ga napodil. Miklavž Kopriva, ki je poznal osebno vse navade v gradu, je zvabil z zvijačo neprevidne grajske stražarje iz gradu, katerega so zasedli za napad pripravljeni kmetje. Žalibog so se zmagovalci zadovljili le s prednjimi grajskimi stenami ter zunanjim obzidjem. Trinogu so pustili nepoškodovano notranjščino. Gospod Pavel mi je pravil, da je grajska uprava na Stattenbergu dražja in krasnejša, kakor v marsikateri knežji palači. Vse stene soban so pregrnjene s finimi turškimi preprogami. V gosposki sobi je dragoceno orožje: sedla, meči okovani s srebrom, uzde z zlato žvalo, oklepi ter oprsniki. Na dolgem hodniku je dvanajst skrinj, ki so polne raznovrstega blaga: zlatnine in srebrnine. Bedasto prizanesljivi kmetje bi se bili lahko oškodovali z dragocenim pohištvom in drugimi stvarmi, a tega niso storili, ker so le želeli, rešiti se krutega tlačanstva, ne pa ropati tuje blago. Poročila že ima naš grajski kovač, da se bodo pridružili slovenjebistriški zmagovalci Hrvatom in pristopili k Gregoričevi kmečki vojski.« Ni še bil Belak dovolj razbobnal vesele novice s Stattenberga, že je bila nova na dnevnem redu. Vojvoda llija Gregorič je poslal v Bistriško dolino svojega odposlanca, ki se mudi v grajskih kovačnicah v Lesičnem že nekaj dni. In res! Ivica Peretič se je bil vrnil iz Gradca, kamor je bil odpeljal slepega Jurkoviča, da se pravda s Tahom in zahteva zaslišanje na najvišjem mestu radi oskrunitve ženske časti in najtežje telesne poškodbe. Ko je predal starega siromaka v prave roke, se je odpravil hitro domov v Brdovec, kamor je prinesel Gubčevi kmečki vladi in vojvodi Iliji Gregoriču najboljše vesti o upornem gibanju štajerskih kmetov. Vse je na nogah, le klica iz bojnega roga je treba in kmečko slovensko-hrvaška vojska se bo začela zbirati in oboroževati. Na zopetni poti iz Brdovca v Bistriško dolino je obiskal Peretič Bizeljsko in Pišece. Za Bizeljčane in Pišečane je sprejel čast kapitana Krištof Pustak iz Bizeljskega. Bizeljčani že ne hodijo na tlako in parkrat jih je že moral grajski oskrbnik pogostiti z jedjo in pijačo. Nobenega zanimanja za punt ne kaže trg Podsreda, pač pa cela okolica. Tako se je glasilo v kratkih obrisih poročilo o vstajnem gibanju iz ust Ivice Peretiča, ki je prinesel Pavlu Štercu lastnoročno pismo Ilije Gregoriča, v katerem ga imenuje za kapitana kmečke vojske iz cele Bistriške doline in mu naznanja tale vojni načrt za bližnjo prihodnost. Ko bo zbrana začetkom leta 1573 celotna kmečka vojska, se bo razdelila v tri dele. Eden bo pod Susedom, druga dva bosta taborila od Cesargrada do Zaboka preko Sotle v hrvaškem Zagorju. Vojvoda Gregorič sam se bo napotil z enim delom puntarjev proti Brežicam, kjer se mu bodo pridružili novi bojevniki. Tako pomnožena armada se bo razdelila v dve manjši. Prva bo prodirala preko Krškega in Kostanjevice proti Novemu mestu, med potom si bo pridruževala uporne kmete, se združila z Uskoki in se vrnila s pomnoženo silo preko Metlike k onemu delu kmečke vojske, ki se bo mudil pri Samoboru. Ilija Gregorič na čelu drugega oddelka bo marširal na Sevnico, Radeče, Laško, Celje do Vranskega in povsod nabiral bojevnike. Z nabranimi ojačenimi četami se bo vrnil preko Rogatca na Cesargrad. V Celju se bo odcepil od njegove vojske en oddelek, ki bo krenil preko Ljubljane do morja. On, kapitan Pavel Šterc, bo prejel pravočasno povelje, kam in kedaj se ima pridružiti s svojimi četami gibanju in premikanju kmečke vojske. Naznanja mu še, da bo oborožena punta s kiji, cepci, kosami, sekirami in drugim raznovrstnim poljskim orodjem. Iz dosedaj osvojenih gradov in plemiških dvorcev imajo zalogo sabelj, pušk ter par topov. V znak pristopa v moško punto mu naj pošlje za celo Bistriško dolino petelinovo pero, puntarji naj začnejo nositi za klobuki zimzelen ali bršljan in posebno slovesno se naj izvrši sprejem posameznih bojevnikov v punto po načinu, kakor mu ga bo opisal odposlanec Ivica Peretič iz Brdovca. Ob sklepu pisma je bil podpis: Ilija Gregorič, vojvoda. Ko je prečital Pavel Gregoričev bojni načrt ter navodila, je v splošnem kimal zadovoljno. Povdaril je pa Ivici in mu naročil, naj sporoči vojvodi, da vsebuje njegov načrt prehudo cepljenje moči, predno se je sploh udaril s sovražnikom. Predvsem bi bilo potrebno, plemenitaše v kaki večji bitki pošteno poraziti in nato še poiskati posamezne njihove oddelke, ki bodo hiteli na pomoč od vseh strani. S prvo odločilno zmago bi se tudi razvnel ter dvignil pogum, samozavest in strogi red kmečke vojske. Ako se bodo puntarji že koj začetkom preveč cepili, jih bodo v boju peizkušeni plemenitaški oddelki pozobali posamič kar za predjužnik ali malo južino. Nadalje bi še bila najnujnejša potreba zaplemba čim večjih zalog res pravega orožja. Kaj sta cepec, kosa, kij ali vile proti oklepu, sablji, sulici tor krogli! Po slovesu in odhodu hrvaškega odposlanca se je vršilo zbiranje puntarjev po Bistriški dolini in še dalje na desno in levo čisto očito. Po nedeljah so se vršili v Lesičnem pravi tabori kmečkih bojevnikov, kjer so si zatikali za klobuke bršljan, stopali v puntarski krog ter dvigali desnice k prisegi v znak slovesnega vstopa v »moško punto«. Marsikomu se bo zdelo čudno, kako da se nista zganila v očigled zbiranju puntarjev v grajskih delavnicah niti Hartenštajn in ne Pilštajn. Pilštajn je bil v neposredni lasti krškega škofa, je bil s posestjo vred precej v razsulu in tedanji upravitelj je držal na skrivaj s kmeti. Hartenštajnski »pfleger« je imel na razpolago le par beričev in ni upal poslati nobenega poročila najemniku in gospodu Helfenbergu v Celje. V splošnem so pa plemiči že znali, kaj se kuha med kmeti in so zbirali na raznih koncih ter krajih kmečke punte dobro oboroženo konjeništvo, s katerim bi lahko švigali v slučaju potrebe sem in tja. Kmetje iz Bistriške dolino so vreli kar trumoma pod zastavo svojega priljubljenega kapitana, ki ni bil samo kovač, ampak tudi v bojih s Turki preizkušen vojnik. Navdušenje za kmečko vojsko je bilo razumljivo, uboge kmečke pare so bile uverjene, da se bodo nad zmago z ničvrednim plemstvom uspešneje branili proti Turkom in si pomogli v gospodarskem oziru. Treba namreč pomisliti, da so bili Turki v dveh večjih pohodih popolnoma požgali ter uničili Spodnje Štajersko od Celja proti Brežicam in odvedli ljudstvo v sužnost. Leta 1476 je udrlo 20.000 Turkov preko Save pri Krškem na Štajersko. Na dan sv. Jakoba so se vsuli preko Podsrede, Planine, Šmarja pri Jelšah, Lemberga na Rogatec. Od tamkaj so vpadli na Hrvaško ter oplenili kraje okrog Krapine in Zagreba. Iz hrvaškega Zagorja so divjali zopet na Spodnji Štajer preko Kunšperga, Kozjega, Pilštajna na Sevnico, kjer so so združili preko Save s po Kranjskem požigajočimi turškimi četami. Združeni divjaki so zopet prekoračili Savo in se odpravili z neizmernim plenom in tisočerimi sužnji preko Št. Petra ter Cesargrada na Hrvaško in v svoja bosanska zatočišča. Drugi večji turški obisk v kraje naše povesti je bil na šmihelsko nedeljo leta 1494. Takrat so privreli Turki izpred Mokrič in Zagreba ter drveli pred Leskovec in samostan Pleterje, pred Studenice, na Pilštajn in Žusem, opustošili današnjo božjo pot Zagorje nad Pilštajnom in obiskali samostan v Žičah. Na Šmihelovo so polovili in pobili posebno veliko ljudi na Pilštajnu, kjer so obhajali iz vseh podružnih krajev dobro obiskano žegnanje. Razven teh dveh velikih turških roparskih pohodov je bilo še vse polno manjših, da si kmet, ki ni tičal za utrjenim gradom, sploh nikakor ni mogel odpomoči. Česar mu ni požgal Turek, mu je odnesel graščak, ki se je skrival ob času turške nevarnosti za debelim grajskim zidom na strmem hribu. Turški roparski oddelki na konjih se sploh niso spuščali v napade na utrjene gradove, ker so imeli veliko lažji posel z nezavarovanim kmetom in njegovim imetjem. Poleg turškega in grajskega biča je tirala v obup v tedanjih časih priprosti narod neusmiljena morilka kuga, ki je kosila med ljudmi in živino. Ako preudarimo le količkaj na kratko omenjena zla, ki so korobačila ubogega slovenskega in hrvaškega tlačana leto za letom z malenkostnimi presledki, si lahko razlagamo dejstvo, da je videl kmet izhod iz neznosnega in obupnega položaja edinole v oboroženem puntu proti vsemu, kar je bilo nad njim in večji del krivo obče tedanje bede. Grajski kovač Pavel Šterc je bil oboževan kapitan navdušene kmečke vojske iz cele Bistriške doline ter še daleč preko. Moška punta je prisegala v njegovo zmago in zboljšanje razmer. Pilštajnski ljudski pridigar pri Sv. Trojici v Dobležicah je bil prva žrtev zbiranja upornikov. Ko je gledal to opasno taborenje in vrvenje kmetskih ljudi, jim je omenil upor kmetov v Nemčiji. Nemški kmečki punt so zatrli plemiči z ognjem ter mečem. Od maja do julija leta 1525 so pobili 150.000 kmetov in 50.000 jih je moralo pobegniti z rodne grude v tujino in njih premoženje je bilo zapljenjeno. Povdaril je še, da utegne plemstvo zagosti isto krvavo polko tudi slovensko-hrvaškemu puntu. Radi teh besed so bili o zmagi prepričani uporniki tako razljuteni, da so požgali pri belem dnevu dobležičko kaplanijo, v kateri je prebival luteran, ki si je otel komaj in komaj golo življenje, ker je spal, ko je izbruhnil podtaknjen požar. Iz strahu pred ljudsko nevoljo je moral pobegniti za vselej iz teh krajev, ki so bili odločno za staro vero in stare pravice. == V. Poglavje. == Proti koncu leta 1572 je bila zbrana ter organizirana kmečka vojska po Bistriški dolini do izliva Bistrice v Sotlo pri Št. Petru pod Sv. gorami, v Pišecah ter po Bizeljskem do Brežic. Kapitan Pavel Šterc je obhodil vse glavne kraje, kjer je dajal sam vsa potrebna navodila in prisostvoval slovesni zaprisegi v moško punto. Ker je obolel bizeljski kapitan Krištof Pustak, je postavil mesto njega Filipa Višeriča iz Bizeljskega in za Pišečane, Zdolane ter Artičane Petra Zupana iz Vitne vasi. Resnični vodja celega tedaj za vojni pohod organiziranega upora je bil Pavel Šterc, ki je skrbel v lesičkih delavnicah po možnosti za orožje in ga delil med bolj brihtne in izurjene puntarje. Ob sklepu leta 1572 je lahko z mirno vestjo javil vojvodi Gregoriču, da ima pripravljenih 16.000 bojevnikov, ki samo čakajo od strani vrhovnega vodstva povelja, da odrinejo na zaukazano jim mesto, ali se pa priključijo glavni četi, ki je gotovo že tudi pod orožjem. Na zgornje poročilo je sprejel povelje, naj bo 4. februarja zjutraj že na Vidmu pri Krškem, kjer se bo sestal vojni svet, ki bo napravil odločilne sklepe. Njegovi bojevniki naj bodo pripravljeni na glas iz dolge lesene troblje, iz katere bo klicala pod zastavo Gregoričeva četa, ko bo marširala mimo Pilštajna na Planino in dalje. Vojvoda mu je še omenil v pismu, da so začeli Hrvati že krvavi ples krog Cesargrada. To za kmečko vojsko važno trdnjavo so osvojili po kratki oblegi, zaplenili mnogo pušk in streliva, grajskega ošabnega oskrbnika pa obglavili. Osvojeni Cesargrad pridno še bolj utrjujejo, tukaj bo glavna utrjena točka in skladišče orožja ter smodnika. Kapitan Pavel Šterc je bil izpeljal poverjeno mu nalogo. Treba je bilo upornike le še obiskovati, jih podžigati z besedo in jim zabičavati strogi red in pokorščino. Celi januar 1572 mu je bil na razpolago, da je lahko tem pogosteje posečal pilštajnski trg, kjer je koprnelo po njem srce nekake voditeljice ženskih puntaric — Pištelakove Eme. Ema je že dolgo gledala v izvoljenem le vojaškega poveljnika in po sigurni zmagi pa vladarja slovenskega Spodnjega Štajerja. Nikoli je ni oplazovala bojazen, kaj potem — ako bi kmečki puntarji podlegli s Pavlom vred in bi zagospodovalo nad kmeti plemstvo s turško neusmiljenostjo in robstvom. Kaj tacega ni mislil nikdo, kaj šele, da bi bil izrekel to na glas, ali celo verjel. Vse je bilo pripravljeno samo za zmago in za ljudsko vlado z vsemi zasanjanimi svobodščinami. Nekoliko je zagrabilo Emo vendar le za srce, ko jej je raztolmačil Pavel pravkar došlo povelje vojvode Gregoriča in da bo moral odriniti na vojni posvet na Videm. Koj mu je padla krog vratu in ga prosila, če sme z njim. Kar po pregledu kmečke vojske se bo vrnila nazaj domov. Pavel se je nasmehnil z zavrnitvijo, da nimajo ženske nobenega opravka tamkaj, kjer reže orožje pravico. Svojo radovednost z ozirom na bojevnike ter poveljnike moške punte bo itak lahko napasla tukaj doma, ko bo marširal del kmečke vojske pod trgom skozi Lesično proti Planini. Ema se je sicer zadovoljila s to tolažbo, bila je pa resnega mnenja, da bi mu ne delala sramote, ako bi se poskusila ob njegovi strani s plemiči za staro pravdo. Med obiski v trgu pri ljubi in med pripravami za pohod se je približal za Pavla čas odhoda na vojni posvet v Videm. Treba je bilo odriniti že tretjega februarja dopoldne, da bo sigurno ob pravem času na zaukazanem mestu. Poslovil se je za teh par dni odsotnosti od drage že na večer poprej, da bi ne kazal preveč rahločutnosti vpričo spremstva. Ema je sicer ihtela pri poslednjem poljubu, se vendar primeroma potolažila hitro, saj je šlo le za ločitev za kvečjemu par dni in potem bo njen prebljubi zopet nekaj časa pri njej. Dne 3. februarja zjutraj so se zbrali na dvorišču lesičke kovačnice tile puntarski bojevniki iz pilštajnske župnije, ki so tvorili Pavlovo spremstvo: Gubenšek Joža, Amon Martin, Kovačič Anton, Zakošek Miha in Toplišek Matija. Vsak je jezdil konja, imel meč, oprsnik, glavo zavarovano s čelado in sulico. Kapitan Šterc je bil oblečen kakor kak plemič na potovanju, viteško bojno opremo je nosil na konju njegov orožar Matija Toplišek. Pilštajnčani so gledali s ponosom na četo, ki je predpoldne omenjenega dne odjuckala proti Kozjemu in se ustavila šele prvič v Podsredi. Podsredčani tržani se še vedno niso odločili za punt. Pri pogledu na oboroženo četo, kateri je načeloval vitez, so bili uverjeni, da jezdi zopet kak plemič na grad, ki straži še danes dobro ohranjen precej visoko nad trgom. Ko je vojaštvo postalo na sredi trga in je začel Matija Toplišek klicati s trobljo na zbor, se je zganil podsreški moški ter ženski svet in stopil na plan iz radovednosti, kaj hočejo in kaj nameravajo tuji možje. Ko je bil trg poln, je stopil kapitan na sredino in oznanil z mogočnim glasom, da so oni prvi oddelek kmečke vojske iz Bistriške doline, ki je že zbrana in čaka le še na znamenje za odhod ter udar. Vse je že organizirano v slovensko-hrvaški moški punti, le od Podsredčanov se še ni zataknil doslej kljub prigovarjanju nobeden za klobuk bršljana ali zimzelena. On kapitan Pavel Šterc jih danes ne prosi, pač pa zapoveduje, da morajo biti tudi oni pripravljeni za pohod na boj za staro pravdo in se bodo priključili kmečki vojski, ki bo marširala skozi Podsredo čez par dni. Ako se no bodo pokorili, bo zapel celemu trgu rdeči petelin! Pavel je še zaklical: »Z Bogom, na svidenje za par dni,« se je zavihtel na konja, Toplišek je zatrobil v pokrepitev kapitanovih besed in šlo je naprej proti Koprivnici. Koprivničani in istotako Rajhenburžani so bili vsi za punt in pripravljeni, da pomnožijo na poziv kmečko vojsko. Ko je prijezdil kapitan na Videm, so bili obveščeni, da bo tamkaj zbirališče punte, a do tedaj še ni bilo nikogar in so bili Pilštajnčani prvi. Mosta preko Save, ki spaja danes Videm s Krškem, ni bilo v dobi kmečke vstaje. Promet osebni in blagovni se je vršil med levim ter desnim savskim bregom s pomočjo broda, ki je prepeljeval iz Štajerske na Krško polje iz Vrbine ob Savi pod Staro vasjo. Šterc je pregledal kot izurjen borec krajevni položaj in se čudil, da se bo zbirala kmečka vojska ne na prostrani Kranjski, ampak ozki štajerski strani. Gotovo je morala biti vojvodi Gregoriču pot ob levem bregu Save lažja ter sigurnejša nego ob desnem za razvoj bojnih čet in posebno še za bitko na konjih kot nalašč ustvarjeno Krško polje. Med opazovanjem kapitanu neznanih krajev je nastopil mrak. Zima leta 1573 ni bila ostra in še februarja je v nočeh le zmrzovalo brez snega. Proti polnoči od 3. na 4. februarja so začeli polniti Savsko dolino močni oddelki kmečke vojske, ki je 3. februarja brezuspešno navalila na brežiški grad. Napad je odbil upravitelj Gašper Possinger, ki je izstrelil med oblegalce tri krogle iz največjega topa. Kmetje so zahtevali od meščanov, da se jim udajo, ali pa obljubijo, da ne bodo nič proti njim učinili in jih v ta namen spuste v mesto. Ko so meščani to odbili, so začeli kmetje udarjati na mesto in so se maščevali nad poedinimi prebivalci. Brežice, ki so bile že po naravni legi in z obzidjem dobro zavarovane, so bile za kmečko vojsko veliko pretrd oreh in radi tega je tudi odkorakala po par brezuspešnih napadalnih poskusih proti prvemu zbirališču — Vidmu. Vojvoda Ilija Gregorič se ni mogel kapitanu Štercu dovolj načuditi, ko ga je zagledal pred seboj v viteški bojni opremi in tudi njegovo spremstvo je bilo oboroženo, kakor bi pripadalo plemiški armadi. Na žalost je zapazil Šterc že v noči, da je Ilijeva vojska druhal brez pravega strogo vojaškega reda, opremljena in oborožena, da se je naj sam Bog usmili! Puntarji so bili slabo oblečeni, napol obuti, orožje je imel vsak drugo, po največ nekaj prav nerodnega, kar je pač zagrabil v prvi naglici, ko mu je buknil na uho glas dolge lesene — bojne troblje, ki je klicala na odhod. Po kratkem razgovoru z vojvodo sta se podala oba poveljnika k počitku, da bosta sveža za glavni vojni posvet, ki se bo vršil 4. februarja predpoldne. Dan glavnega vojnega sveta 4. februar je pričel z lepim zimskim jutrom, nebo je bilo čisto kakor ribje oko. Za posvetovalni prostor je bil določen grič pri Vidmu, kjer pravijo danes na Resi, in odkoder je diven razgled po celem širnem Krškem polju. V spremstvu 19 kapitanov se je podal vojvoda Ilija Gregorič na Reso, kjer je še enkrat razgrnil pred svojim generalnim štabom bojni načrt. Drugo jutro 5. februarja bi se naj prepeljal večji del vojske okoli 2000 bojevnikov pod kapitanom Nikolajem Kupiničem na brodu ter splavih na desni breg Save v Krško. Saj grajski poveljnik v Krškem, mestni sodnik in meščani so že izročili upornikom mesto in brod ob Savi. Ilija Gregorič sam bo s četo 500 do 600 mož odrinil še danes popoldne iz Vidma proti Rajhenburgu in Sevnici, med potjo se mu bodo pridruževali štajerski puntarji in onih 16 tisoč mož, katere je imel zasigurane kapitan Pavel Šterc. Ko je vprašal vojvoda, če ima kateri od kapitanov k temu načrtu kaj pripomniti, se je oglasil edini Šterc k besedi. Bil je odločno proti cepitvi že itak kar najslabše oboroženih moči, predno je izvojevana kaka večja zmaga nad plemstvom. S kijem, sekiro, koso in drugim poljskim orodjem oborožen kmet ni za bitko na odprtem polju. Na Vidmu zbrani puntarji bi bili kvečjemu za obrambo kake soteske, kakor je n. pr. od Krškega do Rajhenburga, na Krškem polju bodo odrekli še prav posebno, ako se bo zakadila vanje dobro izurjena plemiška konjenica. Dejstvo je, da zbirajo tudi graščaki vojaštvo na raznih koncih upora in se bodo poslužili za napade na kmečko vojsko predvsem konjeništva, katerega je mogoče vreči po potrebi z vso naglico iz kraja v kraj. Po njegovem prepričanju bi pomenila sigurno zmago zasedba omenjene soteske, v katero bode moral ugrizniti nasprotnik, ako bo hotel zabraniti širjenje punta. Ako bodo kmetje le enkrat videli na lastne oči, da so kos plemiškim, jim bo vzrasel pogum, utrdil se bo med njimi vojaški red in po kaki večji zaplembi pravega bojnega orožja bi šele bilo misliti na prehod iz obrambe v napad. Štercovi pomisleki so bili edino pametni in bi bili prinesli kmetom sigurno zmago, ako bi ne bili zadeli na gluha ušesa. Vojvoda in ostali kapitani so bili za to, da se preplavi s puntom čim več pokrajin; ko bo vse v punti, se tudi plemstvo ne bo upalo postaviti v bran. Ilija Gregorič je prodrl s svojim že davno izdelanim načrtom in radi tega je bil prvi in zadnji glavni vojni posvet na Resi končan prav hitro. Popoldne sta odrinila vojvoda in Šterc s 500 moži proti Rajhenburgu, ostalih 2000 bojevnikov je še odpočivalo na Vidmu, da se pripeljejo v jutri 5. februarja na desni breg Save v Krško in začne pohod preko Krškega polja. == VI. Poglavje. == Ko se je pomikal Gregorič proti Rajhenburgu, mu je prihitel nasproti tamošnji grajski posestnik Welzer, ki mu je poklonil sod vina ter vola s prošnjo, naj mu ne uniči gradu ter posesti, saj je itak kmečke in ne plemiške krvi. Iz Rajhenburga so še marširali puntarji v noči v Sevnico, ki se jim je podala brez odpora. Tukaj se je utaborila kmečka vojska. Vojvoda in Šterc sta bila povabljena od gospe Klobner na posest Ruda, kjer so ju gostili dne 5. februarja vprav po knežje. Iz najbolj veselega razpoloženja ju je vzdramil na konju pridrveli sel iz Krškega, ki je prinesel strašno poročilo o porazu kmečke vojske pri Krškem. Uskoški poveljnik Thurn je pridrl preko Kostanjevice s približno 500 svojih ljudi in zadel na Kupiničeve čete, ki so se bile baš prepeljale preko Save in se razvrščale za nadaljnji pohod pa Krškem polju. Ko so zapazili kmetje v galopu proti njim drveče nasprotnike, so se zmajale njih vrste, se zagnale v beg in zatekle v Krško. Po prihodu Thurnovih pešcev je prodrla pehota z gornje strani v mesto, jezdeci so ga zavzeli od druge strani. Pričelo se je nepopisno strašno klanje, v katerem je padlo in utonilo v Savi 300 kmetov, vsi drugi so bežali ter se razkropili na vse strani. Po zmagi je uskoško vojaštvo grozno besnelo, ropalo ter požigalo. Sporočilo o tako naglem ter nepričakovanem porazu je tako presenetilo vojvodo, da se je zjokal kakor od Staršev tepen otrok. Zgodilo se je to, kar je dvakrat prerokoval kapitan Šterc. Pogreška glede cepljenja bojnih čet se ne bo dala več popraviti. Sedaj ni bilo niti misliti na kako nadaljnje prodiranje, treba je le še rešiti, kolikor je še sploh bilo mogoče. Za nobeno ceno v Sevnici zbrana kmečka vojska ni smela zvedeti o porazu, sicer se je polasti malodušnost in kmetje se bodo razleteli, predno so sploh videli nasprotnika. Vojvoda je sklenil, da bo krenil iz Sevnice na Planino in po Bistriški dolini do Št. Petra. Med potjo se mu bodo pridružili Štercovi bojevniki. Pri Št. Petru bo prekoračil na ta način ojačen Sotlo, dosegel kmečko trdnjavo Cesargrad, kjer bo privoščil pod zaščito dobro utrjene točke ljudem par dni počitka in odbrzel proti Dolnji Stubici, da ne doleti Matijo Gubca ista usoda, kakor je je postal deležen kapitan Kupinič. Že na Planini so zvedela Gregoričeva krdela ne le o plemiški zmagi v Krškem, ampak tudi o bitki med kmečko in plemiško vojsko pri Kerestincu in Mokricah. Plemiški vojski je tu načeloval banov namestnik Gašper Alapič, ki je kmete neusmiljeno razbil in razpršil. Pri Kerestincu in Mokricah je pobil Alapič s konjiki grofa Zrinjskega in drugimi četami 1000 kmetov. Po porazu so požgali Uskoki kakor Turki koče upornikov ter oplenili kmečke domove vsega imetka in živine. Kdo je bil raznesel ti strašni novici po kmečkem taboru od moža do moža, se danes ne da dognati. Posledica teh poročil je bila malodušnost, izguba zaupanja v vodstvo punta in kmetje so se pričeli razbegavati na vse strani in raznašati vesti, da je že konec kmečkega punta in sedaj bo sledila krvava »rihta« iz rok plemstva. S Planine se je pomaknila kmečka vojska proti Pilštajnu, kjer se je utaborila v Bistriški dolini in predvsem v Lesičnem. Ema je že pričakala Pavla pri kovačnicah, ga obsula z vprašanji in tiščala vanj s prošnjo, da tokrat bo šla z njim, naj to dovoli ali ne. Kapitan Šterc jo bil edini od vodij, ki še ni zgubil upanja v konečni uspeh. Računal je na priključitev k ostankom vojvodove vojske novih tisočev svežih puntarjev iz Št. Petra, Bizeljskega ter Pišec. Še vedno je bil mogoč pobeg preko Sotle in okrepitev glavnih kmečkih bojnih sil pri Dolnji Stubici. Emi je prikril dosedanje, po krivdi vodstva povzročene poraze, jo tolažil in jej prigovarjal, naj počaka lepo doma, saj bo prišlo kmalu do končne zmage in potem bosta itak za vselej skupaj. Komaj in komaj je odpravil junaškega dekleta iz tabora, kjer je bilo potrebno marsikaj urediti in pregnati plahost ter obup. Ob Bistriški dolini je kmečka vojska skrbno zastraženo nočila in hotela nadaljevati 7. februarja pot proti Kozjem. Že v noči od 6. na 7. februarja sta prejela Gregorič in Šterc sigurno zanesljivo obvestilo, da čakajo kmečko vojsko v Kozjem jezdeci Alapiča in Zrinjskega, kjer so oficirji v gosteh pri posestniku tamkajšnjega gradu Maksu plemenitemu Ruepp. Na kak spopad s preizkušenim in zmag vajenim plemiškim konjeništvom ni bilo niti misliti, in še najmanj na odprti ravnici proti Kozjem. Ni preostajalo druzega, nego zgodaj zjutraj zatrobiti na odhod preko pilštajnskega trga na Buče in z vso naglico v Št. Peter in preko Sotle. Ko se je pričelo daniti in so klicale kmečke bojevnike na noge troblje, so zasvetili na vseh hribih kresovi in zazvonili po cerkvah zvonovi. Pri tem pogledu je objel kmečki tabor obup! Vsakdo je vedel, kaj pomenita v tedanjih časih kres in plat zvona. Od ust do ust je šlo: »Turek je že v Kozjem in pridrvi zdaj pa zdaj nad nas!« Na srečo je že bilo izdano povelje za umik preko trga in dalje, ker sicer bi se bili kmetje itak razpršili v zapovedani smeri, v kateri so se upali ogniti Turkom. Prebridek je bil pohod ter umik 7. februarja zjutraj! Vsa spodbuda in tolažba iz ust vojvode ter kapitana sta bili zaman. Kmetje niso verjeli, da bi se bilo poslužilo plemstvo prekane s kresovi in zvonovi, da bi zbegali puntarje; vse je trdno verjelo, da je zadela obupanega kmeta poleg vseh šib še — turška! Na potu od Pilštajna do Št. Petra se ni pridružil klavernim ostankom še pred kratkim tolikanj ponosne punte nikdo. Pač pa je čakalo v Št. Petru dobrih sedem tisoč neoplašenih puntarjev, ki so le znali povedati, da so videli švigati po cesti ob Sotli na hrvaški strani plemiške jezdece, a jih je bilo le za malo južino in s temi bo lahek opravek. Bolj malodušna nega sveža pomoč sta bila vojvoda Gregorič in kapitan Šterc. Zavedala sta se, da je številčno od plemiške mnogo močnejša kmečka vojska kljub vsej previdnosti umika zašla baš v tem obsotelskem kotu v past. Iz smeri od Podsrede bodo pritisnili nad upornike konjeniki Alapiča ter Zrinjskega, prehod preko Sotle in umik na Cesargrad jim bodo preprečili hrvatsko-ogrski vojaki. Spopad na življenje in smrt je bil neizogiben. Ako se bo posrečilo upornikom izvojevati prehod preko Sotle, bodo rešeni in še prinesli pravočasno pomoč glavnemu delu kmečke vojske pri Dolnji Stubici; v nasprotnem slučaju jih bo objela majka smrt ali plemiška sužnost, ki bo hujša od turške! 8. februar leta 1573. je bil odločilen za celotni nadaljnji zaključek kmečkega upora. Že zgodaj predpoldne je bila razvrščena kmečka vojska v bojne vrste, katere je urejeval in navduševal kapitan Šterc na konju in v blesteči viteški opremi. Tisoč mož broječa rezerva je čakala pripravljena pred Št. Petrom za slučaj, da bi res nameravala napasti plemiška konjenica umikajočo se kmečko vojsko od zadaj, in ki je morala biti vsak čas tukaj iz Podsrede. Rezervi je zapovedoval vojvoda Gregorič. Ako si bo izvojevalo Šterčevo glavno krdelo prehod preko Sotle, mu bo sledila tudi rezerva. Med hribom Srebernik, pod katerim se vije Bistrica na šentpeterski strani v Sotlo, med Št. Petrom, Kunšpergom in Sotlo je lepa ravnica, kjer so sama rodovitna polja ter travniki. Ravan tvori nekak trikot, preko katerega je zapovedal kapitan Šterc prodiranje v strnjenih vrstah. Troblje so zabučale, zemlja je odmevala od trdih korakov, vsak je stisnil trdneje orožje in uprl pogled v poveljnika, ki je jezdil na čelu in kazal z golim mečem smer, v kateri je most preko Sotle. Komaj so bila puntarska krdela sredi ravnice, je pričelo trobiti tudi plemiško konjeništvo, galopirati preko mostu in se razvrščati ob Sotli na levo ter desno. Pri pogledu na bliskovito manevriranje sovražnika je zapovedal kmečki kapitan razdelitev bojne sile na tri dele: glavni s ciljem proti mostu, levi in desni vsak s svojo rezervo proti sovražniku, ki je tekal in se uvrščal na levo ter desno ob Sotli. Šterčeva razvrstitev je bila v naglici mojstrsko zadeta. Iz negotovega beganja sovražnika je bilo razbrati, da ga je ta nastop presenetil in da mu grozi nevarnost obkolitve na levem in desnem krilu. Ker se je spustila kmečka vojska v hitrejši korak, so tudi jezdeci spodbodli konje, da bi udarili na kmečke vrste nekoliko dalje proč od Sotle. Kapitan Šterc je skotalil z mogočnim zamahom s sabljo prvega jezdeca s konja in se zagozdil v gnječo, da bi napravil gaz klinu pešcev, ki je že tudi udrihal po konjenikih, kojih prvi in glavni naskok jo bil zaustavljen in predor kmečkih vrst že pri prvem srečanju onemogočen. Tudi ob levem in desnem krilu kmečke vojske jo bil odbit prvi konjeniški naval. Kapitan Šterc je imel srečo, da je izsekal z izurjenimi udarci s sabljo predor skozi sovražno konjenico, sledili so mu pešci in ogrožali s popolnim razcepom sovražnih sil, ki bodo prisiljene se umakniti v dveh polkrogih v Sotlo, saj drugega izhoda čez nekaj časa nikakor ne bo. Sigurna kmečka zmaga in popolen poraz plemiške konjenice se jo bližal z vso neizbežnostjo, ko so je razlegel topot konjskih kopit od Št. Petra. Liki jata jastrebov so frčali Alapičevi in Zrinjskega jezdeci, ki so že bili pomandrali kmečko rezervo na polju pred Št. Petrom, kmečki z neugnano silo zmagujoči vojski naravnost v hrbet. Popolno uničenje tako srečno se vojskujoče kmečke vojske je bilo neizbežno dejstvo, kakor hitro se je prikazal sovražnik še od zadaj. Ko so kmečke vrste zapazile, v kaki pasti da so, je pognal vsak orožje in si skušal oteti življenje s pobegom, ki je končal za večino kmečkih pešcev s preklano glavo. Po vpadu od zadaj je bila borba kratka, vpitje splošne zmede pretresljivo, po polju so se podili jezdeci za pešci, ki so stegovali zastonj roke in prosili milosti. Razljuteni plemiški divjaki so poznali le smrtonosne zamahljaje z meči, ki so bili itak boljši od ujetništva in poznejših kazni. Ko so si segli poveljniki zmagovitih konjenikov s hrvaške in štajerske strani po kratkem, a grozno krvavem boju s častitkami zmage v roke, je krilo šentpetersko ravan proti Sotli na tisoče pobitih kmetov, več sto jih je bilo ujetih in med njimi tudi ranjeni kapitan Pavel Šterc. Po zmagi so ugotovili, da je vodil konjeniški napad s hrvaške strani celjski okrožni poveljnik Jurij Schrattenbach, ki si je lastil tudi kmečke ujetnike in predvsem ranjenca v bleščeči viteški bojni opremi in z oprsnikom ter čelado zavarovanega mladeniča, ki mora biti po zunanjosti in posebno po obrazu sojeno, kak plemič, ki se je zgubil iz bojaželjnosti med puntarje. Nesrečni 8. februar 1573 je končal s smrtjo in robsko verigo za celotno kmečko moško punto. == VII. Poglavje. == Zmagovalci so dobro znali, da je jedro kmečke vojske pri Dolnji Stubici še nedotaknjeno in da še bodo imeli precej opravka, predno bo upor premagan, zatrt, udušen in glavni krivci pozvani na odgovor. Koj po šentpeterski zmagi so pustili mrliče nepokopane in se odpravljali na Hrvaško do konečne zmage. Ujetnike je prevzel celjski okrožni načelnik Schrattenbach, ki je imel na razpolago v Celju ječe. Nekaj ujetih kmetov bo moral odposlati v Gradec ter na Dunaj, kjer bodo zaslišani na najvišjih mestih, ki sta bili proti iztrebljenju zadnjega kmečkega punta z ognjem ter mečem od strani plemstva. Schrattenbachu je bilo predvsem za oba ujetnika v vprav viteških opremah, ta dva je hotel obdržati v Celju, da bi kaj preveč ne odkrila v Gradcu ter na Dunaju. Starejši od obeh zajetih kolovodij je imel težko rano na glavi, je bil globoko nezavesten in tega je bilo treba naložiti na voz, predno ga doleti kazen izpod krvnikove roke. Mlajši ni bil ranjen, ni pa maral dati na nobeno vprašanje odgovora. Neprestano je tiščal k ranjenemu tovarišu in jokal pri pogledu na njegovo opasno stanje. Dne 8. februarja zjutraj je zapustil Schrattenbachov oddelek Št. Peter z uklenjenimi ujetniki, z na voz naloženim težkoranjencem in se pomikal naglo preko Podčetrtka ter Šmarja proti Celju. Pogled na razcapane kmete v verigah je podučil ubogo ljudstvo ob cesti, kako je s kmečko punto in kaj čaka celi kmečki stan od strani podivjane in kmečke krvi pijane gospode. V Celju je bil po mestu nekak slovesen sprevod z ujetniki, katere so pometali v mestne ječe. Ranjenca na vozu so skrbno zložili, odkazana mu je bila bolniška postelj ter zdravniška pomoč. Schrattenbach je bil na vse kriplje radoveden, kdo je ta kmetavzarski plemenitaš, nad katerim si je hotel ohladiti svojo jezo in iztisniti iz njega vse podrobnosti kmečkega upora. Jetnike so pustili par dni v miru, da so se odpočili, predno so pričeli z zasliševanjem. Gosposki mladec ni maral dati niti na eno vprašanje odgovora. Poklicali so na pomoč natezalnico, ki mu tudi ni odprla ust, akoravno so mu pokali členki in je trpel z vso vdanostjo nadčloveške muke. Ker mučenje na natezalnici ni nič opravilo, je razbelil rabelj klešče, da bi ščipal nesrečnika po prsih in mu razvezal s to peklensko muko jezik. Krvnik je odskočil, kakor bi ga pičila kača, ko je razgalil mladeniču prsa. Po prestrašenem odskoku je kriknil iz polnega grla in pokazal sodniku na odkritje. Domnevani plemič je bila v moškega preoblečena ženska — zopet nova zagonetka. Prekinili so mučenje, odvedli razkrinkano v ječo in javili zadevo okrožnemu poveljniku. Schrattenbach je bil ves iz sebe, ko je čul, da ima pod ključem junaško žensko mesto plemiča. Nekoliko se je zamislil, nato pa ukazal preiskovalnemu sodniku, naj skuša uganko razvozljati s pomočjo ostalih zajetih kmetov, enemu ali drugemu bodo že znane razmere v puntarski vojski. Pri kmetih ni bila potrebna raba mučilnega orodja. Večina je poznala prav dobro kapitana Pavla Šterca, ki je bil po enoglasni izpovedi grajski kovač iz Lesičnega pod Pilštajnom in ne grof ali sploh plemenitnik. Nikdo ni znal, tudi s kruto pomočjo natezalnice ne, da bi se bila borila v prvih vrstah kmečke vojske v moškega preoblečena ženska. Sodnija in okrožni poveljnik sta bila sedaj ravno tako pred nepremostljivim jarkom uganke, kakor pred dolgotrajnim zaslišanjem kmetov. Eden od bolj brihtnih sodnikov je omenil, da mora biti skrivnostna ženska čisto gotovo v kaki zvezi z ranjenim kapitanom. Naj le počakajo, da se bo vodja pozdravil in potem mu naj nenadoma predstavijo ujetnico. Iz začudenja ter obnašanja kapitana, ki ne zna za jetnico, bodo razbrali, kaj da se skriva za puntarsko junakinjo. Da bi se ta predstava čim prej posrečila, je bil pridno na delu celjski pader Florijan, ki je lečil kapitana. Predno je Pavel okreval, je izpustilo celjsko sodišče na pritisk iz Gradca pretežno večino zajetih puntarjev. Pridržanih je bilo v zaporih še 42, ki so bili določeni, da bodo odpeljani v Gradec in na Dunaj, kjer bodo povedali, zakaj so se uprli in kdo jih je našuntal. Predno se je izvršila prepeljava, so morali poskrbeti jetnikom za obleko ter čevlje. Še do danes je ostalo zabeleženo v starih zapisnikih, da sta izgotovila za kmečke puntarje celjska čevljarja Lukež Noykher in Jurij Wagner 52 parov čevljev, krojača Jurij Šlišnek in Mihael Wolgemut 28 sukenj in 5 parov nogavic, klobučar Ivan Haidman 26 klobukov, ključavničar Ivan Winkler je napravil 41 železnih obročev, katere je pritrdil krog vratov puntarjev, in Pavel Šmid je skoval 24 klafter dolgo verigo, ki je imela 900 členov in s katero so bili kmetje vklenjeni kakor najbolj krvoločne zveri, in na ta način odpremljeni seve peš v Gradec in na Dunaj. Predstava Pištelakove Eme kapitanu Pavlu Štercu nikakor ni rodila zaželjenega uspeha. Oba sta se toliko premagala, da jima ni bilo niti na obrazu čitati, da sta po srcu eno. Sodniki so se čudili tej izredni trmi in preiskusili na kapitanu vsa tedaj običajna mučenja, ne da bi bili izsilili le eno besedo izpovedi, zakaj je poveljeval puntarjem in v kakem razmerju je do ujete upornice. Kakor pravi mučenec je trpel za sveto stvar, ki je ponesrečila brez njegove krivde. Znal je dobro, da bo zanj končal upor, ko ga bo objela smrt. Usmrtili ga bodo gotovo v Celju, za zaslišanje v Gradcu ali na Dunaju jim je bil preveč nevaren. Na vse je bil pripravljen, nikakor pa ni pričakoval tega, s čemur so mu ogrenili plemiški trinogi še zadnje trenutke življenja. Poslali so mu v ječo pismo, v katerem je stalo črno na belem, da se je rešil iz šentpeterske bitke edino vojvoda Ilija Gregorič s tovarišem Gušetičem. Ni se zatekel po pobegu k Matiju Gubcu v Stubico, ampak je begal nekaj časa po štajerskih gorah, potem se je hotel umakniti preko Slavonije v Bosno. Med Križevci in Ivaničem so ga vjeli krajiški vojaki in ga poslali na Dunaj na odgovor. Dne 9. februarja je bila glavna in usodna bitka v dolini, ki se razprostira med Stubičkimi toplicami in Dolnjo Stubico. Obležalo je mrtvih 5000 kmetov. Ujetnike so obešali na hiše ter drevesa; na eni hruški ob glavni cesti je viselo 16 nesrečnih kmetov. Od kolovodij je obležal na bojnem polju Mogaič; Gubec in Pasanec sta bila ujeta in odvedena v Zagreb. Dne 15. februarja so Pasaneca najprej po mukah in pred Gubčevimi očmi ubili. Gubcu so trgali z žarečimi kleščami z živega telesa meso. Na Markovem trgu v Zagrebu so ga posadili na razbeljeni železni prestol, mu pritisnili na glavo razbeljeno železno krono in mu slednjič kakor razbojniku razčetvorili telo. Tako je bil kaznovan za upor »kmečki kralj«. Ko je prečital pismo, kojega grozno vsebino je znal v naprej, so se odprla vrata in ječar je pahnil predenj junakinjo Emo, bičano do krvi in ranjeno od udarcev po celem telesu. Ta slednji prizor je bil preveč tudi za na zunaj liki jeklo trdo kapitanovo srce. Zaječal je na ves glas, se vrgel na tla in bi bil pobil škodoželjne sodnike in Schrattenbacha, da ga ni ovirala veriga, s katero je bil priklenjen na steno. Zadnje srečanje s tako neverjetno grozno pohabljeno Emo je bila za Pavla hujša muka, nego za Gubca žareče kronanje in razčetvorenje. Šele po zavesti popolnega propada kmečkega punta in po prikazanju več nego živalske osvete nad njegovo izvoljenko so ga obglavili kar v ječi, da ni zvedel nikdo na višjem mestu: Zakaj in kako je moral skloniti glavo pod meč smrti kapitan kmečke vojske — Pavel Šterc. == VIII. Poglavje. == Zmagovalci nad kmečko vojsko pri Št. Petru so odgnali s seboj le ujetnike, mrliče so pustili kar nepokopane, mudilo se jim je na Hrvaško, kjer jih je še čakal trd oreh upora pod poveljstvom Gubca. Bojno polje od vasi Št. Peter do Sotle je bilo posejano z mrliči. Celi kupi ubitih so ležali ob Sotli, kjer je danes Dobrinetov mlin. Pokolj se je bil doigral slučajno februarja, sicer bi bile izbruhnile vsled smradu kužne bolezni. Kmetje iz bližnje okolice bojišča so bili tako preplašeni, da se niso upali niti v bližino, kaj šele, da bi se bili lotili pokopavanja žrtev gosposke podivjanosti. Grad Kunšperg, ki je zrl liki orel s svojega zvišenega mesta na bojišče, je bil tedaj brez pravega najemnika in oskrbnika. Lastniki gradu so bili krški škofje, ki so dajali graščino v zakup proti plačevanju najemnine. V dobi zadnje kmečke vstaje je bil Kunšperg brez tedaj običajne močne roke. Kmetje iz kunšperške okolice po večini niso bili udeleženi pri puntu. Niso imeli za vstajo pravega vzroka, ko pa ni vihtel že skozi desetletja nobeden valpet biča nad njihovimi hrbti in jih ni preoblagal s tlako ter desetino. Sosed Kunšperga — hrvaški Cesargrad je bil še nekaj časa po bitki 8. februarja v rokah kmečkih puntarjev, ki so bili kmalu po izbruhu pobune obglavili oskrbnika. Štajersko in hrvaško območje s kmečko krvjo prepojenega bojnega polja je bilo brez prave bližnje oblasti. Št. Peter v Leskovcu tedaj ni bil samostojna župnija, spadal je kot vikarijat pod pilštajnsko materino faro. Zadnji šentpeterski vikar Mihael Feistricer je bil odstavljen leta 1570. Stolni prošt Tomaž Reutlinger opravičuje s stališča cerkvene oblasti njegovo odstavitev, češ: ni hotel plačevati davkov in niso našli pri njem ničesar, kar bi mu bili zarubili. Ne samo to, da ni sam odrajtoval, kar bi bil moral, še kmete je šuntal proti gosposki. Bil je pravi puntar nekaj let pred izbruhom kmečke vstaje. Odslovljenega Feistricerja, ki se je bil zatekel na Ogrsko, je nasledil šele leta 1595 vikar Gašper Demitrovič. Torej tudi duhovnika ni bilo, da bi bil poskrbel za krščanski pokop pobitih kmetov in vojakov. Vrane ter krokarji so opravljali skozi dva meseca posel pokopačev. Celi oblaki teh neprijaznih ptic so se podili po ravni med Št. Petrom ter Sotlo, kjer so se mastili med hrapavo zapotegnjenim krakanjem, dokler niso preostale le še bele kosti in ni bilo razločiti kdo je bil puntar in kdo od graščakov plačani Kajn stare pravde. Dne 9. februarja je bila poražena Gubčeva kmečka armada pri Stubici. Zmagovalci so se maščevali z nepopisno krutostjo nad še pri življenju preostalo kmečko rajo. Od kmetov obglavljenega oskrbnika na Cesargradu ni nasledil dolgo časa nikdo. Cesargrad je bil pozidan na dobro zavarovani višini ter nekaj tednov v kmečkih rokah. Strahopetna gospoda se je bala baš na tej naravno utrjeni točki puntarske zasede. Od pobite kmečke vojske so bile pri Št. Petru le še obrane kosti, ko se je upal na ogled bojnega polja novi cesargrajski oskrbnik. Na spomlad leta 1573, ko je bilo treba preorati obsotelsko polje in zaupati seme brazdam, so se podali kunšperški tržani in šentpeterski kmetje do koščenih preostankov vojnih žrtev. Celi teden so zbirali po pašnikih ter njivah kosti, jih nalagali na vozove in jih odvažali na kup za obzidje krog podružne cerkve sv. Jakoba v Kunšpergu. Pod gradom Kunšperg je bil v dobi naše povesti na ravni nekak trg istega imena. Na sredi naselbine je stala z obzidjem obdana cerkev sv. Jakoba, ki je propadla dobrih sto let za tem. Cesar Jožef II. jo je zaprl in je bila kmalu podrta do tal. Danes je samo še videti sledove zidu, ki je obdajal svetišče. Za cerkvenim zidom so izkopali globok skupen grob. V njega so znosili kosti, jih zagrebli in skrili z njim pod črno zemljo zadnje ostanke združenega slovensko-hrvaškega puntarskega duha. Njive ob Sotli so preorali, jih obsejali in zastonj prelita kmečka kri je pognojila le poljske pridelke. <center> '''― ― ―''' </center> Dva celjska mestna biriča sta odvedla do krvi ter kosti šibano nevesto obglavljenega kapitana kmečke vojske na večer po prestani kazni izven mestnega obzidja in jo prepustila usodi v smeri proti Teharju. Ko sta jo spustila pri mostu preko Voglajne, se je zgrudila po tleh. Kaj sramotni udarci bičanja, ti bi jej ne bili izpili zadnjih moči! Korobač gosposkih grozovitosti, ki je tepel v zadnjem času tako kruto njo ter Pavla, ta je strl popolnoma kmečko junakinjo, da so jej odpovedale brez tuje pomoči noge in se je globoko onesvestila. Še beriškim grčam je odtalila srce ženska onemoglost. Kaj sta hotela? Do pičice natanko sta morala izpolniti povelje gospoda okrožnega poveljnika, ki jima je bil zaukazal: »Če ne bo mogla kmečka psica od mosta sama dalje, naj pogine kje ob cesti!« Teharski kmet Farčnik, ki je vozil istega dopoldne za grajske pristave pri Bežigradu drva, se je vračal v noči z vprego preko voglajnskega mosta proti domu. V mesečni noči je zagledal človeka vznak in je presodil na prvi pogled, da gre za potepuškega pijanca ali za zločin. Stopil je z voza in se prestrašil, ko je uzrl do nezavesti zbito žensko, ki je jedva še prav na rahlo dihala. Prešinila ga je misel, da si je privoščil nečloveški čin maščevanja kak grajski pohotnež. Krščansko vzgojena vest mu je narekovala, da je treba nujne pomoči človeškemu bitju. Prav nič ni pomišljal, kako in kaj bi bilo treba ukreniti. Prav pošteno se je spotil pri nalaganju, a se ni zavedla, dasi so bili prijemi ter dvigi usmiljenega Samarijana prej vse drugo nego nežni. Doma pri Farčnikovih neznani nesrečnici niso vrgli slame kje v hlevu, postlali so jej v hiši svežo postelj in dolgo ugibali: Odkod je? Kdo in zakaj jo je zbil do krvi in na nekaterih mestih celo do kosti In jo prepustil usodi kar ob cesti? Pištelakova Ema je odprla oči šele naslednji dan krog poldne. Izpila je lonec ohlajenega mleka in spala celo noč. Tretje jutro se jej jo vrnil spomin, da je lahko izpovedala bolestno: Čegava je, kdo in zakaj jo je potopil v morje gorja in krivice. Farčnikovi so sicer znali o ponesrečeni kmečki vstaji, a le toliko, kolikor so bili slišali v Celju od onih, ki so videli na lastne oči ujete puntarje. Ko so zaznali dobri ljudje, koga je pobral hišni gospodar ob cesti, so stregli Emi kakor domači hčerki ter so oskrbeli iz mesta še zdravila za rane ter skeleče črne podplutbe. Za zamudo časa in za izdatke postrežbe se je oddolžila Ema z nad vse zanimivim pripovedovanjem dogodkov od prvih početkov upravičene pobune do njenega krvavega zaključka na šentpeterski ravni ob Sotli in v groznih celjskih ječah. Farčnikova hiša je postala kmalu zbirališče vseh za svobodo vnetih Teharčanov, ki bi se bili sigurno pridružili borbi za staro pravdo, ako bi bila korakala puntarska vojska mimo njih in jih pozvala na okrepitev kmečke bojne sile. Farčnikovi in z njimi vred cela teharska župnija ni pustila iz svoje srede s časom si opomogle kmečke junakinje, dokler ni prisijala in prižvrgolela pomlad s cvetjem ter ptičjim petjem. Šele bolj pozno na spomlad leta 1573 je zagledala Ema v varnem spremstvu teharskih dobrotnikov grada Hartenštajn in Pilštajn, čuvarja tedaj tolikanj razsežne župnije sv. Mihaela na Pilštajnu. Celjski okrožni načelnik Schrattenbach ni zvedel nikdar, kdo je pobral od njega kot psico opsovano junakinjo in jo ohranil slovenskemu narodu. Gospoda tedaj niti časa ni imela, da bi bila stikala še nadalje za krivci kmečke vstaje, dajali so jej preveč opravka neprestani turški vpadi, ki niso ogrožali le kmeta, ampak tudi z jarki in z obzidjem zavarovanega gospoda. Pilštajn, bi je objokaval že tedne glavnega junaka kmečke vojske z zaročenko domačinko, je ostrmel, ko se je pojavila v trgu kakor iz groba priklicana Ema. Šele po prepričanju, da ne gledajo v prikazen, ampak vidijo sorojakinjo — dušo zadnje kmečke vojske, so jej začeli domačini poljubljati roke kakor grajski gospodarici. Jokali so tržani od veselja in jo izpraševali o dogodkih po bitki pri Št. Petru in o usodi onih Pilštajnčanov, ki so morali iz Celja v verigah v Gradec in gotovo še tudi dalje v cesarski Dunaj. Kdo bi naj zadostil s par stavki toliki radovednosti? Ema je namignila nestrpnežem na dom v očetovo krčmo, kjer jej bodo pomagali z razlago strašnih dogodkov njeni najboljši spremljevalci Teharčani. Na pragu očetove hiše jo je sprejel grajski oskrbnik in jej pokinil v štibelc, ker mora zvedeti poprej ona, kaj se je odigralo v njeni odsotnosti pod domačim krovom. S toliko križev sneti Emi je bilo zaupano takoj po povratu, da so pokopali njenega očeta pred tremi tedni. Objela ter vzela ga je majka smrt iz žalosti po njej, o kateri ni bilo niti najmanjšega sporočila, da je še sploh živa. Vesti o njej so zatonile za celjskim mestnim obzidjem, ki navadno ne prizanaša kmečkim glavam. Imetje v gotovini je zapustil blagopokojni cerkvi, nepremičnine bi naj opravljala graščina in uporabljala dohodke za podporo trškim revežem. Prestop praga očetove hiše za Emo ni bil vhod v svetišče zaželjenega svidenja z edinim še dragim bitjem na svetu, ampak vstop pod križ smrti očeta, ki jo je tako ljubil, da je umrl iz neutolažljivega hrepenenja po njej. Oskrbnik je ni skušal gostobesedno tolažiti, že prvi pogled na vrnulo mu je razodel, da ima pred seboj žensko, ki je prestala v mučeniškem junaštvu nekaj več nego je izguba očeta! Teharčani so se pomudili nekaj dni na Pilštajnu in zaupali tržanom še mnogo več o prebridki Emini usodi, nego bi to bila ona v dekliški skromnosti. Raj starostne sreče je otvoril Emin nenadni pojav enookemu Belakovemu Andreju, ki je bil že do dobra prepričan, da mu je usojena le še beraška palica in na večer mrzli listnjak kot prenočišče. Po zlomu kmečkega punta so kazali Pilštajnčani nanj kot na enega glavnih krivcev, ki je zvabil s svojim jezikom toliko mož ter fantov pod gosposki meč smrti. S preobilno pijačo je bilo po šentpeterski bitki pri kraju, sam Bog, če sta bila suhi kruh in streha na noč. Vest o Eminem povratku je sprejel Andrej s polnim overjenjem v preobrat svoje žalostne usode. Se ga je napil pri Pištelaku že koj drugo predpoldne, ko je bil zvedel zjutraj, da je Ema zopet doma. Nobene pridige še ni bil poslušal tako verno, kakor povest Teharčanov o trinoški celjski sodbi nad ujetimi puntarji in o slučajni najdbi kmečke junakinje ob cesti v ranah in v nezavesti. Štorklanja s prosjaško palico, ponočnega prezebanja po parmah in dnevne žeje je bilo za Andreja konec. Kdo bi bil zameril napol slepemu starcu ukanje pri belem dnevu! Ema je vzela v lastne roke trško krčmo ter posest v okolici. Postala je znana doma in daleč naokrog kot iz groba vstala junakinja. <center> '''― ― ―''' </center> Siromak Andrej je že poskrbel, da se je govorilo ob shodih pri vseh številnih pilštajnskih podružnicah o njegovi darežljivi gospodarici — kapitanski Emi. Šmihelska nedelja leta 1573 je bila za pilštajnski trg velikanski tabor slovenskih in hrvaških kmečkih vernikov obojega spola. Hrvati onstran Sotle se niso mogli načuditi, ker se ni znašal nikdo od gospode nad podložniki iz območja obsotelskih štajerskih graščin. Glavnih in vodilnih hrvaških borcev za staro pravdo niso le pobili, pobesili ter jih žive spekli in sežigali na grmadah, celo njih žene, deca in sorodniki so postali ne le sužnji pobesnele gospode, da — počasni mučeniki, katere so trpinčili čisto po nedolžnem. Zagorski seljaki so bili enoglasnega mnenja: turško robstvo ni in ne more biti gorje od grajskega! In vendar je Turčin mohamedan, ki je naščuvan po svoji veri na morijo in trpinčenje; graščak pa celo — kristjan! Štajerski romarji so pojasnjevali Hrvatom, da spadajo gradovi ob obmejni Sotli pod škofovsko oblast. Posestniki krški škofje kažejo razumevanje za kmečke težnje. Baš radi tega, ker ne trpijo cerkveni dostojanstveniki odiranja in zatiranja kmečke raje, se menjavajo tako pogostoma najemniki škofove posesti. Za zadnji upor se ni zmenil niti eden od škofovih zaupnikov. Nobeden ni hitel z orožjem nad puntarje in tudi po nesrečni bitki pri Št. Petru ni navil tlačanskega ali desetinskega vijaka. Najemnik gleda, da le količkaj iztisne iz grunta ter gozdov dolžno najemnino, škof sam zahaja le redkokdaj v obsotelske kraje, usoda kmeta tod še ni prehuda. Če že ne šeta tlačan po izobilju, vsaj glede osebne svobode ni vkovan v grajske verige. Po glavni službi božji in po izmenjavi mnenj o položaju po zatrtem puntu tostran in onstran Sotle so navalili štajerski in posebno še zagorski romarji na Pištelakovo gostilno. Vsakdo se je potrudil, da bi videl vsaj od daleč junaško nevesto kapitana, ki je bil duša vstaje in je prelil zanjo mučeniško kri. V celi kmečki pobuni pa se je našla le ena, kapitana Pavla vredna zaročenka — pilštajnska Ema. Ni mu stala le ob strani v veri ter prepričanju na zmago stare pravde, borila se je z mečem v roki za seljaško svobodo in je bila bičana za odrešenje iz grajskega jarma. Zagorci so pozdravljali Emo liki boginjo. V posebno čast in odlikovanje si je štel oni zagorski kumek, kateremu je stisnil dekliški angel roko, ga lepo pogledal ali celo prijazno nagovoril. Šmihelsko nedeljo leta 1573 so praznovali na Pilštajnu pozno v noč v znamenju najožje bratske vzajemnosti med Slovenci in Hrvati. Prvi so tolažili, drugi so bili na romanju potolaženi in so se vračali na svoje več nego skromne domove v zavesti, da bo posinila tudi njim vsaj zora znosnosti, če že ne svobode! Stari Andrej je bil na večer šmihelske nedelje tako ganjen od te božje kapljice, da je jokal, pa zopet ga je nekaj pičilo, da se je kregal na sredi trga sam s seboj in robantil v noč, da je zmagala stara pravda po njegovih načrtih in napovedih. <center> '''― ― ―''' </center> Kaj pa kovačnice in orožarne ob Bistrici v Lesični? Po Pavlovem odhodu na punt za kmečko svobodo je samevala glede industrije Lesična precej časa. Odšli in razkropili so se vsi pomočniki in delavci domačini. Nekateri so se bali morebitne zmage pijane kmečke osvete, drugi so se bili udeležili vstaje in so padli kot najbolj razboriti bojevniki na obsotelski ravni pri Št. Petru. Lesičke kovačnice so bile za dolgo dobo let v zakupu celjskih grofov. Njih vrhovni gospodar je bil celjski okrožni poveljnik Schrattenbach. Ko je zvedel, kako mu je bil zaigral Pavel Šterc, je sklenil, da bo ubral za prihodnost glede mojstrov, pomočnikov in strokovnih delavcev povse drugačne strune. Vsi so mu svetovali, naj pošlje v tako važen obrat popolnoma tuje ljudi, ki bodo tamošnjim domačinom tujci po jeziku. Ako kmet ne bo razumel kovača in ta ne njega, bosta navezana drug na drugega le glede neobhodno potrebnega, spoprijateljila se pa ne bosta. Iz tega razloga so priromali lepega dne v Lesično trije trdo nemški delovodje in nad 20 ključavničarjev ter kovačev tudi Nemcev. Delovodje so bili bratje Štadler, izborni orožarji, in bivajo še danes njihovi potomci v okolici Št. Petra pod Sv. gorami. Nobeden od novodošlih ni bil luteran. Že prvo nedeljo po prihodu so bili vsi pri službi božji v pobožni molitvi in za vse vprav vzglednega obnašanja. Z vsemi domačini so bili prijazni, postrežljivi in so popravljali kmečko gospodarsko orodje izven delavnih ur. Delo v kovačnici je izredno oživelo. Celjska gospoda je prihajala z vedno novimi ter večjimi naročili, da bi napolnila skladišča orožja, ki je moralo biti pripravljeno za odbijanje neprestanih turških manjših in večjih navalov in roparskih vpadov. Z nastavitvijo Nemcev v Lesični je imel Schrattenbach toliko prav, da res niso sklepali pobratimij s Pilštajnčani. Bili so bolj ponosni. Če se je kateri zmotil v kako trško krčmo, je sedel ter pil sam zase. Nemec je ostal tujec in to je bilo po volji celjski gospodi. <center> '''― ― ―''' </center> Ko je odrinil kapitan Pavel Šterc 3. februarja iz Lesične na vojni pohod, ga je spremljalo pet dobro oboroženih Pilštajnčanov na konjih. Petorica je tvorila kapitanovo osebno stražo. Od teh spremljevalcev so padli štirje pri Št. Petru, ujet je bil kapitanov trobentač Matija Toplišek iz Dobležič. Iz Celja je bil poslan z drugimi ujetniki na dolgi verigi v Gradec. Po zaslišanju v Gradcu je odkresal z več drugimi neuklenjenih rok na Dunaj. Na obeh najvišjih mestih sama zasliševanja, zapisniki in privijanja na priznanje: Kmetje so hoteli navaliti na gradove in poklati nedolžno gospodo. Zadnje dni so bili kmečki jetniki na Dunaju celo prosti. Na novo so jih oblekli in obuli in so jih celo vodili posebni vodniki okrog po cesarskem mestu. Iz Dunaja v Celje so jih odpremili na od vojaštva zastraženih vozovih. V Celju je bilo vsakemu prosto, da jo je ubral svobodno, kamor je hotel. Tako je razkladal pilštajnskim tržanom Matija Toplišek, ki je ostal živ v bitki pri Št. Petru, prestal gosposko jetništvo v verigah, videl Gradec ter Dunaj in bil zopet doma kot skromen gruntar v Dobležičah. Mlad, zdrav in čil je trobil ob kapitanovi strani na upor; poln brazgotin, izmozgan od pomanjkanja ter pešhoje, sploh postaran na duši in telesu se je povrnil v svoje ljube Dobležiče. Toplišeka je priljubilo daleč na okrog dejstvo, ker je bil očividec Pavlovih junaštev na bojnem polju in mučeništva v celjski ječi. Njegove slavospeve si je vtisnil spominu posebno živo na pol slepi Andrej, ki je imel sedaj več nego dovolj za desetletja verodostojnega gradiva za pripovedovanje o slavi kmečkega junaka in junakinje. <center> '''― ― ―''' </center> Tak je bil položaj po z mečem vkročenem ter zatrtem zadnjem kmečkem puntu. Z naslednjimi leti je nastopila za kraje tostran in onstran Sotle doba najbolj slabih letin, povodenj, sploh vremenskih nesreč in strašnih kužnih bolezni. == IX. Poglavje. == V srednjem veku, ki je bil res tema za slovenske kraje, ni le požigal kmetu doma in ga gonil v sužnost Turek, ni vihtel nad njim samo biča tlake in desetine graščak, šibale so ga ter tirale v obup dolgotrajne vremenske nesreče, skrajno slabe letine in strah vseh strahov — neprizanesljiva morilka kuga. Da je bila doba srednjega veka za Slovence tolikokrat šiba božja, nam spričujejo še danes med narodom ohranjene pravljice o lakoti in kužna znamenja. Ob Sotli pripovedujejo stare matere deci o slabih letinah in pogubonosni lakoti v dobi tlake ter desetine. Vsak Obsotelčan še zna danes, kako so mlatili tedaj štirje mlatiči celi teden, a ni izdala mlatev niti za hleb kruha. Bolj ko je vžival človek jedi iz puhlega in neizdatnega žita, tem bolj je bil lačen. Komaj je odložil žlico ter vstal od mize, je že vpil, kako ga muči glad. Kar so ljudje zavžili v taistih hudih časih, ni imelo nobenega teka, bilo je brez božjega blagoslova. Običajno je bilo, da so vmesili kruh iz žitnih plev, posušenih hrušk, drnulj, da, celo srabot so strgali in nosili lubje v mline. Prišlo je bogznaj kolikokrat do pobojev za trdo kruhovo skorjo. Ako je posedal kdo le količkaj skrbno skritega živeža, ga je vžival skrivoma, da ga ne bi kdo videl in mu ga iztrgal. Ko je šlo za zadnja prgišča prehrane, se niso ozirali starši na deco in ne odrasli otroci na onemogle roditelje. V borbi za kruh in preživež je igrala pest glavno vlogo. Med ljudstvom so se ohranile le strahotne slike o pomanjkanju kruha; mesa itak ni bilo, ker so poginile domače živali lakote poprej nego ljudje. Sestre gladu so bile razne kužne bolezni in od teh najhujša in najbolj neprizanesljiva kazen božja — kuga. Kot spomin na kugo, ki je kosila med našimi predniki, so se ohranila po Sloveniji do današnjih dni kužna znamenja. Spomeniki na rešitev od kuge so si med seboj podobni in jih je poznati že koj na prvi pogled. Za temelj imajo podstavek, na katerem stoji soha. Vrh sohe krona kapelici podobna glavica s križem. Višina prič obče bolezenske morije se giblje med tremi in petimi metri. Starejša kužna znamenja so iz kamna, vitka, navpična in izdelana prav lično. Novejša so iz opeke, nerodna in vrhna kapelica je precej obsežna. V kapelici so kipi, največ pa slike: sv. križa, sv. Roka, Boštjana, Lenarta, Antona ter Jožefa. Precej umetniškega smisla je opaziti na starejših kužnih spomenikih, novejši so le bolj nerodno kmečko delo. Kuga je morila po Evropi zlasti v prvi polovici XIV. stoletja na različnih krajih. Po slovenskih krajih se je bila razpasla od začetka XVI. do XVIII. stoletja. Kot znak okuženja po kugi je veljala neznosna vročina v prsih in po trebuhu. Med žganjem po notranjosti so se začele za ušesi, na vratu, pod pazduho, pod komolci in koleni izpuščati modre bule, ali pa so se lotili celega telesa žgoči izpuščaji. Od kuge napadeni je veljal za izgubljenega. Proti tej bolezni ni poznal tedanji človek nobenega sredstva. Priprosto ljudstvo, meščani in grajska gospoda se je borila proti kugi predvsem na ta način, da se je ogibala z vso skrbjo okuženih krajev. Ljudje so dobro znali, da je kuga nalezljiva in jo prenese osebni stik z bolnikom. Kot splošna zdravniška sredstva so veljali in bili v rabi ti-le nasveti: Pij na tešče lastno vodo. To sredstvo prepodi iz želodca gnilobo in odpre jetra ter čreva. Ako zavohaš, da je zrak krog tebe okužen, drgni se pogosto ob kozla, ki močno smrdi, ali pa se pomudi večkrat na stranišču, kjer se tudi ne preganjajo po zraku dišave. Kot posebno sredstvo zoper kugo so slovele krastače. Lovili so jih navadni ljudje in zdravniki med šmarnimi mašami. Nalovljene so sušili na solncu in posušene stolkli na drobno. Na ta način dobljeni prah so si privezovali v vrečicah krog vratu in sta ga nosila na prsih kmet in gospod. Nekateri so si obesili krog vratu kar cele krote. Zopet drugi so napravljali iz teh ostudnih žab obliže in jih polagali na rane. Celo tako daleč so zablodili v praznoverju, da so krastače kuhali na mleku ali v kisu in so jih zavživali. Ker so pa bila našteta zdravniška sredstva brez učinkov, so se zatekali od kuge šibani ljudje k romanjem, molitvi, postu in k dobrim delom. Kot posebni priprošniki ter pomočniki zoper kužne bolezni so veljali: Mati božja, sv. Jožef, Rok, Boštjan, Ignacij, Frančišek Ksaver, Karol Boromejski in sv. Rozalija. Naštete svetnike so klicali ljudje posebno goreče na pomoč in so nosili pri sebi njih podobe. Kuga je veljala za posebno šibo božjo, katero je oznanil pojav nekaterih zvezd repatic, ki zastrupljajo zrak s svojim osvitljenim repom. Ob pojavih kuge so sežigali na grmadah čarovnice v prepričanju, da je to strašno zlo posledica čarovnij. Kuga je bila tako občuten korobač, da je skušala omiliti njene brezobzirne udarce tudi oblast. Prva odredba proti kugi je bila izdana leta 1374. Najvažnejše točke iz kugopobijajočega zakona so te-le: 1. Vsakega na kugi obolelega se mora odpraviti iz mesta venkaj na polja, da tamkaj ozdravi ali umrje. 2. Vsi oni, ki so bili v dotiki z okuženimi bolniki, morajo ostati ločeni od drugih dobrih deset dni. 3. Duhovniki, ki obiskujejo take bolnike, morajo naznaniti vsak slučaj takoj oblasti; sicer se jim zapleni premoženje in njih same pa sežge na grmadi. 4. Kdor prinese kugo, se mu zapleni premoženje. 5. Okuženim bolnikom strežejo posebni strežaji. Kdor bi še razven teh obiskoval okužence, se ga kaznuje s smrtjo in z izgubo premoženja. Iz naštetih kar najbolj strogih odredb jo razvidno, da je iztrebljala kuga prebivalstvo brez izjeme veliko krutejše nego še tako krvava vojna. Onemogočala je sejme in trgovino sploh. Izumrle so vasi, trgi in mesta. Nikdo se ni upal v bližino od kuge napadenega kraja, ker so smatrali za raznašalca kuge zrak, ki puhti ter se razširja iz kužnega gnezdišča daleč na okrog. Našteta zla, ki so sprejeta že od nekdaj kot najbolj goreča prošnja v litanije vseh svetnikov: lakota, kuga in vojska so obiskovale v naslednjih letih že od nekdaj revne kraje tostran in onstran Sotle. <center> '''― ― ―''' </center> Leta 1574 se je pojavilo v celotnem območju pražupnije Pilštajn toliko vsakojake divjačine, da niso pomnili kaj podobnega niti najstarejši ljudje. Divje svinje so ruvale kar pri belem dnevu po njivah in delale grajski ter kmečki posesti škodo. Nič manj drzni niso bili jeleni, srne ter zajčja zalega. Kmetom je bilo sicer dovoljeno, da so slobodno pobijali škodljivce, vendar je dohitela smrt le tu in tam kak posamezni komad in kaj je to zaleglo pri toliki nadlogi! Preplavljenje z divjačino so razlagali podeželski preroki kot nič kaj dobrega obetajoče znamenje. Napovedano je bilo, da bodo sledile divjim požeruhom še druge in občutnejše šibe božje. Zver je prvo oznanilo, da bodo obiskali kraje hudi časi. Glede divjačine ni kazalo drugega, nego da so začele prirejati graščine s pomočjo kmetov love v velikem obsegu. Ob takih prilikah so pobili ob robih gozdov vse, kar je priteklo lovcem pod strel iz puške ali loka, pred sulico ali pod meč. Posebno številno obiskan lov je bil organiziran ob priliki, ko je prišel nadzirat z novimi delovnimi močmi zasedene kovačnice ter orožarno v Lesični celjski okrožni načelnik gospod Schrattenbach. Visoki gospod je pripeljal že seboj številno spremstvo izbranih plemičev iz Savinjske doline. Na Pilštajnu so ga čakali obsotelski imenitniki. Določen je bil pogon za divjimi prašiči in jeleni od Lesične po takratnih pragozdih do Planine. Med strelce in lovce je bila uvrščena samo gospoda, le za voditelje psov, trobentače in gonjače so izbrali tudi bolj imovite kmete. Lovska družba je bila na konjih in peš, v lahkih oblekah, oborožena s težko nerodnimi puškami in loki. Najvišji gospodje so imeli le sulice in nože za posebno velike merjasce. Bistriška dolinica pod Pilštajnom in Hartenštajnom je odmevala od nemirnega pasjega laježa, dokler ni bilo gonjačem dano povelje na odhod za prvi pogon. Baš tedaj, ko so pričeli obkoljevati gonjači gozd nad Lesično, se je pojavila pri kovačnicah Pištelakova Ema. Njeni konji so potrebovali nove podkove, prišla je osebno pogledat, če je delo gotovo, da bi ga takoj plačala natančnim Nemcem. Vitezi lovci so že bili deloma na konjih poleg g. Schrattenbacha, ki se je motal jezde krog velikih kladiv na vodni pogon. Gospoda se je čudila lepo oblečeni, visoki ter krepki deklini, ki je kazala že na zunaj gosposko dostojanstvo. Lovci so jej napravili špalir, ko je stopila na rahlo smehljaje proti podkovni kovačnici. Tukaj so se trudili in mučili na vse mogoče načine, da bi prvič pribili železno obutev še na obe zadnji nogi lepe, močne in iskre žrebice. Oba hlapca držača sta bila prešibka, žival ju je odbrcnila vsikdar z izredno spretnostjo, ne da bi bila katerega kaj poškodovala. Niti zafajfanje gobca ni ukrotilo konjske živahnosti. Kovači so delali priprave, da bi položili žival na tla in jej dokazali na ta način, da je človeški razum nad živalsko močjo. Ravno tedaj se je prikazala pred kovačnico gospodarica Ema. Z roko je porinila na stran hlapca, potrepljala žrebico po zadnjem stegnu in že je tičala konjska noga v njenih železnih pesteh, oprta ob koleno. Ko je začutila razposajenka, da jej je mojster nova moč, ni niti poskusila več s kakimi brcami ali otresljaji. Kovaški pomočnik je neovirano pristopil in pomeril na rog še vročo podkev. Zbrana grajska gospoda je kar ostrmela pri pogledu na orjaško žensko moč in še celo v tako skriti grabi! Vse je Emi zaploskalo, vsak je skušal biti prav od blizu priča očividec, kako je zmogla deklina žrebico pri prvem podkovanju. Za podkovo na eni zadnji nogi je prišla brez odpora na vrsto še druga. Tudi sam velmožni g. Schrattenbach še ni bil videl kaj podobnega, da bi bila ena ženska močnejša nego dva hlapca in sploh cela podkovalna kovačnica. Ko je odvezovala Ema sveže in prvič podkovano žrebico, se jej je prikradel g. poveljnik na konju od zadaj, jo objel krog vratu, hotel jo je potegniti k sebi in se je že bil sklonil, da bi jej bil ukradel iznenada poljub. Dekle je spustila povodec, se obrnila, izvila iz objema in premerila na hrbtu prekrižanih rok od pet do glave gosposkega drzneža. Plemenitnik se je nasmehnil poredno in stegnil desnico, da bi uščipnil na rahlo plašljivo srno v rdeče lice. Presneto, se je tokrat urezal, kakor sigurno nikdar poprej in ne pozneje. Z bliskavico ga je popadla ena Emina roka pod vrat, druga za nogo, en dvig v polukrogu in trebušasti gospod je bil prestavljen od ženskih rok s konjskega hrbta na tla, da bi si bil skoraj odgriznil jezik od presenečenja. Lovska družba je prasnila v smeh, osmešeni žlahtnik je nameril kopje proti sramotilki. Ni utegnil niti suniti v silovitem vzvalovanju jeze, že je bila njegova sulica v Eminih rokah, ob njenem kolenu in sta odfrčala dva konca po zraku proti Bistrici. Pravkar opisani tri prizori so bili za plemenitaše več nego sto in sto viteških borb ter iger po gradovih in najbolj znamenitih mestih. Eni so ploskali, drugi strmeli, tretji so se krohotali, le g. Schrattenbach je obstal onemel na mestu, kamor ga je bila zapičila orjakinja. Oplazovali so ga čisto resni dvomi: Ali se je znosila nad njim nesmrtno sramotno navadna ženska, ali pa je razlilo nanj izredno moč kako nadnaravno bitje? Iz omotice začudenja ga je vzdramila Ema, ki je bila med tem pobrala na tleh staro podkev, prijela vsak konec z eno roko, jo prelomila brez posebnega truda na dvoje in pobrundala z vsakim kosom gospodu pod nosom. Razlom konjske podkve od ženskih rok in še povrh v lesički grabi je izzval ponovno ploskanje viteštva, navdušeno krikanje in strmenje. Nikdo ni bil prav opazil, kedaj in kako se je bil izmuzal pred tolikimi osramočeni Schrattenbach, zavil na konju proti gozdu, odkoder je zatrobil njegov spremljevalec na odhod na stojišča. Lovci so se razšli na večkratni klic troblje. Niti eden se ni drznil, da bi se bil dotaknil dekline, ki je obranila z goljatsko močjo, neustrašenostjo ter samozavestjo vpričo najbolj imenitne družbe žensko čast! Vitezi so jo le pozdravljali iz polnih grl, se ji klanjali in jej klicali na skorajšnje svidenje! Pištelakova Ema pa je znala dobro, komu se je bila osvetila za poraz v šentpeterski bitki, Pavlovo glavo in za sramotne udarce na lastnem telesu. Z najtoplejšim vzdihom se je zahvalila svoji grofovski patroni in sv. Mihaelu, da sta jo trenutno opogumila za nesurovo, a za v celem celjskem okrožju najvišjega gospoda bolj občutno maščevanje, kakor če bi ga bil kdo premagal z mečem, ali mu odrobil glavo! Dedec gosposki je prejel dovolj za celo življenje, a ne od viteške ― od ženske roke! Taisti dan ni prisostvoval g. okrožni poveljnik niti celemu prvemu pogonu. Po enem od spremljevalcev se je opravičil družbi in odjezdil z neznatnim spremstvom nazaj v Celje. Kako daleč se je bila raznesla vest o njegovem osramočenju od kmečko-ženske roke, ne beležijo zgodovinski zapiski. Dejstvo je, da ga ni bilo pri vsej radovednosti in gospodarski natančnosti nikoli več v Lesično. Več vitezom iz že omenjene celjske lovske družbe je dokazala Ema ob drugi priliki pogona za jeleni, da je pravo čudo tudi v rabi loka in pušice. Na več nego 70 korakov je pogodila jelena, da je takoj skleknil in obležal. Sicer ni pohajala po loviščih, a je le pokazala gospodi v Lesičnem na žrebici, Schrattenbachu, prelomljeni sulici in podkvi ter na tako daleč zadetem jelenu, da se veseli po pravici in zasluženju naziva: kmečka junakinja in kapitanova nevesta! Leta 1573 je povzročila preštevilna zverjad mnogo škode po poljih in nasadih, a zamaha s prerokovano šibo božjo še ni bilo istega leta. Leta 1574 so pričele že v zgodnji spomladi nevihte z nalivi in udari strele. Strele so pobijale ljudi na polju, živino na pašnikih in po travnikih, pogorelo je mnogo od strele užganih domačij. Komaj se je prikazal na nebu kak oblačec, že je treskalo ter grmelo, kakor bi se hotelo razliti po zemlji gorje iz jasnega. Kljub nevihtam in pogubonosnim švigom strele je bila dobra vinska in poljska letina. Vasi ob Bistrici so se veselile izbornega obroda, ker tamkaj ni palila suša in tudi nalivi so se odtekli vsikdar naglo brez posebne škode za poljske pridelke. Ljudje so pozabili v tem letu pri obilnem kruhu in pijači na prerokovanje o slabem pomenu preobilnega pojava divjačine. Leta 1575 so se pojavile radi premile zime po poljih miši, da je kar vse mrgolelo in si niso znali ljudje po nižavah nobene pomoči. Pa golazen je ugonobila le najbolj zgodnje pridelke in izginila nenadoma bogznaj kam. Kmetje so pridelali tudi v tem letu zadovoljivo za zimo, dasi je grozila z lakoto mišja nadloga. Leta 1576 je bilo pa na njivi, travniku in v vinogradu vsega več nego preveč. Ljudje so jedli, pili, se veselili in rajali, kakor da je bilo zapisano z vso sigurnostjo, da se bo raztegnilo leto izobilja v dobo sedmih svetopisemskih dobrih let. Preobilica vinske kaplje je rodila zločine pobojev. Nikdo se ni zmislil v tem letu na prerokbe o slabih časih, ki so že bile nekako namignjene po raznih opisanih udarcih šibe božje. Človek niti ne pomisli, ako se mu godi nekaj časa dobro, da bi utegnilo okreniti kolo sreče na slabše. Že spomlad leta 1577 je bila z malimi izjemami deževna. Poljska spomladna dela so bila opravljena v mokrotnem, po nižavah naravnost v blatu. Moča je pognala seno v izredno višino, da se je obetala živinorejcu najobilnejša košnja, če bo že žetev bolj puhla. Malodane tik pred seneno košnjo se je pooblačilo nebo kakor pred vesoljnim potopom. Nato so se odprle zatvornice neba, lilo, deževalo, pa zopet vlivalo je nad eden teden noč in dan. Kje je še bil kak izsušen potočec ali davno pozabljena graba, sta se napolnila, izstopila in pomešala s Sotlo, Bistrico, Bučo, Dramljo, Savo in Krko v eno ogromno jezero, ki je toliko dni raslo in le malenkostno odtekalo. Na srečo, da ni zalezla povodenj obsotelskih krajev iznenada, ampak polagoma, da sta si še lahko otela v nižavi golo življenje človek in domača živina. Sotla je odnesla po obeh straneh: posamezne hiše, domačije in cele vasi, ki so uživale že bogve koliko desetletij ob njenih bregovih rodovitno blagostanje. Ob Bistrici je bilo razdrtih več jezov, človeških bivališč se hudournik ni lotil vsled naglega odtoka. O košnji in žetvi po nižinah ni bilo niti govora. Travniki so bili oblateni za cele pednje na debelo, njive od valovja sam Bog si ga znaj kolikokrat premetane s pridelki vred. O kakih prihrankih glede človeške in živinske prehrane izza minule dobre letine v spodnjih krajih ni bilo ne sluha in ne duha. Štajerc in Zagorec, ki sta lani jedla, da ju je bolelo za ušesi in pila, da sta se božala ter bratila s palico in polenom, sta prosjačila to poletje po vrheh za slamo in semensko ajdo. Hribovci so pomagali za prvo silo, ker je hranil vrhovljan še vedno nekaj za oddajo na poplavljenega dolenjca. Vse je upalo na otavo in ajdo, ki sta obetali zimsko prehrano kljub dejstvu, da bosta druga košnja ter žetev precej pozni. Enaka, če ne še gorša povodenj kakor seno in poletno žetev je uničila tudi otavo in ajdo. Na jesen l.1577 je deževalo, curljalo in pršelo, dokler ni zapadel prav zgodaj debel sneg. Ob ves jesenski pridelek ni bil le poljanec, še celo gorjanec. Pokošena otava mu je segnila v dežju, ajdo in proso so zbili v tla nalivi, grozdje je popokalo ter segnilo, repo in korenje je pokril sneg, domovina blaženega krompirja je še bila tedaj neznana Amerika. Samo na pol nagnito sadje so ljudje zbirali in rezali, ga skrbno sušili in zaklepali v škrinje za zimo. Zima z debelo sneženo odejo pred durmi; človek in živina brez hrane in krme, da, tik ob Sotli celo brez zadostne strehe! Prerokovanja o lakoti in kugi niso le namigavala ter opominjala, da, razbijala so po vratih ter vpila, da bo joj na zimo in spomlad! Leta 1578 v zimi je pričelo, na spomlad je izbruhnilo najprej na hrvaški strani ob Sotli. Po spodnjih krajih se je bila raznesla strašna vest, da je prirogovilila v tolikanj vsled pomanjkanja udarjeno pokrajino črno progasta krava, kakor so si predstavljali ljudje neizbirčno in neusmiljeno morilko — kugo! Že na spomlad v letu 1578 ni prignal nobeden Zagorec kakega repa na sejm v Podčetrtek, k Sv. Petru, v Kapele, na Pilštajn ali na Planino. Par hrvaških sejmarjev, ki so se še upali na štajersko stran, je pripovedovalo strašne slučaje o neugnanem pojavu kuge pri ljudeh in pri živini. Najprej so začeli umirati ljudje nagloma med neznosnimi bolečinami in širjenjem smradu, in cepati živina nižje Zagreba. Z bliskavico je segla šiba kuge po celem Zagorju, koder je bila povzročila povodenj upostošenje in kjer se je bila usidrala lakota. Človek je na večer še zdrav, drugi dan se že zvija radi pekočega ognja v prsih ter po trebuhu in črevah. Na več mestih vzrastejo gnojne bule, smrt je še edino odrešenje iz peklenskih muk. Pri živini gre mnogo hitreje. Kmet naklene junce, se poda na njivo orat, nazaj pa privpije ves obupan, da sta se zgrudila mrtvi obe živali. Število človeških in živalskih žrtev je že tako naraslo, da jih ne utegnejo več pokopavati. Gospoda se je zaklenila za grajsko obzidje bolj skrbno nego pred Turčinom; narod pa pada, umira in tuli od lakote . . .! Kuga je že napodila v smrt cele družine, izpraznila domačije ter iztrebila vasi. Mrtev človek in žival obležita, kjer ju je zalotila smrt. Nikdo se niti ne zmeni, kdo bi naj bila nesrečna žrtev, kaj šele, da bi se je usmilil in jo zagrebel. Zrak po celem Zagorju je tako otrovan od kuge, da ga ne morejo očistiti nobene čarovnije. Staro Bibičko v Zelenjakih, ki je znala edina pomagati v tej bolezni ljudem in živini, je ukazal cesargrajski oskrbnik živo sežgati. Nekdo jo je bil ovadil radi čarovništva. Grajski beriči so dobili res pri njej: močerade, krastače, posušene kače in druga proti kugi obična zdravila. Obsodili so jo na prostem pod milim nebom na smrt na grmadi, ker je priklicala z zlodejevo pomočjo črno kugo v izstradane kraje. Nikdo si ni upal babure zagrabiti, da bi jo bil privezal na kup pripravljenih drv ter podkuril. Natirali so ženšče v njeno lastno bajto, zapahnili vrata ter upepelili kočuro s copernico vred. Kljub temu, da je uničil Bibičko ogenj z zdravili vred, kuga še hujše razsaja. Narod je uverjen, da bo udarila tudi po strahopetni gospodi. Štajerski gorenjci niso verjeli Zagorcem radi stare izkušnje: Hrvat rad pretirava vsako istino! Je bila že tedaj in je še danes navada, če pogori koča enemu zagorskemu seljaku, prosjačijo kar cela sela daleč naokrog kot pogorelci. Zagorec rad vzbuja sočutje, raznaša tisočkrat povečane novice, da zastonj pije in mu poskakuje srce, če drugega gane iz trte in domišljije izvita usoda. Nekaj pa je vendarle moralo bukniti med Hrvati, so govorili vrhovljani, sicer bi ne čepeli vsi doma kakor jazbeci v zimskem spanju. Pilštanjske tržane je še posebno grizla radovednost, kako in kaj je med brati onstran Sotle, da jih ni med nje na sejme in s suho robo po hišah. Enookega postopača Andreja so drezali tako dolgo, da je obljubil, da se bo podal na ogled od Zelenjakov do Klanjca in če bo treba, še tudi dalje do Krapine. Ema ga je preskrbela s pijačo in jedačo, da bi odganjal od sebe kugo, če bi jo res kje srečal. Oprtal si je Draša dve polni bisagi preko pleč, privezal za pas obilno čutaro starine, gorjačo v roke in adijo za kugo, da bo ustreženo trški radovednosti. Ogledniku se ni mudilo. Rabil je dva dni do Št. Petra, kjer je bil most preko Sotle in cesta do Klanjca ter razpotja po celem bednem spodnjem Zagorju. Komaj je prikrevsal v Dekmanci po štajerski strani v bližino Sotle, mu je nagnal koj prvi pogled na bratsko Zagorje mravljince plahosti po hrbtu. Ob Sotli ni bil pospravil nikdo razdejanj po zadnji povodnji. Travniki so bili še vsi v blatu, njive ne zorane in kakor daleč je seglo oko, nikjer setev in ne zelenja! Ko je vprašal Dekmančana, kedaj mislijo Hrvati na seneno košnjo in na obdelavo polja, se je nagovorjeni prekrižal, vzdihnil, se prijel za usta, začel bežati pred bisagarjem in šele v precejšnji oddaljenosti je kriknil na ves glas: »Kuga razsaja, raznašajo jo berači!« Ni bil Belakov Drečica bojazljivec, a takole obnašanje pred prekoračenjem Sotle mu ni bilo vseeno. V vas Št. Peter v Leskovcu sploh ni smel. Šentpeterska cerkev je bila obdana z visokim in močnim obzidjem. Bila je pripravljena kot utrdba za slučaje turških vpadov. S cerkvenega obzidja je vpil nanj stražar in mu zabijal v uho, da ne sme v vas, če mu je drago življenje! Saj se mu pozna že na bisagah, da je zagorski malhar, ki trosi z beračenjem kugo! Toraj bavbav s kugo ni bil plod hrvaške domišljije, prebridka istina, si je ponavljal v mislih pilštanjski izvidnik, ko je obrnil hrbet Št. Petru in zavil preko polj proti Sotli, kjer je bila poražena l.1573. nesrečna kmečka vojska. Že tukaj na tako gosto obljudenih tleh pod Kunšpergom ni srečal ne človeka, ne živali, niti pes se ni obregnil vanj. Nikdo ni delal. Polje in travnik še niti osnažena nista bila od povodnji nanešenega blata, peska in dračja. S šentpeterskega cerkvenega zidu je vsaj čul človeški glas, tukaj pa je bilo, kakor bi stopal po pokopališču med grobovi ob polnoči... Most preko Sotle je bil razdrt. Za silo je bilo položenih nekaj desek, da je imel pešec dovolj truda s prehodom, voz in žival pa se nista poslužila teh razvalin gotovo ne od zadnjega razliva reke. Pa je preplezal Draša ostanke mostu, da bo lahko doma potrdil s prisego, kako sta si zrla s hrvaško kugo iz oči v oči. Ko se je postavil z obema nogama na okužena zagorska tla, se je ozrl skrbno na vse strani. Od nikoder človeškega ali živalskega glasu... Že ozračje je dišalo kakor iz dežele smrti in v svarilo, naj ne izziva srečanja s črnoprogasto kravo, ki rogovili in muka po teh krajih! Sedel je pri mostu na naplavljeni hlod, jedel prekajeno svinjino ter kruh in pil, da bi si nagnal več moči in korajže za poizvid vsaj do Klanjca. Po okrepčilu je razmišljal, ali bi naj stopil v grad Razbor, ki stoji še danes par streljajev proč od Sotle in mosta. Če je bil zastražen že Št. Peter, kaj šele Razbor. Še ustrelil bi kak grajski berič, ako bi prosil za vstop. Ta previdni premislek ga je usmeril po cesti proti Kumrovcu in Zelenjakih, kjer je bila brv in veliki mlini. Kumrovec, večje zagorsko selo z romarsko cerkvico sv. Roka, kakor izumrlo ― ―. Ni zagledal niti enega kumeka ali kume, ki so sicer vedno stali ob cesti in obsuli vsacega tujca z vprašanji. Graščinski travniki od Razbora do Majke božje na Risvici med cesto in Sotlo vsi v blatu, pesku in razni navlaki, katero je privalovila povodenj bogve odkod. Pri cerkvi risviške Majke božjo je še bil zložen visok kup drv. Andrej je koj uganil. Ker se ni upal nikdo z roko nad čarovnico in jo privezati na kol na sredini drv, straši nedotaknjen kup še sedaj. Za Marijo Risvico na križpotu proti Tuhlju in Klanjcu tik ob Sotli mu je še žugalo pogorišče kočure — resnična grmada nedolžne zagorske čarovnice. Korecal je naprej po cesti pod Cesargradom in se približal selu Suhi dol pred Klanjcem. V Suhem dolu je stopil nekaj korakov s ceste na hribček do kapelice sv. Križa, odkoder je tako mikaven razgled proti Klanjcu in po obsotelski ravni preko Bizeljskega do Kapel in še dalje. Prostor pri kapelici je bil posut s svežimi grobi. Nekateri so bili napol zasuti, kakor bi bil kdo prepodil pogrebce, ali pa jim je primanjkovalo časa. V Suhem dolu ni zapazil in ne slišal nikakega življenja. Andrej je ugotovil šele sedaj, da niso prepevali, niti letali ptički po teh izumrlih krajih! Od kapelice je stopil zopet k cesti. Sedel je na trato ob cestni grabi, vzel čutaro na kolena in gruntal resno, če se bo sestal vsaj na Klanjcu z živim človeškim bitjem, ki bi mu zaupalo: Kedaj, kako in kako dolgo je kosila tod smrt, da je uničila vsako življenje. Cukal je na dolgo iz čutare, se ponovno zamislil v grozno šibo božjo, katero je sledil že dolgo, a je še ni srečal, da bi jej pogledal v oči in bi podal lahko doma njen natančen popis radovednim sotržanom. Ko je odmaknil v tretje čutaro od ust, je začutil utrujenost v vseh udih. Moralo je že biti preko poldne in mudilo se mu tudi ni nikamor. Skril je od gorja trudno glavo med obe dlani, še tuhtal o zlu kuge, pa spanec ga je prestavil nazaj na Pilštajn, kjer bo lahko pripovedoval mesece, kako gospodari dekla smrti — kuga! Ni spal dolgo. V polsnu je čutil, kakor bi mu snemal nekdo bisagi in odvezoval od pasu čutaro. Ves preplašen je planil pokoncu, zakrilil z rokami in odprl oči. Kriknil je iz polnega grla: »Jezus — Marija!« Zakotalil se je po tleh in bil od strahu in groze brez vsake odporne sile. Držalo ga je za bisagi, za čutaro ter za pas vse polno človeških rok, ki so trgale z njega z vso močjo tovor, ker jim je bilo odmotavanje in odvezovanje prepočasno. Pa kaj grabežljive roke, le ti pošastni obrazi, pokriti s cedečimi se gnojnimi bulami, oči vdrte v globoke prepade in iz ust smrad — in smrad, da je dušilo Andreja... Ko so mu iztrgale le še napol žive človeške pošasti brašno in pijačo, so se ruvale ter pestile med seboj, katera se bo najedla in napila pred smrtjo. Borbe za kruh in vino niso spremljali obupni glasovi iz človeških grl, le nekako neznansko grgljanje, kakor bi bil nesrečnež ves izpaljen po notranjosti. Še najmanj okuženi velikan je bil zmagovalec, stekel je naprej po cesti, drugi za njim, a so omagali in počepali, ne da bi si bili utešili pred smrtjo glad s skorjo kruha in si ublažili vsaj za trenutek peklensko žgečo vročino po grlu, v prsih in trebuhu. Andrej je srečal v Suhem dolu ono, po kar je bil poslan iz Štajerske med zagorske razvaline. Ni bil nič več radoveden, kaka je kuga in kako bi jo naj prav živo naslikal domačinom. Pobral se je z vso naglico ter se spustil nazaj, ne naprej proti Klanjcu, ker je že bil videl, vohal in preizkusil živalsko grabežljivost in neusmiljenost kuge. Šele pod Majko božjo na Risvici se Je ozrl, če mu ni kuga za petami, saj njen vzduh ga je spremljal, kakor bi si zrla v oči. Bil je zopet čisto sam, le brez bogato natrpanih bisag in brez duše potovanja — čutare! Ni klel ali godrnjal radi ropa, prilastil si je bil nasilnim potom njegov imetek še jedva živ mrlič! Drašek se je pokrižal pri pogledu na osamljeni hram božji, zatulil v prebridkem joku, srečal in videl je bil prvič v življenju najhujše človeško gorje — črnoprogasto kravo — kugo — morilko vsega življenja! S čim bolj pošastnim se še Belak ni bil sestal. Že prvo srečanje ga je poučilo dovolj, da je lakota kuga in kuga neizogibna, peklensko pekoča in neznosno smrdeča smrt! Če bi še tudi imel obe bisagi polni, jesti bi ne bil mogel niti dišeče pečenke, njegova usta in vsa notranjost je bila polna nepopisnega vzduha kuge ter smrti. Pil bi, pil, reva na pol slepa, a nekaj je moral prenašati za pokoro v očigled kazni božji, ki stiska do popolnega opustošenja in izumira bratsko Zagorje. Nazaj mu je šla pot mnogo hitreje izpod nog. Nikjer med povratom se ni ustavljal. Ni si želel ne srečanj, ne razgovorov. Žejalo ga je, da ga je že peklo, dokler je pa gledal Sotlo in njeno nesrečno okolico, niti k studencu ni upal, da bi si bil poplaknil žgeči in smrdeči okus po kugi. Pozno zvečer po tem, ko se je bil sestal Belak s kugo v zagorskem Suhem dolu, si je poskusil omiliti žejo in prepoditi smrad iz ust s studenčnico na Bučah, prodno se je začel vzpenjati navkreber proti ljubemu Pilštajnu. Še tako dolgi požirki mu niso pregnali spekline iz grla in ne smrdljivega okusa. Tolažil se je, da povzroča te nadloge le prvi strah, ki mu je pretresel in zmešal vso notranjost. Drugi dan bo vse dobro pri postrežbi gospodarice Eme. Je prišvajdral Belakov Dreča še isto noč k Pištelakovim. Domačim se je zdel čuden, spremenjen po obrazu in govoru. Ni mu šla jed, pil pa je, kakor bi vlival v prepad, ker ga je nekaj peklo ter žgalo, povsod je vohal le trohnobo in gnilobo. Kljub prestanemu strahu, za starca daljnji poti, žeji in smradu pa je opisal zbranim tržanom sled kuge in srečanje z njo ob cesti v Suhem dolu. Pri poslušanju so plakali vsi na ves glas in jadikovali: »Sv. Marija, sv. Jožef, Rok in Boštjan, obvarujte nas lakote in kuge.« Kužni izvidnik Belak ni zatisnil tisto noč po povratku iz hrvaške puščave smrti očesa. Niso mu odganjale zasluženega spanja strašljive sanje, le žeja, speklina, ki se je pogrezala od grla v prsa in še dalje ter neznosni okus smradu. Andrej drugo jutro ni zajutrkoval, ni vstal k obedu, le pil je in bil zabruhel v obraz ter poln modrikastih oteklin. V noči je vpil na ves glas, da mu gori po drobovju, vzrasle bunke so se odprle, začele so bruhati gnoj, ki je širil vzduh po — kugi! Reva Andrej ni prinesel iz zagorskega Suhega dola le opisa srečanja s kugo, njo samo, ki mu je izžgala življenje iz telesa junija leta 1578. Belak je postal na Pilštajnu prva smrtna žrtev kuge. Ko so izročali tržani njegovo truplo zemlji, so bili uverjeni, da že Zagorci niso pretiravali, resnica je tudi, da je Belak srečal kugo in je bil zanj ta sestanek smrt, ki je bila povabljena z radovednim izvidom v gorenjsko območje pražupnije Pilštajn. Ni ostal Belakov Andrej osamljen glede okuženja. Enkratno srečanje kužnega izvidnika s črno marogasto kravo ni zbodlo na smrt le njega samega, skoro vse one, ki so poslušali ono noč Belakovo povest o sledovih kuge. [[Kategorija:Slovenski gospodar]] [[Kategorija:Dela leta 1932]] [[Kategorija:Januš Golec]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:Časniki]] 7li51ax7wqz8jdh8td5b9xk14aqsqba 207808 207807 2022-08-23T18:03:32Z Kana Vincek 5957 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Trojno gorjé. <br> Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 66/1-31; {{mp|leto|1932}} | vir = dLib {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|1}}, {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|2}}, {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|3}}, {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|4}}, {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|5}}, {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|6}}, {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|7}}, {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|8}}, {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|9}}, {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|10}}, {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|11}}, {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|12}}, {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|13}}, {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|14}}, {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|15}}, {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|16}}, {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|17}}, {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|18}}, {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|48}}, {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|49}}, {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|50}}, {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|52}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = 3 }} == Uvod.== Za boljše umevanje naše povesti je potrebno, da označimo kratke vzroke kmečkega upora, ki je končal tako žalostno ter porazno leta 1573. Zgodovina beleži, da so se dvignili ter zahtevali spodnještajerski kmetje leta 1515 v očigled samolastnemu stiskanju od strani graščakov svojo staro pravdo. 80.000 (?) upornih podložnikov, med njimi mnogo iz območja tedanje velike župnije Pilštajn, se je zbralo omenjenega leta pri Brežicah. Upor je segal od Sotle do Lipnice. Zatrla sta ga z ognjem ter mečem pri Brežicah Žiga Dietrichstein in Jurij Herberstein. Že v tem prvem večjem uporu so bile glavna upora revolucijonarnega gibanja kmečke zveze (Bauernbund). Od baš imenovane nemške besede izhajajo tudi v slovenščini običajni izrazi punt — upor in puntati se — upirati se. Kot kazen za prvi punt so morali brežiški podložniki graditi novo cesto iz Brežic na Zdole, ki je dobila ime: puntarska cesta. Prihodnji veliki kmečki upor na Spodjem Štajerskem se je doigral leta 1573. O vzrokih tega upora beleži Gruden v »Zgodovini slovenskega naroda« sledeče: »Kakor vse prejšnje in poznejša revolucijonarne poskuse naših kmetov, so zakrivili tudi veliko kmetsko gibanje v začetku sedemdesetih let 16. stoletja velika bremena, naklade, davki, ki so se nakladali kmetom proti postavi, in samovoljno nečloveško ravnanje od strani gospode, ki je vsaki pravici bilo v obraz. — Zemljiški gospodje so takrat prav kruto izžemali podložne kmete, množili tlako, naklade, mitnino in uvoznino. In kar niso storili posestniki sami hudega kmetom, to so jim prizadjali grajski upravitelji (»flegarji« — Pfleger) in valpeti, ki se nam kažejo kot najhujši nasprotniki kmetov, ki jih je kmet s svojim sovraštvom še bolj zasledoval, kakor gospodo samo. Upori začetkom 16. stoletja, dasiravno niso imeli uspeha, so vendar močno dvignili stanovsko zavest med kmetskim ljudstvom, iskra nezadovoljnosti je tlela naprej, vedni boji s Turkom so nudili kmetom dovolj priložnosti, da so se uirili v orožju in si podžigali pogum; treba je bilo le še povoda, da se je bojna sila zatiranega ljudstva obrnila proti lastnim domačim tlačiteljem. Prvi nagib je došel to pot iz bližnje Slovonije.« Že na spomlad leta 1572 so organizirali kmetje iz Podsuseda, Stubice, Brdovca, Stupnika in Cesar grada v hrvaškem Zagorju kmečko zvezo, katere cilj je bil: oboroženi nastop proti neusmiljenemu stiskanju od strani zemljiške gospode. Prvotna hrvaška uporna gibanja so bila usmerjena proti Francu Tahu, poveljniku konjice v Kaniži, ki je bil solastnik Sused-grada ter Stubice in pri Slov. Bistrici je posedal graščino Stattenberg. Predno so se uprli kmetje Tahuvemu brezmejnemu nasilju z oboroženo silo, so poslali kmečko odposlanstvo na Dunaj k cesarju Maksimiljanu, kjer so iznesli pritožbe proti Francu Tahu in prosili odpomoči. Ker so bili odpuščeni odposlanci s cesarskega dvora s splošno tolažbo, kateri ni nikdar sledila resnična odpomoč, so obupali v kmečko zvezo organizirani kmetje, zagrabili so za orožje ter se lotili izsiljenja stare pravde. Iskra, ki je užgala punt leta 1573, je bilo ravnanje Franca Taha na Susedgradu in Stattenbergu. Seveda ni šlo le za kratko razburjenje vsled odpora podložnikov, ali za izjemno stanje, ki ga je hotel upeljati na svojih posestvih Tahi, da pokori neposlušne kmete, temveč njegova vlada pomenja silno izžemanje podložnega ljudstva in tiranstva, ki mu iščemu zaman primere. — Uporni kmetje so pozneje po iztrebljenju kmečke revolucije pred sodbo v Gradcu, Zagrebu ter na Dunaju odkrili strašno sliko Tahovih zločinov. Morda so izpovedi tu in tam kaj pretirane, a kar se je dognalo uradno, je grozno dovolj, da moremo razumeti obupni odpor podložnih kmetov, ki so mu bili izročeni na milost in nemilost. <center> '''* * *''' </center> == I. Poglavje. == V dobi naše povesti sta stala navpično nad potokom Bistrica na Pilštajnu na dveh skalah dva lepa grada: Pilštajn in Hartenštajn, od katerih ne stoji danes skoro niti kamen na kamenu. Oba grada sta bila dvenadstropni stavbi. Utrdbe je tvorila narava sama. Edina nevarnost bi jima bila grozila iz Bistriške doline, od koder sta bila nedostopna. Radi naravno ugodne lege sta bila brez običajnih srednjeveških jarkov in utrjenega obzidja. Grada sta bila nekaki letovišči za tedanjo gospodo, ki se je rada mudila v skritem zavetju na oddihih po vojnih naporih, se je tukaj lahko mirno vežbala v orožju in pripravljala za viteške borbe po večjih krajih. S stolpa Hartenštajna je moral biti divni razgled po mični dolini Bistrice do Kozjega. Bila sta prvotno last z ogromnimi posestvi vred pilštajnskih grofov. Že blažena Ema, rojena pilštajnska grofica, je zapustila leta 1042 pilštajnsko posest z gradovi vred tedaj ustanovljeni krški škofiji na Koroškem. Pilštajnski kmetje kot podaniki škofov so bili v vsakem oziru na boljšem nego drugi, katere je tlačanila posvetna gospoda. Osovraženi so pa bili ravno na Pilštajnu nekateri najemniki, upravitelji in valpeti. V letih zadnje kmečke vstaje je bil grad Hartenštajn v najemninski posesti Janeza plemenitega Helfenberg. Grad Pilštajn je bil nekaj let v precej razdrtem stanju in ga je pozidal ter temljito popravil krški škof Urban Sagstetter leta 1570. Pod pilštajnskim trgom ob Bistrici je vas Lesično s podružno cerkvijo Sv. Ulrika na jezeru, ki se omenja v listinah že leta 1394. Kraj se je imenoval Na jezeru, ker je morala biti cela zgornja dolina Bistrice nekoč pod vodo, dokler se ni gorski potok prejedel skozi skalnati pilštanjski hrib in si priboril odtok proti Kozjem, Podsredi ter Št. Petru pod Sv. gorami, kjer se izteka v Sotlo. Cerkev sv. Ulrika bi naj bila pozidana radi močvirnatih tal na pilotih. V Lesničnem so bile v časih naslednjih dogodkov velike grajske kovačnice na kladiva z vodnim pogonom. Podjetje je bilo na slovesu daleč na okrog za gospodarske potrebe in kot izdelovalnica orožja ter viteških oprem. Treba pomisliti, da so se vršili tedaj neprestani boji s Turkom in tudi posamezni graščaki so se bojevali med seboj. Kakor danes so obstojale tudi v srednjem veku tvornice za izdelovanje orožja, bojne opreme, smodnika in topov. Izdelovalnice orožja so morale biti kje na skritem in v dobro zavarovanem kraju, da sovražnik sploh ni zvedel zanje. Orožje je bila dragocenost, ročno delo, katerega so tudi dobro plačevali. Vodje tvornic so bili po večini Nemci, pomočniki kmečki sinovi, ki so že bili večkrat na vojnih pohodih kot spremljevalci grajske gospode, so na tujem marsikaj videli in so se odlikovali po zvestobi ter spretnosti. Grajski gospod je pustil svojega spremljevalca po par let kje v kaki večji mestni orožarni, da se je izvežbal v tej stroki in mu je potem doma staro orožje ter opremo snažil ter popravljal. Nove bojne opreme so naročevali graščaki le iz večjih tvornic, kjer so jih morali takoj plačati. Pri nakupu orožja ni šlo s silo. Leta 1571 je zavladalo po celi Bistriški dolini med podložnim kmetskim prebivalstvom veliko veselje, ko je prevzel vodstvo grajskih kovačnic domačin Pavel Šterc. Bil je rodom iz Žusma, kjer je bil njegov oče uslužbenec na tamošnjem gradu. Že v mladosti se je izučil kovaštva ter ključavničarstva. Pozneje je bil vojak konjenik, ki se je udeleževal pod poveljstvom v uvodu omenjenega Franca Taha na Ogrskem bojev proti Turkom. Ko je spoznal Tahi njegove ključavničarske zmožnosti na vojnih pohodih, ga je nastavil za nadzornika orožarne v Kaniži, kjer je bil sam poveljnik konjenice. Po Tahovem slovesu od vojne službe je prišel Šterc na njegov grad Stattenberg pri Slov. Bistrici, kjer je imel dovolj posla s popravljanjem starih in z izdelavo novih viteških oprem. Pri Tahu na Stattenbergu Šterc ni bil dolgo, ker mu ni plačeval obljubljenega zaslužka in ga je celo oplazil z bičem, ko je zahteval odločno zasluženo plačilo. Iz bojazni pred ječo v grajskem stolpu je orožar utekel iz Slov. Bistrice, pribežal v ožjo domovino in bil sprejet z odprtimi rokami od posestnika pilštajnskega gradu Hartenštajn Janeza plemenitega Helfenberg. Novi gospodar ga je poznal kot izvrstnega orožarja in ga namestil za vodjo kovačnic v Lesičnem. Ob prihodu v Lesično je bil Pavel Šterc star 32 let, visoke, lepe ter krepke postave in prijazno prikupljivega obraza. Že na zunaj mu je bilo poznati, da je služil vojake in imel posla z najbolj imenitno gospodo. Kljub samozavestnemu obnašanju ni bil ošaben, ampak nasprotno — gostobesedno postrežljiv napram vsakemu, ki je imel opravka v grajski delavnici. Ker je bila lesička orožarna obenem tudi kovačnica, je bil nje vodja v stalnem stiku s tamošnjimi kmeti, ki se niso mogli načuditi njegovi neprisiljeni domačnosti. Vsakemu kmetiču je segel v roko, mu obljubil popravilo ali novo naročilo in še izpraševal ga je, kako se mu godi in kako je kaj zadovoljen z grajsko gospodo. Kmalu si je pridobil zaupanje podložnikov daleč na okrog. Lesička kovačnica je bila polna ljudi, ki so dali zalužka, a zvedeli marsikatero novo iz bojev s Turki in iz tedaj že živečega kmečkega gibanja po drugod. Prijazni grajski kovač je znal ter videl veliko, bil je precej daleč po svetu in je znal podati doživljaje revnim domačinom kot rojen Žusemčan v njihovem materinem — slovenskem jeziku. Radovedni Pilštajnčani so kar migali z mustačami, ako jim je pripovedoval Pavel, kako so podili Turke po Ogrskem in Bosni in kaj je skusil v veliki državni orožarni v Kaniži. Še bolj nego s pripovedovanjem o podivjanih Turkih si je znal prikleniti nase srca tlačanov s slikanjem prebridke usode Tahovih kmetov iz območja Stattenberga pri Slov. Bistrici in zagorskega Podsuseda. Pri poslušanju trinoških zgodb so kmetje škripali z zobmi, dvigali pesti in prisegali, da bi bili oni že davno zaplesali s Tahom, ako bi bil njihov grajski gospod! Po celi dolini Bistrice so pripovedovali ljudje od osebe do osebe, kaj počenja s tlačani krvolok Tahi, ki mora imeti volčje srce ter vražjo glavo. Staro in mlado je večkrat jokalo na glas, ko so poročali kmečki gospodarji po povratku iz Lesične, kaj jim je zaupal grajski kovač o Tahu, katerega je sam služil več let kot vojak in gledal na lastne oči, kaj in kako ravna lintver v človeški podobi s podložnimi kmeti. Za Pavlovo slavo priljubljenosti je še skrbel enooki Belakov Andrej. Dolga leta je bil kovač v grajski orožarni. Pri odsekavanju žarečega železja na nakovalu mu je odletel kos v levo oko in ga oslepil. V zahvalo za tolikoletno zvesto delo so ga odpustili in se je klatil reva na starost okrog ter popravljal pri kmetih za hrano in stan poljedelsko orodje. Ko je zvedel novi delovodja za usodo starca, ga je poklical v delavnico, kjer mu je poveril službo hišnika. Pazil je na jez, pospravljal orodje, pometal, izprezal konje strank in skrbel, da je bil red pri hiši. Prejemal je plačilo, vžival prosto hrano in stanovanje in vsak dan mu je še kaj odpadlo kot napitnina v gotovem ter pijači. Stari Andrej je imel lahko opravilo in precej prostega časa, da Je raznašal po krčmah po Pilštajnu, kaj vse je videl ter doživel njegov nezabno dobri gospod. Ako je povedal v nedeljo po službi božji na Pilštajnu kako dobro o Tahu v krčmi pri Pištelaku zbranim kmetom, so mu plačevali ne po poličih — po pintih. Ako mu je zmanjkalo resnično prisluhnjenih novic iz kovačnice, je razpletel sam katero prav grozno, da je bila orgorčenost napram gospodi tem ljutejša in polni pinti na mizi. Enooki Andrej je bil ustno izročilo Tahovih grozot, ki se je ohranilo stoletja med narodom in katerega so veliko pozneje beležili zgodovinarji iz ljudskih vrst. Po jezični zaslugi Andreja Belaka je znano o Tahovem trinoštvu iz okolice Podsuseda in Stattenberga tole: Kadar je imel Tahi na Podsusedu starega konja, ki je bil nič vreden, ga je prodal kateremu izmed kmetov, o katerem je znal, da ima nekaj pod palcem. Ta ga je moral kupiti za ceno, ki jo je določil Tahi, sicer ga je prisilil v nakup s temnico in telesnimi kaznimi. Drugi pot se je pokvarilo Tahu 1000 veder vina. Porazdelil ga je med svoje podložnike in prisilil, da so ga kupili za ceno, ki jo je določil sam. Ako mu niso plačali vina, jim je odvzel konje in govejo živino. Kmetje so morali rediti Tahovo živino na svoje stroške. Ako je poginilo kako govedo, so mu morali povrniti škodo v denarju po njegovi cenitvi, ni pa sprejel v zameno drugega živinčeta. Enako so morali rediti in čuvati Tahovi kmetje njegove lovske pse in ako je kateri izmed njih poginil, so mu morali dati zanj vola. Zvišal je služnosti in naklade tako, da je tirjal od vsakega kmeta 22 čutar vina več, kakor so mu bili dolžni dajati. Svojih delavcev ni plačeval po več let. Večini je ugrabil ves imetek, konje ter govedo. Najhujše pa je bilo, da je oskrunjal Tahi s sinovi vred kmečko družinsko življenje. Pozval je svoje podložne na tlako, moške in ženske. A ženske, ki so mu bile všeč, je dal odvesti po svojem slugi na grad, kjer so postale žrtve njegove divje strasti. Znana so imena 14 deklet in žen, ki jih je vse oskrunil. Dve od teh nesrečnic sta bili na Brdovcu. Ena je bila hči Tomaža Mačkomelja, druga hči Pavla Jurkoviča. Poslednjo je imel zaprto dalje časa na Susedgradu. Ker se je oče Jurkovič obnesel za čast svojega otroka, mu je mladi Gabrijel Tahi razsekal lice in iztaknil oči. Enako kakor na Susedgradu in Stubici jo ravnal krvolok tudi s svojimi kmeti na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Tukaj si je izposojeval denar pri imovitejših podložnikih, a vse izposojene vsote je ostal na dolgu in gorje tistemu, ki se je drznil ponižno prositi, naj mu vrne denar. Z gorjačo ga je dal iztirati iz gradu ali pa vreči v ječo. Po stari navadi je imel zahtevati graščak tlako le za svoje osebne ali domače potrebščine, ne pa za obrtna ali druga podjetja, ki nesejo več ali manj dobička. V graščinskih zapisnikih je bilo natanko določeno, koliko dni v tednu mora tlačaniti kmet in kaka dela mora opravljati. Franc Tahi je zahteval proti stari pravdi izredno tlako, ne da bi bil kmeta ali rokodelca za to primerno odškodoval. Veliko škodo so trpeli kmetje, ki so nosili za tlako naprodaj ali vozili graščinske pridelke v Slov. Bistrico, Ptuj ali Celje. V mestih so bile strogo določene najvišje tržne cene, nad katerimi ni bilo dovoljeno prodajati živila. Toda Tahova graščina je brez ozira na tržni red zahtevala in jemala od kmetov višje določeni izkupiček. Tahi je ukazal Jurku iz Poljčan peljati dva soda karpov in ščuk v Ptuj in prodajati funt karpov po 8 krajcerjev, ščuke pa po 6 krajcarjev. Vrhutega mu je poginilo v poletnem času mnogo rib. Vzlic temu je moral kmet plačati graščaku polno določeno ceno 23 goldinarjev in ker se je obotavljal skraja, ga je dal vreči radi nepokorščine v ječo in ga mučil tako dolgo, da je plačal ves dolg. Tahi je pošiljal podložnike v mesta brez blaga in denarja, da so jemali zanj na up razno blago, ki so ga morali naposled sami plačati. Tem potom je dobival graščak razna sladila, dišave in najbolj draga vina iz Italije ter Španije. Tahi je preziral vse zapisane pravice in sklenjene pogodbe, neusmiljeno je odiral kmete in kočarje, vdove in sirote. Brez pravega vzroka je dal zdaj temu in onemu odgnati živino iz hleva, kakor konje, vole, krave, teleta, prašiče, koze in odpeljati žito, salo, platno, skrinje ter konjsko vprego. Kmet, ki je poslal hlapca s konjem na tlako, ni bil nikoli varen, da mu prižene žival zopet domov. Tahi je odpravil konja in hlapca s težko naloženim vozom iz Slov. Bistrice v Gradec, v Sused ali v kak drug kraj. Ako je šlo po sreči, se je vrnil čez par dni sam domov brez blaga in denarja. Tahova pravosodna oblast mu je bila le molzna krava, od katere je hotel imeti kar največji dobiček. Največje posilno sredstvo mu je bila grajska ječa v stolpu, kjer je ukrotil vsacega protivnika. Kdor je črhnil le besedico nevolje, tega je dal takoj zapreti zaradi nepokorščine in punta. Navadno se mu je kmet, katerega je nameraval odreti, že udal, če mu je le zagrozil z ječo. Kmetu Novaku iz Stare vasi pri Slov. Bistrici je prišla v noči lisica v kurnik. Domače je zbudil kurji kokodak in gospodar je šel pogledat k perutnini. Pri pogledu na človeka je utekla lisica kmetu med nogami in hotela uiti skozi planke na dvorišču. Novak tudi ni bil len in hajdi za drznico, katero je ujel baš za rep, ko se je rinila z vsemi silami skozi plot. Kmet je držal zajeti rep z vso močjo, lisica je hotela za vsako ceno v svobodo, je pač popustil rep in ostal v Novakovih rokah. Kako se je maščeval Novak iz Stare vasi nad lisico, se je razneslo kmalu po celi okolici. — Pozneje je baš stari Tahi ustrelil lisico brez repa in se čudil tej prikazni. Grajski lovec mu je rekel, če še hoče imeti rep v koži, ga mora tirjati od Novaka, ker on ga še vedno hrani. Radi izpulenja lisičjega repa je moral odnesti Novak na Stattenberg vse kure in še s palico jih je dobil, da ni mogel hoditi dalje časa na delo, ker je izmaknil drzno kradljivi divjačini rep. V grajski kovačnici v Lesničnem, ki je že bila tabor kmečke zveze in prekipevajoč lonec ljudske nevolje na gospodo, se je zgodila na mah sprememba. Na Hartenštajn sta prijezdila oba graščakova sina Žiga ter Adolf s celim spremstvom plemičev. Plemiška mladina si je ogledala v delavnici izdelano orožje in se čudila Pavlovi izredni spretnosti o tedaj tolikanj iskani ter čislani obrti. Ko je videla mladež v delovodji nekaj več nego obrtnika, ga je povabila skoro za stalno na grad. Le tu in tam je še prišel pogledat v Lesično in dal nova povelja za izdelavo viteške opreme. Ljudje so zvedeli kmalu, da je postal njihov ljubljenec iz Lesične kar celi vitez in učitelj mladih grofov v rabi orožja in v boju na konju. Po cele dneve je odmeval iz grajskega dvorišča žvenket orožja, peket konjskih kopit, krik ter navdušeno ploskanje z rokami. Včasih so prijezdile na Hartenštajn kar cele čete do ušes oborožene plemenite gospode. Ob prilikah večjih posetov je bilo na grajskem dvorišču posebno burno in celo v noči ob plamenih gorečih bakelj so se zaganjali plemiči na konjih eden proti drugemu in se suvali s topimi sulicami. Duša in središče vsega hrupnega dirindaja na grajskem dvoru je bil Pavel, ki je jezdil z mladimi grofi okrog v svetli viteški opremi. Kmetje so brž uganili, da ne pomeni neprestano zbiranje oborožene gospode za nje nič dobrega. Poročil o kakih turških vpadih ni bilo od nobene strani; pač pa so se širile govorice, da so hrvaški kmetje že parkrat napadli Tahovo najožjo žlahto iz Susedgrada in Stubice ter si pripomogli sami do obračuna in pravice. Kaj, ko bi tele gosposke fantiče vežbal grajski kovač, da bodo mlatili v kratkem po že itak do tal upognjenih kmečkih hrbtih? Bog znaj, če ni bila Pavlova prijaznost le vaba za blebetave jezike lahkovernih tlačanov? Zvedel je vse njihove težnje ter sovraštvo do nenasitne gospode in bo lahko pokazal s prstom na vsacega, ki je zabavljal na oblast in cesarja, ki ima za vse kmečke pritožbe le gluha ušesa! Kar strah je postalo hartenštajnske podložnike, kaj bo z marsikaterim izmed njih, če je grajski kovač poturica in jih bo izdal. Kakor je bila pred kratkim vera tlačanov v domačina Pavla Šterca trdna in si je štel vsakdo v čast, da si je iztresel srce vpričo izkušenega graščinskega uslužbenca, tako je sedaj preklinjal uro, ko je nasedel temu gosposkemu petolizcu, ki je bil med njimi navaden vohun v težkih časih bojev za staro pravdo. Javno ljudsko mnenje se je glasilo: Kar je kvantal Pavel o Tahu in njegovem trinoškem početju, je bil le trnek, na katerega je ujel pilštajnske ščuke, katere bo pomagal sam peči na grajskem ražnju. Kedo bi bil tudi zameril kmetom ta hipen preokret glede presoje poprejšnjega njihovega buditelja, ko ga že ni bilo tedne in tedne med nje. Če je pogledal v delavnice ob Bistrici, se mu je tako mudilo med mlade plemiče, da se je večkrat spodtaknil ob kakega kmečkega dobrega znanca, ne da bi ga bil pogledal, kaj še le ogovoril. Da je Pavel poturica ter ovaduh, je stalo trdno kot skala, saj bo še lizun spremenil vero. Povod za naslednje osumljenje je dala tale nova prikazen v pilštajnski fari: Domači vikar Kraft je moral odstopiti kar čez noč kaplanijo pri Sv. Trojici v Dobležičah čisto tujemu duhovniku, ki se je bil pritepel na Pilštajn nekod iz Koroške. Sam cesar ga je napodil iz službe, ker je oznanjal Lutrovo vero. In koj, ko se je prikazal na Pilštajnu, mu je nakazal graščak desetino deseterih posestnikov. Lutrovec je vabil Dobležičane v cerkev. Šlo jih je nekaj parkrat iz radovednosti, a so slišali le zmerjanje čez svetnike, Marijo, papeža ter katoliško cerkev in maše je bilo konec, kakor bi pihnil. Ljudje so se bali krivega preroka in še dobležičke cerkve so se ogibali, da bi jih kje ne premotil zlodej in jim ugrabil dediščino očetov — pravo sv. vero. Odkar se je naselila viteška gospoda na Hartenštajnu, je Lutrov duhoven skoro stalno v gradu, kjer ponavlja nedeljo za nedeljo zgoraj omenjena bogokletstva, pa mu vsi potrjujejo, da tako je prav in tako bo sedaj brez svetnikov, Marije, zakramentov, sv. maše ter papeža! In kedo prihaja v družbi grajskega kovača v Lesično v delavnice, če ne oni nebodigatreba Lutrov apostol, ker je seve za gospodo in proti kmetu. Ta bo sedaj lepa na Pilštajnu! Ker so lahkoverni tlačani zaupali svoj punt v mislih proti gospodi prijaznemu izdajalcu, jih bodo pometali v ječo in jim še tamkaj vsilili lutriš vero, ki je slabša od turške. Tako in enako so mislili in šepetali eden drugemu podložniki v neprestani bojazni, zdaj pa zdaj bode planil po njih grajski valpet z beriči in jih odtiral na odgovor radi punta proti oblasti in radi sile na spremembo vere. Po par mesecih sta zapustila Hartenštajn graščakova sina in se vrnila v Celje, kjer je bil njun oče v cesarski službi. Grajski kovač se je zopet preselil v Lesično in prevzel z vso vnemo vodstvo delavnic, ki daleč niso mogle dohajati vedno novih naročil glede orožja ter viteških oprem. Ubogi Pavel je gledal in se čudil, ko je naletel povsod le na tuje obraze. Kmetov sploh ni bilo več blizu, ko so zvedeli, kedo je zopet gospodar kovačnic. Še taisti, ki je moral v Lesično, je skušal, da je opravil hitro in se ni spustil z grajskim kovačem v noben drug razgovor kakor, kar je moral. Pavle si ni mogel razložiti preobrata iz tolike prijaznosti ter zaupljivosti v — strah ter pobeg pred njim. Uganko mu je pojasnil šele stari Belakov Andrej, kateremu se tudi ni nič boljše godilo nego Pavlu. Odkar se je klatila tod ta vražja gospoda in dolgopeti lutrovec, mu ni plačal nikdo niti enega polička, četudi je še tako zabavljal nad Taha ter plemenitaše po gradovih. Po tem razodetju je uvidel v življenju izšolani ter preizkušeni Šterc, da bo v sedanjih časih tihega in odkritega boja za staro pravdo nemogoče služiti gospodu in tlačanu. Za koga se je odločiti njemu, mu je bilo jasno, to mu je narekovala vest ter katoliška vera, saj je bil sin kmečke, slovenske in verne matere! Nikakor še ni bil pozabil udarca Tahovega biča. Kakor psa ga je bil oplazil ta pijavka kot plačilo za delo. Že davno zaceljena brazda mu je klicala v spomin osveto nad gospodo, kadarkoli si je potegnil z roko po obrazu. Vendar kaj je bila njemu storjena krivica v primeri s tisočerimi in tisočerimi, katerim je iztiskal grad kri ter solze iz kmetskih podložnikov! Ni bilo dovolj, da je zasužnjila graščina ubogo kmečko paro glede osebne svobode ter imetja, ne, še novo ter krivo vero mu je hotela usiliti in vkovati tudi kmečko vest ter dušo v verige grajske brezvestnosti! Pavel ni bil trstika, katero bi bil z lahkoto zibal sem ter tja veter dobrega zaslužka iz grajske blagajne, bil je neomajan hrast, kojega korenine so segale globoko v prepričanje, da kmet ni pes, ampak kristjan z res pravo dušo in neugnanim hrepenenjem po osebni svobodi ter pravici! Čeravno v grajski službi, je bil z vsakim utripljajem srca za kmeta in njegovo svobodo, pa koliko razočaranje! Bratje iz kmečkih vrst so ga osumili za izdajalca brez vsacega dokaza le radi dejstva: služba ga je iztrgala za nekaj časa iz njihove sredine in ga preselila iz kovačnice na grad! Tolažil se je s prastaro resnico, da je baš kmet tolikokrat prenagel z zaupanjem ter z obsodbo. S čisto in odkrito dušo si je pridobil zaupanje tlačanov, zagrešil ni ničesar, kar bi ga tiralo na pranger izdajstva, mirna vest, pravica ter resnica bodo zmagale in mu pridobile nazaj čast ljudskega buditelja! == II. Poglavje. == V letih, ko se je pripravljala zadnja kmečka vstaja, je štela pilštajnska župnija 19 podružnih cerkev. K Pilštajnu so spadale tedaj še tudi tele fare: Kozje, Buče, Olimje, Prevorje in Zagorje. Zgorajni zgodovinski podatki nam povedo, da je bila šentmihelska nedelja na Pilštajnu, ko so obhajali farnega patrona sv. Mihaela leta 1571, izredno dobro obiskano cerkveno slavlje. To nedeljo so prihiteli verniki k slovesni službi božji iz območja vseh podružnic in se je nabralo ljudstva, da ni bila premajhna samo farna hiša božja, da celo trg. Kjub dejstvu, da sta dičila Pilštajn dva lepa ter velika grada, trška naselbina ni bila razsežna, ker tudi ni mogla biti radi ozke lege na grebenu. Pač pa je bilo v trgu nekaj prav čednih in za tedanje razmere lepih in v denarnem oziru dobro podkovanih hiš. Pilštajn je bil središče cele Bistriške doline v cerkvenem ter vsakem oziru in kar se tiče trgovanja z živino. Na zelo stare trške pilštajnske pravice nas spominja še danes pranger nad rotovžem. Po sv. maši so imeli trški ter okoliški krčmarji preko glave opravka in tudi lep zaslužek jim je zapustila proslava farnega zaščitnika. Kmetje so jedli ter pili po gostilnah, se pogovarjali in izmenjavali med seboj novice. Ta dan se je zvedelo na Pilštajnu toliko kakor celo leto ne. Moški so prišli v svojih pogovorih o letini, živini ter sejmih kmalu na politiko o stari pravdi in so kar migali iz pekoče radovednosti z ušesi, ako je znal kateri glede tega vprašanja povedati kaj novega in kar je cikalo na škodo gospode. Šmihelska nedelja je bila dan za starega enookega Belakovega Andreja, ki je znal dražiti s svojimi novostmi ušesa in žepe radovednežev. Po vseh krčmah je kramal s pripovedovanjem o Tahovih grozodejstvih, ki so že obrodila javne nasilne punte med junaškimi hrvaškimi kmeti. Za Hrvati se bodo gotovo kmalu oglasili Slovenjebistričani in potem bo zavrelo med vsemi slovenskimi kmeti, ki se bodo združili z že obstoječo hrvaško puntarsko kmečko zvezo. Da so ga za te vesele in upanje na boljšo bodočnost obetajoče novice kmetje napajali, je razumljivo samo po sebi. Kmalu popoldne se je že bil napil žolna, da je razsajal,imel opravka s trškimi beriči in nočil v občinskem zaporu. Dolgi Grobinov Filip iz Buč je pripovedoval, da je bil v Kapelah pri Brežicah na sejmu. Videl in slišal je tamkaj slepega Hrvata, ki je pripovedoval še vse nekaj bolj strašnega o grozodejstvih ter pokvarjenosti hrvaške grajske gospode nego pijani Belak. Sejmarji so pustili živino in trgovino ter poslušali slepca, ki je strašno zgledal. Razlagal jim je, kaj so že dosegli Hrvati v borbi za staro pravdo in da bo treba tudi slovenskemu kmetu seči po kosi ter cepcu. On ni prav razumel vsega, kar je kričal Hrvat, ker je bil predaleč proč radi gneče. Ve pa, da roma slepi mož od kraja do kraja peš in da hoče celo v Gradec, kjer bo tožil graščaka, ki ga je oslepil. Vsi so želeli, da bi bil slepi trpin danes med njimi, ko jih je toliko zbranih, da bi slišali kaj in kako je v resnici s hrvaškim puntom. Takile razburljivi pomenki in še dober vinček sta poslušalce podkorajžila toliko, da bi bili koj pripravljeni, udariti na to vražje brezvestno in po volčje podivjano in krvoločno gospodo. Ženski spol se ni zmenil toliko za politiko, tega je le skrbelo, kaj bo z novo vero, v katero šunta in napeljava neznanec, ki se je vgnezdil pri cerkvi na Dobležičah. Skraja se je držal le grajskih, sedaj že lazi po kmetih. Njegovi nauki so tako bogokletni, da ne prizanaša s psovkami ne Mariji, ne svetnikom, ne sv. maši in najbolj pa blati rimskega papeža. Ljudje ga ne poslušajo radi, a iz hiše se ga ne upa nobeden pognati iz bojazni pred valpetom ter beričem. Ker mu je neki nemški Luter: sv. maša, svetnik, Marija in papež, naj mu tudi ta da desetino, saj onih od graščine mu izročenih 10 kmetov krog Sv. Trojice v Dobležičah je priseglo, da ne bodo dali koroškemu bogokletniku niti enega žitnega zrna in niti za požirek vinskega mošta. Proti večeru na šmihelsko nedeljo leta 1571 so bili vsi pilštanjski romarji za staro pravdo ter proti gospodi in za staro vero proti bogoskrunstvu lutrovstva! <center> ''' — ''' </center> Kmalu po šmihelski nedelji je buknilo po obširni pilštajnski fari, da se mudi v Lesičnem v kovačnici oni slepi Hrvat, o katerem je znal povedati na Šmihelovo Bučan, dolgopeti Grobinov Filip. Moški, ki so bili na žegnanju na fari in so sedaj čuli, da je mogoče videti ter slišati kmečkega mučenika iz sosedne Hrvaške, so našli koj kak poseben opravek in se podali v Lesično, kjer je že bilo ljudi kakor ob priliki večjega romanja. Na sredini zbranih je stal, oprt z obema rokama ob palico že starejši mož, visoke, a sključene postave, obraz ves razbrazdan od zaceljenih razrezov in mesto oči dve globoki — prazni jami, iz katerih so kapljale neprestano solze. Pogled na tega živega mrliča je bil pretresljiv še za tako kamenito srce. Kmetje iz Bistriške doline so jokali, že ko so zrli žrtev plemenitaškega tolovajstva, naravnost zatulili so od bolesti ter svetega gneva, ko se je starec zravnal in povedal prosečega glasu, da je on Pavel Jurkovič iz Brdovca v hrvaškem Zagorju in je spakedral njega krepkega moža v slepega prosjaka sin starega Franca Taha — prokleta gadina Gabrijel. Po teh uvodnih besedah je zašumelo med poslušalci. Eden drugemu so šepetali: »Grajski kovač in Belak nista lagala. Nista vohuna, ne poturice ali izdajice, čutita z nami za staro pravdo!« Že prvi nastop trinoško ustvarjenega slepca je preokrenil ljudsko nevoljo ter nezaupljivost v Pavla v navdušeno ljubezen in trdno zaupanje. Baš ta mož nam bo pomagal in nas vodil do nam ugrabljenih pravic. Pavel Šterc je že bil junak dneva, ko je nadaljeval zravnani slepec svojo žalostno povest. Počasi, premišljeno, brez običajnih zagorskih kletvic je razložil, za kaj prav za prav je prišlo v njegovem rojstnem kraju do kmečkega punta. Iz ust očividca so zvedeli kmetje, da je gospodovala v Susedgradu in Dolnji Stubici priljubljena rodbina Heningov, ki je izumrla v moškem kolenu že leta 1502. Pozneje so si prisvajali obsežna posetva sestre zadnjega Heninga, njihovi možje, sinovi in vnuki. Rodilo se je vprašanje, ali ima pravico do Susedgrada žensko potomstvo, ali pa podeljuje po starem zakonu kralj svobodno posestva, katerih gospodarji so izumrli v moškem kolenu. Po dolgoletnih pravdah je rešil kralj Ferdinand leta 1559. vprašanje tako, da je podelil polovico Susedgrada in Dolnje Stubice štajerskemu plemiču Andreju Teuffenbachu, ki je prejel po svoji materi Katarini ime Hening; drugo polovico pa ogrskemu bogatašu ter veljaku Andreju Batori, ki je tudi bil po svoji materi potomec Heningovcev. Še istega leta je zastavil Andrej Teuffenbach—Hening svojo polovico posestva v Stubici medvedgradskemu vlastelinu Ambrožu Gregorijancu, polovico Susedgrada pa deloma Andreju Batoriju, deloma svoji ženi Uršuli Meknitzer. Leta 1563. je umrl Teuffenbach brez moškega nasledstva. Preživela ga je žena Uršula Meknitzer s štirimi hčerami, katerim je bil glavni zaščitnik in pomočnik Ambrož Gregorijanec v Stubici in Medvedgradu. Andrej Batori, solastnik Susedgrada, ni bil nikdar na Hrvaškem, ker je bil na Ogrskem kraljevi sodnik. Radi tega je prodal 1.1564. vse svoje pravice na Susedgradu in Stubici za 50.000 goldinarjev Francu Tahu, poveljniku konjice v Kaniži. V slutnji, da prodaja ne bo po volji Uršuli Meknitzer in njenim hčeram, je dal upeljati novega kupca v posest proti običajem nenadoma in ponoči brez vednosti sosedov. To nenavadno postopanje je silno vznemirilo vdovo Uršulo, njene sorodnike in prijatelje. Proglasili so Franca Taha za vrinjenca, ki se je utihotapil med nje, in vložili ugovor proti prodaji in načinu vpeljevanja. Tahi se ni umaknil kar tako, ker ima kot star bojevnik vplivne sorodnike in pokrovitelje. Po brezuspešnih ugovorih se je razvila med njimi in vdovo Uršulo strašna borba za gospodstvo na Susedgradu. Skoraj vsa zapadna Slavonija se je razdvojila na dva tabora. Na Tahovi strani so bili: ban Erdedi, mogočni rodbini Alapičev in Keglevičev. Z Uršulo in njenim sorodstvom (Heningovci) so potegnili Ambrož Gregorijanec s svojim sinom Štefanom, Sekelji v Krapini in še knez Nikola Zrinski. In kakor velikaši se je razdvojilo tudi nižje plemstvo na Tahijevce in Heningovce. Eni so udarjali na druge s svojimi kmeti, drug drugemu so ščuvali podložnike. In tako so postali prepiri med plemstvom povod kmečkega gibanja. Ko se je bojeval Franc Tahi s Turki na Ogrskem, je zbrala vdova Uršula krog 800 tlačanov ter iztirala z njihovo pomočjo iz Susedgrada Tahovo rodbino. Ko se je nato dvignil ban Peter Erdedi, da kaznuje Uršulo z orožjem ter vrne Tahu Susedgrad, so zbrali njeni zetje z Ambrožem Gregorijancem 3000 seljakov in so razpršili 3. julija 1565 pod Susedgradom popolnoma bansko vojsko. Odpor Heningovcev je bil zaman, ker je bil Franc Tahi leta 1566. ponovno vpeljan v svojo polovico Susedgrada ter Stubice, drugo polovico pa je prevzela kraljeva oblast, dokler se ne konča pravda z vdovo Uršulo. Zdaj je začel Tahi neusmiljeno preganjati svoje nasprotnike, a strašno zatirati tudi kmete, ki so se bili borili proti njemu. Razpor zasebnega značaja se je vedno bolj širil. Bil je sprva omejen na Susedgrad ter Stubico, kjer se je zdelo kmetom vladarstvo Tahovo nepostavno in je bilo kljub temu kruto ter nasilno; a kmalu se je razširil tudi na druga gospodstva. Ko je zmagal Tahi svoje plemiške protivnike, je skušal z nasilstvom in strahovlado streti tudi odpor kmetov. Toda vse bi bili mi seljaki še pretrpeli, da nam ni ta volk v človeški podobi oskrunil celo naše najsvetejše — naše družinsko življenje. Da je temu res tako, evo mene, oslepljenega Pavla Jurkoviča iz Brdovca, ki je zgubil vid na obe oči, ker se je obnesel za čast svoje edine hčerke. Kar s tlake so odgnali grajski pandurji ji mojega otroka na Susedgrad, od koder ga ni bilo več domov. Koj smo zaznali, kaj in kako bo, saj stari Tahi in njegovi sinovi so že poprej onečastili iz naše okolice 14 deklet in žen. Ker otroka le in le ni bilo na spregled, sem stopil sam na grad Sused in prosil grajsko služinčad, naj me pelje pred gospodarja. Starega ni bilo doma, prišel je sin Gabrijel in me koj nahrulil, kako sem se sploh drznil, prestopiti grajski prag, spadam vendar v hlev med živino! Pri tem zasmehovanju je zavrelo po meni, stisnil sem pesti in za vpil: »Vi spadate z očetom vred v svinjak, jaz sem danes tukaj, da zahtevam zadoščenje za onečaščenje otroka, ki ječi že dneve kot mučenica v ječi!« Fante se je stresel od jeze, pordečil, zgrabil za meč in se pognal proti meni, da bi me zabodel. Z roko sem mu iztrgal rezilo, ga prelomil na kolenu in za sabljo bi bilo tudi po mladem plemenitku, da me ni lopnil nekdo z nekaj trdim zadaj po glavi. Udarec je bil tako silen, da sem se zgrudil v nezavest. Zbudili so me z mrzlimi polivi in spoznal sem, da sem zvezan na rokah in nogah. V obraz se mi je zarežal s peklensko zlobo, Bog mi grehe odpusti, plemiški vrag Gabrijel. Zabrusil mi je na glas, da mi ne vrne otroka, še bo z njo plašljivo golobico mnogo zabave, predno bo pomnila celo življenje, kaj znajo Tahi. Gledal me je po tem objasnilu škodoželjno in se divil nad mojo onemoglostjo, sem mu pač pljunil v obraz. Z ostankom zlomljenega meča se je zakadil v mene na tleh ležečega in začel suvati v mene z rezilom, kamor je pač zadel in med mesarjenjem je preklinjal nebo in zemljo in prisegel, da ne bom videl nikdar več vlačuge, kateri sem oče! Kaj se je godilo nadalje z menoj na gradu, ne vem, zavedel sem se šele po preteku nekaj dni na svojem domu, kjer so mi povedali, da mi je izkljuval grajski jastreb oči, me razsekal po obrazu ter telesu, otroka pa drži še sedaj v svojih vražjih krempljih! Ko sem stopil po mesecih zopet na noge, sem vzel v roke palico in naprosil soseda Peretičevega Ivico, da me vodi za roko iz kraja v kraj po celi Sloveniji do Gradca, kjer bom tožil Tahe za oskrumbo edine hčerke in radi meni prizadete najtežje telesne poškodbe. Gospoda bo sodila Tahe na papirju in to pravo zahtevam od kralja kot zadoščenje za ugrabljenje časti hčere in za iztaknjene oči. Krvavi in že dolgo zasluženi obračun bodo napravili s Tahi in njegovo družbo moji rojaki Zagorci in bratje Slovenci, ki vam je ženska čast svetost in vem, da je v vaših zdravih očeh mučenik oče, ki je moral plačati plemenitemu lopovu oskrumbo otroka z vedno izgubo — vida! Pri nobeni pridigi še niso ihteli moški Pilštajnčani tako na glas, ko ob tokratni razlagi, zakaj je že prišlo na Hrvaškem do krvave zahteve izročitve stare pravde in zakaj da mora priti prej ali slej do tega koraka tudi med štajerskemi kmeti. Ko se je poslavljal slepec od njih, da bi nadaljeval pot proti Planini in Celju, so mu do solz ginjeni in hvaležni poljubljali palico in roke. Vsak se je hotel vsaj dotakniti mučenika očeta, katerega je vražja gospoda oslepila, ko mu je že poprej ugrabila ter onečastila otroka! Še tako živ ter natančen opis Tahovih trinoštev bi ne bil tako podžgal priprostih tlačanov, kakor jih je resnica ter očividen rop oči ter ženske časti. Uporna iskra, ki je že dolgo tlela, je povest hrvaškega brata razpihala, bilo bi treba samo zaklicati: Nad brezsrčno gospodo! in cela tolikanj miroljubna Bistriška dolina bi se bila dvignila, da maščuje z ognjem in pobojem najbolj enostavne in najsvetejše človeške pravice! <center> '''* * *''' </center> == III. Poglavje. == Povest oslepljenega Pavla Jurkoviča je zapustisla splošno najglobokejši utis. Iz orisa razmer po drugod so uvideli Pilštajnčani, da so pri njih prav za prav nebesa v primeri s Tahijevim kraljestvom po hrvaškem Zagorju. Vsak je bil prepričan v dno duše, da jim je slikal grajski kovač pekel kmečkega tlačanstva mnogo znosneje, nego je bil v resnici. Grajska kovačnica v Lesičnem je oživela koj po odhodu nesrečnega Jurkoviča in Pavel je postal čez noč ognjišče, ob katerem so se ogrevali ter navduševali tlačani iz Bistriške doline na boj za staro pravdo. Vsi so govorili: Ako slačijo danes pri živih telesih graščaki kožo Hrvatom, bodo jutri tudi nam. Pomagati moramo eden drugemu. Tahijeva tlaka je hujša od turškega suženjstva. Oh, je imel Belakov Andrej zopet dobre čase ter pijače mesece naprej, ko je raznašal puntarske novice iz kovačnice po pilštajnskem trgu. Sedaj, ko je videl ter slišal slepega Jurkoviča, je slikal tudi lastno enooko slepoto kot posledico grajske brezsrčnosti in si priboril med domačimi mesto mučenika, v zahtevi po uresničenju klica: Za staro pravdo! Le nekdo ni bil nič kaj vesel, da se je tako naenkrat ter iznenada poživila kmečka politika krog delavnic v Lesičnem. Ta nekdo je bila Pištelakova Ema, edinka najboljšega in glede premoženja najbolj trdnega tržana. Ni bila na zunaj krasotica, ker je bila izredno velike ter močne postave, pač pa res prava Emica po srcu in mehko milem pogledu. Njena zunanjost je razodevala žensko moč ter nevstrašenost, njena beseda, oči in dekliški smehljaj so oznanjali, da še spavajo v njej vrline, dobrote ter globokosti materinega srca. Bili so tedaj trdi časi, ko je bila telesna moč v veljavi ter spoštovanju. Kdor je bil količkaj premožen in še na zunaj krepke postave, je nekaj pomenil. Pištelakova Ema je bila daleč na okrog na glasu, da njej ni najti para glede telesne moči in srčnih čednosti. Znano je bilo, da kot mladenka prelomi vsako konjsko podkev brez posebnega napora. Ako je izbruhnil prepir med vinjenimi gosti, je zadostoval njen glas ali žuganje s prstom, da so se prepirljivci pomirili v bojazni, da bi jih ne posadila na hladno in kot igračo dekliška roka. Domača in tuja grajska gospoda se je čudila njeni moči. Plemiči od daleč so jo vabili v grad, kjer je radevolje pokazala, da jej je podkev igrača in najtežji meč pero v roki. Ema je bila doma tudi na konju. Izurjenosti v sukanju na konju so jo zlahka navadili grajski orožarji, ki so pripovedovali gospodi bajne čine o orjaški Pilštajnčanki, kateri je vsak vitez v najtežji opremi lutka. Moči njenih rok se no more ustavljati še tako v rabi konja izvežban borec. Veliko stav je bilo dobljenih, ker mladostni tuji plemiči niso verjeli pravljici o goljatski trški deklici, dokler ni bil širokoustnež ob denarno stavo in se je še skotalil s konja po izmenjavi prvih sunkov z orjakinjo. Že par let pred prihodom Šterca v Lesično so bile vsakoletne viteške igre — takozvani turnirji na Pilštajnu dobro obiskani od tujega plemstva in največ radi radovednosti srečanja s trškim ženskim vitezom, ki je na občudovanje vseh številnih gledalcev zmagoval v viteških borbah z izredno močjo pa tudi s spretnostjo v ježi in radi dolge sulice, ki je bila prikrojena za to, da nasprotnika dvigne s sedla ter ga skotali na tla, ne pa rani ali celo smrtno prebode. Pištelakova Ema je bila na obeh pilštajnskih gradih junakinja in pogostokrat povabljena ob priliki obiskov ter viteških iger. Nikdo se je ni upal žaliti, ali se dotakniti njene dekliške časti že iz strahu ne, da bi ga samozavestna ter ponosna mladenka vpričo vseh ne stresla liki mačka miško in ga pozvala dejansko k dostojnosti. Pravi vitez po telesu, vitez dekliške modrosti, skromnosti in čednosti po duši je bila Pištelakova Ema na Pilštajnu in radi tega ljubjenec gospode, tržanov in kmetov podložnikov. Ji še ni bilo dvajset let, ko je bila javna tajnost, da je obviselo oko lepega grajskega kovača baš na Emi, ki se ni branila poštene ter v njenem mladostnem življenju tudi prve ljubezni. Ugajal jej je Pavel po obnašanju, kreposti ter spoštovanje vzbujajoči možatosti, ko se je oglasil prvič v očetovi krčmi. Srce se jej je zavrtelo v radostnem oboževanju ter prikrito hrepeneči ljubezni, ko ga je gledala kot pravega viteza na konju v blesteči bojni opremi. In takrat, ko je vežbal mlade plemiče v ježi ter rabi orožja, je bil tolikokrat pri njih in tedaj sta si tudi razodela, da sta že prav za prav čakala eden na drugega, da sta ter ostaneta za bodočnost življenja eno. Bile so to za Emo ure rajskega duhanja cvetja prve ljubezni, ki je obetala tudi življensko resnost, saj je imel Pavel tako lepo službo in povrh bi bil še vreden naslednik skrbnega, uglednega ter premožnega Pištelakovega očeta. Javnost je zrla s ponosom v to ljubezen, jo odobravala ter stavila drugim za vzgled. Odkar so bili odšli plemiči s Hartenštajna in je bil pognal slepi Hrvat med kmečki narod jabolko puntarske zavesti, je tudi Emin izvoljenec nekako zanemarjal trg. Mu je pač tudi prijalo, da si ga je zopet izbral priprosti ter tlačeni človek za vodjo ter odrešenika iz okovov grajskega jarma. V Emi je tlelo po ženski navadi precej samopašnosti in je hotela imeti Pavla le zase in ne da so se ogrevali ob njem še nešteti drugi. Morila jo je ljubosumnost, zakaj so mu drugi več kakor ona, kateri je obljubil spremstvo skozi celo življenje. In nazadnje je bila ona pač le prosta tržanka in ne tlačansko kmečko dekle; navduševanje na boj za staro pravdo ji je bilo tuje, ker ni okusila nikdar trdosti in neusmiljenosti grajske pete. Nekaj jej je še povrh šepetalo, da bi moral Pavel držati bolj z gospodo, pri kateri je uslužben tako dobro, nego s kmeti, ki so vsi uboge ter bojazljive pare, ki tudi vlečejo in se uravnavajo po trenutnem vetru splošnih govoric ter hujskarij. Kratko in malo: Ema je bila urezana ter prikrojena bolj po gosposko in želela isto tudi od preljubega ljudskega junaka Pavla. Ravnokar omenjene očitke mu je povedala večkrat očito in ga prosila, naj bo tak, kakor je bil še pred kratkim, ko je bil učitelj plemičev. Povrh je mešanje ter podžiganje ljudske nevolje zanj nevarno, ko je že enkrat okusil grajski korobač iz rok starega Taha na Stattenbergu. Preljubi je uvideval upravičenost Emine skrbi zanj in bi se bil gotovo oprijel njenih nasvetov, da mu ni pahnil v naročje celega ljudskega zaupanja slepec iz hrvaškega Zagorja. Ako je učil poprej izgovarjati kmete — a, mora sedaj ponavljati z njimi tudi — b! Vendar stari Jurkovič ga še ni toliko podžgal za boj proti krivicam priprostega človeka, še bolj ga je usmeril za ciljem ljudskih pravic slepčev vodnik Peretičev Ivica. Hrvata sta se mudila pri njem v Lesičnem par dni in je imel priložnosti dovolj, da ga je uvedel brihtni zaupnik zagorskega kmečkaga gibanja Ivica v podrobnosti punta, njega organizacije in mu razložil zahteve kmečke zveze. Zagorec je zaupal njemu kot vodji tihega upornega gibanja v Bistriški dolini med drugim tudi tole: Hrvaški uporni kmetje so si že izvolili v Stubici vrhovno vlado treh mož. Načelnik je Matija Gubec, imenovan beg, poleg njega še Pasanec in Ivan Mogaič. Vlada se sestaja z drugimi kmečkimi voditelji na posvete pod lipo pri cerkvi v Gornji Stubici, kjer izdaja ukaze in razglaša javne sodbe. Razen vlade je že urejena tudi vojska. Za vrhovnega poveljnika ali vojvodo je proglašen Ilija Gregorič, katerega sluša enajst kapitanov. Vojvoda Ilija je ustvarjen za vodjo kmečke vojske. Rodom je iz Ribnikov blizu Metlike na Kranjskem, s posestva grofa Štefana Frankopana. Ob priliki turškega navala na Kranjsko (1557) je bil ujet in odveden v robstvo. Ko je ušel Turčinom, se je nastanil v Brdovcu na Tahovi posesti. L. 1568 je bil drugič zajet od Turkov in odpeljan v Carigrad. Rešil se je tudi tokrat srečno jetništva in se vrnil nazaj v Brdovec. Radi pobega iz turškega suženjstva ga imenujejo splošno »Prebeg«. Ilija je seve izurjen vojak, služil je mnogo let v hrvaški krajini in pod vrhovnim poveljnikom Francem Lenkovičem in Semeničem. Kmetje so mu obljubili vrhovno poveljstvo pod pogojem, da se pridruži njihovi zvezi. To je storil tem raje, ker ima veliko jezo na Taha, ki mu je ugrabil ves imetek, v vrednosti 200 cekinov. Namen kmečke zveze je: rešiti podložnike iz oblasti plemiške gospode in radi tega jo imenujejo »moško punto ali puntarijo«. Zunanje znamenje upornikov je zimzelen ali bršljan, ki ga nosijo za klobukom. Kadar poziva »moška punta« občine (župe), da se jim pridružijo, jim pošljejo petelinovo pero, znamenje bojevitosti. Sprejem v »punto« je slovesen. Ako kdo prijavi pristop, mora stopiti v na tla začrtani krog, vzdigniti desno roko in priseči slovesno zvestobo in pokorščino poveljnikom. Punta bo gotovo dosegla, da bodo rešeni s časom vsi hrvaški in slovenski kmetje iz oblasti gospode. Odpravila bo vse uradnike, ki pobirajo davke in naklade, vse mitnice ter carinske postaje, da bo odprta trgovina in svoboden promet do morja. Ako bo boj uspešen in to mora biti, bodo osnovali kmetje skupno v Zagrebu cesarska vlado za vse hrvatsko-slovenske pokrajine. Pobirali bodo sami vse davke in naklade ter skrbeli za varnost Krajine, za katero se gospoda itak ne briga. Pokorni bodo le kralju in nadvojvodi, drugemu nikomur. To so bili nauki, načrti ter zahteve, katere je razlagal na dolgo ter široko puntar Ivica Peretič grajskemu kovaču in mu jih zasadil tako globoko v srce, da ni mogel odnehati — niti popustiti glede započete puntarije, ko ga je prosilo za to najljubše bitje na svetu — krepostna in že v dekliški mladosti dalekovidna Ema. Sicer jo je zagotavljal, da bo že zahajal večkrat v trg, a sedaj je preveč naročil v delavnici in pri izdelavi finejšega orožja in dragocenih oprem mora pač biti sam navzoč in prijeti za delo; v resnici pa je razmišljal ob količkaj prostem času o ustroju nove kmečke organizacije po Hrvaškem, ki ima tudi za cilj: odrešenje Slovencev. Pavel je bil že preveč v moških letih in mu ni bila dovolj le ljubezen do nedolžnega dekleta, njegov duh je silil tudi ven v javnost, med toliko stoletij od tujcev zatirani ter neusmiljeno izžemani kmečki narod. Čutil in videl je na lastne oči, da ga tukajšnji kmetje hočejo ter morajo imeti, da bo dosežen cilj zedinjenja s Hrvati, skupne osvoboditve ter tolikanj zaželjene samostojnosti. Vest mu ni le šepetala, ampak mu naravnost kričala, da je boj za svobodo, za staro pravdo in za kmečko pravično vlado več, nego neprestano ljubimkanje. Mož sicer rabi milino ženskega srca, narod in domovina tirjata in zahtevata od pravega moža tudi svoje! Nikakor ne smemo misliti, da bi se bilo razmerje med Pavlom in Emo radi udejstvovanja pri kmečkem gibanju ohladilo. Ravno nasprotno! Ema je začela s časom se bolj poglabljati v priprosto kmečko dušo in razumevati njene sto- in stoletne klice po odrešenju. Pavlov poduk o podrobnostih punta jej je odprl v marsičem oči, da se jej je začel prikupljati njen ljubi bolj kot kmečki kapitan, nego kot grajski vitez. Neznosne tlačanske razmere se morajo tako ali tako spremeniti in za slučaj prevrata bo kmet itak obračunal s plemstvom za vselej. Ob posinu kmečke svobode bode tudi njen ljubi in oboževani Pavel nekaj več nego grajski kovač ali Pištelakov krčmar na kamenitem pilštajnskem hribu. Baš ono, na kar je bila Ema na Pavla nekaj časa nekoliko nevoljna, je vzraslo veliko, lepo, oboževano in zaželjeno, da bi se le uresničilo čim preje. Kmečko gibanje Eme od Pavla ni odvrnilo, ampak jo prikovalo nanj z vsako mislijo in z vsakim utripom ponosnega dekliškega srca, da bo ravno ona žena kmečkega osvoboditelja, voditelja in — vladarja! == IV. Poglavje. == Da ples z brezobjestno gospodo ne bo omejen le na hrvaško Zagorje, ampak da se bodo pridružili puntu tudi štajerski kmetje, dokaz za to je dala Slov. Bistrica. Grajski kovač v Lesičnem je zvedel od tamošnjih somišljenikov in enooki Belak je oznanjal kmetom iz Bistriške doline, kako in kaj se je bilo doigralo pred kratkim na Tahovem štajerskem gradu na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Stari Andrej je že znal glavne obrise kmečke zmage in pripovedoval navdušeno takole: »Sem vam že razložil, da so vložili statenberški podložniki radi Tahovega nasilja, grozodejstev ter teptanja pravice pritožbo na vladarja Karola. Tudi v tem slučaju se je pokazalo, da vrana vrani ne izkljuje oči. Gospoda drži skupaj od graščaka do najmogočnejšega cesarja. Ovadba in zahteva Slovenjebistričanov po pravici je bila zavrnjena z najvišjega mesta. Kaj jo preostalo kmetom drugega nego samopomoč. Začeli so se shajati na tihem in so se posvetovali, kako bi se znebili neznosnega nasilja. Vse priprave so ostale gospodi prikrite in rodile večji uspeh, nogo so ga pričakovali uporniki. Puntarji se pri Stattenbergu niso posluževali niti sile, ampak so so polastili gradu prav na lahek način z zvijačo. Nikolaj Kopriva iz Makol pri Poljčanah je bil skraja ključar, potom sodnik in naposled deset let konjenik pri graščini. Ko je tirjal po trinajstletni službi plačilo v znesku 668 goldinarjev, mu je vzel Tahi prsni oklep, železne rokavice, dve puški in ga napodil. Miklavž Kopriva, ki je poznal osebno vse navade v gradu, je zvabil z zvijačo neprevidne grajske stražarje iz gradu, katerega so zasedli za napad pripravljeni kmetje. Žalibog so se zmagovalci zadovljili le s prednjimi grajskimi stenami ter zunanjim obzidjem. Trinogu so pustili nepoškodovano notranjščino. Gospod Pavel mi je pravil, da je grajska uprava na Stattenbergu dražja in krasnejša, kakor v marsikateri knežji palači. Vse stene soban so pregrnjene s finimi turškimi preprogami. V gosposki sobi je dragoceno orožje: sedla, meči okovani s srebrom, uzde z zlato žvalo, oklepi ter oprsniki. Na dolgem hodniku je dvanajst skrinj, ki so polne raznovrstega blaga: zlatnine in srebrnine. Bedasto prizanesljivi kmetje bi se bili lahko oškodovali z dragocenim pohištvom in drugimi stvarmi, a tega niso storili, ker so le želeli, rešiti se krutega tlačanstva, ne pa ropati tuje blago. Poročila že ima naš grajski kovač, da se bodo pridružili slovenjebistriški zmagovalci Hrvatom in pristopili k Gregoričevi kmečki vojski.« Ni še bil Belak dovolj razbobnal vesele novice s Stattenberga, že je bila nova na dnevnem redu. Vojvoda llija Gregorič je poslal v Bistriško dolino svojega odposlanca, ki se mudi v grajskih kovačnicah v Lesičnem že nekaj dni. In res! Ivica Peretič se je bil vrnil iz Gradca, kamor je bil odpeljal slepega Jurkoviča, da se pravda s Tahom in zahteva zaslišanje na najvišjem mestu radi oskrunitve ženske časti in najtežje telesne poškodbe. Ko je predal starega siromaka v prave roke, se je odpravil hitro domov v Brdovec, kamor je prinesel Gubčevi kmečki vladi in vojvodi Iliji Gregoriču najboljše vesti o upornem gibanju štajerskih kmetov. Vse je na nogah, le klica iz bojnega roga je treba in kmečko slovensko-hrvaška vojska se bo začela zbirati in oboroževati. Na zopetni poti iz Brdovca v Bistriško dolino je obiskal Peretič Bizeljsko in Pišece. Za Bizeljčane in Pišečane je sprejel čast kapitana Krištof Pustak iz Bizeljskega. Bizeljčani že ne hodijo na tlako in parkrat jih je že moral grajski oskrbnik pogostiti z jedjo in pijačo. Nobenega zanimanja za punt ne kaže trg Podsreda, pač pa cela okolica. Tako se je glasilo v kratkih obrisih poročilo o vstajnem gibanju iz ust Ivice Peretiča, ki je prinesel Pavlu Štercu lastnoročno pismo Ilije Gregoriča, v katerem ga imenuje za kapitana kmečke vojske iz cele Bistriške doline in mu naznanja tale vojni načrt za bližnjo prihodnost. Ko bo zbrana začetkom leta 1573 celotna kmečka vojska, se bo razdelila v tri dele. Eden bo pod Susedom, druga dva bosta taborila od Cesargrada do Zaboka preko Sotle v hrvaškem Zagorju. Vojvoda Gregorič sam se bo napotil z enim delom puntarjev proti Brežicam, kjer se mu bodo pridružili novi bojevniki. Tako pomnožena armada se bo razdelila v dve manjši. Prva bo prodirala preko Krškega in Kostanjevice proti Novemu mestu, med potom si bo pridruževala uporne kmete, se združila z Uskoki in se vrnila s pomnoženo silo preko Metlike k onemu delu kmečke vojske, ki se bo mudil pri Samoboru. Ilija Gregorič na čelu drugega oddelka bo marširal na Sevnico, Radeče, Laško, Celje do Vranskega in povsod nabiral bojevnike. Z nabranimi ojačenimi četami se bo vrnil preko Rogatca na Cesargrad. V Celju se bo odcepil od njegove vojske en oddelek, ki bo krenil preko Ljubljane do morja. On, kapitan Pavel Šterc, bo prejel pravočasno povelje, kam in kedaj se ima pridružiti s svojimi četami gibanju in premikanju kmečke vojske. Naznanja mu še, da bo oborožena punta s kiji, cepci, kosami, sekirami in drugim raznovrstnim poljskim orodjem. Iz dosedaj osvojenih gradov in plemiških dvorcev imajo zalogo sabelj, pušk ter par topov. V znak pristopa v moško punto mu naj pošlje za celo Bistriško dolino petelinovo pero, puntarji naj začnejo nositi za klobuki zimzelen ali bršljan in posebno slovesno se naj izvrši sprejem posameznih bojevnikov v punto po načinu, kakor mu ga bo opisal odposlanec Ivica Peretič iz Brdovca. Ob sklepu pisma je bil podpis: Ilija Gregorič, vojvoda. Ko je prečital Pavel Gregoričev bojni načrt ter navodila, je v splošnem kimal zadovoljno. Povdaril je pa Ivici in mu naročil, naj sporoči vojvodi, da vsebuje njegov načrt prehudo cepljenje moči, predno se je sploh udaril s sovražnikom. Predvsem bi bilo potrebno, plemenitaše v kaki večji bitki pošteno poraziti in nato še poiskati posamezne njihove oddelke, ki bodo hiteli na pomoč od vseh strani. S prvo odločilno zmago bi se tudi razvnel ter dvignil pogum, samozavest in strogi red kmečke vojske. Ako se bodo puntarji že koj začetkom preveč cepili, jih bodo v boju peizkušeni plemenitaški oddelki pozobali posamič kar za predjužnik ali malo južino. Nadalje bi še bila najnujnejša potreba zaplemba čim večjih zalog res pravega orožja. Kaj sta cepec, kosa, kij ali vile proti oklepu, sablji, sulici tor krogli! Po slovesu in odhodu hrvaškega odposlanca se je vršilo zbiranje puntarjev po Bistriški dolini in še dalje na desno in levo čisto očito. Po nedeljah so se vršili v Lesičnem pravi tabori kmečkih bojevnikov, kjer so si zatikali za klobuke bršljan, stopali v puntarski krog ter dvigali desnice k prisegi v znak slovesnega vstopa v »moško punto«. Marsikomu se bo zdelo čudno, kako da se nista zganila v očigled zbiranju puntarjev v grajskih delavnicah niti Hartenštajn in ne Pilštajn. Pilštajn je bil v neposredni lasti krškega škofa, je bil s posestjo vred precej v razsulu in tedanji upravitelj je držal na skrivaj s kmeti. Hartenštajnski »pfleger« je imel na razpolago le par beričev in ni upal poslati nobenega poročila najemniku in gospodu Helfenbergu v Celje. V splošnem so pa plemiči že znali, kaj se kuha med kmeti in so zbirali na raznih koncih ter krajih kmečke punte dobro oboroženo konjeništvo, s katerim bi lahko švigali v slučaju potrebe sem in tja. Kmetje iz Bistriške dolino so vreli kar trumoma pod zastavo svojega priljubljenega kapitana, ki ni bil samo kovač, ampak tudi v bojih s Turki preizkušen vojnik. Navdušenje za kmečko vojsko je bilo razumljivo, uboge kmečke pare so bile uverjene, da se bodo nad zmago z ničvrednim plemstvom uspešneje branili proti Turkom in si pomogli v gospodarskem oziru. Treba namreč pomisliti, da so bili Turki v dveh večjih pohodih popolnoma požgali ter uničili Spodnje Štajersko od Celja proti Brežicam in odvedli ljudstvo v sužnost. Leta 1476 je udrlo 20.000 Turkov preko Save pri Krškem na Štajersko. Na dan sv. Jakoba so se vsuli preko Podsrede, Planine, Šmarja pri Jelšah, Lemberga na Rogatec. Od tamkaj so vpadli na Hrvaško ter oplenili kraje okrog Krapine in Zagreba. Iz hrvaškega Zagorja so divjali zopet na Spodnji Štajer preko Kunšperga, Kozjega, Pilštajna na Sevnico, kjer so so združili preko Save s po Kranjskem požigajočimi turškimi četami. Združeni divjaki so zopet prekoračili Savo in se odpravili z neizmernim plenom in tisočerimi sužnji preko Št. Petra ter Cesargrada na Hrvaško in v svoja bosanska zatočišča. Drugi večji turški obisk v kraje naše povesti je bil na šmihelsko nedeljo leta 1494. Takrat so privreli Turki izpred Mokrič in Zagreba ter drveli pred Leskovec in samostan Pleterje, pred Studenice, na Pilštajn in Žusem, opustošili današnjo božjo pot Zagorje nad Pilštajnom in obiskali samostan v Žičah. Na Šmihelovo so polovili in pobili posebno veliko ljudi na Pilštajnu, kjer so obhajali iz vseh podružnih krajev dobro obiskano žegnanje. Razven teh dveh velikih turških roparskih pohodov je bilo še vse polno manjših, da si kmet, ki ni tičal za utrjenim gradom, sploh nikakor ni mogel odpomoči. Česar mu ni požgal Turek, mu je odnesel graščak, ki se je skrival ob času turške nevarnosti za debelim grajskim zidom na strmem hribu. Turški roparski oddelki na konjih se sploh niso spuščali v napade na utrjene gradove, ker so imeli veliko lažji posel z nezavarovanim kmetom in njegovim imetjem. Poleg turškega in grajskega biča je tirala v obup v tedanjih časih priprosti narod neusmiljena morilka kuga, ki je kosila med ljudmi in živino. Ako preudarimo le količkaj na kratko omenjena zla, ki so korobačila ubogega slovenskega in hrvaškega tlačana leto za letom z malenkostnimi presledki, si lahko razlagamo dejstvo, da je videl kmet izhod iz neznosnega in obupnega položaja edinole v oboroženem puntu proti vsemu, kar je bilo nad njim in večji del krivo obče tedanje bede. Grajski kovač Pavel Šterc je bil oboževan kapitan navdušene kmečke vojske iz cele Bistriške doline ter še daleč preko. Moška punta je prisegala v njegovo zmago in zboljšanje razmer. Pilštajnski ljudski pridigar pri Sv. Trojici v Dobležicah je bil prva žrtev zbiranja upornikov. Ko je gledal to opasno taborenje in vrvenje kmetskih ljudi, jim je omenil upor kmetov v Nemčiji. Nemški kmečki punt so zatrli plemiči z ognjem ter mečem. Od maja do julija leta 1525 so pobili 150.000 kmetov in 50.000 jih je moralo pobegniti z rodne grude v tujino in njih premoženje je bilo zapljenjeno. Povdaril je še, da utegne plemstvo zagosti isto krvavo polko tudi slovensko-hrvaškemu puntu. Radi teh besed so bili o zmagi prepričani uporniki tako razljuteni, da so požgali pri belem dnevu dobležičko kaplanijo, v kateri je prebival luteran, ki si je otel komaj in komaj golo življenje, ker je spal, ko je izbruhnil podtaknjen požar. Iz strahu pred ljudsko nevoljo je moral pobegniti za vselej iz teh krajev, ki so bili odločno za staro vero in stare pravice. == V. Poglavje. == Proti koncu leta 1572 je bila zbrana ter organizirana kmečka vojska po Bistriški dolini do izliva Bistrice v Sotlo pri Št. Petru pod Sv. gorami, v Pišecah ter po Bizeljskem do Brežic. Kapitan Pavel Šterc je obhodil vse glavne kraje, kjer je dajal sam vsa potrebna navodila in prisostvoval slovesni zaprisegi v moško punto. Ker je obolel bizeljski kapitan Krištof Pustak, je postavil mesto njega Filipa Višeriča iz Bizeljskega in za Pišečane, Zdolane ter Artičane Petra Zupana iz Vitne vasi. Resnični vodja celega tedaj za vojni pohod organiziranega upora je bil Pavel Šterc, ki je skrbel v lesičkih delavnicah po možnosti za orožje in ga delil med bolj brihtne in izurjene puntarje. Ob sklepu leta 1572 je lahko z mirno vestjo javil vojvodi Gregoriču, da ima pripravljenih 16.000 bojevnikov, ki samo čakajo od strani vrhovnega vodstva povelja, da odrinejo na zaukazano jim mesto, ali se pa priključijo glavni četi, ki je gotovo že tudi pod orožjem. Na zgornje poročilo je sprejel povelje, naj bo 4. februarja zjutraj že na Vidmu pri Krškem, kjer se bo sestal vojni svet, ki bo napravil odločilne sklepe. Njegovi bojevniki naj bodo pripravljeni na glas iz dolge lesene troblje, iz katere bo klicala pod zastavo Gregoričeva četa, ko bo marširala mimo Pilštajna na Planino in dalje. Vojvoda mu je še omenil v pismu, da so začeli Hrvati že krvavi ples krog Cesargrada. To za kmečko vojsko važno trdnjavo so osvojili po kratki oblegi, zaplenili mnogo pušk in streliva, grajskega ošabnega oskrbnika pa obglavili. Osvojeni Cesargrad pridno še bolj utrjujejo, tukaj bo glavna utrjena točka in skladišče orožja ter smodnika. Kapitan Pavel Šterc je bil izpeljal poverjeno mu nalogo. Treba je bilo upornike le še obiskovati, jih podžigati z besedo in jim zabičavati strogi red in pokorščino. Celi januar 1572 mu je bil na razpolago, da je lahko tem pogosteje posečal pilštajnski trg, kjer je koprnelo po njem srce nekake voditeljice ženskih puntaric — Pištelakove Eme. Ema je že dolgo gledala v izvoljenem le vojaškega poveljnika in po sigurni zmagi pa vladarja slovenskega Spodnjega Štajerja. Nikoli je ni oplazovala bojazen, kaj potem — ako bi kmečki puntarji podlegli s Pavlom vred in bi zagospodovalo nad kmeti plemstvo s turško neusmiljenostjo in robstvom. Kaj tacega ni mislil nikdo, kaj šele, da bi bil izrekel to na glas, ali celo verjel. Vse je bilo pripravljeno samo za zmago in za ljudsko vlado z vsemi zasanjanimi svobodščinami. Nekoliko je zagrabilo Emo vendar le za srce, ko jej je raztolmačil Pavel pravkar došlo povelje vojvode Gregoriča in da bo moral odriniti na vojni posvet na Videm. Koj mu je padla krog vratu in ga prosila, če sme z njim. Kar po pregledu kmečke vojske se bo vrnila nazaj domov. Pavel se je nasmehnil z zavrnitvijo, da nimajo ženske nobenega opravka tamkaj, kjer reže orožje pravico. Svojo radovednost z ozirom na bojevnike ter poveljnike moške punte bo itak lahko napasla tukaj doma, ko bo marširal del kmečke vojske pod trgom skozi Lesično proti Planini. Ema se je sicer zadovoljila s to tolažbo, bila je pa resnega mnenja, da bi mu ne delala sramote, ako bi se poskusila ob njegovi strani s plemiči za staro pravdo. Med obiski v trgu pri ljubi in med pripravami za pohod se je približal za Pavla čas odhoda na vojni posvet v Videm. Treba je bilo odriniti že tretjega februarja dopoldne, da bo sigurno ob pravem času na zaukazanem mestu. Poslovil se je za teh par dni odsotnosti od drage že na večer poprej, da bi ne kazal preveč rahločutnosti vpričo spremstva. Ema je sicer ihtela pri poslednjem poljubu, se vendar primeroma potolažila hitro, saj je šlo le za ločitev za kvečjemu par dni in potem bo njen prebljubi zopet nekaj časa pri njej. Dne 3. februarja zjutraj so se zbrali na dvorišču lesičke kovačnice tile puntarski bojevniki iz pilštajnske župnije, ki so tvorili Pavlovo spremstvo: Gubenšek Joža, Amon Martin, Kovačič Anton, Zakošek Miha in Toplišek Matija. Vsak je jezdil konja, imel meč, oprsnik, glavo zavarovano s čelado in sulico. Kapitan Šterc je bil oblečen kakor kak plemič na potovanju, viteško bojno opremo je nosil na konju njegov orožar Matija Toplišek. Pilštajnčani so gledali s ponosom na četo, ki je predpoldne omenjenega dne odjuckala proti Kozjemu in se ustavila šele prvič v Podsredi. Podsredčani tržani se še vedno niso odločili za punt. Pri pogledu na oboroženo četo, kateri je načeloval vitez, so bili uverjeni, da jezdi zopet kak plemič na grad, ki straži še danes dobro ohranjen precej visoko nad trgom. Ko je vojaštvo postalo na sredi trga in je začel Matija Toplišek klicati s trobljo na zbor, se je zganil podsreški moški ter ženski svet in stopil na plan iz radovednosti, kaj hočejo in kaj nameravajo tuji možje. Ko je bil trg poln, je stopil kapitan na sredino in oznanil z mogočnim glasom, da so oni prvi oddelek kmečke vojske iz Bistriške doline, ki je že zbrana in čaka le še na znamenje za odhod ter udar. Vse je že organizirano v slovensko-hrvaški moški punti, le od Podsredčanov se še ni zataknil doslej kljub prigovarjanju nobeden za klobuk bršljana ali zimzelena. On kapitan Pavel Šterc jih danes ne prosi, pač pa zapoveduje, da morajo biti tudi oni pripravljeni za pohod na boj za staro pravdo in se bodo priključili kmečki vojski, ki bo marširala skozi Podsredo čez par dni. Ako se no bodo pokorili, bo zapel celemu trgu rdeči petelin! Pavel je še zaklical: »Z Bogom, na svidenje za par dni,« se je zavihtel na konja, Toplišek je zatrobil v pokrepitev kapitanovih besed in šlo je naprej proti Koprivnici. Koprivničani in istotako Rajhenburžani so bili vsi za punt in pripravljeni, da pomnožijo na poziv kmečko vojsko. Ko je prijezdil kapitan na Videm, so bili obveščeni, da bo tamkaj zbirališče punte, a do tedaj še ni bilo nikogar in so bili Pilštajnčani prvi. Mosta preko Save, ki spaja danes Videm s Krškem, ni bilo v dobi kmečke vstaje. Promet osebni in blagovni se je vršil med levim ter desnim savskim bregom s pomočjo broda, ki je prepeljeval iz Štajerske na Krško polje iz Vrbine ob Savi pod Staro vasjo. Šterc je pregledal kot izurjen borec krajevni položaj in se čudil, da se bo zbirala kmečka vojska ne na prostrani Kranjski, ampak ozki štajerski strani. Gotovo je morala biti vojvodi Gregoriču pot ob levem bregu Save lažja ter sigurnejša nego ob desnem za razvoj bojnih čet in posebno še za bitko na konjih kot nalašč ustvarjeno Krško polje. Med opazovanjem kapitanu neznanih krajev je nastopil mrak. Zima leta 1573 ni bila ostra in še februarja je v nočeh le zmrzovalo brez snega. Proti polnoči od 3. na 4. februarja so začeli polniti Savsko dolino močni oddelki kmečke vojske, ki je 3. februarja brezuspešno navalila na brežiški grad. Napad je odbil upravitelj Gašper Possinger, ki je izstrelil med oblegalce tri krogle iz največjega topa. Kmetje so zahtevali od meščanov, da se jim udajo, ali pa obljubijo, da ne bodo nič proti njim učinili in jih v ta namen spuste v mesto. Ko so meščani to odbili, so začeli kmetje udarjati na mesto in so se maščevali nad poedinimi prebivalci. Brežice, ki so bile že po naravni legi in z obzidjem dobro zavarovane, so bile za kmečko vojsko veliko pretrd oreh in radi tega je tudi odkorakala po par brezuspešnih napadalnih poskusih proti prvemu zbirališču — Vidmu. Vojvoda Ilija Gregorič se ni mogel kapitanu Štercu dovolj načuditi, ko ga je zagledal pred seboj v viteški bojni opremi in tudi njegovo spremstvo je bilo oboroženo, kakor bi pripadalo plemiški armadi. Na žalost je zapazil Šterc že v noči, da je Ilijeva vojska druhal brez pravega strogo vojaškega reda, opremljena in oborožena, da se je naj sam Bog usmili! Puntarji so bili slabo oblečeni, napol obuti, orožje je imel vsak drugo, po največ nekaj prav nerodnega, kar je pač zagrabil v prvi naglici, ko mu je buknil na uho glas dolge lesene — bojne troblje, ki je klicala na odhod. Po kratkem razgovoru z vojvodo sta se podala oba poveljnika k počitku, da bosta sveža za glavni vojni posvet, ki se bo vršil 4. februarja predpoldne. Dan glavnega vojnega sveta 4. februar je pričel z lepim zimskim jutrom, nebo je bilo čisto kakor ribje oko. Za posvetovalni prostor je bil določen grič pri Vidmu, kjer pravijo danes na Resi, in odkoder je diven razgled po celem širnem Krškem polju. V spremstvu 19 kapitanov se je podal vojvoda Ilija Gregorič na Reso, kjer je še enkrat razgrnil pred svojim generalnim štabom bojni načrt. Drugo jutro 5. februarja bi se naj prepeljal večji del vojske okoli 2000 bojevnikov pod kapitanom Nikolajem Kupiničem na brodu ter splavih na desni breg Save v Krško. Saj grajski poveljnik v Krškem, mestni sodnik in meščani so že izročili upornikom mesto in brod ob Savi. Ilija Gregorič sam bo s četo 500 do 600 mož odrinil še danes popoldne iz Vidma proti Rajhenburgu in Sevnici, med potjo se mu bodo pridruževali štajerski puntarji in onih 16 tisoč mož, katere je imel zasigurane kapitan Pavel Šterc. Ko je vprašal vojvoda, če ima kateri od kapitanov k temu načrtu kaj pripomniti, se je oglasil edini Šterc k besedi. Bil je odločno proti cepitvi že itak kar najslabše oboroženih moči, predno je izvojevana kaka večja zmaga nad plemstvom. S kijem, sekiro, koso in drugim poljskim orodjem oborožen kmet ni za bitko na odprtem polju. Na Vidmu zbrani puntarji bi bili kvečjemu za obrambo kake soteske, kakor je n. pr. od Krškega do Rajhenburga, na Krškem polju bodo odrekli še prav posebno, ako se bo zakadila vanje dobro izurjena plemiška konjenica. Dejstvo je, da zbirajo tudi graščaki vojaštvo na raznih koncih upora in se bodo poslužili za napade na kmečko vojsko predvsem konjeništva, katerega je mogoče vreči po potrebi z vso naglico iz kraja v kraj. Po njegovem prepričanju bi pomenila sigurno zmago zasedba omenjene soteske, v katero bode moral ugrizniti nasprotnik, ako bo hotel zabraniti širjenje punta. Ako bodo kmetje le enkrat videli na lastne oči, da so kos plemiškim, jim bo vzrasel pogum, utrdil se bo med njimi vojaški red in po kaki večji zaplembi pravega bojnega orožja bi šele bilo misliti na prehod iz obrambe v napad. Štercovi pomisleki so bili edino pametni in bi bili prinesli kmetom sigurno zmago, ako bi ne bili zadeli na gluha ušesa. Vojvoda in ostali kapitani so bili za to, da se preplavi s puntom čim več pokrajin; ko bo vse v punti, se tudi plemstvo ne bo upalo postaviti v bran. Ilija Gregorič je prodrl s svojim že davno izdelanim načrtom in radi tega je bil prvi in zadnji glavni vojni posvet na Resi končan prav hitro. Popoldne sta odrinila vojvoda in Šterc s 500 moži proti Rajhenburgu, ostalih 2000 bojevnikov je še odpočivalo na Vidmu, da se pripeljejo v jutri 5. februarja na desni breg Save v Krško in začne pohod preko Krškega polja. == VI. Poglavje. == Ko se je pomikal Gregorič proti Rajhenburgu, mu je prihitel nasproti tamošnji grajski posestnik Welzer, ki mu je poklonil sod vina ter vola s prošnjo, naj mu ne uniči gradu ter posesti, saj je itak kmečke in ne plemiške krvi. Iz Rajhenburga so še marširali puntarji v noči v Sevnico, ki se jim je podala brez odpora. Tukaj se je utaborila kmečka vojska. Vojvoda in Šterc sta bila povabljena od gospe Klobner na posest Ruda, kjer so ju gostili dne 5. februarja vprav po knežje. Iz najbolj veselega razpoloženja ju je vzdramil na konju pridrveli sel iz Krškega, ki je prinesel strašno poročilo o porazu kmečke vojske pri Krškem. Uskoški poveljnik Thurn je pridrl preko Kostanjevice s približno 500 svojih ljudi in zadel na Kupiničeve čete, ki so se bile baš prepeljale preko Save in se razvrščale za nadaljnji pohod pa Krškem polju. Ko so zapazili kmetje v galopu proti njim drveče nasprotnike, so se zmajale njih vrste, se zagnale v beg in zatekle v Krško. Po prihodu Thurnovih pešcev je prodrla pehota z gornje strani v mesto, jezdeci so ga zavzeli od druge strani. Pričelo se je nepopisno strašno klanje, v katerem je padlo in utonilo v Savi 300 kmetov, vsi drugi so bežali ter se razkropili na vse strani. Po zmagi je uskoško vojaštvo grozno besnelo, ropalo ter požigalo. Sporočilo o tako naglem ter nepričakovanem porazu je tako presenetilo vojvodo, da se je zjokal kakor od Staršev tepen otrok. Zgodilo se je to, kar je dvakrat prerokoval kapitan Šterc. Pogreška glede cepljenja bojnih čet se ne bo dala več popraviti. Sedaj ni bilo niti misliti na kako nadaljnje prodiranje, treba je le še rešiti, kolikor je še sploh bilo mogoče. Za nobeno ceno v Sevnici zbrana kmečka vojska ni smela zvedeti o porazu, sicer se je polasti malodušnost in kmetje se bodo razleteli, predno so sploh videli nasprotnika. Vojvoda je sklenil, da bo krenil iz Sevnice na Planino in po Bistriški dolini do Št. Petra. Med potjo se mu bodo pridružili Štercovi bojevniki. Pri Št. Petru bo prekoračil na ta način ojačen Sotlo, dosegel kmečko trdnjavo Cesargrad, kjer bo privoščil pod zaščito dobro utrjene točke ljudem par dni počitka in odbrzel proti Dolnji Stubici, da ne doleti Matijo Gubca ista usoda, kakor je je postal deležen kapitan Kupinič. Že na Planini so zvedela Gregoričeva krdela ne le o plemiški zmagi v Krškem, ampak tudi o bitki med kmečko in plemiško vojsko pri Kerestincu in Mokricah. Plemiški vojski je tu načeloval banov namestnik Gašper Alapič, ki je kmete neusmiljeno razbil in razpršil. Pri Kerestincu in Mokricah je pobil Alapič s konjiki grofa Zrinjskega in drugimi četami 1000 kmetov. Po porazu so požgali Uskoki kakor Turki koče upornikov ter oplenili kmečke domove vsega imetka in živine. Kdo je bil raznesel ti strašni novici po kmečkem taboru od moža do moža, se danes ne da dognati. Posledica teh poročil je bila malodušnost, izguba zaupanja v vodstvo punta in kmetje so se pričeli razbegavati na vse strani in raznašati vesti, da je že konec kmečkega punta in sedaj bo sledila krvava »rihta« iz rok plemstva. S Planine se je pomaknila kmečka vojska proti Pilštajnu, kjer se je utaborila v Bistriški dolini in predvsem v Lesičnem. Ema je že pričakala Pavla pri kovačnicah, ga obsula z vprašanji in tiščala vanj s prošnjo, da tokrat bo šla z njim, naj to dovoli ali ne. Kapitan Šterc jo bil edini od vodij, ki še ni zgubil upanja v konečni uspeh. Računal je na priključitev k ostankom vojvodove vojske novih tisočev svežih puntarjev iz Št. Petra, Bizeljskega ter Pišec. Še vedno je bil mogoč pobeg preko Sotle in okrepitev glavnih kmečkih bojnih sil pri Dolnji Stubici. Emi je prikril dosedanje, po krivdi vodstva povzročene poraze, jo tolažil in jej prigovarjal, naj počaka lepo doma, saj bo prišlo kmalu do končne zmage in potem bosta itak za vselej skupaj. Komaj in komaj je odpravil junaškega dekleta iz tabora, kjer je bilo potrebno marsikaj urediti in pregnati plahost ter obup. Ob Bistriški dolini je kmečka vojska skrbno zastraženo nočila in hotela nadaljevati 7. februarja pot proti Kozjem. Že v noči od 6. na 7. februarja sta prejela Gregorič in Šterc sigurno zanesljivo obvestilo, da čakajo kmečko vojsko v Kozjem jezdeci Alapiča in Zrinjskega, kjer so oficirji v gosteh pri posestniku tamkajšnjega gradu Maksu plemenitemu Ruepp. Na kak spopad s preizkušenim in zmag vajenim plemiškim konjeništvom ni bilo niti misliti, in še najmanj na odprti ravnici proti Kozjem. Ni preostajalo druzega, nego zgodaj zjutraj zatrobiti na odhod preko pilštajnskega trga na Buče in z vso naglico v Št. Peter in preko Sotle. Ko se je pričelo daniti in so klicale kmečke bojevnike na noge troblje, so zasvetili na vseh hribih kresovi in zazvonili po cerkvah zvonovi. Pri tem pogledu je objel kmečki tabor obup! Vsakdo je vedel, kaj pomenita v tedanjih časih kres in plat zvona. Od ust do ust je šlo: »Turek je že v Kozjem in pridrvi zdaj pa zdaj nad nas!« Na srečo je že bilo izdano povelje za umik preko trga in dalje, ker sicer bi se bili kmetje itak razpršili v zapovedani smeri, v kateri so se upali ogniti Turkom. Prebridek je bil pohod ter umik 7. februarja zjutraj! Vsa spodbuda in tolažba iz ust vojvode ter kapitana sta bili zaman. Kmetje niso verjeli, da bi se bilo poslužilo plemstvo prekane s kresovi in zvonovi, da bi zbegali puntarje; vse je trdno verjelo, da je zadela obupanega kmeta poleg vseh šib še — turška! Na potu od Pilštajna do Št. Petra se ni pridružil klavernim ostankom še pred kratkim tolikanj ponosne punte nikdo. Pač pa je čakalo v Št. Petru dobrih sedem tisoč neoplašenih puntarjev, ki so le znali povedati, da so videli švigati po cesti ob Sotli na hrvaški strani plemiške jezdece, a jih je bilo le za malo južino in s temi bo lahek opravek. Bolj malodušna nega sveža pomoč sta bila vojvoda Gregorič in kapitan Šterc. Zavedala sta se, da je številčno od plemiške mnogo močnejša kmečka vojska kljub vsej previdnosti umika zašla baš v tem obsotelskem kotu v past. Iz smeri od Podsrede bodo pritisnili nad upornike konjeniki Alapiča ter Zrinjskega, prehod preko Sotle in umik na Cesargrad jim bodo preprečili hrvatsko-ogrski vojaki. Spopad na življenje in smrt je bil neizogiben. Ako se bo posrečilo upornikom izvojevati prehod preko Sotle, bodo rešeni in še prinesli pravočasno pomoč glavnemu delu kmečke vojske pri Dolnji Stubici; v nasprotnem slučaju jih bo objela majka smrt ali plemiška sužnost, ki bo hujša od turške! 8. februar leta 1573. je bil odločilen za celotni nadaljnji zaključek kmečkega upora. Že zgodaj predpoldne je bila razvrščena kmečka vojska v bojne vrste, katere je urejeval in navduševal kapitan Šterc na konju in v blesteči viteški opremi. Tisoč mož broječa rezerva je čakala pripravljena pred Št. Petrom za slučaj, da bi res nameravala napasti plemiška konjenica umikajočo se kmečko vojsko od zadaj, in ki je morala biti vsak čas tukaj iz Podsrede. Rezervi je zapovedoval vojvoda Gregorič. Ako si bo izvojevalo Šterčevo glavno krdelo prehod preko Sotle, mu bo sledila tudi rezerva. Med hribom Srebernik, pod katerim se vije Bistrica na šentpeterski strani v Sotlo, med Št. Petrom, Kunšpergom in Sotlo je lepa ravnica, kjer so sama rodovitna polja ter travniki. Ravan tvori nekak trikot, preko katerega je zapovedal kapitan Šterc prodiranje v strnjenih vrstah. Troblje so zabučale, zemlja je odmevala od trdih korakov, vsak je stisnil trdneje orožje in uprl pogled v poveljnika, ki je jezdil na čelu in kazal z golim mečem smer, v kateri je most preko Sotle. Komaj so bila puntarska krdela sredi ravnice, je pričelo trobiti tudi plemiško konjeništvo, galopirati preko mostu in se razvrščati ob Sotli na levo ter desno. Pri pogledu na bliskovito manevriranje sovražnika je zapovedal kmečki kapitan razdelitev bojne sile na tri dele: glavni s ciljem proti mostu, levi in desni vsak s svojo rezervo proti sovražniku, ki je tekal in se uvrščal na levo ter desno ob Sotli. Šterčeva razvrstitev je bila v naglici mojstrsko zadeta. Iz negotovega beganja sovražnika je bilo razbrati, da ga je ta nastop presenetil in da mu grozi nevarnost obkolitve na levem in desnem krilu. Ker se je spustila kmečka vojska v hitrejši korak, so tudi jezdeci spodbodli konje, da bi udarili na kmečke vrste nekoliko dalje proč od Sotle. Kapitan Šterc je skotalil z mogočnim zamahom s sabljo prvega jezdeca s konja in se zagozdil v gnječo, da bi napravil gaz klinu pešcev, ki je že tudi udrihal po konjenikih, kojih prvi in glavni naskok jo bil zaustavljen in predor kmečkih vrst že pri prvem srečanju onemogočen. Tudi ob levem in desnem krilu kmečke vojske jo bil odbit prvi konjeniški naval. Kapitan Šterc je imel srečo, da je izsekal z izurjenimi udarci s sabljo predor skozi sovražno konjenico, sledili so mu pešci in ogrožali s popolnim razcepom sovražnih sil, ki bodo prisiljene se umakniti v dveh polkrogih v Sotlo, saj drugega izhoda čez nekaj časa nikakor ne bo. Sigurna kmečka zmaga in popolen poraz plemiške konjenice se jo bližal z vso neizbežnostjo, ko so je razlegel topot konjskih kopit od Št. Petra. Liki jata jastrebov so frčali Alapičevi in Zrinjskega jezdeci, ki so že bili pomandrali kmečko rezervo na polju pred Št. Petrom, kmečki z neugnano silo zmagujoči vojski naravnost v hrbet. Popolno uničenje tako srečno se vojskujoče kmečke vojske je bilo neizbežno dejstvo, kakor hitro se je prikazal sovražnik še od zadaj. Ko so kmečke vrste zapazile, v kaki pasti da so, je pognal vsak orožje in si skušal oteti življenje s pobegom, ki je končal za večino kmečkih pešcev s preklano glavo. Po vpadu od zadaj je bila borba kratka, vpitje splošne zmede pretresljivo, po polju so se podili jezdeci za pešci, ki so stegovali zastonj roke in prosili milosti. Razljuteni plemiški divjaki so poznali le smrtonosne zamahljaje z meči, ki so bili itak boljši od ujetništva in poznejših kazni. Ko so si segli poveljniki zmagovitih konjenikov s hrvaške in štajerske strani po kratkem, a grozno krvavem boju s častitkami zmage v roke, je krilo šentpetersko ravan proti Sotli na tisoče pobitih kmetov, več sto jih je bilo ujetih in med njimi tudi ranjeni kapitan Pavel Šterc. Po zmagi so ugotovili, da je vodil konjeniški napad s hrvaške strani celjski okrožni poveljnik Jurij Schrattenbach, ki si je lastil tudi kmečke ujetnike in predvsem ranjenca v bleščeči viteški bojni opremi in z oprsnikom ter čelado zavarovanega mladeniča, ki mora biti po zunanjosti in posebno po obrazu sojeno, kak plemič, ki se je zgubil iz bojaželjnosti med puntarje. Nesrečni 8. februar 1573 je končal s smrtjo in robsko verigo za celotno kmečko moško punto. == VII. Poglavje. == Zmagovalci so dobro znali, da je jedro kmečke vojske pri Dolnji Stubici še nedotaknjeno in da še bodo imeli precej opravka, predno bo upor premagan, zatrt, udušen in glavni krivci pozvani na odgovor. Koj po šentpeterski zmagi so pustili mrliče nepokopane in se odpravljali na Hrvaško do konečne zmage. Ujetnike je prevzel celjski okrožni načelnik Schrattenbach, ki je imel na razpolago v Celju ječe. Nekaj ujetih kmetov bo moral odposlati v Gradec ter na Dunaj, kjer bodo zaslišani na najvišjih mestih, ki sta bili proti iztrebljenju zadnjega kmečkega punta z ognjem ter mečem od strani plemstva. Schrattenbachu je bilo predvsem za oba ujetnika v vprav viteških opremah, ta dva je hotel obdržati v Celju, da bi kaj preveč ne odkrila v Gradcu ter na Dunaju. Starejši od obeh zajetih kolovodij je imel težko rano na glavi, je bil globoko nezavesten in tega je bilo treba naložiti na voz, predno ga doleti kazen izpod krvnikove roke. Mlajši ni bil ranjen, ni pa maral dati na nobeno vprašanje odgovora. Neprestano je tiščal k ranjenemu tovarišu in jokal pri pogledu na njegovo opasno stanje. Dne 8. februarja zjutraj je zapustil Schrattenbachov oddelek Št. Peter z uklenjenimi ujetniki, z na voz naloženim težkoranjencem in se pomikal naglo preko Podčetrtka ter Šmarja proti Celju. Pogled na razcapane kmete v verigah je podučil ubogo ljudstvo ob cesti, kako je s kmečko punto in kaj čaka celi kmečki stan od strani podivjane in kmečke krvi pijane gospode. V Celju je bil po mestu nekak slovesen sprevod z ujetniki, katere so pometali v mestne ječe. Ranjenca na vozu so skrbno zložili, odkazana mu je bila bolniška postelj ter zdravniška pomoč. Schrattenbach je bil na vse kriplje radoveden, kdo je ta kmetavzarski plemenitaš, nad katerim si je hotel ohladiti svojo jezo in iztisniti iz njega vse podrobnosti kmečkega upora. Jetnike so pustili par dni v miru, da so se odpočili, predno so pričeli z zasliševanjem. Gosposki mladec ni maral dati niti na eno vprašanje odgovora. Poklicali so na pomoč natezalnico, ki mu tudi ni odprla ust, akoravno so mu pokali členki in je trpel z vso vdanostjo nadčloveške muke. Ker mučenje na natezalnici ni nič opravilo, je razbelil rabelj klešče, da bi ščipal nesrečnika po prsih in mu razvezal s to peklensko muko jezik. Krvnik je odskočil, kakor bi ga pičila kača, ko je razgalil mladeniču prsa. Po prestrašenem odskoku je kriknil iz polnega grla in pokazal sodniku na odkritje. Domnevani plemič je bila v moškega preoblečena ženska — zopet nova zagonetka. Prekinili so mučenje, odvedli razkrinkano v ječo in javili zadevo okrožnemu poveljniku. Schrattenbach je bil ves iz sebe, ko je čul, da ima pod ključem junaško žensko mesto plemiča. Nekoliko se je zamislil, nato pa ukazal preiskovalnemu sodniku, naj skuša uganko razvozljati s pomočjo ostalih zajetih kmetov, enemu ali drugemu bodo že znane razmere v puntarski vojski. Pri kmetih ni bila potrebna raba mučilnega orodja. Večina je poznala prav dobro kapitana Pavla Šterca, ki je bil po enoglasni izpovedi grajski kovač iz Lesičnega pod Pilštajnom in ne grof ali sploh plemenitnik. Nikdo ni znal, tudi s kruto pomočjo natezalnice ne, da bi se bila borila v prvih vrstah kmečke vojske v moškega preoblečena ženska. Sodnija in okrožni poveljnik sta bila sedaj ravno tako pred nepremostljivim jarkom uganke, kakor pred dolgotrajnim zaslišanjem kmetov. Eden od bolj brihtnih sodnikov je omenil, da mora biti skrivnostna ženska čisto gotovo v kaki zvezi z ranjenim kapitanom. Naj le počakajo, da se bo vodja pozdravil in potem mu naj nenadoma predstavijo ujetnico. Iz začudenja ter obnašanja kapitana, ki ne zna za jetnico, bodo razbrali, kaj da se skriva za puntarsko junakinjo. Da bi se ta predstava čim prej posrečila, je bil pridno na delu celjski pader Florijan, ki je lečil kapitana. Predno je Pavel okreval, je izpustilo celjsko sodišče na pritisk iz Gradca pretežno večino zajetih puntarjev. Pridržanih je bilo v zaporih še 42, ki so bili določeni, da bodo odpeljani v Gradec in na Dunaj, kjer bodo povedali, zakaj so se uprli in kdo jih je našuntal. Predno se je izvršila prepeljava, so morali poskrbeti jetnikom za obleko ter čevlje. Še do danes je ostalo zabeleženo v starih zapisnikih, da sta izgotovila za kmečke puntarje celjska čevljarja Lukež Noykher in Jurij Wagner 52 parov čevljev, krojača Jurij Šlišnek in Mihael Wolgemut 28 sukenj in 5 parov nogavic, klobučar Ivan Haidman 26 klobukov, ključavničar Ivan Winkler je napravil 41 železnih obročev, katere je pritrdil krog vratov puntarjev, in Pavel Šmid je skoval 24 klafter dolgo verigo, ki je imela 900 členov in s katero so bili kmetje vklenjeni kakor najbolj krvoločne zveri, in na ta način odpremljeni seve peš v Gradec in na Dunaj. Predstava Pištelakove Eme kapitanu Pavlu Štercu nikakor ni rodila zaželjenega uspeha. Oba sta se toliko premagala, da jima ni bilo niti na obrazu čitati, da sta po srcu eno. Sodniki so se čudili tej izredni trmi in preiskusili na kapitanu vsa tedaj običajna mučenja, ne da bi bili izsilili le eno besedo izpovedi, zakaj je poveljeval puntarjem in v kakem razmerju je do ujete upornice. Kakor pravi mučenec je trpel za sveto stvar, ki je ponesrečila brez njegove krivde. Znal je dobro, da bo zanj končal upor, ko ga bo objela smrt. Usmrtili ga bodo gotovo v Celju, za zaslišanje v Gradcu ali na Dunaju jim je bil preveč nevaren. Na vse je bil pripravljen, nikakor pa ni pričakoval tega, s čemur so mu ogrenili plemiški trinogi še zadnje trenutke življenja. Poslali so mu v ječo pismo, v katerem je stalo črno na belem, da se je rešil iz šentpeterske bitke edino vojvoda Ilija Gregorič s tovarišem Gušetičem. Ni se zatekel po pobegu k Matiju Gubcu v Stubico, ampak je begal nekaj časa po štajerskih gorah, potem se je hotel umakniti preko Slavonije v Bosno. Med Križevci in Ivaničem so ga vjeli krajiški vojaki in ga poslali na Dunaj na odgovor. Dne 9. februarja je bila glavna in usodna bitka v dolini, ki se razprostira med Stubičkimi toplicami in Dolnjo Stubico. Obležalo je mrtvih 5000 kmetov. Ujetnike so obešali na hiše ter drevesa; na eni hruški ob glavni cesti je viselo 16 nesrečnih kmetov. Od kolovodij je obležal na bojnem polju Mogaič; Gubec in Pasanec sta bila ujeta in odvedena v Zagreb. Dne 15. februarja so Pasaneca najprej po mukah in pred Gubčevimi očmi ubili. Gubcu so trgali z žarečimi kleščami z živega telesa meso. Na Markovem trgu v Zagrebu so ga posadili na razbeljeni železni prestol, mu pritisnili na glavo razbeljeno železno krono in mu slednjič kakor razbojniku razčetvorili telo. Tako je bil kaznovan za upor »kmečki kralj«. Ko je prečital pismo, kojega grozno vsebino je znal v naprej, so se odprla vrata in ječar je pahnil predenj junakinjo Emo, bičano do krvi in ranjeno od udarcev po celem telesu. Ta slednji prizor je bil preveč tudi za na zunaj liki jeklo trdo kapitanovo srce. Zaječal je na ves glas, se vrgel na tla in bi bil pobil škodoželjne sodnike in Schrattenbacha, da ga ni ovirala veriga, s katero je bil priklenjen na steno. Zadnje srečanje s tako neverjetno grozno pohabljeno Emo je bila za Pavla hujša muka, nego za Gubca žareče kronanje in razčetvorenje. Šele po zavesti popolnega propada kmečkega punta in po prikazanju več nego živalske osvete nad njegovo izvoljenko so ga obglavili kar v ječi, da ni zvedel nikdo na višjem mestu: Zakaj in kako je moral skloniti glavo pod meč smrti kapitan kmečke vojske — Pavel Šterc. == VIII. Poglavje. == Zmagovalci nad kmečko vojsko pri Št. Petru so odgnali s seboj le ujetnike, mrliče so pustili kar nepokopane, mudilo se jim je na Hrvaško, kjer jih je še čakal trd oreh upora pod poveljstvom Gubca. Bojno polje od vasi Št. Peter do Sotle je bilo posejano z mrliči. Celi kupi ubitih so ležali ob Sotli, kjer je danes Dobrinetov mlin. Pokolj se je bil doigral slučajno februarja, sicer bi bile izbruhnile vsled smradu kužne bolezni. Kmetje iz bližnje okolice bojišča so bili tako preplašeni, da se niso upali niti v bližino, kaj šele, da bi se bili lotili pokopavanja žrtev gosposke podivjanosti. Grad Kunšperg, ki je zrl liki orel s svojega zvišenega mesta na bojišče, je bil tedaj brez pravega najemnika in oskrbnika. Lastniki gradu so bili krški škofje, ki so dajali graščino v zakup proti plačevanju najemnine. V dobi zadnje kmečke vstaje je bil Kunšperg brez tedaj običajne močne roke. Kmetje iz kunšperške okolice po večini niso bili udeleženi pri puntu. Niso imeli za vstajo pravega vzroka, ko pa ni vihtel že skozi desetletja nobeden valpet biča nad njihovimi hrbti in jih ni preoblagal s tlako ter desetino. Sosed Kunšperga — hrvaški Cesargrad je bil še nekaj časa po bitki 8. februarja v rokah kmečkih puntarjev, ki so bili kmalu po izbruhu pobune obglavili oskrbnika. Štajersko in hrvaško območje s kmečko krvjo prepojenega bojnega polja je bilo brez prave bližnje oblasti. Št. Peter v Leskovcu tedaj ni bil samostojna župnija, spadal je kot vikarijat pod pilštajnsko materino faro. Zadnji šentpeterski vikar Mihael Feistricer je bil odstavljen leta 1570. Stolni prošt Tomaž Reutlinger opravičuje s stališča cerkvene oblasti njegovo odstavitev, češ: ni hotel plačevati davkov in niso našli pri njem ničesar, kar bi mu bili zarubili. Ne samo to, da ni sam odrajtoval, kar bi bil moral, še kmete je šuntal proti gosposki. Bil je pravi puntar nekaj let pred izbruhom kmečke vstaje. Odslovljenega Feistricerja, ki se je bil zatekel na Ogrsko, je nasledil šele leta 1595 vikar Gašper Demitrovič. Torej tudi duhovnika ni bilo, da bi bil poskrbel za krščanski pokop pobitih kmetov in vojakov. Vrane ter krokarji so opravljali skozi dva meseca posel pokopačev. Celi oblaki teh neprijaznih ptic so se podili po ravni med Št. Petrom ter Sotlo, kjer so se mastili med hrapavo zapotegnjenim krakanjem, dokler niso preostale le še bele kosti in ni bilo razločiti kdo je bil puntar in kdo od graščakov plačani Kajn stare pravde. Dne 9. februarja je bila poražena Gubčeva kmečka armada pri Stubici. Zmagovalci so se maščevali z nepopisno krutostjo nad še pri življenju preostalo kmečko rajo. Od kmetov obglavljenega oskrbnika na Cesargradu ni nasledil dolgo časa nikdo. Cesargrad je bil pozidan na dobro zavarovani višini ter nekaj tednov v kmečkih rokah. Strahopetna gospoda se je bala baš na tej naravno utrjeni točki puntarske zasede. Od pobite kmečke vojske so bile pri Št. Petru le še obrane kosti, ko se je upal na ogled bojnega polja novi cesargrajski oskrbnik. Na spomlad leta 1573, ko je bilo treba preorati obsotelsko polje in zaupati seme brazdam, so se podali kunšperški tržani in šentpeterski kmetje do koščenih preostankov vojnih žrtev. Celi teden so zbirali po pašnikih ter njivah kosti, jih nalagali na vozove in jih odvažali na kup za obzidje krog podružne cerkve sv. Jakoba v Kunšpergu. Pod gradom Kunšperg je bil v dobi naše povesti na ravni nekak trg istega imena. Na sredi naselbine je stala z obzidjem obdana cerkev sv. Jakoba, ki je propadla dobrih sto let za tem. Cesar Jožef II. jo je zaprl in je bila kmalu podrta do tal. Danes je samo še videti sledove zidu, ki je obdajal svetišče. Za cerkvenim zidom so izkopali globok skupen grob. V njega so znosili kosti, jih zagrebli in skrili z njim pod črno zemljo zadnje ostanke združenega slovensko-hrvaškega puntarskega duha. Njive ob Sotli so preorali, jih obsejali in zastonj prelita kmečka kri je pognojila le poljske pridelke. <center> '''― ― ―''' </center> Dva celjska mestna biriča sta odvedla do krvi ter kosti šibano nevesto obglavljenega kapitana kmečke vojske na večer po prestani kazni izven mestnega obzidja in jo prepustila usodi v smeri proti Teharju. Ko sta jo spustila pri mostu preko Voglajne, se je zgrudila po tleh. Kaj sramotni udarci bičanja, ti bi jej ne bili izpili zadnjih moči! Korobač gosposkih grozovitosti, ki je tepel v zadnjem času tako kruto njo ter Pavla, ta je strl popolnoma kmečko junakinjo, da so jej odpovedale brez tuje pomoči noge in se je globoko onesvestila. Še beriškim grčam je odtalila srce ženska onemoglost. Kaj sta hotela? Do pičice natanko sta morala izpolniti povelje gospoda okrožnega poveljnika, ki jima je bil zaukazal: »Če ne bo mogla kmečka psica od mosta sama dalje, naj pogine kje ob cesti!« Teharski kmet Farčnik, ki je vozil istega dopoldne za grajske pristave pri Bežigradu drva, se je vračal v noči z vprego preko voglajnskega mosta proti domu. V mesečni noči je zagledal človeka vznak in je presodil na prvi pogled, da gre za potepuškega pijanca ali za zločin. Stopil je z voza in se prestrašil, ko je uzrl do nezavesti zbito žensko, ki je jedva še prav na rahlo dihala. Prešinila ga je misel, da si je privoščil nečloveški čin maščevanja kak grajski pohotnež. Krščansko vzgojena vest mu je narekovala, da je treba nujne pomoči človeškemu bitju. Prav nič ni pomišljal, kako in kaj bi bilo treba ukreniti. Prav pošteno se je spotil pri nalaganju, a se ni zavedla, dasi so bili prijemi ter dvigi usmiljenega Samarijana prej vse drugo nego nežni. Doma pri Farčnikovih neznani nesrečnici niso vrgli slame kje v hlevu, postlali so jej v hiši svežo postelj in dolgo ugibali: Odkod je? Kdo in zakaj jo je zbil do krvi in na nekaterih mestih celo do kosti In jo prepustil usodi kar ob cesti? Pištelakova Ema je odprla oči šele naslednji dan krog poldne. Izpila je lonec ohlajenega mleka in spala celo noč. Tretje jutro se jej jo vrnil spomin, da je lahko izpovedala bolestno: Čegava je, kdo in zakaj jo je potopil v morje gorja in krivice. Farčnikovi so sicer znali o ponesrečeni kmečki vstaji, a le toliko, kolikor so bili slišali v Celju od onih, ki so videli na lastne oči ujete puntarje. Ko so zaznali dobri ljudje, koga je pobral hišni gospodar ob cesti, so stregli Emi kakor domači hčerki ter so oskrbeli iz mesta še zdravila za rane ter skeleče črne podplutbe. Za zamudo časa in za izdatke postrežbe se je oddolžila Ema z nad vse zanimivim pripovedovanjem dogodkov od prvih početkov upravičene pobune do njenega krvavega zaključka na šentpeterski ravni ob Sotli in v groznih celjskih ječah. Farčnikova hiša je postala kmalu zbirališče vseh za svobodo vnetih Teharčanov, ki bi se bili sigurno pridružili borbi za staro pravdo, ako bi bila korakala puntarska vojska mimo njih in jih pozvala na okrepitev kmečke bojne sile. Farčnikovi in z njimi vred cela teharska župnija ni pustila iz svoje srede s časom si opomogle kmečke junakinje, dokler ni prisijala in prižvrgolela pomlad s cvetjem ter ptičjim petjem. Šele bolj pozno na spomlad leta 1573 je zagledala Ema v varnem spremstvu teharskih dobrotnikov grada Hartenštajn in Pilštajn, čuvarja tedaj tolikanj razsežne župnije sv. Mihaela na Pilštajnu. Celjski okrožni načelnik Schrattenbach ni zvedel nikdar, kdo je pobral od njega kot psico opsovano junakinjo in jo ohranil slovenskemu narodu. Gospoda tedaj niti časa ni imela, da bi bila stikala še nadalje za krivci kmečke vstaje, dajali so jej preveč opravka neprestani turški vpadi, ki niso ogrožali le kmeta, ampak tudi z jarki in z obzidjem zavarovanega gospoda. Pilštajn, bi je objokaval že tedne glavnega junaka kmečke vojske z zaročenko domačinko, je ostrmel, ko se je pojavila v trgu kakor iz groba priklicana Ema. Šele po prepričanju, da ne gledajo v prikazen, ampak vidijo sorojakinjo — dušo zadnje kmečke vojske, so jej začeli domačini poljubljati roke kakor grajski gospodarici. Jokali so tržani od veselja in jo izpraševali o dogodkih po bitki pri Št. Petru in o usodi onih Pilštajnčanov, ki so morali iz Celja v verigah v Gradec in gotovo še tudi dalje v cesarski Dunaj. Kdo bi naj zadostil s par stavki toliki radovednosti? Ema je namignila nestrpnežem na dom v očetovo krčmo, kjer jej bodo pomagali z razlago strašnih dogodkov njeni najboljši spremljevalci Teharčani. Na pragu očetove hiše jo je sprejel grajski oskrbnik in jej pokinil v štibelc, ker mora zvedeti poprej ona, kaj se je odigralo v njeni odsotnosti pod domačim krovom. S toliko križev sneti Emi je bilo zaupano takoj po povratu, da so pokopali njenega očeta pred tremi tedni. Objela ter vzela ga je majka smrt iz žalosti po njej, o kateri ni bilo niti najmanjšega sporočila, da je še sploh živa. Vesti o njej so zatonile za celjskim mestnim obzidjem, ki navadno ne prizanaša kmečkim glavam. Imetje v gotovini je zapustil blagopokojni cerkvi, nepremičnine bi naj opravljala graščina in uporabljala dohodke za podporo trškim revežem. Prestop praga očetove hiše za Emo ni bil vhod v svetišče zaželjenega svidenja z edinim še dragim bitjem na svetu, ampak vstop pod križ smrti očeta, ki jo je tako ljubil, da je umrl iz neutolažljivega hrepenenja po njej. Oskrbnik je ni skušal gostobesedno tolažiti, že prvi pogled na vrnulo mu je razodel, da ima pred seboj žensko, ki je prestala v mučeniškem junaštvu nekaj več nego je izguba očeta! Teharčani so se pomudili nekaj dni na Pilštajnu in zaupali tržanom še mnogo več o prebridki Emini usodi, nego bi to bila ona v dekliški skromnosti. Raj starostne sreče je otvoril Emin nenadni pojav enookemu Belakovemu Andreju, ki je bil že do dobra prepričan, da mu je usojena le še beraška palica in na večer mrzli listnjak kot prenočišče. Po zlomu kmečkega punta so kazali Pilštajnčani nanj kot na enega glavnih krivcev, ki je zvabil s svojim jezikom toliko mož ter fantov pod gosposki meč smrti. S preobilno pijačo je bilo po šentpeterski bitki pri kraju, sam Bog, če sta bila suhi kruh in streha na noč. Vest o Eminem povratku je sprejel Andrej s polnim overjenjem v preobrat svoje žalostne usode. Se ga je napil pri Pištelaku že koj drugo predpoldne, ko je bil zvedel zjutraj, da je Ema zopet doma. Nobene pridige še ni bil poslušal tako verno, kakor povest Teharčanov o trinoški celjski sodbi nad ujetimi puntarji in o slučajni najdbi kmečke junakinje ob cesti v ranah in v nezavesti. Štorklanja s prosjaško palico, ponočnega prezebanja po parmah in dnevne žeje je bilo za Andreja konec. Kdo bi bil zameril napol slepemu starcu ukanje pri belem dnevu! Ema je vzela v lastne roke trško krčmo ter posest v okolici. Postala je znana doma in daleč naokrog kot iz groba vstala junakinja. <center> '''― ― ―''' </center> Siromak Andrej je že poskrbel, da se je govorilo ob shodih pri vseh številnih pilštajnskih podružnicah o njegovi darežljivi gospodarici — kapitanski Emi. Šmihelska nedelja leta 1573 je bila za pilštajnski trg velikanski tabor slovenskih in hrvaških kmečkih vernikov obojega spola. Hrvati onstran Sotle se niso mogli načuditi, ker se ni znašal nikdo od gospode nad podložniki iz območja obsotelskih štajerskih graščin. Glavnih in vodilnih hrvaških borcev za staro pravdo niso le pobili, pobesili ter jih žive spekli in sežigali na grmadah, celo njih žene, deca in sorodniki so postali ne le sužnji pobesnele gospode, da — počasni mučeniki, katere so trpinčili čisto po nedolžnem. Zagorski seljaki so bili enoglasnega mnenja: turško robstvo ni in ne more biti gorje od grajskega! In vendar je Turčin mohamedan, ki je naščuvan po svoji veri na morijo in trpinčenje; graščak pa celo — kristjan! Štajerski romarji so pojasnjevali Hrvatom, da spadajo gradovi ob obmejni Sotli pod škofovsko oblast. Posestniki krški škofje kažejo razumevanje za kmečke težnje. Baš radi tega, ker ne trpijo cerkveni dostojanstveniki odiranja in zatiranja kmečke raje, se menjavajo tako pogostoma najemniki škofove posesti. Za zadnji upor se ni zmenil niti eden od škofovih zaupnikov. Nobeden ni hitel z orožjem nad puntarje in tudi po nesrečni bitki pri Št. Petru ni navil tlačanskega ali desetinskega vijaka. Najemnik gleda, da le količkaj iztisne iz grunta ter gozdov dolžno najemnino, škof sam zahaja le redkokdaj v obsotelske kraje, usoda kmeta tod še ni prehuda. Če že ne šeta tlačan po izobilju, vsaj glede osebne svobode ni vkovan v grajske verige. Po glavni službi božji in po izmenjavi mnenj o položaju po zatrtem puntu tostran in onstran Sotle so navalili štajerski in posebno še zagorski romarji na Pištelakovo gostilno. Vsakdo se je potrudil, da bi videl vsaj od daleč junaško nevesto kapitana, ki je bil duša vstaje in je prelil zanjo mučeniško kri. V celi kmečki pobuni pa se je našla le ena, kapitana Pavla vredna zaročenka — pilštajnska Ema. Ni mu stala le ob strani v veri ter prepričanju na zmago stare pravde, borila se je z mečem v roki za seljaško svobodo in je bila bičana za odrešenje iz grajskega jarma. Zagorci so pozdravljali Emo liki boginjo. V posebno čast in odlikovanje si je štel oni zagorski kumek, kateremu je stisnil dekliški angel roko, ga lepo pogledal ali celo prijazno nagovoril. Šmihelsko nedeljo leta 1573 so praznovali na Pilštajnu pozno v noč v znamenju najožje bratske vzajemnosti med Slovenci in Hrvati. Prvi so tolažili, drugi so bili na romanju potolaženi in so se vračali na svoje več nego skromne domove v zavesti, da bo posinila tudi njim vsaj zora znosnosti, če že ne svobode! Stari Andrej je bil na večer šmihelske nedelje tako ganjen od te božje kapljice, da je jokal, pa zopet ga je nekaj pičilo, da se je kregal na sredi trga sam s seboj in robantil v noč, da je zmagala stara pravda po njegovih načrtih in napovedih. <center> '''― ― ―''' </center> Kaj pa kovačnice in orožarne ob Bistrici v Lesični? Po Pavlovem odhodu na punt za kmečko svobodo je samevala glede industrije Lesična precej časa. Odšli in razkropili so se vsi pomočniki in delavci domačini. Nekateri so se bali morebitne zmage pijane kmečke osvete, drugi so se bili udeležili vstaje in so padli kot najbolj razboriti bojevniki na obsotelski ravni pri Št. Petru. Lesičke kovačnice so bile za dolgo dobo let v zakupu celjskih grofov. Njih vrhovni gospodar je bil celjski okrožni poveljnik Schrattenbach. Ko je zvedel, kako mu je bil zaigral Pavel Šterc, je sklenil, da bo ubral za prihodnost glede mojstrov, pomočnikov in strokovnih delavcev povse drugačne strune. Vsi so mu svetovali, naj pošlje v tako važen obrat popolnoma tuje ljudi, ki bodo tamošnjim domačinom tujci po jeziku. Ako kmet ne bo razumel kovača in ta ne njega, bosta navezana drug na drugega le glede neobhodno potrebnega, spoprijateljila se pa ne bosta. Iz tega razloga so priromali lepega dne v Lesično trije trdo nemški delovodje in nad 20 ključavničarjev ter kovačev tudi Nemcev. Delovodje so bili bratje Štadler, izborni orožarji, in bivajo še danes njihovi potomci v okolici Št. Petra pod Sv. gorami. Nobeden od novodošlih ni bil luteran. Že prvo nedeljo po prihodu so bili vsi pri službi božji v pobožni molitvi in za vse vprav vzglednega obnašanja. Z vsemi domačini so bili prijazni, postrežljivi in so popravljali kmečko gospodarsko orodje izven delavnih ur. Delo v kovačnici je izredno oživelo. Celjska gospoda je prihajala z vedno novimi ter večjimi naročili, da bi napolnila skladišča orožja, ki je moralo biti pripravljeno za odbijanje neprestanih turških manjših in večjih navalov in roparskih vpadov. Z nastavitvijo Nemcev v Lesični je imel Schrattenbach toliko prav, da res niso sklepali pobratimij s Pilštajnčani. Bili so bolj ponosni. Če se je kateri zmotil v kako trško krčmo, je sedel ter pil sam zase. Nemec je ostal tujec in to je bilo po volji celjski gospodi. <center> '''― ― ―''' </center> Ko je odrinil kapitan Pavel Šterc 3. februarja iz Lesične na vojni pohod, ga je spremljalo pet dobro oboroženih Pilštajnčanov na konjih. Petorica je tvorila kapitanovo osebno stražo. Od teh spremljevalcev so padli štirje pri Št. Petru, ujet je bil kapitanov trobentač Matija Toplišek iz Dobležič. Iz Celja je bil poslan z drugimi ujetniki na dolgi verigi v Gradec. Po zaslišanju v Gradcu je odkresal z več drugimi neuklenjenih rok na Dunaj. Na obeh najvišjih mestih sama zasliševanja, zapisniki in privijanja na priznanje: Kmetje so hoteli navaliti na gradove in poklati nedolžno gospodo. Zadnje dni so bili kmečki jetniki na Dunaju celo prosti. Na novo so jih oblekli in obuli in so jih celo vodili posebni vodniki okrog po cesarskem mestu. Iz Dunaja v Celje so jih odpremili na od vojaštva zastraženih vozovih. V Celju je bilo vsakemu prosto, da jo je ubral svobodno, kamor je hotel. Tako je razkladal pilštajnskim tržanom Matija Toplišek, ki je ostal živ v bitki pri Št. Petru, prestal gosposko jetništvo v verigah, videl Gradec ter Dunaj in bil zopet doma kot skromen gruntar v Dobležičah. Mlad, zdrav in čil je trobil ob kapitanovi strani na upor; poln brazgotin, izmozgan od pomanjkanja ter pešhoje, sploh postaran na duši in telesu se je povrnil v svoje ljube Dobležiče. Toplišeka je priljubilo daleč na okrog dejstvo, ker je bil očividec Pavlovih junaštev na bojnem polju in mučeništva v celjski ječi. Njegove slavospeve si je vtisnil spominu posebno živo na pol slepi Andrej, ki je imel sedaj več nego dovolj za desetletja verodostojnega gradiva za pripovedovanje o slavi kmečkega junaka in junakinje. <center> '''― ― ―''' </center> Tak je bil položaj po z mečem vkročenem ter zatrtem zadnjem kmečkem puntu. Z naslednjimi leti je nastopila za kraje tostran in onstran Sotle doba najbolj slabih letin, povodenj, sploh vremenskih nesreč in strašnih kužnih bolezni. == IX. Poglavje. == V srednjem veku, ki je bil res tema za slovenske kraje, ni le požigal kmetu doma in ga gonil v sužnost Turek, ni vihtel nad njim samo biča tlake in desetine graščak, šibale so ga ter tirale v obup dolgotrajne vremenske nesreče, skrajno slabe letine in strah vseh strahov — neprizanesljiva morilka kuga. Da je bila doba srednjega veka za Slovence tolikokrat šiba božja, nam spričujejo še danes med narodom ohranjene pravljice o lakoti in kužna znamenja. Ob Sotli pripovedujejo stare matere deci o slabih letinah in pogubonosni lakoti v dobi tlake ter desetine. Vsak Obsotelčan še zna danes, kako so mlatili tedaj štirje mlatiči celi teden, a ni izdala mlatev niti za hleb kruha. Bolj ko je vžival človek jedi iz puhlega in neizdatnega žita, tem bolj je bil lačen. Komaj je odložil žlico ter vstal od mize, je že vpil, kako ga muči glad. Kar so ljudje zavžili v taistih hudih časih, ni imelo nobenega teka, bilo je brez božjega blagoslova. Običajno je bilo, da so vmesili kruh iz žitnih plev, posušenih hrušk, drnulj, da, celo srabot so strgali in nosili lubje v mline. Prišlo je bogznaj kolikokrat do pobojev za trdo kruhovo skorjo. Ako je posedal kdo le količkaj skrbno skritega živeža, ga je vžival skrivoma, da ga ne bi kdo videl in mu ga iztrgal. Ko je šlo za zadnja prgišča prehrane, se niso ozirali starši na deco in ne odrasli otroci na onemogle roditelje. V borbi za kruh in preživež je igrala pest glavno vlogo. Med ljudstvom so se ohranile le strahotne slike o pomanjkanju kruha; mesa itak ni bilo, ker so poginile domače živali lakote poprej nego ljudje. Sestre gladu so bile razne kužne bolezni in od teh najhujša in najbolj neprizanesljiva kazen božja — kuga. Kot spomin na kugo, ki je kosila med našimi predniki, so se ohranila po Sloveniji do današnjih dni kužna znamenja. Spomeniki na rešitev od kuge so si med seboj podobni in jih je poznati že koj na prvi pogled. Za temelj imajo podstavek, na katerem stoji soha. Vrh sohe krona kapelici podobna glavica s križem. Višina prič obče bolezenske morije se giblje med tremi in petimi metri. Starejša kužna znamenja so iz kamna, vitka, navpična in izdelana prav lično. Novejša so iz opeke, nerodna in vrhna kapelica je precej obsežna. V kapelici so kipi, največ pa slike: sv. križa, sv. Roka, Boštjana, Lenarta, Antona ter Jožefa. Precej umetniškega smisla je opaziti na starejših kužnih spomenikih, novejši so le bolj nerodno kmečko delo. Kuga je morila po Evropi zlasti v prvi polovici XIV. stoletja na različnih krajih. Po slovenskih krajih se je bila razpasla od začetka XVI. do XVIII. stoletja. Kot znak okuženja po kugi je veljala neznosna vročina v prsih in po trebuhu. Med žganjem po notranjosti so se začele za ušesi, na vratu, pod pazduho, pod komolci in koleni izpuščati modre bule, ali pa so se lotili celega telesa žgoči izpuščaji. Od kuge napadeni je veljal za izgubljenega. Proti tej bolezni ni poznal tedanji človek nobenega sredstva. Priprosto ljudstvo, meščani in grajska gospoda se je borila proti kugi predvsem na ta način, da se je ogibala z vso skrbjo okuženih krajev. Ljudje so dobro znali, da je kuga nalezljiva in jo prenese osebni stik z bolnikom. Kot splošna zdravniška sredstva so veljali in bili v rabi ti-le nasveti: Pij na tešče lastno vodo. To sredstvo prepodi iz želodca gnilobo in odpre jetra ter čreva. Ako zavohaš, da je zrak krog tebe okužen, drgni se pogosto ob kozla, ki močno smrdi, ali pa se pomudi večkrat na stranišču, kjer se tudi ne preganjajo po zraku dišave. Kot posebno sredstvo zoper kugo so slovele krastače. Lovili so jih navadni ljudje in zdravniki med šmarnimi mašami. Nalovljene so sušili na solncu in posušene stolkli na drobno. Na ta način dobljeni prah so si privezovali v vrečicah krog vratu in sta ga nosila na prsih kmet in gospod. Nekateri so si obesili krog vratu kar cele krote. Zopet drugi so napravljali iz teh ostudnih žab obliže in jih polagali na rane. Celo tako daleč so zablodili v praznoverju, da so krastače kuhali na mleku ali v kisu in so jih zavživali. Ker so pa bila našteta zdravniška sredstva brez učinkov, so se zatekali od kuge šibani ljudje k romanjem, molitvi, postu in k dobrim delom. Kot posebni priprošniki ter pomočniki zoper kužne bolezni so veljali: Mati božja, sv. Jožef, Rok, Boštjan, Ignacij, Frančišek Ksaver, Karol Boromejski in sv. Rozalija. Naštete svetnike so klicali ljudje posebno goreče na pomoč in so nosili pri sebi njih podobe. Kuga je veljala za posebno šibo božjo, katero je oznanil pojav nekaterih zvezd repatic, ki zastrupljajo zrak s svojim osvitljenim repom. Ob pojavih kuge so sežigali na grmadah čarovnice v prepričanju, da je to strašno zlo posledica čarovnij. Kuga je bila tako občuten korobač, da je skušala omiliti njene brezobzirne udarce tudi oblast. Prva odredba proti kugi je bila izdana leta 1374. Najvažnejše točke iz kugopobijajočega zakona so te-le: 1. Vsakega na kugi obolelega se mora odpraviti iz mesta venkaj na polja, da tamkaj ozdravi ali umrje. 2. Vsi oni, ki so bili v dotiki z okuženimi bolniki, morajo ostati ločeni od drugih dobrih deset dni. 3. Duhovniki, ki obiskujejo take bolnike, morajo naznaniti vsak slučaj takoj oblasti; sicer se jim zapleni premoženje in njih same pa sežge na grmadi. 4. Kdor prinese kugo, se mu zapleni premoženje. 5. Okuženim bolnikom strežejo posebni strežaji. Kdor bi še razven teh obiskoval okužence, se ga kaznuje s smrtjo in z izgubo premoženja. Iz naštetih kar najbolj strogih odredb jo razvidno, da je iztrebljala kuga prebivalstvo brez izjeme veliko krutejše nego še tako krvava vojna. Onemogočala je sejme in trgovino sploh. Izumrle so vasi, trgi in mesta. Nikdo se ni upal v bližino od kuge napadenega kraja, ker so smatrali za raznašalca kuge zrak, ki puhti ter se razširja iz kužnega gnezdišča daleč na okrog. Našteta zla, ki so sprejeta že od nekdaj kot najbolj goreča prošnja v litanije vseh svetnikov: lakota, kuga in vojska so obiskovale v naslednjih letih že od nekdaj revne kraje tostran in onstran Sotle. <center> '''― ― ―''' </center> Leta 1574 se je pojavilo v celotnem območju pražupnije Pilštajn toliko vsakojake divjačine, da niso pomnili kaj podobnega niti najstarejši ljudje. Divje svinje so ruvale kar pri belem dnevu po njivah in delale grajski ter kmečki posesti škodo. Nič manj drzni niso bili jeleni, srne ter zajčja zalega. Kmetom je bilo sicer dovoljeno, da so slobodno pobijali škodljivce, vendar je dohitela smrt le tu in tam kak posamezni komad in kaj je to zaleglo pri toliki nadlogi! Preplavljenje z divjačino so razlagali podeželski preroki kot nič kaj dobrega obetajoče znamenje. Napovedano je bilo, da bodo sledile divjim požeruhom še druge in občutnejše šibe božje. Zver je prvo oznanilo, da bodo obiskali kraje hudi časi. Glede divjačine ni kazalo drugega, nego da so začele prirejati graščine s pomočjo kmetov love v velikem obsegu. Ob takih prilikah so pobili ob robih gozdov vse, kar je priteklo lovcem pod strel iz puške ali loka, pred sulico ali pod meč. Posebno številno obiskan lov je bil organiziran ob priliki, ko je prišel nadzirat z novimi delovnimi močmi zasedene kovačnice ter orožarno v Lesični celjski okrožni načelnik gospod Schrattenbach. Visoki gospod je pripeljal že seboj številno spremstvo izbranih plemičev iz Savinjske doline. Na Pilštajnu so ga čakali obsotelski imenitniki. Določen je bil pogon za divjimi prašiči in jeleni od Lesične po takratnih pragozdih do Planine. Med strelce in lovce je bila uvrščena samo gospoda, le za voditelje psov, trobentače in gonjače so izbrali tudi bolj imovite kmete. Lovska družba je bila na konjih in peš, v lahkih oblekah, oborožena s težko nerodnimi puškami in loki. Najvišji gospodje so imeli le sulice in nože za posebno velike merjasce. Bistriška dolinica pod Pilštajnom in Hartenštajnom je odmevala od nemirnega pasjega laježa, dokler ni bilo gonjačem dano povelje na odhod za prvi pogon. Baš tedaj, ko so pričeli obkoljevati gonjači gozd nad Lesično, se je pojavila pri kovačnicah Pištelakova Ema. Njeni konji so potrebovali nove podkove, prišla je osebno pogledat, če je delo gotovo, da bi ga takoj plačala natančnim Nemcem. Vitezi lovci so že bili deloma na konjih poleg g. Schrattenbacha, ki se je motal jezde krog velikih kladiv na vodni pogon. Gospoda se je čudila lepo oblečeni, visoki ter krepki deklini, ki je kazala že na zunaj gosposko dostojanstvo. Lovci so jej napravili špalir, ko je stopila na rahlo smehljaje proti podkovni kovačnici. Tukaj so se trudili in mučili na vse mogoče načine, da bi prvič pribili železno obutev še na obe zadnji nogi lepe, močne in iskre žrebice. Oba hlapca držača sta bila prešibka, žival ju je odbrcnila vsikdar z izredno spretnostjo, ne da bi bila katerega kaj poškodovala. Niti zafajfanje gobca ni ukrotilo konjske živahnosti. Kovači so delali priprave, da bi položili žival na tla in jej dokazali na ta način, da je človeški razum nad živalsko močjo. Ravno tedaj se je prikazala pred kovačnico gospodarica Ema. Z roko je porinila na stran hlapca, potrepljala žrebico po zadnjem stegnu in že je tičala konjska noga v njenih železnih pesteh, oprta ob koleno. Ko je začutila razposajenka, da jej je mojster nova moč, ni niti poskusila več s kakimi brcami ali otresljaji. Kovaški pomočnik je neovirano pristopil in pomeril na rog še vročo podkev. Zbrana grajska gospoda je kar ostrmela pri pogledu na orjaško žensko moč in še celo v tako skriti grabi! Vse je Emi zaploskalo, vsak je skušal biti prav od blizu priča očividec, kako je zmogla deklina žrebico pri prvem podkovanju. Za podkovo na eni zadnji nogi je prišla brez odpora na vrsto še druga. Tudi sam velmožni g. Schrattenbach še ni bil videl kaj podobnega, da bi bila ena ženska močnejša nego dva hlapca in sploh cela podkovalna kovačnica. Ko je odvezovala Ema sveže in prvič podkovano žrebico, se jej je prikradel g. poveljnik na konju od zadaj, jo objel krog vratu, hotel jo je potegniti k sebi in se je že bil sklonil, da bi jej bil ukradel iznenada poljub. Dekle je spustila povodec, se obrnila, izvila iz objema in premerila na hrbtu prekrižanih rok od pet do glave gosposkega drzneža. Plemenitnik se je nasmehnil poredno in stegnil desnico, da bi uščipnil na rahlo plašljivo srno v rdeče lice. Presneto, se je tokrat urezal, kakor sigurno nikdar poprej in ne pozneje. Z bliskavico ga je popadla ena Emina roka pod vrat, druga za nogo, en dvig v polukrogu in trebušasti gospod je bil prestavljen od ženskih rok s konjskega hrbta na tla, da bi si bil skoraj odgriznil jezik od presenečenja. Lovska družba je prasnila v smeh, osmešeni žlahtnik je nameril kopje proti sramotilki. Ni utegnil niti suniti v silovitem vzvalovanju jeze, že je bila njegova sulica v Eminih rokah, ob njenem kolenu in sta odfrčala dva konca po zraku proti Bistrici. Pravkar opisani tri prizori so bili za plemenitaše več nego sto in sto viteških borb ter iger po gradovih in najbolj znamenitih mestih. Eni so ploskali, drugi strmeli, tretji so se krohotali, le g. Schrattenbach je obstal onemel na mestu, kamor ga je bila zapičila orjakinja. Oplazovali so ga čisto resni dvomi: Ali se je znosila nad njim nesmrtno sramotno navadna ženska, ali pa je razlilo nanj izredno moč kako nadnaravno bitje? Iz omotice začudenja ga je vzdramila Ema, ki je bila med tem pobrala na tleh staro podkev, prijela vsak konec z eno roko, jo prelomila brez posebnega truda na dvoje in pobrundala z vsakim kosom gospodu pod nosom. Razlom konjske podkve od ženskih rok in še povrh v lesički grabi je izzval ponovno ploskanje viteštva, navdušeno krikanje in strmenje. Nikdo ni bil prav opazil, kedaj in kako se je bil izmuzal pred tolikimi osramočeni Schrattenbach, zavil na konju proti gozdu, odkoder je zatrobil njegov spremljevalec na odhod na stojišča. Lovci so se razšli na večkratni klic troblje. Niti eden se ni drznil, da bi se bil dotaknil dekline, ki je obranila z goljatsko močjo, neustrašenostjo ter samozavestjo vpričo najbolj imenitne družbe žensko čast! Vitezi so jo le pozdravljali iz polnih grl, se ji klanjali in jej klicali na skorajšnje svidenje! Pištelakova Ema pa je znala dobro, komu se je bila osvetila za poraz v šentpeterski bitki, Pavlovo glavo in za sramotne udarce na lastnem telesu. Z najtoplejšim vzdihom se je zahvalila svoji grofovski patroni in sv. Mihaelu, da sta jo trenutno opogumila za nesurovo, a za v celem celjskem okrožju najvišjega gospoda bolj občutno maščevanje, kakor če bi ga bil kdo premagal z mečem, ali mu odrobil glavo! Dedec gosposki je prejel dovolj za celo življenje, a ne od viteške ― od ženske roke! Taisti dan ni prisostvoval g. okrožni poveljnik niti celemu prvemu pogonu. Po enem od spremljevalcev se je opravičil družbi in odjezdil z neznatnim spremstvom nazaj v Celje. Kako daleč se je bila raznesla vest o njegovem osramočenju od kmečko-ženske roke, ne beležijo zgodovinski zapiski. Dejstvo je, da ga ni bilo pri vsej radovednosti in gospodarski natančnosti nikoli več v Lesično. Več vitezom iz že omenjene celjske lovske družbe je dokazala Ema ob drugi priliki pogona za jeleni, da je pravo čudo tudi v rabi loka in pušice. Na več nego 70 korakov je pogodila jelena, da je takoj skleknil in obležal. Sicer ni pohajala po loviščih, a je le pokazala gospodi v Lesičnem na žrebici, Schrattenbachu, prelomljeni sulici in podkvi ter na tako daleč zadetem jelenu, da se veseli po pravici in zasluženju naziva: kmečka junakinja in kapitanova nevesta! Leta 1573 je povzročila preštevilna zverjad mnogo škode po poljih in nasadih, a zamaha s prerokovano šibo božjo še ni bilo istega leta. Leta 1574 so pričele že v zgodnji spomladi nevihte z nalivi in udari strele. Strele so pobijale ljudi na polju, živino na pašnikih in po travnikih, pogorelo je mnogo od strele užganih domačij. Komaj se je prikazal na nebu kak oblačec, že je treskalo ter grmelo, kakor bi se hotelo razliti po zemlji gorje iz jasnega. Kljub nevihtam in pogubonosnim švigom strele je bila dobra vinska in poljska letina. Vasi ob Bistrici so se veselile izbornega obroda, ker tamkaj ni palila suša in tudi nalivi so se odtekli vsikdar naglo brez posebne škode za poljske pridelke. Ljudje so pozabili v tem letu pri obilnem kruhu in pijači na prerokovanje o slabem pomenu preobilnega pojava divjačine. Leta 1575 so se pojavile radi premile zime po poljih miši, da je kar vse mrgolelo in si niso znali ljudje po nižavah nobene pomoči. Pa golazen je ugonobila le najbolj zgodnje pridelke in izginila nenadoma bogznaj kam. Kmetje so pridelali tudi v tem letu zadovoljivo za zimo, dasi je grozila z lakoto mišja nadloga. Leta 1576 je bilo pa na njivi, travniku in v vinogradu vsega več nego preveč. Ljudje so jedli, pili, se veselili in rajali, kakor da je bilo zapisano z vso sigurnostjo, da se bo raztegnilo leto izobilja v dobo sedmih svetopisemskih dobrih let. Preobilica vinske kaplje je rodila zločine pobojev. Nikdo se ni zmislil v tem letu na prerokbe o slabih časih, ki so že bile nekako namignjene po raznih opisanih udarcih šibe božje. Človek niti ne pomisli, ako se mu godi nekaj časa dobro, da bi utegnilo okreniti kolo sreče na slabše. Že spomlad leta 1577 je bila z malimi izjemami deževna. Poljska spomladna dela so bila opravljena v mokrotnem, po nižavah naravnost v blatu. Moča je pognala seno v izredno višino, da se je obetala živinorejcu najobilnejša košnja, če bo že žetev bolj puhla. Malodane tik pred seneno košnjo se je pooblačilo nebo kakor pred vesoljnim potopom. Nato so se odprle zatvornice neba, lilo, deževalo, pa zopet vlivalo je nad eden teden noč in dan. Kje je še bil kak izsušen potočec ali davno pozabljena graba, sta se napolnila, izstopila in pomešala s Sotlo, Bistrico, Bučo, Dramljo, Savo in Krko v eno ogromno jezero, ki je toliko dni raslo in le malenkostno odtekalo. Na srečo, da ni zalezla povodenj obsotelskih krajev iznenada, ampak polagoma, da sta si še lahko otela v nižavi golo življenje človek in domača živina. Sotla je odnesla po obeh straneh: posamezne hiše, domačije in cele vasi, ki so uživale že bogve koliko desetletij ob njenih bregovih rodovitno blagostanje. Ob Bistrici je bilo razdrtih več jezov, človeških bivališč se hudournik ni lotil vsled naglega odtoka. O košnji in žetvi po nižinah ni bilo niti govora. Travniki so bili oblateni za cele pednje na debelo, njive od valovja sam Bog si ga znaj kolikokrat premetane s pridelki vred. O kakih prihrankih glede človeške in živinske prehrane izza minule dobre letine v spodnjih krajih ni bilo ne sluha in ne duha. Štajerc in Zagorec, ki sta lani jedla, da ju je bolelo za ušesi in pila, da sta se božala ter bratila s palico in polenom, sta prosjačila to poletje po vrheh za slamo in semensko ajdo. Hribovci so pomagali za prvo silo, ker je hranil vrhovljan še vedno nekaj za oddajo na poplavljenega dolenjca. Vse je upalo na otavo in ajdo, ki sta obetali zimsko prehrano kljub dejstvu, da bosta druga košnja ter žetev precej pozni. Enaka, če ne še gorša povodenj kakor seno in poletno žetev je uničila tudi otavo in ajdo. Na jesen l.1577 je deževalo, curljalo in pršelo, dokler ni zapadel prav zgodaj debel sneg. Ob ves jesenski pridelek ni bil le poljanec, še celo gorjanec. Pokošena otava mu je segnila v dežju, ajdo in proso so zbili v tla nalivi, grozdje je popokalo ter segnilo, repo in korenje je pokril sneg, domovina blaženega krompirja je še bila tedaj neznana Amerika. Samo na pol nagnito sadje so ljudje zbirali in rezali, ga skrbno sušili in zaklepali v škrinje za zimo. Zima z debelo sneženo odejo pred durmi; človek in živina brez hrane in krme, da, tik ob Sotli celo brez zadostne strehe! Prerokovanja o lakoti in kugi niso le namigavala ter opominjala, da, razbijala so po vratih ter vpila, da bo joj na zimo in spomlad! Leta 1578 v zimi je pričelo, na spomlad je izbruhnilo najprej na hrvaški strani ob Sotli. Po spodnjih krajih se je bila raznesla strašna vest, da je prirogovilila v tolikanj vsled pomanjkanja udarjeno pokrajino črno progasta krava, kakor so si predstavljali ljudje neizbirčno in neusmiljeno morilko — kugo! Že na spomlad v letu 1578 ni prignal nobeden Zagorec kakega repa na sejm v Podčetrtek, k Sv. Petru, v Kapele, na Pilštajn ali na Planino. Par hrvaških sejmarjev, ki so se še upali na štajersko stran, je pripovedovalo strašne slučaje o neugnanem pojavu kuge pri ljudeh in pri živini. Najprej so začeli umirati ljudje nagloma med neznosnimi bolečinami in širjenjem smradu, in cepati živina nižje Zagreba. Z bliskavico je segla šiba kuge po celem Zagorju, koder je bila povzročila povodenj upostošenje in kjer se je bila usidrala lakota. Človek je na večer še zdrav, drugi dan se že zvija radi pekočega ognja v prsih ter po trebuhu in črevah. Na več mestih vzrastejo gnojne bule, smrt je še edino odrešenje iz peklenskih muk. Pri živini gre mnogo hitreje. Kmet naklene junce, se poda na njivo orat, nazaj pa privpije ves obupan, da sta se zgrudila mrtvi obe živali. Število človeških in živalskih žrtev je že tako naraslo, da jih ne utegnejo več pokopavati. Gospoda se je zaklenila za grajsko obzidje bolj skrbno nego pred Turčinom; narod pa pada, umira in tuli od lakote . . .! Kuga je že napodila v smrt cele družine, izpraznila domačije ter iztrebila vasi. Mrtev človek in žival obležita, kjer ju je zalotila smrt. Nikdo se niti ne zmeni, kdo bi naj bila nesrečna žrtev, kaj šele, da bi se je usmilil in jo zagrebel. Zrak po celem Zagorju je tako otrovan od kuge, da ga ne morejo očistiti nobene čarovnije. Staro Bibičko v Zelenjakih, ki je znala edina pomagati v tej bolezni ljudem in živini, je ukazal cesargrajski oskrbnik živo sežgati. Nekdo jo je bil ovadil radi čarovništva. Grajski beriči so dobili res pri njej: močerade, krastače, posušene kače in druga proti kugi obična zdravila. Obsodili so jo na prostem pod milim nebom na smrt na grmadi, ker je priklicala z zlodejevo pomočjo črno kugo v izstradane kraje. Nikdo si ni upal babure zagrabiti, da bi jo bil privezal na kup pripravljenih drv ter podkuril. Natirali so ženšče v njeno lastno bajto, zapahnili vrata ter upepelili kočuro s copernico vred. Kljub temu, da je uničil Bibičko ogenj z zdravili vred, kuga še hujše razsaja. Narod je uverjen, da bo udarila tudi po strahopetni gospodi. Štajerski gorenjci niso verjeli Zagorcem radi stare izkušnje: Hrvat rad pretirava vsako istino! Je bila že tedaj in je še danes navada, če pogori koča enemu zagorskemu seljaku, prosjačijo kar cela sela daleč naokrog kot pogorelci. Zagorec rad vzbuja sočutje, raznaša tisočkrat povečane novice, da zastonj pije in mu poskakuje srce, če drugega gane iz trte in domišljije izvita usoda. Nekaj pa je vendarle moralo bukniti med Hrvati, so govorili vrhovljani, sicer bi ne čepeli vsi doma kakor jazbeci v zimskem spanju. Pilštanjske tržane je še posebno grizla radovednost, kako in kaj je med brati onstran Sotle, da jih ni med nje na sejme in s suho robo po hišah. Enookega postopača Andreja so drezali tako dolgo, da je obljubil, da se bo podal na ogled od Zelenjakov do Klanjca in če bo treba, še tudi dalje do Krapine. Ema ga je preskrbela s pijačo in jedačo, da bi odganjal od sebe kugo, če bi jo res kje srečal. Oprtal si je Draša dve polni bisagi preko pleč, privezal za pas obilno čutaro starine, gorjačo v roke in adijo za kugo, da bo ustreženo trški radovednosti. Ogledniku se ni mudilo. Rabil je dva dni do Št. Petra, kjer je bil most preko Sotle in cesta do Klanjca ter razpotja po celem bednem spodnjem Zagorju. Komaj je prikrevsal v Dekmanci po štajerski strani v bližino Sotle, mu je nagnal koj prvi pogled na bratsko Zagorje mravljince plahosti po hrbtu. Ob Sotli ni bil pospravil nikdo razdejanj po zadnji povodnji. Travniki so bili še vsi v blatu, njive ne zorane in kakor daleč je seglo oko, nikjer setev in ne zelenja! Ko je vprašal Dekmančana, kedaj mislijo Hrvati na seneno košnjo in na obdelavo polja, se je nagovorjeni prekrižal, vzdihnil, se prijel za usta, začel bežati pred bisagarjem in šele v precejšnji oddaljenosti je kriknil na ves glas: »Kuga razsaja, raznašajo jo berači!« Ni bil Belakov Drečica bojazljivec, a takole obnašanje pred prekoračenjem Sotle mu ni bilo vseeno. V vas Št. Peter v Leskovcu sploh ni smel. Šentpeterska cerkev je bila obdana z visokim in močnim obzidjem. Bila je pripravljena kot utrdba za slučaje turških vpadov. S cerkvenega obzidja je vpil nanj stražar in mu zabijal v uho, da ne sme v vas, če mu je drago življenje! Saj se mu pozna že na bisagah, da je zagorski malhar, ki trosi z beračenjem kugo! Toraj bavbav s kugo ni bil plod hrvaške domišljije, prebridka istina, si je ponavljal v mislih pilštanjski izvidnik, ko je obrnil hrbet Št. Petru in zavil preko polj proti Sotli, kjer je bila poražena l.1573. nesrečna kmečka vojska. Že tukaj na tako gosto obljudenih tleh pod Kunšpergom ni srečal ne človeka, ne živali, niti pes se ni obregnil vanj. Nikdo ni delal. Polje in travnik še niti osnažena nista bila od povodnji nanešenega blata, peska in dračja. S šentpeterskega cerkvenega zidu je vsaj čul človeški glas, tukaj pa je bilo, kakor bi stopal po pokopališču med grobovi ob polnoči... Most preko Sotle je bil razdrt. Za silo je bilo položenih nekaj desek, da je imel pešec dovolj truda s prehodom, voz in žival pa se nista poslužila teh razvalin gotovo ne od zadnjega razliva reke. Pa je preplezal Draša ostanke mostu, da bo lahko doma potrdil s prisego, kako sta si zrla s hrvaško kugo iz oči v oči. Ko se je postavil z obema nogama na okužena zagorska tla, se je ozrl skrbno na vse strani. Od nikoder človeškega ali živalskega glasu... Že ozračje je dišalo kakor iz dežele smrti in v svarilo, naj ne izziva srečanja s črnoprogasto kravo, ki rogovili in muka po teh krajih! Sedel je pri mostu na naplavljeni hlod, jedel prekajeno svinjino ter kruh in pil, da bi si nagnal več moči in korajže za poizvid vsaj do Klanjca. Po okrepčilu je razmišljal, ali bi naj stopil v grad Razbor, ki stoji še danes par streljajev proč od Sotle in mosta. Če je bil zastražen že Št. Peter, kaj šele Razbor. Še ustrelil bi kak grajski berič, ako bi prosil za vstop. Ta previdni premislek ga je usmeril po cesti proti Kumrovcu in Zelenjakih, kjer je bila brv in veliki mlini. Kumrovec, večje zagorsko selo z romarsko cerkvico sv. Roka, kakor izumrlo ― ―. Ni zagledal niti enega kumeka ali kume, ki so sicer vedno stali ob cesti in obsuli vsacega tujca z vprašanji. Graščinski travniki od Razbora do Majke božje na Risvici med cesto in Sotlo vsi v blatu, pesku in razni navlaki, katero je privalovila povodenj bogve odkod. Pri cerkvi risviške Majke božjo je še bil zložen visok kup drv. Andrej je koj uganil. Ker se ni upal nikdo z roko nad čarovnico in jo privezati na kol na sredini drv, straši nedotaknjen kup še sedaj. Za Marijo Risvico na križpotu proti Tuhlju in Klanjcu tik ob Sotli mu je še žugalo pogorišče kočure — resnična grmada nedolžne zagorske čarovnice. Korecal je naprej po cesti pod Cesargradom in se približal selu Suhi dol pred Klanjcem. V Suhem dolu je stopil nekaj korakov s ceste na hribček do kapelice sv. Križa, odkoder je tako mikaven razgled proti Klanjcu in po obsotelski ravni preko Bizeljskega do Kapel in še dalje. Prostor pri kapelici je bil posut s svežimi grobi. Nekateri so bili napol zasuti, kakor bi bil kdo prepodil pogrebce, ali pa jim je primanjkovalo časa. V Suhem dolu ni zapazil in ne slišal nikakega življenja. Andrej je ugotovil šele sedaj, da niso prepevali, niti letali ptički po teh izumrlih krajih! Od kapelice je stopil zopet k cesti. Sedel je na trato ob cestni grabi, vzel čutaro na kolena in gruntal resno, če se bo sestal vsaj na Klanjcu z živim človeškim bitjem, ki bi mu zaupalo: Kedaj, kako in kako dolgo je kosila tod smrt, da je uničila vsako življenje. Cukal je na dolgo iz čutare, se ponovno zamislil v grozno šibo božjo, katero je sledil že dolgo, a je še ni srečal, da bi jej pogledal v oči in bi podal lahko doma njen natančen popis radovednim sotržanom. Ko je odmaknil v tretje čutaro od ust, je začutil utrujenost v vseh udih. Moralo je že biti preko poldne in mudilo se mu tudi ni nikamor. Skril je od gorja trudno glavo med obe dlani, še tuhtal o zlu kuge, pa spanec ga je prestavil nazaj na Pilštajn, kjer bo lahko pripovedoval mesece, kako gospodari dekla smrti — kuga! Ni spal dolgo. V polsnu je čutil, kakor bi mu snemal nekdo bisagi in odvezoval od pasu čutaro. Ves preplašen je planil pokoncu, zakrilil z rokami in odprl oči. Kriknil je iz polnega grla: »Jezus — Marija!« Zakotalil se je po tleh in bil od strahu in groze brez vsake odporne sile. Držalo ga je za bisagi, za čutaro ter za pas vse polno človeških rok, ki so trgale z njega z vso močjo tovor, ker jim je bilo odmotavanje in odvezovanje prepočasno. Pa kaj grabežljive roke, le ti pošastni obrazi, pokriti s cedečimi se gnojnimi bulami, oči vdrte v globoke prepade in iz ust smrad — in smrad, da je dušilo Andreja... Ko so mu iztrgale le še napol žive človeške pošasti brašno in pijačo, so se ruvale ter pestile med seboj, katera se bo najedla in napila pred smrtjo. Borbe za kruh in vino niso spremljali obupni glasovi iz človeških grl, le nekako neznansko grgljanje, kakor bi bil nesrečnež ves izpaljen po notranjosti. Še najmanj okuženi velikan je bil zmagovalec, stekel je naprej po cesti, drugi za njim, a so omagali in počepali, ne da bi si bili utešili pred smrtjo glad s skorjo kruha in si ublažili vsaj za trenutek peklensko žgečo vročino po grlu, v prsih in trebuhu. Andrej je srečal v Suhem dolu ono, po kar je bil poslan iz Štajerske med zagorske razvaline. Ni bil nič več radoveden, kaka je kuga in kako bi jo naj prav živo naslikal domačinom. Pobral se je z vso naglico ter se spustil nazaj, ne naprej proti Klanjcu, ker je že bil videl, vohal in preizkusil živalsko grabežljivost in neusmiljenost kuge. Šele pod Majko božjo na Risvici se Je ozrl, če mu ni kuga za petami, saj njen vzduh ga je spremljal, kakor bi si zrla v oči. Bil je zopet čisto sam, le brez bogato natrpanih bisag in brez duše potovanja — čutare! Ni klel ali godrnjal radi ropa, prilastil si je bil nasilnim potom njegov imetek še jedva živ mrlič! Drašek se je pokrižal pri pogledu na osamljeni hram božji, zatulil v prebridkem joku, srečal in videl je bil prvič v življenju najhujše človeško gorje — črnoprogasto kravo — kugo — morilko vsega življenja! S čim bolj pošastnim se še Belak ni bil sestal. Že prvo srečanje ga je poučilo dovolj, da je lakota kuga in kuga neizogibna, peklensko pekoča in neznosno smrdeča smrt! Če bi še tudi imel obe bisagi polni, jesti bi ne bil mogel niti dišeče pečenke, njegova usta in vsa notranjost je bila polna nepopisnega vzduha kuge ter smrti. Pil bi, pil, reva na pol slepa, a nekaj je moral prenašati za pokoro v očigled kazni božji, ki stiska do popolnega opustošenja in izumira bratsko Zagorje. Nazaj mu je šla pot mnogo hitreje izpod nog. Nikjer med povratom se ni ustavljal. Ni si želel ne srečanj, ne razgovorov. Žejalo ga je, da ga je že peklo, dokler je pa gledal Sotlo in njeno nesrečno okolico, niti k studencu ni upal, da bi si bil poplaknil žgeči in smrdeči okus po kugi. Pozno zvečer po tem, ko se je bil sestal Belak s kugo v zagorskem Suhem dolu, si je poskusil omiliti žejo in prepoditi smrad iz ust s studenčnico na Bučah, prodno se je začel vzpenjati navkreber proti ljubemu Pilštajnu. Še tako dolgi požirki mu niso pregnali spekline iz grla in ne smrdljivega okusa. Tolažil se je, da povzroča te nadloge le prvi strah, ki mu je pretresel in zmešal vso notranjost. Drugi dan bo vse dobro pri postrežbi gospodarice Eme. Je prišvajdral Belakov Dreča še isto noč k Pištelakovim. Domačim se je zdel čuden, spremenjen po obrazu in govoru. Ni mu šla jed, pil pa je, kakor bi vlival v prepad, ker ga je nekaj peklo ter žgalo, povsod je vohal le trohnobo in gnilobo. Kljub prestanemu strahu, za starca daljnji poti, žeji in smradu pa je opisal zbranim tržanom sled kuge in srečanje z njo ob cesti v Suhem dolu. Pri poslušanju so plakali vsi na ves glas in jadikovali: »Sv. Marija, sv. Jožef, Rok in Boštjan, obvarujte nas lakote in kuge.« Kužni izvidnik Belak ni zatisnil tisto noč po povratku iz hrvaške puščave smrti očesa. Niso mu odganjale zasluženega spanja strašljive sanje, le žeja, speklina, ki se je pogrezala od grla v prsa in še dalje ter neznosni okus smradu. Andrej drugo jutro ni zajutrkoval, ni vstal k obedu, le pil je in bil zabruhel v obraz ter poln modrikastih oteklin. V noči je vpil na ves glas, da mu gori po drobovju, vzrasle bunke so se odprle, začele so bruhati gnoj, ki je širil vzduh po — kugi! Reva Andrej ni prinesel iz zagorskega Suhega dola le opisa srečanja s kugo, njo samo, ki mu je izžgala življenje iz telesa junija leta 1578. Belak je postal na Pilštajnu prva smrtna žrtev kuge. Ko so izročali tržani njegovo truplo zemlji, so bili uverjeni, da že Zagorci niso pretiravali, resnica je tudi, da je Belak srečal kugo in je bil zanj ta sestanek smrt, ki je bila povabljena z radovednim izvidom v gorenjsko območje pražupnije Pilštajn. Ni ostal Belakov Andrej osamljen glede okuženja. Enkratno srečanje kužnega izvidnika s črno marogasto kravo ni zbodlo na smrt le njega samega, skoro vse one, ki so poslušali ono noč Belakovo povest o sledovih kuge. Vse po trgu se je začelo skrbno zaklepati pred posetom pošastne krave, le Pištelakova krčma je ostala odprta. Ema je stregla prvemu okužencu Andreju, obiskovala, tolažila, pomagala in spremljala na zadnji poti tudi druge, le njo samo je očuvalo nebo nedotaknjeno, močno po duši in telesu. Kako daleč je že bila segla kuga izven trga, ni znal nikdo. Izventrških faranov niso smeli pokopavati na pokopališču krog cerkve. Grajska oblast je zapovedala, naj zagrebejo vsacega tam, kjer je umrl. Ko bo prestala kužna smrt, bodo že pozneje blagoslovljeni od duhovnika grobovi po: njivah, travnikih in gozdovih, da se ne bodo odpočivala trupla v neblagoslovljeni zemlji. Ljudje izven trga se niso zmenili toliko za kužno morijo. Radi brezbrižnosti in malomarnosti se je bila razpasla z bliskavico do Št. Petra, Planine in današnjega Št. Jurja ob južni železnici. Že decembra l.1578. je rogovilila črno pegasta krava po Planini. Ohranjeno je do danes sporočilo planinskega oskrbnika Štefana Siebenaicherja, v katerem opisuje celjskemu oskrbniku Janezu plemenitemu Helfenbergu, kako strašno da razsaja črna smrt po planinskem trgu ter po sosednih vaseh. Junija je bila zanešena nalezljivka v gorenjske kraje iz Hrvaške in že decembra je bila na višku na Planini. Iz tega zgodovinsko potrjenega dejstva je razvidno, koliko človeških žrtev je padlo leta 1578. pod koso črne kuge tostran in onstran Sotle in to ne le po nižavah, da, zdesetkovano je bilo prebivalstvo tudi po vrheh. <center> '''― ― ―''' </center> Usodepolno okuženi so bili spodnji kraji l.1578. in vendar ni prodrla ta strašna vest niti do Koroške. Avgusta omenjenega leta je prejel pilštajnski oskrbnik od pravega lastnika večinoma vseh gradov v pražupniji Pilštajn od krškega škofa po jezdecu obvestilo: Cerkveni dostojanstvenik je že med potjo. Ogledal si bo osebno posest in proučil razmere najemnikov in podložnikov. Po tem sporočilu je bil oskrbnik v največji negotovosti: Ali naj opozori duhovnega kneza na nevarnosti, ki mu prete po teh krajih, ali ga naj pusti v posete? Po dolgem oklevanju za in proti se je zatekel k Emi in jej potožil dvome. Za svet vprašana se je postavila odločno na stališče, da je ravno sedaj prilika in potreba, da obišče škof kraje, katere ogrožata obup ter smrt! Njena je obveljala. Visokemu gospodu ni bil poslan nobeden sel, ki bi bil posvaril njega in spremstvo pred smrtjo, ako bi se upal preko praga, katerega je prestopila črnoprogasta krava — kuga! Do Celja še ni bila prodrla kuga, radi tega ni krškemu škofu nikdo namignil, da tvega življenje, ako se poda na pot v dolino smrti ob Bistrici In Sotli. Iz Celja je krenil visoki dostojanstvenik do Št. Jurja po cesti, od tamkaj po kolovoznih potih na konjih preko Prevorja in mimo Zagorja na Pilštajn. Začudeno je gledal škof in spremljevalci, kako so zrli ljudje le od daleč na sprevod. Niti eden se ni približal, da bi bil izkazal dolžno čast vladiki in poprosil blagoslova. Celo v Lesični je bil sprejem bolj klavern. Škofu se je mudilo v zanj pripravljene sobane na gradu Hartenštajn. Bil je zbit ter zmučen od dolge vožnje in ježe, res potreben mirnega odpočitka. Izrazil je tudi željo, da bi prebil rad nekaj dni brez sprejemov. Itak se misli pomuditi dalje časa v njemu popolnoma tujih krajih, prilike bo dovolj za poslušanje gosposkih in ljudskih prošenj. Vrhovni gospodar gradov ter ogromne posesti v pražupniji Pilštajn je prebil prvo noč v zanj lepo pripravljenem Hartenštajnu pohvalno. Zjutraj se je divil razgledu po Bistriški dolinici do Kozjega. Blaženi mir so prekinjali le težki udarci vodnih kladiv v Lesični. Če bi pa ne bilo nabijanja po nakovalih, bi bilo preveč tihotno. Presveto daritev je opravil v grajski kapeli. Po zajtrku je posetil župno cerkev in grad Pilštajn, odkoder je še mikavnejši pogled na njegovo od vseh strani od hribov zaščiteno kraljestvo. Popoldne se je razgovarjal z oskrbnikom in zvedel marsikaj, kar bi rabilo nujno popravka, odprave ter nove nabave. Drugo jutro ni bilo na spregled njegovega osebnega strežaja. Nekako preplašeno mu je zatrjevala služinčad, da lovi najbrž s kovači postrvi in je zanesla ribiče pot kam dalje proti Kozjem. Škof ni bil zadrezasto strog, prezrl je netočnost v službi. Opoldne mu ni nobena jed prav teknila. Mizni strežaj se je opravičeval, da je pripravila kosilo oskrbnikova žena, njegov kuhar se ne počuti zdravega radi spremembe zraka. Škofovega kočijaža in konjarje so morali zamenjati domačini. Vse je bolehalo, skoro nikogar od seboj pripeljanih služabnikov ni bilo na spregled. Cerkvenega kneza so začele oplazovati zle slutnje. Kaj, če je zablodil v tej grabi med tolovajske upornike? Najprej so stegnili roko po njemu zvestih spremljevalcih in kmalu bo zginil tudi sam. Bogznaj kedaj in če sploh bo prodrla vest na Koroško, da je zmanjkalo v teh zakotnih krajih krškega škofa? Najbrž je že jetnik in mu je odločenih le še nekaj dni življenja? Da mu priprosti narod ni naklonjen, se je prepričal na lastne oči, ko je zavil s ceste na kolovoz. Ako mu je ljudstvo sovražno, kaj šele njegovi grajski voditelji! Prestrašil se je prevzvišeni teh razgrebanj. Planil je po koncu in se odpravil k duhovnemu tovarišu — k g. župniku. Ko je videl domači dušni pastir škofov strah, čul sumničenja na upor ter tolovajstvo, mu je pokazal iz župnišča na sveže grobove, ki so se vrstili krog cerkve eden poleg drugega. Ker ga pa visoki dostojanstvenik še vedno ni razumel, je izustil strašno besedo: »Kuga!« Škof je izbulil oči, sapo mu je zaprlo, mraz ga je spreletel po celem telesu, sedel je v naslonjač. Na mah mu je postalo jasno, da je zašel v gnezdo ne človeškega, ampak kužnega tolovajstva! Kdo bi ga naj bil pozdravljal in se mu klanjal, ko pa je bilo vsacega strah, če ne bo njegov sprevod v znamenju še hujšega okuženja in smrti... Njegov sluga, kuhar, mizni strežaj, kočijaž in konjarji, kje drugje so, če ne v objemu kuge ali že celo smrti? Vzdihoval je bolestno, sklenil roke, molil, se pokrižal in odšel brzih korakov v svoj stan. Poklicani oskrbnik je priznal, da je zalezla in oplazila kuga škofovo spremstvo. Razložil mu je vse, kar je že prestal od te grozne morilke Pilštajn, okolica in sploh cela Bistriška, Sotelska dolina ter hrvaško Zagorje. Nazaj bi bilo zanj že najbrž prepozno, naprej bi pomenilo še sigurnejšo smrt, treba je bilo ostati na mestu in čakati na smrt ali na milost prizanesljivosti iz nebes. Na škofovo vprašanje: Kaj naj ukrene, da ne pomrjejo vsi? je odgovoril oskrbnik: »Pokopljimo mrliče, izženimo iz trga že okužene, nikdo ne sme ven in ne notri, dokler se ne zaustavi morija. Prehrane je dovolj za nekaj mesecev. Edina rešitev pred kugo je beg pred okuženjem.« Prevzvišeni je posluhnil oskrbnikov nasvet. Takoj je bila sestavljena in od škofa podpisana najstrožja prepoved prekoračenja trške meje. Vsakemu tozadevnemu prestopku je bila zažugana smrtna kazen! Škofovo prepoved je razbobnal ter razglasil grajski berič po celem trgu. Že koj prihodnji dnevi so dokazali, da sta imela škof in oskrbnik prav. V trgu ni bilo nobenega novega slučaja okuženja, okolica naj le skrbi sama zase! Vladika se je počutil veliko bolj pomirjenega; a le noči je prebil v najrahlejšem polspanju. Če je pustil okna spalnice zaprta, ga je nekaj dušilo, ako jih je odprl, ga je preganjala in obletavala bojazen okuženja. Najlažje še je pričakal jutranji svit, če je vstal popolnoči, odprl okno, sedel na stol in gledal preko skal v mučno in vedno enakomerno med skalovjem šumljajočo Bistrico. Žuborenje valčkov v nočni tišini mu je kapljalo liki balzam tolažbo v srce in mu šepetalo: Počakaj, potrpi, tudi kuga se bo preselila odtod. Neko popolnoč je bilo skakljanje Bistrice tako privlačno, da se je dvignil iz naslonjača, se naslonil skozi okno in prisluškoval napol glasno mu oznanjajoči tolažbi gorskega potoka. Prestavil je pogled od vodnih valčkov na strme skale in pod gradom je zagledal nekaj, česar se je prestrašil, kakor bi bil srečal samega bognasvaruj — črno kugo! Zasadil je oči v nočno prikazen — brez dvoma — bila je istina, kar se je odigravalo preko skal. Med gradoma Hartenštajn in Pilštajn nad Bistrico je bil pozidan trg. Na sredini med obema utrdbama so stale človeške postave zgoraj in krepko držale vrv. Od spodaj gor sta plezala po konopcu dva neznanca. Ko sta bila na vrhu pečin, je izginila cela družba v trgu. [[Kategorija:Slovenski gospodar]] [[Kategorija:Dela leta 1932]] [[Kategorija:Januš Golec]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:Časniki]] 2syltuqfhkq8ut1sefz0adsgz47mzf2 207818 207808 2022-08-24T11:53:22Z Kana Vincek 5957 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Trojno gorjé. <br> Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 66/1-31; {{mp|leto|1932}} | vir = dLib {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|1}}, {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|2}}, {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|3}}, {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|4}}, {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|5}}, {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|6}}, {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|7}}, {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|8}}, {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|9}}, {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|10}}, {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|11}}, {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|12}}, {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|13}}, {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|14}}, {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|15}}, {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|16}}, {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|17}}, {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|18}}, {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|19}}, {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|49}}, {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|50}}, {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|52}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = 3 }} == Uvod.== Za boljše umevanje naše povesti je potrebno, da označimo kratke vzroke kmečkega upora, ki je končal tako žalostno ter porazno leta 1573. Zgodovina beleži, da so se dvignili ter zahtevali spodnještajerski kmetje leta 1515 v očigled samolastnemu stiskanju od strani graščakov svojo staro pravdo. 80.000 (?) upornih podložnikov, med njimi mnogo iz območja tedanje velike župnije Pilštajn, se je zbralo omenjenega leta pri Brežicah. Upor je segal od Sotle do Lipnice. Zatrla sta ga z ognjem ter mečem pri Brežicah Žiga Dietrichstein in Jurij Herberstein. Že v tem prvem večjem uporu so bile glavna upora revolucijonarnega gibanja kmečke zveze (Bauernbund). Od baš imenovane nemške besede izhajajo tudi v slovenščini običajni izrazi punt — upor in puntati se — upirati se. Kot kazen za prvi punt so morali brežiški podložniki graditi novo cesto iz Brežic na Zdole, ki je dobila ime: puntarska cesta. Prihodnji veliki kmečki upor na Spodjem Štajerskem se je doigral leta 1573. O vzrokih tega upora beleži Gruden v »Zgodovini slovenskega naroda« sledeče: »Kakor vse prejšnje in poznejša revolucijonarne poskuse naših kmetov, so zakrivili tudi veliko kmetsko gibanje v začetku sedemdesetih let 16. stoletja velika bremena, naklade, davki, ki so se nakladali kmetom proti postavi, in samovoljno nečloveško ravnanje od strani gospode, ki je vsaki pravici bilo v obraz. — Zemljiški gospodje so takrat prav kruto izžemali podložne kmete, množili tlako, naklade, mitnino in uvoznino. In kar niso storili posestniki sami hudega kmetom, to so jim prizadjali grajski upravitelji (»flegarji« — Pfleger) in valpeti, ki se nam kažejo kot najhujši nasprotniki kmetov, ki jih je kmet s svojim sovraštvom še bolj zasledoval, kakor gospodo samo. Upori začetkom 16. stoletja, dasiravno niso imeli uspeha, so vendar močno dvignili stanovsko zavest med kmetskim ljudstvom, iskra nezadovoljnosti je tlela naprej, vedni boji s Turkom so nudili kmetom dovolj priložnosti, da so se uirili v orožju in si podžigali pogum; treba je bilo le še povoda, da se je bojna sila zatiranega ljudstva obrnila proti lastnim domačim tlačiteljem. Prvi nagib je došel to pot iz bližnje Slovonije.« Že na spomlad leta 1572 so organizirali kmetje iz Podsuseda, Stubice, Brdovca, Stupnika in Cesar grada v hrvaškem Zagorju kmečko zvezo, katere cilj je bil: oboroženi nastop proti neusmiljenemu stiskanju od strani zemljiške gospode. Prvotna hrvaška uporna gibanja so bila usmerjena proti Francu Tahu, poveljniku konjice v Kaniži, ki je bil solastnik Sused-grada ter Stubice in pri Slov. Bistrici je posedal graščino Stattenberg. Predno so se uprli kmetje Tahuvemu brezmejnemu nasilju z oboroženo silo, so poslali kmečko odposlanstvo na Dunaj k cesarju Maksimiljanu, kjer so iznesli pritožbe proti Francu Tahu in prosili odpomoči. Ker so bili odpuščeni odposlanci s cesarskega dvora s splošno tolažbo, kateri ni nikdar sledila resnična odpomoč, so obupali v kmečko zvezo organizirani kmetje, zagrabili so za orožje ter se lotili izsiljenja stare pravde. Iskra, ki je užgala punt leta 1573, je bilo ravnanje Franca Taha na Susedgradu in Stattenbergu. Seveda ni šlo le za kratko razburjenje vsled odpora podložnikov, ali za izjemno stanje, ki ga je hotel upeljati na svojih posestvih Tahi, da pokori neposlušne kmete, temveč njegova vlada pomenja silno izžemanje podložnega ljudstva in tiranstva, ki mu iščemu zaman primere. — Uporni kmetje so pozneje po iztrebljenju kmečke revolucije pred sodbo v Gradcu, Zagrebu ter na Dunaju odkrili strašno sliko Tahovih zločinov. Morda so izpovedi tu in tam kaj pretirane, a kar se je dognalo uradno, je grozno dovolj, da moremo razumeti obupni odpor podložnih kmetov, ki so mu bili izročeni na milost in nemilost. <center> '''* * *''' </center> == I. Poglavje. == V dobi naše povesti sta stala navpično nad potokom Bistrica na Pilštajnu na dveh skalah dva lepa grada: Pilštajn in Hartenštajn, od katerih ne stoji danes skoro niti kamen na kamenu. Oba grada sta bila dvenadstropni stavbi. Utrdbe je tvorila narava sama. Edina nevarnost bi jima bila grozila iz Bistriške doline, od koder sta bila nedostopna. Radi naravno ugodne lege sta bila brez običajnih srednjeveških jarkov in utrjenega obzidja. Grada sta bila nekaki letovišči za tedanjo gospodo, ki se je rada mudila v skritem zavetju na oddihih po vojnih naporih, se je tukaj lahko mirno vežbala v orožju in pripravljala za viteške borbe po večjih krajih. S stolpa Hartenštajna je moral biti divni razgled po mični dolini Bistrice do Kozjega. Bila sta prvotno last z ogromnimi posestvi vred pilštajnskih grofov. Že blažena Ema, rojena pilštajnska grofica, je zapustila leta 1042 pilštajnsko posest z gradovi vred tedaj ustanovljeni krški škofiji na Koroškem. Pilštajnski kmetje kot podaniki škofov so bili v vsakem oziru na boljšem nego drugi, katere je tlačanila posvetna gospoda. Osovraženi so pa bili ravno na Pilštajnu nekateri najemniki, upravitelji in valpeti. V letih zadnje kmečke vstaje je bil grad Hartenštajn v najemninski posesti Janeza plemenitega Helfenberg. Grad Pilštajn je bil nekaj let v precej razdrtem stanju in ga je pozidal ter temljito popravil krški škof Urban Sagstetter leta 1570. Pod pilštajnskim trgom ob Bistrici je vas Lesično s podružno cerkvijo Sv. Ulrika na jezeru, ki se omenja v listinah že leta 1394. Kraj se je imenoval Na jezeru, ker je morala biti cela zgornja dolina Bistrice nekoč pod vodo, dokler se ni gorski potok prejedel skozi skalnati pilštanjski hrib in si priboril odtok proti Kozjem, Podsredi ter Št. Petru pod Sv. gorami, kjer se izteka v Sotlo. Cerkev sv. Ulrika bi naj bila pozidana radi močvirnatih tal na pilotih. V Lesničnem so bile v časih naslednjih dogodkov velike grajske kovačnice na kladiva z vodnim pogonom. Podjetje je bilo na slovesu daleč na okrog za gospodarske potrebe in kot izdelovalnica orožja ter viteških oprem. Treba pomisliti, da so se vršili tedaj neprestani boji s Turkom in tudi posamezni graščaki so se bojevali med seboj. Kakor danes so obstojale tudi v srednjem veku tvornice za izdelovanje orožja, bojne opreme, smodnika in topov. Izdelovalnice orožja so morale biti kje na skritem in v dobro zavarovanem kraju, da sovražnik sploh ni zvedel zanje. Orožje je bila dragocenost, ročno delo, katerega so tudi dobro plačevali. Vodje tvornic so bili po večini Nemci, pomočniki kmečki sinovi, ki so že bili večkrat na vojnih pohodih kot spremljevalci grajske gospode, so na tujem marsikaj videli in so se odlikovali po zvestobi ter spretnosti. Grajski gospod je pustil svojega spremljevalca po par let kje v kaki večji mestni orožarni, da se je izvežbal v tej stroki in mu je potem doma staro orožje ter opremo snažil ter popravljal. Nove bojne opreme so naročevali graščaki le iz večjih tvornic, kjer so jih morali takoj plačati. Pri nakupu orožja ni šlo s silo. Leta 1571 je zavladalo po celi Bistriški dolini med podložnim kmetskim prebivalstvom veliko veselje, ko je prevzel vodstvo grajskih kovačnic domačin Pavel Šterc. Bil je rodom iz Žusma, kjer je bil njegov oče uslužbenec na tamošnjem gradu. Že v mladosti se je izučil kovaštva ter ključavničarstva. Pozneje je bil vojak konjenik, ki se je udeleževal pod poveljstvom v uvodu omenjenega Franca Taha na Ogrskem bojev proti Turkom. Ko je spoznal Tahi njegove ključavničarske zmožnosti na vojnih pohodih, ga je nastavil za nadzornika orožarne v Kaniži, kjer je bil sam poveljnik konjenice. Po Tahovem slovesu od vojne službe je prišel Šterc na njegov grad Stattenberg pri Slov. Bistrici, kjer je imel dovolj posla s popravljanjem starih in z izdelavo novih viteških oprem. Pri Tahu na Stattenbergu Šterc ni bil dolgo, ker mu ni plačeval obljubljenega zaslužka in ga je celo oplazil z bičem, ko je zahteval odločno zasluženo plačilo. Iz bojazni pred ječo v grajskem stolpu je orožar utekel iz Slov. Bistrice, pribežal v ožjo domovino in bil sprejet z odprtimi rokami od posestnika pilštajnskega gradu Hartenštajn Janeza plemenitega Helfenberg. Novi gospodar ga je poznal kot izvrstnega orožarja in ga namestil za vodjo kovačnic v Lesičnem. Ob prihodu v Lesično je bil Pavel Šterc star 32 let, visoke, lepe ter krepke postave in prijazno prikupljivega obraza. Že na zunaj mu je bilo poznati, da je služil vojake in imel posla z najbolj imenitno gospodo. Kljub samozavestnemu obnašanju ni bil ošaben, ampak nasprotno — gostobesedno postrežljiv napram vsakemu, ki je imel opravka v grajski delavnici. Ker je bila lesička orožarna obenem tudi kovačnica, je bil nje vodja v stalnem stiku s tamošnjimi kmeti, ki se niso mogli načuditi njegovi neprisiljeni domačnosti. Vsakemu kmetiču je segel v roko, mu obljubil popravilo ali novo naročilo in še izpraševal ga je, kako se mu godi in kako je kaj zadovoljen z grajsko gospodo. Kmalu si je pridobil zaupanje podložnikov daleč na okrog. Lesička kovačnica je bila polna ljudi, ki so dali zalužka, a zvedeli marsikatero novo iz bojev s Turki in iz tedaj že živečega kmečkega gibanja po drugod. Prijazni grajski kovač je znal ter videl veliko, bil je precej daleč po svetu in je znal podati doživljaje revnim domačinom kot rojen Žusemčan v njihovem materinem — slovenskem jeziku. Radovedni Pilštajnčani so kar migali z mustačami, ako jim je pripovedoval Pavel, kako so podili Turke po Ogrskem in Bosni in kaj je skusil v veliki državni orožarni v Kaniži. Še bolj nego s pripovedovanjem o podivjanih Turkih si je znal prikleniti nase srca tlačanov s slikanjem prebridke usode Tahovih kmetov iz območja Stattenberga pri Slov. Bistrici in zagorskega Podsuseda. Pri poslušanju trinoških zgodb so kmetje škripali z zobmi, dvigali pesti in prisegali, da bi bili oni že davno zaplesali s Tahom, ako bi bil njihov grajski gospod! Po celi dolini Bistrice so pripovedovali ljudje od osebe do osebe, kaj počenja s tlačani krvolok Tahi, ki mora imeti volčje srce ter vražjo glavo. Staro in mlado je večkrat jokalo na glas, ko so poročali kmečki gospodarji po povratku iz Lesične, kaj jim je zaupal grajski kovač o Tahu, katerega je sam služil več let kot vojak in gledal na lastne oči, kaj in kako ravna lintver v človeški podobi s podložnimi kmeti. Za Pavlovo slavo priljubljenosti je še skrbel enooki Belakov Andrej. Dolga leta je bil kovač v grajski orožarni. Pri odsekavanju žarečega železja na nakovalu mu je odletel kos v levo oko in ga oslepil. V zahvalo za tolikoletno zvesto delo so ga odpustili in se je klatil reva na starost okrog ter popravljal pri kmetih za hrano in stan poljedelsko orodje. Ko je zvedel novi delovodja za usodo starca, ga je poklical v delavnico, kjer mu je poveril službo hišnika. Pazil je na jez, pospravljal orodje, pometal, izprezal konje strank in skrbel, da je bil red pri hiši. Prejemal je plačilo, vžival prosto hrano in stanovanje in vsak dan mu je še kaj odpadlo kot napitnina v gotovem ter pijači. Stari Andrej je imel lahko opravilo in precej prostega časa, da Je raznašal po krčmah po Pilštajnu, kaj vse je videl ter doživel njegov nezabno dobri gospod. Ako je povedal v nedeljo po službi božji na Pilštajnu kako dobro o Tahu v krčmi pri Pištelaku zbranim kmetom, so mu plačevali ne po poličih — po pintih. Ako mu je zmanjkalo resnično prisluhnjenih novic iz kovačnice, je razpletel sam katero prav grozno, da je bila orgorčenost napram gospodi tem ljutejša in polni pinti na mizi. Enooki Andrej je bil ustno izročilo Tahovih grozot, ki se je ohranilo stoletja med narodom in katerega so veliko pozneje beležili zgodovinarji iz ljudskih vrst. Po jezični zaslugi Andreja Belaka je znano o Tahovem trinoštvu iz okolice Podsuseda in Stattenberga tole: Kadar je imel Tahi na Podsusedu starega konja, ki je bil nič vreden, ga je prodal kateremu izmed kmetov, o katerem je znal, da ima nekaj pod palcem. Ta ga je moral kupiti za ceno, ki jo je določil Tahi, sicer ga je prisilil v nakup s temnico in telesnimi kaznimi. Drugi pot se je pokvarilo Tahu 1000 veder vina. Porazdelil ga je med svoje podložnike in prisilil, da so ga kupili za ceno, ki jo je določil sam. Ako mu niso plačali vina, jim je odvzel konje in govejo živino. Kmetje so morali rediti Tahovo živino na svoje stroške. Ako je poginilo kako govedo, so mu morali povrniti škodo v denarju po njegovi cenitvi, ni pa sprejel v zameno drugega živinčeta. Enako so morali rediti in čuvati Tahovi kmetje njegove lovske pse in ako je kateri izmed njih poginil, so mu morali dati zanj vola. Zvišal je služnosti in naklade tako, da je tirjal od vsakega kmeta 22 čutar vina več, kakor so mu bili dolžni dajati. Svojih delavcev ni plačeval po več let. Večini je ugrabil ves imetek, konje ter govedo. Najhujše pa je bilo, da je oskrunjal Tahi s sinovi vred kmečko družinsko življenje. Pozval je svoje podložne na tlako, moške in ženske. A ženske, ki so mu bile všeč, je dal odvesti po svojem slugi na grad, kjer so postale žrtve njegove divje strasti. Znana so imena 14 deklet in žen, ki jih je vse oskrunil. Dve od teh nesrečnic sta bili na Brdovcu. Ena je bila hči Tomaža Mačkomelja, druga hči Pavla Jurkoviča. Poslednjo je imel zaprto dalje časa na Susedgradu. Ker se je oče Jurkovič obnesel za čast svojega otroka, mu je mladi Gabrijel Tahi razsekal lice in iztaknil oči. Enako kakor na Susedgradu in Stubici jo ravnal krvolok tudi s svojimi kmeti na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Tukaj si je izposojeval denar pri imovitejših podložnikih, a vse izposojene vsote je ostal na dolgu in gorje tistemu, ki se je drznil ponižno prositi, naj mu vrne denar. Z gorjačo ga je dal iztirati iz gradu ali pa vreči v ječo. Po stari navadi je imel zahtevati graščak tlako le za svoje osebne ali domače potrebščine, ne pa za obrtna ali druga podjetja, ki nesejo več ali manj dobička. V graščinskih zapisnikih je bilo natanko določeno, koliko dni v tednu mora tlačaniti kmet in kaka dela mora opravljati. Franc Tahi je zahteval proti stari pravdi izredno tlako, ne da bi bil kmeta ali rokodelca za to primerno odškodoval. Veliko škodo so trpeli kmetje, ki so nosili za tlako naprodaj ali vozili graščinske pridelke v Slov. Bistrico, Ptuj ali Celje. V mestih so bile strogo določene najvišje tržne cene, nad katerimi ni bilo dovoljeno prodajati živila. Toda Tahova graščina je brez ozira na tržni red zahtevala in jemala od kmetov višje določeni izkupiček. Tahi je ukazal Jurku iz Poljčan peljati dva soda karpov in ščuk v Ptuj in prodajati funt karpov po 8 krajcerjev, ščuke pa po 6 krajcarjev. Vrhutega mu je poginilo v poletnem času mnogo rib. Vzlic temu je moral kmet plačati graščaku polno določeno ceno 23 goldinarjev in ker se je obotavljal skraja, ga je dal vreči radi nepokorščine v ječo in ga mučil tako dolgo, da je plačal ves dolg. Tahi je pošiljal podložnike v mesta brez blaga in denarja, da so jemali zanj na up razno blago, ki so ga morali naposled sami plačati. Tem potom je dobival graščak razna sladila, dišave in najbolj draga vina iz Italije ter Španije. Tahi je preziral vse zapisane pravice in sklenjene pogodbe, neusmiljeno je odiral kmete in kočarje, vdove in sirote. Brez pravega vzroka je dal zdaj temu in onemu odgnati živino iz hleva, kakor konje, vole, krave, teleta, prašiče, koze in odpeljati žito, salo, platno, skrinje ter konjsko vprego. Kmet, ki je poslal hlapca s konjem na tlako, ni bil nikoli varen, da mu prižene žival zopet domov. Tahi je odpravil konja in hlapca s težko naloženim vozom iz Slov. Bistrice v Gradec, v Sused ali v kak drug kraj. Ako je šlo po sreči, se je vrnil čez par dni sam domov brez blaga in denarja. Tahova pravosodna oblast mu je bila le molzna krava, od katere je hotel imeti kar največji dobiček. Največje posilno sredstvo mu je bila grajska ječa v stolpu, kjer je ukrotil vsacega protivnika. Kdor je črhnil le besedico nevolje, tega je dal takoj zapreti zaradi nepokorščine in punta. Navadno se mu je kmet, katerega je nameraval odreti, že udal, če mu je le zagrozil z ječo. Kmetu Novaku iz Stare vasi pri Slov. Bistrici je prišla v noči lisica v kurnik. Domače je zbudil kurji kokodak in gospodar je šel pogledat k perutnini. Pri pogledu na človeka je utekla lisica kmetu med nogami in hotela uiti skozi planke na dvorišču. Novak tudi ni bil len in hajdi za drznico, katero je ujel baš za rep, ko se je rinila z vsemi silami skozi plot. Kmet je držal zajeti rep z vso močjo, lisica je hotela za vsako ceno v svobodo, je pač popustil rep in ostal v Novakovih rokah. Kako se je maščeval Novak iz Stare vasi nad lisico, se je razneslo kmalu po celi okolici. — Pozneje je baš stari Tahi ustrelil lisico brez repa in se čudil tej prikazni. Grajski lovec mu je rekel, če še hoče imeti rep v koži, ga mora tirjati od Novaka, ker on ga še vedno hrani. Radi izpulenja lisičjega repa je moral odnesti Novak na Stattenberg vse kure in še s palico jih je dobil, da ni mogel hoditi dalje časa na delo, ker je izmaknil drzno kradljivi divjačini rep. V grajski kovačnici v Lesničnem, ki je že bila tabor kmečke zveze in prekipevajoč lonec ljudske nevolje na gospodo, se je zgodila na mah sprememba. Na Hartenštajn sta prijezdila oba graščakova sina Žiga ter Adolf s celim spremstvom plemičev. Plemiška mladina si je ogledala v delavnici izdelano orožje in se čudila Pavlovi izredni spretnosti o tedaj tolikanj iskani ter čislani obrti. Ko je videla mladež v delovodji nekaj več nego obrtnika, ga je povabila skoro za stalno na grad. Le tu in tam je še prišel pogledat v Lesično in dal nova povelja za izdelavo viteške opreme. Ljudje so zvedeli kmalu, da je postal njihov ljubljenec iz Lesične kar celi vitez in učitelj mladih grofov v rabi orožja in v boju na konju. Po cele dneve je odmeval iz grajskega dvorišča žvenket orožja, peket konjskih kopit, krik ter navdušeno ploskanje z rokami. Včasih so prijezdile na Hartenštajn kar cele čete do ušes oborožene plemenite gospode. Ob prilikah večjih posetov je bilo na grajskem dvorišču posebno burno in celo v noči ob plamenih gorečih bakelj so se zaganjali plemiči na konjih eden proti drugemu in se suvali s topimi sulicami. Duša in središče vsega hrupnega dirindaja na grajskem dvoru je bil Pavel, ki je jezdil z mladimi grofi okrog v svetli viteški opremi. Kmetje so brž uganili, da ne pomeni neprestano zbiranje oborožene gospode za nje nič dobrega. Poročil o kakih turških vpadih ni bilo od nobene strani; pač pa so se širile govorice, da so hrvaški kmetje že parkrat napadli Tahovo najožjo žlahto iz Susedgrada in Stubice ter si pripomogli sami do obračuna in pravice. Kaj, ko bi tele gosposke fantiče vežbal grajski kovač, da bodo mlatili v kratkem po že itak do tal upognjenih kmečkih hrbtih? Bog znaj, če ni bila Pavlova prijaznost le vaba za blebetave jezike lahkovernih tlačanov? Zvedel je vse njihove težnje ter sovraštvo do nenasitne gospode in bo lahko pokazal s prstom na vsacega, ki je zabavljal na oblast in cesarja, ki ima za vse kmečke pritožbe le gluha ušesa! Kar strah je postalo hartenštajnske podložnike, kaj bo z marsikaterim izmed njih, če je grajski kovač poturica in jih bo izdal. Kakor je bila pred kratkim vera tlačanov v domačina Pavla Šterca trdna in si je štel vsakdo v čast, da si je iztresel srce vpričo izkušenega graščinskega uslužbenca, tako je sedaj preklinjal uro, ko je nasedel temu gosposkemu petolizcu, ki je bil med njimi navaden vohun v težkih časih bojev za staro pravdo. Javno ljudsko mnenje se je glasilo: Kar je kvantal Pavel o Tahu in njegovem trinoškem početju, je bil le trnek, na katerega je ujel pilštajnske ščuke, katere bo pomagal sam peči na grajskem ražnju. Kedo bi bil tudi zameril kmetom ta hipen preokret glede presoje poprejšnjega njihovega buditelja, ko ga že ni bilo tedne in tedne med nje. Če je pogledal v delavnice ob Bistrici, se mu je tako mudilo med mlade plemiče, da se je večkrat spodtaknil ob kakega kmečkega dobrega znanca, ne da bi ga bil pogledal, kaj še le ogovoril. Da je Pavel poturica ter ovaduh, je stalo trdno kot skala, saj bo še lizun spremenil vero. Povod za naslednje osumljenje je dala tale nova prikazen v pilštajnski fari: Domači vikar Kraft je moral odstopiti kar čez noč kaplanijo pri Sv. Trojici v Dobležičah čisto tujemu duhovniku, ki se je bil pritepel na Pilštajn nekod iz Koroške. Sam cesar ga je napodil iz službe, ker je oznanjal Lutrovo vero. In koj, ko se je prikazal na Pilštajnu, mu je nakazal graščak desetino deseterih posestnikov. Lutrovec je vabil Dobležičane v cerkev. Šlo jih je nekaj parkrat iz radovednosti, a so slišali le zmerjanje čez svetnike, Marijo, papeža ter katoliško cerkev in maše je bilo konec, kakor bi pihnil. Ljudje so se bali krivega preroka in še dobležičke cerkve so se ogibali, da bi jih kje ne premotil zlodej in jim ugrabil dediščino očetov — pravo sv. vero. Odkar se je naselila viteška gospoda na Hartenštajnu, je Lutrov duhoven skoro stalno v gradu, kjer ponavlja nedeljo za nedeljo zgoraj omenjena bogokletstva, pa mu vsi potrjujejo, da tako je prav in tako bo sedaj brez svetnikov, Marije, zakramentov, sv. maše ter papeža! In kedo prihaja v družbi grajskega kovača v Lesično v delavnice, če ne oni nebodigatreba Lutrov apostol, ker je seve za gospodo in proti kmetu. Ta bo sedaj lepa na Pilštajnu! Ker so lahkoverni tlačani zaupali svoj punt v mislih proti gospodi prijaznemu izdajalcu, jih bodo pometali v ječo in jim še tamkaj vsilili lutriš vero, ki je slabša od turške. Tako in enako so mislili in šepetali eden drugemu podložniki v neprestani bojazni, zdaj pa zdaj bode planil po njih grajski valpet z beriči in jih odtiral na odgovor radi punta proti oblasti in radi sile na spremembo vere. Po par mesecih sta zapustila Hartenštajn graščakova sina in se vrnila v Celje, kjer je bil njun oče v cesarski službi. Grajski kovač se je zopet preselil v Lesično in prevzel z vso vnemo vodstvo delavnic, ki daleč niso mogle dohajati vedno novih naročil glede orožja ter viteških oprem. Ubogi Pavel je gledal in se čudil, ko je naletel povsod le na tuje obraze. Kmetov sploh ni bilo več blizu, ko so zvedeli, kedo je zopet gospodar kovačnic. Še taisti, ki je moral v Lesično, je skušal, da je opravil hitro in se ni spustil z grajskim kovačem v noben drug razgovor kakor, kar je moral. Pavle si ni mogel razložiti preobrata iz tolike prijaznosti ter zaupljivosti v — strah ter pobeg pred njim. Uganko mu je pojasnil šele stari Belakov Andrej, kateremu se tudi ni nič boljše godilo nego Pavlu. Odkar se je klatila tod ta vražja gospoda in dolgopeti lutrovec, mu ni plačal nikdo niti enega polička, četudi je še tako zabavljal nad Taha ter plemenitaše po gradovih. Po tem razodetju je uvidel v življenju izšolani ter preizkušeni Šterc, da bo v sedanjih časih tihega in odkritega boja za staro pravdo nemogoče služiti gospodu in tlačanu. Za koga se je odločiti njemu, mu je bilo jasno, to mu je narekovala vest ter katoliška vera, saj je bil sin kmečke, slovenske in verne matere! Nikakor še ni bil pozabil udarca Tahovega biča. Kakor psa ga je bil oplazil ta pijavka kot plačilo za delo. Že davno zaceljena brazda mu je klicala v spomin osveto nad gospodo, kadarkoli si je potegnil z roko po obrazu. Vendar kaj je bila njemu storjena krivica v primeri s tisočerimi in tisočerimi, katerim je iztiskal grad kri ter solze iz kmetskih podložnikov! Ni bilo dovolj, da je zasužnjila graščina ubogo kmečko paro glede osebne svobode ter imetja, ne, še novo ter krivo vero mu je hotela usiliti in vkovati tudi kmečko vest ter dušo v verige grajske brezvestnosti! Pavel ni bil trstika, katero bi bil z lahkoto zibal sem ter tja veter dobrega zaslužka iz grajske blagajne, bil je neomajan hrast, kojega korenine so segale globoko v prepričanje, da kmet ni pes, ampak kristjan z res pravo dušo in neugnanim hrepenenjem po osebni svobodi ter pravici! Čeravno v grajski službi, je bil z vsakim utripljajem srca za kmeta in njegovo svobodo, pa koliko razočaranje! Bratje iz kmečkih vrst so ga osumili za izdajalca brez vsacega dokaza le radi dejstva: služba ga je iztrgala za nekaj časa iz njihove sredine in ga preselila iz kovačnice na grad! Tolažil se je s prastaro resnico, da je baš kmet tolikokrat prenagel z zaupanjem ter z obsodbo. S čisto in odkrito dušo si je pridobil zaupanje tlačanov, zagrešil ni ničesar, kar bi ga tiralo na pranger izdajstva, mirna vest, pravica ter resnica bodo zmagale in mu pridobile nazaj čast ljudskega buditelja! == II. Poglavje. == V letih, ko se je pripravljala zadnja kmečka vstaja, je štela pilštajnska župnija 19 podružnih cerkev. K Pilštajnu so spadale tedaj še tudi tele fare: Kozje, Buče, Olimje, Prevorje in Zagorje. Zgorajni zgodovinski podatki nam povedo, da je bila šentmihelska nedelja na Pilštajnu, ko so obhajali farnega patrona sv. Mihaela leta 1571, izredno dobro obiskano cerkveno slavlje. To nedeljo so prihiteli verniki k slovesni službi božji iz območja vseh podružnic in se je nabralo ljudstva, da ni bila premajhna samo farna hiša božja, da celo trg. Kjub dejstvu, da sta dičila Pilštajn dva lepa ter velika grada, trška naselbina ni bila razsežna, ker tudi ni mogla biti radi ozke lege na grebenu. Pač pa je bilo v trgu nekaj prav čednih in za tedanje razmere lepih in v denarnem oziru dobro podkovanih hiš. Pilštajn je bil središče cele Bistriške doline v cerkvenem ter vsakem oziru in kar se tiče trgovanja z živino. Na zelo stare trške pilštajnske pravice nas spominja še danes pranger nad rotovžem. Po sv. maši so imeli trški ter okoliški krčmarji preko glave opravka in tudi lep zaslužek jim je zapustila proslava farnega zaščitnika. Kmetje so jedli ter pili po gostilnah, se pogovarjali in izmenjavali med seboj novice. Ta dan se je zvedelo na Pilštajnu toliko kakor celo leto ne. Moški so prišli v svojih pogovorih o letini, živini ter sejmih kmalu na politiko o stari pravdi in so kar migali iz pekoče radovednosti z ušesi, ako je znal kateri glede tega vprašanja povedati kaj novega in kar je cikalo na škodo gospode. Šmihelska nedelja je bila dan za starega enookega Belakovega Andreja, ki je znal dražiti s svojimi novostmi ušesa in žepe radovednežev. Po vseh krčmah je kramal s pripovedovanjem o Tahovih grozodejstvih, ki so že obrodila javne nasilne punte med junaškimi hrvaškimi kmeti. Za Hrvati se bodo gotovo kmalu oglasili Slovenjebistričani in potem bo zavrelo med vsemi slovenskimi kmeti, ki se bodo združili z že obstoječo hrvaško puntarsko kmečko zvezo. Da so ga za te vesele in upanje na boljšo bodočnost obetajoče novice kmetje napajali, je razumljivo samo po sebi. Kmalu popoldne se je že bil napil žolna, da je razsajal,imel opravka s trškimi beriči in nočil v občinskem zaporu. Dolgi Grobinov Filip iz Buč je pripovedoval, da je bil v Kapelah pri Brežicah na sejmu. Videl in slišal je tamkaj slepega Hrvata, ki je pripovedoval še vse nekaj bolj strašnega o grozodejstvih ter pokvarjenosti hrvaške grajske gospode nego pijani Belak. Sejmarji so pustili živino in trgovino ter poslušali slepca, ki je strašno zgledal. Razlagal jim je, kaj so že dosegli Hrvati v borbi za staro pravdo in da bo treba tudi slovenskemu kmetu seči po kosi ter cepcu. On ni prav razumel vsega, kar je kričal Hrvat, ker je bil predaleč proč radi gneče. Ve pa, da roma slepi mož od kraja do kraja peš in da hoče celo v Gradec, kjer bo tožil graščaka, ki ga je oslepil. Vsi so želeli, da bi bil slepi trpin danes med njimi, ko jih je toliko zbranih, da bi slišali kaj in kako je v resnici s hrvaškim puntom. Takile razburljivi pomenki in še dober vinček sta poslušalce podkorajžila toliko, da bi bili koj pripravljeni, udariti na to vražje brezvestno in po volčje podivjano in krvoločno gospodo. Ženski spol se ni zmenil toliko za politiko, tega je le skrbelo, kaj bo z novo vero, v katero šunta in napeljava neznanec, ki se je vgnezdil pri cerkvi na Dobležičah. Skraja se je držal le grajskih, sedaj že lazi po kmetih. Njegovi nauki so tako bogokletni, da ne prizanaša s psovkami ne Mariji, ne svetnikom, ne sv. maši in najbolj pa blati rimskega papeža. Ljudje ga ne poslušajo radi, a iz hiše se ga ne upa nobeden pognati iz bojazni pred valpetom ter beričem. Ker mu je neki nemški Luter: sv. maša, svetnik, Marija in papež, naj mu tudi ta da desetino, saj onih od graščine mu izročenih 10 kmetov krog Sv. Trojice v Dobležičah je priseglo, da ne bodo dali koroškemu bogokletniku niti enega žitnega zrna in niti za požirek vinskega mošta. Proti večeru na šmihelsko nedeljo leta 1571 so bili vsi pilštanjski romarji za staro pravdo ter proti gospodi in za staro vero proti bogoskrunstvu lutrovstva! <center> ''' — ''' </center> Kmalu po šmihelski nedelji je buknilo po obširni pilštajnski fari, da se mudi v Lesičnem v kovačnici oni slepi Hrvat, o katerem je znal povedati na Šmihelovo Bučan, dolgopeti Grobinov Filip. Moški, ki so bili na žegnanju na fari in so sedaj čuli, da je mogoče videti ter slišati kmečkega mučenika iz sosedne Hrvaške, so našli koj kak poseben opravek in se podali v Lesično, kjer je že bilo ljudi kakor ob priliki večjega romanja. Na sredini zbranih je stal, oprt z obema rokama ob palico že starejši mož, visoke, a sključene postave, obraz ves razbrazdan od zaceljenih razrezov in mesto oči dve globoki — prazni jami, iz katerih so kapljale neprestano solze. Pogled na tega živega mrliča je bil pretresljiv še za tako kamenito srce. Kmetje iz Bistriške doline so jokali, že ko so zrli žrtev plemenitaškega tolovajstva, naravnost zatulili so od bolesti ter svetega gneva, ko se je starec zravnal in povedal prosečega glasu, da je on Pavel Jurkovič iz Brdovca v hrvaškem Zagorju in je spakedral njega krepkega moža v slepega prosjaka sin starega Franca Taha — prokleta gadina Gabrijel. Po teh uvodnih besedah je zašumelo med poslušalci. Eden drugemu so šepetali: »Grajski kovač in Belak nista lagala. Nista vohuna, ne poturice ali izdajice, čutita z nami za staro pravdo!« Že prvi nastop trinoško ustvarjenega slepca je preokrenil ljudsko nevoljo ter nezaupljivost v Pavla v navdušeno ljubezen in trdno zaupanje. Baš ta mož nam bo pomagal in nas vodil do nam ugrabljenih pravic. Pavel Šterc je že bil junak dneva, ko je nadaljeval zravnani slepec svojo žalostno povest. Počasi, premišljeno, brez običajnih zagorskih kletvic je razložil, za kaj prav za prav je prišlo v njegovem rojstnem kraju do kmečkega punta. Iz ust očividca so zvedeli kmetje, da je gospodovala v Susedgradu in Dolnji Stubici priljubljena rodbina Heningov, ki je izumrla v moškem kolenu že leta 1502. Pozneje so si prisvajali obsežna posetva sestre zadnjega Heninga, njihovi možje, sinovi in vnuki. Rodilo se je vprašanje, ali ima pravico do Susedgrada žensko potomstvo, ali pa podeljuje po starem zakonu kralj svobodno posestva, katerih gospodarji so izumrli v moškem kolenu. Po dolgoletnih pravdah je rešil kralj Ferdinand leta 1559. vprašanje tako, da je podelil polovico Susedgrada in Dolnje Stubice štajerskemu plemiču Andreju Teuffenbachu, ki je prejel po svoji materi Katarini ime Hening; drugo polovico pa ogrskemu bogatašu ter veljaku Andreju Batori, ki je tudi bil po svoji materi potomec Heningovcev. Še istega leta je zastavil Andrej Teuffenbach—Hening svojo polovico posestva v Stubici medvedgradskemu vlastelinu Ambrožu Gregorijancu, polovico Susedgrada pa deloma Andreju Batoriju, deloma svoji ženi Uršuli Meknitzer. Leta 1563. je umrl Teuffenbach brez moškega nasledstva. Preživela ga je žena Uršula Meknitzer s štirimi hčerami, katerim je bil glavni zaščitnik in pomočnik Ambrož Gregorijanec v Stubici in Medvedgradu. Andrej Batori, solastnik Susedgrada, ni bil nikdar na Hrvaškem, ker je bil na Ogrskem kraljevi sodnik. Radi tega je prodal 1.1564. vse svoje pravice na Susedgradu in Stubici za 50.000 goldinarjev Francu Tahu, poveljniku konjice v Kaniži. V slutnji, da prodaja ne bo po volji Uršuli Meknitzer in njenim hčeram, je dal upeljati novega kupca v posest proti običajem nenadoma in ponoči brez vednosti sosedov. To nenavadno postopanje je silno vznemirilo vdovo Uršulo, njene sorodnike in prijatelje. Proglasili so Franca Taha za vrinjenca, ki se je utihotapil med nje, in vložili ugovor proti prodaji in načinu vpeljevanja. Tahi se ni umaknil kar tako, ker ima kot star bojevnik vplivne sorodnike in pokrovitelje. Po brezuspešnih ugovorih se je razvila med njimi in vdovo Uršulo strašna borba za gospodstvo na Susedgradu. Skoraj vsa zapadna Slavonija se je razdvojila na dva tabora. Na Tahovi strani so bili: ban Erdedi, mogočni rodbini Alapičev in Keglevičev. Z Uršulo in njenim sorodstvom (Heningovci) so potegnili Ambrož Gregorijanec s svojim sinom Štefanom, Sekelji v Krapini in še knez Nikola Zrinski. In kakor velikaši se je razdvojilo tudi nižje plemstvo na Tahijevce in Heningovce. Eni so udarjali na druge s svojimi kmeti, drug drugemu so ščuvali podložnike. In tako so postali prepiri med plemstvom povod kmečkega gibanja. Ko se je bojeval Franc Tahi s Turki na Ogrskem, je zbrala vdova Uršula krog 800 tlačanov ter iztirala z njihovo pomočjo iz Susedgrada Tahovo rodbino. Ko se je nato dvignil ban Peter Erdedi, da kaznuje Uršulo z orožjem ter vrne Tahu Susedgrad, so zbrali njeni zetje z Ambrožem Gregorijancem 3000 seljakov in so razpršili 3. julija 1565 pod Susedgradom popolnoma bansko vojsko. Odpor Heningovcev je bil zaman, ker je bil Franc Tahi leta 1566. ponovno vpeljan v svojo polovico Susedgrada ter Stubice, drugo polovico pa je prevzela kraljeva oblast, dokler se ne konča pravda z vdovo Uršulo. Zdaj je začel Tahi neusmiljeno preganjati svoje nasprotnike, a strašno zatirati tudi kmete, ki so se bili borili proti njemu. Razpor zasebnega značaja se je vedno bolj širil. Bil je sprva omejen na Susedgrad ter Stubico, kjer se je zdelo kmetom vladarstvo Tahovo nepostavno in je bilo kljub temu kruto ter nasilno; a kmalu se je razširil tudi na druga gospodstva. Ko je zmagal Tahi svoje plemiške protivnike, je skušal z nasilstvom in strahovlado streti tudi odpor kmetov. Toda vse bi bili mi seljaki še pretrpeli, da nam ni ta volk v človeški podobi oskrunil celo naše najsvetejše — naše družinsko življenje. Da je temu res tako, evo mene, oslepljenega Pavla Jurkoviča iz Brdovca, ki je zgubil vid na obe oči, ker se je obnesel za čast svoje edine hčerke. Kar s tlake so odgnali grajski pandurji ji mojega otroka na Susedgrad, od koder ga ni bilo več domov. Koj smo zaznali, kaj in kako bo, saj stari Tahi in njegovi sinovi so že poprej onečastili iz naše okolice 14 deklet in žen. Ker otroka le in le ni bilo na spregled, sem stopil sam na grad Sused in prosil grajsko služinčad, naj me pelje pred gospodarja. Starega ni bilo doma, prišel je sin Gabrijel in me koj nahrulil, kako sem se sploh drznil, prestopiti grajski prag, spadam vendar v hlev med živino! Pri tem zasmehovanju je zavrelo po meni, stisnil sem pesti in za vpil: »Vi spadate z očetom vred v svinjak, jaz sem danes tukaj, da zahtevam zadoščenje za onečaščenje otroka, ki ječi že dneve kot mučenica v ječi!« Fante se je stresel od jeze, pordečil, zgrabil za meč in se pognal proti meni, da bi me zabodel. Z roko sem mu iztrgal rezilo, ga prelomil na kolenu in za sabljo bi bilo tudi po mladem plemenitku, da me ni lopnil nekdo z nekaj trdim zadaj po glavi. Udarec je bil tako silen, da sem se zgrudil v nezavest. Zbudili so me z mrzlimi polivi in spoznal sem, da sem zvezan na rokah in nogah. V obraz se mi je zarežal s peklensko zlobo, Bog mi grehe odpusti, plemiški vrag Gabrijel. Zabrusil mi je na glas, da mi ne vrne otroka, še bo z njo plašljivo golobico mnogo zabave, predno bo pomnila celo življenje, kaj znajo Tahi. Gledal me je po tem objasnilu škodoželjno in se divil nad mojo onemoglostjo, sem mu pač pljunil v obraz. Z ostankom zlomljenega meča se je zakadil v mene na tleh ležečega in začel suvati v mene z rezilom, kamor je pač zadel in med mesarjenjem je preklinjal nebo in zemljo in prisegel, da ne bom videl nikdar več vlačuge, kateri sem oče! Kaj se je godilo nadalje z menoj na gradu, ne vem, zavedel sem se šele po preteku nekaj dni na svojem domu, kjer so mi povedali, da mi je izkljuval grajski jastreb oči, me razsekal po obrazu ter telesu, otroka pa drži še sedaj v svojih vražjih krempljih! Ko sem stopil po mesecih zopet na noge, sem vzel v roke palico in naprosil soseda Peretičevega Ivico, da me vodi za roko iz kraja v kraj po celi Sloveniji do Gradca, kjer bom tožil Tahe za oskrumbo edine hčerke in radi meni prizadete najtežje telesne poškodbe. Gospoda bo sodila Tahe na papirju in to pravo zahtevam od kralja kot zadoščenje za ugrabljenje časti hčere in za iztaknjene oči. Krvavi in že dolgo zasluženi obračun bodo napravili s Tahi in njegovo družbo moji rojaki Zagorci in bratje Slovenci, ki vam je ženska čast svetost in vem, da je v vaših zdravih očeh mučenik oče, ki je moral plačati plemenitemu lopovu oskrumbo otroka z vedno izgubo — vida! Pri nobeni pridigi še niso ihteli moški Pilštajnčani tako na glas, ko ob tokratni razlagi, zakaj je že prišlo na Hrvaškem do krvave zahteve izročitve stare pravde in zakaj da mora priti prej ali slej do tega koraka tudi med štajerskemi kmeti. Ko se je poslavljal slepec od njih, da bi nadaljeval pot proti Planini in Celju, so mu do solz ginjeni in hvaležni poljubljali palico in roke. Vsak se je hotel vsaj dotakniti mučenika očeta, katerega je vražja gospoda oslepila, ko mu je že poprej ugrabila ter onečastila otroka! Še tako živ ter natančen opis Tahovih trinoštev bi ne bil tako podžgal priprostih tlačanov, kakor jih je resnica ter očividen rop oči ter ženske časti. Uporna iskra, ki je že dolgo tlela, je povest hrvaškega brata razpihala, bilo bi treba samo zaklicati: Nad brezsrčno gospodo! in cela tolikanj miroljubna Bistriška dolina bi se bila dvignila, da maščuje z ognjem in pobojem najbolj enostavne in najsvetejše človeške pravice! <center> '''* * *''' </center> == III. Poglavje. == Povest oslepljenega Pavla Jurkoviča je zapustisla splošno najglobokejši utis. Iz orisa razmer po drugod so uvideli Pilštajnčani, da so pri njih prav za prav nebesa v primeri s Tahijevim kraljestvom po hrvaškem Zagorju. Vsak je bil prepričan v dno duše, da jim je slikal grajski kovač pekel kmečkega tlačanstva mnogo znosneje, nego je bil v resnici. Grajska kovačnica v Lesičnem je oživela koj po odhodu nesrečnega Jurkoviča in Pavel je postal čez noč ognjišče, ob katerem so se ogrevali ter navduševali tlačani iz Bistriške doline na boj za staro pravdo. Vsi so govorili: Ako slačijo danes pri živih telesih graščaki kožo Hrvatom, bodo jutri tudi nam. Pomagati moramo eden drugemu. Tahijeva tlaka je hujša od turškega suženjstva. Oh, je imel Belakov Andrej zopet dobre čase ter pijače mesece naprej, ko je raznašal puntarske novice iz kovačnice po pilštajnskem trgu. Sedaj, ko je videl ter slišal slepega Jurkoviča, je slikal tudi lastno enooko slepoto kot posledico grajske brezsrčnosti in si priboril med domačimi mesto mučenika, v zahtevi po uresničenju klica: Za staro pravdo! Le nekdo ni bil nič kaj vesel, da se je tako naenkrat ter iznenada poživila kmečka politika krog delavnic v Lesičnem. Ta nekdo je bila Pištelakova Ema, edinka najboljšega in glede premoženja najbolj trdnega tržana. Ni bila na zunaj krasotica, ker je bila izredno velike ter močne postave, pač pa res prava Emica po srcu in mehko milem pogledu. Njena zunanjost je razodevala žensko moč ter nevstrašenost, njena beseda, oči in dekliški smehljaj so oznanjali, da še spavajo v njej vrline, dobrote ter globokosti materinega srca. Bili so tedaj trdi časi, ko je bila telesna moč v veljavi ter spoštovanju. Kdor je bil količkaj premožen in še na zunaj krepke postave, je nekaj pomenil. Pištelakova Ema je bila daleč na okrog na glasu, da njej ni najti para glede telesne moči in srčnih čednosti. Znano je bilo, da kot mladenka prelomi vsako konjsko podkev brez posebnega napora. Ako je izbruhnil prepir med vinjenimi gosti, je zadostoval njen glas ali žuganje s prstom, da so se prepirljivci pomirili v bojazni, da bi jih ne posadila na hladno in kot igračo dekliška roka. Domača in tuja grajska gospoda se je čudila njeni moči. Plemiči od daleč so jo vabili v grad, kjer je radevolje pokazala, da jej je podkev igrača in najtežji meč pero v roki. Ema je bila doma tudi na konju. Izurjenosti v sukanju na konju so jo zlahka navadili grajski orožarji, ki so pripovedovali gospodi bajne čine o orjaški Pilštajnčanki, kateri je vsak vitez v najtežji opremi lutka. Moči njenih rok se no more ustavljati še tako v rabi konja izvežban borec. Veliko stav je bilo dobljenih, ker mladostni tuji plemiči niso verjeli pravljici o goljatski trški deklici, dokler ni bil širokoustnež ob denarno stavo in se je še skotalil s konja po izmenjavi prvih sunkov z orjakinjo. Že par let pred prihodom Šterca v Lesično so bile vsakoletne viteške igre — takozvani turnirji na Pilštajnu dobro obiskani od tujega plemstva in največ radi radovednosti srečanja s trškim ženskim vitezom, ki je na občudovanje vseh številnih gledalcev zmagoval v viteških borbah z izredno močjo pa tudi s spretnostjo v ježi in radi dolge sulice, ki je bila prikrojena za to, da nasprotnika dvigne s sedla ter ga skotali na tla, ne pa rani ali celo smrtno prebode. Pištelakova Ema je bila na obeh pilštajnskih gradih junakinja in pogostokrat povabljena ob priliki obiskov ter viteških iger. Nikdo se je ni upal žaliti, ali se dotakniti njene dekliške časti že iz strahu ne, da bi ga samozavestna ter ponosna mladenka vpričo vseh ne stresla liki mačka miško in ga pozvala dejansko k dostojnosti. Pravi vitez po telesu, vitez dekliške modrosti, skromnosti in čednosti po duši je bila Pištelakova Ema na Pilštajnu in radi tega ljubjenec gospode, tržanov in kmetov podložnikov. Ji še ni bilo dvajset let, ko je bila javna tajnost, da je obviselo oko lepega grajskega kovača baš na Emi, ki se ni branila poštene ter v njenem mladostnem življenju tudi prve ljubezni. Ugajal jej je Pavel po obnašanju, kreposti ter spoštovanje vzbujajoči možatosti, ko se je oglasil prvič v očetovi krčmi. Srce se jej je zavrtelo v radostnem oboževanju ter prikrito hrepeneči ljubezni, ko ga je gledala kot pravega viteza na konju v blesteči bojni opremi. In takrat, ko je vežbal mlade plemiče v ježi ter rabi orožja, je bil tolikokrat pri njih in tedaj sta si tudi razodela, da sta že prav za prav čakala eden na drugega, da sta ter ostaneta za bodočnost življenja eno. Bile so to za Emo ure rajskega duhanja cvetja prve ljubezni, ki je obetala tudi življensko resnost, saj je imel Pavel tako lepo službo in povrh bi bil še vreden naslednik skrbnega, uglednega ter premožnega Pištelakovega očeta. Javnost je zrla s ponosom v to ljubezen, jo odobravala ter stavila drugim za vzgled. Odkar so bili odšli plemiči s Hartenštajna in je bil pognal slepi Hrvat med kmečki narod jabolko puntarske zavesti, je tudi Emin izvoljenec nekako zanemarjal trg. Mu je pač tudi prijalo, da si ga je zopet izbral priprosti ter tlačeni človek za vodjo ter odrešenika iz okovov grajskega jarma. V Emi je tlelo po ženski navadi precej samopašnosti in je hotela imeti Pavla le zase in ne da so se ogrevali ob njem še nešteti drugi. Morila jo je ljubosumnost, zakaj so mu drugi več kakor ona, kateri je obljubil spremstvo skozi celo življenje. In nazadnje je bila ona pač le prosta tržanka in ne tlačansko kmečko dekle; navduševanje na boj za staro pravdo ji je bilo tuje, ker ni okusila nikdar trdosti in neusmiljenosti grajske pete. Nekaj jej je še povrh šepetalo, da bi moral Pavel držati bolj z gospodo, pri kateri je uslužben tako dobro, nego s kmeti, ki so vsi uboge ter bojazljive pare, ki tudi vlečejo in se uravnavajo po trenutnem vetru splošnih govoric ter hujskarij. Kratko in malo: Ema je bila urezana ter prikrojena bolj po gosposko in želela isto tudi od preljubega ljudskega junaka Pavla. Ravnokar omenjene očitke mu je povedala večkrat očito in ga prosila, naj bo tak, kakor je bil še pred kratkim, ko je bil učitelj plemičev. Povrh je mešanje ter podžiganje ljudske nevolje zanj nevarno, ko je že enkrat okusil grajski korobač iz rok starega Taha na Stattenbergu. Preljubi je uvideval upravičenost Emine skrbi zanj in bi se bil gotovo oprijel njenih nasvetov, da mu ni pahnil v naročje celega ljudskega zaupanja slepec iz hrvaškega Zagorja. Ako je učil poprej izgovarjati kmete — a, mora sedaj ponavljati z njimi tudi — b! Vendar stari Jurkovič ga še ni toliko podžgal za boj proti krivicam priprostega človeka, še bolj ga je usmeril za ciljem ljudskih pravic slepčev vodnik Peretičev Ivica. Hrvata sta se mudila pri njem v Lesičnem par dni in je imel priložnosti dovolj, da ga je uvedel brihtni zaupnik zagorskega kmečkaga gibanja Ivica v podrobnosti punta, njega organizacije in mu razložil zahteve kmečke zveze. Zagorec je zaupal njemu kot vodji tihega upornega gibanja v Bistriški dolini med drugim tudi tole: Hrvaški uporni kmetje so si že izvolili v Stubici vrhovno vlado treh mož. Načelnik je Matija Gubec, imenovan beg, poleg njega še Pasanec in Ivan Mogaič. Vlada se sestaja z drugimi kmečkimi voditelji na posvete pod lipo pri cerkvi v Gornji Stubici, kjer izdaja ukaze in razglaša javne sodbe. Razen vlade je že urejena tudi vojska. Za vrhovnega poveljnika ali vojvodo je proglašen Ilija Gregorič, katerega sluša enajst kapitanov. Vojvoda Ilija je ustvarjen za vodjo kmečke vojske. Rodom je iz Ribnikov blizu Metlike na Kranjskem, s posestva grofa Štefana Frankopana. Ob priliki turškega navala na Kranjsko (1557) je bil ujet in odveden v robstvo. Ko je ušel Turčinom, se je nastanil v Brdovcu na Tahovi posesti. L. 1568 je bil drugič zajet od Turkov in odpeljan v Carigrad. Rešil se je tudi tokrat srečno jetništva in se vrnil nazaj v Brdovec. Radi pobega iz turškega suženjstva ga imenujejo splošno »Prebeg«. Ilija je seve izurjen vojak, služil je mnogo let v hrvaški krajini in pod vrhovnim poveljnikom Francem Lenkovičem in Semeničem. Kmetje so mu obljubili vrhovno poveljstvo pod pogojem, da se pridruži njihovi zvezi. To je storil tem raje, ker ima veliko jezo na Taha, ki mu je ugrabil ves imetek, v vrednosti 200 cekinov. Namen kmečke zveze je: rešiti podložnike iz oblasti plemiške gospode in radi tega jo imenujejo »moško punto ali puntarijo«. Zunanje znamenje upornikov je zimzelen ali bršljan, ki ga nosijo za klobukom. Kadar poziva »moška punta« občine (župe), da se jim pridružijo, jim pošljejo petelinovo pero, znamenje bojevitosti. Sprejem v »punto« je slovesen. Ako kdo prijavi pristop, mora stopiti v na tla začrtani krog, vzdigniti desno roko in priseči slovesno zvestobo in pokorščino poveljnikom. Punta bo gotovo dosegla, da bodo rešeni s časom vsi hrvaški in slovenski kmetje iz oblasti gospode. Odpravila bo vse uradnike, ki pobirajo davke in naklade, vse mitnice ter carinske postaje, da bo odprta trgovina in svoboden promet do morja. Ako bo boj uspešen in to mora biti, bodo osnovali kmetje skupno v Zagrebu cesarska vlado za vse hrvatsko-slovenske pokrajine. Pobirali bodo sami vse davke in naklade ter skrbeli za varnost Krajine, za katero se gospoda itak ne briga. Pokorni bodo le kralju in nadvojvodi, drugemu nikomur. To so bili nauki, načrti ter zahteve, katere je razlagal na dolgo ter široko puntar Ivica Peretič grajskemu kovaču in mu jih zasadil tako globoko v srce, da ni mogel odnehati — niti popustiti glede započete puntarije, ko ga je prosilo za to najljubše bitje na svetu — krepostna in že v dekliški mladosti dalekovidna Ema. Sicer jo je zagotavljal, da bo že zahajal večkrat v trg, a sedaj je preveč naročil v delavnici in pri izdelavi finejšega orožja in dragocenih oprem mora pač biti sam navzoč in prijeti za delo; v resnici pa je razmišljal ob količkaj prostem času o ustroju nove kmečke organizacije po Hrvaškem, ki ima tudi za cilj: odrešenje Slovencev. Pavel je bil že preveč v moških letih in mu ni bila dovolj le ljubezen do nedolžnega dekleta, njegov duh je silil tudi ven v javnost, med toliko stoletij od tujcev zatirani ter neusmiljeno izžemani kmečki narod. Čutil in videl je na lastne oči, da ga tukajšnji kmetje hočejo ter morajo imeti, da bo dosežen cilj zedinjenja s Hrvati, skupne osvoboditve ter tolikanj zaželjene samostojnosti. Vest mu ni le šepetala, ampak mu naravnost kričala, da je boj za svobodo, za staro pravdo in za kmečko pravično vlado več, nego neprestano ljubimkanje. Mož sicer rabi milino ženskega srca, narod in domovina tirjata in zahtevata od pravega moža tudi svoje! Nikakor ne smemo misliti, da bi se bilo razmerje med Pavlom in Emo radi udejstvovanja pri kmečkem gibanju ohladilo. Ravno nasprotno! Ema je začela s časom se bolj poglabljati v priprosto kmečko dušo in razumevati njene sto- in stoletne klice po odrešenju. Pavlov poduk o podrobnostih punta jej je odprl v marsičem oči, da se jej je začel prikupljati njen ljubi bolj kot kmečki kapitan, nego kot grajski vitez. Neznosne tlačanske razmere se morajo tako ali tako spremeniti in za slučaj prevrata bo kmet itak obračunal s plemstvom za vselej. Ob posinu kmečke svobode bode tudi njen ljubi in oboževani Pavel nekaj več nego grajski kovač ali Pištelakov krčmar na kamenitem pilštajnskem hribu. Baš ono, na kar je bila Ema na Pavla nekaj časa nekoliko nevoljna, je vzraslo veliko, lepo, oboževano in zaželjeno, da bi se le uresničilo čim preje. Kmečko gibanje Eme od Pavla ni odvrnilo, ampak jo prikovalo nanj z vsako mislijo in z vsakim utripom ponosnega dekliškega srca, da bo ravno ona žena kmečkega osvoboditelja, voditelja in — vladarja! == IV. Poglavje. == Da ples z brezobjestno gospodo ne bo omejen le na hrvaško Zagorje, ampak da se bodo pridružili puntu tudi štajerski kmetje, dokaz za to je dala Slov. Bistrica. Grajski kovač v Lesičnem je zvedel od tamošnjih somišljenikov in enooki Belak je oznanjal kmetom iz Bistriške doline, kako in kaj se je bilo doigralo pred kratkim na Tahovem štajerskem gradu na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Stari Andrej je že znal glavne obrise kmečke zmage in pripovedoval navdušeno takole: »Sem vam že razložil, da so vložili statenberški podložniki radi Tahovega nasilja, grozodejstev ter teptanja pravice pritožbo na vladarja Karola. Tudi v tem slučaju se je pokazalo, da vrana vrani ne izkljuje oči. Gospoda drži skupaj od graščaka do najmogočnejšega cesarja. Ovadba in zahteva Slovenjebistričanov po pravici je bila zavrnjena z najvišjega mesta. Kaj jo preostalo kmetom drugega nego samopomoč. Začeli so se shajati na tihem in so se posvetovali, kako bi se znebili neznosnega nasilja. Vse priprave so ostale gospodi prikrite in rodile večji uspeh, nogo so ga pričakovali uporniki. Puntarji se pri Stattenbergu niso posluževali niti sile, ampak so so polastili gradu prav na lahek način z zvijačo. Nikolaj Kopriva iz Makol pri Poljčanah je bil skraja ključar, potom sodnik in naposled deset let konjenik pri graščini. Ko je tirjal po trinajstletni službi plačilo v znesku 668 goldinarjev, mu je vzel Tahi prsni oklep, železne rokavice, dve puški in ga napodil. Miklavž Kopriva, ki je poznal osebno vse navade v gradu, je zvabil z zvijačo neprevidne grajske stražarje iz gradu, katerega so zasedli za napad pripravljeni kmetje. Žalibog so se zmagovalci zadovljili le s prednjimi grajskimi stenami ter zunanjim obzidjem. Trinogu so pustili nepoškodovano notranjščino. Gospod Pavel mi je pravil, da je grajska uprava na Stattenbergu dražja in krasnejša, kakor v marsikateri knežji palači. Vse stene soban so pregrnjene s finimi turškimi preprogami. V gosposki sobi je dragoceno orožje: sedla, meči okovani s srebrom, uzde z zlato žvalo, oklepi ter oprsniki. Na dolgem hodniku je dvanajst skrinj, ki so polne raznovrstega blaga: zlatnine in srebrnine. Bedasto prizanesljivi kmetje bi se bili lahko oškodovali z dragocenim pohištvom in drugimi stvarmi, a tega niso storili, ker so le želeli, rešiti se krutega tlačanstva, ne pa ropati tuje blago. Poročila že ima naš grajski kovač, da se bodo pridružili slovenjebistriški zmagovalci Hrvatom in pristopili k Gregoričevi kmečki vojski.« Ni še bil Belak dovolj razbobnal vesele novice s Stattenberga, že je bila nova na dnevnem redu. Vojvoda llija Gregorič je poslal v Bistriško dolino svojega odposlanca, ki se mudi v grajskih kovačnicah v Lesičnem že nekaj dni. In res! Ivica Peretič se je bil vrnil iz Gradca, kamor je bil odpeljal slepega Jurkoviča, da se pravda s Tahom in zahteva zaslišanje na najvišjem mestu radi oskrunitve ženske časti in najtežje telesne poškodbe. Ko je predal starega siromaka v prave roke, se je odpravil hitro domov v Brdovec, kamor je prinesel Gubčevi kmečki vladi in vojvodi Iliji Gregoriču najboljše vesti o upornem gibanju štajerskih kmetov. Vse je na nogah, le klica iz bojnega roga je treba in kmečko slovensko-hrvaška vojska se bo začela zbirati in oboroževati. Na zopetni poti iz Brdovca v Bistriško dolino je obiskal Peretič Bizeljsko in Pišece. Za Bizeljčane in Pišečane je sprejel čast kapitana Krištof Pustak iz Bizeljskega. Bizeljčani že ne hodijo na tlako in parkrat jih je že moral grajski oskrbnik pogostiti z jedjo in pijačo. Nobenega zanimanja za punt ne kaže trg Podsreda, pač pa cela okolica. Tako se je glasilo v kratkih obrisih poročilo o vstajnem gibanju iz ust Ivice Peretiča, ki je prinesel Pavlu Štercu lastnoročno pismo Ilije Gregoriča, v katerem ga imenuje za kapitana kmečke vojske iz cele Bistriške doline in mu naznanja tale vojni načrt za bližnjo prihodnost. Ko bo zbrana začetkom leta 1573 celotna kmečka vojska, se bo razdelila v tri dele. Eden bo pod Susedom, druga dva bosta taborila od Cesargrada do Zaboka preko Sotle v hrvaškem Zagorju. Vojvoda Gregorič sam se bo napotil z enim delom puntarjev proti Brežicam, kjer se mu bodo pridružili novi bojevniki. Tako pomnožena armada se bo razdelila v dve manjši. Prva bo prodirala preko Krškega in Kostanjevice proti Novemu mestu, med potom si bo pridruževala uporne kmete, se združila z Uskoki in se vrnila s pomnoženo silo preko Metlike k onemu delu kmečke vojske, ki se bo mudil pri Samoboru. Ilija Gregorič na čelu drugega oddelka bo marširal na Sevnico, Radeče, Laško, Celje do Vranskega in povsod nabiral bojevnike. Z nabranimi ojačenimi četami se bo vrnil preko Rogatca na Cesargrad. V Celju se bo odcepil od njegove vojske en oddelek, ki bo krenil preko Ljubljane do morja. On, kapitan Pavel Šterc, bo prejel pravočasno povelje, kam in kedaj se ima pridružiti s svojimi četami gibanju in premikanju kmečke vojske. Naznanja mu še, da bo oborožena punta s kiji, cepci, kosami, sekirami in drugim raznovrstnim poljskim orodjem. Iz dosedaj osvojenih gradov in plemiških dvorcev imajo zalogo sabelj, pušk ter par topov. V znak pristopa v moško punto mu naj pošlje za celo Bistriško dolino petelinovo pero, puntarji naj začnejo nositi za klobuki zimzelen ali bršljan in posebno slovesno se naj izvrši sprejem posameznih bojevnikov v punto po načinu, kakor mu ga bo opisal odposlanec Ivica Peretič iz Brdovca. Ob sklepu pisma je bil podpis: Ilija Gregorič, vojvoda. Ko je prečital Pavel Gregoričev bojni načrt ter navodila, je v splošnem kimal zadovoljno. Povdaril je pa Ivici in mu naročil, naj sporoči vojvodi, da vsebuje njegov načrt prehudo cepljenje moči, predno se je sploh udaril s sovražnikom. Predvsem bi bilo potrebno, plemenitaše v kaki večji bitki pošteno poraziti in nato še poiskati posamezne njihove oddelke, ki bodo hiteli na pomoč od vseh strani. S prvo odločilno zmago bi se tudi razvnel ter dvignil pogum, samozavest in strogi red kmečke vojske. Ako se bodo puntarji že koj začetkom preveč cepili, jih bodo v boju peizkušeni plemenitaški oddelki pozobali posamič kar za predjužnik ali malo južino. Nadalje bi še bila najnujnejša potreba zaplemba čim večjih zalog res pravega orožja. Kaj sta cepec, kosa, kij ali vile proti oklepu, sablji, sulici tor krogli! Po slovesu in odhodu hrvaškega odposlanca se je vršilo zbiranje puntarjev po Bistriški dolini in še dalje na desno in levo čisto očito. Po nedeljah so se vršili v Lesičnem pravi tabori kmečkih bojevnikov, kjer so si zatikali za klobuke bršljan, stopali v puntarski krog ter dvigali desnice k prisegi v znak slovesnega vstopa v »moško punto«. Marsikomu se bo zdelo čudno, kako da se nista zganila v očigled zbiranju puntarjev v grajskih delavnicah niti Hartenštajn in ne Pilštajn. Pilštajn je bil v neposredni lasti krškega škofa, je bil s posestjo vred precej v razsulu in tedanji upravitelj je držal na skrivaj s kmeti. Hartenštajnski »pfleger« je imel na razpolago le par beričev in ni upal poslati nobenega poročila najemniku in gospodu Helfenbergu v Celje. V splošnem so pa plemiči že znali, kaj se kuha med kmeti in so zbirali na raznih koncih ter krajih kmečke punte dobro oboroženo konjeništvo, s katerim bi lahko švigali v slučaju potrebe sem in tja. Kmetje iz Bistriške dolino so vreli kar trumoma pod zastavo svojega priljubljenega kapitana, ki ni bil samo kovač, ampak tudi v bojih s Turki preizkušen vojnik. Navdušenje za kmečko vojsko je bilo razumljivo, uboge kmečke pare so bile uverjene, da se bodo nad zmago z ničvrednim plemstvom uspešneje branili proti Turkom in si pomogli v gospodarskem oziru. Treba namreč pomisliti, da so bili Turki v dveh večjih pohodih popolnoma požgali ter uničili Spodnje Štajersko od Celja proti Brežicam in odvedli ljudstvo v sužnost. Leta 1476 je udrlo 20.000 Turkov preko Save pri Krškem na Štajersko. Na dan sv. Jakoba so se vsuli preko Podsrede, Planine, Šmarja pri Jelšah, Lemberga na Rogatec. Od tamkaj so vpadli na Hrvaško ter oplenili kraje okrog Krapine in Zagreba. Iz hrvaškega Zagorja so divjali zopet na Spodnji Štajer preko Kunšperga, Kozjega, Pilštajna na Sevnico, kjer so so združili preko Save s po Kranjskem požigajočimi turškimi četami. Združeni divjaki so zopet prekoračili Savo in se odpravili z neizmernim plenom in tisočerimi sužnji preko Št. Petra ter Cesargrada na Hrvaško in v svoja bosanska zatočišča. Drugi večji turški obisk v kraje naše povesti je bil na šmihelsko nedeljo leta 1494. Takrat so privreli Turki izpred Mokrič in Zagreba ter drveli pred Leskovec in samostan Pleterje, pred Studenice, na Pilštajn in Žusem, opustošili današnjo božjo pot Zagorje nad Pilštajnom in obiskali samostan v Žičah. Na Šmihelovo so polovili in pobili posebno veliko ljudi na Pilštajnu, kjer so obhajali iz vseh podružnih krajev dobro obiskano žegnanje. Razven teh dveh velikih turških roparskih pohodov je bilo še vse polno manjših, da si kmet, ki ni tičal za utrjenim gradom, sploh nikakor ni mogel odpomoči. Česar mu ni požgal Turek, mu je odnesel graščak, ki se je skrival ob času turške nevarnosti za debelim grajskim zidom na strmem hribu. Turški roparski oddelki na konjih se sploh niso spuščali v napade na utrjene gradove, ker so imeli veliko lažji posel z nezavarovanim kmetom in njegovim imetjem. Poleg turškega in grajskega biča je tirala v obup v tedanjih časih priprosti narod neusmiljena morilka kuga, ki je kosila med ljudmi in živino. Ako preudarimo le količkaj na kratko omenjena zla, ki so korobačila ubogega slovenskega in hrvaškega tlačana leto za letom z malenkostnimi presledki, si lahko razlagamo dejstvo, da je videl kmet izhod iz neznosnega in obupnega položaja edinole v oboroženem puntu proti vsemu, kar je bilo nad njim in večji del krivo obče tedanje bede. Grajski kovač Pavel Šterc je bil oboževan kapitan navdušene kmečke vojske iz cele Bistriške doline ter še daleč preko. Moška punta je prisegala v njegovo zmago in zboljšanje razmer. Pilštajnski ljudski pridigar pri Sv. Trojici v Dobležicah je bil prva žrtev zbiranja upornikov. Ko je gledal to opasno taborenje in vrvenje kmetskih ljudi, jim je omenil upor kmetov v Nemčiji. Nemški kmečki punt so zatrli plemiči z ognjem ter mečem. Od maja do julija leta 1525 so pobili 150.000 kmetov in 50.000 jih je moralo pobegniti z rodne grude v tujino in njih premoženje je bilo zapljenjeno. Povdaril je še, da utegne plemstvo zagosti isto krvavo polko tudi slovensko-hrvaškemu puntu. Radi teh besed so bili o zmagi prepričani uporniki tako razljuteni, da so požgali pri belem dnevu dobležičko kaplanijo, v kateri je prebival luteran, ki si je otel komaj in komaj golo življenje, ker je spal, ko je izbruhnil podtaknjen požar. Iz strahu pred ljudsko nevoljo je moral pobegniti za vselej iz teh krajev, ki so bili odločno za staro vero in stare pravice. == V. Poglavje. == Proti koncu leta 1572 je bila zbrana ter organizirana kmečka vojska po Bistriški dolini do izliva Bistrice v Sotlo pri Št. Petru pod Sv. gorami, v Pišecah ter po Bizeljskem do Brežic. Kapitan Pavel Šterc je obhodil vse glavne kraje, kjer je dajal sam vsa potrebna navodila in prisostvoval slovesni zaprisegi v moško punto. Ker je obolel bizeljski kapitan Krištof Pustak, je postavil mesto njega Filipa Višeriča iz Bizeljskega in za Pišečane, Zdolane ter Artičane Petra Zupana iz Vitne vasi. Resnični vodja celega tedaj za vojni pohod organiziranega upora je bil Pavel Šterc, ki je skrbel v lesičkih delavnicah po možnosti za orožje in ga delil med bolj brihtne in izurjene puntarje. Ob sklepu leta 1572 je lahko z mirno vestjo javil vojvodi Gregoriču, da ima pripravljenih 16.000 bojevnikov, ki samo čakajo od strani vrhovnega vodstva povelja, da odrinejo na zaukazano jim mesto, ali se pa priključijo glavni četi, ki je gotovo že tudi pod orožjem. Na zgornje poročilo je sprejel povelje, naj bo 4. februarja zjutraj že na Vidmu pri Krškem, kjer se bo sestal vojni svet, ki bo napravil odločilne sklepe. Njegovi bojevniki naj bodo pripravljeni na glas iz dolge lesene troblje, iz katere bo klicala pod zastavo Gregoričeva četa, ko bo marširala mimo Pilštajna na Planino in dalje. Vojvoda mu je še omenil v pismu, da so začeli Hrvati že krvavi ples krog Cesargrada. To za kmečko vojsko važno trdnjavo so osvojili po kratki oblegi, zaplenili mnogo pušk in streliva, grajskega ošabnega oskrbnika pa obglavili. Osvojeni Cesargrad pridno še bolj utrjujejo, tukaj bo glavna utrjena točka in skladišče orožja ter smodnika. Kapitan Pavel Šterc je bil izpeljal poverjeno mu nalogo. Treba je bilo upornike le še obiskovati, jih podžigati z besedo in jim zabičavati strogi red in pokorščino. Celi januar 1572 mu je bil na razpolago, da je lahko tem pogosteje posečal pilštajnski trg, kjer je koprnelo po njem srce nekake voditeljice ženskih puntaric — Pištelakove Eme. Ema je že dolgo gledala v izvoljenem le vojaškega poveljnika in po sigurni zmagi pa vladarja slovenskega Spodnjega Štajerja. Nikoli je ni oplazovala bojazen, kaj potem — ako bi kmečki puntarji podlegli s Pavlom vred in bi zagospodovalo nad kmeti plemstvo s turško neusmiljenostjo in robstvom. Kaj tacega ni mislil nikdo, kaj šele, da bi bil izrekel to na glas, ali celo verjel. Vse je bilo pripravljeno samo za zmago in za ljudsko vlado z vsemi zasanjanimi svobodščinami. Nekoliko je zagrabilo Emo vendar le za srce, ko jej je raztolmačil Pavel pravkar došlo povelje vojvode Gregoriča in da bo moral odriniti na vojni posvet na Videm. Koj mu je padla krog vratu in ga prosila, če sme z njim. Kar po pregledu kmečke vojske se bo vrnila nazaj domov. Pavel se je nasmehnil z zavrnitvijo, da nimajo ženske nobenega opravka tamkaj, kjer reže orožje pravico. Svojo radovednost z ozirom na bojevnike ter poveljnike moške punte bo itak lahko napasla tukaj doma, ko bo marširal del kmečke vojske pod trgom skozi Lesično proti Planini. Ema se je sicer zadovoljila s to tolažbo, bila je pa resnega mnenja, da bi mu ne delala sramote, ako bi se poskusila ob njegovi strani s plemiči za staro pravdo. Med obiski v trgu pri ljubi in med pripravami za pohod se je približal za Pavla čas odhoda na vojni posvet v Videm. Treba je bilo odriniti že tretjega februarja dopoldne, da bo sigurno ob pravem času na zaukazanem mestu. Poslovil se je za teh par dni odsotnosti od drage že na večer poprej, da bi ne kazal preveč rahločutnosti vpričo spremstva. Ema je sicer ihtela pri poslednjem poljubu, se vendar primeroma potolažila hitro, saj je šlo le za ločitev za kvečjemu par dni in potem bo njen prebljubi zopet nekaj časa pri njej. Dne 3. februarja zjutraj so se zbrali na dvorišču lesičke kovačnice tile puntarski bojevniki iz pilštajnske župnije, ki so tvorili Pavlovo spremstvo: Gubenšek Joža, Amon Martin, Kovačič Anton, Zakošek Miha in Toplišek Matija. Vsak je jezdil konja, imel meč, oprsnik, glavo zavarovano s čelado in sulico. Kapitan Šterc je bil oblečen kakor kak plemič na potovanju, viteško bojno opremo je nosil na konju njegov orožar Matija Toplišek. Pilštajnčani so gledali s ponosom na četo, ki je predpoldne omenjenega dne odjuckala proti Kozjemu in se ustavila šele prvič v Podsredi. Podsredčani tržani se še vedno niso odločili za punt. Pri pogledu na oboroženo četo, kateri je načeloval vitez, so bili uverjeni, da jezdi zopet kak plemič na grad, ki straži še danes dobro ohranjen precej visoko nad trgom. Ko je vojaštvo postalo na sredi trga in je začel Matija Toplišek klicati s trobljo na zbor, se je zganil podsreški moški ter ženski svet in stopil na plan iz radovednosti, kaj hočejo in kaj nameravajo tuji možje. Ko je bil trg poln, je stopil kapitan na sredino in oznanil z mogočnim glasom, da so oni prvi oddelek kmečke vojske iz Bistriške doline, ki je že zbrana in čaka le še na znamenje za odhod ter udar. Vse je že organizirano v slovensko-hrvaški moški punti, le od Podsredčanov se še ni zataknil doslej kljub prigovarjanju nobeden za klobuk bršljana ali zimzelena. On kapitan Pavel Šterc jih danes ne prosi, pač pa zapoveduje, da morajo biti tudi oni pripravljeni za pohod na boj za staro pravdo in se bodo priključili kmečki vojski, ki bo marširala skozi Podsredo čez par dni. Ako se no bodo pokorili, bo zapel celemu trgu rdeči petelin! Pavel je še zaklical: »Z Bogom, na svidenje za par dni,« se je zavihtel na konja, Toplišek je zatrobil v pokrepitev kapitanovih besed in šlo je naprej proti Koprivnici. Koprivničani in istotako Rajhenburžani so bili vsi za punt in pripravljeni, da pomnožijo na poziv kmečko vojsko. Ko je prijezdil kapitan na Videm, so bili obveščeni, da bo tamkaj zbirališče punte, a do tedaj še ni bilo nikogar in so bili Pilštajnčani prvi. Mosta preko Save, ki spaja danes Videm s Krškem, ni bilo v dobi kmečke vstaje. Promet osebni in blagovni se je vršil med levim ter desnim savskim bregom s pomočjo broda, ki je prepeljeval iz Štajerske na Krško polje iz Vrbine ob Savi pod Staro vasjo. Šterc je pregledal kot izurjen borec krajevni položaj in se čudil, da se bo zbirala kmečka vojska ne na prostrani Kranjski, ampak ozki štajerski strani. Gotovo je morala biti vojvodi Gregoriču pot ob levem bregu Save lažja ter sigurnejša nego ob desnem za razvoj bojnih čet in posebno še za bitko na konjih kot nalašč ustvarjeno Krško polje. Med opazovanjem kapitanu neznanih krajev je nastopil mrak. Zima leta 1573 ni bila ostra in še februarja je v nočeh le zmrzovalo brez snega. Proti polnoči od 3. na 4. februarja so začeli polniti Savsko dolino močni oddelki kmečke vojske, ki je 3. februarja brezuspešno navalila na brežiški grad. Napad je odbil upravitelj Gašper Possinger, ki je izstrelil med oblegalce tri krogle iz največjega topa. Kmetje so zahtevali od meščanov, da se jim udajo, ali pa obljubijo, da ne bodo nič proti njim učinili in jih v ta namen spuste v mesto. Ko so meščani to odbili, so začeli kmetje udarjati na mesto in so se maščevali nad poedinimi prebivalci. Brežice, ki so bile že po naravni legi in z obzidjem dobro zavarovane, so bile za kmečko vojsko veliko pretrd oreh in radi tega je tudi odkorakala po par brezuspešnih napadalnih poskusih proti prvemu zbirališču — Vidmu. Vojvoda Ilija Gregorič se ni mogel kapitanu Štercu dovolj načuditi, ko ga je zagledal pred seboj v viteški bojni opremi in tudi njegovo spremstvo je bilo oboroženo, kakor bi pripadalo plemiški armadi. Na žalost je zapazil Šterc že v noči, da je Ilijeva vojska druhal brez pravega strogo vojaškega reda, opremljena in oborožena, da se je naj sam Bog usmili! Puntarji so bili slabo oblečeni, napol obuti, orožje je imel vsak drugo, po največ nekaj prav nerodnega, kar je pač zagrabil v prvi naglici, ko mu je buknil na uho glas dolge lesene — bojne troblje, ki je klicala na odhod. Po kratkem razgovoru z vojvodo sta se podala oba poveljnika k počitku, da bosta sveža za glavni vojni posvet, ki se bo vršil 4. februarja predpoldne. Dan glavnega vojnega sveta 4. februar je pričel z lepim zimskim jutrom, nebo je bilo čisto kakor ribje oko. Za posvetovalni prostor je bil določen grič pri Vidmu, kjer pravijo danes na Resi, in odkoder je diven razgled po celem širnem Krškem polju. V spremstvu 19 kapitanov se je podal vojvoda Ilija Gregorič na Reso, kjer je še enkrat razgrnil pred svojim generalnim štabom bojni načrt. Drugo jutro 5. februarja bi se naj prepeljal večji del vojske okoli 2000 bojevnikov pod kapitanom Nikolajem Kupiničem na brodu ter splavih na desni breg Save v Krško. Saj grajski poveljnik v Krškem, mestni sodnik in meščani so že izročili upornikom mesto in brod ob Savi. Ilija Gregorič sam bo s četo 500 do 600 mož odrinil še danes popoldne iz Vidma proti Rajhenburgu in Sevnici, med potjo se mu bodo pridruževali štajerski puntarji in onih 16 tisoč mož, katere je imel zasigurane kapitan Pavel Šterc. Ko je vprašal vojvoda, če ima kateri od kapitanov k temu načrtu kaj pripomniti, se je oglasil edini Šterc k besedi. Bil je odločno proti cepitvi že itak kar najslabše oboroženih moči, predno je izvojevana kaka večja zmaga nad plemstvom. S kijem, sekiro, koso in drugim poljskim orodjem oborožen kmet ni za bitko na odprtem polju. Na Vidmu zbrani puntarji bi bili kvečjemu za obrambo kake soteske, kakor je n. pr. od Krškega do Rajhenburga, na Krškem polju bodo odrekli še prav posebno, ako se bo zakadila vanje dobro izurjena plemiška konjenica. Dejstvo je, da zbirajo tudi graščaki vojaštvo na raznih koncih upora in se bodo poslužili za napade na kmečko vojsko predvsem konjeništva, katerega je mogoče vreči po potrebi z vso naglico iz kraja v kraj. Po njegovem prepričanju bi pomenila sigurno zmago zasedba omenjene soteske, v katero bode moral ugrizniti nasprotnik, ako bo hotel zabraniti širjenje punta. Ako bodo kmetje le enkrat videli na lastne oči, da so kos plemiškim, jim bo vzrasel pogum, utrdil se bo med njimi vojaški red in po kaki večji zaplembi pravega bojnega orožja bi šele bilo misliti na prehod iz obrambe v napad. Štercovi pomisleki so bili edino pametni in bi bili prinesli kmetom sigurno zmago, ako bi ne bili zadeli na gluha ušesa. Vojvoda in ostali kapitani so bili za to, da se preplavi s puntom čim več pokrajin; ko bo vse v punti, se tudi plemstvo ne bo upalo postaviti v bran. Ilija Gregorič je prodrl s svojim že davno izdelanim načrtom in radi tega je bil prvi in zadnji glavni vojni posvet na Resi končan prav hitro. Popoldne sta odrinila vojvoda in Šterc s 500 moži proti Rajhenburgu, ostalih 2000 bojevnikov je še odpočivalo na Vidmu, da se pripeljejo v jutri 5. februarja na desni breg Save v Krško in začne pohod preko Krškega polja. == VI. Poglavje. == Ko se je pomikal Gregorič proti Rajhenburgu, mu je prihitel nasproti tamošnji grajski posestnik Welzer, ki mu je poklonil sod vina ter vola s prošnjo, naj mu ne uniči gradu ter posesti, saj je itak kmečke in ne plemiške krvi. Iz Rajhenburga so še marširali puntarji v noči v Sevnico, ki se jim je podala brez odpora. Tukaj se je utaborila kmečka vojska. Vojvoda in Šterc sta bila povabljena od gospe Klobner na posest Ruda, kjer so ju gostili dne 5. februarja vprav po knežje. Iz najbolj veselega razpoloženja ju je vzdramil na konju pridrveli sel iz Krškega, ki je prinesel strašno poročilo o porazu kmečke vojske pri Krškem. Uskoški poveljnik Thurn je pridrl preko Kostanjevice s približno 500 svojih ljudi in zadel na Kupiničeve čete, ki so se bile baš prepeljale preko Save in se razvrščale za nadaljnji pohod pa Krškem polju. Ko so zapazili kmetje v galopu proti njim drveče nasprotnike, so se zmajale njih vrste, se zagnale v beg in zatekle v Krško. Po prihodu Thurnovih pešcev je prodrla pehota z gornje strani v mesto, jezdeci so ga zavzeli od druge strani. Pričelo se je nepopisno strašno klanje, v katerem je padlo in utonilo v Savi 300 kmetov, vsi drugi so bežali ter se razkropili na vse strani. Po zmagi je uskoško vojaštvo grozno besnelo, ropalo ter požigalo. Sporočilo o tako naglem ter nepričakovanem porazu je tako presenetilo vojvodo, da se je zjokal kakor od Staršev tepen otrok. Zgodilo se je to, kar je dvakrat prerokoval kapitan Šterc. Pogreška glede cepljenja bojnih čet se ne bo dala več popraviti. Sedaj ni bilo niti misliti na kako nadaljnje prodiranje, treba je le še rešiti, kolikor je še sploh bilo mogoče. Za nobeno ceno v Sevnici zbrana kmečka vojska ni smela zvedeti o porazu, sicer se je polasti malodušnost in kmetje se bodo razleteli, predno so sploh videli nasprotnika. Vojvoda je sklenil, da bo krenil iz Sevnice na Planino in po Bistriški dolini do Št. Petra. Med potjo se mu bodo pridružili Štercovi bojevniki. Pri Št. Petru bo prekoračil na ta način ojačen Sotlo, dosegel kmečko trdnjavo Cesargrad, kjer bo privoščil pod zaščito dobro utrjene točke ljudem par dni počitka in odbrzel proti Dolnji Stubici, da ne doleti Matijo Gubca ista usoda, kakor je je postal deležen kapitan Kupinič. Že na Planini so zvedela Gregoričeva krdela ne le o plemiški zmagi v Krškem, ampak tudi o bitki med kmečko in plemiško vojsko pri Kerestincu in Mokricah. Plemiški vojski je tu načeloval banov namestnik Gašper Alapič, ki je kmete neusmiljeno razbil in razpršil. Pri Kerestincu in Mokricah je pobil Alapič s konjiki grofa Zrinjskega in drugimi četami 1000 kmetov. Po porazu so požgali Uskoki kakor Turki koče upornikov ter oplenili kmečke domove vsega imetka in živine. Kdo je bil raznesel ti strašni novici po kmečkem taboru od moža do moža, se danes ne da dognati. Posledica teh poročil je bila malodušnost, izguba zaupanja v vodstvo punta in kmetje so se pričeli razbegavati na vse strani in raznašati vesti, da je že konec kmečkega punta in sedaj bo sledila krvava »rihta« iz rok plemstva. S Planine se je pomaknila kmečka vojska proti Pilštajnu, kjer se je utaborila v Bistriški dolini in predvsem v Lesičnem. Ema je že pričakala Pavla pri kovačnicah, ga obsula z vprašanji in tiščala vanj s prošnjo, da tokrat bo šla z njim, naj to dovoli ali ne. Kapitan Šterc jo bil edini od vodij, ki še ni zgubil upanja v konečni uspeh. Računal je na priključitev k ostankom vojvodove vojske novih tisočev svežih puntarjev iz Št. Petra, Bizeljskega ter Pišec. Še vedno je bil mogoč pobeg preko Sotle in okrepitev glavnih kmečkih bojnih sil pri Dolnji Stubici. Emi je prikril dosedanje, po krivdi vodstva povzročene poraze, jo tolažil in jej prigovarjal, naj počaka lepo doma, saj bo prišlo kmalu do končne zmage in potem bosta itak za vselej skupaj. Komaj in komaj je odpravil junaškega dekleta iz tabora, kjer je bilo potrebno marsikaj urediti in pregnati plahost ter obup. Ob Bistriški dolini je kmečka vojska skrbno zastraženo nočila in hotela nadaljevati 7. februarja pot proti Kozjem. Že v noči od 6. na 7. februarja sta prejela Gregorič in Šterc sigurno zanesljivo obvestilo, da čakajo kmečko vojsko v Kozjem jezdeci Alapiča in Zrinjskega, kjer so oficirji v gosteh pri posestniku tamkajšnjega gradu Maksu plemenitemu Ruepp. Na kak spopad s preizkušenim in zmag vajenim plemiškim konjeništvom ni bilo niti misliti, in še najmanj na odprti ravnici proti Kozjem. Ni preostajalo druzega, nego zgodaj zjutraj zatrobiti na odhod preko pilštajnskega trga na Buče in z vso naglico v Št. Peter in preko Sotle. Ko se je pričelo daniti in so klicale kmečke bojevnike na noge troblje, so zasvetili na vseh hribih kresovi in zazvonili po cerkvah zvonovi. Pri tem pogledu je objel kmečki tabor obup! Vsakdo je vedel, kaj pomenita v tedanjih časih kres in plat zvona. Od ust do ust je šlo: »Turek je že v Kozjem in pridrvi zdaj pa zdaj nad nas!« Na srečo je že bilo izdano povelje za umik preko trga in dalje, ker sicer bi se bili kmetje itak razpršili v zapovedani smeri, v kateri so se upali ogniti Turkom. Prebridek je bil pohod ter umik 7. februarja zjutraj! Vsa spodbuda in tolažba iz ust vojvode ter kapitana sta bili zaman. Kmetje niso verjeli, da bi se bilo poslužilo plemstvo prekane s kresovi in zvonovi, da bi zbegali puntarje; vse je trdno verjelo, da je zadela obupanega kmeta poleg vseh šib še — turška! Na potu od Pilštajna do Št. Petra se ni pridružil klavernim ostankom še pred kratkim tolikanj ponosne punte nikdo. Pač pa je čakalo v Št. Petru dobrih sedem tisoč neoplašenih puntarjev, ki so le znali povedati, da so videli švigati po cesti ob Sotli na hrvaški strani plemiške jezdece, a jih je bilo le za malo južino in s temi bo lahek opravek. Bolj malodušna nega sveža pomoč sta bila vojvoda Gregorič in kapitan Šterc. Zavedala sta se, da je številčno od plemiške mnogo močnejša kmečka vojska kljub vsej previdnosti umika zašla baš v tem obsotelskem kotu v past. Iz smeri od Podsrede bodo pritisnili nad upornike konjeniki Alapiča ter Zrinjskega, prehod preko Sotle in umik na Cesargrad jim bodo preprečili hrvatsko-ogrski vojaki. Spopad na življenje in smrt je bil neizogiben. Ako se bo posrečilo upornikom izvojevati prehod preko Sotle, bodo rešeni in še prinesli pravočasno pomoč glavnemu delu kmečke vojske pri Dolnji Stubici; v nasprotnem slučaju jih bo objela majka smrt ali plemiška sužnost, ki bo hujša od turške! 8. februar leta 1573. je bil odločilen za celotni nadaljnji zaključek kmečkega upora. Že zgodaj predpoldne je bila razvrščena kmečka vojska v bojne vrste, katere je urejeval in navduševal kapitan Šterc na konju in v blesteči viteški opremi. Tisoč mož broječa rezerva je čakala pripravljena pred Št. Petrom za slučaj, da bi res nameravala napasti plemiška konjenica umikajočo se kmečko vojsko od zadaj, in ki je morala biti vsak čas tukaj iz Podsrede. Rezervi je zapovedoval vojvoda Gregorič. Ako si bo izvojevalo Šterčevo glavno krdelo prehod preko Sotle, mu bo sledila tudi rezerva. Med hribom Srebernik, pod katerim se vije Bistrica na šentpeterski strani v Sotlo, med Št. Petrom, Kunšpergom in Sotlo je lepa ravnica, kjer so sama rodovitna polja ter travniki. Ravan tvori nekak trikot, preko katerega je zapovedal kapitan Šterc prodiranje v strnjenih vrstah. Troblje so zabučale, zemlja je odmevala od trdih korakov, vsak je stisnil trdneje orožje in uprl pogled v poveljnika, ki je jezdil na čelu in kazal z golim mečem smer, v kateri je most preko Sotle. Komaj so bila puntarska krdela sredi ravnice, je pričelo trobiti tudi plemiško konjeništvo, galopirati preko mostu in se razvrščati ob Sotli na levo ter desno. Pri pogledu na bliskovito manevriranje sovražnika je zapovedal kmečki kapitan razdelitev bojne sile na tri dele: glavni s ciljem proti mostu, levi in desni vsak s svojo rezervo proti sovražniku, ki je tekal in se uvrščal na levo ter desno ob Sotli. Šterčeva razvrstitev je bila v naglici mojstrsko zadeta. Iz negotovega beganja sovražnika je bilo razbrati, da ga je ta nastop presenetil in da mu grozi nevarnost obkolitve na levem in desnem krilu. Ker se je spustila kmečka vojska v hitrejši korak, so tudi jezdeci spodbodli konje, da bi udarili na kmečke vrste nekoliko dalje proč od Sotle. Kapitan Šterc je skotalil z mogočnim zamahom s sabljo prvega jezdeca s konja in se zagozdil v gnječo, da bi napravil gaz klinu pešcev, ki je že tudi udrihal po konjenikih, kojih prvi in glavni naskok jo bil zaustavljen in predor kmečkih vrst že pri prvem srečanju onemogočen. Tudi ob levem in desnem krilu kmečke vojske jo bil odbit prvi konjeniški naval. Kapitan Šterc je imel srečo, da je izsekal z izurjenimi udarci s sabljo predor skozi sovražno konjenico, sledili so mu pešci in ogrožali s popolnim razcepom sovražnih sil, ki bodo prisiljene se umakniti v dveh polkrogih v Sotlo, saj drugega izhoda čez nekaj časa nikakor ne bo. Sigurna kmečka zmaga in popolen poraz plemiške konjenice se jo bližal z vso neizbežnostjo, ko so je razlegel topot konjskih kopit od Št. Petra. Liki jata jastrebov so frčali Alapičevi in Zrinjskega jezdeci, ki so že bili pomandrali kmečko rezervo na polju pred Št. Petrom, kmečki z neugnano silo zmagujoči vojski naravnost v hrbet. Popolno uničenje tako srečno se vojskujoče kmečke vojske je bilo neizbežno dejstvo, kakor hitro se je prikazal sovražnik še od zadaj. Ko so kmečke vrste zapazile, v kaki pasti da so, je pognal vsak orožje in si skušal oteti življenje s pobegom, ki je končal za večino kmečkih pešcev s preklano glavo. Po vpadu od zadaj je bila borba kratka, vpitje splošne zmede pretresljivo, po polju so se podili jezdeci za pešci, ki so stegovali zastonj roke in prosili milosti. Razljuteni plemiški divjaki so poznali le smrtonosne zamahljaje z meči, ki so bili itak boljši od ujetništva in poznejših kazni. Ko so si segli poveljniki zmagovitih konjenikov s hrvaške in štajerske strani po kratkem, a grozno krvavem boju s častitkami zmage v roke, je krilo šentpetersko ravan proti Sotli na tisoče pobitih kmetov, več sto jih je bilo ujetih in med njimi tudi ranjeni kapitan Pavel Šterc. Po zmagi so ugotovili, da je vodil konjeniški napad s hrvaške strani celjski okrožni poveljnik Jurij Schrattenbach, ki si je lastil tudi kmečke ujetnike in predvsem ranjenca v bleščeči viteški bojni opremi in z oprsnikom ter čelado zavarovanega mladeniča, ki mora biti po zunanjosti in posebno po obrazu sojeno, kak plemič, ki se je zgubil iz bojaželjnosti med puntarje. Nesrečni 8. februar 1573 je končal s smrtjo in robsko verigo za celotno kmečko moško punto. == VII. Poglavje. == Zmagovalci so dobro znali, da je jedro kmečke vojske pri Dolnji Stubici še nedotaknjeno in da še bodo imeli precej opravka, predno bo upor premagan, zatrt, udušen in glavni krivci pozvani na odgovor. Koj po šentpeterski zmagi so pustili mrliče nepokopane in se odpravljali na Hrvaško do konečne zmage. Ujetnike je prevzel celjski okrožni načelnik Schrattenbach, ki je imel na razpolago v Celju ječe. Nekaj ujetih kmetov bo moral odposlati v Gradec ter na Dunaj, kjer bodo zaslišani na najvišjih mestih, ki sta bili proti iztrebljenju zadnjega kmečkega punta z ognjem ter mečem od strani plemstva. Schrattenbachu je bilo predvsem za oba ujetnika v vprav viteških opremah, ta dva je hotel obdržati v Celju, da bi kaj preveč ne odkrila v Gradcu ter na Dunaju. Starejši od obeh zajetih kolovodij je imel težko rano na glavi, je bil globoko nezavesten in tega je bilo treba naložiti na voz, predno ga doleti kazen izpod krvnikove roke. Mlajši ni bil ranjen, ni pa maral dati na nobeno vprašanje odgovora. Neprestano je tiščal k ranjenemu tovarišu in jokal pri pogledu na njegovo opasno stanje. Dne 8. februarja zjutraj je zapustil Schrattenbachov oddelek Št. Peter z uklenjenimi ujetniki, z na voz naloženim težkoranjencem in se pomikal naglo preko Podčetrtka ter Šmarja proti Celju. Pogled na razcapane kmete v verigah je podučil ubogo ljudstvo ob cesti, kako je s kmečko punto in kaj čaka celi kmečki stan od strani podivjane in kmečke krvi pijane gospode. V Celju je bil po mestu nekak slovesen sprevod z ujetniki, katere so pometali v mestne ječe. Ranjenca na vozu so skrbno zložili, odkazana mu je bila bolniška postelj ter zdravniška pomoč. Schrattenbach je bil na vse kriplje radoveden, kdo je ta kmetavzarski plemenitaš, nad katerim si je hotel ohladiti svojo jezo in iztisniti iz njega vse podrobnosti kmečkega upora. Jetnike so pustili par dni v miru, da so se odpočili, predno so pričeli z zasliševanjem. Gosposki mladec ni maral dati niti na eno vprašanje odgovora. Poklicali so na pomoč natezalnico, ki mu tudi ni odprla ust, akoravno so mu pokali členki in je trpel z vso vdanostjo nadčloveške muke. Ker mučenje na natezalnici ni nič opravilo, je razbelil rabelj klešče, da bi ščipal nesrečnika po prsih in mu razvezal s to peklensko muko jezik. Krvnik je odskočil, kakor bi ga pičila kača, ko je razgalil mladeniču prsa. Po prestrašenem odskoku je kriknil iz polnega grla in pokazal sodniku na odkritje. Domnevani plemič je bila v moškega preoblečena ženska — zopet nova zagonetka. Prekinili so mučenje, odvedli razkrinkano v ječo in javili zadevo okrožnemu poveljniku. Schrattenbach je bil ves iz sebe, ko je čul, da ima pod ključem junaško žensko mesto plemiča. Nekoliko se je zamislil, nato pa ukazal preiskovalnemu sodniku, naj skuša uganko razvozljati s pomočjo ostalih zajetih kmetov, enemu ali drugemu bodo že znane razmere v puntarski vojski. Pri kmetih ni bila potrebna raba mučilnega orodja. Večina je poznala prav dobro kapitana Pavla Šterca, ki je bil po enoglasni izpovedi grajski kovač iz Lesičnega pod Pilštajnom in ne grof ali sploh plemenitnik. Nikdo ni znal, tudi s kruto pomočjo natezalnice ne, da bi se bila borila v prvih vrstah kmečke vojske v moškega preoblečena ženska. Sodnija in okrožni poveljnik sta bila sedaj ravno tako pred nepremostljivim jarkom uganke, kakor pred dolgotrajnim zaslišanjem kmetov. Eden od bolj brihtnih sodnikov je omenil, da mora biti skrivnostna ženska čisto gotovo v kaki zvezi z ranjenim kapitanom. Naj le počakajo, da se bo vodja pozdravil in potem mu naj nenadoma predstavijo ujetnico. Iz začudenja ter obnašanja kapitana, ki ne zna za jetnico, bodo razbrali, kaj da se skriva za puntarsko junakinjo. Da bi se ta predstava čim prej posrečila, je bil pridno na delu celjski pader Florijan, ki je lečil kapitana. Predno je Pavel okreval, je izpustilo celjsko sodišče na pritisk iz Gradca pretežno večino zajetih puntarjev. Pridržanih je bilo v zaporih še 42, ki so bili določeni, da bodo odpeljani v Gradec in na Dunaj, kjer bodo povedali, zakaj so se uprli in kdo jih je našuntal. Predno se je izvršila prepeljava, so morali poskrbeti jetnikom za obleko ter čevlje. Še do danes je ostalo zabeleženo v starih zapisnikih, da sta izgotovila za kmečke puntarje celjska čevljarja Lukež Noykher in Jurij Wagner 52 parov čevljev, krojača Jurij Šlišnek in Mihael Wolgemut 28 sukenj in 5 parov nogavic, klobučar Ivan Haidman 26 klobukov, ključavničar Ivan Winkler je napravil 41 železnih obročev, katere je pritrdil krog vratov puntarjev, in Pavel Šmid je skoval 24 klafter dolgo verigo, ki je imela 900 členov in s katero so bili kmetje vklenjeni kakor najbolj krvoločne zveri, in na ta način odpremljeni seve peš v Gradec in na Dunaj. Predstava Pištelakove Eme kapitanu Pavlu Štercu nikakor ni rodila zaželjenega uspeha. Oba sta se toliko premagala, da jima ni bilo niti na obrazu čitati, da sta po srcu eno. Sodniki so se čudili tej izredni trmi in preiskusili na kapitanu vsa tedaj običajna mučenja, ne da bi bili izsilili le eno besedo izpovedi, zakaj je poveljeval puntarjem in v kakem razmerju je do ujete upornice. Kakor pravi mučenec je trpel za sveto stvar, ki je ponesrečila brez njegove krivde. Znal je dobro, da bo zanj končal upor, ko ga bo objela smrt. Usmrtili ga bodo gotovo v Celju, za zaslišanje v Gradcu ali na Dunaju jim je bil preveč nevaren. Na vse je bil pripravljen, nikakor pa ni pričakoval tega, s čemur so mu ogrenili plemiški trinogi še zadnje trenutke življenja. Poslali so mu v ječo pismo, v katerem je stalo črno na belem, da se je rešil iz šentpeterske bitke edino vojvoda Ilija Gregorič s tovarišem Gušetičem. Ni se zatekel po pobegu k Matiju Gubcu v Stubico, ampak je begal nekaj časa po štajerskih gorah, potem se je hotel umakniti preko Slavonije v Bosno. Med Križevci in Ivaničem so ga vjeli krajiški vojaki in ga poslali na Dunaj na odgovor. Dne 9. februarja je bila glavna in usodna bitka v dolini, ki se razprostira med Stubičkimi toplicami in Dolnjo Stubico. Obležalo je mrtvih 5000 kmetov. Ujetnike so obešali na hiše ter drevesa; na eni hruški ob glavni cesti je viselo 16 nesrečnih kmetov. Od kolovodij je obležal na bojnem polju Mogaič; Gubec in Pasanec sta bila ujeta in odvedena v Zagreb. Dne 15. februarja so Pasaneca najprej po mukah in pred Gubčevimi očmi ubili. Gubcu so trgali z žarečimi kleščami z živega telesa meso. Na Markovem trgu v Zagrebu so ga posadili na razbeljeni železni prestol, mu pritisnili na glavo razbeljeno železno krono in mu slednjič kakor razbojniku razčetvorili telo. Tako je bil kaznovan za upor »kmečki kralj«. Ko je prečital pismo, kojega grozno vsebino je znal v naprej, so se odprla vrata in ječar je pahnil predenj junakinjo Emo, bičano do krvi in ranjeno od udarcev po celem telesu. Ta slednji prizor je bil preveč tudi za na zunaj liki jeklo trdo kapitanovo srce. Zaječal je na ves glas, se vrgel na tla in bi bil pobil škodoželjne sodnike in Schrattenbacha, da ga ni ovirala veriga, s katero je bil priklenjen na steno. Zadnje srečanje s tako neverjetno grozno pohabljeno Emo je bila za Pavla hujša muka, nego za Gubca žareče kronanje in razčetvorenje. Šele po zavesti popolnega propada kmečkega punta in po prikazanju več nego živalske osvete nad njegovo izvoljenko so ga obglavili kar v ječi, da ni zvedel nikdo na višjem mestu: Zakaj in kako je moral skloniti glavo pod meč smrti kapitan kmečke vojske — Pavel Šterc. == VIII. Poglavje. == Zmagovalci nad kmečko vojsko pri Št. Petru so odgnali s seboj le ujetnike, mrliče so pustili kar nepokopane, mudilo se jim je na Hrvaško, kjer jih je še čakal trd oreh upora pod poveljstvom Gubca. Bojno polje od vasi Št. Peter do Sotle je bilo posejano z mrliči. Celi kupi ubitih so ležali ob Sotli, kjer je danes Dobrinetov mlin. Pokolj se je bil doigral slučajno februarja, sicer bi bile izbruhnile vsled smradu kužne bolezni. Kmetje iz bližnje okolice bojišča so bili tako preplašeni, da se niso upali niti v bližino, kaj šele, da bi se bili lotili pokopavanja žrtev gosposke podivjanosti. Grad Kunšperg, ki je zrl liki orel s svojega zvišenega mesta na bojišče, je bil tedaj brez pravega najemnika in oskrbnika. Lastniki gradu so bili krški škofje, ki so dajali graščino v zakup proti plačevanju najemnine. V dobi zadnje kmečke vstaje je bil Kunšperg brez tedaj običajne močne roke. Kmetje iz kunšperške okolice po večini niso bili udeleženi pri puntu. Niso imeli za vstajo pravega vzroka, ko pa ni vihtel že skozi desetletja nobeden valpet biča nad njihovimi hrbti in jih ni preoblagal s tlako ter desetino. Sosed Kunšperga — hrvaški Cesargrad je bil še nekaj časa po bitki 8. februarja v rokah kmečkih puntarjev, ki so bili kmalu po izbruhu pobune obglavili oskrbnika. Štajersko in hrvaško območje s kmečko krvjo prepojenega bojnega polja je bilo brez prave bližnje oblasti. Št. Peter v Leskovcu tedaj ni bil samostojna župnija, spadal je kot vikarijat pod pilštajnsko materino faro. Zadnji šentpeterski vikar Mihael Feistricer je bil odstavljen leta 1570. Stolni prošt Tomaž Reutlinger opravičuje s stališča cerkvene oblasti njegovo odstavitev, češ: ni hotel plačevati davkov in niso našli pri njem ničesar, kar bi mu bili zarubili. Ne samo to, da ni sam odrajtoval, kar bi bil moral, še kmete je šuntal proti gosposki. Bil je pravi puntar nekaj let pred izbruhom kmečke vstaje. Odslovljenega Feistricerja, ki se je bil zatekel na Ogrsko, je nasledil šele leta 1595 vikar Gašper Demitrovič. Torej tudi duhovnika ni bilo, da bi bil poskrbel za krščanski pokop pobitih kmetov in vojakov. Vrane ter krokarji so opravljali skozi dva meseca posel pokopačev. Celi oblaki teh neprijaznih ptic so se podili po ravni med Št. Petrom ter Sotlo, kjer so se mastili med hrapavo zapotegnjenim krakanjem, dokler niso preostale le še bele kosti in ni bilo razločiti kdo je bil puntar in kdo od graščakov plačani Kajn stare pravde. Dne 9. februarja je bila poražena Gubčeva kmečka armada pri Stubici. Zmagovalci so se maščevali z nepopisno krutostjo nad še pri življenju preostalo kmečko rajo. Od kmetov obglavljenega oskrbnika na Cesargradu ni nasledil dolgo časa nikdo. Cesargrad je bil pozidan na dobro zavarovani višini ter nekaj tednov v kmečkih rokah. Strahopetna gospoda se je bala baš na tej naravno utrjeni točki puntarske zasede. Od pobite kmečke vojske so bile pri Št. Petru le še obrane kosti, ko se je upal na ogled bojnega polja novi cesargrajski oskrbnik. Na spomlad leta 1573, ko je bilo treba preorati obsotelsko polje in zaupati seme brazdam, so se podali kunšperški tržani in šentpeterski kmetje do koščenih preostankov vojnih žrtev. Celi teden so zbirali po pašnikih ter njivah kosti, jih nalagali na vozove in jih odvažali na kup za obzidje krog podružne cerkve sv. Jakoba v Kunšpergu. Pod gradom Kunšperg je bil v dobi naše povesti na ravni nekak trg istega imena. Na sredi naselbine je stala z obzidjem obdana cerkev sv. Jakoba, ki je propadla dobrih sto let za tem. Cesar Jožef II. jo je zaprl in je bila kmalu podrta do tal. Danes je samo še videti sledove zidu, ki je obdajal svetišče. Za cerkvenim zidom so izkopali globok skupen grob. V njega so znosili kosti, jih zagrebli in skrili z njim pod črno zemljo zadnje ostanke združenega slovensko-hrvaškega puntarskega duha. Njive ob Sotli so preorali, jih obsejali in zastonj prelita kmečka kri je pognojila le poljske pridelke. <center> '''― ― ―''' </center> Dva celjska mestna biriča sta odvedla do krvi ter kosti šibano nevesto obglavljenega kapitana kmečke vojske na večer po prestani kazni izven mestnega obzidja in jo prepustila usodi v smeri proti Teharju. Ko sta jo spustila pri mostu preko Voglajne, se je zgrudila po tleh. Kaj sramotni udarci bičanja, ti bi jej ne bili izpili zadnjih moči! Korobač gosposkih grozovitosti, ki je tepel v zadnjem času tako kruto njo ter Pavla, ta je strl popolnoma kmečko junakinjo, da so jej odpovedale brez tuje pomoči noge in se je globoko onesvestila. Še beriškim grčam je odtalila srce ženska onemoglost. Kaj sta hotela? Do pičice natanko sta morala izpolniti povelje gospoda okrožnega poveljnika, ki jima je bil zaukazal: »Če ne bo mogla kmečka psica od mosta sama dalje, naj pogine kje ob cesti!« Teharski kmet Farčnik, ki je vozil istega dopoldne za grajske pristave pri Bežigradu drva, se je vračal v noči z vprego preko voglajnskega mosta proti domu. V mesečni noči je zagledal človeka vznak in je presodil na prvi pogled, da gre za potepuškega pijanca ali za zločin. Stopil je z voza in se prestrašil, ko je uzrl do nezavesti zbito žensko, ki je jedva še prav na rahlo dihala. Prešinila ga je misel, da si je privoščil nečloveški čin maščevanja kak grajski pohotnež. Krščansko vzgojena vest mu je narekovala, da je treba nujne pomoči človeškemu bitju. Prav nič ni pomišljal, kako in kaj bi bilo treba ukreniti. Prav pošteno se je spotil pri nalaganju, a se ni zavedla, dasi so bili prijemi ter dvigi usmiljenega Samarijana prej vse drugo nego nežni. Doma pri Farčnikovih neznani nesrečnici niso vrgli slame kje v hlevu, postlali so jej v hiši svežo postelj in dolgo ugibali: Odkod je? Kdo in zakaj jo je zbil do krvi in na nekaterih mestih celo do kosti In jo prepustil usodi kar ob cesti? Pištelakova Ema je odprla oči šele naslednji dan krog poldne. Izpila je lonec ohlajenega mleka in spala celo noč. Tretje jutro se jej jo vrnil spomin, da je lahko izpovedala bolestno: Čegava je, kdo in zakaj jo je potopil v morje gorja in krivice. Farčnikovi so sicer znali o ponesrečeni kmečki vstaji, a le toliko, kolikor so bili slišali v Celju od onih, ki so videli na lastne oči ujete puntarje. Ko so zaznali dobri ljudje, koga je pobral hišni gospodar ob cesti, so stregli Emi kakor domači hčerki ter so oskrbeli iz mesta še zdravila za rane ter skeleče črne podplutbe. Za zamudo časa in za izdatke postrežbe se je oddolžila Ema z nad vse zanimivim pripovedovanjem dogodkov od prvih početkov upravičene pobune do njenega krvavega zaključka na šentpeterski ravni ob Sotli in v groznih celjskih ječah. Farčnikova hiša je postala kmalu zbirališče vseh za svobodo vnetih Teharčanov, ki bi se bili sigurno pridružili borbi za staro pravdo, ako bi bila korakala puntarska vojska mimo njih in jih pozvala na okrepitev kmečke bojne sile. Farčnikovi in z njimi vred cela teharska župnija ni pustila iz svoje srede s časom si opomogle kmečke junakinje, dokler ni prisijala in prižvrgolela pomlad s cvetjem ter ptičjim petjem. Šele bolj pozno na spomlad leta 1573 je zagledala Ema v varnem spremstvu teharskih dobrotnikov grada Hartenštajn in Pilštajn, čuvarja tedaj tolikanj razsežne župnije sv. Mihaela na Pilštajnu. Celjski okrožni načelnik Schrattenbach ni zvedel nikdar, kdo je pobral od njega kot psico opsovano junakinjo in jo ohranil slovenskemu narodu. Gospoda tedaj niti časa ni imela, da bi bila stikala še nadalje za krivci kmečke vstaje, dajali so jej preveč opravka neprestani turški vpadi, ki niso ogrožali le kmeta, ampak tudi z jarki in z obzidjem zavarovanega gospoda. Pilštajn, bi je objokaval že tedne glavnega junaka kmečke vojske z zaročenko domačinko, je ostrmel, ko se je pojavila v trgu kakor iz groba priklicana Ema. Šele po prepričanju, da ne gledajo v prikazen, ampak vidijo sorojakinjo — dušo zadnje kmečke vojske, so jej začeli domačini poljubljati roke kakor grajski gospodarici. Jokali so tržani od veselja in jo izpraševali o dogodkih po bitki pri Št. Petru in o usodi onih Pilštajnčanov, ki so morali iz Celja v verigah v Gradec in gotovo še tudi dalje v cesarski Dunaj. Kdo bi naj zadostil s par stavki toliki radovednosti? Ema je namignila nestrpnežem na dom v očetovo krčmo, kjer jej bodo pomagali z razlago strašnih dogodkov njeni najboljši spremljevalci Teharčani. Na pragu očetove hiše jo je sprejel grajski oskrbnik in jej pokinil v štibelc, ker mora zvedeti poprej ona, kaj se je odigralo v njeni odsotnosti pod domačim krovom. S toliko križev sneti Emi je bilo zaupano takoj po povratu, da so pokopali njenega očeta pred tremi tedni. Objela ter vzela ga je majka smrt iz žalosti po njej, o kateri ni bilo niti najmanjšega sporočila, da je še sploh živa. Vesti o njej so zatonile za celjskim mestnim obzidjem, ki navadno ne prizanaša kmečkim glavam. Imetje v gotovini je zapustil blagopokojni cerkvi, nepremičnine bi naj opravljala graščina in uporabljala dohodke za podporo trškim revežem. Prestop praga očetove hiše za Emo ni bil vhod v svetišče zaželjenega svidenja z edinim še dragim bitjem na svetu, ampak vstop pod križ smrti očeta, ki jo je tako ljubil, da je umrl iz neutolažljivega hrepenenja po njej. Oskrbnik je ni skušal gostobesedno tolažiti, že prvi pogled na vrnulo mu je razodel, da ima pred seboj žensko, ki je prestala v mučeniškem junaštvu nekaj več nego je izguba očeta! Teharčani so se pomudili nekaj dni na Pilštajnu in zaupali tržanom še mnogo več o prebridki Emini usodi, nego bi to bila ona v dekliški skromnosti. Raj starostne sreče je otvoril Emin nenadni pojav enookemu Belakovemu Andreju, ki je bil že do dobra prepričan, da mu je usojena le še beraška palica in na večer mrzli listnjak kot prenočišče. Po zlomu kmečkega punta so kazali Pilštajnčani nanj kot na enega glavnih krivcev, ki je zvabil s svojim jezikom toliko mož ter fantov pod gosposki meč smrti. S preobilno pijačo je bilo po šentpeterski bitki pri kraju, sam Bog, če sta bila suhi kruh in streha na noč. Vest o Eminem povratku je sprejel Andrej s polnim overjenjem v preobrat svoje žalostne usode. Se ga je napil pri Pištelaku že koj drugo predpoldne, ko je bil zvedel zjutraj, da je Ema zopet doma. Nobene pridige še ni bil poslušal tako verno, kakor povest Teharčanov o trinoški celjski sodbi nad ujetimi puntarji in o slučajni najdbi kmečke junakinje ob cesti v ranah in v nezavesti. Štorklanja s prosjaško palico, ponočnega prezebanja po parmah in dnevne žeje je bilo za Andreja konec. Kdo bi bil zameril napol slepemu starcu ukanje pri belem dnevu! Ema je vzela v lastne roke trško krčmo ter posest v okolici. Postala je znana doma in daleč naokrog kot iz groba vstala junakinja. <center> '''― ― ―''' </center> Siromak Andrej je že poskrbel, da se je govorilo ob shodih pri vseh številnih pilštajnskih podružnicah o njegovi darežljivi gospodarici — kapitanski Emi. Šmihelska nedelja leta 1573 je bila za pilštajnski trg velikanski tabor slovenskih in hrvaških kmečkih vernikov obojega spola. Hrvati onstran Sotle se niso mogli načuditi, ker se ni znašal nikdo od gospode nad podložniki iz območja obsotelskih štajerskih graščin. Glavnih in vodilnih hrvaških borcev za staro pravdo niso le pobili, pobesili ter jih žive spekli in sežigali na grmadah, celo njih žene, deca in sorodniki so postali ne le sužnji pobesnele gospode, da — počasni mučeniki, katere so trpinčili čisto po nedolžnem. Zagorski seljaki so bili enoglasnega mnenja: turško robstvo ni in ne more biti gorje od grajskega! In vendar je Turčin mohamedan, ki je naščuvan po svoji veri na morijo in trpinčenje; graščak pa celo — kristjan! Štajerski romarji so pojasnjevali Hrvatom, da spadajo gradovi ob obmejni Sotli pod škofovsko oblast. Posestniki krški škofje kažejo razumevanje za kmečke težnje. Baš radi tega, ker ne trpijo cerkveni dostojanstveniki odiranja in zatiranja kmečke raje, se menjavajo tako pogostoma najemniki škofove posesti. Za zadnji upor se ni zmenil niti eden od škofovih zaupnikov. Nobeden ni hitel z orožjem nad puntarje in tudi po nesrečni bitki pri Št. Petru ni navil tlačanskega ali desetinskega vijaka. Najemnik gleda, da le količkaj iztisne iz grunta ter gozdov dolžno najemnino, škof sam zahaja le redkokdaj v obsotelske kraje, usoda kmeta tod še ni prehuda. Če že ne šeta tlačan po izobilju, vsaj glede osebne svobode ni vkovan v grajske verige. Po glavni službi božji in po izmenjavi mnenj o položaju po zatrtem puntu tostran in onstran Sotle so navalili štajerski in posebno še zagorski romarji na Pištelakovo gostilno. Vsakdo se je potrudil, da bi videl vsaj od daleč junaško nevesto kapitana, ki je bil duša vstaje in je prelil zanjo mučeniško kri. V celi kmečki pobuni pa se je našla le ena, kapitana Pavla vredna zaročenka — pilštajnska Ema. Ni mu stala le ob strani v veri ter prepričanju na zmago stare pravde, borila se je z mečem v roki za seljaško svobodo in je bila bičana za odrešenje iz grajskega jarma. Zagorci so pozdravljali Emo liki boginjo. V posebno čast in odlikovanje si je štel oni zagorski kumek, kateremu je stisnil dekliški angel roko, ga lepo pogledal ali celo prijazno nagovoril. Šmihelsko nedeljo leta 1573 so praznovali na Pilštajnu pozno v noč v znamenju najožje bratske vzajemnosti med Slovenci in Hrvati. Prvi so tolažili, drugi so bili na romanju potolaženi in so se vračali na svoje več nego skromne domove v zavesti, da bo posinila tudi njim vsaj zora znosnosti, če že ne svobode! Stari Andrej je bil na večer šmihelske nedelje tako ganjen od te božje kapljice, da je jokal, pa zopet ga je nekaj pičilo, da se je kregal na sredi trga sam s seboj in robantil v noč, da je zmagala stara pravda po njegovih načrtih in napovedih. <center> '''― ― ―''' </center> Kaj pa kovačnice in orožarne ob Bistrici v Lesični? Po Pavlovem odhodu na punt za kmečko svobodo je samevala glede industrije Lesična precej časa. Odšli in razkropili so se vsi pomočniki in delavci domačini. Nekateri so se bali morebitne zmage pijane kmečke osvete, drugi so se bili udeležili vstaje in so padli kot najbolj razboriti bojevniki na obsotelski ravni pri Št. Petru. Lesičke kovačnice so bile za dolgo dobo let v zakupu celjskih grofov. Njih vrhovni gospodar je bil celjski okrožni poveljnik Schrattenbach. Ko je zvedel, kako mu je bil zaigral Pavel Šterc, je sklenil, da bo ubral za prihodnost glede mojstrov, pomočnikov in strokovnih delavcev povse drugačne strune. Vsi so mu svetovali, naj pošlje v tako važen obrat popolnoma tuje ljudi, ki bodo tamošnjim domačinom tujci po jeziku. Ako kmet ne bo razumel kovača in ta ne njega, bosta navezana drug na drugega le glede neobhodno potrebnega, spoprijateljila se pa ne bosta. Iz tega razloga so priromali lepega dne v Lesično trije trdo nemški delovodje in nad 20 ključavničarjev ter kovačev tudi Nemcev. Delovodje so bili bratje Štadler, izborni orožarji, in bivajo še danes njihovi potomci v okolici Št. Petra pod Sv. gorami. Nobeden od novodošlih ni bil luteran. Že prvo nedeljo po prihodu so bili vsi pri službi božji v pobožni molitvi in za vse vprav vzglednega obnašanja. Z vsemi domačini so bili prijazni, postrežljivi in so popravljali kmečko gospodarsko orodje izven delavnih ur. Delo v kovačnici je izredno oživelo. Celjska gospoda je prihajala z vedno novimi ter večjimi naročili, da bi napolnila skladišča orožja, ki je moralo biti pripravljeno za odbijanje neprestanih turških manjših in večjih navalov in roparskih vpadov. Z nastavitvijo Nemcev v Lesični je imel Schrattenbach toliko prav, da res niso sklepali pobratimij s Pilštajnčani. Bili so bolj ponosni. Če se je kateri zmotil v kako trško krčmo, je sedel ter pil sam zase. Nemec je ostal tujec in to je bilo po volji celjski gospodi. <center> '''― ― ―''' </center> Ko je odrinil kapitan Pavel Šterc 3. februarja iz Lesične na vojni pohod, ga je spremljalo pet dobro oboroženih Pilštajnčanov na konjih. Petorica je tvorila kapitanovo osebno stražo. Od teh spremljevalcev so padli štirje pri Št. Petru, ujet je bil kapitanov trobentač Matija Toplišek iz Dobležič. Iz Celja je bil poslan z drugimi ujetniki na dolgi verigi v Gradec. Po zaslišanju v Gradcu je odkresal z več drugimi neuklenjenih rok na Dunaj. Na obeh najvišjih mestih sama zasliševanja, zapisniki in privijanja na priznanje: Kmetje so hoteli navaliti na gradove in poklati nedolžno gospodo. Zadnje dni so bili kmečki jetniki na Dunaju celo prosti. Na novo so jih oblekli in obuli in so jih celo vodili posebni vodniki okrog po cesarskem mestu. Iz Dunaja v Celje so jih odpremili na od vojaštva zastraženih vozovih. V Celju je bilo vsakemu prosto, da jo je ubral svobodno, kamor je hotel. Tako je razkladal pilštajnskim tržanom Matija Toplišek, ki je ostal živ v bitki pri Št. Petru, prestal gosposko jetništvo v verigah, videl Gradec ter Dunaj in bil zopet doma kot skromen gruntar v Dobležičah. Mlad, zdrav in čil je trobil ob kapitanovi strani na upor; poln brazgotin, izmozgan od pomanjkanja ter pešhoje, sploh postaran na duši in telesu se je povrnil v svoje ljube Dobležiče. Toplišeka je priljubilo daleč na okrog dejstvo, ker je bil očividec Pavlovih junaštev na bojnem polju in mučeništva v celjski ječi. Njegove slavospeve si je vtisnil spominu posebno živo na pol slepi Andrej, ki je imel sedaj več nego dovolj za desetletja verodostojnega gradiva za pripovedovanje o slavi kmečkega junaka in junakinje. <center> '''― ― ―''' </center> Tak je bil položaj po z mečem vkročenem ter zatrtem zadnjem kmečkem puntu. Z naslednjimi leti je nastopila za kraje tostran in onstran Sotle doba najbolj slabih letin, povodenj, sploh vremenskih nesreč in strašnih kužnih bolezni. == IX. Poglavje. == V srednjem veku, ki je bil res tema za slovenske kraje, ni le požigal kmetu doma in ga gonil v sužnost Turek, ni vihtel nad njim samo biča tlake in desetine graščak, šibale so ga ter tirale v obup dolgotrajne vremenske nesreče, skrajno slabe letine in strah vseh strahov — neprizanesljiva morilka kuga. Da je bila doba srednjega veka za Slovence tolikokrat šiba božja, nam spričujejo še danes med narodom ohranjene pravljice o lakoti in kužna znamenja. Ob Sotli pripovedujejo stare matere deci o slabih letinah in pogubonosni lakoti v dobi tlake ter desetine. Vsak Obsotelčan še zna danes, kako so mlatili tedaj štirje mlatiči celi teden, a ni izdala mlatev niti za hleb kruha. Bolj ko je vžival človek jedi iz puhlega in neizdatnega žita, tem bolj je bil lačen. Komaj je odložil žlico ter vstal od mize, je že vpil, kako ga muči glad. Kar so ljudje zavžili v taistih hudih časih, ni imelo nobenega teka, bilo je brez božjega blagoslova. Običajno je bilo, da so vmesili kruh iz žitnih plev, posušenih hrušk, drnulj, da, celo srabot so strgali in nosili lubje v mline. Prišlo je bogznaj kolikokrat do pobojev za trdo kruhovo skorjo. Ako je posedal kdo le količkaj skrbno skritega živeža, ga je vžival skrivoma, da ga ne bi kdo videl in mu ga iztrgal. Ko je šlo za zadnja prgišča prehrane, se niso ozirali starši na deco in ne odrasli otroci na onemogle roditelje. V borbi za kruh in preživež je igrala pest glavno vlogo. Med ljudstvom so se ohranile le strahotne slike o pomanjkanju kruha; mesa itak ni bilo, ker so poginile domače živali lakote poprej nego ljudje. Sestre gladu so bile razne kužne bolezni in od teh najhujša in najbolj neprizanesljiva kazen božja — kuga. Kot spomin na kugo, ki je kosila med našimi predniki, so se ohranila po Sloveniji do današnjih dni kužna znamenja. Spomeniki na rešitev od kuge so si med seboj podobni in jih je poznati že koj na prvi pogled. Za temelj imajo podstavek, na katerem stoji soha. Vrh sohe krona kapelici podobna glavica s križem. Višina prič obče bolezenske morije se giblje med tremi in petimi metri. Starejša kužna znamenja so iz kamna, vitka, navpična in izdelana prav lično. Novejša so iz opeke, nerodna in vrhna kapelica je precej obsežna. V kapelici so kipi, največ pa slike: sv. križa, sv. Roka, Boštjana, Lenarta, Antona ter Jožefa. Precej umetniškega smisla je opaziti na starejših kužnih spomenikih, novejši so le bolj nerodno kmečko delo. Kuga je morila po Evropi zlasti v prvi polovici XIV. stoletja na različnih krajih. Po slovenskih krajih se je bila razpasla od začetka XVI. do XVIII. stoletja. Kot znak okuženja po kugi je veljala neznosna vročina v prsih in po trebuhu. Med žganjem po notranjosti so se začele za ušesi, na vratu, pod pazduho, pod komolci in koleni izpuščati modre bule, ali pa so se lotili celega telesa žgoči izpuščaji. Od kuge napadeni je veljal za izgubljenega. Proti tej bolezni ni poznal tedanji človek nobenega sredstva. Priprosto ljudstvo, meščani in grajska gospoda se je borila proti kugi predvsem na ta način, da se je ogibala z vso skrbjo okuženih krajev. Ljudje so dobro znali, da je kuga nalezljiva in jo prenese osebni stik z bolnikom. Kot splošna zdravniška sredstva so veljali in bili v rabi ti-le nasveti: Pij na tešče lastno vodo. To sredstvo prepodi iz želodca gnilobo in odpre jetra ter čreva. Ako zavohaš, da je zrak krog tebe okužen, drgni se pogosto ob kozla, ki močno smrdi, ali pa se pomudi večkrat na stranišču, kjer se tudi ne preganjajo po zraku dišave. Kot posebno sredstvo zoper kugo so slovele krastače. Lovili so jih navadni ljudje in zdravniki med šmarnimi mašami. Nalovljene so sušili na solncu in posušene stolkli na drobno. Na ta način dobljeni prah so si privezovali v vrečicah krog vratu in sta ga nosila na prsih kmet in gospod. Nekateri so si obesili krog vratu kar cele krote. Zopet drugi so napravljali iz teh ostudnih žab obliže in jih polagali na rane. Celo tako daleč so zablodili v praznoverju, da so krastače kuhali na mleku ali v kisu in so jih zavživali. Ker so pa bila našteta zdravniška sredstva brez učinkov, so se zatekali od kuge šibani ljudje k romanjem, molitvi, postu in k dobrim delom. Kot posebni priprošniki ter pomočniki zoper kužne bolezni so veljali: Mati božja, sv. Jožef, Rok, Boštjan, Ignacij, Frančišek Ksaver, Karol Boromejski in sv. Rozalija. Naštete svetnike so klicali ljudje posebno goreče na pomoč in so nosili pri sebi njih podobe. Kuga je veljala za posebno šibo božjo, katero je oznanil pojav nekaterih zvezd repatic, ki zastrupljajo zrak s svojim osvitljenim repom. Ob pojavih kuge so sežigali na grmadah čarovnice v prepričanju, da je to strašno zlo posledica čarovnij. Kuga je bila tako občuten korobač, da je skušala omiliti njene brezobzirne udarce tudi oblast. Prva odredba proti kugi je bila izdana leta 1374. Najvažnejše točke iz kugopobijajočega zakona so te-le: 1. Vsakega na kugi obolelega se mora odpraviti iz mesta venkaj na polja, da tamkaj ozdravi ali umrje. 2. Vsi oni, ki so bili v dotiki z okuženimi bolniki, morajo ostati ločeni od drugih dobrih deset dni. 3. Duhovniki, ki obiskujejo take bolnike, morajo naznaniti vsak slučaj takoj oblasti; sicer se jim zapleni premoženje in njih same pa sežge na grmadi. 4. Kdor prinese kugo, se mu zapleni premoženje. 5. Okuženim bolnikom strežejo posebni strežaji. Kdor bi še razven teh obiskoval okužence, se ga kaznuje s smrtjo in z izgubo premoženja. Iz naštetih kar najbolj strogih odredb jo razvidno, da je iztrebljala kuga prebivalstvo brez izjeme veliko krutejše nego še tako krvava vojna. Onemogočala je sejme in trgovino sploh. Izumrle so vasi, trgi in mesta. Nikdo se ni upal v bližino od kuge napadenega kraja, ker so smatrali za raznašalca kuge zrak, ki puhti ter se razširja iz kužnega gnezdišča daleč na okrog. Našteta zla, ki so sprejeta že od nekdaj kot najbolj goreča prošnja v litanije vseh svetnikov: lakota, kuga in vojska so obiskovale v naslednjih letih že od nekdaj revne kraje tostran in onstran Sotle. <center> '''― ― ―''' </center> Leta 1574 se je pojavilo v celotnem območju pražupnije Pilštajn toliko vsakojake divjačine, da niso pomnili kaj podobnega niti najstarejši ljudje. Divje svinje so ruvale kar pri belem dnevu po njivah in delale grajski ter kmečki posesti škodo. Nič manj drzni niso bili jeleni, srne ter zajčja zalega. Kmetom je bilo sicer dovoljeno, da so slobodno pobijali škodljivce, vendar je dohitela smrt le tu in tam kak posamezni komad in kaj je to zaleglo pri toliki nadlogi! Preplavljenje z divjačino so razlagali podeželski preroki kot nič kaj dobrega obetajoče znamenje. Napovedano je bilo, da bodo sledile divjim požeruhom še druge in občutnejše šibe božje. Zver je prvo oznanilo, da bodo obiskali kraje hudi časi. Glede divjačine ni kazalo drugega, nego da so začele prirejati graščine s pomočjo kmetov love v velikem obsegu. Ob takih prilikah so pobili ob robih gozdov vse, kar je priteklo lovcem pod strel iz puške ali loka, pred sulico ali pod meč. Posebno številno obiskan lov je bil organiziran ob priliki, ko je prišel nadzirat z novimi delovnimi močmi zasedene kovačnice ter orožarno v Lesični celjski okrožni načelnik gospod Schrattenbach. Visoki gospod je pripeljal že seboj številno spremstvo izbranih plemičev iz Savinjske doline. Na Pilštajnu so ga čakali obsotelski imenitniki. Določen je bil pogon za divjimi prašiči in jeleni od Lesične po takratnih pragozdih do Planine. Med strelce in lovce je bila uvrščena samo gospoda, le za voditelje psov, trobentače in gonjače so izbrali tudi bolj imovite kmete. Lovska družba je bila na konjih in peš, v lahkih oblekah, oborožena s težko nerodnimi puškami in loki. Najvišji gospodje so imeli le sulice in nože za posebno velike merjasce. Bistriška dolinica pod Pilštajnom in Hartenštajnom je odmevala od nemirnega pasjega laježa, dokler ni bilo gonjačem dano povelje na odhod za prvi pogon. Baš tedaj, ko so pričeli obkoljevati gonjači gozd nad Lesično, se je pojavila pri kovačnicah Pištelakova Ema. Njeni konji so potrebovali nove podkove, prišla je osebno pogledat, če je delo gotovo, da bi ga takoj plačala natančnim Nemcem. Vitezi lovci so že bili deloma na konjih poleg g. Schrattenbacha, ki se je motal jezde krog velikih kladiv na vodni pogon. Gospoda se je čudila lepo oblečeni, visoki ter krepki deklini, ki je kazala že na zunaj gosposko dostojanstvo. Lovci so jej napravili špalir, ko je stopila na rahlo smehljaje proti podkovni kovačnici. Tukaj so se trudili in mučili na vse mogoče načine, da bi prvič pribili železno obutev še na obe zadnji nogi lepe, močne in iskre žrebice. Oba hlapca držača sta bila prešibka, žival ju je odbrcnila vsikdar z izredno spretnostjo, ne da bi bila katerega kaj poškodovala. Niti zafajfanje gobca ni ukrotilo konjske živahnosti. Kovači so delali priprave, da bi položili žival na tla in jej dokazali na ta način, da je človeški razum nad živalsko močjo. Ravno tedaj se je prikazala pred kovačnico gospodarica Ema. Z roko je porinila na stran hlapca, potrepljala žrebico po zadnjem stegnu in že je tičala konjska noga v njenih železnih pesteh, oprta ob koleno. Ko je začutila razposajenka, da jej je mojster nova moč, ni niti poskusila več s kakimi brcami ali otresljaji. Kovaški pomočnik je neovirano pristopil in pomeril na rog še vročo podkev. Zbrana grajska gospoda je kar ostrmela pri pogledu na orjaško žensko moč in še celo v tako skriti grabi! Vse je Emi zaploskalo, vsak je skušal biti prav od blizu priča očividec, kako je zmogla deklina žrebico pri prvem podkovanju. Za podkovo na eni zadnji nogi je prišla brez odpora na vrsto še druga. Tudi sam velmožni g. Schrattenbach še ni bil videl kaj podobnega, da bi bila ena ženska močnejša nego dva hlapca in sploh cela podkovalna kovačnica. Ko je odvezovala Ema sveže in prvič podkovano žrebico, se jej je prikradel g. poveljnik na konju od zadaj, jo objel krog vratu, hotel jo je potegniti k sebi in se je že bil sklonil, da bi jej bil ukradel iznenada poljub. Dekle je spustila povodec, se obrnila, izvila iz objema in premerila na hrbtu prekrižanih rok od pet do glave gosposkega drzneža. Plemenitnik se je nasmehnil poredno in stegnil desnico, da bi uščipnil na rahlo plašljivo srno v rdeče lice. Presneto, se je tokrat urezal, kakor sigurno nikdar poprej in ne pozneje. Z bliskavico ga je popadla ena Emina roka pod vrat, druga za nogo, en dvig v polukrogu in trebušasti gospod je bil prestavljen od ženskih rok s konjskega hrbta na tla, da bi si bil skoraj odgriznil jezik od presenečenja. Lovska družba je prasnila v smeh, osmešeni žlahtnik je nameril kopje proti sramotilki. Ni utegnil niti suniti v silovitem vzvalovanju jeze, že je bila njegova sulica v Eminih rokah, ob njenem kolenu in sta odfrčala dva konca po zraku proti Bistrici. Pravkar opisani tri prizori so bili za plemenitaše več nego sto in sto viteških borb ter iger po gradovih in najbolj znamenitih mestih. Eni so ploskali, drugi strmeli, tretji so se krohotali, le g. Schrattenbach je obstal onemel na mestu, kamor ga je bila zapičila orjakinja. Oplazovali so ga čisto resni dvomi: Ali se je znosila nad njim nesmrtno sramotno navadna ženska, ali pa je razlilo nanj izredno moč kako nadnaravno bitje? Iz omotice začudenja ga je vzdramila Ema, ki je bila med tem pobrala na tleh staro podkev, prijela vsak konec z eno roko, jo prelomila brez posebnega truda na dvoje in pobrundala z vsakim kosom gospodu pod nosom. Razlom konjske podkve od ženskih rok in še povrh v lesički grabi je izzval ponovno ploskanje viteštva, navdušeno krikanje in strmenje. Nikdo ni bil prav opazil, kedaj in kako se je bil izmuzal pred tolikimi osramočeni Schrattenbach, zavil na konju proti gozdu, odkoder je zatrobil njegov spremljevalec na odhod na stojišča. Lovci so se razšli na večkratni klic troblje. Niti eden se ni drznil, da bi se bil dotaknil dekline, ki je obranila z goljatsko močjo, neustrašenostjo ter samozavestjo vpričo najbolj imenitne družbe žensko čast! Vitezi so jo le pozdravljali iz polnih grl, se ji klanjali in jej klicali na skorajšnje svidenje! Pištelakova Ema pa je znala dobro, komu se je bila osvetila za poraz v šentpeterski bitki, Pavlovo glavo in za sramotne udarce na lastnem telesu. Z najtoplejšim vzdihom se je zahvalila svoji grofovski patroni in sv. Mihaelu, da sta jo trenutno opogumila za nesurovo, a za v celem celjskem okrožju najvišjega gospoda bolj občutno maščevanje, kakor če bi ga bil kdo premagal z mečem, ali mu odrobil glavo! Dedec gosposki je prejel dovolj za celo življenje, a ne od viteške ― od ženske roke! Taisti dan ni prisostvoval g. okrožni poveljnik niti celemu prvemu pogonu. Po enem od spremljevalcev se je opravičil družbi in odjezdil z neznatnim spremstvom nazaj v Celje. Kako daleč se je bila raznesla vest o njegovem osramočenju od kmečko-ženske roke, ne beležijo zgodovinski zapiski. Dejstvo je, da ga ni bilo pri vsej radovednosti in gospodarski natančnosti nikoli več v Lesično. Več vitezom iz že omenjene celjske lovske družbe je dokazala Ema ob drugi priliki pogona za jeleni, da je pravo čudo tudi v rabi loka in pušice. Na več nego 70 korakov je pogodila jelena, da je takoj skleknil in obležal. Sicer ni pohajala po loviščih, a je le pokazala gospodi v Lesičnem na žrebici, Schrattenbachu, prelomljeni sulici in podkvi ter na tako daleč zadetem jelenu, da se veseli po pravici in zasluženju naziva: kmečka junakinja in kapitanova nevesta! Leta 1573 je povzročila preštevilna zverjad mnogo škode po poljih in nasadih, a zamaha s prerokovano šibo božjo še ni bilo istega leta. Leta 1574 so pričele že v zgodnji spomladi nevihte z nalivi in udari strele. Strele so pobijale ljudi na polju, živino na pašnikih in po travnikih, pogorelo je mnogo od strele užganih domačij. Komaj se je prikazal na nebu kak oblačec, že je treskalo ter grmelo, kakor bi se hotelo razliti po zemlji gorje iz jasnega. Kljub nevihtam in pogubonosnim švigom strele je bila dobra vinska in poljska letina. Vasi ob Bistrici so se veselile izbornega obroda, ker tamkaj ni palila suša in tudi nalivi so se odtekli vsikdar naglo brez posebne škode za poljske pridelke. Ljudje so pozabili v tem letu pri obilnem kruhu in pijači na prerokovanje o slabem pomenu preobilnega pojava divjačine. Leta 1575 so se pojavile radi premile zime po poljih miši, da je kar vse mrgolelo in si niso znali ljudje po nižavah nobene pomoči. Pa golazen je ugonobila le najbolj zgodnje pridelke in izginila nenadoma bogznaj kam. Kmetje so pridelali tudi v tem letu zadovoljivo za zimo, dasi je grozila z lakoto mišja nadloga. Leta 1576 je bilo pa na njivi, travniku in v vinogradu vsega več nego preveč. Ljudje so jedli, pili, se veselili in rajali, kakor da je bilo zapisano z vso sigurnostjo, da se bo raztegnilo leto izobilja v dobo sedmih svetopisemskih dobrih let. Preobilica vinske kaplje je rodila zločine pobojev. Nikdo se ni zmislil v tem letu na prerokbe o slabih časih, ki so že bile nekako namignjene po raznih opisanih udarcih šibe božje. Človek niti ne pomisli, ako se mu godi nekaj časa dobro, da bi utegnilo okreniti kolo sreče na slabše. Že spomlad leta 1577 je bila z malimi izjemami deževna. Poljska spomladna dela so bila opravljena v mokrotnem, po nižavah naravnost v blatu. Moča je pognala seno v izredno višino, da se je obetala živinorejcu najobilnejša košnja, če bo že žetev bolj puhla. Malodane tik pred seneno košnjo se je pooblačilo nebo kakor pred vesoljnim potopom. Nato so se odprle zatvornice neba, lilo, deževalo, pa zopet vlivalo je nad eden teden noč in dan. Kje je še bil kak izsušen potočec ali davno pozabljena graba, sta se napolnila, izstopila in pomešala s Sotlo, Bistrico, Bučo, Dramljo, Savo in Krko v eno ogromno jezero, ki je toliko dni raslo in le malenkostno odtekalo. Na srečo, da ni zalezla povodenj obsotelskih krajev iznenada, ampak polagoma, da sta si še lahko otela v nižavi golo življenje človek in domača živina. Sotla je odnesla po obeh straneh: posamezne hiše, domačije in cele vasi, ki so uživale že bogve koliko desetletij ob njenih bregovih rodovitno blagostanje. Ob Bistrici je bilo razdrtih več jezov, človeških bivališč se hudournik ni lotil vsled naglega odtoka. O košnji in žetvi po nižinah ni bilo niti govora. Travniki so bili oblateni za cele pednje na debelo, njive od valovja sam Bog si ga znaj kolikokrat premetane s pridelki vred. O kakih prihrankih glede človeške in živinske prehrane izza minule dobre letine v spodnjih krajih ni bilo ne sluha in ne duha. Štajerc in Zagorec, ki sta lani jedla, da ju je bolelo za ušesi in pila, da sta se božala ter bratila s palico in polenom, sta prosjačila to poletje po vrheh za slamo in semensko ajdo. Hribovci so pomagali za prvo silo, ker je hranil vrhovljan še vedno nekaj za oddajo na poplavljenega dolenjca. Vse je upalo na otavo in ajdo, ki sta obetali zimsko prehrano kljub dejstvu, da bosta druga košnja ter žetev precej pozni. Enaka, če ne še gorša povodenj kakor seno in poletno žetev je uničila tudi otavo in ajdo. Na jesen l. 1577 je deževalo, curljalo in pršelo, dokler ni zapadel prav zgodaj debel sneg. Ob ves jesenski pridelek ni bil le poljanec, še celo gorjanec. Pokošena otava mu je segnila v dežju, ajdo in proso so zbili v tla nalivi, grozdje je popokalo ter segnilo, repo in korenje je pokril sneg, domovina blaženega krompirja je še bila tedaj neznana Amerika. Samo na pol nagnito sadje so ljudje zbirali in rezali, ga skrbno sušili in zaklepali v škrinje za zimo. Zima z debelo sneženo odejo pred durmi; človek in živina brez hrane in krme, da, tik ob Sotli celo brez zadostne strehe! Prerokovanja o lakoti in kugi niso le namigavala ter opominjala, da, razbijala so po vratih ter vpila, da bo joj na zimo in spomlad! Leta 1578 v zimi je pričelo, na spomlad je izbruhnilo najprej na hrvaški strani ob Sotli. Po spodnjih krajih se je bila raznesla strašna vest, da je prirogovilila v tolikanj vsled pomanjkanja udarjeno pokrajino črno progasta krava, kakor so si predstavljali ljudje neizbirčno in neusmiljeno morilko — kugo! Že na spomlad v letu 1578 ni prignal nobeden Zagorec kakega repa na sejm v Podčetrtek, k Sv. Petru, v Kapele, na Pilštajn ali na Planino. Par hrvaških sejmarjev, ki so se še upali na štajersko stran, je pripovedovalo strašne slučaje o neugnanem pojavu kuge pri ljudeh in pri živini. Najprej so začeli umirati ljudje nagloma med neznosnimi bolečinami in širjenjem smradu, in cepati živina nižje Zagreba. Z bliskavico je segla šiba kuge po celem Zagorju, koder je bila povzročila povodenj upostošenje in kjer se je bila usidrala lakota. Človek je na večer še zdrav, drugi dan se že zvija radi pekočega ognja v prsih ter po trebuhu in črevah. Na več mestih vzrastejo gnojne bule, smrt je še edino odrešenje iz peklenskih muk. Pri živini gre mnogo hitreje. Kmet naklene junce, se poda na njivo orat, nazaj pa privpije ves obupan, da sta se zgrudila mrtvi obe živali. Število človeških in živalskih žrtev je že tako naraslo, da jih ne utegnejo več pokopavati. Gospoda se je zaklenila za grajsko obzidje bolj skrbno nego pred Turčinom; narod pa pada, umira in tuli od lakote . . .! Kuga je že napodila v smrt cele družine, izpraznila domačije ter iztrebila vasi. Mrtev človek in žival obležita, kjer ju je zalotila smrt. Nikdo se niti ne zmeni, kdo bi naj bila nesrečna žrtev, kaj šele, da bi se je usmilil in jo zagrebel. Zrak po celem Zagorju je tako otrovan od kuge, da ga ne morejo očistiti nobene čarovnije. Staro Bibičko v Zelenjakih, ki je znala edina pomagati v tej bolezni ljudem in živini, je ukazal cesargrajski oskrbnik živo sežgati. Nekdo jo je bil ovadil radi čarovništva. Grajski beriči so dobili res pri njej: močerade, krastače, posušene kače in druga proti kugi obična zdravila. Obsodili so jo na prostem pod milim nebom na smrt na grmadi, ker je priklicala z zlodejevo pomočjo črno kugo v izstradane kraje. Nikdo si ni upal babure zagrabiti, da bi jo bil privezal na kup pripravljenih drv ter podkuril. Natirali so ženšče v njeno lastno bajto, zapahnili vrata ter upepelili kočuro s copernico vred. Kljub temu, da je uničil Bibičko ogenj z zdravili vred, kuga še hujše razsaja. Narod je uverjen, da bo udarila tudi po strahopetni gospodi. Štajerski gorenjci niso verjeli Zagorcem radi stare izkušnje: Hrvat rad pretirava vsako istino! Je bila že tedaj in je še danes navada, če pogori koča enemu zagorskemu seljaku, prosjačijo kar cela sela daleč naokrog kot pogorelci. Zagorec rad vzbuja sočutje, raznaša tisočkrat povečane novice, da zastonj pije in mu poskakuje srce, če drugega gane iz trte in domišljije izvita usoda. Nekaj pa je vendarle moralo bukniti med Hrvati, so govorili vrhovljani, sicer bi ne čepeli vsi doma kakor jazbeci v zimskem spanju. Pilštanjske tržane je še posebno grizla radovednost, kako in kaj je med brati onstran Sotle, da jih ni med nje na sejme in s suho robo po hišah. Enookega postopača Andreja so drezali tako dolgo, da je obljubil, da se bo podal na ogled od Zelenjakov do Klanjca in če bo treba, še tudi dalje do Krapine. Ema ga je preskrbela s pijačo in jedačo, da bi odganjal od sebe kugo, če bi jo res kje srečal. Oprtal si je Draša dve polni bisagi preko pleč, privezal za pas obilno čutaro starine, gorjačo v roke in adijo za kugo, da bo ustreženo trški radovednosti. Ogledniku se ni mudilo. Rabil je dva dni do Št. Petra, kjer je bil most preko Sotle in cesta do Klanjca ter razpotja po celem bednem spodnjem Zagorju. Komaj je prikrevsal v Dekmanci po štajerski strani v bližino Sotle, mu je nagnal koj prvi pogled na bratsko Zagorje mravljince plahosti po hrbtu. Ob Sotli ni bil pospravil nikdo razdejanj po zadnji povodnji. Travniki so bili še vsi v blatu, njive ne zorane in kakor daleč je seglo oko, nikjer setev in ne zelenja! Ko je vprašal Dekmančana, kedaj mislijo Hrvati na seneno košnjo in na obdelavo polja, se je nagovorjeni prekrižal, vzdihnil, se prijel za usta, začel bežati pred bisagarjem in šele v precejšnji oddaljenosti je kriknil na ves glas: »Kuga razsaja, raznašajo jo berači!« Ni bil Belakov Drečica bojazljivec, a takole obnašanje pred prekoračenjem Sotle mu ni bilo vseeno. V vas Št. Peter v Leskovcu sploh ni smel. Šentpeterska cerkev je bila obdana z visokim in močnim obzidjem. Bila je pripravljena kot utrdba za slučaje turških vpadov. S cerkvenega obzidja je vpil nanj stražar in mu zabijal v uho, da ne sme v vas, če mu je drago življenje! Saj se mu pozna že na bisagah, da je zagorski malhar, ki trosi z beračenjem kugo! Toraj bavbav s kugo ni bil plod hrvaške domišljije, prebridka istina, si je ponavljal v mislih pilštanjski izvidnik, ko je obrnil hrbet Št. Petru in zavil preko polj proti Sotli, kjer je bila poražena l. 1573. nesrečna kmečka vojska. Že tukaj na tako gosto obljudenih tleh pod Kunšpergom ni srečal ne človeka, ne živali, niti pes se ni obregnil vanj. Nikdo ni delal. Polje in travnik še niti osnažena nista bila od povodnji nanešenega blata, peska in dračja. S šentpeterskega cerkvenega zidu je vsaj čul človeški glas, tukaj pa je bilo, kakor bi stopal po pokopališču med grobovi ob polnoči... Most preko Sotle je bil razdrt. Za silo je bilo položenih nekaj desek, da je imel pešec dovolj truda s prehodom, voz in žival pa se nista poslužila teh razvalin gotovo ne od zadnjega razliva reke. Pa je preplezal Draša ostanke mostu, da bo lahko doma potrdil s prisego, kako sta si zrla s hrvaško kugo iz oči v oči. Ko se je postavil z obema nogama na okužena zagorska tla, se je ozrl skrbno na vse strani. Od nikoder človeškega ali živalskega glasu... Že ozračje je dišalo kakor iz dežele smrti in v svarilo, naj ne izziva srečanja s črnoprogasto kravo, ki rogovili in muka po teh krajih! Sedel je pri mostu na naplavljeni hlod, jedel prekajeno svinjino ter kruh in pil, da bi si nagnal več moči in korajže za poizvid vsaj do Klanjca. Po okrepčilu je razmišljal, ali bi naj stopil v grad Razbor, ki stoji še danes par streljajev proč od Sotle in mosta. Če je bil zastražen že Št. Peter, kaj šele Razbor. Še ustrelil bi kak grajski berič, ako bi prosil za vstop. Ta previdni premislek ga je usmeril po cesti proti Kumrovcu in Zelenjakih, kjer je bila brv in veliki mlini. Kumrovec, večje zagorsko selo z romarsko cerkvico sv. Roka, kakor izumrlo ― ―. Ni zagledal niti enega kumeka ali kume, ki so sicer vedno stali ob cesti in obsuli vsacega tujca z vprašanji. Graščinski travniki od Razbora do Majke božje na Risvici med cesto in Sotlo vsi v blatu, pesku in razni navlaki, katero je privalovila povodenj bogve odkod. Pri cerkvi risviške Majke božjo je še bil zložen visok kup drv. Andrej je koj uganil. Ker se ni upal nikdo z roko nad čarovnico in jo privezati na kol na sredini drv, straši nedotaknjen kup še sedaj. Za Marijo Risvico na križpotu proti Tuhlju in Klanjcu tik ob Sotli mu je še žugalo pogorišče kočure — resnična grmada nedolžne zagorske čarovnice. Korecal je naprej po cesti pod Cesargradom in se približal selu Suhi dol pred Klanjcem. V Suhem dolu je stopil nekaj korakov s ceste na hribček do kapelice sv. Križa, odkoder je tako mikaven razgled proti Klanjcu in po obsotelski ravni preko Bizeljskega do Kapel in še dalje. Prostor pri kapelici je bil posut s svežimi grobi. Nekateri so bili napol zasuti, kakor bi bil kdo prepodil pogrebce, ali pa jim je primanjkovalo časa. V Suhem dolu ni zapazil in ne slišal nikakega življenja. Andrej je ugotovil šele sedaj, da niso prepevali, niti letali ptički po teh izumrlih krajih! Od kapelice je stopil zopet k cesti. Sedel je na trato ob cestni grabi, vzel čutaro na kolena in gruntal resno, če se bo sestal vsaj na Klanjcu z živim človeškim bitjem, ki bi mu zaupalo: Kedaj, kako in kako dolgo je kosila tod smrt, da je uničila vsako življenje. Cukal je na dolgo iz čutare, se ponovno zamislil v grozno šibo božjo, katero je sledil že dolgo, a je še ni srečal, da bi jej pogledal v oči in bi podal lahko doma njen natančen popis radovednim sotržanom. Ko je odmaknil v tretje čutaro od ust, je začutil utrujenost v vseh udih. Moralo je že biti preko poldne in mudilo se mu tudi ni nikamor. Skril je od gorja trudno glavo med obe dlani, še tuhtal o zlu kuge, pa spanec ga je prestavil nazaj na Pilštajn, kjer bo lahko pripovedoval mesece, kako gospodari dekla smrti — kuga! Ni spal dolgo. V polsnu je čutil, kakor bi mu snemal nekdo bisagi in odvezoval od pasu čutaro. Ves preplašen je planil pokoncu, zakrilil z rokami in odprl oči. Kriknil je iz polnega grla: »Jezus — Marija!« Zakotalil se je po tleh in bil od strahu in groze brez vsake odporne sile. Držalo ga je za bisagi, za čutaro ter za pas vse polno človeških rok, ki so trgale z njega z vso močjo tovor, ker jim je bilo odmotavanje in odvezovanje prepočasno. Pa kaj grabežljive roke, le ti pošastni obrazi, pokriti s cedečimi se gnojnimi bulami, oči vdrte v globoke prepade in iz ust smrad — in smrad, da je dušilo Andreja... Ko so mu iztrgale le še napol žive človeške pošasti brašno in pijačo, so se ruvale ter pestile med seboj, katera se bo najedla in napila pred smrtjo. Borbe za kruh in vino niso spremljali obupni glasovi iz človeških grl, le nekako neznansko grgljanje, kakor bi bil nesrečnež ves izpaljen po notranjosti. Še najmanj okuženi velikan je bil zmagovalec, stekel je naprej po cesti, drugi za njim, a so omagali in počepali, ne da bi si bili utešili pred smrtjo glad s skorjo kruha in si ublažili vsaj za trenutek peklensko žgečo vročino po grlu, v prsih in trebuhu. Andrej je srečal v Suhem dolu ono, po kar je bil poslan iz Štajerske med zagorske razvaline. Ni bil nič več radoveden, kaka je kuga in kako bi jo naj prav živo naslikal domačinom. Pobral se je z vso naglico ter se spustil nazaj, ne naprej proti Klanjcu, ker je že bil videl, vohal in preizkusil živalsko grabežljivost in neusmiljenost kuge. Šele pod Majko božjo na Risvici se Je ozrl, če mu ni kuga za petami, saj njen vzduh ga je spremljal, kakor bi si zrla v oči. Bil je zopet čisto sam, le brez bogato natrpanih bisag in brez duše potovanja — čutare! Ni klel ali godrnjal radi ropa, prilastil si je bil nasilnim potom njegov imetek še jedva živ mrlič! Drašek se je pokrižal pri pogledu na osamljeni hram božji, zatulil v prebridkem joku, srečal in videl je bil prvič v življenju najhujše človeško gorje — črnoprogasto kravo — kugo — morilko vsega življenja! S čim bolj pošastnim se še Belak ni bil sestal. Že prvo srečanje ga je poučilo dovolj, da je lakota kuga in kuga neizogibna, peklensko pekoča in neznosno smrdeča smrt! Če bi še tudi imel obe bisagi polni, jesti bi ne bil mogel niti dišeče pečenke, njegova usta in vsa notranjost je bila polna nepopisnega vzduha kuge ter smrti. Pil bi, pil, reva na pol slepa, a nekaj je moral prenašati za pokoro v očigled kazni božji, ki stiska do popolnega opustošenja in izumira bratsko Zagorje. Nazaj mu je šla pot mnogo hitreje izpod nog. Nikjer med povratom se ni ustavljal. Ni si želel ne srečanj, ne razgovorov. Žejalo ga je, da ga je že peklo, dokler je pa gledal Sotlo in njeno nesrečno okolico, niti k studencu ni upal, da bi si bil poplaknil žgeči in smrdeči okus po kugi. Pozno zvečer po tem, ko se je bil sestal Belak s kugo v zagorskem Suhem dolu, si je poskusil omiliti žejo in prepoditi smrad iz ust s studenčnico na Bučah, prodno se je začel vzpenjati navkreber proti ljubemu Pilštajnu. Še tako dolgi požirki mu niso pregnali spekline iz grla in ne smrdljivega okusa. Tolažil se je, da povzroča te nadloge le prvi strah, ki mu je pretresel in zmešal vso notranjost. Drugi dan bo vse dobro pri postrežbi gospodarice Eme. Je prišvajdral Belakov Dreča še isto noč k Pištelakovim. Domačim se je zdel čuden, spremenjen po obrazu in govoru. Ni mu šla jed, pil pa je, kakor bi vlival v prepad, ker ga je nekaj peklo ter žgalo, povsod je vohal le trohnobo in gnilobo. Kljub prestanemu strahu, za starca daljnji poti, žeji in smradu pa je opisal zbranim tržanom sled kuge in srečanje z njo ob cesti v Suhem dolu. Pri poslušanju so plakali vsi na ves glas in jadikovali: »Sv. Marija, sv. Jožef, Rok in Boštjan, obvarujte nas lakote in kuge.« Kužni izvidnik Belak ni zatisnil tisto noč po povratku iz hrvaške puščave smrti očesa. Niso mu odganjale zasluženega spanja strašljive sanje, le žeja, speklina, ki se je pogrezala od grla v prsa in še dalje ter neznosni okus smradu. Andrej drugo jutro ni zajutrkoval, ni vstal k obedu, le pil je in bil zabruhel v obraz ter poln modrikastih oteklin. V noči je vpil na ves glas, da mu gori po drobovju, vzrasle bunke so se odprle, začele so bruhati gnoj, ki je širil vzduh po — kugi! Reva Andrej ni prinesel iz zagorskega Suhega dola le opisa srečanja s kugo, njo samo, ki mu je izžgala življenje iz telesa junija leta 1578. Belak je postal na Pilštajnu prva smrtna žrtev kuge. Ko so izročali tržani njegovo truplo zemlji, so bili uverjeni, da že Zagorci niso pretiravali, resnica je tudi, da je Belak srečal kugo in je bil zanj ta sestanek smrt, ki je bila povabljena z radovednim izvidom v gorenjsko območje pražupnije Pilštajn. Ni ostal Belakov Andrej osamljen glede okuženja. Enkratno srečanje kužnega izvidnika s črno marogasto kravo ni zbodlo na smrt le njega samega, skoro vse one, ki so poslušali ono noč Belakovo povest o sledovih kuge. Vse po trgu se je začelo skrbno zaklepati pred posetom pošastne krave, le Pištelakova krčma je ostala odprta. Ema je stregla prvemu okužencu Andreju, obiskovala, tolažila, pomagala in spremljala na zadnji poti tudi druge, le njo samo je očuvalo nebo nedotaknjeno, močno po duši in telesu. Kako daleč je že bila segla kuga izven trga, ni znal nikdo. Izventrških faranov niso smeli pokopavati na pokopališču krog cerkve. Grajska oblast je zapovedala, naj zagrebejo vsacega tam, kjer je umrl. Ko bo prestala kužna smrt, bodo že pozneje blagoslovljeni od duhovnika grobovi po: njivah, travnikih in gozdovih, da se ne bodo odpočivala trupla v neblagoslovljeni zemlji. Ljudje izven trga se niso zmenili toliko za kužno morijo. Radi brezbrižnosti in malomarnosti se je bila razpasla z bliskavico do Št. Petra, Planine in današnjega Št. Jurja ob južni železnici. Že decembra l. 1578. je rogovilila črno pegasta krava po Planini. Ohranjeno je do danes sporočilo planinskega oskrbnika Štefana Siebenaicherja, v katerem opisuje celjskemu oskrbniku Janezu plemenitemu Helfenbergu, kako strašno da razsaja črna smrt po planinskem trgu ter po sosednih vaseh. Junija je bila zanešena nalezljivka v gorenjske kraje iz Hrvaške in že decembra je bila na višku na Planini. Iz tega zgodovinsko potrjenega dejstva je razvidno, koliko človeških žrtev je padlo leta 1578. pod koso črne kuge tostran in onstran Sotle in to ne le po nižavah, da, zdesetkovano je bilo prebivalstvo tudi po vrheh. <center> '''― ― ―''' </center> Usodepolno okuženi so bili spodnji kraji l. 1578. in vendar ni prodrla ta strašna vest niti do Koroške. Avgusta omenjenega leta je prejel pilštajnski oskrbnik od pravega lastnika večinoma vseh gradov v pražupniji Pilštajn od krškega škofa po jezdecu obvestilo: Cerkveni dostojanstvenik je že med potjo. Ogledal si bo osebno posest in proučil razmere najemnikov in podložnikov. Po tem sporočilu je bil oskrbnik v največji negotovosti: Ali naj opozori duhovnega kneza na nevarnosti, ki mu prete po teh krajih, ali ga naj pusti v posete? Po dolgem oklevanju za in proti se je zatekel k Emi in jej potožil dvome. Za svet vprašana se je postavila odločno na stališče, da je ravno sedaj prilika in potreba, da obišče škof kraje, katere ogrožata obup ter smrt! Njena je obveljala. Visokemu gospodu ni bil poslan nobeden sel, ki bi bil posvaril njega in spremstvo pred smrtjo, ako bi se upal preko praga, katerega je prestopila črnoprogasta krava — kuga! Do Celja še ni bila prodrla kuga, radi tega ni krškemu škofu nikdo namignil, da tvega življenje, ako se poda na pot v dolino smrti ob Bistrici In Sotli. Iz Celja je krenil visoki dostojanstvenik do Št. Jurja po cesti, od tamkaj po kolovoznih potih na konjih preko Prevorja in mimo Zagorja na Pilštajn. Začudeno je gledal škof in spremljevalci, kako so zrli ljudje le od daleč na sprevod. Niti eden se ni približal, da bi bil izkazal dolžno čast vladiki in poprosil blagoslova. Celo v Lesični je bil sprejem bolj klavern. Škofu se je mudilo v zanj pripravljene sobane na gradu Hartenštajn. Bil je zbit ter zmučen od dolge vožnje in ježe, res potreben mirnega odpočitka. Izrazil je tudi željo, da bi prebil rad nekaj dni brez sprejemov. Itak se misli pomuditi dalje časa v njemu popolnoma tujih krajih, prilike bo dovolj za poslušanje gosposkih in ljudskih prošenj. Vrhovni gospodar gradov ter ogromne posesti v pražupniji Pilštajn je prebil prvo noč v zanj lepo pripravljenem Hartenštajnu pohvalno. Zjutraj se je divil razgledu po Bistriški dolinici do Kozjega. Blaženi mir so prekinjali le težki udarci vodnih kladiv v Lesični. Če bi pa ne bilo nabijanja po nakovalih, bi bilo preveč tihotno. Presveto daritev je opravil v grajski kapeli. Po zajtrku je posetil župno cerkev in grad Pilštajn, odkoder je še mikavnejši pogled na njegovo od vseh strani od hribov zaščiteno kraljestvo. Popoldne se je razgovarjal z oskrbnikom in zvedel marsikaj, kar bi rabilo nujno popravka, odprave ter nove nabave. Drugo jutro ni bilo na spregled njegovega osebnega strežaja. Nekako preplašeno mu je zatrjevala služinčad, da lovi najbrž s kovači postrvi in je zanesla ribiče pot kam dalje proti Kozjem. Škof ni bil zadrezasto strog, prezrl je netočnost v službi. Opoldne mu ni nobena jed prav teknila. Mizni strežaj se je opravičeval, da je pripravila kosilo oskrbnikova žena, njegov kuhar se ne počuti zdravega radi spremembe zraka. Škofovega kočijaža in konjarje so morali zamenjati domačini. Vse je bolehalo, skoro nikogar od seboj pripeljanih služabnikov ni bilo na spregled. Cerkvenega kneza so začele oplazovati zle slutnje. Kaj, če je zablodil v tej grabi med tolovajske upornike? Najprej so stegnili roko po njemu zvestih spremljevalcih in kmalu bo zginil tudi sam. Bogznaj kedaj in če sploh bo prodrla vest na Koroško, da je zmanjkalo v teh zakotnih krajih krškega škofa? Najbrž je že jetnik in mu je odločenih le še nekaj dni življenja? Da mu priprosti narod ni naklonjen, se je prepričal na lastne oči, ko je zavil s ceste na kolovoz. Ako mu je ljudstvo sovražno, kaj šele njegovi grajski voditelji! Prestrašil se je prevzvišeni teh razgrebanj. Planil je po koncu in se odpravil k duhovnemu tovarišu — k g. župniku. Ko je videl domači dušni pastir škofov strah, čul sumničenja na upor ter tolovajstvo, mu je pokazal iz župnišča na sveže grobove, ki so se vrstili krog cerkve eden poleg drugega. Ker ga pa visoki dostojanstvenik še vedno ni razumel, je izustil strašno besedo: »Kuga!« Škof je izbulil oči, sapo mu je zaprlo, mraz ga je spreletel po celem telesu, sedel je v naslonjač. Na mah mu je postalo jasno, da je zašel v gnezdo ne človeškega, ampak kužnega tolovajstva! Kdo bi ga naj bil pozdravljal in se mu klanjal, ko pa je bilo vsacega strah, če ne bo njegov sprevod v znamenju še hujšega okuženja in smrti... Njegov sluga, kuhar, mizni strežaj, kočijaž in konjarji, kje drugje so, če ne v objemu kuge ali že celo smrti? Vzdihoval je bolestno, sklenil roke, molil, se pokrižal in odšel brzih korakov v svoj stan. Poklicani oskrbnik je priznal, da je zalezla in oplazila kuga škofovo spremstvo. Razložil mu je vse, kar je že prestal od te grozne morilke Pilštajn, okolica in sploh cela Bistriška, Sotelska dolina ter hrvaško Zagorje. Nazaj bi bilo zanj že najbrž prepozno, naprej bi pomenilo še sigurnejšo smrt, treba je bilo ostati na mestu in čakati na smrt ali na milost prizanesljivosti iz nebes. Na škofovo vprašanje: Kaj naj ukrene, da ne pomrjejo vsi? je odgovoril oskrbnik: »Pokopljimo mrliče, izženimo iz trga že okužene, nikdo ne sme ven in ne notri, dokler se ne zaustavi morija. Prehrane je dovolj za nekaj mesecev. Edina rešitev pred kugo je beg pred okuženjem.« Prevzvišeni je posluhnil oskrbnikov nasvet. Takoj je bila sestavljena in od škofa podpisana najstrožja prepoved prekoračenja trške meje. Vsakemu tozadevnemu prestopku je bila zažugana smrtna kazen! Škofovo prepoved je razbobnal ter razglasil grajski berič po celem trgu. Že koj prihodnji dnevi so dokazali, da sta imela škof in oskrbnik prav. V trgu ni bilo nobenega novega slučaja okuženja, okolica naj le skrbi sama zase! Vladika se je počutil veliko bolj pomirjenega; a le noči je prebil v najrahlejšem polspanju. Če je pustil okna spalnice zaprta, ga je nekaj dušilo, ako jih je odprl, ga je preganjala in obletavala bojazen okuženja. Najlažje še je pričakal jutranji svit, če je vstal popolnoči, odprl okno, sedel na stol in gledal preko skal v mučno in vedno enakomerno med skalovjem šumljajočo Bistrico. Žuborenje valčkov v nočni tišini mu je kapljalo liki balzam tolažbo v srce in mu šepetalo: Počakaj, potrpi, tudi kuga se bo preselila odtod. Neko popolnoč je bilo skakljanje Bistrice tako privlačno, da se je dvignil iz naslonjača, se naslonil skozi okno in prisluškoval napol glasno mu oznanjajoči tolažbi gorskega potoka. Prestavil je pogled od vodnih valčkov na strme skale in pod gradom je zagledal nekaj, česar se je prestrašil, kakor bi bil srečal samega bognasvaruj — črno kugo! Zasadil je oči v nočno prikazen — brez dvoma — bila je istina, kar se je odigravalo preko skal. Med gradoma Hartenštajn in Pilštajn nad Bistrico je bil pozidan trg. Na sredini med obema utrdbama so stale človeške postave zgoraj in krepko držale vrv. Od spodaj gor sta plezala po konopcu dva neznanca. Ko sta bila na vrhu pečin, je izginila cela družba v trgu. Tako torej je bila upoštevana njegova najstrožja prepoved, da ne sme nikdo ven in noter! Ljudska brezbrižnost v očigled smrti ga je vznemirila ter potrla. Na ta način se ne bo poslovila kuga, predno se ne bo zgrudila pod njeno koso zadnja žrtev. Sklenil je, da bo obračunal koj drugo jutro z neposlušneži, a je še počakal. Hotel se je uveriti, ob kateri uri da se spuščajo tihotapci kuge preko sicer nedostopnih skal v dolino. Ni mu bilo treba prežati dolgo. Že v mraku se je ponovil prizor plezanja po vrvi, samo tokrat iz trga navzdol. Ni smel še dalje čakati in odlagati tolikanj nujne zadeve. Pozval je oskrbnika, mu zaupal odkritje in zapovedal, naj zgrabi nepokorneže še to noč in jih prižene zjutraj k njemu na odgovor in obsodbo. Koga je pritirala drugi dan zarano nočna straža na zaslišanje? Pištelakovo Emo in njeno služinčad: tri hlapce in dve dekli. Nikdo od jetnikov ni vztrepetal, ni buknil v jok pri pogledu na razljutenega nadpastirja. Na odgovor pozvana gospodarica Ema je mirno in dostojanstveno izpovedala, da opravlja s svojimi služabniki vred po okolici noč in dan dejanska dela krščanskega usmiljenja. Njo je blagoslovil Bog z obilnim živežem. Kmet in bajtar sta proti Kozjem, Podsredi in Bučam že čisto izčrpana glede prehrane. Pomni naj tudi on, da lakota rodi kugo! Pred njegovo prepovedjo je raznašala svobodno milodare med najpotrebnejše, sedaj jih mora tihotapiti in žrtvovati cele noči za one, ki umirajo kot okuženi izgnanci na prostem brez strehe, hrane in tolikanj zaželjene pijače. Tudi okuženec jo človek z neumrjočo dušo in ne stekel pes, kateremu se ognemo ali ga pa pobijemo pri srečanju! Nobena izpoved še ni napravila v življenju na škofa tolikega vtisa, ga ni tolikanj presunila kakor Emina. Povabil jo je v globokem spoštovanju na stol in poslušal ter poslušal resnično povest o prebridkem ljudskem gorju po teh nesrečnih krajih od leta 1573. do danes. Škofu so zaigrale v očeh solze pri primerjavi: Kaj je storil doslej on za omiljenje ljudskih križev in težav in kaj pa ta-le priprosta, a junaška ter angelska kmečka deklina! Velik prepad med obema in to še posebno sedaj, ko stiska tare ter mori narod kuga! Nikoli še ni bil vprašal kake ženske za svet, Emo pa je: Kaj za bodoče? Vstala je, pokazala z desnico na križ in rekla: »Obzidje nas ne bo občuvalo pred kugo, ampak Križani, če ga bomo prosili ne posamič, pač pa v skupni, goreči molitvi za odvrnitev lakote in kuge. Odprite grajske shrambe, razdelite živež, v procesijah do Marije in oteti bomo vsi!« Tako se je glasil edini zdravilni recept iz od zgoraj navdahnjenih ženskih ust. Škof se je oklenil nasveta z vsem imetjem in preziranjem lastnega življenja. Še istega dne je bila preklicana prepoved prostega izhoda ter oznanjene po grajskih selih procesije pod škofovim vodstvom k naši ljubi Gospej v Zagorju, na stare Sv. gore nad Podsredo, k žalostni Materi božji in od tamkaj k rojstvu Marije Device na Sv. gorah nad Št. Petrom v Leskovcu. Škof strahopetec, strogi svetni knez ter gospodar se je prerodil v par urah v neustrašenega nadpastirja in usmiljenega Samarijana. Z Emo je izdelal načrte za dejansko pomoč, kolikor so premogle grajske žitnice ter shrambe. Z njo je organiziral prošnje procesije, kakršnih niso doživeli spodnji kraji glede števila udeležbe in zaupljivosti ne prej in ne pozneje. <center> '''― ― ―''' </center> Oskrbniki na: Pilštajnu, v Podsredi in na Kunšpergu so prejeli povelja, da morajo takoj odpreti grajske žitnice, shrambe ter kleti. Izstradanim revežem je treba brezplačno priskočiti na pomoč. Med siromaki se je bila naglo raznesla vest, da jim bo pomagano zastonj po želji in odredbi škofa, ki se je sam nastanil med okuženimi, da jih otme objema smrti. Na Pilštajnu so delili božje darovi med izlakane sirote v trgu pri graščinskih žitnicah in spodaj v Lesični. Prevzvišeni je imel dovolj prilike, da se je prepričal na lastne oči, koliko pomanjkanje ter gorje izmozgava narodu zadnje moči. Siromaki, zdravi in okuženi prosjaki so vreli, lezli in se plazili po vseh štirih od blizu in daleč, da bi še enkrat okusili, kaj je pravi žitni kruh in požirek vina. Ni bila lahka razdelitev miloščine na tako mnogobrojno revščino, ki se je drenjala krog pomoči z zadnjimi močmi in je hotel biti vsak med prvimi. Da se niso množice potrebnih med seboj sprle, steple in navalile s silo na zaloge, je skrbela duša samaritanstva Ema. Sama je bila na delu s tolažljivimi ter svarilnimi besedami. Zagotavljala je beračem poleg telesne pomoči še zdravje, katerega jim bo podelila v prihodnjih dneh Marija! Baš v dobi naše povesti je krilatila celo med sicer dobrim slovenskim narodom verska mlačnost in brezbrižnost. Ljudje so posuroveli radi nečloveškega pritiska od strani gospode, radi neprestane turške nevarnosti, vremenskih nezgod, slabih letin, kužnih bolezni in vsled luteranstva. Lutrovemu krivoverstvu ali bolje izraženo — brezverstvu so pripadali le bolj po gradovih; a nemški strup blatenja verskih resnic, izpodbijanje papeževega in sploh cerkvenega ugleda je prodiral od zgoraj tudi med najnižje sloje. Malo kdo je čutil odgovornost za zločine Bogu. Na zunaj je vladala ter gospodarila pest; na znotraj v srcih usiljena lažisvoboda neodgovornosti za še tako slaba dejanja. Luteranstvo je bilo zasejalo brezmejno sovraštvo med višje ter podložne in žalibog je zastrupilo po nekaterih krajih celo voditelje našega bornega naroda — duhovnike. Ko so bili ljudje po spodnjih krajih l. 1578. vsled kuge telesno in duševno na robu popolnega propada, jih je potegnila iz brezna pogube dejanska krščanska usmiljenost. Izstradani in okuženi podložnik, ki je gledal tudi v škofu kot lastniku gradov le tlako ter desetino, je prejel naenkrat v najhujši sili od njega zastonj — prehrano. In premogočni gospodar teh krajev vladika se je kretal sam med smrti od lakote in kuge zapisano rajo, jo blagoslavljal, vzpodbujal ter obljubljal, da bo z njo skupno molil ter prosil Marijo, da izposluje zdravje od Boga, ki je edini zdravnik zoper sedanje gorje. Prevzvišeni se je prerodil v očeh siromakov iz gospodovalnega kneza in zapovednika nad življenjem ter smrtjo tlačanov v dobrotnika, tolažnika in v onega velikega rešitelja, ki spravlja s tolikimi preizkušnjami udarjeni narod z Bogom in mu obljublja ozdravljenje z božjo pomočjo. Brezplačna, večdnevna delitev jedače in pijače med najbolj potrebne in umirajoče je bila najizdatnejša priprava za prošnje procesije. Vsi obupani so bili prepričani, da krščanskega usmiljenja še ni pokosila kuga in da je potrebna za popolno odpomoč in ozdravljenje pomoč od zgoraj. Kakor na novo spreobrnjene so se zbirale množice septembra l. 1578. na Pilštajnu v trgu in spodaj v dolini, ko je bil določen prvi dan romanja k naši ljubi Gospej v Zagorje. Prišli so zdravi in bolni, odrasli ter deca, grajski in podložni, da jih povede škof k zdravju bolnikov — Mariji! Nemogoče je popisati gorečega in najtrdnejšega zaupanja, s katerim je nastopil vsak vernik romanje in se uvrstil v sprevod. Nepregledna zbrana vrsta je zaplakala na ves glas, ko so se oglasili zvonovi sv. Mihaela na Pilštajnu in oznanili, da stopa za križem sam škof, da se postavi na čelo častilcem Marije. Pri pogledu na nadpastirja in duhovščino so pokleknili romarji. Vladika je blagoslavljal dolgo skesani narod, predno se je pomaknila procesija med molitvijo in prepevanjem Marijinih pesmi navzgor proti Zagorju v Marijin hram božji, pod plašč nebeške matere. Zagorsko svetišče in sploh griči nad Bistrico krog cerkve niso mogli sprejeti preobilice romarjev. Kar se že ni bilo zgodilo dolgo, bili sta tokrat dve spodbudni pridigi v cerkvi ter zunaj. Vsakdo je jokal, ko so budile besede govornikov vest in spoznanje, da sta lakota in kuga prst božji. Nazaj k Bogu, k Mariji in k edino zveličavni katoliški Cerkvi! Duhovščina je spovedovala na prostem. Škof je služil najsvetejšo daritev. Zbrani narod je pel tako milo proseče ter vdano, da bi bil ganil do popustljivosti kamen, kaj šele Marijino srce! S koliko pobožnostjo so sprejemali verniki sv. obhajilo iz škofovih rok! Celi dan so vztrajali ljudje v molitvi, plezali so po golih kolenih med vzdihi in vzkliki krog Marijinega hrama božjega in krog oltarjev. Šele proti večeru se je pričelo Zagorje razbremenjati, romarji so se razhajali v najtrdnejši veri, da jih bo uslišal Bog po Mariji, da bo konec lakote in se bo poslovila kuga. [[Kategorija:Slovenski gospodar]] [[Kategorija:Dela leta 1932]] [[Kategorija:Januš Golec]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:Časniki]] mwv25zqqckn9peclge83i5imzn3edef 0 39604 207809 207796 2022-08-24T09:32:52Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Zaroka na grobu | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihevc | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 28/140–142, 144–147, 149–152, 154–157, 159–169; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|QRIWHPRX|s=4|140}}, {{fc|dlib|HJPBDSA0|s=4|141}}, {{fc|dlib|VVISDYSN|s=4|142}}, {{fc|dlib|B32CSN95|s=4|144}}, {{fc|dlib|HRLWG1DU|s=4|145}}, {{fc|dlib|BTEIEPJK|s=4|146}}, {{fc|dlib|AABMGTZD|s=4|147}}, {{fc|dlib|KKU1K1EF|s=4|149}}, {{fc|dlib|GBIOFRVS|s=4|150}}, {{fc|dlib|OXMA578X|s=4|151}}, {{fc|dlib|DRURZUVP|s=4|152}}, {{fc|dlib|XUCC1XUE|s=4|154}}, {{fc|dlib|6GK0FWJA|s=4|155}}, {{fc|dlib|GYXRMF4S|s=4|156}}, {{fc|dlib|2GJBF7AE|s=4|157}}, {{fc|dlib|H3UVFVGX|s=4|159}}, {{fc|dlib|OUJD3WLZ|s=4|160}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> Po dovršenih studijah na višji gozdarski šoli v Gradcu je sin nadgozdarja Urnika še nekaj dni blodil po mestu. Obiskal je nekatere znance in naposled se je namenil, da se poslovi tudi od dobrega prijatelja Hrastnika. Pozno popoldne je povprašal po njem pri njegovi gospodinji, a ta mu je povedala, da ga ni doma, ter mu svetovala, naj ga počaka, češ, da se bo kmalu vrnil. Odvedla ga je v Hrastnikovo sobo, tu nekoliko pokramljala z njim, nazadnje pa zopet odšla po svojih opravilih in ga pustila samega. Urniku je postalo dolgčas, zato se je z zanimanjem začel ozirati po revni študentovski izbici. Na poleg stoječi polici je opazil sveženj časopisov. Leno je segel po njih in jih položil predse na mizo. Z ne prevelikim zanimanjem je začel prebirati enega za drugim, in ko je tako prišel do tretje številke "Grazer Tagblatt", sta vzbudila njegovo pozornost dva visoka stolpca imen, razvrščenih po abecednem redu. V prvem so bila imena v pretečenem tednu padlih vojakov, v drugem pa pogrešancev na julijanskem bojišču. Brž je z očmi poiskal skupino imen z začetnico U in res našel, kar je iskal. Tu je stalo zapisano ime: Urnik Pavel, četovodja, 7. lovski bataljon, Kostanjevica nad Kanalom. Bolesten stok se je izvil Pavletu iz grla. Roki sta mu ko mrtvi omahnili ob telo, časopis je zdrknil na tla, a v očeh sta mu zalesketali solzi. Ah, moj oče, je zopet zastokal, se naslonil ob mizo ter grenko zajokal. A baš tedaj je vstopil prijatelj Hrastnik, vesel in nasmejan, kajti že zunaj je zvedel od gospodinje, da ga nekdo čaka v sobi, in mislil si je, da to ni nihče drug ko Urnik. Hotel mu je čestitati k dovršitvi študija, toda videč, da prijatelj joka, je osupel obstal na pragu ter mehko vprašal: "Kaj je vendar, da si tako žalosten?" Urnik se še ni toliko opomogel od svoje prepadenosti, da bi mu mogel karkoli odgovoriti. Toda Hrastniku je nekako sama od sebe šinila prava slutnja v glavo. Opazil je bil na tleh leteči časopis in takoj se mu je zazdelo, da je U kriv Urnikove žalosti. Zato ga je nekako s strahom pobral in po kratkem iskanju tudi on našel ter prečital žalostno novico. Zasmilil se mu je prijatelj, a rekel ni ničesar, ker je menil, da je v takem trenutku bolje molčati; le sožalno ga je gledal. Šele po dolgem premolku je naposled vprašal: "Kaj boš počel sedaj?" Tudi na to vprašanje mu Urnik ni dal odgovora, le z rameni je nemo odgovoril, da ne ve. Tako sta par dolgih minut nemo strmela drug v drugega. "O, kako si imel prav," je naposled komaj slišno zašepetal Urnik, "ko si vedno spraševal, čemu ta vojna! Res, le zakaj toliko krvi, toliko nedolžnih življenj in trpljenja. Kakšen cilj in smisel ima prav za prav ta strašna stvar, ta krvava vojna?" To je Urnik govoril bolj zase kakor pa svojemu prijatelju. A ta ga je razumel. Čutil je, da se je pod vtisom pretresljive novice v prijatelju zganilo nekaj težkega, rednega, zato je molčal in le zamišljeno kimal z glavo, kakor da je s svojimi mislimi nekje drugje. Tisti večer je Urnik ostal pri svojem prijatelju z namenom, da tam tudi prenoči. Hrastnik je pod večer odšel v mesto, odkoder se je vrnil jako pozno, šele po polnoči. A Urnik radi razburjenja ni mogel spati, zato je ves čas kramljal s Hrastnikovo gospodinjo. "Čudno se mi zdi, da gospoda Hrastnika danes tako dolgo ni domov. Še nikoli ni tako dolgo ostal zunaj," se je čudila gospodinja. Komaj pa je izrekla, so se že odprla vrata in vstopil je Hrastnik, očividno precej razburjen. "Ali še ne vesta," je hitel in lovil sapo, ker se je bil zaradi hitrice, a katero je tekel po stopnicah, precej zasopel, "ali še ne vesta, da je vojna končana? Poslušajta, kakšno vpitje je na ulici. Vse kriči: Dol s cesarjem, dol z morilci, živela republika!" A na Urnika ta novica ni delovala tako, kakor je Hrastnik pričakoval, kajti preveč ga je presunila že prva vest o očetovi smrti, in sedaj je bil top za vse drugo. Po dolgem molku, polnem nemirnih in begajočih misli, je resignirano skomignil z rameni in s tihim povdarkom dejal: "Da, da, vse za domovino, dom, cesarja. Tudi moj oče je moral za to umreti …" <center> '''II.''' </center> Naslednje jutro se je Urnik prisrčno poslovil od svojega prijatelja in se odpravil v mesto. Po končanih opravkih je naposled krenil proti kolodvoru, da se odpelje domov, k svoji materi v Radovljico. Pavel Urnik je moral v kratkem času doživeti kar tri velike spremembe zapored. Dovršil je šole in postal je takorekoč samostojen in svoboden človek. Izgubil je očeta in sredi vsega tega se je končala vojna. Zato se je ob pogledu na pestre in burno kričeče množice še bolj vznemiril in skoro zmedel. Ta vznemirjenost mu je povzročala nekako vročico, v kateri so mu bile misli napete, a begajoče. V množici je prav dobro opazil vsakovrstne ljudi, toda ta dan se mu je zdelo, da prvikrat vidi te ljudi. Šele ta dan je z vso pozornostjo opazil te ranjence in invalide, ki so bili na vse načine pohabljeni in ki so se s čudnimi, včasih smešnimi in grotesknimi kretnjami poganjali naprej ob svojih bergljah ter na vse grlo kričali. Zazrl se je prvikrat v otroke, drobne in šibke, z velikimi glavami na slabotnih telescih, z bledimi in upadlimi lici ter široko razprtimi, lačnimi očmi. Tudi ti so bili tu, na ulici. Ta dan je mladi Urnik prvikrat videl te ljudi, tako različne, a vendar tudi tako enake v njihovem trpljenju in ogorčenosti, ko so strnjeni v široke množice bučno demonstrirali proti habsburškim zatiralcem, proti vojni in stradanju. Včasih zadostuje samo rahel sunek v dušo, zaprto in neobčutno za vse na svetu, da se mahoma odpre nastežaj in bolestno občuti vse, za kar se človek poprej še zmenil ni. In tak pretresljaj je bil za Urnika očetova smrt. Res je, da dostikrat človeku lastno trpljenje ne da, da bi videl in občutil trpljenje drugih, in ga celo odvrača od tega, da bi razmišljal o čem drugem ko le o svoji bolečini. A z Urnikom je bilo tako le v prvih urah, polagoma pa se je tista čisto določena bolečina prelila v nekako splošno žalost, občutljivost in sočutnost, v nekako resnobo in premišljivost. Začel je razmišljati tudi o vojni, ki mu je vzela očeta in ki se mu je zdela poprej sama od sebi umevna stvar, navzeta iz šolskih knjig. Ko je dospel na kolodvor, je bila gneča tolikšna, da mu je bilo popolnoma nemogoče, priti do blagajne, kjer si je hotel kupiti vozni listek. Po nasvetu nekega železničarja je šel kar brez listka na vlak, češ, saj v teh časih je zmešnjava taka, da ni važno, kje si ga kupiš. V vagonu se je stisnil v kot pri prvem oknu. Kratek žvižg, lokomotiva je težko zasopla od velikega napora, nato pa je čedalje hitreje sopihala mimo umazanih predmestnih poslopij, tovarn in delavskih kasarn proti jugu v zeleno Spodnjo Štajersko. Sončni žarki so se poigravali na umazanih vagonskih šipah in v potnikih budili vedno večjo radost, kajti skoro vsi so se vračali na svoje domove. Komaj je utihnila ena pesem, že je na drugem koncu vagona zaorila druga, še glasnejša in veselejša. Tudi tisti so peli, ki so leto za letom ležali v blatnih strelskih jarkih, pretrpeli mnogo lakote, žeje in mraza, preboleli težke bolezni in hude rane. "Za cesarja" so se borili, toda danes so ga vsi vprek kleli s tisto domovino vred, ki so jim jo že od mladega vsiljevali. Ne, to ni bila njihova prava domovina; v svojo pravo domovino so se sedaj šele vračali, vsak v svojo vas, k svojim staršem, bratom in sestram, k ženi in otrokom. Zato je bilo med njimi toliko veselja. Pavle je tedaj prvikrat z zanimanjem prisluhnil pogovoru teh umazanih, razcapanih shujšanih in zanemarjenih ljudi, ki so bili po tem zunanjem videzu popolnoma propali. Zazdelo se mu je, da je zašel v docela nov svet, kajti nikoli še ni slišal takih pogovorov. Čutil je, kako se mu pod vtisom teh pogovorov maje njegova trdno zgrajena stavba lepih naukov in nazorov, pridobljenih v šoli in iz knjig. In zopet je začel premišljevati besede svojega prijatelja Hrastnika, s katerimi mu je ta vedno dopovedoval, da vojna ni bila nikakršen boj za domovino in cesarja, ampak borba za kapitalistične interese, za nove kolonije, nova tržišča itd. Medtem pa je vlak drdral proti Mariboru. Na mariborskem kolodvoru je bilo ko v panju. Nekateri so se vračali na Madžarsko, drugi na Hrvatsko, tretji zopet v Italijo. Videlo se je tudi mnogo slovenskih zastav. Kje je sedaj nekdanja ponosna Avstrija, se je vprašal Urnik. Ljudje so drli na vse strani, se prerivali in kričali, lezli vagonom na strehe in se tlačili po stopnicah. Prav tako živahno je bilo v Zidanem mostu in skozi ob progi do Litije. Na nazidku ob Savi so stali vojaki. Nekateri so s puškami streljali v zrak, drugi so peli in kričali. Ko se je vlak ustavil v Litiji, je nasproti Pavleta sedeči vojak nenadoma zavriskal, pograbil svoj nahrbtnik in planil iz vagona. Pri kolodvorskem izhodu je stala starejia ženska s tremi otroci in se pognala proti njemu, ko ga je uzrla. Ni mu podala roke, marveč se mu je vrgla okrog vratu in ga poljubljala. Otroci so skočili za njo in jo vlekli od očeta, zakaj vsi so ga hoteli videti in objeti. A njemu, staremu vojaku so stopile v oči solze radosti in ganjenosti. "Joj, kako je Mirko že velik", je vzkliknil naposled s razburjenim glasom. "I, trinajst je bil, ko si šel, štiri leta te ni bilo, sedaj jih ima pa sedemnajst," mu je pojasnila žena. Pavle je stal pri oknu in opazoval te prizore. Tudi njemu so marsikdaj stopile solze v oči, kajti enake slike so se vrstile po vseh postajah do Ljubljane. Ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor, je čakajoča množica dvignila tolikšen krik, da ni bilo mogoče razločiti besede. Vsi vprek so se klicali in pozdravljali, možje poljubljali svoje žene in otroke, mnogi so se smejali, drugi zopet jokali, in marsikdo je zaman z razburjenim srcem iskal dragega svojca in končno potrt odšel. Tudi Pavle je izstopil, a njega ni nihče pričakoval. Podal se je med nemirno množico in obšlo ga je prijetno čustvo, ker se je že čutil kakor doma. Tudi če grem peš, pridem še danes domov, je premišljeval sam pri sebi. Poizvedel je, kdaj odhaja prihodnji vlak proti Gorenjski. Ker je odhajal šele ob sedmih zvečer, je imel dovolj časa, da si je zopet po dolgem času ogledal Ljubljano in vrvenje po njenih ulicah, ki je bilo isto kakor v Gradcu in povsod drugod. <center> '''III.''' </center> Ob sedmi uri zvečer je Pavel Urnik na gorenjskem kolodvoru vstopil v vlak, da se končno popelje v Radovljico. Med vožnjo je premišljeval, kaj naj počne, ko pride domov. Ni upal, da bi v tej povojni zmešnjavi kmalu našel kako službo. Zato se je vračal s težkim srcem, kajti vedel je, da bo materi v breme, dokler si sam kaj ne zasluži. Poleg tega je bil prepričan, da je mati že obveščena o očetovi smrti in da sedaj doma toči solze. Manjkalo je nekaj minut do devete ure, ko je vlak prisopihal skozi predor in obstal na radovljiškem kolodvoru. Pavle je skočil iz vagona, stekel na cesto in hitel proti domu. Hotel je, da bi bila mati še pokonci, ko pride domov. Pri hiši je potrkal na okno, ki je bilo še razsvetljeno. "Kdo je?" se oglati mati. "Jaz, Pavle, mati!" "Kaj si že doma?" se je čudila, ko mu je odpirala. "Očeta pa še zmerom ni." Pavle jo rahlo objame, ko da bi jo s tem hotel obvarovati in preprečiti, da bi ne padla, ko ji pove strašno resnico. "Mati," je tiho in boječe spregovoril in ji gledal naravnost v oči, s pogledom, ki bi ji lahko že sam ulil pravo slutnjo v zavest, "moja mati, ne ustraši se! Očeta … ne bo … nikoli več ga ne bo. Mrtev je in ne vrne se več." "Kako to, saj se tudi drugi vračajo; vsak dan prihajajo, da, celo s Poljskega prihajajo!" "Mati, vem, da je mrtev in da ga nikdar več ne bova videla. Poročilo padlih sem bral, že v Gradcu. — Tudi on je med njimi." Mati, shujšana in drobna ženica skrbljivega obraza in sivih las, ga je nekaj časa začudeno gledala, nato pa krčevito zajokala, ko da šele sedaj razume, kaj ji je povedal. Pavle, ki jo je še vedno držal v objemu, jo je tolažil in nežno božal po sivi glavi. No, marsikje je danes tako, je natihem mislil sam pri sebi, a mati je kar naprej točila solze, katerim so se končno pridružile še sinove. Dolgo v noč sta si sušila solze in tiho kramljala. Pred obema se je pojavilo isto težko vprašanje: Kaj sedaj? A vendar sta drug drugega tolažila, kolikor sta mogla, čeprav je bilo obema enako hudo. Naslednji dan sta začutila strašno praznoto okrog sebe. Pavle je potem kake tri dni taval okrog hiše in premišljeval, kaj bi začel, akoravno mu mati ni nikdar potožila o revščini, ki se je naselila v njunem domu. Pavle je to sam čutil in vedel, kaj skrbi mater. Prenehala je podpora, prihranki so bili porabljeni, drugih dohodkov pa ni bilo. Nekega dne je Pavle blodil po Trški gmajni in zopet ugibal, kako bi prišel do kakega zaslužka. Odločil se je, da vsekakor napravi konec svojemu brezdelju. To moje pohajkovanje me ne bo privedlo nikamor, si je govoril. Sklenil je, da si poišče delo, najsi bo kakršnokoli že; za vsako bo prijel, to pa takoj naslednji dan. Res. Drugo jutro je Pavle vstal bolj zgodaj, šel na trg in se podal nizdol po cesti, nato čez most, in na Lancovem zavil na desno proti vodnim žagam. Tako je prispel do Mulajeve žage, je krenil naravnost proti pisarni in vstopil. Kar naravnost in kratko je povedal, da je prišel dela prosit. Gospodar ga je dvomeče motril od nog do glave, našobil usta in odvrnil: "Delavcev za delo res potrebujem, a vaše roke ne kažejo, da bi v življenju kdaj delali." "Ne bojim se nobenega dela," se je opogumil Pavle. "Pa me vzemite za en teden na poskušnjo. Če ne bom za rabo, me lahko odpustite." "No, prav, pa pridite jutri ob sedmih zjutraj. Zglasite se pri Jernaču; ta vam odkaže vaše delo." Ko sta se nato dogovorila še zastran plače, se je Pavle zahvalil in odšel. Zadovoljen in vesel je hitel domov, da čim prej pove materi, da si je našel delo. Naslednje jutro se je Pavle zglasil pri delovodji Jernaču, ki ga je takisto začudeno premeril od nog do glave in se nato obrnil proti starejšemu možu, ki je baš prihajal mimo: "Slišiš, Jesenar, s tem fantom bosta deske skladala!" "Prav, kar z menoj pojdi; greva na gornjo stran žage," se je glasil kratek odgovor. Jesenar in Pavle sta dvigala deske in jih skladala v kupe. Jesenar ni nič govoril ter venomer delal. Šele ob desetih je spregovoril: "No, pa malo počijva!" Iz oguljene kamižole je potegnil precejšen kos kruha in ga začel mleti. Pavle se je naslonil poleg njega in ga gledal. Videl je, kako ga Jesenar od strani skrivoma opazuje, zlasti njegove roke, ki so na dlaneh postale krvavo rdeče. No, dečko, ti pa še nisi dosti desk preložil, si je mislil Jesenar, a naglas je dodal: "Kje pa si bil doslej in kaj si delal?" Nekako v zadregi mu Pavle odvrne, da je bil ves čas v šoli in da dosedaj ni še nikoli delal z rokami. "Težak je začetek, če si moraš sam kruh služiti, kaj ne?" "Kaj hočete, tudi drugi morajo. Vsak mora enkrat prijeti za delo, jaz kakor drugi, če hočemo živeti," mu končno odvrne Pavle. "Hm, pa bi naj drugega poiskal, če si šolan." "Je že tako, drugega dela nisem dobil, sem moral pa to prijeti, kar sem dobil. Z materjo morava živeti." "In oče? Kaj dela oče? Ali sta sama z materjo?" "Sama. Oče je padel v vojni." "A potem pa že. Veliko, veliko jih je vojna izplela," je zavzdihnil Jesenar. Jesenar in Pavle sta delala naprej, dokler ni zvonilo poldan. Opoldne je šel Pavle domov. Mati mu je pripravila kosilo, ki je že na mizi čakalo. Sedel je k mizi, a predno je vzel žlico v roko, jo venomer pihal v dlan. Mati je to zapazila. "Ali te roke pečejo?" Pavle ni ničesar odgovoril, a mati je postavila skledo mrzle vode preden in ga boječe prijela za ramo: "Daj, drži roke nekaj časa v mrzli vodi, in gotovo ti bo odleglo!" Pavle je res položil roke v vodo. To mu je tako dobro storilo, da je pozabil na kosilo, le par žlic juhe je pojedel in se vrnil na delo. Popoldne je delo trajajo od ene do šestih. Študentovske roke Pavletove niso bile vajene, ves dan desk v kupe skladati. Proti šesti uri se mu je zdelo, da od zapestja naprej sploh nima rok. Vsi prsti so mu tako otrpli, da jih sploh čutil ni, preko dlani pa je bil en sam mehur. Zvečer, ko je prišel domov in ko se je vsedel za mizo, so mu roke ko mrtve visele ob telesu. Mati je postavilo večerjo predenj, a Pavle se ni zmenil zanjo, ker so ga roke tako bolele, da niti žlice ni mogel držati; ona pa je dobro vedela, kaj mu je, in z njim vred čutila bolečino, toda ni se mu upala ničesar reči. "Pavle, ali ne boš nič jedel?" se je naposled ojunačila. "Večerja bo mrzla!" "Res, ne bom jedel, mati, nič mi ne diši, le truden sem. Kar spat pojdem." Pavle je od utrujenosti takoj zaspal, mati pa je tiho in oprezno sedla poleg njegove postelje in ga skrivoma in z ljubeznijo opazovala. On edini ji je ostal, zato ga je zelo ljubila. Nenadoma je s strahom opazila, da ima mehurjaste dlani, in zasmilil se ji je v srce. Zopet se je spomnila svojega rajnega moža in si mislila: "O, če bi on to videl … Že tako ga je rad imel." V oči sta ji stopili solzi. Odprla je zelo staro omaro, v kateri se je navzlic revščini blestelo belo in lepo urejeno perilo, vzela iz nje čisto brisačo, jo pretrgala na dvoje, oba dela namočila v mrzli vodi in ju previdno ovila okrog Pavletovih rok. Ko je to opravila, je tudi sama legla k počitku, poprej pa je še sklenila, da ga ne pusti več na delo. Prebudivši se, je Pavle zjutraj najprej pogledal na uro. Bila je že šest. Hitro je vstal in se rahlo umil z bolečimi rokami, za katere pa se ni preveč zmenil. "Pavle, ostani doma! S takimi rokami vendar ne boš delal," se oglasi mati. "Ne mati, kaj pa bodo mislil o meni, če izostanem! Se bom že privadil in utrdil," je oporekel, naglo popil kavo, kruh pa vtaknil v žep in odšel na delo. Zopet sta s starim tovarišem deske v kupe skladala in nič govorila. Šele ob desetih sta zopet sedla poleg skladovnice in načela vsak svoj kos kruha. "No, kako je? Roke niso vajene tega dela, kaj ne?" ga vpraša njegov starejši tovariš. "Vidiš, tako kožo moraš imeti kakor jaz, potem pa gre," je še dodal in se režal, moleč mu svojo žuljavo dlan. "Očka, vse še pride! Človek ne sme biti preveč mehkužen. Res me boli, pa se tolažim, da me ne bo dolgo," se je odrezal 'Pavle, ki so ga pri tem tako roke skelele, da bi najrajši vpil. <center> '''IV.''' </center> Pri mizi sedi starejši gospod z dolgo, častitljivo in s srebrnimi nitkami prepleteno brado —gospod Reiter, ravnatelj gozdarskega urada grofa Thurntaxisa. Pred njim stojita dva nadgozdarja, ki mu poročata o delovanju v svojih revirjih. Nadgozdar Lešnik je poročal o delovanju nadgozdarja Steina v bistriškem revirju in ga obenem opravičeval, češ, da danes ni mogel sam priti, ker so tam vsi delavci stopili v stavko, tako gozdni kakor tudi delavci na žagah. "Ali žage ne režejo in sploh stoje?" je začudeno spraševal ravnatelj Reiter. Oba nadgozdarja mu to potrdita. "A zakaj so delavci stopili v stavko?" je hotel vedeti ravnatelj. Toda komaj je to izpregovoril, je vstopil uradnik iz prednje sobe in naznanil: "Zunaj čakajo trije delavci in prosijo, če bi jih sprejeli, gospod ravnatelj." "Odkod so, iz katerega revirja?" "Iz bistriškega, gospod ravnatelj." "No, to je pa ravno prav, da se lahko sam prepričam o vzrokih stavke. Kar pridejo naj!" Vstopili so eden za drugim, pozdravili in obstali blizu vrat. Nobeden si ni upal stopiti naprej po dragoceni preprogi, da bi je ne umazal s svojimi težkimi škornji. "Prosim, kar sedite tu k nam, da se pogovorimo, in povejte, kaj bi radi!" jih je vabil ravnatelj, pri tem pa pozorno in radovedno motril vsakega posebej. Prvi je stopil k mizi najmlajši izmed njih, žagar Hribernik, plečat in zagoren mož približno pet in tridesetih let, za njim pa gozdarja Rajar in Podgorc, ki sta bila bolj boječa. "No, kaj vas je sem privedlo?" se je ravnatelj obrnil proti Hriberniku in si med tem prižgal debelo cigaro. "Gospod ravnatelj," je povzel Hribernik, "pred tremi tedni nam je nadgozdar gospod Stein znižal plače; gozdnim delavcem za dvajset, žagarjem pa za petnajst od sto, a zadnjo soboto zopet vsem za pet od sto. Gotovo vam je znano, da je živež vsak dan dražji, in razumeli bodete, da pri takem zaslužku ni mogoče živeti, zlasti ne z veliko družino. Zato smo vsi zapustili delo." Ravnatelj se je vzravnal v svojem naslanjaču, pomenljivo pogledal vse tri delavce in pritisnil na koščeni gumb električnega zvonca in takoj nato je zopet vstopil uradnik. "Prinesite mi knjigo o delavskih plačah iz bistriškega revirja!" mu ukaže ravnatelj. Par trenutkov za tem je ležala pred ravnateljem debela knjiga, toda ravnatelj je ni odprl, marveč vprašal: "Ali so se v zadnjem času delavske plače v bistriškem revirju kaj spreminjale?" "Ne, nič, gospod ravnatelj," mu je pojasnil uradnik. Nato šele vzame ravnatelj knjigo v roke in začne listati po njej. Toda kmalu jo je zopet odložil in vzkliknil: "Če je tako, tedaj je nadgozdar Stein denar spravil v svoj žep." Vsi so se začudeno spogledali, zlasti oba nadgozdarja. "Pripravite voz!" je kratko ukazal ravnatelj, segel po peresu in začel pisati neko pismo. Ko je končal, se je okrenil proti delavcem, ki so molče sukali svoje klobuke v rokah, in spregovoril: "Plače bodo ostale take, kakor so bile prej. Upam, da ste s tem zadovoljni. Vrnite se v vaš revir in recite delavcem, naj se zopet poprimejo dela! Imate še kako željo?" Oglasi se Hribernik in prosi, če bi delavci smeli v gozdu in na žagah pobirati drva, ki odpadajo. "Saj to je bilo vedno dovoljeno," odvrne ravnatelj. "Gotovo, da vse ono, kar na žagi in v gozdu odpade, lahko poberete in porabite, da tam ne bo segnilo." Potlej ravnatelj vzame z mize zaprto pismo in ga izroči Hriberniku. "Zunaj je voz. Peljite se nazaj in to pismo takoj izročite gospodu Steinu!" Delavci so odšli in pri ravnatelju sta ostala samo še nadgozdar Lešnik in njegov tovariš. Prvi je zopet spregovoril ravnatelj Reiter: "Nekaj nezanlišanega je to, kar se danes dodaja. Nikakor ne gre, da bi se delavstvo v teh časih, ko je že itak razburkano radi vojne, še na tak način goljufalo. Prepričan sem, da plač ne bom mogel vedno držati na tej višini, toda v tem času je to potrebno. Toda kaj naj storim potem, ko bom delavske plače moral reducirati? Prisiljen sem odpustiti nadgozdarja Steina, toda trenutno nimam nikogar, s katerim bi ga nadomestil." Pri teh ravnateljevih besedah se je Lešnik nenadoma zganil, kajti ponudila se mu je lepa prilika, da izpregovori tisto, kar je imel na srcu. "Gospod ravnatelj, gotovo se še spominjate nadgozdarja Urnika, ki je bil pri nas čez deset let v službi in ki je pozneje padel v vojni?" "Kaj pravite, naš Urnik je padel?" "Da, da, gospod ravnatelj, Urnik je padel na italijanski fronti. Njegov sin Pavel mi je to povedal. Sedaj živita sama z materjo. On je dovršil višjo gozdarsko šolo v Gradcu, a ne najde službe in se udinja kot navaden delavec na žagi. Že to dejstvo samo govori, da je vrl dečko, in dovolim si prositi vas, da sprejmete njega na izpraznjeno Steinovo mesto." "Seveda, seveda, takoj, zakaj pa ne! Če se je po očetu vrgel, sem kar vesel, da zdaj lahko njega sprejmem namesto padlega očeta. O, kakšna škoda zanj!" Ravnatelj je zopet pozvonil in vstopivšemu uradniku naročil, naj sina bivšega nadgozdarja Urnika takoj pismeno obvesti, naj se čim prej zglasi pri njem v pisarni. "Vem," je odvrnil uradnik, "saj smo ravno danes prejeli njegovo prošnjo, s katero prosi za kako mesto." "Tem bolje!" Zatem je ravnatelj odpustil oba nadgozdarja in stopil v sosednjo pisarno, kjer se je jako razsrdil nad gospodom Heinzom, češ, da se je premalo brigal za bistriški revir in da predolgo ni napravil nobene kontrole. Naročil mu je, naj napravi obračun z gospodom Steinom, ker je slednji odpuščen iz službe, in da naj gospoda Urnika pošlje k njemu, kadar se bo zglasil v pisarni. <center> '''V.''' </center> Pavle je prišel domov truden kakor še nikoli. Roke so se mu po treh tednih sicer utrdile, toda tako truden kakor ta večer, ni bil še nikoli. Ves dan je skladal težke plohe in mišice so mu kar trepetale, kakor da mu mravljinci lazijo pod kožo. Še predno je prispel do hiše, mu je prišla mati naproti in mu povedala, da je od gozdarskega urada prišlo pismo zanj. V tem trenutku je Pavle pozabil na svojo utrujenost in hitel v hišo. Na mizi je ležalo pismo. Ves nestrpen ga je odprl in čital, mati pa je radovedna stala poleg njega. "V gozdarski urad me kličejo, mati. Mogoče dobim službo, ali bog ve, kaj hočejo od mene." "O, da bi vsaj! Pa saj si pred par dnevi prošnjo poslal v urad; gotovo te sprejmejo!" "Ne verjamem, mati; premlad sem še." Pozno jesensko sonce se je zlivalo po belih in rdečih krizantemah, ki so se vrstile ob belih potih v parku pred graščino. Pred vhodom v gozdarski urad sta se košatila dva oleandra, desni krvavo rdeč, levi pa v snežno belo cvetje odet. Na hodniku pred ravnateljevo pisarno sta stali dve gosti palmi, kar vse je napravilo na Pavleta dojem sijaja in razkošnosti. Preko mostovža je krenil naravnost proti pisarni, potrkal in na odziv vstopil, se ustavil pri prvi mizi ter povedal, kdo da je. "Da, gospod ravnatelj bi rad sam govoril z vami. Mislim, da je že tu; takoj pogledam." Uradnik je stopil v ravnateljevo pisarno in javil, da zunaj čaka gospod, ki so mu pisali, naj se zglasi v uradu. Ravnatelj si prižge svojo običajno smotko in veli: "Naj vstopi!" Na uradnikov migljaj je Pavle vstopil v ravnateljevo pisarno, pozdravil in se rahlo priklonil. Ravnatelj je vstal, mu stopil naproti in ponudil roko. "Vi ste Urnik Pavel, kaj ne, sin našega bivšega nadgozdarja," mu je začel ravnatelj kar stoje in, ne da bi čakal Pavletovega odgovora, nadaljeval: "Predvsem vam moram izraziti sovoje iskreno sožalje, kajti slišal sem, da je vaš oče padel v vojni. Sploh sem o vas že precej poučen in …" "Hvala, hvala, gospod ravnatelj …" je hitel presenečeni in nekoliko zmedeni Pavle. "… in sedaj bi se rad z vami nekoliko razgovoril zastran vaše prošnje, katero ste pred kratkim vložili v našem uradu. Kdaj ste absolvirali?" "Letos junija." "In kaj ste delali potlej?" "Najprej sem bil doma pri materi, ko pa nisem drugega dela dobil, sem šel na žago za delavca, da sem tako preživel mater in sebe." "No, tega se vam ni treba sramovati. Lepo je, da se ne ustrašite nobenega dela. Imate listine seboj?" "Da, vse imam tu," odvrne Pavle in seže v notranji žep suknjiča po papirje, katere potem pomoli ravnatelju. Ravnatelj jih natanko pregleda, nato pa mu jih vrne, rekoč: "Kakor vidim ste se ukvarjali tudi z italijanščino in angleščino. Ali italijanščino popolnoma obvladate?" "Da popolnoma." "Zelo me veseli, kajti to vam bo pri nas prav prišlo," ga je pohvalil ravnatelj ves zadovoljen in mu šele sedaj ponudil stol, sam pa se udobno zleknil v svojem naslanjaču, se pogladil po pleši in pričel: "Vas, gospod Urnik, nam je neki gospod priporočil. Priznam Vam, da mi ugajate, imate dobra izpričevala, zlasti pa mi je všeč, da znate več jezikov. Sprejmem vas v službo, dasi ste še precej mlad, kajti baš sedaj vas tudi zelo potrebujem. Ostalo pa se bomo pogovorili pozneje." Reiter je nato poklical šefa pisarne, mu predstavil Pavleta kot novega nadgozdarja in mu obenem naročil, naj ga pokaže tudi ostalim uradnikom. Končno se je poslovil od Pavleta in oba odpustil. Pavle se je vračal po istem parku. Zdelo se mu je, da sije sonce s podvojeno silo, čeprav se je že bližalo zatonu. Ob potu so ga pozdravljale bele krizanteme, kakor da se tudi one vesele njegove sreče. Nestrpen je hitel proti domu, da bi bila mati čim prej deležna njegove sreče. V sebi je začutil neko radostno samozavest, ki je plod življenskih uspehov, in s ponosom je še enkrat pogledal svojo dlan. Ni mu bilo žal za prestane bolečine. Mati ga je čakala vsa radovedna. Brž ji je vse povedal, zatem pa še dolgo govoril o svojih upanjih v lepšo prihodnjost. Ona ga je molče in vdano poslušala in videlo se je, da tudi v njenem srcu vstajajo prijetne nade. Kako ne, saj sedaj bo konec vsaj tistih težkih skrbi, kaj deti v skledo. Vse upe je osredotočila v svojem sinu Pavletu. Naslednji dan je zopet prispelo pismo iz gozdarskega urada, v katerem so mu sporočili, da lahko takoj nastopi službo in da mu ni treba čakati do prvega, radi česar da naj se zopet čim prej zglasi v uradu. Pavle se je res takoj drugo jutro zopet podal v gozdarski urad in se javil pri šefu pisarne, ki je imel navodila zanj že pripravljena. "Prav, da ute prišli, gospod Urnik. Prevzeli bodete bistriški revir. Tam imate sedemdeset gozdnih delavcev in šest žag, vsega skupaj sto in dvajset ljudi." Šef je tedaj malo pokašljal, kakor v zadregi, in nato zopet povzel: "Mladi ste še, gospod Urnik, mislim pa, da se boste že znašli. Treba je, da si pri delavcih pridobite avtoriteto, obenem pa tudi njihovo zaupanje. Vaš prednik se napram podjetju in proti delavcem ni pošteno obnašal, radi česar bo vaš položaj v začetku še težji. Saj veste, dandanes delavci niso več tisti, kakor so bili pred leti, in nimajo nobenega zaupanja več v svoje gospodarje. — Dobili boste vse potrebne papirje, preddelavci pa so že obveščeni o vašem prihodu in prevzemu revirja." Medtem je vstopil ravnatelj, ki je Pavleta prijazno pozdravil in ga povabil v svojo sobo. Tu je primaknil stol, mu velel, naj sede, nakar se je še sam spustil v mehki sedež in povzel: "Gospod Urnik, dal sem vas predčasno poklicati, to pa radi tega, ker vas nujno potrebujemo. Odpustiti sem moral prejšnjega nadgozdarja Steina, ker ni bil pošten.". In ravnatelj Reiter je Pavletu razložil, kako je prišlo do tega. "Najmanj, kar smem zahtevati od svojih ljudi, je poštenje. Vi ste še mladi in vem, da boste sem pa tja tudi vi naleteli na težave, toda v tem primeru se kar name obrnite; rad vam bom pomagal. Vaš oče je bil pri nas dolgo v službi. Bil je vzoren mož, in če se boste po njem ravnali, bom zadovoljen tudi z vami." Te besede so Pavletu kaj prijetno dele, zato se je ravnatelju lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Prišedši v bistriški revir, je Pavle pozval vseh šest preddelavcev v svojo pisarno. Vsem je ponudil stole, kajti v svoji notranjosti je nabral mnogo lepih besed, s katerimi jih je nameraval nagovoriti. "Gozdarski urad me je postavil za vodjo tega revirja in me imenoval za nadgozdarja. Vršili bodete vsa ona dela, ki vam jih odkažem. Ne samo vi, marveč mi vsi smo delavci in vsi moramo opravljati posle, ki nam jih nalagajo oni, ki so pri današnji ureditvi človeške družbe naši gospodarji. S tem vam hočem povedati, da niti vas niti sploh nobenega delavca ne smatram za človeka druge vrste. Bolj ko se bomo razumeli, bolje bo za vas in zame." Delavci niso bili vajeni takih besed, zato jim tudi niso docela verjeli. Nekateri so se spogledali, a vsi so skeptično molčali. Eden od njih, preddelavec Jelšnik, je vprašal: "Prosim, gospod, ali ostanejo sedanje znižane plače, ki jih je določil prejšnji nadgozdar?" "Plače, t. j. dnine in akordne postavke bodo zopet take, kakor so bile pred znižanjem. Kakor vam je že znano, jih je moj prednik znižal na svojo pest in v svojo korist, brez vednosti gozdarskega urada; ravnal je torej nepošteno. Denar, ki si ga je na ta neupravičeni način prilastil, bo moral seveda vrniti, vam pa bo izplačana tudi razlika, ki vam je bila neupravičeno odtegnjena. Poudarim pa, da to ni moja zasluga, kajti o tem ne odločam jaz; jaz sem prav tako uslužbenec kakor vi." Po teh Pavletovih besedah so postali delavci mahoma veselejši in zaupljivejši. Pripovedovali so mu, koliko lesa je Stein prodal raznim lesnim trgovcem brez vednosti gozdarskega urada, pri tem pa zniževal delavcem plače. Pavle si je vse to zabeležil za primer, če bi kdaj potreboval. Seveda so preddelavci vse, kar so slišali v pisarni, takoj zanesli med ostale delavce, na katere je predvsem vplivala vest, da jim bodo izplačane razlike. Ves obrat je začel delovati brez napake. Z mesečnimi poročili, ki jih je Pavle pošiljal v gozdarski urad, so bili tam prav zadovoljni. Za vse akordno delo je Pavle vsakih štirinajst dni obračunaval z Jelšnikom. Nekoč se je Jelšnik dalj časa zadržal pri Pavletu v pisarni. Zapletla sta se v pogovor in slednjič prišla tudi do pomenka o vojni in njenih strahotah. "Torej ste tudi vi bili na fronti?" "Da; tudi vem, kje leži vaš oče." Pavle je začudeno strmel v Jelšnika, a ta je sam od sebe nadaljeval: "Tam, kjer pot iz Kanala na Marijino Celje pri Čolnici zavije proti Kostanjevici, je visoka skala. Tam za tisto skalo, leži vaš oče. Poleg njega leži italijanski častnik Venturini Alberto. To dobro vem, ker sem videl napise. Častnik Venturini je padel par dni prej ko vaš oče, grob pa je bil še svež. Ko smo pokopavali vašega očeta, sem videl napis na Venturinijevem grobu, ki so ga Italijani napravili: Venturini Alberto, tenente, Padua. Zapomnil sem si to ime, ker smo še pred vojno pošiljali les nekemu trgovcu v Italijo, ki je imel isto ime, in menda ga še sedaj pošiljamo. Kdo ve, če se z vašim očetom nista že prej poznala? Zdi ne mi, da je prihajal mlad fant iz Padove les merit in prevzemat. Mogoče je on tisti!" Ko je Jelšnik končal, je bil Pavle očividno zelo ganjen in celo razburjen. Akoravno so mu čisto druge misli begale po glavi, se je vendar obrnil proti Jelšniku, rekoč: "Kaj vse je napravila vojna! Veliko nas je, ki objokujemo očete, drugi brate, a matere sinove." "Da, res je tako. In kaj ima ljudstvo od tega. Uničena polja, porušene domove, tisoče invalidov, vdov in sirot. Pri vsem tem pa so se ljudje tudi strašno izpridili." "Če pa se vprašamo, zakaj vse to, si ne vemo odgovora. Svet se bo moral drugače urediti, da ne bodo umirali milijoni ljudi za majhno peščico tistih, ki imajo denar in oblast," je dodal Pavle. <center> '''VI.''' </center> Pavle se je naglo uživel v svoj novi poklic. Skrbno in spretno je upravljal svoj revir, tako da je bil gozdarski urad lahko nadvse zadovoljen z njim. Sčasom si je pridobil dobršen ugled pri ravnatelju Reiterju, ki je zlasti cenil njegovo iznajdljivost, previdno preudarnost ter neutrudno delavnost. Svoj prosti čas je Pavle s pridom posvečal izpopolnitvi svoje izobrazbe. Učil se je tujih jezikov, se ukvarjal z botaniko, rudninstvom itd., in se zlasti prizadeval v svoji stroki. V dolgih zimskih večerih se je uril v knjigovodstvu, trgovskem dopisovanju in drugih stvareh, ki jih mora poznati dober trgovec. Mnogo pozornosti je kazal tudi napram svoji materi. Z njo je večinoma govoril italijansko, da bi se še bolj izvežbal v tem jeziku, ki ga je mati dobro govorila, ker je v svoji mladosti živela v Trstu pri neki bogati družini. Štedil je z denarjem, tako da je lahko že po kratkem času popravil precej zanemarjeno očetovo hišo ter dokupil tudi nekaj sveta. Tako mu je minila že peta zima in prišla je pomlad. V gozdu so se že pokazale prve cvetlice in tudi divjačina je oživela, kakor da ve, da je nastopil čas, ko lovci ne smejo streljati. Pavle je vsak dan hodil po svojem revirju in opazoval srne, ki so se krotko in brezskrbno potikale po gozdu. Naposled se je približalo poletje in sonce je začelo pripekati močneje. Vse bolj redke so postajale ptice, ki so se še oglašale. Ko se je neke soboto zvečer Pavle vračal iz gozda, mu pride Jelšnik naproti. Zapazivši Pavleta, prihiti k njemu in mu pomoli pismo: "Tole pismo je prišlo za vas, gospod Urnik," mu je dejal. Pavle vzame pismo, sede na skalo, ga odpre in prečita. "Zopet me kličejo v urad," je naposled pojasnil ob strani stoječemu Jelšniku. "Tokrat me kliče sam ravnatelj. Bog ve, kaj je, saj ni dolgo, ko sem bil zadnjikrat tam," je še dodal in vtaknil pismo v žep. Takoj drugi dan se je javil pri ravnatelju, ki ga je sprejel zelo prijazno in sploh zelo vljudno postopal z njim. "Gospod Urnik, pregledal sem vsa vaša poročila iz revirja; jako sem zadovoljen z vami. Danes pa sem vas dal poklicati radi neke druge, zelo važne zadeve, ki vam jo takoj razložim." Pri tem je segel v predal pisalne mize, vzel iz njega neko pismo, ga razgrnil pred seboj in zroč v pismo zopet povzel: "Vidite, tu mi piše gospod Venturini iz Padove, da pride prihodnji mesec k nam na počitnice z vso svojo družino, in me prosi, če imam koga, ki bi spremljal njega in njegovo družino na izletih. — Ta družina je za nas velikega pomena in prizadevam si, da ji v vsem ustreženi, kajti gospod Venturini je naš najboljši odjemalec. Vsako leto kupi od nas za več milijonov lesa. Mislim, da vam je s tem postala stvar docela jasna. Zato sem vas izbral, da jim bodete delali družbo, in upam, da se boste znali v vsem prilagoditi tej družini. Kakor ste mi zatrdili, popolnoma obvladate italijanščino, vidim pa, da imate tudi dober nastop in da ste dovolj resni." Pavleta so te besede spravile v zadrego. Ni bil vajen takih pohval in zato trenotno ni vedel, kaj bi odgovoril. Vendar se je zbral in skromno pripomnil: "Ne vem, gospod ravnatelj, če sem res dovolj uglajen za občevanje s tako odlično družino. Vsekakor sem srečen, ker imate tako zaupanje vame, vendar se bojim, da me v tem oziru precenjujete ni da ne bom kos svoji nalogi." "Ne, ne, nič se ne bojte, dovolj sem že star in hitro spoznam človeka. Prepričan sem, da se boste ob malem trudu in pazljivosti dobro odrezali. Prav in lepo je, če je človek skromen, toda opozorim vas na to, da v družbi ne bodete imeli uspeha, če ne boste znali te skromnosti pravilno združiti s pravo mero samozavesti." Čez dva dni je prispela iz Padove brzojavka, v kateri je bilo rečeno, da pride Venturinijeva družina z jutranjim brzovlakom na Bled. Reiter in Pavle sta takoj odpotovala tjakaj, da jih sprejmeta. Ravnatelj je bil z Venturinijem že osebno znan. Ko je vlak prisopihal na postajo in se ustavil, so iz prvega razreda izstopili gospod Venturini, njegova žena Pija, osemnajstletna hčerka Ada in najmlajši sin Karlo. Reiter je Pavleta predstavil vsem po vrsti, najprej Venturiniju in potem ostalim. Takoj zatem so namerili proti izhodu postaje. Ravnatelj se je pridružil Venturiniju in njegovi ženi, s katerima se je koj od začetka spustil v živahen pomenek, dočim je Pavle stopal med hčerko Ado in njenim mlajšim bratom. Oba, Ado in Karla, je presenetila gladka in lepa italijanščina, ki jo je govoril Pavle in ki ju je začel spraševati o dolgi vožnji in o tem, kako se jim dopadajo ti kraji. Ado je vprašal, če je že bila kdaj na Bledu. Prijazno mu je odgovorila, da je prvič tako srečna, da vidi te lepe kraje. Radi te nenavadne prijaznosti, katero je Ada kazala napram Pavletu, je bil slednji prav prijetno presenečen, kajti doslej je bil prepričan, da bo imel opravka z ošabno in bahavo gosko, ki mu bo ob vsaki primerni priliki pokazala, da ga prezira, ker je le skromen uradnik z majhno plačo, ona pa hčer bogate trgovske družine, in vrh vsega še lepa. Toda, kako napačno je bilo njegovo pričakovanje! Res je bila lepa, toda njena lepota je daleko presegala povprečno lepoto negovanih in v brezdelju živečih deklet, in kar je glavno, bila je z njim nadvse vljudna in prijazna ter ga venomer od strani pogledovala s svojimi črnimi, zdaj smehljajočimi se, zdaj resnimi očmi. Tako so polagoma stopali proti "Park" hotelu, kjer je ravnatelj Reiter že poprej rezerviral pet najlepših sob za Venturinijevo družino in posebej eno za Pavleta. V hotelu so se gostje naprej okopali in preoblekli, nato pa so se zbrali k obedu na prostorni verandi. Pavleta je kar osupnila enostavna eleganca, s katero so bili odeti vsi, zlasti pa gospa Venturini in hčerka Ada. A ta eleganca se ni izražala samo v njihovih oblačilih, ampak v vsem njihovem splošnem obnašanju in v vsaki njihovi kretnji, najsi je bila sama po sebi še tako brezpomembna. Takoj mu je postalo jasno, da sedi med resničnimi aristokrati. Glavno pa je bilo to, da so vsi občevali z njim prijazno in vljudno, kakor s človekom njihovega socialnega položaja, dasi Venturinijevi niso bili bogsigavedi kako socialno čuteči. Bili so bogati, tega so se zavedali in to so tudi kazali. Vendar pa se je v vsem njihovem govorjenju in obnašanju kazala neka odličnost, ki je nimajo vsi, ki so bogati, in po kateri dober opazovalec takoj loči parvenija od pravega aristokrata. In ta odličnost, ki je vsekakor duševna lastnost, ki se ne pridobi od danes do jutri, se je pokazala tudi v kavalirskem in obzirnem načinu, s katerim so Venturinijevi občevali s Pavletom, akoravno so že vedeli, kaj je on. K temu pa je gotovo tudi pripomogla še neka druga okolnost, ki je še nismo razložili in ki je velikega pomena za vso našo povest. Kar takoj naj povemo, da je bil Pavle po svoji zunanjosti in po vsem svojem izrazu človek, ki se vsakomur na prvi mah prikupi. Srednje rasti in dasi ne šibak, je vendar vzbujal vtis telesne šibkosti, k čemur so pripomogle predvsem njegove mirne, rjave oči, ki so se izrazito odražale od nekoliko bledikave polti njegovega čela in lic. Tudi poteze njegovega obraza so razodevale isto nežnost, ki pa ni bila ženska, ampak izraz nečesa drugega, mirnega, resnega in premišljujočega, kar se je skrivalo za obličjem. Spadal je med one ljudi, ki že sami po sebi, z golo svojo navzočnostjo, prisilijo vsakogar do obzirnosti; še več: do tega, da se vsak pokaže čim boljšega. Vse na njem je bilo nekako pravilno, a govoril je mirno in razločno, ko da je v njegovi notranjosti že vse urejeno, kakor da je že vse premislil in ga sploh ni mogoče spraviti do kolebanja ali zadrege. Težko bi bilo torej reči, v čem je prav za prav tičala njegova prikupnost. A to bo mogoče postalo jasno tekom naše povesti. Radi vsega, kar smo pravkar povedali, si je Pavle kar tekom par ur pridobil iskreno naklonjenost Venturinijevih, ki so se prav razveselili, ko jim je ravnatelj Reiter tekom obeda povedal, da jim je njega izbral za spremljevalca in tolmača. Pavle je dobro opazil, da ni napravil slabega utisa, in to ga je navdalo z novo samozavestjo. Prav tako ni prezrl, da ga je gospodična Ada, sedeča poleg njega, med pogovorom ves čas kradoma opazovala. Bil pa je vsekakor še premalo izkušen v takih zadevah, a tudi preveč preudaren, da bi si mogel radi tega kaj posebnega misliti, radi česar je na to njeno nenavadno pozornost reagiral le toliko, kolikor mu je velevala vljudnost in prirojena mu prijaznost. Ni si prikrival, da mu deklica nadvse ugaja že od prvega trenutka. V njem se je že tedaj, ko jo je prvikrat pogledal v oči, zganilo nekaj vznemirljivega. Resnost njegovega značaja pa mu ni dopuščala, da bi si dovolil kake lahkomiselne avanture, a poleg tega mu je manjkalo tudi tistega neudržanega samoljubja, ki je osnovni pogoj za take stvari. Po obedu so Venturinijevi odšli v svoje sobe počivat od dolge vožnje. Ravnatelj Reiter se je poslovil od njih, še enkrat poučil Pavleta, kako naj se obnaša napram njim, in odšel. Popoldne ob petih se je Venturinijeva družina zopet zbrala pri čaju, kamor so seveda povabili tudi Pavleta, po čaju pa so se podali na sprehod po cesti okrog Blejskega jezera. Na cesti je bilo ob tej uri zelo živahno. Srečavali so mnogo tujcev, ki so govorili različne jezike in ki so se vsi radovedno ozirali za elegantnimi Italijani. Naposled so si na Adino željo najeli čoln in se odpeljali proti otoku, ki se je vabljivo zelenil sredi srebrne gladine jezera. Med vožnjo jim je Pavle pripovedoval, da se po stari veri tukajšnjega ljudstva vsakomur, ki pozvoni pri Sv. Antonu na otoku, izpolni tista želja, ki jo ima v srcu tisti trenutek, ko zvoni. Čoln je rahlo butnil ob stopnice, vodeče naravnost v cerkev. Izstopili so in se namerili najprej v cerkev, da si ogledajo njeno notranjščino. Gostov, vajenih vse drugačnih umetnin, cerkev sama ni posebno zanimala, zato pa se niso mogli dovolj načuditi lepoti, ki jo je nudil pogled na jezero, v katerem so se odbijali poslednji žarki zahajajočega sonca in za katerim so se dvigale mogočne planine. Ada in njena mati sta pozvonili pri Sv. Antonu, očividno bolj za zabavo ko iz kake vere v posebno moč tega svetnika. Gospod Venturini, stoječ ob strani, pa je celo hudomušno vzkliknil: "Oj, kako sta babjeverni!" "No, tudi to mora biti," mu je odvrnil Pavle, boječ se zameriti enemu ali drugemu. Medtem se mu je približala Ada in ga z nagajivim nasmeškom nagovorila: "Zakaj pa vi nič ne zvonite, če pravite, da to mora biti? Saj imate gotovo tudi vi kako tajno, skrito željo, mar ne?" "No, da, seveda," odvrne Pavle smehljaje in pristopi k vrvi, za katero parkrat rahlo potegne. "Midva imava pa precej podobni, morda celo enaki želji! Mar niste opazili, da je zvon pri obeh šestkrat udaril?" je pripomnila Ada in ga nenadoma pogledala docela resno ter za par trenutkov zapičila svoje lepe črne oči naravnost v njegove,, medtem ko so se ostali oddaljili in obdarjali beračice, sedeče ob cerkvenih vratih. "Prav mogoče," je odvrnil Pavle nekoliko zmedeno ter se nenadoma zelo zresnil. Kakor preplašena sta se takoj nato oba zdrznila in pohitela za ostalimi, ki so ju že čakali. Odveslali so naravnost proti "Park" hotelu, kajti bil je že čas za večerjo. Posedli so okrog mize na terasi in občudovali gore. Zadnji solnčni žarki so zlatili vrhove Triglava, Karavank Kočne, Begunščice in Zelenice. Vsi so bili navdušeni ob pogledu na lepoto planin, kopajočih se v večernem soncu, najbolj pa Ada, ki je sedela poleg Pavleta in ga poslušala, ko ji je razlagal imena teh gora. "Ali je mogoče priti na oni vrh?" ga je vprašala, kažoč na Triglav. "Seveda je mogoče. Bil sem že nekajkrat na njem, toda za vas bi bilo to prenaporno." "Če ste vi prišli tja, pridem tudi jaz. Saj boste šli z menoj, če vas prosim?" In nekoliko tiše je dodala: "Z vami grem povsod." A zavedla se je, da se je preveč razkrila in močno je zardela. Pavle je to opazil, toda delal se je, kakor da ni razumel pravega smisla njenih besed, niti opazil njene rdečice, in skoro hladno pristavil: "No, to me veseli. — Če dovoli gospod papa, lahko greva, kadar hočete." Venturini se je po kratkem oklevanju vdal vročim prošnjam svoje hčere in ji dovolil, da naslednje jutro odrine v Pavletovem in bratovem spremstvu na Triglav. Brat Karlo je bil ves navdušen za ta izlet in tudi hvaležen svoji sestri, ki je preprosila očeta, saj ni vedel, kaj zori v njenem srcu. A Pavle je to slutil in bil ves srečen, če je pomislil, da ga ljubi tako lepo bitje. Tudi on jo je ljubil, le to ni vedel, kako in kdaj bi ji to povedal. Tolažil se je s tem, da bo gotovo že še prišla priložnost, in tedaj ji vse pove. Bilo je krasno, solnčno jutro, ko so drugi dan zarana vsi trije vstopili v vlak, da se popeljejo na Dovje. Ada je bila nenavadno razpoložena in ves čas ubijala nedolžne šale na račun svojega bratca, ki ji pa ni ničesar zameril, ker je bil sam takisto dobre volje, sploh so bili vsi trije kakor živo srebro, tudi Pavle, in se prerivali zdaj pri tem, zdaj pri onem oknu, se smejali kakor otroci pri najmanjšem povodu. Mahoma so si postali najboljši prijatelji. V Dovjem so izstopili in se namerili proti Aljaževemu domu. Adi, ki še nikoli ni hodila po tako bujnih in duhtečih gozdovih, ne po tako zelenih in samotnih tratah, je kipelo srce od radosti. Ves čas je hodila poleg Pavleta, medtem ko je Karlo neudržano drvel daleč pred njima in ju počakal le tedaj, kadar ni vedel, po kateri poti naj krene. Izpraševala ga je o njegovih dijaških letih, a on ji je na vse odkritosrčno odgovarjal. Postala sta si tako zaupna, kakor da se že dolgo poznata. Pavleta je takorekoč opajala vsaka njena beseda in mu kakor kaplja vina kanila v srce. Včasih je na svojih licih začutil njen dih in tedaj si je vselej zaželel, da bi jo objel in poljubil. V dolini je bil že mrak, ko so dospeli do Aljaževega doma. Pavle se je takoj pobrigal za postelje in večerjo. Navzlic veliki utrujenosti so zelo dobre volje posedli okrog mize in se z velikim tekom spravili nad večerjo. Po večerji ju je Karlo zapustil in se prvi odpravil spat. Tako sta Pavle in Ada ostala sama. Sicer je bilo v koči še več turistov, ki so vsi skrivoma in radovedno opazovali lepo deklico, a ta se ni zmenila za nikogar od njih, akoravno sta bila tudi dva Italijana med njimi. Da se umakneta radovednim pogledom, sta zapustila kočo in sedla na klopico pred njo. Tu sta sedela tesno drug poleg drugega in molčala. Sonce je bilo že davno zašlo, dolina pred njima je bila zagrnjena v črno temo, le nebo je bilo še svetlo. Čudovite barve so se prelivale pred njunimi očmi, gori na nebu, ki se je zdelo, kakor da trepeta. Božanska tišina, ki jo je zdaj pa zdaj prerezal čuden, neopredeljiv glas iz doline, je vladala vsepovsod. Hladen veter je potegnil okrog ogla. Zdajci se Ada še bolj stisne k Pavletu, skoro oklene se ga in svoje lice približa njegovemu. Njemu je tolklo srce, da ga je skoro bolelo, vendar je ostal nepremičen, zakaj še vedno je nekoliko dvomil. Kaj pa, če jo samo zebe, si je mislil. Okrenil se je proti nji, stežka zadržujoč razburjenost: "Vas zebe, gospodična?" "Ne," je odgovorila, "ne zebe me." "A zakaj potem tako drhtite?" Ona, ki očividno ni pričakovala takega vprašanja, se je nekoliko odmaknila od njega, sklonila glavo in molčala. "Po plašč vam pojdem, gospodična, sicer se še prehladite." "Ne, ostanite tu! Ne zebe me; rekla sem vam že." Pavle zmeden zopet sede poleg nje, a ona se ga nenadoma oklene z obema rokama in komaj slišno zašepeta, ne da bi mu gledala v obraz: "Ljubim vas …" Zdajci jo Pavle privije k sebi in vroče poljubi. "Vedel sem … tudi jaz … toda, dragi otrok …" "Ne, ne, ljubim te, o, kako! Moj bog, kako sem trpela, ker nisem vedela, če me tudi ti ljubiš! Daj, povej mi iskreno, me ljubiš tudi ti?" "Ljubim te, draga, toda najina sreča ne more biti trajna. Pomisli … !" "Ne boj se," ga zavrne ona in se ga še tesneje oklene, "ne boj se nič, dragi!" "Pa si pomislila, kaj poreko tvoji starši? Zamolčati tega ne moreva in ne smeva, a povedati tudi ne." "Gotovo, da ne smeva ničesar zamolčati; moji starši me ljubijo in …" "Vem, draga, da te ljubijo, a navzlic temu ne bodo dopustili, da bi se navezala na človeka, ki ničesar nima. Zelo, zelo se bojim, da ne ravnam prav." Potlej sta par trenutkov molčala. A nanagloma se je Pavle zdrznil in nadaljeval: "Ne, ne, nikakor ne ravnam prav! Čemu ti dajem nade, ko bolje od tebe vem, da so nemogoče. Priznal sem ti, da te ljubim. Res te ljubim in srečen sem, da me tudi ti ljubiš, a žal … sama vidiš …" "Ne boj se," ga je prekinila Ada, "saj prav za prav še ne veš, kaj poreko moji starši, saj jih ne poznaš! Morda tudi oni vedo, da premoženje ni vse. A kar se tebe tiče, jim vse povem; da ti nisi nič kriv. Da, vse jim povem." Še dolgo sta se tako pomenkovala. Ada je Pavletu pokazala svojo odločno voljo, da vztraja in da ga ne zapusti, čeprav bi to privedlo do spora v njeni družini. Zatrjevala mu je, da je samostojna, dasi nima svojega premoženja, ker je od tedaj, ko je zapustila šolo, delala pri očetu v pisarni in mu s svojim delom toliko koristila, kakor bi mu ne koristil noben plačan uradnik. Pripovedovala mu je, kako jo oče ceni kot dobro pomočnico v vseh njegovih poslih, čeprav je ženska. "Kadar potuje, ga v vsem nadomeščam in v vsem se po pravici zanese name. Mislim, da imam radi tega nekoliko pravice odločati o svojem življenju. Ničesar se ne bojim. Pa če se spreva ž njim, tudi prav." Tako ga je bodrila. A Pavle je bil še ves zmeden. Nehote mu je prihajal v misel ravnatelj Reiter. Bal se je, da se osramoti kot lahkomiseln zapeljivec. Omahoval je zdaj pod to, zdaj pod ono mislijo. S takim bojem v srcu se je končno poslovil od Ade in še dolgo v noč premišljeval o tem. <center> '''VII.''' </center> Koča je bila zavita še v nejasen in meglen polumrak, ko se je Ada drugo jutro prebudila, vrhovi planin pa so že žareli zdaj v škrlatu zdaj v bleščečem zlatu. Bilo je krasno jutro in pogled na vzhajajoče sonce je polnil Adino srce z nepopisno radostjo. Nekdo je rahlo potrkal na vrata. Dasi še ni bila docela opravljena, so je oglasila, kajti vedela je, da ni nihče drug ko Pavle, ki se je res takoj zatem pojavil med vrati. Brž je bila pri njem, mu voščila dobro jutro in ga pokrila s poljubi. Pavleta je to nepopisno vzradostilo; tesno jo je privil k sebi in jo nežno poljubljal. A končno jo je pokaral: "Podvizaj se, draga, sicer bomo hodili v največji vročini!" "Dobro, takoj bom gotova. Kar spodaj me počakaj, pa poglej, kako je z bratcem!" Četrt ure pozneje so že hiteli za ostalimi turisti, ki so krenili na pot že davno pred zoro. Po kakih treh urah hoje so uzrli pred seboj visokega in vitkega mladeniča, ki je spremljal mlado gospodično. Bila sta pred njimi že kakih petdeset korakov, ko je gospodični nenadoma spodrsnilo, da se je začela kotaliti nizdol po peščenem produ. Po kakih desetih metrih je priletela ob veliko skalo, ki jo je zadržala, in gospodična je obležala brez zavesti. Njen mladi spremljevalec je obstal kakor vkopan. Bržkone je bil tako iznenaden in prestrašen, da mu ni prišlo na misel, kaj je treba ukreniti. Zato pa je bil Pavle takoj pri njej, jo previdno pobral in ponesel nazaj na stezo. Ada je bila med tem že pripravila zasilno ležišče zanjo. Pavle je ugotovil, da ni težje poškodovana, pač pa samo opraskana, k nezavesti pa je največ pripomogel strah. Odprl je svoj nahrbtnik, v katerem je imel vse potrebno za take primere, in jo skušal spraviti k zavesti. Baš ko ji je Ada z belo rutico brisala čelo, se je gospodična zavedla in par trenutkov začudeno zrla Adi v obraz. "Ada, ti tukaj?!" je še slabotno vzkliknila, a Ada je ni takoj spoznala. Ko je neznanka prišla dobro k zavesti, je sedla in se zopet čudila: "Ada, kako, da si ti tu?" "Toda odkod me poznate, draga gospodična?" "Iz šole St. Antonio! Kaj me res nič več ne poznaš?" "O Anita," je veselo zaklicala Ada in jo poljubila, "oprosti, res te nisem spoznala." Vsi so jo jeli izpraševati, če jo kaj boli, če se je hudo udarila, če bo lahko nadaljevala pot itd. Praske, ki jih je dobila, so hitro obvezali in jo spravili na noge. Anita se Pavletu ni mogla dovolj zahvaliti za njegovo pomoč. Po skoro enournem odmoru so nadaljevali pot proti Kredarici, kamor so dospeli pozno popoldne. Ada in Anita se nikakor nista mogli dovolj pomeniti; vse sta si povedali, vse svoje doživljaje in tajnosti. Zvečer so posedli na klop pred kočo in opazovali sonce, ki se je kakor ognjena krogla potapljalo v krvavo morje. Vse nebo proti zapadu je bilo škrlatno rdeče. Ta prekrasni prizor je bil povod za nenavaden prepir med njimi. "Pravijo, da rdeče nebo pomeni vojno," se je zavzela Anita, ki je udobno naslonjena ob steno zamišljeno zrla v nebo. "Neumnost," jo zavrne Turato, njen spremljevalec, "saj je komaj minila!" "Če bi šlo vse po Mussolinijevi volji, bi se kar lahko nadaljevala," je pikro vpadla Ada. "Zakaj pa ne, gospodična Ada, zakaj bi se ne nadaljevala, če to zahtevajo koristi naše domovine," se je razvnel Turato. "Nimate prav, gospod Turato," je nepričakovano posegel vmes Pavle, "vsi pravijo, da branijo koristi domovine. Dobro, naj so te koristi take ali take in končno tudi res koristi domovine, vendar jih nikakor ni mogoče primerjati z žrtvami, ki jih zahtevajo. Morje krvi, ki je bilo prelito v vojni, je bilo prav gotovo večje kakor pa je to-le pred našimi očmi. In prepričani bodite, da ljudstvo še od nobene vojne ni imelo koristi. Kaj sem sam dosti videl, kaj je ljudstvo imelo od vojne. Vojna je nekaj negativnega, ustvarjajoče delo pa je pozitivno. Veste, dragi gospod, včasih domovina in ljudstvo ni eno in isto. Če pa pravim, da ljubim svojo domovino, tedaj poleg na zemljo, kjer živi narod, ki mu pripadam, mislim tudi in predvsem na ljudstvo, ki na tej zemlji živi in jo s trudom obdeluje. Lahko, da ima domovina koristi od vojne, to ljudstvo pa nima nikoli nobenih. Da, tako je." "Da, tako je!" se je navdušila Ada. "Ne zanikam domovine, vem, da vsi ljubimo svojo domovino, toda to, kar se je godilo v imenu domovine in kar se še zdaj godi, to je nekaj čisto drugega. O, saj vem, koliko svobode in sreče je prinesel fašizem italijanskemu ljudstvu! Ne samo, da je zdaj, odkar je fašizem osrečil našo domovino, narod dobesedno zasužnjen, ne samo to, pravim, ampak mora sedaj celo z navdušenjem pozdravljati vsak ukrep fašizma proti njegovi lastni svobodi, mora taisti narod ploskati svoji sužnjosti in trpljenju. To pa je najhujše. No, saj vemo," se je okrenila proti Turatiju, ki je bil po tem sodeč očividno fašist, "saj vsi vemo, kako je. Gre le za to kakšen je človek in kako stvari pojmuje." "Pustimo rajši to, Ada; vidim, da si še vedno taka upornica, kakor si bila vedno." "Nič upornica," je ta trmasto nadaljevala, "le laži ne trpim, vse to pa so fraze in laž! In kjerkoli je laž, tam se prikriva resnica, tam je gotovo nekaj gnilega in trhlega, kar je treba skriti. Fašizem pa je velikanska, največja laž." "Pojdimo k večerji," je zmedeno vpadel Turato; "čas je že!" Pavletu je bil kar všeč ta predlog, kajti sam je že premišljal, kako bi rešil položaj. Bilo bi mu neprijetno, če bi njihova raznolikost v nazorih prikipela do vrhunca, do odkritega prepira. Vedel je, da ni prijetno, če se v taki samoti kalijo medsebojni odnošaji, zlasti ker so bili tako rekoč prisiljeni, biti drug poleg drugega. Glede Ade pa je bil prav iznenaden, in sicer prijetno iznenaden. Prav do tega trenutka je bil prepričan, do je to še otrok, brez svojih misli, zdaj pa je nenadoma odkril še drugo potezo v njenem značaju. Seveda, sicer bi me ne mogla ljubiti, če bi ne bila taka, je mislil sam pri sebi. Gotovo ima že prav trdne nazore, da je premostila socialni prepad, ki zija med nama. Nova radost mu je ob tej misli prešinila srce in izpodrinila še zadnji dvom v njem. Med večerjo je še dalje premišljeval o tem in prišel do zaključka, da mora imeti to dekle izreden dar opazovanja in da marsikaj tudi razume. A to še ni vse, si je mislil, ni samo bistroumna, marveč tudi poštena in nepokvarjena, ker ostane pri tem, kar opazi, in pogumna, da svoje mnenje glasno pove in ne podleže tujim vplivom. Med tem premišljevanjem je zamišljeno motril njen obraz, dočim se je ona veselo zabavala z ostalo družbo. Akoravno je bil doslej trdno prepričan, da je to sentimentalno, za kakršnokoli romantiko stremeče dekle — saj tako si je tudi razlagal njeno ljubezen do njega — je sedaj presenečen zapazil, da se je motil. Imel je občutek, da se pred tem dekletom ni mogoče pretvarjati ne lagati; izrazita poteza okrog njenih ust je razodevala neko prikrito ironijo, ki lahko — tako se mu je zdelo — preide v odkrito zaničevanje, zaničevanje, ki boli bolj ko psovka, in ki vselej zadene v živo ter povzroči težko sramovanje. In da me tako dekle ljubi? Kako to, da to zaničevanje ni doletelo tudi mene, ko sem delal poklone in blebetal vljudnostne fraze, ki — res, da — meni samemu niso bile po volji. Kako to, kaj sem jaz, kakšen sem navsezadnje jaz, da me neglede na socialno razliko smatra vrednega, da me celo tako ljubi, se je zopet spraševal Pavle. "Kaj tako molčite, gospod Urnik?" ga je zbodla Anita, ki se je bogve zakaj spomnila nanj. Ada pa se je kar naprej prepirala s Turatijem, ne meneč se za Anitino opazko. Očividno ai je zadala nalogo, da ta večer pošteno zdela Turatija. "Poslušam," je odvrnil Pavle Aniti, med tem pa je te premišljeval besede, ki jih je pravkar s poudarkom izpustila Ada. "Biti pošten, tudi in predvsem samemu sebi," se mu je zajedlo v možgane. Da, saj to je njena glavna lastnost, saj to je tisto, česar nisem mogel razgonetiti na njenem obličju. Da, to je vse, to je tisto! Vsi so se bili strašno razvneli, nazadnje tudi Pavle. Dolgo v noč so se zabavali, proti koncu so se pa domenili, da drugi dan zlezejo prav na vrh Triglava, do Aljaževega stolpa. Ko pa so se drugo jutro prebudili, ni bilo jutranjega sonca. Nad skalnatimi vrhovi so se valili težki, črni oblaki in začele so padati debele kaplje. V daljavi se je čulo bobneče grmenje in že je prvi blisk prerezal temno nebo, da so vse planine nenadoma zažarele kakor v enem samem ognju. Nastala je silna nevihta. Blisk je sledil blisku in oglušujoče grmenje je stresalo gorovje, da so se trgale ogromne skale in se med bobnenjem valile v dolino. Naši znanci, ki so skozi okno koče opazovali ta prizor, so bili po njem tako prevzeti, da so kar trepetali, deloma od groze deloma od vzhičenosti nad orjaškimi silami prirode, ki jih je nenadoma sprostila. Šele popoldne se je zjasnilo, toda na Aljažev stolp ni bilo misliti. Še enkrat so morali prenočiti na Kredarici, drugi dan pa jih je presenetilo krasno jutro. Naglo so se odpravili na vrh Triglava, kjer se niso mogli dovolj naužiti veličastnega razgleda. Nebo je bilo jasno, brez oblačka. Nikjer nobenega glasu, nobenega gibanja, tišina, tista popolna tišina, ki pronikne v človeka kakor opojna pijača, da bi se ji ves predal in se zlil z njo. Tam daleč, daleč na horizontu so podrhtavale snežno bele meglice, nežne kakor najtanjša koprena, na drugi strani pa tik nebosklona, je trepetala komaj vidna, zdaj sinja zdaj srebrna ploskev. "Morje, tam je morje!" je vzkliknil Pavle in stegnil roko v ono smer. "Srečo imamo; to se ne vidi vselej." Vse je prevzela neka nenavadna, a silna radost, ne samo duhovna, ampak skoro tudi fizična, neko čudno čustvo, ki ga tam doli v dolini ni mogoče doživeti, in pa hrepenenje, da bi še z vsem tem, kar jih obdaja, združili za vselej. Adi se je zazdelo, da je to zadnje in najsilnejše čustvo, ki ga more doživeti človeško srce, kakor da so se vsa njena čustva trenutkoma strnila v eno samo popolno radost. Ne oziraje se na ostale, se je približala Pavletu in ga poljubila s trepetajočimi, skoro spačenimi ustnicami, oči pa so ji gorele v čudnem ognju. Vsi so to opazili, bili pa so sami v takem razpoloženju, da jih to ni prav nič začudilo, ampak se jim je zdelo celo naravno in v tem trenutku edino možno. Saj v takem trenutku človek mora storiti nekaj, karkoli, sicer skoprni pod težo svojih čustev in tolike lepote! Vseh se je lotila nevsakdanja želja, da bi kričali, kričali in izkričali svoje duše v to sinje, kristalno in molčeče vsemirje. <center> '''VIII.''' </center> Popoldne so se čez Velo polje odpravili proti domu. V Srednji vasi je Pavle najel voznika, da bi tako bili prej na Bledu. Bali so se, da so tam že v skrbeh radi njih. Anita je sklenila, da ostane nekaj časa na Bledu pri Adi, saj sta si bili dobri prijateljici še iz šolskih klopi. Prišedši v hotel so našli Venturinija na verandi, kjer je sedel v družbi svoje žene in še nekega gospoda. Ko je Ada slednjega ugledala, se ji je nepričakovano pomračilo obličje. Resno je pozdravila in poljubila očeta in mater, podala roko tudi neznancu, ki ga je očividno že poznala, kajti pri tem se je tista poteza s skrito ironijo okrog njenih ust poostrila in poglobila. Dasi je navzela izraz stroge vljudnosti, ji je na obrazu zatrepetal izraz prodirljivega zaničevanja, prav takega zaničevanja, kakoršnega je Pavle že slutil, čeprav ga je sedaj videl prvič. Sicer pa tega njenega obnašanja ni razumel. Opazil pa je, da se je napram novemu gostu obnašala prezirljivo tudi Anita. Kakor je posnel iz obraza Adine matere, se ta temu nenavadnemu obnašanju svoje hčere ni prav nič čudila, da je to njeno obnašanje celo prav dobro razumela. Vse to pa ni trajalo niti minuto. Seveda so Pavleta takoj predstavili novemu gostu, pri čemer ga je ta nekako zaničljivo ošvrknil s svojim nekoliko škilastim pogledom in takoj zopet sedel na svoj stol. Pavleta je pri tem obšel neprijeten občutek, kakor da ga zebe. Tudi njemu človek že od prvega trenutka ni dopadel; zlasti so ga vznemirjale njegove majhne, sive, skoro ribje oči, skrajno nezaupljive in venomer begajoče s predmeta na predmet. Sicer pa je bil nizek in tolst, vendar okreten pri gibanju. Tudi govoril je hitro, sunkoma. Včasih se je s svojimi, z mastjo zalitimi očesci docela nepričakovano vsesal v Pavleta, a takoj umaknil svoj pogled, čim je slednji to opazil. Anita, ki je razumela neprijetnost položaja, je po večerji prosila Adino mater za dovoljenje, da napravi z Ado kratek sprehod ob jezeru, češ, da sta se že poprej tako domenili. Seveda ji ta tega ni mogla odreči. Ada je odvedla prijateljico v svojo sobo, kjer sta se umili in preoblekili. Tudi Pavle je odšel v sobo, da bi se preoblekel, bil pa je hitro gotov in se takoj vrnil na verando ter sedel na svoje prejšnje mesto. Čez kakih deset minut sta se vrnili iz sobe tudi Ada in Anita. Vsi so se ozrli k njima, a Ada je nekako izzivalno zaklicala: "Spremljajte naju, gospod Urnik, kaj boste tu!" Pavle je vstal, se oprostil pri mizi in stopil za gospodičnama. Kar čutil je, kako ga za njegovim hrbtom motrijo drobni debeluhovi očesci; ves večer se ni mogel otresti tega neprijetnega občutka. Ko so bili že dovolj oddaljeni od hotela, se Ada oklene Pavletove roke in potoži: "Nič kaj dobre volje nisi; kar molčiš! Kaj ti je?" "Vznemiril me je naš novi gost; ne vem, zakaj." "Res, zakaj te vznemirja? Čudno, saj ga prav nič ne poznaš! Sicer pa imaš ostre slutnje." "Kaj praviš? Kdo in kaj je prav za prav ta človek?" "To je gospod Scalpi, lesni posredovalec, prav za prav mešetar. Z mojim očetom je v trgovskih zvezah, pa tudi sicer sta prijatelja. Pomaga mu razpečavati les po južni Italiji. Sicer pa je zoprna oseba; če se ne motim, je tudi v službi tajne policije." "Kako to veš?" se je začudil Pavle. "Kako bi ne vedela! Saj je naši dragi "fašiji" denunciral tri naše delavce. Radi njega je šest mesecev po nedolžnem sedel v zaporu oče peterih otrok. Ta je bil pri nas delavec. Dvanajst let je že bil pri naši hiši. Bila sem še otrok, ko je bil on že pri nas. Bil je priden, delaven in trezen. Moja mati ga je zelo cenila in še danes podpira njegovo družino. Vsi smo bili prepričani, da je nedolžen, četudi smo vedeli, da je nasprotnik fašizma. Bil pa je obdolžen takega dejanja, da nam je bilo spričo njegove znane previdnosti in preudarnosti nemogoče verjeti, da bi res zagrešil dejanje, katerega je bil obdolžen. Pozneje smo zvedeli, da se je na ta način, z lasno ovadbo, Scalpi maščeval nad njim radi nekega prav malenkostnega spora med njima. Od tedaj ga jaz in mati ne moreva videti. Oče ga pa le potrebuje pri svojih poslih, pa tudi sicer mu je bog ve zakaj zelo naklonjen." "Višek vsega pa je to, da je ta podlež pri moji materi celo prosil za mojo roko, mene pa nadlegoval ob vsaki priložnosti s svojimi zopernimi sladkobnostmi. To je bilo lansko jesen. Ko je moja mati napram vsakomur zelo vljudna, ga ni hotela naravnost zavrniti, ampak ga je napotila k meni, vedoča, da ga ne maram in da ga celo mrzim. Seveda sem ga enkrat za vselej odbila. Ves sladak je bil, pri tem pa ogaben ko kača. Da, potem je celo jokal, jaz pa sem se mu smejala. Kaj drugega sem hotela! Take solze me vedno spravijo v smeh," je končala Ada. "Jaz pa čutim, da me je zasovražil, čim me je uzrl," je zamišljeno pristavil Pavle, "a zakaj, ne vem. Saj mu vendar ni še nič znano!" "To je tako, Pavle …, dovoli mi, da te malo pohvalim. Da, ljudje, ki se odlikujejo s svojo izredno samoljubnostjo in hudobnostjo, zasovražijo kar brez vsakega vzroka in povoda vsakogar, ki čutijo, da je boljši od njih. Če pa od človeka pričakujejo kakih koristi, tedaj se mu prilizujejo, a obenem ga tudi sovražijo. Vem n. pr., da se mojemu očetu prilizuje. Ha, dobro ga poznam, v dušo mu vidim! Tudi mene sovraži, čeprav se je kar cedil od ljubezni." Medtem ju je dohitela Anita, ki je poprej srečala neke znance in se zamudila. Zavili so v kavarno, kjer so kmalu pozabili na Scalpija in se prijetno zabavali. Skovali so nov načrt na prihodnje dni. Ado je spet vleklo na planine. Sklenili so, da to pot obiščejo Kamniške planine. Res so se drugi dan zgodaj odpeljali v Kranj, odtod pa s pošto na Jezersko. Zlezli so na Grintovec, zvečer pa so že bili v Kamniški Bistrici, kjer so prenočili. Naslednji dan so obiskali Kamniško sedlo, odkoder so se namerili na Okrešelj. Ada in Anita sta sklenili, da ostaneta na Okrešlju kar par dni, tako se jima je tam dopadlo. Pavleta je to nekoliko zaskrbelo, kajti bal se je, kaj poreče k temu gospod Venturini. Pojasnil je to svojo bojazen Adi, ki pa mu odgovori, da je že vse v redu, ker je oče o njeni nameri že obveščen. Pavle se je s tem pomiril in tudi postal vesel. Na Okrešiju so ostali tri dni. Tu sta se Pavle in Ada šele prav zbližala in začela spoznavati drug drugega. Anita je bila prav prijetno dekle. Že davno ji je bilo znano, kaj se plete med Ado in Pavletom. Nič se ni čudila tej nenavadni Adini ljubezni, saj jo jo poznala še iz otroških let. Tudi njej je bil Pavle prav všeč. Ljubila je njegovo prostodušnost in skoro naivno odkritosrčnost. Rada se je smejala, Pavle pa je bil eden izmed tistih ljudi, ki nikoli niso v zadregi zastran pogovora in zabave. Ta njegova lastnost je imela brez dvoma svoje korenine v njegovi prostodušnosti. Nič mračnega ni bilo v njegovi duši, dasi je znal biti nenavadno resen. Z Ado sta delala vsak dan krajše ali daljše izlete, včasih sama, včasih v Anitini družbi. Nihče ju ni motil v njuni sreči. Drug drugemu sta izkazovala vse tisto nežnosti, ki so tako značilne za ono dobo, ko ljubezen mladih ljudi prikipi do vrhunca. Včasih sta bila kakor otroka, dočim sta zopet drugikrat vodila dolge in resne pogovore o politiki, umetnosti, socialnih vprašanjih, za katere se je Ada zlasti zanimala. Včasih sta se celo sprla. Pavle se je moral često sramovati, kajti koncem koncev se je le vselej izkazalo, da je ona mnogo bolj načitana od njega, da pa ima o vsem, kar je čitala, tudi svojo sodbo, včasih prav nenavadno in presenetljivo. Prepotovala je že vso Italijo, videla Dunaj in Paris ter mnoga stara francoska mesta in njihove znamenitosti, galerije in biblioteke. Znala pa je o vsem tudi lepo pripovedovati, da jo je Pavle z zanimanjem in užitkom poslušal. Včasih sta sredi takega pogovora pozabila na vse. Ada je, sedeča na kakem hlodu, položila nogo preko noge, sklenila roki ob kolenu noge, katero je rahlo pozibavala, se zazrla v nebo in pripovedovala, pripovedovala kar naprej. Pavle pa se je vlegel v travo pred njo in molče poslušal. Ko je končala, je vselej skočila k njemu, ga poljubila in mu znova dopovedovala, kako ga ljubi. A Pavle je bil že take narave, da se je sam pri sebi neprestano spraševal, zakaj ga vendar ljubi to dekle. Od tedaj, po tistem večeru na Kredarici, ko je začel tudi sicer ceniti Ado, si je venomer znova in znova zastavljal to vprašanje, ki ga je skoro mučilo. V trenutkih največje radosti se je spet kar samo od sebe pojavilo to vprašanje v njegovi duši. Končno se ni mogel več premagati in ob neki taki priliki jo je presenetil s tem vprašanjem. "Zakaj vprašuješ to? Kako si neumen! Tega jaz sama ne vem." "Ali vendar, povej mi, kako me moreš ljubiti, saj … Z eno besedo: Ne pojmim tega; muči me misel, da te …," in pri tem je znižal glas, "da te nisem vreden. Poslušal sem vse, kar si mi pripovedovala in vidim … no, da … vidim, da me nadkriljuješ. A ne misli, prosim te, da je v tem le senca užaljene samoljubnosti, zavisti, česarkoli slabega! Le to, da ti …" "Aha," ga je prekinila Ada, "ponižuješ se, po nepotrebnem se ponižuješ! Vedi, da ti to prav nič ne pristoja, da mi to ne ugaja in da želim, da se mi nikoli več ne iznebiš take!" Kakor užaljena je sklonila glavo in pomolčala. Morda se je tudi zbala, da je bila preostra. Zato je začela z blažjim glasom, da bi se popravila: "Praviš, da te nadkriljujem. Res neumno! Kar sem se učila, kar sem prečitala, kar sem videla sveta, skratka: vse, kar znam in vem, vse to samo radi tega, ker sem imela priliko. Imela sem priliko in bog mi odpusti, če sem jo nekoliko (ne popolnoma) izkoristila. Mar ti ne bi storil enako, če bi imel tako priliko. Ali bi šel namestu na visoko šolo drva cepit? Sicer pa te razumem, kajti tudi mene je že mučila slična misel. Zakaj mi je sojeno tako lahko, brezskrbno življenje, s čim sem si zaslužila, da smem kar tako, brez vsake zasluge in truda, uživati najžlahtnejše plodove umetnosti, glazbe, slikarstva, leposlovja in pa krasote prirode, medtem ko ogromna večina drugih, morda boljših, plemenintejših in nadarjenejših ljudi vsega tega nima in ne more doseči, ampak živi svoje bedno življenje v trudu, delu in kvečjemu malenkostnih, neznatnih radosti. Razumem te in, četudi mi je neprijetno govoriti o tem, ti še enkrat povem, da te razumem, kajti tvoj položaj se je pred par dnevi mahoma popolnoma spremenil. Skokoma si prešel od tiste svoje žage v docela drug svet brezdelja in uživanja, da se ti ta ljubezen skoro zdi greh … no, da … sicer mi pa oprosti!" "Kaj pa," je po kratkem pomisleku nadaljevala Ada, kakor da se je nenadoma nečesa domislila, "če me je nagnala v to ljubezen taista misel, da vsaj tako naletim na kake težave v življenju, na kak odpor … Sicer pa je to neumnost! Nobena, prav nobena misel me ni nagnala v to, in res ne vem, zakaj te ljubim. To je sploh neumno vprašanje, kajti čim je na to vprašanje možno dati odgovor, v tistem hipu je taka ljubezen prenehala biti ljubezen. Odgovor na vprašanje zanika vprašanje samo. N. pr.: "Ljubim te, ker si bogat, pa če dobim še bogatejšega, bom ljubila tistega." Ali "Ljubim te, ker si učen in lep, a če dobim še lepšega in še bolj učenega, bom ljubila tistega." Vidiš, kakšen nesmisel! Saj je znano, da so nekatere prav grde osebe včasih prav v tem oziru zelo privlačne, seveda ne za vsakogar." "Skratka: Najino razmerje je človeško in le kot človeka, brez vsega ostalega si stojiva nasproti. O, nič nisem sentimentalna! V resnični ljubezni, pristni, prirodni, si stoje ljudje nasproti le kot ljudje, brez notarjev, pogodb, blagoslovov, poklonov, fraz in končno tudi brez razuma, ne da bi se jim bilo treba pri tem le za las približati živalim. Nasprotno: Najnenasitnejše živali, najpohotnejše zveri najpogosteje nosijo frake (vse to sem že skusila), se bahajo s svojo sramežljivostjo, moralo in finim vedenjem. Mar misliš, da bi kateri od tistih kavalirjev, ki se po raznih salonih kar slinijo od ljubeznivosti in velikodušnosti, odstopil svoji dami kapljico vode, če bi se naenkrat znašla čisto sama sredi Sahare, na ekvatorju, s to edino kapljico vode? O, kam bi se razblinila vsa vljudnost in vsa navlaka tistih naukov o lepem vedenju, o prednostih šibkega spola in o morali!" "Če pa me vprašuješ po osnovnem motivu mojega nagnenja do tebe, tedaj postavljaš nesmiselno vprašanje, kajti vsi osnovni motivi človeških dejanj so mračni, temni, akoravno vsi koreninijo v egoizmu. Altruizem, nesebičnost, ljubezen in vse to pa je le višja oblika, popolnejša forma osnovnega egoizma pri kulturnem človeku. Zato smatram za najkulturnejše one ljudi, ki trpijo in se žrtvujejo za kakršnekoli ideje. (Sicer pa te ideje niso kakršnekoli, temveč na primeru Italije vidimo, da so čisto določene. Italijanske ječe so prenapolnjene, s kakšnimi ljudmi, menda veš.)" "Joj, kako sem se razvnela. A vsega si kriv ti, ki si to začel. Torej, da veš: Egoistka sem," je zopet začela smehljaje in nagajivo, "vsa, vsa hočem biti tvoja in ti moraš biti ves moj!" Zvečerilo se je že. Ležala sta na samotni trati, obrobljeni s smrekovim gozdičem, v katerem je gostolel samoten kos. Od daleč so se oglašali zvonci, obešeni okrog vratu živine, ki se je vračala s paše. V zraku je bilo nekaj toplega, domačega, morda radi vonja po dimu, ki ga je veter zanesel bog ve s katerega ognjišča. Adi se kar nič ni dalo, da bi se vrnila v kočo. Njena prejšnja razvnetost je začela prehajati v zamišljenost in celo otožnost. Tudi Pavle se je zamislil. Ko pa se je nebo pokrilo z zvezdami, sta spet spregovorila. Nepojmljiv vzhit jima je stopil v duši in kakor v omami sta potopila v strasten objem, iz katerega ju je prebudil šele prvi nočni hlad. Tretji dan so se podali skozi Logarsko dolino proti Lučam, odondod v Kamnik, a iz Kamnika zopet na Bled. Tu ni bilo več Scalpija, ki se je bil medtem že odpeljal v Italijo, Pavleta je to kar razveselilo, zato pa se je zopet vznemiril, ko so mu povedali, da je prišlo pismo zanj, najbrže od gozdarskega urada. Res je bilo pismo Reiterjevo. Ravno v trenutku, ko je Pavle čital to pismo, pa pride Ada, ki ni mogla premagati svoje radovednosti: "Kdo ti je pisal, Pavle?" "Naš ravnatelj mi piše. Pravi, naj mu napišem svoje vtise in mnenje o tem, kako se počuti tvoj oče in sploh vi vsi. Sicer pa lahko kar sama prečitaš. Takoj mu odgovorim, da bo že jutri imel moje pismo. No, kako naj …" "Ah, nič ni treba pisati! Jutri pojdeva kar sama k njemu in mu poveva, kar bi rad vedel. Ti je prav?" "Prav! Vendar mu boš morala tudi ti kaj povedati; tisto bo prav za prav poglavitno." "Seveda, to se razume, da jaz." Ravnatelj Reiter je stal baš pri oknu svoje pisarne in s prstom bobnal po šipi, ko je opazil, da se po poti v parku mlad par bliža poslopju. Šele ko sta bila mlada človeka že čisto blizu, ju je spoznal. Jako se je začudil in celo nekoliko prestrašil, meneč, da se je zgodilo kaj nepričakovanega. Hitel jima je naproti in ju srečal, ko sta bila že v veži. Začudeno in s pričakovanjem na obrazu ju je pozdravil. Povabil ju je v svojo pisarno, kjer je zvedel za vzrok njunega prihoda. "Moja najiskrenejša hvala, da ste me izvolili počastiti s svojim posetom, gospodična Venturini," se je zahvaljeval ravnatelj ves zadovoljen. Izpraševal ju je, kako se kaj počuti gospod "papa", gospa "mama" itd. itd. Ker pa je bil gospod ravnatelj star prebrisanec, je že tekom tega razgovora spoznal, da se Ada in Pavle nekako nenavadno dobro razumeta. Zlasti mu je bilo sumljivo, da sta toliko časa in tako rekoč sama preživela na planinah; ta njegov sum so okrepile tudi druge, docela malenkostne okolnosti, čisto brezpomembne kretnje, katerih se Pavle in Ada niti zavedati nista mogla, ki pa so ju vendar izdajale v očeh zvitega starca, ki je na vse pazil. Sicer pa mu tega niti ni bilo težko uganiti, ker Pavle ni imel niti sposobnosti niti izrečnega namena, da bi se pretvarjal, akoravno se je ravnatelja zelo bal. Nič ni kompliciral tega vprašanja, zanj je bila zadeva docela enostavna in ni se čutil niti najmanj krivega. Prav radi tega pa tudi ni čutil nobene potrebe, da bi se pretvarjal. Ko je ravnatelju šinila ta misel v glavo, se mu je za hip pomračilo čelo; bil je pač predvsem trgovec. Da bi lahko še nadalje zasledoval njuno razmerje, je oba povabil na obed. Pri kosilu je ravnatelj nalašč napeljeval pogovor tako, da bi iz njunih odgovorov in splošnega obnašanja dobil čim jasnejšo sliko. Pavle se je popolnoma obvladal. Ubral je nekako srednjo pot; komedije ni igral, bil je napram Adi celo tako ljubezniv, kakor če bi bila sama, vendar s kako odločnejšo kretnjo ali besedo ni hotel razkriti svoje notranjosti in s tem njunega razmerja. Nasprotno pa Ada: Ta ni imela nobenega vzroka, da bi se bala Reiterja. Obnašala se je docela odkrito in naravno. Tudi ona seveda ni kar povedala, kako je med njo in Pavletom, ampak je to drugače dovolj jasno pokazala, n. pr. s tem, da ga je po kosilu, ko so šli na vrt, prijela za roko, mu tam utrgala najlepšo vrtnico itd. Pavleta je to njeno obnašanje po eni strani plašilo, po drugi pa tudi radostilo in navdajalo z rastočim prepričanjem, da mora biti pač trdna v svoji ljubezni, kajti povsem nemogoče se mu je zdelo, da bi ne vedela, v kakšno nevarnost ga spravlja s svojo odkritostjo pred Reiterjem. Ta je bil nazadnje že popolnoma prepričan, da se v svoji domnevi ni motil. Vendar je sklenil še počakati in molčati. Delikatna stvar, si je mislil. Nikakor pa ni bil povsem prepričan, da bi s Pavletove strani prišel povod za to zbližanje; tega si o njem ni mogel misliti. Je pa vendar tudi dvomil. Prav radi tega pa, ker se mu je zdelo možno, da je Ada začela to stvar (" — nu, fant pa je še mlad - !") je sklenil počakati in opazovati; potem šele bi spregovoril odkrito besedo s Pavletom. Čas je bežal z vso naglico. Venturinijevi so ostali na Bledu še kakih štirinajst dni. Medtem ko so Pavle, Ada in njen brat hodili po planinah, se je Adina mati pripravljala, da vso stvar razjasni svojemu soprogu, ki o tem še vedno ni nič vedel; njej pa je bila Ada že vse povedala. Dasi mati ni popolnoma odobravala Adine ljubezni in je bila prve dni zelo osupla, ji je vendar vse dopuščala in navidez njeno ravnanje celo odobravala, kajti zares jo je nenavadno ljubila. Tudi ona je bila nenavadno izobražena, precej širokega obzorja in ne ravno ozkosrčnih nazorov, vendar je bila neodločna vselej, kadar je bilo treba te nazore braniti v praksi in jih uveljaviti v življenju. Dobro je poznala značaj svoje hčere in vedela je, da ta ne bo popustila; z eno besedo: Zavedala se je, da je stvar resna. Vedela pa je tudi, da se bo njen mož temu uprl, da bo ogenj v strehi in da bo takoj hotel oditi z Bleda z vso družino. Da bi ne pokvarila počitnic, je odlašala ta neizogibni pogovor s svojim možem prav do zadnjih dni. Od tedaj se je bolj zanimala za Pavleta. Z veliko skrbjo in z vso tenkoslutnostjo ženskega, a vrhu vsega še ljubečega materinskega srca, je opazovala in proučevala Pavleta, njegov značaj in lastnosti. Saj končno ni vseeno, kakšnega človeka dobi njena Ada! Priznati si je morala, da je bil tudi njej zelo všeč; nič slabega ni mogla najti na njem. Začudila se je sama pri sebi, kako to, da ni že prej spoznala, da bo Ada nemara vzljubila tega mladeniča. "Saj iz vsega njenega značaja sledi, da mora biti tak, kakor je on!" je navsezadnje skoro poluglasno vzkliknila. Ko sta se nekega jutra Venturini in njegova žena sprehajala ob jezeru, ga je slednja skrivoma od strani pogledala in si mislila: Sedaj je znabiti ugoden trenutek, kajti videti je bil dobre volje. Napeljala je previdno pogovor na Ado, potem na Venturinija in končno mu je vse povedala. "In ti mi to šele sedaj poveš, sedaj, ko je že tako daleč … !" se je razburil Venturini. "Res ti nisem povedala; nisem te hotela vznemirjati, ko si tako potreben odmora. Saj veš, da nič ne opraviva pri tej naši Adi!" Venturini je nekaj premišljeval in nervozno trkal s palico ob peščena tla. "To so njene muhe in otročarije!" je zopet povzel z odločnim glasom, kakor da je sam pri sebi enkrat za vselej končal s to stvarjo, dasi ga je v resnici zelo, zelo skrbelo. "Scalpi je zadnjič zopet nekaj govoril o tem. Pameten in resen človek je; ni, da bi se ga otresal, zato sem mu obljubil svojo pomoč. In sedaj to! Saj to je prav za prav sramota!" "Kako moreš dajati take obljube?! Ali dekle samo nima prav nobene besede pri tem? Po pravici ti povem: Nesrečna bi bila, če bi Ada res vzela tega Scalpija; še bolj gotovo pa bi bila nesrečna tudi Ada sama." "Kaj pa jaz, nimam li jaz nobene besede pri svojih otrocih?!" se je razhudil Venturini, očividno radi tega, ker so ga zbodle ženine besede, na katere ni vedel nič pametnega odgovoriti. "Kdo pravi, da nimaš? Neumno pa je siliti svoje otroke v nesrečo. Saj veš, da ga ne mara! Diktirati ji pa take stvari pač ne moreš, najmanj pa, da vzame tega Scalpija, ki je v resnici oduren, podel in še grd povrhu," je razburjeno in sunkoma ugovarjala žena. "Kdo jo sili v nesrečo?! Mar ne rine sama vanjo, povrhu pa tudi nas vse v sramoto! Jaz, jaz, da bi dal svojo hčer temu onegavu, temu drvarju!" "Ne govori tako!" je trdovratno ugovarjala žena. "Mislim, da je vsaj še enkrat boljši od tvojega Scalpija, ki bi še za drvarja ne bil, ker bi mu najbrže smrdelo delati. Urnik res nič nima in res je, da bi po svojem stanu ne bil za našo Ado, če že tako misliš, a meni fant prav ugaja, če se ne oziram na premoženje." "Ne bom se več prepiral! Če ga hoče imeti, naj ga le ima, toda sama, brez mene!" "Prosim te, poizkusi se sprijazniti s tem! Saj ti pravim, da Urnik navsezadnje ni napačen človek …, če dekle že tako hoče. Povedati ti moram, da je celo on sam dopovedoval Adi, da bo bolje, če ga razljubi, akoravno jo sam nadvse ljubi; to vem. Če hočeš torej kaj preprečiti, se moraš Ade lotiti. On itak sam razume vse in prepričana sem, da bi prav nič ne silil za njo, če bi se naenkrat kaj preokrenilo." "No, če sam vse razume, zakaj pa je potem ni tudi zavrnil, prišel k meni in mi povedal: Tako in tako je, gospod. Ne, tega ni storil, kar je bila prav za prav njegova dolžnost, če je tako pameten in pošten, kakor praviš. Skratka: Če ga hoče imeti, naj ga ima, toda brez mene, brez mojega pristanka in tudi ne v moji hiši! Sicer pa jutri odpotujemo. Najboljše je, če se že danes pripravimo za odhod," je končno sklenil Venturini, upajoč, da se bo s tem stvar uredila in da bosta čas in razdalja vse popravila, kakor je to običaj pri izkušenih ljudeh. Vrnila sta se v hotel. Venturini napram Pavletu ni spremenil svojega lica, njegova žena pa je bila še celo bolj prijazna z njim. Skoro bala se mu je povedati, da nameravajo že naslednji dan odpotovati. Doslej še ni nikdar govorila z Urnikom o tej stvari, ker se je nekako sramovala. Delala se je, kakor da ničesar ne vidi in ne ve. Sedaj pa je razburjenost radi pravkaršnjega razgovora s soprogom nekako izpodrinila rahločutno čustvo sramu in, zroč Pavletu naravnost v oči, je z glasom, ki je razodeval obžalovanje, neženirano spregovorila: "Odpotujemo, gospod Urnik, že jutri … " Pavleta je kar spreletelo. Trenutkoma mu je postalo vse jasno in silno se je zmedel. Ni ga toliko porazilo dejstvo, da odpotujejo, marveč predvsem tisto, kar je vedel, da je povzročilo to nenadno odločitev. Postalo ga je sram in zdelo se mu je, da je zakrivil pravi pravcati škandal. V tej svoji zmedenosti ni niti opazil, da ga gospa sočutno gleda, kakor da ga tolaži. "Oprostite … razumem, res saj …," se je iztrgalo Pavletu. "Ah, nič, pustite to, nič ne skrbite! Vse vem in naj vam zadostuje to: Cenim vas enako ko prej, morda še bolj." Po teh besedah se je gospa prijazno nasmehnila in ga — najbrže iz obzirnosti — pustila samega. Ko je za to zvedela Ada, je bila prvi trenutek vsa iz sebe, potem pa je hlinila nenavadno veselost, zlasti napram očetu; celo pela je. Navzlic temu, da se je naglo bližal čas odhoda in da je Venturini ljubosumno pazil na svojo hčer, je Ada vendarle našla priliko, da je govorila s Pavletom na samem. Predvsem mu je zagotavljala sojo zvestobo, ga poljubljala in Pavletu se je celo zdelo, da je vesela, ker je naletela na odpor pri očetu. Obzirno in ovinkoma mu je skušala razpršiti tudi resne materialne skrbi, ki so rojile Pavletu po glavi, dasi jih ni niti z besedico izrazil. Toda ona jih je slutila; bila je dovolj razumna in vedela je, kakšne posledice ima to lahko za Pavleta. Bilo pa bi ji mučno, da bi mu v tem, takorekoč slovesnem trenutku, razlagala svoje načrte. Obljubila mu je, da mu bo vse pisala, ker se pač lažje piše o takih stvareh, da mu bo sploh mnogo, mnogo pisala in prav kmalu tudi storila odločilen korak, itd. itd. Drugo jutro je Venturini poklical Pavleta k sebi, da bi uredila neke trgovske zadeve. Bil je z njim ves čas vljuden in Pavle je že mislil, da se tiste točke sploh ne bo dotaknil. Toda ni bilo tako. Ko sta bila s trgovskimi stvarmi pri kraju, se mu je Venturini vljudno in še precej prijazno zahvalil za njegovo "spremljanje in ves trud", ki ga je imel z njimi, pri tem pa nervozno in povsem brez potrebe otresal pepel s svoje cigarete, ne da bi se ozrl na Pavleta, ki se je pripravljal, da zapusti sobo. Nenadoma je Venturini segel v žep, najbrže po listnico ter nadaljeval: "Res sem bil zelo zadovoljen z vami, še več: veselilo, prav veselilo me je; zato bi vam rad … če ste znabiti v potrebi … nu, saj razumete in mislim, da mi ne zamerite. Rad bi se vam kako …" je govoril z zategnjenim glasom, ne da bi že izvlekel denarnico, pri tem pa zrl Pavletu naravnost v obraz. Pavle je mahoma uganil, da ga hoče s tem le ponižati, da bi potem lažje in nekako svobodneje govoril o oni drugi stvari, akoravno ga je ta nepričakovana Venturinijeva gesta dokaj zmedla. Trenutek je pomislil, z desno roko pogladil preko čela, kakor da hoče pregnati neko grenko misel in poiskati drugo, pravo, in takoj zatem spregovoril s svojim simpatičnim, mehkim glasom, kateremu se že ni prav nič več poznala zadrega. "Zelo ste ljubeznivi, spoštovani gospod Venturini! V zadoščenje in veselje mi je res vsaj deloma izvršiti vsekakor častno nalogo, ki mi jo je poveril, ali bolje, zaupal gospod ravnatelj Reiter. Žal pa mi je, da moram odkloniti vsako posebno plačilo, ki bi mi ga ponudil kdorkoli kajti tega, za kar me sedaj nameravate nagraditi, nikakor nisem vršil kot svojo službo, marveč prijateljsko — če mi dovolite, da se tako izrazim — ali bolje, iz dolžne vljudnosti in gostoljubnosti našega podjetja napram vam. Torej je to res docela odveč, ker sem se navsezadnje tudi jaz čutil prav …" "Že prav, že prav," ga je prekinil Venturini, kakor da ga je nekaj zbodlo, "seveda vas ne bom silil. Mislil sem le tako tudi prijateljsko … Sicer pa mi oprostite; popolnoma vas razumem!" Venturini je sunkoma puhal dim svoje smotke; očividno ni bil zadovoljen s tem izidom. Končno je vstal od mize in stopil nekajkrat gor in dol po sobi, dočim je Pavle še vedno stal pri vratih. Z nekoliko vznemirjenega Venturinijevega obraza je spoznal, da se pripravlja spregovoriti nekaj neprijetnega in da sedaj premišljuje, kako bi to začel. Ko pa je ta obojestranski molk postal že nekoliko mučen, se je Venturini vendarle odločil in naglo spregovoril, kakor da se je na to šele sedaj spomnil: "Aha, rad bi z vami … sicer pa upoštevam vaš položaj … Slišal sem nekaj, da moja hči … no, saj razumete, kaj bi! … Upam, da ne mislite resno?" je že kar odločno končal Venturini in uprl svoj pogled naravnost v Pavleta. "Ne vem, kako naj odgovorim, gospod Venturini. Mislim, da bi še manj odobravali, če bi vam odgovoril, da sem se samo šalil … Naravno, mislil sem povsem resno, akoravno vem, da bi vas nasproten odgovor bolj veselil. — Priznam, da gojim izvestno nagnenje do vaše gospodične hčerke, a iskreno mi je žal, če sem s tem kalil mir vaše družine. Verjemite mi, da sem si pošteno prizadeval, da bi ga ne." "No, pustimo to! Mene trenutno zanima le to, kaj mislite sedaj, ali bolje, kaj prav za prav sedaj nameravate?" "Do neke meje vam lahko odgovorim: Mislim se vrniti k mojemu poslu; to je vse." "Torej končati …?" je z novim upanjem vprašal Venturini. "Prav za prav počakati," mu je brž pojasnil Pavle. "Sicer pa vam ne bom delal neprijetnosti, to vam zagotovim." "No, torej! Čujte, mladi mož, bodite vendar trezni! Mar ne sprevidite, da …? Kako vas more vendar preslepiti blodnja take mlade … takega otroka?!" Pavle je pomolčal, Venturini pa bi rad še nekaj rekel, a se je očividno zadnji hip premislil. Oba sta čutila, da je pogovor dosegel točko, ko se ni mogel več nadaljevati, ne da bi se obenem spremenil tudi ton, v katerem se je vršil, in ki je bil doslej prijazen in vljuden. Zategadelj sta bila oba v zadregi. "No, gospod Urnik, ali mi morete obljubiti, da jo boste skušali odvrniti od tega? Razumeti morate, da kot njen oče želim, da jo zavrnete, če bi še …" To pa je spregovoril z že bolj trdim in neprijaznim glasom. Pavle je razumel, da ga boli, ker mora prositi nekaj takega od njega, navadnega gozdarja. Kljub temu pa se ni vdal. "Nikakor! Tega vam ne obljubim. Če se bo premislila in pozabila (saj zato odpotuje), bom molčal in ne bom delal — kakor sem že rekel — nobenih neprijetnosti. Če pa zahtevate kaj več, tedaj se morate zavedati, da ste s tem zadeli v točko, ki …" "Kakor vam drago, kakor vam drago, saj nič ne zahtevam! Vedite pa, da bom kot njen oče storil vse, da se vam vaše pričakovanje ne izpolni. Popoldne odpotujemo. Aha, še to: Želim, da vse to ostane med nami. Pri uradu, to je pri gospodu ravnatelju, vam ne bom delal nobenih neprijetnosti. Če ste kaj takega pričakovali, se torej pomirite, akoravno ste obenem lahko prepričani, da bi gospod ravnatelj ne bil zadovoljen z vami, če bi to zvedel. Upoštevam, da ste še mladi, upam pa, da se slej ko prej spametujete. Še enkrat: Najlepša vam hvala za ves trud. Gospodu ravnatelju pa sporočite, da mi je zelo žal, če se nisem mogel osebno posloviti od njega. Sicer pa mu še pišem. Na svidenje pri vlaku!" je mrzlo končal Venturini in odslovil Pavleta. Slovo se je izvršilo v mračnem razpoloženju. Ada in njena mati sta bili žalostni; slednja pa se je še nalašč kislo držala, da bi s tem dražila moža, ki je bil molčeč in sam vase zaprt — v znak, da ga vse skupaj nič ne briga in da ne bo popustil. Predno so stopili na vlak, je Ada objela in poljubila Pavleta, pri čemer se je stari obrnil v stran in se delal, kakor da ni videl tega. Potem pa mu je prav do zadnjega mahala z robcem, dokler se vlak ni skril za prvim ovinkom. <center> '''IX.''' </center> Na padovanskem kolodvoru jih je pričakoval Scalpi, ki je pozdravil vsakega posebej, ko so izstopili. Ada in njena mati sta z globokim prezirom zrli na njegove uslužnosti; prva mu celo roke ni ponudila. Venturini je vse to opazil in spreletela ga je jeza, rekel pa ni nič. Šele drugi dan se je znesel nad Ado. Sedela sta sama v pisarni. Oče je za svojo pisalno mizo pregledaval neka pisma, a pri drugi mizi, njemu nasproti, jo sedela Ada in nekaj pisala. Oče je dvignil glavo od svojih pisem, jo par trenutkov opazoval in naposled vprašal: "Kaj pišeš?" "Pišem pismo." "Komu …" "Tega ti ne povem," mu je s strahom odgovorila Ada, mečkala napol popisani papir in ga tiščala v roki. "Ne poveš? No, že prav; sam sem si mislil, da ne boš povedala. Tvoje obnašanje v zadnjem času mi ni prav nič všeč, zlasti včeraj si se obnašala nedostojno," je okrenil pogovor. "Zakaj nedostojno?" "Zakaj, zakaj! Čemu sprašuješ, ko sama dobro veš, zakaj?! Mar misliš, da nisem videl, kako si se vedla napram Scalpiju? Kaj ti je napravil?" "Nič mi ni napravil, a vem, kaj hoče. Že davno vem, da je podel in potuhnjen, in sovražim ga! In končno: Čemu me siliš, da bi bila prijazna z njim, ko vendar vidiš, da mi je zopern?" "Zopern sem, zopern tja, za vedenje in oliko gre!" "O, ne gre le za oliko, čeprav tako praviš! Veš, dragi oče, spreten in dober trgovec si res, toda v nekaterih stvareh odpovedo principi tudi najboljšega trgovca. Mar misliš, da ne vem, zakaj vse to?! A povem ti, da je vse zastonj in da hočem v teh stvareh sama odločati; da, sama, popolnoma sama!" se je že razburila. "Kdo pa je o tem kaj govoril?!" je razdraženo zakričal Venturini. Ni pričakoval, da se bo hči tako naravnost dotaknila njegovih skritih namenov in ga že vnaprej razorožila. To ga je spravilo prav za prav v zadrego, celo sram ga je postalo za hip in prav to ga je še bolj razkačilo. "Kakšne budalosti pa govoriš! Kaj ti je tisti priliznjeni drvar res vso pamet zmešal?!" je kričal dalje in krilil z rokami. "Ne dovolim vam oče, da tako govorite o njem!" je kriknila Ada in v tem trenutku pobledela in zatrepetala po vsem telesu. "Ne dovolim, ne dovolim!" V očeh so ji zalesketale solze. Komaj je zadrževala jok. In že čisto tiho, z drhtečim glasom je naposled dodala: "Takoj zapustim vašo hišo." Brez oklevanja je odšla iz sobe. Venturini je obstal kakor vkopan. Hotel je pohiteti za njo, a se je še isti hip premislil, akoravno je bil popolnoma uverjen, da bo v resnici izvršila, kar je dejala, toliko jo je že poznal. V tem trenutku se je zavedel, da ni pravilno postopal in da je napravil nepopravljivo napako. Prositi jo, naj se vrne, pa je ni hotel, ker je vedel, da bi to ne imelo nobenega uspeha in da bi se docela zastonj poniževal pred njo. Doma bi jo lahko kolikor toliko nadzoroval in ji z delom preganjal misli na tistega zelenca, sedaj pa bo počela, karkoli se ji zljubi, je mislil sam pri sebi. Seveda bi jo lahko s silo privedel domov, a se je bal škandala. V pisarni pa se je nakupičilo toliko neodložljivega dela, na katero se je Ada najbolje razumela, da mu je ob tej misli postalo še bolj žal, da je ravnal tako neprevidno. Vsemu na kjub pa je sklenil, da ne bo z ničemer pokazal svojega obžalovanja. Ko bo videla, da mi ni nič radi tega, se morebiti sama vrne, je zvito upal Venturini. Za delo v pisarni pa nalašč najamem Scalpija; to jo gotovo razjezi in znabiti tudi najprej spravi domov. Ada se je še isti dan preselila k svoji teti, ki je imela večjo modno trgovini v isti ulici. Bila je to gospa Salvadorijeva, sestra Adine matere, premožna vdova po bogatem trgovcu. Ta je nenavadno ljubila Ado, kajti sama je bila brez otrok. Čutila se je jako zapuščeno; stanovala je v veliki hiši, ki je bila tudi njena. Zato je razumljivo, da se je v srcu zelo razveselila Ade, ki je tistega dne prijokala k njej in se ji potožila. Ljubeznivo jo je sprejela in ji celo obljubila, da bo skušala pregovoriti njenega očeta Ko ji je Ada zvečer pripovedovala o Pavletu, je teta zaželela, da bi ga poznala. Pri tem je Ada kar poskočila, zakaj v glavo ji je šinila misel, da bi ga povabila k sebi. Res sta se odločili, da ga čez teden dni povabita k sebi, in Ada mu je takoj napisala dolgo pismo, v katerem mu je vse povedala. Pavle je čez tri dni odgovoril z brjozavom, da pride v nedeljo z večernim vlakom. Sonce se je že nagibalo k zatonu in njegovi poslednji, zlati žarki so se odbijali na kolodvorskih tračnicah, da so izgledale kakor pozlačene. Po peronu se je sprehajala mlada gospodična v prekrasni, sinje modri svileni obleki in s šopkom rdečih rož v naročju, poleg nje pa starejša dama resnega, a dobrotljivega obraza. Na kolodvoru je bilo ob tej uri vselej zelo živahno, zlasti ob nedeljah. Mnogi so se z radovednim in strmečim pogledom ozirali za gospodično s šopkom, ki je bila videti nekam zamišljena in zelo nestrpna. Venomer je pogledavala na svojo zlato zapestno uro in pri tem vselej nekaj zašepetala svoji starejši spremljevalki, ki je nato pritrjevalno pokimala. Tik pred prihodom vlaka se jima je pridružila še neka gospa, trenutek zatem pa je tudi pridrvel vlak na postajo. Voz, v katerem je bil Pavle, je obstal baš nasproti onih treh dam in Ada ga je takoj ugledala. Brž je bila pri njem in se mu vrgla okrog vratu. Nato mu je predstavila svojo teto, gospo Salvadorijevo, ki je pri tem bog ve zakaj zardela. V trenutku, ko je Pavle stisnil roko Adini materi, se je nenadoma pojavil Scalpi, ki je bržkone že kaj slutil in se motal tam okrog. Spoštljivo je vse pozdravil, odzdravila pa sta mu samo Pavle in gospa Venturinijeva. Jako se je začudil, ko je ugledal Pavleta in se še potem večkrat radovedno ozrl za njimi. Pred kolodvorom so si najeli voz in čez deset minut so bili že pred hišo Adine tete. Ta je vso družbo odvedla v prvo nadstropje, kjer so v veliki, razkošni jedilnici posedli okrog mize, na kateri je bilo že vse pripravljeno za večerjo. Pavle je nastopal docela preprosto in nekako lahkotno. Pričakovati je bilo, da se bodo ženske zanimale zanj do vseh podrobnosti in malenkosti — vsaka iz svojega vzroka in nagiba. Akoprav se je Pavle tega zavedal in akoravno je včasih začutil na sebi radovedni in opazujoči pogled gospe Salvadorijeve, se je vedel docela naravno in neprisiljeno. Nič se mu ni poznalo, da bi bil kaj v zadregi ali da bi kaj prikrival. Tudi v besedi je bil povsem odkrit in ni skušal ničesar olepšati, s čemer zlasti se je prikupil gospej Salvadorijevi. Pogovor se je naposled zasukal na domače zadeve. Ženske so opazile, da se Pavle izogiba govoriti o Adinem sporu z očetom, a nazadnje, ko so že vse govorile o tem in ko je postalo takorekoč očito, da bi rade slišale tudi njegovo mnenje, je končno vendarle spregovoril: "Ko sem v Adinem pismu čital, kaj se je zgodilo, sem se skoro prestrašil, in zabolelo me je, da sem zakrivil tako hud spor v vaši družini. Nisem se mogel takoj odločiti, naj se li odzovem Adinemu povabilu, kajti gospodu Venturiniju sem obljubil, da mu ne bom delal neprijetnosti. Težko mi je govoriti o tem in niti ne morem izreči jasne besede. Če se izrečem tako, me lahko vsakdo osumi, da sem samoljuben in brezobziren sebičnež, če pa se izrečem drugače, da sem neodločen in bojazljiv in da ne ljubim Ade. Razumeti morate moj položaj. Vsekakor pa je moje mnenje, da bi bilo najbolje, če bi se Ada vrnila k očetu in se kako pomirila z njim." "Ne, k očetu se ne vrnem! Mar naj se vrnem zdaj, ko je Scalpi pri njem?" "Jaz pa mislim, da bi ga odslovil, če bi se vrnila," je prigovarjala mati. "Ne, ne, nikakor! Sam naj prej zapodi Scalpija in šele potem se mogoče vrnem, a obljubiti mi mora, da me ne bo več žalil radi …" "Poizkusila bom, morda ga pregovorim. Zelo mu je žal, da si mu to napravila, a pokazati tega noče." "Tudi jaz upam, da se bo to kako uredilo," je pristavila teta. "Do tedaj pa je Ada lahko pri meni. Sama sem, nikogar nimam, komu naj … no, koga naj ljubim, če ne njo." Vsi so razumeli, kaj je hotela reči, čeprav se je naglo sama popravila. Imela je precejšnje premoženje in nikogar, ki bi ga podedoval. Tudi ona je prigovarjala Adi, naj se poravna s očetom — le iz obzirnosti do svoje sestre, Adine matere — a v srcu je le natihem želela, da bi bila Ada kako navezana nanjo in potrebna njene pomoči. Prav radostilo jo je, da je sredi svoje zapuščenosti postala nekako važna oseba, od katere je tudi kaj odvisno. Iz tega, v svoji korenini povsem sebičnega razloga, je tudi odobravala Adino ljubezen, njo samo pa ščitila in zagovarjala. Pol ure je manjkalo do polnoči, ko se je mati poslovila. Ostali so še nekaj časa nadaljevali pogovor, nakar so šli k počitku. Gospa Salvadorijeva — Ada ji je rekla kar Marjeta — je odvedla Pavleta v drugo nadstropje, kjer je bila zanj že pred dnevi pripravljena soba. Ta soba je bila poprej spalnica gospoda Salvadorjja. Pavleta je obšla tesnoba, ko je stopil vanjo. Par trenutkov je stal sredi nje, na temni, mehki preprogi, in se oziral po njej. Bila je prostorna in visoka, dragoceno njeno pohištvo pa je bilo staro. Vse v sobi je nekako mrko in resnobno zrlo nanj, ki se je sam sebi zdel tako majhen v tem velikem in mračnem prostoru. Od visokega stropa je visel velik lestenec in širil medlo, rdečkasto svetlobo, ki se je kar gubila po temnih kotih. Vse je kazalo, da že dolgo ni nihče spal v tej sobi. Nekakšen strah mu je stisnil srce, ko da je neupravičeno stopil v svetišče bog ve kakšnih spominov. Tam v kotu je stala široka in udobna postelja iz temnega lesa z zamolklim leskom, a na steni nad njo je visela že nekoliko otemnela podoba, predstavljajoča mlado in čudovito lepo žensko. Pavle se je razpravil, ugasnil luč in se pogreznil v mehko posteljo. Zdajci se je nekje v gosti temi oglasila ura in odbila dvanajst. Njeni udarci so s svojim brnečim in čistim zvokom napolnili vso sobo. Pavleta je obšel občutek, da hoče ura povedati nekaj iz onih davnih časov, ko so drugi ljudje bivali v tej sobi in poslušali iste njene udarce, da ima neko skrivnostno, nerazumljivo dušo, ki živi iz veka v vek. A baš ko se mu je ta občutek zgostil v jasno misel, je ura utihnila. Globoka tišina, ki je nastopila, je še povečala skoro mistični dojm v Pavletovi duši. Zopet se je spomnil, da je v Padovi, v prastarem mestu. Drugo jutro je Ada povedla Pavleta v mesto, da mu ga razkaže. Hodila sta po ozkih, srednjeveških ulicah z obokanimi prehodi, ki so v njih imeli najraznejši obrtniki svoje delavnice in lokale nastežaj odprte; mimo velikih trgovin pod arkadami in mimo vinarn, ki v njih točijo pusto črnino iz okolice. Pogosto je Pavle obstal in občudoval starinska vrtna vrata, ki jih je koval ključavničar-umetnik kdo ve katerega stoletja, za njimi pa prekrasen vrt, čigar sveže, pestro južno cvetje in zelenje se je ostro odražalo od sivega zidovja. Drugod zopet se je skozi napol priprta vrata stare patricijske hiše zazrl v njeno kamenito dvorišče, prepleteno z živo trto in s samotno, temno zeleno palmo v kotu. Naposled sta prispela do cerkve Sant' Antonio, ki je bila kar oblegana od pobožnih romarjev. V nepretrganih in gostih vrstah so se pomikali v cerkev in iz nje, med njimi mnogo vsakovrstnih nesrečnežev, ki so iskali utehe za svoje bolečine na kamenitem grobu Sv. Antona, v "Capelli del Santo". A ni bilo več časa, da bi mu vse razkazala kar v pol dneva. Obljubila mu je, da mu popoldne pokaže Museo Civico z njegovimi galerijami slik, drugi dan pa univerzo, Scuolo del Santo s Tizianovimi freskami itd. itd. Ura je bila enajst. Napotila sta se v znamenito, staro kavarno Pedrocchi, na katero je — tako mu je dejala Ada — Padova zelo ponosna, in ki jo je zgradil najuglednejši beneški arhitekt. Poslopje stoji samo zase, a pročelje ji krasi beneški lev iz klesanega marmorja. Vsa notranjščina je še danes ista, iz črnega mahagonija, a mize in stebri iz belega marmorja. Sedla sta k mizi poleg srednjega stebra. Nista opazila, da na drugi strani stebra, za njunim hrbtom, sedita Scalpi in Turato. Giuseppe Turato — tisti mladenič, ki je spremljal Anito na Triglavu — je bil nekakšen delovodja v trgovini gospe Salvadorijeve. Tako se je lahko vsak hip pod kakršno si bodi pretvezo izmuznil iz trgovine, češ, da gre po opravkih. To jutro pa je imel za to poseben razlog. Poiskal je Scalpija v kavarni in mu pripovedoval, da je Pavle prenočil v Salvadorijevi hiši, menda celo v isti sobi kakor Ada, kakor se je že na vse zgodaj šepetalo med pomočniki v trgovini in drugo služinčadjo v hiši. Scalpi — Turatijev predstojnik v fašistični organizaciji — je kar pesti stiskal in klel sam pri sebi, pobledel pa je, ko je ugledal Pavleta in Ado, ki sta smehljaje stopila v kavarno. Že vso uro je ugibal, kako bi ugonobil Pavleta. Nič pravega mu ni prišlo v glavo, akoprav je bil strokovnjak v tem. Tu pa mu je priskočil na pomoč Turato. Posvetovala sta se in tehtala vse možnosti. Naloga je bila težka, kajti Scalpiju ni šlo samo za to, da Pavleta spravi s pota, temveč tudi za to, da ga obenem očrni in se sam celo prikupi Venturiniju in Adi, češ, vidite, kakšen človek je to. S Turatijevo pomočjo je bil načrt kmalu gotov in Scalpi se je že naslajal ob misli, da se njegova namera uresniči že drugi dan. Medtem ko sta Scalpi in Turato snovala svoj načrt, sta na drugi strani stebra, na mehkem sedežu, prevlečenem s škrlatno rdečim baržunom, sedela Pavle in Ada ter tudi kovala načrte, a docela drugačne in vse lepše ko ona dva. Popoldne sta nameravala obiskati muzej, a je drugače naneslo. Med obedom je gospej Salvadorijevi telefoniral Venturinijev brat, ki je tudi že slišal, da ima Ada "nekakšnega ženina" pri sebi, kakor se je izrazil, in jo prosil, naj ga popoldne obiščejo na njegovem posestvu zunaj mesta, ker bi ga rad spoznal. Res so se odpravili tja, stric jih je sprejel gostoljubno in se takisto zanimal predvsem za Pavleta. Razkazal mu je svoje posestvo z vinogradi, potem pa je vse povabil k večerji. Posedli no okrog kamenite mize na vrtu in se pomenkovali pozno v večer. Drugo jutro se je Pavle že zgodaj kar sam odpravil v kavarno. Ada mu je dejala, da pride za njim, čim bo gotova. Res je že čez pol ure potem, ko je Pavle odšel, stopila v kavarno. Prepričana je bila, da bo sedel za istim stebrom, za katerim sta sedela prejšnje jutro. Toda začudena je obstala, ko je videla, da Pavleta ni tu. Ozirala se je po sosednjih mizah, toda pri nobeni ni sedel Pavle. Kljub temu je sedla, ker je mislila, da se je bržkone zadržal v kaki trgovini. Spomnila se je, da je že prejšnji dan omenil, da si mora nekaj kupiti. Minilo je pol ure, potem ura, toda njega od nikoder. Postajala je nestrpna, v glavi pa so ji že rojile prve, še nejasne slutnje. Neka neznana in neopredeljiva bojazen ji je stisnila srce. Naposled je telefonirala domov in vprašala teto, če se je Pavle morda vrnil. Ta je odvrnila, da ne, in skušala pomiriti nečakinjo, akoprav je bila tudi sama vsa prepadena. Ada ni več strpela v kavarni, a skrb ji ni dala, da bi se vrnila domov. Vleklo jo je v mesto, ker je upala, da ga morda kje sreča, a se je zopet bala, da bi medtem vendarle prišel in je ne našel. Tako je prav do poldneva postajala pred kavarno "Pedrocchi" in se ozirala na vse strani. Nazadnje je bila že povsem prepričana, da se je Pavletu nekaj pripetilo, in razburjena je hitela domov. Doma sta s teto ugibali, kaj bi se mu moglo zgoditi. Nihče ga ni videl, nikdo ni vedel dati sveta. Stali sta pri telefonu in izpraševali zdaj tega zdaj onega znanca. Upali sta, da morda le pride h kosilu. Ura je bila ena, naposled dve, Pavleta pa le ni bilo. Ada se ni dotaknila kosila. Slonela je ob oknu in kakor v vročici strmela skozi steklo na ulico. Ves čas je ugibala, da li bi ne kazalo, vprašati policijo, a neka slutnja, rastoča že v grožnjo, jo je odvračala od tega. Končno se je le odločila in prosila teto, naj telefonira na policijo. Ta je takoj stopila k telefonu. Parkrat je morala ponoviti Urnikovo ime, nato se je čulo neko govorjenje in vznemirjeno tekanje sem in tja in šele po petih, šestih minutah se je zopet oglasil uradnik, ki je izjavil, da policiji ni o tem ničesar znanega, da pa bodo poizvedovali. Potem sta telefonirali Adini materi in jo prosili, naj pride k njima. Ada je namreč domnevala, da je Pavle zjutraj, namenjen v kavarno, srečal njenega očeta, ki mu je morda dejal kaj ostrega in žaljivega, zbog česar je potem odpotoval, ne da bi ji o tem kaj sporočil. To je hotela izvedeti od matere in jo sploh prositi za svet in pomoč. Mati je obljubila, da pride popoldne. Ada se je zopet vrnila k oknu. Komaj pa je pogledala na ulico, je opazila automobil, ki je obstal pred hišo. Iz njega je skočila Anita. Čez pol minute je že bila pri Adi. Razburjena in zasopla se je vrgla v naslonjač in komaj spravila iz sebe: "Pavle je … je … na prefekturi." "Kaj praviš, kje …?" "Na prefekturi." "Toda to ni mogoče, saj sva s teto komaj pred pol ure vprašali, pa pravijo, da jim o kakem Urniku ni ničesar znanega!" "Pravijo …! Seveda pravijo, toda jaz sem ga videla!" "Videla si ga? Kdaj? Povej vendar!" je silila Ada. Iz sosednje sobe je prihitela še gospa Salvadorijeva in obe sta pričakujoče strmeli v Anito, ki je naposled le prišla k sebi in začela sunkoma pripovedovati: "Danes dopoldne — bilo je okrog enajstih — sem hotela k očetu v njegovo pisarno. Po stranskem stopnišču, koder hodijo le agenti in uradniki, sem iz našega stanovanja hitela v tretje nadstropje. Po stopnicah sem skoro tekla, kakor je moja navada. V drugem nadstropju, na mostovžu, skoro da nisem trčila ob dva uradnika, ki sta imela v svoji sredi mladega človeka, bledega, prepadenega in strašno zbitega. Akoprav se je komaj držal na nogah, je bil uklenjen. Po obrazu je krvavel. Uradnika me pozdravita in eden izmed njiju, ki je gotovo vedel, da sem namenjena k očetu, me je opozoril: "Gospoda prefekta ni v pisarni, gospodična Sabini; pravkar se je nekam odpeljal." "Tako?" sem se začudila, se okrenila in pozorneje pogledala uklenjenega mladeniča, čeprav kaj takega skoro vsak dan vidim. Spreletelo me je. Bil je Pavle. On me ni spoznal in me bržkone sploh videl ni, tako slab je bil. — Komaj je Anita to izpregovorila, sta se Ada in Salvadorijeva spustili v jok, a Anita je po kratkem premolku nadaljevala: — Nisem utegnila, da bi takoj prihitela k tebi in ti to povedala. Zdelo se mi je važneje, da čim prej nekaj ukrenem in vsaj izvem, za kaj gre. Kar slutila sem, da bo kaka politična stvar. Srečna misel mi je šinila v glavo. Vrnila sem se v stanovanje in telefonirala doktorju Montelliju, ki je predstojnik na političnem oddelku in ki ponavadi sam zaslišuje osumljence, — tistemu, ki sem ti zadnjič pravila, da je ves nor name. Povabila sem ga na sestanek, češ, da bi mu rada nekaj povedala. Sestala sva se že ob dveh in sedaj prihajam s tega sestanka. — — Prišel je točno in kar- ijal je od radosti. Stopila sva v slaščičarno in sedla v samoten kot. — "Rekli ste mi, da mi imate nekaj povedati," je začel. — — "Ah, nič posebnega," sem hlinila ravnodušnost, on pa je gotovo mislil, da imam namen, odgovoriti mu na njegova pisma, in da se zdaj sramujem govoriti o tem. Tako sem ga polagoma zbegala in tako omehčala, da bi mi vse povedal, karkoli bi ga vprašala. Naposled sem mu celo pravila, da ga papa ob vsaki priliki hvali, češ, kako spreten, iznajdljiv in vesten zasliševalec je, izvrsten kriminalist itd. S tem sem ga hotela pripraviti do tega, da bi postal zgovornejši in da bi se morebiti začel celo sam hvaliti, a da bi pri tem tudi kaj povedal. Poglavitno pa je bilo to, da sem zasukala pogovor v pravi tir. — "Ste danes koga zasliševali?" sem ga kakor mimogrede vprašala. "Zelo utrujeni ste videti." — — "Da, sem," je odvrnil, "nekega Avstrijca ali Slovenca, vrag ve, kaj je." — — "Tako? Slovenca ste zasliševali. To mora biti zanimivo." — — "Vrag, a ne zanimivo!" je vzkliknil. "Trmast ko osel, niti besedice ti ne prizna, pa ga bij, koliko hočeš." — — "Ste ga hudo bili?" sem vprašala. — — "Ne baš tako zelo," se je nasmehnil. "Zvečer ga zopet vzamemo v delo. Bo že spregovoril. Še drugačni so govorili." — — "Zdi se mi, da sem ga danes videla. Tako znan se mi je zdel. Kako mu je ime?" sem malomarno vprašala in si prižgala cigareto, dasi sicer ne kadim. — — "Prav čudno ime ima … čakajte … kako že … aha, da. Urnik." — — "Kako pravite, Urnik?" — — "Toda zakaj vas to zanima, gospodična Sabini?" se je skoro prestrašil. — "Saj sem vam že rekla, da se mi je tako znan zdel. Le spomniti se ne morem, odkod ga poznam … Seveda, poznam ga! Bili smo skupaj v gorah, v Sloveniji! Ne vem, kako je že naneslo, da smo se seznanili." — — "Tako, poznate ga?" — — "Da, poznam ga," sem potrdila in mu povedala, kako je bilo takrat. — — "Toda kljub temu je nevaren," je ugovarjal mojim hvalam; "ovadba je težka." — [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1935]] [[Kategorija:Nace Mihevc]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] kgfri8361amh8z5iztixar8ka1n7kqt 207810 207809 2022-08-24T09:48:20Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Zaroka na grobu | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihevc | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 28/140–142, 144–147, 149–152, 154–157, 159–169; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|QRIWHPRX|s=4|140}}, {{fc|dlib|HJPBDSA0|s=4|141}}, {{fc|dlib|VVISDYSN|s=4|142}}, {{fc|dlib|B32CSN95|s=4|144}}, {{fc|dlib|HRLWG1DU|s=4|145}}, {{fc|dlib|BTEIEPJK|s=4|146}}, {{fc|dlib|AABMGTZD|s=4|147}}, {{fc|dlib|KKU1K1EF|s=4|149}}, {{fc|dlib|GBIOFRVS|s=4|150}}, {{fc|dlib|OXMA578X|s=4|151}}, {{fc|dlib|DRURZUVP|s=4|152}}, {{fc|dlib|XUCC1XUE|s=4|154}}, {{fc|dlib|6GK0FWJA|s=4|155}}, {{fc|dlib|GYXRMF4S|s=4|156}}, {{fc|dlib|2GJBF7AE|s=4|157}}, {{fc|dlib|H3UVFVGX|s=4|159}}, {{fc|dlib|OUJD3WLZ|s=4|160}}, {{fc|dlib|XXQAFHBU|s=4|161}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> Po dovršenih studijah na višji gozdarski šoli v Gradcu je sin nadgozdarja Urnika še nekaj dni blodil po mestu. Obiskal je nekatere znance in naposled se je namenil, da se poslovi tudi od dobrega prijatelja Hrastnika. Pozno popoldne je povprašal po njem pri njegovi gospodinji, a ta mu je povedala, da ga ni doma, ter mu svetovala, naj ga počaka, češ, da se bo kmalu vrnil. Odvedla ga je v Hrastnikovo sobo, tu nekoliko pokramljala z njim, nazadnje pa zopet odšla po svojih opravilih in ga pustila samega. Urniku je postalo dolgčas, zato se je z zanimanjem začel ozirati po revni študentovski izbici. Na poleg stoječi polici je opazil sveženj časopisov. Leno je segel po njih in jih položil predse na mizo. Z ne prevelikim zanimanjem je začel prebirati enega za drugim, in ko je tako prišel do tretje številke "Grazer Tagblatt", sta vzbudila njegovo pozornost dva visoka stolpca imen, razvrščenih po abecednem redu. V prvem so bila imena v pretečenem tednu padlih vojakov, v drugem pa pogrešancev na julijanskem bojišču. Brž je z očmi poiskal skupino imen z začetnico U in res našel, kar je iskal. Tu je stalo zapisano ime: Urnik Pavel, četovodja, 7. lovski bataljon, Kostanjevica nad Kanalom. Bolesten stok se je izvil Pavletu iz grla. Roki sta mu ko mrtvi omahnili ob telo, časopis je zdrknil na tla, a v očeh sta mu zalesketali solzi. Ah, moj oče, je zopet zastokal, se naslonil ob mizo ter grenko zajokal. A baš tedaj je vstopil prijatelj Hrastnik, vesel in nasmejan, kajti že zunaj je zvedel od gospodinje, da ga nekdo čaka v sobi, in mislil si je, da to ni nihče drug ko Urnik. Hotel mu je čestitati k dovršitvi študija, toda videč, da prijatelj joka, je osupel obstal na pragu ter mehko vprašal: "Kaj je vendar, da si tako žalosten?" Urnik se še ni toliko opomogel od svoje prepadenosti, da bi mu mogel karkoli odgovoriti. Toda Hrastniku je nekako sama od sebe šinila prava slutnja v glavo. Opazil je bil na tleh leteči časopis in takoj se mu je zazdelo, da je U kriv Urnikove žalosti. Zato ga je nekako s strahom pobral in po kratkem iskanju tudi on našel ter prečital žalostno novico. Zasmilil se mu je prijatelj, a rekel ni ničesar, ker je menil, da je v takem trenutku bolje molčati; le sožalno ga je gledal. Šele po dolgem premolku je naposled vprašal: "Kaj boš počel sedaj?" Tudi na to vprašanje mu Urnik ni dal odgovora, le z rameni je nemo odgovoril, da ne ve. Tako sta par dolgih minut nemo strmela drug v drugega. "O, kako si imel prav," je naposled komaj slišno zašepetal Urnik, "ko si vedno spraševal, čemu ta vojna! Res, le zakaj toliko krvi, toliko nedolžnih življenj in trpljenja. Kakšen cilj in smisel ima prav za prav ta strašna stvar, ta krvava vojna?" To je Urnik govoril bolj zase kakor pa svojemu prijatelju. A ta ga je razumel. Čutil je, da se je pod vtisom pretresljive novice v prijatelju zganilo nekaj težkega, rednega, zato je molčal in le zamišljeno kimal z glavo, kakor da je s svojimi mislimi nekje drugje. Tisti večer je Urnik ostal pri svojem prijatelju z namenom, da tam tudi prenoči. Hrastnik je pod večer odšel v mesto, odkoder se je vrnil jako pozno, šele po polnoči. A Urnik radi razburjenja ni mogel spati, zato je ves čas kramljal s Hrastnikovo gospodinjo. "Čudno se mi zdi, da gospoda Hrastnika danes tako dolgo ni domov. Še nikoli ni tako dolgo ostal zunaj," se je čudila gospodinja. Komaj pa je izrekla, so se že odprla vrata in vstopil je Hrastnik, očividno precej razburjen. "Ali še ne vesta," je hitel in lovil sapo, ker se je bil zaradi hitrice, a katero je tekel po stopnicah, precej zasopel, "ali še ne vesta, da je vojna končana? Poslušajta, kakšno vpitje je na ulici. Vse kriči: Dol s cesarjem, dol z morilci, živela republika!" A na Urnika ta novica ni delovala tako, kakor je Hrastnik pričakoval, kajti preveč ga je presunila že prva vest o očetovi smrti, in sedaj je bil top za vse drugo. Po dolgem molku, polnem nemirnih in begajočih misli, je resignirano skomignil z rameni in s tihim povdarkom dejal: "Da, da, vse za domovino, dom, cesarja. Tudi moj oče je moral za to umreti …" <center> '''II.''' </center> Naslednje jutro se je Urnik prisrčno poslovil od svojega prijatelja in se odpravil v mesto. Po končanih opravkih je naposled krenil proti kolodvoru, da se odpelje domov, k svoji materi v Radovljico. Pavel Urnik je moral v kratkem času doživeti kar tri velike spremembe zapored. Dovršil je šole in postal je takorekoč samostojen in svoboden človek. Izgubil je očeta in sredi vsega tega se je končala vojna. Zato se je ob pogledu na pestre in burno kričeče množice še bolj vznemiril in skoro zmedel. Ta vznemirjenost mu je povzročala nekako vročico, v kateri so mu bile misli napete, a begajoče. V množici je prav dobro opazil vsakovrstne ljudi, toda ta dan se mu je zdelo, da prvikrat vidi te ljudi. Šele ta dan je z vso pozornostjo opazil te ranjence in invalide, ki so bili na vse načine pohabljeni in ki so se s čudnimi, včasih smešnimi in grotesknimi kretnjami poganjali naprej ob svojih bergljah ter na vse grlo kričali. Zazrl se je prvikrat v otroke, drobne in šibke, z velikimi glavami na slabotnih telescih, z bledimi in upadlimi lici ter široko razprtimi, lačnimi očmi. Tudi ti so bili tu, na ulici. Ta dan je mladi Urnik prvikrat videl te ljudi, tako različne, a vendar tudi tako enake v njihovem trpljenju in ogorčenosti, ko so strnjeni v široke množice bučno demonstrirali proti habsburškim zatiralcem, proti vojni in stradanju. Včasih zadostuje samo rahel sunek v dušo, zaprto in neobčutno za vse na svetu, da se mahoma odpre nastežaj in bolestno občuti vse, za kar se človek poprej še zmenil ni. In tak pretresljaj je bil za Urnika očetova smrt. Res je, da dostikrat človeku lastno trpljenje ne da, da bi videl in občutil trpljenje drugih, in ga celo odvrača od tega, da bi razmišljal o čem drugem ko le o svoji bolečini. A z Urnikom je bilo tako le v prvih urah, polagoma pa se je tista čisto določena bolečina prelila v nekako splošno žalost, občutljivost in sočutnost, v nekako resnobo in premišljivost. Začel je razmišljati tudi o vojni, ki mu je vzela očeta in ki se mu je zdela poprej sama od sebi umevna stvar, navzeta iz šolskih knjig. Ko je dospel na kolodvor, je bila gneča tolikšna, da mu je bilo popolnoma nemogoče, priti do blagajne, kjer si je hotel kupiti vozni listek. Po nasvetu nekega železničarja je šel kar brez listka na vlak, češ, saj v teh časih je zmešnjava taka, da ni važno, kje si ga kupiš. V vagonu se je stisnil v kot pri prvem oknu. Kratek žvižg, lokomotiva je težko zasopla od velikega napora, nato pa je čedalje hitreje sopihala mimo umazanih predmestnih poslopij, tovarn in delavskih kasarn proti jugu v zeleno Spodnjo Štajersko. Sončni žarki so se poigravali na umazanih vagonskih šipah in v potnikih budili vedno večjo radost, kajti skoro vsi so se vračali na svoje domove. Komaj je utihnila ena pesem, že je na drugem koncu vagona zaorila druga, še glasnejša in veselejša. Tudi tisti so peli, ki so leto za letom ležali v blatnih strelskih jarkih, pretrpeli mnogo lakote, žeje in mraza, preboleli težke bolezni in hude rane. "Za cesarja" so se borili, toda danes so ga vsi vprek kleli s tisto domovino vred, ki so jim jo že od mladega vsiljevali. Ne, to ni bila njihova prava domovina; v svojo pravo domovino so se sedaj šele vračali, vsak v svojo vas, k svojim staršem, bratom in sestram, k ženi in otrokom. Zato je bilo med njimi toliko veselja. Pavle je tedaj prvikrat z zanimanjem prisluhnil pogovoru teh umazanih, razcapanih shujšanih in zanemarjenih ljudi, ki so bili po tem zunanjem videzu popolnoma propali. Zazdelo se mu je, da je zašel v docela nov svet, kajti nikoli še ni slišal takih pogovorov. Čutil je, kako se mu pod vtisom teh pogovorov maje njegova trdno zgrajena stavba lepih naukov in nazorov, pridobljenih v šoli in iz knjig. In zopet je začel premišljevati besede svojega prijatelja Hrastnika, s katerimi mu je ta vedno dopovedoval, da vojna ni bila nikakršen boj za domovino in cesarja, ampak borba za kapitalistične interese, za nove kolonije, nova tržišča itd. Medtem pa je vlak drdral proti Mariboru. Na mariborskem kolodvoru je bilo ko v panju. Nekateri so se vračali na Madžarsko, drugi na Hrvatsko, tretji zopet v Italijo. Videlo se je tudi mnogo slovenskih zastav. Kje je sedaj nekdanja ponosna Avstrija, se je vprašal Urnik. Ljudje so drli na vse strani, se prerivali in kričali, lezli vagonom na strehe in se tlačili po stopnicah. Prav tako živahno je bilo v Zidanem mostu in skozi ob progi do Litije. Na nazidku ob Savi so stali vojaki. Nekateri so s puškami streljali v zrak, drugi so peli in kričali. Ko se je vlak ustavil v Litiji, je nasproti Pavleta sedeči vojak nenadoma zavriskal, pograbil svoj nahrbtnik in planil iz vagona. Pri kolodvorskem izhodu je stala starejia ženska s tremi otroci in se pognala proti njemu, ko ga je uzrla. Ni mu podala roke, marveč se mu je vrgla okrog vratu in ga poljubljala. Otroci so skočili za njo in jo vlekli od očeta, zakaj vsi so ga hoteli videti in objeti. A njemu, staremu vojaku so stopile v oči solze radosti in ganjenosti. "Joj, kako je Mirko že velik", je vzkliknil naposled s razburjenim glasom. "I, trinajst je bil, ko si šel, štiri leta te ni bilo, sedaj jih ima pa sedemnajst," mu je pojasnila žena. Pavle je stal pri oknu in opazoval te prizore. Tudi njemu so marsikdaj stopile solze v oči, kajti enake slike so se vrstile po vseh postajah do Ljubljane. Ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor, je čakajoča množica dvignila tolikšen krik, da ni bilo mogoče razločiti besede. Vsi vprek so se klicali in pozdravljali, možje poljubljali svoje žene in otroke, mnogi so se smejali, drugi zopet jokali, in marsikdo je zaman z razburjenim srcem iskal dragega svojca in končno potrt odšel. Tudi Pavle je izstopil, a njega ni nihče pričakoval. Podal se je med nemirno množico in obšlo ga je prijetno čustvo, ker se je že čutil kakor doma. Tudi če grem peš, pridem še danes domov, je premišljeval sam pri sebi. Poizvedel je, kdaj odhaja prihodnji vlak proti Gorenjski. Ker je odhajal šele ob sedmih zvečer, je imel dovolj časa, da si je zopet po dolgem času ogledal Ljubljano in vrvenje po njenih ulicah, ki je bilo isto kakor v Gradcu in povsod drugod. <center> '''III.''' </center> Ob sedmi uri zvečer je Pavel Urnik na gorenjskem kolodvoru vstopil v vlak, da se končno popelje v Radovljico. Med vožnjo je premišljeval, kaj naj počne, ko pride domov. Ni upal, da bi v tej povojni zmešnjavi kmalu našel kako službo. Zato se je vračal s težkim srcem, kajti vedel je, da bo materi v breme, dokler si sam kaj ne zasluži. Poleg tega je bil prepričan, da je mati že obveščena o očetovi smrti in da sedaj doma toči solze. Manjkalo je nekaj minut do devete ure, ko je vlak prisopihal skozi predor in obstal na radovljiškem kolodvoru. Pavle je skočil iz vagona, stekel na cesto in hitel proti domu. Hotel je, da bi bila mati še pokonci, ko pride domov. Pri hiši je potrkal na okno, ki je bilo še razsvetljeno. "Kdo je?" se oglati mati. "Jaz, Pavle, mati!" "Kaj si že doma?" se je čudila, ko mu je odpirala. "Očeta pa še zmerom ni." Pavle jo rahlo objame, ko da bi jo s tem hotel obvarovati in preprečiti, da bi ne padla, ko ji pove strašno resnico. "Mati," je tiho in boječe spregovoril in ji gledal naravnost v oči, s pogledom, ki bi ji lahko že sam ulil pravo slutnjo v zavest, "moja mati, ne ustraši se! Očeta … ne bo … nikoli več ga ne bo. Mrtev je in ne vrne se več." "Kako to, saj se tudi drugi vračajo; vsak dan prihajajo, da, celo s Poljskega prihajajo!" "Mati, vem, da je mrtev in da ga nikdar več ne bova videla. Poročilo padlih sem bral, že v Gradcu. — Tudi on je med njimi." Mati, shujšana in drobna ženica skrbljivega obraza in sivih las, ga je nekaj časa začudeno gledala, nato pa krčevito zajokala, ko da šele sedaj razume, kaj ji je povedal. Pavle, ki jo je še vedno držal v objemu, jo je tolažil in nežno božal po sivi glavi. No, marsikje je danes tako, je natihem mislil sam pri sebi, a mati je kar naprej točila solze, katerim so se končno pridružile še sinove. Dolgo v noč sta si sušila solze in tiho kramljala. Pred obema se je pojavilo isto težko vprašanje: Kaj sedaj? A vendar sta drug drugega tolažila, kolikor sta mogla, čeprav je bilo obema enako hudo. Naslednji dan sta začutila strašno praznoto okrog sebe. Pavle je potem kake tri dni taval okrog hiše in premišljeval, kaj bi začel, akoravno mu mati ni nikdar potožila o revščini, ki se je naselila v njunem domu. Pavle je to sam čutil in vedel, kaj skrbi mater. Prenehala je podpora, prihranki so bili porabljeni, drugih dohodkov pa ni bilo. Nekega dne je Pavle blodil po Trški gmajni in zopet ugibal, kako bi prišel do kakega zaslužka. Odločil se je, da vsekakor napravi konec svojemu brezdelju. To moje pohajkovanje me ne bo privedlo nikamor, si je govoril. Sklenil je, da si poišče delo, najsi bo kakršnokoli že; za vsako bo prijel, to pa takoj naslednji dan. Res. Drugo jutro je Pavle vstal bolj zgodaj, šel na trg in se podal nizdol po cesti, nato čez most, in na Lancovem zavil na desno proti vodnim žagam. Tako je prispel do Mulajeve žage, je krenil naravnost proti pisarni in vstopil. Kar naravnost in kratko je povedal, da je prišel dela prosit. Gospodar ga je dvomeče motril od nog do glave, našobil usta in odvrnil: "Delavcev za delo res potrebujem, a vaše roke ne kažejo, da bi v življenju kdaj delali." "Ne bojim se nobenega dela," se je opogumil Pavle. "Pa me vzemite za en teden na poskušnjo. Če ne bom za rabo, me lahko odpustite." "No, prav, pa pridite jutri ob sedmih zjutraj. Zglasite se pri Jernaču; ta vam odkaže vaše delo." Ko sta se nato dogovorila še zastran plače, se je Pavle zahvalil in odšel. Zadovoljen in vesel je hitel domov, da čim prej pove materi, da si je našel delo. Naslednje jutro se je Pavle zglasil pri delovodji Jernaču, ki ga je takisto začudeno premeril od nog do glave in se nato obrnil proti starejšemu možu, ki je baš prihajal mimo: "Slišiš, Jesenar, s tem fantom bosta deske skladala!" "Prav, kar z menoj pojdi; greva na gornjo stran žage," se je glasil kratek odgovor. Jesenar in Pavle sta dvigala deske in jih skladala v kupe. Jesenar ni nič govoril ter venomer delal. Šele ob desetih je spregovoril: "No, pa malo počijva!" Iz oguljene kamižole je potegnil precejšen kos kruha in ga začel mleti. Pavle se je naslonil poleg njega in ga gledal. Videl je, kako ga Jesenar od strani skrivoma opazuje, zlasti njegove roke, ki so na dlaneh postale krvavo rdeče. No, dečko, ti pa še nisi dosti desk preložil, si je mislil Jesenar, a naglas je dodal: "Kje pa si bil doslej in kaj si delal?" Nekako v zadregi mu Pavle odvrne, da je bil ves čas v šoli in da dosedaj ni še nikoli delal z rokami. "Težak je začetek, če si moraš sam kruh služiti, kaj ne?" "Kaj hočete, tudi drugi morajo. Vsak mora enkrat prijeti za delo, jaz kakor drugi, če hočemo živeti," mu končno odvrne Pavle. "Hm, pa bi naj drugega poiskal, če si šolan." "Je že tako, drugega dela nisem dobil, sem moral pa to prijeti, kar sem dobil. Z materjo morava živeti." "In oče? Kaj dela oče? Ali sta sama z materjo?" "Sama. Oče je padel v vojni." "A potem pa že. Veliko, veliko jih je vojna izplela," je zavzdihnil Jesenar. Jesenar in Pavle sta delala naprej, dokler ni zvonilo poldan. Opoldne je šel Pavle domov. Mati mu je pripravila kosilo, ki je že na mizi čakalo. Sedel je k mizi, a predno je vzel žlico v roko, jo venomer pihal v dlan. Mati je to zapazila. "Ali te roke pečejo?" Pavle ni ničesar odgovoril, a mati je postavila skledo mrzle vode preden in ga boječe prijela za ramo: "Daj, drži roke nekaj časa v mrzli vodi, in gotovo ti bo odleglo!" Pavle je res položil roke v vodo. To mu je tako dobro storilo, da je pozabil na kosilo, le par žlic juhe je pojedel in se vrnil na delo. Popoldne je delo trajajo od ene do šestih. Študentovske roke Pavletove niso bile vajene, ves dan desk v kupe skladati. Proti šesti uri se mu je zdelo, da od zapestja naprej sploh nima rok. Vsi prsti so mu tako otrpli, da jih sploh čutil ni, preko dlani pa je bil en sam mehur. Zvečer, ko je prišel domov in ko se je vsedel za mizo, so mu roke ko mrtve visele ob telesu. Mati je postavilo večerjo predenj, a Pavle se ni zmenil zanjo, ker so ga roke tako bolele, da niti žlice ni mogel držati; ona pa je dobro vedela, kaj mu je, in z njim vred čutila bolečino, toda ni se mu upala ničesar reči. "Pavle, ali ne boš nič jedel?" se je naposled ojunačila. "Večerja bo mrzla!" "Res, ne bom jedel, mati, nič mi ne diši, le truden sem. Kar spat pojdem." Pavle je od utrujenosti takoj zaspal, mati pa je tiho in oprezno sedla poleg njegove postelje in ga skrivoma in z ljubeznijo opazovala. On edini ji je ostal, zato ga je zelo ljubila. Nenadoma je s strahom opazila, da ima mehurjaste dlani, in zasmilil se ji je v srce. Zopet se je spomnila svojega rajnega moža in si mislila: "O, če bi on to videl … Že tako ga je rad imel." V oči sta ji stopili solzi. Odprla je zelo staro omaro, v kateri se je navzlic revščini blestelo belo in lepo urejeno perilo, vzela iz nje čisto brisačo, jo pretrgala na dvoje, oba dela namočila v mrzli vodi in ju previdno ovila okrog Pavletovih rok. Ko je to opravila, je tudi sama legla k počitku, poprej pa je še sklenila, da ga ne pusti več na delo. Prebudivši se, je Pavle zjutraj najprej pogledal na uro. Bila je že šest. Hitro je vstal in se rahlo umil z bolečimi rokami, za katere pa se ni preveč zmenil. "Pavle, ostani doma! S takimi rokami vendar ne boš delal," se oglasi mati. "Ne mati, kaj pa bodo mislil o meni, če izostanem! Se bom že privadil in utrdil," je oporekel, naglo popil kavo, kruh pa vtaknil v žep in odšel na delo. Zopet sta s starim tovarišem deske v kupe skladala in nič govorila. Šele ob desetih sta zopet sedla poleg skladovnice in načela vsak svoj kos kruha. "No, kako je? Roke niso vajene tega dela, kaj ne?" ga vpraša njegov starejši tovariš. "Vidiš, tako kožo moraš imeti kakor jaz, potem pa gre," je še dodal in se režal, moleč mu svojo žuljavo dlan. "Očka, vse še pride! Človek ne sme biti preveč mehkužen. Res me boli, pa se tolažim, da me ne bo dolgo," se je odrezal 'Pavle, ki so ga pri tem tako roke skelele, da bi najrajši vpil. <center> '''IV.''' </center> Pri mizi sedi starejši gospod z dolgo, častitljivo in s srebrnimi nitkami prepleteno brado —gospod Reiter, ravnatelj gozdarskega urada grofa Thurntaxisa. Pred njim stojita dva nadgozdarja, ki mu poročata o delovanju v svojih revirjih. Nadgozdar Lešnik je poročal o delovanju nadgozdarja Steina v bistriškem revirju in ga obenem opravičeval, češ, da danes ni mogel sam priti, ker so tam vsi delavci stopili v stavko, tako gozdni kakor tudi delavci na žagah. "Ali žage ne režejo in sploh stoje?" je začudeno spraševal ravnatelj Reiter. Oba nadgozdarja mu to potrdita. "A zakaj so delavci stopili v stavko?" je hotel vedeti ravnatelj. Toda komaj je to izpregovoril, je vstopil uradnik iz prednje sobe in naznanil: "Zunaj čakajo trije delavci in prosijo, če bi jih sprejeli, gospod ravnatelj." "Odkod so, iz katerega revirja?" "Iz bistriškega, gospod ravnatelj." "No, to je pa ravno prav, da se lahko sam prepričam o vzrokih stavke. Kar pridejo naj!" Vstopili so eden za drugim, pozdravili in obstali blizu vrat. Nobeden si ni upal stopiti naprej po dragoceni preprogi, da bi je ne umazal s svojimi težkimi škornji. "Prosim, kar sedite tu k nam, da se pogovorimo, in povejte, kaj bi radi!" jih je vabil ravnatelj, pri tem pa pozorno in radovedno motril vsakega posebej. Prvi je stopil k mizi najmlajši izmed njih, žagar Hribernik, plečat in zagoren mož približno pet in tridesetih let, za njim pa gozdarja Rajar in Podgorc, ki sta bila bolj boječa. "No, kaj vas je sem privedlo?" se je ravnatelj obrnil proti Hriberniku in si med tem prižgal debelo cigaro. "Gospod ravnatelj," je povzel Hribernik, "pred tremi tedni nam je nadgozdar gospod Stein znižal plače; gozdnim delavcem za dvajset, žagarjem pa za petnajst od sto, a zadnjo soboto zopet vsem za pet od sto. Gotovo vam je znano, da je živež vsak dan dražji, in razumeli bodete, da pri takem zaslužku ni mogoče živeti, zlasti ne z veliko družino. Zato smo vsi zapustili delo." Ravnatelj se je vzravnal v svojem naslanjaču, pomenljivo pogledal vse tri delavce in pritisnil na koščeni gumb električnega zvonca in takoj nato je zopet vstopil uradnik. "Prinesite mi knjigo o delavskih plačah iz bistriškega revirja!" mu ukaže ravnatelj. Par trenutkov za tem je ležala pred ravnateljem debela knjiga, toda ravnatelj je ni odprl, marveč vprašal: "Ali so se v zadnjem času delavske plače v bistriškem revirju kaj spreminjale?" "Ne, nič, gospod ravnatelj," mu je pojasnil uradnik. Nato šele vzame ravnatelj knjigo v roke in začne listati po njej. Toda kmalu jo je zopet odložil in vzkliknil: "Če je tako, tedaj je nadgozdar Stein denar spravil v svoj žep." Vsi so se začudeno spogledali, zlasti oba nadgozdarja. "Pripravite voz!" je kratko ukazal ravnatelj, segel po peresu in začel pisati neko pismo. Ko je končal, se je okrenil proti delavcem, ki so molče sukali svoje klobuke v rokah, in spregovoril: "Plače bodo ostale take, kakor so bile prej. Upam, da ste s tem zadovoljni. Vrnite se v vaš revir in recite delavcem, naj se zopet poprimejo dela! Imate še kako željo?" Oglasi se Hribernik in prosi, če bi delavci smeli v gozdu in na žagah pobirati drva, ki odpadajo. "Saj to je bilo vedno dovoljeno," odvrne ravnatelj. "Gotovo, da vse ono, kar na žagi in v gozdu odpade, lahko poberete in porabite, da tam ne bo segnilo." Potlej ravnatelj vzame z mize zaprto pismo in ga izroči Hriberniku. "Zunaj je voz. Peljite se nazaj in to pismo takoj izročite gospodu Steinu!" Delavci so odšli in pri ravnatelju sta ostala samo še nadgozdar Lešnik in njegov tovariš. Prvi je zopet spregovoril ravnatelj Reiter: "Nekaj nezanlišanega je to, kar se danes dodaja. Nikakor ne gre, da bi se delavstvo v teh časih, ko je že itak razburkano radi vojne, še na tak način goljufalo. Prepričan sem, da plač ne bom mogel vedno držati na tej višini, toda v tem času je to potrebno. Toda kaj naj storim potem, ko bom delavske plače moral reducirati? Prisiljen sem odpustiti nadgozdarja Steina, toda trenutno nimam nikogar, s katerim bi ga nadomestil." Pri teh ravnateljevih besedah se je Lešnik nenadoma zganil, kajti ponudila se mu je lepa prilika, da izpregovori tisto, kar je imel na srcu. "Gospod ravnatelj, gotovo se še spominjate nadgozdarja Urnika, ki je bil pri nas čez deset let v službi in ki je pozneje padel v vojni?" "Kaj pravite, naš Urnik je padel?" "Da, da, gospod ravnatelj, Urnik je padel na italijanski fronti. Njegov sin Pavel mi je to povedal. Sedaj živita sama z materjo. On je dovršil višjo gozdarsko šolo v Gradcu, a ne najde službe in se udinja kot navaden delavec na žagi. Že to dejstvo samo govori, da je vrl dečko, in dovolim si prositi vas, da sprejmete njega na izpraznjeno Steinovo mesto." "Seveda, seveda, takoj, zakaj pa ne! Če se je po očetu vrgel, sem kar vesel, da zdaj lahko njega sprejmem namesto padlega očeta. O, kakšna škoda zanj!" Ravnatelj je zopet pozvonil in vstopivšemu uradniku naročil, naj sina bivšega nadgozdarja Urnika takoj pismeno obvesti, naj se čim prej zglasi pri njem v pisarni. "Vem," je odvrnil uradnik, "saj smo ravno danes prejeli njegovo prošnjo, s katero prosi za kako mesto." "Tem bolje!" Zatem je ravnatelj odpustil oba nadgozdarja in stopil v sosednjo pisarno, kjer se je jako razsrdil nad gospodom Heinzom, češ, da se je premalo brigal za bistriški revir in da predolgo ni napravil nobene kontrole. Naročil mu je, naj napravi obračun z gospodom Steinom, ker je slednji odpuščen iz službe, in da naj gospoda Urnika pošlje k njemu, kadar se bo zglasil v pisarni. <center> '''V.''' </center> Pavle je prišel domov truden kakor še nikoli. Roke so se mu po treh tednih sicer utrdile, toda tako truden kakor ta večer, ni bil še nikoli. Ves dan je skladal težke plohe in mišice so mu kar trepetale, kakor da mu mravljinci lazijo pod kožo. Še predno je prispel do hiše, mu je prišla mati naproti in mu povedala, da je od gozdarskega urada prišlo pismo zanj. V tem trenutku je Pavle pozabil na svojo utrujenost in hitel v hišo. Na mizi je ležalo pismo. Ves nestrpen ga je odprl in čital, mati pa je radovedna stala poleg njega. "V gozdarski urad me kličejo, mati. Mogoče dobim službo, ali bog ve, kaj hočejo od mene." "O, da bi vsaj! Pa saj si pred par dnevi prošnjo poslal v urad; gotovo te sprejmejo!" "Ne verjamem, mati; premlad sem še." Pozno jesensko sonce se je zlivalo po belih in rdečih krizantemah, ki so se vrstile ob belih potih v parku pred graščino. Pred vhodom v gozdarski urad sta se košatila dva oleandra, desni krvavo rdeč, levi pa v snežno belo cvetje odet. Na hodniku pred ravnateljevo pisarno sta stali dve gosti palmi, kar vse je napravilo na Pavleta dojem sijaja in razkošnosti. Preko mostovža je krenil naravnost proti pisarni, potrkal in na odziv vstopil, se ustavil pri prvi mizi ter povedal, kdo da je. "Da, gospod ravnatelj bi rad sam govoril z vami. Mislim, da je že tu; takoj pogledam." Uradnik je stopil v ravnateljevo pisarno in javil, da zunaj čaka gospod, ki so mu pisali, naj se zglasi v uradu. Ravnatelj si prižge svojo običajno smotko in veli: "Naj vstopi!" Na uradnikov migljaj je Pavle vstopil v ravnateljevo pisarno, pozdravil in se rahlo priklonil. Ravnatelj je vstal, mu stopil naproti in ponudil roko. "Vi ste Urnik Pavel, kaj ne, sin našega bivšega nadgozdarja," mu je začel ravnatelj kar stoje in, ne da bi čakal Pavletovega odgovora, nadaljeval: "Predvsem vam moram izraziti sovoje iskreno sožalje, kajti slišal sem, da je vaš oče padel v vojni. Sploh sem o vas že precej poučen in …" "Hvala, hvala, gospod ravnatelj …" je hitel presenečeni in nekoliko zmedeni Pavle. "… in sedaj bi se rad z vami nekoliko razgovoril zastran vaše prošnje, katero ste pred kratkim vložili v našem uradu. Kdaj ste absolvirali?" "Letos junija." "In kaj ste delali potlej?" "Najprej sem bil doma pri materi, ko pa nisem drugega dela dobil, sem šel na žago za delavca, da sem tako preživel mater in sebe." "No, tega se vam ni treba sramovati. Lepo je, da se ne ustrašite nobenega dela. Imate listine seboj?" "Da, vse imam tu," odvrne Pavle in seže v notranji žep suknjiča po papirje, katere potem pomoli ravnatelju. Ravnatelj jih natanko pregleda, nato pa mu jih vrne, rekoč: "Kakor vidim ste se ukvarjali tudi z italijanščino in angleščino. Ali italijanščino popolnoma obvladate?" "Da popolnoma." "Zelo me veseli, kajti to vam bo pri nas prav prišlo," ga je pohvalil ravnatelj ves zadovoljen in mu šele sedaj ponudil stol, sam pa se udobno zleknil v svojem naslanjaču, se pogladil po pleši in pričel: "Vas, gospod Urnik, nam je neki gospod priporočil. Priznam Vam, da mi ugajate, imate dobra izpričevala, zlasti pa mi je všeč, da znate več jezikov. Sprejmem vas v službo, dasi ste še precej mlad, kajti baš sedaj vas tudi zelo potrebujem. Ostalo pa se bomo pogovorili pozneje." Reiter je nato poklical šefa pisarne, mu predstavil Pavleta kot novega nadgozdarja in mu obenem naročil, naj ga pokaže tudi ostalim uradnikom. Končno se je poslovil od Pavleta in oba odpustil. Pavle se je vračal po istem parku. Zdelo se mu je, da sije sonce s podvojeno silo, čeprav se je že bližalo zatonu. Ob potu so ga pozdravljale bele krizanteme, kakor da se tudi one vesele njegove sreče. Nestrpen je hitel proti domu, da bi bila mati čim prej deležna njegove sreče. V sebi je začutil neko radostno samozavest, ki je plod življenskih uspehov, in s ponosom je še enkrat pogledal svojo dlan. Ni mu bilo žal za prestane bolečine. Mati ga je čakala vsa radovedna. Brž ji je vse povedal, zatem pa še dolgo govoril o svojih upanjih v lepšo prihodnjost. Ona ga je molče in vdano poslušala in videlo se je, da tudi v njenem srcu vstajajo prijetne nade. Kako ne, saj sedaj bo konec vsaj tistih težkih skrbi, kaj deti v skledo. Vse upe je osredotočila v svojem sinu Pavletu. Naslednji dan je zopet prispelo pismo iz gozdarskega urada, v katerem so mu sporočili, da lahko takoj nastopi službo in da mu ni treba čakati do prvega, radi česar da naj se zopet čim prej zglasi v uradu. Pavle se je res takoj drugo jutro zopet podal v gozdarski urad in se javil pri šefu pisarne, ki je imel navodila zanj že pripravljena. "Prav, da ute prišli, gospod Urnik. Prevzeli bodete bistriški revir. Tam imate sedemdeset gozdnih delavcev in šest žag, vsega skupaj sto in dvajset ljudi." Šef je tedaj malo pokašljal, kakor v zadregi, in nato zopet povzel: "Mladi ste še, gospod Urnik, mislim pa, da se boste že znašli. Treba je, da si pri delavcih pridobite avtoriteto, obenem pa tudi njihovo zaupanje. Vaš prednik se napram podjetju in proti delavcem ni pošteno obnašal, radi česar bo vaš položaj v začetku še težji. Saj veste, dandanes delavci niso več tisti, kakor so bili pred leti, in nimajo nobenega zaupanja več v svoje gospodarje. — Dobili boste vse potrebne papirje, preddelavci pa so že obveščeni o vašem prihodu in prevzemu revirja." Medtem je vstopil ravnatelj, ki je Pavleta prijazno pozdravil in ga povabil v svojo sobo. Tu je primaknil stol, mu velel, naj sede, nakar se je še sam spustil v mehki sedež in povzel: "Gospod Urnik, dal sem vas predčasno poklicati, to pa radi tega, ker vas nujno potrebujemo. Odpustiti sem moral prejšnjega nadgozdarja Steina, ker ni bil pošten.". In ravnatelj Reiter je Pavletu razložil, kako je prišlo do tega. "Najmanj, kar smem zahtevati od svojih ljudi, je poštenje. Vi ste še mladi in vem, da boste sem pa tja tudi vi naleteli na težave, toda v tem primeru se kar name obrnite; rad vam bom pomagal. Vaš oče je bil pri nas dolgo v službi. Bil je vzoren mož, in če se boste po njem ravnali, bom zadovoljen tudi z vami." Te besede so Pavletu kaj prijetno dele, zato se je ravnatelju lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Prišedši v bistriški revir, je Pavle pozval vseh šest preddelavcev v svojo pisarno. Vsem je ponudil stole, kajti v svoji notranjosti je nabral mnogo lepih besed, s katerimi jih je nameraval nagovoriti. "Gozdarski urad me je postavil za vodjo tega revirja in me imenoval za nadgozdarja. Vršili bodete vsa ona dela, ki vam jih odkažem. Ne samo vi, marveč mi vsi smo delavci in vsi moramo opravljati posle, ki nam jih nalagajo oni, ki so pri današnji ureditvi človeške družbe naši gospodarji. S tem vam hočem povedati, da niti vas niti sploh nobenega delavca ne smatram za človeka druge vrste. Bolj ko se bomo razumeli, bolje bo za vas in zame." Delavci niso bili vajeni takih besed, zato jim tudi niso docela verjeli. Nekateri so se spogledali, a vsi so skeptično molčali. Eden od njih, preddelavec Jelšnik, je vprašal: "Prosim, gospod, ali ostanejo sedanje znižane plače, ki jih je določil prejšnji nadgozdar?" "Plače, t. j. dnine in akordne postavke bodo zopet take, kakor so bile pred znižanjem. Kakor vam je že znano, jih je moj prednik znižal na svojo pest in v svojo korist, brez vednosti gozdarskega urada; ravnal je torej nepošteno. Denar, ki si ga je na ta neupravičeni način prilastil, bo moral seveda vrniti, vam pa bo izplačana tudi razlika, ki vam je bila neupravičeno odtegnjena. Poudarim pa, da to ni moja zasluga, kajti o tem ne odločam jaz; jaz sem prav tako uslužbenec kakor vi." Po teh Pavletovih besedah so postali delavci mahoma veselejši in zaupljivejši. Pripovedovali so mu, koliko lesa je Stein prodal raznim lesnim trgovcem brez vednosti gozdarskega urada, pri tem pa zniževal delavcem plače. Pavle si je vse to zabeležil za primer, če bi kdaj potreboval. Seveda so preddelavci vse, kar so slišali v pisarni, takoj zanesli med ostale delavce, na katere je predvsem vplivala vest, da jim bodo izplačane razlike. Ves obrat je začel delovati brez napake. Z mesečnimi poročili, ki jih je Pavle pošiljal v gozdarski urad, so bili tam prav zadovoljni. Za vse akordno delo je Pavle vsakih štirinajst dni obračunaval z Jelšnikom. Nekoč se je Jelšnik dalj časa zadržal pri Pavletu v pisarni. Zapletla sta se v pogovor in slednjič prišla tudi do pomenka o vojni in njenih strahotah. "Torej ste tudi vi bili na fronti?" "Da; tudi vem, kje leži vaš oče." Pavle je začudeno strmel v Jelšnika, a ta je sam od sebe nadaljeval: "Tam, kjer pot iz Kanala na Marijino Celje pri Čolnici zavije proti Kostanjevici, je visoka skala. Tam za tisto skalo, leži vaš oče. Poleg njega leži italijanski častnik Venturini Alberto. To dobro vem, ker sem videl napise. Častnik Venturini je padel par dni prej ko vaš oče, grob pa je bil še svež. Ko smo pokopavali vašega očeta, sem videl napis na Venturinijevem grobu, ki so ga Italijani napravili: Venturini Alberto, tenente, Padua. Zapomnil sem si to ime, ker smo še pred vojno pošiljali les nekemu trgovcu v Italijo, ki je imel isto ime, in menda ga še sedaj pošiljamo. Kdo ve, če se z vašim očetom nista že prej poznala? Zdi ne mi, da je prihajal mlad fant iz Padove les merit in prevzemat. Mogoče je on tisti!" Ko je Jelšnik končal, je bil Pavle očividno zelo ganjen in celo razburjen. Akoravno so mu čisto druge misli begale po glavi, se je vendar obrnil proti Jelšniku, rekoč: "Kaj vse je napravila vojna! Veliko nas je, ki objokujemo očete, drugi brate, a matere sinove." "Da, res je tako. In kaj ima ljudstvo od tega. Uničena polja, porušene domove, tisoče invalidov, vdov in sirot. Pri vsem tem pa so se ljudje tudi strašno izpridili." "Če pa se vprašamo, zakaj vse to, si ne vemo odgovora. Svet se bo moral drugače urediti, da ne bodo umirali milijoni ljudi za majhno peščico tistih, ki imajo denar in oblast," je dodal Pavle. <center> '''VI.''' </center> Pavle se je naglo uživel v svoj novi poklic. Skrbno in spretno je upravljal svoj revir, tako da je bil gozdarski urad lahko nadvse zadovoljen z njim. Sčasom si je pridobil dobršen ugled pri ravnatelju Reiterju, ki je zlasti cenil njegovo iznajdljivost, previdno preudarnost ter neutrudno delavnost. Svoj prosti čas je Pavle s pridom posvečal izpopolnitvi svoje izobrazbe. Učil se je tujih jezikov, se ukvarjal z botaniko, rudninstvom itd., in se zlasti prizadeval v svoji stroki. V dolgih zimskih večerih se je uril v knjigovodstvu, trgovskem dopisovanju in drugih stvareh, ki jih mora poznati dober trgovec. Mnogo pozornosti je kazal tudi napram svoji materi. Z njo je večinoma govoril italijansko, da bi se še bolj izvežbal v tem jeziku, ki ga je mati dobro govorila, ker je v svoji mladosti živela v Trstu pri neki bogati družini. Štedil je z denarjem, tako da je lahko že po kratkem času popravil precej zanemarjeno očetovo hišo ter dokupil tudi nekaj sveta. Tako mu je minila že peta zima in prišla je pomlad. V gozdu so se že pokazale prve cvetlice in tudi divjačina je oživela, kakor da ve, da je nastopil čas, ko lovci ne smejo streljati. Pavle je vsak dan hodil po svojem revirju in opazoval srne, ki so se krotko in brezskrbno potikale po gozdu. Naposled se je približalo poletje in sonce je začelo pripekati močneje. Vse bolj redke so postajale ptice, ki so se še oglašale. Ko se je neke soboto zvečer Pavle vračal iz gozda, mu pride Jelšnik naproti. Zapazivši Pavleta, prihiti k njemu in mu pomoli pismo: "Tole pismo je prišlo za vas, gospod Urnik," mu je dejal. Pavle vzame pismo, sede na skalo, ga odpre in prečita. "Zopet me kličejo v urad," je naposled pojasnil ob strani stoječemu Jelšniku. "Tokrat me kliče sam ravnatelj. Bog ve, kaj je, saj ni dolgo, ko sem bil zadnjikrat tam," je še dodal in vtaknil pismo v žep. Takoj drugi dan se je javil pri ravnatelju, ki ga je sprejel zelo prijazno in sploh zelo vljudno postopal z njim. "Gospod Urnik, pregledal sem vsa vaša poročila iz revirja; jako sem zadovoljen z vami. Danes pa sem vas dal poklicati radi neke druge, zelo važne zadeve, ki vam jo takoj razložim." Pri tem je segel v predal pisalne mize, vzel iz njega neko pismo, ga razgrnil pred seboj in zroč v pismo zopet povzel: "Vidite, tu mi piše gospod Venturini iz Padove, da pride prihodnji mesec k nam na počitnice z vso svojo družino, in me prosi, če imam koga, ki bi spremljal njega in njegovo družino na izletih. — Ta družina je za nas velikega pomena in prizadevam si, da ji v vsem ustreženi, kajti gospod Venturini je naš najboljši odjemalec. Vsako leto kupi od nas za več milijonov lesa. Mislim, da vam je s tem postala stvar docela jasna. Zato sem vas izbral, da jim bodete delali družbo, in upam, da se boste znali v vsem prilagoditi tej družini. Kakor ste mi zatrdili, popolnoma obvladate italijanščino, vidim pa, da imate tudi dober nastop in da ste dovolj resni." Pavleta so te besede spravile v zadrego. Ni bil vajen takih pohval in zato trenotno ni vedel, kaj bi odgovoril. Vendar se je zbral in skromno pripomnil: "Ne vem, gospod ravnatelj, če sem res dovolj uglajen za občevanje s tako odlično družino. Vsekakor sem srečen, ker imate tako zaupanje vame, vendar se bojim, da me v tem oziru precenjujete ni da ne bom kos svoji nalogi." "Ne, ne, nič se ne bojte, dovolj sem že star in hitro spoznam človeka. Prepričan sem, da se boste ob malem trudu in pazljivosti dobro odrezali. Prav in lepo je, če je človek skromen, toda opozorim vas na to, da v družbi ne bodete imeli uspeha, če ne boste znali te skromnosti pravilno združiti s pravo mero samozavesti." Čez dva dni je prispela iz Padove brzojavka, v kateri je bilo rečeno, da pride Venturinijeva družina z jutranjim brzovlakom na Bled. Reiter in Pavle sta takoj odpotovala tjakaj, da jih sprejmeta. Ravnatelj je bil z Venturinijem že osebno znan. Ko je vlak prisopihal na postajo in se ustavil, so iz prvega razreda izstopili gospod Venturini, njegova žena Pija, osemnajstletna hčerka Ada in najmlajši sin Karlo. Reiter je Pavleta predstavil vsem po vrsti, najprej Venturiniju in potem ostalim. Takoj zatem so namerili proti izhodu postaje. Ravnatelj se je pridružil Venturiniju in njegovi ženi, s katerima se je koj od začetka spustil v živahen pomenek, dočim je Pavle stopal med hčerko Ado in njenim mlajšim bratom. Oba, Ado in Karla, je presenetila gladka in lepa italijanščina, ki jo je govoril Pavle in ki ju je začel spraševati o dolgi vožnji in o tem, kako se jim dopadajo ti kraji. Ado je vprašal, če je že bila kdaj na Bledu. Prijazno mu je odgovorila, da je prvič tako srečna, da vidi te lepe kraje. Radi te nenavadne prijaznosti, katero je Ada kazala napram Pavletu, je bil slednji prav prijetno presenečen, kajti doslej je bil prepričan, da bo imel opravka z ošabno in bahavo gosko, ki mu bo ob vsaki primerni priliki pokazala, da ga prezira, ker je le skromen uradnik z majhno plačo, ona pa hčer bogate trgovske družine, in vrh vsega še lepa. Toda, kako napačno je bilo njegovo pričakovanje! Res je bila lepa, toda njena lepota je daleko presegala povprečno lepoto negovanih in v brezdelju živečih deklet, in kar je glavno, bila je z njim nadvse vljudna in prijazna ter ga venomer od strani pogledovala s svojimi črnimi, zdaj smehljajočimi se, zdaj resnimi očmi. Tako so polagoma stopali proti "Park" hotelu, kjer je ravnatelj Reiter že poprej rezerviral pet najlepših sob za Venturinijevo družino in posebej eno za Pavleta. V hotelu so se gostje naprej okopali in preoblekli, nato pa so se zbrali k obedu na prostorni verandi. Pavleta je kar osupnila enostavna eleganca, s katero so bili odeti vsi, zlasti pa gospa Venturini in hčerka Ada. A ta eleganca se ni izražala samo v njihovih oblačilih, ampak v vsem njihovem splošnem obnašanju in v vsaki njihovi kretnji, najsi je bila sama po sebi še tako brezpomembna. Takoj mu je postalo jasno, da sedi med resničnimi aristokrati. Glavno pa je bilo to, da so vsi občevali z njim prijazno in vljudno, kakor s človekom njihovega socialnega položaja, dasi Venturinijevi niso bili bogsigavedi kako socialno čuteči. Bili so bogati, tega so se zavedali in to so tudi kazali. Vendar pa se je v vsem njihovem govorjenju in obnašanju kazala neka odličnost, ki je nimajo vsi, ki so bogati, in po kateri dober opazovalec takoj loči parvenija od pravega aristokrata. In ta odličnost, ki je vsekakor duševna lastnost, ki se ne pridobi od danes do jutri, se je pokazala tudi v kavalirskem in obzirnem načinu, s katerim so Venturinijevi občevali s Pavletom, akoravno so že vedeli, kaj je on. K temu pa je gotovo tudi pripomogla še neka druga okolnost, ki je še nismo razložili in ki je velikega pomena za vso našo povest. Kar takoj naj povemo, da je bil Pavle po svoji zunanjosti in po vsem svojem izrazu človek, ki se vsakomur na prvi mah prikupi. Srednje rasti in dasi ne šibak, je vendar vzbujal vtis telesne šibkosti, k čemur so pripomogle predvsem njegove mirne, rjave oči, ki so se izrazito odražale od nekoliko bledikave polti njegovega čela in lic. Tudi poteze njegovega obraza so razodevale isto nežnost, ki pa ni bila ženska, ampak izraz nečesa drugega, mirnega, resnega in premišljujočega, kar se je skrivalo za obličjem. Spadal je med one ljudi, ki že sami po sebi, z golo svojo navzočnostjo, prisilijo vsakogar do obzirnosti; še več: do tega, da se vsak pokaže čim boljšega. Vse na njem je bilo nekako pravilno, a govoril je mirno in razločno, ko da je v njegovi notranjosti že vse urejeno, kakor da je že vse premislil in ga sploh ni mogoče spraviti do kolebanja ali zadrege. Težko bi bilo torej reči, v čem je prav za prav tičala njegova prikupnost. A to bo mogoče postalo jasno tekom naše povesti. Radi vsega, kar smo pravkar povedali, si je Pavle kar tekom par ur pridobil iskreno naklonjenost Venturinijevih, ki so se prav razveselili, ko jim je ravnatelj Reiter tekom obeda povedal, da jim je njega izbral za spremljevalca in tolmača. Pavle je dobro opazil, da ni napravil slabega utisa, in to ga je navdalo z novo samozavestjo. Prav tako ni prezrl, da ga je gospodična Ada, sedeča poleg njega, med pogovorom ves čas kradoma opazovala. Bil pa je vsekakor še premalo izkušen v takih zadevah, a tudi preveč preudaren, da bi si mogel radi tega kaj posebnega misliti, radi česar je na to njeno nenavadno pozornost reagiral le toliko, kolikor mu je velevala vljudnost in prirojena mu prijaznost. Ni si prikrival, da mu deklica nadvse ugaja že od prvega trenutka. V njem se je že tedaj, ko jo je prvikrat pogledal v oči, zganilo nekaj vznemirljivega. Resnost njegovega značaja pa mu ni dopuščala, da bi si dovolil kake lahkomiselne avanture, a poleg tega mu je manjkalo tudi tistega neudržanega samoljubja, ki je osnovni pogoj za take stvari. Po obedu so Venturinijevi odšli v svoje sobe počivat od dolge vožnje. Ravnatelj Reiter se je poslovil od njih, še enkrat poučil Pavleta, kako naj se obnaša napram njim, in odšel. Popoldne ob petih se je Venturinijeva družina zopet zbrala pri čaju, kamor so seveda povabili tudi Pavleta, po čaju pa so se podali na sprehod po cesti okrog Blejskega jezera. Na cesti je bilo ob tej uri zelo živahno. Srečavali so mnogo tujcev, ki so govorili različne jezike in ki so se vsi radovedno ozirali za elegantnimi Italijani. Naposled so si na Adino željo najeli čoln in se odpeljali proti otoku, ki se je vabljivo zelenil sredi srebrne gladine jezera. Med vožnjo jim je Pavle pripovedoval, da se po stari veri tukajšnjega ljudstva vsakomur, ki pozvoni pri Sv. Antonu na otoku, izpolni tista želja, ki jo ima v srcu tisti trenutek, ko zvoni. Čoln je rahlo butnil ob stopnice, vodeče naravnost v cerkev. Izstopili so in se namerili najprej v cerkev, da si ogledajo njeno notranjščino. Gostov, vajenih vse drugačnih umetnin, cerkev sama ni posebno zanimala, zato pa se niso mogli dovolj načuditi lepoti, ki jo je nudil pogled na jezero, v katerem so se odbijali poslednji žarki zahajajočega sonca in za katerim so se dvigale mogočne planine. Ada in njena mati sta pozvonili pri Sv. Antonu, očividno bolj za zabavo ko iz kake vere v posebno moč tega svetnika. Gospod Venturini, stoječ ob strani, pa je celo hudomušno vzkliknil: "Oj, kako sta babjeverni!" "No, tudi to mora biti," mu je odvrnil Pavle, boječ se zameriti enemu ali drugemu. Medtem se mu je približala Ada in ga z nagajivim nasmeškom nagovorila: "Zakaj pa vi nič ne zvonite, če pravite, da to mora biti? Saj imate gotovo tudi vi kako tajno, skrito željo, mar ne?" "No, da, seveda," odvrne Pavle smehljaje in pristopi k vrvi, za katero parkrat rahlo potegne. "Midva imava pa precej podobni, morda celo enaki želji! Mar niste opazili, da je zvon pri obeh šestkrat udaril?" je pripomnila Ada in ga nenadoma pogledala docela resno ter za par trenutkov zapičila svoje lepe črne oči naravnost v njegove,, medtem ko so se ostali oddaljili in obdarjali beračice, sedeče ob cerkvenih vratih. "Prav mogoče," je odvrnil Pavle nekoliko zmedeno ter se nenadoma zelo zresnil. Kakor preplašena sta se takoj nato oba zdrznila in pohitela za ostalimi, ki so ju že čakali. Odveslali so naravnost proti "Park" hotelu, kajti bil je že čas za večerjo. Posedli so okrog mize na terasi in občudovali gore. Zadnji solnčni žarki so zlatili vrhove Triglava, Karavank Kočne, Begunščice in Zelenice. Vsi so bili navdušeni ob pogledu na lepoto planin, kopajočih se v večernem soncu, najbolj pa Ada, ki je sedela poleg Pavleta in ga poslušala, ko ji je razlagal imena teh gora. "Ali je mogoče priti na oni vrh?" ga je vprašala, kažoč na Triglav. "Seveda je mogoče. Bil sem že nekajkrat na njem, toda za vas bi bilo to prenaporno." "Če ste vi prišli tja, pridem tudi jaz. Saj boste šli z menoj, če vas prosim?" In nekoliko tiše je dodala: "Z vami grem povsod." A zavedla se je, da se je preveč razkrila in močno je zardela. Pavle je to opazil, toda delal se je, kakor da ni razumel pravega smisla njenih besed, niti opazil njene rdečice, in skoro hladno pristavil: "No, to me veseli. — Če dovoli gospod papa, lahko greva, kadar hočete." Venturini se je po kratkem oklevanju vdal vročim prošnjam svoje hčere in ji dovolil, da naslednje jutro odrine v Pavletovem in bratovem spremstvu na Triglav. Brat Karlo je bil ves navdušen za ta izlet in tudi hvaležen svoji sestri, ki je preprosila očeta, saj ni vedel, kaj zori v njenem srcu. A Pavle je to slutil in bil ves srečen, če je pomislil, da ga ljubi tako lepo bitje. Tudi on jo je ljubil, le to ni vedel, kako in kdaj bi ji to povedal. Tolažil se je s tem, da bo gotovo že še prišla priložnost, in tedaj ji vse pove. Bilo je krasno, solnčno jutro, ko so drugi dan zarana vsi trije vstopili v vlak, da se popeljejo na Dovje. Ada je bila nenavadno razpoložena in ves čas ubijala nedolžne šale na račun svojega bratca, ki ji pa ni ničesar zameril, ker je bil sam takisto dobre volje, sploh so bili vsi trije kakor živo srebro, tudi Pavle, in se prerivali zdaj pri tem, zdaj pri onem oknu, se smejali kakor otroci pri najmanjšem povodu. Mahoma so si postali najboljši prijatelji. V Dovjem so izstopili in se namerili proti Aljaževemu domu. Adi, ki še nikoli ni hodila po tako bujnih in duhtečih gozdovih, ne po tako zelenih in samotnih tratah, je kipelo srce od radosti. Ves čas je hodila poleg Pavleta, medtem ko je Karlo neudržano drvel daleč pred njima in ju počakal le tedaj, kadar ni vedel, po kateri poti naj krene. Izpraševala ga je o njegovih dijaških letih, a on ji je na vse odkritosrčno odgovarjal. Postala sta si tako zaupna, kakor da se že dolgo poznata. Pavleta je takorekoč opajala vsaka njena beseda in mu kakor kaplja vina kanila v srce. Včasih je na svojih licih začutil njen dih in tedaj si je vselej zaželel, da bi jo objel in poljubil. V dolini je bil že mrak, ko so dospeli do Aljaževega doma. Pavle se je takoj pobrigal za postelje in večerjo. Navzlic veliki utrujenosti so zelo dobre volje posedli okrog mize in se z velikim tekom spravili nad večerjo. Po večerji ju je Karlo zapustil in se prvi odpravil spat. Tako sta Pavle in Ada ostala sama. Sicer je bilo v koči še več turistov, ki so vsi skrivoma in radovedno opazovali lepo deklico, a ta se ni zmenila za nikogar od njih, akoravno sta bila tudi dva Italijana med njimi. Da se umakneta radovednim pogledom, sta zapustila kočo in sedla na klopico pred njo. Tu sta sedela tesno drug poleg drugega in molčala. Sonce je bilo že davno zašlo, dolina pred njima je bila zagrnjena v črno temo, le nebo je bilo še svetlo. Čudovite barve so se prelivale pred njunimi očmi, gori na nebu, ki se je zdelo, kakor da trepeta. Božanska tišina, ki jo je zdaj pa zdaj prerezal čuden, neopredeljiv glas iz doline, je vladala vsepovsod. Hladen veter je potegnil okrog ogla. Zdajci se Ada še bolj stisne k Pavletu, skoro oklene se ga in svoje lice približa njegovemu. Njemu je tolklo srce, da ga je skoro bolelo, vendar je ostal nepremičen, zakaj še vedno je nekoliko dvomil. Kaj pa, če jo samo zebe, si je mislil. Okrenil se je proti nji, stežka zadržujoč razburjenost: "Vas zebe, gospodična?" "Ne," je odgovorila, "ne zebe me." "A zakaj potem tako drhtite?" Ona, ki očividno ni pričakovala takega vprašanja, se je nekoliko odmaknila od njega, sklonila glavo in molčala. "Po plašč vam pojdem, gospodična, sicer se še prehladite." "Ne, ostanite tu! Ne zebe me; rekla sem vam že." Pavle zmeden zopet sede poleg nje, a ona se ga nenadoma oklene z obema rokama in komaj slišno zašepeta, ne da bi mu gledala v obraz: "Ljubim vas …" Zdajci jo Pavle privije k sebi in vroče poljubi. "Vedel sem … tudi jaz … toda, dragi otrok …" "Ne, ne, ljubim te, o, kako! Moj bog, kako sem trpela, ker nisem vedela, če me tudi ti ljubiš! Daj, povej mi iskreno, me ljubiš tudi ti?" "Ljubim te, draga, toda najina sreča ne more biti trajna. Pomisli … !" "Ne boj se," ga zavrne ona in se ga še tesneje oklene, "ne boj se nič, dragi!" "Pa si pomislila, kaj poreko tvoji starši? Zamolčati tega ne moreva in ne smeva, a povedati tudi ne." "Gotovo, da ne smeva ničesar zamolčati; moji starši me ljubijo in …" "Vem, draga, da te ljubijo, a navzlic temu ne bodo dopustili, da bi se navezala na človeka, ki ničesar nima. Zelo, zelo se bojim, da ne ravnam prav." Potlej sta par trenutkov molčala. A nanagloma se je Pavle zdrznil in nadaljeval: "Ne, ne, nikakor ne ravnam prav! Čemu ti dajem nade, ko bolje od tebe vem, da so nemogoče. Priznal sem ti, da te ljubim. Res te ljubim in srečen sem, da me tudi ti ljubiš, a žal … sama vidiš …" "Ne boj se," ga je prekinila Ada, "saj prav za prav še ne veš, kaj poreko moji starši, saj jih ne poznaš! Morda tudi oni vedo, da premoženje ni vse. A kar se tebe tiče, jim vse povem; da ti nisi nič kriv. Da, vse jim povem." Še dolgo sta se tako pomenkovala. Ada je Pavletu pokazala svojo odločno voljo, da vztraja in da ga ne zapusti, čeprav bi to privedlo do spora v njeni družini. Zatrjevala mu je, da je samostojna, dasi nima svojega premoženja, ker je od tedaj, ko je zapustila šolo, delala pri očetu v pisarni in mu s svojim delom toliko koristila, kakor bi mu ne koristil noben plačan uradnik. Pripovedovala mu je, kako jo oče ceni kot dobro pomočnico v vseh njegovih poslih, čeprav je ženska. "Kadar potuje, ga v vsem nadomeščam in v vsem se po pravici zanese name. Mislim, da imam radi tega nekoliko pravice odločati o svojem življenju. Ničesar se ne bojim. Pa če se spreva ž njim, tudi prav." Tako ga je bodrila. A Pavle je bil še ves zmeden. Nehote mu je prihajal v misel ravnatelj Reiter. Bal se je, da se osramoti kot lahkomiseln zapeljivec. Omahoval je zdaj pod to, zdaj pod ono mislijo. S takim bojem v srcu se je končno poslovil od Ade in še dolgo v noč premišljeval o tem. <center> '''VII.''' </center> Koča je bila zavita še v nejasen in meglen polumrak, ko se je Ada drugo jutro prebudila, vrhovi planin pa so že žareli zdaj v škrlatu zdaj v bleščečem zlatu. Bilo je krasno jutro in pogled na vzhajajoče sonce je polnil Adino srce z nepopisno radostjo. Nekdo je rahlo potrkal na vrata. Dasi še ni bila docela opravljena, so je oglasila, kajti vedela je, da ni nihče drug ko Pavle, ki se je res takoj zatem pojavil med vrati. Brž je bila pri njem, mu voščila dobro jutro in ga pokrila s poljubi. Pavleta je to nepopisno vzradostilo; tesno jo je privil k sebi in jo nežno poljubljal. A končno jo je pokaral: "Podvizaj se, draga, sicer bomo hodili v največji vročini!" "Dobro, takoj bom gotova. Kar spodaj me počakaj, pa poglej, kako je z bratcem!" Četrt ure pozneje so že hiteli za ostalimi turisti, ki so krenili na pot že davno pred zoro. Po kakih treh urah hoje so uzrli pred seboj visokega in vitkega mladeniča, ki je spremljal mlado gospodično. Bila sta pred njimi že kakih petdeset korakov, ko je gospodični nenadoma spodrsnilo, da se je začela kotaliti nizdol po peščenem produ. Po kakih desetih metrih je priletela ob veliko skalo, ki jo je zadržala, in gospodična je obležala brez zavesti. Njen mladi spremljevalec je obstal kakor vkopan. Bržkone je bil tako iznenaden in prestrašen, da mu ni prišlo na misel, kaj je treba ukreniti. Zato pa je bil Pavle takoj pri njej, jo previdno pobral in ponesel nazaj na stezo. Ada je bila med tem že pripravila zasilno ležišče zanjo. Pavle je ugotovil, da ni težje poškodovana, pač pa samo opraskana, k nezavesti pa je največ pripomogel strah. Odprl je svoj nahrbtnik, v katerem je imel vse potrebno za take primere, in jo skušal spraviti k zavesti. Baš ko ji je Ada z belo rutico brisala čelo, se je gospodična zavedla in par trenutkov začudeno zrla Adi v obraz. "Ada, ti tukaj?!" je še slabotno vzkliknila, a Ada je ni takoj spoznala. Ko je neznanka prišla dobro k zavesti, je sedla in se zopet čudila: "Ada, kako, da si ti tu?" "Toda odkod me poznate, draga gospodična?" "Iz šole St. Antonio! Kaj me res nič več ne poznaš?" "O Anita," je veselo zaklicala Ada in jo poljubila, "oprosti, res te nisem spoznala." Vsi so jo jeli izpraševati, če jo kaj boli, če se je hudo udarila, če bo lahko nadaljevala pot itd. Praske, ki jih je dobila, so hitro obvezali in jo spravili na noge. Anita se Pavletu ni mogla dovolj zahvaliti za njegovo pomoč. Po skoro enournem odmoru so nadaljevali pot proti Kredarici, kamor so dospeli pozno popoldne. Ada in Anita se nikakor nista mogli dovolj pomeniti; vse sta si povedali, vse svoje doživljaje in tajnosti. Zvečer so posedli na klop pred kočo in opazovali sonce, ki se je kakor ognjena krogla potapljalo v krvavo morje. Vse nebo proti zapadu je bilo škrlatno rdeče. Ta prekrasni prizor je bil povod za nenavaden prepir med njimi. "Pravijo, da rdeče nebo pomeni vojno," se je zavzela Anita, ki je udobno naslonjena ob steno zamišljeno zrla v nebo. "Neumnost," jo zavrne Turato, njen spremljevalec, "saj je komaj minila!" "Če bi šlo vse po Mussolinijevi volji, bi se kar lahko nadaljevala," je pikro vpadla Ada. "Zakaj pa ne, gospodična Ada, zakaj bi se ne nadaljevala, če to zahtevajo koristi naše domovine," se je razvnel Turato. "Nimate prav, gospod Turato," je nepričakovano posegel vmes Pavle, "vsi pravijo, da branijo koristi domovine. Dobro, naj so te koristi take ali take in končno tudi res koristi domovine, vendar jih nikakor ni mogoče primerjati z žrtvami, ki jih zahtevajo. Morje krvi, ki je bilo prelito v vojni, je bilo prav gotovo večje kakor pa je to-le pred našimi očmi. In prepričani bodite, da ljudstvo še od nobene vojne ni imelo koristi. Kaj sem sam dosti videl, kaj je ljudstvo imelo od vojne. Vojna je nekaj negativnega, ustvarjajoče delo pa je pozitivno. Veste, dragi gospod, včasih domovina in ljudstvo ni eno in isto. Če pa pravim, da ljubim svojo domovino, tedaj poleg na zemljo, kjer živi narod, ki mu pripadam, mislim tudi in predvsem na ljudstvo, ki na tej zemlji živi in jo s trudom obdeluje. Lahko, da ima domovina koristi od vojne, to ljudstvo pa nima nikoli nobenih. Da, tako je." "Da, tako je!" se je navdušila Ada. "Ne zanikam domovine, vem, da vsi ljubimo svojo domovino, toda to, kar se je godilo v imenu domovine in kar se še zdaj godi, to je nekaj čisto drugega. O, saj vem, koliko svobode in sreče je prinesel fašizem italijanskemu ljudstvu! Ne samo, da je zdaj, odkar je fašizem osrečil našo domovino, narod dobesedno zasužnjen, ne samo to, pravim, ampak mora sedaj celo z navdušenjem pozdravljati vsak ukrep fašizma proti njegovi lastni svobodi, mora taisti narod ploskati svoji sužnjosti in trpljenju. To pa je najhujše. No, saj vemo," se je okrenila proti Turatiju, ki je bil po tem sodeč očividno fašist, "saj vsi vemo, kako je. Gre le za to kakšen je človek in kako stvari pojmuje." "Pustimo rajši to, Ada; vidim, da si še vedno taka upornica, kakor si bila vedno." "Nič upornica," je ta trmasto nadaljevala, "le laži ne trpim, vse to pa so fraze in laž! In kjerkoli je laž, tam se prikriva resnica, tam je gotovo nekaj gnilega in trhlega, kar je treba skriti. Fašizem pa je velikanska, največja laž." "Pojdimo k večerji," je zmedeno vpadel Turato; "čas je že!" Pavletu je bil kar všeč ta predlog, kajti sam je že premišljal, kako bi rešil položaj. Bilo bi mu neprijetno, če bi njihova raznolikost v nazorih prikipela do vrhunca, do odkritega prepira. Vedel je, da ni prijetno, če se v taki samoti kalijo medsebojni odnošaji, zlasti ker so bili tako rekoč prisiljeni, biti drug poleg drugega. Glede Ade pa je bil prav iznenaden, in sicer prijetno iznenaden. Prav do tega trenutka je bil prepričan, do je to še otrok, brez svojih misli, zdaj pa je nenadoma odkril še drugo potezo v njenem značaju. Seveda, sicer bi me ne mogla ljubiti, če bi ne bila taka, je mislil sam pri sebi. Gotovo ima že prav trdne nazore, da je premostila socialni prepad, ki zija med nama. Nova radost mu je ob tej misli prešinila srce in izpodrinila še zadnji dvom v njem. Med večerjo je še dalje premišljeval o tem in prišel do zaključka, da mora imeti to dekle izreden dar opazovanja in da marsikaj tudi razume. A to še ni vse, si je mislil, ni samo bistroumna, marveč tudi poštena in nepokvarjena, ker ostane pri tem, kar opazi, in pogumna, da svoje mnenje glasno pove in ne podleže tujim vplivom. Med tem premišljevanjem je zamišljeno motril njen obraz, dočim se je ona veselo zabavala z ostalo družbo. Akoravno je bil doslej trdno prepričan, da je to sentimentalno, za kakršnokoli romantiko stremeče dekle — saj tako si je tudi razlagal njeno ljubezen do njega — je sedaj presenečen zapazil, da se je motil. Imel je občutek, da se pred tem dekletom ni mogoče pretvarjati ne lagati; izrazita poteza okrog njenih ust je razodevala neko prikrito ironijo, ki lahko — tako se mu je zdelo — preide v odkrito zaničevanje, zaničevanje, ki boli bolj ko psovka, in ki vselej zadene v živo ter povzroči težko sramovanje. In da me tako dekle ljubi? Kako to, da to zaničevanje ni doletelo tudi mene, ko sem delal poklone in blebetal vljudnostne fraze, ki — res, da — meni samemu niso bile po volji. Kako to, kaj sem jaz, kakšen sem navsezadnje jaz, da me neglede na socialno razliko smatra vrednega, da me celo tako ljubi, se je zopet spraševal Pavle. "Kaj tako molčite, gospod Urnik?" ga je zbodla Anita, ki se je bogve zakaj spomnila nanj. Ada pa se je kar naprej prepirala s Turatijem, ne meneč se za Anitino opazko. Očividno ai je zadala nalogo, da ta večer pošteno zdela Turatija. "Poslušam," je odvrnil Pavle Aniti, med tem pa je te premišljeval besede, ki jih je pravkar s poudarkom izpustila Ada. "Biti pošten, tudi in predvsem samemu sebi," se mu je zajedlo v možgane. Da, saj to je njena glavna lastnost, saj to je tisto, česar nisem mogel razgonetiti na njenem obličju. Da, to je vse, to je tisto! Vsi so se bili strašno razvneli, nazadnje tudi Pavle. Dolgo v noč so se zabavali, proti koncu so se pa domenili, da drugi dan zlezejo prav na vrh Triglava, do Aljaževega stolpa. Ko pa so se drugo jutro prebudili, ni bilo jutranjega sonca. Nad skalnatimi vrhovi so se valili težki, črni oblaki in začele so padati debele kaplje. V daljavi se je čulo bobneče grmenje in že je prvi blisk prerezal temno nebo, da so vse planine nenadoma zažarele kakor v enem samem ognju. Nastala je silna nevihta. Blisk je sledil blisku in oglušujoče grmenje je stresalo gorovje, da so se trgale ogromne skale in se med bobnenjem valile v dolino. Naši znanci, ki so skozi okno koče opazovali ta prizor, so bili po njem tako prevzeti, da so kar trepetali, deloma od groze deloma od vzhičenosti nad orjaškimi silami prirode, ki jih je nenadoma sprostila. Šele popoldne se je zjasnilo, toda na Aljažev stolp ni bilo misliti. Še enkrat so morali prenočiti na Kredarici, drugi dan pa jih je presenetilo krasno jutro. Naglo so se odpravili na vrh Triglava, kjer se niso mogli dovolj naužiti veličastnega razgleda. Nebo je bilo jasno, brez oblačka. Nikjer nobenega glasu, nobenega gibanja, tišina, tista popolna tišina, ki pronikne v človeka kakor opojna pijača, da bi se ji ves predal in se zlil z njo. Tam daleč, daleč na horizontu so podrhtavale snežno bele meglice, nežne kakor najtanjša koprena, na drugi strani pa tik nebosklona, je trepetala komaj vidna, zdaj sinja zdaj srebrna ploskev. "Morje, tam je morje!" je vzkliknil Pavle in stegnil roko v ono smer. "Srečo imamo; to se ne vidi vselej." Vse je prevzela neka nenavadna, a silna radost, ne samo duhovna, ampak skoro tudi fizična, neko čudno čustvo, ki ga tam doli v dolini ni mogoče doživeti, in pa hrepenenje, da bi še z vsem tem, kar jih obdaja, združili za vselej. Adi se je zazdelo, da je to zadnje in najsilnejše čustvo, ki ga more doživeti človeško srce, kakor da so se vsa njena čustva trenutkoma strnila v eno samo popolno radost. Ne oziraje se na ostale, se je približala Pavletu in ga poljubila s trepetajočimi, skoro spačenimi ustnicami, oči pa so ji gorele v čudnem ognju. Vsi so to opazili, bili pa so sami v takem razpoloženju, da jih to ni prav nič začudilo, ampak se jim je zdelo celo naravno in v tem trenutku edino možno. Saj v takem trenutku človek mora storiti nekaj, karkoli, sicer skoprni pod težo svojih čustev in tolike lepote! Vseh se je lotila nevsakdanja želja, da bi kričali, kričali in izkričali svoje duše v to sinje, kristalno in molčeče vsemirje. <center> '''VIII.''' </center> Popoldne so se čez Velo polje odpravili proti domu. V Srednji vasi je Pavle najel voznika, da bi tako bili prej na Bledu. Bali so se, da so tam že v skrbeh radi njih. Anita je sklenila, da ostane nekaj časa na Bledu pri Adi, saj sta si bili dobri prijateljici še iz šolskih klopi. Prišedši v hotel so našli Venturinija na verandi, kjer je sedel v družbi svoje žene in še nekega gospoda. Ko je Ada slednjega ugledala, se ji je nepričakovano pomračilo obličje. Resno je pozdravila in poljubila očeta in mater, podala roko tudi neznancu, ki ga je očividno že poznala, kajti pri tem se je tista poteza s skrito ironijo okrog njenih ust poostrila in poglobila. Dasi je navzela izraz stroge vljudnosti, ji je na obrazu zatrepetal izraz prodirljivega zaničevanja, prav takega zaničevanja, kakoršnega je Pavle že slutil, čeprav ga je sedaj videl prvič. Sicer pa tega njenega obnašanja ni razumel. Opazil pa je, da se je napram novemu gostu obnašala prezirljivo tudi Anita. Kakor je posnel iz obraza Adine matere, se ta temu nenavadnemu obnašanju svoje hčere ni prav nič čudila, da je to njeno obnašanje celo prav dobro razumela. Vse to pa ni trajalo niti minuto. Seveda so Pavleta takoj predstavili novemu gostu, pri čemer ga je ta nekako zaničljivo ošvrknil s svojim nekoliko škilastim pogledom in takoj zopet sedel na svoj stol. Pavleta je pri tem obšel neprijeten občutek, kakor da ga zebe. Tudi njemu človek že od prvega trenutka ni dopadel; zlasti so ga vznemirjale njegove majhne, sive, skoro ribje oči, skrajno nezaupljive in venomer begajoče s predmeta na predmet. Sicer pa je bil nizek in tolst, vendar okreten pri gibanju. Tudi govoril je hitro, sunkoma. Včasih se je s svojimi, z mastjo zalitimi očesci docela nepričakovano vsesal v Pavleta, a takoj umaknil svoj pogled, čim je slednji to opazil. Anita, ki je razumela neprijetnost položaja, je po večerji prosila Adino mater za dovoljenje, da napravi z Ado kratek sprehod ob jezeru, češ, da sta se že poprej tako domenili. Seveda ji ta tega ni mogla odreči. Ada je odvedla prijateljico v svojo sobo, kjer sta se umili in preoblekili. Tudi Pavle je odšel v sobo, da bi se preoblekel, bil pa je hitro gotov in se takoj vrnil na verando ter sedel na svoje prejšnje mesto. Čez kakih deset minut sta se vrnili iz sobe tudi Ada in Anita. Vsi so se ozrli k njima, a Ada je nekako izzivalno zaklicala: "Spremljajte naju, gospod Urnik, kaj boste tu!" Pavle je vstal, se oprostil pri mizi in stopil za gospodičnama. Kar čutil je, kako ga za njegovim hrbtom motrijo drobni debeluhovi očesci; ves večer se ni mogel otresti tega neprijetnega občutka. Ko so bili že dovolj oddaljeni od hotela, se Ada oklene Pavletove roke in potoži: "Nič kaj dobre volje nisi; kar molčiš! Kaj ti je?" "Vznemiril me je naš novi gost; ne vem, zakaj." "Res, zakaj te vznemirja? Čudno, saj ga prav nič ne poznaš! Sicer pa imaš ostre slutnje." "Kaj praviš? Kdo in kaj je prav za prav ta človek?" "To je gospod Scalpi, lesni posredovalec, prav za prav mešetar. Z mojim očetom je v trgovskih zvezah, pa tudi sicer sta prijatelja. Pomaga mu razpečavati les po južni Italiji. Sicer pa je zoprna oseba; če se ne motim, je tudi v službi tajne policije." "Kako to veš?" se je začudil Pavle. "Kako bi ne vedela! Saj je naši dragi "fašiji" denunciral tri naše delavce. Radi njega je šest mesecev po nedolžnem sedel v zaporu oče peterih otrok. Ta je bil pri nas delavec. Dvanajst let je že bil pri naši hiši. Bila sem še otrok, ko je bil on že pri nas. Bil je priden, delaven in trezen. Moja mati ga je zelo cenila in še danes podpira njegovo družino. Vsi smo bili prepričani, da je nedolžen, četudi smo vedeli, da je nasprotnik fašizma. Bil pa je obdolžen takega dejanja, da nam je bilo spričo njegove znane previdnosti in preudarnosti nemogoče verjeti, da bi res zagrešil dejanje, katerega je bil obdolžen. Pozneje smo zvedeli, da se je na ta način, z lasno ovadbo, Scalpi maščeval nad njim radi nekega prav malenkostnega spora med njima. Od tedaj ga jaz in mati ne moreva videti. Oče ga pa le potrebuje pri svojih poslih, pa tudi sicer mu je bog ve zakaj zelo naklonjen." "Višek vsega pa je to, da je ta podlež pri moji materi celo prosil za mojo roko, mene pa nadlegoval ob vsaki priložnosti s svojimi zopernimi sladkobnostmi. To je bilo lansko jesen. Ko je moja mati napram vsakomur zelo vljudna, ga ni hotela naravnost zavrniti, ampak ga je napotila k meni, vedoča, da ga ne maram in da ga celo mrzim. Seveda sem ga enkrat za vselej odbila. Ves sladak je bil, pri tem pa ogaben ko kača. Da, potem je celo jokal, jaz pa sem se mu smejala. Kaj drugega sem hotela! Take solze me vedno spravijo v smeh," je končala Ada. "Jaz pa čutim, da me je zasovražil, čim me je uzrl," je zamišljeno pristavil Pavle, "a zakaj, ne vem. Saj mu vendar ni še nič znano!" "To je tako, Pavle …, dovoli mi, da te malo pohvalim. Da, ljudje, ki se odlikujejo s svojo izredno samoljubnostjo in hudobnostjo, zasovražijo kar brez vsakega vzroka in povoda vsakogar, ki čutijo, da je boljši od njih. Če pa od človeka pričakujejo kakih koristi, tedaj se mu prilizujejo, a obenem ga tudi sovražijo. Vem n. pr., da se mojemu očetu prilizuje. Ha, dobro ga poznam, v dušo mu vidim! Tudi mene sovraži, čeprav se je kar cedil od ljubezni." Medtem ju je dohitela Anita, ki je poprej srečala neke znance in se zamudila. Zavili so v kavarno, kjer so kmalu pozabili na Scalpija in se prijetno zabavali. Skovali so nov načrt na prihodnje dni. Ado je spet vleklo na planine. Sklenili so, da to pot obiščejo Kamniške planine. Res so se drugi dan zgodaj odpeljali v Kranj, odtod pa s pošto na Jezersko. Zlezli so na Grintovec, zvečer pa so že bili v Kamniški Bistrici, kjer so prenočili. Naslednji dan so obiskali Kamniško sedlo, odkoder so se namerili na Okrešelj. Ada in Anita sta sklenili, da ostaneta na Okrešlju kar par dni, tako se jima je tam dopadlo. Pavleta je to nekoliko zaskrbelo, kajti bal se je, kaj poreče k temu gospod Venturini. Pojasnil je to svojo bojazen Adi, ki pa mu odgovori, da je že vse v redu, ker je oče o njeni nameri že obveščen. Pavle se je s tem pomiril in tudi postal vesel. Na Okrešiju so ostali tri dni. Tu sta se Pavle in Ada šele prav zbližala in začela spoznavati drug drugega. Anita je bila prav prijetno dekle. Že davno ji je bilo znano, kaj se plete med Ado in Pavletom. Nič se ni čudila tej nenavadni Adini ljubezni, saj jo jo poznala še iz otroških let. Tudi njej je bil Pavle prav všeč. Ljubila je njegovo prostodušnost in skoro naivno odkritosrčnost. Rada se je smejala, Pavle pa je bil eden izmed tistih ljudi, ki nikoli niso v zadregi zastran pogovora in zabave. Ta njegova lastnost je imela brez dvoma svoje korenine v njegovi prostodušnosti. Nič mračnega ni bilo v njegovi duši, dasi je znal biti nenavadno resen. Z Ado sta delala vsak dan krajše ali daljše izlete, včasih sama, včasih v Anitini družbi. Nihče ju ni motil v njuni sreči. Drug drugemu sta izkazovala vse tisto nežnosti, ki so tako značilne za ono dobo, ko ljubezen mladih ljudi prikipi do vrhunca. Včasih sta bila kakor otroka, dočim sta zopet drugikrat vodila dolge in resne pogovore o politiki, umetnosti, socialnih vprašanjih, za katere se je Ada zlasti zanimala. Včasih sta se celo sprla. Pavle se je moral često sramovati, kajti koncem koncev se je le vselej izkazalo, da je ona mnogo bolj načitana od njega, da pa ima o vsem, kar je čitala, tudi svojo sodbo, včasih prav nenavadno in presenetljivo. Prepotovala je že vso Italijo, videla Dunaj in Paris ter mnoga stara francoska mesta in njihove znamenitosti, galerije in biblioteke. Znala pa je o vsem tudi lepo pripovedovati, da jo je Pavle z zanimanjem in užitkom poslušal. Včasih sta sredi takega pogovora pozabila na vse. Ada je, sedeča na kakem hlodu, položila nogo preko noge, sklenila roki ob kolenu noge, katero je rahlo pozibavala, se zazrla v nebo in pripovedovala, pripovedovala kar naprej. Pavle pa se je vlegel v travo pred njo in molče poslušal. Ko je končala, je vselej skočila k njemu, ga poljubila in mu znova dopovedovala, kako ga ljubi. A Pavle je bil že take narave, da se je sam pri sebi neprestano spraševal, zakaj ga vendar ljubi to dekle. Od tedaj, po tistem večeru na Kredarici, ko je začel tudi sicer ceniti Ado, si je venomer znova in znova zastavljal to vprašanje, ki ga je skoro mučilo. V trenutkih največje radosti se je spet kar samo od sebe pojavilo to vprašanje v njegovi duši. Končno se ni mogel več premagati in ob neki taki priliki jo je presenetil s tem vprašanjem. "Zakaj vprašuješ to? Kako si neumen! Tega jaz sama ne vem." "Ali vendar, povej mi, kako me moreš ljubiti, saj … Z eno besedo: Ne pojmim tega; muči me misel, da te …," in pri tem je znižal glas, "da te nisem vreden. Poslušal sem vse, kar si mi pripovedovala in vidim … no, da … vidim, da me nadkriljuješ. A ne misli, prosim te, da je v tem le senca užaljene samoljubnosti, zavisti, česarkoli slabega! Le to, da ti …" "Aha," ga je prekinila Ada, "ponižuješ se, po nepotrebnem se ponižuješ! Vedi, da ti to prav nič ne pristoja, da mi to ne ugaja in da želim, da se mi nikoli več ne iznebiš take!" Kakor užaljena je sklonila glavo in pomolčala. Morda se je tudi zbala, da je bila preostra. Zato je začela z blažjim glasom, da bi se popravila: "Praviš, da te nadkriljujem. Res neumno! Kar sem se učila, kar sem prečitala, kar sem videla sveta, skratka: vse, kar znam in vem, vse to samo radi tega, ker sem imela priliko. Imela sem priliko in bog mi odpusti, če sem jo nekoliko (ne popolnoma) izkoristila. Mar ti ne bi storil enako, če bi imel tako priliko. Ali bi šel namestu na visoko šolo drva cepit? Sicer pa te razumem, kajti tudi mene je že mučila slična misel. Zakaj mi je sojeno tako lahko, brezskrbno življenje, s čim sem si zaslužila, da smem kar tako, brez vsake zasluge in truda, uživati najžlahtnejše plodove umetnosti, glazbe, slikarstva, leposlovja in pa krasote prirode, medtem ko ogromna večina drugih, morda boljših, plemenintejših in nadarjenejših ljudi vsega tega nima in ne more doseči, ampak živi svoje bedno življenje v trudu, delu in kvečjemu malenkostnih, neznatnih radosti. Razumem te in, četudi mi je neprijetno govoriti o tem, ti še enkrat povem, da te razumem, kajti tvoj položaj se je pred par dnevi mahoma popolnoma spremenil. Skokoma si prešel od tiste svoje žage v docela drug svet brezdelja in uživanja, da se ti ta ljubezen skoro zdi greh … no, da … sicer mi pa oprosti!" "Kaj pa," je po kratkem pomisleku nadaljevala Ada, kakor da se je nenadoma nečesa domislila, "če me je nagnala v to ljubezen taista misel, da vsaj tako naletim na kake težave v življenju, na kak odpor … Sicer pa je to neumnost! Nobena, prav nobena misel me ni nagnala v to, in res ne vem, zakaj te ljubim. To je sploh neumno vprašanje, kajti čim je na to vprašanje možno dati odgovor, v tistem hipu je taka ljubezen prenehala biti ljubezen. Odgovor na vprašanje zanika vprašanje samo. N. pr.: "Ljubim te, ker si bogat, pa če dobim še bogatejšega, bom ljubila tistega." Ali "Ljubim te, ker si učen in lep, a če dobim še lepšega in še bolj učenega, bom ljubila tistega." Vidiš, kakšen nesmisel! Saj je znano, da so nekatere prav grde osebe včasih prav v tem oziru zelo privlačne, seveda ne za vsakogar." "Skratka: Najino razmerje je človeško in le kot človeka, brez vsega ostalega si stojiva nasproti. O, nič nisem sentimentalna! V resnični ljubezni, pristni, prirodni, si stoje ljudje nasproti le kot ljudje, brez notarjev, pogodb, blagoslovov, poklonov, fraz in končno tudi brez razuma, ne da bi se jim bilo treba pri tem le za las približati živalim. Nasprotno: Najnenasitnejše živali, najpohotnejše zveri najpogosteje nosijo frake (vse to sem že skusila), se bahajo s svojo sramežljivostjo, moralo in finim vedenjem. Mar misliš, da bi kateri od tistih kavalirjev, ki se po raznih salonih kar slinijo od ljubeznivosti in velikodušnosti, odstopil svoji dami kapljico vode, če bi se naenkrat znašla čisto sama sredi Sahare, na ekvatorju, s to edino kapljico vode? O, kam bi se razblinila vsa vljudnost in vsa navlaka tistih naukov o lepem vedenju, o prednostih šibkega spola in o morali!" "Če pa me vprašuješ po osnovnem motivu mojega nagnenja do tebe, tedaj postavljaš nesmiselno vprašanje, kajti vsi osnovni motivi človeških dejanj so mračni, temni, akoravno vsi koreninijo v egoizmu. Altruizem, nesebičnost, ljubezen in vse to pa je le višja oblika, popolnejša forma osnovnega egoizma pri kulturnem človeku. Zato smatram za najkulturnejše one ljudi, ki trpijo in se žrtvujejo za kakršnekoli ideje. (Sicer pa te ideje niso kakršnekoli, temveč na primeru Italije vidimo, da so čisto določene. Italijanske ječe so prenapolnjene, s kakšnimi ljudmi, menda veš.)" "Joj, kako sem se razvnela. A vsega si kriv ti, ki si to začel. Torej, da veš: Egoistka sem," je zopet začela smehljaje in nagajivo, "vsa, vsa hočem biti tvoja in ti moraš biti ves moj!" Zvečerilo se je že. Ležala sta na samotni trati, obrobljeni s smrekovim gozdičem, v katerem je gostolel samoten kos. Od daleč so se oglašali zvonci, obešeni okrog vratu živine, ki se je vračala s paše. V zraku je bilo nekaj toplega, domačega, morda radi vonja po dimu, ki ga je veter zanesel bog ve s katerega ognjišča. Adi se kar nič ni dalo, da bi se vrnila v kočo. Njena prejšnja razvnetost je začela prehajati v zamišljenost in celo otožnost. Tudi Pavle se je zamislil. Ko pa se je nebo pokrilo z zvezdami, sta spet spregovorila. Nepojmljiv vzhit jima je stopil v duši in kakor v omami sta potopila v strasten objem, iz katerega ju je prebudil šele prvi nočni hlad. Tretji dan so se podali skozi Logarsko dolino proti Lučam, odondod v Kamnik, a iz Kamnika zopet na Bled. Tu ni bilo več Scalpija, ki se je bil medtem že odpeljal v Italijo, Pavleta je to kar razveselilo, zato pa se je zopet vznemiril, ko so mu povedali, da je prišlo pismo zanj, najbrže od gozdarskega urada. Res je bilo pismo Reiterjevo. Ravno v trenutku, ko je Pavle čital to pismo, pa pride Ada, ki ni mogla premagati svoje radovednosti: "Kdo ti je pisal, Pavle?" "Naš ravnatelj mi piše. Pravi, naj mu napišem svoje vtise in mnenje o tem, kako se počuti tvoj oče in sploh vi vsi. Sicer pa lahko kar sama prečitaš. Takoj mu odgovorim, da bo že jutri imel moje pismo. No, kako naj …" "Ah, nič ni treba pisati! Jutri pojdeva kar sama k njemu in mu poveva, kar bi rad vedel. Ti je prav?" "Prav! Vendar mu boš morala tudi ti kaj povedati; tisto bo prav za prav poglavitno." "Seveda, to se razume, da jaz." Ravnatelj Reiter je stal baš pri oknu svoje pisarne in s prstom bobnal po šipi, ko je opazil, da se po poti v parku mlad par bliža poslopju. Šele ko sta bila mlada človeka že čisto blizu, ju je spoznal. Jako se je začudil in celo nekoliko prestrašil, meneč, da se je zgodilo kaj nepričakovanega. Hitel jima je naproti in ju srečal, ko sta bila že v veži. Začudeno in s pričakovanjem na obrazu ju je pozdravil. Povabil ju je v svojo pisarno, kjer je zvedel za vzrok njunega prihoda. "Moja najiskrenejša hvala, da ste me izvolili počastiti s svojim posetom, gospodična Venturini," se je zahvaljeval ravnatelj ves zadovoljen. Izpraševal ju je, kako se kaj počuti gospod "papa", gospa "mama" itd. itd. Ker pa je bil gospod ravnatelj star prebrisanec, je že tekom tega razgovora spoznal, da se Ada in Pavle nekako nenavadno dobro razumeta. Zlasti mu je bilo sumljivo, da sta toliko časa in tako rekoč sama preživela na planinah; ta njegov sum so okrepile tudi druge, docela malenkostne okolnosti, čisto brezpomembne kretnje, katerih se Pavle in Ada niti zavedati nista mogla, ki pa so ju vendar izdajale v očeh zvitega starca, ki je na vse pazil. Sicer pa mu tega niti ni bilo težko uganiti, ker Pavle ni imel niti sposobnosti niti izrečnega namena, da bi se pretvarjal, akoravno se je ravnatelja zelo bal. Nič ni kompliciral tega vprašanja, zanj je bila zadeva docela enostavna in ni se čutil niti najmanj krivega. Prav radi tega pa tudi ni čutil nobene potrebe, da bi se pretvarjal. Ko je ravnatelju šinila ta misel v glavo, se mu je za hip pomračilo čelo; bil je pač predvsem trgovec. Da bi lahko še nadalje zasledoval njuno razmerje, je oba povabil na obed. Pri kosilu je ravnatelj nalašč napeljeval pogovor tako, da bi iz njunih odgovorov in splošnega obnašanja dobil čim jasnejšo sliko. Pavle se je popolnoma obvladal. Ubral je nekako srednjo pot; komedije ni igral, bil je napram Adi celo tako ljubezniv, kakor če bi bila sama, vendar s kako odločnejšo kretnjo ali besedo ni hotel razkriti svoje notranjosti in s tem njunega razmerja. Nasprotno pa Ada: Ta ni imela nobenega vzroka, da bi se bala Reiterja. Obnašala se je docela odkrito in naravno. Tudi ona seveda ni kar povedala, kako je med njo in Pavletom, ampak je to drugače dovolj jasno pokazala, n. pr. s tem, da ga je po kosilu, ko so šli na vrt, prijela za roko, mu tam utrgala najlepšo vrtnico itd. Pavleta je to njeno obnašanje po eni strani plašilo, po drugi pa tudi radostilo in navdajalo z rastočim prepričanjem, da mora biti pač trdna v svoji ljubezni, kajti povsem nemogoče se mu je zdelo, da bi ne vedela, v kakšno nevarnost ga spravlja s svojo odkritostjo pred Reiterjem. Ta je bil nazadnje že popolnoma prepričan, da se v svoji domnevi ni motil. Vendar je sklenil še počakati in molčati. Delikatna stvar, si je mislil. Nikakor pa ni bil povsem prepričan, da bi s Pavletove strani prišel povod za to zbližanje; tega si o njem ni mogel misliti. Je pa vendar tudi dvomil. Prav radi tega pa, ker se mu je zdelo možno, da je Ada začela to stvar (" — nu, fant pa je še mlad - !") je sklenil počakati in opazovati; potem šele bi spregovoril odkrito besedo s Pavletom. Čas je bežal z vso naglico. Venturinijevi so ostali na Bledu še kakih štirinajst dni. Medtem ko so Pavle, Ada in njen brat hodili po planinah, se je Adina mati pripravljala, da vso stvar razjasni svojemu soprogu, ki o tem še vedno ni nič vedel; njej pa je bila Ada že vse povedala. Dasi mati ni popolnoma odobravala Adine ljubezni in je bila prve dni zelo osupla, ji je vendar vse dopuščala in navidez njeno ravnanje celo odobravala, kajti zares jo je nenavadno ljubila. Tudi ona je bila nenavadno izobražena, precej širokega obzorja in ne ravno ozkosrčnih nazorov, vendar je bila neodločna vselej, kadar je bilo treba te nazore braniti v praksi in jih uveljaviti v življenju. Dobro je poznala značaj svoje hčere in vedela je, da ta ne bo popustila; z eno besedo: Zavedala se je, da je stvar resna. Vedela pa je tudi, da se bo njen mož temu uprl, da bo ogenj v strehi in da bo takoj hotel oditi z Bleda z vso družino. Da bi ne pokvarila počitnic, je odlašala ta neizogibni pogovor s svojim možem prav do zadnjih dni. Od tedaj se je bolj zanimala za Pavleta. Z veliko skrbjo in z vso tenkoslutnostjo ženskega, a vrhu vsega še ljubečega materinskega srca, je opazovala in proučevala Pavleta, njegov značaj in lastnosti. Saj končno ni vseeno, kakšnega človeka dobi njena Ada! Priznati si je morala, da je bil tudi njej zelo všeč; nič slabega ni mogla najti na njem. Začudila se je sama pri sebi, kako to, da ni že prej spoznala, da bo Ada nemara vzljubila tega mladeniča. "Saj iz vsega njenega značaja sledi, da mora biti tak, kakor je on!" je navsezadnje skoro poluglasno vzkliknila. Ko sta se nekega jutra Venturini in njegova žena sprehajala ob jezeru, ga je slednja skrivoma od strani pogledala in si mislila: Sedaj je znabiti ugoden trenutek, kajti videti je bil dobre volje. Napeljala je previdno pogovor na Ado, potem na Venturinija in končno mu je vse povedala. "In ti mi to šele sedaj poveš, sedaj, ko je že tako daleč … !" se je razburil Venturini. "Res ti nisem povedala; nisem te hotela vznemirjati, ko si tako potreben odmora. Saj veš, da nič ne opraviva pri tej naši Adi!" Venturini je nekaj premišljeval in nervozno trkal s palico ob peščena tla. "To so njene muhe in otročarije!" je zopet povzel z odločnim glasom, kakor da je sam pri sebi enkrat za vselej končal s to stvarjo, dasi ga je v resnici zelo, zelo skrbelo. "Scalpi je zadnjič zopet nekaj govoril o tem. Pameten in resen človek je; ni, da bi se ga otresal, zato sem mu obljubil svojo pomoč. In sedaj to! Saj to je prav za prav sramota!" "Kako moreš dajati take obljube?! Ali dekle samo nima prav nobene besede pri tem? Po pravici ti povem: Nesrečna bi bila, če bi Ada res vzela tega Scalpija; še bolj gotovo pa bi bila nesrečna tudi Ada sama." "Kaj pa jaz, nimam li jaz nobene besede pri svojih otrocih?!" se je razhudil Venturini, očividno radi tega, ker so ga zbodle ženine besede, na katere ni vedel nič pametnega odgovoriti. "Kdo pravi, da nimaš? Neumno pa je siliti svoje otroke v nesrečo. Saj veš, da ga ne mara! Diktirati ji pa take stvari pač ne moreš, najmanj pa, da vzame tega Scalpija, ki je v resnici oduren, podel in še grd povrhu," je razburjeno in sunkoma ugovarjala žena. "Kdo jo sili v nesrečo?! Mar ne rine sama vanjo, povrhu pa tudi nas vse v sramoto! Jaz, jaz, da bi dal svojo hčer temu onegavu, temu drvarju!" "Ne govori tako!" je trdovratno ugovarjala žena. "Mislim, da je vsaj še enkrat boljši od tvojega Scalpija, ki bi še za drvarja ne bil, ker bi mu najbrže smrdelo delati. Urnik res nič nima in res je, da bi po svojem stanu ne bil za našo Ado, če že tako misliš, a meni fant prav ugaja, če se ne oziram na premoženje." "Ne bom se več prepiral! Če ga hoče imeti, naj ga le ima, toda sama, brez mene!" "Prosim te, poizkusi se sprijazniti s tem! Saj ti pravim, da Urnik navsezadnje ni napačen človek …, če dekle že tako hoče. Povedati ti moram, da je celo on sam dopovedoval Adi, da bo bolje, če ga razljubi, akoravno jo sam nadvse ljubi; to vem. Če hočeš torej kaj preprečiti, se moraš Ade lotiti. On itak sam razume vse in prepričana sem, da bi prav nič ne silil za njo, če bi se naenkrat kaj preokrenilo." "No, če sam vse razume, zakaj pa je potem ni tudi zavrnil, prišel k meni in mi povedal: Tako in tako je, gospod. Ne, tega ni storil, kar je bila prav za prav njegova dolžnost, če je tako pameten in pošten, kakor praviš. Skratka: Če ga hoče imeti, naj ga ima, toda brez mene, brez mojega pristanka in tudi ne v moji hiši! Sicer pa jutri odpotujemo. Najboljše je, če se že danes pripravimo za odhod," je končno sklenil Venturini, upajoč, da se bo s tem stvar uredila in da bosta čas in razdalja vse popravila, kakor je to običaj pri izkušenih ljudeh. Vrnila sta se v hotel. Venturini napram Pavletu ni spremenil svojega lica, njegova žena pa je bila še celo bolj prijazna z njim. Skoro bala se mu je povedati, da nameravajo že naslednji dan odpotovati. Doslej še ni nikdar govorila z Urnikom o tej stvari, ker se je nekako sramovala. Delala se je, kakor da ničesar ne vidi in ne ve. Sedaj pa je razburjenost radi pravkaršnjega razgovora s soprogom nekako izpodrinila rahločutno čustvo sramu in, zroč Pavletu naravnost v oči, je z glasom, ki je razodeval obžalovanje, neženirano spregovorila: "Odpotujemo, gospod Urnik, že jutri … " Pavleta je kar spreletelo. Trenutkoma mu je postalo vse jasno in silno se je zmedel. Ni ga toliko porazilo dejstvo, da odpotujejo, marveč predvsem tisto, kar je vedel, da je povzročilo to nenadno odločitev. Postalo ga je sram in zdelo se mu je, da je zakrivil pravi pravcati škandal. V tej svoji zmedenosti ni niti opazil, da ga gospa sočutno gleda, kakor da ga tolaži. "Oprostite … razumem, res saj …," se je iztrgalo Pavletu. "Ah, nič, pustite to, nič ne skrbite! Vse vem in naj vam zadostuje to: Cenim vas enako ko prej, morda še bolj." Po teh besedah se je gospa prijazno nasmehnila in ga — najbrže iz obzirnosti — pustila samega. Ko je za to zvedela Ada, je bila prvi trenutek vsa iz sebe, potem pa je hlinila nenavadno veselost, zlasti napram očetu; celo pela je. Navzlic temu, da se je naglo bližal čas odhoda in da je Venturini ljubosumno pazil na svojo hčer, je Ada vendarle našla priliko, da je govorila s Pavletom na samem. Predvsem mu je zagotavljala sojo zvestobo, ga poljubljala in Pavletu se je celo zdelo, da je vesela, ker je naletela na odpor pri očetu. Obzirno in ovinkoma mu je skušala razpršiti tudi resne materialne skrbi, ki so rojile Pavletu po glavi, dasi jih ni niti z besedico izrazil. Toda ona jih je slutila; bila je dovolj razumna in vedela je, kakšne posledice ima to lahko za Pavleta. Bilo pa bi ji mučno, da bi mu v tem, takorekoč slovesnem trenutku, razlagala svoje načrte. Obljubila mu je, da mu bo vse pisala, ker se pač lažje piše o takih stvareh, da mu bo sploh mnogo, mnogo pisala in prav kmalu tudi storila odločilen korak, itd. itd. Drugo jutro je Venturini poklical Pavleta k sebi, da bi uredila neke trgovske zadeve. Bil je z njim ves čas vljuden in Pavle je že mislil, da se tiste točke sploh ne bo dotaknil. Toda ni bilo tako. Ko sta bila s trgovskimi stvarmi pri kraju, se mu je Venturini vljudno in še precej prijazno zahvalil za njegovo "spremljanje in ves trud", ki ga je imel z njimi, pri tem pa nervozno in povsem brez potrebe otresal pepel s svoje cigarete, ne da bi se ozrl na Pavleta, ki se je pripravljal, da zapusti sobo. Nenadoma je Venturini segel v žep, najbrže po listnico ter nadaljeval: "Res sem bil zelo zadovoljen z vami, še več: veselilo, prav veselilo me je; zato bi vam rad … če ste znabiti v potrebi … nu, saj razumete in mislim, da mi ne zamerite. Rad bi se vam kako …" je govoril z zategnjenim glasom, ne da bi že izvlekel denarnico, pri tem pa zrl Pavletu naravnost v obraz. Pavle je mahoma uganil, da ga hoče s tem le ponižati, da bi potem lažje in nekako svobodneje govoril o oni drugi stvari, akoravno ga je ta nepričakovana Venturinijeva gesta dokaj zmedla. Trenutek je pomislil, z desno roko pogladil preko čela, kakor da hoče pregnati neko grenko misel in poiskati drugo, pravo, in takoj zatem spregovoril s svojim simpatičnim, mehkim glasom, kateremu se že ni prav nič več poznala zadrega. "Zelo ste ljubeznivi, spoštovani gospod Venturini! V zadoščenje in veselje mi je res vsaj deloma izvršiti vsekakor častno nalogo, ki mi jo je poveril, ali bolje, zaupal gospod ravnatelj Reiter. Žal pa mi je, da moram odkloniti vsako posebno plačilo, ki bi mi ga ponudil kdorkoli kajti tega, za kar me sedaj nameravate nagraditi, nikakor nisem vršil kot svojo službo, marveč prijateljsko — če mi dovolite, da se tako izrazim — ali bolje, iz dolžne vljudnosti in gostoljubnosti našega podjetja napram vam. Torej je to res docela odveč, ker sem se navsezadnje tudi jaz čutil prav …" "Že prav, že prav," ga je prekinil Venturini, kakor da ga je nekaj zbodlo, "seveda vas ne bom silil. Mislil sem le tako tudi prijateljsko … Sicer pa mi oprostite; popolnoma vas razumem!" Venturini je sunkoma puhal dim svoje smotke; očividno ni bil zadovoljen s tem izidom. Končno je vstal od mize in stopil nekajkrat gor in dol po sobi, dočim je Pavle še vedno stal pri vratih. Z nekoliko vznemirjenega Venturinijevega obraza je spoznal, da se pripravlja spregovoriti nekaj neprijetnega in da sedaj premišljuje, kako bi to začel. Ko pa je ta obojestranski molk postal že nekoliko mučen, se je Venturini vendarle odločil in naglo spregovoril, kakor da se je na to šele sedaj spomnil: "Aha, rad bi z vami … sicer pa upoštevam vaš položaj … Slišal sem nekaj, da moja hči … no, saj razumete, kaj bi! … Upam, da ne mislite resno?" je že kar odločno končal Venturini in uprl svoj pogled naravnost v Pavleta. "Ne vem, kako naj odgovorim, gospod Venturini. Mislim, da bi še manj odobravali, če bi vam odgovoril, da sem se samo šalil … Naravno, mislil sem povsem resno, akoravno vem, da bi vas nasproten odgovor bolj veselil. — Priznam, da gojim izvestno nagnenje do vaše gospodične hčerke, a iskreno mi je žal, če sem s tem kalil mir vaše družine. Verjemite mi, da sem si pošteno prizadeval, da bi ga ne." "No, pustimo to! Mene trenutno zanima le to, kaj mislite sedaj, ali bolje, kaj prav za prav sedaj nameravate?" "Do neke meje vam lahko odgovorim: Mislim se vrniti k mojemu poslu; to je vse." "Torej končati …?" je z novim upanjem vprašal Venturini. "Prav za prav počakati," mu je brž pojasnil Pavle. "Sicer pa vam ne bom delal neprijetnosti, to vam zagotovim." "No, torej! Čujte, mladi mož, bodite vendar trezni! Mar ne sprevidite, da …? Kako vas more vendar preslepiti blodnja take mlade … takega otroka?!" Pavle je pomolčal, Venturini pa bi rad še nekaj rekel, a se je očividno zadnji hip premislil. Oba sta čutila, da je pogovor dosegel točko, ko se ni mogel več nadaljevati, ne da bi se obenem spremenil tudi ton, v katerem se je vršil, in ki je bil doslej prijazen in vljuden. Zategadelj sta bila oba v zadregi. "No, gospod Urnik, ali mi morete obljubiti, da jo boste skušali odvrniti od tega? Razumeti morate, da kot njen oče želim, da jo zavrnete, če bi še …" To pa je spregovoril z že bolj trdim in neprijaznim glasom. Pavle je razumel, da ga boli, ker mora prositi nekaj takega od njega, navadnega gozdarja. Kljub temu pa se ni vdal. "Nikakor! Tega vam ne obljubim. Če se bo premislila in pozabila (saj zato odpotuje), bom molčal in ne bom delal — kakor sem že rekel — nobenih neprijetnosti. Če pa zahtevate kaj več, tedaj se morate zavedati, da ste s tem zadeli v točko, ki …" "Kakor vam drago, kakor vam drago, saj nič ne zahtevam! Vedite pa, da bom kot njen oče storil vse, da se vam vaše pričakovanje ne izpolni. Popoldne odpotujemo. Aha, še to: Želim, da vse to ostane med nami. Pri uradu, to je pri gospodu ravnatelju, vam ne bom delal nobenih neprijetnosti. Če ste kaj takega pričakovali, se torej pomirite, akoravno ste obenem lahko prepričani, da bi gospod ravnatelj ne bil zadovoljen z vami, če bi to zvedel. Upoštevam, da ste še mladi, upam pa, da se slej ko prej spametujete. Še enkrat: Najlepša vam hvala za ves trud. Gospodu ravnatelju pa sporočite, da mi je zelo žal, če se nisem mogel osebno posloviti od njega. Sicer pa mu še pišem. Na svidenje pri vlaku!" je mrzlo končal Venturini in odslovil Pavleta. Slovo se je izvršilo v mračnem razpoloženju. Ada in njena mati sta bili žalostni; slednja pa se je še nalašč kislo držala, da bi s tem dražila moža, ki je bil molčeč in sam vase zaprt — v znak, da ga vse skupaj nič ne briga in da ne bo popustil. Predno so stopili na vlak, je Ada objela in poljubila Pavleta, pri čemer se je stari obrnil v stran in se delal, kakor da ni videl tega. Potem pa mu je prav do zadnjega mahala z robcem, dokler se vlak ni skril za prvim ovinkom. <center> '''IX.''' </center> Na padovanskem kolodvoru jih je pričakoval Scalpi, ki je pozdravil vsakega posebej, ko so izstopili. Ada in njena mati sta z globokim prezirom zrli na njegove uslužnosti; prva mu celo roke ni ponudila. Venturini je vse to opazil in spreletela ga je jeza, rekel pa ni nič. Šele drugi dan se je znesel nad Ado. Sedela sta sama v pisarni. Oče je za svojo pisalno mizo pregledaval neka pisma, a pri drugi mizi, njemu nasproti, jo sedela Ada in nekaj pisala. Oče je dvignil glavo od svojih pisem, jo par trenutkov opazoval in naposled vprašal: "Kaj pišeš?" "Pišem pismo." "Komu …" "Tega ti ne povem," mu je s strahom odgovorila Ada, mečkala napol popisani papir in ga tiščala v roki. "Ne poveš? No, že prav; sam sem si mislil, da ne boš povedala. Tvoje obnašanje v zadnjem času mi ni prav nič všeč, zlasti včeraj si se obnašala nedostojno," je okrenil pogovor. "Zakaj nedostojno?" "Zakaj, zakaj! Čemu sprašuješ, ko sama dobro veš, zakaj?! Mar misliš, da nisem videl, kako si se vedla napram Scalpiju? Kaj ti je napravil?" "Nič mi ni napravil, a vem, kaj hoče. Že davno vem, da je podel in potuhnjen, in sovražim ga! In končno: Čemu me siliš, da bi bila prijazna z njim, ko vendar vidiš, da mi je zopern?" "Zopern sem, zopern tja, za vedenje in oliko gre!" "O, ne gre le za oliko, čeprav tako praviš! Veš, dragi oče, spreten in dober trgovec si res, toda v nekaterih stvareh odpovedo principi tudi najboljšega trgovca. Mar misliš, da ne vem, zakaj vse to?! A povem ti, da je vse zastonj in da hočem v teh stvareh sama odločati; da, sama, popolnoma sama!" se je že razburila. "Kdo pa je o tem kaj govoril?!" je razdraženo zakričal Venturini. Ni pričakoval, da se bo hči tako naravnost dotaknila njegovih skritih namenov in ga že vnaprej razorožila. To ga je spravilo prav za prav v zadrego, celo sram ga je postalo za hip in prav to ga je še bolj razkačilo. "Kakšne budalosti pa govoriš! Kaj ti je tisti priliznjeni drvar res vso pamet zmešal?!" je kričal dalje in krilil z rokami. "Ne dovolim vam oče, da tako govorite o njem!" je kriknila Ada in v tem trenutku pobledela in zatrepetala po vsem telesu. "Ne dovolim, ne dovolim!" V očeh so ji zalesketale solze. Komaj je zadrževala jok. In že čisto tiho, z drhtečim glasom je naposled dodala: "Takoj zapustim vašo hišo." Brez oklevanja je odšla iz sobe. Venturini je obstal kakor vkopan. Hotel je pohiteti za njo, a se je še isti hip premislil, akoravno je bil popolnoma uverjen, da bo v resnici izvršila, kar je dejala, toliko jo je že poznal. V tem trenutku se je zavedel, da ni pravilno postopal in da je napravil nepopravljivo napako. Prositi jo, naj se vrne, pa je ni hotel, ker je vedel, da bi to ne imelo nobenega uspeha in da bi se docela zastonj poniževal pred njo. Doma bi jo lahko kolikor toliko nadzoroval in ji z delom preganjal misli na tistega zelenca, sedaj pa bo počela, karkoli se ji zljubi, je mislil sam pri sebi. Seveda bi jo lahko s silo privedel domov, a se je bal škandala. V pisarni pa se je nakupičilo toliko neodložljivega dela, na katero se je Ada najbolje razumela, da mu je ob tej misli postalo še bolj žal, da je ravnal tako neprevidno. Vsemu na kjub pa je sklenil, da ne bo z ničemer pokazal svojega obžalovanja. Ko bo videla, da mi ni nič radi tega, se morebiti sama vrne, je zvito upal Venturini. Za delo v pisarni pa nalašč najamem Scalpija; to jo gotovo razjezi in znabiti tudi najprej spravi domov. Ada se je še isti dan preselila k svoji teti, ki je imela večjo modno trgovini v isti ulici. Bila je to gospa Salvadorijeva, sestra Adine matere, premožna vdova po bogatem trgovcu. Ta je nenavadno ljubila Ado, kajti sama je bila brez otrok. Čutila se je jako zapuščeno; stanovala je v veliki hiši, ki je bila tudi njena. Zato je razumljivo, da se je v srcu zelo razveselila Ade, ki je tistega dne prijokala k njej in se ji potožila. Ljubeznivo jo je sprejela in ji celo obljubila, da bo skušala pregovoriti njenega očeta Ko ji je Ada zvečer pripovedovala o Pavletu, je teta zaželela, da bi ga poznala. Pri tem je Ada kar poskočila, zakaj v glavo ji je šinila misel, da bi ga povabila k sebi. Res sta se odločili, da ga čez teden dni povabita k sebi, in Ada mu je takoj napisala dolgo pismo, v katerem mu je vse povedala. Pavle je čez tri dni odgovoril z brjozavom, da pride v nedeljo z večernim vlakom. Sonce se je že nagibalo k zatonu in njegovi poslednji, zlati žarki so se odbijali na kolodvorskih tračnicah, da so izgledale kakor pozlačene. Po peronu se je sprehajala mlada gospodična v prekrasni, sinje modri svileni obleki in s šopkom rdečih rož v naročju, poleg nje pa starejša dama resnega, a dobrotljivega obraza. Na kolodvoru je bilo ob tej uri vselej zelo živahno, zlasti ob nedeljah. Mnogi so se z radovednim in strmečim pogledom ozirali za gospodično s šopkom, ki je bila videti nekam zamišljena in zelo nestrpna. Venomer je pogledavala na svojo zlato zapestno uro in pri tem vselej nekaj zašepetala svoji starejši spremljevalki, ki je nato pritrjevalno pokimala. Tik pred prihodom vlaka se jima je pridružila še neka gospa, trenutek zatem pa je tudi pridrvel vlak na postajo. Voz, v katerem je bil Pavle, je obstal baš nasproti onih treh dam in Ada ga je takoj ugledala. Brž je bila pri njem in se mu vrgla okrog vratu. Nato mu je predstavila svojo teto, gospo Salvadorijevo, ki je pri tem bog ve zakaj zardela. V trenutku, ko je Pavle stisnil roko Adini materi, se je nenadoma pojavil Scalpi, ki je bržkone že kaj slutil in se motal tam okrog. Spoštljivo je vse pozdravil, odzdravila pa sta mu samo Pavle in gospa Venturinijeva. Jako se je začudil, ko je ugledal Pavleta in se še potem večkrat radovedno ozrl za njimi. Pred kolodvorom so si najeli voz in čez deset minut so bili že pred hišo Adine tete. Ta je vso družbo odvedla v prvo nadstropje, kjer so v veliki, razkošni jedilnici posedli okrog mize, na kateri je bilo že vse pripravljeno za večerjo. Pavle je nastopal docela preprosto in nekako lahkotno. Pričakovati je bilo, da se bodo ženske zanimale zanj do vseh podrobnosti in malenkosti — vsaka iz svojega vzroka in nagiba. Akoprav se je Pavle tega zavedal in akoravno je včasih začutil na sebi radovedni in opazujoči pogled gospe Salvadorijeve, se je vedel docela naravno in neprisiljeno. Nič se mu ni poznalo, da bi bil kaj v zadregi ali da bi kaj prikrival. Tudi v besedi je bil povsem odkrit in ni skušal ničesar olepšati, s čemer zlasti se je prikupil gospej Salvadorijevi. Pogovor se je naposled zasukal na domače zadeve. Ženske so opazile, da se Pavle izogiba govoriti o Adinem sporu z očetom, a nazadnje, ko so že vse govorile o tem in ko je postalo takorekoč očito, da bi rade slišale tudi njegovo mnenje, je končno vendarle spregovoril: "Ko sem v Adinem pismu čital, kaj se je zgodilo, sem se skoro prestrašil, in zabolelo me je, da sem zakrivil tako hud spor v vaši družini. Nisem se mogel takoj odločiti, naj se li odzovem Adinemu povabilu, kajti gospodu Venturiniju sem obljubil, da mu ne bom delal neprijetnosti. Težko mi je govoriti o tem in niti ne morem izreči jasne besede. Če se izrečem tako, me lahko vsakdo osumi, da sem samoljuben in brezobziren sebičnež, če pa se izrečem drugače, da sem neodločen in bojazljiv in da ne ljubim Ade. Razumeti morate moj položaj. Vsekakor pa je moje mnenje, da bi bilo najbolje, če bi se Ada vrnila k očetu in se kako pomirila z njim." "Ne, k očetu se ne vrnem! Mar naj se vrnem zdaj, ko je Scalpi pri njem?" "Jaz pa mislim, da bi ga odslovil, če bi se vrnila," je prigovarjala mati. "Ne, ne, nikakor! Sam naj prej zapodi Scalpija in šele potem se mogoče vrnem, a obljubiti mi mora, da me ne bo več žalil radi …" "Poizkusila bom, morda ga pregovorim. Zelo mu je žal, da si mu to napravila, a pokazati tega noče." "Tudi jaz upam, da se bo to kako uredilo," je pristavila teta. "Do tedaj pa je Ada lahko pri meni. Sama sem, nikogar nimam, komu naj … no, koga naj ljubim, če ne njo." Vsi so razumeli, kaj je hotela reči, čeprav se je naglo sama popravila. Imela je precejšnje premoženje in nikogar, ki bi ga podedoval. Tudi ona je prigovarjala Adi, naj se poravna s očetom — le iz obzirnosti do svoje sestre, Adine matere — a v srcu je le natihem želela, da bi bila Ada kako navezana nanjo in potrebna njene pomoči. Prav radostilo jo je, da je sredi svoje zapuščenosti postala nekako važna oseba, od katere je tudi kaj odvisno. Iz tega, v svoji korenini povsem sebičnega razloga, je tudi odobravala Adino ljubezen, njo samo pa ščitila in zagovarjala. Pol ure je manjkalo do polnoči, ko se je mati poslovila. Ostali so še nekaj časa nadaljevali pogovor, nakar so šli k počitku. Gospa Salvadorijeva — Ada ji je rekla kar Marjeta — je odvedla Pavleta v drugo nadstropje, kjer je bila zanj že pred dnevi pripravljena soba. Ta soba je bila poprej spalnica gospoda Salvadorjja. Pavleta je obšla tesnoba, ko je stopil vanjo. Par trenutkov je stal sredi nje, na temni, mehki preprogi, in se oziral po njej. Bila je prostorna in visoka, dragoceno njeno pohištvo pa je bilo staro. Vse v sobi je nekako mrko in resnobno zrlo nanj, ki se je sam sebi zdel tako majhen v tem velikem in mračnem prostoru. Od visokega stropa je visel velik lestenec in širil medlo, rdečkasto svetlobo, ki se je kar gubila po temnih kotih. Vse je kazalo, da že dolgo ni nihče spal v tej sobi. Nekakšen strah mu je stisnil srce, ko da je neupravičeno stopil v svetišče bog ve kakšnih spominov. Tam v kotu je stala široka in udobna postelja iz temnega lesa z zamolklim leskom, a na steni nad njo je visela že nekoliko otemnela podoba, predstavljajoča mlado in čudovito lepo žensko. Pavle se je razpravil, ugasnil luč in se pogreznil v mehko posteljo. Zdajci se je nekje v gosti temi oglasila ura in odbila dvanajst. Njeni udarci so s svojim brnečim in čistim zvokom napolnili vso sobo. Pavleta je obšel občutek, da hoče ura povedati nekaj iz onih davnih časov, ko so drugi ljudje bivali v tej sobi in poslušali iste njene udarce, da ima neko skrivnostno, nerazumljivo dušo, ki živi iz veka v vek. A baš ko se mu je ta občutek zgostil v jasno misel, je ura utihnila. Globoka tišina, ki je nastopila, je še povečala skoro mistični dojm v Pavletovi duši. Zopet se je spomnil, da je v Padovi, v prastarem mestu. Drugo jutro je Ada povedla Pavleta v mesto, da mu ga razkaže. Hodila sta po ozkih, srednjeveških ulicah z obokanimi prehodi, ki so v njih imeli najraznejši obrtniki svoje delavnice in lokale nastežaj odprte; mimo velikih trgovin pod arkadami in mimo vinarn, ki v njih točijo pusto črnino iz okolice. Pogosto je Pavle obstal in občudoval starinska vrtna vrata, ki jih je koval ključavničar-umetnik kdo ve katerega stoletja, za njimi pa prekrasen vrt, čigar sveže, pestro južno cvetje in zelenje se je ostro odražalo od sivega zidovja. Drugod zopet se je skozi napol priprta vrata stare patricijske hiše zazrl v njeno kamenito dvorišče, prepleteno z živo trto in s samotno, temno zeleno palmo v kotu. Naposled sta prispela do cerkve Sant' Antonio, ki je bila kar oblegana od pobožnih romarjev. V nepretrganih in gostih vrstah so se pomikali v cerkev in iz nje, med njimi mnogo vsakovrstnih nesrečnežev, ki so iskali utehe za svoje bolečine na kamenitem grobu Sv. Antona, v "Capelli del Santo". A ni bilo več časa, da bi mu vse razkazala kar v pol dneva. Obljubila mu je, da mu popoldne pokaže Museo Civico z njegovimi galerijami slik, drugi dan pa univerzo, Scuolo del Santo s Tizianovimi freskami itd. itd. Ura je bila enajst. Napotila sta se v znamenito, staro kavarno Pedrocchi, na katero je — tako mu je dejala Ada — Padova zelo ponosna, in ki jo je zgradil najuglednejši beneški arhitekt. Poslopje stoji samo zase, a pročelje ji krasi beneški lev iz klesanega marmorja. Vsa notranjščina je še danes ista, iz črnega mahagonija, a mize in stebri iz belega marmorja. Sedla sta k mizi poleg srednjega stebra. Nista opazila, da na drugi strani stebra, za njunim hrbtom, sedita Scalpi in Turato. Giuseppe Turato — tisti mladenič, ki je spremljal Anito na Triglavu — je bil nekakšen delovodja v trgovini gospe Salvadorijeve. Tako se je lahko vsak hip pod kakršno si bodi pretvezo izmuznil iz trgovine, češ, da gre po opravkih. To jutro pa je imel za to poseben razlog. Poiskal je Scalpija v kavarni in mu pripovedoval, da je Pavle prenočil v Salvadorijevi hiši, menda celo v isti sobi kakor Ada, kakor se je že na vse zgodaj šepetalo med pomočniki v trgovini in drugo služinčadjo v hiši. Scalpi — Turatijev predstojnik v fašistični organizaciji — je kar pesti stiskal in klel sam pri sebi, pobledel pa je, ko je ugledal Pavleta in Ado, ki sta smehljaje stopila v kavarno. Že vso uro je ugibal, kako bi ugonobil Pavleta. Nič pravega mu ni prišlo v glavo, akoprav je bil strokovnjak v tem. Tu pa mu je priskočil na pomoč Turato. Posvetovala sta se in tehtala vse možnosti. Naloga je bila težka, kajti Scalpiju ni šlo samo za to, da Pavleta spravi s pota, temveč tudi za to, da ga obenem očrni in se sam celo prikupi Venturiniju in Adi, češ, vidite, kakšen človek je to. S Turatijevo pomočjo je bil načrt kmalu gotov in Scalpi se je že naslajal ob misli, da se njegova namera uresniči že drugi dan. Medtem ko sta Scalpi in Turato snovala svoj načrt, sta na drugi strani stebra, na mehkem sedežu, prevlečenem s škrlatno rdečim baržunom, sedela Pavle in Ada ter tudi kovala načrte, a docela drugačne in vse lepše ko ona dva. Popoldne sta nameravala obiskati muzej, a je drugače naneslo. Med obedom je gospej Salvadorijevi telefoniral Venturinijev brat, ki je tudi že slišal, da ima Ada "nekakšnega ženina" pri sebi, kakor se je izrazil, in jo prosil, naj ga popoldne obiščejo na njegovem posestvu zunaj mesta, ker bi ga rad spoznal. Res so se odpravili tja, stric jih je sprejel gostoljubno in se takisto zanimal predvsem za Pavleta. Razkazal mu je svoje posestvo z vinogradi, potem pa je vse povabil k večerji. Posedli no okrog kamenite mize na vrtu in se pomenkovali pozno v večer. Drugo jutro se je Pavle že zgodaj kar sam odpravil v kavarno. Ada mu je dejala, da pride za njim, čim bo gotova. Res je že čez pol ure potem, ko je Pavle odšel, stopila v kavarno. Prepričana je bila, da bo sedel za istim stebrom, za katerim sta sedela prejšnje jutro. Toda začudena je obstala, ko je videla, da Pavleta ni tu. Ozirala se je po sosednjih mizah, toda pri nobeni ni sedel Pavle. Kljub temu je sedla, ker je mislila, da se je bržkone zadržal v kaki trgovini. Spomnila se je, da je že prejšnji dan omenil, da si mora nekaj kupiti. Minilo je pol ure, potem ura, toda njega od nikoder. Postajala je nestrpna, v glavi pa so ji že rojile prve, še nejasne slutnje. Neka neznana in neopredeljiva bojazen ji je stisnila srce. Naposled je telefonirala domov in vprašala teto, če se je Pavle morda vrnil. Ta je odvrnila, da ne, in skušala pomiriti nečakinjo, akoprav je bila tudi sama vsa prepadena. Ada ni več strpela v kavarni, a skrb ji ni dala, da bi se vrnila domov. Vleklo jo je v mesto, ker je upala, da ga morda kje sreča, a se je zopet bala, da bi medtem vendarle prišel in je ne našel. Tako je prav do poldneva postajala pred kavarno "Pedrocchi" in se ozirala na vse strani. Nazadnje je bila že povsem prepričana, da se je Pavletu nekaj pripetilo, in razburjena je hitela domov. Doma sta s teto ugibali, kaj bi se mu moglo zgoditi. Nihče ga ni videl, nikdo ni vedel dati sveta. Stali sta pri telefonu in izpraševali zdaj tega zdaj onega znanca. Upali sta, da morda le pride h kosilu. Ura je bila ena, naposled dve, Pavleta pa le ni bilo. Ada se ni dotaknila kosila. Slonela je ob oknu in kakor v vročici strmela skozi steklo na ulico. Ves čas je ugibala, da li bi ne kazalo, vprašati policijo, a neka slutnja, rastoča že v grožnjo, jo je odvračala od tega. Končno se je le odločila in prosila teto, naj telefonira na policijo. Ta je takoj stopila k telefonu. Parkrat je morala ponoviti Urnikovo ime, nato se je čulo neko govorjenje in vznemirjeno tekanje sem in tja in šele po petih, šestih minutah se je zopet oglasil uradnik, ki je izjavil, da policiji ni o tem ničesar znanega, da pa bodo poizvedovali. Potem sta telefonirali Adini materi in jo prosili, naj pride k njima. Ada je namreč domnevala, da je Pavle zjutraj, namenjen v kavarno, srečal njenega očeta, ki mu je morda dejal kaj ostrega in žaljivega, zbog česar je potem odpotoval, ne da bi ji o tem kaj sporočil. To je hotela izvedeti od matere in jo sploh prositi za svet in pomoč. Mati je obljubila, da pride popoldne. Ada se je zopet vrnila k oknu. Komaj pa je pogledala na ulico, je opazila automobil, ki je obstal pred hišo. Iz njega je skočila Anita. Čez pol minute je že bila pri Adi. Razburjena in zasopla se je vrgla v naslonjač in komaj spravila iz sebe: "Pavle je … je … na prefekturi." "Kaj praviš, kje …?" "Na prefekturi." "Toda to ni mogoče, saj sva s teto komaj pred pol ure vprašali, pa pravijo, da jim o kakem Urniku ni ničesar znanega!" "Pravijo …! Seveda pravijo, toda jaz sem ga videla!" "Videla si ga? Kdaj? Povej vendar!" je silila Ada. Iz sosednje sobe je prihitela še gospa Salvadorijeva in obe sta pričakujoče strmeli v Anito, ki je naposled le prišla k sebi in začela sunkoma pripovedovati: "Danes dopoldne — bilo je okrog enajstih — sem hotela k očetu v njegovo pisarno. Po stranskem stopnišču, koder hodijo le agenti in uradniki, sem iz našega stanovanja hitela v tretje nadstropje. Po stopnicah sem skoro tekla, kakor je moja navada. V drugem nadstropju, na mostovžu, skoro da nisem trčila ob dva uradnika, ki sta imela v svoji sredi mladega človeka, bledega, prepadenega in strašno zbitega. Akoprav se je komaj držal na nogah, je bil uklenjen. Po obrazu je krvavel. Uradnika me pozdravita in eden izmed njiju, ki je gotovo vedel, da sem namenjena k očetu, me je opozoril: "Gospoda prefekta ni v pisarni, gospodična Sabini; pravkar se je nekam odpeljal." "Tako?" sem se začudila, se okrenila in pozorneje pogledala uklenjenega mladeniča, čeprav kaj takega skoro vsak dan vidim. Spreletelo me je. Bil je Pavle. On me ni spoznal in me bržkone sploh videl ni, tako slab je bil. — Komaj je Anita to izpregovorila, sta se Ada in Salvadorijeva spustili v jok, a Anita je po kratkem premolku nadaljevala: — Nisem utegnila, da bi takoj prihitela k tebi in ti to povedala. Zdelo se mi je važneje, da čim prej nekaj ukrenem in vsaj izvem, za kaj gre. Kar slutila sem, da bo kaka politična stvar. Srečna misel mi je šinila v glavo. Vrnila sem se v stanovanje in telefonirala doktorju Montelliju, ki je predstojnik na političnem oddelku in ki ponavadi sam zaslišuje osumljence, — tistemu, ki sem ti zadnjič pravila, da je ves nor name. Povabila sem ga na sestanek, češ, da bi mu rada nekaj povedala. Sestala sva se že ob dveh in sedaj prihajam s tega sestanka. — — Prišel je točno in kar- ijal je od radosti. Stopila sva v slaščičarno in sedla v samoten kot. — "Rekli ste mi, da mi imate nekaj povedati," je začel. — — "Ah, nič posebnega," sem hlinila ravnodušnost, on pa je gotovo mislil, da imam namen, odgovoriti mu na njegova pisma, in da se zdaj sramujem govoriti o tem. Tako sem ga polagoma zbegala in tako omehčala, da bi mi vse povedal, karkoli bi ga vprašala. Naposled sem mu celo pravila, da ga papa ob vsaki priliki hvali, češ, kako spreten, iznajdljiv in vesten zasliševalec je, izvrsten kriminalist itd. S tem sem ga hotela pripraviti do tega, da bi postal zgovornejši in da bi se morebiti začel celo sam hvaliti, a da bi pri tem tudi kaj povedal. Poglavitno pa je bilo to, da sem zasukala pogovor v pravi tir. — "Ste danes koga zasliševali?" sem ga kakor mimogrede vprašala. "Zelo utrujeni ste videti." — — "Da, sem," je odvrnil, "nekega Avstrijca ali Slovenca, vrag ve, kaj je." — — "Tako? Slovenca ste zasliševali. To mora biti zanimivo." — — "Vrag, a ne zanimivo!" je vzkliknil. "Trmast ko osel, niti besedice ti ne prizna, pa ga bij, koliko hočeš." — — "Ste ga hudo bili?" sem vprašala. — — "Ne baš tako zelo," se je nasmehnil. "Zvečer ga zopet vzamemo v delo. Bo že spregovoril. Še drugačni so govorili." — — "Zdi se mi, da sem ga danes videla. Tako znan se mi je zdel. Kako mu je ime?" sem malomarno vprašala in si prižgala cigareto, dasi sicer ne kadim. — — "Prav čudno ime ima … čakajte … kako že … aha, da. Urnik." — — "Kako pravite, Urnik?" — — "Toda zakaj vas to zanima, gospodična Sabini?" se je skoro prestrašil. — "Saj sem vam že rekla, da se mi je tako znan zdel. Le spomniti se ne morem, odkod ga poznam … Seveda, poznam ga! Bili smo skupaj v gorah, v Sloveniji! Ne vem, kako je že naneslo, da smo se seznanili." — — "Tako, poznate ga?" — — "Da, poznam ga," sem potrdila in mu povedala, kako je bilo takrat. — — "Toda kljub temu je nevaren," je ugovarjal mojim hvalam; "ovadba je težka." — — "Res? Kdo ga je ovadil? Povejte mi to, gospod doktor, prosim vas," sem ga prosila, prijela za roko in mu proseče pogledala v oči. — — "Toda gospodična, se li zavedate, da zahtevate nekaj, česar vam po svoji dolžnosti ne smem povedati? … Prepričan sem, da ljubite tega človeka; kako bi se sicer tako zanimali zanj! Lep je res, ali …" — — "Zelo se motite, gospod doktor," sem se zasmejala njegovi žalosti, ki ga je prevzela ob tej misli. "Ne ljubim ga, pač pa ga ljubi Ada Venturinijeva, moja nekdanja sošolka in prijateljica," sem se končno zresnila. "In vse se mi zdi," sem nadaljevala, "da je ovadba krivična in lažna, da gre tu za kako maščevanje ali zmoto, kajti poznam ga dobro, saj sva z Ado Venturinijevo bili z njim v gorah več ko teden dni. Tudi vem, zakaj je prišel sem, četudi od tistega časa še nisem govorila niti z njim niti z Ado. Radi nje je prišel sem, ker ona ga ljubi." — — "Je res, kar pravite, gospodična Sabini?" se je razveselil Montelli, obenem se pa tudi sam začel bolj zanimati za stvar. — — "Res je, pri bogu," sem ga prepričevala, "sicer se pa lahko sami prepričate, saj …" — — "Verjamem vam," mi je odvrnil in se zamislil, potem pa zopet počaai nadaljeval: — — "Tudi meni je zatrjeval, da je prišel sem zgolj radi Ade Venturinijeve. Vse to verjamem, saj tudi ovadba pravi, da je prišel sem radi nje; toda ovadba pravi tudi to, da je gospodično Venturinijevo docela premamil s svojimi komunističnimi nazori, da je prišel semkaj z neko posebno nalogo, da iz nje izvablja denar za neke posebne namene, da …" — "Kaj?!" je pri tem kriknila Ada in planila s stola. "Povej, povej takoj, kdo ga je ovadil, kdo je vse to …, kdo je tako …!" "Počakaj, potrpi!" jo je mirila Anita in s še večjo vnemo nadaljevala svoje pripovedovanje: "Do tega trenutka sem mislila, da mi je Montelli verjel, kar sem mu pripovedovala o Pavletu. Potem pa, ko mi je povedal vsebino ovadbe, sem spoznala, da je mislil nekaj drugega, ko me je vprašal, če je res, kar mu pripovedujem. Mislil je namreč, če je res, da ne ljubim Pavleta, in to ga je potem tako razveselilo, ko sem se mu zaklela, da govorim resnico." "Vidite, gospodična Sabini, tak človek je ta Urnik. Ovadba pa navaja tudi docela verodostojno priča. Kaj pravite k temu? Sicer se vam pa ne čudim. Mladi ste še in naivni, vsakemu verjamete, jaz pa imam izkustva. Ne poznate teh prekanjencev; vsega so zmožni, zviti so, iznajdljivi, trdovratni in ponavadi celo zelo inteligentni in izobraženi. Svetujem vam, da pustite to in se ne brigate dalje za to stvar. Pomirite tudi gospodično Venturinijevo ter ji takisto svetujte, naj bo pametna. Mi ji ne bomo delali sitnosti, ker je iz ugledne hiše, in tudi ovadba sama pravi, da je ta zapeljana, da je orodje v Urnikovih rokah in da je v resnici povsem nedolžna." "To me je tako preplašilo, da sem se še bolj zagrizla in odločno sklenila, da ne popustim in da ga vsekakor prepričam o ničnosti ovadbe. "Prisegam vam, da se motite, gospod Montelli," sem začela iznova. "Sicer pa zahtevam, da ste z menoj popolnoma iskreni in da vsaj v tem primeru ravnate po svoji vesti, ker sicer ne morete več upati, da bi še ostala prijatelja. Verjemite mi, da bi se kot prefektova hči ne spuščala v to, če bi ne bila trdno uverjena, da je Urnik nedolžen in da gre za maščevanje ali kvečjemu pomoto. Povejte mi, kdo ga je ovadil!" sem postala že kar ostra. "No, če že hočete … Scalpi, saj ga poznate," se je naposled vdal. "Scalpi?!" sta zopet kriknili obe hkrati — Ada in gospa Salvadorijeva. "Kako, da mi to že prej ni padlo v glavo!" je že skoro onemoglo in bolestno zašepetala Ada. "Potrpi še trenutek!" je nestrpno nadaljevala Anita, ki je že kar zardela od živahnega pripovedovanja. "Naposled sem ga vprašala še to, kdo da je tista priča, ki jo je prej omenil. Tudi to mi je povedal. In kdo, mislite — ?" je Anita povzdignila in zategnila glas ter z vprašujočim in zmagoslavnim pogledom ošinila obe sobesednici. Kratek hip je pomolčala in kimaje z glavo ogorčeno in s poudarkom spregovorila: "V svoji hiši ga imate." "V moji hiši?" se je na moč začudila Salvadorijeva, sklenila roki in stopila korak nazaj, kakor da ne verjame tega. "Da, v vaši … gospod Giuseppe Turato …" Teta je pomolčala in kakor zmešana blodila s pogledom iz kota v kot. "On, praviš?" je naposled zašepetala. "On. Vse sem spravila iz doktorja, vse vem, a jutri mi pokaže ovadbo." Zdajci je Ada planila k Aniti in jo brez besede vroče poljubila na čelo. Vsa je drhtela, potem pa je skoraj padla na otomano in se spustila v jok. Anita je sedla k nji in jo tolažila: "Ne jokaj, saj ti nisem še vsega povedala; vse se bo uredilo." Pri teh besedah se je Ada zganila in se okrenila proti prijateljici, a ihtenja ni mogla zadušiti. Ada jo je nežno in ljubeče objela okrog tresočih se ji ramen in zopet začela: "Ne le da sem vse spravila iz njega, ampak sem ga tudi prepričala, da je Pavle nedolžen. Pojasnila sem mu, kako je med teboj in Scalpijem. Tudi on ga pozna in natihem zaničuje. Doušnika v srcu nikdo ne ceni; ovaduhi se celo sami med seboj zaničujejo in vsak se ponavadi tudi povsem zaveda svoje nizkotnosti, zato pa je potem tem zlobnejši. — Zdi se mi, da sem končno in po vsem trudu vendarle oživila nekaj tiste plemenitosti v Montelliju, ki mu je še ni pokvaril njegov poklic. Ne prištevam ga med najslabše ljudi. Morda korenini njegovo nagnenje do mene res v kaki človečnosti, zato sem mu potem lažje zganila to človečnost samo. Skratka: Obljubil mi je, da Pavleta tekom enega tedna spravi iz zapora, a pod pogojem, da še isti dan zapusti Italijo. — Vidim ti že na obrazu, da hočeš vprašati, zakaj šele čez en teden. Šele čez en teden zato, da se bo medtem informiral o njem v njegovi domovini, v resnici pa prej ko slej le zategadelj, da bi ne izgledalo sumljivo. Mislim, da se boji Scalpija. A tudi sicer nima povsem prostih rok. Obljubil mi je tudi, da ga ne bodo več pretepali. Kaj vse bi drevi počeli z njim! Hotela sem ga preprositi, da bi ga dal v boljši zapor in mu dovolil kake olajšave, a je vse to odbil, češ, da je povsem nemogoče. No, razumem ga, boji se." "Pa ga lahko obiščem?" je goreče vprašala Ada, ki je že nehala jokati. "Ne, tudi obiskati ga ne moreš. Tam nikogar ni dovoljeno obiskati, da bi ljudje ne videli, kako jih mučijo." [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1935]] [[Kategorija:Nace Mihevc]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] 7o760n19ip0x0w60johe45rm6h43zj3 207811 207810 2022-08-24T10:00:28Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Zaroka na grobu | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihevc | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 28/140–142, 144–147, 149–152, 154–157, 159–169; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|QRIWHPRX|s=4|140}}, {{fc|dlib|HJPBDSA0|s=4|141}}, {{fc|dlib|VVISDYSN|s=4|142}}, {{fc|dlib|B32CSN95|s=4|144}}, {{fc|dlib|HRLWG1DU|s=4|145}}, {{fc|dlib|BTEIEPJK|s=4|146}}, {{fc|dlib|AABMGTZD|s=4|147}}, {{fc|dlib|KKU1K1EF|s=4|149}}, {{fc|dlib|GBIOFRVS|s=4|150}}, {{fc|dlib|OXMA578X|s=4|151}}, {{fc|dlib|DRURZUVP|s=4|152}}, {{fc|dlib|XUCC1XUE|s=4|154}}, {{fc|dlib|6GK0FWJA|s=4|155}}, {{fc|dlib|GYXRMF4S|s=4|156}}, {{fc|dlib|2GJBF7AE|s=4|157}}, {{fc|dlib|H3UVFVGX|s=4|159}}, {{fc|dlib|OUJD3WLZ|s=4|160}}, {{fc|dlib|XXQAFHBU|s=4|161}}, {{fc|dlib|J7NMD26B|s=4|162}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> Po dovršenih studijah na višji gozdarski šoli v Gradcu je sin nadgozdarja Urnika še nekaj dni blodil po mestu. Obiskal je nekatere znance in naposled se je namenil, da se poslovi tudi od dobrega prijatelja Hrastnika. Pozno popoldne je povprašal po njem pri njegovi gospodinji, a ta mu je povedala, da ga ni doma, ter mu svetovala, naj ga počaka, češ, da se bo kmalu vrnil. Odvedla ga je v Hrastnikovo sobo, tu nekoliko pokramljala z njim, nazadnje pa zopet odšla po svojih opravilih in ga pustila samega. Urniku je postalo dolgčas, zato se je z zanimanjem začel ozirati po revni študentovski izbici. Na poleg stoječi polici je opazil sveženj časopisov. Leno je segel po njih in jih položil predse na mizo. Z ne prevelikim zanimanjem je začel prebirati enega za drugim, in ko je tako prišel do tretje številke "Grazer Tagblatt", sta vzbudila njegovo pozornost dva visoka stolpca imen, razvrščenih po abecednem redu. V prvem so bila imena v pretečenem tednu padlih vojakov, v drugem pa pogrešancev na julijanskem bojišču. Brž je z očmi poiskal skupino imen z začetnico U in res našel, kar je iskal. Tu je stalo zapisano ime: Urnik Pavel, četovodja, 7. lovski bataljon, Kostanjevica nad Kanalom. Bolesten stok se je izvil Pavletu iz grla. Roki sta mu ko mrtvi omahnili ob telo, časopis je zdrknil na tla, a v očeh sta mu zalesketali solzi. Ah, moj oče, je zopet zastokal, se naslonil ob mizo ter grenko zajokal. A baš tedaj je vstopil prijatelj Hrastnik, vesel in nasmejan, kajti že zunaj je zvedel od gospodinje, da ga nekdo čaka v sobi, in mislil si je, da to ni nihče drug ko Urnik. Hotel mu je čestitati k dovršitvi študija, toda videč, da prijatelj joka, je osupel obstal na pragu ter mehko vprašal: "Kaj je vendar, da si tako žalosten?" Urnik se še ni toliko opomogel od svoje prepadenosti, da bi mu mogel karkoli odgovoriti. Toda Hrastniku je nekako sama od sebe šinila prava slutnja v glavo. Opazil je bil na tleh leteči časopis in takoj se mu je zazdelo, da je U kriv Urnikove žalosti. Zato ga je nekako s strahom pobral in po kratkem iskanju tudi on našel ter prečital žalostno novico. Zasmilil se mu je prijatelj, a rekel ni ničesar, ker je menil, da je v takem trenutku bolje molčati; le sožalno ga je gledal. Šele po dolgem premolku je naposled vprašal: "Kaj boš počel sedaj?" Tudi na to vprašanje mu Urnik ni dal odgovora, le z rameni je nemo odgovoril, da ne ve. Tako sta par dolgih minut nemo strmela drug v drugega. "O, kako si imel prav," je naposled komaj slišno zašepetal Urnik, "ko si vedno spraševal, čemu ta vojna! Res, le zakaj toliko krvi, toliko nedolžnih življenj in trpljenja. Kakšen cilj in smisel ima prav za prav ta strašna stvar, ta krvava vojna?" To je Urnik govoril bolj zase kakor pa svojemu prijatelju. A ta ga je razumel. Čutil je, da se je pod vtisom pretresljive novice v prijatelju zganilo nekaj težkega, rednega, zato je molčal in le zamišljeno kimal z glavo, kakor da je s svojimi mislimi nekje drugje. Tisti večer je Urnik ostal pri svojem prijatelju z namenom, da tam tudi prenoči. Hrastnik je pod večer odšel v mesto, odkoder se je vrnil jako pozno, šele po polnoči. A Urnik radi razburjenja ni mogel spati, zato je ves čas kramljal s Hrastnikovo gospodinjo. "Čudno se mi zdi, da gospoda Hrastnika danes tako dolgo ni domov. Še nikoli ni tako dolgo ostal zunaj," se je čudila gospodinja. Komaj pa je izrekla, so se že odprla vrata in vstopil je Hrastnik, očividno precej razburjen. "Ali še ne vesta," je hitel in lovil sapo, ker se je bil zaradi hitrice, a katero je tekel po stopnicah, precej zasopel, "ali še ne vesta, da je vojna končana? Poslušajta, kakšno vpitje je na ulici. Vse kriči: Dol s cesarjem, dol z morilci, živela republika!" A na Urnika ta novica ni delovala tako, kakor je Hrastnik pričakoval, kajti preveč ga je presunila že prva vest o očetovi smrti, in sedaj je bil top za vse drugo. Po dolgem molku, polnem nemirnih in begajočih misli, je resignirano skomignil z rameni in s tihim povdarkom dejal: "Da, da, vse za domovino, dom, cesarja. Tudi moj oče je moral za to umreti …" <center> '''II.''' </center> Naslednje jutro se je Urnik prisrčno poslovil od svojega prijatelja in se odpravil v mesto. Po končanih opravkih je naposled krenil proti kolodvoru, da se odpelje domov, k svoji materi v Radovljico. Pavel Urnik je moral v kratkem času doživeti kar tri velike spremembe zapored. Dovršil je šole in postal je takorekoč samostojen in svoboden človek. Izgubil je očeta in sredi vsega tega se je končala vojna. Zato se je ob pogledu na pestre in burno kričeče množice še bolj vznemiril in skoro zmedel. Ta vznemirjenost mu je povzročala nekako vročico, v kateri so mu bile misli napete, a begajoče. V množici je prav dobro opazil vsakovrstne ljudi, toda ta dan se mu je zdelo, da prvikrat vidi te ljudi. Šele ta dan je z vso pozornostjo opazil te ranjence in invalide, ki so bili na vse načine pohabljeni in ki so se s čudnimi, včasih smešnimi in grotesknimi kretnjami poganjali naprej ob svojih bergljah ter na vse grlo kričali. Zazrl se je prvikrat v otroke, drobne in šibke, z velikimi glavami na slabotnih telescih, z bledimi in upadlimi lici ter široko razprtimi, lačnimi očmi. Tudi ti so bili tu, na ulici. Ta dan je mladi Urnik prvikrat videl te ljudi, tako različne, a vendar tudi tako enake v njihovem trpljenju in ogorčenosti, ko so strnjeni v široke množice bučno demonstrirali proti habsburškim zatiralcem, proti vojni in stradanju. Včasih zadostuje samo rahel sunek v dušo, zaprto in neobčutno za vse na svetu, da se mahoma odpre nastežaj in bolestno občuti vse, za kar se človek poprej še zmenil ni. In tak pretresljaj je bil za Urnika očetova smrt. Res je, da dostikrat človeku lastno trpljenje ne da, da bi videl in občutil trpljenje drugih, in ga celo odvrača od tega, da bi razmišljal o čem drugem ko le o svoji bolečini. A z Urnikom je bilo tako le v prvih urah, polagoma pa se je tista čisto določena bolečina prelila v nekako splošno žalost, občutljivost in sočutnost, v nekako resnobo in premišljivost. Začel je razmišljati tudi o vojni, ki mu je vzela očeta in ki se mu je zdela poprej sama od sebi umevna stvar, navzeta iz šolskih knjig. Ko je dospel na kolodvor, je bila gneča tolikšna, da mu je bilo popolnoma nemogoče, priti do blagajne, kjer si je hotel kupiti vozni listek. Po nasvetu nekega železničarja je šel kar brez listka na vlak, češ, saj v teh časih je zmešnjava taka, da ni važno, kje si ga kupiš. V vagonu se je stisnil v kot pri prvem oknu. Kratek žvižg, lokomotiva je težko zasopla od velikega napora, nato pa je čedalje hitreje sopihala mimo umazanih predmestnih poslopij, tovarn in delavskih kasarn proti jugu v zeleno Spodnjo Štajersko. Sončni žarki so se poigravali na umazanih vagonskih šipah in v potnikih budili vedno večjo radost, kajti skoro vsi so se vračali na svoje domove. Komaj je utihnila ena pesem, že je na drugem koncu vagona zaorila druga, še glasnejša in veselejša. Tudi tisti so peli, ki so leto za letom ležali v blatnih strelskih jarkih, pretrpeli mnogo lakote, žeje in mraza, preboleli težke bolezni in hude rane. "Za cesarja" so se borili, toda danes so ga vsi vprek kleli s tisto domovino vred, ki so jim jo že od mladega vsiljevali. Ne, to ni bila njihova prava domovina; v svojo pravo domovino so se sedaj šele vračali, vsak v svojo vas, k svojim staršem, bratom in sestram, k ženi in otrokom. Zato je bilo med njimi toliko veselja. Pavle je tedaj prvikrat z zanimanjem prisluhnil pogovoru teh umazanih, razcapanih shujšanih in zanemarjenih ljudi, ki so bili po tem zunanjem videzu popolnoma propali. Zazdelo se mu je, da je zašel v docela nov svet, kajti nikoli še ni slišal takih pogovorov. Čutil je, kako se mu pod vtisom teh pogovorov maje njegova trdno zgrajena stavba lepih naukov in nazorov, pridobljenih v šoli in iz knjig. In zopet je začel premišljevati besede svojega prijatelja Hrastnika, s katerimi mu je ta vedno dopovedoval, da vojna ni bila nikakršen boj za domovino in cesarja, ampak borba za kapitalistične interese, za nove kolonije, nova tržišča itd. Medtem pa je vlak drdral proti Mariboru. Na mariborskem kolodvoru je bilo ko v panju. Nekateri so se vračali na Madžarsko, drugi na Hrvatsko, tretji zopet v Italijo. Videlo se je tudi mnogo slovenskih zastav. Kje je sedaj nekdanja ponosna Avstrija, se je vprašal Urnik. Ljudje so drli na vse strani, se prerivali in kričali, lezli vagonom na strehe in se tlačili po stopnicah. Prav tako živahno je bilo v Zidanem mostu in skozi ob progi do Litije. Na nazidku ob Savi so stali vojaki. Nekateri so s puškami streljali v zrak, drugi so peli in kričali. Ko se je vlak ustavil v Litiji, je nasproti Pavleta sedeči vojak nenadoma zavriskal, pograbil svoj nahrbtnik in planil iz vagona. Pri kolodvorskem izhodu je stala starejia ženska s tremi otroci in se pognala proti njemu, ko ga je uzrla. Ni mu podala roke, marveč se mu je vrgla okrog vratu in ga poljubljala. Otroci so skočili za njo in jo vlekli od očeta, zakaj vsi so ga hoteli videti in objeti. A njemu, staremu vojaku so stopile v oči solze radosti in ganjenosti. "Joj, kako je Mirko že velik", je vzkliknil naposled s razburjenim glasom. "I, trinajst je bil, ko si šel, štiri leta te ni bilo, sedaj jih ima pa sedemnajst," mu je pojasnila žena. Pavle je stal pri oknu in opazoval te prizore. Tudi njemu so marsikdaj stopile solze v oči, kajti enake slike so se vrstile po vseh postajah do Ljubljane. Ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor, je čakajoča množica dvignila tolikšen krik, da ni bilo mogoče razločiti besede. Vsi vprek so se klicali in pozdravljali, možje poljubljali svoje žene in otroke, mnogi so se smejali, drugi zopet jokali, in marsikdo je zaman z razburjenim srcem iskal dragega svojca in končno potrt odšel. Tudi Pavle je izstopil, a njega ni nihče pričakoval. Podal se je med nemirno množico in obšlo ga je prijetno čustvo, ker se je že čutil kakor doma. Tudi če grem peš, pridem še danes domov, je premišljeval sam pri sebi. Poizvedel je, kdaj odhaja prihodnji vlak proti Gorenjski. Ker je odhajal šele ob sedmih zvečer, je imel dovolj časa, da si je zopet po dolgem času ogledal Ljubljano in vrvenje po njenih ulicah, ki je bilo isto kakor v Gradcu in povsod drugod. <center> '''III.''' </center> Ob sedmi uri zvečer je Pavel Urnik na gorenjskem kolodvoru vstopil v vlak, da se končno popelje v Radovljico. Med vožnjo je premišljeval, kaj naj počne, ko pride domov. Ni upal, da bi v tej povojni zmešnjavi kmalu našel kako službo. Zato se je vračal s težkim srcem, kajti vedel je, da bo materi v breme, dokler si sam kaj ne zasluži. Poleg tega je bil prepričan, da je mati že obveščena o očetovi smrti in da sedaj doma toči solze. Manjkalo je nekaj minut do devete ure, ko je vlak prisopihal skozi predor in obstal na radovljiškem kolodvoru. Pavle je skočil iz vagona, stekel na cesto in hitel proti domu. Hotel je, da bi bila mati še pokonci, ko pride domov. Pri hiši je potrkal na okno, ki je bilo še razsvetljeno. "Kdo je?" se oglati mati. "Jaz, Pavle, mati!" "Kaj si že doma?" se je čudila, ko mu je odpirala. "Očeta pa še zmerom ni." Pavle jo rahlo objame, ko da bi jo s tem hotel obvarovati in preprečiti, da bi ne padla, ko ji pove strašno resnico. "Mati," je tiho in boječe spregovoril in ji gledal naravnost v oči, s pogledom, ki bi ji lahko že sam ulil pravo slutnjo v zavest, "moja mati, ne ustraši se! Očeta … ne bo … nikoli več ga ne bo. Mrtev je in ne vrne se več." "Kako to, saj se tudi drugi vračajo; vsak dan prihajajo, da, celo s Poljskega prihajajo!" "Mati, vem, da je mrtev in da ga nikdar več ne bova videla. Poročilo padlih sem bral, že v Gradcu. — Tudi on je med njimi." Mati, shujšana in drobna ženica skrbljivega obraza in sivih las, ga je nekaj časa začudeno gledala, nato pa krčevito zajokala, ko da šele sedaj razume, kaj ji je povedal. Pavle, ki jo je še vedno držal v objemu, jo je tolažil in nežno božal po sivi glavi. No, marsikje je danes tako, je natihem mislil sam pri sebi, a mati je kar naprej točila solze, katerim so se končno pridružile še sinove. Dolgo v noč sta si sušila solze in tiho kramljala. Pred obema se je pojavilo isto težko vprašanje: Kaj sedaj? A vendar sta drug drugega tolažila, kolikor sta mogla, čeprav je bilo obema enako hudo. Naslednji dan sta začutila strašno praznoto okrog sebe. Pavle je potem kake tri dni taval okrog hiše in premišljeval, kaj bi začel, akoravno mu mati ni nikdar potožila o revščini, ki se je naselila v njunem domu. Pavle je to sam čutil in vedel, kaj skrbi mater. Prenehala je podpora, prihranki so bili porabljeni, drugih dohodkov pa ni bilo. Nekega dne je Pavle blodil po Trški gmajni in zopet ugibal, kako bi prišel do kakega zaslužka. Odločil se je, da vsekakor napravi konec svojemu brezdelju. To moje pohajkovanje me ne bo privedlo nikamor, si je govoril. Sklenil je, da si poišče delo, najsi bo kakršnokoli že; za vsako bo prijel, to pa takoj naslednji dan. Res. Drugo jutro je Pavle vstal bolj zgodaj, šel na trg in se podal nizdol po cesti, nato čez most, in na Lancovem zavil na desno proti vodnim žagam. Tako je prispel do Mulajeve žage, je krenil naravnost proti pisarni in vstopil. Kar naravnost in kratko je povedal, da je prišel dela prosit. Gospodar ga je dvomeče motril od nog do glave, našobil usta in odvrnil: "Delavcev za delo res potrebujem, a vaše roke ne kažejo, da bi v življenju kdaj delali." "Ne bojim se nobenega dela," se je opogumil Pavle. "Pa me vzemite za en teden na poskušnjo. Če ne bom za rabo, me lahko odpustite." "No, prav, pa pridite jutri ob sedmih zjutraj. Zglasite se pri Jernaču; ta vam odkaže vaše delo." Ko sta se nato dogovorila še zastran plače, se je Pavle zahvalil in odšel. Zadovoljen in vesel je hitel domov, da čim prej pove materi, da si je našel delo. Naslednje jutro se je Pavle zglasil pri delovodji Jernaču, ki ga je takisto začudeno premeril od nog do glave in se nato obrnil proti starejšemu možu, ki je baš prihajal mimo: "Slišiš, Jesenar, s tem fantom bosta deske skladala!" "Prav, kar z menoj pojdi; greva na gornjo stran žage," se je glasil kratek odgovor. Jesenar in Pavle sta dvigala deske in jih skladala v kupe. Jesenar ni nič govoril ter venomer delal. Šele ob desetih je spregovoril: "No, pa malo počijva!" Iz oguljene kamižole je potegnil precejšen kos kruha in ga začel mleti. Pavle se je naslonil poleg njega in ga gledal. Videl je, kako ga Jesenar od strani skrivoma opazuje, zlasti njegove roke, ki so na dlaneh postale krvavo rdeče. No, dečko, ti pa še nisi dosti desk preložil, si je mislil Jesenar, a naglas je dodal: "Kje pa si bil doslej in kaj si delal?" Nekako v zadregi mu Pavle odvrne, da je bil ves čas v šoli in da dosedaj ni še nikoli delal z rokami. "Težak je začetek, če si moraš sam kruh služiti, kaj ne?" "Kaj hočete, tudi drugi morajo. Vsak mora enkrat prijeti za delo, jaz kakor drugi, če hočemo živeti," mu končno odvrne Pavle. "Hm, pa bi naj drugega poiskal, če si šolan." "Je že tako, drugega dela nisem dobil, sem moral pa to prijeti, kar sem dobil. Z materjo morava živeti." "In oče? Kaj dela oče? Ali sta sama z materjo?" "Sama. Oče je padel v vojni." "A potem pa že. Veliko, veliko jih je vojna izplela," je zavzdihnil Jesenar. Jesenar in Pavle sta delala naprej, dokler ni zvonilo poldan. Opoldne je šel Pavle domov. Mati mu je pripravila kosilo, ki je že na mizi čakalo. Sedel je k mizi, a predno je vzel žlico v roko, jo venomer pihal v dlan. Mati je to zapazila. "Ali te roke pečejo?" Pavle ni ničesar odgovoril, a mati je postavila skledo mrzle vode preden in ga boječe prijela za ramo: "Daj, drži roke nekaj časa v mrzli vodi, in gotovo ti bo odleglo!" Pavle je res položil roke v vodo. To mu je tako dobro storilo, da je pozabil na kosilo, le par žlic juhe je pojedel in se vrnil na delo. Popoldne je delo trajajo od ene do šestih. Študentovske roke Pavletove niso bile vajene, ves dan desk v kupe skladati. Proti šesti uri se mu je zdelo, da od zapestja naprej sploh nima rok. Vsi prsti so mu tako otrpli, da jih sploh čutil ni, preko dlani pa je bil en sam mehur. Zvečer, ko je prišel domov in ko se je vsedel za mizo, so mu roke ko mrtve visele ob telesu. Mati je postavilo večerjo predenj, a Pavle se ni zmenil zanjo, ker so ga roke tako bolele, da niti žlice ni mogel držati; ona pa je dobro vedela, kaj mu je, in z njim vred čutila bolečino, toda ni se mu upala ničesar reči. "Pavle, ali ne boš nič jedel?" se je naposled ojunačila. "Večerja bo mrzla!" "Res, ne bom jedel, mati, nič mi ne diši, le truden sem. Kar spat pojdem." Pavle je od utrujenosti takoj zaspal, mati pa je tiho in oprezno sedla poleg njegove postelje in ga skrivoma in z ljubeznijo opazovala. On edini ji je ostal, zato ga je zelo ljubila. Nenadoma je s strahom opazila, da ima mehurjaste dlani, in zasmilil se ji je v srce. Zopet se je spomnila svojega rajnega moža in si mislila: "O, če bi on to videl … Že tako ga je rad imel." V oči sta ji stopili solzi. Odprla je zelo staro omaro, v kateri se je navzlic revščini blestelo belo in lepo urejeno perilo, vzela iz nje čisto brisačo, jo pretrgala na dvoje, oba dela namočila v mrzli vodi in ju previdno ovila okrog Pavletovih rok. Ko je to opravila, je tudi sama legla k počitku, poprej pa je še sklenila, da ga ne pusti več na delo. Prebudivši se, je Pavle zjutraj najprej pogledal na uro. Bila je že šest. Hitro je vstal in se rahlo umil z bolečimi rokami, za katere pa se ni preveč zmenil. "Pavle, ostani doma! S takimi rokami vendar ne boš delal," se oglasi mati. "Ne mati, kaj pa bodo mislil o meni, če izostanem! Se bom že privadil in utrdil," je oporekel, naglo popil kavo, kruh pa vtaknil v žep in odšel na delo. Zopet sta s starim tovarišem deske v kupe skladala in nič govorila. Šele ob desetih sta zopet sedla poleg skladovnice in načela vsak svoj kos kruha. "No, kako je? Roke niso vajene tega dela, kaj ne?" ga vpraša njegov starejši tovariš. "Vidiš, tako kožo moraš imeti kakor jaz, potem pa gre," je še dodal in se režal, moleč mu svojo žuljavo dlan. "Očka, vse še pride! Človek ne sme biti preveč mehkužen. Res me boli, pa se tolažim, da me ne bo dolgo," se je odrezal 'Pavle, ki so ga pri tem tako roke skelele, da bi najrajši vpil. <center> '''IV.''' </center> Pri mizi sedi starejši gospod z dolgo, častitljivo in s srebrnimi nitkami prepleteno brado —gospod Reiter, ravnatelj gozdarskega urada grofa Thurntaxisa. Pred njim stojita dva nadgozdarja, ki mu poročata o delovanju v svojih revirjih. Nadgozdar Lešnik je poročal o delovanju nadgozdarja Steina v bistriškem revirju in ga obenem opravičeval, češ, da danes ni mogel sam priti, ker so tam vsi delavci stopili v stavko, tako gozdni kakor tudi delavci na žagah. "Ali žage ne režejo in sploh stoje?" je začudeno spraševal ravnatelj Reiter. Oba nadgozdarja mu to potrdita. "A zakaj so delavci stopili v stavko?" je hotel vedeti ravnatelj. Toda komaj je to izpregovoril, je vstopil uradnik iz prednje sobe in naznanil: "Zunaj čakajo trije delavci in prosijo, če bi jih sprejeli, gospod ravnatelj." "Odkod so, iz katerega revirja?" "Iz bistriškega, gospod ravnatelj." "No, to je pa ravno prav, da se lahko sam prepričam o vzrokih stavke. Kar pridejo naj!" Vstopili so eden za drugim, pozdravili in obstali blizu vrat. Nobeden si ni upal stopiti naprej po dragoceni preprogi, da bi je ne umazal s svojimi težkimi škornji. "Prosim, kar sedite tu k nam, da se pogovorimo, in povejte, kaj bi radi!" jih je vabil ravnatelj, pri tem pa pozorno in radovedno motril vsakega posebej. Prvi je stopil k mizi najmlajši izmed njih, žagar Hribernik, plečat in zagoren mož približno pet in tridesetih let, za njim pa gozdarja Rajar in Podgorc, ki sta bila bolj boječa. "No, kaj vas je sem privedlo?" se je ravnatelj obrnil proti Hriberniku in si med tem prižgal debelo cigaro. "Gospod ravnatelj," je povzel Hribernik, "pred tremi tedni nam je nadgozdar gospod Stein znižal plače; gozdnim delavcem za dvajset, žagarjem pa za petnajst od sto, a zadnjo soboto zopet vsem za pet od sto. Gotovo vam je znano, da je živež vsak dan dražji, in razumeli bodete, da pri takem zaslužku ni mogoče živeti, zlasti ne z veliko družino. Zato smo vsi zapustili delo." Ravnatelj se je vzravnal v svojem naslanjaču, pomenljivo pogledal vse tri delavce in pritisnil na koščeni gumb električnega zvonca in takoj nato je zopet vstopil uradnik. "Prinesite mi knjigo o delavskih plačah iz bistriškega revirja!" mu ukaže ravnatelj. Par trenutkov za tem je ležala pred ravnateljem debela knjiga, toda ravnatelj je ni odprl, marveč vprašal: "Ali so se v zadnjem času delavske plače v bistriškem revirju kaj spreminjale?" "Ne, nič, gospod ravnatelj," mu je pojasnil uradnik. Nato šele vzame ravnatelj knjigo v roke in začne listati po njej. Toda kmalu jo je zopet odložil in vzkliknil: "Če je tako, tedaj je nadgozdar Stein denar spravil v svoj žep." Vsi so se začudeno spogledali, zlasti oba nadgozdarja. "Pripravite voz!" je kratko ukazal ravnatelj, segel po peresu in začel pisati neko pismo. Ko je končal, se je okrenil proti delavcem, ki so molče sukali svoje klobuke v rokah, in spregovoril: "Plače bodo ostale take, kakor so bile prej. Upam, da ste s tem zadovoljni. Vrnite se v vaš revir in recite delavcem, naj se zopet poprimejo dela! Imate še kako željo?" Oglasi se Hribernik in prosi, če bi delavci smeli v gozdu in na žagah pobirati drva, ki odpadajo. "Saj to je bilo vedno dovoljeno," odvrne ravnatelj. "Gotovo, da vse ono, kar na žagi in v gozdu odpade, lahko poberete in porabite, da tam ne bo segnilo." Potlej ravnatelj vzame z mize zaprto pismo in ga izroči Hriberniku. "Zunaj je voz. Peljite se nazaj in to pismo takoj izročite gospodu Steinu!" Delavci so odšli in pri ravnatelju sta ostala samo še nadgozdar Lešnik in njegov tovariš. Prvi je zopet spregovoril ravnatelj Reiter: "Nekaj nezanlišanega je to, kar se danes dodaja. Nikakor ne gre, da bi se delavstvo v teh časih, ko je že itak razburkano radi vojne, še na tak način goljufalo. Prepričan sem, da plač ne bom mogel vedno držati na tej višini, toda v tem času je to potrebno. Toda kaj naj storim potem, ko bom delavske plače moral reducirati? Prisiljen sem odpustiti nadgozdarja Steina, toda trenutno nimam nikogar, s katerim bi ga nadomestil." Pri teh ravnateljevih besedah se je Lešnik nenadoma zganil, kajti ponudila se mu je lepa prilika, da izpregovori tisto, kar je imel na srcu. "Gospod ravnatelj, gotovo se še spominjate nadgozdarja Urnika, ki je bil pri nas čez deset let v službi in ki je pozneje padel v vojni?" "Kaj pravite, naš Urnik je padel?" "Da, da, gospod ravnatelj, Urnik je padel na italijanski fronti. Njegov sin Pavel mi je to povedal. Sedaj živita sama z materjo. On je dovršil višjo gozdarsko šolo v Gradcu, a ne najde službe in se udinja kot navaden delavec na žagi. Že to dejstvo samo govori, da je vrl dečko, in dovolim si prositi vas, da sprejmete njega na izpraznjeno Steinovo mesto." "Seveda, seveda, takoj, zakaj pa ne! Če se je po očetu vrgel, sem kar vesel, da zdaj lahko njega sprejmem namesto padlega očeta. O, kakšna škoda zanj!" Ravnatelj je zopet pozvonil in vstopivšemu uradniku naročil, naj sina bivšega nadgozdarja Urnika takoj pismeno obvesti, naj se čim prej zglasi pri njem v pisarni. "Vem," je odvrnil uradnik, "saj smo ravno danes prejeli njegovo prošnjo, s katero prosi za kako mesto." "Tem bolje!" Zatem je ravnatelj odpustil oba nadgozdarja in stopil v sosednjo pisarno, kjer se je jako razsrdil nad gospodom Heinzom, češ, da se je premalo brigal za bistriški revir in da predolgo ni napravil nobene kontrole. Naročil mu je, naj napravi obračun z gospodom Steinom, ker je slednji odpuščen iz službe, in da naj gospoda Urnika pošlje k njemu, kadar se bo zglasil v pisarni. <center> '''V.''' </center> Pavle je prišel domov truden kakor še nikoli. Roke so se mu po treh tednih sicer utrdile, toda tako truden kakor ta večer, ni bil še nikoli. Ves dan je skladal težke plohe in mišice so mu kar trepetale, kakor da mu mravljinci lazijo pod kožo. Še predno je prispel do hiše, mu je prišla mati naproti in mu povedala, da je od gozdarskega urada prišlo pismo zanj. V tem trenutku je Pavle pozabil na svojo utrujenost in hitel v hišo. Na mizi je ležalo pismo. Ves nestrpen ga je odprl in čital, mati pa je radovedna stala poleg njega. "V gozdarski urad me kličejo, mati. Mogoče dobim službo, ali bog ve, kaj hočejo od mene." "O, da bi vsaj! Pa saj si pred par dnevi prošnjo poslal v urad; gotovo te sprejmejo!" "Ne verjamem, mati; premlad sem še." Pozno jesensko sonce se je zlivalo po belih in rdečih krizantemah, ki so se vrstile ob belih potih v parku pred graščino. Pred vhodom v gozdarski urad sta se košatila dva oleandra, desni krvavo rdeč, levi pa v snežno belo cvetje odet. Na hodniku pred ravnateljevo pisarno sta stali dve gosti palmi, kar vse je napravilo na Pavleta dojem sijaja in razkošnosti. Preko mostovža je krenil naravnost proti pisarni, potrkal in na odziv vstopil, se ustavil pri prvi mizi ter povedal, kdo da je. "Da, gospod ravnatelj bi rad sam govoril z vami. Mislim, da je že tu; takoj pogledam." Uradnik je stopil v ravnateljevo pisarno in javil, da zunaj čaka gospod, ki so mu pisali, naj se zglasi v uradu. Ravnatelj si prižge svojo običajno smotko in veli: "Naj vstopi!" Na uradnikov migljaj je Pavle vstopil v ravnateljevo pisarno, pozdravil in se rahlo priklonil. Ravnatelj je vstal, mu stopil naproti in ponudil roko. "Vi ste Urnik Pavel, kaj ne, sin našega bivšega nadgozdarja," mu je začel ravnatelj kar stoje in, ne da bi čakal Pavletovega odgovora, nadaljeval: "Predvsem vam moram izraziti sovoje iskreno sožalje, kajti slišal sem, da je vaš oče padel v vojni. Sploh sem o vas že precej poučen in …" "Hvala, hvala, gospod ravnatelj …" je hitel presenečeni in nekoliko zmedeni Pavle. "… in sedaj bi se rad z vami nekoliko razgovoril zastran vaše prošnje, katero ste pred kratkim vložili v našem uradu. Kdaj ste absolvirali?" "Letos junija." "In kaj ste delali potlej?" "Najprej sem bil doma pri materi, ko pa nisem drugega dela dobil, sem šel na žago za delavca, da sem tako preživel mater in sebe." "No, tega se vam ni treba sramovati. Lepo je, da se ne ustrašite nobenega dela. Imate listine seboj?" "Da, vse imam tu," odvrne Pavle in seže v notranji žep suknjiča po papirje, katere potem pomoli ravnatelju. Ravnatelj jih natanko pregleda, nato pa mu jih vrne, rekoč: "Kakor vidim ste se ukvarjali tudi z italijanščino in angleščino. Ali italijanščino popolnoma obvladate?" "Da popolnoma." "Zelo me veseli, kajti to vam bo pri nas prav prišlo," ga je pohvalil ravnatelj ves zadovoljen in mu šele sedaj ponudil stol, sam pa se udobno zleknil v svojem naslanjaču, se pogladil po pleši in pričel: "Vas, gospod Urnik, nam je neki gospod priporočil. Priznam Vam, da mi ugajate, imate dobra izpričevala, zlasti pa mi je všeč, da znate več jezikov. Sprejmem vas v službo, dasi ste še precej mlad, kajti baš sedaj vas tudi zelo potrebujem. Ostalo pa se bomo pogovorili pozneje." Reiter je nato poklical šefa pisarne, mu predstavil Pavleta kot novega nadgozdarja in mu obenem naročil, naj ga pokaže tudi ostalim uradnikom. Končno se je poslovil od Pavleta in oba odpustil. Pavle se je vračal po istem parku. Zdelo se mu je, da sije sonce s podvojeno silo, čeprav se je že bližalo zatonu. Ob potu so ga pozdravljale bele krizanteme, kakor da se tudi one vesele njegove sreče. Nestrpen je hitel proti domu, da bi bila mati čim prej deležna njegove sreče. V sebi je začutil neko radostno samozavest, ki je plod življenskih uspehov, in s ponosom je še enkrat pogledal svojo dlan. Ni mu bilo žal za prestane bolečine. Mati ga je čakala vsa radovedna. Brž ji je vse povedal, zatem pa še dolgo govoril o svojih upanjih v lepšo prihodnjost. Ona ga je molče in vdano poslušala in videlo se je, da tudi v njenem srcu vstajajo prijetne nade. Kako ne, saj sedaj bo konec vsaj tistih težkih skrbi, kaj deti v skledo. Vse upe je osredotočila v svojem sinu Pavletu. Naslednji dan je zopet prispelo pismo iz gozdarskega urada, v katerem so mu sporočili, da lahko takoj nastopi službo in da mu ni treba čakati do prvega, radi česar da naj se zopet čim prej zglasi v uradu. Pavle se je res takoj drugo jutro zopet podal v gozdarski urad in se javil pri šefu pisarne, ki je imel navodila zanj že pripravljena. "Prav, da ute prišli, gospod Urnik. Prevzeli bodete bistriški revir. Tam imate sedemdeset gozdnih delavcev in šest žag, vsega skupaj sto in dvajset ljudi." Šef je tedaj malo pokašljal, kakor v zadregi, in nato zopet povzel: "Mladi ste še, gospod Urnik, mislim pa, da se boste že znašli. Treba je, da si pri delavcih pridobite avtoriteto, obenem pa tudi njihovo zaupanje. Vaš prednik se napram podjetju in proti delavcem ni pošteno obnašal, radi česar bo vaš položaj v začetku še težji. Saj veste, dandanes delavci niso več tisti, kakor so bili pred leti, in nimajo nobenega zaupanja več v svoje gospodarje. — Dobili boste vse potrebne papirje, preddelavci pa so že obveščeni o vašem prihodu in prevzemu revirja." Medtem je vstopil ravnatelj, ki je Pavleta prijazno pozdravil in ga povabil v svojo sobo. Tu je primaknil stol, mu velel, naj sede, nakar se je še sam spustil v mehki sedež in povzel: "Gospod Urnik, dal sem vas predčasno poklicati, to pa radi tega, ker vas nujno potrebujemo. Odpustiti sem moral prejšnjega nadgozdarja Steina, ker ni bil pošten.". In ravnatelj Reiter je Pavletu razložil, kako je prišlo do tega. "Najmanj, kar smem zahtevati od svojih ljudi, je poštenje. Vi ste še mladi in vem, da boste sem pa tja tudi vi naleteli na težave, toda v tem primeru se kar name obrnite; rad vam bom pomagal. Vaš oče je bil pri nas dolgo v službi. Bil je vzoren mož, in če se boste po njem ravnali, bom zadovoljen tudi z vami." Te besede so Pavletu kaj prijetno dele, zato se je ravnatelju lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Prišedši v bistriški revir, je Pavle pozval vseh šest preddelavcev v svojo pisarno. Vsem je ponudil stole, kajti v svoji notranjosti je nabral mnogo lepih besed, s katerimi jih je nameraval nagovoriti. "Gozdarski urad me je postavil za vodjo tega revirja in me imenoval za nadgozdarja. Vršili bodete vsa ona dela, ki vam jih odkažem. Ne samo vi, marveč mi vsi smo delavci in vsi moramo opravljati posle, ki nam jih nalagajo oni, ki so pri današnji ureditvi človeške družbe naši gospodarji. S tem vam hočem povedati, da niti vas niti sploh nobenega delavca ne smatram za človeka druge vrste. Bolj ko se bomo razumeli, bolje bo za vas in zame." Delavci niso bili vajeni takih besed, zato jim tudi niso docela verjeli. Nekateri so se spogledali, a vsi so skeptično molčali. Eden od njih, preddelavec Jelšnik, je vprašal: "Prosim, gospod, ali ostanejo sedanje znižane plače, ki jih je določil prejšnji nadgozdar?" "Plače, t. j. dnine in akordne postavke bodo zopet take, kakor so bile pred znižanjem. Kakor vam je že znano, jih je moj prednik znižal na svojo pest in v svojo korist, brez vednosti gozdarskega urada; ravnal je torej nepošteno. Denar, ki si ga je na ta neupravičeni način prilastil, bo moral seveda vrniti, vam pa bo izplačana tudi razlika, ki vam je bila neupravičeno odtegnjena. Poudarim pa, da to ni moja zasluga, kajti o tem ne odločam jaz; jaz sem prav tako uslužbenec kakor vi." Po teh Pavletovih besedah so postali delavci mahoma veselejši in zaupljivejši. Pripovedovali so mu, koliko lesa je Stein prodal raznim lesnim trgovcem brez vednosti gozdarskega urada, pri tem pa zniževal delavcem plače. Pavle si je vse to zabeležil za primer, če bi kdaj potreboval. Seveda so preddelavci vse, kar so slišali v pisarni, takoj zanesli med ostale delavce, na katere je predvsem vplivala vest, da jim bodo izplačane razlike. Ves obrat je začel delovati brez napake. Z mesečnimi poročili, ki jih je Pavle pošiljal v gozdarski urad, so bili tam prav zadovoljni. Za vse akordno delo je Pavle vsakih štirinajst dni obračunaval z Jelšnikom. Nekoč se je Jelšnik dalj časa zadržal pri Pavletu v pisarni. Zapletla sta se v pogovor in slednjič prišla tudi do pomenka o vojni in njenih strahotah. "Torej ste tudi vi bili na fronti?" "Da; tudi vem, kje leži vaš oče." Pavle je začudeno strmel v Jelšnika, a ta je sam od sebe nadaljeval: "Tam, kjer pot iz Kanala na Marijino Celje pri Čolnici zavije proti Kostanjevici, je visoka skala. Tam za tisto skalo, leži vaš oče. Poleg njega leži italijanski častnik Venturini Alberto. To dobro vem, ker sem videl napise. Častnik Venturini je padel par dni prej ko vaš oče, grob pa je bil še svež. Ko smo pokopavali vašega očeta, sem videl napis na Venturinijevem grobu, ki so ga Italijani napravili: Venturini Alberto, tenente, Padua. Zapomnil sem si to ime, ker smo še pred vojno pošiljali les nekemu trgovcu v Italijo, ki je imel isto ime, in menda ga še sedaj pošiljamo. Kdo ve, če se z vašim očetom nista že prej poznala? Zdi ne mi, da je prihajal mlad fant iz Padove les merit in prevzemat. Mogoče je on tisti!" Ko je Jelšnik končal, je bil Pavle očividno zelo ganjen in celo razburjen. Akoravno so mu čisto druge misli begale po glavi, se je vendar obrnil proti Jelšniku, rekoč: "Kaj vse je napravila vojna! Veliko nas je, ki objokujemo očete, drugi brate, a matere sinove." "Da, res je tako. In kaj ima ljudstvo od tega. Uničena polja, porušene domove, tisoče invalidov, vdov in sirot. Pri vsem tem pa so se ljudje tudi strašno izpridili." "Če pa se vprašamo, zakaj vse to, si ne vemo odgovora. Svet se bo moral drugače urediti, da ne bodo umirali milijoni ljudi za majhno peščico tistih, ki imajo denar in oblast," je dodal Pavle. <center> '''VI.''' </center> Pavle se je naglo uživel v svoj novi poklic. Skrbno in spretno je upravljal svoj revir, tako da je bil gozdarski urad lahko nadvse zadovoljen z njim. Sčasom si je pridobil dobršen ugled pri ravnatelju Reiterju, ki je zlasti cenil njegovo iznajdljivost, previdno preudarnost ter neutrudno delavnost. Svoj prosti čas je Pavle s pridom posvečal izpopolnitvi svoje izobrazbe. Učil se je tujih jezikov, se ukvarjal z botaniko, rudninstvom itd., in se zlasti prizadeval v svoji stroki. V dolgih zimskih večerih se je uril v knjigovodstvu, trgovskem dopisovanju in drugih stvareh, ki jih mora poznati dober trgovec. Mnogo pozornosti je kazal tudi napram svoji materi. Z njo je večinoma govoril italijansko, da bi se še bolj izvežbal v tem jeziku, ki ga je mati dobro govorila, ker je v svoji mladosti živela v Trstu pri neki bogati družini. Štedil je z denarjem, tako da je lahko že po kratkem času popravil precej zanemarjeno očetovo hišo ter dokupil tudi nekaj sveta. Tako mu je minila že peta zima in prišla je pomlad. V gozdu so se že pokazale prve cvetlice in tudi divjačina je oživela, kakor da ve, da je nastopil čas, ko lovci ne smejo streljati. Pavle je vsak dan hodil po svojem revirju in opazoval srne, ki so se krotko in brezskrbno potikale po gozdu. Naposled se je približalo poletje in sonce je začelo pripekati močneje. Vse bolj redke so postajale ptice, ki so se še oglašale. Ko se je neke soboto zvečer Pavle vračal iz gozda, mu pride Jelšnik naproti. Zapazivši Pavleta, prihiti k njemu in mu pomoli pismo: "Tole pismo je prišlo za vas, gospod Urnik," mu je dejal. Pavle vzame pismo, sede na skalo, ga odpre in prečita. "Zopet me kličejo v urad," je naposled pojasnil ob strani stoječemu Jelšniku. "Tokrat me kliče sam ravnatelj. Bog ve, kaj je, saj ni dolgo, ko sem bil zadnjikrat tam," je še dodal in vtaknil pismo v žep. Takoj drugi dan se je javil pri ravnatelju, ki ga je sprejel zelo prijazno in sploh zelo vljudno postopal z njim. "Gospod Urnik, pregledal sem vsa vaša poročila iz revirja; jako sem zadovoljen z vami. Danes pa sem vas dal poklicati radi neke druge, zelo važne zadeve, ki vam jo takoj razložim." Pri tem je segel v predal pisalne mize, vzel iz njega neko pismo, ga razgrnil pred seboj in zroč v pismo zopet povzel: "Vidite, tu mi piše gospod Venturini iz Padove, da pride prihodnji mesec k nam na počitnice z vso svojo družino, in me prosi, če imam koga, ki bi spremljal njega in njegovo družino na izletih. — Ta družina je za nas velikega pomena in prizadevam si, da ji v vsem ustreženi, kajti gospod Venturini je naš najboljši odjemalec. Vsako leto kupi od nas za več milijonov lesa. Mislim, da vam je s tem postala stvar docela jasna. Zato sem vas izbral, da jim bodete delali družbo, in upam, da se boste znali v vsem prilagoditi tej družini. Kakor ste mi zatrdili, popolnoma obvladate italijanščino, vidim pa, da imate tudi dober nastop in da ste dovolj resni." Pavleta so te besede spravile v zadrego. Ni bil vajen takih pohval in zato trenotno ni vedel, kaj bi odgovoril. Vendar se je zbral in skromno pripomnil: "Ne vem, gospod ravnatelj, če sem res dovolj uglajen za občevanje s tako odlično družino. Vsekakor sem srečen, ker imate tako zaupanje vame, vendar se bojim, da me v tem oziru precenjujete ni da ne bom kos svoji nalogi." "Ne, ne, nič se ne bojte, dovolj sem že star in hitro spoznam človeka. Prepričan sem, da se boste ob malem trudu in pazljivosti dobro odrezali. Prav in lepo je, če je človek skromen, toda opozorim vas na to, da v družbi ne bodete imeli uspeha, če ne boste znali te skromnosti pravilno združiti s pravo mero samozavesti." Čez dva dni je prispela iz Padove brzojavka, v kateri je bilo rečeno, da pride Venturinijeva družina z jutranjim brzovlakom na Bled. Reiter in Pavle sta takoj odpotovala tjakaj, da jih sprejmeta. Ravnatelj je bil z Venturinijem že osebno znan. Ko je vlak prisopihal na postajo in se ustavil, so iz prvega razreda izstopili gospod Venturini, njegova žena Pija, osemnajstletna hčerka Ada in najmlajši sin Karlo. Reiter je Pavleta predstavil vsem po vrsti, najprej Venturiniju in potem ostalim. Takoj zatem so namerili proti izhodu postaje. Ravnatelj se je pridružil Venturiniju in njegovi ženi, s katerima se je koj od začetka spustil v živahen pomenek, dočim je Pavle stopal med hčerko Ado in njenim mlajšim bratom. Oba, Ado in Karla, je presenetila gladka in lepa italijanščina, ki jo je govoril Pavle in ki ju je začel spraševati o dolgi vožnji in o tem, kako se jim dopadajo ti kraji. Ado je vprašal, če je že bila kdaj na Bledu. Prijazno mu je odgovorila, da je prvič tako srečna, da vidi te lepe kraje. Radi te nenavadne prijaznosti, katero je Ada kazala napram Pavletu, je bil slednji prav prijetno presenečen, kajti doslej je bil prepričan, da bo imel opravka z ošabno in bahavo gosko, ki mu bo ob vsaki primerni priliki pokazala, da ga prezira, ker je le skromen uradnik z majhno plačo, ona pa hčer bogate trgovske družine, in vrh vsega še lepa. Toda, kako napačno je bilo njegovo pričakovanje! Res je bila lepa, toda njena lepota je daleko presegala povprečno lepoto negovanih in v brezdelju živečih deklet, in kar je glavno, bila je z njim nadvse vljudna in prijazna ter ga venomer od strani pogledovala s svojimi črnimi, zdaj smehljajočimi se, zdaj resnimi očmi. Tako so polagoma stopali proti "Park" hotelu, kjer je ravnatelj Reiter že poprej rezerviral pet najlepših sob za Venturinijevo družino in posebej eno za Pavleta. V hotelu so se gostje naprej okopali in preoblekli, nato pa so se zbrali k obedu na prostorni verandi. Pavleta je kar osupnila enostavna eleganca, s katero so bili odeti vsi, zlasti pa gospa Venturini in hčerka Ada. A ta eleganca se ni izražala samo v njihovih oblačilih, ampak v vsem njihovem splošnem obnašanju in v vsaki njihovi kretnji, najsi je bila sama po sebi še tako brezpomembna. Takoj mu je postalo jasno, da sedi med resničnimi aristokrati. Glavno pa je bilo to, da so vsi občevali z njim prijazno in vljudno, kakor s človekom njihovega socialnega položaja, dasi Venturinijevi niso bili bogsigavedi kako socialno čuteči. Bili so bogati, tega so se zavedali in to so tudi kazali. Vendar pa se je v vsem njihovem govorjenju in obnašanju kazala neka odličnost, ki je nimajo vsi, ki so bogati, in po kateri dober opazovalec takoj loči parvenija od pravega aristokrata. In ta odličnost, ki je vsekakor duševna lastnost, ki se ne pridobi od danes do jutri, se je pokazala tudi v kavalirskem in obzirnem načinu, s katerim so Venturinijevi občevali s Pavletom, akoravno so že vedeli, kaj je on. K temu pa je gotovo tudi pripomogla še neka druga okolnost, ki je še nismo razložili in ki je velikega pomena za vso našo povest. Kar takoj naj povemo, da je bil Pavle po svoji zunanjosti in po vsem svojem izrazu človek, ki se vsakomur na prvi mah prikupi. Srednje rasti in dasi ne šibak, je vendar vzbujal vtis telesne šibkosti, k čemur so pripomogle predvsem njegove mirne, rjave oči, ki so se izrazito odražale od nekoliko bledikave polti njegovega čela in lic. Tudi poteze njegovega obraza so razodevale isto nežnost, ki pa ni bila ženska, ampak izraz nečesa drugega, mirnega, resnega in premišljujočega, kar se je skrivalo za obličjem. Spadal je med one ljudi, ki že sami po sebi, z golo svojo navzočnostjo, prisilijo vsakogar do obzirnosti; še več: do tega, da se vsak pokaže čim boljšega. Vse na njem je bilo nekako pravilno, a govoril je mirno in razločno, ko da je v njegovi notranjosti že vse urejeno, kakor da je že vse premislil in ga sploh ni mogoče spraviti do kolebanja ali zadrege. Težko bi bilo torej reči, v čem je prav za prav tičala njegova prikupnost. A to bo mogoče postalo jasno tekom naše povesti. Radi vsega, kar smo pravkar povedali, si je Pavle kar tekom par ur pridobil iskreno naklonjenost Venturinijevih, ki so se prav razveselili, ko jim je ravnatelj Reiter tekom obeda povedal, da jim je njega izbral za spremljevalca in tolmača. Pavle je dobro opazil, da ni napravil slabega utisa, in to ga je navdalo z novo samozavestjo. Prav tako ni prezrl, da ga je gospodična Ada, sedeča poleg njega, med pogovorom ves čas kradoma opazovala. Bil pa je vsekakor še premalo izkušen v takih zadevah, a tudi preveč preudaren, da bi si mogel radi tega kaj posebnega misliti, radi česar je na to njeno nenavadno pozornost reagiral le toliko, kolikor mu je velevala vljudnost in prirojena mu prijaznost. Ni si prikrival, da mu deklica nadvse ugaja že od prvega trenutka. V njem se je že tedaj, ko jo je prvikrat pogledal v oči, zganilo nekaj vznemirljivega. Resnost njegovega značaja pa mu ni dopuščala, da bi si dovolil kake lahkomiselne avanture, a poleg tega mu je manjkalo tudi tistega neudržanega samoljubja, ki je osnovni pogoj za take stvari. Po obedu so Venturinijevi odšli v svoje sobe počivat od dolge vožnje. Ravnatelj Reiter se je poslovil od njih, še enkrat poučil Pavleta, kako naj se obnaša napram njim, in odšel. Popoldne ob petih se je Venturinijeva družina zopet zbrala pri čaju, kamor so seveda povabili tudi Pavleta, po čaju pa so se podali na sprehod po cesti okrog Blejskega jezera. Na cesti je bilo ob tej uri zelo živahno. Srečavali so mnogo tujcev, ki so govorili različne jezike in ki so se vsi radovedno ozirali za elegantnimi Italijani. Naposled so si na Adino željo najeli čoln in se odpeljali proti otoku, ki se je vabljivo zelenil sredi srebrne gladine jezera. Med vožnjo jim je Pavle pripovedoval, da se po stari veri tukajšnjega ljudstva vsakomur, ki pozvoni pri Sv. Antonu na otoku, izpolni tista želja, ki jo ima v srcu tisti trenutek, ko zvoni. Čoln je rahlo butnil ob stopnice, vodeče naravnost v cerkev. Izstopili so in se namerili najprej v cerkev, da si ogledajo njeno notranjščino. Gostov, vajenih vse drugačnih umetnin, cerkev sama ni posebno zanimala, zato pa se niso mogli dovolj načuditi lepoti, ki jo je nudil pogled na jezero, v katerem so se odbijali poslednji žarki zahajajočega sonca in za katerim so se dvigale mogočne planine. Ada in njena mati sta pozvonili pri Sv. Antonu, očividno bolj za zabavo ko iz kake vere v posebno moč tega svetnika. Gospod Venturini, stoječ ob strani, pa je celo hudomušno vzkliknil: "Oj, kako sta babjeverni!" "No, tudi to mora biti," mu je odvrnil Pavle, boječ se zameriti enemu ali drugemu. Medtem se mu je približala Ada in ga z nagajivim nasmeškom nagovorila: "Zakaj pa vi nič ne zvonite, če pravite, da to mora biti? Saj imate gotovo tudi vi kako tajno, skrito željo, mar ne?" "No, da, seveda," odvrne Pavle smehljaje in pristopi k vrvi, za katero parkrat rahlo potegne. "Midva imava pa precej podobni, morda celo enaki želji! Mar niste opazili, da je zvon pri obeh šestkrat udaril?" je pripomnila Ada in ga nenadoma pogledala docela resno ter za par trenutkov zapičila svoje lepe črne oči naravnost v njegove,, medtem ko so se ostali oddaljili in obdarjali beračice, sedeče ob cerkvenih vratih. "Prav mogoče," je odvrnil Pavle nekoliko zmedeno ter se nenadoma zelo zresnil. Kakor preplašena sta se takoj nato oba zdrznila in pohitela za ostalimi, ki so ju že čakali. Odveslali so naravnost proti "Park" hotelu, kajti bil je že čas za večerjo. Posedli so okrog mize na terasi in občudovali gore. Zadnji solnčni žarki so zlatili vrhove Triglava, Karavank Kočne, Begunščice in Zelenice. Vsi so bili navdušeni ob pogledu na lepoto planin, kopajočih se v večernem soncu, najbolj pa Ada, ki je sedela poleg Pavleta in ga poslušala, ko ji je razlagal imena teh gora. "Ali je mogoče priti na oni vrh?" ga je vprašala, kažoč na Triglav. "Seveda je mogoče. Bil sem že nekajkrat na njem, toda za vas bi bilo to prenaporno." "Če ste vi prišli tja, pridem tudi jaz. Saj boste šli z menoj, če vas prosim?" In nekoliko tiše je dodala: "Z vami grem povsod." A zavedla se je, da se je preveč razkrila in močno je zardela. Pavle je to opazil, toda delal se je, kakor da ni razumel pravega smisla njenih besed, niti opazil njene rdečice, in skoro hladno pristavil: "No, to me veseli. — Če dovoli gospod papa, lahko greva, kadar hočete." Venturini se je po kratkem oklevanju vdal vročim prošnjam svoje hčere in ji dovolil, da naslednje jutro odrine v Pavletovem in bratovem spremstvu na Triglav. Brat Karlo je bil ves navdušen za ta izlet in tudi hvaležen svoji sestri, ki je preprosila očeta, saj ni vedel, kaj zori v njenem srcu. A Pavle je to slutil in bil ves srečen, če je pomislil, da ga ljubi tako lepo bitje. Tudi on jo je ljubil, le to ni vedel, kako in kdaj bi ji to povedal. Tolažil se je s tem, da bo gotovo že še prišla priložnost, in tedaj ji vse pove. Bilo je krasno, solnčno jutro, ko so drugi dan zarana vsi trije vstopili v vlak, da se popeljejo na Dovje. Ada je bila nenavadno razpoložena in ves čas ubijala nedolžne šale na račun svojega bratca, ki ji pa ni ničesar zameril, ker je bil sam takisto dobre volje, sploh so bili vsi trije kakor živo srebro, tudi Pavle, in se prerivali zdaj pri tem, zdaj pri onem oknu, se smejali kakor otroci pri najmanjšem povodu. Mahoma so si postali najboljši prijatelji. V Dovjem so izstopili in se namerili proti Aljaževemu domu. Adi, ki še nikoli ni hodila po tako bujnih in duhtečih gozdovih, ne po tako zelenih in samotnih tratah, je kipelo srce od radosti. Ves čas je hodila poleg Pavleta, medtem ko je Karlo neudržano drvel daleč pred njima in ju počakal le tedaj, kadar ni vedel, po kateri poti naj krene. Izpraševala ga je o njegovih dijaških letih, a on ji je na vse odkritosrčno odgovarjal. Postala sta si tako zaupna, kakor da se že dolgo poznata. Pavleta je takorekoč opajala vsaka njena beseda in mu kakor kaplja vina kanila v srce. Včasih je na svojih licih začutil njen dih in tedaj si je vselej zaželel, da bi jo objel in poljubil. V dolini je bil že mrak, ko so dospeli do Aljaževega doma. Pavle se je takoj pobrigal za postelje in večerjo. Navzlic veliki utrujenosti so zelo dobre volje posedli okrog mize in se z velikim tekom spravili nad večerjo. Po večerji ju je Karlo zapustil in se prvi odpravil spat. Tako sta Pavle in Ada ostala sama. Sicer je bilo v koči še več turistov, ki so vsi skrivoma in radovedno opazovali lepo deklico, a ta se ni zmenila za nikogar od njih, akoravno sta bila tudi dva Italijana med njimi. Da se umakneta radovednim pogledom, sta zapustila kočo in sedla na klopico pred njo. Tu sta sedela tesno drug poleg drugega in molčala. Sonce je bilo že davno zašlo, dolina pred njima je bila zagrnjena v črno temo, le nebo je bilo še svetlo. Čudovite barve so se prelivale pred njunimi očmi, gori na nebu, ki se je zdelo, kakor da trepeta. Božanska tišina, ki jo je zdaj pa zdaj prerezal čuden, neopredeljiv glas iz doline, je vladala vsepovsod. Hladen veter je potegnil okrog ogla. Zdajci se Ada še bolj stisne k Pavletu, skoro oklene se ga in svoje lice približa njegovemu. Njemu je tolklo srce, da ga je skoro bolelo, vendar je ostal nepremičen, zakaj še vedno je nekoliko dvomil. Kaj pa, če jo samo zebe, si je mislil. Okrenil se je proti nji, stežka zadržujoč razburjenost: "Vas zebe, gospodična?" "Ne," je odgovorila, "ne zebe me." "A zakaj potem tako drhtite?" Ona, ki očividno ni pričakovala takega vprašanja, se je nekoliko odmaknila od njega, sklonila glavo in molčala. "Po plašč vam pojdem, gospodična, sicer se še prehladite." "Ne, ostanite tu! Ne zebe me; rekla sem vam že." Pavle zmeden zopet sede poleg nje, a ona se ga nenadoma oklene z obema rokama in komaj slišno zašepeta, ne da bi mu gledala v obraz: "Ljubim vas …" Zdajci jo Pavle privije k sebi in vroče poljubi. "Vedel sem … tudi jaz … toda, dragi otrok …" "Ne, ne, ljubim te, o, kako! Moj bog, kako sem trpela, ker nisem vedela, če me tudi ti ljubiš! Daj, povej mi iskreno, me ljubiš tudi ti?" "Ljubim te, draga, toda najina sreča ne more biti trajna. Pomisli … !" "Ne boj se," ga zavrne ona in se ga še tesneje oklene, "ne boj se nič, dragi!" "Pa si pomislila, kaj poreko tvoji starši? Zamolčati tega ne moreva in ne smeva, a povedati tudi ne." "Gotovo, da ne smeva ničesar zamolčati; moji starši me ljubijo in …" "Vem, draga, da te ljubijo, a navzlic temu ne bodo dopustili, da bi se navezala na človeka, ki ničesar nima. Zelo, zelo se bojim, da ne ravnam prav." Potlej sta par trenutkov molčala. A nanagloma se je Pavle zdrznil in nadaljeval: "Ne, ne, nikakor ne ravnam prav! Čemu ti dajem nade, ko bolje od tebe vem, da so nemogoče. Priznal sem ti, da te ljubim. Res te ljubim in srečen sem, da me tudi ti ljubiš, a žal … sama vidiš …" "Ne boj se," ga je prekinila Ada, "saj prav za prav še ne veš, kaj poreko moji starši, saj jih ne poznaš! Morda tudi oni vedo, da premoženje ni vse. A kar se tebe tiče, jim vse povem; da ti nisi nič kriv. Da, vse jim povem." Še dolgo sta se tako pomenkovala. Ada je Pavletu pokazala svojo odločno voljo, da vztraja in da ga ne zapusti, čeprav bi to privedlo do spora v njeni družini. Zatrjevala mu je, da je samostojna, dasi nima svojega premoženja, ker je od tedaj, ko je zapustila šolo, delala pri očetu v pisarni in mu s svojim delom toliko koristila, kakor bi mu ne koristil noben plačan uradnik. Pripovedovala mu je, kako jo oče ceni kot dobro pomočnico v vseh njegovih poslih, čeprav je ženska. "Kadar potuje, ga v vsem nadomeščam in v vsem se po pravici zanese name. Mislim, da imam radi tega nekoliko pravice odločati o svojem življenju. Ničesar se ne bojim. Pa če se spreva ž njim, tudi prav." Tako ga je bodrila. A Pavle je bil še ves zmeden. Nehote mu je prihajal v misel ravnatelj Reiter. Bal se je, da se osramoti kot lahkomiseln zapeljivec. Omahoval je zdaj pod to, zdaj pod ono mislijo. S takim bojem v srcu se je končno poslovil od Ade in še dolgo v noč premišljeval o tem. <center> '''VII.''' </center> Koča je bila zavita še v nejasen in meglen polumrak, ko se je Ada drugo jutro prebudila, vrhovi planin pa so že žareli zdaj v škrlatu zdaj v bleščečem zlatu. Bilo je krasno jutro in pogled na vzhajajoče sonce je polnil Adino srce z nepopisno radostjo. Nekdo je rahlo potrkal na vrata. Dasi še ni bila docela opravljena, so je oglasila, kajti vedela je, da ni nihče drug ko Pavle, ki se je res takoj zatem pojavil med vrati. Brž je bila pri njem, mu voščila dobro jutro in ga pokrila s poljubi. Pavleta je to nepopisno vzradostilo; tesno jo je privil k sebi in jo nežno poljubljal. A končno jo je pokaral: "Podvizaj se, draga, sicer bomo hodili v največji vročini!" "Dobro, takoj bom gotova. Kar spodaj me počakaj, pa poglej, kako je z bratcem!" Četrt ure pozneje so že hiteli za ostalimi turisti, ki so krenili na pot že davno pred zoro. Po kakih treh urah hoje so uzrli pred seboj visokega in vitkega mladeniča, ki je spremljal mlado gospodično. Bila sta pred njimi že kakih petdeset korakov, ko je gospodični nenadoma spodrsnilo, da se je začela kotaliti nizdol po peščenem produ. Po kakih desetih metrih je priletela ob veliko skalo, ki jo je zadržala, in gospodična je obležala brez zavesti. Njen mladi spremljevalec je obstal kakor vkopan. Bržkone je bil tako iznenaden in prestrašen, da mu ni prišlo na misel, kaj je treba ukreniti. Zato pa je bil Pavle takoj pri njej, jo previdno pobral in ponesel nazaj na stezo. Ada je bila med tem že pripravila zasilno ležišče zanjo. Pavle je ugotovil, da ni težje poškodovana, pač pa samo opraskana, k nezavesti pa je največ pripomogel strah. Odprl je svoj nahrbtnik, v katerem je imel vse potrebno za take primere, in jo skušal spraviti k zavesti. Baš ko ji je Ada z belo rutico brisala čelo, se je gospodična zavedla in par trenutkov začudeno zrla Adi v obraz. "Ada, ti tukaj?!" je še slabotno vzkliknila, a Ada je ni takoj spoznala. Ko je neznanka prišla dobro k zavesti, je sedla in se zopet čudila: "Ada, kako, da si ti tu?" "Toda odkod me poznate, draga gospodična?" "Iz šole St. Antonio! Kaj me res nič več ne poznaš?" "O Anita," je veselo zaklicala Ada in jo poljubila, "oprosti, res te nisem spoznala." Vsi so jo jeli izpraševati, če jo kaj boli, če se je hudo udarila, če bo lahko nadaljevala pot itd. Praske, ki jih je dobila, so hitro obvezali in jo spravili na noge. Anita se Pavletu ni mogla dovolj zahvaliti za njegovo pomoč. Po skoro enournem odmoru so nadaljevali pot proti Kredarici, kamor so dospeli pozno popoldne. Ada in Anita se nikakor nista mogli dovolj pomeniti; vse sta si povedali, vse svoje doživljaje in tajnosti. Zvečer so posedli na klop pred kočo in opazovali sonce, ki se je kakor ognjena krogla potapljalo v krvavo morje. Vse nebo proti zapadu je bilo škrlatno rdeče. Ta prekrasni prizor je bil povod za nenavaden prepir med njimi. "Pravijo, da rdeče nebo pomeni vojno," se je zavzela Anita, ki je udobno naslonjena ob steno zamišljeno zrla v nebo. "Neumnost," jo zavrne Turato, njen spremljevalec, "saj je komaj minila!" "Če bi šlo vse po Mussolinijevi volji, bi se kar lahko nadaljevala," je pikro vpadla Ada. "Zakaj pa ne, gospodična Ada, zakaj bi se ne nadaljevala, če to zahtevajo koristi naše domovine," se je razvnel Turato. "Nimate prav, gospod Turato," je nepričakovano posegel vmes Pavle, "vsi pravijo, da branijo koristi domovine. Dobro, naj so te koristi take ali take in končno tudi res koristi domovine, vendar jih nikakor ni mogoče primerjati z žrtvami, ki jih zahtevajo. Morje krvi, ki je bilo prelito v vojni, je bilo prav gotovo večje kakor pa je to-le pred našimi očmi. In prepričani bodite, da ljudstvo še od nobene vojne ni imelo koristi. Kaj sem sam dosti videl, kaj je ljudstvo imelo od vojne. Vojna je nekaj negativnega, ustvarjajoče delo pa je pozitivno. Veste, dragi gospod, včasih domovina in ljudstvo ni eno in isto. Če pa pravim, da ljubim svojo domovino, tedaj poleg na zemljo, kjer živi narod, ki mu pripadam, mislim tudi in predvsem na ljudstvo, ki na tej zemlji živi in jo s trudom obdeluje. Lahko, da ima domovina koristi od vojne, to ljudstvo pa nima nikoli nobenih. Da, tako je." "Da, tako je!" se je navdušila Ada. "Ne zanikam domovine, vem, da vsi ljubimo svojo domovino, toda to, kar se je godilo v imenu domovine in kar se še zdaj godi, to je nekaj čisto drugega. O, saj vem, koliko svobode in sreče je prinesel fašizem italijanskemu ljudstvu! Ne samo, da je zdaj, odkar je fašizem osrečil našo domovino, narod dobesedno zasužnjen, ne samo to, pravim, ampak mora sedaj celo z navdušenjem pozdravljati vsak ukrep fašizma proti njegovi lastni svobodi, mora taisti narod ploskati svoji sužnjosti in trpljenju. To pa je najhujše. No, saj vemo," se je okrenila proti Turatiju, ki je bil po tem sodeč očividno fašist, "saj vsi vemo, kako je. Gre le za to kakšen je človek in kako stvari pojmuje." "Pustimo rajši to, Ada; vidim, da si še vedno taka upornica, kakor si bila vedno." "Nič upornica," je ta trmasto nadaljevala, "le laži ne trpim, vse to pa so fraze in laž! In kjerkoli je laž, tam se prikriva resnica, tam je gotovo nekaj gnilega in trhlega, kar je treba skriti. Fašizem pa je velikanska, največja laž." "Pojdimo k večerji," je zmedeno vpadel Turato; "čas je že!" Pavletu je bil kar všeč ta predlog, kajti sam je že premišljal, kako bi rešil položaj. Bilo bi mu neprijetno, če bi njihova raznolikost v nazorih prikipela do vrhunca, do odkritega prepira. Vedel je, da ni prijetno, če se v taki samoti kalijo medsebojni odnošaji, zlasti ker so bili tako rekoč prisiljeni, biti drug poleg drugega. Glede Ade pa je bil prav iznenaden, in sicer prijetno iznenaden. Prav do tega trenutka je bil prepričan, do je to še otrok, brez svojih misli, zdaj pa je nenadoma odkril še drugo potezo v njenem značaju. Seveda, sicer bi me ne mogla ljubiti, če bi ne bila taka, je mislil sam pri sebi. Gotovo ima že prav trdne nazore, da je premostila socialni prepad, ki zija med nama. Nova radost mu je ob tej misli prešinila srce in izpodrinila še zadnji dvom v njem. Med večerjo je še dalje premišljeval o tem in prišel do zaključka, da mora imeti to dekle izreden dar opazovanja in da marsikaj tudi razume. A to še ni vse, si je mislil, ni samo bistroumna, marveč tudi poštena in nepokvarjena, ker ostane pri tem, kar opazi, in pogumna, da svoje mnenje glasno pove in ne podleže tujim vplivom. Med tem premišljevanjem je zamišljeno motril njen obraz, dočim se je ona veselo zabavala z ostalo družbo. Akoravno je bil doslej trdno prepričan, da je to sentimentalno, za kakršnokoli romantiko stremeče dekle — saj tako si je tudi razlagal njeno ljubezen do njega — je sedaj presenečen zapazil, da se je motil. Imel je občutek, da se pred tem dekletom ni mogoče pretvarjati ne lagati; izrazita poteza okrog njenih ust je razodevala neko prikrito ironijo, ki lahko — tako se mu je zdelo — preide v odkrito zaničevanje, zaničevanje, ki boli bolj ko psovka, in ki vselej zadene v živo ter povzroči težko sramovanje. In da me tako dekle ljubi? Kako to, da to zaničevanje ni doletelo tudi mene, ko sem delal poklone in blebetal vljudnostne fraze, ki — res, da — meni samemu niso bile po volji. Kako to, kaj sem jaz, kakšen sem navsezadnje jaz, da me neglede na socialno razliko smatra vrednega, da me celo tako ljubi, se je zopet spraševal Pavle. "Kaj tako molčite, gospod Urnik?" ga je zbodla Anita, ki se je bogve zakaj spomnila nanj. Ada pa se je kar naprej prepirala s Turatijem, ne meneč se za Anitino opazko. Očividno ai je zadala nalogo, da ta večer pošteno zdela Turatija. "Poslušam," je odvrnil Pavle Aniti, med tem pa je te premišljeval besede, ki jih je pravkar s poudarkom izpustila Ada. "Biti pošten, tudi in predvsem samemu sebi," se mu je zajedlo v možgane. Da, saj to je njena glavna lastnost, saj to je tisto, česar nisem mogel razgonetiti na njenem obličju. Da, to je vse, to je tisto! Vsi so se bili strašno razvneli, nazadnje tudi Pavle. Dolgo v noč so se zabavali, proti koncu so se pa domenili, da drugi dan zlezejo prav na vrh Triglava, do Aljaževega stolpa. Ko pa so se drugo jutro prebudili, ni bilo jutranjega sonca. Nad skalnatimi vrhovi so se valili težki, črni oblaki in začele so padati debele kaplje. V daljavi se je čulo bobneče grmenje in že je prvi blisk prerezal temno nebo, da so vse planine nenadoma zažarele kakor v enem samem ognju. Nastala je silna nevihta. Blisk je sledil blisku in oglušujoče grmenje je stresalo gorovje, da so se trgale ogromne skale in se med bobnenjem valile v dolino. Naši znanci, ki so skozi okno koče opazovali ta prizor, so bili po njem tako prevzeti, da so kar trepetali, deloma od groze deloma od vzhičenosti nad orjaškimi silami prirode, ki jih je nenadoma sprostila. Šele popoldne se je zjasnilo, toda na Aljažev stolp ni bilo misliti. Še enkrat so morali prenočiti na Kredarici, drugi dan pa jih je presenetilo krasno jutro. Naglo so se odpravili na vrh Triglava, kjer se niso mogli dovolj naužiti veličastnega razgleda. Nebo je bilo jasno, brez oblačka. Nikjer nobenega glasu, nobenega gibanja, tišina, tista popolna tišina, ki pronikne v človeka kakor opojna pijača, da bi se ji ves predal in se zlil z njo. Tam daleč, daleč na horizontu so podrhtavale snežno bele meglice, nežne kakor najtanjša koprena, na drugi strani pa tik nebosklona, je trepetala komaj vidna, zdaj sinja zdaj srebrna ploskev. "Morje, tam je morje!" je vzkliknil Pavle in stegnil roko v ono smer. "Srečo imamo; to se ne vidi vselej." Vse je prevzela neka nenavadna, a silna radost, ne samo duhovna, ampak skoro tudi fizična, neko čudno čustvo, ki ga tam doli v dolini ni mogoče doživeti, in pa hrepenenje, da bi še z vsem tem, kar jih obdaja, združili za vselej. Adi se je zazdelo, da je to zadnje in najsilnejše čustvo, ki ga more doživeti človeško srce, kakor da so se vsa njena čustva trenutkoma strnila v eno samo popolno radost. Ne oziraje se na ostale, se je približala Pavletu in ga poljubila s trepetajočimi, skoro spačenimi ustnicami, oči pa so ji gorele v čudnem ognju. Vsi so to opazili, bili pa so sami v takem razpoloženju, da jih to ni prav nič začudilo, ampak se jim je zdelo celo naravno in v tem trenutku edino možno. Saj v takem trenutku človek mora storiti nekaj, karkoli, sicer skoprni pod težo svojih čustev in tolike lepote! Vseh se je lotila nevsakdanja želja, da bi kričali, kričali in izkričali svoje duše v to sinje, kristalno in molčeče vsemirje. <center> '''VIII.''' </center> Popoldne so se čez Velo polje odpravili proti domu. V Srednji vasi je Pavle najel voznika, da bi tako bili prej na Bledu. Bali so se, da so tam že v skrbeh radi njih. Anita je sklenila, da ostane nekaj časa na Bledu pri Adi, saj sta si bili dobri prijateljici še iz šolskih klopi. Prišedši v hotel so našli Venturinija na verandi, kjer je sedel v družbi svoje žene in še nekega gospoda. Ko je Ada slednjega ugledala, se ji je nepričakovano pomračilo obličje. Resno je pozdravila in poljubila očeta in mater, podala roko tudi neznancu, ki ga je očividno že poznala, kajti pri tem se je tista poteza s skrito ironijo okrog njenih ust poostrila in poglobila. Dasi je navzela izraz stroge vljudnosti, ji je na obrazu zatrepetal izraz prodirljivega zaničevanja, prav takega zaničevanja, kakoršnega je Pavle že slutil, čeprav ga je sedaj videl prvič. Sicer pa tega njenega obnašanja ni razumel. Opazil pa je, da se je napram novemu gostu obnašala prezirljivo tudi Anita. Kakor je posnel iz obraza Adine matere, se ta temu nenavadnemu obnašanju svoje hčere ni prav nič čudila, da je to njeno obnašanje celo prav dobro razumela. Vse to pa ni trajalo niti minuto. Seveda so Pavleta takoj predstavili novemu gostu, pri čemer ga je ta nekako zaničljivo ošvrknil s svojim nekoliko škilastim pogledom in takoj zopet sedel na svoj stol. Pavleta je pri tem obšel neprijeten občutek, kakor da ga zebe. Tudi njemu človek že od prvega trenutka ni dopadel; zlasti so ga vznemirjale njegove majhne, sive, skoro ribje oči, skrajno nezaupljive in venomer begajoče s predmeta na predmet. Sicer pa je bil nizek in tolst, vendar okreten pri gibanju. Tudi govoril je hitro, sunkoma. Včasih se je s svojimi, z mastjo zalitimi očesci docela nepričakovano vsesal v Pavleta, a takoj umaknil svoj pogled, čim je slednji to opazil. Anita, ki je razumela neprijetnost položaja, je po večerji prosila Adino mater za dovoljenje, da napravi z Ado kratek sprehod ob jezeru, češ, da sta se že poprej tako domenili. Seveda ji ta tega ni mogla odreči. Ada je odvedla prijateljico v svojo sobo, kjer sta se umili in preoblekili. Tudi Pavle je odšel v sobo, da bi se preoblekel, bil pa je hitro gotov in se takoj vrnil na verando ter sedel na svoje prejšnje mesto. Čez kakih deset minut sta se vrnili iz sobe tudi Ada in Anita. Vsi so se ozrli k njima, a Ada je nekako izzivalno zaklicala: "Spremljajte naju, gospod Urnik, kaj boste tu!" Pavle je vstal, se oprostil pri mizi in stopil za gospodičnama. Kar čutil je, kako ga za njegovim hrbtom motrijo drobni debeluhovi očesci; ves večer se ni mogel otresti tega neprijetnega občutka. Ko so bili že dovolj oddaljeni od hotela, se Ada oklene Pavletove roke in potoži: "Nič kaj dobre volje nisi; kar molčiš! Kaj ti je?" "Vznemiril me je naš novi gost; ne vem, zakaj." "Res, zakaj te vznemirja? Čudno, saj ga prav nič ne poznaš! Sicer pa imaš ostre slutnje." "Kaj praviš? Kdo in kaj je prav za prav ta človek?" "To je gospod Scalpi, lesni posredovalec, prav za prav mešetar. Z mojim očetom je v trgovskih zvezah, pa tudi sicer sta prijatelja. Pomaga mu razpečavati les po južni Italiji. Sicer pa je zoprna oseba; če se ne motim, je tudi v službi tajne policije." "Kako to veš?" se je začudil Pavle. "Kako bi ne vedela! Saj je naši dragi "fašiji" denunciral tri naše delavce. Radi njega je šest mesecev po nedolžnem sedel v zaporu oče peterih otrok. Ta je bil pri nas delavec. Dvanajst let je že bil pri naši hiši. Bila sem še otrok, ko je bil on že pri nas. Bil je priden, delaven in trezen. Moja mati ga je zelo cenila in še danes podpira njegovo družino. Vsi smo bili prepričani, da je nedolžen, četudi smo vedeli, da je nasprotnik fašizma. Bil pa je obdolžen takega dejanja, da nam je bilo spričo njegove znane previdnosti in preudarnosti nemogoče verjeti, da bi res zagrešil dejanje, katerega je bil obdolžen. Pozneje smo zvedeli, da se je na ta način, z lasno ovadbo, Scalpi maščeval nad njim radi nekega prav malenkostnega spora med njima. Od tedaj ga jaz in mati ne moreva videti. Oče ga pa le potrebuje pri svojih poslih, pa tudi sicer mu je bog ve zakaj zelo naklonjen." "Višek vsega pa je to, da je ta podlež pri moji materi celo prosil za mojo roko, mene pa nadlegoval ob vsaki priložnosti s svojimi zopernimi sladkobnostmi. To je bilo lansko jesen. Ko je moja mati napram vsakomur zelo vljudna, ga ni hotela naravnost zavrniti, ampak ga je napotila k meni, vedoča, da ga ne maram in da ga celo mrzim. Seveda sem ga enkrat za vselej odbila. Ves sladak je bil, pri tem pa ogaben ko kača. Da, potem je celo jokal, jaz pa sem se mu smejala. Kaj drugega sem hotela! Take solze me vedno spravijo v smeh," je končala Ada. "Jaz pa čutim, da me je zasovražil, čim me je uzrl," je zamišljeno pristavil Pavle, "a zakaj, ne vem. Saj mu vendar ni še nič znano!" "To je tako, Pavle …, dovoli mi, da te malo pohvalim. Da, ljudje, ki se odlikujejo s svojo izredno samoljubnostjo in hudobnostjo, zasovražijo kar brez vsakega vzroka in povoda vsakogar, ki čutijo, da je boljši od njih. Če pa od človeka pričakujejo kakih koristi, tedaj se mu prilizujejo, a obenem ga tudi sovražijo. Vem n. pr., da se mojemu očetu prilizuje. Ha, dobro ga poznam, v dušo mu vidim! Tudi mene sovraži, čeprav se je kar cedil od ljubezni." Medtem ju je dohitela Anita, ki je poprej srečala neke znance in se zamudila. Zavili so v kavarno, kjer so kmalu pozabili na Scalpija in se prijetno zabavali. Skovali so nov načrt na prihodnje dni. Ado je spet vleklo na planine. Sklenili so, da to pot obiščejo Kamniške planine. Res so se drugi dan zgodaj odpeljali v Kranj, odtod pa s pošto na Jezersko. Zlezli so na Grintovec, zvečer pa so že bili v Kamniški Bistrici, kjer so prenočili. Naslednji dan so obiskali Kamniško sedlo, odkoder so se namerili na Okrešelj. Ada in Anita sta sklenili, da ostaneta na Okrešlju kar par dni, tako se jima je tam dopadlo. Pavleta je to nekoliko zaskrbelo, kajti bal se je, kaj poreče k temu gospod Venturini. Pojasnil je to svojo bojazen Adi, ki pa mu odgovori, da je že vse v redu, ker je oče o njeni nameri že obveščen. Pavle se je s tem pomiril in tudi postal vesel. Na Okrešiju so ostali tri dni. Tu sta se Pavle in Ada šele prav zbližala in začela spoznavati drug drugega. Anita je bila prav prijetno dekle. Že davno ji je bilo znano, kaj se plete med Ado in Pavletom. Nič se ni čudila tej nenavadni Adini ljubezni, saj jo jo poznala še iz otroških let. Tudi njej je bil Pavle prav všeč. Ljubila je njegovo prostodušnost in skoro naivno odkritosrčnost. Rada se je smejala, Pavle pa je bil eden izmed tistih ljudi, ki nikoli niso v zadregi zastran pogovora in zabave. Ta njegova lastnost je imela brez dvoma svoje korenine v njegovi prostodušnosti. Nič mračnega ni bilo v njegovi duši, dasi je znal biti nenavadno resen. Z Ado sta delala vsak dan krajše ali daljše izlete, včasih sama, včasih v Anitini družbi. Nihče ju ni motil v njuni sreči. Drug drugemu sta izkazovala vse tisto nežnosti, ki so tako značilne za ono dobo, ko ljubezen mladih ljudi prikipi do vrhunca. Včasih sta bila kakor otroka, dočim sta zopet drugikrat vodila dolge in resne pogovore o politiki, umetnosti, socialnih vprašanjih, za katere se je Ada zlasti zanimala. Včasih sta se celo sprla. Pavle se je moral često sramovati, kajti koncem koncev se je le vselej izkazalo, da je ona mnogo bolj načitana od njega, da pa ima o vsem, kar je čitala, tudi svojo sodbo, včasih prav nenavadno in presenetljivo. Prepotovala je že vso Italijo, videla Dunaj in Paris ter mnoga stara francoska mesta in njihove znamenitosti, galerije in biblioteke. Znala pa je o vsem tudi lepo pripovedovati, da jo je Pavle z zanimanjem in užitkom poslušal. Včasih sta sredi takega pogovora pozabila na vse. Ada je, sedeča na kakem hlodu, položila nogo preko noge, sklenila roki ob kolenu noge, katero je rahlo pozibavala, se zazrla v nebo in pripovedovala, pripovedovala kar naprej. Pavle pa se je vlegel v travo pred njo in molče poslušal. Ko je končala, je vselej skočila k njemu, ga poljubila in mu znova dopovedovala, kako ga ljubi. A Pavle je bil že take narave, da se je sam pri sebi neprestano spraševal, zakaj ga vendar ljubi to dekle. Od tedaj, po tistem večeru na Kredarici, ko je začel tudi sicer ceniti Ado, si je venomer znova in znova zastavljal to vprašanje, ki ga je skoro mučilo. V trenutkih največje radosti se je spet kar samo od sebe pojavilo to vprašanje v njegovi duši. Končno se ni mogel več premagati in ob neki taki priliki jo je presenetil s tem vprašanjem. "Zakaj vprašuješ to? Kako si neumen! Tega jaz sama ne vem." "Ali vendar, povej mi, kako me moreš ljubiti, saj … Z eno besedo: Ne pojmim tega; muči me misel, da te …," in pri tem je znižal glas, "da te nisem vreden. Poslušal sem vse, kar si mi pripovedovala in vidim … no, da … vidim, da me nadkriljuješ. A ne misli, prosim te, da je v tem le senca užaljene samoljubnosti, zavisti, česarkoli slabega! Le to, da ti …" "Aha," ga je prekinila Ada, "ponižuješ se, po nepotrebnem se ponižuješ! Vedi, da ti to prav nič ne pristoja, da mi to ne ugaja in da želim, da se mi nikoli več ne iznebiš take!" Kakor užaljena je sklonila glavo in pomolčala. Morda se je tudi zbala, da je bila preostra. Zato je začela z blažjim glasom, da bi se popravila: "Praviš, da te nadkriljujem. Res neumno! Kar sem se učila, kar sem prečitala, kar sem videla sveta, skratka: vse, kar znam in vem, vse to samo radi tega, ker sem imela priliko. Imela sem priliko in bog mi odpusti, če sem jo nekoliko (ne popolnoma) izkoristila. Mar ti ne bi storil enako, če bi imel tako priliko. Ali bi šel namestu na visoko šolo drva cepit? Sicer pa te razumem, kajti tudi mene je že mučila slična misel. Zakaj mi je sojeno tako lahko, brezskrbno življenje, s čim sem si zaslužila, da smem kar tako, brez vsake zasluge in truda, uživati najžlahtnejše plodove umetnosti, glazbe, slikarstva, leposlovja in pa krasote prirode, medtem ko ogromna večina drugih, morda boljših, plemenintejših in nadarjenejših ljudi vsega tega nima in ne more doseči, ampak živi svoje bedno življenje v trudu, delu in kvečjemu malenkostnih, neznatnih radosti. Razumem te in, četudi mi je neprijetno govoriti o tem, ti še enkrat povem, da te razumem, kajti tvoj položaj se je pred par dnevi mahoma popolnoma spremenil. Skokoma si prešel od tiste svoje žage v docela drug svet brezdelja in uživanja, da se ti ta ljubezen skoro zdi greh … no, da … sicer mi pa oprosti!" "Kaj pa," je po kratkem pomisleku nadaljevala Ada, kakor da se je nenadoma nečesa domislila, "če me je nagnala v to ljubezen taista misel, da vsaj tako naletim na kake težave v življenju, na kak odpor … Sicer pa je to neumnost! Nobena, prav nobena misel me ni nagnala v to, in res ne vem, zakaj te ljubim. To je sploh neumno vprašanje, kajti čim je na to vprašanje možno dati odgovor, v tistem hipu je taka ljubezen prenehala biti ljubezen. Odgovor na vprašanje zanika vprašanje samo. N. pr.: "Ljubim te, ker si bogat, pa če dobim še bogatejšega, bom ljubila tistega." Ali "Ljubim te, ker si učen in lep, a če dobim še lepšega in še bolj učenega, bom ljubila tistega." Vidiš, kakšen nesmisel! Saj je znano, da so nekatere prav grde osebe včasih prav v tem oziru zelo privlačne, seveda ne za vsakogar." "Skratka: Najino razmerje je človeško in le kot človeka, brez vsega ostalega si stojiva nasproti. O, nič nisem sentimentalna! V resnični ljubezni, pristni, prirodni, si stoje ljudje nasproti le kot ljudje, brez notarjev, pogodb, blagoslovov, poklonov, fraz in končno tudi brez razuma, ne da bi se jim bilo treba pri tem le za las približati živalim. Nasprotno: Najnenasitnejše živali, najpohotnejše zveri najpogosteje nosijo frake (vse to sem že skusila), se bahajo s svojo sramežljivostjo, moralo in finim vedenjem. Mar misliš, da bi kateri od tistih kavalirjev, ki se po raznih salonih kar slinijo od ljubeznivosti in velikodušnosti, odstopil svoji dami kapljico vode, če bi se naenkrat znašla čisto sama sredi Sahare, na ekvatorju, s to edino kapljico vode? O, kam bi se razblinila vsa vljudnost in vsa navlaka tistih naukov o lepem vedenju, o prednostih šibkega spola in o morali!" "Če pa me vprašuješ po osnovnem motivu mojega nagnenja do tebe, tedaj postavljaš nesmiselno vprašanje, kajti vsi osnovni motivi človeških dejanj so mračni, temni, akoravno vsi koreninijo v egoizmu. Altruizem, nesebičnost, ljubezen in vse to pa je le višja oblika, popolnejša forma osnovnega egoizma pri kulturnem človeku. Zato smatram za najkulturnejše one ljudi, ki trpijo in se žrtvujejo za kakršnekoli ideje. (Sicer pa te ideje niso kakršnekoli, temveč na primeru Italije vidimo, da so čisto določene. Italijanske ječe so prenapolnjene, s kakšnimi ljudmi, menda veš.)" "Joj, kako sem se razvnela. A vsega si kriv ti, ki si to začel. Torej, da veš: Egoistka sem," je zopet začela smehljaje in nagajivo, "vsa, vsa hočem biti tvoja in ti moraš biti ves moj!" Zvečerilo se je že. Ležala sta na samotni trati, obrobljeni s smrekovim gozdičem, v katerem je gostolel samoten kos. Od daleč so se oglašali zvonci, obešeni okrog vratu živine, ki se je vračala s paše. V zraku je bilo nekaj toplega, domačega, morda radi vonja po dimu, ki ga je veter zanesel bog ve s katerega ognjišča. Adi se kar nič ni dalo, da bi se vrnila v kočo. Njena prejšnja razvnetost je začela prehajati v zamišljenost in celo otožnost. Tudi Pavle se je zamislil. Ko pa se je nebo pokrilo z zvezdami, sta spet spregovorila. Nepojmljiv vzhit jima je stopil v duši in kakor v omami sta potopila v strasten objem, iz katerega ju je prebudil šele prvi nočni hlad. Tretji dan so se podali skozi Logarsko dolino proti Lučam, odondod v Kamnik, a iz Kamnika zopet na Bled. Tu ni bilo več Scalpija, ki se je bil medtem že odpeljal v Italijo, Pavleta je to kar razveselilo, zato pa se je zopet vznemiril, ko so mu povedali, da je prišlo pismo zanj, najbrže od gozdarskega urada. Res je bilo pismo Reiterjevo. Ravno v trenutku, ko je Pavle čital to pismo, pa pride Ada, ki ni mogla premagati svoje radovednosti: "Kdo ti je pisal, Pavle?" "Naš ravnatelj mi piše. Pravi, naj mu napišem svoje vtise in mnenje o tem, kako se počuti tvoj oče in sploh vi vsi. Sicer pa lahko kar sama prečitaš. Takoj mu odgovorim, da bo že jutri imel moje pismo. No, kako naj …" "Ah, nič ni treba pisati! Jutri pojdeva kar sama k njemu in mu poveva, kar bi rad vedel. Ti je prav?" "Prav! Vendar mu boš morala tudi ti kaj povedati; tisto bo prav za prav poglavitno." "Seveda, to se razume, da jaz." Ravnatelj Reiter je stal baš pri oknu svoje pisarne in s prstom bobnal po šipi, ko je opazil, da se po poti v parku mlad par bliža poslopju. Šele ko sta bila mlada človeka že čisto blizu, ju je spoznal. Jako se je začudil in celo nekoliko prestrašil, meneč, da se je zgodilo kaj nepričakovanega. Hitel jima je naproti in ju srečal, ko sta bila že v veži. Začudeno in s pričakovanjem na obrazu ju je pozdravil. Povabil ju je v svojo pisarno, kjer je zvedel za vzrok njunega prihoda. "Moja najiskrenejša hvala, da ste me izvolili počastiti s svojim posetom, gospodična Venturini," se je zahvaljeval ravnatelj ves zadovoljen. Izpraševal ju je, kako se kaj počuti gospod "papa", gospa "mama" itd. itd. Ker pa je bil gospod ravnatelj star prebrisanec, je že tekom tega razgovora spoznal, da se Ada in Pavle nekako nenavadno dobro razumeta. Zlasti mu je bilo sumljivo, da sta toliko časa in tako rekoč sama preživela na planinah; ta njegov sum so okrepile tudi druge, docela malenkostne okolnosti, čisto brezpomembne kretnje, katerih se Pavle in Ada niti zavedati nista mogla, ki pa so ju vendar izdajale v očeh zvitega starca, ki je na vse pazil. Sicer pa mu tega niti ni bilo težko uganiti, ker Pavle ni imel niti sposobnosti niti izrečnega namena, da bi se pretvarjal, akoravno se je ravnatelja zelo bal. Nič ni kompliciral tega vprašanja, zanj je bila zadeva docela enostavna in ni se čutil niti najmanj krivega. Prav radi tega pa tudi ni čutil nobene potrebe, da bi se pretvarjal. Ko je ravnatelju šinila ta misel v glavo, se mu je za hip pomračilo čelo; bil je pač predvsem trgovec. Da bi lahko še nadalje zasledoval njuno razmerje, je oba povabil na obed. Pri kosilu je ravnatelj nalašč napeljeval pogovor tako, da bi iz njunih odgovorov in splošnega obnašanja dobil čim jasnejšo sliko. Pavle se je popolnoma obvladal. Ubral je nekako srednjo pot; komedije ni igral, bil je napram Adi celo tako ljubezniv, kakor če bi bila sama, vendar s kako odločnejšo kretnjo ali besedo ni hotel razkriti svoje notranjosti in s tem njunega razmerja. Nasprotno pa Ada: Ta ni imela nobenega vzroka, da bi se bala Reiterja. Obnašala se je docela odkrito in naravno. Tudi ona seveda ni kar povedala, kako je med njo in Pavletom, ampak je to drugače dovolj jasno pokazala, n. pr. s tem, da ga je po kosilu, ko so šli na vrt, prijela za roko, mu tam utrgala najlepšo vrtnico itd. Pavleta je to njeno obnašanje po eni strani plašilo, po drugi pa tudi radostilo in navdajalo z rastočim prepričanjem, da mora biti pač trdna v svoji ljubezni, kajti povsem nemogoče se mu je zdelo, da bi ne vedela, v kakšno nevarnost ga spravlja s svojo odkritostjo pred Reiterjem. Ta je bil nazadnje že popolnoma prepričan, da se v svoji domnevi ni motil. Vendar je sklenil še počakati in molčati. Delikatna stvar, si je mislil. Nikakor pa ni bil povsem prepričan, da bi s Pavletove strani prišel povod za to zbližanje; tega si o njem ni mogel misliti. Je pa vendar tudi dvomil. Prav radi tega pa, ker se mu je zdelo možno, da je Ada začela to stvar (" — nu, fant pa je še mlad - !") je sklenil počakati in opazovati; potem šele bi spregovoril odkrito besedo s Pavletom. Čas je bežal z vso naglico. Venturinijevi so ostali na Bledu še kakih štirinajst dni. Medtem ko so Pavle, Ada in njen brat hodili po planinah, se je Adina mati pripravljala, da vso stvar razjasni svojemu soprogu, ki o tem še vedno ni nič vedel; njej pa je bila Ada že vse povedala. Dasi mati ni popolnoma odobravala Adine ljubezni in je bila prve dni zelo osupla, ji je vendar vse dopuščala in navidez njeno ravnanje celo odobravala, kajti zares jo je nenavadno ljubila. Tudi ona je bila nenavadno izobražena, precej širokega obzorja in ne ravno ozkosrčnih nazorov, vendar je bila neodločna vselej, kadar je bilo treba te nazore braniti v praksi in jih uveljaviti v življenju. Dobro je poznala značaj svoje hčere in vedela je, da ta ne bo popustila; z eno besedo: Zavedala se je, da je stvar resna. Vedela pa je tudi, da se bo njen mož temu uprl, da bo ogenj v strehi in da bo takoj hotel oditi z Bleda z vso družino. Da bi ne pokvarila počitnic, je odlašala ta neizogibni pogovor s svojim možem prav do zadnjih dni. Od tedaj se je bolj zanimala za Pavleta. Z veliko skrbjo in z vso tenkoslutnostjo ženskega, a vrhu vsega še ljubečega materinskega srca, je opazovala in proučevala Pavleta, njegov značaj in lastnosti. Saj končno ni vseeno, kakšnega človeka dobi njena Ada! Priznati si je morala, da je bil tudi njej zelo všeč; nič slabega ni mogla najti na njem. Začudila se je sama pri sebi, kako to, da ni že prej spoznala, da bo Ada nemara vzljubila tega mladeniča. "Saj iz vsega njenega značaja sledi, da mora biti tak, kakor je on!" je navsezadnje skoro poluglasno vzkliknila. Ko sta se nekega jutra Venturini in njegova žena sprehajala ob jezeru, ga je slednja skrivoma od strani pogledala in si mislila: Sedaj je znabiti ugoden trenutek, kajti videti je bil dobre volje. Napeljala je previdno pogovor na Ado, potem na Venturinija in končno mu je vse povedala. "In ti mi to šele sedaj poveš, sedaj, ko je že tako daleč … !" se je razburil Venturini. "Res ti nisem povedala; nisem te hotela vznemirjati, ko si tako potreben odmora. Saj veš, da nič ne opraviva pri tej naši Adi!" Venturini je nekaj premišljeval in nervozno trkal s palico ob peščena tla. "To so njene muhe in otročarije!" je zopet povzel z odločnim glasom, kakor da je sam pri sebi enkrat za vselej končal s to stvarjo, dasi ga je v resnici zelo, zelo skrbelo. "Scalpi je zadnjič zopet nekaj govoril o tem. Pameten in resen človek je; ni, da bi se ga otresal, zato sem mu obljubil svojo pomoč. In sedaj to! Saj to je prav za prav sramota!" "Kako moreš dajati take obljube?! Ali dekle samo nima prav nobene besede pri tem? Po pravici ti povem: Nesrečna bi bila, če bi Ada res vzela tega Scalpija; še bolj gotovo pa bi bila nesrečna tudi Ada sama." "Kaj pa jaz, nimam li jaz nobene besede pri svojih otrocih?!" se je razhudil Venturini, očividno radi tega, ker so ga zbodle ženine besede, na katere ni vedel nič pametnega odgovoriti. "Kdo pravi, da nimaš? Neumno pa je siliti svoje otroke v nesrečo. Saj veš, da ga ne mara! Diktirati ji pa take stvari pač ne moreš, najmanj pa, da vzame tega Scalpija, ki je v resnici oduren, podel in še grd povrhu," je razburjeno in sunkoma ugovarjala žena. "Kdo jo sili v nesrečo?! Mar ne rine sama vanjo, povrhu pa tudi nas vse v sramoto! Jaz, jaz, da bi dal svojo hčer temu onegavu, temu drvarju!" "Ne govori tako!" je trdovratno ugovarjala žena. "Mislim, da je vsaj še enkrat boljši od tvojega Scalpija, ki bi še za drvarja ne bil, ker bi mu najbrže smrdelo delati. Urnik res nič nima in res je, da bi po svojem stanu ne bil za našo Ado, če že tako misliš, a meni fant prav ugaja, če se ne oziram na premoženje." "Ne bom se več prepiral! Če ga hoče imeti, naj ga le ima, toda sama, brez mene!" "Prosim te, poizkusi se sprijazniti s tem! Saj ti pravim, da Urnik navsezadnje ni napačen človek …, če dekle že tako hoče. Povedati ti moram, da je celo on sam dopovedoval Adi, da bo bolje, če ga razljubi, akoravno jo sam nadvse ljubi; to vem. Če hočeš torej kaj preprečiti, se moraš Ade lotiti. On itak sam razume vse in prepričana sem, da bi prav nič ne silil za njo, če bi se naenkrat kaj preokrenilo." "No, če sam vse razume, zakaj pa je potem ni tudi zavrnil, prišel k meni in mi povedal: Tako in tako je, gospod. Ne, tega ni storil, kar je bila prav za prav njegova dolžnost, če je tako pameten in pošten, kakor praviš. Skratka: Če ga hoče imeti, naj ga ima, toda brez mene, brez mojega pristanka in tudi ne v moji hiši! Sicer pa jutri odpotujemo. Najboljše je, če se že danes pripravimo za odhod," je končno sklenil Venturini, upajoč, da se bo s tem stvar uredila in da bosta čas in razdalja vse popravila, kakor je to običaj pri izkušenih ljudeh. Vrnila sta se v hotel. Venturini napram Pavletu ni spremenil svojega lica, njegova žena pa je bila še celo bolj prijazna z njim. Skoro bala se mu je povedati, da nameravajo že naslednji dan odpotovati. Doslej še ni nikdar govorila z Urnikom o tej stvari, ker se je nekako sramovala. Delala se je, kakor da ničesar ne vidi in ne ve. Sedaj pa je razburjenost radi pravkaršnjega razgovora s soprogom nekako izpodrinila rahločutno čustvo sramu in, zroč Pavletu naravnost v oči, je z glasom, ki je razodeval obžalovanje, neženirano spregovorila: "Odpotujemo, gospod Urnik, že jutri … " Pavleta je kar spreletelo. Trenutkoma mu je postalo vse jasno in silno se je zmedel. Ni ga toliko porazilo dejstvo, da odpotujejo, marveč predvsem tisto, kar je vedel, da je povzročilo to nenadno odločitev. Postalo ga je sram in zdelo se mu je, da je zakrivil pravi pravcati škandal. V tej svoji zmedenosti ni niti opazil, da ga gospa sočutno gleda, kakor da ga tolaži. "Oprostite … razumem, res saj …," se je iztrgalo Pavletu. "Ah, nič, pustite to, nič ne skrbite! Vse vem in naj vam zadostuje to: Cenim vas enako ko prej, morda še bolj." Po teh besedah se je gospa prijazno nasmehnila in ga — najbrže iz obzirnosti — pustila samega. Ko je za to zvedela Ada, je bila prvi trenutek vsa iz sebe, potem pa je hlinila nenavadno veselost, zlasti napram očetu; celo pela je. Navzlic temu, da se je naglo bližal čas odhoda in da je Venturini ljubosumno pazil na svojo hčer, je Ada vendarle našla priliko, da je govorila s Pavletom na samem. Predvsem mu je zagotavljala sojo zvestobo, ga poljubljala in Pavletu se je celo zdelo, da je vesela, ker je naletela na odpor pri očetu. Obzirno in ovinkoma mu je skušala razpršiti tudi resne materialne skrbi, ki so rojile Pavletu po glavi, dasi jih ni niti z besedico izrazil. Toda ona jih je slutila; bila je dovolj razumna in vedela je, kakšne posledice ima to lahko za Pavleta. Bilo pa bi ji mučno, da bi mu v tem, takorekoč slovesnem trenutku, razlagala svoje načrte. Obljubila mu je, da mu bo vse pisala, ker se pač lažje piše o takih stvareh, da mu bo sploh mnogo, mnogo pisala in prav kmalu tudi storila odločilen korak, itd. itd. Drugo jutro je Venturini poklical Pavleta k sebi, da bi uredila neke trgovske zadeve. Bil je z njim ves čas vljuden in Pavle je že mislil, da se tiste točke sploh ne bo dotaknil. Toda ni bilo tako. Ko sta bila s trgovskimi stvarmi pri kraju, se mu je Venturini vljudno in še precej prijazno zahvalil za njegovo "spremljanje in ves trud", ki ga je imel z njimi, pri tem pa nervozno in povsem brez potrebe otresal pepel s svoje cigarete, ne da bi se ozrl na Pavleta, ki se je pripravljal, da zapusti sobo. Nenadoma je Venturini segel v žep, najbrže po listnico ter nadaljeval: "Res sem bil zelo zadovoljen z vami, še več: veselilo, prav veselilo me je; zato bi vam rad … če ste znabiti v potrebi … nu, saj razumete in mislim, da mi ne zamerite. Rad bi se vam kako …" je govoril z zategnjenim glasom, ne da bi že izvlekel denarnico, pri tem pa zrl Pavletu naravnost v obraz. Pavle je mahoma uganil, da ga hoče s tem le ponižati, da bi potem lažje in nekako svobodneje govoril o oni drugi stvari, akoravno ga je ta nepričakovana Venturinijeva gesta dokaj zmedla. Trenutek je pomislil, z desno roko pogladil preko čela, kakor da hoče pregnati neko grenko misel in poiskati drugo, pravo, in takoj zatem spregovoril s svojim simpatičnim, mehkim glasom, kateremu se že ni prav nič več poznala zadrega. "Zelo ste ljubeznivi, spoštovani gospod Venturini! V zadoščenje in veselje mi je res vsaj deloma izvršiti vsekakor častno nalogo, ki mi jo je poveril, ali bolje, zaupal gospod ravnatelj Reiter. Žal pa mi je, da moram odkloniti vsako posebno plačilo, ki bi mi ga ponudil kdorkoli kajti tega, za kar me sedaj nameravate nagraditi, nikakor nisem vršil kot svojo službo, marveč prijateljsko — če mi dovolite, da se tako izrazim — ali bolje, iz dolžne vljudnosti in gostoljubnosti našega podjetja napram vam. Torej je to res docela odveč, ker sem se navsezadnje tudi jaz čutil prav …" "Že prav, že prav," ga je prekinil Venturini, kakor da ga je nekaj zbodlo, "seveda vas ne bom silil. Mislil sem le tako tudi prijateljsko … Sicer pa mi oprostite; popolnoma vas razumem!" Venturini je sunkoma puhal dim svoje smotke; očividno ni bil zadovoljen s tem izidom. Končno je vstal od mize in stopil nekajkrat gor in dol po sobi, dočim je Pavle še vedno stal pri vratih. Z nekoliko vznemirjenega Venturinijevega obraza je spoznal, da se pripravlja spregovoriti nekaj neprijetnega in da sedaj premišljuje, kako bi to začel. Ko pa je ta obojestranski molk postal že nekoliko mučen, se je Venturini vendarle odločil in naglo spregovoril, kakor da se je na to šele sedaj spomnil: "Aha, rad bi z vami … sicer pa upoštevam vaš položaj … Slišal sem nekaj, da moja hči … no, saj razumete, kaj bi! … Upam, da ne mislite resno?" je že kar odločno končal Venturini in uprl svoj pogled naravnost v Pavleta. "Ne vem, kako naj odgovorim, gospod Venturini. Mislim, da bi še manj odobravali, če bi vam odgovoril, da sem se samo šalil … Naravno, mislil sem povsem resno, akoravno vem, da bi vas nasproten odgovor bolj veselil. — Priznam, da gojim izvestno nagnenje do vaše gospodične hčerke, a iskreno mi je žal, če sem s tem kalil mir vaše družine. Verjemite mi, da sem si pošteno prizadeval, da bi ga ne." "No, pustimo to! Mene trenutno zanima le to, kaj mislite sedaj, ali bolje, kaj prav za prav sedaj nameravate?" "Do neke meje vam lahko odgovorim: Mislim se vrniti k mojemu poslu; to je vse." "Torej končati …?" je z novim upanjem vprašal Venturini. "Prav za prav počakati," mu je brž pojasnil Pavle. "Sicer pa vam ne bom delal neprijetnosti, to vam zagotovim." "No, torej! Čujte, mladi mož, bodite vendar trezni! Mar ne sprevidite, da …? Kako vas more vendar preslepiti blodnja take mlade … takega otroka?!" Pavle je pomolčal, Venturini pa bi rad še nekaj rekel, a se je očividno zadnji hip premislil. Oba sta čutila, da je pogovor dosegel točko, ko se ni mogel več nadaljevati, ne da bi se obenem spremenil tudi ton, v katerem se je vršil, in ki je bil doslej prijazen in vljuden. Zategadelj sta bila oba v zadregi. "No, gospod Urnik, ali mi morete obljubiti, da jo boste skušali odvrniti od tega? Razumeti morate, da kot njen oče želim, da jo zavrnete, če bi še …" To pa je spregovoril z že bolj trdim in neprijaznim glasom. Pavle je razumel, da ga boli, ker mora prositi nekaj takega od njega, navadnega gozdarja. Kljub temu pa se ni vdal. "Nikakor! Tega vam ne obljubim. Če se bo premislila in pozabila (saj zato odpotuje), bom molčal in ne bom delal — kakor sem že rekel — nobenih neprijetnosti. Če pa zahtevate kaj več, tedaj se morate zavedati, da ste s tem zadeli v točko, ki …" "Kakor vam drago, kakor vam drago, saj nič ne zahtevam! Vedite pa, da bom kot njen oče storil vse, da se vam vaše pričakovanje ne izpolni. Popoldne odpotujemo. Aha, še to: Želim, da vse to ostane med nami. Pri uradu, to je pri gospodu ravnatelju, vam ne bom delal nobenih neprijetnosti. Če ste kaj takega pričakovali, se torej pomirite, akoravno ste obenem lahko prepričani, da bi gospod ravnatelj ne bil zadovoljen z vami, če bi to zvedel. Upoštevam, da ste še mladi, upam pa, da se slej ko prej spametujete. Še enkrat: Najlepša vam hvala za ves trud. Gospodu ravnatelju pa sporočite, da mi je zelo žal, če se nisem mogel osebno posloviti od njega. Sicer pa mu še pišem. Na svidenje pri vlaku!" je mrzlo končal Venturini in odslovil Pavleta. Slovo se je izvršilo v mračnem razpoloženju. Ada in njena mati sta bili žalostni; slednja pa se je še nalašč kislo držala, da bi s tem dražila moža, ki je bil molčeč in sam vase zaprt — v znak, da ga vse skupaj nič ne briga in da ne bo popustil. Predno so stopili na vlak, je Ada objela in poljubila Pavleta, pri čemer se je stari obrnil v stran in se delal, kakor da ni videl tega. Potem pa mu je prav do zadnjega mahala z robcem, dokler se vlak ni skril za prvim ovinkom. <center> '''IX.''' </center> Na padovanskem kolodvoru jih je pričakoval Scalpi, ki je pozdravil vsakega posebej, ko so izstopili. Ada in njena mati sta z globokim prezirom zrli na njegove uslužnosti; prva mu celo roke ni ponudila. Venturini je vse to opazil in spreletela ga je jeza, rekel pa ni nič. Šele drugi dan se je znesel nad Ado. Sedela sta sama v pisarni. Oče je za svojo pisalno mizo pregledaval neka pisma, a pri drugi mizi, njemu nasproti, jo sedela Ada in nekaj pisala. Oče je dvignil glavo od svojih pisem, jo par trenutkov opazoval in naposled vprašal: "Kaj pišeš?" "Pišem pismo." "Komu …" "Tega ti ne povem," mu je s strahom odgovorila Ada, mečkala napol popisani papir in ga tiščala v roki. "Ne poveš? No, že prav; sam sem si mislil, da ne boš povedala. Tvoje obnašanje v zadnjem času mi ni prav nič všeč, zlasti včeraj si se obnašala nedostojno," je okrenil pogovor. "Zakaj nedostojno?" "Zakaj, zakaj! Čemu sprašuješ, ko sama dobro veš, zakaj?! Mar misliš, da nisem videl, kako si se vedla napram Scalpiju? Kaj ti je napravil?" "Nič mi ni napravil, a vem, kaj hoče. Že davno vem, da je podel in potuhnjen, in sovražim ga! In končno: Čemu me siliš, da bi bila prijazna z njim, ko vendar vidiš, da mi je zopern?" "Zopern sem, zopern tja, za vedenje in oliko gre!" "O, ne gre le za oliko, čeprav tako praviš! Veš, dragi oče, spreten in dober trgovec si res, toda v nekaterih stvareh odpovedo principi tudi najboljšega trgovca. Mar misliš, da ne vem, zakaj vse to?! A povem ti, da je vse zastonj in da hočem v teh stvareh sama odločati; da, sama, popolnoma sama!" se je že razburila. "Kdo pa je o tem kaj govoril?!" je razdraženo zakričal Venturini. Ni pričakoval, da se bo hči tako naravnost dotaknila njegovih skritih namenov in ga že vnaprej razorožila. To ga je spravilo prav za prav v zadrego, celo sram ga je postalo za hip in prav to ga je še bolj razkačilo. "Kakšne budalosti pa govoriš! Kaj ti je tisti priliznjeni drvar res vso pamet zmešal?!" je kričal dalje in krilil z rokami. "Ne dovolim vam oče, da tako govorite o njem!" je kriknila Ada in v tem trenutku pobledela in zatrepetala po vsem telesu. "Ne dovolim, ne dovolim!" V očeh so ji zalesketale solze. Komaj je zadrževala jok. In že čisto tiho, z drhtečim glasom je naposled dodala: "Takoj zapustim vašo hišo." Brez oklevanja je odšla iz sobe. Venturini je obstal kakor vkopan. Hotel je pohiteti za njo, a se je še isti hip premislil, akoravno je bil popolnoma uverjen, da bo v resnici izvršila, kar je dejala, toliko jo je že poznal. V tem trenutku se je zavedel, da ni pravilno postopal in da je napravil nepopravljivo napako. Prositi jo, naj se vrne, pa je ni hotel, ker je vedel, da bi to ne imelo nobenega uspeha in da bi se docela zastonj poniževal pred njo. Doma bi jo lahko kolikor toliko nadzoroval in ji z delom preganjal misli na tistega zelenca, sedaj pa bo počela, karkoli se ji zljubi, je mislil sam pri sebi. Seveda bi jo lahko s silo privedel domov, a se je bal škandala. V pisarni pa se je nakupičilo toliko neodložljivega dela, na katero se je Ada najbolje razumela, da mu je ob tej misli postalo še bolj žal, da je ravnal tako neprevidno. Vsemu na kjub pa je sklenil, da ne bo z ničemer pokazal svojega obžalovanja. Ko bo videla, da mi ni nič radi tega, se morebiti sama vrne, je zvito upal Venturini. Za delo v pisarni pa nalašč najamem Scalpija; to jo gotovo razjezi in znabiti tudi najprej spravi domov. Ada se je še isti dan preselila k svoji teti, ki je imela večjo modno trgovini v isti ulici. Bila je to gospa Salvadorijeva, sestra Adine matere, premožna vdova po bogatem trgovcu. Ta je nenavadno ljubila Ado, kajti sama je bila brez otrok. Čutila se je jako zapuščeno; stanovala je v veliki hiši, ki je bila tudi njena. Zato je razumljivo, da se je v srcu zelo razveselila Ade, ki je tistega dne prijokala k njej in se ji potožila. Ljubeznivo jo je sprejela in ji celo obljubila, da bo skušala pregovoriti njenega očeta Ko ji je Ada zvečer pripovedovala o Pavletu, je teta zaželela, da bi ga poznala. Pri tem je Ada kar poskočila, zakaj v glavo ji je šinila misel, da bi ga povabila k sebi. Res sta se odločili, da ga čez teden dni povabita k sebi, in Ada mu je takoj napisala dolgo pismo, v katerem mu je vse povedala. Pavle je čez tri dni odgovoril z brjozavom, da pride v nedeljo z večernim vlakom. Sonce se je že nagibalo k zatonu in njegovi poslednji, zlati žarki so se odbijali na kolodvorskih tračnicah, da so izgledale kakor pozlačene. Po peronu se je sprehajala mlada gospodična v prekrasni, sinje modri svileni obleki in s šopkom rdečih rož v naročju, poleg nje pa starejša dama resnega, a dobrotljivega obraza. Na kolodvoru je bilo ob tej uri vselej zelo živahno, zlasti ob nedeljah. Mnogi so se z radovednim in strmečim pogledom ozirali za gospodično s šopkom, ki je bila videti nekam zamišljena in zelo nestrpna. Venomer je pogledavala na svojo zlato zapestno uro in pri tem vselej nekaj zašepetala svoji starejši spremljevalki, ki je nato pritrjevalno pokimala. Tik pred prihodom vlaka se jima je pridružila še neka gospa, trenutek zatem pa je tudi pridrvel vlak na postajo. Voz, v katerem je bil Pavle, je obstal baš nasproti onih treh dam in Ada ga je takoj ugledala. Brž je bila pri njem in se mu vrgla okrog vratu. Nato mu je predstavila svojo teto, gospo Salvadorijevo, ki je pri tem bog ve zakaj zardela. V trenutku, ko je Pavle stisnil roko Adini materi, se je nenadoma pojavil Scalpi, ki je bržkone že kaj slutil in se motal tam okrog. Spoštljivo je vse pozdravil, odzdravila pa sta mu samo Pavle in gospa Venturinijeva. Jako se je začudil, ko je ugledal Pavleta in se še potem večkrat radovedno ozrl za njimi. Pred kolodvorom so si najeli voz in čez deset minut so bili že pred hišo Adine tete. Ta je vso družbo odvedla v prvo nadstropje, kjer so v veliki, razkošni jedilnici posedli okrog mize, na kateri je bilo že vse pripravljeno za večerjo. Pavle je nastopal docela preprosto in nekako lahkotno. Pričakovati je bilo, da se bodo ženske zanimale zanj do vseh podrobnosti in malenkosti — vsaka iz svojega vzroka in nagiba. Akoprav se je Pavle tega zavedal in akoravno je včasih začutil na sebi radovedni in opazujoči pogled gospe Salvadorijeve, se je vedel docela naravno in neprisiljeno. Nič se mu ni poznalo, da bi bil kaj v zadregi ali da bi kaj prikrival. Tudi v besedi je bil povsem odkrit in ni skušal ničesar olepšati, s čemer zlasti se je prikupil gospej Salvadorijevi. Pogovor se je naposled zasukal na domače zadeve. Ženske so opazile, da se Pavle izogiba govoriti o Adinem sporu z očetom, a nazadnje, ko so že vse govorile o tem in ko je postalo takorekoč očito, da bi rade slišale tudi njegovo mnenje, je končno vendarle spregovoril: "Ko sem v Adinem pismu čital, kaj se je zgodilo, sem se skoro prestrašil, in zabolelo me je, da sem zakrivil tako hud spor v vaši družini. Nisem se mogel takoj odločiti, naj se li odzovem Adinemu povabilu, kajti gospodu Venturiniju sem obljubil, da mu ne bom delal neprijetnosti. Težko mi je govoriti o tem in niti ne morem izreči jasne besede. Če se izrečem tako, me lahko vsakdo osumi, da sem samoljuben in brezobziren sebičnež, če pa se izrečem drugače, da sem neodločen in bojazljiv in da ne ljubim Ade. Razumeti morate moj položaj. Vsekakor pa je moje mnenje, da bi bilo najbolje, če bi se Ada vrnila k očetu in se kako pomirila z njim." "Ne, k očetu se ne vrnem! Mar naj se vrnem zdaj, ko je Scalpi pri njem?" "Jaz pa mislim, da bi ga odslovil, če bi se vrnila," je prigovarjala mati. "Ne, ne, nikakor! Sam naj prej zapodi Scalpija in šele potem se mogoče vrnem, a obljubiti mi mora, da me ne bo več žalil radi …" "Poizkusila bom, morda ga pregovorim. Zelo mu je žal, da si mu to napravila, a pokazati tega noče." "Tudi jaz upam, da se bo to kako uredilo," je pristavila teta. "Do tedaj pa je Ada lahko pri meni. Sama sem, nikogar nimam, komu naj … no, koga naj ljubim, če ne njo." Vsi so razumeli, kaj je hotela reči, čeprav se je naglo sama popravila. Imela je precejšnje premoženje in nikogar, ki bi ga podedoval. Tudi ona je prigovarjala Adi, naj se poravna s očetom — le iz obzirnosti do svoje sestre, Adine matere — a v srcu je le natihem želela, da bi bila Ada kako navezana nanjo in potrebna njene pomoči. Prav radostilo jo je, da je sredi svoje zapuščenosti postala nekako važna oseba, od katere je tudi kaj odvisno. Iz tega, v svoji korenini povsem sebičnega razloga, je tudi odobravala Adino ljubezen, njo samo pa ščitila in zagovarjala. Pol ure je manjkalo do polnoči, ko se je mati poslovila. Ostali so še nekaj časa nadaljevali pogovor, nakar so šli k počitku. Gospa Salvadorijeva — Ada ji je rekla kar Marjeta — je odvedla Pavleta v drugo nadstropje, kjer je bila zanj že pred dnevi pripravljena soba. Ta soba je bila poprej spalnica gospoda Salvadorjja. Pavleta je obšla tesnoba, ko je stopil vanjo. Par trenutkov je stal sredi nje, na temni, mehki preprogi, in se oziral po njej. Bila je prostorna in visoka, dragoceno njeno pohištvo pa je bilo staro. Vse v sobi je nekako mrko in resnobno zrlo nanj, ki se je sam sebi zdel tako majhen v tem velikem in mračnem prostoru. Od visokega stropa je visel velik lestenec in širil medlo, rdečkasto svetlobo, ki se je kar gubila po temnih kotih. Vse je kazalo, da že dolgo ni nihče spal v tej sobi. Nekakšen strah mu je stisnil srce, ko da je neupravičeno stopil v svetišče bog ve kakšnih spominov. Tam v kotu je stala široka in udobna postelja iz temnega lesa z zamolklim leskom, a na steni nad njo je visela že nekoliko otemnela podoba, predstavljajoča mlado in čudovito lepo žensko. Pavle se je razpravil, ugasnil luč in se pogreznil v mehko posteljo. Zdajci se je nekje v gosti temi oglasila ura in odbila dvanajst. Njeni udarci so s svojim brnečim in čistim zvokom napolnili vso sobo. Pavleta je obšel občutek, da hoče ura povedati nekaj iz onih davnih časov, ko so drugi ljudje bivali v tej sobi in poslušali iste njene udarce, da ima neko skrivnostno, nerazumljivo dušo, ki živi iz veka v vek. A baš ko se mu je ta občutek zgostil v jasno misel, je ura utihnila. Globoka tišina, ki je nastopila, je še povečala skoro mistični dojm v Pavletovi duši. Zopet se je spomnil, da je v Padovi, v prastarem mestu. Drugo jutro je Ada povedla Pavleta v mesto, da mu ga razkaže. Hodila sta po ozkih, srednjeveških ulicah z obokanimi prehodi, ki so v njih imeli najraznejši obrtniki svoje delavnice in lokale nastežaj odprte; mimo velikih trgovin pod arkadami in mimo vinarn, ki v njih točijo pusto črnino iz okolice. Pogosto je Pavle obstal in občudoval starinska vrtna vrata, ki jih je koval ključavničar-umetnik kdo ve katerega stoletja, za njimi pa prekrasen vrt, čigar sveže, pestro južno cvetje in zelenje se je ostro odražalo od sivega zidovja. Drugod zopet se je skozi napol priprta vrata stare patricijske hiše zazrl v njeno kamenito dvorišče, prepleteno z živo trto in s samotno, temno zeleno palmo v kotu. Naposled sta prispela do cerkve Sant' Antonio, ki je bila kar oblegana od pobožnih romarjev. V nepretrganih in gostih vrstah so se pomikali v cerkev in iz nje, med njimi mnogo vsakovrstnih nesrečnežev, ki so iskali utehe za svoje bolečine na kamenitem grobu Sv. Antona, v "Capelli del Santo". A ni bilo več časa, da bi mu vse razkazala kar v pol dneva. Obljubila mu je, da mu popoldne pokaže Museo Civico z njegovimi galerijami slik, drugi dan pa univerzo, Scuolo del Santo s Tizianovimi freskami itd. itd. Ura je bila enajst. Napotila sta se v znamenito, staro kavarno Pedrocchi, na katero je — tako mu je dejala Ada — Padova zelo ponosna, in ki jo je zgradil najuglednejši beneški arhitekt. Poslopje stoji samo zase, a pročelje ji krasi beneški lev iz klesanega marmorja. Vsa notranjščina je še danes ista, iz črnega mahagonija, a mize in stebri iz belega marmorja. Sedla sta k mizi poleg srednjega stebra. Nista opazila, da na drugi strani stebra, za njunim hrbtom, sedita Scalpi in Turato. Giuseppe Turato — tisti mladenič, ki je spremljal Anito na Triglavu — je bil nekakšen delovodja v trgovini gospe Salvadorijeve. Tako se je lahko vsak hip pod kakršno si bodi pretvezo izmuznil iz trgovine, češ, da gre po opravkih. To jutro pa je imel za to poseben razlog. Poiskal je Scalpija v kavarni in mu pripovedoval, da je Pavle prenočil v Salvadorijevi hiši, menda celo v isti sobi kakor Ada, kakor se je že na vse zgodaj šepetalo med pomočniki v trgovini in drugo služinčadjo v hiši. Scalpi — Turatijev predstojnik v fašistični organizaciji — je kar pesti stiskal in klel sam pri sebi, pobledel pa je, ko je ugledal Pavleta in Ado, ki sta smehljaje stopila v kavarno. Že vso uro je ugibal, kako bi ugonobil Pavleta. Nič pravega mu ni prišlo v glavo, akoprav je bil strokovnjak v tem. Tu pa mu je priskočil na pomoč Turato. Posvetovala sta se in tehtala vse možnosti. Naloga je bila težka, kajti Scalpiju ni šlo samo za to, da Pavleta spravi s pota, temveč tudi za to, da ga obenem očrni in se sam celo prikupi Venturiniju in Adi, češ, vidite, kakšen človek je to. S Turatijevo pomočjo je bil načrt kmalu gotov in Scalpi se je že naslajal ob misli, da se njegova namera uresniči že drugi dan. Medtem ko sta Scalpi in Turato snovala svoj načrt, sta na drugi strani stebra, na mehkem sedežu, prevlečenem s škrlatno rdečim baržunom, sedela Pavle in Ada ter tudi kovala načrte, a docela drugačne in vse lepše ko ona dva. Popoldne sta nameravala obiskati muzej, a je drugače naneslo. Med obedom je gospej Salvadorijevi telefoniral Venturinijev brat, ki je tudi že slišal, da ima Ada "nekakšnega ženina" pri sebi, kakor se je izrazil, in jo prosil, naj ga popoldne obiščejo na njegovem posestvu zunaj mesta, ker bi ga rad spoznal. Res so se odpravili tja, stric jih je sprejel gostoljubno in se takisto zanimal predvsem za Pavleta. Razkazal mu je svoje posestvo z vinogradi, potem pa je vse povabil k večerji. Posedli no okrog kamenite mize na vrtu in se pomenkovali pozno v večer. Drugo jutro se je Pavle že zgodaj kar sam odpravil v kavarno. Ada mu je dejala, da pride za njim, čim bo gotova. Res je že čez pol ure potem, ko je Pavle odšel, stopila v kavarno. Prepričana je bila, da bo sedel za istim stebrom, za katerim sta sedela prejšnje jutro. Toda začudena je obstala, ko je videla, da Pavleta ni tu. Ozirala se je po sosednjih mizah, toda pri nobeni ni sedel Pavle. Kljub temu je sedla, ker je mislila, da se je bržkone zadržal v kaki trgovini. Spomnila se je, da je že prejšnji dan omenil, da si mora nekaj kupiti. Minilo je pol ure, potem ura, toda njega od nikoder. Postajala je nestrpna, v glavi pa so ji že rojile prve, še nejasne slutnje. Neka neznana in neopredeljiva bojazen ji je stisnila srce. Naposled je telefonirala domov in vprašala teto, če se je Pavle morda vrnil. Ta je odvrnila, da ne, in skušala pomiriti nečakinjo, akoprav je bila tudi sama vsa prepadena. Ada ni več strpela v kavarni, a skrb ji ni dala, da bi se vrnila domov. Vleklo jo je v mesto, ker je upala, da ga morda kje sreča, a se je zopet bala, da bi medtem vendarle prišel in je ne našel. Tako je prav do poldneva postajala pred kavarno "Pedrocchi" in se ozirala na vse strani. Nazadnje je bila že povsem prepričana, da se je Pavletu nekaj pripetilo, in razburjena je hitela domov. Doma sta s teto ugibali, kaj bi se mu moglo zgoditi. Nihče ga ni videl, nikdo ni vedel dati sveta. Stali sta pri telefonu in izpraševali zdaj tega zdaj onega znanca. Upali sta, da morda le pride h kosilu. Ura je bila ena, naposled dve, Pavleta pa le ni bilo. Ada se ni dotaknila kosila. Slonela je ob oknu in kakor v vročici strmela skozi steklo na ulico. Ves čas je ugibala, da li bi ne kazalo, vprašati policijo, a neka slutnja, rastoča že v grožnjo, jo je odvračala od tega. Končno se je le odločila in prosila teto, naj telefonira na policijo. Ta je takoj stopila k telefonu. Parkrat je morala ponoviti Urnikovo ime, nato se je čulo neko govorjenje in vznemirjeno tekanje sem in tja in šele po petih, šestih minutah se je zopet oglasil uradnik, ki je izjavil, da policiji ni o tem ničesar znanega, da pa bodo poizvedovali. Potem sta telefonirali Adini materi in jo prosili, naj pride k njima. Ada je namreč domnevala, da je Pavle zjutraj, namenjen v kavarno, srečal njenega očeta, ki mu je morda dejal kaj ostrega in žaljivega, zbog česar je potem odpotoval, ne da bi ji o tem kaj sporočil. To je hotela izvedeti od matere in jo sploh prositi za svet in pomoč. Mati je obljubila, da pride popoldne. Ada se je zopet vrnila k oknu. Komaj pa je pogledala na ulico, je opazila automobil, ki je obstal pred hišo. Iz njega je skočila Anita. Čez pol minute je že bila pri Adi. Razburjena in zasopla se je vrgla v naslonjač in komaj spravila iz sebe: "Pavle je … je … na prefekturi." "Kaj praviš, kje …?" "Na prefekturi." "Toda to ni mogoče, saj sva s teto komaj pred pol ure vprašali, pa pravijo, da jim o kakem Urniku ni ničesar znanega!" "Pravijo …! Seveda pravijo, toda jaz sem ga videla!" "Videla si ga? Kdaj? Povej vendar!" je silila Ada. Iz sosednje sobe je prihitela še gospa Salvadorijeva in obe sta pričakujoče strmeli v Anito, ki je naposled le prišla k sebi in začela sunkoma pripovedovati: "Danes dopoldne — bilo je okrog enajstih — sem hotela k očetu v njegovo pisarno. Po stranskem stopnišču, koder hodijo le agenti in uradniki, sem iz našega stanovanja hitela v tretje nadstropje. Po stopnicah sem skoro tekla, kakor je moja navada. V drugem nadstropju, na mostovžu, skoro da nisem trčila ob dva uradnika, ki sta imela v svoji sredi mladega človeka, bledega, prepadenega in strašno zbitega. Akoprav se je komaj držal na nogah, je bil uklenjen. Po obrazu je krvavel. Uradnika me pozdravita in eden izmed njiju, ki je gotovo vedel, da sem namenjena k očetu, me je opozoril: "Gospoda prefekta ni v pisarni, gospodična Sabini; pravkar se je nekam odpeljal." "Tako?" sem se začudila, se okrenila in pozorneje pogledala uklenjenega mladeniča, čeprav kaj takega skoro vsak dan vidim. Spreletelo me je. Bil je Pavle. On me ni spoznal in me bržkone sploh videl ni, tako slab je bil. — Komaj je Anita to izpregovorila, sta se Ada in Salvadorijeva spustili v jok, a Anita je po kratkem premolku nadaljevala: — Nisem utegnila, da bi takoj prihitela k tebi in ti to povedala. Zdelo se mi je važneje, da čim prej nekaj ukrenem in vsaj izvem, za kaj gre. Kar slutila sem, da bo kaka politična stvar. Srečna misel mi je šinila v glavo. Vrnila sem se v stanovanje in telefonirala doktorju Montelliju, ki je predstojnik na političnem oddelku in ki ponavadi sam zaslišuje osumljence, — tistemu, ki sem ti zadnjič pravila, da je ves nor name. Povabila sem ga na sestanek, češ, da bi mu rada nekaj povedala. Sestala sva se že ob dveh in sedaj prihajam s tega sestanka. — — Prišel je točno in kar- ijal je od radosti. Stopila sva v slaščičarno in sedla v samoten kot. — "Rekli ste mi, da mi imate nekaj povedati," je začel. — — "Ah, nič posebnega," sem hlinila ravnodušnost, on pa je gotovo mislil, da imam namen, odgovoriti mu na njegova pisma, in da se zdaj sramujem govoriti o tem. Tako sem ga polagoma zbegala in tako omehčala, da bi mi vse povedal, karkoli bi ga vprašala. Naposled sem mu celo pravila, da ga papa ob vsaki priliki hvali, češ, kako spreten, iznajdljiv in vesten zasliševalec je, izvrsten kriminalist itd. S tem sem ga hotela pripraviti do tega, da bi postal zgovornejši in da bi se morebiti začel celo sam hvaliti, a da bi pri tem tudi kaj povedal. Poglavitno pa je bilo to, da sem zasukala pogovor v pravi tir. — "Ste danes koga zasliševali?" sem ga kakor mimogrede vprašala. "Zelo utrujeni ste videti." — — "Da, sem," je odvrnil, "nekega Avstrijca ali Slovenca, vrag ve, kaj je." — — "Tako? Slovenca ste zasliševali. To mora biti zanimivo." — — "Vrag, a ne zanimivo!" je vzkliknil. "Trmast ko osel, niti besedice ti ne prizna, pa ga bij, koliko hočeš." — — "Ste ga hudo bili?" sem vprašala. — — "Ne baš tako zelo," se je nasmehnil. "Zvečer ga zopet vzamemo v delo. Bo že spregovoril. Še drugačni so govorili." — — "Zdi se mi, da sem ga danes videla. Tako znan se mi je zdel. Kako mu je ime?" sem malomarno vprašala in si prižgala cigareto, dasi sicer ne kadim. — — "Prav čudno ime ima … čakajte … kako že … aha, da. Urnik." — — "Kako pravite, Urnik?" — — "Toda zakaj vas to zanima, gospodična Sabini?" se je skoro prestrašil. — "Saj sem vam že rekla, da se mi je tako znan zdel. Le spomniti se ne morem, odkod ga poznam … Seveda, poznam ga! Bili smo skupaj v gorah, v Sloveniji! Ne vem, kako je že naneslo, da smo se seznanili." — — "Tako, poznate ga?" — — "Da, poznam ga," sem potrdila in mu povedala, kako je bilo takrat. — — "Toda kljub temu je nevaren," je ugovarjal mojim hvalam; "ovadba je težka." — — "Res? Kdo ga je ovadil? Povejte mi to, gospod doktor, prosim vas," sem ga prosila, prijela za roko in mu proseče pogledala v oči. — — "Toda gospodična, se li zavedate, da zahtevate nekaj, česar vam po svoji dolžnosti ne smem povedati? … Prepričan sem, da ljubite tega človeka; kako bi se sicer tako zanimali zanj! Lep je res, ali …" — — "Zelo se motite, gospod doktor," sem se zasmejala njegovi žalosti, ki ga je prevzela ob tej misli. "Ne ljubim ga, pač pa ga ljubi Ada Venturinijeva, moja nekdanja sošolka in prijateljica," sem se končno zresnila. "In vse se mi zdi," sem nadaljevala, "da je ovadba krivična in lažna, da gre tu za kako maščevanje ali zmoto, kajti poznam ga dobro, saj sva z Ado Venturinijevo bili z njim v gorah več ko teden dni. Tudi vem, zakaj je prišel sem, četudi od tistega časa še nisem govorila niti z njim niti z Ado. Radi nje je prišel sem, ker ona ga ljubi." — — "Je res, kar pravite, gospodična Sabini?" se je razveselil Montelli, obenem se pa tudi sam začel bolj zanimati za stvar. — — "Res je, pri bogu," sem ga prepričevala, "sicer se pa lahko sami prepričate, saj …" — — "Verjamem vam," mi je odvrnil in se zamislil, potem pa zopet počaai nadaljeval: — — "Tudi meni je zatrjeval, da je prišel sem zgolj radi Ade Venturinijeve. Vse to verjamem, saj tudi ovadba pravi, da je prišel sem radi nje; toda ovadba pravi tudi to, da je gospodično Venturinijevo docela premamil s svojimi komunističnimi nazori, da je prišel semkaj z neko posebno nalogo, da iz nje izvablja denar za neke posebne namene, da …" — "Kaj?!" je pri tem kriknila Ada in planila s stola. "Povej, povej takoj, kdo ga je ovadil, kdo je vse to …, kdo je tako …!" "Počakaj, potrpi!" jo je mirila Anita in s še večjo vnemo nadaljevala svoje pripovedovanje: "Do tega trenutka sem mislila, da mi je Montelli verjel, kar sem mu pripovedovala o Pavletu. Potem pa, ko mi je povedal vsebino ovadbe, sem spoznala, da je mislil nekaj drugega, ko me je vprašal, če je res, kar mu pripovedujem. Mislil je namreč, če je res, da ne ljubim Pavleta, in to ga je potem tako razveselilo, ko sem se mu zaklela, da govorim resnico." "Vidite, gospodična Sabini, tak človek je ta Urnik. Ovadba pa navaja tudi docela verodostojno priča. Kaj pravite k temu? Sicer se vam pa ne čudim. Mladi ste še in naivni, vsakemu verjamete, jaz pa imam izkustva. Ne poznate teh prekanjencev; vsega so zmožni, zviti so, iznajdljivi, trdovratni in ponavadi celo zelo inteligentni in izobraženi. Svetujem vam, da pustite to in se ne brigate dalje za to stvar. Pomirite tudi gospodično Venturinijevo ter ji takisto svetujte, naj bo pametna. Mi ji ne bomo delali sitnosti, ker je iz ugledne hiše, in tudi ovadba sama pravi, da je ta zapeljana, da je orodje v Urnikovih rokah in da je v resnici povsem nedolžna." "To me je tako preplašilo, da sem se še bolj zagrizla in odločno sklenila, da ne popustim in da ga vsekakor prepričam o ničnosti ovadbe. "Prisegam vam, da se motite, gospod Montelli," sem začela iznova. "Sicer pa zahtevam, da ste z menoj popolnoma iskreni in da vsaj v tem primeru ravnate po svoji vesti, ker sicer ne morete več upati, da bi še ostala prijatelja. Verjemite mi, da bi se kot prefektova hči ne spuščala v to, če bi ne bila trdno uverjena, da je Urnik nedolžen in da gre za maščevanje ali kvečjemu pomoto. Povejte mi, kdo ga je ovadil!" sem postala že kar ostra. "No, če že hočete … Scalpi, saj ga poznate," se je naposled vdal. "Scalpi?!" sta zopet kriknili obe hkrati — Ada in gospa Salvadorijeva. "Kako, da mi to že prej ni padlo v glavo!" je že skoro onemoglo in bolestno zašepetala Ada. "Potrpi še trenutek!" je nestrpno nadaljevala Anita, ki je že kar zardela od živahnega pripovedovanja. "Naposled sem ga vprašala še to, kdo da je tista priča, ki jo je prej omenil. Tudi to mi je povedal. In kdo, mislite — ?" je Anita povzdignila in zategnila glas ter z vprašujočim in zmagoslavnim pogledom ošinila obe sobesednici. Kratek hip je pomolčala in kimaje z glavo ogorčeno in s poudarkom spregovorila: "V svoji hiši ga imate." "V moji hiši?" se je na moč začudila Salvadorijeva, sklenila roki in stopila korak nazaj, kakor da ne verjame tega. "Da, v vaši … gospod Giuseppe Turato …" Teta je pomolčala in kakor zmešana blodila s pogledom iz kota v kot. "On, praviš?" je naposled zašepetala. "On. Vse sem spravila iz doktorja, vse vem, a jutri mi pokaže ovadbo." Zdajci je Ada planila k Aniti in jo brez besede vroče poljubila na čelo. Vsa je drhtela, potem pa je skoraj padla na otomano in se spustila v jok. Anita je sedla k nji in jo tolažila: "Ne jokaj, saj ti nisem še vsega povedala; vse se bo uredilo." Pri teh besedah se je Ada zganila in se okrenila proti prijateljici, a ihtenja ni mogla zadušiti. Ada jo je nežno in ljubeče objela okrog tresočih se ji ramen in zopet začela: "Ne le da sem vse spravila iz njega, ampak sem ga tudi prepričala, da je Pavle nedolžen. Pojasnila sem mu, kako je med teboj in Scalpijem. Tudi on ga pozna in natihem zaničuje. Doušnika v srcu nikdo ne ceni; ovaduhi se celo sami med seboj zaničujejo in vsak se ponavadi tudi povsem zaveda svoje nizkotnosti, zato pa je potem tem zlobnejši. — Zdi se mi, da sem končno in po vsem trudu vendarle oživila nekaj tiste plemenitosti v Montelliju, ki mu je še ni pokvaril njegov poklic. Ne prištevam ga med najslabše ljudi. Morda korenini njegovo nagnenje do mene res v kaki človečnosti, zato sem mu potem lažje zganila to človečnost samo. Skratka: Obljubil mi je, da Pavleta tekom enega tedna spravi iz zapora, a pod pogojem, da še isti dan zapusti Italijo. — Vidim ti že na obrazu, da hočeš vprašati, zakaj šele čez en teden. Šele čez en teden zato, da se bo medtem informiral o njem v njegovi domovini, v resnici pa prej ko slej le zategadelj, da bi ne izgledalo sumljivo. Mislim, da se boji Scalpija. A tudi sicer nima povsem prostih rok. Obljubil mi je tudi, da ga ne bodo več pretepali. Kaj vse bi drevi počeli z njim! Hotela sem ga preprositi, da bi ga dal v boljši zapor in mu dovolil kake olajšave, a je vse to odbil, češ, da je povsem nemogoče. No, razumem ga, boji se." "Pa ga lahko obiščem?" je goreče vprašala Ada, ki je že nehala jokati. "Ne, tudi obiskati ga ne moreš. Tam nikogar ni dovoljeno obiskati, da bi ljudje ne videli, kako jih mučijo." Komaj pa je Anita to izpregovorila, je vstopila gospa Venturinijeva. Videti je bila vznemirjena, a vesela. Medtem ko je odlagala plašč, se je opravičevala, da ni mogla prej priti, ker imajo obisk in obrnjena proti Adi je naglo nadaljevala: "Stric Alberto je prišel. Povedal mi je, da ste ga včeraj obiskali. Potem pa sta se s papanom zaprla v sobo in se prav do sedaj nekaj razgovarjala. Niti obedovati nista utegnila, a pred pol ure me je papa poklical k sebi in me prosil, naj grem po tebe in Pavleta. Toda …" se je prekinila in se ozirala po sobi, "kje je Pavle? Kaj se še vedno ni vrnil?" Toda nobena od prisotnih ji ni dala odgovora, temveč so se le z nekakim strahom spogledovale. "No, kaj je vendar?" je nestrpno spraševala Venturinijeva. "Pavle je na prefekturi, gospa. Danes so ga prijeli," ji je končno vendar pojasnila Anita ter na kratko vse še enkrat povedala. "In čisto odveč je, da te papa pošilja po naju, ko vendar sam dobro ve, kje je Pavle," je pikro pripomnila Ada, ko je Anita končala. "Pavle je torej na varnem, jaz pa naj se lepo vrnem domov! Prozorna komedija, a nepotrebna, ker je vse ko na dlani!" "Ne razumem te popolnoma, Ada. Mar ne misliš, da papa kaj ve o tem?" je vsa zmedena in potrta besedovala Venturinijeva. "Kako bi ne vedel, ko sta s Scalpijem vedno skupaj, ko le njega posluša in se ravna po njegovih nasvetih! To zvijačo sta si skupaj izmislila, zdaj pa te pošilja k meni in mi ponuja spravo, da bi vse še bolj prikril. Sicer pa je prav, da si prišla. Tako mu boš lahko povedala, da nikoli več ne stopim v njegovo hišo," je že kričala Ada. "Toda pomiri se, otrok, saj ni tako! Papa prav nič ne ve, kaj je s Pavletom, kaj še. Tako nizko vendar ne smeš soditi svojega očeta in misliti, da bi sodeloval pri tako nepošteni stvari. To vse je napravil Scalpi sam; saj ga že od včeraj ni nič blizu in venomer leta po nekih potih. Papa mi je naročil, naj grem po tebe in Pavleta, ker ga je k temu pregovoril stric Alberto. Ne vem, kaj sta govorila, le to ti lahko povem, da je zdaj papa ves drugačen in da se želi pomiriti s teboj in Pavletom. No, to je!" "Eh, kakšne komedije!" je vzdihnila Salvadorijeva. "Vse bo še dobro," se je vmešala Anita. "Pojdi domov, Ada. Zdi se mi, da očeta res po krivem dolžiš. Pomiri se z njim in povej mu vse. Tako bo znabiti tudi Pavle prej zunaj. Jaz pa bom skušala pri Montelliju še kaj doseči, naj se jutri zopet sestaneva." Ada je vsemu prigovarjanju na kljub zrla mrko in razdraženo predse in nekaj premišljevala. Očividno se ji je upiralo, da bi kakor poslušen otrok sledila materi. Naposled je sunkoma vstala in odhitela v sosednjo sobo, ne da bi koga pogledala, čez dobro minuto pa se je že vrnila oblečena in pripravljena za odhod. Naglo, kakor da se ji mudi, se je poslovila od tete, ji obljubila, da jo bo vsak dan obiskala, in odšla, ne da bi čakala svojo mater in Anito. <center> '''X.''' </center> Venturinija je res pregovoril njegov brat Alberto, naj Se poravna s svojo hčerko in sprijazni s dejstvom, da Ada hoče Pavleta. Poudarjal je, da je ta Urnik prav za prav razumen in pošten človek, ki bi se z njim dalo kaj napraviti. Venturini se je temu dolgo upiral, naposled pa, ko je izprevidel, da je tako vendar bolje, kakor da popolnoma izgubi hčerko, se je vdal bratovemu prigovarjanju. Da bi pomiril Ado in se v miru z njo pomenil, je poslal Scalpija v Neapelj po trgovskih poslih. Poleg tega je zasumil, da Scalpi v trgovskih manipulacijah, ki mu jih je poveril, ni ravnal docela pošteno. Vendar je o tem še molčal in prosil Ado, naj natanko pregleda knjige in račune. Ada se je kar z naslado lotila tega opravila. Mrzlično je brskala po knjigah in računih ter molčala. Že drugi dan po njenem povratku na očetov dom jo je zopet obiskala Anita in ji povedala, da bodo kmalu, morda že jutri, vsi pozvani na prefekturo, kjer jih bo dr. Montelli zaslišal in soočil s Pavletom, potem pa da ga bo izpustil. Povedala ji je tudi, da ji je uspelo poslati Pavletu nekaj priboljška in sporočilo, da bo kmalu prost. Res so Ada in njeni starši že naslednje jutro prejeli povabila. V njih je bilo rečeno, naj se ob uradih zglasijo na policijski prefekturi pri dr. Montelliju, kjer bodo zaslišani v neki zadevi. Vsi skupaj so se odpravili tja že popoldne, ker je Ada tako hotela. Najprej je vstopil Venturini, se predstavil in pokazal povabilo. Dr. Montelli je postal mahoma prijaznejši, mu ponudil stol in se jel opravičevati, češ, da je tudi njemu samemu ta zadeva neprijetna itd. Iz sosednje sobe je poklical še nekega uradnika za pričo, nato pa začel izpraševati Venturinija, odkod in kako pozna Pavleta, kakšnih nazorov da je Pavle po njegovem mnenju, zakaj je nasprotoval njegovemu prijateljstvu z Ado, če še nasprotuje itd. Venturini je izjavil, da je nasprotoval radi tega, ker Urnika tedaj še ni dovolj poznal, ker je tujec, povrhu pa reven itd., da pa zdaj nič več ne nasprotuje, ker se je prepričal, da je Urnik pošten, marljiv in inteligenten, ter da mu je povsem nepojmljivo, odkod se je vzela taka ovadba zoper njega. Montelli je pri izpraševanju kazal nenavadno natančnost in dajal taka vprašanja, da se jim je Venturini čudil. Ko je bil zapisnik gotov in podpisan, se je Montelli zahvalil Venturiniju in kakor mimogrede omenil, da "najbrže ne bo nič hudega". Zatem je prišla na vrsto Venturinijeva žena in nazadnje Ada. Ko je vstopila, ji je na pragu za trenutek zastala noga, kajti zastrmela se je bila v Pavleta, ki je sedel na stolu ob steni Montellijeve sobe. Potem pa je odločno in nekako trdo stopila naprej in se ustavila pred Montellijevo mizo. Niti pozdravila ni in molče je položila svoje povabilo na mizo. Dr. Montelli jo je pogledal z neprikritim zanimanjem in se pri tem komaj opazno nasmehnil, a se že naslednji hip skoro nenaravno zresnil. Tudi prisotni uradnik, stoječ ob steni, ter mlada tipkarica za pisalnim strojem nista odvrnila svojih motrečih pogledov od nje. Dr. Montelli je brskal po nekih papirjih, potem pa dvignil glavo in vprašal, ne da bi jo pogledal: "Vi ste Ada Venturinijeva?" "Da." "Rojena v …" "Da," je odsekano odgovarjala Ada. Ko so bile formalnosti opravljene, se je dr. Montelli obrnil na svojem stolu, pokazal na Pavleta, bledega in mirno sedečega ob steni, in vprašal: "Poznate tega gospoda?" "Poznam ga." "Zakaj je prišel v Padovo?" "Povabila sem ga." [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1935]] [[Kategorija:Nace Mihevc]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] gna3stngkqll7dkc79b0182kfgrd785 207813 207811 2022-08-24T10:31:33Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Zaroka na grobu | normaliziran naslov = | avtor = Nace Mihevc | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 28/140–142, 144–147, 149–152, 154–157, 159–162, 164–169; {{mp|leto|1931}} | vir = dLib {{fc|dlib|QRIWHPRX|s=4|140}}, {{fc|dlib|HJPBDSA0|s=4|141}}, {{fc|dlib|VVISDYSN|s=4|142}}, {{fc|dlib|B32CSN95|s=4|144}}, {{fc|dlib|HRLWG1DU|s=4|145}}, {{fc|dlib|BTEIEPJK|s=4|146}}, {{fc|dlib|AABMGTZD|s=4|147}}, {{fc|dlib|KKU1K1EF|s=4|149}}, {{fc|dlib|GBIOFRVS|s=4|150}}, {{fc|dlib|OXMA578X|s=4|151}}, {{fc|dlib|DRURZUVP|s=4|152}}, {{fc|dlib|XUCC1XUE|s=4|154}}, {{fc|dlib|6GK0FWJA|s=4|155}}, {{fc|dlib|GYXRMF4S|s=4|156}}, {{fc|dlib|2GJBF7AE|s=4|157}}, {{fc|dlib|H3UVFVGX|s=4|159}}, {{fc|dlib|OUJD3WLZ|s=4|160}}, {{fc|dlib|XXQAFHBU|s=4|161}}, {{fc|dlib|J7NMD26B|s=4|162}}, {{fc|dlib|ZM2DBONW|s=4|164}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> Po dovršenih studijah na višji gozdarski šoli v Gradcu je sin nadgozdarja Urnika še nekaj dni blodil po mestu. Obiskal je nekatere znance in naposled se je namenil, da se poslovi tudi od dobrega prijatelja Hrastnika. Pozno popoldne je povprašal po njem pri njegovi gospodinji, a ta mu je povedala, da ga ni doma, ter mu svetovala, naj ga počaka, češ, da se bo kmalu vrnil. Odvedla ga je v Hrastnikovo sobo, tu nekoliko pokramljala z njim, nazadnje pa zopet odšla po svojih opravilih in ga pustila samega. Urniku je postalo dolgčas, zato se je z zanimanjem začel ozirati po revni študentovski izbici. Na poleg stoječi polici je opazil sveženj časopisov. Leno je segel po njih in jih položil predse na mizo. Z ne prevelikim zanimanjem je začel prebirati enega za drugim, in ko je tako prišel do tretje številke "Grazer Tagblatt", sta vzbudila njegovo pozornost dva visoka stolpca imen, razvrščenih po abecednem redu. V prvem so bila imena v pretečenem tednu padlih vojakov, v drugem pa pogrešancev na julijanskem bojišču. Brž je z očmi poiskal skupino imen z začetnico U in res našel, kar je iskal. Tu je stalo zapisano ime: Urnik Pavel, četovodja, 7. lovski bataljon, Kostanjevica nad Kanalom. Bolesten stok se je izvil Pavletu iz grla. Roki sta mu ko mrtvi omahnili ob telo, časopis je zdrknil na tla, a v očeh sta mu zalesketali solzi. Ah, moj oče, je zopet zastokal, se naslonil ob mizo ter grenko zajokal. A baš tedaj je vstopil prijatelj Hrastnik, vesel in nasmejan, kajti že zunaj je zvedel od gospodinje, da ga nekdo čaka v sobi, in mislil si je, da to ni nihče drug ko Urnik. Hotel mu je čestitati k dovršitvi študija, toda videč, da prijatelj joka, je osupel obstal na pragu ter mehko vprašal: "Kaj je vendar, da si tako žalosten?" Urnik se še ni toliko opomogel od svoje prepadenosti, da bi mu mogel karkoli odgovoriti. Toda Hrastniku je nekako sama od sebe šinila prava slutnja v glavo. Opazil je bil na tleh leteči časopis in takoj se mu je zazdelo, da je U kriv Urnikove žalosti. Zato ga je nekako s strahom pobral in po kratkem iskanju tudi on našel ter prečital žalostno novico. Zasmilil se mu je prijatelj, a rekel ni ničesar, ker je menil, da je v takem trenutku bolje molčati; le sožalno ga je gledal. Šele po dolgem premolku je naposled vprašal: "Kaj boš počel sedaj?" Tudi na to vprašanje mu Urnik ni dal odgovora, le z rameni je nemo odgovoril, da ne ve. Tako sta par dolgih minut nemo strmela drug v drugega. "O, kako si imel prav," je naposled komaj slišno zašepetal Urnik, "ko si vedno spraševal, čemu ta vojna! Res, le zakaj toliko krvi, toliko nedolžnih življenj in trpljenja. Kakšen cilj in smisel ima prav za prav ta strašna stvar, ta krvava vojna?" To je Urnik govoril bolj zase kakor pa svojemu prijatelju. A ta ga je razumel. Čutil je, da se je pod vtisom pretresljive novice v prijatelju zganilo nekaj težkega, rednega, zato je molčal in le zamišljeno kimal z glavo, kakor da je s svojimi mislimi nekje drugje. Tisti večer je Urnik ostal pri svojem prijatelju z namenom, da tam tudi prenoči. Hrastnik je pod večer odšel v mesto, odkoder se je vrnil jako pozno, šele po polnoči. A Urnik radi razburjenja ni mogel spati, zato je ves čas kramljal s Hrastnikovo gospodinjo. "Čudno se mi zdi, da gospoda Hrastnika danes tako dolgo ni domov. Še nikoli ni tako dolgo ostal zunaj," se je čudila gospodinja. Komaj pa je izrekla, so se že odprla vrata in vstopil je Hrastnik, očividno precej razburjen. "Ali še ne vesta," je hitel in lovil sapo, ker se je bil zaradi hitrice, a katero je tekel po stopnicah, precej zasopel, "ali še ne vesta, da je vojna končana? Poslušajta, kakšno vpitje je na ulici. Vse kriči: Dol s cesarjem, dol z morilci, živela republika!" A na Urnika ta novica ni delovala tako, kakor je Hrastnik pričakoval, kajti preveč ga je presunila že prva vest o očetovi smrti, in sedaj je bil top za vse drugo. Po dolgem molku, polnem nemirnih in begajočih misli, je resignirano skomignil z rameni in s tihim povdarkom dejal: "Da, da, vse za domovino, dom, cesarja. Tudi moj oče je moral za to umreti …" <center> '''II.''' </center> Naslednje jutro se je Urnik prisrčno poslovil od svojega prijatelja in se odpravil v mesto. Po končanih opravkih je naposled krenil proti kolodvoru, da se odpelje domov, k svoji materi v Radovljico. Pavel Urnik je moral v kratkem času doživeti kar tri velike spremembe zapored. Dovršil je šole in postal je takorekoč samostojen in svoboden človek. Izgubil je očeta in sredi vsega tega se je končala vojna. Zato se je ob pogledu na pestre in burno kričeče množice še bolj vznemiril in skoro zmedel. Ta vznemirjenost mu je povzročala nekako vročico, v kateri so mu bile misli napete, a begajoče. V množici je prav dobro opazil vsakovrstne ljudi, toda ta dan se mu je zdelo, da prvikrat vidi te ljudi. Šele ta dan je z vso pozornostjo opazil te ranjence in invalide, ki so bili na vse načine pohabljeni in ki so se s čudnimi, včasih smešnimi in grotesknimi kretnjami poganjali naprej ob svojih bergljah ter na vse grlo kričali. Zazrl se je prvikrat v otroke, drobne in šibke, z velikimi glavami na slabotnih telescih, z bledimi in upadlimi lici ter široko razprtimi, lačnimi očmi. Tudi ti so bili tu, na ulici. Ta dan je mladi Urnik prvikrat videl te ljudi, tako različne, a vendar tudi tako enake v njihovem trpljenju in ogorčenosti, ko so strnjeni v široke množice bučno demonstrirali proti habsburškim zatiralcem, proti vojni in stradanju. Včasih zadostuje samo rahel sunek v dušo, zaprto in neobčutno za vse na svetu, da se mahoma odpre nastežaj in bolestno občuti vse, za kar se človek poprej še zmenil ni. In tak pretresljaj je bil za Urnika očetova smrt. Res je, da dostikrat človeku lastno trpljenje ne da, da bi videl in občutil trpljenje drugih, in ga celo odvrača od tega, da bi razmišljal o čem drugem ko le o svoji bolečini. A z Urnikom je bilo tako le v prvih urah, polagoma pa se je tista čisto določena bolečina prelila v nekako splošno žalost, občutljivost in sočutnost, v nekako resnobo in premišljivost. Začel je razmišljati tudi o vojni, ki mu je vzela očeta in ki se mu je zdela poprej sama od sebi umevna stvar, navzeta iz šolskih knjig. Ko je dospel na kolodvor, je bila gneča tolikšna, da mu je bilo popolnoma nemogoče, priti do blagajne, kjer si je hotel kupiti vozni listek. Po nasvetu nekega železničarja je šel kar brez listka na vlak, češ, saj v teh časih je zmešnjava taka, da ni važno, kje si ga kupiš. V vagonu se je stisnil v kot pri prvem oknu. Kratek žvižg, lokomotiva je težko zasopla od velikega napora, nato pa je čedalje hitreje sopihala mimo umazanih predmestnih poslopij, tovarn in delavskih kasarn proti jugu v zeleno Spodnjo Štajersko. Sončni žarki so se poigravali na umazanih vagonskih šipah in v potnikih budili vedno večjo radost, kajti skoro vsi so se vračali na svoje domove. Komaj je utihnila ena pesem, že je na drugem koncu vagona zaorila druga, še glasnejša in veselejša. Tudi tisti so peli, ki so leto za letom ležali v blatnih strelskih jarkih, pretrpeli mnogo lakote, žeje in mraza, preboleli težke bolezni in hude rane. "Za cesarja" so se borili, toda danes so ga vsi vprek kleli s tisto domovino vred, ki so jim jo že od mladega vsiljevali. Ne, to ni bila njihova prava domovina; v svojo pravo domovino so se sedaj šele vračali, vsak v svojo vas, k svojim staršem, bratom in sestram, k ženi in otrokom. Zato je bilo med njimi toliko veselja. Pavle je tedaj prvikrat z zanimanjem prisluhnil pogovoru teh umazanih, razcapanih shujšanih in zanemarjenih ljudi, ki so bili po tem zunanjem videzu popolnoma propali. Zazdelo se mu je, da je zašel v docela nov svet, kajti nikoli še ni slišal takih pogovorov. Čutil je, kako se mu pod vtisom teh pogovorov maje njegova trdno zgrajena stavba lepih naukov in nazorov, pridobljenih v šoli in iz knjig. In zopet je začel premišljevati besede svojega prijatelja Hrastnika, s katerimi mu je ta vedno dopovedoval, da vojna ni bila nikakršen boj za domovino in cesarja, ampak borba za kapitalistične interese, za nove kolonije, nova tržišča itd. Medtem pa je vlak drdral proti Mariboru. Na mariborskem kolodvoru je bilo ko v panju. Nekateri so se vračali na Madžarsko, drugi na Hrvatsko, tretji zopet v Italijo. Videlo se je tudi mnogo slovenskih zastav. Kje je sedaj nekdanja ponosna Avstrija, se je vprašal Urnik. Ljudje so drli na vse strani, se prerivali in kričali, lezli vagonom na strehe in se tlačili po stopnicah. Prav tako živahno je bilo v Zidanem mostu in skozi ob progi do Litije. Na nazidku ob Savi so stali vojaki. Nekateri so s puškami streljali v zrak, drugi so peli in kričali. Ko se je vlak ustavil v Litiji, je nasproti Pavleta sedeči vojak nenadoma zavriskal, pograbil svoj nahrbtnik in planil iz vagona. Pri kolodvorskem izhodu je stala starejia ženska s tremi otroci in se pognala proti njemu, ko ga je uzrla. Ni mu podala roke, marveč se mu je vrgla okrog vratu in ga poljubljala. Otroci so skočili za njo in jo vlekli od očeta, zakaj vsi so ga hoteli videti in objeti. A njemu, staremu vojaku so stopile v oči solze radosti in ganjenosti. "Joj, kako je Mirko že velik", je vzkliknil naposled s razburjenim glasom. "I, trinajst je bil, ko si šel, štiri leta te ni bilo, sedaj jih ima pa sedemnajst," mu je pojasnila žena. Pavle je stal pri oknu in opazoval te prizore. Tudi njemu so marsikdaj stopile solze v oči, kajti enake slike so se vrstile po vseh postajah do Ljubljane. Ko je vlak privozil na ljubljanski kolodvor, je čakajoča množica dvignila tolikšen krik, da ni bilo mogoče razločiti besede. Vsi vprek so se klicali in pozdravljali, možje poljubljali svoje žene in otroke, mnogi so se smejali, drugi zopet jokali, in marsikdo je zaman z razburjenim srcem iskal dragega svojca in končno potrt odšel. Tudi Pavle je izstopil, a njega ni nihče pričakoval. Podal se je med nemirno množico in obšlo ga je prijetno čustvo, ker se je že čutil kakor doma. Tudi če grem peš, pridem še danes domov, je premišljeval sam pri sebi. Poizvedel je, kdaj odhaja prihodnji vlak proti Gorenjski. Ker je odhajal šele ob sedmih zvečer, je imel dovolj časa, da si je zopet po dolgem času ogledal Ljubljano in vrvenje po njenih ulicah, ki je bilo isto kakor v Gradcu in povsod drugod. <center> '''III.''' </center> Ob sedmi uri zvečer je Pavel Urnik na gorenjskem kolodvoru vstopil v vlak, da se končno popelje v Radovljico. Med vožnjo je premišljeval, kaj naj počne, ko pride domov. Ni upal, da bi v tej povojni zmešnjavi kmalu našel kako službo. Zato se je vračal s težkim srcem, kajti vedel je, da bo materi v breme, dokler si sam kaj ne zasluži. Poleg tega je bil prepričan, da je mati že obveščena o očetovi smrti in da sedaj doma toči solze. Manjkalo je nekaj minut do devete ure, ko je vlak prisopihal skozi predor in obstal na radovljiškem kolodvoru. Pavle je skočil iz vagona, stekel na cesto in hitel proti domu. Hotel je, da bi bila mati še pokonci, ko pride domov. Pri hiši je potrkal na okno, ki je bilo še razsvetljeno. "Kdo je?" se oglati mati. "Jaz, Pavle, mati!" "Kaj si že doma?" se je čudila, ko mu je odpirala. "Očeta pa še zmerom ni." Pavle jo rahlo objame, ko da bi jo s tem hotel obvarovati in preprečiti, da bi ne padla, ko ji pove strašno resnico. "Mati," je tiho in boječe spregovoril in ji gledal naravnost v oči, s pogledom, ki bi ji lahko že sam ulil pravo slutnjo v zavest, "moja mati, ne ustraši se! Očeta … ne bo … nikoli več ga ne bo. Mrtev je in ne vrne se več." "Kako to, saj se tudi drugi vračajo; vsak dan prihajajo, da, celo s Poljskega prihajajo!" "Mati, vem, da je mrtev in da ga nikdar več ne bova videla. Poročilo padlih sem bral, že v Gradcu. — Tudi on je med njimi." Mati, shujšana in drobna ženica skrbljivega obraza in sivih las, ga je nekaj časa začudeno gledala, nato pa krčevito zajokala, ko da šele sedaj razume, kaj ji je povedal. Pavle, ki jo je še vedno držal v objemu, jo je tolažil in nežno božal po sivi glavi. No, marsikje je danes tako, je natihem mislil sam pri sebi, a mati je kar naprej točila solze, katerim so se končno pridružile še sinove. Dolgo v noč sta si sušila solze in tiho kramljala. Pred obema se je pojavilo isto težko vprašanje: Kaj sedaj? A vendar sta drug drugega tolažila, kolikor sta mogla, čeprav je bilo obema enako hudo. Naslednji dan sta začutila strašno praznoto okrog sebe. Pavle je potem kake tri dni taval okrog hiše in premišljeval, kaj bi začel, akoravno mu mati ni nikdar potožila o revščini, ki se je naselila v njunem domu. Pavle je to sam čutil in vedel, kaj skrbi mater. Prenehala je podpora, prihranki so bili porabljeni, drugih dohodkov pa ni bilo. Nekega dne je Pavle blodil po Trški gmajni in zopet ugibal, kako bi prišel do kakega zaslužka. Odločil se je, da vsekakor napravi konec svojemu brezdelju. To moje pohajkovanje me ne bo privedlo nikamor, si je govoril. Sklenil je, da si poišče delo, najsi bo kakršnokoli že; za vsako bo prijel, to pa takoj naslednji dan. Res. Drugo jutro je Pavle vstal bolj zgodaj, šel na trg in se podal nizdol po cesti, nato čez most, in na Lancovem zavil na desno proti vodnim žagam. Tako je prispel do Mulajeve žage, je krenil naravnost proti pisarni in vstopil. Kar naravnost in kratko je povedal, da je prišel dela prosit. Gospodar ga je dvomeče motril od nog do glave, našobil usta in odvrnil: "Delavcev za delo res potrebujem, a vaše roke ne kažejo, da bi v življenju kdaj delali." "Ne bojim se nobenega dela," se je opogumil Pavle. "Pa me vzemite za en teden na poskušnjo. Če ne bom za rabo, me lahko odpustite." "No, prav, pa pridite jutri ob sedmih zjutraj. Zglasite se pri Jernaču; ta vam odkaže vaše delo." Ko sta se nato dogovorila še zastran plače, se je Pavle zahvalil in odšel. Zadovoljen in vesel je hitel domov, da čim prej pove materi, da si je našel delo. Naslednje jutro se je Pavle zglasil pri delovodji Jernaču, ki ga je takisto začudeno premeril od nog do glave in se nato obrnil proti starejšemu možu, ki je baš prihajal mimo: "Slišiš, Jesenar, s tem fantom bosta deske skladala!" "Prav, kar z menoj pojdi; greva na gornjo stran žage," se je glasil kratek odgovor. Jesenar in Pavle sta dvigala deske in jih skladala v kupe. Jesenar ni nič govoril ter venomer delal. Šele ob desetih je spregovoril: "No, pa malo počijva!" Iz oguljene kamižole je potegnil precejšen kos kruha in ga začel mleti. Pavle se je naslonil poleg njega in ga gledal. Videl je, kako ga Jesenar od strani skrivoma opazuje, zlasti njegove roke, ki so na dlaneh postale krvavo rdeče. No, dečko, ti pa še nisi dosti desk preložil, si je mislil Jesenar, a naglas je dodal: "Kje pa si bil doslej in kaj si delal?" Nekako v zadregi mu Pavle odvrne, da je bil ves čas v šoli in da dosedaj ni še nikoli delal z rokami. "Težak je začetek, če si moraš sam kruh služiti, kaj ne?" "Kaj hočete, tudi drugi morajo. Vsak mora enkrat prijeti za delo, jaz kakor drugi, če hočemo živeti," mu končno odvrne Pavle. "Hm, pa bi naj drugega poiskal, če si šolan." "Je že tako, drugega dela nisem dobil, sem moral pa to prijeti, kar sem dobil. Z materjo morava živeti." "In oče? Kaj dela oče? Ali sta sama z materjo?" "Sama. Oče je padel v vojni." "A potem pa že. Veliko, veliko jih je vojna izplela," je zavzdihnil Jesenar. Jesenar in Pavle sta delala naprej, dokler ni zvonilo poldan. Opoldne je šel Pavle domov. Mati mu je pripravila kosilo, ki je že na mizi čakalo. Sedel je k mizi, a predno je vzel žlico v roko, jo venomer pihal v dlan. Mati je to zapazila. "Ali te roke pečejo?" Pavle ni ničesar odgovoril, a mati je postavila skledo mrzle vode preden in ga boječe prijela za ramo: "Daj, drži roke nekaj časa v mrzli vodi, in gotovo ti bo odleglo!" Pavle je res položil roke v vodo. To mu je tako dobro storilo, da je pozabil na kosilo, le par žlic juhe je pojedel in se vrnil na delo. Popoldne je delo trajajo od ene do šestih. Študentovske roke Pavletove niso bile vajene, ves dan desk v kupe skladati. Proti šesti uri se mu je zdelo, da od zapestja naprej sploh nima rok. Vsi prsti so mu tako otrpli, da jih sploh čutil ni, preko dlani pa je bil en sam mehur. Zvečer, ko je prišel domov in ko se je vsedel za mizo, so mu roke ko mrtve visele ob telesu. Mati je postavilo večerjo predenj, a Pavle se ni zmenil zanjo, ker so ga roke tako bolele, da niti žlice ni mogel držati; ona pa je dobro vedela, kaj mu je, in z njim vred čutila bolečino, toda ni se mu upala ničesar reči. "Pavle, ali ne boš nič jedel?" se je naposled ojunačila. "Večerja bo mrzla!" "Res, ne bom jedel, mati, nič mi ne diši, le truden sem. Kar spat pojdem." Pavle je od utrujenosti takoj zaspal, mati pa je tiho in oprezno sedla poleg njegove postelje in ga skrivoma in z ljubeznijo opazovala. On edini ji je ostal, zato ga je zelo ljubila. Nenadoma je s strahom opazila, da ima mehurjaste dlani, in zasmilil se ji je v srce. Zopet se je spomnila svojega rajnega moža in si mislila: "O, če bi on to videl … Že tako ga je rad imel." V oči sta ji stopili solzi. Odprla je zelo staro omaro, v kateri se je navzlic revščini blestelo belo in lepo urejeno perilo, vzela iz nje čisto brisačo, jo pretrgala na dvoje, oba dela namočila v mrzli vodi in ju previdno ovila okrog Pavletovih rok. Ko je to opravila, je tudi sama legla k počitku, poprej pa je še sklenila, da ga ne pusti več na delo. Prebudivši se, je Pavle zjutraj najprej pogledal na uro. Bila je že šest. Hitro je vstal in se rahlo umil z bolečimi rokami, za katere pa se ni preveč zmenil. "Pavle, ostani doma! S takimi rokami vendar ne boš delal," se oglasi mati. "Ne mati, kaj pa bodo mislil o meni, če izostanem! Se bom že privadil in utrdil," je oporekel, naglo popil kavo, kruh pa vtaknil v žep in odšel na delo. Zopet sta s starim tovarišem deske v kupe skladala in nič govorila. Šele ob desetih sta zopet sedla poleg skladovnice in načela vsak svoj kos kruha. "No, kako je? Roke niso vajene tega dela, kaj ne?" ga vpraša njegov starejši tovariš. "Vidiš, tako kožo moraš imeti kakor jaz, potem pa gre," je še dodal in se režal, moleč mu svojo žuljavo dlan. "Očka, vse še pride! Človek ne sme biti preveč mehkužen. Res me boli, pa se tolažim, da me ne bo dolgo," se je odrezal 'Pavle, ki so ga pri tem tako roke skelele, da bi najrajši vpil. <center> '''IV.''' </center> Pri mizi sedi starejši gospod z dolgo, častitljivo in s srebrnimi nitkami prepleteno brado —gospod Reiter, ravnatelj gozdarskega urada grofa Thurntaxisa. Pred njim stojita dva nadgozdarja, ki mu poročata o delovanju v svojih revirjih. Nadgozdar Lešnik je poročal o delovanju nadgozdarja Steina v bistriškem revirju in ga obenem opravičeval, češ, da danes ni mogel sam priti, ker so tam vsi delavci stopili v stavko, tako gozdni kakor tudi delavci na žagah. "Ali žage ne režejo in sploh stoje?" je začudeno spraševal ravnatelj Reiter. Oba nadgozdarja mu to potrdita. "A zakaj so delavci stopili v stavko?" je hotel vedeti ravnatelj. Toda komaj je to izpregovoril, je vstopil uradnik iz prednje sobe in naznanil: "Zunaj čakajo trije delavci in prosijo, če bi jih sprejeli, gospod ravnatelj." "Odkod so, iz katerega revirja?" "Iz bistriškega, gospod ravnatelj." "No, to je pa ravno prav, da se lahko sam prepričam o vzrokih stavke. Kar pridejo naj!" Vstopili so eden za drugim, pozdravili in obstali blizu vrat. Nobeden si ni upal stopiti naprej po dragoceni preprogi, da bi je ne umazal s svojimi težkimi škornji. "Prosim, kar sedite tu k nam, da se pogovorimo, in povejte, kaj bi radi!" jih je vabil ravnatelj, pri tem pa pozorno in radovedno motril vsakega posebej. Prvi je stopil k mizi najmlajši izmed njih, žagar Hribernik, plečat in zagoren mož približno pet in tridesetih let, za njim pa gozdarja Rajar in Podgorc, ki sta bila bolj boječa. "No, kaj vas je sem privedlo?" se je ravnatelj obrnil proti Hriberniku in si med tem prižgal debelo cigaro. "Gospod ravnatelj," je povzel Hribernik, "pred tremi tedni nam je nadgozdar gospod Stein znižal plače; gozdnim delavcem za dvajset, žagarjem pa za petnajst od sto, a zadnjo soboto zopet vsem za pet od sto. Gotovo vam je znano, da je živež vsak dan dražji, in razumeli bodete, da pri takem zaslužku ni mogoče živeti, zlasti ne z veliko družino. Zato smo vsi zapustili delo." Ravnatelj se je vzravnal v svojem naslanjaču, pomenljivo pogledal vse tri delavce in pritisnil na koščeni gumb električnega zvonca in takoj nato je zopet vstopil uradnik. "Prinesite mi knjigo o delavskih plačah iz bistriškega revirja!" mu ukaže ravnatelj. Par trenutkov za tem je ležala pred ravnateljem debela knjiga, toda ravnatelj je ni odprl, marveč vprašal: "Ali so se v zadnjem času delavske plače v bistriškem revirju kaj spreminjale?" "Ne, nič, gospod ravnatelj," mu je pojasnil uradnik. Nato šele vzame ravnatelj knjigo v roke in začne listati po njej. Toda kmalu jo je zopet odložil in vzkliknil: "Če je tako, tedaj je nadgozdar Stein denar spravil v svoj žep." Vsi so se začudeno spogledali, zlasti oba nadgozdarja. "Pripravite voz!" je kratko ukazal ravnatelj, segel po peresu in začel pisati neko pismo. Ko je končal, se je okrenil proti delavcem, ki so molče sukali svoje klobuke v rokah, in spregovoril: "Plače bodo ostale take, kakor so bile prej. Upam, da ste s tem zadovoljni. Vrnite se v vaš revir in recite delavcem, naj se zopet poprimejo dela! Imate še kako željo?" Oglasi se Hribernik in prosi, če bi delavci smeli v gozdu in na žagah pobirati drva, ki odpadajo. "Saj to je bilo vedno dovoljeno," odvrne ravnatelj. "Gotovo, da vse ono, kar na žagi in v gozdu odpade, lahko poberete in porabite, da tam ne bo segnilo." Potlej ravnatelj vzame z mize zaprto pismo in ga izroči Hriberniku. "Zunaj je voz. Peljite se nazaj in to pismo takoj izročite gospodu Steinu!" Delavci so odšli in pri ravnatelju sta ostala samo še nadgozdar Lešnik in njegov tovariš. Prvi je zopet spregovoril ravnatelj Reiter: "Nekaj nezanlišanega je to, kar se danes dodaja. Nikakor ne gre, da bi se delavstvo v teh časih, ko je že itak razburkano radi vojne, še na tak način goljufalo. Prepričan sem, da plač ne bom mogel vedno držati na tej višini, toda v tem času je to potrebno. Toda kaj naj storim potem, ko bom delavske plače moral reducirati? Prisiljen sem odpustiti nadgozdarja Steina, toda trenutno nimam nikogar, s katerim bi ga nadomestil." Pri teh ravnateljevih besedah se je Lešnik nenadoma zganil, kajti ponudila se mu je lepa prilika, da izpregovori tisto, kar je imel na srcu. "Gospod ravnatelj, gotovo se še spominjate nadgozdarja Urnika, ki je bil pri nas čez deset let v službi in ki je pozneje padel v vojni?" "Kaj pravite, naš Urnik je padel?" "Da, da, gospod ravnatelj, Urnik je padel na italijanski fronti. Njegov sin Pavel mi je to povedal. Sedaj živita sama z materjo. On je dovršil višjo gozdarsko šolo v Gradcu, a ne najde službe in se udinja kot navaden delavec na žagi. Že to dejstvo samo govori, da je vrl dečko, in dovolim si prositi vas, da sprejmete njega na izpraznjeno Steinovo mesto." "Seveda, seveda, takoj, zakaj pa ne! Če se je po očetu vrgel, sem kar vesel, da zdaj lahko njega sprejmem namesto padlega očeta. O, kakšna škoda zanj!" Ravnatelj je zopet pozvonil in vstopivšemu uradniku naročil, naj sina bivšega nadgozdarja Urnika takoj pismeno obvesti, naj se čim prej zglasi pri njem v pisarni. "Vem," je odvrnil uradnik, "saj smo ravno danes prejeli njegovo prošnjo, s katero prosi za kako mesto." "Tem bolje!" Zatem je ravnatelj odpustil oba nadgozdarja in stopil v sosednjo pisarno, kjer se je jako razsrdil nad gospodom Heinzom, češ, da se je premalo brigal za bistriški revir in da predolgo ni napravil nobene kontrole. Naročil mu je, naj napravi obračun z gospodom Steinom, ker je slednji odpuščen iz službe, in da naj gospoda Urnika pošlje k njemu, kadar se bo zglasil v pisarni. <center> '''V.''' </center> Pavle je prišel domov truden kakor še nikoli. Roke so se mu po treh tednih sicer utrdile, toda tako truden kakor ta večer, ni bil še nikoli. Ves dan je skladal težke plohe in mišice so mu kar trepetale, kakor da mu mravljinci lazijo pod kožo. Še predno je prispel do hiše, mu je prišla mati naproti in mu povedala, da je od gozdarskega urada prišlo pismo zanj. V tem trenutku je Pavle pozabil na svojo utrujenost in hitel v hišo. Na mizi je ležalo pismo. Ves nestrpen ga je odprl in čital, mati pa je radovedna stala poleg njega. "V gozdarski urad me kličejo, mati. Mogoče dobim službo, ali bog ve, kaj hočejo od mene." "O, da bi vsaj! Pa saj si pred par dnevi prošnjo poslal v urad; gotovo te sprejmejo!" "Ne verjamem, mati; premlad sem še." Pozno jesensko sonce se je zlivalo po belih in rdečih krizantemah, ki so se vrstile ob belih potih v parku pred graščino. Pred vhodom v gozdarski urad sta se košatila dva oleandra, desni krvavo rdeč, levi pa v snežno belo cvetje odet. Na hodniku pred ravnateljevo pisarno sta stali dve gosti palmi, kar vse je napravilo na Pavleta dojem sijaja in razkošnosti. Preko mostovža je krenil naravnost proti pisarni, potrkal in na odziv vstopil, se ustavil pri prvi mizi ter povedal, kdo da je. "Da, gospod ravnatelj bi rad sam govoril z vami. Mislim, da je že tu; takoj pogledam." Uradnik je stopil v ravnateljevo pisarno in javil, da zunaj čaka gospod, ki so mu pisali, naj se zglasi v uradu. Ravnatelj si prižge svojo običajno smotko in veli: "Naj vstopi!" Na uradnikov migljaj je Pavle vstopil v ravnateljevo pisarno, pozdravil in se rahlo priklonil. Ravnatelj je vstal, mu stopil naproti in ponudil roko. "Vi ste Urnik Pavel, kaj ne, sin našega bivšega nadgozdarja," mu je začel ravnatelj kar stoje in, ne da bi čakal Pavletovega odgovora, nadaljeval: "Predvsem vam moram izraziti sovoje iskreno sožalje, kajti slišal sem, da je vaš oče padel v vojni. Sploh sem o vas že precej poučen in …" "Hvala, hvala, gospod ravnatelj …" je hitel presenečeni in nekoliko zmedeni Pavle. "… in sedaj bi se rad z vami nekoliko razgovoril zastran vaše prošnje, katero ste pred kratkim vložili v našem uradu. Kdaj ste absolvirali?" "Letos junija." "In kaj ste delali potlej?" "Najprej sem bil doma pri materi, ko pa nisem drugega dela dobil, sem šel na žago za delavca, da sem tako preživel mater in sebe." "No, tega se vam ni treba sramovati. Lepo je, da se ne ustrašite nobenega dela. Imate listine seboj?" "Da, vse imam tu," odvrne Pavle in seže v notranji žep suknjiča po papirje, katere potem pomoli ravnatelju. Ravnatelj jih natanko pregleda, nato pa mu jih vrne, rekoč: "Kakor vidim ste se ukvarjali tudi z italijanščino in angleščino. Ali italijanščino popolnoma obvladate?" "Da popolnoma." "Zelo me veseli, kajti to vam bo pri nas prav prišlo," ga je pohvalil ravnatelj ves zadovoljen in mu šele sedaj ponudil stol, sam pa se udobno zleknil v svojem naslanjaču, se pogladil po pleši in pričel: "Vas, gospod Urnik, nam je neki gospod priporočil. Priznam Vam, da mi ugajate, imate dobra izpričevala, zlasti pa mi je všeč, da znate več jezikov. Sprejmem vas v službo, dasi ste še precej mlad, kajti baš sedaj vas tudi zelo potrebujem. Ostalo pa se bomo pogovorili pozneje." Reiter je nato poklical šefa pisarne, mu predstavil Pavleta kot novega nadgozdarja in mu obenem naročil, naj ga pokaže tudi ostalim uradnikom. Končno se je poslovil od Pavleta in oba odpustil. Pavle se je vračal po istem parku. Zdelo se mu je, da sije sonce s podvojeno silo, čeprav se je že bližalo zatonu. Ob potu so ga pozdravljale bele krizanteme, kakor da se tudi one vesele njegove sreče. Nestrpen je hitel proti domu, da bi bila mati čim prej deležna njegove sreče. V sebi je začutil neko radostno samozavest, ki je plod življenskih uspehov, in s ponosom je še enkrat pogledal svojo dlan. Ni mu bilo žal za prestane bolečine. Mati ga je čakala vsa radovedna. Brž ji je vse povedal, zatem pa še dolgo govoril o svojih upanjih v lepšo prihodnjost. Ona ga je molče in vdano poslušala in videlo se je, da tudi v njenem srcu vstajajo prijetne nade. Kako ne, saj sedaj bo konec vsaj tistih težkih skrbi, kaj deti v skledo. Vse upe je osredotočila v svojem sinu Pavletu. Naslednji dan je zopet prispelo pismo iz gozdarskega urada, v katerem so mu sporočili, da lahko takoj nastopi službo in da mu ni treba čakati do prvega, radi česar da naj se zopet čim prej zglasi v uradu. Pavle se je res takoj drugo jutro zopet podal v gozdarski urad in se javil pri šefu pisarne, ki je imel navodila zanj že pripravljena. "Prav, da ute prišli, gospod Urnik. Prevzeli bodete bistriški revir. Tam imate sedemdeset gozdnih delavcev in šest žag, vsega skupaj sto in dvajset ljudi." Šef je tedaj malo pokašljal, kakor v zadregi, in nato zopet povzel: "Mladi ste še, gospod Urnik, mislim pa, da se boste že znašli. Treba je, da si pri delavcih pridobite avtoriteto, obenem pa tudi njihovo zaupanje. Vaš prednik se napram podjetju in proti delavcem ni pošteno obnašal, radi česar bo vaš položaj v začetku še težji. Saj veste, dandanes delavci niso več tisti, kakor so bili pred leti, in nimajo nobenega zaupanja več v svoje gospodarje. — Dobili boste vse potrebne papirje, preddelavci pa so že obveščeni o vašem prihodu in prevzemu revirja." Medtem je vstopil ravnatelj, ki je Pavleta prijazno pozdravil in ga povabil v svojo sobo. Tu je primaknil stol, mu velel, naj sede, nakar se je še sam spustil v mehki sedež in povzel: "Gospod Urnik, dal sem vas predčasno poklicati, to pa radi tega, ker vas nujno potrebujemo. Odpustiti sem moral prejšnjega nadgozdarja Steina, ker ni bil pošten.". In ravnatelj Reiter je Pavletu razložil, kako je prišlo do tega. "Najmanj, kar smem zahtevati od svojih ljudi, je poštenje. Vi ste še mladi in vem, da boste sem pa tja tudi vi naleteli na težave, toda v tem primeru se kar name obrnite; rad vam bom pomagal. Vaš oče je bil pri nas dolgo v službi. Bil je vzoren mož, in če se boste po njem ravnali, bom zadovoljen tudi z vami." Te besede so Pavletu kaj prijetno dele, zato se je ravnatelju lepo zahvalil za njegovo naklonjenost. Prišedši v bistriški revir, je Pavle pozval vseh šest preddelavcev v svojo pisarno. Vsem je ponudil stole, kajti v svoji notranjosti je nabral mnogo lepih besed, s katerimi jih je nameraval nagovoriti. "Gozdarski urad me je postavil za vodjo tega revirja in me imenoval za nadgozdarja. Vršili bodete vsa ona dela, ki vam jih odkažem. Ne samo vi, marveč mi vsi smo delavci in vsi moramo opravljati posle, ki nam jih nalagajo oni, ki so pri današnji ureditvi človeške družbe naši gospodarji. S tem vam hočem povedati, da niti vas niti sploh nobenega delavca ne smatram za človeka druge vrste. Bolj ko se bomo razumeli, bolje bo za vas in zame." Delavci niso bili vajeni takih besed, zato jim tudi niso docela verjeli. Nekateri so se spogledali, a vsi so skeptično molčali. Eden od njih, preddelavec Jelšnik, je vprašal: "Prosim, gospod, ali ostanejo sedanje znižane plače, ki jih je določil prejšnji nadgozdar?" "Plače, t. j. dnine in akordne postavke bodo zopet take, kakor so bile pred znižanjem. Kakor vam je že znano, jih je moj prednik znižal na svojo pest in v svojo korist, brez vednosti gozdarskega urada; ravnal je torej nepošteno. Denar, ki si ga je na ta neupravičeni način prilastil, bo moral seveda vrniti, vam pa bo izplačana tudi razlika, ki vam je bila neupravičeno odtegnjena. Poudarim pa, da to ni moja zasluga, kajti o tem ne odločam jaz; jaz sem prav tako uslužbenec kakor vi." Po teh Pavletovih besedah so postali delavci mahoma veselejši in zaupljivejši. Pripovedovali so mu, koliko lesa je Stein prodal raznim lesnim trgovcem brez vednosti gozdarskega urada, pri tem pa zniževal delavcem plače. Pavle si je vse to zabeležil za primer, če bi kdaj potreboval. Seveda so preddelavci vse, kar so slišali v pisarni, takoj zanesli med ostale delavce, na katere je predvsem vplivala vest, da jim bodo izplačane razlike. Ves obrat je začel delovati brez napake. Z mesečnimi poročili, ki jih je Pavle pošiljal v gozdarski urad, so bili tam prav zadovoljni. Za vse akordno delo je Pavle vsakih štirinajst dni obračunaval z Jelšnikom. Nekoč se je Jelšnik dalj časa zadržal pri Pavletu v pisarni. Zapletla sta se v pogovor in slednjič prišla tudi do pomenka o vojni in njenih strahotah. "Torej ste tudi vi bili na fronti?" "Da; tudi vem, kje leži vaš oče." Pavle je začudeno strmel v Jelšnika, a ta je sam od sebe nadaljeval: "Tam, kjer pot iz Kanala na Marijino Celje pri Čolnici zavije proti Kostanjevici, je visoka skala. Tam za tisto skalo, leži vaš oče. Poleg njega leži italijanski častnik Venturini Alberto. To dobro vem, ker sem videl napise. Častnik Venturini je padel par dni prej ko vaš oče, grob pa je bil še svež. Ko smo pokopavali vašega očeta, sem videl napis na Venturinijevem grobu, ki so ga Italijani napravili: Venturini Alberto, tenente, Padua. Zapomnil sem si to ime, ker smo še pred vojno pošiljali les nekemu trgovcu v Italijo, ki je imel isto ime, in menda ga še sedaj pošiljamo. Kdo ve, če se z vašim očetom nista že prej poznala? Zdi ne mi, da je prihajal mlad fant iz Padove les merit in prevzemat. Mogoče je on tisti!" Ko je Jelšnik končal, je bil Pavle očividno zelo ganjen in celo razburjen. Akoravno so mu čisto druge misli begale po glavi, se je vendar obrnil proti Jelšniku, rekoč: "Kaj vse je napravila vojna! Veliko nas je, ki objokujemo očete, drugi brate, a matere sinove." "Da, res je tako. In kaj ima ljudstvo od tega. Uničena polja, porušene domove, tisoče invalidov, vdov in sirot. Pri vsem tem pa so se ljudje tudi strašno izpridili." "Če pa se vprašamo, zakaj vse to, si ne vemo odgovora. Svet se bo moral drugače urediti, da ne bodo umirali milijoni ljudi za majhno peščico tistih, ki imajo denar in oblast," je dodal Pavle. <center> '''VI.''' </center> Pavle se je naglo uživel v svoj novi poklic. Skrbno in spretno je upravljal svoj revir, tako da je bil gozdarski urad lahko nadvse zadovoljen z njim. Sčasom si je pridobil dobršen ugled pri ravnatelju Reiterju, ki je zlasti cenil njegovo iznajdljivost, previdno preudarnost ter neutrudno delavnost. Svoj prosti čas je Pavle s pridom posvečal izpopolnitvi svoje izobrazbe. Učil se je tujih jezikov, se ukvarjal z botaniko, rudninstvom itd., in se zlasti prizadeval v svoji stroki. V dolgih zimskih večerih se je uril v knjigovodstvu, trgovskem dopisovanju in drugih stvareh, ki jih mora poznati dober trgovec. Mnogo pozornosti je kazal tudi napram svoji materi. Z njo je večinoma govoril italijansko, da bi se še bolj izvežbal v tem jeziku, ki ga je mati dobro govorila, ker je v svoji mladosti živela v Trstu pri neki bogati družini. Štedil je z denarjem, tako da je lahko že po kratkem času popravil precej zanemarjeno očetovo hišo ter dokupil tudi nekaj sveta. Tako mu je minila že peta zima in prišla je pomlad. V gozdu so se že pokazale prve cvetlice in tudi divjačina je oživela, kakor da ve, da je nastopil čas, ko lovci ne smejo streljati. Pavle je vsak dan hodil po svojem revirju in opazoval srne, ki so se krotko in brezskrbno potikale po gozdu. Naposled se je približalo poletje in sonce je začelo pripekati močneje. Vse bolj redke so postajale ptice, ki so se še oglašale. Ko se je neke soboto zvečer Pavle vračal iz gozda, mu pride Jelšnik naproti. Zapazivši Pavleta, prihiti k njemu in mu pomoli pismo: "Tole pismo je prišlo za vas, gospod Urnik," mu je dejal. Pavle vzame pismo, sede na skalo, ga odpre in prečita. "Zopet me kličejo v urad," je naposled pojasnil ob strani stoječemu Jelšniku. "Tokrat me kliče sam ravnatelj. Bog ve, kaj je, saj ni dolgo, ko sem bil zadnjikrat tam," je še dodal in vtaknil pismo v žep. Takoj drugi dan se je javil pri ravnatelju, ki ga je sprejel zelo prijazno in sploh zelo vljudno postopal z njim. "Gospod Urnik, pregledal sem vsa vaša poročila iz revirja; jako sem zadovoljen z vami. Danes pa sem vas dal poklicati radi neke druge, zelo važne zadeve, ki vam jo takoj razložim." Pri tem je segel v predal pisalne mize, vzel iz njega neko pismo, ga razgrnil pred seboj in zroč v pismo zopet povzel: "Vidite, tu mi piše gospod Venturini iz Padove, da pride prihodnji mesec k nam na počitnice z vso svojo družino, in me prosi, če imam koga, ki bi spremljal njega in njegovo družino na izletih. — Ta družina je za nas velikega pomena in prizadevam si, da ji v vsem ustreženi, kajti gospod Venturini je naš najboljši odjemalec. Vsako leto kupi od nas za več milijonov lesa. Mislim, da vam je s tem postala stvar docela jasna. Zato sem vas izbral, da jim bodete delali družbo, in upam, da se boste znali v vsem prilagoditi tej družini. Kakor ste mi zatrdili, popolnoma obvladate italijanščino, vidim pa, da imate tudi dober nastop in da ste dovolj resni." Pavleta so te besede spravile v zadrego. Ni bil vajen takih pohval in zato trenotno ni vedel, kaj bi odgovoril. Vendar se je zbral in skromno pripomnil: "Ne vem, gospod ravnatelj, če sem res dovolj uglajen za občevanje s tako odlično družino. Vsekakor sem srečen, ker imate tako zaupanje vame, vendar se bojim, da me v tem oziru precenjujete ni da ne bom kos svoji nalogi." "Ne, ne, nič se ne bojte, dovolj sem že star in hitro spoznam človeka. Prepričan sem, da se boste ob malem trudu in pazljivosti dobro odrezali. Prav in lepo je, če je človek skromen, toda opozorim vas na to, da v družbi ne bodete imeli uspeha, če ne boste znali te skromnosti pravilno združiti s pravo mero samozavesti." Čez dva dni je prispela iz Padove brzojavka, v kateri je bilo rečeno, da pride Venturinijeva družina z jutranjim brzovlakom na Bled. Reiter in Pavle sta takoj odpotovala tjakaj, da jih sprejmeta. Ravnatelj je bil z Venturinijem že osebno znan. Ko je vlak prisopihal na postajo in se ustavil, so iz prvega razreda izstopili gospod Venturini, njegova žena Pija, osemnajstletna hčerka Ada in najmlajši sin Karlo. Reiter je Pavleta predstavil vsem po vrsti, najprej Venturiniju in potem ostalim. Takoj zatem so namerili proti izhodu postaje. Ravnatelj se je pridružil Venturiniju in njegovi ženi, s katerima se je koj od začetka spustil v živahen pomenek, dočim je Pavle stopal med hčerko Ado in njenim mlajšim bratom. Oba, Ado in Karla, je presenetila gladka in lepa italijanščina, ki jo je govoril Pavle in ki ju je začel spraševati o dolgi vožnji in o tem, kako se jim dopadajo ti kraji. Ado je vprašal, če je že bila kdaj na Bledu. Prijazno mu je odgovorila, da je prvič tako srečna, da vidi te lepe kraje. Radi te nenavadne prijaznosti, katero je Ada kazala napram Pavletu, je bil slednji prav prijetno presenečen, kajti doslej je bil prepričan, da bo imel opravka z ošabno in bahavo gosko, ki mu bo ob vsaki primerni priliki pokazala, da ga prezira, ker je le skromen uradnik z majhno plačo, ona pa hčer bogate trgovske družine, in vrh vsega še lepa. Toda, kako napačno je bilo njegovo pričakovanje! Res je bila lepa, toda njena lepota je daleko presegala povprečno lepoto negovanih in v brezdelju živečih deklet, in kar je glavno, bila je z njim nadvse vljudna in prijazna ter ga venomer od strani pogledovala s svojimi črnimi, zdaj smehljajočimi se, zdaj resnimi očmi. Tako so polagoma stopali proti "Park" hotelu, kjer je ravnatelj Reiter že poprej rezerviral pet najlepših sob za Venturinijevo družino in posebej eno za Pavleta. V hotelu so se gostje naprej okopali in preoblekli, nato pa so se zbrali k obedu na prostorni verandi. Pavleta je kar osupnila enostavna eleganca, s katero so bili odeti vsi, zlasti pa gospa Venturini in hčerka Ada. A ta eleganca se ni izražala samo v njihovih oblačilih, ampak v vsem njihovem splošnem obnašanju in v vsaki njihovi kretnji, najsi je bila sama po sebi še tako brezpomembna. Takoj mu je postalo jasno, da sedi med resničnimi aristokrati. Glavno pa je bilo to, da so vsi občevali z njim prijazno in vljudno, kakor s človekom njihovega socialnega položaja, dasi Venturinijevi niso bili bogsigavedi kako socialno čuteči. Bili so bogati, tega so se zavedali in to so tudi kazali. Vendar pa se je v vsem njihovem govorjenju in obnašanju kazala neka odličnost, ki je nimajo vsi, ki so bogati, in po kateri dober opazovalec takoj loči parvenija od pravega aristokrata. In ta odličnost, ki je vsekakor duševna lastnost, ki se ne pridobi od danes do jutri, se je pokazala tudi v kavalirskem in obzirnem načinu, s katerim so Venturinijevi občevali s Pavletom, akoravno so že vedeli, kaj je on. K temu pa je gotovo tudi pripomogla še neka druga okolnost, ki je še nismo razložili in ki je velikega pomena za vso našo povest. Kar takoj naj povemo, da je bil Pavle po svoji zunanjosti in po vsem svojem izrazu človek, ki se vsakomur na prvi mah prikupi. Srednje rasti in dasi ne šibak, je vendar vzbujal vtis telesne šibkosti, k čemur so pripomogle predvsem njegove mirne, rjave oči, ki so se izrazito odražale od nekoliko bledikave polti njegovega čela in lic. Tudi poteze njegovega obraza so razodevale isto nežnost, ki pa ni bila ženska, ampak izraz nečesa drugega, mirnega, resnega in premišljujočega, kar se je skrivalo za obličjem. Spadal je med one ljudi, ki že sami po sebi, z golo svojo navzočnostjo, prisilijo vsakogar do obzirnosti; še več: do tega, da se vsak pokaže čim boljšega. Vse na njem je bilo nekako pravilno, a govoril je mirno in razločno, ko da je v njegovi notranjosti že vse urejeno, kakor da je že vse premislil in ga sploh ni mogoče spraviti do kolebanja ali zadrege. Težko bi bilo torej reči, v čem je prav za prav tičala njegova prikupnost. A to bo mogoče postalo jasno tekom naše povesti. Radi vsega, kar smo pravkar povedali, si je Pavle kar tekom par ur pridobil iskreno naklonjenost Venturinijevih, ki so se prav razveselili, ko jim je ravnatelj Reiter tekom obeda povedal, da jim je njega izbral za spremljevalca in tolmača. Pavle je dobro opazil, da ni napravil slabega utisa, in to ga je navdalo z novo samozavestjo. Prav tako ni prezrl, da ga je gospodična Ada, sedeča poleg njega, med pogovorom ves čas kradoma opazovala. Bil pa je vsekakor še premalo izkušen v takih zadevah, a tudi preveč preudaren, da bi si mogel radi tega kaj posebnega misliti, radi česar je na to njeno nenavadno pozornost reagiral le toliko, kolikor mu je velevala vljudnost in prirojena mu prijaznost. Ni si prikrival, da mu deklica nadvse ugaja že od prvega trenutka. V njem se je že tedaj, ko jo je prvikrat pogledal v oči, zganilo nekaj vznemirljivega. Resnost njegovega značaja pa mu ni dopuščala, da bi si dovolil kake lahkomiselne avanture, a poleg tega mu je manjkalo tudi tistega neudržanega samoljubja, ki je osnovni pogoj za take stvari. Po obedu so Venturinijevi odšli v svoje sobe počivat od dolge vožnje. Ravnatelj Reiter se je poslovil od njih, še enkrat poučil Pavleta, kako naj se obnaša napram njim, in odšel. Popoldne ob petih se je Venturinijeva družina zopet zbrala pri čaju, kamor so seveda povabili tudi Pavleta, po čaju pa so se podali na sprehod po cesti okrog Blejskega jezera. Na cesti je bilo ob tej uri zelo živahno. Srečavali so mnogo tujcev, ki so govorili različne jezike in ki so se vsi radovedno ozirali za elegantnimi Italijani. Naposled so si na Adino željo najeli čoln in se odpeljali proti otoku, ki se je vabljivo zelenil sredi srebrne gladine jezera. Med vožnjo jim je Pavle pripovedoval, da se po stari veri tukajšnjega ljudstva vsakomur, ki pozvoni pri Sv. Antonu na otoku, izpolni tista želja, ki jo ima v srcu tisti trenutek, ko zvoni. Čoln je rahlo butnil ob stopnice, vodeče naravnost v cerkev. Izstopili so in se namerili najprej v cerkev, da si ogledajo njeno notranjščino. Gostov, vajenih vse drugačnih umetnin, cerkev sama ni posebno zanimala, zato pa se niso mogli dovolj načuditi lepoti, ki jo je nudil pogled na jezero, v katerem so se odbijali poslednji žarki zahajajočega sonca in za katerim so se dvigale mogočne planine. Ada in njena mati sta pozvonili pri Sv. Antonu, očividno bolj za zabavo ko iz kake vere v posebno moč tega svetnika. Gospod Venturini, stoječ ob strani, pa je celo hudomušno vzkliknil: "Oj, kako sta babjeverni!" "No, tudi to mora biti," mu je odvrnil Pavle, boječ se zameriti enemu ali drugemu. Medtem se mu je približala Ada in ga z nagajivim nasmeškom nagovorila: "Zakaj pa vi nič ne zvonite, če pravite, da to mora biti? Saj imate gotovo tudi vi kako tajno, skrito željo, mar ne?" "No, da, seveda," odvrne Pavle smehljaje in pristopi k vrvi, za katero parkrat rahlo potegne. "Midva imava pa precej podobni, morda celo enaki želji! Mar niste opazili, da je zvon pri obeh šestkrat udaril?" je pripomnila Ada in ga nenadoma pogledala docela resno ter za par trenutkov zapičila svoje lepe črne oči naravnost v njegove,, medtem ko so se ostali oddaljili in obdarjali beračice, sedeče ob cerkvenih vratih. "Prav mogoče," je odvrnil Pavle nekoliko zmedeno ter se nenadoma zelo zresnil. Kakor preplašena sta se takoj nato oba zdrznila in pohitela za ostalimi, ki so ju že čakali. Odveslali so naravnost proti "Park" hotelu, kajti bil je že čas za večerjo. Posedli so okrog mize na terasi in občudovali gore. Zadnji solnčni žarki so zlatili vrhove Triglava, Karavank Kočne, Begunščice in Zelenice. Vsi so bili navdušeni ob pogledu na lepoto planin, kopajočih se v večernem soncu, najbolj pa Ada, ki je sedela poleg Pavleta in ga poslušala, ko ji je razlagal imena teh gora. "Ali je mogoče priti na oni vrh?" ga je vprašala, kažoč na Triglav. "Seveda je mogoče. Bil sem že nekajkrat na njem, toda za vas bi bilo to prenaporno." "Če ste vi prišli tja, pridem tudi jaz. Saj boste šli z menoj, če vas prosim?" In nekoliko tiše je dodala: "Z vami grem povsod." A zavedla se je, da se je preveč razkrila in močno je zardela. Pavle je to opazil, toda delal se je, kakor da ni razumel pravega smisla njenih besed, niti opazil njene rdečice, in skoro hladno pristavil: "No, to me veseli. — Če dovoli gospod papa, lahko greva, kadar hočete." Venturini se je po kratkem oklevanju vdal vročim prošnjam svoje hčere in ji dovolil, da naslednje jutro odrine v Pavletovem in bratovem spremstvu na Triglav. Brat Karlo je bil ves navdušen za ta izlet in tudi hvaležen svoji sestri, ki je preprosila očeta, saj ni vedel, kaj zori v njenem srcu. A Pavle je to slutil in bil ves srečen, če je pomislil, da ga ljubi tako lepo bitje. Tudi on jo je ljubil, le to ni vedel, kako in kdaj bi ji to povedal. Tolažil se je s tem, da bo gotovo že še prišla priložnost, in tedaj ji vse pove. Bilo je krasno, solnčno jutro, ko so drugi dan zarana vsi trije vstopili v vlak, da se popeljejo na Dovje. Ada je bila nenavadno razpoložena in ves čas ubijala nedolžne šale na račun svojega bratca, ki ji pa ni ničesar zameril, ker je bil sam takisto dobre volje, sploh so bili vsi trije kakor živo srebro, tudi Pavle, in se prerivali zdaj pri tem, zdaj pri onem oknu, se smejali kakor otroci pri najmanjšem povodu. Mahoma so si postali najboljši prijatelji. V Dovjem so izstopili in se namerili proti Aljaževemu domu. Adi, ki še nikoli ni hodila po tako bujnih in duhtečih gozdovih, ne po tako zelenih in samotnih tratah, je kipelo srce od radosti. Ves čas je hodila poleg Pavleta, medtem ko je Karlo neudržano drvel daleč pred njima in ju počakal le tedaj, kadar ni vedel, po kateri poti naj krene. Izpraševala ga je o njegovih dijaških letih, a on ji je na vse odkritosrčno odgovarjal. Postala sta si tako zaupna, kakor da se že dolgo poznata. Pavleta je takorekoč opajala vsaka njena beseda in mu kakor kaplja vina kanila v srce. Včasih je na svojih licih začutil njen dih in tedaj si je vselej zaželel, da bi jo objel in poljubil. V dolini je bil že mrak, ko so dospeli do Aljaževega doma. Pavle se je takoj pobrigal za postelje in večerjo. Navzlic veliki utrujenosti so zelo dobre volje posedli okrog mize in se z velikim tekom spravili nad večerjo. Po večerji ju je Karlo zapustil in se prvi odpravil spat. Tako sta Pavle in Ada ostala sama. Sicer je bilo v koči še več turistov, ki so vsi skrivoma in radovedno opazovali lepo deklico, a ta se ni zmenila za nikogar od njih, akoravno sta bila tudi dva Italijana med njimi. Da se umakneta radovednim pogledom, sta zapustila kočo in sedla na klopico pred njo. Tu sta sedela tesno drug poleg drugega in molčala. Sonce je bilo že davno zašlo, dolina pred njima je bila zagrnjena v črno temo, le nebo je bilo še svetlo. Čudovite barve so se prelivale pred njunimi očmi, gori na nebu, ki se je zdelo, kakor da trepeta. Božanska tišina, ki jo je zdaj pa zdaj prerezal čuden, neopredeljiv glas iz doline, je vladala vsepovsod. Hladen veter je potegnil okrog ogla. Zdajci se Ada še bolj stisne k Pavletu, skoro oklene se ga in svoje lice približa njegovemu. Njemu je tolklo srce, da ga je skoro bolelo, vendar je ostal nepremičen, zakaj še vedno je nekoliko dvomil. Kaj pa, če jo samo zebe, si je mislil. Okrenil se je proti nji, stežka zadržujoč razburjenost: "Vas zebe, gospodična?" "Ne," je odgovorila, "ne zebe me." "A zakaj potem tako drhtite?" Ona, ki očividno ni pričakovala takega vprašanja, se je nekoliko odmaknila od njega, sklonila glavo in molčala. "Po plašč vam pojdem, gospodična, sicer se še prehladite." "Ne, ostanite tu! Ne zebe me; rekla sem vam že." Pavle zmeden zopet sede poleg nje, a ona se ga nenadoma oklene z obema rokama in komaj slišno zašepeta, ne da bi mu gledala v obraz: "Ljubim vas …" Zdajci jo Pavle privije k sebi in vroče poljubi. "Vedel sem … tudi jaz … toda, dragi otrok …" "Ne, ne, ljubim te, o, kako! Moj bog, kako sem trpela, ker nisem vedela, če me tudi ti ljubiš! Daj, povej mi iskreno, me ljubiš tudi ti?" "Ljubim te, draga, toda najina sreča ne more biti trajna. Pomisli … !" "Ne boj se," ga zavrne ona in se ga še tesneje oklene, "ne boj se nič, dragi!" "Pa si pomislila, kaj poreko tvoji starši? Zamolčati tega ne moreva in ne smeva, a povedati tudi ne." "Gotovo, da ne smeva ničesar zamolčati; moji starši me ljubijo in …" "Vem, draga, da te ljubijo, a navzlic temu ne bodo dopustili, da bi se navezala na človeka, ki ničesar nima. Zelo, zelo se bojim, da ne ravnam prav." Potlej sta par trenutkov molčala. A nanagloma se je Pavle zdrznil in nadaljeval: "Ne, ne, nikakor ne ravnam prav! Čemu ti dajem nade, ko bolje od tebe vem, da so nemogoče. Priznal sem ti, da te ljubim. Res te ljubim in srečen sem, da me tudi ti ljubiš, a žal … sama vidiš …" "Ne boj se," ga je prekinila Ada, "saj prav za prav še ne veš, kaj poreko moji starši, saj jih ne poznaš! Morda tudi oni vedo, da premoženje ni vse. A kar se tebe tiče, jim vse povem; da ti nisi nič kriv. Da, vse jim povem." Še dolgo sta se tako pomenkovala. Ada je Pavletu pokazala svojo odločno voljo, da vztraja in da ga ne zapusti, čeprav bi to privedlo do spora v njeni družini. Zatrjevala mu je, da je samostojna, dasi nima svojega premoženja, ker je od tedaj, ko je zapustila šolo, delala pri očetu v pisarni in mu s svojim delom toliko koristila, kakor bi mu ne koristil noben plačan uradnik. Pripovedovala mu je, kako jo oče ceni kot dobro pomočnico v vseh njegovih poslih, čeprav je ženska. "Kadar potuje, ga v vsem nadomeščam in v vsem se po pravici zanese name. Mislim, da imam radi tega nekoliko pravice odločati o svojem življenju. Ničesar se ne bojim. Pa če se spreva ž njim, tudi prav." Tako ga je bodrila. A Pavle je bil še ves zmeden. Nehote mu je prihajal v misel ravnatelj Reiter. Bal se je, da se osramoti kot lahkomiseln zapeljivec. Omahoval je zdaj pod to, zdaj pod ono mislijo. S takim bojem v srcu se je končno poslovil od Ade in še dolgo v noč premišljeval o tem. <center> '''VII.''' </center> Koča je bila zavita še v nejasen in meglen polumrak, ko se je Ada drugo jutro prebudila, vrhovi planin pa so že žareli zdaj v škrlatu zdaj v bleščečem zlatu. Bilo je krasno jutro in pogled na vzhajajoče sonce je polnil Adino srce z nepopisno radostjo. Nekdo je rahlo potrkal na vrata. Dasi še ni bila docela opravljena, so je oglasila, kajti vedela je, da ni nihče drug ko Pavle, ki se je res takoj zatem pojavil med vrati. Brž je bila pri njem, mu voščila dobro jutro in ga pokrila s poljubi. Pavleta je to nepopisno vzradostilo; tesno jo je privil k sebi in jo nežno poljubljal. A končno jo je pokaral: "Podvizaj se, draga, sicer bomo hodili v največji vročini!" "Dobro, takoj bom gotova. Kar spodaj me počakaj, pa poglej, kako je z bratcem!" Četrt ure pozneje so že hiteli za ostalimi turisti, ki so krenili na pot že davno pred zoro. Po kakih treh urah hoje so uzrli pred seboj visokega in vitkega mladeniča, ki je spremljal mlado gospodično. Bila sta pred njimi že kakih petdeset korakov, ko je gospodični nenadoma spodrsnilo, da se je začela kotaliti nizdol po peščenem produ. Po kakih desetih metrih je priletela ob veliko skalo, ki jo je zadržala, in gospodična je obležala brez zavesti. Njen mladi spremljevalec je obstal kakor vkopan. Bržkone je bil tako iznenaden in prestrašen, da mu ni prišlo na misel, kaj je treba ukreniti. Zato pa je bil Pavle takoj pri njej, jo previdno pobral in ponesel nazaj na stezo. Ada je bila med tem že pripravila zasilno ležišče zanjo. Pavle je ugotovil, da ni težje poškodovana, pač pa samo opraskana, k nezavesti pa je največ pripomogel strah. Odprl je svoj nahrbtnik, v katerem je imel vse potrebno za take primere, in jo skušal spraviti k zavesti. Baš ko ji je Ada z belo rutico brisala čelo, se je gospodična zavedla in par trenutkov začudeno zrla Adi v obraz. "Ada, ti tukaj?!" je še slabotno vzkliknila, a Ada je ni takoj spoznala. Ko je neznanka prišla dobro k zavesti, je sedla in se zopet čudila: "Ada, kako, da si ti tu?" "Toda odkod me poznate, draga gospodična?" "Iz šole St. Antonio! Kaj me res nič več ne poznaš?" "O Anita," je veselo zaklicala Ada in jo poljubila, "oprosti, res te nisem spoznala." Vsi so jo jeli izpraševati, če jo kaj boli, če se je hudo udarila, če bo lahko nadaljevala pot itd. Praske, ki jih je dobila, so hitro obvezali in jo spravili na noge. Anita se Pavletu ni mogla dovolj zahvaliti za njegovo pomoč. Po skoro enournem odmoru so nadaljevali pot proti Kredarici, kamor so dospeli pozno popoldne. Ada in Anita se nikakor nista mogli dovolj pomeniti; vse sta si povedali, vse svoje doživljaje in tajnosti. Zvečer so posedli na klop pred kočo in opazovali sonce, ki se je kakor ognjena krogla potapljalo v krvavo morje. Vse nebo proti zapadu je bilo škrlatno rdeče. Ta prekrasni prizor je bil povod za nenavaden prepir med njimi. "Pravijo, da rdeče nebo pomeni vojno," se je zavzela Anita, ki je udobno naslonjena ob steno zamišljeno zrla v nebo. "Neumnost," jo zavrne Turato, njen spremljevalec, "saj je komaj minila!" "Če bi šlo vse po Mussolinijevi volji, bi se kar lahko nadaljevala," je pikro vpadla Ada. "Zakaj pa ne, gospodična Ada, zakaj bi se ne nadaljevala, če to zahtevajo koristi naše domovine," se je razvnel Turato. "Nimate prav, gospod Turato," je nepričakovano posegel vmes Pavle, "vsi pravijo, da branijo koristi domovine. Dobro, naj so te koristi take ali take in končno tudi res koristi domovine, vendar jih nikakor ni mogoče primerjati z žrtvami, ki jih zahtevajo. Morje krvi, ki je bilo prelito v vojni, je bilo prav gotovo večje kakor pa je to-le pred našimi očmi. In prepričani bodite, da ljudstvo še od nobene vojne ni imelo koristi. Kaj sem sam dosti videl, kaj je ljudstvo imelo od vojne. Vojna je nekaj negativnega, ustvarjajoče delo pa je pozitivno. Veste, dragi gospod, včasih domovina in ljudstvo ni eno in isto. Če pa pravim, da ljubim svojo domovino, tedaj poleg na zemljo, kjer živi narod, ki mu pripadam, mislim tudi in predvsem na ljudstvo, ki na tej zemlji živi in jo s trudom obdeluje. Lahko, da ima domovina koristi od vojne, to ljudstvo pa nima nikoli nobenih. Da, tako je." "Da, tako je!" se je navdušila Ada. "Ne zanikam domovine, vem, da vsi ljubimo svojo domovino, toda to, kar se je godilo v imenu domovine in kar se še zdaj godi, to je nekaj čisto drugega. O, saj vem, koliko svobode in sreče je prinesel fašizem italijanskemu ljudstvu! Ne samo, da je zdaj, odkar je fašizem osrečil našo domovino, narod dobesedno zasužnjen, ne samo to, pravim, ampak mora sedaj celo z navdušenjem pozdravljati vsak ukrep fašizma proti njegovi lastni svobodi, mora taisti narod ploskati svoji sužnjosti in trpljenju. To pa je najhujše. No, saj vemo," se je okrenila proti Turatiju, ki je bil po tem sodeč očividno fašist, "saj vsi vemo, kako je. Gre le za to kakšen je človek in kako stvari pojmuje." "Pustimo rajši to, Ada; vidim, da si še vedno taka upornica, kakor si bila vedno." "Nič upornica," je ta trmasto nadaljevala, "le laži ne trpim, vse to pa so fraze in laž! In kjerkoli je laž, tam se prikriva resnica, tam je gotovo nekaj gnilega in trhlega, kar je treba skriti. Fašizem pa je velikanska, največja laž." "Pojdimo k večerji," je zmedeno vpadel Turato; "čas je že!" Pavletu je bil kar všeč ta predlog, kajti sam je že premišljal, kako bi rešil položaj. Bilo bi mu neprijetno, če bi njihova raznolikost v nazorih prikipela do vrhunca, do odkritega prepira. Vedel je, da ni prijetno, če se v taki samoti kalijo medsebojni odnošaji, zlasti ker so bili tako rekoč prisiljeni, biti drug poleg drugega. Glede Ade pa je bil prav iznenaden, in sicer prijetno iznenaden. Prav do tega trenutka je bil prepričan, do je to še otrok, brez svojih misli, zdaj pa je nenadoma odkril še drugo potezo v njenem značaju. Seveda, sicer bi me ne mogla ljubiti, če bi ne bila taka, je mislil sam pri sebi. Gotovo ima že prav trdne nazore, da je premostila socialni prepad, ki zija med nama. Nova radost mu je ob tej misli prešinila srce in izpodrinila še zadnji dvom v njem. Med večerjo je še dalje premišljeval o tem in prišel do zaključka, da mora imeti to dekle izreden dar opazovanja in da marsikaj tudi razume. A to še ni vse, si je mislil, ni samo bistroumna, marveč tudi poštena in nepokvarjena, ker ostane pri tem, kar opazi, in pogumna, da svoje mnenje glasno pove in ne podleže tujim vplivom. Med tem premišljevanjem je zamišljeno motril njen obraz, dočim se je ona veselo zabavala z ostalo družbo. Akoravno je bil doslej trdno prepričan, da je to sentimentalno, za kakršnokoli romantiko stremeče dekle — saj tako si je tudi razlagal njeno ljubezen do njega — je sedaj presenečen zapazil, da se je motil. Imel je občutek, da se pred tem dekletom ni mogoče pretvarjati ne lagati; izrazita poteza okrog njenih ust je razodevala neko prikrito ironijo, ki lahko — tako se mu je zdelo — preide v odkrito zaničevanje, zaničevanje, ki boli bolj ko psovka, in ki vselej zadene v živo ter povzroči težko sramovanje. In da me tako dekle ljubi? Kako to, da to zaničevanje ni doletelo tudi mene, ko sem delal poklone in blebetal vljudnostne fraze, ki — res, da — meni samemu niso bile po volji. Kako to, kaj sem jaz, kakšen sem navsezadnje jaz, da me neglede na socialno razliko smatra vrednega, da me celo tako ljubi, se je zopet spraševal Pavle. "Kaj tako molčite, gospod Urnik?" ga je zbodla Anita, ki se je bogve zakaj spomnila nanj. Ada pa se je kar naprej prepirala s Turatijem, ne meneč se za Anitino opazko. Očividno ai je zadala nalogo, da ta večer pošteno zdela Turatija. "Poslušam," je odvrnil Pavle Aniti, med tem pa je te premišljeval besede, ki jih je pravkar s poudarkom izpustila Ada. "Biti pošten, tudi in predvsem samemu sebi," se mu je zajedlo v možgane. Da, saj to je njena glavna lastnost, saj to je tisto, česar nisem mogel razgonetiti na njenem obličju. Da, to je vse, to je tisto! Vsi so se bili strašno razvneli, nazadnje tudi Pavle. Dolgo v noč so se zabavali, proti koncu so se pa domenili, da drugi dan zlezejo prav na vrh Triglava, do Aljaževega stolpa. Ko pa so se drugo jutro prebudili, ni bilo jutranjega sonca. Nad skalnatimi vrhovi so se valili težki, črni oblaki in začele so padati debele kaplje. V daljavi se je čulo bobneče grmenje in že je prvi blisk prerezal temno nebo, da so vse planine nenadoma zažarele kakor v enem samem ognju. Nastala je silna nevihta. Blisk je sledil blisku in oglušujoče grmenje je stresalo gorovje, da so se trgale ogromne skale in se med bobnenjem valile v dolino. Naši znanci, ki so skozi okno koče opazovali ta prizor, so bili po njem tako prevzeti, da so kar trepetali, deloma od groze deloma od vzhičenosti nad orjaškimi silami prirode, ki jih je nenadoma sprostila. Šele popoldne se je zjasnilo, toda na Aljažev stolp ni bilo misliti. Še enkrat so morali prenočiti na Kredarici, drugi dan pa jih je presenetilo krasno jutro. Naglo so se odpravili na vrh Triglava, kjer se niso mogli dovolj naužiti veličastnega razgleda. Nebo je bilo jasno, brez oblačka. Nikjer nobenega glasu, nobenega gibanja, tišina, tista popolna tišina, ki pronikne v človeka kakor opojna pijača, da bi se ji ves predal in se zlil z njo. Tam daleč, daleč na horizontu so podrhtavale snežno bele meglice, nežne kakor najtanjša koprena, na drugi strani pa tik nebosklona, je trepetala komaj vidna, zdaj sinja zdaj srebrna ploskev. "Morje, tam je morje!" je vzkliknil Pavle in stegnil roko v ono smer. "Srečo imamo; to se ne vidi vselej." Vse je prevzela neka nenavadna, a silna radost, ne samo duhovna, ampak skoro tudi fizična, neko čudno čustvo, ki ga tam doli v dolini ni mogoče doživeti, in pa hrepenenje, da bi še z vsem tem, kar jih obdaja, združili za vselej. Adi se je zazdelo, da je to zadnje in najsilnejše čustvo, ki ga more doživeti človeško srce, kakor da so se vsa njena čustva trenutkoma strnila v eno samo popolno radost. Ne oziraje se na ostale, se je približala Pavletu in ga poljubila s trepetajočimi, skoro spačenimi ustnicami, oči pa so ji gorele v čudnem ognju. Vsi so to opazili, bili pa so sami v takem razpoloženju, da jih to ni prav nič začudilo, ampak se jim je zdelo celo naravno in v tem trenutku edino možno. Saj v takem trenutku človek mora storiti nekaj, karkoli, sicer skoprni pod težo svojih čustev in tolike lepote! Vseh se je lotila nevsakdanja želja, da bi kričali, kričali in izkričali svoje duše v to sinje, kristalno in molčeče vsemirje. <center> '''VIII.''' </center> Popoldne so se čez Velo polje odpravili proti domu. V Srednji vasi je Pavle najel voznika, da bi tako bili prej na Bledu. Bali so se, da so tam že v skrbeh radi njih. Anita je sklenila, da ostane nekaj časa na Bledu pri Adi, saj sta si bili dobri prijateljici še iz šolskih klopi. Prišedši v hotel so našli Venturinija na verandi, kjer je sedel v družbi svoje žene in še nekega gospoda. Ko je Ada slednjega ugledala, se ji je nepričakovano pomračilo obličje. Resno je pozdravila in poljubila očeta in mater, podala roko tudi neznancu, ki ga je očividno že poznala, kajti pri tem se je tista poteza s skrito ironijo okrog njenih ust poostrila in poglobila. Dasi je navzela izraz stroge vljudnosti, ji je na obrazu zatrepetal izraz prodirljivega zaničevanja, prav takega zaničevanja, kakoršnega je Pavle že slutil, čeprav ga je sedaj videl prvič. Sicer pa tega njenega obnašanja ni razumel. Opazil pa je, da se je napram novemu gostu obnašala prezirljivo tudi Anita. Kakor je posnel iz obraza Adine matere, se ta temu nenavadnemu obnašanju svoje hčere ni prav nič čudila, da je to njeno obnašanje celo prav dobro razumela. Vse to pa ni trajalo niti minuto. Seveda so Pavleta takoj predstavili novemu gostu, pri čemer ga je ta nekako zaničljivo ošvrknil s svojim nekoliko škilastim pogledom in takoj zopet sedel na svoj stol. Pavleta je pri tem obšel neprijeten občutek, kakor da ga zebe. Tudi njemu človek že od prvega trenutka ni dopadel; zlasti so ga vznemirjale njegove majhne, sive, skoro ribje oči, skrajno nezaupljive in venomer begajoče s predmeta na predmet. Sicer pa je bil nizek in tolst, vendar okreten pri gibanju. Tudi govoril je hitro, sunkoma. Včasih se je s svojimi, z mastjo zalitimi očesci docela nepričakovano vsesal v Pavleta, a takoj umaknil svoj pogled, čim je slednji to opazil. Anita, ki je razumela neprijetnost položaja, je po večerji prosila Adino mater za dovoljenje, da napravi z Ado kratek sprehod ob jezeru, češ, da sta se že poprej tako domenili. Seveda ji ta tega ni mogla odreči. Ada je odvedla prijateljico v svojo sobo, kjer sta se umili in preoblekili. Tudi Pavle je odšel v sobo, da bi se preoblekel, bil pa je hitro gotov in se takoj vrnil na verando ter sedel na svoje prejšnje mesto. Čez kakih deset minut sta se vrnili iz sobe tudi Ada in Anita. Vsi so se ozrli k njima, a Ada je nekako izzivalno zaklicala: "Spremljajte naju, gospod Urnik, kaj boste tu!" Pavle je vstal, se oprostil pri mizi in stopil za gospodičnama. Kar čutil je, kako ga za njegovim hrbtom motrijo drobni debeluhovi očesci; ves večer se ni mogel otresti tega neprijetnega občutka. Ko so bili že dovolj oddaljeni od hotela, se Ada oklene Pavletove roke in potoži: "Nič kaj dobre volje nisi; kar molčiš! Kaj ti je?" "Vznemiril me je naš novi gost; ne vem, zakaj." "Res, zakaj te vznemirja? Čudno, saj ga prav nič ne poznaš! Sicer pa imaš ostre slutnje." "Kaj praviš? Kdo in kaj je prav za prav ta človek?" "To je gospod Scalpi, lesni posredovalec, prav za prav mešetar. Z mojim očetom je v trgovskih zvezah, pa tudi sicer sta prijatelja. Pomaga mu razpečavati les po južni Italiji. Sicer pa je zoprna oseba; če se ne motim, je tudi v službi tajne policije." "Kako to veš?" se je začudil Pavle. "Kako bi ne vedela! Saj je naši dragi "fašiji" denunciral tri naše delavce. Radi njega je šest mesecev po nedolžnem sedel v zaporu oče peterih otrok. Ta je bil pri nas delavec. Dvanajst let je že bil pri naši hiši. Bila sem še otrok, ko je bil on že pri nas. Bil je priden, delaven in trezen. Moja mati ga je zelo cenila in še danes podpira njegovo družino. Vsi smo bili prepričani, da je nedolžen, četudi smo vedeli, da je nasprotnik fašizma. Bil pa je obdolžen takega dejanja, da nam je bilo spričo njegove znane previdnosti in preudarnosti nemogoče verjeti, da bi res zagrešil dejanje, katerega je bil obdolžen. Pozneje smo zvedeli, da se je na ta način, z lasno ovadbo, Scalpi maščeval nad njim radi nekega prav malenkostnega spora med njima. Od tedaj ga jaz in mati ne moreva videti. Oče ga pa le potrebuje pri svojih poslih, pa tudi sicer mu je bog ve zakaj zelo naklonjen." "Višek vsega pa je to, da je ta podlež pri moji materi celo prosil za mojo roko, mene pa nadlegoval ob vsaki priložnosti s svojimi zopernimi sladkobnostmi. To je bilo lansko jesen. Ko je moja mati napram vsakomur zelo vljudna, ga ni hotela naravnost zavrniti, ampak ga je napotila k meni, vedoča, da ga ne maram in da ga celo mrzim. Seveda sem ga enkrat za vselej odbila. Ves sladak je bil, pri tem pa ogaben ko kača. Da, potem je celo jokal, jaz pa sem se mu smejala. Kaj drugega sem hotela! Take solze me vedno spravijo v smeh," je končala Ada. "Jaz pa čutim, da me je zasovražil, čim me je uzrl," je zamišljeno pristavil Pavle, "a zakaj, ne vem. Saj mu vendar ni še nič znano!" "To je tako, Pavle …, dovoli mi, da te malo pohvalim. Da, ljudje, ki se odlikujejo s svojo izredno samoljubnostjo in hudobnostjo, zasovražijo kar brez vsakega vzroka in povoda vsakogar, ki čutijo, da je boljši od njih. Če pa od človeka pričakujejo kakih koristi, tedaj se mu prilizujejo, a obenem ga tudi sovražijo. Vem n. pr., da se mojemu očetu prilizuje. Ha, dobro ga poznam, v dušo mu vidim! Tudi mene sovraži, čeprav se je kar cedil od ljubezni." Medtem ju je dohitela Anita, ki je poprej srečala neke znance in se zamudila. Zavili so v kavarno, kjer so kmalu pozabili na Scalpija in se prijetno zabavali. Skovali so nov načrt na prihodnje dni. Ado je spet vleklo na planine. Sklenili so, da to pot obiščejo Kamniške planine. Res so se drugi dan zgodaj odpeljali v Kranj, odtod pa s pošto na Jezersko. Zlezli so na Grintovec, zvečer pa so že bili v Kamniški Bistrici, kjer so prenočili. Naslednji dan so obiskali Kamniško sedlo, odkoder so se namerili na Okrešelj. Ada in Anita sta sklenili, da ostaneta na Okrešlju kar par dni, tako se jima je tam dopadlo. Pavleta je to nekoliko zaskrbelo, kajti bal se je, kaj poreče k temu gospod Venturini. Pojasnil je to svojo bojazen Adi, ki pa mu odgovori, da je že vse v redu, ker je oče o njeni nameri že obveščen. Pavle se je s tem pomiril in tudi postal vesel. Na Okrešiju so ostali tri dni. Tu sta se Pavle in Ada šele prav zbližala in začela spoznavati drug drugega. Anita je bila prav prijetno dekle. Že davno ji je bilo znano, kaj se plete med Ado in Pavletom. Nič se ni čudila tej nenavadni Adini ljubezni, saj jo jo poznala še iz otroških let. Tudi njej je bil Pavle prav všeč. Ljubila je njegovo prostodušnost in skoro naivno odkritosrčnost. Rada se je smejala, Pavle pa je bil eden izmed tistih ljudi, ki nikoli niso v zadregi zastran pogovora in zabave. Ta njegova lastnost je imela brez dvoma svoje korenine v njegovi prostodušnosti. Nič mračnega ni bilo v njegovi duši, dasi je znal biti nenavadno resen. Z Ado sta delala vsak dan krajše ali daljše izlete, včasih sama, včasih v Anitini družbi. Nihče ju ni motil v njuni sreči. Drug drugemu sta izkazovala vse tisto nežnosti, ki so tako značilne za ono dobo, ko ljubezen mladih ljudi prikipi do vrhunca. Včasih sta bila kakor otroka, dočim sta zopet drugikrat vodila dolge in resne pogovore o politiki, umetnosti, socialnih vprašanjih, za katere se je Ada zlasti zanimala. Včasih sta se celo sprla. Pavle se je moral često sramovati, kajti koncem koncev se je le vselej izkazalo, da je ona mnogo bolj načitana od njega, da pa ima o vsem, kar je čitala, tudi svojo sodbo, včasih prav nenavadno in presenetljivo. Prepotovala je že vso Italijo, videla Dunaj in Paris ter mnoga stara francoska mesta in njihove znamenitosti, galerije in biblioteke. Znala pa je o vsem tudi lepo pripovedovati, da jo je Pavle z zanimanjem in užitkom poslušal. Včasih sta sredi takega pogovora pozabila na vse. Ada je, sedeča na kakem hlodu, položila nogo preko noge, sklenila roki ob kolenu noge, katero je rahlo pozibavala, se zazrla v nebo in pripovedovala, pripovedovala kar naprej. Pavle pa se je vlegel v travo pred njo in molče poslušal. Ko je končala, je vselej skočila k njemu, ga poljubila in mu znova dopovedovala, kako ga ljubi. A Pavle je bil že take narave, da se je sam pri sebi neprestano spraševal, zakaj ga vendar ljubi to dekle. Od tedaj, po tistem večeru na Kredarici, ko je začel tudi sicer ceniti Ado, si je venomer znova in znova zastavljal to vprašanje, ki ga je skoro mučilo. V trenutkih največje radosti se je spet kar samo od sebe pojavilo to vprašanje v njegovi duši. Končno se ni mogel več premagati in ob neki taki priliki jo je presenetil s tem vprašanjem. "Zakaj vprašuješ to? Kako si neumen! Tega jaz sama ne vem." "Ali vendar, povej mi, kako me moreš ljubiti, saj … Z eno besedo: Ne pojmim tega; muči me misel, da te …," in pri tem je znižal glas, "da te nisem vreden. Poslušal sem vse, kar si mi pripovedovala in vidim … no, da … vidim, da me nadkriljuješ. A ne misli, prosim te, da je v tem le senca užaljene samoljubnosti, zavisti, česarkoli slabega! Le to, da ti …" "Aha," ga je prekinila Ada, "ponižuješ se, po nepotrebnem se ponižuješ! Vedi, da ti to prav nič ne pristoja, da mi to ne ugaja in da želim, da se mi nikoli več ne iznebiš take!" Kakor užaljena je sklonila glavo in pomolčala. Morda se je tudi zbala, da je bila preostra. Zato je začela z blažjim glasom, da bi se popravila: "Praviš, da te nadkriljujem. Res neumno! Kar sem se učila, kar sem prečitala, kar sem videla sveta, skratka: vse, kar znam in vem, vse to samo radi tega, ker sem imela priliko. Imela sem priliko in bog mi odpusti, če sem jo nekoliko (ne popolnoma) izkoristila. Mar ti ne bi storil enako, če bi imel tako priliko. Ali bi šel namestu na visoko šolo drva cepit? Sicer pa te razumem, kajti tudi mene je že mučila slična misel. Zakaj mi je sojeno tako lahko, brezskrbno življenje, s čim sem si zaslužila, da smem kar tako, brez vsake zasluge in truda, uživati najžlahtnejše plodove umetnosti, glazbe, slikarstva, leposlovja in pa krasote prirode, medtem ko ogromna večina drugih, morda boljših, plemenintejših in nadarjenejših ljudi vsega tega nima in ne more doseči, ampak živi svoje bedno življenje v trudu, delu in kvečjemu malenkostnih, neznatnih radosti. Razumem te in, četudi mi je neprijetno govoriti o tem, ti še enkrat povem, da te razumem, kajti tvoj položaj se je pred par dnevi mahoma popolnoma spremenil. Skokoma si prešel od tiste svoje žage v docela drug svet brezdelja in uživanja, da se ti ta ljubezen skoro zdi greh … no, da … sicer mi pa oprosti!" "Kaj pa," je po kratkem pomisleku nadaljevala Ada, kakor da se je nenadoma nečesa domislila, "če me je nagnala v to ljubezen taista misel, da vsaj tako naletim na kake težave v življenju, na kak odpor … Sicer pa je to neumnost! Nobena, prav nobena misel me ni nagnala v to, in res ne vem, zakaj te ljubim. To je sploh neumno vprašanje, kajti čim je na to vprašanje možno dati odgovor, v tistem hipu je taka ljubezen prenehala biti ljubezen. Odgovor na vprašanje zanika vprašanje samo. N. pr.: "Ljubim te, ker si bogat, pa če dobim še bogatejšega, bom ljubila tistega." Ali "Ljubim te, ker si učen in lep, a če dobim še lepšega in še bolj učenega, bom ljubila tistega." Vidiš, kakšen nesmisel! Saj je znano, da so nekatere prav grde osebe včasih prav v tem oziru zelo privlačne, seveda ne za vsakogar." "Skratka: Najino razmerje je človeško in le kot človeka, brez vsega ostalega si stojiva nasproti. O, nič nisem sentimentalna! V resnični ljubezni, pristni, prirodni, si stoje ljudje nasproti le kot ljudje, brez notarjev, pogodb, blagoslovov, poklonov, fraz in končno tudi brez razuma, ne da bi se jim bilo treba pri tem le za las približati živalim. Nasprotno: Najnenasitnejše živali, najpohotnejše zveri najpogosteje nosijo frake (vse to sem že skusila), se bahajo s svojo sramežljivostjo, moralo in finim vedenjem. Mar misliš, da bi kateri od tistih kavalirjev, ki se po raznih salonih kar slinijo od ljubeznivosti in velikodušnosti, odstopil svoji dami kapljico vode, če bi se naenkrat znašla čisto sama sredi Sahare, na ekvatorju, s to edino kapljico vode? O, kam bi se razblinila vsa vljudnost in vsa navlaka tistih naukov o lepem vedenju, o prednostih šibkega spola in o morali!" "Če pa me vprašuješ po osnovnem motivu mojega nagnenja do tebe, tedaj postavljaš nesmiselno vprašanje, kajti vsi osnovni motivi človeških dejanj so mračni, temni, akoravno vsi koreninijo v egoizmu. Altruizem, nesebičnost, ljubezen in vse to pa je le višja oblika, popolnejša forma osnovnega egoizma pri kulturnem človeku. Zato smatram za najkulturnejše one ljudi, ki trpijo in se žrtvujejo za kakršnekoli ideje. (Sicer pa te ideje niso kakršnekoli, temveč na primeru Italije vidimo, da so čisto določene. Italijanske ječe so prenapolnjene, s kakšnimi ljudmi, menda veš.)" "Joj, kako sem se razvnela. A vsega si kriv ti, ki si to začel. Torej, da veš: Egoistka sem," je zopet začela smehljaje in nagajivo, "vsa, vsa hočem biti tvoja in ti moraš biti ves moj!" Zvečerilo se je že. Ležala sta na samotni trati, obrobljeni s smrekovim gozdičem, v katerem je gostolel samoten kos. Od daleč so se oglašali zvonci, obešeni okrog vratu živine, ki se je vračala s paše. V zraku je bilo nekaj toplega, domačega, morda radi vonja po dimu, ki ga je veter zanesel bog ve s katerega ognjišča. Adi se kar nič ni dalo, da bi se vrnila v kočo. Njena prejšnja razvnetost je začela prehajati v zamišljenost in celo otožnost. Tudi Pavle se je zamislil. Ko pa se je nebo pokrilo z zvezdami, sta spet spregovorila. Nepojmljiv vzhit jima je stopil v duši in kakor v omami sta potopila v strasten objem, iz katerega ju je prebudil šele prvi nočni hlad. Tretji dan so se podali skozi Logarsko dolino proti Lučam, odondod v Kamnik, a iz Kamnika zopet na Bled. Tu ni bilo več Scalpija, ki se je bil medtem že odpeljal v Italijo, Pavleta je to kar razveselilo, zato pa se je zopet vznemiril, ko so mu povedali, da je prišlo pismo zanj, najbrže od gozdarskega urada. Res je bilo pismo Reiterjevo. Ravno v trenutku, ko je Pavle čital to pismo, pa pride Ada, ki ni mogla premagati svoje radovednosti: "Kdo ti je pisal, Pavle?" "Naš ravnatelj mi piše. Pravi, naj mu napišem svoje vtise in mnenje o tem, kako se počuti tvoj oče in sploh vi vsi. Sicer pa lahko kar sama prečitaš. Takoj mu odgovorim, da bo že jutri imel moje pismo. No, kako naj …" "Ah, nič ni treba pisati! Jutri pojdeva kar sama k njemu in mu poveva, kar bi rad vedel. Ti je prav?" "Prav! Vendar mu boš morala tudi ti kaj povedati; tisto bo prav za prav poglavitno." "Seveda, to se razume, da jaz." Ravnatelj Reiter je stal baš pri oknu svoje pisarne in s prstom bobnal po šipi, ko je opazil, da se po poti v parku mlad par bliža poslopju. Šele ko sta bila mlada človeka že čisto blizu, ju je spoznal. Jako se je začudil in celo nekoliko prestrašil, meneč, da se je zgodilo kaj nepričakovanega. Hitel jima je naproti in ju srečal, ko sta bila že v veži. Začudeno in s pričakovanjem na obrazu ju je pozdravil. Povabil ju je v svojo pisarno, kjer je zvedel za vzrok njunega prihoda. "Moja najiskrenejša hvala, da ste me izvolili počastiti s svojim posetom, gospodična Venturini," se je zahvaljeval ravnatelj ves zadovoljen. Izpraševal ju je, kako se kaj počuti gospod "papa", gospa "mama" itd. itd. Ker pa je bil gospod ravnatelj star prebrisanec, je že tekom tega razgovora spoznal, da se Ada in Pavle nekako nenavadno dobro razumeta. Zlasti mu je bilo sumljivo, da sta toliko časa in tako rekoč sama preživela na planinah; ta njegov sum so okrepile tudi druge, docela malenkostne okolnosti, čisto brezpomembne kretnje, katerih se Pavle in Ada niti zavedati nista mogla, ki pa so ju vendar izdajale v očeh zvitega starca, ki je na vse pazil. Sicer pa mu tega niti ni bilo težko uganiti, ker Pavle ni imel niti sposobnosti niti izrečnega namena, da bi se pretvarjal, akoravno se je ravnatelja zelo bal. Nič ni kompliciral tega vprašanja, zanj je bila zadeva docela enostavna in ni se čutil niti najmanj krivega. Prav radi tega pa tudi ni čutil nobene potrebe, da bi se pretvarjal. Ko je ravnatelju šinila ta misel v glavo, se mu je za hip pomračilo čelo; bil je pač predvsem trgovec. Da bi lahko še nadalje zasledoval njuno razmerje, je oba povabil na obed. Pri kosilu je ravnatelj nalašč napeljeval pogovor tako, da bi iz njunih odgovorov in splošnega obnašanja dobil čim jasnejšo sliko. Pavle se je popolnoma obvladal. Ubral je nekako srednjo pot; komedije ni igral, bil je napram Adi celo tako ljubezniv, kakor če bi bila sama, vendar s kako odločnejšo kretnjo ali besedo ni hotel razkriti svoje notranjosti in s tem njunega razmerja. Nasprotno pa Ada: Ta ni imela nobenega vzroka, da bi se bala Reiterja. Obnašala se je docela odkrito in naravno. Tudi ona seveda ni kar povedala, kako je med njo in Pavletom, ampak je to drugače dovolj jasno pokazala, n. pr. s tem, da ga je po kosilu, ko so šli na vrt, prijela za roko, mu tam utrgala najlepšo vrtnico itd. Pavleta je to njeno obnašanje po eni strani plašilo, po drugi pa tudi radostilo in navdajalo z rastočim prepričanjem, da mora biti pač trdna v svoji ljubezni, kajti povsem nemogoče se mu je zdelo, da bi ne vedela, v kakšno nevarnost ga spravlja s svojo odkritostjo pred Reiterjem. Ta je bil nazadnje že popolnoma prepričan, da se v svoji domnevi ni motil. Vendar je sklenil še počakati in molčati. Delikatna stvar, si je mislil. Nikakor pa ni bil povsem prepričan, da bi s Pavletove strani prišel povod za to zbližanje; tega si o njem ni mogel misliti. Je pa vendar tudi dvomil. Prav radi tega pa, ker se mu je zdelo možno, da je Ada začela to stvar (" — nu, fant pa je še mlad - !") je sklenil počakati in opazovati; potem šele bi spregovoril odkrito besedo s Pavletom. Čas je bežal z vso naglico. Venturinijevi so ostali na Bledu še kakih štirinajst dni. Medtem ko so Pavle, Ada in njen brat hodili po planinah, se je Adina mati pripravljala, da vso stvar razjasni svojemu soprogu, ki o tem še vedno ni nič vedel; njej pa je bila Ada že vse povedala. Dasi mati ni popolnoma odobravala Adine ljubezni in je bila prve dni zelo osupla, ji je vendar vse dopuščala in navidez njeno ravnanje celo odobravala, kajti zares jo je nenavadno ljubila. Tudi ona je bila nenavadno izobražena, precej širokega obzorja in ne ravno ozkosrčnih nazorov, vendar je bila neodločna vselej, kadar je bilo treba te nazore braniti v praksi in jih uveljaviti v življenju. Dobro je poznala značaj svoje hčere in vedela je, da ta ne bo popustila; z eno besedo: Zavedala se je, da je stvar resna. Vedela pa je tudi, da se bo njen mož temu uprl, da bo ogenj v strehi in da bo takoj hotel oditi z Bleda z vso družino. Da bi ne pokvarila počitnic, je odlašala ta neizogibni pogovor s svojim možem prav do zadnjih dni. Od tedaj se je bolj zanimala za Pavleta. Z veliko skrbjo in z vso tenkoslutnostjo ženskega, a vrhu vsega še ljubečega materinskega srca, je opazovala in proučevala Pavleta, njegov značaj in lastnosti. Saj končno ni vseeno, kakšnega človeka dobi njena Ada! Priznati si je morala, da je bil tudi njej zelo všeč; nič slabega ni mogla najti na njem. Začudila se je sama pri sebi, kako to, da ni že prej spoznala, da bo Ada nemara vzljubila tega mladeniča. "Saj iz vsega njenega značaja sledi, da mora biti tak, kakor je on!" je navsezadnje skoro poluglasno vzkliknila. Ko sta se nekega jutra Venturini in njegova žena sprehajala ob jezeru, ga je slednja skrivoma od strani pogledala in si mislila: Sedaj je znabiti ugoden trenutek, kajti videti je bil dobre volje. Napeljala je previdno pogovor na Ado, potem na Venturinija in končno mu je vse povedala. "In ti mi to šele sedaj poveš, sedaj, ko je že tako daleč … !" se je razburil Venturini. "Res ti nisem povedala; nisem te hotela vznemirjati, ko si tako potreben odmora. Saj veš, da nič ne opraviva pri tej naši Adi!" Venturini je nekaj premišljeval in nervozno trkal s palico ob peščena tla. "To so njene muhe in otročarije!" je zopet povzel z odločnim glasom, kakor da je sam pri sebi enkrat za vselej končal s to stvarjo, dasi ga je v resnici zelo, zelo skrbelo. "Scalpi je zadnjič zopet nekaj govoril o tem. Pameten in resen človek je; ni, da bi se ga otresal, zato sem mu obljubil svojo pomoč. In sedaj to! Saj to je prav za prav sramota!" "Kako moreš dajati take obljube?! Ali dekle samo nima prav nobene besede pri tem? Po pravici ti povem: Nesrečna bi bila, če bi Ada res vzela tega Scalpija; še bolj gotovo pa bi bila nesrečna tudi Ada sama." "Kaj pa jaz, nimam li jaz nobene besede pri svojih otrocih?!" se je razhudil Venturini, očividno radi tega, ker so ga zbodle ženine besede, na katere ni vedel nič pametnega odgovoriti. "Kdo pravi, da nimaš? Neumno pa je siliti svoje otroke v nesrečo. Saj veš, da ga ne mara! Diktirati ji pa take stvari pač ne moreš, najmanj pa, da vzame tega Scalpija, ki je v resnici oduren, podel in še grd povrhu," je razburjeno in sunkoma ugovarjala žena. "Kdo jo sili v nesrečo?! Mar ne rine sama vanjo, povrhu pa tudi nas vse v sramoto! Jaz, jaz, da bi dal svojo hčer temu onegavu, temu drvarju!" "Ne govori tako!" je trdovratno ugovarjala žena. "Mislim, da je vsaj še enkrat boljši od tvojega Scalpija, ki bi še za drvarja ne bil, ker bi mu najbrže smrdelo delati. Urnik res nič nima in res je, da bi po svojem stanu ne bil za našo Ado, če že tako misliš, a meni fant prav ugaja, če se ne oziram na premoženje." "Ne bom se več prepiral! Če ga hoče imeti, naj ga le ima, toda sama, brez mene!" "Prosim te, poizkusi se sprijazniti s tem! Saj ti pravim, da Urnik navsezadnje ni napačen človek …, če dekle že tako hoče. Povedati ti moram, da je celo on sam dopovedoval Adi, da bo bolje, če ga razljubi, akoravno jo sam nadvse ljubi; to vem. Če hočeš torej kaj preprečiti, se moraš Ade lotiti. On itak sam razume vse in prepričana sem, da bi prav nič ne silil za njo, če bi se naenkrat kaj preokrenilo." "No, če sam vse razume, zakaj pa je potem ni tudi zavrnil, prišel k meni in mi povedal: Tako in tako je, gospod. Ne, tega ni storil, kar je bila prav za prav njegova dolžnost, če je tako pameten in pošten, kakor praviš. Skratka: Če ga hoče imeti, naj ga ima, toda brez mene, brez mojega pristanka in tudi ne v moji hiši! Sicer pa jutri odpotujemo. Najboljše je, če se že danes pripravimo za odhod," je končno sklenil Venturini, upajoč, da se bo s tem stvar uredila in da bosta čas in razdalja vse popravila, kakor je to običaj pri izkušenih ljudeh. Vrnila sta se v hotel. Venturini napram Pavletu ni spremenil svojega lica, njegova žena pa je bila še celo bolj prijazna z njim. Skoro bala se mu je povedati, da nameravajo že naslednji dan odpotovati. Doslej še ni nikdar govorila z Urnikom o tej stvari, ker se je nekako sramovala. Delala se je, kakor da ničesar ne vidi in ne ve. Sedaj pa je razburjenost radi pravkaršnjega razgovora s soprogom nekako izpodrinila rahločutno čustvo sramu in, zroč Pavletu naravnost v oči, je z glasom, ki je razodeval obžalovanje, neženirano spregovorila: "Odpotujemo, gospod Urnik, že jutri … " Pavleta je kar spreletelo. Trenutkoma mu je postalo vse jasno in silno se je zmedel. Ni ga toliko porazilo dejstvo, da odpotujejo, marveč predvsem tisto, kar je vedel, da je povzročilo to nenadno odločitev. Postalo ga je sram in zdelo se mu je, da je zakrivil pravi pravcati škandal. V tej svoji zmedenosti ni niti opazil, da ga gospa sočutno gleda, kakor da ga tolaži. "Oprostite … razumem, res saj …," se je iztrgalo Pavletu. "Ah, nič, pustite to, nič ne skrbite! Vse vem in naj vam zadostuje to: Cenim vas enako ko prej, morda še bolj." Po teh besedah se je gospa prijazno nasmehnila in ga — najbrže iz obzirnosti — pustila samega. Ko je za to zvedela Ada, je bila prvi trenutek vsa iz sebe, potem pa je hlinila nenavadno veselost, zlasti napram očetu; celo pela je. Navzlic temu, da se je naglo bližal čas odhoda in da je Venturini ljubosumno pazil na svojo hčer, je Ada vendarle našla priliko, da je govorila s Pavletom na samem. Predvsem mu je zagotavljala sojo zvestobo, ga poljubljala in Pavletu se je celo zdelo, da je vesela, ker je naletela na odpor pri očetu. Obzirno in ovinkoma mu je skušala razpršiti tudi resne materialne skrbi, ki so rojile Pavletu po glavi, dasi jih ni niti z besedico izrazil. Toda ona jih je slutila; bila je dovolj razumna in vedela je, kakšne posledice ima to lahko za Pavleta. Bilo pa bi ji mučno, da bi mu v tem, takorekoč slovesnem trenutku, razlagala svoje načrte. Obljubila mu je, da mu bo vse pisala, ker se pač lažje piše o takih stvareh, da mu bo sploh mnogo, mnogo pisala in prav kmalu tudi storila odločilen korak, itd. itd. Drugo jutro je Venturini poklical Pavleta k sebi, da bi uredila neke trgovske zadeve. Bil je z njim ves čas vljuden in Pavle je že mislil, da se tiste točke sploh ne bo dotaknil. Toda ni bilo tako. Ko sta bila s trgovskimi stvarmi pri kraju, se mu je Venturini vljudno in še precej prijazno zahvalil za njegovo "spremljanje in ves trud", ki ga je imel z njimi, pri tem pa nervozno in povsem brez potrebe otresal pepel s svoje cigarete, ne da bi se ozrl na Pavleta, ki se je pripravljal, da zapusti sobo. Nenadoma je Venturini segel v žep, najbrže po listnico ter nadaljeval: "Res sem bil zelo zadovoljen z vami, še več: veselilo, prav veselilo me je; zato bi vam rad … če ste znabiti v potrebi … nu, saj razumete in mislim, da mi ne zamerite. Rad bi se vam kako …" je govoril z zategnjenim glasom, ne da bi že izvlekel denarnico, pri tem pa zrl Pavletu naravnost v obraz. Pavle je mahoma uganil, da ga hoče s tem le ponižati, da bi potem lažje in nekako svobodneje govoril o oni drugi stvari, akoravno ga je ta nepričakovana Venturinijeva gesta dokaj zmedla. Trenutek je pomislil, z desno roko pogladil preko čela, kakor da hoče pregnati neko grenko misel in poiskati drugo, pravo, in takoj zatem spregovoril s svojim simpatičnim, mehkim glasom, kateremu se že ni prav nič več poznala zadrega. "Zelo ste ljubeznivi, spoštovani gospod Venturini! V zadoščenje in veselje mi je res vsaj deloma izvršiti vsekakor častno nalogo, ki mi jo je poveril, ali bolje, zaupal gospod ravnatelj Reiter. Žal pa mi je, da moram odkloniti vsako posebno plačilo, ki bi mi ga ponudil kdorkoli kajti tega, za kar me sedaj nameravate nagraditi, nikakor nisem vršil kot svojo službo, marveč prijateljsko — če mi dovolite, da se tako izrazim — ali bolje, iz dolžne vljudnosti in gostoljubnosti našega podjetja napram vam. Torej je to res docela odveč, ker sem se navsezadnje tudi jaz čutil prav …" "Že prav, že prav," ga je prekinil Venturini, kakor da ga je nekaj zbodlo, "seveda vas ne bom silil. Mislil sem le tako tudi prijateljsko … Sicer pa mi oprostite; popolnoma vas razumem!" Venturini je sunkoma puhal dim svoje smotke; očividno ni bil zadovoljen s tem izidom. Končno je vstal od mize in stopil nekajkrat gor in dol po sobi, dočim je Pavle še vedno stal pri vratih. Z nekoliko vznemirjenega Venturinijevega obraza je spoznal, da se pripravlja spregovoriti nekaj neprijetnega in da sedaj premišljuje, kako bi to začel. Ko pa je ta obojestranski molk postal že nekoliko mučen, se je Venturini vendarle odločil in naglo spregovoril, kakor da se je na to šele sedaj spomnil: "Aha, rad bi z vami … sicer pa upoštevam vaš položaj … Slišal sem nekaj, da moja hči … no, saj razumete, kaj bi! … Upam, da ne mislite resno?" je že kar odločno končal Venturini in uprl svoj pogled naravnost v Pavleta. "Ne vem, kako naj odgovorim, gospod Venturini. Mislim, da bi še manj odobravali, če bi vam odgovoril, da sem se samo šalil … Naravno, mislil sem povsem resno, akoravno vem, da bi vas nasproten odgovor bolj veselil. — Priznam, da gojim izvestno nagnenje do vaše gospodične hčerke, a iskreno mi je žal, če sem s tem kalil mir vaše družine. Verjemite mi, da sem si pošteno prizadeval, da bi ga ne." "No, pustimo to! Mene trenutno zanima le to, kaj mislite sedaj, ali bolje, kaj prav za prav sedaj nameravate?" "Do neke meje vam lahko odgovorim: Mislim se vrniti k mojemu poslu; to je vse." "Torej končati …?" je z novim upanjem vprašal Venturini. "Prav za prav počakati," mu je brž pojasnil Pavle. "Sicer pa vam ne bom delal neprijetnosti, to vam zagotovim." "No, torej! Čujte, mladi mož, bodite vendar trezni! Mar ne sprevidite, da …? Kako vas more vendar preslepiti blodnja take mlade … takega otroka?!" Pavle je pomolčal, Venturini pa bi rad še nekaj rekel, a se je očividno zadnji hip premislil. Oba sta čutila, da je pogovor dosegel točko, ko se ni mogel več nadaljevati, ne da bi se obenem spremenil tudi ton, v katerem se je vršil, in ki je bil doslej prijazen in vljuden. Zategadelj sta bila oba v zadregi. "No, gospod Urnik, ali mi morete obljubiti, da jo boste skušali odvrniti od tega? Razumeti morate, da kot njen oče želim, da jo zavrnete, če bi še …" To pa je spregovoril z že bolj trdim in neprijaznim glasom. Pavle je razumel, da ga boli, ker mora prositi nekaj takega od njega, navadnega gozdarja. Kljub temu pa se ni vdal. "Nikakor! Tega vam ne obljubim. Če se bo premislila in pozabila (saj zato odpotuje), bom molčal in ne bom delal — kakor sem že rekel — nobenih neprijetnosti. Če pa zahtevate kaj več, tedaj se morate zavedati, da ste s tem zadeli v točko, ki …" "Kakor vam drago, kakor vam drago, saj nič ne zahtevam! Vedite pa, da bom kot njen oče storil vse, da se vam vaše pričakovanje ne izpolni. Popoldne odpotujemo. Aha, še to: Želim, da vse to ostane med nami. Pri uradu, to je pri gospodu ravnatelju, vam ne bom delal nobenih neprijetnosti. Če ste kaj takega pričakovali, se torej pomirite, akoravno ste obenem lahko prepričani, da bi gospod ravnatelj ne bil zadovoljen z vami, če bi to zvedel. Upoštevam, da ste še mladi, upam pa, da se slej ko prej spametujete. Še enkrat: Najlepša vam hvala za ves trud. Gospodu ravnatelju pa sporočite, da mi je zelo žal, če se nisem mogel osebno posloviti od njega. Sicer pa mu še pišem. Na svidenje pri vlaku!" je mrzlo končal Venturini in odslovil Pavleta. Slovo se je izvršilo v mračnem razpoloženju. Ada in njena mati sta bili žalostni; slednja pa se je še nalašč kislo držala, da bi s tem dražila moža, ki je bil molčeč in sam vase zaprt — v znak, da ga vse skupaj nič ne briga in da ne bo popustil. Predno so stopili na vlak, je Ada objela in poljubila Pavleta, pri čemer se je stari obrnil v stran in se delal, kakor da ni videl tega. Potem pa mu je prav do zadnjega mahala z robcem, dokler se vlak ni skril za prvim ovinkom. <center> '''IX.''' </center> Na padovanskem kolodvoru jih je pričakoval Scalpi, ki je pozdravil vsakega posebej, ko so izstopili. Ada in njena mati sta z globokim prezirom zrli na njegove uslužnosti; prva mu celo roke ni ponudila. Venturini je vse to opazil in spreletela ga je jeza, rekel pa ni nič. Šele drugi dan se je znesel nad Ado. Sedela sta sama v pisarni. Oče je za svojo pisalno mizo pregledaval neka pisma, a pri drugi mizi, njemu nasproti, jo sedela Ada in nekaj pisala. Oče je dvignil glavo od svojih pisem, jo par trenutkov opazoval in naposled vprašal: "Kaj pišeš?" "Pišem pismo." "Komu …" "Tega ti ne povem," mu je s strahom odgovorila Ada, mečkala napol popisani papir in ga tiščala v roki. "Ne poveš? No, že prav; sam sem si mislil, da ne boš povedala. Tvoje obnašanje v zadnjem času mi ni prav nič všeč, zlasti včeraj si se obnašala nedostojno," je okrenil pogovor. "Zakaj nedostojno?" "Zakaj, zakaj! Čemu sprašuješ, ko sama dobro veš, zakaj?! Mar misliš, da nisem videl, kako si se vedla napram Scalpiju? Kaj ti je napravil?" "Nič mi ni napravil, a vem, kaj hoče. Že davno vem, da je podel in potuhnjen, in sovražim ga! In končno: Čemu me siliš, da bi bila prijazna z njim, ko vendar vidiš, da mi je zopern?" "Zopern sem, zopern tja, za vedenje in oliko gre!" "O, ne gre le za oliko, čeprav tako praviš! Veš, dragi oče, spreten in dober trgovec si res, toda v nekaterih stvareh odpovedo principi tudi najboljšega trgovca. Mar misliš, da ne vem, zakaj vse to?! A povem ti, da je vse zastonj in da hočem v teh stvareh sama odločati; da, sama, popolnoma sama!" se je že razburila. "Kdo pa je o tem kaj govoril?!" je razdraženo zakričal Venturini. Ni pričakoval, da se bo hči tako naravnost dotaknila njegovih skritih namenov in ga že vnaprej razorožila. To ga je spravilo prav za prav v zadrego, celo sram ga je postalo za hip in prav to ga je še bolj razkačilo. "Kakšne budalosti pa govoriš! Kaj ti je tisti priliznjeni drvar res vso pamet zmešal?!" je kričal dalje in krilil z rokami. "Ne dovolim vam oče, da tako govorite o njem!" je kriknila Ada in v tem trenutku pobledela in zatrepetala po vsem telesu. "Ne dovolim, ne dovolim!" V očeh so ji zalesketale solze. Komaj je zadrževala jok. In že čisto tiho, z drhtečim glasom je naposled dodala: "Takoj zapustim vašo hišo." Brez oklevanja je odšla iz sobe. Venturini je obstal kakor vkopan. Hotel je pohiteti za njo, a se je še isti hip premislil, akoravno je bil popolnoma uverjen, da bo v resnici izvršila, kar je dejala, toliko jo je že poznal. V tem trenutku se je zavedel, da ni pravilno postopal in da je napravil nepopravljivo napako. Prositi jo, naj se vrne, pa je ni hotel, ker je vedel, da bi to ne imelo nobenega uspeha in da bi se docela zastonj poniževal pred njo. Doma bi jo lahko kolikor toliko nadzoroval in ji z delom preganjal misli na tistega zelenca, sedaj pa bo počela, karkoli se ji zljubi, je mislil sam pri sebi. Seveda bi jo lahko s silo privedel domov, a se je bal škandala. V pisarni pa se je nakupičilo toliko neodložljivega dela, na katero se je Ada najbolje razumela, da mu je ob tej misli postalo še bolj žal, da je ravnal tako neprevidno. Vsemu na kjub pa je sklenil, da ne bo z ničemer pokazal svojega obžalovanja. Ko bo videla, da mi ni nič radi tega, se morebiti sama vrne, je zvito upal Venturini. Za delo v pisarni pa nalašč najamem Scalpija; to jo gotovo razjezi in znabiti tudi najprej spravi domov. Ada se je še isti dan preselila k svoji teti, ki je imela večjo modno trgovini v isti ulici. Bila je to gospa Salvadorijeva, sestra Adine matere, premožna vdova po bogatem trgovcu. Ta je nenavadno ljubila Ado, kajti sama je bila brez otrok. Čutila se je jako zapuščeno; stanovala je v veliki hiši, ki je bila tudi njena. Zato je razumljivo, da se je v srcu zelo razveselila Ade, ki je tistega dne prijokala k njej in se ji potožila. Ljubeznivo jo je sprejela in ji celo obljubila, da bo skušala pregovoriti njenega očeta Ko ji je Ada zvečer pripovedovala o Pavletu, je teta zaželela, da bi ga poznala. Pri tem je Ada kar poskočila, zakaj v glavo ji je šinila misel, da bi ga povabila k sebi. Res sta se odločili, da ga čez teden dni povabita k sebi, in Ada mu je takoj napisala dolgo pismo, v katerem mu je vse povedala. Pavle je čez tri dni odgovoril z brjozavom, da pride v nedeljo z večernim vlakom. Sonce se je že nagibalo k zatonu in njegovi poslednji, zlati žarki so se odbijali na kolodvorskih tračnicah, da so izgledale kakor pozlačene. Po peronu se je sprehajala mlada gospodična v prekrasni, sinje modri svileni obleki in s šopkom rdečih rož v naročju, poleg nje pa starejša dama resnega, a dobrotljivega obraza. Na kolodvoru je bilo ob tej uri vselej zelo živahno, zlasti ob nedeljah. Mnogi so se z radovednim in strmečim pogledom ozirali za gospodično s šopkom, ki je bila videti nekam zamišljena in zelo nestrpna. Venomer je pogledavala na svojo zlato zapestno uro in pri tem vselej nekaj zašepetala svoji starejši spremljevalki, ki je nato pritrjevalno pokimala. Tik pred prihodom vlaka se jima je pridružila še neka gospa, trenutek zatem pa je tudi pridrvel vlak na postajo. Voz, v katerem je bil Pavle, je obstal baš nasproti onih treh dam in Ada ga je takoj ugledala. Brž je bila pri njem in se mu vrgla okrog vratu. Nato mu je predstavila svojo teto, gospo Salvadorijevo, ki je pri tem bog ve zakaj zardela. V trenutku, ko je Pavle stisnil roko Adini materi, se je nenadoma pojavil Scalpi, ki je bržkone že kaj slutil in se motal tam okrog. Spoštljivo je vse pozdravil, odzdravila pa sta mu samo Pavle in gospa Venturinijeva. Jako se je začudil, ko je ugledal Pavleta in se še potem večkrat radovedno ozrl za njimi. Pred kolodvorom so si najeli voz in čez deset minut so bili že pred hišo Adine tete. Ta je vso družbo odvedla v prvo nadstropje, kjer so v veliki, razkošni jedilnici posedli okrog mize, na kateri je bilo že vse pripravljeno za večerjo. Pavle je nastopal docela preprosto in nekako lahkotno. Pričakovati je bilo, da se bodo ženske zanimale zanj do vseh podrobnosti in malenkosti — vsaka iz svojega vzroka in nagiba. Akoprav se je Pavle tega zavedal in akoravno je včasih začutil na sebi radovedni in opazujoči pogled gospe Salvadorijeve, se je vedel docela naravno in neprisiljeno. Nič se mu ni poznalo, da bi bil kaj v zadregi ali da bi kaj prikrival. Tudi v besedi je bil povsem odkrit in ni skušal ničesar olepšati, s čemer zlasti se je prikupil gospej Salvadorijevi. Pogovor se je naposled zasukal na domače zadeve. Ženske so opazile, da se Pavle izogiba govoriti o Adinem sporu z očetom, a nazadnje, ko so že vse govorile o tem in ko je postalo takorekoč očito, da bi rade slišale tudi njegovo mnenje, je končno vendarle spregovoril: "Ko sem v Adinem pismu čital, kaj se je zgodilo, sem se skoro prestrašil, in zabolelo me je, da sem zakrivil tako hud spor v vaši družini. Nisem se mogel takoj odločiti, naj se li odzovem Adinemu povabilu, kajti gospodu Venturiniju sem obljubil, da mu ne bom delal neprijetnosti. Težko mi je govoriti o tem in niti ne morem izreči jasne besede. Če se izrečem tako, me lahko vsakdo osumi, da sem samoljuben in brezobziren sebičnež, če pa se izrečem drugače, da sem neodločen in bojazljiv in da ne ljubim Ade. Razumeti morate moj položaj. Vsekakor pa je moje mnenje, da bi bilo najbolje, če bi se Ada vrnila k očetu in se kako pomirila z njim." "Ne, k očetu se ne vrnem! Mar naj se vrnem zdaj, ko je Scalpi pri njem?" "Jaz pa mislim, da bi ga odslovil, če bi se vrnila," je prigovarjala mati. "Ne, ne, nikakor! Sam naj prej zapodi Scalpija in šele potem se mogoče vrnem, a obljubiti mi mora, da me ne bo več žalil radi …" "Poizkusila bom, morda ga pregovorim. Zelo mu je žal, da si mu to napravila, a pokazati tega noče." "Tudi jaz upam, da se bo to kako uredilo," je pristavila teta. "Do tedaj pa je Ada lahko pri meni. Sama sem, nikogar nimam, komu naj … no, koga naj ljubim, če ne njo." Vsi so razumeli, kaj je hotela reči, čeprav se je naglo sama popravila. Imela je precejšnje premoženje in nikogar, ki bi ga podedoval. Tudi ona je prigovarjala Adi, naj se poravna s očetom — le iz obzirnosti do svoje sestre, Adine matere — a v srcu je le natihem želela, da bi bila Ada kako navezana nanjo in potrebna njene pomoči. Prav radostilo jo je, da je sredi svoje zapuščenosti postala nekako važna oseba, od katere je tudi kaj odvisno. Iz tega, v svoji korenini povsem sebičnega razloga, je tudi odobravala Adino ljubezen, njo samo pa ščitila in zagovarjala. Pol ure je manjkalo do polnoči, ko se je mati poslovila. Ostali so še nekaj časa nadaljevali pogovor, nakar so šli k počitku. Gospa Salvadorijeva — Ada ji je rekla kar Marjeta — je odvedla Pavleta v drugo nadstropje, kjer je bila zanj že pred dnevi pripravljena soba. Ta soba je bila poprej spalnica gospoda Salvadorjja. Pavleta je obšla tesnoba, ko je stopil vanjo. Par trenutkov je stal sredi nje, na temni, mehki preprogi, in se oziral po njej. Bila je prostorna in visoka, dragoceno njeno pohištvo pa je bilo staro. Vse v sobi je nekako mrko in resnobno zrlo nanj, ki se je sam sebi zdel tako majhen v tem velikem in mračnem prostoru. Od visokega stropa je visel velik lestenec in širil medlo, rdečkasto svetlobo, ki se je kar gubila po temnih kotih. Vse je kazalo, da že dolgo ni nihče spal v tej sobi. Nekakšen strah mu je stisnil srce, ko da je neupravičeno stopil v svetišče bog ve kakšnih spominov. Tam v kotu je stala široka in udobna postelja iz temnega lesa z zamolklim leskom, a na steni nad njo je visela že nekoliko otemnela podoba, predstavljajoča mlado in čudovito lepo žensko. Pavle se je razpravil, ugasnil luč in se pogreznil v mehko posteljo. Zdajci se je nekje v gosti temi oglasila ura in odbila dvanajst. Njeni udarci so s svojim brnečim in čistim zvokom napolnili vso sobo. Pavleta je obšel občutek, da hoče ura povedati nekaj iz onih davnih časov, ko so drugi ljudje bivali v tej sobi in poslušali iste njene udarce, da ima neko skrivnostno, nerazumljivo dušo, ki živi iz veka v vek. A baš ko se mu je ta občutek zgostil v jasno misel, je ura utihnila. Globoka tišina, ki je nastopila, je še povečala skoro mistični dojm v Pavletovi duši. Zopet se je spomnil, da je v Padovi, v prastarem mestu. Drugo jutro je Ada povedla Pavleta v mesto, da mu ga razkaže. Hodila sta po ozkih, srednjeveških ulicah z obokanimi prehodi, ki so v njih imeli najraznejši obrtniki svoje delavnice in lokale nastežaj odprte; mimo velikih trgovin pod arkadami in mimo vinarn, ki v njih točijo pusto črnino iz okolice. Pogosto je Pavle obstal in občudoval starinska vrtna vrata, ki jih je koval ključavničar-umetnik kdo ve katerega stoletja, za njimi pa prekrasen vrt, čigar sveže, pestro južno cvetje in zelenje se je ostro odražalo od sivega zidovja. Drugod zopet se je skozi napol priprta vrata stare patricijske hiše zazrl v njeno kamenito dvorišče, prepleteno z živo trto in s samotno, temno zeleno palmo v kotu. Naposled sta prispela do cerkve Sant' Antonio, ki je bila kar oblegana od pobožnih romarjev. V nepretrganih in gostih vrstah so se pomikali v cerkev in iz nje, med njimi mnogo vsakovrstnih nesrečnežev, ki so iskali utehe za svoje bolečine na kamenitem grobu Sv. Antona, v "Capelli del Santo". A ni bilo več časa, da bi mu vse razkazala kar v pol dneva. Obljubila mu je, da mu popoldne pokaže Museo Civico z njegovimi galerijami slik, drugi dan pa univerzo, Scuolo del Santo s Tizianovimi freskami itd. itd. Ura je bila enajst. Napotila sta se v znamenito, staro kavarno Pedrocchi, na katero je — tako mu je dejala Ada — Padova zelo ponosna, in ki jo je zgradil najuglednejši beneški arhitekt. Poslopje stoji samo zase, a pročelje ji krasi beneški lev iz klesanega marmorja. Vsa notranjščina je še danes ista, iz črnega mahagonija, a mize in stebri iz belega marmorja. Sedla sta k mizi poleg srednjega stebra. Nista opazila, da na drugi strani stebra, za njunim hrbtom, sedita Scalpi in Turato. Giuseppe Turato — tisti mladenič, ki je spremljal Anito na Triglavu — je bil nekakšen delovodja v trgovini gospe Salvadorijeve. Tako se je lahko vsak hip pod kakršno si bodi pretvezo izmuznil iz trgovine, češ, da gre po opravkih. To jutro pa je imel za to poseben razlog. Poiskal je Scalpija v kavarni in mu pripovedoval, da je Pavle prenočil v Salvadorijevi hiši, menda celo v isti sobi kakor Ada, kakor se je že na vse zgodaj šepetalo med pomočniki v trgovini in drugo služinčadjo v hiši. Scalpi — Turatijev predstojnik v fašistični organizaciji — je kar pesti stiskal in klel sam pri sebi, pobledel pa je, ko je ugledal Pavleta in Ado, ki sta smehljaje stopila v kavarno. Že vso uro je ugibal, kako bi ugonobil Pavleta. Nič pravega mu ni prišlo v glavo, akoprav je bil strokovnjak v tem. Tu pa mu je priskočil na pomoč Turato. Posvetovala sta se in tehtala vse možnosti. Naloga je bila težka, kajti Scalpiju ni šlo samo za to, da Pavleta spravi s pota, temveč tudi za to, da ga obenem očrni in se sam celo prikupi Venturiniju in Adi, češ, vidite, kakšen človek je to. S Turatijevo pomočjo je bil načrt kmalu gotov in Scalpi se je že naslajal ob misli, da se njegova namera uresniči že drugi dan. Medtem ko sta Scalpi in Turato snovala svoj načrt, sta na drugi strani stebra, na mehkem sedežu, prevlečenem s škrlatno rdečim baržunom, sedela Pavle in Ada ter tudi kovala načrte, a docela drugačne in vse lepše ko ona dva. Popoldne sta nameravala obiskati muzej, a je drugače naneslo. Med obedom je gospej Salvadorijevi telefoniral Venturinijev brat, ki je tudi že slišal, da ima Ada "nekakšnega ženina" pri sebi, kakor se je izrazil, in jo prosil, naj ga popoldne obiščejo na njegovem posestvu zunaj mesta, ker bi ga rad spoznal. Res so se odpravili tja, stric jih je sprejel gostoljubno in se takisto zanimal predvsem za Pavleta. Razkazal mu je svoje posestvo z vinogradi, potem pa je vse povabil k večerji. Posedli no okrog kamenite mize na vrtu in se pomenkovali pozno v večer. Drugo jutro se je Pavle že zgodaj kar sam odpravil v kavarno. Ada mu je dejala, da pride za njim, čim bo gotova. Res je že čez pol ure potem, ko je Pavle odšel, stopila v kavarno. Prepričana je bila, da bo sedel za istim stebrom, za katerim sta sedela prejšnje jutro. Toda začudena je obstala, ko je videla, da Pavleta ni tu. Ozirala se je po sosednjih mizah, toda pri nobeni ni sedel Pavle. Kljub temu je sedla, ker je mislila, da se je bržkone zadržal v kaki trgovini. Spomnila se je, da je že prejšnji dan omenil, da si mora nekaj kupiti. Minilo je pol ure, potem ura, toda njega od nikoder. Postajala je nestrpna, v glavi pa so ji že rojile prve, še nejasne slutnje. Neka neznana in neopredeljiva bojazen ji je stisnila srce. Naposled je telefonirala domov in vprašala teto, če se je Pavle morda vrnil. Ta je odvrnila, da ne, in skušala pomiriti nečakinjo, akoprav je bila tudi sama vsa prepadena. Ada ni več strpela v kavarni, a skrb ji ni dala, da bi se vrnila domov. Vleklo jo je v mesto, ker je upala, da ga morda kje sreča, a se je zopet bala, da bi medtem vendarle prišel in je ne našel. Tako je prav do poldneva postajala pred kavarno "Pedrocchi" in se ozirala na vse strani. Nazadnje je bila že povsem prepričana, da se je Pavletu nekaj pripetilo, in razburjena je hitela domov. Doma sta s teto ugibali, kaj bi se mu moglo zgoditi. Nihče ga ni videl, nikdo ni vedel dati sveta. Stali sta pri telefonu in izpraševali zdaj tega zdaj onega znanca. Upali sta, da morda le pride h kosilu. Ura je bila ena, naposled dve, Pavleta pa le ni bilo. Ada se ni dotaknila kosila. Slonela je ob oknu in kakor v vročici strmela skozi steklo na ulico. Ves čas je ugibala, da li bi ne kazalo, vprašati policijo, a neka slutnja, rastoča že v grožnjo, jo je odvračala od tega. Končno se je le odločila in prosila teto, naj telefonira na policijo. Ta je takoj stopila k telefonu. Parkrat je morala ponoviti Urnikovo ime, nato se je čulo neko govorjenje in vznemirjeno tekanje sem in tja in šele po petih, šestih minutah se je zopet oglasil uradnik, ki je izjavil, da policiji ni o tem ničesar znanega, da pa bodo poizvedovali. Potem sta telefonirali Adini materi in jo prosili, naj pride k njima. Ada je namreč domnevala, da je Pavle zjutraj, namenjen v kavarno, srečal njenega očeta, ki mu je morda dejal kaj ostrega in žaljivega, zbog česar je potem odpotoval, ne da bi ji o tem kaj sporočil. To je hotela izvedeti od matere in jo sploh prositi za svet in pomoč. Mati je obljubila, da pride popoldne. Ada se je zopet vrnila k oknu. Komaj pa je pogledala na ulico, je opazila automobil, ki je obstal pred hišo. Iz njega je skočila Anita. Čez pol minute je že bila pri Adi. Razburjena in zasopla se je vrgla v naslonjač in komaj spravila iz sebe: "Pavle je … je … na prefekturi." "Kaj praviš, kje …?" "Na prefekturi." "Toda to ni mogoče, saj sva s teto komaj pred pol ure vprašali, pa pravijo, da jim o kakem Urniku ni ničesar znanega!" "Pravijo …! Seveda pravijo, toda jaz sem ga videla!" "Videla si ga? Kdaj? Povej vendar!" je silila Ada. Iz sosednje sobe je prihitela še gospa Salvadorijeva in obe sta pričakujoče strmeli v Anito, ki je naposled le prišla k sebi in začela sunkoma pripovedovati: "Danes dopoldne — bilo je okrog enajstih — sem hotela k očetu v njegovo pisarno. Po stranskem stopnišču, koder hodijo le agenti in uradniki, sem iz našega stanovanja hitela v tretje nadstropje. Po stopnicah sem skoro tekla, kakor je moja navada. V drugem nadstropju, na mostovžu, skoro da nisem trčila ob dva uradnika, ki sta imela v svoji sredi mladega človeka, bledega, prepadenega in strašno zbitega. Akoprav se je komaj držal na nogah, je bil uklenjen. Po obrazu je krvavel. Uradnika me pozdravita in eden izmed njiju, ki je gotovo vedel, da sem namenjena k očetu, me je opozoril: "Gospoda prefekta ni v pisarni, gospodična Sabini; pravkar se je nekam odpeljal." "Tako?" sem se začudila, se okrenila in pozorneje pogledala uklenjenega mladeniča, čeprav kaj takega skoro vsak dan vidim. Spreletelo me je. Bil je Pavle. On me ni spoznal in me bržkone sploh videl ni, tako slab je bil. — Komaj je Anita to izpregovorila, sta se Ada in Salvadorijeva spustili v jok, a Anita je po kratkem premolku nadaljevala: — Nisem utegnila, da bi takoj prihitela k tebi in ti to povedala. Zdelo se mi je važneje, da čim prej nekaj ukrenem in vsaj izvem, za kaj gre. Kar slutila sem, da bo kaka politična stvar. Srečna misel mi je šinila v glavo. Vrnila sem se v stanovanje in telefonirala doktorju Montelliju, ki je predstojnik na političnem oddelku in ki ponavadi sam zaslišuje osumljence, — tistemu, ki sem ti zadnjič pravila, da je ves nor name. Povabila sem ga na sestanek, češ, da bi mu rada nekaj povedala. Sestala sva se že ob dveh in sedaj prihajam s tega sestanka. — — Prišel je točno in kar- ijal je od radosti. Stopila sva v slaščičarno in sedla v samoten kot. — "Rekli ste mi, da mi imate nekaj povedati," je začel. — — "Ah, nič posebnega," sem hlinila ravnodušnost, on pa je gotovo mislil, da imam namen, odgovoriti mu na njegova pisma, in da se zdaj sramujem govoriti o tem. Tako sem ga polagoma zbegala in tako omehčala, da bi mi vse povedal, karkoli bi ga vprašala. Naposled sem mu celo pravila, da ga papa ob vsaki priliki hvali, češ, kako spreten, iznajdljiv in vesten zasliševalec je, izvrsten kriminalist itd. S tem sem ga hotela pripraviti do tega, da bi postal zgovornejši in da bi se morebiti začel celo sam hvaliti, a da bi pri tem tudi kaj povedal. Poglavitno pa je bilo to, da sem zasukala pogovor v pravi tir. — "Ste danes koga zasliševali?" sem ga kakor mimogrede vprašala. "Zelo utrujeni ste videti." — — "Da, sem," je odvrnil, "nekega Avstrijca ali Slovenca, vrag ve, kaj je." — — "Tako? Slovenca ste zasliševali. To mora biti zanimivo." — — "Vrag, a ne zanimivo!" je vzkliknil. "Trmast ko osel, niti besedice ti ne prizna, pa ga bij, koliko hočeš." — — "Ste ga hudo bili?" sem vprašala. — — "Ne baš tako zelo," se je nasmehnil. "Zvečer ga zopet vzamemo v delo. Bo že spregovoril. Še drugačni so govorili." — — "Zdi se mi, da sem ga danes videla. Tako znan se mi je zdel. Kako mu je ime?" sem malomarno vprašala in si prižgala cigareto, dasi sicer ne kadim. — — "Prav čudno ime ima … čakajte … kako že … aha, da. Urnik." — — "Kako pravite, Urnik?" — — "Toda zakaj vas to zanima, gospodična Sabini?" se je skoro prestrašil. — "Saj sem vam že rekla, da se mi je tako znan zdel. Le spomniti se ne morem, odkod ga poznam … Seveda, poznam ga! Bili smo skupaj v gorah, v Sloveniji! Ne vem, kako je že naneslo, da smo se seznanili." — — "Tako, poznate ga?" — — "Da, poznam ga," sem potrdila in mu povedala, kako je bilo takrat. — — "Toda kljub temu je nevaren," je ugovarjal mojim hvalam; "ovadba je težka." — — "Res? Kdo ga je ovadil? Povejte mi to, gospod doktor, prosim vas," sem ga prosila, prijela za roko in mu proseče pogledala v oči. — — "Toda gospodična, se li zavedate, da zahtevate nekaj, česar vam po svoji dolžnosti ne smem povedati? … Prepričan sem, da ljubite tega človeka; kako bi se sicer tako zanimali zanj! Lep je res, ali …" — — "Zelo se motite, gospod doktor," sem se zasmejala njegovi žalosti, ki ga je prevzela ob tej misli. "Ne ljubim ga, pač pa ga ljubi Ada Venturinijeva, moja nekdanja sošolka in prijateljica," sem se končno zresnila. "In vse se mi zdi," sem nadaljevala, "da je ovadba krivična in lažna, da gre tu za kako maščevanje ali zmoto, kajti poznam ga dobro, saj sva z Ado Venturinijevo bili z njim v gorah več ko teden dni. Tudi vem, zakaj je prišel sem, četudi od tistega časa še nisem govorila niti z njim niti z Ado. Radi nje je prišel sem, ker ona ga ljubi." — — "Je res, kar pravite, gospodična Sabini?" se je razveselil Montelli, obenem se pa tudi sam začel bolj zanimati za stvar. — — "Res je, pri bogu," sem ga prepričevala, "sicer se pa lahko sami prepričate, saj …" — — "Verjamem vam," mi je odvrnil in se zamislil, potem pa zopet počaai nadaljeval: — — "Tudi meni je zatrjeval, da je prišel sem zgolj radi Ade Venturinijeve. Vse to verjamem, saj tudi ovadba pravi, da je prišel sem radi nje; toda ovadba pravi tudi to, da je gospodično Venturinijevo docela premamil s svojimi komunističnimi nazori, da je prišel semkaj z neko posebno nalogo, da iz nje izvablja denar za neke posebne namene, da …" — "Kaj?!" je pri tem kriknila Ada in planila s stola. "Povej, povej takoj, kdo ga je ovadil, kdo je vse to …, kdo je tako …!" "Počakaj, potrpi!" jo je mirila Anita in s še večjo vnemo nadaljevala svoje pripovedovanje: "Do tega trenutka sem mislila, da mi je Montelli verjel, kar sem mu pripovedovala o Pavletu. Potem pa, ko mi je povedal vsebino ovadbe, sem spoznala, da je mislil nekaj drugega, ko me je vprašal, če je res, kar mu pripovedujem. Mislil je namreč, če je res, da ne ljubim Pavleta, in to ga je potem tako razveselilo, ko sem se mu zaklela, da govorim resnico." "Vidite, gospodična Sabini, tak človek je ta Urnik. Ovadba pa navaja tudi docela verodostojno priča. Kaj pravite k temu? Sicer se vam pa ne čudim. Mladi ste še in naivni, vsakemu verjamete, jaz pa imam izkustva. Ne poznate teh prekanjencev; vsega so zmožni, zviti so, iznajdljivi, trdovratni in ponavadi celo zelo inteligentni in izobraženi. Svetujem vam, da pustite to in se ne brigate dalje za to stvar. Pomirite tudi gospodično Venturinijevo ter ji takisto svetujte, naj bo pametna. Mi ji ne bomo delali sitnosti, ker je iz ugledne hiše, in tudi ovadba sama pravi, da je ta zapeljana, da je orodje v Urnikovih rokah in da je v resnici povsem nedolžna." "To me je tako preplašilo, da sem se še bolj zagrizla in odločno sklenila, da ne popustim in da ga vsekakor prepričam o ničnosti ovadbe. "Prisegam vam, da se motite, gospod Montelli," sem začela iznova. "Sicer pa zahtevam, da ste z menoj popolnoma iskreni in da vsaj v tem primeru ravnate po svoji vesti, ker sicer ne morete več upati, da bi še ostala prijatelja. Verjemite mi, da bi se kot prefektova hči ne spuščala v to, če bi ne bila trdno uverjena, da je Urnik nedolžen in da gre za maščevanje ali kvečjemu pomoto. Povejte mi, kdo ga je ovadil!" sem postala že kar ostra. "No, če že hočete … Scalpi, saj ga poznate," se je naposled vdal. "Scalpi?!" sta zopet kriknili obe hkrati — Ada in gospa Salvadorijeva. "Kako, da mi to že prej ni padlo v glavo!" je že skoro onemoglo in bolestno zašepetala Ada. "Potrpi še trenutek!" je nestrpno nadaljevala Anita, ki je že kar zardela od živahnega pripovedovanja. "Naposled sem ga vprašala še to, kdo da je tista priča, ki jo je prej omenil. Tudi to mi je povedal. In kdo, mislite — ?" je Anita povzdignila in zategnila glas ter z vprašujočim in zmagoslavnim pogledom ošinila obe sobesednici. Kratek hip je pomolčala in kimaje z glavo ogorčeno in s poudarkom spregovorila: "V svoji hiši ga imate." "V moji hiši?" se je na moč začudila Salvadorijeva, sklenila roki in stopila korak nazaj, kakor da ne verjame tega. "Da, v vaši … gospod Giuseppe Turato …" Teta je pomolčala in kakor zmešana blodila s pogledom iz kota v kot. "On, praviš?" je naposled zašepetala. "On. Vse sem spravila iz doktorja, vse vem, a jutri mi pokaže ovadbo." Zdajci je Ada planila k Aniti in jo brez besede vroče poljubila na čelo. Vsa je drhtela, potem pa je skoraj padla na otomano in se spustila v jok. Anita je sedla k nji in jo tolažila: "Ne jokaj, saj ti nisem še vsega povedala; vse se bo uredilo." Pri teh besedah se je Ada zganila in se okrenila proti prijateljici, a ihtenja ni mogla zadušiti. Ada jo je nežno in ljubeče objela okrog tresočih se ji ramen in zopet začela: "Ne le da sem vse spravila iz njega, ampak sem ga tudi prepričala, da je Pavle nedolžen. Pojasnila sem mu, kako je med teboj in Scalpijem. Tudi on ga pozna in natihem zaničuje. Doušnika v srcu nikdo ne ceni; ovaduhi se celo sami med seboj zaničujejo in vsak se ponavadi tudi povsem zaveda svoje nizkotnosti, zato pa je potem tem zlobnejši. — Zdi se mi, da sem končno in po vsem trudu vendarle oživila nekaj tiste plemenitosti v Montelliju, ki mu je še ni pokvaril njegov poklic. Ne prištevam ga med najslabše ljudi. Morda korenini njegovo nagnenje do mene res v kaki človečnosti, zato sem mu potem lažje zganila to človečnost samo. Skratka: Obljubil mi je, da Pavleta tekom enega tedna spravi iz zapora, a pod pogojem, da še isti dan zapusti Italijo. — Vidim ti že na obrazu, da hočeš vprašati, zakaj šele čez en teden. Šele čez en teden zato, da se bo medtem informiral o njem v njegovi domovini, v resnici pa prej ko slej le zategadelj, da bi ne izgledalo sumljivo. Mislim, da se boji Scalpija. A tudi sicer nima povsem prostih rok. Obljubil mi je tudi, da ga ne bodo več pretepali. Kaj vse bi drevi počeli z njim! Hotela sem ga preprositi, da bi ga dal v boljši zapor in mu dovolil kake olajšave, a je vse to odbil, češ, da je povsem nemogoče. No, razumem ga, boji se." "Pa ga lahko obiščem?" je goreče vprašala Ada, ki je že nehala jokati. "Ne, tudi obiskati ga ne moreš. Tam nikogar ni dovoljeno obiskati, da bi ljudje ne videli, kako jih mučijo." Komaj pa je Anita to izpregovorila, je vstopila gospa Venturinijeva. Videti je bila vznemirjena, a vesela. Medtem ko je odlagala plašč, se je opravičevala, da ni mogla prej priti, ker imajo obisk in obrnjena proti Adi je naglo nadaljevala: "Stric Alberto je prišel. Povedal mi je, da ste ga včeraj obiskali. Potem pa sta se s papanom zaprla v sobo in se prav do sedaj nekaj razgovarjala. Niti obedovati nista utegnila, a pred pol ure me je papa poklical k sebi in me prosil, naj grem po tebe in Pavleta. Toda …" se je prekinila in se ozirala po sobi, "kje je Pavle? Kaj se še vedno ni vrnil?" Toda nobena od prisotnih ji ni dala odgovora, temveč so se le z nekakim strahom spogledovale. "No, kaj je vendar?" je nestrpno spraševala Venturinijeva. "Pavle je na prefekturi, gospa. Danes so ga prijeli," ji je končno vendar pojasnila Anita ter na kratko vse še enkrat povedala. "In čisto odveč je, da te papa pošilja po naju, ko vendar sam dobro ve, kje je Pavle," je pikro pripomnila Ada, ko je Anita končala. "Pavle je torej na varnem, jaz pa naj se lepo vrnem domov! Prozorna komedija, a nepotrebna, ker je vse ko na dlani!" "Ne razumem te popolnoma, Ada. Mar ne misliš, da papa kaj ve o tem?" je vsa zmedena in potrta besedovala Venturinijeva. "Kako bi ne vedel, ko sta s Scalpijem vedno skupaj, ko le njega posluša in se ravna po njegovih nasvetih! To zvijačo sta si skupaj izmislila, zdaj pa te pošilja k meni in mi ponuja spravo, da bi vse še bolj prikril. Sicer pa je prav, da si prišla. Tako mu boš lahko povedala, da nikoli več ne stopim v njegovo hišo," je že kričala Ada. "Toda pomiri se, otrok, saj ni tako! Papa prav nič ne ve, kaj je s Pavletom, kaj še. Tako nizko vendar ne smeš soditi svojega očeta in misliti, da bi sodeloval pri tako nepošteni stvari. To vse je napravil Scalpi sam; saj ga že od včeraj ni nič blizu in venomer leta po nekih potih. Papa mi je naročil, naj grem po tebe in Pavleta, ker ga je k temu pregovoril stric Alberto. Ne vem, kaj sta govorila, le to ti lahko povem, da je zdaj papa ves drugačen in da se želi pomiriti s teboj in Pavletom. No, to je!" "Eh, kakšne komedije!" je vzdihnila Salvadorijeva. "Vse bo še dobro," se je vmešala Anita. "Pojdi domov, Ada. Zdi se mi, da očeta res po krivem dolžiš. Pomiri se z njim in povej mu vse. Tako bo znabiti tudi Pavle prej zunaj. Jaz pa bom skušala pri Montelliju še kaj doseči, naj se jutri zopet sestaneva." Ada je vsemu prigovarjanju na kljub zrla mrko in razdraženo predse in nekaj premišljevala. Očividno se ji je upiralo, da bi kakor poslušen otrok sledila materi. Naposled je sunkoma vstala in odhitela v sosednjo sobo, ne da bi koga pogledala, čez dobro minuto pa se je že vrnila oblečena in pripravljena za odhod. Naglo, kakor da se ji mudi, se je poslovila od tete, ji obljubila, da jo bo vsak dan obiskala, in odšla, ne da bi čakala svojo mater in Anito. <center> '''X.''' </center> Venturinija je res pregovoril njegov brat Alberto, naj Se poravna s svojo hčerko in sprijazni s dejstvom, da Ada hoče Pavleta. Poudarjal je, da je ta Urnik prav za prav razumen in pošten človek, ki bi se z njim dalo kaj napraviti. Venturini se je temu dolgo upiral, naposled pa, ko je izprevidel, da je tako vendar bolje, kakor da popolnoma izgubi hčerko, se je vdal bratovemu prigovarjanju. Da bi pomiril Ado in se v miru z njo pomenil, je poslal Scalpija v Neapelj po trgovskih poslih. Poleg tega je zasumil, da Scalpi v trgovskih manipulacijah, ki mu jih je poveril, ni ravnal docela pošteno. Vendar je o tem še molčal in prosil Ado, naj natanko pregleda knjige in račune. Ada se je kar z naslado lotila tega opravila. Mrzlično je brskala po knjigah in računih ter molčala. Že drugi dan po njenem povratku na očetov dom jo je zopet obiskala Anita in ji povedala, da bodo kmalu, morda že jutri, vsi pozvani na prefekturo, kjer jih bo dr. Montelli zaslišal in soočil s Pavletom, potem pa da ga bo izpustil. Povedala ji je tudi, da ji je uspelo poslati Pavletu nekaj priboljška in sporočilo, da bo kmalu prost. Res so Ada in njeni starši že naslednje jutro prejeli povabila. V njih je bilo rečeno, naj se ob uradih zglasijo na policijski prefekturi pri dr. Montelliju, kjer bodo zaslišani v neki zadevi. Vsi skupaj so se odpravili tja že popoldne, ker je Ada tako hotela. Najprej je vstopil Venturini, se predstavil in pokazal povabilo. Dr. Montelli je postal mahoma prijaznejši, mu ponudil stol in se jel opravičevati, češ, da je tudi njemu samemu ta zadeva neprijetna itd. Iz sosednje sobe je poklical še nekega uradnika za pričo, nato pa začel izpraševati Venturinija, odkod in kako pozna Pavleta, kakšnih nazorov da je Pavle po njegovem mnenju, zakaj je nasprotoval njegovemu prijateljstvu z Ado, če še nasprotuje itd. Venturini je izjavil, da je nasprotoval radi tega, ker Urnika tedaj še ni dovolj poznal, ker je tujec, povrhu pa reven itd., da pa zdaj nič več ne nasprotuje, ker se je prepričal, da je Urnik pošten, marljiv in inteligenten, ter da mu je povsem nepojmljivo, odkod se je vzela taka ovadba zoper njega. Montelli je pri izpraševanju kazal nenavadno natančnost in dajal taka vprašanja, da se jim je Venturini čudil. Ko je bil zapisnik gotov in podpisan, se je Montelli zahvalil Venturiniju in kakor mimogrede omenil, da "najbrže ne bo nič hudega". Zatem je prišla na vrsto Venturinijeva žena in nazadnje Ada. Ko je vstopila, ji je na pragu za trenutek zastala noga, kajti zastrmela se je bila v Pavleta, ki je sedel na stolu ob steni Montellijeve sobe. Potem pa je odločno in nekako trdo stopila naprej in se ustavila pred Montellijevo mizo. Niti pozdravila ni in molče je položila svoje povabilo na mizo. Dr. Montelli jo je pogledal z neprikritim zanimanjem in se pri tem komaj opazno nasmehnil, a se že naslednji hip skoro nenaravno zresnil. Tudi prisotni uradnik, stoječ ob steni, ter mlada tipkarica za pisalnim strojem nista odvrnila svojih motrečih pogledov od nje. Dr. Montelli je brskal po nekih papirjih, potem pa dvignil glavo in vprašal, ne da bi jo pogledal: "Vi ste Ada Venturinijeva?" "Da." "Rojena v …" "Da," je odsekano odgovarjala Ada. Ko so bile formalnosti opravljene, se je dr. Montelli obrnil na svojem stolu, pokazal na Pavleta, bledega in mirno sedečega ob steni, in vprašal: "Poznate tega gospoda?" "Poznam ga." "Zakaj je prišel v Padovo?" "Povabila sem ga." "Zakaj ste ga povabili?" Ada je trenutek pomolčala, nato pa še bolj trdo povzela: "Ker želim, da je tu." "Seveda želite; to vem. A zakaj to želite?" "Prijatelja sva." "No, prav," je zamrmral Montelli in dal uradniku znak, naj odvede Pavleta. Ada se je ozrla nanj in se mu nasmehnila, a se takoj zopet okrenila proti Montelliju, ki je že pripravil novo vprašanje: "Zakaj ste mu dajali denar?" "To je laž; nikoli nobenega!" "Toda Urnik je priznal, da ste mu dajali denar. Ste vedeli, zakaj ga potrebuje?" "Če bi Urnik res priznal, bi me to vprašali ob njegovi prisotnosti. In sploh: Čemu naj bi mu dajala denar? Tega ne razumem." "Že razumete! Torej ne priznate. — On trdi, da ga ljubite. Je to res?" "Res je." "Kdaj vam je napravil prvo ljubavno ponudbo? Je bilo to pred tistim razgovorom na Kredarici ali po njem?" "Nikoli mi ni delal ljubavne ponudbe." "A, tako, — Že razumem. Pa mi povejte to, kaj je govoril takrat na Kredarici." "Ne vem, kaj mislite s tem." "No, ali ni govoril takrat tudi o politiki?" "Mogoče, toda ne spominjam se da bi." "Že spet tajite, on pa je vse priznal!" "Nič ni priznal! Krivih obdolžitev gotovo ni priznal. Privedite ga sem in tu naj še enkrat prizna; potem priznam tudi jaz." Dr. Montelli je pri tem skremžil obraz in po kratkem preudarku nadaljeval: "Ni potrebno. Torej vi pravite, da o politiki nista nikoli govorila. Pa vam je mogoče kljub temu znano, kakšnih nazorov je in s čim se je bavil. Če sta taka prijatelja, morate to vedeti." "Mislim, da …," je začela Ada, a se takoj nato sama prekinila ter izjavila: "… Ne, tudi to mi ni znano, ker o tem nisva nikoli govorila." "Nič vam ni znano, … no, prav. Vi torej pravite, da ste ga sami povabili v Padovo. Ali sta že prej kdaj govorila o tem, da bi on prišel sem?" "Ne, tudi o tem nikoli." "Ne verjamem vam tega. Prej ste dejali, da o politiki nista nikoli govorila, a gospod Turato, ki je bil takrat z vami na Kredarici, pravi drugače; da je Urnik tedaj govoril proti fašizmu In Italiji ter da je njega celo žalil radi njegovega pripadništva k fašizmu. Čemu torej tajite?" "To ni res! Takrat je govoril le proti vojni na splošno. Tudi tega bi ne govoril, če bi mu oče ne padel v vojni. Ni res, da bi koga žalil, temveč je celo sam večkrat pripomnil, da bi bilo bolje, če bi se ne razgovarjali o politiki. Taka je resnica." "Hm, vi pa res vse drugače poveste. Ali tudi sicer nista nikoli govorila o politiki?" "Rekla sem vam že, da mogoče, a spominjam se ne. Govorila sva o različnih stvareh." "Torej tako. Povejte mi po pravici, gospodična Venturini, ste ga li res iz povsem lastnega nagiba povabili v Padovo." "Povsem; on pa je celo ugibal, bi se li odzval mojemu povabilu ali ne, kakor nam je pozneje pripovedoval." "In kaj mislite sedaj?" "Ne vem; mislim, da se bova poročila." "No, to je lepo," je pol ironično pol resno pripomnil dr. Montelli, ki na to izjavo očividno ni vedel kaj drugega odgovoriti. "Mislim, da je dovolj, če ste po pravici govorili," je zopet povzel in vstal izza mize. Uradnica je Adi ponudila več popisanih pol, da jih podpiše. Ko je bilo to gotovo, se ji je Montelli zahvalil in jo odslovil. Predno je Ada zapustila sobo, je hotela še nekaj vprašati, a se je premislila, češ, mi bo že Anita povedala. Razumela je, da se je dr. Montelli namenoma držal tako strogo, predvsem radi prisotnega uradnika in tipkarice, in da bi ga z vsakim izpraševanjem o nadaljni Pavletovi usodi spravila v zagato. Še isti dan, pozno zvečer, jo je že obiskala Anita. Zopet je prihitela naravnost s sestanka z dr. Montellijem. "Jutri bo pri tebi," je kričala, še predno je bila pri Adi v sobi. "Kdo? … On?" "On, da!" "Ah, Anita, kako …," se je Ada jokala in smejala obenem ter objela Anito, ne da bi končala svojih besed. Šele ko se je njena radost nekoliko unesla in ko je zadušila solze, je obsula prijateljico z neštevilnimi in nestrpnimi vprašanji. "Počakaj, da ti vse po vrsti povem," se je branila Anita. "Montelli je takoj po zaslišanju o vsem poročal papanu in predlagal izpustitev. Papa je pregledal spise in pristal. Izpuste ga jutri zjutraj; niti izgnali ga ne bodo. Lahko ga čakaš pred prefekturo, a bolje je, če ga počakaš pri teti. On še ne more vedeti, da si se vrnila k staršem, in bo radi tega gotovo šel najprej tja." "Prav; pri teti ga počakam. Tudi papanu povem to še danes in najbrže bomo jutri vsi tam. Prideš tudi ti?" "Ne, ker mislim, da je bolje, če ste sami; tako bodete laže govorili o svojih domačih stvareh." "Imaš tudi prav; pa naju popoldne obišči." "Bom. Zdaj pa na svidenje; pozno je že." Ada se je poslovila od prijateljice, potem pa takoj odhitela k očetu, da mu pove veselo novico. Naslednje jutro so bili vsi zbrani v velikem salonu gospe Salvadorijeve in nestrpno pričakovali Pavleta. Venturinijeva se je spustila v pogovor s svojo sestro, Ada in njen oče pa sta sedela bolj sama zase in se takisto pomenkovala. Da bi očeta še bolj pridobila, je Ada izbrala prav ta trenutek, da mu pove, kaj je zasledila v računskih knjigah, ki jih je pregledavala. Pripovedovala mu je, da sta bila tvrdki Emilio Monteroso v Milanu pred kratkim poslana dva vagona hrastovih desk in da je iz dopisa te tvrdke razvidno, da je nakazala šestnajst tisoč lir, da pa ta vsota ni nikjer zabeležena. Tudi ni nobenega sledu za ena in dvajset tisoč lirami, ki jih je nakazal Antonio Kail v Bolonji, in je torej povsem jasno, da je ves ta denar Scalpi spravil v svoj žep. Venturini je strmel, zmajeval z glavo in molčal. Sram ga je bilo pred hčerjo, da je kot star in izkušen trgovec toliko zaupal takemu človeku. Ada pa je kar sijala od radosti in zmagoslavja. "Ko se vrne, ga pobaraj za ta denar. Če se bo kaj motal, bo treba poneverbo prijaviti, saj je znesek precejšen," je vneto prigovarjala, dočim je Venturini trdovratno molčal in zamišljeno zrl predse. [[Kategorija:Prosveta]] [[Kategorija:Dela leta 1935]] [[Kategorija:Nace Mihevc]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] [[Kategorija:slovenski izseljenci]] [[Kategorija:Združene države Amerike]] [[Kategorija:Časniki]] 5fb7612mz0ltscu23xga1nmeozfozii 0 39610 207812 207797 2022-08-24T10:03:44Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki '''(Peter Žele, doma s Primorskega in danes v Jugoslaviji, je prebil sedem let v političnem jetništvu v Italiji in okusil je fašistovsko strahovlado do dna. V pričujočem spisu opisuje življenje v Italijanskih ječah. – Ured.)''' <center> ––– </center> <center> '''1. Prihod''' </center> Vlak se je ustavil. Parkrat je še zahropel, lokomotiva je izpustila paro iz svojih pljuč in kolesa so obstala na tračnicah. Izstopamo v polnem jutranjem mraku. Moji "angelji varuhi" se poslavljajo od tovarišev trideseturne vožnje. Dva karabinerja, ki potujeta v podčastniško šolo v Rim, sta bila dodeljena mojemu spremstvu radi večje varnosti in iz previdnosti. Kdo ve, iredentisti lahko napadejo vlak ali skušajo pomagati na drugačen način svojemu tovarišu. Tu pa ni nikake nevarnosti več. Nahajamo se že v srednji Italiji, v bližini večnega mesta. V istem vozu se peljeta še dva druga jetnika. Vedejo ju ored izredno sodišče v Rim. Rad bi ju pozdravil, pa tako lepo spita, da ju je škoda buditi. Tudi orožniki so polegli po klopeh, si podložili glave s prtljago in zasanjali. Moja spremljevalca mi pomagata pri izstopanju. Noseč mojo prtljago, me podpirata, da ne padem po stopnicah. Zelo ljubeznivo ravnata z menoj: – Pazite, da se ne pobijete! Počasi! Tako, bravo. Stopamo proti čakalnici. – Vidva ostanita tu! Pogledat grem, če je že prišla kočija, in "caposcorta" odhaja na cesto, pred postajo. Vstopiva v malo dvorano, ki je skoraj prazna. Le par železničarjev spi po klopeh, pa neki civilist leži med njimi. Nekdo smrči, da se kar trese; nekdo drugi godrnja nekaj nerazumljivega v sanjah. Vsako toliko se ozre v čakalnico miličar, ki se ponosno, skoraj ošabno sprehaja po postaji. V splošnem dobi človek utis, da so, miličarji pretirano ponosni in domišljavi. Ponašajo se, kot bi hoteli reči: Svet je naš. Mi ukazujemo! Vendar si mislim, da bi se večina izmed njih ustrašila enake sile in moči ter se potuhnila. Kdor potuje po današnji Italiji, lahko domneva, da je dežela v obsedenem stanju, ko vidi in opazi vsepovsod oboroženo silo. Na vsaki postaji se šetajo, postajajo, korakajo in pazijo na prihajajoče fašisti, karabinerji in finančni stražniki. Čim večji je kraj, več jih je. V velikih mestih pa jih skoraj ni prešteti. Spremljajo te v vlaku, istotako po cestah, povsod. Oh, da, človek je varen v Italiji. Lahko je tudi trikrat aretiran v enem dnevu; če ima sreče, da ga v prvo in drugo takoj izpustijo. Postaja je prazna. Vlak je že daleč, na poti proti Rimu. Zunaj se dani. Iz Tibere se vzdiguje lahna meglica in prepreza vso okolico z njenim vlažnim plaščem. Vse je tiho, malone mrtvo. Naenkrat pa prekine to tišino veselo ščebetanje, žvižganje in prepevanje ptičev, ki se zbujajo po bližnjih travnikih in grmovjih ter se veselijo, da so preživeli brez nesreče in neprijetnosti noč, ki se izgublja bolj in bolj v prihajajočem dnevu. Radostno hiti njihova pesem po prostranstvu in se dviga proti nebu, proti blagodejnemu solncu, katerega prihod napoveduje zlata zarja, ki pričenja rdečiti obronke abruških gora. Sedim in čakam. Truden sem, izmučen in zaspan, saj nisem spal dve noči zaporedoma, vendar ne strpim na klopi. Zato vstanem in krevljam z mojimi bergljami sem in tja ter ogledujem vozni red in reklamo, ki je nalepljena, in razobešena po vseh štirih stenah čakalnice. "Capo" se vrača. – Pojdimo, pravi. Odhajamo iz postaje na cesto, kjer nas čaka stara, polomljena kočija, ki je v pravem nasprotju z lepo rejenim, čilim konjem. Voznik lep, zastaven očanec, katerega obraz dičijo temnorjave oči, orlovski nos in svetločrni lasje, mi pomaga v vozilo in namešča mojo prtljago, tožeč pri tem opravilu. – Pa vendar, kje je pravica? Tako bolanega človeka vozijo po zaporih. Ne, to ni prav! V bolnišnico bi vas morali dati, ne pa v luknjo. Eh, giustizia, giustizia! – Saj ne bo tako hudo. V zdravilišče gre, tam ni napačno. Hrana je dobra, zrak in podnebje sta izvrstna, da ne govorim o oskrbi, ki je imenitna. Nič se ne bojte, kar naenkrat vam bodo pretekla ta leta, mi prigovarja vodja eskorte, ki je prisedel h kočijažu, dočim se je drugi orožnik pridružil meni. Čeprav sem že dovolj izkusil v italijanskih ječah in spoznal do dobra jetniško upravo in oskrbo, mi vseeno prijajo karabinerjeve besede. Vem, da so izgovorjene bolj iz sočutja kot pa iz prepričanja, vendar si mislim, da morda res ne bo toliko slabo. Voz se premakne in pričenja se zadnji del mojega žalostnega romanja iz ene ječe v drugo. Še 24 km ceste pa bom konočno dospel do cilja, ki mi je vsiljen. Cesta se vije iz mesteca proti vinskim goricam in oljčnim nasadom ter se vzpenja v lahnih klancih vedno višje. Voznik in njegov prisednik sta se zapletla v živahen razgovor. Stari rimski okoličan je precej zgovoren in prijazen. Njegovi domisleki in izvajanja mi prijajo. Iz njegovega pogovora se jasno riše doslednost in kmečka premetenost in prebrisanost. Mož je prevejan in navihan, obenem pa dobrodušen in dobrosrčen, čeprav je morda nepismen. Zibanje vozila, ki se počasi pomika po strmini, lahna, sveža sapica, ki pihlja od tirenske obali in prijetno boža obličje ter opojni in omamni vonj zemlje in sadežev v dozorevanju, me zaziblje v dremavico. Zaspim. Nič ne čutim razen tihega, nerazumljivega šepeta, prihajajočega iz daljave. Sanjam. Na vrtu sediva z žensko, komaj poročena in se pogovarjava: – Kako sem srečna, pravi ona. Ne vem, zdi se mi in bojim se, da ne bo dolgo trajala najina sreča. Preveč sem srečna sedaj. Nisem pričakovala tolike dobrote, moje hrepenenje se je več kot izpolnilo. Naslanja se mi na rame, potem na prsa. Objamem jo in poljubljam. V srcu se tudi meni vzbuja bojazen. Slika se preminja. Večer je. Ravno hočeva k počitku, ko čujeva trkanje, zatem udarec po vratih. – Kdo je? – Javna varnost, odprite! – Ti, karabinerji so, pravi žena. –Odpri jim, naj vstopijo. Skozi vrata se gnetejo miličarji in brigadir. – Gospod, za trenutek pojdite z nami. Zaslišali vsa bodo, nato se vrnete. Grem z njimi. Zunaj pritrkavajo zvonovi, veselo znaneč ljudem najlepši praznik človeštva: Vstajenje. Zbudim se. Naš voz ravno reže čredo ovac, ki se vrača z apeninskih gora na letno pašo v nižavi. Na čelu koraka zastaven, rejen jarec z glasnim, precej velikim zvoncem okoli vrata, za njim pa drobijo ovce in jagnjeta. Zaletajo se sem in tja, da imata pastirja dovolj opravka z njimi. Kraj ceste, ravno nad robom, kjer se cesta boči nad strmim bregom, stoji kot kip velik, močan pes, podoben bolj mesarskemu kot pa ovčarskemu psu. Popolnoma miren je, niti gane se ne, le kadar zavije proti bregu ovca ali nebogljeno jagnje, zamahne z glavo in žival se takoj obrne v nasprotno stran. Čreda je prešla, zaključuje jo visok dvokolni voz z nekakšno kletko, v kateri se stiska par ovac, ki radi nosečnosti ali bolezni ne morejo hoditi tako daleč. Še pastir, zagorel in rjav Arabec, jezdeč na muli in čreda izginja za ovinkom. Solnce se je dvignilo precej visoko in razliva svojo blagodejno toploto po zemlji in stvarstvu. Bližamo se vrhu gorice. Trte so polne in bohotne; grozdi se že polnijo, njihove jagode zadobivajo barvo, tu vijoličaste, tam prehajajo iz zelene v bledorumeno. Breskve se šibijo pod težkim blagoslovom, vmes pa se košatijo figova drevesa z že dozorevajočimi sadeži. – Lepo letino in bogato bomo imeli, de voznik. Kaj rodi tudi pri vas trta? se zaobrne nato napram meni. Pravim mu, da je naša zemlja drugačna in različna od njihove; skopa je in težko jo je obdelovati. Negovati jo je treba skrbno in ljubeznivo, pa še ne rodi toliko, da bi preživela vse svoje ljudi. Zato se mnogi njeni prebivalci podajo v mesta ali v tujino, kjer si s krvavimi žulji služijo svoj kruh. – No, saj tudi mi moramo "s trebuhom za kruhom." Kaj hočete, preveč nas je. Pa tudi nam zemlja ne koristi. Saj ni naša. Glejte, vsa ta lepa polja, te krasne vinske gorice in oljčni nasadi, vse to je last par ljudi, grofov in veleposestnikov. Kmet pa garaj, da ne umreš lakote. Oprostite, zakaj pa ste kaznovani? premenja hipoma pogovor. V par potezah mu opišem način, radi katerega sem poslan v živ grob, čeprav ga nisem izkusil. Povem mu, da sem obsojen, ker ne čutim ljubezni do Italije in ker sem Slovenec, torej {{nejasno|?}}gorodec in po mnenju voditelja laškega naroda pripadam narodu, ki je manj vreden kot italijanski. Razlagam mu {{nejasno|?}} mučni položaj, vse krivice in trpljenje, ki ga prestajamo in prenašamo, pa se čudi: – Kaj niste Italjan? – Da, sem italjanski državljan, ali narodnosti sem slovenske. Ne razume me takoj, pa kako naj bi me razumel! Kako naj bi pač revež vedel, kje in kaj je Pr morje, kdo so Slovenci, kje in kako živijo? Kako naj ve, da Slovenci ne zaostajajo v kulturi in civilizaciji za drugimi narodi? Saj je vedno živel v rimski okolici, vozil včasih jetnike, včasih gospode, kakor je pač nanesel slučaj in njegov poklic, a v ostalem se je bore malo brigal za ves svet. Kaj njemu mar, kdo živi na Primorskem, dovolj mu je, da pozna domačega župnika, podestata in trgovca ter da zasluži za opoldanski kos kruha in čebule, zvečer pa nekoliko sočivja in zelenjave, iz katere mu žena pripravi tako dobro "minestro". Če ostane včasih za pol litra in za "past asciuttto", toliko bolje. Zato se tembolj čudi, ko mu pojasnim naše razmere, življenje in težnje: – Če ne marate živeti v Italiji, čemu pa smo šli v vojno? Jaz ne grem k sosedu, če me ne mara in me rad ne vidi. Opazka je dokaj umestna, ali težko odgovoriti na njo. Akoravno sta karabinerja dobra dečka, jima ne zaupam preveč. Lahko obvestita vodstvo kaznilnice in temnica mi ne uide, če ne bi bile še kakšne večje sitnosti. Sicer pa sem že dovolj govoril, ne ljubi se mi. Zato skomignem z ramo in ga pogledam. Namežikne mi, češ, saj te razumem in se mi nasmehne. Prešli smo med tem vrh gorice. Cesta se spušča nizdol in konj nas pelje v lahnem diru vedno nižje. Zavijemo mimo obronka in naenkrat se nam odpre pogled na starinsko mestece, nad katerim kraljuje kakor pošast, sivo, mračno poslopje, deloma zavito v meglo. Šopiri se prav na vrhu griča, pod njim se stiskajo borne, umazane koče, kakor piščanci okoli koklje. Stolpa sta zavita v meglo, nad njima pa je raztegnjeno jasno, sinje nebo. – Ecco, tam je S-ki grad, vaše bodoče bivališče. Tam vam bo dobro, mi kliče vodja eskorte. Še kakšnih 6 ali 7 km, pa bomo tam. Res drdramo naprej nizdol, zatem pa pričenja spet breg in klanec. Vozimo se mimo kostanjevih gozdičev in po polurni vožnji po klancih, ki se vzpenjajo v reber, prispemo slednjič v mestece. Voz se ustavi na trgu. Ne more iti do kaznilnice, ker je z okroglim kamenjem tlakovana cesta preozka in prestrma. Izstopimo zategadelj iz vozila, karabinerja si oprtita mojo prtljago in pomikamo se počasi proti vrhu. Zelo težko hodim vkreber. Berglje mi izpodletajo, pot mi lije z obraza. Vsakih deset korakov moram počivati, pa dospemo do prvih vrat. Orožnik pozvoni, vrata se odprejo in stražnik nas nagovori: – Nov prihod? Od kje? Vodja mu odgovarja, midva s karabinerjem nadaljujeva pot k gradu. Pot je tu nekoliko bolj položna, kmalu prideva do grada. Široke stopnice vodijo do vhoda. Spet zabrni zvonec, skozi linico pogleda temen obraz in vrata se odprejo. Končno sem na cilju. Vstopim v malo dvorišče, potem ko sem prešel dvojna vrata odložim svoje reči na kamenito klop in se vsedem. Popolnoma sem izmučen, težko diham in komaj čakam, da bi se vlegel v posteljo in se odpočil. Vodja eskorte odide v pisarno, da izroči spremni list in moje osebne vrednosti. Kmalu se vrne; poslavljata se s tovarišem od paznikov, pozdravita tudi mene in odhajata. Pazniki se porazgubijo v poslopju. Le malo časa sem sam. Na nasprotni strani, v prvem nadstropju zagledam par obrazov, ki se pritiskajo k zamreženim oknom in me opazujejo. Nekateri izmed kaznjencev me pozdravljajo z rokami, drugi zro name z mrkimi obrazi. Ko pa se pokaže na dvorišču nadpaznik, se hitro poskrijejo. Nadpaznik pa pristopi k meni in me povpraša po osebnih podatkih, o zločinu, radi katerega sem kaznovan in o višini kazni. Po končanem "obredu" ukaže službujočemu pazniku, naj me odvede v celico. – Vaše stvari pustite kar tu, mi reče, videč, da jih hočem odnesti s seboj. Celice so na dvorišču, po tri na levi in na desni strani tesnega, visoko obzidanega četverokotnika. Zelo so majhne, brez oken, le v vratih so izrezane 2 cm dolge in 10 cm visoke linice, skozi katere prihaja žarek svetlobe. Vležem se na umazano slamnjačo in prižgem cigareto. Premišljujem, kakšno bo moje življenje v tem kraju, v tem poslopju. Poznam laške kaznilnice le iz pogovorov z nekaterimi kaznjenci, ki so že okusili vse sladkosti in dobrote te kulturne ustanove v Italiji, a sam sem bil dosedaj le v sodnijskih zaporih. V preiskovalnem zaporu se živi slabo, to je res, kljub temu je še nekako znosno, ker vidiš vsak dan kak nov obraz, ki je še svež iz prostosti; izveš dnevne novice na vsakovrstne načine in skoraj se udomačiš, čeprav je hudo in slabo. A tu, kako bo in kaj bo? Iz tega premišljevanja me vzbudi nenadoma vprašanje: – Kaj je novega zunaj? Kako bo s pomiloščenjem? Pogledam skozi linico in vidim starega arestanta, srednje postave, ki šepa proti moji celici. Ozre se na vse strani, da ga stražnik ne opazi, se približa celičnim vratom in me gleda s trdimi, sivimi očmi, pričakujoč odgovora. Na njegovem obrazu odsevata nada in strah pred razočaranjem. – Nič ne vem, mu odgovarjam. – Kaj ni šel papež iz Vatikana? – Dosedaj še ne in najbrže tudi ne bo šel. – A tako. Z oči sta izginila prejšnja trdost izraza in sijaj. Klaverno se umika v drugi konec dvorišča. Med jetniki igra veliko vlogo vprašanje amnestije. Na dnevnem redu je in mnogokrat nastanejo med kaznjenci radi njega burni prizori, razvijajo se prepiri in prerekanje. Vsak važnejši politični dogodek da povod govoricam o pomiloščenju in tako tudi podpis lateranskega pakta. Že v sodnijskih zaporih je vladalo med jetniki trdno prepričanje, da bo podpis tega pakta prinesel rešitev marsikateremu "umazancu". Pa ni bilo nič. Toda arestant se ne poda tako hitro. – Počakaj, da papež prvič prestopi vatikanski prag, pa boš videl. Če ti ne maraš amnestije mi lahko odstopiš svoj del. Ravno prav mi bo šel račun; grem takoj domov. – Le vzemi ga! Ne razumem vas. Najprej se pregrešite proti zakonu – kradete in ubijate – potem pa bi hoteli, da vas pomilostijo. Seveda, vsak teden ena amnestija, to bi bilo za vas, revčki. Taki in podobni razgovori so se razpletali med njimi, ki so padli v roke pravice, ker "niso znali živeti". Zato se mi je smilil nekoliko starec, ko je razočaran odšepal proti stopnjicam, ki vodijo v prvo nadstropje. Izginil je v mračnem poslopju. Moja vrata se odpro. Visok plavolas Istrijanec mi podaja okrušeno lončeno skledico, iz katere mi zaudarja oster, pikanten duh. Riž z maslom in sirom. Prvo kosilo v novi ječi. Pokušam, kar nič mi ne diši. Riž je popolnoma zlepljena kakor polenta, sir smrdi že od daleč, masla pa skoraj ni videti. Neokusna in nezabeljena jed, prav zoprna. Zajamem par žlic in mu vrnem vse skupaj. Zanima me starec, ki je bil prej pri meni, pa vprašam Jožeta, koliko je kaznovan. – Tri sardinjske dneve, mi odgovarja. Že nad dvajset let je v tej kaznilnici. Nekoč je imel več oblasti v njej kot poveljnik ali pa ravnatelj. Tepel je tovariše in nihče mu ni mogel do živega, ker ga je vodstvo ščitilo. Sedaj pa so se razmere spremenile, nekdanji "mozzi" niso več v veljavi. Zavedo me k brivcu. Nastanjen je tudi on v temnici, le da so podnevi vrata vedno odprta. Brivec, debel, rejen Napolitanec, s prekanjenimi očmi in debelim nosom mi takoj otipa srajco: – Ne bi napravili male kupčije z menoj? Prodajte mi srajco. Koliko hočete? Zavračam kupčijo, ker nimam namena prodajati perila, pa ga le povprašam, kako bi mi plačal, ko ne sme imeti denarja pri sebi. – Kupim vam tobaka, ali kar hočete drugega v kaznilniški zalogi. – Žal, da vam ne morem ustreči, res mi je žal. Nič ni zadovoljen, kar pozna se mu na obrazu. Obrije me in ostriže in, ko sem že v moji celici, priteče k vratom: – Dajte mi malo tobaka. Tistega finega, ki ga imate tam v Julijski Benečiji. Tu ne prodajajo tiste vrste. Dam mu pol zavitka, da se ga le odkrižam. Tako sem že na pol kaznjenec. Moji lasje, na katere sem bil kolikor toliko ponosen, so padli pod ostrimi škarjami in skrhano britvijo. Nekoliko sem že podoben kaznjencem, kmalu jim bom popolnoma. Še ne preteče pol ure, pa me spet kličejo. V skladišče, v oblačilnico je treba iti. Nahaja se v podzemlju. Tam se slečem do nagega, paznik pretiplje natančno vsak kos obleke, vpisuje v register kos za kosom in mi podaja arestantsko uniformo. Preišče in pretiplje tudi vso prtljago, potem mi izroči nekaj mojega lastnega perila. Zapiše, kar je sprejel in kar je oddal, oblečem se in končano je. Iz navadnega meščanskega človeka sem se v par minutah prelevil v arestanta. Ogledujem se. Kar tuj se zdim sam sebi in nehote se mi poraja misel: Dosmrtnik! Morda bom res umrl tu, čeprav nisem kaznovan do smrti. Bolan in zničen sem že dovolj, da lahko podležem. Toda ne, živeti hočem! <center> *** </center> Slednjič moram iti k stražniškemu poveljniku. Ta običaj že poznam. Pravili so mi o njem že v sodnijskih zaporih. Poveljnik pokliče "novodošlega", napravi mu več ali manj lepo moralno pridigo in ga –odslovi. Pazi pa, da ga ob prvi priliki zasači in kaznuje s temnico, če se je količkaj pregrešil proti hišnemu redu. Prestopim kakih petnajst stopnic in se znajdem pred vsegamogočnim vladarjem kaznilniške republike. Srednje velik možak, črnolas in črnih oči, premetenega obraza, me gleda izza mize in se nagne komaj vidno napram meni, ko ga pozdravim. Prične me izpraševati. Osebni podatki, zločin in kazen. – Težko ste kaznovani, pripomni. – O – to ni prav nič čudnega. Fašistovska stranka je pač zahtevala najvišjo kazen. Zdajci vzplamti in izbruhne: – Vi Tržačani ste trpeli pod Avstrijo in ste nas prosili in klicali, da vas rešimo avstrijskega jarma, ko smo vas osvobodili, nam nagajate, se nam upirate in se nočete pokoravati zakonom. Prav dela fašizem z vami. Le naj vas kaznuje in zapira! – Toda, gospod ... – Vi ne veste, kaj je domovina! Domovino morate ljubiti in spoštovati, ne pa jo žaliti in ji škodovati s svojim {{nejasno|?}}njem. La patria non si {{nejasno|?}} patria si conquista. Skušam ga prekiniti, pa {{nejasno|?}}uspešno. Val besed leti iz njega , kot bi se utrgal oblak. {{nejasno|?}} stavkov nima nikakega {{nejasno|?}}. Pozna se, da je to priučen govor za neke prilike. Končno se mi le posreči, da izpregovorim. – Gospod poveljnik, kako nsj ljubim onega, ki me tepe? {{nejasno|?}} Italija ni moja domovina. – Kaj niste Italijan, vi? – Ne, samo državljan sem italijanski, a po narodnosti sem Slovenec. Zastrmi. Tudi on ne ve, {{nejasno|?}} so Slovenci, pa čeprav jih ima tudi on nekaj v oskrbi. Vsa {{nejasno|?}}gova zgovornost izgine; kar {{nejasno|?}}no reče: – Tedaj bi morali spoštovati državo, v kateri živite in {{nejasno|?}}ne te države. – Oh, saj jih spoštujem, zakone in državo. Seveda {{nejasno|?}}no, če tudi država spoštuje zakone in njeni zakoni niso {{nejasno|?}}ni mojim človeškim, socialnim in narodnostnim pravicam in težnjam. In tu je ravno jedro našega upiranja in odpora. Zakoni Italije – ne vsi, vendar precej jih je – so naperjeni proti nam: vse naše pravice {{nejasno|?}}gažene, uničene in odpravljene. To je torej vzrok naše nevoljnosti in upornosti. Kdor če govoriti o Julijski Krajini mora poprej spoznati ljudi in njih prilike. Zato je boljše, da končava razgovor. – No, no, že dobro! Le {{nejasno|?}}. Številka štirinajst, pravi pazniku, ki me je privedel. Greva v sobo številka 14. <center> ––– </center> '''II. Bolniški oddelek. – Soba št. 14''' Že štiri dneve se nahajam v bolniškem oddelku. Sicer je kaznilnica namenjena samo bolnim jetnikom – imenujejo jo zdravilišče (cusa di cura) vendar so določene za težje obolele štiri sobe, v katerih životari vedno okoli 80 bolnikov. Ko sem šel prvi dan po ozkih, zamazanih stopnicah v drugo nadstropje, je zaudaril vame oster, močan smrad; nekakšna zmes duha po vlagi, trohnobi, človečjeku in zdravilih. Ko pa sem vstopil v sobo je postal smrad neznosen. Kar davilo me je. Podolgovata, še precej visoka dvorana se mi je pokazala v polumraku. Po sredini so se sprehajali trije ali štirje arestanti, dočim so ostali ležali na posteljah. Paznik je poklical nekoga izmed stoječih in prizibal se je visok, močan možakar, kateremu je naročil, naj mi pripravi posteljo. Vzel je blazino, napolnjeno z morsko travo in odeje, ki jih je prinesel bolniški postrežnik, ter odnesel vse skupaj v kot, rekoč mi: – Tu vam posteljem. Od kje pa ste? – Iz tržaške pokrajine. – Ravno prav. Poleg vaše postelje leži Nik-nik. Tudi on je od tam, bosta dva rojaka skupaj. Stopil sem bliže k postelji in vprašal izmučenega, zelo oslabljega starčka, iz katerega kraja je. – Iz B. Pa vi? Razvil se je pogovor med nama. Bilo mi je prijetno, da sem se mogel po dolgem času razgovarjati v domačem jeziku, pa tudi "Niknik" je kar oživel, ko je spet čul slovensko govorico. – Veste, saj je par naših ljudi tu, ali ne pridemo nikdar skupaj, ker so v navadnih celicah, tu v bolnišnici pa ni nobenega. V cerkvi bi se lahko sešli, ob nedeljah, toda jaz ne morem iz postelje. Ležim vedno. Včasih pride kateri na zdravniški pregled in se oglasi skozi okno, pa ga paznik brž odpodi. Ne dopuščajo, da bi se kaj malega pogovorili. Po kratkem presledku pa me je že seznanjal z hišnimi prebivalci in njihovimi navadami in običaji: – Tega, ki vam pripravlja posteljo se bojte! Ovaduh je in največji sebičnež, kar sem jih kdaj poznal. Za čentezim bi ubil človeka. Pometač je. Poprej je imel pomočnika, pa ga je odpravil, samo zato, da zasluži par lir več. Glejte samo, kako je čisto pri nas! Res sem se ozrl po sobi. Vsepovsod je bilo polno prahu in odpadkov, raztresenega živega apna in izpljuvkov. Pod posteljami pa najbrže ni bilo počiščeno več mesecev. Nasproti naju sem opazil stranišče, zakrito z dveh strani z leseno steno, s tretje pa z zidom. Pred stranšičem dva čebrička za "malo potrebo" in par nočnih posod, napolnjenih z živim apnom. Tik stranišča okno, skozi katero je prihajalo nekoliko manj pokvarjenega zraka. Pogovarjala sva se do mraka. Pomenila sva se o vseh mogočih stvareh, najbolj pa je reveža zanimalo, kako je v domačih krajih. Pazno je poslušal, ko sem mu pravil kaj in koliko morajo pretrpeti naši ljudje, kako jih trpinčijo in zatirajo. Oči so se mu solzile in vzklikal je: – Vse bodo uničili. V desetih letih ne bo nobenega človeka več na Krasu in na Pivki. Po Istri, Goriškem in Vipavi se bodo ugnezdili ti-le privandrovci in konec bo vsega. Lepi so naši kraji, dokler nam jih niso ugrabili. Kako lepo je bilo po naših vaseh, ko je zvečer zadonela naša lepa pesem in se dvigala in širila daleč naokoli. Človeku se je storilo milo pri srcu, ko jo je poslušal. Vsega tega ni več. Vse so nam vzeli: dušo in telo. Vsaj otroke, da bi še videl, predno umrem. Pa jih ne bom, bo prej po meni. Naj se zgodi bižja volja. Tolažil sem ga, kakor sem pač mogel, morda pa se bo le kaj zasukalo, morda ne bomo večni sužnji, ali on je le odmajal z glavo: Prazno upanje! Vendar se mi je zdelo, da ga je moja tolažba malo pomirila in da se mu je vzbudila iskrica upanja proti njegovi volji. Voščil sem mu še lahko noč, se pogrnil z rjuho in zadremal. <center> *** </center> Četrti dan sem že v tem človeškem brlogu. Poznam že vse tovariše, njihove zločine in kazni, ki jim jih je pravica prisodila zanje. Nik-nik, kakor ga kličejo kaznjenci, ki je morejo izgovoriti pravilno njegovega priimka, mi je precej pripomogel do tega znanja in poznanja. Šestnajst nas je v celici. Raznolični smo. V mišljenju, v izobrazbi, po zunanjosti, v vsem se razlikujemo in vendar smo si tako podobni. Za vse je enak red, za vse enaka disciplina. Obriti in ostriženi, enaka obleka in ista usoda. Zakon nas je preobrazil in preobličil vse na isti način. Da, to nas enali in napravlja slično. Poleg mene leži Janez. Usmiljenja je vreden in sočutja, čeprav je izvršil grozovit zločin. Ubil je stariše. Povedal mi je svojo zgodbo, ki je podobna tolikim žaloigram, ki se dogajajo v naših krajih in vaseh. Dvajset let je krotil svoj srd in jezo, naposled ga je le premagalo. Kregala in prepirala sta se z očetom radi užitka. Parkrat je zapustil dom in odšel v tujino. Bil je v Ameriki, v Trstu in v vojni. Upal je, da se bo oče unesel, da se bo pomiril in odnehal, pa zaman. Komaj se je vrnil domov je pričela stara pesem. Prepira ni bilo ne konca, ne kraja. Nekega večera se je vrnil domov nekoliko pijan – pili so likof po neki kupčiji – oče ga je nahrulil, on tudi ni molčal, nakar je stari zagrabil za puško, a Janez, hitrejši in mlajši, je skočil po sekiro v kotu in v pijanosti, v razburjenosti ter v hipni blaznosti zamahnil najprej po očetu, zatem še po materi, ki je preužitkarja podpihovala. Obsodili so ga na dvajset let težke ječe. – Radi ubojstva očeta so me oprostili. Priznali so, da sem ravnal v samoobrambi, radi matere sem bil kaznovan, ki me je dojila, je končal svojo strašno žalostno povest. Nasproti mene sedi na postelji popolnoma izsušen mož, podoben egiptovski mumiji, le oči so mu velike in izbuljene. Doma je iz Genove, zidar po poklicu. Posilil je lastno hčerko, zato so mu "prišivali" deset let. Vsak zločin ima neke olajševalne okolnosti, če se ga preišče do dna in se odkrije pravi vzrok, ki je privedel zločinca do izvršitve, nikakor pa se ne mrore niti najmanj opravičiti krvosramstvo. Oni, ki se ne ustraši zagrešiti nad lastno krvjo, je ali zverina ali blaznež. Zraven nejga je zavit do vratu z odejami neki Pijemontez, iz okolice Turina. Dali so mu dve leti za izvršeno tatvino. Zelo je bolan. Noge so otekle do pasu. Podobne so dvema vrečama, kakor so zabreknjene. Dalje od njega je postelja mladega, prikupnega Sicilijsnca, lepega obraza in vedenja. Tudi on se je spoznal z zaporom radi tatvine. Koj drugi dan me je naprosil, naj ga učim računstva. Rad sem mu ustregel in vsaki dan se vadiva po eno ali dve uri. Z veliko vnemo in voljo piše številke na skrilnato tablico ter sešteva in odšteva. Pri njegovi postelji je vhod v celico. Na drugi strani čita mlad, komaj 19leten Kalabrež neko staro revijo. Ostre, sive oči mu odsevajo nekam kljubovalno izpod visokega čela in plavih las. Ime mu je Giovanni. Njegov brat je ubil soseda, ki ni bil zadovoljen, da se Giovannijev brat zanima za njegovo sestro. Oblast je sumila, da je Giovanni sokriv umora in ga je obsodila na osem let robije. Zelo je ponosen, skorajda ošaben, in kljubovalen. Trdi vedno, da ni kriv ter da je umor izvršil brat sam, kar je mogoče tudi res, ker neredko italijanska oblast kaznuje ljudi, ki niso krivi v tisti meri, kot se jih obtožuje, ali pa so celo nekrivi. Zraven njega ždi star Sicilijanec Simone. Popolnoma otročji in otopel je po sedeminpetdesetih letih ječe. Ne spominja se več svoje preteklosti, čeravno se je pred pol stoletjem mnogo govorilo o njem in o njegovih činih. To so že davno minuli časi in človek, ki je preživel nad pol stoletja v ječi jih pozabi, ker jih mora pozabiti. Še čudno, da sploh živi in se giblje. Ves droben je Simone in nebogljen kot otroče, enak vreči kosti, pokriti s kožo. Ravnokar vstaja in teče v stranišče, pa prehitela ga je sila. Za seboj pušča redko, rumenkasto sled. Vsi se smejejo in krohotajo, le pometač se jezi, ker mora snažiti pod. Ležišče v tretjem kotu, poleg drugega okna na hodnik, pripada šepavemu Giovanettiju. Noge mu je pokvarilo o priliki nekega potresa in sedaj hodi po berglah. Prijazen možakar je, izžet tudi on. Počasi hodi po sobi in se pogovarja zdaj s tem, zdaj z onim. V ljubosumnosti je ranil nekoga, pa se pokori za nepremišljeno dejanje. Dobil je tri leta in par mesecev. Sosed mu je suh možiček iz Toskane. Ni ubijal, ne kradel, samo nagovoril je druga dva, da sta spravila s sveta skupnega neprijatelja. Dosmrtnik je, že štirideset let je v ječi. Njegova vnukinja, učiteljica, se zelo trudi, da bi ga rešila iz pekla. Poslala je prošnjo na kralja za pomiloščenje in starec težko pričakuje odločitve. Pri naslednji postelji sedi lep očanec, lepega čela in prijaznega pogleda, doma iz Kalabrije. Tudi on se imenuje Giovanni in tovariši so mu vzdeli pridevek "vecchio", da ga razločujejo od mladega. V kratkem bo dovršil tridesetletno kazen in v duhu je že doma, pri svoji stari družici, ki ga pričakuje. Na postelji sami pa leži nepremično suh mož, visoke postave in bodečega pogleda. Sicilijanec, ki že triinpetdeset let pričakuje smrti, da bi ga rešila ječe. V pretepu je ubil človeka in postal dosmrtnik. V kaznilnici se je sprl s sojetnikom in mu zabodel nož v srce. Izvršil je drugi uboj. Zanj ni več rešitve. Ves je gnil. Gnoj mu teče iz več delov telesa, na petah pa se ga je lotil rak. Vsak dan mu bolničar trga in reže meso z njih. Reven Sardinijec Um v kotu se bori med življenjem in smrtjo. – Kmalu bo po njem, pravijo tovariši. – Saj je boljše tako, {{nejasno|?}}ljajo drugi. Se bo vsaj {{nejasno|?}}sene ure. sn4j5moiplf4nmlzxd9ycmpc6n68qp3 207814 207812 2022-08-24T10:37:29Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki '''(Peter Žele, doma s Primorskega in danes v Jugoslaviji, je prebil sedem let v političnem jetništvu v Italiji in okusil je fašistovsko strahovlado do dna. V pričujočem spisu opisuje življenje v Italijanskih ječah. – Ured.)''' <center> ––– </center> <center> '''1. Prihod''' </center> Vlak se je ustavil. Parkrat je še zahropel, lokomotiva je izpustila paro iz svojih pljuč in kolesa so obstala na tračnicah. Izstopamo v polnem jutranjem mraku. Moji "angelji varuhi" se poslavljajo od tovarišev trideseturne vožnje. Dva karabinerja, ki potujeta v podčastniško šolo v Rim, sta bila dodeljena mojemu spremstvu radi večje varnosti in iz previdnosti. Kdo ve, iredentisti lahko napadejo vlak ali skušajo pomagati na drugačen način svojemu tovarišu. Tu pa ni nikake nevarnosti več. Nahajamo se že v srednji Italiji, v bližini večnega mesta. V istem vozu se peljeta še dva druga jetnika. Vedejo ju ored izredno sodišče v Rim. Rad bi ju pozdravil, pa tako lepo spita, da ju je škoda buditi. Tudi orožniki so polegli po klopeh, si podložili glave s prtljago in zasanjali. Moja spremljevalca mi pomagata pri izstopanju. Noseč mojo prtljago, me podpirata, da ne padem po stopnicah. Zelo ljubeznivo ravnata z menoj: – Pazite, da se ne pobijete! Počasi! Tako, bravo. Stopamo proti čakalnici. – Vidva ostanita tu! Pogledat grem, če je že prišla kočija, in "caposcorta" odhaja na cesto, pred postajo. Vstopiva v malo dvorano, ki je skoraj prazna. Le par železničarjev spi po klopeh, pa neki civilist leži med njimi. Nekdo smrči, da se kar trese; nekdo drugi godrnja nekaj nerazumljivega v sanjah. Vsako toliko se ozre v čakalnico miličar, ki se ponosno, skoraj ošabno sprehaja po postaji. V splošnem dobi človek utis, da so, miličarji pretirano ponosni in domišljavi. Ponašajo se, kot bi hoteli reči: Svet je naš. Mi ukazujemo! Vendar si mislim, da bi se večina izmed njih ustrašila enake sile in moči ter se potuhnila. Kdor potuje po današnji Italiji, lahko domneva, da je dežela v obsedenem stanju, ko vidi in opazi vsepovsod oboroženo silo. Na vsaki postaji se šetajo, postajajo, korakajo in pazijo na prihajajoče fašisti, karabinerji in finančni stražniki. Čim večji je kraj, več jih je. V velikih mestih pa jih skoraj ni prešteti. Spremljajo te v vlaku, istotako po cestah, povsod. Oh, da, človek je varen v Italiji. Lahko je tudi trikrat aretiran v enem dnevu; če ima sreče, da ga v prvo in drugo takoj izpustijo. Postaja je prazna. Vlak je že daleč, na poti proti Rimu. Zunaj se dani. Iz Tibere se vzdiguje lahna meglica in prepreza vso okolico z njenim vlažnim plaščem. Vse je tiho, malone mrtvo. Naenkrat pa prekine to tišino veselo ščebetanje, žvižganje in prepevanje ptičev, ki se zbujajo po bližnjih travnikih in grmovjih ter se veselijo, da so preživeli brez nesreče in neprijetnosti noč, ki se izgublja bolj in bolj v prihajajočem dnevu. Radostno hiti njihova pesem po prostranstvu in se dviga proti nebu, proti blagodejnemu solncu, katerega prihod napoveduje zlata zarja, ki pričenja rdečiti obronke abruških gora. Sedim in čakam. Truden sem, izmučen in zaspan, saj nisem spal dve noči zaporedoma, vendar ne strpim na klopi. Zato vstanem in krevljam z mojimi bergljami sem in tja ter ogledujem vozni red in reklamo, ki je nalepljena, in razobešena po vseh štirih stenah čakalnice. "Capo" se vrača. – Pojdimo, pravi. Odhajamo iz postaje na cesto, kjer nas čaka stara, polomljena kočija, ki je v pravem nasprotju z lepo rejenim, čilim konjem. Voznik lep, zastaven očanec, katerega obraz dičijo temnorjave oči, orlovski nos in svetločrni lasje, mi pomaga v vozilo in namešča mojo prtljago, tožeč pri tem opravilu. – Pa vendar, kje je pravica? Tako bolanega človeka vozijo po zaporih. Ne, to ni prav! V bolnišnico bi vas morali dati, ne pa v luknjo. Eh, giustizia, giustizia! – Saj ne bo tako hudo. V zdravilišče gre, tam ni napačno. Hrana je dobra, zrak in podnebje sta izvrstna, da ne govorim o oskrbi, ki je imenitna. Nič se ne bojte, kar naenkrat vam bodo pretekla ta leta, mi prigovarja vodja eskorte, ki je prisedel h kočijažu, dočim se je drugi orožnik pridružil meni. Čeprav sem že dovolj izkusil v italijanskih ječah in spoznal do dobra jetniško upravo in oskrbo, mi vseeno prijajo karabinerjeve besede. Vem, da so izgovorjene bolj iz sočutja kot pa iz prepričanja, vendar si mislim, da morda res ne bo toliko slabo. Voz se premakne in pričenja se zadnji del mojega žalostnega romanja iz ene ječe v drugo. Še 24 km ceste pa bom konočno dospel do cilja, ki mi je vsiljen. Cesta se vije iz mesteca proti vinskim goricam in oljčnim nasadom ter se vzpenja v lahnih klancih vedno višje. Voznik in njegov prisednik sta se zapletla v živahen razgovor. Stari rimski okoličan je precej zgovoren in prijazen. Njegovi domisleki in izvajanja mi prijajo. Iz njegovega pogovora se jasno riše doslednost in kmečka premetenost in prebrisanost. Mož je prevejan in navihan, obenem pa dobrodušen in dobrosrčen, čeprav je morda nepismen. Zibanje vozila, ki se počasi pomika po strmini, lahna, sveža sapica, ki pihlja od tirenske obali in prijetno boža obličje ter opojni in omamni vonj zemlje in sadežev v dozorevanju, me zaziblje v dremavico. Zaspim. Nič ne čutim razen tihega, nerazumljivega šepeta, prihajajočega iz daljave. Sanjam. Na vrtu sediva z žensko, komaj poročena in se pogovarjava: – Kako sem srečna, pravi ona. Ne vem, zdi se mi in bojim se, da ne bo dolgo trajala najina sreča. Preveč sem srečna sedaj. Nisem pričakovala tolike dobrote, moje hrepenenje se je več kot izpolnilo. Naslanja se mi na rame, potem na prsa. Objamem jo in poljubljam. V srcu se tudi meni vzbuja bojazen. Slika se preminja. Večer je. Ravno hočeva k počitku, ko čujeva trkanje, zatem udarec po vratih. – Kdo je? – Javna varnost, odprite! – Ti, karabinerji so, pravi žena. –Odpri jim, naj vstopijo. Skozi vrata se gnetejo miličarji in brigadir. – Gospod, za trenutek pojdite z nami. Zaslišali vsa bodo, nato se vrnete. Grem z njimi. Zunaj pritrkavajo zvonovi, veselo znaneč ljudem najlepši praznik človeštva: Vstajenje. Zbudim se. Naš voz ravno reže čredo ovac, ki se vrača z apeninskih gora na letno pašo v nižavi. Na čelu koraka zastaven, rejen jarec z glasnim, precej velikim zvoncem okoli vrata, za njim pa drobijo ovce in jagnjeta. Zaletajo se sem in tja, da imata pastirja dovolj opravka z njimi. Kraj ceste, ravno nad robom, kjer se cesta boči nad strmim bregom, stoji kot kip velik, močan pes, podoben bolj mesarskemu kot pa ovčarskemu psu. Popolnoma miren je, niti gane se ne, le kadar zavije proti bregu ovca ali nebogljeno jagnje, zamahne z glavo in žival se takoj obrne v nasprotno stran. Čreda je prešla, zaključuje jo visok dvokolni voz z nekakšno kletko, v kateri se stiska par ovac, ki radi nosečnosti ali bolezni ne morejo hoditi tako daleč. Še pastir, zagorel in rjav Arabec, jezdeč na muli in čreda izginja za ovinkom. Solnce se je dvignilo precej visoko in razliva svojo blagodejno toploto po zemlji in stvarstvu. Bližamo se vrhu gorice. Trte so polne in bohotne; grozdi se že polnijo, njihove jagode zadobivajo barvo, tu vijoličaste, tam prehajajo iz zelene v bledorumeno. Breskve se šibijo pod težkim blagoslovom, vmes pa se košatijo figova drevesa z že dozorevajočimi sadeži. – Lepo letino in bogato bomo imeli, de voznik. Kaj rodi tudi pri vas trta? se zaobrne nato napram meni. Pravim mu, da je naša zemlja drugačna in različna od njihove; skopa je in težko jo je obdelovati. Negovati jo je treba skrbno in ljubeznivo, pa še ne rodi toliko, da bi preživela vse svoje ljudi. Zato se mnogi njeni prebivalci podajo v mesta ali v tujino, kjer si s krvavimi žulji služijo svoj kruh. – No, saj tudi mi moramo "s trebuhom za kruhom." Kaj hočete, preveč nas je. Pa tudi nam zemlja ne koristi. Saj ni naša. Glejte, vsa ta lepa polja, te krasne vinske gorice in oljčni nasadi, vse to je last par ljudi, grofov in veleposestnikov. Kmet pa garaj, da ne umreš lakote. Oprostite, zakaj pa ste kaznovani? premenja hipoma pogovor. V par potezah mu opišem način, radi katerega sem poslan v živ grob, čeprav ga nisem izkusil. Povem mu, da sem obsojen, ker ne čutim ljubezni do Italije in ker sem Slovenec, torej {{nejasno|?}}gorodec in po mnenju voditelja laškega naroda pripadam narodu, ki je manj vreden kot italijanski. Razlagam mu {{nejasno|?}} mučni položaj, vse krivice in trpljenje, ki ga prestajamo in prenašamo, pa se čudi: – Kaj niste Italjan? – Da, sem italjanski državljan, ali narodnosti sem slovenske. Ne razume me takoj, pa kako naj bi me razumel! Kako naj bi pač revež vedel, kje in kaj je Pr morje, kdo so Slovenci, kje in kako živijo? Kako naj ve, da Slovenci ne zaostajajo v kulturi in civilizaciji za drugimi narodi? Saj je vedno živel v rimski okolici, vozil včasih jetnike, včasih gospode, kakor je pač nanesel slučaj in njegov poklic, a v ostalem se je bore malo brigal za ves svet. Kaj njemu mar, kdo živi na Primorskem, dovolj mu je, da pozna domačega župnika, podestata in trgovca ter da zasluži za opoldanski kos kruha in čebule, zvečer pa nekoliko sočivja in zelenjave, iz katere mu žena pripravi tako dobro "minestro". Če ostane včasih za pol litra in za "past asciuttto", toliko bolje. Zato se tembolj čudi, ko mu pojasnim naše razmere, življenje in težnje: – Če ne marate živeti v Italiji, čemu pa smo šli v vojno? Jaz ne grem k sosedu, če me ne mara in me rad ne vidi. Opazka je dokaj umestna, ali težko odgovoriti na njo. Akoravno sta karabinerja dobra dečka, jima ne zaupam preveč. Lahko obvestita vodstvo kaznilnice in temnica mi ne uide, če ne bi bile še kakšne večje sitnosti. Sicer pa sem že dovolj govoril, ne ljubi se mi. Zato skomignem z ramo in ga pogledam. Namežikne mi, češ, saj te razumem in se mi nasmehne. Prešli smo med tem vrh gorice. Cesta se spušča nizdol in konj nas pelje v lahnem diru vedno nižje. Zavijemo mimo obronka in naenkrat se nam odpre pogled na starinsko mestece, nad katerim kraljuje kakor pošast, sivo, mračno poslopje, deloma zavito v meglo. Šopiri se prav na vrhu griča, pod njim se stiskajo borne, umazane koče, kakor piščanci okoli koklje. Stolpa sta zavita v meglo, nad njima pa je raztegnjeno jasno, sinje nebo. – Ecco, tam je S-ki grad, vaše bodoče bivališče. Tam vam bo dobro, mi kliče vodja eskorte. Še kakšnih 6 ali 7 km, pa bomo tam. Res drdramo naprej nizdol, zatem pa pričenja spet breg in klanec. Vozimo se mimo kostanjevih gozdičev in po polurni vožnji po klancih, ki se vzpenjajo v reber, prispemo slednjič v mestece. Voz se ustavi na trgu. Ne more iti do kaznilnice, ker je z okroglim kamenjem tlakovana cesta preozka in prestrma. Izstopimo zategadelj iz vozila, karabinerja si oprtita mojo prtljago in pomikamo se počasi proti vrhu. Zelo težko hodim vkreber. Berglje mi izpodletajo, pot mi lije z obraza. Vsakih deset korakov moram počivati, pa dospemo do prvih vrat. Orožnik pozvoni, vrata se odprejo in stražnik nas nagovori: – Nov prihod? Od kje? Vodja mu odgovarja, midva s karabinerjem nadaljujeva pot k gradu. Pot je tu nekoliko bolj položna, kmalu prideva do grada. Široke stopnice vodijo do vhoda. Spet zabrni zvonec, skozi linico pogleda temen obraz in vrata se odprejo. Končno sem na cilju. Vstopim v malo dvorišče, potem ko sem prešel dvojna vrata odložim svoje reči na kamenito klop in se vsedem. Popolnoma sem izmučen, težko diham in komaj čakam, da bi se vlegel v posteljo in se odpočil. Vodja eskorte odide v pisarno, da izroči spremni list in moje osebne vrednosti. Kmalu se vrne; poslavljata se s tovarišem od paznikov, pozdravita tudi mene in odhajata. Pazniki se porazgubijo v poslopju. Le malo časa sem sam. Na nasprotni strani, v prvem nadstropju zagledam par obrazov, ki se pritiskajo k zamreženim oknom in me opazujejo. Nekateri izmed kaznjencev me pozdravljajo z rokami, drugi zro name z mrkimi obrazi. Ko pa se pokaže na dvorišču nadpaznik, se hitro poskrijejo. Nadpaznik pa pristopi k meni in me povpraša po osebnih podatkih, o zločinu, radi katerega sem kaznovan in o višini kazni. Po končanem "obredu" ukaže službujočemu pazniku, naj me odvede v celico. – Vaše stvari pustite kar tu, mi reče, videč, da jih hočem odnesti s seboj. Celice so na dvorišču, po tri na levi in na desni strani tesnega, visoko obzidanega četverokotnika. Zelo so majhne, brez oken, le v vratih so izrezane 2 cm dolge in 10 cm visoke linice, skozi katere prihaja žarek svetlobe. Vležem se na umazano slamnjačo in prižgem cigareto. Premišljujem, kakšno bo moje življenje v tem kraju, v tem poslopju. Poznam laške kaznilnice le iz pogovorov z nekaterimi kaznjenci, ki so že okusili vse sladkosti in dobrote te kulturne ustanove v Italiji, a sam sem bil dosedaj le v sodnijskih zaporih. V preiskovalnem zaporu se živi slabo, to je res, kljub temu je še nekako znosno, ker vidiš vsak dan kak nov obraz, ki je še svež iz prostosti; izveš dnevne novice na vsakovrstne načine in skoraj se udomačiš, čeprav je hudo in slabo. A tu, kako bo in kaj bo? Iz tega premišljevanja me vzbudi nenadoma vprašanje: – Kaj je novega zunaj? Kako bo s pomiloščenjem? Pogledam skozi linico in vidim starega arestanta, srednje postave, ki šepa proti moji celici. Ozre se na vse strani, da ga stražnik ne opazi, se približa celičnim vratom in me gleda s trdimi, sivimi očmi, pričakujoč odgovora. Na njegovem obrazu odsevata nada in strah pred razočaranjem. – Nič ne vem, mu odgovarjam. – Kaj ni šel papež iz Vatikana? – Dosedaj še ne in najbrže tudi ne bo šel. – A tako. Z oči sta izginila prejšnja trdost izraza in sijaj. Klaverno se umika v drugi konec dvorišča. Med jetniki igra veliko vlogo vprašanje amnestije. Na dnevnem redu je in mnogokrat nastanejo med kaznjenci radi njega burni prizori, razvijajo se prepiri in prerekanje. Vsak važnejši politični dogodek da povod govoricam o pomiloščenju in tako tudi podpis lateranskega pakta. Že v sodnijskih zaporih je vladalo med jetniki trdno prepričanje, da bo podpis tega pakta prinesel rešitev marsikateremu "umazancu". Pa ni bilo nič. Toda arestant se ne poda tako hitro. – Počakaj, da papež prvič prestopi vatikanski prag, pa boš videl. Če ti ne maraš amnestije mi lahko odstopiš svoj del. Ravno prav mi bo šel račun; grem takoj domov. – Le vzemi ga! Ne razumem vas. Najprej se pregrešite proti zakonu – kradete in ubijate – potem pa bi hoteli, da vas pomilostijo. Seveda, vsak teden ena amnestija, to bi bilo za vas, revčki. Taki in podobni razgovori so se razpletali med njimi, ki so padli v roke pravice, ker "niso znali živeti". Zato se mi je smilil nekoliko starec, ko je razočaran odšepal proti stopnjicam, ki vodijo v prvo nadstropje. Izginil je v mračnem poslopju. Moja vrata se odpro. Visok plavolas Istrijanec mi podaja okrušeno lončeno skledico, iz katere mi zaudarja oster, pikanten duh. Riž z maslom in sirom. Prvo kosilo v novi ječi. Pokušam, kar nič mi ne diši. Riž je popolnoma zlepljena kakor polenta, sir smrdi že od daleč, masla pa skoraj ni videti. Neokusna in nezabeljena jed, prav zoprna. Zajamem par žlic in mu vrnem vse skupaj. Zanima me starec, ki je bil prej pri meni, pa vprašam Jožeta, koliko je kaznovan. – Tri sardinjske dneve, mi odgovarja. Že nad dvajset let je v tej kaznilnici. Nekoč je imel več oblasti v njej kot poveljnik ali pa ravnatelj. Tepel je tovariše in nihče mu ni mogel do živega, ker ga je vodstvo ščitilo. Sedaj pa so se razmere spremenile, nekdanji "mozzi" niso več v veljavi. Zavedo me k brivcu. Nastanjen je tudi on v temnici, le da so podnevi vrata vedno odprta. Brivec, debel, rejen Napolitanec, s prekanjenimi očmi in debelim nosom mi takoj otipa srajco: – Ne bi napravili male kupčije z menoj? Prodajte mi srajco. Koliko hočete? Zavračam kupčijo, ker nimam namena prodajati perila, pa ga le povprašam, kako bi mi plačal, ko ne sme imeti denarja pri sebi. – Kupim vam tobaka, ali kar hočete drugega v kaznilniški zalogi. – Žal, da vam ne morem ustreči, res mi je žal. Nič ni zadovoljen, kar pozna se mu na obrazu. Obrije me in ostriže in, ko sem že v moji celici, priteče k vratom: – Dajte mi malo tobaka. Tistega finega, ki ga imate tam v Julijski Benečiji. Tu ne prodajajo tiste vrste. Dam mu pol zavitka, da se ga le odkrižam. Tako sem že na pol kaznjenec. Moji lasje, na katere sem bil kolikor toliko ponosen, so padli pod ostrimi škarjami in skrhano britvijo. Nekoliko sem že podoben kaznjencem, kmalu jim bom popolnoma. Še ne preteče pol ure, pa me spet kličejo. V skladišče, v oblačilnico je treba iti. Nahaja se v podzemlju. Tam se slečem do nagega, paznik pretiplje natančno vsak kos obleke, vpisuje v register kos za kosom in mi podaja arestantsko uniformo. Preišče in pretiplje tudi vso prtljago, potem mi izroči nekaj mojega lastnega perila. Zapiše, kar je sprejel in kar je oddal, oblečem se in končano je. Iz navadnega meščanskega človeka sem se v par minutah prelevil v arestanta. Ogledujem se. Kar tuj se zdim sam sebi in nehote se mi poraja misel: Dosmrtnik! Morda bom res umrl tu, čeprav nisem kaznovan do smrti. Bolan in zničen sem že dovolj, da lahko podležem. Toda ne, živeti hočem! <center> *** </center> Slednjič moram iti k stražniškemu poveljniku. Ta običaj že poznam. Pravili so mi o njem že v sodnijskih zaporih. Poveljnik pokliče "novodošlega", napravi mu več ali manj lepo moralno pridigo in ga –odslovi. Pazi pa, da ga ob prvi priliki zasači in kaznuje s temnico, če se je količkaj pregrešil proti hišnemu redu. Prestopim kakih petnajst stopnic in se znajdem pred vsegamogočnim vladarjem kaznilniške republike. Srednje velik možak, črnolas in črnih oči, premetenega obraza, me gleda izza mize in se nagne komaj vidno napram meni, ko ga pozdravim. Prične me izpraševati. Osebni podatki, zločin in kazen. – Težko ste kaznovani, pripomni. – O – to ni prav nič čudnega. Fašistovska stranka je pač zahtevala najvišjo kazen. Zdajci vzplamti in izbruhne: – Vi Tržačani ste trpeli pod Avstrijo in ste nas prosili in klicali, da vas rešimo avstrijskega jarma, ko smo vas osvobodili, nam nagajate, se nam upirate in se nočete pokoravati zakonom. Prav dela fašizem z vami. Le naj vas kaznuje in zapira! – Toda, gospod ... – Vi ne veste, kaj je domovina! Domovino morate ljubiti in spoštovati, ne pa jo žaliti in ji škodovati s svojim {{nejasno|?}}njem. La patria non si {{nejasno|?}} patria si conquista. Skušam ga prekiniti, pa {{nejasno|?}}uspešno. Val besed leti iz njega , kot bi se utrgal oblak. {{nejasno|?}} stavkov nima nikakega {{nejasno|?}}. Pozna se, da je to priučen govor za neke prilike. Končno se mi le posreči, da izpregovorim. – Gospod poveljnik, kako nsj ljubim onega, ki me tepe? {{nejasno|?}} Italija ni moja domovina. – Kaj niste Italijan, vi? – Ne, samo državljan sem italijanski, a po narodnosti sem Slovenec. Zastrmi. Tudi on ne ve, {{nejasno|?}} so Slovenci, pa čeprav jih ima tudi on nekaj v oskrbi. Vsa {{nejasno|?}}gova zgovornost izgine; kar {{nejasno|?}}no reče: – Tedaj bi morali spoštovati državo, v kateri živite in {{nejasno|?}}ne te države. – Oh, saj jih spoštujem, zakone in državo. Seveda {{nejasno|?}}no, če tudi država spoštuje zakone in njeni zakoni niso {{nejasno|?}}ni mojim človeškim, socialnim in narodnostnim pravicam in težnjam. In tu je ravno jedro našega upiranja in odpora. Zakoni Italije – ne vsi, vendar precej jih je – so naperjeni proti nam: vse naše pravice {{nejasno|?}}gažene, uničene in odpravljene. To je torej vzrok naše nevoljnosti in upornosti. Kdor če govoriti o Julijski Krajini mora poprej spoznati ljudi in njih prilike. Zato je boljše, da končava razgovor. – No, no, že dobro! Le {{nejasno|?}}. Številka štirinajst, pravi pazniku, ki me je privedel. Greva v sobo številka 14. <center> ––– </center> '''II. Bolniški oddelek. – Soba št. 14''' Že štiri dneve se nahajam v bolniškem oddelku. Sicer je kaznilnica namenjena samo bolnim jetnikom – imenujejo jo zdravilišče (cusa di cura) vendar so določene za težje obolele štiri sobe, v katerih životari vedno okoli 80 bolnikov. Ko sem šel prvi dan po ozkih, zamazanih stopnicah v drugo nadstropje, je zaudaril vame oster, močan smrad; nekakšna zmes duha po vlagi, trohnobi, človečjeku in zdravilih. Ko pa sem vstopil v sobo je postal smrad neznosen. Kar davilo me je. Podolgovata, še precej visoka dvorana se mi je pokazala v polumraku. Po sredini so se sprehajali trije ali štirje arestanti, dočim so ostali ležali na posteljah. Paznik je poklical nekoga izmed stoječih in prizibal se je visok, močan možakar, kateremu je naročil, naj mi pripravi posteljo. Vzel je blazino, napolnjeno z morsko travo in odeje, ki jih je prinesel bolniški postrežnik, ter odnesel vse skupaj v kot, rekoč mi: – Tu vam posteljem. Od kje pa ste? – Iz tržaške pokrajine. – Ravno prav. Poleg vaše postelje leži Nik-nik. Tudi on je od tam, bosta dva rojaka skupaj. Stopil sem bliže k postelji in vprašal izmučenega, zelo oslabljega starčka, iz katerega kraja je. – Iz B. Pa vi? Razvil se je pogovor med nama. Bilo mi je prijetno, da sem se mogel po dolgem času razgovarjati v domačem jeziku, pa tudi "Niknik" je kar oživel, ko je spet čul slovensko govorico. – Veste, saj je par naših ljudi tu, ali ne pridemo nikdar skupaj, ker so v navadnih celicah, tu v bolnišnici pa ni nobenega. V cerkvi bi se lahko sešli, ob nedeljah, toda jaz ne morem iz postelje. Ležim vedno. Včasih pride kateri na zdravniški pregled in se oglasi skozi okno, pa ga paznik brž odpodi. Ne dopuščajo, da bi se kaj malega pogovorili. Po kratkem presledku pa me je že seznanjal z hišnimi prebivalci in njihovimi navadami in običaji: – Tega, ki vam pripravlja posteljo se bojte! Ovaduh je in največji sebičnež, kar sem jih kdaj poznal. Za čentezim bi ubil človeka. Pometač je. Poprej je imel pomočnika, pa ga je odpravil, samo zato, da zasluži par lir več. Glejte samo, kako je čisto pri nas! Res sem se ozrl po sobi. Vsepovsod je bilo polno prahu in odpadkov, raztresenega živega apna in izpljuvkov. Pod posteljami pa najbrže ni bilo počiščeno več mesecev. Nasproti naju sem opazil stranišče, zakrito z dveh strani z leseno steno, s tretje pa z zidom. Pred stranšičem dva čebrička za "malo potrebo" in par nočnih posod, napolnjenih z živim apnom. Tik stranišča okno, skozi katero je prihajalo nekoliko manj pokvarjenega zraka. Pogovarjala sva se do mraka. Pomenila sva se o vseh mogočih stvareh, najbolj pa je reveža zanimalo, kako je v domačih krajih. Pazno je poslušal, ko sem mu pravil kaj in koliko morajo pretrpeti naši ljudje, kako jih trpinčijo in zatirajo. Oči so se mu solzile in vzklikal je: – Vse bodo uničili. V desetih letih ne bo nobenega človeka več na Krasu in na Pivki. Po Istri, Goriškem in Vipavi se bodo ugnezdili ti-le privandrovci in konec bo vsega. Lepi so naši kraji, dokler nam jih niso ugrabili. Kako lepo je bilo po naših vaseh, ko je zvečer zadonela naša lepa pesem in se dvigala in širila daleč naokoli. Človeku se je storilo milo pri srcu, ko jo je poslušal. Vsega tega ni več. Vse so nam vzeli: dušo in telo. Vsaj otroke, da bi še videl, predno umrem. Pa jih ne bom, bo prej po meni. Naj se zgodi bižja volja. Tolažil sem ga, kakor sem pač mogel, morda pa se bo le kaj zasukalo, morda ne bomo večni sužnji, ali on je le odmajal z glavo: Prazno upanje! Vendar se mi je zdelo, da ga je moja tolažba malo pomirila in da se mu je vzbudila iskrica upanja proti njegovi volji. Voščil sem mu še lahko noč, se pogrnil z rjuho in zadremal. <center> *** </center> Četrti dan sem že v tem človeškem brlogu. Poznam že vse tovariše, njihove zločine in kazni, ki jim jih je pravica prisodila zanje. Nik-nik, kakor ga kličejo kaznjenci, ki je morejo izgovoriti pravilno njegovega priimka, mi je precej pripomogel do tega znanja in poznanja. Šestnajst nas je v celici. Raznolični smo. V mišljenju, v izobrazbi, po zunanjosti, v vsem se razlikujemo in vendar smo si tako podobni. Za vse je enak red, za vse enaka disciplina. Obriti in ostriženi, enaka obleka in ista usoda. Zakon nas je preobrazil in preobličil vse na isti način. Da, to nas enali in napravlja slično. Poleg mene leži Janez. Usmiljenja je vreden in sočutja, čeprav je izvršil grozovit zločin. Ubil je stariše. Povedal mi je svojo zgodbo, ki je podobna tolikim žaloigram, ki se dogajajo v naših krajih in vaseh. Dvajset let je krotil svoj srd in jezo, naposled ga je le premagalo. Kregala in prepirala sta se z očetom radi užitka. Parkrat je zapustil dom in odšel v tujino. Bil je v Ameriki, v Trstu in v vojni. Upal je, da se bo oče unesel, da se bo pomiril in odnehal, pa zaman. Komaj se je vrnil domov je pričela stara pesem. Prepira ni bilo ne konca, ne kraja. Nekega večera se je vrnil domov nekoliko pijan – pili so likof po neki kupčiji – oče ga je nahrulil, on tudi ni molčal, nakar je stari zagrabil za puško, a Janez, hitrejši in mlajši, je skočil po sekiro v kotu in v pijanosti, v razburjenosti ter v hipni blaznosti zamahnil najprej po očetu, zatem še po materi, ki je preužitkarja podpihovala. Obsodili so ga na dvajset let težke ječe. – Radi ubojstva očeta so me oprostili. Priznali so, da sem ravnal v samoobrambi, radi matere sem bil kaznovan, ki me je dojila, je končal svojo strašno žalostno povest. Nasproti mene sedi na postelji popolnoma izsušen mož, podoben egiptovski mumiji, le oči so mu velike in izbuljene. Doma je iz Genove, zidar po poklicu. Posilil je lastno hčerko, zato so mu "prišivali" deset let. Vsak zločin ima neke olajševalne okolnosti, če se ga preišče do dna in se odkrije pravi vzrok, ki je privedel zločinca do izvršitve, nikakor pa se ne mrore niti najmanj opravičiti krvosramstvo. Oni, ki se ne ustraši zagrešiti nad lastno krvjo, je ali zverina ali blaznež. Zraven nejga je zavit do vratu z odejami neki Pijemontez, iz okolice Turina. Dali so mu dve leti za izvršeno tatvino. Zelo je bolan. Noge so otekle do pasu. Podobne so dvema vrečama, kakor so zabreknjene. Dalje od njega je postelja mladega, prikupnega Sicilijsnca, lepega obraza in vedenja. Tudi on se je spoznal z zaporom radi tatvine. Koj drugi dan me je naprosil, naj ga učim računstva. Rad sem mu ustregel in vsaki dan se vadiva po eno ali dve uri. Z veliko vnemo in voljo piše številke na skrilnato tablico ter sešteva in odšteva. Pri njegovi postelji je vhod v celico. Na drugi strani čita mlad, komaj 19leten Kalabrež neko staro revijo. Ostre, sive oči mu odsevajo nekam kljubovalno izpod visokega čela in plavih las. Ime mu je Giovanni. Njegov brat je ubil soseda, ki ni bil zadovoljen, da se Giovannijev brat zanima za njegovo sestro. Oblast je sumila, da je Giovanni sokriv umora in ga je obsodila na osem let robije. Zelo je ponosen, skorajda ošaben, in kljubovalen. Trdi vedno, da ni kriv ter da je umor izvršil brat sam, kar je mogoče tudi res, ker neredko italijanska oblast kaznuje ljudi, ki niso krivi v tisti meri, kot se jih obtožuje, ali pa so celo nekrivi. Zraven njega ždi star Sicilijanec Simone. Popolnoma otročji in otopel je po sedeminpetdesetih letih ječe. Ne spominja se več svoje preteklosti, čeravno se je pred pol stoletjem mnogo govorilo o njem in o njegovih činih. To so že davno minuli časi in človek, ki je preživel nad pol stoletja v ječi jih pozabi, ker jih mora pozabiti. Še čudno, da sploh živi in se giblje. Ves droben je Simone in nebogljen kot otroče, enak vreči kosti, pokriti s kožo. Ravnokar vstaja in teče v stranišče, pa prehitela ga je sila. Za seboj pušča redko, rumenkasto sled. Vsi se smejejo in krohotajo, le pometač se jezi, ker mora snažiti pod. Ležišče v tretjem kotu, poleg drugega okna na hodnik, pripada šepavemu Giovanettiju. Noge mu je pokvarilo o priliki nekega potresa in sedaj hodi po berglah. Prijazen možakar je, izžet tudi on. Počasi hodi po sobi in se pogovarja zdaj s tem, zdaj z onim. V ljubosumnosti je ranil nekoga, pa se pokori za nepremišljeno dejanje. Dobil je tri leta in par mesecev. Sosed mu je suh možiček iz Toskane. Ni ubijal, ne kradel, samo nagovoril je druga dva, da sta spravila s sveta skupnega neprijatelja. Dosmrtnik je, že štirideset let je v ječi. Njegova vnukinja, učiteljica, se zelo trudi, da bi ga rešila iz pekla. Poslala je prošnjo na kralja za pomiloščenje in starec težko pričakuje odločitve. Pri naslednji postelji sedi lep očanec, lepega čela in prijaznega pogleda, doma iz Kalabrije. Tudi on se imenuje Giovanni in tovariši so mu vzdeli pridevek "vecchio", da ga razločujejo od mladega. V kratkem bo dovršil tridesetletno kazen in v duhu je že doma, pri svoji stari družici, ki ga pričakuje. Na postelji sami pa leži nepremično suh mož, visoke postave in bodečega pogleda. Sicilijanec, ki že triinpetdeset let pričakuje smrti, da bi ga rešila ječe. V pretepu je ubil človeka in postal dosmrtnik. V kaznilnici se je sprl s sojetnikom in mu zabodel nož v srce. Izvršil je drugi uboj. Zanj ni več rešitve. Ves je gnil. Gnoj mu teče iz več delov telesa, na petah pa se ga je lotil rak. Vsak dan mu bolničar trga in reže meso z njih. Reven Sardinijec Um v kotu se bori med življenjem in smrtjo. – Kmalu bo po njem, pravijo tovariši. – Saj je boljše tako, {{nejasno|?}}ljajo drugi. Se bo vsaj {{nejasno|?}}sene ure. <center> ––– </center> To je drugi izraz za dosmrtno ječo. Dosmrtnik nerad pove dobesedno na koliko je obsojen, rajši govori v podobi. Oni možakar, ki mi je napravil posteljo, je tudi star znanec jetniških prostorov. Sedaj sedi že trideseto leto v enem premoru. Komaj je končal prvo kazen, ko je že padel v drugič. Pogovarja se z malim, rujavkastim Turincem. Ta je naš Pavliha. S svojimi izbuljenimi, navzven štrlečimi očmi, plavkastim nosom in okretno, majhno postavico izgleda kakor škrateljček. Tovariši ga vedno dražijo in mu nagajajo, on pa jim ne ostaja dolžan. Pri vsaki zadevi, mali ali veliki, mora biti tudi Bagonghi zraven, brez njega se ne zgodi in ne reši ničesar. Tovariši ga sicer dolžijo ovaduštva in še drugih nečednosti, vendar občujejo z njim kot z vsakim drugim. Tam-le pokašljuje bledikav, jetičen Sicilijanec. Njegova kazen je najmanjša, samo dve leti. Na moji desni pa ždi konjski mešetar iz Abrucev, ki pa odpotuje jutri v drugo kaznilnico, da ga tam operirajo. Eno zapestje je že izgubil, pa bolezen se le noče ustaviti, temveč se je razpasla po lakti vse do ramena. Najbrže bo moral žrtvovati celo roko. Dočim se iz sosednjih sob čuje šum. kričanje ali celo prepir – dokler ga ne potlači strogi glas paznika – vlada med nami skoraj popolna tišina, le tu pa tam pade beseda med sosedi, kot bi bila vržena med nje od nekod daleč. Šele proti poldnevu se nekoliko razgiblje pogovor, ko se odpravljajo nekateri manj bolni na dnevni sprehod. Ko se vrnejo jetniki od šetanja, nam prinesejo bolničarji in pometači kosilo. Tedaj prične vsakdanje zabavljanje na kuharje, na oskrbnika in na upravo. Dolžijo jih tatvine in prevare. – Glej, prav nič obele ni na rižu in to naj bi bil riž z maslom, pravi Giovanni mlajši. – Jaz sem si pisal ta teden zelenjavo. Rekel sem, da si nekoliko izčistim želodec. Veš, težko prebavljam. Poglej, zelenjave! Samo pesno in repno perje, pa brez kaplje olja. Poglej, no, poglej? Da bi vas ubilo! se huduje pometač. Vsi zabavljajo in se jezijo, vendar zauživajo s slastjo borno kosilo. Ko posnažijo glinaste skledice, se jim obrazi razjasnijo in komaj čakajo, da pričnejo zbijati šale. – Ali si imel kdaj tako kosilo doma? vpraša dvoumno Giovanni Salvaterja. – Boljšega kot ti sem gotovo dobil na mizo, se odreže ta. – Ne verjamem, v Siciliji ni take dobrote. – Seveda, zato pa vam, Kalabrežem, lete pečeni golobje v usta. Molči, no, daj; saj vemo kako je na kontinentu. – Zato pa si tudi ti prišel sem. Gotovo se ti bolj dopade kakor pa na otokih. – Daj mi enkrat mir, šema prifrknjena! Giovanni že bliska z očmi, pa se le vzdrži. No, da: z otroci in norci ne smeš imeti posla. In se oddaljuje počasi. Salvator ga zaničljivo pogleda, vzame tablico in računa. Hrana je zares slaba. Kaznilnico oskrbuje z vsem neki trgovec iz mesteca, Perri po imenu. Za vsakega jetnika dobi določeno vsoto, ki mu jo izplačuje država. Govori se, da stane državo vsak jetnik 4.60 L dnevno. Ves živež je najslabše vrste: blago, ki se je pokvarilo in ga po trgovinah smejo prodajati. Mleko je posneto – smetana bi nam lahko škodila – in pomešano s pinjenim, ki ostaja Perriju v njegovi maslarni. Kruh je črn, neosoljen in slabo pečen. Janez me je svaril, naj ga ne jem preveč. ker lahko zbolim na želodcu. Vsak jetnik lahko porabi dnevno 2.72 L. To bi bila nekaka dijeta za težje bolane. V navadnih celicah pa dobe vsi enako hrano. Že prvi dan mi je Janez označil cene živilom in količino, ki si jo lahko zapišem. Kruha 400 gr L 0.64; 110 gr riža L 0.68; 110 gr zdrobovega močnika L 0.78; krompirja 300 gr L 0.38; 300 gr zelenjave L 0.45; 110 gr testenin L 0.74; poljubno količino mleka po L 1.20 liter in črna kava L 3.50 liter. Vino je poceni, stane samo L 1.40 liter in dobimo ga lahko 2 dcl. Dvomim pa, da bi bilo pristno. Za vsako jed je predpisano 12 gr zabele, ali navadno je ni nič oziroma skoraj nič. Že dobavitelj skrbi, da odda čim bolj pičlo mero, nekaj se prime kuharjev in paznikov, ostanek dobimo mi. Naši deleži niso nikdar taki, kot je predpisano, pa najsibo zabela ali živila. Hrana je mnogokrat neužitna. Jetnik mora imeti trden želodec, da se mu ne pokvari in ne zboli. Kaznjenci se pogostokrat pritožujejo radi hrane, pa jim nič ne koristi. K večjemu jih pošljejo v temnico. Zdi se, kot bi bili vsi dogovorjeni, kar jih je pri upravi in vodstvu. Nadpaznik prinaša pošto. Par pisem odda tudi za našo družbo; zame ni še ničesar. Sem pač komaj dospel in moji niti še ne vedo pravega naslova. Kako je težko jetniku, če ne dobi poročil od svojcev. Žalosten postane in dnevi so še bolj pusti in dolgočasni. Vlečejo se kot jesenska megla nad močvirjem; nikakor se noče zvečeriti. Jetikavec me povabi k igri. Izpod odeje vzame damo iz lepenke in kamenčke, ki jih je naredil iz kruhove sredice. Igrava dobre pol ure, potem se naveličava. Sicer so igre prepovedane, le tu v bolniškem oddelju zatisnejo pazniki eno oko, če igramo damo. Karte pa nam takoj zaplenijo in nas kaznujejo s temnico. Prihaja zopet nadpaznik s tremi pazniki. Štejejo nas, eden izmed njih pa bije z železno palico po okenskih križih, če niso kje prepiljeni. Štetje se vrši vsake štiri ure. Podnevi je za nas nekaka sprememba, ki povzroča, da dan hitreje mine, ponoči pa je mučno. Pazniki ropotajo prav brezobzirno po celici in odpirajo ter zapirajo vrata s takim šumom in ropotom, da nas navadno vse prebudijo. Zadevajo med hojo ob postelje, odgrnejo vsakega, ki nima razkrite glave in se glasno pogovarjajo in smejejo. In kaznjenec se ne sme niti pritožiti. Vsedem se k Janezu. Pripoveduje mi vsakovrstne svoje doživljaje in spomine. Presledkoma ga posili kašelj, napihne mu prsa in lica, da postane ves rdeč, dokler se ne iztrga v njem gnoj, pomešan s krvjo in sokrvico, in ga ne izpljune v majhen, z živim apnom napolnjen zabojček, ki mu služi za pljuvalnik. – Veste, prav lomi me. V prsih me peče. Strašno me boli Kmalu me bodo odnesli pod ciprese. Zelo slaboten je, na pol mrlič. Prijela se ga je kostna jetika desna roka in leva noga se mu gnojita. Paznik pokliče mojo številko. Odzovem se. Naj grem k poveljniku, pravi. Krevsam počasi z mojimi berglami po stopnicah in odhajam preko dvorišča v poveljnikovo pisarno. Na mizi opazim knjige, ki sem jih prinesel s seboj. Prosil sem že, naj mi jih izročijo. – So vaše te knjige, odgovori poveljnik na moj pozdrav. Pritrdim mu. – Vseh desetih vam ne morem izročiti. Dam vam jih polovico. Ko jih bodete prečitali, pridite po druge. Katere hočete? Odber m si Barbusse-ov "Ogenj" ter par slovnic in slovarjev. Pregleda pa mi takoj odvrže "Ogenj" in Breznikovo slovnico. – Teh vam ne morem pustiti. Mi nimamo nikogar, ki bi razumel ta jezik; lahko da je vsebina knjig protidržavna ali nemoralna. Pojasnim mu vsebino ene in druge knjige. Slovnico pridene k že izbranim. "Ognja" pa mi nikakor noče dati. – Saj je vendar čisto navaden roman izza časa vojne, ga prepričujem. – Pa vendarle piše morda slabo o vojni. Zastrmim. Ali je mogoče pisati dobro o vojni? Menda ne! Kajti, če pišeš, da je vojska plemenito delo, potem moraš odobravati morilca, ki ubije svojega bližnjega iz lastne koristi. Razlika je ta, da navaden ubijalec mori neprisiljeno, iz lastne volje, dočim si v vojski prisiljen ubijati. Vzamem si knjige in odidem. Ko vstopim v sobo, se prepirajo. "Bagonghi in pometač se kregata radi prav malenkostne zadeve. Bagonghi je namreč nehote polil po tlaku z vodo in pometač ga je nahrulil. Pitata se z najbolj sočnimi psovkami, ki jih pozna kaznjenčevo narečje. – Vohun! – Predrtoritnik! Glej, da te ne primem v te-le roke in te ne strem kakor oreh s kleščami. Splošno se govori, da je Bagonghi homoseksualec in nekateri trdijo, da so se prepričali z lastnimi očmi. Ta razvratnost je zelo razvita po italjanskih ječah. – Ali bi tudi ti rad? Saj ne boš, ne, nič se ne boj. Si preumazan. Vicenzo skoči k njemu. Kakor gora izgleda pri malem Turincu. Hoče ga zgrabiti za prsa, pa mali odskoči, naglo in okretno kot veverica. Na vratih se pokaže paznik. – Kaj pa je ta šunder? Mir, če ne gremo v temnico! – Tale usrana uš me ne pusti v miru. Glej jo, kako je krotka sedaj, ko si se pokazal ti. Glej jo no, glej! vika Bagonghi. Vicenzo stiska pesti, ali pred paznikom si ne upa napasti. – Tiho, Bagonghi in na mesto, če nočeš, da napišem tvoje številko. – Piši, kolikor hočeš. Zato imaš papir in svinčnik. Jetniki se zabavajo. Smeh se razlega po sobani. Splošna veselost podžiga malega, da se prične spakovati in kazati osle. Paznik se okrene in odide. Z Bagonghijem ravnajo zelo milo vsi pazniki. Smatrajo ga kot prifrknjenca in slaboumneža. Počasi prihaja večer. Gledam skozi okno na mestece. Po trgu se šeta nekaj ljudi, moških in ženskih. Letoviščarji so. Zlati žarki zahajajočega solnca rdečijo strehe, polagoma se izgublja njihov rdečkasti odsev in mrak se vlega na mestece in polja, na vinograde in na kostanjeve nasade. Zvečer bo igrala godba na trgu. f5fqe3hytvp8ia2j44lqglk2urixni9 0 39611 207799 2022-08-23T12:33:48Z Alenka Župančič 5744 Nova stran z vsebino: {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Maj | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano=3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir= Absalon (= Vera Albreht), Maj, ''Gospodična Cizara'', december 1911, št. 2. }} <poem> '''K'''adar še videl sem '''A'''h kedaj '''N'''ebeški bil je maj '''A'''h duša, daj '''R'''esnico govoriti zdaj! '''Č'''e hočeš, saj '''K'''akor nekdaj '''U'''.. .. duša, ker je maj …..... wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Maj | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano=3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir= Absalon (= Vera Albreht), Maj, ''Gospodična Cizara'', december 1911, št. 2. }} <poem> '''K'''adar še videl sem '''A'''h kedaj '''N'''ebeški bil je maj '''A'''h duša, daj '''R'''esnico govoriti zdaj! '''Č'''e hočeš, saj '''K'''akor nekdaj '''U'''.. .. duša, ker je maj ….. </poem> ==Opombe urednice== [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedna poezija]] tvyf2comiqku14i420hb038r5mbw7z6 207800 207799 2022-08-23T12:34:35Z Alenka Župančič 5744 wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Maj (Vera Albreht) | poglavje= | avtor= Vera Albreht | opombe= | obdelano=3 | spisano= Alenka Župančič | licenca= {{Licenca-CC-BY-SA-3.0}} | vir= Vera Albreht, Maj, ''Gospodična Cizara'', deceber 1911, št. 2. }} <poem></poem> ==Opombe urednice== [[Kategorija: Vera Albreht]] [[Kategorija: osebnoizpovedna s8osv410utehwwr86x4fym78l03ss62 0 39612 207806 2022-08-23T13:51:24Z Hvalah 8948 Nova stran z vsebino: Po spominih M. Muca napisal I, Albreht. '''Uvodna beseda.''' Slovenci imamo malo potopisnega slovstva, dasi je živahno pisana potopisna knjiga ne le zelo zanimiva in zabavna, ampak tudi jako koristna in poučna. Vzrok je pa treba iskati v dejstvu, da smo siromašen narod in si naši ljudje po veliki večini ne morejo nikoli privoščiti daljših potovanj po svetu. Saj se nam zdi že Beograd daleč in marsikdo z bridkostjo premišljuje in računa na vse plati, kad... wikitext text/x-wiki Po spominih M. Muca napisal I, Albreht. '''Uvodna beseda.''' Slovenci imamo malo potopisnega slovstva, dasi je živahno pisana potopisna knjiga ne le zelo zanimiva in zabavna, ampak tudi jako koristna in poučna. Vzrok je pa treba iskati v dejstvu, da smo siromašen narod in si naši ljudje po veliki večini ne morejo nikoli privoščiti daljših potovanj po svetu. Saj se nam zdi že Beograd daleč in marsikdo z bridkostjo premišljuje in računa na vse plati, kadar mora v našo prestolico. No, komur je sreča mila, da se lahko kaj bolj razgleda po svetu, ta molči, ali po Prešernovo povedano, »ne da od sebe nobene fige«. Med tem ko si slovenski izobraženec pomaga iz te zadrege tako, da bere take knjige v kakem tujem jeziku, si preprosti človek, ki obvlada samo materinščino, sploh ne more pomagati. To vrzel hočem nekoliko izpolniti s pričujočim spisom v trdni veri, da bo ž njim ustreženo najširšim krogom slovenskih čitateljev. Samo par besed v pojasnilo. Gosp. M. Muc, pošten slovenski obrtnik, krojač po poklicu, je moral kakor toliko in toliko tisoč naših ljudi leta 1914. na vojno. Starši so ostali doma in žena z malim detetom v naročju. Težko slovo — Potem je prišel v rusko ujetništvo, doživel strahote revolucije, polome raznih trenutnih gospodarjev razburkane Rusije, se z zvijačo in premetenostjo izvil iz tesnobnih ujetniških vezi in se pred raznimi oblastniki, ki so ga hoteli zariniti zopet med bojevnike, umikal bolj in bolj na sever. On je pa mislil na dom in ženo in dete in se je branil puške, pa naj je že bila »bela« ali »rdeča« ali taka ali taka. Želja, da se ohrani živega in si pribori svidenje s svojimi dragimi, ga je navdala z žilavostjo, ki jo je mogoče prav oceniti šele tedaj, ko človek pozna njegove spomine v celoti. Po dvanajstih letih blodnje se mi je končno posrečilo priti spet v domovino. Ali kakšno je bilo svidenje! Oče in mati in žena v grobu, imetje uničeno, le sin, pri odhodu malo dete, ga je dočakal zdaj kot krepak deček. Dvanajst let! Že pod mirnim krovom rodne hiše doživi človek v toliko letih marsikaj, kaj pa šele v blodnjah križemsvet! In mnal odlomek iz teh pestrih spominov je pričujoči spis. Samo v pojasnilo bodi povedano, da pišem spomine v prvi osebi, ker jih pač pišem v imenu g. Muca in po njegovem pripovedovanju. Stojim torej le ob zibelki tega deteta in mu zgolj uravnavam obleko. Veselilo me bo, ako mu bo primerna ... ca774gagfv4s4e82jh1wycpac0eq7ji